VSE IZOLSKE OŠ ,	1
SO DEVETLETKE ^fl| str,4 j' *
»sf
«k
BOMO KMALU IMELI TUDI TORNADE? | str. 15 f
BINETU JE ZAL ZA MEDALJO
NARAVA NE DELA ČLOVEŠKIH NAPAK
RIBA IMENOVANA OREL
(Met) Le kje si je narava nabrala vse to velikansko znanje s katerim nas vedno znova preseneča, nas boža in hvali, nas kaznuje in udari. Njena modrost temelji na izkušnjah, ki si jih je nabrala skozi stoletja in tisočletja, njeno ravnanje pa na zakonih, kijih sama ustvarja in sama tudi najbolj spoštuje.
Ali je mogoče, da je Jadran sam ugotovil, da smo ga že skoraj spravili s tega sveta z vso svinjarijo, ki jo spuščamo vanj, pa si je privoščil takšno dolgo sušno poletje in dobro prečistil svoje vode, tako da so znanstveniki kar zaprepadeni, ko sredi avgusta s pogledom sežejo v globino petnajstih in več metrov. Ali je mogoče,	da	je	opazil, kako brez kisika ostaja
njegov	morski	živelj	pa si je	privoščil	dobro
tramontano, ki se je v trenutku, povsem nenavadno in nepričakovano, spremenila v še močnejšo burjo, ter tako	premešal	vodno
maso v	tržaškem	zalivu,
da imajo školjke, raki in ribe kisika kolikor hočejo.
Ic Banka Koper
4. september 2003
Ali je mogoče, da je želel preveriti kako usposobljeni morjeplovci polnijo njegove zalive pa jim je dal dvakrat preveč vetra v jadra, hkrati pa še malo preveril, kako uspešne so službe, ki v zalivu skrbijo za varnost ljudi in objektov.
Kakorkoli že, narava nam je dala vedeti, da še vedno obvlada ta svet in da moramo biti bolj spoštljivi tudi do njenih zakonov, še posebej takrat, ko načrtujemo razvoj nekega kraja ali območja in pri tem velikokrat pozabimo izračunati, kaj ta prostor dejansko zmore in vzdrži in ne znamo predvideti morebitnih posledic nekontroliranega poseganja v naravo. Še najbolj nevarni smo ljudje takrat, ko zaradi nekih svojih ali tujih, takoimenovanih širših ciljev, zavestno delamo napake, ki jih kasneje skušamo podtakniti nekakšnim naravnim zakonom. Ali se narava trenutno maščuje tudi naši kmetijski politiki?
[ IY/I OTCDIY/IAXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
OBALA V MALEM
u	nepremičnine
h	immobili
Šifra	lzola-05/6401110
www.sifra-nepremicnine-sp.si
Meni nič ne more laka tramontana: lahko me vrže v zrak, odtrga od volana, lahko mi gliser potopi, me nosi sred' zaliva, meni nič ne more, ker je ta srajca že nepremočljiva.
In to, da so me policaji z novim čolnom reševali je pravljica za časopise. V resnici so me le pobrali, da mi razkažejo to najbolj znano barko v tej državi, ker za številke večje od milijona sem ta pravi Na tiho pa priznam, čeprav sem od strahu še kot v omami, da sem vesel ko znova čutim trdna tla tu pod nogami Če za nakup te barke minister ne bi d'narja dal, bi zdaj v zalivu z raki in pedoči briškulo igral.
IZOLA, tel.: 616 80 00
///erfo
Jerebe,
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-18, sobota: 8-12
Tel.: 640 - 40 - 64
oblačno
PTT’s NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi posamezne dopise, ki morajo imeti jasno navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
ARRIGONIJU V SLOVO!
Dočakali smo že nekaj časa napovedano rušenje bivšega Arrigonija. Ko se veselimo in pozdravljamo prizadevanje odgovornih v občini za odstranitev dotrajanih objektov, nas vseeno kar malo stisne pri srcu, ko razmišljamo o tovarni, kije nudila dokaj solidno preživetje stotinam zaposlenih.
Prav te moje bivše sodelavke in sodelavce bi želel ob slovesu od Arrigonija spomniti na nekatere zanimivosti, ki so popestrile vsa naša prizadevanja za preskrbo z ribami in seveda za prodajo ribjih konzerv. Posebno mi je ostala v spominu zadolžitev, ki nam jo je naprtil glavni direktor, da priskrbimo dovolj veliko količino svežih rib primernih za konzerviranje. Ulov v našem morju je bil seveda veliko premajhen, da bi lahko polno zaposlili ljudi in mehanizacijo za izdelavo potrebne embalaže. Dobil sem nalogo, da poiščem dobavitelja sveže ribe, ki bi jo v tovarni pakirali v pločevinke. Intenzivno smo iskali dobavitelja, ki bi nam bil v stanju pravočasno dobavljati potrebne količine svežih rib. Pri tem iskanju smo prišli tudi do Turčije, ki je bila v stanju zadostiti našim potrebam. Kar nekajkrat se je zgodili, da sem tudi po nekaj dni čakal na trenutek, ko so ribiči nalovili vsaj 6 vagonov rib, predvsem palamide. To je bila potrebna količona, za napolnitev ladje, kije ribe peljala v Izolo. Petčlanska posadka ladje je bila seveda turška in samo turška. Ni bilo nikogar, ki bi nam lahko služil za zasilnega prevajalca. Slučajno sem se ob prihodu ladje oglasil v slaščičarni poleg pristanišča, kjer smo si privoščili majhen prigrizek. Lastnik slaščičarne g. Ekrem je rešil problem prevajanja, ker je bil njegov materinski jezik turški. Proizvodnja ribjih konzerv je bila tako velika, da je bil dobršen del izdelkov prodan v druge države. Med največje odjemalce lahko štejem Nemčijo, kjer je bil nekaj časa posrednik naš kolega Boris. Tudi v Parizu smo našli htvaško družino, ki je tam živela in nam posredovala prodajo na francoskem tržišču.
Naj nas na naša dolgoletna prizadevanja za ribolov in predelavo rib še naprej spominja vsaj dimnik, ki izgleda, da bo ostal nedotaknjen, seveda, če mu častljiva starost dopušča obstoj, ki ne bo nikogar ogrožal.
Rajko Makovec, Izola
brezplačni oglas
Maj srce dolsko ià*a?
TRR: 01100-6030277118
ZAZIDALNI NAČRTI
ZA ZLSD JE PRVI INTERES IZOLE
Predsedstvo in klub svetnikov ZLSD Izola smo poglobljeno obravnavali predloge za spremembo treh prostorskih aktov, predstavljenih julija in pripombe iz obravnav. Naše mnenje je že stalno, da je pri oblikovanju prostora potrebno biti zelo pazljiv, saj gre vedno za dolgoročne posege. Pri iskanju ravnovesja med želenim in možnim mora biti vedno prvo in glavno merilo ali in kaj Izola s tem pridobi.
Možnosti vpliva so, na žalost, različne. V glavnem glede na karakter predvidenih investicij, predvsem pa v odvisnosti od lastništva zemljišč in tega kdo investira (občina ali zasebni kapital).
Pri zasebnih investicijah se srečujemo z zelo jasnim interesom in logiko kapitala - ustvarjanje nove vrednosti (in čim večjega dobička ob čim manjših stroških).
Občina bo morala še naprej kvalitetno oblikovati in uporabljati javni prostor in vso svojo lastnino.
Vrednost zemljišč, ki so bila prodana v zadnjih letih, je bila oplojena z novo občinsko trajno vrednostjo v obliki šol, zdravstvenega doma, raznih igrišč, kulturnih domov (npr.Cetore), infrastrukture (cest, parkov , pločnikov, razsvetljave, kanalizacije in drugih instalacij), čistilnih naprav, knjižnice,... Seveda imajo kupci tudi svoje želje ob nakupu.
Veliko pa je še predhodne zasebne lastnine v zemljiščih in tiste, ki je nastala s prehodom v novo državo ter prodane v začetku devetdesetih let tudi na osnovi nekih takratnih zazidalnih načrtov ali drugih prostorskih aktov.V takih primerih je možnosti za vplivanje najmanj.
Kljub vsemu smo odločeni zastopati vedno v prvi vrsti interes Izole povsod in še posebej pri oblikovanju prostora.
Ugotavljamo, da je zaradi zelo pozitivnega izvajanja začrtane generalne razvojne politike v Izoli v zadnjih letih, v kateri smo bili kot ZLSD zelo aktivni akterji, močno porasel interes in zanimanje za Izolo. S tem posledično tudi interes po investicijah, saj ljudje radi prihajajo in živijo v Izoli. Na vseh nas je, da skupno vplivamo kot Izolani na naše bodoče okolje in ga poskušamo za sebe in druge narediti čim bolj prijetnega.
Zato smo v sedanjem primeru ponujenih sprememb treh prostorskih aktov, nezadovoljni z rešitvami svetovali županji , da ponovno razgrne spremembe zazidalnega načrta Prešernova -Drevored l.maja in zazidalnega načrta Livade - zahod, v katerih naj bo upoštevanih čimveč pripomb iz dosedanje obravnave, kjer smo Izolani že direktno dajali pripombe.
Predsednik ZLSD Izola Lucio Gobbo
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE 2003
Občina Izola in Območna obrtna zbornica Izola
Vabita
na obisk mednarodnega obrtnega sejma v Celju v petek, 12. septembra 2003 na predstavitveni dan slovenske Istre
Odhod avtobusa iz Izole (»izpred Lipe«) je v petek, 12.9.2003 ob 7.00 uri. Vstopnice bo zagotovila Območna obrtna zbornica, delne stroške prevoza pa Občina Izola. Partecipacija 1.500,00 SIT.
Informacije in prijave, do zapolnitve sedežev v avtobusu sprejemata pisarni Območne obrtne zbornice Izola in Občine Izola.
Turistična sezona 2003
PRESEGLI SMO 400.000 NOČITEV
To kar so hotelirji in turistični delavci potihem napovedovali se je letos tudi uresničilo. Če se ne bo zgodilo kaj zelo nepredvidljivega bomo namreč v Izoli dosegli in presegli število 400.000 nočitev, kar je bila že nekaj let želja vseh, ki se v Izoli ukvarjajo s turizmom.
K tako dobrim rezultatom, govorimo namreč o skoraj 10 odstotnem povečanju nočitev v občini, je največ prispevalo dobra pred in napovedano dobra posezona, pa tudi glavna sezona je bila večino časa na najvišji ravni, ko v hotelih skoraj ni bilo mogoče najti proste sobe. Nasploh letos turistični delavci opažajo zanimiv zasuk turistov, ki se raje kot za zasebne sobe odločajo za sobe v hotelih, ki so bili res izvrstno zasedeni. Samo v avgustu mesecu so imeli kar 42.465 gostov, kar je za 1.000 več kot lani, obakrat pa je bilo sobo v hotelu takorekoč nemogoče najti.
