GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI Ust izhaja enkrat na mesec, in sicer 8 Din., za pol leta 4 Din.j posamezna številka ! Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-15. vsakega meseca, ter stane za celo leto velja Din. 0'75. — Inserati po dogovoru. — ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3. luiuiuuiiiiiiiniaii Vsi "tisti naročniki, ki še d o sedaj niso poravnali naročnine, naj to takoj storijo, ker jim bomo sicer list ustavili! Oh zaključku. Ko zaključujemo zadnjo številko tega letniki, želimo vsem cenjenim naročnikom srečne in zadovoljne božične praznike ter najboljše Novo leto. Napredujemo! Ta vesela zavest nas navdaja, ko primerjamo naše delo lanskega leta z letošnjim. Naš list, kakor tudi naša organizacija postaja vedno bolj uvažanja vreden faktor v državi. Vztrajno in nesebično delo za povzdigo slovenskega obrtništva rodi bogate sadove. In po tej poti moramo naprej do našega končnega cilja. Jugoslovanska obrtna zveza kot centrala posameznih Obrtnih zvez je to leto živahno delovala. Ponosni smo, da se je ustanovilo obilno število novih podružnic, medtem ko so se polagoma tudi stare dvignile iz prejšnje povojne zaspanosti. Naše nove Obrtne zveze, med katerimi omenimo samo najbolj agilne, kot v Št. Vidu nad Ljubljano, Radovljici in v Mariboru, imajo že dosedaj obilo zaslug na polju obrtniškega preporoda tako v političnem, kakor strokovnem oziru. Pa tudi Dolenjska, z dosedaj najmočnejšo Obrtno zvezo v Fari pri Kostelu in drugo v Novem mestu se je začela gibati in buditi obrtništvo, zbirajoč jih na temelju krščanskih načel. Obilni Shodi, ki so jih priredile posamezne podružnice pod okriljem centralne zveze, tako posebno za boj bolniške blagajne v Šent Vidu nad Ljubljano in prilikom obrtne razstave v Mariboru, kamor so z velikim navdušenjem prihiteli obrtniki iz cele Slovenije, pričajo o živahnem gibanju naših prerojenih in probujenih vrst. Posebno se nam zdi vredno omeniti naše ljubljansko I obrtništvo, ki je pri zadnjih občinskih volitvah častno izvršilo svojo nalogo. Kljub velikim finančnim težkočam, s katerimi se ima boriti naša organizacija, smo storili vse, kar se je pač pri najboljši volji dalo storiti. Centrala je čestokrat povabila zastopnike vseh obrtniških panog, svoje odbornike, našo katoliško inteligenco, sploh vse, ki so bili pripravljeni sodelovati. Odzvali so se vsi častno in zato jim bomo vedno hvaležni. Le s pomočjo teh je centralno tajništvo reševalo ogromno število došlih dopisov glede različnih posredovanj, prošenj in vprašanj. Na drugi strani omenimo naše glasilo, kateremu smo v veliki meri razširili obzorje s tem, da smo priobčevali članke iz svetovnega gospodarstva, kjer smo po vrsti obravnavali posamezne države. Ker smo za prihodnje leto pridobili nekaj novih so-trudnikov, bomo list še bolj izpopolnili. Želimo pa predvsem dopisov cenjenih naročnikov o tamkajšnjih obrtniških razmerah, kar bo obilo pripomoglo k medsebojnem spoznanju in teženj našega obrtništva. To leto smo pridobili lepo število novih naročnikov. Razširimo to število še bolj! Vsak obrtnik, pristaš SLS mora biti naročen na svoje stanovsko glasilo. Izvršite ob Novem letu velikopotezno agitacijo za naš list. Čim več naročnikov, tem boljši bo list in tudi cenejši. Apeliramo pa tudi na naše cenjene naročnike, da nam vsaj deloma povrnejo naš trud s tem, da retin® plačajo naročnino, da tudi mi lahko pravočasno zadostimo svojim obveznostim. Vsled večkratnega poviška oen v tiskarni smo tudi mi prisiljeni za malo vsoto zvišati naročnino. List bo stal za prihodnje leto 12 dinarjev, kar je za današnje razmere malenkostna vsota, posebno pa še z ozirom na druge liste. Letošnja bilanca je (razveseljiva. To nas pa ne sme motiti, da bi mirovali. Stopimo v prihodnjem letu s podvojeno silo na delo, v boj za potrebe našega