H
20 OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS
18. DECEMBER 1991, CENA 40 SLT
PREPIH
GLOSE, KARIKATURE
ŠTUDENT
NAJ
BO
?
AH bodo ovce kdaj spoznale, da so z demokracijo spremenile klicaj v gornjem naslovu v vprašaj, je seveda hudo kočljiv dvom. Kočljiv, ker so ovce sicer potrdile, da so ovce, ostaja pa odprto, ali je dogajanje, ki je bilo usodno za usodo klicaja, demokracija, ali pa morda samo blejanje, ki so ga ovce tako imenovale. Ze bežen sprehod po naj največji laži (statistiki) bi mora! namreč ovce prepričali, da so se nekje v svojem blejanju uštele in da pravzaprav niti ne vedo, kaj počnejo. Jagnjeta so prepustilezako-nu divjine in borne paše.
V deželi na ovčji strani Alp je tako poleg JESTITRAVO uzakonjena tudi dolžnost me-
tanja nemočnih jagnjet v prepade, kajti bilo je nujno z demokracijo (ali blejanjem, kot se zdaj stvar kaže) odpraviti uzakonjeno enakost jagnjet pred oblastjo in Bogom. Trop, ki se je šel še pred dobrim letom jagnjetizem in da! vsakemu jagnjetu vsaj teoretično možnost, da zraste v šolano ovco, če že ne kar v ovco z zvoncem, je nenadoma pokazal svojo očitno zatrto plat gobca in ločil jagnjeta v perspektivna in ona, ki jim v statističnem izračunu dohodkov njihovih staršev piše, da ne bodo nikoli niti šolane ovce, kaj šele, da bi hodile po svetu z zvoncem okoli vratu. Prav jim je, ovcam!
Tako je vsaj za trenutek (očitno bo traja! več kot trenutek) obveljalo, da polnomastne ovce, ki so bliže pravemu koritu in jim ta prednost izboljšuje statistične možnosti preživetja ter ovce, ki za to znajo poskrbeti z divjim lovom na preostalo travo na ovčji strani Alp, rojevajo avtomatično za šolanje spočeta jagnjeta, ostala, spočeta iz gole ovčje ljubezni, bodo pač obsojena na neukost, zvončkom pa bodo lahko le, veselo skakljajoč, sledila. Do prihodnjih volitev, ko bo blejanje še glasnejše, klicaji pa bodo še bolj redko blago. Seveda, če j ih do takrat demokracija celo z zakonom ne prepo-
- Rajši bi imela en sam pošten gnojni kup - pa kaj, ko hočejo naši šefi kikirikati vsak s svojega!
POZDRAVLJENA
KOROŠKA,
IZ VSEBINE
kjerkoli si že!
Prepih je od javnosti odvisen časopis; devetnajsta številka je izšla v začetku oktobra; novembra so začela na uredništvo deževati vprašanja, zakaj ne izidemo; redni sodelavci so poslali svoje prispevke, neobjavljenih je ostalo tudi nekaj pisem bralcev... Organizacijske in tehnične težave so za cela dva meseca zamaknile izid »jubilejne« dvajsete številke; našim rednim bralcem, kupcem, predvsem pa stalnim naročnikom, smo pravzaprav dolžni pojasnilo.
Urednik
Ne bomo skrivali, da smo se znašli v veliki dilemi, kako sploh nadaljevati. Polletne izkušnje so kazale, da je ali Koroška premajhno publicistično tržišče ali pa je s konceptom časopisa nekaj hudo narobe. Morda oboje. Vsekakor pa je brez sponzorstva v tem prostoru skoraj nemogoče preživeti. Pred to dejstvo so postavljeni tudi drugi koroški mediji. Odločil je menda zanos - če se Koroška hoče potrditi kot samostojna regija tudi po novi razdelitvi lokalnih enot v državi Sloveniji, MORA imeti svoj časopis. še vedno smo prepričani, da od javnosti odvisen časopis.
S tole številko smo pred vami v novi obleki, ki naj hkrati predstavi nadaljni uredniški pristop k izdelavi Prepiha. Ne bo vsem povšeči,
ker nismo popustili pritiskom po populizmu, ki bi za ceno večjega komercialnega uspeha nižal raven časopisa v obliko rumenega tiska, specializiranega za koroške škan-dalne zadeve. Za razmisleke in spodbude za delovanje, pa za razvedrilo, je nekaj takih rubrik pač nujno potrebnih - tudi če je zato kakšna zamera več. V glavnem pa bomo skušali resno spremljati dogajanja v dolinah ob Meži, Mislinji in Dravi ter odslikavati njihov življenjski utrip. Ne glede na to, koliko bo novih občin in kako se bodo oblikovale, ostaja območje sedanje regije okvir in domet naše vsebine. Razen pogleda prek meje -končno vodi tod pot tudi v obljubljeno Evropo. In toliko stvari nas povezuje...
Prepih bo torej še naprej izhajal, a z novim konceptom in z novim obrazom. Pri tem bomo skušali v največji meri upoštevati tudi vaše pripombe in dobre nasvete. Ena prvih in najbolj pogostih ugotovitev bralcev je bila, da naslovnica ne odslikava siceršnje ambicije po dograjevanju resnega splošnoinfor-mativnega medija. Pripomba je upoštevana. Druga ugotovitev je bila, da za redno tedensko izdajanje časopisa pri nas najbrž ni dovolj aktualnih dogodkov, tiste najbolj sveže pa tako sproti poberejo dnevniki. In potem: da mesečnik ne zagotavlja prepotrebnega stalnega stika z našimi bralci. Zato napovejmo: Prepih bo v prihodnje štirinajstdnevnik, vsebinsko in oblikovno prilagojen takemu tempu izhajanja. Tako bo prva številka prihodnjega leta izšla sredi januarja, druga na koncu...
Vabljeni.
Pozdravljeni Korošci, vesele praznike in srečo v letu 1992, kjerkoli že ste!
Navijamo za Koroško regijo
str. 4 - 5
Begunci -potrjena solidarnost
str. 6 - 7
Družabna kronika: Ministri
igrajo nogomet
str. 12 -13
Praznična
nagradna
križanka
str. 22
PREPIH
Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Cečovje 5, tel. št. (0602)
Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena.
KOROŠKA-DA, REGIJA
Vse kaže, da ne bo dovolj dokazovanje nekaj treznih glav, ki menijo, da bi se ve-lemožje štirih koroških občin (vsaj tako so se imenovale do sedaj - po pravici ali ne, je seveda vprašanje drugotnega pomena) le dogovorili za skupen nastop in zaščitili svoje občane pred norostmi, ki jih podžiga zavist, neznanje, bolne ambicije in solzavi novinarski umotvori. Slednji še posebej, saj med tistimi, ki so se v imenu volilcev celo dolžni sporazumevati, zbujajo nezaupanje in podžigajo strasti. Zbujajo celo sum, da gre za izmišljena in iz trte zvita nasprotovanja. Gre morda za izpolnjevanje norm, ki jih imajo menda celo novinarji? V mesecih, ki so pred nami, se bo odločalo, kaj bo z
regijo, okraji, lokalno samoupravo. Da bomo imeli vsaj trikrat več občin, je menda jasno. Ravenska občina naj bi se razdelila v štiri, prav tako slovenjgraška, za dravograjsko se še ne ve prav točno, enako za radeljsko. Že manj se ve o bodočem okraju, ki naj bi se v našem primeru pokrival z regijo (če se bomo seveda sporazumeli o tem, da regija smo). Še manj se ve o tem, kje naj bi bil sedež okraja, upravnega središča regije. Hkrati je to tudi največje jabolko spora, ki po vročici, ki jo nekateri zaradi njega že imajo, lahko povzroči, da se bomo vsi skupaj preprosto obrisali pod nosom.
V prenekateri razpravi, predvsem v ravenski občini,
so že prevladovali toni, ki ogrožajo interese ljudi. Govorilo se je, češ - tega ne damo, to so nam že vzeli, na to absolutno ne pristajamo. Sedanje stanje stvari, za katerega resda niso krivi ljudje, ki so na oblasti zdaj, je morda res izkrivljeno in ni v skladu s tem, kar bi si kdo želel. Toda časa, za mnoge stvari zamujenega, ni mogoče zavrteti nazaj. Zato je treba čas, ki je na voljo do odločitev, izrabiti za dogovor, ki bo predvsem ustrezal ljudem in njihovim potrebam, manj pa popravljanju dejstev na silo. Na srečo so do tega spoznanja prišli tudi že na Ravnah in samo upati je, da bodo spoznanje koristno uporabili. Ravno od dogovora bo namreč odvisno, ali bo ljudem
nova upravna in politična organiziranost ustrezala ali ne.
Prepihovci navijamo za Ko-roškofiz štirih sedanjih koroških občin) in kot lahko preberete v tej božično novoletni izdaji Prepiha, se z nami strinjajo tudi vsi štirje predsedniki občinskih vlad. Zato jim svetujemo, da v prihodnjem letu sedajo za mizo, rešijo nesporazume in ne dovolijo, da bi morda morali mi, ki se imamo za prebivalce Koroške regije, kakšno reč urejati morda v Mariboru, ali celo Velenju. Bilo bi škoda in hudo napak. In če se ne boste mogli sporazumeti prvič, vas bomo zaprli v kočo na Uršlji, in tam boste, dokler se ne bo belo pokadilo!
Leto se izteka in vsem štirim predsednikom IS koroških občin smo postavili tri vprašanja:
1.	Zakaj menite, da bi se splačalo združiti (ali pa ne) v Koroško regijo?
2.	Kako ocenjujete leto 1991, uspehi, neuspehi?
3.	Vaše želje za leto, ki prihaja?
JANEZ KOMLJANEC, predsednik IS SO SLOVENJ GRADEC
1.
Odkar živim v tem delu Slovenije, vsak čas bo 30 let, imam občutek, da je Koroška prostor treh dolin, štirih občin, prostor, kjer živijo dobri ljudje, ki se po značaju in običajih razlikujejo od ostalih Slovencev, pa zato niso nič posebnega.
Ta prostor, ki ga že dolgo pojmujemo kot Koroško regijo, je na nek način fizično ločen z gorskimi venci in soteskami, tako od Velenja kakor tudi Maribora. To, da marsikdo od Črne do Doliča hodi na delo v Velenje, ni spremenilo značaja ljudi v teh dolinah. Korošci, pri tem mislim na prebivalce vseh štirih občin, so vsakdanje med seboj povezani, v soodvisnosti so. Prej bi trdil, da je prostor premajhen kot prevelik, pa kljub temu imamo vse, da bi lahko bili regija, ne le po imenu, kot je to sedaj, ampak tudi politično organizirani državljani v novem
regionalnem »sistemu« Slovenije (Če bo?).
Ne motijo me bele in modre halje, blatni škornji kmetov, motijo me premajhne možnosti in stiske teh ljudi, ki so prišle kot nuja prepoznega zasuka.
Demokracija je prinesla tudi pravico različnosti. Prav bi bilo, da bi zmagale najbolj produktivne ideje in najbolj produktivna dejanja, ne za račun politike, ampak človeka, ki v tem prostoru prebiva. Ta odgovornost do občanov je naložena tudi predsednikom izvršnih svetov. Mogoče se je premalo zavedamo.
2.
Težko je govoriti o uspehih, skoraj lažje o neuspehih. Trditev, da je uspeh slediti vsemu, kar se dogaja in ohranjati neko še produktivno stanje v občini, se mi zdi najbolj primerna za te čase.
Za slovenjgraško občino bi označil za uspeh že dejstvo, da ob-
staja določena enotnost med mestom, kraji in zaselki, da občani podpirajo dolgoročne odločitve, ki so porok za razvoj tega prostora, ne glede na to, kako bodo v bodoče občine oblikovane. Mislinjska dolina bo ostala segment regije s svojo specifično drugačnostjo, kakršno ima tudi sedaj.
Ob koncu leta ne bi govoril o neuspehih, za večino ni mogoče najti krivca samo doma. Prepričan pa sem, da občani vedo za neuspehe verjetno bolj kot mi, ki naj bi bili zanje krivi.
Pri vsakdanjem delu se mi vedno postavlja vprašanje, ali smo storili vse, pa še kaj več, da bi rešili problem ali izvršili nalogo, ki smo jo zapisali ob začetku leta? Ali je naše razumevanje problemov enako, kot jih je čutiti v posameznih okoljih? Mogoče je uspeh problem zaznati in poiskati zanj rešitev, neuspeh pa prepustiti ga naključju in času.
3.
Veliko želja imam za leto '92, tako za naše občane, kot občane ostalih delov Koroške. Večina naj ostane skritih, lahko pa povem, da so same dobre.
Vseeno pa bi rad zaželel vsem najprej, da bi že v tem letu postali državljani svobodne in suverene evropske države, Republike Slovenije. Upam, da Evropa in svet spoznavata našo stvarnost, da čutijo našo prisotnost, in da nismo le mi tisti, ki potrebujemo Evropo, da tudi Evropa potrebuje nas.
Franc Fras
IS SO Radlje ob Dravi
i.
Povezovanje v regijo je odvisno od več dejavnikov. Najprej moramo opredeliti, kaj bo regija. Ali bo regija upravno politična celota, ki bo sprejemala zakonodajo, pobirala davke, financirala javno porabo, upravljala z javnimi zadevami in drugo. Ali pa bo regija interesno združevanje občin za uresničevanje nekih skupnih interesov. V primeru, da je regija upravno politična celota, bo v vsakem primeru potrebovala nek upravni center, ki bo na centralističen način vodil
Mirko Kotnik IS SO Dravograd
Zaželel bi tudi vsem dovolj moči in volje za premagovanje težav in problemov, s katerimi se srečujemo, da ne bi obupavali že na začetku.
Zaželel bi vsem obilico dobre volje za skupno življenje in delo v tem našem prostoru, da predvsem sami poiščemo in rešimo kar največ svojih težav.
Na koncu pa želim vsem še zdravja in sreče v svojih najožjih okoljih, kar je pogoj za občutek sreče in zadovoljstva.
javne zadeve. V takšnem primeru bi regija pomenila vmesni člen med državno upravo in občinami in ustvarjanje novega centra moči, ki ga do sedaj na Koroškem nismo imeli.
Kako se bodo bodoče občine na teritoriju sedanje občine Radlje ob Dravi do tega opredelile, je težko reči. Občina Radlje je na robu sedanje Koroške regije in meji na Podravsko. Spodnji del občine se močno usmerja proti Mariboru.
Morebitno interesno združevanje v regijo pa daje osnovo tudi za drugačna razmišljanja. Morda o obmejni regiji, morda o Zgornje dravski regiji ali še o čem drugem. Seveda pa bi v regiji, združeni na osnovi skupnih interesov, morali skupne funkcije decentralizirati oz. razdeliti med posameznimi občinami, brez enega centra moči.
2.
