GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
Ust izhaja enkrat na mesec, in sicer 8 Din., za pol leta 4 Din.j posamezna številka ! Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-15. vsakega meseca, ter stane za celo leto	velja Din. 0'75. — Inserati po dogovoru. — ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
luiuiuuiiiiiiiniaii
Vsi "tisti naročniki, ki še d o sedaj niso poravnali naročnine, naj to takoj storijo, ker jim bomo sicer list ustavili!
Oh zaključku.
Ko zaključujemo zadnjo številko tega letniki, želimo vsem cenjenim naročnikom srečne in zadovoljne božične praznike ter najboljše Novo leto.
Napredujemo! Ta vesela zavest nas navdaja, ko primerjamo naše delo lanskega leta z letošnjim. Naš list, kakor tudi naša organizacija postaja vedno bolj uvažanja vreden faktor v državi. Vztrajno in nesebično delo za povzdigo slovenskega obrtništva rodi bogate sadove. In po tej poti moramo naprej do našega končnega cilja.
Jugoslovanska obrtna zveza kot centrala posameznih Obrtnih zvez je to leto živahno delovala. Ponosni smo, da se je ustanovilo obilno število novih podružnic, medtem ko so se polagoma tudi stare dvignile iz prejšnje povojne zaspanosti. Naše nove Obrtne zveze, med katerimi omenimo samo najbolj agilne, kot v Št. Vidu nad Ljubljano, Radovljici in v Mariboru, imajo že dosedaj obilo zaslug na polju obrtniškega preporoda tako v političnem, kakor strokovnem oziru. Pa tudi Dolenjska, z dosedaj najmočnejšo Obrtno zvezo v Fari pri Kostelu in drugo v Novem mestu se je začela gibati in buditi obrtništvo, zbirajoč jih na temelju krščanskih načel. Obilni Shodi, ki so jih priredile posamezne podružnice pod okriljem centralne zveze, tako posebno za boj bolniške blagajne v Šent Vidu nad Ljubljano in prilikom obrtne razstave v Mariboru, kamor so z velikim navdušenjem prihiteli obrtniki iz cele Slovenije, pričajo o živahnem gibanju naših prerojenih in probujenih vrst. Posebno se
nam zdi vredno omeniti naše ljubljansko I obrtništvo, ki je pri zadnjih občinskih volitvah častno izvršilo svojo nalogo. Kljub velikim finančnim težkočam, s katerimi se ima boriti naša organizacija, smo storili vse, kar se je pač pri najboljši volji dalo storiti. Centrala je čestokrat povabila zastopnike vseh obrtniških panog, svoje odbornike, našo katoliško inteligenco, sploh vse, ki so bili pripravljeni sodelovati. Odzvali so se vsi častno in zato jim bomo vedno hvaležni. Le s pomočjo teh je centralno tajništvo reševalo ogromno število došlih dopisov glede različnih posredovanj, prošenj in vprašanj.
Na drugi strani omenimo naše glasilo, kateremu smo v veliki meri razširili obzorje s tem, da smo priobčevali članke iz svetovnega gospodarstva, kjer smo po vrsti obravnavali posamezne države. Ker smo za prihodnje leto pridobili nekaj novih so-trudnikov, bomo list še bolj izpopolnili. Želimo pa predvsem dopisov cenjenih naročnikov o tamkajšnjih obrtniških razmerah, kar bo obilo pripomoglo k medsebojnem spoznanju in teženj našega obrtništva. To leto smo pridobili lepo število novih naročnikov. Razširimo to število še bolj! Vsak obrtnik, pristaš SLS mora biti naročen na svoje stanovsko glasilo. Izvršite ob Novem letu velikopotezno agitacijo za naš list. Čim več naročnikov, tem boljši bo list in tudi cenejši. Apeliramo pa tudi na naše cenjene naročnike, da nam vsaj deloma povrnejo naš trud s tem, da retin® plačajo naročnino, da tudi mi lahko pravočasno zadostimo svojim obveznostim. Vsled večkratnega poviška oen v tiskarni smo tudi mi prisiljeni za malo vsoto zvišati naročnino. List bo stal za prihodnje leto 12 dinarjev, kar je za današnje razmere malenkostna vsota, posebno pa še z ozirom na druge liste.
Letošnja bilanca je (razveseljiva. To nas pa ne sme motiti, da bi mirovali. Stopimo v prihodnjem letu s podvojeno silo
na delo, v boj za potrebe našega obrtništva, kateremu izvojevati boljše stališče je naša častna naloga in dolžnost!
Obrino šolstvo v jygos!avi|!.
(Dalje.)
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI.
(preje: Državna obrtna šola.)
Zdi se nam, da je potrebno, da se enkrat dotaknemo tudi našega največjega slovenskega obrtnega zavoda, to je, naše stare obrtne šole, ali kakor se zdaj imenuje: Tehniške srednje šole«. — Predno pa se dotaknemo bistva vprašanja naše obrtne šole, posezimo nekoliko nazaj v zgodovino njenega postanka in razvoja.
Slovenska državna obrtna šola v Ljubljani je nastala iz strokovne šole za lesno industrijo in obrt in strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk. Zavod je bil iz začetka prav majhen in je bil nastanjen v stari Virantovi hiši na Št. Jakobskem trgu, kjer je sedaj direkcija pošte in brzojava. Omenjeni dve strokovni šoli je bila stara avstrijska vlada dovolila po dolgih, hudih bojih še le leta 1888. Strokovna obrtna šola za lesno industrijo in obrt in za umetno vezenje in šivanje čipk je obstojala kot taka do 1. 1911, ko se je otvorila šele prava državna obrtna šola (1. 1911.). Višja obrtna šola pa se ji je priklopila šelo 1. 1917.
Višja obrtna šola obsega danes sledeče oddelke:
I. višjo stavbno,
II. višjo strojno,
III. strojno delovodsko,
IV. elektrotehnično delovod. šolo, «
V. stavbno rokodelsko šolo,
VI. mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo,
VII. strokovno šolo za lesno in kameno kiparstvo,
VIII. specijalni tečaji za obrtnike (črevljarski, krojaški itd.),
IX. javna risarska in modelirska šola,
X. žen. obrt. šola za šivanje perila, izdelovanje obleke (pfikrojevanje), vezenje,
XI. strokovni, tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtno nadaljevalnih šolah,
XII. keramični oddelek.
Med vojno 1. 1917, ko je Avstrija še vedno upala, da zmaga, je torej dovolila, da se državna obrtna šola povzdigne v višjo obrtno šolo. Pri imenu Višja obrtna šola.; moramo konštatirati sledeče: 1.1917 je višja obrtna šolska oblast (v Avstriji) razširila obrtno šolo tako, da je ustanovila 1. višjo stavbno šolo in 2. višjo strojno šolo.
