I Uredoiitvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pnbblicit& di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicith italiana S. A* Milano. II Bollettino No. 537: La battaglia nella Marmarica in pieno sviluppo II quartiere generale delle forze Ar mate comunica: Nella giornata di ieri la battaglia della Marmarica ha avuto nlteriori sviluppi. Le truppe motocorazzate italiane e tedesche, dopo avere fermamente sostenuto i nuovi at-tacchi condotti dal nemico, sono passate al con-trattacco ed hanno respinto le formazioni coraz-zate avversarie distruggendo numerosi carri e catturando prigionieri. L'aviazione delPasse ha prešo parte attiva ai combattimenti. Sul fronte di Tobrnko violenti duelli di arti-glieria. Aerei britannici hanno bombardato Tripoli e Bengasi: nessun danno. Presso la costa sirtica tre apparecchi inglesi sono stati abbattnti in mare mula difesa con-traerea. Sui fronti di Gondar, altri forti attacchi condotti dal nemico con sempre piu accentuata superiorita di forze e di mezzi, si sono spezzati contro la strenua resistenza dei nostri reparti, i qnali, in travolgenti contraattacchi, hanno co-stretto 1’avversario a ripiegare con gravi per-dite. Questa notte velivoli britannici hanno nuo-vamente bombardato Napoli, Brindisi e Messina. Sono state colpite abitazioni civili, si la-mentano sei morti e cintjue feriti a Brindisi, ventisei morti e ventiquattro feriti a Messina, dove la popolazione ha dato esempio di calma e disciplina. Nessuna perdita a Napoli, 1'artiglieria della locale difesa contraerea ha abbattuto nn appa-recchio nemico caduto in fiamme tra Procida e Ischia. Nostre unita aeree hanno rinnovato azione di bombardamento so obiettivi mili tari di Malta, dove sono stati provocati netevoli incendi. Nelle prime ore di stamane una nostra for-mazione da caccia ha attaccato a volo radente nn aereoporto delFisola incendiando quattro apparecchi al snolo. Un altra formatizone ha sostenuto un com-battimento contro unita similari avversarie ab-battendo tre Ilurricane. Vojno poročilo štev. 537: Velika bitka ob egiptsko-libijski meji Uspešni protinapadi oklepnikov - Pomen in namen nove angleške ofenzive - Dosedanji potek bitko, ki je na višku razvoja -.Doslej največje angleško sile v napadu Uradno vojno poročilo št. 537. pravi: Včeraj se je bitka v Mar mar i ki razvijala naprej. Italijonsk.? in nemške motorizirane čete so prešle v protinapad, potem ko so odločno prestale nove angleške napade in so odbile angleške motorizirane skupine, uničile številne tanke in zajele ujetnike. Letalstvo Osi je dejansko sodelovalo pri teh bojith. Bojišče pri Tobruku: Srditi dvoboji topništva. Angleška letala so bombardirala Tripolis in Benghazi. Nič škode. Ob Sirtski obali so bila sestreljena v morje po protiletalski obrambi tri angleška letala. Na bojiščih v Gondarju novi močni napadi, ki jih je sovražnik izvajal z vedno bolj poudarjeno premočjo v vojaštvu in v vojnih sredstvih, so se razbili ob vztrajnem odporu naših oddelkov, ki so v premagujočih protinapadih prisilili nasprotnika, da se je s hudimi izgubami umaknil. Ponoči so angleška letala zopet bombardirala Napoli, Brindisi in Messino. Bombe so zadele stanovanjska poslopja. V Brindisiju je bilo 6 oseb mrtvih in 5 ranjenih, v Messini 26 mrtvih in 24 ranjenih. Prebivalstvo je dalo zgled hladnosti In discipline. V Napoliju pa ni bilo nobenih izgub. Krajevna protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo, ki je padlo v plamenih na tla m-~d Procino in Ischio. Naše letalske skupine so ponovile bombne napade na vojaške cilje na Malti, kjer so izbruhnili veliki požari. Danes ob zori je sknpina naših lovskih letal v nizkem poletu napadla neko letališče na otoku. Na tleh so bila zažgana štiri letala. Neka druga skupina se je zapletla v boi z enakimi angleškimi edinkami in je sestrelila tri lovska letala vrste »Hurricane«. Vojno področje, 22. nov. «. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: ■Angleži so zanetili novo bitko v Marmariki. Operacijsko področje se razteza v širino kakih 150 kra in sega od Solluma na jug, potem pa na Številke o nemških uspehih v Rusiji po petih mesecih vojne Hitlerjev glavni stan, 22. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Pri bojih ob kolenu Donca in na srednjem delu vzhodnega bojišča so bili doseženi novi uspehi. Pred Petrogradom so se razbili v nemškem obrambnem ognju sovjetski poskusi za izpad. Berlin, 22. nov. s. Nemški poročevalski urad prinaša iz vojaškega vira podatke o uspehih v petih mesecih vojne na Vzhodu. Doba teh petih mesecev se zaključuje s ponosnim obračunom za nemške oborožene sile. Površina zasedenega ozemlja znaša 1,700.000 kvadr. km. na katerih prebiva 75,000.000 ruskega prebivalstva, od skupnega števila 190 milijonov. Po podatkih, ki so prišli do 20. novembra, je bilo ujetih 3,792.600 mož in premaganih 389 sovjetskih divizij, ki so izgubile vso svojo bojno silo. Sovjeti so torej skupaj izgubili nad 7,000.000 vojakov. Orožje te množice je bilo uničeno ali pa zajeto. Nad 22.000 oklepnih voz, 27.425 topov, 15.877 letal je bilo uničenih ali zajetih. Sovjetska vojna in trgovska mornarica je bila na Črnem in na Baltiškem morju zdesetkana: 47 vojnih ladij je bilo po- Upokojitev generala Weyganda Vichy, 22. nov. s. General Weygand je ob umiku z mesta glavnega pooblaščenca za francosko Afriko poelal svojim bivšim sodelavcem spomenico, v kateri govori o združitvi Francozov okrog maršala Petaina. Potem je general zapustil Vichy ter odpotoval v Antibes, kjer bo kakor kaže ostal in nadaljeval s pisanjem spominov. Pisanje je pustil leta 1939 ko so ga spet poklicali v aktivno službo. Zaradi Weygandove upokojitve kaže angleška in ameriška propaganda zadnje dni hudo nezadovoljstvo. švicarska nevtralnost ki njene težave Ziirich, 22. nov. s. Predsednik švicarske zveze Wetter je imel govor, v katerem je poudarjal, da izpolnjuje Švica določila popolne nevtralnosti, ker vzdržuje dobre in prijateljske zveze z vsemi, po-sebe pa s sosedami. Zato morajo Švicarji biti obzirni in redkobesedni v svojih sodbah. Na enem področju pa so prisiljeni delovati: tam, kjer gre za človekoljubno pomoč. Švicarji morajo podpirati plemenito delo mednarodnega ter švicarskega Rdečega križa, da bi lajšali trpljenje na vseh stianeh Na tem področju ne gre ne za politiko, ne za meje med državami. Govornik je dalje še pojasnil kako se mora Švica nepretrgoma pogajati z vojskujočima se skupinama zaradi preskrbe in surovin in pa zaradi uvoza iz čezmorskih držav, ki je nujno potreben obstanku Švice. topljenih, 54 vojnih ladij hudo poškodovanih, 119 trgovskih ladij s 385.650 tonami ter 89 drugih trgovskih ladij, katerih obsega ni bilo mogoče ugotoviti, je bilo potopljenih. 122 trgovskih ladij je bilo hudo poškodovanih. Temu je treba prišteti ogromno izgubo lokomotiv, vlakov, tovornih vlakov, vlakov za prevoz goriva in drugih prevozil, med njimi 17.000 avtomobilov. Spričo takih izgub se ne more dvigniti več nobena vojska na svetu, tudi sovjetska ne, zakaj Rusija je izgubila tudi tri četrtine svoje industrije. Celotni pomen uspehov, ki so jih nemške sile dosegle v petih mesecih vojne na Vzhodu, se bo pokazal pozneje. zahod. Pri teh novih angleških napadalnih akcijah sodelujejo kar najbolj upoštevanja vredne oklepne in motorizirane sile z močnim spremstvom topništva vseh vrst. Po temeljitih pripravah je nasprotnik izvedel 18. novembra približevalni pohod. Ta dan so opazili gibanje oklepnih angleških oddelkov in tankov. Na predelu pri Sidi Omarju je te oddelke zadrževalo italijansko topništvo. 