www.lintver.it Le Valli del Natisone su Internet novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 28(1113) Čedad, četrtek, 11. julija 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it 'ECCO IL\ M10 "PATTO ; PER L'ITALIA"/ fyWEflfjv Topolò, l’arte affidata alle ragioni del cuore Paritetni začel s teritorjem V petek 5. julija popoldne se je v palači deželne vlade v Trstu odvijal drugi sestanek paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki je že na svoji prvi seji 19. junija izvolil za predsednika odv. Rada Raceta. Druge seje paritetnega odbora se je udeležilo 16 od skupnih 20 članov, saj so bili odsotni Riccardo Basile, Ferruccio Clavora, Livio Furlan in Maria Cristina Pediccio. Slednja je bila odsotna že na prvi umestitveni seji. Na dnevnem redu zasedanja je bila predvsem določitev okvirnega seznama občin, v katerih naj bi veljal zaščitni zakon, sicer pa je odbor razpravljal tudi o kočljivem vprašanju izdajanja izključno enojezičnih osebnih izkaznic v štirih okoliških dvojezičnih občinah tržaške pokrajine. Zaščitni zakon v svojem 4. členu določa, da se določila izvajajo na ozemlju, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna (ig) beri na strani 4 Inaugurata sabato la nona edizione della Stazione Nella piazzetta centrale compare l’orario e il luogo di partenza degli aerei, e la sera, sul versante opposto, le luci indicano finalmente la presenza dell’aeroporto. Nella parte bassa del paese una casettina che si era vista sempre chiusa è stata riaperta, una targhetta indica che è l’ufficio postale di Topolò. Questa “comunità un po’ tribale”, come l’ha definita sabato durante l’inau-'x\ A lato due momenti della giornata inaugurale della “Stazione di Topolò” gurazione Donatella Ruttar, che con Moreno Miorelli cura “Stazione di Topolò -Postaja Topolove”, ha vissuto lo scorso fine settimana un nuovo incontro e in- crocio di persone e fatti straordinari. Sono “le ragioni del cuore”, ancora parole di Donatella, a portare a Topolò ogni anno artisti che vengono da Paesi lontani e da esperienze diverse, e ospiti, visitatori, a-mici che a centinaia, sabato e domenica, hanno affollato le viuzze del paese. leggi a pagina 6 e 7 ‘Nediški puobi”, ljubezen do glasbe Vič ku Stierdeset ìiet od tegà so se nieki parjatelji taz Sčigle uSafal. Imiel so veliko ljubezan do glasbe, do naie narodne piesmi. Teli parjatelji so bli Bepo an Giovanni Gubana, Paolo Cont, Graziano Crudi, Bepo Chiabudini an Se kajSan drug. So želiel pomagat ustanovit nogometno ekipo iz Podbo-niesca. An takuo so začel. Priet potiho, v oštariji al na kajšnem sejmu, potlé pa Se kje drugod an ne samuo tle par nas. “Nediski puobi”, takuo se je klicu tel poseban zbor ie od začetka, so puno potoval, so Sli po sviete, predvsem kjer so bli naši emigranti, da bi vsi poslušal naše stare piesmi, tiste, ki se pi-ejejo s sarcam priet, ko z glasom. Stierdeset liet potlé je pru, de vse telo kulturno dielo na gre v pozabo, nie pru, de bi se zgubilo. Takuo v petak 5. luja zvičer so v Podboniescu “Nediski puobi” predstavili bukva an dva còmpact-disc, zgoščenki, kjer je zbranih 36 piesmi zbora, (m.o.) beri na strani 3 Nuovo Piano regolatore a S. Leonardo Peterle o Konvenciji in jezikovnih razlikah Na poti v Benetke, kjer je v petek 5. julija potekalo srečanje poslancev evropske ljudske stranke o regionalni politiki, se je Lojze Peterle ustavil v Vidmu. Člana prezidija Evropske Konvencije je najprej sprejel nadškof Pietro Brollo v videmski nadškofiji, sledil je obisk Pokrajine in Predsednika Marzia Strassolda. Med prvim in drugim pogovorom se je Peterle srečal s slovensko in furlansko ci-vilno družbo, ki je povezana v Odboru 482. (jn) beri na strani 4 S. Leonardo ha un nuovo Piano regolatore generale. Lo ha approvato martedì 2 luglio il consiglio comunale con i voti della maggioranza, mentre l’opposizione si è astenuta. Un percorso sofferto, quello dello strumento urbanistico redatto dall’architetto Mario Zufferli: adottato all’unanimità nel 1997, venne revocato dall’amministrazione attuale e poi ri- preso. Nel frattempo risultarono introvabili le osservazioni presentate dai cittadini, una vicenda sulla quale ancora non è stata fatta chiarezza. “C’è stato bisogno di tempo per recuperare le osservazioni e autenticarle, il lavoro di completamento del Piano è stato realizzato in quest’ultimo anno” ha spiegato il sindaco Giuseppe Sibau. (m.o.) segue a pagina 5 Četrtek, 11. julija 2002 La sede municipale di Savogna Savogna, no all’accordo per l’ufficio anagrafe Solo tre voti a favore, e la convenzione con la quale le amministrazioni di Pulfero e S. Pietro al Nati-sone garantivano un seppur minimo sostegno a Savogna per quanto riguarda l’ufficio anagrafe (dove la- vora un solo dipendente) non passa. Il fatto curioso è che a non approvarla è stato proprio il consiglio comunale savognese. E’ un ufficio importante per la comunità, e la presenza di almeno un impiegato deve essere garantita in maniera più sostanziosa, questa la motivazione di una scelta comunque a sorpresa La convenzione era stata infatti proposta dalla maggioranza. Durante il consiglio ha trovato l’opposizione dell’ex sindaco Paolo Cudrig, secondo cui il servizio deve essere coperto ogni giorno e quindi la proposta che accomunava Savogna a Pulfero e S. Pietro non era sufficiente. Quindi, al momento del voto, solo il sindaco Lorenzo Cernoia e altri due consiglieri hanno approvato la convenzione che è stata così respinta, mentre Pulfero e S. Pietro avevano già deliberato a favore. Cosa succederà ora? lina possibile soluzione potrebbe arrivare dalla legge 482 che prevede l’assunzione di personale che sappia interloquire con i cittadini nella parlata slovena locale. Un dipendente assunto grazie alla legge di tutela delle minoranze linguistiche potrebbe così rappresentare il superamento di un problema comunque sentito dagli amministratori e dalla popolazione, (m.o.) PisncLO iz Kima Stojan SpetiC Berlusconi si mane roke. Scajolov odstop je pozabljen. Uspel mu je veliki met. Razbil je sindikalno gibanje in podpisal loCen dogovor, ki vsebuje tudi sporno reformo 18. Člena delavskega statuta. Ko je prvič vstopil v Palačo Chigi, pred osmimi leti, je bil Berlusconi Se neizkušen. Ni vedel, kolikšno teZo imajo sindikati. Ko jim je hotel vsiliti pokojninsko reformo, so mobilizirali svoje sile in ga tako razmajali, da je kmalu padel in si dolgo ni veC opomogel. Toda vsaka Sola nekaj velja. Berlusconi se je nauCil, da lahko zavlada Italiji in poCne kar hoče samo, Ce mu uspe razorožiti nasprotnika. S sindikati pa je tako: enotni so moCni, takorekoC nepremagljivi, ločeni pa Šibki, ranljivi in pripravljeni na vsak kompromis. Težko je vedeti, kaj je Berlusconi ponudil Pezzotti in Angelettiju, da sta sprejela to, kar sta na trgih obljubljala, da nikoli ne bosta. SuSlja se o predsedstvu INPS, ker je Massimo Paci Ze sporočil, da odhaja. Tudi vodstvo zavoda za preprečevanje nesreč na delu 1NAIL je sedaj na razpolago, saj so predsednika zaprli, upravni svet pa poslali domov. Predvsem pa se zdi, da je Maroni UIL in CISL obljubil, da bosta poslej “servisna sindikata”, ki bosta upravljala socialne blaZil-ce in druge komponente “Pakta za Italijo”. Vprašali boste, kaj pomeni “servisni sindikat”. No, nekaj takega, kot sindikati v nekdanjih socialističnih državah, ki so skrbeli za počitniške kolonije otrok, sanatorije za ostarele, 'pakete in sindikalne zabave za vse. Sindikatoma, ki sta desetletja trpela komplekt manjvrednosti pred velikim bratom CGIL, ki je s svojimi 5 milijoni in 600 tisoC Člani sam predstavljal absolutno večino delavcev in upokojencev, je Maroni tudi obljubil, da bo poslej vsa pogajanja vodil z njima, oziroma s podpisniki “Pakta za Italijo”. Torej s trojko CISL-UIL-UGL, kjer zadnja kratica pomeni nekdanjo neofašistično Cisnal po kopeli v Fiuggiju. Pa je zadovoljen tudi Fini. Pezzotta ve, da bo njegovo Članstvo v glavnem sprejelo dogovor, saj ga povečini sestavljajo javni uslužbenci, ki z zagotovljeno službo sploh ne vedo, kaj bi z 18. Členom delavskega statuta. Kujali se bodo kovinarji, pa bog z njimi, saj so sprejeli loCeno delovno pogodbo brez CGIL in torej Ze vedo, kako to izgleda. An-geletti pa ima fenomenalno sredstvo izsiljevanja do opozicije. TritisoC Članov UIL je namreč na Siciliji vrnilo izkaznico Hrasta in dalo Fassinu jasno razumeti, kaj ga Čaka, Ce bi slučajno podprl Cofferatijeva stališča. , Kaj pa “Kitajec”, kakor mu pravijo, a le zaradi liCnic in oCi, saj je politično vse prej kot skrajnež, z Berti-nottijem pa sta si itak vzajemno antipatična. Cofferati vztraja pri obrambi pravic za bodoCe. Kajti reforma 18. Člena pomeni predvsem to: oCetovih pravic sinovi ne bodo veC uživali. In Cez par desetletji bo pozabljen delavski statut, divji liberalizerm izkoriščanja brez pravic bo postal vsebina novega režima. Zato CGIL napoveduje, da bo zbrala 5 milijonov podpisov in sprožila referendum za ukinitev v Berlusconijevem paktu določenih sprememb 18. Člena, jeseni pa bo splošna stavka. Tu sprenevedanja, celo pod Oljko, ne bodo veC dovoljena. Kajti reforma 18. Člena določa, da delavski statut in njegova jamstva ne veljajo za “podjetja, ki rastejo”, ker so prej imela manj kot 15 zaposlenih. Po domaCe povedano: jutri ustanovim svoje podjetje in zaposlim 14 delovodij in upravnikov. Podjetje registriram, nato pa zaposlim 10 tisoC delavcev. Ker sem presegel 15 zaposlenih, zanje 18. Clen ne velja. In jih imam v pesti, lahko izsiljujem po mili volji. In vendar. Pravice so, ali niso. Ostalo so CenCe. O članstvu Slovenije v zvezi Nato Biti v klubu ali zunaj na deZju? To je vprašanje, na katerega skuša odgovarjati ljubljansko Delo glede precejšnjega nasprotovanja Slovencev za vstop v zvezo Nato. Pravih razlogov za nev-Clanitev v Nato - beremo -pravzaprav ni, domaci nasprotniki bruseljske vojaške in politične zveze ne nanizajo nič konkretnega, razen morda oCitkov na ra-Cun Georgea Busha ml. in ameriške politike. Zadnje javnomnenjske raziskave govorijo, da je v Sloveniji skoraj toliko nasprotnikov kot zagovornikov Nata in slovenskega Članstva v tej organizaciji. Kar politike seveda skrbi, saj bi bilo malce neprijetno, če bi jeseni v Pragi dobili povabilo, potem pa bi ga Slovenci zavrnili na referendumu. Polovica Slovencev verjetno sploh ne ve, kaj je Nato. Ljudstvo ima seveda vse pravice, da se odloCa med Filipom in Demoste-nom; toda ljudstvu je treba tudi predstaviti kako neprijetno resnico. Na primer: Atene (torej Slovenija skoraj poltretje tisočletje pozneje) so izjemno šibka država, Čeprav široko naokoli opletamo s svojo “zgodbo o uspehu”. Slovenija je resda ekonomski uspeh, politično pa Živi v tako neprijaznem okolju, da si slabšega skoraj ne bi mogla omisliti. Hrvaška, Italija, Avstrija in tudi Madžarska. Vsem so Slovenci v tem prostoru, kamor