PofflnliiU 5T9SS11S ▼ foioviffl, Leto XVH., št. 8 upravuistvo; Ljubljana, f&nafijeva Ulica a. — feletoo št. 8122, 3123, inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6. — TeL 8492, 2492, eodružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1_L — Telefon SL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 2. — Telefon SL 190. Računi pri poSL ček. zavodih: Ljub-3124, 3125, 31266. ljana SL 11.842, Praga Oslo 78J.80, VVien št 105.241. Ljubljana, sobota 11, januarja 1936 Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Rnafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3128, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon SL 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon SL 65. Rokopisi se ne vračajo. Jedro problema Da se velesile, ki odločajo v Društvu narodov, takoo botaviljajo z ostrejšim 1 odločnejšim nastopom v zadevah sankcij, temu so vzrok razni momenti. Med njimi vsekakor daleč prevladujeta dva, ]ri bistveno zadržujeta zlasti Francijo in Anglijo. Prvi moment temelji v ozira na celotno evropsko situacijo. Italija je ena od onih držav v Evropi, ki je na srednjeevropskih problemih jako zainteresirana in ki mora imeti spričo tega primerno vlogo v vseh eventualnositih, ki se morejo tu naključiti. Ni treba, da to stvar utemeljujemo bolj natančno, saj je povsem enostavna in znana, kakor je razumljivo in znano, da so razlogi te pri-rode najmočnejši med onimi, ki navajajo Francijo, da se ves čas tako zelo tra-iii za kompromis- Dragi moment pa je oni, ki nas prav za prav vodi do jedra problema. Na kratko se karakterizira kot kolonialni pro-lulem. Skozi vso afero, ki se je razpletla okrog abesinsko-italijanskega konflikta, s*e vleče kot velika zavora oni pomislek, M se je izrekel javno sicer manjkrat ne-■go za kulisami in pri diplomatskih pogajanjih, ki pa zato ni bil nič manj učinkovit. Izraza mu je dal v skromni obliki že Hoare v svojem prvem velikem govora, v katerem je javno izrekel stališče Velike Britanije napram abesinski zadevi, namreč v onem pasusu, kjer je omenil pripravljenost Anglije, da pristopi k razgovorom o drugačni razdelitvi kolonialnih surovin. S tem je predstavi-telj angieške vlade izrekel, da se zave-iia, kako tehtni pomisleki so se vzdigni-:oi glede sedanje razdelitve kolonij. Kolonialni problem imenujemo vse to. V teku zadnjih desetletij je doživel inte-:resantne spremembe, ki so odsev splo-išnega političnega razvoja. Nedvomno je, ■da ima vsak narod, vsaka država, organizirana na lastnih silah, sveto pravico do obstoja. Ali ne smemo pozabiti, da se je postavilo tudi načelo, da velja ista sveta pravica tudi za ona ljudstva, ki so že v kolonialnem sestavu tega ali onega od imperialnih narodov. Ko je sovjetska propaganda postavila to stališče v svoj program ter ga pričela izvajati v Aziji, je bila vznemirjena seveda politična javnost v vodilnih kolonialnih državah. Ali kljub temu ostane dejstvo, da se je pričakovalo po veliki vojni, da nastopijo tudi v razmerju med kolonijami in njihovimi gospodarji novi odnosa ji, bolj demokratični. Ni nam treba dosti naglaša-ti, kako naivno se je izkazovalo to idealistično pričakovanje. Za/kaj v tem pogledu je ostalo vse pri starem in če je ta čas Indija dobila neko ustavo, ki se more smatrati kot predhodnica dominion-iskega statuta, pa Filipini zares dominion. sko samostojnost, so to vendarle osamljeni dogodki, ki Ob njih ogromna večina kolonij ostaja v stari zavisnosti. Ali nič manj važen ni dirnngi moment, M je prav tako splošno znan, pa ga vendar ni mogoče ob današnji priliki dovolj naglasiti. Stare historične drržave imajo obilo kolonij, vrh tega bogatih in opremljenih z najraznovrstnejšimi sirovinami ali možnostmi za evropsko naselitev-Draga skupina držav nima skoiro ničesar. Ne mislimo pri tem na manjše države, ki se s kolonialnimi ambicijami ne ukvarjajo, marveč želimo pokazati, da ostanemo v območju realnih političnih dejstev na one velike države, ki so v tem pogledu ostale praznih rok. Italija se je s svojo akcijo v Abesiniji potisnila v ospredje in opozorila nase na povsem aktiven način. Toda v ozadju stoji še Nemčija, ki ves povojni čas ni nehala opozarjati, da ni dokončno resignirala na kolonije. Iz izjav njenih predstavite-ljev, pa iz neštetih drugačnih enunciaeij odseva s popolno določnostjo, da ie Berlin pripravljen, da porabi ugodno priliko ter poseže aktivno v dogodke s svojim stremljenjem, da si znova osnuje kolonialno oblast. Zato prav gotovo ni slučajno, da se zadržuje Nemčija v sedanjem konfliktu presenetljivo rezervirano. Da se je v tej zvezi imenovala tudi že Poljska, je sicer na prvi pogled nekoliko neaktualno, ampak stvarno nikakor ne brez utemeljitve. Saj se nahaja Poljska v vsakem pogledu nekako na enakem stališču, na slični razvojni stopnji, kakor Nemčija ali Italija pred 60, 70 leti. Če bi odločala samo politična logika, bi bilo treba kolonialni problem prijeti z načelnega stališča, pa ali sploh odpraviti kolonialno razmerje, kakor so zahtevali človekoljubni filozofi že dajvno, ali pravičneje razdeliti kolonije ali pa končno računati z nadaljevanjem starega osva-jalnega sistema. Prvo moramo za danes odriniti v svet fantazije, drago je rahlo naznačil britanski zunanji minister Hoare, ko je govoril o novi razdelitvi surovin, pa takoj pristavil, da o kolonijah samih pri tem ne more biti govora; to omembo moremo, kakor že rečeno, smatrati za dokaz, da se tudi na teh mestih čuti pomanjkljivost sedanjega sistema. No, in tretja možnost, ta je zares nastopila. Naša premišljanja za današnjo situacijo in za razplet sedanje krize nimajo dovolj praktičnega pomena, zakaj nasprotja so se napeljala na tir načelnih in mednarodnopravnih disputov. Ali ko se bo pisala zgodovina naše dobe, bo v njej BITKA NA S0MALSKI FRONTI Tako na skrajnem jugu pri Dolu kakor tudi v provinci Ogaden so bili v zadnjih dneh hudi spopadi med Abesinci in ~ Addis Abeba, 10. januarja, o. Reuter-jev urad poroča: Ras Desba je brzojavno sporočil abesinskemu glavnemu stanu, da so včeraj njegove čete odbile hud napad Italijanov, ki so poskušali prodreti v bogato dolino reke Rift, severo-zapadno od Dola. Bitka je bila izredno krvava ter predstavlja največji spopad, kar jih je bilo doslej v italijansko-abe-sinski vojni. Na abesinski strani je sodelovalo v bitki 60.000 vojakov, Italiiani pa so vrgli v boj 18.000 mož evropskih čet in 25.900 askarov. Po večurni krvavi borbi moža proti možu so bili Italiiani poraženi ter so se umaknili v velikem neredu. Čete rasa Deste jih neprestano zasledujejo ter so zaplenile veliko število topov, 69 težkih strojnic, več tankov in mnogo tovornih avtomobilov z velikimi zalogami živil in municije. S to zmago rasa Deste je nameravana ofenziva generala Grazianija onemogočena. General Graziani bo morati sedaj zopet čakati na nova ojačenja, ki so baje že na poti. Naloga generala Gra- ziani ja je, še pred veliko deževno dobo podreti preko Džidžige do Hararja. Boji v Ogadenu Parii, 10. januarja. AA Havasov posebni dopisnik poroča iz Addis Abebe: Šele sedaj so znane podrobnosti o bojih pri Kereli na sonialskem bojišču, ki so se vršili pretekli teden. Boji so bili zelo krvari in so imele čete dedžasa Bajeluma Redija znatne uspehe. V boj je poseglo tudi mnogo italijanskih tankov, vzlic temu pa Italijani niso mogli zadržati abesinskih čet in s« se morali i velikimi izgubami umakniti. Padli so en višji italijanski častnik, več častnikov in okoli 50 vojakov. Abesinci so zaplenili šest tankov, devet strojnic, radijsko postajo ter mnogo materijala. DNB poroča o bojih pri KersK: Abesinci so presenetili močne italijanske oddelke » tanki. Po krvavem boju se sedaj Italijani umikajo. Na bojišču je ostalo več mrtvih italijanskih oficirjev in več sto askarov. Addis Abeba 10. ianuarja w. Od vero-dostoine strani poročajo, da so se pri Dolu vršili hudi boji, v katerih sta imeli obe Ponesrečeni računi Italiiani so da bodo pridobila abesinske rase z milijoni, pa so se prevarali Pariz, 10. jamuiarja. d. »Oeuvire« pdše, da pri manevrih francoske vojne mornarice na Sredozemskem morjtu ne gre za politične posledice angleško-framooskega sporazuma v tolmačenju oGL 16 pakta I>N, temveč se nasprotno zda, da je po najnovejših vesteh iz Rima in z abesinskega bojišča vprašanje uporabe 21. 16 pakta in razširjenja sankcij na petrolej zastalo. Smatra se kot verjetno, da bo 20. januarja v Ženevi proučevanje pebnolejiskih sankcij zopet odgodeno, ker ameriški kongres do takrat še ne bo sprejel novega zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav, dejanski razlog pa bo dejstvo, da postaja zaradi padanja notranjih in zunanjih sil Italije ureditev vzhodno-afriškega spora na način, ki bi bil ugoden, za splošno varnost, čim dalje težja. Razen tega je gotovo, da razpolaga Italija še s precejšnjo zalogo petroleja. Prepoved uvoza petroleja v Italijo bi imela gotovo za posledico prekinjenje diplomatskih odnošaijev, kar bi italijansko vlado zopet osvobodilo nasvetov najbolj miroljubno razpoloženih narodov, tako da bi 6e za enkrat znašla izključno v dmižlbi Nem- čije, Japonske in Madžarske. Znano je tudi, da Mussolini sedaj obžaluje, ker ni pristal na Lavalov in Hoarejev načrt, še bolj pa. ker ni pristal na predite od 15. avgusta. Mussolini se je zmotil, ko je mislil, da bo mogel s 125 milijoni franki kupiti prijateljstvo najbolj vplimih abesinskih rasov in da se mu bo na ta način posrečilo « nektj tednih zavzeti Abesinijo. tako da Društvo narodov ne bi imelo možnosti za povečanje, ker bi Abesinija sama dala prednost italijanski oblasti. Njegovo pričakovanje se ni izpolnilo in nauk, ki ga je pri tem dobil .italijanski generalni štaib, je ta, da se proti Abesiniji ne mane voditi običajna kolonrijahia vojna, ker je preveč bogata. Abesinski vladi se je nasprotno posr.^lo vzpostaviti zvestobo najbolj vplivnih rasov s tem, da rim J« priznala gotove svoboščine. Kar Francijo in Anglijo sedaj najbolj zanima, je diplomatsko zadržanje Nemčije, ki zbuja precejšnje vznemirjenje. Zadržanj« Nemčije je tudi glavni razlog, da se v veliki meri pojavlja želja po čimprejšnji zakljn-žitvi italijansko-abesinske vojne. Nova Lavalova mirovna akcija Temelj pogajanjem za mirno likvidacijo vojne naj bi bil belgijski predlog Rim, 10. januarja, o. Angleški poslanik v Riami siir Uiruimmond, ki se sedaj mudli v Londonu, se bo vnnil v Rim ob koncu prihodnjega tedna, čeprav je bilo prvotno napovedano, da bo ostal v AngiKjd še 20 dni. Posvetovanja italijanskega poslanika Gran-dija z angleškim državnim podtajmikom Van-eitttartom in obisk I>rummonda pri Baldwinu in Bdenu smatrajo tukajšnji politični kroga kot znake, da bodo sedaj pogajanja za mirno ureditev itaJijamsko-abesiinskegia spora pospešena. V zvezi s tem zatrjujejo, da je Laval takoj po svojem povratku v Pariz zaključiti vse priprave za novo posredovalno akcijo, ki jo namerava započeti s sodelovanjem francoskega poslanika v Riimu de Chambruna. Akcija naj bi se pričela na osnovi predloga, ki bi ga fomuliral belgijski zastopnik na bližnjem zasedanju sveta Društva nairodov. Splošno se pričakuje, da bo sedaj v 10 dneh pred sestankom sveita DiN po redni diplomait.ski poti pripravljen teren za to akcijo, da bi se preprečil polom belgijskega predloga, kakršnega je doživel pariški načrt. Kakšno stališče bo zavzela angleška vlada napram tej akciji, ee ni mogoče napovedati, pravijo pa, da je Drum- MM.-I 1 1 1 ------- ■ imel glavno mesto moment, na katerega smo obrnili pažnjo. Zgodovina bo ta moment označila kot poglavitni vzrok, dasi seveda ne kot edinega, ter s tem tudi na-značila, zakaj je bilo v dani situaciji tako težko voditi načelno politiko. Saj je v tem momentu jedro problema Tega se zavedata zlasti Pariz in London, zato ima tamkaj kompromisno stališče a priori obilo simpatij, in kdor bi iznašel formulo, da bi oouival visoke principe, ki hoče biti na njih zgrajena Ženeva, pa hkrati dodelil Italiji nekaj tega, kar se označuje kot kolonialna potreba, ta bi imel takoj vse zelene diplomatske mize za seboj. Toda take formule ni dosedaj našel še nihče, dasi so se dosegle pri tem iskanju že čedne blamaže. Ko je pred nekaj dnevi eden od londonskih listov znova načel to vprašanje v prav konkretni obliki, je predlagal dodelitev — portugalskih ali belgijskih kolonij v italijansko korist, na britanske pa se ni spomnil. Nerešenost tega problema je poglavitni vzrok, ki zadiržuje ženevski aparat, da se ne more spustiti v akcijo, ki bi mogla imeti uspeh jako hitro. roomd po svojih razgovorih z BaMwinom in Edemom o italijansko-abesimskem sponu ;a>-javiil svojim prijateljem, da zelo optimistično gleda na nadaljnji razvoj dogodkov. Seveda bodo pogajanja v Ženeva odvisna tudi od končnega stališča, ki ga nameravajo zavzeti ameriške Zedinjene države. Angleška vlada je zaradi tega tudi; naročila svojemu poslaniku v VVashingtomi. naj zahteva od državnega tajništva za zunanje zadeve točno definicijo in razlago Rooseveltovih izjav o nevtralnosti. Slične informacije bo baje zahtevati tudj francoski poslanik. Vsekakor namerava angleška vlada zbrati podrobne informacije o stališčih posameznih več ali manj prizadetih držav, preden se sama defi-nitivno odloČi. Potrebne bodo konzultacije, ki se bodo bržkone zavlekle, vendar pa v Londonu že zatrjujejo, da petrolejske sankcije proti Italiji ne bodo uvedene pred 1. marcem. Pogoji Društva narodov za anketno komisijo Budimpešta. 10. januarja w. >pesti Hirlapc objavlja poročilo iz Rima, ki pravi: Italiji je zadnja ženevska nota abesinske vlade, v katere prosila za komisijo DN, ki naj bi preiskala italijanske vojne metode, prišla zelo prav. Kakor govorijo v poučenih krogih, je Italija pripravljena pristati na to komisijo s pogojem, da bi komisija dobila širši delokrog. Njena naloga naj bi bila, da preišče vse probleme, ki so v zvezi z abesindko vojno. Rimska vlada je prepričana, da se bo DN moglo na mestu prepričati o resničnem stanju in da bo sprejelo sklepe, ki bi mogli izpolniti italijanske zahteve; vendar pa smatrajo, da ni izključeno, da bo DN za izpolnitev teto želj postavilo svoje pogoje, namreč, da se med preiskavo ustavijo sovražnosti in da se bosta obe stranki podvrgli odločitvi DN. Na podlagi raznih informacij se more sklepati, da bo italijanska vlada pristala na prvi pogoj, če pa bi se postavil drugi pogoj, bi bil ta novi poizkus sporazuma obsojen na neuspeh. S*o.pl Je, 10. januarja, o. Po statistični n podatkih mestne občine šteje Skoplje se daj 90 ooo prehiva^ev Pri ljudskem 5|et tu 1. 1S31 je imelo 70.000 prebivalcev. stranki velike izgube. Govori se, da so Italijani napredovali več milj. Ras Desta je zaprosil za ojačenja. Približno 35.000 Valamosov In Kulosov je na pohodu proti Sidamu. Pariz, 10. januarje, o. Aj?enci:a RadJo poroča iz Addis Abebe, da abesinske vesti o uspešni akciji rasa Deste, in tudi informacije ameriških novinarjev in zlasti poročevalca agencije United Press o ofenzivi generala Grazianija niso bile točne. Gotovo je le, da tako Graziani in Desta zbirata svoie čete. Kdor bo prvi pripravljen, bo bržkone prvi napadel. Bombardiranje egiptske bolnice Kairo, 10. januarja, o. Danes je prispelo uradno poročilo voditelja egiptske misije Rdačega polmesca, princa ismaila Dauda, bratranca egiptskega kralja Fuada, da so Italijani že drugič namenoma bombardirali egiptsko bolnico. Italijanski letalci so se spustili zelo nizko ter so najprej metali bombe, nato pa še s strojnicami obstrelje- vali objekte bolnice, ki ja bila oddaljena 7 ur hoda od najbližnjih vojaških taborišč. Med napadom ni bik> v bližini bolnice niti enega abesinskega vojaka. Tik pred bombardiranjem so bili zdravniki slučajno zbrani pri posvetu pod drevjem v bližini bolnice. Vsi člani egiptske misija so bili ranjeni, v šotorih pa je bilo ubitih več ranjencev. Poročilo princa Dauda je izzvalo v egipt-6ki javnosti silno ogorčenje. Predsednik vlade je takoj sklical izredno sejo ministrskega svata, na kateri je bik) sklenjeno, da to egiptska vlada odločno protestirala v Rimu zaradi kršenja mednarodne konvencije o Rdečem križu ter zahtevala odškodnino za povzročeno škodo in za ranjence. Opravičilo pri švedski vladi Stockholm, 10. januarja. o- ftvecteka vlada Je danes sprejeta n dobro do&lo, ker vojaški krogi po končani oborožitve Se tako nameravajo obnoviti vse stare vojaške gar-nizije v Porenju. Nemški vojaški! uikrepi naj bi stvarno pomenjdi prav za pr^v odr gofvor na vojefitoe priprave Francozov v zadnjih letih vzdolž vse imetje. Nemčija računa, da bo vojaški sporazum, pri katerem naj b>! sodedčfvafa. tudi Belgija, in Ni-zozefmska, T kratkem objavljen, odnosno, da bo mogoče zvedeti za v»e njegove podrobnosti. Samt Briee p®e v »Joara^o<, da angj®-feko-ferancoski sporazumi nšma nobene zveze z locarnsko pogodbo in da je nastal saimo zaradi postopanja n«$rgm Italiji na Pod8agi 61. 