19. novembra se je začela bitka in se je z večjo jasnostjo pokazalo angleško nastopanje. Dopoldne so nasprotnikovi oklepni oddelki s podporo topništva prišli v stik s podobnimi oddelki divizije «Ariete«. Ti oddelki so bili razporejeni juž-novzhodno od meje. Popoldne je nasprotnik prešel v napad z oklepnimi in motoriziranimi sredstvi ter skušal omenjeno divizijo obkoliti z bokov, toda italijanski oddelki so v takojšnji odgovor goreče protinapadli ter razbili klešče, obšli, obkolili in uničili_ so del nasprotnikovih vozil, drugemu delu pa se je posrečilo uiti obkoljevanju in se umek-niti. Še isti dan so nemški oddelki začeli s protinapadom na Sidi Omar ter uničili nekaj nasprotnih oklepnikov, ki so prodrli v ta predel. Med razvojem prvih operacij so Angleži prodirali v dveh glavnih smereh: od vzhoda na zahod proti Sidi Omarju v ožji postavi, ter od jugovzhoda na severozahod proti Tobruku v širši postavi. Druge oklepne skupine in motorizirani oddelki so izvedli napade na druge cilje. Kako dolgo bo bitka trajala, ni mogoče vedeU vnaprej, je pa v popolnem razvoju. Pri tej novi ofenzivi zaposluje Anglija sile, ki so močnejše od sil v katerikoli dosedanji bitki na severnoafriških tleh. Pri nastopih sodelujejo vse vrste orožja in strokovnjaki: letalstvo, mornarica in razne panoge kopnih sil. Čete so izbrane iz vseh narodov angleškega cesarstva. Tvorijo jih Angleži, Južnoafrikanci, Kanadci, Indijci, Novozelandci. Angleži so to bitko, ki je še v začetku, imenovali »bitka treh Cunninghamov«. Eden izmed teh treh generalov je tisti, ki je vodil operacije v vzhodni Afriki in zdaj poveljuje jedru angleških kopnih sil. Drugi je poveljnik angleškega sredozemskega brodovja, tretji pa poveljnik letalstva. Razlogi, ki so Anglijo spodbudili na to novo ofenzivo, bi bili naslednji: 1. Anglija hoče pokazati svetu, da je delavna medtem, ko se Os bori zoper Sovjete in da prenaša boj zoper Italijo in Nemčijo na drugo bojišče, tolikokrat napovedano. 2. Angleži mislijo to pot doseči tisto, kar se jim ni posrečilo uresničiti lansko zimo. Upajo vreči Italijo iz boja ter s tem povzročiti zlom Osi. 3. Če pa to ne, si nameravajo vsaj zagotoviti mir na Sredozemlju, da bi potem z vsemi silami napadli osne in zavezniške vojske, napredujoče na Kavkaz, ki ogražajo stebre angleškega cesarstva. Neposredni angleški cilj je osvoboditev Tobruka iz italijansko-nemškega obleganja. Toda to je le začetni in delni cilj. Pravi cilj Anglije je morda osvojitev vse Libije ter popolno gospodstvo nad Sredozemljem. Angleški ministrski predsednik Churchill je Sovedal, da angleške sile že pet mesecev priprav-ajo ofenzivo s pomočjo velikih možnosti, ki jih nudi za dovoz Rdeče morje. To zadostuje za pojasnilo, kako izrednega pomena je ta bitka. Pravi angleški in ameriški našrti glede Afrike: Fronta od Kaspiškega morja do zahodne Afrike Berlin, 22. nov. 6. Z ozirom na nekatere angleške in amerikameke načrte, posvečajo v nemških političnih krogih posebno pozornost članku, katerega je v londonskem tedniku »Picture Post«, priobčil znani angleški vojaški pisec King HalL King Hall, poudarja, da je nujno potrebno raztegniti sedanje bojišče od Kaspiškega morja do Dakarja v zahodni Afriki. Zato je potrebno: 1. Zapoditi Italijane in Nemce iz Libije. 2. Tvegati tudi vojno s Francijo. To tveganje ne bi bilo posebno hudo, zakaj vojna 6 Francijo bi imela krajevni značaj, podo- Pogreb nemškega letalskega generala Udeta Berlin, 22. nov. s. V Hitlerjevi navzočnosti so včeraj slovesno pokopali letalskega generala Ernesta Udeta. Maršal Goring je v častni dvorani letalskega ministrstva poveličeval pokojnikovo podobo in njegova dela. Pogreb je bil zelo slovesen in na državne stroške. Pri njem so sodelovale mogočne množice ljudstva Med visokimi osebnostmi za krsto je stopal tudi italijanski poslanik Alfieri ter italijansko letalsko zastopstvo pod vodstvom generala Tedeschinija Lallija, ki je zastopal italijanskega državnega podtajnika za letalstvo. Finska se ne pogaja z Združenimi državami Helsinki, 22. nov. s. Na pooblaščenem mestu kar najodločneje zanikajo poročilo nekaterih tujih listov, da bi med Finsko in Združenimi državami bila kaka pogajanja. ben značaju vojne v Siriji, 6eveda če bi 6e angleškim silam posrečilo preriniti do meja Tunisa. King Hall dela 6eveda račune brez krčmarja. Pač pa praivijo v Berlinu, da je precej značilno če 6e pisatelj, kakor je King Hall, ne pomišlja razlagati takih zamisli. Te zamisli potrjujejo, da hoče Anglija s Sovjetsko Rusijo in e pomočjo Združenih držav vojskovati se nele zoper Nemčijo in Italijo, temveč zoper vso Evropo, vštevši včerajšnje angleške prijatelje in zaveznike. Angleški zunanji minister o popolnem soglasju med Anglijo iir Sovjeti Rim, 22. novembra s. Minister Eden je imel včeraj govor pri nekem kosilu, ki se ga je udeležil tudi sovjetski poslanik Majski. Poudarjal je angle-ško-rusko sodelovanje, o katerem je dejal, da je najožje, potem pa je jasno povedal, da angleška vlada smatra sedanjo ofenzivo na Libijo kot ofenzivo, ki jo je Anglija začela, da bi podprla boljševizem. Minister Eden je izjavil dalje, da glede vseh mednarodnih vprašanj ni nobenih nesoglasij med Rusijo in Anglijo in da Angleži hočejo tesno sodelovati z boljševiki med in po vojni. Eden je poudaril, da je bil takšnega mnenja že od leta 1935 dalje ter da je zdaj vesel, da so dogodki leta 1941 pokazali, da je bilo njegovo naziranje pravilno. Potem je poudaril, da je angleška vlada trdno odločena, dati stalni mednarodni značaj sodelovanju med obema narodoma. Včerajšnje Edenove izjave razodevajo, da je Times tedaj, ko je objavljal slovite članke o vlogi Do danes potek operacij ni dal sovražnikovim silam še pravih uspehov, morda jim je povzročil presenečenje. Verjetno je namreč, da Angleži niso pričakovali takojšnjega odgovora divizije »Ariete*. Italijanske in nemške čete so s trdnim duhom sprejele nasprotnika in nadaljevale boj z visokim in vnetim duhom, s trdno vztrajnostjo ter zanesljivim zaupanjem v lastno silo. Berlin, 22. nov. e. Berlinski opazovalci ugotavljajo snoči, da se e propagandnega ©tališča lahko trdi, da angleška ofenziva v Libiji dozdaj takorekoč ni do6egla svojega cilja. Kakor potrjuje veličastno prikazovanje te ofenzive po angleškem tisku, je eden njenih glavnih ciljev odvrniti pozornost angleškega javnega mnenja od dogodkov na vzhodnem bojišču. Ta cilj ni bil dosežen in ©ama angleška propaganda ga je ob trdi stvarnosti dejstev opustila. Predsednik madžarske vlade Duceju Rim, 22. nov. s. Predsednik madžarske vlade Bardos«y je Duceju poslal naslednjo brzojavko: Pred letom dni je Madžarska slovesno pristopila k trojni zvezi, ki druži narode dobre volje v sodelovanja, katerega cilj je svetovni mir na temelju pravičnosti. Obletnica tega dne mi nudi priliko, da pošiljam Vaši Ekscelenci kar najbolj občutena voščila za bodoče sodelovanje naših prijateljskih in zavezniških držav in za srečno izpolnitev dolžnosti, ki nam jih nalaga vojna. Vesti 22. novembra Ob začetku akademskega leta na italijanskih', kulturnem zavodu v Sofiji so prisostvovali slovesnoetim kraljica Ivana, kneginja Ev-doksija, predsednik vlade Filov, zunaqjj minister Popov, predsednik zbornice, zastopniki diplomatskega zbora ter mnogo druge osebnosti. Švedsko križarko »Goteborg«, ki se je potopila zaradi eksplozije, ko se je zadela v dve drugi ladji, so dvignili iz morja in jo odpeljali v ladjedelnico. Na Madžarskem so ustavili prodajo vseh tek-©tilnih izdelkov. Tovarne in trgovine morajo priglasiti vso zalogo blaga oblastem. Začeli bodo izdelovati enotno blago, katerega cene bodo dostopne vsem plastem ljudstva. Na konferenci strokovnjakov v hrvaškem ministrstvu za industrijo je bilo sklenjeno, da naj državni in zasebni rudniki delajo enako in da naj enotno nastopajo na zu-nan:ein trgu. Argentina hoče ostati nevtralna, piše list »El Pueblo« in zelo o.-tro obsoja izjave članov parlamentarne k '»i-iie za preiskavo proti-državnega delovu ki so izjavili, da se bo Argentina postai .a na stran Združenih držav. List dostavlja, da ti ljudje niso upravičeni tako govoriti, ker hoče argentinsko prebivalstvo ostati nevtralno. Nemški maršal Goring je romunskemu ministrskemu predsedniku Antonescu poslal brzojavno zahvalo za visoko odlikovanje, ki mu ga je dala Romunija. Romunski minister za javna dela in za promet je s sodelavci odpotoval v Nemčijo, kjer bo preučeval nemško organizacijo prevoza. Kakor poroča DNB, je nemško letalstvo na Vzhodu do 31. oktobra izvedlo 30.000 poletov in prevozilo nad 22,000.000 km. Prepeljalo je 38,000.000 kg blaga. Romunsko vrhovno sodišče je določilo, da se zaseže 90% premoženja, ki ga ie imel bivši dolgoletni romunski pravosodni minister Jamandi. Jamandija so pred letom dni ubili _ v ječi pn Jihlavi. Razsodbo utemeljujejo s tem, da si je minister to imetje pridobil na nedovoljen način. V japonsko luko Kobe je priplul poln parnik japonskih državljanov ki so jih poklicali iz razmh krajev angleške Afrike. Argentinska vlada je zapovedala zasego vsega krompirja, da bi preprečila navijanje cen. Na Švedskem so zadnje dni odkrili nove primere vohunstva in sabotaže. Policija je sporočila, da so člani vohunskih družb delali za neko tujo velesilo, katere ne imenujejo. Listi pa zahtevajo, naj oblasti povedo, da je ta