leto XXV. J03&, II II I Številka 44. Naročnina za. Ljubljansko B UL mA Mš WJ$Š sA Sli H H Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 70 lir (za iKgg Hraš Wg)^mm wM§3 0*JM§ Bi ^SSk Hi —.......... » - -«■ ■■ Gregorčičeva ulica 23. Tel. inozemstvo 75 lir), za gslB mm wk%W wb£K0W K|1 ral IBMBMi Ki. B9I 25-52. Uprava: Gregor, leta 35 lir. za 'h leta 17.50 ^2» -*Gx*ar mm čičeva ul_ 27 Tel 47_61, lir, mesečno 6.— lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača in tožise v Ljubljani C 3SOPlS 2 t fS? OW B fBO« IflCf USt F Si 0§ Ob^t ffl €?G fft ČlfFIfS £ PO nici v Ljubljani št. 11.953. C O N C E S S I 0 N A R 1 0 E S C L U S 1 V 0 per la pubbiicitd di provenienza italiana ed estera. gl IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) T8TITUTO ECONOMICO 1TALIAN0-M1LAN0, Via G. Lazzaroni 10. I I in inozemstvo ima ISTITUTO EC0N0M1C0 IT ALI AN0-M1LAN0, Via G. Lazzaroni 10. Ljubljana, petek 5. junija f942-XX Naš lesni trg lani Iz poslovnega poročila Liublianske borze Izhaia Občni zbori Sindikatov trgovinskih strok Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine vabi članstvo vse pokrajine na redne skupščine sindikatov posameznih trgovinskih strok, ki se sklicujejo po naslednjem vrstnem redu: Dne (>. junija ob 1». uri: Sindikat trgovcev s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami; knjigarne, trgovine z glasbili in s štam piljkami. Dne 6. junija ob 14. uri: Sindikat trgovcev z manufaktur-nim blagom. Dne 7. junija ob 9. uri: Sindikat trgovcev drogeristov, trgovcev s parfumerijo, fotopo-tiebščinami, zobozdravniškimi potrebščinami. Dne 8. junija ob 14. uri: Sindikat trgovcev s čevlji. Dne 9. junija ob 10. uri: Sindikat trgovskih zastopstev, komisijskih trgovin, posredovalnic in menjalnic. Dne 9. junija ob 14. uri: Sindikat trgovcev z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, surovimi kožami. Dne 10. junija ob 10. uri: Sindikat trgovcev s kolesi, šivalnimi stroji, elektrotehničnimi in tehničnimi predmeti, puškami in orožjem, radio-aparati, barvami, laki, nafto in avtomobili. Dne 10. junija ob 14. uri: Sindikat trgovcev s sadjem in zelenjavo, branjerije, trgovine s perutnino, ribami in cvetlicami. Dne 11. junija ob 11. uri: Sindikat trgovcev z deželnimi pridelki. Dne 11. junija ob 16. uri: Sindikat trgovcev s kurivom. Dne 12. junija ob 14. uri: Sindikat trgovcev z modnim blagom, konfekcijo, krznom, sindikat trgovcev z galanterijskim blagom in športne trgovine. Dne IB. junija ob 11. uri: Sindikat trgovcev z lesom, pohištvom, suho robo in lesnimi izdelki. Dne 14. junija ob 9. uri: Sindikat trgovcev s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom ter z delikatesami. Skupščine sindikatov bodo po gornjem vrstnem redu v prostorih Trgovskega doma, pritličje levo v prostorih Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, skupščina sindikata špeceristov itd bo pa dne 14. junija ob 9. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Dnevni red vseh skupščin je naslednji: 1. Otvoritev skupščine. 2. Čitanje določil sindikata. 3. Volitev predsednika sindikata. 4. Volitev zastopstva sindikatov. 5. Slučajnosti. Za stroke, ki niso navedene v gornjem razporedu, se bo vrstni red še določil. Poravnajte naročnino! Na našem lesnem trgu je vla- j dala v začetku 1. 1941. zelo čvrsta tendenca. Pomanjkanje vagonov in drugih prevoznih sredstev ter delovnih sil pa je oviralo normalen izvoz lesa. Mnogi podjetniki so morali omejiti svoje obrate, čeprav je bilo povpraševanje po izgotovljenem blagu zelo veliko. Delo v gozdovih se je polagoma popolnoma ustavilo. Trgovina je bila omejena do skrajnosti in izvažal se je samo še les iz starih zalog. Sele proti koncu lanskega maja so bili prvi znaki resnega zanimanja za našo lesno trgovino. Zaradi občutnega pomanjkanja izdelanega blaga so se cene dvignile in zaradi dviga prevoznih in produkcijskih stroškov