■AaJe*jšta ^ferčavta & poAmav*/. cO./iU "wi 4> ffmgni &f**snššk Letnik X. V Ljubljani, dne 1. septembra 1930. 25. štev. Joia: Četrta slika. Saj je vedno tako: dosti grmenja, malo de?,ja. Kadar je boj najhujši, takrat je mir najbližji. Vse se mi tako dozdeva, da je ta ljuti peresni boj, ki se ^.ije zadnje mesece med zagovorniki enega ih drugega poštarskega tabora,,, potreben in da utegne roditi kp^stne posledice. Najprej se jp treba dodobra, izkaŠijati, da he bo obtičala v grlu kaka kost, kj bi utegnila kesneje drezati k novemu izbruhu. Sele popolnemu razčišdenju more slediti sppcpzum. Čiščenje §e Pa vrši pač tako kakor povsod, to je, kakršne sorte je čistilee; eden z žametasto krpico, drugi z rahlim omelom, tretji s sirkovo krtačo. Pa to niči ne škodi. Clavno je, da je namen dober, da so sredstva boja poštepa, predvsem Pa, da se dobro razčisti. Le na nekaj sem prišel, zdaj pri teh, bpjih z uma svitlim mečem: da smo namreč vsi preveč občutljivi, Strašno občutljivi. ■ Reden pojav je: kar sam napišeš, se ti zdi, v^e prav in nežalivo, a nasprotnik vidi v tvojem članku ne morda ravno same zalivke, pač pa sa-m o zalivke, a dobrega ne, pa pograbi sp’-mo za ono, kar ga bode. To priznava gospod Štukelj v svojem tretjem članku, ko pravi, da je z drugim člankom odgovarjal samo na nekaj iz dolgega Capinovega članka. Škoda, da je podčrtal — in to stoji: v žalivem tonu — samo ono, kar se mu v Campovem članku ni dopadlo, namesto da bi bil zagrabil za vezi, ki nas družijo, in skušal te še tesneje povezati. Izostalo bi bilo vsaj prelivanje gnojnice iz ene, druge in tretje golide. Sicer pa mi je zadnji članek g. Štuklja prav všeč, še bolj ko prvi, ne glede na težke topove, s katerimi strelja na mojo ubogo, pa — hvala Bogu! — trdo kožo. Škoda, da ni že v svojem drugem članku napisal IV. poglavja iz tretjega članka, pa bi ne bilo prišlo do takega razračunavanja med posamezniki, o katerih se naposled izkaže, da so prav zh prav vsi enakega mnenja. Torej nekak boj za oslovo senco. Saj glavno je samo ono, zaradi česar se je začela debata med »(Poštarjem« in »Poštnim glasnikom«: ali je mogoče odpraviti ali vsaj omiliti bratomorno klanje med obema taboroma slovenskih poštarjev in ali je mogoč sporazum ter na kakšni osnovi? Quous-que tandem, kako dolgo še bo trajal ta boj med poštnimi orgdnižaćijami, katerih šthbter mora biti vendar vseh isti: delati za napredek p. t. t. stroke iti njenega ošobja? Ločimo se po sredstvih, kako skušamo eni ko drugi doseči ta smoter: eni vidimo rešitev samo v močni, enotni organizaciji, drugi pa v ožjih Rategorijskih dfuštvih. . dosp. Štukelj se nam je pokazal v Zadnjem članku še, v, četrti sldci, kjer. pravi: »Sem za ,euQ, enotno, edinstveno organizacijo, pod katero naj bi se zbral vps poštarski rod, in, da se bo g. Jakše še boij Čudil, po-yem celo^du, sem si jaz to organizacijo baš tako zamišljal, kakor piše on v »P. 01.« od 1. t. m. Da je bil moj poziv, da imejmo čim-več organizacij, tnišljeri le ironično, je razvidno iz besedila ih iz zveze«. (Oboje podčrtal jaz.) To je ja sijajno! Quod erat demonstran-dum! To je zdaj jasna ih določna slika, lepša hd prejšnjih treh. Imamo sattid etlO Zeljd: naj kar pri tej ostane ih naj se «e Prikaže Še kaka peta slika. Le eno vprašanje kar samo sili v pero: čemu tak ogenj in žveplo nad mene — jadnika,, ko pa g. Štukelj izpoveduje e samo glavtjp, načelo organizacije prav ta-. o kakor jag, temveč si jo celo v podrobnostih zamišlja baš tako kakor sem jaz napisal y »P. 01.« od j. avgusta t. 1. To mi je res-niČhc nerazumljivo. »M ' ■; /' J 't 1 • ", j 11 . . , i.i Tp priznanje je za mene in ves naš tabor tako prijetjio, in dragocenp, da,rad prenesem udarce, ki jih je naštpl g. Štukelj na mpjo grbo-Moj Bog, saj sem bjl v zadnjih sedmih letih deležen že tolikih bunk in sunkov, da sem §e jih privadil ko berač mraza. Sem človek borbene nature; kdor pa se spušča v boj, mora biti pripravljen tudi na udarce. Glavno je, da krčiš s svojim delovanjem,pot k smotru, ki si ga postayil v korist bližnjega in stroke, katerj se posvetil svoje življenje. —- Ce se vendar na kratko doteknemi nekaterih