Poitnina plačana v gotovimi. 18. novembra 1939 Št. 45 Leto III ovarrav L A S i L O NAROD E G DELAV STVA okan Že več let sem se pri na« pojavljajo politični ljudje, ki ustvarjajo takoizivano kinetsko-delavsko gibanje. Enkrat je center tega gibanja v Ljubljani, enkrat v Mariboru. O političnih ciljih teh gibanj se ne ve mnogo. V osebni agitaciji se poudarja, da je treba pri nas na politično vodstvo postaviti nove ljudi in da se je treba orijentirati na levo- Kdo naj bi bili ti novi ljudje ni znano. Kajti kadar koli se imenuje osebe, ki so v gibanjih udeležene, vidimo, da gibanja niso dala nobenih novih ljudi, vsaj pa ne takih, katerim bi se odgovorno politično vodstvo lahko zaupalo. Voditelj političnega gibanja namreč se ni listi, ki bi bil rad voditelj, ampak more biti le tisti, ki ima sposobnosti za to. moralno kvalifikacijo in kar je glavno: mnogo zaupanja med ljudmi in sloves, da je njegovo delo nesebično. Gibanje >tudi še ni opravičeno, če se kratkomalo utemeljuje z okretom uia levo. Treba je levičarstvo utemeljiti in dokazati, da je potrebam ljudstva odgovarjajoče. Program, ki je natrpan lepih besed in že stokrat obrabljenih gesel, ne pomeni mnogo. Še prav posebno ne navduši nikogar, če je že v naprej jasno, da ljudje, ki prodajajo to robo, niso za nobeno po- zitivno delo in so kvečjemu sposobni demagoško preobračati besede- Že v naprej lahko rečemo, da iz vseh teh kmetsko-delavskih gibanj nič ne bo. Tem manj, če računajo na pomoč od zunaj in se naslanjajo na politična imena, ki so v drugih delih države sicer priznana, a pri nas Slovencih ne morejo vodilno vplivati na razvoj političnih razmer. Po ustanovitvi samostojne slovenske banovine je več kot jasno-da se bo pri nas lahkr., uspešno vodilo le ono politiko, ki bo domačega porekla in ki bo svojo moč črpala predvsem iz slovenskega naroda. Vsa politična prijateljstva in zveze slovenske banovine ne bodo pomagale mnogo in bo veljalo samo to, kar se bo priborilo na domačih tleh. Z ozirom na politične prilike v slovenski banovini je za napredne, socialne in demokratične ljudi ediini izhod, da se združijo. Vsako politično cepljenje na gibanja i > na nove stranke so že v najprej obsojene na neuspeh. Mnogo discipline in podrejenosti osebnih političnih ambicij je potrehno, če se hočemo dostojno uveljaviti pred močnim nasprotnikom. S politično vrtoglavostjo moramo takoj in temeljito prenehati. Čimprej pride to spoznanje, tem bolje za nas. ZaM cL eve rudarjev Po temeljiti proučitvi položaja in razmer, v katerih se nahajajo rudarji- je sprejel rudarski odsek Delavske zbornice soglasno sledeče zaključke: 1) Vsled ugotovljenega porasta draginje pri ži\ilih za ca 10% naj se takoj ukrene potrebno, da se sedanje mezde zvišajo za procent porasta draginje, za bodoče pa s posebnim sporazumom, veljavnim za vse rud/nike v Sloveniji, zagaranti-ra automatično prilagoditev mezd draginjskim spremembam. 2) V okviru gornjega zaključka naj se izvrši akcija za zvišanje mezd pri Trboveljski prem. družbi na podlagi sedanje kolektivne pogodbe, pri ministrstvu za šume in rudnike na akcija, da se mezde in akorda odgovarjajoče zvišajo l>rez odpovedi delovne pogodbe. ") 'l vsemi močmi naj se dela na »popolnitvi in spremembi socialne zakonodaje, da se ukinejo vsa poslabšanja. prizadeta rudarjem 7-novimi pravili o bratovskih sklad" nicah in ostalimi uredbami in pra- vilniki. Rudarjem je priznati z ozirom na vrsto njih zaposlitve še posebne pravice- 4) Plačani dopusti, ki so že uvedeni v državnih rudnikih, se morajo razširiti tudi na privatne rudnike. 