OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
..........- - I-------.1. '—r—
ADVERTISE IN THE 5EST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxiv.—leto xxxiv.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 23, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 16
^OVl GROBOVI
JOHN VIDMAR
Preminil je John Vidmar, star ^ Stanoval je na 1407 E.
St. Pokojni je bil doma iz Žu-%%berka, odkoder je prišel v ^Griko pred 55 leti. Bil j6 član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
Tukaj zapušča soprogo Mary, '•''i sinove in dve hčeri: James, ^■"ank, Mrs. Mary Dudič, Mrs. ■^ina Dyson in Joseph. Pogreb ^ vrši iz Golubovega pogrebne-zavoda, E. 47 St. in Superior čas pogreba bo naznanjen.
pozneje.
*
^KANK WEICHICH
Danes zjutraj okrog 2. ure je Preminil v Doctors bolnišnici ^rank Weichich iz 13603 Wood-^orth Ave. Pogreb oskrbuje po-Srebni zavod A. Grdina in sino-Podrobnosti bomo poročali
prihodnjič.
Kakih 150 ljudi izgubilo
življenje v snežnih plazovih
ŽENEVA, Švica, 22. januarja—Sneženi plazovi, ki so se sprožili v Alpah, v glavnem v trikotu med Italijo, Švico in Avstrijo, še niso ponehali in tudi ni ugotovljeno natančno število smrtnih žrtev, a računa se, da znaša okrog 150 oseb. Gospodarska škoda je ogromna, zlasti v hotelski in lesni industriji.
najbrž obsodijo ^deco Kitajsko
lake success, 22. j an. —
ko so Zedinjene države P^Gdložiie znano resolucijo o ob-Kitajske kot napadalke,
po izjavi '^'■thuria. da

generala Mac-Urja, da je na Združenih '^^rodih ležeče, kaj naj se pod-Vzame na Daljnem vzhodu, da pa Amerikanci ne dajo po-Siati v morje in po sestankih ^^ztiih komitejev, se zdi, da se ^%atra položaj Zedinjenih držav Združenimi narodi jasnej-močnejši.
Predvsem se glede Formoze ^0 odločalo na nobeni konfe-kjer bi ne bil navzoč Či ^%ajšek. Po dotikih, ki jih je ^^Gdla in jih ima delegacija ^injenih držav med Združe-narodi se zdi, da ima Ame-za sabo zadostno večino, da Prodre s svojim predlogom o ob-^t)i Kitajske v političnem od in v plenom Združenih na-""odov.
pelegacije se posvetujejo med °j, zlasti pa se podčrtava važ-sestanka, ki naj se vrši da-pri indijskemu delegatu Be-^ Sal Rau in se pričakuje, da bo-azijski zastopniki prišli iz te ^^'^^^rence z novim predlogom j^.*^ova mirovna pogajanja s ki-^®kitni komunisti.
je optimistična,
pride do vojne
, o se je Trygve Lie, glavni
Jflik Združenih narodov povr-i
onst:
manj bojazni pred nepo-
to svetovno vojno, kakor je
^ "o lansko poletje.
mnenju Lie-a je poraslo
se svet fahko izogne
jjj,. I^^rodnemu konfliktu, kar je
^\®ovati deloma tudi inter-
Združenih narodov v Ko
gg ' svetovnim organizacijam »Ilir,
12 Evrope, je povdaril, da je ''an Atlanskega oceana tre-
•^^dravi
iz Hollywood, Cal., y. sta se podala na ženito-*%j8ko
pošiljata
g — —o— D'Ercole. . ®8ta je hči poznane družine Mrs. Rudolph Tomšič iz ^ Lucknpw Ave.
potovanje, Mrs. Eugene
Mr
Cele vasi pometene ali pokopane
V Švici sami je prizadetih veliko število prijetnih dolin med gorami, gosto posejanimi z vasicami in turističnimi napravami. Nekateri hoteli so enostavno izginili. Ker je bila zimska sezona smučarjev in drugih turistov na višku, se lahko računa s tem, da so bili hoteli polni, kakor tudi druga prenočišča in zaklonišča, pa se niti približno ne da ugotoviti, koliko znaša stvarna škoda, kakor tudi število smrtnih žrtev.
Občutna škoda bo v prometnih sredstvih, telefonskih progah, železniških progah, glavnih cestah, industrijskih napravah ter v poljedeljstvu. Vsi prizadeti kraji so bili kakor je znano tudi polni živine in koliko glav je poginilo po stajah se bo dalo ugotoviti šele tekom časa. Tudi ta škoda je zelo občutna.
Sneg, led, kamenje, skale, les, vse se vali navzdol
Za vzgled, kako divje je razsajal in še razsaja ta alpinski pojav, naj omenimo kraj Vals, kakih 1500 metrov v višini, ko se je z višin gora sprožil plaz. Mešanica ogromnih gmot—skal, snega, leda, drevesnih debel, se je velila navzdol in odnesla in pokopala štiri hiše. Pri odkopa-vanju so našli pet trupel, a za 14 ostalih se sploh ne ve.
Družina 6članov v kraju Neu-kirk je bila pokopana v celoti v domu samem. Ko so reševalci dobili še na pol živega otroka, ki je bil težko ranjen, ni bilo mogoče nuditi mu zdravniške pomoči, ker ni bilo možno poklicati zdravnika ali rešilno postajo vsled pretrganih žic.
Rdeči križ pomaga, kolikor je v stanju
Radio postaje so prenehale z oddajo vseh zabavnih oddajnih točk in se omejujejo na oddajo poročil iz prizadetih krajev. Tisoče angleških in amerikanskih športnikov je presenetil ta veličastni, a strašen naravni pojav, toda se poroča, da so v svojih zakloniščih večinoma na varnem, ker so se kot izvežbani športniki dobro založili z vsem potrebnim za vsak slučaj, zlasti s hrano.
Svetovno znano avstrijsko letovišče izginilo
Znamenita skupina Gross-glockner v Avstriji, ki ima speljano avtomobilsko cesto skoro do vrha in je svetovno znana turistična točka pozimi za smučarje, poleti za alpiniste, je spremenila gotovo obličje zemlje. Tam je stala v precejšnji višini znana vas Heiligenblut, poznana tudi Amerikancem, in je ni več, ker je razrušena kot da je divjal najhujši potres. Drevesa lomi kot žveplenke
Plazovi na avstrijski strani lomijo gozdove ob pobočjih avstrijskih Alp. Drevesa se lomijo kot bi šlo za dračje in v enem kraju je zakopalo 15 gozdnih delavcev, od katerih so bili trije rešeni, za ostalih 12 pa so opustili reševanju kot brezupno. Iz raznih krajev se poroča, da se bojijo za zaklonišča gozdarjev, do 200 po številu, za katerih usodo se ne ve.
Mnogo vasi je bilo v zadnjem trenutku izpraznjenih, ker je v
gorskih predelih razumljivo mnogo predorov in so bili predori pri vhodu in izhodu tako močno zadelani z materij alom, ki so ga nanesli plazovi, ni pre-ostajalo drugega, kot da so potniki ostali v vagonih, korajžni in močni možje pa so skušali od-kopati izhod s tem, da so napravili nov predor skozi snežene žamete.
Snežni plazovi presenetili turistične buse
Iz italijanske strani poročajo, da se isti -prizori kot na švicarski in avstrijski meji dogajajo podobni slučaji in da gredo smrtne žrtve v desetine. Turistično zelo razgiban italija i kot v teh Alpah je doprinesel žrtve ne samo v materijalu, ampak predvsem v izletnikih, ko so bili avtobusi, presenečeni od plazov, prevrnjeni in je bilo nekaj izletnikov in turistov ranjenih, nekaj pa celo mrtvih.
Tudi na italijanski strani je težko prizadeta gozdna industrija.
Pomoč Indiji, kakor Jugoslaviji
WASHINGTON, 22. j an. — V Indiji razsaja glad in pomanjkanje in je indijska vlada bila prisiljena, da zaprosi pomoč pri Ameriki. Vlada bo zahtevala od kongresa nadaljnih 200 milijonov dolarjev za nakup žitaric in za kritje prevoznih stroškov. Poročila pravijo, da je tam v Indiji na kocki življenje najmanj 10 milijonov ljudi kot posledica, poplav, suše in drugih elementarnih nezgod.
Kaže se na primero z Jugoslavijo, ko je vkljub svojemu režimu dobila pomoč od Amerike, Indija pa naj jo dobi, dasi ne soglaša z Ameriko glede politike na Daljnem vzhodu.
Amerika mora pokazati svojo humanitarnost brez ozira na politiko, na drugi strani pa se mora izogniti vsemu, kar bi oslabilo ali odtujilo Indijo in bi jo našlo bolj sprejemljivo za kake komunistične eksperimente.
Za živilsko kampanjo
V	našem uradu smo prejeli $5 od Mrs. Mary Stassich iz Worcester, N. Y., za živilsko kampanjo v Jugoslaviji, v spomin Alojza Kangler; ter $2 od Mrs. Katherine Kelly. Hvala!
V bolnišnici
V	Mestni bolnišnici se nahaja dobro poznani Joe Susteršič iz 978 E. 78 St. Prijatelji ga lahko obiščejo ob nedeljah od 12.30 do 1.30 lire popoldne. Upamo, da se mu ljubo zdravje kmalu zopet povrne!
Darovalci krvi
'Družina pokojne Mrs. Diane Pujzdar prosi, če bi kateri prijateljev mogel dati nekaj krvi, da bi se nadomestilo za veliko količino krvi, jo je potrebovala pokojnica v njeni bolezni. Kdor bi želel družini na ta način ustreči, naj ji sporoči ali pa pokliče GL 1-3300 v Glenville Blood Bank v sredo in petek med 2. in 4. uro ali v torek in četrtok med 7. in 9. zvečer.
LEV NA SPREHODU
! RIM, 22. jan.—V bližini i mesta Rima so bile cirkuške predstave. Na nepojasnjen način je ušel iz kletke po I predstavah lev in jo je mahnil naravnost v Rim. Vodstvo cirkusa je obvestilo rimsko policijo o dogodku. Policija je iskala in iskala žival, a je ni našla. Tudi o kakem napadu ni nobenega glasil.
Ko pa je šel neki stanovalec "večje stanovanjske hiše v okraju San Giovanni iz hiše, je našel leva, ki je počival na stopnišču. Možakar je, imel še toliko moči, da je poklical policijo, ki je kar z oddanimi salvami ubila žival, a možakar je dobil priznanje oblasti za hrabrost.
Nemški časopisi o obisku generala Eisenhowerja
FRANKFURT, Nemčija, 22 jan.—Nemška javnost zapadne Nemčije je osredotočena na obi sku generala Eisenhower j a v Nemčiji. Dopoveduje se Nem cem, da čim več prispevajo sa mi k obrambi zapadne Evrope tem bolj bo obvarovana Nemči j a sama. Ta cilj pa se doseže k z vojaško organizacijo in Nem cem kot strogo vojaškemu naro du tega dejstva ni treba na dol go in široko pripovedovati.
Nemški listi povdarjajo, da je večina Nemcev prijateljsko razpoložena do Zapadla, ker hočejo prostost, toda hočejo tudi vedeti na kaki podlagi in pod katerimi pogoji naj oni branijc sami sebe. Če pa je že na tem da se mora postaviti na noge nemška vojaška obrambena si la, bodo Nemci sprejeli to pa nudbo.