očitkov iz tretjega članka g., Štuklja, ne storim tega zato, da bi čutil potrebo prati se, kakor zato, ker smatram takole debatiranje za zdravo in koristno, ki utegne pripomoči k razčiščenju naših spornih zadev. V tem poglavju bom krajši od g. Štuklja, ki pravi, da bo z menoj hitro opravil, pa porabi za to skoro poldrugo stran. Da bo g. Š[tukelj reagiral na ipoj članek »iz kpvačg. drobiž«, sem bjl ^9et pripravljen, čeprav s« nisem mogel dp.bro predstavljati, od Kateri; strani me bo prijel, ker sem razvil v treh slikah,samo lastne besede g. Štuklja, ne da bi mi bilo treba čitati kalfe sanje ali misli z njegovega čela, Pa se je oprijel metode, ki je običajna med otroki, kadar jim zmanjkajo argumenti: zalučajo isto besedo nazaj, ki jjm JP je yrgel bojeYiti sobesednik. Zakaj iznašati po dalmatincu zdaj še Šmarnico, ocvirke, Durchfall in drugo iz mojega ‘čladka?- S čim novim, bolj dhnovftim in ‘brlgihalnim hi bilo treba odgovoriti. Takisto je b^z dvoma ponesrečeno pogrevanje sedem let starega; spora med menoj in tov. Čampo. Saj nima tista besedna vojska, ki je imela svoj izvor v razpofoženju od 3. avgusta 1923, nobenega stika in zveze s sedanjo polemiko med menoj in g. Štukljem. Kaj ima s to stvarjo opraviti ugotovitev, ka-jfp ie tov. Čampa sodil o meni pred sedmimi leti? Saj ne gre niti za to, kakšno sodbo ima danes o meni. Ta za lase privlečeni, davni inf cident ima samo en namen: napraviti y našib vrstah ; zmedo in mene diskvalificirati pred lastnimi ljudmi. Ta namera se seveda ne bp posrečija. Ko bi se bil s svojim člankom *Q šolski izobrazbi« v »Poštnem glasniku« od 15. novembra 1923 diskvalificiral, bi se bil že takrat, ne pa zdaj po sedmih letih. Tudi jaz želim, da ga vsi še epkrat preberp, in da ne bodo v kaki neizvestnosti, poudarjam; danes sem še vedno istega mnenja in ves članek zdaj po sejmih letih še enkrat podpišem. Najmanj pa pristoja g. Štuklju aplicirati na tisti moj članek. Saj dokumentira ž njim samo mo-jo doslednost, dočim sem jaz povzdignil glas ravno zaradi njegove nedoslednosti. Res, da je doslednost včasih samo trma (te napake imam res v obilni meri), vendar je končno boljše, imeti opravka s trmastim (“ doslednim) človekom, vsaj veš, pri čem si, negp z nedoslednim, na katerega Izjave se ne moreš zanesti, ali bodo Jutri še držale. , Najbolj me Je osuphilo sponašanje, češ da setu se priteknil v debato Štukelj: Čampa jaz, ki spadam zraven ko Pilat v čredo. Tega vendar niste mogli misliti resno, g. Štukelj! Kdo pa naj spada, če ne človek, ki je takorekoč ustanovil organizacijo,, o kateri se razpravlja? Uverjen sem, da ste bili po svojem prvem pozivu prepričani, če bo en odgovor v P. glasniku, Ja bo .ali Čampov ali pa moj, če pa bosta dva, dfi bosta, od toy. Čampe jn od mene. Zato opazka o Pilatu tukaj ni bila na mestu. »Duhovita domislica« o šolski izobrazbi in teh ali onih korifejah ni moja, ampak od g. Štuklja. Že v tem, da jo zavračam in jo ironično uporabljam še zase, se vidi, da ni resno mišljena. Ob tej priliki moram nekaj popraviti oziroma pojasniti. O. Štukelj j>onovno očita izkazu o »skopi« šolski izobrazbi. To ie pogreška, katero sem nehote Jaz zagrešil. V rokopisu je namreč stalo »skupa« (draga). Kgr si nisem mogel misliti, da rabi pisec to srbo-hrvatsko besedo, sem kot urednik popravil v najbolj podobno slovensko besedp, v »skopo«, misleč, da je v naglici napisal u namesto o. To ni bilo prav in me je avtor takoj po izidu 8. številke P. gl. od 11. marca t. L opozoril na to pogreško. Torej bi se moralo glasiti ne: »ljudi skopega splošno-šolskega znanja,« ampak: »ljudi dragega splošno-šolskega zna-nia«.. .... , , , . . 