so rasle kar skokoma. Tudi počasna normalizacija trgovine je bila zaradi tega ovirana. Nato so bili izdani številni ukrepi, da se naša lesna trgovina čim prej uredi. Glede posameznih vrst lesa navaja poročilo naslednje: Mehki rezani les. Naša pokrajina je bila še nadalje glavni producent tramov. Izvozile so se razmeroma znatne količine tramov in tramičev. Cene so bile razmeroma ugodne, a nestalne. Izdelovali smo največ smrekove* in jelove deske, v običajni tom-bante kakovosti. Cena je bila ugodna, a nestalna. Producirali smo največ 24 mm deske, znatno manj plohov in tanjšega blaga. Zelo je primanjkovalo moralov in polmoralov. Brusni in jamski les. Povpraševanje po tem lesu je bilo zelo veliko. Do izbruha vojne smo mnogo tega blaga izvažali v Italijo, Nemčijo in Madžarsko. Konjunktura je bila dobra, zlasti za celulozna drva. Domača industrija je porabila tako velike količine, da ni bilo mogoče sproti kriti niti rednih dobav. Bukovina. Lani je bilo čedalje večje povpraševanje po boljšem blagu I/II kvalitete in po parjeni bukovini. \’i pa bilo večjih zalog na razpolago. Neparjtne bukovine je bilo naložene razmeroma le malo, po preobratu pa smo z lahkoto prodali mnogo tega blaga v običajni monte kakovosti. Posebno po lanskem aprilu je bilo najživahnejše povpraševanje po bukovih turnirskih hlodih. Prej smo izvažali tudi hlode s premerom od 30 cm dalje. Da se ne bi izvozilo preveč najlepših hlodov, je oblast odredila, da se smejo izvažati hlodi šele od 40 cm premera dalje. Dosežene cene bi bile še ugodnejše,' če ne bi tako zelo narasli produkcijski in prevozni stroški. Hrastovina. Naš hrast je zlasti uporaben za izdelavo frizov, le deloma pa za deske in druge specialne mere. Tudi lani smo pretežno izdelovali frize, ki smo jih zlasti izvažali v Nemčijo. Po preobratu je izvoz frizov v Nemčijo popolnoma prenehal, preostale količine pa smo prodali v notranjost države. V bodoče bo na vsak način treba prilagoditi izdelav« frizov meram, ki jih zahtevajo italijanske tvornice parketov. Produkcija hrastovih hlodov je bila srednja kljub močnemu povpraševanju. Dosežene so bile za prvovrstno blago zelo visoke cene. Železniški pragi. Do izbruha vojne je prevzela vse prage železnica, preostale količine pa so se takoj po preobratu prodale doma. Produkcija je sicer zelo omejena, za to blago pa bo še mnogo zanimanja in je upati, da bodo tudi cene bolj primerne. Drva za kurjavo. Po drvih je bilo vedno močno povpraševanje. Vse razpoložljive zaloge so bile takoj razprodane. Po maksimiranju cen je produkcija občutno zastala, ker iz oddaljenejših krajev zaradi zelo naraslih prevoznih stroškov ni bilo mo- goče dobaviti potrebno blago. Prevozni stroški niso v nobenem pravem razmerju z vrednostjo blaga. Ureditev tega vprašanja je treba pospešiti. Oglje. V začetku lanskega leta je bila produkcija oglja še v majhnem dvigu, nakar je na tej višini obstala, nato pa začela polagoma nazadovati. Do preobrata smo izvažali oglje največ v Nemčijo, le deloma v Italijo in Madžarsko, ker so bile cene na nemškem trgu zelo zadovoljive. Po preobratu je vsak izvoz prenehal in vse razpoložljivo blago se je prodalo doma, dočim je povpraševanje še vedno zelo močno. Dogodki lanskega leta so zelo vplivali na naš trg in posledice teh dogodkov bomo občutili še tedaj, ko bodo že davno zavladali mirni časi. C ena g: 060 proizvodnja koncentrira v krajih, kjer so za proizvodnjo najbolj ugodni pogoji. Treba pa je nadalje organizirati tudi razdeljevanje izdelkov. V kakšnem tempu se bo razvijalo evropsko gospodarstvo, ne za-visi samo od materialnih, temveč tudi od psiholoških pogojev. Evropski naroiu morajo imeti tudi voljo za gospodarsko sodelovanje, in od te volje za vi si v prvi vrsti, če se bo evropsko kontinentalno gospodarstvo v resnici dobro in zdravo razvijalo. V tem jet tudi preizkušnja za Evropo, če je sposobna za zgraditev