Prazgodovinska gomila v Boštanju. Dr. Jos. MANTUANI. Ko je meseca svečana ljubljansko polje še globoko pod snežno odejo, ko je življenje v naravi tu še popolnoma zatrto, tedaj so brda in pobočja v Savski dolini v smeri od Zidanega mosta proti Zagrebu že oživljena po mnogovrstni flori. Dočim vlada v Ljubljani in njeni okolici še brezpogojno zimska obleka, prigrevä v savski dolini solnce milo in ljudje obdelujejo v lahki obleki svoja polja in vinograde. Fotogr. Fr. Dobovšck. Slika 15. Odkopanl grobovi 1.'police; pogled'proti savski strugi v severni smeri. Ni čuda torej, da so vabili ti prijazni in rodovitni kraji že zgodaj k naseljevanju. V časih, ko je imel človek mnogo manj v oblasti prirodne sile, nego dandanes, je bilo življenje v stalnih naselbinah po takih krajih najprej mogoče. Zato nahajamo todi dokaze za celo vrsto prazgodovinskih naselbin, kakor n. pr. Radeče, Hotemež, Brunik, Novi Grad, Mrtovee, Boštanj, Gabrije, Ravne, Teriški Grad, Radna, Okič, in drugih več. Grobišča teh naselbin so večinoma že izsledena in prekopana1. Vendar se dobe še ohranjene gomile, dasi že deformirane, ki pa navzlic temu hranijo svedoke naše domače prakulture. S tem nočem reči, da so vsi izdelki, ki jih najdemo v teh grobovih, doma na naših tleh izdelani; nedvomno imamo med njimi mnogo iz ptujine dovoženih stvari. A tudi trgovinske zveze spadajo v kulturo in so tem važneje, čim starejše so. O eni izmed teh gomil, ki sem jo prekopal meseca marca 1911 podajam v nastopnih vrsticah pregledno poročilo. Na to grobišče me je opozoril muzejski preparator g. Fran Dobovšek, ki natančno pozna kraje okoli Boštanja, ker je, ondi rojen, ozemlje že v mladih letih prehodil in potem ponovno preiskal. Gomila je ležala v Spodnjem Boštanju, nekako na pol pota med Fotogr. Fr. Dobovšck. Slika 16. Gomila od južne strani. Boštanjem in Sevnico, na pridvigneni planici, raz katero se vidi daleč na okoli po savski dolini. Svojedobno je morala bili po Savi vozečim se brodarjem nekako znamenje in tipična točka za preceno razdalje od ene postajanke do druge. Nehote se spomni omikanee Homerja, ki ponovno pripoveduje o nasutih gomilah, ki so „čast možem", se vidijo daleč z morske planjave in opominjajo brodarje ondi pokopanih junakov. Naš grob sedaj ni imel z ozirom na lego več tiste važnosti, ki mu je bila svojedobno odmerjena. Bil je vsestransko deformiran; 1 1'rim. Izvestja muz. društva za Kranjsko 1894, poročilo Jerneja Peč ni k a. razen tega pa je nastala okoli njega vas, ki ga je s svojimi poslopji proti Savi popolnoma zastrla. Ko sem videl gomilo prvič, sem na podlagi odnošajev okoli nje dvomil, da bi bila še neprekopana. Vendar sem smatral za vredno, da naredimo vsaj poizkus. Gomila je bila prisekana; vrh so odsuli, da so dobili ploskev za mal vrtič, okoli 25 kvadratnih metrov velik. Pri tem delu so sipali zemljo na pobočja in tako so preustrojili preje okrožni tloris gomile v četverovoglati; vogali so bili precej zaokroženi. Naklonski koti pobočja so bili na vsakem vogalu drugačni: na vzhodnem 23°, na zapadnem 28°, na severnem 32°, na južnem samo 15°. (Glej tudi naris in tloris, slika 24.) Načeli smo gomilo na južno-zapadni plati s tem, da smo izvršili 1 m široko zarezo, segajočo malo manj nego do srede temena, in Fotogr. Fr. Dobovšck. Slika 17. Gomila od zapadnc strani. to v dveh policah. Na drugi polici smo prišli v globini 1*15 od vrha in 1"52 od sredine na prvi sled: ost železnega kopja. Po svoji legi je jamčila ta sulica za to, da gomila še ni prekopana, vsaj večinoma ne in da se bo torej znanstveno izplačalo, prekopati jo. Sedaj smo začeli odgrinjati plast za plastjo in smo dospeli v globočini 1*05 m do groba (v tlorisu zaznamovanega z I.) Ko smo bili zadnjo plast prsti odstranili, smo našli dno, na katerem so se tam, kjer je ležalo truplo, očitno videle sledi, in to v podobi črnega prahu, ki se je med prsti razmazal tako, kakor petrolejeve saje; množina kokaljevega zrna je zadostovala, da je bilo mogoče počrniti 7* SS vso dlan in prste na notranji strani. Bil je slučaj temeljite razkrojne po trohnjenju, kakor se redkokedaj dogaja. Obrisi trupla so se natančno poznali, tako, kakor bi ležala na rjavi prsti črna silveta. Nakit je ležal na mestu, kjer je obsedel, ko je truplo izginilo. Orientacija je bila natančno proti severu-zatonu, kakor je pokazala busola. Zemlja je rdeče-rjava in ilovnata, ima torej i železa i kisline v sebi. Ljudje pravijo: „to je huda zemlja." V tem grobu I smo našli nastopne predmete2: 1. a) Dele razpadlih bronastih uhanov. b) Bronast navratni obroč, ovalno vpognjen, (velika os 180, mala 161 mm), z narezami ornamen-tiran in jako lepo pati-niran. Debelost 11 mm. En konec je bil odprh-njen in je ležal poleg obroča. (Glej sliko 19.) c) Dve bronasti spenjači (fibuli), katerih žičasta locanja sta vdelana v neprozorni, temnozeleno in rmeno pegasti stekleni oklep podolgovato-sodčaste oblike. Ta tehnično občudovanja vredni tvor italskega izvora utegne biti prvi, ki je bil na Kranjskem izko- Fotogr. Fr. Dobovšek. pan. Da se dožeiie, ako Slika 18. Poizkusila zareza na južnozapadni so se PreJ kedaj dobile strani gomile. spenjače ali drugi bronasti predmeti, vdelani v neprozorno, barvasto steklo, bodo pokazala še-le obširna poizvedovanja. — Ena teh spenjač je 52 mm, druga pa 58 mm dolga. Igli ste obe odprhneli. (Glej sliko 20.) d) Bunčico bronaste igle iz neprozornega rinenega in temnozeleno _pegastega stekla, v podobi sprednjega dela iz pasjega telesa; 2 Številke na čelu predmetov značijo skupine v grobu, kakor so zaznamovane v tlorisu. igla sama je odprhnela in se popolnoma zdrobila. (Glej sliko 20.) e) Niz jagod od modro-barvastega stekla z rmenimi okraski, skupaj 190 kosov. /') Niz jantarjevih jagod od velikosti grahovega zrna do lešniko- vega jedra. Vsi ti predmeti so ležali na mestu, kjer sta bila prej glava in vrat. 2. 3. Štiri zapestnice iz brona, deloma ornamentirane z geometričnimi zarezami in 59, odnosno 60, 63 in 68 mm velikih v odprtini; njihova debelina ima 6, odnosno 6, 6 in 9 mm. (Glej sliko 19.) 4. Z vzboklinami okrašena, grafitirana (črna) posoda, 193 mm visoka, 240 mm v odprtini na vrhu široka, največja širina 302 mmi dno 98 mm v premeru. Posoda je bila ob vznožju na dno groba postavljena. Vsled razmerno šibke plasti je bila vhojena, s prstjo napolnjena in stisnjena; vendar se je dala popolnoma sestaviti. (Glej sliko 21, a). 5. Tri železne sulice listaste oblike z močnim, zaokroženim, jedrovim na-pustkom in zožujočim se tokom. Bile so močno raz-jedene; ena je v sedanjem stanu 400 mm dolga, druga 360 mm, tretja je v drobcih, a je morala biti iste veličine, kakor dve prvi. 6. V obližju groba se je našel del železnega meča, 42 mm širokega. Kolikor se da določiti, je bil meč ploščnat, brez krvnih strugic in brez jedrovega napustka. Grob II. Kakor je bila lega trupla v grobu I določljiva po temnobarvni sprhenini, tako tudi v drugem. Dno tega groba je bilo pod površjem 1"15 m. Tu smo našli nastopne predmete. 7. Bečko (situlo) od tenko zvaljane bronaste pločevine. Posoda je bila gladka, a sedaj močno razjedena in razpadla. Po ročaju soditi Fotofir. Fr. Dobovšck. Slika 19. Ovratni obroč in tri zapestnice. je morala biti približno 185 mm na odprtini široka in po tem razmerju okoli 270—300 mm visoka. Jako važno za presojevanje tedajnih gospodarskih razmer in navad je pa to, da smo našli dele še določljive varovalne odeje. Ta je sestajala iz dveh plasti. Prva, neposredno na bronovi površini ležeča plast, ki je obdajala situlo, je bila iz mehkega ličja, ki je moralo biti približno kakih 20 mm na debelo okoli posode nadejana. Nad to mehko plastjo pa je bila še pletenica iz vrbovih viter, tako, da je bila bronasta stena dragocene posode dobro zavarovana, osobito zoper udarce od zunaj. Dele te varovalne odeje smo mogli še iz prsti izločiti in dvigniti ter spraviti v muzej. (Glej sliko 22). 8. Nekako v sredini groba ob levem robu je ležala popolnoma zdrobljena, rdeče žgana posoda iz neizčiščene snovi. Sestaviti je Fotogr. Fr. Dobovšck. Slika 20. Spenjači (št. 1 c). Bunčica (št. 1 d). Spenjača (št. 18). Spenjača (št. 17 a). ni bilo več mogoče, torej tudi ne oblike in meril določiti. Posodit je brez okraskov. 9. Ob desnem robu so ležali deli železnega noža, od rje močno snedeni. Velikost in oblika niste več določljivi. 10. Ob vznožju na levi strani je bila rjavkasta posoda z debelimi stenami, zdrobljena. 11. Poleg te je bila še druga, tudi zdrobljena posoda iz podobne tvarine, kakor ona pod št. 10. Tudi ta je bila močnih sten. Sestaviti se ne dasta več. Zato tudi oblika in merila niso določljiva. Zavarovani sta bili posodi s kamenjem, ki je pa vendarle bilo razmaknjeno. Ker so po razmeroma šibki plasti zemlje ljudje hodili in prekopavali zemljo za vrtne nasade, so pomečkali posodo in kamenitno zaščito razmaknili. 12. Lončena, temno žgana posoda, zdrobljena. Oblika je samo približno določljiva. Bila je nizka sklediea s široko odprtino ter ornamentirana. Okraski so z naojstrenim orodjem od lesa ali od kosti vdelani in kažejo na vratu pet vsporednih črt, na obramju voglato dvojno vijugo. Tudi ta posoda je bila s kamenjem obložena a navzlic temu zdrobljena, tako, da ni bilo mogoče vseh delov zbrati iz prsti. Grob III. Meje tega groba ni bilo mogoče določiti; ležal je pod površino 1*10 m globoko. Sledu o pokopancu ni bilo, niti kot strhlenina, niti kot žganina. Našli pa smo te-le priložke. Fotogr. Fr. Dobovšck. c = št. 32. a = »t. 4. b - št. 23. Slika 21. Lončene posode iz gomile. 13. Ob črti, ki domnevno tvori mejo tega groba, je bila najdena gladka, siva, lončena posoda od kamnov zavarovana, a zdrobljena na majhne koščeke. Oblika in merila se ne dajo več določiti. 14. Takoj poleg te je ležala druga, istotako zdrobljena posoda, temnosiva in brez okraskov, kakor ona pod štev. 13. 15. Lončena posoda brez okraskov, črne barve, grafitirana, v podobi precej visoke terine za juho, okrogla — a v kosih, ki se bodo morebiti dali še sestaviti. 16. Železna sekira na tok, od rje zelo poškodovana, dolga sedaj 149 mm, ob ostrini 54 mm široka, odprtina toka (tula) 38 mm. Grob IV. je bil pod površino 1*15 m globoko, meje njegove se niso dale določiti. Sledu od mrliča ni bilo nobenega več. Domnevati pa je vendar, da je bil mrlič tu pokopan, vkolikor se da sklepati po najdenih predmetih. Našli smo namreč: 17. Dve železni sulici; ena navadne velikosti (prim. zgoraj, grob II, št. 5), a od rje zelo razjedena; druga pa je bila nenavadne velikosti in meri še sedaj, razjedena od rje 620 mm v dolžini in 76 mm v največji širini. Oblika je listasta, na sredi ima močan polukrožen napustek (jedro). Prostorni tok ima ob spodnjem koncu izrazit obroč napuščen, na njem pa 7 poluoblastih grč kot okrasek. 17 a. Bronasto spenjačo s privesenim obročkom. (Glej sliko 20.) 18. Bronasto spenjačo, zdrobljeno. (Glej slikoI20.) Slika 22. Zgoraj ličje, spodaj pletenina iz viter od bečke (situle) iz gomile. 19. Drobce železnega noža (ne več določljive oblike). 20. Dele bronastega prstana brez okraskov. 21. V neposredni bližini tega groba so ležali deli zdrobljene, temnosive lončene posode brez okraskov; oblika in merila so nedoločljiva. 22. Poleg te posode je ležal, s kamenjem zavarovan, precej velik lonec, poškodovan, a se je dal popolnoma sestaviti. Narejen je iz navadne gline in temnosive barve, 280 mm visok, največja širina je 260 mm, odprtina 210 mm. Kakor v drugih enakih slučajih v Fotogr. Fr. Dobovšck. naši gomili, je bila tudi ta kamenita ograja razmaknjena, posoda pa potlačena. (Glej sliko 23, c.) 23. Nad zglavjem se je nahajala nizka, enostavno izvršena skledica rdeče-rjave barve; na eni strani ima tri grčaste nadevke, sicer je brez okraskov. Tudi ta je bila potlačena, a se je dala docela sestaviti. Visoka je 54 mm, premer odprtine je 172 mm, največja širina meri 192 mm. Za stojalo služi rob ob 40 mm široki vboklini na dnu. (Glej sliko 21, b.) Grob V. Obris tega groba se ni dal določiti. Sledu od mrliča ni bilo nobenega. Edinole po predmetih sinemo sklepati, da je bil tu res pokopan človek. Dno je bilo 1"1() m pod površino. Fotogr. Fr. Dobovšck. c = št. 22. a = št. 24 a. b = št. 20. Slika 23. Lončene posode iz gomile. 24. Najvažnejši priložek tega groba je bila železna sulica. Dasi od rje močno razjedena, meri ostalina njena vendar še 300 mm v dolžini. Ost je listaste oblike in ima v sredini krepak polukrožen napustek. Ta sulica je bila v poizkusili zarezi prvi pojav za dejstvo, da gomila ni še popolnoma prekopana. (Glej sliko 18, točko, kamor kaže delavec s palico). 24 a. Ob domnevanem robu tega groba je bil najden lonček sive barve, debelih sten in priprosto izdelan, sodčaste oblike. Visok 200 mm, odprtina je široka 236 mm v premeru. Na pasu največje širine ima na zunanji periferiji štiri grčaste nastavke. (Gl. sliko 23, a.) 25. Del železnega, od rje razjedenega meča. Dolžina se ne da določiti, širina ostanka je 44 mm. Meč je bil ploščuat, brez jedra in brez krvnih strugic, vkolikor je to mogoči; določiti na zelo poškodovanem ostanku. 26. Lončena posoda (lonec), poškodovana, debelih sten od navadne, neizprane gline, visoka 240 mm, največja širina je 245 mm, odprtina 232 mm. Bila je v zemlji nezavarovana; dala se je popolnoma sestaviti. (Glej sliko 23, b.) Grob VI. Ta se je nahajal v horizontalnem sredotočju gomile 1*85 m pod površino in je torej najstarejši in prvi izmed vseh. Sledu od mrliča samega ni bilo nobenega več. A da je tu bil pokopan človek, sve-dočijo priložki in nakit. Obris groba je bil prav dobro poznati. Tu so ležali ti-le predmeti. 27. Niz jantarjevih jagod (116 kosov) v debelosti divjega graška do one lešnikovega jedra. Ležale so lepo v krogu, kakor bi bi bile umetno projicirane v horizontalno smer. 28. Dve bronasti spenjači (fibuli), ki ste bili pa od zelenega volka razjedeni in zdrobljeni. Njihova prvotna oblika se da samo še domnevati, nikakor pa z gotovostjo rekonstruirati. 29. Dva razpadla bronasta uhana, ki jih je bilo določiti samo po posameznih delih. Oblika se ne da določiti. 30. Lončena, gladka posoda črne barve, poškodovana, a se je dala sestaviti. Višina 60 mm, največja širina 182 mm, odprtina 164 mm. V grobu ni bila zavarovana. 31. Sivorjava posoda, gladka, brez okraskov, po obliki najbrže nizek, nabokel lonec s široko odprtino. Ker je bila posoda prosto v zemljo položena, brez kamenite obklade, je bila strta. Morebiti se bo dala počasi rekonstruirati. Najdena je bila izven grobovih mej, a v njegovi globini. 32. Gladka, črna lončena posoda, strta, ker je bila brez kamenite obklade zakopana; obliko ima podobno, kakor posoda pod štev. 23 (grob IV). Visoka je 60 mm, največja širina je 182 mm, odprtina 164 mm. Najdena v globini 1*85 m, a ne v obrisu groba. (Glej sliko 21, c.) 33. Železna sekira na tok, od rje zelo razjedena. Dolga je 188 mm, širina ob ostrini je 58 mm, tokova odprtina 40 mm. Našla se je v globini groba VI, a precej daleč od njega proti vzhodu. 34. Glinast lonec temnorjave barve, od neizčiščene gline, debelih sten; visok 145 mm, največja širina 144 mm, odprtina 116 mm. Na pasu največje širine ima dva še nedvomno določljiva grčasta nadevka. Izkopan je bil vzhodno od groba VI, a 1'85 m globoko pod površjem. 35. Na južnovzhodni strani gomile, nekako za zglavjem groba I, je bila najdena zdrobljena posoda črne barve, debelih sten, 5lT07ui**>Kl NfttRT"~V;OKuXT'B05*f7\Hn] Slika 24. Fotogr. Fr. Dobovšck. slabo grafitirana. Oblika je nedoločljiva, ker je posoda preveč razpadla in niso bili vsi kosci najdeni. Globina: 1*85 ///. 36. Takoj poleg ravno označene posode smo našli v isti globini še dele črne, gladke posode, okrašene z vzboklinami, kakor št. 4 iz groba I. (Glej sliko 21, a). Tudi oblika je bila enaka, istotako grafitiranje te tenkostenske posode. * Gomila je bila torej grobišče za več mrličev in sestoji pravzaprav iz dveh zapored nasutih gomil, druga nad drugo. Prvotna je bila majhna, samo za en grob zasnovana. Na raščeno zemljo so naredili prvotni grob, postavili okoli mrtveca priložke ter na to nasuli nanešeno zemljo (glej sliko 24, prerez, plast E). Pozneje so odkopali vrh od te gomile, ki je utegnila biti kaka 2"5 m visoka, za približno dve tretjini in so napravili na tako dobljeno ravno površino pet novih grobov: enega na sredi, druge štiri približno simetrično naokoli (glej sliko 24, tloris, grob V, I, III, II, IV.) Teh pet grobov po vseh znakih in okolnostih ni pripisavati raznim dobam, ampak jih je smatrati za enotno in skupno grobišče. Vseh pel grobov zgornje plasti (D) ima skupen znak ta, da so priložene posode zavarovali s kamenitimi obložki. To pa najbrže zato, ker so imeli empirično dognano, da se grobovi na podlagi nauešene zemlje radi sesedajo in se posode drobe. Nar.ip je bil tudi enoten, vkolikor je to bilo še mogoče konstatirati, torej istočasno nanešen. Ta povečana in na novo nasuta (druga) gomila je utegnila biti kake 3-5—4 m visoka. (Glej sliko 24, prerez, plast C). Približno za zgornjo polovico so jo znižali, ko so ji odvzeli kopico, da so dobili ravnico za mal vrtič; kajti površina je bila nad gomilo obdajajočim terenom le še 1"85 m pridvignjena. Ob vznožju je bila naša gomila v svoji stari obliki dokaj ožja, nego sedaj. Ob gomili in tudi na njej je sčasoma zrastlo nekaj sadnega drevja; ob vznožju velika jablana, na vrtiču nekaj češpelj. Sedajna lastnica je gojila kot ograjo okoli vrtiča tudi trto. Kar je bilo na vrhu, smo seve morali posekati in odstraniti. Koreninje pa v notranjosti ni delalo nepremagljivih zaprek. Način pokopavanja je pri vseh šestih grobovih enak; tako v prvotnem grobu (VI) prve gomile, kakor tudi v grobovih drugega pogrebišča (I—V) v razširjeni gomili so bili mrtveci celi pokopani. Pred seboj imamo torej grobove okostnike, dasi okostij ni bilo nikjer več. zaslediti, ker so popolnoma strohneli. Priložki so zelo raznovrstni, tako po snovi, kakor po obliki in po slogu. Mnogo jih je importiranih. Navratili obroč, zapestnice, spenjače, uhani in bečka (situla) so izdelki tvorniške produkcije in potemtakem importirano blago. Dosedaj ne moremo dokazati domače produkcije, ki bi se bila posluževala teb oblik, pač pa nahajamo izdelke tega sloga osobito po južnih pokrajinah, posebno na italskem. S tem pa ni izrečena trditev, da so ti tvori italskega izvora; morejo biti t je importirani. Prav posebno pozornost vzbuja dvojica spenjač iz groba I (glej zgoraj, št. 1 c), osobito po svoji tehnični strani. Kako je bilo mogoče, locanja v neprozorno, pisano steklo tako tesno stikoma vdelati, in na stekleni oklep še nadaljne okraske naslavljati, to je danes za nas zagonetka, ako se oziramo na primitivno orodje in pripravo, ki jo moramo domnevati v oni dobi. Tudi tehnika pri obdelovanju železa je morala biti že precej razvita, kajti orožar je umel izgotoviti take oblike, kakršne so bile smotru zadevnega orožja ali orodja najprimernejše po pojmovanju njegove dobe. Največ razlike je pri posodi od gline. Zraven umetniško in tehnično dovršenih izdelkov (slika 22, c in slika 21, a in b) nahajamo tvore okornih oblik od nespretnih rok izvršene (slika 23, a, b in slika 21, c). Najbrže so prve posode imporlirane, druge pa doma narejene. Vse brez izjeme so pa delane s prosto roko, brez lončarskega kolovrata. Moja bojazen, da je gomila prekopana, se je deloma skazala za upravičeno. Na južnovzhodni strani so poizkušali kopati nepoklicani domačini. Rezultata ni bilo drugega, nego da so naredili nered in zmedli priložke. Pod št. 33—36 zaznamovani predmeti, ki so bili najdeni v globočini groba VI najbrže ne spadajo tje, ampak so bili pri tem razrivanju brez načrta in smeri podkopani in so se vsled tega, deloma v drobcih, posedli v globino prvotne gomile. Taki poizkusi od strani neukih ljudi morejo včasih imeti za strogo znanstveno preiskavanje usodne posledice. Ti priložki so neme priče naše domače preteklosti in zgodovinskega razvoja naše rodne zemlje. Na-nje je treba tem bolj paziti, ker jih ne pojasnjuje nobeno pismeno sporočilo in je zato treba, da imamo kolikor mogoče popolno vrsto neoskrunjenih predmetov, da moremo in smemo izvajati pravilne sklepe glede njihovega postanka in glede življenskih odnošajev tistih prebivalcev, ki so jih rabili in morebiti tudi vstvarili na naših tleh. Vkolikor je mogoče po izkopaninah iz gomile v Boštanju sklepati, je bilo grobišče prebivalcev „poznejse bronove" (Hallstattske) dobe. Po slogu teh predmetov je domnevati, da so nekateri izmed njih služili več generacijam, da torej niso vselej imetje mrličevo ž njim vred pokopali. Seve, da je tudi ta slučaj mogoč, da so boštanjski prebivalci pokupili nakit in posodo zastarelih oblik; kajti tudi v prazgodovinski dobi so poznali „modno" izpremembo, četudi se posamezne modne sezone niso tako ojstro ločile druga od druge, kakor dandanes. In tudi tedaj so imeli prekupci in krošnjarji preostalo blago, katero so v bolj odročnih krajih poprodali za novo. Zanimivo gomilo smo začeli prekopavati 10. marca 1911 s tremi možmi; popoludne istega dne smo pomnožili delavce na 4, nastopni dan 11. marca na 5, a 13. marca na 6 mož. Dne 14. marca smo morali delo zaradi dežja prekiniti in smo je nadaljevali dne 16. in 17. marca. Dne 18. marca smo zravnali zemljo, kakor smo bili po pogodbi zavezani, ker nam je prepustila posestnica gomilo brezplačno pod pogojem, da ji svet zravnamo. Gomila je imela značilno ime: „Gorenjceve groblje". Die zweite Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1805. Von der k. k. Bergdirektion ldria. (Schluß) Aus der mit Kommissär Hamelin zu Stande gebrachten Unterhandlung war die Absicht, welche der Adjutant Sibuet in Betreff des sehr beträchtlichen Vorrates an Quecksilber-Bindfellen hatte, zu einleuchtend, tun nicht auf Mittel zu denken, dieselben womöglich bei Seite zu schaffen; Oberbergverwalter Sybold teilte dem Werksvorstande von Gerstorf schriftlich seinen diesfälligen Plan mit und erhielt mittelst eines Billets die Vollmacht, diesen Fellvorrat, wovon ein geringer Teil auf dem Dachboden des Fellfabriksaufseherhauses lag, womöglich noch vor der Rückkehr des verreisten Sibuet in Sicherheit zu bringen. Da dem Oberbergverwalter Sybold bekannt war, daß sich in dem neuen Fabriksgebäude ein verborgenes unterirdisches Gewölbe befinde, so ließ er noch an demselben Abend spät den Fabriksmeister Kossek und den Fabriksaufseher Jahn zu sich rufen. Ersterer erklärte, daß er sich getraue, mit einem verschwiegenen Maurer und anderen ebenso verschwiegenen und verläßlichen Leuten den ganzen Fellvorrat teils in dem besagten Gewölbe, teils sonst dergestalt zu verbergen, daß ihn die Franzosen nicht finden könnten. Dem Fellfabriksaufseher Jahn, welcher der französischen Sprache teilweise mächtig war, wurde bedeutet, dem Adjutanten Sibuet, welcher wahrscheinlich gleich bei seiner Rückkehr den Fellvorrat werde in Empfang nehmen wollen, zu sagen, daß von ihm der Fellvorrat zwar durchgesehen, aber nie in Anspruch genommen worden sei, weil die brauchbaren Stücke von dem Oberbergverwalter Sybold, welcher einen großen Teil der Produkte nach Kroatien transportiert hatte, dem Transporte nachgeschickt worden seien; den ganz unbrauchbaren Fell- ausschuß von beiläufig 1200 — L600 Stücken solle er dergestalt zulegen, daß der Abgang minder auffallend erscheine. Dieses ganze Unternehmen wurde noch die nähmliche Nacht mit aller möglichen Vorsicht durch die verläßlichsten Arbeiter ausgeführt und hievon den nächsten Tag der Naturalieninspektor von Krampelfeld mittelst eines ihm vom Oberbergverwalter Sybold zugeschickten Billets vorzüglich in der Absicht in Kenntnis gesetzt, damit er falls er von Sibuet in Hinsicht der Felle befragt werden sollte, übereinstimmend mit dem Aufseher Jahn sich auf die Versendung dieses bisher in keinen Anspruch genommenen Vorrates nach Kroatien ausrede. Den zweiten Tag am Morgen kam der durch 2 Wochen nach Laibach-Loitsch verreiste Adjutant Sibuet wieder zurück. Sein erster Gang war in die Fellfabrik; der Aufseher Jahn mußte ihm die Fellmagazine aufsperren und der ohnehin harte Sibuet fuhr ihn bahrsch an. Allein diese Erregung legte sich bald, da der Inspektor von Krampelfeld dem Vorgeben des Aufsehers .Jahn noch die Bemerkung beifügte, daß man mit dem als Prise erklärten Fellvorrat um so freier disponieren zu können geglaubt habe, weil dieser größtenteils sein Eigentum sei und ihm dafür nach Maß des Verbrauches vom Werke die Bezahlung geleistet werde. Mit dieser Erklärung gab sich Sibuet zufrieden, weil er kein Mittel fand, die Sache zu ändern und jede neue Requisition dem Friedens-schluße zuwider war. Beinahe auf eine ähnliche Art wurden auch die im Materialmagazine deponierten Materialien, deren Gesamtwert sich auf 37.279 fl. belief, dein Werke erhalten, denn so wie man von ferne die Absicht der Franzosen ahnte, daß sie unerachtet des geschlossenen Friedens auf das Materialmagazin Absichten hätten, so wurden nach und nach und selbst dann noch, als das Magazin schon unter französische Wache gestellt war, bis 80 Zentner Eisen unter dem Anscheine des wirklichen Werksbedarfes in die Werksschmiede übertragen und von dort zur Nachtzeit unter den Kohlen und auf andere nicht leicht zu entdeckende Art verborgen; ebenso wurde soviel nur ohne Aufsehen möglich war. an Nägeln, Unschlitt, Oel, Bindschnüren etz. aus dem Magazine herausgenommen, sowie der ganze Vorrat an Sprengpulver in der Grube und an anderen Orten verborgen. Der größte Teil der vorrätigen metallenen Kolbenröhren wurde zwar schon bei der bekannt gewordenen Feindesgefahr teils in der Grube, teils unter den Kunst- und Bremsrädern versteckt, da aber noch einige Stücke im Materialmagazin zurückgeblieben waren, so ließ Oberbergverwalter Sybold dieselben unter dein Vorwande, daß wegen der erbauten Grubenwässer einige Hilfssätze eingebaut werden liiüßen, herausnehmen und dem Anscheine nach auch wirklich mit einigen alten vorrätigen Aufsatzröhren hiezu die Vorrichtung zu treffen. Man hatte zwar in Hinsicht des erst nach dein geschlossenen Frieden als Prise erklärten und mit Wache belegten Materialdepöt sowohl schriftlich als mündlich dem Sibuet und Hamelin vorgestellt, daß diese Requisition dem Friedensschluße ganz entgegen sei, indem vorher weder ein Verzeichnis der verschiedenen Materialien abverlangt, noch solche unter Wache gestellt wurden, überhaupt hievon vor dein abgeschlossenen Frieden nie eine Erwähnung geschehen, vielmehr durch den anbefohlenen Werksbetrieb diese Materialien als ein dazu gehöriges Bedürfnis stillschweigend außer aller Requisition erklärt worden seien, daß folglich dieses Magazin immer frei geblieben und während des eingetretenen Friedens ohne Verletzung des Völkerrechtes von der französischen Nation nicht mehr in Anspruch genommen werden könne. Allein alle diese Gründe fanden kein Gehör und ebensowenig war es der interimalen Landesverwaltung, an welche man sich wiederholt gewendet hatte, möglich, dieser ganz neuen und friedensschlußwidrigen Requisition abzuhelfen. Als die französischen Drohungen den äußersten Grad erreichten und mit allein Grund Gewalttätigkeiten zu besorgen waren, wurden dem Adjutanten Sibuet die Materialmagazinssehlüßel ausgefolgt und der Weg einer Unterhandlung versucht, wozu der Buchhalter Hubert, Oberbergverwalter Sybold und der Hüttenschreiber Stumpf 1 beordert waren. Man wiederholte dem General-Adjutanten Sibuet nochmals all' die Gründe, woraus man die Beschlagnahme des Materialdepöts als friedensschlußwidrig betrachten müße, als wie man zum Vorwand nahm, daß viele der vorhandenen Gegenstände namentlich Unschlitt, Kerzen und der größte Teil des Eisens Privaten gehöre, welche diese Gegenstände wegen dem in ihren Häusern mangelnden Raum im Magazine deponieren und nur für den monatlichen Verbrauch die Bezahlung erhalten; man scheute sich nicht ihm zu sagen, daß man keinen Druck und keine Drohung achte und im Falle der Not durch das österreichische Ministerium selbst den Weg zum französischen Kaiser zu finden wissen werde, daß man aber um allen Weitläufigkeiten und Verdrießlichkeiten ein Ende zu machen sich bemühen wolle, ein Geld aufzutreiben, um ihm ein Doueeur von 300 fl. zu machen; man vermehrte endlich dieses Versprechen auf 500 fl., worauf sich die Beamten mit dem Sibuet in das Materialmagazin begeben mußten; er zeigte im höchsten Grad seine Verwunderung, alles so ziemlich ausgeleert zu sehen, viele Kästen und Kisten aber ganz leer zu finden. Er begnügte sich aber mit der Aufklärung, daß, da seit drei Monaten nichts beigeschafft, hingegen immer von dem Vorrat gebraucht worden sei, derselbe ganz natürlich nicht mehr ansehnlich sein könne. Demungeachtet schätzte er den Vorrat noch auf 6000 fl. und verlangte sodann, um von allen weiteren Forderungen abzustehen, als das äußerste 3000 fl. Banknoten, und somit zerschlug sich die ganze Unterhandlung mit der ihm von Seite der Werksbeamten gemachten Bemerkung, daß man zur Abführung irgend eines Artikels weder einen Wagen noch sonst einen Arbeiter geben werde und lieber das Äußerste ausstehen und dulden wolle. Man erstattete dem Werksvorstande von Gerstorf über die einen halben Tag gedauerte fruchtlose Unterhandlung Bericht und beschloß, für die Rettung der Kerzen, des Unschlitts und eines großen Teiles des noch im Materialmagazin befindlichen Eisens sich des schon gebrauchten Vorwandes zu bedienen diese Materialien als ein Privateigentum beharrlich zu behaupten. Hierauf wurde sogleich um den Kerzenmacher Gregor .Jurman, den Fleischhacker Kobau und um den früheren Schmiedmeister und damaligen Postbeförderer Reitz geschickt, um dieselben in ihre Rollen gehörig einzuweihen. Die beiden ersten erhielten das Versprechen, daß die Kerzen und der Unschlitt tagsdarauf verabfolgt würden, was auch richtig geschah; der Postbeförderer Reitz war — trotzdem er über die ihm angeblich gehörenden Eisen - Gattungen und Nägel einen schriftlichen Ausweis vorzeigte — minder glücklich, das Eisen und die Nägel wurden ihm zwar nicht abgesprochen, aber auch nicht verabfolgt und da bald darauf der General-Adjutant Sibuet von ldria abreisen mußte, so übergab er die Magazinsschlüssel dem Kapitän Golliot als Garnisonskommandanten von ldria. Dieser gute, edle Mann verabfolgte ohne Anstand auf jedesmaliges Verlangen, jedoch gegen einen Schein, die zum Werksbetriebe beanspruchten Materialien. Durch die wiederholten bei der Landesbehörde eingebrachten Beschwerden des Bergoberamtes hinsichtlich der ungebührlichen Requisitionen wurde durch Intervention des kaiserlichen Kommissärs in Triest vom französischen General la Croix die Zustimmung erwirkt, daß die nach dem 1. Jänner 1806 aufgestellten Forderungen unzulässig waren, worauf die Franzosen am 19. Februar die Wache vom Materialmagazine abberiefen und der Garnisonskommandant die Schlüssel dem Bergrat Passetzky zurückstellte. Noch am selben Tage früh um 9 Uhr marschierte die französische Garnison, wie man sich aus der Aussage des Garnisons-Kapitäns Hoffnung machte, auf immer von ldria ab; man traf daher schon Anstalten, nach diesem endlich erfolgten frohen Ereignisse das Werk wieder in vollen Betrieb zu setzen, als wider alles Vermuten nachmittags gegen 4 Uhr eine neue größere französische Truppe in ldria eintraf, welche noch neun Tage die Stadt besetzt hielt. Endlich am 27. Februar 1806 früh gegen 8 Uhr räumten die Franzosen ldria gänzlich und zogen über die Gebirge nach Haidenschaft und weiter gegen Triest. Hiemit war aber die französische Gefahr noch nicht beseitigt. Über höhere Weisung sandte das Bergoberamt am 11. April 1806 den Markschneider Anton Kullnigg nach Görz, um die Bewegungen der Franzosen, von welchen man besorgte, daß sie das ganze österreichische Litorale neuerdings besetzen und sich bis an die alten Grenzen Friauls ausdehnen würden, zu beobachten und bei einer eventuellen Überschreitung des isonzoflusses sogleich die Nachricht nach ldria zu überbringen. Nach ihm wurde Probierer von Hubert mit der gleichen Mission betraut und Kullnigg in der gleichen Absicht am 24. Mai beritten nach Tolmein geschickt, wo er sich 8 Tage aufhielt. Von hier berichtete er nur, daß am 28. Mai abends 8 Uhr der Vizekönig von Italien in Begleitung des Generals Marmont Woltschach passiert habe und gegen Karfreit gefahren sei. Erst am 30. Mai 1806 benachrichtigte der Landeschef Graf Trautmannsdorf das Bergoberamt, daß alle Besorgnisse einer weiteren Ausdehnung der französischen Truppen in den österreichischen Erbstaaten vorüber seien und somit alle diesfälligen Anstalten aufzuhören hätten. Um das während der Rettung der Produkte durch mancherlei Zufälle und Entwendung verloren gegangene Quecksilbergut wieder zu gewinnen, wurde Kreiskommissär Raimund Graf von Auersperg mit der bezüglichen Rekuperierung betraut, welche einen ausgedehnten Handel mit Idrianer Produkten in Krain, Kärnten und bis nach Salzburg klarlegte. Während der Okkupation Idrias war der Stand des französischen Militärs ein minimaler. Am 23. November 1805 rückte Oberst Dubue, welcher auch im Jahre 1797 an der Einnahme Idrias teilgenommen, mit circa 500 Mann ein, zog jedoch mit dem größten Teile seiner Mannschaft gleich darauf ab; von da an bis zum Jahresschluß wechselte der Stand des französischen Militärs wiederholt, vom 1. Jänner 1806 bis zum Abzug der Franzosen betrug er durchschnittlich 5 Offiziere, 110 Mann und 16 Pferde. Hiebei ist zu erwähnen, daß am 23. und 24. Februar 1806 ein französischer General in ldria weilte und auch die letzten 2 Tage vor dem gänzlichen Abzüge der feindlichen Garnison ldria 2 französische Generäle beherbergte. Der dem Werke während der durch drei Monate und sechs Tage (lauernden feindlichen Besetzung zugefügte Schaden bestand in dem Verlust der erbeuteten und verschleppten Produkte im Werte von 1 '/3 Million Gulden, in dem durch diese Zeit gehemmten Werksbetrieb, in dem abgenommenen Getreide und in der Gelderpressung und Verpflegung der Garnison. Betreffend die verschleppten Produkte wurde im Wege der Reku-perierungskommission ein kleiner Teil wieder gewonnen, ein Teil durch Barvergütung ersetzt. Was den gehemmten Werksbetrieb anbelangt, war der Schaden infolge Einstellung der Grubenarbeit in erzigen und waschgängigen Strassen minder bedeutend, dagegen war der Getreideverlust bei dem Mangel an Cerealien empfindlicher und betrug 483 Metzen Weizen und 392 Metzen Korn; außer diesen wurden 1883/< Metzen Weizen und 149 'I2 Metzen Korn für das französische als auch zum Teil für das österreichische Militär vermählen und verbacken. Neben diesem Getreide und der auferlegten Brandschatzung von 1200 fl. beliefen sich die Verpflegskosten, Medikamente, Tafelgelder, Gratifikationen und andere Erpressungen auf 5038 fl. 39 '/2 kr. nebst einigen in Kleingeld bezahlten Forderungen. Da nur die Generale nebst Suite dann einige wenige Offiziere und Kommissäre in den beiden ärarischen Wirtshäusern verpflegt, der größte Teil der Offiziere und der Mannschaft aber bei Beamten, Privaten und Bergarbeitern einquartiert waren, so ist unter den