'Da sem ambiciozen, ne tajim. Vobče se ceni ambicioznost kot dobra lastnost. Tov. Čampa ima ravno v današnjem nadaljevanju podlistka lep slavospev na ambicioznost. Da pa je moja ambicioznost brez mej, bi ne rekel. Poznam stanovskega tovariša, ki je vsekakor boli ambiciozen in je s to svojo lastnostjo tudi daleč prišel, kar je le hvalevredno. Tudi je res, da naš list ni štedil z ostrimi članki proti svojim nasprotnikom in škodljivcem. Teoretsko ima ja g. Štukelj prav, ko. pravi, da velja ista pravica tudi za drugo poštarsko glasilo. Toda treba je imeti , na umu veliko resnico: vsi naši boji izza leta 1923. v organizaciji in v listu so bili obrambni boji. Mi smo morali in še danes moramo braniti vsako ped pridobljenih pravic, ki nam jih hočejo od-jesti lastni stanovski tovariši. Večina članstva OPIC) in naročnikov tega lista — urad-ništva dl. kategorije brez mature — je že Sedem let v neprestanem strahu in zato v boju za svojo težko pridobljeno blagodat uradniškega zakona. Vsi drugi so svoje pozicije trdni in nihče jim ničesar ne odreka.pli oporeka, če tudi so v drugih kategorijah tudi taki primeri. Uverjen sem, da je zatekel uradniški zakon percentualno vsaj toliko uradnikov-ne-akademikov v prvi kategoriji, kolikor jih je iiematurantov, v drugi .kategoriji. Pa ni bilo hikpli nobenega zavidanja in »venmetanja« v vrstah uradnikov I. kategorije, zakaj torej ta žalostni in netovariški izpad na večino urad-mštva ll. kategorije? Dalp. bi §e seveda, še marsikaj napisati.. P# rajši končam, da mi ne bi spolzela zopet kaka puščica, kar pa res ne izvira iz hudotw9§tj, ampak iz narave. Kakpr že rečeno, fad požrem vse očitke za ceno IV. poglavja Štukljevega zadnjega članka. Saj sp & g. štukliepi jp čudovito skladava:, osnovno ioejp cjrgani-^acije imava oba isto, men usi;rpj el zampjjjava pha enakp, in še v peteljnji bojevitps.tj, jp pd-ločposti .sva si ppdobpa. V tepj.d^eded,»okoli hodi« s pestmi in komolci,, drugi pa z gojzeri-cami, pa res ni bistvene razlike. • Ostane samo ena vprašanje;, ali je še kdo iz drugega tabona Štukljevih misli, ali je on osamljen? Vsa druga tovarišija namreč dosledno molči. Bojim se le, da ne po onem lepem reku: kdor molči, pritrjuje. \ R. NVeber: Z dovoljenjem. Uvodniki zadnjih številk obeh strokovnih listov so polni najpestrejše vsebine. Dvomim pa, da bi tak način pisanja privedel do sprave in združitve obeh nasprotujočih si taborov. Odgovor sledi odgovoru v znamenju različnih razkritij, in kilometri zbližanju rapidno rastejo. Nekateri čitalci se kar pasejo na teh člankih, kakor da bi brali nadaljevanja kakih »šundromanov«. Će pa kdo morda misli* da se poštna stroka na zunaj s tem postavlja, se pa jako moti. Peresni boj upam, da gre proti koncu, kajti, kakor ga zasledujem, so vsi hdutl že izigrani, torej bo kvečjemu še (par brezpomembnih kart v enih ali drugih rokah. Treba bo samo še »Štihe« prešteti in s tem ugotoviti, kdo je izšel kot zmagovalec. Će bo pa ta zmaga komu v korist in stanje v stroki s tem kaj izboljšano, je pa drugo vprašanje. Imeti je treba pred očmi, da nas na zunaj poznajo pod naslovom »poštarji«, ne pa ločeno po posameznih društvih. Ćitali smo o brodolomcih, obftnošolcih, obrtniških pomočnikih in šiviljah. Zraven spada seveda za okrepčilo tudi dalmatince in »šmarnica«t('Hrvatje ji pravijo »direktor«), na to pa »durchfall,« kar je nujna posledica, če se človek teh vrst tekočin preveč naužije. Ker sem omenil besedo »človek«, moram v interesu nas vseh priti na čisto glede njenega pomena, kajti med pisci se je razvnela tudi polemika, kdo je človek in kdaj se začne. IV rajnki Avstriji, ko sem bil še pri »marinarjih«, je veljalo geslo: človek se začne šele pri oficirju, medtem ko sem čital v »(Poštnem glasniku«, da šele z maturo. Pisec v »(Poštarju« pa ni tega mnenja, ker dokazuje po raznih naštetih zakonih, da se prične človek takoj ob rojstvu. Sedaj se pa spoznaj! Zdi se mi, da bo le zadnje držalo. Zato pa hvala lepa — sem torej človek in s tem zadobimo vsi pravico do tega naziva. Naj preidem k stvari, radi katere se v‘•Kam v debato. Moj namen ni na tem mestu hvaliti a!i grajati pisanje enega ali drugega, kajti — brez zamere, če povem odkrito, — ne odobravam za svojo osebo nekih stvari ne glede na pisca. Reagiram v glavnem na pisanje g. Štuklja glede brodolomcev itd., proti njih podcenjevanju in očitku odjedanja kruha. Da je mene uvrstil v pravo grupo zazna-movancev, sem docela uverjen, saj so mu podatki posameznikov na razpolago. Tej 3. nadaljevanje. č teo\gani$acijl p, L t. stio&e. (Referat predsednika OPO tov. Čampe na XIL kongresu.) Ker personalno-strokovna