5) Zasigurati m »popolniti se mora reciprociteta med rudarskimi in ostalimi zavarovanji ne samo v mejah države, marveč tudi mednarodno, da ostanejo obvarovane pravice ne oziraje se na kraj zaposlitve. 6) Posebno pažnjo naj se posveča bratovskim skladnicam z ozirom na centralno urejeni sanacijski fond in dejstvo, da je število rudnikov v Sloveniji najvecje ter presega že 50% staleža aktivnih rudarjev, ne da i>i bili pri event. likvidaciji centraliziranih fondov oškodovani. Delavska zbornica je v zvezi s temi zaključki sklicala za ponede-ji'^ dne 20. XI. 1959 v Ljubljano konferenco predstavnikov rudarskih strokovnih organizacij, druge s k mn i ne rudarske zadruge in članov rudarskega odseka. smo na straži L VI Morda samo nekaj malo ljudi na tem božjem svetu danes živi mirno življenje in ne čaka s strahom, kaj bo jutri. Ves svet je razgiban in preživlja velike dogodke, mnogo večje kakor so bili v zadnji svetovni vojni. Mnogi pravijo, da je bila zadnja vojna šele samo skromen uvod v mnogo večjo in obsežnejšo borbo v svetu med dobrim in zlim, med resnico in lažjo, med pravico in krivico, med dobrim in slabim, med moralo in nemoralo, med demokracijo in diktaturo. Danes se nadaljuje borba za nov svet, za srečnejše življenje narodov, za mirno sožitje med narodi, za svet brez vojska in nasilij, za svet spoštovanja človeka do človeka, naroda do naroda. Pravijo, da mora sedanja borba stvarno zaključiti vso dosedanjo krveivo zgodovino narodov v tej solzni dolini in odpreti vrata v Kristusov hlev z enim pastirjem nad bratsko združenimi narodi. Vsa kulturna Evropa z vsemi njenimi narodi je danes potegnjena v strašno vojno stanje, veliki narodi so že puške dvignili k strelu, mali narodi čakajo v pripravljenosti in strahu, kajti ne vedo ne sire in ne dneva, kdaj bo vihar zadivjal tudi okoli njihovih domov. Milijarde denarnih sredstev požira vojna, ogromna gmotna, duhovna in ljudska bogastva so mobilizirana v vojne svrhe. Noben košček evropske zemlje ni varen pred udarci smrti. Vidimo torej, da gre za velike stvari, človeški rod mora dati iz sebe vse, da ta boj enkrat za vselej dokonča, ako sta človekova strast in slepota že tak boj hotela. Narodi so brez mrmranja pripravljeni dati vse, kar imajo, da v temo človekovega rodu prinesejo luč. Delavec je in mora biti najostrejši in najdoslednejši nasprotnik vsake vojske, ker ve, da je on tisti, ki prinaša največ žrtev in ima najmanj koristi od krvavega klanja. Videli pa smo, da so angleški in francoski delavci priznali, da v sedanji vojni ne gredo v smrt za koristi kapitalizma ali kakega nacionalnega imperijalizma, temveč zj\ zmago demokracije, ki zanje pomeni temelj za lepše življenje, predpogoj za mir v svetu. Ne vemo, če je med narodi kdaj šlo za večje stvari kakor gre danes. Dvomimo, če so bili v zgodovini kdaj usodepolnejši časi za bodočnost narodov in držav kakor so današnji. Ne vemo, če je bil kdaj jutrišnji dan bolj negotov in nejasen kakor je dandanes. Vidimo, da hoče biti vsakdo za vse slučaje pripravljen. Opažamo, da .so narodi in države skrajno previdne, da rajši za svojo obrambo store nekaj več kakor samo malo premalo. Najvažnejše pri vseh naporih in prizadevanjih pa je, da so duše in srca pripravljena, da sta duh in volja naroda na višku, da je vsak posameznik aktiven in misleč borec za lepšo usodo naroda, da nihče ni slepo pokoren, temveč premišljeno in preudarno delujoč del velikega stroja, ki pomeni življenje in obrambo naroda. Danes je važno, da nihče ne stoji ob strani, neodgovoren, nezaskrbljen za svojo usodo in za usodo bodočih generacij svoje rase in zemlje. Danes je važna zavest in zavednost, s