Drago vprašanje pa je, koliko so ti turisti pustili denarja v takoimenovani izvenpenzionski porabi. Po oceni direktorja Delfina, Branka Simonoviča, so to poletje prodali za 30% več pijač kot lani kar pa je razumljivo, saj je bilo poletje izjemno vroče. Tudi gostinci se v glavnem ne pritožujejo, nekoliko bolj pa trgovci, saj denarja za drage nakupe gostom enostavno ni ostalo.
Izola očitno še naprej ostaja priljubljena destinacija predvsem domačih turistov, saj se je njihovo število povečalo za 16 odstotkov, medtem ko se je število tujih gostov povečalo za 8 odstotkov. Slednji pa bodo posebej dobrodošli v posezoni, saj že zdaj zapolnjujejo večino izolskih turističnih zmogljivosti in tako bo, kot vse kaže, vse do konca oktobra.
Povejmo še, da so v Izoli ustanovili Svet za turizem, ki bo moral dokončati delo na strategiji turističnega razvoja naše občine, pri tem pa ga čaka lepo število dilem, od tega kakšne turiste si v občini želimo do tega, koliko jih sploh lahko sprejmemo. Ampak to so že vprašanja o katerih bomo govorili potem, ko se bomo nehali veseliti letošnjih dobrih rezultatov.
RIBIŠKI PRAZNIK NIČ POSEBNEGA
Na spletni strani MAndrača smo prejšnji teden imeli anketo o tem, kako obiskovalci ocenjujejo letošnji ribiški praznik. Glasovalo je nepričakovano veliko obiskovalcev spletne strani, največ 80% pa je menilo, da ni bil praznik nič posebnega, 20% pa jih je menilo, da je bil kar v redu. Nihče ni glasoval za praznik "nad pričakovanji".
Ta teden bomo odprli glasovanje na temo Zazidalnih načrtov v občini IZola. Ponudili bomo tri možne odgovore:
1.	Predlogi so dobri,
2.	Predlogi so za ponovno razpravo,
3.	Predloge je treba zavrniti.
Glasujte na strani: www.mandrac.com
PRAZNIK KS JAGODJE LETOS SKROMNEJŠI
Letošni praznik KS Jagodje, ki ga praznujejo na Mali šmaren, 8. septembra, bo letos za spoznanje skromnejši.
Vseeno pa ne bo minil brez tradicionalne maše v cerkvi Marije Loretske v italijanščini ob 15.30 ter v slovenščini ob 16.30, ob 19.uri pa bodo imeli slavnostno sejo Sveta KS, sledil pa bo še zaključek v gostilni Jasna. (K.B.)
f	\

Vse manj je dobrih gostiln,..
...ena od teh je
Korte 44
te, 05 6420200	gOSttltM KOVtC
v.
s
Bo Izola postala muzej
STARO MESTO BO POSTALO MUZEJ
Izola naj bi maja naslednje leto postala muzej na prostem oziroma takoimenovano mesto uličnih muzejev. Gre za projekt s katerim bi ulicam starega mesta dali poleg umetniškega tudi muzealski pečat.
Projekt Izola - ulični muzej so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer je koordinator projekta, Igor Skok, povedal, da so za takšen poseg pri iskanju možnosti oživljanja starega mestnega jedra dobili tudi podporo evropskih ustanov oziroma agencije Phare, ki bo prispevala več kot polovico denarja k približno 83 milijonov tolarjev vrednemu projektu.
V gradivu so zapisali, da je Izola eno redkih turističnih mest, ki gostom ne more predstaviti svoje kulturne ali zgodovinske dediščine, saj nima pravega muzeja z izjemo muzejske zbirke železnice Parencana. Poleg tega pa je odpiranje trgovskih centrov in prometne težave v mestu prispevalo k počasnemu a zanesljivemu umiranju dejavnosti v starem mestu. Maja letos je bilo praznih poslovnih lokalov v strem delu Izole blizu 40. Posledice so seveda predvsem v brezposelnosti, ki je v Izoli višja od regijskega povprečja in je leta 2001 znaša kar 13,2 odstotka vsega prebivalstva.
KAJ BOMO RAZSTAVLJALI
Seveda je novinarje najbolj zanimalo, kaj bo v takšnem muzeju sploh moč videti in kako bo to predstavljeno. Nosilci projekta so povedali, da gre za akcijo v tesnem sodelovanju s pomorskim muzejem Sergeja Mašere v Piranu, ki že hrani veliko razstavnih eksponatov povezanih z Izolo in posebej z izolskim ribištvom, kar naj bi na koncu pripeljalo tudi do ureditve posebnega ribiškega muzeja Do takrat pa bi bili eksponati razstavljeni v posameznih izložbah zaprtih a tudi odprtih trgovin ali ateljejev.
Med drugim je predvidena tudi ureditev klasične istrske kleti v kateri bi turistom lahko pokazali kakšna je bila Izola pred stoletjem. Ali bodo v takšni kleti uredili nekdaj popularno derifo pa še ne vedo, saj je projekt šele v začetni fazi. Razveseljivo pa je, da je denar za to prvo fazo v glavnem zagotovljen in da bo uspeh projekta odvisen predvsem od angažiranosti njegovih nosilcev in podpore, ki jo bo potreboval od ljudi starega mesta. (DM)
V KAMNIKU TO POČNEJO DRUGAČE
Uredništvo Mandrača je obiskal župan KAmnika, Tone Smolnikar, ki je z občinsko upravo prišel na izlet v Izolo in se med drugim popeljal naokrog z ribiško ladjo. Pred izplutjem je v uredništvu pogledal kakšen časopis imamo Izdani in mimogrede povedal, da imajo podoben časnik tudi v KAmniku, le da je njihov bolj "občinski", saj občina zanj letno nameni
skupaj okoli 7 milijonov tolarjev, časopis pa delijo brezplačno. Uradnih objav ne objavljajo v lokalnem časopisu ampak v Uradnem listu, saj njihov časopis ne izhaja vsak teden tako kot Mandrač pa tudi stalnih naročnikov nima. Mi smo mu povedali, da se MAndrač preživlja brez neposredne občinske pomoči, kar je zelo draga a sladka stvar.
POLLETNO POSLOVANJE DROGE
ZA 21 % VEČ DOBIČKA KOT LANI
Skupina Droga, v	kateri je	poleg matičnega	podjetja	10
kapitalsko povezanih podjetij v večinski lasti Droge, je v prvi polovici leta 2003 po nerevidiranih izkazih poslovanja ustvarila 797 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
V	Drogi d.d. pa so zabeležili 21 odstotkov višji čisti dobiček kot
lani, ta je znašal	856 milijonov tolarjev. Čisti prihodki	iz
prodaje so znašali 8,1 milijardo tolarjev, kar je 2 odstotka več kakor v enakem obdobju lani.
Na domačem trgu so ustvarili 5,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje proizvodov, kar je 13 odstotkov več kakor v enakem obdobju lani in predstavlja 69 odstotkov prihodkov od prodaje proizvodov. Na tujih trgih so prodali za 2,4 milijarde tolarjev svojih proizvodov, kar predstavlja preostalih 31 odstotkov prihodkov od prodaje proizvodov.
Nosilni izdelek na	domačem	trgu ostaja kava	Barcaffé,	ki
dosega 73-odstotkov	vrednostne	prodaje kave na slovenskem trgu.
V	maju je družba na trgu predstavila nov izdelek - zdravilni Odvajalni čaj Droga v fdter vrečkah. S tem družba ponovno vstopa v segment zdravilnih čajev, ki so potrošnikom na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.
Na trgih nekdanje Jugoslavije, ki ostajajo še vedno najmočnejši izvozni trgi, so v prvem polletju ustvarili 79 odstotkov celotnega izvoza Največ so prodali v Bosno in Hercegovino (38%), sledijo Hrvaška (15%), Makedonija (9%), Srbija in Črna gora (7%) in Kosovo (10%). Preostali delež so izvozili v države Evropske unije, v vzhodno Evropo in na druge trge. Najpomembnejši izvozni program ostaja mesni program, ki predstavlja 73-odstotni delež v prihodkih iz prodaje na tujih trgih.
Družba Droga, d.d., je februarja uspešno predstavila kokošjo pašteto Argeto HALAL na sejmu prehrane Bližnjega vzhoda -Gulfood v Dubaiju in sejmu v Turčiji.
Za naložbe v tehnološke posodobitve so v prvem polletju namenili 1,5 milijarde tolarjev, kar predstavlja 75 odstotkov načrtovanih investicijskih vlagajnj, ki so jih predvideli za leto 2003. Največji delež naložb so namenili za tehnološke posodobitve proizvodnje.
V	začetku marca letos je Certifikacijska hiša BVQI podelila certifikat ISO 9001:2000, ki dokazuje, da je družba svoj sistem vodenja kakovosti nadgradila v skladu z zahtevami novega standarda ISO 9001:2000.
»Ocenjujem, da bomo rezultate poslovanja do konca leta še izboljšali in uresničili cilje, opredeljene v letnem poslovnem načrtu«, je povedal predsednik uprave in generalni direktor Droge Matjaž Čačovič.
Sivi turistični trg
KAKO ORGANIZIRATI NEURADNE SOBODAJALCE
Ko govorimo o sivem trgu turističnih prenočišč imamo bolj ali manj v mislih tiste sobodajalce, ki še vedno to počnejo mimo agencij oziroma sekcije sobodajalcev ter tiste nove lastnike nepremičnin v občini, ki so stare enostanovanjske hiše spremenili v apartmajske stavbe, ki jih zdaj oddajajo svojim takoimenovanim sorodnikom in prijateljem. Ob tem pa pozabljamo na tiste lastnike počitniških stanovanj, ki z namenom poplačila vloženih sredstev tsa stanovanja oddajajo, vendar želijo to svojo dejavnost na nek način legalizirati. Po besedah hotelirjev in predstavnikov občine so letos imeli kar nekaj primerov turistov, ki so povedali, da bi želeli plačati turistično takso a tega ne morejo, ker lastniki stanovanj pač niso organizirani kot sobodajalci ampak oddajajo lastno stanovanje.
Drugače pa je s tistimi, ki tega ne želijo storiti, saj gre za neprijavljen in neobdavčen dohodek, v obeh primerih pa naša zakonodaja ne omogoča kvalitetnega nadzora in sankcioniranja takšnega ravnanja. Pristojnosti za ogled prostora in dejavnosti v njem namreč nima nobena od inšpekcijskih služb, tako da tega problema pravzaprav ni mogoče rešiti po stari zakonodaji. Več pričakujejo od novih zakonskih aktov, ki so trenutno v pripravi. Gre za spremenjen stanovanjski zakon, ki bo občinam dodelil dolžnost vodenja registra stanovanj. Doslej naj bi to počeli v upravnih enotah, vendar so ta opravila bolj ali manj zanemarili, tako da danes sploh ni mogoče vedeti, koliko stanovanj in koliko vikendov imamo v občini Izola. Z ureditvijo registra stanovanjskih enot pa bo to mogoče in s tem v zvezi bo mogoč tudi nadzor tega ali je neko stanovanje res stanovanjska enota ali pa služi kot turistično prenočitveni objekt.
