Zerjavček v trzinskem grbu
Kabelska
Resj« moi na ta noć. Zmer i Iz jarka rćzte domov Pa hr sam ne vem kako. ker imam g lav tud temol
spoznal, da ima noč res svojo moć
85.680,00 SIT
ZA GOTOVINO
24.633,00 SIT
ZA GOTOVINO
107.100,00 SITBT
7A ftfvmviNO
214.200,00 SI
ZA GOTOVINO
o vama blazinjenega ohii
Tapetništv ■
■Effinr l 'irTiF1 "Ti'-fi
FAÍ
DRUŽBA ZA TRGOVINO IN SVETOVANJE
Blatnice 1. p.p. 128, 1236 Trzin (Piramida)
041(0609) 63S 933
Vabimo vas v novi frizerski salon pri pošti Trzin! Preizkusite nas!
TRGOVINA Z LASNO KOZMETIKO ODPRTA: OD PONEDEUKA DO PETKA OD 900- 17°
3 lup ili I :
• Podskrajnlln?; Oerkriica Jemceva 45a. Trzin (stari del) Telefon 714 537, faks 714 536 Delovn: čas: oď~7. Do 17. ure, sobota od 9. Do 13. Ure.
VELIK IZBO F
- sedežníh elementov s kombinacijo ležiáč
- iz naravnega in umelnega usnja 1er dekorativnih tkanin kw*
možnost dostave na domk
Imam ncr/o frizuro ir< strgane hlače, ter moj pes enostavno ne prenese urejenih ljudi! 1 pa (»a mal zmede)
Fiesta
>»i»|M» mm p»ldhln Plasta im mé 32.326,00 MT/m mm«'
* pii 20- odsfolnem poiogu na 4 lela
lasna kozmetika in oprema za frizerske salone
ro Nand^
NAJBOLJŠE ZA VAŠE LASE
Servis Trzin
Tnln, Ljubljanska 2«, («L: 061/711 720, l««l 001/712 032 Trgovina, 061/722 777, |>r«-suše van ja rastišč.
Poznam kar nekaj grbov, v katerih cvetovi niso razprti, tudi za klasične lilije v grbih bi težko trdil, da so razprte. Vendar mogoče ti grbi niso oblikovani po heraldičnih pravilih. Vseeno pa je žerjavček v predlogu grba še vedno daleč od žerjavčka ali močvirskega tulipana, kakršnih se spominjam iz mladosti in kakršne še poznam. Barve žerjavčkov, kakrš-ni so rasli v Trzinu, so bile pravzaprav tri: temno vijolična, že skoraj rjava, osnovna barva ter črni in beli majhni pravokotniki, ki ses-tavljajo nekakšno šahovnico. Le redki, med trzinsko mularijo, ki je te rože nemalokrat nabírala kar v naročjih, toliko bolj cenjeni, so bili beli cvetovi žerjavčkov. V poseben ponos nabiralcem so bili tudi žerjavčki s po dvema cvetovoma, z dvema glavicama, kot smo rekli.
Strokovnjaki so nam pojasnili, da so v heraldiki le štiri osnovne barve in tako je težko zadovoljiti potřebám po predstavitvi tako zah-tevne rožice, kot je žerjavček. Rožica, ki je narisana v predlogu grba, je zato kar daleč od pravih žerjavčkov, še zlasti ker tudi ste-belni listi niso takšni, kot v naravi. Ko gledam tisto rožico, moram kar pritrditi našemu tehničnemu uredniku Emilu Pevcu, ki je v uvodniku časopisa Ongrčki zapisal, da gre za trzinsko skabioso trento. Saj poznate zgodbo o Juliusu Kugyu, ki je po Julijcih vse življenje iskal skrivnostno rožico Scabioso Trento, ki jo je narisal in opisal nek drug botanik, v naravi pa je kar ni bilo mogoče najti. Kugy se je
vse življenje gnal za to rožo, nazadnje pa so ugotovili, da je iskano rožico velikokrat srečal, vendar jo je dobro poznal pod drugim imenom, v njej pa ni prepoznal scabi-ose trente, ker je botanik, ki je mislil, da je • odkril novo rožico, že znano cvetko narobe narisal. Scabiose trente, kakršno je narisano videl Kugy, v naravi enostavno ni. Domnevam, da tudi takšnega žerjavčka v naravi ni najti. To ve tudi večina Trzincev, še zlasti starejših, in zato bodo ti verjetno težko sprejeli tisto rožico za žerjavčka. Vendar to niti ni problem. Gre za to, kakšen grb bo v prihodnje predstavlja! Trzin. Moram reči, da mi je podoba cvetke in sploh grafična rešitev celostne podobě oz-načevanja naše občine z omenjeno rožico kar všeč.
V grbih je vedno prisotna simbolika, grbi govorijo o njihovih lastnikih. Kot verjetno večina Trzincev menim, da Trzince še vedno predstavlja skirca. Da je to naš simbol in tudi naša oznaka, se pa strinjam, da ni nujno, da je tudi v našem grbu. Pravijo, da bi bil grb s sekiro ali dvema preveč agresi-ven. Mogoče res, vendar je to tradicija. Pred desetletji je bila sicer žaljivka, če je Trzincu kdo rekel skirca, zdaj pa smo na to ponosni in se s tem celo hvalimo. Res pa je tudi, da poznam celo vrsto grbov, ki jih krasijo različni agresivni atributi, kot učeno v grboslovju rečejo znakom, narisane na grbih. Vitezi v srednjem veku so po-
r
gosto na svoje grbe risali meče, sekire, kopja, zmaje, ligre, leve in druge pošasti. Grbi so bili pravzaprav grozeči in zastrašu-joči. Mogoče taki grbi za 21. stoletje res niso primerni, čeprav se mi zdijo vojne z atomskimi bombami in medcelinskimi raketami še manj človeške, kot pa so bili pretepi s sekirami.
Ker pa si želim, da bi bilo 21. stoletje boljše, nagibam h grbu z rožico, ki ni žerjavček. Zame je v tem grbu kar nekaj simbolike. Razprt cvet, ki naj bi predstavlja! rožo, ki je iz Trzina že izginila in ki je mogoče v njem nikoli ni bilo. Na trzinskih travnikih, gmajnah in močvirjih pa so včasih praktično skozi vse ieto cvetele neštete rože, še ledene rože in ivje pozimi. Z razvojem, šir-jenjem Trzina, so se morali žerjavčki in neštete druge cvetice umakniti hišam, uli-cam ... Izginile so poljane kronic, zvonč-kov, rumenih kalužnic, ivanjščic, klinčkov, perunik in neštete druge rožice. Izginile so žabe, rnurni, jate ptic in drugih živali, izgi-nili so tudi Trzinci, kakršni so bili. Rožica v grbu je lahko spomin na vse tište rožice, na tisti Trzin, ki je bii, in ne le na žerjavčke, ki so bili drugačni.
V Trzin pa so prišli novi ljudje. Postavili so si svoje hiše, domove. Vanje skušajo pri-nesti toplino, urejenost in lepoto. Na svojih vrtovih sadijo drugačno cvetje, okrasné grme, in rožica v grbu lahko simbolizira tudi njihov trud za lepši, bolj prijeten in človeški Trzin. Prav zaradi tega ni nujno, da barve in podoba ustrezajo žerjavčkom. Pri grbu in zastavi pa so pomembne tudi barve. Tudi v barvah je simbolika. Rumena
GRBARIJE
/ \/ e' nism0 & dobili grba na gr-» bo. Izgleda, da komisija še iš-če potrditev svoje izbire. Kot sledi iz Uradnega vestnika št. 13/2000 - 20. jan. 2000, bo šele na 14. redni seji (9. 2. 2000) nova obravnava Odloka o občinskem grbu in zastavi. Pred dnevi sem bil anonimni anketiranec z vprašanjem, kaj mislim o dveh predlo-gih za občinski grb in zastavo. To sta prva dva predloga, izbrana od Komisije za izbiro grbov.
Predvidevam, da bi se enako anketo lahko izvedlo že pred dokončno odločitvijo komisije. Nismo vsi seznanjeni z zahteva-mi o izbiri grbov. Predlogi pa gredo hitro mimo nas in tudi čas. jBrald in gledalci pa modro molčimo o
barva v grbu simbolizira bogastvo, je zlata. V predlogu grba je rumena bara bolj limonas-ta, ima pridih zelene. Po eni strani bi to lahko pomenilo, da smo še mladi, malo zeleni, ali pa da se radi držimo kislo. Predlagal bi, da bi bila rumena podlaga v grbu vseeno malo bolj topla in da bi govorila o želji, da bi bili bogata in srečna občina. Pri predlogu grba pa je tudi zelena obroba. Kombinacija z rumeno barvo se mi zdi pos-rečena, saj bi v simbolnem pomenu zelena barva lahko govorila o želji Trzina po ohran-janju zelenja, narave, ki nam je še ostala neokrnjena. Zelena barva bi lahko govorila o mladosti in ekološki osveščenosti Če razmišljam o predlogu grba v tej luči, se mi zdi rožica sprejemljiva. Govori o nečem lepem, kar Trzin, vsaj zame in verjetno za marsikakega Trzinca, tudi je. To je naš dom, naš kraj in naša občina. Ker je predlagani grb, če ga primerjam z drugimi, nekaj po-sebnega, se mi zdi, da bo pádel v oči in da bo prepoznaven. Z grbom pa želimo prispe-vati k prepoznavnosti Trzina. Kako bo Trzin poznán in cenjen v svetu, pa bo odvisno predvsem od nas, ne le od grba in zastave. Ta dva simbola nam bosta lahko Ie pomagala. Kar pa se tiče drugih predlogov, ki so bili podani v času, ko so na občini izbirali grb, pa menim, da so, vsaj nekateri, zelo spre-jemljivi tudi za simbole nekaterih trzinskih društev. Verjetno bi se dalo z avtorji predlogov dogovoriti, da katerega od predlogov za svoj znak ali grb sprejme tudi katero od vse številnejših trzinskih društev.
Lahko bi skupaj z avtorji poslanih predlogov z manjšimi popravki, v skladu z heraldiko, izbrala kak drug predlog kot najus-treznejši, brez naknadne ankete. Pa brez zamere.
Anonimni anketiranec
P.s.:
Ime in priimek avtorja zgornjega prispevka imamo v uredništvu, avtor pa nas je tudi prosi!, da naj brake opozorimo, da je svoj prispevek napisa/ se pred februarsko sejo občinskega sveta.
mm
J-V.\.>> .V^iSiJiO^OftcT? PROON«J„
WÊKÊÊKasËKÊÊÊÈKÊËaaËKHÊÊKÊm
PRODNIK
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v spomladanskem času v Občini Trzin
2S.03.2000
Akcija je namenjena odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Kosovni odpadki morajo biti postavljeni poleg zabojnika na dan rednega odvoza do 5.ure zjutraj. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno; le-to bomo odvažali posebej. Prav tako med kategorijo kosovni odpadki iz gospodinjstev NE sodijo: avtomobilski deli in akumulatorji, sodi, gradbeni material, vejevje, žive meje.
Miro Štebe
predlogih, ki jih do-bimo v Odsevu. Mogoče pa si hoče komisija vsaj malo potešiti slabo vest.
Prosimo za razumevanje!
Vodja javne higiene: Direktor:
Stane Ulčakar Janez Repnik,
ing. gradb.
Telefonske številke O&šine Trzin so:
726 - 1 OO
in
t. 1 1 O.
Elektronska poàta:
info@obcina-trzin.si
PŠATA BO BOLJ PRIJAZNA IN MANJ NEVARNA
'O
Ě ^ližnjo pomlad v Trzinu zdaj ne napovedujejo le mačiće in zvonč-ki, ki že vse bolj pogumno odganjajo zimo, ampak tudi gradbišča, ki jih je spet dovolj po vsej občini. Resnici na ljubo je treba re-či, da nekatera niso opustela niti v času najhujšega mraza, zdaj pa je živahno že tako rekoč povsod.
Bralci so nas že pred časom opozorili, da možje v gumijastih škornjih brodijo po Pšati in tam nekaj počno. »Dajte, ugotovite za kaj gre!« so nas nagovarjali. Ko smo prišli na kraj dogajanja, pa smo razočarano ugotovili, da smo prepozni. Nekaj dni žatém so nas spet opozarjali, da se ob Pšati nekaj dogaja, zato smo, kakor hitro je bilo mogoče, pohiteli in tam ugotovili, da de-lavci Hidrotehnika po naročilu investitorjev bodočega centra T-3 poglabljajo in reguli-rajo strugo Pšate.
Pred dnevi smo se o tem, kaj počno, pogovarjali tudi z delovodjem za urejanje struge Pšate inž. Jožetom Permetom. Povedal nam je, da bi morali strugo Pšate urediti od mosta, preko katerega prečka Pšato Habatova ulica - od t.i. Čebulovega mosta, do novega mosta, preko katerega vodi šti-ripasovna obvoznica Trzina, vendar zaradi nasprotovanja lastnikov zemlje zdaj vseh del ne bodo opravili, vseeno pa je zagoto-vil, da po listem, ko bodo končali, Pšata na območju bodočega T-3 ne bo poplavl-jala. » To, kar zdaj delamo, delamo pravzaprav za primer visokih, t.i. stoletnih vod.«
Naravi prijaznejša ureditev struge Pšate
Gospod Perme je povedal, da bodo strugo Pšate poglobili in razširili, zraven pa bodo uredili tudi protipoplavne nasipe. Vendar bo sedanja ureditev Pšate precej bolj prijazna okolju, kot je bila tista pred desetletji, ko so Pšato speljali po novi, sedanji strugi. Takrat so pravzaprav izkopali kanal, ki je imel nalogo, da vodo čimprej spelje stran od naselja, v travnike. To, da je v njem življenje skoraj izginilo, ni zanimalo nikogar.
Zdaj je pristop precej bolj obzi-ren do narave in življenja v Pšati.
Možje, na katere so nas opozarjali bralci, češ da obuti v ribiške škornje nekaj počno v strugi potoka, so bili pravzaprav ribiči, ki so pred posegom gradbincev iz potoka »umaknili« ribe. Delavci Hidrotehnika so nato začeli poglabljati in širiti strugo, ure-
jati brežine in protipoplavne nasipe, v samem potoku pa so poskrbeli za pragove, preko katerih se preliva voda. Eni pragi so običajni, stopničasti. Preko njih voda pada v manjših slapičih in se pri tem peni in me-ša ter tako bogati s kisikom. V ta namen so ponekod po strugi namestili tudi večje skale, ki spreminjajo tok vode in s tem omogočajo mešanje kisika in vode, hkrati pa take skale tudi nudijo zavetje ribam in drugim vodnim živalim, ki se bodo spet naselile v potoku.
Ena vrsta pragov pa je kot z lesom utrjeno dno potoka, ki omogoča drugačen pretok vode. Tudi ti pragovi pripomorejo pri me-šanju vode in pri tem, da voda izgublja ru-šilno moč.
Pšata ne bo mrtva reka
Posebej zanimivi so t.i. deflektorji, pravzaprav nekakšni umetni žepki ali valobrani, ki so namenjeni zaščiti rib. Delavci Hidroteh-nike so ponekod vzporedno z bregom naredili nekakšne prepreke iz kamenja in vrbovih prepletov, ki bodo usmerjali glavni tok potoka mimo mirnejših zalivčkov v za-vetju ograde, kjer se bodo lahko v miru za-drževale manjše ribe, ki še ne morejo us-pešno kljubovati silám deroče reke.
Miro Šlebe
Vzđolž struge, ki jo zdaj urejajo, so uredili več takšnih deflektorjev, zraven pa so poskrbeli še za celo vrsto ukrepov, s katerimi bodo preprečili, da bi Pšata postala kanal brez življenja, mrtva reka. Jože Perme je povedal, da so tudi južno od mostu trzinske obvoznice in železniške proge lani poskrbeli za poživitev Pšate in da je naš potok bolj prijazen živalim, ki se v njem zadržujejo.
Pod mostom prvotno stanje
Krajani so že nekaj časa opozarjali, da je most pod Ljubljansko cesto oz. nekdanjo magistralko M-10 ozko grlo in da bi ob visokih vodah prav zaradi premajhne pre-točnosti tam lahko voda začela naraščati in prestopati bregove. Delavci Hidrotehnika so zdaj tam le poglobili strugo, pravzaprav so stvari vrnili v prvotno stanje, kot nam je dejal Jože Perme. Zagotovil je, da bo poslej pretok vode pod mostom dovolj velik, da ne bo prišlo do poplav. Povedal je še,
da so pod mostom precejšnjo oviro pomenili tudi betonski bloki, ki so verjetno služili za podporné stebre. Zdaj nihče ne ve, kdaj in zakaj so most podpirali, zakaj so bili stebri potrebni.
Uredili bodo tudi kanalizacijo
V bližini omenjenega »Oregčevega« mostu, ki je znan tudi iz bitke med slovensko osamos-vojitveno vojno, pa bodo uredili še eno novost. Tam se bo namreč v Pšato stékala kanalizacija meteorne vode iz naselja. V zemljo so že položili velike betonske cevi in cevovod priključili na kanalizacijo meteornih vod, ki se vanjo stekajo na območju Trzina. Ob tem je treba povedati, da je fekalna kanalizacija na tistem delu Trzina speljana točno v drugo smer. Cevi so položene tako.
da se kanalizacijski odpadki stekajo stran od Pšate, proti centralni čistilni napravi pri Študi.