Vztrajajo na popolni enakosti v evropski armadi
Listi nadalje povdarjajo, da se bodo nadaljevali razgovori z ameriškim generalom glede dosege konkretnega cilja, to je, da se da Nemcem popolna enakost v evropski armadi. Toda tako dolgo, dokler se nekateri evropski narodi obotavljajo, kakor n. pr. Škandinavci, ne bo učinkovite obrambe. Če naj se Nemčija pod takimi okoliščinami sama oboroži, bi v tem koraku videla Sovjetska zveza le provokacijo. Nemški komunisti ironizirajo generala
Vzhodno-nemški komunistični listi, ki posvečajo Eisenhower ju razmeroma malo pažnje, ga ironizirajo in kažejo na to, kako veliko ljubezen uživa general med Nemci, ko je morala policija prepovedati vsa javna zborovanja.
Komunisti so razširili letake, kjer označujejo, Eisenhower j a za "poslanika smrti," ki išče hrane za topove.
Danes seje Eisenhower sestal z nemškima generaloma Spei-delom in Heusingerjem, ki sta vojaška svetovalca kanclerja Adenauer j a.
*
Z BELGIJO ZADOVOLJEN
WASHINGTON, 22. jan. — Poslanik ^ v Belgiji Murphy je poslal predsedniku pismo, v katerem izraža za generala Eisenhower j a zadovoljstvo s sprejetimi vojaškimi ukrepi v Belgiji.
*
V PARIZU DEMONSTRACIJE
PARIZ, 22. jan. — Francoski komunisti organizirajo demonstracije v Parizu že ves čas, zlasti pa za danes, ko se pričakuje povratek generala Eisenhower-ja v Pariz za jutri (torek).
Nemški socijalisti proti združenju s komunistično vzhodno Nemčijo
Moskva tolče po zapadni Nemčiji
Ne pusti iz vidika, da bi
oborožena Nemčija igrala
prvo vlogo
MOSKVA, 22. jan.—Poleg tega, da ste bili vladam v Londonu in Parizu izročeni sovjetski protestni noti radi zopetne oborožitve zapadne ISemčije, sovjetska vlada daje svojemu kora-■lu še poseben povdarek s tem. da objavlja po radiju ponovno celotno vsebino note.
Sovjetska vlada trdi, da je ponovna oborožitev zapadne Nemčije del načrta, kako napasti Sovjetsko zvezo in njene vzhodno-evropske zaveznike. Sovjetska zveza ima z Veliko Britanijo in Francijo pogodbe o prijateljstvu in ne napadanju, nova pogodba d Atlantskem paktu, o zopetni oborožitvi Nemčije pa praktično da znači odpoved prejšnje pogodbe z Rusijo od strani Londona in Pariza.
Dboroženje Nemčije je liršitev potsdamskega pakta
diplomat je imajo vtis, da bo Sovjetska- zveza stalno jezdila tega konjička, da se zapadna Nemčija ne sme oborožiti.
Na dnevnem redu so in bodo krilatice kot da Amerika pripravlja vojaško zvezo z zapad-no Nemčijo, ki se hoče maščevati radi odstoplih vzhodno-riemških pokrajin, kateremu gi-oanju na čelu je kancler Konrad Adenauer in sedaj še vodja socialistov Kurt Schumacher.
Sovjeti se sklicujejo na pots-damski dogovor med Rusijo, Ameriko in Veliko Britanijo, da se bo demilitarizirala Nemčija in je Atlantski pakt izrecna kršitev tega dogovora.	>
Sovjeti nadalje pobijajo za-padno trditev, da bi šlo za kake sovjetske priprave za napad, in trdijo, da je Sovjetska zveza v letih 1945 in 1948 močno demobilizirala svoje čete. Obenem za-nikuje vse trditve kot brez podlage, da bi mobilizirala v satelitskih državah ali v deželi, ki jo okupira.
Smrtna obsodba radi proti-komunistične propagande
BERLIN, 22. jan.—Hermann Flade, 18-letni mladenič, je bil po novem komunističnem zakonu, ki pod smrtno kaznijo prepoveduje vsako sodelovanje z Zapadom, obsojen na smrt pred sodiščem v Dresdenu. Njegov zagovor: "Jaz ljubim bolj svojo svobodo kot svoje življenje!" gre kakor bojni klic na vzhodu in zapadu Nemčije.
E>asi bi moral biti že justifici-ran se je justifikacija odložila. Po rodu Bavarec, je Flade, ki je razširjal propagandne letake, ob aretaciji z nožem ranil policaja.,
GLASBENA MATICA
PONOVI OPERO
"LA TRAVIATA"
NEDELJO. 28. JANUARJA
V Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3.30 uri popoldne.
Nabavite si vstopnice v naprej— vsi sedeži so rezervirani
ODKLONILNA IZJAVA VODITELJA SCHUMACHERJA V ZAP. NEMČIJI
BONN, Nemčija, 22. jan.—Vodja nemških socijalistov v zapadni Nemčjji Kurt Schumacher je na shodu socijali-stične stranke ostro zavrnil predlog komunistične vlade vzhodne Nemčije, da bi prišlo do združene Nemčije pod njenim vodstvom.
"Ta predlog ne znači ničesar drugega kot da hočejo Sovjeti iz cele Nemčije napraviti eno samo rusko provinco," je izjavil Schumacher.
Iz te ugotovitve socijalistične-ga vodje je jasno, da bodo socijalisti podpirali kanclerja Kon-.rada Adeneuerja, ki je za krščanske demokrate enako odklonil komunistični predlog.
Dalje tudi ni izbrisati povdar-ka nemškega patriotizma v vrstah nemških socijalistov, ko je njih vodja rabil izraz, da hočejo Sovjeti iz Nemčije napraviti neko rusko provinco, torej ne samo sovjetsko ali komunistično.
Moč socijalistov zrastla pri zadnjih volitvah
Kot je znano, so socijalisti na škodo krščanskih demokratov pri zadnjih volitvah zelo napredovali v ameriški zoni Nemčije Socijalisti so vrgli v volilni boj parolo, da ne bodo dopustili zopetne oborožitve Nemčije. Se dan je izjave pa kažejo na to da bodo socijalisti v slučaju po trebe že iz nemško-nacijonalnegč stališča podprli ostali nekomu nistični svet v zapadni Nemčiji
Vodja socijalistov Schumach er je govoril tudi na berlinskenr radiu in je dčjal, da predlogi komunistov iz vzhodne Nemčije služijo Rusom na poti k njiho vemu končnemu cilju glede Nemčije, to je, da bi se polastili zelo bogatega industrijskega Po rurja, potem ko so popolnoma izropali vzhodno Nemčijo.
Rusi baje iztisnili iz Nemčije, polne reparacije
Od strani zaveznikov v Nem čiji je bilo ponovno naglašeno da je Rusija odnesla iz Nemčije toliko, zlasti še, če se vzame v poštev vrednost nemških od stopljenih dežel, daje že davne poplačana višina vojne odškod nine, ki bi jo morala Nemčija plačati Rusiji in ki je bila do ločena na 10 milijard dolarjev
Sovjeti so iz vzhodne Nemči je odnesli domov neštevilne raz stavljene tovarniške objekte ir stroje, privatno premoženje tei so deželo skoraj zravnali z nivo jem, ki naj bi bil enak nivoju ir. standardu življenja ruskega člo veka, ker po njihovem mnenju noben državljan njihove satelit ske ali po njih okupirane drža ve ne sme živeti višje nego do mač sovjetski človek.
ZADNJE VESTI
KITAJSKA PRESENETILA ZDRUŽENE NARODE
LAKE SUCCESS, 22. jan. — Vlada komunistične Kitajske je danes presenetila Združene narode z izjavo, da bi bila konferenca sedmih narodov sposobna aranžirati končanje sovražnosti na Koreji.
Zedinjene države so sporočilo Kitajske označile za "prozoren poizkus, s katerim se skuša povzročiti razkol med svobodnimi narodi."
Doma iz bolnišnice
Mr. Louis Samsa se je povrnil iz bolnišnice na svoj dom na 1237 E. 167 St., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske in poslane kartice, posebno pa prijateljem okrog Slovenskega delavskega doma.
Seja čitalnice SDD
Jutri, v sredo zvečer se vrši važna seja čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. v čitalniških prostorih. Pričetek gb 8. uri. Vabi se vse čitalničarje in društvene zastopnike, da se gotovo udeleže, ker so važne stvari za ukrepati.
BRUHANJE VULKANA POVZROČILO 4,000 SMRTI
CANBERRA, Avstralija, 23. jan.—Avstralska vlada je danes naznanila, da je v Novi Gvineji v džungelskem predelu blizu ekvatorja začel bruhati ognjenik Lamington, kar da je povzročilo 4,000 življenjskih izgub med domačini.
Podrobnosti o veliki naravni katastrcsfLre niso znane.
VETERANSKE ORGANIZACIJE ZA 18-LETNE REKRUTE
WASHINGTON, 22. jan.—Dve vodilni veteranski organizaciji, namreč "American Legion" in "Veterans of Foreign Wars," sta danes odobrili stališče obrambnega oddelka, da se rekrutirajo 18-letni mladeniči za 27 mesecev vojaške službe.
TRI RUSKO IZDELANA LETALA SESTRELJENA
TOKIO, 23. jan. — Ameriški piloti, ki operirajo žetna letala poročajo, da so v največji zračni bitki, do katere je prišlo do sedaj\v korejski vojni, nad reko Jalu sestrelili najmanj tri v Rusiji izdelana žetna letala.
Položaj na bojni liniji je drugače nespremenjen.
Sproščena ofenziva Kitajcev
TOKIO, 22. jan.—Potem ko je znano, sedaj že zapuščeno, opu-stošeno in razrušeno mesto Won-ju v srednje-južni Koreji menjavalo svoje gospodarje in prešlo zopet v roke kitajskih komunistov, se rdeča ofenziva nadaljuje in sicer tako proti zapadu, kjer so zavzeli malo mesto Ichon, kakor tudi proti vzhodu v že začrtani strateški poti proti Tae-gu-ju.
Pogum zavezniku ne pada
Poveljnik general Soule ameriške tretje divizije je dobesedno izjavil:
"Mi lahko ustavimo Kitajce na tej liniji ali na kateri koli drugi, kakor nam bo odrejeno. Če nam bo odrejeno, da gremo nazaj v Seoul, bomo šli tja. Mi lahko odbijemo vse, kar se navali na nas."
General je namignil, da pozna Kitajce, ker je bil svoječasno in sicer v letih 1946-1950 vojaški ataše pri poslaništvu pri kitajski vladi.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
23. januarja 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ove Year—(Za eno leto)____
UREDNIKOVA POSTA
Priskočite na pomoč otrokom in materam
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50
-	5.00 i
-	3.no
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.0C _ 6.00 _ 3.5C
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KITAJSKA IN KOREJA
(I)
Ameriška zgodovina pravi, da je v Ameriki približno sto tisoč Kitajcev in kakih 25 tisoč Japoncev, zadnjim pa se je leta 1924 sploh prepovedal nadaljni vstop v to deželo.