V ti dve šoli (bolje: oddelka) so imeli vstop le oni učenci, ki so dovršili četrti razred srednje šole (4. gimn. razrede, 4 realke ali 3 (4) meščanske šole. — Torej višja stavbna in višja strojna šola je prav za prav nadaljevanje srednje šole (gimnazije), seveda v mehanično-tehnični smeri, odnosno v stavbinski smeri. Vsak dijak, ki prestopi v višjo stavbno, oziroma v višjo strojno šolo iz dokončane srednje šole, mora še študirati 4 leta, bodisi stavbinsko, bodisi mehanično-tehnično smer. — Po
• štirih letnikih (oddelkih) mora položiti iz glavnih predmetov zrelostni izpit (maturo). Zrelostni izpit usposablja dijaka-absolven-ta, da more stopiti v prakso pri kakem avtoritativnem podjetniku in po dveh letih zadovoljive prakse lahko prične na svojo roko — svojo karijero. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da morajo dijaki višje stavbne šole po končanem prvem tečaju tretjega letnika iti en tečaj v prakso h kakemu oblastno priznanemu podjetniku (stavbeniku) t. j. od 15. marca — do inkl.
15.	ozir. do 30. sept., tako da dijaki III. letnika višje stavbne šole začno svoj drugi šolski tečaj šele v prihodnjem šolskem letu. — Vsak dijak pa mora iz prakse prinesti zadovoljivo spričevalo dotičnega podjetnika, pri katerem je bil v praksi.
Višja strojna pa nima takozvane prakse , pač pa ima za to nadomestilo v delavnicah. Dijaki višje strojne šole imajo svoje praktične delavnice s stroji.
V teh delavnicah se vadijo vsa 3 ozir. 4 leta praktično, kar je najnujnejše potrebno. Zato'imajo v te svrhe lastne delovodje in učitelje-profesorje, inženirje, ki jim vse potrebno razkažejo. Po končanih (dobro uspelih) 4 letnikih polagajo maturo iz glavnih predmetov kakor tudi iz učnega jetika (slovenščine). Matura jim daje prednost do enoletnega prostovoljstva kakor tudi do obiska tehnike. — Višja obrtna šola t. j. višja stavbna in višja strojna, (vsaka traja 4 leta) se je leta is)20 oziroma 1921 prekrstila na predlog profesorskega zbora v ^Tehniško srednjo solo?. — Ta naslov
torej pritiče v resnici samo višji stavbni in višji strojni šoli, ne pa vsem drugim oddelkom, katere smo spredaj navedli.
(Dalje prihodnjič.)
Smoter denarja.
V knjigi »Valutno vprašanje«, ki je izšla pred kratkim izpod peresa dr. Jana v Mariboru, obravnava avtor valutne razmere. Povzemamo glavne misli iz prvega oddelka te knjige, kjer govori o zgodovini in službi denarja.
Pri starih Latincih je predstavljala denar živina, po kateri so ga tudi imenovali. Ta denar so gonili okrog, ga shranjevali v hlevih in po njem določevali ceno in vrednost s tem zamenjanih stvari. Živina kot denar temu sredstvu ni dobro služila. Bilo je to veliko preokorno in preveliko plačilno sredstvo. Stari Slovani so prodajali izdelke in nakupovali potrebščine s platijom. Od tega izhaja beseda plat-niti, ali, kakor pravimo danes, platiti oziroma plačati. Platno kot denar je bil sicer boljši od živine, ni pa bil vedno enako vreden. Platno se je namreč izdelovalo v različni širokosti in debelosti kakor tudi kakovosti. Vsled tega ni bilo vedno in povsod enako plačilno sredstvo. Drugačen denar je bil v rabi pri pomorskih narodih, kjer so prišle za to v poštev kovine, kakor: železo, baker, srebro in zlato. Ta sredstva so se izkazala kot najbolj pripravna, zato se je. ta vrsta denarja nagloma razširila.
Pri denarju se je šlo v prvi vrsti za lepo obliko, ker je s tem ljudem ugajalo, se ga je mnogo razpečalo in je prišlo torej v obilni meri kot zamenjalno sredstvo v poštev. Kovine so se dale točno deliti, variti in tehtati brez izgube notranje vrednosti in uporabe. Predelovalo se jo (e lahko v raznovrstno orodje, posode in lišp, kar je dalo povod za obilo popralševanje in s tem ravnotako veliko zamenjalno možnost.
Kovine kot denarno sredstvo so se predelovale v palice ali okrogle plošče. Pri zamenjavanju so se tehtale ter preizkušale,. koliko da vsebujejo zlata in srebra, kateri kovini sta bili vsled velikega obrabljenja pomešani z drugimi. Prvotno je bilo tehtanje in preizkušenje čistine ko-vinastega denarja seveda jako otežkoče-no vsled enostavnih sredstev in priprav, ki so bile tedaj na razpolago. Pozneje so države ravnale tako, da so zmešale zlato in srebro s kako drugo kovino, iz te mešanice pa napravile okrogle enako težke plošče, na katere so vtisnile težko ponaredlji-va znamenja. V svrho kontrole so objav-
ljale težo plošče ter čisto težo zlata in srebra, ki je v njej. Take plošče sedaj ni treba več tehtati kakor poprej, ko je bila masa v palicah. Tako smo dobili ne vec prvotni zamenjalni pomen teh kovin, temveč splošno plačilno sredstvo, sjcratka denar v današnjem pomenu besede.
Države so uvedle raznoliko kovinsko denarno podlago, nekatere zlato, druge srebrno ali pa obojno. Najbolj se je izkazala zlata podlaga, ki je postala zanesljiva in splošno mednarodno uporabljiva. Razlogi so razumljivi. Zlato se je vedno zelo težko pridobivalo. Njegova uporaba za olepševanje, posodo, ogledala, pozneje pa za zobo-zdravniške, fotografske in podobne obrtne svrhe je bila vedno velika, kar je stalo kot protiutež napram večji pridobitvi istega. Povprečni letni vrednostni padec zlata znaša komaj polovico odstotka, kar pa se krije v mnogo večjih obrestih in ne pride veliko v poštev.
Mnogo nestalnejša je srebrna veljava vsled neenake pridelave in uporabe. Razmerje njene zamenjalne vrednosti napram zlatu je 15—36 : 1. V notranjosti države s srebrno veljavo se to toliko ne čuti, pač pa v razmerju države na zunaj do druge .države z zlato veljavo. Nestalno razmerje pa kvari predvsem redne kupčiiske odno-šaje. Pri padcu srebra se blago iz take države poceni, zanj nastane večje povpraševanje, kar ima zopet za posledico dviganje cen na domačem trgu in povzročuje draginjo. Raditega so početkom tega stoletja prevzele skoraj vse države zlato podlago kot najbolj stalno.