Še več rešitev naj bi prinesla nova zakonodaja s področja turizma kjer je predviden nadzor in plačevanje taks za bivanje v določenem prostoru, med drugim pa je tam tudi določilo, da je turist dolžan plačati turistično takso tudi v primeru, če koristi brezplačne usluge lastnika stanovanja ali apartmaja.
Zaščitite si posteljne vložke.
Inkontinenčne prevleke
zaščitijo posteljni vložek pri močenju postelje in vas varujejo proti pršicam.
Različnih dimenzij, tudi zarobljene ali po meri.
HOjljElSDEUFIN
REVIJA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Kakorkoli že, problem je treba rešiti na zakonodajni ravni, vsaj približno tako, kot so to storili v sosednji Hrvaški, kjer sivega turističnega trga skorajda ne poznajo več. Med drugim tudi tistega s platnenimi šotori, ki se pri nas razprostirajo po zasebnih zemljiščih lastnikov, ki so prepričani, da na svojem lahko dajo prostor za kampiranje komurkoli brez da bi lokalna skupnost za to vedela oziroma od tega kaj dobila.
Za konec pa smo slišali še zelo jezne pripombe na račun nekaterih domačih nepremičninskih agencij, ki kupujejo hiše v starem delu mesta in jih preurejajo v aopartmaje ter v turistične sobe in na ta način spreminjajo podobo in dušo našega mesta. (MD)
SLOVENSKI PROJEKT VARNE PLOVBE
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je s strani flamske vlade prejelo potrditev za sofinanciranje projekta z naslovom Razvoj in izvajanje nacionalnega načrta v primeru nesreč zaradi razlitij nafte, naftnih derivatov in kemikalij na morju, ki ga je pripravilo ministrstvo v skladu s svojimi aktivnostmi za izboljšanje varnosti plovbe in za preprečevanje nesreč na morju. Ministrstvo je projekt na podlagi sporazuma o sodelovanju med Slovenijo in Flandrijo v začetku lanskega decembra poslalo v potrditev flamski vladi. Potrditev projekta, ki je vreden 200 tisoč evrov, pomeni, da bo projekt flamska vlada sofinancirala v višini 85, preostali del pa bo prispevala Republika Slovenija.
Projekt predstavlja celovito strokovno podlago za sodobno organizacijo in delovanje v primeru onesnaženja morja zaradi pomorskega prometa. Med drugim vključuje identifikacijo tveganj, vzpostavitev podatkovne baze o nevarnih snoveh, ki so predmet transporta po morju, identifikacijo zavarovanih območij, oceno ranljivosti v primeru razlitij nevarni snovi, oceno tehničnih sredstev za ravnanje v primeru razlitij ter določitev odgovornosti in ravnanja pri odpravljanju onesnaženosti.
Pri izvajanju projekta, ki se bo začel oktobra letos, zaključen pa naj bi bil v 18 mesecih, bodo poleg predstavnikov ministrstva sodelovali še predstavniki Agencije za okolje, Uprave za pomorstvo in Uprave za zaščito in reševanje.
Omenjeni projekt predstavlja tudi realizacijo sklepa 5. zasedanja Stalne slovensko - italijansko - hrvaške komisije za varstvo Jadranskega morja junija 1999, na katerem so se udeleženci dogovorili za pripravo načrta ukrepov za primere onesnaženj morja zaradi nesreč. Projekt je skladen tudi z Zadrsko deklaracijo, ki je bila sprejeta junija letos v okviru Jadransko Jonske pobude. (Mateja Gornik,
Služba za odnose z javnostmi)
Volitve 2004
SE OBETAJO NADOMESTNE VOLITVE ŽUPANA ?
Do državnozborskih in evropskih volitev je sicer še skoraj leto dni, vendar se je kadrovanje že začelo in na dan prihajajo prve napovedi kandidatur za ene in druge volitve. Seveda gre v prvi vrsti za ugibanje a vendarle je treba povedati, da strankarski strategi že dobro vedo koga bo treba potisniti naprej in komu obrniti hrbet. Med prvimi je svojo evropsko kandidaturo napovedal minister But, ki bo seveda na čelu liste SLS, bolj ali manj znani so tudi kandidati LDS (Kacin in Jakič), za naš prostor pa je bila nedvomno zanimiva izjava predsednika ZLSD, Boruta Pahorja, da sam ne namerava kandidirati na evropskih volitvah.
BOMO IMELI NADOMESTNE VOLITVE
Takšna napoved prvega človeka ZLSD seveda daje misliti tudi nam Izolanom. Lahko namreč pomeni, da bo na listo kandidatov vodila podpredsednica stranke, izolska županja Breda Pečan, ki je že doslej bila dokaj aktivna tudi na evropski ravni. Kot je znano je članica odbora regij pri evropskem parlamentu, sodelovala pa je tudi pri nekaterih projektih mladih, delno tudi preko sodelovanja v Zdtruženih igrah narodov.
Njena morebitna odločitev da sodeluje na volitvah v evropski parlament bi zelo verjetno pomenila tudi njeno izvolitev, saj gre za enotno volilno listo v državi, delo županje Brede Pečan pa v Sloveniji cenijo morda celo bolj kot v njeni volilni enoti. V primeru, da bo na teh volitvah sodelovala je njena izvolitev dokaj verjetna in v tem primeru bomo v občini Izola že drugič v treh mandatih imeli nadomestne volitve župana.
DRŽAVNOZBORSKE IN ŽUPANSKE VOLITVE
O tem, kako se posamezne izolske stranke pripravljajo na državnozborske volitve je seveda še veliko neznank, bolj ali manj pa je jasno, da bodo nastopale predvsem uveljavljene, takoimenovane »prave« stranke in da za samostojne liste ne bo nobenih realnih možnosti. Slišati je sicer, da se na take vrste prodor na državno raven pripravljajo v Kopru, vendar bodo verjetno kmalu izračunali, da možnosti ni prav veliko. Izolskim strankam tako ne ostaja nič drugega kot da se oprejo na preverjene kadre, kar pomeni, da bo LDS najverjetneje ponovno kandidirala sedanjega poslanca dr. Marija Gasparinija, vsi drugi pa bodo imeli bistveno več težav z iskanjem ustreznih kadrov. Zdržena lista bo, v primeru, da bodo potrebne nadomestne volitve župana, izgubila možnega kandidata Marina Domia, ki je menda primenejši kandidat za izolskega župana, njegov protikandidat pa bi utegnil postati sedanji podžupan Branko Simonovič, kar pomeni, da bo izolski DeSUS brez resnega kandidata za državni zbor. Druge stranke pa, z izjemo SDS, tako ali tako nimajo možnosti, da bi svojega kandidata lahko ponudile strankarskim listam oziroma mu omogočile izvolitev na državni ravni.
Seveda pa je treba vedeti, da je vse zapisano zaenkrat le plod novinarskega ugibanja, saj v strankah o volitvah še ne govorijo na glas. Gre namreč za občutljive kadrovske poteze, ki jih je treba načrtovati dovolj zgodaj vendar dovolj korektno do kandidatov, saj nastop na volitvah ni odločitev, ki jo človek sprejme prav vsak dan. (Mef)
HTP Simonov zaliv	v
VEC KOT 81 MILIJONOV DOBIČKA
Na 5. redni seji skupščine družbe HIP Simonov zaliv, d.d. Izola so delničarji HIP Simonov zaliv, d.d. Izola soglasno sprejeli vse predlagane sklepe.
Odločili so, da lanski bilančni dobiček v višini 81.573.880,59 milijonov tolarjev ostane nerazporejen, da članom nadzornega sveta namenijo 3,5 milijonov tolarjev nagrade in da upravi in nadzornemu svetu podelijo razrešnico za lansko poslovno leto.
Delničarji so se tudi seznanili z odstopom članice NS ga. Mirjane Veljic Koporčic ter na njeno mesto imenovali g. Francija Strajnarja Za revizorja računovodskih izkazov v letu 2005 so imenovali družbo Ernst &Young, d.o.o. iz Ljubljane. (Direktor Rajko Rešek, univ.dipl.ekon.)
DOKONČAJTE ŠOLANJE Z MEMORY
PUM KOPER vpisuje nove člane in članice za šolsko leto 2003/2004! Mlade med 15. in 25. letom, ki niso v redni šoli, so brez službe ali poklicne izobrazbe. S pomočjo mentorjev imajo priložnost dokončati opuščeno šolanje, na ustvarjalen način preživeti prosti čas, spoznati nove prijatelje, si pridobiti nova znanja in odkriti svoje talente.
Vpis bo potekal od 20. avgusta do 1. oktobra 2003 vsak dan med 8. in 16. uro v Izobraževalnem centru Memory v Kopru, Ferrarska 30, tel.: 631-13-13.
Spet v šoli
VELIKO NOVEGA OB ZAČETKU ŠOLE
Začetek letošnjega šolskega leta je z dokončno uvedbo devetletke nekaj posebnega, v Izoli pa smo v prvih šolskih dneh zabeležili kar nekaj novosti.
NAJVEČ NOVEGA V LIVADAH
Najprej je to seveda prizidek osnovne šole v Livadah, ki je v ponedeljek že sprejel 31 otrok v dveh oddelkih prvega razreda devetletke. V Livadah je šolski prag prvič prestopila tudi zadnja generacija 33 prvošolčkov v osemletki, ki pa bodo v po petem razredu »preskočili« v sedmi razred devetletke, tako kot so ta preskok letos opravili vsi lanski petošolci.
S tem prizidkom smo v naši občini uspeli zagotoviti optimalne pogoje za kvalitetno izvajanje devetletnega šolanja na celotnem območju Izole, pravijo v občinski upravi. Površina prizidka je 1.071 m2, v njem pa je 9 novih učilnic in 5 kabinetov. Celotna vrednost investicije znaša 342 milijonov tolarjev. Ministrstvo za šolstvo bo od tega zneska prispevalo 57 milijonov tolarjev, vendar na ta denar v občini še čakajo.
Prvič so se zbrali v šolskem razredu. Učenci 1. razreda Osnovne šole Livade so prva generacija devetlene osnovne šole, ki je z dograditvijo prizidka postala tretja izolska devetletna šola. Od ostalih dveh se loči le po tem, da ima dva različna prva razreda: enega za osemletko in drugega za devetletko. A brez skrbi, v sedmem razredu bodo že skupaj in skupaj bodo tudi končali osnovno šolo.
gcasttiillniiii
OSSMITIE
Korte 44
tel..: 05-642 02 00
Vse manj je dobrih gostiln...
... ena od teh je gostilna Korte
v
VARNA POT V ŠOLO
Prvi šolski dan pa je izolska občina posvetila varni poti v šolo. Na šolskih poteh bodo za varnost šolarjev tudi letos skrbeli policisti, občinski redarji pa tudi none in nonoti ter domači srednješolci. Slednji bodo voznikom delili tudi zloženke o prometni varnosti, s čimer bodo tudi sami deležni nekaj več informacij o obnašanju v prometu. Pridružilo se jim bo še vsaj pet policistov pripravnikov, študentov policijske akademije, ki so jih v izolski občini povabili, da bi skrbeli za varnost šolarjev, obenem pa bodo še pomagali občinskim redarjem pri urejanju mirujočega prometa. Poglavitni cilj te akcije je, da bi mladi policisti spoznali življenje v Izoli in bi se morda odločili za zaposlitev pri nas. To pa je hkrat del priprav na morebitno ustanavljanje mestne policije.