16 pakta Društva narodov. An-gBja hoče biti Muvarorvana ®a primer, če bi mm jo nastale težave v Jzvaganjai tega pakta. >Petit JomraaV poudarja," da odredbe o r»zorotžene>m pasu v Porenju nimajo nobene zveze z loca-rn&feo Pogoidfbo, ^ bi kršitev teth določb morala tezvati Posredovanje Društva narodov. Polom konference v Londonu neizogiben Japonska zahteva po enakopravnosti z Anglijo in Zedinjenimi državami v pomorski oborožitvi London, 10. januarja, d. Snoči je zunanje ministrstvo objavilo o pomorskih pogajanjih v Londonu komuniike, po katerem so Japonci iarazili željo, naj bi se vpraasnje kvantitativne omejitve pomorske oborožitve postavilo kot prva točka na dnevni red. Zaradii te japonske zahteve je bik) sklenjeno, naj se pomorska konferenca, ki bi se orvotmo morala sestati zopet danes, skliče šele za ponedeljek, med tem pa n-aij bi posamezne delegacije zavzele svoje stališče do japonske zahteve. Reurte rje v urad poroča, da se stališče angleške vlade v vprašan ju )afpon.ski h zahtev po enakopravnosti ni izpremenilo. Sooči so govorili v krogih pomorske konference, da je položaj bedj zapleten nego kdajkoK in da je upravičena bojazen, da Japonska ne bo ublažila svojih zahtev. Londonski lrisfci so mnenja, da ne bo mogoče preprečiti poloma pomenske konference, ker ni več nobenega upanja, da bi Japonska popustila v svoji zahtevi po ravno-pravnositi glede najvišje dopuščene meje oboroževanja na morju. V ostalem poudarjajo. da tudi Angiliiia ni nič bolj popustljiva napram Japonski. Edini uspeh konference bi mogel biti sporazum med Anglijo, Francijo, Ameriko im Italijo, a tudi ta je zelo negotov. Dogovor brez Japonske London, 10. januarja, g. Predsednik Pomorske konference zunanji mii«'ster Dden Je izjavil vodji ameriške delegacije Nor- manu Dawiisu, da je Anglija kakor Zedinjene države brezpogojno proti japonski zahtevi", po enakopravnosti z bg»dovji "Velike Britanije in Zedinjefluih držav. Po vsej verjetnosti bo v ponedeljek zapečatena usoda konference, ako bodo Zedonjene države in Anglija odklonile japonsko Zahtevo. Za ta primer se je pojavil načrt. Po katerem naj bi ee sfelenll dogovor štirih velesil, namreč Velike Britanije, Praar «'je, Italije in Zedinjenih držav Domnevajo, da bosta Francija in Anglija za svoj pristop zahtevali gotova jamstva. Namesto Japonske Nemčija in Rusija London, 10. januarja. w. Norman Daviš je izjavil danes na obedu pri zunanjem ministru Edemu, da so ameriški delegati na pomorski konferenci pripravljeni še enknat proučiti japonski načrt. IiaSVjaneki in francoski delegati se doslej niso izjavili, da imajo proti temu pomisleke. Zdi se torej, da bodo Japonci na seji v ponedeljek zopet spravili v razpravo to vprašanje ter predložili dodaiten načrt s popravki skupne gornje meje oboroževanja po raznih stopnjah ranljivosti posameznih držav; prevladuje pa mnenje, da ta predlog ne bo sorejemljw za ostale države. Iz tega sklepajo, da je »dihod Japonske s konference v nekaj dneh neizogiben in da bi se nato mogiH povabiti Nemčija in Rusija, naj bi se udeležili: razgovorov o kvalitativni omejitvi v pomorskem oboroževanju. Aretacije v Trstu Trst, 10. januarja, k. Na Treh kraljev dan so bile v Tr=tu in bližnji okolici izvršene aretacije Nikomur ni znan njih vzrok in so zaradi tega vzbudile tem vačjo pozornost. V Trstu 90 bili aretirani uradnik Pahor Roman. dr. Lado Turina, uradnik Ferluga. v Dolini dijak Vremec. na Opči-nali 14 kmorlnh fantov na Kantov15" " >n na Proseku eden. Zahvala kraljice Beograd, 10. januarja. AA. Nj. Vel. kraljica je prejela za božične praznike in na njen rojstni dan čestitke z rodo« liubnimi željami za sreoo in dolgo življenje. Po najvišjem nalogu izreka pisarna Nj. Vel. kralja zahvalo vsem, ki so poslali svoje čestitke kakor tudi ti* •itim. ki so se vpreflli v dvorne kniige. fTz pisarne Nj. VeL kralja št. 246 od 10. L m-). Propadanje komunizma Boljševizem v Rusiji se bolj in bolj oddaljuje od prvotnega komunizma — Na novo se uveljavlja predvojna Rušila z „buržujskiini" navadami — Razočarani in zmedeni komunisti po Evropi čeli so obsojati p rečeš t o ločitev, češ da se tak.iiiu komunistu ne sme izročati oblast nad državo, ki celo tako enostavne stvari, kakor je sožitje z žensko, ne zna urediti sam pri sebi. Naenkrat je postala družina zopet sveta, družinska vzgoja prepotreb-na in družina sama zopet snovna celica družbe. Ljubezen do staršev je postala državljanska vrlina in v časopisih so se začele pojavljati slike Stalina z njegovo materjo. Med tem pa se je tudi na drugih področjih izvršil uvaževanja vreden umik. Delavske p .ače so postaj c odvisne od rekorda storitve, putomci neproletarskih očetov, častnikov, plemičev, duhovnikov, trgovcev in višjih uradnikov so postali enakopravni s proletarci in jim je bilo dovoljeno po-sečanje 6rednjih in visokih šol, kamor do lani niso smeli. Reformirana je bila tudi volilna pravica. Do^el je en delegat za centralni sovjet prišel na 25.000 prebivalcev mest in industrijskih krajev, petkrat toliko prebivalcev kmečkih občin pa je takisto volilo enega poslanca. Lani se je kričeče razmerje izenačilo Obenem eo se v vse šole uvedli izpiti, izpričevala disciplinski red. direktorji in vse ono, kar je doslej veljalo le za »buržujsko navlako«. Za zadnji dan lanskega leta je bilo celo dovoljeno tradicionalno božično drevesce, le da so si smeli Rusi postaviti svojo priljubljeno »jolko« pred pravoslavnim božičem Držovne tvornice so zato priliko vrgle na trg mnoštvo okrasov za drevesca. Zunanja politika sovjetov je od nekdaj zvesto sledila konceptu carske Rusije, oso-bito v Aziji. Osvojila si je ponovno ozemlje Tuve, ki ga je Rusija anektirala takoj v začetku vojne, prilastila si je gospodujoč položaj v zunanji Mongoliji, zadnjega pol leta pa so se Sovjeti polastila celega kitajskega Turkestana. V mednarodni politiki je na začudenje vseh komunistov inozemstva postalo geslo Moskve kolektivna varnost in Društvo murodov. Nič manj ni evropske komuniste razočarala obrambna pogoba s Češkoslovaško, 6aj so iz Moskve še nedavno naglašali. da jim je bližii zadnji kitajski komunist nego predsednik Maso ryk. Vse te izpremembe so šle na videz brez sledu mimo inozemskih komunistov, ki stalno propovedujejo še naprejemljivi marksizem Trockega in perpetuiranje revolucije Njihovo zarotniško razpoloženje so si vzele za temelj svojega obstoja razne židovske pisarne kjer mednarodni pustolovci za dobro plačo pod krinko komunizma rujejo zoper vsako državo, ki jih ne plačuje, ter služijo nabolj nasprotnim principom hkrati za dobro denarno nagrado. Sedanja gosnodargka kriza omogoča tem centralam, da love na svoi lim nezado-vol kveže, zlorabljajoč osobito mladino. Slednia je prepričana za služi najsvetejšim idealom, v resnici pa je največkrat žrtev pustolovcev, ki često nimajo s Krern-Ijem pTav nifcake zveze, pač pa dobivajo mastne nagrade za svoje rovarjenje dunajske in švicarske pisarne,' ki služiio naenkrat devetim gospodarjem za dober denar in si nadevajo ime komunizma, vedoč. da se pod to preob1eko naflažje vtihotapijo v sosedne države Na žalost ie tudi pri nas velik del žrtev pripisati delovanju teh brezvestnih političnih pisarn, ki iih vodijo znani podkupljenci. Na svoji novoletni recepciji v Kremdju je Jožef Stalin priporočil 200 zbranim dostojanstvenikom Sovjetske Rusije, naj povsod v svojem delokrogu propovedujejo in širijo veselje do življenja in si prizadevajo, da bo narod zopet dobil to veselje. Stalinove besede dokazujejo resničnost opazovanj neštetih zapadmjakov, ki so posetili Rusijo in obnesli iz te ogromne države neicztrabljiv dojem, da se je ruski narod v dolgih letih strahovitih preganjanj, naporov in pomanjkanja odučil smehu in da je njegovo življenje turobno ko sivi delavnik. Očividno so v Kremlju nazora, da se jim je goro&tasni eksperiment posrečil in da danes ni več na mestu nekdanja tip komunista, — votlooka zagrenjen ost, fanatični srd na ves svet, večno hrepenenje po svetovni revoluciji in poklicno zarotništvo kot edini namen življenja, tedaj tip, ki še vedno bohotno prevladuje med komunisti »in partibus in-fidelium« in sanja o boljševiškem raju na zemlji. Komunizem, ki životari siporadično v zapadni Evropi, je dospel do krize, iz katere mu ni rešitve. Večno teoretiziranje, na katero je obsojen ta pokret že dolga leta, je dovedilo do tega, da zija med pripadniki ideje v inozemstvu in med Moskvo samo globok, nepremostil|jiiv prepad Ker nima inozemski komunizem nikjer in nikoli prilike, da bi bil pripuščen k praktičnemu izvajanju svojega programa, je postal ta nekdaj probojni in elementarno ja-ki pokret samo jalovo levičarstvo. opozicija za vsako ceno ter kon spira ti vno mlatenje v prazno. — Njegova osnovna odlika je nerazumevanje same matice Moskve. Brez organske zveze z nijo se še vedno poganja za fantomi, ki imajo za nje v Moskvi samo še pomilovalen nasmeh in oznako; otroška doba komunizma in davno preživeli nazori. Ruski boljševizem je skoro že celo desetletje popo'noma saturiran v pogledal revolucionarnih podvigov. Posebno pa je zadnjih par let vrgel med staro šaro načelo svetovne revolucije. Za sedaj mu gre še samo za to. da bi obdržal v veljavi svoja načela in jih prilagodil kolikor le mogoče življenjskim potrebam prebivalstva, zrastlega v posebnih prilikah, ki jih je sam ustvaril. Res je, da še vedno drži trdno v rokah vajeti in da je danes v Rusiji bolj ko kdaj prej poglobljeno načelo istovetnosti stranke in države, vendar se čuti dovolj močnega, da popušča in velikodušno dovoljuje celo talke pojave indiivi-dualizma, ki so bili še nedavno brezpogojno združeni s smrtno obsodbo. Neverjetno široko je polje, na katerem so morali bolijševiki revidirati svoje prvotno odklonilno stališče in opustiti to, kar je površen vernik imel za neovržno resnico marksistične teorije. Začelo se je z redi in odlikovanji že v državljanski vojni, nehalo pa se je z vzpostavo starih vojaških činov in naslovov, ki so dosegli vrhunec v ustvaritvi novega naslova: sovjetski maršal. Na poljiu rušenja družine, svobodne ljubezni ter bračne zakonodaje so se boljSeviki umaknili še znatneje. Za- Dr. Maček proti kmečko-delavski fronti Zagrebški »Obzor« objavlja uvodnik, v katerem se bavi z vlogo delavstva v Mačkovem pokretu. Med drugim pravi: »V zadnjem času je postalo zelo aktualno vprašanje sodelovanja hrvatskega delavstva z bivšo HSS Vodstvo bivše HSS je v okviru pokret a dr. Mačka osnovalo hrvatsko delavsko strokovno zvezo. Ta organizacija bo. kakor doslej, tudi v bodoče skrbela za zaščito delavskih interesov. Hrvatsko delavstvo se bo znalo ubraniti vsakega poizkusa obtožbe komunizma. Napačno pa je mnenje, ki se pojavlja ponekod. da se s tem, da stopa v Mačkov pokret tudi delavstvo, ustvarja nekaka kmeč-ko-delavska fronta. Proti temu je odločno nastopil prvak HSS na proslavi stolet- nice hrvatske himne v Splitu. Takrat so skušali ljudje, ki ne sodelujejo v Mačkovem pokretu, izkoristiti to proslavo za manifestacijo kmečko-delavske fronte. Bilo je tudi več napisov v tem duhu. Odposlanec dr. Mačka prof. Jelašič pa je daJ odstraniti te napise in je naglasTl, da v okviru Mačkovega pokreta ne more obstojati nikaka kmečko-delavska fronta in da je dr. Maček sploh proti vsakim takim frontam«. Ta značilna in zanimiva pojasnila »Ob-zora« o stališču dr. Mačka do delavstva so poučna zlasti tudi za one Slovence, ki skušajo pri nas ustvariti nekako kmečko-delavsko fronto kot avantgardo dr Mačka v dravski banovini. Pogrešite atirese v »Domoljubu" »Domoljub« poroča o obnovi Kmečke zveze pod predsedstvom g. JaneZa Bro darja. V poročilu pravi, da imajo danes stanovi svoje strokovne in stanovske organizacije; na Poljskem so organizirani celo berači. Organizirati se morajo tu-il: slovenski kmetje v Kmečki avea, ki ji.n ho skušala priboriti vse pravice, ki jjm gredo. »Korupcija v upravi, pravi dalje »Domoljube, je že dandanes slo, ki un»ču je ne le ugled države, ampak žre tudi milijone narodnega premoženja. Boj proti vsaki korupci«' mora biti ena važnih na log Kmečke zveze. Lovski zakon je rak rana našega kmečkega gospodarstva. Zaradi nekaterih togatinov imamo dam divjačino tako zaščiteno, da lahko nemo temo dela ogromno škodo po vrtovih iD poljih. Vsi glasovi po spremembi zakona so bili dosdej brez uspeha, celo v edin/ strožji in kmetu škodiljivejši je«. LovSlal zakon Je sploh predmet hudih pritožb zadnjega »Domoljuba«. Prssvee< mu kar cel uvodnik, vkaterem diokazuje n e. gov0 škodljivost ter prihaja do, zaključKa. da »spominja na najbolj t'ev*diaManchat-tan« je potreboval za izkrcanje potnikov polnih pet ur, dasi traja izkrcavanje običajno največ pol ure. posebno hudo je prizadeta waleška pokrajina. Znameniti viseči most pri Menaiju je vihar tako poškodoval, da so ga inoraft za promet zapreti in se boje, da se bo vsak čas porušil. Ker je vihar potrgal tudi daljnovode, so ostale cele pOkraJtae brez luči in električnega toka, tako da so morale mnoge tovarne ustaviti obratovanje. Tudi poplave, ki so nastale zaradi neprestanega deževja zacfarp teden, zavzemajo vedno večji ofoseg. Temza Je močno narasla ln na mnogih krajih prestopila bregove. V Londonu so morali db cfeafi reke izprazniti vse ulice, ker je voda začela udirati v hiše. Najhuje je prizadeta kentska grofija, kjer so zavzele poplave katastrofalen obseg. Po dosedanjih vesteh je izgubilo zaraefi viharja in pogpiair življenje že nad 20 tjudL Snoči se je pol rta F^utAjr ▼ ustju nkt Metraey potopil majhen tovorni pamik, Dosedaj je morje naplavilo pet tanpeL švedska ladja >Sumatra« ki Ima noafi-nost 5.000 ton, je oddala SOS klic a poročilom, da je na parniku. nastal Pamik je nasedel v bližini rta Tudi v Nemčiji nevihte D&sseldorf, 10. januarja, b. Nad mostom je divjalo danes hudo naurje. Oce cestne železnice so se pretrgale. VThar je izkoreninil mnogo dreves, ter octoadal s streli opeko. Dve osebi sta Mil rtbirti, 18 je bodo, 3 pa lažje ranjene. Mnogo fcdožtoenfh oken je bilo razbitflv. Vihar je prevmfl tudi mnogo kioskov, s poslopja fTCharmo-nične družbe je vihar odnesel streho. V Bolgariji pomlad Sofija, 10. januarja b. Na obali vlada neobičajno mfio tn Itpo V mnogih krajih, Zlasti v Južni Bolgarija cvete jo sadna tn druga drevesa. aflcm u se vreme tepremenilo, bo seveda letim uničena. Pred rekonstrukcijo češkoslovaške vlade Praga, 10. januarja, o. V nedeljo se vrne v Prago ministrski predsednik dr. Hodža, ki se mudi na francoski rivieri. Baje se bo za dan ali dva pomudil tudi na Dunaju. Kakor napovedujejo politični krogi, se bo takoj po njegovem povratku češkoslovaška vlada rekonstruirala in postavila na širšo politično osnovo. O tej rekonstrukciji kroži mnogo govoric. Ustanovilo naj bi se ne le posebno ministrstvo za letalstvo, nego tudi posebno ministrstvo za narodne manjšine. Razen tega naj bi se pri vseh ministrstvih ustanovila mesta državnih podtajnikov. Ministrski predsednik se bo posvetil zlasti vprašanju, kako organizirati mi- nistrstvo za narodoe manjgtaa. Za stra bo imenovan bržkone kak idfti aB slovaški politik. Nemci bodo dobili prvega, Madžari pa drugega podtajnflca r tem ministrstvu. Ce se načrti umaniajo. bodo imeli Nemci v bodoče t čeSkos&ovaflki vladi stalno po enega resornega ministra, po enega ministra brez portfelja ln eete-ga državnega podtajnika, Madžari pa enega državnega podtajnlka. Hodža na Dunaju Dunaj. 10. jan. AA_: predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža Jb prt. sjpel zvečer na Dunaj vračajoč se s francoske rtvijere. Iz dobe splošne zmedenosti »Otadižfoiraa«, glasilo Ljotičevega pokreta »Zbor«, objavlja pod naslovom »Nevarno geslo« članek, ki pravi med drugim: »Gotovi poklicni politiki 90 pričeli v zadnjem času govoriti o potrebi organiziranj« vseh Srbov v enotni politični organizaciji. V ta namen so vrgli tudi v javnost geslo: »Srbi skupaj!«. To postopanje opravičujejo s tem, da so se Hrvati organizirali ▼ enotnem pokretu, dočim so Srbi še vedno iaizdeljeni na oelo vrsto strank. To sa-mosrbsko kombinacijo priporočajo tudi nekateri ljudje, ki so še do včeraj prepovedovali odrešifoost integralnega jugoslovenstva Puščamo ob strani dejstvo, da ustava izrečno prepoveduje snovanje plemenskih strank m da bi bila s snovanjem srbske fronte najtežje kompromitirana in de-mantirana akt 6. januarja in vse jugoslo-venska politika. Mri samo vprašamo to gospodo, kdo ji je dal moralno pravico za tako delo? Ni treba biti posebno vešč in izkušen politik, da je mogoče spoznati, da bi pomenila danes srbska plemenska politika najtežji udarec za politiko državnega in narodnega edinstva. Značilno je, da dr. Maček že od zdavnaj priporoča srbskim politikom, naj se združijo v skupno fronto na plemenski podlagi. Mislimo, da ni potreba k tem argumentom »Otadžbine« proti snovanju srbske plemenske fronte ničesar dodati. Za nas so pa vsi slični pozivi in poskusi samo nov dokaz zmešan osti pojmov v našem političnem življenju ter onega brezciljnega be ganja vseh tistih na-ših politikov ki se ne upaio ali pa ne marajo podati na sigurna pot* nrave iZ odločbo ministra za ^pracEbe M. G. br. 34.891 z dne 16. novembra 1935. so bili na podstavi § 36 novega gradbenega zakona usvojeni najnovejši švicarski predpisi za armirani beton z dne 14. maja 1935. Zato se je do nadaljnjega po njih kot po državnih predpisih obvezno ravnati v vsej državi; do vštetega dne 31. januarja 1936 se pa smejo predlagati v odobritev tudi projekti po doslej veljavnih predpisih. Iz ministrstva za zgradbe, dne 11. decembra 1935. M. G. br. 34.891«. Dosedaj so veljali dolga leta za našo državo nemški predpisi za armirani beton. Ker pa so ti predpisi od vseh važnih inozemskih predpisov najnepovoljnejši, je ministrstvo za zgradbe rešilo, da se usvo-je za našo državo najnovejši švicarski predpisi. že površno pregledovanje novejših švicarskih predpisov nas uveri, da so novi predpisi res pregledni, jedrnati, zelo preprosti to enostavni. Vendar pa ne moremo iti preko konstatacije, da so ti predpisi za statika naravnost revolucionarnega značaja. Spremembe, predvidene v novih predpisih, so tako znatne in vplivne na statični račun, da je prav čudno, kako je bilo mogoče v tako kratkem roku presedlati z vpeljanih in udomačenih prepisov na nove predpise, ki so v sosedni državi šele izšli. Dosedanji predpisi so predpisovali ir=15, dopustno napetost betona do 65/cm2, napetost železa p« do 1500 kg/cm2, medtem ko novi predpisi predvidevajo n=10, dopustne napetosti betona do 120 kg/cm2, napetosti železa pa do 1700 kg/cm2. In tako dalje. Za tako kardinalno izpremembo predpisov bi moralo ministrstvo uveljaviti vsaj enoletno prehodno dobo, da bi se mogli strokovnjaki kakor tudi oblasti vživeti nove razmere predpisov, da bi se ustvarili novi vzorci, potrebni pripomočki in priročne tablice za dimenzioniranje po novih predpisih, predvsem pa ,da bi se novi predpisi preizkusili glede uporabnosti v naši državi. Odločujoči krogi naj W se pobrigali, da se prehodna doba glede veljavnosti starih predpisov podaljša vsaj do kanca leta. podjetniki ta strokovnjaki, posebno pa projektanti armiranega betona, naj bodo s tem opozorjeni, da veljajo stari predpisi za armirani beton samo še do kanca januarja tega leta ta da morajo po tem roku, če ne bo naknadnih sprememb, vse statične proračune in načrte oblastvom predlagati po določilih novih švicarskih predpisov (Normen fOr die Berechnung, die Ausftihrung usad den Unterhalt der Bauten aus Stahl, Beton und Eisenbeton —Schweizerischer Ing. u. Arch.