Zgodovinarji se pri kitajskih odnosa jih omejujejo sicer na kratko, toda na pomembn ougotovitev, da namreč Kitajci niso priljubljeni v tej deželi žeod vsega početka, da je bil kongres napram njim nerazpoložen od približno 1882 leta dalje, ker da se Kitajci krčevito držijo svojih šeg in običajev, in da je njihov odnos do ameriških državljanov zelo tuj.
Pripomba, da se krčevito držijo svojih šeg in običajev in da so tuji Amerikancem, je kratka, toda jedrnata in pove celo zgodovino. Od Italijana Marco Pola, ki je v 13.
stoletju belemu plemenu praktično odkril rumenpoltno kitajsko raso, je belo pleme dejansko zvedelo, kako ta narod živi. Da je njegova kultura ustaljena, silno stara, urejena, in da gre za državo in narod, ki zna pač po svoje upravljati svojo ogromno državo. Da nanizamo na kratko,
gre skoro za kontinent, danes s sto in sto milijoni ljudi, z vsemi posebnostmi kot se navadno kažejo v razlikah, severnih in južnih, vzhodnih in zahodnih, obmorskih in celinskih delov. Toda o tem, da je imela Kitajska morda najstarejše urejeno državno življenje, pa bodisi, da so bili posamezni deli vladani in upravljani v obliki governij z governerji ali pa v obliki pravih vazalov, odnosno centralnemu- dvoru podrejenih fevdalcev, ne more biti nobenega dvoma. Tudi ni dvonia, da je bila kultura jela, oblek, stanovanja na visoki stopnji. Omenimo le riž, svilo; tiskarska
stroka ima izvor v Kini, ne v Egiptu ali kod drugod. Prvi ^ako obdržala zaupanje svo-t iskan i časopis je zagledal beli dan na tej točki Daljnega jih odjemalcev,
vzhoda. Tudi smodnik ni prvotna evropska, ampak kitajska iznajdba. Zanimivo je tudi ugotoviti, da verstvo kot tako ni imelo na praktično življenje tako silnega vpliva kot gaje imela in ga še vedno ima na sosedno Indijo, v kolikor ne gre za mohamedansko prebivalstvo.
Slovenski ameriški narodni svet (Sans) je povzel potrebne korake za zbiranje prostovolj-prispevkov v pomoč otrokom in materam v Sloveniji. Radi nezadostne prave hrane, so otroci in matere z dojenčki v nevarnosti in tako podvrženi raznim boleznim. Taka pisma prihajajo iz Jugoslavije. Bodočnost vsake države pa je telesno
da si ohranijo ljubo zdravje.
Naš narod v stari domovini je v borbi za svobodo utrpel nepopisno škodo, v lanskem poletju mu je suša uničila pridelke in v tej zimi papoplave, tako je ponekod jesenska setev zopet vničena.
Veliko smo že pomagali in z gotovostjo upamo, da se boste tudi sedaj odzvali ker vemo, da
:drav narod. Slov. Ameriški na-; kri ni voda. Naše geslo naj bo:
rodni svet se je zavzel, da se podvzame nabiranje prostovol-nih prispevkov. Obračamo se do vseh človekoljubnimi rojakov in društev s prošnjo, da podprete po svojih močeh to dobrodelno akcijo. Apeliramo na vašo dobrosrčnost in prosimo v ta namen vašo pomoč. S združenimi močmi, in če vsak izmed nas stori svojo človekoljubno dolžnost napram svoji nekdanji domovini, pomagamo tisočerim,
, Pomoč Otrokom Materam Ovekoveči Človekoljubje Za Slov. am. narodni svet Frank Česen, predsednik; John Pollock, tžjnik; Josephine Zakrajšek,
blagajničarka. Vaš prispevek lahko pošljete na gl. urad Sansa, v Slov. narod nem domu, 6411 St. Clair Ave.
35-letnica Gubančeve trgovine
Te dni je poteklo 35 let, odkar sta Mr. in Mrs. Anton Gubane pričela svojo trgovino.
35 let je dolga doba in v teh letih smo imeli prosperiteto, to so časi, ko imajo ljudje denar in ga ljudje lahko potrošijo za vsakdanje potrebe. Imeli pa smo tudi krizo v teh letih, ko je vsak gledal za vsak cent kam ga bo obrnil. Posebno zadnja kriza, ki se je pričela s polomom 1930 leta, je uničila mnogim to malce, kar so s trudom spravili skupaj.
Mr. in Mrs. Gubane seveda nista bila izjema in sta šla z milijoni drugih skozi težke čase in imela sta težkoče, da sta se obdržala na mestu. Da sta se obdržala je pripomoglo pred vsem to, da sta vedno nudila dobro blago po poštenih cenah
Amerika je z ostalimi državami navezala z njo tesnejše stike v drugi polovici prejšnjega in začetkom tega stoletja. Pri tem lahko ugotovimo zanimiv, toda naraven pojav, da se je zanimanje za Kitajsko v gospodarsko-trgov-pkem svetu osredotočilo na mesta, predvsem pa na obalo. Logično se je proti tujcem naperila mladonacijonalistična agitacija kitajske mladine in univerz v teh mestih.
Živo so nam pred očmi razne boksraske ustaje, napadi Kitajcev na poslaništva in konzulate, pa so zagrmeli topovi ameriških, britanskih bojnih ladij, usidranih pred temi mesti, nekoliko izkrcanj čet, sledečih prask, končno poravnanj in plačila vojnih odškodnin prizadetim tujim državljanom—potem pa vsf tiho je bilo.
Ko so prevzeli vodstvo kitajske države v roke komunisti, se je svbt zopet predramil. Imperij Velike Britanije, oziroma "Commonwealth of Nations" je iz ust britskega ministra John Stracheya kar na enkrat slišal glede Kitajske in njenega komunističnega režima, da je Kitajska s tem režimom dobila verjetno "najboljšo vlado, kar jih je imela Kitajska v zadnjih pet tisoč letiht."
GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Tovarna emajhrane posode v; V Ljutomerskem okraju prid-Celju je izpolnila svoj letošnji no pogozdujejo. Že nekaj številk plan po obsegu in vrednosti 201 nam to pove: nasadili so 22,000 dni pred rokom. Plan proizvod-1 listavcev in 14,000 iglavcev, pri nje tega kolektiva je bil letos zal čemer so pogozdili 3.5 hektarov 14 odstotkov višji od lanskega, j več, kot so predvidevali. Zasa-Tudi znižanja polne lastne cenej dili so tudi nad 3,200 sadik so v podjetju izpolnili. V zad-l žlahtnega oreha. Da bi si zago-njih dneh borbe za izpolnitev; tovili sadike za v prihodnje, so plana je kolektiv izpolnjeval zasejali 750 kilogramov raznih dnevne norme s 120 odstotkov gozdnih semen, poleg teh pa v do 130 odstotkov.	14 delovnih zadrugah in na cir-
^	žavnih posestvih še 50 kilogra-
; mov semena.
Valjarna železarne v Gušta-	^
nju je izpolnila 11. decembra: Steklarna v-Hrastniku je iz-svoj letni plan, kar je posebno; polnila svoj letni plaa 12. de-pomembno zato, ker so v žele- cembra opoldne. Do konca leta zarni prezidavah in gradili naj- bo prekoračila plan za dva od-modernejšo železarno, ki bo de- stotka. V steklarni je kilo pro-setkrat večja od predvojne. | glašenih letos 780 udarnikov.
Na 15. januarja 1916 leta sta pričela trgovino v poslopju, ki ga lastujeta še sedaj na 16717 Waterloo Rd., a 1922 leta sta si zgradila moderno poslopje zraven, na vogalu Waterloo Rd. in E. 168 St., kjer vodita modno trgovino od takrat.
^r. Anton Gubane se je rodil v Vodicah na Gorenjskem, a Mrs. Gubane je pa doma iz Bri-tofa, ki jo seve tudi na Gorenjskem. Poročila sta se 14. junija 1909 leta in rodili so se v družini trije sinovi in hčerka. Bila sta skozi leta zelo aktivna pri narodnih ustanovah in zvestg podpiratelja istih. Mr. Gubane je bil tudi boter Slovenskemu delavskemu domu na Waterloo Rd.
Te dni imajo razprodajo ter lahko kupite razne stvari po znižanih cenah. Dobili boste tudi praktično darilo ob nakupu. Darilo dobite tudi ako stopite v njih trgovino in jih pozdravite za to izredno priliko. Tudi pisec teh vrstic iskreno čestita obema, žaleč jima še mnogo uspeha in še mnogo srečnih dni!
J. M. Stebla j
Apeliramo na cenjeno občinstvo, da jo poseti, ker prišli bodo naši prijatelji iz Clevelanda in bližnjih mest kot Pittsburgh, Bessemerja, itd. Program se prične ob 3. uri popoldne, na kar se razvije domača zabava s plesom. Ples se prične ob 7.30 uri v avditoriju in igral bo popularni orkester Johnny Vad-nala. Podrobnejši program bo pozneje objavljen, za sedaj pa prijazno vabimo cenjeno občinstvo, naj sigurno poseti proslavo Istarsko primorskega kluba na pustno nedeljo, 4. februarja.
Odbor
Sprememba za pustno zabavo
Cleveland, Ohio—Poročano je Ž5 bilo, da bo naš Istarsko primorski kTub priredil svojo zabavo na pustno nedeljo, 4. februarja v Hrvatskem narodnem domu « na St. Clair Ave.^
KOROŠKE VESTI
Proti sistemu načrtnega ponemčevanja v cerkvi
Škofijski ordinariat v Celovcu ne kaže nobenih znakov po-boljšanja. Videti je, da skuša ustreči tistemu delu "vernikov", ki menijo, da je danes na Koroškem najvažnejši cilj odstra-^ nitev slovenskih duhovnikov iz slovenskih župnij in ponemčenje slovenskih župnij. Tako se dogaja zaradi očitnega pritiska celovškega ordinariata, da si marsikateri slovenski duhovnik ne upa zagovarjati pravic tudi na cerkvenem polju zatiranih koroških Slovencev. Generalni vikar g. Kadras je razvpit nasprotnik Slovencev. Suškega župnika Holmarja je premestil v kraj, ki ga smatrajo za kazenski. Holmarjeva "krivda" je v tem, ker se je ob odpiranju suške ljudske šole zavzemal za pi-avice slovenskega delovnega ljudstva. Na drugi strani je g. Kadras preklical že sporočeno namestitev župnika Kasla v Pli-berku, ker so ga priporočali slovenski duhovniki. Takšnih in ))odobnih primerov je še več. Iz vsega tega je razbrati, da gre za načrtno ponemčevanje n a cerkvenem področju. Značilno je tudi nameščanje slovenskih , duhovnikov v Celovcu, kar si je težko drugače * razlagati kakor s tem, da skušajo te duhovnike čim bolj oddaljiti od slovenskega ljudstva.
Takih šolskih nadzornikov ne marajo
Na mesto dosedanjega posle vodečega šolskega nadzornika Alberta Scharfa, je bil imenovan za novega deželnega šolskega nadzornika na Koroškem Franc Sacher. Novo imenovane-
terja Reinerja na Koroškem." j Imenovanje novega šolskega nadzornika je zadeva, ki ni brez važnosti za koroške Slovence, že z dosedanjim deželnim šolskim nadzornikom niso mogli biti zadovoljni. Po vsem tem, kar lahko izluščimo iz preteklosti je jasno, da ne more slovensko koroško ljudstvo pričakovati niti najmanjšega čuta za potrebe slovenskega ljudstva na šolskem in vzgojnem področju.