politika v zadnjih letih ni imela odrejenega pravca in ker je ostala stroka več let brez strokovnega naraščaja, je nastal kaos v staležu osobja. Danes opravljajo posle pri poštah, kakor smo že omenili, uradniki H. in m. kategorije, pa tudi zva-ničniki in služitelji, in to brez vsakega sistema. Uslužbenci vseh navedenih kategorij se izmenjavajo v enih in istih poslih, tako kakor slučajno nanese potreba. Pn nekaterih poštah je dovolj uradnikov II. kategorije, medtem ko opravljajo pri drugi pošti iste posle celo zva-niČniki in služitelji. Pri telefonu, za katerega je določena IH. kategorija, delajo uradnice H. kategorije, a pri poštah opravljajo blagajniško službo uradnice IH. kategorije, marsikje tudi zvaničniki in služitelji. To pomeni torej, da opravljajo ene in iste posle uslužbenci, ki so neenako kategorizirani in za isto delo neena-ko plačani. -91 ir.'..") ••:! .si in; ■ lom mib:" vrsti ljudi je posvetil precejšen odstavek v predzadnji številki »(Poštarja« in sem prepričan. ako bi bil on odločal o njih sprejemu v poštno službo, da bi bil vse škartiral. To se pa v tistih časih ni dalo, zakaj ob prevratu se je takratno poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani šele formiralo. (Bilo je cel kup nezasedenih mest, posebno v prometni službi, in so se rade volje sprejemali kandi-datje z zadostno šolsko izobrazbo za ofici-antska mesta. Vršili so se tečaji drug za drugim in smo bili obiskovalci teh tečajev, potem ko smo napravili predpisani izpit pred komisijo, takoj prideljeni uradom v samostojno izvrševanje slUžbe, ne da bi bili deležni kakega nadaljnjega vežbanja. (Mnogim tovarišicam in tovarišem je bilo tudi takoj poverjeno vodstvo urada. Tako dobljeni »aspiranti« po nazivu so se pridelili tudi ambulantni službi, katero je smel v bivši Av-stro-Ogrski opravljati šele — oficial. Enako so tudi vsi takratni telegrafisti in hugisti izhajali iz teh vrst. Iz tega se razvidi, da smo bili za opravljanje vseh teh poslov dovolj šolani. Istočasno ko za oficiante se je vršilo tudi nekaj tečajev za maturante, s katerimi smo pozneje na uradih in amtoulancah skupno opravljali iste in enake posle. Nikdar ni prišlo med nami do prerekanja radi šolske izobrazbe ali bivših poklicev, temveč delali smo skupno kot tovariši in prijatelji. Seme prepirov in medsebojno ribanje so zasejali čisto drugi gospodje, ki so si nadeli nalogo, zrahljati to harmonijo. V novejšem času se je lotil tega dela tudi gospod Štukelj. Dovolite, da Vas vprašam: zakaj se niste y tistih časih tudi Vi udejstvovali v prometni službi? Zdkaj niste takrat 1 organizirali boja proti invaziji naše sorte ljudi v poštno službo in privedli za zasedbo teh itiest kandidate'po Va$em ukusu in izobrazbi? Ker teh ni bilo, a moči so bile nujno potrebne, sp sprejeli tudi nas, pa sem uverjen, da nismo niti takrat niti danes delali nečasti poštni stroki. Mmmm V zadnji številki »Poštarja« ste sami izdali svoje takratno bivališče, ko pravite, da ste dolga leta porabljali čas za to, da ste študirali za dosego višje kategorije. Čestitam, dosegli ste jo in si s tem pomagali na boljše. Prav se mi pa ne zdi, da kaj boljšega odrekate svojemu bližnjemu, ki si je priboril H. kategorijo in si s tem nekoliko zboljšal prejemke. Isto se pojavlja v kategoriji zvaničnikov in služiteljev. Za zvaničnike se zahtevata dva razreda srednje šole, za služitelje pa samo potrebna pismenost, toda oboji se uporabljajo na istih poslih. Zato je v zadnjem času vedno več primerov, da delajo ambiciozni služitelji neke izpite na meščanskih šolah, kako bi s tem pridobili kvalifikacijo za zvaničnika. Iz vidikov stroke bi bilo vsekakor primerneje, da bi se zamenjali ti šolski izpiti, ki so za stroko popolnoma brez koristi, s strokovnimi izpiti. Treba bi bilo ustvariti možnost, da bi se mogli služitelji po Sletnem povoljnem delu v stroki in napravljenem strokovnem izpitu prevesti v kategorijo zvaničnikov. Analogno temu bi bilo treba postopati tudi pri uradnikih m. kategorije, katerim bi bilo treba nuditi možnost, da morejo po 12 letih povoljno opravljane službe obiskovati p. t. t. šolo ter s tem doseči