Podzemna parkirišča bodo varna
Ko smo g. Jožeta Permeta vprašali, če grozi avtomobilom, ki bodo parkirani v podzemnih garažah bodočega centra Trzina, nevarnost, da bodo ob poplavah zaplavali, je g. Perme dejal, da je ta možnost zelo malo verjetna, saj je zdaj dno garaže 20 cm višje kot kanalizacijsko omrežje za odvajanje meteorne oz. padavinske vode. Zanimalo nas je še, ali zdaj, ko urejajo bregove in strugo Pšate, lahko vidijo, kdo onesnažuje potok.
Jože Perme je povedal, da takšnih onesnaževalcev na območju Trzina skoraj ni, da pa so razmere precej bolj kritične v Loki in tudi v Mengšu.
Pšato že v zgornjem toku ones-nažijo do te mere, da se zdaj lahko le še z nostalgijo spominjamo časov, ko smo se v Pšati kopali in so vodo iz potoka še uporabljali za kuho in celo za pitje. Trzinske gospodinje so v prejšn-jih stoletjih, in še pred desetletji, v potoku tudi prale in izpirale pe-rilo. Pomolček s stopnicami pri Gregčevem mostu je bil včasih namenjen prav temu. Stopnice so zdaj že odstranili pa tudi o po-molčku ni več dosti sledov.
NE UNIČÍTE NAM GO
Na /.urlku jo bilo roíť-no, da se Trzin ne bo ; širil fit dit se no bo po-segalo v s«zd. ft: Pa poglejino zdaj.
Za \ sako ceno bi radi posogli v gozd in uničili (o zolono oazo miru in kisika.
Pol robujemo pokopa-lišče, loda lak poseg y gozd bo prej ali sloj sigurno povzročil nadalj-njo krčilev in v končňi fazi ludi izkrčilev goz-
da. Urbanisti so izposlavi< li samo problem visoke lalne vode, nikjer pa ni omenjena podlalnioa 1er onesnaževanje izvirov in potokov.
Set eda potrebujemo šport u i rgplor.
Toda ali ni banahug pod-reti gozdturn zgradili šporini ojnjekt, ko pa je vendar glztl "objekt" nos-končnili možnosti rokre-acijo (kot na primer v Mengšu. kjer imajo trim
Iz kažimo se koïfzeleno předměst je Ljubljane i u I »ostanimo občina z ve-ikim doloženi naravnoja bogaslva in biolske •izuovrstuosti.
ANKETA: SPOMLADANSKI PRAZNIKI SO PRED NAMI!
14. tebruar, 7. marec, 8. marec, 25. marec. Ne, ne, to niso datumi kakih zgodovinskih bitk, pa tudi ne datumi rojstev pomembnih oseb, kot tudi ne datumi, ko so bili ustanovljene kakšne pomembne ustanove. Seveda pa te dneve poznamo vsi. Valentinovo, pust, dan žena in materinski dan • prazniki, ki nam nekoliko polepšajo življenje, ko nam bližnji pokažejo, da smo ljubljeni in ko lahko dneve preživimo malo manj stresno (mogoče pojemo tudi inalo več sladkarij kot običajno). Kako jih praznujejo (ali pa tudi ne) nekateri Trzinci?
Alenka BORŠTNAR:
Mislim, da od vseh naštetih praznikov najbolj praznujem za pusta. Takrat spečem krofe, otroke pa napravim v pustne maske. Običaj, ko greš od vrat do vrat 'za pusta hrusta', poznata tudi moja otroka. Ponavadi se zve-čer cela družina odpravi v Festivalno dvorano, kjer je pustni ples v maskah. Sama sem bila zadnjič zamaskirana pred približno dese-timi leti.
8. marca z možem praznujeva obletnico, ko sva se spoznala, tako da bi v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo praznika, dobila rožico. Tudi 25. marca me domači presenetijo s kakim šopkom oz. z drobno pozornostjo. Kaj bo pa za Valentinovo - se pa pustim presenetiti.
g. Kori:
14. februarja da je Valentinovo? Tega pa še nisem slišal, haha. Ta dan je bolj poteza tr-govcev, da Še kaj več zaslužijo s prodajanjem raznih daril ipd. Od vseh teh praznikov je na-jlepši pust. Takrat si nakupim krofov in jih z veseljem pojem, doma pa naredimo veselico. 8. in 25. marec pa sploh ne praznujem.
Gospod mimoidoči:
Vsi ti prazniki gredo bolj mimo mene, jih ne praznujem preveč. Dan žena zaznamujem tako, da ženi kupim kako rožico, drugače pa ne počnemo nič kaj posebnega na ta dan, Praznujemo bolj v družinskem okolju. 25. marca se pa bolj otroci spomnijo. Recimo, da malo pospravijo, pa kupijo kakšno majhno darilce (spominčice ...).
Barbara MIRIC:
13. februarja imam rojstni dan, 14. februarja pa je Valentinovo. Mislim, da bomo kar združili oba praznika in ju praznovali skupaj. Ko je pust, pa preizkušam razne recepte -pečeni krofe, flaneate ... Takrat pridejo k nam tudi vnučki (stara sta 10 in 5 let), pa razne maškare tudi potrkajo na vrata. Dan žena smo praznovali, ko so bili otroci majhni in šoloobvezni, zdaj pa gre ta dan kar nekako mimo nas.
Se mi zdi, da je 25. marec v naši družini bolj přiznán kot praznik. Takrat dobim kakšno rožico ali pa kako majhno pozornost.
Milena CERAR:
Ko je pust, spečem krofe in flaneate. Otroci se seveda zamaskirajo, večkrat tudi pozvoni pri vratih, maškare pa želijo kaj za pusta hrusta. Če so kakšne prireditve na ta dan, jih niti ne obiskujemo ... Za Valentinovo otrokom kupim kak srček, mi je pa sin enkrat podari! šopek suhega cvetja, enkrat zrno sreće, tako da se vedno spomni name. Dan žena in materinski dan pa praznujem vsak dan.
DarkoJORDANOV:
Praznika zaljubljencev - valentinovo - ne praznujem, pa tudi moje prijateljice ga ne. Pusta sem praznoval takrat, ko sem bil najst-nik, zdaj pa ga ne več, tudi se ne šemim. Grem pa pogledat v Festivalno dvorano, če se kaj pametnega dogaja, na ostale pustne plese pa ne hodim. Ko pridejo maškare, jim dam kakšno stvar. Krofe jem za pusta, pa tudi vse ostale dni v letu. 8. marca kupim kakšno rožico (vrtnico ali pa kaj podobnega). Kupim jo svoji mami, 25. marca pa potem niti ne praznujemo. Ne, ne zdi se mi, da imajo ženske preveč praznikov, saj jih imamo tudi moški. V službi so nam enkrat ženske pripravile veje, na kate-rih so bile češplje (pač nekaj simboličnega). Seveda pa je prazno-vanje teh praznikov izključno stvar posameznika.
Jožica VALENČAK:
Valentinovo praznujem ali pa ne. Odvisno od tega, kako se na ta dan počutim. Za pusta se seveda preoblečemo v pustne maske. Enkrat smo bili glasbena skupina; jaz sem bila plesalka. Krofe peče moja mama. Saj bi jih jaz tudi lahko, pa ji nočem vzeti tega veselja. Seveda tudi obdarujemo otroke s krofi, bonboni ...
Ko je dan žena in ali pa materinski dan, se vsi moški moje družine spomnijo name. Prinesejo mi kako rožico ali pa bonboniéro.
Ivan MAGLICA:
Za Valentinovo po navadi kupim kakšno darilce. Letos pa bi bilo treba najprej dobiti punco (mogoče te pa Valentin preseneti?). Ja, za pusta bom sigurno kakšna maškara. A kaj? To pa naj ostane skrivnost, da me ne bodo takoj prepoznali. Zvečer bom najbrž šel "žurat". Po navadi takrat izbirajo najboljšo masko, ki je tudi nagrajena, vendar pa sama nagrada niti ni tako zelo pomembna. Glavno je, da se imamo lepo. Prosjačenje za pusta hrusta je pa zelo težko delo. Ampak dobiš krofe, pa denar, pa ... 8. marec ni ne vem kako posebej zaznamovan v naši družini, gremo na kosilo ali pa kaj podobnega.
Za materinski dan pa mami dam poljubčka in pospravim sobo (da je potem njej ni treba).
Mislim pa, da se vse te praznike malce preveč napihuje. Po moje bi ka, ampak saj si naše mame to zaslužijo. Po navadi kupiva kako morali malo bolj poskrbeti za otroke in za to, da bo njim lepo. rožico, največkrat vrtnico.
Po p ravek:
Vprejšnji številki smo med anketiranci za mnenje vpraša/i tudi Andreja Nemca. Pri tem je prišlo do neljubega nesporazuma. O. Ne-mec ni nam era va I kritizirati župana Per šaka, saj se za veda, da g. Peršak ni kriv, če cestarji še vedno niso asfaltirali dos topa do njihove hiše. Asfaltirano dovozno pot so jim obij ubijali funkcionarji, ki so bili na oblasti pred g. Per šakom, šc zlasti pa predstavniki domžalske občine. Njihove obljube niso izpolnjene in zato so pri Nemčevih upravičeno ogorčeni. G. An- M f; dreju Nemcu m tud, županu Antonu Fo(o: M '
fer saku se zato opravicujemo.
/
*
V
V
V
V
V
V
V %
V
V
V ¥
V
V
V
V
V
V
V ¥
V
V
V
?
V
VALENTINOVO "DAN LJUBEZNI"
Voščilnice, srčki, bonboniere in cvetje so drobná darila, ki si jih podarjamo 14. februarja - na valentinovo, ali drugače na dan Ijubezni. Praznik z dolgo zgodovino, počasi postaja tradi-cionalen tudi pri nas.
Na valentinovo naj bi obdarili ljudi, ki jih imamo radi. To so lahko možje ali žene, dekleta ali fantje, prijatelji, starši. Pač vsi, ki nam v življenju nekaj pomenijo. Z drobno pozornostjo naj bi jim pokazali, da smo hvaležni da so z nami in da znamo ceniti njihovo Ijubezen, trud in prijateljstvo. Zanimivo je, da je veliko ljudi sprejelo valentinovo in se na ta dan tudi obdarujejo, le málokdo pa ve, od kod sploh izvira in zakaj je ravno valentinovo dan Ijubezni.
Iz zgodovine smo izvedeli, da se praznik imenuje po duhovniku Valentinu, ki je šele kasneje postal sv. Valentin. Valentin je živel v času rimskega vladarja Klavdija, ki so ga zaradi njegove krutosti imenovali tudi Kruti Klavdij. V času njegovega vladanja, je vihralo veliko dolgotrajnih vojn. Potřeboval je veliko voj-ščakov, zato se je odločil da bo mobiliziral tudi civilisté. S tem ukazom je sprožil veliko nezadovoljstva, saj so se možje s tež-kim srcem ločil od žena in družin, prav tako pa od zaročenk ali deklet. Ta nejevolja je Klavdija tako razjezila, da je prepovedal poroke. Kljub prepovedi pa je duhovnik Valentin, ki je bil izredno priljubljen, še vedno na skrivaj poročal mlade pare. Na žalost, ta njegova dejavnost ni ostala skrita. Ko je Klavdij izve-del za njegova dejanja, ga je dal zapreti. Tu pa pride do razko-la v zgodovini sv. Valentina. Ena zgodba pravi, da je Valentin v
ječi umri na 14. februarja leta 270, druga zgodba pa pravi da je Valentin v ječi ozdravil ječarjevo hči slepote z molitvijo. Ko je Klavdij izvedel za ta čudež, je dal Valentina obglaviti. Na dan usmrtitve pa naj bi dobil poslovilno in zahvalno pismo je-čarjeve hčere s podpisom: 'Tvoja Valentina".
Malo drugačna zgodba razlaga, da je bil 14. februar praznik boginje Juno, ki so jo imenovali tudi boginja žensk in poroke. Po navadi so na ta dan dekleta v določeno škatlo dala listke s svojim imenom, te listke pa so kasneje žrebali fantje. Izžreba-no dekle je postala fantova Valentina. Na rokav si je morala napisati njegovo ime, on pa jo je moral braniti in varovati.
V vseh treh zgodbah gre za izkazovanje Ijubezni oz. poklon Ijubezni, nikjer pa ni podatka da se na ta dan obdarujemo. Z obdarovanjem so začeli dobrih 200 let kasneje na franeoskem dvoru. To tradicijo je začela hči franeoskega kralja Henrika IV. Na valentinovo je organizirala ples, kjer je vsaka dama dobila šopek rož od svojega izbranca. Ta navada je kasneje obkrožila cei svet in se ohranila vse do danes.
Čeprav menim, da moramo do ljubljenih biti pozorni celo leto, je valentinovo v današnjem času, polnem kriminala, vojn in morij prava popestritev. Lepa beseda, rožica ali samo iskren "Rad(a) te imam " lahko nekomu polepšata dan. Torej imejte se radi in tako kot je délai sv. Valentin, širite Ijubezen.
(vir: hUp://www.sir-mag.com/ekskluziv/OOOI .shtml)
%
V
V
V
*
V
V
V
V
V
V %
*
V %
V
V %
*
V
V ?
V
V
¥
Cim dalj se kdo upira, tem slajša je potem želja po Ijubezni. BALZAC
Zaljubljenost in modrost sta dve sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne ujemata, temveč sta vedno v nasprotju; kjer je ena, druge ni. „ ^
Ljubezen je večna, dokler traja. REGNIER
SHAKESPEARE
Mi se težko zaljubiti, težko je to povedati
«.ruj jc tu poveaau. wtíi^ y Alfred de MUSSET
f
Nikoli ne ljubiš dovolj, če ne ljubiš preveč. Du PESCHIER
Brez Ijubezni je člověk samo mrlič na dopustu. REMARQUE
\
Ljubezen ima dve spremljevalki: dobroto in potrpežljivost DANTE
Anja & Tjaša:
0 valentinovem sva se pa ravno pred kratkim pogovarjali. Ugotovili sva, da bi v bistvu moral fant pokazati samo malo pozornosti, ne pa da bi na veliko kupoval kakšna darila ipd. Jaz že vem, da mi bo fant kupil srebrn prstan ... Meni pa bo najbrž prinesel kako malenkost ... Za pusta pa greva "žurat", najbrž kar v Agropub v Domžale. Kro-fov ne pečeva - haha - pa tudi za pusta hrusta ne hodiva okrog. Dan žena in pa materinski dan sta si kar nekoliko podobna prazni-
Breda Smolnikar je bolj in bolj znana pisateljica Iz Depale vasi. Nedavno tega je izšla njena zajetna zbirka zgodb z našega konca z naslovom Zlate depuške pri-povedke. Knjiga je v več pogledih drugačna. Pisateljičin slog, predvsem pisanje brez pik - torej besede, nametane med vejice - nekatere spomlnjajo na živahno žlobudranje starih ženic na vasi. Tudi tema pripovedk je precej drugačna. Zgod-be delujejo kot realne in ne Ie kot plod avtoričine domišljije. Zaradi te podobnosti si je pisateljica celo prišla navzkriž z nekateriml posamezniki. Zaplet se še sedaj rešuje na sodišču. Tretja očitna drugačnost knjige je njena cena. Izšla je v samozaložbi in podpisana in oštevilćena stane kar sto tisočakov. Takšnih izvo-dov je 200. Skrivnostno, mar ne?
Kje ste preživeli otroštvo in kaj vam je od takrat najbolj ostalo v spominu?
Mladost sem v glavnem preživela v Depali vasi. Rojena sem bila v Boki Kotorski v Crni Gori, vendar sem bila še dojenček, ko smo prišli v Slovenijo. Če razmišljam o svoji mladosti, se vidim, kako z vozičkom vozimo kruh k peku v Trzin in kako ga potem pečenega nazaj grede proti domu lomimo in jemo še toplega, slišim mamo, ki se jezi na velike luknje v hlebcu, obe-nern pa stresa jezo tudi na peka, ki ni znal speči lepe-ga, visokega kruha; kako tudi, če je bila moka samo črna, o beli smo lahko samo sanjali. Vidim se, kako smo poletja od zgodnjega julra pa do večera preživljali s kosom suhega kruha v trzinskih gmajnah, v Pizdenci, Hrastovcih, Starih delih, kamor smo hodili po borovnice, ki so jih odkupovali v Trzinu, še danes čutim na nogah vlažnost močvirne trzinske zemlje, kjer ob Mlakarjevi cesti zdaj stoji večina novih trzinskih hiš, nekdaj pa so spomladi iz tal na tem mestu kukale kronice in za njimi še šekasti močvimi tulipani, poletja v mojem spominu pa so na tem mestu polna zank v travi na vijugasti potki vranih jutrih, ko z velikanskimi koša-rami korakamo v gmajno, na mladih ritkah pa nam na tisti ozki vijugasti potki, stopa-jočim v vrsti, opletajo pobiralčki, z vrvjo privezani okrog pasu, v katere bomo nabirali borovnice. Tište zanke, narejene iz močvirske trave, pa v vlažni travi hudobno in prikrito čakajo, da se bomo spotaknili, ko se bomo na večer utrujeni vračali iz gmajne s polnimi košarami borovnic. Lahko bi naštela vse tište fante, ki so jih dělali ... Še se spominjam Julenga Frenka, ki mi je řešil življenje, ko sem se utapljala v Pšati za progo, pa me je za lase povlekel iz vode, nikoli ne bom pozabila starih Trzincev, njihovih navad in posebnosti, ki so bile
M
>■ • : ; * jJ|BK --- 1 »fflfSBt n *
1 ^ : I
- gledane posebej iz Depale vasi - še posebej nenavadne, vem za vse trzinske igre, za druženja Trzincev, za njihova veselja in žalosti, ko sem hodila mimo njih in ob njih, ko sem čakala, da bo pek poiskal naš nizek, slab kruh v prostoru, kjer so čakale tudi Trzinke, De-povke ali pa njihovi otroci. Še zdaj se tresem in bojim, ali bo res Trzin postal gno-jišče in gojišče vsega slabe-ga, ali bo res izginil zadnji kmet iz vasi, kaj bo s Knof-trovimi, ali bodo mali, tuji mogočneži, ki nas vodijo, res imeli to moč, da nas bodo pregnali do kraja... že gradijo mogočne plavo strehaste nebotičnike, ki jih bodo potegnili do Madžarske in Romunije, pa naselili vanje tuje, debelo gledajoče tujce, ki tu ne bodo srečni, ker na tujem člověk nikoli ni srečen, pa če sedi še v tako imenitni dnevni sobi, pa če si je zgradil še tako imenitno cuk-rasto roza hišo z nešteto okroglih okenc in vratec ... Iz moje mladosti pa v današnji dan sijejo trzinske veselice, slišim mladi smeh Micnih deklet, njihove odrezave odgovore, vidim gasilske uniforme v poravnani vrsti, vidim lepoto Kasarnške Ančke in radoživost, nagajivost Mušičevih mož in fantov, še zme-raj sede na Kasarni, razdirajo šale, pa v tr-zinskem kulturnem domu so, eni na odru, drugi v dvorani... Nikoli več ne bom mogla vonjati večerov, ki so nekdaj legali na ta kraj, na te ljudi, nikoli več ne bo Pšata tekla, kot je tekla v moji mlados-li, nikoli več ne bodo na večer po mlačvi umazani in prašni kmetje z ulrujenimi nogami zabředli v toplo vodo lene, mirne reke. - Kje je Ciganov kotel, kamor smo hodili na kopanje? - Tako malo nas še prihaja v banko in trgovino v
predpasniku. To edino smo si ohranili, to še imamo.