velesila Anglija, ki odgovarja za vsa taka dejanja na Švedskem. Nrmško tiskovno odposlanstvo pod vodstvom ministra dr. Schmitta je odpotovalo iz Turčije. Po pristaniščih Združenih držav je 50 norveških ladij, za katere ne morejo dobiti posadk, ki bi hotele voziti v Anglijo. Iraški poslanik v Vichyju je uradno sporočil, da je Irak pretrgal diplomatske stike s Francijo. Novice o urejanju ameriških letalskih oporišč na severnem Irskem potrjujejo dejstvo, da je glavna ameriška letalska družba po spremembi nevtralnostnega zakona začela z rednimi vožnjami iz Newyorku na severno Insko. sovjetske Rusije, ki naj bi jo igrala v Evropi in na Vzhodu po angleški zmagi, točno podajal misli angleških voditeljev, ki so se združili z boljševizmom proti Evropi in proti islamu. Bno Ekscelenca Grazioli slovenskemu delavstvu Ljubljana, 22. novembra. Včeraj so se v palači Visokega Komisariata -brali številni delegati pod vodstvom predsednika pokrajinske delavske zveze dr. Alujeviča. Navzoč-na. sta bila tudi federalni podtajnik Gatti ter iz-vedenec Delavske zveze nar. sv. Vagliano. Visoki Komisar je prvikrat sklical k sebi predstavnike delavstva, da bi jim prikazal stanje, kakršno je našla Italija v novi pokrajini in razložil delo, ki ga je novi režim že izvršil za obnovo pokrajine. Visoki Komisar je povedal, da je bilo najbolj kočljivo vprašanje prehrane. Skladišča so bila izpraznjena, zato pa je bilo potrebno iz Italije uvoziti velike količine moke, riža in masti. Visoki Komisar je navedel nekaj številk: iz Italije je prispelo v Ljubljansko pokrajino do konca oktobra 106.440 stotov krušne moke, 1622 stotov koruzne moke, 17.840 stotov bele moke, 16.661 stotov riža, 11.300 stotov sladkorja in 3861 stotov maščob. Na temelju teh navedb je Visoki Komisar zavrnil zavijanje partizanske propagande, ki trdi, da je Italija pri nas oropala skladišča in pustila ljudi stradati. Eksc. Grazioli je potem označil delež, ki ga ima Fašistična vlada pri obnovitvenem delu v pokrajini. Vlada se je posebno lotila vprašanja brezposelnosti delavstva in je to stvar zgrabila pri korenini. Velika javna dela so se začela, še več pa jih je v pripravi. Pri tem je omenil, da bodo stala razširitvena dela v ljubljanski bolnišnici 15 milijonov lir, dela za izpopolnitev univerze pa bodo veljala 22 milijonov lir. Smešno je trditi, da bi bila ta dela izvedena v korist Italijanov, kakor trdijo partizani, kajti Italijani gotovo ne potrebujejo zastarele ljubljanske bolnišnice; pa tudi ne slovenske univerze. Iz besed Visokega Komisarja so predstavniki delavstva lahko sprevideli, da se je vlada lotila naštetih vprašanj z resnostjo, in razumevanjem, pri tem pa jo je vodila skrb za socialno pravičnost. Visoki Komisar je potem omenjal napor za izravnanje razmerja med plačami in cenami. Mnogo je bilo v tem pogledu že storjenega, povedal pa je tudi, kaj še misli v to smer ukreniti. Ima pa prebivalstvo samo dolžnost, da pri tej ttvari sodeluje z oblastmi. Oblast bo vedno varovala delavske koristi in zagotavlja delavstvu, da >e mu bo njegov zaslužek pravično in v redu izplačeval. Visoki Komisar se je znova povrnil k stanju v Ljubljanski pokrajini in ožigosal delovanje peščice komunistov, ki povzročajo prebivalstvu samo nepopravljivo škodo in zlo. Visoki Komisar je zavrnil komunistično slepomišenje z besedami, ali jz mogoče smatrati za tlačitelja tistega, ki je pre-liivalslvu zagotovil hrano in varuje red? Prav go-lovo so ljudstvu nevarni bolj tisti, ki kradejo živila in vdirajo iz gozdov in raznih skrivališč in si i.čejo hrano pri ljudeh. Da je tako res, govore Itevilke o ropih in vdorih partizanov. Oblast bo naredila tudi v tem pogledu red, toda bati se je treba, da bodo novi strogi ukrepi, izdani zavoljo teh dogodkov, zadeli tudi nedolžno prebivalstvo. Ce bo potrebno, bo Visoki Komisar ukrepe po potrebi-zmerom poostril. Ko je Italija zasedla novo pokrajino, ni od prebivalstva zahtevala nič drugega, kakor dostojno vedenje in lojalnost spričo ugodnosti, ki jih je novi režim naklonil. Če se bo vse dobrohotno teženje režima spremenilo, bodo temu krivi ljudje, ki počenjajo neumnosti in delajo zločine, ne meneč se za prebivalstvo, ki hoče mir in red. Visokemu Komisarju se je zahvalil predstavnik delavstva in rekel, da slovensko delavstvo razume njegove besede in svarila in čuti hvaležnost za vso pozornost in podporo, ki jo je delavstvo deležno s strani Visokega Komisarja in organov oblasti. Zastopnik delavstva mu je tudi zagotovil, da bo vse delavstvo v tem smislu delalo tudi naprej v svojo korist in v korist prebivalstva, katerega del tvori, da bi s tem dvignil blagostanje Ljubljanske pokrajine. Končno so delavci z navdušenimi pozdravi izrazili svoje spoštovanje do Visokega Komisarja in do Italije. Župnim uradom! Vpisovanje v G. I. L. L. Te dni je zvezno poveljstvo italijanske lik-torske mladine v Ljubljani (G1LL) dalo šolskim oblastem podrobna navodilo o začetku in načinu vpisovanja predstojnikov in mladine v mladinsko organizacijo GILL. Pri predstojništvih in ravnateljstvih vseh šol lahko "dobe vsi, ki se za stvar zanimajo, obrazce prošenj za vpis in vsa pojasnila. Ponovno se opozarja, da je vpisovanje v organizacijo ljubljanske lektorske mladine, ki si je zastavila športne in socialne naloge v korist mladine v Ljubljanski pokrajini, popolnoma prostovoljno tako za predstojnike, kakor tudi za mladino, ter da mora prošnjo za vstop otroka v organizaoijo podpisati tudi njegov oče ali pa tisti, ki zanj ekrbi, s čimer da svoje privoljenje. V Ljubljani je vpisovanje v GUI po šolah, to pa le zaradi tega, ker je v njih vpisana skoraj vsa mladina. Potrebno pa je znova poudariti — tudi v odgovor na prošnje, ki so prispele v tem smislu — da je organizacija po svojem značaju odprta tudi za predstojnike in mladino, ki ni v šoli. V tem primeru morejo zainteresiranci dobiti obrazce prošnje za vpis pri zveznent poveljstvu (Blriweissova C- 28), kjer dobe tudi V6a potrebna pojasnila. Podaljševanje legitimacij za železniške upokojence Podaljšanje veljavnosti legitimacij železniških upokojencev in njihovih družinskih članov se bo vršilo na postajah počenši 8 27. novembrom t. 1. ob priliki podaljšanja legitimacij aktivnih uslužbencev. Opozarjamo železniške upokojenec, da se nemudoma zglase prt šefih pristojnih postaj, kjer dobe točna navodila in se jim bo sporočil dan, kdaj se bodo njihove legitimacije podaljševale. — Direkcja železnic, Ljubljana. Župnim uradom so danes začeli razpošiljati škofova pisma družinam. Priložene so kuverte, v katere naj se vložijo pisma ter potem po članih župnijskega pripravljalnega odbora raznesejo posameznim družinam. Za pisma družinam 60 pri-I ložene tudi zalepke (kuverte). — Člani pripravljalnega odbora naj pisma denejo v zalepke in naj jih potem takoj raznesejo med družine. Istočasno naj razdelijo podobice za odrasle. Podobice za otroke pa naj razdelijo gg. katehetje po šolah. V posebnem ovitku dobijo župni uradi osnutke za pridige oh devetdnevnici. Natiskane so posebne podobice za bolnike. Gg. župnike prosimo, da sporočijo, koliko teh podobic potrebujejo. Prosimo, da se točno ravnate po navodilih okrožnice,' ki ste jo že prejeli! Ustanovite takoj pripravljalne odbore po farah in podružnicah za pobožnost devetih prvih petkov I Ravnajte se pri delu točno po okrožnici, ki 6te jo prejeli! Cerkvene govore pripravite temeljito! Naznanite pravočasno vsem faranom brez izjeme irro, ko bodo pobožnosti! Na Prevodu ne sprejemajo novih uslužbencev Ljubljana, 22. nov. Na Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani prihajajo stalno prošnje za sprejem v službo. Z ozirom na okolnost, da so zaenkrat vsa službena mesta oddana, ni misliti na kake nove namestitve ter naj si prosilci ne delajo nepotrebnih potov in stroškov. — Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Olajšave za prodajo svinjskega, ovčjega in kozjega mesa Rim, 22. novembra s. Da bi olajšal nabavo masa ob začetku sezone klanja prašičev, ovac in koz, je minister za kmetijstvo in gozdove pooblastil prefekte, da dovolijo prodajo svinjskega, ovčjega in kozjega mesa, ki je bila omejena le na soboto in nedeljo, tudi na prve tri dni v tednu. Se naprej pa ostane v veljavi določilo, da se sme goveje meso prodajati le ob sobotah in nedeljah. Da bi pa preprečili nepotrebno gnečo in nerede pri prodaji, je minister odredil, da se sme v glavnih mestih pokrajin uporabljati za nakupovanje prej navedenih vrst mesa posebna nova živilska nakaznica, ki se glasi na nakup različnih vrst živil. Na podlagi tega ostanejo v veljavi določila za razdeljevanje mesa odjemalcem, vpisanim v sezname pri mesarjih. Prefekti pa lahko določijo, da se goveje meso in drobovje lahko naroči s kuponom št. 34, dvigne pa z boni št. 169 in 173 nove nakaznice za različna živila, ovčje in kozje meso sc lahko naroči s kuponom št. 35 in dvigne z boni št. 174 in 178, svinjsko meso in koline pa se naroče s kuponom 36, dvignejo pa z boni 179 do 183. Dobro prekajeno meso s kuponom 37, Umrl jc danes, v 84. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni očka, stari oče in ded, gospod Andrej Podboj (p. d. Cene) tovarnar, posestnik in gostilničar Pogreb bo v nedeljo, 23. t. m. ob 15.30, na farno pokopališče v Hrovači. Prosimo tihega sožalja! Vence hvaležno odklanjamo v prid dobrodelnih namenov. Ribnica, dne 21. novembra 1941. Žalujoči ostali t Andrej Podboj Ribnica, 22. novembra. Snoči ob pol sedmih je nenadno umrl v 84. letu starosti znani ugledni ribniški gostilničar, posestnik in tovarnar g. Podboj Andrej, p. d. Cene. Veeto njegovi 6mrti je hudo zadela ne le njegovo družino, kateri je bil pokojnik dober oče, temveč tudi številne njegove prijatelje in znance. Vsi smo ga visoko cenuli in spoštovali, saj- je bil pokojni Andrej res mož, vreden spoštovanja. Bil je kremenit značaj, odločen in ljubeznjiv, dober in usmiljen. Za vsakogar je imel lepo besedo, dobro srce in darežljive roke. Zato se je pa tudi njegova notranjost izražala na njegovem, vedno smehljajočem licu. Vseskozi je bil naročnik »Slovenca« in drugih časopisov. Bil je mož vztrajnega dela. Posvetil se je poleg g ostilničarske obrti tudi še lesni trgovini in opekarni v Ribnici, katere su-U6tanovitelj je bil. Pokojnik zapušča ženo Ano ter pet otrok. Hčerka Ana je žena kočevskega gimnazijskega ravnatelja g. Burgerja, druga, Amalija je poročena z g. Klunom, sin Ivan je gostilničar na domu, drugi sin inž. Jože Podboj je v službi v Belgradu, hčerka Mara pa je poročena z dr. Hočevarjem, sanitetnim referentom v Kočevju. — Pokojnega Andreja Podboja bomo pokopali jutri, v nedeljo, 23. t. m. ob pol štirih popoldne na pokopališče v Hrovači. Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! III. filmska predstava G. I. L. L-a v Ljubljani Ljubljana, 22. novembra. Tretja kinematografska predstava, ki jo je priredilo zvezno poveljstvo italijanske liktorske mladine v Ljubljani za učence iz Ljubljane, je privabila včeraj dopoldne na sedež pokrajinskega Dopolavora približno 900 učencev učiteljišča, ženske realne gimnazije in zasebnih ljudskih šol. Poleg filmskega žurnaia o delovanju G.I.L.-a (»Cinegil«. št 8) so prikazovali tudi razne doku-mentarične filme »Luee-ja«, ki so za današnje čase nadvse primerni in ki so med mladimi gledalci vzbudili živo zanimanje, Nova izdaja »Informatorja« Pred dnevi je izšla nova izdaja »Informatorja«, ki je od prve izdaje znatno izpopolnjena ter obsega zlasti poleg dosedanjih voznin redov tudi vozne rede drugih železnic, ki tečejo po slovenskih tleh, ki pa so zunaj meja. V novem »Informatorju« so našteti in podani tudi vozni redi na tistih progah, kjer bodo v kratkem šele začeli obratovati novi vlaki. Zato je v novi izdaji tudi navedeno, kdaj bodo začeli ti vlaki voziti. V »Informatorju« so natiskane tudi vse tiste proge, kj so važne za naše kraje. Novo izdajo »Informatorja« toplo priporočamo; vsak bo imel v njem dobrega poslovnega tovariša. dvigne se pa s kuponi 184 do 188. Prosto pa jo vse dni v tednu prodajanje drobovja, zajcev in divjačine, prodaja kuretine pa je omejena na soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. Tvrdka Ivan Klun In tcvarišl naznanjajo žalostno vesi, da je danes umrl gospod Andrej Podboj (p. d. Cene) soustanovitelj opekarne in parne žage Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 23. novembra ob 13.30, na farno pokopališče v Hrovači. Ribnica, dne 21. novembra 1941. Ivan Klun in tovariši ^ Earl Derr Biggers IMA 111L& »Tam je Julija,« je nenadno zavpila. »Tam zadaj na koncu pomola! Ali jo vidite, kako maha?« Tudi sama je jmmahala s svojim robcem. »Kdo pa stoji zraven nje?« je vprašal Van Horn. »Moj Bog — tuko se mi zdi, kakor da bi bil Tarneverro.« »Saj tudi je Tarneverro!« je rekla miss Dixon. »Kaj pa tukaj išče?« je zečndeno vprašal. »Morda pa je tukaj zato. ker sem poslala j»nj,< je rekla mirno Shelah Fanc. Črno oblečena strežnica je stopila k njej. Kaj je, Ana?« »Carinski pregled, milostiva. Vse so odprli. Boljše bi bilo, če bi vi sami prišli. Morda bi lahko govorili z njimi.« »Govorila bom z njimi,« je rekla filmska zvezda s poudarkom ter sledila strežnici v njeno kabino. »Torej, kaj praviš k temu,« je spregovoril Van Ilo-rn. »Sedaj -o ti ta ženska domisli in pošlje ponj v Ilollywood in privleče sem tega odvratnega vedeževalca...« »Kaj -razumeš pod besedo zopern?« ga je prekinila miss I)ixon. »Tarneverro je enostavno rečeno sijajen. Iz moje preteklosti mi je j>ripovedoval neverjetne stvari — pa tudi o moji bodočnosti. Ničesar ne storim, preden se z njim ne posvetujem in Shelah dela ravno tako.« Martino je nestrpno zmajeval z glavo. »Vam, ženskam v !!ollywoodu, so vedeževalci -pojjolnomu zmešali glave. Kar tekate za njimi in izvlečete iz njih vse svoje skrivnosti. Pomislite vendar enkrat, kaj bi se zgodilo, če bi se eden teh vedeževalcev domislil in objavil svoje spomine. Neizmerno truda bi b’lo treba, da bi zadržali poplavo škandalov. In kakšen smisel ima vse to skupaj?« »Prav nobenega, ljubi moj,« j‘e rekel Van Ilorn in zamišljeno bil vrnil po večmesečni jpomorski vožnji iz daljnih krajev, gledal na visoko vitko postavo vedeževalca. »Uboga Shelah — Jaynes je bil takoj pri Shelah. prav za prav je ganljaVo, kako mu vse verjame. Mislim, da bi I »Postal sem že strašansko neučakan,« je rekel. »Smem torej rada Tarneverra vprašala, ali naj poroči Allana Jayne*a ali ne.« priti danes popoldne?« # »Se razume samo po sebi,« je prikimala miss Dixon. »Vedeti . .»Kajpada.« je pritrdila »Sic^r pa - to je st? J1 hoče. ali to z njim srečna. Ko jo je Jaynes zasnubil, je takoj , njejže shšah! Julija, povej, prosim, Mr. Jayncsu, na kateri ste- naslednji dan po kablu naročila Tarneverra. Zakaj pa tudi S^Kalaiafe korak za Grand hotelom.« Mozi ev je si no icsna zai eva.« . . . Julija mu je to odrezano povedala, nakar se je obrnil k Martino je skomizgnil z rameni. »Potem naj bi vprašala' ghelali, da bi se poslovil. »Ne bi vas rad zadrževal...« enostavno mene in bi ji ravno tako dobro vedezeval. Vedeti bi j >še trenutek, prosim,« je rekla zvezda. »Uada bi vas seže morala, da je to pri filmu stvar, ki ji pravimo, da je odveč. ] znanj]a s starim prijateljem iz IIollywooda. Tarneverro, prosim Njena pogodba bo v šestih mesecih potekla. Zraven tega pa vem yes> idUe vend£ malo bliže.« — in to naj ostane med nami — da ne bo več obnovljena. Zato, Vedeževalec jc takoj oddal Shclahine kovčege šoferju in naj rajši izrabi priložnost, preden bo ta diamantni kraj zopet j ,p ristopil k njima. Jaynes ga je nekam jiresencčcno pogledal, odfrčal.« ... . | »Tarneverro, seznanila bi vas rada z Allanom jaynesom.« Pristaniške formalnosti so bile kmalu urejene in ladja Je,je r6klQ Shelah Kane. potegnila naprej. Ko je pristala, je Shelah Fane jirva stekla jio mostičku razjirtih rok k svoji tajnici. Julija je bila mlada, vihrava in nepokvarjena. Njena radost je bila velika. »lliša te že čaka, Shelah! Vse je postalo tako čudovito! Jcs-sop je tukaj in potem smo našli tudi nekega kitajskega kuharja, ki je pravi čarovnik. Pojdi, tam naju čaka avtomobil.« »Takoj, draga moja« Filmska zvezda je pogledala v temne, napol zaprte oči moža, ki je stal zraven Julije. »Tarneverro, kar odleglo mi je, da ste prišli. Sicer sem pa vedela, da se na vas lahko zanesem.