Naročnina Ljudske*» ted-
uik» se plačuje: za STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 -90603 -7. Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.
PoStnina plačana v gotovini.
inni in m a. Mn ust ib s-šibji
Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ul. Mootecchi 6-II. Telefon štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je tre-• ba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, Ulica sv. FrančUka Štev. 20.
SpeCzlone in abto. post. II. gruppo
(Foto Bubnič).
2
LIUDJKI TEDNIK
Politični obzornik
Kronika
Položaj na Koreji. Sile članic OZN so dosegle mesto Piongjang. Nekaj tlsočev severnokorejskih vojakov je ostalo v mestu. V teku Je čiSčenje. Ostalo pa beži proti severu. Zasedena so mesta Haeju, Sarivon, Hvangju in Hungnam. Kot je videti, to pot niso bile niti potrebne amfibijske operacije, ker je severnokorejska vojska v razsulu.
Namestniki atlantskega sveta so te aopet sestali v Londonu.
Za Schmnanov plan se obetajo slabi časi. Proti njemu so nastopili tudi nemSki industrije!.
Ameriški visoki komisar za Avstrijo je prišel za en dan v Trst.
Francoske sile so v Vietnamu evakuirale trdnjavo Dongdang.
Ut Kitajska se pritožuje nad Angleži, da preganjajo Kitajce in Jih pobijajo na Malajskem polotoku.
Pacciardi je v rimskem parlamentu napovedal nove ukrepe proti komunistom v vojski. 150 milijonov potrebnih za oboroževanje, bodo krili z novim posojilom. Nadalje je nastopil proti temu. da bi Italija ostala nevtralna. Pacciardi bo šel čez nekaj dni v Washington.
Truman se je vrnil v Washington. Republikanci ga napadajo, da je bil njegov zadnji govor v San Franciscu predvoiivni govor in da v resnici ni povedal tistega, kar Je sklepal z Mac Arthurjem.
Avstralski pristaniški delavci stavkajo, ker hočejo doseči povišanje mezd.
Avstrijski kancler Figi in podkancler Schaerf sta obiskala London in Stockholm.
Dr. Kustav Helnemann, minister bonnske vlade je odstopil. V Frankfurtu je imel govor, v katerem se Je izrekel proti oborožitvi Zapadne Nemčije.
Potem, ko je Unska vlada Imenovala posredovalno komisijo z nalogo, da reM spor med delavci in delodajalci, s« zdi, da bo sedaj predlagala parlamentu, odobritev zapore poviška plač do konca tega leta.
Po zadnjih rezultatih, znanih samo za polovico oddanih glasov na brazilskih volitvah, Je dobil Vargas 55 odst., Eduardo Comes 26 odst. In Christiano Machardo 19 odst. glasov. Kaj več o tem za. nlmlvem političnem boju v Braziliji pa bomo prinesli v prihodnji številki.
Truman Je imenoval generala Laurisa Norstada za poveljnika ameriškega letalstva v Evropi.
Indonezija je odklonila zahtevo komisije OZN, da bi končala 3 sovražnostmi na otoku Ambonu.
Pand» Nehru je Javil pred kratkim imenovanemu novemu predsedniku indijske kongresne stranke Tandonu, da ne prizna njegovega imenovanja, To nam kaže nezadovoljstvo Nehruja, da je dobi; to mesto član desnega krila te stranke.
Omar Brache* je napovedal, da bodo ZDA povečale svoje oborožene sile na 2.100.000 mož, letalstvo na 62 borbenih skupin in mornarico na 005 plovnih edinic. Toda ta števila mislijo še povečati.
Grške občiMke volitve so že
petič odgodili.
Bey In se bo odpeljal v Rim. Menda se bo pogovarjal s Sforzo tudi o Trstu.
Angleški konservativci so Imeli kongres. Ob koncu je imel govor tudi Churchill, ki Je glede zunanje politike dejal, da laburisti slede njegovo politično linijo. Napadel je podržavljenje Industrije In pozval Je svoje somišljenike, da preprečijo morebitno novo volivno zmago laburizma.
Mohamed Batta Je postal novi podpredsednik Indonezijske republike.
Ben Gnrktn Je zopet prevzel mandat z» sestavo nove Izraelske vlade. Nova vlada pa nima večine v parlamentu In bo opravljala samo predvoUvne posle.
V Parlamentu Je dobila pozneje Izraelska vlada nezaupnico. Do krize je prišlo zaradi gospodarskih in verskih vprašanj.
Turčija je poslala Bolgariji novo protestno noto zaradi Izgona pripadnikov turške narodne manjšine iz te države.
fShaw Je Izjavil, da ne bo več pisal.
RAZPRAVE ¥ ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV z
Štiri resolucije e reševanju mini
Sprejeli so u političnem odboru: resolucijo 7. državo razširi tur obliati gtaime skupščine
Ta teden je bila pred političnim odborom OZN razprava o «enotni akciji za mir». Vsega skupaj so razpravljali o štirih predlogih resolucije: o predlogu 7 držav (Filipini, Francija, Kanada, Turčija, Velika Britanija, Urugvaj in ZDA), o čilskem načrtu resolucije in o dveh sovjetskih predlogih. Poleg tega so razpravljali še o amandmajih.
Zdi se nam prav, da seznanimo bralce s kratko vsebino teh predlogov.
Čilski predlog je naletel na podporo Južnoameriških držav, ki so zahtevale, da se vsaj nekateri njegovi deli vnesejo v resolucijo 7 držav. Ta predlog poziva članice OZN, da odobrijo vse ukrepe glavne skupščine za koordinacijo sil (vključno oborožene) s ciljem zajamčenja miru; izvedejo resolucije Varnostnega sveta in glavne skupščine, ki se nanašajo na vprašanja miru in varnosti, spoštovanje ljud skih pravic itd. Naprej zahteva koordinacijo materialnih, tehničnih in ljud skih naporov za pomoč ekonomskemu razvoju nerazvitim državam; predvideva pooblastitev interimkomiteju, da izvede mere oj> rušenju miru In pooblastitev glavni skupščini, da izda ukrepe, če ne bi mogel priti Varnostni svet do soglasja.
Prva sovjetska resolucija govori o ustvaritvi oboroženih sil OZN, ki bi Jih imel na razpolago Varnostni svet, druga resolucija pa o obveznem sporazumu stalnih članov Varnostnega sveta (pomeni velikih sil), pred vsako akcijo.
Sovjetski predlog je Imel namen odvrniti pozornost od osnovnih vprašanj: zajamčenja akcije OZN ob rušitvi miru — napadalnega akta. Zato je žel predlog 7 sil dosti več pozornosti. Ta postavlja kot osnovno nalogo OZN mednarodno varnost po miroljubni poti s podvzemanjem kolektivnih mer. Ugotavlja obstoj mednarodne napetosti v «nevarnem obsegu» In iznaša dolžnost Varnostnega sveta, da izvršuje svoje funkcije za obdržanje miru in doseže enoglasnost stalnih članov s čim manjšo uporabo veta. Na podlagi dosedanje Izkušnje pa poudarja predlog, da Je Varnostni svet neeflkasen, kadar velike sile v njem uporabljajo pravico veta in postavlja vprašanje, ali more biti zato neaktivna tudi glavna skupščina, ki naj dopušča rušitev miru samo zato, ker ni enotnosti med stalnimi člani. V luči teh dejstev, daje predlog širša pooblastila glavni skupščini in predvideva:
a)	Ce Varnostni svet v primeru, da je nekje ogrožen nvlr — ne uspe zaradi veta v roku 24 ur na zahtevo katerih koli članov VS doseči rešitev, se skliče glavna skupščina, ki pod-vzame odgovarjajoče ukrepe, vključeno one o uporabi oboroženih sil, če Je to potrebno.
b)	Ustanoviti Je treba komisijo za nadzorovanje miru.
Vsi govorniki so se zelo resno bavili v svojih govorih s tem delom resolucije, ker govori o najvažnejšem vprašanju mednarodnega življenja — o vprašanju zajamčenja miru 3 kolektivno akcijo OZN. Pričakovati je bilo, da bo za predlog mnogo nasvetov glede sprememb, kar se Je v res-
FRONTA SE SEDAJ LE REDKO USTAVI
niči dogodilo.
Sovjetska in delegacije njenega bloka so napadale ta predlog, trdeč, da je nasproten listini OZN. Res Je, da je princip enotnosti velikih sil važen princip. S tem Jih prisili k naporom v smeri soglasnih rešitev. Nihče pa ne more trditi, da je to načelo važnejše od vsega drugega, da je na primer važnejše držati se tega načela, kot pa varovati mir. Princip enotnosti velikih sil je našel svoje opravičilo v času, ko so pričakovali od ZSSR, da s svojim vetom v Varnostnem svetu zaščiti male države pred napadom. Danes pa se Je sovjetska politika pokazala nasprotno tem opravičilom. Načelo soglasnosti je plod pogodbe velikih sil v bližnji preteklosti; Je pa postalo danes sredstvo, da se prepreči kakršna koli odločitev.
LIE IN MALIK — (PRED KRATKIM SE V PRIJETNEM POGOVORU)
če velike sile slučajno niso soglasne (ko se ne morejo pogoditi, kaj bo dobila druga od druge). Pokazalo pa se Je tudi da hoče ZSSR tako brezprin-ctpielna načela svoje zunanje politike uveljavljati tudi v Varnostnem svetu, kjer noče priti do sporazuma
o najvažnejšem mednarodnem vprašanju. Na vsak način je Višinski v tej diskusij pokazal, da bi bilo po njegovem najbolje, da bi ostalo tako, kakor je, da bi OZN ne mogla ganiti, kadar bi nastalo vprašanj« miru ali vojne.
Od ugovorov na ta predlog so najvažnejši tisti, ki ugotavljajo premajhno jasnost pojma napada in ki bi v dosedanji redakciji lahko povzročili nasprotna tolmačenja. Prav zaradi tega Je Jugoslovanska delegacija predlagala amandman, po katerem se potrjujejo načela Listine o neumešava-nju v notranje zadeve drugih držav in o pravicah narodov, da sami o sebi odločajo. Jugoslovanski amandma tudi precizira, da se more akcija OZN voditi samo proti napadalcu.. Jugoslovanski amandma je bil sprejet, zlasti ker je FLRJ zagovarjala načelo, da bo drugače vedno nevarnest preventivne vojne; mogli bi nek položaj proglasiti za «napet» in uporabili sile OZN, čeprav še ne bi bilo samega fakta agresije. Dalje b1 se mogla po črki predloga vmešavati v notranje zadeve drugih narodov, v narodnoosvobodilne pokrete itd.
Ta resolucija, ki nosi > sebi elemente svetovne varnosti je bila v političnem odboru sprejeta po posameznih členih. V celoti Jo bedo sprejeli, ko bodo imenovali 14 članov komisije za nadziranje miru in komisije za proučevanje kolektivnih ukrepov.
V Varnostnem svetu so ta teden pričeli razpravo o palestinskem vprašanju in danes bodo z njo nadaljevali.
Glavno težišče javnih in tajnih za-
sedanj pa je bilo na vprašanju novega glavnega tajnika OZN, Za Trygve Lieja je nastopilo 9 držav, proti njemu pa ZSSR in Kuomintangova Kitajska (ker vedno zagovarja nujnost vključitve Maocetungovega delegata v OZN), Sovjetska zveza je proti temu glasovanju postavila celo veto. Pač lepa zahvala človeku, ki se je vedno zavzemal za demokracijo v tej važn! mednarodni organizaci;! Danes ga ce lo napada sovjetski tisk, prav tako, kot ga napada najrc^ioc-narnejši tisk na zapadu. Sovjetska zveza je pred< lagala poljskega zunanjega ministra kot svojega delegata, čeprav Je vede* la, da tega ne bodo r.oteh sprejeti, Sedaj pa je Indijska delegacija predlagala, naj vsak član Varnostnega sve. ta na posebnem listku predlaga dve imeni. Vsak č'an bi potem črtal U celotnega seznama imena kandidatov, proti katerim bi postavil veto. Ostala imena bi nato sporočili na novi seji Varnostnega sveta, na kateri bi glasovali o posameznih kandidatih. O tem predlogu bodo podroooejc razpravljali danes.
Delo drugih odborov
Na kratko še o delih ptsameznih odborov. Pred posebnim, političnim odborom razpravljajo še vedno o Libiji. Govore o dveh resolucijah: enotni resoluciji 13. držav in sovjetski resoluciji. Predloženi so številni dopolnilni predlogi. Socialni odbor razpravlja o mednarodnem fondu za pomoč otrokom in Je sklenil, da ostane ta organizem še pri življenju do leta 1953., ne da bi se njegov statut spremenil. Gospodarski socialni svet je sklenil ustanoviti odbor 7. članov, ki naj bi imel nalogo pregledati razpoložljive dokumente o potreba)! Koreje za njeno gospodarsko obnovo. V pravnem odboru so se lotili ZSSR, ki noče ratificirati konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. O delu komisije za Korejo pa pišemo na drugem mestu.
Novi problemi na Koreji
Vojna na Koreji prehaja vedno bolj v svojo končno fazo. Uresničila se -je naša napoved od 30. junija (štev. 220), ko smo ugotovili, da sebo iZSSR omejila po ten) spopadu bolj na «propagando za mir» in na obtožbe, češ da so vojno hoteli A-meričani. Tedaj smo tudi zapisali, da je ta vojna posledica politike interesnih sfer in čudilo nas je dejstvo, da se je Severna Koreja odločila za vojno intervencijo, ko je znano, da je bilo v Južni Koreji močno demokratično gibanje', vlada Sigmanrija ni predstavljala, drugega kot tenke pdasti veleposestnikov in ZDA so se zesnp bavile z mislijo, da jo prepuste usodi.
Danes nastaja vprašanje bodočnosti Koreje. Leta 1945 je bilo vprašanje nerešeno ali vsaj provizorično (38.0 vzporednik). Na tej polovični rešitvi je nastal spor dveh blokov. Vprašanje bodočnosti je prišlo pred OZN pod pogoji, ki so doslej prinesli veliko žrtve korejskemu žjudstvu. Vse okolnosti in žrtve pa dajejo OZN daneg veliko odgovornost.
Od pravilne rešitve so odvisna osnovna vprašanja korejskega problema: izgraditev svobodne, združene, demokratične Koreje — in s tem tudi uspeh akcije OZN pri izvršitvi njene glavne naloge, da učvrsti mir in mednarodno Sodelovanje na svetu.
Medtem ko je bila OZN 25. julija pred nalogo, da prepreči oboroženi spor, nastaja danes druga nevarnost namreč, da bi po celi Koreji prevzela oblast južnokorejska vlada.
V zve-zi s tem vprašanjem najprej nekaj podrobnosti o Slgjnanriju. Rojen leta 1875 v Seulu, leta 1895 je organiziral demonstracije študentov proti Japoncem, šel v ječo kot konfucijanec in Iz nje kot navdušen kristjan. Pomilodčc-n je odšel v ZDA, kjer je bivaj 40 let, napravil doktorat Sz protestantske teologije ki pisal povprečne članke o svoji domovini. Imenovali so ga za «nacionalista brez kontakta z domovino». Leta 1919 je ustanovil v Washlngtonu korejski komito in zahteval priznanje Wilsona. V Beli hiši ga niso nikoli resno jemali. Dejstvo pa je, da sq potrebovali leta 1945 osebo, ki bi pod njihovim nazori tvom upravžjaJfi južni del ozemlja pod 38.o vzporednikom in so v absolutnem pomanjkanju «primernih» kandidatov feb rali njega.
Leta 1950 »o! nadeli krinko mu-
čenika preko njegove romantično-nacionalistično-agitatorske osebe. Ze drugič posvečenega so potrebovali za simbol.
Takoj, ko ga je Mae Arthur z nepotrebnim pompom ustoličil, ga je v Seulu intervjuvala lepa ameriška dopisnica Marguerite Higging. Vprašala ga je, kaj misli o volitvah. «Vo. litve»? je vprašal nejevoljno Sig-manri, «te so bile že v maju tega leta». Kdor pomisli na politični pomen te izjave, ga skoro ni treba prepričevati, da so bili ob njegovem vkorakanju številni njegovi nasprotniki umorjeni kar na ulici, da ne govorimo o aretacijah in mučenjih njegove tajne policije.
Res je, da so bile volitve meseca maja. toda bile so pod velikim ameriškim pritiskom in v parlamentu ima od 200 zastopnikov, samo 50 svojih privržencev. Kljub temu pa sl je dal Sigmanri nalogo, da le naprej s pomočijo japonskih metod svoje tajne policije vlada celi Koreji.
Pred dnevi je sklenil korejski komite ONU, da prenese odgovornost uprave severnokorejskih ozemelj na OZN.
Resolucija omenja, da je priznala južnokorejsko vlado kot zakonito vlado, ki nadzoruje oni del Koreje, kjer je komisija OZN lahko izvajala svoje nadzorstvo in se posvetovala. Zato ni nobene vlade, ki bi ji OZN priznala nadzorstvo na ostalih delih Koreje.
Resolucija izjavlja, da začasna komisija poziva enotno komando, naj začasno prevzame vso odgovornost za vladanje »n za civilno upravo «onih delov Koreje, ki jih OZN ni priznala, da so pod dejanskim nadzorstvom korejske republike v začetku sovražnosti In ki jih sedaj OZN lahko zasede V pričakovanju, da komisija OZN za združitev in obnovo Koreje prouči vprašanje upravljanja teh ozemelj»
Sigmami -se je temu precej uprl in glasnik njegove vlade je izjavil: «Naše ljudstvo ne bo sprejelo tega predloga in ne bo prispevalo k njegovi uresničitvi». Sigmami si je sam vzel pravico, da izvede volitve.
Danes vlada v krogih OZN prepričanje, da ta odločitev komisije OZN predstavlja edino možnost za rešitev korejskega vprašanja in da
bi tam režim tega zaprašenega teologa So povečal tamkaij obstoječa nasprotja. Zadnja Sigmanrijeva izjava
MAC ARTHUR PREDAJA S1GMANRUU OBLAST
je tudi v Tokiu, kjer so dobili nekaj novih diplomatičnih lekcij, napravila slab vtis.
Sedaj pa nastaja vprašanje,, kakšne uradnike bi tamkaj poslali. Radi bi poslali Južnokorejce, ko tujcev ne morejo, ker no poznajo tamkajšnjega jezika. Obenem se pa hoče, da bi bili ti preveč pod vplivom vlade iz Seula.
Na vsajc način bo ta zadeva za" htevala precej politične modrosti, zlasti, ker je sama resolucija glavne skupščine y svojem tekstu tako usmerjena v intervencijo v notranja politična vprašanja Koreje, je težko misliti, da ne bi bile Prl tem prizadete pravice korejskega ljudstva po samoodločitvi.
Korejski spopad je zelo odjeknil v svetu — bolj kot kakršen k°l‘ drugi dogodek po vojni — vključno vojna v Palestini. Prišel je na svet kot posledica nerešenih vprašani in prinesel s seboj zopet kopico novih napol rešenih.
V tem trenutku .sta pa predvsen1 važni dve dejstvi: 1. Da na ob®!* straneh v OZN uvidijo, da je .tret?1 narediti nekaj resnega za i™1"’ Edini način, po katerem Tnorei^ združeni narodi prispevati za mir korejskem vprašanju pa i«. magaijo Korejcem, da bi jih àI, e ne mučili in kaznovali — Korej ki so sami dovolj velike žrtve.

^£G4- sy£^
V	ZDA so naSti način, po katerem je nemogoče izgubiti dragulje. S posebnim preparatom jih prilepijo na golo kožo.
Nek Švedski novinar je telefo^ nično vprašal poslaništvo ZSSR v Stockholmu, če J>o «Sparlale» igral ali ne na Švedskem. Odgovorili so mu, da se bo ena izmed obeh možnosti sigurno uresničila.
Dve letali tipa Wellington sta se zaleteli v Angliji.
Francoski pisatelj Robert Merle je opisal v svojem romanu šoterr ja avtotaxlja in njegove dogodivščine v Dunkerqueu med zadnjo vojno. Ker je žena tega šoferja zahteval» takoj ločitev, je «pošteni» mož tožil pisatelja.
Po statistikah je bilo letos v Italiji na 100.000 prebivalcev «samo» 377 samomorov, dočim jih je bilo v istem času lansko leto kar 413.
V	Angliji so baje odkrili poseben stroj, ki že v naprej določi spot novorojenca.
V	Derkeleyu (Kalifornija) so zaprli nekega 69-letnega potepuha, ker je brez vzroka pretepel 4-letnega otroka. Potepuh je namreč Imel krasno belo brado in otrok ga Je zamenjal za Božička.
V	Romuniji ne smejo privatne osebe imeti pisalnih strojev.
7 mrtvih in 19 ranjenih je bilo v Bombayu po spopadu demonstrantov s policijo. Demonstranti so zahtevali pravico do javnega zborovanja.
V	Stockholmu ukradejo vsako liro eno kolo.
Letalo družbe Northwest Airlines se je zrušilo blizu Minneapo-lisa (ZDA), pri nesreči Je bilo 5 mrtvih in eden hudo ranjen, v Casablanci pa se je zrušilo letalo družbe «Air Atlas». Stiri potnike so rešili, drugi pa so zgoreli.
Ameriški tovarnarji ur j>odo zahtevali višjo carino za uvoz švicarskih ur.
Kitajski generai Pengtebai je izjavil, da grade njegove čete cesto Iz pokrajine Chingha! proti severnemu Tibetu. Izjavil je tudi, da so dela že tako napredovala, da bodo lahko iz naftinih polj pri Yunvenu izvažali to dragoceno tekočino v ZSSR.
Holandski obrambni minister je odstopil.
PO OBISKU MAC ARTHURJA IVA. OTOKU WAJKE:
Volitve 8n oboroževanje
Trumanov govor kot barometer napetosti med obema blokoma v času politike interesnih sfer
Truman se je vrnil s Pacifika. Na otoku Wake se je sestal s svojim o-polnomočencem na Japonskem in vojaškim voditeljem korejskih operacij, generalom Mac Arthurjem. Oh svojem prihodu na novi kontinent je imel govor, ki je precej zanimiv, .dasi uni v njem povedal nič .posebno .-novega,
Prvi -Vtis, hi ga dobimo po tem govoru je, da je bil namenjen za «notranjo uporabo»; čez tri tedne bodo v ZDA volitve. Kot vidimo, se je vsa volivna kampanja prenesla na zunanjo politiko, kar ni čudno ko so danes ZDA skoraj v vojnem stanju in ni skoro ameriške občine, ki ne bi dala vsaj ene žrtve za korejsko kampanjo. Dejstvo Je, da so imeli Američani na Koreji dosedaj več izgub, kot pred 7 leti v Afriki. Republikanci napadajo, češ da so demokrati krivi, da so dali na Vaiti in v Potsdamu «good old Joe» Stalinu preveč. Truman je bil tisti, ki je pred enim letom izjavil, da sta Koreja In Formoza «brez strategične pomembnosti» za ZDA. In demokrati so krivi, da so danes ZDA tam, kjer so. Obenem pa republikanci pozabljajo, da so med vsem tem časom sodelovali tesno z demokrati.
Truman je tudi to pot to dejstvo izkoristil in je šel obiskat Mac Arthurja, eno Izmed temeljnih opor republikancev. S tem se je rešil naporne kampanje, ki jo je podvzel pred dvema letoma, ko je napravil tisoče kilometrov dolgo pot po ZDA, deset tisočem stisnil roko, se pokazal stotisočem ter milijone presenetil s svojo energično kampanjo. Sedaj je ta recept opustil In opravil samo eno dolgo pot naenkrat. Se prej pa je tik pred volitvami imenoval svoje nove sodelovalce, kot Marshalla, Lo-vetta, Gifforda in podpira imenovanje Eijenhowerja za šefa atlantskega pakta, ko je znano, da je ta eden izmed republikanskih adutov.
S svojimi energičnimi potezami je hotel zapreti . republikanski kampanji usta, postaviti ameriške volivce pred dejstvo: težak položaj je danes in svaka sprememba bi pomenila ošibi-tev že začrtane politike. Potrebna je še naprej enotna politika ZDA, ki jo vodimo lahko samo mi, demokrati.
Drugi vtis pa je, prav tako važen, da je bil namreč govor namenjen tudi za «zunanjo uporabo». Dejali bi nekako, da Je hotel biti uspešna konkurenca sovjetskemu golobčku miru iz Stockholma.
Za nas pa pomeni ta govor žalostno bilanco povojne politike blokov in Interesnih sfer, bilanco, po
kateri moremo žal že ugotavljati, do kam Je ta politika pripeljala.
Pa preidimo na sam govor. Najprvo pove Truman, da Je vprašal Mac Arthurja za njegove Ideje, kako j>i najbolje obdržali mir in varnost na ©aljneiSf -vahoflu. To fleje im Uliti, da je Truman iMac Arthurja imalo učil diplomacije, zlasti ikako maj vzpostavi na Koreji «demokratično In neodvisno vlado». Iz tega vidimo, da je zmagalo angleško-indijsko mnenje, da Je Sigmanri preveč kompromitiran. Očitek torej, da je šel Mac Arthur predaleč, ko je na svojo roko ustoličil tega moža, o katerem pišemo podrobneje v drugem članku.
Potem sledi zagotovilo vsem mladim azijskim narodom: «Ni nam na
tem, da si pridobimo novih ozemelj ali posebne privilegije; to naj bo jasno vsem. Na Koreji nimamo nobenih napadalnih namenov nimamo jih niti na Daljnem vzhodu ali na kakršnem koli koncu sveta». Z drugimi besedami zaupajte v nas, mi vas bomo morda «edino» gospodarsko podredili, potem ne bodo več potrebne vojaške akcije!
Nato je omenil, da se ne bo vloga OZN na Koreji končala z vojaškimi operacijami, potrebno bo še veliko delo obnove. V svojem govoru je nato pričel dajati lekcije sovjetom, kot da bi jih ne bil tudi sam potreben.
Besede «naša politika ustvaritve miru na svetu Je vedno zadela na stalno opozicijo ZSSR» moremo razumeti takole: ZSSR ni hotela vmešavanja v svoje Interesne sfere, določene na pred k) povojnih konferencah. ZDA in ZSSR sta se borili za razširitev svojih interesnih sfer in to je privedlo do novih nerazumevanj in tudi konfliktov. Zato Je umestna Trumanova obtožba, «ZSSR Je hotela razširiti svojo kontrolo nad drugimi ljudstvi z novim sovjetskim neo-
kolonizmom», kakor Je opravičena tudi sovjetska propaganda, ki pripisuje iste «odlike» ZDA.
Ce hoče ZSSR tudi «delati za mir» — je dejal Truman — naj izpolni 4 točke: ZSSR naj prilagodi svojo politiko načelom listine OZN; 2. Pridruži naj se ostalim združenim narodom in naj pozove Severno Korejo, da položi orožje; 3. Odstrani naj železni zastor in naj dovoli svobodno izmenjavo misli In informacij; 4. Sodeluje naj z OZN za sestavo kolektivnega varnostnega sistema, za odpravo atomske bombe in zmanjšanje oboroževanja.
To zadevo bi razumeli takole: polomili ste ga S korejsko zadevo, padlo je doseženo povojno ravnotežje. Predaleč ste šli, imeli smo precejšnje stroške — zdaj pa prosim plačajte. Z eno besedo: zahtevamo nekaj novih koncesij. Ti pogoji so povezani z naslednjim delom govora, od katerega prinašamo samo izvleček:
Dokler pa ne bo SZ izpolnila teh pogojev, je dejal predsednik Truman, dokler ne bo dejansko dokazala svojih miroljubnih namenov, bomo odločno izgradili skupno obrambo svobodnega sveta. Dokler bodo SZ in njeni sateliti imeli močne oborožene sile, s katerimi bodo skušali strašiti druge države, bo svobodnim ljudem ostala samo ena izbira, če bodo hoteli ohraniti svojo svobodo; Sili se je treba upreti s silo, In to smo st mi odločno izbrali.
Pri nas in skupaj z drugimi državami pripravljamo dovolj močno oborožene sile, da bomo jasno pokazali nesmiselnost napada. Ce hočemo biti kos nevarnostim, ki nas obdajajo, moramo biti še bolje oboroženi in opremljeni. Se bolj moramo povečati svojo vojaško produkcijo. Povečati moramo silo naših oboroženih sil; vojske, mornarice in letalstva. Vojaškim potrebam moramo nuditi še večji del naših dobrin, manjši del pa civilnim potrebam. Zaradi uspeha na Koreji ne bomo zmanjšali svojih naporov pri izgradnji naše obrambe.
Kot smo že prej omenili, nam Trumanov govor kaž-V do kam je privedla politika interesnih sfer. Ce se bo ta politika nadaljevala, bo nujno vodila še nadalje v oboroževanje in s tem se bo vojna nevarnost povečala. Dokler bodo v svetu odločali interesi in vodili konkretno politiko dveh blokov, bodo besede o miru samo prazne fraze. Postale pa bodo dejstvo, ko se bo ta politika končala, kar se }x> moralo nujno dogoditi prej ali pozneje.
lEEC-MiiMa organizadla iflaalskaga oakla
Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) je v. teh dneh končala predčasno s svojim zasedanjem, ker so pred zaključkom poklicali v Washington angleškega in francoskega Gospodarskega ministro Gaitskella in Petscha. Vendar po nam tudi nezaključeno zasedanje te organizacije jasno kaže no njene današnje naloge. Kot organizacija maršaliziranih dežel je imela, prej nalogo, do imitavi no noge bolna zapadnoevropska gospodarstva. Sedaj, v. novem položaju v svetu po izbruhu korejske vojne, Pa je postala ta organizacija gospo-darska veja Sistema atlantskega Pakta. Nalogo ima, da s koordinacijo in spopolnjevanjem gospodarstev. pomaga pri oboroževanju ter s Posebnim» ukrepi prepreči nevarno-«i, ki pri tepi nastajajo Z« te države.
Današnji položaj nosi p sebi dve nevarnosti: nastaja vprašanje delovne sile, ki se bo moralo nujno po-kazati, če bodo pričeli uresničevati ar na^r£ (razon v. Italiji in Zapadni Nemčiji), druflič pa je sedanje gospodarsko ravnotežje v nekaterih deželah tako na šibkih nogah, da bi tudi najmanjša obtežitev nujno spravila P tek spiralo inflacije.
Zato so se države, ki sodelujejo v tej organizaciji, oprijele nekakšnega načrta, ali bolje akcije za ob-držanfe gospodarskega ravnotežja. Posebno paino bi bilo pri tem skup-
no trgovanje, pri katerem bi se morale dežele med seboj podpirati in ne tekmovati.
Na zasedanju So razpravljali o spomenici tajništva g naslovom «Nujna gospodarska vprašanja». Doseženi so bili zanimivi sklepi.
1.	Da se obdrži finančna stabilnost, morajo države spraviti p sklad svoje oborožitvene izdatke z inve. sticijami za civilne namene in javne izdatke. Preprečiti je treba vsako zaostritev finančnega položaja. Gospodarski svet se bo po enem mese-cu ponovno sestal, da preišče morebitne težave Investicijske načrte je treba revidirati. Pri omejitvah so izvzete tiste investicije, ki bi pri-, nesle povečanje produkcije.