obrtništva, kateremu izvojevati boljše stališče je naša častna naloga in dolžnost! Obrino šolstvo v jygos!avi|!. (Dalje.) TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI. (preje: Državna obrtna šola.) Zdi se nam, da je potrebno, da se enkrat dotaknemo tudi našega največjega slovenskega obrtnega zavoda, to je, naše stare obrtne šole, ali kakor se zdaj imenuje: Tehniške srednje šole«. — Predno pa se dotaknemo bistva vprašanja naše obrtne šole, posezimo nekoliko nazaj v zgodovino njenega postanka in razvoja. Slovenska državna obrtna šola v Ljubljani je nastala iz strokovne šole za lesno industrijo in obrt in strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk. Zavod je bil iz začetka prav majhen in je bil nastanjen v stari Virantovi hiši na Št. Jakobskem trgu, kjer je sedaj direkcija pošte in brzojava. Omenjeni dve strokovni šoli je bila stara avstrijska vlada dovolila po dolgih, hudih bojih še le leta 1888. Strokovna obrtna šola za lesno industrijo in obrt in za umetno vezenje in šivanje čipk je obstojala kot taka do 1. 1911, ko se je otvorila šele prava državna obrtna šola (1. 1911.). Višja obrtna šola pa se ji je priklopila šelo 1. 1917. Višja obrtna šola obsega danes sledeče oddelke: I. višjo stavbno, II. višjo strojno, III. strojno delovodsko, IV. elektrotehnično delovod. šolo, « V. stavbno rokodelsko šolo, VI. mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo, VII. strokovno šolo za lesno in kameno kiparstvo, VIII. specijalni tečaji za obrtnike (črevljarski, krojaški itd.), IX. javna risarska in modelirska šola, X. žen. obrt. šola za šivanje perila, izdelovanje obleke (pfikrojevanje), vezenje, XI. strokovni, tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtno nadaljevalnih šolah, XII. keramični oddelek. Med vojno 1. 1917, ko je Avstrija še vedno upala, da zmaga, je torej dovolila, da se državna obrtna šola povzdigne v višjo obrtno šolo. Pri imenu Višja obrtna šola.; moramo konštatirati sledeče: 1.1917 je višja obrtna šolska oblast (v Avstriji) razširila obrtno šolo tako, da je ustanovila 1. višjo stavbno šolo in 2. višjo strojno šolo. V ti dve šoli (bolje: oddelka) so imeli vstop le oni učenci, ki so dovršili četrti razred srednje šole (4. gimn. razrede, 4 realke ali 3 (4) meščanske šole. — Torej višja stavbna in višja strojna šola je prav za prav nadaljevanje srednje šole (gimnazije), seveda v mehanično-tehnični smeri, odnosno v stavbinski smeri. Vsak dijak, ki prestopi v višjo stavbno, oziroma v višjo strojno šolo iz dokončane srednje šole, mora še študirati 4 leta, bodisi stavbinsko, bodisi mehanično-tehnično smer. — Po • štirih letnikih (oddelkih) mora položiti iz glavnih predmetov zrelostni izpit (maturo). Zrelostni izpit usposablja dijaka-absolven-ta, da more stopiti v prakso pri kakem avtoritativnem podjetniku in po dveh letih zadovoljive prakse lahko prične na svojo roko — svojo karijero. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da morajo dijaki višje stavbne šole po končanem prvem tečaju tretjega letnika iti en tečaj v prakso h kakemu oblastno priznanemu podjetniku (stavbeniku) t. j. od 15. marca — do inkl. 15. ozir. do 30. sept., tako da dijaki III. letnika višje stavbne šole začno svoj drugi šolski tečaj šele v prihodnjem šolskem letu. — Vsak dijak pa mora iz prakse prinesti zadovoljivo spričevalo dotičnega podjetnika, pri katerem je bil v praksi. Višja strojna pa nima takozvane prakse , pač pa ima za to nadomestilo v delavnicah. Dijaki višje strojne šole imajo svoje praktične delavnice s stroji. V teh delavnicah se vadijo vsa 3 ozir. 4 leta praktično, kar je najnujnejše potrebno. Zato'imajo v te svrhe lastne delovodje in učitelje-profesorje, inženirje, ki jim vse potrebno razkažejo. Po končanih (dobro uspelih) 4 letnikih polagajo maturo iz glavnih predmetov kakor tudi iz učnega jetika (slovenščine). Matura jim daje prednost do enoletnega prostovoljstva kakor tudi do obiska tehnike. — Višja obrtna šola t. j. višja stavbna in višja strojna, (vsaka traja 4 leta) se je leta is)20 oziroma 1921 prekrstila na predlog profesorskega zbora v ^Tehniško srednjo solo?. — Ta naslov torej pritiče v resnici samo višji stavbni in višji strojni šoli, ne pa vsem drugim oddelkom, katere smo spredaj navedli. (Dalje prihodnjič.) Smoter denarja. V knjigi »Valutno vprašanje«, ki je izšla pred kratkim izpod peresa dr. Jana v Mariboru, obravnava avtor valutne razmere. Povzemamo glavne misli iz prvega oddelka te knjige, kjer govori o zgodovini in službi denarja. Pri starih Latincih je predstavljala denar živina, po kateri so ga tudi imenovali. Ta denar so gonili okrog, ga shranjevali v hlevih in po njem določevali ceno in vrednost s tem zamenjanih stvari. Živina kot denar temu sredstvu ni dobro služila. Bilo je to veliko preokorno in preveliko plačilno sredstvo. Stari Slovani so prodajali izdelke in nakupovali potrebščine s platijom. Od tega izhaja beseda plat-niti, ali, kakor pravimo danes, platiti oziroma plačati. Platno kot denar je bil sicer boljši od živine, ni pa bil vedno enako vreden. Platno se je namreč izdelovalo v različni širokosti in debelosti kakor tudi kakovosti. Vsled tega ni bilo vedno in povsod enako plačilno sredstvo. Drugačen denar je bil v rabi pri pomorskih narodih, kjer so prišle za to v poštev kovine, kakor: železo, baker, srebro in zlato. Ta sredstva so se izkazala kot najbolj pripravna, zato se je. ta vrsta denarja nagloma razširila. Pri denarju se je šlo v prvi vrsti za lepo obliko, ker je s tem ljudem ugajalo, se ga je mnogo razpečalo in je prišlo torej v obilni meri kot zamenjalno sredstvo v poštev. Kovine so se dale točno deliti, variti in tehtati brez izgube notranje vrednosti in uporabe. Predelovalo se jo (e lahko v raznovrstno orodje, posode in lišp, kar je dalo povod za obilo popralševanje in s tem ravnotako veliko zamenjalno možnost. Kovine kot denarno sredstvo so se predelovale v palice ali okrogle plošče. Pri zamenjavanju so se tehtale ter preizkušale,. koliko da vsebujejo zlata in srebra, kateri kovini sta bili vsled velikega obrabljenja pomešani z drugimi. Prvotno je bilo tehtanje in preizkušenje čistine ko-vinastega denarja seveda jako otežkoče-no vsled enostavnih sredstev in priprav, ki so bile tedaj na razpolago. Pozneje so države ravnale tako, da so zmešale zlato in srebro s kako drugo kovino, iz te mešanice pa napravile okrogle enako težke plošče, na katere so vtisnile težko ponaredlji-va znamenja. V svrho kontrole so objav- ljale težo plošče ter čisto težo zlata in srebra, ki je v njej. Take plošče sedaj ni treba več tehtati kakor poprej, ko je bila masa v palicah. Tako smo dobili ne vec prvotni zamenjalni pomen teh kovin, temveč splošno plačilno sredstvo, sjcratka denar v današnjem pomenu besede. Države so uvedle raznoliko kovinsko denarno podlago, nekatere zlato, druge srebrno ali pa obojno. Najbolj se je izkazala zlata podlaga, ki je postala zanesljiva in splošno mednarodno uporabljiva. Razlogi so razumljivi. Zlato se je vedno zelo težko pridobivalo. Njegova uporaba za olepševanje, posodo, ogledala, pozneje pa za zobo-zdravniške, fotografske in podobne obrtne svrhe je bila vedno velika, kar je stalo kot protiutež napram večji pridobitvi istega. Povprečni letni vrednostni padec zlata znaša komaj polovico odstotka, kar pa se krije v mnogo večjih obrestih in ne pride veliko v poštev. Mnogo nestalnejša je srebrna veljava vsled neenake pridelave in uporabe. Razmerje njene zamenjalne vrednosti napram zlatu je 15—36 : 1. V notranjosti države s srebrno veljavo se to toliko ne čuti, pač pa v razmerju države na zunaj do druge .države z zlato veljavo. Nestalno razmerje pa kvari predvsem redne kupčiiske odno-šaje. Pri