« »Vedno,« je resno odgovoril vedeževalec. Bučno prerivanje izstopajočih jiotnikov jc postajalo vedno glasnejše. Strežnica Ana je šla mimo, obložena s toliko š'katlami in kovčegi, da ji je Tarneverro priskočil na pomoč. To je storil brez predsodkov in ee je do nje ravno tako ljubeznivo vedel, kakor do njene gospodarice. Tedaj sta se pojavila tudi Allan ,]aynes in Bradshavv. Sled- »Drago mi je,« je zamrmral Anglež in mu jionudil roko. Toda, čim je pogledal svojemu sosedu v obraz, ga je nenadoma prevzel občutek odvratnosti. Tukaj se mu jc jiostavila nasproti ogromna sila. Ne moč mišic, ki je bila njemu lastna in jo je znal tudi porabljati, pač pa nekaj drugega, nekaj neprijetnega in silno vznemirljivega. »Oprostite, toda nemudoma moram proč,« je hitro dodal in sc izgubil v množici. Julija je peljala ostale k pripravljenemu vozil. Ko so ugotovili, da si je Tarneverro v Grand hotela najel sobo, mu je Shelah Fane jmnudila, da ga to do tja prepeljala. Tako so drdrali kmalu potem skozi ceste Honolulu. Pod blestečim modrim nebom je vstajalo mesto in se prebujalo v nov dan. Na vogalu Kraljeve ceste je vpil neki deček iinena časopisov, debel policaj pa se je z zavidanja vredno mirnostjo obrnil, da jim je dal znak, da so mogli mimo. Kakor vsi novodcšleci, je bila tudi Shelah Fane prevzeta od bleska in barv okrog sebe. »Oh, to bom uživala!« je vzkliknila. »Doslej sem bila vselej nji je pozdravil Julijo z navdušenjem in toplino, kakor bi sele po en dan tukaj! Veoela sem, da nismo več na Južnem morju.« Lesna industrija v kočevskem okraju je zelo živahna Primerne ceste v gozdne predele, kjer bi lahko redčili gozdove, bi lesno Industrijo še bolj razgibale Ribnica, 20. novembra. Pravijo, da z gozdom kmečki grunt raste ali pada. In res je tako. Tega se vsak kmečki gospodar zaveda in zato z napredkom kulture v splošnem tudi v našem malokmetijstvu vedno bolj raste razumevanje za napredno gospodarstvo. Medtem ko so včasih skrbeli za pravilno negovanje gozda le veleposestniki, so se v zadnjem času z isto vnemo posvetili vzgoji in negi gozdov že tudi mali posestniki. So seveda še vedno gozdovi, ki kričijo o malomarnosti in za-nikrnosti svojih gospodarjev, saj je še vedno mnogo takih, ki se izneverjajo ljubezni do svoje rodne grude. Ne smemo pa biti krivični in ne obsojajmo vsakogar, ki je morda čez mero posegel v odprto blagajno svojega gozda. Mogoče je lastniku ob vsakem zamahu s sekiro krvavelo srce, toda boj za obstanek, ki je posebno v današnjih časih tako težak, ga je prisilil, da je v nekoliko večji meri posegel v gozd globlje, kakor bi smel. Čezmerno izkoriščanje gozdov je po božji in človeški postavi greh, vendar je ta greh odpustljiv lastniku, če se za 6vojo rešitev oddolži gozdu s tem, da ga spet obnovi in na novo pogozdi. V naši pokrajini je malo gozdnih predelov, ki bi bili tako bogati, kakor so predeli v kočevskem okraju. V splošnem so gozdovi v našem okraju še precej dobro ohranjeni in negovani. Najbolj zanemarjeni in uničevani so gozdovi v Rib-DiSki dolini. Zadnje čase so sicer, kar je razveseljivo, začeli posestniki negovati gozdove, vendar bo treba še mnogo truda in dela, preden bodo gozdove dvignili na tako ravep, kakor se spodobi pravilno negovanemu gozdu. Mnogo boljša je v tem pogledu Kočevska kotlina. Tu se razprostirajo gozdovi, kamor na mnogih predelih baje še ni stopila človeška noga. Gozdovi v kočevskem okraju nam predstavljajo neizmerno bogastvo, ki ga v splošnem pametno in pravilno izkoriščajo, v kolikor dopuščajo prometne zveze. Les iz teh bogatih gozdov bi bil mnogo cenejši,, če bi bile le potrebne dovozne ceste ali vsaj kolovozi. V mnogih gozdnih predelih dobite drva po zelo nizki ceni, le dovoz je težaven, zato tudi drag. Kako potrebna bi bila n. pr. cesta v Veliko goro, ki ne slovi samo po gozdnem bogastvu, ampak tudi po krasnih izletnih točkah, kakor n. pr. »Okameneli svatje«, od koder je lep razgled po Ribniški dolini, v jasnem vremenu pa celo lep razgled tja do naše Ljubljane. Isto velja za Malo goro. Razdeljevanje živilskih nakaznic za december v Ljubljani Po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino bo mestni preskrbovalni urad za mesec december dostavil živilske nakaznice že izpolnjene vsem upravičencem na dom. To dostavljanje se bo pričelo že jutrišnjo soboto 22. t. m. po abecednem redu trgovcev tako, da bodo odjemalci teh trgovcev s prvimi črkami abecede dobili živilske nakaznice prvi, pozneje pa še drugi. Zaradi rednega in nemotenega dostavljanja pa mestni preskrbovalni urad prosi vse družinske glavarje, naj bodo od 22. novembra do I. decembra s> 4pma sami ali žena ali kak odrasel član dru-*|ggifle, oz. kak odrasel posel, ki bo lahko pre-yr!žfel živilske nakaznice in potrdil prejem na posebnem formularju « svojim podpisom. Sosedom mestni uslužbenci nikakor ne bodo smeli izročiti živilskih nakaznic drugih strank. Vse stranke naj pa pripravijo tudi denar, in sicer po 30 centesimov za vsako živilsko nakaznico. Obenem naj ima vsaka družina pripravljene glave družinskih nakaznic za mesec november, ker jih morajo oddati mestnemu uslužbencu. Če pa mestni uslužbenec navzlic temu opominu ne bo našel stranke doma, ji bo pritrdil na vrata listek, kdaj spet pride. Če pa tudi tedaj ne bo stranka doma. bo ta družina dobila živilske nakaznice šele po i. decembru v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu. Vse reklamacije zaradi živilskih nakaznic bo obravnaval mestni preskrbovalni urad po 1. decembru. Posebno pa opozar jamo vse tiste, ki bi dobili preveč živilskih nakaznicj naj jih takoj vrnejo dostavijalcu ter to zapišejo v dobljeni formular potrdila. Vodilna italijanska tovarna otroških to« zičkov in igrač išče tozadevnega poznavalca vpeljanega pri boljših odjemalcih, da mu poveri zastooslvo za Slovenijo Zahteva se sposobnost in prvovrstna priporo-ročila. Pisati na: Canitta 10 B • Union« PuMliciti itallans B0L0GM1 Primaria (abbrica I(a> liana carrozzine per bambint • giocattoli cercaconoscitore articolo introdotto mi gl i or e cli-entela per affidare raniiresenianza in Slovenia Esigesi capacitft, refe-renze primo ordine. Scrivere: Še večjega pomena bi bile ceste na Kočevskem, kjer je izkoriščanje gozdov v nekaterih predelih popolnoma onemogočeno. Skratka, največja zapreka živahnejšemu lesnemu prometu in tudi ceni je pomanjkanje cest in potov. Kljub temu je pri nas lesna industrija še precej razvita v našom okraju. Zlasti se je razvila lesna trgovina v zadnjem času. V obratu je lepo število parnih žag in žag na vodni pogon. Samo v Ribnici in okolici jih je približno 16, od teh 4 parne. Svetovno znana je velika lesna industrija ribniškega veleindustrijalca Rudeža, kjer 'je zaposleno lepo število delavcev. Obširen lesni obijat imata tudi Lovšin & Češarek, dalje Kunstelj, velika industrija pa je tudi v Jelendolu pri Grčaricah. last kneza Auersperga. V Grčaricah je velika lesna industrija, last Cinkla I. Tako daje lesna industrija kruha mnogim delavcem, pa tudi voznikom. Zal le, da je voznike izpodrinil avtomobil. Omeniti moramo tudi novo industrijo za im-pregniranje lesa v Prigoricah pri Dolenji vasi z naslovom »Impreks«. Ta izvršuje impregniranje lesa na najmodernejši način, kakor ga uporabljajo v Nemčiji. Industrija je bila edina te vrste v Sloveniji. Lesna industrija je torej pri nas precej razvita. Pričakujemo pa še večjega razmaha s spo-polnitvijo manjkajočih prometnih zvez, zlasti pa cest v gozdne predele. 2e par mesecev je tudi živahno trgovanje z inozemstvom. Bogastvo kočevskega okraja je torej predvsem v gozdovih. Res je, da daje poljedelska zemlja našemu kmetu kruha, četudi malo, vendar si težko mislimo trdne kmetije, pri katerih ne bi bil sestavni del njenega gospodarstva gozd. Gozd je temelj, na katerega se opira malokmetijsko gospodarstvo, kajti gozd je najzanesljivejša posojilnica, kamor se lahko gospodar zateče v sili ali nesreči. Zato naj nam bodo naši gozdovi zakladi, iz katerih črpajmo potrebno z razumom in ljubeznijo do naše rodne zemlje 1 Ko se mesto prebuja Ljubljana, dne 21. nov. Ni tako zgodaj zjutraj, zunaj pa še temno kakor v rogu. Vidi 6e, da smo že na pragu zime, ko ima noč svojo moč. Ne le, da zgodaj zvečer pada mrak, tudii jutranja tema je sila dolga. Če te služba kliče zgodaj iz stanovanja, je na cesti še vse mirno. Le tu in tam srečaš človeka, ki ves čemeren že hiti po 6vojem opravku, v 6lužbo, na kolodvor ali kam drugam. Po mestu še gore električne svetilke, in tudi plinske na V6eh krajih, kjer so neobhodno potrebne, kajti predpisi pravijo, da mora biti na cestah čim manj svetlobe. V a namen so tudi stanovanja zjutraj kakor da 60 izumrla. Okna so še zavešena z blagom, ali so leseni okvirji, med katerimi je nabit papir, še vedno na oknih, kajti predpisana zatemnitev traja do 7. zjutraj. Če hitiš po ce6ti in se oziraš na levo in desno, vidiš da je za 6koraj vsemi okni že svetloba, da 60 ljudje vstali, da se pripravljajo na odhod v službo, da 6e učenci pripravljajo za šolo. Skratka na zunaj mrtvilo, po stanovanjih pa jutranji živ-žav. Na cestah ni v jutranjih urah več