S posebnimi uspehi se v letu 1991 ne moremo pohvaliti. Morda je uspeh v tem, da smo ga z izjemo vojne, ki nas je prizadela vse, nekako preživeli. Na področju javnih zadev smo uspeli zadovoljiti najnujnejše potrebe, dokončali smo osnovno šolo na Muti. Gospodarstvo je leto preživelo, vendar je povsem izčrpano, in je vprašanje, kako bo lahko nadaljevalo. Zaskrbljujoče je število nezaposlenih, ki se približuje 20 % relativnemu deležu.
3.
V prihodnjem letu želim občanom predvsem možnosti za delo, le-to bo osnova za vse ostalo.
1.
Vse štiri občine bi morale poiskati tiste skupne interese, ki nas povezujejo predvsem v nastopu do naših sosedov na oni strani meje. To je okolje, ki je z nami primerljivo, in povezovanje z njim bi koristilo vsem. Prav tako bi morali skupno nastopiti pri prizadevanjih za izgradnjo infrastrukture in si tako ustvarili pogoje za produktivno sodelovanje.
Dravograjska občina nima možnosti, da bi organizirala programe, ki so nekaj kilometrov od nas, v drugih koroških občinah, že organizirani. Gradili bomo torej na tem, kar že imamo. Če se ne bomo uspeli povezati, pa se bojim, da bodo nekatere občine šle uresničevat svoje interese po drugi poti, prek drugih regijskih povezav oziroma morebitnih okrajev. Ob sedanjih prepirih ne bi smeli pozabiti na naše občane, ki jim zna naše (ne)dogovarjanje opravljanje njihovih zadev krepko oddaljiti. Neka-.
teri z razpravo o regijskem središču že zdaj prehitevajo in si po mnenju mnogih nabirajo negativne točke. Vsekakor bi bila velika škoda, če se ne bi znali povezati v skupnem interesu.
2.
Kljub vojni in letu, ki smo ga začeli z odpravljanjem posledic lanskoletnih katastrofalnih poplav, sem z opravljenim delom zadovoljen. Ker se v občinah ne vmešavamo več v zadeve podjetij, ki morajo postati samostojni in odgovorni subjekti, smo vso pozornost posvetili komunalnemu področju. Vsega zamujenega v preteklosti sicer | nismo popravili, nismo pa dovolili, da bi bilo komunalno področje za občane neurejeno ali celo predra-
Matic Tasič
IS SO Ravne na Koroškem
1.
V obdobju, v katerem1 še ni jasno izoblikovano področje regionalizma in lokalne samouprave in ko še ni znano bodoče funkcioniranje državne uprave, sta se med koroškimi občinami izoblikovali dve viziji oblikovanja »Koroške regije«. Ena izhaja iz slovenjgraškega dela regije, in kot jo čutimo ostali, zagovarja centralizem, z regijskim središčem v Slovenj Gradcu. Koncentracija inštitucij na osnovi zgrešenih nastopov ostalih treh občin v preteklosti govori temu v prid. Njej v prid govorijo tudi nekateri rezultati javnomnenjskih raziskav po naročilu inštitucij iz Slovenj Gradca, v svojem konceptu zagovarjamo dosledno decentralizacijo državnih služb znotraj regije, zavedajoč se, da je od tega odvisen razvoj vsakega posameznega področja. Interese skušamo spraviti na skupni imenovalec. Za formalno središče regije predlagamo njegovo geografsko središče - to je Dravograd, čeprav se ob tem lahko pogovarjamo iz zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vidikov tudi o središču na Ravnah.
Pri vseh teh razprtijah, ki so bile medijsko spotencirane do kulmi-nacije, pa v občinah ne pozabljamo na legitimno pravico prebivalcev svojih občin, ki se bodo o tem
go. Zal nam je samo, da nam ni uspelo urediti ceste do Libelič. O trgovsko-poslovnem centru pa tole: je dediščina, ki smo jo prejeli od predhodnikov, in predmet obravnave preko celega leta. Lahko rečem, da nam je uspelo pripraviti vse, da bomo center vseeno dogradili - seveda v realnih razsežnostih.
3.
V prihodnjem letu želim, da bi ohranili vsaj korektnost sodelovanja med izvršnimi sveti vseh štirih koroških občin. Dravograjčanom sporočam, da bomo naredili vse, da bili z nami zadovoljni, vsem, ki imajo ambicije za podjetniško ali kakršnokoli drugo rast pa, da bi uspeli.
sami izrekali.
Prepričan sem, da bomo pri teh povezavah našli konsenz tudi s Slovenj Gradcem in da bodo tudi. tam spoznali, da je decentralizacija za razvoj celotne Koroške regije edino sprejemljiva. Vse občine iz tega področja so življenjsko zainteresirane za povezavo v skupno regijo, saj lahko s tem vsi le pridobimo. Ta povezava pa bo temeljila na specifičnosti vsakega posameznega dela regije in na enakopravni razvojni usmerjenosti v bodoče.
2.
Mnoge preizkušnje dajejo pečat v letu, od katerega se poslavljamo. Menjava družbenega sistema je poleg rekonstrukcije zakonodaje skoraj na vseh področjih prinesla tudi niz situacij, ki so zahtevale takojšnje in učinkovito reagiranje. Doživeli smo stoletno neurje, katerega posledice smo dokaj uspešno reševali. Doživeli smo vojno, v kateri smo dokazali svojo odločenost in sposobnost, da lahko sami skrbimo za svojo usodo. Pokazati moramo to še na gospodarskem področju, kjer je zaradi političnih in gospodarskih razmer sledilo skoraj popolno zapiranje južnih trgov, kar povzroča strahotni padec standarda in socialne varnosti nas vseh. Prav zato smo doživeli prvi »štrajk« tudi izven ograje Železarne Ravne.
O uspehih lahko govorimo, če je reševanje problemov, ki se v naši dolini še s posebno intenzivnostjo dnevno odpirajo, uspešno.
Naš največji neuspeh je verjetno v tem, da si nismo uspeli pridobiti večjega zaupanja skupščine do strokovnosti, dela in odločitev občinske vlade.
3.
Predvsem želim, da bi skupno, brez nevoščljivosti, s pravo koroško trmo in z lastnim znanjem ter ustvarjalnostjo začeli zaustavljati strahotno negativne gospodarske trende, da bi začeli boljšati socialni položaj, v katerega smo zabredli, ne po lastnih željah ali le zaradi lastne nesposobnosti, pač pa tudi s pomočjo odnosa razvitega sveta do male, nove države Slovenije.
Begune i ■ Obisk pri Prikeržnikovih
SOLIDARNOST NI ODPOVEDALA
ČEPRAV ZLATA, VENDARLE KLETKA
Hrvaško ljudstvo preživlja enega od svojih največjih eksodusov:	v nekajmesečni
vojni je moralo svoja ognjišča zapustiti več kot 500 tisoč ljudi, ki so se razkropili po Hrvaški, koder pač ne divja vojna, v Madžarsko, Italijo, Avstrijo in Slovenijo, Kajpak tudi na Koroško. Vsakdo od teh beguncev prinaša s sabo svojo trpko zgodbo in človeško ter civilizacijsko je, da tem ljudem pomagamo. In verjetno nismo dosti zgrešili, če zapišemo, da tokrat koroška solidarnost ni zatajila, še posebej pa so svojo vlogo odigrale razne službe, predvsem občinski Rdeči križi, centri za socialno delo, štabi za civilno zaščito, Karitas in mnogi drugi. Prav občinski Rdeči križi, ki so svojčas novodobnim oblastnikom pri raznih racionalizacijah že bili trn v peti, so v tem letu potrdili smisel svojega dela in obstoja. Od junijsko-juHjske vojne v Sloveniji za RK ni počitka: najprej poizvedovalna služba, že konec avgusta pa so pričeli s Hrvaške prihajati prvi begunci.
Za Koroško regijo velja v primerjavi z nekaterimi drugimi regijami po Sloveniji značilnost, da je večina beguncev nastanjena pri sorodnikih, znancih ali prijateljih. Le v Slovenj Gradcu so organizirali zbirni center in iz občinskega proračuna v te namene odšteli sto tisoč tolarjev, republiških sredstev pa ni bilo. Ko je ta denar pošel, so zbirni center ukinili in beguncem ponudili center v Mariboru, vendar so večinoma ostali kot samoplačniki kar v Slovenj Gradcu. Sicer pa se število beguncev tudi na Koroškem spreminja iz dneva v dan, velja pa ocena, da se je na Koroškem zvrstilo več kot 500 beguncev z ali brez statusa. Največ jih je v občinah Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, manj v Radljah ob Dravi, najmanj pa v dravograjski občini.
Kljub temu, da so bili mediji dnevno polni zapisov o tem, kakšen je njihov status, kdo in kako jim plačuje bivanje, pa je bilo tudi pri ljudeh
Začasni dom za Ljubico Perič in hčerki iz B. Manastirja
na Koroškem opaziti veliko mero neinformiranosti. Kako si sicer razlagati anonimno pismo na naslov Rdečega križa Slovenj Gradec, Kjer občan nasprotuje pomoči tem ljudem in jih pošilja od koder so prišli. Bistveni kamen spotike je tistih 300 tolarjev na osebo na dan, ki pa jih na Koroškem ni dobil nihče, pa tudi sicer to ni denar, ki ga dobijo begunci »na roko«. Gre za denar, ki ga republika Slovenija namenja za oskrbne centre. Resnično pa je med begunci (tudi na Koroškem) precej takih, ki nimajo statusa in niso iz kriznih področij, imajo pa visok standard in si bivanje plačujejo pač sami. Tudi v mondenih letoviščih na avstrijskem Koroškem lahko najdemo Zagrebčane (moške in za delo ter boj sposobne), ki so vojno spremenili v daljši dopust. To pa je seveda stvar Hrvaške.
Tudi Korošci smo ob svoji vojni imeli posameznike, ki so s šopom deviz odpotovali preko meje, namesto da bi doma na ta ali drugi način kaj pomagali.
Za ilustracijo pa poglejmo zadnje podatke v občini Ravne na Koroškem: tu je 94 beguncev s statusom, ki so nastanjeni pri 34 gostiteljskih družinah. Med njimi je kar 54 otrok, od tega do enega leta starosti 14, od 2 do 5 let 18 itd.
Poleg razne pomoči tem beguncem je Koroška zbrala še precej oblačil, hrane, volne in drugega blaga, ki je v zadnjih dneh odpotovalo na krizna področja. Tu je bil velik prispevek RK, Karitasa, sindikatov in šolarjev, ki so zbirali blago za Šibenik, Zadar in druge hrvaške kraje. Velja pa dodati, da vojne se ni konec, tu je zima in po vojni žalosten pogled na ruševine. Mnogi begunci se namreč ne bodo imeli kam vrniti, in solidarnost, ki smo jo že doslej izkazali, naj postane stalna, [ del našega življenja in biva- ; nja. Čeprav so tudi pri nas težki časi, pa si vendarle privoščimo tisti užitek, ki ga človek čuti ob dejstvu, da je pomagal sočloveku.
Kdor pozna Prikeržnikovo Zdenko, učiteljico na javor-niški osnovni šoli, in njenega moža Petra, enega najvidnejših komercialistov v Železarni Ravne, zlahka verjame, da imajo Ljubica, Sandra in Šenka pri njih res pravi dom. Gospa Ljubica zato ne more skriti hvaležnosti, ki jo čuti do njiju in nenazadnje tudi do njunih šestnajstletnega Aleša
Peričeve si želijo iz nje, zato je vsaka njihova misel na prihodnost povezana z mislijo na vrnitev v rodni kraj, od koder so morale zbežati že avgusta. Ljubica pripoveduje:
»Junija so se začeli vrstiti čudni dogodki, med drugim je v Baranjo prišlo ogromno vojakov. Prej je tam bila le kasarna, kjer so dresirali nemške ovčarje. Kmalu smo spoznali, da nismo več varni, zato smo odšli na sosednjo Madžarsko. Tam smo takoj dobili status beguncev. Te-I densko smo dobivali bon za 500 j forintov na osebo, porabili pa smo ga lahko v njihovih trgovinah. Bivališča, ki smo jih plače-
in dvanajstletne Petre.
Vse je v najlepšem redu: so na toplem, ni slišati bomb; imajo svojo kopalnico, letala ne preletavajo; gospa Zdenka jim je priskrbela topla zimska oblčila, ni krikov in joka; razumejo se, gospa Ljubica gospodinji, Šenka se je naučila plesti - vse je lepo - a čeprav zlata, je kletka vendarle kletka!
vali kot turisti, smo zamenjali kar enajstkrat. Po dveh mesecih in pol smo se zatekli k sorodnikom v Sv. Durad na Hrvaškem. Od tam sva z možem skušala hoditi na delo, a nama je do Osijeka uspelo morda le dvakrat tedensko, saj je šla pot čez krizno območje. Ker so se razmere vedno bolj zaostrovale, sem se bila po mesecu dni s hčerkama ponovno prisiljena umakniti na varno - tokrat na Ravne, kamor nas je prijazno povabila družina Prikeržnik. Gospod Peter je s kolegom Petrom Steržetom, prav tako zaposlenim v Komerciali železarne,osebno prišel po nas v Sv. OuračL«
Zdenka Prikeržnik in Ljubica Perič
Prikeržnikovi in Peričevi so se poznali že prej. Stike so navezali prek dela z železarno, nazadnje prek trgovske firme Global Ljubljana, poslovni center Osijek, kjer je gospa Ljubica zaposlena kot komercialistka, možje direktor firme, Petra Prikeržnika pa so tja vodila službene poti.
Zdaj se zna kdo vprašati, ali so potemtakem Peričeve sploh prave begunke? »Ne, menda niso,« pravi gospa Zdenka, »saj jih sprva ne na ravenskem Rdečem križu ne na občini niso hoteli vpisati v seznam, češ da po letih ne ustrezajo statusu beguncev. Toda takšen status so želele pridobiti samo zato, da bi bile nekje prijavljene, če do česa pride, ne zaradi ugodnosti.«
To je priokus grenkega z naše strani, a kako neznaten je zdaj, ko so na varnem pri Prikeržniko-vih, v primerjavi s tistim, kar so preživele in kar še preživljajo Peričeve! Za moža in očeta so vsak dan znova v skrbeh, ali bo v Osijeku, ob stalnih napadih in božanju z dela, preživel dan ali ne, o starših, ki so ostali v Belem Mana-stiru, Ljubica že mesece sploh nima informacij; ne ve, ali njihova komfortna hiša in vikend s sadovnjakom še stojita, ali kdo hodi po njihovih prostorih, prijemlje njihove stvari. Ko so odšli, so odšli le s kovčki, kot vsi drugi tisoči ljudi iz
Baranje, te izredno bogate panonske pokrajine med Donavo in Dravo, kjer zraste in bogato obrodi vse, kar vtakneš v zemljo. Do začetka vojne je bilo tam vse čisto normalno; vsak dan je bilo treba na delo, dekleti sta hodili v gimnazijo, s sosedi, Srbi in Hrvati, so se dobro razumeli. »Vse je bilo tako normalno,« ponovi Ljubica, »potem pa - zdaj je vse prekinjeno. Najhuje mi je zaradi hčerk; vse je prekinjeno, ta mladost; to smo si najmanj mislili.«
Res je vse drugače. Kar naenkrat je toliko prostega časa in toliko čakanja na informacije z radia, televizije, po telefonu, toliko tako težkega čakanja na novico, da je vsega vendarle konec, da se lahko vrnejo in če bo treba, vse začnejo znova. »Delali bomo kjerkoli in karkoli, samo da ostanemo vsi skupaj živi!«
Kako skromna, a vendar tako velika želja za ponoreli čas, v kakršnem se je znašla Jugoslavija!