V Izoli pa smo dobili tudi poseben preventivni radar, ki je v teh dneh že meril hitrost na Južni cesti. V sredo so ga »preizkusili« tudi policisti, ki so nekaj metrov naprej merili hitrost s svojim radarjem in ugotovili, da odstopanj pri meritvah tako rekoč ni. Občina je za preventivni radar »viasis LED« odštela približno milijon tolarjev. Opozarjanje voznikov na hitrost vožnje naj bi vplivala na njihovo bolj odgovorno obnašanje. Ker je radar možno prestavljati ga bomo v prihodnosti zagotovo videvali na izolskih cestah. (KB.)
Prvi dan šole so skupaj s prvošolci v šolo prišli tudi starši. Seveda so svoje malčke dobro seznanili s potjo do šole in nevarnostmi, čeprav jim morajo zagotoviti spremstvo do šole v razredu pa bodo odslej seveda prepuščeni sami sebi in učiteljicam.
Nogomet 2 SNI
BRDA : MNK IZOLA ARGETA 0:3 (0:0)
VIPOLŽE - Stadion NK Brda, gledalcev 60, sodnik Bohinc (Poljčane) 7. Strelca: 0:1 Klariča (66), 0:2 Grižonič (85), 0:3 (Klariča 89).
MNK IZOLA ARGETA: Bučar 6.5, Malikovič 7.5, Grižonič 7, Ružnič 6.5, Franetič 6.5, Šabič 6.5, Cavar 6.5 (od 55. min. Apollonio 7), Radovac 6.5, Klariča 7.5 lod 90. min. Treskavica -1, Ročaj 6.5, Dobrin 6.5, lod 60. min. Breč-I.
Končno zmaga! Na precej razmočenem terenu sta ob zelo vetrovnem vremenu obe ekipi sprva igrali med obema šestnajstmetrskima prostoroma, pa tudi sicer sta bili moštvi v prvem polčasu bolj ali manj izenačeni. Gostje so imeli dve stoodstotni priložnosti, a so domači igralci pred golovo črto preusmerili žogo, nekaj minut pred odhodom na odmor pa je po strelu KlariCB z glavo vodstvo Izolanov preprečila vratnica.
V drugem delu so si tudi Brici pripravili nekaj priložnosti, a so bili njihovi streli netočni ali pa so le za malo zgrešili žogo. Tudi modrobeli so imeli nekaj možnosti za zadetek, a žoga ni hotela v gol. Njihovo igro je s svojim vstopom poživil ApOllOnlO, ki je z lepo podajo Klariči omogočil, da je ta zlahka premagal vratarja Brd. Nekoliko zatem je odbjto žogo iz kazenskega prostora Brd prejel GriŽOniČ in iz dobrih dvajsetih metrov dal pravi evrogol. Odpor domačih je bil dokončno zlomljen, tako da je KlffliCn malo pred koncem brez težav povečal vodstvo. Slednje bi bilo lahko še višje, a je Apollonio z bližine zgrešil povsem prazen gol. Prikazana igra izolske enajsterice obeta dobre dosežke tudi v prihodnje, vzpodbudno pa je tudi, da se izolski strelci prebujajo.
Darko Cavar je po tekmi dejal: Čeprav smo končno zmagali in to z visokim rezultatom, tekma ni bila lahka. Imeli smo še nekaj priložnosti in bi lahko zmagali z večjim rezultatom, a bolj kot to je razveseljivo, da igramo iz tekme v tekmo vse bolje. Kaže, da postopno prihajamo v formo in če bomo tudi v prihodnje igrali kot znamo, lahko pričakujemo dobre rezultate.
KAPUČINO
Sp#**'
Rokomet
KADETINJE LE OSME V EVROPI
Slovenska ženska kadetska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v ruskem Toljatiju osvojila osmo mesto. V boju za sedmo mesto je z 31:35 izgubila z reprezentanco Srbije in Čme gore. Slovenija je v svoji skupini zasedla četrto mesto za Rusijo, Romunijo in Hrvaško. Z vsemi omenjenimi reprezentancami so varovanke selektorja AICŠR Filipčiča, naslednika Borisa ČllKa. ki je tik pred koncem kvalifikacij protestno odstopil kot selektor, izgubile, uspele pa so premagati Litvo in Češko. Reprezentanca je bila zelo primorsko oziroma izolsko obarvana, saj so v njej zaigrale: MailUCla
Hmjič, Anja Argenti, Neža Mitniševska, Petra Adamič in Ana Petrinja
ODVEČ REPREZENTATKE?
Neuradno smo izvedeli, da se zaradi neizpeljanih dogovorov o prestopu nekaterih najboljših izolskih rokometašic v druge klube prav lahko zgodi, da bodo nekatere med njimi ostale dobesedno »na cesti«. Kot je znano so se zavečino igralk prvega moštva zanimali v drugih slovenskih klubih, od Pirana do Krima in Škofje Loke. Na koncu je zmanjkalo denarja in prestopi se niso zgodili, hkrati pa so v matičnem klubu Izola Bori k/ANj KMO začeli pripravljati mlado moštvo za nast0PaiDe v prvi slovenski ligi.
Trener Čuk je že pred časom dejal, da je zaradi vsega tega trgovanja z igralkami
3.SNL-zahod AVtODlUS:Vodice 6:0 (3:01
Strelci: 1:0 Čendak (49, 2:0 Štampfer (13), 3:0 Štampfer (17), 4:0 Čendak (58), 5:0 Luznar (73), 6:0 Tonejc (76)
Avtoplus Korte: Sirotič, Begič, Jureš, Mehič (Furlani!] Durmič, Bašič, Bogdanovič, Serdinšek (Baruca), Štampfer donele), Čendak, Luznar. Trener: Ivan Patarič
Kortežani so igrali lepo, kombinatorno in učinkovito, z malo več sreče pa bi gostom z Vodic še bolj napolnili mrežo. Nedvomno je ekipa »s hriba« dozorela in ta trenutek predstavlja morda celo prvo moštvo občine, kar pa seveda ne pomeni veliko, saj se ve, da je za uspeh pomembno kontinuirano doseganje dobrih rezultatov, na tem področju pa znajo Kortežani velikokrat popustiti. Razen, če jih ne vodi prav trma, da bodo višjeligašem pokazali, da še zdaleč niso za odpis in še znajo igrati kvaliteten nogomet. Še sreča, da upravi obeh izolskih klubov dobro sodelujeta in se bo iz tega sodelovaja, tudi na kadrovski ravni morda zgodilo kaj dobrega.
moštvo ostalo brez tistega pravega kolektivnega naboja in da bi po imenih letos lahko imeli drugo ali tretjo ekipo prvenstva, po kolektivnem vzdušju pa to ne bi bila več tista ekipa kot pred letom dni. Prav zato očitno niso čakali na razplet dogovarjanj z zainteresiranimi klubi ampak so začeli ustvarjati nov kolektiv, ki bo eden najmlajših v zgodovini slovenskega rokometa. Ob tem pa se lahko zgodi, da bodo na tribunah sedele kadetske, mladinskem članske reprezentantke, članice istega kluba, ki so izgubile stari dom, novega pa niso dobile.
Ralinanle
1. slovenska balinarska liga Planinc Kozlek Jadran Izola 15:0
Izolani so gladko izgubili z ekipo, ki je predzadnja na lestvici in zagotovo se jim obeta še boj za obstanek, saj so trenutno skoraj pri dnu prvenstvene lestvice. V soboto bodo doma igrali z vodilno ekipo Hrasta in malo je upanja, da bi se laho veselili zmage.
OBZ Slovenska Istra ladran II. Jagodje 11:13
/ \ POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Začetek šole, tudi pvenstvo bo kmalu pričelo. Dekletom je ostalo še malo, fantje bodo pilili formo še mesec dni. Pri obojih več kislega kot sladkega. Borisa in dekleta čaka eno najtežjih prvenstev. Po vseh uspehih in »filanjem« vseh
mlajših državnih selekcij, bo štartal v novo prvenstvo z eno najmlajših »članskih« ekip. Normalen pojav, ali kaj drugega? Vsi vpleteni v tok dogajan seveda zahtevajo svoj prav. Težko je biti pameten in potegniti z nekom. Tudi če bi obveljali samo pravi argumenti, potem so tu pravila, zato da se jih spoštuje, ne pa izigrava. Ekonomija in trgovina sta še kako močni »sodelavki« v vseh športih. Pri vsem pa brez cvenka ne moreš parirati multinacionalkam. Seveda ne odkrivam nič novega, tudi krivulja uspeha ima svoje zakonitosti. Ob vsem pa bi morali klubu in dekletom vsaj izkazati moralno podporo, morda samo z obiskom tekme in iskrenim aplavzom. Formiranje moške ekipe gre
tudi počasi naprej. Do pričetka se obeta še nekaj novih imen, jedro bo seveda domače. Po mesecu dni treningov so se že poizkusili tudi v pravi igri. Niso blesteli, na trenutke zelo dobro, nekaj starega repertoarja, novi trener Radič je kar nekaj krat zamajal z glavo med tekmo.Tudi moški ekipi ne bo lahko, druga liga, po mojem mnenju ena najtežjih lig bo pravi izpit zrelosti, za igralce in za upravo kluba. V klubu se vsi branijo velikih besed in obljub. Seveda spadamo med favorite, tako nas vsaj jemljejo drugi. Vse je mogoče, od prijetnega do neprijetnega. Ob vsem pa, ostanimo športniki!____
www.goldenindex.com
BINE PIŠLAR ŽALUJE ZA MEDALJO
Bine Pišlar, svetovni prvak med lahkimi veslači do 23 let, član veslaškega kluba Izola je dodal še en spošovanja vreden list v knjigo uspehov izolskih športnikov. »Vesel SeiD
svojega rezultata! tudi zaradi naše Izole v kateri je toliko uspešnih športnikov« je dejal v
enem od številnih intervjujev, ki jih je imel po sijajnem četrtem mestu na svetovnem rvenstvu članov v Milanu, e uvrstitev v polfinale je bil lep dosežek, napredovanje v finale je bila že pravi podvig, končno četrto mesto pa je preseglo vsa pričakovanja strokovnjakov in športne javnosti, ki je, posebej Izolska, z nestrpnostjo čakala televizijski prenos sobotnih finalnih bojev.
Pišlarjeva uvrstitev na četrto mesto v finalu lahkih enojcev (kjer teža veslača ne sme preseči 72,5 kg) je najboljša uvrstitev primorskih veslačev na absolutnih svetovnih prvenstvih doslej. Ob tem ne gre prezreti, da je bil svetovni prvaj med mlajšimi člani, pred leti, tudi ČOP. ki pa je na "nagradnem" tekmovanju v članski konkurenci takrat osvojil menda 19-to mesto. Bine pa je pokazal res veliko zrelosti in zelo taktično vožnjo, ki mu je prinesla tako lep rezultat.