Ali na vaše literarno ustvarjanje vpli-vajo predvsem sedanji dogodki ali se zvečine obraćate v preteklost?
Kadar sem žalostna, to pa sem v zadnjem času velikokrat, se kar preselim v preteklost. Pri nas doma smo toliko bajali ... In od nekod - sama ne vem, odkod - se pri-kažejo vsi, ki sem kdaj slišala o njih, ki sem jih kdaj videvala, ki sem z njimi živela, ki sem samo slutila njihova življenja, ki sem samo slišala pripovedovati o njih ... Današnji čas me pa dostikrat spravlja v žalost in jezo in v literaturi potem odreagiram. Udarim. Kadar je treba. Ne menim sc za povratne reakcije. Udarim še enkrat.
Ena zanimivih lastnosti vaših del je po-seben slog in tudi jezik, ki ga uporabl-jate. Gre morda za princip, ko jezik le še poudarja vsebino vaših sporočil? Ste se morda kdaj srečali z vprašan-jem, da prebivalci drugih delov Slovenije ne razumejo, o čem je govora (glede na to, da jim naši okoliški, na-rečni izrazi niso blizu)? Inventiven avtor se pač zmeraj igra. Eksperimentira. Enkrat tako, drugič drugače. Slog in jezik sta zmeraj del celote. K dolo-čenemu tekstu, k določeni vsebini se priti-kata ludi jezik in slog. Mislim, da prebivalci Slovenije v celoti razumejo moje pripove-di. Če Ie hočejo. Ali zmorejo. Sem posebne sorte jezikovni čistun, ki piše na zelo razumljiv način.
Tudi preprosti ljudje lahko dojamejo mojo misel, moj jezik, tako tisti na Primorskem kot oni na Goričkem. In v Ljubljani, pa v Spodnjem Kašlju.
Mislim, da nimam kakih posebno nerazumljivih narečnih izrazov. Ampak včasih si pa kakšno besedo kar izmislim. Čisto na novo jo ustvarim. Joj, kakšno veselje imam z njo! Dosti delà si dam z jezikom. Ni mi vseeno,
kakšna je zibei, v kalero položim svojega otroka.
V zgodbe vključujete bolj ali manj realne osebe. Mislim, da je bilo na to temo nekaj zapletov celo tako globokih, da so se preselili na sodišče. Verjetno so ta vprašanja "novinarskih tnrhovinar-jev" ena najpogostejših ... In vendar moramo na stvar pogledati tudi z drugega zornega kota: ena izmed prednosti, ki jih imate pred tistimi, ki vas tožijo, je ta, da lahko svoje mnenje iz-ražate tudi preko javnih občil (in se na ta način branite). Kako torej sami komentirate te dogodke? Na vprašanja v zvezi s sodnim procesom proti meni in mojemu pisanju ne bom od-govarjala do konca sodnega procesa proti meni. Tako tudi nimam nobenih prednosti pred svojimi nasprotniki, kot se vam to na-pačno dozdeva. Vsekakor na zadnji del vašega vprašanja lahko odgovorim, da jaz samo nadaljujem svoje pisanje, kjer sem bila ustavljena, ne glede na posledice. Jaz pač pišem literaturo. Realnih oseb ne vključu-jem v svoje pisanje. Če s svojo trditvijo o realnih osebah mislite na kuliserijo mojega pisanja, potem kdaj na tcj kuliseriji visi tudi kak županček, kaka Branka in Tevži in Ur-maž, kak Janez in kaka gostilna Narobe sta tu pripeta, in kakšna Fata laja tam gori. Razen Fate me vsi, ki se čutijo prizadete, lahko tožijo. Se ve, kje sem doma. Fata pa lahko zalaja. Ali ugrizne. Ampak s Fato sva prijateljici. Ona bo ugriznila koga drugega, ne mene.
O samozaložbi in ceni knjige je bilo povedanega že veliko in vendar ostaja odprto naslednje vprašanje: Ali priča-kujete, da bo čez mnogo let vaše literarno delo visoko cenjeno predvsem z vidika umetnostnega beleženja zgodo-vine. Kajti v tem primeru se moramo res vprašati o tem, koliko ustvarjalne svobodě si lahko dopuščate ... Ježušmarija! Prav nič ne pričakujem. Mene zgodovina ne zanima. Zanima me globlja resnica o ljudeh, ki se jim literatura, če je
dobra, mnogo bolj lahko približa kot mrzla zgodovina. Briga me, kakšna je prava "resnica". Jaz imam svojo, ki si je ne dam vzeti. Jaz sem na primer, ko že govoriva o tišti "pravi" zgodovini, zelo ponosna na svoj mali literarni opisek naše desetdnevne vojne v Trzinu, ki sem jo dolgo in intenzivno študirala in pri kateri so mi pomagali Ijudje iz Trzina, Depale vasi in od drugod, še posebej pa Urmažev Feliks s svojim herojskim snemanjem filma na balkonu svoje hiše za obešenimi odejami med intenzivnim navzkrižnim streljanjem. Hvala, Feliks, midva sva prav gotovo najbolj prava zgodovinarja naše kratke trzinske vojne. Jaz sem ponosna nate in na svoj zapis in na vse, ki so svoj firbčni nos nosili naprodaj, ko bi morali biti v kritju. A Trzinci so pač res že od nekdaj posebni Ijudje. Tam so, kjer ho-čejo biti, ne pa tam, kamor se jim ukaže, naj bodo. Tudi slovenski kritiki se zdi opis trzin-skega vojevanja v moji knjigi dober. Morda se vam zdim domišljava. Vendar je med be-sedama ponos in domišljavost celo vesolje.
Kako je sploh mogoče zbrati sredstva za takšno investicijo, kot je izdaja lastne knjige (tega obsega)? Kdo vam vodi finance? - Ali se preživljate zgolj z omen-jenim pokličem literata ali imate tudi redno zaposlitev (v smislu rednih me-sečnih dohodkov)?
Oh, kakšna vprašanja! Sama v sebi jih odri-vam, kolikor morem, pa bodo v krátkém zelo tragično posegla v moje življenje. Vse v zvezi s knjigo opravim sama. Sama se odločam za opremo, sama izberem tiskamo. Finance vodim sama, knjige prodajam sama. Do zdaj sem vedno v dveh, treh mesecih razprodala vse svoje knjige, ki so izhajale v samozaložbi. A saj to se ve. O tem sem v svojih intervjujih že dosti govorila. Nič manj ni bila cenjena moja literatura, čeprav je izhajala v samozaložbi, tudi prodajala se je dobro. Tudi zdaj bi se, vendar sem svojo zadnjo razkošno debelo bibliofilsko knjigo ocenila na sto tisoč tolar-jev za izvod, pa se je ustavilo. Prijateljem in knjižnicam sem prvih štirinajst dni po natisu razprodala izvenbibliofilsko cenejšo izdajo te knjige. Ostali so samo bibliofilski izvodi. Odgovor na vaše vprašanje: ni mi mogoče zbrati sredstev za plačilo stroškov za knjigo te kvalitete in tega obsega. Do zdaj sem se še kar nekako preživljala, zdaj s to zadnjo svojo 1,20 kg težko debeluško (knjiga je zelo ob-sežna, saj ima skoraj 600 strani, k temu pa še razkošne barvne ilustracije akademskih slikarjev Andreja Brumna Čopa in Marije Flegar) pa sem tako rekoč na psu. Sama sem namreč vredna vsak mesec 60.000 SIT, ko odštejem 29.000 SIT kredita. Po Sloveniji sem razposlala preko šeststo pišem vsem, ki Ijubijo slovensko knjigo in strastno mečkajo besedo "ljubezen do literature" po ustih, da jih imajo že kar malo zdeformirana,
a sta mi do zdaj (negativno) odgovorila samo dva župana in en guverner. Prodala sem dva izvoda. S 60.000 SIT si namreč lahko kupim samo malo boljši in daljši štrik. Po smrti, veste, pa bom velika ... Upam, da ne samo začasno, kot tovariš Kardelj, ki smo ga sneli, reveža, izpred šole. Jaz še dobro pomnim, kako smo praznovali... V belih oblekicah, in s Pepeo. Zdaj bo revež zvonil kje s kakšnega hriba, ko se ga bo pretopilo. Prej je spodaj pel, zdaj bo pa zgoraj zvonil. A otroci zdaj ni-majo več kam obešati svojih šolskih torb. Škoda. Lahko bi jih name. Bremen sem vajena.
Tako bom, ko se bodo tam gori olistale breze in se bodo pri nas pomladni potoki pognali prek belih, zlizanih kamnov, sežga-la svoje "Zlate dćpuške pripovedke", kot sem napovedala, na istem mestu, kjer je pizdenški vohun z obvezanim gobcem umazal naše družinsko ime Smolnikar in ime naše Depale vasi.
Koliko časa vam ob tako dejavnem življenju sploh še ostaja za družino. Imate otoke in/ali kakšnega hišnega ljubljenčka? Se ukvarjate s kakšnih hobijem (razen vaše strasti - pisanja)? Sem čistilka raznoraznih zaves, lamelnih in drugih, in vseh vrst preprog ter vseh vrst oblačil. Čistilnico imamo v Depali vasi za cesto ob pekariji Jurček. Najprej pravo delo, potem "afinarija" z literaturo! Mar ne?! O hobijih sprašujete. Moj najljubši hobi bi bil takle: Ležati na kavču, nič delati, lizati napolitanke po ploščicah. Do zdaj hobija še nimam. Tudi hišnih Ijubljenčkov nimam. Z nikomer ne hodim na pasje izlete. Imam pa štiri otroke.
Si želite še karkoli sporočiti trzinskim bralcem?
Mi v Depali vasi smo na okopih. Preživeli bomo.
Najlepša hvala za pogovor in še v prihodnje veliko ustvarjalnega navdiha in sreče. Želim vam, da bi za vašo pot pisateljice veljalo podobno kakor za vaše zgodbe, ki se niti ob koncu ne za-ključijo s piko.
Katja Rebec
SLÁVKO KRALJ: KOT PEK SEM SPOZNAL, DA IMA NOČ RES SVOJO MOČ
c
^^ te vedeli, da je bila trzinska pekama ena prah parnih pekarn na našem območju? Kraljevi so jo postavili leta 1937. Gospodar jože Kralj, stari oče se-danjega gospodarja Slavka Kralja, je že leta 1933 sklenil pogodbo s takralnim podjetnikom Kratochwi-lom o nakupu parne pekarne. Slavko Kralj ali Slave, kot mu rečemo Trzinci, o tistih časih ne ve prav dosti, saj se je rodil šele leta 1942, iz pripovedovanja svojih staršev in drugih pekov pa ve, da so bile pred vojno na našem območju le tri takšne pekarne, poleg trzinske je bila še ena - Pernetova v Kamniku in druga, Vavpetičeva, pa v Šmarci.
V lislih časih je bil pekovski kruh precej trši, kot je danes. Na kmetijah so v glav-nem sami pekli kruh, saj so imeli doma vse potrebno in tudi dosti rok za delo. Peki so takrat kruh nosili v koših od hiše do hiše in ga prodajali tištim, ki niso imeli časa za peko. Kasneje pa so gospodinje doma za-mesile kruh in ga v velikih jerbasih nosile v pekárno, kjer so ga spekli. Tako so prihranile nekaj denarja. Stanko Učakar, ki je med vojno nekaj časa dělal v Kraljevi pe-karni, se spominja, da so takrat vedno naj-prej spekli kruh, ki so ga prinesle gospodinje. Običajno so ga spekli po dve peki oz. so z njim po dvakrat zapolnili peč. Slave pa se spominja, da so med njegovim učenjem za peka v Šmarci dnevno spekli po 60 hlebcev kruha, ki so ga prinesle gospodinje. Ko se je izučen vrnil domov, pa so v Trzinu pekli le še po 20 do 30 hlebcev že doma narejenega kruha. Zdaj tega ne poč-no več, saj je vse manj kmetij in tudi ljudi, ki znajo sami speči kruh, hkrati pa je tudi ponudba kruha tako bogata, da se to skoraj ne izplačaveč.
Pekama je postala občinska
Kraljevo pekárno so odprli za enega od Kraljevih fantov, Franceta, ki je bil pek, brata Tone in Jože pa sta bila mizarja in sta popravljala mline. Po nekaj letih pa je France zapustil Trzin, kruh je še pekel v Zagorju ob Savi in v Savinjski dolini, Kraljevo pekárno pa so dali v najem. Slave se spominja, da je njegov oče Tone po vojni za najem pekarne od občine dobival po 20 dinarjev. V pekarni pa so se peki menjavali drug za drugim. Kot zanimivost povejmo,
da so se v njej učili tudi številni kasnejši peki iz sosednjih pekarn, na primer mengeški pek Per. Pekama je bila vključena v podjetje Pekama Domžale, ki je združevalo pekarne v Moravčah, Lukovici in Trzinu, v Domža-lah pa je imelo samo sedež oz. pisarno. Zadnji pek, ki je dělal v trzinski pekarni v sklopu tega podjetja, je bil Edo Završnik.
S štirinajstimi leti od doma
Slave pa je pekovsko pot začel že zelo zgo-daj. Čeprav so imeli pekárno doma, ga je oče kot 14-letnega fanta dal leta 1956 v uk k prijatelju peku Vavpetiču v Šmarci. »Takrat so bili drugačni časi. Doma nas je bilo 5 in oče je bil edini, ki je prinašal denar. Dal me je v uk, da bi tudi jaz čimprej začel služiti. Takrat je bila navada, da so morali starši mojstru plačati za prve tri mesece ali za pol leta, da je le-ta sprejel vajenca. Moj-ster Vavpetič pa je bil očetov prijatelj in mu je rekel: »Nič ne boš dajal, če bo fant priden, mu bom jaz dajal denar.« Slave je bil priden in kaj kmalu si je pridobil mojstrovo zaupanje. Kako tudi ne bi, saj je dělal po 12, tudi po 16 ur na dan. Pomagal je v pekarni, zjutraj pa je s konjem razvažal kruh stránkám vse do Kamnika in naprej do Komende. Pozimi, ko se je termometer spustil tudi pod 18 stopinj, to ni bil mačji kašelj. Hrano in spanje je imel kar v Šmarci, tako da je domov prihajal le ob koncih tedna. Za mlađega fanta, ki je tako izgubil družbo vrstnikov v Trzinu, je bil to prav gotovo težak korak v svet odraslih. 58. leta pa je šel Slave v vajeniško šolo za peka v Maribor, pomočniški izpit pa je nare-dil v Ljubljani, kjer se je tudi zaposli. Délai je v Pekarni center in Združeni pekarni Moste, kasnejšem Žitu.
Tudi v vojski pek
Leta 61 je šel v vojsko, kjer je bil spet pek. Takrat je predpostavljenemu dejal, da bi rad poskusil še kaj drugega, pa mu je ta odgovo-ril, da potrebujejo strokovnjake, da bo še druge naučil peči kruh. Za božič leta 1963 se je vrnil iz vojske in se spet zaposlil v Žitu v Ljubljani, podjetje pa ga je naslednje leto poslalo v šolo za pekovskega mojstra v Zagreb. Po šolanju bi moral še 5 let delati v Ži-
tu, da bi odslužil svoje šolanje, vendar je leta 1966 zaradi zdravstvenih razlogov ostal doma in nato spet prevzel Kraljevo pekárno.