pravico in kvalifikacijo za oni red uradnikov, ki daje značaj stroki. Bolno vprašanje v stroki je sistemizacija položajev. So službe, ki so delikatnejše narave, pa bi bilo zato potrebno, da se tako tudi treti-rajo. V tem pogledu so izvestne nepravilnosti, da imajo upravniki, šefi oddelkov in kontrolorji manjši čin in položaj, nego podrejeni uslužbenci, kar ni povoljno za vzdrževanje po- ln glej, ravno to je tisto kurje oko, ki nekatere tako boli. Vse bi bilo prav in dobro, samo ostati bi morali aspiranti, oficianti in kot najvišje dosegljiv čin — adjunkti ali pa po novi razvrstitvi v IH. kategoriji. Toda, komu bi to kaj koristilo? Tudi če se prostovoljno odpovemo II. kategoriji, bi ostalo po drugih banovinah še vedno polno ljudi naše vrste v poštni stroki. Pa tudi ko bi se vam (nasprotnemu taboru) na ljubo vsi odrekli II. kategoriji, bi se zato še vaši dohodki nič ne povišali. Poglejmo v bivše srbske, bosanske in dalmatinske pokrajine. Tudi tam službujejo pia-turanti z nematuranti, so v isti kategoriji in skupini, a se nikdar ne sliši o kakih prepirih ali nevoščljivostih radi tega. Nasprotno, skupaj so v eni strokovni organizaciji in skupno se bore za stanovske koristi, pa se nikdar tako grdo medsebojno ne napadajo. Zato je tem bolj žalostno, da je ravno med uradni-štvom iz območja dravske poštne direkcije toliko sovraštva in zavisti, ki nam ne dela časti. ‘Naj bo dovolj, kajti prepričan sem, da je pretežna večina maturantov, ki ne odobravajo te vrste boja, ker si žele prijateljskega skupnega dela v dobrobit osobja in stroke. G. Štukelj sam pravi, da se pridobljeno ne da ovreči, zato pustimo preteklost in imejmo oči vprte v prihodnjost. Po poklicu smo poštarji ne glede na vse drugo, in kdor je bolj šolan, naj pri skupnem delu pokaže svoje zmožnosti. Njegova višja izobrazba naj služi v korist stroki in poduk manj izobraženim, ne pa za razdor. Tako je moje mnenje, kritika naj ga pa sodi! Ob koncu bi rad še kaj po latinsko pripisal, da vsa stvar bolj učeno izgleda, a žal je ta jezik zame španska vas. Po nemško bi še šlo, a se bojim očitkov »nemškutarstva«, ker me že itak preveč izdaja moj pristno »slovanski« priimek in krstno ime. P rlporoča »ellko Izbiro usnja n čevljarske potrebščine uy©iiD/a(N)& Sv. Petra ce»ta štev. 16 filiala: Prešernora ulica 5t. 16 trebne avtoritete in discipline. Temu bi se dalo odpomoči na ta način, da se natančno določijo položaji, katere bi bilo treba spopolnjevati z razpisom in na osnovi posebnih in določenih pogojev. Eden najboljših pogojev za izkazanje in dovršenost strokovnega dela in znanja je ambicija. Kjer ni ambicije, tam ni volje in gorečnosti (elana), a to pomeni stagnacijo in nemarnost. Ambicija se more okrepiti samo z ustanovitvijo posebnih položajev za posle delikatnejše prirode, ti položaji pa morajo seveda dajati tudi neke priboljške in ugodnosti. Danes se uradniki čedalje manj potegujejo za uprav-niška, kontrolorska in druga mesta, ker nalagajo ta mesta večjo odgovornost in več dela, a ne nudijo za to nikake ugodnosti. To bo trajalo vse dotlej, dokler se ne bo dajala za take posle posebna doklada na službo in prednost pri napredovanju. Strokovni interesi kategorično zahtevajo, da se na vsak način vodi personalno-strokovna politika na stalni osnovi ter v popolnoma odrejenih in jasnih pravcih. Personalno vprašanje je treba reševati sistematično in dosledno v vidu enake obrazovanosti in v duhu strokovnega znanja in razširjene strokovne izobrazbe. Objave OPO. ČLANSKI SESTANEK V NOVEM MESTU IN VELIKIH LAftČAH. OPO priredi v nedeljo, dne 7. septembra t. L za Dolenjsko dva sestanka, in sicer enega v Novem mestu, drugega pa v Velikih Laščah. Sestanek v Novem mestu se prične ob 14. uri in se bo vršil v prostorih gostilne Osolnik (prej Miiller) tik kolodvora, sestanek v Velikih Laščah pa se prične ob 15. uri in bo v prostorih gostilne g. Franceta Hočevarja (pri Ma-tetu). Na sestanku v Novem mestu bo poročal tov. Čampa Jožko, v Velikih Laščah pa tov. Jakše Jožko, in sicer o splošni situaciji v organizaciji. Uverjeni smo, da je naše članstvo toliko zavedno, da dobro upošteva važnost in