Žal Pišlarjeva disciplina naslednje leto ne bo na programu olimpijskih iger, zato je bila konkurenca, vsaj kar se najboljših tiče, malce oslabljena, čeprav je bilo na startu kar 25 veslačev.
Bine je seveda zelo zadovoljen z rezultatom, ob tem pa nekako ne more mimo spoznanja, da je imel celo možnosti za boj za bronasto medaljo. Na drugih 500 metrov so mu tekmeci namreč zbežali in ko se je podal v lov za njimi je bilo že nekoliko pozno. Uspel je ujeti Madžara, če bi bila proga še za sto metrov daljša pa bi gotovo dihal za vrat tudi tretjeuvrščenemu Nemcu.
Žal je precej slabši rezultat dosegel dvojni četverec s tremi primorskimi veslači, med katerimi je tudi veslač izolskega Arga, Boštjan BOŽIČ, ki je v predtekmovanjih kazal kar solidno uigranost, na koncu pa zelo popustil in svoj nastop na svetovnem prvenstvu končal na 18. mestu.
Slab rezultat četverca^ seveda zmnjšuje število možnih izolskih kandidatov za naStOP na Olimpijskih igrah, čeprav je res, da zvezni trener Janša spretno kombinira posadke pred velikimi tekmovanji. Binetu PiŠiarjU se tako menda obeta nastop v lahkem dvojnem dvojcu ali četvercu brez krmarja, v katerih bi naslednje leto še lahko ujel olimpijsko normo. Partnerjev mu zagotovo ne bo manjkalo in kdo ve, morda bomo v istem čolnu imeli celo dva izolska veslača iz dveh različnih klubov Več možnosti bo v dvojcu, kjer so za Atene v dodatnih kvalifikacijah prosta še štiri mesta, s kom bo veslal pa bo seveda odločal trener Janša.
Seveda pa ne bi smeli pozabiti še dveh članic VK iZOlft Mlajša članica Majda JČrman, ki je na svetovnem prvenstvu do 23 let osvojila četrto mesto, letos ni dobila možnosti, da se preizkusi v absolutni konkurenci v enojcu ali v dvojnem dvojcu skupaj z Aleksandro Prelaz, do olimpijskih iger pa se bo morda zgodilo tudi to.
Odbojka
KAKŠNA USODA ČAKA OKIZOLAP
Moške ekipa Odbojkarskega kluba Izola, ki je nastopala v drugi državni ligi, ni več! Med najpomembnejšimi razlogi je odhod kar petih najpomembnejših igralcev, ki so bili nosilci igre izolskega drueoligaša. Z aktivnim igranjem so namreč prenehali Dean Gasparini, Dragan Grmaca m Igor Komadina, ki je postal redsednik OK Izola za naslednje mandatno obdobje. Odšla sta tudi Mitja asparini in Miran Kitič, ki bosta odslej nastopala za ljubljansko Olimpijo.
Zdaj se bodo bolj posvetili mlajšim kategorijam. V ta namen bodo vadbo odbojke poleg Izole organizirali tudi v Kopru in bodo čez nekaj let brez težav sestavili kakovostno moštvo z ustreznim zaledjem. (BRANKO VUGA)
ŠD Maestral organizira v novem šolskem letu 2003/04
Športno - rekreativno vadbo za :
a.	) šolske otroke ( 6-9 let ) : športna delavnica
b.	) srednješolce-ke : odbojka
c.	) odrasle : odbojka, košarka
Z vadbo bomo pričeli v oktobru.
Vse dodatne informacije ( prijave ) dobite vsak dan v tednu od 8.00 do 10.00 ure na tel.: 05/ 640 39 90 ali 041/644 817 ( Tone Barič )
O regati Athens 2003 Test Event smo že poročali povejmo le še, kakšne so končne uvrstitve slovenskih jadralcev. Slovenska ekipa se domov vrača z naslednjimi rezultati. Najbolje se je odrezal evropki prvak v razredu Laser, Vasilij Žbogar, ki je v Atenah zasedel peto mesto. V ženki konkurenic razreda 470 sta se Vesna Dekleva in Klara Maučec na koncu uvrstili na osmo mesto, Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny pa na deveto v moški konkurenci. Gašper Vinčec je v zadnjih dneh uvrstitev malo poslabšal, tako da je regato zaključil na 14. mestu v razredu Finn, Teja Čeme je končala 19 v razredu Evropa, Dušan Puh in Luka Strahovnik pa sta bila na koncu 16. med 19. tornadi.
Mladinsko svetovno prvenstvo razreda Laser radiai
Trije slovenski mladinci so se po kvalifkikacijah Mladinskega svetovnega prvenstva razporedili v tri finalne skupine. Najbolje se je odrezla član koprskega Jadra, Jernej Markič, ki se s Mladinskega SP vrača z 28. mestom. Slabše sta se odrezala Jure Žbogar, ki je bil z 19 mestom v srebrni skupini na koncu 91. ter Dany Stanišič z 18 mestom v bronasti skupini in končnim 161 mestom. Ponovno so se ekipnega uspeha veselili naši južni sosedje, saj so pobrali kar dve odličji.
VIHARNIK SKUPNO, OXYGEN V RAZREDU
Tradicionalno avgustovsko dvoetapno regato Monfalcone (Tržič) -Portorož - Monfalcone, ki jo skupaj organizirata Jahtni klub Portorož in Jadralni klub Oscar Cosulich iz Monfalcona, je v konkurenci 47 daljših jadrnic dobil Veliki Viharnik. Zelo dobro je jadral tudi Olimpicov Oxygen, ki je prvi dan končal regato na šestem mestu, v nedeljo pa je z vožnjo v krmo bil celo drugi in tako osvojil prvo mesto v odprtem razredu, kar je eden najboljših rezultatov tega izolskega Justintena doslej. Krmilo je bilo tokrat v rokah trenerja Olimpica, Jurija Dorošenka.
ŠPORTNO
DRUŠTVO
IZOLA / Ljubljanska 51L
118-042
URNIK
pon-petod 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 17.00 do 21.00
NAJUGODNEJSEjCENÉINMOBALI




Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
■■■■■■■


irair
■S0
V^F=>IQ
itsoreiznorsi e
Treningi - allenamenti: Osnovna soia - scuoia elementare URNIK - ORARIO
pon-m--im-20M) o. ume m-MR-im- nooo-UojKfiUuo čei-oo-.im- ic-ioo-1 ume m-m: m- 21.00 0. i me uno
Treningi - allenamenti:
pon-m.: im- 20.10 0.1 ume
TOR- MR: im- 21-00 0-1 OOJKfl SMl/C
čei-Gio.: im- 20.100. {.ume pei- m. noo- 21.00 o <. vojka Ui/e
MNK Izola vpisuje nove člane letnik 95 in mlajše za sezono 03/04. Vpis vsak torek in četrtek v pisarni kluba na izolskem stadionu med 18 in 19 uro.
Nedelja, 31. avgust 2003
TRAMONTANA IN BURJA STA
Nevihte so bile in bodo vsako poletje, toda takšne tramontane, kombinirane z burjo pa že dolgo nismo doživeli. Po moči je presegla običajna merila, nekateri so ji dali kar oceno 10 Boufortov, vsekakor pa je bila tako močna, da je povzročila težave vsem, ki so bili takrat na morju ali v njegovi neposredni bližini. Tudi največji jadralski mački, ki so se vračali z regate Monfalcone - Portorož - Monfalcone so z velikimi težavami pripluli v matične luke na slovenski obali, na izplutje so morali počakati celo reševalci, policisti, pristaniška kapitanija in vojska, ki so se odpravili na pomoč skupaj z vlačilci koprskega pristanišča.
IZOLSKI ZALIV JE BOLJ VAREN
Čeprav podaljšani pomol C še ni dokončan pa je tokrat že drugič v letu dni pokazal, da bo veliko prispeval k varnosti plovil v komunalni marini pa tudi v Marini Izola. Mnogi še pomnimo, kakšno razdejanje sta povzročili nevihti pred leti, ko je čolne in jahte dobesedno zmetalo na parkirišče pri Lonki, zdaj pa je nasutje v veliki meri že preprečilo podobno razdejanje, saj je zaščitilo prvi udarec tramontane in tako omogočilo vplutje še nekaterim jadrnicam, udeleženkam nedeljske regate.
Kot je povedal Slavko Dobrin, ki pri Komunali Izola skrbi za komunalne priveze, niso zabeležili nobene večje škode, razen na nekaj čolnih ob hladilnici Ribe, ki so med drugim zadržali tudi jadrnico, ki jo je odtrgalo s priveza. V Izoli smo zabeležili še potop jadrnice pri Ronku, ter jadrnici, ki ju je vrglo na suho pri Delfinu in med ladjedelnico ter Delamarisom.
Tudi v izolski marini niso zabeležili posebnih dogodkov. Že res, da je plovila dobro premetavalo a so vrvi in sidra dobro vzdržala in posebne škode niso opazili. Pomoli in valobrani so tokrat pravili dobro delo.
rrc
Iz centra za obveščanje smo še istega dne, potem ko se je po slabi uri morje le umirilo, dobili naslednje obvestilo, ki ga dopolnjujemo z nekaj dodatnimi informacijami.
V nedeljo ob 14.20 uri je pričela pihati močna tramontana, ki je ponehala nekaj po 16.00 uri. V tem času smo na 113 sprejeli okoli300 klicev prijav in klicev na pomoč.
Najprej so nas poklicali z jadrnice, ki se je v nadaljevanju prevrnila in potopila pri Belih skalah, dva člana posadke pa je z nje rešila posadka P66 - bila sta podhlajena. Člani posadke so premočena in podhlajena oblekli kar v svoja oblačila.
Z morja pri Moletu je posadka P66 rešila direktorja izolskega Galeba, Viljema Orla, ki je odšel z gliserjem na pomoč jadralcem JK Jadro, ki so bili na treningu v zalivu. Kljub njegovi pomorski izkušenosti je udarec vetra v krmo šestmetrskega gliserja plovilo dobesedno dvignil v zrak in ga potisnil pod vodo, tako da je čoln potonil, Viljem pa odplaval proti obali. Njegovo avanturo v morju so opazili številni klicatelji in nam sporočali ter tako posredno usmerili policijski čoln.
Vsem klicateljem se delavci centra zahvaljujejo, hkrati pa opravičujejo vsem tistim, ki so jim prekinili zvezo ali jih zaprosili, da pokličejo kasneje. Mnogi občani so namreč razbesnelo morje in težave jadralcev opazovali z oken svojih stanovanj in pač hoteli po svoji najboljši moči pomagati.
Vse rešene morjeplovce so z novim policijskim čolnom prepeljali v Izolo, od koder so enega od podhlajenih jadralcev napotili v
Nedelja, 31. avgust 2003
DOBESEDNO ODPIHALI POLETJE
Na območju izolskih komunalnih privezov je morje sicer počelo neverjetne stvari, vendar je podaljšani pomol delno le zavaroval zaliv in tako se je ena od jadrnic s sidrišča ustavila ob čolnih sidranih pri gostinski šoli, druga, ki jo je nosila burja v nasprotno stran pa se je ustavila ob manjši jadrnici v marini kamor se je zapletla s sidom na premcu.