Ni lahko biti pek
»Veš, pekovska je težka. V pekarni si na vročini, potem pa greš ven na mraz, pa jo stakneš. Vsa lela sem se v Ljubljano in še prej v Šmarco vozil s kolesom in ni čudno, da sem dobil revmo. Zdravnik mi je takrat svetoval, naj puslim službo, pa sem se od-ločil, da začnem peči kruh doma. 1.7. 1966 sem prevzel domačo pekárno, ki jo še zdaj vodim. Moram pa reči, da sem v 44 letih pekovskega delà spoznal, da ima tisti znani slovenski pregovor, da ima noč svojo moč, prav. Ko sem po služenju vojske postal vojaški rezervist, nas je bilo na Domžalsko-Kamniškem območju 67 izuče-nih pekov, ko smo čez par deset let imeli vaje, nas je bilo od tistih le še slaba polovica pekov. Vsi drugi so šli v továrně in druge poklice. Zdaj nas je ostalo le še 7.«
»Ves, pehovska je težha. V peharni si na vrućini, potem pa greš ven na mraz, pa jo stáhneš ...<<
Pekovska je res težka, saj morajo noč za- ; menjati za dan. Ko se zvečer drugi priprav- , ljajo na spanje, peki zaživijo. »Zvečer gre-mo v pekárno in pripravimo vse za peko. Včasih, ko smo za kurivo še uporabljali dr- 3 va in premog, je bilo treba začeti še precej prej, saj je bilo treba peč segreti do pri-merne temperature. Ko smo prešli na olje, so se stvari precej izboljšale. Zdaj samo pritisneš na gumb in je urejeno; vse je av-tomatsko. Sedanje delo se precej razlikuje od listega nekoč. Včasih smo pekli predvsem bel in črn kruh, v glavnem večje hleb-ce po kilo, kilo in pol do dveh kil. Družine so bile velike, okus pa manj zahteven. Zdaj pečemo predvsem manjše kose, vendar
VPIS LASTNINSKE PRAVICE
Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti, ki velja od 25.7.1997, med drugim določa tudi vpis lastninske pravice v Zemljiško knjigo.
V prejšnjem družbenem sistemu so bila namreč vsa zemljišča (tudi tista okrog vaše hiše) v družbeni lasti in jih je vsak "lastnik" imel v brezplačni uporabi. Zakon o lastninjenju je obvezal vsakega posameznika, da sam poda predlog za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, v ta namen so tudi formirani posebni obrazci, ki jih pro-dajajo knjigarne - v Domžalah je to knjigama Mladinske knjige. Ceprav je od veljavnosti tega zakona preteklo že skoraj tri leta, niste še prav nič zamudili, če svoje lastnine doslej še niste vpisali. To lahko storite kadarkoli, ker rok za vpis ni odrejen z zakonom. Kljub temu pa je dobro, da tišti, ki tega še niso storili,
ob prvi priložnosti v knjigarni kupijo obrazec in izpolnjenega odnesejo na pristojni urad Zemljiške knjige, ki po vrst-nem redu izvršuje te vpise. To vam sevela lahko uredi tudi odvetnik, če sami ne utegnete.
Na domžalski Zemljiški knjigi so povedali, da je že precej občanov oddalo vloge za vpis lastnine, precej pa je tudi tistih, ki se zanimajo, na kakšen način lahko to uredijo. Prav tem, slednjim, na-menjamo tale kratek zapis v opomin in informacijo, da si preskrbijo obrazec z naslovom PREDLOG ZA VPIS LASTNINSKE PRAVICE V ZEMLJIŠKO KNJIGO izr pravilno izpolnjen formulář ob uradnih urah oddajo v Zemljiški knjigi-
Danica Šraj (vir: Domžalske novice)
urejeno in bi bilo treba zakon le še potrditi, takrat pa so se pojavile avtomatske pekar-ne, pa je vse padlo v vodo. Pa je zdaj spet vse isto.«
Slave je prepričan, da avtomatika pri peki kruha ne more nikoli v celoti nadomestiti člověka. Ve, da so zdaj stroji z računalniš-kimi programi, vendar je pri strojih lahko vedno kaj narobe, člověk pa ne odpove. Le da je zdaj tistih, ki še znajo sami speči kruh, vse manj.
Miro Stebe
precej več različnih vrst kruha. Delo za manjše količine vzame prav toliko časa in energije, kot ga je včasih za večje. Okusi se spreminjajo in stranke postajajo vse bolj zahtevne, mogoče celo sitne. Zgodi se, da daš stranki v vrečko še topel kruh, pa te vpraša, če je svež. Takšnega bi najraje usekal. Pa kaj moreš!« Prav pri toplem kruhu je Slave povedal še eno zanimivost. Pred leti mu je njegov zdravnik prepovedal jesti topel kruh, češ da je to največje zlo za želodec. Da je treba jesti le kruh, ki stoji najmanj 8 ur, zdaj pa isti zdravnik prihaja po kruh in sprašuje, če imajo še kaj toplega.
Kruh je treba še razvažati
Ko je kruh pečen, pa delo pekov še ni kon-čano. Pekárno odprejo za stranke ob 5. uri, takrat pa začno kruh tudi razvažati ve-čjim stránkám. Pekovi svoj kruh vozijo na različne naslove, od Trzina do Domžal in Kamnika. Včasih sta kruh okrog razvažala predvsem Slave in žena Marija, zdaj pa ji-ma pomagata tudi sinova Andrej in Tone. Andrej gre sploh po očetovih stopinjah in je pek, Tone pa nadaljuje hišno tradicijo kot mizar.
»Zdaj je tudi razvoz kruha lažji, saj imamo avtomobile in je udobno in hitro opravlje-no. Včasih s konji in kolesi pa temu ni bilo tako. Spomnim se, kako sem nekoč s tri-ciklom peljal žemljice po Ljubljani in sem ravno na kolodvoru tricikel prevrnil. Nisem ga bil dobro vajen, pa je šio vse naokrog.«
Tudi podnevi so opravki
Slave pravi, da nikoli ni imel čaa za opazo-
vanje juter, saj je imel takrat vedno dosti de-la. Jutra so bila zanj najlepša takrat, ko je šel spat. Vendar imajo peki težavo, da morajo ob vsem tem opravljati tudi običajne stvari in da so vsi uradi, vse trgovine in sploh vse druge stvari odprte prav v času, ko naj bi peki spali.
»Nikoli si nisem mogel privoščiti, da bi dolgo spal. Spim po dvakrat, trikrat na dan po nekaj ur, včasih sem spal tudi po štirikrat na dan po kakšno uro. To je lahko kar neprijet-no. Saj se navadiš na noč in že nekajkrat se mi je zgodilo, da sem se zbudil v soboto zve-čer in šel v pekárno, čeprav mi ni bilo treba, saj ob nedeljah ne pečemo. Nekako ti pride v kri. Pred leti smo se peki zavzemali za priznanje beneficiranega staža. Bilo je že vse
KAJ PA
MENGEŠKA CESTA?
V novembrski številki Odseva sem přebrala, da naj ODSEVU bi pričeli v letu 2000 z obnovo celotne Jemčeve ceste, dokončanje dveh delov ulic v novem delu, obnovo oz. širitev vodovodnega omrežja v OIC itd. Rada bi samo dodala, da me to ne moti, da Trzin dobiva lepšo podobo. Nisem pa zasledila, da bi Mengeška cesta dobila pločnik, in sicer od Jan bara proti Loki. To vam pišem zato, ker otroci in mi, odrasli, nismo več varni ob tej cesti, še po-sebej v zimskem času, ko zapade sneg in moramo hoditi po cesti, kar pa je zelo nevarno. Upam, da s predlogom ne boste čakali toliko časa, da bo na tej cesti ugasnila kakšna lučka!
Redna, sramežljiva bralka
/ \/ P^iiki so zlahka prilagajali A v čustva. Sodobno industrijsko življenje pa nas postavlja pred čustvene izzive, ki jih narava ni mogla napovedati. Čeprav je jeza še naprej pomemben de-javnik v naši čustveni sestavi, narava ni mogla predvideti, da jo bodo mimogrede izzvali že prometni zamašek, gledanje televizije ali videoigre. Naš evolucijski razvoj nikakor ni mogel upoštevati, da bo de-setletnik lahko zgrabil puško in ustřelil sošolca, ki ga bo užalil. Predstavljene čustvene in družbene veščine so zamišljene tako, da bomo lahko posredovali, kjer je narava odpovedala, in vzgo-jili otroke, ki bodo zmogli bolje reševati čustveni stres sodobnega časa.
Kaj je to čustvena inteligenca?
To so čustvene lastnosti, pomembne za uspeh.
Med temi lastnostmi so:
- empatija (razumeti čustva drugih)
- izražanje in razumevanje občutkov
- nadziranje razpoloženja
- neodvisnost
- prilagodljivost
- občutek priljubljenosti
- reševanje medsebojnih težav
- vztrajnost
- blagohotnost
- prijaznost in
- spoštovanje.
Navdušenje nad zamislijo o čustveni in-teligentnosti izvira iz njenega pomena za vzgojo in izobraževanje otrok, vendar je treba reči, da se ta pomen širi tudi na de-lovno mesto in pravzaprav na vse človeške odnose in delovanje.
Zelo veliko govorimo o inteligenčnem kvocientu, s katerim merimo besedne in nebesedne sposobnosti. Lahko ga izmer-imo z inteligenčními testi, medtem ko čustvenega količnika ne moremo izmerili. Čustveni količnik je precej manj gensko določen, kar daje možnost, da se čustvene inteligence lahko naučimo. Mnogi družboslovci so prepričani, da težave današnjih otrok morda izvirajo iz zapletenih sprememb družbenih vzorcev v minulih letih, vključno z večjim odstotkom ločitev, s prodornim in negativnim vplivom TV in občil, pomanjkanjem spoštovanja do šole kot vira avtoritete in čedalje krajšim časom, ki ga starši namenjajo otrokom.
Kaj lahko naredimo, da bi vzgoiili srečne, zdrave in ustvarjalne otroke?
Raziskovalci, ki so proučevali, kako se starši odzivajo otrokom, so prepoznali tri splošne starševske sloge: avtoritarnega, permisivnega in avtoritativnega.
Avtoritarni starši postavljajo stroga pravila in pričakujejo, da jih bodo otroci spoštovali. Ne dovolijo jim izražati lastnega mnenja. Vse skupaj je hudo breme za otroka. Permisivni starši se po drugi strani trudijo, da bi bili kar se da sprejemajoči in ljubeći, a so ponavadi zelo pasivni. Ne postavljajo večjih zahtev in ciljev, saj menijo, da je otrokom treba dopustiti, da se razvijajo skladno z naravnimi nagnjenji. Avtoritativni starši postavljajo jasne omejitve z ljubečim domaćim okoljem. Dajejo smernice, a ne nadzirajo; pojasnjujejo svoje ravnanje in dovoljujejo svojim otrokom, da sodelujejo pri pomembnejših odločitvah. Cenijo neodvisnost svojih otrok, a jim postavljajo visoka merila odgovornosti do družine, vrstnikov in družbe. Spodbujajo in pohvalijo njihove sposobnosti. Kot bi mogli pričakovati, raziskave potrju-jejo, da slog avtoritativnih staršev oblikuje samozavestne, neodvisne, domiselne, prilagodljive in priljubljene otroke- otroke z visoko stopnjo čustvene inteligentnosti.
Učinkovita disciplina, zgpščena v nekaj priprostih načeijh in gtrateg'iah:
1. Postavite jasna pravila in meje in se jih držite. Napišite jih in obesite na steno.
2. Ko se začne otrok slabo obnašati, ga opozorite. Tako ga boste najbolje naučili samonadzora.
3. Oblikujte pozitivno vedenje tako, da s pohvalo ali z izrazi naklonjenosti spod-bujate dobro vedenje in se ne menite za dejanja, ki so namenjena le zbujanju vaše pozornosti.
4. Vzgajajte otroka po svojih pričakovanjih. Na splošno bi lahko rekli, da starši ne namenjajo dovolj časa pogovoru z otroki o vrednotah, pravilih in njihovem pomenu.
5. Preprečujte težave, preden se pojavijo.
6. Brž ko otrok namerno ali nenamerno prekrši jasno postavljeno pravilo ali pre-seže mejo, ga ustrezno kaznujte. Bodite dosledni in naredite natanko tisto, kar ste rekli, da boste.
7. Ko morate kaznovati, pazite, da je kazen sorazmerna s prekršenim pravilom ali slabim vedenjem (kazen naj us-
za širok razpon disciplinskih tehnik.
Najbolj priporočljive so naslednje:
• Graja: Starši se morajo najprej zateći h graji, kar se seveda pogosto dogaja.
• Naravne posledice: Otroci naj izkusijo logične posledice slabega vedenja, da bi se na lastni koži prepričali, zakaj je neko pravilo pomembno.
• Kot: Gre za tehniko, ki je najpogosteje predpisana. Otroku velite, naj krajše obdobje ( po eno minuto za vsako leto starosti) stoji v nevtralnem, za-puščenem kotu. Deluje tudi proti slabému vedenju na javnih mestih.
• Odvzem pravice: Ko so otroci preveliki, da bi jih še pošiljali v kot, jim starši ponavadi odvzamejo kako pravico. Zelo učinkovite so prepovedi gledanja televizije, igranja videoiger ali telefoniranja. Nikakor pa jim ne jemljite pravice, ki bi jih obenem prikrajšala za izkustvo, pomembno za njihov razvoj.
• Večkratno ponavljanje: Če se otrok slabo obnaša, naj najmanj desetkrát ponovi pravilno vedenjsko potezo. Npr.: Če otrok ne pozdravi, ko pride domov, zahtevajte, da gre spet ven in se desetkrát vrne v hišo in pozdravi.
• Vedenjski točkovni sistem: Pri kroničnih težavah većina psihologov pri-poroča sistem, po katerem otrok dobi točke za jasno določeno pozitivno vedenje. Lahko jih »vnovči« ali pa jih zbira dlje časa. Slabo vedenje pomeni odvzemanje točk.
Raziskave odločno kažejo, da je bolje biti
strožji kot preveč popustljiv, če hoćete vz-
gojiti otroka z visokim čustvenim
količnikom.
strokovnjakov za moralni razvoj otrok
Qtroçi razyiti naglednjg çustvçnç in družbene veščjne, da odrastejo v moralne ljudi:
• Sprejeti in razumeti morajo, kaj ločuje dobro od slabega vedenja, in razviti ve-denjske navade, skladne s tištim, kar zaznavajo kot dobro.
• Razviti morajo skrb, spoštovanje in občutek odgovornosti do sreče in pravice drugih ljudi. Skrb izražajo s pri-
jaznosljo, z usmiljenjem, dobrodelnos-tjo in s pazljivostjo. . Ob kršenju moralnih pravic se morajo odzvali z negativními čustvi, kot so prezir, sram, krivda, ogorčenost in strah.
Nekateri otroci se rodijo z izrazitejšo em-patijo kot drugi. Raziskave po većini ne kažejo večjih razlik med sočutnim veden-jem dečkov in deklic. Dečki so na splošno enako pripravljeni pomagati kot deklice, le da so bolj nagnjeni k fizični pomoči, medtem ko so deklice bolj vešče psihološke opore. Prijaznost in pozornost sta del otrokovega genskega zapisa, žal pa zbledita, če ju ne negujemo. Če želite, da bi bili vaši otroci bolj sočutni, skrbeči in odgovorni, morate to pričakovati od njih.Postaviti morate trdna življenjska pravila in ne smete odstopati od njih. Od svojih otrok morate zahtevati, da so odgovorni. Že triletni otrok lahko pospravi za seboj in tudi pomaga pri preprostejših oprav-ilih. Domača delà in odgovornosti naj se z leti množijo in širijo in naj ne bodo povezana z žepnino ali nagrado. Če bi radi vzgojili pozornega, obzirnega in odgovornega otroka, morate narediti nekaj povsem preprostega: ne omejujte svojih pričakovanj. Lahko je biti popustljiv, lahko je pospraviti otrokovo posteljo ali narediti domačo nalogo namesto njega. Starši, ki želijo vzgojiti bolj odgovornega otroka, morajo sami postati bolj odgovorni, nato pa lahko premagajo tudi prepričanje, da razvajanje ni škodljivo. Seveda je.
Sociologi si čedalje podrobneje ogledujejo spremembe, ki so se v minulih treh de-setletjih zgodile v vzgoji otrok. Ugotavljajo, da se imajo naši otroci vedno slabše - kljub našim najboljšim namenom. Čeprav jim dajemo vedno več, namenjamo čedalje manj časa dejavnemu odnosu z njimi. Medtem ko smo stopnjevali njihovo samo-spoštovanje s pohvalami in pozornostjo, smo popuščali v disciplini in nižali pričako-vanja. Tudi stres in nelagodje sla enako pomemben del človeškega izkustva kot Ijubezen in skrb. Če bomo sprejeli nauke preteklosti in spremembe, ki jih bo zagotovo přinesla příhodnost, bomo v enaindva-jsetem stoletju vzgajali otroke, ki bodo zagotovo uspeli.
Nancy Vake
J-iteratura: Čuslvena inteligcnca olrok (Shapiro -Lawrence)
Majhni otroci in majhni dolgovi dajo veliko opraviti.
PREŠERNOVO LETO SMO DOSTOJNO OBELEŽILI
j-^/eto 2.000 je Prešernovo leto, saj v njem praznujemo dvesto-letnico rojst-va našega največjega pesnika. Člani trzin-skega KUD-a so sprva napovedovali, da bodo sami pripravili gledališko predstavo na to temo in čeprav jim do kulturnega praznika to ni uspelo, so se vseeno dobro odrezali, saj so pripravili prijetno proslavo, ki se je ne bi sramovali tudi v zahtevnejših okoljih. Kot verjetno na večini tovrstnih proslav v Sloveniji se je tudi trzinska proslava v petek, 4. februarja, začela s Prešernovo in našo Zdravljico, nekoliko neo-bičajno je bilo le to, da jo je zaigral kvintet violončel. Obiskovalci, ki jih je bilo to pot na proslavi presenetljivo veliko, pa so ta način intoniranja državne himne pozdravili z bučnim aplavzom.