Zaželimo Peričevim in vsem drugim z enako usodo upanje in čimprejšnjo vrnitev v rodne kraje. Naj se vračajo na Koroško samo svobodni, v svobodnih, prijaznejših časih!
Helena Merkač
Pri Barunčičevih v Sloveni Gradcu
PRIŠLI SO S
PETIMI KOVČKI
Luca Šarac je v Slovenj Gradec pribežala iz okolice Vinkovcev
Luca Šarac je doma iz Ivan-kova pri Vinkovcih. S svojimi petimi otroki (15-letno Mirjano, 13-letno Anito, 11-letno Ljubico, 9-letno Danielo in tri in pol mesečnim Ivanom) je pred tremi tedni pribežala v Slovenj Gradec, kajti na njihovem domu divja vojna. V Slovenj Gradcu sta ji streho nad glavo ponudila njuna soseda iz Ivankova Josip in An-dža Barunčič. Stanujejo v stari stavbi na Francetovi cesti, pri piceriji, kjer sta si Barun-čiča iz treh starih sob uredila prijetno stanovanje. V tem sicer majhnem, a gostoljubnem stanovanju živi sedaj devet ljudi.
Luca Šarac, žena šestintridesetih let, zaradi vsega hudega ni postala zagrenjena, čeprav je videti, da trpi. Se posebno, ko se spominja življenja v Ivankovu zadnje mesece:
»Dva meseca so skoraj vsak dan živeli v kleti s tri in pol mesece starim otrokom. Nismo mogli ne po kruh ne po mleko. Naše hiše še niso zadeli, zato pa so padale granate 300 metrov vstran, na pekarno, železniško postajo...«
»So v vaši vasi živeli tudi Srbi?«
»Da. 16 Srbov, sicer pa sami Hrvati.«
Luca Šarac s svojim naraščajem
»Je bilo na primer pred letom dni med vami opaziti sovraštvo?«
»Nobenega. Niti pred petimi meseci ne. Saj še vedela nisem, da so Srbi. Vsi Srbi so pred tremi meseci odšli. Le za enega vem, da je šel v Zagreb, za druge ne vem.«
»Kako sedaj gledate na Srbe in jugoslovansko armado?«
»Kako naj gledam nanje, ko pa so prišli, da mi porušijo hišo in me ubijejo? Kakšna ljudska armada je to, če moraš bežati pred njo?«
»In vi ste iz Ivankova prišli sem, v Slovenj Gradec?
»Vzeli smo najnujnejše stvari, predvsem obleko - vsega skupaj štiri kovčke - in se z vlakom odpeljali do Zagreba, od tam pa do Zidanega mosta in naprej preko Celja do Slovenj Gradca. Do sem nas je spremljal mož, vendar se je takoj vrnil v Ivankovo, da ga brani«
»Ste od takrat še kaj govorili z možem?«
»Ne, nobenega stika z njim nimam. Telefonskih zvez ni. Ne vem, kaj se sedaj z njim dogaja « (Ob tem so Luco Šarac oblile solze).
»Kako ste pred vojno živeli v Ivankovu?«
»Imeli smo svojo hišo, sami smo jo zgradili leta 1976. Vse smo imeli: vodovod, kopalnico. Sama nisem bila zaposlena, mož pa je delal v Slavonki v Vinkovcih. Izdelovali so opeko. Zdaj tovarne ni več.
Vse je porušeno«
»Kako se počutite tukaj v Slovenj Gradcu?«
»Kako bi se vi počutili, če bi prišli s petimi otroki v tujo hišo?«
»Vam je Rdeči križ kaj pomagal?«
»Dobili smo paket s hrano in od Karitasa sem dobila 2000 tolarjev.«
»Otroci tukaj ne hodijo v šolo?«
»Ne. Sami skupaj malo ponavljamo, matematiko in drugo, da ne bodo vsega pozabili.«
»Kaj pa delate čez dan?«
»Kuham, skrbim za otroke, pospravljam.«
»Greste na sprehod v mesto?«
»Ne. V glavnem sem doma. Ne znam jezika in tako se ne morem pogovarjati z ljudmi. Pa tudi nimam denarja in ne morem po trgovinah.«
»Saj Slovenci govorijo Hrvaško.«
»Slabo. V trgovini in na pošti ne znajo, tako da sama pogledam, koliko je cena in plačam. Le starejša gospa pri Rdečem križu zelo dobro govori Hrvaško «
»Imate stike z ostalimi begunci iz Hrvaške?«
»Nimamo. Obiskujem le bivšo sosedo iz naše vasi, ki je sedaj pri sorodnikih v Starem trgu«
»Kaj boste po vojni. Se boste vrnili domov?«
»Bom, če se bo kam vrniti.«
Slavko Sušeč
Mežica: Uresničene dolgoletne želje krajanov
NOVA POŠTA IN CENTRALA
Na Koroškem že 23 telefonov na 100 prebivalcev
Leto 1991 bo v zgodovini mežiške pošte zapisano z velikimi črkami. Kako tudi ne, saj so v Mežici dobili povsem novo poštno zgradbo in sodobno digitalno telefonsko centralo. Po nekaterih pisnih virih so v Mežici imeli pošto že 28. decembra 1875, dve leti za tem so dobili telegraf, prvo telefonsko centralo je imel
ta rudarski kraj leta 1918. V kronologiji mežiške pošte so pomembne letnice še 1966, ko je Mežica dobila avtomatsko centralo, 1982 so dobili polavtomatsko centralo, ki je znana pod imenom metaconta, sedaj pa najsodobnejšo digitalno centralo, ki jo proizvaja Iskra po licenci slovitega Simensa.
V Mežici je zadnje desetletje gotovo kronično primanjkovalo telefonskih številk, sedaj pa se je okoli 400 srečnežem pridružilo še novih 450 lastnikov telefonov. Centrala ima zmogljivosti 1080 priključkov, in danes lahko v Mežici dobi telefon prav vsaka družina oziroma tista, ki je v družinskem proračunu odmerila (v več letih, ko so sofinancirali centralo, primarni vod itd.) več kot dva tisoč mark. Skupno pa je ta naložba veljala več kot 70 milijonov tolarjev, od tega okoli 20 milijonov lepo poštno poslopje. Koroški poštarji pravijo, da je problem s posto in telefonijo v Mežici rešen dolgoročno, saj bo lepa pošta zadostovala vsaj za dve generaciji, telefonsko centralo pa je mogo-
Ravne na Koroškem: Novo društvo
POVEZANI S KABLOM
Ravensko društvo za KTV je prvo v Sloveniji
Pred časom so Ravne postale bogatejše za novo društvo, ki je vrhu vsega še prvo v Sloveniji: skupina občanov je ustanovila Društvo za kabelsko televizijo.
»Dosedanja organiziranost kabelske televizije na Ravnah je bila povsem neprimerna. Pri krajevni skupnosti je deloval sicer poseben odbor zanjo, kar je na začetku zadostovalo. Zdaj pa imamo že več kot 1000 naročnikov ali kar 97 odstotkov vseh družin na območju, ki ga pokrivamo, že ima kabelsko televizijo. To pa zahteva resnejše delo in drugačno organiziranost«, pravi Franc Rudel, predsednik društva.
Sistem kabelske televizije na Ravnah obsega še Kotlje, Brdi-nje in Strojnsko reko in je s svojimi 19 stalnimi programi (in nekaj občasnimi) med najbolje razvitimi v Mežiški dolini.
»Prav zato so naši načrti širši. Po tehnični plati se bomo verjetno zdaj naprej povezali s sistemom v Dobji vasi, od tam pa je le še korak do Prevalj. Kasneje bi lahko v en sistem povezali celotno mežiško dolino. Takšni so bili načrti že ob prvih zametkih kabelske televizije v naši občini, pred leti, vendar tedaj -zaradi interesa nekaterih posameznikov - ni prišlo do uresničitve te zamisli. Po vsebinski plati pa bi to pomenilo prve zametke krajevne televizije. Nekaj opreme imamo že zdaj, drugo pa bomo sčasoma še kupili,« nadaljuje Franc Rudi.
Na Ravnah so se za takšno društvo odločili tudi zato, ker se zavedajo, da bo sprejem satelitskih programov in njihovo nadaljnje distribuiranje že kmalu treba urediti na novih osnovah, česar v stari organiziranosti ne
bi zmogli. Ce Slovenija namreč4 stopa v Evropa, bo tudi kabelsko in satelitsko televizijo morala urediti po njihovih pravilih.
»Seveda. Znano je namreč, da zdaj delujemo bolj ali manj na črno, če lahko tako rečem. Zato imamo tudi težave pri dekodiranju in nam včasih kakšnega programa za nekaj časa zmanjka. Znajdemo se, kakor pač znamo. Vendar se zna zgoditi, da bodo že kmalu prišli zakoni ali uredbe - morebiti tudi dogovori, če hočete - in bodo mnoge kabelske sisteme kratko in malo ukinili. Mi imamo zdaj možnost, da lahko kdaj kasneje postanemo tudi podjetje, če bo to potrebno in stvari drugače uredimo. Seveda pa bo to pomenili višjo najemnino za gledalce, ki je zdaj zares simbolična in z njo pokrijemo le nekatere temeljne stroške,« je sklenil naš sogovornik.
T.l.
če enostavno (v tehničnem smislu, v finančnem seveda bistveno težje) razširiti.
Leto 1991 pa je za Koroške poštarje tudi eno od uspešnejših let, saj so se 'na področju telefonije že približali slovenskemu povprečju, to je 23 telefonov na sto prebivalcev. Za podeželje je ta številka že kar velika, saj je treba dodati, da slovenska povprečja ustvarjajo velika mesta. V tem letu je bila mežiška naložba gotovo največja na Koroškem, novo centralo (preko vrste, zahvaljujoč streli in požaru) so dobili tudi v Črni na Koroškem, v začetku leta na Muti, nove poštne zgradbe so dobili na Ribnici na Pohorju in Podvelki itd. Gledano v celoti: Koroška je letos bogatejša za novih 2000 telefonskih naročnikov, zmogljivosti central že presegajo 20 tisoč priključkov, aktivnih pa je okoli 17 tisoč naročnikov.
Vsem občanom Mežiške doline in prebivalcem koroške regije želim vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1992!
Predsednik SO Ravne na Kor.
ADI CIGLER
Lesna na prehodu iz starega v novo
OSNOVE ZA OPTIMIZEM?
Težave zaradi izgube jugotržišča
Slovenjgraška Lesna, največje Koroško industrijsko lesno-predelovalno podjetje, je imelo zelo burno leto 1991. Izguba jugoslovanskega trga se v poslovanju seveda krepko pozna, poleg tega pa so v Lesni izvedli še kadrovske menjave in namesto glavnega direktorja Petra Petroviča postavili dva vršilca dolžnosti: Bogomirja Rusa in Ernesta Miheljaka. Ne bomo se ukvarjali z govoricami in anonimnimi pismi, ki prihajajo tudi na naš naslov okrog teh sprememb v vodstvu, saj bo svoje pokazal tudi čas. Za delavce Lesne - teh je okoli 1400 -in njihove družinske člane pa je najbolj pomembno to, ali se jim pod tem ali onim dirigentom obeta preživetje.
Novo vodstvo je novinarjem nedavno predstavilo svoje videnje vodenja tega podjetja in iz njihove predstavitve je vel zmerni optimizem, pri čemer pa je temeljno vprašanje, ali ni ta optimizem nerealen ali celo lažen. Poročevalci so v dnevnem tisku prenašali besede vodilnih mož Lesne, ki so se nato celo sami čudili, kako lepo so govorili. Par dni za novinarsko konferenco je bila stavka v Iverki, kjer je direktor takoj zanikal, da gre za stavko, vrelo pa je tudi _v Tovarni stavbnega pohištva v Radljah, kjer se bojijo Frančeka Gašperja, ki namerava vložiti denar tudi v to podjetje.
Lesna po svoje lepo odraza splošni položaj slovenskega gosoodarstva. Tisti del podjetja, ki sb bili vezani na izvoz, lahko tudi danes računajo na preživetje, in tu odstopata tovarna pohištva v Pamečah, korak za njo oa je prevaljska tovarna pohištva, ki je letos praznovala 20 let izdelave sumo vratnih kril. Na drugi strani pa je vrsta družb, ki so se držali krila stare Jugoslavije, in z njenim razpadom so se tudi ta podjetja znašla v veliki krizi.
Pameški lesarji bodo v tem letu na tujem ustvarili okoli devet milijonov mark prometa, prihodnje leto pa bodo ob 30 odstotnem povišanju izvoza dosegli med trinajst in štirinajstimi milijoni mark. Letos so na tujem prodali okoli 140 tisoč vratnih 'oodbojev, že sedaj pa imajo za nemško tržišče za okoli 180 tisoč kosov naroči. Pravo nasprotje je tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu, ki na tujem iztrži na leto pol milijona mark, na tržišču razpadajoče Jugoslavije pa je doslej prodajala skorajda'oolovico proizvodnje.
vzeto v celoti pa je bila Les-
na na razpadajočem jugoslovanskem trgu s svojo maloprodajo udeležena z okoli 40 odstotki, kar čez noč seveda ni mogoče nadomestiti z izvozom. Poleg tega so vrli Srbi zasegli poslovna sredstva in skladišča v vrednosti kakšnifi 70 milijonov tolarjev, in od tega so se nemara v Lesni že poslovili. Niso pa se povsem poslovili od jugoslovanskega trga in v te namene so preko svoje mešane firme Interles v Nurenbergu ustanovili podjetji v Beogradu in Zagrebu, prvo se imenuje Interles Beograd, drugo pa Lesnapromet Zagreb.
Sicer pa so kljub vsemu letos v Lesni poživili izvoz na zahodna tržišča in po nekaterih predvidevanjih bodo letos na tujem iztržili za okoli 28 milijonov mark. Odločilno bo prihodnje leto, ko naj bi mesečno izvažali za 4 do 4,5 milijonov, letni izvoz pa naj bi že dosegel 40 milijonov mark. Ali so to samo želje ali tudi realnost, bo prikazalo leto 1992.