2.	Vprašanje surovin za potrebe oborožitvene industrije. Prvotni načrt tajništva so zavrgli po govoru angleškega gospodarskega ministra Gaitskella, ki je opozoril na možnosti gospodarstva Commonwealtha. Osnovne surovine so razdelili na tri kategorije: l- evropske produkte, ki bi mogli biti razdeljeni v okpiru OEEC; 2. proizvode, za katere razdelitev že skrbe mednarodne organizacije in 3. proizvode, katerih razdelitev, bi mogli organizirati pod sedanjimi posebnimi pogoji. Komiteji so dobili nalogo, da pregledajo zalogo na trgih in pripravijo predloge proti dviganju cen. O predlogih bo gospodarski svet zavzel stališče po 6, mesecih, ZDA in Kanada, ki
sta bili Audi zastopani na tem zasedanju, pa Sta dobili navodilo, mas ae na to ozirajo pri sirnih -ukrepih J» preskrbo s surovinami in oborožitvenim materialom.
3.	Državi s kronično brezposelnostjo, kot Italija in Zapadna Nemčija, morata pregledati vse možnosti za uporabo te delovne sile.
4.	Vprašanja nadaljnje liberalizacije evropske trgovine niso rešiti. O tem bodo razpravljali 26. oktobra. Tajništvo je mnenja, da bi z liberalizacijo prišle posamezne države do pomožnih sredstev.
5.	Držali so bodo tudi tistega navodila sporazuma evropske plačane zveze, ki določa periodične preiskave gospodarskega in finančnega stanja sodelujočih držav. Prvič se bodo tega lotili še pred koncem leta.
Kaj vidimo v vseh teh ukrepih? Ne samo strah pred bližnjo inflacijo in to že v času, ko posamezne države uporabljajo «samo» 5-6 odst. svojega narodnega dohodka za oborožitev, pač Pa načrt, ki bi inflacijo preprečeval, saj govore zanjo vsi objektivni razlogi- To so precej drastični ukrepi in zanimivi bodo tisti, ki bodo nastopili, ko bodo države uporabljale 10 odst. narodnegq dohodka za oborožitev, kakor to zahte. va od njih atlantski pakt.
Za zapadna gospodarstva so nastopili resni Sasi. To smo že povedali, ko smo komentirali prve pogumne govore državnikov, k* so ero-
DAVTON - GLASNIK SKLEPOV OEEC ZA ITALIJO.
vorili o oboroževanju, kot o «preprečitvi vojne nevarnosti».
Ti sklepi pomenijo popolno pod reditev, ameriški taktirki tudi na gospodarskem področju. Voditelji atlantskega bloka imajo danes popolnoma p svojih rokah pse vlade, ki so za tate način «borbe Za mir».
Zato moramo v zadnji Daytonovi kritiki videti le zadnje akorde uverture, ki jo je predstavljal Marshallov načrt. Vse ostalo pa šele pride.
TRI FRONTE
franciski ubite
Za francosko vlado prihajajo hudi dnevi. Pričel je zasedati francoski par, lament, ki razpravlja o volivni reformi, o kateri razpravljajo v Franciji pred vsakimi volitvami (prihodnje vo. litve bodo verjetno v marcu ah maju ISSI), Odobriti bi morali nadalje državni proračun za leto 1951, kljub temu da še niso odobrili niti proračuna za tekoče leto.
Obenem pa francosko vlado skrbi njena posest v Indokini. Od tam prihajajo za francosko vlado precej žalostne vesti. Narodno osvobodilno gibanje Vietnama je dobilo v zadnjih dveh mesecih nov polet. V teku so operacije, ki imajo namen počistiti s Francozi ob vsej kitajski meji. Prihajajo celo vesti, da so Angleži odpoklicali svoje državljane iz mesta Hanola. Cete Vietmingha se mojstrsko bojujejo na skoro 1.000 km dolgi fronti in francoski generalni štab precej neuspešno maši s svojimi 140.000 vojaki nastale luknje. Ni daleč čas, ko bodo Francozi popolnoma izgubili severno polovico pokrajine Tonkinga, boji pa divjajo tudi v pokrajini Kočlnčine In drugod.
Francijo stane ta petlc*na kolonialna vojna vsak dan okrog milijon, dolarjev. V Indokini je doslej padlo 120.000 Francozov, 15.000 pa jih Je bilo ujetih. Zaenkrat se je francoska vlada poslužila dveh ukrepov, ki naj bi popravila njen sedanji šibki položaj v tej deželi. Poslala je v Indokino svojega specialista proti gverilski voj. ni generala Juina, ki si je pridobil lovorike, ko je v krvi udušil vstajo Karilov v Maroku z ministrom za združena ozemlja Letourneaujem. O-benem pa sta Moch in Pietsche poprosila tudi v ZDA za pomoč.
Kot znano, so Američani že pred časom obljubili Franciji precejšnjo pomoč v tej kolonialni vojni. Vendar pa pomoč ni prispela v zadovoljivi količini in Pariz je javno obtožil Washington, da ga je pustil na cedilu. Zdi se, da je Marshall obljubil takojšnjo pomoč, vendar tja ZDA ne bodo poslale svojih čet, da bi si še bolj ne komplicirale svojega položaja na Daljnem vzhodu. To je potrdil tudi ameriški zunanji minister Dean Acheson, ki je dejal, da ZDA ne bodo poslale v Indokino svojih čet, temveč samo vojaško opremo. Vendar pa so pogajanja še v teku.
Težišče teh pogajanj je v Washing-tonu «prlncipielno vprašanje» v zvezi s francosko oborožitvijo. Med pogovori Mocha in Petscheja z Achesonom in Marshallom so prišli do vprašanja francoskega proračuna. Moch Je že prej obljubil, da bo do konca prihodnjega leta postavil na noge 10 francoskih divizij in v naslednjih letih še novih 10. Nadalje Je zahteval 3.170 milijonov dolarjev za vse stroške v, zvezi s temi četami (obenem tudi orožje za Indokino). Znesek je precej velik in ameriška predstavnika sU izrazila svoje pomisleke. Tako je prH šlo do predloga, ali se sploh splača Franclji proizvajati orožje, ko bi to lahko napravile zanjo ZDA in dosti ceneje. Ameriški strokovnjajci so zastopali stališče, da bi znašali stroški za pričetek vojne produkcije v Fran-; cljl prav toliko, kolikor predvidevajo deficita v državnem proračunu za prH hodnje leto. Ta naj bi znašal, kot zna-< no, 270 milijard frankov ali 760 milijonov dolarjev. Ce bi ZDA poslala Franciji orožje, bi tedaj po ameriški tezi ne bilo deficita. Francozi so ga-' govarjali svoje stališče, češ da bi lahko uporabili za Izdelavo tega orožja svojo delovno silo in bi s tem rešili važen notranji problem. ZDA pa, kot vse kaže, stoje trdno na svojem stališču, češ naj Francij» raje proizvajal drug material. Tako govore, da {>1 Franclja delala za ZDA torpedne lov» ce ter sredstva proti podmornicam namesto letalonosilk, lovcev in podmornic. ZDA bi tudi rade prej videle prot totip francoskih tankov za 13 in 50 ton, preden bi Jih pričeli proizvajati« Ob teh predlogih ni Mocbu preostalo drugega, kot da se je odpeljal doi «nov, Petschu pa da se naprej pogaja« Da zaključimo: v Indokini vse kaže, da bo francoski umik napredoval, v, ZDA pa, da bodo zmagali Američani.; Kaj se bo dogodilo v francoskem parlamentu, Je pa težko reči. V najboljšem primeru bo vlada padla, s člmpr se bo verjetno še bolj približal ča» novih volitev«
4
L »udi M T ED NIK
S Tržaškega
Kronika
Porotno sodišče je izreklo zelo milo obsodbo proti trem angleškim roparjem, ki so svojčas napravili roparski napad na neko zlatarno na Borznem trgu. Sodišče je izreklo naslednje sodbe: Jigginsa na dve leti in pol ječe ir- tri mesece zapora, Richesa na eno leto in štiri mesece ječe in na dva meseca zapora, Stewarda pa na dve leti ječe. Poleg tega jih je obsodilo na denarne globe.
Okrožno sodišče je obsodilo nekega Decija Luccherinija na šest mesecev zapora, ker je 20. septembra vrgel v okno Urada za delo na Trgu Dalmazija doma pripravljeno ročno bombo. Ko Je sodnik bral obsodbo, je Lucche-rini zalučal proti njemu črnilnik, zaradi česar je javni tožilec zahteval, da se obtoženec obsodi na eno leto in pol zapora. Zdi se, da v Luccherinijevi glavi ni vse v redu in ga bodo zato pregledali psihiatri.
Planinsko društvo priredi v nedeljo 5. novembra izlet na Trstelj. Cena je za člane 500 lir, za dijake in brezposelno mladino 250.
V	Roljuncu se je vlil na nekatere hiše pravi kamniti dež. V bližnjem kamnolomu so namreč razstrelili premočno mino, ki je imela silovit učinek. Ranjen ni bil nihče, le 38-letna Lucija Adam je dobila zaradi strahu živčni napad in so jo morali zato odpeljati v bolnico.
Angleškemu kapitanu Cirilu Gordonu so ukradli ig avtomobila fotografski 'aparat in neke druge predmete v skupni vredno-, sti 50.000 lir.
Pri padcu sl je 73-letna Dorina Marchesini iz- Ul. Pascoli 28 zlomila levi kolk in bo morala o-stati v bolnici 80 dni.
V	torek se je začel pouk na srednjih šolah. Letos bo te Žole obiskovalo okoli 11.000 dijakov.
V	tržaškem arzenalu so odpustili z dela 28 delavcev, ki so dosegli 68 let starosti. Sedaj bodo ti delavci dćbivali samo od 3 do 5 tisoč lir mesečne Pokojnine.'s čimer se pač nc bodo mogli preživljati.' '
Vojaška uprava je zaprla vse poljske poti, ki peljejo preko Morganove črte v cono B. S tem je prizadetih nad 300 kmetov dvolastnikov od Peska do Debelega rtiča. Kmečka zveza je te dni posredovala pri oblasteh, da joi ta svoj ukrep preklicale.
Na Borznem trgu stoji zopet na svojem stebru habsburški cesar Leopold. Zaradi tega spomenika je nastala polemika tudi v občinskem svetu.	,
V	Sv. Križu se je obesil 51-let-ni upokojenec Angel Sedmak. Našel ga je njegov 20-letnl sin Bruno, ko je v torek ob 11.30 stopil v klet. Zapustil je ženo s štirimi otroki.
Na cesti Opčine-Sesljan se je smrtno ponesrečila 34-letna Marija Marchesi: Peljala se Je na zadnjem sedežu na motorju, ki ga je vozil 40-letni Adolf Dolcetti. Motor je hotel prehiteti velik kamion, pri čemer se je zadel obenj In je Marija Marchesi nesrečno padla z motorja.
Z motociklom se je na Proseški cesti zaletel v neznano kolesarko mizar Libero Frontali iz Ul. Orlandini 34. Pri tem tako nerodno padel, da si je' zlomil levo koleno in bo moral ostati v bolnici 50 dni.
Na cesti, ki pelje v Dolino, so našli nezavestnega 3B-letnega VI1-' helma Bogottija iz Sv. M. M. spodnje 507. Zdravniki so v bolnici ugotovili, da ima zlomljeno ievo nogo in rano na glavi. Ponesrečenec se ničesar več ne spominja.
V	svojem stanovanju v Miljah je padla na tla 78-letha Marija Ubaldini in si zlomila levo stegnenico. Zdraviti se bo morala 50 dni.
Pes Je podrl v bližini njegovega doma 86-letnega upokojenca Pavla Gostiš,o- iz Ul. Beipoggio 27. Pri tem si. starček zlomil levo' nogo.
V. bolnici je za poškodbami umrl 38-Ičtni Viktor Ferrarese iz Sv. Save, ki je 8. t. m. na Opčinah trčil z «Vespo» v tovorni vlak.
V komi n formisi icnem glasilu ul’Unilà» objavlja R. S. (Ruggero Spad aro) članek o slovenskih šolah, kjer pravi, da so elitisti» odgovorni za raznarodovanje Slovencev v coni A Tržaškega ozemlja. Dalje pravi, da so samo ko-minformisti poklicani in edini u-pravičeni, da branijo slovensko šolo.
Ne bi bilo niti vredno, spuščati se v polemiko z nekim Spada-rom, ki se razume na vprašanje slovenskih šol kakor osel na boben, če ne bi bilo to vprašanje za nas tržaške Slovence življenjske važnosti in če ne bi ravno komin-formisii toliko škodovali slovenski šoli.
Ze oktobra meseca 1948 je «R Lavoratore» ob neki stavki italijanskih šovinističnih učiteljev napadal slovenske učitelje, da so stavkokazi, izdajalci in podobno. To se je dogajalo ravno v času, ko so italijanski šovinisti z «Giornale di Trieste» na čelu najbolj napadali slovensko šolo. To je dejansko pomenilo, da so komin-(ormisti posredno pozivali starše, naj vpišejo svoje otroke v italijansko šolo, ker kdo naj bi pa pošiljal otroke k izdajalcem v šolo. Ob oni priliki se je tudi «odlikoval» sindikalist Destradi, ki je sklical skupščino sindikata prosvetnih delavcev ter tam učitelje in profesorje psoval. Kasneje se je vodstvo Enotnih sindi-
katov še bolj zaletaxaio v zavedno učiteljstvo in celo razpustilo njegov sindikat, ker se ni hotel podrediti kominformistični politiki.
Posledica Je pač bila, da so nekateri nezavedni kominformistični starši prepisali svoje otroke v italijansko šolo. Tako je storil med drugimi tudi takratni «zaščitnik» slovenske kulture Koz-man. V onih časih je tudi Karlo
Bernetič uničeval protestne resolucije slovenskih staršev proti likvidiranju slovenskega šolstva.
Ko se je ustanavljal v Kolon-kovcu zasebni otroški vrtec, sla Viđali in Gombacci na javnem sestanku pozivala starše, naj ne vpisujejo vanj svojih otrok. Ko-minform istom sta bila na poti celo mladinska lističa «Pionir» in «Ciciban». V Vicolo ospedale militare so se kominformisti poiastili prostorov in onemogočili delovanje otroškega vrtca, tako da so po njihovi krivdi otroci v mestnem središču ostali brez vrtca. Pri tem se Je najbolj odlikovala kominformistka bivša fašistka Pa-
gnacco Kominformisti so se vrgli tudi na razdiralno delo proti roditeljskim svetom in jih s svojo akcijo oslabili.
Njih krivda je, da Je moral prenehati tečaj za žensko obrt, ker so mu odrekli prostore. S svojim razdiralnim delom so ohromili akcijo šolskega odseka pri SHPZ za ustanovitev slovenske šole v miljskih hribih. Vse to se Je dogajalo pod šovinističnim geslom
«s'ciavi andò a Lubiana»! ki Je postalo kominformistom tako priljubljeno.
Svoj šovinizem so pokazali tudi lansko leto v novembru, ko je šolska oblast pri VU ukinila 22 razredov slovenskih šol. Takrat so vsi slovenski učitelji in profesorji proglasili enodnevno protestno stavko. To ni bilo Enotnim sindikatom všeč in njihov glavni odbor je izjavil, da imajo samo oni pravico voditi stavke in ščititi interese učiteljstva. Vsi se tudi še prav dobro spominjamo, kako so kominformisti ovadili Trošt Klavdijo, ki je poučevala v Gro-padi in kako je bila zaradi tega
odpuščena iz službe in celo izgnana iz cone A.
To je le nekaj primerov, ki nam kažejo, kdo je ves čas metal polena pod noge slovenski šoli ter s tem koristil in opogumljal italijansko tržaško reakcijo. Ti primeri najbolje kažejo, kdo pomaga italijanskim šovinistom raznarodovati Slovence. Najlepši dokaz za to pa je ravno poročilo, ki ga je objavilo «Delo» o zborovanju nekaterih njihovih slovenskih roditeljev. Čeprav v nekem drugem članku ugotavlja, da so podrejene šolske oblasti prepoje ne z nacionalističnim šovinizmom, da delajo po svoje in povzročajo diskriminacijska početja, pa piše v tem poročilu takole: «Slovenski nacionalisti, titovci in belčki trdijo, da Je nujno po^ trebna ustanovitev posebnega oddelka ža slovensko šolstvo ter da naj bi bil vodja tega oddelka Slovenec. Mi pa smo mnenja, da bi se s tem razmere slovenskega šolstva ne izboljšale. Narodnost funkcionarja je postranskega pomena. Slovenska šola pa mora biti v sklopu italijanske šole.»
Mislimo, da so te besede, ki jih je izrekla neka Di tka na omenjenem zborovanju dovolj jasne in da je vsak komentar odveč. Te besede pa so tudi najboljši odgovor onemu R. S. v «Unità», ki bi hotel naprtiti nam to, kar delajo ravno kominformisti.
H KOMINFORMISTIČNIM tiZilSLUGAM» Zfi SLOVENSKO SOLO
NISMO POZABILI
TABOR OF \ BORŠTU
manifestacija naše enotnosti
V nedeljo 22. oktobra ob 14 bo v Borštu tabor osvobodilne fronte za dolinski okraj, po vseh vaseh se na tabor pripravljajo, saj hočejo dokazati, da je osvobodilna /renta organizacija, lei združuje demokra tične Slovence v %orbi za ohranitev pravic, močna organizacija, ki je ne more prizadeti niti Sovin,stična gonja niti izdajalska kominfornii-stlčna politika.
Pred dvema letoma, takoj po resoluciji in/ormacijikcga urada je bil v Dolini tabor OF za Tržaško ozemlje. Kamen tabora je bil, da bi v tistih težkih, preizkušenj polnih dneh še bolj združil Slovence v skupni borbi. Toda komin/ermisti so se že tedaj razkrinkali, saj so poskušali tabor OF razbiti, kakor so hoteli z vsem svojim poznejšim delovanjem uničiti uspehe dotedanje borbe in paralizirati vse demokra tično g,banje.
Razne skvadristlčne skupine v Dolini, Ricmanjih in drugod, so hotele terorizirali ljudi, napadale so sedeže, hotele preprečiti kulturno-prosvetno delavnost po vaseh. Toda prizadevanje Lavrihe in njegovih je bilo zaman. Naši ljudje so se kmalu znašli in okrajna skupščina v Dolini letos januarja je- dokazala ak-
tivnost Fronte po vaseh dolijvkega okraja in nemoč vseh tistih, ki so hoteli delovanje OF uničiti.
Od tedaj dalje aktivmost članov Osvobodilne fronte po vseh vaseh dolinskega okraja še bolj narašča Vzporedno s političnim delom se udejstvujejo tudi na kulturno-pro-svetnem področju, tako da bodo na taboru v nedeljo lahko domačini sami prikazovali tudi kulturni program. Na to se že pridno priprav tja jo. Iz Plavi j bo prišla godba, pevski zbor bo nastopil in tudi pionirji. Tudi Boršt se bo predstavil s svojo godbo, nastopila pa bo tudi domača folklorna skupina. Pevski zbor iz Doline, lei je znan kot eden naših najboljših zborov na TržaHcem. bo tufli nastopil samostojno z nekaj pesmimi ter v skupnem nastopu pevskih zborov. Resnemu kulturnemu delu, na katerem bodo poleg domačinov nastopili kot gostje tudi nekateri drugi pevski zbori, bodo sledile šaljive točke, ki vzbujajo vedno toliko vedrega razpoloženja. Za zmagovalce tekem že zbirajo nagrade, seveda letošnjo kapljico, ki je tako dobra
Pred taborom OF pa so imele po vaseh organizacije sestanke, na ka terih so govorniki prikazovali bor-
Izmikanje in obljube
Letošnja značilnost občinskega sveta, kadar je prisiljen razpravljati o slovenskih šolah
Tržaški občinski svet je imel kakor po navadi opčinski seji pretekli petek in torek. Kakor vse seje, na katerih ni preveč govora o «madre-patriji», sta tudi tl dve seji potekali precej mirno.
Pretekli petek je občinski odbornik Sciolis odgovoril na vprašanje predstavnika Ljudske fronte dr. Dekleve, kaj bo občina storila za slovenske šole in otroške vrtce. Sciolis je priznal, da je slovenska šola zaradi pomanjkanja prostorov v slabem položaju, dodal pa Je, da ni italijanska šola prav nič na boljščm. Občina sicer skrbi za šolska poslopja, prostore pa dodeljuje posameznim šolam šolska uprava. S tem si je hotel prof. $ciolis pač umiti roke, kar je v skladu s hinavščino demokristjanov. Povedal Je tudi. da občina ne misli odpirati novih otroških vrtcev.
Na torkovi seji so volili zastopnika občine v uoravni svet tržaške univerze. Večina Je predlagala župana Bartolija, ki Je bil nato ponovno Izvoljen s 33 glasovi. Ob tej priliki Je svetovalec dr, Agneletto nekam
ponižno prosil župana, naj se zavzame, da se na tržaški univerzi ustanovi inštitut za slovansko filologijo.
Zupan je dejal, da se je za to vprašanje že zanimal lansko leto na vprašanje dr. Dekleve. On meni, da univerza ne bo nasprotovala ustanovitvi takega inštituta, ko bo imela na razpolago sredstva za to. Pri tem je tudi omenjal neko urejevanje razmer, boljše ozračje Ud., kar nima pač z ustanovitvijo takega inštituta nobene zveze. Ta inštitut je nujno potreben ne glede na politični položaj.
Na vprašanje dr. Deklever kako Je z elektrifikacijo tržaške okolice, smo zvedeli, d« bodo dobili Piščanci c-iektrično napeljavo šele prihodnje leto; seveda, če ne bo ostalo le pri obljubi. Na vprašanje kominformlsta Brauna glede gradnje ljudskih hiš, je župan povedal, da je bilo letos potrošenih za gradnjo stanovanj 1 milijardo in 500 milijonov lir, za prvih .šesj mesecev prihodnjega leta pa je namenjenih za gradnjo hiš 509 milijonov lir.	. ‘
bo Osvobodilne jronte in tise uspehe, ki jih je v zadnjem času dosegla OF tako v dolinsko-milj-skem okraju got drugod. Na sestan kih so tudi konkretno razpravljali o pripravah za tabor, da bo čim lepši tn dim Bolj množičen.
•Potrebno je, da imamo v naSiti krajih tabore OF, da ostaja v ljudstvu živ spomin na narodnoosvobodilno borbo, v kateri nas je vodila osvobodilna fronta, ki mora biti tudi danes slovenskemu ljudstvu tu pri nas vodnica v borbi za obrambo naših pravic proti novo-
naraščajočemu fašizmu in revizionizmu,» je dejal tov. Samec i» Doline.
in prav zalo, ker je OF organizacija vseh demokratičnih Slovencev, ki je dvignila v nas nacionalno za vest in ponos, ki nas je vodila v borbi za socialne pravice proti vsakršnemu zatiranju in poniževanju; prav zato mora biti tabor Osvobodilne fronte v Borštu, v nedeljo manifestacija naše volje, da bomo nadaljevali po poti, ki na<p jo je OF začrtala.
Zato ne sme biti v dolinsko-v'ilj-skem okraju demokratičnega Slovenca, ki bi ne prišel na ta tabor. Zato se bodo te manifestacije -udeležili usi oni tudi iz drugih krajev Tržaškega ozemlja, ki vidijo v Osvobodilni" fronti poroka, da bomo dosegli tudi vse tiste pravice; ki nam jih danes še kratijo.
Obletnice brigade "Simona Gregorčiča”
Prihodnjo nedeljo bo v Brdih v bližini Vrhovelj zbor bivšib borcev partizanske brigade «Simona Gregorčiča» v počastitev 7. obletnice njene ustanovitve. Ker je brigada «Simona Gregorčiča» primorska brigada in kot taka odraz narodnoosvobodilnih stremljenj in naporov dotlej zasužnjenega primorskega ljudstva, je prav, da vsaj v kratkih besedah osvežimo njeno Junaško zgodovino.
2e pred zlomom italijanske fašistične vojske so številni slovenski fantje z desnega brega Soče odšli v partizane, bodisi v Trnovski gozd ali pa še dalje. Zlom Italije pa le sprožil resnično.vseljudsko vstajo in vsi, start, mladi moški in ženske so zagrabili orožje, pripravljeni na poslednji boj. Njih število so prav tiste dni pomnožili slovenski ujetniki In Interniranci iz italijanskih taborišč v Gonarsu In Viscu, ki so se na svojem povratku ustavljali v Brdih in vstopali množično v oborožene partizanske formacije. Istočasno so ustanovili svoj partizanski odred tudi najnaprednejši furlanski antifašisti — Garibaldine!.
Čeprav brez partizanskih izkušenj so se borci organizirali v bataljone in nižje pododdelke, Id so se sprva zadrževali v nižjih Brdih, dokler se ni iz njih formirala brigada, ki se Je formalno ustanovila konec septembra 1943. na planoti pod Kobalarjem v bližini Zapotoka. V njen sestav so prišli štirje bataljoni in odred Gari-baldtncev — skupno nad 1##0 ljudi, prvi komandant brigade pa Je posta! Knežević Vladimir — Volodja, star partizan, ki ga Je poslal štab cone. Kmalu nato je brigada prišla v sestav XXXI in pozneje v sestav XXX divizije, ki Ji Je poveljeval tov. Kajtimir, njen komisar pa Je bil tov, Mabnič Rudi — Brkine, ki Je že mesec dni pozneje junaško padel pod Matajurjem.
Prvo večjo akcijo je brigada «Simona Gregorčiča», Uvedla prve dni oktobra, ko Je napadla nemško postojan-
ko Plave, jo zavzela in minirala most preko Soče. Po tej akciji se Je brigada napotila v Slovensko Benečijo kjer je s svojim prihodom prinesla Benečanom prvo znaniio osvobodilnega boja. Ljudje so brigado navdušeno pozdravljali, komandanta Vclodjo pa so imenovali «partizanski general». V Benečiji je brigada vodila težke boje pri Sv. Lenarta. V novembru 4?. je imeta brigada hude boje z. mnogokrat številnejšim sovražnikom pod Matajurjem, ki so predstavljali za brigado pravi ognjeni krst. Pregrupirana in izpopolnjena se je brigada januarja 1944 borila spet pri Trnovem in v Baški grapi, nato pa februarja 1944 odšla v sklopu XXX divizije na svoj drugi pohod v Slovensko Benečijo, kjer je med svojim enomesečnim bivanjem polnim zmagovitih borb uspešno razvila svoje poslanstvo. S svojimi dejanji in s svojo besedo Je navdušila Benečane za osvobodilni boj, Id od takrat ni več prenehal io traja še danes. Konec februarja je brigada prebila sovražni obroč na Soči In se vrnila v območje Trnovskega gozda. Od njenih poznejših akcij so znane ona pri Hotedršici, pri Razdrtem itd. V tem poletnem času J« padel Junaške smrti njen prvi komandant Volodja pri Vituljah v Vipavski dolini, potem ko Je obkoljen, do zadnjega naboja streljal na Nemce. Vse borce In vsa Brda in Benečijo Je vest o smrti priljnbijenega komandanta globoko pretresla. P0 bitki na Krnu, kjer Je padel njen naslednji komandant Paulus, je brigada krenila na svoj tretji pohod v Slovensko Benečijo. Pozneje je brigad» sodelovala š# pri neštetih akcijah in njene zadnje borbe so bile borbe za osvoboditev Trsta.
To so le nekateri podatki iz zgodovine brigade, ki pa že dovolj osvetljujejo njeno junaško vlogo v osvobodilni borbi primorskega In posebej . briškega ljudstva.	'
VEC TISOČ OTROK IN NJIHOVIH SPREMLJEVALCEV NA „PIONIRSKEM DNEVU"
NJIHOV NAJLEPŠI
Tako lepega jesenskega dne, kakor je bil preteklo nedeljo, že dolgo nismo imeli v Trstu, vedrega in sončnega, prijetno toplega in veselega.
te kmalu po poldnevu si tja proti Sv. Ivanu videl polne tramvaje dečkov in deklic, ki so se v spremstvu svojih dragih mamic in očkov, nonic in dedkov vozili na stadion <tPrvi maj», iz bližnjih delov mesta so kar peš hiteli proti lepemu stadionu, iz oddaljenejših vasi pa so prihajali z avtobusi. Nič ni pomagalo, da je župnik v Dolini stal pred avtobusom in hotel na vsak način preprečiti, da bi Sli pionirji v Trst na svoj pionirski dan. Nič ni pomagalo, da je župnik v kapeli Sv. Anastazija v Trstu pridigal, da se otroci ne smejo udeležiti pionirske prireditve, ceste proti stadionu je kljub temu oživel mladi svet, avtobusi pa so se morali tudi po dvakrat vrniti v vasi, da so lahko vse pionirčke in pionirke prepeljali na stadion.
In prav so imeli tisti, ki so zgodaj priSli, kajti že ob dveh popoldne si komaj dobil prostor na tribunah malega stadiona, ki je bil vse pretesen za toliko tisočev mladih ljudi in njihovih spremljevalcev.
Po celem stadion« je vrvež. Pod jasnim soncem, pod pisanimi zastavicami so si malčki ogledovali stojnice, nad katerimi so bili narisani zajčki tn živopisane rožice; pionirke pa so delile mladim gostom čaj in obložene kruhke.
•Joj, kako čudna stojnica pa je tam dalje! Sova je narisana na njej, kača tn netopir, kaj naj vse to pomeni ?»
aSeveda, čarovnik bo prižel tudi k nam. Saj so nam na pionirskem sestanku povedali. Gotovo bo tu kazat svoje umetnije l» so modrovali med seboj in že so zagledali nove gugalnice in se zapodili tja, da se malo zazibajo, preden se prične predstava.
•Halo! Halo/ Pionirji in pionirke, ki nastopajo, naj takoj pridejo za oder!» se razlega iz mikrofona. 2e se iz gruč, ki se razgledujejo po stadionu odtrgajo pionirji in pionirke, ki sodelujejo na prireditvi in stečejo proti garderobam.
rJKupii »Pionirja», kupii »Cicibana», »Glas mladih»!» kličejo mladi prodajalci velikim in malim, ki hite proti tribunam, kajti mikrofon zapit poziva,';
»Halo! Halo! Pionirji in pionirke, zasedite prostore, predstava se pričenjal»
Pred zaveso letnega odra stopi bobnar, zabobna in pionirja pozdravita v slovenščini in italijanščini. Nato se vrste nastopi pionirskih družin, ki najprej zapojo svojo pionirsko himno »Pionirji smo Primorja». Mladi gledalci stegujejo vratove, da bi bolje videli, nategujejo ušesa, da bi bolje slišali in po vsaki točki, pa najsi bo po nastopu svetoivanske pionirske družine, mladih plesalk in pevcev iz Flavij, iz Lonjerja, Sv. Justa itd. ploskajo in se vesele uspehov svojih tovarišev.
»škoda, da se ne sliši najbolje,»
V	nedeljo 22. oktobra ot>*13. url bodo na pobudo krajevnega odbora Zveze partizanov v Pobeglh-Cežarjlh odkrili spomenik padlim borcem. Na svečanosti bodo govorili tov. Branko Babič, tov. Julij Beltram In tov. Eugenio Laurenti. Sodelovali bodo pevski zbori in domača godba prosvetnega društva «Zvezda». Za udeležence Iz Kopra bo vozil avtobus od 11.30 do 13. ure izpred avtobusne postaje.