Župan Anton Peršak je v svojem govoru spregovoril o veličini Franceta Prešerna in njegovega delà. Potegnil je nekaj vzpored-nic s sedanjostjo in opozoril še na druge umetnike, ki so v preteklih stoletjih oblikovali slovensko kulturo in življenje našega naroda. V kulturnem delu so se nato izmenjavali reci-tatorki Urša Mandeljc in Mirjam Štih 1er
skupinica mladih violončelistov iz Domžal s svojo mentorico. Izbor melodij, ki so jih mojstrsko zaigrali je bil prav pester in zanimiv, saj so se odločili za več znanih in veselih skladb, kar je v prireditev vnašalo tudi prijetno razpoloženje. Saj, zakaj pa naj bi bili na kulturnih predstavah vedno samo zadržano resni in "poštirka-ni", kultura je tudi veselje in prazniki naj bi prinašali ludi radost nad življenjem. Slovenska narava je tudi vesela. Mirjam in Urša pa sta z než-nima dekliškima glasovoma v Prešernove romance, balade in sonete, ki sta jih brali pos-lušalcem, vnašali něžnost, za-sanjanost in romantična čust-va. Ob njunem branju je bilo mogoče podoživljati Prešer-nova čustva, ko je koval rime, njegovo trpljenje, radost in Ijubezen.
Ob koncu prireditve je obiskovalce prijetno presenetil predsednik KUD Franc Kotar Trzin Jože Štih, ki je odhajajočim s proslave ob vratih ponujal fige iz velikega slamnatega jerbasa.
Doktor fig, kot so v njegovih časih otroci klicali dr. Franceta Prešerna, je še enkrat stopil pred nas s svojo človeškostjo in toplino.
22
odsev I odsev
23
BRflLC
ODSEVU
KULTURNI PRAZNIK BREZ ZASTAVE
Na kulturnem domu, na kulturni praznik brez zastave.
Tovariš "Franc Kotar", zbudi se že!
Franci Kurent
1/
akorkoli že, bodimo še laki pri-§ ^^»vrženci in ljubitelji zime in relativno dragih, zimsko - rekreativnih športov, nas vsa zadeva prične kar malo utrujati. Predvsem finančno, kajne? Kajti komaj smo se rešili novega leta in poštenih trgov-cev, ki so nas stiskali za vrat in oskubili do zadnjega tolarja, že so tu najrazličnejše agencije, ki prisegajo, če je potrebno, celo pri Bogu in pri svojih otrocih, da so naj-boljši, najcenejši in sploh naj ... In samo en napaćen korak vam še manjka in postali boste prava zguba, če se ne odlučite žanje in ne greste z njimi na smučanje v Švico, Francijo ali vsaj v italijanske Dolomite. No, seveda je bila in bo odločitev vedno samo na vaši strani. Ampak! Ampak odločitev mora biti prava, se ve! Za nas, navadne zemljane, pa se prava rekreacija šele začne. Saj veste, tisto obrezo-vanje dreves in trte v sadovnjaku, štihanje na vrtu, pospravljanje okoli hiše, delà kar naenkrat ni ne konca ne kraja in koliko se nabere odvečnih, nepotrebnih stvari! In tu, drage moje dame in gospodje, nastane velik problem. Kam s spomladanskimi od-padki. Prenekateri so ta problem pridno reševali že skozi vso zimo in niso čakali na pomlad in tako so spretno zapolnili z izrab-Ijeno belo tehniko in ostalo šaro najlepše kotičke našega majhnega Trzina. Nekatere seveda pa to delo še čaka. Drugi, ki pa ho-čejo imeti stvar že malo bolj organizirano in so tudi močno prepričani, da njihova od-večna ropotija ni problem njih samih, temveč širše lokalne skupnosti, bodo upraviče-no in že z malo visokim glasom telefonirali na občino, da naj jim že končno nekdo, pa če je potrebno, tudi župan sam, takoj odpelje njihovo nesnago izpred njihovih hiš. Vidite, tako se to delà! Ne pa tako, kot nekaj tistih bebcev in kretenov, ki z laslnimi pre-voznim sredstvi v popoldans-kem času ali pa v soboto do-poldan vozijo smeti in odveč-no kranio na deponijo v Dob pri Domžalah, se ve. Vidite, in tako bo tale naša trzinska pomlad prav zaradi vas še
VESTICKE IZPOD ZAROMETOV
bolj zanimiva, kajti, kajti prav zaradi vas, ki packate po obronkih Trzina, bomo morali organizirati jn seveda tudi sodelovati pri čis-tilni akciji. Če vas slučajno kdaj zalotimo pri takem ne preveč čast-nem delu, morate vedeti, da boste naslednjič prav Vi sponzor čistilne akcije. Nivo kulture ne pozna meja. Tako! Imeli pa bomo v Trzinu, moje drage dame in gospodje, še eno, lepšo, bolj prijazno kulturno akcijo, tisto pravo, ki tudi sliši na pomlad, vendar ne na kakršno si že bodi pomlad, temveč tudi sicer s točno dolo-čenim namenom. In to je (tu nekje bi morale biti fanfare, se vam ne zdi?) naša prva - postala naj bi tradicionalna - Trzinska pomlad. V dveh mesecih, to se pravi v maju in juniju, naj bi se za konec ted-na (predvidoma naj bi bila to sobota dopol-dan) na različnih koncih Trzina dogajale kulturne prireditve. In sicer: ulične gledališke predstave za otroke in tudi odrasle, predvsem pa bo zelo pestrá glasbena scena; po-slušali bomo godbe, rock bende, simfonični orkester... Upajmo, da bo za izvajalce vřeme ugodno in da ne bo nič odpadlo. In kot sem že omenil, naj bi te sobotně prireditve potekale pod naslovom Trzinska pomlad, in dovolil si bom, da ponovim tudi še enkrat, ta kulturna prireditev, ki bo potěkala dva me-seca, naj bi postala naša - torej trzinska -vsakoletna tradicionalna prireditev, seveda v sklopu občinskega praznika. Vse prireditve pa imajo en sam cilj, želijo si čirn večjega obiska in tu boste kot akterji nastopali vi, samo od vas je odvisno, moje drage dame in gospodje, ali se bo ta naš pomladni projekt přijel in ga boste sprejeli za svojega.
Upajmo, da bo tako!
No in na tem mestu vas moram prav zares pohvaliti, kajti tako na koncertu gospe Ane i Pusar Jerič, kot na občinski proslavi ob
kulturnem prazniku ste s svojo prisotnostjo vnesli tisto prijetno vzdušje, ki ga potrebu-jejo vsi akterji představ - polno dvorano. Torej kot vidite se nam obeta v tem težkem letu prav prijetna pomlad, pa čeprav, kot veste, so ga že imeli nekateri prerokovalci za odpisanega. Ampak mi se ne damo! In kaj se dogaja na KUD-ovski sceni. V zadnji številki Odseva sem napisal, da išče-mo (nujno) mlade, nadarjene in to popol-noma tehnične tipe, ki jih veselijo: mešalne mize, reflektorji, mikrofoni ... In napisal sem ludi telefonsko številko 041-352-113. Tvoj klic ne bo zastonj - plačal ga boš - vendar pa boš mogoče délai tisto, kar te že ves čas veseli, pa za to trenutno nisi imel možnosti. Torej potrebujemo tehnika. Pokliči!
Seveda pa se na KUD-ovski sceni dogaja še marsikaj. Urša in Mirjam delata s šol-sko mladino predstavo po naročilu in to o krompirju. Malo več krompirja, v prene-senem pomenu seveda, pa bi potřebovali predvsem člani teatra CIZAMO, ki se trenutno nahajajo v ustvarjalni krizi. V sodelovanju z društvom prijateljev mladine pa bomo med zimskimi počitnicami (torej ves teden) imeli v dvorani gledališko delavnico, ki ju bosta tudi tokrat vodili Urša in Mirjam. Z Uršo pa se že tudi dogovar-jamo o pripravi proslave za materinski dan. Vidite, moje drage dame in gospodje, dolgčas nam res ne bo. Verjemite! In kot vedno za vse vas, ki ste se prebili do konca vestičk, lep gledal-iški pozdrav. Ne pozabite, da je pred vami pustovanje, našemite se!
Jože Štih
KULTURA PA TAKA
10 Mogetove komisije, ko zaslišanca niso snemali. Žal nobene-ga opravičila od državne sekretarke, po moje pa je delavec dobil še povišico plače. Mislim, da je v privátném sektorju in div-jem zahodu Evrope - drugače.
Ob kulturnem prazniku bi lahko enkral kot alternativo čitali slovensko slovnico, prebra-
11 odlomek zgodovinskih dejanj, kako so Američani po pristanku na Luni prvo zapiči-li njihovo zastavo. Tudi v Berlinu, ko so ga osvobodili Rusi, je kmalu zaplapolala njihova zastava. Tudi to je kultura ali njen del.
Občinska zgradba v Trzinu pa je izgledala ob prazniku tako, kot kaže priložena fotografija, posneta 8.2.2000 ob 11. uri.
Trzinec ali Trzinčan Jože Seljak
ga pokazala pisateljica Světlana Makarovič. Velik problem pa je z našo heraldiko. V Trzinu sprejemamo grb in zastavo, in upam, da naši občinski veljaki ne bodo naredili napake, kot jo je naš parlament. Ne vem, ali je naš župan že bil parlamentarec, ki je potrdil slovensko zastavo. Enkrat je grb zgoraj, enkrat spodaj, enkrat levo, drugič desno. Ko pa zastava visi, se enkrat začne od leve proti desni z belo ali pa z napačno, rdečo. Vem pa, saj sem videi, da zadnji dve leti na volišču v Trzinu pred šolo ni visela nikoli pravilno. Tudi po vsej Sloveniji zelo pogosto ne visi pravilno. To pa se je zgodilo pred leti tudi na predstavitvi olimpijskega nasto-panja treh dežel, mislim, da je bilo v Beljaku, kjer je bil prisoten zu-nanji minister in je napako mirno prenesel. Tudi na prvi občinski proslavi ob kulturnem prazniku je imel župan svoj govor ob napačno (stransko) obešeni zastavi. Glej Odsev, februar 1999. Praznik se praznuje na predvečer ali na sam dan praznika. Žal v Trzinu ne. Po nekem odloku nekoga, ne vem, jaz pravim župana, ker je on govornik in razpolaga s svojim privatnim časom, pa v razmiku treh ali štirih dni. Potem se pošlje obvestilo, da je v Odsevu napaka. En dan pred proslavo morajo trzinski poštarji drugič na pot in vsem dostaviti obvestilo o pravem času proslave, da župan ne bi govoril v prazni dvorani. Pošto pa plačajo davkoplačevalci. Tudi obvestilo je format A4, skoraj za diplomsko nalogo. Kje je ekološka osveščenost, gorenjska »šparov-nost« (Trzin je na Gorenjskem)? In tudi re-balans občinskega proračuna je povećan v postavki za pisarniški material za par pro-centov preveč.
Tudi sam sem hodil v osnovno šolo in da sem jo naredi!, je morala mama nesti nekaj kil sálám v šolo. Toda toliko napak vseeno ne bi naredil, kot jih je v tem obvestilu. Ponedel-jek, petek, župan, vse pisano z veliko začetnico. O vejicah in pikah ne bi pisal, ker še sam ne vem, kako in kje. Morda o klicaju za besedo vabljeni, ne vem, vendar se mi zdi tako obvezujoče - prisiljeno Vabljeni!
Neko izgovarjanje, da so pozabili ali napisali v naglici, je žaljivo za državljane. Na misel mi še vedno prihaja zadnje de-
^r nastankom nove Države Slove-nije je le-ta dobila tudi svojo himno, zastavo in vse ostalo, kar pripada državi. Dobila je tudi novo razporeditev občin. Državni aparat se širi in širi. Tudi Trzinci smo se odločili za razmnoževanje državne administracije in tako izglasovali novo občino. Volili smo župana, kupili fikus in avto-mat za kavo in začeli z novo občino. Obljube župana, da bo dělal v korist občine Trzina, Trzincev, pa so se kmalu potopile. Obljube o dobrem gospodarjenju z denar-jem davkoplačevalcev so se tudi potopile v Pšati.
Država je postavila tudi državne praznike. Ti pa so za večino nedelavni. Ljudje - državljani za državne in cerkvene praznike pospravijo hišo, nakupijo hrano in praznu-jejo. Ob praznikih postavijo mlaje in izobe-sijo zastave (državne, politične ali občin-ske). Žal Občina Trzin tega ne delà. Za vse tri následuje praznike: dan reforma-cije, 31.10., dan samostojnosti, 26.12., in kulturni praznik 8.2. ni izobesila na občinski zgradbi ničesar. Res, da tudi zelo malo Trzincev na svoje hiše izobesi zastave. Toda župan bi moral na svojem delovnem mestu imeti izobešene simbole države. Spomnim se nedemokratičnih let, po pet-desetih, ko so upravljavci dobili zaporne kazni za to protidržavno dejanje. Moj oče je dobil tri dni zapora za trdo kuhana jajca. Bil je kuhar v bolnici v Ljubljani in po ne-deljskem razporedu je bila hladna večerja: salama, sir in jajca. Tisto nedeljo pa je bila slučajno velika noč in za trdo kuhana jajca so mislili, da so pirhi. Kot protidržavni element je oče tako dobil tri dni zapora. Malo smešno, toda resnično. Koliko dni bi moral naš župan takrat sedeti v záporu? Res, kultura državnega aparata je smešna. Praznujemo obletnico smrti velikega pesni-ka. Podeljujejo se nagrade upravičencem in neupravičencem in letos je ta odnos do te-
KONCERT, KAKRŠNEGA ŠE NI BILO
TURISTIČNI PODMLADEK IZ OSNOVNE ŠOLE TRZIN NA TEKMOVANJE
Osnovna sola Trzin je ena od 110 šol iz Slovenije, ki bodo tekmovale na 14. festivalu Turizmu pomaga lastna glava "Slovenija - dežela dobrot".
Pod mentorstvom Anemarije Šilar, članice Turističnega društva Trzin, in ob podpori delavcev Osnovne iole Trzin je 7-članshi turistični podmladek připravil razishovalno nalogo na temo KROMPIR.
Predstavitev izbrane teme bodo udeleienci dopolnili z razstavo in odrsko predstavo. Slednjo bodo pripravili šolarji iz dramske skupine KUD Franc Kotar Trzin.
Sicer pa je tema "krompir" med učenci - seveda na pobudo učiteljev - sproiila zanimive ideje za likovne, literarne in tudi tehnične izdelke.
Območno tekmovanje za OŠ Trzin bo 10. marca v osnovni ioli Rodica, šole z največ točkami iz vsakega od 12 območnih tekmovanj pa se bodo uvrstile na republiško tekmovanje.
Več o tekmovanja in dejavnostih v OŠ Trzin na temo Krompir bomo predstavili v naslednji številki Odseva.
Verjetno že veste, zakaj gre. Pravzaprav bi lahko dejali, da gre tokrat za prvovrsten zgodovinsko - kulturni dogodek. V polni trzinski cerkvi sta se nam predstavila dva vrhunska umetnika: sopra-nistka ga. Ana Pusar Jerič, na orglah pa jo je spremljal g. prof. Andrej Jare. Takoj na začetku, ko sta se nam umetnika predstavila, pa je imel krajši nagovor trzinski župnik g. Pavle Krt. In potem ni bilo nič drugega kot samo glasba, glasba, glas-ba ... Samo resnično pravému umetniku uspe ustaviti čas. In sopranistki Ani je to uspelo. Občutek sem imel, da se hoče njen glas, ki je napolnil trzinsko cerkev, prebiti celo skozi meter debele stene, toliko ener-
gije je bilo v njein. Za poznavalce naj našte-jem samo nekaj del, ki sta nam jih umetnika izvedla : H. Purcell - Dido in Enej - arija Dido, B. Ipavec - Ce na poljane rosa pade, F. Schubert - Ave Marija, G.F. Handel -Eternal Source in še mnogo drugih. Seveda pa nam je tudi uspelo, po uradnem delu pro-grama, s ploskanjem iztržiti še nekaj te pre-čudovite glasbe. No in na koncu se je za ta nepozab-ni večer, v imenu vseh pos-lušalcev, naši sokrajanki, glasbeni umetnici, zopet zahvalil g. župnik. Hvala vam, ga. Ana za ta preču-doviti večer. Bilo je pre-prosto, lepo. Da smo lahko doživeli ta prijeten večer, pa se moramo zahvaliti organizatorju
tega koncerta: TUR1STIČNEMU DRUŠTVU TRZIN. Veliko piko na i pa je postavila ga. Iva Dolenc, ki je doma za goste večera pripravila, po njenih besedah »skromno ve-čerjo«. Kot vse tisti večer, je bilo tudi to na visokem nivoju.
Jože Štih
BRALC
5em studentka Visoke šole za turizem v Portorožu, stalno bivališče pa imam v Trzinu. Pred kratkim smo imeli v okviru študija seminarsko nalogo na temo Turizem v kraju, kjer živimo, v luči novega Zakona o pospeševanju turizma, s posebnim poudarkom na uveljavitvi LTO - lokalne turistične organizacije. Článek v Odsevu, objavljen ravno takrat na to temo, mi je služi! kot korišten vir za seminarsko nalogo, poleg pridobljenih dodatnih mnenj v razgovorih z našimi po-membnejšimi turističnimi strokovnjaki. Dodala sem še svoja osebna gledanja, ki jih s tem prispevkom želim deliti z vami:
Za Trzin vidim nemajhne možnosti za us-pešen razvoj turizma, tako glede na lego, ki že sama po sebi zagotavlja stekanje močnega prometa, kot zaradi značilnosti umirjenega (zaenkrat še) zelenega kraja, ki pa s svojim obrtno-industrijskim centrom ponuja ludi možnost poslovnega in kong-resnega turizma.