—Verein). Čudno je vsekakor, da v naši državi ne moremo ustvariti lastnih predpisov. Ing. K. ■ KINO SLOGA ■ Telefon 27—80 Premiera najnovejšega in najlepšega filma režiserja »Ekstaze« G. MACHATT-JA NOCTURNO Film, ki bo navdušil vso Ljubljano in zapustil neizbrisne vtise. Film erotike, ljubezni — po kateri hrepeni ves svet. NOV UFTN ZVOČNI TEDNIK. Predstave ob 16. 19.15 ki 21.15 uri. Premierna matineja: KEN MAYNABD kralj kovbojev v senzacijonalni pustolovščini izredno napete vsebine TEŽKO OSUMLJEN Vsa mesta po Din 4.50. Danes, ob 14.15 uri. Prvič v Ljubljani. Nov Tarzan v Ljubljani Zadnja leta smo gledali v Ljubljani več filmov, ki so bili prirejeni po raznih Bour-roughovih romanih o Tarzanu. Prvi filmi še dolgo niso dali tsga, kar smo od njih pričakovali, ker glavne vloge pač ni imel nikoli igralec, ki bi bil ustrezal tipu Tarzana iz romana. Kajti pravi Tarzan mora biti mojstrski športnik: tekač in plavalec. V lanskem Tarzanu je imel glavno vlogo sloviti plavalec Johny Weissmull3r. Ta film bfl žel najbrž tudi na letošnji olimpljacfi uspehe, če ga ni bi bile gmotne razmare prisilile, da je moral iti mad profesionale. Nastopal je na raznih prireditvah in tu so ga odkrili zastopniki ameriške filmske industrije ter ga angažirali za več filmov. Crabbe je bil že od mladih nog domač na gledaliških deskah. Zato se je tudi hitro uživel pri filmu in v Tarzanov ;m filmu skoraj ne opazimo, da samo igra, tako prepričljiv je njegov nastop. Vsebina filma je nenavadno napeta. Crab-beova partnerica Jaquelme wells, ljubko dekle, je sicer novinka v filmu, vsaj za nas toda vsa kaže, da se bo kmalu uveljavila in da bo postala ljubljenka publike, kakr-Sne že dolgo pogrešamo. Dejanje se odigrava v džungli, sredi med divjimi plemeni. Večino prirodnih posnetkov so res napravili v divji Afriki. Posebna ekspedicija sa je mudila dolge mesece v osrčju črnega kontinenta, kjer so v smrtni nevarnosti napravili kopico čudežno lepih posnetkov iz prirode. Ta film, ki je napet in razburljiv, kakor redkokateri, zasluži, da si ga vsakdo ogleda, zlasti pa je • primer« sa naše športnike, kajti v njem pokaže sloviti plavalec Crabbe vse svoje znanje. Plavalci bodo občudovali na njem res krasen stil plavanja in to jim bo pri lastnem treningu v veliko korist. Fflm m bo predvajal v elitnem kinu Matid od danes dalje. je aozivel po vsem svetu zelo navdušen sprejem in je polnil blagajne povsod, kjer so ga igrali. Weissmiiller je bil res kakor nalašč za tako vlogo. Letos pa se je neka druga filmska družba odločila, da bo napravila nov film fat Tarzanovega življenja. Angažirala je slovitega zmagovalca v plavanju 400 m na olimpiadi v Losangelih leta 1932. Crabbe je bil eden najboljših ameriških plavalcev in bi Velik požar Ptuj, 10. januarja. Danes ob 12. je nastal! požar na gospodarskem poslopju posestnika Antona Eger-ja v Spodnjih Jablanah pri Cirkovcih. Ogenj se je kmalu razširil še na sosednja gospodarska poslopja Franca Perčuha in Franca Kovačeca. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Oirkovoev, iz Mihovoev in Šikiol, žal pa pomoč ni bila tako uspešna, da bi mogla ogenj zadušiti. Gospodarska poslopja so pogorela do tal. Vzrok nastanka požara ni znan. Škode je nad 100.000 Din, najbolj jo prizadet posestnik Kovačec. ki so mu zgoreli tudi vsi vozovi, gospodarski stroji in razno orodje. Letos je to že drugi požar v Spodnji Jablani, dočim jih je lan-sfloo leto bilo 6, med njimi eden večji. Lovčen pred 20 leti Spomin na avstrijsko „zmago" In okupacijo v črni gori Ljubljana, 10. januarja. Na današnji dan pred 20 iertli je S. avstrijska armada pod poveljstvom tedanjega generala pehote vo® Kovessa zavzela Lovčen. Napad na Črno goro so pripravljali že konec novembra 1915. Začetek akcije pa je bil 8. januarja 1916. Lovčen je bil tedaj še ves zasnežen. Avstrijske čete so v noči od 10. do 11. januanja 1916 zasedle vrhove mogočne gore. Dva dni poeneje so bile že na Cetinju in 25. januarja 1916 je bilo konec črnogorske vlade kralja Nikode in začetek avstrijske okupacije. Zavzetje Lovčena so Avstrijci slavili kot velikansko zmago svojega orožja m še celo djanes po 20 letih najdemo v nekaterih avstrijskih listih slavospeve lovčenske zmage. »Neues Wiener Journal« je zdaj v svoja prilogi »Der oestenreichisohe Kauierod«, kn jo polnijo nekdanji generali s svojimi spomini, objavil daljši članek o lovčenski zmagi ter priobčil pisma, ki jih je general Kovess pred 20 leti pisal svojim prijateljem, ter odlomke iz poročil njegovega armadmega poveljstva. V teh pismih in poročilih se zmaga na Lovčenu brezmejno poveličuje, pri tem pa poudarja, da je bila iavojevana samo z avstrijskim orožjem, brez nemške pomoči, ta da bo zaradi tega ostala tako slavno zabeležena v avstrijski zgodovini kakor zmaga pri Ivangorodu, ki jo je izbojevalo avstrijsko orožje brez vsake pomoči nemških čet. To zmagoslavje, ki. kakor vidimo. §e po 20 let h ni usahnilo, je bilo leta 1916 tako bombastično, da je gotovo budi Nemcem postalo eumljiivo. Na vse kriplje je smago-3 velik upor. Tajna navodila, ki so jih dobila vsa vojaška poveljstva po dežel:. ao oivorila strašno gonjo. Voifški oddelki ao obkolil' vasi ter f>4vp.d!li s seboi n*» bivš° vvake črno- gorske voiske. temveč tadi dečk«\ otaTp 15 fet. in starce, ki so komaj hodili Ujetnike ©o stlačili v voiašnice na Cetiinju. v Podgo-riri, Mcšiču, Kolašina aa Andnijevfoi teu; w barake ob vsej oesti od Berem do Podgorice in od Cetinja do Njeguša na vrhu Lovčena. Potem so se vrstili transporti ujetnikov v ujetniška taborišča na Madžarskem, nižjem in agomjem Avstrijskem im štajerskem. Gonje pa ni bilo mogoče izvmSiti tako naglo, da ne bi bilo mnogoštevilnih beguncev. Djurdjev dan 1916 je bil tudd v Crnd gori zvest svoji tradiciji. Planine in najvišje gore so oživele. Povsod je bilo vse polno beguncev, ki so se oskrbeli s skritim orožjem. Generala Vešoviča, ki je prebival v svojem rojstnem kraju v Barah Rrailjskih pod Treš-mjevSkom ob oesti Mateševo-Andri,jevica, so skušali zajeti na posebno spreten način. Pod vodstvom nekeg« oficirja, kateremu so obljubili, če bo akoijo dobro izvedel, daljši dopust, so poslali ponj naitnuiljo. Oficirju so naročili ,naj skrije vojake nekje med potjo v vas Bare in naj sam v spremstvu kakega podoficirjfl obišče ministra Vešoviča ter mu sporoči kolikor mogoče vljudno, da ga generalni guverner vabi na neko važno sejo na Cefcmje ta da je zanj že v Mateševu ob slavni cesti pripravljen avtomobil. General Vešovič se je v spremstvu svojega brata prof. Jagoša in nekaj vaščanov mirno napotil z oficirjem, dasi je dobro vedel, da mu je namenjena past. Na oziki stezi so general m njegovi spremljevalci skočili v coščavo. ofoir im njegovi skriti vojaki pa so drli za njimi im streljali. Streljali so seveda tudi v svojo obrambo general im njegovi spremijevailcr im častnik, ki se je sam javil za ceno obljubljenega dopusta aa akcijo »previdne aretacije« glavnega zarotnika, je padel smrtno zadet. Bil je to Fram Pecher. češki roiak. ki pa je že dolga leta služboval kot državni uradmilk v Boemi. Prihodnjič o Vešoviča. po begu generala Domače vesti (ELITNI KINO MATICA! I! £ E N 1 — POPOLNOMA NOVO. ZADNJI IN EDINI TO VESTEN FILM SEZONE Vprašanje V »Straži ▼ -viharju« z dne 1. L t. 1. be-pod rubriko Gledališče sledeče: »Tuje dete«, h tega in onega tabora so se nekateri zgražali nad našimi protesti proti igri »Tuje dete«. Razo-deti hočemo tole skrivnost: »Tuje dete« j« prišlo v Ljubljano po zelo tajni poti. Prinesel ga je kurir od dunajske sekcije Kominteme in ga je izročil ljubljanski sekciji Kominteme, Povejmo še to tajnost: I°to »Veseli vinograd« je izbral komunist Gu6tinčič, ki je zaposlen kot elektrotehnik v Har-kovu v Rusiji in jo je poslal dunajski sekciji Kominteme. Na Dunaju so igro prestavili in jo poslali v Ljubljano, kjer je dobila novo redaikoijo. ki je pa bila poslana spet v aprobocijo dunajski sekciji Kominteme.« Ker se ponaša »Straža v viharju« kot akademski list, naj mi bo ko* predavatelju forenzione psihopatologije dovoljeno to-le vprašanje: Odkdaj so akademiki ki izdajajo »Stražo«, tako strahovito prismojeni da pišejo a:li vsaj dopuščajo pisati v svoi list take fenomenalne budalosti — in kdo je kriv temu9 Dr. A. Šerko. * Jugoslovensko - češkoslovaška liga in kulturni izleti na Češkoslovaško. Jugoslov.-češkoslov. liga v Mariboru nam je poslala: Osrednja češkoslovaško - jugoslovenska liga v Pragi je že pred dvema letoma sprejela načelni sklep, da mora imeti njeno odobrenje vsako društvo, ki želi napraviti izlet v Jugoslavijo, da se ne bi škodovalo pravemu smotru zbliževanja obeh narodov. Ko se je priredil pred kratkim tak izlet iz Slovenije v Prago in druga češkoslovaška mesta, se je zgodilo, da ni bil povsod pravočasno prijavljen in zaradi tega nepripravljen. Prišlo je do neljubih očitkov, ki jih je Jugoslovensko-češkoslovanšl a liga vzela v pretres po želji konzula g. Minov-skega. Obenem je pristopila k zgornjemu stališču lige v Pragi in sklenila naznaniti bratskim ligam v Češkoslovaški, naj odklonijo v prihodnje sprejemanje naših društev, katerih izleti tjakaj ne bi bili priporočeni od pristojnih naših lig kot primarni smotrom zbliževanja obeh narodov. * Novo vodstvo beograjske opere. Kakor je >Jutro< že poročalo, je bil dosedanji direktor beograjske opere Stevan Hristič postavljen za pomožnega referenta pri ministrstvu prosvete. Svoje posle je že v nedeljo izročil. Prevzel jih je dosedanji tajnik in dirigent opera prof. Jovan Banduron, ki je sedaj zastopnik direktorja prestolniške opere. Te posle pa je vršil že blizu tri mesece, ker se je bivšemu direktorju Hrisli-ču v pisarni pripetila čudna nesreča. Našli i so ga hudo ranjenega in se je, kakor znano, precej časa vodila preiskava, da bi se ugotovilo, ali se je ranil sam, ali pa ga je kdo napadel. * Iz sodnopisarniške službe. Premeščeni so zvaničniki Cimpermam Jo'»p iz Krškega k sreskemu sodišču v Ljubljana, Wagner Josip iz Radeč v Krško. Nu; < Anton iiz Šmarja pri Jelšah v Kranjsko goro in Kapitler Ivan iz Kranjske gore v Radeče, dalje služitelja Učak Ivan iz Celja v Ljutomer (n Vipotnik Leopold iz Konjic v Radovljico. * Nesreča gospe Copelandove. Gospa Fany Copelandovo, lektorica za angleški jezik na ljubljanskem vseučilišču ei je pred dnevi po nesrečnem naključju zlomila nogo in se zdravi zdaj v Zivkovičevem sanato-riju v Beogradu. Kraljice Natalije ulica 84. * Smrt nglednega meščana v Novem Sadu. V starosti 60 let je umrl v Novem Sadu upokojeni pomočnik finančnega ravnatelja Stojan Savi<5. Z njim izgubi Novi Sad mar-kantno osebnost. Savi£ je užival velik sloves kot odličnjak svoje stroke in kot javni delavec. Zaslužno se je udejstvoval pri organizaciji finančnega ravnateljstva v Novem Sadu. * Slepa mladina študira na glasbeni akademiji. Že nekaj let opazujejo Zagrebčani, da se pri vseh javnih prireditvah mladine najbolj odlikujejo kot glasbeniki gojenci zavoda za slepo mladino v Zagrebu. Mnogi gojenci tega zavoda študirajo tudi na državni glasbeni akademiji in je njen ravnatelj najlepše očrtal njih sposobnosti in vnemo. Slepi gojenci glasbene akademije se učijo z velikim uspehom tudi orglanja in vodstvo akademije upa. da bodo mnogi našli svoj kruh kot organisti v vaških župnijah. * Načrt za zgradbo pristanišča amfibij v Splita, v tehničnem oddelku splitske občine je že izdelan načrt pristanišča za amti-bija—letala, ki pristajajo na kopnem in na vodi, da bi bilo mogoče otvoriti zračni promet na progi Praga—Zagreb—Sušak—Split —Dubrovnik Pristanišče bodo zgradili na Trumbičevi obali. Načrte so poslali v,odobritev direkciji pomorskega prometa. Ko to-do odobreni, bodo začeli z graditvijo pristanišča in skladišča za bencin. * Odprte planinske postoJanke Osrednjega društva SPD: V Kamniških planinah So se snežne prilike zboljšale. Na Ve. liki planini na Mali in Gojški Planinj je dovolj snega za smuko; na staro podllago je ZaPadio 30 cm novega snega }(oča SPD na Veliki Planini je statoo oskrbe vama; od 15. januarja dalje je stalno aa razpolago smuški učitelj. Dom na Krvav cu stoji sredi najlepših smuških terenov od 11. januarja bo tukaj stalni smuški tečaj. Dom v Kamnik: Bistrici ima tudi v zimskem času na razpolago udobne Sobe Za večdnevno bivanje ob vznožju Kamniških planin. Na Vršiču je dovolj snega za smuko. Erjavčeva koča je oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dan poprej Za vsakega smučarja vabljiv smuk je z Vršiča proti Kranjski gori ali preko Sle mena v Planico. Ob Bohinjskem jezeru nudita vse udobnosti planincem obe izhodišči za zimske ture to je Zlatorog in ho tel Sv. Janez. V ostalem so še odprte: Ko ča na Ljubniku (n* Valvasorjeva koča Pod Stolom. * Mo^rne vagone so preizkusili pred pravoslavnimi božičnimi prazniki na pro g&h Beograd-Pančevo, Beograi-Sremska Mitrovica in Beograd-Resnik z aajiboljž' mi uspehi in ob veliki udeležbi prebivalstva. Proga Beograd-Novr Sad bo od 11 t.m. motor'-rrana. Potem pridejo na vr sto proge Beograid-Vršac. Beograd-Poža revac. - me if«r/»vo in Banjaluka Sunjia * Sporazum v rudniku Besavi. Kakor je >Jutro< že poročalo, je pred dnevi v privatnem rudniku Resavi, ki je sosed državnih senjskih rudnikov, prišlo do stavke. V tem rudniku je bilo že mnogo sporov in že mnogokrat so morale posredovati oblasti, ker so se rudarji pritoževali, da ne dobivajo redno izplačanih svojih zaslužkov in da tudi razmere v rudniku ne odgovarjajo predpisom. Po tri mesece so ostajale mezde na dolgu in namesto denarja so rudarji dobivali nakaznice za živila v rudniškem skladišču, kjer pa je bilo vse dražje kakor pri trgovcih v okolici Pred dnevi se je, kakor znano, v rudniku pojavil tudi metan in so bili pri eksploziji hudo poškodovani dva rudarja in sam tehnični vodja ali upravnik rudnika. Novo tehnično vodstvo si je podjetje izposodilo od državnega rudnika. V istem času, ko se je zgodila nesreča, je podjetje odpustilo veliko število starih rudarjev in skušalo najeti nadomestilo v okoliških vaseh. Zaradi tega je prišlo do stavke in so ostali v rovih vsi rudarji, ki so bili tedaj na šihtu Od ministrstva za šume in rudnike je bila določena komisija, v kateri so bili tudi člani sreskega načelstva in Delavske zbornica. Ta komisija je imela tridnevno zasedanje in. ko je bilo izpolnjenih 13 delavskih zahtev, je bila stavka končana Mnogo rudarjev je prebilo v rovih do tedaj že 110 ur. * Ogenj je nastal te dni zvečer pri posestniku Jožefu Kova&ču v Zg. Jablanah. Uničil je gospodarsko posLopje z vso zalogo krme in slame in gospodarskim orod" jem. Kako je Požar nastal, se ne ve. * Pretepi v cerkvah. Sresko načelstvo v Splitu je dovršilo obširno preiskavo o incidentih, ki so se o božičnih praznikih vršili v cerkvah v Srijaninah in Katoninah. V prvi vasi so se že pred cerkvijo vaščani prepirali in ruvafi zaradi razdelitve stro-Skov pri nabavi zvona. Spopadli so se pozneje tudi v cekvi in je bilo ranjenih 24 oseb. Štirje bojevniki so bili tako hudo ranjeni, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. V drugi vasi pa so se fantje stepli tudi v cerkvi zaradi deklet. Udeleženci spopadov so dobili od sreskega načelstva po 10 dni zapora, nekateri pa so bili izročeni tudi okrožnemu sodišču. * Redar je straži] občinsko blagajno in jo izropal. Kakor Sisak zaradi mnogoštevilnih sumljivih požarov, tako je prišla Pe-trinja na slab glas zaradi mnogih tatvin. Najnovejša tatvina je oškodovala občinsko blagajno in povzročila veliko senzacijo zaradi tega, ker jo je izvršil redar, ki je blagajno stražil. Zaradi mnogih tatvin so odredili stalno nočno stražo v občinskih prostorih in. ko je pred pravoslavnim božičnim praznikom redar Vrbanac prepustil službo svojemu nasledniku, je bilo na videz vse v redu in tudi drugi stražarji, ki so stražili med prazniki, niso imeli javiti kaj posebnega. Vrata v blagajniške prostore so ostala ves čas lepo zaklenjena in ni bilo videti, da bi jih bil kdo odpiral. Ko pa je prišel blagajnik v urad, je opazil, da v omari ni več ročne blagajne, v kateri je bilo preko 6.000 Din. Tudi na glavni veliki železni blagajni je opazil sledove vlomilskega poizkusa Pozneje so našli ob stopnicah ki vodijo v podstrešje, razbito in prazno ročno blagajno. Bila je zakopana v skrinji pepela. Odtisov prstov niso mogli posneti, ker so bili skrbno zbrisani. Sum pa je le padel na redarja Vrbanca, in ko so napravili pri njem hišno preiskavo, so našli dosti kovanega denarja in tudi ugotovili, da je bil njegov bajonet skrivljen, ker je z njim odpiral ročno blagajno. Vrbanac se je nekaj časa izmotaval, ko pa so odkrili še razne druge dokaze, je vlom priznal. Iz Liiibljjane TARZAN NEUSTRAŠNI SODELUJE: OLIMPIJSKI PLAVAČ IN SKAKAČ BUSTER CRABBE ZMAGOVALEC NA OLIMPIJADI V LOS ANGELES. — SIJAJNI SKOKI, PLAVANJE, DIVJE ZVERI, LEVI, SLONI, TIGRI. ŽIRAFE. NAPETO DEJANJE, NEPOZNANA LJUDSTVA. SMARAGDNI GRAD SENZACIJA NOVO SENZACIJA PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. DO pol 3. URE. REMIERNI K I N ELITNI KINO MATICA telefon 21-24 Da ustrežemo tudi manj imovitim slojem in ljubiteljem lepih filmov bomo predvajali SAMO DANES izven rednega programa veledelo Tarzan neustrašljivi v matineji ob 14.15. u— Komorni v0kaini zbor Zagrebških madrigalfStov je bil ustanovljen leta 1930 Po večini iz najboljših gojencev državae glasbene akadien:»je, med katerimi je bUa tudi naša rojakinja Erika DruzoV.