PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOT NIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST TržaSko delovno ljudstvo uživa podporo delavskih gibanj vsega sveta. To dejstvo je zanj dragocena opora in mu kaže, da je njegova borba pravilno postavljena in da je na zdravih osnovah; delovno ljudstvo v tej borbi ni osamljeno, to pa zato, ker se ne bori samo za svoje posebne interese, marveč za stvar svetovne demokracije, za demokratično, socialni pravičnosti in zdravemu gospodarskemu razvoju ustrezajoče reševanje osnovnih povojnih vprašanj. Leto 2., štev. oO • Cena 4 tire TRST, torek 26. novembra 1946. D,!0 ZAHTEVAMO MIR IN DELO Poštnina plačana - Spedizione in abbonamenio post. II sruppo Uredništvo in ■uprava: via Imbriani št 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo iškega delov-^ ^ nega ljudstva vsega početka naj doslednejši borec za demokratično rešitev tržaškega vprašanja; za tako rešitev torej, ki bi zadovoljila bitne interese širokih ljudskih množic in delavskega razreda posebej, ki bi zagotovita v danih pogojih možni maksimum demokratične svobode, gospodarskega blagostanja in socialne pravičnosti. Ta ugotovitev izhaja iz . štev. Prvič je delavski razred deželah (in to Tržaško delovno ljudstvo globoko prekaljeno v svoji demokratični in razredni zavesti ne dopušča, da bi kdorkoli kratil Ljudski skupščini suverenost, da bi še nadaljna prisotnost tujih čet zavirala normalizacijo razmer v duhu demokracije in obnove v vseh resolu- Nerazpoloženje delovnega ljud- varno le tiste pravice, ki nam jih stva proti namenom gotovih po-; noben iskren demokrat ne more ospo-uvimosu. ilitičnil1 krogov na konferenci v New | ravati. V Parizu so sprejeli kbm-/ / ■ I ki 80 v nasprotju z demokra- j promisno stališče in z izgovorom dveh det- tičnimj pravicami prizadetega ljud- J „zaradi miru“ ustvarili ..svobodno stva, je vsak dan večje. O tem nas | ozemlje“. Toda z ustanovitvijo tega „svobodnega ozemlja" se mora istočasno zajamčiti ljudstvu možnost gospodarskega in socialnega napredka, kar pa nj možno, če statut ne bo upošteval, da mora biti ljudska skupščina suverena. V resoluciji, ki so jo delavci to^ varne strojev pri Sv. Andreju poslali Svetu zunanjih ministrov v Nev/. Vorku, so med drugim zapisali: Mi, delavci protestiramo proti ta- cijskih čet, demokratični statut z omenjenimi pooblastili za guvernerja in carinsko unijo z Jugoslavijo. Tudi tržaško delavstvo ni in ne more biti pri tem ravnodušno. Pridružilo se je ostalemu demokratičnemu prebivalstvu, da energično protestira proti poskusom omejevanja suverenosti. Zaradi naše demokratične zavesti ne moremo biti popustljivi. Zalite- , ,. . - • JlaZOrno ka*e i prepričujejo mnogoštevilne ________ : s & meni, glavna gomlna sila k čim več- terih zahtevajo umik tujih okupa- u demokratizaciji. Drugič je v na- ........... šem posebnem problemu, v vprašanju Trsta in razmejitve v vse/' /K, že sam način, kako je bilo to vprašanje v svetovnem merilu in pri nas postavljeno (da je torej v bistvu borba, mod demokracijo na eni in reakcionarnim imperializmom na drugi strani), pospeševal to odločujočo funkcijo našega delovnega ljudstva in njegovih organizacij. Zato je uživalo in še uživa tržaško delovno ljudstvo podporo delavskih gibanj vsega sveta. To dejstvo je zanj dragocena opora in mu kaže predvsem, da je njegova borba pravilno postavljena in da je na zdravih osnovah; delovno ljudstvo v tej borbi ni osamljeno, to pa zato, ker se ne bori samo za svoje posebne interese, marveč za stvar sve-tovne demokracije, za demokratično, socialni pravičnosti in zdravemu gospodarskemu ražtoju ustrezajoči reševanje osnovnih povojnih vprašanj. }}* kim tendencam, ki hočejo pačiti demokratične pravice, ki si jih je naše ljudstvo priborilo. Če že mora na naše ozemlje priti guverner, naj V iej borbi je tržaški delavski razred dodobra spoznal tudi svoje nasprotnike. Sama njihova delavnost jih ie v teku dogodkov razkrtn kola. Spoznal je, da večji sovražnik imperializem, katerega zasužnjevalni interesi se vežejo z interesi, izkoriščevalskega razreda pri nas. Zaradi tega ni nič čudnega, da je postal tržaški izkoriščevalski $loj z vsemi svojimi podružnicami na tem ah onem polju glavna agentura imperializma, pomočnik pri izvajanju njegovih temnih naklepov na škodo širokih ljudskih množic, na škodo delavskega razreda. Sramota dvajsetega stoletja Sramotno izkoriščanje kmetov - kolonov v tržaški okolici Znana je borba, ki jo vodijo tr-žiški in briški koloni z veleposestniki. Borijo se proti krivicam in tlačanstvu, v katerem se nahajajo koloni, sužnji -20. stoletja. Polovico pridelka morajo še danes izročati veleposestniku. Za tega vdepo: sestnika mora dlati ne samo kolon-ampak vsa njegova družina, od 14 letnega otroka do SOletnega starčka. Medtem ko imajo koloni v trži-škem okraju hišo, hlev in košček vrta, dobivajo določeno koločino mleka za družino in imajo razsežna ie m'e ir n v tmi-: zemljišča na razpolago za obdelo-^ ' vanje, so koloni v tržaški okolici pravi sužnji. Tu imamo mnogo slučajev, da ima kolon a polovico samo zemljo, v nekaterih slučajih samo 2000 metrov in še manj. Tu se ne orje s traktorji in seje n. pr. pšenico, katero ni treba zalivati in j : jo negovati dnevno, kot to mora j kmet v tržaški okolici, kjer se po | večini prideluje zelenjava. Tukaj: ; nimamo velikih sadovnjakov in vi- j ' nogradov, kjer ni treba velikega! j truda in dela in kjer kolonu pripa-V borbi proti svetovnemu impe-; riali zrnu in njegovim izkoriščeva! skim agentom doma (in to je ob- IHm vjmsKem meraju. .cer ko.ou j enem borba za politične, socialne in mm:’ zivine’. m01f. kupovati gnoj, v izobilju, mora tukaj kolon plače- lali ES, bodo vse aše borbe zaman, fašistična pogodba. Eden najkrutejših veleposestnikov v tržaški okolici je ing. Pucalovich, o katerem smo že večkrat pisali. Ta je slabši od srednjeveških grofov. Njegovi koloni so pravi tlačani, sužnji. Ra- [ tuf, da bi imeli vlado, ki bi bila bo njegova naloga samo ta, da skrbi za spoštovanje statuta." Zelo važen moment, na katerega opozarja delavstvo v svoji resoluciji Svetu zunanjih ministrov, je vprašanje umika tujih čet. V fem pogledu pišejo delavci v svoji resoluciji: „Temeljni pogoj za ustvarjanje ozračja miru in dela je normalizacija življenja na našem o-zemlju, to se pravi, nujno je potrebno, da se takoj po podpisu mirovne pogodbe z Italijo umaknejo tuje čete." Pristaniški delavci so v svoji resoluciji energično protestirali zaradi poskusov, da se vprašanje svobodnega ozemlja" reši na imperialistični način. Naše ljudstvo noče biti pod tujo diktaturo in odklanja manevre mednarodne reakcije, ki poskuša napraviti iz Trsta kolonijo. Trst, če hoče gospodarsko upoštevati, mora biti tesno povezan s svojim naravnim zaledjem. Delavska mladina Tovarne strojev pri Sv. Andreju zahteva takojšen odpoklic zavezniških čet. .. Mladi delavci ladjedelnice Sv. Marka so se borili za svobodno izbiranje svojih predstavnikov, da bi imeli resnično demokratični sta- zen tega da zahteva od svojih kolonov najemnino, mu morajo izročiti tudi zemljiške pridelke. Kakor je znano, je ZVU z odlokom št. 141 pooblastila gospodarje, da lahko povišajo nazemnino. Ing. Pucalovich je odredbo takoj uvedel in povišal ajemnino svojim najemnikom, in sicer 12 krat toliko kot so do seadj plačevali. Obenem zahteva tudi pridelke. Tako je kolon Fontanot, ki ima 5000 nE zemlje v