Latinska novčna zveza, kateri pripadajo Francija, Belgija, Švica, Italija in Grška ima dvojno veljavo v razmerju zlata do srebra kakor 1 do 15Va ter je dovolila za obete prosto kovanje, računajoč, da bo poprej navedeno razmerje ostalo stalno. Nasproti temu pa je srebro najprej občutno padlo, pozneje pa zopet narastlo,''kar vse je imelo ugodna tla za špekulacije. Cena srebra naj n. pr. pade na 31 v razmerju z zlatom. Špekulant pri padanju srebra zbira zlate bankovce ter kupuje ž njimi srebro, katero da zopet prekovati v srebrne bankovce. Teh mu nakujejo pri gornjem razmerju ravno enkrat toliko, kakor jih je imel poprej. To se je v resnici tudi zgodilo. Raditega je zlato zginilo iz prometa, ker je vsak vsiljeval le srebrnike, zlato pa shranjeval za špekulacije. Ko so prizadete države to uvidele, so ukinile prosto kovanje zlata ter pustile prostost samo za zlatnike. Obdržale pa so določilo> da mora vsak v postavno plačilo sprejemati tudi srebrne bankovce. Tako se je zlata denarna veljava tudi v poprej navedenih petih državah uveljavila, četudi težko.
V očigled menjajoči se vrednosti sre-ma in zlata, se je začelo razmišljati o drugih denarnih sredstvih. Oče marksističnih ldej Karl Marks je v ta namen predlagal delo, ki bi se naj preračunalo po urah in Minutah. To bi pa bila seveda še desetkrat slabša denarna veljava, ker bi nakaznice za človeško delo, z ozirom na to, da ne dela/o vsi enako, ne imele nikake stalne in točne vrednostne mere. Drug nasvet Je bil glede žita. 0 tem bi se dalo prej govoriti. Žito se vsaj v malem obratu že od nekdaj prideluje s precej enakomernimi stroški ter se tudi stalno rabi. Preračunalo 8e je, da bi bila to boljša valutna podlaga °d zlate, ker so letne dajatve v hrani tekom časa pridobile polovico višjo veljavo kot iste v zlatu. Vendar pa je proti temu mnogo pomislekov. Kakovost žita se spreminja po letinah in podnebju, samo pa je tudi težko prenosljivo. Žito bi se moralo deponirati v javnih skladiščih, za kar bi se izdajala nekaka pismena potrdila, ki bi Potem služila kot denar. Razume se, da bi bilo takega denarja ob času žetve zelo veliko, spomladi pa, ko se žito več^i del že Porabi, bi ga pa zopet nedostajalo. Žito kot denarna veljava bi se podražilo in se s tem tako spočetka onemogočilo kot podlaga za denarno veljavo.
Boljševizem v Rusiji je poleg drugih ^form preobrnil tudi denarno polje. Oprijel se je poprej omenjenega Marksovega nauka ter skušal odpraviti tedanji denar s tem, da je dal tiskati bankovce v velikih množinah ter jih s tem skušal spraviti ob Vso vrednost. Kot nadomestek tega so se izdajale posebne nakaznice za vse življenjske potrebščine, do katerih imej pravico vsak, ker je pač po njihovih načelih celokupna ruska lastnina komunalna last in se osebna lastnina sploh zanika. Podržavilo se je hidi delo in odkazovalo posameznikom. Za slučaje onemoglosti in bolezni bi imela skrbeti država.
Kakšne so posledice takega gospodarstva? Nakaznice so ljudje z veseljem sprejeli, toda samo tedaj, kadar se je šlo za dobrote. Delo, ki se je vsiljevalo in nakazovalo in pri katerem se niso vpoštevale nikake predpravice glede nadur, pridnosti in podjetnosti, se nikakor ni obneslo. Ideja, da mora država za vse skrbeti, je vplivala skrajno demoralizujoče, kar je dalo povod, da so se dela izogibali. Ko je pa še luski proletarijat uvidel, kako bol^geviški voditelji izkoriščajo dane prilike in prenašajo vse mogoča dragocenosti v inozemstvo, se je začel buniti. Če je v Rusiji res raj na zemlji, zakaj si tisti, ki ga prerokujejo, spravljajo svoje premoženje iz tega raja. Posebno slabo so vplivale take razmere na ruske mužike, kjer je prišlo do splošne razburjenosti. Boljševiški komi-
sarji, ki so prihajali k njim po pridelke pod geslom, da je vse skupna last, so zadel^ na oborožen odpor. Ko so pa začeli odvzemati s silo, so si kmetje to zapomnili ter v bodoče pridelali samo toliko, kolikor so rabili za lastne potrebe. Vsled tega je kmalu nastala splošna lakota. Ker se je tudi v tovarnah malo izdelovalo, je kmalu nedostajalo tudi orodja in drugih najpotrebnejših industrijskih izdelkov. Vsled teh žalostnih izkušenj so prišli boljševiki do prepričanja, da se dandanes brez denarja, kapitala in zasebne lastnine ne da izhajati. Vzpostavili bodo novo denarno veljavo in sicer na zlati podlagi.
Ker .e denar kot plačilno in splošno vrednostno merilo velike važnosti in ne-obhodno potreben, mora biti njegova veljava postavno zavarovana ne samo za sedanjost, temveč tudi za bodočnost. To vse je urejeno v zakonih posameznih držav, ki edine imajo pravico kovati denar.
Poljska tekstilna iodusiriio.
Po sklenitvi trgovske pogodbe med Poljsko in našo državo, o kateri smo poročali že v zadnji številki, vlada vedno večje zanimanje v gospodarskih krogih obeh držav za vzpostavitev rednih trgovskih odnošajev. Radi nizko stoječe poljske valute bomo lahko dobavili od tam veliko cenejše bla^o, kot smo ga dosedaj od drugod. Med drugim blagom pridejo za nas v obilni meri v poštev izdelki poljske tekstilne industrije. Zagreber Tagblatt je priobčil pred kratkim dopis iz Varšave, kjer se obširno peča s stanjem te industrije, iz katerega posnemamo kratek opis v informacijo našim čitateljem.
_ Poljska je prevzela od delov treh držav, iz katerih se je sestavila, precej dr> bro razvito industrijo. Medtem pa, ko je vsa druga industrija še v povojih in polagoma vstaja iz vojnega opustošenja, so izdelki tekstilne industrije že tako obilni, da se jih lahko izvaža.
Celokupna poljska tekstilna industrija je osredotočena v treh središčih in sicer: Lodž-Tomanov, Bielic-Biala in Bialvstok. Industrija prvih dveh centrov predstavlja znaten del staroruske tekstilne industrije, ki je svoječasno oskrbovala celo za pa d no Rusijo z blagom in celo izvažala v Turke-stan, Mandžurijo in Mongolsko.
Značilno za rusko industrijo so velikanske naprave in obseg, kar najdemo samo v tako ogromni državi s 130 milijoqi prebivalcev. V Lodžu so podjetja, ki zaposlujejo po 24.000 delavcev. Bombažna industrija Lodž-Tomazov šteje nad 35.000 krosen (Webstiihle) ter 1,500.000 vreten
(Spindel), industrija ovčje volne preko
24.000	krosen in 925.000 vreten, lanska in konopeljska pa 4000 krosen in 44.000 vreten. Tu se izdeluje z ozirom na prejšnje ruske razmere predvsem konfekcijsko blago, česana preja in povlog, kakor tudi modne potrebščine za gospode in dame.