padcu srebra se blago iz take države poceni, zanj nastane večje povpraševanje, kar ima zopet za posledico dviganje cen na domačem trgu in povzročuje draginjo. Raditega so početkom tega stoletja prevzele skoraj vse države zlato podlago kot najbolj stalno. Latinska novčna zveza, kateri pripadajo Francija, Belgija, Švica, Italija in Grška ima dvojno veljavo v razmerju zlata do srebra kakor 1 do 15Va ter je dovolila za obete prosto kovanje, računajoč, da bo poprej navedeno razmerje ostalo stalno. Nasproti temu pa je srebro najprej občutno padlo, pozneje pa zopet narastlo,''kar vse je imelo ugodna tla za špekulacije. Cena srebra naj n. pr. pade na 31 v razmerju z zlatom. Špekulant pri padanju srebra zbira zlate bankovce ter kupuje ž njimi srebro, katero da zopet prekovati v srebrne bankovce. Teh mu nakujejo pri gornjem razmerju ravno enkrat toliko, kakor jih je imel poprej. To se je v resnici tudi zgodilo. Raditega je zlato zginilo iz prometa, ker je vsak vsiljeval le srebrnike, zlato pa shranjeval za špekulacije. Ko so prizadete države to uvidele, so ukinile prosto kovanje zlata ter pustile prostost samo za zlatnike. Obdržale pa so določilo> da mora vsak v postavno plačilo sprejemati tudi srebrne bankovce. Tako se je zlata denarna veljava tudi v poprej navedenih petih državah uveljavila, četudi težko. V očigled menjajoči se vrednosti sre-ma in zlata, se je začelo razmišljati o drugih denarnih sredstvih. Oče marksističnih ldej Karl Marks je v ta namen predlagal delo, ki bi se naj preračunalo po urah in Minutah. To bi pa bila seveda še desetkrat slabša denarna veljava, ker bi nakaznice za človeško delo, z ozirom na to, da ne dela/o vsi enako, ne imele nikake stalne in točne vrednostne mere. Drug nasvet Je bil glede žita. 0 tem bi se dalo prej govoriti. Žito se vsaj v malem obratu že od nekdaj prideluje s precej enakomernimi stroški ter se tudi stalno rabi. Preračunalo 8e je, da bi bila to boljša valutna podlaga °d zlate, ker so letne dajatve v hrani tekom časa pridobile polovico višjo veljavo kot iste v zlatu. Vendar pa je proti temu mnogo pomislekov. Kakovost žita se spreminja po letinah in podnebju, samo pa je tudi težko prenosljivo. Žito bi se moralo deponirati v javnih skladiščih, za kar bi se izdajala nekaka pismena potrdila, ki bi Potem služila kot denar. Razume se, da bi bilo takega denarja ob času žetve zelo veliko, spomladi pa, ko se žito več^i del že Porabi, bi ga pa zopet nedostajalo. Žito kot denarna veljava bi se podražilo in se s tem tako spočetka onemogočilo kot podlaga za denarno veljavo. Boljševizem v Rusiji je poleg drugih ^form preobrnil tudi denarno polje. Oprijel se je poprej omenjenega Marksovega nauka ter skušal odpraviti tedanji denar s tem, da je dal tiskati bankovce v velikih množinah ter jih s tem skušal spraviti ob Vso vrednost. Kot nadomestek tega so se izdajale posebne nakaznice za vse življenjske potrebščine, do katerih imej pravico vsak, ker je pač po njihovih načelih celokupna ruska lastnina komunalna last in se osebna lastnina sploh zanika. Podržavilo se je hidi delo in odkazovalo posameznikom. Za slučaje onemoglosti in bolezni bi imela skrbeti država. Kakšne so posledice takega gospodarstva? Nakaznice so ljudje z veseljem sprejeli, toda samo tedaj, kadar se je šlo za dobrote. Delo, ki se je vsiljevalo in nakazovalo in pri katerem se niso vpoštevale nikake predpravice glede nadur, pridnosti in podjetnosti, se nikakor ni obneslo. Ideja, da mora država za vse skrbeti, je vplivala skrajno demoralizujoče, kar je dalo povod, da so se dela izogibali. Ko je pa še luski proletarijat uvidel, kako bol^geviški voditelji izkoriščajo dane prilike in prenašajo vse mogoča dragocenosti v inozemstvo, se je začel buniti. Če je v Rusiji res raj na zemlji, zakaj si tisti, ki ga prerokujejo, spravljajo svoje premoženje iz tega