čeva. Njim so 6e pridružili še drugi re-pod vodstvom Mlaidena Pozajiča, kri se je prav takrat vrnil iz inozemstva, kjer je abisolviral svoje glasbene študije. Prvi svoj koncert so imeli 6. junija 193m izvede: madrigale iz XVI. in XVII. stoletja, zatem je sledila cela vrsta koncertov v Zagrebu, v provinci ter v Beogradu, Prvi koncertni nastop imajo v Ljubljani v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v Filharmonlč-ni dvora*. Izvajajo celo vrsto a—capeLla zborov najstarejših in tudi današnjih mojstrov. Ker se nam bo n-udill izredni umetniški užitek, vat>uio na ta koncert vse prijatelje zborovskega petja. Vstopnice v Matični knjigarni ZNIŽANE CENE! DIJAKI POTREBUJEJO: OVOMALTINE. Duševno delo more kot vsak drug način dela dovesti do izčrpanosti. Tej nevarnosti se najbolje izognete z uporabo koncentriranega kre-pilnega izdelka OVOMALTINE. To je znanstvena kombinacija najžlahtnejših redilnih elementov, ki se nahajajo v mleku, jajcih in sladu, kako je pridejan samo zaradi boljše arome. OVOMALTINE ima izvrsten okus, a se lahko pre-bavlja. Zavojček: mali: Din 12.—, srednji: Din 27.—: veliki: Din 48.—. • Obledele obleke barva v različnih bar vah in plisira tovarna JOS. REICH. u— Nacionalna akademska mladina priredi drevi na Taboru svoj priljubljeni Slovanski večer, ki je tudi letos pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Kraljevsko pokroviteljstvo nad to manifestacijo utrjuje vero akademske mladine v najvišje nacionalne ideale, v narodno :n državno edinstvo. — Večer naj služi tudi tesnejšemu zbližanju mlajše in starejše akademske generacije. Zato so bi!d prisrčno povabljena vsi nekdanji akademski borci, da v krogu mladine obude spomine na nekdanje borbe in napore ter črpajo novih moči za naoionalno delo. Čisti dobiček prireditve je namenjen podpori revnih akademikov; tudi zato obisik toplo priporočamo. — Sprejem gostov je od 20. ure dalje. Prireditelji prosijo vse goste, da se »bero najkasneje do tri četrt na'21., ko bo slovesen sprejem zastopnika Nj. Vel. kralja. — Vstopnice se dobe v pred-prodajd v prostorih JNAD Jadrana v Tomanovi ulici 3 (tel. 2974). Tam naj se prijavijo tudi eventualne reklamacije. u— Lepa svečanost v Mostah. V četrtek zvečer je priredila »Jugoslovenska majka«. odsek Kola jugoslovenskih sester, v lepo okrašeni dvorani sokolskega doma v Mostah svečano akademijo v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Po otvoritvenem govoru ge. prof Kokalj-Že. ljeznove se je razvijal pester program, pri katerem se sodelovalo pevsko društvo »Hugolun Sattner« pod vodstvom Vinka Rupnika. gdč. Mimi Revnova ki je odlično recitirala Kokalj-Želje znove pesem »Kraljici Moriji« in solista 3a. Fina Kobau ter g. A. Arčon, ki sta za svoja izvajanja bila deležna največjega odobravanja Pri klavirju ju je spremljala z izredno gotovostjo gdč. Zorka Bradačeva. Po akade-mnji. ki je v vsaikem pogledu uspe^. je bila obdaritev nezadostno preskrbljenih mamic: dobile so v dar vsaka velik zavoj — dar mošcanskih ko!aš;c. ki zaslužijo vse priznanje za svoje nesebično in požrtvovalno delo. u— Druga velika pomlidna umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Društvo likovnih umetnikov je živahno na delu s pripravami za drugo pomladno umetniško razstavo, ki bo maja v Jakopičevem paviljonu. Vse slovenske oblikujoče umetnike že sedaj opozarja odbor na veliki pomen te razstave na kateri bodo izbrana najno vejša izvirna umetniška dela. s katerimi se bodo umetniki kvalitativno pomerili med seboj. Ravno tako opozarja odbor tudi na ljubitelje umetnosti. u— Clan dramp g Daneš Josip praznu le 17. t. m. 35 letni jubilej svojega plodo ♦»'tega aderskega dela Nastopi v igri .»Pesem s oestec, ki jo režira g. B. Stupioa, u— Planinčeva doživetja. V poslednjih letih je bilo malo predavanj o naših gorah. Saj jih že skoro vsak pozna, toda ve o njih malo, ker še ni doživel ničesar resničnega v njih. Dr. Miha Potočnik, doma izpod samih gorskih velikanov, je imel svoj drugi >dom« tam v skalah, sredi smrtnih sten in ostrih grebenov, je na svojih planinskih pohodih doživel in izkusil marsikaj, o čemer se niti ne sanja nedeljskemu turistu, ki pozna le uhojeno _ zavarovano pot Miha je humorist in v svojem prijetnem alpinističnem kramljanju nam bo pripovedoval 14. t. m. zvečer v dvorani Delavske zbornice o svojih doživetjih in izkušnjah v gorah. Videli bomo krasne posnetke naših planin v okoli 100 diapozitivih. Vstopnice se dobe pri tt. »Alpina« in Kolb & Predalič. u_ Udruženje jirgoslovenskih inženjer- jev in arhitektov—sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v torek 14. tm. ob 20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu l/I I. Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o temi: Duh in praktičen pomen novih jugoslovenskih predpisov za armirani beton (švicarski predpisi iz leta 1935). Vab-jeni so člani in vsi, ki se zanimajo. e— Društvo jugoslovenskih akademikov, ki je strogo nepolitično akademsko društvo, priredi danes svoj I. reprezentančni ples pod pokroviteljstvom rektorja ljubljanske univerze. u— Vojaški nabori Mladeniči, rodeči leta 1916., pridejo 'etos k naboru ter se morajo v ta namen nemudoma zglasiti v"-jaškem uradu na Ambroževem trgu. Mlade* či, rojeni leta 1918., se vpišejo letos v vojaško razvidnico ter se morajo v ta namen do konca januarja glasiti v vojaškem uradu na Ambroževem trgu. Doseženi vojaki do 50. leta starosti, ki mislijo da so iz kakršnegakc« razloga postali nesposobni za opravljanje vojaške službe, naj se v svrho pregleda zgilase tekam meseca januarja zglase v vojaškem uradu na Am/b roževem trgu. Naborniki rojstnih letnikov 1909 do 1915, ki doslej še sploh niso bili pri naboru, ali Pa so bili oglaše-ni za začasno nesposobne, pridejo letos k naboru ter se morajo v ta namen tekom januarja priglasiti v vojaškem uradu, če doslej tu še mi so prijavili svojega sedanjega stanovanja u— Propaganda Dečve: Prejeli smo: Kakor že zabeleženo, se je akcija Dečve obnovila. Da odvrne tuje vplive, hoče široko delovati na tem da se narodna moda kmetskih noš, ki je zdaj v inozemstvu močno priljubljena, udomači časovno praktično tudi pri nas in da 6e na pomlad uvede med našim ženskVn svetom. Več društev se je dogovorilo s propagando Dečve za nabavo društvenih krojev Dečve. n— Posestna i*prem®mba. Zakone? An in Ivan Sunar3. gostilničarja v Ljubljan-' sta te dni t-,--»"•> v Flori-iansk' ulici hišf št. 4 !n fi e H^p ]et bila . znana gostilna Kajfež. u— Nič snega — samo smučarske nezgode. Čeprav je toplo vreme do zadnje33 časa pobralo skoraj vso be^o odejo p0 bregovih, tako da se smučarji venomer pritožujejo aad sJabo sezono, vendar kronika nesreč zmerom beleži kakšne manjše in večje nezgode, tel se pripete mladim ljudem na smučeh. Tako je kirurški oddelek tudi včeraj sprejel 21 letnega viso-košo-lca Ludvika Primožiča iz Idrijske u11-ce, ki', si je bil v Planici pri smuku zlomil desno nogo. Razen nekaterih drugih ranjencev je bolnišnica sprejela tudi 24 letno služkinjo Frančiško Krajničevo Iz Notranjih goric »Ln pa 26 letnega čevljarskega pomočnika Petra Hafnerja iz Tržiča, ki sta vsak zase padfla doma po stopnicah in zlomila noSo. u— Vremenska ugibanja. Sredi prosinca smo in nemalo je ugibanja o nenormalni zimi. V dobo od 17. do 25. t. m. spadajo tako imenovani »sredozknei«, ki so hudi vremenarjd. Po kmetskih izrekih vladajo tedaj štirje vremenski svetniki: Anton, Neža, Vinko in Pavel. Kmetič dobro pazi, kakšno vreme je 17. januarja na god sv. Antona. Pravijo: Ce sv. Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. Na dan sv. Neže se kuram zadek odveže. Sv. Vinko je vremenski tolažnik vinogradnikov. Če Vinka solnce peča. jeseni v sode vince teče. Na dan sv. Pavla vpraša prosjaka tovariš prosjak: >Nu, kje si pa bi prespal prvo polovico zime?« Splošno pravijo o prosincu: Prosinca gorkota, jeseni 6irota. Ali: V prosincu mrzlo, da poka, kmetiču obogati ajda in moka. še en izrek je dobro znan: Ce plohe v prosincu jamejo dreti, ženjice poleti nimajo kaj žeti. Najbolje se k vsemu odreže stoletno pratika, češ: Kranjc kolendre druka, Bog pa vreme tale. u— Realitetni trg t Ljubljani izkazuje razmeroma veliko živahnost. Kupčije so se zlasti razvijale v neposredni okolici, kjer je bila lani tudi stavbna delovnost precejšnja. V bolj oddaljenih krajih so kmetje prav redko prodajali zemljo. Kupčije z majhnimi stavbnimi parcelami so bile številne v Zgornji Šiški, Št. Vidu nad Ljubljano, Mostah in na Viču. Med drugimi so prodali Koslerjevi dediči zasebnici Mariji Novakovi v Ljubljani parcelo 471/23 v k.o. Spodnji Šiški v izmeri 437 nb za 78.000 Din. Dr. Aleksander Gorup s Sušaka in Fran Luckmann v Ljubljani sta kupila od dr. Friderika Luckmanna stavbno parcelo 31/5 v k. o. Gradiškem predmestju v izmeri 387 ms za 135.450 Din (kvadratni meter po 350 Din). Helena Hartmanova, soproga višjega računskega inšpektorja v Ljubljani je prodala Davorinu Tombahu in Mariji Ramškovi, stanujoči v Mariboru, hišo st. 5 v Sketovi ulici z vrtom za 265.000 Din. Dentist Palovec Ferdinand v Ljubljani je kupil od Frana Pečenka posestvo vi. št 793 v k. o. Spodnji Šiški s hišo za 170.000 Din. Uradnik OUZD Smersu Rudolf je kupil od mestne občine parcelo 462/14 v k. o. Peterskem predmestju v izmeri 353 m„ za 21.500 Din. Inž. Stiglitz, gozdni upravitelj v Kočevju s soprogo, je kupil od Ko-slerjevih dedičev parcelo 471/22 v k- Sp. Šiški za 92.095 Din. Stavbne parcele v Ljubljani so bile v središču po 100 do 400 Din m0 na periferiji po 20 do 150 Din nn. u— Proces tvrdke Bat'a proti Franu Kristanu. Pred sreskim sodiščem v sobi 28 se bo 23. t m. oib 10. dopoldne vršila za;« miva kazenska obravnava. Tvrdika Bat'a toži čevljarskega mojstra Frana Kristana, stanujočega na Aleksandrovi cesti, zaradi prestopka nelojalne konkurence in žadjenja časti. Za osnovo Ujrob, je tvrdka—toi« teljica vzela vsebino govora, ki ga je imel toženi la(Hi poleti na shodu Narodne odfbrane in ki ga je pozneje v daljšem izviLečku objava »Pohod«. Sodnik je prvotno zavrnil tožbo s sklepom, da inkriminirane besede ne morejo biit?" za podilago tožbi, ker Bat'a, d. d. v Borovem, nima za to legitimacije. Tožite'jica Se Je proti temu sklepu pritožila na okrožno sodišče v Ljubljani. Druga instanca je sklep prvega so^ka razveljavila in odredila razpravo. Za proces vftada med čevljarskimi mojstri in zastopnik«; usnjarske industi^je veliko zanimanje. £vočni kino Ideal |9SH Danes zadnjikrat ob 4., 7. in 9V* zv. premiera sijajnega filma serenade Ljubezen v troje Smeh, ljubezen in nezvestoba. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Dii^ Danes ob pol 3. in jutri ob 11. uri MATINEJA HO R U K! J Iz Ceija Stanovanjske odpovedi v preteKlem letu. Pri sre«kem sodišču v Ljubljani je bilo Lani Podanih 1520 stanovanjskih od-Povedd. Pro«" odlpovediim je 90 najemnikov podalo ugovore in so se vršili zadevni civilni procea.. Tvrdka Bat'a je odpovedala stanovanjske in društvene prostore Zvezi gospodinjskih pomočn/c v šede>n-burgovi ulici 1 /I. z motivacijo, da prostore potrebuje za skladišče čevljev. Za februarski Selitveni rok je podanih že 50 odpovedi, m©d temi za več lokalov. Hišni lastniki kakor običajno v najštevilnejših primerih odpovedujejo, ker so ostali najem1« .ki za več mesecev dolžni najemnino, nekateri celo za celo leto. Neki gospodar je najemnii/ku odpovedal, ker noče podpisati najemne pogodbe. Več strankam je bilo odpovedano zaradi neobstojnega vedenja in žaljenja gospodarjeve žene. u— Vandalizem. Z Viča so nam poslali: Zadnji čas se je uveljavila pri nas zopet grda hudobija trganja plakatov Sokolskega društva. Ne gre tu za poedine slučaje, marveč za sistematično ortfflnirirano metodo škodovati Sokolskemu društvu Dobro vemo. odkod izvira to sovraštvo. Zapomni Jo naj sn pa nasprotniki n*še prosvete, da ravno v taArtb dei^niih kažejo vso svojo kulturno irobT^zbo. Tmena nekaterih od teh zlobnežev so nsm že znama Pazijo naj tudi da «si pri prihodnjem t^ke^i noskusu ne nemode nrs+ov u— Dano« o»> pol 9 T'-»»«tpr »nlfsTii ve. fer - v Jenkovi «»no'd™<»k' od 4. do S. uro 7nižnna članarina. u— Plosnn šola oa Tahorn ima »utrl v ■lofjnli^ -il,-!inpn<-> nlecpo vaio v* velik? dvoran: na Taboru. Začetek ob 20. Vsi vljudno vabljeni. , e— Proračun sreskega cestnega oauo-aa prec*v,deva 2,794.6(H) Dun potrebščm in 1,654.400 dohodkov. Primanjkljaj torej znaša 1460200 Din. Izsmed Potrebščin nc" mjamo naslednje postavke: materijadail izdtatki za vzdrževanje banovinskih cest 1,126.520, preureditev ln obnova b^novinskih cest 120.000, nove gra»ulbe in prelo» t-ve banovinskih cest 320.000, zavarovanje in zaščitne naprave 50.000, za regulacijo Savinje 300.000, za grad bo in vzdrževanje subvenoioflranm cest, Podpora občinam in druge obveznosti 4i)0.00 Din, izdatki so določeni tudi z« započeta odnos no nova gradbena dela, tako ze. na«lailjevanje gra«f-be ceste od Vojni k. a v Šmartno v Rožni dolini, za preuredile^ bano^^^ke ceste ki Celja v St. Jurij in Grobelno. za nadaljevanje gradnje ceste od St. Jurja, k Sv. Jar kobu in za graidbo noTe cestne zveze z Vranskega čez Lipo v Zadrečko dolino ln odipilačilo Posojila za tlakovanje Vodnatoo-ve uJ.ce v Cedju. Glavni dohodki so: na prekomerno uporabo Ce®t 50.000, banovin-ski prispevek za vzdrževanje banovjnsklh oe&t 1,325.000 in za vzdrževanje dovoznih cest 5.200 Dun, prispevek železniške uprave za vzdrževanje dovoznih cest 5.200 Din, ba-novinski prispevek za nove gradfoe in preureditve 245.000 Din; primankljaj 14-60.200 Din se bo kril z donosom sreske cestne dokla.de na neposredne državne davke, ki je bila na proračunski seji v četrtek določena na 20 odstotkov, znaša v tekočem proračunskem lebu 18 odstotkov e— Prihodnja seja mestnega sveta bo v petek 17. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Nocojšnji ples skupine celjskih akademikov bi se imeJ prvotno vršiti v dvorana Ljudske posojilnice, kjer pa »o se pojavili izvestni pomisleki. Zato se ples vrši v Cefljskerr. domu. Daimski komite sestavljajo go-spe Ogrizkov a, Hodžarjeva Hohnječeva in druge. e— Celjska bolnišnica je sprejela lani 6.947, predlanskim pa 6.467 bolnikov Novi upravitelj g. Josip Sušteršič je v četrtek prevzel svoje po® le. e— Umrla Je v četrtek na Ostro&nem 83 lefoia posestnlca Katarina Patravano*«. e— Kino Union. Danes kino zaprt. Iz Maribora a— Ustanovitev Fotokluba je bžla v četrtek zvečer pni »Orlu«. Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je otvorii in vodil g. dr. L Gori čar, se je po sprejetju kki-bovih pravil izvodil naslednji odbor: dir. Jote GoričaT. pradisednnk, Roman VaJes, podpredsednik, Viktor Pohar, tajnik, Janko Ddkleva, blagajnik, Anton Vutoden, gospodar, Albert Egger in Vladimir Kocr-bar, odbornika, Pranj o Mačus ter inž. VV čič, namestnika. Revizorja: prof. Škof in M. Toroš. Raizsodnšče: O. dvim, V. Be>r-toncelj in R. Bedak. a— Mariborska strelska družina je prejela iz dvorne pisarne zahvalno pismo za rodoljubne in patriotične izraze vdanosti in vernosti, kd jih je Strelska družina poslala Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu z občnega zbora dne 27. decembra 193(5. a— Policijska »est. V višjo poiožarjno skupino je napredoval pri predistojništvu mariborske mestne poldcije g. Mihael Srok. a— Poseben kemijski oddelek, ki ga bo vodil strokovnjak ljubljanskega Higienskega zavoda, prične poslovati v tefca meseca pri tukajšnjem Zdravstvenem do-irai. S tem bo olajšano na«foormo delo pri pregledu živil na mariborskem trgu. a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru izdamrih 11 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 7. a— Kulturne novice. V četrtek zvečer je bila v gledališču poslovilna predstava bivšega režiserja mariborskega teatra g. V. SkrbimSka, sedaj režiserja skopskega gledališča. Od Maribora se je V. Skrbinšek poslovil v uilogi Dušana v Šorlijevih »Blodnih ognjrih«. Poslovilna predstava je bila prav dobro obiskana in je bil slavljenec deležen prisrčnega aplavza in lepega venca — Slovaški večer je bil v četrtek zvečer v študentki Ljudski univerzi. Predaval je prof. Šedivv na prav zanimiv način in s pomočjo 60 sikioptičnih slik o Slovaški. V svoja izvajanja je vpletel predavatelj žive slike iz orjaške borbe Slovakov za narodni obstoj. a— Rotovske novice. Mestni načelni dr. Juvan je odpotoval v Ljubljano v raznih občinskih zadevah. a— Katja Delakova bo nastopila na današnjem Slovanskem večeru na Taboru. Naston odlične umetnice bo gotovo ena najboli zanimivih točk koncertnega dela prireditve Igra Is bo no ruskih narodnih motivih znani ple* »Trojko«, na klavirju jo bo spremljal g. Troet a— Planinska situacija. S Peska in Se-njorjevega doma poročajo: temperatura 1 pod ničlo, oblačno, mimo, 30 cm sreža, smuka za silo, šteti nemogoči Peca: 2 pod mč&o, zelo oblačno, 60 cm sreža, smuka taborna. a— Narobe svet. Toplo -vreme zadnje dna je zbudilo k cvetenju tudd vrbe. Tekih in mačdce se dobijo lahko vsak dan na mariborskem trgu. Pod Booem pa so našli že trobentice. a— Redkost. Popolnoma belega krta občudujejo Mariborčani pri nagačevalcu Waillnerju. a— Požarni alarm je bil v noči na petek na Aleksandrovi cesti na Pobrežju. kjer so se v dimniku Velkerjeve pekarne vnele saje. Nevarnosti ni bilo. a— Brezposelnost v Mariboru. Konec decembra je bilo pri Borzi dela v evidenci 1230 brezposelnih. V preteklem letu je iskalo zaposlitve pri tukajšnji Borzi dela 5760 oseb, s'už!bo jih je dobilo 1436. V letu 1935 je bilo izplačanih podpor 457.899 Din od strani Borze dela. a— Sodna bilanca. V preteklem letu je bilo pri hikajšnjem sodišču 3953 kazenskih zadev. Sodb je bilo izrečenih 1366 brez razprave in sodbe se je končalo 1757 primerov, 300 zadev pa je bilo odstopljenih drugim oblastem. Pravno pomoč je iskalo pri sreskem sodišču 1874 oseb. in sicer 1307 v civilnih, 567 pa v kazenskih zadevah. a— Žrtev lahkomiselnosti. 