Poseben primer pa je v Lesni tovarna ivernih plošč iz Otiškega vrha, ki se je po izgubi jugoslo-
vanskega tržišča znašla v veli-, kih težavah, njihova linija za izdelavo pohištvenih elementov pa nikakor ne daje pravih in zeljenih rezultatov. Letošnje poslovno leto bodo končali z izgubo v predvideni višini devet milijonov tolarjev, pri čemer je treba dodati, da imajo na jugu zamrznjenih 26 milijonov tolarjev. Prav na področju ivernih plošč bo zaradi izgube jugotrga velika konkurenca, saj so slovenske zmogljivosti krepko predimezionirane, in štiri tovarne letno izdelajo več kot 380 tisoč kubikov, od tega Iverka 110 kubikov na leto.
Vodstvo Lesne napoveduje tudi nekatera vlaganja tujih partnerjev. V tovarni stavbnega pohištva v Radljah se bojijo Gašperja, ki naj bi za žago v Vuhredu vložil svoj delež še v TSP. Za tovarno pohištva Pameče se menda zanimajo trije partnerji, dogovori potekajo tudi med nemškim partnerjem in Prevalj-čani, tujega partnerja pa’ nič kaj orepričljivo napovedujejo tudi v iverki.
-MP
Žage Lesne prehajajo v zasebne roke
V	lepi dolini, tako namreč domačini imenujejo dolino Bistriškega jarka, ta čas še vedno brnijo stroji, delajo gradbeniki in se nič manj ne jezijo ljudje.
V	začetku decembra so ho-
teli investitorji preizkusiti sirene iz alarmnega sistema, pa jim tega minister za okolje ni dovolil. Tako so nam v preklicu obvestila o preizkusu povedali iz uprave Elektrogospodarstva v Mariboru. Se že premika, vsaj enkrat se nekdo konkretno boii za živce in ušesa ljudi pod jezom!?
V tem času pa naprave pridno beležijo potrese, celo do 4 stopnje MSK. Sicer pa se ves ta nas planet vedno trese.
Gradbinci končujejo pragove in urejanje brežin. Vse z željo, da bo območje čim
a ven-
manj spremenih, pa ga darle spreminjajo. Upajmo, da bo prihodnost pokazala, da na lepše.
GOLICA
h- GOLICA
GOLICA
Nekaj pa bodo ljudje vendarle dobdi. Kot obliž na hudo rano jim obljubljajo urejeno cesto v jarek, da bi vendarle vsaj v tem smislu bilo tu življenje bolj vabljivo, prijetnejše. Resno se pripravljajo tudi na manjši pretok Bistrice. Na Spodnji Muti bodo uredili kanalizacijo in nekako vse tisto, kar naj nadomesti in opravi delo, ki ga je pač doslej stoletja opravljala voda po svoji naravm poti.
Kakorkoli že: prišlo je tudi (pa če še tako grenko) spoznanje, da je jez tu, da se je vsaj z zamudo treba pričeti pogovarjati o denarju, o naaome-stilih in pravični odškodnini. Pogovarjati se je treba o rentah. Saj menda v vsem pravno urejenem svetu velja, da če človeku kaj vzamejo, za tisto tudi nekaj dajo!
Zakaj bi bilo za ljudi v Bistriškem jarku in po vsej njegovi dolini drugače?
K. Vaiti
KROJ: Težka pot do zaupanja
Dobrih šest mesecev je, odkar so se v tekstilnem podjetju Kroj v Vuzenici spoprijeli z dotedanjo »lopovsko« vodilno skupino, s troedinim direktorjem - pravnikom Miranom Ačkom, kije za svoje zasebne interese okradel Kroj in bi le-ta doživel stečaj, če se jim delavke ne bi postavile po robu. Zaslepljene in zavedene z lažnimi podatki so upale na boljši jutri, denarja pa ni bilo niti za plače, kaj šele za kaj drugega, pa čeprav so pogosto delale več kot je za eno izmeno potrebno.
Danes je v Kroju drugače, znova je med sodelavci nekaj upanja, v zraku ni nobenega strahu več, lahko govorijo, kar mislijo. Ne samo, daje težka pot do medsebojnega zaupanja, še težja pot je do ponovnega zaupanja Kroje-vim dobaviteljem in stalnim strankam. Edini, kije zaupanje delavk še premogel, pa je dosedanji v.d. direktorja g. BLAŽ VINŠEK, ki zaenkrat še sam vodi to podjetje, njegovo organizacijo in komercialne posle, in kot nam je povedal, so mu v edino pomoč njegove dosedanje izkušnje v tem podjetju. Tudi na nove sodelavce misli, zato bo kmalu razpis za tehničnega direktorja in tudi delo bo lažje steklo.
O (žal) grdi dediščini preteklosti v Kroju s težavo govorijo, nihče seje ne spominja rad, samo veseli so, da je vseh mor konec. Žal pa je ta dediščina, pravi Blaž Vinšek, za njih težka pokora, finančne posledice bodo dolgo odpravljali. Odpisali so stare terjatve, ki so težke kar šest in pol milijonov, obremenjujejo jih obrestne mere kreditov, kijih je prejšnja vodilna garnitura veliko najela. Primorani so bili plačati tudi prejšnje dolgove Krojevim dobaviteljem, stare tudi po dve leti in pol, le tako so si znova lahko zagotovili dobavo repromate-rialov. Po zaslugi Blaža Vinška so uspeli dobiti nazaj slovenski trg, ki gaje Ačko s
sodelavci kar odpisal, ponovno zaupanje pa so si pridobili s številnimi podjetji, kot so denimo Tkanina Celje, Kokra Kranj, Verna Maribor, Mer-
kator Ljubljana, ABC Pomurka itd...
Poslovanje zjugom, ki gaje zase - predvsem na račun Kroja - stara vodstvena sku-
pina še kako dobro izkoristila v svoje namene, je danes povsem prekinjeno, slabi spomini so na Hrvaško, na večji del Srbije in na manjši del Makedonije.
Blaž Vinšek je izdelal sanacijski program, ki so ga ocenili kot ustreznega in obljublja popravek proizvodnje, ki jo od 54 % nameravajo povečati na 67 %, tako da bo vsaka delavka res zaslužila svojo plačo po delu. Cilj je tudi dosega 60 % fizične proizvodnje za izvoz, v Nemčijo, kamor je tudi doslej Kroj uspešno izvažal frotir program, že sedaj pa so dogovorjeni za prvo polletje prihodnjega leta. Tudi brez načrtov niso, še zlasti pajim bo uspel nov proizvodni program izdelave perila, če bodo dobili nekaj republiških sredstev. Tudi občina Radlje jim pomaga, tako da sta obe strani zadovoljni. Tudi v prihodnjem letu bodo nadaljevali s standardnimi programi: izvozni frotir program, športni program (otroški in za odrasle) in lahka ženska konfekcija.
IRENA STERMČNIK predsednica sindikata podjetja Kroj Vuzenica, pa nam je povedala, da so se odnosi po pol leta krepko spremenili, delavci so dobili ponovno zaupanje v sindikat, predvsem pajim nihče več ne grozi z odpusti. So tik pred podpisom kolektivne pogodbe, dodelati morajo še panožno, in če bo dela toliko kot doslej, se jim ni treba bati ne za plače, ne za še boljše odnose. V.d. direktorju Vinšeku vsi zelo zaupajo in mu stojijo ob strani. Veseli so, da ni več bojazni stečaja, kajti ob polletju niso imeli upanja. Na vprašanje, kaj je bilo najtežje, so si vsi edini, daje najtežjezgra-diti zaupanje in odpraviti strah. Kupci kupujejo, doba-viteljipošiljajo material, podjetje Kroj pa trži po svojih najboljših močeh.
Pa veliko sreče želimo temu 140 članskemu kolektivu!
Irena Fasvald
Slovesnost na Muti
ZAHVALA IN ODLIKOVANJA
Že dobre četrt stoletja štejejo prijateljski, strokovni in drugi medsebojni stiki med gasilci iz območja občine Radlje s sosednjimi društvi v Avstriji. Bila je že množica skupnih, skrbno pripravljenih vaj, strokovnih posvetov, pa tudi in predvsem tistih navadnih, toplih medsebojnih človeških obiskov med društvi z obeh strani državne meje.
V zahvalo za vse to, posebej za vse oblike sosedske pomoči, ki smo jo posebej občutili ob zadnji vojni, so na Muti sosedom podelili visoka gasilska odlikovanja.
Odlikovanje za posebne gasilske zasluge je prejel Josef Horzer, namestnik poveljnika okrajne gasilske zveze okraja Deutschlandsberg. Plamenico prve stopnje pa so dobili: Franz Seyfried, poveljnik PGD iz St. Oswalda, dr. Helmut Huss, okrajni gasilski zdravnik in Oto Paulitsc, namestnik poveljnika PGD Eibiswald.
Gasilsko odlikovanje prve stopnje sta prejela ing. Karel Schober, župan občine Pitschgau in Herbert Naderer, župan občine Eibiswald.
Slovesnost, ki je bila na Muti, pa je bila tudi priložnost, da so načrtovali delo za prihodnost.
Na Muti so proslavili tudi 40-letnico izjemno plodovitega in razgibanega dela IGD. Čeprav so bili gasilci v tej stari »fabriki« že davno, so bili čas in okoliščine takšne, da so se povsem uradno registrirali šele leta 1951.
V okviru občinske zveze so opravili pregled vseh gasilskih domov, opreme in drugega. Poveljnik OGZ Vinko Erjavc pravi, da so z delom društev in njihovo urejenostjo lahko zadovoljni!	_kv
Gotovo ste že občutili: za elektriko 100 % več
ČETRTINO ZA DRŽAVO
Kako je sestavljen cenovni elektrošok?
Ko so občani novembra prejeli račune za elektriko, je marsikoga stisnilo pri srcu. Če je bil račun za prejšnja dva meseca (plačujemo namreč za dva meseca skupaj) 1600 tolarjev, je bil za zadnja dva 3300 tolarjev, torej vec kot dvakrat višji. Resda je delno na to vplivala tudi večja poraba, toda to je le manjši del višjega računa. Kaj pa ostalo?
Odgovor smo poiskali pri Branku Tovšaku, vodji oddelka za prevzem in oddajo električne energije pri Elektro Slovenj Gradec.
»Od začetka meseca oktobra dalje veljajo večje, zimske tarife postavke za električno energijo, ki so za 50 odstotkov višje od letnih. Ker je skoraj hkrati z zimskimi tarifami uveljavljeno tudi 34 odstotno povišanje cen električ-
ne energije, odjemalci v tem času pri enaki porabi prejemajo v povprečju za 100 odstotkov večje akontacijske zneske (račune za elektriko) za porabljeno električno e-nergijo.«
Tako torej: zimska tarifa in podražitev, in elektrika je več ko dvakrat dražja. Od marca letos velja tudi 20 % republiški prometni davek in 3 % temeljni prometni davek. Skupaj torej 23 odstotkov, kar pomeni, da
skoraj četrtino cene, ki jo plačamo za elektriko, predstavlja davek državi. Tudi zato je elektrika tako draga.
Pa še en vzrok je: slovensko Elektrogospodarstvo je monopolist. Vsa podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo električne energije, so združena v en sistem in kakršna cena je določena,takšno mora porabnik plačati. Ali pa mu bodo, kot piše na vsakem računu, odklopili elektriko. Gro-
Posamezna gospodinjstva lahko tudi sama varčujejo z elektriko, s tem da uporabljajo cenejši nočni tok, ki velja v terminih: od 13. do 16. ure in zvečer od 22. do 7. ure zjutraj. Za konec tedna pa
od sobote od 22. ure do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Seveda pa je vprašanje zase, ali števec res preklaplja nočno tarifo ob teh uradnih urah ali pa — kar se pogosto dogaja, preklaplja ot> svojih urah.
žnja, da te srh! Ostal boš brez razsvetljave - v temi, pralni stroj ne bo več pral, vsa hrana v zmr-zovalniku in hladilniku se bo odtajala in pokvarila, zvečer ne boš gledal televizije... Brr, vrnil se boš na stopnjo kamenodobnega človeka. Vsaka raje zbere tisti denar in plača. Disciplinirano, vsaka dva meseca. Pa četudi plačuje ceno, ki je med najvisjimi v Evropi, četudi v tej ceni niso samo stroški za proizvodnjo in distribucijo elektrike, temveč tudi renta monopolista, zastarela tehnologija, nedelo marsikoga, ki je zaposlen v elektrogospodarstvu... Ampak na vse to odjemalci pravzaprav ne morejo vplivati, to je stvar sistema in njegove morebitne spremembe v prihodnje.
Slavko Sušeč
Marija Podjavoršek iz Doliča se spominja:
OB BOŽIČU JE BILO VESELO
V tistih starih lepih časih, ko po hišah še ni bilo radia in televizije, so ljudje na podeželju pripravljali razne domače zabave, ob katerih so se zabavali in veselili zlasti v zimskem času, ko je bilo za take priložnosti dovolj časa.
cerkvena praznovanja. Za nas katoličane sta bila gotovo največja praznika Božič in Velika noč,« pravi Marija Podjavoršek. »Ob adventnem času je bilo za nas nekaj posebnega, ko smo se pripravljali na praznovanje Božiča. Spominjam se, kako smo se kot
Marija Podjavoršek iz Doliča pri Mislinji se še danes spominja tistih lepih časov iz svojih otroških let, kako je bilo »luštno«, ko so ob večerih prepevali fantje in kako so prirejali domače zabave. »Ja, lepo je bilo nekoč, ko smo se pripravljali na razna
otroci veselili božičnih praznikov, ker smo vedeli, da bodo naše mame spekle dobro domačo potico, z darovi pa nas bo obdaril tudi sam Božiček. Na dan pred Božičem je bil strogi post in na ta dan nismo uživali mastnih jedi.«
-	kako pa stesepripravili na sveti večer?
»Sveti večer j)a je gotovo bil za nas vse nekaj posebnega. Iz gozda smo prinesli jelko in mah. Jelko smo lepo okrasili, v kotu kmečke sobe smo napravili lepe jaslice, ob njih pa prepevali božične pesmi, zlasti tisto najlepšo SVETA NOC, BLAŽENA NOČ. Pravo veselje pa je bilo, ko smo odšli v farno cerkev k polnočni maši (k polnočnicam). Ko smo se vrnili domov, je bilo konec tudi posta.
-	Navad na kmetih okoli Božiča je bilo včasih veliko. Se morda spominjate katere od teh ?
»Ena od takih »šeg«, ki sojo včasih imeli skoraj na vsaki kmetiji, je bila, da je gospodinja v
krušni peči spekla »stijenk«. To je neke vrste kruh, ki ga na božični dan jedo ljudje, pa tudi živini ga dajo Ta navada je na marsikateri kmetiji ohranjena še danes. Mnogo drugih navad je šlo več ali manj v pozabo. Veliko manj se ljudje postijo ob velikih postih, kot je božična in kralova bila, pa na veliki petek, koje najstrožji post. Nqjaz se teh postov drži m pač tako, kot so me naučili starši. Nobene škode za zdravje ni, če se vsak petek v tednu odpovem mastni hrani. Če bi tako delali vsi, bi se gotovo izognili marsikateri bolezni,« pravi Marija Podjavoršek.