Hvaležni so Zvezi bivših partizanov
Znana zdravilišča Rogaška Slatina, Rimske Toplice in Laške Toplice, ki so bila v stari Jugoslaviji torišče bogatašev, služijo danes zdravljenju in oddihu delovnih ljudi. O tem so se prepričali tudi invalidi iz vseh krajev Koroške, ki jim je Zveza bivših partizanov omogočila, da so odpotovali v Laške Toplice in se tam zdravili. Ogledali so si pa tudi nekatere tovarne in stavbe ter se prepričali, kako trdno in naglo stopa Jugoslavija po poti nadaljnega razvoja. Polni najlepših vtisov so se vrnili nazaj na Koroško. Po koroških vaseh
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je izdala Koledar Slovenske Koroške za leto 1951 Tudi letos prinaša številne članke z vseh področij življenja koroških Slovencev.
Na Plašiščah so pevci in igralci slovenskega prosvetnega društva "Zvezda" vneto sodelovali pri šolski prireditvi.
V	Hodišah je bil gospodinjski tečaj, ki ga je vodila tov. Milen-ka Galob iz Bmca.
V	celovški bolnišnici je umrla Jožefa Sikola iz Borovelj, ki jo je do smrti povozil tovorni avto na tako imenovanem "Tončkovem klancu".
V	Zgornjem Kotu je organizirala Slovenska kmečka zveza štiritedenski šiviljski tečaj, ki ga je vodila tov. Slavka Miškul-nik. Razstava šiviljskih izdelkov je pokazala lepe uspehe štiritedenskega smotrnega dela.
V	Št. Jakobu v Rožu sta se poročila Jokej Siter in Dinija Nagele. Mlada nevesta se je živahno udejstvQvala pri ljudski prosvčti.
Na Trati pri Glinjah in v Št. Jakomu v Rožu je bil kulturni večer, posvečen spominu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ob 150 letnici njegovega rojstva.
V	Pliberku je umrla Ovčja-kova mati, najstarejša žena iz Pliberka, saj je učakala visoko starost 93 let. Svojemu slovenskemu narodu je ohranila zvestobo do groba.
V	Št. Vidu v Podjuni je organiziral Pokrajinski odbor Slovenske kmečke zVeze prvi letošnji osrednji sadjarski tečaj za Podjuno.
V	Celovcu se je n a pobudo bivšega deželnega poslanca Janka Ogrisa iz Bilčovsa, zbrala večina zavednih slovenskih odbornikov občin celovškega okoliša, da se skupno posvetujejo o delu in dolžnostih občinskih odbornikov.

NOVA TOVARNA STEKLENE GALANTERIJE V SEŽANI
kjer smo že nekaj let obdrža- j ga šolskega nadzornika ima na vali slične prireditve. Ker pa bomo letos priredili obenem tu-ili lepo dramo s petjem iz narodnega življenja stari domovini, je bilo treba najeti večje prostore, kjer bi bolj odgovarjalo. Ime igri je "Primorska
še slovensko koroško' delovno ljudstvo v zelo slabem s})omi-nu. V letih nacionalistične strahovlade je imel številne afere, ki kažejo, da je bil vnet služabnik hitler jevskih oblastnikov. Dognano je celo, da spada Franc
čud." Iladitega smo najeli dvo-1 Sacher v vrsto tistih malošte-rano Slov. nar. doma na 64171 vilnih oficirjev, ki so se zavze-St. Clair Ave., kjer bo ta naša; mali za nadaljevanje "privatne velika proslava 4. februai'ja. ' vojne vojnega zločinca gauler-
INDIANA ZA DODATEK K ZVEZNI USTAVI GLEDE PREDSEDNIŠTVA
INDIANAPOLIS, Ind., 20.— Država Indiana se je pridružila 25 ostalim državam in izglasovala dopolnilo k zvezni ustavi, da sme ena oseba biti samo dvakrat predsednik Zedinjenih držav. Manjka torej še 10 držav, ko jih mora biti 36 ali več, da bo to dopolnilo postalo del zvezne ustave.
Republikanska večina v državni zbornici je tudi sprejela resolucijo, v kateri zahteva, naj Amerika pozove ostale članice Združenih narodov, da dejansko podpirajo vsako skupno akcijo zoper komunistične napadalce, ali pa vsaj začnejo in izvedejo do kraja svoj lastni varnostni program doma, hkrati pa dajo pomoč sosedom, ki so v nevarnosti.
V novembru je pričela obratovati v Sežani nova tovarna steklene galanterije. Malo komu bo razumljiv pomen take tovarne; če pa pogledamo le v prodajalne narodnih magacinov, vidimo, da na primer v Skoplju prodajajo lepe puloverje z gumbi iz navadne lepenke, v Zagrebu pa lepe ženske obleke z neokusnimi gumbi iz navadne pločevine.
Nekatere tovarne izdelujejo bakelitne gumbe, a surov bake-lit moramo uvažati. Proces izdelave takih gumbov je precej zamotan in gumbi niso nikdar tako lepo kot stekleni. Bakelit pa je tudi nujno potreben za izo-lirne izdelke. Za najnujnejše potrebe izdelujejo tudi lesene gumbe, ki pa zahtevajo dolgotrajen proces obdelave in s tem velike izdelovalne stroške.
Vseh teh slabih strani pa nimajo gumbi iz stekla. Izdelki so zelo kvalitetni in imajo najrazličnejše barve, oblike in velikosti. Pomen izdelave in poraba gumbov prikaže naslednji primer: če bi vsak državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije potreboval mesečno samo en gumb in bi ta stal le en dinar, bi porabili 16 milijonov deviznih dinarjev mesečno. Tu niso upoštevane tovarne pletenin, perila, in modni saloni, ki porabijo mesečno stotisoče gumbov. Češkoslovaška je na primer zaslužila za gumbe in druge sorodne steklene izdelke, ki jih je izvažala, letno 400 milijonov dolarjev.
Važni pa niso le stekleni gumbi, temveč tudi barvna stekla za signalne luči za kinoprojektorje, signalni gumbi v raznih barvah za obdelovalne stroje ter za avtomobilsko in električno industrijo.
Na pobudo Izvršnega odbora in tovariša Kardelja so v Sežani pričeli ustanavljati tovarno, ki bi krila vse potrebe po takšnem blagu. Po zaslugi tovarišev Cirila Kobala in Blagojeviča s" pred dnevi tovarno dogotovili. Tovariš Blagojevič je vodil izdelavo potrebnih naprav, stroje pa je po njegovi zamisli izdelal v Okrajni avtomatični delav--niči.
V tovarni bo šest peči, v kate--rih se bo pri 1,200 stopinj Celzija topilo steklo. Peči so rentabilno izdelane in prihranjeno je mnogo deviz, ker ni treba uporabljati šamotnih blokov i^ Češkoslovaške; namesto klesa-nja opečenega bloka je uvedel tovariš Blagojevič ulivanje šamota. Ker rezervarjev za naf'. to in zrak niso omgli nikjer dobiti, je dal izdelati iz starega Dieslovega motorja kompresCi. ki proizvaja več kot dovoljuj količine zraka. Sami so izdeW tudi vse klešče z matricami za stiskanje steklenih izdelkov i" peč za hlajenje. Večino opre# so izdelali izključno iz odpadne-1 ga materiala.
Pričeli so izdelovati tu4 gumbe iz odpadkov usnja, ki s" okusno okrašeni in gotovi v del' ou sekunde. '
Čez nekaj mesecev bo goto* avtomat, ki bo izdelal hkrati f različnih gumbov iz odpadko* ravnega stekla. Izdelovali pa bc do tudi ročaje za pohištvo i^ bele kovine in stekla, ki bodo i^' vozni predmet. Ko bo tovarn^ steklene galanterije dobila p"' trebne obdelovalne stroje, pa osnovala še novo delavnico, kje' bodo^ izdelovali vse vrste kon"' presorjev.	J, O-
Federacija med Eritrejo in Abesinijo
Vprašanje bivših italijanskih kolonij se vleče že pet let. O tem vprašanju so razpravljali malone na vseh važnejših konferencah velesil. Obsežnost tega problema na eni strani, na drugi strani pa neenotnost med velesilami, celo v osnovnih vprašanjih, sta onemogočila hitro in sporazumno rešitev.
Medtem ko so na lanskem zasedanju Generalne skupščine našli rešitev za Somalijo in Libijo, pa je ostalo vprašanje Eritreje prav do zadnjegd časa nerešeno. V Združenih narodih je bila ustanovljena posebna Anketna komisija za Eritrejo, ki je letos poleti predložila svojo obsežno poročilo. Zaradi različ nih stališč, ne samo posameznih držav, marveč tudi članov Ko misije Združenih narodov, vse do zadnjega ni bilo mogoče priti do enotnega mnenja o tem vprašanju.
Nedavno pa je Generalna skupščina z veliko večino glasov sprejela resolucijo 14 držav o združitvi Eritreje z Abesinijo v federacijo. Eritreja bo na osnovi te resolucije obdržala zakonodajno, izvršno in sodno oblast v notranjih zadevah, medtem ko bodo obramba, zunanje zadeve, "promet, finance itd. pod oblastjo federalne oblasti.
V resoluciji je med drugim rečeno, da mora dobiti Eritreja ustavo, tor-ej svoj statut najkasneje do septembra 1952 leta. Do tedaj pa bo Velika Britanija s pomočjo komisarja Združenih narodov upravljala Eritrejo. Komisar Združeni narodov bo med drugim tudi sodeloval pri sestavi zakonodajnih in izvršnih organov Eritreje in sklical eritiejsko skupščino.
Priključitev avtonomne Eritreje Abesiniji je po splošnem mnenju idealna kompromisna rešitev, saj zagotavlja Eritreji
upravno in zakonodajno avt"' nomijo, razen tega pa tudi njen^ teritorialno enotnost. AbesiniJ' sami pa odpira širok pristop ^ Rdečemu morju.
Kakor znano, so bili gled® Eritreje trije različni predlog'' Prvič, predlog 14 držav. Ta J® predvideval federacijo. Drugi" iraški predlog. Po tem predi"' gu bi eritrejska narodna skup' ščina sama odločila o bodočei" položaju Eritreje in tretji, soV' jetski predlog. Ta je predvid®' val posebno neodvisnost Eritr®' je in umik angleških čet v rok^ treh mesecev.
Kakor v drugih, je tudi v teif primeru Sovjetska zveza štirikrat menjala svoje stališč®' Sprva je Sovjetska zveza zast"' pala tezo o razdelitvi Eritrej®' Zahtevajoč za sebe Tripolitani' jo, je predlagala, naj bi nek^ druga velesila, na primer Zedi' njene države prevzele upraV" Eritreje. Drugič je predlagal® kolektivno oskrbništvo za Ab®' sinijo in Eritrejo, tako da bi en» sila prevzela upravo, druga P® postala član upravnega svetS" Tretjič je predlagala, da se Eri' treja vrne Italiji. Na sedanjei**' to je petem zasedanju General' ne skupščine pa je zathevala, mora postati Eritreja samostojna.