erwähnten Verpflegs-kosten bloß der per Mann bemessene Wein und Branntwein nebst dem Fleisch verstanden, welches mit dem Brot von den Quartiergebern verabreicht wurde, wogegen die Franzosen die übrige kostspielige Kost selbst bestreiten mußten. Wie hart diese Einquartierung die Bevölkerung traf, bedarf wohl keiner Erörterung, da die Bewohner das wenige, was sie für die Winterbedürfnisse beischafften, in kurzer Zeit von den Franzosen aufgezehrt sahen. Dabei kamen Beschwerden über das harte Benehmen der Offiziere und Mannschaften vor. So fiel Oberamtssekretär Rippaus am Tage der feindlichen Besetzung in die Hände einiger Chasseurs, welche mit Säbeln über ihn herfielen, so daß er aus Schrecken bewußtlos zu Boden fiel und in das nächste Haus getragen werden mußte. Auf eine ähnliche Art ergieng es dem Physiker Hafner in seiner eigenen Wohnung, wohin sich 7 Chasseurs zum Teile selbst einquartiert hatten, Hafner mißhandelten und von ihm nicht nur die besten Zimmer, sondern alles, was seine Küche und Keller aufzutischen vermochten, verlangten. Dabei mußte sich Hafner durch einige Tage alle Arten Drohungen und Beleidigungen gefallen lassen, indem sie in der beständigen Trunkenheit jeder Forderung mit dem Säbel in der Faust Nachdruck zu geben suchten. Der an der Abladestation in Dole ansäßige Keuschler und Wirt Valentin Mlinar, vulgo Luza, stellte anlässlich des eiligen Produktentransportes seinen mit Feldfrüchten gefüllten Keller und seine Stallungen als Quecksilberdepöt zur Verfügung und, um den Wagen Platz zu machen, riß er die Umzäunung seines Grundstückes nieder. Bei dem großen Wagenverkehr, mitunter 80 Fuhrwerke pro Tag, dann bei dem Rückzüge österreichischer Truppen wurden ihm Wein, Brod, Erdäpfel, Rüben, Kleidungsstücke, Hacken und Heu abgenommen; als die Franzosen auf der Suche nach Quecksilber bis nach Dole vorgedrungen waren, fanden sie in dem Keller Speck und Fleisch von 2 soeben geschlachteten Schweinen und nahmen ihm alles ab, was sie sodann auf der Strasse teilten. Im übrigen war Mlinar allerhand Erpressungen der Feinde ausgesetzt. Infolge der ausgestandenen Mühsale dieser Okkupation erkrankte der Werksvorstand von Gerstorf gegen Ende Jänner 1806 und erlag der Krankheit schon am 12. Februar abends gegen 5 Uhr. Jedermann beweinte den Verlust dieses edlen Biedermannes und Menschenfreundes und alles war trostlos über den harten Schlag, welcher die Bergstadt dadurch traf. In dem edlen Triebe, alles nach seiner besten Einsicht zur Beförderung der allerhöchsten Interessen zu leiten, war sein Geist und Körper während der feindlichen Besetzung Idrias äußerst angestrengt und diese Anstrengung, die seinem Körper selbst die nächtliche Ruhe raubte, vereint mit den unbeschreiblichen Drangsalen, Drohungen und Schikanen der Feinde und vorzüglich des General-Adjutanten Sibuet, waren unverkennbar die Ursachen seines frühen Todes; denn dieser äußerst rauhe, harte Soldat nam sich solche Anmaßungen und gewalttätige Drohungen gegen die Person des Werksvorstandes Gerstorf heraus, wie man sie nur von einem Manne ohne Erziehung und Gemüt sich denken kann. Dadurch mußte das von Natur empfängliche Herz Gerstorfs angegriffen werden, Am 11. Februar 1806, einen Tag vor seinem Tode, berief Bergrat von Gerstorf den Protokollisten Franz Salfund zu sich und beauftragte ihn, nachfolgende Verabschiedung den Oberbeamten des Werkes nach seinem Tode zur Kenntnis zu bringen. Dieselbe lautet: An die Herren Räthe des k. auch k. k. Oberbergamts ldria. „Einer meiner angelegensten Wünsche, welche auf meinem Krankenbette mein Herz drückten, war unter andern auch dieser: Ihnen meine Herren für die besondere Ergebenheit meinen Dank zu zollen, welche Sie während der Zeit gegen meine Person bezeugten, als ich dem Bergwerke Idriens vorzustehen das Vergnügen hatte. Mit Ihrer Erfahrung, Kenntnis und wohlmeinenden Hathschlägen unterstützten Sie mich in der mir anvertrauten Leitung dieses so wichtigen Bergwerks auf das wirksamste, und gemeinschaftlich arbeiteten wir mit harmonischem Einklang unserer Kräfte zu dem allgemeinen Zwecke hin, den wir uns in der Beförderung der allerhöchsten Interessen, und der Wohlfahrt dieser Hergstadt überhaupt ausgesteckt haben. Haben auch unsere Bemühungen, unsere gemeinschaftliche Anstalten in dem Erfolge nicht immer unsern guten Absichten entsprochen, so lag die Ursache nicht in uns, sondern in äußerlichen zufälligen Verhältnissen, welche nach dem natürlichen Gange der Dinge, die Absichten und Anschläge der Sterbliehen so oft durchkreutzen, und ich nehme mit Wonne die tröstliche Überzeugung mit in das Grab, daß ich, daß Sie meine Herren, nie die Heiligkeit unserer Amtspflichten je auf eine Weise verletzten. Ihnen für den mir in meinem Amte gewährten Heistand mündlich zu danken, war mein körperlicher Zustand viel zu schwach, zu zerrütet; ich würde in dem Augenblicke der Dankergiessungen unter den Überströmmenden Gefühlen meiner Seele unterliegen müßen, so sehr sich auch mein Herz sehnt, Sie meines letzten Dankes noch jeden insonderheit mit dem Munde versichern zu können. Ich entledige mich also dieser mir so heiligen, so theueren Pflicht gegen Sie hiemit schriftlich, mit der aufrichtigsten Versicherung eines Sterbenden, daß noch in meinem letzten Athemzuge mein Herz Ihnen meine Herren entgegenschlage." An dem Leichenbegängnisse, welches am 13. Februar 1806 stattfand, beteiligte sich auch die französische Garnison mit ihrem edlen Kapitän Golliot. Selbst tief gerührt, schilderte Golliot in einer ebenso rührenden Rede seiner Mannschaft die vielen Schlachtopfer des Krieges, die harten Behandlungen und unerbittlichen Erpressungen, denen auch der Verblichene zum Opfer gefallen war. Jame, brezdna in požiravniki na Vrsniku in okrog Ledin1. Spisal prof. K. STRANETZKY iz Idrije. V idrijski okolici se govori med ljudstvom o raznih jamah in brezdnih vrsniških, a ne ve se nič pozitivnega in gotovega povedati; zato sva sklenila pred letom dnij s kolegom J. Nardinom, natančneje pregledati te jame in brezdna. Ker kaže površje na Vrsniku2 in okrog Ledin, da se lahko nahajajo pod zemeljsko plastjo dupline, razpoke ali večje jame, po katerih se odvaja ali dovaja voda raznim izvirom, bi jih bilo dobro tudi še nadalje raziskavati ter tako določiti podzemeljske tokove voda. Površje je namreč pokrito z dolinami in lijaki — požiravniki, ki požirajo deževnico. Iz tega lahko sklepamo, da se voda poizgubi po podzemskih razpokah in jamah. Vrsnik sestoji deloma iz dolomita, brekcij in školjčnega vapnenca, deloma iz verfenskih skladov, istotako okolica okrog Ledin, zato je tvorba razpok, špranj in jam mogoča. Preiskali smo: Jamo „Pod Gradom" v Osojnici; „Na Kobol" v Doljnem Vrsniku; „Na Ponitvah" nad Osojnico; „V Kavčičevih gošah" (tako imenujejo ljudje) in brezdna: „Na krogu"; „Brinovo brdo"; „V apnenih rupah", „Na Drvašč" in „V kamenitnem". (SI. 25). Jama v Osojnici „Pod Gradom". P. G. (SI. 25, 26, 27). Ako gremo od „Govejika" po domače „Na Kljuki", po cesti proti Zirem, zapazimo na nasprotnem pobočju takoj v začetku Osojniške doline kakih 50 m nad Kavčičevo kovačnico trioglato odprtino. Do tje, kjer je vhod v jamo, drži grapa, ki odvaja ob hudem deževju iz jame prihajajočo vodo. Vhod je do 1 m široka, strugi podobna, od vode izdolbena razpoka, ki je do 2 m visoka ter drži poševno navzdol. Njena leva stena je poševna. Vidi se, da je bil obok prevržen čez levo steno. Po daljavi 18 m pridemo do Vl2ni globokega tolmuna, ki je vedno napolnjen z vodo. Širok je do 2 m in dolg 3—4 m. Nad njegovo gladino visi skala tik vode tako, da je mogoče le ob najbolj suhem vremenu v jamo. Crez tolmun se mora namreč položiti lestvo, po kteri se potem splaziš po trebuhu na drugo stran skalnega roba. Ob deževju je skalni rob zalit z 1 Tisk navedenega spisa s podobami je omogočilo z izdatno podporo »Društvo za raziskavanje jam« na Kranjskem. 3 Vrsnik = Vresnik, hrib, ki je porastel z vresjem. vodo, ki priteka in odteka v Osojniško dolino. Po mojem mnenju priteka ta voda iz razpok od zahodnje strani. Morda je celo v zvezi s studencem, ki se nahaja v 50 /// širokem in 20 /;/ globokem lijaku3 na Kljuki (SI. 28), in tudi z Ledinskimi zapadnimi požiravniki. Studenčnica v tem lijaku je jako dobra pitna voda, ki prihaja v lijaku na dan in izgine po 12 m dolgem teku zopet v zemlji. Na drugi strani skalnega roba se razširi votlina do 2 m v višino in l1/2 m v širino ter drži v dolžini 4 m do brezdna, v kterem se sliši šumenje vode, ki priteka skozi omenjene razpoke in odteka v Osojniško dolino. Slika 25. WZ0.000. Po geolog, zemljevidu prof. Kossmata. Z. 21. C. X. Skofja Loka-ldrija. — Vzh. d. od Ferro 31° 43'—31° 47 Sev. širina 46° P—46° 3 '/a'. P. = Požiravnik. P.O. = Pod gradom. N. P. = Na Ponitvah. N. K. = Na Krogu. B. B. = Brinovo brdo. N. D. = Na Drvašč. V. A. =V apnenih rupah. V. K. = V Kavčičevih gošab. K. M. — V kamc- nitnem. N. KB. = Na Kobol. Nad brezdnom se nahaja na levi strani ozek rob, ki drži do 1 m visokega in istotoliko širokega ter 30 m dolgega rova. Ta se razcepi v dva rova, ki sta po 12 m dolga in držita okrog stoječega dolomitnega stebra, ki ne kaže nikakih znakov nekdanjega koraljnika. Vidi se, kakor da bi voda ne bila mogla načeti stebrove tvarine. Obema je izglodala voda pot poševno navzdol. Po 10 m pridemo do vode, ki se mora v dolžini 4 m prebresti. Od tu dospemo po 15 m dolgem, 3 Morda bi se dalo natančno dokazali, akt) bi pobarvali vodo s fluoresclnorri ali uranlnom. suhem rovu zopet do V2—1 m globoke vode, ki teče pod robom in se izteka v brezdno ter prihaja gotovo iz vrsniških požiravriikov. Izognemo pa se je lahko na ta način, da se splazimo skozi razpoko, ki se nahaja v steni nad njo; tako pridemo v lijaku podoben prostor, ki je 3 m dolg, ravno toliko visok in 2 m širok. Iz tega pridemo čez skalnat mostiček zopet do vode in jo prebredemo v dolžini 3 ///. Tu se jamski strop nad vodo zniža v višini 3—4 m na 1 m in je treba prebresti zopet vodo v dolžini 2 in. Voda je V/2—2 m široka in 1—172 m globoka. Zatem se pride v višji prostor, v katerem se gre še kakih 5 m po suhem in se pride zopet do vode, ki drži do stene, s katero se konča jama. Voda postaja globokejša ter je kakih 10 in pred steno4. V stropu je več kaminu podobnih lukenj, ki drže proti vrhu. Do teh pa se brez posebnih priprav ne more priti. Omeniti bi bilo še kamin takoj v začetku jame. Nahaja se na desni strani rova in ima tri lijaste odprtine, ki vodijo v jamo. Jama je toraj približno 10(5 m dolga in drži jugovzhodno pod Vrsnikoin proti mestu, kjer se nahajata brezdni „Na krogu" in „Brinovo brdo" (SI. 25). Poizkušali smo izmeriti globočino tehbrezden, S|jka 2(. ,ama ^ Qndom«. x Vhod. česar pa nam ni bilo mogoče, ker so ljudje, kakor po navadi nametali vejevja, da tako polagoma zamaše brezdna radi pasoče se živine. Kamen, ki smo ga vrgli „Na krogu" v brezdno je padal samo t '/2 sekunde. Slišalo se je, da je padel na vejevje. Pripovedovali so, da so nekoč vrgli v to brezdno mačka, ki je prišel v Osojnici iz jame „Pod gradom" ven. Zopet drugi trde, da so dobili v Osojnici jabolka iz vrta gostilničarja Ovsenka na Gor. Vrsniku. Prinesla jih je voda iz 4 Odlod hajke, da se mora ili čez 7 jezer. te jame. Prav lahko se da to razlagati, kajti voda, ki stoji na koncu jame in voda, ki prihaja ob hudem deževju iz jame, se nabere gotovo iz dotokov (lijakov ali kakor jih imenujejo tu ljudje poži-ravnikov)5 deloma iz Ledinske, deloma iz Vrsniške okolice. Vsi so po raznih podzemskih razpokah v zvezi z jamo, ki jo napolnijo z vodo prihajajočo po lijastih luknjah v kaminih. Ako pregledamo Vrsnik in Ledinsko okolico proti jugu in jugovzhodu, opažamo take poži-ravnike (lijake, doline). Tudi tu kakor na Krasu nam kažejo smer pod površjem se nahajajočih razpok, ki so zakrite z različno debelo plastjo. Na dnu teh razpok ali po teh se pretaka voda in jih vedno bolj izjeda. Posebno močan tak požiravnik se nahaja na Gor. Vrsniku za Ovsenkovo hišo. Vode je v tem požiravniki! ob močnem deževju toliko, da preplavi celo sosedne skednje in hleve, akoravno ima 25 m v premeru in je do 4 m globok. Na nekaterih mestih na dnu vidimo majhne luknje, ki pa niso izraziti odtoki. Skozi te izgine voda. Okrog požiravnikov, deloma v požiravnikih samih raste sadno drevje. Mogoče je, da si je bila voda pri odtekanju odprla luknje, ki so zamašene sedaj s prstjo. Iz dejstva, da so ljudje dobili jabolka v Osojnici, lahko sklepamo, da so vsi ti požiravniki v zvezi z razpokami, ki drže k odtokom v Osojnico. Kapnikov jama nima 5 Ker se pri (eh ne opaža niti najmanjše luknje, skozi ktero bi odtekala voda ampak jo vsrkava zemlja polagoma. > :looo Slika 27. Načrt jame: Pod Gradom, Na Ponitvah, Na Kobol. izrazitih.6 Videli smo pač par rogljev iz sige, ki so bili prevlečeni z ilovnato plastjo. Stene in tla so prevlečene z ostrorobato sigo. Tvorba izrazitih kapnikov bi bila tudi nemogoča, prvič, ker se ob hudem deževju cela jama napolni popolnoma z vodo, preden pridere iz vhoda, kar se mora zgoditi, ker leži iztok višje nego jama; drugič se jama nahaja v dolomitu, kjer se raje tvori navadno aragonitna siga nego kapniki. Ime „Pod gradom" je baje odtod, ker so se ljudje skrivali pred sovražnikom in zagradili tudi vhod. Iz popisa pa je razvidno, da po dandanašnjem položaju, ki nikakor ni prikladen tudi le za začasno bivanje, ni bilo preje to mogoče, ker je bila gotovo jama manjša nego je danes. Obližje vhoda tudi ne kaže niti najmanjših sledov kakega zi-dišča. Rastlinstva in živalstva nismo opazili v jami. (Razpoka) Jama „Na Po-nitvah". N. P. (SI. 25, 27). V majhni dolinici, na zahodni, severozahodni strani Gornjega Vrsnika leži njen zakriti vhod, ki je bil čisto zarastel in je tako ozek, da se človek komaj splazi po trebuhu skozenj. Po 2 m se razširi in obrne proti jugovzhodu. Po 4 m drži še bolj jugovzhodno kakih 5 m. Jama je široka do tega mesta 0*3—0'4 tn, visoka pa od 02—2 m. Tu se nahaja 6 m visok kamin „Pod turnom", ki ima popolnoma okroglo obliko in 2 m širok premer. Končuje se z majhno odprtino, skozi katero priteka voda. Od tu se obrne jama proti vzhodu, severovzhodu ter drži 10 /// daleč do stebra, okni" 6 G. župnik .1. Jelene v Ledinah mi je pokazal par rogljastih kapnikov, ki so 15—2'5 cm debeli ter do 10 cm dolgi. Ako pa so ti iz te jame, tedaj je edino le mogoče, da so se nahajali takoj pri vhodu v jamo kot stalaktiti, kjer jih ni mogla ovirati voda v njih tvorbi. Vsi kažejo radijalno kristalasti zlog. Fotogr. prof. B. Bieblcr. Slika 28. Studenec v lijaku na Kljuki. katerega držita dva po 7 m dolga rova, ki se strneta zopet v 3"5 m dolg rov. Ta se obrne še kakih 5 m proti severu in konča s trdo steno. Pred stebrom se nahaja v stropu luknja, ki drži v jamo. Iz te je kapljala voda. Širina od kamina do konca rova je 0\5 m, višina pa 1—2 m. Proti stropu se razpoka popolnoma zoži. Delovanje vode se opaža tudi tu jako dobro. Voda dohaja po raznih razpokah in luži stene ter se izgublja v razpokinih tleh, od koder prihaja zopet kol majhen izvir, ki se nahaja kakih 6 m pod vhodom v jamo. Skupna dolžina jame znaša 29'5 m. V jami smo našli okostja in ostanke živali, ki jih je gotovo zanesla lisica v njo. Razun jamske kobilice nismo opazili živalstva. Jama „V Kavčičevih gošah". V. K. (SI. 25). Vhod je navpičen in tako širok, da se z lahkoto spustiš v jamo. V začetku je samo 1 m široka. Spustiš se lahko brez vrvi, opiraje se ob stene, do tal 8 m globoko. Tu se nahaja razpoka, skozi katero se ne more preriniti, pač pa se sliši kamen še nekoliko dalje padali, na kar se ustavi. Udar, ki ga provzroči padli kamen je tak, kakor bi padel kamen v večjo votlino. Obtežena vrvica je kazala še 8 m globocine. Postanek jame je gotovo ta, da je voda med dolomitovimi plastmi nahajajočo se prst izprala in odnesla skozi špranje dalje. Stene so gladke in ne kažejo nikake sige. Jama „Na Drvašč". N. D. (SI. 25). Dohod je poševen. Jama je kakih 7—8 m globoka in 4—5 m široka v dolomitu. Svoje dni so v to jamo metali poginulo živino, kar pričajo še sedaj ostanki lobanj in drugih delov okostja. Brezdno „V vapnenih rupah". V. A. (SI. 25). Odprtina je tako majhna, da se komaj splazimo do žrela. Ako vržemo kamen, se sliši po odskakovanju 10 sekund, da je padel na tla. Globočina je toraj, ako sodimo po času, okrog 300 m. Zaradi nedostatkov priprav nismo mogli natanko določiti dimenzij brezdna. Gotovo se tvori tudi tukaj polagoma velika razpoka ali celo jama v hribu, ker je cela stran hriba porastla z gosto bukovino in so tla na debelo pokrita s prhnečim listjem. Ako omenimo še nekoliko duplino rNa Kainenitnem", ki je kvečjemu 3—4 m dolga in se končuje v ozke razpoke, ki drže v notranjost hriba, bi bile to vse znane jame, dupline in brezdna v dolomitnem skladu na Vrsniku. Največja v verfenskih skladih nahajajoča se jama na Vrsniku pa je jama „Na Kobol". N. KB. (SI. 25, 27). Po tvorbi potom mehaničnega učinkovanja vode in velikosti se razlikuje ta jama od zgoraj omenjenih. Nahaja se na jugovzhodni strani „ Dolenje Vasi" (Dolenjega Vrsnika) v verf'enskih skladih. Vhod, ki je bil zasut z vsakovrstno šaro in zarastel, se nahaja v majhnem lijaku, ki je kdaj gotovo tvoril tudi del prvega oddelka te jame; sčasoma pa se je njegov obok sesedel in tako napravil odprtino, skozi katero se človek komaj splazi z nogami naprej po 2 m dolgem in precej strmem rovu. Cela jama sestoji iz treh oddelkov. Iz vsakega se splazimo skozi majhne rove v drugega. Prvi oddelek je 24 m dolg, 13 m širok in 4—5 m visok. Na desni strani nasproti vhodu se nahaja lijast rov. Po tem prihaja izpodnebna Ledine. Krnice. Slika 29. X Požiravniki med Ledinami in Krnicami. moča v jamo. Na levi strani v steni pri vhodu pa je precejšna usipina. Tla so pokrita z velikim kamenjem in grobljiščem, kar nam priča, da se je vse to odtrgalo z oboka, potem, ko je bila voda izprala sprhnele plasti verfenskega skrilavca. S tega prostora se splazimo po 4 m dolgem, 2 m širokem in 0*6 m visokem rovu v drugi oddelek. Ta je 13 m dolg, 7 m širok in 2—4 m visok. Od tod prilezemo po 1'6 m dolgem, 1 m širokem in V2 m visokem rovu v tretji najmanjši in zadnji oddelek, ki je 2—3 m dolg, 3—4 m širok in V2—1 m visok. Na koncu ima v tleh odprtino, ki je gotovo požirala in požira vodo ter jo odvaja v Žirovnico. Stene in tla so pokrite z ilovnato, blatno plastjo. Kapnikov ni nikakih. Le tuintam naletimo na kak ilovnat rogelj. Na desni strani vhoda se nahaja v oboku luknja. Skozi to mečejo ljudje razno nerabno šaro. Pripove- dovali so, da so se baje tudi tu ljudje skrivali pred Turki in drugimi sovražniki. Našli pa nismo nikakih sledov prejšnjega človeškega bivanja ali mogočih starinskih ostankov. Mogoče je tudi, da se je sesula plast oboka pozneje in tako pokrila sledove. Treba bi bilo kopati, za kar pa nismo imeli potrebnih sredstev. Dolžina cele jame z rovi vred je približno 45 m. Ker zgoraj hrib ni porastel, je gotovo, da bodo padavine hitreje pronicavale in tako izmehčavale obok, kakor vidimo v drugem oddelku, kjer so stene tako mehke, da jih lahko s prstom načnemo. Sčasoma se bo obok udri in iz hriba bo nastala dolina, požiravnik ali lijak. Nevarno je toraj na istem mestu Fotogr. prof. B. Bacblcr. Slika 30. Razpotje. x Razvodje med Črnim in Jadranskim morjem. staviti kakršnekoli stavbe, ker je obokana plast komaj nekoliko metrov debela in nima zaradi verfenskih skrilavcev nikake trdnosti. Govorili so tudi o jamah okrog Ledin. Pregledali smo „Sustar-jevo jamo" in „ Volčjo jamo". Prva se nahaja na severovzhodni strani Gradišča ter je navadna luknja v skali, ki je komaj tako velika, da človek lahko čepi v njej. Ime ima baje radi tega, ker so slišali, da je kapljala voda na gladino v brezdno, kar se je slišalo, kakor bi udarjal črevljar na podplat. Nanašati se ta pravljica nikakor ne more na to luknjo, ampak morda na brezdno, ki pa je dandanes zasuto in leži na jugozahodnem pobočju Sivke ter je kakih 300 ni oddaljeno od tod. O tem pravijo, da je kamen dolgo padal in slednjič padel v vodo. Določiti pa tega dandanes ne moremo, ker je posestnik brezdno zasul zaradi živine. „ Volčja jama" pa je navaden brlog za divjačino. Važni so požiravniki okrog Ledin. Na poti iz Ledin proti Razpotju vidimo na levi in desni strani doline s premerom 30—60 m. Skoraj vse imajo na dnu sesedlo zemljo, ki se vedno globlje7 pogreza, tako, da se trže že zemeljska plast pri vrhu doline. Prva taka dolina ozir. poži-ravnik je med šolo in žup-niščem na levi strani ceste, drugi na desni pred Lav-roin, tretji z mnogimi lijaki za Lavrovo hišo (SI. 31). Na levi in desni strani ceste nekoliko korakov od Lavra se nabere v dveh plitkih požiravnikih toliko vode, da preplavi celo cesto in stoji včasih po cele tedne, polagoma pa izgine v zemljo. Doline s takimi požiravniki se vlečejo južno do Razpotja in od Ledin mimo Krnic (si. 29) do Govejika jugovzhodno. Globoke so 7—15 ni ter imajo do 20 m v premeru. Tudi od Razpotja dalje proti jugu so taki požiravniki, ki so pa z drevjem in grmovjem po-rastli. Njih tvorba neha v plasteh kasijanskih va- pnenikov, ki leže kot nekak otok, obdani od vengenskih skrilavcev v dolomitu. Vsi ti požiravniki oddajajo vodo v Žirovnico. Doline od Ledin do Razpotja in Govejika se nahajajo deloma v dolomitu, deloma v verfenskih skladih. Po mojem mnenju zalagajo z vodo vse doline okrog Ledin, razpoke na vzhodni strani pod Gradišem in na južni strani Sivke Pečniški izvir. Pečniški izvir je Fotogr. prof. B. Baebler. Slika 31. Leta 1912. nastali požiravnik za „Lavroin" v Ledinah. 7 Po mojem večletnem opazovanju. zajet na turbino za elektrarno idrijskega rudnika. Razpotje leži v dolomitu in tvori razvodje med Črnim in Jadranskim morjem. (SI. 30). Požiravniki okrog Krnic in proti Govejiku odvajajo vodo v podzemskih špranjah deloma v Osojnico in tvorijo Osojniški potok, deloma se pa odtekajo v Žirovnico. Mogoče je, da se pretaka njih voda celo po razpokah pod Vrsnikoin in prihaja z vodo iz Vrsniških poŽiravnikov v Soro. Nekateri požiravniki so postali že brezdna n. pr. na Tratni-kovem posestvu v bližini Krsniške kapelice. Sedaj je obdano to brezdno z drevjem. Globoko je čez 100 m. Precej globoko je brezdno v dolomitu, kakih 300 korakov severozahodno od hiš v Govejiku. Pravijo, da je nekoč prišel vojak na dopust in šel proti Ledinam v mraku. Padel je v brezdno. Pod nogami se mu je bila naenkrat udrla zemlja. Iz brezdna ga je na njegovo vpitje šele po nekaj dneh rešil drvar, ki je slučajno v bližini sekal drva. Bil je tako izstradan, da je snedel že polovico svojega jermena, opasnika. Gotovo je, da se tudi tu poizgubi vsa voda pod zemljo, zakaj studencev tu ni in ljudje rabijo navadno kapnico za pijačo in kuho. Nižje pa prihaja ta voda kot skalnica v obliki raznih studencev na prosto ali tvori podzemske tolmune, ako nima odtoka. Pri pretskavanju jame „Pod gradom" so naju spremljali I.ovro Jereb (Matajc) iz Žirovskega Vrba, Prane in Janez Kavčič iz Osojnice. 1'ri jamah na Vrsniku pa stmljevčlč iz Vrsnika, za kar se jim zahvaljujeva. Slike: Razpotje, lijak na kljuki, jama pod Gradom, požiravnik za l.avrom — je napravil g. prof. B. Baebler iz Idrije, za kar se mu zahvaljujem. Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer. Von Julius GLOWACKI, Graz. Da über die Verbreitung der Moose in den österreichischen Karstländern, insbesondere dein binnenländischen Karste, noch sehr wenig bekannt wurde, so dürften diese Zeilen den Anspruch erheben, etwas weniges zur Kenntnis dessen beigetragen zu haben, zumal darin auch eine neue Art publiziert wird, die der Verfaßer im Jahre 1910 im Gebiete des Krainischen Schneeberges entdeckte. Die Quellen, die der Verfaßer zu der vorliegenden Zusammenstellung benützte, sind: 1. Die eigenen Aufsammlungen, die er in verschiedenen Teilen des Gebietes bewerkstellte. 2. Das Moosherbar des bekannten Bryologen Johann Breidler, das im Joanneum zu Graz aufbewahrt wird. 3. Das des verstorbenen Pfarrers Johann Safer, der als Seelsorger längere Zeit zu Grahovo am Zirknitzer See wirkte und dort eine größere Anzahl von Moosen sammelte. Seine Sammlung ist gegenwärtig Eigentum des Fürstbischöflichen Gymnasiums zu St. Veit ob Laibach. 4. Eine kleine Sammlung von Moosen, die die Direktion des krainischen Landesmuseums dem Verfaßer leibweise zur Verfügung stellte. Sie enthielt einige Moose, die von den verstorbenen Pfarrherren Plemel und Simon Hobič im krainischen Karstgebiet gesammelt wurden. 5. Eine kleine Sammlung von Moosen, die der Pfarrer von Sagrado im Görzischen Oliva Bertagnolli für das Herbarium Evers in seiner Umgebung sammelte. Die Evers'sche Sammlung ist Eigentum des botanischen Institutes der Universität in Graz. Die schon früher publizierten Standortsangaben, wie z. B. die von Prof. Loitlesberger, wurden hier nicht wieder angeführt, weil für eine vollständige Zusammenfassung alles über das Gebiet Bekannten, dieses doch noch etwas zu wenig erforscht ist und eine solche Arbeit doch etwas zu verfrüht wäre. Den Fördern der Arbeit spricht der Verfaßer an diesem Orte seinen Dank aus, so dem k. k. Ministerium für Kultus und Unterrieht, das ihm durch Verleihung von zwei Heisestipendien in den Jahren 1896 und 1904 ermöglichte, Dalinatien zu bereisen, der Direktion der krainischen Sparkasse, die durch eine Geldunterstützung eine mehrtägige Durchforschung des krainischen Karstgebietes erlaubte, ferner dem Vorstande des botanischen Institutes der k. k. Universität in Graz Prof. Dr. Karl Fritsch für die Erlaubnis zur Einsicht in die Moossammlung des Evers'-schen Herbars, der Direktion des fürstbischöflichen Gymnasiums in St. Veit ob Laibach für die leihweise Überlassung des Safer'schen Moosherbars, der Direktion des krainischen Landesinuseums für die leihweise Übersendung mehrerer Moose des dortigen Herbars, ferner dein Kustos der botanischen Abteilung am Landes-Museum in Graz Gottlieb Marktauner-Turneretscher für die Erlaubnis der Benützung des Breidl'schen Moosherbars und für die photografische Darstellung mehrerer mikroskopischer Präparate für die dieser Abhandlung beigegebenen Tafeln, schließlich dem krainischen Musealverein, der in munifizenter Weise diesen Aufsatz zur Publikazion übernahm und auch für die Kosten der beiliegenden Tafeln aufkam. Auch der Forstdirektion der Fürstlich Schönburg'schen Herrschaft in Schneeberg, insbesondere dem Herrn Forst- und Domänendirektor Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg gebührt für die liebenswürdige, dort genossene Gastfreundschaft und die in jeder Hinsicht fördernde Unterstützung bei der Erforschung des Gebietes des Krainischen Schneebergs der verbindlichste Dank, der hiemit öffentlich ausgesprochen wird. Den Standortsangaben wurden die Namen der Sammler als Gewährsmänner in Abkürzungen beigefügt, u. z. bedeuten B.......... Breidler, Bert........ . Bertagnolli, E. W......... Emanuel Weiss, G.......... Gtowacki, Loitl......... Loitlesberger und Š.......... Safer. Aufzählung der Arten und Standorte. A. Hepaticae. Rice i a glauca L. — Krain: Mosch wald bei Gottschee, 450 m, G.; Grahovo am Zirknitzer See, Š. Riccia insular i s Lev. — Auf lehmiger Erde bei Fasana in Istrien (die Standortsangabe ist richtig; das Fragezeichen auf der Kapsel bezog sich auf die Bestimmung; diese Angabe ist in K. Müll. Die Leberm. Deutsehl., Österr. U. d. Schweiz S. 195 richtig zu stellen), 10 m, G. Riccia sorocarpa Bisch. — Krain: Žerovnica am Zirknitzer See, Š. Riccia nigrella D. C. — Istrien: Vincural und Torre Movidlal b. Pola, 20 m, G. Riccia fl uit ans L. — Krain: Auf dem Laibacher Moore, Berr. Targionia hypophylla L. — Dalinatien: Cajkovie, E. W.; Dobrota bei Cattaro, 10 m, G. P1 a g i o c h a s m a r u p e s t r e (Forst.) St. — Dalinatien: Porto Rosario, E. W.; Skaljari bei Cattaro, 100 m, G. Heb oul i a h e in i s p h a er i ca (L.) Raddi. — Kroatien: Sehloßruine von Buccari, 50m, G.: Dalinatien: Jezero auf der Insel Arbe, 70 m, G.; Dobrota bei Cattaro, 10 m, G. Grimaldia dichotoma Raddi. — Dalinatien: Halbinsel Lapad bei Ragusa, E. VV. Grimaldia fragrans (Halb.) Corda. - Krain: Auf dem Schloßberge von Adelsberg, 650 m, B. Neesiella rupestris (Nees) Schi ff n. — Krain: Slivnica bei Zirknitz, Š. Feg a t eil a conica Corda. — Krain: Hei Gurkfeld, 200 m, G.; Sele und Moschwald bei Gottschee, 450 m, G.; Osivnica an der Kulpa, 300 m, G. Lunaria cruciata (L.) Dum. — Dalinatien: Monte Grabova auf der Insel Meleda, Fl. W.; Gionchetto bei Ragusa, E.W. Preissia commutata Nees. — Krain: Klanska polica bei Laas, 1150m, G. Marchan ti a polymorpha L. — Krain: Laibacher Morast, PI. Aneura pinguis Dum. — Krain: ŠiSkaberg bei Laibach, 350 m, H.; Osivnica an der Kulpa, 300 m, G. Aneura multifida (L.) Dum. — Krain: Šiškaberg und Gleinitzgraben bei Laibach, 350 m, B. Aneura latifrons Lindl). — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Sehneeberge, 1350 m, G.; im Friedrichsteiner-Wald bei Gottschee, 900 m, G. Aneura palm ata (Hedw.) Dum. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G.; Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850—900 m, G. Metzgeria furcata (L.) Lindb. — Krain: Quellschlucht beim Schlosse Schneeberg, (100 m, G.; Gašperjev hrib auf dem Krainer Schneeberge, 1400 m, G.; Sele, Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 450—900 m, G.; Osivnica an der Kulpa, 300 m, G; Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, G.; Lusinamoro und St. Daniele bei Pola, 80 m, G.; Ponikva auf der Insel Veglia, 00 m, G.; Dalmatien: Dundo Wald auf der Insel Arbe, 80 m, G.; Korn auf der Insel Curzola, 500 m, G. Metzger i a con juga t a Lindb. — Krain: Gleinitzgraben bei Laibach, 350 m, B.; Moschwald, Friedrichsteiner Wald und Klein Suchen bei Gottschee, 450-900 m, G. Metzgeria pubescens (Sehrank) Raddi. — Krain: Auf der Slivnica bei Zirknitz, Š. Črni dol auf dem Krainer Sneeberge bei III. Feistritz, 1050 m (Em. Weiss). Pell i a epiphylla (L.) Lindb. — Krain: Šiškaberg bei Laibach, 350 m, B.; Istrien: am Betaea-Bache bei Boljunc, 00 m, G. Pellia Fabbroniana Raddi. — Krain: Zerovnica bei Zirknitz, Š.; Osivnica an der Kulpa, 300 m, G. Blasia pusilla L. — Krain: Zagodov vrh bei ldria, Leithe. Fossombronia caespitiformis De Not.— Dalmatien: Gionchetto-Tal bei Ragusa, E. W. Marsupella Funckii (W. u. M.) Dum. — Krain: Moschwald bei Gottschee, 450 m, G. Haplozia erenulata (Sm.) Dum. — Krain: Šiškaberg bei Laibach, 400 m, B. Haplozia r i par i a (Tayl.) Dum. — Krain: Mlinarjev graben bei Raischach, 200 m, G.; Trstenik am Zirknitzer See, Š. Gürz: Quellen des Lokavac bei Monfalconc, 3m, Loitl. Istrien: am Betaca-Bache bei Boljunc, 60m, G. Haplozia atrovirens (Schleich) Dum. — Krain: Strmec bei Zirknitz, Š.; Sele bei Gottschee, 450 m, G. Haplozia pum IIa (With.) Dum. — Krain: Stibrk bei Zirknitz, Š. Haplozia lanceolata (Schrad.) Dum. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Sehneeberge, 1350 m, G. Sphenolobus Hellerianus (Nees) Steph. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G. Sphenolobus minutus (Crantz) Steph. — Istrien: Studena bei Klana, 600 m. G. Sphenolobats exsectiformis (Breidt.) Steph. — Krain: Göttenitzer Schneeberg bei Gottschee, 1250 fit, G. Lophozia ventricosa (Dicks.) Dum. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G. Lophozia Muelleri (Nees) Dum. — Krain: Gleinitzgraben bei Laibach, 400 m, B.; Moschwald und F'riedrichsteiner Wald bei Gottschoe, 450—900 m, G.; zwischen Planina und Adelsberg, 500 m, B. Loph o zi.aba dens i s (G o ttsch e) Seh i f f n. — Krain: Mosehwald bei Gottschee, 450 m, G. Lophozia turbinata (Raddi) Steph. — Dalinatien: Komolac bei Ragusa, K. W. Plagiochila asplenioides (L.) Dum. — Krain: In der Quellschlucht beim Schlosse Schneeberg nächst Laas, ca. (i00 m, G.; Globoka dolina und Nova Kraeina auf dem Krainer Sehneeberge, 1350—1400 m, G.; Sele, Klein Suchen und Hornwald bei Gottschee, 450-850 m, G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, G. var heterophylla. Nees. — Krain: Žerovnica bei Zirknitz, Š. Pedi nophyllum interruptum (Nees) Lindb. — Krain: Quellsehlucht beim Schlosse Schneeberg unweit Laas, 600 m, G.; Moschwald und Sele bei Gottschee, 450 m, G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, G. Leptoscyphus Taylor i (Hook.) M i 11. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge 1350 m, G.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, G. Lophocolea bidentata (L.) Dum. — Krain: Sele und Klein Suchen bei Gottschee, 450—850 m, G. Lophocolea heterophylla (Sehrad.) Dum. — Krain: Germes auf dem Laibacher Moor, 300 m, B.; Klein Suchen und Hornwald bei Gottschee, 800—850 m, G.; Klanska polica bei Laas, 1150 m, G; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G. Lophocolea minor Nees. — Krain: Golovec bei Laibach, 400 m, B.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, G. Chiloscyphus polyanthus (L.) Corda. — Krain: Sele bei Gottscbeo, 450 m, G. var. rivularis Loe. — Krain: Trstenik bei Zirknitz, Š. Cephalozia bicu spi data (L.) Dum. — Krain: Moschwald bei Gottschee, 450 m, G.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G.; Dalmatien: Jezero auf der Insel Arbe, 70 m, G. var. s e tu losa Spruce. — Krain: Golovec bei Laibach, 400 m, H. Cephalozia media Lindb. — Krain: Klein Suchen, Friedrichsteiner Wald und Hornwald bei Gottsehee, 800—900 m, G.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G. Cephalozia reclusa (Tayl.) Dum. — Krain: Verbotener Wald bei Planina, 700 m, B. Cephaloziella byssacea (Roth). - Krain: Moschwald bei Gottschee, 450 m, G. Istrien: Fasana bei Pola, 40 m, G. Nowellia curvifolia (D ick s.) Mitt. — Krain: Klein Suchen, Friedrichsteiner Wald und Hornwald bei Gottschee, 800—900 m, G.; Verbotener Wald bei Planina, 700 m, B.; Javornik bei Adelsberg, Š. Odontoschisma den u da t um (Nees) Dum. — Krain: Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850—900 m, G. Kan tla triehomanis (L.) Gray. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G. Dalmatien: Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 80 m, G. Bazzania triangulär i s (Schleich.) Lindb. — Krain: Gleinitzgraben bei Laibach, 400 m, B. Bazzania t rilo bata (L.) Gray. — Krain: Göttenitzer Schneeberg bei Gottsehee, 1250 m, G. Lepidozia rep t ans (L.) Dum. — Krain: Friedrichsteiner Wald und Hornwald bei Gottschee, 800—900 m, G.; Globoka dolina auf dorn Krainer Schneeberge, 1350 m, G. H lep h aro stoma t r ich o p hy 11 um (L.) Dum. — Krain: Klein Suchen, Güttenitzer Schneeberg, und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850—1250 m, G.; Unter St. Anna bei Zirknitz, Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Sehneeberge, 1350 m, G. Trichocoleii tomentolla (Ehrh.) Dum. — Krain: Gleinitzgraben bei Laibach, 400 m, B.; Sele bei Gottschee, 450 m, G. Diplophyllum albicans (L.) Dum. — Krain: Golovec bei Laibach, 400 m, B.; Istrien: Dletvo-Wald bei Klana, 750 m, G. Scapania u in b rosa (Seh rad.) Dum. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G.; Göttenitzer Schneeberg bei Gottschee, 1250 m, G. Scapania curta (Mart.) Dum. — Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850 m, G. Scapania helvetica Gottschee. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, G. Scapania nemorosa (L.) Dum. — Krain: Golovec und Gleinitzer Graben bei Laibach, 400 m, B. Görz: Panowitzer Wald bei Gürz, Loitl. Istrien: Studena bei Klana, 600 m, G. Scapania asper a Born. — Krain: Gleinitzgraben bei Laibach, 400 m, B. Scapania aequiloba (Schwiigr.) Dum. — Krain: Moschwald und Klein Suchen bei Gottschee, 450-850 m, G.; bei Gurkfeld, 200 m, G.; Strmec und Žerovnica bei Zirknitz, Š.; Globoka dolina und Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge, 1350—1400 m, G.; Kroatien: Bukova gora bei Cabar 1300 m, G. Istrien: Dletvo Wald und Rečina Quelle bei Klana, 320—700 m, G. Dalmatien: Crljena zenija auf der Insel Arbe, 80 m, G. Radula complanata (L.) Dum. — Krain: Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850—000 m, G.; Osivnica an der Kulpa, 300 m, G.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, G.; St. Daniele bei Pola, 30 m, G.; Ponikva bei Veglia, 70 m, G. Dalmatien: Dundo Wald auf der Insel Arbe, 80 m, G. var. propagulifera, Hook. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, G.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, G. Madotheca laevigata (Sehrad.) Dum. — Moschwald und Klein Suchen bei Gottschee, 450 - 850 m, G. Madotheca platyphylla (L.) Dum. — Krain: Mlinarski graben bei Ratschach, 200 m, G.; bei Gurkfeld, 200 m, G.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, G.; Žerovnica bei Zirknitz, Š. Görz: Görzer Volksgarten, 80 m, B.; Triest: Im Walde von Lipica, 400 m, G. Istrien: Dletvo Wald und Reeina Quelle bei Klana, 320—700 m, G.; Dignano bei Pola, 150 m, G.; Ponikva auf der Insel Veglia, 70 m, O. Dalmatien : Korn auf der Insel Curzola, 500 m, G. Madotheca rivularis Nees. — Krain: Nußdorf bei Adelsberg, 550 m, G. Cololejeunia calcarea (Lib.) Spr. — Krain: Quellschlucht beim Schlosse Schneeberg nächst Laas, 600 m, G. Lejeunia serpy lllfol ia Lib. — Krain: Germes auf dem Laibacher Moore, 800 m, B.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, G.; Slivnica bei Zirknitz, Š. Istrien: KaLserwald und Lusinamoro bei Pola, 40 m, G.; Anlagen gegen den Elisabethfels bei Abbazia, 50 m, B. Dalmatien: Koni auf der Insel Curzola, 500m, G. var. plan iu scula Lindb. — Krain: Klein Suchen bei Gottsehee, 850 m, G. Frullania dilatata (L.) Dum. — Krain: Moschwald, Klein Suchen und Hornwald bei Gottsehe, 450—850 m, G.; Osivnica an der Kulpa, 300 m, G.; Nußdorf bei Adelsberg, 500 m, G.; Grahovo am Zirknitzer See, Š. Triest: Bei Zaule, 10 m, G. Istrien: Rečina Quelle bei Klana, 350 m, G.; Siana und Galesano bei Pola, 40—100 m, G. var. ni i er op liy IIa D u m. - Krain: Hornwald bei Gottsehee, 800 m, G.; Slivnica beim Zirknitzer See, Š. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 /77, G. F rul lan in C es a t i a na De Not. — Görz: Am Isonzo bei Salcano, Loitl. Frullania fr a g i 1 i t'o 1 i a Tayl. — Krain: Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 850—900 //7, G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, G. Dalmatien: Kom auf der Insel Curzola, 500 /;/, G. Frullania tamarisci (L.) Dum. — Krain: Verbotener Wald bei Planina, 700 /77, H.; Klein Suchen bei Gottsehee, 850 m, G. Anthoeeros punetatus L. — Krain: Waitsch bei Laibach, Deschin. Musci. Sphagnum cymbifolium (Ehrh.) Warnst. — Krain: Koseze bei Laibach, .'100 ///, Š. B.; Laibacher Moor, Hob. var. b r a c h y c 1 a d u m. — Krain: Laibacher Moor und Golovec bei Laibach, 300-400 ///, IL Sphagnum medium Limpr. Krain: Laibacher Moor, 300m, B. Sphagnum papillosura Lindl). — Krain: Laibacher Moor, 300 m, H. Sphagnum t eres Ängstr. — Krain: Šiškaberg und Golovec bei Laibach, 350 m, B. Sphagnum recurvum (P. H.) R. u. W. — Krain: Koseze bei Laibach, 300 /7/, B. var. amblyphylluni (Russ.) Warnst. — Krain: Koseze und Golovec bei Laibach, 300—350 m, B. Sphagnum cuspidatum (Ehrh.) Russ. u. Warnst. — Krain: Germes bei Laibach, 300 ///, B. var. falcatum Russ. — Ebendaselbst. Sphagnum fimbriatum Wils. — Krain: Laibacher Moor, Hob. Sphagnum Oirgensohnli Russ. — Krain: Hloke am Zirknitzer See, Š. Sphagnum rübe 11 um Wils. — Krain: Koseze bei Laibach, Egger. Sphagnum acutifolium (Ehrh.) Russ. u. Warnst. — Krain: Begunje am Zirknitzer See, Š. Sphagnum contortum (Schultz) Limpr. — Krain: Koseze bei Laibach, 300 m, B. Š. Sphagnum p 1 a t y p h y 11 u m (Süll.) Warnst. — Krain: Koseze bei Laibach, 300 m, B. Sphagnum rufescens (Hr. germ.) Warnst. — Krain: Koseze und Kamna gorica bei Laibach, 300 m, H. Archidiuin nlternifolium (Dicks.) Sc h im p. — Krain: Zwischen Adelsberg und Nußdorf, fr., 550 m, H. Bruchia palustris (Hr. eur.) Hampe. — Krain: Koseze bei Laibach, 300 ///, fr., B. Trem a t od o n ambiguus (Hedw.) Horn sc h. — Krain: Moschwald bei Gottschee, 450 m, fr., G. Pleuridium alternifolium (Dicks.) Rabh. — Krain: Nußdorf bei Adelsberg, 550 m, fr., G.; bei Adelsberg, 550 m, fr., H.; Kamna gorica bei Grahovo am Zirknitzer See, fr., Š. Pleuridium s u bula tu m (H ud s.) Rabh. — Krain: Im Walde bei Koseze nächst Laibach, 300 /77, fr., B. Di trie h um flexi cäule (Schleich.) Hampe. — Krain: Moschwald und Kloin Suchen hei Gottschee, 450-850/«, st., G.; Osivnica an der Kulpa, .'i00///, st., G.; Nußdorf bei Adelsberg, 550 ///, st., B.; Nova Kraeina bis auf den Hochschneeberg, 1500 — 1790 //;, st., G.; am Kusse der Slivnica am Zirknitzer See, st., S.; Kroatien: Monterovo bei Čabar, 1250 m, st. G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik, 1000 m, st., G.; Vermo bei Pisino, 200 m, st, G; Dubrava bei Chersano, 100 m, st., G. Dalmatien: Vermao bei Cattaro, K. W. Ditrichum homomallum (Hedw.) Hampe. — Istrien: Dubrava bei Chersano, 100 m, st., G. Ditrichum vaginalis (Süll.) Hampe. — Krain: Am Kusse des Ši.ška-berges bei Laibach, ,')00 ///, st, B. Ditrichum pallidum (Sc h rad.) Hampe. — Istrien: Val di Hecco und Vincural bei Pola, 40 m, fr., G. Ceratodon purpureus (L.) Brid. — Krain: Laibacher Moor, 300 m, fr., B.; Osivnica an der Kulpa, 300m, fr., G.; Žerovnica am Zirknitzer See, S.; Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge, 1500 m, fr., G.; Klein Suchen bei Gottsehee, 850 m, fr., G. Dalmatien: Crljena zemja auf der Insel Arbe, 80 m, fr., G. var. brevifolius Milde. — Dalmatien: St. Pietro auf der Insel Arbe, 30 m, st., G. Cheilotheca chlor opus (Rrid.) Lindb. — Istrien: Bei der Torrc Movidlal und auf dem Monte Carozza bei Pola, 30 —40 m, st., G. Disticliium capillaceum (Sw.) Br. cur. — Krain: an der Strasse von Adelsberg nach Planina, 000 m, fr., B.; Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge, 1500 ///, fr., G. Seligeria pusilla (Ehrh.) Br. our. — Krain: Mlinarjev graben bei Ratschach, 200 m, fr., G. Istrien: In der Koiba bei Pisino, 250 m, fr., G. Dicranella he t er o m a IIa (L.) Sc h im p. — Görz: Ternowaner Wald, 1000 m, Loitl. Istrien: Bei Fasana, 30 ///, st, G. Dicranella varia (Hedw.) Schi m p. — Krain: Am Mitala-Kall an der Save bei Sagor, 200 m, fr., G.; Žerovnica am Zirknitzer See, fr., S\ Istrien: Bei Pedena, 100 m, fr., G.; bei Chersano, 450 m, fr., G.; Valdibecco bei Pola, 40 m, fr., G. Dalmatien: Diindo Wald auf der Insel Arbe, 80 m, fr., G.; Skaljari bei Cattaro, 100 m, fr., G. var. tenuifolia (Bruch.) Hr. cur. — Krain: Mitala-Kall bei Sagor, 200 ///, fr., G. Istrien: Bei Pedena, 50 m, fr., G.; bei Čepic, 00m, fr., G.; Prato grande und Valldibecco bei Pola, 20—40 m, fr., G. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 100 in, fr., G. Oreoweisia Bruntoni (Sm.) Milde. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 m, fr., G. D ich od o u t i u m p el 1 u c i d u m (L.) Sebi m p. — Krain: Sele bei Gottsehee, 450 m, st., G. Dicranum spurium Hedw. — Krain: Auf dem Wege von Rakovnik gegen den Golovec, 350 m, H. Dicranum undulatum Ehrh. — Istrien: Bei Pedena, 300 m, st., G. Dicranum Honjeanii De Not. — Krain: Grahovo am Zirknitzer See, st., S. var. polycladum Br. eur. — Krain: Koseze bei Laibach, 300 m, st., H. Dicranum sc o par i um (L.) Hedw.— Krain: Moschwald und Göttenitzer Schneeberg bei Gottschee, 450—1250 m, fr., G.; Grahovo am Zirknitzer See, fr., Š.; Klanska polica bei Laas, 1150/7/, fr., G.; Globoka dolina auf dem Krainer Schnceberge, 1350 /77, fr., G. Istrien: Bei Pedena. 300 ///, st., G. var. Härtel i i m. — Dalmatien: Kom auf der Insel Curzola, 500 //7, G. (D. Hartelii mihi Gymn. Progr. Marburg, 1002, Beitrag zur Laubmoosflora der östr. Küstenländer). Diese Form ist als eine auffallende Varietät von D. sco-parium zu betrachten und stellt nicht, wie ich früher glaubte, eine eigene Species vor. Sie hat verhältnismäßig stark gewellte Blätter, stimmt jedoch im Bau der Blattrippe mit der typischen Form überein. var. orthophyllum Brid. — Krain: Auf der Slivnica und bei Stiberk am Zirknitzer See, Š. Dicranum congestum Brid.— Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 /77, fr., G. var. longirostrum Br. eur. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Sehneeberge, I3.r)0 /77, fr., G. Dicranum montan um Hedw. — Krain: Wälder bei Koseze nächst Laibach, 300 /77, fr., B.; auf der Slivnica am Zirknitzer See, st., Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 //7, st., G. Dicranum s t riet um Schleich. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Sclmeeberge, 1350 /77, st., G.; Moschwald und Hornwald bei Gottschee, 450—800 /71, st., G. Dicranum viridc (Sull. u. Lesq.) Lindb. — Krain: Auf der Slivnica bei Zirknitz, st., Š. Dicranum longifolium Ehrh. — Krain: Göttenitzer Schneeberg bei Gottsehee auf alten Buchenstämmen, 1200 /77, st., G. Dicranum Sauteri Schimp. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 ///, st., G. var. ha m a tu m mihi, mit hakig gebogenen Blättern. Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 7/7, st., G. Campylopus subulatus Schimp, — Krain: Auf dem Wege von Adelsberg gegen Nußdorf, st., 550 //!, B. Campylopus flexuosus (L.) Brid. — Krain: Golovec und Šiškaberg bei Laibach, 350 /77, st., B. Campylopus pyriformis (Schultz) Brid. — Krain: Laibacher Moor, st., B. Dicranodontium longirostre (Starke) Schimp. — Krain: Gormes auf dem Laibacher Moore, 300 /77, st., B.; Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 850 ///, st., G.; Nanos, Hob.; Globoka dolina auf dem Krainer Sclmeeberge, 1350 m, st., G. Leucobryum glaueum (L.) Schimp. — Krain: Golovec bei Laibach, 400 /7/, fr., B.; Stiberk am Zirknitzer See, st., Š. Görz: Panowitzer Wald bei Görz, Loitl.; Istrien: Studena bei Klana, 400 //!, st., G. Fissidens bryoides (L.) Hedw. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 //!, fr., G. Istrien: Monte S. Daniele bei Pola, 100m, fr., G. Dalmatien: Campo Marzio und an der Höhle Jezero auf der Insel Arbe, 10—70 m, fr., G. Fissidens impar Mitt. — Istrien: Kaiserwald und Valldibecco bei Pola, 40 m, fr., G. Dalmatien: Halbinsel Lapad bei Ragusa, fr., E. W. Fissidens ineurvus Starke. — Istrien: Pola, E. W.; Siana und Lusinamoro bei Pola, 40 m, fr., G.; Dalmatien: Dundo Wald und an der Höhle Jezero auf der Insel Arbe, 70—80 /77, fr., G.; Halbinsel Lapad bei Ragusa, E. W. Fissidens t a m a r i n d i f o I i u s (Don.) Brid. — Dalmatien: Halbinsel Lapad bei Ragusa, E. W. Fissidens Bambergeri Schimp. — Dalmatien: Gionchetto bei Ragusa, E. W. Fissidens pusillus Wils. — Krain: Pod Miklavom bei Zirknitz, Š.; Quellschlucht beim Schlosse Schneeberg nächst Laas, 600 m, fr., G. Istrien: Monte S. Daniele bei Pola, fr., 100 m, G. Fissidens crassipes Wils. — Krain: Lipsenj am Zirknitzer See, fr., Š. var. curtus Limpr. — Krain: Lipsenj am Zirknitzer See, fr., Š. Fissidens Mildeanus Schimp. — Krain: In der Magdalena Quelle an der Slivnica beim Zirknitzer See, st., Š.; Istrien: In Betačabache bei Boljunc, 50 m, st., G. Fissidens adiantoides (L.) Hedw. — Krain: Utiker Wiesen bei Laibach, 300 m, fr., B. Istrien: Im Dragatale bei Antignana, 150 m, fr., G. Fissidens cristatus Wils. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 m, st., G.; Sele, Klein Suchen und Horn wähl bei Oottschee, 450—850 m, fr., G.; Klcinhüusel bei Planina, 450 m, B.; Grahovska gora am Zirknitzer See, Š.; In der Quellschlucht am Schlosse Schneeberg bei Laas, 600 m, fr., G.; Klanska polica bei Laas, 1150 m, st, G.; Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge, 1500 in, st., G. Görz: Castellnuovo bei Sagrado, fr, Bert. Istrien: Studena bei Klana, 600 m, st., G.; Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 900 m, st., O.; Gorenji Konec bei Boljunc, 100 m, st. G.; Monte Carrozza und Monte S. Daniele bei Pola, 40—100 m, fr., G. Dalmatien: Crljena zemja auf der Insel Arbe, 80 m, fr., G.; auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 m, st, G.; Porto Rosario und Ombla Quelle bei Ragusa, E. W.; Insel Lacroma bei Ragusa, 30 m, st., G. Fissidens taxifolius (L.) Hedw. — Krain: Horn wähl bei Gottsehee, 800 m, st, G.; auf der Slivnica am Zirknitzer See, Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge, 1350 m, st, G. Istrien: Dubrava bei Chersano, 100 m, fr., G.; Prato grande, Siana und Lusinamoro bei Pola, 40— 50m, fr., G. Dalmatien: Dundo Wald und Campo Marzio auf der Insel Arbe, 30—80 m, fr., G.; Insel Lacroma bei Ragusa, 30 m, fr., G. A riii mu carniolicum (W. u. M.) Lindb. — Istrien: Auf lehmiger Erde bei St. Pellegrino nächst Fasana, 30 m, fr., G. Astomum crispum (Hedw.) Hampe. — Krain: Nußdorf bei Adelsberg, 550 m, fr., B.J Triest: Bazovica auf dem Karste, 370 m, fr., G. Dalmatien: Sutvara-donja bei Cattaro, 70 m, fr., G. (Eine kleinere Form). Astomum Levieri Limpr. — Istrien: Pola, E. W., Meiling; Valldibecco bei Pola, 40 m, fr., G. Hymenostomum ros tel lat um (Brid.) Schimp. — Krain: Auf dem Wege von Adelsberg gegen Nußdorf, 550 m, fr., G. Hymenostomum microstomum (Hedw.) R. Br. — Krain: Auf dem Wege von Adelsberg gegen Nußdorf, 550 in, fr., B. G.; Grahovo, Lipsenj und Kamna gorica bei Zirknitz, Š. var. brachycarpum (Br. germ.) Hüben. — Kamna gorica bei Žerovnica am Zirknitzer See, S. Hymenostomum tortile (Schwägr.) Br. eur. — Görz: Bei Sagrado, fr., Bert.; Triest: Bei Triest, Venturi; Servola, Zaule, Katinar und Bazovica, 10—400 m, fr., bei Miramare, Angerer, G. Istrien: Bei Borst 180 m, Boljunc 70 m, Pinguente 100 m, Montona 250 m, Vermo 300 m, Pisino 350 m, Antignana 200 m, Pedena 350 m, Galesano 100/» und Pola .'10—40 /;;, fr., G.; bel Lovrana und lica 20/;;, fr., Ii.; bei Veglia und Malinska auf der Insel Veglia 20-100 //;, fr., G. Dalinatien: Cainpo Marzio, S. Pietro und Crljena /.einja auf der Insel Arbe, 20—80//;, fr., G.; Halbinsel I.apad, Komolao, Canosa und Šuma bei Hagusa, fr, E. VV.; Monte Sergio und S. Giacomo bei Ragusa, 20-400 m, fr., G.; Dobrota und Skaljari bei Cattaro, 30 — 100 /;;, fr., G. Kroatien: Burgruine von Bueeari, 50/;;, fr., G. Weisia rutilans (Hedw.) Lindb. — Krain: Golovec bei Laibach, 400 ///, fr., B.; Sele bei Gottschee, 450 /;;, fr., G.; Nußdorf bei Adelsberg, 350 /7/, fr., B. Weisia Wimmeriana (Sendtu) Br. cur. var. muralis (Sprticc.) Breidl. — Krain: Sv. Ambrož bei Zirknitz, fr.. Š. Istrien: Hei Veglia auf der Insel Veglia 70//;, fr., G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 //;, fr., G. Weisia crispata (Br. gerni.) Jur. — Krain: Osivnica an der Kulpa, .'100//;, fr., G.; Grahovo am Zirknitzer See, fr., Š. Triest: Bazovica auf dem Harste, •100/;;, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 m, fr., G.; Gorenji Konec bei Boljunc, 100 /;;, fr., G.; bei Vermo 300 /;;, Pedena 250 /7/, Galesano und Monte S. Daniele bei Pola 100 /;;, fr., G. Dalmatien: Insel Lesina, Erber.; Monte Sergio und Insel Lacroma bei Hagusa, 20 — 400 //;, fr., G.; Skaljari bei Cattaro, 100 /;/, fr., G. Weisia viridula (L.) Hedw. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 /;;, fr., G.; zwischen Adelsberg und Nußdorf, 350 ;;/, fr., G. Istrien: Gorenji Konec bei Boljunc, 100//7, fr., G.; bei Pedena, 300 /77, fr., G.; Galesano, Siana, Monisca und Lusinamoro bei Pola, 40 — 100 //;, fr., G. Dalmatien: Cainpo Marzio und Dundo Wald auf der Insel Arbe, 20-80 ;;;, fr., G.; Halbinsel Lapad, E. W. und St. Giacomo bei Hagusa, 20 //;, fr., G ; Porto Palazzo, E. W. var. amblyodon (Brid.) B r. cur. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 //;, fr., G.; Lipsenj am Zirknitzer See, Š.; bei Pedena, 300/;;, fr., G.; bei Valldihecco und auf dem Monte Carrozza bei Pola, 40//;, fr., G.; Abbazia, 20 ;;/, fr., B.; Görz: Bei Divača, Angerer. Dalmatien: Gionchetto bei Ragusa, E. W.; Berg Vermač bei Cattaro, E. W. Gymnostomum rupestre Schleich. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 ///, fr., G.; Nad Martinjakom bei Grahovo am Zirknitzer See, fr., Š. Görz: Kostanjevica, 140/;;, st., B.; Dalmatien: Halbinsel Lapad bei Ragusa, 100;;;, st, G.; Svitjalo brdo bei Smokvica auf der Insel Curzola, 300 m, st, G. Gymnostomum ca loa reu m Br. germ. — Krain: Rechtes Ufer der Save bei Sagor, 220 //;, fr., B.; Sele bei Gottsehee, 450 /;;, st, G. Görz: Am Isonzoufer und auf Kostanjevica bei Görz, 50—140 //;, st. B. Dalmatien: Halbinsel Lapad bei Ragusa, E. W. Hy inenos tyl i u m curvirostre (Ehrh.) Lindl). — Krain: Mlinarjev graben bei Ratschach, 200 ;;/, fr., G. var. sc ab nun Lindb. — Krain: Am Mitala-Wasserfall bei Sagor, 220 m, fr., G. var. Cataracta nun Schimp. — Ebendaselbst, st, B., G. E u c 1 a d i u m v e r t i c i 11 a t u m (L.) B r. e u r. — Krain: An der Save zwischen Sagor und Trifail, 220 //;, fr., B., G.; Lipsenj am Zirknitzer See, fr., Š. Görz: Am Isonzo bei Görz, B. Istrien: An der Betača bei Boljunc, 00///, st, G. Dalmatien: Molin bei St. Pietro auf der Insel Arbe, 10/7;, st, G.; Grahova bei Ragusa, E. W. Eucladium commutatum mihi (E. angustil'olium mihi, Bryol. Beitr. aus dem Okkupationsg. I. p. 194); Ö. B. Z. 1909, p. 8; ö. B. Z. 1909 Nr. 6, p. 3. — Molin bei St. Pietro auf der lusel Arbe, 10 in, st., G. Eue lad i um styriacuni mihi (Ö. B. Z. 1909, Nr. 6 p. 1). — An der Grotte von Sele bei Gottsehee, 450 m, st., G. Dalmatien: Jezero und Val Campora auf der Insel Arbe, 15—70m, st, G. Tri eh os to m u m cylindricum (Bruch.) C. M. — Krain: Gleinitzgraben bei Laibach, 400 ttl, st., B. Trieb ostomum caespitosum (Bruch.) Jur. — Istrien: Valldihecco bei Pola, 40 m, fr., G. T ri c h o s t o mu m crlspulum Bruch — Krain: Grahovo am Zirknitzer See, Š. Triest: Bei Zaule, 20 m, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 m, st., G.; bei Podgorje, 500 m, st, G.; bei Vermo, 300 m, fr., G.; bei Pedena. .'150 m, st., G.; bei Galesano, Siana, Monte St. Daniele, Valldihecco und Monte Carozza bei Pola, 40 —100 m, z. T. fr., G.; Malinska auf der Insel Veglia, 30 m, st., G. Dalmatien: Val Campora und Val di St. Pietro auf der Insel Arbo, 15 30 m, st, G.; Brozze und Gionchetto bei Ragusa, fr., E. W.; Monte Sergio, St. Giacomo, Lapad und Insel Lacroma bei Hagusa, 20—100 m, st., G.; Dobrota und Skaljari bei Cattaro, 30—100 m, st., G. var. brevifolium Schimp. — Istrien: Boschetto bei Pola, 40 nu st., G. Dalmatien: Val Campora auf der Insel Arbe, 20 m, st., G. var. a ng us t i f o I i u m Schimp. — Istrien: Boljunc bei Muggia, 70 m, st., G. Dalmatien: Insel Lacroma bei Ragusa, 20m, st., G.; Skaljari und Sutvara donja bei Cattaro, 83 -100 »*, st., G. var. clatum Schimp. — Krain: An der Save bei Sagor, 200 «/, st, B. Istrien: Dubrava bei Chersano, 50 j«, st., G. Dalmatien: Dundo Wald und Crljena zemja auf der Insel Arbe, 80 m, st, G.; Krtinja bei Blato auf der Insel Curzola, 100 m, st, G.; Insel Lacroma bei Ragusa, 20»», st, G.; Dobrota und Sutvara donja bei Cattaro, 20 - 80 m, st, G. Trieb ostomum brach y don t i u m Bruch. — Krain: An der Save bei Sagor, 200 m, st. B.; Moschwald bei Gottsehee, 450 m, st., G. Görz: Ani Isonzo bei Görz, st., B. Istrien: Boljunc bei Muggia, 70 m, st, G.; bei Vermo, 300 m, fr., G.; bei Chersano, 50 m, st, G.; Monte St. Daniele, Lusinamoro und Monte Carrozza bei Pola, 40 — 100 vi, st, G.; bei Galesano, 100 m, st, G.; bei Rovigno, 20»*, st, G.; Malinska auf der Insel Veglia, 30 m, st, G.; Scoglio Coludraz, Tomm.; Lussin piecolo und Cigale auf der Insel Lussin, fr, Toiiim. Dalmatien: Insel Lesina, fr., Ungcr; Val Campora, Campo Marzio und Capo Fronte auf der Insel Arbe, 15-70 m, st, G.; Gionchetto bei Ragusa, E. W. Bei Blato und Pupnata auf der Insel Curzola, 100—500 m, st, G.; St. Giacomo, Insel Lacroma und Monte Sergio bei Ragusa, 30—300 m, ■/.. T. fr., G.; Skaljari bei Cattaro, 120?», st, G. Tortella inflexa (Bruch) Broth. — Istrien: Boschetto bei Pola, 40m, st, G.; bei Galesano, st. 100«*, G.; bei Veglia auf der Insel Veglia, 100»«, st, G. Dalinatien: Campo Marzio und Val Campora auf der Insel Arbe, 20—30 m, st, G. Tortella flavovirens (Bruch.) Broth. — Istrien: In der Foiba von Pisino, 250 m, st, G.; Monte Carrozza und Lusinamoro bei Pola, 40 m, st, G.; an der Strasse gegen Malinska und Ponikva bei Veglia auf der Insel Veglia, 20 —100 m st, G. Dalmatien: Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 80 vi, st, G.j Halbinsel Lapad bei Ragusa, 40 vi, st., E. W., G.; St. Giacomo bei Ragusa, 20«*, st, G.j bei Blato, Smokvica und Pupnata auf der Insel Curzola, 150—450 m, st, G. Tortella viridiflava (De Not.) Broth. — Istrien: Ponikva auf der Insel Veglia, 20 vi, st, G. Dalmatien: Val Campora auf der Insel Arbe, 20 ni, st, G.; Krtinja bei Blato auf der Insol Curzola, 150 m, st, G.; Halbinsel Lapad, St Giacomo und Insel Lacroma bei Ragusa, 20— HO m, st, G. Tortella Bambergeri (Schimp.) Broth. — Nova Kraeina auf dem Krainer Sclmeeberge, 1500 m, st, G. Tortella nitida (Lindb.) Broth. — Görz: Im Weiehbilde der Stadt, st, B. Istrien: Studena bei Klana, 500 vi, st, G.J Dignano und Monte Carrozza bei I'ola, 40—100 m, st, G.; bei Lovrana, B.; auf dem Wege von Abbazia gegen Veprinac, B. Dalmatien: Val Campora und Val di St. Pietro auf der Insel Arbe, 20—30 m, st, G.; auf dem Berge Koni auf der Insel Curzola, 450 vi, st, G.; Porto Rosario, E. W.; Halbinsel Lapad, St. Giacomo und Insel Lacroma bei Hagusa, 20-40 vi, st, G.; Skaljari bei Cattaro, 100 vi, st, G. Tortella inclinata (Hedw.) Limpr. — Krain: An der Save bei Sagor, 200 m, st, B.; Moschwald bei Gottschee, 450 m, fr., G.; bei Planina, B.; Nußdorf bei Adelsberg, B.; auf der Slivnica bei Zirknitz, Š. Triest: Bei Katinar und Bazovica auf dem Karste, 300—400 m, st. G. Tortella tortuosa (L.) Limpr. — Krain: An der Save bei Sagor, 200 m, fr., B., G.; Klein Suchen und Göttenitzer Schneeberg bei Gotschee, 850 bis 1290 m, st, G.; Nußdorf bei Adelsberg, 700 vi, fr., B.; Strmec und Stibrk am Zirknitzer See, Š.; Globoka dolina bis auf die Spitze des Krainer Sehneeberges, 1250-1790 m, st, G.; Klanska polica bei Laas, 1150 m, fr., G. Triest: Bei Katinar, Bazovica und Lipica auf dem Karste, 30J—400 m, st, G. Istrien: Am Betača-Baehe bei Boljunc nächst Muggia, 80 m, st, G.; Dletvo Wald und Studena bei Klana, 500—750 m, st, G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 1000 m, st, G.; bei Vermo, Pisino, Chersano, Pedena und Hovigno, 30—350 vi, st, G. Dalmatien: Auf dem Berge Koni der Insel Curzola, 450 m, st, G.; Skaljari bei Cattaro, 100m, st, G. var. fragilifolia (.1 u r.) — Krain: Klein Sueben bei Gottsehee, 850 m, st, G.; Osivnica an der Kulpa, 300 vi, st, G.; Grahovska gora am Zirknitzer See, S. Görz: Kostanjevica bei Görz, B. var. brevifolia Breidt — Krain: Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, st, G.j Grahovo am Zirknitzer See, Š.; Nova Kracina bis auf den Gipfel « des Krainer Schneeberges, 1500—1790 vi, st, G. Pleurochaete sq narr osa (Brid.) Lindb. — Triest: Bei Zaule, Katinar, Bazovica und Lipica auf dem Karste, 30—400 vi, st, G. Istrien: Bei Boljunc nächst Muggia, 80 vi, st, G.J bei Pedena (350 m), Galesano (100 m) und Monte Carrozza bei Pola (40m), st, G.; Ponikva auf der Insel Veglia, 50m, st, G. Dalmatien: Grahova bei Ragusa, st, EW.; Berg Korn auf der Insel Curzola, 450 m, st, G.; Insel Lacroma bei Ragusa, 30 m, st, G.; Dobrota und Skaljari bei Cattaro, 30 -100 in, st G. Didymodon rubellus (Hoffm.) Br. eur. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G.; Žerovnica am Zirknitzer See, fr., Š.; Klanska polica bei Laas, 1150 m, fr., G.; auf der Spitze des Krainer Sehneeberges, 1790 m, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 1029 m, fr., G.; auf dem Monte Maggiore, 1390 m, fr., G. Dalmatien: Čajkovič, E. W. Didymodon luridus Hornsch. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300m, st., G.; Stiberk am Zirknitzer See, st, Š.; Görz: Im Weiehbilde der Stadt, fr., B.; bei Sagrado, fr., Bert. Triest: St Rocco, Servola (fr.), Katinar und Bazovica, 30—400 m, G.; Istrien: Boljunc, Vermo (fr.), Pisino, Dignano (fr.) und Galesano, (fr.), Siana, Valdibecco und Monte Carozza bei Pola (fr.), 60—100 m, G.; bei Pola, Meiling; Malinska auf der Insel Veglia, 20 vi, st, G. Dalmatien: Val di St Pietro und Val Campora, fr., 15— 30 »«, G.; Bosanka und Gravosa (fr.) bei Hagusa, E. W.; St. Giaccomo (fr.), Insel Lacroma und Halbinsel Lapad, 20-30 »», bei Ragusa, G.; Pupnata auf der Insel Curzola. 500 »», G.; Skaljari und Dobrota bei Cattaro, 30-100»«, G.; Castello di Cattaro, fr., E.W. Didymodon tophaceus (Brid.) Jur. — Dalmatien: Molin bei St. Pietro auf der Insel Arbe, st., 10 w«, G.; St. Giaccomo bei Hagusa, st., 20»», G.; Skaljari und Sutvara donja bei Cattaro, 100—200 »«, st., G. Didymodon spadiceus (Mitt.) Limpr. — Krain: An der Save bei Sagor, 200 »», st., B. Istrien: Boljunc bei Muggia, im Dragatale bei Vermo und Antignana, bei Pedena 60—100 »», st., G. Didymodon rigidulus Hedw. — Krain: Klein Suchen, (850 nt) und Sele (450 m) bei Gottschee, fr., G.; Adelsberg, 550 m, fr., G. Görz: Bei Sagrado, st., Bert. Triest: Bazovica, 400 m, G. Istrien: Boljunc bei Muggia, 60 m, G. Dalmatien: St. Giaccomo bei Hagusa, fr., 20 «», G.; Dobrota und Skaljari bei Cattaro, 30—100 »», G. var. propagullferus Limpr. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 m, st., G.; Moschwald bei Gottschee, 450 ««, st., G. Barbula sinuosa (Wils.) Braithw. — Istrien: Galesano und Dignano bei Pola, 100 »», st., G. Barbula acuta (Brid.) Brid. — Krain: Trstenik am Zirknitzer See, fr., Š.; bei Görz, LoitL; Triest: Bei Bazovica, fr., 400 in, G. Istrien: Bei Vermo, Pedena und Hovigno (fr.), 20—100 ««, G.; Monte Carozza (fr.), Boschetto, Valldihecco und Lusinamoro bei Pola, 30—40 ««, G.; Ponikve auf der Insel Veglia, 50 w«, G.; Kroatien: Bei Buccari, 40 m, G.j Dalmatien: Campo Marzio und Val Campora auf der Insel Arbe, 20««, G.; Brazze, fr., E. W.; Čara auf der Insel Curzola, 400 ««, G.; Monte Sergio und Halbinsel Lapad bei Hagusa, 30-50 »», G.; Skaljari und Sutvara donja bei Cattaro, 100-200 ««, G. var. viridis Br. cur. — Istrien: Valldibeceo bei Pola, 30««, G. var. patens mihi. — Die Geschlechtspflanze in allen Teilen kräftiger als die Stammform. Lockerrasig. Blätter abstehend, Hippe kurz austretend. Vielleicht mit der Var. multiseta Limpr. zu vereinigen. Steril. — Istrien: Im Walde Siana und Valldibeceo bei Pola, 30 ««, st., G. Barbula Hornschuehiana Schultz.— Krain: Žerovnica am Zirknitzer See, fr., Š; Istrien: Valldibeeko bei Pola, 30»», st., G.; Dalmatien: Auf der Insel Lacroma bei Ragusa, 20 »«, fr., G. Barbula fallax Hedw. — Krain: Grahovo am Zirknitzer See, fr., Š.; Moschwald bei Gottschee, fr., 450 ««, G. Istrien: Studena bei Klana, fr., 600««, G.; bei Galignana, Pedena, Antignana und Galesano bei Pola, 80—100 m, G. Dalmatien: Komolac, E. W.; Halbinsel Lapad bei Ragusa, 20»«, G; Skaljari bei Cattaro, 100««, G. Barbula reflexa (Brid.) Brid. — Krain: An der Save bei Sagor, 200 »«, B.; Moschwald bei Gottschee, 450 »«, G.; Grahovo und Ulaka am Zirknitzer See, Š.; zwischen Planina und Adelsberg, B. Überall steril. Barbula vinealis Brid. — Triest: Bei Bazovica und Zaule, 50—200 »«, st., G. Istrien: Bei Pedena, 100««, st., G., Dalinatien: St. Giaccomo und Halbinsel Lapad bei Ragusa, 20-30»«, st., G.; Skaljari und Dobrota bei Cattaro,30-100»«, st., G. Barbula ungu iculata (Huds.) Hedw. — Osivnica an der Kulpa, fr., 300»«, G.; Adelsberg, 550 »«, fr.. G.; Grahovska gora und Blockte am Zirknitzer See, fr., Š. Bei Görz, fr., B.; bei Sagrado, fr, Bert. Triest: Bei Katinar und Bazovica auf dem Karste, fr., 300 - 400 »», G. Istrien: Bei Borst und Boljunc nächst Muggia, fr., 80—100 »»», G.; bei Galignana, Pedena, Chersano, Rovigno, auf dem Monte St. Daniele, Monte Carrozza, Prato grande, im Bosco Lusinamoro und Siana bei Pola, 40— '500 »/, fr., G.J Studena bei Klana, fr., 000///, G.J Malinska und Ponikvo auf der Insel Veglia, 10—50 »», fr., G. Dalmatien: Clfnata, Campo Marzio, Val Campora und Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 20—40 »», fr., G.; Gionchetto bei Hagusa, E. W.; Monte Sergio, St. Giaccomo und Halbinsel Lapad bei Hagusa, fr., 20—40 to, G.; Castello di Cattaro, E. W.; Skaljari und Sutvara donja, 100-150»«, fr., G. var. cuspidata (Schultz) Br. cur. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 1100///, fr., G.; Dalmatien: Val Campora auf der Insel Arbe, fr., 20»/», G. var. apieulata (Hedw.) Br. eur. — Dalinatien: Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 40»»», fr., G. var. obtusifolia (Schultz) B r. eur. — Krain: Žerovnica bei Zirknitz, S. Kroatien: Buccari, 30«», fr., G. var. fastigiata (Schultz) Br. cur. — Istrien: Ponikve auf der Insel Veglia, fr., 20 »»», G. Barbula rovoluta (Schrad.) Brid. — Görz: Im Weiehbilde der Stadt, B.; Kostanjevica, Loitl. Istrien: Bei Rovigno, 20»»», st., G. Barbula con vol Uta Hedw. — Krain: Lipsenj am Zirknitzer See, fr., Š. Istrien: Foiba bei Pisino, 300 »»», st., G. Sacragnianö, Freyn. Dalinatien: Halbinsel Lapad bei Hagusa, st., 20 in, G. var. com m uta t a (.1 u r.) Husn. — Krain: Kleinhäusel bei Planina, B. Barbula flavipes B r. eur. — Krain: Stiberg am Zirknitzer See, fr., S. Barbula paludosa Schleich. — Krain: An der Save bei Sagor, 200»»», fr., B.; Stiberg und pod sv. Miklavom am Zirknitzer See, fr., S. Dialytrichia mucronata (Brid) Limpr. — Triest: Melara, Tomm. Görz: Bei Kostanjevica, B. Istrien: Boljunc bei Muggia, st., 70»», G.J bei Pedena (fr.), Antignana und Vermo, 200—350 »»», G.; Dletvo-Wald bei Klana, 550 »«, G. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 100 «», G.; Castello di Cattaro, K.W. Cinclidotus fontinaloides (Hedw.) P. B. — Krain: An der Save bei Sagor, 200 »/, fr, B. G.; Kulpa bei Wilpach, Plemel; Poik bei Adelsberg. Zickendraht, Förster; Žerovnica und LipsenjSiea am Zirknitzer See, Š.; Moschwald bei Gottschee, 450 »», fr., G. Istrien: Im Quieto bei Pingente, 40 in, fr., G.; Dletvo-Wald und Recinaquelle bei Klana, 300—500 »», fr., G. Ponikve auf der Insel Veglia, 20 TO, fr., G. Dalmatien: Malfi bei Hagusa, E.W. Cinclidotus riparius (Host.) Arn. — Krain: An der LipsenjSiea am Zirknitzer See, st., Š.; St. Kanzian bei Zirknitz, Plemel. Cinclidotus aquaticua (Jacq.) Br. eur. — Krain: St. Kanzian im Unterkrain, E. Hoffer; am Ursprung der Unz bei Planina, fr., B.; in der LipsenjSiea und Žerovnica am Zirknitzer See, fr., Š.; St. Kanzian bei Zirknitz, Plemel. Istrien: In der Recmnqucllc bei Klana, 300 w», st, G. Dalinatien: Jadro bei Spalato, Loitl.; Omhlaquelle und Canosa bei Hagusa, E. W. Phase um Kloerkeanum W. u. M. — Istrien: Valdibeeco bei Pola, 40 »«, fr., G. Phascum acaulon L. — Krain: Žabjek bei Grahovo am Zirknitzer See, Š. Istrien: Pola, E. W.; St. Daniele, Valdibeeco und Pomer bei Poln, fr., 20—80»», G. Phascum pili fern m Schreb. — Istrien: Monte Carozza bei Pola, 40 TO, fr., G. Phascum cur vi Collum Ehrh. — Istrien: Monte grande bei Pola, 50 »«, fr., G. Pottia recta (With.) Mitt. — Istrien: Valdibeeco bei Pola, 40 »», fr., G.; Pola, E.W. Dalmatien: Porto Palazzo und Halbinsel Lapad bei Ragusa, K.W. Pottia bryoides (Dicks.) Mitt. — Istrien: Ponier bei Pola, 80»», fr., ü. Pottia minutula (Schleich.) B r. eur. — Istrien: Pola, E. W.; Valdibeeco, Monte Carozza und Monte St. Daniele bei Pola. 40—80 w«, fr., G.; bei Pasana, 40»», fr., G. Dalmatien: Komolaz und Halbinsel Lapad bei Hagusa, E.W. Pottia truncatula (L.) Lindb. — Istrien: Pola, E.W. Pottia intermedia (Turn.) Kürnr. — Krain: Žerovnica am Zirknitzer See, fr., Š. Pottia lanceolata (Hedw.) C. M. — Krain: Grahovo und Žerovnica am Zirknitzer See, fr., Š. Triest: St. Hocco, Servola, Zaule und Lipica, 10—400 »«, fr., G. Istrien: Borst und Boljunc bei Muggia, 70 — 350 »»», fr., G.; Galesano, 100»»», fr.; Pasana, 40 »», fr.; Valdibeeco, Monte Carozza und Pomer bei Pola, 30-40 ««, fr., G.; Ponikve auf der Insel Veglia 30»»», fr., G. Kroatien: Teisat bei Fiume, 50»», fr., G. Dalmatien: Gionchetto bei Hagusa, E. W. Pottia Starkeana (Hedw.) CM. — Krain: Solzno bei Grahovo am Zirknitzer See, fr., Š. Istrien: Monte St. Daniele bei Pola, 100 »«, fr., G. Pottia commutata Limpr. — Istrien: Pola, E. W.; Monte Carozza bei Pola, 40»», fr., G.; Dalmatien: Halbinsel Lapad bei Ragusa, fr., E.W. Pterygoneurum cavifoliuni (Ehrh.) Jur. — Dalmatien: Grahova bei Hagusa, E. W. Crossidium griseum (Jur.) Jur. — Istrien: Borst bei Muggia, '150 in, fr., G.; Montona, 250 »», st., G.; zwischen Abbazia und Veprinaz, B., Wetlstein. Aloina s tel lata (Streb.) Kindb. — Dalmatien: Val Campora auf der Insel Arbe, 10 m, fr., G. Aloina ericaefolia (Neck.) Kindb. — Istrien: Monte Carozza und Monte grande bei Pola, 40-50 »», fr., G. Dalmatien: Halbinsel Lapad bei Ragusa, E. W. Aloina aloides (Koch.) Kindb. — Görz: Am Isonzo, Loitl. Triest: Bei Katinar, 200 w», fr., G. Istrien: Bei Vermo, 200 in, Pedena, 300 »», Monte Carozza und Monte St. Daniele bei Pola, 40- 90 »», überall fr., G. Dalmatien: Val Campora auf der Insel Arbe, 10 »», fr., G; Gionchetto (K. W.) und Halbinsel Lapad (20 »j, G.) fr. Tortula atrovirens (S m.) Lind — Triest: St. Andrea, Servola und Bazovica, 20—370 w«, fr., G. Tortula m arg i na t a (B r. eur.) Spruce. — Istrien: Monte St. Daniele bei Pola, 90»»«, fr., G. Dalmatien: St. Giaccomo und Halbinsel Lapad, 20-30»»«, fr., G. Tortulii mural!s (L.) Hedw. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 »»' fr., G.; Sele und Klein Suchen bei Gottschee, 450-850 »», fr., G.; Adelsberg, 500 w«, fr., G.; Žerovnica am Ziiknitzer See, fr., Š. Görz: Im Stadtgebiete und bei, St. Florian, B.; bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Bei Bazovica, 370 »»«, fr., G. Istrien: Borst und Boljunc bei Muggia, 70—350 »«, fr., G.; bei Vermo, 200 »», Pisino, 250 »»», Pedena, 350 »«, auf dem Monte Maggiore, 1200 »«, bei Rovigno, 20 »«, Galesano, 100 »«, Valdibeeco, Monte Carozza, Monte grande und Monte St. Daniele bei Pola, 40-100 »», überall fr., G.; Pola, E. W., Stockert, Lovrana, fr., B.; in der Stadt Veglia, Ponikve bei Veglia und Malinska auf der Insel Veglia, 10—20 in, fr., G. Dalinatien: Val Campora auf der Insel Arbe, 20»»», fr., G.; St. Giaccomo, 10»», (G.) und Halbinsel Lapad (E. W.) bei Ragusa, fr.; Castello di Cattaro, E. W.; Skaljari bei Cattaro, 80 m, fr., G. var. incana Br. eur. — Istrien: Boljunc bei Muggia, 250 m, fr., G.; Valdibeeco bei Pola, 40 m, fr., G. Dalmatien: Smokviea und Blato auf der Insel Curzola, 50 —100 m, fr., G.; St. Giaccomo und Monte Sergio bei Ragusa, 20-400 m. fr., G. var. rupestris Schultz. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300)//, fr., G. Istrien: Veglia auf der Insel gleichen Namens, 20 tri, fr., G. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 100 m, fr., G. var. obeordata Schimp. - Görz: Bei Sagrado, fr., Bert. Kroatien: Tersat bei Fiume, 50»/, fr., G. Istrien: In der Stadt Veglia und bei Malinska auf der Insel Veglia, 10—30 »/, fr., G. Dalmatien: St. Giaccomo bei Ragusa, 20»», fr., G. Tortula aestiva (Brid.) P.B. — Krain: Klein Suchen bei Gottsehee, 850 »/, fr., G.; Adelsberg, 550 w», fr., G. Tortula canescens (Bruch.) Mont. — Krain: Adelsbcrg, 550 »«, fr., G. Görz: Bei Sagrado, fr., Bert. Istrien: Bei Veglia, 50»» und bei Malinska, 30 »»», fr., auf der Insel Veglia. Dalmatien: Val Campora auf der Insel Arbe, 20»», fr., G.; Vermaß bei Cattaro, E. W. Tortula subulata (L.) Hedw. — Krain: Ulaka am Zirknitzer See, fr., Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 w», fr, G.; Klanska polica bei Laas, 1300 »»«, fr., G.; Osivnica an der Kulpa, 300 »«, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 1000 »»», fr., G. var. infra m arg i na ta mihi. (V. Bryol. Beitr. Okkup. III. Verb. d. z. b. Ges. Wien, 1907, p. 220). — Istrien: Studena bei Klana, 600 »«, fr., G. Tortula in er m i s (Brid.) Mont. — Istrien: Borst bei Muggia, 250 »«, fr., G. Dalmatien: Oionchetto und Ombla bei Ragusa, fr., E. W. Tortula latifolia Bruch. — Krain: Gorica und Grahovo am Zirknitzer See, st., Š. Tortula papulosa Wils. — Görz: Kostanjevica bei Görz, st., B. Istrien: Im Walde Monisca auf der Rinde von Quercus pseudosuber, 70 »»», st., G. Tortula laevipilaeformis De Not. — Görz: Kostanjevica, fr., B.; Triest: An der Rinde von Maulbeerbäumen bei Bazovica, 370 »«, fr., G. Istrien: An Weiden, Pappeln, Eichen und Ulmen bei Gallignana, 450 vi, Pedena, 350 »«, Antignana, 300 w» und Vermo, 200 w«, fr., G.; an verschiedenen Eichenarten (Quercus pubescens, ilex, pseudosuber) bei Galesano, 100 »«, auf dem Monte St. Daniele, im Walde Siana und Monisca bei Pola,, 60—100 »»«, fr., G.; Ponikve auf der Insel Veglia an Eichen, 30 »»«, fr., G. Tortula alpina (Br. eur.) Bruch, var. inermis (Milde) De Not. — Triest: Bei Lipica, 400 »»», st., G. Istrien: Gorenji Konec bei Boljunc unweit Muggia, 80 vi, st., G. Tortula r Ural i 8 (L.) Ehrh. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 »», fr., G ; Moschwald und Sele bei Gottschee, 450 »», st., G.; Nußdorf bei Adelsberg, B.; Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š.; Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1500 »«, st., G. Triest: Bei Katinar und Bazovica, 200-370 »»«, st., G. Istrien: Monte Carozza bei Pola, 40 »»», st, G. Tortula montana (Nees.) Lindb. — Krain: Srhloßberg von Adelsberg, fr., B.; Lipsenj am Zirknitzsee, Š.; Moschwald bei Gottschee, 450 »«, st, G. Triest: Bei Bazovica, 350 vi, st, G. Istrien: Borst und Boljunc bei Muggia, 70—250 w«, fr., B.; Berg Slavnik bei Podgorje, 1000 »«, st, G.; bei Gallignana, 450 »«, st; Pedena, 350 »«, fr.; Galesano, 100 vi, st.; auf dem Monte Carozza bei Pola, 40 m, st, G.; bei Veglia auf der Insel gleichen Namens, 50 m, fr., G. Dalmatien: Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 90 »«, st., G.; auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 m, st., G.; Monte Sergio bei Hagusa, 300 m, st, G.; Castello di Cattaro, E. W.; Dobrota und Skaljari bei Cattaro, fr., 30—100 »«, G. Encalypta vulgaris (Hedw.) Hoffm. — Krain: Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š Triest bei Katinar, 300 vi, fr., G. Istrien: In der Foiba von Pisino, 200 vi, fr., G. Eucalypta contorta (Wulf.) Lindb. — Krain: Klein Suchen und Güttenitzer Schneeberg bei Gottschee, 900—1300 »», G.; bei Adelsberg, 550 vi, G.; Grahovo am Zirknitzsee, Š.; Nova Kraeina auf dem Krainer Sehneeberge bei Laas, 1500 vi, G.; Klanska Polica bei Laas, 1300 vi, G. Kroatien: Bukova Gora bei Čabar, 1400 vi, G. Görz: Panowitzer Wald, Loitl. Triest: Lipica, 400 ?«, G. Istrien: Gorenji Konec bei Boljunc nächst Muggia, 150 vi, G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 1000 vi, G.; bei Vermo, Pisino und Pedena, 200—350 in, G. Dalmatien: Auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 »«, G. Überall st. Črni dol am Krainer Sclmeeberge bei III. Feistritz, 1050 m, fr., Ern. Weiss. Grimm i a a p o car pa (L.) Hedw. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 vi, G.; Moschwald, Klein Suchen und Göttenitzer Schneeberg bei Gottschee, 450 bis 1300 vi, G.; Adelsberg, 550 vi, G.; Grahovo am Zirknitzsee, Š.; Gipfel des Krainer Schneeberges bei Laas, ca. 1800 m, G. Görz: Bei der Stadt, B. Triest: Bosco Melara, Wallnüffer; bei Katinar, Bazovica, Lipica, Servola und Zaule, 10—400 vi, G. Istrien: Borst und Boljunc bei Muggia, 70—250 vi, G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 1000 »«, G.; bei Pedena, Vermo, Antignana und Galesano, 100 bis 350 vi, G.; Studena bei Klana, 600 vi, G.; Ponikve und Malinska auf der Insel Veglia, 10—20 vi, G. Dalmatien: Osovnik, E. W.; Insel Lacroma, G. und Halbinsel Lapad, E. W. bei Kagusa; Skaljari bei Cattaro, 100 m, G. Überall fr. Grimmia conferta Funck. — Kroatien: Bukova Gora bei Čabar, 1400 vi, fr., G. var. obtusifolia B r. eur. — Istrien : Studena bei Klana, 600»«, fr., G. G rimmia flaccida (de Not.) Lindb. — Krain: Slivnica bei Zirknitz, fr., Š. Grimmia crinita Brid. — Görz: Hei Sagrado, fr., Bert. Grimmia tergestina Tomm. — Triest: Bosco Melara, Wallnöffer; Katinar, 200 »«, fr., G. Istrien : Bei Veglia auf der Insel gleichen Namens, 40 m, st., G. Grimmia orbicularis Bruch. — Triest: Bei Katinar, 200 vi, fr., G.; gegen Contovello, Angerer. Istrien: Borst bei Muggia, 250 »«, fr., G. Fülme: Monte Belvedere, Wettstein. Kroatien: Tersat bei Fiume, 50 vi, fr., G. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 90 vi, fr., G. Grimmia pulvinata (L.) S m. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 vi, fr., G.; Adelsberg, B.; Bloeice am Zirknitzsee, Š. Görz: Bei der Stadt, B.; Castell-nouvo bei Sagrado, fr., Bert. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 000 »»«, fr., G.; bei Montona, 250 vi, Pedena, 350 vi, Vermo, 200 »«, Rovigno, 20 »« und Galesano, 100 vi, fr., G. Dalmatien: Grabova und Šuma bei Ragusa, E. W.; bei Blato und auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 150—500 vi, fr., G.; bei Skaljari und Sutvara donja unweit Cattaro, 90—100 »«, fr., G. var. longipila Schimp. — Istrien: Ponikve auf der Insel Veglia, 20 »«, fr., G. Grimmia Hartmanni Hampe. — Istrien: Auf eozänen Sandsteinen im Dletvo-Walde bei Klana, 400 »«, st., G. Rhacomitrium canescens (Weis.) Brid. — Krain: Trstenik am Zirknitzsee, Š. var. ericoides (Web.) Br. eur. — Žabjek bei Grahovo am Zirknitzsee, Š. Amphidium Mougeotii (Br. eur.) Schimp. — Gleinitzgraben bei Laibach, 400 ff», B. Z y g o d on v i r i d iss im us (Dicks.) R. B r. — Krain : Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas an Buchenstämmen, 1400 »», st, G ; Verbotener Wald bei Planina, B. Görz: Im Volksgarten, B. Istrien: An Eichen bei Galignana und Chersano, 150—450 ff», st, G.; an der Rinde von Ölbäumen bei Ponier, 20 ff», st, G.; an Eichen im Walde Siana und Lusinamoro bei Pola, 30—70 »»», st, G. Dalmatien: Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 80—90 ff», fr., G.; an Eichen auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 450 »i, st. ü. Orthotrichum anomalum Hedw. - Krain: Giahovo am Zirknitzsee, Š. Görz: Bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Bei Bazovica, 370 »», fr., G. Istrien: Boist bei Muggia, 250 ff», fr., G.; bei Montona, 250 »», Pinguente, 100 ff», Pisino, 250 ffi, Vermo, 200 »i und Antignana, 350 ff», fr., G.; auf Eichen bei Chersano, 150 ff» und auf Weiden bei Pedena, 300 »)», fr., ü.; bei Veglia auf der Insel gleichen Namens, 50 ff», fr., G. Orthotrichum saxatile Schimp. — Krain: Sele bei Gottschee, 450 vi, fr., G.; bei Adelsberg, 550 »»», B., G. Triest: Bei Katinar und Bazovica, 200—350 vi, fr., G. Istrien: Boljunc bei Muggia, 70 ff», fr., G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 900 ff», fr., G.; bei Pisino, 250 m und Galesano, 100 ff», fr., G.; Malinska auf der Insel Veglia, 30 ff», fr., G.J bei Pola, E. W. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 90 ff», fr., G. Orthotrichum nudum Dicks. — Krain: Žerovnica und Kamna gorica am Zirknitzsee, fr., Š.; im Mitalabach bei Sagor, ca. 200 vi, fr., G. Orthotrichum cupulatum Hoffm. — Krain: Obrh und Grahovo am Zirknitzsoe, fr., Š.; Sehloßberg von Adelsberg, B. Triest: Bei Bazovica, ca. 350 ff», fr., G. Istrien: Auf dem Beige Slavnik bei Podgorje, 800—1000 ff», fr., G. Dalmatien: Bosanka bei Ragusa, E. W.; Skaljari bei Cattaro, 100 ff», fr., G. Orthotrichum diaphanum (Gm.) Schrad. — Krain: Trstenik am Zirknitzsee, fr., Š. Triest: An Maulbeerbäumen bei Bazovica, 350 ff» und auf Robinien bei Zaule, 20 vi, fr., G. Istrien: An Weiden bei Vermo und Pedena, 200—350 ff», fr., G.; an Eichen in der Dubrava bei Chersano, 150 ff», fr., G.; im Walde Lusinamoro und auf dem Monte St. Daniele bei Pola auf Eichen, 30—80 ff», fr., G. Dalinatien: An Eichen auf der Halbinsel Lapad bei Ragusa, 30 ff», fr., G. Orthotrichum pulchellum Brunt. — Krain: Kamna gorica am Zirknitzsee, fr., Š. Orthotrichum leuc omit rium Br. eur. —Krain: Grahovo und Kamna gorica am Zirknitzsee, fr., Š. Orthotrichum pallens Bruch. — Istrien: Bei Montona, 250 »», fr., G.; an Eichen in der Dubrava bei Chersano, 150 in, fr., G. Orthotrichum stramineum Hornsch. — Krain: Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas an Buchen, 1400 »», fr., G.; Klanska polica bei Laas, 1300 »», fr., G. Triest: Bei Bazovica an Maulbeerbäumen und Mannaeschen, 350 m, fr., G.; an Robinien bei Zaule, 20 /»», fr., G, Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje auf Ahorn, 1000 »», fr., G.; bei Podgorje, 500 m, Montona, 250 in, Gallignana, 450 in, Vermo, 200 m, Pedena, 350 m, Chersano, 150 m und Pola, 40-60 m, fr., G. Orthotrichum Braunii Br. eur. — Istrien: An Eichen in der Dubrava bei Chersano, 150 in, fr., G.; an Korkeichen auf dem Monte St. Daniele bei Pola, 80 m, fr., G. Orthotrichum te n eil um Bruch. — Istrien: Kaiserwald bei Pola, fr., Stockert. Orthotrichum pum 11 um Sw. — Krain: An der Karlstädter Strasse bei Laibach, fr., B. Orthotrichum Schimperi Hamm. — Istrien: An Pappelbäumen bei Pedena, 300 m, und an Eichen in der Dubrava bei Chersano, 150 in, fr., G. Orthotrichum fastigiatum Bruch. — Krain: Grahovo und Grahovska gora am Zirknitzsee, Š.; Klanska polica bei Laas, 1300 in, fr., G. Karlstädter Strasse bei Laibach, fr., B.; Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G. Istrien: An Weidenbäumen bei Vermo, 200 /;;, fr., G. Orthotrichum affine Sc h rad. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G.; Žerovnica am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Bei Montona, 250 in, fr., G.; an Weiden bei Pedena, 300 in, fr., G. Orthotrichum speciosum Nees. — Krain: Grahovo und Strmec am Zirknitzsee, Fr., Š.; Klanska polica bei Laas, 1300 in, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje auf Ahorn, 900—1000 in, fr., G.; an Hieben in der Dubrava bei Chersano, 150 in, fr., G. Orthotrichum leiocarpum Br. eur. — Krain: Nußdorf bei Adelsberg, 550 //i, fr., G.; Grahovo am Zirknitz-.ee, fr., Š.; Klanska polica bei Laas, 1300 in, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 900-1000 in, fr., G.; bei Pedena und Chersano auf Eichen, 150—300 in, Fr., G. Orthotrichum Lyell i i Hook. u. Tayl. — Krain: Auf dem Javornik bei Adelsberg, S.; Sv. Gregor, Grahovo und Pod sv. Miklavom am Zirknitzsee, S.; Verbotener Wald bei Planina, B.; Moschwald und Hornwald bei Gottsehee, 450 bis 800 in, st., G.; Görz: Ternowaner Wald, 1000 in, Loitl. Istrien: An Eichen, stammen in der Dubrava bei Chersano, 150 in, st., G.; Ponikve auf der Insel Veglia an Eichenstämmen, 20 in, st., G. Orthotrichum obtusifolium Schrad. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G.; an der Karlstädter Strasse bei Laibach, B.; Grahovo und Žerovnica am Zirknitzsee, Š. Istrien: An Pappelstfimmen bei Vermo, 200 in, st., G. Ulota intermedia Schimp. — Krain: Hornwald bei Gotschee, 800 in, fr., G.; Bloeice am Zirknitzsee, Š. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, fr., G. Ulota Ludwigii (Brid.) Brid. — Krain: Strmec bei Grahovo und Ulaka am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, fr., G. Ulota Bruch ii Hornsch. — Krain: Ulaka am Zirknitzsee, fr., S. Ulota ulophylla (Ehrh.) Lindb. — Krain: Ruine Wilbulackh, Egger; Klein Suchen und Hornwald bei Gottschee, 800—900 in, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik, 900—1000 in, fr., G.; in der Dubrava bei Chersano, 150 in, fr., G.; Dletvo Wald bei Klana, 700 m, fr., G. Ulota crispula Bruch. — Krain: Klein Suchen und Hornwald bei Gottschee, 800—900 in, fr., G.; auf der Slivnica, bei Stermec und Kamna gorica am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 900—1000 m, fr., G. Te trapi odo n bryoides (Zoe g.) Lindb. — Im Herbarium Safere liegt ein Exemplar dieser Spezies, die von ihm angeblich bei Solzno am Zirknitzer See gesammelt wurde. Die Angabe ist zu bezweifeln. E p h e m e r e 11 a r e c u r v i f o 1 i a (Dick s.) Schi m p. — Istrien: Pola, E. VV.; Valdibeeco bei Pola, 40 m, fr., G. Dalinatien: Hagusa, E. VV. P h y s e o m i t r i u m pyriforme (L.) Brid — Krain: Laibacher Moor, fr., B.; Grahovo am Zirknitzsee, fr., S. Funaria fascicularis (Dicks.) Schimp.'— Krain: Žerovnica am Zirknitzsee, fr., Š. Funaria obtusa (Dicks.) Lindb. — Krain: Am Fuße des Golovec bei Laibach, fr., Herr. Funaria eurviseta (Sehwägr.) Milde. — Dalmatien: Brozze, E. VV. Funaria mediterranen Lindb. — Istrien: Bei Veglia auf der Inselgleichen Namens, 40 m, fr., G. Kroatien: Tersat bei Fiuiiic, 50 in, fr., G. Dalmatien : Malfi bei Hagusa, E. W. Funaria dentata Crom. — Krain: An der Save bei Sagor, H. Dalmatien : Gionchetto (E. VV.), Halbinsel Lapad und St. Giacomo, 20 m (G.) bei Ragusa. Funaria hygrometrica (L.) Sibth. — Krain: Hornwald bei Gottsehee' 800 m, fr., G.; bei Adelsberg, 550 in, fr., G.; Žerovnica am Zirknitzsee, fr., Š. Görz: Bei Sagrado, fr., Bert. Dalmatien: Cerljena zemja im Dundo Walde der Insel Arbe, 60 m, fr., G. Leptobryum pyriforme (L.) Wils. — Krain: Auf dem Laibacher Moore, Berr. Pohlia cruda (L.) Lindb. — Krain: Kamna gorica am Zirknitzsee, fr., S.j Klanska polica bei Laas, 1300 in, fr. G. Mniobryum car neu m (L.) Limpr. — Krain: Sele bei Gottsehee, 450 in, fr., G. Dalmatien: Grahova bei Ragusa. E. W.; Skaljari bei Cattaro, 90 in, fr., G. Mniobryum albicans (Wahlbg.) Limpr. - Krain: Sele bei Gottsehee, 450 in, st., G. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 100 in, st., G. Anomobr y u m juliforme Solms. — Dalmatien: Castelnuovo in der Boeehe di Cattaro, 20 in, fr., Baumgartner. Bryum pendiilum (Hornseh.) Schimp. — Krain: Žerovnica am Zirknitzsee, S. Bryum pallens Sw. — Krain: Göttenizer Schneeberg bei Gottschee, 1200 in, fr., G. Bryum turbinatum (Hedw.) Schwägr. — Krain: Grahovo und Žerovnica am Zirknitzsee, S.; Klanska polica bei Laas, 1300 in, fr., G. Bryum neodamense Itzigs. — Krain: Auf den Wiesen von Utik bei Laibach, 300 in, B. Bryum ventricosum Dicks. — Krain: Kamna gorica bei Laibach, B.; Grahovo am Zirknitzsee, Š.; Klanska polica bei Laas, 1300 in, st., G. Bryum a f f i ne (B ni c h.) Lindb. — Krain: Hauptmanea auf dem Laibacher Moore, fr., B.; bei Adelsberg, 550 in. fr., G. Bryum cirrhatum Hoppe u. Hönisch. — Krain: Nova Kraeina auf dein Krainer Sehneeberge, 1500 in, fr., G. Bryum pallescens Schleich. — Krain: Bei Adelsberg, 550 m, fr., G. Bryum eaespiticium L. — Krain: Bei Adelsberg, 550 in, fr., G.; Žerovnica und Grahovo am Zirknitzsee, fr., Üj. Kroatien: Bukova gora bei Cabar, 1300 in, fr., G. Görz: Bei Sagrado, fr., Bert. Dalmatien: Crljena zemja im Dundo 1 35 Walde und Campo Marzio bei Arbe auf der Insel gleichen Namens, 10—70 fr., G.; Monte Sergio bei Ragusa, 400 in, fr., G. Bryum argenteum L. — Görz: Castellnuovo bei Sagrado, St., Bert. Triest: Bei St. Andrea, 10 in, fr., G. Bryum bicolor Dicks. — Krain: Nußdorf bei Adelsberg, 560 in, fr., G. Görz: Bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Bei Bazovica, 350 in, fr., G. Istrien: Bei Boljunc unweit Muggia, 70 in, fr., G.; bei Galesano, 100 in, fr., G.; auf dem Monte Carozza und Monte St. Daniele bei Pola, 40-80 m, fr., G. ; Pola, E. W., Meiling. Bryum murale Wils. — Krain: Bei Adelsberg, 550 in, st., B., G. Görz: Im Stadtgebiete, B. bei Sagrado, st., Bert. Istrien: Bei Rovigno, 20 in, fr., G.; Bei der Stadt Veglia und Malinska auf der Insel Veglia, 30 in, st., G.; bei Lovrana. B. Kroatien: Tersat bei Fiume, 50 in, fr., G. Dalmatien: St. Eufemio auf der Insel Arbe, 20 in, fr., G.; Skaljari bei Cattaro, 50 in, st., G. Bryum Bomanssonii Lindb. — Istrien: Ponikve auf der Insel Veglia, 20 in, fr., G. Bryum erythrocarpum Schwligr. — Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 400 in, fr., G.; Prato grande bei Pola, 20 in, fr., G.; bei Veglia auf der Insel gleichen Namens, 50 in, fr., G. Bryum gern m i par um De Not. — Dalmatien: Osovnik, E. W. Bryum torquescens Br. eur. — Istrien: Im Walde Siana, auf dem Monte Carozza, Monte St. Daniele und Lusinamoro bei Pola, 40 -100 in, fr., G.; bei Rovigno, 20 in, fr., G. Dalmatien: Gionchetto (E. W.), Monte Sergio und St. Giacomo (G.) bei Ragusa, 30 — 400 in, fr., G.; Skaljari und Sutvara donja bei Cattaro, 80—100 in, fr., G. Bryum elegans Nees var. Ferchelii (Funck) Breidl. — Krain: Nova Kraeina auf dem Krainer Sehneeberge bei Laas, 1500 in, st., G. Bryum cap i 11 are L. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G.; Moschwald, Friedrichsteiner Wald und Hornwald bei Gottsehee, 450 -900 in, fr., G.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 in, fr., G.; Klanska polica bei Laas, 1300 in, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800—900 in, st., G. var. macrocarpum Hüben. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Sehneeberge bei Laas, 1400 in, fr., G. Triest: Bei Bazovica, 350 in, fr., G. var. flaccidum Br. eur. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300m, st., G.; Žerovnica am Zirknitzsee, st., Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 in, st., G.; Görz: Kostanjevica, B. Istrien: Studena bei Klana, 550 m, st., G.; an Weidenstämmen bei Pedena, 300 m, st., G. var. mer'idionale Schimp. — Triest: Boschetto, Evers; Bei Bazovica, 350 m, fr., G. Istrien: Bei Pedena, 350 m, fr., G.; an der ReSlnaquelle bei Klana, 350 m, fr., G.; Monte St. Daniele bei Pola, 90 in, fr., G. Dalmatien: Im Capo-Fronte-Walde auf der Insel Arbe, 50 in, fr., G.; auf dem Berge Kom der Insel Curzola, 500 in, fr., G.; auf dem Monte Sergio bei Ragusa, 400 in, fr., G.; Dobrota bei Cattaro, 20 in, fr., G. var. triste De Not. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, st., G- Bryum obeonicum Hornsen. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G. Bryum Donianum G rev. — Malfi bei Ragusa, E. W. Bryum provinciale Philib. — Istrien: Valdibeeco bei Pola, 40 m, fr., G. Dalmatien: Castello di Cattaro, E. W.; Skaljari bei Cattaro, 100 in, fr., G. ic* Rh od ob ry um roseum (Weis.) Limpr. —Krain: Žerovnica am Zirknitzsee, fr., Š.; Nußdorf bei Adelsberg, 570 m, st., B. Istrien: In der Foiba bei Pisino, 250 in, st., G. Mnium or thor hy nch um Brid. — Krain: Auf dem Nanos bei Podkraj, Robie; Lipsenj am Zirknitzsee, S.J Nova Kraeina auf dem Krainer Sclmeeberge, 150 m, st., G. Mnium r i par i um Mitt. — Krain: Klein Suchen bei Gottschee, 800 bis 900 m, st., G. Mnium marginatum (Dicks.) P. B. — Krain: An der Save bei Sagor und Trifail, 200—250 m, fr., B. j Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 800 —900 in, fr., G.; an der Unz bei Planina, B.; Globoka dolina und Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 14—1500 in, fr., G.; Klanska polica bei Laas, 1300 in, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 900 bis 1000 in, fr., G. Milium ros t rat u m Sch rad — Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 900 m, st., G. Istrien : Siana Wald bei Pola, 70 m, fr., G. Mnium undulatum (L.) Weis. — Krain: Klein Suchen, Friedrichsteiner Wald, llornwald und Sele bei Gottschee, 450—900 in, fr., G.; Grahovo am Zirknitzsee, S. Istrien: In der Foiba bei Pisino, 250 in, st., G. Mnium cuspidatum (L.) Leyss. — Krain: Klein Suchen und Moschwald bei Gottsehee, 450—800 in, fr., G.; Germes bei Laibach, fr., B.; Nußdorf bei Adelsberg, 550 in, fr., B., G.; Kamna gorica am Zirknitzsee, S.; Schneeberg bei Laas, st., 1700 in, G. Görz: Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Istrien: Bei Pisino, 250 in; Rovigno, 30 in; Valdibeeco und Lusinamoro bei Pola, 30—40 in, fr., G. Dalmatien: Dobrota bei Cattaro, 30 in, fr., G. Mnium affine Bland. — Krain: Verbotener Wald bei Planina, B.; Stibrk am Zirknitzsee, Š. Istrien: Bei Pisino, 250 in, bei Pedena, 300 in, Dignano, 150 /» und Galesano, 100 in, st., G.; Monte St. Daniele und Bosco Siana bei Pola, 50—90 in, st., G. Mnium punc ta tum (L.) Hedw. — Krain: Friedrichsteiner Wald und llornwald bei Gottsehee, 800—900 in, fr., G.; Gleinitzgraben bei Laibach, 400 in, fr., B.; Nanos bei Podkraj, Robic; Globoka dolina auf dem Krainer Sclmeeberge bei Laas, 1400 in, fr., G. Istrien: Im Dragatale bei Antignana, 200 in, st, G. Aulacomnium palustre (L.) Sohwägr. — Krain: Koseze bei Laibach, fr., B.; zwischen Adelsberg und Nußdorf, st, B.: Grahovo am Zirknitzsee, st, Š. Meesoa triquetra (L.) Ängstr. — Krain: Auf dem Laibacher Moore bei Laverca, fr., Deschmann. Meesea longiseta Hedw. — Laibacher Moor bei Germes, fr., 280 in, B. Plagiopus Oederi (Gunn.) Limpr. — Krain: Sele bei Gottsehee, 450 fr., G.; Klingenfels, fr., Plemel; Kleinhäusel bei Planina, fr., B. Bartramia pomiformis (L.) Hedw. — Stadberg bei Gurkfeld, fr., Plemel; Germes bei Laibach, 300 in, fr., H. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, fr., G. var. crispa Br. eur. — Krain: Stadberg bei Gtirkfeld, Plemel. Bartramia stricta Brid. — Dalmatien: Berg Vermaß bei Cattaro, E.W. Phil ono tis caespitosa Wils. — Krain: Sumpfwiesen vor Utik bei Laibach, st, B. Phil ono tis alpicola Jur. — Krain: Gašperjev hrib auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 m, st, G. 1-37 Philonotis calcarea (Br. cur.) Schimp. — Krain: Pod Ulako am Zirknitzsee, Š. Dalinatien: Bei Castelnuovo, E. VV. Philonotis fontana (I..) Brid. — Krain: Auf dem Laibacher Moore, B.; Koseze bei Laibach, B.; Grahovo am Zirknitzsee, Š. Webera sessilis (Schmid) L in db. — Istrien: Dletvo Wald und Studena bei Klana, 550-700 in, fr., G. Buxbaumia aphylla L. — Krain: Rakovnik gegen Golovec zu und Germes bei Laibach, B. Buxbaumia indusiata Brid. — Krain: Nikova bei ldria, 400 m, fr., G.; auf der Slivnica bei Zirknitz, fr., S. Georgia pellucida (L.) Rabh. — Krain: Friedrichsteiner Wald und Hornwald bei Gottschee, 800—900 m, fr., G.; Nanos bei Podkraj, Robič; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 in, fr., G. Catharinea undulata (L) W. u. M. — Krain: Kamna gorica am Zirknitzsee, fr, Š. Görz: Castellnuovo bei Sagrado, fr, Bert. Istrien: Studena bei Klana, 550 m, fr., G.; Dubrava bei Chersano, 150 m, fr., G. Dalmatien: Dundo Wald auf der Insel Arbe, 70 in, st, G. Catharinea a ng usta t a Brid. — Görz: Panowitz-Wald, fr., Reyer. Istrien: Dletvo-Wald bei Klana, 700 //;, fr., G.; Dubrava bei Chersano, 150 m, st., G. Dalmatien : Dundo-Wald und Capo-Fronte-Wald auf der Insel Arbe, 70 in, st., G. Pogona tum aloides (Hedw.) P. B. — Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 in, fr., G. Polytrichum gracile Dicks. — Krain: Laibacher Moor, fr., Berroyer; auf dem Moore bei Germes nächst Laibach, fr, B.; Šiškaberg bei Laibach, 350 m, fr., B.; auf dem Moore bei Franzdorf, Robič. Polytrichum attenuatu m M e n z. — Krain: Auf dem Gurkfelder Schloßberge, fr., Plemel; Štibrk am Zirknitzsee, fr., Š. Polytrichum piliferum Schreb. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G. Polytrichum juniperinum Willd. — Krain: Auf dem Laibacher Moraste fr., Plemel. Polytrichum s tr ict um Banks. — Krain: Auf dem Laibacher Moore, fr., B Fontinalis antipyretica L. — Krain: Moschwald bei Gottschee, 450 in, st., G.; Zwischlern bei Gottschee, st., Plemel; Zirknitz, st., Plemel; Žerovnica am Zirknitzsee, Š. Istrien: Bei Muggia, Loser; im Betaeabache bei Boljunc unweit Muggia, 60 in, st., G. var. gigantea Sull. — Krain: Grahovo am Zirknitzsee, st., S. var. laxa Milde. — Krain: In der LipsenjSiea am Zirknitzsee, st., Š. Fontinalis gracilis Lindb. —Dalmatien: Ursprung der Krupa, Brusina. Fontinalis Kindbergii Ren. u. Card. — Krain: Beim Schloße Schneeberg unweit Laas, 600 in, st., G. Fontinalis squamosa L. — St. Magdalenaquelle bei Zirknitz, st., Š. Fontinalis hypnoides R. Hartm. — Krain: Gräben bei Auental, st., Plemel; Klingenfels, Plemel; bei Zirknitz, S. Climatium dendroides (L.) W. u. M. — Krain: Klingenfels, Plemel; im Gleinitzgraben bei Laibach, 350 in, fr., B.; Žerovnica am Zirknitzsee, S. Leucodon sciuroides (L.) Sc h wäg r. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, st:, G.; Hornwald bei Gottschee, 800 in, st., G.; bei Laibach, Wulfen; zwischen Nußdorf und Adelsberg, 550 in, fr., B.; Žerovnica am Zirknitzsee, fr., Š.; Globoka dolina auf doni Krainer Schneeberge, 1100 m, St., G.; Klanska polica bei l.aas, 1300 in, st., G. Görz: Ternowaner Wald, fr., Loitl. Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Bei Bazovica und Lipica, fr., 350—400 in, G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, st., G.; auf dein Berge Slavnik bei Podgorje, 800 m, st; G.; bei Montona, 250 in, Galignana, 250 nt, Chersano, 150 m und Pedena, 350 in, fr., G.; auf dem Monte Maggiore, 900 in, st., G.; im Walde Lusinamoro bei Pola, 30 in, fr., G. Dalmatien: Bei Arbe und im Dundo-Walde der Insel Arbe, 20—70 in, fr., G.; auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 in, fr., G. var. morensis (Schwägr.) De Not. — Krain: Bei Zirknitz, st., S.; am Poikufer bei Adelsberg, Förster. Triest: Bei Bazovica, 360 in, st., G. Antitrichia curtipendula (Hedw.) Brid. — Krain: Klein Suchen und Hornwald bei Gottsehee, 800—850 in, st., G.; Germes bei Laibach, st., B.J Kamna gorica und Štibrk am Zirknitzsee, st., S.; Klanska polica bei Laas, 1300 //i, st., G. Pterogonium orn ithopodioides (Huds) Lindb. — Görz: Panowitz-wald, Loitl. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 400 in, st., G. Dalmatien: An Eichenrinde und Kalkfelsen auf dem Berge Koni der Insel Curzola, 500 in, fr., G. Leptodon Smithii (Dicks.) Mohr. — Krain: Verbotener Wald bei Planina, B. Görz: Panowitzwald, Loitl. Triest: Bosco Melara, Wallnöfer. Istrien: Dletvo Wald und an der Reoinaquelle bei Klana, 300—400 in, st., G.; bei Abbazia, fr., Wettstein; an Carpinus betulus zwischen Pedena und Gallignana, 400 in, fr., G. Dalmatien: Im Dundo Wald auf der Insel Arbe, 70 in, fr., G.; an Eichen auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 in, fr., G. var. filescens Ren. — Görz: Am Isonzo, Loitl. Neckera pumila Hedw. — Krain: Hornwald bei Gottschee, 800 in, st., G.; Bevke bei Laibach. Berroyer: Verbotener Wald bei Planina, 650 in, st., B. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 600 in, st., G. var. Philippeana (Br. eur.) Milde. — Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, st., G. Neckera crispa (L) Hedw. — Krain: Sele, Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 450 — 900 in, fr., G.; Klingenfels, Plemel; Schloßborg von Gurkfeld, 300 in, fr., G.; Verbotener Wald bei Planina, 650 in, fr. B.j Gra-hovska gora am Zirknitzsee, fr., Š. Triest: Bei Lipica, 400 /«, fr., G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 ///, fr., G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 in, fr., G.; In der Koiba von Pisino, 250 in, st., G. var. falcata Houl. — Krain: Sele bei Gottsehee, 450 in, st., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 700 m, st., G. Neckera complanata (L.) Hüb. — Osivnica an der Kulpa, 300 ///, st., G.; Klein Suchen, Friedrichsteiner Wald und Hornwald bei Gottsehee, 800—900 in, st., G.; Mlinarjev Graben am Hamberg bei Trifail, 200 in, st., G.; Gleinitzgraben bei Laibach, 350 in, fr., B.; Verbotener Wald bei Planina, 050 m, st., B.; zwischen Lipsenj und St. Stefan und bei Grahovo am Zirknitzsee, st., Š.; beim Schloße Selmeeberg, 600 m, st., G. Triest: Bei Lipica, 400 in, st., G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 600 in, st., G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 in, st., G.; bei Pedena, 300 m, und Chersano, 150 m, st., G.; auf den Eichen im Walde Siana und Lusinamoro und auf dem Monte St. Daniele bei Pola, 30—90 m, st., G.; Ponikve auf der Insel Veglia, 20 in, st., G. var. see un d a Grave t. — Istrien: Bei Pedena, 300 m, st., G. Neckera Besseriana (Lob.) Iur. — Görz: Am Isonzo bei Salcano, Loitl. Krain: An der Brücke bei Lipsenj am Zirknitzsee, st., Š. Istrien: In der Foiba von Pisino, 250 //;, st., G. Homalia t r i c h o m a n o i d es (Schrei).) Br. eur. — Krain: Moschwald bei Gottsehee, 450 m, fr., G.; Strmec bei Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Im Dragatale bei Antignana, 200 in, fr., G.; in der Dubrava bei Chersano, 150 m, st., G. Thamnium al o p ec ur um (L.) Br. eur. — Krain: Im Friedrichsteiner Walde und Hornwalde bei Gottschee, 800—900 //;, st., G.; Verbotener Wald bei Planina, 650 //;, fr., B.; im Bette der LipsenjSiea am Zirknitzsee, st., Š.; in einer Quellsehlueht beim Schloße Schneeberg, 600 in, st. G. Triest: Im Walde von Lipica, 400 //;, st., G. Istrien: In der Foiba von Pisino, 250 m, st., G ; im Dragatale bei Antignana, 200 in, st., G. Isothecium viviparum (Neck.) Lindb. — Krain: Im Friedrichsteiner Walde, Hornwalde und Klein Suchen bei Gottschee, 800-900/;;, fr., G.; Verbotener Wald bei Planina, 650 //;, fr., B.j Strmec und Pod sv. Miklavom am Zirknitzsee, fr., S. Görz: Ternowaner Wald, fr, Loitl. Triest: Im Walde von Lipica, 400 /;;, fr., G. Istrien: Im Walde Siana und Lusinamoro bei Pola, 30—50 //;, fr., G. Dalmatien: Berg Koni auf der Insel Curzola, 500 //;, fr., G. var. robustum Br. eur. — Krain: Gašperjev hrib am Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 /;;, st., G. var. vermiculare Mol. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 ///, st., G. Isothecium myosuroides (L.) Brid. — Krain: Klein Suchen bei Gottsehee, 800-900 //;, st., G. Orthothecium intricatum (Hartin.) Br. eur. — Krain: Sele bei Gottsehee, 450 //;, G.; bei Luegg, Š.; Lipsenj am Zirknitzsee, Š. Überall, st. Orthothecium ruf es cen s (Dicks) Br. eur. — Krain: Nova Kraeina und Spitze des Schneeberges bei Laas, 1500 — ca. 1700 //;, st., G. var. co m p lan a t um (Kindb.) Limpr. — Krain: Sele bei Gottschee, 450 in, st., G. var. minor, mihi. — Tota planta minor, ceterum formae normal! similis. — Moschwald bei Gottsehee, 450 /;;, st., G. En todon orthocarpus (La Pyl.) Lindb. — Krain: Nußdorf bei Adelsberg, 570 m, st., B.; Lipsenj und Trstenik am Zirknitzsee, st., S. Görz: Am Isonzo, B. Triest: Bei Bazovica, 350 in, st., G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 400 //;, st., G.; bei Vermo und Pedena, 200—300 in, st., G. Entodon Schleicher! (Br. eur.) Broth. — Istrien auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 //;, st., G. Pterygynandrum filiforme (Timm.) Hedw. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 //;, st., G.; Klein Suchen, Göttenitzer Schneeberg, Friedrichsteiner Wald und Moschwald bei Gottschee, 450—1100 //;, fr., G.; Pod sv. Miklavom am Zirknitzsee, fr., S.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 //;, fr., G.; Klanska polica bei Laas, 1300 //;, fr., G. Görz: Ternowaner Wald, 1100—1200//;, fr., Loitl. Istrien: An der Kecinaquelle bei Klana, 400 /;;, st., G.; auf dein Berge Slavnik bei Podgorje, 1000 //;, st., G.; in der Dubrava bei Chersano, 150 //;, st., G. A na c a m p t odo n splachnoides (Froel.) Brid. — Krain: Golovec bei Laibach, 350 in, fr., B. Ha b r o d on perp us i 11 us (Dc Not.) L i n db. — Istrien: An Eichenstämmen zwischen Gallignana und Pedena und am Abhänge von Pedena gegen den Čepič-See, 300-400 m, st., G. Hook er in lucens (L.) Sm. — Krain: Golovec bei Laibach, 350 iri, st., B. Myurella julacea (Vill.) Br. eur. — Krain: Moschwald bei Gottsehee, 450/», st., G.; Nova Kracina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1500/?), st., G. Myurella g r a c i 1 i s (W e i n m.) Lindb. — Görz: Nagnovee im Ternowaner Walde, st., Loitl. Anomodon viticulosus (L.) Hook. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 //;, st., G.; Moschwald bei Gottschee, 450 m, st., G.; beim Schloße Schneeberg unweit Laas, 600 m, st., G. Görz: Hei Sagrado, fr., Bert. Triest: Bei Katinar, Bazovica und Lipica, 200—400 ///, st., G. Istrien: Bei Pedena, 320 /;/, Chersano, 150/// und Dignano, 150/», st., G.; auf den Eichen im Bosco Lusinamoro bei Fasana, 30 »/, fr., G., Stockert; Ponikve auf der Insel Veglia, 20 »(, st., G. Anomodon attenuatus (Schreb.) Hüb. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, st., G.; Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850—900 m, st., G.; Nußdorf bei Adelsberg, 570 in, st., G. Triest: Im Walde von Lipica, 400 vi, st, G. Istrien: Studena bei Klana, 400 vi, st., G.; bei Pisino, 250 m, Pedena, 350 m, Chersano, 150 vi und Antignana, 300 in, st, G. Anomodon rostratus (Hedw.) Schimp. — Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 900 »t, st., G. ; Grahovska gora am Zirknitzsee, st, Š.; in einer Quellschlucht beim Schloße Schneeberg nächst Laas, 600 in, st, G. Anomodon longifolius (Schleich.) Bruch. — Krain: Strmec am Zirknitzsee, st, S. Istrien: In der Foiba bei Pisino, 250 m, st, G. Leskea polycarpa Ehrh. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 in, fr., G.; Lipsenj und Žerovnica am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Im Dragatale bei Vermo und Antignana, ca. 200 vi, fr., G. L e s k e e 11 a n e r v o s a (S c h w ä g r.) L o e. — Krain : Grahovo und Grahovska gora am Zirknitzsee, st, Š. Görz: Im Volksgarten, st., B. P s e u d o 1 e s k e e 11 a c a t e n u 1 a t a (Brid.) Kindb. — Krain: Moschwald bei Gottsehee, 450 m, st, G.; Žerovnica am Zirknitzsee, st, Š. Lescuraea striata (Schwägr.) Br. eur. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 m, fr., G. Pseudoleskea a tro virens (Dicks.) Br. eur. — Krain: Göttenitzer Schneeberg bei Gottsehee, ca. 1300 m, st, G.; Nova Kračina und Spitze des Schneeberges bei Laas, 1500 — ca. 1800 ni, st, G. Kroatien: Monterovo bei Čabar, 1250 m, st. G. Pseudoleskea illyrica mihi. — Krain: Globoka dolina und Gašperjev hrib auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1500 vi, fr., G. Vgl. Bryol. Beitr. aus d. Okkup. Verh. d. z. b. Ges. Wien Ig. 1907, S. 227. Den neuen Regeln der bot. Nomenklatur entsprechend folgt hier die lateinische Diagnose: Ramosa et ramulosa, passim radiculosa, diffuse caespitosa, rigidiuscula, olivaceo viridis. Caulis fasciculo centrali tenui Instructus. Rami inaequilongi, apicem versus ineurvi, patentes, in medio caespite erectiusculi. Paraphyllia numerosa, diversiformia, rite lineari lanceolata. Folia sicca subsecunda, humida erecto patentia, ex late ovato mox in subulam lineari laneeotatam abeuntia, suba-synunetrica, basi in utroque latere marginem versus profunde semel sulcata, margine recurva, inlegerrima s. superne subdenticulata. Costa valida, Bubteres, apice pro minul a rarius in apice subita, dorso dcnsc papulosa. Cellulae basi minutae, quadratae, medio rectangulae et oblongo rectangulac, apice m versus prosenchy maticae, quadruple» fere longiores quam latae, angulares quadratae, in marginlbua sursum produo'ae. Cellulae omnes suberassae; in utraque pagina papillosae. Folia ramacea paulo minora, paulntim angustata, apice cellulis prominentibus denticulata. — Dioiea. Flores maseuli ovales, feminei oblongi, radicantes. Folia perichaetialia erecta, elongata, paulatim angustata, tenuiora quam eaulina, costa tenui et ante apicem evanida, ex cellulis omnibus elongatis composita. Vaginula elongato cylindrica, paraphysibus brevibus instrueta. Seta longa. Capsula erecta et regularis, rarius subeurvata, elongato ovata, sicca et evacuata in ostio ampliata, infra ostium paulo eonstricta, rufa, paehydermica. Cellulae sub oreficio pluribus seriebus minores. Stomata pauca et spuria. Peristo-mium duplex. Dentes oblongo lanceolati, paulatim attenuati et acuminati, luteo brunneoli, tenuiter papillosi. Peristomium internimi byaliniim, membrana longi-tudinaliter plicata, processibus lineari Iancelatis, eiliis brevissimis. Sporae brunneae, glabrae, maturae julio mense. Auf der beigegebenen Tafel sind die wichtigsten Merkmale bildlich dargestellt. Haplocladium pulehellum (De Not.) Broth. — Triest: In der Nähe der Stadt, fr., B. Istrien: Auf dem Wege zwischen Abbazia und Veprinae, fr., B. Thuidium delicatulum (L) Mitt. — Krain: Osivnica an der Kulpa, .'100 m, st, G.; Moschwald bei Gottsehee, 450 »«, st, G.. Šiškaberg bei Laibach, 350 »«, fr., B.; Pod sv. Miklavom am Zirknitzsee, st, Š. Triest: Bei Katinar und Lipica, 200—400 »«, st, G. Thuidium Pilili Der ti Limpr. — Istrien: Bei Pedena, 300 »«, st, G. Thuidium recognitum (L.) Lindb. — Krain: Šiškaberg bei Laibach, 350»«, st, B.; Golovec bei Stefansdorf unweit Laibach, fr., Egger; Verbotener Wald bei Planina, 650 »«, st, B.J Strmec am Zirknitzsee, st, Š. Triest: Im Walde von Lipica, 400 »«, st., G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 600 »«, st, G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 »«, st, G ; in der Dubrava bei Chersano, 150 »«, st, G. Thuidium tamariscinum (Hedw.) Hr. eur. — Krain: Klein Suchen, Friedrichsteiner Wald und llornwald bei Gottsehee, 800—900 »«, st, G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 »«, st, G. Thuidium abietinum (L.) Br. eur. — Triest: Bei Katinar und Lipica, 200—400 »«, st, G.; Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 700 m, st, G. Amblystegium serpens (L.) Br. eur. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 »«, fr., G.; Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 900 ?«, fr., G.; Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Görz: Im Stadtgebiete, fr., B. Istrien: In der Foiba von Pisino, 250 »«, fr., G.; bei Pedena, 350 m, fr. G. Dalmatien: Jezero und im Dundo Walde der Insel Arbe, 70 »«, fr., G.; Dobrota bei Cattaro 2 »«, fr., G. Amblystegium varium (Hedw.) Lindb. — Istrien: In der Dubrava bei Chersano, 150 »«, fr., G. Amblystegium hygrophilum (Jur.) Schimp. — Krain: Am Fuße des Šiškaberges bei Laibach, fr., B. Amblystegium r i par tum (L.) Br. cur. — Krain: Bei Zirknitz, Lipsenj und Martinjak am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Oberhalb Ponikve auf der Insel Veglia, 70 »«, fr,, G. Amblystegiella Sprucei (Bruch.) Loo. — Krain: Beim Schloße Schneeberg unweit Laas, 600 »«, st, G. Amblystegiolla confervoides (Brid.) Loc. — Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gotlscliee, 700 in, fr., G.; Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Görz: Castell-niiovo bei Sagrado, fr., Bert. Amblystegiella subtilis (Hedw) Loe. — Krain: Osivnica: an der Kulpa, .'100 tri, fr., G.; Grahovska gora am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Bei Vermo, 200 r/i, fr., G.; in der Dubrava bei Chersano, 150»«, fr., G.; im Walde Lusinamoro bei Fasana, 30 in, fr., G.; im Walde Siana bei l'ola, 00 >«, fr., G. Homomallium incurvatum (Schrad.) Loe. — Krain: Pri sv. Miklavu am Zirknitzsee, fr., Š. Görz: Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Im Walde von Lipica, 400 in, fr., G. Istrien: Dletvo Wald und Studena bei Klana, 400 bis 500 in, fr., G.; bei Pedena, 300 tu, fr., G.; auf dem Monte Maggiore, 1100 in, fr., G. H y groambly stegi um irriguum (Wils.) Loe. — Krain: LipsenjSiea beim Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Im Betaeabache bei Boljunc unweit Muggia, 70 ni, st., G.; im Grajanski potok bei Pedena, 40 ff», st., G. Hygr oambly stegium filicinum (L) Loe. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 m, st, G.; bei Grahovo, oberhalb von Martinjak und im Obrh-Bache am Zirknitzsee, st., Š. Triest: Bei Zaule, Servola und Katinar, 80—200 »«, st, G. Istrien: Bei Pedena, 40 ff», st., G. var. t rieh o de s (Brid.) Steudel. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 »«, st., G. Hygroamblystegium fallax (Brid) Loe. — Krain: Moschwald bei Gottschee, 450 in, st., G.; im Obrh-Bache und bei Ulaka am Zirknitzsee, st, S. Cratoneuron commutatum (Hedw.) Roth. — Krain: Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850—900. »«, st, G.; Krimberg bei Laibach, fr., Robič. Istrien: Gorenji Konec bei Boljunc unweit Muggia, 90 m, st, G. Drepan ocl a d us u n ci na t us (He d w.) Warn s t. Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 in, fr., G. Görz: Ternowaner Wald, fr., Loitl. var. plumosus Schimp. — Krain: Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 »«, st, G. yar. p 1 umu losu s Br. eur. — Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 900 ni, st, G. Drepanocladus vernicosus (Lindb.) Warnst. — Krain: Sumpfwiesen bei Koseze nächst Laibach, st, B. Drepanocladus in ter me diu s (Lindb.) Warnst. — Krain: Utiker Wiesen bei Laibach, 300 m, st, B.; zwischen Adelsberg und Nußdorf, 550 m, st, B.; Grahovo und Stibrk am Zirknitzsee, st, Š. D r epa noclad us C osso n i (Se h i m p.) Roth. — Krain: In Obrhbaehe bei Grahovo am Zirknitzsee, st, Š. Drepanocladus exannulatus (G ii ni b) Warnst. — Krain: Koseze bei Laibach, 300 ni, st, B. Drepanocladus fluitans (L.) Warnst. — Krain: Bei der Hauptmanca auf dem Laibacher Moore, st, B. Drepanocladus Kneiffii (Schimp.) Warnst. — Krain: Moschwald bei Gottsehee, 450 »«, st, G.; auf dem Laibacher Moore und bei Germes nächst Laibach, st, B.; Grahovo am Zirknitzsee, st, Š. Drepanocladus Sendtneri (Schimp.) Warnst. — Krain: Kanina gorica und Sumpfwiesen bei Utik nächst Laibach, 300 »«, st, B.; Grahovo am Zirknitzsee, st, S. Görz: Panowitzer Wald, st, Loitl. Drepanocladus lycopodioides (Schwägr.) Warnst. — Krain: Utile bei Laibach, 300 m, st., B., Š.; Grahovo am Zirknitzsee, st., Š. Drepanocladus trifarius (W. u. M.) Broth. — Krain: Utiker Wiesen bei Laibach, 300 m, st., 11. Drepanocladus scorpioides (L.) Warnst. — Krain: Kamna gorica nächst Laibach, 300 m, st., B.; Grahovo und Ulaka am Zirknitzsee, st., Š. Calliergon giganteum (Schimp.) Kindb. — Krain: Kamna gorica bei Laibach, 300 m, st., IL; Grahovo am Zirknitzsee, st., Š. Calliergon cordifoliuin (Hedw.) Kindb. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 «(, st., G.; auf dem Moraste bei Laibach, ca. 300 m, st., B. Calliergon stramineum (Dicks.) Kindt). — Krain: Auf dem Moraste bei Laibach, 300 m, st., B.; Grahovo am Zirknitzsee, st., S. Acrocladium cuspidatum (L) Lindb. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 )», st., G.; Moschwald bei Gottschee, 450 m, st., G.; Klingenfels und Auental, Plemel; Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 000 m, st., G.; in der Foiba von Pisino, 250 m, fr., G.; bei Pedena und Čepic, 30-40 m, st., G. Dalmatien: Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 70 m, st, G. Hygrohypnum palustre (Huds.) Loe. — Krain: Sele und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 450—800 m, fr., G.; in der LipsenjSiea und bei Martinjak am Zirknitzsee, fr., S.; Klanska polica bei Laas, 1300 m, fr., G. Istrien: Dletvo-Wald bei Klana, 500 m, fr., G.; im Dragatale bei Vermo und Antignana, ca. 200 m, fr., G. var. hamulosum Br. eur. — Krain: An der Save zwischen Sagor und Trifail, 230 m, fr., IL; Moschwald bei Gottschee, 450 m, fr., G. var. julaceum Br. eur. — Krain: Klein Suchen bei Gottschee, 850 ?)(, fr., G. Hygrohypnum subenerve (Br. eur.) Loe. — Krain: Moschwald und Klein Suchen bei Gottschee, 450—850 m, fr., G.; Klanska polica bei Laas, 1300 «), fr., G. var. hamulosum mihi. — Folia hamuloso - secunda. Capsula minor. — Krain; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, fr., G. Campylium Haller i (Sw.) Lindb. — Krain: Göttenitzer Schneeberg bei Gottschee, ca. 1300«), fr., G.; Globoka dolina und Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400—1500 m, fr., G.; Klanska polica bei Laas, 1300 m, fr., G. Kroatien: Bukova gora bei Čabar, 1350 m, fr., G. Campylium Sommerfei t i i (Myr.) Bryhn. — Görz: Im Volksgarten fr., B. Triest: Bei Zaule und Bazovica, 20—350 m, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik, 000 ««, fr., G.; bei Pisino, 250 m, bei Pedena, 350 m und Chersano, 150«/, fr., G.; im Walde Lusinamoro bei Fasana, 30 «/, fr., G.; im Kaiserwalde bei Pola, 50 m, fr., G. Dalmatien: Auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 «/, fr., G. Campylium chrysophyllum (Brid.) Broth. — Krain: Grahovo und Strmec am Zirknitzsee, st., Š. Görz: Kostanjevica, 150 m, st., B. Triest: Bei Bazovica, 350 m, fr., G. Istrien: Boljunc bei Muggia, 80 «i, st., G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 m, st., G; in der Dubrava bei Chersano, 150 m, st., im Walde G.; Lusinamoro bei Fasana, 30 «/, st., G.; Ponikve auf der Insel Veglia, 20 vi, st., G. Dalmatien: Dundo-Wald auf der Insel Arbe, 70 vi, st., G. Campylium hei o d es (Sprue.) Broth. — Krain: Utik bei Laibach, st., B.; Kamna gorica und Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Görz: ImPanowitz-Walde Loitl. Campylium polygamum (Br. cur.) Bryhn. — Krain: Bei Zirknitz und Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Campylium stellatum (Schreb.) Lang. u. Jans. — Krain: Grahovo am Zirknitzsee, st., Š.; Globoka dolina auf dorn Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 vi, s., G. C t eni diu m molluscum (Hedw.) Mitt. — Krain: Klein Suchen, Friedrichsteiner Wald und Hornwald bei Gottschee, 800—900 m, st., G.; Slivnica am Zirknitzsee, st., Š. Globoka dolina und Spitze des Krainer Schneeberges, 1400 bis ca. 1800 in, st., G. Kroatien: Bukova gora bei Čabar, 1350 vi, st., G. Görz: Am Ufer des Isonzo, Loitl. Ctenidium d i sti ng ue nd u m GIow. — Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 900 m, st. G.; Schloßberg von Gurkfeld, 200 in, fr., G.; Schloß Schneeberg bei Laas, 000m, st, G.; Globoka dolina und Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge, 1400—1500 m, st, G.; Klanska polica bei Laas, 1300 m st, G. Görz: Im Ternowaner Walde, fr., Loitl. (Krypt exs. No. 089.); Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Im Walde von Lipica, 400 m, fr., G. Istrien: Gorenji Konec bei Boljunc unweit Muggia, 80 vi, st, G.; auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 900 m, st, G.; in der Foiba von Pisino, 250 m, st, G. Dalmatien: Auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 m, st, G.j bei Komolac und an der Omblaquclle bei Hagusa st, E. W. — Vgl. Österr. bot. Zeitschr. Jg. 1909, No. 2 und No. 3. Auch die bei Gurkfeld gesammelten Früchte zeigten die a. a. O. angeführten von denen des Ct. molluscum (Hedw.) zu unterscheidenden Merkmale des Peristoms. Rhytidiadelphus squarrosus (L.) Warnst. — Krain: Koseze bei Laibach, 300 in, st, B.; Sele bei Gottschee, 450 w, st, G.; Stibrk am Zirknitzsee, st, Š. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 500 vi, st, G. H hy t i d i a del p hus triquetrus (L.) Warnst. — Krain: Hornwald bei Gottsehee, 800 vi, st, G.; Klanska polica bei Laas, 1300 vi, st, G. Istrien: Dletvo-Wald bei Klana, 000 ni, st, G.; in der Foiba von Pisino, 250 m, st, G. Rhytidiadelphus Ioreus (L) Warnst. — Krain: Göttenitzer Schnce-berg und Hornwald bei Gottsehee, 900—1200 m, st, G.; Šiškaberg bei Laibach, st, B.; Globoka dolina am Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 m, st, G. Rhytidium rugosum (Ehrh.) Kindb. — Krain: Strmec am Zirknitzsee, st, Š. Triest: Bei Bazovica, 350 m, st., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 000 m, st, G. Hy locom i ii m proliferum (L.) Lindb. — Krain: Auf der Slivnica am Zirknitzsee, st, Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 m st., G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, st, G. Hyloeomium brevirostre (Ehrh.) Br. eur. — Krain: Gleinitzgraben bei Laibach, 500 in, fr., B.; zwischen Adelsberg und Nußdorf, 550 m, st, B. Istrien: Dletvo Wald hei Klana, 500 vi, st, G.; an der Recinaquelle bei Klana, 350 vi, st., G. Hypnum Seh reber i (Will d.) Broth. — Istrien: An der Recinaquelle bei Klana, 350 vi, st, G. Stereodon Sa uteri (Br. eur.) Broth. — Krain: Klein Suchen bei Gottsehee, 850 vi, fr., G.; Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Stereodon fertilis (Sendtn.) Lindb. - Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottsehee, 900 in, fr. G. Stereodon Vaucheri (Lesq.) Lindb. — Krain: Nova Kracina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 m, st, G. Görz: Am Isonzo, 50 vi, st, B. Triest: Bei Bazovica, 350 vi, st. G. Stereodon cupressiformis (L.) Brid. —Krain: Moschwald, Friedrichsteiner Wald und llornwald bei Gottsehee, 450—800 vi, fr., G.; Strmec am Zirknitz- see, fr., Š.; Sehloßberg von Adelsberg, 670 TO, fr., B.; Schlott Schneeberg bei Laas, 600 m, st., 0. Görz: Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Triest. Bei Bazovica und Lipica, 350—490 TO, fr., G. Istrien: Auf dein Berge Slavnik bei Podgorje, 800 m, st., G.; bei Chersano, 150 TO, Dignaio, 140 TO, Fasana, 40 m und Pola, 30—50 TO, fr., G. Dalinatien: Im Capo-Fronte-Walde auf der Insel Arbe, 70 TO, fr., G.; auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 TO, fr., G.; an der Ombla-Quelle (K. W.) und auf der Insel Lacroma (G.) 10 TO bei Ragusa, st., G. var. elatus Br. eur. — Krain: Moschwald bei Gottschee, 450m, st., G. var. filimormis Brid. — Krain: Klein Suchen und Hornwald bei Gottschee, 800—900 to, st., G ; Strmec am Zirknitzsee, st., Š. Triest: Im Walde von Lipica, 400 m, st., G. Istrien: Im Dletvo-Walde bei Klana, 700 m, st., G.; Ponikve auf der Insel Veglia, 20 m, st., G. Dalinatien : Auf dem Berge Kom der Insel Curzola, 500 to, st., G. Stereodon hamulosus (Br. eur.) Lindb. — Im Herbaro Schäfers liegt ein Exemplar, welches angeblich bei Goriza im Zirknilzsee gesammelt wurde. Die Angabe ist höchst unglaublich. Stereodon arcuatus Lindb. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 m, st., G.; Strmec am Zirknitzsee, st., Š. Stereodon pratensis (Koch) Warnst. — Krain: Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, st, G. Stereodon Haldanianus (Grev.) Lindb. — Krain: Germes am Laibacher Moore und Šiškaberg bei Laibach, 350 m, fr., B. Isopterygium elegans (Hook.) Lindb. — Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 900 m, st, G. Isopterygium depressum (Bruch) Mitt. — Krain: Žerovnica am Zirknitzsee, st., Š. Görz: Im Volksgarten, st, B. Isopterygium pule bellum (Dicks.) .lag. var. nitidulum (Wahlenb.) Lesq. & Jam. — Krain: Hornwald bei Gottsehee, 800 TO, fr., G. Isopterygium silesiacum (Selig.) Warnst. — Krain: Klein Suchen, Friedrichsteiner Wald und llornwald bei Gottsehee, 800—900 w, G.; Verbotener Wald bei Planina, 050 TO, B.; auf der Slivnica am Zirknitzsee, Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Sclmeeberge bei Laas, 1400 to, G. Überall fr. Plagiotheci um Roeseanum (Hampe.) B r. eur. — Krain: Klein Suchen bei Gottschee, 850m, fr., G.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 TO, st, G. Plagiotheci um silvaticum (Huds.) B r. eur. — Krain: Klein Suchen und Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 850—900 TO, fr., G.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 TO, fr., G. Plagiotheci um un d u 1 a t u m (L.) Br. en r. — Krain: Golovec bei Laibach, 350—400 m, st, B. Homalothecium Philippeanum (Spruce.) Br. eur. — Krain: Klein Suchen und Sele bei Gotschee, 450—850 m, fr., G. Triest: Bei Bazovica, 350 m, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 800 m, fr., G.; bei Dignano, 150 m, fr., G. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 100 m, fr., G. Homalothecium sericeum (L.) Br. eur. — Krain: Klein Suchen und Hornwald bei Gottschee, 800—850 TO, st, G.; zwischen Adelsberg und Nuttdorf, 550 m, fr., B., G.; Strmec und Stibrk am Zirknitzsee, fr., Š.; beim Schlotte Schneeberg, 600 m, st, G. Görz: Im Stadtgebiete, B.; Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Bei Servola und Bazovica, 30—350 m, fr., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 600 in, fr., G.; bei Vermo, 200 m, Galliniana, 400m, Pedena, 300 in und Galesano, 100 in, fr., G.; im Walde Lusinamoro bei Fasana, 30 in, fr., G.; im Kaiserwald bei Pola, fr., Stockert; Ponikve und Malinska auf der Insel Veglia, 20—30 m, fr., G.; Dalmatien: Auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 500 in, fr., G ; Porto Rosario, Bosanka und Čajkovič bei Ragusa, fr., E. W.; Dobrota bei Cattaro, 30 in, fr., G. var. rob u s t u in Warnst. — Krain: Nußdorf bei Adelsberg, 550 m, st., G. Camptothecium nitens (Schreb.) Schimp. — Krain: Grahovo am Zirknitzsee, st., Š. Camptothecium lutescens (Huds.) Br. eur. — Krain: Moschwald bei Gottsehee, 450 in, fr., G.; Bločice am Zirknitzsee, st., Š. Triest: Bei Katinar, Bazovica und Lipica, 200—400 m, st., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik bei Podgorje, 500 in, st., G., bei Pisino, 250 in, Montona, 200 in, Dignano, 150 in und im Walde Monisca bei Pola, 100 in, st., G.; Ponikve auf der Insel Veglia, 30 m, fr., G. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Curzola, 500 vi, st., 0. var. rob ust um mihi. — In allen Teilen größer und starrer. Rasen bräulich gelb. — Istrien: Ponikve auf der Insel Veglia, 30 vi, st., G. var. fallax (Philib.) B r e i d 1. — Krain: Klein Suchen bei Gottschee, 850 vi, fr., G ; Klein Hansel bei Planina, 500 m, fr., B.; Nußdorf bei Adelsberg, 560 m, fr., B.; Lipsenj am Zirknitzsee, fr., Š. Triest: Im Walde von Lipica, 400 vi, fr., G. Istrien: Bei Pedena, 350 m, fr., G.; auf dem Monte Maggiore, 1000 vi, fr., G.; Ponikve auf der Insel Veglia, 30 m, fr., G. Dalmatien: Bosanka bei Ragusa, fr., E. W. Camptotheeium aureum (Lag.) Br. eur. — Istrien: Malinska auf der Insel Veglia, 30 vi, st., G. Ptychodium plicatum (Schleich.) Schimp. — Krain: Nova Kraeina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1500 m, st., G. Kroatien: Bukova Gora bei Čabar, 1350 m, st., G. Brachy thecium laetum (Brid.) B r. e u r. — Krain : Gleiniiz bei Laibach, 300-400 vi, fr., B. Brachythecium albicans. (Neck.) Br. eur. — Krain: Gleiniiz bei Laibach, 400 >», st., B. Brachythecium glareosum (Bruch.) Br. cur. — Triest: Bei Katinar 200 m, st., G. Istrien: Auf dem Berge Slavnik, 1000 vi, st., G.; bei Vermo, 200 m und Pedena, 350 vi, st., G. Dalinatien: Monte Sergio bei Riigusa, 400 m, st. G.; Dobrota bei Cattaro, 30 m, st, G. Brachythecium campestre (Bruch) Br. eur. — Krain: Hinter dem Stadtberge von Gurkfeld, 300 vi, fr., G. B raehy thecium sal eb rosu m (Hoff in.) Br. eur. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 vi, fr., G.; bei Gurkfeld, 200 vi, fr., G.; Grahovo am Zirknitzsee, fr., Š. Istrien: In der Foiba von Pisino, 250 m, st, G. Brachythecium sericeura Warnst.- - Görz: Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Brachythecium Mlldeanum (Schimp.) Schimp. — Krain: Auf dem Laibacher Moore bei Germes, 290 m, st, B.; Blociee am Zirknitzsee, st, Š. Triest: Bei Lipica, 400 vi, st, G. Istrien: Bei Vermo und Pedena, 200—300 vi, st, G. Brachythecium rtitabuluni (L.) Br. eur. — Krain: Friedrichsteiner Wald und llornwald, 800—9C0 vi, fr., G.; Germes am Laibacher Moore und Koseze bei Laibach, 300 m, fr., B. Triest: Im Walde von Lipica, 400O«, st., G. Istrien: In den Wäldern bei Pedena und Dignano, 150—300 m, st., G.; im Kaiserwalde bei Pola, Stockert. Brachythecium rivulare Br. eur. — Osivnica an der Kulpa, 300 m, st., G.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, st, G.; Grahovo am Zirknitzsee, st, S. Triest: Bei Bazovica, 350 m, st, G. Istrien: Gorenji Konec bei Boljune unweit Muggia, 80 m, st, G. Brachythecium Starkei (Brid.) Br. eur. — Krain: Globoka dolina und Gašperjev hrib auf dem Krainer Schneberge bei Laas, 1400 m, st, G. Brachythecium velutinum (L) Br. eur. — Krain: Hornwald bei Gottschee, 800 m, fr., G.; Strmec am Zirknitzsee, fr., Š. Görz: Castellnuovo bei Sagrado, fr., Bert. Triest: Im Walde von Lipica, 400 m, fr., G. Brachythecium populeum (Hedw.) B r. eur. — Krain: Osivnica an der Kidpa, 1100 m, fr., G.; Strmec auf dem Zirknitzsee, fr., Š.; Globoka dolina auf dem Krainer Schneeberge bei Laas, 1400 m, fr., G. Görz: Im Stadtgebiete, fr., B. Triest: Bei Lipica, 400 m, fr., G. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 700 m, fr., G. Dalmatien: Insel Lacroma bei Hagusa, 30 m, st, G. Brachythecium plumosum (Sw.) li r. eur. — Krain: Zwischen Adelsberg und Planina, 600 m, st, B. Scleropodium illecebrum (Vaill.) Br. eur. — Dalmatien: Dundo Wald auf der Insel Arbe, 70 W, st, G.; Halbinsel Lapad und Insel Lacroma bei Hagusa, 20—40 m, st, G. Scleropodium Japygum mihi. Nov. sp. — Caespites condensati, extensi, molles, dilute v. albido virides, serieei. Caulis prostratus, stolonifer, subtus nudus, rami erecti, fasciculati et faseiculato ramosi, ramulis juliformibus, obtusis v. brev ter acutis, stolonibus tenuibus, microphyllinis. Folia dense conferta, sicca imbricato adpressa, humefacta ereeto patentia, late ovata, eochleari-concava, apice obtusa in apiculum filiforme v. pilum plus minus longum exeuntia, margine piano integerrima, sericeo nitentia. Planta dioica. Folia perichaetialia numerosa, caulinis similia, pallidiora, in pilum longum flexuosum exeuntia. Capsula in pedicello valido, purpureo, seaberrimo, cernua, turgide ovata, symmetrica, leuiter incurva, pachydermatiea, castanea, operculo convexo, conico acumiuato. Anullus nullus, peristoniii deute:, lineail lanceolati, inferne aurantiaco rufi, superne pallidi; processus hiantes; cilia filiformia, exappendiculata. Sporae glabrae, obtuse tetraedricae. Hasen dicht, breit, weich, blaß oder weißlich grün, seidenglänzend. Stengel hingestreckt, streckenweise, kleinblättrige Ausläufer treibend, unterseits nackt, mit büschelförmig verzweigten Sprossen. Äste kätzchenförmig, stumpf oder kurzspitzig. Stengel fest, 0-4—0'5 mm im Durchmesser, mit dünnen Zentralstrange und ziemlich dicker Rinde. Paraphyllien fehlend. Stengelblättcr dicht gestellt, trocken dachziegelartig anliegend, feucht etwas abstehend, breit eiförmig, löffelattig hohl, flach- und ganzrandig, an der Spitze stumpf und in ein mehr oder weniger langes Haar ausgehend, ungefähr 2 mm lang und 1 mm breit. Rippe schwach, giün, die Mitte des Blattes kaum erreichend. Blattzellen dünnwandig, am Grunde oval, 60—66 n lang, 10 /i breit, in den Blatlfliigeln kleiner, quadratlich und rektangulär, Zellen in der Blattmitte länglich, 50-65 /< lang, 5—7 u breit, ohne sichtbaren Primor-dialsehlauch und ohne Chlorophyllkörner. Pflanze zweihäusig. Männliche Blüten knospenförmig mit eiförmigen, plötzlich langspitzigen Hüllblättern. Perichätialblätter den Stengelblättern ähnlich, in eine lange, geschlängelte Spitzo endend. Seta 10—15 mm hoch, dick, dunkel purpurn, überall durch große, gestutzte Warzen rauh. Scheidehen länglich, mit zahlreichen Paraphysen. Kapsel nickend, dick eifOrmlg, symmetrisch, oben hoch rückig, dickwandig, kastanienbraun, trocken unter der Mündung etwas verengt. Deckel hoehkegelförmig, mit kurzem, stumpfem aufgesetztem Spitzchen. Ein ablösbarer Ring fehlend. Peristomszähne an der Basis gesondert, lineallanzettlich, schmal gesäumt, 520—550 u lang, am Grunde 90 u, breit, unten bräunlich, oben entfärbt, bis zur Spitze dicht und fein querge-Strlchelt. Inneres Peristom gelblich, fein papillös, auf 125—150 n hoher Grundhaut, 450—470 u hoch. Fortsätze klaffend, Wimpern 1—2, einfach, sehr dünn. Spoieu gelblich, 10—15^( im Durchmesser, fast glatt. Sporenreife im August. Ist von allen Arten von Scleropodium auffallend verschieden. In der Größe steht es dem Sc. purum (L.) Limpr. wenig nach, unterscheidet sich jedoch von ihm durch die Art der Verzweigung und durch die rauhe Seta. Von allen anderen Arten entfernt sie sich sehr durch die in eine Haarspitze ausgehenden Blätter, die am meisten an jene des Cirrphyllum cirrosum (Schwägr.) Grout erinnern. Ist äußeilich und bei oberflächlicher Betrachtung dem Cirriphyllum cirrosum (Schwägr.) Grout (Eurhynchium eirrhosum Limpr. Laubm. III. S. 182) oft sehr ähnlieh, unterscheidet sich jedoch von diesem außer durch das Vorhandensein kleinblättriger Ausläufer, das verschiedene Zellnetz des Blattgruudes und durch den stumpferen Kapseldeckel noch durch das Fehlen des Ringes an der Kapsel, während die letztere Art einen deutliehen zweizell reih igen Ring besitzt, wie ich an einem von Lorenz am Hirsehbüchel bei Berchtesgaden gesammelten und mir vom botanischen Museum an der Universität in München zur Untersuchung freundlichst überlassenen Exemplare, das nur zwei reife Kapseln hatte t von denen keine zur Untersuchung im durchfallenden Lichte zerschnitten werden durfte, bei der Betrachtung im auffallenden Lichte mittels Beleuchtung derselben durch eine Nernstlampe zweifellos konstatieren konnte. Da weder Molendo noch Limpricht den Hing gesehen haben und die Beschreibung desselben noch aussteht, so könnte die Beschreibung des Eurhynchium eirrhosum in Limprichts Laubm. III. S. 184, Z. 15 v. o. dahin ergänzt werden. Im Buchenwalde der Globoka dolina am Krainer Schneeberge bei Laas auf Baumstrünken bei 1500 m, von mir gesammelt. Die Pflanze erhielt den Namen von dem Volke der Japyger, das um den Beginn unserer Zeitrechnung die Umgebung des Krainer Schneeberges bewohnte. Scleropodium purum (L.) Limpr. — Krain: Klein Suchen und Sele bei Gottschee, 450—850 m, st, G.; Osivnica an der Kulpa, st., 300 m, G.; Slivnica am Zirknitzsee, st., Š.; Nußdorfer Berg bei Adelsberg, fr., B. Istrien: Dletvo Wald bei Klana, 400 m, st., G.; bei Pisino und Pedena, 100—260 m, st., G.; auf dem Monte Carozza und bei Pomer unweit Pola, st., 20—40 m; G. Ponikve auf der Insel Veglia, st., 20 m, G. Dalmatien: Dundo Wald auf der Insel Arbe, st., 70 m, G.; auf dem Berge Koni der Insel Curzola, st., 500 m, G. Scorpiurium circinatum (Brid.) Fleisch u. Loe. — Görz: Im Volksgarten und am Isonzo, B. Triest: Bei Bazovica, 370 m, G. Istrien: Boljunc bei Muggia, 70 m, G.; in der Foiba von Pisino, 270 m, G.; bei Dignano und Galesano, 100—130 m, G., bei Pola, E. W.; Valdibeeco, Monte Carozza, Monte St. Daniele und Bosco Lusinamoro bei Pola, 30 -100 m, G.; bei Veglia, Ponikve und Malinska auf der Insel Veglia, 20—100 m, G. Kroatien: Monte Tersato bei Fiume (Wettstein); bei Buccari, 70m, G. Dalmatien: Val Campora, Jezero und Dundo Wald auf der Insel Arbe, 15—70 m, G.; Halbinsel Lapad bei Ragusa, 30 m, E. W., G.; Grahova und Omblaquelle bei Hagusa, fr., E. W.; auf dem Berge Korn der Insel Curzola, 400 m, G.; Insel Laeroma bei Hagusa, 20 m, G.; Dobrota und Skaljari bei Cattaro, 20—100 m, G. Bis auf die bezeichneten Orte überall st. Cirriphyllum velutinoides (Bruch.) Kl. u. Loe. — Krain: Osivnica an der Kulpa, 300 m, st., G.; Klein Suchen bei Gottschee, 850 m, st., G.; Gleinitzgraben bei Laibach, fr., B. Cirriphyllum er assin er v i um (Tay!.) Kl. u. Loe. — Krain: Lipsenj am Zirknitzsee, Š.; beim Schlosse Schneeberg, 000 m, st., G. Görz: Volksgarten und bei St. Klorian, 70— 270 m, st., B. Istrien: In der Koiba von Pisino, st, 270 m, G.; im Dragatale bei Antignana, 200m, st, G.; bei Abbazia, 200m, st, B. Dalmatien: Auf dem Berge Koni der Insel Curzola, 500 m, st., G.; Skaljari bei Cattaro, 100 m, st. G. Cirriphyllum Vau che ri (Br. eur.) Kl. u. Loe. — Krain: Grahovska gora am Zirknitzsee, st, Š.; Planina 000 m, B.; Globoka dolina auf dem Krainer Sclmeeberge bei Laas, 1500 m, st, G. Triest: Im Walde von Lipica, 400 m, st, G. Oxy r r hy neh i u m pum il um (W i l s.) B r o t h. - Krain: Friedrichsteiner Wald bei Gottschee, 800 m, st, G.; Lipsenj am Zirknitzsee, Š.; Görz: Im Volksgarten, 70 m, fr., B, Loitl.; St. Kanzian bei Divaccia, st, Krupička. Istrien: Im Dragatale bei Antignana, 200 m, st, G. Dalmatien: Dundo Wald und Jezero auf der Insel Arbe, 70 m, st, G.; Halbinsel Lapad bei Hagusa, E. W. Oxy rrhynchiu m praelongum (L.) Warnst. — Krain: Moschwald und Sele bei Gottsehee, 450 m, st, G.; beim Schlosse Schneeberg nächst Laas, 000 m, st, G. Triest: Bei Katinar, Bazovica, Lipica und Zaule, 20—400 m, st, G. Istrien: Bei Pedena, Chersano und Antignana, 150—350 /«, st., G.; Prato grande und Monte Carozza bei Pola, 30—40 /«, st, G.; Lusinamoro bei Kasana, Stockert. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, st., 100m, G. Oxy rrhynchium Swartzii (Turn.) Warnst. — Görz: Im Stadtgebiete, B. Triest: Bei Lipica, 400 /«, st, G. Istrien: Boljunc bei Muggia, 70»/, st, G.; bei Vermo, Pisino, Chersano und Galesano, 100—350///, st, G.; Prato grande bei Pola, 25/«, st., G.; Ponikve auf l) Peristom, n, ein Zahn des äußeren, /?, ein solcher des inneren Peristoms, y, Zilien. Vergr. 7_B m) Zellnetz der rechten Laminahälfte eines Laubblattes, Vergr. J. Gtowacki, Moosflora der Karstlärider. Tab. I. Slovstvo. Pitntar Jos., Zlate črke na posodi Gazel ali problem apoltnične lepote v Prešernovi umetnosti. Slovstvena študija v svitu romantike in antike. Prvi del. — Spisal in založil Josip Puntar. V Ljubljani. 1912. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Cena K 6'—. (8° XVII + 148). (Posvetilo: Antoniji, moji materi). Predmet razprave je vprašanje o Prešernovi arhitektoniki. Pisatelj sam stoji v načelu na strani dr. Žigona, ki je v svojih razpravah že povdarjal strogo matematično arhitektoniko v Prešernu. V posameznostih se pa Puntar, kolikor moremo soditi iz pričujočega prvega dela cele razprave, oddaljuje od Žigona, tako v konstatiranju sedmoričnega principa v kompoziciji nekaterih Prešernovih umotvorov. Jasnost v tem oziru nam bo pač prinesel drugi del razprave; prvi del se omejuje na antiko in romantiko, na njih teorijo in prakso v poeziji. Pri romantikih in starih klasikih se je učil Prešeren, tu je črpal svoje znanje mentor njegov v Selmičnih ozirih Čop. Tako je torej ta del bolj nekaka priprava in uvod za lažje umevanje Prešernove arhitektoniko, h krati historičen dokaz za upravičenost Žigonovih osnovnih misli proti ugovorom dr. Tominška in drugih. V tem delu že nam je jasno, da so pravilni nazori Žigonovi o umetnosti — organizmu, njega središču in simetriji v poeziji. Dokazov nam nudi Puntar iz teorije romantikov in prakse antike. Romantika, pred njo že Moritz in Goethe, in antika se skladata v osnovni misli, da je prava umetnina organizem s svojim središčem — žariščem, ki je lahko idejno ali materialno (naglašeno ali nenaglašeno po Žigonu). Grki so v poeziji kakor v plastiki okoli tega središča po natančnem redu uvrstili druge sestavne dele, da v njih umetnosti vlada najstrožji red, simetrija med deli. Tu je že torej matematično stroga arhitektonika. V Apolonu posvečenih slavospevih pri Grkih vlada posebe še simetrična sedmorična kompozicija, kar je sakralnega izvora: sedem, simbol reda in lepote, je sveto število, zlata črka Apolona, boga lepote in reda. To sedmorično kompozicijo opaža pisatelj i v rimskih elegijah Propercijevih, Tibulovih. Od Tibula, čigar pesmi je imel Prešeren v svoji zbirki, pa nas vede pot naravnost k Prešernu. Njegove „Gazele" so kot ena elegija Tibulova, posamezne gazelice (7) kot sedmeri deli ene Tibulove elegije. Tudi dvostišje se kot metrična enotka nahaja pri obeh, kar je o gazelah tudi že trdil dr. Žigon popolnoma pravilno. Sedmorično kompozicijo zasleduje Puntar poleg gazel še v Sonetnem vencu in v „Poezijah" 1847. kot celoti. Razprava je pisana z veliko vestnostjo in natančnostjo. Uporabljena je obširna literatura in dosti virov. Izvajanja so za to v marsičem neoporečna; tako o teoriji romantikov, ki govore v citiranih delih jasno za Puntarja. Kar izvaja Puntar potem o kompoziciji rimskih elegij itd., o nomičnosti v grški poeziji, zlasti pa o izvoru sedmorične kompozicije, to je vprašanje za klas. filologe. Upravičenost ali neupravičenost idej Puntarjevih v tem oziru tudi za nas glede Prešerna ne igra velike vloge; glavno je, ali sta Čop in Prešeren prišla na podlagi lastnega študija ali pod vplivom sodobnih učenjakov do enakih zaključkov ko Puntar, t. j. ali sta spoznala sedmorično kompozicijo Tibulovo itd. ali ne. Da bi to vprašanje rešil, ki se zdi tudi Puntarju glavno, pisatelj pač ni prezrl nobenega pripomočka in kažipota; zlasti pa je uporabljal v ta namen vestno in s pridom Prešernov zapuščinski akt, ena izmed prvih razprav, ki se je znanstveno s tem havila. Metodi pisateljevi torej ne moremo oporekati, končna sodba pa nam bo mogoča pač še-le, ko bomo imeli tudi drugi, zaključni del razprave v rokah. Iz. Modic. Teppner Wilfried, Die Nephritfrage mit besonderer Berücksichtigung Steiermark« (v Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark, 1912, zv. 49., str. 91 — 102). Mala, po vsebini bogata, pregledna in zaslužna razprava bo prazgodovinarjem za neolitično obdobje dobro došla. 