Ena od jadrnic je končala na plaži hotela Delfin, kamor je vrglo tudi manjši čoln z motorjem, enega od čolnov so srečno rešili pri svetilniku, veliko gledalcev pa so imeli tudi jadralci, ki jih je nosilo proti ladjedelnici. Tudi reševanje manjše pasare na carinskem pomolu, neposredno ob Beneškem princu je bilo deležno velike pozornosti radovednežev.
Več težav so imeli v Kopru, kjer je na semedelsko pešpot morje naplavilo jadrnici. V samem koprskerm zalivu se je potopilo še eno manjše plovilo. V morju je neurje zajelo številne kopalce in jadralce. Med drugim sta imela težave že omenjeni jadrnici 470, ki sta izpluli iz koprske marine, ter več jadralcev - udeležencev regate za začetnike v razredu optimistov iz Portoroža, ki so pustili jadrnice na morju in, razen enega, takoj izplavali na varno pod Bernardinem. Enemu izmed njih, ki je ostal nekaj sto metrov v morju pa je odplaval na pomoč učitelj in ga rešil.
Nevihta je terjala tudi človeško življenje. V Piranu na Punti je 55-letnega možakarja spodnesel večji val, čeprav se je držal za ograjo. Ko so prihiteli do njega se je ograja za katero se je držal strgala. Morje ga je naplavilo 150 m stran, na divji plaži, kjer mu je prvo pomoč žal brezuspešno nudil lokalni zdravnik.

Neurje je presenetilo tudi številne kopalce na divjih plažah od Belvederja do Strunjana, saj so valovi dobesedno zalili kopenski del. Od tam se je še pravočasno rešila skupina otrok z učiteljem, policisti pa so nekaj časa iskali češko turistko, ki pa se je rešila sama.
Piranski policisti so v izolsko bolnišnico odpeljali 16-letnega domačina ki je na morju deskal in izgubil oblast nad svojim plovilom ter padel v morje ter začel plavati proti obali, kar mu je po pol ure le uspelo. Izmučenega so ga policisti izvlekli iz vode in odpeljali v bolnico, kjer seje izšlo vse v redu.
Neurje je podrlo nekaj dreves in zlomilo posamezne veje na območju Semedele, Izole, Strunjana in Portoroža. Odpadle veje in drugi predmeti so na območju Obale poškodovali pet osebnih avtomobilov. Pretrgana in poškodovana je bila električna napeljava med Strunjanom in Belim križem.
V reševanje so se vključili prek Centra z obveščanje s katerim smo ves čas sodelovali še gasilci, vojska, ki je nudila pomoč jadrnici oziroma jo rešila, Luška kapitanija, ki je rešila dve
plovili, remorkerji-vlačilci iz Kopra, Cestno podjetje in Komunalne službe, nujna medicinska pomoč (PHE) ter predstavniki vseh maria (Center za obveščanje in Mandrač)
Poletne gledališke delavnice
V POTU POLETJA IN IZVRSTNIH NASTOPOV
PREŠEREN ZAKLJUČEK
GLEDALIŠKE ŠOLE
Pretekli petek se je z zaključno produkcijo v izolskem kulturnem domu zaključila Mednarodna gledališka šola, ki je že peto leto zapored potekala v Izoli. Mladi gledališčniki so v petih delavnicah spoznavali nove igralske tehnike ter se približali ustvarjanju gledališke glasbe. Na odru so pokazali delček tega, kar so se naučili v petih dneh in se za leto dni poslovili od Izole. Piko na i je predstavitvi dala »Izolska klapa«, ki so jo sestavljali trije glasbeniki in pevci udeleženci glasbene delavnice, ki je z duhovitimi songi in lastnimi priredbami bolj znanih sklad iz pop sveta spravili na noge gledalce v dvorani.
NICK WARREN
Nazadnje je Ambasada Gavioli artista založbe Global Underground gostila na predzadnjo avgustovsko noč. Po izredno dobrem uvodu didžeja, ki je že vrtel v ambasadi, Koksija, je tudi tokrat Steve Lawler navdušil prisotne.V tokratnem večeru bo gost Nick Warren, ki je prav tako eden vidnejših predstavnikov te založbe ter progresivnega glasbenega stila.
Prvi jesenski dogodek se nam obeta 20. septembra, na katerem bo prav tako gostoval eden od velikanov založbe GU. Pred kratkim je izdal dvojno kompilacijo serije Nu Breed z naslovom Rejkyavik. Zgoščenki se dodobra razlikujeta, saj na prvem cd-ju se nahaja zelo počasna, chili out glasba, primerna za afterje. Druga vsebuje značilno basovsko linijo ter izredno trendovske progresivne produkcije, značilne za to založbo. Bristolčan Nick Warren je tako, kot večina drugih didžejev, v poznih osemdesetih bil pod vplivom punka, reggaeja ter seveda housea. Po nekaj letih vrtenja različne glasbe v različnih klubih, je Nick ustvaril lastne večere v klubu Wiggle, kjer je skupaj s prijateljem poskušal uvesti novo moderno glasbo, ki je sprva bila popularna v Ameriki. Prva večja priložnost mu je bila ponujena v novo nastalem klubu Vision. Tam je spoznal nekaj članov skupine Massive Attack, ki so ga kmalu zatem povabili na njihovo turnejo. Kar nekaj časa je skupaj z njimi nastopal, kot njihov uradni didžej. V tem obdobju je poskušal izoblikovati svoj edinstveni stil, kateremu je pripomogla lastna produkcija s pomočjo Massive Attack remixing teama. Istočasno je pridobival naklonjenost publike, ki ga je vse skozi bolj in bolj zaznavala. Naslednji korak so bili mediji, še zlasti revije o glasbi, ki so prav tako zaznali njegov edinstveni izraz skozi glasbo.
Ko je zapustil skupino Massive Attack, je skupaj s še enim bristolskim producentom Jodyjem Wistemhoffom leta 1994 ustanovil duo Way Out West. Zaslovela sta s progresivnim house hitom Ajare, ki je takoj po izidu zasedel vrhove nekaterih svetovnih klubskih lestvic. Nekaj let zatem je izšel še večji hit The Gift, pod katerega sta se prav tako podpisala Nick in Jody. S tem sta še bolj poudarila svoji glasbeni sposobnosti ter zaslužila aplavze vseh fanov elektronske glasbe. Dosežek se je opazil tudi na lestvici Top Of The Pops, ki je Nicka Warrena uvrstila med superstar didžeje. Tako je vse do današnjega dneva obdržal naslov super zvezdnika elektronske glasbe, kateremu je priča dvojna kompilacija Rejkyavik, ki jo je posnel na čudovitem irskem otoku.
MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA GENIUS LOČI
Sečoveljske soline - Lera, v prvi obnovljeni stavbi arhitekturne dediščine Predstavniki organizatorjev, Oljkarskega društva Storta Piran in Obalnih galerij Piran Vam bodo predstavili idejo, realizacijo, smotre in udeležence likovne delavnice Genius Loči (prvo tovrstno mednarodno delavnico smo organizirali lani v času piranskega XXXVII. Mednarodnega slikarskega ex-tempora in III. mednarodnega ex-tempa keramike v Piranu), kajti letošnja je tudi prva delavnica s "skupinskim ateljejem" v krajinskem parku Sečoveljske soline. Od ponedeljka 1. 9. do sobote, 6. 9. tu ustvarjajo mednarodno priznani likovniki: dva selektorja, ak. slikar Cveto Maršič iz Parecaga, ki že dlje časa živi v Španiji in na Portugalskem ter Anton Biloslav, ravnatelj Obalnih galerij Piran, sta povabila tri umetnice in pet umetnikov iz petih držav. KOSA BOKSAN in PETAR OMČIKUS iz Francije, CARLOS VIDAL iz Mehike, ANDREAS BAUSCH iz Nemčije, FERNANDO BERMEJO in HELENA MARTI iz Španije ter MILENA USENIK in Vabimo Vas, da se ob 17. uri udeležite tudi otvoritve razstave v ta-istem prostoru.
FESTIVAL PANOPTIKUM
V Kopru se je v petek, 28. avgusta začel filmski festival Panoptikum, ki ga skupaj organizirata Pan film Production in KID Pina v sodelovanju z KSOK in DPZN iz Kopra. Festival predstavlja filme, ki so jih letos spomladi predvajali na Metelkovi pod naslovom Politično nekorektni filmski festival. Izbrani filma so bili prikazani na številnih festivalih po svetu in so zagotovo vredni ogleda. Ogled je mogoč v koprskem MKC-ju (19.00)in na Ukmarjevem trgu (21.30) v petek in soboto.
Poleg ogleda filmov so pripravili tudi delavnice kamere, scenografije, režije in montaže. Delavnice bodo v prostorih Kluba študentov občine Koper.
PRISPEVAJMO ZA NAKUP ULTRAZVOKA ZA SRCE ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO IZOLA
Nataša Černič Šuligoj, dr.med.: “Srce je čudežna neutrudna črpalka. Na dan stotisočkrat utripne. Vsak utr p pomeni nadaljevanje življenja."
m
~=Sž=. TRR: 01100-6030277118
Občina Izola in Center za kulturo., šport in prireditve Izola Vabita na predstavo
Kučan pišem ti •••
v petek, 12. septembra 2003 ob 20.00 uri na Manziolijevem trgu v Izoli
Zaradi omejenih prostorskih možnosti si z pravočasnim prihodom na prireditveni prostor
zagotovite svoj stol.
Skupnost italijanov "Dante Alighieri" Izola
vljudno vabi na
Koncert
za saksofon in klavir Leandro Camerotto in Loris Colmaor
v soboto, 13. septembra 2003 ob 20.00 uri v koncertni dvorani Besenghijeve palače v Izoli
XXXVIII. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE PIRAN 2003
Tildi v letošnjem prvem septembrskem tednu, od ponedeljka 1. do nedelje, 7.
(žigosanje platen bo v Piranu, v Ljubljani in letos prvič še v Celju), bo mesto Piran gostilo številne likovne ustvarjalce, udeležence že XXXVIII. mednarodnega slikarskega ex-tempora in IV. mednarodnega ex-tempa keramike, dveh najuglednejših tovrstnih prireditev v Srednji Evropi, ki ju organizirajo Obalne galerije Piran, letos tudi s sodelovanjem s Skupnostjo Italijanov Piran, s Studiom Galerijo Gasspar, s Čokoladnico G. Tartini in Galerijo Sv. Donata.