Okrožni odbor zveze vojaških vojnih invalidov sklicuje za soboto 21. t. m. ob ? url v Ljudskem domu v Portorožu prvi kongres za celotno ozemlje. Dnevni red po naslednji: 1. Poročilo o delu okrožnega odbora ZVVJ. 2. Referat o bodočih nalogah.
3.	Predlog statuta. 4. Volitve okrožnega odbora.
V	Kopru Je bil preteklo nedeljo okrajni plenum SIAU, ki se ga je udeležilo veliko Število delegatov. Na plenumu so razpravljalno dosedanjem delu, o uspehih in nedostatkih organizacije pri izvajanju planskih nalog, hkrati so tudi pretresali bodoče naloge za dovrtitev krajevnih in okrajnih načrtov pri gradnji in za izboljšanje proizvodnje. Iz organizacijskega poročila tov. Vatovca je bilo razvidno, da so člani SIAU samo v juniju opravili 147.080 ur prostovoljnega dela. Dela se je udeležilo 13.000 članov. Od teh je blk> v brigadi 653
1 tovarišev in tovarišic.

«Demokracija» objavlja krajši članek z naslovom «V Nemčijo 20 ameriških divizij.» V članku samem pa beremo, da bodo ZDA poetale štiri do 6 divizij. Anglija eno divizijo, Francija pet divizij, ostale divizije pa bodo dale na razpolago Belgija, Nizozemska In Kanada.
* * *
«Demokratje» so torej bolj papeški kot papež. Zanje so postali že vsi člani atlantskega pakta kar — Američani. To pa Je že malce preveč vneme, gospodje!.
* * *
Iz «Dela» posnemamo, da se je vrnil iz Madžarske slavni govornik In mežnar Karel Bernetič, In sicer točno po devetih mesecih. Ob tej priliki je tudi za «Delo» rodil članek, kjer pravi, «da je imel srečo, da je prišel preko ta-kozvanega železnega zastora in da so ga tam tovariši zelo vljudno madžarsko sprejeli»,
* * •
Doslej še nismo čuli, da bi koga kje madžarsko, rusko, turško itd. sprejeli, zato tega «madžarskega» sprejema res ne razumemo, Morda
iz tržaškega reakcionarnega tiska
pa je Karel mislil na kak ma-držarski kominformistični guljaž, dobro začinjen s praprlko komln-formistlčnih laži. Vsekakor se mu ne bi bilo treba pitati kar devet mesecev s takim guljažem celo na Madžarskem, ko Imamo za take stvari tu bliže v Trstu izvrstnega kubarja-Vldaiija.
* * *
V «Unità» smo v nedeljo brali notico, da bo na dvorišču «ljudskega doma» to je naše tiskarne, zborovanje, «na katerem bosta govorila tovariša Spadaro in Gombač o mednarodnem položaju V luči korejskih dogodkov».
* * *
No, čeprav Je bilo krasno vreme in Je bilo to zborovanje r osrčju njihove trdnjave pri Sv. Jakobu — Stalingradu fvsaj oni pravijo tako), smo na zborovanju našteli točno 3S ljudi! Na zborovanju je Gombacci med drugim dejal, da Je Sovjetska zveza od pamtiveka branila raše pravice. Torej j« bog oče najprej ustvaril Sovjetsko zvezo, potem tele sebi brado«»
so žalovali, ker jim je bilo žal vsake besede, ki se je izgubila v odprtem prostoru ali pa utonila v šepetanju in valovanju otrok. Nemogoče je bilo, da bi bil popoln mir, ki pa je bilo zbranega toliko ljubkega drobiža.
Tudi odrasli so z velikim zanimanjem spremljali vse nastope najmlajših in večkrat celo pozabili, da je nedelja popoldan praznik pionirjev ter vstajali in se bližali odru, da bi bolje videli ter tako skrivali pred očmi pionirjev oder. Nič jim ne bomo zamerili, saj so tako s svojo pozornostjo dali priznanje mladim izvajalcem. Drugič pa bomo odrasli kljub vsemu ostali raje v ozadju, da ne bomo malim kratili užitka, ki je namenjen predvsem njim.
Pozori Boben naznanja prihod slavnega cirkusa s klovni, akrobati, plesalkami in celo pravim «ruskim» medvedom. Oči so zažarele malčkom, strnili so se okrog arene in željno pričakovali nastopa ciskuške družine. Kakšne uteži je dvigal najmočnejši med njimil Marsikateri deček-si je zaželel, da bi imel take mišice kot ta atlet, da bi imel vsaj polovico njegove moči. In akrobati, kakšne smrtne skoke so izvajali, da je gledalcem kar sapo zapiralo! Kako -ljubki sta bili cirkuški plesalki Lili Ferovia in Neva Filovija. Tudi medved-kosmatinec je kazal svoje umetniške plesne sposobnosti. Klovni pa so s svojimi norčijami zbujali toliko smeha, da so se otroci kar jokali od veselja, ko so hoteli posnemati okretne akrobate, pa so se le prekopicevali po areni, vseh veselih prizorov je bilo toliko, da veselja In smeha ni hotelo biti konec in ko je imenitni direktor peljal svojo cirkuško družbo okoli stadiona, so sc pionirčki kar vsuli za njimi.
»Še, še!» je klical cicibanček in Jcar ni hotel z očkovih ramen.
»Se bo smeha, pojdi, gremo gledat tekme pionirjev, »ga tolaži očka in odpelje na glavni stadion, kjer so pionirji tekmovali na hoduljah in v vrečah. Pionirji so se zvračali
pa kaj bi se ne, saj so imeli noge v vrečah in tudi hodulje so bile nekaterim majhnim^fkmo-valcem previsoke, da so po nekaj korakih popadali z njih, se zopet dvignili in hiteli za spretnejšimi tovariši proti cilju.
•Pojdimo, lutke čakajo!» se po končanih tekmah vesele pionirji i» hite v dvorano, kjer tov. Maršič že predstavlja svoje lutke, ki jih pionirji že dobro poznajo, a se jih nikoli ne naveličajo gledati in poslušati,
Tam zunaj pa je čarovnik kazal svoje umetnije. Pretnalo otrok je bilo deležno tega veselja. Pa so potem tisti, ki so imeli srečo, da so se prerinili v ospredje, drugim pripovedovali, da je čarovnik potegnil iz prazne košare — živega zajčka,
Mrak je legel nad stadion «Prvi maj». Manjši otroci so se oprijeli svojih mamic in srečnih obrazov zapuščali prireditveni prostor, večji pa so se v skupinah v živem razgovoru spuščali po cesti proti mestu.
«Takega praznika Se nismo imeli. Bilo je kaj videti in slišati. Bilo je veselja in smeha. Nikoli ne bomo pozabili pionirskega dne. Pridni moramo biti, da nam bodo drugo leto zopet pripravili nekaj podobnega».
Tudi njihovi starši, bratje in sestre so bili nadvse zadovoljni. Hvaležni so Pionirski komisiji in vsem ki so kakorkoli prispevali, da je pionirska prireditev tako lepo uspela.
ĆUajte Ut tUtiie
OBRAZI IN PRIZORI S PIONIRSKEGA DNEVA
6
li u diki TEDNIK
Kronika
Pri maršalu Titu so bill na obisku Izseljenci iz Argentine, ki so na potovanju po Jugoslaviji.
Dr. Vladimir Bakar!*, predsednik vlade In sekretar KP Hrvatske je bil izvoljen za predsednika Ljudske skupštine LR Hrvatske na mesto umrlega pesnika in borca Vladimira Nazora.
Prvi inozemski štipendist dr. Nayrolle Je prišel v Jugoslavijo za več mesecev. Proučeval bo organizacijo jugoslovanskega socialnega zavarovanja.
Vejil, kt jih širijo nekatere zapadne tiskovne agencije o pogajanjih med Jugoslavijo in državami atlantskega pakta je Tanjug demantiral kot neresnične.
Maršal Tito je sprejel ameriškega veleposlanika v Beogradu Georga Allena, in se z njim raz-govarjal o uvažanju nekaterih živilskih potrebščin.
27(0 namesto 2000 objektov so zgradile zadruge v Bosni in Hercegovini do 1. septembra.
Delegacija ameriškega odbora za mir je v FLRJ.
Edvard Kardelj, Sef jugoslovanske delegacije na zasedanju Generalne skupščine, je priredil slavnostni sprejem v čast delegacij na Generalni skupščini OZN.
Termoelektrarno grade tudi v Titogradu In bo kmalu končana. Oskrbovala bo glavno mesto Crne gore z elektriko.
Jean Martieau, znani francoski dirigent gostuje v Jugoslaviji. Priredil bo koncerte v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Slovesno bodo 22. tm. proslavili v Zagrebu desetletnico pete državne konference KPJ. Hiši, v katerih sta bili leta 1941 konferenci KPJ In pokrajinska konferenca KP Hrvatske, sta spremenjeni v muzeja, ki bosta odprta ob desetletnici.
John Lawrence, član britanskega nacionalnega sveta za mir je dal po londonskem radiu izjavo, da so obtožbe Informblroja tako nedoločne, da je skoraj nemogoče raziskati njihovo utemeljenost. Povsem možno je, najmileje rečeno, da je ta netočnost namerna.
2». oktobra bodo po vsem Beogradu slovesno praznovali šesto obletnico osvoboditve.
Novinarji londonske radijske postaje so prispeli v Bosno In Hercegovino. Po končanem potovanju bodo v londonskem radiu poročali o vtisih svojega potovanja.
Saša je napravila v Jugoslaviji ogromno škodo. Solarne so pa prav zaradi nje pospešile delo. Samo pri Ulcinju v Cmi gori so pridobili 37 milijonov kg soli.
3>M Inozemskih gostov je bilo med poletjem v Dalmaciji.
Na mednarodnem glasbenem natečaja, ki se ga je udeležilo 235 umetnikov iz Evrope in Amerike, so bili odlikovani Jugoslovanski umetniki, med njimi violinist iz Ljubljane Igor Ozim.
Plenum OP za goriško oblast Je bil v Postojni.
Petletni plan je izpolnila livarna železa v Kiklndi v Vojvodini.
V	dneh kongresa AFZ Jugoslavije bo razstava publikacij tiska AFZ.
V	bližini Skopja bodo zgradili tovarno cementa. Zadnja leta Je Jugoslavija več kakor podvojila cementno proizvodnjo.
«Kosmajn, nova prekomorska tovorna ladja, ki jo je Jugoslavija kupila v Angliji, Je priplula v reško pristanišče. Novi «Kosmaj» je zamenjal starega, ki je letos v februarju zgorel na Ekvatorju.
Spominsko ploščo so odkrili v Dobrniču na Dolenjskem v spomin na I. kongres slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bil oktobra 1943. leta.
Zvezni Institut za metalurgijo bodo ustanovili pri generalni direkciji za metalurgijo vlade FLRJ.
Donos bombaža Je letos v Makedoniji zelo dober. Dosegli so 440 kg na ha.
V	Jugoslavijo Je ponovno pribežala skupina bolgarskih državljanov iz raznih obmejnih krajev. Izjavljajo, da Je Bolgarija v težkem gospodarskem stanju in da tam sistematično ustvarjajo vojno psihozo.
Iz republik Jugoslavije
SOCIALIZEM HA TASI
Med prvimi ukrepi, ki Jih Je ljudska oblast ukrenila po osvoboditvi, je bila agrarna reforma in kolonizacija. 19 član ustave pravi:.:, «zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje» in tako so bili likvidirani fevdalni ostanki in veliki posestniku Več kot polovico skupnega agrarnega fonda (53 odst.) je dobil državni sektor kmetijstva in kmečke delovne zadruge; s tem Je bilo organiziranih 31 zadrug, ki so ob stalni podpori In skrbi države utirale pot zadružnemu gibanju. O-krog 60.000 družin borcev narodnoosvobodilne vojne se je preselilo iz opustošenih in nerodovitnih krajev v Vojvodino in Bačko, in tako so sl postavili svoja nova gospodarstva. Z odpravo starih kmečkih dolgov, s pravilno politiko obdavčenja, z določitvijo enotnih cen industrijskim proizvodom, Je bilo odstranjeno stoletno breme, kt je kmete tlačilo. Napredek prvih zadrug, splošni gospodarski razvoj dežele, velikanska pomoč države v denarju In strojih so pripomogli.
turno-umetniške skupine.
Vez med mestom in vasjo se krepi. Usmerjanje velikega dela Industrije v proizvodnjo kmetijskih strojev Je povračilo delovnim kmetom za prehrano, ki jo s svojim delom zagotavljajo mestu.
Tudi v kmetijstvu velja načelo o decentralizaciji in pravici proizvajalcev, da neposredno upravljajo s sredstvi proizvodnje. Najnovejši odlog. Zvezne vlade določa, da preide del strojev, s katerim so razpolagale strojno-traktorske postaje v upravljanje kmečkim delovnim zadrugam. Ta ukrep vlade krepi zadružni sektor in je važen posebno za velike zadruge z obširnimi polji, ki zahtevajo strojno obdelavo. Istočasno so formirani tudi zadružni sveti, v katerih so predstavniki zadrug In predstavniki fondov za mehanizacijo poljedelstva. Njihova naloga je, da sl medsebojno pomagajo pri Izvrševanju poljedelskega plana.
Tako postajajo zadruge vedno bolj močne In bolj uspešne ter postavljajo krepke temelje socializaciji vasi.
V JUGOSLAVIJI SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO MODERNI PRINCIPI GOSPODARJENJA. NA SLIKI VELIK MODERNEN 2JTNI SILOS NA BREGU KOLPE PRI SISKU
da se je zadružništvo naglo razvilo, tako da je bilo ob koncu leta 1948. že 1318 kmečkih delovnih zadrug, a 1949 je to število naraslo že na 6492. Danes Ima Jugoslavija že preko 7000 zadrug. Na j večji porast je bil po II. plenumu CK KPJ, ko Je bilo ustanovljeno povprečno po 15 kmečkih delovnih zadrug na dan.
Državna pomoč kmetijstvu, posebno socialističnemu, je velikanska. Samo v letošnjem letu je bil dan kredit za kapitalno Izgradnjo preko milijarde dinarjev, posebno pomoč pa so poleg tega dobili kraji, ki eo največ trpeli med vojno. V lanskem Mu je dala država .socialističnem^ sektorju 41.832 vprežnih plugov, 58t mlatilntr, 20.000 strojnih kosilnic In veliko število drugega orodja In strojev. Na zadružnih poljih je bilo porabljeno preko 80.000 ton umetnega gnojila. Osnovani so bili znanstveni Instituti In selektorske postaje, ki so poleg drugega vzgojile več vrst novih pšenic, ki na bogatih poljih Slavonije in Vojvodine obilno rode.
Z ustanavljanjem živinskih farm in higienskih postaj se krepi živinoreja, ki je bila v vojni tudi občutno prizadeta. Veterinarski zavodi proizvajajo veliko zdravil, pri njihovi razdelitvi imajo zadruge prednost
V zadrugah Je uvedena boljša organizacija dela ter različni agrotehnični ukrepi, kar vse dviga proizvodnjo. Dohodki zadruge se pravilno razdeljujejo med zadružnike, za posebne uspehe dobivajo posamezniki nagrade, kar politično, ekonomsko In organizacijsko krepi zadruge.
Zadruge so si postavile s pomočjo države in s svojim delom zadružne domove, ki postajajo kulturni in gospodarski center vasi. Skorot v vseh zadrugah Je odpravljena ne-pismerfojt, mnogo imajo svoje icul-
SKUPNA IZJAVA DELEGA-TOV IZRAELSKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE
14 dni je bila izraeUka sindikalna organizacija v Jugoslaviji kot pest Zveze sindikatov Jugoslavije, ned odhodom iz FLRJ je eden izmed delegatov prečital skupno izjavo, v kateri pravijo, da so opazili resno skrb med delavci za proizvodnjo in njeno kvaliteto. ePovsod, kjer smo bili», izjavljajo dalje, «smo čutili duh ustvarjanja in delavnosti. Delavci Jugoslavije grade svojo socialistično državo na način, kakor njim ustreza. Veliko zmago delavskega razreda predstavlja dejstvo, da so dobili delavci v upravo tovarne in podjetja. «Verujemo», so zaključili izjavo, «da bosta ustvarjalni duh. i» delovni polet zmagala in da bodo jugoslovanski delavci uspeino položili izpit».
V kraju brez velikih rek - nova hidrocentrala
v uorskern Kotoru m rede, le mali. potoka tečejo z goratih preòelov v dolino. Toda ko naatapi jesensko deževje, se potoki razbesne v hudournike, ki pa se kmalu izgube v propustnih stenah. Po 240 milijonov kub. m vode se letno izgubi v teh krajih.
Ceprarv stalne vode, ni, so veh darle Inženirji napravili načrt za veliko hidrocentralo v Vinodolu. Po načinu gradnje bo prav zaradi tega dejstva ena izmed redkih na svetu. Njene turbine in generatorji bodo neizkoreščeno vodo spremenili v električno energijo.
Ni bdlo težko začeti graditi hidrocentralo, ker nj velike vode in se ni bilo treba boriti z njeno silo. Najti pa je bijo treba nepropustne stene, kar je bil velik problem, ker je teren poln razpok in jam. Novi zemljevidi hook) že imeli zazname-novana trj nova jezera, ki bodo zbirala vodno bogastvo, ki se je do sedaj izgubljalo v globine. Jezera so blizu med seboj, zvezana so s predori. Pri vasi lokvi je danes najživahnejšc: grade jez, za katerega je potrebno 50O.DOQ kub. me-
trov materiala. (Ce fci ta material spravili y tovorr% vlak, bi bil dolg od Beograda skozi Zagreb, Reke do Splita!) Iz jezera Lokvarke bo voda tekla po predoru y Jezero Trinajste proleterske brigade, ki bo nosilo ime v spejnin borcev te junaške partizantšce formacije, v kateri je bilo mnogo partizanov prav iz teh krajev. Ko so minerji vrtali predor, so naleteli na kraške jame izredne lepote. Preden se bo voda odtekala v tretje jezero bo gnala silo še ene hidrocentrale, ki jo gradijo pred jezerom. V času največjega deževja Jezero Trinajste proletarske brigade ne bo moglo sprejemati vse vode, pa jo bodo s črpalkami vračali v jezero Lakvarko, ki bo lahko držalo do 36 milijonov kub. metrov vode.
Istočasno z umetnimi jezeri grade predore, po katerih se bo prelivala
Frankopanski knezi so les prodajali benečantskim trgovcem In tako je ostal ta Primorski Kras gol. Spo. daj leži dolina Vinodol, ki je nastala po tektonskih sprememibeh. Ce bi te doline ne bilo, bi sedaj ne mogli graditi hidrocentrale, ker bi voda rte imela padca. V bližani nastaja novo naselje, y katerem bo stanovalo 70 delavcev, ki bodo u-pravljali elektrarno, katere energija bo nadomestila delo dveh milijonov ljudi.
Pod pobočjem Tiča vodi tretji predor poševno navzdol io je dolg več kot en ton. V njem bo postavljena betonska cev. poleg nje pa se vzpenja 4.000 stopnic, kj bodo služile delavcem, ko bodo pregledovali naprave v rovu. Predor se konča v velikanski podzemeljski dvorani, kjer bo glavni del hidrocentrale.
v-'VDVAa v, i-es-r	lil og	TTXl V«4J.U	'	w	--- ----
voda. Predor pod Kobdljakom grade Sloozi 6 manjših preacroy bo voda
s štirih strani, da bi bila dela čim prej končana. Z vrha Tiča, do koder vodi predor, se vidi vsa dolina, v jasnih dneh tudi italijanska obala Jadranskega morja. Nekdaj so bili ti kraji porasli z gostim drevjem, a
ŠOLE V SLOVENIJI
tekala na turbine ki se po odvodnem kanalu odtekala v morje.
Ko vode v Sloveniji in Hrvatski padajo,- ker se ledeniki in sneŽiSču v zigodnji jeseni ne tope, tedaj bo imela hidrocentrala v Vinodolu največ vode. Oskrbovala bo lahko tovarne, ladjedelnice, žage. da ne bodo občutile pomanjkanja električne energije in delo bo teklo neovirano
nudijo mladini trdno in resno izobrazbo
Na Bledu Je kongres pedagoških delavcev Slovenije, ki bo trajal 4 dni. Prvi dan je podal poročilo minister za prosveto Ivan Regent, v naslednjih dneh pa bodo imeli referate dr. Stanko Gogala, Gustav Šilih, dr. Ivan Šegula, dr, Mihajlo Rostohar, dr. Vlado Schmidt In Ivan Berton-celL
Referat tov. ministra Ivana Regenta le obsegal zanimive podatke o razvoju Sol v Sloveniji in o nadaljnih perspektivah, zato prinašamo njegove važnejše ugotovitve.
Trdna podlaga pravilne vzgoje mora biti predvsem resnica in iskanje resnice, na podlagi katere je zgrajen marksistični nauk. V tem duhu mora tudi slovenska šola od najnižje do najvišje ustanove vzgajati mlade ljudi. Poleg tega mora šola vseh stopenj nuditi mladini kolikor mogoče največ resne, trdne splošne izoprazbe, kolikor mogoče največ trdnega splošnega znanja. Vzgajati in izobraževati je treba mladino tako, da bo postal komunistični nazor vsakega posameznega mladinca nazor, do katerega se Je sam dokopal, da bi bil rezultat njegovega premišljevanja in neizogibni sklep njegovega sodobnega znanja.
V Januarju 1950 je bilo stanje na slovenskih šolah naslednje: osnovnih šol je bilo 1156 z 3626 oddelki In 148.864 učenci. Sedemletk Je bilo 145 s 374 oddelki m 13.833 učenci. Otroških vrtcev pa je bilo 94, mladinskih domov 14, dijaških domov pa 53.
Nižjih gimnazij Je bilo v tem času 44 s 346 oddelki In 25 višjih s 432 oddelki. Poleg teh tta «e klasični gimnaziji v Ljubljani tn Mariboru,
ska šola. Srednjih strokovnih šol pa je bilo 14 z 259 oddelki. Poleg tega so bili vse leto splošni Izobraževalni tečaji, dalje deluje cela vrsta nižjih strokovnih Sol, tako da Ima skupno republika Slovenija, ki ne šteje niti poldrug milijon prebivalcev v šolah skoro 250 tisoč ljudi, ne vštevši tistih, ki obiskujejo višje šote.
Ponovno Je uvedeno tudi osemletno šolanje namesto sedemletnega. Osemletna šolska obveznost velja za mladino od končanega sedmega do končanega petnajstega leta. Sola Je sedaj razdeljena na tri stopnje; 4 razredi osnovne Sole. 4 razredi srednje gimnazije in 4 razredi višje girbna-zlje.
Vedno bolj se odpravljajo nasprotja med mestom in vasjo. Vasi ne smejo biti prikrajšane za tisto, kar imajo mesta in Industrijski centri. Tako bodo že letos po vaseh ustanovili vrsto kmetskih nadaljevalnih šol, v katerih bo pouk v 6 zimskih mesecih in bo namenjen kmečki mladini po končanem osemletnem šolanju.
V šoli morata vladati red In disciplina, zato je povečana in razširjena odgovornost ravnateljev in pedagoškega zbora. Odpravlja se direktno vmešavanje raznih organizacij In ustanov v šolske zadeve. Krajevni In okrajni odbori pa bodo imeli večjo odgovornost za šole kot doslej. Zato bodo tudi pri krajevnih in okrajnih odborih ustanovljeni prosvetni sveti državljanov, njihova naloga bo skrb za šolo In prosveto.
FRANC LESKOŠEK, DJTJRO SALAJ IN ALIJA SIROTA-NOVIČ ČASTNI ČLANI DRU-ŠT V A INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
Inženirji in tehniki Jugoslavije so imeli i> Ljubljani svoj plenum, na katerem so- obravnavali predvsem naloga o zvezi z reorganizacijo zveznega in republiških dmStev inženirjev in tehnilcov. Po delovnem so imeli svečano zasedanje, na katerem je Druitvo inženirjev in tehnikov izbralo za svoje častne člane ministra Franca Lcskoika, tov. Djura Salaja, ter tov. Mijo Sirotanoviča.
NOVI PROIZVODI MEDICINSKE INDUSTRIJE
Nifi ena industrijska panoga ni bila toliko vezana na uvoz kakor ravno medicinska. Jugoslavija jc uvažala skoro vse surovine za proizvodnjo zdravil in tudi skoro vsa izgotovljena zdravila.
Znanstveni delavci po vojni stalno raziskujejo možnosti izkoriščanja domačih surovin za industrijo zdravil. Devet podjetij v državi proizvaja danes zdravila in medicinske instrumente. Omogočena je tudi palindu-strijska proizvodnja važnih preparatov kot so sulfamidi, barbiturati, arsenobcncoli, kalcijumglukonat, jo-doform, itd.
Askorbinsko kislino (vitamin C) so do pred kratkim rso uvažali. Zdaj montirajo naprave in bodo začeli t proizvodnjo tega vitamina, ki ga bo^ do letno izdelali Olcrog 400 kg, kat bo dovolj za domače potrebe.
Kljub težkim časom se šola v Sloveniji nenehno razvija, država pa dalju 7 učiteljišč In srednja vzgojite!]- njen razvoj podpira:
3600 KM PO JOGOSLAV1JI
Nekaj vtisov $ potovanja skupine tržaških novinarjev
li
■ Jugoslavija je danes bolj kot kitaj koli edinstvena država na svetu. V. čem se odraža ta njena 'edinstvenost? Odraža se v. zgodo-vinskem dejstvu, da se je njeno junaško ljudstvo v popolnoma zasužnjeni Evropi skoraj goloroko uprlo fašističnim okupatorjem, si v. petletni težki narodnoosvobodilni borbi ustvarilo lastno armado in novo ljudsko oblast, do zadnjega metra osvobodilo svojo državo in neposredno nato pristopilo h graditvi nove domovine, nove V moralnem in materialnem smislu.
Na čelu te veličastne epopeje jugoslovanskih narodov je stala in stoji danes Komunistična partija Jugoslavije z 'maršalom Titom na čelu. Zakaj je treba to posebej poudariti? Potrebno je zato, ker se je tako velike in teikg naloge, kot je spremeniti deželo iz zaostale a-grarne t) napredno industrijsko agrarno državo, mogla lotiti le ona sila, ki ima vse pogoje, da tako veličastno delo. tudi uspešno izvede. Ti pogoji so: zaupanje najširših delovnih množic v moč, odločnost in sposobnost vodilne sile. Jugoslovanska komunistična partija vse te pogoje ima in najboljši dokaz, da je tako, je že dosedaj opravljeno delo, ki preseneča ne samo prijatelje, temveč celo sovražnike nove Jugoslavije, pa čeprav to izkazujejo le v svojem onemoglem besu proti Jugoslaviji. Toda glas teh poslednjih je vsak dan šibkejši, kajti jugoslovanska stvarnost ga krepko tolče in ga bo z neusmiljeno logUto tudi prisilila k molku.
Jugoslavija ima svoj petletni plan industrializacije, to je plan graditve socializma. Iz poročil planske komisije za tretje izpolnjeno leto in iz poročila za prvo polletje četrtega leta vemo, do so bile 9-snonne planske naloge v glavnem zato obdobje izpolnjene, ponekod sicer ne 100% drugod pa spet vet kot 100%. Vendar morejo nam, ki živimo izven meja Jugoslavije, U suhoparni odstotki le s težavo prikazali razsežnost in pomembnost tega, kar je bilo doslej storjenega sz Jugoslaviji, bodisi v spreminjanju gospodarske strukture države kakor tudi v spreminjanju miselnosti jugoslovanskega delovnega človeka. Vse to je treba neposredno doživeti, treba je videti in šele tedaj si je mogoče ustvariti resnično podobo nove Jugoslavije, dokončno doumeti odkod njena notranja moč in odkod njena neomajna in dosledna pot v. obrambi lastne revolucije pred svetom in junaška pot borbe za stvar svetovnega miru in napredka.
* • •
Pred dnevi sem prepotoval Jugoslavijo po dolgem in počez: 3600 km po vseh republikah in avtonomnih oblasteh... Morem reči, da sem videi dobršen del tega, kar so jugoslovanski delovni ljudje ustvarili po osvoboditvi. Razgovarjal sem se z njimi, z delavci v tovarnah, s kmeti in zadružniki, z uradniki in kulturnimi delavci. Želel bi, da bi vsaj pol toliko, kolikor sem videl na tem potovanju, videli vsi, kajti težko je popisati vse vtise, ki si jih človek nabere na tako dolgi poti in nemogoče je v reportažni obliki zvrstiti vse, čemur sem komaj mogel slediti z očmi. V nekaj nadaljevanjih se bom zato omejil na važnejše, manj znane stvari.
NA PETROLEJSKIH POLJIH
Kmalu ko prestopita Drava in Mura jugoslovansko-avstrijsko mejo, se začne ob njenem toku odpirati ravning, ki se proti vzhodu vedno bolj širi in prehaja v razsež-no Panonsko nižino, ki se končuje šele v madžarskem erdeljskem in karpatskem gorovju. V davnini je bilo tod Panonsko morje. O tem pričajo danes zemeljske globine s svojimi ostanki nekdanjih morskih živih bitij. Po tisočletjih so tl živalski ostanki Panonskega morja preko vrste kemičnih procesov postali vir dragocene srjovi, ki je Povzročila že vrsto imperialističnih vojn, brez katere pa bi tudi svet prgv gotovo ne dosegel današnje stopnje tehnike, motorizaci-
1951
1949
1946
3,5 * V
DIAGRAM NAPREDOVANJA PROIZVODNJE NAFTE IN NJENEGA PREDELOVANJA PO PETLETNEM NACRTU
je, itd. Zemeljske globine Panonske nižine, ki s svojimi skrajnimi konci sega v Jugoslavijo, so polne nafte.
V Romuniji in tudi na Madžarskem so pred vojno že črpali iz zemlje to mastno zlato, seveda tuje firme s tujim, predvsem britanskim in delno nemškim kapitalom.
V Jugoslaviji, so takrat tuje tvrdke samo še ugotavljali in preiskovali teren. Glede nafte in vseh njenih derivatov je bila zato Jugoslavija vezana samo na uvoz in da ni bilo ljudske revolucije ter da ni na ruševinah stare vzrastla nova socialistična država, bi Jugoslavija bila glede nafte vezana še danes v celoti na uvoz.