V Eritreji sami pa glede oa' daljne usode niso bili enotni. P" izraza sta prišli dve struji-"Blok neodvisnih" in "Blok /druženja." Po splošnem m"®' nju uživa "Blok združenja" pod' poro večjega dela prebivalstva) med drugim tudi koptske vei" ske skupine. Muslimanska lig®' ki zagovarja polno neodvisnost Eritreje, pa podporo muslim®''' skega dela prebivalstva. stavniki te Lige so ostro nastO' pili proti kakršnikoli razdelit^'' aneksiji, uniji ali federaciji ^ Abesinijo.

w
23. januarja 1951
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVO PIRKOVIČ;
Bilo je pod Gorjanci
p o I. o M
(Nadaljevanje) '
Za novo leto, ki nam je dobre tri mesece pozneje prineslo vojno, so po vsej domovini naglo začeli graditi koncentracijska taborišča za rovarje in prekucu-he, ki da prete uničiti državo, in kmalu nato županom veleli, naj pripravijo spiske sumljivih državljanov. Na občini so imeli turno sejo. Naposled so se sporazumeli, da bodo ovadili potepuha Slavka Cvelbarja iz gore-iije krčme, ki je bila sicer vseskozi krščanska hiša in imela v družini celo uglednega duhovnika, prizadeti pa je bil ničpri-da klatež, o katerem so imele oblasti zapisano, da je bil skrivaj najbrž celo že v Rusiji in da je znan tujim policijam po Evropi; prav tisti čas pa je nekje v Nemčiji prežal na priložnost, da pobegne v Ameriko.
Odborniki so naposled privolili, da pristavi župan ovadbi še številko vojaške knjižice—imen IZ previdnosti rajši niso pisali— Vaškega mlinarja Jereleta, ki je Veljal za starega komunista še 12 prve povojne generacije. Mlinar se jim je bil namreč že nekaj let sitno opletal okoli nog in Jim na občini prizadeval neprili-ke, ko je v očitno pohujšanje vlačil na dan nečednosti v občinskem gospodarstvu in raz-» kril celo poneverbe denarja, ki jih je s potuho župana zakrivil občinski pisar.
Sedaj pa se je županu ponudila priložnost, da se nadležnega mlinarja iznebi in napravi, kar So Pereletu v svojem glasilu za-že sredi novembra prej-*oje leto. "Letake z umazano in jažnjivo vsebino o raznih tukaj-®njih osebah in prosvetnem de-je nedavno spet trosil znani pesniško navdahnjeni in za vse l®pe čednosti vneti gospod," so takrat žolčno obtižili tako, da Je vsakdo razumel, kam merijo, in še pristavili:
"Zaplotniškemu junaku, ki se ^oji dneva in življenja hinavsko kaže dvojen obraz, kakor rimski bog Janus, naj bo v uteho, da se njegov potni list že^pripravlja in bo tako kmalu rešen teh ljudi 'neznosnih' razmer." Prebrisanemu mlinarju, ki se Je nevarnih poslov vedno previdno izogibal, je godilo nekoliko nezaslužene slave, meneč, da v sili še vedno lahko izpričal, "^3- s tistimi zbadljivimi "čudovitimi doživljaji občinskega pi-®^rja ali pesmijo o preganja-nedolžnosti, ki so se je ljudje ^®ili na pamet m jo poskušali celo prepevati, nima nič opra-^iti in da so županovi ljudje ta-rat po krivici nanj kričali. To-^ bodimo danes, ko je že vse za nami, zgodovini pravič-'''• pri tisti zbadljivki ima tudi ^iinar koščak "zaplotniškega ^^služenja," kakor so županovi ^krat vpili. Pogodil se je s tis-.^rjeni v Krškem, ki oe je nekaj plaho branil, potem pa za ^ stotake napravil tako, da je ^ spodnjem robu letaka po po-^vi tiskal svoje ime, nato pa ^^dil izdajalski rob drezal, ^emer uradno seveda ni niče-
sar
Vedel.
^sa zgodba bi bila danes najbrž ozabljena, ce ne oi bila v njej
izpriči
da
ana zgodovinska resnica,
^ Je gosposka za prekucuhe že jeseni pred polomom "pri-J navijala potne liste" in da ni storila morda šele v zad-Jem trenutku, v splošni brez-glavi zmedenosti.
I o tisti^ burni seji, na kateri . občinski odborniki pre-rasili težke odgovornosti in
Ipty?	prijeti vseh žandar-
znanih in zaznamovanih Pfckucuhov, BO župan ni obo-
tavljal poslati v mlin orožnika, ki pa se je mlinarju v zadregi opravičeval, češ da ve, kaj bo v kratkem prišlo in da naj zato tudi ve, da se je vsa stvar skuhala na občini. Mlinarja je ukle-nil, zunaj vasi pa mu vezi zopet snel, ko sta se na vozu premetavala po jamasti cesti preko dolgočasnega Krškega polja. Ljudje pa so si pritajeno šepetali, da je poskrbljeno, da se v primeru nevarnosti ne bo iz taborišča nihče rešil živ. Kakšna naj 'bi bila ta nevarnost, pa ni vedel nihče povedati nič določnega.
In vendar so se prav tiste dni sprehajali po cestah resnični sovražniki domovine, ne da bi jih kdo nadlegoval. V Ljubljani so imeli radijski oddajnik skrit za oltarjem protestantovske cerkve na Gosposvetski cesti. Seveda, kar sredi Kongresnega trga bi ga bilo nespodobno razstavljati, je k novici pristavil nekdo pikro.—V Kostanjevici na Krki se je veliki trgovec Albert Gatsch čez noč vnel za fotografiranje in se z novo kamero potikal okoli vojašnice v starem "kloštru," kjer se je nastanilo poveljstvo nekega dopolnilnega polka. Njegovi predniki so pred stoletji prišli z domačih hribov, v dolini obogateli in govorili rodni jezik le še s kmeti pri trženju.
Ni bila tudi nobena skrivnost, da je bil štacunar zapisan v za-rotniški kulturbund.—Najpriza-devnejši med nemškimi ogledniki in člani kulturbunda, otoški graščak Karel Villavicenza, posinovljenec rajne grofice Margheri, je bil hitlerjevski stvari za sla čez mejo. Sicer pa je ugledni in na vse strani prijazni gospod, ki se je enako globoko priklanjal domačemu župniku, kakor svobodomiselnemu sokolskemu starešini, umel spoštljivo pozdravljati vse, župana in poštarja, učitelja in žan-darja in poveljnika domače gasilke čete.
Celo v naš pozabljeni in dolgočasni kraj, za katerega ni bilo nikoli čuti, da bi bil letovišče ali da bi imel v zraku ali svojih vodah kako posebno zdravilno moč, je iz daljne nemške dežele prišel iskat zdravja mlad duhovnik, ki je nosil na rami ličen aparat za fotografiranje, se marljivo izprehajal in goreče pogledoval za dekleti. Kmetje so se ozirali za njim in hudobno vpraševali, kje neki si je izposodil talar.
Tako je bilo pri nas, tako po naših južnih deželah, Bosni, Dalmaciji in drugod, kjer so se iznenada prikazale velike množice tujih turistov, ki so letovale, plavale, plezale po hribih, izdelovale umetniške slike s starimi trdnjavami in vojaškimi napravami v ozadju ter mnogo fotografirale vse in ob vsaki priložnosti.
Kraljeve oblastnike teh očitnih grobarjev naše svobode niso štele za sovražnike domovine in niso zanje gradile koncentracijskih taborišč.
(Dalje prihodnjič)
NAŠ PENICILIN
'Ijcad me a hand
Reportaža iz Jugoslavije
V ambulanco otroške kirurške klinike v Beogradu je prišla mlada žena z otrokom v naročju. Mala Snegulka Boškovi-čeva, stara komaj nekaj mesecev je v materinem naročju krčevito jokala. Tudi mati je imela od solz vse zardele veke. Dežurni zdravnik je pregledal otroka in ugotovil težko vnetje pljuč. Klinika je sprejela otroka, mati je odšla s težkim opo-tekajočim korakom.
Tisto noč in ves naslednji dan je dobivala mala Snegulka vsake tri ure po eno injekcijo penicilina. Vročica je postopoma popuščala od 40 na 37 stopinj. Čez dva dni je bila mala Snegulka že iz najhujšega. Mimo je spala v bolniški posteljici.
Na omari poleg postelje so stale stekleničke z rumenkastim prahom, ki so ga vbrizgavali zdravniki otroku in ga rešili smrti. Na stekleničkah so bile etikete z domačim napisom: "Galenika — tovarna farmacevtskih proizvodov — Zemun".
Penicilin, ki je mali Snegulki rešil življenje, je bil iz prve pošiljke domače proizvodnje. Prejele so ga tudi druge klinike in bolnišnice.
Neko dopoldne pred enim letom in pol je bila preurejena zgradba nekdanje tekstilne tovarne v Zemunu svečano okrašena. To je bila nova tovarna penicilina. Zbrali so se delavci in strokovnjaki, ki takrat še niso slutili kakšne težave jih čakajo. Vse priprave v novi tovarni so bile montirane in preizkušene. Vse je bilo v redu. Otvoritvena svečanost je bila zaključena, toda tovarna ni začela z delom. Niso vedeli, kako bi penicilin tovarniško izdelovali.
Kajti tovarna penicilina nikakor ne nalikuje predilnici, livarni ali kakšni drugi podobni tovarni. Bolj je podobna nekakšni farmi, na kateri se goji posebno občutljiva vrsta živaU: drobceni, s prostim očesom nevidni organizmi, ki se morajo skrbno gojiti, hraniti in varovati pred vsemi škodljivimi vplivi.
Ljudje seveda vsega tega niso vedeli. Brali so v časopisih, da je tovarna začela obratovati in od vseh strani, so pričela deževati pisma. "Pošljite nam penicilina. Rešite nam življenje," so prosili bolniki.
Ponoči in podnevi je bil na delu v tovarniškem laboratoriju mali znanstveni kolektiv: zdravnik Tamburašev in farmacevta živka Pešič in Slavica Mirko-vič. Pridružili so se jim še novi mladi strokovnjaki: inženirji kemije Z., Peric, A. Jovič, A. Seku-lič in študent tehnologije B. Pavkovič.
Droben korak za korakom so prodirali v . veliko zagonetko tovarniškega pridobivanja penicilina. O, to je popolnoma drugače kakor v tovarniških prostorih, kjer se penicilin s pomočjo velikih nešalnih strojev ustvarja od vrha do dna tekočine, zasejane z mikroorganizmi.
Dolge zimske noči, vroči ju-hjski dnevi so za znanstvene raziskovalce minevali neopazno. Sklanjali so se nad mikroskop, epruvete, instrumente. Pot k uspehu se jim je vedno jasneje začrtavala.
Spet je v javnost prodrla vest, da tovArna v Zemunu že proizvaja penicilin. Spet so začela prihajati pisma. Razne klinike, bolnišnice in bolniki so prosili za zdravilo. Neki starejši mož je pisal:
"Zvedel sem, da že izdelujete penicilin, toda niste ga še preizkusili. Jaz sem star, bolan in ne bom- več dolgo. Preizkusite ga na meni."