0 vprašanju, je-Ii orodje in orožje od nefrita, najdeno v Evropi, osobito pa po naših alpskih pokrajinah, izgotovljeno od domačega gradiva ali je importirano iz izvenevropskih najdišč, so že mnogo pisali in so prerekali. V kolikor je zadeva dosedaj preiskana, stoji stvar tako. Izvenevropska najdišča so Azija, Nova Zelandija in Nova Kaledonija. Najverjetnejši bi torej bil dovoz iz Azije. — A v novejši dobi so zasledili nefrit na več točkah v Evropi: na Sleskem, v Harzu, v Diibenu pri Lipskem, v Antirliaetikonu (Biirkelkopf), v Timborski dolini, v Fallerski dolini, v Forschelli, v Liguriji in na Štajerskem, osobito okoli Gradca. Važno je dejstvo, da je bil najden v Evropi tudi raščen, ne samo naplavljen nefrit. Največ se ga dobi v naplavini, okoli Gradca in v Gradcu samem povprek kake 4 metre globoko. Najvažneje je pa to, da so v Maurach u (ob Bodenskem jezeru) dokazali prazgodovinsko tvornico orodja od nefrita. Diluvialni ledeniki so potisnili nefritove kose v veliki množini ob severno vznožje alp, od koder so jih prazgodovinski izdelovavci dobivali. Na podlagi vseh teh dokazov in dejstev se nagiba moderno naziranje vedno bolj k domnevku, da je prazgodovinsko orodje od nefrita izdelano iz doma (t. j. na evropskih tleh) najdenega gradiva. Tudi Teppnerjeva razprava gre za tem smotrom. — Navzlic vsem tozadevnim zaslužnim preiskavam pa vprašanje o nefritu ni še rešeno. To bo sede tedaj mogoče, ko bode 1. dokazanih več in bogatejših najdišč v Evropi; 2. ko bode sistematično preiskano vse gradivo nefritovega orodja, shranjenega po evropskih muzejih; 8. ako bo dokazano, da je pretežna večina teh artefaktov od nefrita, najdenega ob severnem vznožju alp, in 4. kadar bo mogoče dokazati razen tvornice pri Mauraohu še vrsto drugih izdelovalnic. Do tedaj pozdravljamo vsako razpravo kot nov prispevek za rešitev vprašanja o nefritu in ga hvaležno registriramo. Mantuani. Teppner Wilfried, Ausgrabungen im Heidenloche bei Warmbad Villach, 1 Bericht (v „Mitteilungen für Höhlenkunde", 6. Jahrgang, 1912, 2. Heft. März). Pozornosti vredna prekopavanja v jami „Heidenloch" imenovani nad Beljaškimi toplicami. Teppner poroča, daje bilo konstatirati štiri kulturne plasti, prva od zgoraj navzdol je srednjeveška, druga iz rimske ali La-Tene-ske dobe, tretja hallstaltske ali bronove dobe in zadnja neolitiška. Besedilo spremljajo podobe. Sklepati bo mogoče še-le potem, ko bo vse prekopano. Za sedaj se vidijo nekatere sodbo še nedefinitivne in nekateri predmeti precenjeni. Vsekako pa je za nas na Kranjskem posebno važno, da ohranimo Teppnerjeva prekopavanja in njegova poročila o njih v evidenci. — Škoda je, da podobe niso vse tako vspele, kakor bi to bilo želeti. Na tab. V. pod št. 10 reproducirane obdelane (?) kosti ni moč smatrati za polovico človeške podobe v obleki, kakor T. trdi; morebiti je original tak, da pripušča podobne sklepe; poročevalec ima vtis, da tu poigrava vmes tudi precej izrazita domišljija. Mantuani. Hauptmann dr. Ludmil, Das Schöffentum auf slowenischem Hoden. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark. Graz 1912. X. ,lhrg. 8. und 4. Heft. S. 181—207. Med uradniki, ki so oskrbovali med našimi pradedi upravo deželno-knežjih in raznih drugih gospodstev zemljišč, pobirali davke in imeli v oskrbi nižje sodstvo, je Jako važna institucija šefonata (Schephonat). Opetovano so omenja urad v raznih urbarijih iz dobe Rabenberžanov (okoli 1220—1230), Otokarja II. Češkega, iz dobe Habsburžanov iz 13. 14. in 15. stoletja, v urbarijih freisinških itd. Kot so mnenja o bistvu in pomenu slovenskih županov deljena, tako se raziskovalci starejših slovenskih gospodarskih razmer ne vjemajo kaj so bili pravzaprav šefoni. To vprašanje razpravlja tudi Hauptmann. V prvem oddelku razprave našteva Peiskerjeva, Levčeva in Dopscheva naziranja o šefonatu. Po Peiskerjevi starejši teoriji so bili šefoni gospodarski upravni uradniki župe (str. 182), po novejši višja oblast, ki naj bi preprečevala prepire radi zemljišč med posameznimi vasmi (str. 183). VI. Leveč je našel šefono poleg županov kot sodne uradnike, ki so zavzemali mesto med deželnim sodnikom in biričem (str. 184). Konečno je posegel v prepir tudi Al. D op sc h v znani knjigi: Die Hltere Sozial- und Wirtschaftsverfassung der Alpenslawen in zanikal na eni strani proti Peiskerju, da bi bil šefon isto kot prisednik, napram Leven pa je povdarjal gospodarski pomen šefona (str. 184). Posebno je opozarjal, da so bili šefoni že v 12. stoletju v Moselski provinci gospodarski uradniki. Drugi oddelek razpravlja o razmerju med šefonom in upravo srednjeveških gospodstev. Uprava gospodstev je bila v rokah oskrbnikov (Amtmann), katerih pomočniki so bili vaški župani. Če pa je bilo gospodstvo veliko, je bilo razdeljeno na upravna okrožja, ki so obsegala skupino vasi in katerim na čelu so stali posebni upravni uradniki z različnimi imeni: biriči (Schergen), šefoni ali okrožni župani. Tako razdelitev najdemo v mariborskem, laškem, freisinškem uprav nem uradu. Posebno poučne so razmere v škofjeloškem gospodstvo, kjer so nastale med Slovenci nemško-bavarske kolonije: „zupanstvo" Havareev in „zupanstvo" v Sorici. Narodna razlika prebivalcev je vplivala na način uprave. Na čelu celega gospodstva sta stala oskrbnik (Amtmann) in šefon. Na čelu slovenskih okrožij so stali kot gospodarski upravitelji okrožni župani (Schultheiß, Stifter), na čelu obeh nemško-bavarskih okrožij pa biriča (Schergen, str. 189). V škofjeloškem gospodstvo je bilo torej dvoje vrst županov: vaški ali krajui župani in okrajni župani (str. 191). Da so bili v slovenskih okrožjih župani, v nemških pa biriči upravni uradniki, ni bil zgolj slučaj, marveč bavarska institucija, kar potrjujejo freisinški urbar iz leta 1291 in razna krajna imena. Kjer so stanovali Slovenci in so jim načelovali Zupani imamo kraje: Zupa (sodni okraj Radeče), Župeno (sod. okr. Cerknica) Župečja vas (Supetschendorf, sod. okr. Krško), Župečja vas (Suppendorf do 18. stol., Saukendorf sedaj; j. vz. od Maribora), Župečji potok (Suppansbach). Kjer pa so bili naseljeni Nemci, katerim je uradoval birič-valpet, tam nahajamo krajna imena: Vavpčja vas (sod. okr. Trebnje), Vavpečja vas (sod. okr. .Metlika), Apače (j. vz. od Maribora), Valpotsderena vas (j. z. od Ptuja) = Amtmannsdorf. V „Vavpecja vas" ali Apače tiči bavarska beseda walputo ali Waltpot, kar je izraz za birič (Scherge). Vsi ti kraji so se prvotno imenovali Waltpotsdorf (odtod Vavpečja vas). Izraz Waltpot pa je počasi izginil in mesto njega se je začelo rabiti Amtmann. Od tedaj so Nemci imenovali vas Amtmannsdorf, Slovenci pa so staro obliko Vavpčja vas pridržali (str. 193). Birič-valpet kot okrožni gospodarski uradnik je toraj bavarska institucija, ki so jo vpeljali pri nas Bavarci na eni strani le za nemške naselbine, ali naselbini! z nemško prevlado, ki pa je na drugi strani vplivala tudi na upravo slovenskih okrožij. Kajti okrožni župani kot gospodarski uradniki so golo posnemanje biričev-valptov (str. 195). Mesto okrožnih županov so vodili včasih upravo v okrožju tudi šefoni (Schöffen). Sieer pa šefoni niso bili nikaki gospodarski uradniki. Kaj je bilo glavno opravilo šefonov, o tem govori pisatelj v tretjem odstavku. Iz raznih listin urbarijev in krajnib imen, (Sodinja vas, Sadinja vas, Sodnja vas = Schöpfendorf, Södevce = Schöpfenlag [sod. okr. Črnomelj]) sklepa, da je bil šefon 1.) sodnik (Urteiler), ki se je slovensko imenoval sodin-sodevee (str. 198). Iz oprostilnih pisem koroških vojvod je razvidno, da je bil šefon 2.) tudi exaktor, sodni uradnik — pobiralec deželnoknežjih davkov (str. 200) in iz freisinških listin, da je opravljal 3.) sodne rubežni, stražil jetnike in moral biti navzoč pri sodbah. Imenoval se je tudi mojster = Meister (str. 201). Exaktor se je imenoval šefon radi tega, ker je v resnici tudi sodil (schöpfte). Šefon je bil tedaj skozi in skozi sodni uradnik. Šefonov predhodnik je bil frankovski centenar ali Schultheiß. Tudi on je izvrševal kot šefon denarne in telesne kazni, stražil jetnike, rubil obsojence za kazni, pobiral javne davke in predsedoval izrednim sodnim obravnavam. V zadnjem odstavku razpravlja pisatelj o številu šefonov in pride do zaključka, da je imel vsak deželni sodnik po enega šefona (str. 204). Usoda šefonata v zgodovini bavarsko-avstrijskega pravosodstva je bila torej sledeča: Karel Veliki je skrčil število rednih sodnih obravnav na tri v letu. K izrednim so morali priti le sodni prisedniki (Schöffen), ki so bili izmed svobodnih na celo življenje imenovani in stranke. Prisedniška sodišča so vpeljali tudi na Bavarsko, kjer je poleg predsednika (Schultheiß) nastal še birič (Scherge-Fronbot). V 13. stoletju so prisedniška sodišča na Bavarskem izginila. Kot spomin sta ostali za biriča (Scherge) le še stari imeni Schöffe ali Meister, (namreč Schöffenmeister) (str. 205). Kjer so vpeljali bavarsko podurado (okrožja), so izročili šefonom, ki so bili prvotno zgolj sodni uradniki, v gotovih okoliščinah tudi vodstvo gospodarstva. Ker pa so rabili potem več okrožnih predstojnikov, so imenovali mesto enega deželnosodnega šefona, istih več. V njihovih okrožjih so nastala lahko pozneje nova deželna sodišča. L. Hauptmannje prišel torej do istih zaključkov kot svoj čas VI. Leveč, ki je, kakor smo že začetkoma omenili, istolako trdil, da je bil šefon zgolj sodni uradnik. Jos. lireznik. Komatar Fr., Kranjski mestni arhiv. Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Joseph Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1912/13. Krainburg 1913. Prof. Fr. Komatar je začel objavljati v letošnjem Jahresberichtu c. kr. drž. gimnazije v Kranju listine iz arhiva mesta Kranja v originalnem besedilu s pride-janimi slovenskimi regesti. Kranjski arhiv obsega sedaj le 06 aktov in listin, ki segajo od 1. 1309 do 1839. Večino listin so uničili požari v prejšnjih stoletjih, zlasti požar I. 1811, ki je vpepelil tudi mestno hišo. Tedaj se je rešilo le nekaj listin in aktov. Iz teh sta napravila regeste in jih objavila knjižničar Richter 1. 1827 v Hormayrjevem Archiv für Geschichte ... in zgodovinar Parapat I. 1870 v Letopisu Matice Slovenske. Ker so ti regesti pomanjkljivi in nestrokovnjaški in ker se je med tem že zopet nekaj listin izgubilo, tako na pr. znameniti »Stari rokopis kranjskega mesta", ki ga je našel 1. 1866 prof. Janko Pajk, zato jih je začel prof. Komatnr še enkrat objavljati. Leios jih je objavil 29 od 1. 1809 do 1461. -Objavljene listine bodo gotovo dobro služile tudi zgodovinskemu pouku na Kranjski gimnaziji. ./. B. Barle Janko, Naše diecezanske sinode (40 str.). Marljivi raziskovalec hrvatske cerkvene zgodovine nam je zopet predložil nov plod svojega truda. Ni tu mesta razpravljati o pomenu škofijskih sinod za kulturno zgodovino v obče in posebej še za cerkveno zgodovino. Vse to je že davno dognano. Tudi Barletova knjižica odpira marsikje zanimiv vpogled v življenje duhovstva, njegovo razmerje do svetovnjakov, verske šege in navade, v boje za obred in razširjanje krivih naukov. — Čudno je, da se škofijske sinode med Hrvati tako pozno pojavijo. Ako izvzamemo sinodo biskupa Auguština Casolti (1303—1822), o kateri se pa ne ve kdaj je bila, niti če je bila prava sinoda, imamo prve izpričane diecezanske zbore še le v drugi polovici 15. stoletja. Po vsej priliki so se vršili pod vplivom onega sinodalnega gibanja, ki sta ga započela kostniški in bazelski splošni cerkveni zbor. — Zagrebške cerkvene sinode nam tudi pričajo, da se je na Hrvatskem odpor proti protestantstvu že par desetletij preje organiziral, nego pri nas. Tam je že biskup Jurij Draškovič (1570 in 1574.) izvršil to, za kar sta se trudila pri nas patriarh Francesco Barbaro in škof Hren. Za nas Slovence je potrebno, da se pri raziskavanju svoje zgodovine ne damo vlesniti od sedanjih ozkih deželnih mej, ako hočemo dobiti pravo sliko svoje preteklosti, temveč iščemo vedno stike in vplive sosednjih pokrajin. Zato so za nas hrvatske zgodovinske publikacije posebno važne in tudi Barletova študija uvaževanja vredna. -I. G. Barle Janko, Kapela sv. Ivana Krstitelja u Dnžici. (Iz Vjesnika hrvatskega arheološkega društva, nove serije, sv. XII. 1912). Zanimiva lesena kapela z zvonikom se je 1. 1911 morala umakniti novi zidani stavbi. Preden so staro kapelo podrli, so jo dali fotografirati. L. 1668 se ta kapela v listinah prvikrat imenuje, a je morala biti dokaj preje postavljena, ker je bila nedavno pred 1. 1(168 dvignjena. Imela je lesen, slikan strop. Les staro kapele je kupil nek Dužičan za 125 kron. Ostala je od te gradbe samo podoba in pa spominske besede pisčeve. M. Barle Janko, Nekoji priloži za povjest kaptolske tvnte u Varaždinskim Toplicama. (Iz Vjesnika hrvatskoga arheološkoga društva, nove serije, sv. XII. 1912). Za lokalno zgodovino važni prispevki iz neposrednega vira kapiteljskega arhiva v Zagrebu, ozirajoči se na čas od 1. 1110. do 1779. Usoda trdnjavice v Varaždinskih toplicah je posegala posredno tudi v zgodovino južne Štajerske (str. 5). — Za ilustracijo razmer je dal g. pisec ponatisniti štiri inventarje te trdnjave, in to iz I. 1548., ok. 1585., 1655. in 1696. v latinskem izvirniku. M. Holte Georg, Freiherr von Oberst, Die innerösterreichische Armee 1813 und 1814. Wien und Leipzig 1912. Četrti zvezek dela General d. I. von Woinovich und Major Veltze, 1813 —1815. Österreich in den Befreiungskriegen. General infanterije pl. Woinovich in major Veltze sta zasnovala v spomin stoletnice osvobojilnih bojev delo, ki naj bi v desetih zvezkih v avstrijskem zmislu popisalo vse tedanje dogodke. V četrtem zvezku popisuje na prvih 62. straneh polkovnik Holt/., kako jo notranjeavstrijska armada pod poveljstvom barona Hitlerja osvojila Kranjsko in sosednjo ilirsko pokrajine. Pisatelj se naslanja v veliki meri na Dimitza in vporablja vojaške vire. Sploh ima celo delo vojaški značaj. Natačno se naštevajo vse čete in vsi vojaški oddelki ter njihovi poveljniki in njihova številnost, kar poljudnoznanstvenemu popisu, kakršno naj bi po namenih izdajateljev to delo bilo, nikakor ni v korist. Za izpopolnitev popisov bitk in spopadov — vojni dogodki 1. 1813 so obstajali v naših deželah le iz spopadov in manjših prask, velikih bitk sploh ni bilo, ker ni imel Hiller niti zadosti vojakov, niti ni bil pripraven zanje teren — bi bilo z velikim pridom uporabiti Grudnove Spomine na Francoze, ali kar bi se še sličnega nabralo. Na strani 35. omenja pisatelj kraj Weißkirchen, ki ga je zastonj iskal na novejših zemljevidih. Weißkirchen je sedanje Clumnišče. Ljudje iz okolice kraj še sedaj imenujejo Bela cerkev radi lepega razgleda, ki se od tam nudi. Tam se nahajata tudi dve gomili, v katerih eni so pokopani padli Francozje, v drugi Hrvatje '. ./. li. Bučar Jos. prof'., Ob stoletnici zopetnega združenju Kranjske z Avstrijo. Izvestje c. kr. II. drž. gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1912/13. V Ljubljani 1913. Str. 19—27. Na podlagi raznih tiskanih virov spretno sestavljen popis francoskega med-vladja in osvobojevalnih bojev, služi jako dobro kot pregled tedanjih zgodovinskih dogodkov. Opozarjanje na ljudske spomine pod črto naj bi vzpodbujalo dijake, naj bi pomagali pri nabiranju enakih spominov, J. H. Kleč Frida, Kranjska — a posebnim ozimni na francosko medvladje in zopetno združitev s habsburško monarhijo. VI. izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani. V Ljubljani 1913. Str. 3—12. Kratka zgodovina Kranjske s posebnim ozirom na francosko dobo namenjena gojenkam liceja. V spis se je ukradlo nekaj pomot, ki naj jih tu popravimo. Na strani 4.: „Od 1282 je usoda Kranjske nerazdružljivo spojena s habsburško vladarsko hišo". Kranjska je prišla šele leta 1335 pod Habsburžane. Na strani 7 stoji: „Kranjska sama je plačala 15,260.000 frankov". Toliko bi Kranjska morala plačati, a svote kljub grožnjam in aretacijam ni bilo mogoče iztirjati. Na strani 8.: „francoska Kranjska je štela 1. 1812 1,483.000 prebivalcev". Toliko prebivalcev je imela komaj cela Ilirija. Str. 9.: „Avstrijsko zmago pri Trzinu je odločila smrt francoskega poveljnika". Francoski poveljnik Melodije bil v omenjeni bitki ranjen in ujet ter živ prepeljan v Celje. Na strani 10. trdi pisateljica, da bi bili Slovenci brezdvomno v kratkem času romanizirani, če bi bili ostali še nadalje pod francosko vlado. To je trditev, ki bi se dala le težko dokazati, .los. Breznik. Podlogar Leopold, Drobtinice iz preteklosti soseske „Skocijan" v dobski župniji. V spomin Škocijancem in dobrotnikom škocijanske soseskine cerkve, ki so pripomogli s svojimi darovi, da se jo prenovila cerkev sv. Kaneijana. V Ljubljani 1911. Založila cerkvena podružnica v Škocijanu. Tiskala „Katoliska tiskarna". Str. 91. Oba spisa sta priložnostna in namenjena preprostim čitateljem; zato sta prirejena v tem zmislu. Razdeljen je namreč vsak spis v več poglavij, ki so pisana prav poljudno brez znanstvene oprave. Poljudnost obeh spisov označujejo 1 Po prijaznem sporočilu g. dvor. svetnika Fr. Levca. /lasii ekskurzi. Pri popisu krtinske cerkve jo pisatelj navezal celo poglavje o turških vpadih v kranjsko deželo, pri črticah o škocijanski cerkvi pa govori precej obširno o češčenju sv. Kancijana, o zvonarjih in o železnicah ra Kranjskem. Ko bi ne bila spisa priložnostna, bi bilo gotovo bolje, ko bi pisatelj spisal zgodovino dobske župnije, kjer hi dobili tudi imenovani podružnici svoje mesto. Svojemu namenu pa oba spisa ustrezala in sta našla brezdvonmo mnogo hvaležnih čitateljev. V. S. Fessler Dr. A., Die klimatischen Verhältnisse von Laibach. Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach für das Schuljahr 1912/lb. Laibach 1913. S. 49—79. ü ljubljanskem podnebju je razpravljal pred dvajsetimi leti jako obširno prof. Ferd. Seidl v Mitteilungen des Musealvereines für Krain. Isto tvarino obdeluje sedaj na novo prof. dr. A. Fessler na podlagi opazovanj ljubljansko meteorološke štacije v letih 1890 do 1911 in karakterizuje ljubljansko podnebje sledeče: 1. Letno izpremembe v temperaturi so razmeroma visoke, 2. poletja so vroča, 3. zime mrzle in vlažno-ohlačne, 4. hitrih in visokih sprememb v dnevni temperaturi je razmeroma malo, kar je za zdravje jako ugodno. Na podlagi 00 letnih opazovanj znaša srednja letna temperatura Ljubljane 90° C, kar je z ozirom na druge kraje, ki imajo isto zemljepisno širino in približno isto nadmorsko višino premalo (ll-4° C). V dobi 1896—1911 so zime milejše po celi Srednji Evropi in tako tudi v Ljubljani, ker je potisnjen „islandski minimum" nad Severno Evropo daleč proti vzhodu. Od 1. 1878. do 1911. je znašala najnižja temperatura 264° (11. dec. 1. 1879.) in najvišja 36-0° (3. julija 1. 1905.). V dobi 1896. do 1911. jo padla temperatura povprečno v 69 dneh pod 0°, v povprečno 86 dneh je zmrzovalo (I. 1908. celo 114 dni). V isti dobi je bilo povprečno 60 poletnih dni (povp. dnevna temperatura 25° ali več) in 9 tropičuih diu (povp. dnevna temp. 30" ali več). Povprečna izpremenljivost dnevne temperature je v Ljubljani majhna in znaša po Seidlu 1'69°, po Ilnnuu 1'72° in po Fesslerju za dobo 1896—1911 le 1'64°, kar je za zdravje jako važno. Manjšo izpremenljivost dnevne temperature imajo le Riva (t 15°), Gorica (L36"), Gradec (ir>2°) in Celovec (1 70°), vsi drugi reprezentanti posameznih avstrijskih kronovin pa večjo: Brno (1'73°), Ischl (1'76°), Praga (P82"), Budapest (P88°), Innsbruck (1'93°), Krakov (P94") Dunaj (L960), Solnograd (2-06°), Černoviee (2-09°), Sarajevo (2'24°) in Bielitz (2-42°). 5. Oblačnost je velika. V letih 1890.—1911. je bilo v Ljubljani povprečno 61 jasnih dni (največ v juliju, najmanj v oktobru), 95 malo oblačnih (največ v avgustu, najmanj v decembru), 00 zelo oblačnih (največ v juniju, najmanj v februarju) in 149 popolnoma oblačnih (največ v decembru, najmanj v avgustu in juliju). Zima je v Ljubljani potemtakem izrazito oblačna, poletje jasno, toda avg. nastopajo že jutranje megle. (i. Padavine so pogoste in izdatne, 7. po letu in jeseni nagnenje do intenzivnega deževja, 8. vetrovi niso premočni. Srednja visokost letnih padavin znaša za obdelano dobo 1451 mm. Največ dežja je padlo povprečno junija (152 mm) in oktobra (158 mm). Najdaljša deževja so trajala povprečno 9 do 10 dni (posebno v maju in jeseni), najdaljša suša, če izvzamemo zimske mesece, povprečno 14 dni (najdaljša sploh 35 dni sepl. 1. 1908.). 9. Megla z barja. Megla nastopa v Ljubljani v avgustu, septembru, oktobru in decembru jako pogosto in je eden glavnih znakov ljubljanskega podnebja. V avgustu in septembru izgine megla že okoli 8 ure zjutraj. V dobi 1890—1911 je nastopila megla povprečno avgusta 9'8 dni, septembra 12'1 dni, oktobra ll"(i dni in decembra 98 dni Meglo povzroča vlažnost ljubljanskega barja in morda tudi miasmi, ki nastajajo v barju. Jos. Breznik. Krebs Dr. Norbert, Die Verteilung der Kulturen und die Volksdichte in den österreichischen Alpen. (Mitteilungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien. 55. Band. 1912. S. 243—303). Na podlagi ljudskega štetja I. 1900. raziskuje pisatelj, kako vpliva v Avstrijskih Alpah kakovost tal, razsežnost rodovitnega sveta in njega različno izrabljanje in obdelovanje na gostost prebivalcev. V razpravi, kateri sta pridejana dva zemljevida in en diagram, nas zlasti zanimajo podatki, ki se nanašajo na slov. pokrajine. Predvsem nas osupne no rodovitnost Julijskih Alp, ki imajo na severni strani celih 01 °/0 nerodovitnega sveta. Le divje Ötztalske Alpe na Sev. Tirolskem, ki pa so dosti višje, so še nerodovitnejše (64°/„). V velegorju (ne v celem ozemlju) Kamniških Alp je le še 19°/0 nerodovitne zemlje, v južni panogi Karavank 10'5°/„ in v Pohorju komaj 2°/0, Gozda je v naših deželah največ v Trnovskem lesu (68-5%,), potem v Pohorju (08°/0), Jelovici (64°/0), Karavankah (00°/0), Kamniških planinah (55°/0) in dolenjskem hribovju (53'5°/o). Manj ga je v južnoštajerskem gričevju (48 °/0), celovški kotlini (39 5n/„) in kranjskih ravninah (88*5°/0). Na Zgor. Murskem polju ga je le še 10"/0. Gorski pašniki in travniki pri nas ne zavzemajo toliko odstotkov ozemlja, kot na pr. na Predarlskem ali v Vlfcokih Turah, to pa predvsem radi pomanjkanja vode in rodovitne zemlje. Največ gorskih pašnikov je pri nas na južnem pobočju Julijskih Alp (35°'0), /gor. Soški dolini (32°/0) in v Bohinju (275%). V Kamniških planinah jih je 20°/0 in v Karavankah le 15°/0. Travnikov je največ v srednji Soški dolini (45°/„) in na ljubi j. barju (35-5°/0). Polje je najbolj zastopano v vzhodni Murski ravnini 52%, na Ptujskem polju 50n/0 in Slovenskih goricah 42 °/„. Na Kranjskem ga je največ na sorskem in mengeškem polju (38-5 °/0), a v Julijskih Alpah le 2-5°/0. K polju so šteti tudi vinogradi. Vinogradov je največ v goriških brdih 29'50/0, potem v Slovenskih goricah 9\5°/0, v vitanjski okolici 7-5°/0 in v dolenjskem hribovju 4"Z,,. Gostost prebivalstva je v posameznih pokrajinah zelo različna. Na njo ne vpliva le razsežnost rodovitnega sveta in njega izrabljanje, marveč ista je odvisna tudi od tega, kako se poljedelstvo goji, katere vrste žita se sejejo (koruza poviša gostost, isto tudi vinska trta). Potem pomnožujejo gostost promet, rudokopi, industrija, mala posestva, in manjše vsakdanje potrebe naseljenega prebivalstva. Tako naraste na pr. na južnem Štajerskem ali v predgorju Julijskih Alp pri 15°/0 polja gostost nad 50 na km2, dočim najdemo isto gostost v nemških delih notranjeavstrijskih pokrajin šele tam, kjer je 25°/0 polja. Najgostejše je naseljeno pri nas prebivalstvo okoli Trbovelj in Zagorja, seveda radi preinogokopov. Na km- jih pride tu, če se vpošteva vse ozemlje 335, če se vpošteva le rodovitni svet 352. — Ljubljanska ravnina z Ljubljano vred je že manj gosto naseljena. Njena gostost znaša le 207 oz. 277. Na kranjskih ravninah prebiva na km- 132 oz. 139, v južnoštajerskih kotlinah (Celje, Velenje, Mozirje, Slov. Gradec) 130 oz. 135 ljudi, v goriških brdih (vino!) 127 oz. 133, na spod. Ptujskem polju 110 oz. 120, v Dravski dolini od Sp. Dravograda do Maribora 110 oz. 117, v dolini Meže (rudokopi 1) 107 oz. 111, na sorskem in mengeškem polju 101 oz. 100 in v Zap. Murski ravnini 94 oz. 101. Gostost na Ljubljanskem barju znaša 87 (93), v Slovenskih goricah 88 (91), v Savski dolini okoli Litije 74 (79) in v dolenjskem gričevju 55 (56). Najmanjšo gostost imajo Kamniške planino (kot volegorje) 10 (13), gosteje je nasoljeno Julijsko velegorje 19 (24). V Karavankah prebiva na km2 23 oz. 24 ljudi, v Pohorju 35. Gradivo, ki jo je pisatelj v razpravi obdelaval je sicer že zastarelo, kajti podatki iz leta 1910 bodo kmalu na razpolago. Toda tudi potem bo razprava še zanimiva, ker bomo na podlagi novega in starega gradiva lahko sledili izpre-membam, ki se vršijo ne samo v gostosti prebivalstva, ampak tudi na obdelavanju rodovitnega sveta. Isto kar je pisatelj izvršil za alpski svet, bi bilo potrebno izvršiti še za kraško zemljo. Jos. Breznik. Badiura Rudolf, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! V Ljubljani 1913. Knjižica, namenjena predvsem turistiki, je za poznavanje triglavskega pogorja tudi znanstvenega pomena. Večina fotografij je jako lepa in srečno izbrana, zemljevid prav dobro izveden. ./. B. Varičak dr. Vladimir, Maternatički rad Boškovičev. Del I. Str. 130 + CDXLIII. To je zelo obsežna monografija o velikem hrvatskem fizičarju in matema-tičarju Rugjeru I. Hoškoviču, jezuitu iz Dubrovnika, ki jo je zn 200 letnico njegovega rojstva (18. maj 1911) začela izdajati »Jugoslovanska Akademija znanosti" v Zagrebu. Pričujoči 1. del je odtisk iz njenega „Rada" knj. 181., 185., 190. in 193. ter obsega poleg analize Boškovičevih matematičnih del njegove posebne beležke o absolutnem in relativnem kretanju in obsežno njegovo korespondeneijo. L. 1757.—1758. je bil na Dunaju; potoval je tja iz Rima preko Trsta in Ljubljane. Kako so ga na poti tja 1757. sprejeli ljubljanski jezuiti, čitamo na str. LXII. Nezgoda, ki se mu je pripetila na povratku pred Ljubljano, se nam pripoveduje na str. CLXVt do CLXVII. — Sled o njegovem bivanju v Ljubljani sem zasledil tudi v „Diariju" ljubljanskih jezuitov, ki ga hrani „Rudolfinum." Dr. Fr. Ilešič. Rubbia K., Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem. Ljubljana 1912, založila pogozdovalna komisija. Enako delo je izšlo od imenovanega pisatelja v isti zalogi tudi v nemškem jeziku pod naslovom „Fünfundzwanzig Jahre Karstaufforstiing in Krain". Pod tem naslovom je izdala pogozdovalna komisija za Kranjsko 85 strani obsegajoče poročilo o svojem delovanju od leta 1886. do konca 1911. Leta 1911. je preteklo 25 let od kar deluje na Kranjskem komisija za pošumljevanje'. S svojimi uspehi je dokazala, da je pošumljenje krasa mogoče. Pisatelj, deželni šumski nadzornik, opisuje najprej kraško ozemlje v obče in posebej še naš kranjski Kras. Ista osoda kakor Kras v Istri, Dalmaciji, Hercegovini, je zadela tudi kranjski Kras. Slabo gospodarstvo prebivalstva s gumami v preteklih stoletjih je povzročilo tudi na Kranjskem kraške goličave, ki so najobsežnejše v postojinskem, v manjšem obsegu v logaškem okraju. Prvi početki pošumljevanja na Kranjskem so obstojali v tem, da so zasajale posamezne občine in privatni posestniki z državnimi subvencijami kraške goličave s šumskim, največ listnatim drevjem. Te poskušnje pošumljevanja pa niso imele uspeha. Vzrok zato je bil neprikladen izbor drevesnih vrst in drugič strokovno neznanje s pošumljevanjem se bavečih faktorjev. 1 Namesto tehniških izrazov »pogozdovanje", „pogozdenje", „pogozditi", „gozd" je priporočati po hrvatskem nazivanju tudi za nas prikladne izraze „poSum-Ijevanje", ..pošumljenje", »posumili", „šuma". Zistematično pošumljevanje se je začelo na Kranjskem šele leta 1871. pod nadzorstvom šiunskih strokovnjakov. Tega leta se je organiziralo na Kranjskem državno šumsko nadzorstvo. Osnovali so se na Notranjskem in leta 1874. pri Ljubljani šumski vrtovi za vzgojitev šumskib drevesc. Važno gospodarsko akcijo pošumljevanja je bilo treba tudi zakonito urediti. Na podlagi tozadevnega zakonskega načrta je bil izdan od kranjskega dež. zbora sklonjeni (9. marca 1885.) dež. zakon o pošumljevanju Krasa na Kranjskem. Na temelju istega se je ustanovila 1. 1880. posebna pošumljevalna komisija, ki je začela s sistematičnim delom. Sestavljali se je začel poseben kataster pošumljevanja. Koncem leta 1911. je obsegal že 3888'3676 ha pošumljenju določenih zemljišč, od katerih se je do takrat posumilo že 2909-9796 ha. Način pošumljevanja je sajenje šumskib drevesc, do 2. ali 3. leta starosti, vzgojenih v šumskib vrtovih. V manjši meri se je vporabljala setev. Uporabi se pro ha po 6000 do 10.000 drevesc. Do konca leta 1911., je posadila pošumljevalna komisija 45,710.727 rastlin na površini od 2657*06 ha s skupnimi izdatki K 437.256*19. Za novo pošumljenje 1 hektara se je potrošilo povprečno K 92-56. Od omenjenega števila posajenih drevesc je bilo 91 "/0 črnega bora. Druge drevesne vrste, ki so se v manjši meri uporabljale, so bile: smreka, jelka, beli, korziški in Vajmutov bor, meeesen, hrast, gaber, javor, jesen, akacija, jelša in dr. Pisatelj opisuje razne težkoče, ki so ovirale pošumljevalno delo in povečavale stroške. Kot te navaja neugodne klimatične razmere na Krasu, ki povzročajo, da trpe kulture poleti mnogo vsled suše, pozimi vsled mraza, snega in leda. Mnogo škode napravijo v nasadih tudi pogostni požari. Škodo po žuželkah niso bile velike. Druge poškodbo nastajajo po divjačini, z lovom, z vojaškimi vajami in s pašo živine. Pisatelj razpravlja dalje o šumsko-varstvenem in tehnično-pomožneni osobju, za katerega je primeroma dobro poskrbljeno, in o pošumljevalnem zakladu. Zadnji obstoji največ iz državnih in deželnih prispevkov. Spis zaključuje pisatelj z razpravljanjem o dosedanjih izkušnjah z drevesnimi vrstami, ki so se uporabljale pri pošumljevanju. Velik napredek v pošumljevanju Krasa so značile izkušnje, da je za kraško ozemlje najprikladnejše drevo za umetno pošumljevanje črni bor (pinus la-ricio austriaca), ki uspeva tudi na najbolj suhih in kraševitih tleh. Vsled skromne transpiracije zahteva namreč črni bor malo zemeljske vlage; s svojim korenskim zistemom, s kojim črpa hrano in vlago tudi iz večjih globočin, se obvaruje pred sušo in tudi pred burjo. Primeroma dobro varuje in izboljšuje tudi tla. Nobena druga drevesna vrsta ga v teh lastnostih ne prekaša. Šume črnega bora sicer nimajo tolike gospodarske vrednosti kot drugo igličasto drevje. Prava in glavna naloga pošumljevanja z črnim borom pa je, da se ustvari ž njim predpogoje za poznejšo premembo v šume večje gospodarske vrednosti. Kot trajni nasadi črnega bora pa imajo ostati oni na opustošenih, siromašnih, kraševitih tleh. Prvi poizkusi s korziški m borom (pinus laricio corsicana)so tudi dobro uspeli. Priporoča se ta vrsta bora za višje lege. V zavetnih visokih legah (nad 600 m) se je obnesla dobro smreka, posebno na sveži zemlji. Meeesen se ni dobro obnesel. Bolje uspevajoči bor ga kmalu prekosi v rasti in uduši. Beli bor vrši svojo nalogo najbolj, ako se ga vzgoji v pregrinjajoče drevje in se podsadi z drugimi drevesnimi vrstami. Dobre uspehe kaže tudi Vajmutov bor (pinus strobus), ki posebno dobro klubu je snegu in ledu. Važno vlogo ima tudi jelka. Ž njo so največ izpolnjujejo prazne čistino (Blossen) med visoko vzrastlimi bori. V iste svrhe se sadi tudi listnato drevje. '25 letno posumi jevalno delo na Kranjskem je imelo popolen uspeh. Dve sliki, ki krasita brošuro jasno pričate o tem. 1'rva predstavlja goli kraški teren, ki je namenjen, da se ga posumi, druga kaže dobro uspeli nasad črnega bora, podsejan z jelko. Goli kraški svet, ki je služil prebivalstvu prej v najboljšem slučaju kot slabi pašniki, je po malo letih pretvorjen v goste borove šume. Od leta 1008. se dela na tem, da se razširi deželni zakon od 1. 1885, omejen doslej samo na okraja Postojna in Logatec, tudi za pošumljevanje v kočevskem, novomeškem in črnomeljskem okraju. Namerava se tudi omenjeni zakon modernizirati in na novo urediti. A. Sodni/t. Paulin A., Flora e.vsiccata Carniolica. Fasciculus quintus contincns centuriam IX. et X. Labaci 1912. Die beiden neu ausgegebenen, die Nummern 801 bis 1000 umfassenden Zenturien dieses schönen Exsikkatenwerkes, das in gleicher Anlage und Ausführung wie A. v. Kerners Flora exsiceata Austro-Hungariae erscheint, reihen sieh würdig ihren Vorgängerinnen an. Die Pflanzen sind richtig bestimmt, tadellos praepariert und reich aufgelegt. Bei den Standortsaugaben finden sich außer dem Fundorte stets auch Substrat und Meereshöhe erwähnt. Die den einzelnen Arten beiliegenden, in lateinischer Sprache verfaßten Schedae, die als 5. Heft auch in Buchform vereinigt unter dem Titel „Schedae ad Floram exsiceata in Carniolieam" gleichzeitig erschienen sind, bilden wieder einen wertvollen Beitrag zur Krainer Landesflora. In dieser Weise fortgesetzt und zu Ende geführt würde dieses Werk den vom Herausgeber ins Auge gefaßten Zweck, ein Bild unserer so interessanten Landesflora zu bieten, voll erreichen und eine der wertvollsten Sammluqgen einheimischer Naturobjekte repraesentieren. Wie mir der Herausgeber H. Schulrat Prof. Paul in mitgeteilt hat, ist jedoch leider das weitere Erscheinen dieser Sammlung in Frage gestellt, da die seinerzeit vom krainischen Landtage bewilligte Subvention aufgebraucht ist und auch die von der krainischen Sparkasse bis 1908 gewährte Unterstützung nicht mehr zur Verfügung steht. Die vom krainischen Landtage ursprünglich für die Herausgabe der gesamten Gefäßpflanzenflora Krains gedachte Subvention reichte allein bei weitem nicht hin, um nur die Herausgabe der 10 bisher erschienenen, nahezu die Hälfte sämtlicher krainischer Gefäßpflanzen umfassenden Zenturien zu ermöglichen. Dies hauptsächlich aus dem Grunde, weil der Herausgeber alsbald ohne Mitarbeiter dastand. Anfänglich hatten sich 11 Herren gemeldet und als die Pflanzen für die beiden ersten Zenturien zu liefern waren, haben nur vier davon Heiträge gesendet. Von diesen vier Mitarbeitern, die mit Ausnahme des Herrn L. G. R. Mulley nur Neulinge in rebus botanicis waren, erwiesen sich leider drei ihrer Aufgabe nicht gewachsen. Weitere Umstände haben es mit sich gebracht, daß der Herausgeber gegenwärtig lediglich auf seine eigenen Sammlungen angewiesen ist, was aber nicht nur unendlich viel Zeit und Mühe beansprucht, sondern auch bedeutende finanzielle Opfer erfordert. Nicht nur behufs Förderung der Landeskunde, sondern auch im allgemeinen Interesse der Wissenschaft wäre es wohl zu wünschen, wenn die diesbezüglich in Betracht kommenden Faktoren durch Gewährung weiterer Geldmittel die Fortsetzung des in Hede stehenden, von Fachbotanikern mit soviel Beifall aufgenommenen Werkes ermöglichen würden. Dr. Gl). Sajovic. Flora exsiceata Aiistro-Iluitgarica. Opus ab A. Kerner creatum cura Mitsei botanici Uniz>crsitatis Vindobonensis editum. Vindobonae 1881—1913. Von diesem groß angelegten, prächtig ausgestalteten von weiland Hofrat Prof. A. Kerner von Marilaun 1881 begründeten, von der Kaiserl. Akademie der Wissenschaften subventionierten Kxsikkatonwerke sind nun die Centurien XXXVII bis XI. (Nr. 3601—4000) erschienen, womit diese äußerst wertvolle Sammlung zum Abschlüsse gelangt. Gleichzeitig erschien auch das 10. Heft des begleitenden Werkes »Schedae ad Floram exsiccatam Austro-Hungaricam«, das, wie die 9 vorhergegangenen auf die ersten 36 Centurien bezugnehmenden Hefte, die auf die Nummern 3001 bis 4000 sich beziehenden, durch die zahlreichen kritischen Erörterungen und sonstigen ausführlichen Bemerkungen so wichtigen Schedae in Muchform vereinigt für weitere Kreise publiziert. Unter Kerners eigener Leitung wurden die Centurien I bis XXX zusammengestellt und erschienen 1881 (Nr. 1—400), 1882 (Nr. 401—800), 1883 (Nr. 801 bis 1200), 1886 (Nr. 1201—1600), 1888 (Nr. 1601—2000), 1893 (Nr. 2001—2400), 1890 (Nr. 2401—2800) und 1898 (Nr. 2801—3000). Nach dein 1898 erfolgten Tode A. v. Kern er s besorgte Prof. Dr. K. Fritsch die Centurien XXXI bis XXXVI, die in den Jahren 1899 (Nr. 3001—3200) und 1902 (Nr. 3201-3600) ausgegeben wurden. Die vier letzten Centurien XXXVII bis XL (Nr. 3601-4000) wurden von Hofrat Prof. Dr. R. Kit t er von Wettstein unter Mitwirkung des Assistenten am botanischen Institute der Universität Wien Dr. H. Freiherrn von Handel-Mazetti und J.Dörfler zur Ausgabe gebracht. Als Mitarbeiter an diesem monumentalen in 100 Exemplaren aufgelegten Werke, wovon sieh ein komplettes Exemplar — das einzige in Krain — im Mesilze des Referenten befindet, beteiligten sich 204 Botaniker Österreich-Ungarns, die die Aufgabe hatten, die der Monarchie eigentümlichen oder pflanzengeographisch oder des Vergleiches wegen wichtigen Pflanzenarten entsprechend praepariert und mit allfälligen Interessanten Daten oder eventuellen kritischen Bemerkungen versehen zu liefern. Zur Ausgabe gelangten über 139 Algen, 288 Pilze, 174 Flechten, 41 Lebermoose, 12Sphagna, 193 La üb mooso, 62 Far n-und3091 Blüten-p f 1 a n z e n. Aus Krain wurden Beiträge von Deschmann, Derganc, Haläcsy, KraSan, Leithe, Mulley, Paulin, Pernhoffer, Robič, Stapf, Safer, Voss und R. v. Wettstein ausgegeben. Die diesbezüglichen Pflanzenarten sind im folgenden aufgezählt, wobei bemerkt sei, daß die einzelnen Schedae nur auszugsweise mit Hinweglassung aller vielfach sehr bemerkenswerter und wertvoller Erörterungen gegeben sind. Algae. 