Petletni plan proizvodnje in predelovanja nafte predvideva skoraj popolno zadostitev domačih potreb. Čeprav so pri izpolnjevanju prvega petletnega plana nastale nepredvidene težave, ko lo pod vplivom kominformistične politike Sovjetske zveze. Češkoslovaške in Madžarske
začele sabotirati svoje obveze In zaustavljati že naročene in plačane naprave za globinsko vrtanje, obstajajo danes vsi pogoji, da bo plan celo prekoračen. Jugoslovanski delavci in konstruktorji so sprejeli obvezo, da bodo doma začeli izdelovati vrtalne stroje. Po prvem provizornem poizkusu kar v mehanični delavnici pri Dolnji Lendavi, je tovarna Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu izdelala prvi vrtalni stolp, tovarna «Ivo Lola Ribar» pa prvi stroj za vrtanje, kar so mogli stotisoči obiskovalcev zagrebškega velesejma občudovati v jugoslovanskem paviljonu. Tako je bilo v treh letih izpolnjenega 67,1 odst. plana, predvidenega za 1. 1950., in razen večjih naftonosnih polj v Prekmurju, Medžimurju in Slavoniji in Bosni sta bila v preteklem letu odprta dva nova revirja na Hrvaškem in eden v Vojvodini. Razen nafte pa so začeli izkoriščati tudi oljne skriljavce, za katerih predelovanje so bile zgrajene nove U»-,
varite v Aleksincu, Sinju in Miranovem
Ko nas je seznanil s tem celotnim stanjem industrije nafte, nas je prijazni pomočnik direktorja nafti-nih polj v Dolnji Lendavi spremil k vrtalnim stolpom. Ko prideš iz mesta, se ti na levi odpre pogled na novo r.uselje, na desni pa na cel gozd vrtalnih stolpov različne velikosti. 72 od njih že bruha nafto, 16 pa jih je v vrtanju. Povzpeli smo se na stroj, ki je pravkar vrtal v globini 1800 metrov. Vrtanje je dokaj počasno, sicer pa je odvisno od sestave zemeljske globine, kar je že v naprej dognano. Vrtanje povzroča silovito tresenje in oglušujoč ropot, da ne razumeš niti soseda, ki ti govori na uho.
V globini 2000 metrov spustijo skozi sproti zabetonirano luknjo razstrelivo, ki ga na dnu razstrelijo. V nastali kotlini se nabere nafta, ki potem z lastno silo ali pa z umetnimi pripomočki bruhne navzgor.
Danes priteče na dan samo v Lendavi več kot 300 ton nafte zelo visoke kvalitete, ki se ceni po specifični teži. Razen nafte pa pridobivajo v Lendavi še plin metan, ki ga uporabljajo za razsvetljavo in predvsem za kurjavo.
Kakor povsod v Jugoslaviji, je tudi tukaj značilno to, da vzporedno s širjenjem naftonosnega polja raste tudi novo mesto za delavstvo in upravno osebje. Predvidevajo, da bo v neposredni bližini starega mesta zrastlo novo za 18.000 ljudi. Ze sedaj stanujejo številni delavci v lepih štiristanovanjskih vilah. Delavci so v glavnem domačini, ki so se usposobili v odlične strokovnjake, med katerimi je na primer posebno znan udarnik Hukič in drugi. Precej pp je med njimi tudi takih Madžarov, ki so pribežali v Jugoslavijo po resoluciji Kom informa in predvsem y zadnjem času, ko so madžarske oblasti začele preseljevati obmejno prebivalstvo v notranjost države ali pa v neznane kraje izven države... Danes pomagajo z jugoslovanskimi delavci dvigati produkcijo nafte v Dolnji Lendavi in dajejo s tem najbolj konkreten odgovor madžarskim ko-minformističnim tiranom, ki si zaman prizadevajo vzbuditi v obmejnem madžarskem ljudstvu sovraštvo do Titove Jugoslavije. (Nadaljevanje prihodnjič:	K. J.
NEUPRAVIČENI PRIVILEGIJI V PREHRANI SO ODPRAVLJENI
Zvezna vlada je sprejela odredbo o ukrepih ra varčevanje s predmeti široke potrošnje. Ta odredba ima velikanski politični pomen, ker odpravlja vse neupravičene privilegi" je v preskrbi. Njeno temeljno načelo je, da ne more nihče v državi, ne glede na to, kakšno funkcijo opravlja, imeli večjo zagotovljeno preskrbo, kakor to imajo jantski, gozdni in železniški delavci.
V drugem členu odredbe je rečeno, da bo Svet za promet z blagom vlade F LEJ določil normo za preskrbo s prehrambenimi predmeti za tiste osebe, ki opravljajo posebno odgovorne m naporne zvezne In republiške funkcije ali znanstveno delo. Te norme Pa morajo biti pod količinami, ki so določene za kate-
gorijo potrošnikov, n- pr. jamskih delavcev.
Ukinejo se vsa podjetja in prodajalne za posebno preskrbovanje posameznih kategorij potrošnikov, razen delavske preskrbe pri podjetjih. Izvzeta so tudi podjetja za preskrbovanje pomorskih ladij in pro-dajalnice, v katerih bodo dobivale svojo zagotovljeno preskrbo osebe, ki opravljajo naporne in odgovorne zvezne, republiške, državne ali družbene funkcije ali važno znanstveno delo. Vsa ostala podjetja hi prodajalne za posebno preskrbo morajo takoj prenehati Z delom in se vključiti x sploSno trgovsko mrežo. Tudi ekonomije posameznih kategorij potrošnikov se izroče republiškim ministrstvom za kmetijstvo, uporabile pa se bodo za dopolnilno
POGLED NA VRTALNE STOLPE PETROLEJSKEGA' POLJA V DOLNJI LENDAVI
preskrbo vseh potrošnikov. Iz tega so izvzete ekonomije proizvodnih podjetij, bolnišnic, ekonomije gostinskih obratov in ekonomije za osebe, ki opravljajo posebno važne in naporne državne in družbene funkcije ali znanstveno delo.
Ukinejo se tudi vsi počitniški in izletniški domovi, vile ter podobni objekti, namenjeni samo določenim osebam ali posameznim ustanovam ali podjetjem, izvzeti ao samo počit, niški domovi pod upravo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
Odredba prepoveduje dalje vsako izdajanje prehrambenih predmetov iz fonda zagotovljene preskrbe brezplačno ali po nižjih enotnih cenah za bankete, slovesnosti, konference ali kakršne koli druge prire. ditye In manifestacije.
Prvenstvo pri prehrani imajo bolnišnice, otroci in bolniki.
Odredba prepoveduje državnim uradom, ustanovam in podjetjem, kakor tudi administrativnim ustanovam družbenih organizacij vsako kupovanje notranje opreme. Prepovedane sq tudi adaptacije, če niso potrebne za vzdrževanje zgradbe. Ukinja se tudi brezplačno dajanje pogonskega goriva. Ministri in kategorije oseb, ki jih Je določil predsednik vlade FLRJ, Imajo pravico do določenega pavšalnega dodatka za plačilo pogonskega goriva za minimalno uporabo pogonskega goriva.
Proti kršiteljem le odredbe je določena kazen.
Odredbo sq podpisali predsednik vlade maršal Tito, predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič in Milentije Popovič kot zastopnik predsednika sveta za zakonodajo.
V industrijskih centrih Zapadne Nemčije moč partijskih Organizacij vedno bolj pada. Delavci izstopajo iz partije, ker se n« strinjajo z njeno kominformovdko politiko, nekateri so prav iz tega razloga izključeni.
Gheres, delavski zaupnik For-dovih tovarn y Koelnu (tovarna ima 4500 delavcev in proizvede dnevno 150 avtomobilov), ki je bil letos izključen zaradi proti-kominformizma iz partije, je izjavil, da je od 100 članov, ki jih je bilo lani v tovarni, ostalo le 20 v partiji. V kovinskem okrožju je bilo 3.000 članov partije, a letos jih je le 900 (vseh delavcev je 100.000!).'
Podobno je tudi v drugih itv dustrijskih centrih. To padanje partijskih organizacij je veren izraz odnosa, j^i ga una delavski razred do informbirojevske politike vodstva KE Zapadne Nemčije.
V ^ vseh tovarnah Zapadne Nemčije so bili od aprila do oktobra izvoljeni delavski zaupnici. Oni zastopajo interese delavcev pred upravo podjetja. Pri teh W litvah. na katerih sodeluje le de-delavski razred, je partija doživela hud poraz. Njeni kandidati niso bili izvoljeni ali pa so bili izbrani tisti, ki se s politiko vodstva ne strinjajo in so bili zato kritizirani.
Zanimivo je, da so za delavske zaupnike izbrani tišti člani KP, kj so «v opoziciji», kakor pravijo delavci za tiste, ki se ne strinjajo z informbirojevsko politiko. Značilen je primer Gheresa, zaupnika tovarne «Ford» v Koelnu. Centralni organ partije «Frejes Volk» ga je napadel 12. aprila, g dva dm libane je je 'bil izvoljen na delavskega zaupnika in dobil 2.494 glasov od 3000.
V Rehnsko-westfalski oblasti so na lanskih volitvah v deželne parlamente dobili komunisti za zvezno skupščino 513.225 glasov in 28 mandatov. Letos pa so dobili le tretjino glasov in 12 mandatov. Ce pomislimo, da je tak rezultat doživela partija v industrijsko najbolj razviti pokrajini, kjer je od 11,800.000 prebivalcev 5 milijonov delavcev, predstavlja ta brez dvoma za partijo najtežji poraz.
Nikjer se tako jasno ne vidi kontrarevolucionarne vloge Ine formbiroja in njegove politike, kakor v Zapadni Nemčiji. Irtform-birojevska politika vodstva Kp je partijo spremenila iz sile, ki je leta 1946-47 že pomembno posegla v politično življenje Nemčije, V ozko sektaško organizacijo, ki je delavci nočejo več priznati za svojo partijo.
Ta negativni proces pospeSuje nova linija partije, ki ima za težišče svojega delovanja populariziranje in reševanje tistih vprašanj, ki so trenutno potrebna zunanji politiki ZSSR, pri tem pa zanemarja probleme delavskega razreda.
Čistke v partiji »o na dnevnem redu. Prvenstveno so na vrati oni, ki jim očitajo «titoizems, a «titoist» je vsak, ki meni, da je, meja na Odri in Nisi marksistično nemogoča in podobno. CtsMca je zajela vso partijo od članov do predsedstva. Do sedaj sta izključeni ali menjani dve tretjini članov deželnih partijskih vodstev, Bistveno pravilo pri izmenjavah je bilo, da se kadri izpred letu 1933 zamenjajo z mladimi iz leta 1945, ki ao predani SovjeMki zyezL
Vzporedno s «krepitvijos par-tije organizira njeno vodstvo množične organizacije: Nacionalno fronto, Komite zzt mir, Društvo za proučevanje sovjetske kulture, Demokratsko zvezo žena In Zvezo svobodne nemške mladine. Cenovna naloga vseh teh organizacij je, da popularizirajo Sovjefcdco zvezo kot «edinega resničnega prijatelja Nemčije».
KP Zapadne Nemčije ni danes v stanju, da bj zadovoljivo reševala vprašanja delavskega razreda. Zato nastaja problem ustanovitve nove partije in najzavest-nejgi dčlavci tudi p tem resno razpravljajo.
SLOVENCI NA S
I
Pripraven start in prve nezgode v vročem julij u leta 1950
MALA «SLOVENKA» IN «PERUN» V VLEKU PROTI ŠIBENIKU, 'KJER JE BIL START PRVE ETAPE
Počasi je zahajalo žgoče julijsko sonce tam nekje za Visom. Jadrnice so druga za drugo pristajale ob «rivi* v Velalulci na otoku Korčuli. Tudi noi «Perun» je spustil sidro in vrgel «cimo» na posestrimo «Udarnico», ki je že ležala ob pomolu. Posadke obeh brodov so se nato zbrale in kar lepo jih je bilo videti te mlade fante v njihovih lepih krojih, ko so se prerivali skozi množico na obali. «Oprostite, katera ekipa ste pa vi?» se oglasi nekdo. «Iz ljubljene smo, iz Ljubljane», so odgovarjali fantje. Neverno so gledali ljudje. Slovenci na regà-til 'Nemogoče, saj v Ljubljani ni morja, da bi jadrali po njem! Po Ljubljanici se vendar ne da jadrati!
In vendar jadramo v Ljubljanu če še ne veste, imamo d Ljubljani pomorsko brodarsko društvo s kajakaško, jadralno, modelarsko tn motorno brodarsko sekcijo. Na Ljubljanici so naši društveni prostori in tam sc trudimo, treniramo in delamo, da bi dosegli čim večje uspehe ■in uveljavili naše mlado društvo, da se bo lahko postavilo ob stran večjim obmorskim društvom s staro tradicijo. Precejšen korak smo naredili letes, ko smo se udeležili Jadranske regate prvič z lastnimi plovnimi objekti
Start je bil v Šibeniku. Vendar 'je med odhodom ekipe iz Ljubljane in startom v Šibeniku še celo poglavje, ki ga moram nekoliko opisati, saj je bil to za nas uvod in ognjeni krst za naloge in napore, ki jih zahteva od vsakega tekmovalca tako težavno pomorsko tekmovanje.
Petnajst «izbrancev» nas je bilo. Od treh brodov, s katerimi bi sc udeležili regate, je bil «Pe-run» v Ljubljani, «Udarnica» v Malem Lošinju v popravilu in «Slovenka» v Piranu, kjer je služila raznim krmilarslcim tečajem. Te tri jadrnice je bilo treba torej spraviti v Šibenik na kakršenkoli način, in sicer pravočasno. Zato so odpotovali Marjan, Milan in Edo v Piran, Ljubo, Jenny in Sulc v Lošinj z nalogo, da spravijo jadrnice opremljene v Šibenik. Intendant Juš je pa vtaknil svojo zalogo hrane za ekipo na «Peruna», vse skupaj naložil na vagon in se z ostalimi člani pripeljal na neko. V Mar-tinščici, kjer jc baza reškega društva «Galeb», je bil organiziran konvoj, ali bolje- rečeno «vlek» do Šibenika. Naši fantje so se pogumno spustili s «Slovenko» iz Pirana ob obali Istre mimo Pule do Beke. Tri dni, podnevi in ponoči, so pluli in so srečno prijadrali v Martinščico. Nobeden od njih ni še nikoli plul tam okoli, vendar so s pomorsko karto v roki vozili od svetilnika do svetilnika in tako prvič praktično preizkusili «ponočno navigacijo». Svidenje s tovariši na Reki je bilo že kar
START «STAVOV» V SPLITU, KJER JE ZAČELA DRUGA ETAPA
triumfalno. S prvimi izkušnjami «v žepu» so se torej privezali na «parangal» za motornim brodom «Jadran» in odpluli proti Šibeniku.
Medtem je skupina, ki je bila odposlana na Lošinj uredila še zadnje stvari na «Udarnici» in se priključila «vleku», ki ga je organiziralo društvo «Jugo» iz Lošinja. Takle «vlek» ni enostavna stvar, to vsi pomorci vedo, posebno pri težkem morju. Treba je stalno paziti, da pri veliki brzini, ki jo razvija vlačilec, ne zaide glavna vrv ali «paran-gal», kot ji pravijo Dalmatinci, pod kobilico jadrnice »n se zaplete v krmilo. Lom krmila je še najmanjša neprijetnost, ki se lahko pripeti, po navadi pa jadrnico v tem primeru zvrne in ‘ konec je lepe vožnje, posebno pri zaustavljanju in zopetnem startanju je potrebna spretnost in pomoč vse posadke. Mi smo bili vsi novinci v teh stvareh in hudo smo pazili, da se ne bi kaj pripetilo. Pri tem se nismo toliko bali za brod, kot pa za ugled, ki bi ga kot Slovenci takoj izgubili. Zavedali smo se, da smo reprezentanca Ljudske republike Slovenije in sklenili smo, da se ne bomo kar tako pustili spraviti v koš.
VNovalji na otoku Pagu smo končno dohiteli glavni konvoj, ki je prišel z Beke in šele tedaj je bila vsa slovenska ekipa združena in smo lahko videli, kako smo opremljeni in kakšne Sance imamo. Pričela se je vesela vožnja mimo Zadra, kjer smo prenočili, proti Šibeniku. Sonce, naš lepi Jadran in bližajoče velike preizkušnje so povzročile, da je dolga kača privezanih jadrnic odmevala od smeha, šal in pesmi. Na «admiralski» ladji Jadranu so ostali člani ekipe skrbeli za naše želodce in nam kar po zračni poti z veliko spretnostjo kar med vožnjo pošiljali kosila, malice in večerje. Prav Židane volje smo prispeli v Šibenik. _
Lep je bil pogled na Sibenilko luko ta dan. V zalivu nas je sprejelo na desetine jadrnic, ki so poizkušale še zadnje manevre pred veliko borbo. Ob obali jc bilo vse črno jamborov različnih težkih, srednjih in lahkih krsla-šev, Starov, L—S in drugih tipov tekmovalnih jadrnic. Po oba/i jt vrvelo mladine v različnih kiojih svojih društev.
Se obilo dela nas je čakalo tisti dan. Drugo jutro že navsezgodaj bo start, pa še nismo imeli spoznavnih številk na jadrih, komisija je pregledovala opremo, merila «tangune», sumljivo je gledala našo malo «Slovenko» in malo je manjkalo, da je niso pustili startati. Bilo je dosti letanja do štaba regate in nazaj, vročina je pritiskala, žeja nas je mučila, bilo se je Se treba obriti «n urediti za večerno slavnostno otvoritev. Sam ne vem, kako smo se izmazali iz vsega tega, vendar smo se pravočasno postrojih na obali, ob udeležbi naših najviš-jih pomorskih forumov je bila končno e.'julija zvečer svečano otvorjena «Jadranska regata 1950».
Letošnja regata je bila četrta prirecjMev tak,e vrste od osvobodilne in doslej največja. Prijavljenih je bilo preko sto jadrnic z okoli pet sto tekmovalci, to se pravi osemnajst ekip. Proga je bila naslednja: Šibenik, Split, Makarska, Korčula, Lastovo. Velaiulta, Komiža, Vis, Hvar, Brad, Split v celotni dolžini 270 morskih milj (okoli 500 kilometrov). Jadrnice so bile razvrščene v 9 različnih kategorijah. Naš vodja in učitelj Mirko kot krmit ar ter Milan, Edo in Sulc so tekmovali 2 «Udarnico» v H—IV kategoriji, Marjan krmilar z jen jem in Ni-Itom v «Slovenki» v H—V kategoriji, ter Ljubo krmilar z Man-kijem, Marjanom II in Nikom II v «perunu» v H—V/ kategoriji. Ostali člani naše ekipe so pa
imeli druge funkcije; Juš n. pr. je opustil intendanturo in postal fotograf, Miha pa je pomagal vodstvu regate in je kaj kmalu imel v toltali skoraj vso preskrbo za vse tekmovalce. Na motornem brodu «Jadran» smo vsi imeli pripravljena prenočišča in na njem so se tudi vozili mladinci, ki so bili zaradi svoje pridnosti priključeni regati kot opazovalci.
V zgodnjem jutru 7. julija je torej padel prvi startni strel in 108 jader se je razvilo v ugod-
nem «burinu» v dolgo vrsto ter udarilo proti 37 milj oddaljenemu Splitu. Spinakcrji so se bočili v vzhajajočem soncu, bil je prizor, ki ga ne bo nihče od nas kmalu pozabil. Začetna trema je našim /antom hitro prešla in pričeli smo opazovati in ceniti svoje neposredne nasprotnike v bližnjih jadrnicah. Kaj kmalu smo prišli do naslednjega dejstva: «Naše jadrnice gredo po močnejšem vetru bolje od ostalih, v «bonacah» in po slabem ve-
tru pa žal zaostajajo, voščili smo drug drugemu čim več vetra in vozili dalje. Sredi dopoldneva je pričel pihati maestral in po po-voljnem vetru smo obšli rt Pločo. Talcrat smo imeli kar lepe pozicije. Veter je trajal vse popoldne in zvečer pred samim Splitom je, kot običajno, upadel. To jè bila smola, ki se nam je še večkrat pripetila na tej regati. Polni dve uri smo rabili, da smo naredili še one pol milje do cilja v splitski luki. To nam je pokvarilo plasman, da nismo dosegli vidnejših mest na prvi etapi.
Naslednji dan smo startali iz Splita na li etapo, dolgo 29 milj. Njen cilj je bil v Makarski. Ta etapa bo ostala zapisana z velikimi črkami v zgodovini Jadranskih regat in v zavesti vseh posameznikov ter posebno še nas Slovencev. Bila je namreč najhujša preizkušnja znanja, volje in vztrajnosti, ki jo je večina tekmovalcev odlično prestala.
Orkanska burja, ki je nenadoma «padla» z visekega Biokova. je zmešala račune marsikomu na morju. Le najboljše in najhitrejše jadrnice so prišle na cilj Se nepoškodovane, druge so se pa morale boriti na žive in mrtve. Kmalu je bil vihar tako močan, da so se morale jadrnice zatekati v najbližja pristanišča na obali otoka Brača, dosti se jih je pa moralo privezati v «vlek» za re-morkerje in so skušale na ta način doseči Makarsko. Vendar je to terjalo precej materialnih žrtev. Veliki valovi in veter so povzročili, da so se jadrnice v «vleku» druga za drugo polnile z vodo in tonile. Marsikatera med njimi je bila tako poškodovana, da ni mogla več nadaljevati z regato. Na žalost je bila med temi tudi naša «Slovenka», ki se ji je zlomil jambor in je bila tako izločena od tekmovanja. «perun» se je sicer tudi napolnil z vbdo, ostal je pa nepoškodovan in ga je posadka v enem dnevu usposobila za na-daljno pot. «udarnica» se je pa posebno odlikovala in ji je uspelo ne samo doseči Makarsko, ampak je dosegla na tej etapi prvo mesto v svoji kategoriji.
(Nadaljevanje sledi)
ZIVAIjSKA
GOVORICA
že od davnih časov je ljudi zanimalo, ali se živali med seboj lahko sporazumevajo in če imajo dar govora. Lovci in ljudje, ki žive v ozkem stiku z živalskim svetom, pravijo, da živali znajo govoriti, vendar je šele v novejšem času raznim prirodoslovcem uspelo, da so z vztrajnimi raziskovanji nekoliko prodrli v skrivnost izražanja živali.
Pričnimo pri šimpanzu, ki je človeku najbolj podoben. Šimpanz ima, kakor tudi mnoge druge opice, popolnoma razvito grlo in bi zato prav lahko proiz-vajal glasove, podobne človeškim. Vendar pa tega ne more, kljub temu da lahko modulira svoj glas na 32 načinov, s katerimi izraža le razne občutke, kakor lakoto, žejo, strah, ljubezen itd. Kako sc opice sporazumeva, jo, opazimo v živalskem vrtu. če mečemo koščke kruha manjši skupini opic, gre ena teh opic k drugi večji skupini in jo povabi na gostijo. Prav tako spravi ena ' sama opica s krikom jeze ali strahu vse svoje vrstnice na noge. Dobro vemo, kako nas krik strahu ali bolečine pretrese in vzbudi v nas močnejše čustvo kot katerakoli beseda. Tako je pri živali; njih govor je vrsta krikov, ki nima nič skupnega z besedo, ki izraža misel. Pri tem moramo opomniti, da je «izražanje» živalim že prirojeno. Mlada opica, ki bi jo takoj po rojstvu zaprli v poseben prostor, bi znala izražati svoje občutke, kakor odrasla. Z doraščanjem bi se njeni glasovi prav nič ne spreminjali in bi kasneje prav tako «govorila» kakor njene starejše vrstnice.
Nekoliko drugače pa je pri pticah pevkah. Mlad, kanarček, se bo lepega petja naučil le v drubži starejših, izkušenih pev-
cev. Njegovo petje bi popolnoma pokvarili, če bi ga pustili a drugovrstnimi pticami.
Lahko bi rekli, da ptice pojo po notah. Sicer zapoje ptica le tn tone, vendar so tudi pevci, ki morejo zapeti celo dvotonski akord.
Kakor govore ljudje različne
BES
'jezike, tako tudi pevci raznih dežel različno pojo.
Vse kaže. da je glavni vzrok, da živali ne morejo govoriti v tem, ker jim manjka poseben center za asociacijo misli, ki ga ima človek v tretjem zavoju levega dela čelnih možgan. Ta center predstavlja bistveno razliko med človekom in živaljo.
Iz vsega sledi, da se živali med seboj lahko sporazumejo a gestami in glasovi, čeprav v Omejenem obsegu.
Kaj pa človek in žival? iz prakse vemo, da inteligentnejše živali dojamejo nekatere preproste ukaze, bi mu jih večkrat in z enakim glasom ponavljamo. Ne moremo torej trditi, da bi žival bila sposobna razumeti misli, ker reagira na človeške ukaze le instinktivno.
žival tudi zelo težko posnema človeške glasove, kaj šele artikulirane. Doslej se je že posrečilo naučiti izgovarjati nekaj besed ptice, zlasti papige; zanimivo pa je, da lahko naučimo izgovoriti tudi psa dve ali največ tri besede. Opica pa, ki je človeku najbolj podobna, ni zmožna ponoviti niti človeških glasov.
čeprav imajo nekatere živali spomin (pes, konj) se ga ne poslužujejo spontano. K temu jih more prisiliti le trda dresura. Niti ni sposobna misliti naprej, najbolj inteligentne pa zmorejo to v najmanjši meri.
Socialna organizacija opic je bolj preprosta kakor organizacija čebel ali mravelj.
Glede splošnega razvoja pa vidimo, da je velika razlika med človekom in živaljo^ Dočim vpliva na razvoj človeka okolje, se žival prav nič drugače ne razvije, če živi v kulturnem okolju ali v džungli.
KDAJ BO KONEC NASILJA
NAD „DEMOKRATI IN SLOVENCI?
v angloameriškem področju
Svobodnega tržaškega ozemlja <
Zaradi	nasilja proti našemu de-
mokratičnem«» »red vsem slovenskemu prebivalstvu na arngloame****1 Področju Tržaškega ozemlja, zaradi uveljavil» lašističnih zakonov na škodo demokratov i®\*r™st®v ter zaradi narodnostne diskriminacije	tu živečih Slovencev, je Zdru-
žepje bivših	preganjancev Svobodnega tr-
žaškega ozemip "atiovilo na Varnostni svet Organizacije združen» “»rodov protest, iz katerega povzemamo nasiednj*
Združenje bW®11 Političnih preganjance^ Ki predstavlja slovenske‘‘ •talijan_ sire antilasistlin* 0°rce na Svobodnem trža5*™ ozemlju, ki so bili kaMbli pre. ganjani za fcasaipOna in narodnoosvobodi"1'’ borbe.
Vas želi seznani*1 ‘Nekaterimi ukrepi uPf®”?1 organov, ki so podrej«*1 Zavezni-skl vojaški upra*1'
Znano Je, da fašizem z vrsto zakonov. Wb in oblastnih ukrep°v Jastl pa z nasilnimi dejanj!‘Uri vse italijanske napre® j kultur, ne, politične i®,Snovne organizacije in ? ^sii ves demokratični tis*-Z istim besom se je S proti Slovencem in ^ izločil je njih je^; javne-ga življenja in ft>ai celo v zasebnem *ve«ju; u-ničil je slovenski hrvatsko šolstvo, ki pred prihodom Italije za_ vidljivo višino, slovenske in bi-.-c p0u tične in kultur« r8aniza cije, zatrl sioven51 jasopis-je; spremenil gloVka krajevna imena; nafo itaua. nlziral slovanskeFmke jn celo krstna imčL P°%al slovenske in hff«e vasi in kulturne donr si prilastil premoženjv^nskih
in hrvatskih d «ri1 ih zavodov, zadružnilr gospodarskih ustanov, ie bilo
plod dolgotraJijK^porov slovenskega PreyVa za gospodarski PoV^l in 0. samosvoj ite v-	je
splošno znano, .hoteli fašisti fizično	s1"-
venskl in hrvatfL,
je
Poli-
slo-'«Ij, ki
ga niso več 8 Pravim imenom, 2 imenom «allogeni»-Fašistični re®? se je istovetil z dri^v jjje p0_ služeval vseh 'V, (ja bi dosegel svoL, finske namene, in ^4 C Pijanske demolì V hino-
■iina „	rUlS0PWi 'epjjko
žice, a še pose ih hrvatsko h® šino. Zato je h® fašistov slovaP®. lijanskega P0,rf |IC‘al v
koncentracij skfJ jjris,-
druge je konf^j M po. svaril. V svoje^lfhstiÈ.
'lasti _____‘°va.
nega per la
l^anj-vfanti-ita-lai
■a,
svaril. V svoje* ,,1 ^isi nem delovanj® posluževal	A,
nega «Tribun® „ji S«ciale per la Difesa ki je bilo ustan® z Za; konom 25.	1926.
To sodišče Je sW Proti italijanskim antifašistom «f )P je_ te, v letih 192^1941 pa v Trstu in ^ 8lhrt-mih obsodb PL ^cinikom slovene® : to(ine manjšine.	Ju,
V drugi sve.t > & je dejavnost J N* «Tribunale	a ^
remu so se P1 o aci!a?i-stična vojaškj f ,,‘Jska sodišča, se
Z vso breznbž^e sodili antifaši®*150, ce ln partizane,	i j?rlU
skupno z it®^ pff *tl
bor
nadfašizmu ^ P. demokratični® j)?® za zrušenje vL,.
Vsi so ted®l,
fašizma v Toda varan
se
le8a
ate-
,fa5i-
bodo*
obljubo W j 'IjNk poskus

so bili obljubljali defašisti-zacijo javnega življenja, so pozabili na svoje obljube in danes pljuvajo na kri in trpljenje antifašističnih borcev.
Ne bomo tokrat navajali
kršitev mirovne pogodbe z Italijo in vseh krivic, katerim so dnevno izpostavljene demokratične organizacije in še posebej Slovenci na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Navesti hočemo le nekaj primerov zlorab, ki so kričeč dokaz po. novnega oživljanja fašizma ob tesni podpori anglo-ame-riških vojaških oblasti- Te oblasti dajejo ostankom fašizma ob vsaki priložnosti potuho in jih podžigajo v borbo proti vsemu demokratičnemu gibanju.
Izmed toliko primerov teptanja demokratičnih načel, narodnostnih pravic in skrunitve spomina padlih borcev, smo navedli ie nekatere, ki so značilen dokaz, da se na tukajšnjem ozemlju uvaja praksa izza fašizma.
Bivši politični preganjanci in antifašisti, zastopani po svoji organizaciji, naj-krepkeje protestirajo proti provokatorskemu postopanju tukajšnjih oblasti, ki delujejo s pristankom ali po navodilih Zavezniške uprave; hkrati izjavljajo, da se kod« boriii proti uvajanju fašističnega duha in proti teptanju najosnovnejših demokratičnih, nacionalnih in človečanskih pravic z enako odločnostjo, kot so se borili za časa fašizma in v na-
rodnoosvobodilni vojni ter apelirajo, da Varnostni svet Organizacije združenih narodov:	.. .
1.	posreduje pri vladi Republike Italije, da razveljavi z vsemi učinki sodbe «Tribunale Speciale» in vojačkih fašističnih sodišč, ki so jih izrekla proti antifašistom in borcem narodnoosvobodilne vojne;
2.	ukrene potrebno kot organ, ki je nadrejen Zavezniški vojaški upravi;
a)	da ta preneha enkrat za vselej z izvajanjem sodb «Tribunale Speciale» in vojaških fašističnih sodišč;
b)	da konča z izvajanjem diskriminacijske politike na škodo državljanov slovenskega porekla in na škodo demokratičnih organizacij;
c)	da izvede defašistizacijo v javnih upravnih organih in v zakonodaji;
d)	da preneha z uvajanjem duha fašizma v javno življenje in teptanjem najosnovnejših demokratičnih in nacionalnih pravic;
e)	da uveljavi in dosledno izvaja določbe mirovne pogodbe z Italijo o uradnih jezikih na STO-ju.