katero vsak posameznik uravnava svoje korake, svoja dejanja in nehanja. Tudi mi doma imamo živo razgibano življenje. Delamo velike stvari. Hočemo svojo državo bolj utrditi, za večen obstoj jo usposobiti. Naša prizadevanja ne veljajo današnjim dnem, bodočnost morajo imeti pred očmi. Tudi mi smo v veliki borbi za veliko stvar. Naše kretnje morajo V'* najmanj tako pravilne kakor gibanje armad na bojiščih, naše besede »n misij pa resne in stroge kakor pogled vojaka, ki brani najsvetejše. Ali dajemo zunanjemu svetu vse dokaze o svoji državotvornosti in dokaze o svoji zrelosti, da izpolnimo pravilno poslanstvo na tein predelu Evrope? S temi dokazi v roki smo tudi mi stopili v pozornico novih evropskih dogajanj. Te dokaze moramo držati visoko, da jih vidi vsakdo vsak dan na vseh postojankah naših straž. —ec. Kakšno bi bilo življenje, da bi ne imel vsakdo nekaj najljubšega, kar mu daje moč in tolažbo, četudi mu iztrgajo vsa druga bogastva? Mnogo jih je, ki se zavedo svojega najdražjega zaklada šele v nesreči, kadar jim ne ostane ničesar drugega več —1 in solzne oči se zasvetijo od sreče in ponosa. A drugi so ga odkrili že zgodaj v razkošnem trenotku in čuvajo ga kakor svoje življenje. (Id. Cankar) Kdor je nosi! pol svojega življenja breme na ramenih, ne bo hodil nikoli več z. lahkimi koraki in ravnim telesom. (Iv. Cankar) Stran 2. cNOVA PRAVDA* Štev. 45. Mezde in j raginja Razgled po svetu Silno naraščanje draginje. Mezde bi se morale avtomatično poviševati Cene živilom stalno naraščajo. Zadnji teden se posebno cene pšenici in moki stalno zvišujejo. Tržišče pšenice je namreč izčrpano po nakupih Privilegirane izvozne družbe. Producenti, ki so do sedaj lahko zadrževali blago, zahtevajo za pšenico spričo rastočega povpraševanja vedno višje cene. Kaže, da nimamo toliko pšenice za izvoz, kakor se je pa mislilo. Poleg tega je slaba letina koruze povzročila tudi draženje pšenice. S pšenico sporedno pa tudi stalno naraščajo cene moki. Če je država določila, da trgovski, posredniški dobički ne smejo biti previsoki, potem bo morala država poseči tudi vmes, da ne bodo dobički producentov pri prodaji pšenice previsoki. Prav v tem je uredba o pobijanju draginje pomankljiva, ker ne predvideva neopravičenega draženja živil že pri producentu. Mislimo, da bo neogibno potrebno, da sc vsaj za nekatera najvažnejša živila določijo maksimalne (najvišje dopustne) cene. Seveda mora pa biti obenem poskrbljeno, da se bo po maksimalnih cenah tudi dobilo dovolj blaga. Ne sme se zgoditi, da bi imeli uradne in neuradne cene. Po uradnih cenah se blaga ne bi moglo dobiti, po neuradnih, visokih cenah ga bi pa bilo za ljudi, ki lahko plačajo, dovolj na razpolago. Skoraj gotovo ne bo drugega izhoda, da se vsaj za gotova živila predpišejo maksimalne cene obenem z dolžnostjo, da morajo producenti prodati blago določeni državni nakupovalni družbi, ki bi potem blago izročila brez vmesnega dobička nadrobni prodaji. Delavska zborniea je poslala oblastvom spomenico, v kateri zahteva, da se morajo mezde avtomatično prilagoditi porastu draginje. V vsaki banovini naj bi se ustanovil poseben odbor, ki bi vodil točno statistiko o gibanju cen in bi imel ban pravico, da na podlagi ugotovitev tega odbora (v katerem bi bili zastopani producenti in konsuinenti), s posebno naredbo določi zvišanju draginje ustrezajoči odstotek vseh onih plač, ki bi zaradi porasta draginje več ne dosegle sporazumno določenega eksistenčnega minimuma. Za plače preko eksistenčnega minimuma po mišljenju Delavske zbornice to zvišanje ne bi bilo obvezno. Predlog Delavske zbornice je