so se bili naselili, nekako odveC, najraje bi se jih znebili. Politično leporečje o dobrih sosedskih odnosih niC ne pomeni, tu so realni interesi in Slovenija je že fizično, zemljepisno v križišču teh interesov. Z Evropsko unijo, to je že zdaj oCitno, si Ljubljana ne bo mogla dosti pomaga- ti, to ne bo posebno prijazen Življenjski prostor. In vendar, zanimivo, mnogo veC Slovencev “navija” za Unijo kot za Nato. Kar zadeva Unijo: niti ni tako gotovo, da se bo Slovenija leta 2004 tam sploh znašla, kajti stvari se utegnejo še moCno zaplesti. Ce bo propadel irski referendum (zanimivo, Irci so se med zadnjimi znašli v EU, zdaj pa ne bi nikogar veC pripustili), se utegne pripetiti, da bo Slovenija povsem “zvi-sela”. Celo Estonija, p° narodnem dohodku vsaj trikrat manj razvita, utegne dobiti prednost pred Slovenijo, ker ima v Skandinaviji prijatelje, Slovenija pa jih nima. Evropska unija, ta velika ljubezen Slovencev - vsaj po javnomnenjskih raziskavah - je čudna združba, Coln, v katerem se potniki že zdaj prerivajo in bi vsakega potapljajočega takoj porinili pod gladino. Nato, ki bi državi dal vsaj nekaj pomembnih opornih toCk v mednarodnih odnosih in ki je trenutno mnogo bolj zanesljiva stvar od vseh “evropove-zav”, ne, kot da Slovencem sploh ne diši. “V Casu osamosvajanja - beremo Delov komentar - bi s suhim zlatom placali članstvo v tej organizaciji, zdaj pa vihamo nos, kot da nas svet onstran Trsta in Celovca sploh ne zadeva. Vlada je v zadnjem CasU res nekaj malega vloZila v razsvetljevanje prebivalstva, vendar so učinki "na terenu” le nekajodstotni, torej nikakršni. Res je, da bi v tem trenutku propadel vsak referendum o Natu na Norveškem, Danskem, skoraj kjer koli? Toda m) nismo niti Norveška nit» Danska, smo v Čudnem za-kotju Evrope in z zelo nejasnimi perspektivami, (r.p.) D Daiai Lama in visita a Lubiana A Lubiana il Dalai Lama Prima visita in Slovenia del Dalai Lama giunto a Lubiana il 4 luglio scorso. A invitarlo l’Università della capitale slovena che gli ha conferito il titolo di senatore onorario. Dopo la cerimonia di fronte al corpo accademico il Dalai Lama, premio Nobel per la pace nel 1989, ha tenuto una lezione sull’etica per il nuovo millennio. Sabato 6 luglio ha invece tenuto una lezione pubblica nel parco Tivoli di fronte ad una folla di persone. Il Dalai Lama si è incontrato in forma privata con il presidente del parla- mento sloveno Pahor, il presidente del consiglio Drnovšek ed il presidente della repubblica Kučan. Intanto l’ambasciata cinese ha protestato ufficialmente con Lubiana. E pure il re di Spagna Il re di Spagna Juan Carlos I e la moglie Sofia sono stati la settimana scorsa in visita ufficiale in Slovenia dove sono stati ricevuti dalle massime autorità del paese. Nel corso della visita sono stati riconfermati i buoni rapporti che intercorrono tra i due paesi. Al centro dell’attenzione l’allargamento dell’UE e l’associazione alla Nato, ma anche la situazione dell’Europa sud-meridionale ed il futuro dei Balcani. Si vota il 10 novembre Il presidente del parlamento Borut Pahor ha già pronto il dispositivo per indire le prossime elezioni. Domenica 10 novembre in Slovenia si voterà per eleggere il nuovo presidente della repubblica ed il rinnovo delle amministrazioni comunali. I membri del Consiglio di stato verranno invece eletti il 27 e 28 novembre. Appena le elezioni saranno indette i candidati alla presidenza della repubblica - sono nove - dovranno presentare le proprie candidature che devono essere sostenute da 5 mila firme di iscritti alle liste elettorali oppure da 3 deputati. E-caffè Il Caffè Kiberpipa (Ker- snikova Ulica) è il più famoso locale con internet di Lubiana. A disposizione dei clienti 7 computer per navigare in rete e personale disponibile. Periodicamente vi organizzano anche dei corsi informativi. In Slovenia sono 156 i punti, collegati con internet e disponibili al pubblico. L’elenco completo si trova all’indirizzo e-tocke.gov.si. Ciclomaratona a Franja Oltre duemila ciclisti hanno partecipato domenica 7 alla maratona ciclistica intemazionale di Franja, loca-lità nota per il famoso ospedale partigiano. La manifestazione, giunta alla sua 20, ! edizione, è particolarmente impegnativa e si sviluppa sa ; un percorso di 155 km. Da Mosca a Lubiana Il ministro russo dell® cultura Mihail Svidkoj e stato in visita ufficiale ne* giorni scorsi in Slovenia, spite della collega Andrej3 Rihter. Al centro della discussione la collaborazione tra1 due paesi. Nell’occasione ha visitato Bled e la Galleria nazionale a Lubiana Četrtek, 11. julija 2002 V Čedadu Mittelteatro uvod v Mittelfest Medtem ko so v teku 'ntenzivne priprave na letošnjo izvedbo Mittelfesta, se Se v Čedadu slišijo odmevi na pomembno mladinsko Mednarodno gledališko srečanje “Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi”, ki se je letos odvijalo sedmo leto. Čeprav ji niso medij posvetili pozornosti, je pomembna kulturna in izobraževalna manifestacija, na kateri se srečujejo dijaki m osnovnošolci iz veC držav. Letos so na prireditvi, & je trajala pet dni, nasto-Prle osnovne in nižje srenje šole iz Romunije, Madžarske, Avstrije, NemCije, Slovenije in seveda Furla-Mje-Jusljike krajine, ki je Nastopala Italijo. Protagonisti Mittelteatra so torej bili dijaki 14 šol, so uprizorili 32 gledaliških predstav v Petih različnih jezikih. In tudi odziv občinstva Je bil zelo pozitiven. Kakih 4 tisoč gledalcev na jutranjih in veCernih predstavah: Ze to je podatek vreden upoštevanja in vsekakor dokaz, da gre za kvalitetno in cenjeno manifestacijo Odločilno so prispevali k uspehu manifestacije, ki J° organizira cedajska nižja srednja šola, sami prebival-Cl Čedada, oziroma mlade družine, ki so sprejele in gostile po svojih domovih mlade goste iz sosednjih drZav. V tem smislu je Mit-telteatro manifestacija, ki Močno prispeva k splošni tasti mesta in seveda tako °draslih kot dijakov. Preseganje meja, združevanje v skupni evropski hisi, premostitev jezikovnih ovir in pripravljenost sPrejemati in spoštovati drugačnega: to so procesi Protagonisti katerih ne mo-reJ0 biti vlade in parlamen-tl> Pač pa ljudje, ki se združujejo okrog skupnih projektov na osnovi istih vrednot in zanimanj. V Čedadu to uspešno razvijajo. Incontro con Tantiguario in occasione del Mittelfest Libri da divulgare, l’esempio di Tomasetig Un libraio, un divulgatore, in qualche modo un detective, ora anche un fi-gliol prodigo. Con un chiodo fisso: fare in modo che il libro e la lettura possano raggiungere il maggior numero di persone, soprattutto di giovani. E’ il “credo” di Andrea Tomasetig, cividalese originario di Sorzento che, dopo la laurea al Dams di Bologna, si è trasferito a Milano dove ha aperto una libreria antiquaria. Il suo nome è ricomparso a Cividale, un paio di anni fa con una mostra di fumetti d’autore, ora all’interno del Mittelfest Tomasetig ha organizzato una serie di eventi comprendente una mostra di ex libris musicali del primo Novecento (fino al 28 luglio nel chiostro dell’ex convento di S. Francesco), due concerti e la proiezione di tre film, ovviamente legati al mondo dell’editoria. Vale la pena, prima di arrivare a questo punto, ripercorrere alcune tappe, anche perché sono ricche di aneddoti e di successi. Tutto inizia a Cividale. “E’ stato un bibliofilo, Paolo Turco, a farmi da maestro, assieme a lui sono andato a Trieste, la “grande riserva di caccia”, il pozzo di S. Patrizio dell’antiquariato novecentesco”. E’ proprio il Novecento il secolo sul quale Tomasetig punta la sua attenzione. S’inventa una libreria, diventa non solo un antiquario ma anche un intermediario. I disegni che Fellini aveva donato a Flaiano, ricorda Tomasetig, sono la cosa più preziosa che oggi sia in possesso del museo di Rimini dedicato al grande regista. Il libraio antiquario passa con estrema facilità dalle collezioni di riviste (no- mi che influenzarono la cultura dell’Ottocento e del secolo appena concluso come “L’Eroica”, “Il Politecnico”, “Il Selvaggio”, e che oggi pochi ricordano) alla scoperta di due taccuini nei quali un garibaldino aveva descritto e illustrato la spedizione dei Mille. La sfida più grande deve, per Tomasetig, ancora arrivare. E’ stato lui infatti a lanciare l’idea di un museo per l’editoria del ‘900. Per adesso sembra che se lo contendano Milano e Torino, ma nulla è ancora deciso. Vi sarebbe comunque riunito quanto di meglio si è fatto nel secolo scorso nel campo dell’editoria. Per una serie di circostanze fortunate alcuni grandi bibliofili hanno accettato di cedere le proprie raccolte, che altrimenti in futuro rischierebbero di andare disperse. Una di queste collezioni è, per fare un e-sempio, la biblioteca Rossi, oltre cinquemila tra volumi e riviste, tutte prime edizioni di letteratura, futurismo, libri illustrati per ragazzi. Un’altra direttrice dell’impegno di Tomasetig parte da Cividale, e non riguarda solo il Mittelfest: Andrea Tomasetig “Vorrei coinvolgere l’intera regione - dice - ospitando la mostra di ex libris e gli eventi collaterali nei quattro capoluoghi di provincia durante il periodo scolastico. E negli anni successivi c’è già in programma di puntare l’attenzione sui poeti e scrittori i-taliani del Novecento, anche perché tra questi ce ne sono molti di questa regione. Penso a Svevo, Saba, Pasolini ed altri. E’ una storia che si può raccontare attraverso la mia collezione. Per esempio, il libro più raro del secolo è il “Porto sepolto” di Ungaretti stampato a Udine in 80 copie, e io lo possiedo”. Rimane una curiosità. Ma cosa ne pensa Tomasetig di questo sfrenato utilizzo della tecnologia moderna che sembra andare in senso contrario rispetto alla sua attività? “Siamo sommersi da immagini, notizie, informazioni che però devono essere raccolte, selezionate e commentate, devono avere un senso. Ma chi lo da questo senso? Il libro. Esisterà sempre, e poi non c’è nulla di più comodo, soprattutto se è tascabile, si può leggere senza bisogno di una presa elettrica”, (m.o.) Nediški puobi an Ijubezan do nase piesmi s prve strani V petak je bla podbo-nieška kamunska dvorana puna. puna vsieh tistih pa-rjatelju od zbora, ki so jim bli blizu v parvih lietih an so še. Kot je poviedu Zupan Piergiorgio Domeniš, “Nediški puobi so znal ohranit ‘no kulturo, sadà pa bo trieba, da te mladi bojo Cul dužnuost iti napri po tisti pot”. An predsednik zbora Graziano Crucil se je zmi-slu na vse tiste lepe momente, ki so jih pievci pre-Ziviel po sviete. “Piet za nas - je jau - je nimar pomenilo predvsem narditi takuo, de naša identiteta, naš jezik an naše vsakdanje Življenje ne bojo untarli”. Glasbenik Antonio Qualizza je poviedu, kateri je biu cilj, objektiv zbora: “Piet v tradicionalni obliki an šerit našo piesem ne sa-muo tle par nas”. Dirigent Bepo Chiabu- dini je pa takuo pozdravu publiko: “Sta vsi parjatelji, vsi žlahta”. An zadost emocjonan je dodau: “Ne morem pozabit, kuo je bluo na začetku v Sčiglah, kar je šele biu Ziv Zaccaria Gubana, velik glasbenik”. Chiabudini je potlé razla-gu, kuo je zbrau piesmi od CD (ki so an po italijansko an po furlansko) an kuo je prepisu glasbo v buvka: “Prepisat nie bluo lahko, an ist san biu pruot, zak pi-esam zgublja spontanost. Takuo san odločil, da piesmi bojo samuo harmonizi-rane. So sledi”. Pozdravili so še pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot an pod-presednik fundacije Crup Piero Commessatti, ki sta finančno pomagata za izdajo bukvi an CD plošče. Dielo ga je izdau Folkest libri, ki v petak je biu prisoten z direktorjem Adriano Del Favero, (m.o.) .1 r . .j# HhK: Na večeru z Nadiškimi puobi v Podboniescu Delovni tabor v Sečovljah od 15. do 28. julija Solinarski ekoturizem V Solinarskem muzeju na Sečovljah bo Ze četrto leto potekal mednarodni etnološko - renovacijski delovni tabor Soline - Saltpans. Odvijal se bo med 15. in 28. julijem, udeležilo pa se ga bo sedem prostovoljcev iz Italije, Švedske, Češke, Slovenije, Madžarske ter Finske. Program dela na taboru predvideva obnovitev preostalega solnega polja s katerim upravlja muzej, vsakodnevno pomoč pri spravilu soli in osveščanje prebivalstva prek medijev in promocije ekoturizma. Vodja tabora je PrimoZ Pipan: ppipan@hotmail.com Koncert ta-na Ravanci saboto na ne osan nu Pul zvecara ta-ana Ravan- Cl je bil den koncert od naga slavinskaga kora. ka an se kliče Viva la Musica. Isi koro an parhaja z °garske Doline, kà se mòre ričet, da to je dna od |e °ej liwči' dulin. ka so u~w Sloveniji. S° péli hčeri anu pa sMavi. Wse wkop petnest. f*ri ka počnet je je pra-aMala Luigi Negro anu je saludàl šindik od Rezije. Program se počel ziz uZo “Ore ti trije Krajavi”, ka to je na uža ka na ščale se pujé té din na Pernahti tana Solbici. Ni so zapeli pa driie dvi rozajanski, no bi-sko “Injyen čewa jityl gnat” anu “Da gora ta Banérina”. Ise to so uže, ka so péli naši judi anu ka profesor Pavvli Merku jè je prag’al da mòréjté jé pét pa koravi. Ni so zapéli pa driige uže anu za wse judi so j in liipali roke. Nejzat ko se rival programa, ni so zapéli SCè driie dvi. Zajtò ka ni so zapeli tu-w Reziji je zahwalila ma-teja Suhadolnik. Ona na rakla, da ni so bili karjè vésali prit vidét durino Rezijo anu poznat bo blizu Rozajane. To je bilu lòpu anu pa jiidi, ka so bili paršli jè čot so bili karjè vésali. L.N. Tè stare nawade, križavi Nawada na rii šče se zbubila. VVsaj ta-a Njivi nà jè ščale Ziwa tej po starih. Dardo potresa, wsala vas jè mèla swòj kriz anu pa okul tih planin jiidi so snačali kriz za Sin Gwàn ano za Sin Pjèrin. To nuč na Sin Gwàn naši jiidi so diwali na nuč trave anu mast. Ise trave to so bile kamomi- la, bez anu druge. Mast ni so doparali nejveč za otroke ko to jè jè bolèlo kej. Ni dijo riidi naši te stari da ise reči ni majo jet rése ka spadiiwa ito nuč. Litus za Sin Gwàn ta po Reziji ni se vidil ni-dan kriz ma za Sin Pjé-rin ni so paračali ta-ana njivi tu din tò jè bilu, zawòjo isagà kriz jè se nardil drugi din. Tu-w Zvecara judi so si spravili wse okul kriza anu ti mladi so vijali čidule. Cidule ni se vijawajo koj ta-na Njivi anu iso+ wzé prit nu prit. Ti ka so paračali litus kriz ni so dorivali spravit pa beče anu ise beče ni so je dali nu-w Aviano za pomagat tin bulnam. L.N. Četrtek, 11. julija 2002 4 Za videmsko pokrajino naj bi upoštevali 21 občin Paritetni odbor začel s teritorjem s prve strani To “ozemlje” sestavljajo občine in njihovi zaselki, ki jih določi paritetni odbor (v roku 18 mesec od ustanovitve) na zahtevo 15 odstotkov državljanov oz. tretjine občinskih svetovalcev zainteresiranih občin. Seznam tako določenih obCin in zaselkov z odlokom odobri predsednik republike. Paritetni odbor je na svoji zadnji seji skoraj soglasno odobril seznam 39 obCin videmske, gori-ške in tržaške pokrajine. Zupanom in približno 450 občinskim svetovalcem s tega območja bo predsednik Race tako naslovil pismeno vprašanje glede namenov vključitve v predvideni seznam. Casa za odgovor bo vse do 15. oktobra letos. Kar zadeva Videmsko bodo pismo prejeli župani in svetovalci obCin Čedad, Podbonesec, Speter, Svet Lenart, Sovodnje, Srednje, Dreka, Grmek, Tipana, Bardo, Rezija, Ahten, Fojda, Naborjet -OvCja ves, Prapotno, Trbiž, Tablja, Montenars, Centa, Neme in Tovorja-na. Drugi del zasedanja paritetnega odbora je bil posvečen aferi dvojezičnih oz. enojezičnih izkaznic v občinah Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina. Na osnovi t.i. Scajolovega dekreta in odgovora Deželnega upravnega sodi-SCa je namreč tržaški prefekt županom ponovno ukazal, naj začnejo z izdajanjem osebnih izkaznic tudi v izključno italijanskem jeziku. Na ukaz je pritrdilno odgovoril le devinsko-na-brežinski župan Giorgio , Rado Race, Davide Clodig in Andrej Berdon Ret (Hiša svoboščin), medtem ko so se v ostale tri občine že v ponedeljek zjutraj predstavili prefektovi komisarji “ad akta”. Slednji so uslužbencem matičnih uradov namesto “uporniških” Zupanov ukazali, naj na zahtevo občanov izdajo enojezične izkaznice. Slovenski Zupani, ki so Scajolov dekret ocenil za nelegitimnega v kolikor ne upošteva zaščitnega zakona, so med drugim napovedali priziv na vse pristojne forume in prosili za nujen sestanek z državnim poglavarjem Carlom Azegliom Ciampijem in novopečenim notranjim ministrom Pisanu-jem. S slovenskimi župani je solidarna vsa slovenska narodna skupnost, ki je Scajolov dekret že ocenila kot grobo kršitev zaščitnega zakona. Ob zaključku zasedanja je paritetni odbor sklenil, da se bosta predsednik Rado Race in podpredsednik Maurizio Le-narduzzi sestala s štirimi Zupani ter s tržaškim prefektom Grimaldijem, nakar bo odbor o vprašanju osebnih izkaznic ponovno razpravljal na prihodnji seji, ki bo v petek 19. julija. (ig) m ZELENI i LISTI f/ Ace Mermolja Clen 18 in razkol med sindikati V Italiji postaja sindikalno vprašanje ključno in to tudi na političnem prizorišču. Berlusconijevi vladi je namreč uspelo podpisati “Pogodbo za Italijo” s sindikatoma CISL in UIL in torej brez največjega sindikata, to je CGIL. Sporazum, ki sta ga podpisala CISL in UIL ne prinaša posebnih pridobitev, nedvomno pa načenja člen 18, ki je bil doslej jabolko spora. Ko bi tekmovali, bi pripisal zmago vladi. Uspelo ji je namreč naslednje: a) Sindikati so nastopili ločeno, kar bo vneslo huda trenja v Oljko-levo sredino. Del pripadnikov Oljke je vpisan tako v CISL in UIL kot, in to je največji del, v CGIL. Cofferati je ostal osamljen, vendar bo njegova samota samo še izostrila boj v stranki Levih demokratov. Trenutno ima na bazi Cofferati veliko simpatizerjev, kar bo skušal vnovčiti tudi proti D'Ale-movi in Fassinovi struji. Cofferatijeve peripetije v odnosu do CISL in UIL pa ga verjetno oddaljujejo od Prodija. Vse te povzročajo v Oljki in na levici gla- vobole, predvsem pa razveseljujejo Berlusconijevo vlado. b) Naslednji razlog za vladno koalicijo je v samem sporazumu. Po eni strani potrebujejo industrijski mogotci možnost, da odslovijo del delavcev. Takšen primer je tovarna Fiat, ki bo morala uravnovesiti negativno bilanco. S prodajo avtomobilov je trenutno ne bo. Prav tako pomemben je simboličen rezultat. Postaviti vprašaj nad členom 18 danes, pomeni postaviti pod vprašaj celoten sistem sindikalnih in socialnih odnosov, skratka to, kar Berlusconi imenuje kot svojo reformo. Ko Berlusconi in italijanska Zveza industrijcev ne bi imeli pred očmi sicer šepajočega ameriškega modela kapitalizma, bi pogajanja pričela pri lažjih točkah in postopoma prešla k najtežjim vprašanjem. Berlusconi pa se je odločil, da prične pri vrhu piramide, ki zaobjema sicer del delavcev, le ti pa tvorijo trdo jedro sindikatov. c) Sindikalne peripetije potrjujejo, da na levici in v celotni Oljki še zdaleč ni prišlo do odjuge in po- sledično do sestavljana enovitih programov. Ko bi Oljka imela jasno programsko podobo gospodarskega in socialnega ustroja, bi sindikati, ah vsaj njihovi deli, imeli prav tako jasno referenčno točko. Ker se opozicija še vedno lovi med polemikami, je ostal Cofferati sam, čeprav s številnimi pristaši na”bazi", kar seveda izkorišča. d) Samota je grda. Če se zadeve ne uredijo, se kaj lahko pripeti, da ho njegov objektiven položaj silil Cofferatija, ki je po kulturi reformist, v vedno skrajnejše pozicije. Desnica bo namreč potiskala CGIL v skrajnost, kar dokazujejo vladne trditve, ki pripisujejo sindikata krivde za umor Biagija-Krivda naj bi bila prav v sindikalnem ekstremizmu, ki da odpira vrata terorizmu. Kako iz teh pasti? Odgovor je enostaven, čeprav je pot njegove realizacije težka. Boji med strankami in boji v strankah (mislimo vedno na vodstva, saj velikih strankarskih struktur ni več) so rak rana Oljke in levice. Pričel je namreč čas programov in ne le prekladanja stolčkov in stolic. Potrebni bi bili jasni znaki nove zrelosti in sposobnosti za skupno programiranje. Dokler teh znakov ne bo, bo S( tako slaba in šepava Berlusconijeva vlada vedrilo po lastni volji, opozicijo pa bo tekala za vozom po Cankarjevem klancu. Clan presidiuma evropske Konvencije v Vidmu srečal nadškofa, predsednika Pokrajine in Odbor 482 Peterle: “Evropa ima več src in duš” Zreli so časi za razvijanje nove ravni odnosov do jezikovnih in kulturnih razlik v Evropi - Pomen Konvencije s prve strani “Evropa ima veC src, duš in jezikov. Prepričan sem, da lahko Evropska Unija razvije novo raven odnosa do jezikovnih in kulturnih razlik in ravno konvencija je priložnost za S. Pietro: Bed & Breakfast prorogati i termini del bando Il consiglio di amministrazione del Natisone Gal ha prorogato dal 28 giugno al 31 luglio 2002 i termini per la presentazione delle domande riferite al bando di concorso per la presentazione di progetti relativi all’azione 5.1 del Bed & Breakfast. Si ricorda che i beneficiari sono i cittadini residenti nei 9 comuni delle Valli del Natisone che abbiano la disponibilità dell’edificio di residenza, a-venti titolo nel rispetto delle vigenti norme di legge e che con tale iniziativa non intendano avviare un’attività di tipo professionale, limitando la loro attività al settore del Bed & Breakfast. Per ulteriori informazioni ci si può rivolgere a : Natisone Gal Soc. Cons. a r.L, Via Arengo della Slavia 1, 33049 San Pietro al Natisone (UD), tel. 0432/717003, fax 0432/717742 tutti i giorni, e-sciuso il sabato, dalle ore 9.00 alle ore 12.00. Lojze Peterle (na sredi), ob njem direktor La vita cattolica Ezio Gosgnach (na levi) in podpredsednik “Filologiche" Pier Carli Begot to”, je na sedežu Furlanskega Filološkega društva (SFF) prejšnji teden podčrtal Peterle. Sicer konkretne težave se lahko hitro pojavijo, ko je govora o jezikovni pluralnosti v Evropi, je podčrtal. Na vrhu v Lac-hnu so sklenili, da bodo uradni