toliko ljudii kakor jih je bilo drugekrati. Saj tudi ni čudno, ko pa imajo državni uradniki evoje uradne ure šele ob 9., in kdo bi vstajal in hodil na cesto, če to ni res treba. Tudi mlekarice, katerih je bilo včasih, da jih niti prešteti nisi mogel, več ne prihajajo v mesto iz severnih in severno zahodnih smeri. Ceste 60 od teh smeri še posebno prazne. Se največ je v jutranjih urah delavcev-kolesarjev, ki hite iz vseh koncev in krajev v mesto na svoj »šiht«. Tudi cestnih pometačev, ki 60 nekdaj že zelo zgodaj pometali mestne ulice, zdaj ni nikjer videti. Svoje delo opravijo zdaj kar čez dan. Ko pa odbije sedma ura, pa 6e začno svetlikati okna na vseh koncih in krajih. Konec je zatemnitve. Lesene, s papirjem obite okvirje odstranjujejo, razstavljena okna postajajo vse številnejša, kaikor bi se prižigale zvezde na nebu. Ljudi je na cesti vedno več, 6vetli se tudi V6e bolj. Iz raznih balkonov se zasliši petelinje petje. Kje V6e ljudje nimajo svoje perjadi. In oglasi 6e petelinji glae zdaj s tega, zdaj z onega balkona. Eni pojejo visoko gori v tretjem, četrtem ali še višjem nadstropju. Pa tudi njihovi tovariši po kleten se pridno oglašajo. Zdi se ti, kakor da vsa Ljubljana odmeva petelinjega petja, kar pa tudi ni nič čudno, 6a'j meščani krmijo na vseh količkaj prikladnih krajih perutnino za elabe čase in za bližajoče ee božične praznike, da bodo imeli vsaj tedaj malo priboljška. „ Snažilke mestnih in drugih uradov odpirajo pisarniška okna, da se prostori prezračijo. Sluge nosijo v urade kurjavo, da ne bo uradnikov zeblo, ko pridejo v službo in morajo sedeti na stolu od ' 9. dopoldne pa do 3. popoldne, ko gredo spet iz m O»QAMC;0SRAM tl filamenfo cf dopplo opirale ed 11 rlem- pimenio dl ga* inorlo garan^ fampa grande quaniitd dl luce (Dim) c deOsram® tiscono nello ridotlo consumo (Watt) Nitke na dvojno spiralo in napolnitev z neučinkovitim linom. jamŽijo v Samicah sram® veliko količino svetlobe, zaznamovane v Decalumenu (Dim), z reducirano pora bo električne sile (Wati). 2S Dim 24 Wall (O Dim 34 Wall BS Dim 50 Walt 100 Dim 71 WaH 125 Dim 86 Watt 150 Dim 99 Watt : ‘i i / / \PSRAM D \• ajo vanje. Tako se prebuja mesto. Koledar Danes, sobota, 22. novem'.ta: ( . ecilija. dev. Nedelja, 23. novembra: 25. pb. Klemen. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova 7. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od 20 ure do ponedeljka do 8 ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7-1, telefon št. 41-52. Podaljšanje veljavnosti legitimacij železniških upokojencev in njihovih družinskih članov se bo vršilo na postajah počenši s 27. novembrom t. 1. ob priliki podaljševanja legitimacij aktivnih uslužbencev. Opozarjamo železniške upokojence, da se nemudoma zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe točna navodila in se jim bo sporočil dan, kdaj bodo njihove legitimacije podaljšane. — Direkcija železnic Ljubljapa. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča da bo dogon za govejo klavno živino v sredo dne 26. t. m. v St. Jerneju namesto demona Igor Zagrenjen: v Logatcu. — Prehranjevalni zavod za LjulTjan-sko pokrajino. Sopranistka Maria Fiorenza Ciampelli, koncertna in operna pevka iz Milana, bo koncertirala v Ljubljani v petek dne 28. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Pevka uživa velik sloves, zato obisk priporočamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Malice. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 22. novembra: Predstava za Dopola-voro. Začetek ob 14.30. _ »Dom«. Red B. Žače-tek ob 17.30. Nedelja, 23. novembra: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cen«. Začetek ob 14.30. — »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30. Ponedeljek, 24. ovembra: Zaprto. Opera: Sobota, 22. novembra: »Madame Butterllv*. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. Nedelja, 23. novembra: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 10.30. Graf Luksemburški. Opereta. Izven. Znižane cene. Začetek ob 16. Ponedeljek, 24. ovembra: Zaprto. Zadostimo z molitvijo presv. Srcu Jezusovemu za naše grehe v pobožnostih devetih prvih petkov! Zganimo se! Očistimo se! fc9 Zaveli® v pečevju Prišli so dnevi, ko dež kar ni mogel jenjati. Sive meglene štrene so se obešale okrog po hribih, med drevjem spodaj se je motal hladni, žalostni dim. Vse je bilo nepopisno otožno. Skalovje je v mdči j>otemnelo, po ruševju so se nabirale solzice. Kar naprej je šlo, mrak ni ustavil tega, kar je bilo prineslo jutro. Pohar, Gradišar in Tone so sedeli v zavetju in šli vsak za svojimi neveselimi mislimi. Dvigali so se le takrat, kadar ee jim jo zazdelo, da bo že čas za jed. Tudi brez žensk 60 si znali pomagati, pekli so in kuhali kakor ne bi nikoli poznali drugačnega opravka. Tone je bil znosil skupaj toliko zaloge, da pred pomladjo prav gotovo ni bilo skrbi za to, če bodo imeli kaj nesti v usta. Od jutra do večera je lilo, dan za dnem je bil enako pust. »Boljše se nam pa le godi kakor komur koli tam doli po ječah v Glavniku!« je dejal Gradišar. »Tudi, če je človeku dolgčas, na prostem je pa le, kakor ptič!« »Bosta videla, da ne bo dolgo, ko nam bo brsnilo belega! Kar jutri se moramo odpraviti in znositi sem drv6 za Vso zimo. Ce bomo pridno delali, bomo do večera nanosili toliko, da nam do jioinladi za kurjavo ne bo treba biti v skrbeh!« Tako je dejal Tone. In res so drugi dan po dežju nosili iz druge luknje kar eo le utegnili pridno. 'toliko so navlekli skupaj, da je v zavet|u komaj za njih ostalo prostora. »Zdaj smo pa na dobrem! Ce pride še tak mraz, ne bo nam mogel do živega!« je rekel Tone, ko so tudi zadnje jx>leno predejali iz spodnje luknje v zavetje. Tam doli ni ostalo nič, prazna lopa, pa nekaj tresAk in oguline. Temne so bile te jesenske noči. Tako neznansko je zunaj vzdihoval veter. To so se najbrž preganjale verne duše, tisoč glasov je včasih hkrati tožilo. Rohnelo je okrog zavetja, robkalo ob vrata, skočilo preč in presunljivo zacvililo. Potem pa je zagodlo kje globoko spodaj, ko je bilo mimo, se je slišalo samo še zamolklo bučanje odkod prav visoko z vrhov. Ce bi bil človek sam, bi ga prav gotovo obhajala groza, tako pa so se zamotili s (Kigovori in tudi ogenj jim je delal lepo, tolažečo druščino. Krlal pa kdaj se je kdo stegnil in polož'1 ''''no na veseli, prijetni žar. Dolao so bedeli. Vsako pot je najprej zdelalo Poharja. Za njim je zakinkal Gradišar, nazaduje pa je zmanjkalo tudi Toneta. ■ Kdor se je prvi zbudil, Se ni prav nič začudil, ko je zunaj spet zaslišal znani šumot. | Lilo je, lilo, tudi čez dan ne bo drugače. Dolgi so bili ti dnevi, kar kraja jim ni bilo dočakati. Zmerom ista pesem, to enolično šumenje, ta tlesk, ki je umival skalovje. Pa megla! Vse so si dan za dnem, ki so ga tako skorai brez dela prebili, že povedali. Nobeden ni drugega ošvrknil ali ustavil, če je pravil reli, ki jo je bil že desetkrat povedal. Cisto so se bil; privadili drug drugega. Neki dan pa se je le začutilo, da je udarila vmes mrzla sapa. Takoj si jo začutil, če si stopil ven. ?Sneg bo!« je napovedal Gradišar. Debeli kocnji so tiho plavali skozi sivo jutro; ko je Tone odprl vrata. 2e so se prijemali. Ves dan je potlej snežilo, vso noč, pa še novi dan. Nazadnje je bil kraj zares čisto zimski. Dalj ko je šlo, večjo moč je dobival veter. Za moža visokih zametov je bil on kriv. Komaj da'so odprli vrata, toliko jim ga je bil prednje nametal. Tako je bilo tiho, ko je nehalo! Zrak Da ie bilo kar čutiti. Človeka je vabilo, da se je pošteno izdihal, ko je stopil ven. Vse gore so bile bele in pobočja daleč dol. Najrajši ga je vrglo tudi spodaj, v Goljavi in na Globokem, pa v Senožeti in po Mrzlem dolu. Ali kaj, odtod vasi ni bilo videti in tako človek ni mogel presoditi. Ko se je metež ustavil, se je nebo zjasnilo. Tudi oblačka ne bi mogel videti nikjer, čist* je bilo kakor ribje oko. Pa tako neznansko plavo. Kar oči so te zabolele, če si z belega pogledal tja gor. Vrhovi so sijali v snežnih suknjičih, ko se je oftoldne v vrh Pruke uprlo sonce, si je moral Tone zasloniti oči, tako se je bleščalo. »Dolga bo kar takole posedati vso zimo!« je rekel onima dvema. »Boljše pa še zmerom kakor da bi človek izza rešetk gledal ven in bi ga vsak dan bili!« »Res je tako, Tone!« sta mu pritrdila. »Rogat ni nobeden od nas treh, prav gotovo, da se bomo pretrpeli!