Trzin ima tudi možnost razvoja eko-turiz-ma in ostalih podvej, ki postajajo ob osveš-čanju ljudi čedalje bolj priljubljene. Starejše hiše so nadvse pomembne, saj izražajo našo zgodovino in predstavljajo »dušo« nekega kraja. Nujno je spomeniško varstvo in revitalizacija, že zaradi spoštovanja do tistih, ki so tu živeti pred nami. Taki pom-niki tudi vodijo k večji povezanosti sedanjih krajanov, zaradi občutka nečesa skupnega, turisti pa cenijo kraje z izkazanimi globo-kimi koreninami.
Vendar je Trzin kljub vsemu prešibka občina, majhna in neprepoznavna, da bi ustre-zala vsem pogojem Zakona o pospeševanju turizma - denimo na primer glede števila prenočišč. Možna rešitev bi bila v združe-vanju turističnih zmogljivosti s sosednjimi občinami, ki so že bolj uveljavljene v turizmu ali imajo večje tovrstne možnosti. S tem bi se že približali izpolnjevanju pogojev za »turistično območje - npr. Trzin - Mengeš - Domžale. Tudi finančno bi bili moč-nejši ter prepoznavno uspešnejši, ker bi na celovitejšem območju našli več turistično zanimivih značilnosli. Lokalna turistična organizacija ima sicer večji pomen za gospodarsko rast občine, vendar bi prevelika razdrobljenost z mnogo majhnimi LTO razmere na trgu še poslabšala. Zaokrožena tunstična območja pa so lažje obvladljiva, ponudbeno uspešnejša in močnejša. Naglo širjenje Trzina ste že v Odsevu označili za morebiten problem in ponudili •zvrstno rešitev - da je »treba poskrbeli za
boijšo izrabo za pozidavo že namenjenih zemljišč« - kajti če ne bomo bolj premišljeno krčili zelenih površin, bomo prepozno ugotovili, kako smo zapravili naše najboljše adute in bogastva.
Naj natrosim še nekaj svojih idej in misli »kar tako«:
- v IOC Trzin bi, recimo, lahko zgradili nek nastanitveni objekt, v bližini gozda, s ponudbo organiziranih izletov na okoliške izletniške točke, vključno z vožnjo s kočijo po gozdu do gradu Jable in še kam (primerno za seniorski turizem).
- Uredili bi zaščiteno območje oz. »zeleno cono« za živali in rastline, kjer bi obisko-valci lahko opazovali ta naš bogati ekosistem, ne da bi ga uničevali. Na drevesa bi postavili lične »hiške« - ne za lovske pre-že, temveč za bolj goreče opazovalce na-rave.
- Čas je že za ureditev malih peskovnikov za pasje iztrebke oz. pasje WC-je.
- Povećajmo prepoznavnost Trzina z lastno himno »Trzinka« - malodane vsi Slovenci jo poznamo - pozdravne table ob vstopih
Nova štiripasovni- ^ ca povzroča, da Ol se še tista dva turista na teden, ki
sta se prej ustavila v Trzinu, z užitkom odpeljeta mimo. Ponovno moramo pos-krbeti za zastoje - tokrat s tablami in neonskimi napisi sredi ceste, ki vabijo na okusne malice in večerje v Trzinu. Med čakanjem v koloni bo marsikomu začelo kruliti v želodcu ... Popišimo in registrirajmo vse trzinske pse, včlanimo jih v TPF (Trzinski pasji forum) in izzovimo ostale občine na tekmovanje, katera še premore 1,2 psa na prebivalca ...
Pod nujno objavimo javni razpis za ta-kojšnje odpiranje še 50 - 100 barčkov in bifejčkov, ki jih krvavo potrebujemo ...
Le še pomanjšan Eifflov stolp nam manjka, pa bomo lahko objavili svoj slogan: Trzin - mesto svetovnih čudes - egip-čansko piramido, angleški London Pub, italijansko-španski Di Mattia pa že ima-
v Trzin pa naj kažejo smehljajočo se podobo vrle Trzinke, ki sedi na dimniku in maha v pozdrav.
- Nevsakdanjost se dobro prodaja - zakaj si ne bi izbrali svoje zaščitne, zelene barve, ki bi namigovala, da imamo več zelen-ja kot ostale občine. Na vpadnicah v občino bi zeleno prepleskali kar asfalt...
- Uvedimo »trzinske vikend-pakete« za pos-lovneže, ki sicer ostajajo v Ljubljani: izra-bimo fizioterapevtske centre, zajtrke iz trzinskih pekara, savne, trim stezo ...
- Še vedno so iskani noćni klubi in diskoteke, zlasti koncem tedna. Klub mora biti vabljiv, estetski, program pa pester in ne-vsiljiv.
... In pa še predlogi za ljubitelje črnega hu-
morja:
Prepričana sem, da ima mnogo mojih soobčanov obilico idej, od katerih bi se dala marsikatera hitro in enostavno ures-ničiti. Trzin bi tako pričel dobivati dih življenja.
Odsev naj uvede stalno rubriko fotografij na načelu »skrite kamere«, ki ne bi kazale le na naše vsakodnevne napake, pač pa tudi na pozitivne primere obnašanja občanov in pohvalnih prizorov iz našega okolja.
Prvi korak pri načrtih za prihodnost je, da strategijo delamo skupaj, vsak posa-meznik pa naj nekaj vloži v to - s tem se povezujemo in se trudimo za skupni cilj vseh - živeti v prijetnem in zanimivem kraju.
Urška Majdič
ENODNEVNA SMUKA NA CERKNEM
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN
vas vabi na
Zima je tu, snega je dovolj, sobota je delà prost dan. In kaj lahko člověk počne na tak dan? Ena izmed možnosti je prav gotovo smučanje.
DPM Trzin je 22. 1. 2000 organiziralo enodnevni smučarski izlet na smučišče Cerkno. Več kot 40 mladih se je udeležilo tega izleta ter se že navsezgodaj zbralo pred osnovno šolo v Trzinu. Smučke, 'borde', nahrbtnike in še ostalo opremo so zložili v avtobus, si poiskali prime-
ren sedež ter se že peljali na nori enodnevni izlet.
Vreme ni bilo ravno takšno, kot smo pričakovali. Izgleda, da se je mati narava odločila za slab dan ravno na naš smučarski izlet - no,
samo da je bilo prej in pozneje vreme kristalno jasno in sončno. © Ampak tudi vreme nam ni moglo pokvariti težko pričako-vanega dne.
Med smučarji je bilo tudi okrog
Tanja Turk
* Fotografije smo si "izposodilí" iz predstavitvene-ga prospekta smučišča Cerknica.
15 osnovnošolcev, za katere so poskrbeii Aleš Kosmač, Peter Pelan in Tomo Burger. Ja, pod takim vodstvom pa je res vsaka skrb odveč.
Eni so smucali, drugi bordali, tretji počivali v najbližji gostilnici ... in dan je bil kmalu naokoli. Vendar nam bo ostal prelep spomin na ta dan in up-anje, da se bomo mladi večkrat družili na podoben način.
pufTomnic
kdaj: V soboto, 04.03.2000, ob 20.uri
kje: v prostorih KUD-a TRZIN
MASKE IMAJO PROST VSTOR NAJ BOUSE MASKE BODO NAGRAJENE.
VABUENI!
'SONCKi' NA DOBENU
ruuuuuu, tuuuuuu ... že zvoni na mojih vratih. Ura še ni niti deset zjutraj in nekaj majhníh možičkov in deklet že stoji pred mojimi vrati. V nahrbtnikih imajo polno hrane in pijace. V popolni pripravljenosti že komaj čakajo na odhod na Dobeno.
Mojca, naša nova prostovoljka, se je prav tako udeležila tega kratkega izleta in skupaj smo potem odšli na potep skozi trzinski gozd. Smeh, veselje in dobra volja so nas spremljali na poti do cilja.
Takoj ob prihodu so otroci odložili svoje nahrbtnike ter iz njih vlekli razne dobrote, s katerimi so si napolnili želodčke in prišli do nove energije. In kaj sedaj? Najbolj nav-ihani in 'glavni' član Sončkov je dal idejo o sankanju. Seveda se je ideja vsem zdela odlična in že so se pognali v tek, vendar so se hitro ustavili, saj so opazili, da nimajo sank. To ni predstavljalo velikega problema za iznajdljive male glave. Stopili so do lastnika gostilne, ga lepo pogledali ter prosili za kakšen polivinil. Seveda take prošnje
ni mogel zavrniti in ni minila minutka, ko so se otroci že sankali po sosednjem hřibu. Prisrčen in glasen smeh je odmeval naoko-li, vse dokler obleke niso bile preveč mokre.
Sonce se je počasi skrilo za oblake in čas je bil, da smo se odpravili proti domu. Krásen sobotni dan je bil za nami in sedaj nam samo še preostane odgovor na vprašanje 'Kam gremo pa naslednjo soboto?'
Tanja Turk
ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE PRUŽINA MRAVUICE TRZIN
TABORNISKA ČAJANKA
Á—' onovno se je zgodila. Kaj? Tabor-A niška čajanka seveda, Tokrat še posebej zabavna. Čajanka je namreč tradicionalna taborniška prireditev, ko se tabor-niki poveselijo. Ne manjka čaja, piškotov in taborniških družabnih iger. Dan D je bil 17. Decembra, in to ob 16. uri. Tokrat so čajanko pripravili in vodili taborniki Duhci iz petega razreda pod dirigentsko palico velikega misleca, duhovnega vodje in zvezde modnih pist, vodnika Roka. Vse se je začelo z otvoritvenima govoroma načelnikov obeh družin, temu je sledilo
petje taborniške himne. Nato so vajeti v roke vzeli Duhci. Ti so za vsak vod pripravili določeno zabavno igro (petje, pantomima, oponašanje živali, improvizacije ...), ki jo je moral vsak vod kljub zgražanju opraviti. Seveda pa je imel tudi vsak vod pripravljeno svojo posebno točko (skeči, kvizi, petje ...). Pri tem so se najbolj izkazale Hude bejbe, tábornice osmega razreda, ki so pripravile tekmovanje v stari podalpski disciplini - jodlanju. Za to prestižno lovoriko so se lahko potegovali samo vodniki. V oštri konkurenci si je zmago izbori! načelnik GO družine Boštjan Sirnik (čestitamo!!!). Po tem smeha
polnem tekmovanju pa je sledil še najbolj pričakovani del večera - sproščeno druženje ob plesni glasbi, po domače disko.
Najbrž ni potrebno razlagati, da se je čajanka zavlekla dolgo v noč. Luči so se priž-gale ob 18. uri in s tem naznanile konec čajanke. Starši so na žalost vseh prisotnih prekmalu prišli in odpeljali razposajene udeležence čajanke. A duh čajanke še živi in če dobro prisluhnete ...
Vodnik: Rok Kosec
Alpinistični odsek Mengeš pri PD Janez Trdina Mengeš bo organiziral
plezalno/alpinistično šolo.
Vodja šole bo alpinistični inštruktor Marjan Kovač.
Vse interesente vabimo, da se oglasijo dne 1. ali 8. marca 2000 ob 20. uri v prostorih društva na Kolodvorski ulici 2a v Mengšu (kletni prostori). Tisti, ki jim termina ne odgovarjata, se lahko oglasijo tudi vsak torek ali četrtek od 19. do 20,30 ure v osnovni šoli TRZIN, kjer imajo člani AO Mengeš redne treninge na plezalni steni.
Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na tel. GSM 041 219 803 (Marjan Kovač) ali po elektronski pošti kovac2000@siol.net.
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
ČLANARINA VLETU 2000
Članarina:
I-6.000 SIT
B
-1.400 SIT
C-
Članarina primerna predvsem za gornike z vtšjimi ambici-jami - obiskovanje tujih gora. Najpomembnejši ugodnosti tega članstva sta kritje stroškov reševanja v evropskih gorah in brezplačno preiemanje revije Planinski vestnik
To članarino plačujejo vsi starejši od 18. let. Glavne ugodnosti pa so popusti v planinskih postojankah, kot |ih dolo-ča Pravilnik o upravljanju planinskih postojank ter nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti ali nezgodne smrti v času, ko se ukvarjajo s planinsko dejavnostjo
C člani so mladi do dopolnjenega 18. leta in redni študen-600 SIT tje (j0 dopolnjenega 25 leta starosti. Imajo iste ugodnosti kot B člani.
É£
QHG ER
PD TRZIN
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
VIRTUALNA RE/NIČNOJT?
L
BLAMAŽA PLANINJKEGA DRU/TVA
Ě § trzinskem planinskem društvu On-ger je med gorniki in tudi med Trzinci sorazmerno dosti slišati. Društvo ima nekaj odmevnih akcij in prizadevnih posameznikov, vendar v zadnjem času, iz takšnih ali drugač-nih razlogov, vsebolj vegetira, kar še zlasti velja za njegov upravni odbor. Res je, da zelo dobro deluje mladinski odsek, da je društvo dokaj dobro zastopano v občinskem merilu in da njegovi člani še vedno redno izvedejo že utečene društvene akcije, vendar te akcije le ne vnašajo zadostnega življenja v društveno mrtvilo. Število članstva upada iz lela v leto, društveni vodniki, ki sicer dokaj redno zaha-jajo v gore, tja vodijo več ali manj zaprte prijateljske družbe, nikjer pa ni videti novih moči, ki bi zamenjale že "iztrošene ali izpete" "stare" ljudi v vodstvu. Tokratni občni zbor, ki bi moral biti volilni, pa je izbil sodu dno. Na redno letno skupšči-no društva je prišlo le kakih 20 udeležencev, pa še od tega je bila skoraj polovica gostov, ki so prišli čestitat in izrazit občudovanje "us-
pešnemu" društvu. Kaj kmalu pa se je zapletlo. Izkazalo se je, da ni bilo pripravljenih uradnih predlogov za novo vodstvo, zato so morali udeleženci svoj sklep o razpustitvi sta-rega vodstva preklicati in dosedanjemu up-ravnemu odboru društva naložiti, da v treh mesecih znova skliče volilno skupščino društva. Na plan pa so prišle še druge pomanjklji-vosti in nezadovoljstva, tako da so sestanko-valci po dobrih dveh urah zelo slabo razpolo-ženi zapuščali dvorano. Bili so celo tako po-parjeni, da niso niti zaploskali ob županovem govoru, skoraj pozabili pa so tudi sprejeti sklep o višini letošnje članarine. Vse kaže, da se bodo morali trzinski planinci resno vsesti in razčistiti nekaj zadev. Društvo ima vsekakor dobre temelje, škoda pa bi bilo, da z nepremišljenostjo in slabo pripravljenos-tjo pokvarili tisto, kar so dobrega naredili v minulih letih. Z znano planinsko trmo in trzinsko odločenostjo bi trzinski planinci lahko potrdili in še povećali ugled, ki ga njihovo društvo še uživa.
Niko Sekirnik (p.s. naslov v urednišlvu)
Ker prihaja v organizaciji predavanja Tomaža Humarja do nekaterih nepredvidljivih stroškov, smo se v MO odločili, da vstopnino, ki je nismo povišali že od pričetkov organiziranja predavanj pred tremi leti na dan predavanja dvignemo na vsaj približno konkurenčno višino. Cena vstop-nice v předprodají se ne bo spremenila.
etošnji občni zbor je presegel vsa pričakovanja. Že petnajst minut pred šesto zvečer so bili zasedeni vsi stoli v avli OS Trzin, ob 18. uri pa so bila na voljo le še stojišča v 'komori' za dežurne-ga učenca. Zamudniki smo se tako morali zadovoljiti z opazovanjem s stopnišča. Sloneli smo, z očmi in uhlji prilepljenimi na vmesno šipo, zato zagotovo nismo vsega videli in slišali. Se že vnaprej opravičujem! Seveda pa nam je bil v veliko oporo pri spremljanju dogajanja lepo natisnjeni dnevni red občnega zbora, ki so ga zagreti planinci delili že na parkirišču. Takoj ob šesti uri se je občni zbor začel. Ogledali smo si kaseto z najnovejše trzinske planinske odprave na Kilimandžáro. Sledila so poročila predsednika in predstavnikov sekcij in odsekov. Zglednost poročil je nekako sesul predstavnik mladih, ki je - 'luzer' pa tak - nekaj slresal na pamet. Na poročila ni bilo pripomb.
Sledil je pozdravni govor gospoda župana. Planince je opomnil, da je njihova sloga le prevelika in da je skrajni čas za kakšen konflikt, da bodo postali bolj 'trzinski'. Cenjeni občni zbor je njegove besede podprl s huronskimi vzkliki in ploskanjem. Županu je pač treba izkazati čast, ki mu pripada.
Slišali smo tudi pozdravne nagovore predstavnikov drugih društev. Izražali so navdušenje nad občnim zborom in vneto spraševali, če bomo letos imeli še kakšnega. Tako prijeten dogodek bi namreč kazalo ponoviti. Izčrpani od ploskanja županu tu nismo imeli več moči, a smo se z njimi vseeno strinjali.