3181. Sucheria fliwialilis (L.) Sirodot. Ad Lokva prope arcem Luegg. — S t a p f. Fungi. 3.r)3. Neovossia Moliniae (T h ümen) Kürnicke. Labaci; in Molin iae coeruleae ovariis. — Voss. 306. Melampsora pallida Rosfr. Labaci; ad Sptraeae Arunci folia viva. - Voss. 357. Melampsora populnea (P er s.) Lev. Labaci; in foliis Populi balsa-m i f er a e. — Voss. 364. Phragmidium Rubi (P e r s.) W i n t e r. Labaci; in foliis Rubi b i f r o n t i s. — Voss. 371. Puccinia Oreoselini (Strauss) Winter. Labaci; ad Peucedani Oreoselini folia viva. — Voss. 377. Aecidium Erythronii D C. Labaci; in silvis inontis Rosenbacherberg prope Labacum, in foliis Erythronii dentis canis. — Voss. 381. Phgllactinia guttata Lev. Labaci; ad folia Coryli Avellanae. — Voss. 762. Cant/iarellus infundilmliformis (Sc o poli) Fries. In'er inuscos in monte Rosenbacherberg prope Labacuin. — Paulin. 763. Hgdmun auriscalpium L. Ad conos Pini sivestris in terrain delapsos in infimo monte Rosenbacherberg prope Labacum. — Paul in. 767. Craterellus lutescens (P e r s.) F r i e s. Inter muscos in monte Rosenbacherberg prope Labacum. — Paul in. 776. Puccinia Lapsanae (Schultz) Fuckel. Kroisenegg prope Labacum, ad folia viva Aposeridis foetidae. — Voss. 777. Aecidium Ficariae Pers. Labaci; in foliis vivis Ranuneu 1 i Fica-riae. — Voss. 790. Ramidaria Vossiana T hü men. In foliis Cirsii oleracii ad pedem montia Rosenbacherberg prope Labacum (locus classicus). — Paul in. 1158. Ustilago Panici glauci (W a 11 r.) W i n t e r. Labaci, in ovariis S e t a r i a e g 1 a u e a e. — Voss. 1167. Puccinia Prenanthis (Pers.) Fuckel. In foliis Prenanthis pur-pureae ad Labacum. — Voss. 1172. Cronartiurn gentianeum Thum en. In foliis Gentianae asclepia-deae in monte Rosenbacherberg prope Labacum. — Paul in. 1565. Uroingces Ficariae (Schum.) Winter. In foliis vivis Ranunculi Ficariae in silvaticis ad Kaltenbrunn prope Labacuin. — Voss. 1567. Uroingces Erythronii (DC.) Winter. In foliis et caulibus Fritillarlae Meleagris in pratis udis ad Labacum et in foliis Croci verni in silvis montis Rosenbacherberg prope Labacum. — Voss. 1571. Pezieula carpinea (Pers.) Tul. Ad ramulos siccos Carpini Betuli prope Labacuin. — Voss. 1575. Elaphomgces gramdatus Fries. Inter radices Castanearum in silvis inontis Rosenbacherberg prope Labacum. — Voss. 1581. Peronospora viticola De Barv. In foliis vivis Vitis viniferae ad Ober-Rosenbach prope Labacum. — Paul in. 1583. Peronospora Trifoliorum De Bary. Ad folia viva C y t i s i al pini prope Labacum. — Pauli n. 1958. Exobasidium Vaccinii VVoronin. In foliis vivis Andromedae poli-foliae in paludosis prope Labacum. — Voss. 1961. Puccinia Carniolica Voss. Ad Veldes in monte, cui arx superstrueta est, in foliis et petiolis Peucedani Schottii (locus classicus). — Voss. 1966. Puccinia Schröteri Passerini. In foliis vivis Narcissi poetici in monte Groß-Kahlenberg prope Labacum. — Voss. 1967. Puccinia Tanaceti D C. In pratis subalpinis prope St. Peter supra Vigaun in foliis vivis Tanaceti corymbosi. — Voss. 1969. Chrgsomgxa Rhododendri (D C.) Winter. In foliis Ab i e t i s excelsae in silvis valila Martulik prope Kronau. — Voss. 1070. Cronartium flaccidum (Alb. et Schwein.) Winter. — In foliis vivis Paeoniae tenuifoliae et P. offieinalis in horto botanico Labacensi. — Pauli n. 1975. Mitrula paludosa Fries. Ad folia et ramulos In paludosis ad Labacuin. — Voss. 1980. Darluca Füum Cast. In acervulis uredosporiferis Pucciniae Menthae in foliis vivis Satureiae montanae inter Neuming et Witnach. — Voss. 1982. Synchytrlum Taraxaci De Hary et Woronin. In foliis vivis Tara-xaci offieinalis in pratis ad Labacuin. — Voss. 2309. Hypoxylon frag i forme (Scop.) Wettst. In ramis emortuis Fagi silvatici in silvis ad Labacuin. — Voss. 2372. Leptosphaeria Rehmiana Voss. Infoiiis emortuis Drypidis Jacqui-nianae in glareosis ad Stranje prope Stein (locus elassicus). — Robič. 2373. Passalora polythrineoides Fuck. In foliis vivis T o m m a s i n i a e vert icilla ris ad Labacum. — Paul in. 2374. Ascoplianus pilosus (Fries) Houd. In luno caprino valleculae Poklukn-Schlucht prope Gürjach. — Voss. 2370. Phacidium graeüe Ni es si. In foliis et ramulis Lycopodii Chamae-cy par is si vivis in monte Golovec prope Labacum (locus elassicus). — Voss. 2776. Uredo Polgpodii (Pers.) Dietel. In foliis vivis Cystopteridis fragilis ad Schalkendorf prope Veldes. — Voss. 3155. Puccinia corona/a Corda. In monte Rosenbacherberg agri Labacensis ad folia viva R ha m ni Frangulae. — Voss. 3157. Puccinia Feslucae Plowright. In monte Veldeser Schloßberg ad folia Lonicerae Xylostei. — Voss. 8162. Puccinia Acgopodii (Schumacher) Link. In parte seplentrionali inontis Grmada prope Billichgraz ad folia Malabailae Golakae. — Voss. 3165. Puccinia Millefolli Fuckel. Seebach prope Veldes in foliis vivis Achilleae Millefolii. — Voss. 3168. Aecidium Anemones Gmelin. Labaci; ad folia viva Anemones nemorosae. — Voss. 3169. Aecidium Thalictri Greville. Ad St. Jacob prope Zwischenwässern ad folia Thalictri flexuosi. — Voss. 3551. Puccinia Cerasi (Berenger) Corda. Prope Labacum ad folia viva Pruni Cerasi. — Voss. 3560. Puccinia Vincae (DC.) Castagne. Zwischenwiissern prope Labacum ad folia Vincae minoris. — Voss. 3562. Schroeteria Decaisneana (Boudier) De Toni. Prope Labacum in Veroniea hederifolia. — Voss. # 3569. Gnomoniella fimbriata (PerS.) Saccardo. In foliis Carpini Betuli ad Duplje. — Safer. 3583. Ovularia ovata (Fuckel) Saccardo. Prope Lees in foliis vivis Salviae pratensis. — Voss. Lichenes. 2744. Psoroma crassum (Hud8.) Körb. Ad saxa dolomitica inonlis .leličen vrh (Magdalenenberg) supra oppidum ldria. — Leithe. Hepaticae. 754. Chomiocarpon quadratus (Scop.) Lindb. In locis huinidis nuiroriini Idriae unacuni Fegatella conica. — Leithe. 1138. Grimaldia trlandra (Scop.) Lindb. In rupestribus prope Zwischenwässern et ldria. — D es eh mann. 1933. Anthoceros laevis L. In locis udis montis Debeli hrib ad Laverca prope Labacum. — Paul in. 1935. Metzgeria conjugata Lindb. In locis umbrosis silvaticis ad Idriam. — Leithe. 1986. lilasia pustila L. Ad latera fossarum in silvaticis ad Idriam. — Leithe. Musci. 304. Pterggophgllum lucens (L.) Brid. In saxosis irrigatis ad t'ontes prope Stephansdorf in agro Labacensi. — D es eh mann. 730. Dicranella ceruicidata (Hedw.) Schimp. In turfosis agri Labaeensis. — Deschmann. 1514. Andraea rupestris(L.)Turn. In rupestribus vallis Kankertal, — Robič. 1526. Trochobrgum carniollcum Beck et Breidler. In saxis huinidis interdum irrigatis in fauce Doblica- Graben inter Ulrichsberg et Sidro/, (locus elassicus). — Robič. Filicinae. 1105. Onoclea Struthiopteris (L.) Hoffm. In margine viae inter Bisnern et Zarz in dicione Krainburgensi. — P au lin. 3999. Dryopteris cristata (L.) Gray. In uliginosis et turfosis agri Labaeensis inter pagos Škofljica et Studenec in consortio Dryopteridis spinulosae et Dr. uliginosae (eristatae X spinulosae). — Paul in. Lycopodinae. 701. Lgcopodium Chamaecyparissus A. Braun. In silvis montium Golovec, Rosenbacherberg et Velika Trata prope Labacuin. — Paul in. 702. Lgcopodium complanalum L. In silvis montium Golovec et Vranšica prope Labacum. — Paul in. 1101. Lgcopodium inundatum L. Solo turfaceo prope pagum Bevke in agro Labacensi. — Paul in. Anthophyta. 53. Mönchia mantica (L.) Bartl. Labaci, unico loco, cui arx superstrueta est. — Deschmann. 66. Viola uliginosa S eh rad. In locis turfosis montis Šiška ad Labacum.— Deschmann. 73. Raplstrum rugosum (L.) All. In cultis et arvis circa Illyr. Feistritz. — Pernhoffe r. 160. Linaria spuria. (L.) Mill. In arvis ad Illyr. Feistritz. — Fern h off er. 175. Calamintha grandiflora (L.) Mönch. In silvis montis Schneeberg. — Pernho ff er. 258. Dapline Blagagana Frey er. In parte septentrionali montis Scti. Lau-rentii ad Billichgraz prope Labacum. — Deschmann. 497. Euphorbia carniolica Jacq. In radice inontis S. Catharinae prope Labacum. — Pauli n. 551. Stellaria bulboša Will ton. In locis Irrigatis umbrosis ad Labacum (locus elassicus). — Deschmann. 619. Malaballa Oolaka (Hacq.) Kern. In monte Groß-Kahlenberg prope Labacum. — P au lin. 651. Qentiana FrOlichii Jan. In monte Srednji vrh prope Höflein in dicione Krainburgensl. — Deschmann. 823. Potentilla Carniollca Kern. In monte S. Laurentii ad Billichgraz prope Labacum in consortio Daphnes Blagayanae. — Paulin. 808. Rhamnua Carniollca Kern. {Rhamnua fallax Hoiss.). Copiose in silvis prope Adelsberg. — Stapf et Paul in. 870. Polygala Carniollca Kern. In graminosis potrosiš montis Nanos infra et circa capellam S. Hieronymi prope Praewald. — Stapf. 873. II. Polggala „Forojulensis" Kern. In glareosis montium ad Lengeufeld. — K r a š a n. Anmerkung des Referenten. Die unter dieser Nummer sul>. II. als Polygala „Forojulensis" ausgegebenen, bei Lengenfeld gesammelten Pflanzen sind nach Chodataucli zu Polygala Carniolica zu ziehen. Cf. Chodat, Monogr. Polygalacearum p. 4C0 in Mcmoires de la societč de Phys. et d' Mist. Natur, de Genive. Vol. suppl. 1890. Nr. 7. 870. Helioaperma glutinoaum Zois. In excavationibus umbrosis siccis et sub tegniine rupitun prominentium ad torrentom Mitalam prope Sagor. — Deschmann. 916. Pedicularia acaulis Scop In graminosis sub umbra Quercuum veterum ad Stožiče prope Labacuin. — Deschmann. 928. Pulmonaria Stiriaca Kern. In silvarum locis huinidis prope Labacum.— D e s c h m a nn et P a u 1 i n. 1008. Scabtoaa Hladnikiana Host. In montibus Grmada et Golek hrib in agro Labacensi. — Paul in. 1012. Daphne alplna L. In monte Sovie ad Adelsberg. — Stapf. 1081. Oladiolua /llyricus Koch. In pratis huinidis prope Labacum. — Paulin. 1044. Fritillaria Meleagria L. In pratis huinidis ad Labacum. — Paul in. 1227. Genista sericea Wulf. Ad pedem montis Nanos prope Praewald. — S t a p f. 1228. Genista triangularis Kitaibel. In glareosis ot rupestribus montis Groß-Kahlenberg ad Labacum. — Deschmann. 1235. Genista sagittatis L. In graminosis montaiiis ad Adelsberg. — Stapf. 1299. Saxifraga pelraca L. In rupestribus ad Luegg. — Stapf. 1324. Thgaaelinum paluatre (L.) Hoffm. In uliginosis montis Rosenbacherberg prope Labacum. — Paul in. 1320. Selinum Carvifolia L. In huinidis opacis ad silvarum margines prope Labacum. — Paul in. 1354. Hgdrocotgte vulgaris L. In paludosis prope Labacum. — Paul in. 1382. Prlmula Carniolica Jacq. In rupestribus vallis Iska prope Labacuin. — Deschmann. 1008. Trifolium Noricum Wulf. Ad confines Carnioliae et dicionis Illyrico-litoralis. In pratis alpinis montis Črna Prst. — Paul in. 1099. Dentaria polyphylla Waldstein et Kita ib. In silvis umbrosis prope Nesseltal. — Voss. 1733. Saxifraga tenella Jacq. In glareosis ad Sagor. — Deschmann. 1818. Doronicum Auatriacum Jacq. Ad silvarum margines montis Golovec prope Labacum. — P a u 1 i n. 2106. Astrantia Bavarlca F. Schultz. In confinibua Carnioliae et dicioniu Ulyrico-litoralis. In pratis alpinis montis Črna Prst. — I'au lin. 2117. Pedlcularls sumana Sprengel. (Pedlcularls Hacquetii Graf.). In declivihus lapidosis montis Črna Prst. — Paul in. 2139. Oaleopsla pubescens Hess er. Ad confines Croatiae et Carnioliae. In graminosis umbrosis ad vias et rivulos prope Hrod ad Kulpam. — Pernhoffer. 2274. Knautia collina (Req.) Gren. et Godr. [Knau/in purpurca (ViII.) Horb.] In pratis apricis prope St. Peter. — Haläesy et Wettstein. 2408. Astragalus Carniollcus Kern. In pratis inontis Nanos. — Mulley. 2418. Aremonla agrunontotdea (L.) Neck er. In pinetis prope Utik in diciono Labacensi. — Deschmann. 2534. Arabia Scopoliana Hoiss. In rupestribus apricis montis Krainer Schneeberg. — Paul in. 2542. Hclleborus atrorubens Waldst. et Kit. In silvis montanis «prope Labacum". — Deschmann. Anmc.kung des Referenten. Wie aus der vorstehenden Standortsangabe hervorgeht, wurde diese Art von Deschmann als ,in Bergwäldern bei Laibach gesammelt" eingesendet. Diese Standortsangabe beruht jedenfalls auf einer Verwechslung. Hclleborus atrorubens ist wohl im Savetalc von Ratschach (bei Steinbruck) abwärts bis Gurkfeld und von da Uber GrolSdorn, Arch, Klingenfels bis Rudolfswert und weiter südwärts über Müttling bis an die kroatische Grenze verbreitet, überschreitet jedoch nach meinen bisherigen Erfahrungen nordwärts nicht die Neuring. 2543. Hclleborus „Intermedlus'' Host. In silvaticis montanis agri Labaeensis. — Pauli n. Anmerkung des Referenten. Die unter dieser Nummer als II. intermedius ausgegebenen, bei Utik nächst Laibach gesammelten Pflanzen wurden von mir als H. viridis L? eingeschickt, da dieselben nicht in allem die für H. v i r i d i s L. s. str. charakteristischen Details aufweisen, sondern in manchen Merkmalen zu H. dume forum W.K. hinneigen. Ich habe leider seither nicht Gelegenheit gehabt, die in Krain vorkommenden Formen aus der Sektion Euhcllcborus Schiffu., wovon von F 1 e i s c h m a n n in Übers, d. Fl. Krains p. 121 und nach dieser Quelle auch in anderen Werken H. graveolens Host, IL Bocconi Ten., H. viridis L., H. d u m e t o r u m W. K., 11. o dom s W. K., H. p ur p ura scen s W. K. und H. atrorubens W. K. angegeben werden, in den verschiedenen Landcstcilcn zu sammeln und zu studieren. Eines kann ich jedoch trotzdem feststellen, dali meine sub Nr. 2543 ausgegebenen Pflanzen zu IL i n t c r m e d i u s, der nach Schilf net Monogr. Hellcb. p. 150 u. 170 ein Bastard der mutmaßlichen Kombination II. atrorubens X d u-iii e t o r u ni sein soll, nicht gezogen werden können. Die von mir gesammelten Pflanzen stimmen mit der von Scliiffner I. c. p. 150 von II. intermedius gegebenen Beschreibung durchaus nicht übercin. Die Sepala beispielsweise weisen keine Spur von einer Beimischung von violett auf, was nach Schiff ner L c. bei IL i n t c r m e d i u s immer der Fall ist. Übrigens fehlt 11. a t r o-r u b c n s, wie dies bei Nr. 25-12 näher erörtert wurde, in der Umgebung Laibnchs und ist sein nächtstgclcgener Standort über 50 km von jenem entfernt, an dem meine Exsikkatc gesammelt wurden. — Nebenbei sei bemerkt, dal! die beiden von Fleisch mann auch für Krain angegebenen Arten IL Bocconi u. 11. purpurascens in Krain nicht vorkommen. 2004. Alectorolophus Freynil Sterneck. In pratis prope oppidum Adelsborg. — Mulley. 2010. Alectorolophus lanceolatus Neilr. var. subalpinus Sterneck. In pratis siccis prope Raunach ad St. Peter. — Mulley. 2601. Lonicera Caprifolium L. Coplose in agro Labacensi, in nemoribus et ad sepes. — Pauli n. 2669. Hcdraeantluis Croaticus Kern. In rupestribus apricis summi montis Krainer Schneeberg. — Paul in. 2839. Geranium argenteum L. In caciimine montis Črna Prst. — Derganc. 2919. I'astinaca Fleischnianni Hlad. Spontanen in pratulis horti botanici Labaeensis. — Paul in. Die Rasenflächen im botanischen Garten sind dermalen der einzige bekannte Standort dieser rücksiehtlieh ihres ursprünglichen Standortes rätselhaften Spezies. 2924. Eryngium alpinum L In pratis montis Zališče. — Dergane. 2967. Gentiana Terglouensis Hacq. In graminosis alpinis montis Triglav (locus elassicus). — Dergane. 2999. Campanula Zogsii Wulf. I. Ad confines Carnioliae et Stiriao in suinmo jugo Steinersattel in Alpibus Lithopolitanis in lapidosis, praesertim in rupium fissuris. — Paulin. II. In monte Črna Prst in rupium fissuris. — Dergane. 3222. Rhamnus rupestris Scop. In rupium calcarearum fissuris ad pagum Britof non procul Divacca. — Paul in. 3253. Alsine liniflora (Murr.) Hg t sc h w. Ad Sava (stationein viae ferreae). — D e s c h m a n n. 3474. Crocus oernus (L.) Wulf. [Crocus neapolitanus (Ker.) A sc h.J In pratis et silvis prope Labacum. — Deschmann et P au lin. 3474. Crocus albiflorus Kit. In pratis agri Labaeensis. - Paul in. 3612. Sibbaldia procumbens L. In paseuis alpinis montis Helščica in Alpibus Karawanken. — Paulin. 3346. Polggala croalica Chodat. In prato alpino inontis Krainer Schneeberg. — Pauli n. 3659. Aetlüonema saxalUe (L.) R. Hr. — In colle Schlotiberg prope Adelsberg. — Mulley. 3726. Saturela menthaefolla (Host) Fritsch. In locis fruticosis ad pagum Groß-Otok prope Adelsberg. — Paul in. 3760. Centaurea Haynaldi Horb. In glareosis caleareis montis PerSiuc supra laciiin Vochinensem in Alpibus .lulicis in consortio C e n t a u r ea e d i c h r o a n t h ac. — Pauli n. 3761. Centaurea Fritscliii Hayek. In pratis arenosis ad ripas fluvii Save prope pagum Črnuče in dicione Labacensi. — Paul in. 3812. Petasites Desc/imanni Kern. I. In glarea dolomitica in valle inter montes Mokrec (false Mokrica) et Krim in faucibus Iška-Schlucht prope Brunndorf. — Dergane. II. In glarea dolomitica ad viam Karlstadt ducentem prope St. Marienberg ad orientem ab urbe Labaco. — D e s c h m a n n. 3896. Malaxis paludosa (L.) Sw. In turfo Labacensi ad pagum Bevke. — P a u 1 i n. 3922. Heleocharis ovata (Roth) R. Br. In paludosis ad Labacum. — Paulin. 3955. Koeleria ertostachga Panč. In rupestribus graminosis in decliv. oceident. montis Krainer Schneeberg. — Paulin. 3973. Poa pumila Host. In summo caeumine montis Hirtenberg (.letrbenk) supra stationem Zwischenwässern viae ferratae in sabula dolomitica raro. — Deschmann. Prof. A. Paulin. Zapiski. Vodnikovo poročilo o ljubljanskem šolstvu is l. 1S14. Barona Zoisa duševni sin Valentin Vodnik je bil skozinskoz kulturen, napreden človek. Prepričali je bil, da je temelj človeške omike šola in zato je bil marljiv delavec na šolskem poprišču. Živo se je zanimal za ljudsko šolstvo in ga pospeševal, pisal obširne referate1 za časa francoske vlade kot „directeur des ecoles primaires" ter sam izvrševal vestno svoj učiteljski poklic. Za Francoze je bil navdušen zato, ker je videl, da niso bili prišli samo po vojne kontribucije, marveč, da so v resnici hoteli zvišati tudi kulturni niveau osvojenih dežel. Ko se je povrnil prejšnji avstrijski režim, je Vodnik skrbel, da bi se število ljubljanskih šol ne zmanjšalo, nego da bi ostalo šolstvo vsaj na isti višini, kakor je bilo pod Francozi. 0 tej skrbi priča tudi kratek akt, ki'ga v nemškem izvirniku zdaj objavljam v „Carnioli". „Besondere Anmerkungen. Die Organisirung und Wiedererhebung dieser seit 1811. gewesenen Primär-Schulanstalt zu einer Normalsehule in Krain ist bereits im laufenden Monate von Seite des k. k. provis. General-Guberniums ganz nach dem vormahligen österreichischen Fasse eingeführt worden, so, dass nebst dem obgenannten Lehrpersonale auch die Ordinariats - Oberaufsieht ein Katechet und ein provisorischer Lehrer der IV. Ciasse nun wie vor bestehen. In dem Kloster des ehrwürdigen Ursuliner-Frauenstiftes befindet sieh allhier eine Mädchenschule wofür der Schule 1000 Francs jährlich bewilliget wurden. Da die zwey Trivialschulen, eine bey St. Peter, die andere in der Tyrnau In Folge des Aufhörens ihrer Dotirungszuliüsse aufhören mussten, so wurden alle Vorstadtkinder zum Besuche dieser allhier einzigen Schulanstalt angewiesen. Zur Dotirung der Schule bey St. Feter trugen die betreffenden Ortsobrigkeiten bey. Der Tyrnauer Lehrer bezog vormahls aus dem Normalschulfonde 78 flor. und von der deutschen Conimenda zu Laibach 30 flor. Übrigens bestand noch eine Mädchenschule bey St. Peter, welche ebenfalls aus Mangel der vorher üblichen Zuflüsse ins Stocken gerieth. Laibach, den 26. Hönning 1814. Val. Vodnik —- Objavil f A, Aškerc. prov. Normalschul-Director". Wendisch — Windisch. (VV. Sch. v „Blatt, z. Gesch. u. Heimatk. d. Alpenl." III, Nr. 79). Kako je mogoče, da se ujema latinsko in nemško zaznamovanje Slovanov z imenom ilirskega plemena Venetov v severni Italiji? To razlaga dr. G. Kossina v časopisu „Mannas" takole: Iliri so nekdaj na severu prebivali do Baltskega morja. Tu so jih poznali germanski sosedje kot Venete. Ko so se pa pozneje Iliri umaknili na jug in so se preselili na njih mesto Slovani, so Germani ime nekdanjih sosedov prenesli na novodošle Slovane. /• M. 1'ajk. II. Dodatek k »Beiträge zur Geschichte Krains«2. 1283 September 8. Veldes. Bischof Bruno von Brixen belohnt Graf Meinhard von Tirol mit den Gütern Wernhers von Gerlindenmos. Nos Bruno doi gratia Brixinensis episcopus patere volumus univereis ad Minis presentes liltere pervenerint, quod ad petitionem dilecti nostrl avuneuli 1 Prim. moj članek v „Ljublj. Zvonu" 1. 1003. o nekem Vodnikovem šolskem poročilu iz francoske dobe. • Glej Carnlola IL, 1911., pag. 51., 159., 340. M. comitis tirolensis sibi titulo feudali contuliraus omnes possessiones cultas ei incultas quocunque nomine censcantur, quas dominus Wernherus do gerlintmose a nobis et ecclesia Brixinensi in feudum habuit, que nobia per mortem suam vacare ceperunt et que sibi de iure confere potuimus, quiete et libere possidendas, In cuius rei testimonium presentes litteras sibi dedimus nostri sigilli muniniine roboratas. Datum in Veldes. Anno domini millesimo ducentesimo octuagesimo tertio in die Nativitatis s. Marie viriginis. Orig. Perg. mit Siegel B. Brunos am Pergain. Streifen. K. k. statth. arch. Innsbruck, Abteilung Brix. Arch. UK. Nr. 1375 (L. 34. 8. A.) Anm.: Das Geschlecht derer von Gerlintmos (Gerlindemose) stammt aus Kärnten und war auch im Pustertale in Tirol begütert. Dort werden auch die in dieser Urkunde nicht näher genannter Güter zu suchen sein. 1287 Jänner 20. Hertwig von Falkenberg, ürtolf von Mannsburg, Konrad von Laak, Gerloch von Stein, Seifrid von Minkendorf, Gerloch von Hertenberg und der Vizedom Ulfing beurkunden der Spruch genannter Schiedsmänner aufweiche Konrad Galle und Heinrich von Helfenberg in einem Streite um nicht näher genannte Hüter in Krain comprommitiert hatten. Wir Hertreich von Valchenberch, Ortolf von Mengospurch, Chunrat von Lonk,Gerloch von Stein, Seifrid von Minchendorf, Gerloeh von Hertenberh, Wlfinch, viztum zo Chrein, veriehen und tun chunt allen den, die disen brive an sehent, daz die zwen edel manne, her Chunrat Gallo und her Hainreich von Helfenberch allen den chrieg und alle die sache, dev in chrieg zwishen in lag, mit ir baider vrewent rat ouf shidleut liezon und ouf einen uberman; des waren sidleut her Seifrid von Minchendorf und Gerloeh von Hertenberh an bereu Chunrates des Gallen tail und anderhalb an heren Heinreihs tail von Helfenberh. Heinreih von Vrewdenberh und Heintz von Lindek und waz uberman her Hertroih von Val-chenberh und lobten daz baidenhalben her Chunrat Galle und her Heinreich von Helfenberch, swer der vorgenanten vierre shidleut und des ubermana spruch, den si sprachen über ir baider sache nicht st;et behilt, der w;er dem anderem alles seines rechten enphallen, des giengen die vier vorgenanten shidleut und der uberman zu einander und shieden daz mit einem gemainem rat und möcht her Chunrat Galle mit zwain piderben mannen bewieren, daz her Heinreich von Helfenberch vrawen Agnesen, heren Chunrates des Gallen housvrawen, leut und gut daz er in dem lande ze Chrein hat mit seiner haut gesaczet het und) sechs und sibenzech march siibers wieninshes glotes und umb funzech march Agleyer für den nutz des si von im seit entwert wart, er genuz sein pilleich her Chunrat Galleken herein Hainreich von Helfenberh und solt daz vorgenant varentgüt auf seinem gut und leiden haben, daz er ze Chrain hat, daz bewrort her Chunrat Galle mit Linharten von Chreinburch und mit Heinreichen dem phingster von Stein die sworen dar umb von dem selbem spruch und von der bewffirung gie her Heinreih von Helfenberh und wolt der nicht boren noch stffit haben da von waz er herein Chunrat dem Gallen alles seines rechten enphallen, als iz baidenchalben gelobt wart und darüber geh wir im disen brive ze gezeug mit unseren hangenton insigelen und ist daz geshehen datz Stein do von unsers herren geburt waren tausent zwayhendert und siben und achzech iar an der heiligen tag sant Fabians und sant Sabastians. Sigll: Chunrat von Laak (Sigillum Cunradi de L . . .:), Gerloeh von Herteuberg (Sigillum .... oehi de Hertenberch) llertweich von Falkenberg (S. Hertwichi Valchenberch) Seifrid von Minkendorf (S. Seifrid! de Minchendorf) Gerloeh von Stein ( . . . . tein . . .) Die zwei übrigen abgefallen. K. k. Statthalterei archiv Innsbruck, Abteil. Parteibriefe UK. Nr. 1803. 1354 August 18. Laibach. Pilgrim von Grades, Verweser des von Lichtenstein in Laibach beurkundet, dass Nikel der Greiffenvelser die Klage um einen Grundholden gegen Chunrat von Sehen, Burggrafen zu Vels zum erstenmal angemeldet habe, und setzt den Tag der Verhandlung über 14 Tage an. Ich Pilgreim vom Grades verweser meins herren von Liechtenstain ze Laibach, vergib daz Nikel der Griffenvelser heut vor mir ze Laybach seinn ersten tag chlagt hat hincz Chunraten von Seben, purchgrafen zu Vels, umb daz er im ainn holden an recht vor hat der im dreyczehen march Aglor pfenning gelten schol di er im mit recht hat anbehaht als sein zeug prief sagent und pitt darumb gerichts darumb ist im ain tag ertailt von heut über virzehen tag ze endhaftem tag ze verantburten vor meim herren oder vor seim verweser ze Laybach. Datum Laybach proxima feria secunda post assumpeionem beate virginis anno domini MCCCLIII. ürig. Pap. Sigel Pilgrein von Grades rückwärts aufgedr. (grösstenteils abgefallen). Bisher ohne Signatur. Karl Kovač. Dvoje pisem Friderika Baraga. Med najplemenitejše sinove kranjske dežele smemo prištevati Friderika Baraga, indijanskega minisijonarja in škofa v Marquettu (1797—1868). Njegovo blago srce se razodeva zlasti iz njegovih pisem, katerih se je pa žal le malo ohranilo, ker je Baraga 1. 1856 ukazal svoji sestri Amaliji, naj vsa pisma sežge. Cul je namreč, da nameravajo rojaki izdati njegov življenjepis. V svoji skromnosti je hotel to preprečiti. Kljub temu se je še nekaj pisem ohranilo. Tu priobčujem dvoje1. Prvo je pisal Baraga kot kaplan v Metliki svojemu prijatelju Jerneju Arku, župniku v Vodicah, poznejšemu novomeškemu proštu, drugo pa svoji sestri Amaliji, ko je dospel v Cincinati v Ameriki. Njegov živ-ljenjepisec2 dr. Leon Vončina prvega pisma ne omenja, iz drugega pa navaja nekaj mest. 1. Pismo na župnika Jerneja Arko v Vodicah. Mein geliebtester Freund! Bey dieser Gelegenheit, da eben eine Person, die in Carlstadt war, sieh im Vorbeygehen bei mir meldet, und nun nach Oberkrain geht, muß ich Ihnen doch ein Paar Zeilen schreiben. Ich bin, Gott sei Dank, hier noch immer sehr gesund, obwohl das Clima nicht so gesund, und besonders das Wasser nicht so frisch ist, als in Oberkrain; jedoch ist es besser, als ich es erwartete. Der Herr Dechant und meine beyden H. Collegen sind gute, sehr gefällige und verträgliche Herrn, mit denen ich gar leicht auskomme. Die Pfarrleute sollen auch ziemlich gut (sein), wie ich sie von den Kuraten loben höre : denn aus eigener Erfahrung kenne ich hier noch gar keine Menschen, weil jetzt im Sommer gar niemand zur Beicht kommt. Zum Gottesdienste in der Früh und Vormittags kommen sie noch ziemlich baldig; 1 Iz kn.-šk. arhiva, kamor ji je poslal župni urad Šmartin pri Kranju. 2 Friderik Baraga, prvi kranjski apostolski misijonar in škof med Indijanci v Ameriki. Na svitlo dala družba sv. Mohora 1869. aber beym nachmittägigen Gottesdienste ist die Kirche noch immer nicht so voll, ;ds sie seyn könnte und sollte. Überhaupt sieht mau es diesem ganzen Weinberge (iottes an, daß er von jeher ziemlich vernachläßiget, und bey weitem nicht so trey und fleißig bearbeitet wurde, als es die übrigen Weinberge sind, von denen zum Verderbniße der Pfarrleute, diese Pfarr strotzt. Zu meinem Tröste und zu meiner Freude gereicht es hier, daß ich bisher noch alle Sonntage zwei Peraetionen hatte: in der Früh oder Vormittags, (zu Hause oder bey einer Filial, deren wir 10 haben) und dann Nachmittags die Christenlehre und das Ausfragen der Kinder in der Kirche. Heim Abgange des Beichtstuhles beschäftige ich mich mit der Leetüre, die ich jetzt sehr fleißig betreibe. Gott gebe, daß ich die Zeit, die ich in diesem Orte werde verleben müßen, gut und nützlieh, und recht Gott gefällig zubrigen könnte! Liebster Herr Arco, unterlaßen Sie es nie, für mich zu bethen, wie auch ich Ihrer täglich in meinem Gebethe gedenke. Leben Sie wohl, ich muß enden. Die Überbringerin wird Ihnen noch mündlich was mehreres erzählen. Mit aller Liebe Ihr treuer Möltling, an 29. Juny 1828, das ist, gerade am meinem F. B., m. p. 31. Geburtstage. 