gospodarskega veleprostora. V prvi vrsti se zato mora misliti na to, da se v vseh evropskih narodih okrepi volja za sodelovanje in samo na ta način se more ustvariti trdna podlaga za evropsko gospodarsko sodelovanje. Podružnica zavoda Banco di Roma v Ljubljani Dne 23. maja je bila v Ljubljani odprta podružnica zavoda Banco di Roma. Ljubljanska pokrajina je od svoje priključitve h Kraljevini stalno deležna vseh ukrepov, potrebnih za njen procvit v gospodarskem okviru Italije. Ljubljana, ki je važno trgovinsko in industrijsko središče ob mejah štirih držav, bo imela velike koristi od bančne ureditve, kakršno ji zdaj daje na razpolago Banco di Koma, ki ima svoje podružnice tudi v Fiumi, Triestu, Udinu in Veneziji. Gospodarstvu nove pokrajine bo dobrodošla tudi obsežna kreditna pomoč, ki jo bo nudila Banco di Roma. Trgovcem z živili! Združenje trgovcev Ljubljanske pokr. sporoča trgovcem z živili: Po naročilu mestnega preskrbovalnega urada morajo seznami oddanih odrezkov maščob, sladkorja in mila za mesec maj vsebovati naslednje podatke: a) število oddanih odrezkov sladkorja a 250 g, b) število oddanih odrezkov sladkorja a 100 g, c) število oddanih odrezkov masla a 400 g, č) število oddanih odrezkov olja a 400i g, d) število oddanih odrezkov mila a 100 g, e) število dnevnih maščobnih odrezkov in ustrezajoče količine. Razmerje pri maščobah za mesec maj: 3 dele masla in 1 del olja od skupne vsote maščobnih kart. Trgovci s čevlji se obveščajo, da je Korporacijski odbor za razdeljevanje tekstilnih proizvodov ter oblačil s pristankom Ministrstva za korporacije — Generalno ravnateljstvo industrijske potrošnje — pooblastil tvrdke, ki so pred 2. aprilom 1942-XX naročile obuvala, katera so bila z ministrskim odlokom z dne 2. aprila istega leta racionirana (podvržena prodaji proti izkaznici), da 30. junija t. 1. prevzamejo naročena obuvala. Dobavitelji bodo morali do dne 5. junija t. 1. dostaviti Korporacijskemu odboru za razdeljevanje tekstilnih proizvodov ter oblačil seznam naročil, ki jih bodo izvršili na podlagi gori navedene koncesije. Bodoče sodelovanje evropskih držav V nemških listih, pa tudi v drugih, se v zadnjem času mnogo razpravlja o bodočem sodelovanju evropskih narodov zlasti na gospodarskem polju, da bi postal ves evropski kontinent eno gospodarsko ozemlje. Posebno poudarjajo listi, da vedno bolj raste spoznanje o nujnosti evropskega sodelovanja, za katero je treba čim prej najti tudi primerno obliko. Za malostno politiko malih držav, ki je trošila tako mnogo sil, ni več prostora. Viharni tempo dogodkov je sicer marsikoga presenetil, da se še ni mogel vživeti v novi duh, ki se pojavlja v Evropi, vendar pa se bodo morali tudi ti novemu razvoju prilagoditi. Kakšna je bila dosedanja gospodarska slika evropskega kontinenta? Evropa je glede industrijske proizvodnje na vsak način prekašala Anglijo in Združene države Sev. Amerike. Zaradi številnih carinskih mej pa Evropa ni imela tiste udarne sile, ki bi jo pri večjem sodelovanju evropskih držav lahko imela. Gospodarska struktura Evrope nudi zelo neenakomerno sliko. Na eni strani so države z zelo visoko razvito industrijo in zelo visokimi življenjskimi zahtevami, na drugi strani pa države z nizko življenjsko ravnjo. Vrhu tega so nekatere male države stremele za čim večjo industrializacijo, ker so bile mnenja, da so industrijske države bogatejše ko agrarne. Dostikrat, pa so pri tem storile to napako, da so ustanavljale industrije, za katere niso imele zadostnih pogojev. Mnoge teh industrij so imele premalo zaledja ter so mogle uspevati le s pomočjo visokih zaščitnih carin in privilegijev. Zdrava mednarodna blagovna izmenjava je bila s tem ovirana. Je pa tudi v resnici nesmiselno, če mala država hočei zgraditi lastno težko industrijo, čeprav ji manjkajo za to industrijo potrebne surovine. Ravno tako bi bilo negospodarsko, če bi male