LETO XUri. ŠT. 48 PTUJ, Z. DECEMBRA 1993 CENA 60 TOLARJEV Ali bodo todi zdravstveoi delavci morali stavkati? Ne le zdravniki, ki dobijo za svoje osnovno delo sramotno nizke plače (53 tisoč tolarjev neto), še bolj so nezadovoljni drugi zdravstveni delavci, saj zasluži na primer medicinska sestra s srednjo izobrazbo 36 tisoč, čistilka v zdravstvu pa samo nekaj več kot 16 tisoč tolarjev. Tako so nekateri zdravstveni delavci celo socialno ogroženi, drugi pa tudi ne morejo normalno živeti, smo slišali od predstavnikov Sindi- kata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki so bili prejšnji teden na obisku pri ptujskih zdravstvenih delavcih. Zaradi tega pa so vse bolj malodušni, in čeprav so storitve v slovenskem zdravstvu na evropski ravni, bo ob takih pogo- jih dela ta zanesljivo padla. Na zbor delavcev Zdravstve- nega doma Ptuj so bili tokrat povabljeni tudi drugi ptujski zdravstveni delavci. Osrednja tema zbora so bile njihove plače. Podpredsednik Sindika- ta zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvone Vuka- dinovič je prisotnim povedal, kako tečejo pogajanja o kolek- tivni pogodbi zdravstvenih de- lavcev med vodstvom sindikata in vlado. Sindikat zahteva spre- membo osnove, ki sedaj velja za negospodarstvo. Zahtevajo 30.600 tolarjev bruto, kar bi pri najnižji plači pomenilo rast s sedanjih 16.744 tolarjev na 19.706 tolarjev. Neprimerni se jim zdijo tudi koeficienti v tej pogodbi, ki predvidevajo za vo- jaka z isto izobrazbo višji koefi- cient kot za medicinsko sestro. Čeprav se zdravstveni delavci zaradi posebnega pomena svoje- ga dela niso priključili ne učiteljski ne policijski stavki, je sedaj sindikat pripravljen iti v spopad z oblastjo, če le-ta ne bo ugodila njihovim zahtevam, je povedal Zvone Vukadinovič. Na Ptuj je skupaj s sekretarko sin- dikata Nevenko Lek.še in pred- sednikom sindikata v Klinič- nem centru dr. Cevcem pri.šel, da bi slišal mnenje ptujskih de- lavcev. Te pa je predvsem zani- malo, zakaj imajo njihovi kolegi drugod po Sloveniji, predvsem na Gorenjskem, celo dva- do tri- krat višje plače od njih, čeprav jemljejo denar iz iste vreče. To pa menda sodi v poslovno iznaj- dljivost vodstva posameznih zdravstvenih organizacij. Milena Zupanič Delo zdravstvenih delavcev je država povsem razvrednotila. Bloudkova plaketa za Judo klub Drava člani Judo kluba Drava so letos prejeli Bloudkovo plaketo. V petek so v Cankarjevem domu podelili najvišja .športna priznanja. Med klubi si je Bloudkovo plaketo zaslužil Judo klub Drava iz Ptuja, ki nepretrgano deluje že 33 let. dosega odlične športne rezul- tate in organizacijske uspehe. V imenu Judo kluba je priz- nanje, ki jih je podeljeval mi- nister za šolstvo in Šport dr. Slavko Gaber, prejel predsed- nik kluba Vlado Čuš. Športni- kom je za dosežene uspehe čestital tudi Milan Kučan. McZ SNEŽNI POGLED NA PTUJ - FOTO: J. BRACIC Nova in nova snežna presenečeiya Sneg in mraz sta nas presenetila že tretji konec tedna zapored. Delavci Cestnega podjetja so zaradi poledice in ledenega dežja posipavali vse po- membnejše prometne ceste že v soboto, 27. novembra, popoldne. Ker je čez noč na nedeljo neprekinjeno snežilo, so v nedeljo čez dan nadaljevali pluženje vseh magistralnih in regionalnih ter nekaterih lokalnih cest. Snežilo je tudi v noči na ponedel- jek, tako da so delavci že navsezgo- daj, pol ure po polnoči, nadaljevali pluženje in posipavanje vseh promet- nih cest. Čez dan so akcijo .še okrepili z vsemi kooperanti, tako daje bilo na terenu kar 24 plužnih in posipnih vo- zil in z velikim naporom so večino ce.st uspeli splužiti in posipati. Pa belim padavinam .še ni bilo ko- nec. V torek zjutraj nas je prebudila še debelejša snežna odeja, kar je povzročilo precejšnjo prometno zmedo. Nekatere avtobusne proge so bile za nekaj ur prekinjene. Ceste čez destrniški in kicarski kla- nec ter čez Mestni Vrh so bile tudi za avtobuse nepre- vozne, večina avtobusov pa je imelo od 10 do 15 minut /amude. Delavcem Cestnega podjetja so v Ptuju. Ki- diičevem in Majšperku pomagali tudi delavei ptujske Komunale, ki so čistili sneg z ulic in pločnikov. Šlab zimske službe seje vse te dneve večkrat sestal in ugotovitev zadnje seje pred zaključkom redakcije je bila. da kljub obilici snežnih padavin na ptujskem območju ni bilo večjih zastojev v prometu. Hkrati so pozvali občane, naj umaknejo vozila z mestnih ulic in trgov, da so lahko čez noč bolj nemoteno čistili in odvažali sneg. KlJub pluženju in posipavanju je zaradi sneženja vožnja po cestah zelo otežena, zalo pozivamo voznike, naj ne gre- do na pot brez zimske opreme — verig ali zimskih gum. Hkrati pozivajo k skrajno previdni in jiočasni vožnji. Na- sploli \x\ icsno priporočajo, da do izboljšanja razmer raje pu.ščate jeklene vozičke doma — na varnem. _ SEJEM ZIMA ŠPORT { Plujski .Smučarski klub bo le-j te)šnji sejem rabljene in nove j smučarske opreme pričel Jutri, j v petek, 3. novembra pupuldun j : v .športni dvorani Mladika. I ; Trajal bo .še v soboto ves dan in | v nedeljo dopt)ldan. Na njem bo-i ste lahko prodajali ali kupovali : staro in novo opremo za zimske ■ športe, predstavila pa se bodo tu- : di iiekaloia pod|ct|a m agencije z : opremo /a /imske športe in tun- : stično zimskošporlno ponudbo. I —ja Katarina je tržila Katarina je prejT-iiji četrtek znova dodobra napolnila mestne ulice. Že dan prej so organiza- loiji sejma postavili precej stoj- nic, prodajalci pa so si določali prodajne prostore in z njih čisti- li sneg. Mesto je bilo torej po zaslugi Katarininega sejma do- bro očiščeno snega. Razmeroma toplo vreme je privabilo v Ptuj številne kupce in kljub revnim časom je kupčija kar dobro cvetela. Za razliko od prejšnjih sejmov je bilo tokrat več dobrega blaga, mnogo manj pa kiča. Kaže, da je južna meja poskrbela tudi za kakovostnejšo sejemsko trgovi- no. Poleg prodajalcev rabljenih oblačil je bilo opaziti na sejmu Takšnega prizora ni bilo v Ptuju videti že nekaj let. Sneg nas je resnično zasul že jeseni. Foto: M. Ozmec mnogo slovenskih zasebnih podjetij, ki pa že zaradi dobrega imena ne upajo prodajali blaga sumljive kakovosti in izvora. S tem pa ne mislimo trditi, da tudi takega blaga na letošnjem sej- mu ni bilo. jg Katarinino v 1993. Foto: M. Ozmec 2 — DOMA IN PO SVB:TU 2. DECEMBER 1993 TEDNIK PISMA IZ RIMA Ko se Evropejcu trga duša Piše: Branko Cestnik. Preil mesecem dni je umrl sla- ven in verjetno največji itali- janski režiser f^ederico Fel- lini. Država in svet kulture sta najprej prisostvovala hiranju veli- kega umetni- ka, po smrti pa se mu oddolžila z žalnimi slovestnostmi in predvajanjem njegovih filmov po televiziji. Ker se po stari italijanski na- vadi nekaj pomembnega ne mo- re zgoditi brez kakšne — vsaj majčkene — polemike, so to- krat polemizirali o ponižanju, ki naj bi ga utrpela evropska kine- matografija — zlasti italijanska — s strani ameriške filmske produkcije (trenutno kroži na italijanskem trgu 6 odstotkov domačih in 86 odstotkov ame- riških filmov). Besedno fronto je odprl intelektualec E. Galli della Loggia s člankom "Navad- ni človek premaga ideologijo". Poglejmo si osnovne poteze njegovega razmišljanja. Ko ugotavljamo uspeh ame- riških in poraz evropskih fil- mov, se običajno izgovarjamo, češ Amerikanci imajo denar. Svoje filme lahko tehnično do- delajo v spektakularnosti in še jim ostane za propagandni stroj. To je sicer res, vendar pa ko izrekamo to že zlajnano sodbo, izkazujemo, kako smo v bistvu zaljubljeni vase in uklenjeni v protiameriške predsodke. Čas je, da spoznamo, da moč ame- riškega filma ni v denarju, tem- več v kulturi. Evropa je mati svetovnih vojn in totalitarnih ideologij. Amerika na svojem tlu ni doživela ničesar od obojega. To ji je omogočilo, da je razvila kulturo "navadnega človeka", katere prvovrstni izraz so prav filmi. Navadni ameriški človek si ne razbija glave zaradi vzvišenih idealov in globokih hrepenenj. Evropejcu pa se prav tu trga duša. Zato bo evropska kinematogra- fija neizogibno spirilualistična in, intelektualistična, skratka ideo-i loška. Ameriška bo ostala v sfe- rah "navadne" gospodinje, "na- vadne" mladeži, "navadnega" bo-' gataša, ki jih povezujejo "navad-1 ne" vrednote, kot so družina, lju- bezen, uspeh, sprostitev ... Evro- pejec je v režiserjih videl "moj- stre človeške misli"; Američan je od svojih ražiserjev zahteval, dal so dobri obrtniki. Zmaga ameriškega filma na evropskih tleh je potemtakem samo znamenje, da se Evropa normalizira in osvobaja izpod ideoloških navlak romanticiz- ma, marksizma, eksistencializ- ma. .. Kultura navadnega nei- deološkega človeka pometa z "razsvetljenimi izbranci", kot sami sebe na tiho definirajo evropski kulturniki. Na provokativno razmišljanje Gallija je prvi odgovoril filmski kritik Tullio Kezich. Najprej potrdi zmago ameriškega filma, potem pa zameri Galliju črno- bclo gledanja na odnose med evropsko in ameriško kinemato- grafijo. Galli pozablja, da se je ameriška dvignila na račun ge-: nijev, ki so redno prihajali iz Evrope in vnašali v Hollywood nove ideje. Kezich izpostavlja velik italijanski prispevek. Med drugim oinenja filmsko zvrst "spaghetti-vvestern", ki je spre- menila podobo kavbojke, in Berloluccijeve kolosale, ki so klasičnemu ameriškemu spekta- klu dali poetični pridih. Galli podcenjuje vlogo denarja. "Ju- rassic Park" je fabulativno površen, plehko zaigran, risanki podoben dinozavrski show, ki ga je mogočna propaganda vsi- lila gledalcem kot vrhunski iz- delek. Z enako propagando bi uspel tudi italijanski filmi. Kezich zaključi v polemično patriotskem tonu, vprašujoč se, kako naj bo Italija nacija, če so njeni intelektualci (Galli della Loggia) tisti, ki prvi pohodijo njeno (filmsko) kulturo. V debato se je vključilo še več umetnikov in kritikov. Ko- mik Paolo Villaggio potrdi svo- jo zvestobo evropskim filmskim mojstrom, kot sta Fellini in Ber- gman, vendar pa izrazi razume- vanje do tiste večine Italijanov, ki so v ameriških filmih našli sprostitev in zabavo. Uboge lju- di tepe sivina življenja; zakaj bi si morali še v kinu maltretirati svoje krihke živce? Naj si raje ogledajo dinozavrske dirke! V Gallijevo obrambo se je dvignilo nemalo kulturnikov, čeprav se v celoti ne strinjajo z njegovo tezo. Prepričani pa so, da so Amerikanci zmagali, ker pač v Evropi ne znamo več govoriti o življenju. Po nepotrebnem smo komplicira- ni in abstraktni. To se zazna tudi v najbolj enostavnih ka- drih. "Oh, naši igralci! Vsa- kič, ko zaprosijo za cappucci- no, se zdi, da recitirajo Ham- leta," sklene svoj prispevek poznavateljica Amerike Fer- nanda Pivano. Ta italijanski prepirček okrog evropskega filmskega poloma je izkoristil ameriški kritik Bru- ce Weber, ki sicer piše za "New York Times". Še niso oveneli venci na Fellinijevem grobu, ko je, zagovarjajoč kulturo po\- prečnega ameriškega državlja- na, udaril po Feliniju in ga oz- načil kot zdolgočasenega me- šetarja, katerega filmske zgod- be se vrtinčijo v prazno, do- { kler ne postanejo sami sebi namen. Sporočila filmov so nejasna in zmedena. Zato za Američana nikoli ne bo prob- lem, kako dešifrirati Fellinija, temveč kako sploh najti čas za njegove filme. Evropa je torej klonila pre Spielbergom in Schwarzeneg- gerjeni. Za tolažbo ji ostane svetovno nogometno prven- stvo USA '94: ima priložnost, da vsaj v enem sektorju ljud- ske kulture — v brcanju žoge — pokaže svojo premoč. Kdor nima v glavi (in žepu), ima v nogah! Na srečo Slovenija ni de- ležna evropskega filmskega poraza. Naša kinematografija se je ugasnila sama, mi pa se že dolgo klanjamo hollywood- skim lutkam. Tudi tako posta- jamo del združene Evrope. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan. PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte- vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in- formiativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: GZP Manborski tisk, Manbor. URAD ZA DELO V PTUJU MESEČNO OBIŠČE OKROG 1.500 LJUDI Novembra zaposlitev za 142 oseb INFORMATIVNI DNKVI IN POMOČ PRI ISKANJI ZAPOSLITVE * VKLIK INTERES ZA PREKVALIFIKACIJO * DENARNO NADOMESTILO IN DENARNA POMOČ NAJVEČ TRI LETA Novembra se je (do 24.) na j Uradu za delo v Ptuju, ki sodi ■ k mariborski območni enoti ' Republiškega zavodu za zapo- \ slovanje, prijavilo 163 oseb, j ki iščejo zaposlitev. S pomoč- ; jo urada se je v istetn obdobju uspelo zaposliti 142 brezpo- ! selnih, septembra 152 in okto- j bra 174. j Nekaj se vendar premika, ; čeprav je seveda novih delovnih t mest še veliko premalo. Zato na i Uradu za delo po.skušajo brez- j poselnim pomagati na najra- ] zličnejše načine: pripravljajo ] zanje informativne dneve, na i katerih jih seznanjajo s pravica- j mi, ki jih imajo kot brezpo.selni, ; organizirajo dodatno izobraže- \ vanje, kot so tuji jeziki, računal- ; ništvo, jih poklicno preusmerja- I jo, učijo napisati prošnjo za za- \ poslitev, kako predstaviti sebe ; in svoje delovne izkušnje ... : Med brezposelnimi je, kot j nam je povedal Milan Ostr- : man, vodja Urada za delo, J izredno veliko zanimanje tako i za prekvalifikacijo kot dodat- ; no izobraževanje. Povprečno ; jih mesečno obišče 1.500 J oseb, z dodatnimi prostori pa j so uspeli zagotoviti normalne j razmere za delo s strankami, za katere imajo uradne ure vsak dan razen četrtka, ob sre- dah pa delajo tudi popoldne. Še vedno velja, da se mora- jo brezposelni prijaviti na za- vodu 30 dni po prenehanju de- lovnega razmerja, da lahko uveljavijo pravice, ki izhajajo iz dela. Denarno nadomestilo prejme vsak, ki ima devet me- secev neprekinjene delovne dobe oziroma v 18 mesecih 12 mesecev s prekinitvami. Čas prejemanja denarnega nado- mestila je odvisen od delovne dobe in lahko traja od treh do 24 mesecev. Prve tri mesece je denarno nadomestilo 70 od- stotkov plače zadnjih treh me- secev, ko je bila brezposelna oseba še zaposlena, naslednje mesece pa se zniža za deset odstotkov. Po prenehanju upravičenosti do denarnega nadomestila prejema brezpo- selni lahko še denarno pomoč, ki je odvisna od prihodkov družine ^ in premoženjskega stanja. Čas prejemanja denar- nega nadomestila in denarne pomoči pa ne more biti daljši od treh let. Prihodnji teden naj bi v or- ganizaciji urada pričeli tečaj za gostinske delavce in šivil- je, a je, kot je znano. Mini- strstvu za delo, družino in so- cialne zadeve zmanjkalo de- narja za tako imenovane nalo- ge aktivne politike zaposlo- vanja. Tako so morali v tem trenutku zavrniti kar 39 inte- resentov za tečaj iz gostinstva in 27 za šiviljski tečaj. Upajo pa, da bodo lahko tečaje in druge oblike aktivne politike zaposlovanja pričeli spet pri- hodnje leto. KAKO IMAM LAHKO RAD PTUJ ... **Imeti rad** v besedah Je lahko veUkoKrat premalo« Obstaja veliko moittostit kako lahko storimo nekaj xa svoje mesto« ki mu pravimo tudi zakladnica tisočletij. Vsi ga želimo ohraniti tudi za naie vnuke. Morda nam je le premalokrat ponujena konkretna priložnost. Vsi ocenjujemo, da Ng^B^lSM HiOMBf v starem mestnem jedru najbolj kaid podobo naiega Ptuja. Z uvedbo avtobusov mestnega prometa se nam ponuja možnost« da vsak od nas stori nekaj konkretnega za prijaznejšo podobo Ptuja. Z dnevno uporabo avtobusov mestnega prometa ali z nakupom mesečne vozovnice lahko vsak Ptujčan z majhnim vložkom in na udoben naetn naredi velik korak k urejenosti naiega mesta« AVTOBUSA PTUJSKEGA MESTNEGA PROMETA JURIJ IN KORANT bosta od 1. decembra vozila v dopoldanskih in popoldanskih urah na naslednjih relacijah: Ptuj - Oreije - Ptuj, Ptuj - Stoki - Rabeljčja vas - RimskaPloičad - Ptuj, Ptuj-Zupančičeva nI.-nI. Jožefe Lacko-Ptuj, Ptuj -Zagrebikac. - Selška c - Ptuj, Ptuj - Rogaika C. - Poljska C. - Selška C. - Ptuj. EnkratMe TMomlce bodo mm Tolfo pri ioferjih artobosor, tatnfnn ▼•somico t popvttMn, pm m» bodo prodafolc ▼ agettci|l Št«|erto«rc aa SloTettskeai trg« 9, ▼ pUand podjo^a Šta|erfo«r« «a aTtob«cal postaji Pt«| In t T«rUtlčAO bttoraaatbftoai contr« na Sfovottskaai trg« 14. Mocočttc TosoTMlee so proMoclflTe, z n|lad pa fe omogočano Mooiaima itarllo prorosoT «a radi >^i«^|«fc y»»|«fc^^ m^m*^,^^ frfitr« ¥ ftT*-*^^ri-fiw Furtj Itt Frrrnt Ta ilailhia da f t lata p« tii mm Tolfo ▼osomica a posalmbn popaatom. Vsa tatormadia lahko dobita t ageacifi itafartoors mm. Storanskam trgv 9 In na talaf oncki štarllkl 77*-771. Zakladnica tisočletij je v naiih rokah« Pt^j vaš štajertours TEDNIK — - DECEMBER 1993 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 BOSNA IN HKRCE(iOVI- NA: Poglavitna lema konfe- rence zunanjih ministrov dva- najsterice, ki se je v začetku lega ledna pričela v Ženevi, je zagotavljanje poti za humani- tarne konvoje. Zato se je je udeležila tudi visoka koniisar- ka OZN za begunce Sadako Ogata. Evropska dvanajsterica je najavila tudi pogojno in po- stopno ukinjanje sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji, vendar je beograjske oblasti opozorila, naj svoje dobre na- mene dokažejo z dejanji, ne pa da samo govoričijo. SOMALIJA: Tam so v za- četku tedna pričeli konferen- co, katere cilj naj bi bil po- skus sprave med sprtimi so- malskimi frakcijami. Ta naj bi jih rešila iz več kot triletne krize. Vendar so koiiienlatorji napovedali, da konferenca ne bo uspešna, saj nanjo niso po- vabili dveh poglavitnih akter- jev in tekmecev za oblast v državi — generela Mohameda Faraha Aidida in Alije Mahdija Mohameda, začasnega sonial- skega predsednika, imenovane- ga na položaj po padcu režima Siada Barreja januarja 1991. Pogoju za udeležbo na konfe- renci, ki gaje postavil Aidid, da naj izpustijo osem njegovih privržencev, OZN ni ugodila. Vendar pa se je kljub vsemu strinjala z Aididom, da naj bi bila mirovna konferenca januar- ja v Mogadišu. Mahdi pa je boj- kotiral konferenco zaradi tega, ker so OZN in ZDA preklicale lov na Aidida. Glavno vlogo pri posredovanju je prevzel etiop- ski predsednik Meles Zenavi. ** * BLIŽNJI VZHOD: Ameii- ški zunanji minister VVairen Christoper se je odločil za bližnjevzhodno turnejo. Najprej bi rad za pogajalsko mizo spra- vil Izrael in Sirijo, nato pa .še palestinske in izraelske pred- stavnike. Pri sirsko-izraelskih pogajanjih je najtrši oreh suve- renost Sirije nad Golansko pla- noto. Američani nagovarjajo Izraelce, naj sirsko suverenost tam tudi priznajo, če želijo, da se bo inirovni proces lahko na- daljeval. Vendar Američani pre- dlagajo, da bi potem za varnost na Golanu poskrbele medna- rodne čete, med katerimi bodo- tudi Američani. Izraelci seveda o umiku nočejo ničesar slišati, ampak so se pripravljeni pogovarjati le o prerazporeditvi njihovih .sil. K!:žnjevzh'^dn<;^ diplomat- sko akcijo naj bi ameriški zu- nanji minister končal do 13. decembra. * * * ŠVICA: Na nedeljskem re- ferendumu so se švicarski vo- lilci odločili za nov način obračunavanja prometnega davka, za takšnega, kot pozna- jo drugod v Evropi. Pravza- prav gre za prilagoditev na metodo, ki jo uporabljajo v Evropski uniji. Lani decembra so švicarski državljani sicer zavrnili vključitev v evropski gospodarski prostor, ki ga bo- sta z novim letom vzpostavili bruseljska dvanajsterica in Ef- ta, vendar je sedanje glasovan- je o načinu plačevanja davkov tudi svojevrstni lest pripra- vljenosti Švicarjev na zbliže- vanje z Evropo. Prehod na no- vi način plačevanja dvakov je prišel prav tudi obubožanemu švicarskemu proračunu, ki so ga letos dodobra izpraznila naraščajt)ča nadomestila brez- poselnim osebam in padanje prilivov v proračun zaradi go- spodarske recesije. Gre za skoraj I4-odstotni padec, novi način obračunavanja davkov pa bo proračunu pomagal z dodatnimi 1.7 milijarde švi- carskih frankov. Pripravila: DLŽ Kadrovska politika v hlačah p—-■-_- Spel je postalo aktualiiu to, kar sploh ni več akiuliio, ampak je poslalo že pravo močvirje kadrovskih intri}^, sprenevedanj, strankarskih na}>ajanj: za knjiinieo in muzej v l'tiiju hodo ustanovitelji spet iskali ravna- telja. Muzejski ravnateljski stolček ho zdaj ze četrtič na razpisu, knjižničarski pa tretjič. Ko pridejo prošnje na razpis, objavljen običajno v Delu, si žot^ito podajajo občin- ska vlada, skupščinska komisija za volitve in imenovanja, pristojni sekretariat, kate- rega posamezni člani so tako ali tako člani vlade, ki pa je kolektivni orf;an, kot rad ne- nehno ponavlja njen predsednik; torej kar precejšnji delež, neuspele kadrovske politike v kulturnih institucijah nosi vlada. Pa se- veda poslanci skupščine, ki jim je prav ma- lo mar. ali imata muzej in knjižnica ravna- telja ali le vršilca dolžnosti ravnatelja. Situacija je že prav absurdna. A'« zadnji razpis za muzej se je prijavil le en kandi- dat, dosedanji že tretjič vršilec dolžnosti ravnatelja, \endar ta kandidat ni všeč no- benemu, ki odloča, čeprav nobeden ne zna prav ulemljiti, zakaj ne ustreza, čeprav iz- polnjuje razpisnim pobojem. Vse skupaj postaja že otroška ii^rica. Kandidat ni pri- meren za ravnatelja, je pa ze tretjič prime- ren za vršilca dolžnosti. Fnako je pri knjižnici: kandidatka ni primerna za rav- nateljico, je pa bila že dvakrat primerna za vršilko dolžnosti. Premorejo tisti, ki pripravljajo gradivo za odločanje, in tisti, ki potem tudi odločajo, v hlačah le po^juni za imenovanje vršilca dolžnosti'/ Ce ti ljudje namreč ne ustreza- jo(?), potem tudi za vršilce dolžnosti niso primerni — vsaj ne s ponovitvami, če člo- vek zdravo in iskreno raztnišlja. In na kon- cu bo verjeti kuloarjem, da si ta mesta "nekdo" hrani za druge čase — za obdobje po lokalnih volitvah. Nataša VoduŠek . I OKTOBRSKA PROIZVODNJA VEČJA 00 SEPTEMBRSKE Oktobra lotos so ptujska industrijska podjetja v priineijavi s septcin- brom proizvodnjo povečala za 6,8 odstotka. Prienirjava podatkov okto- ber 93 —- oktober 92 pa pokaže, da je proizvodnja nazadovala kar za 12,4 odstotka. V devetih mesecih letos seje industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zmanjšala za 8,3 odstotka. Podjetja so tudi oktobra imela največ težav z oskrbo s surovinami in likvidnostjo. Pri ptujski Obrtni zbornici so pred kratkim ustanovili računovodsko .sek- cijo. Za zdaj ima šestnajst članov, v glavnem obrtnikov, v kratkem pa naj bi se jim pridružili tudi računovodje iz drugih okolij, tako da bi bili v sek- ciji povezani vsi, ki sc ukvarjajo z računovodstvom in svetovanjem. Pred- sednik .sekcije je Ivan jSvržnjak, podpredsednica pa Irena Luci. KULTURNI VEČER Z NONETOM OMffNE ZBORNICE^^^^^^^^ 17. decembra bo v jedilnici niinorit.skega samostana v Ptuju kulturni večer noneta ptujske Obrtne zbornice z go^ti. Gie za tradicionalno prire- ditev, ki jo člani te priljubljene pevske skupine organizirajo najmanj en- krat letno in s katerim sc hkrati /alnalijo sNojiiii spon/orjeni. PTUJSKI DIABETIKI PRIPRAVLJAJO NOVOLETNO SREČANJE Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki je med 33 slovenski- mi društvi eno najbolj dejavnih, bo tudi letos organiziralo novoletno srečanje svojih članov. To bo 18. decembra ob 15. uri v okrepčevalnici Gastro. Prispevek na udeleženca je 850 tolarjev. Prijave sprejemajo v društveni pisarni 8. in 15. decembra od 8. do 10. ure, v diabetološkem dispanzerju pa vsak dan. V JURŠINCIH V NEDELJO MIKLAVŽEVANJE NA STAR NA^ Prizadevni člani krajevnega odbora krščanskih demokratov Juršinci, ki jih vodi Marta Toplak, bodo v nedeljo, 5. decembra, ob 13. uri pred cerkvijo v Juršincih organizirali miklavževanje na star način. Prišel bo škof z vsem spremstvom, pripravili bodo igrico, otroke pa obdarili s ti- stim, kar je letos zraslo na domačijah: jabolki, suhim sadjein in drugim. Da bi čar miklavževanja približali tudi drugim otrokom iz ptujske občine, jih vabijo, da .se jim pridružijo. Prijave .sprejema Marta Toplak na telefonski številki 758-005. i Nekaj se spreminja tudi v odnosih med stanovalci v blokih. Nekoč hladni tujci postajajo vse bolj prijatelji. V novem bloku na Volknierjevi ulici 30 v Ptuju je že tako. V enem od vhodov z 19 stanovalci in 18 otro- ki so se polno odzvali na pobudo stanovalke Marice Ferk, da bi organi- zirali skupno miklavževanje. Mamice in babice te dni že pridno šivajo vrečke in pripravljajo darila za otroke. Odločile pa so se, da bodo prese- netile tudi svoje može. Marica Ferk je prepričana, da bodo že s prvo pri- reditvijo uspeii in da jih bo še kdaj povezala skupna ideja. Pomembno je, da .se ljudje povezujejo in srečujejo. Veliko se da narediti, če je le volja, stanovalci na Volkmerjevi 30 v Ptuju pa jo imajo. TO^^^^TU^^ KANALU V Ptuju je bilo 26. novembra v okviru svetovalnega dne — modrega telefona pri nas doma, ki sla ga organizirala Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije in Društvo za cerebralno paralizo Ptuj, več prireditev, s katerimi so javnosti predstavili piobleine oseb s cerebralno paralizo, njihove potrebe in želje ter odzive družbe nanje. Večino tega si bomo lahko ogledali tudi v sobotni oddajj ptujske televizije. Od drugih dogod- kov pa Se prispevke o 15-Ietnici ()S Olge Meglic, začetku ptujskega me- stnega prometa, jubileju planinskega društva Ptuj, šahovskem festivalu Kurent "93, Katarininem sejmu in o pripravah na Orfejčkovo parado. Oddaja ptujske televizije bo v soboto ob 21. uri na tretjem kanalu, v ne- deljo pa jo bodo ob desetih ponovili. Pripravila: MG Govori se... ... DA je neki občan na katari- nino na starem pokopališču po- nujal svoje "premoženje". Kaže, da si ni izbral najbolj posreče- nega prodajnega mesta, saj so se njegove "ponudbe" inimoi- doči na veliko ogibali. Še poli- ciji ni bil zanimiv. ... DA je župan planince ob nji- hovi obletnici nagovoril s 'po- slanke in poslanci'. Morda je na tak nagovor vplival skupščinski ambient narodnod(.)niske dvorane ali pa se je župan ob obletnici sponmil na čase, ko smo bili vsi, tudi planinci, delegati, torej pred- hodniki poslancev. ... DA se je neki gospodič (mladi gospod) zares zameril pred kratkim omenjeni grajski gospe, kar je sama javno prizna- la. Prav nu je torej, da se je znašel v (bivših) zaporih v Prešernovi. ... DA ima Prešernova popol- noma pravo ime. Če ne druge- ga, je tako ozka, kot so bile uli- ce v času kočij in rojevanja Zdravljice, in tako zatrpana z avtomobili, da prevzetna Urška s povodnim možem ne bi mogla zaplesati v Dravo. ... DA so Slovenske novice do- končno razkrile kiivca za za- snežene ceste in zametene ploč- nike. Tako zimo sta zakuhala Plu- ton in Saturn. Prizadeti so menda proti njima že sprožili sondo. ... DA je zadnje dni skrbni- ku skoraj uspelo zapreti staro mestno jedro, kot narekuje občinski odlok. Kar ne uspe betonskim barikadam, bi lah- ko uspelo snežnim. ... DA bodo varuhi reda od- slej začeli prebirati spise sred- nješolcev. Pred kratkim je namreč neki dijak v svojem spisu razkril, v katerem stan- karskem klubu je mogoče do- biti travo. PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Javna podpora ZLRP Slovenije direktorici SOK šele ob poročilu direktorice SDK gospe Roma- ne Logar postane jasno, kako uspešno in namerno je vlada Republike Slovenije zadnja tri leta za- vlačevala proces pravilnega, poštenega lastninjen- ja. Kako si je zakrivala oči pred realnostjo. Dej- stvo^ da je lahko v pičlih nekaj urah pripravila predlog sprememb zunanjetrgovinskega zakona in ga poslala v parlament, je zgovorno samo po sebi. Najti je bilo treba nejpomembnejšo občutljivo iueko "zaiMuIčancga vcdcPija c odlivu slovenske- ga kapitala" in ga podkrepiti z dokazi. Slovenci smo tako presenečeni spoznali predsednika vlade v povsem novi luči: spremenil se je v tempera- mentnega pojasnjevalca po radiu, televiziji — ce- lo v času vikenda, daje izjave za tisk, govori v parlamentu, ki ga je prej komaj kdaj obiskal, so- deluje na okroglih mizah, žuga s prstom, na od- prti sceni zdrsne pod nivo samokontrole(!), ko "par-tu" naslavlja ministra, druge politike, ki mu zaradi nizanja kriminalnih dejanj pred javnostjo ne ustrezajo, pošilja kar domov. Forenzične spre- membe kažejo, daje bilo poročilo SDK zadetek v polno! 