obdelavo- plačeval prej letno 1.000 lir. sedaj mu je ing. Pucalo- izraz resnične ljudske volje ... Mladina tržaškega arzenala, energično protestira proti sklenoui v Ne\v Vorku, ki urejujejo bodočnost Trsta in življenje domačega prebivalstva, ter zahteva, da se pusti zainteresiranemu ljudstvu, da samo rešuje in urejuje svoje probleme in življenje... Vsi protestirajo in ogorčeno odklanjajo vse sklepe, ki bi ovirali mirno življenje in demokratični razvoj prilik na našem ozemlju. Zahteva po urejenjem življenju, brez vmešavanja tujega kapitala in im- Delavska mladina ES Mladina zahteva vse možnosti za svoj obstoj Delegati antifašistične mladine, zbrani na svoji drugi konferenci so poslali v imenu tržaške antifašistične mladine Enotnim sindikatom pismo. V tem pismu se obračajo do ES s prošnjo, da bi naša sindikalna organizacija podprla mladino s tem, da bi pazljivo in z vso resnostjo proučila vse zaščitne ukrepe, ki naj bi zavarovali pravične ekonomske in soeial|Ae zahteve mladine. V pismu poudarjajo, da mladina ve in zna ceniti napore ES. ki. so s svojim delom dokazali razumevanje za njihov težaven položaj. Življenjski pogoji mladine so nam vsem dobro znani in vemo, da je večina delovne mladine včlanjena v Enotnih sindikatih Mladinski delegati pišejo nadalje o postopanju delodajalcev z mladimi delavci in vajenci, ki se v ničemer: ne razlikuje od postopanja v preteklosti. Vse to pa, se dogaja baš v trenutku, ko se pripravlja nova delovna pogodba. Mladinci pozivajo ES, da jih podprejo in izdejsitvujeio izboljšanje delovnih odnošajev. Želja mladine je, Tako je treba! Pri ACEGAT-u so stavkali, ker niso delodajalci izpolnili sporazuma V soboto pop. se je pričela stav ka j omenjena nagrada v drugih večjih nameščencev tržaškega* mest. pod-j podjetjih že izplačana. Tudi v seda-jetja ACEGAT. Stavka je izbruhnila j ujem primeru morajo biti name- zaradi_ tegmker se uprava podjetja ni držala Ogovora, S podjetjem so se namreč uslužbenci cestne 'železnice pred kratkim sporazumeli, da jim izplača poleg 30% predujma na osnovne plače še 3.000 lir zimske doklade za oženjene in 1.500 Ur za samske. Stavka se je pričela cb 14. uri popoldne. Od takrat ni vozil noben voz cestne železnice. Zaradi tega je za v nedeljo zju-traj_ ob 10. uri sklicala Osrednja komisija za sindikalno enotnost skupščino nameščencev mestnega podjetja ACEGAT. Na skupščini, ki se je vršila v ulici Conti 11, so razpravljali o stavki. Tcv. Vojmir. predstavnik ES U: o tvoril skupščino in opomnil, da j vodi sedanjo stavko uslužbencev.! da bi se nova delovna pogodba čim-1 c.es^e železnice Osrednji odbor za vvvnin sprejela t*« vsoKnvnisa iz- • sincliKaliio preje sprejela- in bi vsebovala izboljšanja ter vsa zagotovila, ki naj I v izdatni meri zaščitijo pravice mla-! dih delavcev in vajencev. Vsa mladina zaupa ES-om obram-j bo svojih pravic, prepričana je, da bo njihova bodočnost srečnejša. Upa pač, j da bodo vsi prav razumeli njene j želje — izogniti se vsem kvarnim vplivom in možnostim moralne po-1 kvarjenosti. Mladina si hoče in mora v naj- enotnost, Nato je govoril g. 'Lipossi. ' predstavnik Delavske zbornice, ki je dejal, da je stavka pričela siepr brez predhodnega posvetovanja s sindikalnima organizacijama. Vendar je potrdil, da je Osrednja komisija sprejela vodstvo stavke z namenem. da bi se viseča zadeva čim preje uredila. Ponovno je povzel besedo tov. Voi-mir, ki je osvetlil odgovornost ZVU v pogledu sedanjega stanja. ZVU izdatnejši meri zagotoviti tako živ-j namreč še ni dala nobenega pisme-Ijenje, da ji bo možno hoditi po rav- nega naloga za izplačilo nagrad in ni poti, po poti poštenega dela. kar edino vodi k izgradnji družbe in v boljšo bodočnost. Z vsemi svojimi predujmov po doseženem sporazumu. Na zadnji tiskovni konferenci je polkovnik Bovvman izjavil, da silami želi podpreti razvoj pogojev j ZVU upa na možnost izplačila. Opo za srečnejšo bodočnost vsega sveta. " ~ ščenci ACEGAT-a zaščiteni z enotnim in organiziranim nastopom, če hočemo, da bo borba uspešna. Tudi mnogi delavci ACEGAT-a so se priglasil; k besedi in obravnavali svoj peložaj. Končno je skupščina sklenila, nadaljevati s stavko. Izjemo tvorijo le uslužbenci pri preskrbi z vodo. elektrike in plinom. M Hrininshe predilnice Proti surovosti in poti-cifshemu režimu Odnos predilniskega direktorja v Krmiiiu do delavstva je jako čuden i ,n v«e prej kot.času in prilikam pri-; uieren. O tem nas je prepričal nje-j sov sobotni nastop, ko je jako osorno m grebo zagrozil nekemu delavcu. Bilo je zelo grdo. . Gospod se je zmotil. Minuli so časi samovolje direktorjev in njim sličnih hlajicev kapitalistov. Delavstvo predilnice je dostojno odgovorilo m z 10 minutno stavko protestiralo proti grobemu postopanju direktorja, Ta odločbi nastop delav-•-tva pa ga ni spametoval in pomili!. Zaradi protestne stavke je odpustil štiri delavce. V ponedeljek so se vrnili na delo tudi odpuščeni delavci. Trije izmed n Pii so bili zopet sprejeti, le četrtega mso hoteli vzeti na dele. Tozadevno posredovanje delavstva je bilo tudi brezuspešno. Ravnateljevo sovraštvo Obračuni složnih nastopov Priznanje pravic V menzah CRDA so dosegli povišek plač zori! je tudi na to. da je bila zgoraj j do delavstva je prišlo'do popolnega izraza, kc je noklicai policijo, ki je 1 aretirala dva delavca. V znak solidarnosti delavci sedaj stavkajo, ker nočejo dopustiti, da bi se z njimi postopalo tako. kakor nekaterim sovražnikom delovnega Hud-s:va prija. vich povišal najemnino na 11-112 lir letno, obenem mu mora dajati! pferializma v, naše življenje, je želja v naravi 58 1 vina, 63 kg pšenice, | vsega demokratičnega ljudstva. Vsi i 4 kokoš, 33 kg krompirja, 30 kg ! smo siti tujega vmešavanja in od- ! sadja, 10 jajc, 16.5 kg paradižni-! ločni boriti se, dokler nam ne bodo ! kov in 160 kg razne zelenjave, j priznali vse naše pravice, ki nam da polovica pridelka oziroma %, I Takšnih najemnikov ima ing. Pu-; jih iskreni poborniki demokracije ne | kot so letos večinoma’ že dobili ko- j calovich mnogo. ! morejo osporavati. Ioni v tržiškem okraju, Ker kolon nima kuharjem od strežnikom ženskam od 8 do 40% '8 do 32% 8 do 28% Protestna stavka osebja v menzah ! CRDA-e je dosegla svoj namen. Dne 19. t. m. sc se namreč sestali pred- j stavuiki delavcev in uprave podjetja j ter se sporazumeli glede primernih! izboljšanj za osebje menz. , Protest proti krivičnemu ravnanju ! z osebjem v delavskih menzah je j delavstvo zopet podučil, da se le s j složnim in enotnim nastopom lah-j ko dosežejo pravice, ki jim, jih su-mogoltni, pohlepni delodajalec krati. 