države izdelovale n. pr. velike železne cevi, katerim domači trg ne more nuditi zadosten odjem, na svetovnem trgu pa ne bi mogle biti kos konkurenci mnogo bolj kvalificiranih velikih industrijskih držav. Takšne napačne investicije so za narodno gospodarstvo zelo drage in povzročajo samo težave. In dalje pravijo nemški listi: Te slabe strani vidno odkrivajo prednosti gospodarskega veleprostora. Kako neprimerno bolje more izkoristiti vse tehnične možnosti vdliko gospodarsko ozemlje in kako veliko bolj velepotezno sestaviti svoje gospodarske načrte. Na velikem gospodarskem prostoru se ustanavljajo tovarne samo tam, kjer so za uspevanje tovarne dani pogoji, iz prestižnih razlogov pa se podjetja ne ustanavljajo. Ker je poleg tega na razpolago velik trg, sta možni tudi cenana množiestve na proizvodnja ter dobro izdelana standardizacija izdelkov. Manjši stroški, večji donos dela nujno dvigneta obče blagostanje. Vse to je zelo jasno, vendar pa s tem še ni podana tudi rešitev vsega vprašanja, ki nikakor ni enostavno. Ne zadostuje namreč odprava carinskih mej ter olajšanje kapitalnega in plačilnega prometa, da se vpostavi dobro delujoče kontinentalno gospodarstvo, ker je gospodarska struktura posameznih držav danes še prerazlična, da bi se mogel zaželeni učinek kar dekre-tirati. Končni cilj se more doseči le postopoma. Pri tem pa je treba poudariti, da nikakor ni treba odpraviti velike mnogostranosti in posebnosti evropskega gospodarstva, ker je v tej mnogostranosti kulturno bogastvo, čigar odprava ne bi pomenila nobenega napredka. Nikjer na svetu se ne izdelujejo izdelki tako velikega ukusa ter takšne tehnične popolnosti kakor v Evropi. Ti posebni izdelki so iskano izvozno blago ter bodo olajšali Evropi dostop na svetovne trge. Tudi se ne ho osredotočila bodoča proizvodnja samo na nekaterih mestih, ker morajo zlasti velike tovarne potrošnm predmetov biti v bližini velikih konsumnih središč. Pač pa je potrebno, da se f Igo Kaiser V torek je umrl po dolgi bolezni bivši tajnik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani g. Igo Kaiser. Tajnik Zveze trgovskih združenj je bil od 1. maja 1929. do 31. oktobra 1936., službo tajnika Zveze obrtnih zadrug pa je opravljal okrog 10 let. V obeh svojih službah se je odlikoval z veliko vnemo, vestnostjo in iniciativnostjo. Kot tajnik Zveze trgovskih združenj je sodeloval pri sestavljanju pravilnika trgovskega socialnega zavarovanja ter pri ustanovitvi raznih sekcij. Igo Kaiser je bil tudi prvi urednik »Obrtniškega vestnika«, sodeloval pa je tudi dolga leta pri »Trgovskem tovarišu« in pri drugem stanovskem tisku. Dolga leta je zbiral gradivo za trgovski leksikon, vse njegovo neumorno delo pa je končala huda bolezen. Zapustil je soprogo, in sina srednješolca. Igu Kaiserju časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Uspehi i italijanskega Iz italijanskega gospodarstva Elektrificirane železniške proge v Italiji so že lani 30. junija dosegle dolžino 5218 km, v jeseni pa je bila elektrificirana proga Trento-Vierona-Bologna v dolžini 205 km. Letos elektrn.hirajo tri proge v skupni dolžini 230 km. V elektrifikaciji železnic je dosegla Italija svetovno prvenstvo. Zaradi pospešitve in nadzorstva izvoza sadja in sočivja bo sestavljen državni imenik vseh izvoznikov, s posebnim zakonom bo pa tudi izvedena selekcija izvoznega blaga. Kolektivna pogodba za uslužbence prometnih podjetij in ustanov je dobila dodatek, ki določa, da dobe uslužbenci za 4 največje državne praznike (21. april, 9. maj, 28. oktober in 4. november) 30 % doklade. Določilo velja za vso državo in bodo doklade naknadno izplačane tudi za letošnji 21. april. Posojila, ki jih dobivajo potrebni novoporočenci, znašajo od uvedbe do letos 1. marca 327.7 milijona lir, letos februarja pa je dobilo 4626 novoporooencev okrog 5.7 milijona lir posojil. Predstavniki italijanske in nemške