1. ZLRP zato ugotavlja, daje kraja družbenega premoženja, na katero opozarjamo že vsa leta, končno dobila tudi javno mesto na straneh časo- pisov in v drugih medijih. 2. Združenje razlaščenih lastnikov opozarja jav- nost na dejstvo, da so imeli vlada in pristojni or- gani že do sedaj v rokah instrumente za ustavitev odlivanja kapitala v tujino! Konkretno: Banka Slovenije, ki ima primarno vlogo nadzora nad de- narnimi tokovi države, bi morala preprečiti in opozorili na kriminalne odlive denarja v tujino, če bi seveda korektno nadzirala devizno poslo- vanje. Storila ni nič. Zato je pričakovati, da se bo bogatenje posameznikov iz naveze, sestavljene iz oblasti in managerjev, nadaljevalo, ne glede na sprejete ukrepe vlade! 3. Svojo nelegalnost potrjujejo Ministrstvo za finance. Gospodarska zbornica in Banka Sloveni- je z nezaslišanim "zavračanjem" kontrole odli- vanja kapitala, ker nasprotujejo predlogu o pred- ložitvi računovodskih izkazov podjetij, ustano- vljenih s skucnskim pobeglim kapitalom na Ci- pru, v sosednjih državah itd. 4. Princip lastninske pravice kot absolutne velja le enostransko in samo za liste, ki so se z ukrade- no lastnino desetletja okoriščali in to počno §e danes, ne pa za prave lastnike, ki se jih je social- no in moralno degradiralo v zahvalo za njihova vcčgeneracijska prizadevanja, odrekanja, osebna tveganja in trdo delo pri ustvarjanju predvojnega zdravega slovenskega kapitala. 5. Vlada, ki prisega na pravno državo in na va- rovanje človekovih pravic, bo vsekakor enkrat morala javno položili račune za svoja dejanja: a) največje laži po letu 1990 v zvezi z izvajanjem zakona o denacionalizaciji b) velerazprodaji slovenskega imetja pod vsako ra- zumno ceno c) begu slovenskega kapitala V tujiuO d) popolni neodgovornosti za svoje nezakonito, kriminalno zavajanje slovenske javnosti e) uvajanju moralno propadlega načina delovanja in mišljenja kot vrednot sodobnega tržnega prilaga- janja 6. Država ne premore javnega registra firm, ki so jih nelegalno ustanovili managerji naših podje- tij v tujini kot svoje firme iz našega, slovenskega premoženja! 7. Strokovno in profesionalno opravljeno delo SDK, ki je izdelala poročilo v zvezi z revizijami kriminalnega lastninjenja, je postalo tarča napa- dov. Skuša se zmanjšati pomen vsedržavnih kri- minalnih dejanj, SDK pa izločiti iz sedanjega to- ka dogodkov. Na to kaže hitenje z reorganizacijo SDK ter poskusi diskvalificiranja direktorice te službe, ko ta opozarja na dejanja oškodovanja premoženja. 8. ZLRP Slovenije zato zahteva od vlade javen odgovor, kdo je naročil vladi, da mora za vsako ceno prikrivati dejansko škodo, povzročeno z ne- zakonitim odlivom kapitala v tujino. 9. Združenje lastnikov zahteva pojasnitev trdi- tev v medijih, daje bil leta 1990, ob začetku raz- padanja komunističnega režima, izdan skriti ukaz o začetku načrtnega nelegalnega lastninjenja ter o čim večji selitvi kapitala v tujino. 10. Združenje lastnikov razlaščenega pre- moženja ob sedanjih bliskovitih ukrepih vlade, s katerimi je postalo jasno, da je imela le-ta vse vzvode divjega lastninjenja ves čas pod kontrolo, opozarja predsednika vlade ter vse ministre, vple- tene v krajo stoletja, da bo striktno in do konca vztrajalo pri razčiščenju teh za demokratično državo Slovenijo kriminalnih dejanj in takega vladanja. V skrajnem primeru bo ZLRP Slovenije prisil- jeno seznaniti svetovno javnost o tem po evrop- skih sredstvih javnega obveščanja. ZLRP SLOVENIJE — predsednik Franc Izgoršek 4 ~ PO NAŠIH KRAJIH 2. DECEMBER 1993 TEDNIK Ples ga je zastrupil PLESALEC IN KLUBSKI DELAVEC IZIDOR GNILŠEK v plesnem klubu pri DPI) Svoboda je vedno vcsehj, kadar je /raven I/idor (Jnilšek-Dorči. Svojo pedaj^o.ško izobra/bo s pridom uporablja tudi pri delu z mladimi, ki je velikokrat naporno. In vedno nasmejani Dorči jim vsem vliva dobro voljo, pravzaprav je "dobri duh" ptujske plesne šole. Na tekmovalnem področju je leta 1991 dosegel najvišji, A razred v standardnih plesih, in to kljub temu daje ple- sati pričel zelo pozno. ; POZNI ZAČETEK, A HITRO USPEHI_ Kako zgodaj ste pričeli, kdo vas je naučil plesnih korakov? Moram reči, da sem začel ple- sati razmeroma pozno. Pravza- prav ob koncu študija v Ljublja- ni leta 1982. Potem pa je Anjcta Kralj imela plesni klub v Klubu mladih in so tam potrebovali plesalca. Spodbujala me je, me- ne pa je gnalo to, da so mi ob začetku nekateri dopovedovali, da nikoli ne bom znal plesati, ker sem pre.štorast. Začel sem, ker bi bil sebi in drugim rad do- kazal, da nisem tako štorast. Prišel sem torej k plesu, pravza- prav me je nagovoril in tja zva- bil Andrej Polanec. Prišel sem zraven in so vsi že nekaj znali, jaz pa še ničesar. A se mi je An- jcta posvetila in vložil sem veli- ko truda, da sem dohitel druge. In tako sem potem čisto resno pričel s plesom. Plesalci imajo s plesalkami večkrat težave, predvsem zato ker hitro odnehajo, nekatere predvsem zaradi drugih ob- veznosti, druge zaradi nerazu- mevanja njihovih partnerjev. Ste tudi vi morali menjati več plesalk? Najdlje sem plesal z Natašo Vi- dovič in že leta 1983 pričel z njo tekmovati, potem pa vse do 1985, čeprav še ni bilo rednih treningov. Pravzaprav je vsak mladi par ta- krat kar hitro šel narazen, vsak po svoji poti. Ko je plesna skupina v Klubu mladih prenehala delati, sva se z Natašo odločila, da greva k Svobodi. Tudi tam je bila takrat kriza in Nataša se je potem raje odločila za atletiko, kjer je imela takrat večje možnosti za trening in napredovanje, jaz pa, ki sem bil s plesom zastnapljen, sem šel še k tečajem pri Sandiju Glatzu. Tam smo se nekako ujeli in večinoma so bili mladi iz generacije, ki je končala srednjo šolo. Bili ste med tistimi, ki so v sekcijo znova privabili Franja Kožarja in pričeli delati Izidor Griilšel<-Dorči predvsem z mlajšimi. Kdo je Franja Kožarja nagovoril, da pride nazaj na Ptuj? Ravno ta generacija, ki sem jo prej omenil, se je začela pogo- varjati o tem, da bi spet postavili tekmovalni ples na noge. Naj- bolje sam Franja Kožarja takrat od vseh poznal prav jaz; stopil sem do njega in ga vprašal, ali bi delal. Leta 1988 je bilo to in Franjo je postavil nekaj pogojev, pod katerimi seje bil pripravljen vrniti na Ptuj. To sta bila predv- sem dva: da bomo imeli svojo plesno šolo in da bi imeli podm- ladek. Poleg tega pa je meni in Boženi Krivec, s katero sem ta- krat plesal, postavil pogoj, da ta- koj začneva tekmovati in mu pozneje midva pomagava pri de- lu. Vse to smo izpeljali in šola je zaživela. Potem pa smo šli k njemu in mu povedali, da smo naredili vse, kar je dejal, in tako smo pričeli resno delati. Kateri so vaši največji tek- movalni uspehi? Od leta 1988 do 1989 sem plesal z Boženo Krivec in sva pri standardnih plesih prišla iz C v B razred. Potem sem plesal z Jasmino Veršič v B razredu, takrat pa sva prišla tudi v A ra- zred. In ko sem prišel v A, sem se odločil, da končam. Tako sem v dveh letih in pol prišel v A razred. Tudi v plesni šoli so me vzpodbujali, naj vztrajam do A razreda, saj imaš potem možnosti za sodniški izpit in strokovno delo v klubu. Tako sem nehal plesati in zdaj poma- gam gospodu Kožarju pri tre- ningih. Opravil sem tudi sod- niški i/pit za standardne plese. VELIKO ŽRTVUJE ZA PLES_ Brez Franja Kožarja ne bi šlo, s tem se strinjajo vsi pri ptujskem plesu. Tudi vi ste navdušeni nad njim? Na začetku so bile velike, tudi organizacijske težave, in če od leta 1988 ne bi imeli g. Kožarja, ne bi bilo nikoli nič. Vzgajal nas je in nas še. On je človek, ki je nenormalno pripravljen vse žrtvovati za ples, dejansko vse. Letos bomo dokončno ločili šolo in klub in tako bodo organi- zacijski pogoji za delo s tekmo- valnimi plesalci še boljši. Za ples tudi vi še sedaj veli- ko žrtvujete: veliko ste v Na- rodnem domu, tekmovalce spremljate na turnirjih ... Zanimivo je, da si kljub za- sebnemu odpovedovanju in če seveda imaš razumevanje, pri- pravljen, ko ples spoznaš, res ogromno žrtvovati. Tudi ko sem bolan, pridem za nekaj minut v dvorano; če imam kak prosti trenutek, ga izkoristjm, da pri- dem v te prostore. Če nisi ple- sal, tega ne moreš razumeti, in zato si v klubu prizadevamo, da bi iz lastnih tekmovalcev vzgo- jili tudi trenerski kader. Ukvarjate se predvsem za najmlajšimi plesalci. Kakšno je delo z njimi? Mladi začnejo zelo zgodaj in dosegajo dobre rezultate. Ogrom- no trenirajo, pa so še otroci. Mi- slim, da jih po eni strani po- skušam razumeti in se z njimi uk- varjam kot pedagog, saj je to tudi sicer moj poklic. Franjo Kožar pa me je naučil, da v športu brez trdega dela ne more biti vrhun- skih rezultatov. Za otroke je to ve- lik napor in turnirji .so rezultat de- la na treningih. Ker smo pač pred- stavniki majhnega kluba, smo ve- likorat prikrajšani. Za ista mesta moramo doseči veliko boljši re- zultat. V teh letih smo vzgojili ne- kaj vrhunskih tekmovalcev v mlajših kategorijah. Najperspel<- tivnejši je gotovo Jernej Slejko, dober je bil na primer tudi Davo- rin Gabrovec, ki pa je ples zdaj pustil. Ne smemo pozabiti še ogromno dobrih in zares talentira- nih plesalk. O ŠOLI IN STARŠIH PLESALCEV Otroci veliko trenirajo. Ka- ko pa je z njihovo šolo, ki tudi zahteva veliko? Kljub temu da se odpoveduje- jo prostemu času, so v šoli vsi uspešni. Če gredo v šolo v nara- vi, imajo na primer prepoved počenjanja stvari, pri katerij bi se lahko poškodovali. Je pa še vedno popolnoma neurejen nji- hov status. Čeprav so na primer v svetovnem vrhu, nimajo statu- sa vrhunskega športnika. Kljub temu da so ogromno časa v klu- bu, pa menim, da je gotovo boljše tako, kot pa da bi bili prepuščeni ulici. Najperspektiv- nejši trenirajo na primer po šest- do sedemkrat na teden. Po- membno pa je, da so večinoma zelo dobri učenci, saj si v klubu oblikujejo tudi delovne navade in način izrabe časa. Še to bi dodal: Franjo Kožar ima najbrž prav, da je možnost za dosego vrhunskih rezultatov manjša, če plesalci, ko pridejo v obdobje od 16 do 18 let, ne po- stanejo fant in dekle. Pa še to: naši plesalci veliko vidijo, na potovanjih spoznavajo nove kraje, ljudi ter kulturo in tudi to je veliko v primerjavi z vrstniki. Tu so še starši, ki veliko pričakujejo, saj tudi vehko pri- spevajo k uspehu svojih otrok. Kako urejate odnose z njimi? V vsakem športu trener do- loča način treninga, spoznava in ocenjuje kakovost posameznih parov in odloča o strokovnih stvareh. Starši pa svoje interese včasih uveljavljajo prek svojih otrok. Njihova vloga bi se mo- rala pokazati predvsem takrat, ko otroci pridejo v krize, saj so predvsem oni tisti, ki jih lahko potisnejo naprej.' ^ Lepo je pri nas v klubu tudi to, da so trenerji, kakorkoli so že na treningih strogi, surovi in "uničujejo" otroke, na tekmo- vanjih sami z otroki sproščeni in takšni so tudi otroci. Veliko se šalimo, da otroci pozabijo na tremo in napetost. Kljub sproščenosti pa seveda gredo ob uri spat in tako naprej. Navajamo jih, da sami poskrbi- jo za svoje stvari, predvsem ple- sno opremo. A kljub vsemu se kdaj zgodi kakšna smola. Tako je za turnir na Slovaškem na primer plesalka Jeneja Slejka Nina Jurišič pozabila doma ple- sne copate. Pa smo se znašli ta- ko, da ji je sodnica posodila svoje sicer dve številki preveli- ke plesne čevlje in Nina je prav dobro plesala tudi v njih. Tudi ko smo z otroki na cesti, imamo do njih veliko odgovor- nost. Glede tega starši tudi doka- zujejo, da nam veliko zaupajo. Res pa je, daje za .starše vse sku- paj velika finačna obremenitev, saj gredo cene oblek pri vrhun- skih katergorijah v tisoče mark. Ples vas je, tako pravite, za- strupil. Kaj je v njem takega? Čeprav si vsak predstavlja, da je to rekreacijski šport, vendar naj povem, kaj so izračunali strokovnjaki. Na enem plesnem turnirju pod maksimalno obre- menitvijo porabi plesalec toliko energije kot tekač, ki teče 5 ki- lometrov. Zame osebno pa je bil največji užitek predvsem takrat, ko sem videl, da napredujem in premagujem tudi pare, ki so bili nekoč veliko boljši od mene. Darja Lukman Žunec Izidor Gnilšek leta 1989, ko je tekmoval na plesnem turnirju v Senti. Sedi v prvi vrsti med ptujskima plesalkama Andrejo Trop in Petro Zaranšek, v zgornji vrsti pa so še ptujski plesalci in plesalke: Niko Arcki, Jasmina Veršič (Dorčijeva plesalka), Goran Turnšek in trener Franjo Kožar. Šolski zvonec nam je zaupal... PTUJ * Osnovna šola Mladika bo jutri praznovala dan šole. Osrednja slovesnost bo ob 12. uri v telovadnici šole. Danes ob 17.uri pa bodo učenci staršem predstavili delo projektnega tedna. PODLEHNIK * Učenci Osnovne šole Martina Koresa so pripravili kulturni program ob vrnitvi naših kick boksar- jev iz Amerike. PTUJ, VITOMARCI * Dnevi dejavnosti, ki se danes končujejo na centralni šoli Mladika in podružnični v Vito- marcih, so namenjeni ZDRAVJU. Učenci so spoznavali ra- stline, njihovo uporabo v ljudskem zdravilstvu, zdravilno vode, zdravo prehrano, bolezni ožilja, zasvojenost z drogo, alkoholom, cigaretami ... Danes popoldne od 16. ure naprej bodo svoje delo predstavili tudi staršem. DESTRNIK ¥ Učenci 4. in 5. razredov so imeli kulturni dan na ptujskem gradu, vsi, tudi mali šolarji, pa so si ogle- dali predstavo čeških ročnih lutk. Včeraj so pripravili kulturni program za staiejše občane. Tri učenke pa bodo jutri sodelovale z literarnimi prispevki na po- dročnem srečanju osnovnošolskih literatov v Mariboru. SEDEM (NE)POMEIIiBNIH DNI Slovenec sem - in potem? V preteklem tednu je bilo slovenstvo kar ne- kajkrat na resni preizkušnji. Seveda na različne načine in ob različnein pojmovanju, kako naj se danes slovenstvo dokazuje, ne da bi s tem ogrožalo druge in same Slovence. Kaj vse je danes (lahko) slovenstvo in kdo je (nai)večji Siovenec, pa očitno še naprej ostaja stvar ra- zličnih pojmovanj, interpretacij in špekulacij. Pač pa smo ta teden /vedeli, kaj (med drugim) glede nas misli nekdanji italijanski zunanji mi- nister Gianni de Michelis: "V Sloveniji se o Slovencih razmišlja kot o Evropejcih, vse dru- ge, Hrvate, Srbe in Muslimane, pa razglašate za barbare ..." Na povsem nov vidik odgovornosti za slo- venstvo in Slovenijo je v intervjuju za Dnevnik opozoril proL dr. Aleksander Bajt. "Glede per- spektiv gospodarstva ne vidim nobenih proble- mov. Slovenija živi v Evropi in je tako poveza- na z načinom gospodarjenja v Evropi. Popol- noma jasno je, da bomo sorazmerno hitro po- stali visokoproduktivno in uspešno gopodar- stvo, ne glede na kakovost ekonomske politike. Problem, ki ga vidim, je bolj politične ali ne- cionalne narave. Slovensko gospodarstvo bi postalo izredno učinkovito, če bi se popolnoma odprlo, če ne bi bilo nič ščiteno pred vplivi in konkurenco tujih gospodarstev. Pojavi pa se vprašanje, ali bi bilo takšno gospodarstvo sploh še slovensko gospodarstvo. To bi bilo go- spodarstvo na slovenskem teritoriju, ljudje, ki na tem teritoriju živijo, bi imeli zelo visok standard. Vprašanje je le. ali bi to bil standard slovenskega gospodarstva, slovenskega prebi- valstva, ali bi se ljudje sploh še identificirali kot Slovenci. Če hočemo govoriti o sloven- skem gospodarstvu, če hočemo, da se Slovenci identificirajo kot Slovenci, moramo voditi poli- tiko slovenskega narodnega gospodarstva. To pa pomeni, da ne smeino voditi politike, ki bo dopustila, da o razvoju našega gospodarstva odločajo druga gospodarstva. /.../ Voditi mora- mo zavestno politiko, ki bo gledala, da bodo glavni produkcijski tvorci slovenski ali vsaj pretežno slovenski. /.../ Zavest o nujnosti na- cionalne gospodarske politike je premajhna." Prof. Bajt je zdaj zelo neposredno in jasno po- vedal tisto, kar že dolgo visi nad Slovenijo, a očitno ni časa in potrebe, da bi o tem resneje spregovorili, ker so pač še vendo bolj konjun- kturns splošne bornbasiične parole "o skrbi za slovenski narod. Morda so nekateri strahovi prof. Bajta preveliki in delno "staromodni", vendar pa so idealna priložnost za temeljito (polemično) razpravo o sinereh slovenskega razvoja. DRŽAVLJANI PRVEGA IN DRUGEGA REDA Sicer pa se jc \ sknenskcm parlamentu začelo zadnje dejanje bitke za "čiščenje slo- venskih državljanstev", kar si nekateri (desni) nosilci skrbi za "pravo slovenstvo" zamišljajo predvsem kot revizijo že pridobljenih državljanstcN in ukinitev dvojnih državljanstev tistim Neslovencem, ki so ob razglasitvi samo- stojnosti Slovenije živeli in delali v Sloveniji in ki so ta državljanstva prejeli pod natančno določenimi pogoji na osnovi skupne izjave slo- venske skupščine o "dobrih namenih". Prav ta- ko naj bi maksimalno zaostrili pogoje za dobi- vanje slovenskega državljanstva za vse tujce. Tako je parlament s spremembo zakona o državljanstvu, kot je nekdo zapisal, "navadne smrtnike razdelili v dve kategoriji državljanov: tiste, ki so Slovenci po rodu, in one druge, ki morajo izpolnjevati kopico pogojev, da jim je priznano, da so Slovenci". Zadev v zvezi z državljanstvom vsekakor ne bi smeli reševati ekstremno. Slovenija kot ma- jhna država ima vso pravico, da nekatere stvari (ko gre za usodo slovenske nacije) ureja še po- sebej pretehtano in tenkočutno. Seveda pa ne bi smeli ravnati tako, da bi iz (nepomembnega števila) državljanov, ki niso Slovenci, po- skušali napraviti državljane druge kategorije z drugačnimi (omejenimi) pravicami. Predvsem pa bi bilo za nas slabo, če bi te ljudi s takšnimi potezami spreminjali iz lojalnih prebivalcev v svoje sovražnike ali v glavnega krivca za vse naše težave. Za ime in ugled države prav tako ne bi bilo dobro, če bi nenadoma pozabila na svečane obljube in zagotovila, ki jih je dala vsem ljudem, ki so živeli in delali v Sloveniji na dan osamosvojitve. Samostojna Slovenija je dobila visoke mednarodne ocene in ugled v Evropi ter v svetu predvsem zaradi doslednega spoštovanja in uresničevanja človekovih pra- vic. Slovenstvo se nikakor ne brani z izzivan- jem drugih in novim produciranjem (med)na- cionalne mržnje in napetosti. Slovenija bi morala postaviti za vse, ki žive v njej, visoke standarde demokratičnega obnaša- nja in spoštovanja splošnih civilizacijskih me- ril, saj bi ji to omogočilo tudi striktno ukrepan- je proti vsem tistim, ki tega ne bi spoštovali. Vsekakor pa Slovenija najmanj potrebuje "bli- skovite čistke", kakršne bi v imenu slovenstva izvajali ljudje, ki bi radi videli Slovenijo kot ekstremistično, vase zaprto tvorbo. Seveda pa so sedanje razprave in polemike v zvezi z državljanstvom samo odsev drugih ra- zlik in dilem pri soočanju Slovenije z bližnjo in daljno okolico, z mednarodnimi političnimi in gospodarskimi izzivi. Lider Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je ta teden spet kar povprek obtožil za "jugoslovanarje" poslance, ki so glasovali proti njegovemu predlogu, da bi Državni zbor kar ta- koj "odločno reagiral" proti Hrvaški zaradi ne- kakšnega pravkar izdanega zemljevida, na ka- terem naj bi z zarisano mejo po sredini Piran- skega zaliva Hrvati prejudicirali še nedoločeno mejo na tem območju. Poslanci so bili proti ta- kojšnjemu sestanku Odbora za mednarodne od- nose in proti takojšnjemu pošiljanju protestne note slovenskega parlamenta hrvaškemu mini- strstvu za zunanje zadeve in hrvaškemu parla- mentu, ker so menili, da naj odbor za medna- rodno politiko o tem razpravlja na realni seji. Zmago Jelinčič pa je takšno odločitev v parla- mentu v posebnem pismu javnosti označil kot dokaz, "da se vladajoča koalicija lahko konso- lidira zgolj pri zadevah na škodo Slovenije. Ju- goslovanski duh je prav zares še živ v sloven- skem parlamentu, prodajanje slovenske zemlje pa se po programu nadaljuje," je zapisal Je- linčič in dodal, da njegova Slovenska nacional- na .stranka "najostreje protestira proti prilizo- vanju Hrvaški s strani vladajoče koalicije in proti potihoma nastajajoči zvezi s Hrvaško". Predsednik odbora Državnega zbora za inedna- rodne odnose Zoran Thaler je Jelinčičevo ner- vozo, neučakanost in ostre očitke označil za primer nespoštovanja manir v meddržavnem komuniciranju, kar lahko vpliva na ugled države. Potem pa je Thaler Jelinčiču postavil retorično vprašanje na 'njegovem nivoju': "Kaj pa, če je gospod Jelinčič (plačani) agent — pravokator Hrvatske, ki želi Slovenijo na vsak način potisniti v oborožen konflikt s sosedo in jo v očeh Evrope za vedno vrniti v balkansko- jugoslovanski objem!?" Ob takšnih izjavah in "zbadanjih" naših par- lamentarcev preostane samo želja, da bi v pri- ht)dnje tako Jelinčič kot Thaler bolj tehtala, kaj in kako izjavljata (predvsem pa bi bilo normal- no, da marsikaj postorita in razjasnita), kar v odboru za mednarodne odnose, katerega člana sta oba). Seveda tudi ni jasno, kako da mora šele Je- linčič (v svojem znanem slogu) opozarjati na domnevno nenormalno ravnanje hrvaške strani, ko pa bi to vendarle morali že zdavnaj prej sto- riti pristojni državni organi in službe. Glede "spopada s Hrvatsko", ki ga omenja Thaler, pa bi bilo za nekatere razgrete sloven- ske in hrvaške parlamentace lahko poučno tole de Michelisovo mnenje: "Če bosta Slovenija in Hrvaška še naprej nadaljevali politiko sebično- sti in zaostrovanja odnosov, bo skrajna posledi- ca takšne politike samo nova kriza v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. /.../ Danes Izetbe- govič že strelja svoje zaveznike Hrvate in jutri, kdo ve, bi lahko Slovenci in Hrvati podobno zaradi zgrešenih politik svojih voditeljev začeli streljati drug v drugega." Jak Koprive 2. DECEMBER 1993 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - PISE: TJASA MRGOLE-JUKIC — 62 ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE Obred obhajila OBREDI PRVIH KRISTJANOV Ali ti povem, kateri obredi so v krščanstvu najstarejši? To sta krst in obhajilo. Ali poz- naš ta dva obreda? Si krščen? In kdo te je dal krstiti? Mama in ati in botro so ti izbrali in ti si bil takrat še majhen, čisto majčkena štručka, ki se tega obreda ni zavedala in je tudi niso vprašali, ali si ga želi. Danes je pač tak običaj. Zmeraj pa ni bilo tako. Ako si hotel postati kristjan, si se moral javno izpovedati za no- vo vero. Izpovedal si vero v Kristusa, ki je rešitelj, poslan od Boga, da bi umrl za ljudske grehe, in ki je napovedal, da se bo kmalu vrnil in sodil vsem živim in mrtvim — tako se bo pričelo božje cesarstvo na Zemlji. Potem so novega člana krstili. No, pa mi ti povej, kako po- teka obred krstitve? Seveda se ne spominjaš svojega, gotovo pa si ta obred že kdaj videl in veš, da duhovnik poškropi do- jenčka s sveto vodo. Tudi ta običaj se je spremenil. Včasih vernika niso le malce poškro- pili, ampak so kar celega, da, celega potopili v vodo. In ta krst je bil veliko bolj očišče- valski kakor danes, ko je zgolj simboličen. Seveda takrat še ni bilo cerkva in verniki so šli ta obred opravit h kakšnemu potoku ali reki. Dobro, da ni več tako, ^aj je mediteranska klima mila. naše vernike pa bi pozimi menda bolj težko pre- pričali, da bi se potapljali v Dravi ali kaki drugi slovenski reki. Pa pustiva šalo ob strani. Ali veš, čemu je služil in služi še danes ta obred? To, da človek z rojstvom prinese na svet tudi po Adamu podedovan izvirni greh, veš; s pomočjo obreda krstitve vernika očistijo tega izvirnega greha. (Pripomnim naj, da so obred krstitve poznali že Babi- lonci in ga uporabljali za ritualno očiščenje greha.) Drugi najstarejši obredje bilo obhajilo. Ta obred se je prene- sel z bratovskih vcčerij, kjer so uživali kruh in vino, ki sta si- mabolično pomenila Jezusovo meso in kri. Na začetku so ver- nikom med obredi dopuščali ve- liko lastne iniciative. Že v II. stoletju so večerje postale le simboličen obred. V III. st. pa je postalo formalno opravljanje Obred krstitve j verskih obredov pogoj za pri- padnost cerkveni občini. V krščanstvu je bilo obhajilo najprej letno, šele kasneje je po- stalo tedensko. Namesto kruha in vina verniki danes pri obhaji- lu dobijo hostijo. Smisel tega obreda je spomin na Jezusa Kri- stusa in združitev vernika z Bo- gom, seveda na simboličen način. Tokarev meni, da ima tudi ta obred že zelo stare korenine, ki izvirajo še iz totemizma. Se spominjaš obredov, ko so verni- ki ob posebnih priložnostih za- klali totemsko (sveto) žival in pojedli njeno meso? To so počeli zato, da bi se na tak način združili s totemsko žival- jo in si pridobili njeno moč. Še na nekaj bi te rada opozo- rila. Ali se spominjaš, da so v vseh dotedanjih religijah imela veliko vlogo pri obredih žrtvo- vanja? Prinesel si žrtev, prosil boga in on te je, vsaj upal si, uslišal. Kaj pa v krščanstvu? Ali krščanstvo ne pozna žrtvovan- ja? Poglej: Jezus Kristus je s tem, ko je prišel na Zemljo, živel kot človek in umrl, pretvo- ril sam sebe v žrtev, saj se je s tem svojim dejanjem v resnici žrtvoval za ljudi. Žrtvovanja so postala nepotrebna, saj se je Je- zus žrtvoval za vse ljudi na Zemlji enkrat za vselej. Tako v krščanstvu resnično ne pozna- mo obredov žrtvovanja. Zaključiva lahko s spoznan- jem, da prvotno krščanstvo ni poznalo razkošnih in svečanih obredov. Zgodnjekrščanski kult je bil preprost in obredov je bilo malo. Prav lahkotnost, preprostost in razumljivost teh obredov so krščanstvu pripo- mogli k zmagi nad drugimi, največkrat zelo zamotanimi in nerazumljivi obredi. NOVA SPOZNANJA O SLIKAH IZ PTUJSKE GRAJSKE GALERIJ^ Slovenija je bila živo vključena v evropsko umetnostno dogajanje Več kot leto dni so v mu/ejski grajski galeriji manjkala štiri ključna dela iz 17. in 18. stoletja. Bila so v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer so jih skrbno restavrirali in jih ju- nija letos postavili na ogled skupaj z umetninami iz drugih slovenskih muzejev in gale- rij na razstavi "Evropski slikarji iz slovenskih zbirk". Jeseni je bil izbor iz ljubljankse razstave v gosteh še v mariborskem Pokrajinskem muzeju. Zdaj so se štiri sposojene slike vrnile v ptujsko muzejsko hišo, kjer smo jih ponovno uvrstili v stalno zbirko. Z novo (ali bolje rečeno — staro) postavitvijo je grajska galerija izjemno pridobila na pomenu. Slikam je restavrator specialist Ke- mal Selmanovič vrnil nekdanji sijaj, avtorja raz- stave dr. Ksenija Rozman, muzejska svetovalka v Narodni galeriji v Ljubljani, in dr. Federico Zeri, rimski umetnostni zgodovinar in eden naj- večjih poznavalcev italijanskega slikarstva sploh, pa sta za razstavo izbrane slike na novo ovredno- tila. Dr. Rozmanova je zbrala množico podatkov, s pomočjo katerih so se postopoma izoblikovale zgodbe o nastanku in usodi posameznih del. Ob velikem poznavanju primerjalnega gradiva iz ga- lerij in zasebnih zbirk po celem svetu sta avtorja razstave mnogim slikam določila mojstra ali vsaj njegovo bližino. Prenekatero bleščeče, a z dvo- mom sprejeto ime je zginilo z napisa ob sliki, da gaje zamenjalo morda manj imenitno, a zaneslji- vo in strokovno korektno utemeljeno. In obratno. Oznaka "italijansko usmerjen mojster", "štajerski slikar" ali še večkrat "neznani slikar" so zamen- jala imena, ki jih v okviru evropske zgodovinske umetnosti lahko tudi podrobneje opredeljujemo in katerih opus je dosegljiv in cenjen tudi v dru- gih galerijah po svetu. Letošnja razstava o evropskih mojstrih iz slo- venskih zbirk je že tretja od razstav, ki sta jih pri- pravila dr. Rozmanova in prof. Zeri. Prva je bila leta 1983 in druga leta 1989. Slednja je bila na- menjena zgolj tihožitjem in je vključevala tudi osem del iz ptujskega fonda. Te slike so že dalj časa razstavljene v zadnji sobi grajske galerije. Serija razstav, ki jo bo kronala stalna zbirka evropskih mojstrov v novi zgradbi Narodne gale- rije v