raja. Posebno slabo so vplivale take razmere na ruske mužike, kjer je prišlo do splošne razburjenosti. Boljševiški komi- sarji, ki so prihajali k njim po pridelke pod geslom, da je vse skupna last, so zadel^ na oborožen odpor. Ko so pa začeli odvzemati s silo, so si kmetje to zapomnili ter v bodoče pridelali samo toliko, kolikor so rabili za lastne potrebe. Vsled tega je kmalu nastala splošna lakota. Ker se je tudi v tovarnah malo izdelovalo, je kmalu nedostajalo tudi orodja in drugih najpotrebnejših industrijskih izdelkov. Vsled teh žalostnih izkušenj so prišli boljševiki do prepričanja, da se dandanes brez denarja, kapitala in zasebne lastnine ne da izhajati. Vzpostavili bodo novo denarno veljavo in sicer na zlati podlagi. Ker .e denar kot plačilno in splošno vrednostno merilo velike važnosti in ne-obhodno potreben, mora biti njegova veljava postavno zavarovana ne samo za sedanjost, temveč tudi za bodočnost. To vse je urejeno v zakonih posameznih držav, ki edine imajo pravico kovati denar. Poljska tekstilna iodusiriio. Po sklenitvi trgovske pogodbe med Poljsko in našo državo, o kateri smo poročali že v zadnji številki, vlada vedno večje zanimanje v gospodarskih krogih obeh držav za vzpostavitev rednih trgovskih odnošajev. Radi nizko stoječe poljske valute bomo lahko dobavili od tam veliko cenejše bla^o, kot smo ga dosedaj od drugod. Med drugim blagom pridejo za nas v obilni meri v poštev izdelki poljske tekstilne industrije. Zagreber Tagblatt je priobčil pred kratkim dopis iz Varšave, kjer se obširno peča s stanjem te industrije, iz katerega posnemamo kratek opis v informacijo našim čitateljem. _ Poljska je prevzela od delov treh držav, iz katerih se je sestavila, precej dr> bro razvito industrijo. Medtem pa, ko je vsa druga industrija še v povojih in polagoma vstaja iz vojnega opustošenja, so izdelki tekstilne industrije že tako obilni, da se jih lahko izvaža. Celokupna poljska tekstilna industrija je osredotočena v treh središčih in sicer: Lodž-Tomanov, Bielic-Biala in Bialvstok. Industrija prvih dveh centrov predstavlja znaten del staroruske tekstilne industrije, ki je svoječasno oskrbovala celo za pa d no Rusijo z blagom in celo izvažala v Turke-stan, Mandžurijo in Mongolsko. Značilno za rusko industrijo so velikanske naprave in obseg, kar najdemo samo v tako ogromni državi s 130 milijoqi prebivalcev. V Lodžu so podjetja, ki zaposlujejo po 24.000 delavcev. Bombažna industrija Lodž-Tomazov šteje nad 35.000 krosen (Webstiihle) ter 1,500.000 vreten (Spindel), industrija ovčje volne preko 24.000 krosen in 925.000 vreten, lanska in konopeljska pa 4000 krosen in 44.000 vreten. Tu se izdeluje z ozirom na prejšnje ruske razmere predvsem konfekcijsko blago, česana preja in povlog, kakor tudi modne potrebščine za gospode in dame. V B|ialystoku se izdelujejo volnene odeje, žamet in podobne stvari. Tu je skupno okrog 100.000 vreten ter 2400 krosen. Velika kriza pa vlada v teh podjetjih vsled pomanjkanja večjih kreditov z ozirom na majhno vrednost poljske marke in odcepitvijo od prejšnjih denarnih virov Petrograda in. Dunaja. Vsled tega dosega samo bombažna industrija predvojno produkcijo, druge pa s|tojijo komaj okrog 50?,j prejšnje normalne produkcije. Medtem ko zalaga industrija, ki se nahaja v bivših ruskih pokrajinah, svetovni trg z blagom srednje kakovosti, prihaja iz Bielic-Biale blago najboljše kakovosti, ki je že 1. 1920 doseglo predvojno stanje. Tu nakupujejo blago Angleži, ki ga potem prodajajo dalje pod firmo najboljših angleških izdelkov doma v Angliji, kakor tudi v nasledstvenih državah. Ta industrijski center ima predvsem to prednost, da ga ni zadelo vojno opustošenje. Medtem ko so se mogle druge na ozemlju bivše Rusije se nahajajoče podobne industrijske naprave boriti z zopetno vzpostavo porušenih tvor-nic in se boriti za to, da so