V tovarniškem laboratoriju
in v tovarni so delali s polno paro. Končno je napočil dan, ko je zdravnik Tamburašev napisal v svoj dnevnik;
"23. februarja 1950. Danes je najpomembnejši dan mojih pe-nicilinskih raziskovanj. To je moje drugo rojstvo. Še nikoli nisem imel takšne treme kakor danes. Kajti danes preizkušam naš penicilin prvič na bolnem človeku."
Pripovedujejo, da je bil zdravnik Tamburašev tega dne nenavadno vznemirjen ter da mu je precej drhtela roka, ko je vbrizgal injekcijo penicilina nekemu mladeniču oboMemu na gonoreji, ki se je sam prijavil za poizkus. Celo noč vsake tri ure mu je vbrizgal zdravilo. Naslednji dan pa je nervozno pričakoval, da se bolnik vrne na ponovni pregled. Ni ga bilo. Napravili so pravi lov za njim. Komaj so ga našli. Ta pa se je začudil :
"Saj ne potrebujem več injekcij. Ozdravil sem. Sporočite to zdravniku z mojo zahvalo. Nisem vedel, da me še pričakuje."
Tako so strokovnjaki nove tovarne premagali vse težave. Zdaj tovarna v resnici obratuje in izdeluje dragoceno zdravilo, ki je rešilo nešteto življenj. Toda proizvodnja je še skromna, ker tovarna še ni popolnoma opremljena. Še manjkajo nekatere naprave, da bi začela obratovati v polni zmogljivosti.
Toda delavci in strokovnjaki so vztrajni in borbeni. Največje težave so premagane, premagali bodo še ostale. Strokovnjaki že pripravljajo postopke za izdelavo drugih podobnih dragocenih zdravil, kakor streptomici-na. Laboratorijsko so že izdelali penicilin v olju, zdaj pa pripravljajo tudi pridobivanje er-gosterola—D vitamina iz odpadkov pri proizvodnji penicilina. Prepričani pa so, da bodo z vztrajnim delom dosegli še mnogo drugih lepih uspehov.
Primorske vesti
Obdarovanje slovenskih otrok
Demokratična organizacija v obeh conah Tržaškega ozemlja je pripravila slovenski deci in mladini prisrčno novoletno darilo. V anglo-ameriški coni je pripravil obdaritev otrok poseben "Odbor za novoletno jelko". Več tisoč otrok je prejelo bogata novoletna darila. V Slovenski Benečiji pa so organizirale demokratične in množične organizacije na pobudo demokratične fronte Slovencev za Slovensko Benečijo koledovanje po starem običaju beneških Slovencev. Koledniki so obiskali številne gorske vasice in obdarovali z lepimi darili okoli 600 otrok. Značilno je, da so italijanski orožniki v Ljesah prepovedali koledovanje v vaški gostilni. Koledniki pa so si pomagali s tem, da so obdarovali otroke kar na cesti.
Med našim ljudstvom
V	Gorici so dijaki Slovenske klasične gimnazije in slovenskega učiteljišča dostojno proslavili 150-letnico največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in rodoljubnega škofa Antona Martina Slomška.
Civilno in kazensko sodišče v Trstu je v neki zasebni pravdi razsodilo, da se "mora smatrati v tej coni Svobodnega tržaškega ozemlja slovenski jezik kot tuj jezik," ker da je "italijanščina" edini uradni jezik kraja. Sovenci ne morejo smatrati spričo takšne "razsodbe" navedeno sodišče kot resno.
V	Trstu so umrli: 78 letna Ivanka J uvančič, 72 letni Anton Korbar, 77 letna Julija Petrič, 49 letna Angela Zerjal, 63 letna
Justina Godina, 74 letna Marija Košuta, 56 letni Martin Samec in 79 letni Franc Tenko.
Po vaseh Slovenske Benečije napovedujejo ustanavljanje italijanskih otroških vrtcev. Gre za posebno ustanovo ONAIR, ki hoče s pomočjo italijanskih otroških vrtcev raznaroditi slovenski živel j. Takšno delovanje pa je v nasprotju s konvencijo o pravicah narodov.
V	Gorici je izšlo "Izvestje" državnih srednjih šol "s slovenskim učnim jezikom". Uvodoma je natisnjena kratka zgodovina slovenskih srednjih šol v Gorici.
V	Devinu so šempolajski pevci ubrano odpeli številne narodne in partizanske pesmi. Devin-ci si še želijo podobnih obiskov vrlih šempolajskih pevcev,
V	Št. Maver sta se vrnila iz zaporov v Benetkah Jožef Fi-gelj in Andrej Vidič. Oba sta bUa svojčas obsojena zaradi obtožbe v zvezi z odstranitvijo rimskih volkov na Sabotinu. Njune vrnitve se veselijo vsi zavedni Slovenci, možje in žene.
V	Doberdobu je imela godba, ■ki jo sestavljajo slovenski godbeniki, svoj prvi samostojni
koncert v dvorani, ki jo je lokalna oblast dovolila uporabiti. Godba je na novo ustanovljena, v njej sodelujejo samo mladina.
Značilen primer "nepristrano-sti" glede šolske politike nudi nižja strokovna šola pri sv. Križu, kjer sta za 21 slovenskih učencev predvidena dva profesorja, medtem, ko poučuje 7 italijanskih učencev — 7 profesorjev.
V Gorici so umrli 62 letna gospodinja Koza Humar, vd. Gerbec, 76 letna gospodinja Anna Komarli in 47 letni delavec Viktor Ferfolja.
Glasbena Matica v Trstu je priredila pevski ter instrumentalni koncert v Ljudskem domu. Za slovensko prebivalstvo Trsta je bila ta prireditev velik dogodek. Tržaški Slovenci si želijo še mnogo koncertov s tako kvalitetnim koncertnim sporedom.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. aiko jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
RAZNO
DVE VELIKI OPREMLJENI SOBI
SE ODDA V NAJEM. NIČ KUHE.
Vpraša se na 1279 E. 60 ST. P. F. C.
Išče se SLOVENKO
ZA DELO V KUHINJI. V RESTAVRACIJI. Zglasi naj se na 5238 ST. CLAIR AVE. ali naj pokliče EN 1-5929
RAD BI KUPIL
ŠTIRI-VRSTNE NEMŠKE HARMONIKE.
Kdor jih ima naprodaj naj sporoč: na John Janezic 1360 E. 53 ST.
POZOR, NOVODOŠU!
Išče se moške
za delo v delavnici za polnjenje steklenic z mehko pijačo, in za delo na truku. Dobra plača od ure.
Vprašajte za Mr. STARK. MILLER-BECKER CO.
6411 CENTRAL AVE.
Priletni zakonski par
išče stanovanje s 4 sobami; najraje spodaj. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
5603 CARRY AVE.
HIŠA NAPRODAJ
6 sob za eno družino, popolnoma opremljena. Plinska gorkota; v okolici E. 152 St. v Collinwoodu. Se proda, da se Uredi zapuščino.
Pokličite KE 1-5079
TRGOVSKI LOKALI NAPRODAJ
ZAMENJAM
DOBROIDQcO RESTAVRACIJA ZA HIŠO.
Poizve se v OLSEN'S WILLOBY RESTAURANT 78 Erie Street, Willoughby, Ohio tel. WI 2-9899
BE YOUR OWN BOSS BE AN EMPLOYER
INSTEAD OF AN EMPLOYEE.
Here is an opportunity to work for yourself and make good money. An established high gallonage
SUNOCO
service
STATION
is available for you on the West Side.
Fully intregated and remodeled last Spring. You buy inventory only.
For interview meet MR. SIKORA at 3200 independence RD.
between 6:30 p. m. and 9 p. m. Monday, Tuesday, Wednesday, Jan. 22-23-24 or call
VU 3-6100
for appointment
DELO DOBIJO MOŠKI
DELO DOBIJO ŽENSKE
FLOOR GIRLS
stara 18-21 let. Stalna plača, obedi in uniforme. Prijetne delovne razmere.
BLUE BOAR CAFETERIA 643 Euclid Ave.
COUNTER & GRILL GIRL
Dobi obede in uniforme.
Stalna plača.
Dobre delovne razmere. Stalno delo za pravo dekle. MERCURY DINER 8832 Euclid Ave.
FILE KLERKINJE TIPKARICE SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
(Moški in ženske)
Začetniki in izurjeni Stalna plača — 40-urni tednik Cafeteria, parkanje in najboljše delovne razmere. ' Mr. Lambert
NATIONAL ACME CO. 170 E. 131 pri Coit Rd.
KLERKINJE za prodajanje cigar in slaščic
Na razpolago je delo podnevi ali ob večerih; izkušnja ni potrebna; določena plača poleg provizije; na vzhodni ali zapadni strani mesta; primeren popust pri nakupih za delavce: plačane počitnice.
GRAY DRUG STORES. INC.
2400 Superior
OFFICE WORK
Are you interested in a job working with figures and some typing? 5^/2 day week; salary. Interviews at Cook Coffee Co. Call Mr. Jamison from 2 to 4 p. m EX 1-4200
COMPTOMETER OPERATOR
Experienced; age between 18 and 25; 40-hour week; salary, MILLERS GOLD SEAL DAIRY 1829 E. 55
Prodajalke polni ali delni čas
ter
dekle za pisarno—polni čas
Dobro je če imajo izkušnjo, toda ni nujno potrebno.
Izučimo sami.
Popust pri nakupih—plačane počitnice, zavarovalnina in dobra plača.
^ S. s. KRESGE CO.
16801 Kinsman Rd.
Clerical
GENERAL OFFICE TYPING ESSENTIAL
Diversified Work Good starting salary with opportunity for advancement.
The Electric Controller & Mfg. Co.
2700 E. 79 ST.
DICTAPHONE OPERATORICA
Mora znati "shorthand"; stalno delo; 6 deklet zaposlenih. Prijetne delovne razmere. Dobra plača.
Mining Machine Paris, Inc.
5707 ST. CLAIR AVE. UT 1-1800
MEHANIKI NA TRUCKIH
Izurjeni; stalno delo; plača od ure; $1,000 zavarovalnine; bolniška podpora; penzijski načrt.
WHITE MOTOR CO. 1421 E. 49 St.
Vprašajte za Mr. Kennedy
STREŽNIK
izurjen; kratke ure; polni čas. Napitnina, dobra plača.
Flame Room SOUTHERN TAVERN E. 105-Carnegie
COST CLERK
Stalno delo v oddelku za plače in kupovanja. Stalna plača. Dobre delovne razmere. THE CONSOLIDATED IRON & STEEL MFG. CO. 1290 E. 53 SI,
severno od St. Clair Ave.
TOOL & GAGE MAKERS
TUDI LATHE IN SURFACE GRINDER DELAVCI
Morajo biti izurjeni; podnevi in ponoči; visoka plača od ure—nadurno delo in bonus.
TOOLS & GAGES, INC.
3112 E. 63 ST.
(Vzemite E. 55th poulično do Truscon)
AIRCRAFT MACHINISTS RADIAL DRILL PRESSES MILLING MACHINES ENGINE LATHES TURRET LATHES TOOL ROOM MILLING
Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje.
Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan od 8.30 do 4. pop. v soboto od 8.00 do 12.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 Si., od Broadway
DELO DOBIJO ŽENSKE
Graduantinja High šole
Išče se mlado dekle za pisarno v "billing & price extension" oddelku; mora znati tipkati; splošno delo. Stalno. 5 dni v tednu; stalna plača.