potrebo sestankov. Zato sigurno pričakujemo in tudi želimo, da se članstvo obeh sestankov udeleži polnoštevilno. OBUPEN POLOŽAJ NASE TOVARIŠICE. OPO je pred nekaj tedni prejela od neke tovarišice prošnjo za podelitev podpore. Iz imenovane prošnje odseva vseskozi skrajno obupni položaj, v katerem se nahaja dotična uslužbenka. Odbor OPO je na svoji peti seji razpravljal o tej prošnji, pa je po soglasnem sklepu votiral podporo v iznosu 400 Din. Glede na to, da podeljena podpora še zdaleka ne more niti omiliti tega obupnega položaja, podporni fond OPO pa ne more prispevati večjega zneska v ta namen, se organizacija tem potom obrača na članstvo s prošnjo, da vsak član po svoji moči in zmožnosti nekaj prispeva v ta namen. Zadevni prispevki naj se nakažejo po čekovni položnici OPO, to je ček. štev. 11.034, in naj se zaznamujejo z opazko: »Podpora«. Ime tovarišice, za katero so prispevki namenjeni, je vsakemu darovalcu na razpolago v pisarni OPO. Imena darovalcev bomo sproti objavljali v »Poštnem glasniku«. BROŠURA »O REORGANIZACIJI P. T. T. STROKE«. Pojavil se je predlog, da naj bi OPO ponatisnila razpravo »O reorganizaciji p. t. t. stroke«, ki izhaja kot listek v »Poštnem glasniku« ter založila majhno brošurico od 30 strani. Referat predsednika OPO je zbudil občo pozornost in zasluži, da ga ohranimo v posebni bro-šurici, s čimer obogatimo tudi strokovno knjižnico naše organizacije. Ker je ponatis združen s stroški, bi založili to knjižico samo v primeru, če se prijavi naprej toliko naročnikov, da se bo izplačalo. Brošura bi stala 5 Din. Kdor bi jo želel naročiti, naj prijavi naročilo s kratko dopisnico do 10. septembra t. 1. obl. organizaciji. Te prijave so obvezne, to se pravi, da bo naročnik moral plačati 5 Din po položnici, kadar jo bo dobil s knjižico vred. V prihodnji številki bomo sporočili, koliko se jih je prijavilo in ali izdamo knjižico, ki bi izšla okrog 1. oktobra t. 1. POKOJNINSKI FOND POGODBENIH POŠTARJEV! Že nekajkrat smo pozvali vse pogodbene pošte, da bi vprašalne pole v zadevi pokojnin- | skega fonda točno izpolnjene vrnile oblastni organizaciji, pa je kljub temu še vedno okrog 100 pošt, ki se našemu pozivu menda nečejo odzvati. . v Za izdelavo načrta, odnosno tabele (lestvice), ki naj bi služila kot merilo za plačevanje prispevkov v ta fond, oziroma za odmero višine odpadle pokojnine, je predvideno, da plača v ta namen vsak pogodbeni poštar 15 Din, kateri znesek je nakazati po Čekovni položnici rač. štev. 11034 na ljubljansko organizacijo. Menimo, da je vsak pogodbeni poštar toliko uvideven, da smatra ustanovitev pokojninskega fonda za življenjsko potrebo. Zato tem potom zadnjikrat pozivamo vse tovariše (ice) pogodbene poštarje, ki se našim vabilom doslej niso odzvali, da store to takoj in pravilno izpolnjene pole ter odpadajoče zneske a 15 Din odpošljejo podpisani organizaciji. Pogodbeni poštarji naj pomnijo, da je ustanovitev pokojninskega fonda le v njihovem lastnem interesu, zato naj ustanovitve te neobhodno potrebne ustanove nikar ne zavlačujejo, pa se naj nikar ne puste tolikokrat pozivati in prositi. Po informacijah, ki smo jih prejeli "od ostalih bratskih oblastnih organizacij, je zadeva teh vprašalnih pol v njihovem okolišu z malimi izjemami že rešena. Inozemski vestnik. Amerika. IL e t d 1 s k i p d š t n i uradi. Generalni poštar iNew je naznanil, da bodo odprli 20 letalskih poštnih uradov, v katerih bodo poslovali izšolani poštni uradniki. Kot prva zračna cesta se jemlje v poštev proga (New York—San Frančiško. Prva letalska pošta se otvori čez 66 let po prvi ameriški ambulančni pošti. Francoska. Poštno in brzoijavno porodilo v 1. 1927. Dohodki poištne in brzojavne uprave sb znašali v 1. 1927 približno 3 milijarde frankov, od katerih pride več ko polovica na poštni promet. Brzojav je prejel 400 milijonov, itelefon pa 700 milijonov frankov. Dohodki so narasli v primeri s prejšnjim letom za 250 milijonov, vendar pa niso dosegli višine, ki je bila preliminirana v državnem proračunu. Pošta je odpravila v 1. 1927. za il40 milijonov navadnih pisem in 3 milijone priporočenih pisem manj kakor 1. 