35 | Po doseženem snorazumu sp, mora! osebiu v menzah CRDA-e*'P:ača‘i od-; V soboto 23. novembra 194ti je bil škodnina. v višini cd 8 do 10% rta! podpisan v Uradu za delo med Zdru-! osnovno plačo in sicer: ! Senjem poljedelcev Julijske krajine, __________________________ Pokrajinsko zvezo ES in Delavsko zbornico Plenum jug. sindihamr Za dobo od 1. februaria do 14. sep-j tembra 1946 debijo še 30% povišek, I katerega je ostalo delavstvo že do-j bilo. Doseženi sporazum bo veljal od i 14. septembra t. I. dalje. stva) ie skoval tržaški delavski razred nerazdružno enotnost vsega demokratičnega prebivalstva; skovat je temelj te demokratične fronte — slovensko-italijansko bratstvo, tesno povezanost med mestom in deželo; postavil je osnove, na katerih se ta fronta čedalje bolj širi in utrjuje, tako na političnem, kot na specifično delavskem, sindikalnem polju. Ta prvi veliki uspeh tržaškega delovnega ljudstva je dokaz njegove i zrelosti, njegovega pravilnega razumevanja bistva sedanjega^ položaja, njegove pravilne in odtočne akcije. Neizbežna, logična posledica je čedalje večje razkrinkavanje svetovne imperialistične in domače parazitske reakcije, porojene prav iz strahu pred to demokratično zrelostjo našega luiastva, našega delavstva. To razkrinkavanje je vidno z vsakim korakom v procesu ustvarjanja mirovnih pogodb in v dogodkih, ki ga pri nas spremljajo: tako v vprašanju državne pripadnosli Trsta in načrtne ustanovitve svobodnega vzemi i a (ki preprečuje najdemokra-tiinejšo rešitev — priključitev k Jugoslaviji) kot v vprašanju statuta, [uverneria in osnovnih demokratičnih svoboščin; tako v vprašanju umika tujih okupacijskih čet m zdravega gospodarskega življenja, ki je zajamčeno v tesni povezanosti z zaledjem. To razkrinkavanje smo videli v vseh — čeprav klavrno propadlih poskusih za razbijanje enotnosti demokratičnnega ljudstva, za c topit ev osti politične in sindikalne borbe tržaškega delavstva: opažamo ga otipljivo v vseh poskusih za onemogočenje demokratične rešitve tržaškega vprašanja v neposrednih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo. T a proces stalnega razgaljanja dejanskih naklepov tujega imperializma in njegovoih zastopnikov ori nas doma, ki bi nam v senci tujih bajonetov hoteli vsilili politično, so-ciahu) in gospodarsko kolonialno suženjstvo (tudi v deželi največje veledemokracije. y ZDA, kličejo zaradi stavke sindikalne voditelje pred sodišče m groze z odvzemom, sindikalnih fondov, iz katerih črpa stavkajoče delavstvo materialno pomoč), ie še bolj utrdil zrelost, enotnost in borbenost delovnega ljudstva. Številne resolucije iz vseh tovarn in delavnii kažejo, kakšna je volja tržaškega delavstva (brez in proti tej volji pa pri nas m mogoče ustvariti nekaj stalnega in trdnega), kažejfc ponovno demokratično vlogo delavskega razreda. vati nabrežinsko vodo. Tržaška občina ima kolone polovinarje (Azien-da Agricola Comunale), ki se tudi nahajajo v sličnih razmerah. Pečajo se večinoma s pridelovanjem zelenjave, ki jo nosijo na trg, kjer jih čaka vsako, jutro nameščenec mestne občine, ki zelenjavo pretehta in pobere trošarino. Vsak mesec dobi kolon polovico od prodanega pridelka. To je še srednjeveško kolonstvo. Enotni sindikat kmetijske stroke se bori že od začetka svojega obstoja, da bi odpravil to krivico. Dokler pa ZVU ne bo priznala nove Kolonske pogodbe, ki so jo izde-ker je tu v veljavi še vedno stara ZUl) je odgovorna za nevzdržne prehranjevalne prilike Prizadeti potrošniki in sindikalni predstavniki morajo nadzorovati prehrano, da bo možno popolno racioniranje inboj proti špekulantom Prehranjevalne prilike v Trstu se iz dneva v dan slabšajo. O tem si je na jasnem tudi MOS (Mestni osvobodilni svet za Trst), ki je zadevo obravnaval na svoji zadnji seji. MOS je ugotovil, da so pogoji preskrbovanja nezadovoljivi, kar je še toliko bolj usodno, ker je zima pred vrati. Preskrba, tako v pogledu hrane, kakor tudi oblačil, kurjave in drugih življenjskih potrebščin, je nezadostna in pomanjkljiva. Delovno ljudstvo je pri tem še najbolj prizadeto in ni v stanju, da zadosti svojim potrebam, ker , sedanji preskrbovalni sistem ne odgovarja najpotrebnejšim zahtevam vsakdanjega življenja. Namesto da bi izpopolnjevali vprašanje preskrbe, moramo celo trpeti, da odgovorni činitelji podpirajo svbodno trgovino, h kateri se mora prebivalstvo zateči, če hoče zadostiti svojim potrebam. Cene na svobodnem trgu pa so delovnemu ljudstvu nedostopne in zato mora trpeti pomanjakanje. Nevzdržen polažaj pa je še hujši Z GORIŠKEGA Zodriižništvo bo zagotovilo blagostanje in napredek delov, ljudstva Zadružništvo le razmeroma zelo mlada organizacijska oblika gospodarstva. Pri nas je stara komaj 50 let. To je mnoge prekratka doba. za zadružništvo, da bi se moglo popot-in pokazati vse svoje notna razviti dobro strani. Kot množestveno gibanje zajema zadružništvo že tretjič našo deželo. Sedaj se zadružno gibanje zopet širi in tudi to pot v novih prilikah, ki so — in to ne po naši krivdi — zelo neurejene. Od zadrug, ustanovljenih v zadnjih petdesetih letih, nam je le malo ostalo, Samo na Gctiškem je Mio v tem razdobju ustanovljenih okrog 600 vsakovrstnih zadrug. Od teh jih da-' nes životari približno 40, ostale so propadle. Prvi val zadružništva je šel preko nas v letih 1895—1910. V tem času je bila ustanovljena večina naših zadrug. V letih pred prvo Svetovno vojno je ustanavljanje zadrug prenehalo, ker je bila dežela z zadrugami že nekoliko nasičena. Obnesle so se predvsem kreditne ’ zadruge. Z dobrim delovanjem so rešiie mnogo kmetov iz oderuških krempljev, mnogim pa so pomagale k gospodarski. samoosvoijitvi. Proizvodne in potresne zadruge se. proti vsakemu pričakovanju niso obnesle. Mnogo takih zadrug je prt. padlo, druge so samo životarile. Le prav majhno število se jih je obneslo. Ti neuspehi nas silijo, da skrbno pVeiščemo njihove vzroke. Dragi val zadružništva je zaje! našo deželo po prvi svetovni vojni v letih 1920—1928. Po vojni smo pač skušali vse obnoviti in tako tudi zadružništvo. Za zadružno gibanje po prvi svetovni vojni je bilo značilno to. da se je z njim poskušal gospodarsko braniti naš narod. Toda fašizem. ki je zasledoval naše popolno gospodarsko in politično zasužnjen,je, je poskrbel, da narri je zadružno pot gospodarske neodvisnosti zaprl. Nesrečne vojne razmere so zlomile naše _ posojilnice, hrbtenico vsega zadružništva. Brez cenenega kredita proizvodne in potrošne zadruge tež ko uspevajo, V posojilnicah se ,;e med ptvo svetovno vojno nabralo mnogo denarja. Varnih in plodonos-nih naložb ni bilo in .posojilnice So morale zlepa ali zgrda podpisati znatne svote vojnega posojila. Italija je sicer pograbila na Primorskem ogrci m n bogastvo — železnice, gozdove, rudnike, mornarico, pristanišča, javne zgradbe itd. in pomnožila z novimi prebivalci svojo davčno moč, a niti ni priznala avstrijskih dolgov. Po neki zelo čudni morali jo trdila, da ji, sicer ptitiče neka bogata dediščina, da pa ni prisiljena plačati dolgov, ki to dediščino obremenjujejo. Politika fašizma je zapustila tudi naše zadružništvo v ruševinah. Kako velike so to ruševine in kako težko bo zadružništvo obnoviti, ve ie malokdo. Vse moramo začet: znova. Ničesar nimamo razen golih rok in dobre volje. Čaka nas mnogo let trdega dela in potrebna je velika požrtvovalnost. Verjamemo v našo moč in prepričani .smo, da bomo ponovno obnovili zadružništvo, ki bo vedno važnejši činitel.j v našem gospodarstvu. Hkrati pa bo jamstvo za blagostanje in napredek širokih slojev našega delovnega ljudstva. Tiskarshi delavci za prizadele Albance Upravni odbor goriških tiskarni-ških delavcev je podal 'te dni na seji poročilo o sindikalnem delovanju. Zelo obširno je bilo zlasti poročilo tovariša Sossol-a, ki je v izčrpnih besedah orisal potek pogajanj in porečal o doseženih uspehih. Tov. Batti. predsednik mestnega odbora ES, je podal splošno poročilo. Govoril je tudi o naporih sindikalne organizacije . za dosego sindikalne enotnosti in o njeni potrebi. Sklepi sindikalnega sestanka v Parizu se morajo praktično izvesti, ker le na ta način bomo dokazali našo iskreno razredno za/vednost. To pa se mora izvesti tudi v delavnicah, • tovarnah itd. Vse pa mora biti v strogi soglasnosti z