Trst dne 27. septembra 1950.
r
».m/n
j »UŠJO K»*.»«, f T»»a
t> MU-	' ' \
U »fornir, «»r* »»llt.p. «rM<« Ji 5»pr«,o unitw. 1»
flot» S* »-ot-r»» TriVwafl« »p-aliUo vmr
v Or.*),,, a. a tiztj.
tlM)» »affala, «il tr.yy,» ut,.,«»
«.i.*» . an t-fr« arU» r-i* 4 alalo 3onaa«*lo al amai «
<*: s-r.it/s/rm n.«j
C--'-- —LtČ. -w.'|' i,"'	- . .
1

<■ ; H -••ji	VjLi::.mar n-j g-ra-r» ai-l’t'iria noimor.
!.'j	. « .ij?	a «. ■to-;ton- » ‘ii-alo Ì Žiti rl» Ur -Raffio
tl
L. >"*
li I
y<--
mnu«

.
4
IS
■Jp;
U M-4- ,11 lit, a);ll "a ».-at. i-Ua jof*» »o» ^r , i'L ■J" -;';;'* f» aru»'.,ai sTr-ataj
• ;.r *'uslìlI'JìIIS1,
	


Se danes uveljavlja vlada Republike Italije proti antifašističnim borcem sodbe «Tribunale Specialen, čeravno je bil štiri dni po padcu fašizma dne 29. julija 1943 s kraljevim ukazom — zakonom št. 668 odprav-U&n.
UsteThi^rak^ÌlaHJailS^e-V!ade izziva d<>slectae antifašiste, bije v obraz vsak čut pravičnosti in krši duh in
besedilo mirovne pogodbe z Italijo od 10 februarja 1947 Nadalje vznemirja na stotine državljanov STO-ja, ki so bili obsojeni od «Tribunale Specialen in vojaških fašističnih sodišč. Praksa, uvedena v Republiki Italiji, se lahko prenese na cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, kajti le-to je postalo pa zaslugi Zavezniške vojaške uprave skoraj italijanska provinca.
r—
...
f Usiii
Borcem, ki so na poziv tudi Angležev in Američanov nadaljevali boj proti fašizmu in ki so jih njihovega delovanja obsodila italijanska fašistična vojaška sodišča, odreka danes Zavezniška vojaška uprava, zaupni organ Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, pravico do javne službe in s tem do koščka kruha in pravico do vpisa v volivni imenik to je do najosnovnejše državljanske pravice.

ìurnMMjmmm
jtajfom parte dl persona che la <?ono^ e lajfaIm attestazione di ijgngmrfa sono punit i con l animAmln
salve le maggiori pène quando JattOLoMitulsoo un pih g« ave reato.
Slovenski jezik, katerega rabo je bil fašizem prepovedal In ki ga je mirovna pogodba z Italijo izrecno priznala kot uradni jezik, je še vedno izgnan iz Javnih uradov, (saj Je še vedno v veljavi člen št. 137 zakonika o sodnem kazenskem postopanju) čeravno štejejo Slovenci okoli 30 odstotkov celokupnega prebivalstva cone A Tržaškega ozemlja. V čisto, slovenskih občinah tržaške okolice pa si drzne najvišji civilni predstavnik, predsednik cone, imenovan po Zavezniški vojaški upravi, poniževati in zasmehovati Slo-venščino in provocirati Slovence ter demokrate sploh, prebivalce Polnopravne in manj-
pravne meščane.

^t-L-aaaSgàJfejNifjy»	“««JgMlJ» «r«!««,» . „u
«.»»l xr it «»»t» lltil..».	"	..——
MuratNT, »Iti« t«B»
\ . <«wn MM^ftl****'
M
, - «n * rar ^	tl. .,» Ì
: ; »«”»«■> «.t« « ».»«»u.»»«» «i „««n«.- v.»»».!«.«,». TJ;Xl I
ft: L »f«* fsi«* « «.»«»n»!,.»»» .i .»««-i.,- viii^i^ćZ7iZiK~Z: M
f *	» Tirt. „aa «tflii. re»»,.» cl,..,.,..	1
Tudi slovenske in italijanske zastave s peterokrako zvezdo, ki so simbol bratstva med narodi in borbe slovanskih in italijanskih antifašističnih borcev — partizanov proti nacifašizmu za časa narodnoosvobodilne vojne, prepoveduje organ, ki deluje pod okriljem Zavezniške vojaške uprave.
Piti MORSKI
i .n osni napisi
39.
V	Košani blizu župne cerkve je pokopališče, vendar tam zastonj ičeš starih spomen. Najstarejši je menda oni takoj ob vhodu desno, kjer beremo naš
>7. NAPIS:
Oh otroci miti kaj denas
ste že, zaposlili očetave žalsti In materne Solzne oči bog vam daj mir in pokaj v, večnosti 1>. Listopad list Johan Sbrižal
V	tukajšnjem prepisu (8.8.1950.) so namenoma ohranjene napake In narečne posebnosti izvirnika. Vpliv šole — če so jo leta 1868 že imeli — še ni bil tako močan, da bi bil mogel do kraja ugladiti besedilo in pravopis.
II. NAPIS:
Zmotno bi bilo reči, da za našo rubriko lovimo okoli samo stare napise. Ljudska domiselnost je zmeraj živa in zato tudi danes nastajajo besedila, ki človeka tako ali drugače pritegnejo. Prav v Košani me' je h. pr. prijetno presenetil tale kratki napis na novem nagrobniku Volk Antonije (1912-1945):
Strel Je počil smrt povzročil.
Košana spada med najstarejše fare na Primorskem, saj je bila ustanovljena leta 1247. Prav gotovo je bilo na starem pokopališču okoli cerkve sv. Stefana več starinskih prominkov. A sredi preteklega stoletja, ko so skoraj povsod prestavljali pokopališča proč od cerkvà, so to storili tudi Košanci in takrat so marsikaj predelali, raznesli ali uničili. Dokaz za to sem našel na Kalu «pri Aušcovih», hšt. 79. To je ena izmed hiš, kjer gre kamnarska obrt iz roda v rod. Ob omenjenih obnovah v Košani Je bil brez dvoma zraven tudi kdo od Aušcovih s Kala in ta si je k sreči izgovoril enega od starih nagrobnikov. Pripeljal si ga je domov.
LEME2 IN CRTALO IZ LETA 1600 NA NAGROBNIKU: KAL - KOŠANA
Skoda se mu je zdelo, uničiti ta lepi izdelek, zato ga je raje postavil pred sam prag svoje hiše, da bi ga mogel kadarkoli občudovati. To je 9 cm debela plošča, ki meri 175 x 60 cm. Ob robovih je tekel latinski napis, hi pa je že močno izlizan. Prebral sem samo «Hic requies-cit...» (Tu počiva...) In — kar je bolj pomembno — letnico: KM! Plošča Je predeljena na dve polji: prvo je prazno, na drugem pa imamo zelo razločen obris lemeža in črtala (gl. prilogo).
To je ena najstarejših domačih upodobitev priprav za oranje in prav v tem je vrednost naše plošče, ne glede na to, če bo ali če ne bo mogoče razbrati iz napisa, kdo je tako spretno «drva-ril», da so mu celo v zadnjo streho vsekali znake njegovega dela. Plošča zasluži, da bi se najbližji muzej — v Postojni — zavzel zanjo In jo v sporazumu z lastnikom prestavil na tako mesto, da je ljudje ne bodo počasi zbrisali s svojimi stopinjami.
TEHNIKA
in
ZNANOST
NOV SVETLOBNI VIR V Ameriki so izumili svetilo izredne jakosti, ki se imenuje «telcoarc», je to cirkonova obločna luč, ki bo zelo dobrodošla v fotografiji, kinematografiji, ka-mnotisku in televiziji. Svetilka je prenosna in nje bistveni del je kratka nikljeva cev, ki vsebuje uprašen cirkon, nikelj in še druge snovi. Med tema cevema, ki sta elektrodi, se stvori zelo svetel obločni plamen. Njega svetlobna jakost znaša 130.000 sveč na ploskvi 1 kvadratnega palca (6,45 kvadratnih cm). Omenjena nikljeva elektroda tudi traja dalj časa kakor dosedaj uporabljene ogijene elektrode. Pri učinku 1000 wattov jo uporabljamo lahko toliko časa kolikor 4 m dolgo og-Ijeno elektrodo za obločnice.
NOVOST V INDUSTRIJI LEPIL
Na ameriškem tržišču se je pojavilo neko zanimivo lepilo (H-511 Ubabond), ki je iz sintetičnega gumija. S tem lepilom lahko namažemo neko ploskev, ki jo zlepimo z neko drugo šele čez dalj časa. Kljub temu se njega lepilna zmožnost ne zmanjša. Ko nanesemo lepilo na ploskev, se lepilo v najkrajšem času posuši. Posušeno lepilo ne lepi, kadar pa hočemo tako pripravljeno ploskev zlepiti z neko drugo ploskvijo, moramo lepijo aktivirati. To napravimo tako, da posušeno lepilo ugrejemo s paro, vročim zrakom, ultrardečimi žarki ali pa ga namažemo s čopičem, ki je cmočen v topilu. Posušeno lepilo lahko tudi obrizgamo s topilom. Poskusi so pokazali, da to lepilo trdno in trajno lepi celo vrsto snovi, tako n. pr. tkanine, usnje, steklo, les, papir, umetne smole, jeklo, galvanizirano železo, aluminij, kovinske liste (sla-niol) itd.
HRIBOLAZCI NA 1071 METROV
VISOKEM HRIBU
Dne 3. junija 1950 leta so zmaga* ' li francoski hribolazci nad vsemi ovirami narave. Ta dan so namreč dospeli na himalajski vršac Anapurna, ki je visok 8078 metrov.
To je vsekakor važen dogodek v zgodovini alpinizma. Saj je to prvič, da Je stopil človek na tako visoko goro! Ob 2. uri popoldne sta prišla hribolazca Herzog in Lachenal na vrh Anapurne. Člani ekspedicije so morali premagati neštete težave. Življenjske prilike v taki višini so neznosne in zato je bil njihov napor neizmeren. Največja ovira življenja v onih višinah j<? ta, da primanjkuje kisika. Cim više se dvigamo, tem redkejši je zrak. 2e v višini 4000 m omagajo in omedte osebe, ki niso vajene življenja v takem okolju. Poleg tega so imeli ti hrbolazci borbo z mrazom in viharji. Nekaterim članom te ekspedicije, so na povratku v dolino zamrznile roke in noge.
DIESLOVI MOTORJI «JULIJA CEZARJA»
Ni dolgo tega, kar so v tržiški ladjedelnici splovili 25.000 tonsko prekoceansko ladjo, z imenom «Julij Cezar». Zanimivost te ladje sta dva velikanska Dleslova mo- * torja, izdelek tovarne Fiat v Turinu. Oba motorja sta dvotaktna z dvojnim učinkom in 12 valji. Dejanski učinek vsakega motorja znaša 20.000 KS. Se nekaj številk, ki vam kažejo velikost orjaškega motorja tega prekoceanskega parnika. Motor tehta 480 ton ter Je 18 m dolg 3,50 m širok in 8 m visok. Približno toliko meri dvonadstropna viia z desetimi prostori. Vsak motor Je sestavljen iz 4500 delov. Največjt del tehta 154 stotov, najmanjši pa 50 gramov (igla injektorja). Ce bi položili 12 batov drugega nad drugega, bi segali v višino 48 metrov. Tako velikost ima 12 nadstropna • hiša! Eden teh motorjev je bil v celoti razstavljen na zadnjem velesejmu v Milanu. Sestavne dele motorja so pripeljali na 25 tovornih avtomobilih največje nosilnosti. Od teh je Imelo 10 tovornih avtomobilov posebna kolesja za težke tovore.
I L i up 5 ki TEPKI K
Za gospodinjo in dom
Ribji trg: POLANDA
IjML; joj IDI 1A1
PRVI JESENSKI KOSTUMI MEHKIH BARV, Z OZKIMI KRILI. KI IMAJO ZVEČINE ZADAJ ALI SPREDAJ POLOŽENO GUBO. ZELO SO TUDI MODERNI KOSTUMI Z ŽEPI ALI OVRATNIKI IZ KOŽUHOVINE ALI ZAMETA
Pozor pred strupenimi gobami!
Polanda ali kot se 6uje pri nas palamlda je dober trener. Mislite, da ribe kar tjavdan iz ljube zabave Skačejo iz morja in se su5e In dihajo suh zrak, ko pa jim bolj prija zrak iz vode. Kaj še. Ribice skačejo iz vode zato, ker jim je nekdo tik za repom in to ne iz gole simpatije, marveč s temnimi nameni. Uboge ribice to slutijo in beže in še zadnje upanje jim je pognati se v zrak. In eden takih grdih preganjalcev je tudi polanda. Kadar je ona v bližini, takrat ribice telovadijo in skačejo. Toda polanda kakor kaže, ne pozna usmiljenja.
Polanda je podobna škombru, sa-
Ako je tvoj otrok...
... bled, suh in se hitro utrudi, ga napoti k zdravniku, ki mru bo predpisal primerno telovadbo.
... debelušen in se nič kaj rad preveč ne giblje, se najprej prepričaj pri zdravniku, da je vse v redu z njegovo žlezo ščitnico; potem pa glej, da bo čim več hodil in po možnosti tudi kar največ plaval.
. . . raste prepočasi, ga prav tako najprej pošlji k zdravniku, ki mu bo po pregledu določil primerno telovadbo, poleti pa naj veliko plava.
... len, nedelaven, pasiven, ga zjutraj kmalu vrzi s postelje. Vpiši ga v pionirsko organizacijo, kjer bo na lenobo v skupnem delu in zabavi po-zapil.
... neroden in težak v gibih, ga pošlji k ritmični telovadbi, veliko naj se igra z žogo, obroči in podobnimi Igračami.
... plah, sramežljiv, mu bo predvsem pomagala pionirska organizacija, potem plavanje in telovadba.
.. . strahopeten, naj čim večkrat hodi na kratke sprehode, ko Je mirak. Pomagalo mu bo tudi plavanje.
... razburljiv, cmerav, prični najprej z lažjimi športi, potem pa počasi preidi na težje in odgovornejše.
.. . sanjač mu bo življenje v prosti naravi, delo in razvedrilo v pionirski organizaciji pregnalo vse njegove Sanjarije.
...hudoben in okruten do živali, mu prepovej kakršen koli bolj napet šport ali divjo igro.
... nervozen, nemiren, nedostopen, ga pošlji k ritmični telovadbi.
• • •
Kako določamo alkohol v vinu
Alkohol y vinu lahko določamo na več načinov. Z destilacijo z Bemadot-ovim vinometrom, ki temelji na lasovitosti tekočin, to je lastnosti, da se tekočine y tenkih (lasoviUh) cevkah vzpenjajo kvišku, ter z ebulioskopom ali varome-rom, ki sta ga iznašla Francoza Vi-dal in Malligand. Kako deluje Malligandov varojner? Ta aparat določuje alkohol v vinu na podlagi vrelišča. Vemo, da alkohol vre pri 78 stop. C, voda pri 100 stop. C. Vino, ki je zmes obeh, bo vrelo med tema dvema točkama, In sicer pri tem nižji toploti, čim več vsebuje alkohola.
Apuiat obstoji iz dveh delov, iz kotlića, v katerega vlijemo vino, in iz toplomera, ki kaže vrelišče, oziroma odstotke alkohola. Ta del je v zvezi s hladilnikom, ki zabranjuje prehitro uhajanje alkohola pri kuhanju.
Ker se vrelišče ravna po baro-metrskem pritisku zraka, je treba najprej določiti vrelišče vode.
V kotliček vlijemo nekaj nad polovico vsebine čiste vode, nato ga zapremo tn prižgemo. Cez kakih 10 minut prične voda vreti. Pri neki točki nit živega 'srebra v toplomeru obstane, to je vrelišče vode. Na to točko postavimo ničlo premične varomcrove lestvice, ki jo na to z vijakom pritrdimo, da se več ne premakne.
Nato vodo izUjemo, kotliček pa z mrzlo vodo ohladimo in vanj vlijemo vina (nad polovico vsebine). Kotliček zapremo in hladilnik nad njim napolnimo z mrzlo vodo. Ko prične vino vreti, se premika nitka živega srebra navzgor, končno pa pr; neki točki obstane. To je vrelišče vina in na lestvic; naravnost čitamo volumne odstotke alkohola.
mo daljša in večja je. Dobrega pol metra jo je v dolžino in še čez. Tudi njen rep spominja na mesečev krajec. Ima koničasto glavo; velike oči in zelo velike zobe, ki pa niso samo v čeljustih, marveč tudi na nebu. Hrbet je modrikast in po strani skoraj vzporedno s trupom se vlečejo črnikaste proge. Bleščeče srebrna je na spodnji strani; med hrbtno in repno plavutjo so majhne plavuti.
Polanda Je zelo razširjena, v Sredozemlju jih je mnogo, prav tako tudi v toplejših predelih Atlantika. Tudi ob obali Brazilije in New Yor-ka jih love. Rekel sem, da je podobna škombru in tunu. Od škombra Je večja, od tuna manjša. Njeno meso izredno cenijo, ker je boljše kot tu-novo, vse bolj nežno je, vse bolj sočno in prebavljivo kot kurje ali telečje. Dobra je na vse načine: kuhana, cvrta alt pečena, na žaru. Na vsak način je to odlična jed in če jo dodamo brodetu, mu poplemeniti okus; če Jo primešamo ribam za ribjo juho, postane ta vse slajša in okusnejša kot sicer. Ribiči zato radi love polande toda ni jih vedno, ker se selijo. V naše morje pridejo konec poletja in so na letovišču pri nas tja do pozne jeseni, ko se odpravijo v toplejše in globlje morje. Včasih je tak naval poland kot bi hotele napraviti pravo invazijo. Riba se tišči
ČITAJTE
ribe, sama riba, ribe prav valovijo. Takrat zazvoni ribičem zlata ura In približa se srečen trenutek, ki ga težko čakajo. Seveda hočejo elegantne polande na tem svojem letovišču tudi jesti. Ali mislite, da res plavajo tako okoli kar za kratek čas ali pa da imajo poučilo potovanje. Iščejo in iščejo, kaj |>l bilo kaj za njih, kajti one najlepše zaznavajo svet in oko lico z usti. Naj se jim nameri brigada manjših rib, recimo sardel, sardonov ali kaj podobnega. Si zamišljate olimpiade? Tekmovanje v naglem plavanju, tekmovanje v skakanju. Ribice iz morja, polande za njimi. Mora že biti tudi za polande poseben užitek, pognati se iz vode za ribico, ki ti v zraku prileti v žrelo. Prav gotovo užitek. Ribiči za take olimpiade seveda niso nič kaj navdušeni, toda če že zginejo manjše ribice v večno temo tovarne polandi-nega želodca, jim pa ostanejo dragega denarja vredne polande.
Na našem ribjem trgu niso polande redka prikazen, toda le ob svojem času.	t.R.
Modne drobtine
Letoinje obleke so mladostno ukrojene, krase jih veliki žepi, gumbi, našivki. naborki, gube, čipkasti vložki, beli ovratniki in zapestja ter celo vezenine. Ovratniki so visoki, veliki pa tudi majhni in nizki. Ramena so nekoliko bolj okrogla in nizka, iiv rokovnega izreza je na pravem mestu. Se bomo nosile kimono urezane rokave, le da so ti pod pazduho nekoliko ožji. Dolžina krila se prilega postavi vsake posamezne, so gladka in oZka, pa tudi zvončasta in nabrana, na hrbtu v pasu nekoliko nižja. Veliko je žametnih oblek in sploh žametnih okraskov na oblekah, pa tudi na kostumih in celo plaičih. Za Športne obleke in kostume bomo izbrale črtast žamet, za popoldanske obleke in krila pa gladek črn ali rubinasto rdeč žamet; zelo je v modi zlatoru-mena barva gladkega pa tudi črtastega žameta.
Pričeska je Se vedno kratka, narahlo nakodrana ali celo gladka, le da Je letos nekoliko daljSa. One, ki si las niso odrezale in jih imajo dovolj dolge, jih bodo počesale na tilniku v vozel. Klobučki bodo temu primerno majhni in prilegajoči se. Tudi tukaj bo žamet močno prevladoval.
Ne mine jesen, da bi se ne zatekali v bolnico ljudje, ki so se zastrupil; z gobami, pa čeprav časopisi, listi, itd. svare občinstvo in na široko pi.ejo o previdnossti, s katero moramo odbirati gobe. Se vedno se nekatere gospodinje kar na slepo zanesejo na razue prodajalce teh gozdnih sadežev, ne da bi pomislile, če so gobe pregledali varnostni organi. Koliko je tudi talcih, ki z raznih nedeljskih izletov prinesejo domov več vrst gob, misleč da so užitne, čeprav jih le površno poznajo. Vsaka gospodinja bi morala vedeti, da gobe na-
NASVET1
Prhaj odstraniš, ako si vsakih 14 dni zdrgneš lasišče s tekočino, ki jo pripraviš takole:	nama-
kaj 4 dni v 1/2 1. žganja pet srednje debelih čebul, ki si jih poprej na drobno sesekljala.
* * *
Rjave cigaretne madeže odstraniš z roba marmonate mize ali s porcelanastega pepelnika, če jih zdrgneš z zamaškom in komaj vlažno sodio.
* * ♦
Miši odpraviš iz prostora, ako tja namestiš nekoliko lončkov mente. Njenega duha niši namreč ne prenesejo.
* * *
Zamet likaj le na narobni strani z ne prevročim likalnikom in prav narahlo.
* * *
Oljnate madeže odstraniš z občutljivih svilenih tkanin, ako jih zdrgneš z mešanico enakih delov terpentina in limoninega »oka-.
* * *
Bolhe se te ne bodo prijele, če si teto zdrgneš a kolonjske vodo.
* * *
Ribje olje bo izgubilo neprijeten vonj in okus, ako mu boš dodala 1% eukaliptusovega olja.
* * *
Mleko bo laže prebavljivo, ako dodaš 1 litru žlico bikarbonata in 3 žlice sladkorja.
* * *
Cim se pojavijo prvi znaki ozeblin, sl namaži dotično mesto z jodovo tinkturo, ki bo nadaljnji razvoj ozeblin preprečili.
birà lahko le tisti, ki jih res ie-melijlHo pozna in ki ima v nabiranju gob tudi dobre izkušnje: kajti ni pripomočka, s katerim bi lahko zatrdno ugotovili, ali je goba strupena ali ne. Dokazali so, da srebrnina, cinaste posode, česen, čebula, beljak ali peteršilj ne počme zaradi strupa, ki je v gobah, ampak zaradi suifidmega izhlapevanja, ki nastaja med preobrazbo pred gnitjem. Prav tako se nikar ne zanesi, da boš izločila strup, ako gobe pred uporabo nekoliko prevreš v okisani ali slani vodi, in tudi ne, če jih nekoliko prepečeš na žarečem oglju! Nekatere vrste gob ohranijo strup še dolga leta, pa čeprav so bile posušene! li ato mora vsaka skrbna gospodinja kupovati le one gobe, za katere ve, da so jih pregledali kontrolni organi.
Sveže gobe imajo koc en popolnoma cel in trd. Pred uporabo vsako gobo olupi, to se pravi, snemi ji tanko koižico. Ko jih režeš, jih sproti meči v mrzlo okisano vodo, dg koščki ne počme.
In še enkrat, čo ti je ljubo zdravje svoje, družine, pazi kje in kakšne gobe kupuješ! * V
PORTUGALSKA OMAKA
V manjšem, po možnosti emajliranem lončku dobro stepi 2 sveža rumenjaka in 12 dkg čajnega masla, dodaj nato polno žlico limoninega soka, dobro premešaj in daj nato lonček v vrelo vodo ter stepaj s tanko šibico, dokler se omaka ne zgosti. Tedaj osoli, popopraj, razredči po potrebi omako z vrelo vodo in ponudi k ribji jedi.
BOLGARSKA OMAKA Očisti, operi in sesekljaj poln krožnik kislega zelja. Praži na 5 dkg dobrega olja na drobno sesekljane čebule. Ko zarumeni dodaj polno žlico moke in mešaj dalje. Ko porumeni tudi moka, dodaj kislo zelje, in ga nekaj minut duši. Dolij potem nekoliko precejene juhe, da dobiš gost sok. Ko je dobro skuhan, ga osoli po okusu, dodaj ščepec muškatelca in 1-3 žlici smetane. Ponudi h kuhanj govedini ali telečji pečenki.
SVEDSKA OMAKA
Olupi 15 dkg čebule in jo dobro sesekljano praži v 5 dkg olja. Ko prične rumeneti, dodaj polno žiico moke in mešaj, dokler tudi ta ne
Nasveti
ljudskega
zdravnika
J. K. iz Skorklje: Imam tiroide. zaradi katerih se ne morem zrediti. Dobivam injekcije, a me zelo skrbi, ker pravijo, da Je ta nadloga neozdravljiva. Kaj je vzrok tej bolezni? Ali mi lahko resno škodi? Zdravnik pravi, da sem zaradi tega tako zelo nervozna. Prosim za nasvet.
Odgovor: čudno se ml zdi. da bi hoteli ozdraveti samo zato, ker nočete biti suhi. Iz tega sklepam, da disfunkcija vaše žleze ščitnice ni še tako huda. da vam še ni vzela spanja ter vam dopušča, da mirno opravljate svoje delo. Za točen vzrok bolezni še ne vemo. Bolezen se pojavi v več oblikah; so lahka ali pa zelo huda obolenja. Hrana naj bo izdatna in naj ne vsebuje preveč jajc. Počitek je zelo potreben. Bolezen je ozdravljiva. Zdravimo pa na več načinov, kakršna je pač oblika obolenja. Na vsak način pa se lahko zdravite samo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, kar vam tudi priporočam.
P. T. iz Trsta:	Moja 10 letna
punčka je imela spomladi na pljučih bezgavke, fila sem z njo za mesec dni v hribe, kjer se Je lepo popravila. Ko sva se vrnili, Je takoj Izgubila tek, bila sem prepričana, da je temu vzrok prevelika vročina in sem jo zato spet poslala na gorski zrak. Sedaj Je že mesec dni doma, pa mi je zopet začela bledeti. Tek ima, tudi spl dobro, a se vendarle bojim, da bi se ji stanje ne poslabšalo. Zdravnik pravi, da so bezgavke med šolskimi otroki zelo razširjene, a me to prav nič ne tolaži. Kaj J« vzrok bezgavkam? Se iz njih lahko razvije tuberkuloza?
Odgovor: Vnetje pljučnih žlez J« prvi znak infekcije z bacilom tuberkuloze. večina ljudi v mestu ee okuži že v otroški dobi. ker Je tuberkuloza zelo razširjena bolezen, odstotek bolnikov Izoliranih v bolnicah In sanatorijih pa zelo majhen. če otrok dobro preboli prvo infekcijo, postane odpornejši pri morebitnih poznejših okužitvah kot če bi bil cepljen, če se pa prva ognjišča na pljučih niso dobro pozdravila, se ob priliki kakršnekoli bolezni, ki ' Je zmanjšale odpornost organizma, ali ob močnejši okužltvi, zopet vnamejo In lahko povzročijo kako resnejšo obliko tuberkuloze. Zato moramo vnetja pljučnih žlez zdraviti vsaj dve leti, čeprav je rentgenološki pregled povoljen. Zdraviti Je treba na Jesen In na pomlad. Priporočljivo, je, da prebije otrok nekaj poletja na gorskem zraku, pozimi na naj pije ribje olje. Mislim, d® ste za svojo hčerko lahko brez skrbi, dokler ima otrok dober tek. je tudi zdrav. Pozimi ji dajajt« ribjega olja, če tega ne prenese. P® kako zdravilo iz kalcija in Vit D3' Glejte, da bo otrok vedno dovolj na zraku.	Dr. S. M-
porumeni. Nato dolij nekolik*1 hladne juhe, ki jo okisaš z nepff' močnim vinskim kisom in osladi? s kocko ali žličko sladkorja. Kuhaj ie 1/4 ure, potem pa omak*1 precedi skozi sito. Po potrebi r®‘ zredči sok s starim belim vinom, prekuhaj nekoliko in ponudi s P0-čenim mesom.
GRŠKA OMAKA Zarumeni 2 polni žlici moke v 7 dkg olja, nato dodaj 3 dkg ^ nega in 3 dkg belega posujeneg grozdja (odstrani koščice!), 3 «M dobro stolčenih orehov In 3 dtog možnarčku stolčenih mandelj1'0 '
dolij še 3/$ 1 starega belega v"1® in duši. Končno dodaj ščepec P* škatelca in 2 sveža, stepena rurnL njaka. Okisaj s sokom 1 limone ponudi k ribji jedi.
MRZLA MADŽARSKA Zmelji 10 dkg olupljenih rnar]0ics, nov, olupi 4 trdo kuhana jaJ i(1 ki sl jih ohladila z mrzlo v0“°(,e-pretlačl rumenjake skozi sito. ,upi Ijake pa na drobno sesekljaj:	^
in naatrgaji Za 5 dkg hrena, dab^j, to v porcelanasto posodo, vp-osolL, dolij nekoliko olja irl j, K fkega kisa, premešaj in P00 hladni ribji je<H.
OMAKE IZ RAZNIH KUHINJ
Stran naših kmetovalcev
ITWWTfc i£4il’lini
POMEN m 7 ŽIVINOREJI
Apno vsebuje vsaka rastlina Čeprav y sorazmerno* majhnih količi* nah; zato je rastlinam tudi nujna hrana. Vrh tega poživlja apno v zereiiji bakterije, ki predelajo ali proizvajajo dušične spojine. Zato opažamo na apnenih ali poapnelih zemljah, da naraste odstotek beljakovin, to je tistih hranilnih snovi, ki dajejo krmi največjo vrednost Tesna je pri vsem tem povezava apna & fosforjem. Ako v zemlji ni fosforja v primerni obliki, moramo ob apnenju gnojiti 9 superfosfa-torri, ki nudi potreben fosfor za tvorbo beljakovin.
Se boli kot v rastlinstvu je apno glavna sestavina kosti. Vendar pa navadno prav malo razmišljamo, odkod naj na primer jemlje breja krava apno za okostje teleta ali svinja za okostje 10 pujskov ali kokoš za jajčno lupino, že posebno, če dobivajo te živali svojo krmo iz težke ilovnate zemlje. Nekdo bi vendar rekel: Saj za vse to že poskrbi narava. Toda vedeti moramo, da zemlja ni vedno neizčrpna zakladnica vseh prvin, ki jih za svoj razvoj potrebujejo tako rastline kakor živali.