20-letni Jožef Miholič je skušal okoli poldne skrivaj prekoračiti državno mejo pri Korovcih. Bil je na dopustu pri materi v Gradcu in se je hotel vrniti k stricu v Korovcih, kjer je stalno bival. Službujoči graničair ga je pozva!, naj Obstaine. Mnjholič pa je pričel bežati. Ker tudi prvi ooozoritai strel v zraik ni pomagal, so sledili drugi streli in je Miholič od krogle tik pod srcem zadet obležali mrtev ob meji. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo velefilm »Grof Monte Cristo«. Iz Zagorja z—• Trojni jubilej rudarja. Rudar France Maliis, doma iz Teharij, je 10. t m. praznoval svoj 60. rojstni dain, 40-letnico službe pri rudniku in 23-letnico poroke Ko je dekil že 12 let v trboveljskih rovih, se je, kakor minogo drugih rudarjev, podal za boljšim zaslužkom v Nemčijo, kjer je delal 10 let in se tudi oženil z Jo-sipino Fajfarjevo, doma iz Zagorja. Ko se je vrnil, je dobil delo v kotredeškem obratu. Po nekaj letih se mu je pripetila huda nesreča, po okrevanju pa je dobil nočno službo čuvaja glavne rudniške pisarne, katero opravlja že 15 let. Pred tedni ie bil kot čuvaij premeščen na drugo mesto, kar ga je hudo potrlo, ker ima precej mamj zaslužka. Srečo kali družini tudi to, da so vsi štirje otroci že izučeni, a brez zaslužka. z— Nova grobova. Po hudi bolezni je preminil v 62. letu starosti upokojeni samski rudar Andrej Pole. Po kratki bolezni je umrla 80-letna gospa Alojzija Ino, soproga gostilničarja v Zagorju. Bila je ugledna in dobra žena, spoštovana v vseh krogih. Pokojnikoma blag spomin. Iz Ptuja j— Za protituberkulozni dispanzer v Ptuju je daroval g. Pavel Pirich tovarnar v Ptuju 200 Din nameeto venca na krsto svojemu dolgoletnemu uslužbencu Plavča-ku Francu. Hvala! j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »100 dni Napoleon«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Iz Trbovelj c— Uprava občine Trbovelj obvešča brezposelne delavce in delavke, ki stanujejo v občini, da veljajo vse razvidnice, ki so bile doslej izdane od tukajšnje občinske uprave, samo do 31. t. m. V svrho nabave novih razvidinic za brezposelne 6e pozivajo brezposelni (moški in ženske), ki prebivajo v občini Trbovljah, da si preskrbe predpisane razvidnice najkasneje do 30. t m. med uradnimi urami v občinskem socialno-političnem uradu Vsakdo mora prinesti s seboj delavsko, odnosno pose Is ko knjižico in dosedanjo razvidnico. t— V preteklem letu so zaklali v ob. činski klavnici 28 bikov, 310 volov. 744 krav, 128 telac, 704 telet, 1241 prašičev, 19 ovc in 16 kozličev v skupni vrednosti okoli dveh milijonov dinarjev. t— Sokolsko gledališče ponovi na splošno željo program Silvestrovega večera v nedeljo 12. t. m. ob 17. po znižanih cenah. Gospodarstvo Kam z zlatem? zavarovanje zasebnih nameščencev Preteklo soboto je sklicalo Društvo rudniških nameščencev, ki je včlanjeno v ljubljanski Zvezi društev privatnih nameščencev, javn0 zborovanje svojega članstva. Prisotni so bili tudi člani drugih na-meščenskih strokovnih organizacij Potek zborovanja v največji soglasnosti in v harmoničnem gledanju na obravnavana vprašanja je razveseljiv dokaz, da je name-ščenstvo v obrambi svojih eksistenčnih pravic složno in enotno in odporno. Zborovanje je vodil predsednik DRN Volčanšek Franc, dočim je imel zastopnik Pokojninskega zavoda dr. Janko Kosti skoro enourno predavanje o vprašanju razširjenja pokojninskega zavarovanja na vso državo. Po živahni razpravi, ki se je razvila po predavanju, je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: V načelu odobravamo razširjenje pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na vso državo, da bo ves nameščen-ski stan deležen blagodati te panoge svojega socialnega zavarovanja Organizacija razširjenja pokojninskega zavarovanja mora sloneti na decentralietični zasnovi, to je na sistemu več samostojnih Pokojninskih zavodov. Vsak naj ima svojo samoupravo, svojo administracijo, in svoj teritori-jalni obseg. Ljubljanski Pokojninski zavod za nameščence naj ohrani svojo samostojnost v dosedanjem obsegu v pog'edu teritorija, premoženja in samouprave in naj bo eden izmed teh nosilcev. Razen tega zahtevamo izvedbo nujno potrebne nove-lizacije veljavnega pokojninskega zakona, olajšanje pogojev za odobritev starostne in invalidske rente, čuvanje pridobljenih pravic in zboljšanje ostalih dajatev. Ugotavljamo, da pooblastilo v sedanjem finančnem zakonu ne daje ministru /a socialno politiko možnosti, da uveljavi nase gornje zahteve niti v pogledu razširjenja pokojninskega zavarovanja Zato anerra-mo. da s' minister pridobi v novem finančnem zakonu tako poobastilo. ki bo spo-sobn'1 d* uveljavi naše zahteve. Ogromen navai im piisjjsko bolnišnico i-Lu^iu i>oxaj^nxCo Poseda čedalje »e^ bolnikov m nam nujno Potrebo raz' i je njo. bolnišnice izpričujejo naslednje številke : V preteklem letu je bilo sprejetih 1842 bolnikov. Od teh j,e bilo 939 moškt.h in 90<3 žensk. Ako primerjamo k> število s številom v letu 1925., ko jih je biilo sprejetih a v letu 1924. celo samo 7'Jl bolnikov, spoznamo, kako upravičen je krc po razširitvi. Na kirurgičnem oddelku &e je zdravilo 1065 boinikov in je bilo iavišenih nad 1U0U operacij, od katerih je b>l0 nad 700 večjih. Na interni oddelek je bilo sprejetih 713 bomikov; tu je prevladovala tuberkuloza, ki je v tukajšnjih krajih zek) Pogosta. V čzolirnici s^ je oskrbovalo 71 bolnikov; med temi pa je bilo največ primerov da-vioe. Porodov je bilo 72, in je opažati velik Porast tudi pri porodi« cah, dasi po večini sprejemajo le težavnejše Porode iin pa porodrice, katerih socialni položaj ne dopušča porodov na d^anu. Tu'i' tu se kaže nujna potreba posebnih prostorov, Zakaj adiaj prihajajo Porodnice v kirurgič" ni oddelek. Uspeh zdravljenja je zek> zadovoljiv Ozdravilo je lani 1284 bolnikov, a zdravje se je izboljšalo 481. Umrlo je ie 62 bolnikov, tako d.a znaša umrljivost le nekaj nad tri odstotke. Skupno število oskrbnih dni je bilo 39.900 in pridie povprečno na bolnrka komaj 16.23 odstotka oskrbnih dni, kar je Posledica pomanjkanja prostorov, saj bi Potrebovali že samo tuberkulozni bohrki do delnega okrevanja večmesečno oskrbo. Ambulatoriičoio je bilo pregledanih okrog 700 bolnikov. Ob koncu še omenjamo, da je bilo zaradi' Pomanjkanj prostora odklonjeno zelo mnogo sprejemov, če nis0 bili res nujno potrebni zdravljenja v bolniši7'ci. Konec božlčevanja v prestolnici Pomlad sredi zime — Višje cene — Politično zatišje Beograd, 9. januarja. Minili so pravoslavni božični prazniki. Trgovine so spet odprte, uradmštvo hiti v urade. Pač re& z majhno zamudo, toda vendar Malo »mamuriuka« se čuti vsepovsod. In kako ne! Saj j« trajalo od nedelje sem, ko je bil »Tucindan« in poleg tega tudi še »očevi« z običajnim »veziva-njem« in odkupovanjem, preko enako prazničnega ponedeljka, badnjega dne, pa vse do Stepanovega Štiri dni praznovanja. Na Stepanovo so že pred vzhodom počistili božično slamo iz stanovanj. To je konec. V cerkv; je seveda tudi še ta dan praznik in po družinah, kjer slavijo slavo sv. Stevana se praznovanje še nadaljuje in zaključi. Ogromne količine prazničnih dobrot so dospele pred prazniki v prestolnico Trgi so bili polni, prepolni Toda cene t Da so se jih Beograjčani naravnost zbali. Za prašička, ki si ga pred nekaj dnevi mogel dobiti za štiri pet »bank« al; »kovačev« so zahtevali po 12 do 15 »bank«, pure po 120. 140, gosi po 60 Din in več. Celo govedina se je za praznike podražila za dva dinarja pri kilogramu in so skočile v približno istem razmerju tudi cene vsem ostalim živilom n« trgih in v trgovinah. Ljudje so se jezili in klel' draginjo, a so vendarle kupovali in trgi so se praznili. Seveda si pa na badnr večer, ko kupcev že ni bilo več mogel dobiti božično drevesce za pet dinarjev isto za katero ie prodajalec pred dvema urama še zahteval dve »banki« In se je nekaj nepričakovanega zgodilo kalkor se pripoveduje, tudi prodajalcem »pečenke« puiskov ki so trdovratno hotel' obdržati svoip cene ^everV1 so vse t'«oče teh pri raznih živalic že pre gledali na mestni trošarinski meji in so že tedaj ugotovili med zdravimi kolikortoliko »bolnih«, katere so seveda zaplenili. Pri. šel pa je na badnji dan potem nov pregled na trgih ki je bil zelo strog in so se zlasti takim prodajalcem, ki so imeli večje* količine blaga in najvišje cene, močna razredčile vrste cvilečih varovancev Toda kaj se hoče! Kar je bolno, se ne sme prodajati, se zapleni. Občinski živinozdrav-nik je tu absoluten gospodar in proti njegovi odločitvi ni ugovora. Ali se je potan z nekim posebnim zadovoljstvom šepetalo med občinstvom, da so se vse kuhinje za brezposelne ustanove, ki dele hrano revežem, bogato in silno poceni založile z najboljšo »pečenico«, ki je bila vse drugo samo ne — »bolna« Vojaško razvažanje badnjaka je v ponedeljek popoldne privabilo tisoče občinstva v ulico kralja Milana Prihod povorke s pešadijsko vojaško godbo in gerdno fanfaro na belcih se je nekoliko zamudil, da se je že zmračilo, ali občinstvo je potrpež ljivo čakalo Letos je bila pri tem lepem običaju še novost, da so sodelovali v po-vorki poleg vojaštva tudi Sokol' na konjih, kar je dalo še več jo ostrost dolgemu sprevodu konjenikov t-ei ? zelenjem in zasta vicami okrašenih voz Zelo redke pa so bile letos jahačice katerih j« bilo prejšnja leta vedno precejšnje število. Oddal> so badnjak najprej v dvorcu na Dedinju potem pa, kakor «Te po starem sporedu, pri vseh ostalih domovih, ki jim pripada ta čast Že popoldne na badnji dan je po ulicah začelo pokati Otročad na? hoče imeti c"oje veselja T>o s^ari navadi pa se orožnik »na liniji« zadovoljno »smehlia gledajoč paglavce, ki treskajo s svojimi *pran- Fluktuacije svetovnega nivoja oen so bile v zadnjih stoletjih v tesni zvezi z razvojem svetovnih monetarnih rezerv zlata. Vedno, kadar je narasel dotok zlata na svetovni trg zaTadd povečane produkcije novih rudnikov, je oživelo svetovno gospodarstvo. Tako je odkritje novih zlatih rudnikov v Kaliforniji im Avstraliji sredi 19. stoletja in zlatih rudnikov v Južni Afriki ob prehodu v 20. stoletje povzročilo znatno oživljenje svetovne trgovine in investicijske delavnosti, kar je imelo za posledico dviganje svetovnega nivoja cen. Ostrino sedanje svetovne gospodarske krize pripisujejo mnogi okolnosti. da se je po stabilizaciji evropskih valut sredi prejšnjega desetletja pojavi'o pomanjkanje svetovnih monetarnih zlatih rezerv, ki je sopovzročalo padec svetovnega nivoja cen Spremembe, ki so v tem pogledu nastale v zadnjih letih, pa 90 zopet take. da moramo v bodoče za daljšo dobo računati z dviganjem svetovnega nivoja cen odnosno z zmanjšanjem kupne moči zlata. Monetarne zlate rezerve Zedinjenih držav so v zadnjih 22 mesecih narasle za ogromen znesek 5 in pol milijarde dolarjev Rezerve Zedinjenih držav v zlatu in srebru so se v zadnjih dveh letih podvojile. Danes stopa v Zedinjenih državah vedno bolj v ospredje vprašanje, kam z zlatom, če bo še nadalje tako pritekalo v tresorje ameriškega zakladnega urada, ki tega zlata ne more tesavrirati; če ga pa ne tesavrira. bo moralo to novo zlato končno povzročiti nadaljnje povečanje denarnega obtoka in tak oz varno zlato inflacijo V tej zvezi je zanimivo prizadevanje Zedinjenih držav, da prisilijo države s srebrno valuto (Kitajsko), da pridejo k zlati odnosno mešani valuti. Značilno je tudi. da so danes svetovne zlate rezerve, ki služijo za monetarne svr-he na bazi sedanjega dobTja še enkrat tako ve'ike kakor leta 1929. na bazi tedanjega dolarja Od 21.6 milijarde dolarjev zlata, ki jih danes izkazuje 50 novčaničnih biok in vlad. pa odpade ni? manj nego 42% na Zedinjene države. 22% na Francijo im 7% na Anglijo (tu so upoštevane le oficielno izkazane angleške z a te rezerve. ne pa tudi zlate rezerve angleškega valutnega izravnalnega fonda, ki so prav znatne, pa n:so izkazane). Samo Zedinje-ne države in Francija ima'0 danes skupaj dv tretj:ni vseh svetovnih zlatih rezerv Znatno povečanje svetovnih zlatih rezerv v zadnjih letfih ie predvsem pripisi znatno narasli produkciji rudnikov Ta produkcija ie v 7adnj:h netih letih znašal 4 milijarde dolarjev: to je ena deve- tina svetovne produkcije v štirih stoletjih, odkar je bila odkrita Amerika do leta 1929. Vsako leto nam prinaša nov rekord. 2e leta 1934. je svetovna zlata produkcija dosegla eno milijardo dolarjev, lani pa je še nadalje narasla. V zadnjih letih je prišlo zopet v obrat mnogo zlatih rudnikov, ki prej niso bili rentabilni. Cena zlatu v funtih ali dolarjih se je znatno dvignila, dočim so se produkcijski stroški zm^njiša-li. Družbe zlatih rudnikov, z'asti one v Južni Afriki, so zadnja leta izplačevale vedno višje dividende. To občutno povečanje produkcije zlata bo trajalo gotovo še več let, dokler se ne bo svetovni nivo cen dvignil in bo ta dvig povzročil naraščanje mezd in podražitev produkcijskih stroškov, potem pa je šele računati s tem. da bo zmova preneha'a produkcija v manj rentabilnih zlatih rudnikih. Dotok novega zlata bo torej še nekaj let prav znaten. Povečanje svetovnih monetarnih zlatih rezerv, ki smo ga zabeležili v zadnjih petih letih, pa ni nastopilo swmo kot posledica povečane produkcije zlrta, temveč je v znatni meri pripisati tudi okolnosti, da so po padcu funta zaradi višje cene prišle na trg ogromne količine zlata, ki so bile prej tesavrirane v nekaterih azijskih državah. zlasti v Indiji. Samo iz Britanske Indije, kjer so stoletja zbirali in tesavrira-Ii zlato, je prišlo v zadnjih letih na svetovni trg za eno milijardo do'arjev zlata. Višja odkupna cena je zlato, ki se je dolgo skrivalo v raznih skrivališčih, privabilo na trg. V tej zvezi pa je treba še upoštevati, da so na drugi strani zaradi razvrednotenj valut v Evropi in Ameriki pričeli mednarodni finančni krogi tesaivrirati zlato in je danes na ta način poskritih za okrog 2 milijardi dolarjev zlata; od tega odpade približno polovica na zlato, ki so ga tesavri-raili ameriški kapitalisti in je spravljeno v Londonu. To zilato pa je le začasno tesav-rirano. Čim se bodo valutne razmere docela štabi'i žira le. bo takoj zooet prišlo na trg. Težko si predstavljamo, kakšne posledice bo imelo za svetovno gospodarstvo, če bosta ti dve milijardi sed®i skritega zlata prišli zopet iz skrivališč. Ta čas ni več daleč, kajti že danes se opaža tendenca, da se kapital, ki leži brezobrestno v tem tesavriranem z'atu, plodonosmo naloži. Ti dve milijardi bosta zadostovali za stabilizacijo in normalizacijo vseh evropskih valut. potem pa bo svetovno gospodarstvo stalo pred problemom, kam z obilnimi rezervami zlata, ki se jim bo pridružila še matr*a nova nrodukci ja. Očitno ne bo svetovno gospodarstvo našlo drugega izhoda, nego v znižanju kupne moči z'ata, to je v dvigu svetovnih cen. Gibanje zaposlenosti v Sloveniji Okrožni ur* d z* zavarovanje delavcev zadnja dva meseca ni izdal poročil o gibanju članstva, sedai p« ob;avlia ta oo-ro*ila za oktober, novemb-r in december. V primeri s semtembrom, to ie z zadn^n mesecem, za k*ter~grejšn:ega leta in za 65.000 Din več nego v d?cembru 1933. Slovenija v konjunkturi zaostaju Gibanje članstva v vsej. državi, ki ga objavlja Osrednji urad za zavarovanje delavcev. nam je znano šele za mesec oktober. Zato moremo samo oktobrske številke ljubljanskega Okrožnega urada primerjati z oktobrskimi številkami Osrednjega urada. Kakor smo na tem mestu že ponovno ugotovili, opažamo v letošnjem letu, da naraščanje zaposlenosti v drav6ki banovini zaostaia v primeri z razvojem v ostali državi. Tudi oktobrske številke nam kažejo isto sliko Število zavarovancev .v dravski banovini in v osta'ih dePh države se je zadnja leta gibalo takole: v S'oven.iji v ostali državi oktober 1929 101.120 543.823 oktober 1933 78.740 470.721 oktober 1935 82.562 5:9.060 povečanje nasproti okt. 1933 +3822 v % +4.9% 4-48.339 4-10.2% Nasproti oktobru 1933. znaša povečanje zaposlenosti v dravski banovini le 4.9%, v ostah državi pa 10.2%, čeprav je bil padec od leta 1929 do 1933. v dravski banovini mnogo večji nego drugod in bi bilo pri zboljšanju zaposlenosti pričakovati, da se v Sloveniji tudi zaposlenost zopet v večji meri dvignila nego drugod V oktobru je bilo število zavarovanih članov v dravski banovini še za 18.558 manjše nego oktobra 1929. ko je bila konjunktura na višku, v ostali državi pa za 24.763. Zaposlenost v dravski banovini je torej zaostajala v oktobru v primeri z oktobrom 1929 š- za 18.3%. v ostaM državi pa le za 4.6% Zaposlenost v posameznih panogah •O gibanju zaposlenosti v posameznih pa nogah v dravski banovini so nam znani podrobni podatki šele za oktober in november, dočim bo statistika za december še sledila. Sezonski padec zaposlenosti v zadnjih mesecih je pripisati predvsem nazadovanju zaposlenosti v gradbenih strokah Tako je število zavarovancev pri gradniah nad 7em'i« nazadovalo v oktobru "Vil v novembru na za 509 pri gradnjih želez mc, cest in vodnih zgradb pa v oktobru z* 371 in v novembru za 1«. Prav tako je nazadovala zaposlenost v industriji gradbenega materijala, in sicer v oktobru za 247 delavcev, v novembru pa za 317. V gozdno-žaganki industriji srno v oktobru zabeležili padec zaposlenosti za 184 zavarovancev, v novembru pa ta 192. Povečala pa se je zadnje mesece zaposlenost v kovinski industriji, in sicer v oktobru in novembru skupaj za 330 zavarovancev, nadalje v tekstilni industriji v obeh mesecih za 366 delavcev, v papirni industriji za 199 delacev in v čevljarski industriji za 241 delavcev. V primeri z novembrom 1934. je lani v novembru najbolj zaostajala zaposlenost pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, in sicer za 1386 delavcev ali za 42%. Precej manjša je bila tudi zaposlenost v lesni stroki: " V gozdno žagarski industriji za 475 zavarovancev ali za 7.1%. v les predelujoči industriji pa za 150 zavarovancev ali 4.5%. Povečanje zaposlenosti nasproti novembTu 1934. pa smo imeli v lanskem novembru navzlic sezonskemu padcu še pri gradnjah nad zemljo, in sicer za 9^7 zavarovancev ali skoro 30%. Večjo zaposlenost tho imeli tudi v živilski industriji, v kovinski industriti. industriji gradbenega materi jala ter pri občinskih obratih Zaposlenost v tekstilni industriji je bila v novembru navzlic sezonskemu dvigu Se vedno za pol odstotka manjša nego v novembru prejšnjeiga leta. Gospodarske vesti = Konferenca • isvozn lesa in perutnine. v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine sta se vršili včeraj dve pomembni konfersnei. Na prvi so se zbrali izvozniki lesa iz vse države in so razpravljali o razdelitvi kontingentov za letošnji izvoz na podlagi mednarodne konvencije evropskih držav o omejitvi lesnega izvoza odn. evropskega izvoznega kartela. Druga konferenca se j 3 nanašala na izvoz perutnine in je bila sklicana na iniciativo urada za kontrolo živine v zvezi z novimi trgovinskimi pogodbami, odnosno s povečanjem kontingentov za izvoz perutnine v Anglijo. = Fuzija ladj«de'ni= Na včerajšnjem občnem zboru ladjedelnice »Split«, d. a. je bil soglasno odobren predlog glede fu-zije z Jadtransko ladjedelnico Yarrow v Kraljeviči. Ladjedelnica >Split, d. d.