interesi delovnega ljudstva. Sledila je živahna diskusija, pri kateri so člani odobrili novi mezdni sporazum in izrekli priznanje odboru za pripravljalna dela v zvezi z udarniškim delom, ki ga te dni izvajajo EŠ. Pričeli eo tudi nabiralno akcijo za pomoč Albancem, ki so bili zaradi nalivov in (poplav, ki so povzročile ogromno škodo, hudo prizadeti. Ali samo delodajalci zavirajo povišek mezd ? Oddelek za delo pci auglo-ameriški vojaški upravi v Golici, je potrdil mezdno pogodbe, ki so jo sklenili Enotni sindikati s prevozniki. Ta pogodba velja za osebje prevozno-odpremnih podjetij od L avgusta dalje za dobo petih mesecev. Pogodba urejuje plačilne razmere delovnega osebja, plače žensk, mladoletnikov. delovni urnik in izredno delo. draginjske doklade ter končno splošne določbe. Iz Prvačine Drafstvo v vsakdanjem življenju Dne 19. t, m. se je vršilo v večernih urah sindikalno predavanje, to je že tretje v mirenskem ekraju, ki se vrši z namenom, da se naše sindikalne organiaacije oživijo, da se rešijo gospodarska in socialna vprašanja. Podružnica v Prvačni se zanima za tovariše Italijane, ki so tam zaposleni, da imajo zadovoljive prostore za prenočišča, skrbi, da dobijo delavci svoje redile plače itd. Po vsem se opaža, da so tovariši Italijani v tej vasi kot domačini, saj se sami izražajo, da niso nikdar pričakoval podobnega med Slovenci. To sp izrazili tudi v pismu, ki so ga pisali sindikalni organizaciji; v njem izražajo svojo željo do sodelovanja in utrjevanja sldvensko-italijanskega bratstva ter sindikalne enotnosti. za brezposelne. Na drugi strani pa pospešuje svobodna trgovina prekomerno špekulacijo peščice poedincev, ki si na brezvestni in asocialni način množijo svoje bogastvo. Uvesti se mora popolno racioniranje. V tem oziru smatra MOS, da je mogoča organizacija prehrane samo pod nadzorstvom posebnih komisij, sestavljenih iz potrošnikov in sindikalnih predstavnikov. 2e v decembru 1945 je MOS stavil ZVU stvarne predloge, ki pa jih niso sprejeli kljub obljubam ZVU-ja. V zvezi in zaradi obupnega prehranjevalnega položaja, je MOS sprejel sledečo spomenico: Mestni osvobodilni svet za mesto Trst dviga odločen protest zaradi stališča ZVU-ja, razgalja pred celokupnim prebivalstvom Trsta nevzdržno prehranbeno stanje in zahteva takojšnjo uvedbo takega sistema racioniranja, ki bo zagotovil vsemu prebivalstvu izenačeno oskrbo z živilskimi potrebščinami, oblačili ter potrebnim gorivom in to z doslednim, formalnim in stvarnim razveljavljenjem svobodnega trga za zgoraj navedene vx-ste blaga. Poleg tega zahteva takojšnjo ustanovitev nadzorstvene komisije, sestavljene iz predstavnikov potrošnikov in sindikatov, za natančno in strogo spoštovanje zakonskih predpisov, kar se naj takoj praktično izvede. Za pravice zidarfev Opaža se, dlai se pogodbeni predpisi s strani mnogih gradbenih tvrdk zanemarjajo m ne izpolnjujejo. Ustanovile so se mnoge tvrdke, ki niti niso vpisane v Trgovsko ali pa v Industrijsko zbornico, .Ta podjetja sprejemajo delavce, ne da bi jih vpisale v bolniško blagajno in druge socialne ustanove. Ne samo, da ne upoštevajo pogodbenih predpisov, temveč sprejemajo celo tuje delavce, čeprav je pri nas toliko delavcev brez zaslužka. Prvenstveno pravico pri zaposlovanju motajo imeti domačini, o tem si moramo biti-enkrat za vseiej na jasnem. Vsem tem' slučajem posveča ES gradbene stroke veliko pozornost ter istočasno poziva vse prizadete delavce, dia javijo vse kršitve, ki nastajajo zaradi delovnega razmerja, zaupnikom ES; kjer pa teh mi. pa tajnikom svoje kategorije. Le na ta način bodo ES dobro poučeni o vseh kršitvah in zamogli pekreniti vse, kar je v interesu delavstva. V Beogradu se je vršilo zasedanje IV. plenuma Glavnega odbora Enotnjh sindikatov Jugoslavije. Na zasedanju, ki je končalo 18. t. m., je plenum razpravljal o vseh tekočih zadevah. Razprave so potekale v duhu izkustev, ki so si jih pridobili pri dosedanjem delovanju. Sprejeli so sklepe o organizacij-predujem poljedelskim delavce i Mm in finačnem poslovanju ES ter socialnem zavarovanju. Z dosedanjim praktičnim delovanjem pri sindikatih so si sindikalni aktivisti pridobili bogata sporazum, ki predvideva , praktična izkustva. Niso pa ostali I SS/ S* Savne V"w-' ^ pri Swi» ^va so | tembra’ Ta feijmJ se bo ‘izpla-1 P0.'?™, Za.t0 50 prikroii!i čeval od 1. oktobra ti. dalje. Nana-: organizacij novim po- šal se bo na poljedelsko delavce tr-! bebsm. S tem so dokazali svojo žaške pokrajine in na njihova bo- 1 zavest odgovornosti do delovnega doča izboljšanja mezdnih pogojev, j ljudstva in željo do resničnega Omenjeni sporazum upošteva tudi j izpolnjevanja nalog — pravih Ts-ze vse sporazumno dosežene preduj- i h.eni)| ak1ivistov \ 1ŠL n’ovih me, ki so si jih poljedelski delavci „ , • ‘ .. • } uuvm priborili kor predujem na bodoča ' U-'L1 m načinov izboljšanja prilik mezdna izboljšanja. \ . faradi zgoraj navedenih vodil- nih nagibov so reorganizirali in | izpremenili ime Splošne zveze de-| lavcev in nameščencev v Zvezo de-; lavcev krajevne industrije in obrti j Jugoslavije. i Podan je bil referat o socialnem zavarovanju. Po diskusiji o tem j predmetu so izdali poseben sklep, j da bi na ta način pospešili pravil-j no usmerjenje dela na področju so-! cialnega zavarovanja. ! Veliko pozornost so posvetili so-j cialnim potrebam delovnega Ijud-| stva ter so v ta namen ustanovili j razne socialne fonde in sicer: ! 1) Sklad za denarno pomoč j članstvu, j 2) Sklad za počitniške domove in letne odmore; 3) Sklad za kulturno-prosvetno in j fizkulturno delo. j Ob koncu je plenum sprejel tu-I dj proračun za leto 1947. ES KmefijsKe stroke Vabijo na zborovanje Vabimo vse referente Enotnih sindikatov kmetijske stroke na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 1. XII. t.l. v dvorani ES v ul. Imbriani 5 ob 10 uri dopoldne. Razpravljalo se bo o važnih gospodarskih in sindikalnih problemih. To sporočilo naj smatrajo vsi referenti za povabilo na zborovanje in naj povabilo na zborovanje, ki se ga naj sigurno udeleže. Enotni sindikati kmetijske stroke. RAZGLEDI PO SVETU j Ameriška policijska demokracija grozi sindikal. voditeljem z aretacijo in sodnim postopanjem Ameriška - zapadna demokra-1 cija je jako svojevrstna. O tem nas prepričajo tudi zadnji dogodki stavkovnega gibanja ameriških rudarjev in vladnega stališča do. tega gibanja, ki je odraz borbe delovnega ljudstva za njihove pravice. Pravosodno ministrstvo je namreč 19. t. m. sporočilo, da je vrhovno sodišče izdalo začasni ukaz o prepovedi stavke 400.000 ameriških rudarjev. Ministrstvo je nadalje pozvalo voditelja rudarskih sindikatov Le-wisa, naj umakne napovedano stavko. Temu pozivu se Levvis ni odzval. Kljub vladnim grožnjam in sodnemu postopanju proti sindikalnemu voditelju Lewisu. ki so ga obtožili, da se ni pokoril vladnim ukazom — kar je po pojmovanju dolarske demokracije, nikakor pa ne naše ljudske, demokracije, v skladu z najosnovnejšimi svoboščanimi — 4000.000 rudarjev stopilo v stavko. Mnogi mislijo, da bodo Lewisa aretirali. 