« Nebo se je znova stemnilo. Jug je prignal oblake, vedelo se je, da bo kmalu sedel nov sneg na starega. In tako je tudi bilo. Spet ga je neslo tri ali štiri dni skupaj. Zdaj je pa zares jx>šteno zainetlo. Kakor hitro pa je nehalo, je pritisnil mraz, Ce so še toliko kurili, kdaj pa kdaj se je le moral eden ali drugi skopati z ležišča m se priti gret k ognju. Spredaj je bil ves prežarjen, po hrbtu pa ga je mrazilo. Pridno so nalagali, od jutra do večera je gorelo, pa tudi ponoči so skrbeli, da žerjavica ni jx>šla. Cez dan so se vsi štirje držali prav blizu zraven. Le kadar je koga začel boleti hrbet, se je dvignil in z dolgimi koraki meril zavetje podolgem in počez. Potem pa je spet sedel nazaj in se grel z drugima dvema. Včasih so skoraj ves ljubi dan molčali, drugič pa so govorili, da jim je dan minil kakor bi mignil. Na dom so obujali sj>omine in si govorili, kako bo spomladi, kakor hitro bo začelo pobirati sneg. S kuho in s pomivanjem so se zamotili. Rjavka pa jih je gledala tako zvesto in prijazno, da jo je zdaj ta, zdai oni moral pobožati. Taka fletna živalca! Tako se je zdelo kot bi bUa v druščini četrti, le Škoda da mutasti I Dan je bil podoben dnevu kak*'*1 brata dvojčka. • Zmerom huje je pritiskal mraz. Ven so stopali le za potrebo in pa da so se malo razmigali ter pretegnili. Dolgo pa zunaj ni strpelo ne enega, ne drugega. Neki dan je Tone brkljal po Lizinih rečeh. Andrejčkov Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik Pokrajina, kjer leži pristanišče Murmansk Edina dežela v Evropi, kjer pridobivajo dobra umetna gnojila Sovjetska pokrajina visoko gori na severu, kjer leži tolikokrat omenjano pristani&ko mesto Murmansk, ima nad 144.000 StinijaSkih kilometrov površine, kar je približno toliko, kot je merila bivša Češkoslovaška. Skoraj V6e murmansko področje leži onstran severnega tečajnika. Leta 1914, ob izbruhu prejšnje 6vetovne vojne, je živelo tod nekaj več ko 10.000 ljudi, med njimi okrog 1800 Laponcev, ki so bili pastirji. Do leta 1920. je število prebivalstva v Mu ratanski pokrajini poskočilo na 23.000 duš, lansko leto pa 60 jih tod našteli že nič manj ko 400.000. Ljudstvo 6e je v teh krajih zato tako izredno pomnožilo, ker so začeli v murmanski deželi vedno bolj izkoriščati naravno zemeljsko bogastvo ki ga ni malo, zlasti na polotoku Kola. V sredini Murmanske dežele, približno kakšnih 20 km proč od železniške proge 60 bogata ;e|išča apatita, čigar zaloge cenijo na več ko dve {mjc>ardi ton, poleg tega pa tudi mnogo nefelina. z jamitita pridobivajo najboljše fosfate. To je edini JrjSJ: v vsej Evropi, kjer so dobri 6uperfosfati, primerni za gnojenje. Dozdaj so vse fosfate, kolikor jih je potrebovala Evropa, uvažali iz Severne Afrike. Nefelin pa služi za proizvodnjo aluminija. V bližini omenjenih rudnikov je nastalo leta 1925. mesto Kibiogorsk, ki so ga pozneje začeli imenovati Kirovsk. Lansko leto je to mesto štelo že približno 60.000 prebivalcev. Poročilo »Central-europe« pripominja, da to prebivalstvo v glavnem tvorijo pregnanci, ki so skoraj vsi doma iz Ukrajine im 6 Kavkaza, ter da so po veliki večini kmetje, ki 60 se upirali sovjetski poljedelski politiki »kolektivizma«. V tundrah zahodno od Kibimških hribov so pred nekaj leti odkrili v zemlji velike zaloge nikla m bakra. Tu je bilo ustanovljeno me6to Monče-gorsk, ki sestoji skoraj izključno le iz sirovo izdelanih koč, v katerih da živi 6voje bedno življenje okrog 40.000 političnih kaznjencev. Zdi 6e, da je proizvodnja niklja in bakra zelo izdatna. Tudi Mončegorsk je zvezan po posebni progi z železnico, ki drži iz Petrograda v Murmansk. Zemeljske zaloge železa na polotoku Kola so tudi zelo obilne. Cenijo jih, kakor piše nemško poročilo iz Helsinkija, na milijardo ton, če ne še več. Gre tu za rudnino, ki vsebuje izredno mnogo železa. Uporabljive je od 30 do 60 odstotkov njene vsebine. Najpomembnejši rudniki 60 ob obali Kov-došikega jezera, približno 100 km od železniške proge. Na polotoku Kola pa ni nikjer premoga. Glavni pristanišči na severnem področju sta Murmansk, ki je zajet v fjord polotoka Kola, ter Kandala>kša ob Belem morju. Lansko leto je imel Murmansk že 250.000 prebivalcev, pri čemer pa je všteto tudi ljudstvo v Polarnoju, sovjetskem vojaškem pristanišču ob Belem morju. Pristanišče Murmansk pa je izrednega pomena vprav zaradi tega* ker kljub svojii visoki severni legi 6koraj vse leto ne zamrzne, fo pa zaradi toplega zalivskega toka, ki okrog V6e Skandinavije prinaša tudi na njen »rep«, na katerem tiči Murmanska dežela, razmeroma toplo podnebje. Pozami je Murmansk edino sovjetsko pristanišče na severu, ki ne zamrzne. V Črnem morju je seveda drugače. Kljub temu pa se zdi, da Rusi Murmansku niso posvetili toliko pozornosti, kakor pa na primer pristanišču Arhangelsku ob Belem morju, ki je pet mesecev zamrznjen. Murmanska železnica je dvojnotirna ter dolga 1450 km. Graditi 60 jo začeli med svetovno vojno. Delali so jo tudi nemški in avstrijski ujetniki, ki jih je kakih 40.000 umrlo, kakor zdaj ugotavlja »Centraleuropa«, od pomanjkanja, mraza ali raznih bolezni. Vsa proga, kolikor je teče čez polotok Kola, je elektrificirana. Reke na omenjenem polotoku imajo mnogo slapov in brzic in je zato tam zgrajenih dovolj močnih električnih central. Najvažnejši sta ob reki Nevi, ki se izliva v Belo morje, ena pa jugozapadno od Murmanska ob izlivu Tulome. Mesto Kandalaikša ima 25.000 prebivalcev in je četrto naijvečje mesto v Murmanski pokrajini. Leži v zalivu Belega morja in ga obdajaj jo okrog in okrog do 700 metrov visoki hribi. Kandalakša je mesto, ki je važno zlasti zaradi svojih tovarn aluminija in zaradi žag. Iz tega 6e vidi, da je ta severni predel ruske zemlje postal zelo važno gospodarsko in vojaško oporišče Sovjetske zveze. »Padavine« vseh mogočih vrst Vse leti z neba, konzerve, strehe hiš, železne blagajne in celo žabe, le pečenih pišk noče biti od nikoder Vetrovi in drugi pojavi, ki se odigravajo v zemeljskem ozračju, ne poskrbe samo za tiste padavine, ki jih ima Človek navadno v mislih, pač pa tu in tam tudi za vse mogoče druge, ki pa gotovo vselej in povsod, kjer se pojavljajo, povzročajo presenečenje, ker so res nekaj nenavadnega, nepričakovanega. , Ko je lani divjal nad Florido v Ameriki silovit tornado, niso padale izpod neba samo strehe, ki jih je vihar bogve kje odtrgal od hiš, pač pa so, celo precej na gosto, »deževale< tudi kopalne banje. Pri neki drugi priliki je silen vihar pograbil v svoj divji ples med drugim tudi veliko skladišče živilskih konzerv, ki so jih izdelovali v bližnji tovarni. Nekaj kilometrov vstran od tega kraja je kmalu potem začel padali čuden »dež«. Bila je to trda ploha konzervnih škatel. Pa še razne druge vrste dežja, ali toče, kakor hočete, so ljudje že imeli priliko opaziti, če ne celo občutiti na lastni koži. Silovit orkan se je nekoč spravil vprav nad tovarno, kjer so izdelovali železne blagajne. Zaplesale so v trenutku po zraku kot bi bile ‘iz perja, potem pa čisto nekje drugod začele padati na tla, ko se je vihar polegel. Še sreča, da so treskale zunaj na neko farmo, kjer ni bilo tedaj ljudi. INa Madžarskem pa so pred nekaj časa deževale celo žabe. Zračni vrtinec je zaplesal vprav nad neko veliko mlako in potegnil s seboj v zrak ves kvaikajoči zbor, ga nosil nekaj časa sem in tja, potem pa ga spet spustil nekje drugod na tla, če je bilo njemu ali tistim, ki so ta čudni dež gledali, všeč ali ne. . Vrsta dokaj nenavadnih padavin pa tudi še 6 tem ni končana. Še mnogo drugih takšnih primerov čudnega dežja se je primerilo. Svojevrstni sneg je na primer ognjeniški pepel, ki ga leta in leta nosi veter po zraku in mu ne da miru. Šele nazadnje, ko se sape pomire, začne naletavati čisto nepričakovano ta čudni »snegc,_ki ga ljudje v tistem kraju še niso nikdar videli. Potem smo brali tudi že, da so nekje deževale najraznovrstnejše morske ribe, le tega na žalost ge ni bilo nikdar slišati, da bi kje padale izpod neba pečene piške. To pa bi bila še najbolj veselo presenečenje, zlasti za današnje čase, ko so še žive nekam čudno daleč odčivkale.., Milijon bacilov, ki jih prenašajo muhe Muh sicer zdaj ni več do6ti, vendar pa 6 tem še ni rečeno, da je zastalo tudi vse znanstveno delovanje, ki ?.re..za tem, da ugotovi najraznovrstnejše bacile, ki jih muhe lahko prenašajo sem in tja. Iz Berlina poročajo, da sta ava nemška bakte-riologa hotela točno dognati, koliko različnih bacilov muhe prenašajo iz kraja v kraj, ali recimo rajši na razna živila. Ta dva zdravnika sta bila pri svojem raziskovanju vztrajna in potrpežljiva, saj taiksna naloga, ki sta si jo zastavila, res ni bila lahka. Z mikroskopom 6ta nadvse natančno pregledala štiristo muh, ki sta jih nalovila na posodi, polni odpadkov. Naštela 6ta lepo število manjših bacilov, kar cel milijon. Maščevanje »posebne sorte« 100.000 litrov mleka nalašč zlili v kanal Iz mehiške prestolnice poročajo, da 60 tamkajšnji mlekarna™ z izredno ogorčenostjo zlili 100.000 litrov mleka v kanal in sicer javno 6redi mesta nasproti poslopja, kjer tiskajo mehiški časopis »El Universal«. To so storili v znak protesta proti člankom, ki jih je ta časopis objavil in v njih ožigosal tiste, ki imajo to grdo navado, da mleko nosijo pred prodajo še »h krstu...