1926. Število tiskovin in vzorcev je pa poskočilo. Brzojav je v težki konkurenčni borbi s telefonom in brezžičnim brzojavom. V letu 1927. je bilo odpravljenih bttcojavk za tri in pol milijone manj kakor V letu 1926’. Nasprotno pa je število telefonskih pogoVb-rov naraslp za 30 milijonov, čekovnih računov pa za 8 milijonov, izdatki so znašali 1927. leta 2.725 milijonov frankov, od teh ste se porabili 2 milijardi za plače uslužbencev. Osebni stroški so bili v primeri z drugimi izda/tki skoraj neizpremenjeni. Glavna bremena so od leta do leta večja. Situacija se ne izpremeni, dokler me bodo predrage nove stavbe pokrite s tujimi investicijami, katerih varnost ,in amortizacijo bi moral poravnati promet. V letu 1907. je znašalo to breme varnosti in amortizacije starih dolgov 107 milijonov, ito je še enkrat več kakor v letu 1926. Gibanje francoskih poštnih uradnikov, ki so se neumorno borili za valorizacijo svojih plač, je imelo doslej polovičen uspeh. Od zahtevane prve etape valorizacije plač v najmanjšem znesku 9.000 frankov je vlada priznala 8.500 frankov. Vrhutega so se izboljšale družinske doklade in pa potovalne diete. Na ta način povečane plače zahtevajo kredit 537 milijonov frankov. Borba francoskih kolegov za najnižjo valofizacijo 9.000 frankov še nikakor ni s tem kopčana. Finančni minister je sam pripomnil, da se bo o tem razpravljalo pri debati o finančnem zakonu za leto 1930. Da bi se uradnice posvetile delu v domačnosti, je francoski parlament sklenil, priznati tistim uradnicam, katere so omože-ne ali matere, pravico do pokojnine po 15 službenih letih. Za vsako službeno leto se računa šestdesetina oziroma petdesetina povprečne plače. Ta pokojnina se bo izplačevala do časa, kadar bi imela uradnica pravico na pravilno pokojnino. (Pokojnina se bo po tej dobi še naprej izplačevala, če je uradnica mati treh otrok ali pa ako je nje mož bolan. HANITVAKTURltrA TRMO V IN A MAKS BRAČIČ MARIBOR, Melfaka cesta X se priporoča vmem p. 1.1. nameičr neoni m. Po ustavitvi p. t. t. šol in po linearnih redukcijah, ki so bile izvedene v stroki, je došlo do usodnih posledic, ki so prišle posebno letos do izraza v pomanjkanju osobja na splošno, a v pomanjkanju strokovno izobraženega osobja posebej. Stanje osobja je sicer rešeno z zadnjo sistemizacijo, toda na žalost samo teoretično, ker se je sistemizacija napačno izvedla. Namesto, da se je ugotovilo najprej številčno stanje osobja na podlagi dejanske potrebe, pa se potem zahtevala po tej potrebi budžetna sredstva, se je napravilo narobe. Ne da bi se bila ugotovila osnova, so se najprej zahtevala budžetna sredstva, a na osnovi tega se je izdelala sistemizacija. Jasno je, da mora priti tak način v konflikt z najrealnejšimi potrebami stroke. Prej ko se sploh kaj govori in dela na kakršni že sistemizaciji, bi bilo treba ugotoviti načela in metode za izmero intenzitete dela, ki ga mora opraviti ena moč. Imamo sicer neko metodo delovnih enot, toda vsakdo, ki je bil kedaj v manipulativni službi pri prometu, ve, da se te delovne enote razlikujejo med seboj i po načinu dela i po obsegu časa, ki je potreben za napravo posameznih delovnih enot. Ena priporoka, ki se kartira sumar- no, a druga, ki se kartira posamezno; ena brzojavka z 10 navadnimi besedami, a druga s 100 besedami v kodu; en telegram na morsu, a drugi na hugesu ali radiotelegrafu; ena nakaznica z nakazilom od 10 Din, a druga z nakazilom od 5.000 Din v bankovcih po 10 Din; en telefonski govor v lokalni, a drugi v medkrajevni mreži; en spis, ki se reši na kratko z enim stavkom, a drugi, kateri se more rešiti šele po kompliciranih poizvedbah v daljšem času, — vse te delovne enote so enake po številu, niso pa enake po delu in izgubi časa. Vsaka od teh zahteva drugačno intenziteto, drugačen način dela in drugačno časovno dobo. Zato bi bilo treba pred vsem urediti vprašanje delovnih enot, a šele potem ugotoviti, kolika jakost dela se more računati na eno delovno moč. Na tej osnovi bi bilo treba vsako leto in za vsako p. t. t. ustanovo, za vsako pošto dognati, koliko delovnih moči zahteva faktična in povsem objetivno, mehanično ugotovljena