3.300 premogovnikov je ustavilo vsako delo. Stavka je pov- zročila zelo resen položaj. Če se bo stavka zavlekla, je nevarnost, da se bodo zaloge občutno zmanjšale. Po računih zadostujejo sedanje zaloge le za 35 dni. Normalna dnevna produkcija znaša 2 milijona ton premoga. Vlada je zato odredila strogo varčevanje. Javne zgradbe se bodo morale držati predpisov o mejitvi uporabe električnega toka, ki so veljali v vojni. Tudi železnice bodo morale zmanjšati obrat, a kovinska in-dustrija bo morala zmanjšati proizvodnjo za 80%, Verjetno je, da se bodo cene zaradi ukinitve nadzorstva cen ponovno dvignile. Vse to bo imelo nedvomno jako usodne posledice na ameriško gospodarsko. Pričakuje se tudi, da bodo tečaji, t. j. vrednost delnic padli. Vsekakor so taki slični slučaji za nas dovolj poučni, nudijo nam istočasno možnost, da razmišljamo o opevani zapadni demokraciji ter nas silijo k pazljivosti in oprežnosti, da tudi nas ne bj zajela blagodat take proti-Ijudske politike. 26. novembra 1946. Iz področja ustvarjalnih sil cone B uporabljamo iznajdbe in izume, ki so bili storjeni v delu. Podlaga pravemu tekmovanju je pa delovna norma. Iz tega sledi, O tekmovanju Če pogledamo razvoj raznih Na ta način bo mogel vsak posa- , . ■ , , „mirovnihu konferenc in dogovorov meznik dobro pretehtati svoje last- ^e. nenjffSoce pravo tekmovanje ter skrb merodajnih ljudi za čim ne moči in ugotoviti lastne so.soh \P°vsod, kjer ne postaje delovne prejšnjo odpravo današnjega sta- nosti za tekmovanje. Ko bom tek- \norme- ...mo val s tovarišem, mi bo ta ugoto- - . Je P j1 ^e nekaj, Česar ne smemo vitev kaj dobrodošla. Seveda pa se izgubiti in vida! Udarnike moremo važnost osebne tekmovalne discipli- proglašati le tam, kjer postaje dene še bolj poveča, ko bomo tekmo- lavne norme, ker le na podlagi teh vali po skupinah'v istem podjetju, !e mogoče oceniti delavčeve uspehe, ali podjetja s tujimi podjetji. Tek- \ S tem pa nikakor ni rečeno, da movanje je torej prav za prav bor-! ne postaji tekmovanje v uradih in ba, pri kateri nam gre za uspe-[ustanovah. Tudi uradnik in na-he, kakor pri vsaki drugi borbi, j meščenec lahko tekmuje; ker pa za Uspešno pa bomo mogli voditi bor- nju ne postaje delovne norme in je nja v državah, predvsem v onih, ki so jw vojnih grozotah najbolj prizadete, nam bo namen in pomen, naših tekmovanj kmalu jasen. Čim hitrejša obttova gospodarstva in iz tega izvirajoča tem večja utrditev državne moči, sta danes najnujnejša potreba vsake države. Vsakdanji dogodki nam pričajo, da bi bilo nesmiselno pričakovati pomoči od zunaj. Ostane torej le za-vihanje rokavov in odločno delo! Uspehi takega pojmovanja obnove so danes jasni in otipljivi. Z izboljšanjem organizacije tekmovalnega dela pa bi mogli biti uspehi še večji. Zato je nujno potrebno, da smo si o delu samem vedno na jasnem, t. j., da ga večkrat kritično premotrimo. Bistvo tekmovalnega dela je povečanje in izboljšanje produkcije ob zmanjšanju stroškov. Produkcijo moremo zvišati s smotrenim in načrtnim delom, z izvršitvijo in tu- bo le, če v ^potankosti jmznamo svoje sile in njih organizacijo. Dejstvo, da moramo v vsaki borbi silno štediti s svojimi silami in torej točna ocenitev njihovega dela nemogoča, ne bomo v vrstah uradnikov in nameščencev proglašati u-darnikov, temveč jim bomo izrazili jih zelo "razumsko uporabljati, je \ na pr' ”naiholiU pač vsakomur jasno. Že mnoga bitka je bila izgubljena, ker so se borci v prvem presilnem in neorganiziranem zaletu upehali. Isti pojav smo mogli opaziti v začetku novembrskega tekmovanja. V prvo- dopisnik^ itd. V prav posebni meri velja to za prosvetne delavce. Nesmisel računanja učiteljevega ali zdravnikovega Delo sij]4U<^Jmh podružnic (KMS = Krajevni medstrokovnl svet) KMS : Idrija | prosveti in koliko bi jih bilo priprav- IDRIJA. PODRUŽNICA ES LES- svetneg^dela. Za tecSf^drav^ NE STROKE je pozvala 3. t. m. gozd- prispeva podružnica iz lastnega fon-"" da znesek 2000 lir. Dejstvo je da je ne delavce in nameščence na množični setanek. katerega se je udeležilo 90 članov. Prisotna sta bila tudi namestnik tajnika K MS-a. tov. Ogrič Julij in upravnik to v ./f C CA, UUU UU ntUt-LjuH. 1 tK/TlOVULrll (lC'm 'L*Y rct-t/lf/ Ol-C- r it-t/ V/SCfUCLJ LU-t . IIJIV |C (JI liaj Ul v m p larv 1 1 f H 1 V trebna, ako nočemo svojih sil izčr- \ ctjo lahko izvrši vsakdo, vprašanje ?eJavet pii Z1LI11,<3: T' na' bl y- s u'’ “ ‘ ' je le, kako jo izvrši. Pri tem je seveda važno, da se kakovost produktov ne zniža, temveč po možnosti izboljša. Pri zmanjšanju stroškov pride v poštev zniža-nje pogonskega in drugega materiala in zopet izvršitev, oziroma prekoračenje delovnih norm. Pri tem stopi v ospredje velika važnost delovnih norm, o katerih bomo govorili kdaj pozneje. Vprašanje je kdo in s kom naj tekmuje. Prav vsak in prav vsi! Če hočem danes izvršiti več dela, ali .... ... „ __________ bolje^ opraviti delo, kakor sem ga je, da uvajamo primerne olajšave, 1 VVVccil urami rrrtnri sin 4/tUt+tui„ J./.__"____a__•__ j •./ pati preko mere. Zato se je opazila pri novemberskem tekmovanju utrujenost. Pravo tekmovanje bo ono, pri katerem ne prekoračimo delovnega časa preko mere ali pa sploh nič. Skušati moramo torej opraviti delo Iz Herpelj-Kozine PodružnicaESpri zadrugi čaju nesreče nudili prvo pomoč. Tov. Žonta je ^ or očal. da so se vršili po zadnjem množičnem sestanku štirje študijski sestanki, na katerih se je obravnaval razvoj človeško družbe. Pripomnil je. da sc delavci pokazali za študij in časopise veliko zanimanje Tov. Pelc je poročal, da so ob sobotnem udarniškem delu pri telefon- . . HERPELJE-KOZINA. PODRUŽNI- MrnlŽSdi *S£; —RIFLFkFSSSiKSSfg da si delo pravilno organiziramo, ■ oa skupni sestanek 10. t. m. Ob ugo-1 ‘ da čim popolnejše obvladamo stro- izvršil včeraj, znali, da tekmujem.1 da delo poenostavimo, da s pridom V Mrakovšah pripravljajo drva. bVS man|ekoteTŠŠ I ^ P^log tov. predsednika je bil le pripomniti, da je zavest članstva i ^ ^be’^ določe" M zelo majhna Podružnični odbor bi j ne5/* .ni. t. . ruttmvrvrih" pač moral podvzeti potrebne mere,! - Med ^cainostrnj so se pogpvordu da odpravi take nedestatke. ki sprav- ^ ° fmd ?a obnovo o ča- liajo v slabo luč vso podružnico, če-! P^Pevkih za lonci za obnovo, o ca tudi je izven dvoma, da so v podruž- sop'b|U _ niči tud: zavedni člani IDRIJA. ODBOR PODRUŽNICE Tov. blagajničarka je podala svo- ES UPRAVNO-GOSPOTAR. STROKE je poročne s pripombo, da je v ted- imel svojo sejo .rim Pi pie_ nu knjige nabavila za 2000 ir knjig. 'a!edu sklepov, sprejet* na zadnji r. ' . . ., . ' ,! seji, so ugotovili, da sc bili vsi iz- Dosedanji predsednik je podal, vrgeni^ samo za tekmoivanje za ZREN ostavko, dosedanja blagajničarka pa j ge je prjgriasii0 premalo članov, nikakor m pripravna za to mesto. | Odbor je sprejel sledeče sklepe. Oba^ je treba izmenjati. Zato so za . gtujijsj^j sestanek se bo vršil vsak iredsednika izvolili tov, Dcbrilo, za i j.01,ejj ocj 4 ,![() 5 popoldne v prosto-b ogajmka pa tov. Božeglava. ^ I rib osnovne šole. Na prihodnjem Za uspešnejše izvrševanje sindi-1 množičnem članskem sestanku bo podan kratek . organizacijski referat. Na tekmovanje za ZREN je polagati večjo pažnjc; poskrbeti se mora. da se tekmovanja udeleži večje število članov. Uvesti je treba večjo disciplino glede točnosti pri sejah in sestankih; odbor naj bo v zgled. Tov. Gostiša. Eriavec in Pavšič bodo ugotovili, koliko članov se udejstvuje v kalnega dela so si odborniki porazdelili posamezna delovna področja. Nadalje so' iznesli razne zadružne pomanjkljivcsti, ki se naj popravijo in odstranijo. Tov. Vojvoda Milko je bil določen, da pregleda poslovalnice. Uredili so še vprašanje poenotenja cen, dovoljevanja kreditov čla-irm in drugo. Svečanost v Prestranku Prvi del pri gradnji mostu je srečno zaključen. V