industrije so imeli nedavno v Rimu svoj 11. sestanek. Razpravljali so o važnih vprašanjih dela in razvoja industrije obeh držav. Agip, največja italijansko petrolejska družba, izkazuje za lansko leto pri glavnici 500 milijonov lir 10.6 milijona lir čistega dobička, h kateremu pa je treba prišteti še prenos iz prejšnjega leta v znesku 6.34 milijona lir. Italijansko - bolgarski plačilni sporazum, ki je bil podpisan 15. maja, je že stopil v veljavo. Sporazum pomeni podaljšanje dosedanjega načina plačilnega prometa do srede leta 1943. in plačilo stroškov za blago v tranzitu. Pri zadnji izdaji 5 % devetletnih zakladnih bonov je bilo v treh dalinacijskih pokrajinah podpisanih teh bonov za 41.8 milijona lir. Nacionalna družba za uvoz lesa v Rimu bo zvišala svojo glavnico od 5 na 20 milijonov lir. Mednarodna filmska zbornica v Firenei je ustanovila sekcijo za poučne in kulturne filme, ki je imela nedavno svojo prvo sejo ter določila svoj delovni program. Na seji je bil sprejet tudi osnutek zakona, po katerem se bodo brez carine uvažali kulturni in poučni filmi iz držav, ki so zastopane pri mednarodni filmski zbornici. Državne solarne na Sardiniji obsegajo v bližini obale nad 100 ha. V teh solarnah se pridobi vsako leto okrog 150 tisoč ton soli. Nedavno so dobile državne solarne tekmeca v Santa Gillu. To so naj-večje zasebne solarne v Evropi. Po obsegu prekašajo italijanske državne solarne za blizu 400 ha, Proračunsko poročilo italijanskega ministrstva za kmetijstvo naglasa, da bo letos, če ne bo vremenskih nesreč, znatno* povečan pridelek pšenice, koruze in riža. Stročnic, ki igrajo važno vlogo pri prehrani, bo pridelala Italija za 40 do 45% več kakor lani. Letna potrošnja fižola je okrog dva milijona metrskih stotov, pridelek pa krije od tega dve tretjini. Pridelek krompirja bodo skušali povečati za 15 do 20%, s čimer bo krita vsa potrošnja. Razen stročnic pridela Italija letno okrog 60 milijonov sočivja. Na 70.000 ha so v zadnjih letih pridelali povprečno po 15 milijonov stotov paradižnikov. Pridelek sladkornei pese je znašal lani 38 milijonov metrskih stotov, kar je bilo dovolj za kritje domače potrošnje. Med industrijskimi rastlinami je na prvem mestu lan. Lani so lanene njive obsegale 95.000 ha, letos pa so precej povečane. Nasadi bombaža so lani obsegali 84 tisoč hektarov, letos pa nad 100.000 ha. Lani je Italija pridelala okrog 250.000 metrskih stotov surovega bombaža. Nasade konoplje so razširili od lanskih 16.000 lia na 4.7.000 ha. Velika skrb je bila lani in letos posvečena tudi pridelovanju lakotnika, ki daje za nadomestilo jute primerna vlakna. Pri drevesnih kulturah so posebno važne oljke. Italija potrebuje tri milijone metrskih stotov olivnega olja, pridelala pa ga je doslej letno nad dva milijona. Kakor smo že nedavno poročali, bo letos znatno pospešeno tudi vinogradništvo, zaradi povečane domače potrošnje pa bo zmanjšan izvoz orehov in mandljev. Lepo napreduje živinoreja in Italija ima letos 25.000 velikih silosov za krmo s prostornino 1.5 milijona kubičnih metrov, ki so bili zgrajeni po večini z državno podporo. V nekaj letih se je spet močno dvignilo svilarstvo. Leta 1940. je znašala proizvodnja kokonov 34.8 milijona kg, lani pa zaradi neugodnega vremena 27.5 milijona kilogramov. Vrednost kokonov znaša po sedanji ceni (25 lir za kilogram) okrog eno milijardo lir. Vodne naprave kmetiistva Preskrba iz vodo je za kmetijstvo in vso agrarno proizvodnjo ravno tako važna kakor gnoj ilo ter smotrno in intenzivno obdelovanje. Prav za prav je ta preskrba na prvem mestu, ker marsikje tudi intenzivno obdelovanje in gnojenje ne has-ne, če ni vode. Če polja od narave ne dobe potrebne vode, lahko pomaga tehnika in so tako vodne naprave zavzele zelo važno mesto v razvoju kmetijstva posameznih dežel. Italija je v tem pogledu mnogo storila ter dala tudi drugim dragocene pobude. Italijanske