jeziki med pripravami Konvencije le tisti 11. držav Članic. Problem ni bil načelnega znaCaja, paC pa tehnični oz. Člani konvencije so si predstavljali nujnost dodati še 11 kabin za prevajalce in s tem dodatne večmilijonske stroške. Problem je bil rešen z enim samim dodatnim prevajalcem. V konvenciji je torej nujno rešiti naCelna vprašanja, je podčrtal Peterle, in na tej osnovi se bodo kasneje reševala konkretna tehnična in finančna vprašanja. Občutljivost za različne identitete v Evropi narašCa, je dodal, in Evropa bo mo- čna navzven, kadar bo močna navznoter, to pa bo dosegla, ko bo spoštovala vse svoje identitete, vse jezikovne razlike ne glede na številčno moC vsakega od njih. V pogovoru s predstavniki slovenske in furlanske skupnosti je Peterle podčrtal razliko med procesom združevanja in širi-tive Evrope. Slednji je tehnični pojem, za proces ši-ritive Evrope so namreč potrebni dogovori, podpisi in ratifikacije vlad in parlamentov. Združitev pa je proces protagonisti katerega so ljudje, ki živijo na eni in drugi strani nekdanje železne meje. Peterle je poudaril zgodovinsko priložnost, da vplivamo na vsebino Konvencije, za kar pa je potrebna večja strnjenost med predstavniki civilne družbe v Evropi. Zavzel se je tudi za večje sodelovanje med Furlanijo in Slovenijo, saj ni od Bruslja odvisno, Ce bo kulturna izmenjava med nami intenzivnejša. V Konvenciji bo imel regionalni nivo pomembno mesto, je povedal in tudi regionalna identiteta. Izpo-stavil je naCelo subsidiaf-nosti in tudi s tem v zvezi je izrazil dvom, da bi BrU' selj vplival na izvajanje za' kona 482. Na predlog fuf" lanskega predstavnika, da bi v razpravo o Konvencij1 vključili skupne evropsko standarde na ravni zašCite manjšin, ki naj bi se jih pO' samezne države držale podobno kot je bilo glede monetarne politike in uve-dbe evra, je Peterle izp°' stavil dejstvo, da ni glede te problematike skupno določene politike in da se v Evropi marsikdo boji slovenskega modela zaščita-Istočasno pa je poudaril, da ne bo Konvencija priložnost le za nekaj lepotilni*1 sprememb, da je nasprotn0 dosti govora o vrednosta*1 ter da so Casi zreli za viSj0 raven upoštevanja in spO" štovavnja kulturne in jez*' kovne drugačnosti, (jn) Aktu ni n n --------------------------------------------------------------------------- novi matajur r Ixtvl lA/Lv 11 LLs Četrtek, 11. julija 2002 ^) Mm Sopra uno degli allevamenti di conigli realizzati sul territorio di S. Leonardo, a fianco un’immagine di Scrutto nunciato il ricevimento di due contributi dal Fondo montagna. Il primo, di 258 mila euro, servirà per l’acquisto di un capannone a Cemur, il secondo, di 26 mila euro, concorrerà ai lavori di rifacimento della centrale termica della scuola media ed elementare. Il consiglio ha anche approvato all’unanimità la realizzazione di un’e-copiazzola (51 mila euro provenienti dalla Provincia) che troverà spazio in un’area retrostante la sede municipale. Dal primo agosto, infine, i Comuni di S. Leonardo, Stregna, Drenchia e Grimacco a-vranno lo stesso segretario comunale, (m.o.) S. Leonardo: la minoranza si astiene sul nuovo strumento urbanistico Piano regolatore approvato, discordanza sugli allevamenti dalla prima pagina L’assessore Romeo Si-bau ha toccato poi i punti più rilevanti del piano. In primo piano la questione delle cave di estrazione della pietra (“Abbiamo introdotto un parametro che non permette la creazione di nuove cave a meno di 250 metri dai centri abitati”) e degli allevamenti. La vicenda è nota e continua a far discutere, a S. Leonardo. La realizzazione di tre allevamenti cunicoli ha fatto insorgere un comitato di cittadini vicino alla minoranza consiliare. “Abbiamo stralciato le tabelle che riguardano la distanza dalle abitazioni, mantenendole a-vremmo tolto la possibilità di realizzare qualsiasi struttura zootecnica. Nelle norme di attuazione è però Prevista l’impossibilità di creare allevamenti a carattere industriale” ha spiegato l’assessore. Ma su questo punto, secondo l’opposizione, sta il problema. Proprio durante l’assemblea il sindaco aveva dichiarato, rispondendo ad un’interrogazione, che i tre allevamenti sono da dichiararsi agricoli e non industriali. Per un gruppo di ol- tre 300 cittadini, invece, non è così. E la minoranza consiliare, con un intervento del capogruppo Beppino Crisetig, ha ribadito che la scelta delFamministrazione •mette la parola fine sul possibile sviluppo del territorio comunale: “Si tratta di decidere se il nostro territorio va valorizzato con un’offerta turistica compatibile con l’ambiente, o se al contrario riteniamo di poterlo prestare come supporto ad attività deturpanti per l’ambiente e dannose per la salute”. E ancora: “Preoccupa lo stralcio delle tabelle A e B dell’articolo 22 del Piano regolatore perché a nostro avviso il mantenimento delle stesse darebbe maggiori garanzie per la salvaguardia dell’ambiente e della salute pubblica”. Il Prg raggiunge, secondo l’assessore Sibau, il grande obiettivo di trasformazione di un’area di fronte alla zona residenziale di Scrutto sulla quale l’intervento potrà essere anche privato. Ma per Michele Tomasetig, consigliere di minoranza, “nelle frazioni è ormai quasi impossibile costruire, a favore invece di Scrutto”. Lo strumento urbanistico sarà comunque dotato di un piano di flessibilità con il quale si potrà riconsiderare la funzione di certe aree. Michele Obit Lese 482,8. Leonardo si muove Rispondendo ad un’interrogazione della lista civica “Per la gente con la gente”, il sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau ha annunciato che sia la Comunità montana delle Valli del Natisone (di cui è commissario) che il Comune hanno presentato in tempo utile le richieste per contributi in base alla legge 482 che tutela le minoranze linguistiche in Italia. Per quanto riguarda il Comune è stato proposto un preventivo di 6350 euro per “indicazioni scritte rivolte al pubblico”. L’ente montano ha invece intenzione di assumere un traduttore sloveno che verrà inviato, in caso di necessità, anche alle amministrazione comunali. Durante l’assemblea consiliare il sindaco ha an- L : s vU "/'-Ai ‘ J A:/ ^2.;- L " V'-- A- Ti ; ' ''. , ' j r\'A>:. L/ v;‘-A jVA; AV y. v : - .-V. A; .... A - ; v. LA A/ A;’/:.' v ; vAjV(L;,Vy AvV- finestre di qualità certificate e garantite San Pietro al Natisone (UD) Tel. 0432 727286 Fax 0432 727321 www.hobles.it četrtek, 11. julija 2002 Inaugurati sabato l’aeroporto realizzato da Ingold Airlines e l’ufficio postale curato da Piermario Ciani A Topolò nuovi voli e timbri All apertura della nona edizione sono intervenuti il sindaco Canalaz, l'assessore provinciale Cargnelutti, il senatore Budin e il presidente della Regione Tondo - La “Stazione” aperta fino a domenica 21 luglio dalla prima pagina Forse qualche anno fa si poteva ancora parlare di miracolo, oggi c’è la consapevolezza che Topolò è il fulcro attorno a cui ruota un mondo straordinario. Che questo sia “una lezione importante alla politica”, come ha affermato sabato l’assessore provinciale all’istruzione Paride Cargnelutti, o semplice-mente “un messaggio di carattere culturale”, come ha detto il presidente della Regione Renzo Tondo, è qualcosa che serve solo a condire una forte sensazione di apertura e di visione ampia. Certo, restano i problemi, evidenziati bene per altro dal sindaco di Grimac-co Lucio Paolo Canalaz: “Le leggi di tutela sono positive ma non bastano, è necessario lo sviluppo eco- A fianco la piazza superiore di Topolò domenica, sotto Jan Cvitkovič (a destra) assieme ad Aleš Doktorič, ancora sotto a sinistra la tabella degli arrivi dell’aeroporto, a destra Piermario Ciani e Moreno Miorelli durante l’inaugurazione dell’ufficio postale *5* m A1 i * nomico, ci vuole l’impegno politico della Regione”. Topolò è comunque anche il luogo dove si riaffermano una particolare lingua e una particolare cultura, come ha ricordato il senatore Miloš Budin. In questo senso valgono, ancora una volta, le parole della presidente dell’Associazione degli artisti della Benecia, che assieme all’Associazione Topolò organizza l’evento. Questa volta in dialetto sloveno: “Ciemo bit tu sviete, Ziviet naše življenje brez pozabit kiek po pot, navade so duša znanja”. * * * Una volta terminati i preparativi e la fase di autorizzazione burocratica, durati 19 mesi, si sono conclusi i lavori di consoli- Da sinistra Dane Mitchell, John Grzinich e John Hogan potranno acquistare i francobolli ufficiali emessi da stati immaginari (di BuZ Blurr, Pygoya, Emanuela Biancuzzi, Pinky, Marcello Diotallevi, Prof. Bad Trip e altri) e crearsi da soli le lettere e le cartoline commemorative dell’evento. Nel prossimo fine settimana nuovi incontri (vale la pena segnalare che il vi- deo “Meja” di Nadja Velušček e Anja Medved è stato spostato dal 12 al 17 luglio), mentre sono iniziati e proseguiranno fino al termine della “Stazione” i laboratori per bambini e ragazzi di percussioni metalliche e di ritmica e ippote-rapia diretti rispettivamente da Nello Da Pont e da E-lisabetta Then. damento e di illuminazione dalle pista dell’aeroporto, opera della Ingold Airlines che, all'interno del progetto, ha realizzato anche un video proiettato sabato. Ingold Airlines permette, con la tecnologia avanzata "more than miles", un col-legamento regionale stabile a Topolò che può essere attivato in caso di bisogno in qualunque momento. Per tutta la durata della manifestazione funzionerà a Topolò anche il nuovo ufficio postale, gli intervenuti potranno usufruire dell’annullo speciale “Phi-latelic fun” per timbrare la corrispondenza in partenza e in arrivo. Nell’ufficio postale, curato da Piermario Ciani, si Gli eventi dei prossimi giorni VENERDÌ’ 12 LUGLIO dopo il tramonto Voci dalla sala d’aspetto-Glasovi iz Čakalnice, incontro con Ferruccio Bmgnaro da notte all'alba Le lune di Topolò: “Orfeo” di Cocteau, a cura di A. Korvenheimo NEI tilQKfil 13 E 14 EVVUO “La cucina accordata”, eventi culinari acustici di Alien Productions “Reti-mrieZe”, intervento visivo dello Studio Rataplan SABATO 13 LOGLIO tardo pomeriggio “Blues and soul”, concerto acustico dei Dangerous mood verso sera “Glasovi - voci”, incontro con Boiko Lambovski, Jurij Hudolin, Maurizio Benedetti, Fabio Franzin dopo il tramonto, in diversi luoghi del paese Cineplex “L’isola di Antigone”, progetto video realizzato all’interno del carcere femminile di Udine da Rita Maffei e Carlo Della Vedova “La notte di San Giovanni” di Paolo Comuzzi Marc Behrens, “Nine zones”, “Source feedback", “Summation 0.2” domenica 14 i lici io ore 9 del mattino “Al di là della linea immaginaria-Cez namišljeno erto”, passeggiata da Topolò a Livek, a cura del K.d. ReCan dal pomeriggio “Stanza delle visioni” “Sahrawi”, 6 ore nei campi profughi, un documento di Patrizio Esposito