LEMPCO AUTOMOTIVE. Inc. 2953 E. 55 Si.. BR 1-2244, Line 22
STENOGRAFINJA
z nekoliko znanjem "shorthand" za delo z kupovalnim agentom; prijetne delovne razmere; 516-dnevni tednik; stalna plača. Intervuji pri Cook Coffee Co., vprašajte za Mr. Jamison od 10. zj. do 12. opoldne.
EX'1-4200
MAŠINISTI
z znanjem splošnega dela v machine shop; podnevi; plača od ure, poleg nadurnega dela.
Vprašajte za Walter Sadowski
FEDERAL FOUNDRY SUPPLY CO.
(južno od Harvard) 4600 E. 71 ST.
HIŠNE
za delo v prijetnem ozračju; jutranje ure od 6. do 12.30 ure.
6-dnevi tednik. Vse privilegije. Ne prezrite ugodnosti, ki jih imate v uposlitvi pri
WM. TAYLOR 8 CO.
'Trgovina, ki promovira delavce iz svojih vrst'
Zglasite se v PERSONNEL DEPT. 5. nadst.
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. januarja 1951
UDOVICA
POVEST IZ 18. STOLETJA Napisal: I. E. Tomic Poslovenil: Štefan Klavs
4'%*VVVVvVV'«^**VVVVVVV%**»*VV***VVVVVVVVVVV*«*VVVvVvV
' I
?
?
t •?
y
t •?
❖ ?
t ?
X

(Nadaljevanje)
Njmia srca sta plavala v raju čiste, brezmejne ljubezni.
V	tej minuti je potrkal nekdo tiho na vrata in jih takoj odprl.
Na vratih se je prikazala— Gita. Bog jej je, kakor da jo je zadela strela. Več jej ni bilo treba videti; takoj je uganila, zakaj gre.
"Prokleta, aha!" je zavpila naenkrat s strašnim krikom "Hinavca . . . preklinjam vaju ... in vajine potomce ... To je moj blagoslov!" Besno je zaloputnila z vratmi in izginila.
Krištof in Jelena sta bila silno prestrašena nad Gitinim prihodom in njeno kletvijo. Jeleni je obtičal glas v grlu, in glava je klonila na Krištofovo ramo. V prvem hipu je v resnici mislila, da je zaslužila materino kletev, a kasneje je začela misliti o groznem položaju. Plaho jo je pogledal Krištof, ki je še vedno držal roko okoli njenega pasu. Gitina kletev ga ni prav nič prestrašila, temveč bolj ujezila. Ako je bilo dosedaj le malo simpatije do te ženske, je sedaj zginila zadnja trohica. Isti hip, ko je zginila Gita iz asesorjeve sobe, je zginila zadnja ljubav do te ženske, ki jo je nekdaj nad vse ljubil. Mesto nje je zavladala v njegovem srcu mladenka, ki mu je v vstrajnosti in moči prinesla nedolžno, mlado srce polno ljubezni in udano-sti napram njemu, ki so ga še sedaj smatrali ljudje nevrednega boljše družbe.
"Hvala ti, Bog!' je vzdihnil Krištof.
"Zakaj praviš to? . . . Sedaj?" je vprašala Jelena, ki je še vedno trpela pod utiskom materine kletve.
"Sedaj te še bolj ljubim!" je odgovoril Krištof.
"Hvala ti, hvala!" je govorila Jelena toplo in strastno. "Ali si čul one strašne besede, blagoslov moje matere ?'
"Zbesnela je ... ne ve, kaj dela ... Ne misli na to!"
"A meni je še vedno tako grozno, strašno! . . ."
"Najina usoda je v božjih rokah, a brezbožne kletve ne se-zajo do neba," je odgovoril Krištof, gladeč Jelenine lase.
"Prav praviš! Bog bo pri nama, če se nama mati oddalji!"
V	tem je asesor odprl oprezno vrata sosedne sobe. Videč Krištofa in Jeleno v objemu, se je zadovoljno nasmejal:
"No, tu je vse v redu?" je rekel asesor.
"Zaročila sva se," je odgovoril Krištof, držeč Jeleno za roko.
"Bog blagoslovi! Bilo srečno!" je del asesor veselo.
Njegove besede so popolnoma pomirile Jeleno. "Bog blagoslovi," je rekel asesor, a to samo zadostuje krščanu, ki veruje v Boga in v njegovo moč.
Jelena je bila sedaj prepričana, da je njena mati zbesnela in da je njena kletev brez veljave.
Nasprotno je mislila Gita, da bodo njene grozne besede, ki jih je izustila.v največji ljubosumnosti, zastrupljale srečo in bodočnost zaročencev.
V	tem prepričanju je zapustila Bedekovičevo hišo ter hitela domov v največji razburjenosti. Ljudje, ki so jo srečavali ter jo pozdravljali, so se čudili, da jih niti ne pogleda; temveč je hitela vsa rudeča v obrazu in govoreč sama seboj brezvez-ne besede.
Nihče je še ni videl takšne;
mimoidoči so samo zmajevali z glavami, vprašajoč se, kaj neki manjka tej ženski?
Prišedši domov je padla v naslonjač in se zjokala. Ali to je trajalo le hip. Kakor zadeta je skočila in zavpila kakor v norosti: "prokleta bodita, prokleta!"
Bila je tako razjarjena, da ni opazila, da je vstopil efeb ter prinesel pismo na krožniku.
"Vaša milost!" se je oglasil tiho, gledajoč boječe zbesnelo žensko.
"Kaj hočeš? Pojdi!" se je zadrla nad njim,
Gita je nejevoljno pograbila pismo. Čm pečat je bil na njem.
"Kaj je to?" je začela govoriti na glas. "Pismo je iz Le-grada, od moje tete . . . Da, vendar, ni umrla stara tetka? Res! . . . Tetka Barbara je umrla . . . Sirota! Bog jej bodi milostjiv! In prečitala je pismo do konca. Na koncu jo je obse jal žarek zadovoljstvo. Zapustila mi je deset tisoč forintov! Bog me ima še rad! ... Ta dedščina bo za-me, samo ze-me!" In pohlepen smeh je zaigral na njenih ustnih.
Takoj je pričela Gita delati načrte o svojem bodočem življenju. Odločila je, da bo živela po svoji volji, ne brigajoč se za ves svet in njegove govorice.
Tri dni kasneje, kar je dobila pismo, se je odpeljala Gita v Konščino in od tkaj v I-.egrad po zapuščino. V Legradu je ostala več mesecev, kjer je tudi zvedela novico, da se je nekaj izpolnilo, česar se je tako dolgo bala.
Krištof in Jelena sta se poročila.
XIX.
Posestvo pokojnega Magdiča, sedaj njegove dece. Jelene in Magdalene, je bilo silno zanemarjeno. Kdor je le površno pogledal, je opazil takoj, da tu že dolgo časa ni pogledalo gospodarjevo oko. Njive so bile slabo obdelane, vinogradi zapuščeni, vse v največjem neredu.
Gita ni skrbela že dve leti prav nič za posestvo, vedno je živela mestu, a doma je gospodaril njen oskrbnik, kakor je hotel. V kratkem času je pričel ta človek bogateti: imel je v hlevih pitano živino, vsega v izobilju. Nikaka tajnost ni bila, da oskrbnik grabi, kolikor le more, Gitinemu premoženju. Povedali so to tudi Giti, ali bila je te misli, da so vsi sluge enake, čemu potem še menjavati?!
Ali tega nereda niso mogli gledati ljudje, ki so bili prijatelji pokojnega Magdiča.
Asesor Bedekovič, ki je izvedel vse to, je pisal dolgo pismo Giti, kjer jo opominja, da naj čim preje uredi otroško premoženje, ker drugače se zgodi, da sodnija postavi kuratorja, ravno tako, kakor je že rekel kanonik Krčelič.
Gospa Gita se je ustrašila te pretnje pa je odhitela v Zagreb. Najprvo je šla k Bedekoviču, da se posvetuje ž njim, kaj naj začne. Nasvet asesorjev je bil zelo kratek:
"ZLapodite sedanjega oskrbnika in vzemite človeka, ki bo pošten in ki bo znal gospodariti. Pregledujte tudi sami gospodinjstvo in ne pečajte se s stvarmi, ki se ne tičejo vas."
"Kje naj vendar dobim človeka, ki bi mu zaupala posestvo?' je vpraševala Gita. "Vendar se ne more zahtevati, da bi vse leto živela v tej pušči?"
"Jaz vam ga pošljem," je obe-
tal asesor. "Počakajte do jutri. Čul sem, da dosedanji oskrbnik v Pankovcu pri grofu Nickem želi dobiti samostojno službo; vsi ga zelo hvalijo ..."
Gita se je zadovoljila s tem. Tretji dan je prišel v Zagreb pankovski oskrbnik ter se predstavil Giti.
Bil je mlad mož,, kakih šestindvajset let, visok, jeder in prijetne zunanjosti. Imel je plave lase in za čudo je bilo podoben Krištofu Damjaniču.
"Kako se pi^te?" je vprašala Gita.
"Josip Zana."
"0'd kod ste?'
"Iz Vesprima."
"Ste-li plemič?"
"Ne.'	,
"Zakaj zapuščate službo pri grofu?"
Zana je malce zarudel v obrazu.
"Nisem se razumel z upraviteljem," je odgovoril zmedeno.
"Zakaj?" '
"Radi žene . . . Oprostite! Sumil je, da mu je žena . . ."
"Do\*)lj, dovolj! Tukaj ne boste imel takšnih izkušnjav."
"Na moji strani ni bila krivda!' je rekel Zana svečano.
"Vseeno! . . . Kakor sem že rekla, pri meni ne boste imeli takšnih izkušnjav . . . Jemljem vas v službo in želim, da takoj odidete v Konščino. Posestvo je silno zanemarjeno. Treba ga je urediti, in kar Je zapuščeno, popraviti ... ali s čim manjšimi stroški ... Z mnogo denarja vsak osel zna nekaj napraviti. Plačo boste dobivali točno, pa mislim, da boste tudi zadovoljni. Glejte samo, da bom tudi jaz zadovoljna!"
"Delal bom, kar največ bo v moji moči," je obljubil Zana in poljubil roko vdovi.
Gita ga je pri tem pogledala, in ko je odšel iz sobe, je rekla sama pri sebi:
"Lep je ta Mad jar! . . . Zelo me spominja na njega . . ."
Novi oskrbnik je šel takoj na svoje novo mesto. Prišel je v jeseni in našel je vse polno dela. Uvidel je pa koj, da mora- vse predrugačiti. Odpustil je vse, od prveg hlapca do zadnjega svinjskega pastirja. Gita je zopet našla podobnost ž njim, ko jej je to pismeno sporočil. Ravno tako je delal on, ki je v službi baronice Pudencijane. Zana jej je pisal, da se nadeja bo-1 gatega pridelka ter se veseli I v pismu, da Gita najde na posestvu vse drugače, nego je bilo dosedaj.	I
Naenkrat je postala radovedna, kaj je storil njen novi oskrbnik. Po trgatvi se je dala odpeljati v Konščino.	|
Tamkaj je bila zelo iznena-dena. Našla je vse v najlepšem redu in stanju. Vse, kar je videla, jo je moglo prepričati, da je Zana res priden, izvrsten človek, ki dela za drugega tako, kakor sam za-se.