ustanove in organizacije za zboljšanje zemljišč so dosegle od leta 1928. po Mussolinijevi »Bonifica integra-« presenetljive uspehe. Zveza za vodno preskrbo Sicilije je prva dosegla na j večje uspehe, ki pa se bodo nadaljevali in stopnjevali, ker je po dosedanjem desetletnem načrtu določenih za vodne nap ra« ve letnih 50.milijonov lir. Madžarsko kmetijsko ministrstvo ima letos v svojem proračunu za vodne naprave 28,3 milijona pen-go. Ta postavka naj krije stroške za vodne naprave treh vrst in namenov: za varstvo pred poplavami, za oddajanje vode iz poplavljenih in močvirnih zemljišč ter za namakanje vedno od suše prizadetih alti pa že sploh puščobnih kompleksov. Zdaj deluje na Madžarskem okrog 650 vodnih naprav, ki namakajo zemljišča v obsegu 26.000 oralov, napravljeni pa so veliki načrti za vodne naprave, ki 'bi namakale vsega skupaj okrog 200,000 oralov. Slovaška je namenila za vodne naprave v službi kmetijstva letos v proračunu svojega kmetijskega ministrstva 350 milijonov el. kron, ker pa je bilo od raznih strani predlagano zvišanje tega proračuna, vlada doslej še ni rešila zelo važnega vprašanja. V Bolgariji so vodne naprave zelo važne zaradi klimatičnih razmer. Dosedanje vodne naprave zadoščajo za umetno vodno* preskrbo zemljišč v obsegu kakih 700.000 ha, potrebne pa so še naprave za namakanje 350.000 ha. V Bolgariji je 21 vodnih zadrug, ki vzdržujejo naprave za varstvo pred poplavami ter skrbi jo za zajezitev rek, rečic in hudournikov. Vodne zadruge dobivajo državno podporo, država sama pa ima v načrtu tudi zgradbo močnih obrambnih nasipov in jezov ob najnevarnejših rekah. Jlrvatska rešuje težak problem izsušitve treh polj. To so Lonjsko, Crnačko in Jelas polje, ki so navadno po pol leta pod vodo* ter obsegajo okrog 220.000 oralov. Potrebni pa so tudi še obrambni nasipi in jezovi ob Savi in drugih rekah, za kar so poleg dobrih načrtov pripravljena tudi potrebna denarna sredstva. ta 1938. naslednje količine: 393.000 ton črnega, 728.200 rjavega premoga in okrog 373.000 ton lignita. Produkcija vseh premogovnikov se da znatno zvišati. Te številke dokazujejo, da ima Srbija važne zemeljske zaklade, ker pa dežela še ni geološko popolnoma raziskana, je gotovo, da se bo odkrilo še precej doslej neznanih prirodnih zakladov. Med drugim je že ugotovljeno, da ima okolica Negotina in Soko* Banje znatne količine zemeljskega olja. Agrarna proizvodnja Romunije Dunajski gospodarski tednik »Siidost-Echo« podaja naslednjo bilanco romunskega kmetijstva v letu 1941. V Romuniji so lani obdelali okrog 5.7 milijona ha. Pri večini pridelkov je bil načrt povečanega pridelovanja dosežen in celo prekoračen. Tako n. pr. so imeli v načrtu povečanje pšeničnih polj na 2.342 tisoč ha, obdelali pa so 2.350 tisoč ha. Samo pri pridelovanju ovsa, rži, sončnic, oljnate repice in fižola ni bilo mogoče zaradi slabih vremenskih razmer doseči napravljenega načrta. Najbolj so bili povečani nasadi koruze. Načrt je predvideval 3.382 tisoč ha, obdelali pa so okrog 3.700 tisoč ha. Po podatkih romunskega kmetijskega ministrstva je znašal pridelek pšenice lani 245.500 vagonov, leta 1940. pa 137.100 vagonov. Navedeni so tudi naslednji pridelki (v oklepaju pridelek 1.1940.): ječmen 36.000 vagonov (49.600), oves 41.000 (37.000), koruza 370.000(374.000), rž 6.500 (91.600), oljnata repica 1.600 (1.440), krompir 122.000 (71.270, lan 1.100 (415). Izvoz žita, sočivja in oljaric pa je bil v tonah naslednji (v oklepaju izvoz leta 1940.): pšenica 4.194 (379.517), koruza 118.526 (582.107), ječmen 7.570 (44.419), oves 1.698 (5.460), detelja 37.160 (37.870), fižol 1.837 (1.226), grah 69.324 (9.208), soja 7.579 (17.104), oljne tropine 42.952 (42.970) itd. Blizu 66% vsega tega izvoza je šlo v Nemčijo, 14 % na Švedsko, 12 % v Švico, 8 % pa v Italijo. Negativna stran romunske kmetijske bilance je hektarski pridelek, če ga primerjamo