petek 8. t. m. smo bili na Pre-stranku priča slovesnemu dogodku.! De.avstvo. ki je bilo zaposleno pri j gradnji- železniškega mostu, je praz- j novalo zaključek prvega dela zgradbe: betoniranje obokov je končano! Svečanosti, ki je bila združena s proglasitvijo udarnikov, 6o kot gosti prisostvovali: inšpektor drž. železnic tov. inž. Mramor, šef sekcije za vzdrževanje proge tov inž. Urbančič, zastopnik gradbenega oddelka uprave drž. železnic tov. inž. Rot. zastopnik Vojne uprave JA tov. kapetan Lončar. predsednik 10 ESZDN za Slov. Primcrje tov.. Colja in drugi. Proslavi je prisostvovalo okoli 100 delavcev. V dvorani Prosvetnega doma v Prestranku je bilo gostom prirejeno kosilc. Po kosilu je predsednik domače podružnice ES tov. Pertot pozdravi! goste, nakar je povzel besedo upravnik podjetja tov. Plestenjak, ki se je toplo zahvalil delavcem za njihovo požrtvovalno delo in pridnost ter jih pozval, naj na isti način napredujejo pri tej tako važni gradnji. poudarjajoč veliki splošni pomen obnovitvenih del. Nato je predlagal, da se proglase za udarnike sledeči PAP stalno napreduje in se izpopolnjuje AJDOVŠČINA. PODRUŽNICA ES raj družinskem ozračju ima delav- šel na današnje zadružništvo, ki je POKR. AVTOPODJETJA je imela ski zaupnik pač malo skrbi, zdravo kakor vse druge inštitucije, v rokah 30. X. redni množični sestanek. To-1 delo naše sindikalne podružnice pa ljudstva samega in poudaril pomen variš Miklavž, tajnik IO ES je v ima v tem najtrdnejše osnove. — prodajno-nabavnih zadrug, ki so že kratkih besedah orisal današnji pc- j Tov. Klančič Roman predlaga, da se doslej omogočile vidne znižanje cen ložaj v Sloveniji poudaril pomen ve- ! preda prehodna zastavica tov. Am- najpotrebnejšim predmetom. Tov. litev. obrazložil važnost državnega brožiču Francu, ki se je pri delu naj- Dcrče je kratko prikazal pomen u-proračuna za 1. 1947 za vsakega po-, bolj izkazal. Predlog je bil enoglasno darniškega dela in predlagal, da bi šameznega delavca ter zaključil z j sprejet. Tov. Ambrožiču čestitamo! prihodnjo nedeljo določili za udar-ugotovitvijo. da je tev. Tito s svo- _ L imer sodelovanja smdikal-f piškc' nedeljo. Po sprejetju predloga: jim prihodom v kraje Julijske kra-! 'jr ižnice in unravP Tiam floka so v glavnih obrisih določili načrt ns*-*ic '^X.p»«53w «»■ -«. »«•. mpiu in m toL-a nririnitio - - - — 0 rin pomembnega incidenta. Ko SO meja, ki je tako krivično oddelila • DOskrbeI čhno nekai obleke « "St. 1 'KaSoic Slss n„i |e k eoarutoi« poKnzala, kako 2 Sgf 13SSS& visoko cenijo njeni člani čas in kako 1 v ot,loklh- da se olajša izplačevanje. ga racionalno izkoriščajo’. To dejstvo nam je bilo ponovno dokazano na tem sestanku. Zaradi nezadostne razsvetljave se bo moralo nadurno udarniške delo prekiniti. Sicer se je upravnik, tov. Breginc France-Soča zavzel za to. da se oskrbi transformator; toda kar čez noč tega ne bo mogoče urediti, a. čas je drag. Pa je tov. Tonček takoj našel rešitev, ki povedal, s čim si je zaslužil častni naslov ter podrobno opisal zasluge pri gradnji mostu. Novim udarnikom .je na mestu izročil nagrade, podeljene jim c d podjetja, in sicer prvemu 2000 lir. ostalim po 1500 lir. _ Za tern šo povzeli besedo tudi drugi gosti; prikazali so pomen izvršenega dela in doseženih uspehov po zaslugi delavcev, vodstva gradnje in nadzorstva, poudarili so velik pomen nase ljudske oblasti in njeno delavnost v korist države in ljudstva, posebno v primeri z razmerami v zasedbenem področju A. kjer. ljudska vo'ja sploh ne pride v poštev. Svečanost so zaključili z burnimi vzkliki ljudski oblasti, KP, tov. Titu ter udarnikom. tc variši T Ščuka AW ^ ne vannf, Fornazarič Ludvik, Počkaj aC’C a n Ivan in Bratuž Jernej: o vsakem je 0SnuJ.® dnecm studijski tečaj. Da J’ 1 so shem predlogi res docela spon- tani, se je mogel naš urednik osebno prepričati o priliki svojega obiska pri tov. upravniku. Tedaj je prišla k tov. upravniku tovarišica iz knjigovodstva, ugotovila, da mora biti njeno delo kljub pomanjkanju električne razsvetljave dovršeno :a si bo zato oskrbela sveče. Tovariš upravnik pa je ugotovil škodljivost dela pri svečni razsvetljavi in odredil nabavo karbidnih luči. Zaskrbljenost tovarišice za odkazano ji delo, briga upravnika za zdravje o-sebja, predvsem pa način občevanja med upravnikom in vsem ostalim osebjem podjetja je bilo res tako edinstveno, da si naš urednik ni mogel kaj, da ne bi tega izrazil tov, upravniku. V takem domačem, sko- Ker pa je izjavil tov. Jug, da mora biti blago takoj plačano, je tov. upravnik takoj ponudil pomoč uprave, s čimer je bila zadeva najpavoljneje rešena. — Velike brige je člane podružnice rešil tov. Miklavž, tajnik IO ES. Vajeniška šola, stanovanjsko vprašanje, knjižnica čitalnica i.t.d.: za vse to treba mnogo denarja. Zato si lahko mislimo, kako so se cddah-nili, ko jim je tov. Miklavž sporočil, da morejo porabiti v te svrhe denai ki so ga prištedili z udarniškim delom! — Omeniti moramo še važen sklep sindikalnega odbora, ki ga je članom sporočil tov. Jug: dva vajenca nista imela obleke; odbor, zavedajoč se socialnih dolžnosti sindikalne podružnice do svojih članov, jima je nabavil potrebno obleko Ista podružnica je 8. t. m. imela zopet izreden sestanek. Tov.Benvol Slavko je v. svojem predavanju o zadružništvu podal kratek zgodovinski pregled zadružniškega življenja, izkoriščanje zadrug po kapitalistih in duhovščini, kar je imelo za posledico cesto propadanje zadrug, pri čemer je izgube vedno plačevalo delovno ljudstvo.' Naravna posledica takega zadružništva je seveda bile veliko nezaupanje delavca in kmeta do zadrug. Predavatelj je nato pre iznesli kritiko na rovaš menze, je tov. Terčelj javno napade! tov. ti-pravnika menze in izjavil, da bi bilo treba v menzi »vse pobiti«. Ko ga je pa tov. upravnik zavrnil in iznesel, da je tov. Terčelj menzi dolžan, je ta enostavno odšel. Ni naloga našega lista ugotavljati, kdo je imei prav; vsekakor moramo pribiti dejstvo, da je bil nastop tov. Terčelja popolnoma nepravilen. Kritika mora biti in je nujno potrebna; toda nastope, kot je omenjeni pa nikakor ne moremo smatrati za kritike, še najmanj pa za stvarno kritiko. Sicer pa; sindikalna podružnica, ki Je s svojim izredno požrtvovalnim delom dokazala od vsega početka in dokazuje na vsakem koraku svcjoi visoko delovno in sindikalno zavest. bo brez dvoma z lahkoto napravila red v tako malenkostnih sporčkih. Važno je le, da se taki speri zatro že v kali in to na res pravi način, ker se predobro zavedamo, da so taki spori malenkostni le na videz, a se za njimi lahko skriva prevejano delovanje reakcionarnih podtalnih sil proti našemu novemu življenju; če nimajo slične zadevice drugih posledic, je prav gotovo vsaj to, da nastaja med tovariši medsebojno nezaupanje in celo nezadovoljstvo, kar mora prej ali slej dovesti do rušenja enotnesti med delavstvom. Baš to pa je najvišji cilj vse reakcije. tem bodo poživljene vse panoge sindikalnega dela, kar je nujno potrebno', gaj bomo skoro priključeni k FLRJ, kjer so sindikati vse bolj razviti in vse bolj živo delujejo. Delo je bilo razdeljeno tako: Remec Mirko, jiredsednik, Bagateli Franc, taj-nik.