Ljubljani, je velik dosežek umetnostnozgo- dovinske stroke na Slovenskem. Dolgoletno delo, h kateremu sta dr. Rozmanova in dr. Zeri prite- gnila kot konzultante še mnoge eminentne stro- kovnjake iz cele Evrope, je prineslo vrsto novih in dragocenih spoznanj. SLOVjmEJ^LT^^ Ker niso bile ustrezno ovrednotene, so slike evropskih mojstrov v slovenskih muzejih in gale- rijah doživljale usodo manj opaženega in zelo po- gosto odrinjenega fonda. Zdaj so te umetnine do- bile novo, mnogo pomembnejše mesto v okviru kulturne dediščine na Slovenskem. Vse tri razstave skupaj so dokazale, da je bilo področje današnje Slovenije v preteklosti živo vključeno v evropsko umetniško dogajanje. Ne le da so na današnjem Slovenskem rojeni umetniki potovali v evropske umetnostne centre občudovat dela velikih mojstrov in se od njih učit, tudi k nam so prihajala dela iz znamenitih središč. Na- ročili so jih posvetni in cerkveni poznavalci umetnosti; eni in drugi so bili večinoma ple- miškega rodu. V 17. in 18. stoletju, pa seveda tu- di že prej, je bilo v Evropi manj meja, kot jih je danes, predvsem pa ni bilo meja za pretok umet- nostnih vplivov in umetnin. ŠTIRI SLIKE ŠTIRIH AVTORJEV Od štirih ptujskih slik, ki sta jih strokovno obdelo- vala dr. Rozmanova in dr. Zeri, je signirana in datira- na le podoba Marije z otrokom in sv. Jurijem. V de- sni spodnji kot se je podpisal slikar Martino Alto- monte in pripisal letnico 1727. Altomonte (1657— 1745) seje najprej pisal Hohenberg in seje rodil ti- rolskim staršem v Neaplju. Po šolanju v Italiji je naj- prej delal kot dvorni slikar Jana III. Sobieskega v Varšavi (1684), leta 1700 pa se je preselil na Dunaj in postal profesor na tamkajšnji slikarski akademiji. Nekako od leta 1729 naprej je imel delavnico v sa- mostanu Heiligenkreuz pri Dunaju, kjer je tudi poko- pan. Skupaj z Johannom Michaelom RoUmayerjem velja za začetnika avstrijskega baroka. Njegova oltar- na podoba sv. Jurija visi v križevniški cerkvi v Lju- Mattia Preti (1613—1699): Mučeništvo sv. Jerneja, o. pl., kopija iz časa originala, po 1660 bljani. Leta 1715 jo je ljubljanskim križevnikom da- roval dunajski dvor, v Narodni galeriji pa hranijo še dve njegovi skici. Velika oltarna .slika "Marija z Je- zusom in sv. Jurijem" je bila del opreme grajske ka- pele v Veliki Nedelji, po drugi vojni pa je bila prene- sena v ptujski muzej. Že v starih herbersteinskih inventarijih je bilo zapisano, daje avtor podobe "Mučeništvo sv. Jer- neja" Mattia Preti (1613—1699), italijanski sli- kar in član malteškega viteškega reda, ki je delal v Neaplju in na Malti. Avtorstvo te izredne slike, ki z močnimi svetlobnimi kontrasti dramatizira grozljivo svetniško zgodbo, sta dr. Rozmanova in dr. Zeri bolj podrobno opredelila. Slika iz za- puščene družine Herberstein je nastala verjetno kmalu po letu 1660 in je ena številnih kopij slav- nega originala iz dresdenske slikarske galerije. Ptujska kopija (kar nikakor ni slabšalna oznaka izvrstnega dela) je nastala po vsej verjetnosti kar v mojstrovi delavnici, kar je bilo za tiste čase do- kaj običajno. Tudi podoba "Počitek na begu v Egipt" je iz za- puščine družine Herberstein. V grajskem inventarju iz leta 1944 je pripisana krogu avstrijskega slikarja Daniela Spitzerja. Raziskave so pokazale, da stara oznaka ne drži. Italijanski slikar Giovanni Odazzi (1663-1731), ki se je proslavil predvsem kot feskant v Rimu in njegovi okolici, je naslikal tri podobne sli- ke na temo svete Družine, ki počiva na begu pred Herodovimi morilci. Ena od slik je v Walters Gallery v Baltimoru, druga v neki zasebni zbirki in tretja na Ptuju. Vse tri imajo svojo predlogo v stenski sliki, ki jo je Giovanni Odazzi naslikal v zakristiji cerkve Santa Maria degli Angeli v Rimu. Ptuj.ska podoba je datirana v čas po letu 1720. Od štirih obravnavnih slik je ostala nekoliko negotova edino provenienca podobe "Bakh in Ariadna". Umetnina sicer ima svojo oznako v herbersteinskem inventarju, ki pa bi se lahko na- našala tudi na katero drugo delo. Na podokvir sta pritrjena dva grba, vtisnejan v rdeč pečatni vosek, ki sta ostala žal nepojasnjena. Zato pa sta dr. Rozmanova in dr. Zeri našla avtorja slike. Gia- cinto Gimignani (1606—1681) je delal v Rimu in Firencah. Upodabljal je religiozne prizore, bli- zu pa so mu bile tudi antične zgodbe in Ovidove Metarmofoze. "Bakh in Ariadna" je ena najbolj duhovitih slik iz ptujske galerije. Venera nagovar- ja užaloščeno Ariadno, ki jo je zapustil ljubljani Tezej, naj sprejme Bakhovo snubljenje. Mladi Bakh, zardel od popitega vina, z veselim sprem- stvom predstavlja pravo nasprotje krhki, bledi in v otožne misli zatopljeni Ariadni, proti kateri je razigrani Amor že sprožil puščico ljubezni. "NAJLEPŠI PA JE PTUJ ..." Na novo ovrednotene slike so v galeriji na ptuj- skem gradu ponovno na ogled od 17. novembra. Izjemne pridobitve ptujske galerije dolgujemo kolegom iz ljubljanske Narodne galerije, še pose- bej pa dr. Kseniji Rozmanovi in dr. Federicu Ze- riju iz Rima in Kemalu Selmanoviču, restavrator- ju-specialistu iz Ljubljane. Z ljubljanskimi kolegi se dogovarjamo, da bomo svečano predstavitev novih spoznanj o slikah iz ptujskega fonda pri- pravili na pomlad 1994. Izjemno nam bo v čast, če se bo prireditve utegnil udeležiti tudi prof. Ze- ri. Dr. Zeri je obiskal naše mesto že pred leti, ko je pregledoval naše slike. Stara naselbina ga je očarala. Lansko pomlad je v Rimu sprejel novi- narko Mojco Drčar-Murko, ki je pripravljala pri- spevek za Delo (Delo, 9. maj 1992, Sobotna pri- loga, str. 25). Na vprašanje "Je na temo, ki jo ob- delujete zdaj (šlo je za razstavo Evropski slikarji iz slovenskih zbirk, op. p.), v Sloveniji veliko gradiva?" je odgovoril: "V Sloveniji veliko več kot na primer na Madžarskem, razen v muzeju v Budimpešti. Našli smo izjemno pomembna dela evropskih mojstrov, v Mariboru, v Ptuju, skoraj vse v cerkvah in muzejih. V Mariboru je zelo lep muzej, tudi kot arhitektura in mesto samo. Na- jlepši pa je zame Ptuj, kako je zgrajen, z vsemi ti- stimi romanskimi elementi. Videti je pravljičen z gradom nad mestom, kot jedkanica iz 17. stoletja. Tudi Ljubljana mi je všeč." Marjeta Ciglenečki Giovanni Odazzi (1663-1731): Počitek na begu v Egipt, o. pl., po 1720 O^HOVl^fV ŠOLA OLGE MEGLIC PRAZNOVALA Šola ni vse, je pa začetek vsega Najmlajša ptujska osnovna šola Olgica, kot jo ljubkovalno imenujejo učenci, je prejšnji teden proslavila petnajsti dan šole. Petnajst let sicer res ni veliko, vendar dovolj, da se je šola uveljavila, postala ne samo hiša, v katero hodijo učenci po znanje, ampak tudi prostor za izvenšolske dejavnosti in druge oblike druženja mladih. Ti so učilnice in hod- nike že poslikali po svoji podobi, tako pa so pripravili tudi osrednjo slovesnost prejšnji torek v Srednješolskem centru: hudomušno, igrivo in odkritosrčno, kot znajo le otroci. Na slovesnosti je govoril predstojnik republiškega Za- voda za šolstvo^— enote v Mariboru Alojz Sirec in med drugim dejal, da je šola je kljub svoji "mladosti" kos vsem zahtevam sodobne šole. V zaključnem govoru pa je ravnatelj Ervin Hojker rekel, da je vesel, da šoli uspeva vzgajati delavne, vljudne in uspešne ljudi. Dan prej so sprejeli prvoSolce v šolsko skupnost; ti so že tudi pripravili predstavitev projekt- nega dela o kruhu. V četrtek pa so odprli še klubske prostore za učence, ki so jih uredili s spon- zorji in prostovoljnimi prispev- Utrlnek s svečanosti ob petnajstem dnevu šole Olge Meglic staršev. j^^Y 6 — NASl KRAJI IN LJtDJE 2. DECEMBER 1993 TEDNIK Lenarške novice LENARŠKI GASILSKI DOM V NOVI OBLEKI so v LciiailLi dokončali gradnjo gasilskega doma, ki so ga postavili gasilei s svojimi sredstvi, del pa so dobili iz t)bčinskega i)roračuna. V prt- ličjii so uredili pet garaž, pisar- ni in sanitarije, v prvem nad- stropju pa so pred kratkim s pri- spevki občanov uspeli urediti večnamensko dvorano. Kot je povedal predsednik gasilskega društva Roman Mur.šee, so pred dnevi uredili še fasado. Iz- vajalce del je bilo Gradbent) podjetje iz Radelj. Z maribor- skim Cestnim podjetjem pa so že podpisali pogodbo za uredi- tev asfaltne prevleke, vendar jih je pri izvajanju del presenetil sneg. BREZPOSELNI SO MLADI IN IZOBRAŽENI LJUDJE V občini Lenart ostaja vse več ljudi brez zaposlitve. Na Zavodu za zaposlovanje je 1.648 oseb. Med prijavljenimi je še vedno največ takih, ki so stari do 26 let in so iskalci prve zaposlitve. Med njimi jih je kar 796 s strokovno izobrazbo od 111. do Vil. izobrazbene stopnje. 600 delavcev pa je ostalo brez dela zaradi tega, ker so njihova podjetja v stečaju ali so v svoji delovni organizaciji postali pre- sežki. Konec letošnjega septem- bra je z Zavoda za zaposlovanje prejemalo denarno nadomestilo in denarno pomoč 599 iskalcev zaposlitve. Brezposelnost hočejo omiliti z javnimi deli, v katere je bilo letos vključenih šest oseb. De- lavci javnih del so urejali knjiž- no gradivo, nekaj pa jih je po- magalo pri urejanju cest in cest- nih nabrežin. m Slodnjak Spomladi bodo dokončali dela na domu in okrog njega. ^ bistriške občine DAN ODPRTIH VRAT NA BOČU v nedeljo, 21. novembra, je bd na Boču dan od- prtih vrat. Slovesnosti so se poleg slovenskega obrambnega ministra udeležili tudi župani sosednjih občin. Ob tej priložnosti je Janez Janša povedal, da ministrstvo za obrambo s tem izpolnjuje obljubo, da javnosti pokaže, kaj se na Boču skriva. To je bila sočasno tudi slovesnost rogaških ra- dioamaterjev, ki so ob pomoči obrambnega mini- strstva odprli nov UHF/VHF repetitor. Janez Janša je popeljal prve obiskovalce v dvo- nadstropni podzenuii vojaški objekt, ki je bil do sedaj za javnost zaprt in iz katerega je jugoslo- vanska vojska pred odhodom odnesla vse, kar je bilo vrednega. Obiskovalci so ob tej priložnosti ugotovili, da trideset metrov pod zemljo ni raket in jih nikoli ni bilo. Vojaški center na Boču sedaj že delno služi prenosu sporočil slovenske vojske med Mariborom in Ljubljano. IZVRŠNI SVET ZAVRNIL PROGRAMSKE ZASNOV^ZVOJA TURIZMA Muuili torek so iia seji bistriške občinske vlade za- vrnili 50 strani obsežno gradivo o programski zasno- vi razvoja turizma v občini. Na seji vlade pa ni bilo Sonje Černčie-Laggervall, ki je na osnovi Program- skih zasnov razvoja turizma, te je pred poldrugim le- tom pripravil Frane Bukovec, sodelavec občinskega seki.lariata za gospodarski razvoj in finance, pripra- vila Usmeritve razvoja turizma v občini. Po burni razpravi so člani občinske vlade ugotovili, da gre za Programske zasnove, ki jih svetovalka za turizem ni niti aktualizirala, manjkajo pa tudi konkretni progra- mi. Sklenili so, da bodo program pripravili v treh me- secih brez svetovalke Sonje Černičič, saj se šestme- sečna pogodba z njo, ki je ne nameravajo podalj.šati, v decembru izteka. ZASKRBLJUJOČE STANJE PRI TREH KRAJIH gfc. , s; Med ostro zastavljenimi poslanskimi vprašanji na zadnji seji občinske skup.sčme je bilo eno namenje- no tudi stanju v zimskem špoilno-rekreacijskem centru Trije kralji na Pohorju, kjer je po mnenju mnogih turi.stičiii utrip močno zamrl. Sezona z obilo I snega pa se je že pričela. Po besedah Boža Zorka pri j Treh kraljih ni tako, kot bi moralo biti, zato je na- ložil izvršnemu svetu, da do prihodnje skupščinske seje pripravi natančno poročilo o stanju v tem špor- tno-rekreacijskem centru. V planinskem domu, ki gaje imel do pred ne- kaj leti v najemu bistriški Impol in ga je z podna- jemniško pogodbo dal v upravljanje zasebniku, ter tudi v brunaricah je lastništvo nerešeno. Nekaj sob v domu je v lasti planinskega društva, nekaj brunaric sodi k nekaterim bistriškim in tudi dru- I gim podjetjem, v domu je še vedno nekaj sob v lasti občine Svctozarevo iz Srbije kol ostanek nekdanjega bratskega prijateljevanja med bi- striškim Impolom ter tamkajšnjo tovarno kablov oziroma med obema občinama. Da pa je zmeda še večja, je območje ene izmed žičnic v postopku denacionalizacije. Vida Topolovec PREDSTAVITEV KULTURNOALTERNATIVNEGA CENTRA i;^;..^* V ORMOŽU Grajska Met — prostor mladih Kdor pozna ormoško grajsko klet izpred nekaj let, se bo spomnil, kaj vse je bilo v njej. I,epa, obokana, s častitljivo starostjo 700 let je sprva služila za hrambo vina, po dru^i vojni pa zapuščena in od nikogar urejevana za drvarnice stanovalcem, ki so po dru^i vojni do začetka sedemdesetih let stanovali v ^radu. Kasneje je služila za p(>trebe občin- ske skupščine in drugih or;''inizacij, ki so domovale v ^radu. Leta 1987 in 19K8 je takratna OK ZSMS Ormož opravila številne delovne akcije in drvarnice, polne premoga, drv in starih, po- zabljenih reči ter nesnage, so s pomočjo) To- varne sladkorja in podjetja Mercator Ograd usposobili clo le mere, da so v kleli v letih 1988 in 1989 že potekali prvi koncerti in)ve- ga roka. Kako porazno je bila takrat videli klet, pove že izjava Davida Pelka, enega ti- stih, ki so od vsega začetka pomagali pri nje- ni ureditvi, ko je vstopil v grajsko klet. Vzkliknil je: "Tu je iinlerhund." In tako je nastal klub Unterhund, kjer ima sedež Kul- lurnoallernalivni center Ormož. Ker seje ta- kratna občinska konferenca mladine v letu 1990 pognala z drugimi v boj za oblast, je delo pri urejanju kleti zamrlo. V začetku letošnjega leta se je del nekdan- jih mladincev, ki jim je bilo žal vloženega dela, lotil nadaljevanja obnove. Po betoni- rai.J.. .a!, ureditvi vhoda in nepeljavi elektri- ke je klub 17. jidija ponovno oživel. Uspešno delo so začinili s koncertom, na kalerem so nastopile tri skupine s prve izdaje laserske plošče No Border Jam: Center za dehumani- zacijo, ll's not 4 Sale in Sleazy Snails. Za njimi se jc v pol leta zvrstila cela vrsta sku- pin, tako da sc jih bo letos predstavilo 37 iz osmih evropskih držav: Anglije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Češke ter več skupin iz Hrvaške in Slovenije, s čimer so eden redkih klubov v Sloveniji, ki vzpodbujajo stalno al- ternativno rockovsko sceno. Člani KAC se zavedajo, da prostor, kljub temu da daje klet posebno starinsko patino, še ni primeren za gledališke in plesne prire- ditve ter likovne razstave, čeprav jih imajo zapisane v programu dela. Da je klel uporab- na, se je pokazalo ob letošnjem maitinovan- ju, ko se je vanjo zaradi slabega vremena preselila celotna prireditev. Minuli konec tedna se je ormoški KAC tudi uradno predstavil. Ob tej priložnosti so najprej predstavili novo lasersko ploščo slovenskih in nemških skupin, prireditev pa so nadaljevali v linterhundu s koncertom skupin l'leischpost iz Gradca, Ž.Ž.O. iz Ilirske Bistrice in Hello, Mi- sery iz Ptuja. Celotno prireditev je sponzorira- lo podjetje Jeruzalem Ormož — prodaja in ser- vis vozil Renault. Predsednik KAC-a Sebastian Plaveč je o prihodnosti cenirapovedal: "Obeli so optimi- stični, saj nam je ormoški Izvršni svet že odo- bril sredstva za izdelavo oken in vrat, s krajev- j no skupnostjo pa se dogovarjamo za ureditev poda in ogrevanja." Grajska klel je dolga 35, široka pa 10 me- trov; ob zahodni steni imajo 12 metrov dolg ločajni pult. Poleg koncertov pripravljajo vsa- ko soboto tematske večere ročk glasbe, ki so prav tako dobro obiskani. Delo kluba temelji na izredno nizkih cenah koncertov in pijače, s tem pa si zagotavljajo številni objsk. "Društvo KAC se povezuje s Študentsko or- ganizacijo Univerze v Ljubljani, saj je večina članov kluba študentov. Namen te povezave je ! omogočanje nastopanja kvalitetnejših ročk skupin, ki so seveda dražje. Prav tako si priza- devamo za čim številnejše stike z javnostjo in informiranostjo o delu društva, kar je bil tudi namen današnje konference," je dodal predsed- nik Sebastian Plaveč. Slišati je še bilo, da nimajo s policijo nobe- nih problemov, kar je sicer stalni pojav v dru- gih tovrstnih klubih. Mladi upajo, da bodo tudi drugi vplivni ljud- je spoznali, da je subkultura, katei-e sestavni del je alternativna rockovska dejavnost, stvar, ki jo mladi želijo in potrebujejo, ter da se iz nje da potegniti tudi velik politični in moralni kapital. Prikazati jo je potrebno kot ponos me- sta, ki ve, kaj storiti za svojo mladino, kot je to povsem normalno in samoumevno v državah, katerim se Slovenija želi približati. Vida Topolovec Zinia Ei^gaja tudi f ibain Ziina nam je letos zelo rano pokazala svo- je radosti, pa tudi ostre zobe. Snega je že do- volj, če ne že preveč, nizke temperature pa pridno "proizvajajo" tudi led ne samo na ce- stah, pač pa tudi na ribnikih in drugih sto- ječih vodah. Ledu sicer še ni dovolj za varno drsanje, ribiči pa že opozarjajo, da ga je po- trebno na ribnikih sekali in s tem omogočiti vodi in ribam dotok kisika. Kot je to storil Tinček, ki smo ga ujeli v objektiv na ribniku pri ribiški hišici Amur v slovenskogoriških Bodkovcih. Če včasih kdo poreče, da ribe pozimi spi- jo, to v tem primeru ne velja za gojitelje rib in ribiče nasploh. jq<. S sekiro je treba izsekati luknje na ledeni plošči, da dobijo ribe dovolj kisika. Gledališka kronika 1S83-1993 IX. — zadnje nadaljevanje V Glfilališlo napisal v okviru {giban- ja Znanost mladini. ANDREJ ZAMUDA GLLDAFI.ŠKA .SFZON.A iys.V.S4 Maehailo-Simon: MALI .STRAH liAV-BAV — Jeniač Kustrola GLFDALIŠKA .SLZONA I9S-4/K5 Slavko PregI; ZC.ODL NA DVORU KRALJA JANI-ZA - .lanko Škilasli DUNJA ZAVEC (JLF.DALIŠKA SIIZONA 1991/92 Leopold SiiluKlolčan: NAROBH STVARI V MliSTU IT;TPr.L:>I - strašilo MIHA ZELENIK GLEDALIŠKA Si:Z()NA 1991/92 Ncvenka Samohor: KAM PA KAM, SNLGUlJČICA' .. MOJCA ZELENIK c;li:dali.ška si;zona 1991/92 Ncvenka Samohor: KAM PA KAM, SNLGLUtTlCA? KARMEN ZINRAJH GLLDAl IŠKA SliZONA 1991/92 Nevenka Samobor: KAM PA KAM, SNEGULJČiCA? IRIS ZUPANC GLliDALIŠKA SLZO.NA 1984/85 Alenka Goijevšček: HIŠA — veter GLEDALIŠKA SHZONA 1985/86 Jean Taidieu: ZAtJUBULNCA V PODZKMHLJSKI ŽLLIIZNICI - potnica GLLDAl,IŠKA SEZONA 1986/87 Peter Božič: ČLOVEK V ŠIPI — dekle 7 belimi lasmi GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88 Eraneek Rudolf: KOŽA MEGLE — v zboru GLEDALIŠKA SEZONA 19X8/89 Georgcs Ee^dcau: DAMA IZ MAXIMA — Emille GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90 Braiuslav Niišič: ŽALUJOČI OSTALI SABINA ŽINKO GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85 Alenka Goljevšeck: HIŠA — sončni /arek MOJCA ŽIROVNIK GLEDALIŠKA SIIZONA I98.V84 Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTELORJANSKl — žu|ianja GLEDALIŠKA SEZONA I985/S6 Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV — Erancesehina GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88 Franček RikIoIT: KOŽA MEGLE — v zboru GLEDALIŠKA SEZONA 19S8/89 Georges Feydeau: DAMA IZ MAXiMA — gospa Sauvarel GLEDALIŠKA SEZONA 19S9/90 Branislav Nušie: ŽALUJOČI OSTALI ALENKA ŽLEBNIK GLl-DALIŠKA Si;ZONA 1984/S5 Alenka Goljevšček: HIŠA — pes GLEDALIŠKA Sl:ZONA 198.S/86 Jcan Tardicu: ZALJUBLJENCA V PODZEMELJSKI ŽELEZNICI — jiotnica IRIS ŽNIDARIČ Cil.LDALIŠKA SEZONA 1991/92 Leopold Suhodolčan: NAR0B1-: STVARI V MESTU PETPEDl — pravica IV. REŽISERJI BRANKA BEZELJAK GLAZER GLEDALIŠKA StiZONA 198.V84 Maehado — Simon: MAlJ STRAH BAV-BAV Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTELORJANSKl Tone Partljič: NEKOČ IN DANES GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85 Alenka Goljevšček: HIŠA Slavko Pregel: ZGODE NA DVORU KRAUA JANEZA GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86 Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJI-: PODEŽELSKIH PLEJBOJEV Jean Tardicu: ZALJUBLJENCA V PODZEMELJSKI ŽELEZNICI GLEDALIŠKA SEZONA 1986/87 Žarko Petan: ZASPANA TRNULJČICA IN KRMEŽIJAVI MATJAŽEK Peter Božič: ČLOVIiK V ŠIPI GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88 Franček Rudolf: KOŽA MEGLE čiLEDALIŠKA SEZONA 1988/89 Georges FeyJeau: DAMA IZ MAXLMA Dane Zaie: OTROKA REKE GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90 Emil Edipčič: UJtiTNIKI SVOBODE Vika Grobovšek: NOČ, KO JE POSIJALO SONCE GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91 Vili l\' njak: ANEKS GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92 Fcderieo Gareia Loiea: PUBLIKA Leopold Suhodolčan: NAROBE STVARI V MESTU PETPEDl GLEDALIŠKA SEZONA 1992/93 Franček Rudolf: PI:GAM IN LAMBERGAR ROMANA ERCEGOVIČ GI.F.DALIŠKA SEZONA 1990/91 Ronald D. Laing: A ME LJUBIŠ' NEVENKA GERL SAMOBOR gli:dališka sezona 1991/92 Nevenka Samobor: KAM PA KAM, SNEGULJČICA? PETER MALEC GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85 John Knittcl: VIA MALA HERMINA MATJAŠEC KOČEVAR GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89 Izbor besedil Ivana Cankarja: IZ MOČVIRJA SE JE VZDIGNIL LOJZE MATJAŠIČ GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90 Branislav Nušič: ŽALUJOČI OSTALI V. POVZ«^.TEK , ^ . X . ^^^\ c„ m ■Med leti 198.^ in 1993 je bilo v ptujskem gledališču uprizorjenih 26 del iz domače in tuje dramatike. Sode- lovalo jc 188 igralcev, vseh ponovitev pa je bilo okrog 370 (/a predstavo Mali strah Bav-bav podatkov nisem našel. Pegam in Lambergar pa je šc na |irogramu). 18 predstav je zrežirala Branka Bczcijak Glazar, po eno pa: Peter Malce, Franjo Potočnik, Lojze Matjašič, Ro- mana Erccgovič, Samo Strelce, Peter SrpČič, Nevenka Samobor in Hcrmina Kočevar Matjašce. Opa/il sem, da so v primerjavi s prejšnjimi leti zadnjih deset let v ptujskem gledališču delovale predvsem mlade gledališke skupine (Slopinjice, Stopinje. Teater III). ka- terih mentorica je bila Branka Bc/eljak Glazer. V teh le- tih seje vpisalo na AGRFT jKn članov Teatra III. ERANJO POTOČNIK GLI-:DALIŠKA sezona I98.S/86 Denis Poniž: SPOLNO ŽIVLJIiNJI-: FRANJA TAHIJA PETER SRPČIČ GLEDALIŠKA SI-;ZONA 1992/93 Žarko Petan: IGRALEC SAMO STRELEC GLld)AL!ŠKA SEZONA 1992/93 Slavvomir Mro/ek: NA ODPRI LM MORJU VI. LITERATURA — Žantar, Jože: Arhivistika. Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1984. — Mavric. Irena: PtuJNko gledališče 1786 — I9.š8. Pokrajinski muzej Ptuj, 1988. — Škreb, Zdenko & Antc Starnač: Uvod u književ- nost. Globus, Zagreb 19X6. — Šolar, Milivoj: Teorija književnosti. Školska knji- ga. Zagreb 1977. — Kos. Janko. Nataša Golob, Tone Frelih. Monika Kartin. Alenka Keršovan, Jerneja Lcnard & Marko Marin: Slovenska mladinska enciklopedija. Mladi ve- dež. Od pesmi do filma. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1976. TEDMIK — - t>KCKMBER 1993 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 1^ SLAVJE V ŽUPNIJI SV. ANDRAŽA V VITOMARCIH God farnega zavetnika proslavili z blagoslovom prenovljene cerkve v Vitoinarcili je bil prvo udveiitno nedeljo o/ironia na nedeljo Karitas, 28, novembra, velik pra/nik, saj so god svoje- ga župnijskega zavetnika svetega Andreja proslavili z žegnanjem in svečanim blagoslovom prenovljene farne cerkve. Za prenovo ostrešja, strehe, zunanje omete in za beljenje so odšteli 5,3 milijone tolarjev; od tega so glavnino prispeva- li krajani, delež pa so primaknili tudi mariborska škofija, ptujska občina in krajevna skupnost Vitomarci. Svečano mašo je vodil mariborski škof dr. Tranc Kraniberger, ki je cerkev tudi blagoslovil. Mariborski škof dr. Kramberger je cerkev blagoslovil ob prisotnosti I krajevnih funcionarjev. Foto: M. Ozmec Kljub velikemu snegu in mra- zu je bila prenovljena cerkev svetega Andraža v Slovenskih goricah to nedeljo obiskana kot že dolgo ne. Od blizu in daleč so prišli farani s svojimi dušni- mi pastirji iz sosednjih župnij: sv. Lovrenca v Juršincih, sv. Bolfcnka v Trnovski vasi, sv. Urbana na Destrniku, sv. Marije Polenske s Polenšaka ter mino- riti in kapucini iz Ptuja. Ker je sv. Andrej tudi zavetnik mari- borske rskotlje, je praznik v Vi- tomarcih s svojo prisotnostjo poveličal škof dr. Franc Kram- berger. V nabito polni cerkvi mu je zaželel dobrodošlico ključar Janez Druzovič, zatem pa so vsi sodelovali na slavno- stni maši, ki jo je vodil dr. Kramberger s somašniki. Med pridigo se je srčno zahvalil vsem domačinom in drugim, ki so prispevali sredstva za obnovo zunanjosti farne cerkve, še po- sebej domačemu župniku Jožetu Kolmanku, ki je s po- močjo krajevnih funkcionarjev vodil celotno akcijo obnove. Vse vernike pa je pozval, naj sodelujejo v misijonu, ki se bo pričel to soboto, 4. decembra, v vseh župnijah ptujske dekanije. Tudi farni župnik Jože Kol- manko ni skrival zadovoljstva nad velikim delom, ki so ga opravili skupaj z gradbenim od- borom in župnijskim svetom. Že leta 1991 so prenovili celot- no ostrešje in cerkev na novo prekrili, letos na pomlad pa so sklenili, da bodo obnovili še zu- nanje omete in cerkev preple- skali. Po hišah so zbirali od 10 do 30 tisoč tolarjev, kolikor je kdo zmogel, in sicer v treh obrokih. Z veseljem ugotavlja- jo, da ni bilo hiše, ki ne bi pri- spevala svojega deleža. Dela je solidno opravilo podjetje Kor- par iz Tržca. Do leta 1995 želijo pri sv. An- dražu prenoviti tudi notranj- ščino farne cerkve; še naprej pa jim ostaja tudi velika želja, da bi kupili srednji, 600 kg zvon; tako bi ob sednjih 400 in 800 kg dosegli običajno harmonično '^'^'oto. M. Ozmec K prenovljeni cerkvi sv. Andraža v Vitomarcih se je v nedeljo zgrnilo nekaj sto domačinov in gostov. VELIKA NEDELJA Sto let Prosvetnega društva Simona Gregorčiča "Kdor se je kdaj ukvarjal z ljubiteljsko gledališko umetnostjo, ve, koliko nesebičnega žrtvovanja, predanosti, odre- kanja in ljubezni je potrebno za to tlako. Zato je vsaka gledališka predstava praznik, praznik igralca in gledalca, praznik vseh človeških čutov. In naloga gledališča je, da nam ta praznik pripravi. Ob vsaki predstavi. Zato si gleda- lišče izbira čisto svojevrstne ljudi, ki mu služijo. Ne zmerom najbolj modre, najmočnejše, pač pa najljubeznivejše, najbolj prisrčne," je med drugim zapisano v uvodnem delu gledališkega lista ob stoletnici Prosvetnega društva Simo- na Gregorčiča iz Velike Nedelje. Dvorana zadružnega doma v Veliki Nedelji je bila ob tej pri- ložnosti nabito polna. Veliko obiskovalcev, ki .so minulo so- boto zvečer in v nedeljo popol- dan prišli prisluhnit igralcem, pa tudi pevcem ter folklori- stom, je ob skoraj tri ure traja- joči predstavi moralo stari. Slavnostni goNornik ob jubi- leju je bil predsednik Skupščine občine Ormož dr. Jože Bešvir. V svojem nagovoru je še pose- bej poudaril, da je društvo v svoji stoletni zgodovini opravi- lo veličastno delo pri ohranjan- ju slovenstva na tem jezikovno občutljivem območju. V času, ko ljudje šc niso poznali radij- skih in televizijskih sprejemni- kov, jim je njihovo živo nasto- panje predvsem na podeželju pomenilo izredno veliko. Tudi danes se Ijutljc kljub moderni tehniki ponovno vračajo v gle- dališče. Prav tu ter pri vzgoji mladih, ki so jih "uspeli oku- žiti" z igro, .so pri PE) Simona Gregorčiča naredili največ. Začetek sedanjega prosvetne- ga društva je bil v Katoliškem slovenskem bralnem društvu Mir, ustanovljenem 1893. leta, ki je poleg branja in sestajanja ljudi organiziralo razna preda- vanja in prireditve bolj v stilu nekdanjih čitalniških večerov. 