Živalskemu telesu moramo v zadostnih količinah nuditi yse tiste rudnine, ki so mu za pravilen razvoj in. delovanje potrebne. V živem telesu vola Je na primer 60% vode, 1-7% dušika in 4.7% rudnin. Od teh je 2.1% apna, 1.9% fossforne kisline, ostalo pa so druge rudnine: kalij, natrij, magnezij, žveplo, silicij, klor, železo, mangan, baker, jod, itd. Uspešna prehrana pa je odvi-Sna tudi od pravilnega razmerja med rudninami. Tako je na primer Pomembno razmerje apna in fos-frrja. Na nekem pašniku so ugotovili, <Ja ovce apna niso izkoriščale, dokler je bilo razmerje apna proti fosforju v krmi 2:1. Spomladi in jeseni, ko je bilo to razmerje 1:1, Pa so ga odlično izkoriščale. Za pravilno presnavljanje apna in fosforja sta potrebna še vitamin D in sončni žarki. Ze stare izkušnje Potrjujejo, da apno bolje izkoriščamo ob zeleni kot ob suhi krmi ter bolje na pašniku kot v hlevu. Znano je, da nudimo prašičkom vitamin D v ribjem olju, čc jim nismo Privoščili dovolj sonca in dobre krme, zlasti lucerne,
Uporaba kostne moke kot sredstva, po katerem dovajamo Živalskemu telesu apna in fosforja, je v živinoreji znana že skoraj sto let Ob reki Ben v Nemčiji je 1. 1859. Zaradi izredne suše v veliki meri
nastopila kostolomnica. Zdravili sd jo a kocino moko. Ugotovili pa so pozneje, da je kostolmnica v večji meri posledica pomanjkanja fosforja nego apna v krmi; v travah je bilo za polovico manj fosforja nego na zdravih pašnikih. T tudi preveč fosforja in premalo apna v travah lahko povzroča bolezen na prebavilih; to se je na primer v velikem obsegu dogajalo J. 1908 v Južni Afriki. Prav tam pa so leta 1924. imeli veliko smrtnih primerov zaradi pomanjkanja fosforja. Na mnogih pašnikih ie bilo pomanjkanje tolikšno, da je povzročalo vidno zaostajanje v rasti, pritiklavosti, neplodnost in občutno znižana mleč. nosi; pokladanje kostne moke je odpravilo Vse te nedostatke.
Po raznih poskusnih postajah širom po svetu so ugotovili, da pade količina namolženega mlekai brž ko pade količina for.forja v krmi pod določeno najmanjšo mero, pa če prav je krma sicer dobra in pravilno sestavljena. V razklejeni kostni moki, ki jo fino zmleto pokladamo molznim kravam, imamo sredstvo, da zvišamo mlečnost
(Nadaljevanje prihodnjič).
Zadružno gospodarstvo^ | napredno gospodarsko
V JUGOSLAVIJI JE DANES Z E PREKO 7000 KMEČKIH DELOVNIH ZADRUG, OD KATERIH IMA ZE VEČINA VZORNO UREJENO KMETIJSTVO. NA SLIKI JE NOVOZGRAJENI MODERNI HLEV ZADRUGE «JERKO IVANČIČ» PRI SPLITU.
VAŽNOST LISTJA ZA RAST IN RAZVOJ RASTLIN
Rastline dobivajo hrano iz zemlje; to sprejemajo debelejše korenine in jo oddajajo deblu, vrhom, listju in cvetju, oziroma sadu. Sama hrana iz zemlje pa ne zadostuje za rast in razvoj rastline. Treba ji je še hrane, ki jo rastlina sprejema po listju. Ako trgamo rastlinam listje sproti kakor dorašča, usahnejo nekatere prej, nekatere kasneje-, nobena pa ne preživi enega leta.
Zrak sestoji približno Iz dveh tretjin dušika in iz er.« tretjine kisika. Rastlinsko listje vsrkava dušik in Bft oddaja mladikam, sadju (semenu), vrhom debla in tudi koreninam. Dušik se spaja z ogljikom in V rastlini se tvorijo tako Imenovani ogljikovi hidrati, ki so sestavni del zrnja, sadja in pa tudi lesa. Brez tega sad ne more dozoreti, ne more se razviti. Viden dokaz imamo na grozdju Vinske trte, ako ji odpade listje zaradi strupene rose - peronospore. Na trti brez listja je grozdje drobno In kislo, ker mu primanjkuje dušik, katerega pretvarjajo stanice v škrob in po potrebi v sladkor.
Prav ftdc primer opazujemo na
VZIMUENJE ČEBEL
Ko se čebelar pripravlja na ' v»indjenje, mora predvsem vedeti, katere panje hoče pustiti z« ple-7he. Umljivo je, da le močne zdrave čebelne družine z zdravo, rodovitno in mlado matico in niladi-»U čelebami z zadostno zalogo medu, z lepim, ne ffreetarim pa tudi he premladim satjem v dobrem, douolj toplem panju. Le take je treba «rimiti. Plemenjak, ki ga hzimiž, mora biti močan,
Kakino čebelno družino pa pri-itevamo k močnim? Tako, ki konec boše zasede vse, alt po «saj dve ^tjini satnikov vaHiča. Ce takih ’n°ČTU)i družin nimamo, si poma-Uutìio z združevanjem.
Glede čebel pa moramo paziti, t0 vzimimo le plemenjake z mla->nii čebelami, tj. takimi, ki so se *le<7le v jeseni: čebele, ki so se spomladi ali pa poleti, V^rjejo že pozimi ali takoj pri ^Vih pomladanskih izletih.
Novo satje, v katerem ie ni bilo ‘“bene zalege ali le ena, je za rimo ^•"enirtio. Staro pn, ki je črno, je toplo, a ?a pomladansko no-zalego ni priporočljivo. Zato fkstimo čebelam rjavkasto satje, ^Polnjeno z medom. Krepkim jj'biem, ki imajo Čebel za dva in j '1 kilograma, moramo pustiti vsaj kg medu.	«aaMM
Za gnezdo odločena satje morà biti use izdelano in noben sat v valiiču ne sme biti prazen, t. j. brez medu. Pač pa smeta biti prazna že starejša satnika, prvi in zadnji ob straneh volišča. Dalje ne smemo v čebelnem gnezdu puščati ali pa vanj devati trotovsko, z medom napolnjeno satje, ker se lahko zgodi, da bi matica spomladi v to prezgodaj piostavUa trotovsko zalego. Treba je torej že pri vzim-Ijenju paziti na to, da pride le Čebelno satje si volišče.
Ko odvzamemo satovje, moramo tudi paziti, da ne odvzanremo ob nožnih satov. Ti so navadno tik za zalego. Poznamo jih po tem, da so, proti svetlobi obrnjeni, bolj temni kakor oni, ki so napolnjeni z medom. Najbolje je, ako obesimo sredo volišča meden sat, zraven pa na obe strani po enega napol njenega z otmožino in medom.
Ko smo uredili čebele, satje in gnezdo, pustimo panje lepo na mi- j ru, dokler ne pritisne mraz. Takrat < opravimo zadnje čebelarsko delo. Prinesemo v panj starih odej, vreč j in slamnatih blazin. Slame z onda- j čenim klasjem in tudi sena ne potrebujemo, ker Je v njih marsikatero zrno, ki vabi pozimi v bebljale rovke' tn miši.
sadnem drevju; sadje z drevesa, kateremu so gosenice požrle listje ali ki mu je listje odpadlo zaradi suše ali glivičnih bolezni je drobno, nerazvito in neokusno.
Prav tako ima kmetovalec veliko škodo pri koruzi, če ji poreže vrhe kn listje, preden dozori. Tako nespametno, prisiljeno zorenje koruze da drobno zrnje in iz tega slabo in nezdravo moko. Ce uživamo kruh ali polento iz take moke, dobimo lahko znano bolezen pelagro.
Krompir, kateremu porežeš krompirjevico, ko je še zelena ti bo v shrambi segnil.
Tudi paradižniki na rastlini z obranim listjem niso niti zreli niti zdravi, dasi so rdeči. Okusa so grenko kislega. Za mezgo niso dobri, ker nimajo tako imenovanega izvlečka.
Pri obrezovanju paradižnikov odstranjujemo stranske poganjke in pregoste vršičke glede na vzgojo na špalir ali ca kol, nikdar pa ne listov.
Tudi zčleni (šelinu) trgajo nekateri liste, češ da se gomolj bolj debeli. Varajo se, ker dosežejo ravno nasprotno.
Pri krmski pesi In zelju lahko obiramo liste za krmo, toda samo uvele in take, ki že rumenijo. Vsako večje obiranje rastlino slabi.
Ni potrebno naštevati še drugih kmetijskih rastlin, katerim mnogi nevedr.eži ropajo listje. Videli smo, do je to opravilo za vse rastline škodljivo!
Listje deluje v prid rastline, dokler je zeleno. Ko nastopijo jesenski dnevi, odda vso zalogo redilnih snovi drevesu, orumeni (izgubi klorofil), in odpade. Vso to hrano in kolikor je ni drevo prej porabilo, izrablja rastlina pozimi, preostala pa ostane za naslednje leto. Največ »e hrane se nakopiči pri popkih, zato tudi količi ah potaknjenci najraje poleno tam korenine.
Ako uničimo kaki rastlini listje.
. — r
irst-i če-1
AH sle še
narečen! na
i iijoski TEDNIK
9
dobiva samo enostransko hrano Po koreninah, zato taka rastlina boleha in se duši. To je morenje soka. Korenine, zlasti sesavke, odmirajo, če ni ravnotežja v hrani. Take v «soku motene rastline» opešajo in si še v drugem letu ne opomorejo pa tudi usahnejo, ako jim listje ponovno odstranimo. To lahko opazujemo na cepljenih trtah v zeleno, na vrtnicah in sadnem drevju, ki ga cepijo na živo oko. Zaradi tega cepijo vrtnarji in sadjarji izključno na speče oko. Pri precepljanju starih sadnih dreves pusti razumen sadjar vedno 2 do 4 spodnje vrhe zaradi listja, ker bi sicer množina listja iz cepičev v prvem letu ne zadoščala za prehrano In vzdrževanje ravnotežja proti navalu soka iz korenin.
Pobiranje koruze
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Koruzo luščimo lahko n» več načinov. Najbolj enostavno je. če drgnemo storž od storž, kar pa je mogoče le, ako so storži prav suhi in če so UH dovolj dozoreli na njivi. Njivske dozorelosti namreč pri koruzi ni mogoče nadomestiti z nobenim sušenjem.
Prav uspešno in enostavno luščimo koruzo takole. V klop ali kako drugo desko zabijemo kuhinjski nož ali kako drugo ostro ploščato železo. Na desko sedemo in luščimo ob to železo koruzne storže, in zrnje pade v podstavljeno posodo. Imamo pa tudi luščllne stroje za koruzo različnih vrst. Medtem ko na roke z železom lahko narobka-mo samo en stot zrnja na uro, ga z malim luščllnlkom haluščimo v istem času lahko okoli tri stote, z velikimi stroji celo do deset stotov na uro. Kjer uporabljajo koruzo samo za krmo, uporabljajo stroje, ki drobijo Istočasno tako zrnje kakor storže.
Zrnje koruze vsebuje sorazmerno zelo veliko tolšče ter je zato izredno redilno, vendar je res. da Jo koruza mnogo težo prebavljiva kakor pa druga žita, posebno za človeka.
Za prehrano živine Je koruza velike važnosti. Ker vsebuje mnogo tolšče, se živali od koruze hitro debelijo, vendar Je spet res. da je na primer svinjska slanina slabše Kakovosti, ako so bili prašiči krmljeni s koruzo, kakor pa z Ječmenom ali pa ovsom. In kolikor prihaja v poštev Krmljenje konj. Je znano, da so s koruzo krmljeni konji sicer lepo rejeni, vendar nimajo, onih moči in še manj one živahnosti, kakor konji, ki 'jih krmimo z ovsom.
V poslednjih letih je precejšnje povpraševanje po kondenziranem mleku ter mleku v prahu. Tako mleko je pripn-avno predvsem za turiste pa tud: go-rpodinje se ga s pridom poslužujejo. Ce imaš mlečno kon-servo doma, si lahko pri vsaki priliki pripraviš mleko. Ni ni-kake nevarnosti, da bi se mleko »pokvarilo», kar se mnogokrat dogodi s svežim mlekem.
Proizvajalci mlečnih kenseru izločijo iz mleka vsemogoče Povzročitelje bolezni kakor tudi one snovi, ki Preprečujejo, da se mleko ohrani. Pri predelavi mleka morajo paziti, da se čim manj uničijo ritam ini ter razne hranilne snovi. Važno je tudi io, da uporabljamo najboljše mleko, ki ima kolikor mogoče stalno sestavo. To velja predvsem za mlečne maščobe. Preden predelujemo sveže mleko v mlečne konserve, ga moramo filtrirati, pasterizirati in po možnosti tudi homogenizirati. S homogenizacijo razbijemo maščobne kroglice mleka v izredno drobne kapljice maščobe.
Te kapljice so enakomerno porazdeljene, in njih premer znaša 12 milijonin milimetra.
* » »
Preden govorimo o predelavi mleka, si oglejmo, iz česa je mleko sestavljeno. V. 1 litru kravjega mleka je povprečno 35 gramov beljakovin (kazein, lak-talbumin, lafctoglobulin), 38 gramov maščob, 47 gramov mlečnega sladkorja, 12 grama kalcija, 0,9 grama fosforja. Nadalje so v mleku še majhne količine železovih, manganovih, bakrovih, cinkovih, magnezijevih in kalijevih soli, bikarbonati, sulfati, kuhinjska sol in citrati ter razne vrste vitaminov, fermenti in mikroorganizmi. Vse te snovi so v vodi raztopljene in porazdeljene. Pri izdelovanju mlečnih konserv moramo najprej izpariti odvečno vodo in dobimo tekočino, ki j* bogata z maščobo, beljakovinami, mlečnim sladkorjem in mineralnimi solmi.
V glavnem sta dve vrsti kondenziranega mleka:	sladkano
kondenzirano mleko in nesladkano kondenzirano mleko.
Sladkano kondenzirano mleko izdelujemo takole. Mleko segrevamo pri 45 do 60 stop. C toliko časa, da izgubi približno dve tretjini vode Ko je mleko zgoščeno, .mu dolijemo sladkorni sirup. Sladkano toplo mleko zatem počasi ohlajamo v posodah, v katere nima zrak dostopa. Z ohlajenim mlekom napolnimo pločevinaste posodice ter jih nepredušno zapremo. Tudi to v prostoru, v katerega nima dostop zunanji zrak. V zraku so mikroorganizmi, ki povzročajo presnavljanje mleka. Ce bi prišel zrak do mlečnega koncentrata, bi se na mleku naselili mikroorganizmi in mlečne konzerve bi se kmalu pokvarile. Zakaj pa dodamo mleku sladkor?. Prav tako zato, da se konserve ne pokvarijo. Tudi satne konserve močno sladkamo.
Nesladkano kondenzirano mleko pa parijo približno na polovico prvotne prostornine in z njimi napolnijo pločevinaste posode ter jih sterilizirajo pri temperaturi, ki znaša precej nad 100 stop. C. T« postopek da nesladkanemu mleku lahen okus kuhanega mleka in lahno rumenkasto barvo. Tovarne imajo v-ta namen posebne naprave, p katere neprestano doteka sveže mleko. Ena naprava upari v eni uri približno 2200 kg mleka.
MP
nupfm TEDNIK
DOBERDOB
• ••••••••

•••••••••••••••
H Ili PREŽIHOV
: : :
• - •


VORANOiil
: : : : : : : : i : : : : : i I
Dr. David se je s tremi drugimi zdravniki In s štabom sanitetnega in pisarniškega osebja utaboril v ambulančnih prostorih. Sam je sedel za mizo in srepo gledal v njeno belo, s papirji pregrnjeno ploskev, kakor da bi ga neskončna vrsta, vijoča se mimo mize, sploh ne brigala. Vendar je vsak mimoidoči slutil na svoji koži njegov skrivni, mrzli pogled. Dr. David ni bil v nemali zadregi; ?e od narave nezaupljivega je dolgoletna vojaška služba napravila še bolj. V vsakem vojaku je videl simulanta, ki nima nobenega drugega življenjskega cilja, kakor odtegniti se vojaški suknji ali pa vsaj pretolči se na najcenejši način in na stroške erarja.
Se manj kakor vojakom, je zaupal svojim pomočnikom. V jati raznih sanitetnih in drugih upravnih podčastnikov z raznimi fascikli in podobnimi rečmi je videl •sodrgo vojaških trotov, ki ne varujejo le svoje kože, temveč so tudi pastirji raznih varovančkov, katere sku-bijo zato, da potem vsi skupaj skubijo državo. Nič boljše ni bilo s člani komisije — s temi tremi zdravniki. Njegov namestnik dr. Taggel bi sicer bil vesten, ko bi ne bil vedno pijan. Vedno se trese kakor šiba na vodi. Oni drugi je Zid dr. Slik. Medicinec sicer ni slab in tudi pije ne, toda ker vedo, da je Zid, se simulanti in njihovi varovanci vedno zaletavajo vanj, on se Pa trese pred vsakim malo zvočnejšim imenom in da bi sebe ohranil, ohranja tudi druge. Tretji je dr. Svoboda, neki Ceh, ki mu je najmanj zaupati. Na vse kriplje se 'rudi in rešuje fronte svoje sobrate in vse druge prekueuhe. Kadar pregleduje vojaka, mu je prvo vprašanje; «Kolike časa ste bili na fronti?» Vojaki ga poznajo že tako dobro, da mu tudi tisti, ki fronte še videli niso, odgovarjajo;
«Eno leto — dve leti — tri leta — gospod polkovni zdravnik!»
Komisija, kateri je na čeloval, seveda n; imela lahke fa'oge, kajti vse, kar je lezlo in 'lo mimo njega, skoraj ni bilo vredno prgišča smodnika. Toda ker je treba zdržati zadnji napor, ki bo odločil in centralnim velesilam prinesel zmago, ni dovoljen noben pomislek. Tn dr. David ni želel le zmago, temveč je vanjo tudi še verjel. In zato je iz Lebringa vračal armadi stotnije, bataljone, polke, divizije, armadne zbore — vedno tako nepremično sedeč za sanitetno mizo in strmeč tja v njeno ploskev...
Mimo komisije se vije vrsta nagih, polomljenih in ravnih okostnjakov. Vsi imajo neznansko dolge vratove, dolge roke in nesorazmerno velika stopala. Na desni in na levi hrsta papir pod peresi in svinčniki. Na prvi pogled se zdi, da pristopajo vojaki k izpitni komisiji za sprejem y kak konservatorij za operne pevce: vsak mora namreč najprej stopiti pred polkovnega zdravnika dr. Svobodo, odpreti usta, iztegniti jezik in zaklicati;
«A—a—a!»
Dr. David je bil namreč trdno prepričan, da večina Vseh vojaških bolezni prihaja iz želodca, od preobilnega žretja ali pa požrešnega pitja. Jezik je 6u zanj kazalo želodčnega stanja. V mirnem času e vsakomu pacientu pogledal jezik, pa četudi je vojak pri • el ’t viziti z žuljem na nogi. Zato se ga je po garnizijah, koder je služil, oprijemal priimek dr. A—a—a! In ta svoj; a—a—a!» jc vpeljal dr. David tudi pri nadpregledlh v Lebringu
Vrata v čakalnico so se odpirala vsakih nekaj minut,
«Novih deset!» je vpil korporal pri vratih.
Potem se je oglasilo deset «A—a—a—jev».
Od dr. Svobode so vojaki stopali mimo dr. Slika, ki 'je tu in tam obtipal kako zaraslo ali še odprto rano, kako zlomljeno kost; od njega so stopali mimo di. Taggla, ki jc narekoval pisarjem rezultat pregleda:
«A—befund! B—befund! C—befund!»
Od desetih primerov se je šestkrat glasilo iz dr. Tag-glovih ust «A—befund!» Sest za vsako vojno službo sposobnih okostnjakov, dva ali trije za lažjo službo sposobni In le eden ali dva, ki sta bila nesposobna za vsako službo.
Pred dr. Svobodo je stopil Namerst in uprl vanj svoje plašne oči.
«No — A—a—a!» je mehanično dejal zdravnik*.
Namerst ni razumel in je še dalje strmel v zdravni-1 ka; njegovo suhljato izmučeno telo je začelo drgetati.
«Napravi A—a—a!» je zavpil narednik Kafka in sam iztegnil neznansko dolg, od želodčnih motenj yea kosmat jezik.
Namerst ni takoj razumel, ali naj res pokaže jezik; gledal je zdaj zdravnika zdaj narednika.
«Napravi A—a—a! Tako!» se je razburil Kafka. Tedaj je Namerst odprl usta in pokazal konec jezika. Dr. Svoboda je v hipu zgrabil zanj in ga polenil tri ople na prosto. Namerst je od strahu jeknil «A—a—a!»
Stvar bi bila opravljena, ako bi čeitovodja Zugast kot vodja skupine ne pripomnil;
«Abnormalen!»
Pri tej opombi se je vzdramil navidezno brezbrižni dr. David, pogledal dr. Taggla, pred katerim je videl stati sol j ato, nebogljeno telo. Ker je dr. Taggel neodločno in skoraj proseče obračal, oči v svojega predstojnika, je ta kratko odločil:
«A—befund!»
»•^?et.OV<^3aJZugast le mog°*e prvič X svojem življ hotel storiti dobro delo, ki mu je pa grdo spodlete
.*>», “Svr,' T-tj. "č?
so ga mučili, spominjajoč ga na zamašena čreva ii odvajalna sredstva. Dr. David je na tihem prekl vrhovno komando in njeno zadnjo okrožnico, a ki je bilo zaukazano čim bolj previdno ravnanje z ri Vim oljem.
Enakomernost procesa se je nenadoma zavrl®
«A—a—a! Infanterist Demark Ciril,_________„ ’
Dr. David se je spet usedel In prisluškoval a-a-; na modnem hrbtišču polnem rdečih, še skoraj »i obrastkov.
«Projektili r telesu, potrebo« operacija!.» je I
dr. Slik, obrnjen k predsedniku komisije.
Dr. David se je dvignil, pristopil k Demarku, potegnil z roko čez zarastke, nato pa z dlanjo udaril po Demarkovem hrbtu, rekoč:
«Takoj v bolnišnico zaradi operacije».
Dr. David se je spet usedel in prisluškoval a-a-a-jem ter drsanju bosih nog po deskah. Zganil se je le, kadar a-a-a-ajem ni takoj sledil tudi klic: «A-befund!» Tedaj je pisar zaklical:
«Infanterist Kali voda!»
Pred dr. Slika je stopil vojak s skrivljenimi usti in izbuljenimi očmi. Kalivočla je že tretjič stal pred nad-pregledno komisijo, odkar je bil v Lebringu, a vsakokrat je dobil B-befund, s katerim je potem moral čakati novega postopka. Komisija ga je dobro poznala, vendar je v vrvežu, sredi katerega je že nekaj ur stal, narednik Kafka pozabil, kdo stoji pred njim, ter mu je avtomatično ukazal:
«Napravi A-a-a-a!»
Kalivoda je nečloveško izbuljil oči, vendar ni dal od sebe nobenega glasu. Medtem se je dr. Slik že spomnil, koga ima pred seboj ter je Kalivodo potisnil dalje k mizi, s kretnjo, ki je izdajala njegovo mišljenje namreč da ni treba s tem možem nič več računati. Njegova dva tovariša sta oba hkrati pogledala predsednika, da potrdi z očmi C-befund.
Namesto tega je dr. David, ki je čul ime: Kalivoda in je koj vedel, da ima opraviti s Cehom, ysital, pristopil b Kalivodi, mu eno roko potisnil v grlo, z drugo pa mu nagnil glavo nazaj. Kakor bi trenil, je Kalivodi otipal grlo in mu s prstom, ki ga je mimogrede potisnil v Kalivodina usta, pretipal notranjščino čeljusti. Potem ga je porinil od sebe in se mu nasmehnil:
«A-befund! Izvrsten primer zarastlih čeljusti!»
Člani komisije so skoraj osupili. Bili so namreč vsi prepričani, da bo Kalivoda odšel y oivil. Kalivoda se je prepadenih oči oziral okrog sebe, kakor bi še kje iskal rešitve. Toda preden je mogel giamo dati duška svoji prepadenosti, je bil že zunaj pred vrati v oblačilnici. Sc. le tu se mu je izvil iz ust prestrašen yzkrik:
«A-befundt»
Vse se je ozrlo vanj, on pa je okamenel in solznih oči stal pred vrati. Bil je prepričan, da bo že v nekaj dneh na Dunaju, odkoder se mu je smehljalo nekaj tihe, še mogoče sreče.
Tovarišem se je smilil, nekdo ga je skušal potolažiti, rekoč:	,	7
«Kar miren bodi, Kalivoda! Kdo ti pa kaj more. A-befund?»
Toda Kalivoda ga ni čul...
Pri drugih vratih pa je korporal ponavljal:
«Deset novih!»
Dr. Davida je vzdramil močan hreščeč r>d:
«A-a-a!»
«Infanterist Segal!»
Takoj nato je dodal četovodja, ki je zaklical njegovo ime:
«Zadnji izvid B-e, turi v črevesju!»
«Turi v črevesju — A-befund!» je skoraj srdito Vzkliknil dr. David, ki ga je prikazen Žida spravila na noge. Bil je prepričan, da gre za kako umazano stvar, in je odločit izvid brez premisleka. Da bi mešal štreno in preiskoval, kdo ima pri tem svoje prste vmes, ni maral, pač pa je kači takoj odsekal glavo s tem. da je varovanca dregnil iz gnezda. Na ta način Je klasificiral celo vrsto sumljivcev, ki so mu že predolgo bili v Lebringu, med drugimi tudi Jarnika, Poznika in Zego.
Palir in BarfUss, ki sta v družbi osmih tovarišev Stopila pred komisijo, sta zadnja prišla na vrsto. Palir je bil prepričan, da ga bodo pustili še v taborišču zaradi ambulančnega zdravljenja, medtem ko je Barfuss malomarno čakal, kdaj bo stopil pred dr. Svobodo, dobro vedoč. da mu pravzaprav nič ne manjka,
«Infanterist Palir!»
Palir je že stal pred dr. Svobodo.
«Triperaš — recidiva!» je hitro pojasnil narednik Kafka.
«A-befund!» se je že v tem trenuHšcu zadrl dr. David s tako vnetim glasom, da je zadušil vsak šum in napolnil ves obširni prostor.
Palir je uničen odtaval proti izhodu.
Potem je prišel na vrsto Barfusa.
«A-a-a!» je grgral, ko je še stopal fnimo narednika Kafke.
Potem je bil že pri mizi.
Dr. Taggel je odprl usta, da bi zaklical: A-befund! Toda komaj je utegnil spraviti iz ust «A — ...» je skočil pokonci dr. David in ga zaustavil:
«Stojte! Infanterist Barfusa od bataljon« štev. 100, kaj ne?»
Mož je imel čudovit Spomin in se je spomnil, da »e je srečal pred leti z vojakom Barfuasom y lazaretu na Krasu. Takrat je Barfuss poskušal, zmazati se v zaledje. Izjavil je, da ima grižo In je prišel za nekaj dni dr. Davidu v roke, potem je ušel nazaj v linijo, ker se mu poskus ni posrečil.
Zdaj gg je dr. David strokovnjaško opazoval, potem se je pa s slovesnim glasom obrnil h komisiji:
«Gospodje, vojak, ki stoji pred nami, je najsposobnejši nosilec bacilov, kar sem jih kdaj srečal. ■— Nesposoben za vojno službo, C-befund rezervat za sanitetno; poveljstvo».
Barfuss se Je skoraj onesvestil. Kot bi se napil najhujše šmarnice, se je opotekel iz ambulance, ne vedoč, da strmi za njim yse, kar je bilo y dvorani, razen predsednika komisije, sanitetnega svetnika dr. Davida, ki se je mimo usedel na svoj prejšnji prostor in dalje prisil» vkoval mimo korakajočim ajastim rigom.„
Do večeta j« če» tisoč talcih rlgov «e što ihtife nwt-
progledne komisije in petinsedemdeset odstotkov pre-.gledancev se je vračalo iz dvorane sposobnih za vsako vojno službo. Dr. David je tistega dne vrnil dvoglavi monarhiji cel bataljon branilcev domovine. Zvečer, ko so se ostali člani komisije izčrpani vračali domov, si je neutrudljivi dr. David od zadovoljstva mel roke, prepričan, da je med temi petinsedemdesetimi odstotki vsaj deset odstotkov simulantov, ki so se zagrizli globoko v same temelje lebrinške taboriščne stavbe, pa jih je on ta dan izkopal na svetlo. Toda tudi on ni vedel, da se bo večina krtov, ki jih je odkril, vrnila po drugih rovih na prejšnja mesta; vedel ni, da ima tucat Romov, Tagglov, Slikov, Svobod, Rodetov, Zugast o v več moči, kakor pa predsednik pregledovalne komisije...
V.
Štirioglato, precej obširno ploskev sredi Lebringa so kakor štirje ogelni kamni obdajale štiri najbolj znane barake celega taborišča; to so bile: uprayna baraka 3 centralnimi pisarnami, ki je ležala ob vhodu taborišča, na levi strani ploskve je bila kantina, na desni zapor, a zadaj je bila cerkvena baraka s križem vrh nastavka Za zvon.
Prostorna ploskev med temi poslopji je bila namenjena cvetličnemu vrtu, ki naj bi oživljal središče tega Žalostnega taborišča. Med potmi in stezami, posutimi z gramozom in peskom, so bile stisnjene številne okrogle in oglate cvetlične grede, na katerih je čez poletje životarilo nekaj suhljatih, krmežljavih rož. Nasadi so bili podobni moštvu, ki jih je gojilo — živeti se jim ni ljubilo, a umreti kljub temu niso hoteli... Tako so od spomladi do jeseni hirali kakor njih oskrbovalci Be- in Ce-befundovci, ki so se kakor sence vlačili med njimi. Kraj. ki je bil namenjen za pašnik trudnim, bolehnim in obupanim očem, je bil 3 svojo prisiljenostjo poieg Golgote najbolj žalosten in njegovi prebivalci so se ga izogibali, kar se je dalo. Edino arestanti, viseči v mrežah oken, se včasih cede uce niso mogli nagledati te puščobe.
Ploskev je bila pokrita s tenko plastjo snega, skozi katero so molele redke posušene in gole bilke tega, kar je na gredah ostalo od poletja in jeseni. Ves Lebring je pokrila zima; barake s sneženimi strehami so bile podobne pobeljenim grobovom, ki leže sredi prostranoga, sele komaj odprtega pokopališča, kamor začnejo najprej pokopavati siromake brez spomenikov. Okolica tega živega pokopališča je bila izpremenjena v žalostno, pusto pokrajino, ki je niti okvir gozdnatega hribovja s svojo zeleno barvo nd mogel poživiti. Plašč četrte zime svetovne vojne je bil razgrnjen nad zemljo...
V oddelku B je na dveh golih pogradih skupne celice Čepelo kakih dvajset jetnikov, čeprav je na tablici, pripeti na celičnih vratih, bilo zapisano: «Prostora za 12 oseb». Oddelek B je bil določen za jetnike s strogim zaporom, to je za tiste, ki so bili kaznovani tudi s postom. Gneča, čeprav neznosna, pa jetnikom ni presedala, kajti čim več jih je bilo skupaj, tem topleje je bilo. In to je bila pozimi najvažnejša stvar za tiste, ki so morali za-radi prestopkov prenašati kazni v enem Izmed štirih ogelmih kamnov lebrinškega taborišča. Kljub medsten-skim opažem sp bili prostori silno mrzil, tembolj ker so se peči kurile le zjutraj ter po opoldanski inenaži.’ Zadnje Čase so bile vse celice, tudi samice, tako nabite z are-stamti, da Je v njih vladala večna, smrdljiva, razgreta
je oicrog Talerhofovca Petnica čepel cel kup sojetnikov in prisluškoval njegovem« poP tihemu pripovedovanju. V prvem krogu, ki ga je tesno oboajal, so bili soldati Rainer, Dom ter Talerhofovca Lokota m Zid. Kolera, vsi od bivšega bataljona it. 100, Fetnka je šele dopoldne prišel'V Lebring, toda s seboj ae prinesel osem dni poostrenega zapora s postom, ki go j e moral lakoj, nastopiti. Vzrok kazni je bil ta, da je na zbirališču na Dunaju že drugič hotel zatajiti svoj kadrdki regiment tei- je napovedoval neki tuji polk, o katerem ge vedel, da je na ruski fronti. Ker ie bilo to že drugič, ao ga ostreje priškrnili.