V B|ialystoku se izdelujejo volnene odeje, žamet in podobne stvari. Tu je skupno okrog 100.000 vreten ter 2400 krosen. Velika kriza pa vlada v teh podjetjih vsled pomanjkanja večjih kreditov z ozirom na majhno vrednost poljske marke in odcepitvijo od prejšnjih denarnih virov Petrograda in. Dunaja. Vsled tega dosega samo bombažna industrija predvojno produkcijo, druge pa s|tojijo komaj okrog 50?,j prejšnje normalne produkcije.
Medtem ko zalaga industrija, ki se nahaja v bivših ruskih pokrajinah, svetovni trg z blagom srednje kakovosti, prihaja iz Bielic-Biale blago najboljše kakovosti, ki je že 1. 1920 doseglo predvojno stanje. Tu nakupujejo blago Angleži, ki ga potem prodajajo dalje pod firmo najboljših angleških izdelkov doma v Angliji, kakor tudi v nasledstvenih državah. Ta industrijski center ima predvsem to prednost, da ga ni zadelo vojno opustošenje. Medtem ko so se mogle druge na ozemlju bivše Rusije se nahajajoče podobne industrijske naprave boriti z zopetno vzpostavo porušenih tvor-nic in se boriti za to, da so<jim Nemci vrnili odpeljane stroje, je bil ta takoj v stanju, započeti z obratom. Ko je zopet produkcija ^presegla domače potrebe, si je tudi prvi poiskal dobre zveze za izvoz. Glavni odjemalci so mu Ogrska, balkanske države ter severna in južna Afrika.
Poljska tekstilna industrija postaja polagoma merodajni činitelj ne samo pri nasledstvenih državah, temveč tudi na svetovnem trgu. Lodž-Tomazovski bombaževi izdelki konkurirajo uspešno s češkoslovaškimi na dunajskem in budimpeštan-skem, kakor tudi romunskem ter jugoslovanskem trgu. Jako uspešno premagujejo tudi angleško konkurenco v Indiji. Pa tudi izdelki ovčje volne so se napram češkoslovaškim ustalili na dunajskem trgu, kar je jako važno z ozirom na to, da se od tu dirigira ves izvoz proti Orijentu. V očigled temu, da predstavlja ta industrija okrog 3 milijone vreten in 60.000 krosen ter da zalaga ogromne pokrajine s svojimi izdelki že sedaj, ko je dosegla komaj 50% predvojne produkcije in porabi polovico izdelkov doma, se je začel inozemski kapital z zanimanjem obračati na to stran Poljske. Tako je pred kratkim neka angleška banka posodila 400.000 funtov šterlingov za vzpostavo predilnic in tkalnic v Widzewu. Cel kredit se bo porabil samo za nabavo strojev in drugega inventarja.
Ko bodo enkrat premagane finančne težkočein bo produkcija dosegla predvojno mesto, bo Poljska eden najmočnejših faktorjev pri konkurenci na svetovnem tekstilnem trgu.
Nov stanovanjski zakon.
Po ministrstvu za socijalno politiko sestavljen in pred kratkim odobren novi stanovanjski zakon vsebuje v glavnem naslednja določila:
Najemnikom se v času od 1. januarja 1923 do 1. februarja 1925. ne sme odpovedati stanovanje razen v posebnih slučajih, ki so v zakonu izrecno navedeni. Denarnim zavodom, zavarovalnicam, trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, ki imajo'značaj velepodjetij, se bodo prostori odvzeli, če v teku največ enega leta ne zgradijo lastnih poslopij zase in za svoje uslužbence. Izvzeta so tista, ki so že zgradila ali pa jim to vsled zanje prevelikih stroškov ni mogoče. Nadalje bo stanovanjska oblast odvzela stanovanja vsem tistim, ki imajo premoženja nad 1,500.000 dinarjev ali več kot
60.000	dinarjev letnih dohodkov in nimajo v državi nikakih lastnih stavb ali jih ne zgradijo tekom časa, ki jim ga predpiše stanovanjska oblast, kar pa ne sme presegati 2 leti.
Posestnik lahko odpove stanovanje takim, ki se ne držijo sklenjenih pogodb, ravnajo v nasprotju s hišnim redom, ne plačajo najemnine tekom dveh mesecev, ali pa če namerava obstoječa stara poslopja podreti in sezidati na tem mestu nova. Zidanje novih nadstropij se ne smatra za nove stavbe in se bo samo v izrednih slučajih dalo dovoljenje, da se bo lahko najemnikom odpovedalo stanovanje. Posestnik ima pravico do stanovanja v lastni hiši, če mu je za osebno porabo neobhodno potrebno, četudi stanuje sam kot najemnik v kaki drugi hiši. Lastniki lokalov imajo do istih pravico, če so jih oddali v najem med ali po vojni in jih sedaj potrebujejo zase ali za svoje otroke. Vojna doba se računa do 24. marca 1920. Maksimalni termin za odpoved takih prostorov je določen za državne ali avtonomne oblasti, humanitarne, kulturne ali sanitetne inštitucije in lekarne na 1 leto. V slučajih, da je prišel posestnik ali njegovi otroci po 24. juniju 1914 v do-tični kraj, je določen čas za izselitev takega najemnika nadalje na 6 mesecev po vročitvi odpovedi.
V zakonu je določen tudi delokrog stanovanjskih oblasti. Posestnik mora prosto stanovanje tekom 15 dni, če se je najemnik že izselil, tekom 24 ur pismeno naznaniti stanovanjski oblasti, ki najdalje v roku 8 dni odkaže stanovanje kakemu drugemu. Pri odkazovanju stanovanj imajo prednost državni uradniki, nadalje taki, ki so se morali izseliti vsled podiranja hiše v svrho novega grajenja in pa taki, ki se pečajo s splošno potrebnimi poklici. Lastnik ima od
1.	januarja 1923 dalje pravico soudeležbe na najemnini, ki jo dobi njegov najemnik s tem, da odda del svojih stanovanj podnajemniku. Nove stavbe so oproščene vseh omejitev.
Poročilo o seji Trs. in obrnile zbornice v Ljiijmi.
Dne 14. t. m. se je vršila seja Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani. Priobčujemo v glavnem stvari, ki so bile predmet razprave na tej seji.