1928. leta je bil začetek drama- tičnega odseka ali dramskega društva. Med njegovimi ustano- vitelji je bil Ivan Moravče iz Lunovca, ki se je z gledališčem "zastrupil" v Mariboru. Otvorit- vena predstava je bila 28. okto- bra 1928. leta z ljudsko igro Adolfa Robide "Revček An- drejšek", ki jo je režiral veliko- ncdcljski kaplan Vinko Pivec. Že naslednjega leta so prvič zai- grali Miklovo Zalo; to igro so v Veliki Nedelji ponovili kar tri- krat. Poleg Vinka Pivca je režiral tudi kajilan Jožef Šketa, učitelj Franc Kotnik in seveda Ivan .Moravče, ki je svoje nese- bično kulturno poslanstvo na- daljeval tudi po drugi vojni. Imel jc velike zasluge pri grad- nji zadružnega doma, s katerim seje v kulturnem življenju Veli- koncdeljčanov pričelo novo ob- dobje z nepozabnimi predstava- mi Miklove Zale, Planinske rože, Hasanaginicc, Pod svo- bodnim soncem in drugimi. Za Ivanom Moravcem, ki je pred drugo vojno in po njej režiral okoli 50 odrskih del, so režirali še učiteljici Irena Mi- klašič in Marta Frangež ter od 1979. leta Lojze Matjašič. Ob gledališki dejavno.sti je ve- likoncdeljsko prosvetno društvo premoglo še dobro folklorno sku- pino in pevski zbor, vendar so ta- ko folkloristi kot pevci iz raznih vzrokov prenehali z delom. Po- novno so se pokazali na letošnji proslavi ob stoletnici društva, kjer so se še posebej izkazali gle- dališčniki, ki so pod režisersko taktirko Lojzeta Matjašiča na- študirali dvanajst odlomkov odrskih del, s katerimi so nasto- pali od 1928. leta do letos. Kot se za jubilej spodobi, so podelili številna priznanja. Za 56 let dela v gledališki dejavno- sti jc prejela Linhartovo značko Nežika Štrnad. Za dvajsetletno delovanje so prejeli Linhartove značke Marta Frangež, Janko Lah, Vekoshiv Kumer, Ivan Hržič, Franc Cajnko, Danica in Marjan Cvetko ter Anica Brinjevec. Za desetletno delo- vanje pa so podelili K) Linhar- tovih značk. Zlati znak OZKO Ormož so prejeli Ivan Skok, Vlarta Frangež,^ Nežika Strnad in Andrej Žuran sta- rejši. Najvišje priznanje OZKO Ormož je tokrat prejel režiser Lojze IVIatjašič. Podelili so še enajst bronastih, šest srebrnih znakov OZKO, šestim posamez- nikom pa za izredne dosežke v lanski gledališki sezoni ob so- delovanju pri igri Pod svobod- nim soncem listino OZKO. Vida Topolovcc S sobotne prireditve. Na fotografiji je prizor Dobovškove igre 'Radi- kalna kura" z igralci Friderikom Meškom, Mihaelo Kosi, Anico Brinje- vec ter Antonom Lahom. Foto: Ema Žalar Zahaj ne po slovensko ali angleško Pri Ljudski univerzi Ptuj so v ponedeljek, 29. novembra, začeli pripravljalne tečaje na izpit iz aktivnega znanja slo- venščine. Tečaj je namenjen kandidatom, ki uporabljajo slo- venščino kot drugi jezik in ki morajo pridobiti licenco A za opravljanje svojega poklica. Traja 30 ur in poteka 3-krat teden- sko v večernih urah. Kandidati bodo lahko v sodelovanju z Fi- lozofsko fakulteto v Ljubljani opravljali izpit na Ptuju. Hkrati so začeli predavanja pri začetnem tečaju angleškega jezika, ki ga obiskuje 1 I udeležencev. Piše: FRANC FIDERŠEK — 28. 1 Naša jubileja Slovenski mladini je takrat predsedoval Mitja Gorjup in vo- dil precej sa- mostojno poli- tiko; zdelo se je, da je v opo- ziciji tako s Kavčičevo kot Popitovo usme- ritvijo. Ko je odšel za odgo- vornega uredni- ka dnevnika Delo, ga je nadomestil Janez Kocjančič, sedanji predsednik Združene liste socialnih demo- kratov, ki je skupaj s Kavčičem odletel s položaja. V ptujski občini je tedaj vodil mladino Alojz Gojčič krepko v smeri, ki jo je začrtal Mitja Gorjup. V Ormožu je bil za predsednika mladine izvoljen Jože Rakuša, študent prava. O tem jc Tednik svoje bralce ob- vestil v 3. številki dne 23. I. 1969. Takrat najbrž niti odgo- vorni urednik ni slutil, da bo Jože Rakuša nekaj let uspešen novinar pri Tedniku. Trenja, ki so bila v repu- bliškem vrhu, čeprav javnosti še malo znana, so se krepko kazala tudi v ptujski občini. Posamez- ne skupine so v boju za prevla- do znale izkoriščati tudi spor med novinarji in politiki zlasti na dva načina: eni tako, da so si skušali pridobiti novinarje, zato so jih podpirali, nekateri celo ščuvali, drugi pa z udrihanjein po novinarjih in tistih politikih, ki ne znajo narediti reda v obeh ptujskih medijih obveščanja. To je bilo prisotno tudi v pri- pravah na občinsko partijsko konferenco, ki je bila konec leta 1968 in na kateri je šlo za po- ložaj sekretarja komiteja. V do- bro mnogih ljudi v občini je zmagala zmerna sredinska stru- ja in za sekretarja je bil izvoljen Franc Tetičkovič, umirjen in preudaren ter predvsem pošten. To je bilo v tistih razmerah, ko so bila trenja v republiškem vrhu, ki je po občinah dopuščal "prosta lovišča" posameznim skupinam, zelo pomembno. TEDNIKOVIH SEDEM SUHIH LET Zaradi sporov s funkcionarji v ptujski občim )e 'fednik bredel v vse večje materialne težave, saj jc prejemal le simbolično dotacijo iz občinskega proračuna. Po odhodu novinarja Petra Potočnika jim je tudi manjkalo sposobno novinar- kso pero, ki ga ni bilo moč nado- mestiti. Občini Lenart in Ljutomer sta odpovedali sodelovanje, ker je tam bil odločilen vpliv Vestnika. Trudili so se, da bi vsaj obdržali naročnike z območja občine Slo- venska Bistrica. Z letom 1969 je Tednik prešel na mali format, s prejšnjih 8 na 16 ma- lih strani. Tu je bilo moč nekaj pri- hraniti, saj je po potrebi lahko izšel tudi na S ali 12 straneh. Bralcu to zmanjšanje ni bilo tako vpadljivo, kot če bi izhajal na prejšnjem večjem formatu. Časnik so si mora- li bralci tudi sami razrezati, da so lahko liste obračali. Tako so za ma- lenkost zmanjšali stroške tiskarne, ki pri vsakem časniku krepko pre- segajo 50 odstotkov vseh stroškov. Zanimivo je tudi, daje Tednik z 12. štvilko z dne 27. 3. 1969 v na- slovnem besedilu izpustil naved- bo, daje "glasilo SZDL". To je bil v tedanjih razmerah velik "poli- tični greh", vendar je uredništNo Tednika pri tem vztrajalo vse do konca leta 1971. S tem so na nek način javno protestirali proti gon- ji, ki sojo spodbujali funkcionarji SZDL, predvsem ptujski proti uredništvu Tednika. Ne le materialno, tudi kadrov- sko je bilo pri Tedniku težko, saj so sposobni novinarji drug za dru- gim odhajali. Naj navedem, kako so se v tistih letih menjavali. Bo^u Hmelina, ki je pisal predvsem za območje Slovenske Bistrice, je od.šel z 20. 11. 1969. Zato so s 1. L 1970 namestili Da- nila IJtenkarja in ta je ostal pri Tediiiku do konca leta 1971, po- tem je odšel za novinarja dopisni- ka dnevnika Delo. Roman Zavec je od.šel s 30. 7. 1970, tri mesece za njim še Jože Slodnjak, ki je še danes novinar Večera. S 15. 6. IM7() je postal novinar Tednika J(»že Rakuša, že omenjeni pred- sednik mladine v Ormožu, in ostal pri njem do II. 1. 1976. S 1. 9. 1971 jc bil sprejet na poskusno delo novinarja Milan Novina in je to delo opravljal do 24. 7. 1972. Peter Rakuš je bil pri Tedniku na delovnem mestu novinarja od I. 9. 1972 do 24. 6. 1974. Mirko Mun- da, današnji odgovorni urednik tednika 7D, je bil pri Tedniku za- poslen kot novinar od 15. II. 1972 do 30. 4. 1973. Zaposlili so tudi akviziterja: bil je to Slavko Furman in je to delo opravljal od I. 7. 1973 do 8. 2. 1974. 01 nisno so probleme reševali tudi s štu- denti, ki so pridno pisali med počilnicami; velja omeniti predv- sem Silvo Spolenjak (Brodnjak), ki je imela odlične sposobnosti za novinarsko delo, vendar se nazad- nje ni odločila za ta poklic. Razumljivo je, da tako pogosto menjavanje ljudi, ki so ustvarjali v.sebino časnika, ni moglo prispe- vati k vsebinski rasti in njegovi večji uveljavitvi. Počasi je začel nastajati nov no- vinarski kolektiv s sprejemanjem mladih navdušencev, ki so v novi- narskem poklicu tudi ostali. Mar- tni Ozmec je začel delati pri Ted- niku I. 9. 1973, Majda Goznik (Gajzer) 1.9. 1974; oba sta še da- nes ustvarjalna novinarja pri Ra- dio—Tedniku. S 1. 7. 1975 je bil po daljšem poskusnem delu spre- jet na delovno mesto novinarja še Zdenko Kodrič, danes novinar pri dnevniku Večer. Ptujski politični funkcionarji so Tedniku stalno očitali, da premalo piše o dogajanjih v ptujski občini in še to brez "političnega poslu- ha". Z letom 1970 so na občin- skem odboru SZDL Ptuj določili človeka, ki je začel tedensko meri- ti, koliko centimetrov časopisnega stolpca je Tednik namenjal or- moški občini in koliko ptujski. Namen je bil, da bi temu ustrezno tudi odmerili dotacijo. Za zadevo sem zvedel po naključju in s tem seznanil odgovornega urednika Antona Bauniana; prosil me je, naj nui pomagam pri nasprotni ak- ciji. Začel sem več dopisovati o delu ptujskih družbenopolitičnih organizacij, pa tudi sam je novi- narje bolj usmerjal v to smer. Pro- stor v Tedniku, namenjen plujski občini, se je hiiro povečal, zato so na SZDL ostali brez dokaza, da Tednik o ptujski občini premalo i piše, saj v tistem času ni bilo do- ^ godka v občini, ki v Tedniku ne bi bil zabeležen. : Daje uprava Tednika vsaj za si- i k) premagovala sušo, ki jo je pov- ; zročalo zapiranje pipe pri dotaci- jah iz občinskih proračunov, sta imeli precej zaslug vodstvi občin- ■ skih skuščin Ptuj in Ormož z obja- vami in ceno teh objav v Uradnem vestniku, katerega odgovorni ^ urednik jc bil Ivan Rau, tajnik Skupščine občine Ptuj. Za polnjenje časopisnih strani tedaj ni manjkalo gradiva, prav ta- ko ne za uradne objave. Sprejetih je bilo več novih ustavnih aman- dmajev, med drugim tudi glede spremembe v sestavi zvezne skupščine, povezano s tem pa tudi republiških in občinskih. V začetku leta 1969 so bile raz- pisane volitve, na katerih bi na no- vo izvolili vse odbornike občin- skih skupščin in opravili prvi krog volitev poslance\ za zbore repu- bliške in zvezne skupščine. Slraiu Tednika so bile polne poročil o pripravah na volitve, objav kandi- datnih list in raznih agitacijskih sestavkov. Kadrovskih sprememb v občinskih vodstvih volitve niso prinesle, saj so bili povsod izvol- jeni dulcdariii,lunkcionarji. 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 2. DECEMBER 1993 TEDNIK V ORMOŠKI OBČINI 1535 STAROSTNIKOV Ženske živijo daij časa Med 18 tisoč prebivalci ormoške občine jih je 1535 sta- rejših od 70 let (lansko leto jih je bilo 1414). Največ (279) jih živi v ormoški krajevni skupnosti, sledijo krajevne skupnosti Središče ob Dravi (232), Podgorci (221), Sveti Tomaž (198), Ivanjkovci (180), Velika Nedelja (172), Kog (118) in Miklavž ori Ormožu (117). Praznovanja ob dnevu starejših krajanov, ki je bilo 20. november, za kar so .se v okviru socialne službe v občini odločili že pred le- ti, so imeli pri Svetem Tomažu 1 I., v Ormožu in Podgorcih 20., v Ivanjkovcih pa 27. novembra. V soboto, 4. decembra, bodo pripra- vili sprejem za krajane tretjega življenjskega obdobja pri Mi- klavžu pri Ormožu, v drugih štirih krajevnih skupnostih ormoške občine pa se bodo praznovanja vrstila do novega leta. V ormoški občini živi tudi pre- cejšnje število devetdesetletnikov, nekaj žensk pa je bilo rojenih v prejšnjem stoletju. In kdo so najstarejši krajani in kra- janke v posameznik krajevnih skup- nostih: KS Podgorci: Marija Han- želič, po domače Skalekova mati, iz Cvetkovcev 56. rojena 21. septem- bra 1898, in Ivan Zamuda iz Osluševccv 40, rojen 14. decembra 19()1. leta; KS Tomaž: FranČi.ška P(»ndrk i/ Rakovcev 44. rojena 15. februarja 1902. leta. in Franc Fe- konja 1/ Pršetincev 53. rojen 26. septembra 1907; KS Kog: Julijana Plohi iz .lastrebcev 55, rojena 17. februarja 1900, in Franc Munda iz Vitdrancev 34, rojen pa 27. novem- bra 1902. leta; KS Ormož: Marija Kukec. Kukče\a babica, i/ Žijjrove 6, rojena 20. marca 1899. leta, in .\IoJz Viher / Litmerka 42. rojen 26. maja 1905. leta; KS Velika Ne- delja: Kristina Moravec iz Strmca 8, lojena 6. decembra 1898, in pa Ivan Kiznian iz Drak.šla 20, rojen 1, oktobra 1901. leta; KS Središče: Te- rezija Hernja iz Brega 25, rojena 10. septembra 19(K). in Anton .lurjaševec iz 'iVške ulice 17 (prejšnja Prcijinska). rojen 2. Januarja 1903; KS Ivanjkov- ci: Elizabeta Mord i/ Veličan 35, ro- jena 15. novembra 1899. leta, in Alojz Trstenjak iz Fibanje 1, rojen 1901. leta: KS Miklavž: Klizabeta Fe- konja iz Velikega Brebrovnika 31, rojena 18. decembra 1902, ui Rudolf (iranda. i/ Vuzmetincev 7, rojen IX aprila 1903. Proračun občine Ormož je name- nil za praznovanje vseh 1535 staro- stnikov v ormoški občini 1.100.000 tolarjev, za v.sakega od 16 najsta- rejših občanov po 10.000 tolarjev. Vida Topolovec NA KOGLU RASTE VINSKA TRTA ŽE 450 LET Izpoved vina v likovni besedi Najsi je človek, ki je pred 450 leti posadil vinsko trto na griču Kogl nad Veliko Nedeljo, znal prisluhniti naravi ali pa je to storil naključno, je storil zemlji, njenemu stvar- niku in samemu sebi všečno dejanje. Stopil je v čas, ki šteje že 450 let, čas, ki govori o trti in vinu, leto za letom, ne da bi se v skoraj pol stoletja kaj bolj približal resnici o čudežu vinske trte, o vinu kot božjem daru, o zemlji in soncu, o življenju, katerega obrede že od pamtiveka spremlja vino. Ob 450-letnici Kogla na gradu Tabor Laško. Foto: Joco Žnidaršič Stopil je na pot vinogradnika in vinarja, na pot, ki ji ni videti konca ... Pa ne zaradi nenehno ponavljajočega se ciklusa, v ka- terem se obdeluje zemlja, trga grozdje, neguje vino v kleti, aiTipak zaradi vinogradnika in vinarja Francija Cvetka, ki da- nes skupaj s soprogo Zlatko go- spodari na Koglu. Kogl je že odkril skrivnost uspeha: kakovost. Pa vrhunska vina, četudi v elegantnih ste- klenicah in z diskretnim šar- niom zlate barve na nalepkah, gospodarju niso dovolj. Zem- lja mu ne pomeni samo preživetja. Zemlja s soncem in dežjem je zanj življenje, ki mu bogati tudi duha. Spošto- vanje in negovanje 450-letne tradicije, pa je v jubilejnem letu združil z likovno besedo. Zdaj je vino glasba na besedi- lo likovne umetnine, zdaj izpo- ved sHkarja spremlja govorica vina. Zelja gospodarja in šepet vina sta navdihnila slikarje: Franceta Slano, Franceta Mihe- liča, Jožeta Ciuho, Jožeta Tisni- karja, Janeza Bernika in Janeza Boljko. Šest slik, šest izpovedi, šest življenj, šest skrivnosti člo- vekovega ustvarjanja. In sedina: vino Kogl. V prvih 450 stekle- nicah, ki jih krasijo likovne umetnine, je šipon, za dmgih 450 pa je Franci Cvetko izbral različna vina, kakor so različna dela in značaji umetnikov: sauvignon pozne trgatve za Ciuho in Bernika, laški rizling pozna trgatev za Tisnikarja, kerner pozna trgatev za Slano, Miheličeve kurente spremlja chardonnay pozna trgatev, muškat otonel pa je v stekleni- cah z Boljkovo sliko. Repro- dukcije teh slikarjev bo Franci Cvetko nalepil le na 900 ste- klenic. Zbirka šestih steklenic žlaht- nega vina, ki mu je letos pri- znanje z bronasto medaljo WORLD QUALITY izrekel tu- di svet, bo z reprodukcijami šestih znanih slikarjev prava dragocenost za zbiratelje — ti- ste, ki jim je blizu likovna go- vorica, in one, ki v svojih vin- skih arhivih hranijo najžlaht- nejše, kar daje vinska trta Ko- gla in doneguje njen gospodar. Petkova predstavitev te jubi- lejne zbirke reprodukcij sli- karjev in vin Kogla na gradu Tabor v Laškem je ne samo zgodba o vinogradniku in kle- tarju, ki si podaja roko s sli- karjem, je zgodba o stoletjih vinogradov na Koglu, spošto- vanju tradicije in ljubezni, do vina. Če boste prihodnje leto med trtami vinogradov na Ko- glu srečevali slikarje s svinč- nikom in skicirko, s platnom in paleto, vedite, da se na Ko- glu spet rojeva nova zgodba. Nataša Vodušek GOSPODARSKI REZULTATI V LENARŠKI OBČINI Najvišja stopnja lirezposelnosti v Podravju Gospodarska podjetja so ob tretjem trimesečju bila dolžna predložiti Službi družbenega knjigovodstva po- ročilo. Iz njega povzemamo nekaj pu^datkov. Poročilo je predložilo 96 podjetij, od tega 84 zasebnih. Prihodki so rastli za 14,4 od- stotka, kar je hitreje od rasti drobnoprodajnih cen. V deve- tih mesecih so družbena in za- sebna podjetja skupaj ustvari- la 5,526.999,00 tolarjev pri- hodkov; od tega je 84 zaseb- nih podjetij pridelalo 29,6 oddstotka vseh prihodkov. Od enakega lanskega obdobja je skupno število zaposlenih porastlo za 5 odstotkov, kar je odsev zaposlitve v novou.stano- vljenih zasebnih podjetjih, kjer je trenutno zaposlenih 144 de- lavcev, kar je v zadnjih treh me- secih 56 novo zaposlenih. Kljub temu pa je število za- poslenih v zasebnih podjetij majhno, saj je v povprečju de- la v enem zasebnem podjetju le 1,7 delavca. Razlog za niz- ko povprečje je, da v 44 pod- jetjih (46 odstotkov vseh za- sebnih podjetjetij) ni zaposlen noben delavec! Podatki tudi kažejo, da za- poslovanje v družbenih pod- jetjih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pada, neka- tera pa lahko v najkrajšem času preidejo v stečajni posto- pek. Da je zaposlenih vedno manj, nam pove tudi podatek, da je bilo konec oktobra le- tošnjega leta v lenarški občini 1.648 nezaposlenih oseb, kar je 148 več kot junija letos in 332 več kot oktobra 1992. V tein število so zajeti tudi tisti, ki so bili zaposleni zunaj občine Lenart. Tako je bila konec septembra stopnja brezposelnosti v občini Le- nart že 27,8 odstotkov, kar je največ v Podravju, kjer je povprečna stopnja brezposel- nosti 20,3-odstotna. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 3,4 odstotke. M. Slodnjak OB SVETOVNEM DNEVU BOJA PBOTl AIDSU Aids je bolezen, po katero greš Ob prvem decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — In.štitut za hi- gieno in epidemiologijo Maribor sklical tiskovno konferenco, na kateri so predstavili epidemiološko stanje aidsa v Slo- veniji. Do konca septembra je v Sloveniji za zbolelo trideset oseb, od tega 28 moških in dve ženski. Dvajset obolelih je že umrlo. Od tridesetih bolnikov jih je 26 starih od 20 do 49 let, za aidsem pa je zbolel tudi en otrok. V mariborski re- giji so doslej odkrili štiri primere aidsa. Do 23. novembra pa je bilo v Sloveniji prijavljenih 48 primerov nosilcev viru- sa HIV, ki je povzročitelj aidsa. Vodja oddelka za epidemiologi- jo mariborskega Zavoda za zdrav- stveno varstvo dr. Kari Turk, specialist epidemiolog, je povedal, da na na osnovi razmerja med šte- vilom bolnikov in okuženih ugota- vljajo, da je število okuženih v Sloveniji zagotovo večje, le da ni- so diagnosticirani. Srečo imamo, da aids v Sloveniji še ni tako raz- širjen kot v drugih državah, s pre- ventivnim ukrepanjem pa lahko zajezimo njegovo hitro širjenje. Dr. medicine Evita Leskovšek, nacionalna koordinatorka za zdravstveno vzgojo v zvezi s pre- prečevanjem aidsa, je ob le- tošnjein svetovnem dnevu aidsa posebej poudarila pomen preven- tivne dejavnosti, ki ima v tem tre- nutku, ko še ni zdravila in cepiva, absolutno prednost. "Ob letošnjem svetovnem dnevu aidsa, ki poteka pod geslom Aids grozi - kaj še čakamo?!, bi radi s svojim spo- ročilom prišli prav do vsakega po- sameznika. Da bi to dosegli na iz- viren način, smo se naslonili na svet kulturnikov in si zamislili li- terarno besedilo Robert, ki smo jo posvetili Svetovni zdravstveni or- ganizaciji v zahvalo za njeno stro- kovno pomoč. Plakat in besedilo Robert je minister za zdravstvo Republike Slovenije dr. Božidar Voljč izročil dr. Nakajimi, gene- ralnemu direktorju Svetovne zdravstvene organizacije. Tekst je svojevrstno in izvirno sporočilo žrtvam nevednosti in brezbrižno- sti. Sporočilu oziroma apel proti aidsu bodo prvega decembra pre- brali pred gledališkimi predstava- mi, predstavili ga bodo v medijih, v vseh osnovnih in srednjih šolah ter drugod." SLOVENSKA TRANSFUZIJA JEJMRN£__^^^^^^_ Prof. dr. sci. prim. dr. Edvard Claser, predsednik transfuzio- loške .sekcije Slovenije, je v okvi- ru aktivnosti ob prvem decembru odgovoril na vprašanje glede var- no.sti pred okužbo z aidsom pri transfuziji krvi. Povedal je, da je glede tega Slovenija varna dežela. Vsako odvzeto kri testirajo. Aids je bolezen, po katero greš, zato bodimo previdni in se zavarujmo. Zaščitni znak preventivne dejavnosti v boju proti aidsu. Primarij dr. Aleksander Ster- ger je govoril o preprečevanju vi- rusnih infekcij v zobozdravstvu. Poudaril je, da preprečevanje in- fekcij z virusom HIV ne moremo ločevati od preprečevanja virusnih infekcij. V zobozdravstvu bo učin- kovito le, če ga bomo v celoti izva- jali. Zaščitni ukrepi zajemajo higie- no rok in osebno higieno med de- lom v ordinaciji, uporabo osebnih zaščitnih sredstev (zaščitne rokavi- ce, maske, očala) in zaščitnih sred- stev za delovne površine (plastične, papirne folije), dosledno sterilizaci- jo in dezinfekcijo instrumentov, pripomočkov, odtisov, delovnih površin ter uporabo sredstev za en- kratno uporabo (injekcijske brizge in igle, sesalce za slino, papirne brisače in drugo). Veljalo naj bi pravilo, da naj bi se za delo v zo- bozdravstveni ambulanti pripravili ob prisotnosti pacienta. PET LET POSVETOVALNE AMBULANTE PROTI AIDSU l^ARmORS£BOL^^ v mariborski bolnišnici že od leta 1988 deluje posvetovalna am- bulanta HIV INFEKCIJA AIDS. Zdravnik specialist je dostopen vsako sredo od 12. do 13. ure, pra- viloma pa napotnica za ambulanto ni potrebna. Testiranje na aids je anonimno in prostovoljno. Dr. med. Ludvik Hajdinjak z oddel- ka za nalezljive bolezni in vročin- ska stanja je povedal, da so na te- stiranje poslali v prejšiijem letu 25 oseb, letos pa že 15. Želijo pa si, da bi bil obisk ambulante večji, zato ga priporočajo osebam z ri- zičnim spolnim obnašanjem, intra- venoznim narkomanom, partnerje- ma, ki se nameravata poročiti, za- poslenim v vzgojnih zavodih, vsem, ki imajo zdravstvene teža- ve, na primer daljše vročinsko stanje, driske, hujšanje, nosečni- cam pri sumu na okužbo. ZAVARUJMO SE S^ONDOM^ V vseh nacionalnih programih boja proti aidsu zavzema kondom posebno mesto. Da bi bil čim bolj dostopen, so ga uvrstili med po- možna zdravilna sredstva. Dr. Le- skovškova z inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je po- vedala, da se trudijo, da bi bilo v prodaji čim več kakovostnih in čim bolj poceni kondomov. Žal pa v Sloveniji ni predpisa, ki bi pre- prečil prodajo nekakovostnih kon- domov. Kakovostne kondome pa zagotovo prodajajo v lekarnah. Če se boste odločili za nakup, izbiraj- te med naslednjimi znamkami: Primex, Akuel, R3 Med in Real. Svetovni simbol boja proti aidsu je rdeča pentlja, je pa tudi simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, pove, da se zaveda prisotnosti aidsa in kaže solidar- nost z okuženimi. MG IZ POSLANICE OB SVETOVNEM DNEVU BOJA PROTI AIDSU: "Čas je, da se zavemo prisotnosti aidsa. Čas je, da prerase- mo samozadovoljstvo in ne čakamo, da bomo postali žrtve sami ali naši najbližji. Aids ne prizanaša. Varen je le tisti, ki pozna in upošteva pravila zaščite pred to boleznijo. Na vsakem kora- ku srečujemo žrtve neznanja in brezbrižnosti. Posledica tega neznanja in brezbrižnosti je lahko smrt zaradi aidsa, pa tudi mamila, stres vojne. Medsebojno zaupanje, prijateljstvo in medsebojni stiki nam bodo kazali pot do plemenitosti in lepih stvari v življenju. Ozrimo se okoli sebe! Humanizirajmo naše odnose. Bodimo razumevajoči do tistih, ki so že okuženi. Imejmo odprte oči in spremenimo svoje vedenje za bolj varno in kvalitetno življenje. Sedaj in danes. BISTRICANI NOČEJO POVEZAVE Z MARIBOROM Največ pozornosti državni upravi in lolcalni samoupravi! Po skoraj polurnem čakanju na poslance se je 29. seja slovenjebistriške občinske skupčšine pričela. Ob poročilu go- spodarjenja v devetmesečnem obdobju letošnjega leta, regulaciji reke Dravinje in ohranjanje njenega biotopa ter po- ročilih o delovanju ZPM občine Slovenska Bistrica in izvajanju stanovanjskega zakona so poslanci v razpravi nameni- li največ pozornosti državni upravi in lokalni samoupravi. Uvodoma je sekretar za družbene dejavnosti in občo upravo ter podpredsednik slovenjebi- striške vlade Danilo Utenkar posebej poudaril, da predložene zakonske rešitve o lokalni samou- pravi in državni upravi niso v interesu ljudi. Naj- več negodovanja je bil deležen zakon o upravnih okrajih, s katerim jc občina Slovenska Bistrica ponovno, kot že v preteklosti, potisnjena z neka- terimi drugimi občinami v upravni okraj Maribor — okolica. Ljudje v Slovenski Bistrici menijo, da v bodočem upravnem okraju na tako velikim območjem ne bo mogoče delati tako, kot bi bilo najbolj prav. V Slovenski Bistrici še ni natanko znano, na koliko manjših občin bo razdeljena sedanja. Po piedlogu, ki so ga pripravili v Ljubljani, zadnjo besedo pa bodo pri tem imeli občani, ki se bodo na referendumu odločili, koliko občin in katere naj bi to bile, bi po Vrišerju iz sedanjega občin- skega območja nastalo pet občin: Oplotnicii, Slovenska Bistrica, Polskava — Pragersko, PoIJčane in Makole. Slišati pa je bilo še, da imajo željo po svoji občini tudi prebivalci Smar- tna na Pohorju. Župan Ivan Pučnik je ob tem poudaril, da mora slovenski parlament zakon o lokalni sa- moupravi in državni upravi sprejeti sočasno in ne ločeno. Bil pa je odločno proti, da bi sedan- jim občinskim skupščinam podaljšali mandat. Pri tem ga je podprl tudi poslanec Franc Mali in ob tem še dodal, da se je danes težko pogo- varjati o novih občinah, ko še niso povsem ja- sne njihove funkcije niti tistim na vrhu države, še posebej pa ne, od kod se bodo financirale. Vse težnje občanov bo preko poslancev, bi- striška občina pa premore v Državnem zboru kar tri — dr. Jožeta Pučnika, dr. Janka Pre- dana ter mag. Dragana Černetiča, potrebno prenesti do Ljubljane. Franc Mali je še menil, da naj ti poslanci vsaj za kratek čas pozabijo na svoje strankarske prepire in se zavedo, od kod prihajajo in kdo jih je izvolil. Ivan Pučnik je povedal, da se je z dvema po- slancema o bistriških zahtevah po samostojnem upravnem okraju že pogovarjal. Tako dr. Jože Pučnik podpira usmeritve Bistričanov, mag. Čer- netič je povedal, daje njegova stranka glasovala za 11 upravnih okrajev, žal pa niso mogli nave- zati stika z dr. Jankom Predanom, ki je pomem- ben prav zaradi tega, ker dela v komisiji za lo- kalno samoupravo. Bistriški župan je ob tem še dodal, da bi se z državnimi poslanci želeli srečati ne samo o vprašanju lokalne samouprave, tem- več tudi v zvezi s cestno problematiko. Poslanec Milan Ozimič je bil mnenja, da bi podporo pri spremembi upravnih okrajev mora- li iskati v tistih občinah, ki mislijo enako kot Bistričani, saj mora biti tisti del bodoče lokalne samouprave, ki se imenuje državna uprava, državljanom Slovenije čim bolj dostopen. Občinski poslanci so na četrtkovi seji spreje- li sklep, s katerim od bistriških poslancev v Državnem zboru zahtevajo, da predložijo amandma k predlogu zakona o območjih upravnih okrajev. Tretji člen naj se glasi: "Ob- močje upravnih okrajev obsegajo območja do- sedanjih občin." Dosedanje razprave, ki so bile organizirane na območju občine Slovenska Bi- strica, so namreč pokazale, da za bistriško ob- čino ni sprejemljiva organizacije upravnih okrajev, kot je navedeno v predlogu zakona. Območje dosedanje občine se je namreč razvi- jalo neodvisno od medobčinske in regijske or- ganiziranosti in pri tem težko najdejo pomem- bnejše stične točke bodočega razvoja in orga- niziranosti v upravnem okraju Maribor — oko- lica, v katerega naj bi bila povezana območja občin Slovenska Bistrica, Ruše, Pesnica in Lenart. Z omenjenimi občinami, tako poudar- jajo, jih ne vežejo nobene omembe vredne skupne naloge. Menijo, da bo racionalna in državljanom dostopna uprava, hkrati pa tudi učinkovito upravno delovanje, kar se navaja v predlogu zakona kot eden izmed ciljev, možna le, če bo območje dosedanje občine Slovenska Bistrica samostojni upravni okraj s sedežem v Slovenski Bistrici. Vida Topolovec TEDMIK — 2.. DECEMBER 1993 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9 GORJUPOVI ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH NOVINARJEV So mediji delavnice afer? Izkušnje italijanskih novinarjev govorijo, da se v Italiji politiki in gospodarstveniki bolj bojijo medijev kot sodišč. Moč javne besede pa tudi v Sloveniji vse bolj odmeva. Novi- narji "odkrivamo" afere, aferice, napake, zlorabe ... Dobivamo dosjeje, zapisnike, stro- go zaupne dokumente, anonimne in manj anonimne telefonske klice, pisma ... Toda ali nam vse to daje tudi pravico sodbe? Afere, aferaštvo in novinarstvo je bila edina tema (iorjupovih študijskih dnevov, ki so se v soboto končali v Hovcu. Novinarji naj bi bili vest družbe, in če to res smo, je naša dolžnost opozarjati na napake, pisati in govoriti o temah, ki naj bi sicer ostale skrite javnosti: včasih pod krinko državne ali poslovne skrivnosti, včasih za- radi politike, drugič spet zaradi zaščite osebne integritete posa- meznika. Izziv objaviti "afero" je velik, poleg novinarskega je tu še naj- bolj banalni — ekonomski: ob- javiti in povečati naklado. Vprašanje vesti je, kdaj in na osnovi katerih podatkov pisati ali govoriti o packarijah, ki se dogajajo v podjetjih, v parla- mentu, v strankah, skratka pov- sod tam, kjer se človek "trudi za lepo življenje". Ljudje so na bolj ali manj pomembnih delov- Na letošnjih Gorjupovih študijskih dnevih so se novinarji posvetili svojim stanovskim problemom. Foto: OM nih mestih, so politiki, mana- gerji, profesorji, kvalificirani delavci, poslanci, pa tudi samo marginalci (če bodo storili ek- sluzivno kaznivo dejanje in jih bodo možje postave uspeli ujeti, imajo tudi možnost priti na prve strani časopisov), so javni in manj javni delavci, bolj ali manj na očeh. Nikogar pa njegov sta- tus v odnosu do javnosti (tudi novinarja ne) ne odvezuje po- štenosti do ljudi, dela in države, pa tudi odgovornosti javne be- sede ne. Recepta, kako naj se novinarji odzivamo na "afere" okrog nas, ni, je le vest vsakega posamez- nika, je novinarski kodeks, je moč argumentov, ki jih ima no- vinar v rokah. NaV Predstavniki italijanskega združenja novinarjev. l\lagpadno turistično vprašanje Akcija "Nagradno turistično vprašanje", ki jo že tretje leto pripravljamo s ptujskim Pokrajinskim muzejem, ima vse več rednih sodelavcev. Imena skrbno beležimo, naj- zvestejše pa bomo ob tretji obletnici akcije, ki bo 21. februarja, posebej nagradili. v drugem novembrskem vprašanju nas ja zanimalo, kdojc dal postaviti ali popraviti kamniti most čez Dra- vo v rimski Petovioni. Med tisimi. ki so pravilno odgovorili, da je bil to rimski cesarHadrijan. je bila tudi Kornelija Samprl s Spodnje Hajdine 53/b. Prejela je nagrado Pokrajinskega muzeja. Čestitamo! Danes vprašujemo, kateri rimski cesarje bil leta 69 oklican za rimskega cesarja v Ptuju: Vespazijan, Trajan ali Hadrijan. Izžrebani reševalec bo prejel muzejske publikacije, spominek in družinsko vstopnico za ogled muzejskih zbirk. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do sobote, 11. decembra. PROJEKTNI TEDEN NA PODRUŽNIČNI SOLI V TRNOVSKI VASI Peli so jih v cimprani hiši V Trnovski vasi je šola že 208 let. V novi stavbi so od leta 1980, v letošnjem šolskem letu pa sta v petih oddelkih 102 učenca. Po petem razredu učenci obiskujejo Osnovno šolo Mladika na Ptuju. Tudi letos so se lotili pro- jektnega dela. Posvetili so ga kulturni dedi.ščini kraja, kjer živijo. Spoznavali so stare ljudske pesmi, igrice in iz- štcvanke dedov in babic, ri- sali in slikali ter skupaj z tnojstri naredili maketo stare ciprane, s slamo krite hiše. Obiskali so mizarja, spoznali delo pokrivača, ki še zna streho pokriti s slamo, z eno najstarejših krajank so se po- govarjali, kakšna je bila šola včasih, vezli so in pietli. Mladi novinarji pa so pridno zapisovali, kar so videli in slišali. Naučili so se nekaj starih ljudskih pesmi, spoz- nali ljudska glasbila ter gne- tli glino, iz katere so nastale prave mojstrovine. Poleg učiteljev so jim pomagali mnogi zunanji sodelavci. Petkova zaključna prireditev je bila krona dela učencev, ki so dokazali, da se zavedajo kulturnega izročila in so ga tudi pripravljeni ohraniti na- slednjim rodovom. Marsika- tera stara igrica, ki so se je naučili v tem tednu, jim bo krajšala čas, dokler ne prera- stejo šolskih klopi. NaV Kdo ve, ali ne bo kdo med temi učenci kdaj lončar? ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE KMEČKIH GOSPODINJ Pritofle k mesnim Jedem Zima je priložnost za izo- braževanje. Tudi izobraže- vanje kmečkih gospodinj so- di v ta letni čas. Kmetijska svetovalna služba v Ptuju je začela letošnji zimski cikel predavanj v ponedeljek na kmetiji Marije Štebih v Sov- jaku, nadaljevala pa ga bo jutri (v petek)^ na kmetiji Marije Kolar v Žetalah 80. Poklic gospodinje je eden najstarejših in obenem naj- težjih. Mlade gospodinje do- bijo na vsakoletnih zimskih oblikah izobraževanja nekaj potrebnega znanja, starejše gospodinje ga dopolnijo. Po- metnbna je tudi izmenjava izkušenj in ne nazadnje tudi prijetna srečatija v sicer mo- notonih zimskih dnevih na kmetijah. Zadnji dve sezoni se je svetovalna služba odločila za izobraževanje v posameznih vaseh. Tam jih mnogokrat sprejtnejo gostoljubne kmeti- je ali pa pripravijo predavan- je in poznejši praktični del v vaških domovih. Pomembno je, da kmečkim gospodinjam ni potiebno hoditi v Ptuj kot pred leti. ko je bilo izobraže- vanje v Srednješolskem cen- tru. Kot je povedala ing. Ma- rija Meško, svetovalka za ktnečko družino in dopolnil- ne dejavnosti na kmetiji, je za tak način dopolnjevanja znanja kmečkih gospodinj veliko zanimanje; v lanski sezoni se ga je udeležilo kar okoli 500 žensk. V letošnji izobraževalni se- zoni bo poudarek na pripravi prilog k mesnim jedem. Gre za pripravo prilog iz krompir- ja, krompirjevega testa, žlič- nikov in cmokov ter hrustav- cev iz riža in testa. Ker gospo- dinje po teoretičnem uvodu tudi "kuhajo", morajo s seboj prinesti predpasnike. jB Maketarska razstava v mladinskem oddelku knjižnice je bila do konca novem- bra razstava letalskih maket, ki sta jih izdelala Miha Ribič in Branko Mahorič. Z maketarstvom sta se pričela ukvarjati v šestem razredu osnovne šole, že prej pa sta bila navdušena nad letalstvom. Pričela sta z vojaškimi maketami. Na razstavi so lahko obi- skovalci videli nekaj maket, pa tudi slike in literaturo. V prihodnje nameravate Miha in Branko nadaljevati raz- stavljanje in izdciovaanje maket, ki se že dobijo tudi v naših trgovinah. David Breznik NASA ANKETA Spoštovani bralci Tednika in poslušalci Radia Ptuj, vabimo vas k sodelovanju pri izpolnjevanju ankete, ki jo objavljamo na tej in naslednji strani Tednika. Anketo bomo objavili še dvakrat, da bo lahko pri izpolnjevanju sodelovalo več vaše članov družine. Izpolnjene ankete pričakujemo do konca novembra. Pošljite jih na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6, Ptuj, lahko jih prinesete v sprejemno pisarno ali vržete v nabiralnik pred vhodom v našo stavbo. Med izpolnjevalci ankete bomo izžrebali šest nagrad: tri enoletne naročnine Tednika in tri knjige Božje resnice Rudija Ringbauerja. 10 — OD TOD IN TAM 2, DFXEMBER 1993 — TEDNIK PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Kako smo gradili našo cesto še ni dolgo tega, ko so vozovi in konji obtičali v blatu, kadar so se vračali iz Haloz, natovorjeni z vinom. Ka- ko priti v strmi hrib, pa je bila druga in mukotrpna ter preznojena zgodba. Domači no so jo poznali dan na dan in bili so občudovanja vredni v svojem vztrajanju. Čudežen pogled na Dravsko polje in mesto Ptuj jih je sicer pomirjal, a želja izviti se blat- nemu objemu Haloz in skoraj neprevoznemu brezpotju jih je stalno vlekla med brezglavo divjajoči svet. Mladi so odšli, le peščica jih je še vztrajala med globačami na strmih grebenih, kjer gnezdijo kot poslednji orli pravi domačini. Haloze pa so s svojo lepoto pritegovale nove in nove ljudi. Zopet so poselili stare bajte, zopet so prekopali rebri, petje in smeh se je vrnil med strme brege. To niso stalno živeči ljudje na teh strminah, a so ljudje, ki jih je v Haloze priklenila ljubezen do lepote, do dela, do ustvarjanja. Malo je dobička ob vsem tem početju, a pri delu in no- vih ustvarjanjih se sprosti in odpočije duh. Čisto preprosto: ti "novi" ljudje imajo radi Haloze. Ra- di imajo občutek svobode in .sproščenosti, radi imajo sonce in bičanje vetra, radi imajo občute- ko, kako spreminjajo sebe in zemljo, ^a oboje ro- di žlahtnejši sad. Januarja 1991 smo sedli in temeljito pretuhtali možnosti in razmere ter ugotovili, da si moramo najprej pomagati sami; naprej poznate pregovor. Storili smo tako. Izbrali smo gradbeni odbor za posodobitev in asfaltiranje ceste Slape — Janški Vrh. Sli smo k vsem, ki imajo ali hišico ali zem- ljo na tem našem koncu in zbrali 52 pogodb. Vsi so želeli boljšo pot v Haloze in so tudi prispevali za njo. Razpon prispevkov je bil sicer različen, pač po zmožnostih posameznika, a povprečje je bilo 12.000 takratnih dinarjev, kar je ustrezalo vrednosti približno 1000 DEM takratnih razme- rij. Z zbranim denarjem in z veliko dobre volje ter zagnanosti smo takrat posodobili in asfalitrali najtežji del naše cest: to so bile strmine in ovinki v sredini. Čudno je bilo videti, a rešili smo naj- težji in najzahtevnejši del. Pot je bila vsaj odprta in upanje seje kazalo na obzorju. In bilo je tako. CESTA OSAMOSVOJITVE Cesta, ki smo jo pričeli asfaltirati prav na dan osamosvojitve, to je bilo 26.junija 1991, je dobila ime Cesta osamosvojitve v spomin na novo, samostojno Slovenijo in na dan, ko smo pričeli novo pot v Haloze in ko so tovornjaki z našega gradbišča odpeljali na barikade, kjer so branili komaj dan staro državo. Naš del ceste, tako danes pravimo sredinske- mu delu, je bil dograjen v juliju 1991 in nepri- merno lažje seje prišlo na vrh naših hribov. Ta del ceste pa je bil hkrati osnovni pogoj, da smo lahko kandidirali za občinska in republiška sredstva po zakonu o demografsko ogroženih območjih. Vse sino storili, tako da sino prišli v plane in v letošnjem letu prišli tudi zares na vrsto. Zdaj smo na trdnih tleh, na vrhu našega hriba. Mislili bi, da smo dosegli zastav^ene cilje. Smo, a želja in misel drži dalje. Najprej pa še moram reči, da sino vsi, kar nas je, ki v srcu dobro mislimo, najprej srečni, da smo se zares združili v eno misel in dejanje — prav vsi, ki živimo ob tej cesti. Hočem reči, da smo posebej veseli prijatel- jev ob spodnjem delu ceste, to je od dravin- jskega mostu do prepusta ali malega mgstu, ki so se nam pridružili v skupnih prizadevan- jih in smo tako uspeli z njihovo in enako našo pomočjo asfaltirati še spodnji, bolj rav- ninski del ceste, tako da ima cesta tudi svoj zdravi začetek. Res je, da smo morali še en- krat prispevati vsak svoj delež, pač v soraz- merju z že prispevanim prvič, tako da smo lahko asfaltirali vse naše želje. Celo nekaj več: uspeli smo zgraditi cesto za 285 metrov dalje, kot je bilo možno, zato pa smo morali žrtvovati drugo prevleko. Verjamem, da jo bomo čez čas zmogli. Kakor koli, uspeli smo z zagrizeno voljo in vztrajnostjo ter z razumevanjem in sodelovanjem vseh. Zares vseh, kajti le tako smo lahko uspeli: in zato pri nas besede v enotnosti je moč niso fra- za. Iskrena zahvala obema izvajalcema del na naši cesti. Nizkim gradnjam Ptuj v letu 1991 in letošnjemu izvajalcu Tamponu iz Ptuja in predv- sem njihovim možem za razumevanje in korektno sodelovanje. Prav posebej moram posebno zahva- lo izreči gospodu Pavlici z Direkcije za ceste pri občini Ptuj za njegovo razumevanje in vsestran- sko zares učinkovito pomoč, saj smo z njegovo pomočjo "nategnili" našo cesto nekaj metrov pro- ti novim željam. linaka zahvala Skupščini občine Ptuj in Republiki Sloveniji za dodeljena sredstva. Hvala celotnemu gradbenenm odboru za zavze- to in zares požrtvovalno delo, saj bi brez njih še danes mesili blato. Posebej se zahvaljujem za pre- nekatero skrb, dopovedovanje in izgubo preneka- terega mirnega popoldneva predsedniku gradbe- nega odbora Marjanu Avblju ob misli in za- doščenju, da smo le uspeli in izpeljali misel in de- lo do konca. Vsaj v tem delu. Pred nami pa so nova obzorja: povezava ceste s cesto klopotcev, ki naj bi prinesla Halozam nov utrip življenja, turizem in nove možnosti. Da bi bila lastna vinska cesta, cesta odprtih zidanic in src. Pred nami so .še naloge, kot so misel, da nam pri- teče pitna voda iz pip na vrhu naših holmčkov, da bi se iskrila tu gori kot sedaj naše najboljše vino. Vidim Haloze, vse odete v razkošno suknjo je- senskih ban'; vidim Hahžane, nasmejane in za- dovoljne, ko ho mogoče doma prodati svoj pride- lek. Vidim Haloze, kjer se smejejo turisti Evrope oh čudovitem razgledu na veliko vinotočih, in vi- dim vse nas. da bomo zadovoljni, da smo nekaj ustvarili, da smo zapisali svoje bivanje tudi v to zendjo z mnogo garanja in znoja. Srečno vsem. In prav na koncu moram izraziti posebno vesel- je nad tem, da smo prav ob koncu znali zopet sto- piti skupaj in smo s skupnimi močni obnovili ka- pelico, ki je davni spomin in neki simbol upanja in vere. Prav to potrebujemo za naprej na naših poteh in upanjih, da nam ne bosta glodala v srcih nezaupanje in zavist, marveč spoznanje skupne radosti v uspehih, ki so možni le ob zaupanju in veri v napredek, ob sodelovanju vseh. In pomem- bnejše od same ceste se mi zdi spoznanje, da smo sedaj in v bodoče skupaj zapisali uspeh. Uspeli smo skupaj in to je naša cesta naprej. Bogomir Jurtela LENART SPREJEM MAISTROVIH BORCEV General Maister prvi prispeval k slovenski samostojnosti Letos poteka 75 let od prelomnih dni, ko je general Rudolf Maister 1. novembra razglasil Maribor in slovensko Štajersko za del takratne prve slovenske države. Dejanje generala Rudolfa Maistra in slovenske vojske je dejansko zapečatilo pripadnost tretjine slovenskega naroda, ki bi brez Maistrovega dejanja neupravičeno pripadal nemški Avstriji. Letos so svečano proslavili spomin na generala Rudolfa Maistra in njegove vojake, ki so ob pravem trenutku vedeli, kaj je njihova narodna dolž- nost in so kljub neodločnosti takratne slovenske vlade nare- dili to, kar je pred njih posta- vil zgodovinski trenutek. Maistrovi borci so bili dolgo časa potisnjeni v pozabo in prav je, da se nanje spomnimo tudi sedaj, ko imamo svojo državo. V Lenartu je pred kratkim vodstvo lenarške vla- de pripravilo zanje sprejem. Frideril< Kralj: "Nočem se predati letom. Doživel sem že tri vojne za našo Slovenijo." Sprejema pri predsedniku DPZ SO Lenart Francu Kuriju sta se udeležila še živeča bor- ca z ^mariborskega območja Jože Sonaja iz Ruš in Fride- rik Kralj iz Maribora, zaradi bolezni pa se ga ni mogel ude- ležiti Ivan Tašner iz Pesnice. V prijetnem klepetu so obudili spomin na zgodovinske odlo- čitve in na obletnico bojev za severno mejo. Friderik Kralj se kljub svoji častitljivi starosti, saj šteje že 94 let, še živo spomni dogod- kov s točnimi datumi in imeni krajev, kjer so se borili. Za naš časopis pa je povedal: "Med vojaki se ni dogajalo to, kar se danes. Vladala so pravi- la, ki smo jih vsi strogo upo- števali, in kultura. Do tega, kar se dogaja danes na boji- ščih v Bosni in Hercegovini, ni nikoli prišlo. Dvakarat sem bil ranjen in ujet, moram pa povedati, da so z mano zelo humano ravnali. Ujetnikov ni- so nikoli mučili, še manj ubi- jali. Žrtve so padale samo v medsebojnih spopadih. Zelo rad zahajam v lenarške kraje. V Zavrh je general Ru- dolf Maister pogosto zahajal. V idiličnem okolju Slovenskih goric je črpal delovno moč, zlagal pesmi in gojil družab- nost. Tu je tudi nastala pesem Jože Šonaja: "Prvi večji shod je bil leta 1968 in takrat nas je bilo še veliko." Foto: MS o završkih fantih. Prijetno mi je, da inlajše generacije na vse to niso pozabile. Prepričan sem, da če ne bi bilo Maistrove odločitve, da- nes ne bi imeli svoje države- Slovenije. Seveda je zakon življenja zredčil tudi nas in za mnoge Maistrove borce velja staro pravilo, da te slavijo in spoštujejo tvoje delo šele po smrti. Zal mi je, da nas je Maistrov spomenik v Maribo- ru dočakalo tako malo." M. Slodnjak Sledi zakrite, poduk ostaja črno odlagališče ob hajdin- skem pokopališču je dolga le- ta vzbujalo jezo pri sosedih in zgražanje pri mimoidočih, predvsem po vseh poskusih krajevne skupnosti in komu- nalne inšpekcije, da nekdanjo gramoznico očisti in prepreči odlaganje smeti. Opozorilne table in objave po časopisih pa niso zalegle: pred nekaj meseci se je začelo odlagali- šče vsemu navkljub širiti kar na cesto. Potein je posredova- lo podjetje Čisto mesto in gra- moznico delno saniralo, tako da je območje ob cesti čisto. Poskrbeli so za še več opozo- rilnih tabel, dohod k nekdan- jemu odlagališču pa so opozo- rilno zagradili z vrvico. Nekaj časa je tako ostalo. Pred kratkim pa se je takoj ob cesti, na poravnavni in očišče- ni površini, pojavil kupček smeti: nekaj plastenk, ploče- vink, papir. Očitno je bilo, da je nekdo enostavno izpraznil nekaj košev in se vsebine zne- bil po kratkem postopku. Na srečo pa se je zanj posto- pek precej podaljšal. Komu- nalna inšpektorica in pred- stavnik Čistega mesta sta kmalu ugotovila, da smeti iz- hajajo iz znanega ptujskega gostinskega lokala. Lastnik je krivdo seveda priznal — dru- gega mu tudi ni kazalo — in kup smeti odstranil. Svojo na- pako je popravil, slabo mnen- je o njem in drugih podobnih onesnaževalcih pa ostaja. Odlaganje na črno res ni več upravičeno, saj je odvoz srneti že organiziran za skoraj celot- no območje občine. Posode za smeti je sprejelo kar 63 od- stotkov gospodinjstev in za začetek je to kar dober poda- tek. Seveda ima drugih 37 od- stotkov še vedno težave z odlaganjem odpadkov. Imajo pa tisti, ki plačujejo mesečno sicer borih 400 tolarčkov, za reden odvoz toliko večjo pra- vico, da onesnaževalce našega okolja prijavijo; da nekatera gospodinjstva nimajo odpad- kov — to namreč mnogi trdijo — preprosto ni res. j3 Kupček smeti Iz ptujskega lokala je lastnik "pospravil" kar ob cesto. Da je bivše črno odlagališče sanirano, ga sploh ni motilo. TEDMIK — - DECEMBER 1993 OD TOD IN TAM — 11 PTUJSKI MARATONCI NA VEUIKEM NEIVVORŠKEM TEKU MIRU 42 kilometrov po avenijah Hanhattiia Ivan Rogelj, Marjan Rogina, Urban Toplak in IJožo Doki, člani ptujskega Tekaškega kluba Maraton, so pred desetimi dnevi tekli na velikem newyorškem teku miru, maratonu, ki se ga je tudi letos udeležilo nekaj manj kot 30.000 te- kačev. Niso bili edini Slovenci na tem teku. Tako je Marjana Vidovič, ki je doma iz Leskovca, a živi v Ljubljani, dose- gla v svoji kategoriji celo zavidljivo 20. mesto. Vendar ... Ptujski udeleženci 24. newyorškega maratona. "Vendar je rezultat na tem velikem teku še najmanj po- memben," meni Marjan Ro- gina. Med Ptujčani je bil sicer najhitrejši. Uvrstil se je na 5583. mesto, sicer pa so bili tu- di drugi trije med 19 tksoč naj- boljšimi maratonci. "Rezultate smo prebrali v dnevnem časopi- su, ki je naslednji dan objavil TOP 19.000. In v.si smo .se našli zapi.sane. Sicer pa je najpo- membneje, da prideš do cilja. Razlika je samo med prvim in vseini drugimi. Prvi je namreč dobil za nagrado 40.000 dolar- jev in mercedes," pripoveduje Marjan Rogina. GO, GO SLOVENIA Na začetku mostu, ki pove- zuje State Island in Manhat- tan, je startalo vseh 30.000 tekačev. Kakšen je občutek, ko tečeš v tako nepregledni množici? Ivan Rogelj: "Ko je župan ustrelil s topom — to je bil znak za začetek teka —, se midva z Marjanom še kakšno minuto sploh nisva mogla pre- makniti. Šele nato se je tudi naš del množice pričel premi- kati. Nato je bilo vsaj mene predvsem strah, da se mi kaj ne zgodi. Če padeš, in to se je nekaterim zgodilo, se zelo težko ali pa sploh ne pobereš; pravzaprav moraš imeti srečo, da te drugi ne pohodijo. Meni je eden stopil na copat, vendar sem ga uspel kar med tekom ponovno obuti^ Bos pač ne bi mogel teči ... Šele po 10 kilo- metrih smo normalno tekli, ta- ko da je bilo med tekači vsaj dva do tri metre razmika ... Če si se za hip ustavil — jaz sem se, ker me je prijel krč v nogo —, je mimo tebe steklo tisoč in več tekačev. To se vidi tudi po rezultatih. V moji sekundi je na cilj priteklo še devet ma- ratoncev, v minuti skoraj sto ... Ob progi se je zbralo po uradnih podatkih od dva do tri milijone navijačev. Vsi, tudi najmlajši, so ti ponujali vodo, pomaranče, vzklikali 'Go, go, Slovenia'... Sicer pa je naj tre- nutek vsakega maratona pri- hod v cilj." Marjan Rogina: "Po aveni- jah Manhattna je bila v tem času vrsta drugih prii-editev. Name so največji vtis napravi- li glasbeniki. Jazz, ročk, celi orkestri ali pa saino posamez- niki. Kar ustavil bi se in po- slušal ... V New Yorku je tudi .sjcer glasbe, kolikor hočeš. Četrt Greenvvich Village je še posebno znana po glasbenikih. Vso noč lahko preživiš z njimi v lokalih ali pa kar na cesti. In to z odličnimi." VEČINA DELA IN DELA, JE IN SPI TER SE VOZI V METROJU Amerika, hrepenenje mno- gih po vsem svetu. New York pa eno izmed njenih najzna- menitejših in največjih sre- dišč. Kot da se tam 'dogaja življenje'. Ste imeli takšen občutek? "Morda je tu res na neki na- čin center marsičesa, vendar živeli tu ne bi," so si edini ptuj- ski maratonci. "V Manhattnu se vse blešči, vsi hitijo sem ter tja. Ko jih opazuješ natančneje, vi- diš, da med njimi ni nobenega starčka, nikogar ob palici, niko- gar, ki ne bi bil zdrav — razen množice beračev. Ko smo se ka- sneje pogovarjali s predstavnico Turistične zveze Slovenije Darjo Gačnik, nam je o življenju v New Yorku marsikaj povedala. Tudi to, da je življenje v Manhattnu enostavno predrago za upokojen- ce ali tiste z nekoliko nižjimi pri- hodki. Zato se odselijo, ko niso več tako aktivni, da bi si lahko plačevali življenje tukaj. Sicer pa smo se tudi mi vozili spat 30 ki- lometrov vstran. Tam je stalo pre- nočišče 35 dolarjev, tu 120. Sploh je vse strahotno drago. Kot bolj navaden ekonomist zaslužiš inenda 1700 dolarjev, samo ža garsonjero tukaj pa odšteješ 1200 dolarjev. Kosilo, sestavljeno iz 'hitre' hrane in coca-cole je 15 dolarjev." PRODAJO TI PRAV VSE "V New Vorku nihče ne nosi s seboj večje količine denarja. 100 dolarjev je tam že velik bankovec. Nam ga nikakor ni uspelo menjati. Vsi plačujejo samo z raznimi karticami, tudi telefonirajo z njimi in tako tudi ni potrebe, da bi imeli denar. Nimajo pa ga tudi zaradi kraje, pa zaradi nevarnosti ponareje- nosti denarja. Res lahko v Ameriki kupiš vse, karkoli si zaželiš. In Ame- ričani znajo prav vse tudi pro- dati. Tako smo sicer vsi ude- leženci maratona dobili spomin- ske medalje, vendar so ti nudili tudi možnost vgraviranja datu- ma in imena, to pa je bilo po- trebno plačati. Lahko si kupil tudi spominsko ploščo, pa na- lepke, našitke, majice — le- tošnje izredno drago, lanske, predlanske in tako nazaj pa čisto poceni. Udeležbo v New Vorku so\ omogočili iz Ptuja: 7'alum,.'^ Kmetijski kombinat, Skupš-] čina občine, Projekta inže- niring, Tehcenter, Most, VeA pos, Stanovanjski servis,\ HKS, Tampon, Finomeha-', nika. Perutnina, Repriza, Panorama, Nizke gradnje, i Čisto mesto. Gradiš — gradnje. Komunalno pod-\ jetje, Sava — Aktualno Za-\ mušani, Krojaštvo Šmigoc] Spuhlja, Salon pohištva Šmigoc Spuhlja, Janez Ku- har Podvinci, Zakelšek Do- brina, Ključavničarstvo Hanželič, Lipa, Metalka,- Bistro Mlinček ter še Pinus \ Rače, Kovinotehna Celje,\ Zadružna kmetijska družba i Ljubljana, Sava Kranj Tra-\ de, Gom avto. Tam avto,] Zveza zadrug Maribor, Ko-\ stro, Sava avtomatik d.o.o. i Ljutomer, Integral Lenda- va, Vulkanizerstvo Živčec Maribor, Vulkanizerstvo i Bukovec Starše, Vulkani-; zerstvo Javornik Slovenj, Gradec, Sava svit, d. o. o., \ Velenje, Pak, d. o. o., Mari-\ bor, Jeruzalem Ormož. I Sicer pa kljub ogromnosti mesta potovati po njem ni tež- ko, prav tako nismo imeli težav z orientacijo. Mesto je razdelje- no z avenijami skoraj na šahov- ske kvadratke. Načrt dobiš na vsaki postaji podzemeljske že- leznice. Z njo hitro pripotujcš v želeni predel. Kljub temu se Američani poleg tega, da zelo veliko delajo, zelo veliko tudi vozijo z metrojem. Tu prav vsi gledajo v časopise ali pač bere- jo kaj drugega. Poleg tega, da dela in se vozi z metrojem, pa večina tamkajšnjih prebivalcev menda samo Seje in spi. POROKA MED TEKOM Prireditev so organizirali tako, kot znajo menda saino Amenčani. Dobil si občutek, da hihko napako napraviš samo ti. Teči ni mogel vsakdo, samo prijavljeni. To so preverjali na raču- nalniku in startno številko si moral pokazati vsakih nekaj metrov, ko si ,se bližal startnemu prostoru. Kljub temu smo mi Boža Dokla pretihota- pili. Ni imel številke in je tako tekel ilegalno. Posebnost letošnjega teka je bila tudi poroka dveh udeležen- cev. Nevesta je tekla kar v poročni obleki. Po 5 kilometrih sta se ustavi- la v cerkvi, kjer so ju zelo hiuo po- ročili, tako da sta na cilj pritekla med drugitni udeleženci ...Sicer pa čas, v katerem pretečeš nekaj več kot 42 kilometrov, res ni pomemben in ne primerljiv, pomembno se je teka udeležiti in priti do cilja," pripovedu- jejo ptujski maratonci. PROMOCIJA PTUJA IN SLOVENIJE Ptujski udeleženci velikega newyorškega maratona razmiš- ljajo že o naslednjem letu, ko bo v New Vorku 25. maraton. Vabilo s prijavnico so dobili že letos. Je pa z udeležbo na takšnem tekmovanju veliko pri- prav — poleg kondicije inoraš zbrati še predvsem sredstva. Vendar vtisi in občutki, ki jih doživiš v množici z vsega sveta, odtehtajo vse. Pomembno pa je še nekaj, menijo maratonci: večino propagandnega materia- la, ki so ga imeli s seboj, so pu stili predstavnici Turistične zve- ze Slovenije, ki je bila ptujske ponudbe zelo vesela. Tako bo lahko tudi Ptuj ponudila tam- kajšnjim turističnim agencijam. Milena Zupanič New Vork — splošno prepričanje o ameriškem blagostanju se ti kmalu razblini. Razen redkih bogatašev večina prebivalcev le dela in dela, spi, je in se vozi v metroju, so opazili ptujski maratonci. PTUJSKI PLANINCI PRAZNOVALI 00 JURILEJIH Ne le gore, tadi naši griči so vredni obiska Čeprav nas vse mikajo visoke gore, ki s svojimi težko dostopnimi stenami izzivajo v človeku željo po osvojitvi, ki vabijo na vrhove zaradi pogleda v dolino, pa nudijo samotne ste- zice tudi mir in odmaknjenost, pa tudi iskrene odnose med ljudmi — planinci, kot jih najdeš redkokje drugje. Prijazne pogovore in prijetna doživetja pa ponujajo tudi griči okoli nas, popotništvo iz vasi v vas, ki je v Sloveniji premalo razvito. Vandranje iz ene doline v dru- go in modrovanje z možmi v poltemi prijazne krčme je lahko duhovno in kulturno bogatejše kot brzenje za žigi na vrhove gora. Prav vračanje k duhovnim in kulturnim izročilom planin- stva je ena bodočih nalog slo- venske planinske organizacije, jc povedal med drugim pred- sednik Planinske zveze Slove- nije Andrej Brvar na slavno- stni akademiji v Narodnem do- mu, posvečeni 40-letnici dela Planinskega društva Ptuj. An- drej Brvar jc govoril tudi o naj- pogostejši temi današnjega časa — lastninjenju, saj so se tudi tukaj pojavili nekateri, ki bi "se radi prikopali do skupno ustvarje- ne planinske pogače". Planinsko zvezo, ki slavi letos 100 let ob- stoja, so soustvarjali v vseh 190 planinskih društvih po Sloveniji, tudi v ptujskem, ki sodi po usta- novitvi v tretjo generacijo. 