dalie cinque alle sei di sera “Sentinella”, intervento di Dobbia- Laboratori di Teatro nel tardo pomeriggio “Le campane di Topolò”, concerto per campane e suoni elettronici di Davide Casali a seguire “A undici metri dal cielo”, incontro con Gian Luca Favetto verso sera Concerto del coro “Beneške korenine” dopo il tramonto “Stazione Topolò", Les tambours de Topolò diretti da Nello Da Pont e le immagini realizzate per il libro da Danijel Zezelj a seguire “Nemo - inilteleuropa.org”, un progetto di Roberto Paci Dalò MERCOLEDÌ’ 17 LUGLIO dal tramonto Improvvisazioni in diversi luoghi del paese dei 18 solisti della “Phophonix Orchestra" a seguire “Meja - Confine” di Naja VeluSCek e Anja Medved Postaja Topolove “Iz tišine”, raziskovanje med dušami novi matajur četrtek, 11. julija 2002 7 Procesija v Topolovem V nedeljo so v Topolovem praznovali vaškega patrona. Se več ljudi kot po navadi se je pretakalo po vasici, koder je tekla tudi procesija. Se pred njo je številnim mladim prisotnim spregovoril o plemenih našega sveta, o Topolovem in Chia-pasu, o sprejemanju drugačnih Pierluigi Di Piazza, duhovnik ki vodi znano furlansko središče za begunce in pribežnike v Zuglianu. Postaja Topolovo nam je v nedeljo zvečer ponudila izredno zanimivo in vsebinsko bogato potovanje “Iz tišine - From the silence”, ki ga je na film posnel Roberto Dapit. Njegova pot se je začela v Reziji in mimo Nadi-ških dolin zaključila na Cresu, v vasici Lubenice. Molitev, pesem in pripoved, rezi-janščina in hrvaščina, pust in velika noč, pritrkovalci in kmetje v polju in za mizo: vse to v živahni pripovedi raziskovalca in umetnika, ki se zna približati preprostim ljudem z občutljivostjo in Sabato scorso il presidente della Regione Friuli-Venezia Giulia era a Topolò. Ha portato il suo saluto a tutti gli intervenuti, ha plauso alla pregevole iniziativa, ha rimarcato l’attenzione delle istituzioni nei confronti di attività culturali di questo genere. Un altro amministratore, più vicino a queste realtà, ha sospirato un “Speriamo!” Sabato scorso Piermario Ciani, sensibile anch’egli alla necessità di infrastrutture dei Topoloučani, ha i-naugurato l’ufficio postale di Topolò. Ha scelto una piccola costruzione in fondo al paese, l’ha ripulita e riempita di cartoline gratuite, francobolli e timbri delle Funtastic United Nations. Ha chiesto a tutti di timbrare le cartoline e portarsele via... Molti cercavano la cassetta della posta dove poterle imbucare. Dopo il tramonto la Ingold Airlines ha inaugurato l’aereoporto di Topolò... costruito a Drenchia per e-vitare che l’arrivo e il decollo dei velivoli disturbasse la quiete del paese. Ancora molte persone scrutano l’orizzonte attorno a Topolò alla ricerca di indizi che accertino la presenza del vecchio aereoporto. Sabato sera ho conosciuto mia sorella, una ragazza di Padova (città dove studio) con uno spiccato accento emiliano (caratteristica che molti trovano anche in me)... Nonostante l’opinione di alcuni, noi non crediamo di assomigliarci molto, tuttavia abbiamo deciso che forse c’è tra noi una analogia più rarefatta, forse cosmica! (come la polvere che è venuto a catturare Dane Mitchell!) Domenica pomeriggio Pierluigi Di Piazza ha parlato delle “Tribù della Terra”. Ha legato le Valli del Natisone, la Camia, le montagne del Chiapas e della Colombia col filo rosso dei patimenti, dell’emarginazione, della semplicità dei grandi valori. Ha parlato di ospitalità, di fraterna accettazione dell’altro, volontà che accomuna la sua esperienza del Centro Balducci e quella della Stazione di Topolò. All’ufficio postale ci siamo stampati le braccia con gli annulli postali creati per la Stazione. Donatella ci ha detto: “Cosa fate, vi annullate? Beh, fate pure, qui ci hanno annullato tanto tempo fa”. Se ne è andata via ridendo... grazie a lei e a chi organizza la Stazione possiamo ironizzare a cuor leggero su queste cose. Il fatto che la Stazione sia ogni anno più gremita è una delle prove della nostra vitalità. Michela Predan toplino, ki se zaveda, da kmečki svet o katerem pripoveduje ugaša, a nakazuje možnost, seveda v spremenjenih oblikah, ohranjanja tradicionalnih običajev. Izredno številna publika, ki je sledila predvajanju fil- ma je Dapitovo delo nagradila z dolgim burnim aplavzom. Pohvalil ga je tudi slovenski režiser Jan Cvitkovič. V Topolovem je v nedeljo predstavil film “Kruh in mleko”, ki je bil prav tako toplo sprejet. V torek 9. julija je bil spet zanimiv glasbeni in gledališki dogodek. Paolo Cerlati, Enrico Strobino, Daniele Vineis - avangardni glasbeni pedagogi - in francoski koreograf Yves Favier so koordinirali performance “Okna iz Topolovega”, na kateri so nastopili tako za vizuelni kot glasbeni del mladi iz vasi, ki so sledili kratkemu laboratorju za glas in tolkala. Sledila je ponovitev Dapitovega “Iz tišine -From the silence”. (jn) DOMENICA 14 LUGLIO Drenchia - Soiarie, ore 17.00 Ortoteatro (Pordenone) • La pulce mingherlina e II berretto del folletto San Pietro - Azzida, ore 18.00 Consegna Premio La marionetta d’oro 2001 San Pietro - Azzida, ore 18.30 Minlmax (Bucarest - Romania) • Dracula Bovec (Slovenia) Kulturni Dom, ore 19.30 Teatro Matita (Ankaran - Slovenia) • He beh? Stregna -Tribll Inferiore, ore 20.00 Mini Dlin Comic Marionette: (S. Pietroburgo - Russia) • Out of the blue San Leonardo - Crosto, ore 21.00 Teatro Le Giravolte (Lecce) • La lunga vita del signor Scazzamureddhu LUNEDI' 15 LUGLIO Savogna - Tercìmonte Superiore, ore 17.00 Mlnimax (Bucarest - Romania) • Dracula Grimacco - Topolò, ore 17.30 Dlvadlo Sus (Rokycany - Rep. Ceca) • Cappuccetto Rosso Pulfero - Rodda, ore 18.00 Ortoteatro (Pordenone) • La pulce mingherlina e Il berretto del folletto Bovec (Slovenia) Kulturni Dom, ore 19.30 L.G.MarlborfSlovenia) G.K.L.Split (Croazia) K.K.Z. Klagenfurt (Austria) C.T.A. (Gorizia) • Od eru do nk (from one to zero) San Pietro - Clenia, ore 20.30 Karromato (Praga - Rep. Ceca) • Circo de Madeira Torneano - Scuola elementare, ore 21.00 Teatro Le Giravolte (Lecce) • La lunga vita del signor Scazzamureddhu MARTEDÌ' 16 LUGLIO Prepotto - Canonica, ore 17.00 La casa degli gnomi (Padova) • Popolino Capelverde Savogna - Dus, ore18.00 Teatrino dei Fondi (San Miniato - Pisa) • la slrenetta e il principe Stregna - Polizza, ore 19.00 Karromato (Praga - Rep. Ceca) • Circo de Madeira Prepotto - Galla, ore 20.00 Figurina Animacios (Budapest - Ungheria) • Water parade Kobarid (Slovenia) Zdravstveni dom, ore 20,30 L.G.MarlboifSlovenla) G.K.LSplit (Croazia) K.K.Z. Klagenfurt (Austria) C.T.A. (Gorizia) • Od ena do nk (from one to zero) Pulfero • Specognis, ore 21.00 Dlvadlo Sus (Rokycany Rep. Ceca) • Cappuccetto Rosso MERCOLEDÌ' 17 LUGLIO Grimacco - Lombai, ore 17.00 Teatrino del Fondi (San Miniato - Pisa) • La slrenetta e il principe San Leonardo - Merso di sotto, ore 18.00 La casa degli gnomi (Padova) • Popolino Capelverde Stregna - Zamir, ore 19.00 L.G.Marlbor(Sloven!a) G.K.LSplit (Croazia) K.K.Z. Klagenfurt (Austria) C.T.A (Gorizia) • Od ena do me (from one to zero) Torneano - Prestento (Pie della Canonica), ore 20.00 Teatrino Giullare (Sasso Marconi - Bologna) • Rosa furiosa San Pietro - Vernasso, ore 21.00 Figurina Animacios (Budapest - Ungheria) • Water parade GIOVEDÌ' 18 LUGLIO Prepotto - Oborza, ore17.00 L.G.MarìboifSlovenia) G.K.LSplit (Croazia) K.K.Z. Klagenfurt (Austria) C.T.A. (Gorizia) • Od ena dò hit (front arre to zero) San Pietro - Sorzento, ore 18.00 Granteatrino della Marignana (Mogliano Veneto - Treviso) • The big fìve Savogna - Montemaggiore, ore 19.00 Molino Rosenkranz (Castions di Zoppola - Pn) • Il baule magico Bovec (Slovenia) Kulturni Dom ore19.30 Divadlo Piki (Pezinok - Rep. Slovacca) « Pippi Stregna, ore 20.00 Teatrino Giullare (Sasso Marconi - Bologna) • Rósa furiosa Pulfero - Biacis, ore 21.00 Le Marionette Gambarutti (Milano) • Circo! VENERDÌ' 19 LUGUO San Leonardo - Osgnetto, ore 17.00 Teatro Tages (Quartu S.EIena - Cagliali) • Cipollino Savogna - Brlzza, ore 18.00 Le Marionette Gambarutti (Milano) • Circo! Drenchia - Peternel, ore 18.30 Granteatrino della Marignana (Mogliano Veneto - Treviso) • The big five Pulfero - Rist. "Al Vescovo", ore 20.00 Divadlo Piki (Pezinok - Rep. Slovacca) • Ptppi Torreano - Togliano (Canonica), ore 21.00 % Arrivano dal mare! (Cervia - Ravenna) • Oggetti da favota SABATO 20 LUGLIO Cividale - Arco Medievale, ore 11.00 Divadlo Piki (Pezinok - Rep. Slovacca) •Pippi Grimacco - Clodig, ore 18.00 Molino Rosenkranz (Castions di Zoppola - Pn) • K baule magko San Leonardo - Altana, ore 18.30 Arrivano dal mare! (Cervia - Ravenna) • Oggetti da favola Torreano - Masarolis (Piazza), ore 20.00 Mini Dlin Comic Marionettes (S. Pietroburgo - Russia) • Out of the blue Prepotto - Bodigoi, ore 20.00 Teatro Tages (Quartu S.EIena - Cagliari) • Cipollino DOMENICA 21 LUGUO San Pietro - Sala Consiliare, ore 10.30 Assegnazione Premio La Marionetta d'oro 2002 San Pietro - Sala Consiliare, ore 11.00 I Piccoli di Podrecca Teatro Stabile del FVG •Varietà Marionette e 'aNròei'lVatisone 21 luglio 2002 Provinci« di Udlno Assessorato «Ila Cultura Inta Ragionala Taatrala dal Friuli Vanatla Giulia CTA-Cantro Ragionalo di Taatro d'Anlmaziona a di Figuro con il contributo di Ragiona Autonoma Friuli Venula Giulia In collaborazione con I Comuni di: San Piatro al Natlsona, Branchia, Grimacco, Prepotto, Pulfero, San Leonardo, Savogna. Stragna, Tornano, Clvldale dal Frtull. •ovac, Kobarid (Slovenia) M ittelP est 2002 L'ingresso a tutti gli spettacoli e gratuito Četrtek, 11. julija 2002 V nediejo 7. julija velik praznik okuole cierkuce Svetega Louranca ParHlocjeje vse puno strašilih strašil Ideja kulturnega društva Rečan začet polietje s strašili je očitno gor v garmiškem kamunu zaries vseč. Te malim pa tudi te velikim. An lietos smo videl gor par Hlocje kakih dvajst strašil na luojtrah, liesincah, na kandreji al pa na čoji, parslonjene na zid al pa na kak pai. Vič ku pu so jih nardil te narmlajši, an dva mlada lieška puoba sta tudi nesla parvi premio. Ja, kuo se sviet obrača. Ankrat so kumetje pozno pomlad, kadar se je začelo žito zorit na puoju, hitiel runat strašila za pregnat tiče an branit njih pardielo. Kaka stara cunja, stare čerjejue an kaka vieja an je bluo nareto. Sada obedan na diela vič strašil, na njivah se vide le kak kos plastike na kaki palci. Sada dielajo konkorš za narlieuše strašilo. Pokazalo pa se je, de Rečanjam na zaries manjka fantazija. Marsina so praznoval postrojeno cierkuco Lietos bojo imiel v Marsine, v cierkvici Svetega Louranca doplih senjam. Tist, ki ga vsako lieto častijo na praznik patrona Sv. Louranca. Imiel pa so ga tudi v nediejo 7. julija, kadar so napravli velik praznik za njih postrojeno cierkuco. Na maši so se zbrali vsi duhovniki iz naših dolin an še kajšan od zuna blizu, paršli so tudi štierje