Petrika je po kratkem odmoru spet nadaljeval s pripovedovanjem svojih dogodb na južnotirolsfci fronti: «...Matejčuk in Kašul, ta dva starca, sta izmed vse!' Talerbofovcev prehodila menda najbolj težaven križev pot, preden sta našla svoj grob. Kato jima je šlo P""' bataljonu št 100, itak vsi veste. Toda nihče ni znal biti tako potrpežljiv in nihče od nas Talerhofovcev ni znal tako vdano prenašati trpljenje ter pri tem ohraniti upanje v končno zmago pravice nad krivico, y našo ukrajim sto stvar, kakor ta dva. Zato smo ju vsi Talerhofovci neizrečeno ljubili in jima neomajno zaupali. Postala st3 naša tiha voditelja. Najbolje je njima in nam 41o n* Doberdobu... Toda smrt se Matejčuka In Kašula niti ta1" ni hotela usmiliti. Pri stotniji, kakor smo prišli, se je 28 nas začela nova Kalvarija. Ravnali so z nami, kakor ap®-četka pri bataljonu št 100, če ne še slabše. — Na Tiro!' akem smo bili n« fronti visoko v gorah. Do italijanek® linije je bilo čez tisoč metrov. Matejčuk in Kašul sta £C odločila, končati dosedanje življenje in pobegniti k I*3” lijanom. Neke temne noči sta izginila... Toda imela sta smolo — namesto v italijanski rov sta prišla do naše predstraže, ki je bila zakopana nekaj ato metr°v pred našo linijo. Misleč, da ata že pred italijanskim ^ vom, sta klicala Italijane in jim dopovedovala da dezerterja... Naša predatraža jih je seveda pustil« v kjer so ju takoj zvezali, premlatili do nezavesti, nàto P eskor tirali na poveljstvo. Tu ni bilo mnogokàj govori _ starca sta morala priznati, da sta hotela dezertirati, Voj sodišče, pred katerega ata bila postavljena, je rtapraV kratek proces: «Smrt * ustrelitvijo...»	>
(Nadalfrwnie aledii
Kultura • umetnost
B WIIJ »T-| ji

PRED PRVO PREMIERO
Slovenskega narodnega gledališča v novi sezoni
Za otvoritev šeste retine sezone je SNG naštudiralo dramo mladega hr-vatskega dramatika Mirka Božiča: «Umik». To bo obenem prva uprizoritev hrvatskega avtorja na tržaškem odru. Površen in nepoučen opazovalec bo morda dobil vtis. da Je naše gledališče, čeprav ima že od začetka svojega delovanja v programu uprizarjanje del domačih avtorjev, hrvatsko dramatiko zanemarjalo. Vendar to ni res, le različne težave, objektivne in subjektivne, so doslej odsvetovale prenagljenost v uprizarjanju umetniško pomembnih in zahtevnih del iz predvojne hrvatske dramatike, n. pr. del Miroslava i:r-leže. Z novejšo dramatiko iz polpre tekle dobe družbenih trenj ip velike ljudske revolucije Jugoslovanskih narodov pa so imeli Hrvati veliko več težav kot na primer Slovenci. To težko stanje novejše hrvatske dramatike se je vidno odražalo v repertoarju Narodnega gledališča v Zagrebu, ki je v prvih povojnih sezonah sicer uprizarjalo domače avtorje starejše generacije: Držič, Krleža. Zrinski, Bogovič. Feldman, itd., a je s krstnimi predstavami novih hrvatskih dramskih del moralo ča
katl vse do lanske sezone. Bani so doživeli svoj odrski krst Ivan Don-čevlč z dromo «Ka. J’n», Slavko Kolar (naši bralci ga poznajo po humoreski «Nazaj v naftalin», ki jo je naš list objavil) z dramo «Sedmorica v kleti» in Mirko Božič z dramo «Umik». Medtem ko sta prva dva, Ivan Dončevič in Slavko Kolar, znana hrvatska pripovednika in je bil to njun prvi dramatski poizkus, je Mirko Božič napisal že več dramskih del: trodejanko «Most», enodejanko «Devet krompirjev» in kopico tekstov za lutkovno gledališče. Kritika je njegovo dosedanje delo zelo povoljno ocenila in štejejo njegovo zadnje, najzrelej>i delo, dramo «Umik», med najkvalitetnejše prispevke sodobni jugoslovanski dra matikl.
Drama «Umik» obravnava fragment iz velikega zgodovinsko dramatičnega spopada Jugoslovanskih narodov z okupatorjem in njegovimi domačimi predstavniki. Dejanje drame s*e sproži na veliki četrtek 1943., v frančiškanskem samostanu nekje v Dalmatinskem Zagorju, tik pred partizansko ofenzivo in začasno o-svoboditvijo. Čeprav je avtor posta-
PRAKTIČNI NASVETI
mladim pevovodjem
NADALJEVANJE IN KONÈC
Pevske vaje so navadno ob ve-iemih urah ter naj trajajo največ eno in poj do dve uri. Krajše vaje bi ne prinesle zaželenega 'uspeha, predolge pa bi bile mučne za pevovodjo in pevce. Sem proti temu, da se nekateri hvalijo, da so imeli vajo do polnoči in še dlje. Pri m nogi h mešanih zborih je navada,-da vežba posebej ženski in posebej moški zbor ter nato oba skupaj pri vaji mešanega zbora. Včasih je to res potrebno, da glasovi predolgo ne čakajo.
Pred pričetkom vežbanja je potrebno, da pevovodja lepo prebere besedilo nove pesmi, ki jo potem pevci prečita jo v zboru in nekajkrat še posamezno; Važno je, da pevci besedilo razumejo. Tuj-k« in take besede, ki jih v domači govorici ne nahajamo, je treba Pevcem preprosto objasniti. Za Pesmi v tujem jeziku si je treba Preskrbeti prevod. Glede pesmi v narečju, je najbolje, da jih pojem« tako, kot jih pojo tam, odkoder pesem izvira. Nujno potrebno pa je razlaga.
Omeniti je treba n nekaj besedah tudi skladatelja pesmi, da se Pevci vsaj nekoliko seznanijo Z hašo glasbeno zgodovino. Ko je Vse lepo pripravljeno in jasno, Pričnimo % vajami. Najprej vežba-*ho kratko periodo ali eno glasbeno frazo sopran, potem alt, zatem tenor in bas. Mučne so vaje, pri katerih vodijo pevovodje en glas Po cele pol ure. Glasbeno frazo le nekajkrat ponovimo z enim gla-^‘h in preidimo na drug glas, če-Prav prvi glas melodije popolno-nia ne obvlada. Tako so kmalu vsi Slasovi zaposleni. Seveda je treba razo kasneje zopet ponoviti in tuni če še ne gre, kar dalje z dru-8iin glasom. Tak postopek je bolj Zanimiv in se pevci preveč ne dol-Bočasijo. Seveda je tak način za Pevovodjo mučen, ker se po celo Prp ne oddahne. Zato jc potreben pevce in pevovodjo odmor pe-do desetih minut med vajo. j aia naj bo živa in vesela, kajti te tedaj prihajajo pevci na vajo staklo * veseljem.
Koliko pevcev naj šteje
PEVSKI ZBOR
«jj**11 dosežemo zvočni učinek bo-v zaprti dvorani ali na od-f111 Prostoru, je potrebno za , «an zbor vsaj 6Q pevcev (pri-„ ‘4.10 30 + 30), Vem, da je skoro ^ nogojg sestaviti na našem po-
li vežbati samo moški in manjši mešani zbor. Ako bi imel mnogo pevk in le malo pevcev, potem vežbajmo ženske in majhne mešane zbore. Sicer pa se moiamo pri izbiri pesmi ravnati po številu pevcev. Vsekakor je važno, da pritegnemo k sodelovanju mladino.
ALI NAJ POJO NASI ZBORI
PO NOTAH ALI NA PAMET?
Koliko dela ima pevovodja s prepisovanjem not. To je skorajda nepotrebno, ker nihče od pevcev ne zna razbrati melodije iz not. Cas bi pa bil, da začnemo pri vseh pevskih zborih s poukom teorije. Seveda ne bomo delali to cele večere, ampak samo po nekaj minut pri vsaki pevski vaji. Veliko bi se lahko pevci naučili v eni sami zimski sezoni. Z vztrajnim delom bomo premostili vse težko-če in gotovo bomo uspeli.
Prav kmalu se palčne tečaj za pevovodje y Kopru. Dobro bi bilo, da bi prosvetna društva poslala na ta tečaj, ki je brezplačen, vsaj po enega pevca ali pevko, ki ima predvsem dober glas in še veselje za to. Potrebno je, da poskrbimo za nove pevovodje, sicer bodo posamezna društva tu ostala brez njih.
MILAN PERTOT
vi! svoje delo prav v gnezdo protirevolucije In nam odkril mračno delovanje nekaterih fratrov, ki so v povezavi z ustaši In okupator.Vm skušali zavreti revolucionarni osvobodilni polet jugoslovanskih narodov? se je Izognil nevarnosti črno-belega risanja značajev In psihološko poenostavljene tipizacije ljudskih sovražnikov, kar mnogim novejšim dramatskim in literarnim stvaritvam jemlje umetniško vrednost In življenjsko prepričljivost Božičevi Ukl sovražnikov in politlč nlh nasprotnikov niso bedne člove ške karikature, to so polnokrvni strastni ljudje In, nekateri med nji ml, visoko Izobraženi Intelektualci ki se • zavestno, srdito In z vsem sredstvi borijo proti partizanstvu, čeprav jih razjedajo medsebojni spori In različna gledanja na taktično Izbiro sredstev, vse osebe v «Umiku» so orisane plastično, živo in barvito, njihova dejanja so psihološko utemeljena ter logično izvirajo Iz njihovih značajev In irj’jnega odnosa do osvobodilnega gibanja. To glba-hje Je v samostanu sicer nevidno, toda čutimo ga pod vsako izgovorjeno besedo, ob vsakem koraku. In Je dejansko gibalo celotne dramska kompozicije.
«Umik» ni grajen z običajnimi dramskimi sredstvi, v njem ni osVednje dramske zgodbe, zasidrane okoli ene glavne osebe. Božičeva kompozicija je široka, prepletena je z vrsto drobnih zgodb In odnosov, ki vsaka zase in vse skupaj prepričljivo oživljajo mračno atmosfero frančiškanskega samostana, v katerem se syskajo vse niti zakletih sovražnikov osvobodilnega gibanja. Pod navideznim In hlinjenim mirom til strah pred partizansko ofenzivo, ki od prizora do prizora narašča In se Izoremenl v paničen beg. Napetost drame ne temelji na zgodbi, ta je pr/eprosta, temveč na silovitih notranjih spopadih tn osebnih obračunavanjih, ki poganjajo dejanje Iz ene napete situacije v drugo.
V drami se prepletata dva svetova. Svet sovražnika, ki pred umikom stopnjuje svoj teror In svet tlačenih, ki so kot žrt\/3 padli prvim v kremplje. Najmarkantnejši predstavnik prvega sveta Je fra Bepnardo, predstojnik samostana in namestnik ustaškega logornika, čeprav zvit In oprezen borec za ustaške Ideale, mu njegova krvoločnost kmalu sname licemerno masko. Njemu nasproti stoji molčeč In ledeno mrzli profesor fra Leonardo. On se ne strinja s fra Bernardovo taktiko Ne nastopa proti grozodejstvom morda zato, ker bi zločine obsojal, ne, le bolj skrito in previdno bi morali delati. Počasi, da «ljudje ne o-pazljo», Je n jegova parola. Fra Bernardov najzvestejši sodelavec Je Vilko Zoričlč, pesnik In publicist, bivši levičar. V drami doživi zaradi ljubezni do Mire, žene partizanskega
JOŽE BABIC KI REŽIRA «UMIK»
komandanta, ki je z otrokom ostala v mestecu, popoln polom. Zaplete se v spor s T/erkom, odposlancem specialne policije Iz Zagreba in proti koncu tudi s fra Bernardom, ki pristane, da Terko med evakuacijo Vilka likvidira. Laik fra Vlncenco, ekonom samostana in vsepovsod vohajoči ovaduh, prava «samostanska podgana» ter špekulant Riko Andlč, Izpopolnjujeta pestro galerijo ustašev. Na drugi strani nastopajo v «Umiku» slepi zvonar Stjepan, zaupnik partizanov, kateremu so ustaši iztaknili oči, ker je dejal, da ne more gledati tega krvoprelitja, pobegli Ilegalec Srečko, ki ga zvonar reši In skrije v zvoniku, Mira z otrokom, ki beži pV3d «terkovcl» — ustaši, njena mati Dujka In oče Karel Tonko-vič, ki zaman iščeta v Samostanu pomoči In tolažbe ter kmetica Kata, mati samostanskega hlapca Mateti-na. Matetlna spada med najtopleje orisane otpbe v drami. Mladoleten, zapostavljen In Izkoriščan hlapec, Vincenčev pomočnik, v samostanu skoraj otopi. Toda stik In razgovori z zvonarjem ter krivice, ki Jih opaža v samostanu, mu počasi odpirajo oči in razvijajo zavest. Na koncu se upre, zapusti samostanski mrak in odide k partizanom.
Vso to številno galerijo nastopajočih je Mirko Božič prikazal v zanimivi In napeti dramski akciji, s preprostimi, skoraj skopimi sredstvi jim je vtisnil Indlvldualrj? poteze In vdihnil življenjsko prepričljivost. Z «Umikom» je potrdil upanje, da smo z njim dobili talentiranega In mnogo obetajočega dramatika.
Božičevo dramo «Umik» je v Slovenskem narodnem gledališču naštudiral režiser Jože Babič.
Premiera bo v sredo, 25. Skednju ob 20.
t.m. v
i *pevski zbor, vendar je «•m pri pevsk
^anerja, to
Pri pevskem zboru paziti na iw hierja, to se pravi, da ima-t Približno število sopranov, al-
pravi, da ima-tov	szevilo sopranov,
i»-i’ *enoridv in basov. Ako je ” Pevk in dosti pevcev, je tež-«obiti sorazmerje. Tu bi mora.
1
( 0 zgodovini blovmbkega tTzaihoga gledali j ca )
Tradicija slovenskega žvlja v Trstu je globoko ukoreninjena na gledališkem Področju tega mesta. Prve gledališke predstave v slovenskem jeziku je organiziralo Slavjansko društvo, ustanovljeno leta 1848. Z. junija 1850 so v Trstu igrali dramo češkega dramatika Stepaneka: «Tat v mlinu» ali «Slovenec in Nemec», ki je doživela prav tako velik uspeh; če ne še večjega kakor krstna predstava Linhartove komedije «Zupanova Micka» v Ljubljani 1789.
Po letu 1850, ko je v Avstriji zavladal Bachov absolutizem, ni. so slovenski rodoljubi kljub vsem naporom uspeli, da bi si ustanovili stalno gledališče niti v Ljubljani niti v Trstu; tako je Trst naslednjo gledališko predstavo doživel šele leta 1868. V oktobru 1.1878 so v čitalnici v Rojanu igrali Linhartovo «Zupanovo Micko». V gledališču Feni-
ce pa so Slovenci prvič nastopili 1860.
Nov gledališki center je nastal pri Sv. Ivanu 1.1882 in tudi v Skednju in Barkovljah so ustanovili dramatično društvo, tako da so Slovenci že v prejšnjem stoletju lahko predvajali slovenske gledališke igre kar v treh tržaških predmestjih.
V zgodovini slovenskega gledališča v Trstu je pomemben do. godek gostovanje ljubljanskega gledališča v Fenicf 9. februarja 1889, ki je vzpodbudilo tržaške gledališke amaterje, da so čez nekaj let nastopili v gledališču Politeama Rossetti.
Začetek stalnega gledališča v Trstu pa predstavlja Dramatično društvo, ki so ga tržaški Slovenci ustanovili 1.1902. To društvo je prirejalo predstave po okolici, od časa do časa pa je uspcloi da igra tudi v mestnih dvoranah. Naraščajoče potrebe in berba za » neodvisnost so privedle tržaške
Slovence do tega, da so 1.1904 z lastnimi sredstvi zgrad il Narodni dom. Iz amaterskega gledališča se je tako razvilo stalno ptoklicno gledališče, ki se je v zadnjih letih svojega delovanja lahko merilo z ljubljanskim gledališčem. V sezoni 1.1910/11 je tržaško gledališče iffralo že opere in operete.
Pred nastopom fašističnega terorja je sloixnsko gledališče v Trstu doseglo v umetniškem in nacionalno kulturnem pogledu višek v sezoni 1918/19 ped vod. stvom današnjega režiserja in prvaka ljubljanske drame Milana Skrbinška.
Svoje gledališke poslopje so Slovenci v Trstu imeli do 13. julija 1920, ko je fašistična tolpa zažgala Narodni dom in še danes. niso Slovenci za ta zločin dobili niti moralnega niti materialnega zadoščenja.
(Po članku dir. B. Krefta v Književnih novinah)
Piobmta
med Ijudblvcmi
OKRAJNI PEVSKI KONCERT V SEMPOLAJU.
Poleg velikega pionirskega dne, ki je bil v nedeljo 15. t.m. na stadionu I. maj, je bil v Sempolaju peti okrajni koncert, pri katerem so sodelovali pevci Iz Sempolaja, Nabrežine in Sa-leža. Edini mešani zbor, ki je ob tej priložnosti nastopil, je bil zbor iz Saleža, ki deluje pod vodštvom domačega pevovodje tov. Janka Obada. Pevski zbori so posamezno in združeno precej dobro izvajali obširen m zanimiv program dvajsetih pesmi. Le škoda, da niso vnesli v program tega koncerta več partizanskih pesmi, ki navdušujejo poslušalce in ki nam bude spomine na slavne dni naše zgodovine, ki jo je naš narod s krvjo pisal za časa osvobodilne borbe.
Največji uspeh sta žela združena zbora iz Nabrežine in Sempolaja, ki ju vodi nadarjeni pevovodja tov. Stanko Zidarič. Zbor je moral na željo poslušalcev dodati dve pesmi. Sposobnosti tega pevovodje so se pokazale tudi v vodstvu okteta iz Sempolaja, ki je brez dvoma naš najboljši moški oktet.
Uspeli koncert v Sempolaju Je dokazal, da naše kulturno prosvetno delo vanje raste in se vedno bolj razvija,'
RAZSTAVA
v galeriji „Scorpione'
Genovski slikar ali točneje grafik, ker kot tak se nam predstavlja in Je tudi bolj znan, je čisto samosvoja In zanimiva umetniška osebnost. Je zanimiv zaradi posebnih tehničnih sredstev, grafike, ki jo Italijani razmeroma malo goje ,in se ji on posveča s posebno ljubeznijo; poskuša ji Iztisniti vse Izrazne možnosti toliko z linijo, risbo kot tudi s prefinl-ml barvnimi odtenki, preračunanimi na določene čustvene impresije. Razvoj in pozitivna dognanja futurizma ter kubizma so tu zlita v iskreno umetniško doživetje, dasl nam daje na splošno vtis hladnostl-racionalnosti. S svojo metodično a-nalizo razstavlja elemente gibanja plesalke, slikarski «fiksira» trenutek In z metodo, podobno kinematografski, nakazuje bistvene poteze drugih leg telesa, kar dela vtis viharnega gibanja, silne dinamike, kar je bila osrednja predmetnost, ki Je zanimala futurista. Tu Cuniolo krepko učinkuje, dasl pogosto vtis gibanja ne Izhaja Iz občutka neravnovesja in labilnosti, pač pa daje prav ta vtis gibanja vsem njegovim stvaritvam značaj lahkotnih fantazijskih pojavov, ki se pa nikdar ne odtrgajo iz možnosti stvarne resničnosti. To je svet. ki ga privlačuje, ki odgovarja njegovemu umetniškemu temperamentu. Ako ne bi risal samih plesalk, se vprašujemo, kaj bi našel tako primernega.
Kubistična doba mu je dala občutek obrisa, linije, predmetnost!, ki jo pa podaja z naglimi potezami. Morda bi bila v tem nevarnost šablonskega manirizma. ako bi ne bilo njegove sveže narave neutrudnega iskalca, eksperimentatorja z vedno novimi izraznimi sredstvi..
Vsekakor nam daje Cuniolo novih, nenavadnih užitkov, ki nam morejo nuditi spoznavanje sodobnega nervozno bolestnega analitičnega duha. Vendar so v njem tudi obratne, sintetične težnje v nekakem široko muzikalnem ritmu potez.
Z. J.
SLOVENSKO
i MirSKi TEDNIK
14
Film • šah • uganke
SLIKA IZ FILMA «RDEČI CV ET», KI SO GA Z VELIKIM USPEHOM PRIKAZOVALI NA F ILMSKEM FESTIVALU V EDIN-LOURGHU. FILM JE REŽIRAL GUSTAV GAVRIN, SCENARIJ PA STA NAPISALA OTON BI- HALJI-MERIN TER SIMA KA-RAOGL ANOVIC
PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH
Z OČMI SPOMINA
Francoski film «Z očmi spomina» je posvečen francoskim civilnim letalcem, vsebina filma je izmišljena, zadnji del pa se nanaša na resnično vožnjo francoskega prekooceanskega letala.
Zgodba obsega dva dela: spomin
dekleta na prvo nesrečno ljubezen ter konflikt med njo, njim in tretjim, ki se pa zaključi 2 zmago prve ljubezni.
Čeprav je zgodba zelo preprosta, skoraj banalna, vendar so dialogi ponekod precej duhoviti, za kar imata zaslugo scenarista H. Jean-son ter G. Neveux. Režiser Delan-nov, ki ga poznamo že po filmu «Bog potrebuje ljudi» pa je dejanje dokaj spretno stopnjeval in ga ob koncu poživil z dramatično vožnjo.
Film mnogo pridobi z lepo in Učinkovito igro Michele Marjana ter Jeana Maraisa.
7Wntdka
KRONIKA
«Dan slovenske kulture» se Imenuje dokumentarni film, ki ea je SHPZ v Trstu Izdelala ob dnevu slovenske kulture dne 11. junija L I. V uvodu filma gledamo Devin, Sesljan, Nabrežino, Opčine, Trebče, Padriče, Bazovico, Breg itd., posamezne kraje Tržaškega ozemlja, ki so prispevali k tržaškemu kulturne-
mu prazniku. Nato si slede slike, ki prikazujejo ves program na stadionu «Prvi maj»; tako vidimo skupino najrazličnejših slovenskih narodnih noš, pevske zfore In folklorne nastope, med katerimi je vzbujal največjd pozornost koroški ljudski obred «šteh-vanje». Ta film je lep dokument dneva slovenske kulture, ki je v zamejskih Slovencih utrdil borbenost in poudaril pred vsem svetom voljo, da ne bomo odnehali, dokler ne bo svoboden sleherni Slovenec.
O novem jugoslovanskem umetniškem filmu «Rdeči cvet», ki so ga igrali na festivalu v Edinbourghu, je londonski radio zelo laskavo poročal: «Veliko zanimanje je vzbujal «Rdeči cvet», ker so na tem filmskem festivalu prikazovali angleški film «Leseni konj», ki je obdeloval podobno snov — življenje vojnih ujetnikov v Nemčiji.... Jugoslovanski film mnogo resneje obdeluje snov... Za tujca je ta film zanimiv( ker je zelo dramatičen In prikazuje tragičen položaj kakršnega človek ne pozna Iz naše preteklosti.
Kaj je zapustilo najmočnejši vtis na nas pri filmu «Rdeči cvet»? Dejstvo da je ta film prispel iz dežele s tako kratkimi tradicijami pri snemanju filmov... Film zasluži priznanje, ker ne zaostaja za ameriškimi, angleškimi In francoskimi filmi, čeprav imajo tam dolgoletne izkušnje In najbolj moderno tehniko... Moč tega filma je v sili izražanja lastnega prepričanja in v močnem Izrazu resničnega vzdušja in dogodkov. Nobena domišljija bi ne mogla ustvariti ta-
ko žive resničnosti, zaradi tega se mora jugoslovanski film uspešno primerjati z angleškim Limon, «Leseni konj». Medtem ko je angleški film dobra ilustracija iz življenja vojnih ujetnikov, je jugoslovanski film dejansko življenje».
Poročevalec pravi dalje, da je vsebina, čeprav je močna, nekoliko preveč zapletena, zraven pa pripominja da izvira ta kritika morda iz njegovega neznanja jezika. Dalje pripominja, da je človek, ki je bil odgovoren za striženje ali vstavljanje posameznih prizorov, od časa do časa grešil. Tudi razdelitev karakternih vlog je bila preveč poudarjena, da bi bila prepričljiva.
«Igranje kakor režija sta bila izvrstna. Gavrin je vodil snemanje z velikim čutom in zanesljivo tako, da sem prišel do zaključka, da imajo jugoslovanski režiserji na izbiro celo bogastvo umetniških talentov. Edina Izjema je bil igralec, ki je igral nemškega poveljnika taborišča, ki je igral manj zanesljivo kakor drugi, čeprav prepričljivo. «Rdeči cvet» je številno občinstvo toplo sprejelo....»
* » *
Filmsko podjetje «Defa» snema film «Hladno srce» po povesti W Hauffa. Film režira Verhofen; to bo prvi povojni nemški film v barvah.
• » *
Film «Krvava arena» po delu pisatelja B. Ibaneza, ki so ga že igrali za časa nemega filma z Rudolfom Valentinom v glavni vlogi, so sedaj izdelali na novo. V njem nastopajo T. Power, R. Hayworth, in Linda Dar-nell. Film je posnet v zelo lepih barvah in napravlja vtis slik starih španskih mojstrov.
• * *
Ameriški cenzorji osmih kanadskih dežel so izjavili, da bodo odslej zelo ostro nastopali proti gangsterskim filmom.
NAJLEPŠA PARTIJA
NA OLIMPIADI V DUBROVNIKU
Afajdorf-Zmagovalec turnirja na Bledu
Turnir na Bledu se je za Jugoslovanske mojstre končal precej slabo, razen če izvzamemo dobro mesto mladega Fudererja, ki bi bil lahko še boljši, če ne bi po nepotrebnem izgubil zadnje partije s Kostičem. Jugoslovanski mojstri, ki so se udeležili olimpiade v Dubrovniku so igrafi slabo verjetno zaradi utrujenosti od hudih borb na olimpiadi. Prvi dve mesti sta osvojila Argentinca, kar poleg uspeha na olimpiadi znova potrjuje, da je Argentina med najmočnejšimi šahovskimi državami na svetu.
Končni vrstni red udeležencev turnirja je naslednji:
Najdorf 10 in pol točke, Pilnik 9, O'Kelly B in pol, Fuderer 8, rvkov, Pfeiffer 7 in pol, Matanovič 7, Rellstab 6 in pol, Milič, Kostič, Pirc, Stoltz. Vidmar 6, Puc 5 in pol, Tartako-wer 5.
Najlepši zaključek partije je odigral na dubrovniški olimpiadi Jugoslovanski mojster Vasja Pirc z zastopnikom Holandske Van Shelting-om. Partijo prinašamo v celoti:
Niemcovičeva obramba Beli: Van Shelting Crni: Vasja Pirc
1.	d2—d4	Sf8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	Lf8—b4
Velemojster Niemcovič je prvi vpeljal to potezo ter se zato otvoritev imenuje po njem. Šahovsko teorijo je bogato pomnožil z nešteto novimi idejami ter velja za ustanovitelja hipermoderne šahovske šole. Ce se črni hoče izogniti damskemu gambitu 3. ------d.7—d5, mora v prvi vrsti preprečiti potezo 4. e2—e4, s katero bi beli dosegel premoč v središču; Poteza Lb4 pa preprečuje to možnost. V tej varianti igre z damskim kmetom je vodilni motiv borba za polje e4.
4.	Sgl—13	-----------
Beli ima tudi druga možna nadaljevanja, n. pr. Dc2 ali Db3, a3, e3, Lg5. Težko je presoditi, katera teh potez je najboljša. Pozicije, ki se razvijajo po teh potezah, ne prijajo vsem igralcem enako. Kombinatorik predvsem forsira ostro igro in išče pozicije, v katerih se najbolje znajde in kjer more napadati. Obratno Pa si zamišlja pozicijski igralec. V mirni igri si gradi pozicijo, slabi kjerkoli more nasprotnika In špekulira na končnico, kjer hoče svoje pozicijske prednosti uveljaviti do zmage.
4.	-------<	0 — 0
5.	Ddl—1>3	-------
Beli želi razčistiti situacijo v središču. Sedaj preprečuje potezo Le3:, ki je priporočljiva za črnega namesto rohade v 4 potezi. Bolje je DcZ.
5.	------- c7—c5
Crni mora slabiti z bočnim napadom belo središče. Znano je, da je C kmet slabši od centralnega d kmeta in ga zato hoče zamenjati.
Obenem pa kmet tudi krije lovca.
6.	Lel—g5	-------
Lovec mora v Igro preden sl ga
zapre z e3.
6.	---------	Sb8—c6
7.	«M—c5;	Lb4—c5:
8.	e2—e3	Lc5—e7
Pravzaprav je izgubil črni 2 potezi,
da je prišel na to mesto. Teorija otvoritev pa nas uči, da z vsako potezo, če je le mogoče, postavimo novo figuro v bojišče In da v začetku brez nujne potrebe ne vlečemo večkrat z eno in isto figuro. V partiji pa stvar ni tako kritična. Saj bo tudi beli moral vračati damo s slabega mesta na bolj-
še polje in bo prav tako izgubil na času. Zato potesa 4. Db3 ni bila najboljša.
9.	Lf 1—e2	b7—b6
10.	0 — 0	Lc8—b7
11.	a2—a3	-------
Beli namerava postaviti damo na
c2 ter se zavaruje pred napadom skakača na b4.
To je že priznanje, da je bila poteza 4. Db3 odveč.
11.	—------ h7—h6
12.	Lg5—h4	Taft—c8
13.	Tal—dl	-------
Mojstra se Izkaže oni, ki pravilno
postavi svoj stolp v igro. D linijo mora zasesti stolp. Toda s f stolpom, ker drugi mora braniti c linijo, ki jo črni napada.
13.	------- Sc6—a5
14.	Db3—a2	SfS—e4
15.	Sc3—e4:	Lb7—e4;
16.	Lh4—e7:	Dd8—e7:
17.	Sf3—d2	-------
Skakač na tem mestu nima bodočnosti. Beli mora napadati zaostalega d7 kmeta in preprečiti d5. Boljša b' bila podvojitev stolpov z 17. Td2 ali celo Td4 in nato Tfdl. Pritisk belega v središču bi bil izredno močan.