^ Štekar Marjanca, blagajničarka, Žorž Edi, tekmovanje Kosovel Joško, zadružništvo, Štekar Marjanca, kulturno.prosvetne zadeve. Cink Stojan. delovni odnosi in zdravstvo, Žvanut Rozalka, poslovalnica dela, Pižent Mirko, mladina, Žorž Dorče, fizkultura. Prešli so takoj na delo in sklenili sledeče naloge: Tekmovanje: prihodnja nedelja bodi udarniška po sindikalni liniji; delavci podjetij naj delajo na svojih delovnih mestih, ostalo ljudstvo se bo zbralo ob 7. uri na Titovem trgu, od koder se bodo odposlale posamezne skupine. Ob 13. uri vrnitev na trg, kjer bo podano poročilo o izvršenem delu. Prosveta: ustanovitev prosvetnega sveta za vse podružnice; organizacija godbe na pihala s sodelovanjem vseh podružnic v okviru KMS-a. Zadružništvo: razširjanje zadružne misli, da se bodo mogle ustanoviti zadruge po vseh predelih okraja. Socialni odnesi in zdravstvo: tov. Cink Stojan bo tekom meseca obiskal in pregledal vse podružnice. _ Mladina: postavitev mladinskih aktivov po vseh podjetjih, kjer pa so že postavljeni, poživiti jih. Fizkultura: pregled vpisanih članov v fizkulturnih aktivih in delovanje na to. da pristopijo še novi člani. Poslovalnica dela: ugotovitev socialnega stanja vsakega brezposelni-ka; zaposlitev predvsem potrebnej-šib; postavitev posebnih kemisij po podjetjih, ki naj ugotove. kje bi se dalo kega upravičeno odpustiti, da se tako napravi prostor demobilizi-rancem, katerih je pričakovati večje število. Da bodo pregledi posameznih podružnic uspešnejši, bodo sodelovali vsi člani KMS-a; zato so si že na tem sestanku porazdelili posamezne podružnice. Napraviti bo treba se zname odbornikov posameznih podružnic. ■ urediti redno plačevanje članarine, ureditev matičnih knjig itd. Vse podružnice boda_ morale tudi poslati poročila o dvigu produkcije od začetka leta dc sedaj. DOL-PREDMEJA. Težavne življenjske razmere v hribovitih krajih se odražajc tudi pri nas. Zato se PODRUŽNICA ES MEŠANE STROKE močno zanima za zaposlitev vseh svojih članov. 37 so jih zaposlili pri tamošnji Gozdni upravi, za 15 pa je podružnica poskrbela zaposlitev v Sloveniji. Tako je podružnica ES zaposlila prav vse svoje člane. Nastopila pa je skrb glede zaposlitve onih, ki so pri obnovitvenih delih in ki bodo ostali brez posla z nastopom slabega vremena. Tem bo pa preskrbel zaposlitev KMS v Ajdovščini. Člani odbora so si tudi porazdelili posamezna področja sindikalnega dela, kar nam' vliva upanje, da bomo skoro culi tudi kaj o prosvetnem. tekmovalnem in fizkulturaem delu te podružnice. LOKAVEC. 2. t. m. so se člani PODRUŽNICE ES PREVOZNIH DELAVCEV sestali na množičnem sestanku in razpravljali o tekočih zadevah. Zaradi odhoda dosedanjega podružničnega tajnika tov. Bolka Jožeta, je bila na njegovo mesto soglasno izvoljena tov. Černigoj Romana. > Na žalost niso na sestanku poročali o delu v posameznih delovnih področjih podružnice, zaradi česar nam ni mogoče podati njenega pregleda doseženih uspehov. AJDOVŠČINA. Člani PODRUŽNICE ES LESNE INDUSTRIJE so nabrali za poplavil ence bratske Albanske republike 17.500 lir. Naenkrat pa se pokaže, da podružnica deluje, ima svoje redne sestanke, ne da pa od sebe niti najmanjšega glasu. Tudi z ozirom na udeležbo pri tekmovanju izgloda, kakor da je podružnica za deveto goro, ne pa v Postojni, kar je bilo ugotovljeno na 21. redni seji podružničnega odbora, ki se je vršila 3. t. m. v društveni sobi. Politični pregled je tedaj podal tovariš Dolenc, predsednik podružnice. Iz zapisnika je razvidno, da so posamezniki poročali o raznih zadevah; vendar je zapisnik tako kratkebeseden. da ne moremo iz njega razbrati pravega delovanja podružnice. Ugotoviti pa moremo, da je bil dodeljen tovarišu Miklavčiču v pomoč pri organizaciji udarniškega dela tov. Rupnik, ker bi podružnica organizirala sama s svojimi člani udarniško nedeljo. Na naslednji seji dne 7. t. m. so pregledali blagajniško knjigo, da so ugotovili, kako plačujejo člani svojo članarino. Zaradi premestitve so morali črtati 31 članov, zaradi neplačevanja članarine 13 članov; po tej čistki ima. podružnica 124 članov. Ker je bilo dostavljanje Primorske delavske enotnosti. jako neredno:, bo tov. Bole poizvedel, kje tiči vzrok. tov. Bezeg Štefan pa bo ugotovil naročnike, nakar bodo .v prihodnji seji poverili, enega odbornika, da se bo v bodoče zanimal za pravočasno dostavo listov. POSTOJNA. Tu je bila 7. X. ustanovljena nova PODRUŽNICA ES »ZBC-NAPROZA«. Na sestanku, ki ga je otvoril -tov. Kancler, je bil izvoljen podružnični odbor, ki sestoji iz sledečih tovarišev C-ic): Škrinjar Drago (predsedniki. Keržič Tončka (tajnica), Kancler Vili (blagajnik) ter Kramar Jože. Šuligoj Ciril. Berdnik Franjo, Štucin Rudolf, Vončina Zdravka in Geržina Slavka kot od- borniki. Po političnem pregledu, ki ga je podal tov. Pavlovčič, se je razvila živahna debata o položaju v Evropi. — Sklenili so sestaviti takoj tekmovalno komisijo. 5. t. m. je podružnica povabila svoje člane na prvi množični sestanek. katerega so se udeležili vsi člani razen treh, katerih odsotnost je bila opravičena. Tov. Zorko je podal političen pregled. Tov. Škrinjar je prisotnim obrazložil pomen, naloge in načela ES. Ker je blagajnik tov. Kancler odšel v Zadružno šolo v Ljubljano, je bila na njegovo mesto izvoljena tov. Lidija Telček. Sklenili so, da bodo množični sestanki enkrat mesečno,, odborove seje pa na štirinajst dni. Izvoljena sta bila dva delavska zaupnika, in sicer tovariš Pavlovčič Franc za NAPROZO. tov. Zorko Drago pa za ZBC. Sklenili so ureditev STENČAS-a. Zaradi velikega zanimanja za šah, smučanje in petje, sta bila poverjena, tov. Krivec in Zorko, da uredita vse potrebno. Študijske sestanke bodo imeli enkrat tedensko, predaval bo tov. Dr. Žakelj. Sprejetih je bilo 5 novih članov. PC3T0JNA. PODRUŽNICA ES LESNE STROKE je na iskren način proslavila 29. obletnice velike oktoberske revolucije ne oziraje se na to, da so člani že prisostvovali proslavi okraja, 7. t. m. so si okusno okrasili mizarsko delavnico na žagi. Razen vseh nodružničnih članov je bilo na proslavi opaziti še številne člane drugih podružnic ES. V uvodnem govoru je tov. Čehovin Jernej v kratkih, a vznesenih besedah orisal veliko revolucijo in njen pomen. Zaključil je z vzkliki SZ in tov. Stalinu. Tov. Kralj (Les-Pro-met) in Bizjak (mladinec) sta recitirala pesmi »Prihod rdeče armade« oz. »Sovjetskim herojem« nakar so zaneli narodno »Hei Slovani«. Med posameznimi točkami so nastopali mladi harmenikaši. Končno je bilo med splošnim navdušenjem in vzklikanje* herojskemu KMS: Postojna I sovjetskemu narodu in njegovemu podružnicah, vendar do danes nis-1 Za teden istrske žene ie nodruž-mo uspeli čuti kaj^o PODRUŽNICI niča zbrala 4225 lir P ES SPLOŠNO MEŠANE STROKE. „ KMS: St. Peter na Krasu ŠT. PETER NA KRASU. PODRUŽNICA ES GOSPODARSKO-UPRAVNE STROKE je imela odbo-rovo sejo že 30. X., zaradi počasnega poročanja pa moramo o njem poročati šele danes. Politični pregled ie podal tov. Jeraj Ludvik. Iz poročil c posameznih delovnih področjih posnemamo: Po poročilu tov. Kerševana vlada na kultu m o-pr os ve tu em področju mrtvilo, v kelikor zadeva udejstvovanje članstva v lastnem delokrogu; pač pa se članstvo udejstvuje QT-T dramatskih odsekih. .jj , -i® precej zapuščen. V prihodnjih dneh bo pričelo delo ha spomeniku padlim žrtvam, za kar je _ potrebno, pobiranje prostovoljnih prispevkov. Poziva tudi podružnične elane, da sodelujejo pri prireditvi. loy. Karo je govoril 0 nastalem vprašanju glede šoferjev, ki morajo na potovanju predrago plačevati hrano; tov. Stergar (ravnatelj) se bo za zadevo zavzel. Drugo je vprašanje družinskih doklad, ki jih delavci iz področja A ne prejemajo; ker pa imajo pravico do doklad-vsi se bo podružnica pobrigala, da se zadeva povoljno uredi. V skladišču za čevlje in usnje je tlak iz cementa, kar zelo kvarno vpliva na uslužbence m bo treba oskrbeti lesen pod. Kritiziral je tovarišico, ki je sicer na bolezenskem dopustu 'a plesa le ne zamudi; zadevo bo prevzel personalni referent. Iz besed tov, Silve razvidimo, da le mladina nekam mrtva, pozivom na udarniško delo se odziva le nekaj res požrtvovalnih mladincev. Iz-gleda, da se ostali ne zavedajo da sledi mladosti resnejša doba, ko postane človeku žal za vsako izgubljeno minuto, a je tedaj podoben onemu, ki je po toči zvonil... KMS: H. Bistrica ILIRSKA BISTRICA. 