DELIKATESNA TRGOVINA NAPRODAJ
Proda se dobroidočo delikatesno trgovino na prometnem kraju v slovenski naselbini. Prodaja tudi pivo za na dom. Ima C-2 licenco. Zelo dotA-a prilika za mlado dvojico. Poleg je stanovanje s 3 sobami. Pokličite EN 1-1796.
Uncle Sam Says


Many thousands of U. S. Savings Bonds for Dad, Mother, and the children were given the place of honor on as many trees last Christmas Day. But, we are now in a new year with new birthdays oeming up, and one of the best gifts you can bestow is a Savings Bond, the "Present With a Future." Birthday after birthday, the Savings Bonds you give will grow and grow. Bond buying is the easiest way to go gift shopping you can find. You can purchase them at any bank or post oflice. Start your children on the thrift habit— the purchase of TJ. S. Savings Bonds
U. S. Treasury Departmeif!
'.'Zelo bom zadovoljna z vami, Zana, če bodete še nadalje tako gospodarili!" ga je pohvalila Gita.
"Upam, da bo še boljše," je odgovoril Zana samozavestno, "kadar popravim vse."
"Delajte, kakor najbolje veste . . . Prodajte od pridelkov, kolikor mislite, da vam je potrebno za denar ter popravite po svoji lastni sodbi."
Zana je tako tudi delal. Bil je delavec od ranega jutra do poznega večera. Giti je ugajalo, da je tako skrben in dobro je delo tudi drugim. Prenehale so govorice, da Gita razsiplje otroško premoženje in tudi s kura-torjem jej niso nič več pretili.
To leto je nastopila zelo zgodnja, lepa, a ostra zima brez snega. Giti je tako ugajalo, da ni zahotela po mestu. Tamkaj bi jo vznemirjali le slabi spomini, a tu je tako mirna in zadovoljna. Bila je sama. Magdaleno je še pustila pri nunah, ki so za dobro plačo imele poredno dekletce. Ali preje jej je
morala mati obljubiti, da je ne bo nihče poskušal siliti za nuno, kakor se je to zgodilo z Jeleno.
Zvečer je sedevala Gita sama v sobi in sanjarila kakor mlado dekle. Neka mamljiva piisel jo je pričela zapeljivo obletavati. Ni mogla pregnati te misli, pa si je dala prinesti sladkega vina, kakoršnje so tedaj dame pile. Bilo je staro, kuhano s sladkorjem in sladkimi koreninicami. Gita je bila enkrat poku-sila to vino, ali jej ni, kolikor se je pač mogla spominjati, ugajalo. Vse drugače je bilo sedaj. Skoro pohlepno je je srkala, in pri tem je čutila, da se jej kri razgreva, in da jej nekaj kipi. Izpila je polno čašo kuhanega vina in čutila je, da , jej lica žare, a v glavi da se porajajo iskre. Imela je rada to opojno stanje . . . Zdelo se jej je, da je sedaj njena duša svobodnejša, a volja jačja in trdnejša . . . stala je s stola ter se energično šetala po sobi.
"Da, da, to bo lepo," je pričela govoriti sama seboj. "Naj svet govori, kar hoče a jaz ;storim tako . . . Samo če bo hotel? . . . Ali hoče . . . Mari nisem še lepa in mlada?"
Začela je ogledavati se v zrcalu.
(Dalje prihodnjič)
Pomoč za rodovitost zemlje
Zemlja je naša prava mati; iz nje smo prišli in vanjo se povrnemo. Ona nam daje tudi ves potrebni živež, direktno ali indi-rektno. Rastline ali rastlinske plodove, ki jih rodi zemlja, uživamo v različnih oblikah. Pa tudi meso, mleko in jajca so produkti zemlje, ker se živali, od katerih dobivamo ta živila, preživljajo z rastlinstvom. Tako, gledano od katere koli strani, pronajdemo, da je zemlja tista, ki nas redi.
Zemljo pa je treba obdelovati, da nam rodi pridelke, ki nam služijo za hrano. To so ugoto-
ZA PRIJETEN UŽITEK poselite gledališče, kjer boste videli zanimive filme, zabavne in poučne. Naši sedeži so prostorni in udobni, prostori dobro prezračeni in varni proti ognju.
LOEWS PARK THEATRE
10211 EUCLID AVE.
EMPIRE COAL — 8202Broadway
OLGA POCOHONTAS
IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN
VUlcan 3-3416	Anna For tuna, lastnica
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGftEBI PO ZMERNIH CENAH. LEPL DOSTOJANSTVENI
Ambular čna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
VABILO NA LETNO SEJO
Slovenskega narodnega doma na 80. cesti
(NEWBURGH)
Tem potom se naznanja vsem društvenim zastopnikom in posameznim lastnikom certifikatov SND, da se vrši
LETNA SEJA
v nedeljo, dne 28. januarja, 1951 ob 2. uri popoldne
v S. N. D.
na 3563 East 80th Street
LOUIS SUP AN. tajnik
vili ljudje že pred davnimi tisočletji in iz tega se je razvilo poljedelstvo. Kmetovalci zemljo preorjejo ter jo obsejejo z žitom in semeni drugih rastlin, ki služijo človeku za hrano v listnatih oblikah, v oblikah gomoljev ali v oblikah semenskih sadežev.
Vsakemu kmetovalcu pa je znano, da se zemlja izčrpa, če se leta in desetletja obdeluje. Rastline posrkajo iz zemlje snovi, katere so jim potrebne za njihovo rast, in pridelki so leto za letom slabši. Treba je zemlji na nekak način vrniti porabljene snovi, da se vzdrži njena rodovitnost. Tudi to so ugotovili kmetovalsi že pred tisočletji in so začeli zemljo gnojiti. Z gnojem ene ali druge vrste so dali zemlji nazaj tiste snovi, katere so poljske rastline porabile.
Za gnojilo zemlje je najboljši hlevski gnoj. Tudi to so ugotovili že naši davni predniki. Poljedelski in vrtnarski eksperti nam se danes priporočajo hlevski gnoj kot najbolj splošnim zahtevam zemlje ustrezajoče gnojilo. Te vrste gnoj vsebuje skoro vse snovi, katere je treba dati izčrpani zemlji nazaj.
Te vrste gnoja pa je v naši deželi z vsakim letom manj. Velike črede živine se pasejo na prostem in ne producirajo gnoja, ki bi ga mogel farmer porabiti tam, kjer ga potrebuje. Povprečni farmerji, ki ne gojijo krav za mlečno industrijo, vzdržujejo jlandanes malo goveje živine in konj. Več in več farmskega dela opravljajo stroji, ki ne producirajo gnoja.
Farmerji in zelenjadni vrtnarji se vsled tega bolj in bolj poslužujejo umetnih gnojil, ki jih je mnogo na trgu. Umetna gnojila so izborna, toda imajo to napako, da so nekako enostran-
Chicago,	111.
HELP WANTED-	-MALE
turret lathe engine Lathe operators
EXPERIENCED NEEDED AT ONCE
gear cutter
ALSO
trainees
WITH MECHANICAL ABILITY -TODAY'S,BEST JOB OFFERS STEADY WORK WITH WELL ESTABLISHED RELIABLE FIRM APPLY AT ONCE
brad foote gear works co.
1309 S. CICERO AVENUE Cicero, 111. — Bishop 2-1070
HELP WANTED—Domestic
COMPETENT Woman—full charge 2 nice children. Light housework and cooking. Stay. Small apartment. Rogers Park. Good salary References. Yearly bonus. — AMbassader 2-5676.
COMPETENT COOK — housekeeper for care downstairs. Lovely Northside Duplex. Own room. Must like children and pets. $150 per month. ,— DElaware 7-4255.
RESPONSIBLE Middleaged Woma-an to be companion to elderly lady. Good housekeeper. Light cooking. Lovely home. Private room. — ELmhurst 3621.
COMPETENT Girl or Woman thoroughly experienced to assume charge of 2 nice children. Offer good home. References. — GRaceland 2-9226.
COMPETENT WOMAN to care for 1 year old baby. Help with housework. Good home. Own room. — JUniper 8-3629.
COMPETENT Girl or Woman for general housework. Assist with cooking. 3 in family. Stay. Private room. Good references. — BRiargate 4-8339.
ska. Zemlji dajejo samo določene redilne snovi. To je dobro, če farmer ali vrtnar ve, kakšne snovi zemlja potrebuje. Zemlja je v raznih krajih različna in razne rastline potrebujejo za razvoj različne snovi. Tu mora priti na pomoč znanost.
Federalne in državne preiz-kuševalne postaje vsled tega vsako leto preiščejo stotisoče-re vzorce zemlje, ki jih dobijo od farmerjev in vrtnarjev, in poši-Ijalce obvestijo, kakšnih vrst umetna gnojila njihova zemlja potrebuje. Tako je farmerjem in vrstnarjem omogočeno, da si nabavijo pravih vrst gnojila. Tega dela je toliko, da ga vse preiz-. kuševalne postaje ne zmorejo, vsaj ne pravočasno. Čakanje pa včasih pomeni izgubo na pridelkih.
Vsled tega je bilo zadnja leta organiziranih več privatnih ' 'zemlj o-preizkuše valnih'' laboratorijev, ki proti primerni odškodnini dajejo famerjem, vrtnarjem in sploh pridelovalcem raznega rastlinstva navodila, kakšna gnojila njihova zemlja potrebuje za ene ali druge vrste pridelke. Ti laboratoriji so se tako dobro obnesli, da imajo vedno več odjemalcev. Posebno to velja za draga in intenzivno izkoriščana zemljišča v bližini velikih mest, ki imajo za pridelano zelenjavo priročne trge. Dr. William Martin, dekan poljedelskega kolegija v New Jerseyu, je nedavno izjavil, da je za zmožne poljedelske kemiste mnogo dobro plačanih mest in prilik in' da jih bo še več v bližnji bodočnosti. Mladi dijaki, ki imajo veselje za to, naj bi skušali postati "doktorji" zemlje.
—NOVA DOBA
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Catholic Couple— 7 years old child need 5-6 room unfurnished apartment N or NW. Will decorate. Moderate rental-—HOllycourt 5-7350.
RESPONSIBLE Family greatly need 6-7 room unfurnished apartment or house. Good location West or Northwest. Near transportation and schools. Moderate rental.—KEdzie 3-0939.
I M P E R ATIVE, RESPONSIBLE Daughter and Mother both reliable, employed, need 3, 4 room apartment. Good location N. or NW. Moderate rental. Call Miss Unthank WE 5-3141, extension 21, days. JU 8-5659, evenings and Sunday.
RESPONSIBLE CTA Employee ' Wife - 2 little girls need 4-5 room unfurnished apartment. West of Southwest. Moderate rental NEvada 2-0507.
YOUNG RESPONSIBLE Employed Couple urgently need 3-5 room unfurnished apartment. North of Northwest. Moderate rental —' Dickons 2-5201 after 6:30 p. m-
RESPONSIBLE School Teachers need 3-5 room unfurnished apartment. 1st floor prefer-Vicinity Fullerton and Clark or near North. Moderate rental DIversey 8-5776.
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD OPPORTUNITY — Cleaning Store for sale. N. Good livinS quarters. Well established bus'' ness. Come out and sec. Reason* able. — INdependence 3-8719'
i