Vse nadaljnje je teklo po pravilniku in brez zapletov. Izvoljeno je bilo novo vodstvo. Sledila je večerja. Že takoj tam so planinci začeli uresničevati županove besede. Bo že držalo, da se pri hrani vse začne in konča.
Očividec izza šipe
PREDAVANJI CIRILA VELKOVRHA IN XI LVA KARA
V zadnjem mesecu sta v Trzinu gostovala dva vidna predstavnika gorniš-kih predavatel-jev. Najprej je 2. februarja v župnijski cerkvi predaval Ciril Velkovrh, ki je představil sakralne objekte
ob Slovenski planinski poti. Predavanje sta skupaj organizirala župnija Trzin in MO PD Onger Trzin.
16. februarja pa je Patagonijo představil že kar legendami slovenski alpinist Silvo Káro. Silvo je zagotovo najboljši poznavalec Patagonskih Andov, zato nam je imel zares kaj povedati.
Ne smemo pa pozabiti tudi na razveseljiv podatek, da je predavanje obiskalo kar 110 ljudi - po preverjenih podatkih so prišli celo iz Maribora. In to izključno zaradi lega predavanja.
Ali se bo glavnim turističnim akterjem v Trzinu počasi posvetilo, da so lahko tudi takšna predavanja del turistične ponudbe?
EP
Ker bo imel alpinist Tomaž Humar eno izmed prvih multivizijskih predstavitev svojega izjemnega vzpona ravno pri nas in je zaradi tega pov-praševanje po vstopnicah tudi po okoliških (pa tudi oddaljenejših) kra-jih veliko, vam svetujemo, da si vstopnice zagotovite že v predpro-daji. Kupiti jih bo možno 2. marca med 20. in 22. uro v društveni hi-šici PD Onger Trzin (Ul. Rašiške čete 4), verjetno pa tudi v kateri od trzinskih trgovin - ta podatek bo napisan na plakatih.
IZLET PLANINCEV V SPANIJO
PD Onger Trzin bo lelos po več letih spet pripravilo potovanje v tujino in obisk tujih pogorij. Tokrat so si za cilj izbrali najvišji vrh celinske Španije 3.484 m visoki Mul-hacen v Sierri Nevadi in najvišji vrh Portugalske Torre v pogorju Serra da Estrela (1993 ni). Vrhova nisla posebej zahtevna, med potovanjem pa si bodo ogledali celo vrsto zanimivosti ter naravnih in kulturnih znamenitosti obeh držav. Potovanje bo trajalo 13 dni, od velikonoč-nega ponedeljka, 24. 4., do sobote, 6. 5. Ker je letos razporeditev praznikov izjemno ugodna, bodo za čas potovanja potřebovali le po 6 dni dopusta, listi, ki še hodijo v šolo, pa bodo potřebovali le 3 proste dneve. Potovanje bo sicer soraz-merno naporno, saj bodo prepotovali skoraj 8.000 km in bodo morali nekajkrat noč prespati kar med vožnjo v avtobusu, ki pa bo zelo udoben (50 sedežev, klima, hladilnik, video), največ-krat pa bodo prenočevali v šotorih. Med potovanjem se bodo najprej ustavili v Barceloni, kjer si bodo ogledali več zanimivosti, ki sodijo v zbirko Unescovih zanimivosti svetovne kulturne dediščine. Med drugim si bodo ogledali znamenito Gaudi-jevo katedralo Sagrada Familia, zanimivosti griča Montjuich, Poeble Espanjol -
špansko vas, ki prikazuje stile hiš vseh španskih pokrajin, Kolumbov spomenik in še marsikaj. V bližini Barcelone si bodo ogledali samostan Montserrat, zgrajen v zanimivem pogorju peščenjakovih stolpov. Samostan je znamenita romarska točka, znan pa je tudi po črnem kipu Marije in po deškem pevskem zboru. Planince bo pot vodila k idiličnemu mestecu ob sredozem-ski obali Castellonu, nato pa bodo obiskali Valencio in si ogledali tamkajšnje zanimivosti, med drugim čudovito katedralo, v kateri naj bi hranili tudi znameniti sveti gral. Pot jih bo naslednji dan vodila mimo Alicanteja in Murcie v Granado, kjer si bodo ogledali tamkajšnje staro mesto in še zlasti Alhambro - eno od naj-lepših palač mavrskih zavojevalcev Španije. Tam si bodo privoščili tudi večerjo ob zvokih kitare, kastanjet in pie-salcev flamenca. Nad Granado se dviga Snež-no gorovje Sierra Nevada z najvišjim vrhom El Mulhacen; če bodo razmere ugodne, se bodo nanj povzpeli med triurnim pohodom (avtobus pripelje skoraj na 3.400 m).
Pot bo izletnike nato vodila v Sevillo z znamenito katedralo, ki je bila sprva mavrska mošeja, po tem, ko so kristjani spet osvojili Španijo, pa so jo spremenili v katedralo in
je zdaj tretja največja katedrala na svetu. Tam si bodo potniki ogledali tudi znamenito trdnjavo Alcazar in druge znamenitosti, nato pa se bodo odpeljali proti Portugalski. Obiskali bodo Lizbono z njenimi zanimivostmi (stolp Belem, katedralo SE, utrdbo Castelo de Sao Jorge itn.) Zatem bodo obiskali eno najbolj znanih romarskih središč iberskega polo-toka Falimo, od tam pa bodo krenili v staro univerzitetno mesto Coimbre in nato v pogorje Estrela. Na najvišji vrh Portugalske se bodo pripeljali kar z avtobu-som, saj je na njem observatorij. Pot pa jih bo nato vodila v Salamanco in nato v El Escorial blizu Madrida, ki so si ga španski kralji izbrali za svojo rezidenco. Mimo Madrida se bodo nato podali še v rezidenčno mesto španskih škofov Toledo. Naslednji dan si bodo ogledali špansko prestolnico Madrid in tamkajšnje zanimivosti, kot so krljevska palača in muzej Prado. Iz Madrida jih bo pot vodila mimo Zaragose in Barcelone domov. Med potjo se bodo ustavljali še v nekaterih zanimivih mestih Provanse, ogledali si bodo ustje Rone - Camargue, kjer v močvirju živijo divji beli konji in črni biki, zatem pa si bodo ogledali še Nico in Monte Carlo ter se preko Italije vrnili domov.
Organizacija izleta, vožnja in vođenje bo
vsakega udeleženca veljala 600 DEM,
prijaviti pa se je mogoče pri predsedniku
PD Onger Trzin Rudiju Schossu. Ob
prijavi je treba plačati po 300 DEW na
osebo. ... a, ,
Miro Stebe
( ■ 1 ; . » t . . « * « c » 4 « .. « > . » » ♦ * ' n i u u >,M2K'f«r.(Í!
Poškodbe lahko spet pridejo na plan čez leta in v drugačni obliki
Za uspešno izvajanje omenjenih tehnik je potreben Ie visoko spe-cializiran zdravnik, specialist za novo manualno medicino, ki pozna, kako se telo odziva na vplive okolja in poškodbe. V vsakdan-jem življenju se skoraj ne zavedamo, da se posledice poškodb in udarcev, ki smo jih deležni ob vsakdanjih opravkih, v telesu lahko prikrilo akumulirajo in lahko pridejo na pian šele čez čas, in to kot precejšnja telesna težava. Ob manjših udarcih in poškodbah mišic, kit in kosti bolečine običajno hitro izginejo, zato jim ne pripisujemo več posebnega pomena, običajno pa gre pri tem le za zaščitno, t.i.negativno kompenzacijsko reakcijo. Določena mišica se skrči in tako obvaruje prizadeti del. Sčasoma se proces razširi še na sose-
dnje mišice in člověk bolečine sploh ne čuti več in zato pozablja na poškodbe, ki se nabirajo vse življenje. Vendar pa se bolečina, ki izgine ob pomoci negativne mišične kompenzacije, sčasoma povrne. Patološki proces začne čez čas premagovati negativno kompenzacijo in pojavijo se spontani bolečinski simptomi, katerih vzroka pacient ne more natančno do-ločiti, saj se posameznih poškodb ne spominja več. Le dobro usposob-Ijen zdravnik, specialist za novo manualno terapijo, lahko diagnosticira spremembe v telesu, ki so posledice negativne kompenzacije. Ni čudno, da v Fiziocenter Trzin prihajajo po pomoč Ijudje najrazličnejših struktur in starosti. Med pacienti so tako gospodinje, managerji, mladi vrhunski športniki in ne nazadnje celo zdravniki. Njihovih težav običajno ni mogoče odpraviti kar s trenutnim posegom, v večini pri-merov je potreben daljši čas in pretehtano določena terapija. V primeru, da so bile poškodbe hujše ali da je prišlo do obrabe posameznih struktur organizma, na primer vřetene hrbtenice, potem tudi nova manualna medicina ne more pomagati, lahko pa blaži bolečine.
V FTC uporabljajo še druge terapije. Ob manualni medicini pa Fiziocenter svojim pacientom nudi ludi druge zvrsti terapije. Med drugim tako uporabljajo tudi termoterapijo fango obloge. Pri toplotnih fango oblogah uporabljajo bentonitno vulkansko blato, ki 'ma zdravilne lastnosti. Te metode razen v nekaterih toplicah, pri nas drugje ne uporabljajo. Blato segrejejo do določene tempera-lure (50 °C) in ga nato polagajo na boleče dele udov. Metoda je še zlasti uspešna pri začetni kalcinaciji sklepov, pomaga pa tudi pn revmatskih obolenjih, čeprav tu ne gre za zdravljenje, ampak Ie za Iajšanje bolečin.
V FCT nudijo tudi termo terapijo s posebno zeliščno savno. Ta savna deluje pri nižjih temperaturah kol običajne savne - ozračje v
IZLETI - PREVOZI
Organiziramo in izvajaino raznovrstne prevoze po vaših željah in potrebah ter po lastnem programu izletov z udobnim klimatiziranim mini-bu.som za 8 oseb. Ste že slišali za: slap Kozjak, slap Boka, slap Orglice, Koritnico, sotesko Pekel, Predaselj, Igla, Vislice, Neptunov vodnjak, Močilnik, trdnjava Kluže, Hudićev most, Vodnikov razglednik, Napoleonov most, Osp, Socerp, Hrastovlje, Radmirje, itd. Slovenija je majhna, vendar je po svoji lepoti velika in zanimiva Slovenija ima veliko naravnih in kulturnih znamenitosti; veliko je še lepe narave za sprehode in oglede ipd. Oglejmo si te zanimivosti. Morda ste slišali za nekatere kraje, zanimivosti, pa ne veste, kje so, radi pa bi si jih ogledali.
Skupaj z vami smo pripravljeni organizirati in izvesti razne enodnevne izlete, potepanja po Sloveniji in opazovanja narave ter naše dediščine. Popeljemo vas v hřibe in vas pridemo iskat. Pripeljemo vas v en kraj in pridemo iskat v drugi kraj.
Veliko je zanimivih prireditev (praznik češenj, kostanjeva nedelja itd), kamor vas lahko popeljemo.
Morda želite iti na razna nakupovanja, bodisi v Sloveniji ali v tujini (Palmanova, Celovec, itd).
V skupini prijateljev, sorodnikov, kolegov želite nekam iti in vas je za osebni avto preveč, pa ostanete doma in vaše želje so nerealizirane. Radi bi šli na zabavo, žurko, poroko in podobno, pa ne smete piti in bili utrujeni, ker vozite.
Morda bi si radi ogledali razne prireditve, sejme, razstave, bili pri mašah drugod, itd. Vse to in še marsikaj drugega vam omogočamo usresnićiti in doživeti v manjši skupini osmih oseb. Pokličite nas! V zimskem času vas popeljamo na izlet v Olimlje s kopanjem v Podčelrtku, v Brežice s kopanjem v Termah Čatež, v slovensko Istro, v Piran, v Idrijo, na Brezje in Bled, na nakupovanje, na obisk svetoletnih cerkva ...
V prijetni manjši skupini osmih oseb lahko resnično doživite prijeten izlet in spoznate prelepo Slovenijo.
Pokličite nas, podrobneje vam bomo predstavili naše pestre programe ali skupaj oblikujmo izlet po vaših željah!
SUMA PROJEKT d.o.o.
Moste 80f, 1218 KOMENDA telefon: 041-325-685 faks: 061-843-285 E-poâta^ranc.Poglajen@siol.net
:» N o « c ,fl- E 2 N 0) a 9. £ - = 5 -S
I l
i
"U
li il I-3
"m 0! Q. m
>M -S >N « .£
"i TI 3 i J
S 2
ST
Ç <0 Û) 3 »
£ .9
>» c >o o
c "2 F £
13 J5 5 •=
o 2 2 "
•- - 5 œ
œ ® -č "O
S § « •>
•s -ë .£
_ m
3 .t:
> Š
? I
^ W _Q C CO
to .£ a JS o
N "O > >0 O-
PUSTNA POVORKA V TRZINU
Turistično društvo Trzin bo v sodelovanju z drugimi trzinskimi društvi na pustno soboto, 4. marca, ob 11. uri dopoldne pripravilo pustno parado po Trzinu. V sprevodu bodo lahko sodelovale vse maškare, tudi odrasle. Napovedujejo, da se bodo našemili tudi člani nekaterih trzinskih društev. Zbirno mesto maškar bo na ploščadi za občinsko stavbo (Mengeška cesta 9, za Trgovino Flis v starem delu Trzina). Sprevod se bo večkrat ustavil, poskrbeli pa bodo tudi za presenečenja.
Pridite tudi vi in se poveselite o pustnem sprevodu!
DRUŠTVO »LIPA« V DOMU POČITKA MENGEŠ
za tretje živl-jenjsko obdobje »Lipa« Domžale
(Kolodvorska 8) poslali tudi vabilo za obisk kulturno zabavnega večera, ki ga je društvo pripravilo ob praznovanju slovenskega kultur-nega praznika. Žal smo vabilo přejeli prepozno, tako da ga nismo mogli objaviti v januarski številki Odseva, zdaj pa objavljamo urnik dejavnosti društva Lipa, saj člani društva vabijo tudi Trzince, naj se jim pridružijo.
ura dejavnost
Ponedeljek 10.00 slikarska šola
17.00 bolezni in zdravila
10.00 fitnes in telovadba (fitnes center Jarše)
Torek 8.30 angleščina I. stopnja
10.15 angleščina II. stopnja
17.00 italijanščina I. stopnja
Sreda 10.00 literarna delavnica (1. in 3- sredo)
16.00 nemščina I. stopnja
18.00 nemščina II. stopnja
Četrtek 10.00 umetnostna zgodovina
17.00 šola slikanja
Pětek 9.00 pohodništvo, kopanje, kolesarstvo
17.00 veseli petek - kulturno - družabna srečanja
Predvideni izleti - ogledi zgodovinskih umetnin
gotika in renesansa v Sloveniji: Kranj, Škofja Loka, Koroška, Prekmurje gotika in renesansa v Evropi: Dunaj, Firence, Rim
VEDNO SE LAHKO VKLJUČITE V VSE OBLIKE.
Obiščite nas ali pokličite po telefonu na štev.-. 714-823 ali 041 727-873.
mentor
Mojca Vilar dr. Martina Sukič Ela Košir
Nataša Razpotnik Dušica Kunaver
Zlatka Levset Višnja Maslanovič Višnja Maslanovič
Nadja Blatník Janez Zalaznik
Janka Jerman
K drugi polovici lanskega decembra smo članice literarne deiavnice pri društvu »Lipa« obiskale oskrbovance Doma počit-ka v Mengšu, da bi jim poživile
božične in novoletne praznike. Z nami je bila tudi gospa Vera Kus-ter s svojo harmoniko in zakladnico lepih pesmi.
V domu so nas prijazno sprejeli in ob koncu tudi pogostili. Z oskrbo-vanci, ki so zasedli skoraj vse stole v lepi novi dvorani, smo preživeli zelo prijetno uro in pol ob branju
literarnih del članov »Lipe« in prepevanju slovenskih narodnih in božičnih pesmi. Posebej veseli smo bili ponovne-ga snidenja z gospema Marijo Kovič in Julko Stražar, ki sta s
svojimi pesmimi sode-lovali v našem prvem zborniku Jutri bo sijalo. Razveselili smo ju s skromnimi darilci. Gospa Stražarjeva je, še vsa čila in pogurana, tudi drugim oskr-bovancem priporočila, naj kaj napišejo za svojo dušo, če imajo nagnjenje za to. Gospa Kovičeva pa je recitirala svojo pesem, ki jo je napisala pred nedavnim. Veselo petje je zaključilo naše druženje. Upamo, da je bilo prijetno za vse, in radi ga bomo še kdaj ponovili.
P.s. Poleg zgornjega prispevka so nam iz Društva za izobraževanje
Energetsko svetovalna pisama Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.; 061-720-100, 721-321
1SVGT
ETIKO WETCKWNJE
ENERGETSKO SVETOVANJE - ENSVET
ZAKAJ?
Energetsko svetovanje - ENSVET - je na-menjeno svetovanju o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih in je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj. Svetovanja so na-menjena vsem tištim, ki želite zmanjšati rabo energije ter s tem prispevati k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.
KAJ?
Energetsko svetovanje je strokovno, brezplač-no in neodvisno svetovanje, kar pomeni, da se ne ukvarja s projektiranjem projektov, ne zastopa proizvodov in proizvajalcev, ne pobi-ra provizij ipd. Energetsko svetovanje je na-menjeno:
- toplotni zaščiti zgradb, kamor sodi pravilna izvedba toplotnih izolacij zunaj in znot-raj objekta, upoštevanje predpisov in norm ter poznavanje lastnosti izolacijskih mate-rialov
- izbiri ustreznih oken in zasteklitve
- izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav - še posebej pomembna je pravilna izbira in velikost naprav, kar pomeni, da se pred vgraditvijo sistema v novogradnje lahko posvetujete, kaj naj bi vgradili
- zamenjavi ogrevalnih naprav in energenta, kamor sodijo sanacije zastarelih kotlovnic, izgradnja plinovodov in želji biti priključen na omrežje, ipd.