40 LET PLANINSKEGA ~ DRUŠTVA PTUJ IN 10 LET HALOŠKE POTI Planinsko društvo Ptuj jc ustanovilo 25. novembra pred Slovesno akademijo, na kateri je zapel Moški komorni zbor iz Ptuja, re- citirali pa so ptujski srednješolci, je obiskalo veliko število ljubiteljev planin. Predsednik PZS Andrej Brvar je planince nagovoril, nato pa v imenu Zveze izročil najvišja planinska priznanja. Simon Petrovič, dobitnik zlatega častnega znaka 40 leti 45 zanesenjakov, ki so se navdušili nad planinami. Danes ima Društvo 1200 članov. Izredno pozornost so posvetili vzgoji in izobraževanju mladih, tako da so do danes izšolali okrog 50 vodnikov in 4 inštruk- torje, od leta 1971 pa vsako leto organizirajo tudi planinsko šolo, v katero sc vključujejo osnovno- in srednješolci. Sicer pa ptujski planinci tudi trasirajo in markira- jo poti na območju občine, pred desetimi leti pa so s Haloško pla- ninsko potjo približali ta košček bližnjih gričev mnogim planin- cem in pohodnikom. RAZSTAVI V KNJIŽNICI IN NA MAGISTRATU 100 let PZS, 40 lel PD Ptuj in 10 let HaloSke planinske poti so obe- leževali ptujski planinci vse leto, vrhunec pa .so bile tri prireditve ko- nec prejšnjega tedna. V Knjižnici Ivana Potrča so v četrtek odprii razstavo dokumentov Društva, planinske literature in planinske opreme. Pripravili so jo Tone Purg, Nada Jurkovič, Marija Her- nja Masten in Simon Petrovič. V ptujski Mestni hiši so na ogled fotografije planinca, amaterskega fotografa, sicer predsednika Foto kino kluba Maribor Francka Vogel- nika. "Posnetki so nastali v hribov- ju vzhodne Slovenije, ne v najvišjih gorah, ki so na nekaterih vidne sa- mo v ozadju. Z njimi želim planin- ce vzpodbuditi, naj z odprtimi očmi opazujejo pokrajino okoli sebe in odkrivajo vedno nove podrobno- sti..." je rekel ob otvoritvi. Slovesna akademija v N;irodnem domu, ki jo je pripravil Janez Jan- žekovič, je prav tako kot prejšnji dve privabila veliko število ljubitel- jev planin. Pozdravil jih je predsed- nik SO Ptuj Vojteh Rajher. ki je PD Ptuj izročil tudi posebno občinsko priznanje. F'o govoru predsednika PD Ptuj Toneta Purga in predsedni- ka PZŠ Andreja Brvarja je slednji izročil priznanja ter bronaste, sre- brne in zlate častne znake ptujskim planincem, ki so vidneje prispevali k raz\()iu Društva. NAJVIŠJA PRIZNANJA PTUJSKIM PLANINCEM Priznanja so prejeli FTektro Vlaribor PK Elektro Ptuj. Jože Čič, Silva Lačen, Niko \ukotič in Iroš Vidovič. Jože Lah, Vika Dabič, Franc Korpar. Janez Janžekovič, Franc Kodela, Alenka Zorko, Vlado FridI, Vlado Korbar in Jože Dajnko so prejeli ^bronasti častni znak, Mira Zuraj srebrnega, Simon Petrovič, Maks Zmauc in Tone Purg pa zlatega. Sitnon Petrovič je prejel naj- višje priznanje PZS kot dolgolet- ni aktivni član PD Ptuj. Svojo ak- tivnost je začel kot mentor na šolah, kjer je poučeval, leta 1962 je opravil med prvimi v društvu tečaj za mlajšega vodnika. Do le- ta 1986 je organiziral in izvedel 223 izletov. Kot inštmktor pla- ninske vzgoje je nepogrešljiv pre- davatelj v planinski šoli. Izkazal se je tudi kot vesten fotograf in zbiratelj diapozitivov. Simon Pe- trovič je živa kronika društva, je zapisano v obrazložitvi častnega znaka, in je eden najvztrajnejših udeležencev spominskih pohodov po Sloveniji. Maks Žmauc je aktivni član PD Ptuj že \cč kot 30 let. V tein obdobju je opravljal več dolžno- sti — od predsednika društva, Maks Žmauc, dobitnik zlatega častnega znaka Tone Purg, dobitnik zlatega čast- nega znaka in sedanji predsednik PD Ptuj člana nadzornega odbora do ak- tivnega markacista. Veliko tmda je vložil za pridobitev društve- nih prostorov in sredstev za de- lo Društva. Prehodil jc najvišje slovenske vrhove, pa tudi hrva- ške in črnogorske planine, tako da ima tudi vrsto osvojenih transverzal. V jubilejnem letu PD Ptuj je slavil tudi visoki živ- ljenjski jubilej, 70. rojstni dan. Tone Purg seje vključil v PD Ptuj leta 1958 kot gimnazijec, le- ta 1964 pa je opravil izpit za mla- dinskega vodnika. Bil je predsed- nik Društva v letih 1966 in 1967, nato od leta 1981 do 1986, nato je bil podpredsednik, od leta 1990 je ponovno predsednik. Vmes je bil še načelnik MO, opravil je instruktorski tečaj in še danes sodeluje kot predavatelj v planinski šoli. Kot vodilni v PD Ptuj je Društvo zastopal tudi v MDO Podravje, Športni zvezi in Turistični zvezi Ptuj. Milena Zupanič 12 — ZANIMIVOSTI 2. DECEMBER 1993 — TEDMIK PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Naj močneje zašije liultupal Kaj je torej zapisano v Tedniku o okrogli mizi "Kulturne integracije"? Zapisana so imena in priimki, kraj srečanja, nekaj samostojnih razmišljanj novinarja ali novinarke, a vsa re- snica ni razkrita, saj je najpomembnejše — po mojem mnenju — sledilo po okrogli mizi. Mladi smo še dolgo v noč kle- petali. Preveč življenjske vsebine je razkrival vsakdo izmed nas, da bi jo mogel zajeti v to našo člo- veško slovensko besedo — komaj za vsako deveto stvar je beseda. O vsem smo se pogovarjali, kar smo lepega doživeli, kar je bilo gren- kega in nerazumljivega v našem življenju, o veri in Bogu, o prija- teljih, ljubezni in študiju, o lastnih uspehih, predvsem pa o naši sanji. Dolg, brez konca bi bil ta zpis. Tako usodno se mi dozdeva, ko vse to počnem, saj njihovega življenja v vsej pestrosti in boga- stvu ne morem doumeti. Kaj pomeni mlademu človeku kultura? Težko, še posebej danes, je dati ogovor na tako zahtevno vprašanje. Natančnega odgovora ni. Kljubovalno pa poskušam stolči besede v skromen odgovor, ki bo moje osebno gledanje na kulturo in na mnogih mestih obogateno z mi- slijo mojih prijateljev, ki poznajo veliko bolje utrip ptujske mladin- ske kulture. Ne gre, kakor bi hotel. Ko to počenjam, se mi dozdeva, da sem podoben človeku, ki je hotel uloviti reko v klobuk. Ni tako zelo važno, da bi imeli mladi kulturniki, zgolj zaradi nekega modela, točno naravnano uro, nadvse pa je pomembno, da smo orientirani v času, v katerem živimo. In okrogla miza o kulturi jc bila odsev časa. To je današanja ptujska kultura mladih. Mladi najbolj čutimo zlaganost v.seh "-izmov", ki so se v zadnjih 70 letih ali pa v zadnjih 200 letih, od franco- ske revolucije do danes, znašali nad človekom in izživljali svoje nagone po vladi nad ljudmi. V imenu zlaga- nih gesel in obljub o raju na tem sve- tu, v imenu brststva, enakosti in svo- bode, v imenu kulture so zatirali in izkoriščali človeka. Po v.sem tem ni čudna opredelitev številnih mladih Ptujčanov za subkulturo. V vsakovrstni revščini stoletja smo "povzdignili svojo kulturo ta- ko visoko, da je okras in veselje" ter znamenje narodne moči. Tako je menil Cankar; spodbudil nas je, da bi bili "v sebi zdravi, močni in vsaj duševno bogati". To so daro- vi kulture. Ljubezen do knjige -— predvsem to je kultura. "V naši knjigi je ohranjena živa in čista beseda naših največjih mož, njiho- ve misli in čustva, skrb in bo- lečina, njihov pogum, njihova bor- ba in neusahljiva vera v bodočnost — nam in potomcem v potrdilo in bodrilo." Tako je duhovno moč naroda opredelil pesnik Bele kraji- ne. Ko usahne ljubezen do knjige, je to poteptana kultura; takrat se spočne neka tema. "Ni tako straš- no, ker zahaja sonce, strašno je, ker nastaja mrak," je zapisal Do- stojevski. Sedanji slovanski papež Janez Pavel II. nas je poučil: Kultura je bili zrel, osebno odgovoren za svoje življenje, za prihodnost — tudi mladih, za duhovne vrednote, osebno odgovoren v družbenem in osebnem življenju, odgovoren za pravično.st in mir, moralni red pri sebi in v svoji okolici. Da, tudi to je kultura, kajti kulturni človek mora biti pošten in čist in predan. Darovati mora svoje ustvarjalne napore, da bi naš jutrišnji dan bil človeško .sprejemljivejši, da bi bi- lo med nami manj lahkomiselnosti in malodušnosti. Kultura je upi- ranje slehernemu družbenemu ne- redu, zatiranju, razločevanju, eti- kiranju; izkoreniniti slednji biro- kratizem, spodbuditi razvoj poli- tične, intelektualne in delovne vneme, ki mora biti utelešena v znanosti, umetnosti, ljudskih obi- čajih in normah vsakdanjega ob- našanja, ustvarjati čuječ odnos do dediščine preteklosti in njenih naj- boljših tradicij, odpravljati dikta- turo in samovoljo na vseh področ- jih družbenega življenja, ustvarjati ozračje moralne poštenosti, visoke zahtevnosti, resnične nadarjenosti in življenjske resnicoljubnosti. To in še marsikaj je kultura! Imeti čut za pravo mero, znati razločevati v mejah poštenosti in sposobnosti, kljubovati vsem demagoškim in dogmatičnim pritiskom ter frustrira- nim in kajnovskim grožnjam sloven- ski demokratični javnosti. Kultura je bila tiste tri ure v prostorih pfljjskega gledališča. Moji prijatelji so sprego- vorili, kot znajo samo oni, brez vsa- kih vnaprej pripravljenih — že vna- prej neovrgljivo sklenjenih — šablon in birokratskih prijemov, v resnici in pošteno.sti. Med nami se je zasvetilo nekaj, na kar smo pozabili: da bi bih predvsem ljudje in da bi med seboj občevali kot ljudje, ki so osvobojeni najrazličenjših spon. Danes sem še bolj prepričan, da je nujno potrebno nekaj narediti. Vredno je in lepo je živeti, ko začutiš ob sebi prijatelje, ki spregovorijo, kot da bi imeli srce na dlani in kot bi se prijaznega sonca naužili in čistega zraka. Res je, da zdaj kričijo le še pošastne uničevalne sile sredi naše domovine, sredi našega Ptuja, v prelesti Ptujskega polja in Drave, a zemlja se prazni, tovarne so izropane in uničene, domačije po- stajajo dan na dan revnejše. Grozi veliki nič, ki ga je zapustila za sa- bo lažikultura in skuša še sedaj razpenjati svoje tipalke, v katerih smo že pred leti zaslutili nekaj morečega. Prepoznavati te uniču- joče sirene ter se jim s titansko voljo upreti — tudi to je kultura. Odgovoren sem za v.se, kar .sem .storil, pa tudi za tiso, česar ni.sem storil, pa bi bil moral storiti. V življenjski vedrini me potrjuje predvsem samospoštovanje in krščanska kultura, to pa raste iz velikih in drobnih, velikokrat na prvi pogled nepomembnih oprede- litev. Tudi to je kultura. Slavko Haložan Boleče, toda resnično Ali številka sto tisoč alkoholikov v .Sloveniji da- našnjemu slovenskemu človeku kaj pomeni? Mesec boja proti alkoholu se je iztekel. Kaj smo storili vsi skupaj in vsak posameznik, da bi bilo čim manj ne- srečnih družin, otrok, ki so izgubljeni ali prepuščeni cesti in svoji mladostni iznajdljivosti? Izgovor ali od- govor: "Jaz nisem tak.šen in ne spadam k skupini sto tisoč," je bezanje od problema današnjega časa. Dr. Marijan Pregl je na okrogli mizi, ki so jo pripra- vili zdravljenci Oddelka za bolezni odvisnosti v or- moški psihiatrični bolnišnici med drugim povedal: "Odnosi med ljudmi .so se spremenili, človek živi tudi v drugačnem okolju in to drugačno okolje, hiter razvoj zahteva celega, predvsem pa treznega človeka". Toda kako ostati trezen ob toliki brezposelnosti in ko slane dva decilitra soka več, kakor pol litra piva? Ali se zavedamo, da ja alkoholizem bolezen, ki je na tretjem mestu — takoj za boleznijo srca in ožilja?! V ta namen je tudi razstava plakatov ki govorijo o tem, kam te lahko ta bolezen pripelje. Skoda, da jih vidimo predvsem tisti, ki smo se odločili za zdra- vljenje, ne pa tisti, ki povzročajo ali živijo s to bolez- nijo. Ali je zadosti me.sec boja proti alkoholizmu ali akcjja 10 odstotkov?! Ze Anton Martin Slomšek je zapisal: Huda navada se lahko premaga. če le poholjšanje se ne odlaga. Zdravljenci oddelka za bolezni odvisnosti MISIJON — DOGODEK DESETLETJA DEKANIJE PTUJ Luč sveti v temi Od 3. do 12. decembra bo na Polenšaku, Destrniku, v Dornavi, na Ilajdini, v .Juršincih, Ki- dričevem, Vitomarcih, Markovcih in vseh treh ptujskih župnijah potekal misijon z geslom: lAIČ SVETI V TKMI. Slovesni začetek bo v petek, 3. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Juri- ja na Ptuju z uvodnim bogoslužjem mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. V LJUBEZNI PRIČAKUJEMO NJEGOV PRIHOD Kristus prihaja v našo ptuj- sko dekanijo. Rad bi se srečal z vsakim njenim članom. Nje- gova srečanja so si v zgodovi- ni podobna, od prvih, ki so za- pisana v evangelijih, do da- nes. Brž ko je Janez Krstnik ob Jordanu pokazal na Jezusa -in zaklical: "Glejte, Jagnje božje," sta se mu z zaniman- jem pridružila dva mlada moža in ostala pri njem. Na- slednjega dne je eden od njiju pripeljal brata Simona in mu z veseljem povedal: "Našli smo Odrešenika!" Nato je začel Je- zus sam vabiti. Filipu je rekel: "Hodi za menoj!" Ta je pripel- jal Natanaela — "moža brez zvijače", ki je bil takoj ves navdušen nad Jezusom: "Uči- telj, ti si božji Sin, ti si Izrae- lov kralj." Jezus pa je iskal tudi dru- gčane ljudi: ob mitnici je na- šel Levija, človeka, ki je poz- nal predvsem denar in še malo ni mislil, da bi postal Jezusov učenec. Pa vendar je na Jezu- sovo povabilo pustil mitnico ob cesti, vir zaslužka, ter se pridružil Jezusu. — V so- vražni Samarijski pokrajini je Jezus kakor po naključju sedel k vodnjaku in nagovoril ženo, ki je prišla po vodo. Čeprav se nista še nikdar srečata, ji je povedal, da pozna njeno življenje, da je imela pet mož in da tudi trenutni ni njen mož. Ženo je njegov preroški nastop tako prevzel, da je po- zabila na vodo, stekla v me- sto, sklicala meščane: "Pridi- te, ali ni on Odrešenik!" — Savel je besnel od sovraštva do kristjanov, pa gaje Gospod pričakal pred Damaskom: "Sa- vel, kaj me preganjaš?" Od ti- stega dne ga Savel ni več pre- ganjal, ampak je postal njegov učenec in apostol. Kaj pomaga prižiganje sveč, če ne razsvetlimo te- mine srca? Kaj pomaga vsa delavnost, če ne najdemo časa za tihoto, razmišljanje in molitev? Kaj pomaga uspešnost, če ne najdemo smisla svojega življenja? Misijon bo pomagal iskati odgovore na ta postavljena in druga življenjska vpra- šanja.______ Jezus še vedno prihaja, kliče in osvaja. V domačih župnijah ste dobili in še lahko dobite program misijona v vašem kraju. Kristus je namenjen k vsakemu. Vsem govori: "Hodi za menoj! Jaz sem luč življenja!" Če bi kdo želel preslišali njegovo vabilo, Jezus vztraja: "Stojim pri vratih in trkam." Želi se ustavili pri tistih, ki ga že od prej poznajo in z ve- seljem pričakujejo. Kliče vse, ki so si izbrali različna življenjska pota in doslej morda niso mislili na to, da bi ga kdaj srečali. Ti- stim, ki ga še ne poznajo, se hoče približali s posebno pozornostjo in ljubeznijo. Po vseh naših živ- ljenjskih poteh bo Kristus te dni prihajal. V vsako stanovanje, v vsak dušo bi rad vstopil. Staršem in vzgojiteljem bo klical: "Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim." Marsikdo bo za- sližal povabilo: "Če hočeš biti popoln, zapusti vse in hodi za menoj!" Kristus kliče može in žene, ki bi se mu ob čutenju svo- jega življenja in spoznanju polno- sti, ki jo lahko življenju da le on, zavestno in svobodno pridružili. Vsi smo povabljeni! Vzamimo si čas za srečanje s Kristusom! Z iskrenim in odprtim srcem ga pričakajmo in sprejmimo! Pojdi- mo mu z veseljem naproti! Štefan Cesar, dekan dekanije Ptuj DRAGI UBOGI, BOLNI iN TRPEČI! Za vas, bratje in sestre, za vas vse, ki vas trpljenje na tisoč načinov preizkuša, imamo vaši duhovniki in drugi pastoralni delavci še posebno besedo, ko pričakujemo misijon. Breme bolezni preizkušate na svojih domovih v bolniških sobah in domovih za ostarele. Vemo, da vaši pogledi tolikokrat zaman iščejo odgovora na vprašanje, zakaj toliko človeškega trpljen- ja. Zaskrbljeni gledate, kdaj in od kod bo prišla uteha. Z bese- dami iz poslanice bolnikom na 2. vatikanskem cerkvenem zbo- ru vam zagotavljamo: "Bodite prepričani, da vaši vzdihi od- mevajo v naših srcih. Težko nam je, ker ni v naši moči, da bi vam vrnili telesno zdravje ali vsaj olajšali fizične bolečine, ki vam jih z najboljšo voljo skuša- jo omiliti zdravniki, bolničarke in vsi, ki se posvečajo bolni- kom." Vi vsi, ki težo križa huje občutite, vi, ki ste revni in za- puščeni, vi, ki jokate, vi, ki ste preganjani zaradi pravice, vi, o katerih se niti ne govori, vi, ne- poznani trpini, prav vi lahko veliko prispevate za uspeh mi- sijona v naši dekaniji. Radi bi vam povedali, da ste dragoceni župniji, dekaniji, slovenski in vesoljni Cerkvi. Vi ste bratje in sestre trpečega Kristusa in sku- paj z njim lahko rešujete. Vedite, da niste niti sami ni- ti nekoristni. Ne pozabite, da ste večkrat s svojo potrpežlji- vostjo in junaškim prenašan- jem trpljenja kot velik ogenj ljubezni, ki greje in taja naj- bolj zamrznjene človeške od- nose. Vabimo vas, da molite za uspeh misijona in da v ta namen darujete trpljenje vsa- kega dne. Ob misijonskem do- gajanju bomo v svojih mislih in molitvah še posebej pove- zani z vami. Zahvaljujemo se vam za va- še sodelovanje in kličemo na vas božji blagoslov in Mariji- no varstvo! Duhovniki ptujske dekanije KAJ MANJKA V NAŠI DRUŽINI_ V času misijona si lahko v vseh župnijskih uradih pri- skrbite križe in druga verska znamenja za svoje domove. KNJIGARNA KARITAS na Potrčevi 22 je za ta čas pri- skrbela še posebej bogato po- nudbo duhovne, religiozne li- terature, križev, jaslic in dru- gih verskih znamenj po naj- nižjih cenah. V času misijona (od ponedeljka do nedelje) bo knjigarna odprta vsak dan: do- poldne od 8.30 do 11. ure in popoldne od 15. do 18. ure. VPRAŠALI SMO;_ Kaj pričakujete od misijona? Jože Mikulec: Že samo geslo misijona "Luč sveti v temi" mi vzbuja željo, da bi ta duhovna luč presvelila vso mojo notran- jost in posvetila v še tako skrite kotičke naše župnije. Misijon bo potekal v adventnem času, ki je že sam čas prenove in poseb- ne milosti. Ta pa bo za nas kori- stna le, če bomo pri prenovi so- delovali in dovolili, da nas vodi Dobrotna luč. Kot sodelavec Karitas si želim poglobitve du- hovnih vrednot, pristnejših medsebojnih odnosov v stiku z ljudmi in dejavne ljubezni. Vsem, ki boste sodelovali pri misijonu — duhovni prenovitvi in poglobitvi vere, želim vse li- sto, kar zajema pozdrav sv. Franšička Asiškega: "Mir in vse dobro!" Jelka: V življenju so trenutki, ko potrebuješ nekaj, na kar lah- ko nasloniš svojo izčrpano du- šo, kjer si lahko napolniš "aku- mulator" za nadaljnje življenje. Teh stvari je veliko: duhovne vaje, doživeta maša, preprost topel nasmeh ... V takšnih tre- nutkih dobiš moč in energijo za naprej. Ta studenec nam je Bog podaril, da lažje vztrajamo in hodimo po svoji poli. V studen- cih je živa voda, ki nam, če jo sprejmemo, napolni telo in dušo. Tudi misijon je eden iz- med teh studencev. V letošnjem adventu nam bo ponujen za po- globitev in obogatitev. Od misi- jona pričakujemo le eno: MIR, tisti pravi notranji mir, ki ga ad- vent ponuja že sam po sebi. Gospod, rad bi spremenil svet, župnijo in našo dru- žino. Toda čutim, da mo-, ram začeti pri sebi, da vsak lahko spremeni samo same-] ga sebe. Gospod, prenovi svet, toda začni pri meni. Gospod, spremeni našo \ župnijo, toda začni pri me-, ni. Gospod, poživi našo\ družino, toda začni pri me- j ni. Gospod, utrdi upanje v i možnost novega začenjanja po misijonu, toda začni pri\ meni. Gospod, vžgi ljube-] zen, toda vžgi jo v meni in v naši družini. i Štefka Gunžer: Upam in želim, da bi si v teh dneh vsi ljudje priznali, da smo vendarle tudi božji otroci, da imamo dušo, da ob vsem, kar doživlja- mo, hrepenimo po nekom^^ ki bi nas odrešil v nas samih. Želim, da bi odprli oči in ušesa in seve- da srce Kristusu. On je tisti, ki odvzema tesnobe in nemir in prinaša mir in luč. Upam, da bo duhovna prenova pustila bogate sadove in da bo naše župnijsko občestvo poglobilo ljubezen do Boga in bližnjega. Družina Emeršič: Kaj priča- kuje naša družina od misijona? Morda bo kdo rekel: Saj ne po- trebujemo misijona. Naši kraji so pokrisljanjeni. Misijonarji naj gredo v dežele, ki Kristusa ne poznajo! Če pogledamo okrog sebe in vase, potem vidi- mo, da misijon kljub vsemu po- trebujemo. Odtujenost med ljudmi, nezaupanje, brezbriž- nost, pomanjkanje vrednost ... Zato pričakujemo od misijona, da bo vesela vest odrešenja, da bo napolnil naše srce, naše dru- žine, župnijske skupnosti ... z novim upanjem. Alojz Šegula: Vsak stroj, ki kakorkoli služi človeku, počasi izgublja svojo moč. Da bi ga ohranjali čim dlje v svoji službi, ga moramo občasno obnoviti in očistiti od vsega, kar mu jemlje moč. Tudi v vsakem človeku se nabira najrazličnejša navlaka hudobije, sovraštva, ki ga vedno bolj oddaljuje od zdravega vsakdanjika. Misijon je duhov- na prenovitev, je čas, ki nas na najrazličnejše načine nagovarja, da pogledamo v svojo notran- jost in si priznamo, da se mora- mo marsičesa osvoboditi. Za vse verujoče ptujske dekanije prihaja čas misijona. ki nas bo nagovoril, kako spremenili svo- je mišljenje, da bomo v družini, v soseščini, na delu ... zopet po- stali bratu brat, da bo naš dan lepši in bogatejši. Pričakujemo, da bo čim več teh, ki bodo spoznali, da je tudi misijon ko- rak k notranjemu miru. EKOLOŠKA ETIKA Živeti, ne samo preživeti "Vemo, kaj moramo storiti, in vemo, kako to storiti: s preprostimi besedami. Če naša generacija ne spremeni razvojaj naši otroci morda ne bodo več imeli možnosti, da bi to storili. Potrebna je nova etika. Ze danes namreč gre za preživeti ali ne preživeti," so bi- le osnovne misli predavanja mariborskega naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča v sredo, 17. novembra, v Ormožu. V razpravi se je dotaknil tudi vprašanja verou- ka. Meni, da naj le-ta še naprej ostane v domeni Cerkve, krščanstvo kot znanost pa naj dobi svoj prostor v šoli, denimo pri pouku zgodovine. Ekologija nas sooča z nevarnostmi, ki grozijo človeku in vsemu živemu na Zemlji. Boriti seje potrebno za okolju prijazno družbo. Tudi krščan- stvo je danes zagovornik gledanja na naravo kot subjekt in ne kot objekt. Dr. Grmič meni, da je vernost kristjanov posta- la vse preveč prežeta z materializmom. Zato pou- darja, da se mora spremenili etika. Na prvo mesto je potrebno postaviti vprašanje, ali je dovoljeno vse, kar je mogoče. V svetem pismu je zapisano, da je Bog dal člo- veku Zemljo, da z njo gospodari, vendar s tem ni mišljeno, meni dr. Grmič, da nad njo gospodari popolnoma po svoji volji. Potrebno je torej prebujati ekološko zavest člo- veka, ki mora dojeli, da je z naravo neločljivo po- vezan. Ekološko zavest bomo pri človeku dosegli lahko le z vzgojo. Pod tem pojmom dr. Grmič ra- zume šolsko vzgojo in najrazličnejše oblike ob- veščanja in informiranja človeka. Pravi, da mora- mo biti pri vzgoji otrok zelo pazljivi; nikakor ne smemo uporabljali agresivnosti. To otrok v otroški dobi sicer potlači v sebi, vendar pa pozne- je le privre na dan. Dr. Grmič daje poudarek zavesti nevarnosti in ogroženosti. Poudarja, da se mora človek naučiti spoštovati svoje življenje in življenje drugih živih bitij, tudi gozdov. Po njegovem človek ne bi smel dajati toliko poudarka kvantiteti, kar se je že obrnilo proti njemu, temveč kvaliteti. Povedal je primer o pretirani rabi umetnih gnojil in škropiv. Pridelek je ob tem res večji, vendar je hrana, pri- delana na tak način, za človekovo zdravje škodlji- va. Z insekticidi res uničujemo mrčes, zajedalce in drugo, vendar z njimi tudi rušimo naravno rav- novesje. Dr. Grmič se ne strinja, da je človek središče vsega, da bi vse moralo služiti le njemu. Nasprot- no: pravi, daje človek to le, če zna živeti v sožit- ju s stvarmi; človek se mora naučiti naravi tudi služili. To pa se lahko nauči le, če ima vest. V svetem pismu je zapisano,da se Bog pojavlja v vsem. Do le morale, zavesti in etike pa pride človek le, če se je pripravljen odpovedovati. Dr.Grmič pravi, da se ponavadi pri besedi odpo- ved konča vsak dialog. Pa vendar če hočemo ljudje preprečili svojo pogubo na Zemlji, smo se prisiljeni odpovedovati. Ni pa iiajbolj pametno, če pri tem početju pretiravamo. Človek se v boju za prijazno okolje naj osredotoči na kvaliteto, naj opusti poceni proizvodnjo, naj uporabi čistilne naprave, četudi so drage, in naj se na ta račun odpove dobičku. Gospodarstvo in politika naj upoštevata etiko v odnosih do narave. Sodobna tehnologija naj služi človeškemu napredku, ven- dar naj mu ne zasužnji razuma, gospodarstvo in politika pa naj bosta usmerjeni v skupno blaginjo. Predvsem politika mora upoštevati etična načela, če hoče služiti ljudem, in je zato tudi po- memben člen v ekologiji. Od vsakega demokra- tičnega sistema se pričakuje svoboda alternativ- nih gibanj in njih kompromisov. Človekovo fizično in duhovno življenja je po- vezano z naravo. To pomeni, daje narava poveza- na s samo seboj, kajti človek je del narave, zato je mogoč iskren dialog med verujočimi in neveru- jočimi, je sklenil dr. Vekoslav Grmič. Nevenka Čurin TEDNIK ~ - PKCKMBER 1993 ŠPORT — li 3. Slovenska nogometna liga - vzhod Kadetom vrh, mladincem sredina KADETI HIT GORICA — DRAVA 0:1 Strelec zo Dravo: Dejan Kokol. Sodelovanje v najkakovostnejši ligi je bilo za kadete Drave pose- ben izziv in priložnost za dokazovanje. Mladi val na čelu z izvrst- nima slovenskima rcprczcntantoma Srdanom Gojkoškom in Damja- nom Vogrinccm veliko obeta. Ob uspehu ndadih ptujskih nogome- tašev ne gre pozabiti, da nad njimi bdi kvaliteten in ambiciozen tre- ner Branko Krajnc in da najdejo vso podporo tudi pri klubskem vodstvu. MLADINCI: HIT GORICA — DRAVA 2:0_ Tudi v mladinskem taboru niso nezadovoljni. Kaj več bi bilo ne- realno pričakovali, četudi so že nekajkrat dokazali, da so sposobni sijajnih zmag. Tokrat je konkurenca nad ravnijo takih tekmovanj, imajo pa seveda še možnost doseči kaj več. Nosilci igre pod taktiko trenerjev Franca Krajnca in Mirana Zorčiča so bili: vratar Primož Brodnjak, Datrijan Bezjak, Nastja Čeh in Veseiijak. Obeti so lepi, kaj pa bo prinesla pondad bomo videli. 1. K. Nekatere športne članke boste našli na 21. strani. ŠAH. Popoln uspeh članov ŠD Upa Ptuj !•(» naporni desetih dne\ih seje v pahtciju na ptujskem gradu končal 1. mednarodni šahovski lestival KURKNI '93; naptnnih tako /a »»rgani/atorje, posebej pa še za igralce, saj ni bilo nobenega prostega dneva, na mojstrskem turnirju pa sta bili en dan celo dve koli. Ce vetiio, da so nekatere partije trajale tudi po 7 ur, potem ta u\odO naporih ob sla- bih \renienskih razmerah ni od\eč. MM Danilo Polajžar (desno) in VM Mihaljčiščin. Foto: Kosi Uspešni nastopi članov do- mačega ŠD Lipa Ptuj so samo kro- na vsem naporom. Na velemoj- strskem turnirju visoke, 9. katego- rije ob VM iz Rusije, Armenije in Llkiajine domačinu MM Danilu Polajžerju sicer ni uspelo osvojiti velemojstrskega bala, z drugim mestom pa je prav gotovo potrdil svojo kvaliteto in zadovoljil svoje privižence in navijače. Uspeh domačinov sta zaokrožila .