K poročilu predsedstva je g. svetnik Lenarčič ugovarjal, da se plenarne seje zbornice vršijo le enkrat v letu, kakor občni zbor kakega društva in da imajo zbornični svetniki zelo malo stika z delovanjem zbornice. Po poročilu g. dr. Windi-scherja o načrtu zakona o neposrednih davkih se je razvila obsežna debata, v katero sta osebno posegla g. Jelačin in g. Lenarčič. G. Jelačin izvaja, da je Trgovski giemij sklenil, da se pri tem zakonskem načrtu postavi proti zadružništvu in zcm-1 iškim posestnikom, češ, da le-ti ne plačujejo skoro nič davkov; g. Lenarčič pa se nagiba v prilog zemljiških posestnikov. Zbornica je na to sklenila, podati svoje nasvete k tej davčni noveli, kakor ga je sestavil referent in ki je ubran po srednji poti raznih stanovskih interesentov.
Nato se je razpravljalo o poročilu predsedstva ter jako obširno tudi o delovanju pomočnika finančnega ministra g. Plavšiča, ki je pred .dobrim mesecem predaval o sanaciji dinarja z nasvetom, da naj se trgovci čimprej iznebijo blaga, če noče.b imeti ogromne škode. G. Plavšič je tedaj obetal, da se bo oziral na vse želje, podane mu od interesentov iz Slovenije ter čimpreje izdal pravilnik za nakup deviz. Zgodilo pa se to še do danes ni. G. Plavšič ima sedaj mnogo važnejše in nujnejše opravke in nato niti ne odgovori. Kritika g. Jelačina in ostalih gospodov je res upravičena, ne smemo pa prezreti tega, da so se ravno ti gospodje zelo eksponi-rali pri volitvah v Narodno skupščino s tem, da so si zelo prizadevali za zmago JDS in so s tem pomagali ustvariti današnji režim, kajti gotovo jc, da ie g. Plavšič le eksponent današnjih režimovcev.
Po triurni kritiki današnjega režima preide zbornica k naslednji točki dnevnega reda: poročilo zborničnih pregledovalcev računov za leti 19*20 in 1921. Referent g. svetnik Rohrman je medtem že odšel. Po poročilih g. svetnika Ložarja se zbornični računski zakl učki odobre.
Na dnevni red pride proračun za leto 1923, katerega se je pričelo obravnavati v posameznih detajlih. Skupnih potrebščin izkazuje proračun okrog 1,500.000 Din, izdatkov 1,452.6000 Din. Za obrtno nadaljevalno šolstvo se votira 125.000 Din, za katere kritje bi se naj pobirala 25'C naklada na pridobninski davek. Za fond trgovske akademije se dovoli skupni znesek
75.000	L-in. Podpore za srednjo tehnično šolo se na predlog g. Ogrina spremene iz kron v dinarje. Med drugim pride na razpravo predlog Zveze obrtnih zadrug, kranjskih in štajerskih, da naj se pobira naklada na pridobninski davek za nje, češ, da obrtniki ne marajo prostovoljno v lo zvezo zadrug, ta pa se brez novcev ne more vzdrževati. Ta predlog se je sicer odklonil, mesto tega pa so se dovolile znatne podpore obema zvezama, nadalje tudi go-
stilničarskim in drugim zadrugam z motivacijo, da so to prisilne zadruge. Povdariti moramo nadalje predvsem to, da je večina odklonila predlog Jugoslovanske obrtne zveze, ki deluje že dolgo časa zelo uspešno za prospeh obrtništva. Ta predlog sta s posebno vnemo pobijala gg. svetnika Zadravec in Rebek. Po tem odklonjenem predlogu so tisti zbornični člani, ki pripadajo po mišljenju SLS, v znak protesta zapustili zbornico. Ostal je samo predsednik in 22 članov, ker pa šteje zbornica 48 članov, je bila od sedaj seja nesklepčna in torej proračun veljavno ni mogel biti sprejet. Zahvala za to gre v prvi vrsti gg. Zadravcu in Rebeku. Sicer je pa že skrajni čas, da se Trgovska in obrtniška zbornica osveži po novem modernem duhu, saj se je v se i dovolj jasno pokazalo, da ni vse v redu. Tudi 25% doklade so po našem mišljenju z ozirom na to, da se bo pridobninski davek povečal, preogromne.
G. svetnik Ogrin in tovariši so predlagali tudi sledeče resolucije:
1. Zbornici je veliko na tem, da obrtno nadaljevalne šole, posebno v večjih krajih kot Ljubljana, Maribor, Celje v letošnjem letu takoj pričnejo s poukom. Zato naj blagovoli zbornica tem šolskim odborom sporočiti, da jim je dovolila prispevek do višine zneska kot lansko leto ter da želi, da se s poukom nemudoma prične.
2. Ministrstvo za trgovino in industrijo se naproša, da čimprej odobri od zbornice predlagano spremembo zakona o trgovskih in obrtniških zbornicah volivnega in poslovnega reda ter da se čimprej izvršijo zbornične volitve.
3. Zbornica obžaluje, da ministrstvo za socialno politiko ni imenovalo od nje predlagane člane.v središnji in pokrajinski odbor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Naproša se to ministrstvo, da čimprej izdela volivni štatut ter razpiše volitve v gori imenovane odbore.
Lansko leto smo se zavzeli za volivni red zbornice. Naši vodilni člani so se potrudili, da je potom sporazuma prišlo do tega, dasi so pri tem doprinesli veliko žrtev ter volivni red popolnoma nič ne odgovarja modernim zahtevam. Zato pa ne more biti dolgo čas, ko se tudi to spremeni.
OBRTNIKI! Vaše glasilo je »Jugoslovanski Obrtnik«! Širite naš list med svojimi tovariši in prijatelji! Pridobivajte mu novih naročnikov! Naj ne bo slovenskega obrtnika, somišljenika SLS, ki bi ne bil naročen na svoje stanovsko glasilo!
Društveni vrstnik.
Na zadnji seji izvršilnega odbora so se med drugimi tudi glede našega glasila Jugoslovanski Obrtnik storili nekateri važni sklepi. Naročnina se je z ozirom na vedno večjo draginjo povišala za 4 Din, da znaša za celo prihodnje leto 12 Din. Obrtne Zveze naj od vseh svojih članov, ki so naročeni na list, poberejo čimprej naročnino za prihodnje leto ter jo pošljejo uprav-ništvu po položnici. Vsem naročnikom, ki
do konca januarja 1923 ne poravnajo naročnine za to leto, se list brezpogojno ustavi. Obrtne Zveze naj priredijo prihodnje leto vsaj eno prireditev ter del čistega dobička naklonijo centrali za uravnovo proračuna. Centrala je navezana za vzdrževanje obrata predvsem na prispevke svojih članov. Skličejo naj se v ta namen izredni občni zbori ali pa seje.