17.	-------:	•	Le4—a8
18.	b2—b4	Sa5—r«
19.	Da2—b2	TfB—d8
20.	Le2—f3	d7—d«
Po d5 sledi 21. cd: ed: 22. Sb3 z blokado na 64. Črni lovec bi potreboval dolgo pot, da b‘ prišel V igro;
21.	Tdl—cl	Sc6—e5
22.	Tf3—a8:	Tc8—a8:
23.	Db2—d4	Ta8—c8
24.	Tfl—dl	-------
Beli se Je v razporedu stolpov v 13.
potezi zmotil. Crni je igro že izenačil.
24.	 ------:	De7—c7
25.	f2—f4	Se5—
26.	Dd4—t>2	Sc 8—et?
27.	23—e4	-------
Prodor na d5 se ne da več preprečiti.
27.	--------- d«—d5
28.	e4—dS:	Dc7-f4:
29.	05—e6:	Df4—e3-f-
30.	Kgl—hi	De3—e2It
Izvrstna poteza, ki Je uvod v globoko kombinacijo.
ABCĆDEFGHI1
VCHX9HATNO: 1) sU - Les. *■) Ra-bar - Rojan. *) Neva - Ivan - laž. 4) Kej»a - obok - Lopud. 'S!> zna - Stil
-	komat. 6) vroč - jota. 7) curek -mali - ml. 8) roman - pila - kila. 9) let - salo - kolo. 10) naper - Vojko. 11) Ren les.
NAVPIČNO: A) nem - Col. B) repa - umen. C) Sava - vratar. D) soba - sren - pes. E) la - otok - sen. F) ribič - pav. O) vol - mil. H) rak -jalov. 1) bon - kola - ol. J) rej -Loti - kjer. K) Saloma - koks. L) napa - milo. M) žut - Ho.
Rešitev
VODORAVNO: 1) tržaški predkraj
-	kraj pri Ljubljani; 2) pesnitev -kraj ob Adlžl - vrata pri športni Igri; 3) predlog - dragocena tekočina -žival; 4) prometna žila - mesto ob Donavi; 6) pripadnik germanskega plemena - nadav - reka v Sovjetski zvezi; 6) država v Evropi; 7) nauk
-	nasad - dan v starorimskem koledarju; 8) zlitina - žensko Ime; 9) poziv - rastlinska bolezen - pritrdilna besedica; 10) zarodek - tla - rastlina; 11) veznik - slovit violinist.
NAVPIČNO: A) domača žival - naslov Aškerčeve knjige; B) žensko Ime - češki skladatelj • grški bog; C) kalzalnl zaimek - otok pod Velebitom - mletev; C) slovenski
pesnik; D) ded stopala - jeza - veznik; E) veznik - pevski glas - glasbilo; r) staroegiptovskl bog - časo-mer - žito; G) kraj blizu Postojne; H) rastlina - žensko Ime - vprašalnl-ca; I) fizikalni pojem - del voza -časovna enota; J) umetnost - zimsko vozilo.
Posetnica
IVAN ŠNORIN
Kaj je po poklicu in odkod Je ta tovariš?,
Odgovorni nrednlk KAVS FRANC
Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, Ulica Montecchl 6
Rokopisi s« ne vračajo
31.	e6—17:-f-	Kg8—f*
Crnl tega kmeta ne sme vzeti,
bi odprta f Unija bila zanj nevarna* Sedaj pa je beli v veHkih težavah, ter ima vse figure zvezane,
32.	Db2—c2	TdS—d4
33.	Dc2—h7	Teg—c4:	M
To Je Jedro kombinacije črnega. Bell ne more igrati niti Tc4: niti Sc4:-Na Dh8+ pa Igra črni KIT. 35.Tfl + Tf4 in črni takoj odloči partijo, kef Je bela dama pomaknjena fz i*re' Črni pa grozi dobiti figuro s TtB: Bell še igra.
34.	Tdl—fl	T<H—ti
35.	Sed—f3	Tc4—cl!
36.	Tfl—cl:	Tf4—fl:	1
Beli se vda, ker bi prišel v končm'
co s figuro manj. Na Tc6-f sledi KL' 38. gf3: Df3:+ 39. Kgl in Sc8: itd.
Izvrstna zaključna igra jugoslova11^ skega mojstra Pirca.
Inž. BORIS SIICOSG*
PRIHODNJI MESEC BO TURNI1* V AMSTERDAMU Mednarodni šahovski turnir v sterdamu se bo začel 11. novetnP Imel bo 20 udeležencev. Izmed Slovanov bodo sodelovali Gllgorič. ^ j In Trifunovič, od tujih mojstre* .. Reshevsky, Najdorf, Stahlberg, ® ly, dr. Tartakciwer, Rossolimo, pl In drugi.
Fizkultura • radio	15
RAZNE VESTI
Rezultati Jugoslovanskega nogometnega prvenstva so v VI. kolu prve zvezne lige naslednji: Crvena wezda:Naša krila 6:0 (2:0), Saraje-vo:Budučnost 6:1 (2:1), Hajduk:Dina-mo 1:0 (0:0), Partizan:BSK 4:1 (3:1). Rezultati v VIII. kolu II. lige pa so: Fbdrinje-Sloga 1:0 (0:0), Vardar.Pro. Jeter 1:1 (1:0), 11. oktobar:2elezni-Oar (S) 0:1 (0:1), Metalac:Kvamer (fcO (3:0), Napredak:Odred 2:0 (1:0). V I. ligi vodi Crvena zvezda (24 točk); v II. pa Sloga s 23. točkami.
Rezultati 6. kola italijanskega nogometnega prvenstva: Bologr.a:Pa-dova 2:2, Fiorentina-Juventus 1:2, Milan:Lucchese 2:0, Napoli.Genova 1:1, Palermo:Novara 3:2, Pro Patria: Inter 2:0, Roma:Lazio 0:1, Torino-Com0 2:2, UdineseiAtalanta 2:1. Na lestvici vodi Milan, s 12 točkami.
V nedeljo je bila na stadionu CD JA «Partizan» tekma med najboljšimi jugoslovanskimi in švedskimi tekači na 5000 m. Zmagal je Šved Alberston v 14:28,00, za njim sc je plasiral Ceraj, ki je s časom 14:30,6 postavil ‘nov jugoslovanski državni rekord.
Košarkarji Wienersportkluba so v Mariboru odigrali tekmo s tamkajšnjim Poletom. Zmagali so domačini s 41:25 (26:12).
Kakor je objavila avstralska teniška federacija bo končno finalno tekmovanje za Davisov pokal «Chal-lenga round» prihodnje leto decem. bra v avstralskem mestu Sidneyu.
Norveški olimpijski komite je sklenil, da ne bo povabil na zimsko olimpiade 1.1952 v Oslu niti Nemcev niti Japoncev. Pravijo, da je še prezgodaj povabiti Nemce na tekmovanja v državo kot je Norveška, ki je toliko let trpela pod ■emškim okupatorstvom.
Nov evropski rekord na 200 m prosto je postavil Herbert Klein v 2:35.5.
SPORED NOGOMETNIH TEKEM PRIHODNJE NEDELJE:
SKUPINA B Sv. Just : Mositebello Stadion prvega maja ob 1®
Skedenj : Olimpia Stadion prvega maja ob 15 Opčine : Mezgec igrišče na Opčinah ob 15 Nabrežina-: Kantovel igrišče v Nabrežini ob 15
Aurora
SKUPINA A Strunjan : Piran igrišče v Strunjanu ob 15 Brtonigla : Air. Umag igrišče V Br toni gli ob 15 Buje : Arrigomi igrišče v Bujah ob 15 Novi grad : Meduza igrišče v Novem gradu ob 15 počiva
Živahno je bilo v nedeljo po naših nogometnih igriščih. Pričela se je namr>5 tako težko pričakovano prvenstvo Tržaškega ozemlja. S tem pa so se začele tudi hude borbe med posameznimi moštvi za naslov prvaka. Lanske najboljše ekipe prav gotovo ne bodo hotele prepustiti svoja mesta nekoliko slabšim ekipam, ki se tedaj niso mogle preveč ponašati z uspehi Skoraj med vsemi letošnjimi moštvi prevladuje prava športska za vest, velika borbenost in tudi lepa disciplina.
V nedeljo so odigrale le ekipt skupine B in lahko rečemo, da jt prvi dan prvenstva kar lepo uspel Predvsem je s svojo igro presenetil Montebello, ki je v prvi tekmi prvenstva na stadionu Prvi maj a viò'kim rezultatom premagal eE*j-storico Nabrežine. Moštvo Monte bella izvrstno sestavljajo športnemu gledalcu že znani stari igralci, kakor so Kovač-Trebiz-Pischiutta-Ferluga-Morselli. Tl bodo pod spretnim vodstvom požrtvovalnega voditelja Maria Schrotta vsekakoi dosegli najlepše uspehe in če bodo še nadalje igrali tako kakor sa te
ŽIVAHNA UOSARHARSHA HLIA
Zmaga nad Enotnostjo, dvoboj ženskih ekip in tekma za .Otvoritveni pokal"
Mednarodna tekma v košarki med tehnika obrambe je kritje igralca po
tržaško reprezentanco in ljubljansko ■hotnostjo je v nedeljo privabila mnogo navdušenih gledalcev, ki so z (lasnim priznanjem pozdravljali lepo *®ago naših košarkarjev. Tržačani so to nedelje z uspehom 54:35 potrdili visoko stanje košarkarskega športa na Tržaškem ozemlju. Ze dolgo niso tako igrali kakor to pot. Dali so iz Sabe vse, da tako popravijo neuspeh lagnacene igre, ki so jo nedavno odigrali v Ljubljani z Enotnostjo.
Ne vidimo pogosto takega igranja, kakršnega so v nedeljo pokazali Pre-«elllo, Nicol, Corazzi, Peselli in Ve-Ta je bil ž« posejmo v formi In Je skupno z mladim Koničem in do-teim Nicolom mnogo pripomogel k tako odličnemu uspehu. Corazzi je bil ■* obrambi zelo dober, v napadu pa ■i moral biti nekoliko previdnejši. V obrambi je bil tudi odličen Pregellto. Omeniti moramo Se dobro Igro Frla-»atija, Ghellla in Klaverja,
Kljub porazu ne smemo podcenjevati Igre Ljubljančanov. Igralci Enct-hesti so zelo gibčni in hitri, njihova
Igralcu, medtem ko So naši uvedli tehniko obrambe posameznih con. Po tehniki igre niso Ljubljaričani zaostajali za Tržačani, vendar pa so bili naši uspešnejši. Na Igrišču so se jugoslovanski ksšarkarjl popolnoma znašli in tvorili s Fogino, Zupančičem in Serbecem odličen napad Kristančič in Filipan pa bi ne mogla biti za obrambo bolje izbrana.
Moštvo Tržaškega ozemlja so sestavljali: Nicol, Konlč, Prcgelllo, Frizzati, Corazzi, Ghelli, Verità, Riaver in Peselli.
Enotnost pa so zastopali: Šerbec, Fogina, Breznik, Zupančič, Mravle, Ogrin, Kristančič, Filipan, Juvan in Steiner.	.
Pred tem srečanjem so naše reprezentantke odigrale tekmo z žensko ekipo iz Kopra. Naša dekleta, ki so bila hitrejša in točnejša od Koprčank, so iz tekme Izšle kot zmagovalke z rezultatom 17:5.
Tekmo za Otvoritveni pokal sta pretekli teden v četrtek odigral» le Inter in Sv. Križ. Zmagal je Inter s 26:21.
nedelje, jim tudi naslov prvaka ne bo tako zlahka ušel. Oporekati bi jim imeli le nekoliko glede discipline.
Montebellu sledi po dobri igri že * li
lestvici rajši kakemu drugemu moštvu.
Novo je ime Mezgeca, ki nastopa namesto. Svctotvanianov. V nedelja je bil kos borbenim Skedenjcem. zasedel je četrto mesto in veseli ba mo, če bomo lahko v bodoče pisali o njegovih vidnih uspehih.
Ne vemo pa še, kako bi Skedenjcem dopovedali, da kvarijo ugled in tudi uspehe svojega moštva z nedisciplino, v kateri je predvsem zelo aktiven mladi in nekoliko preveč jezični Bernuffi. Sodnik ga je moral to pot iz tekme izključiti, kar je moštvu seveda škodilo. Ske-denjska ekipa je zelo dobra in ne moremo dovolj poudariti, da brez discipline ne bodo prav nič dosegli!
Toliko o prvem dnevu prvenstva,
■ :,V:
BRALCE BOMO VSAK TEDEN SEZNANJALI Z ENO IZMED ENAJSTORIC NOGOMETNEGA PRVENSTVA. DANES VAM PREDSTAVLJAMO MOŠTVO OLIMPIE
tudi znano ihoštvo Opčine, ki je letos svoje ekipe temeljito izpopolnilo. Skupaj z Montebellom in Sv Justom bo ob koncu prvenstva prav gotovo zavzemalo prva tri mesta na lestvici. Opčine so zmagale nad Kontovelom, ki je v tej tekmi pokazal kar precej dobro igro, zagrizen napad, manjkali pa so le stre-
li na gol. Kljub njegovemu nedeljskemu porazu lahko pričakujemo v nadaljnjih srečanjih lepših uspe hov. Zaradi zelo dobre fizične kondicije in tudi dobre tehnike je ma štvo Sv. Justa izvrstno sestavljeno Vodi jih za to športno panogo ves navdušen Moratto, vratar Angeli pa je s svojo obrambo vzbudil šs posebno pozornost.
Enajstorica Sv. Justa je odigrala z Olimpio tekmo, ki je bila nekoliko premedla in počasna in ji vsekakor ni bilo pretežko ukloniti šibkega nasprotnika.
Olimpia in Nabrežina sta se m nedeljo uvrstili po svojih neuspehih med šibkejša moštva. Olimpio ma ramo pohvaliti zaradi res vzgledn« discipline in športne zavesti igralcev kakor tudi njihovega vadi« Misculina. Nabrežina morda ne odgovarja po svojih močeh preveč za zahtevne tekme prvenstva, venda: pa srn© prepričani, sodeč po njeni dobri pripravi in lepi obrambi, da se bo med prvenstvom še izpopolnila in prepustila zadnje mesto na
prihodnjo nedeljo pa bomo nestrpno sledili ne samo tekmam naših ekip, ampak tudi igri istrskih moštev, ki bodo tega dne začele s prvimi tekmami za prvenstvo Rezultati nedeljskih tekem: Mor> tebcllo-Nabrežina 6:0 (2:0), Opčine: Kontovel 3:1 (1:1), Sv. Just:Oiim-pia 3:1	(2:1), Mezgec : Skedenj
4:2 (2:2).
Pred svetovnim prvenstvom v košarki
V Buenos Airesu se bo 22. oktobra pričelo svetovno prvenstvo v košarki. V zgodovini košarkarskega športa je Jo prvo službeno sve-tevno prvenstvo, ker naslov olim-•ijskega prvaka v košarki leta 1948 •iso priznali. Na letošnjem tekmo-'*»niu bodo nastopile reprezentan-** Amerike, Brazilije, Argentine, ^Jla, Egipta, Francije, Italije, Ju-**>slavijQ, Peruja, Španije in Urugvaja.
Sistem tekmovanja je zelo zani-j£*y- Vse prvenstvo bo trajalo 14 J"11, tako bodo posamezna moštva imela dovolj časa za počitek. £ bo na prvenstvu sodelovalo 14 Vy'P (nekatere države namreč že potrdile svojega sodelova-t3' bodo razdeljene v štiri sku-*',ne, v kateri bodo y prvi in četrti ®5uPini tekmovale po štiri ekipe, v r^Ki in tretji pa po tri. Prvi štirje *^a,tsti bodo zmagovalci v posa-T^iUUh. skupinah. Ekip* pa, ki bo-
° Premagane y tekmovanju po
grupah, nadaljujejo med seboj tekmovanje po «coup» — sistemu z izbiro ie dveh finalistov, ki bosta potem tekmovala skupno g zmagovalci skupin v zaključnih borbah. Nosilci skupin sp zaenkrat ZDA, Brazilija, Franclja in Mehika.
Vse stroške prvenstva je prevzel nasq prireditelj tekmovanja Argentina. Srečanje bo na dveh stadionih v Buenos Airesu, vsi tekmovalci bodo stanovali v skupnii lepih vil 35 km od Buenos Airesa. Tu bedo imeli vso udobnost. Organizatorji prvenstva pa bodlo priredili tudi vrsto umetniških prireditev.
Glavni favoriti za to prvenstvo sq Američani, ki so na olimpiadi leta 1948 v Londonu osvojili prvo mesto. Vse svoje nasprotnike so takrat premagali z visokimi rezultati, razen Argentine (59:57). Njihovi igralci, ki imajo odlično fizično kondicijo, so- zelo hitri in imajo odlično tehniko. Ta šport
popolnoma obvladajo in so y njem tudi pravi mojstri. Prav tako odlični igralci so Brazilci, pri katerih je košarka zelo razvita in priljubljena. ■
Evropski košarkarški šport sicer ni na isti višini z ameriškim, vendar pa ne moremo reči, da evropski košarkarji niso dobri igralci. Francozi so n. pr. premagali prav Brazilijo in Peru in so na evropskem prvenstvu zasedli skupno z Egiptom prva mesta.
Jugoslovani ki tudi sodelujejo na tem prvenstvu so y dobri formi, kar nam dokazujejo vidni uspehi njihovega državnega prvaka Rdeče zvezde nad prvaki Italije in Francije, Borlettijem in Aswelom. Jugoslovanski reprezentanti so odpotovali 15. oktobra z letalom iz Rima v Argentino.
Z njimi so odpotovali tudi člani egiptske košarkarske ekipe ter mednarodna sodnika Pogliatti (Italija) in Pfeuti (Švica)
O švedskih prvakih v tenisa
Švedska se je uveljavila kot najboljša ekipa starega kontinenta. Nobena druga država bi ne mogla bolje zastopati Evrope na medeon-skem finalu za Davisov pokal proti Avstraliji. Torsten Johansson, Sven Davidsson in Lenart Bergelin so bili najnevarnejši tekmeci Franku Sedgmanu, Ken Mac Gregoriju in. Jacku Bromwichu. Kljub temu da so morali igralci prenesti utrudljivo pot preko Atlantika, sa morali U igrati ng travnatem, igrišču Ktre-a, ki se precej razlikuje od zemljatih igrišč v Stockholmu.
JOHANSSON DAVIDSSON
Najstarejšega člana ekipe, tridesetletnega Jtihanssona Davidssona, ki po svetovni vojni vedno sodeluje v tekmah za Davisov pokal, imajo mnogi za prvega igralca v Evropi. Nepremagan v prvenstvu 1950, je med drugim odnesel zmago nad Kurtom Nielsenom s 3-6, 7-5, 6-0, 4-6, 6-2 in je klonil le v igri z Drobngem (Egipt) ter Talbertom (Wimbledon). Ob začetku poletja je imel še dvoje srečanj, in sicer s Tonyem Trabertom v Monte-Car-lu in Rolandom del Bellom v Rimu.
Zelo spreten v zamahu se Torsten Davidsson giblje izredno hitro po igrišču, s čimer preseneča svoje nasprotnike. Z žogo kar žonglira in z enim samim rahlim zamahom odbija žoge in to tako učinkovito, da nasprotnik kar osupne.
BERGELIN LENART
Pravo nasjri'otje Johanssonu Da-vidssonu pa je Lenart Bergelin. Plavolasi Bergelin je zelo visoke postave in zelo molčeč. Številni ljubitelji športa mislijo, da je Ber-gelin ie star, ker je s tenisom pričel že zelo zgodaj, ima pa konaj 25 let. Zaradi ‘slabega zdravja se je pred dvema letoma umaknil, zaradi njegovega dobrega fizičnega stanja in ker je poleg tega tudi v
od 20.10.50. do 20.10.50.
Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (.ob nedeljah ob 7.30), 13,
20.30	In 23.05.
Poročila t Italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15), 22.45, 19.15 In 23.00.
Poročila v hrvaščini vsak dan oh :8.45.
Pregled tiska v Italijanščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.30.
Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.45.
Politične aktualnosti v. Italijanščini vsak torek, sredo, četrtek In petek ob 17.30.
Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7 In 7.45).
PETEK: 20.10.50.: 13.15 Koncert Marjana Lipovška; 13.50 Nova Jugoslavija: Vojvodina v Jeseni; 14.00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana; 17.40 Foerster: «Gorenjski slavček» (fantazija); 18.00 športni pregled (Ital.); 19.45 Sindikalna vprašanja (Ital.); 20.00 Uganite kaj IgramS (Ital.); 2030 Slušna Igra (Ital.); 22.00 Ljudska univerza: 1000 let slovenske zgodovine (slov).
SOBOTA: 21.10.50.: 12.00 Iz opernega sveta; 12.30 Glasbene pripa vedke; 13.15 Poje Slavica Batlstu-ta; 13.45 Kulturni pregled (Ital);
17.30	Gospodarski pregled (Ital);
18.00	Pionirska ura (ital); 19.45 Pesmi borbe in dela; 2000 Hrvatski kulturni pregled (hrv); 20.30 Pesmi jugoslovanskih narodov;
20.45	Politični pregled (Slov); 21.00 Veder sobotni večer (slov); 22.00 Človeštvo na pohodu (Ital); 22.30 Grlegove skladbe.
NEDELJA:	22.10.50.:	8.30 Kme-
tijska ura (slov); 9.30 Kmetijska ura (Ital); 10.00 Folklorna glasba;
10.45	Oddaja za Bujščlno; 11.45
Našim ženam (slov); 12.00 Glasba po željah (slov); 13.30 Pionirska ura:	Kako pišem pismo (slov);
14.00	Glasba po željah (ital); 17.00
Oddaja ža podeželje:	Pogovor v
narečju; Josip Jurčič:	«Deseti
brat»; Reportaža Iz Nabrežine;
18.30	Ljadov: Osem ruskih narodnih pesmi; 19.00 Kaj smo vam pripravili (Ital); 19.45 Orkestralna glasba; 20.45 Politični pregled (Ital); 22.00 Športni, pregled (Ital).
PONEDELJEK:	23.10.50.:	13.15
Pevski koncert Rožice Kozem; 14.00 Lucijan Marija Skerjano: Godalni kvartet Izvaja kvartet Slovensko filharmonije; 17.30 Športni pregled (slov); 18.00 Iz znanstvenega sveta (Ital); 20.15 Edvard Grieg: Klavirski koncert v a-molu op. 16; 20.45 S tržaškega ozemlja (slov): Odkritje spomenika žrtvam NOB v Ce-žarjih; 21.00 Vesela ura (Ital);
22.00	Večerno branje (slov): Irance Bevk.
TORBIC: 24.10.50.:	12.30	Jules
Massenet; Le Cld - balet; 13.15 Operne arije pojé tenorist Bruno Debracchl; 13.45 Glasba po željah (Ital) 18.00 Ljudska univerza (Ital); 18.15 Iz orkestralnih suit;
19.45	Kulturni pregled (slov): Naši festivali. 20.00 Opera.
SREDA: 25.10.50.: 13.15 Samospeve Italijanskih skladateljev poje Lidija Sušmelj; 14.00 Igra orkester Radia Ljubljana p.v. Jakova Cipelj»; 18.00 Z našim ljudstvom (ital); 18.15 Za vsakogar nekaj; 19.45 Vesele slovenske narodne;
20.00	Operne predigre; 21.00 Slušna
Igra (slov):	Iz istrske hrvaške
književnosti; 22.00 življenje jugoslovanskih narodov (Ital); 22.15 Lažja orkestralna In solistična glasba.
ČETRTEK: 26.10.50.: 12.30 Drobne orkestralne skladbe; 13.45 Našim ženam (Ital); 14.00 Igra vaški sekstet, pojeta Božo In Miško; 18.00 Slovenski samospevi; 18.20 Melodije Johanna Straussa; 19.45 Glasba po željah (ital); 20.30 Poje tržaški komorni zbor p.v. Ubalda Vrabca; 21.00 Radijski obzornik (slov): Vietnan»; 21.30 Simfonične_ pesnitve; 22.15 Johannes Brahms: Serenada v A-duru.
dobri formi, sedaj upajo, da bo p letu 1951 zopet dosegel uspehe.
SWEN DAVIDSSON Najmlajši (lan ekipe, 22 letni Swen Davidsson je pravo odkritje, Živi v Borasu, nedaleč od mednarodnega pristanišča Goteborga, Dosegel je naslov prvaka v Danski, Franciji ter odnesel vidne uspehe nad Nielsenom, Ulricbam, Abdesse-lamom in drugimi ter postal zmar govalec Maeombra.
IDILA
"DEMOKRACIJE”
ZADNJA ŠTEVILKA «DEMOKRACIJE» JE POSVETILA NEKAJ SRAMEŽLJIVO NEŽNIH VRST 30. OBLETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA, KI JE KOROŠKIM SLOVENCEM PRINESEL V NASLEDNJIH LETIH TOLIKO GORJA IN KI GA JIM DAJE SE DANES. V VSEM SESTAVKU NI NIC ODLOČNEGA PROTESTA, PAC PA JE NEKAJ TAKIH UGOTOVITEV KOT JE NASLEDNJA:
DEMOKRACIJA: IN MENDA PRAV ZARADI TEGA SO KOROŠKE PESMI IN KNJIGE NAVDAHNJENE S TOLIKIM ČAROM IN VONJAVO. ST JO NAŠEGA PLANINSKEGA CVETJA.
Nabiranje
podpisov
«Evo, compagno, podpiši za mir!» «Lepo te prosim, daj mi mir!» «Hvala, compagno! Vidim, da si
tudi ti za mir».
Zabava
brezposelnih
Neki tržaški list se čudi temu- , : le postopanju tržaške policije:
• Na cesti med Sesljanom in Devi. nom je avtomobilom dovoljena najvišja hitrost 46 km na uro.
' V Sesljanu čepi, skrit v grmovju, policaj, beleži s kronometrom ; prehod avtomobila ter to takoj telefonira policaju v Devin, ki prav tako čepi skrit v grmu in čaka. Ko dospe avtomobil v Devin, skoči policaj na plan, ugotovi z uro v roki, da je avtomobi-' list prekoračil najvišjo dovoljeno ’ brzino, in ga globi.
Kakor omenjeno, se list čudi teinu postopanju in dodaja, da so to običaji iz dežele «gangsterjev». Začudenje pa ni na mestu. Policaji se vendar morajo ukvarjati ' z nečem, ko jih je kakor listja , in trave. Ali naj držijo roke kri-žem? Brezposelnež si tudi pomaga s tem, da si nabavi trnek ter gre — ribarit!
V kavarni
A: Ta egiptovski kralj Faruk ga pa pihne! Poleti je.bil v Biar-ritzu s svojimi plesalkami in dvorniki. Neko noč je priigral na ruleti 20 milijonov, nato j« šel - v Pariz ter nakupil stotine oblek za svoje ljubice. Zdaj je šel v Canes na prezimovanje. Radove, den sem, kdaj se bo kaj spomnil . na svoj rodni Jlipt,
B: Ali si znorel? Mar naj gleda egiptovske kulije, kako podnevi garajo ob kruhu in vodi ter ponoči ležijo na golih tleh?
Volitve v Vzhodni Nemčiji
ERFURT, 15 ob 9. uri zjutraj. Kljub zgodnji uri je že 98 odst. Volivcev oddalo ayoj «las. Volitve mirno potekajo.
ERFURT, 18, ob JI, uri, Ude-
ležba vidno narašča. Oddanih je že J20 odst glasov. Navdušenje raste.
ERFURT. 15. ob 16. uri. Dosežena je 20Q odstotna udeležba! Navdušenje prekipeva in postaja nevarno za premet.
ERFURT. 15. ob 20 uri. Žare ne morejo več sprejemati novih glasovnic. Zato so bile volitve zaključene.. Posebna komisija jc na delu. da izračuna udeležbo y odstotkih. Splošna je govorica o bajnih številkah.
Mihec in Jakec
MIHEC: Slišim, da v Trstu na vseh koncih in krajih zidajo nove cerkve in popravljajo stare. Trenutno jih je v oelu kakih pet ali šest Ali je to delo res tako nujno?
JAKEC: Seveda. Treba je skrbeti za to, da se brezdomci lahko zatečejo nekam, kjer najdejo tolažbo.
JUCI
Juco draga! V prvi vrsti bi ti rada sporočila, da bom enkrat drugi teden sama bržkone stopila do tržaškega župana.
Kajti, kakor sem seznala, bo skupina demoleratov prav sedaj potrebovala novo moč v občinskem svetu. Pač zato, da -nadoknadi ono, ki je šla med nune.
In ker sodim, da bi radi spet pobožno svetovalko, bom opomnila župana na sosedo, ki pred kratkim je ušla iz samostana.
Upam, da bo mož navdušen za podobno poravnavo, ker bo v stranki zabeležil le koristno zamenjavo, kajti moja dezerterka, ki iz kloštra je zbežala, hujša je ko Katra z Opčin in bo gladko zadržala opozicijske napade.
Sicer pa ne morem reči, da bi bil ta predlog danes Bartoliju še povieči.
Zdaj ima v občinskem svetu še poraznejšo večino, ker so šli kominformisli svirat isto violino kakor bratci na desnici.
Torej tu ne bo uspeha.
Boljše bo, če mu svetuje»«, naj ob koncu že preneha sklicevati tajne seje.
Juca moja, kaj zaleže nekaj tajno govoriti, oko prej se ne zaveže ženski jezik. In na sejah ni prisotna samo ena, a molčati od teh petih bržkone pe zna nobena.
Toda mož i>ozna pravila in se z,njimi okorišča, ker ukrepajo podobno tudi tukajšnja sodišča,. Časnikarje zapodijo t te in one obravnave, akorapno.druOo jtitro vsem je znan. potek razprav«. Tajne sodbe, tajne seje V Trstu torej ne držijo in zato naj ti gospodje kar naravnost govorijo kam nas hočejo peljati, dokler barka je še cela.
Juca zdravo, naj zaključim, • ker imam še druga dela.
TVOJA PEPA
LAJANJE V LUNO
PRETEKLO NEDELJO SO IMELI KOMINFORMOVCI NA DVORIŠČU TISKARNE V UL. MONTECCHI BUČNO NAPOVEDANO ZBOROVANJE, KI SE GA JE UDELEŽILO, RECI IN PISI 39 LJUDI. V TO PRAZNINO JE NAJPREJ ZALAJAL SPADARO, POTEM PA SE TISTO CSENE OD GOMBACCIJA
PEPA JUCI: JES SEM 2E STUFA TEGA PASJEGA LAJEŽA«;

ALI BI NE BILO BOLJE, DA NE BI VEC POSLUŠAL TEGA PESIMISTIČNEGA RADIJSKEGA KOMENTATORJA
(1000 Jokes)
NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN! NE MOTITE PROSIM VAS, GOSPODA. MALIK IN AUSTIN PRAVKAR RAZPRAVLJATA O KOREJI!
(Politika)
CESKOSLOVASKJ LIST «MLA. DÀ FRONTA» JE PÓD TO KARIKATURO ZAPISAL: «BREZ BESED». VSE KAZE, DA DO NJIH SE NI PRIŠEL GLAS O NAŠEM MEHIKAJNARJU -VID ALIJU
GASILCI
(JeV