F. Jurač
Občanom Slovenj Gradca	
in vsem prebivalcem	
koroške regije želim	
vesele božične praznike	
in srečo v letu 1992.	Predsednik SO
	Slovenj Gradec
	IVAN URŠIČ

Dušan K. + Janez J.
podjetnik te^podžum^^	?nanLin.vsestranski
je ustavil ob svetniškem s^u Jane^	se
Po^,,^i,^s^^n-anega tesali
ga potiho povpra-pa je tudi
<#
I
©V
''vi'
•o
iVO^ x

V o^°àatSW?^eàseànto^ dobt°nSS 'e '^ettna ^
obt^ros^ ^eta
b,9Seice^be^r?ranteb^e,st^ud^v natod-
^5s«^?,sSažS
Se ?xc\\^e*)&*
Vft°X sbe. m ie
m
b^otoS
3\na.
i0sta
»e\v

,ob,
*^Toat^
SVo«'S®!c»Vo''9
Kdo je imel srečo: Ciglerjeva ali Kolar?
o''4S§k
Slovenjgraški galerist in založnik NIKO R. KOLAR je napovedal, da bo njegova prva natisnjena knjiga, pesmi MILENE CIGLER »Regratov cvet«, razprodana do konca tega leta.
Ob pregledu te optimistične napovedi smo ugotovili, da knjigni več možno kupiti, skratka - ni jih več! Uganka nam je, ali je imel založnik posebno srečo pri izbiri pesnice, alipaje pesnica Ciglerjeva imela srečo pri izbiri založnika!?).
j'
doe’'







s\0
v>°

/Č0%/#/ ,
/w ijjSliššŠ |
%g*Wéfi i
- li
0) <5.® ^ ^ t <8 i*
5T 'illT///»”»
& Ns
ti »m
tQ
$
O ^ ^

• Q C..
^ š-3?$ z £-s
ŠČ£Šš
Š-sL*
miši
tof
Pač samo’ kat(ršne zna ne brsmp0ak00nvaLe kdo se
J°™«inbril„„rcei2^!
Ò,	c' ^ V V'

StP
Upa debeta.. •
^55SSS2SHS£s
LEPI PRIFLIK
Zlatko Halilovič, med koroškimi policisti najbolj znan inšpektor, playboy in lomilec ženskih src, med prijatelji znan tudi pod imenom Lepi, Bongiorno in Murphy, je stisnil zobe in zelo prijazno pogledal svojega vrhovnega in višjega šefa Igorja Bavčarja. Ker se danes vse privatizira, upravičeno domnevamo, da je Helilovič Bavčarja poprosil za kakšen kilometer zelene meje, ki bi jo vzel v najem in odšel na svoje.
Dimitrij Rupel, v Mladini poimenovan tudi Dimsy, veliki prijatelj Lojzeka P., jih je na nedavni javni tribuni v Slovenj Gradcu spet dobro naložil. Ekskluzivno in samo v Prepihu pa ob-
javljamo Ruplovo tezo o Srbih. »Srbi so narod, ki vedno mislijo, da lahko postanejo bogatejši, če nekomu nekaj vzamejo. To je v principu seveda barbarski način in srbski inteligenci te miselnosti ni uspelo spremeniti.»
Pa še to: Rupel je v Slovenj Gradcu vlekel dim iz cigaret in ne iz fajfe.
- o ao o ja 3
2%
\o°
Na svoji zemlji
Slovenjgraška Lesna je netlav- Djuro I laramija. Taje poleg eko-no ustanovila dve firmi v tujini nomsko-komercialnih sposobno je v nekdanji Jugoslaviji), in nosti imel še prednost zaradi zagrebško firmo je prevzel znani znanja tujega jezika (to je hrva-
ško-srbskega).
| 2 c-SQ:2
g E e 2 ev= E‘c “
~S-8S§e>»!:5o> =
£*3 N>N £rv O SŽ	• 12
ifE2S!|,siS|EgS«
Razstava Ziljske ljudske noše
PAŠA ZA OČI
V prvi polovici decembra je bila v Likovnem salonu na Ravnah odprta razstava Noša in oblačilna kultura pri Zilji. Pripravili sta jo etnologinja dr. Marija Makarovič in akademska slikarka Jana Dolenc, finančno pa jo je omogočila Krščanska kulturna zveza iz Celovca.
Razstava je za ljubitelje zgodovine in kulture slovenskega naroda prava poslastica v dokumentarnem in likovnem smislu. Z besedo in podobo na panojih prikazuje način oblačenja Slovencev v Ziljski dolini od konca 18. stoletja do danes, ko se ljudske posebnosti v oblačilni kulturi vse bolj izgubljajo, čeprav je za Ziljo, kot le še za redke slovenske pokrajine značilno, da ljudska noša še živi, saj jo ob večjih praznikih še oblečejo. Žal pa ob vse večjem ponemčenju doline izgublja narodno identiteto - v preteklosti je bila to noša izključno slovensko govorečih Ziljank in Ziljanov, danes ni več tako. Zaradi zamiranja slovenstva v najzahodnejšem delu Koroške je zato prizadevanje Krščanske kulturne zveze iz Celovca, da omogoči in spodbuja raziskave ljudskega izročila ter materialne in duhovne kulture Slovencev v tem predelu, še toliko bolj dragoceno in hkrati napotilo nam v Sloveniji, ki se propadanja etničnih značilnosti slovenskih pokrajin še ne zavedamo, da podobne raziskave moralno in materialno podpremo. Kajti prihodnost vsakega naroda raste iz preteklosti. Če jo zavržemo, se bomo Slovenci kaj kmalu utopili v oceanu velikih evropskih narodov.
Razstava prikazuje ljudsko nošo od Potoč do Brnce na Zilji. V
nekaterih vaseh tod oblečejo dekleta pražnjo nošo za »prvi rej«, fantje pa za »štehvanje«. Ta noša se je izoblikovala v 19. stoletju. Kot je ob otvoritvi razstave povedala dr. Marija Makarovič, pa so raziskovali in prikazali tudi delovno in otroško nošo v Ziljski dolini.
Ljudska noša pri Zilji se je začela oblikovati v renesansi. Iz tega obdobja so se ohranili značilni ovratniki, ki so se v času baroka poenostavili do današnje oblike. Kakor kažejo še ohranjeni primerki, so Ziljani svojčas kopirali modo, vendar so jo znali prikrojiti lastnemu okusu in načinu oblačenja. Najrazkošnejša je bila ziljska noša v času, ko je cvetelo vozarstvo, to je konec 18. in v začetku 19. stoletja. Tedaj je nastal tudi bogato vezen pas z vzorcem pavjega peresa, danes vreden tudi 10.000 šilingov. Celotna obleka je veljala pol konja.
Ko je vozarstvo zamrlo, je v ko-njerejsko razviti Ziljski dolini nastopila oblačilna revščina. Bogata noša je bila ponos in simbol slovenstva v teh krajih vse do današnjih dni, ko je denarja za obleke znova dovolj, vendar seje narodnostna identiteta pokrajine že skoraj povsem izgubila.
Razstava je zasnovana tako, da nas najprej pouči o oblačilnem blagu in dejavnostih. Nato je prikazana moška in ženska pražnja noša od konca 18. stoletja naprej. Predstavlja tudi delovno in otroško obleko ter nakit in pričesko. Pouči nas o obleki, kakršno so nosili ob življenjskih mejnikih, in o obleki, ki je lahko pomenila plačilo, dar ali dediščino.
Posebna značilnost ziljske ženske noše je kratko krilo, ki je ba-
je povzročalo preglavice cesarici Mariji Tereziji, da jo je večkrat prepovedala, vendar, seveda, brez uspeha.
Ob otvoritvi razstave so obiskovalce pozdravili upravnik Likovnega salona Franc Boštjan, tajnik Krščanske kulturne zveze Nu-žej Tolmajer in njegov sodelavec Franci Tomažič ter avtorica razstave in knjige, ki je nastala vzporedno z razstavo, dr. Marija Makarovič. Avtorica ilustracij je slikarka Jana Dolenc, ki je na številnih akvarelih in risbah upodobila vrsto modelov ziljskih ljudskih oblačil. Likovni del dopolnjujejo tudi številne fotografije.
Razstavo je odprl Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze.
Etnografska razstava, ki je res vredna ogleda, je na Ravne pripotovala iz Maribora, kjer je gostovala na tamkajšnjih Koroških kulturnih dnevih, videli pa jo bodo še v Celovcu, kjer bodo ob njej predstavili še nemško verzijo knjige, ki jo je bilo v slovenščini že mogoče kupiti ob razstavi na Ravnah.
Mojca Potočnik
Občanom Dravograda in vsem prebivalcem koroške regije želim vesele božične praznike in srečo v letu 1992.
Predsednik SO Dravograd Vinko Podržan
STENSKI KOLEDAR IN
KNJIGA:
ZNAMENJA NA KOROŠKEM
PODOBE KAPELIC KRIŽEV IN ZNAMENJ V
DOLINI OB MEŽI
Avtor: Igor GLASENČNIK Dvanajstlistni koledar dobite za 150 SLT.
Knjiga obsega 150 strani formata 22x29,5 cm, preko 300 fotografij kapelic, križev in znamenj (zajeta so vsa znamenja v Mežiški dolini).
Trda vezava z ščitnim ovitkom.
V prednaročilu do 15. januaija vam knjigo zagotavljamo za 750 SLT.
SPOZNAJTE
BOGASTVO IN DEDIŠČINO KOROŠKE DEŽELE!
Naročila: Informacijski biro. Ravne na Kor., Čečovje 5 Telefon: (0602) 22 999
Razstava grafik Stojana Brezočnika
NOVA IDEJNOST
Pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka
SREBRNI PEVSKI JUBILEJ
Slikar Stojan Brezočnik se ukvarja predvsem z dvema grafičnima tehnikama - linolezom in suho iglo, motivno pa ga zanima zlasti figura.
Ne glede na motiv (rože ali ljudje) je avtorjev pristop zelo subjektiven, ponekod celo intimen, v vsakem primeru pa čustven ali celo osebno prizadet.
Avtor tehnično ne eksperimentira, poslužuje se zgolj klasičnih načinov. Prostor (obliko) gradi črta v takih ali drugačnih smereh, ki kljub močni redukciji vendarle dajejo dober vtis prostora. Dodatni elementi, ki bi se jih lahko poslu-žil v konstrukciji tretje dimenzije, so zavestno izpuščeni, tako da vsaka oblika (zlasti rože) govori zase s svojo izpovedno liričnost-jo, pač odvisno od gledalčeve senzibilnosti. Tudi sam motiv se reducira in v glavnem postaja zgolj prepletenost cvetnih listov ali stebla in listov, ustvarja pa prostorski vtis. Izšiščeno ozadje je tako dodaten element, ki potencira bistvo - motiv. Prisotna je izrazita kaligrafija (rokopis), ki avtorja dodatno določa in ga potrjuje tako v spretnosti kot v sami izvedbi. Stalno je prisoten svetlo-temen kontrast, večinoma uporabljen v smislu doseganja forme, včasih pa tudi idejnosti. Poznavalci se ob teh rožah spomnijo Leonardovih risb s srebrnim svinčnikom, ki pa imajo zgolj dokumentarno funkcijo, posebej še v botaničnem smislu. Rastlinska motivika je kljub siceršnji simboliki omejena v izraznosti kljub energiji, ki seva iz avtorjevih fitos (rastlin).
Suha igla - Tehnika globalnega tiska pri kateri cinkovo (tudi aluminijasto ali plastično) ploščo po-risujemo z ostro jekleno iglo. Primerna je zlasti za portret ali intimnejše teme (akt...).
Zanimive so grafike s predimen-zionalnimi obrazi, praviloma odtisnjene z dvema ploščama, ki hkrati tudi delita sicer enoten motiv. V glavnem avtor tako doseže novo idejnost, ki pri gledalcih običajno poraja vprašanje, zakaj je to naredil.
V vsakem primeru pa prav ta postopek prispeva k pazljivejšemu opazovanju in tudi razmišljanju.
Pretirana velikost obrazov deluje groteskno ali celo preteče. Velike oči buljijo in nas prebadajo.
Ali imamo čisto vest?
Struktura je stalno prisotna, ne glede na motiv (rože so izjema), vendar je le včasih v službi kompozicije.
Deloma se struktura (tudi raster)
pojavlja kot idejni faktor. Potrjuje figure ali jih ločuje, tudi v tem, na ženske in moške.
Poglobljena nadgradnja te motivike je figuralika v ožjem smislu, kjer ob posameznih oblikah dodatno govori tudi mimika, pozicija figur, svetloba, kontrast, ki ima v teh delih predvsem simboličen pomen, manj pa oblikoven. 2e obrati figur govore o _ stanjih, odnosih med osebami. Ženske figure so mehke, lahko jih primerjamo s pesmimi (zasanjane in skrivnostne), v vsakem primeru pa so osebnostno manj ranljive kot moške, ali pa dajejo možnost različnih interpretacij. Moške figure so trde in temne. Včasih so nekatere linije zarezane v obliko, neodvisno od nje in jo tako dodatno potencirajo. Prav to pa kaže na nedorečenost moškega tako v fizičnem, psihičnem ali tudi seksualnem smislu. Čista ženska forma to nedoločnost v bistvu potencira in določa, in če se spomnimo stvarjenja ženske po svetem pismu, ko je bog vzel moško rebro in ustvaril žensko, mar tega ni naredil zato, ker se je nenadoma zavedel moške nepopolnosti in ga dopolnil z Žensko?
Benjamin KUMPREJ, akademski slikar
Stojan Brezočnik: PAR
Suha igla 1990
Pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka, ki ga vsako leto pripravijo v Mežiški dolini in kjer sodelujejo tudi pevski zbori iz zamejstva, je na Koroškem le redkokomu neznano. A malokdo ve, da bo ta prireditev prihodnje leto praznovala srebrni jubilej -svojo 25 letnico. To pa je treba dostojno proslaviti. Sočasno bo to še priložnost za počastitev 100 letnice rojstva glasbenega pedagoga, izdajatelja glasbenih del in šolskih pesmaric ter zbiralca in harmonizatorja narodnih pesmi Luke Kramolca.
»Vse bomo zares dostojno proslavili, zato se pripravljamo ze zdaj, saj čas zelo hitro mi-
ne,« pojasnjuje Mirko Angeli, vodja strokovne službe Zveze kulturnih organizacij Ravne na Koroškem. »Osrednja slovesnost bo seveda tradicionalni sklepni koncert Od Pliberka do Traberka na Ravnah. Pred tem pa bodo - kot običajno - zbori pripravili svoje koncerte po krajih doma in v zamejstvu. Tokrat bodo koncerti vseh sodelujočih zborov v Dravogradu (Traberku), Kotljah, na Prevaljah, v Šentanelu, v Mežici in Orni na Koroškem ter v Pliberku in Celovcu. Predvidevamo, da bo na njih sodelovalo kar okoli 1200 pevcev.«
S pevskega vidika pa to najbrž ne bo vse?