26. X. je bila ustanovljena nova PODRUŽNICA ES »JUGOPETROL«. Predsedstvo nove podružnice je bilo poverjeno tov. Tomšiču Venčeslavu, tajništvo m blagajina tov. Beton Dragici, pro-sveta tov. Novaku Francu, a organizacija tov. Bertoku Mariu. Novi podružnici želimo obilo usn*-hov! KMS: Herpelje-Kozina KOZINA. — PODRUŽNICA ES »PRERAD« je imela množični sestanek dne 5. t. m. Politični pregled je podal tov. Lipanje. ki je v kratkih potezah orisal današnje politično stanje doma in po svetu ter omenil tudi obletnico velike oktobrske revolucije — V tednu naše knjige je bilo nabavljenih brošur za 3.007 lir. — Tov. Lipanje je poudaril potrebo pitanja našega časopisja, za kar se bo podružnica zavzela. — Nujno je potrebno, da pospeši podružnica svoje delo ter se dostojno pripravi na zgodovinski dogodek priključitve k Jugoslaviji. KMS: Koper KOPER. - KRAJEVNI MED-sTROKOVNI SVET je imel širši plenum _ dne 19. X. Poročilo je precej zanimivo, ne smatramo pa za potrebno, da ga objavljamo, ker je od tedaj preteklo že nad mesec dni Sploh pozivamo vse naše sindikalne oiganizacije, da pošiljajo svoia poročila takoj, ker nima smisla objavljati mesec dni stare dogodke. POPRAVEK V zadnji številki se je med poro-Š,a « Ajdovščine vrinil tiskarski sKrat. Pravlno se glasi: »Predelava sadja« in ne predelava sladkorja, kar s tem popravljalno. Odgovorni urednik: MARJAN MEDVEŠČEK Nakladnje drv pri revirju Kanomlja RAZGLEDI PO SVETU Odnosi Vatikana I______sindikalnih do enotnih organizacij Papeževa poslanica nemškemu škofu, obj'avljena januarja 1946. 1., povdarja, da se združevanje delavcev v Enotnih sindikatih „more dopuščati toliko časa, dokler obstajajo izredne prilike“. „V kolikor ne mora taka organizacija napraviti velike škode,“ pravi papež, „se morate pobrigati, da usmerite težnje delavca in ga vodite tako, da se katoličani ne odtujijo učenju evangelija ... Vaše delovanje imej cilj, da sindikalna enotnost ne dovede do stare razredne borbe. “ V Italiji obstoji Krščanska zveza delavcev, ki je Krščanska zveza delavcev imela svoj kongres, je Krščanka zveza delavcev imela svoj kongres, kateremu so prisostovali kardinal Lavitrano, voditelj krščanske demokratske stranke in druge ugledne katoliške osebnosti. Ob priliki posebne avdijence, ki jo je papež priredil 200 delegatom kongresa, je označil naloge Zveze takole: „S pravili vaših organizacij .vnesite v .življenje delavstva in njegovih družin načela, zaobljube na krščanskih osnovah. Utrjeni v tem, bodo delavci vsa svoja znanja in ves svoj vpliv prenesli v vse druge panoge družabnega življenja/1 ^Francoska zveza delavcev-kristjanov šteje okoli 350.000 članov; glavni tajnik Zveze Gaston Tis-sier je član izvršnega odbora katoliške stranke „narodno-republikanskega pokreta“. Kongres Zveze, ki se je vršil septembra 1945. 1. v Parizu, je odbil predlog Svetovne Zveze dela o združitvi. Toda morali so računati z vedno večjimi težnjimi množic enotno-sindikalnega pokreta in v strahu, da izgube vsak vpliv, se poslužujejo voditelji francoskih Krščanskih sindikatov v zadnjih časih najrazličnejših spletk. Na poslednjem kongresu Zveze v juniju 1946. 1. je bil glavni tajnik Gaston Tissier primoran priznati potrebo združitve delovanja s Svetovno zvezo dela, kar zadeva delavske zahteve. Na Holandskem so katoliški škofje zašli s svojim vmešanjem v sindikalne zadeve posebno daleč., vanje Svetovne sindikalne zveze V pastirkem pismu, objavljenem 4. III. t. 1., so v sledeče; javno prepovedali delavcem-katoličanom včlanjenje v Enotne sindikate. Naglasili so, da morajo ka-toličani ustanavljati svoje posebne organizacije... Vatikan se pa udejstvuje tudi v mednarodnem sindikalnem pokretu. T0 se je pokazalo predvsem pri poskusih Vatikana, da prepreči osnovanje Svetovne sindakalne zveze in da se ji onemogoča delovanje; nadalje se je to pokazalo v razbijaškem delovanju Mednarodne zveze krščanskih sindikatov. Na svetovnem sindikalnem kongresu v Parizu v septembru 1945. je predlagal delegat francoske Zveze delavcev-kristjanov Braudier, naj se odgodi ustanovitev Svetovne sindikalne zveze za toliko časa, dokler se njen statut „ne izpolni v toliko, da bo dosegel splošno odobrenje vseh sindikalnih kro-gov“. Ker niso mogli preprečiti ustanovitve Svetovne sindikalne zveze, so voditelji katoliških sindikatov pri razpravi o statutu skušali vnesti vanj popravke, ki bi zmanjšale njegovo uspešnost. Povda-riti moramo, da so krščanski sindikati drugih držav sploh odbili povabilo na sodelovanje na Svetovnem sindikalnem kongresu. Po zaključku dela kongresa, protidemokratski katoliški krogi niso samo poskušali omalovaževati .važnost ustanovitve Svetovne sindikalne zveze, temveč so jo začeli še tudi blatiti. List italijanske krščansko-demokratske stranke „Popolo“ je osno- izlil svojo zlobo „Uspehi, ki so jih doslej dosegla mednarodna 1 proletarska združenja vseh vrst, so enaki ničli, ker' služijo ta združenja kot govorniški oder raznim sindikalnim politikom, osnovateljem cele vrste internacional in izumiteljem vseh mogočih razdorov/* V letih 1945. in 1946. sta se vršila dva kongresa Mednarodne zveze krščanskih sindikatov, na katerih so bili zastopniki krščanskih sindikatov Francije, Belgije, Holandije, Švice in Luksemburga. Po izjavi glavnega tajnika holandskih krščanskih sindikatov Serawens na kongresu v juniju 1946. 1. šteje Mednarodna zveza krščanskih sindikatov okoli milijon in pol članov. Najmočnejši krščanski sindakati so v Franciji, Holandiji in Belgiji. V svojih stremljenjih, da učvrsti svojo lastno sindikalno internacionalo, je Vatikan povečal svoje delovanje v velikih organizacijah — članicah Svetovne sindikalne zveze. Posebno pažnjo je posvetil ameriškemu kongresu industrijskih organizacij, katerem je včlanjeno precejšnje število katoličanov, ter Zvezi delavcev Latinske Amerike, v kateri vodijo katoliški elementi, oslanjajoč se na podporo reakcije v Ameriški federaciji dela, borbo proti naprednemu delovanju Zveze. O močnejšem delovanju reakcionarnih katoliških elementov v sindikatih Združenih držav Amerike piše list „Daily people world“, ki izhaja v San Frančišku: klera^^onažft*’ pOSebno °Paža vPliv h l vellko zanimanje klera za n?™nr£ Tb?n]e In -za "j«1 način politične pro-pagande. Tako izpričujejo člani sindikatov — katoličani na pnmer, da so poverjene duhovnikom posebne naloge v delavskem jrokretu in da moraio ti biti ,,syetoyalci“ krajevnim sindikalnim onraniza-ajam. Istotako trde, da je vsebina njihovih S- e^rhije! J“a V SH! 1*“^ Mpredka. Uefnfjrjje ceih^e m niti originalno. Obstoji v mračnjaštvu naprednih stremljenj družbenega življenja, v zanikanju naprednih odredb, v teorij'! gSfaS. drUŽbe‘‘ ki S° * d° neda-a P® Hi™ t S, kS SrS rake'!?11™ “ereS°m' kl 50 izraz ^ („Novoje vremja'1).