dober, vendar bi bilo poskrbeti, da se eksistenčni minimum ne bi prenizko odmeril. Kajti tudi tisti, ki ima slučajno malo boljšo plačo, je zaradi draginje zelo udarjen. Pravilneje bi bilo, da bi se plače poviševale ne samo pri onih, ki dosegajo eksistenčni minimum, ampak pri vseh mezdah ne glede na višino. Pri nas so vse mezde tako nizke, da so vsi delavci brez izjeme v največji stiski, kakor hitro se le za nekaj odstotkov podraže živila. I ngravanje zakona l Tovariš nam piše: Izjemne razmere, ki so prinesle s seboj v skoro vseh evropskih državah neobičajne ukrepe v vsakdanjem življenju državljanov, so bile marsikje tudi vzrok brezvestnih špekulacij Ln izrabljani ja socijalno šibkejših slojev s strani dobro situiranih gospodarskih krogov. Posamezne vlade so naglo izdale potrebne zakonite ukrepe, s katerimi so skušale že v samem začetku onemogočiti tako zlorabljanje in s precej ostri mi kaznimi preprečiti bogatenje posameznikov na račun bednih ljudskih množic- Med take vlade spada tudi naša, ki je izdala zakonite ukrepe proti vsakršnemu navijanju cen življenjskim potrebščinam, proti podražitvi stanovanj itd. Videli smo pa v zadnjem času. da ti ukrepi 'nikakor niso bili dovolj čvrsti in odločni, saj so se podražile skoro vse življenjske potrebščine od moke, mesa, masti in olja pa do drv, premoga, čevljev in Obleke. Posebno poglavje pa tvorijo stanovanja in stanovanjske odpovedi. Takoj po izdaji vladine uredbe glede prepovedi stanovanjskih odpovedi onim oselbam, ki so poklicane na odsluiženje orožnih vaj, so posamezni hišni lastniki. predvsem v mestih, prišli ina idejo, da izigrajo zakonito vladno uredbo, po kateri se ne more odpovedati stanovanje nikomur, kdor je poklican v vojaško službo, brez ozira na to, ali pla- ča tekočo najemnino v redu ali ne. Da bi se izognili hišni posestniki strogim i.n jasnim določilom te uredbe, so pričeli pri oddajanju stanovanj prakticirati tako-le: Vsakega interesenta za stanovanje v svojih hišah vprašajo, ali je vojaški obveznik ali ne, in če je- potem mju navedejo tako sit roge najemne pogoje, da jih nihče ne more sprejeti. Drugi način izigravanja uredbe pa so izinašli v tem, da zahtevajo od stanovanjskega najemnika, da mora stanovanjsko pogodbo podpisati kak tak družinski član. ki ni in ne more postati vojaški obveznik, da bi tako lahko odpovedali stanovanje v primeru, če bi najemnina ne bila točno in v redu p la- J čana. Navadno morajo take pogod-'bc podpisovati žene in matere. V | glavnih naših, zlasti vseučiliških | mestih pa imajo največje križe in težave s stanovanji predvsem vse-učiliščniki in ostali študenti, ki pri najemanju stanovanj oziroma, sob skoro v nobenem primeru ne morejo doprinesti gospodarjem potrdila, da niso vojaški obvezniki, če pa so vpoklicani ua orožne vaje ali odteluženje svojih ostalih vojaških dolžnosti, seveda ne morejo za ves čas službovanja v naprej plačevati visokih najemnin. Tako zlorabljanje težkega današnjega stanja in razmer, ki posebno občutno prizadevajo zlasti delovno ljudstvo, delavce in nameščence, morajo oblastva in vlada brezpo- Polltičnl; Mir na Balkanu Belgija in Nizozemska sta predložili vojujočim se državam mirovni posredovalni predlog. Pravega odziva mirovni predlog ni našel. Belgija in Nizozemska se smatrata spričo zbiranja nemških čet ogroženi. V obeh državah se z veliko nervoznostjo vrše velike vojne priprave in Nizozemska je del svojega ozemlja poplavila. Nemčija izjavlja, da bo čuvala obljubljeno nevtralnost, v kar pa očividno Belgija in Nizozemska ne verjameta. Nemčija obeta nepomirljivo vojno predvsem Angliji, katero tudi