»Seveda ne! Pri nekaterih
slovenskih skladateljih smo že naročili tri nove skladbe za zbore, ki jih bomo slišali na sklepnem koncertu. Izdali pa bomo (še) almanah ob 25 letnici našega pevskega srečanja.«
Kako pa boste počastili spomin na delo Luke Kramolca?
»Organizirali bomo strokovno srečanje glasbenih pedagogov Slovenije in zamejske Koroške z naslovom Življenje in delo Luke Kramolca. Uredili bomo spominsko sobo v knjižnici njegovega rojstnega Šentanela. Končno pa bomo predstavili še potujočo foto-dokumentacijsko razstavo.«
T.l.
DRUŽBENA NOROST KOT PATOLOGIJA NORMALNEGA
(SKICE)
I.
Seveda poznate tisti ljudski rek »o pljuvanju v lastno skledo«. Zdi se mi, da sem odkril koroško varianto tega reka. Bilo je pred dnevi, ko sem se sprehajal in mimogrede opazil nekega moškega. Zasanjan je hodil okrog svojega, očitno dokaj novega svetlo-rdečega avtomobila in vsake toliko casa pljunil v dlan, s katero je potem narahlo odstranil madeže s karoserije.
II.
Kadar ste utrujeni in zadirčni, s polno glavo nerazčiščenih misli, ko vas je močno prizadelo ali pa že kar po krokodilje zehate - priznajte, da je krivec znan: televizija. Ta očarljivi medij, ki ga sociologi imenujejo pejorativno tudi »žvečilni gumi za oči«, nas namreč prav prefinjeno terorizira. Dogaja se, da se zaradi TV zakonci ločujejo, otroci pozabljajo na igre v prirodi, navijači doživljajo infarkte, ipd. Skorajda pravilo je že, da malo prilagojeno po Spinozi, človek v primerjavi s TV ni substanca (bistvo), temveč akcidenca (postranska stvar), če je televizija res »široko odprto okno v svet«, bi bilo včasih prav, da to okno trdo zapahnemo in se odpravimo skozi priprta vrata na potep - v stvarnost.
III.
Znano je razmišljanje pomembnega misleca Ericha Fromma o t.im. družbeni norosti. To norost označuje kot »patologijo normalnega«. V nekaterih družbah (ali samo okoljih) se prikazuje za normalno nekaj, kar to dejansko ni. Določeni vzorci obnašanja so zaželjeni in celo zaukazani, čeprav so v bistvu pataloški (hudo nezdravi). Tega smo veliko doživeli (in še doživljamo) v stiku z različnimi institucijami: v vojski, v šoli, v cerkvi in drugje. V takih okoljih je večkrat, če se znajdemo v po-
ložaju žrtev, najboljši obrambni mehanizem hliniti brezbrižnost ali pa zadevo jemati s polno mero sarkazma.
Spominjam se dogodka z ene izmed šol, na kateri so eksperimentirali tudi s pomočjo nurn-berškega lijaka. Ena izmed profesoric je nenehno pošiljala dijake k psihiatru, češ kakšni butci so. Dokler ni naletela na sarkastično mino. Ko je nekoč spet zarohnela nad nekom: »Pojdite, no, že k psihiatru!«, ji je »primerek za na Pohorje« mirno odvrnil: »Pa saj sem bil ravno včeraj pri njem!« Nakar je profesorica triumfalno vprašala: »In kaj vam je dejal?« Odgovor pa je bil
PiŠG!
FRANC JURIČAN
za njo uničujoč: »Rekel mi je, da sem povsem normalen in da naj pride k njemu tisti, ki me k psihiatru pošilja!« Ukor, ki je sledil temu lucidnemu odgovoru, bo za zmeraj ostal le v posmeh.
IV.
Govoriti ali pisati o mladini, je nehvaležno opravilo. Ko se spominjamo lastne mladosti, smo večinoma vzhičeni in razvneti; lepi trenutki in polnost doživetij, kakor Vezuv bruhajo na svetlo. Kajti potovanje v kraje, kjer si se nekoč prijetno imel, je zdravilo za bolno ali zdolgo-
časeno dušo. Ko pa so stvar obravnave današnji mladci, smo že skeptični in zadržani in vsiljivemu moraliziranju ni konca. Saj mladi enostavno nočejo biti, kakršni smo mi. »Zakaj, hudiča, nas ne ubogajo in sledijo na naši skupni poti do vrha?« se sprašujemo. »Ko pa imamo vendar kompas in vemo, kam gremo, medtem ko so se oni odpravili na pot - brez cilja in upanja-?« Ej, tako je pač - od nekdaj. V Platonovi Apologiji pravi Sokrat o mladini: »In čim mlajši so, tem strožji bodo do vas in tem hujšo nejevoljo vam bodo povzročali.« Sodbo o tem krasnem sporočilu prepuščam vam. A vse, kar ste ali boste storili v dobro mladih ljudi, odobravam in potrju-jam.
V.
S tovarišem J.K. sva se bolje spoznala pred leti v neki dokaj zanikrni krčmi. Malce sva se zapila in še več pogovarjala: on -bivši partizan in dokaj uspešen politik, in jaz - nadebudni študent. Priznati moram, da sem bil takrat presenečen ob njegovih, sicer pijanskih dvomih, ki so se nanašali na oblast, katere pomemben člen je bil sam. Robantil je zaradi nekaterih povojnih ukrepov, se zmrdoval nad sintagmo »bratstvo in enotnost«, dvomil o samoupravljanju in opozarjal na korupcijo in neumnost oblasti. Bil pa je tudi prvi, ki sem ga slišal priznati: »Tud’ jaz sem ga na veliko sral, saj sem verjel!« Zakaj sploh ta reminiscenca?
Se zdaj me preganja tisti stavek: »saj sem verjel!« Torej, ljudje ponavadi delamo najvecje napake prav zato, ker smo preveč prepričani v nekaj, kar se kasneje morda pokaže kot zmotno. Biti povsem prepričan, je na nek način najbolj nevarno. Zaslepljenost je zmeraj pretirano verovanje v npr. eno luč, v svetlobo, ki nas lahko zaslepi in onemogoči, da bi videli in uvideli vsaj relativno celoto-resnico. Za prave, tiste res velike ljudi, pa je značilno, da tudi kolektivne zmote in zaslepljenosti, ko spregledajo, priznaio kot svojo
lastno individualno krivdo! Kajti lahko je nekaj opravičevati, precej težje zmoto odkrito priznati, in seveda najtežje - krivdo popraviti!
VI.
V teh malodane grozljivih časih, ko standard nenehno pada, so tudi vrednote in čast ljudi na preizkušnji. In mnogi te preizkušnje ne vzdržijo. Korupcija se je viharno razmahnila. Zelo indikativna se zdi ob tem šolska por-no-štorija, ki mi jo je zaupal mlad učitelj - upam, da si jo je izmislil! -. Neka brhka mamica je prišla povprašat v šolo, kako kaj napreduje njen sin. Učitelj ji je razložil, da je zelo slab in da bo verjetno »pogrnil«. Nakar mu je mamica direktno namignila, če bi se dalo s kakšno podkupnino kaj postoriti v njegov prid. Učitelj je »iz štosa« sprejel njen izziv in ji dejal: »No, lahko se zmeniva - 200 DEM ali pa tukaj so - ključi od mojega stanovanja -I« In njen odgovor: »Kar daj mi ključe, veš, danes je zelo težko priti do deviz!« Zelo neokusna zgodba, kajneda?!
VII.
Pravzaprav, če pomislim, nas pesem spremlja skozi celotno življenje. In pesnice, ki jih najraje in največkrat prepevamo, v bistvu kažejo na to, kam in kako teče naše življenje. Vsak človek gre torej skozi nekakšne pevske etape (tudi tisti brez posluha). V mojem primeru so si obdobja sledila približno takole: Začel sem razumljivo z družinskim songom - »Mamica je kakor sonček, srček njen je zlat...«; kasneje je prišlo na vrsto malce ljudske nostalgije - »Po koroškem in kranjskem že ajda zori...«. V osnovni šoli pa je bila indoktrinacija predvsem politično obarvana - »Sredi pušk in bajonetov...«. Zatem, v času adolescence pa me je obsedel rock-ovski nihilizem - »I can’t get no satis-faction...«. Se nadaljuje...
SPET BODO V PRVI LIGI
Tudi na Koroškem je precej častilcev 1500 let stare čaturange, indijske igre, ki ji danes s krajšo in mnogo bolj znano besedo pravimo - šah. V zadnjih letih se lahko z največ uspehi pohvalijo šahisti Slovenjgraškega kluba. Ponovno so opozorili nase pred dnevi, ko so zmagali v prvenstvu druge slovenske šahovske lige -vzhod. Njihov uspeh gotovo ni na-
ia kvalitetnih šahistov pa manjšim klubom nikoli ni lahko zbrati. Kar se tega tiče, pa je bilo vodstvo slovenjgraškega kluba vedno iznajdljivo: znali so pogledati preko ozkih občinskih plotov. Tako jim je ravenski Fužinar odstopil kvalitetna igralca Danila Peruša in Ivanko Creslovnik. Dobre stike so imeli tudi z Mariborom in Ljubljano oziroma z igralci, ki so nekoč
OBČANOM OBČINE RADLJE OB DRAVI IN PREBIVALCEM KOROŠKE ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Predsednik SO Radlje ob Dravi Herman Tomažič
ključje, saj so bili v zadnjih petih letih že dvakrat zmagovalci tega tekmovanja, dvakrat pa so iz višjega tekmovalnega razreda tudi izpadli. V prvi republiški ligi se jim je uspelo obdržati v sezoni 1989. Takrat je bil vzorno organiziran prvoligaški turnir v domači Galeriji likovnih umetnosti, šahovski klub Slovenj Gradec pa je zasedel 6. mesto.
To je bil lep uspeh, kajti v slovenskem šahu je vrh trdno v rokah velikih centrov, ki imajo mnogo boljše pogoje za delo ter veliko širše zaledje igralcev. Na prvoligaških turnirjih namreč ekipo sestavlja 10 igralcev, tolikšnega števi-
že igrali za slovenjgraški klub.
Letošnjega tekmovanja v drugi slovenski ligi po besedah kapetana Romana Štumbergerja niso začeli z visokimi cilji. Ekipo so namreč zapustili trije mlajši igralci, člani prve postave. Glavno breme je tako padlo na starejše, prekaljene borce. Po prvih kolih ligaškega tekmovanja še niso bili prav na vrhu, vendar je z rezultati prišla potrebna samozavest. Po šestih kolih, kolikor je trajalo tekmovanje, so z 9 match in 22 realnimi točkami ušli glavnim zasledovalcem, klubu iz Poljčan, in med 15 ekipami prvi pretrgali ciljno vrvico.
S tem so si priborili vstopnico za neposreden nastop v prvi šahovski ligi.
V moštvu, ki je sicer sestavljeno iz štirih članskih, ženske in mja-dinske deske, ni bilo slabih točk. Vsi igralci so dosegli več kot 50-odstoten izkupiček. Najbolj zaslužna za zmago sta bila Adi Šmon, ki na prvi deski ni oddal nobene točke, in članica Darka Tevž, ki se je odrezala z istim rezultatom. Najmanj enkrat so za ekipo nastopili Adi Šmon, Branko špalir, Edo Mauhler, Tone Jakopič, Franc Berthold, Ivo Beliš, Zoran Pšeničnik, Roman štum-berger, Zdenka Nikl-Hoič, Darka Tevž in Grega šmon.
Ligaško tekmovanje seveda ni edino, na katerem nastopa slovenjgraški šahovski klub. Udeležujejo se pomembnejših tekmovanj v bližnji in daljni okolici. Z dvema, včasih celo s tremi ekipami, so redno prisotni na šahovskem festivalu v Pulju, kjer so v svojih tekmovalnih skupinah dosegali opažene rezultate, tudi prvo mesto.
Šahovski klub Slovenj Gradec je kazal posluh tudi za mlajše, nadarjene igralce. Tako sta se Domen Krumpačnik in Danilo Peruš udeležila mednarodnih turnirjev in oba dosegla rating FIDE mojstrov. Prav tako so šli na roko igralcem, ki so se želeli izkazati v višjih rangih tekmovanj. Krumpačnik je za mariborsko Metalno nastopil v II. zvezni Jigi, Peruš in Alenka Niki pa za Žalec oziroma Vrhniko v I. slovenski ligi.
Slovenjgraški šahovski klub že od smrti šahovskega entuziasta Jožeta šmona, neprekinjeno organizira spominski turnir dvojic. Hitropotezni turnirji parov so redki, pa je bržkone to formula, ki pritegne veliko število šahistov s Koroške in širšega območja severovzhodne Slovenije. Svoje doda še tradicija, saj so pod streho spravili že 17 spominskih turnirjev.
Gotovo bi lahko o slovenjgraških šahistih povedali še kaj, pa končajmo z načrti, ki sta jih predstavila predsednik kluba Janko čegovnik in podpredsednik Niko Kolar. Prva naloga vodstva je, da najde generalnega sponzorja, ki bi omogočil nastopanje v višji ligi, ki seveda več stane. Prav tako se jim še ni izpolnila dolgoletna želja za primernejšimi igralnimi prostori. Predvsem pa upata, da bo zadnji uspeh njihovega kluba prispeval k novemu poletu šahovske igre pri nas, posebej v pionirskih vrstah, kar je kronični problem slovenjgraškega in tudi koroškega šaha.
Marko Vrečič
ŠE ENA AVTO - ŠOLA
V Slovenj Gradcu so pri Združenju šoferjev in avtomehanikov tretjega decembra letos odprli avto solo. Vodja šole Jože Lampret nam je o šoli povedal: »Kandidati, ki se bodo vpisali za opravljanje šoferskih izpitov v našo šolo, bodo lahko opravili izpite iz vseh kategorij: A, B, C,
Jože Lampret
E in D. Kot novost naj povem, da poučujemo na sodobnih Renaultovih vozilih R5 Campus. Tečaj je brezplačen, organiziramo zdravniške preglede in predavanje iz prve pomoči. Sedež šole je v Gasilskem domu v Slovenj Gradcu, v zgornjih prostorih, delovni čas pa je vsak dan od 8 do 16 ure, razen sobote in nedelje. S prvim tečajem bomo pri čeli 18. decembra in bo v učilnici Gasilskega doma.