Letos je na slikarskem ex-temporu razpisanih 36 različnih nagrad: ob najpomembnejši in najprestižnejši nagradi Grand Prixu, ki letos znaša kar 350.000 Sit in ki ga podeljuje organizator, je razpisanih še petnajst Velikih odkupnih in hotelskih nagrad v vrednosti po 170.000 Sit, pa še osemnajst odkupnih, hotelskih in posebnih nagrad (med drugimi tudi sedemdnevno potovanje v Grčijo,...) v vrednosti po 120.000 Sit ter ob nagradi za najboljši akvarel, ki letos znaša 120.000 Sit še dve nagradi za to zvrst v vrednosti po 70.000 Sit. Naex-tempu keramike pa so razpisane štiri nagrade: Grand Prix znaša 200.000 Sit in ga podeljuje Studio Gallerija Gasspar, velika odkupna nagrada je v vrednosti 150.000 Sit, odkupna nagrada in nagrada za najboljše delo mladega keramika pa po 100.000 Sit. Gotovo je nagradni fond piranskega ex-tempora v višini 5.500.000 Sit tudi najvišji med tovrstnimi likovnimi manifestacijami: to dokazuje vsakoletna zelo dobra udeležba ustvarjalcev različnih generacij (med tristo in štiristo udeleženci), tudi iz tujine (v lanskem letu iz osmih držav), zlasti v zadnjih letih pa so zelo zadovoljni s porastom študentov likovnih akademij in najmlajše generacije šolanih ustvarjalcev.
Letos prvič pa vsak udeleženec ob vpisu dobi še kartico ugodnost ArtCart, s katero pridobi možnost celoletnega prostega vstopa v naša razstavišča in ogleda vseh naših razstav, eno našo publikacijo, popust pri nakupu slikarskega materiala v določenih specializiranih prodajalnah (Art-Ljubljana, Art-Maribor, Hobby&Art Kranj in Promai d.o.o. Kamnik), 25 % popust z ladjo Venezialines v Benetke od 1. 9. - 30. 9. 2003 ter popust pri vpisu na prihodnji 39. piranski ex - tempore in V. ex-tempo keramike.
Prireditev bo gotovo tudi najbolj množično obiskana v nedeljo, 7. septembra, ko bo po tradicionalni celodnevni turistični atrakciji razstave slik na Tartinijevem trgu, prav tu, v večernih urah še slavnostna podelitev nagrad in otvoritev razstav ter prijateljsko druženje pozno v noč.
Nives Marvin (www: obalne-galerije.si)
Plesni klub TITTY DANCE Izola
obvešča, da bo z izvajanjem programov pričel 15. septembra v prostorih rekreacijskega centra za ženske Gym Bo Fit na Rudi (Izola). Za informacije in vpis lahko pokličete vsak dan na tel. št. 031 579 214 (Mirna), vpis novih članov poteka vse do 31. oktobra.
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Ul. Oktobrske revol.l, 6310 IZOLA e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 14h, v četrtek od 8h do 14h in od 16h do 18.30 http://www.borzaznanja.mss.edus.si
Želite postati član primorske Borze znanja?
Pokličite Borzo znanja v Izoli in zaupajte nam svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih, kajti Borza znanja je brezplačno in neprofitno središče v katerem zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki izmenjujejo (iščejo ali ponujajo) različna znanja.
Naš slogan je: Menjaj znanje, ne sanje!
KINO ODEON
Od 4. do 7.9. ob 19.00 in 21.00
Akcijskakomediia CHARLIJEVI ANGELČKI)
S POLNO BRZINO
R: NcG I: Cameron Diaz, Drew Barrymore, Lucy Uu
Od 0. do 10.9. ob 21.00
Komična drama PRILAGAJANJE
R: Špike lonzo /1: Nicolas Cago, Meryl Streop, Chris Cooper
Galerija Krka -Zdravilišče Strunjan
Razstava slik izolskega slikarja
Marjana
Motoha
galerija ALGA
Vabimo Vas na otvoritev razstave projekta
Ovijanje
avtorice
ANJE BEC
v četrtek, 4. septembra ob 19.30.
Izdelava fotografij ART FOTO Izola Umik galerije: 10.00 - 12.00 /17.00 - 19.00
OBALNE GALERIJE PIRAN GALERIJA MEDUZA KOPER
razstava grafik
KLEMENTINE COLMA
(projekt Grafika v Sloveniji po letu 1945)
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Medobmočna koordinacija: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana
RAZP^
4. MEDOBMOCNEGA SREČANJA PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV
TEMA: NARAVNA DEDIŠČINA / TEHNIKA: OLJE / ROK ODDAJE DEL: 30. september 2003 Spoštovani likovni ustvarjalci!
Prijazno vabljeni, da se tudi letos odzovete našemu vabilu in sprejmete izziv, ki vam ga ponujamo - tokrat v likovni tehniki OLJE in izbrani temi NARAVNA DEDIŠČINA. Tema je zastavljena dokaj široko, zato menimo, da vam ne bo težko poiskati zanimivih motivov, jame, gozdovi, soline , močvirja, vinorodni griči. primorska in kraška pokrajina s svojimi krajinskimi parki in naravnimi rezervati ter življenjem v njih je neizčrpen vir slikarskega navdiha...
Vsak likovnik lahko sodeluje z dvema deloma, ustvarjenima v letu 2003, ki ne smeta presegati velikosti 120x120 cm in morata biti UOKVIRJENA (opozarjamo, da likovnih del brez okvirjev NE BOMO SPREJEMALI!!!)
Na hrbtni strani vsakega dela mora biti OBVEZNO označeno:
• podatki o avtorju (ime, priimek, naslov in telefonska številka) • naslov dela • neobvezno lahko tudi prodajna cena
Iz prispelih del bo strokovna komisija pripravila izbor, ki bo po prvi razstavi v Postojni v oktobru 2003 na ogled še v Sežani, Il.Bistrici, Kopru, Izoli in Piranu.
Po zaključku razstav boste likovna dela lahko prevzeli na sedežih svojih območnih izpostav JSKD.
Izpolnjene prijavnice in likovna dela sprejemamo NAJKASNEJE do TORKA, 30. SEPTEMBRA 2003 na sedežih izpostav:
- JSKD 01 IZOLA, DREVORED 1. MAJA 9. IZOLA_______________________
Spregledano zakonsko določilo
PREPOVEDANO PREHITEVANJE AVTOBUSOV !
Vozniki šolskih avtobusov, ki vsak dan razvažajo otroke po izolskem podeželju, so opozorili policiste, da se jim neprestano dogaja, da jih drugi vozniki prehitevajo takrat, ko ustavijo na cesti in otroci izstopajo in vstopajo na avtobus. Ceste na podeželju so seveda ozke mora in avtobus velikokrat ustaviti kar na vozišču.
Takšno prehitevanje je skrajno nevarno in izjemno lahkomiselno s strani voznikov, saj lahko otrok mimogrede stopi izza avtobusa pred avto. Obenem pa je takšno početje tudi kaznivo in za storilce tovrstnih prekrškov je predpisana kazen najmanj 45 tisočakov ter 3 do 5 kazenskih točk.
Seveda je takšno ravnanje tudi dokaj težko dokazljivo, priznavajo policisti, ki pa so enega takšnih voznikov v teh dneh že kaznovali. Kot pravijo pa bodo v naslednjih tednih še poostrili nadzor, dogajanje ob šolskih avtobusih pa bodo redno nadzirali skozi vse šolsko leto.
ŠTEVILKA:	VELJA OD 01.09.2003 DO 30.09.2003
AKCIJO SO PRIPRAVILI
^ BISS Sir- k 0 \M |\\
Naj ob tem voznike še spomnimo, da zakon določa tudi to, da ima avtobus, ki daje signal, da speljuje s postajališča, prednost. To velja tudi za avtobusno postajališče v Izoli, kjer vse prevečkrat vidimo, kako vozniki izsiljujejo prednost pred avtobusi.
(KB.)
ČRNA DEPONIJA ALI NASIPAVANJE?
Med redno tiskovno konferenco v uradu Županje smo slišali tudi zelo jezne pripombe na račun nasutja v bližini zajetja Pivol (pod izolsko bolnišnico). Po besedah Brede Pečan je tam nastalo nekakšno črno odlagališče, ki ga izvajalci (Stavbenik, Primorje, Markovič) skušajo predstaviti kot nekakšno nasutje za nov sadovnjak. V resnici pa gre, po njenih besedah, za območje hudournika oziroma vodotoka, ki je tudi zarisan med varovanimi območji, kjer so gradbinci nasuli skoraj 20 tisoč kubikov kamenja in drugega materiala. In čeprav gre za parcelo, ki je tudi v zasebni lasti takšno početje ni dovoljeno in občina bo storila vse, da takšno samovoljo prepreči.
Kot smo	že	zapisali v članku	o prometnih	akcijah	ob začetku
šolskega leta je Občina Izola kupila prenosni merilec hitrosti, ki ima predvsem opozorilno funkcijo, z njim pa upravlja občinska inšpekcija. Radar, ki je občinski proračun olajšal za približno milijon tolarjev, seveda vsak večer pospravijo in ga naslednji dan postavijo	na	drugo lokacijo.	Fotografirali	smo ga na	južni
obvožnici,	kjer je voznike opozarjal na hitrost	vožnje	in po	prvih
izkušnjah	se	zdi, da svojo	preventivno funkcijo	kar	dobro
opravlja.
POLICISTI V LUTKOVNI IGRICI
Izolski policisti so ob začetku šolskega leta pripravili ponovitev lutkovne igrice, ki so jo prvič pripravili lani in so jo tudi tokrat zaigrali prvošolčkom. Igrica z naslovom »Mario v prometu« na zanimiv in otrokom primeren način spregovori o obnašanju v prometu, otroci pa jo z zanimanjem spremljajo. Na koncu so kar presenečeni, ko se izza lutkovnega odra pokažejo policisti, nam je povedal Damjan Sever, ki skupaj z Janjo Golja in Tomažem Mrakom nastopa v predstavi.
Predstavi sledi še pogovor o prometu in kot ugotavljajo, si otroci veliko stvari, ki jih slišijo v igrici, zapomnijo. Policisti jim razdelijo še pobarvanke, ki jih je v okviru vseslovenske preventivne akcije pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve ter izpolnijo kuponček za žrebanje, ki bo na koprski policijski upravi. Podobno žrebanje je bilo lani in največ nagrad je šlo ravno v Izolo. Gre za razne kresničke, čepice in podobne stvari, ki jih bodo tudi letos policisti kar sami razdelili otrokom.
Naj spomnimo, da sta Zvonka Radojevič in Marlene Zorjan, ki sta policistom pomagali pri pripravi igrice lani prejeli priznanje Ministrstva za notranje zadeve.
Policisti so igrico »Mario v prometu« v torek zaigrali prvošolčkom v Livdah, v četrtek pa se bodo predstavili še na OŠ Vojke Šmuc. (K.B.)
POPRAVEK O DAROVALCIH
V enem od prejšnjih Mandračev smo objavili izvleček poročila o tem, koliko denarja je izolski DPM dobil od prodaje slik izolskih umetnikov, ki so razstavljene in bile prodane v dogovoru z občino in DPM Ljubljana. Iz poročila ni bilo razvidno, da je slikar Milan Obradovič - Karp že prvi dan razstave prodal svojo sliko in od plačila namenil DPM Izola kar 70.000 tolarjev.