še FM Simon Jerič, prav tako član ŠD Lipa Pluj, ki je zmagal na moj- strskem turnirju in osvojil bal za MM, pridobil pa jc tudi nekaj ra- tinških točk. Tudi mojstrica Anita Ličina seje po polletni pavzi zaradi zdravstvenih razlogov ponovno vrnila v igro in z zmago v zadnjem kolu proti FM Maijanu Crepanu (ta partija je bila na lestivalu zadnja zaključena) pridobila nekaj novih tatinskih točk. Šahovski festival je ob pomoči številnih sponzorjev uspel tako po organizacijski kot tekmovalni pla- ti, za kar je organizatorjem ob za- ključku čestital tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič. Velik delež je tudi to- krat opravila .sodniška trojka na čelu z glavnim sodnikom, medna- rodnim sodnikom FIDE Jankom Bohakotii, ter organizacijski odbor, ki gaje tokrat vodiljiodpredsednik ŠD Lipa Pluj Boris Zlcnder. V prijetnem razpoloženju na svečanem zaključku se je v imenu igralcev zahvalil armenski VM, zmagovalec VM turniija Aršak Petrosian: "Vzorna organizacija, prijazni dotnačini in enkratni igralni pogoji so razlog ^eč, da lahko v Ptuju v naslednjih letih pričakujemo še več podobnih fe- stivalov. Udeleženci tega prvega se bomo na Ptuj še radi vračali." To si želijo tudi organizatorji, ŠD "Lipa" Ptuj, in to si zaslužijo številni sponzorji in samo mesto Ptuj, ki je tako kot vedno tudi teh 10 dni živelo s šahisti in šahom. Šah dopolnjuje turistično ponudbo kraja in morda bodo prav šahisti ti- sti, ki bodo s svojimi prireditvami dodali Ptuju nov turistični pečat. O tem jih prepričuje tudi pripra- vljenost ravnatelja Pokrajinskega muzeja Pluj, da šahovske priredit- ve na tako visokem nivoju poteka- jo na gradu, v 'kraljevski' dvora- ni, kamor šahovska (kraljevska) igra prav gotovo spada. Upamo le, da bodo skupaj z drugitni dejavni- ki našli skupen jezik za dolgo- ročno rešitev. KONČNI VR.STNI RED FE- STIVALA: a) VM turnir: 1. VM Aršek Pctiosian iz Romunije 6,5 točk; 2. Danilo Polajžer, "Lipa" Ptuj, 6 točk; 3. do 4. Mihalčišin in Sher po 5,5 točkej 5. Iztok Jelen, 5 točk, in 6. Zeljandinov 1,5 točke; b) mojstrski turnir: 1. Si- mon Jerič, "Lipa" Ptuj, 7 točk; 2. do 3. MM iz Madžarske Zsinka in Vegh 6,5; 4. Damjan Plesec, "Li- pa" Ptuj, 5,5; 5. Marko 5,5; 6. Ve- ličkovič 5; 7. do 8. Rado Brglez, "Lipa" Ptuj, in Črepan 4,5 točke; 9. do 10. Anita Ličina, "Lipa" Ptuj, in Gcrenčer 3,5 ter 11. Tasič 3 točke; c) mladinski turnir: 1. Robert Roškar, "Lipa" Ptuj, 6 točk; 2. do 6. Soponyai, Pergel, Petek, Krnjovšek in Jazbinšek 5,5; 8. Šol- niajer 4; 9. Pinter 3,5 čke ter 9. in 10. Helena Rižnar in Matjaž Plajn- šek, "Lipa" Ptuj, 2 točki. S. R. Tokrat le točka v devetem kolu prve državne moške lige je Drava ne- pričakovano visoko izgubila v Litiji, Velika Nedelja pa se je zelo dobro upirala v Ljubljani. Drava ostaja na delitvi četrtega mesta, Velika Nedelja pa na enajstem. Ženska ekipa Drave je še naprej brez točke, Ormožani pa so v drugi ligi v lepi tekmi igrali neodločeno z vodilnim Krškim in so na delitvi petega mesta. PRESAD — DRAVA 29:20(15:6) Ptujčani so v prvem polčasu tek- me v Litiji zagotovo prikazali letos najslabšo igro, saj si katastrofalne- ga rezultata ob polčasu drugače ne da razložiti, razen če je v ozadju kaj drugega. Vtis so sicer nekoliko po- pravili v drugem polčasu, vendar je tekma že bila odločena in upanja na prvo zmago v gosteh (ta v Litiji ne bi bila prva!) konec. DRAVA: Kraiilhuker, Belšak, Novak Terhiic, Sabo 3, A. Po- ločnjak, N. Potočnjak J, Vugrinec I. Bclančič 6, Privšek J, Hrnjado- vič 5, Pintarič. KOLINSKA SLOVAN VELIKA NEDELJA 27:22 (16:11) Igralci Velike Nedelje so .se ze- lo dobro držali v začetku in proti koncu tekme, saj so povedli s 5:3, proti koncu pa znižali razliko de- vetih zadetkov na pet. Tokrat so dosegli veliko več zadetkov kot običajno, kar je bila njihov po- manjkljivost na prejšnjih tekmah, saj so v poprečju dosegli manj kot 15 zadetkov na tekmo. VELIKA NEDELJA: Kovačec, Belce, A. Mcsarcc, Zorli 4, Trofe- nik 1, Grcgurič 4, Ivanuša, Kiinicr 5, Sok J, Novak /, .s'. Mcsarcc 4. Guhcrc. DRAVA — M-DEGRO PIRAN 16:21 (7:10) Ptujčanke so prvi zadetek (Ma- lčkova iz sedemmetrovke) dosegle šele v 15. minuti pri rezultatu 5:0 za gostje. Dve minuti pred kon- cem prvega dela je bilo sicer le 7;S. vendar se domačinke do kon- ca tekme niso uspele približali, čeprav je vratarka Lašičeva ubra- nila kar pet scdcmmetrovk. Gostje so zaradi slabega napada Drave razliko povečevale in deset minul pred koncem povedle z osmimi zadetki prednosti (11:19 in 12:20). DRAVA: Silzenfreijcva, Goniil- škova ], Cvetkova, Malčkova 7, Žalarjcva, Ohranova, Topolovče- va, Mlakarjeva, Munda 5. Kavče- vičcva I, Skokova 2, Lašičeva. ORMOŽ — KRŠKO 25:25 (12:12) V derbiju z vodilnim moštvom vzhodne druge lige se je Ormo- žanom močno poznala odsotnost vratarja Šuleka. Kljub temu pa sta bila po dobri tekmi v Veliki Ne- delji oba trenerja zelo zadovoljna. ORMOŽ: Vaupolič. Burgcr. Jo- vanovič, Eridrili I, Djarniali I, Prapotnik 8, Grahovac 4, Rajli 5, Kirič 1, Zabavnik 4. Kranihcrgcr J, Kosi. V SOBOTO S PREVENTOM IN RUDARJEM_ V prvi moški ligi bo v soboto zvečer deseto kolo. V Ptuju bo go- stoval Pievcnt iz Slovenj Gradca, ki še naprej igra v evropskem po- kalu. Gostje imajo sicer dve točki manj od Diave, vendar gre za zelo tnočno ekipo, ki se jc prebudila tu- di v državnem prvenstvu. Za Plujčane bo tekma trenutek resni- ce, ali .so za med najboljše ali pa Je njihov domet sredina lestvice. V Veliki Nedelji bo gostoval Om- nikom Rudar iz Tibovelj, kar bo priložnost, da domačini osvojijo nove točke. Vendar jim zagotovo ne bo lahko. Tekmi botlo začeli ob 19. uri. V POKALU Z VELIKO NEDELJO Žreb je odločil, da se bosta \ osmini slovenskega pokala pome- rila soseda. Prva tekma je bila si- noči v Veliki Nedelji, povralna pa bo v sredo zvečer v Ptuju. 1 kotar ŠPORTNEairESTl • ODBOJKA — V osmem kolu so se odboj- karice Ptuja srečale v Ravnah z ekipo Prevalj ter srečanje izgubile z 1:3. Tekma je minila v pre- moči domačink. V prvih dveh nizih sla bili ekipi enakovredni do končnice (1:1), v tretjem in čeirlem nizu pa jc gostjam popustila zbranost in tako so domačinke zadnja dva niza dtibde. Članska ekipa je gostovala v Šempetru, kjer seje srečala z drugo domačo ekipo ter srečanje izgubila z 0:3. V soboto ob 14. uri se bodo'člani srečali v športni dvorani Center z ekipo Topolšica II, ženska ekipa pa ob 16. uri z ekipo Cimo.s II iz Kopra. (I. Z.) • JUDO — V nadaljevanju državnega prvenstva v Judu je v Ljubljani Impol premagal Grad Olimpijo in Ivo Revo iz Celja, za naslov prvaka pa se bo boril še prihodnjo soboto v Slovenski Bistrici. J K Drava je v Slovenj Gradcu premagala Branik (11:3) in Slovenj Gradec (X:6), Na 4. do 7. mesto se bo razvrstila po tekmah, ki bodo to soboto v Mariboru. Eki- pa Gorišnice pa bo tekmovala v Ljubljani za uvrstitev od 9. do 12. mesta. • — STRELJANJE — V drugem kolu lige z zračno pištolo je Ptuj premagal Kranj z lezul- lalom 1651 : 1631. S štirimi točkami je trenut- no uvrščen za Olimpijo in ekipo D. Poženel. Drugo kt)lo druge strelske lige se je končalo z izgubo druge ptujske ekipe. V tekmovanju s strelci Slovenskih K(mjic so bili slabši za 10 krogov. Najboljši med strelci tega kola v Kon- jicah je bil Ptujčan Izidor Pulko, ki je pristrel- jal 555 krogov. • — ŠPORTNIKI PROSILI ZA POMOČ IZVRŠNI S\ET —Vodstvo ptujske Športne zveze je prejšnji teden naslovilo na Izvršni svet pismo, v kalerem prosijo, da ptujska vlada po- maga športnikom pii nadzidavi Mladike, če pa le-la ne bo mogoča, naj Izvršni svet poišče ustreznejšo rešitev za prostorsko stisko, v kate- ri so ,se znašli ptujski športniki predv.scm zara- di tega. ker jim je dvorana Srednješolskega centra na voljo za vadbo vedno krajši čas. • - STRELIŠČE OSTANE — Sestali so se predstavniki Športne zveze in vodstvo Občin- ske strelske zveze ter sklenili, da dela prostora v Mladiki Strelski zvezi ne bodo vzeli, saj sicer ptujski strelci ne bi več mogli organizirali držav- nih in mednarodnih strelskih tekmovanj. • — BOKS — BreŠka šola boksa ima edina v Sloveiuji stalno postavljen ring, je povedal Ivan Pucko. Ring, ki so ga v mesecu dni z la- stnimi močmi postavili v prostorih krajevne skupnosti na Bregu, je velika pridobitev za ptujske in vse slovenske boksarje, zato načrtu- jejo v Boksarski šoli Breg tukaj vrsto priredi- tev. Prva, revija boksa, s katero bodo ring tudi odprli, bo že to soboto ob 17. uri. Prijavili so se že boksarji iz Maribora, Slovenske Bistrice, Kranja, Celja in seveda domačini. • -— SMUČANJE — Športno drušno Za- homc nas je povabilo na 40 letnico društva in otvoritev novih skakalnic na avstrijskem Ko- rošk>.iii. Prireditev bo 7. in S. decembra. Torej — vabljeni v Ziljsko dolino! Pripravila M. Zupanič^ Popolovall smo od Litije do Čateža Med številnimi pohodi, izleti in popotovanji, ki so jih člani PD Ptuj opravili v 40 letih obstoja, je tudi tradicionalno po- potovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot se imenuje po slovenskem pesniku in pisatelju Franu Levstiku. V času martinovega, ko se mošt spreminja v vino in zadiŠi po pečeni gosi, seje Levstik rad odpravil od zidanice do zidani- ce ter pokušal mlado vince in pokramljal z domačiini. Na tej poti je nastal znani Levstikov li- terarni program, po katerem sc imenuje popotovanje. Podobno kot Levstik se vsako leto podajo na popotovanje tudi številni planinci. Za razliko od prejšnjih let, ko je bila pokraji- na jesensko obarvana, pa nam je letos narava postregla s pravca- to zimsko idilo. Jutranji pogled skozi zasneženo okno je marsi- koga odvrnil od poti, vendar smo se nekateri podali v snežno jutro. Kljub zasncženiin cestam, ki so močno ovirale promet, smo varno prispeli do Litije, kjer je bila prva konlr(dna toč- ka. V Litiji smo doživeli rahlo razočaranje ob negostoljubju or- ganizatorjev, a nas to ni odvrni- lo od popotovanja, zato smo se podali na pot. Prvi del poli do I.ibcigc smo morali premagati z avti)busom, saj smo imeli že kar lepo zamu- do. Podobno so storili še neka- teri planinci iz oddaljenejših krajev. Druga kontrolna točka je bila letos pri stari sušilnici sad- ja, ki jo še vedno uporabljajo. Ob bogato obloženih stojnicah siiu) se najprej okrepčali, nato pa krenili na zasneženo pot. Ob poti so se številni pohodniki ustavljali v zidanicah, iz katerih sc je razlcglo veselo petje. Za to področje je značilen prehod iz l!rib(jvitega v gričevnat svet, po- večini porasel z vinogradi. Tu- kaj uspeva dober cviček, ki ga domačini radi ponujajo. Seveda ne sme manjkati pečen kostanj, da nam segreje ozeblc dlani. Z Gobnika, kjer je največ vi- nogradov, se pot spušča proti Moravčam, kjer stoji Ton i na hiša. Zidarjeva Tona iz Moravč je bila namreč všeč Levstiku in se je tukaj rad ustavil. Posvetil ji je cikel pesmi z naslovom To- nine pesmi. V tej hiši je bila tretja kontrolna točka. Domače gospodinje so pripravile števil- ne dobrote, od potice (orehovo, korenčkovo, ocvirkovo in dru- ge), štrudljev, domačih klobas do številnih drugih jedi. Po krajšem postanku v lepo urejeni stari kašči snio se odpravili na- prej proti Čatežu. Pol poteka mirno razvalin gradu Turen. V neposredni bližini so lepo vidni ostanki grajskega ribnika, od koder ni več daleč do cilja v Čatežu. S prireditvenega prostora, ka- mor so prišli že številni pohodni- ki, smo pričakovali glasbo, ki nas je picjšiija leta vabila, a je tokrat zmanjkalo elektrike. Kljub tem lehničnim težavam so domačini pripra\ili kulturni program, zbra- nim pa je govoril slavnostni go- vornik Andrej Brvar, predsednik PZS. Na cilju v Čatežu smo sre- čali predsednika R Slovenije Mi- lana Kučana, zvestega obiskoval- ca Levstikove poli. Ob povralku smo si ogledali še grad Bogenšperk. kjer je ži- vel Janez Vajkard Valvasor. V gradu sta danes dve zbirki, in sicer o razvoju kartografije na Slovenskem in o čarovništvu. Ob koncu sc zahvaljujem vsem udeležencem popotovanja za udeležbo, vse druge pa va- bim na pot prihodnje leto. Uroš Vidovič —PD Ptuj l^piiETI V DEGEMBRD PD PITU organizira v soboto, 18. decembra, izlet na g<»ro Oljko v okviru akcije štirje letni časi (jesen). Zbor udeležen- cev ob 6.25 na železniški postaji Ptuj. Vrnitev zvečer. Prijave v pisarni PD Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič. PD P1 UJ organizira silvestrovanje na Zavcarjevem vrhu. Podrobnejše informacije in prijave v pisarni PD Ptuj. Vodil bo Franc Kodela. ; 16 — NASVETI 2« DECEMBER 1993 — TEDNIK TEDNIKOVA ANKETA Lenarčani o delovanju TiC-a ludi Lenarčani so pred liratlcim dobili Turističnoinformativni center (TIC). Ta je v centru mesta — v avli Kulturnega do- ma ob vpadnici v mesto z mariborske strani. Center naj bi bil povezovalec in vzpodbujevalec usklajenega in celovitega razvoja turizma. Osnovni kapital zanj je namenila občina, sedaj pa ga ima v upravljanju zasebnica Saša Lovrenčič. Kaj o delovanju TlC-a me- nijo domačini? Darka Zakeljšek, 36 let, vzgojiteljica: "Tic sem obi- skala v prvih dneh njegovega delovanja in mislim, da se je lastnica bolj posvetila dnevu mrtvih, saj so bile v ospredju rože. V njem pogre.šam razne spominke, saj sem jih že iska- la in nimajo nič izvirnega. Sem članica lenarškega turi- stičnega društva in naši člani so že dali nekaj predlogov, ka- ko bi izboljšali informiranost o kulturnem in drugem doga- janju. Upam, da bodo ljudje, ki delajo v centru, posvetili več pozornosti boljši turistični promociji lenarške občine." Franc Vidmajer, 41 let, vi- ličarist: "Do sedaj še zanj ni- sem slišal, bom odslej bolj opazoval. Mogoče bi moralo pred Kulturnim domom nekaj stati, da bi pt^ivlačilo turiste in mimoidoče. Želim si, da bi od njega imeli koristi vsi — tudi okoličani." Mojca Bezjak, 23 let, štu- dentka EPF Maribor: "Mi- slim, da je bilo premalo rekla- me, saj mnogi zanj še niso slišali. Moti me tudi zunanja podoba, saj ima vodaja Tic-a v njem tudi cvetlično-darilni Od leve: Darka Zakeljšek, Franc Vidmajer, Mojca Bezjak, Mirjam Škof, Marko Jakič in Zofija Slana bazar in zaenkrat je ta v ospredju. Tudi ob letošnjem martinovanju je bila v našem mestu žalostna podoba. Še slabša kot prejšnja leta in ne vem, zakaj se niso mogli orga- nizirati. Lenart je vendar sre- dišče Slovenskih goric in ima- mo kvalitetno vino." Mirjam Škof, 39 let, agro- nomistka: "Ne, doslej še ni- sem opazila Tic-a. Delam v le- narški kmetijski svetovalni službi, in če nas bodo zaprosi- li za pomoč, jim bomo z ve- seljem pomagali. Imamo zelo lepo okolje, posejano z vino- gradi, gozdovi in polji. Mi- sliiri, da je naša pokrajina za turiste zelo privlačna. Seveda bi morali sami več storiti, da bi znali vse naravne danosti ustrezno ponuditi in ob tem tudi nekaj zaslužiti. Če so na občini ustanovili Tic v ta na- men, se bodo ljudje, ki delajo v njem, morali zamisliti. V njem bi morali prodajati takš- ne spominke, da bi se turisti takoj spoinnili na Lenart. Mo- goče bi to lahko bil lepo obli- kovan trs, saj smo vinorodno območje." Marko Jakič, 27 let, stroje- vodja: " Zelo dobro se mi zdi, da so ustanovili ta center. V Lenartu se ni nihče ukvarjal z domačim turizmom. V centru pa lahko dobiš tudi informaci- je o kulturnih, športnih in dru- gih dogodkih. V njem so zelo prijazni in lahko kupiš tudi kakšno rožo. Imajo pa tudi in- formacije o turistični ponudbi v drugih krajih." Zofija Slana, 48 let, orga- nizatorka dela: "Mislim, da se je TIC že vživel v Lenart. Ob martinovanju je bilo še prezgo- daj, da bi se lahko dokazali. Se- veda pa je Lenart, kar se turiz- ma tiče, še v nekakšnem prebu- janju. Lepo so uredili prostore in mislim, da se bo pred njim več dogajalo spomladi in poleti. Poznam namreč vodjo Tic-a in zaupam v njene sposobnosti. Lenarčani imamo mnogo ponu- diti. Mogoče je krivo to, da nočemo ponuditi tega, kar ima- mo in s čimer živimo, pač pa začnemo komplicirati. Turistom bi lahko ponudili suho sadje v lepih košaricah ali kako dru- gače. Veliko imaino, samo oči bi morali iineti bolj odprte, ko hodimo po svojih krajih." Tekst in foto: Marija Slodnjak Krvodajalci 16. NOVEMBRA: Branko Laura, Tibolci 7; Marija Gajšek, Podlehnik 61; Jože Koren, Sedlašek 119; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Marija Kolbl, Žabjak 45; Ernest Ilovšek, Prežihova 20, Ptuj; Janko Milošič, Podlehnik 50; Anton Butolen, Žetale 42; Jože Golob, Žabjak 55; Andrej Belšak, Po- dlehnik 2/d; Stanko Plavčak, Podlehnik 2/a; Janez Ku- rež, Gorca 1; Alojz Gajšek, Gorca 23; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Ivan Hren, Gorca 13/a; Konrad Vaupo- tič, Sedlašek 71; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Rudolf Je- renec, Podlehnik 6/a; Janez Muhič, Zidanškova 26, Ptuj; Berta Pernat, Kozminci 19; Anton Valentan, Sta- rbšince 13. 18. NOVEMBRA: Albin Horvat, Cankarjeva 14, Sv. Trojica; Emil Zadravec, Stanetinec 55; Drago Unuk, Ul. Nikole Tesla 18, Kidričevo; Vinko Mlakar, Lovrenc na Dr. polju 1; Boža Emeršič, Ormoška 108, Ptuj; An- ton Višinski, Brstje 34; Srečko Bezjak, Ločič 27; Janez Pernek, Dravinjski Vrh 8/a; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Branko Rojko, Grajenščak 28; Tatjana Molnar, Potrčeva 18, Ptuj; Roman Segula, Draženci 40; Anica Friegl, Mestni Vrh 18; Sonja Predikaka, Sturmovci 1 1; Anton Glaser, Borovci 50; Ervin Jus, Dobrina 25; Vida Maroh, Dravinjski Vrh 13; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Hilda Bedrač, Kraigherjeva 28, Ptuj; Rudolf Repec, Tržeč 19/a; Anica Zajšek, Stanošina 9; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Janez Žumer, Hajdoše 66; Stanislav Kosi, Natašina pot 9, Ptuj; Herman Jurgec, Paradiž 27/a; Stojan Mlakar, Kočice 37; Martin Hazenmali, Lovrenc na Dr. polju 4; Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78; Marjana Zore, Ul. 5. pre- komorske 18; Stanislav Molnar, Krčevina 83, Ptuj; Slavko Rožmarin, Stojnci 60; Vinko Žemljic, Krčevina pri Vurberku; Stanislav Potočnik, Lavričeva 18, Mari- bor; Matija Murat, Lackova 8, Ptuj; Franc Vidmar, Ilir- ska 20, Maribor; Boris Kurbus, Prepolje 42; Marjan Le- sjak, Vrablova 78, Maribor; Darko Frajnger, Bevkova 4, Maribor; Igor Kožar, Mlinska c. 3/b, Ptuj; Branko Intihar, Gerečja vas 27; Marija Lorber, Jurovski Dol 8; Renata Stermšek, CMD 9. Ptuj. RAZVOJNA AMBULANTA V PTUJSKI BOLNIŠNICI Obravnava otrok z možgansko okvaro 1 Na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj že več kot deset let poteka ambulantna obravnava otrok, pri katerih je zaradi rizičnih dejavnikov pred porodom, med njim ali po njem ter v zgodnjem otroštvu potrebno posebno skrbno spremljanje razvoja. Približno deset odstotkov novorojencev potrebuje poostren nadzor nad razvojem. Najpogostejši rizični faktorji so nedonošenost, zlatenica novorojenčka, težek porod ali pomanjkanje kisika med porodom, vsa težja obolenja novorojenčka, pa tudi obolenja matere in kvarni vplivi med nosečnostjo. Zaradi omenjenih dejavnikov lahko pride do zgodnje možganske okvare, možne pa so tudi nepravilnosti v razvoju možgan. Pri kontrolnih pregledih skrbno iščemo znake, ki bi lahko pomenili kasnejšo mot- njo v razvoju. Podobno spremljajo otroke tudi pediatri v otroških posvetovalnicah in jih po potrebi napotijo v našo ambulanto. Zgodnja možganska okvara najpogoste- je povzroči motnjo v gibanju in drži, ki se lahko pokaže kot spastičnost ali kot atetoze, ataksija ali mešane oblike. Lahko pa ima otrok tudi motnje zaznavanja, go- vora, vida, sluha, umsko manjrazvitost in epilepsijo. Prizadevamo si za zgodnje odkrivanje in zgodnjo obravnavo otrok z razvojnimi mot- njami. Najmanj osemdeset odstotkov otrok, ki jih spremIjamo'^po obrojstveni ogroženo- sti, je po prvem letu zdravih, z normalnim telesnim in duševnim razvojem. Druge spremljamo še naprej in nadaljujemo ustrezno obravnavo. Osnovna obravnava otrok z zgodnjo možgansko okvaro oziroma cerebralno pa- ralizo je nevrofizioterapija — razvojno ne- vrološka obravnava. V bolnišnici je vpelja- na že od leta 1984, izvajajo jo dodatno izšolane fizioterapevtke. V večini prime- rov pristopimo k razvojno nevrološki obravnavi zgodaj, že prve mesece življen- ja, ko se pri otroku še niso utrdili abnor- mni vzorci gibov in drže. V takih prime- rih so rezultati obravnave zelo dobri in tako tudi otroci, ki so potrebovali nevrofi- zioterapijo, v velikem odstotku normalno shodijo. Kljub vsetn prizadevanjem pa pri približno treh od tisoč živorojenih otrok ostanejo znaki za cerebralno paralizo. Zadnja leta ugotavljamo, da imamo manj otrok s težkimi oblikami cerebralne paralize; gotovo ne samo zaradi zgodnje- ga odkrivanja in obravnave, ampak iz- boljšanega perinatalnega varstva v celoti. Če opažamo pri otroku druge motnje, vključimo v obravnavo ustrezne strokov- njake: okulista, ortopeda, psihologa, lo- gopeda, specialnega pedagoga. Pomoč omenjenih strokovnjakov smo lahko do- bili na Ptuju samo delno in otroke smo pogosto napotili še v Maribor in Ljublja- no. V oktobru 1993 pa sta tudi na Ptuju osnovana dispanzer za mentalno zdra- vljenje ter svetovalni center, čeprav še ne povsem kadrovsko zasedena. Kot drugje si tudi pri nas prizadevamo, da bi imeli otroci potrebno obravnavo v bližini doma, torej naj bi tudi otroci z motnjami v razvoju ostajali v družini, če je le mogoče. V predšolskem obdobju jih želimo čim več vključiti v otroške vrtce, redne ali razvojne oddelke, kjer tudi sodelujemo v strokovnem teamu. Tudi .šolo zadnja leta obiskujejo naši otroci s cerebralno paralizo v domačem okolju, v šoli s prilagojenim programom, kjer sta že dva oddelka, nekateri pa v redni osnovni šoli. Če je prizadetost težja ali iz drugih razlogov ni mogoče bivanje v družini, otroka napotimo v ustrezni zavod. Žal pa je premalo poskrbljeno za tiste otroke in odrasle osebe s cerebralno parali- zo ali drugimi motnjami, ki niso vključeni nikjer. Zato si prizadevamo za ponovno oživitev mobilne službe. dr. Tončka Potočnik PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Prepoved uporabe petard in drugih piroteiiničnlli sredstev Minister za notranje zadeve je v soglasju z ministrom za obrambo in ministrom za industrijo in gradbeništvo 2. de- cembra 1992. (Ur. list RS, 58/92) izdal Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kako- vost in količino eksplozivnega polnjenja. V 17. členu je določeno, kdo in kako sme uporabljati posamezno kategorijo izdelkov. Med drugim 1. odstavek tega člena določa, da lahko te izdelke otroci uporabljajo izrecno pod nadzorstvom staršev oziroma skrbnikov. Prekrški iz tega pravilnika pa se še vedno sankcionirajo po 4. tč. 11. člena Zakona o jav- nem redu in miru (Uradni list SRS, 16/74). Izhajajoč iz dejstva, da smo se ob sprejetju zadevnega pra- vilnika nadejali večjega reda na tem področju, a smo, po le- tošnjih dogodkih sodeč, ugo- tovili, da se to še zdaleč ni zgodilo, kajti v nekaterih kra- jih so razstreljevanje petard (mladoletniki in odrasli) začeli že v drugi polovici ok- tobra), smo tokrat dolžni o tem perečem problemu javno izraziti naše skupno stališče, ki se glasi: Odločno nasprotujemo vsakršni uporabi piroteh- ničnih izdelkov, saj aktivi- ranje le-teh pomeni posebno z\rst nasilja nad vsemi živi- mi bitji. Zategadelj zahteva- mo takojšnjo in popolno prepoved razstreljevanje vsakršnih pirotehničnih iz- delkov. V obstoječih zakonskih pred- pisih občutno pogrešamo še do- ločila o prepovedi aktiviranja petard z oken, balkonov, teras in streh stavb v strnjenih nasel- jih, v bližini stacionarjev z živalmi (vključno pasjih ut), metanje petard v bližino in v živali, privezovanje petard na telo živali ter vtikanje in aktivi- ranje petard v gobcu ali rektalni odprtini živali itn. Predvsem ne smemo pozabiti na to, da razstreljevanje petard nikoli ni spadalo med slovenske šege in lepe običaje praznovan- je nekega praznika. Poleg tega pa je splošno zna- no in občuteno dejstvo, da ta pojav nima sila motečih učin- kov zgolj na ljudi, temveč zbuja grozo in paničen strah tudi živa- lim. Torej gre za mučenje živali, pravico varstva le-teh pred mučenjem pa zagotavlja 72. člen Ustave RS. Aktiviranje pe- tard smo temu primerno oprede- lili tudi v določilu 2. člena osnutka Zakona o varstvu živali pred mučenjem RS. Društva hranijo v svojih arhivih uradne zaznamke o ustnih prijavah in pisne prijave o grozodejstvih, ki jih počne odraščajoča mladina na živalih s petardami (žal veli- kokrat po vzoru odraslih). Vsi (posebno organi javne varnosti) lahko le ugotavljamo. daje problem aktiviranja petard ter sankcioniranja kršitev, ki jo predpisuje veljavna, vendar neživljenjska, zategadelj neu- strezna zakonodaja, docela ne- obvladljiv. Z gotovostjo lahko trdimo, da bomo hude, nepopra- vljive posledice tako na človeku kot na živalih kljub določilom zadevnega Pravilnika občutili tudi letos. Pričakujemo, da bodo vsi, državniki in državni organi, na katere bomo naslovili našo zah- tevo z utemeljitvijo, po svojih močeh prispevali k objektivni obravnavi predstavljenega pro- blema in v svoji pristojnosit tu- di ustrezno ukrepali. Društva proti mučenju živali tt V vrtulflr <9r v SADNEM VRTU so bile letošnje vremenske razmere za drevje izredne. Dolgo vroče in sušno poletje ter kasne jesenske padavine so vzrok, da se je ve- getacija zavlekla, drevje pa zadržalo pozno v jesen. Kako bo les prezimil, še ni mogoče sklepati, saj je to odvisno od njegove zrelosti in utrjenosti ter od ostrine in trajnosti zimskih mrazov. Posledice na olistenem drevju so ob letošnjih zgodnjih snežnih padavinah že vidne, saj je prvi sneg že povzročil škodo zaradi lomljenja vej. Ves čas, dokler sneg in zmrzal listja ne bosta osmukala, drevje nadzo- rujemo in ga ob izdatnejšem sneženju otresajmo, da pre- prečimo lomljenje. Izjemne vremenske razmere, ki so letos vplivale na stanje sadnega drevja, so vplivale tudi na kakovost in trpežnost sadja. Jabolka v navadni shrambi letos ne bodo tako vzdržljiva, kot so to bila v normalnih letinah. V vročini in suši se plodovi niso mogli normalno razvijati. V ja- bolčnem mesu se je pri peščiču že jeseni ob zorenju pričelo tvo- riti stekleno celičje, ki sedaj povzroča predčasen razpad plo- dov. Jabolka v shrambi sproti preglejujmo in izločajmo plodo- ve, ki kažejo znake predčasnega razpada. Tod se namreč razvija skladiščna monilija, pojavile se bodo gnijoča gnezda ter v nekaj dneh okužila in uničila vso za- logo. V BIVALNEM OKOLJU se stavljajo in popestrujejo naše okolje tudi ptice. Koristnost ptic je za vrtičkarja in ljubitelja narave tolikšna, da jim dolguje- mo pozornost in pomoč, kadar so pozimi v stiski. Sodobni načini vrtnarjenja in sadjarstva žal odganjajo ptice iz vrtov in sadovnjakov, tako da jih je vse manj. V zadnjem času, ko se vse bolj zavedamo pomena na- ravnega varstva rastlin, so ptice naše najučinkovitejše zaveznice pri uničevanju rastlinskih ško- dljivcev. Par sinic uniči na leto tudi do 50 kg škodljivcev. Nekoč so se jate raznovrstnih ptic, kot so sinice, plavčki, me- niščki, brglezi, žolne, plezalčki in druge hranile z žuželkami, ki jih je kar mrgolelo v mehki in suhi prhljadi votlih in razpada- jočih debel. Iz te rahle in suhe prhljadi in črvojedine so ptice tudi v najbolj strupeni in mrzli zimi lahko pobirale žuželke in zlahka preživele. V sodobnem kmetijskem in gozdnem gospo- darstvu, ko teh naravnih virov za preživetje ptic ni več na vol- jo, pomagamo z nastavljanjem krmilnic in krmljenjem. Če ni- mamo dovolj znanja in izkušenj o vrsti in načinu nastavljanja krmilnic in polaganju pite za razne vrste ptic, ki jih želimo privabiti v svoje bivalno okolje, se pogovorimo s strokovnjakom za ptičeslovje. Z nepravilnim, nestrokovnim in nepravočasnim krmljenjem lahko koristnim pti- cam pri prezimitvi povzročimo več škode kot koristi. Zgodnja snežna odeja nas je za vrtnine in zelenjavo, ki smo jih pustili v ZELENJAVNEM VRTU na prostem in namenili za sprotno rabo, nekoliko pri- krajšala. Izpod snežne odeje ne moremo vselej tako brezskrbno nabirati vrtnin, kot smo lahko v preteklih nekaj zimah, ko je ma- lenkost snega zapadlo šele ja- nuarja ali februarja. Sveža ze- lenjava, pa naj bo le v majhnih količinah kot dodatek jedem, je za zdravo prehrano nujno po- trebna. Vremenske razmere nas pri tem ne smejo presenetiti. Razne posevke vrtnin je mo- goče pridelovati že v cve- tličnem lončku ali koritu na ku- hinjskem ali cvetličnem oknu. Med takšnimi je vrtna kresa ali draguša, ki jo kot izvrstno ze- lenjavnico uporabljamo presno kot solato ali kot dodatek raz- nim jedem. Sejemo jo v rahlo, zračno, peščeno in humozno zemljo. Pri temperaturi okoli 20C vzkali že po enem ali dveh dneh, sicer pa kalitev traja kak dan ali dva dalj. 10 do 14 dni po setvi jo že režemo. S setvijo vsakih 10 do 14 dni nam bo ne- pretrgoma na voljo sveža listna zelenjava. O vrtni kresi je po- trebno vedeti še to, da posevek močno izčrpa gredice ali zemljo v cvetličnem lončku ali koritu, zato s posevkom po gredicah kolobarimo, v posodah pa zem- ljo za vsako naslednjo setev za- menjamo s svežo. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 3. in 4. decembra, plodov od 4. do 7. decembra, korenike L, 8. in 9. decembra ter cveta in zdravilna zelišča od I. do 3. de- cembra. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK — ^- DECEMBER 1993 ZA KRATEK ČAS — 19 Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki PRIHODNOST MED ŽELJAMI INRKgimTJO Prihodnost je velika neznanka v resničnem svetu. Ne mine dan, da se ne bi spraševali o pri- hodnosti. Eno so želje, drugo pa resničnost. Kakšna je prihodnost naše šo- le? Veliko bo treba še storid, da bo naša šola bolje opremljena. Koliko je še stvari, ki bi jih naši učenci želeli imeti in bi jim omo- gočale uspešnejše delo! Trenutno je najbolj pereč problem telovad- nice. O tem so "nakladali" že pred nekaj leti, a rezultatov še ni. Kakšna je naša "telovadnica"? Telovadimo v kulturnem domu, ki je last krajevne skupnosti. Stavba je že stara in precej po- škodovana, zato je možnost po- škodb učencev večja. Učence skrbi, ali bomo kdaj imeli varno delo pri športni vzgoji. Pričenja se zima in vsak dan bomo telova- dili v tej stavbi, do katere mora- mo prid tudi v dežju in snegu. Naše želje so velike, a tudi majhne. Ne želimo si velike ha- le. Želimo si le prostor, v kate- rem bi "normalno" telovadili. Osmošolci vemo, da tega pro- stora ne bomo uporabljali, vsee- no pa želimo, da bi učenci, ki pridejo za nami, imeli prostor, na katerega bodo ponosni. V vsaki šoli se moramo učiti in prenašati vsakdanje breme učenja. Ko se pogovarjamo z vrstniki iz mest, opažamo, da drugi učenci telovadijo v suhih, svetlih telovadnicah, do katerih ni treba priti po dežju. Ukvarja- jo se z računalniki, mi pa smo šele letos dobili prve tri "prave" računalnike. Hvaležni smo že za to, kar imamo, in se trudimo, da bi nam kar najbolj koristilo. Pa vendar se včasih počutimo za- postavljene. Zato si želimo sve- tlo prihodnost v svetli šoli, ob kateri bo stala nova, svetla, to- pla, velika telovadnica. Patricija Kramberger, 8.a OŠ Destrnik SANJAL SEM O NOVI, LEPI TELOVADNICI Bila je čudovita in svetla. S šolo je bila povezana z majhnim tune- lom. V njej si lahko igral košarko, rokomet in med dvema ognjema. Imela je tudi garderobo, kjer srno se preoblekli v telovadno opremo, omare, napolnjene z žogami, ko- lebnicami, kiji ... V kotu telovad- nice so se bleščale nove blazine in nas vabljivo vabile. Prostor, ki ga uporabljamo za telovadbo, je majhen in neprija- zen. V njem je samo en koš za košarko. Ne moremo se igrati med dvema ognjema, smo zelo utesnje- ni. Vse šole bi morale imeti velike telovadnice za majhne in velike otroke. Upam, da se bodo moje sanje uresničile. Matjaž Korošec, 5.r. OŠ Destrnik BREZ UČITELJICE NA KULTURNEM DNEVU Ura se je približevala polnoči in čakala nas je raketa. Učenci smo hoteli razburljivo preživeti kultur- ni dan. Vsi drugi smo se zbrali, le učiteljica je zamujala. Odločili smo se, da jo kar pustimo doma. Najbolj drzen sošolec nam je de- jal: "Učiteljico kar pustimo tu. Kaj bomo z njo?" Vsi smo se strinjali, tudi voznica rakete. Uu, uu, super, smo se veselili in se veselo odpeljali proti kraju Petovio na Štajerskem, saj nas je tam čakala razstava zanimi- vih knjig. Razstava je bila v sa- mostanu, kjer je bilo vse polno iTienihov. Ce si si te menihe do- dobra ogledal, si prepoznal pi- satelje in pesnike: Priinoža Tru- barja, Valentina Vodnika, Josipa Jurčiča, Ivana Cankarja in dru- ge. Vsi ti so živeli pred veliko leti in tudi knjige so bile še iz tistih časov. Sošolka mi je dejala: "Vse to je nekaj posebnega, kajne? Vsi ti umetniki so živeli v zgodovini in še danes so čvrsti in zdravi." "Nemogoče je mogoče," sem ji odvrnila. Nekatere ktijige so bile uma- zane druge raztrgane, spet dru- ge oblečene v obleke; najbolj čudovite so bile tiste, ki so ve- selo mežikale in prepevale o svojem avtorju, o svojem go- spodarju. Bilo je zares čudovi- to. Te knjige so bile nenavadne in občudovanja vredne. Eno sem poskusila prijeti, pa je na- enkrat izginila. Medtem sem opazovala druge knjige. Vse so bile različne, vendar so imele nekaj skupnega: vse so namreč imele modre oči. Čez čas sem zagledala tisto knjigo, ki mi je izginila, na koncu velike, s fre- skami poslikane dvorane. Ta mi je bila od vseh najbolj všeč. Imela je črne oči in bila je debe- la, saj je v sebi skrivala veliko besednega zaklada iz zgodovi- ne. Čudežna knjiga je znala go- voriti, vendar na žalost latinsko. Podala mi je roko, jaz pa njej. Postala sva nemi prijateljici. Odprla se je in mi pomolila košček grafita, s katerim sem na prazno stran napisala: KNJIGA — MOJA NAJBOLJŠA PRIJA- TELJICA. Zaprla seje in videlo se je, da je z mano zadovoljna. Nasmejala se je, tedaj pa sem v notranjosti ust prebrala: ovtor Lidija Majerič; naslov: Na Icme- tiji je lepo... Ko se je nehala smejati, mi je pomežiknila, po- mahala, jaz pa sem od začuden- ja padla v nezavest. Mar je bila to moja knjiga? Zavedla sem se šele takrat, ko .sem .se zjutraj prebudila in ugotovi- la, da so to bile čudovite sanje, v katerih sem preživela nenavaden kulturni dan, ki se je imenoval NA- PISANA ČRKA NE OSTANE. Lidija Majerič, 8.b OŠ Cirkovce POLŽ IN GOSENICA Polž je govoril gosenici: "AIL verjameš, da priplezam do Trigla-^ va?" Gosenica se je gla.sno za-; smejala: "Ali misliš, da sem tako naivna, da bi verjela neumno-: stim?" Polž ni mogel več trpeti, žalitev, zato se je odpravil na pot. Z vso močjo se je zaganjal na vrh • Triglava, a mu ni uspelo. Ves izi sebe je obležal pred gosenico.. Gosenica mu je smeje rekla: "La-i stna hvala, cena mala." \ Andreja Murko, 6.bi OŠ Videm ALjJEJOPRAV?^ Sem le štirinajstletno dekle, ki obiskuje osnovno šolo v Go- rišnici. Obožujem pevca Jona Bon Jovija, in če pogledaš v mojo sobo, vidiš, da so vse ste- ne prelepljene z njegovimi po- dobami. Najraje sem v njej, ker lahko razmišljam v čisti tišini. Marsikdo me ima z obsedeno z njim. Ne vem, zakaj me ne ra- j zumejo. Ali kot najstniki niso nikoli bili zaljubljeni? Niso imeli svojega otroštva? Pravza- prav jaz ne razumem njih. Ljubezen. To je beseda, ki se iTii velikokrat inota po mislih. Želim jo izkusiti, ne le materin- sko ljubezen, tudi tisto, ko pri- padnika različnih spolov nekaj čutita med seboj. Na primer fant in dekle se držita za roke, spre- hajata se po parkih, poljubljata ... Sa| vem, vse ob svojem času. Moje druge najpogostejše misli pa so namenjene pevcu Jonu. Ni iTii všeč le zaradi svoje lepote, tu- di zaradi obnašanja, karakterja. Ima ženo in pet mesecev staro hčerkico. Nenehno se sprašujem: "Zakaj sem rojena v Sloveniji? Zakaj nisem starejša? Zakaj ne morem biti jaz tista, ki uživa nje- govo ljubezen?" Nudila bi mu vse najboljše, bolj bi ga ljubila kot kogarkoli drugega na svetu. Slovenija. Majhna državica, nepomembna, in jaz, ki živim, v njej, sem "nitko i nista", kakor radi rečemo, čeprav v hrvaškem jeziku. Če bi se rodila v New Jerseyju in bi bila stara okoli petindvajset let, bi bila lahko njegova prijateljica. Lahko bi se pogovarjala z njim, se ga dotak- 1 nila. Saj ga mogoče res pove- I ličujem v boga, ampak nihče ne ve, kako ga imam rada. Ja, bila bi njegova prijateljica in mo- goče bi me imel rad. Kaj veš? Lahko bi bila njegova žena in bi mu jaz podarila otroka. To ni prav. Ne, nekaj moram narediti. Toda kaj? Kot sem že rekla, sem le štirinaj- stletno dekle iz Gorišnice in vse to so le moje misli, želje in domišljija. No. ampak v meni se še vedno skri- va majno upanje, da ga bom v pri- hodnosti vsaj srečala. Kaj veš? "Nemogoče je mogoče," kot rečejo v reklami za Kovinotehno. Petra Fošnarič, 8.b OŠ Gorišnica ■ 20 — ZA RAZVEDRILO 2. DECEMBER 1993 TEDNIK TEDNIK 2. DECEMBER 1993 POSLOVNA SPOROČILA — 21 Trgovina in liistro Habjanič v Popovcili Milica iii Stanko Habjanič sta doljja leta trdo delala v Nemčiji. Prihranke sta najprej vlo/.ila v stanovanjsko hišo, pozneje pa se odločila ob njej zgraditi še poslovni objekt in si zagotoviti delovno mesto doma. Milica se je vrnila \ domovino p(» petnajstih, Stanko pa po dvaindvaj- setih letih tujine. Lep objekt v Popovcih 7/c, ob cesti Tržeč — Majšperk. V njem sta do- bro založena trgovina in bistro. Ob cesti Tižec — Majš- perk stoji ličen objekt in v njem je že od 2. oktobra od- prta trgovina na drobno z mešanim blagom. Pogled po polno naloženih policah po- ve, da lahko ljudje tu dobijo prav vse, kar potrebujejo, mnoge stvari tudi po nižjih cenah. Zaradi tega je proda- jalna družine Habjanič po- memba pridobitev za Popov- ce in sosednje kraje. Naj- bližje trgovine so sicer v od- daljenem Tržcu na eni in Do- leni na drugi strani. Pomembni oskrbovalci tr- govine v Popovcih so Pre- skrba Poljčane, Veina Mari- bor, Pekarna in Mlekarna ter Perutnina in Knietijski kombi- nat iz Ptuja, pa Štajerska pivo- varna in Pivovarna Union. VSOBOTO OTVORITEV BISTROJA V poslovnem objektu poleg trgovine bodo Habjaničevi v soboto odprli še sodoben bi- stro — gostinski lokal, ki bo nudil vse vrste pijač in hrano. Lahko torej zapišemo, da bo od sobote dalje v Popovcih zaokrožen trgovsko-gostinski center v velikosti 150 k\adrat- nih mestrov. V prijetnem in okusno opremljenem bistroju bo prav prijetno posedeti v času, ko bo družinski partner nakupoval v sosednji trgovini. Gotovo bodo prednost naku- pa doma izkoristili številni mimoidoči zaposleni, ki se bodo tako izognili gnečam drugje, domačinom pa je pri- Iz vajalci pošlo vn ega objekta so bili: Zidarstvo Zajšek, Elektro Habjanič, vodovod Janez Pišek, ke- ramika Janez Topolovec, centralna kurjava Vinko in Roman Verdenik, stavb- no pohištvo Vlado Torbi- ci, kleparska dela Stanko Bukvič in drugi. hranjena pot v oddaljene trgo- vine oziroina gostilne. Celotni nakupovalni center je odprt med tednom od 7.30 do 18. ure, v soboto do 12. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Po izkušnjah iz tujine bodo tu- di v trgovini in bistroju Habja- nič v decembru uvedli "dolge sobote". To pomeni, da bodo kupcem in gostom tudi ob so- botah na \o!jo do 1 7. in'e. MIKLAVŽ VABI OTROKE V nedeljo od 10. do 12. ure so v trgovino Habjanič pose- bej vabljeni otroci. Vabi jih Mikiavž, ki seveda ne bo praz- nih rok. Medtem ko se bodo otroci veselili z Miklavžem, bodo lahko njihovi starši po- sedeli v prijetnem bistroju. j^p KLUB BORILNIH VRŠČIN PTUJ Ptujčani odlični v Zagorju Lkipa Kluba l)oriinih veščin Ptuj sc je v soboto 20. novem- bra, udeležila mednarodnega turnirja v KICK B()XIN(i!lJ v di- sciplini semi kontakt v /ag- ziiišek, tretje pa Damjan Kau- čcvič in Boštjan Zupanič. REZULTATI: Mladinci — do 48 kj;: Aleksan- der Žuiner je izgubil s lloterjcm iz Avstrije. Gordan Krajnc pa se je odlično boril. V prvi borbi je prema- gal Juriča iz Zagreba z 8:1, v diugi Vugeija iz Zagreba s 6:1, v polfmalu Lora iz Avstrije s .^:2, v finalu pa SitTičiča iz Ljubljane s 5:2. — do 56 kg: Damjan Kaučevič je v prvi borbi premagal Kocha iz Avstrije s 4:2, v i^oltlnalu pa izgu- bil z Laličem iz Ljubljane 2:3. V borbi za tretje mesto je premagal Hadiča iz Ljubljane z .5:tJ. — do 63 kg: Danijel Lozinšek je premagal Žemljica iz Maribora s 3:2, nato Danscoja iz Madarske s 7:6 in šele v finalu izgubil s tek- movalcem iz Madarske ter osvojil druj>o mesto. Clani — do 63 kg: Danilo Ser- dinšck je eno borbo zmagal in drugo izgubil. Boštjan Zupanič pa je premagal tri nasprotnike in osvojil 2. mesto. Zgubil je šele v finalu. — do 69 kg: V tej kategciriji smo imeli 4 tekmovalce. Branko Pečar je premagal Muminoviča s 5:4, Vidmarja iz Nove Gorice s 7:5, Abdiča iz Ljubljane s 3:2 in v finalu zasluženo letošnjega držav- nega prvaka in državnega repre- zentanta Milana Korotaja iz Or- moža z 2:0 . Naj omenimo, da je to že druga zmaga Pečarja nad Korotajem v zadnjih dveh mesecih (prvič ga je premagal na v Or- možu), in polijujejo se napovedi, da bo v naslednjem letu imel v tej kategoriji glavno besedo. Matej Požeg iz Ptuja je prema- gal Bucika iz Nove Gorice s 4:1, izgubil pa z Abdičem z 0:2. Ostala dva Ptujčana Mirko Pod- pečan in Mladcu Delin sta izgubi- la v 1. kolu. — do 74 kg: Zoran Auer iz Ptu- ja jc izgubil v 1. kolu. — do 79 kj«: Aleksander Avbelj iz Ptuja je izgubil v 1. kolu. Drugi Ptujčan, državni prvak in reprezentant, ki je nedaviu) nasto- pal na svetovnem prvenstvu v ZDA, tokrat ni izpolnil pričako- vanj. V 1. in 2 kolu je sicer pre- magal svoja nasprotnika iz Zagre- ba in Semiča, vendar je v polfinal- ni borbi izgubil s Hojnikom iz Maribora z 1:2. Ptujska ekipa pa je imela še dru- gega "aduta". Alojz Vidovič je po vrsti premagal Mujiča iz Ljublja- ne, Nemetnija iz Madarske, Šebu- ka iz Novega mesta ter v finalu Hojnika iz Maribora in osvojil 1. mesto. EKIPNA UVRSTITEV NA TURNIRJU: 1. Zagorje; 2. Ptuj; 3. Miinchen; 4. Jastrebarsko; 5. Control (Madarska); 6. Zagreb. Vladiinir Sitar M tekmovanjih skoraj 3000 učencev letno Ptujska Športna zveza posveča šolskemu športu veliko pozorno- sti, temu primeren pa je tudi odziv športnih pedagogov na osnovnih šolah, ki pripravljajo učence in učenke za vrsto tekmovanj. Tako so se v lanskem šolskem letu ude- ležile prav vse osnovne šole jesen- skega krosa, atletskega pokala, atletskega dvoranskega prvenstva in občinskega tekmovanja v ma- lem nogometu, sicer pa sc je 20 organiziranih tektnovanj v pov- prečju udeležilo 62 odstotkov šol oziroina 2864 učencev in učenk. Največjo udeležbo na tekmovanjih so imele tnestne osnovne šole, od zunajmestnih pa Dornava in Go- rišnica. Najuspešnejši učenci in učenke so tekmovale tudi na regij- skih in republiških tekmovanjih. Za srednješolce je bilo v lan- skem šolskem letu organiziranih enajst tekmovanj, ki se jih je ude- ležilo 481 dijakinj in dijakov. Športni pedagogi, ki imajo največ /aslug za tako množičen odziv mladih v športu in tako posredno skrbijo tudi za njihov zdrav raz- voj, opravljajo to delo zunaj red- nega delovnega časa in za to delo niso bili gmotno nagrajeni. McZ Nova avto sola v Ormožu V Ormožu je pričela 1. decembra 1993 delati nova avto .šola z imenom PRKDNOST. Ustanovila sta jo ljudem že d(d)ro znana inštruktorja Marjan Petek in .\Iojz Vidovič. Marjan Petek se s prome- tom aktivno ukvarja že pet- najst let. Kot mentor prometne vzgoje na osnovni šoli Tomaž je z učenci na prometnih tek- movanjih dosegal vidne uspe- he v občinskem in tudi držav- nem merilu. Sedemnajst let je honorarno poučeval teorijo v več avto šolah ormoške in ptujske občine in tako pripra- vil na teoretični del izpita več kot 2500 kandidatov za vozni- ke inotornih vozil. Zadnje leto pa uspešno poučuje kandidate tudi v praktični vožnji. Alojz Vidovič si je več kot šest let pridobival izkušnje v Ormožu kot inštruktor katego- rij A, B in traktorja. Več kot 400 kandidatov, ki so do sedaj pri njem uspešno opravili vo- niški izpit, je bilo z njegovim delom zadovoljnih in tako bo tudi v bodoče. Za poučevanje praktične vožnje sta nabavila sodobna vozila Renault CLIO, motorno kolo in traktor Zetor S tem sta zagotovila vso ponudbo, ki je na tem področju nujno po- trebna. Pri teoretični pripravi kandi- datov sodelujeta z AMD Or- mož, kjer sta nejela tudi učil- nico z vso sodobno učno teh- nologijo. Prvi tečaj bosta organizi- rala že v ponedeljek, 6. de- cembra '93, ob 15.30 v Do- mu društev Ormož na Ljuto- merski cesti, kjer sprejema- jo tudi prijave.Potrudila se bosta, da bodo kandidati s ce- nami, uslugami in uspehom zadovoljni. epp Otroški liazar Polzeli odslej tudi v Kpempljevi ulici Obrtnica Milica Puž je v to- rek v Krempljevi ulici 4 v Ptuju odprla že drugo prodajalno v okviru otroškega bazarja Pol- žek. Prvo, v prodajalni Peko, starši že dobro poznajo. V novi prodajalni je zbrana kakovostna ponudba za otroke od rojstva do dveh let. Speciali- zirana in izbrana ponudba bo navdušila vse, ki si želijo imeti svoje ljubljenčke lepo in kako- vostno oblečene. Izdelki na pro- dajnih policah so iz priznanih domačih in tujih tovarn ter za- sebnih delavnic. Ker je novi otroški bazar Polžek bogato založen z vsem, kar najmlajši potrebujejo, boste lahko v njem izbrali tudi praz- nična darila. Pričakujejo vas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. epp V novem butiku za najmlajše. Foto: Oh/l Svet javnega zavoda LEKARNE ORMOŽ razpisuje na podlagi 28. in 29. člena statuta delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo farmacevtske smeri — da imajo opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarnišid dejavnosti — da aktivno obvladajo slovenski jezik — da so državljani Republike Slovenije. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati se lahko prijavijo na razpis v roku 10 dni od objave. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva objave razpisa. Prijave pošljite na naslov: LEKARNA ORMOŽ, p.o., SKOLIBROVA 16, 62270 ORMOŽ. Lastnika Milica in Stanko Habjanič v svoji trgovini mm v 22 — POSLOVNA SPOROČILA 2. DFXEMBER 1993 TEDNIK TEDNIK ~ - l^ECEMBER 1993 OGLASI IN OBJAVE — 23 ŠTAJERSKA VELIKANKA V JURŠINCIH PRESENETILA Najdaljši skok 40,5 metrov Sneg, ki je ob koncu minu- lega tedna večino neprijet- no presenetil, je zagotovo ustregel članom smučar- skega kluba Juršinci, ki so se ves teden skrbno pripra- vljali na nedeljsko otvorit- veno tekmo štajersko-ko- roške regije v smučarskih skokih. Pred očmi nekaj sto navdušenih obiskoval- cev od blizu in daleč so jo izvedli na novi 45-metrski štajerski velikanki. Med 29 tekmovalci iz šestih slovetiskih klubov, ki so ska- kali v poskusni in dveh tek- movalnih serijah, je bil v kate- goriji dečkov do 15 let naj- boljši Jože Zep, med mladinci Vinko Drev in med člani Igor Jelen — vsi trije iz SSK Ve- lenje, med veterani pa Stanko Sel iz Kamnice. Najdaljši skok in absolutni rekord ska- kalnice je dosegel Igor Jelen, ki je skočil 40,5 m. Kot je povedal glavni organi- zator nedeljske tekme in pred- sednik smučarskega kluba Juršinci Andrej Čeh, so grad- njo skakalnice pričeli že leta 1986 na pobudo takratnega predsednika Toneta Lajha, ki je zanjo našel primerno lokacijo sredi Kavčičevega gozda. Osnu- tek idejnega projekta na terenu jim je pripravil takratni športni novinar Dela Oto Giacomelli in na osnovi tega so opravili groba zemeljska dela. Kasneje so na- vezali stike s projektantom ne- katerih slovenskih skakalnic Alojzem Jevšenjakom iz Ve- Od 10. ure dopoldne, ko so opravili uradni trening, pa do šestnajste ure popoldne smo lahko videli več kot 90 skokov, med katerimi so bili nekateri že pravi poleti. Čeprav je bila to prva tekma, se je ob skakalnici v Juršincih zbralo ne- kaj sto obiskovalcev iz raznih koncev domovine. Foto: M. Ozmec Štajerska velikanka, ponos članov SD Juršinci — pravo presenečenje, polno obetov. lenja in ta jim je skoraj brez- plačno naredil glavni projekt, hkrati pa vodil še gradnjo in opravljal nadzor. Skakalnica ima veliko pred- nost, ker je večina zaletišča na- ravnega. Umetno sta dvignjena le startni del in odrivna miza. Na otvoritveni tekmi so sode- lovali skakalci iz smučarskih športnih klubov Velenje, Šmar- tno na Pohorju, Unmr Zbelovo, Straža Voličina in ŠD Juršinci. Večina je tekmovala s sodobni- mi skakalnimi smučmi, nekaj domačinov pa jc pokazalo po- gum kar z alpskimi dilcami. In prav zaradi tega smo bili ob koncu toliko bolj veseli, saj smo med 90 skoki lahko videli le 2 lažja padca. Tekmo je v ce- loti vodila strokovna tehnična žirija, ki je opravila žreb star- tnih številk in ocenjevala skoke po mednarodnem pravilniku. Prvakom posameznih kategorij so izročili slovenjegoriške klo- potce in priznanja, za zabavni del pa je poskrbel Viki Munda s svojimi muzikanti. Organizatorji so presenetili tako z odlično pripravljeno no- vo 45 m skakalnico kot z bre- zhibno izvedbo tekmovanja. Vse je že kar precej spominjalo na skakalne praznike pod Pon- cami; in prav zaradi tega lahko vsi skupaj upamo, da bo sloven- ski skakalni šport v kratkem še slišal o štajerski velikanki v Juršincih. M, Ozmec Črna kronika POŠKODBE SO BILE PREHUDE \ prejšnji šte\ilki smo po- ročali o ne/godi iia železniški postaji Kidričevo, kjer je bila v soboto, 20. novembra, luido ranjena 72-k>tiia Stanislavu I. Do nezgode je prišlo zato, ker Je vlakovni odpra\nik dal stro- jevodji znak /a (»dhod, ne da hi se prej prepričal, ali s(» vsi pot- niki že i/stopili. Stanislava L. je še izstopala, k<» so jo vrata va- gona priprla, padla Jc iii vlak Jo je vlekel še okoli 20 metrov. Iludo ranjeno so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Zvedeli smo, da je v nedeljo, 28. novem- bra, 72-letna Slavica I.ipar s Potrčeve 42 v Ptuju zaradi po- sledic hudih poškodb v ptujski b<»lnišniei umrla. V TRČENJU ŠTIRJE RANJENI Po magistralni cesti od Hajdi- ne proti Mariboru je v nedeljo, 28. novembra, ob 16. uri vozil osebni avto Janko Zajšek iz Križevcev. Na spolzkem ce- stišču za Spodnjo Hajdino ga je med vožnjo zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripel- jal osebni avto Božo Duvnjak iz Hrvaške. Avtomobila sta trčila, pri tem sta bila voznik Zajšek in enoletni dojenček v njegovem avtomobilu hudo ranjena, lažje ranjena pa sta bila voznik Duv- njak in sopotnica Štefanija Duv- njak, oba iz Hrvaške. LOVEC PO NESREČI USTRELIL LOVSKEGA TOVARIŠA Člani lovske družine Spodnje Ptujsko polje so v nedeljo, 28. novembra, organizirali lov na območju svojega revirja. Med pogonom so štirje lovci hodili po poljski poti. Med njimi je bil llinko Kovačevič iz Cvetkov- cev, ki je opazil zajca v gozdu, se hitro obrnil, da bi ga ustrelil. Ob tem premiku se je puška šibrenica, ki jo je iinel na de- snem ramenu s cevjo, obrnjeno naprej, nenadoma sprožila. Na- boj jc zadel v hrbet 69-letnega Jakoba Lmeršiča iz Zabovcev 72, KS Gorišnica. Poškodbe so bile tako hude, da je Emeršič na kraju nesreče umrl. Policisti bo- do Hinka K. verjetno ovadili javncnui tožilstvu. POŽAR ZARADI SLABEGA DIMNIKA V ponedeljek, 22. novembra, nekaj po 17. uri je zagorelo go- spodarsko poslopje Martine L. v Gradišču, KS Tomaž pri Or- možu. Zgorelo je leseno ostreš- je 13 x K) inctrov in precej na podstrešju spravljenega snega. Škodo so ocenili na dobrih 400.000 tolarjev. Ugotovili so, da so požar zanetile iskre, ki so uhajale iz dotrajanega pločevi- nastega dimnika v seno. V enem od prostorov poslopja so imeli postavljen kotel alfo, pod kate- rega jc lastnica popoldne zaku- rila, da bi pripravila krmo za svinje. GORELO V STANOVANJU V stanovanjski hiši Jožeta S. iz Majšperka je v torek, 23. novem- bra, ob 6. uri začelo goreti. Gasil- ci so ogenj omejili in pogasili, si- cer bi bila pogorela celotna hiša. Tako pa jc zgorelo le pohištvo v otroški sobi in delno je bila poškodovana oprema v dveh so- sednjih sobah. Ugotovili so, daje prišlo do požara zato, ker je puščal ventil na oljni peči. Olje se je razlivalo po tleh in se vnelo. Ocenjujejo, da je škode za pol- drugi milijon tolarjev. ZGOREL AVTO V GARAŽI V nedeljo, 28. novembra, do- poldne je Dragan T. iz Globoke- ga pri Poljčanah v garaži stano- vanjske hiše popravljal osebni avtomobil. Pri delu si je svetil s priročno svetilko, katere žarnica ni bila zaščitena. Med delom je iz cevke avtomobilskega rezer- voarja iztekal bencin, kaplja je padla na vročo žarnico in iz- bruhnil je plamen, ki se je razširil na avtomobil. Avto je skoraj v celoti pogorel, vnela pa so se tudi lesena garažna vrata. Ocenjujejo, da je škode za okoli 150.000 tolarjev. VLOM V PISARNO AGISA Prejšnji konec tedna je zaen- krat še neznani storilec vlomil v pisarno računovodstva AGIS TAP, d. o. o., Ptuj. Odnesel je precej gotovine in tako skupaj z vlomom povzročil podjetju ško- de za dobrih 260.000 tolarjev. Vlom so ugotovili zaposleni, ko so v ponedeljek, 22. novembra, zjutraj prišli na delo. VLOM V POČITNIŠKO HIŠICO V Kičevini pri Vurberku je med 22. in 23. novembrom nez- nanec vlomil v počtiniško hišico, last Otmarja S. Verjetno se je nadejal večjega plena, a ga ni bilo. Odnesel je le dve ročni uri in plašilno pištolo. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO V noči na soboto, 27. novem- bra, je neznanec vlomil v stano- vanjsko hišo, last Mirka in Amalije Č. v Rožengruntu, ob- čina Lenart. Očitno je imel vlo- milec določen namen, saj je od- nesel vso dokumentacijo o nju- ni posesti, za nameček pa si je prisvojil še okoli 40.00 tolarjev gotovine. Policisti primer razi- skujejo. STREL V OKNO SPALNICE Konec prejšnjega tedna jc neznanec s pištolo streljal v ok- no spalnice stanovanjske hiše J. F. v Muretincih, KS Gorišnica. Krogla je prebila okno spalnice v pritličju, v kateri pa ni bilo ni- kogar. Policisti za storilcem poizvedujejo. PONAREDEK BANKOVCA ZA 200 DEM V četrtek popoldne, na ta dan je bil v Ptuju Katarinin sejem, se je v eni od poslovalnic Kre- ditne banke v Ptuju oglasil občan, da bi preveril, ali ni ban- kovec za 200 DEM ponarjene. Ugotovili so, da gre resnično za ponaredek, zato so kriminalisti UNZ Maribor začeli ustrezno poizvedbo. p p Osebna kronSka Rodile so — čestitamo: Da- rinka Mlakar, Apače 180, Lo- vrenc — Anjo; Marija Vogrinec, Jablovec 14, Podlehnik — de- klico; Alenka Lovrenko, Nova vas 39, Markovci — dečka; Marjeta Lesjak, Mezgovci 46, Dornava — Karmen; Kristina Visenjak, Bukovci 106, Mar- kovci — Kristjana; Anica Šuen, Gabrnik 50, Juršinci — dečka; Alenka Šalamon, Hardek 10, Ormož — Marka; Valerija Šmi- goc, Cankarjeva 9, Ptuj — Saro; Sonja Vacoub, Arbajterjeva 5, Ptuj — dečka; Marija Petrovič, Mariborska 18, Ptuj — Blaža; Andreja Korošec, Šlandrova 17, Slov. Bistrica — Patricijo; Irena Fras, Slavšina 55^ Vitomarci — Tamaro; Slavica Smid, Podvinci 55, Ptuj — Alena; Marija Kampl, Grajenščak 14, Ptuj — Blaža; Brigita Toplak, Placar 43/a, Destrnik — Tamaro; Silva Emeršič, Bclavšek 32, Zg^ Le- skovec — Majo; Marinka Špin- dler, Bodislavci 7, Mala Nedel- ja — Roka; Simona Brumen, Bresnica 43, Podgorci — Katjo. Poroka Ptuj; Tonček Horvat in Slavica Čus, Dornava 25. Umrli so: Marija Škripec, Spodnja Polskava 299, 1916 — t 19. novembra 1993; Cecili- ja Kosi, Trgovišče 38, ^i^ 1912 — t 21. novembra 1993; Marija Majhen, Pristava 39, ^i: 1921 — t 20. novembra 1993; Marija Simonič, Podvinci 124, 1908 — t 17. novembra 1993; Anto- nija Granda, Gradišča 100, 1904 — t 19. novembra 1993; Jožef Obran, Zagrebška c. 31, Ptuj, 1927 — t 21. novembra 1993; Marija Golob, Dornava 17, 1917 — t 19. novembra 1993; Ana Jurič, Cunkovci 10. ■\- 1913 — t 24. novembra 1993; Ivan Jurgec, Gruškovec 47, ;|: 1912 — t 25. novembra 1993; Antonija Ules, Levstiko- va pot 2/a, Ptuj, 1908 — t 25. novembra 1993. BRALCI SPRAŠUJETE Sem nezaposlen. Kam naj vložim svoj certifikat? Pogovorov, pa tudi nejasnosti v zvezi s certifikati je veli- ko. Eno izmed vprašanj našega bralca F. K. je bilo, kam naj vloži certifikat nezaposlena oseba, pa tudi, kaj bo pravzaprav dobil s certifikatom v podjetju. Peter Podgorelec, vladni sve- tovalec za projekt certifika- tov, je odgovoril: '"Ccrtirikat lah- ko vloži v svoje bivše podjetje, če se bo to lastninilo, ali v podjetje, ki bo javno prodajalo delnice, ali v katero izmed investicijskih družb. Te bodo ustanovljene predvidoma po novem letu. Za lastniški certifikat bo vsak prejel delnice podjetja, v katerega bo certifikat vložil. Te bodo omo- gočale imetniku članske pravice (pravico do glasovanja na skup- ščini delničarjev, na kateri bodo delničarji izvolili nadzorni svet, ta pa bo kasneje imenoval upra- vo, torej direktorje), pravico do informiranosti o poslovanju podjetja in premoženjske pravi- ce (pravica do dividende, to je do določenega deleža čistega dobička podjetja, če bo podjetje poslovalo z dobičkcnn in če bo skupščina podjetja odločila, da se dobiček razdeli). Pripravila M. Zupanič TEDNIK IŠČE ODGOVOR Kulturni križemkražem KIDRIČEVO * Danes ob 18. uri bo v tamkajšnji dvorani slavnostni koncert Pihal- nega orkestra Talum Kidričevo ob 45-letnici. Dirigent bo Štefan Garkov. Kot gost bo nastopil Pihalni orkester KUD Pošla iz Maribora. PTUJ * Jutri gostuje v gledališču Lutkovno gledališče Jure Pengov iz Ljubljane s senčnimi lutkami. Predstavo Desetnica bodo igrali za višje razrede osnovnih šol. DESTRNIK * Jutri bodo na osnovni šoli odprli razstavo likovnih amaterjev ude- ležencev poletne slikarske kolonije. Razstava bo na ogled še v soboto in nedeljo. PTUJ * Jutri ob 19.30 uri bo v gledališču krstna izvedba igre Moški pod posteljo Bobyja Slana v prevodu in režiji Branke Bezeljak Glazer. Igrata Zvezdana Mlakar in Barbara Lapajne. PTUJ * V starem kopališču bo v organizaciji Komune interesnih dejavnosti jutri ob 21. uri tematski večer jazzovske glasbe. PTUJ * V torek, 7., in v sredo, 8. decembra, bo v ok\ iru otroškega abonmaja v ptuj- skem gledališču gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Ko pride zvezda. V torek, 7. dccetnbra, ob 17.uri bo predstava za izven. PTUJ * V romanskein palaciju gradu razstavlja akademski slikar Sandi Čcrvek. PTUJ * V galeriji sv. Jurija v Mestnem stolpu razstavlja akademski slikar Peter Beus. PTUJ * V študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča je na ogled razstava ob 40- Ictnici Planinskega društ\a Ptuj in lO-lctnici Haloške planinske poti.