Kar se tiče dela posameznih Obrtnih zvez, je bil 19. novembra sestanek Obrtne zveze v Tržiču. Po končanem dnevnem redu je bila sprejeta sledeča resolucija:
Na sestanku Obrtne zveze v Radovljici obrani obrtniki odločno protestiramo proti nepravilnemu nakazilu poslovnega davka, ko se obdavčijo obrtniki, ki imajo 1—2 delavne moči, ki so pa po zakonu za poslovni davek istega prosti. Protestiramo tudi proti^ Postopanju okrožnega urada za zavarova-' Rje delavcev v Ljubljani, ki nam pošilja °krožnice, postavljajoč obrtnike v različne nevarnostne razrede, česar še kak izobraženec ne razume. Zahtevamo več jasnosti.
decembra pa se je vršil istotam občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. V nedelo, dne 10. t. m. pa se je vršilo lepo uspelo zborovanje Obrtne Zveze v Radovljici, ka-terega se je udeležilo nad 70 članov. Več govornikov je obravnavalo politični pologi ter tekoče obrtniške zadeve. Veliko za-J^toanja je vzbudilo tudi predavanje o davčnih zadevah. Poslušalci so se z zado-v°Jjstvom razšli z željo, da bi se kmalu Uredil zopet podoben sestanek.
Obrtne Zveze, ki želijo v bodoče pri-r?diti kako zborovanje in bi rade govorce jz Ljubljane, naj to najmanj 14 dni foprej naznanijo centrali, ki bo preskrba predavatelja. Zaeno naj sporočijo tudi 8^°je želje glede predmeta, ki bi se naj Uravnaval.
Če pride kak član v Ljubljano, se naj Vfedno oglasi v centralnem tajništvu, ki se ^abaja v Pražakovi ulici št. 3 (poslopje ^adružne Zveze) in uraduje vsak dan od ■ do 11. ure dopoldne.
Politične vesli.
v Ljubljanske občinske volitve. Tukaj-,?ie občinske volitve s sijajno zmago opo-so porazno vplivale na vladne stranki6; Za nje je vladalo ne samo pri nas, tem-tudi v beograjskih in zagrebških polipih krogih veliko zanimanje. Kar se. tiče .^delitve mandatov, jih pripada Zvezi de-o^nega ljudstva, kjer so združeni pristaši bivši komunisti ter del socialnih de-^kratov: 35, JDS (mladini): 5, Jugoslo-c.a,18ki Zajednici (starini in NSS): 8, So-^uio-demokratski stranki pa 1. Te volitve j® vehementna obsodba sedanjega režima ji? pričajo, da bodo prihodnje državno-jjT°fske pravi poraz za tiste, ki vladajo z biljem.
r Državni proračun. Sestavljen je pro-i**1 za budgetno leto 1923-24. Rednih datkov izkazuje 4.247,403.44614, rednih ^bodkov pa 6.647,665.519-50 Din. Izredni j datki predstavljajo vsoto 2.687,193.984-25 teredni dohodki pa 287,281.344-50 Din. Po .111 načrtu bi torej ne bilo nikakega pri-i	temveč	celo 349.433-61 Din
I Pteostanka.
Raznoterosti.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Opozarjamo na volitve delegatov za pokojninski zavod nameščencev v Ljubljani. Volitve so razpisane na dan 5. februarja 1923. Volilni imeniki so razpoloženi od
19. decembra 1922 do 2. januarja 1923. Volilni imeniki so razgrnjeni pri Pokojninskem zavodu, trgovski in delavski zbornici v Ljubljani, na magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju ter občinskem uradu v Trbovljah. Za Dalmacijo v trgovački komori in radnički komori v Splitu. Reklamcijski rok je določen do vštevši 2. januarja 19*23. Kandidatne liste je treba vložiti do 2 januarja 1923 do 10. ure dopoldne. Opozarjamo tudi na sledeči razglas:
S 1 u ž b o d a j a 1 c e m v Sloveniji in Dalmaciji. Volitve v »Pokojninski zavod za nameščence; v Ljubljani so pred durmi. Pokojninski zavod, v katerem so obvezno zavarovani zasebni in deloma javni (ne državni) nameščenci in kojega člani so tudi njihovi službodajalci, je eminentno važna socialna ustanova, katere namen so osi-guranje starostne preskrbe in pa podpore vdov in sirot, brezposelnih in bolnih nameščencev. Pokojninski zavod v Ljubljani, kojega delokrog se razteza na Slovenijo in Dalmacijo in ki se bo verjetno razširil na celo kraljevino, poseduje že danes ogromno imovino, ki se bo v par letih povečala na približno pol milijarde kron. Imovino tvorijo zavarovalne premije, ki jih redno plačujejo deloma nameščenci, predvsem pa njih službodajalci. Z gotove strani se že delj časa deluje sistematsko na to, da pride gospodarstvo v tej velevažni instituciji v roke eksponentov gotove klike, ki bi imovino zavoda izrabljala v svoje strankarske gospodarske namene. Proti tem naklepom so se službodajalci združili v enotno, nepolitično gospodarsko fronto. Svarimo službodajalce, da ne nasedejo gotovim ljudem, ki izrabljajoč neinformiranost javnosti, pod raznimi strokovnimi imeni agitirajo za svojo strankarsko kandidatno listo!
Zavarovalnice v naši državi. Našim ljudem ni znano, da je izmed mnogih zavarovalnic le manjšina v domačih rokah. Med te se prištevajo: 1. Vzajemna zavarovalnica? v Ljubljani; 2. »Croatia«; 3.
Beogradska zadruga ; 4. /Srbija«; 5. Triglav« in 6. Šumadija«. Razen teh je se nekaj zavarovalnic, pri katerih je le deloma zastopan domač kapital, in sicer: 7. /Sava ; 8. »Jugoslavija ; 9. »Herceg-Bos-na«; 10. »Slavija« in 11. :••Koruna«. Popolnoma v tujih rekah so sledeče zavarovalnice: 12. Union« in 13. La Nationale« (francoski); 14. Assicurazioni Generalk in 15. »Riunione adriatica (italijanski);
16. »Rosija Fonciere« (budimpeštanska);
17. »Vardar« (dunaska); 18. North-Bri-tish in 19. »Commercial Union (angleški);
20. »Idria« (mažlarska); 21. Anglo-Ele-mentar«; 22; s Adria«; 23. Concordia« in 24. »Avstrijski Phonix (avstrijske); 25. »Nada« (mohamedansko-budimpeštansko}; 2G. : Providnost« in 27. Bleichroder & Co.c (nemški).