z doseženim pridelkom v Nemčiji, ki je naveden v oklepajih. Pšenica 9.1 metrskega stota (22), rž 9.3 (17.1), ječmen 7.4 (20), oves 8.2 (19), koruza 9.9 (21), krompir 65 (164), sladkorna pesa 163 (303). Agrarna proizvodnja se je lani v Romuniji dvignila zlasti zaradi tega, ker so dobili romunski kmetje iz Nemčije mnogo poljedelskih strojev in velike količine umetnih gnojil. Do konca lanskega leta je prišlo n. pr. iz Nemčije 1000 traktorjev za pluge, nad 30.000 navadnih plugov, 5.000 bran ter okrog 8.000 kosilnih in mlatilnih strojev. Iz Nemčije so uvozili lani tudi nad 1500 ton čistega dušika, iz česar so napravili nad 7500 ton dušikovih umetnih gnojil, ki so zadoščala za gnojenje zemljišč v obsegu nad 100.000 ha. Ležišča rud Rudarstvo Srbije je dunajski gospodarski tednik »Siidost-Echo« opisal takole: Vsa proizvodnja pirita v bivši Jugoslaviji, ki je znašala na leto okrog 47.000 ton, je ostala v Srbiji v rudniku Majdanpeku, Še važnejša iim izdatnejša je proizvodnja bakra. Borski rudniki* so dali leta 1929. okrog 330.000 ton, 1. 1938. pa že blizu 760.000 ton bakrene rude, proizvodnja bakra pa se je v tej dobi dvignila od 20.675 na 41.993 ton. Rude bonskega rudnika vsebujejo od 2.8 do 6.8% čistega bakra, poleg tega pa ima vsaka tona rude še povprečno 50.6 g zlata in 142.7 g srebra, kar znaša po stopnji produkcije 1. 1938. na leto okrog 38.000 kg zlata in 110 tisoč kilogramov srebra. Zlato se dobiva v Srbiji tudi v drugih rudnih ležiščih, največ srebra pa vsebujejo svinčene in cinkove rude rudnika Trepča, kjer pride povprečno na eno tono surove rude 100 g srebra, kar da pri proizvodnji 633.480 ton (1. 1938.) nad 60 tisoč kg srebra. Proizvodnja rudnikov Trepče se da še znatno povečati. Pri Valjevu je ležišče bakra »Bobija«, blizu Niša pa sta važna rudnika Golubovac in Donja Stu-dena, ki že precej časa ne obratujeta. Neizkoriščana ležišča svinčene in cinkove rude obsegajo okrog 23.334 ha. Važen produkt srbskega rudarstva je tudi antimonova ruda. Njena proizvodnja je 1. 1938. dosegla 1*5.282 ton, kar je dalo okrog 1081 ton antimona. Ležišča antimonove rude izkoriščajo v Srbiji šele od; 1. 1928. Proizvodnja magnezita je bila v bivši Jugoslaviji na višku 1. 1937., ko je znašala okrog 42.000 ton, od česar pride polovica na sedanjo Srbijo. Srbski premogovniki so dali le- Vljudno naznanjava, da sva otvorilo v prostorih prejšnje tvrdke HED. ŠARC — LJUBLJANA » Šelenburgova ulica 5 trgovino s perilom ki jo vodiva pod tvrdko Julka Mavčič in se priporočava cenj. občinstvu s solidno postrežbo in nizkimi cenami Julka Kavčič Šoorn S3oza Hrvatsko vinogradništvo je zagrebški list »Gospodarstvo« ta- j kole opisal. Vinogradni okoliši so: Obseg vinogradov °/o od vsega ha kmetijstva Cetina (Omiš) 14.741 5.3 Vuka (Vukovar) 9.838 2.1 Prigorje (Zagreb) 8.231 5.1 Zagorje (Varaždin) 7.963 3.9 Bilogora (Bjelovar) 7.0090 2.7 Baranja (Osijek) 5.191 1.6 Dubrava (Dubrovnik) 4.266 1.4 Pokupje (Karlovac) 3.580 2.7 Hum (Mostar) 3.573 1.5 Vinodol in Podgora (Senj) 2.985 2.3 Livac in Zapolje (Nova Gradiška) 2.470 0.7 Gora (Petrinja) 1.907 0.8 Posavje (Brod) 1.882 0.4 Bribir in Sidraga (Knin) 1.770 1.7 V ostalih okoliših ni pomembnega vinogradništva. Po uradnih podatkih pride blizu 75% vsega hrvatskega vinogradništva na male kmetije, ki obsegajo po 1 ha in še manj. Povprečna letna vinska proizvodnja je 2 milijona hi, kar znaša okrog 25 lil na 1 ha nasadov. Letno potrošnjo vina hrvatskega prebivalstva cenijo na 1.5 milijona h*l in bi tako ostalo za izvoz letno 500.000 hi ali 5000 vagonov vina. Od 1930. do 1940. je bilo izvoženo iz hrvatskih krajev na leto povprečno samo 320 vagonov vina, 1. 