Zupani: podbonie-ški, špietarski, sauodenjski an tavorjanski, piela sta dva zbora: Nediški puobi an Pomlad iz Laz. Paršlo je puno Marsincev iz vsieh sosednjih vasi, kjer žive an dol z laškega. Bluo je lepuo an veselo. Ljudje so po maši posiedal v sienci, otroc so se norči-nal po liepi planji pod cierkuco, veselo so jo piel Nediški puobi an okuole njih jim je marsikajšan poma-gu, potle sta Alessandro an Marco vetegnila uon njih ramonike an je ratalo še buj živuo. Na smiemo pozabit poviedat, de so an za tel praznik marsinske žene napravle metre an metre dugo mizo puno dobruot an še posebno sladčin. Cierkuca je bila zazidana v poznoromanskem caj-tu, v 13. stoletju je bla posvečena, močnuo so jo poškodoval potresi od lieta 1511 an 1513, pa so jo nazaj postrojih Lieta 1794 jo je čedajski kapitelj skon-sakru in ukazu, naj jo poderejo pa vasnjani nieso pustil. Takuo, kadar so lieta 1822 zazidal cierku v Marsine je tista ratala votivna. Tudi v parvi uojski an v zadnjem potresu je cierkuca tarpiela. Sada s fi- Sada se vasnjani iz Marsina troštajo, de bo moč obnovit še oltar v cierkvici Sv. Louranca \ Na varhu Alessandro an Marco Medveš z njih ramoniko sta nardila senjam, tle blizu štierje šindaki an part gaspuodu, ki so somaševali nančnim prispevkom dežele an še posebno na iniciativo an s pomočjo vasnja-nov je cierku postrojena. An vsi so v nediejo praznoval an se veselil. Udobila sta Chiabai Erik (na levi) an Chiabai Ruben z Lies A Lig la Via dei monti sacri Venerdì 12 luglio alle o-re 11 a Lig, in Slovenia, verrà presentato agli operatori italiani e sloveni il progetto La Via dei monti sacri. Si tratta di un progetto che il Comune di Prepotto, con il supporto del consorzio Arengo e la società In-siel, sta predisponendo al fine di valorizzare i santuari di Castelmonte, Marija Cel e Stara gora. Ugledni gostje Beneških Slovencev so si najprej ogledali Staro mesto in nato šli na Matajur Obisk planincev slovenske TV Koča Dom na Matajur je je vse bolj prostor, kjer se srečujejo ljubitelji gora in prijatelji Benečije A Villanova musica in grotta Villanova delle Grotte, in comune di Lusevera, ha organizzato per domenica 14 luglio una bella manifestazione all’interno delle Grotte. Nella sala del la-ghetto alle ore 11 ci sarà un concerto con il quintetto d’ottoni “Rojale” ed il coro “Penne nere” del gruppo A-na di Sedilis. Nella seconda parte della manifestazione verrà inaugurato un nuovo percorso turistico ipogeo. Seguirà l’inaugurazione della reception. V imenu Planinskega društva RTV iz Ljubljane se iskreno zahvaljujejmo Beneškim Slovencem, ki so nas dva dni vodili po najlepših kotičkih Čedada in nam hkrati pokazali lepote Matajurja. Toliko prisrčnosti, iskrenosti in dobrote nismo pričakovali. Najlepša hvala vsem, še posebej pa gospodu Juriju Bankiču in gospodu Igorju Tullu. Zaželimo si, da bi se še v bodoče srečevali! Z velikim spoštovanjem Tone Jarc Ljubljanski gostje in beneški planinci pred kočo Cividale per la prima volta in gara Domenica prossima. 14 luglio a partire dalle ore 10, a Cividale si daranno battaglia oltre 150 atleti e semplici appassionati che carta del centro storico alla mano, andranno alla ricerca delle “lanterne”, i caratteristici punti di controllo dell'orientamento. E la prima volta che la manifestazione, inserita nel circuito nazionale dei centri storici, giunge in Friuli. La competizione è valida per la 4 prova del Trofeo nazionale di Corsa orientamento in centro storico ed anche come prova di campionato regionale di società. u' • , novi mataiur A Mimmatajur —----------------------- —... E’ finita la scuola!". Un po’ sollevati per /’ anno scolastico giunto a conclusione, ma, forse, anche con un po’ di rammarico, i bambini della scuola materna ed elementare di Savogna hanno fatto il giro del paese per dirlo a tutti che anche quest’anno è andata bene. E’ andata bene a chi da piccolo è diventato medio e da medio grande (per quanto riguarda i bimbi dell’asilo); è andata bene a chi è stato promosso alla classe seguente ed è andata molto bene a chi, l’unico!, ha superato l'esame di quinta elementare ed ora andrà a scuola a San Pietro e quindi rientra di diritto (!), nella categoria dei grandi, e questo, si sa, conta molto quando gli anni sono ancora pochini! Eh si, l’unico ad aver frequentato la quinta elementare a Savogna è stato Michele Vogrig di Savogna che vediamo assieme a tutti i suoi “ex colleghi’’ (asilo ed elementari) nel giardino di casa sua dove, per festeggiare il primo esame della sua vita, scorrevano aranciata e coca cola a volontà! E’ stato bello a Dordolla ... ma che camminate! Taborenije špietarske župnije za te mlade od 16. do 23. junija Festa a scuola po slovensko e in english Na sejmu svetega Petra an Pavia v Spietre so parpomagal, de bo buj liep, tudi otroc, ki hodejo v Suolo an takuo so napravli pru lepo razstavo (mostra) igri an igrač. Puno judi jo je šlo gledat an vsi so jal, de je bla zaries zanimiva, interesant Spetrska župnija je od 16. do 23. junija organizirala taborenje v Dordolli. Spremljali so nas don Mario in pet “animatorju”: Nicole, Martina, Manuela, Daniele in Andrea. V tistih dneh smo se veliko zabavali: sprehajali smo se po gorah Grauzaria, Gran Cuel in Vualt, kopali smo se v reki Aupa in veliko smo se igrali. Ko smo se vrnili domov smo bili zelo žalostni, ker gor v Dordolli smo preživeli zares zelo lepi teden! Tutto è cominciato domenica 16 giugno 2002, in un pomeriggio movimentato, quando siamo partiti in 20 tra ragazze e ragazzi per trascorrere una settimana a Dordolla, nel comune di Moggio Udinese. Questo “Campeggio Ragazzi” è stato organizzato dalla forania di San Pietro al Natisone per la durata di una settimana che è stata molto divertente ed anche impegnativa: abbiamo camminato tantissimo! Eravamo accompagnati da don Mario e da cinque bravi a-nimatori: Martina, Manuela, Daniele, Andrea e Nicola. C’erano con noi la sim-paticisima cuoca Teresa e l’infaticabile suor Giorgia. La prima sera ci siamo riuniti per decidere il nome ed il colore dei quattro gruppi formati ciascuno da cinque ragazzi e da un animatore. Dopo una notte insonne siamo partiti per l’esplorazione del territorio circostante ovvero il paese di Dordolla e il fiume sottostante. Durante la settimana abbiamo fatto molte escursioni sui monti Gran Cuel, Grauzaria, Vualt e un’uscita con la guardia forestale. La notte più attesa, quella in tenda, prevista per sabato è stata anticipata a giovedì perché le previsioni del tempo non promettevano bene. Abbiamo portato i nostri bagagli e le tende in uno spiazzo vicino al fiume, non molto lontano da Dordolla, abbiamo cenato sull’argine ed è stato molto bello sedere intorno al fuoco, che abbiamo acceso con la legna raccolta da noi, e cantare alcune canzoni. Sabato siamo andati sul monte Vualt. Arrivati al rifugio la maggior parte di noi non si è intrattenuta molto a causa dell’incontrollabile passione per il calcio (c’era la partita Sežgal - Turchia); altri invece sono rimasti al rifugio ancora per un po’. Domenica don mario ha celebrato la santa messa ed è poi seguito un favoloso rinfresco preparato dai genitori. Questa settimana è stata emozionante e un po’ faticosa. Grazie a tutti quelli che hanno collaborato per la realizzazione di questa bella avventura. Fiorella C., Giulia G., I-laria C., Vera F. Kuo je bluo lepuo okuole ognja! An kuo je bla frišna voda tu Aupi, ku tu naši liepi Nediži! presenti. Canti, scenette, poesie sono state recitate nel nostro bel dialetto sloveno locale e nella lingua inglese. Con padronanza di linguaggio e disinvoltura non comune i bambini hanno portato a termine la loro “fatica”. Un grande applauso finale dunque a-gli attori, alle insegnanti ed a tutti i collaboratori e-stemi. Nella scuola poi è stata allestita la mostra dei lavori dei bambini: 1) il laboratorio delle bambole di pezza, costruite come una volta, con l’assistenza di una sarta locale; 2) il laboratorio del legno con la realizzazione di vari lavori; 3) il laboratorio di pasticceria (colombe, focacce, ecc.) con la collaborazione di un nonno; 4) il percorso dei segni della religiosità popolare frutto di una ricerca sul territorio; 5) l’apprendimento nel dialetto locale di canti, conte, filastrocche; 6) i “murales” realizzati dai bambini. Un periodo denso di impegni. Giorni fa si è tenuto anche l’ormai consueto incontro con la gemellata scuola austriaca di Kreuth ed è stata l’occasione per un’altra riuscitissima festa con il saggio di ginnastica artistica (consolidata attività che da anni impegna la scuola). Come in quasi tutti i comuni delle Valli, anche a Pulfero sono ancora attive la scuola materna e la scuola elementare. In passato i plessi scolastici erano numerosi e distribuiti sul vasto territorio. Ora anche nella scuola si ripercuote la crisi demografica che attanaglia le nostre Valli. La prospettiva non è affatto rosea. Ma da una piccola realtà possono nascere grandi cose. Grazie all’impegno del gruppo delle insegnanti e dell’associazione dei genitori sono stati approntati interessanti progetti di offerta formativa. Il progetto che si prevede di realizzare a partire dall’anno scolastico 2002/2003 comprende due importanti settori: - il primo è il rafforzamento dell’insegnamento della lingua inglese per molte ore settimanali; - il secondo è l’attività teatrale e creativa quale strumento di conoscenza della propria cultura locale. L’associazione dei genitori della scuola materna ed elementare di Pulfero ci ha inviato nei giorni scorsi un articolo relativo alle attività scolastiche di quella scuola. Volentieri pubblichiamo anche perchè è bello essere informati ed informare su tutto ciò che accade sul nostro territorio, soprattutto ciò che riguarda i bambini, il nostro futuro e della nostra comunità. Come ad ogni fine anno scolastico la scuola dell’infanzia e la scuola e-lementare di Pulfero hanno organizzato l’incontro con i genitori, durante il quale sono state illustrate tutte le attività scolastiche intraprese nell’anno trascorso. Il segi giugno, nella sala consiliare del Comune di Pulfero, i bambini delle e-lementari e quelli della scuola per l’infanzia hanno riservato una bella sorpresa ai genitori ed a tutti i 10 novi mata jur četrtek, 11. julija 2002 Sport Bar al Ponte. B.C.B. e Al Vescovo conducono i rispettivi gironi del torneo di calcio a cinque di Liessa Tre squadre con un piede nei quarti Hanno buone possibilità il Bar da Remigio, i Black eagles e il Dughi team - Per le due migliori terze ancora tutto in gioco - Venerdì 19 in programma il torneo femminile con numerose presenze di prestigio Il 15° torneo di calcio a cinque dei Comuni, che si sta svolgendo a Liessa, sta esaurendo la fase eliminatoria. Martedì 2 luglio la B.C.B. 2002 l'Elettricista ha superato per 6-2 la Iurman legna da