Ugodnosti pri dobavi bencina. Po poročilih zagrebške trgovske in obrtniške zbornice lahko dobavijo industrijalci, obrtniki in poljedelci v smislu 118. točke Iro-
šarinskega zakona davka prosti bencin pod gotovimi ugodnostmi, če dobijo poprej tozadevno dovoljenje finančne direkcije. Te ugodnosti veljajo samo za dobavo bencina iz domačih rafinerij v industrijske svrhe in kot pogojno sredstvo za poljedelske in maloindustrijske obrate. Ugodnosti izključujejo trgovce mineralnih olj, ki nimajo lastne rafinerije, četudi se bavijo s produkcijo rasita in parafina. V tozadevnih prošnjah, ki morajo biti kolekovane s»13 dinarji, se mora navesti sledeče: 1. Za kaj se rabi bencin. 2. Približna letna potreba kakor tudi količina enkratne dobave. 3. Sedež domače rafinerije, odkoder se dobavi bencin in način zasiguranja odgovarjajočega trošarinskega davka. Zadnje pride le tedaj v poštev, če presega letni konsum
10.000	kg. Zasiguranje trošarine znaša 10 dinarjev za 100 kg. Če se bencin uporablja kot sredstvo za analizo ali ekstrakcijo, se mora v prošnji postopanje natančno opisati. Pri uporabi bencina za proizvajanje toplote pa, kako in v kakšne svrhe se rabi temperatura, pri čemur se mora označiti tudi sistem, moč motorja in maksimalni konsum za 1 obratno uro. Razentega je treba navesti delovni čas in podati zavezo, da se bo prosilec podvrgel kontrolnim predpisom. Vsaka zloraba davka prostega bencina ima za posledico takojšnjo ukinitev ugodnosti in pa poravnavo trosa rin-skega davka za ostalo količino bencina. Za uporabo bencina pri motorjih so predpisane posebne knjige, ki se dobijo pri finančnih direkcijah. Minimalna enkratna dobava davka prostega bencina je določena na 100 kg. Vsled te ugodnosti prihranijo stranke 300 Din pri hi.
Nov železniški tarif. Ministrstvo sao-bračaja pripravlja nov železniški tarif za osebni in tovorni promet. Kakor se poroča, bo ta tarif zopet zvišan za 100 odstotkov ter bo stopil 1. januarja 1923 v veljavo.
Dobra tobačna letina v Vojvodini. Letošnja tobačna letina v Vojvodini izkazuje jako dobre uspehe. V skladiščih monopol-ske uprave v Novem Sadu je prispelo do polovice novembra nad 3 milijone kilogramov tobaka v listih. Ta materijal se bo predelal v tobačnih tovarnah v Nišu in Sarajevu. Producenti so dobili od države za letošnM pridelek 100% priboljška.
Trgovski promet med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Po poročilih češkoslovaškega trgovinskega ministrstva dobivajo zadnje čase češkoslovaški izdelki precej odjemalcev v naši državi. Zanimanje se kaže predvsem v usnjarski industriji, ker nam italijanska roba vsled slabše kakovosti posebno ne ugaja. Tekstilni izdelki, ki so bili dosedaj vsled visoke češke valute predragi, se zadnjo čase v večji meri nabavljajo. V prvi vrsti prihajajo v poštev tkanine, blago za obleke, kožuhovina in vezenine, kar vse uspešno konkurira z italijanskimi izdelki. Kakor kaže, se bo trgovski promet med obema državama v bližnji bodočnosti zboljšal in prišel do tesnejših medsebojnih zvez.
Sladkorni pridelek na češkoslovaškem. Letošnji sladkorni pridelek cenijo na 6,950.000 q. Lani je znašal 6,600.000 q. Od tega pridelka se bo porabilo za domač konsum okroglo 3,500.000 q sladkorja, izvozilo se ga bo pa 3,450.000 q.
Reforma trgovskih zbornic v Romuniji. V Romuniji obstoja sedaj 20 trgovskih zbornic, od katerih je bilo ustanovljenih 12 na podlagi zakona iz leta 1866, 6 pa pozneje. Ker pripada po mirovni pogodbi Romuniji Bukovina in Sedmograška, je prevzela od teh dveh še 2 zbornici. Vse te zbornice se namerava sedaj z novim zakonom preurediti tako, da se jih bo izenačilo ter razširilo njih avtonomijo, kakor tudi* delokrog. Trgovske zbornice bi naj po tem načrtu prevzemale izvedbo javnih naprav. Pečale bi se naj predvsem s stvarmi, ki so potrebne za razvoj industrije in trgovine kakor s produkcijskimi borzami, velesejmi in razstavami. Za povzdigo obrtništva bi naj ustanavljale in vzdrževale obrtne šole. Število članov t$t trgovskih zbornic se je določilo na 65. Da se odpravi sedanji nedostatek vsled katerega je bila industrija v zbornicah premalo zastopana, se bo preuredila tudi njih sestava. Posamezne trgovske zbornice so glede tega predlagale razdelitev v 5 odsekov in sicer za trgovino, industrijo, akcijske družbe, veletrgovino in malo trgovino. Največ izgleda pa ima načrt, ki temelji na tozadevnem francoskem zakonu iz leta 1908. Po tem se voli celokupno članstvo zbornice, v tem pa na;' bodo zastopane vse gospodarske panoge po načrtu, ki ga imajo sestaviti zbornice same. Doba mandatov je projektirana na 4 leta. Ustanavljanje novih zbornic je vezano na odobrenje vlade in na mnenje centralne zveze trgovskih zbornic. Važno je tudi določilo, da se trgovskim zbornicam pripozna pravica najemanja posojil z odobren jem vlade, brez tozadevnega predhodnega zakona. Vlada ima v gotovih slučajih pravico do razpusta kake trgovske zbornice, toda samo sporazumno s poprej omenjeno centralno zvezo. Romunski gospodarski krogi pričakujejo od te reforme nove širše podlage za uspešen razvoj n,'i hov e trgovine, industrije in obrti.
Češkoslovaški železniški park. Dolžina češkoslovaških železnic znaša 11.604 kilometrov. Železniški park vsebuje 3705 lokomotiv, 7352 osebnih, 2600 službenih ter 95.000 tovornih vagonov.
Položaj ruske industrije. Kakor znano, se nahaja ruska industrija vsled deso-latnih razmer v jako težkem položaju. Če bi se hotelo zadostiti denarnim zahtevam, bi mogla država priskočiti na pomoč z go-rostasno vsoto 408 triljonov rubljev. Vzrok tega velikanskega primanjkljaja je iskati v zadolženju podjetij, horendnemu povišku delavskih plač in v potrebi nabave surovin. Kar se tiče velepodjetij petrograj-skega industrijskega okoliša, jih je od 940 v obratu samo 307, v katerih je zaposlenih
72.000	delavcev. V prvi polovici letošnjega leta je produciralo 146 železniških tvor-nic 24^ predvojne količine blaga v vrednosti okrog 40 milijonov zlatih rubljev. Najbolje še sto i tekstilna, usnjarska in tobačna- industrija. Podjetja se posebno pritožujejo nad velikimi davki, ki jih tirajo v vedno večje dolgove. Produkcija kovinske industrije se je znatno znižala. Do julija letošnjega leta je znašala samo 5l/£ milijonov pudov izdelkov napram istočasni predvojni produkciji od 283 milijonov pudov. Klar se tiče plavžev, jih je od 150
v obratu samo 15. Glavni odjemalec teh izdelkov je država, ki pa mora vsled ne-dostatnih finančnih sredstev dobavo vedno bolj omejevati in tudi naročeno blago ni več v stanu plačevati. Položaj elektrotehnične industrije je ravnotako žalosten. — Predvojna produkcija v vrednosti 60 milijonov zlatih rubljev, ki je krila 60% dom. potreb, se je skrčila v letu 1920 na vrednost od 5 milijonov, t. j. komaj 12l/2% prejšnje produkcije. Najboljše deluje tekstilna industrija, ki je v znatnem napredku.