dolži, da je neposredni krivec za atentat na kanclerja Hitlerja v Monakovem, ki je zahteval več žrtev, dočim je Hitler sam čisto slučajno ušel smrti. Zelo se je zaostrila napetost na severozahodu. Finci so odklonili ruske zahteve, da zgrade na finskem ozemlju mornariška oporišča. Pogajanja za sporazum so se razbila. Rusko prodiranje na Poljsko in dejstvo, da so sovjeti premaknili svoje meje globoko v Evropo, povzroča, da dobiva ideja balkanskega bloka vedno jasnejše oblike. Pokrovitelj balkanskega bloka naj bi bila Italija, ki ima naj večji interes, da si ustvari dobro soseščino v Jadranskem in Sredozemskem morju. Med Italijo in Grško so od-nošaji vedno boljši. Zadnje dni se je poročalo, da ni izključen tudi nenapadalni pakt med Italijo in Turčijo. Odnošaji med Madžarsko in Romunijo so se zelo popravili, kakor so pisali časopisi, po zaslugi Jugoslavije. Madžarski minister Lang je prijateljsko obiskal Beograd in imel z odločujočimi krogi več važnih razgovorov. Tudi spremembe v italijanski vladi se spravljajo v zvezo z novo politiko Italije tako na Balkanu, kot v Evropi sploh. Angleški dnevnik «Times> je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da Italija in Turčija na Balkanu. kjer druge velesile zasledujejo razkrojevalne cilje, podpirata balkanske države, da poravnavajo medsebojne spore in se druga drugi prijateljsko približujeta. Največji angleški list «Timcs» daje polno priznanje Mussolinijevi politiki T>'’ ,‘-i v TV|-li~,rn VTH. Angleški listi tudi prinašajo vesti, da Italija. Jugoslavija in Grčija snuieio poseben jadranski pakt. Vs« nornčiln so si soglasna, da se dipl^mnciin trudi ustvarit! train^ poJ^ie 7!’ mirno sožitie vs jata v pripovesti mladega Me Carthvja j dve okoliščini, ki sta v trenutku vzbu-; dili najino začudenje, akora\ no sta na-j me naredili zanj ugoden, nate pa zanj : neugoden vtis. Ena izmed teh je dej-j stvo, da je njegov oče klical: «Ku—i* I predno ga je videl. Druga okolščina pa je njegovo čudno izgovarjanje besede ral. Mrmral je več besed, kakor veš, toda sinova ušesa so ujela samo to besedo. Naša preiskava se 'mora jiričeti pri teh dveh okolščinak in midva bova začela s tem, da smatrava vse, kar pra- vi mladenič, kot čisto resnico.* »Kaj je sedaj s tein Sherlock Holmes je vzel zložen papir iz svojega zepa tci ga razgrnil po mizi. cTo-le je zemljevid naselbine Viktorija,* je rekel. cSnoči sem brzojavil ponj v Bristol.* Nato je položil svojo roko čez del zemljevida ter vprašal: »Kaj čitaš tukuj-le?» cArat,* sem čital. cin sedaj?* In vzdignil je roko. cBallarat.* »Tako je, To jc tista beseda, ki jo je umirajoči izgovoril in od katere je njegov sin samo zadnji zlog slišal. Skušal je izpregovoriti ime svojega morilca. Ta in ta iz Balin ruta.* »Čudovito jc to!» sem vzkliknil. <1 oda čisto jasno. Sedaj sem, kakor vidiš, precej zožil naše polje. Da je nosil ta človek siv plušč, je tretja okoliščina in ta je z ozirom na sinovo izpoved tudi resnična. Iz negotovega domnevanja smo sedaj dospeli do čiste gotovosti, da je bil to nek Avstralec iz Bal la ra ta s sivim plaščem.* »Gotovo.* (Dalje prihodnjič.) Izhaja vsako soboto. Uredništvo in 7,b konzorcij celoletno Din 40— Posamezna številka Din !• vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10 . polletno Din 20' —, - Poštni nre.lal štev 74 in nnmvn T inhlinnn Dalmatinova ulica 8. telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Post nocekovni račun •>’ . L0*1111 l,r.e,lai . ,. jT«NcwT P ravde»i zdn jacLr JBoh i n jec odgovori urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljub.jani France Pintar. Vs, v Ljubljani.