< bo Povišala svojo glavnico od 6 na 8 milijonov. Fuzilionirano podjetje se bo naziva- 10 »Jadranska ladjedelnica«, d. d. ter b0 imelo svoj sedež v Splitu. Spojitev obeti ladjedelnic bo omogočila boljšo razdelitev dela. V Splitu bodo naprave tako Izpopolnili, da bodo mogM graditi ladje dc 4.000 brutto ton, dočim bodlo v Kraljeviči gradr'.- 11 manjše edinice. Borze 10. januarja. Na ljubljanski borzi je deviza Newyori danes popustila, dočim se je Pariz opomogel. V privatnem kr.ningu notirajo avstrijski' šildngii 9 18 — 9.28. V zagrebškem privatnem kiiringu je bil promet v avetr. šilingih Po 9.2260, v angleških funtih po 2&2.50, v grških bonih po 29.75 in v španskih pezetah po 6.74. Nemške kompenzacijske marke so se v Ljubljani trgovale Po 14. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škodia za kaso trgovale po 354 — $55 (v Beogradu po 364 — 355). V ostalih državnih vrednotah ni l*»o prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2973.86 - 2938.46. Berlin 1756 OS — 17«9 96, Bruselj 737.06 — 742.10, Čurih ______4 — 1431.29, London 215.70 — 217.75, Newy0rk 4329.6« — 4365 9«, Pariz 289.11 — 290.55, praga 18.1.33 — 182.44. Curlh. Beograd 7, Pariz 20.3025, London 15.1825," Newy0rk 307, Bruselj 51.7750, Milan 24.50, Marij»•! 42.05, Aimstendam 208.8". Berlin 123.70, Dunaj 57.20, Stockhotai 78.30, Oslo 76.30, Kofoemhavm 67.80, Praga 12.74, Varšava 58, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354 — 355, za jan. —, marc 355 den., 7% invest. 76 — 78, 7% stabi-liz 77.50 - 78.50, 4% agrarne 44 — 46.50, 6'/. beg-uške 60.50 — 61.25, 6% dalm. agrarne 60 — 60.50, 7% Blair 70.75 — 71.50, 8•/. Blair 80 — 81; d«gnice: PAB 2S7 — 229, šečerana Osijek 130 bi. Beograd. Vojna škoda 35-3.50 — 354.50 (364 — 355), 7% invest. 79 bi., 7'/. stabiliz. 77 — 7« l.s), 4% agrarne 46, 6'/. beglu-ške 64 — 64.40 (64.30 — 64.40), za uiltimo 62.25 — 62.50, 7% Blair 70.75 — 71.50. 8% Blair 80 — 81, 7•/• Drž. bp. banka 80. dfen. (80), Narodna banka 6400 — 6500. PAB 238.50 — 2G9 (228 — 229). Blagovna tržišča 4- Chicago, 10. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101.50, za julij 89.25. Za eept. 87.375; koruza: za maj 60.75, za julij 61.025. + WInnipeg, 10. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86 125, Za julij 83.25, za okL 87. + Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca mirna Pšenica. baška in banatska 167—169; baška, ladja Tisa 174 —176; ladja Begej 173—175. slavonska 166 —168; sremska 168—170. Oves: baški. sremski io banatski 132.50—135. Ječmen: baški in sremski. 64 kg 132.50—137.50. Koruza: baška sremska in banatska stara 110 —111, nova 105—107. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230—270 »2« 230— 250 »5« 210—230; »6« 190—210; »7« 155— 165; »8« 105—110. Otrobi: oaški. sremski in banatski 87.50—90. -)- Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica^ za marc 18.16 — 18.17, za maj 18.33 —* 18.34; koruza: za maj 16.12 — 16.14. BOMBAŽ -t- Liverpool. 9. jan Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za jan. 5.92 (prejšnji da® 6 06), za jniMj 5.79 (5.93). + Newyork, 9. jan. Tendenca neenotna. Zaključni tečaii: za v»u. 10 50 (11.58), za iuilij 10.25 (10.60). Novi grobovi V Sežani pri Trstu je umrl v 82. letu starosti g. Josip Sesra. Pogreb bo jutri V Lokavru nri Ajdovščini je umrla trospa Terezija Oopičeva. mati profesorja Viktorja Čopiča. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soealje! Zemlja v toči kozmične snovi — ....................................................... Nov nazor o nebesnih utrinkih NEKAJ ZA VSE Na notranji kliniki vejiike holnišnj.ce v Bremenu so ustanoivij' poseben hoaneopait-Skl oddelek. ' Najtočnejše ure je zgradil narodtad likalni ziaiTod v Londonu. Te ure zaimwftjo t desetih dmeh sadno ftaisočinko eefcmrsSe. Zločinec piše materi Božično pismo ugrabitelja in morilca Lindberghovega prvorojenca Ameriški listi priobčujejo naslednje pismo, ki ga je pisal na smrt obsojeni ugrabitelj Lindberghovega otroka svoji materi v Kamenice na Saškem: »Ljuba mati! Ko prejmeš to pismo, bo že božič, praznik miru in ljubezni. Kje bodo moje misli tedaj, je lahko uganiti. Pri l'ebi, ljute mati, pri Ani (ženi) in otroku. Gotovo 6em žalosten, ko premišljam o prazniku ljubezni, o božičnem času, ki sem ga preživel z Ano. in ki bi bil sedaj, ko imava najinega malega Manfreda, dvakrat lepši. Kaj bi vse dal, ko bi mogel videti svojega otroka s sijočimi očmi pod božičnim drevesom. Toda ljuba mati, ne misli, da sem zlomljen! Cista vest mi pravi, da postane in mora postati še vse dobro. V tej veri me ne more omajati niti sodba najvišjega sodišča Zedi-njenih držav. Notranji glas mi pravi, da še pridem k svojim in da bom videl srečne dni. Lažnjivo tkivo, ki so ga stkali nekateri gospodje okrog mene samo iz razloga, da bi koga obsodili, se bo nekega due raztrgalo. To, ljuba mati, ne bo dan veselja samo zame, temveč še za mnoge druge. Želim si baš sedaj, o božičnem času, da bi se ta dan ne zamudil preveč. Ljuba mati, spoznal 9em eno, in sicer to, da Bog nobenemu človaku ne naloži več skrbi, nego je more človek prenesti. To vidim na sebi in svojih. Bog nam daj moč. da bi to preboleli. Ljuta mati, želim ti vsa lepo in dobro in pomoli k Bogu. da bi uslišal naše prošnje. Nad nečim sem ponosen, in sicer nad tem, da ti morem, ljuba mati, za ta praznik sporočiti, da je moja vest čista in da tega trpljjnja nisem zaslužil. To. ljuba mati, mi daje gotovost, da se bo vse dobro končalo. Ljuba mamica, nikar ne obupaj. Upam in molim s Teboj. Naj bi nam novo leto prineslo vsem srečo in blagoslov, posebno Tebi. Moje misli bodo pri Tebi, ko bo zazvonilo k novemu latu. Vidim samega sebi na naši klopi o-krog peči. kjer smo včasih izmenjavali naše misli in ugibali o bodočnosti. Pišem Ti to pismo v trdnem prepričanju, da bo vse dobro. Tvoj ljubeči Te sin Rihardavkar-jic vsak četrtek po obisku meščanskih hiš, mu nesejo lep dohodek. In kralj je lahko bil darežljiv. Mlada nevesta seveda ni bila posebna lpnotiVn zato pa ima eno slepo oko, ki ga zna s pomočjo človeškega usmiljenja dobro spreminjati v denar. Mladi ženin pa je razen hrome noge prinesel r zakon deset tisoč zlotov v gotovini—kar je za berača prav lep začetni kapital. Dan veselja se je začel z uro resnih misli. Že v zgodnjem jutru je odšla nevesta v spremstvu najetih objokovalk na pokopališče, da obišče grob svoje matere. Diugače pa ni o nadaljnjem poteku tega beraškega praznika dosti povedati— zastopnikov tiska namreč niso povabili na pojedino. Pravijo pa, da je bilo precej veseio. Jedača ni bila slaba in vodke ni manjkalo. Mogoče je bil na sporedu celo »izbrani« in ne samo razbarvani gorilni špirit, ki ga monopolska uprava barva, morda so si privoščili celo »nabrizganega malinovoa», malinovca z brizgom—etra... Takšne stvari pijejo namreč >na dnu« v vzhodnih deželah, kjer je beračenje še vedno poklic, ki lahko preživlja svojega moža Romantična poroka ameriške zvezdm^t Shirley Greyeva, dramatik in režiser Ko je pred nekoliko meseci treščil na a-meriškem zapadu ogromen meteor na tla, so znanstveniki spet načeli debato o vprašanju, kakšne posodice nastajajo za zemljo zavoljo tega neprestanega bobnečega ognja kozmične snovi. Vsak dan treščijo na našo premičnico stotine in stotine zvezdnih utrinkov, večina se jih potopi seveda v morje kajti njegova površina je neprimerno večja nsgo površina kopnin. Bili so celo fiziki, ki so računali porast zemeljske teže zavoljo meteorjev in ki so trdili, da bo zemlja nekoč neprimerno težja nego danes. Tem računarjem je zvszdoslovec prof. Willie z vseučilišča v Jowi uničil vse iluzije. Po njegovem mnenju pade vsakih 24 ur na zemljo sicer do 20 milijonov meteorjev, toda njih pretežni del sestoji iz tako drobnih delcev, da bi jih opazili kvečjemu pod mikroskopom. Takšni meteorji so za obtežitev zemlje seveda brez pomena. Resen znanstvenik o njih niti ne govori. \Vyl- Odlikovan po smrti lie je šel še dalje. Izračunal je, da se zemeljska gmota vsako leto poveča za tri milijone 120.000 kg. Ce bi trajalo to milijardo let, potsm bi vsa kozmična snov na zemlji izdala komaj 1 do 1.5 cm debelo plast preko vse njene površine. A čeprav so pomen meteorjev za zemljo doslej močno pretiravali, ne moramo trditi, da bi znanosti vseeno ne prožili zanimivih problemoov. Še danes raziskujejo tisti o-gromni sibirski meteor, ki je leta 1908. tre- ščil na zamljo in ki je bil tako ogromen ter je razvil tako silno svetlobo, da so celo ■ tedaj še preprostimi fotografskimi pripomočki posneli na Škotskem svetlikajoče se nočne oblake, ki so se pojavili pod njegovim vplivom. Pred kratkim je padel na madžarsko ozemlje meteor, ki sestoji iz nam popolnoma neznane snovi. Ta snov Je baje trša od demantov. Podobnih presenečenj in ugank nam dajejo nebeški utrinki Se vedno dosti. Največje poslopje v Evropi Ne več Versajski grad, marveč nova palača Društva narodov v ženevi Največje poslopje v EJvroPi ne bo več grad v VensaAJlesu, temveč nova palača Društva narodov v ženevi. Pravkar jo dovršujedo zunaj in znotraj. Od premnogih »ob in dvoran so doslej dogotofVljene te tri, med njimi je po Holandcih opremljena soba glavnega tajnika. Avstrija je darovala oprenno za malo sejno dvorano, med drugiim dragocen gobelin (rz diunaj-skega dvornega graidiu, ki bi bil kmalu izzvaJ diplomatsko afero. Ta gobelin pred- stavlja namreč cfoteganje Dunaja po Turkih in tedaj ni zeLo »mirolju/ben< dar. V poslopju prevladuje povsod temen les, stene so opažene z lesom in to-dfi stop> ce so lesene, kar daje notranjosti intimen značaj. Tla »o povsod i® kavčuka« razsvetljava je povsod indirektna. Oudna ironija usode je hotela, da so med vsemi dvoranami dovršili najprvo 13. dvorano, kjer obikije brescianskega marmorja. Darovala je opremo Za to dvorano — Italija. Francoski minister za nar. zdravje in fizično vzgojo Ernest Laiuui je te dni obiskal francosko vojaško smučarsko ekipo, ki se bo udeležila tekem na letošnji zimski olimpijadi v Garmisch-Partenkirchnu. Na sliki vidimo ministra v razgovoru z vodjo moštva, kap. Pourchierjem Anglija novači BritSko vojna ministrstvo išče sedaj mož, ki so voljni podpisa*! izjavo, da se bodo v primeru potrebe javili za Vojake Teh inoe za sedaj n« vežlbajo v Vojnih >umetnositiih«. Za svoj Podpis prejmejo v skladu s svojim po/klicem 6 do 15 funtov šterikugov na leto. NaJborne komisije pa Poročajo, da so uspehi tega nafbjtnu-nja bodočih vojakov ■sa sedaj še prav majhni. Navzlic temu ga. bodlo nadatJev®-1». rika zelo hudo zimo, ki dovoljuje ameriškim OiuM^m tudi cije na drsališča Ena najlepših in najmlajših ameriških filmskih igralk, Shirley Greyeva. se je na Angleškem poročila z znanim angleškim dramatikom in režiserjem Arturjem Mar-getsonom. Seznanila sta se na nenavaden način. Lani poleti je GreJeva prišla na Angleško, da hi odigrala kakšno filmsko ulo-ga Kot tujki pa Ji niso hoteli dati dovoljenja za delo in jo je policijsko sodišče zavoljo nedovoljenega bivanja obsodilo cclo na oseui dni zapora. Ta obsodba je zbudila ▼ umetniških krogih veliko ogorčenje in razne osebnosti so intervenirale pri oblastih, da bi preklicale kazen in izgon. Zavzel se je zanjo posebno Margetson, ki ji je svetoval, naj odide začasno v Pariz, da se njena stvar uredi. Ko- »Kralj tobaka" V HendeiBoau v Zedisnjenih državah je umrl te dni mani fczvoemik tobaka John W. Hodge. Pred Šestdesetimi leti se je Ul is Škotske izselil v Ameriko in je s do4gc4etnim delom organizirati tedaj Se primitivne ameriške tobačne plantaže do visoke stopnje. GoJH je in predelava! posebno tobačne rastline z obilico nikotina. Po mnogih po-rfcusih je sestavfl mešanico, ki je danes pod Imenom viržtnsk&ga tobaka svetovno znana. Sprva so to mešanico kadili samo T južnih unljSkih državah, potem jo je začet Hodge izvažati na Angleško in pozneje je postal izvoz viržinskega tobaka svetovna kupčija. Najmočnejše simotke so iadetovall iz njegovih tobačnih listov. V Amerfti je bil Hodge zelo popoflaren. Imenovali so ga >totoačnega kralja«. Rekordno leto angleške književne proizvodnje Število knjig; ki »o Jih lansko leto vrgle na tng angleške založbe, je doseglo rekord. Seznani, ki ga objavljajo londonske >Tjmes« namreč pra^i, da je števiilo knjig lani v Angli ji dosegk» 1-6.110 zvezkov. V zadnjih desetih letih se je na Angleškem povečaja proizvodnja knjig za 22 odstotkov, število čitateljev. ki kupujejo knjige. Pa je naraslo za 1® odstotkov Največje število so dosegle angleške. pubika-cije v lanskem oktobru, ko je izšlo 18*29 tiskonr. Tiralica v žepu zločinca Lov na razbojnika v Silvestrov! noči Italijanske tehnične čete gradijo pregraje Iz bodeče žice, da bi preprečile nenadne napade abesinske vojske na njih postojanke ...............................IIIIH............................... »Plesalca" na ledu Medtem, ko nimamo pri nas letos snega niti leda, ima Ame cirkuške produk maj je dospela tja. je že prejela Margetso-novo brzojavko, s katero jo je ta prosil, naj postane njegova žena. Na ta način bi dobila angleško državljanstvo in bi ji nihče več ne mogel delati ovir. GreTeva je njegov predlog sprejela. Margetson ji je priskrbel dovoljenje za kratko bivanje na Angleškem. V tem času sta se poročila in tako niso imele oblasti nobenega razloga več, da bi ji metale polena pod noge. Vrhu tega je dobila umetnica že glavno uk>-go v nekem novem angleškem filmu. Na dam državnega praenika 28. oktobra 1&33. je predsednik Maearyk sporočil, da bo prisostvoval parada č©t na Vaolavskem trgu, toda na konju. Ko so m« odsvetovali, Je dejal: »Ne delajte me za gtaroa. Para/di pri. so«tvujem na kom ju ali pa spi ob ne! c. Tedaj Je bilo Masaryku že skoraj 84 Jet. ..........m...........i......... Švedski bolničar Gunnar Lundstrom, ki je bil ubit o priliki italijanskega bom-bardementa švedske misije Rdečega križa pri Dolu. Neguš mu je po smrti podelil visoko odlikovanje Na originalen način je pomagal zdravnik dr. Confairs v Filadelfij* (Pennsyl-Vainija) pojociji, da je dobila nekega nevarnega naabonikia Johna Wieke.sa v roke. V zadnjih dnevih preteklega leta je policija prišlia temu razbojniku na sded in ga v Silvestrovrl noči z njegovo sestro vred obkrožila v neki hiši na mestni pe-ritferiji. Wiokels je z vei*ko drznostjo planil iz hiše proti svoijatm preganjalcem in v spoPaidu ustreli Poveljnika policistov, na begu pa je s kroglo ulbid pomotoma budd svojo sestro, ki miu je s strojno Pi-šftoHo v roki krila hrbet Zločincu je uspelo, da je pritekel do nekega avtomobila in v njem je Potem zi Ojail skoai mesto- Balo je že okrog polnoči, ko Je zdravnika dr Confairsa zouuid iz spanja močan tresk. Na oknu je ugotovil, da se je b':l neki avto zaletel v vogal njegove hiše. Zdravnik je pohitel na cesto in je v polomljenim voziilu našel sicer le lahko ranjenega, to''a onesveščenega moža. Spravil ga je v svojo ordinacij«ko sobo, da L« mu pomagal. Ko mu je slačil snknič, je p a* iz žepa neki časnik, vkaterem je bila oib iavijena tairailica z« Wickel«om z njegovo -o. Zdravnik je takoj opazil veliko alič" nost med onfsveščencezneie moža, ki so ga že doi'go iskali im ki je bil še v tej noči n"»'. dva človeka. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Gost: »Prosim vas, nikar se ne trudite s tem, da bi me spremili ven!« Vljudni gostitelj: »Oh, saj to ni trud, to mi je v prijetnost!« ★ »Komu je prav 2a prav tvoj sin podoben«. »Oči ima materine, nos je moj, glas taa menda po naši avtomobilski trob1« VSAK DAN ENA »Ljudje lahko govore kaT hočejo — mani ostanejo najljubše slike iz stekla!