Avtomobilna industrija. Ameriška av-tomobilna industrija je producirala vsled ugodno se razvijajočih gospodarskih prilik tekom zadnjih 4 mesecev 1 milijon avtomobilov. Posebno so si nabavili te vrste vozil poljedelski krogi, ki so vsled dobro žetve prišli do precejšnjih denarnih sredstev. V Kanadi igra avtomobilni promet vsled malega števila železnic jako veliko vlogo. Vsled tega stoji ta država glede števila avtomobilov takoj za Ameriko. Letna produkcija avtomobilov znaša 100.000 komadov, od katerih jih ostane polovica doma, polovico pa se iih izvozi. Po neki pariški statistiki je bilo meseca oktobra 10 milijonov P22.278 avtomobilov v vseh kulturnih državah v prometu. Največ jih ima Amerika. Nekatere druge države ijh imajo sledeče število: Angleška 420.000. (1 av-
tomobil pri Je na 110 prebivalcev.) Francija 202.500 (205); Nemčija 75.000 (733): Italija 35.000 (1125), Švica 26.500 (151).
Avstralske železnice. Večkrat se je ze obravnavalo* vprašanje železniške proge, ki bi peljala preko cele Avstralije. V zadnjem času se je bavil poseben odsek avstralskega zveznega parlamenta s problemom gradnje take žeelznice, ki bi vezala sever z jugom in šla od Port Darvvina na severu do Adelaide na jugu, odkoder ze sedaj vodijo železnice v osrčje. Železnica bi bila potrebna predvsem za naselitev severnega teritorija, kjer je še tako malo belokožcev, da pride povprečno na 1000 angleških kvadratnih milj samo eden. Naselbine bi tukaj vsled dobrih izgledov za živinorejo in rude dobro uspevale.
Odgovorni urednik Ivan Ogrin, — Izdajatelj ll,1 založnik; Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubija111 Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani-
Slroino mizarstvo Potor BiZiaR
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzerra vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna
priporoča
in ima vedno v zalogi trgovske in poslovne knjige, razne bloke in pomožne knjige za obrt in trgovino lastne založbe in izdelka, pismeni, trgovski, uradni, prepisni papir, založ. šol. zvezkov,Tabor4. :: ■Najboljši in najcenejši pisalni stroji ,Oliver*.
Postrežba tudi po pošti točna.
'S
*
■
■
Strojno mizarstvo in koncesion. pogrebno podjetje
ML Gogala^ Bled
se priporoča za izdelavo: oken, vrat, portalov, stopnic, steklenih sten, verand in pohištva in sicer od enostavne	g
do najfinejše vrste. — Zaloga transportnih krst in pre-	&
vzem pogrebnih transportov na vse strani naše države.	j§
n ©0®©©©©©©©©©© ri ----------®
roli
v Ljubljani
©
©
©
©
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam po- © slopja, premičnine in poljske © pridelke. — Sprejema živ- © ijenska zavarovanja v vseh © )©	kombinacijah.	©©
)©©©©©©©©©©©©©©© Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po naj višji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.
lfNEtCO
Prej:
I. BAHOVEC nasledniki.
TovLrna na Duplici p. Kamniku
STOLARSTVO
Upognjeno pohištvo
Pretani furnirji za stole in mizarstvu
PAR KETI Rezani les
Interurb. telefon : pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4.
Telegrami: Ljubljana Ingenieur Remec, Kamnik REMEC - CO.
Stroji za šivanje iz najboljših tovarn izgotovljeno moško obleko zalogo klobukov in drugo manulakturno blago
Cene zmerne!
Cene zmeine!
Vedno v zalogi pri
L. REBOLJ
KRANJ št. 24.
Pri meni kupljenim strojem jamčim 10 let.
laii
D
II
ta
m
s
m
a
a
a
a
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuitB 3	S
1	B^onfekeijska tovarna	|
|	PRAVDE dnuiba z o. z. =
| Ljubljana, Emonska eesta 8. §
= Brzojavke: Frande, Ljubljana. Tel. interurb. 313. 1
H Tovarna: Dunajska cesta - Stožice 48. Tel.532. §
jjj Moderna, po čeSkem načinu urejena konfekcijska tovarna za = | Izdelovanje vsakovrstne moike konfekcije In raznih uniform. 5
=	Največja tovarna te vrste v Sloveniji.	n
|	Zastopstvo prvih čeiklh tovarn sukna.
|	Samo	na	debelol
§ Sprejemajo se zanesljivi, trezni krojaški delavci. § ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifl
SSSHBISISISISHBI
Joško Uidetič, Tržič
Kleparska delavnica.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela,'stavbna in galanterijska. Pokrivanje vseh vrst streh in zvonikov. Zaloge galanterije so domačega izdelka. Izdelovanje ornamentov in okraskov. Napeljava vodovodov.
Postrežba točna, delo solidno, cene zmerne.
m
n
n
n
m
is
m
D
r
Najboljši čevljarski vosek
„Terrax"
izdeluje
edina obstoječa tvornica v Jugoslaviji:
Jugoslavenska industrija kemijskih proizvoda d: d. Karlovac (Hrvatska).'
Od dobrega najboljše !	Vsak čevljar naj naroči za poskušnjo!
Pošilja se v poštnih zavojih.
Dionička glavnica: 60.000.000 Din. Rezerva: 30,000.000 Din.
Podružnice:
Bled, Bavdat, Celje, Dubrovnik, Hercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Met-kovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska«
Afiliirani zavodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City.
Banco Yugoslavo de Chile, Valpa-raiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
Jugoslovanski Obrtnik, 15. decembra 1922,
I Stavbno 1 1 podjetje 1
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav,
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzcparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonialnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d.
SW Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeijarna.
Ljubljana
Gruberjevo nabrežje 8
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela Izvršuje razne načrte in pro račune Izdaja strokovna mnenja
Primerno nizke cene Delo solidno
Tehniški, elektrotehniški in gumijevi predmeti na drobno in na debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev tovarne Walter Martiny v Turinu. - Na razpolago je hidravlična stiskalnica za mont. gumijastih obročev za tovorne avtomobile. —
CENTRALA: Ljubljana, Rimska cesta’2
Telefon 588 — Brzojavke: KuStrin, Ljubljana. PODRUŽNICE: Ljubljana, Dunajska cesta 20 — Telefon 470 Maribor, Jurčičeva ulica 9 — Telefon 133 Beograd, Knez Mihajlova ulica 1.
■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦•♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦•♦♦♦m ***************
Telefon št. 426
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope ra čunov, eskomptira menice itd:
arhitekt in mestni stavbnik '■ Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 ,;
se priporoča za vsa v to stroko ,1 spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune. ,
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze
^Dunajska cesta 38/1.