2. Pismo naslovljeno na sestro Amalijo. Meine geliebte Amalie! Gott sey es tausendmahl gedankt! Nun habe ich das Ziel meiner langen Heise erreicht. Viele Unannehmlichkeiten und viele Gefahren zu Wasser und zu Lande habe ich auf dieser Reise ausgestanden, aber nun ist alles vergessen. Der unendlich barmherzige himmlische Vater hat mir die Gnade gegeben, alles glücklich zu überstehen und das lang gewünschte Ziel glücklich zu erreichen und mich gleich bey meiner Ankunft in dem liebvollen Empfange von Seite des heil. Bischofes einen hinreichenden Ersatz für alle ausgestandenen Unannehmlichkeiten und Gefahren finden lassen. Nun will ich Dir wie gewönlich, die Beschreibung meiner Reise fortsetzen. In New-York, wo ich am 31. Dezember vorigen Jahres landete, blieb ich vier Tage, aber nur deßwegen so lange, weil ich mein Gepäcke, welches auf dem Marin-Zollamte sehr genau durchvisitirt wurde, erst am vierten Tage herausbekam. Indessen hatte ich Zeit New-York zu besichtigen. Diese Stadt ist die größte und schönste in ganz Amerika; sie hat bereits 250.000 Einwohner (die Bevölkerung von Amerika nimmt erstaunlieh zu) und über 100 Kirchen von allen möglichen Religions-Partheyen. Unter diesen vielen Kirchen giebt es jedoch leider nur 4 katholische. Die Stadt ist prachtvoll, mit sehr breiten schnurgeraden Straßen, wovon einige über eine Stunde lang sind. Ich habe viele schöne und große Städte gesehen, aber keine so regelmäßige, reinliche und angenehme als New-York. Man macht sieh in Europa ganz andere Begriffe von Amerika, als es wirklieh ist, besonders in den Städten. Ich hatte, solange ich in Europa war, nie gedacht, daß man hier schon auf einen so hohen Grad der Cultur gekommen ist (aber leider nur einer Cultur die nichts als das Zeitliehe, Weltliche betrifft). Ich verließ diese prachtvolle Stadt am 4. Jänner um 7 Uhr morgens, und langte noch am nähmlichen Tage theils im Dampfschiffe, theils im Eilwagen um 8 Uhr Abends in Philadelphia an. Dieß ist die erste Stadt nach New-York in ganz Amerika. Sie ist zwar kleiner als die erste, aber fast noch schöner. Sie hat auch vier katolische Kirchen und Ist auch der Sitz eines katholischen Bischofes. In dieser Stadt verweilte ich wider alles Vermuthen ganze 5 Tage, und zwar deß-wegen, weil ieh da eine gar gute Aufnahme fand. Ich war nämlich an einen Priester dieser Stadt avisirt, der ein sehr freundlicher Mann ist, und er räumte mir gleich ein Zimmer zu meiner Wohnung ein, und war überhaupt sehr gütig mit mir. Endlich lud er mich sogar ein, am kommendnn Sonntage in seiner Kirche deutsch zu predigen (den seine Kirche ist die sogenannte deutsche Kirche von Philadelphia). Diese Einladung war mir ungemein erfreulich und so blieb ich dann bey dem guten Manne und predigte also am !). Jänner zum ersten Mahle in der neuen Welt, mit einem Gefühle, das sich nur tief im Herzen empfinden, aber nicht ausdrücken läßt. Am 10. Jänner verließ ich diese berühmte und herliche Stadt und kam gegen 10. Uhr abends am nähmliehen Tage in Baltimore an. Diese ist wieder eine der berühmtesten Städte in Nordamerika und in kirchlicher Hinsicht die erste und merkwürdigste. Denn hier ist der Sitz des einzigen Erzbischofes in ganz Nordamerika und wurde vor l'U Jahr das erste amerikanische Concilium gehalten. Das erinnert so rührend an die ersten Jahrhunderte der Kirche. In dieser Stadt blieb ich einen Tag, um meinen künftigen Erzbischof zu begrüßen und ihm meine Aufwartung zu machen. Er ist ein sehr ehrwürdiger Greis und sehr sehlichter Mann. Er empfieng mich auf amerikanische Art, mit einem gemüthliehen Händedrucke, durchsah dann meine Papiere und hieß meine Absicht gut. (Ich besuchte auch in Philadelphia den Bischof und fast alle Priester und in New-York besuchte ich den General-Vikaer, denn der dortige Bischof ist nach Europa verreist). Von Baltimore reisete ich am 12. Jänner morgens um 5 Uhr ab, und passierte dann mehrere kleine Städte, unter anderen Wheeling, wo zwei katholische Kirchen sind, dann Zanesville, wo auch eine katholische Kirche ist, und Columbus, die Hauptstadt des Staates Ohio. Sie ist aber nur deßwegen die Hauptstadt, weil sie im Mittelpunkte des Staates liegt, denn eigentlich ist Cincinati die größte und schönste Stadt im Staate Ohio. Zwey Stunden vor Columbus passierte uns ein Unglück, welches uns jedoch belehrte, wie väterlich Gottes Vorsieht über uns wacht. Wier blieben nähmlich vor einem Gasthofe stehen, und stiegen aus, um uns ein wenig zu wärmen. Es war Mitternacht vorüber und die Nacht war sehr kalt. Kaum waren wier ausgestiegen, so wurden die Pferde, ieh weiß nicht wodurch, ersehreckt, daß sie im vollsten Gallop mit der Kutsche fortrannten. Der Kutscher lief ihnen nach und schrie auf sie, allein er konnte sie weder einhohlen noch aufhalten. Traurig (.jedoch auch vergnügt, daß wir nicht in der Kutsche waren) gingen wir der Kutsche nach. Als wir eine ziemliche Strecke gegangen waren, fanden wir die Kutsche in einem Abgrunde liegen. Die Pferde hatten die Deichsel und die 2 ersten Bäder abgerissen und waren damit fortgerannt Wir sahen sie nicht mehr. Wir nahmen nun beym nächsten Hause einen Schlitten, auf welchen wir uns mit unserem Gepäcke bis Columbus fortschleppten, Gott dankend, daß wir nicht im Wagen waren. In Columbus erhielten wir dann einen andern Wagen und fuhren dann glücklich bis Cincinati fort, wo wir am 18. Jänner um 4 Uhr nachmittags ankamen. Meine geliebte Amalie, weil du ein gutes und gefühlvolles Herz hast, so wirst Du mich verstehen und es mir glauben, wenn ich Dir sage, daß es mir ganz unmöglich ist, die Gefühle auszudrücken, als ich das Ziel meiner Heise, den Ort meiner künftigen Bestimmung, den Wohnsitz des heil. Apostels von Ohio erreichte. — Ich ging nicht gleich zum Bischöfe, sondern blieb in einem Gasthofe, und suchte erst am folgenden Tage um 10 Uhr vormittags meinen heil. Oberhirten, den Hochwürdigsten Herrn Edward Fenwik, auf. Ich machte mir immer hohe Begriffe von der Frömmigkeit, Liebenswürdigkeit und Deinuth dieses Bischofes, allein der Genuß seiner Gegenwart überzeugte mich bald, wie schwach meine Begriffe von seinen Tugenden waren Man kann sich nicht leicht einen domüthigern, liebvollern, frömmern und eifrigem Oberhirten denken, als es dieser ist. Ich meine, daß er dem heil. Franciscus von Sales vollkommen gleicht. Er nahm mich sehr freundlich auf und war vergnügt, daß ich so früh hier ankam. Er sagte, daß er mich erst im May erwartete. Besonders aber war er vergnügt, als ich ihm sagte, daß ich nicht in einer Stadt zu bleiben, sondern in die eigentliche Mission zu den Wilden zu gehen wünsche. Er sagte, ich soll diesen Winter hier in Cincinati zubringen und im Sommer, wann er wieder seine gewöhnliche Missions- und Visitations-Reise unternehmen wird, will er mich mitnehmen und will mich dann au einem mir angemessenen Posten lassen. Durch diese liebvolle Aufnahme und durch diese erwünschte Zusage erfreute er mich ganz außerordentlich. Indessen werde ich hier in der Stadt den deutschen Gottesdienst übernehmen und werde gleich jetzt am kommenden Sonntage, das ist, übermorgen hier predigen und so jeden Sonntag. Ich bin hier sehr zufrieden. Ich habe ein angenehmes und ruhiges Zimmer. Die Hausordnung gefällt mir ungemein, sie ist ganz klösterlich. Der Bischof ist unser Guardian. Wir verrichten immer vor und nach dem Tische auf klösterliche Weise das Tischgebet und nach Tische führt uns allezeit der fromme Prälat in die Kirche, die mit der Priesterwohnung in unmittelbarer Verbindung steht und verrichtet mit uns eine kurze Anbethung des hochwürdigsten Sacramentes, was mir ungemein gefällt. In unserin kleinen Priesterhause wohnen jetzt 5 Priester und 4 Alumnen, die sich zum geistlichen Stande vorbereiten. Unter diesen ist ein Sohn eines Wilden ein etwa 18 jähriger Jüngling, der die Sprache der Wilden und die englische spricht, und sich nun auf die einem Geistlichen nothwendigeu Studien verlegt, um dann ausgeweiht zu werden und sich auf die Bekehrung seiner wilden Landsleute zu verlegen. Er ist eben aus jener Gegend, in welche mich im Sommer der Bischof als Missionär zu schicken gedenkt, daher trug er auch diesem Wilden auf, mir soviel als möglieh, von seiner Sprache beyzubringen. — Gott sey tausendmahl und tausendmahl gedankt für alles. — Von meiner Reise von New-York bis hieher muß ich Dir noch das bemerken. Die Strecke von New-York bis Cincinati ist gerade viermahl so groß, als von Laibach bis Wien. Das Reisen in Amerika geht zwar schnell, allein es ist sehr theuer. Die Reise von New-York bis hieher kostete mich sammt der Zehrung 90 Dolars, das ist, 195 fl. C. M., denn einen amerikanischen Dolar muß man wenigstens zu 2 fl 10 kr. rechnen. — Was aber die Witterung auf dieser Reise anbelangt, so war sie nur bis 8. Jänner fast durch-gehends günstig, so das ich fast nicht wußte, daß ich im Winter reise. Allein am 8. Jänner fing es an stark zu schneyen und schneyote 3 oder 4 Tage ununterbrochen, so daß ich sehr zu fürchten anfing, man werde vor Menge des Schnees in das Innere von Amerika nicht reisen können. Es fiel wirklich ein für diese Gegenden ungewöhnlich hoher Schnee, der jedoch unsere Reise sehr wenig hinderte. — Nun muß ich Dir noch ein wenig Cincinati beschreiben, so viel ich es bis jetzt kenne. Diese Stadt ist ganz neu; vor 40 Jahren stand noch kein einziges Haus da, sondern ein dichter öder Wald. Es ließen sich hier einige Collonisten nieder, und weil die Gegend von Cincinati so schön und fruchtbar und das Klima gut ist, so machten sieh bald mehrere da ansäßig und die Bevölkerung dieser Stadt nahm, und nimmt noch immer so erstaunuugswürdig zu, daß man die Zahl der Einwohner von Cincinati bereits auf 30.000 rechnet, — also mehr als noch einmal so viel als Laibach. Die Stadt ist sehr groß und weit ausgedehnt, ist sehr schön und regelmäßig gebaut, mit geraden gut gepflasterten Strassen und (lassen. Es herrseht ein großer Wohlstand in dieser Stadt und die Cultur nimmt in jeder Hinsicht sehr schnell zu. Cincinati hat sehr wohlhabende Handlungshäuser und fast in jedem Hause sind Läden und Gewölber; unter andern finden sich hier schon vier Buchhandlungen, und es erscheinen drey Zeitungen in Cincinati. Ich habe es mir ganz anders vorgestellt, als ich es nun finde. Katholiken giebt es hier schon gegen 2000. Ihre Zahl vermehrt sich aber, wie die Herreu Geistlichen sagen, immer mehr. — Meine geliebteste Schwester Antonia grüße ich ganz besonders, ich grüße meine Verwandten und liebe Bekannten. Gott gebe, daß wir uns im Himmel alle wieder finden möchten. Bethet für mich, meine Geliebtesten. Ich verbleibe mit herzlicher Liebe Dein Dich ewig liebender Bruder. Friedrich Baraga m. p. Cincinati am 21. Jänner 1831. Objavil V. Steska. Hcrpctologiini zapiski za Kranjsko — corrigcnda. Pri tisku navedene razprave, ki je izšla v letošnjem prvem dvojnem zvezku, so se vrinile nekatere neljube pomote. Vobče jih že besedilo samo popravlja, vendar hočem opozoriti na nje radi jasnosti tudi na tem mestu. Na str. 5. mora stati na koncu šeste vrste „smo", da se potem z naslednjima zlogoma v pričetku sedme vrste veže v besedo smo-kulja in ne zlog „tra", ki da v zvezi z omenjenima zlogoma v besedilu celega odstavka popolnoma brezmiselno besedo tra-kulja. — Pod sliko na str. 15. mora stati pravilno znanstveni izraz tropidonotus natrix (in ne tessellatus) L. v. persa Fall. — Na str. 15. bi moralo stati „. . . ob Ljubljanici za kavalerijsko vojašnico ..." in ne „nad topničarsko vojašnico", ker so se preselili iz omenjenega poslopja topničarji že pred več leti in so sedaj ondi nastanjeni dragonci. — Na sir. 19. čitaj v drugi polovici četrte vrste namesto luske, pege. Dr. Gv. Sujouic. Društveni vestnik. t Prof. Milan Pajk. Dne 18. junija 1913. je po kratki, a zelo mučni bolezni umrl prof. Milan F a j k. Ob njegovem preranein grobu žalujeta razen sorodnikov, znancev in prijateljev tudi „Muzejsko društvo za Kranjsko" in „Carniola", ki sta izgubili v njem enega najvnetejših udov in sotrudnikov. Koliko truda in skrbi niu je prizadejalo blagajništvo Muzejskega društva, ki ga je opravljal z največjo natančnostjo do smrtne postelje! Koliko se je trudil in koliko potov je opravil, da bi zmanjšal in odpravil društveni deficit! Prof. Milan Pajk je bil rodom štajerski Slovenec. Rojen je bil dne 19. decembra 1. 1876. v Mariboru, kjer je služboval njegov oče dr. Janko Pajk kot profesor 1. Mati mu je bila znana pisateljica Pavlina Pajkova, rojena v Milanu kot hči višjega sodnega uradnika Doljaka iz 1 Prof. Janko Pajk in prof. Jos. Šuman sta 1. 1874. nastopila kot slovenska kandidata v mariborski okolici pri volitvah v štajerski deželni zbor. Tedanji naučni minister Stremayr je zategadelj prestavil Šuniana v Freistadt na Gorenjem Avstrijskem in ker ni hotel tja iti, pozneje na akademično gimnazijo na Dunaj, prof. Pajka pa v Novo mesto. Pajk se je službi odpovedal, prevzel v Mariboru tiskamo ter začel izdajati „Zoro". Pozneje je bil spet reaktiviran in poslan na državno gimnazijo v Brno. Solkana. Svoja mlada leta je preživel Milan Pajk v tujini, v Brnu na Moravskem. Tam je tudi hodil v ljudsko šolo in obiskoval prvi gimnazijski razred. Ostale gimnazijske študije z maturo vred je dovršil na Dunaju, kamor je bil med tem prestavljen njegov oče. Nato se je vpisal na juridični fakulteti, kjer je pa študiral le dva semestra. V drugem letu je prestopil na filozofski oddelek in se posvetil zgodovinskemu in geografskemu študiju. Ze tedaj ga je zanimala domača slovenska zgodovina. Kot visokošolee je objavil 1. 1897. v „Izvestjih Muzejskega društva" svoj prvi zgodovinski spis „0 nekdanjih slovenskih naselbinah v Gor. Avstriji". Jeseni leta 1898. se je vrnil stalno v domovino. Dobil je suplenturo na gimnaziji v Kranju. Februarja naslednega leta 1899. je napravil izpit iz zgodovine in zemljepisja kot glavna predmeta s slovenskim in nemškim učnim jezikom. V jeseni istega leta je bil prestavljen kot provizorični učitelj na ljubljansko učiteljišče, kjer je služboval do jeseni 1. 1901. Tedaj je bil imenovan na ljubljansko realko in je tu ostal do svoje smrti. Po prihodu na realko se je poročil s hčerko tedanjega učiteljiščnega ravnatelja Levca. Razen na realki je učil tudi v bivši Višji dekliški šoli, Pedagoškem tečaju, predaval zgodovino v tečaju za meščanske učitelje in poučeval v tečaju za podčastnike. Od jeseni 1. 1911. je bil dodeljen realčneinu ravnatelju kot pomožna moč za pisarno. Pokojni Pajk je bil ne le po svojem poklicu, marveč tudi po svojem delovanju predvsem učitelj in vzoren vzgojitelj. Svojo službo je opravljal silno resno in vestno. Neumorno je iskal novega gradiva in novih podatkov za domovinoznanstvo. Vedno je hotel ostati na višku zgodovinske in zemljepisne znanosti. Še celo v kavarni pri čitanju časopisov si je delal beležke. Kljub podrobnostim, ki jih je tako rad zbiral in tudi pripovedoval, pa ni bil nikdar malenkosten in ozkosrčen, marveč vedno velikopotezen. Njegova šolska predavanja so kazala široko duševno in znanstveno obzorje. Ob vsaki priliki je poudarjal domačo zgodovino in poznanje slovenskih pokrajin. Sam najboljši poznavatelj domovine, je hotel zanimanje in ljubezen zanjo zbuditi tudi pri dijakih. Posojal jim je dotične knjige, opozarjal jih na znamenitosti zgodovinske in zemljepisne vsebine in jim sam razkazoval lepoto naših pokrajin. Da bi poglobil zemljepisni pouk, je napravil z dijaki nešteto zemljepisno-poučnih izletov po ljubljanski okolici, po naših planinah in po Krasu. Tudi za te izlete se je vedno skrbno pripravil in zato so bili nad vse zanimivi in poučni. Letos je obiskaval zlasti dolenjski kras. Milan Pajk je bil dijakom najboljši prijatelj. To so dijaki tudi vedeli in zato se je k njemu zatekel vsakdo, ki je potreboval kakega sveta. V realčnem geografskem kabinetu jim je delal načrte za planinske ture, svetoval knjige za samoizobrazbo in pomagal izbirati stan. Tu je poslušal razne pritožbe, grajal, izpodbujal ter — vzgajal. Nihče med realčninii profesorji ni imel na dijake toliko vpliva kot on. ISI Odkar je služboval prof. Pajk na učiteljišču, se je s posebno vnemo zanimal za učiteljstvo. V učiteljskih društvih je imel večkrat predavanja. Še letos jeseni bi moral predavati o bitki pri Lipskem. V najožje stike je stopil z učiteljstvom v meščanskih tečajih, kjer je predaval dve leti zgodovino. Predavanja, ki jih je tu imel, so bila podobna vsetičiliškim in zlasti letos se je jako skrbno pripravljal zanje. Učitelji so jih posečali z največjim veseljem. Pajk je bil tudi znanstveno delaven. Pisateljskega daru se je navzel po svoji materi in svojem očetu. Kot dijak je poizkušal na leposlovnem polju. Leta 1898. je izšel v Gabrščkovi „Slovanski knjižnici" (snop. 73—74) njegov romantični igrokaz „MIada Zora", ki ga je zasnoval na podlagi znane slovenske narodne pesmi. Ko je umrl 1. 1900. njegov oče, mu je napisal literarno študijo v Letopisu Matice Slovenske 1. 1900, in v „Ljubljanskem Zvonu" istega leta. Istotako se je spominjal svoje matere v enakem članku v „Dom in Svetu" 1. 1902. Od tedaj se je posvetil izključno zemljepisno-zgodovinski vedi. Jeseni 1. 1903. je bil kooptiran v odbor „Muzejskega društva za Kranjsko" in prevzel takoj blagajniške posle, ki jih je opravljal z vso vestnostjo do svoje smrti. Na smrtni postelji je še prejel veselo vest, da je dovolil deželni odbor tri tisoč kron brezobrestnega posojila v pokritje društvenega primankljaja. Z velikim zadoščenjem je rekel: „Kakor hitro okrevam, grem takoj poplačat vse dolgove". Zal, da se mu ni izpolnila njegova vroča želja. Stik s tedanjim muzejskim kustosom in urednikom „Carniole", g. dr. W. Schmidom, s katerim je od tedaj mnogo občeval, je povzročil njegovo intenzivneje sodelovanje pri „Carnioli". Izkopavanje ostankov stare Emone pod vodstvom dr. Walterja Schmida pa ga je privedlo do tega, da se je začel intenzivneje baviti z rimsko arheologijo. Po Schmidoveni odhodu je poročal o nadaljnih rezultatih teh njegovih prekopavanj in pridno beležil vse podatke in članke tičoče se rimske Emone. Razen teh poročil je bilo v zadnjih letnikih „Carniole" v vsaki številki celo vrsto literarnih referatov, ocen in nekrologov. Posmrtnice je napisal Antonu pl. Globoč-niku, Jos. Apihu, dr. Jos. Cerku, Antonu Aškercu, Fr. Orožnu in letos dr. Fried. Tellerju. Najhuje ga je zadela smrt dr. Cerkova. Razven pri „Carnioli" in „Muzejskem društvu" je deloval Pajk še pri drugih znanstvenih publikacijah in društvih. Kot član zemljepisnega odseka „Matice Slovenske" je sodeloval pri zemljevidu slovenskih pokrajin in izvršil njega severozapadni del: zapadne in del vzhodnih Julijskih Alp. Za jugoslovansko enciklopedijo je sestavil zemljepisni abecedar. Bil je odbornik „Drustva za raziskovanje podzemskih jam" in tudi na tem polju je že začel delovati. Prehodil in pregledal je kopanjsko-račensko kotlino in njene podzemske jame. Deloval je tudi kot konservator c. kr. centralne komisije za obrano spomenikov. Razne referate in poročila je pošiljal v „Ljubljanski Zvon", „Planinski Vestnik" in Laibacher Zeitung". Največje Pajkovo delo je „Zemljepis za srednje šole" I. del. Drugi del je dogotovil v rokopisu do Balkanskega polotoka. Koliko huda je imel s tema knjigama, ve le tisti, ki je poznal njegovo vestnost in natančnost. V prid šolskega slovstva je deloval tudi kot recenzor. V zadnjih štirih letili je po ministrskem naročilu ocenil deset zemljepisnih in zgodovinskih učnih knjig in pripomočkov. Komaj si je ustvaril Pajk s temeljitim poznanjem domače zgodovine in geografije trdno podlago za samostojno znanstveno raziskavanje in delovanje in je s tem tudi že začel, je moral prenehati. Niti svojih najbližjih načrtov ni dokončal. Zgodovina Ljubljane ga je posebno zanimala. Kjer je Vrhovee obstal, je hotel on nadaljevati. Izdati je nameraval natančen popis „Stare Ljubljane". V rokopisu ga je imel že gotovega, a ker ga je radi vestnosti hotel še enkrat predelati, ga je prehitela smrt. Ljubljansko okolico je malokdo tako dobro poznal kot on. V „Izprehodih" jo je nameraval pedagoško-znanstveno obdelati za Pedagoško knjižnico Matice Šolske. Tudi to delo je ostalo nedovršeno. Z vsem tem pa še vedno ni izčrpano Pajkovo delovanje. Mnoga druga kulturna društva ga bodo istotako težko pogrešala. Eno leto je bil predsednik Simon Gregorčičeve javne knjižnice in čitalnice; več let je bil blagajnik Podpornega društva za realce. Na zborovanjih in sestankih „Društva slovenskih profesorjev" ga ni nikdar manjkalo. S posebno vnemo se je zanimal za „Slov. planinsko društvo", na čigar zborovanjih je stavil marsikak nasvet in predlog, letos naprimer o varstvu planinske flore. Predaval je v raznih društvih v Ljubljani in na deželi, najrajši seveda o domači zemlji in njeni zgodovini. Kot človek je bil Pajk nadvse plemenit. Bil je izredno blagega srca, a trdnega, odkritosrčnega značaja. Svojega prepričanja ni nikdar prikrival. Proti vsakomur je bil izredno ljubezniv in skrajno postrežljiv. Sovražnikov in nasprotnikov si ni mogel nakopati. Pri tovariših in dijakih je bil enako priljubljen. Marljiv je bil bolj kot mu je dovoljevala njegova, ne preveč krepka narava. Ves dan in pozno v noč je bil dan-zadnevoin v šoli in pri knjigah, ali pa je delal z dijaki dostikrat prav naporne izlete. Svoji rodbini je bil zelo vdan in ljubil jo je z veliko požrtvovalnostjo. Radi nje mu je bilo življenje še posebno drago. Ko ga je zadnje dni kuhala huda vročina, je rekel svoji soprogi; „Nikar se ne jokaj, Vida, saj še ne smem umreti!" in usmiljeni sestri: „Oh, ne veste, sestra, kako rad bi še živel!" A moral je umreti po kratki, komaj teden dni trajajoči bolezni vsled pljučnice in zastrupljenja krvi. Poleg svojih roditeljev je našel na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu zadnji počitek v zemlji domači, ki bo težko pogrešala enega svojih najboljših poznavateljev in oboževateljev. Jos. Breznik. Delovanje „Muaejskega društva sa Kranjsko" je splošno našemu občinstvu, pa tudi članstvu kaj malo znano, zato sem se odločil v najširšem društvenem krogu, na občnem zboru obrazložiti v kratkih potezali društveno delovanje, ki je za našo deželo neprecenljive znanstvene važnosti. Mirno in tiho vrši Muzejsko društvo svojo nalogo; tekom nekaterih desetletij je i/dalo celo vrsto znamenitih zgodovinskih in prirodopisnih razprav, v svojih „Zapiskih" in v slovstvenem delu pa je nabralo obilno domoznanstvenega gradiva, tako da smemo po pravici prištevati Muzejsko društvo med naše prve znanstvene korporacije. Muzejsko društvo za Kranjsko vrši od svojega početka v zmislu § 2 društvenih pravil svoje znanstveno delovanje s tem, da: I. izdaja znanstveno društveno glasilo. Prvi trije letniki so izšli pod naslovom „Jahresheft des Vereines des Krainischen Landesmuseums" v letih 1856., 1858. in 1862. v obliki celoletnih zbornikov. Po vsebini so obsegali zgodovinske in prirodopisne razprave ter zapiske; uredil jih je muzejski kustos Karol Deschmann. Leta 1865. je dobilo društvo „Verein des Krainischen Landesmuseums" naslov „Musealverein für Krain" in novemu imenu primerno so imenovali društveno publikacijo „Mitteilungen des Musealvereines für Krain." Naslednje leto (1866.) je izdal društveni odbor prvi letnik novih „Mitteilungen" s kvantitativno in kvalitativno bogato vsebino. Toda med tem časom so ustanovili v Ljubljani zgodovinsko društvo „Historischer Verein für Krain", ki je pritegnilo v svoj delokrog vse domače znanstvene delavce in je zavladalo na znanstvenem polju. Živahno delovanje zgodovinskega društva je povzročilo popolno stagnacijo v Muzejskem društvu, v katerem je trajala nato mrtva doba celih 23 let. Ob zopetnem oživljen ju Muzejskega društva, je nadaljeval odbor izdajo „Mitteilungen", katerih II. letnik je izšel 1. 1889. s to izpremembo, da se je ločil vsebinsko v zgodovinski in prirodopisni snopič. Ta strokovna ločitev društvenega glasila v dva dela je značila na polju domoznanstvenega kulturnega dela lep napredek; žal, da se je obdržala le nekaj let. Po Deschmannovi smrti (11. marca 1.1889.) je prevzel uredniške posle društveni odbor in jih je vodil uspešno do 1. 1895. V začetku devetdesetih let prošlega stoletja pa se je izvršil v društvenem delovanju pomemben preobrat, ki je bil izredne važnosti za kulturno povzdigo v deželi sami, predvsem pa za razvoj slovenskega znanstvenega dela. Dotlej je vladala v muzejskem društvu izključno le nemščina; na iniciativo in po prizadevanju odbornika Antona Koblarja, sedanjega dekana v Kranju, pa je pričel izdajati društveni odbor poleg nemških „Mitteilungen" tudi znanstveno glasilo v slovenskem jeziku, ki so jo nazvali analogno nemškim „Mitteilungen", „Izvestja" Muzejskega društva za Kranjsko. Uredništvo „Izvestij" je prevzel Koblar sam in je pridobil s spretnim urejevanjem novemu slovenskemu znanstvenemu listu takoj s prvim letnikom splošen ugled v Kranjski in zunaj nje. Leta 1894. so izrazili udje željo, da naj izhajata društveni publikaciji „Mitteilungen" in „Izvestja" po večkrat na leto; tej želji se je pridružil tudi deželni odbor, ki je zdatno podpiral delovanje Muzejskega društva. Odbor je ugodil upravičeni želji in je sklenil izdajati „Mitteilungen" in „Izvestja" v posameznih snopičih po šestkrat na leto (vsaki drugi mesec). Pri tej priliki sta se strnila zgodovinski in prirodopisni del „Mitteilungen", katerili posamezni snopiči so zopet prinašali mešano (zgodovinsko in prirodopisno) vsebino. Pri tej priliki je izročil odbor redakcijo „Mitteilungen" profesorju Antonu K a spre tu, ki pa je bil že leta 1895. premeščen v Gradec. Za njim je prevzel uredništvo profesor dr. Oskar Gratzy do svoje premestitve na Dunaj (1.1903.) in nato profesor Franc K o mat ar. Ko pa je bil tudi poslednji imenovan 1. 1907 iz Ljubljane v Kranj, je poveril odbor uredniške posle njegovemu nasledniku v odboru, muzejskemu kustosu dr. W. Schmidu. Ta je v soglasju z odborom povečal obliko „Mitteilungen" in jih naslovil z novim imenom „Carniola". Urednik „Izvestij" je ostal ves ta čas, ko se je pri „Mitteilungen" menjalo uredništvo tolikokrat, Koblar. L. 1908. je tudi on razširil „Izvestja" tako, da so izhajala v istotako velikem formatu kakor povečano nemško glasilo „Carniola". Do razširjenja društvenih glasil je izdal odbor 23 letnikov nemške društvene publikacije (3 letniki „Jahreshefte" in 20 letnikov „Mitteilungen"); „Izvestja" pa so izšla v svoji prvotni obliki v 17 letnikih. Koblar je postal med tem časom dekan v Kranju in ker mu ni bilo več možno voditi „Izvestij", je prevzel njih redakcijo dr. Josip Gruden. „Carniola", pa tudi „Izvestja" niso pridobila z novo obliko samo lepše vnanje lice, temveč so se tudi vsebinsko tako lepo dvignila, da so zbujala splošno zanimanje in je krog njih čitateljev, torej tudi društvenih udov vidno rastel od dne do dne. Uredništvo obeh publikacij si je znalo pridobiti novih sotrudnikov, ki so založili uredniške predale z bogatim in zanimivim gradivom. Tudi slike, ki sta jih urednika obeh glasil redno pričela priobčevati pri posameznih razpravah, so v izdatni meri pripomogle k novemu razvoju. Leta 1910. se je izvršila zelo važna in odločilna izprememba pri izdajanju društvene publikacije. Razdelitev v dvoje jezikovno ločenih glasil nikakor ni temeljila na upravičeni podlagi, ker izdajajo večje znanstvene korporacije v svojih zbornikih razprave v raznih jezikih; vrbutega pa je ta razdelitev tudi pričela presegati gmotne moči društva. Na izpod budo muz. ravn. prof. dr. Mantuani ja je sklenil društveni odbor predlagati občnemu zboru, da se opusti dvojno glasilo. Namesto slovenskih „Izvestij" in nemške „Carniole" naj izhaja enotno, večjezično glasilo pod naslovom „Carniola — nova vrsta". Ta predlog, ki ga je zastopal na občnem zboru dne 11. februarja 1. 1910. podpisani poročevalec, je bil sprejet z veliko večino glasov. Na čelo novega lista je bil določen uredniški odbor, sestoječ iz treh udov; voljeni so bili: a) za zgodovinsko-kulturni del kanonik dr. Josip Gruden in muzejski ravnatelj prof. dr. Josip Mantuani; b) za prirodopisni del gimn. učitelj dr. Gvidon Sajovic. Dotičniki, ki so gledali nekako skeptično ta novi pojav v društvenem delovanju, so se lahko takoj prvo leto prepričali, da je bil zdrav in upravičen. Krog udov in pa tudi sotrudnikov se je zdatno razširil. Uredništvo je dobivalo in še dobiva od uglednih znan- stvenikov mnogoštevilne prispevke, tako da pri ureditvi novega sešitka ni nikdar v zadregi vsled pomanjkanja gradiva. Pojavila se je pa druga težkoča, ki resno ogroža lepi razvoj nanovo zbujenega čvrstega znanstvenega gibanja. Slabo društveno finančno stanje veže uredništvu roke; misliti moramo na omejitev „Carniole", kar zna imeti zle posledice. Ze sedaj leže odlični rokopisi nad eno leto v uredniških predalih, v slučaju omejitve bo pa zaležalo še več rokopisov, kar gotovo ni razveseljivo znamenje za znanstvene delavce. Prva naša skrb mora torej biti, oprostiti uredništvo neprijetnih finančnih spon in mu dati možnost vzdržali znanstvenike v njih živahnem delu, kar je v interesu društva in dežele. Z izdajanjem društvenega glasila pa izpolnuje društvo točko b) drugega paragrafa, ker pospešuje s tem znanstvene in sploh koristne preiskave, ki se tičejo domoznanstva Kranjske. Poleg redne društvene publikacije zalaga Muzejsko društvo tudi še druge izdaje, bodisi kot ponatiske iz društvenega glasila ali pa kot samostojna znanstvena dela, kar je tudi v smislu navedene točke. Dose-daj sta izšla kot ponatiska dva važna repertorija in sicer: dr. O. Gratzy, Repertorium zur 50jährigen Geschichtsschreibung Kr ains in od istega pisatelja, Repertorium zu Valvasors „Ehre des Herzogtums Krain". Z lanskim letom pa je pričel odbor pripravljati izdajo obširnega znanstvenega dela velike važnosti „Flora carniolica" izpod peresa našega odličnega botanika šol. svet. prof. Alf. Pauli na. Odboru se je posrečilo dobiti za navedeno podjetje potrebno podporo in upajmo, da dobimo v roke prve snopiče tega prevažnega dela še letošnjo jesen. II. vzdržuje zvezo z društvi, ki imajo soroden namen, posebno z vzajemnim z a in e n j a v a n j e m spisov. Leta 1912. je bilo Muzejsko društvo v zvezi s 114 korporacijami (med temi s 7 znanstvenimi akademijami), od katerih je dobivalo v zameno mnogoštevilne, pa tudi znamenite publikacije. Poslednje so bile na razpolago udom v društveni sobi. Na željo udov je odprl društveni odbor čitalnico, toda obisk je bil minimalen: v 64 urah je prišlo 11 čitateljev. Zato je opustil odbor redne čitalnične ure — udi pa odtedaj lahko dobivajo publikacije v pogled po prijaznem posredovanju muzejskega ravnateljstva. Mnogi so si izposojevali knjige in liste na dom: leta 1911. se je izposodilo v 37 slučajih 89 zvezkov, 1. 1912 v 30 slučajih 91 zvezkov. Vsako drugo leto pa odda društvo vse v zameno došle publikacije brezplačno knjižnici deželnega muzeja ter s tem vrši v polni meri točko a) drugega paragrafa, da množi zbirke v deželnem muzeju. Vsakoletne zamenjane publikacije so vredne okroglo 1200 K, zamenjava sama pa stane društvo približno 900 K. To dvoje dejstvo priča jasno, kako požrtvovalno deluje slabo financirano Muzejsko društvo za prvi deželni kulturni zavod. Zato tudi z zaupanjem pričakujemo, da nas dežela že iz lastnega interesa ne bo pustila omagati v skrajno neugodnem gmotnem položaju1. 1 Meseca junija je dovolil deželni odbor društvu večje brezobrestno posojilo in je tako rešil društvo iz najhujše stiske; društvo pa je vložilo na deželni zbor Za vsako društvo so važni stalni društveni prostori; o tej življenski društveni potrebi je moralo razmišljati dolgo časa tudi naše društvo. Izpočetka je bilo nastanjeno v prostorih deželnega muzeja, pozneje se je izselilo odtod in je bilo dolgo vrsto let brez lastnega društvenega prostora. Šele 1. 1909. je dobilo zopet končno svojo lastno društveno sobo v pritličju deželnega muzeja, ki mu jo je prepustil deželni odbor v društvene namene zlasti po prijaznem prizadevanju muzejskega ravnatelja prof. dr. Jos. Mantuanija. Le tako je bilo možno odpreti društveno čitalnico. Poleg društvene sobe se nahaja muzejska predavalnica, opremljena z vsemi novodebnimi potrebami; tudi to lahko društvo uporablja z izrecnim dovoljenjem deželnega odbora. III. Vse te udobnosti so omogočile nov delokrog — zopetno obujenje društvenih znanstvenih predavanj, kar je v smislu točke d) drugega paragrafa, ki veli: „Muzejsko društvo doseza svoj namen s tem, da prireja poljudno-znanstvena predavanja." To svojo nalogo je izpolnjevalo društvo že v prvih letih svojega obstanka z rednimi mesečnimi znanstvenimi sestanki. Zlasti živahna so bila v tem oziru leta 1890. do vštetega 1894. Zanimiva predavanja so privabila na takšna zborovanja vedno precejšnje število občinstva. Z 1. 1895. je pa to gibanje prestalo. Zdi se nam, kakor da bi potres povzročil to znanstveno škodo v društvu samem, zakaj po potresu je bilo le še par predavanj o potresu in njega opazovanju; potem pa je zastalo predavalno kolesje in je počivalo dolgih 15 let. Šele sedanji odbor pod predsedstvom dvornega svetnika gospoda Frana Levca je zopet oživil v preteklem letu predavalno delovanje. Prvi je predaval z odličnim uspehom 11. aprila 1912. naš rojak, dr. Boris Zamik, privatni docent na vseučilišču v Wiirzburgu. Za jesensko dobo pa je sklenil odbor dogovorno z ravnateljstvom deželnega muzeja prirediti cel ciklus predavanj zgodovinske in prirodopisne vsebine pod skupnim naslovom „Muzejska predavanja". Dosedaj so se vršili 3 predavalni večeri, na katerih so razpravljali: muzejski ravnatelj prof. dr. Josip Mantuani (otvoritveno predavanje 29./XI. 1912.), prof. dr. P. Grošelj (7./XII. 1912.) in prof. dr. K. Cepuder (ll./I. 1913.1 — predavanja so bila dobro obiskana in so izvrstno uspela. Za dobo do maja so pripravljena še 3 predavanja. IV. Muzejsko društvo zbira ude v redne sestanke, kjer se razpravlja o lastnostih in tujih opazovanjih in preiskavah. To nalogo vrši deloma društvo že s predavanji, bistveno je pa tu mišljeno delovanje raznih strokovnih sekcij, ki jih preje ravno vsled pomanjkanja lastnega društvenega prostora ni bilo možno ustanoviti. Ker je pa sedaj ta zapreka odstranjena, je pričel odbor orati ledino tudi na tem polju. V zmislu odborovega sklepa je bil ustanovljen 23. novembra 1. 1912. prirodopisni odsek z nalogo proučavati prirodopisne odnošaje domače zemlje, zasledovati razvoj prirodopisne vede sploh in reševati prošnjo za sanacijo, ki se ima rešiti v prvem zasedanju deželnega zbora, o katerem tipamo, da nam ohrani svojo naklonjenost. razna vprašanja slovenske prirodopisne terminologije. Dosedaj šteje odsek, ki mu načeluje prof. dr. F. Grošelj, 15 članov; referatnih večerov je bilo 5 s povprečno udeležbo 11. Za odsek vlada veliko zanimanje, tako da je njegov obstoj zagotovljen. Prilično namerava odbor ustanoviti še nekatere druge odseke. To je kratek pregled dosedanjega društvenega delovanja. Volja je dobra, razpoloženje je zelo ugodno, toda umevanje društvenega dela je od strani merodajnib činiteljev in občinstva premajhno. Društvo dobiva po 800 K redne letne podpore od naučnega ministerstva in od deželnega odbora; Kranjska hranilnica v Ljubljani je ustavila z letom 1908. svojo redno podporo v znesku 400 K, sicer pa je društvena blagajna navezana le na udnino. Zato je društveno gmotno stanje neugodno: podpore, ki so zadostovale pred 20 leti, nikakor ne odgovarjajo sedanjemu podraženju tiska in potrebni razširjavi glasila — število udov je majhno (1. 1912. je bilo 334 udov) in vrhutega zelo nestalno. Sicer pa ni nobena znanstvena organizacija odvisna samo od udnine; poleg te morajo biti vsakemu takšnemu znanstvenemu društvu glavni vir predvsem podpore merodajnib. činiteljev. Nadaljnji napredek in razvoj — skoraj bi rekel obstoj — društva je odvisen le od dobre volje merodajnih podpornih činiteljev in občinstva. Podpirajte nas pri tako važnem kulturnem in nesebičnem delu! — Nihče od nas ne dela zase, vsak ima pred očmi le kulturni napredek in ugled domače zemlje, vsaj to pa mora biti tudi cilj deželnih vodilnih krogov in domorodnega občinstva. V Ljubljani, na občnem zboru Muzejskega društva 12./II. 1913. Dr. Gv. Sajovic. Udom „Musejskega društva sa Kranjsko" je prepustilo ravnateljstvo dež. muzeja Rudolfinum v Ljubljani brezplačno svoje letno poročilo za upravni leti 1911 in 1912. Omenjeno poročilo se razpošlje kot priloga pričujočega dvojnega sešitka (zvezek 3. in 4.) Carniole. Upravništvo Carniole izreka na tem mestu v imenu vseh udov ravnateljstvu deželnega muzeja za preprijaz.no naklonjenost napram društvenikom svojo najiskrenejšo zahvalo. Društvena publikacija „Carniola" prične izhajati na željo mnogih udov prihodnje leto zopet redno po štirikrat na leto, ako bodo društvene finance ugodno urejene. Na mnogostranska vprašanja glede letošnjega letnika, izjavljamo, da je bilo uredništvo prisiljeno k omejitvi obsega vsled skrajno neugodnih društvenih financ. Nekaj je slabemu gmotnemu položaju vzrok neredno plačevanje udnine. V smislu §11. društvenih pravil prosimo vse dotične ude, ki že dve leti dolgujejo udnino, da čimpreje vpošljejo svoj prispevek, ker jim sicer ne moremo poslati pričujočega zvezka. Glavni vzrok slabih financ je pa bil dolg, ki ga je prevzelo uredništvo pri svojem nastopu in pa dejstvo, da dobiva naše društvo v primeri z drugimi tovrstnimi društvi le majhne podpore od merodajnih činiteljev. Upamo pa, da nam bo mogoče s pomočjo visokega deželnega zbora in odbora Vojvodine Kranjske sanirati svoje gmotne razmere in v primernem obsegu zopet izdajati naše važno domoznanstveno glasilo. Vprašanje Muzejskega društva za Kranjsko v deželnem zboru. Društveni odbor jo vložil dne 15. marca t. 1. št. DO na visoki dež. zbor Vojvodine Kranjske prošnjo za primerno sanacijo slabih društvenih financ, utemeljujoč jo z veliko važnostjo Muzejskega društva za znanstveno delovanje v deželi. Glasom časnikarskih poročil so obravnavali o navedeni društveni ulogi v deželni zbornici dne 10. oktobra t. 1. V imenu finančnega odseka je stavil poslanec g. Jos. Pogačnik pl. Podnartom naslednji tozadevni predlog: „Dezelni odbor se pooblašča, da nakupi za primerno ceno od Muzejskega društva deželnemu muzeju ponujane znanstvene knjige in da vstavi v proračun primerno vsoto za vsakoletni nakup knjig, ki jih dobiva Muzejsko društvo v zameno". Predlog je bil soglasno sprejet. Novi člani „Muzejskega društva". Dovgan Anton v Trstu; Krisper Fran, notarski kandidat v Ljubljani; Pavlin Andrej, prefekt na knezoškof. zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano; dr. Wilfan Josip, odvetnik v Trstu; VVilfan Fran, pristaniščni kapitan v Sulini (Rumunija). „Muzejsko društvo za Kranjsko4' oddaja nečlanom stare letnike po sledečih cenah: Po 2 K: Izvestja, letniki VI—XVII. — Mitteilungen letn. I—IV, VII, X—XX. Po 3 K: Izvestja, letnik XVIII. — Mitteilungen, letnik IX. Po 4 K: Izvestja, letniki III—V. — Mitteilungen, letnik V., VI. (Vsak letnik sestoji iz zgodovinskega in prirodopisnega dela, ki se oddajeta ločena po 2 K). — Od letnika Mitteilungen IV. je le prirodopisni, od VII. zgodovinski del v zalogi [po 2 K]). Po 8 K: Carniola II in Carniola (nova vrsta) I., II., III. in IV. letnik. Od onih letnikov, ki jim je nastavljena cena na 2 K, se oddajejo posamezne številke Izvestij in Mitteilungen po 60 vin., dvojne po 1 K; posamezne številke Carniole se prodajajo po 2 K. Pošli so letniki Izvestja I., II., XIX. (seš. 1/2), Mitteilungen VIII. in Carniola I. (seš. 1. in 2.). Kot separatni odtiski so v zalogi po 1 K: (iratzy. Repertorium zur 50jährigen Geschichtsschreibung Krains. (Mitteilungen XI, seš. 5/6). Gratzy, Repertorium zu Valvasors „Ehre des Herzogtums Krain". (Mitteilungen XVI, seš. 4, 5, 6). Člani in oni, ki naroče več kot 10 letnikov, dobe primeren popust. „Carniola" Izhaja štirikrat na leto. Člani »Muzejskega društva« plačajo letnih 6 kron in dobivajo »Carnlolo« brezplačno. Članarina naj se vplača v prvem četrtletju vsakega leta. Upravništvo in uredništvo »Carniole« je v Ljubljani (deželni muzej). Izdaja in zalaga „Muzejsko društvo za Kranjsko" v Ljubljani. Tisk .1. Blasnika nasl.