ardere di Grimac-co. Per Pulfero hanno fatto centro due volte a testa Patrick Chiuch e Davide Del Gallo, una rete a testa Walter Rucchin e Federico Cra-st. Entrambe le reti degli avversari sono state firmate da Piero Chiabai. Il successivo derby tra i Black eagles e la Pitture e-dili David Specogna ha visto il successo di misura dei vernassini per 3-2. Le reti del successo sono state firmate da Gianluca Peddis, autore di una doppietta, e da Daniele Specogna. Per i “pittori” un gol a testa di Massimo Medveš e David Specogna. Mercoledì 3 i campioni in carica del Dughi Team hanno avuto la meglio sull’Orso matto di Vartacia per 3-1. Le reti vincenti sono state realizzate da Antonio e Stefano Dugaro e da Matteo Tomasetig, mentre Fabrizio Loszach ha siglato la rete della bandiera savo-gnese. Con lo stesso risultato l’Albergo al Vescovo di Pulfero ha battuto l’Osteria al Collio. I tre gol dei pulfe-resi sono stati messi a segno da Claudio Scaravetto, Enrico Cornelio e Marco Carlig. Cristian Trusgnach ha firmato il gol dei ragazzi di S. Leonardo. A Liessa si terrà anche il torneo di calcetto femminile, in programma per venerdì 19 luglio. Vi parteciperanno quattro squadre professioniste (Tava-gnacco, Foroni e le migliori giocatrici della Libertas Pasiano di Pordenone, del Chia-siellis e del Vittorio Veneto) e due locali. Tra le calciatrici, due giocano nella Nazionale maggiore e due nell’Under 20. Non mancheranno le fanta-siste della nostra regione, tra cui la valligiana Debora Bucovaz. / Black eagles di Vernasso Veloclub, serie di successi nella categoria Giovanissimi Grandi soddisfazioni per il Velo-club Cividale Valnatisone arrivano grazie a una lunga serie di successi e di piazzamenti ottenuti dagli atleti della categoria Giovanissimi. Il 23 giugno ad Adorgnano a conquistare la vittoria è stato Valerio Iussig, imitato il giorno successivo a Colloredo di Prato da Leonardo Snidaro. Nella stessa manifestazione quarto posto di Luca Fort. Domenica 30 giugno a Tricesimo secondo posto per Leo- nardo Snidaro e terzo per Paolo Dandone. Nell’ultima uscita, domenica 7 luglio a Redipuglia, Leonardo Snidaro ha fatto il bis. Al secondo posto è giunto Paolo Dandone, al sesto Natalia Ciccone. Domenica 13 luglio la società organizza il 14° Giro delle Valli del Natisone riservato agli Allievi. La partenza sarà data alle 10 da S. Pietro al Natisone. L’arrivo è previsto a Ieronizza di Savogna per le 11.50. li uliagra Natalia e Dora Ciccone Giovedì 4 il Distributore Shell di Cemur ha avuto ragione deH’Osteria al Colo- vrat per 6-2. Per i giallorossi hanno segnato due reti Fabio Simaz ed Andrea Lance- rotto ed una Massimiliano Campanella e Luca Bledig; le due segnature dei ragazzi di Clabuzzaro sono state firmate da Antonio Primosig e Massimo Gus. E’ seguita la spettacolare gara tra il bar Ponte S. Quirino e il bar Remigio. I ragazzi di Giovanni Moreale hanno segnato sette volte: tre con Luca Gnomi, due con Matteo Trinco ed una a testa con Alessandro Ber-gnach e Gabriele Miano. I ducali hanno risposto con quattro reti grazie a Tullio (doppietta), Cristian Maco-rig e Mauro Dorligh. Venerdì 5 i Black eagles hanno travolto (11-1) la Iurman commercio legna da ardere. Per gli azzurri quattro centri di Alessio Gregorič -chio e Gianluca Peddis, due di Cesare Pinatto ed uno di Bruno Beltrame. Ancora u-na rete di Piero Chiabai per i ragazzi di Grimacco. Un pari (5-5) è invece scaturito dal match tra le Pitture edili David Specogna e la Rosticceria da Giuliana. Alle quattro reti di David Specogna ed una di Daniele Marseu ha risposto con una cinquina Graziano Iuretig. Lunedì 8 luglio l’osteria al Collio ha avuto la peggio (2-3) contro il Night club Cernizza, andato a segno con Luca Lavaroni, Aleksander Hrast e Diego Petri-cig. Per i ducali hanno segnato Simone Crisetig e Fabio Valentinuzzi. Infine l’Albergo al Vescovo (quattro reti di Enrico Cornelio, due di Federico Clavora, una di Marco Carlig e Roberto Clarig) ha surclassano per 8-1 i savognesi dell’Orso matto, che hanno risposto con la sola rete di Michele Dus. Quattro contro quattro, il trofeo ai Ghidioni 11 torneo di calcio si è giocato a Clenia Sabato 6 e domenica 7 secondo Tomeo di calcio a luglio a Clenia di S. Pietro quattro organizzato dalla al Natisone si è giocato il Pro Clenia. Il Turistično društvo Livek invita a partecipare alla ventesima edizione del torneo di calcetto a sei che si disputerà sabato 27 e domenica 28 luglio presso il campo di gioco locale. L’iscrizione, pari a 11.000 talleri, deve essere versata prima della gara di esordio. Le iscrizioni si chiuderanno mercoledì 24 luglio. A fine mese il torneo di Livek Il montepremi della manifestazione sarà il seguente: alla prima classificata andranno 110.000 talleri oltre a un trofeo e ad una coppa, alla seconda 50.000 talleri e la coppa, alla terza 11.000 talleri e la coppa. Dalla quarta all’ottava classificata andrà una coppa. Riconoscimenti verranno consegnati anche al miglior giocatore ed al migliore portiere del torneo. Per informazioni ed i-scrizioni telefonare a Milan Medveš (telefono 031 596350) e Jerry Grosar (041 579 940). Le due squadre finaliste a Clenia. A sinistra la consegna del trofeo Al termine della lunga maratona, in finale la squadra di Ghidioni ha superato per 5-0 della Smokers. Ad aggiudicarsi l’ambito trofeo offerto dalla Pro Clenia è stata dunque la squadra di S. Pietro capitanata da Luca Mottes. La coppa per il secondo posto, offerta dal Comune di Savogna, è andata ai ragazzi di Ponteacco guidati da Patrick Birtig. Al terzo posto la formazione slovena di Nova Gorica premiata con la coppa del Comune di Drenchia. Premi individuali sono andati a Federico Crast che con dodici centri è risultato il capocannoniere della manifestazione, e ad Alberto Birtig, consacrato miglior portiere del torneo. Migliore giocatore è risultato Stefano Sbisà, mentre Raffaele Iussig è stato premiato per avere realizzato il gol più spettacolare. Paolo Caffi četrtek, 11. julija 2002 Zlata poroka /*> CT V Mislim, de muoj tata an moja mama bojo zlo veseli se videt na straneh vašega gjor-nala, v liepi parložnosti, ko praznujejo njih zlato poroko...”. Takuo se začne pismo, ki nam ga je pošljala Tiziana iz San Dona di Piave, an gre napri: “...sveta maša za njih petdeset liet poroke je bla par sveti Devici Mariji na Krasu v nediejo 26. maja. Mašavu je monsinjor Qualizza. Muoj tata je Nisio Trinco - Zefutou iz Trinka, moja mama je pa Maria Briz - Suoštarjova iz Kraja. Na 17. obrila lieta 1952 sta se bla oženila dol v Vidmu, v svetišču “Madonna delle Grazie”, pa za njih zlato poroko so želiel srečat parja-telje an žlahto v tisti cierkvi, kjer sta bla okarščena, v tisti cierkvi, kjer čeglih živta deleč od nje, v Veneto, jim je nimar v sarcu an v pameti. Ist, Tiziana, moja hči Gaia, muoj brat Sergio an njega družina jim želmo, de bi njih življenje teklo nimar v mieru an ljubezni adnega do druzega takuo, ki je bluo do zda. Posebna zahvala naj gre Renzu, ki daj taz Avstralije je želeu stat blizu naši mami an tatu v teli liepi parložnosti, zak petdeset liet skupnega življenja, so zaries an poseban šenk za vsakega človieka, zaries adna posebna parložnost”. Zvestuo publikamo telo veselo novico, veseli smo, za kar sta Maria an Nisio z njih lepo družino do-živiela, veseli smo tudi, kar vide-mo, de naš ljudje, čeglih žive deleč tle odtuod se na pozabejo na njih duom an takuo, ki se lepuo vide, ko se prebiera pismo od Tiziane, tolo veliko ljubezan do njih majhane zemlje so jo lepuo navadli an njih otrokam. Dragi Nisio an Maria, še puno veselih an zdravih dni vam želmo tudi mi. Auguri, zia Giuseppina Giuseppina Zuancjova iz Gorenjega Marsina, ki živi du Cedade, je že na 27. februarja dopunla 80 liet, pa vesta kuo je... mlin so ga ku-mi seda finii za nest žvilupavat fotografije! Ben nu, draga tetà, nie nikdar prepozno za ti želiet vse narbu-ojše. Daržajse nimar takuo kuražna, zdrava an vesela. Tuole ti želmo vsi v družin: navuodi, sestre, kužini an kužine. II 27 febbraio, Giuseppina Medveš - Zuancjova di Mersino Alto ha compiuto 80 anni. “Purtroppo, cara zia, ho dovuto attendere la fine del milino!” Nella foto è assieme alla nipote Amelia ed al marito Narciso de Vallier. Nella foto non c’è l’altra nipote, Gemma Zuancjova, sorella di Amelia. Come potete vedere, la zia si mantiene bene ed è in gamba! Fa da sola tutti i suoi lavori domestici e pure le commissioni, a parte, ovviamente, le cose pesanti per le quali noi tutti le diamo volentieri una mano. Cara zia Giuseppina, continua così! E’ l’augurio che ti facciamo noi tutti i nipoti, sorelle, cugini e cugine. Ti auguriamo di rimanere ottimista ed in buona salute e, soprattutto, sorridente, come sulla foto. Aspettando l’estate... Alla presenza del presidente Elio Coren e dei dipendenti, si è svolta nella casa di riposo “G. Sirch” di San Pietro al Natisone, nel pomeriggio di domenica 23 giugno, una festa denominata “Aspettando l’estate”. E’ stata allestita nel soggiorno della casa di riposo una sala da ballo, dove la musica ha fatto da filo conduttore. Eliseo Dorbolò ha fatto sì che la musica degli anni 30 e fino agli anni 60 abbia fatto cantare, ballare e soprattutto socializzare gli o-spiti facendo loro trascorrete un bel pomeriggio in piacevole compagnia. All’intemo della festa si è svolta anche una gara canora, senza base musicale, a cui hanno partecipato ben 11 concorrenti, di cui il più piccolo di 4 anni ha cantato una canzoncina in friulano, mentre gli altri, con tanto di foglio per non dimenticare il testo, si sono cimentati nelle migliori canzoni del festival di Sanremo. Ha vinto la coppa, messa in palio per il primo premio, la signora Bianca che ha cantato la canzone di Domenico Modugno “Nel blu dipinto di blu”; al secondo posto la signora Lucia di Torreano con “Non ho l’età” di Gigliola Cinquetti. Tutti gli altri a pari merito, premiati con una maglietta ed un capellino offerti dallo stesso signor Eliseo che ha lodato soprattutto il coraggio di essersi lanciati allo sbaraglio. Nonostante la giornata più calda degli ultimi 50 anni nel mese di giugno, molti parenti e conoscenti hanno partecipato accogliendo l’invito e facendo si che la festa riuscisse bene. Gli o-spiti, con l’animatrice Romea, durante le settimane precedenti hanno fatto diversi lavoretti per addobbare le sale ed il personale si è attivato per allestire anche un bel buffet e tanta acqua e bibite per sopportare il caldo e ballare ugualmente! Si è trattato di un momento di socializzazione e di allegria, grazie anche alla generosità e all’entusiasmo del gruppo appena formatosi, coordinato da Patrizia, la quale ritiene che un’inte- grazione tra personale dipendente e volontari sia il modo migliore per ottenere dei buoni risultati e visto che la festa è riuscita... si può