Naša šola je pri ceni za opravljeni izpit najnizja v koroški regiji. Povem naj še, da so inštruktorji, ki poučujejo, izkušeni in vsi stremijo za tem, da sleherni kandidat z zadovoljstvom opravi šoferski izpit.«
F. Jurač
Tudi dedek Mraz
December je poln praznikov in pričakovanj - za otroke in za odrasle: Miklavž, Božiček in najmlajši med tistimi, ki nosijo presenečenja in darila - dedek Mraz. Prehod iz starega v novo leto ni le praznik odraslih, pustimo torej otrokom tudi dedka Mraza.
Tako so razmišljali člani območnega odbora socialistične stranke v Slovenj Gradcu. Zato so se odločili podariti otrokom ob novoletnem praznovanju lutkovno predstavo. V organizaciji Kulturnega doma in ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Slovenj Gradec si bodo lahko najmlajši iz Slovenj Gradca in okolice v četrtek, 26. decembra ogledali lutkovno igrico MAVRICA, v izvedbi lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Ljubljane. Predstavi bosta ob 14. in 16. uri.
Otroci, dedek Mraz torej ni pozabil na vas!
17 '
Kje si Koroška in kdo so Korošci
Članek g. Berložnika, objavljen 13.11. v Novi dobi, vsekakor zastavlja nekatera vprašanja, saj so mnogi podatki precej enostranski, drugi pa interpretirani brez argumentov. Na zgodovinska vprašanja naj opozorijo zgodovinarji! Nekatere druge trditve pa kaže zavrniti, saj je na voljo dovolj gradiva v različnih dokumentih, recimo: Analizi migracijskih tokov med delovnim prebivalstvom v letu 1991, pa mapi Slovenija in še kje.
Ko sem zbiral podatke za monografijo o Slovenj Gradcu, sem presenečen ugotovil, daje dnevna migracija v našem prostoru zelo velika in da zategadelj trditev, da so »vse poti nekoč vodile,na Koroško, na Ravne, še danes več poti vodi na Ravne kot z Raven drugam« - vsaj v drugem delu - niti praktično niti metaforično ne vzdrži objektivnosti. Sicer ni natančno razvidno, kaj pisec želi povedati. Kdaj je (bilo) nekoč? Ko gre za podatke, koliko delavcev iz soseščine hodi delat - recimo -na Ravne, je danes to le del dnevnega gibanja ljudi. Po nekaterih-sicer nepopolnih - analizah jih je 1.773, vendar je tudi obratna smer močna, saj iz občine Ravne hodi na delo v sosednje občine 844 ljudi. Podatki se sicer hitro spreminjajo: analitiki pravijo, da se število počasi zmanjšuje. Tudi med drugimi občinami oz. kraji je dnevna migracija močna: recimo, zunaj naše občine je zaposlenih 1.910, v občino pa jih prihaja 1.067 na delo. Nekoliko natančnejši podatek: na Ravne se vozi dnevno 518, z Raven v Slovenj Gradec pa 334 delavcev. Preveč daleč nas bi odvedlo, če bi poskusili predstaviti njihovo izobrazbeno strukturo. Tako sena območju velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje dnevno seli 8.605 delavcev. Odstotek le-teh glede na skupno število zaposlenih: občina Dravograd - 42,6 %, Mozirje - 11,1 0/o, Radlje -4,6%, Ravne - 16,6 %, Slovenj Gradec 16,9 % in občina Velenje -20,7 %. V šole v Velenju, Slovenj Gradcu, na Ravnah in na Muti se vozijo učenci in dijaki iz vseh sosednjih občin. Da o dnevnih uradnih, poluradnih, poslovnih.
prireditvenih, prijateljskih in zasebnih poteh ne govorimo! Lahko bi torej rekli: Vse poti vsakodnevno vodijo na vse strani! Zakaj torej poudarjati, da je promet domala (bil) enosmeren?
Nadalje sklepam, da g. Berlož-nik ne pozna naj novejše karte slovenskih narečij, sicer se ne bi tako vehementno skliceval na zdavnaj že odpravljeno deželno mejo, katere mejni kamni (in šeprenekate-ri) pomenijo samo še bolj ali manj lepo (če?) ohranjeno spominsko znamenje, kajti danes se ljudje identificirajo največ po krajih bivanja, pa tudi po občinah. Omenjena karta je delo najvidnejših slovenskih dialektologov!Severovzhodna meja mežiškega narečja (koroška narečja:ziljsko, rožans-ko, obirsko, podjunsko, mežiško in remšniško) teče po vrhovih Pohorja celo tja do Rogle, jugovzhodna oz. južna pa od tam do Doliča in naprej do Graške gore ter dalje proti Smrekovcu in Olševi. Toda bolj kot jezikovne meje je pomembno sodelovanje med občinami, predvsem gospodarstvom, družbenimi dejavnostmi in ljudmi v prostoru: vse to je mimo starih in narečnih mej v tem stoletju razvilo življenjsko zaokroženo enoto z občutkom medsebojne pripadnosti in življenjske soodvisnosti - koroško regijo. Lepše: (po)krajino!
Kar zadeva oblikovanje uprav-no-političnih enot, kaže reči, da le-to izhaja iz nekaterih objektivnih izhodišč in kriterijev, ki opredeljujejo tako enoto. Zgodovinski podatki in spoznanja drugih potrjujejo, da so ti kriteriji zgodovinski, gospodarsko-politični, zemlje-pisno-prometni, (infrajstruktur-no-funkcijski, kulturni, združevalni in povezovalni v življenjskih potrebah in soodvisnostih in še nekateri: optimalna usklajenost in številčnost prvin ter vloga pa zaokrožajo njih utrip in vpliv. Podobno velja za jedro - sedež take upravno-politične enote: kraja ali okrožja ali pokrajine! In koroška krajina najbrž ni v tem prepletu in spletu okoliščin nobena izjema, nasprotno, zelo p ri rodno seje razvila v organsko celoto. Nasilno rušiti ta razmerja oz. trgati razvoj, bi bi! korak nazaj - ah celo več! Morda še kaj usodnejšega!
Vsekakor pa je poučna javnomnenjska raziskava, ki jo je konec meseca novembra 1991 opravil SPEM (podatki so bili objavljeni v Delu), v vseh koroških občinah (Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec). Od395anketiranih 70,6 % meni, da je koroška krajina zaokrožena enota in da mora ostati, 48,9 % vprašancev pa, da je središče krajine Slovenj Gradec (za Ravne se je odločilo 17,7 %, Dravograd 10,9%, Radlje 4,8 %, drugi so za delitev pokrajinskih funkcij ali so proti samostojni enoti, precej pa jih je odgo-
vorilo z - ne vem). Raziskava afirmira ne samo občutja, razpoloženja in pripadnost, ampak kaže tudi na večjo ali manjšo vpetost življenjskih interesov, možnosti in potreb, ki jih ljudje želijo, morejo ali morajo uresničiti v tem prostoru, in to, kakšna je združevalna vloga posameznih središč, ter na utrip, ki ga določajo stalnice in soodvisnost le-teh sedaj in tukaj.
In tudi za jutri!
rg-i rri • v ■ j
7. Tuncnik
Druga plat zvona
Če zvon bije samo eno plat, misliš da gori, druga pa te umiri.
Prepih si me je izposodil že dvakrat, vsakokrat brez podpisa avtorja.
Že preko 40 let se poslužujem pisane besede, da z njo javno izražam svoje misli, spomine in tudi kritike, nikoli pa si nisem drznil objaviti kaj nepodpisanega. To je storil moj kritik. Ker pa ima zadeva politično težo, mu vseeno odgovarjam.
V	predzadnji številki je bila objavljena skopa vest, da sem s slavja na Ludranskem vrhu poletel s helikopterjem na ogled živine. Ker se iz tega da sklepati nesmiselno zapravljanje družbenega denarja, sem dolžan povedati to:
Ministru Kacinu sem res rekel v šali, da mi omogoči ogled živine na paši. To mi je res omogočil, vendar ne s posebnim, temveč s priložnostnim poletom, še isti dan sta namreč predsednik slovenske vlade in minister za kulturo odpotovala v Avstrijo. Na mejni prehod Vič je njiju ponesel helikopter, takrat se je meni izpolnila hudomušna želja.
V	zadnji številki je bila kritika na moj račun hujša. Razprava o sprejetju celega paketa lastninskih zakonov že nekaj časa razburja javnost in dviga temperaturo tudi v republiški skupščini. Že same besede, kot so: lastninjenje, privatizacija in denacionalizacija, dvigajo neprimerno več prahu, razburjenja in vsemogočih govoric kot v povojnih letih sama akcija nacionalizacije! To si upam trditi zato, ker sem to doživel. Nacionalizacija (lepa
in nedolžna beseda za krajo zasebne lastnine), je potekala mirno, brez večjih zapetljajev, da ne rečem spontano! Za to je poskrbelo kar 28 zveznih in republiških zakonov, ki jih je bivši režim izdajal zato, da je legaliziral odvzemanje zasebne lastnine, predvsem tiste s trajno vrednostjo, kot so nepremičnine. Takrat si nihče ni upal niti pisniti, kaj šele ugovarjati, nihče si ni upal na ulico ali organizirati protestnega zborovanja! Žrtve so to prenašale vdano, v strahu, da se jim ne zgodi še kaj hujšega, javnost je molčala!
V demokraciji pa gremo v drugo skrajnost. Nekateri si celo upajo trditi, da je vračanje odvzete lastnine krivično, širijo se govorice o novih krivicah, o povečani brezposelnosti, o monopolih in drugih negativnih posledicah. Prav gotovo bo vračanje lastnine marsikje boleče in do kraja zapleteno. Temu je krivo neodgovorno barantanje s premoženjem, ki nima pravnega lastnika, težko bo popravljanje krivic dedičem, saj je vprašanje, do katere stopnje je smiselno, da se jim vrača. Skratka, tu je nastal pravi gordijski vozel, ki ga bo treba presekati.
Kot kmet se ne spuščam v proces lastninjenja in privatizacije podjetij, odločno pa zagovarjam vrnitev vseh kmetijskih zemljišč in gozdov, vse kar je bilo kmetom odvzeto z zaplembo, z zakonom o zemljiškem maksimumu ali kako drugače! Kmetom se mora zemlja vrniti neglede na to, kdo jo zdaj uporablja! Kjer je bila na tej zemlji izvršena sprememba namembnosti, se mora dati nadomestna, če pa tudi to ni mogoče, pa vrniti primemo odškodnino! Ker zastopam v skupščini kmetijsko področje, ni to samo moja pravica, ampak tudi dolžnost. To sem poudaril v svoji razpravi, če me je pa kdo drugače razumel, je to druga stvar. Ce je to moje stališče pravilno ali ne, o tem bodo razsodili moji volile!: kmetje.
Ker nepodpisanega kritika ne poznam, ne vem, kako je on doživljal tiste revolucionarne povojne čase. Kot študent, šolar, morda je celo užival brezskrbna otroška leta?! V vsakem primeru je vedril pod varno marelo in ni bil izpostavljen vsemogočim ideološkim pritiskom, ki smo jih marali preživeti zasebni kmetje!
Ce je zdaj vračanje odvzete lastnine legalizacija ropa, če je moje razmišljanje oživljanje boljševizma, o tem presodite sami!
Ivan Dretnik - Ajnžik
OPRAVIČILO!
V času od zadnje številke časopisa Prepih smo prejeli še nekatera pisma bralcev, ki pa so že izgubila na aktualnosti. Teh pisem in drugih prispevkov zato nismo objavili, njihovim avtorjem pa se za izpad opravičujemo.
OSKUBLJANJE AVTOV
Draginja se skozi vse pore našega življenja plazi tudi na Koroško. In ljudje si pomagajo kot vedo in znajo - vse pogosteje tudi na račun drugih. O tem pričajo bolj ali manj debeli dosjeji na UNZ Slovenj Gradec. V zadnjih tednih se namreč vse pogosteje dogaja, da mnogi lastniki jeklenih konjičkov svoje štirinožne (kolesne) sopotnike najdejo bolj ali manj oskubljene. Kar čez noč izgine temu kakšen žaromet, drugemu kolo - celo rezervno, da o
manjših rečeh, kot so antene, brisalci in podobno sploh ne govorimo. Je že prav, da si ljudje znajo pomagati, vendar - ko bo kdo izmed vas ta-tinov in iznajdljivežev kakšno noč spet nameraval iti na svoje nočno oskrbovanje, se naj spomni zapovedi: »Ne kradi!« Od tu namreč ni več daleč tudi do tega, da si boste zaželeli »bližnjega ženo« in tedaj - bo z vami konec za vse večne čase. Za vsako bolezen se najde žavba!
POLDRVARJI, ROPARJI, BERGLE
Med prej omenjene oskrbovalce spada tudi Franjo L. z Br-dinj, ki je pred dnevi iz delovnega stroja ukradel 20 litrov plinskega olja. Ker ga niso dobili, je po nekaj dnevih dejanje ponovil. Aje pozabil, da se nikoli ne smeš vrniti na kraj zločina. Drugič je bil namreč »zaloten po občanu Iztoku K.« (navedba iz policijske depeše). Zdaj bo po plinsko olje spet moral na bencinsko črpalko. A paziti mora, da pri tem ne bo »zaloten po bencinskem kel-neiju!«
Nekoliko zmeden in brez pravega prirodopisnega znanja je v družbeni gozd odšel še neznani poldrvar (ce imamo polkmete, imamo vendar lahko tudi poldr-vaije) in si - namesto z božičnim dreveščkom - postregel kar z dvema boroma. Na kraju dejanja je opravil razrez in dobra dva kubika lesa kratko in malo odpeljal. Zdaj muje doma prijetno toplo. Ko ga bodo dobili, mu bo vroče!
Iz Osnovne šole Koroških jeklarjev na Javorniku na Ravnah na Koroškem je neznanec odnesel pol steklenice 95 odstotne žveplene kisline. Uprava šole ga zdaj obvešča, da nikakor ne gre za kakšno skrito rezervo iz šolske reprezentance, marveč za
hudo pekočo reč, ki je bila namenjena poskusom pri pouku. Kot reprezentanco bi jo bilo moč uporabiti zgolj za šolskega ministra v času stavke, predpisati pa jo je treba razredčeno.
Marjan H. iz Slovenj Gradca je hudičevo iznajdljiv. Na postajo milice v tem mestu je namreč prišel prijaviti roparski napad. Policaji so zadevo nekoliko podrobneje raziskali. Ugotovili so, da je Matjan - nekoliko v rožcah - v neki gostilni naročil hrano in pijačo, plačal pa šele pod ostrim pritiskom gostilničarja. To »ceho« je potem prijavil kot roparski napad. Navadni občani bi mu kar verjeli: cene V naših lokalih niso več daleč od »roparskega napada«.
Antonu P. iz Radelj ob Dravi so policaji odvzeli velikkuhinjski nož. Sprenevedanje, daje »skočil preko ceste samo po kos kruha«; mu ni veliko pomagalo. Ovadilt so ga zaradi grožnje s hladnim orožjem.