- zrnanjšanju porabe energije, kamor sodi ozaveščenost vsakega izmed nas, kako prihraniti čim več energije in tudi pitne vode, ne da bi se pri lem odpovedali bival-nemu udobju
- izbiri ustreznega goriva
- sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije
- uporabi varčnih gospodinjskih aparatov
- primernemu ravnanju, ustreznim bivalnim navadam
- uporabi obnovljivih virov energije (sonce, biomasa - les, hlajenje zraka, veter, voda)
- možnosti pridobitve denarnih subvencij, ekoloških kreditov, itd.
KDO?
V energetsko svelovalnih pisarnah po Sloveniji Vas pričakujemo usposobljeni energetski svetovalci, ki Vam bomo na osnovi slrokovne-ga znanja in izkušenj pomagali poiskali pri-
merne rešilve. Dobrodošlo je tudi vaše znanje in izkušnje.
Tudi če ste hišo že zgradili, stanovanje že kupili in opremili, pa Vas pestijo problemi, ni prepozno. Oglasite se in morda bomo lahko poiskali težave in jih odpravili. Brezplačni nasveti Vam bodo privarčevali denar, povećali zadovoljstvo in ugodje bivanja. Priporočamo Vam, da pred obiskom v pisarni pripravite vprašanja in podatke o zgradbi, ogrevalnih napravah, porabi goriva in projektni dokumentaciji. Tudi če niste čisto prepričani, da lahko opišele problem, se oglasite. Pomagali Vam ga bomo osvetli-ti s teoretične plati in praktično resiti. Če je potrebno, svetovalci pridemo na objekt. Po sestanku Vam na dom pošljerno poroči-lo z nasvetom. Krog bo zaključen takrat, ko boste strokovne nasvete upoštevali in jih sami ali s pomočjo strokovnjakov uresničili v Vašem domu.
Upoštevanje optimalnih energetskih zahtev pri načrtovanju energijsko varčne hiše ima neposreden ekonomski účinek. V prvi vrsti gre za učinkovito rabo energije v zgradbi in s tem zmanjšanje onesnaževanja, pa tudi za višjo ceno, ki jo doseže nepremičnina. Poleg ekonomskoga učinka je potrebno upoš-tevati tudi kakovost bivanja. Energelski svetovalci lahko s sodelovanjem občin pripravimo tudi predavanja o učinkoviti rabi energije, pri čemer upoštevamo želje krajanov. Sodelujemo tudi pri izobra-ževanju odraslih in otrok. Sodelovanje s šolskimi programi poteka s sodelovanjem pri pripravi posameznih učnih ur, naravo-slovnih dni ipd.
DEJAVNIKi, Kl VPLIVAJ0 NA RABQ
lega, regionalna lokacija, topografija zemljišča, izpostavlje-nost, naravne ovire, vegetacija, mikrokli-matski pogoji, mikrolokacija, veter, sončno sevanje
zgradbe, mikroklimatske razmere zgradbe, toplotna akumulacija konstrukcij, elementi fasade, prezračevanje
VSEBINSKI: razporeditev prostorov, pasivni sistemi ogrevanja, aktivni sistemi og-revanja
GETSKI PROBLEM
Poraba nad 15 litrov olja na m2 stanovanja na leto, kar je posledica neizoliranosti objektov, zastarelih naprav in regulacije, nevzdrževanih naprav in gorilnikov, rosna stekla na oknih, ki opozarjajo na netesnost oken, nihanje zaves ob zaprtih oknih, plesen na zidovih, hlad z zidov, ledene sveče na žlebovih, dimnik kondenzira in pušča rjavo barvo ter razpada, dimni plini so temni, gosti in smrdljivi, nesa-nirani dimniki ob prehodih na energetsko bolj učinkovite naprave in regulacijo, razsipnost z električno energijo pri kuhanju, peki in pripravi tople sanitarne vode.
AKCI|E
Za obveščanje javnosti o delu pisarne uporab-Ijamo medije, kot so lokalna glasila in časopisi, radio in televizijo. Obveščamo in svetuje-mo občanom pri javnih razpisih za sofinanci-ranje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Sredstva, ki so raz-deljena v obliki brezplačnih subvencij, so omejena, zato so včasih razdeljena v zelo krátkém času.
Vabimo tudi vsa zainteresirana podjetja z gradbenega in energetskega področja, da se nam predstavijo z informativnim gradivom, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da nismo reklamna agencija, ampak lahko na dolo-čenih nivojih vzpostavimo sodelovanje. Domžalska svetovalna pisama je pričela delo-vali v začetku leta 1998.V dveh letih delovanja sem lahko spoznal, kateri problemi so naj-bolj pogosti in kako se jih lotiti. Ker se je nekdanja občina razdelila na nove občine in ker ima vsaka tudi svoj časopis, sem se odlo-čil, da Vas o novostih in akcijah informiram, saj svetovalna pisama nima strogo občinske-ga značaja, ampak regionalnega. Dokaz temu so tudi številni občani trzinske občine, ki smo jim svetovali.
V Domžalah se energetsko-svetovalna pisama nahaja v prvem nadstropju občinske zgradbe. Pisama je odprta vsako sredo med 17 in I930. Pokličete lahko na telefon 720 - 100 ali na GSM 041-533-889.
Vabljeni!
V letu 2000 Vam želim predvsem zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja!!!
Ivan Kenda, univ.dipl.inž.
f
___ ik pred novim letom je zahodilo Evropo prizadel hud vihar, ki je v Franciji, Belgiji, Nemčiji in Španiji povzročil ogromno škodo; samo v Franciji je polovica gospodinjstev ostala brez elektrike in telefona. Se teden po neurju je bilo brez elektrike in telefona 200.000 gospodinjstev. Vse naš-tete države niso območja, kjer ponavadi neurja povzročajo škodo, a kljub temu se jun je to zgodilo. Neurij, ujm, potresov, požarov in drugih nesreč pač ni mogoče napovedati, niti se jiin ni mogoče vedno izogniti. V primeru, da nesreča udari, ob-staja v vsaki skupnosti sistem samopomoči.
V Sloveniji tako že leta deluje sistem civilne zaščite, ki je bil v novi državi uzakonjen leta 1994. Zakon o varstvu pred narav-nimi in drugimi nesrečami določa, da mora biti v vsaki občini organiziran sistem civilne zaščite. V Trzinu je bila Civilna za-ščita organizirana v okviru občine Domžale. Ker pa je Trzin postal samostojna občina, se mora tudi to organiziranje uskladiti z zakonom. Prav zaradi tega je konec leta 1999 naša občina pristopila k organizira-nemu delu sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji.
V organe vođenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so predlagali in povabili nekatere občane naše občine. Zelo veliko se jih je odzvalo, saj verjetno vedo, da samo organizirani lahko v primeru potrebe naredijo več.
Recimo, da Trzin in celotno Slovenijo priza-dene podobno neurje, kot je konec leta 1999 zahodno Evropo. Veter odkrije strehe okoli 3596 hiš v Trzinu, celo naselje zahodno od Ongra je brez elektrike, telefona, vode in ogrevanja. Kaj storiti? V takih primerih je dobrodošla pomoč organiziranih ljudi v civilni zaščiti, ki organizirano ukrepajo in pomagajo ljudem brez streh, ranjenim in pričnejo od-stranjevati škodo.
Jasno je, da bo ob taki nesreči vsak pripravljen pomagati, vendar bo največ pomagal, če se priključi organiziranemu delu Civilne zaščite. Izkušnje s potresnega območja v Po-sočju nam povedo, da poleg ostalega (poš-kodbe ali izguba svojcev, prijateljev, premo-ženja) igra zelo veliko vlogo strah in panika, ki člověka podzavestno ovira pri razsodnem razmišljanju, zato je načrtovanje ukrepov pri različnih naravnih nesrečah nujno. Ze v času, ko življenje poteka povsem normalno, se je treba pripraviti na morebitne nesreće in krize. Že vnaprej je treba predvideti, kaj se lah-
ko zgodi in kako naj bi v takih primerih uk-repali.
Ljudem je večkrat odveč in jih odvrne od sodelovanja v Civilni zaščiti misel, da ne bodo nikoli prosti, da bo potrebno hoditi na vaje, kakor v preteklosti na orožne vaje. Ne, ne bo tako! V Civilni zaščiti se sedaj ljudje usposobijo za opravljanje določenega delà, kasneje pa lahko sodelujejo s svojimi pobudami za izpopolnitev delà določene ekipe, v katero so vključeni.
V Civilni zaščiti občine Trzin še niso zase-dena vsa mesta, zato je še prostora za vse tište (ne glede na spol), ki so pripravljeni priskočiti na pomoč v stiski in niso že raz-porejeni po vojaški, službeni ali drugi dolž-nosti za delo v primeru naravnih in drugih nesreč.
Prijavijo se lahko pri odgovorni osebi za vođenje zaščite in reševanja v Občini Trzin, pri direktorici občinske uprave gospodični Poloni GORŠE, ki bo evidentirala vse potrebno: od vaših želja do vaše usposoblje-nosti, kajti Ie tako vas bomo lahko priključili k pravi ekipi za delovanje v primeru potrebe.
Niko Smrekar
Zoran Rink
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
13.01.2000
Ob 06.30 uri se je na Mengeški cesti pripetila prometna nezgoda z materialno škodo. O.H. iz Kamnika je vozil z osebnim av-tomobilom na prekratki varnostni razdalji. Da bi preprečil trčenje v pred seboj vozeče vozilo, je odvil desno in se zaletel v vodovodni hidrant. "Romantično, ob vodometu", mu je bil s strani policistov izdan plačilni nalog.
15.01.2000
Vlomilcu tokrat ni uspel dopoldanski podvig na Ploščadi dr. Tineta Zajca nekje med 10. in 11.30 uro. Ko je razbil steklo avto-mobila, se je najbrž ustrašil mimoidočega, zato ni ničesar odnesel.
•9.01.2000
U komu so bili tako všeč trije jagenjčki, da i'h je preko noči ukradel iz Piinarne? Obo-gatil se je za 35.000,00 SIT. 21.01.2000
Pa še ena tipična slovenska - sosed sosedu vrag!
Ob 10.50 uri je poklicala občanka izjem-ceve ceste in prijavila, da je sosed parkiral vozilo na cesti tako, da je z vozili onemo-
gočen dostop do hiše. Policisti so na kraju kršitelju izdali plačilni nalog.
27.01.2000
Hoćete na hitro do veliko denarja? Ni problema! Poiščite obubožane, preganjane, ustra-hovane soljudi, zaračunajte jim převoz v mirne kraje, tveganje je minimalno! Ob 01.00 uri so bili pri Ljubljanski banki v Trzinu prijeti trije tujci - državljani Šri Lan-ke. Ugotovljeno je bilo, da so ilegalno prišli v Slovenijo. Odložil jih je voznik, ki je bežal pred policisti. Pri iskanju omenjenega převozníka ilegalcev so přijeli drugega voznika M.P. iz Ljutomera. Ta je v osebnem avtu, v prostoru za potnike in v prtljažniku, prevažal 8 ilegalcev iz Bangladeša. V Ljubljani na Bi-zoviku so policisti dobili še D. N. iz Raden-cev, ki je prevažal 4 ilegalce iz Pakistana in Bangladeša.
Vsi prijeti tujci so podali vloge za azil, zato so bili nastanjeni v Azilnem domu v Ljubljani, kjer so jim zagotovili hrano, prenočišča in druge usluge. Postopek po zakonu za prekr-šek ilegalnega prestopa s strani policistov tako ni bil možen.
Prevoznike so policisti pridržali in jih s kázeňsko ovadbo izročili dežurnemu preisko-
valnemu sodniku, ta pa jih je po ustaljeni praksi izpustil na prostost. Vsak tujec je za převoz plačal nič manj kot 6500 ameriških dolarjev!
28.01.2000
Zaradi hude krvi so ob 16.10 uri policisti intervenirali na glavni cesti v Trzinu, kjer naj bi prišlo do pretepa med dvěma vozni-koma. Oškodovanec je počakal na kraju, drugi udeleženec pa je odpeljal s kraja. Policisti bodo preko evidenc ugotovili kr-šilelja in podali prijavo.
02.02.2000
Kdo ne bere Odseva, kjer v rubriki Trzin-ska kronika redno opozarjamo, da ne puš-čajte v avtomobilu vrednih ali sploh kater-ihkoli predmetov, ki bi zamikali vlomilce?! Neznáni storilec je med 01 in 7.30 uro razbil stekla na dvojih vralih avta na Kidri-čevi ulici in odnesel mobilni telefon, přenosní računalnik in servisno knjižico.
Nekomu bo přišel prav oljni grelec znamke Taifun, vreden okoli 100.000,00 SÍT, ki ga je ukradel z gradbišča stanovanjskih blo-kov v soseki T-3. V času od 28.01.2000 je vlomil vrata bloka in si postregel.
3 že spel morijo z aorcdnmo. sej šc íanske nism plaćo, ti ěmentÁ
MJ>
VHOČA STRAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU:
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo dogajanje, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
4. 3. 2000 Planinsko društvo Onger Trzin Mladinski odsek
9.3. 2000 I 9" Planinsko društvo Onger Trzin Mladinski odsek
16.3.2000 19"
4. 3. 2000 20" Društvo zveze prijateljev mladine Trzin PUSTOVANJE - Maske imajo prost vstop. Najboljše
maske bodo nagrajene.
Turistično društvo Trzin Pustni teden - Turistično društvo bo s pomočjo ostalih
trzinskih društev pripravilo pustno kulinarični praznik in sprevod pustnih šem. Vsi, ki želite sodelovati v sprevodu, se prijavite Turističnemu društvu Trzin. Več o prireditvi boste izvedeli v posebni zloženki.
Izlet: Socerb - Hrastovlje - Krkavče - Osp - Sečoveljske soline - Strunjanski klifi - pustovanje v ...
Predavanje (multivizija): alpinist Tomaž Humar (AO Kamnik) - Daulagiri - južna stena Zaradi velikega zanimanja vam priporočamo, da si informacijo o prodaji vstopnic preberete na strani 28.
Kulturno-umetniško društvo Trzin in Tematski večer z g. županom Antonom Peršakom Občina Trzin
25.3. 2000 19h Kulturno-umetniško društvo Trzin Mamicam za praznik - Proslava ob materínskem dnevu
STALNA VABILA
Smučarsko društvo Trzin
Ob dobrih snežnih razmerah ste vsak vikend vabljeni na smučanje v Dolgo dolino
Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu
Ni zime, dokler ne pade ivje, ni pomladi, dokler ne posije sonce ni veselja, dokler si ga s kom ne d Hi
.adar kam odhajaš, pusti srce doma. Samo kadar ti je potrebno, odnesi s seboj.
Judovski
OPTIKA
v
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
L *
Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00
in 16.00-18.00 solxfta 9.00 - 12.00
Slovenska 24, P.E. Mengv< tel.: 7 18-980
BAH N E)
A
Štefe Janko
Trzin, Ljubljanska cesta 17,1236 Trzin www.avto.net/citroen-stefe Pooblašceni prodajalec in serviser vozil citroen 2 več kol 30-letno tradicijo
Izrední popusti za avtomobile letnika 1999 de razprodaje zalog!
SCREDIT, LEASING, STARO ZA NOVO!
TEL./FAX: 061/722-977, 710-348
OW&TČEVAL^ICA 'TíRZI9i - fM\ 'Podobnii
'Matnica Í2, tel.: 162-11-03
Odprto: ponedeljek - četrtek: 6.00 - 22.00
petek - sobota: 6.00 - 24.00 Kudimo: tople malice
jedi po naročitu
Vs< petek živa glasba in odojek 'Nabijeni! & 1 'ubijeni tudi na pustno kuCinariko!
KOMO
rrenk Moćnik s.p. Trzin, Mengeška c.69in podružnica Zg. Jarše, %arrmiška 24,1235 Kadondje TEL. & JSVC: 061/710 - 439, ÇSM: 041/708 - 069
• vođenje poslovnih knllg za samostolne podletntke In vse vrste pod|etl|
• fakturi ran|e
• Izračun ODV In tzdelava DOV obrazcev
• tzdelava vseh vrst zakllučnlh bllanc
• tzdelava napovědí za odmero dohodnlne
• Izračun amortizacije In revalortzadle za osnovna sredstva
• Izdelava Izplačllnlh list za delavce In zsvezance
• Izdelava vseh plačllnlh nalogov
• prijave In odlave delavcev
• davčno svetovanle
• finančno svetovanle
• zastopanle
• priprava dokumentacije za pridobitev kredltov
• pomoč In svetovanle pri odplranlu podletja ali s.p.
• pomoč pri organizaci)! poslovanla
svetovanje in sestava dohodninsklh nápovědi za leto 1999
trgovsko podjetje d.o.o.
KOPALNIŠKA OPREMA
1236 Trzin, Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL /FAX: '386 (0) 61 716-385 TRGOVINA: TEL./FAX: *386 (0) 61 716385
KERAMIČNE PLOŠČICE, GRANITOGRES
■ SANITARNA KERAMIKA
■ SANITARNE ARMATURE KOPALNIŠKO POHIŠTVO
■ KOPALNIŠKI DODATKI
Nckarn tko švohocio ec počutimi