potreba v dotični ustanovi ali pošti v bodočem proračunskem letu. Na podlagi teh faktičnih potreb bi se izdelala sistemizacija, a šele taka sistemizacija bi tvorila osnovo za budžetske zahteve. Edino tak postopek bi mogel ustrezati resničnim in racionalnim potrebam stroke, bil bi pa tudi temelj za izračunanje K> ,3 n: iH l ■ ■ ■ ' 1 J v • ■. - c čistih dohodkov in obči pogoj za strokovno gospodarstvo. V zvezi s tem bi bilo treba računati tudi s fluktuacijo delovnih poslov, ki se stalno 'pojavlja v naši stroki, bodisi periodično čisto prirodnim potom, bodisi v izjemnih primerih. Iz budžetskih razlogov in racionalnih načel ne bi bilo umestno, da se fluktuacija paralizira v sami sistemizaciji s stalno rezervo osobja na vseletno breme budžeta, nego da se določi ta okolnost v posebni proračunski rezervi, iz katere bi se poravnavale začasne delovne moči. Te začasne delovne moči se ne bi smele jemati z ulice kot dnevničarji brez vsake izobrazbe, ampak bi se rekrutirale iz gojencev p. t. t. šole. V p. 1.1. šolo bi se sprejelo tolikšno pro-ksimativno število kandidatov, kolikor se predvideva, da se bo izpraznilo mest v teku prihodnjega leta. Gojenci p. t. t. šol bi bili torej leto dni, največ poldrugo leto, čakajoča brezplačna rezerva, ki bi lahko iz budžetske rezerve pokrila začasne potrebe, katere bi nastale zaradi fluktuacije strokovnih poslov. Tako bi bilo rešeno vprašanje osobja v vsakem času in ob vseh prilikah na najenostavnejši in naj-soiidnejši način. (Se bo nadaljevalo in končalo.) To in ono. Prihodnja številka »Poštnega glasnika« izide kot dvojna dne 21. septembra, ker odide urednik na dopust. V Ljubljani ga ne bo od 1. do 14..septem-bi a. t. 1. .... . . 11, , ■1..» Predsednik 0^0 tov. čflanpft Je odšel n«, ^tedenski odmor, s katerega ae vrpe^e 15. septembra. Za ta čas ga zastopa podpredsednik OPO tov. Dular. '.j Trafika »Poštnega doma« se je morala po odredbi gradbenega ministrstva Izseliti iz veže pošte Ljubljana 1. Sedaj je v kiosku ob Šentjakobskem mostu, blizu direkcije, nekaj metrov od društvene pisarne. Tovariši, tovarišice, dolž- nost vsakega p. t. t. uslužbenca, posebno vsakega ljubljanskega člana »Poštnega doma« Je, da kupuje tobak, znamke in kolke v trafiki »Poštnega doma«! :,i - »Naša Pošta«. Avgustova štev. »Naše Pošte«, časc^iga za pošto. felegraf, telefon, in radio, ima sledfečo vsebino: Važhost pošt, telegrafov in telefonov. — Kakšen pot ima kratki val. — Organizacija p- t. administcacije..— Poštne znamke. - Ppšti (ppsernj. - Beležke. Proti obdavčenju pogodbenih poštarjev. Organizacija Je zbrala obširen material in podvzela živahno akcijo na odločilnih mestih, da dokaže zmotno pobiranje prldobninskega davka od j>og. poštarjev, ki se izterjava od njih včasih v višini enomesečne plače. Stvar je .tako. dobro zastayljgT na in pripoE<)čena, da si,OPO obeta, od te akcije povoljni uspeh. yeč o tem izpregovorimo v eni prihodnjih številk. Prostovoljni prispevki. Ob priliki napredovanja v višjo skupino so darovaU v blagajno OPO še naslednji tovariši (-ce): Neimenovan 250 Din, Zupančič Marija 1Q0 Din, Dvofak .Josip 50 Din, Pjgner Marija 60 Din, Uljil Kc,meUja 50 Din, Na-prudnik,Angela. 20 Din.ip SUa Terezija 20 Din. Vsem najiskrenejša hvala. Živeli posnemale!! Razširjajte,Poštni Glasnik!' , i>/ •'( )*<■■:■ .1 .. Jesens o in zimska.obleko, kakor tudi vsako- vr- no perilo kupite najugodneje pri F KANC DOBOVlCNIK »•anulaktpiMta In modna tr*ovina, indnntrl|a prešitih odel In perila CELJE K o'irv.i ;ch a j : IVKOBVBZNO! fVStftt *ah*Mfi iu t j. o ,doU3fl|nt< •'(' <"'■ Znamka pravega poznavalca. Eleganca, prileganje k vsaki nogi, prvovrstni materijal in izdelek, nizka cena. V&ak dan svele ptujenc đavo ,u dobite pri tvrdki tfaegomir Ut oteti Lfabljunu, Vodnikov trg štev. 5, imii priporoča in prosi, da se sami prepričate Izhaja Lv 11. in 21 v mesecu. Naročnina na. leto 24 DinI.ozir! '12 Din za pol leta. Otflaai po dogovoru. Čekovni račun Št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Zn »Konsoroij Poštnega glasnika« izdafa in urejuje Jožko Jakie v Ljubljani. — Za »Nar odno tiskarno« Fran Jezeriek v Ljubljani.