Za nepopolno informacijo se slikarju in bralcem opravičujemo.
KRIMINALNE
Že nekaj časa v uredništvu opažamo, da se število kraj, vlomov in celo ropov povečuje, čeprav statistični podatki policije tega ne potrjujejo. Vendar pa tedensko spremljanje poročil policijske postaje Izola daje občutek, da nekateri v Izoli kradejo kot srake, še posebej turistom, ki prihajajo k nam na letovanje ali zgolj enodnevni izlet. Že tradicionalnim vlomom v avtomobile se poleti pridružijo še vlomi v hotelske apartmaje in sobe, gostinski lokali pa so tako ali tako redno predmet poželenja, še posebej pa njihova vsebina, saj se velikokrat zgodi, da celoten plen ni vreden toliko kot razbito steklo ali vrata na lokalu. Tudi prejšnji teden takih podvigov ni manjkalo.
CANONI NA UDARU
V četrtek ponoči je nekdo že drugič vlomil v kava bar Ganoni. Vlomilec je razbil steklo na vratih in se dodobra založil s pijačo. S seboj je odnesel 7 steklenic žgane pijače, 25 pločevink energijskih napitkov, nekaj vžigalnikov, za nameček pa še 4 plastificirane prte.
TUDI CIGARETE VLEČEJO
Nekdo je vlomil tudi v poslovne prostore družbe News, računovodske storitve in papirnica ter ukradel večjo količino cigaret, predvsem znamke Marllboro. Lastnika je oškodoval skupno za 127.700 SIT.
NOČNI DELAVCI V ZALIVU
Neznani storilci so bili prejšnji teden zelo aktivni v noči iz srede na četrtek. Najprej se je nekdo sprehajal po depandansah Simonovega zaliva v Izoli. Vstopil je skozi odprta balkonska vrata v prvem nadstropju in iz dveh torbic ukradel denarnice z dokumenti in gotovino. Lastnici je oškodoval za 25.000 SIT.
V	drugem primeru je v Simonovem zalivu neznanec po žlebu splezal na balkon ene izmed tamkajšnjih depandans in vstopil v sobo tako, da je dvignil zatič balkonskih vrat. Iz denarnice, ki jo je našel v odloženem kovčku je ukradel 300 Eur in nekaj nad 10.000 sit ter kraj zapustil.
DENAR IN ZLATO
V	sredo popoldne je neznanec vlomil v tri stanovanjske hiše v Izoli. V vseh primerih je iskal le denar in zlatnino, ob tem pa je temeljito razmetal predale in omare. Z izkupičkom je bil prav gotovo zadovoljen, saj znaša skupna vrednost ukradenih predmetov skoraj 5 mio tolarjev.
PITJE ŠKODI
Brez denarnice, denarja, osebnih dokumentov in prenosnega telefona sta ostala neprevidna domačina, ki sta bila gosta enega od izolskih lokalov. Tako smo dobili še en dokaz, da pitje škodi.
REGISTRACIJSKI PROBLEMI
NA policijsko postajo so prejeli obvestilo o prometni nesreči z udeležbo voznika kolesa z motorjem. Ob pregledu kraja nesreče so policisti ugotovili, da je voznik skuterja zaradi neprimerne hitrosti padel po cestišču. Poleg tega so ugotovili, da je skuter neregistriran in da voznik, ki se je ob padcu lažje poškodoval, nima vozniškega dovoljenja.
Malo kasneje so ustavili še enega voznika kolesa z motorjem in tudi pri njem ugotovili, da je registracija že zdavnaj pretekla in da voznik nima vozniškega dovoljenja.
ALKO LESTVICA
Tudi prejšnji teden smo bili razmeroma dobri pri delu z alkoholom, rekorder pa je tokrat napihal 1.82 g/kg, vsi ostali pa manj. Odredili so tudi en pregled za sum vožnje pod vplivom mamil.__________________________________________
ČIGAVO JE TO KOLO?
Voznik tega kolesa je bil udeležen v prometni nesreči brez hujših	posledic,
verjetno pa je v razburjenju pozabil na kolo in enostavno odšel s kraja nesreče, kolo pa pustil tam. Policistom ni ostalo nič drugega, kot da ga odpeljejo v svojo garažo kjer čaka na lastnika, da ga prevzame.
MALI OGLASI
■	M0BY DICK BAR išče POMOČ V STREŽBI. Tel.: 041 861 161
•	Na Maliji je naprodaj VISA 11 RE letnik 88,190.000 km. Tel. 041 724209.
■	Kupim STANOVANJSKO HIŠO alizazidljivo parcelo v okolici Izole ali Strunjana. - 031 862 579
■	Prodajam KOZJE MLEKO in kozji gnoj Tel.: 041 685 313
•Prodam 3 OKNA in 3 POLKNA ter BALKONSKA VRATA za stanovanje v Livadah - 051 641 54 76
-	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUJNO POTREBUJE STANOVANJE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
•	BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela.
Tel.: 031 862 579
•	KUPIM MANJŠEstanovanje v Izoli tel 031 500 368
•	MANJŠE STANOVANJE v Jagodju oddamo za daljši ča& Prednost imajo nekadilci, tel. 641-72 24
•	PRODAM RENAULT 5 PIVE letnik 1995, bele barve, prva lastnica, redno servisiran, cena: 400.000 SIT tel 031 644210 Marlene
•PRODAM ali ZAMENJAM VEČJO HIŠO v Jagodju za manjo hišo ali stanovanje v Jagodju, tel 031 862 579 ali 631 4673
•	Eno ali dve ostareli osebi sprejmemo v popolno oskrbo. Živimo v prostomi novi hiši na Štajerskem (blizu Slovenske Bistrice). Informacije: 02 80 37 074 (zvečer).
-Ugodno prodam RENAULT 5 (3 vrata) letnik 1992.
Informacije: 040 688 262 ali 031 303 452
•	PRODAN PRENOSNO KLIMA NAPRAVO ELECTROLUX, RABLJENO 1 MESEC ZA90.000, SIT. TEL: 041 486-724
-PRODAM STOLČEK ZA HRAN JEN JEPeg Perego v modrobeli karo barvi z mizico tel 041 452121
■	GORSKO KOLO (jumperstrek), pletilni stroj PFAFF, TR1KOMAT 32 - nerabljeno PRODAM tel 6413 554
■	več mladih muc podarimo, sto let staro medeninasto posteljo prodamo za 120 000 sit
05 6420245,031 597222 popoldan
-	IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188
•	PODARIM RABLJENE, DOBRO OHRANJENEobleke za otroke in odrasle, tel 031 877 434 Petra
■	DVE LITOŽELEZNI PEČI NA TRDA GORIVA,dobro ohranjeni prosam. tel 641 77 48 zvečer
■	PRODAM MODEMZA KABELSKI internet Ella, tel 031 448 535
■	PRODAM FREZO GOLDONI 8Kw,bencin, nova - še nerabljena. Cena po dogovoru, tel 641 93 18
-	PRODAM HLADILNO SKRINJOGorenje v odličnem stanju za 23.000,00 tel 641 35 54 PRODAM SKORAJ NOV MOPED Tomos A3 (automatik), prevoženih 120 Km, registriran do aprila 2004. Prodam tudi čelado, inf: 641 45 63
■	UGODNO PRODAM BALKONSKOžaluzijo - dom 3mX2m in 2 kom. avtoplaščev 175X60X14 -tel 641 6762
■V IZOLI ODDAM POSLOVNE PROSTORE primerne za skladiščenje ali zimovanje plovil tel 041 799490
■	SKUTER GILERA RUNNER 50 sp,letnik 2000,10.000 km, viola-čme barve, kovček, na novo registriran, prodam za 300.000 SIT tel 041 585 877
■	KOSIM TRAVOjtel 031 604 846
•	NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam,klicati na 041 856 855
•	FIAT UNO 60S,11986, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovoru. 070295 051
-	MATI in SIN ■ Izolana, iščeta manjše enosobno stanovanje za najem za daljši čas. tel. 640 00 10 (uredništvo Mandrača)
jc tednik izoianov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522_
OČIŠČENO BOL) KOT PO NAVADI
Nedeljska tramontana ni delala kažina le na morju ampak je dobro pometala tudi po kopnem in se z največjim veseljem spravila nad šotore izolske Lonke. Prišla je tako nenadno, da prodajalci niso imeli časa ojačati vezi ali dodatno obtežiti nosilcev, tako da je platnene stojnice enostavno odprlo, blago pa raznašalo naokoli. Poleg brisanje in sušenja blaga so prodajalci verjetno razmišljali tudi o inventuri. Da bi odškodnino dobili od upravljalen (Občine Izola) pa ne gre pričakovati, saj zavarovanje proti tramontani še ni v modi.
GLEDALIŠČNIKI SO PRINESLI JESEN
Nekoč je veljalo, da se jesen začne z zadnjim dnem ribiškega praznika, tokrat pa je poletje "potegnilo" še nekaj dni in tako so jesen najavili šele udeleženci izolske gledališke šole, ki so teden dni s pomočjo izvrstnih mentorjev nabirali gledališko znanje pa tudi oblake, ki so jih prisilili v odločitev, da končno produkcijo kljub vročini predstavijo v gledališki dvorani.
POČITNff ■ ÉRt MR
Konec počitnic je za vsakega šolarja eden najtežjih trenutkov v letu, za prvošolve pa je še prav poseben dan, ki ga ne bodo zlahka pozabili. Le malo bolje se godi otrokom, ki zapustijo mamino naročje in gredo v vrtec. Enim in drugim se verjetno najprej zdi, da so zaprti za vse večne čase, potem pa mine prvi dan in take misli zbledijo, le spomin na brezskrbne počitniške dni ostane za vedno. (Foto: B. Dobrila)
MOTOHOV KOT
...UrAM..t>ATOL£ NL .TOA MEb rWRCNTVC OD ŽAKLJUč,nU POLETJA...	_________


SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
MASAŽA
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 91.00 SOBOTA od 14.00 do ».00 ob ponedeljkih uprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06

“© (S I1T
'Jtsjhm JJJdSJSJ Š±/J±!J2J{
SL
ZGIBANKE, LETAKI
Obojestranski štiribarvni tisk (4/4), format A4, 135 g mat oz. sijaj premazni papir, zgibano na format amerikanke.
57
7 1.000 kosov	32.000 SIT
3.000 kosov	43.000 SIT
5.000 kosov	57.000 SIT
10.000 kosov V	85.000 SIT 	
ŽITKE	
~v	
r 100 - 500 kosov	18.000 SIT
501-1000 kosov V	20.000 SIT J

Enostranski dvobarvni tisk (2/0), format 85 x 53 mm, 250 g mat oz. sijaj premazni karton.
Izdelava filmov ni vključena v zgoraj navedene cene.
Cene ne vključujejo 20 % DDV.
ra-1 BIROGRAFIKA
L3BORI
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. TISKARNA In KOPIRNICA
Industrijska cesta 4b | 6310 Izola T: 05 663 5422 | f: 05 663 5420 E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si