Več tatvin je utemeljeno osumljena Zinka N. iz Vuhreda. V penzionu Erika, kjer dela, naj bi med drugim odtujila uhane, nekaj kaset in - ne boste verjeli: dvoje ženskih spodnjih hlač. Pri tem mrazu bi ji vsaj slednje lahko dopustili.
Pri Korošcih priljubljen običaj ravsanja se vse bolj prenaša tudi na mladež. Tako sta minule dni dva osnovnošolca iz Dravograda pretepla svoja sovrstnika. Anton Martin Slomšek je nekoč zapisal, daje za lumparije najboljša mast šiba. Mi bi pridjali, da bi bilo zdaj bolje ukiniti televizijo in z njo vse »Rambote, Indi-jana Jonese« in podobne narodne heroje, ki postajajo vse bolj vzorniki mladim.
Najbrž od veselja nad »čudežno ozdravitvijo« je Štefan K pred družbenim domom na Pre-
valjah Z BERGLO hudo premlatil dva rojaka. Med hladno orožje lahko torej po novem štejemo tudi bergle.
Bogdan Novak je nekoč s fračo v Pavlihi sklatil avion tedaj še Jugoslovanske ljudske armade. Ročno je odletel (kot urednik). Kaj se bo zgodilo z neznancem, ki je na Koroški ulici v Slovenj Gradcu s fračo in klinčki vznemirjal občanein 10-letni deklici zlomil zob, še ne vemo. Morebiti ga bodo kot slovensko pomoč poklicali na kakšno hrvaško fronto. Kaj se ve!
PAZITE - POLEDICA!
Voznica osebnega avtomobila »LADA« Betka Miličevič iz Slovenj Gradca je vozila iz Slovenj Gradca proti Mislinji. V Mislinjski Dobravi je zaradi neprilagojene hitrosti na spolzkem cestišču zapeljala v nasprotno smer in tako z vozilom trčila v avtobus. Pri nesreči se je voznica lahko telesno poškodovala, na obeh vozilih pa je za 200.000 SLT škode.
-fi
KRONIKA
Slovenija postaja Švica. Če smo pred meseci se poročali o množičnih ilegalnih prehodih naše meje v Avstrijo, se zdaj že dogaja obratno. Tako je Našit B. iz Makedonije pred nekaj dnevi ilegalno odšel v Avstrijo, a tam vzdržal vsega 10 dni. Ilegalno se je spet vrnil nazaj in bil prijet. Zdaj je že doma.
Damir P. s Hrvaške bi skorajda sprožil mednarodni incident. Pri vračanju iz Avstrije so namreč slovenski policaji v njegovem vozilu odkrili ročno bombo jugoslovanske izdelave in nekaj nabojev. Izkazalo seje, daje Damir pripadnik zbora narodne
garde in da je bil na obisku pri ženi na Ravnah. Ko je skočil v Avstrijo, je »pozabil na oborožitev v avtomobilu«. Dobro, daga niso prijeli na avstrijski strani, kjer mu tudi izgovor, da prevaža »paradajz in paradajzarce« ne bi kdo ve kaj koristil.
Kot grof je nekaj časa živel Matjaž Z. iz Velenja, ki je v slovenjgraškem hotelu Pohdije nekaj casa »koristil gostinske usluge in pisal naročilnice.« Računa potem ni poravnal. Zaradi končnega obračuna zdaj ugotavljajo, če se »na rjuhah pozna, da sta ležala dva«.
T.I.


ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE NUDIMO V SVOJIH PRODAJALNAH VELIKO IZBIRO VSEH VRST MESA IN MESNIH IZDELKOV PO UGODNIH CENAH.
POSEBEJ PRIPOROČAMO NAŠE TRAJNE MESNE IZDELKE:
-	GOZDARSKA KLOBASA
-	KOROŠKA GOVEJA SALAMA,
-	PLANINSKA SALAMA,
-	BUDJOLA,
-	SUHA MESNA PANCETA,
KI JIH LAHKO PONUDITE KOT PRAZNIČNI NAREZEK ZA VAŠE GOSTE.
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE V LETU 1991, ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO USPEHOV IN ZADOVOUSTVA V LETU 1992, HKRATI PA SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP!
(	\ fV"') (—3	TU S - KOSI fl j	I	podjetje za proizvodnjo	netkanih tkanin UU	UUJ	Stari trg 6a >=^=<	62380 Slovenj Gradec '		'	__ telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 /	telex: 33450 YU KORAF f	\ telefax: (0602) 43-795 kosi ^ DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo vi-sokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje.		X	V A°
EJ HAUE NTU / SLOVENJ GRADEC 62380 JUGOSLAVIJA Stari trg 307 telefon: (0602) 43-147, 42-611 telex: 33398 lllll	telefax: (0602) 42-609 NTU SG		GOSTI L [Sl A, MURKO HINKO MURKO, SLOVENI GRADEC,TEL . 0602/4 l-IOT
HC+54
@ [^ [^ [1 d]
VELIKA
AKCIJSKA
NOVOLETNA
PRODAJA
Do 12. januarja 1992 v prodajalni Nove opreme popusti za gotovinska plačila:
30 % pri nakupu sedežnih garnitur SATURN in BARBARA
25 % pri nakupu sedežnih garnitur ANA, KOPA, LARA, PARTNER, LUCIJA, ANDREJA
20 % pri nakupu sedežnih garnitur IRIS, trosed TULIPAN, vzmetnic in ležišč
15 % pri nakupu sedežnih garnitur v usnju
Vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE PREVALJE
Trgovina z gradbenim materialom - Na Fari Prevalje -PRI CERKVI
Tel.: (0602) 33-001, 33-002
VESEL BOŽIČ TER ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 1992 VOŠČI
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE »MEŽA« d.o.o. Prevalje
GRADITELJI! Ste prepričani, da ste potrebne materiale za vaš dom res kupovali najceneje?
Ste kdaj poklicali tudi na št.
33 001
Ni si težko zapomniti - pokličite št. 33-001 in se prepričajte o ponudbi in cenah.
ODLOČITEV POTEM NE BO TEŽKA!
preverit
62380 SLOVENJ GRADEC, KIDRIČEVA 6
d.o.o.
PROIZVODNI PROGRAM
-	zaščitna konfekcija
-	zaščitne rokavice
-	sedežne prevleke za prvo vgradnjo za avtomobile
-	sedežne prevleke za drugo vgradnjo za avtomobile, letala, ladje in ostala vozila
Naši izdelki zadovoljujejo tudi kupce na zahodnoevropskem trgu, kjer predstavljajo pomemben tržni delež.
Izdelki so zaščiteni z mednarodno registrirano blagovno znamko.
Vse Preventove izdelke in še veliko več lahko dobite v prodajalni JEŽEK na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu.
TELEFON: 0602/41-421 TELEFAX: 0602/41-051 TELEX: 33246 YU PREVENT
preverit
PRIPOROČA SE KOLEKTIV »MEŽA«
ZAGOTOVLJENO ZADOVOLJSTVO
NAGRADNA
KRIŽANKA
Med reševalci križanke bomo izžrebali tri knjižne nagrade, še trije reševalci pa bodo prejeli stenski koledar.
REŠENO KRIŽANKO POSUJTE NA NASLOV: Uredništvo Prepiha Ravne na Kor.
Čečovje 5
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežur na okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure.
Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure.
Dravograd (tel.: 83-351): dežurstvo je urejeno ves teden ponoči, ob koncu tedna pa od sobote od 13. ure, do ponedeljka do 7. ure.
Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote od 14. ure, do ponedeljka do 7. ure.
VETERINARSKE POSTAJE
Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne):
Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340.
LEKARNE
Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20 ure Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure.
Naročilnica Do preklica naročam časopis PREPIH
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvi Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5. Naročnino bomo obračunavali dvomesečno vnaprej.
Ime in priimek__
Kraj in poštna št..
Naslov__________
Podpis__________
X	STAR S iA<jOK	06 KlOVA VILO	0T0ÌUA ÌALK.A pisen	JAKlA' NOV* OPICA	O&fEUAi Z£bUA	ZRAST KAjiTAt jajčasti ObLIKE	nervi)/; PAOLO	l/AttlT** Vi TROJ e*.uirvo	LAHNI JAUCl	KlaticA Z A orohio	M Ai TAVA ZA. PTice	odme/	1000 KQ	ZAVOJ	VlAJiCO CAJUKC	PMT»K bonave »LIZ V LIHZA	•C* 4X1. X* «rrn
N »it MttvO- votco-o	s	£	E	C	Al		a/ 1		1/	P)	! u	c	r	0	v	A	/v
	v z	.—•» C	C	r	:>	0	! T		P	f	!	H	p	X	0	l	rp-AUce AVČIN
EUOVAL g M TKI A ALKILKIA UCuHHA		h	f	T	è	4j	QOCALA touh	M	T	m e KOVAČIČ	X	o	/V		avJniK MAANC	s	r
	nebtlsT						KA>A								viTatj		
PA004* JA LIC HOCMIC	. /^	V	f'	A		/	C		A	P/.VA C*. KA AHbkef UOVAK	e	Z Ifie r^ PODObfl	- v	>	;		s
OoCbNf lAitltK	v	/V	f	<}l4V. rte *TA CACI I«	A	J	E	N	f	A	X	/	CLAVWI ŠTEVNI*	E	x/	TO*» NlŽAR	NAČIN /*XA< Janja
AVTOR MJZAKlkl p.kjovaK	Tvt)i mA J4UE2.	r	J	catene* 0T0*>a«	AUTO (J POLEHEC	ZAbAVA MA TAOST.	r\ V	1	K	O/	/	X	ICAKOV. coltivo	X		/<	3
						Ò ob. RUS. POLITIK							5T. DEL hARlbOR				
X	IMZ-Cce fviTOf £K ROJ		tl	a/	d	L	/	Z		kraj mA (■RinOk.,	n	0	L	& hi OTA	v		r
	HALI fSLO*	V AJT/S ZELeUM.															
										nexro Ob OSLI/				nAČibi POTOVAL.			
60H.IS STILBL	-š	X	AF I-IVAL inočilt C« VAB HOTLJAHl	V	P	!	P	ti	PKBb it n usta VR.A kJJI		fì	d	É		E	/x/	/
Nan jio AkniTf* 4&OLX	L	O	C?	S	RS «A, SC 0 TOCAC	v	(h	C	K	p	r ».eb. omAtoujs	A	/V	E	r		X
					orojiJA PIJAČA						OOMACf N. vie						
Co* A SOLCAVO	o	f	J	£	P	p	f *ec>. tv R,. 0T Olici; D VL2.AVB	1	X	E	e	fuBiroL z-viìakI CLAi C	r	X	P	V	ocej
SLO V. OIS4TEU „rujn>T/t»	K	Ih	ž/	c	P-	c	OVBN VfizALUl ZA* "EK	p	X	£	t	L-»	zv'isAé^ i/KAMA ccvc cn/LJAH1	T	K		
PICVR.A „ p*-l LB TV0R.O	£	v	E	QLfiSb-mA ne* kalij	A/	o	'T	A	VKTK£ LOPice	d	T		c	p P	Sl VB C 1 v'AM	5	i
ktAj ✓ DISK' nuUu	c	h	N	><	' 0	v	E	poklic v Z-PRA V 4 TV O l N KOZ. tl • r 1 KI			A			X	TONE STOJKO	A—i f	S


'

/ČOPA
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING - HIŠA BISTRIH REŠITEV KIDRIČEVA 14, SLOVENJ GRADEC
Nudimo vam rešitve z uporabo
INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ PRIHODNOSTI:
ki vključujejo:
-	aplikativno programsko opremo izdelano z orodji 4GL in podprto z relacijsko podatkovno bazo ORACLE
-	enoprocesorske in večprocesorske računalnike s TSMP*
(*True Simmetrie Multiprocessing) in UNIX operacijski sistem
-	DEC kompatibilne računalnike in VMS operacijski sistem
-	nove pristope pri povezovanju računalnikov v mreže (CLIENT-SERVER arhitektura)
-	informacijski inženiring baziran na CASE tehnologiji
POSTAVITE PRAVE TEMELJE SVOJEMU INFORMACIJSKEMU SISTEMU!
Naš naslov:	Poslovna enota Ljubljana
Računalniški inženiring KOPA p.o. Cankarjeva 3/1 Kidričeva 14 Slovenj Gradec	Ljubljana
tel.: (0602) 41-083, 42-626	tel.: (061) 210-919
fax:(0602) 43-758	fax:(061)210-916
Lahko vam prodamo ročni paletni voziček AM 2000. Servisiranje zagotovljeno.
Kakovostne paletne vozičke izdelujemo v kooperaciji s firmo JUNGHEINRICH. Nosilnost 2000 kg.
*o l E'1
IR AVNE I
Prodaja in informacije:
MONTER DRAVOGRAD, Otiški vrh 177
Tel.: 0602/85-010,
telefax: 0602/85-002, telex: 33219
SLOVENJ GRADEC ŠOLSKA 5.TEL. 0602/M044
SP MERX
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD
Restavracija Vič, trgovina in menjalnica Vič.
HOTEL KOŠENJAK DRAVOGRAD
RESTAVRACIJA »NA KLANCU« v trgu Dravograda
RESTAVRACIJA »ESPRESSO VIČ«
GOSTILNA PATERNUS v trgu Dravograda GOSTILNA »MEŽA«
TRGOVINA TRG
MENJALNICA IN TRGOVINA na mednarodnem mejnem prehodu Vič
SALON GALANTERIJE ZA INTIMNO NEGO
PROSTOCARINSKI PRODAJALNI NA MMP VIČ IN PROSTOCARINSKA PRODAJALNA NA MP LIBELIČE
Studijska knjižnica
DZ 05
PREPIH
1991
S G P KOGRAD DRAVOGRAD
GRADBENO
PODJETJE
070(497.12)
3000078
IN KLIMA NAPRAVE.
g
TRGOVINA - PREVOZNIŠTVO STROKOVNE STORITVE - NIZKE GRADNJE
PODGORJE I2a, 62381 PODGORJE, TEL: 0602/43 723, 44 044
BIO HUKOLLI
CVETLIČARNA SADJE, ZELENJAVA - SLOVENJ GRADEC
Dobrodošli v vedno prijaznem okolju.
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
Slovenj Gradec
Vorančev trg 2
Tel.: (0602)41-842,41-843
PREDSTAVNIŠTVI:
Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025
ZA N AMI JE 90 LETNA TRADICIJA V ZAVAROVALSTVI ) TRADICIJA, KI POMENI ZAUPANJE KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
NAMA RAVNE SPOROČA KUPCEM, DA JE PRIPRAVILA BOGATO PONUDBO DARIL ZA PREDPRAZNIČNE NAKUPE.
V NAMO SE LAHKO ODPRAVITE TUDI OB SOBOTAH POPOLDAN.
Tomšičeva 1 Telefon 224-511 Telex 31390 pp 49
KOROI