continuare. Tutti sono invitati a partecipare in maniera prepositiva... tanto ci si diverte pure! Club alpino italiano - Val Natisone v nediejo 14. luja SPIK (Julijske Alpe - m. 2472) kupe s Cai - Saf iz Cente ob 6.00 - odhod iz Spietra (Stupca, Bovec, Dolina Trente, Vršič, Mihov dom) ob 7.30 - se začne hodit pruot koči v Krnici an od tu pruot Špiku (parblizno štier ure hoje) v dolino se vamemo po stezi Kačji greben (dvie ure hoje). Za vse druge novice: Dino (0432/726056) - Renato (04321 727047) SREDNJE Oblica Zapustila nas je Bruna Planjacova Hitra smart je ukradla si-huovam an Zlahti našo va-snjanko Bruno Predan, hduovo Borgu. Imiela je 66 liet. Bruna Planjacova je bla že vič liet bolehava, °bedan pa se nie čaku take bitre smarti. V mieru je zaspala na nje duomu an za njo jočejo sinuovi Mario, Lucio an Mauro, nevieste Patrizia, Lucia an Mara, navuode Sabrina an Agne-Se an vsi drugi v družini an zlahti. Za ji dat zadnji pozdrav se je zbralo zaries Puno judi na nje pogrebu, je biu v Oblici v saboto b- luja popudan. V telim Žalostnim momentu so blizu sina Maria vsiem v družini parjate-Iji zbora Matajur iz Klenja. SVET LENART Dolenja Miersa Umaru je Augusto Bernardini Tudi tle v Dolenji Miersi pogrešamo smart adnega našega vasnjana. V čedaj-skem Spitale nas je zapustu Augusto Bernardini. Imeu je 76 liet. Žalostno novico so sporočili navuodi an vsa Zlahta. H zadnjemu počitku smo ga spremljali v četar-tak 4. luja popudan. Sveta maša je bla v Gorenji Miersi, v cierkvi Presvetega sar-ca, venčni mier pa bo poči-vu v britofe v Podutani. Kravar Oblietinca Sest liet od tegà nas je zapustila naša draga Antonia Qualizza Predan - To-ninca Zuobričova. Za nimar ostane v našim spomi- ne an v našim sarcu. Sestra Elia, hči Anna an vsi nje te dragi. Za njo bomo molili par sveti maši, ki bo v saboto 13. luja ob 17.30 v cierkvi v Kravarje. In memoria della nostra cara Antonietta Qualizza Predan - Toninca Zuobri-čjova di Cravero, che ci ha lasciati sei anni fa, verrà celebrata una santa messa sabato 13 luglio, alle 17.30, nella chiesa di Cravero. La sorella Elia, la figlia Anna e tutti i suoi cari. SPETER Žalostna novica V čedajskem Spitale nas je za nimar zapustu Giuseppe Dorbolò. Učaku je 85 liet. Bepo je v svojem dugem življenju preživu vesele an tudi zlo žalostne momente, saj kar ti umarje an sin je ries težka stvar za adnega oči an za adno mater. Z njega ženo je imeu srečo praznovat petdeset liet poroke an tuole ni malo. Z njega smartjo je v žalost pustu sina Angela, hčere Loretto an Lucio, zete, neviesto, kunjade, navuode an pranavuode an vso Zla-hto. Venčni mier bo počivu v Spietre, kjer je biu njega pogreb v četartak 4. luja popudan. Barnas Žalostna oblietinca V nediejo 14. luja bo lieto dni, odkar nas je zapustu naš dragi mož an tata Silvano Cosmacini - Kožma-čin iz SarZente. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Marisa, sin Andrea, neviesta Alessia, kunjadi Daniela an Claudio, navuo- di Monica an Stefano an vsa druga Zlahta, pru takuo vsi tisti, ki so ga poznal, spoštoval an imiel radi. Domenica 14 luglio ricorrerà il primo anniversario, da quando ci ha lascitai il nostro caro marito e papà Silvano Cosmacini. Con amore e tristezza lo ricordano Marisa, Andrea con Alessia e tutti i suoi cari. JL , jih prave... Giovanin je Su h miedihu. - Gaspuod dohtor, mi se gajajo čudne reči: kadar ljubim parvi krat, gre vse pru an dobro, pa kadar ljubim drugi krat, se začnem potit, ku ’na žaba. Tudi za miediha so ble čudne reči, za-tuo je poklicu Giova-ninovo ženo Milico, de bi mu ki poviedala gor mez tisti problem. - Oh, gaspuod dohtor, nie obednega čudnega problema! Je, ki parvi krat se ljubimo februarja, drugi krat pa vošta! *** Dragica an Stanko sta se oženila. Kadar zvičer sta šla spat, Dragica se j’ usedni-la na pastiejo, je ve-nesla uon an šparu-njak an je poviedala možu: - Ist imam adno mojo navadico: vsaki krat, ki ljubim, se stuorim luošt kajšan euro tu teli šparunjak takuo, de na koncu lieta se morem narest an liep šenk. Kadar lieto je par-šlo h koncu. Dragica an Stanko sta arzbila šparunjak an začela štiet: - Adan euro, dva euro, pet euro, adan euro, stuoeuro... - Hejla, Dragica -je hitro pogodernju Stanko - kduo ti je luožu tu šparunjak stuo euro? - Eh, muoj dragi, nieso migu vsi uo-hami, ku ti! Dva parjatelja sta se srečala puno liet potlè, ki sta se bla videla zadnji krat. - Hejla, Tonca, te ušafam ries dobro, imaš pru an liep obraz, si ratu celuo buj mlad! - Oh ja, muoj Kar-leto: nič vič žensk, nič vič kadit, nič vič pit, spat zagoda zvičer an ustat preča zguoda! - Orpodibako, ka-kuo se je spremenilo tuoje življenje! Tudi oblieke si spremeniu. - Al češ reč telo oblieko, ki imam na sebe? Beh, tela je su-hnja, ki ti dajo, kar greš za maniha! T 1 novi matajur___________________________________________________________________________________________________ t X Četrtek, 11.julija2002 J\J*OHClKCl Planinska družina Benečije MONVISO (m. 3841) Petek, 19. julija ob 4.30: odhod iz Spietra (Belvedere) an ob 4.45 iz Čedada (postaja). Okuole 16. ure se pride v Crissolo (m. 1400). Od tu se s pulmini gre v Pian del Re (m. 2020). Parbližno od 16.30 se zaCne hodit za iti v koCo Q.Sella (m. 2640), kamar se pride okuole 19. ure. Tu se prespije (v kvoti je že placano prenoCiSCe an fruoštih). Sabota, 20. julija Se gre na Monviso. Lahko se zberejo dvie poti: parva ni preveC težka (od Stier do pet ur hoje), ta druga buj težka (od Stier do Sest ur hoje). Muorta imiet prevezo, Čelado (kask), varce an vponke (moSketone). Za se vamit dol za kraj se puode po parvi poti. Spet se prespije v koCi. Nedieja, 21. julija Se vamemo v Pian del Re an od tu s pulmini spet do korie-re. Na stuojta zabit doma izkaznice (Planinska zveza Slovenije ali Cai), potriebni material an arjuhe. Za vse druge novice pokličite na 0432/727560 (Alvaro), od 12.30 do 14. an od 18. do 19. nimar za petam. Ušafata tiste, ki pridejo gor zak tle je nona (Genoveffa!) ki neče pustit rojstne kraje, “non vuole mollare”, an ima pru. Tele navuode so Omelia an Francesca z njih družinam. So tisti, ki pridejo gor zak tle imajo vart an adno hišo, ki na žalost, je že puno cajta zaparta (Paolo an Mija, Gi-acomina an Uwe); tisti, ki so postrojil ‘no hišco an pridejo gor počivat (Giorgio an Serena). An potlè so tisti, ku ist (an Se Antony an njega družina an tudi brata Mario an Giordano), ki so Sli živet le tle blizu, pa ki imajo v sarcu telo vaSCino an vsaka stvar je dobra za se tle vamit an se napunt oči an sarce s tistim svietam, kjer smo pre-živiel naSe otroške lieta. Tuole je kar je ratalo v nediejo 23. tle v USivci. Sonce, an liep pic tele luštne vasi pod sienco dvieh velikih oriehu, smo pojedli pulento, zelenjavo, griljo, popil dobro vince an... “kamar je Sla krava, naj gre Se tele”... smo se nagompal tudi sladCin, popil kafè... Ku de bi na bluo še zadost, smo imiel an našo muziko, Godu nam je Ezio z njega “žlahto: on na ramoniko, te drugi na tamburje, tamburele... Smo se pomenal, posmejal, po-škercal, zapiel, Sli s spomini na naše življenje an življenje naše vasi... An vesta, ka’ me veseli Studierat? De an tisti, ki nie-so vic med nam, od gor od-tuod so se kupe z nam veselil. Caterina Zaprita oCi an provajta mislit, de videta ’no mikano vas položeno na pu brega, na sonCnem kraju, kjer je šele kaj San, ki skarbi za de bo vse lepuo oCejeno, kjer živi. An Ce prideta Cez tie-dan gledat, ki dost dušic je Se tle, jih zaštiejeta 18 (jih bota pa muorli zaštiet, kar spijejo, Cene jih na bo tar-kaj!), pa m nediejo jih zaštiejeta zlo vic, zak tle parha-jajo vsi tisti, ki so na telo vasico navezani za kako posebno stvar. Zaštiejeta tiste, ki žive tle od nimar, ku družina Duga-ro - Tan par Gospuodovih, z vsiem viejam, ki so se od tele družine odcepile: Toni an Primo, ki z njih družinam žive v veliki hiši, ki stoji gor nad vasjo; Luciano, ki preživlja vso svoje življenje v njega liepim varte, an Mario, ki pa hode okuole z njega Čarnim pisiCam -Benito -, ki sede se voze gor na ardečim tratoije; potlè so tisti, ki so paršli živet tle malo cajta od tega, “Torinesi”; an so tudi tisti, ki so odločil zazidat tle hišo. So ustvarili novo družinco an Ušivca, mikana vas v sarcu vsieh vasnjanu takuo dal vsiem trošt an upanje, de tela vasica bo ži-viela še napri: guormo od Stefana an Oriette z njih majhanim puobčjam Samuele. Ko guormo od njih, na moremo pozabit na njih Pipi, ki je an pisiC, ki jim stoji novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Postni tekoči raòun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska. 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SrT Včlanjen v USPI Associato alf USPI Cividale - Cedesi avviata rivendita giornali, cartolibreria, giocattoli, articoli profumeria, regalo e altri servizi. Alto giro d’affari dimostrabile. Telefonare al 347 - 0342802 Vendonsi attrezzi per lavorazione uva e vino (torchio, semprepieno, tino ed altro). Telefonare allo 0432/732078 Traduttrice madrelingua tedesca, vasta esperienza settore scolastico e privato si offre per insegnamento tedesco bambini età prescolare e scolare. Tel 04327727733 Compro rustico, anche con terreno, nelle Valli del Natisone (tel. 340 5537753 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. JULUA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Premaijag tel. 729012 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: od 15. julija do Prapotno: do 28. julija Fontana Cedad: do 21. julija do 4. avgusta Imamo marelice za marmelado, sok... tel. 0432/727631 -040/271862 (Igor in Flavia) Disponiamo di albicocche non trattate per marmellate, succhi... Telefonare allo 0432/72763 1 -040/271862 (Igor e Flavia) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an Cetartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v Cetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v Cetartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 11.30 do 12.30 doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an Cetartak od 9.00 do 11.00 srieda, petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081 ). Pridejo oni na vaS duom. Emanuela an Gianni sta se oženila an miesac od tegà. Sta želiel videt njih fotografijo? Fotografija je paršla takuo bota mogli videt, kakuo so bli lepuo naštimani. Tela je 'na parložnost za jim še ankrat želiet vse narbuojše v njih življenju. Li avete riconosciuti? Sono Emanuela Lai di Savogna e Gianni Petricig di Tercimonte che, un mese fa, il 16 giugno son diventati moglie e marito. Del Tatto” ve ne ayevamo già dato notizia, ma si sa, la notizia è completa quando c’è anche la foto. E’ un’occasione questa per rinnovare loro gli auguri, perché tutti i loro sogni e progetti diventino realtà. E poi, da parte dei paesani, aggiungiamo ancora una cosa: Emanuela e Gianni, il vostro posto è qua, Savogna vi aspetta!