« Mož, ki je finansiral vojno 3oHvija proti Paragvaju — 39 milijonov Susstov šterlingov V ILa Pazu, prestolnici Boji""'je, so uradno sporočil):, da Je stroške z® vojno v Gran Chacu pr0til Paragvaju za Bolivijo nosil en sam imož, namreč »kralj cina< Simon Pa/tirno. Bolirvijci so za to vojno Potrošili 39 milijonov funtov štenlingov, fci jih je dal deloma Patino sam iz svojega ogromnega imetja, deloma pa je prevzel zanje Jamstvo. Podjago za svoje ogromno imeitJe, ki je skoro gotovo eno največjih našega časa, Je postavil Partino Pred kakšn»'jmd 30 leti, ko Je prevzel od ne/kega Portugalca, kateremu je dobavljal živila, delež za neki rudnik čina. Njegov sin je poročen z neko bourbonsko princeso, njegova hči pa s španskim markijem del Meritom. Ko se je poročila, ji je izplačal doto 8 mifjonov funtov. »Kralj ctaa« živi v Parizu, kjer zastopa pri francoski vladi interese svoje dežele. i i Kulturni pregled »Carinen" z Golobovo in dr. Adrianom Na »v. Tri kralje smo bili navzoči pri »Carmen«, ki so jo postavili kar na hitro roko. Naslovno vlogo je prvikrat pela ga. Franja Bernot—Golobova, Joseja pa kot gost g. dr. M. Adrian. Ostala porazdelba vlog je bila običajna. Glasove delimo v lirične, dramatične, mladostne, mladostno - dramatične itd. Vendar pa pogostokrat ni med njimi ostro začrtanih meja in je težko reči, kdaj n. pr. naha lirični element in se začenja dramatični. Mnogi glasovi kažejo večje nagnjenje na eno ali drugo stran, ali pa sta obe plati enako močno razviti. Taki glasovi so enako uporabni za lirično, kakor za dramatično stroko. Dosti je opernih partij, ki so zaradi svoje glazbene in dramatične strukture dostopne takim mešanim glasovom. In prav opera »Carmen« vsebuje dve taki vlogi, t. j. don Josea (lirični ali dramatični tenor) in Carmen (visoko dramatični sopran in mezzo sopran). Glas ge. Golobove je spočetka kazal nagnjenje do sočnega, širokega alta. Sčasoma in z vztrajno vajo pa ga je ustremila navzgor, z doslednostjo in železno voljo je dosegla njegovo razširitev v neverjeten obseg. Mislim, da je malo pevk, ki bi razpolagala s tako otsežnim ter v vseh leSah tako lepo izravnanim in izklesanim glasom, ki se mu pridružuje tudi jasna izgovorjava besedila, odlična dihalna spretnost, zvočnost, vznesenost, prožnost ter razumna, močno inteligentna prilagoditev temeljni ubranosti izbrane partije. S čisto pevske strani je bila Carmen ge. Golobove najtehtnejšega uvaževanja vredna umetniška stvaritev. Z igralskega pa se mi vendarle zdi, da se ji Carmen ne vdaja tako. ■ kakor bi z njo vred tudi mi radi. Carmen je ciganka, ki se brez vsakih meja vdaja svojim Nikoia Polič Nikola Polič, čigar knjigo izbranih pesmi »Jučerašnji grad« je izdalo za božič v oiUiSni opremi Društvo mila"* h književnikov v Zagrebu, je izrazita pesniška osebnost. Dejstvo, da je izdal prv0 knjigo Pesmi šele po petindvajsetletnem sodelovanju v revijah in zbornikih, pričuje o Potii-čevi umetniški vesti in odgovornosti. Zato me ne prepričuje njegova izjava (Kn_,. Horizonti, 193-6. stran 6), da se je s tean izborom samo otreSel balasta in položil svojo preteklost na mrtvaški oder. Ce je Poezija več kakor izraz trenutnih nastro j c nje, če se v verzih odraža ves mifcr-o-kosmos pesnikove osebnosti, tedaj se Pet in dvajset let pesniškega življenja ne po laSa s tako 'ahkoto na pare. Zbirka, ki združuje izbrane sadove petindvajseti^ let — in slehern said je posledek posebne rasti in zorenja, v vsakem je nekoliko toplega živijenskega soka — taka zbirka je dokument o človeku. O tistem, kar je v nekem človeku enkratnega, še več: je tudi odraz časa in okolja. .Ni,kola Po»:č, adoptiven otrok Zagreba, po rodu iz stare primorske ro-dlbine, ki je neko« pošiljala svoje sinove na širna morja, se je pojavil v hrvaški Poe^ ji okrog leta 1910. Brat revolucionarnega Pesnika Janka PoLiča-Kamova, ki je umrl pred vojno na barikadah daljne Barcelone, je vzbujal pozornost s svojo nežno pesmijo, malce spominjajiočo na Videča in Ljuba Wiesnerja_ V njegovi pesmi se je odražaJo zlomljeno, očiščeno, kristai) i-;»rano, simbolizirano življenje. Ce je komu do tega, da s,e neki osebnosti prilepi etiketa, naj jo ima tudi Nikola Polič: Bimbo« st. V plejadi hrvaških pesniških soimbolistov, toii sorodnik novoromantič- nemu gibanju (kdo naj tu razmeji dežele in postavi cai»aske meje!), predstavlja Poliič majhen svet zase. Za razliko od Viidriča ali Ljub« Wiesnerja je manj apo-liničen in po nabavi bolj nagnjen k dio njzičnemu u pu umetnika. Pod njegovimi skladnimi verzi, za sli-ko^'-timi metaforami, v vsem trepetajočem vzdušju njegove poezije, ki bi &e ji prile gal slikarski čopiie van Gogha, živi vkro čeni temperament južnjaka tn pomorca, bliska se zataJeni prevratni duh, ki je v toliki meri obsedel pes.« kovega brata Janka. Prijatelji socialne note v poeziji :najdejo med Poličevimi pesmimi periferij-iske, proletarske, beraške motive, podane iz sveta »ponižanih in užaljenih«, ki pa i&o s strogo umetniško disciplino včlenje-:ai v organski sestav pesmi. Ti PoMčevi .BooiaJni motivi niso spisani po programu, v njih ni intence, njih namen ni, izdati poea jo kot avtonomno področje zaradi svetovnonazorskih in političnih ges©l ali Po »socialnem naročilu«. Poličeve pesmi pa tudi niso bix dejne, saj je v sleherni resnični umetnini neka ideja, toda te ideje so pri Poliču organsko včlenjene; so zlite s pj«mannim pesniškim doživetjem. >J učerašnji grad« je naslov, ki ima dvojno značilnost. Prvi del z/birke nam rahlo riše obrise tega mesta: je to za grebško Gornje mesto, aristokratski, starinski del Zagreba, kjer je »svaki kamen tek legenda lijePa<; Zagreba, ki je po njem tolikanj hrepenel nežnočutni Vraz, čigar pretekiost ln sanjave obrise je prvi slikal s širokimi epičnimi potezami Avgust Senoa in čigar 'Intimna lepota je za. živela v žiahtni,' barresovski prozi A, G. Alatoša in njegovega kroga. Zagreba tam, kjer spominja na prag0 a< svetlo FU0ren-co, zlasti ob tihih večerih, ko 2ut i erijen piiamen zidove mu toči Sa radosnim vinom rujansikih ekstaza, Ko surnor i ljubav nervoznoga Vraza. Druga značilnost >Jučerašnjega grada« je prepletenost Poličeve poe*je »s kavarniško bohemsko idilo« nekdanjih mate v ševskih dni, s spomini na Zagrebške no či in jutra, na ves zanos hrvatskih pesnikov, obenem pa rahločuten pesniški slikar Zagreba, njegovih grfškjii uiLic, njegovih kavarn in krčem, njegove delavsko-kmečke periferije. PoličeVa pesniška knjiga ni samo obračun s preteklo stjo, marveč tudi izplačalo dol?n Sedanjo sti hi potrditev danes tako redke pesni Ske osebnosti. trenutnim čutnim nagnenjem. Ljubezen v svoji najbolj človeški obliki jo žene od strasti do strasti, dokler ne pogine. Temačni demonski duh brezvestne, le trenutnega u-živanja željne kokete ugonobi poštenega za njo se žrtvujočega človeka. Njena stra3t ne vprašuje po etičnih zakonih, ugoditi hoče samo svojemu vročemu nagonu. Vse to, se mi zdi, se upira značaju ge. Golobove. Skromna, tiha, mirna, visoko moralna, preprosta njena narava, — imam jo čast poznati dolga leta — je v ostrem kontrastu z besovsko naravo blodnice Carmen in zato _ saj ne-komplicirani iskreni človek ne more kar meni nič tebi nič menjati svoje kože — ga. Golobova kot Carmen ni mogla prepričati. Tudi največjemu umetniku—igralcu so postavljene neke meje. Lažje si predstavljam tudi zelo enostavnega, mestoma celo komodnega dr. M. A-driana v vlogi Joseja, vsaj do zadnjega akta. ko mu vzkipi kri in ko seže po bodalu. Vendar se mi je zdelo, da e bil včasi duševno odsoten. Ta vtis je bil najmočnejši v prvem aktu, ko ljudje na odru kar niso vedeli, kam bi se dejali. Seveda je pa ta akt tudi trd "oreh za vsakega režiserja. Naj-originalnejše in skoro da najuspešnejše ga je skušal rešiti -se g. Kreft. Kot pevec je g. dr. M. Adrian že nekoliko obledel. V srednji legi je njegov oglas in njegov govor dokaj hladen, nekam svojstveno lokalno barvan, višine pa so lahkotne in se prijetno lirično izživljajo. Ne mislim, da je ravno gost dr. M. Adrian pritegnil v opero tako mnogo poslušalstva, pač pa je pripomogla v zelo veliki meri nova Carmen. Sicer pa je bilo gledališče vse praznike razveseljivo močno obiskano. Poslušalstvo je zlasti eo. Golobovo obsipavalo z živahnim odobravanjem —č. Predgovor Pfravdi« je Tone Potokar orisal odnos Ivana Cankarja do Jugoslavije. Bratko Kreft je podal pregled slovenske dramatike, B. Borko pa je v članku »Slovenački humor« označil ne-dostajanje vedre literature za karakterolo-ško značilnost Slovencev, ki kažejo Nis-tzsehejev >der Wille zum Tragischen«. Mimo tega so izšli še nekateri potopisni in drugi članki, ki se tičejo slovenskega sveta. 0 hiperprodukciji intelektualcev prinaša beograjska »Javnost« v prvi ietošnji številki članek univ. prof. dr. Vladimira,..Corovi-., ča. Pisec sodi. da smo v tem pogledu že sedaj v hudi zagati. V prosvetnem mjni-;, strstvu čaka rešitve nad 1000 prošenj diplomiranih filozofov za namestitev. Podobno je tudi v drugih panogah. Spričo nezadostne in danes še zaradi krize ohromele zasebne iniciative sili vse v državno službo. A država ne more zaposliti tolikih ljudi. Svobodni poklici nudijo takisto vedno manj možnosti. Pisec sodi, da imamo preveč gimnazij in se zavzema za njih redukcijo. Z druge strani pa zagovarja reformo zrelostnega izpita in vseučiliškega študija. Univerza naj bo zaprta za manj sposobne. Danes končuje študije na nekaterih fakultetah samo 15 do 20% vpisanih dijakov. Profesorji ugotavljajo, da mnogi ne morejo slediti vseučiliščnih predavanj, ker so bodisi nesposobni za težji študij, bodisi premalo strokovno pripravljeni. Ob sedanjem navalu, ki utegne še narasti, so preveč zabasani vsi seminarji, kar otežkoča znanstveno sodelovanje. Prof. Oorovič postavlja za smoter prosvetne politike kvaliteto namestošte-vila- ~ v isti številki »Javnosti« so tudi izšli članki o Antunu Mihanovičču (Viktor Novak), o frankovcih (Milan Marjanovi^), o reakciji in malih narodih (Niko Bartulovič) i. dr. »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeijskega »Jutra«, med drugim prirodoznaiisko razglabljanje »Rastline, ki jedo meso«, dalje informativen članek o Tanskem jaze ni \s sliko), podatke o novih metodah o zdravljenju opeklin, nadaljevanje povesti Joža Kerenčiča »Konec invalide Kastorja«, zanimivost »Dvoglavi orel je izginil s Krenila« članek o književnih nagradah Francoske akademije za 1. 1935 ter poročila o novih revijah in knjigah. V Tehničnem obzornku izide več zanimivosti. Nova rubrika »Iz praktične medicine« utegne takisto zamiv>ati najširše čitateljske vrste. Rubrika 1' latelija, Praktične novote in šah prinašajo vsakemu svoje. Vmes so številne ilustracije. Aškerčeva bibliografija. Zgodovinsko dru štvo v Mariboru nas je naprosilo za objavo "naslednje vesti: Dne 9. jan. 1936 je poteklo osemdeset let, odkar se je rodil naš največji epski pesnik Anton Aškerc. Zgodovinsko društvo v Mariboru je sklenilo izdati ob tej priliki celotno Aškerčevo bibliografijo z natančno navedbo vse Aškerčeve korespondence. Aškerčevih objav in rokopisov ter vse tiskane in (dostopne) rokopisne literature o Aškercu. Da bo bibliografija čim popolnejša, se obrača Zgodovinsko društvo v Mariboru do lastnikov Aškerčevega gradiva z vljudno prošnjo, da mu to gradivo čim prej pošljejo v pogled ali pa ga prijavijo z natančno oznako, da ga bo mogoče upoštevati. Pošiljke so na-prošene na naslov: Zgodovinsko lruštv0 v Mariboru ali pa no urednico blbliograf; ie: prof. Marja Boršnik. Celje, gimnazija. Bolgarsko državno nagrado za 1. 1935 je prejel starejši pisatelj Todor Vlajkov. Glasbena nagrada je bila priznana Ljubo-mim Tinkovu in Panču Vladigerovu. Znano nemško založbo S. Fischer, eno naikuiliturnejših berlinskih založništev. je nedavno dokončno prevzela v znamenju "■""shrle -»CMeicHc^llTng« založba lT!lste:n Ba«?r':« Muri Ha^žičeva gostuje te dni v Pragi Med drugim bo "rimadona b<"v»raj-ske opere gostovala v Konjovičevi ni«. ki je pravkar na renertoariu Narodnega divedla. Če jo oraški tisk ozn-ačuje za »Tu-rkinio iz Jugoslavije«, (e to <= na rod-ostro- napaka, ki jo delajo tudi mnogi naši liudje. i »Prodana nevesta« v Barceloni. Gledališče v Barceloni je uprizorilo ob sodelovanju nekaterih čeških solistov Smetanovo »Prodano nevesto« in Dvofakovo »Jak >bi-no«. Smetanova opera je imela vpTav triumfalen uspeh. M. Bulgakov, čigar življenjepisno dramo »Moliere pravkar igrajo v Ljubljani, je spisal igro »Aleksander Puškin«, katere glavni junak je sloveči ruski pesnik. Pri tem delu pa ima soavtorja: V. Veresajeva. Premiera bo v Hudožestvenem teatru v Moskvi. »Zdravniški vestnik« je priobčil v 12. zvezku izviren članek profesorja E. Ser-genta (Pariz) Quelques rčflexions sur le Rolč de la Contagion et de 1* Hčrčditč dans la Tuberculisation (objavljen tudi v slovenskem prevodu). Je to prvi primer da sodeluje v slovenskem strokovnem časopisu tako odličen inozemski strokovnjak! O tumorjih pljuč razpravlja dr. Alojzij Simoniti ( z ilustracijami), Marija Avčina razprava (Funkcionalni pomen glandulae thvrnit pa se zaklhičuie. Omeniti je še poročile dr. V. Meršola o zdTJT"-nišVEvgenika« še nadalje seznanjala zdravniške in drage kroge z vprašanji, ki iih naša doba postavlja v ospredje s tako nujnostjo, kakor .ie stavila Bred naSe prednike osnovna spoznanja splošne higiene; p o Darujts olimpijski dinar Jutri bodo jugoslovenski smučarski re-prezentanti potikali na uvidevnost javnosti, ki naj jim omogoči, da pojdejo na zimsko olimpiado, da tam dostojno zastopajo barve naše države. Zaradi težkih gospodarskih prilik je bil Jugoslovenski ziim-skosportni savez od strani države deležen le neznatne podpor, ki nikakor ne zadošča, da bi krila stroške glede priprav in potovanja v Garmisch-Partenkirchen. Zato je savez v prvi vrsti vezan na privatno uvidevnost in se tem potom obrača na javnost, da daruje v korist naših smučarskih reprezentantov svoj obulus. Jutri bo po vsej državi takozvani »smučarski dinar«, kjer se bodo prodajali posebni eno-dinarski bloki, obenem pa tudi olimpijski smučarski znaki. Izkupiček akcije naj pomaga kriti stroške, ki jih ima savez s pripravo naše tekmovalne vrste. Že mesec dni se pridno pripravljajo na Pokljuki pod vodstvom prvovrstnBi inozemskih trenerjev in so že sedaj tako dobro pripravljeni, kakor še nikdar doslej ter bodo odlšli na oliimniado z najboljšimi upi na časten ust oh. Tekmovalci so storili svoje, dolžnost naše javnosti je, da tudi ona prispeva po svoji najboljši moči in da tako podpre svoje reprezentante, ki se bodo zavedali, da čuti z njimii vsa naša javnost. En dinar je majhen prispevek, ki ga lahko pogreša vsakdo, če pa bodo darovali vsi, bomo zbrali lepo vsoto. Zavedajmo se, da bo v Garmischu zbran cvet smučarjev vsega sveta. In zunanji svet sodi vrednost posamezne države po uspehih njenih reprezentantov. Zato je naša sveta dolžnost, da se udeležimo zimske olimpiade, kar pa bo mogoče le, če bomo posegla prav vsi v svoje žeipe in na ta način omogočili, da bomo tudi mi zastopani na tekmi izbrancev vsega sveta. Jutri je zadnjo dan! Jutri boste sami odločili, ali bomo tudi mi poslali smučarsko reprezentanco na tekmo narodov. Naglo se bliža čas odhoda. Še dobrih 14 dna in že bo treba odpotovati. Naj ne bo jutri nikogar brez olimipiiske-ga smučarskega znaka in brez enodinar-skega bloka! Smučarji, kam? Zopet je nedelja pred vrati in zopet so ostale nade številnih smučarjev neizpolnjene. Smuči počivajo v kotu in globoko razočaranje čitaš v obrazih prijateljev snežnih poljan. Vendar pa ni vse takc brezupno, kakor Se nam prikazuje v naši okolici Treba nam je le malo več podjetnosti, pa pridemo do svojega cilja. Tako je danes pač najugodnejša točka za smučaaske izlete VRŠIČ s svojo okolico in Sleme. Že sama pot iz Kranjske gore po alpski cesti do Vršiča s svojo divno visokogorsko okolico nudi največji užitek vsakemu izletniku. Erjavčeva koča je vedno pripravljena, da sprejme v svoje tople prostore čimveč gostov. Ves okoliš koče tja do italijanske meje ln posebno pa še Sleme pod strmimi stenami Mojstrovke pa leži pod debelo snežno odejo z najlepšim pršičem, tako da pride tu prav vsak smučar, pa naj bo začetnik alj že pravi zimski alpinist, gotovo na svoj račun. Po-vratek v Kranjsko goro v lahnem smuku po lepo izpeljani cesti pa občutiš, kakor nekako nagrado za svojo podjetnost, tako da ostane vsa tura v najlepšem spominu Smuka je ugodna po višinah posebno tam. kjer je kaj snežne podlage, n. pr. na Gol teh (Mozinska koča), na Smrekovem na Menini planini. V ravnem delu Logarske doline in v Robanovem kotu je kopno, pač pa je zasnežen višje ležeči Matkov kot, kjer je nad po! metra pršičo. Smučarji, ki So po naključju obiskali Mafkov kot in so se sedaj vrnili, pripovedujejo, da je tam sedaj pravi zimski in smučarski raj. Otvoritev nogometne sezone v Trbovljah. Na dan sv. Treh kraljev se je otvorila na-gometna sezona. Prvak okrožja Trbovlje SK Amater je igral revanžno prijateljsko nogometno tekmo z zagorsko reprezentanco. Premiera v Zagorju se je ob velikem zanimanju Zagorjanov končala s 7 : 3 za SK Amater. a repriza v Trbovljah 6. t. m. je končala še bolj katastrofalno, ker Zagorjani niso bili kompletni. Tekma se je končala s 7 :0 za SK Amater. Publike je bilo malo, teren je deloma oviral igro in igralce. Zagorjani so prvih 30 minut prvega polčasa bili enako vredni in zdržali tempo, a nato so podlegli in morali pustiti, da je prišlo do hazen-skega rezultata. Amaterci so bili v splošnem dobri, le Zani je zatajil samega sete. Malo mu je sekundiral sicer izborni Jordan, a tokrat je vse zastreljal. Ibsi pa je stari in še vedno nevaren dober srednji napadalec in je bilo opaziti, da so ga pri vojakih odvadili egoizma. Silvo postaja vedno boljši in je vedno pravilno plasiran, kakor tudi Albin a med v=emi ip briliiral hranila Robko Moštvo ie homogeno in oh takoir | razpoloženju in igri sposobno obdržati pr- I venstvo okrožja Trbovlje kljub zelo ostri kon kurenci. Sodil je rigorozno in objektivno ss. g. Božič Adalbert. Občni zbor SK železničarja, Maribor. V smi3lu § 14 klubskih pravil sklicuje upravni odbor kluba za 25. t. m. redni letni občni zbor kluba z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši v klubsTa ni tisti!« je zakričal otrok. Tisti mah je Sibert strgal Duanu zanko z vratu in mri razvezal komolce. Množica, ki je stala kakor ukleta, je jela hripavo vzklikati. iZdaj vidite, norci, kako lahko bi bili obesili nepravega!« je zaklical cowboy in zavihtel laso oko'i glave. »To ste mi policija!« Buhnil je v grmeč grohot. Sibert je do kraja oprostil Duana in mu porinil samokres v tok. »In ti, Abe, lepo kašo si skuhal. Drugič kar pusti take reči! Mislim, ljudje, da so naprtili Duanu vražji kup hudodelstev, ki jih pa ni nikoli storil. S poti tam! Kje je njegovo ki jase? Duane, pot iz Shirleya je prosta.« Sibert je pometel zijala v stran in porinil Duana k njegovemu konju, ki ga je držal drug cowboy. Duane je mehanično zlezel na konja, čuteč, kako mu nekdo pomaga. Nato se je cowboyev trdi obraz zmehčal v nasmeh. >• Sodim. da mi ne boste zamerili, če vam rečem: glejte, da izginete!« je prostodušno dejal. Odvedel je konja skozi množico. Aiken se mu ie pridružil in tako sta med seboj spremila Duana čez trg. Množica je šla za njimi, kakor da bi jo gnalo nekaj nepremagljivega. Aiken je obstal in položil svojo veliko roko Duanu na koleno. Še vedno je držal za samokres, česar se pa men la ni zavedal. »Še nekaj, Duane!