« Vsekakor maščevanje »posebne 6orte«. Pri 20 letih trikrat vdova Med vdovami si j« brez dvoma »priborila« svetovno prvenstvo 20 letna gospa Gudrun Hel-berg iz Humuneje na severnem Švedskem, ki je te dni postala že tretjič vdova. Pred poldrugim letom 6e je mlada Gudrun prvič poročila z nekim elektromonterjem, ki pa je že po dveh mesecih umrl. Ubil ga je električni tok napetosti 30.000 voltov. Kmalu po tej nesreči se je Gudrun vdrugo poročila. Tokrat je vzela nekega mizarskega mojstra, ki pa ga je tudi brž izgubila. V neki tovarni je polagal pod in je pri tem tako nesrečno padel, da je čez nekaj ur izdihnil. Gudrun je bila že drugič vdova, pa ji tudi to še ni vzelo korajže do možitve. Hitro je dobila še tretjega moža, nekega konjerejca. Tega pa je zadnjič žrebec brcnil s tako silo, da je (udi takoj umrl. Ce Gudrun še misli na možitev, ne povedo. Črna borza na Norveškem Tudi na Norveškem ie na črni borzi zelo živahno; zlasti kar se tiče kupčij s tobakom io alkoholnimi pijačami. Črnoborzijanci prodajajo to blago po izredno visokih, verižniških cenah. 100 gramov na j slabšega tobaka stane pri njih tudi do 50 norveških kron, ena sama cigareta pa 3 do 10 kron. Navadno žganje pa je po 50 kron liter. (L’Awenire d’ltalia). Gospod Giacomo je pri vsej svoji modrosti hitro trikrat ali štirikrat vzdihnil, kar je pomenilo: »Oh, zdaj sem pa v škripcih.« »Ne vem,« je omahoval, »ne vem, pravim zdaj, ker sem v temi.. .< »Luiza!« je še enkrat poklicala gospa Terezija. »O ne, gospa, ne, gospa. V temi razumem toliko stvari, da sam ne vem. Hočem reči, da v svoji nevednosti ne morem povedati nobene sodbe. Vendar pravim, zdi se mi, da bi mogoče... zdaj, pravim, v vaši službi sem in v službi spoštovane družine, četudi se ne bi čudil, če c. kr. komisar, najboljši človek, toda sumljiv... dobro, dovolj, ne govorimo o tem. Tu sem, toda zdi se mi, pravim, če bi kaj zavlekli in med tem mogoče našega plemenitega gospa Franca z lepimi besedami in... dobro, dobro, dobro — zaradi mene ,kakor hočete.« Z odločnim ugovarjanjem je Franco spravil gospoda Gia coma naglo na drugo pot. Luiza ga je pri tem živahno podpirala in gospa Terezija, ki bi bila morda tudi rajši imela kaj odloga, se ni upala upirati. »Luiza, Franco,« je rekla, »peljita me nazaj v salon.« Mlada človeka sta skupaj odpeljala naslanjač v salon. Stric in gospod Giacomo sta jima sledila. Ko so prekoračili prag, se je Luiza nagnila, poljubila mater na lase »n zašepetala: »Boš videla, da bo vse dobro.« Mislila je, da bo dobila v salonu župnika, toda ta se je izmuznil skozi ku lunja. Komaj sta pripeljala Franco in Luiza mater k mizi, kjer je bila luč, je prišel cerkovnik in sporočil, da je vse pripravljeno. Gospa Terezija ga je prosila, naj pove gospodu župniku, da bosta zaročenca čez pol ure v cerkvi. »Luiza,« je rekla in je pomenljivo pogledala hčerko. »Da mamica,« je odgovorila ta. Obrnila se je k zaročencu in mu rekla glasneje: »Franco, mama bi rada govorila s teboj.« Gospod Giacomo je razumel in odšel na ploščad. Inženir pa ni razumel in nečakinja mu je morala pojasniti, da hoče mama ostati sama s Francom. Preprosti človek pa še ni razumel, zakaj gre; zato ga je smehljajoče se prijela za roko in ga peljala ven. Gospa Terezija je molče ponudila svojo lepo, še mladostno roko Francu, ki je pokleknil, da bi jo poljubil. »Ubogi Franco,« je rekla nežno. Rekla mu je, naj vstane in sede poleg nje. Rada bi govorila, mu je rekla; pa tako težko diha. Toda saj bo vse razumel, četudi bo povedala v kratkih besedah, kaj ne? Ko je to govorila, je bil njen slabotni glas neizrečno mil. »Veš,« je pričela, »tega ti sicer nisem hotela povedati, a spomnila sem se na to, ko si pripovedoval o krožniku, ki si ga na mizi razbil. Prosim te, imej ozir na položaj, v katerem je stric Peter. V srcu prav tako misli kakor ti. Ko bi ti videl pisma, ki mi jih je pisal leta 1848! Toda zdaj je državni uradnik. — Res je, da ima mirno vest, ker ve, da služi domovini, ne Nemcem, če se bavi s cestami in z vodami. Toda imeti hoče in mora imeti določene ozire. Do neke meje je treba, da jiih imate zaradi njega tudi vi« »Nemci bodo kmalu odšli,« je odgovoril Franco. »Toda bodi mirna, boš videla, da bom previden.« »O, dragi moj, jaz ne bom ničesar videla. Samo to bi še rada dočakala, da bi bila vidva zvezana in bi vaju Bog blagoslovil. Če Nemci pojdejo, mi pridita povedat v Looch.« Looch se imenuje trata, obsenčena z velikimi orehi, kjer leži castellsko pokopališče. »Toda, govoriti moram s teboj o nečem drugem,« je nadaljevala gospa Terezija in pustila Francu časa, da bi ugovarjal. Prijel jo je za roko, jo stisnil in komaj zadrževal solze. »Hočem govoriti s teboj o Luizi,« je rekla. »Treba je, da dobro poznaš svojo ženo.« »Poznam jo, mama! Kakor ti jo poznam in mogoče še dosti boljše!« Ves je žarel in se tresel ob teh besedah v goreči ljubezni do nje, ki je bila življenje njegovega življenja, duša njegove dnše. »Ubogi Franco!« je rekla gospa Terezija in se smehljala. »Ne, poslušaj me, nekaj je, česar ne veš, in kar moraš vedeti. Počakaj malo.« Morala si je odpočiti. Od vznemirjenja je težko dihala in še težje govorila. Odmignila je Francu, ki se je hotel potruditi, da bi ji kako pomagal. Potrebovala je samo malo miru; zato je naslonila glavo na naslanjač. Kmalu se je spet dvignila. »Slišal boš,« je rekla, »da bodo slabo govorili v vaši hiši o mojem ubogem možn. Slišal boš, da je bil to človek brez načel in da sem storila veliko napako, ko sem ga vzela. Res je, veren ni bil in zaradi tega sem dolgo omahovala, preden sem se odločila. Svetovali so mi, naj se vdam, Češ, da bom morda dobro vplivala nanj, zakaj imel je plemenito srce. In res, umrl je kot kristjan in trdno sem prepričana, da ga bom našla v nebesiih, ko bo Bog tako milostljiv, da me vzame k sebi; toda prav do zadnje ure se mi je zdelo, da nisem ničessr dosegla. No torej, bojim se, da skriva Luiza v svojem srcu neke nazore svojega očeta. Pred menoj jih skriva, a vem, da jih ima. Polagam ti jo na srce, opazuj jo, svetuj ji; mnogo zmožnosti ima in široko srce. če nisem jaz znala prav ravnati z njo, stori ti boljše. Dober kristjan si, glej, da bo tudi ona, res, prav iz srca. Obljubi mi to, Franco.« Obljubil ji je in se smehljal, kakor da se mu zdi njen strah neutemeljen in da le iz vljudnosti stori obljubo, ki se mu je zdela odveč. 195. Alešu so se te besede zdele čudne, zakaj starec je bil dozdaj zmeraj molčeč in oduren. Čim dalj pa je hodil k Alešu, se je temu zmeraj bolj zdelo, da je v njem kaj več kakor le navaden mornar in morski ropar. To je Rašetu zdaj tudi povedal in mu dejal še, da si je skozi prizadeval, kako bi ga po-gruntal. Starec je stegnil roko in rekel: 193. »Tvoja prijatelja?« je dejal Rašet in se prijel za glavo. »Je že res, šest mož se je bilo odpravilo po njiju, pa priveslali so prazni nazaj. Ko so prišli do brega, so videli, da sta dva človeka, eden po meniško oblečen, ravno stopala v čoln, ki ju je odnesel do velike ladje zunaj na morju. Zaradi nje smo tudi mi morali brž iz našega skrivališča. 194. »Eden v meniški obleki!« je veselo vzkliknil Aleš in pogledal k nebu. »Hvala Bogu, rešena sta!« Besede so se jima ustavile in potopila sta se vsak v svoje misli. Nazadnje je spregovoril Rašet: »Aleš, všeč si mi ti in tvoja odkritosrčnost. Vedi, da te imam rad ko lastnega sina. Ne vem, kaj bi storil vse zate.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani« Jote Kramarič — Izdajatelj: ini. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« (shaja vsak delavnik ob ta Mesečo« naročnina je 4 lir, ta Inozemstvo l* Ur — Uredništvo« Kopitarjeva ollca t/111 - Upravm Kopitarjeva olica 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do UK — Podtalnica* Novo mesto