« je dejal. »Mislim, da niste tako črni, kakor vas slikajo. A recite mi: poznate Maca Nellyja, kapitana pri jezdnih redarjih ?« »Ne!« je presenečen odvrnil Duane. »Minuli teden sem ga srečal v Fairfieldu,« je Aiken hlastno nadaljeval. »Zatrjeval mi je, da niste ubili moje žene. Nisem mu verjel in sem se z njim prepiral. Toliko da se nisva spopadla zaradi tega. Nu, zdaj mi je žal. Njegove zadnje besede so bile: če kdaj srečaš Duana, nikar ga ne ubij. Pošlji ga k meni, naj pride po mraku v moj tabor. Nekaj čudnega ima na misli. Kaj — ne morem reči. Toda imel je prav, in jaz sem se motil. Če bi bila Lucija le z očmi trenila, bi vas bil ubil. Vendar vam ne bi svetoval, da greste k Macu Nellyju. Prevejan je. Nemara da njegovi redarski pojmi ne priznajo zavratnosti. Vse to vam samo povem. Raztolmačite si po svoje. In zdravi ostanite! Bog naj vam pomaga še naprej, kakor vam je danes pomagal!« Duane se je poslovil od njega in se dotaknil konja z ostrogami. »Do svidenja, Buck!« je zaklical Sibert, in odkritosrčen nasmeh mu je toplo izpreletel zagoreli obraz. Visoko je vzdignil sombrero. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Ko je Duane spet prijahal do razpotja, je bral na kažipotu ime Fairfield. To je storilo njegovemu omahovanju konec in mu določilo smer. Vdal se je nerazložljivemu notranjemu gonu. Kakor je moral govoriti s tem Jeffom Aikenom, tako je moral zdaj poiskati neznanega kapitana jezdnih redarjev. Pri Duanovem sedanjem duševnem stanju vobče ni šlo za jasen preudarek, zdravo pamet in bistroumno presojanje. Šel je, ker je čutil, da mora iti. Ko se je stemnilo, je prijahal v mesto in zvedel od nekega dečka, da je to Fairfield. Rekli so mu, da tabori kapitan Mac Nelly za mestom, tik na robo. Nihče razen dečka, ki ga je vprašal za pot, se menda ni zmenil za njegovo navzočnost. Kakor Shirley, je bilo videti tudi to mestece veliko in premožno, če si ga primerjal z neštetimi naselji, raztresenimi po širnem južnem Teksasu. Ko je Duane jahal skozenj in se skrbno ogibal glavne ulice, je začul glas cerkvenega zvona. To je zbudilo v njem otožne spomine na domači kraj. Nikjer na robu mesteca ni bilo videti tabora. Ko se je pa Duane vzravnal na konju in neodločno pogledal okoli sebe, je opazil v temi tlenje plapolajočih luči. Kake četrt milje je jahal proti njim in prišel do me3kitovega gozdiča. Svit nekoliko ognjev je delal temo vse na okoli še bolj črno. Duane je videl gibajoče se postave mož in slišal konje. Mirno je jahal dalje, vsak trenutek pripravljen, da ga kdo ustavi. »Kdo je?« se je začul rezek oklik iz teme. Duane je ustavil konja. Tema je bila nepredirna. *Eden — sam!« je odgovoril. »Tujec?« >Da!« j Kaj hočete?« > Tabor jezdnih redarjev iščem« »Ta je tu. Kakšen je vaš opravek?« »S kapitanom Macom Nellyjem bi rad govoril.« »Stopite s konja in pridite bliže. Počasi! Ne gibajte z rokami! Tema je, a vidim vas.« Duane je skočil s konja, ga prijel za uzdo in počasi stopil nekaj korakov naprej. Pred seboj je zagledal predmet, ki se je nedoločno lesketal — samokres —■ in za njim moža. Še korak, pa je spoznal temno postavo, ki je stala na poti. Duane je obstal. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Oin 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave »glasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Tt m _____«_.«.« odgovor, priložite 1**11 3» ▼ WiatMKaH Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinami še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljanat ibodobi Beseda 1 Oln. larek S C .-.. sa Šifro ali lajanje Šifro aH datanje ->aslrv8 5 Oln Nalmanjgi *nese't 17 Oln Zlat moški prstan i rudečirn kamnom, izgubljen od bolnice do magistrata. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi: Elektropodjetje »B e k o«. Miklošičeva 10. 736-38 Potniki Beseda I Oln. davek * Dhv za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanj« znesek 17 Oln. Zastopnika (co ) za Ljubljano in akaKoo, agilnega, resnega, mlajšo moč, iččti Dalmatinska ekspertna tvrdka svežega cvetja, v glavnem nageljnov. Priporoči jiivo, da ima na naiz[>olago majhen lokal ta skladišče cvetja. ZažeJjena garancija za poverjeno blago Din 3000. Zaeigara® dostojen, dober zaslužek. Po-nu 43378« na PuMicHoe, Zagreb. 76« Po lik Beseda 1 Oln. jarek j Oln. za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj« znesek H Din. Instruiram nižjeealaa(ko) proti brani ali zmernem« hot/ionarju. _ Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7715-4 Prodata 8e*r jt i Din lavek 5 Di> za Šifro ali dajanje nas tov a S Din Najmanj« znesek n oi* Zračna blazina skoraj nova, fce&o dobro ohranjena, poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 48. T16-6 Avto, rito to Beseda I Oln. i*rek J T i is Šifro ali dajaaje naslov« 9 Oln Natmanj« za»«el 17 DU. Tovorni avto in 854 tonski, poceni prodaj. Naslov r vseh poslovalnicah Jnrtra. 701-10 Avtotaksi dobro ohranjen, iščem. — Javiti: Peter BeJajnok, Knr-lovac, Biječka ulica 33. T3Mt> Osebni avto dobro ohranjen, ktnpVm. — Bata, Vransko. 691-10 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostreler v Amerike gre 38 Rsk! je prereza] vrv, in rešitelji zgoraj ob prepadu so se zakotalili po tleh. A kmalu so bili spet na nogah in so znova spustili zanko. To pot jo je del kapitan pod pazduhe — in uh! so ga jeli vleči kvišku. Toda kolikanj se je prestrašil, ko je pogledal na svoje noge! Ko ga je namreč prej zavrtalo v tla, so »e nm bile noge zvile in sesvedrale kakor dve vlakni v motvozu! Knjiga de-eda l Oln. davek Oln. ts Šifro ali dajanj* rttOiva ! Oln Najmanj« znesek n Dhi VELIKI ROMAN LJUBEZNI prinaša ravnokar »Družin ski tednik« pod naslovom »Njena velika ljubezen«. Začetek (popolnoma brezplačno). Zal itevajte od upra v« »Družinskega tednika«, Ljubljana, TyrSeva c. » J. J. 306-8 Šolske knjige za 6. 7. ln 8. razred realne gimnazije, kupim takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabljene knjige«. 808-8 Motorje Dynaano stroje, števce za tok, ietosmerne. rabljene, v dobrem stanj«, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »DynaanomaschMie 17 Dia Stanovanjska hiša večja, naprodaj. Primsko-vo 112, pri Kranju. 78&-20 Parcelo 450 kv. m prodani, po 53 Din. Vprašati Rožne dolina. Oeeta VII, štev. 11. 779-20 Prodam hišo s 3 sobami in kuhinjo ter lepim lokalom in delavnico. Vogalni prostor za veliko vogalno stavbo v Mariboru. Betnaveka c. 1. 080-20 Stanovanje odda Beseda I Oln. davek i Oin. sa (Itro ali dajanje naslova S Oin Najmanj« znesek 17 Oln. Za februar ali marec oddam stanovanje 2 sob, 1 kaibineta, kopalnice io pritikl.iirwi™i, boljši, mimi stranki. Vošnjokova 7. — Vprašati v pisarni. 733-31 4 sobno stanovanje oddam v -riM. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 734-31 Stanovanje oddam taikoj. Soba in kuhinja. Aleševčeva oeeta 14, Ljubljana VH. 676-3! Trisobno stanovanj- Trnovski pristan 40, I. nad stropje, pri zapornica Ljub ljanice, oddam taikoj ali f februarjem. Istotam trisob no pritlično za marec. Par keti, elektrika, sončna lega, cena primerna. Ogle-i ponoldoe. 776-3 Moderno stanovanji en ošabno, s pritik linami, i rili, oddam mirni stranki. Naslov v vseh posloval ni •ah Jntra. 744-31 n. ip^eda 1 Din davek i D< •* Šifro ali dajanje na«in> Oln. Najmani« zne«. i 17 Oln /isokošolko - filozofko -snega m mirnega značaja z L ali n. letnika univei e, sprejmem takoj v vso ■skrbo proti instrukoiji. — \aslov v vseh poslovilni ah Jutra. 66.V3 tr«eda I Oin. davek 3 O*! Šifro alt dajanje nasl Oln Najmanj« znesel 17 Din. Separirano sobico «id«.m i 115. t m. Naslov ■ vseh poslovalnicah Jutm. 732-i Sobo ia$proti univerze, oddam takoj. Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 764-23 Čisto sobo novi rili pri Sv. Krištofu, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutna. 705-25 Opremljeno sobo lepo. v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh po -lova-lnioah Jutra. 771-33 Opremljeno sobo centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh po slovalnioah Jutra. 7198-23 Opremljeno sobo s kopalnico, posebnim vhodom, oddam v centru mesta, po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 736-33 Opremljene sobe poseben vbod, zračne, z 1 ali 2 posteljama, lahko tudi s hrano, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Oeroetova 31. 733-33 rum Sobo iščem sa takoj. Najraje v okolici kolodvora. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Bežigrad. 7Q!-33a Sobo za takoj. Najraje v okolici kolodvora. Ponudbe na ogl .od. Jutra pod šifro »Kolodvor«. 73!_33a Narodna tiskarna LJUBLJANA j KNAFLJEVA DEPRESIJA, nespečnost, predčasna utrujenost, živčna izmučenost, glejte na čem trpe mnogi v današnji dobi. Med tem je znanstveno dogna-ao, da regulira ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»KAl^EFLUTD«), ko preide v organizem, izločevalno delovanje vsen žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako. da postane Človek ponovno tirepak in sposoben za delo in borbo za ?voj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, MILOŠ MARK O VIČ. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 10537/33 DRAŽBA HIŠE Z VELIKIM VRTOM V četrtek dne 16. januarja 1936. ob 11. uri se bo prodala pri sreskem sodišču v Ljubljani, soba št. 16, na prisilni javni dražbi Pelčeva hiša v Ljubljani (vogal Kolezijske ulice št. 8 in Zeljarske ulice št. 1). Cenilna vrednost Din 410.000.—. Najnižji ponudek Din 205.000.—. Kavcija Din 41.000.—. Dražbe Dražba Radi opustitve gostilne se bo dne 16. in 1)4. januarja ob 9. uri zjutraj začela prostovoljna dražba hotel-ritega ta gostttničarekega inventarja. Razprodala se bo tod! vsa zaloga prignanih žlahtnih vin s posodo vred. Kajfež. Florijanska riita 4. 772-32 Prostovoljna javna dražba« TOVARNA USNJA v Omišu pri Splitu Naprodaj kompletna moderno urejena tovarna usnja v Omišu, zgrajena leta 1925. Kubatura poslopij znaša 17.200 m\ a površina zazidanega zemljišča 2681 m2. Zemljišča pa ima tovarna 6665 m2, lasten vodovod in zelo ugoden industrijski električni pogon. Dnevna kapaciteta do 100 kož. Izklicna cena znaša 1,400.000 Din. Dan dražbe bo pri okrožnem sodišča v Splitu, soba št. 54. 31. januarja 1936, ob 9. uri. Natančneje informacije daje upravitelj stečajne mase Nikola Markov. Split Sokol Sokolski gledališki oder Ljubljana - Vič ponovi v nedeljo 12. t m. ob 20. v Sokol-skem domu že pri premieri uspelo veselo anekdoto »Igra v gradu« v režiji br. Po-tofcarja. Vabimo sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo k obilnemu p ose tu. Sokolska društva Rusov ▼ Jugoslaviji razvijajo v splošnem prav lepo delavnost. V Novem Sadu prireja tamkajšnji Ruski Sokol članske sestanke, posetil pa je tudi lepo uspeli akademiji ruskih sokolskih društev v Somboru in Subotici z večjo deputacijo in svojo vrsto ter z uspehom nastopil. Akademiji, ki sta jih priredili omenjeni društvi, sta v splošnem dobro izpadli, sodelovali pa so v glavnem člani, Članice in mladina tamkajšnjih ruskih sokolskih društev. Tudi v Skoplju so priredili svečano telovadno akademijo in teden kasneje tudi koncertni večer. Obe prireditvi sta bili dobro po-sečeni od strani ruskih Sokolov in drugega občinstva ter seve tudi jugoslovenskih sokolskih pripadnikov. Nekoliko drugih podatkov iz poljskega So-koktva. Prosvetno delovanje tamkaj še ni tako razvito kakor v češkoslovaškem ali ju-goslovenskem Sokolstvu, vendar pa se opaža tudi znaten napredek napram prejšnjim letom. V 839 društvih je bilo ustanovljenih dosedaj 287 knjižnic, delovalo je t>8 godbe-nih zborov, dalje 47 pevskih zborov, 217 dramatičnih krožkov pa je odigralo v zadnjem letu 688 raznih gledaliških komadov. Ustanovljeni pa so bili tudi odseki za predavanja v 102 društvih ter se je tamkaj vršilo 634 raznih predavanj sokolske in poučne vsebine. Kako goje šport in igre v poljskih sokolskih edinicah nam predočujejo nastopni podatki iz zadnjega poročila za zvezno odbo-rovo sejo poljske sokolske zveze JDruštva K> imela 283 lahkoatletskih krožkov, 40 težko-atletskih odsekov, 36 strelskih družin, 58 smučarskih odsekov in dalje 27 drsalskih, 28 veslarskih, 30 plavalnih ter 61 kolesarskih odsekov. Najbolj so izmed iger priljubljene ter so zavzele širok razmah: odbojka, košarka, tenis, hokej in tudi nogomet Pokrajinski savez ruskih sokolskih društev je bil osnovan tudi v Pragi za Češkoslovaško. Sicer obstoji tamkaj tudi Zveza ruskih Sokolov, ki pa nima ničesar skupnega z Sojuzom Kuskavo Sokoljstva v gradu. Ker je v CSR tudi nekaj ruskih društev, ki se priznavajo k beograjski zvezi, so te edinice ustanovile svoj pokrajinski savez, ki šteje sedaj društva Praga—matica, Brno, Munkačevo in Bratislavo. Za starosto je Ul izvoljen prejšnji starosta ruskega so-kolskega saviza br. Dr. Dimitrije Vergun, za načelnika br. Efanov, načelnico Jindiova, za tajnika br. Mobiž ter za prosvetarja br. Maljišev. Danes šteje beograjski Sojuz Ru-skavo Sokoljstva tri pokrajinske saveze: ju-goslovenskega, češkoslovaškega in francoskega- O velikem socialnem delu ČOS nam priča Poročilo, ki je bilo podano na zadnji glavni skupščini zveze V letu 1935 je razdelka OOS iz svojega socialnega sklada skoraj četrt milijona čeških kron n to večinoma za mezde brezposelnim č:anom, dalje češkemu Srcu, za zdravljenje o^ros nezaposlenih članov ter za neposredno podpiranje rodbiu brezposelnih. Mezde brezposelnemu član6tvu so se dajale «eve samo v primeru, ako so bili zaposleni pri urejevanju in upravi jam ju sokolskih domov, zemljišč itd. Naše gledališče DRAMA Sobota 11.: Direktor Campa. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedalja 12.: Ob 15.: Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. Ob 20. Siromakovo jagnje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 13.: Zaprto. Od ponedeljka dalje bo v predprodaji pri dnevni blagajni v operi premiera drame »Pesem s cesti«, ki bo obenem proslava 3o-letnice Josipa Gradiša—Daneša. Kdor_ pozna našega Gradiša v njegovih najrazličnejših vlogah, prav gotovo občuduje njegovo vsestransko umstnost in bo rad posetil njegovo jubilejno predstavo v petek 17. t m. v drami. OPERA Sobota 11. Aida. Red B. Nedelja 12.: Ob 15. Poljska kri. Izven, Globoko znižane cene od 3o Din navzdoL Ob 20. Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek 13.: Plesni večer Katje Dela« kove. Izven. Znižane cene. Abonente prosi uprava, da poravnajo S. obrok letošnjega abonmaja. Šentjakobsko gledališč« Nedelja, 12.: Matasanovega Načeta nesreS-na snubitev«. (Maksel) kot popoldanska predstava. ★ »Matasanovega Načeta nesrečna sn»- bitev« (Maksel) zabavno Walfriedovo burko ponove v Šentjakobskem gledališču po-slednjič v nedelio 12. t. m. ob 15.15 kot popoldansko predstavo. Burka vsebuje mnogo zdravega humorja. Pri predstavi sodelujejo: Bučarjeva, Cerničeva. Gorjupova, Gajcta, Gornik, Koman Moser Vizjak, Vokač. Prodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ter eno uro pred predstavo MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 11. januarja ob 20. uri: »Vest«. Red C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 12. januarja ob 15. uri: »Majda«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Beneška noč«. B A D I O Soboto, 11. januarja. Ljubljana 12: Plošče. — 12.46: Vreme, Poročila — 13: Čas, spored, obvestila, — 13.16: Plošče. — 14: Vreme, borza. — IS: Za delopust igra Radio orkester. — IS.ki Predavanje o zunanji politiki (dir. Alojzij Kuhar). — 19: Gas, vreme, porodila, S(po-red, abve«ti,]a. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Poglejmo na Notranjsko! (Od ljub-Jjane do Vrhnike in v Cerknico — spisaJ g. Mirko Javornik). — 22: Cas, vreime, poročila, spored, — 23.15: ^on-cert Radio orkestra. Nedelja, 12. januarja. Ljubljana 8: Ca«, sporočila, spored. — 8.15: Telovaidiba (g. Ciril šoukail). — 8.45: Z dobro voljo v novi dani (plošče). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Versko predavanje (P. dr. R. Tcrminec). — 10: Ura operetne glasbe. Sodelujejo: ga Kogejeva, g. Vekoslav Janko, prof. M. Lipovšek in Radio orkester. — 11.40: Miladinska ura: Otroci pred mikrofonom. — 12: Cas, spo-redi, obvestila, plošče. — 12.30: Naši tekmovalci se pripravljajo na olimpujado (reportaža s Pokljuke). — 15: Kmetijska ura. — 15.20: Po domače (Magistrov kvartet). — 16: GoSTV^ltojeka ura: Sladkor v gospodinjstvu (ga. Albina Travno-via). — 16.15: Koroški Slovenci pojo (plošče). — 1-6.30: Razvoj slovenske drame. VI. ura. — 19.30: Nacionalna ura: Nad', ljudje v Ameriki (Mil®n Marjanovih iz Beograda). — 20: Cas, poročila, 6porei. — 20.15: Pesem in ples (Radio jazz in Pevski kvairtet). — 21.16: Ci-traški koncert (g. E MeagoHts). — 2(2: Cas, vreme, poročila, sponed. — 22.15: Ra*fV> orkester. Beograd 16: Zbor. — 18.20: Narodma glasba. — 19.50: Violinski koncert — 21.30: Orkester. — 23: Ples. — Zagreb 12: Plošče. — 16: Klavir. — 17.15: Godalni kvartet. — 20.15: Taraiburaški zbor. — 21: Godlba na pihala. — 22.15: Ples. — Praga 19.10: Komorna glasba. — 20.05: Siimf. koncert. — 22.35: Kvartet. — Varšava 21: Lahka godba. — 22: Klavir. — 23.05: Ple6. — Dunaj 11.45: Iz Kienzlovih oper. — 15.40: Komorne skladbe. — 17.45: Orkester in so-«sti. — 19.10: Nadaljevanje koncerta. — 20.05: Opereta. — 22.30: Pe-simi. — 23.2S: ja-zsz. - Berlin 19: Orkester. — 20: Operni večer. — 24: Orkester. — Munchen 19: Mozart: Jupitrova simfonija. — 20: O ljubezni _ 22.30: Lahka glasba. — Stuttgart 19: Orkester in solisti. — 20: Leoncavailova opera »Glumačrl«. — 21.30: Komorni koncert. — 22.30: Iz Mun-chena. — 24: Nočni koncert — Rjm 17: Simfoničen koncert. — 20: Zborovsko Petje. — 20.30: Igra. — 22.15: Ples. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« A.doli EUbnikac. — Za Narodno tiskarno d. d. kot dakarn&rja Prane JezerSek. — Za tnaeratn! del Je odgovoren Aloji Novak. — Val t Ljubljani