1940. pa je znašal hrvatski vinski izvoz 1200 vagonov, kar dokazuje, da se da izvoz znatno povečati. V mnogih hrvatskih pokrajinah je vinogradništvo še primitivno, kaže pa se upoštevanja vreden napredek in bo hrvatsko vinogradništvo lahko v kratkem dvignilo tudi kakovost svojega vinskega pridelka. Romunski urad za kavčuk Družbe »Uzinele Ghimace«, »Banlozc in »Fabrica de Caucine Pentru Industnia Electrica si Sin-i-char« (Tovarna kavčuka za elektrarne in kemične tovarne) v Bukarešti so ‘ustanovile svoj urad za kavčuk, v katerega je vsaka družba vložila 200.000 lejev. Naloga tega urada je nakupovanje kavčuka v vseh oblikah, surovega, starega, predelanega itd. Urad je v službi ravnateljstva vojne industrije, ki daje navodila in naloge :za razdelitev pridobljenega kavčuka. Ravnateljstvo vojne industrije je že popisalo vse državne in privatne zaloge kavčuka ter jih -dalo na razpolago uradu za kavčuk, ki ima vsa potrebna pooblastila od državnega podtajnika za oboroževanje. Pridelovanje lanu v Nemčiji Premije za zboljšanje in povečanje pridelka lanu bodo letos zvišali v Nemčiji za 50% in po novem gospodarskem načrtu bodo lanene njive razširjene na sto tisoč hektarov. »Das Reich« navaja, da so nasadi lanu v Nemčiji leta 1850. obsegali okrog 250.000 ha, potem pa so se od leta do leta bolj krčili, ker se je v tekstilni industriji vedno bolj uveljavljal bombaž. Med prvo svetovno vojno so se nasadi lanu spet precej razširili, po vojni pa so se skrčili na 4500 ha. Pridelek 300.000 ton surovega lanu da nad 50.000 ton vlaken, kar krije približno tri četrtine nemške potrošnje. Zdaj sušijo in tarejo lan v Nemčiji v 175 obratih, med katerimi je okrog 70 velikih in srednjih. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje „A vista vloge“ vsak čas, „navadne“ in „vezane“ po uredbi. Pupilarrso verrta! Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi ► Mestna občšna ljublianska 1 8 lil (' 1 Za vse vloge in obveze hranilnice — Denarstvo Kovanci bivše Jugoslavije po 0.50, 1 in 2 din bodo zamenjani z novimi kovanci, ki jih izda Srbska narodna banka. Novi kovanci po 2 din so že od 1. junija dalje v prometu. Nova ukrajinska emisijska banka v Rovnu je začela poslovati. Kanadski dolar je zaradi neugodnega razvoja blagovne zamenjave med USA in Kanado oslabel ter so se zato začela med kanadsko in ameriško vlado pogajanja, da se obnovi pariteta kanadskega dolarja z ameriškim. Od 11,3 milijarde dolarjev bankovcev, kolikor znaša sedaj obtok bankovcev v USA, je odtegnjenih prometu za okoli dve milijardi dolarjev, ker so jih ljudje začeli hraniti doma. Pripravljajo se ukrepi, da bi se to kopičenje bankovcev doma odpravilo. Trgovinski register Zbiranje starega blaga in odpadkov Vpisi; liiseria societa a g. 1., Rižarna družba z o. z., Reisinuhleii Gesell-seliaft m. b. H., Ljubljana. Obratni predmet: a) trgovina in predelava riža, riževih odpadkov in vseh derivatov, b) nakupovanje surovega, pololuščenega in belega riža, c) nakup, zakup in obrat ali udeležba pri podjetjih, ki služijo podobnim namenom. Osnovna glavnica v višini 480.000 lir je vplačana v gotovini. Poslovodja: Aleksander Truden, tovarnar v Ljubljani. Za namestovanje upravičeni: načelstvo družbe, ki sestoji iz enega do treh poslovodij. C e je en sam poslovodja, zastopa ta družbo sam, če jih je več, zastopata družbo po dva kolektivno. Vsak družbenik ima pravico predlagati družbi v nastavitev enega prokurista. Splošna uvozna in izvozna družba z o. z. — Societk Generale per Importazionc ed Esportazionc a g. L, Ljubljana, podružnica Milano. Obratni predmet: a) izdelovanje in prodaja na debelo suroga-tov jestvin in pijač, zlasti čajnih surogatov, b) izvoz, uvoz in prodaja na debelo živih rakov, rib, divjačine in perutnine, c) izvoz in uvoz lesa in lesnih izdelkov, drv in oglja, d) ustanavljanje podružnic, poslovalnic in agencij v tu- in inozemstvu ter nakup podobnih podjetij. Osnovna glavnica v višini 76.000 lir je vplačana v gotovini. Poslovodje: Mesnjajev Aleksander, trgovec, dr. Bunin Nikola, trgovec, Bunin Jelisaveta, soproga trgovca in Grigorovič-Barski Boris, trgovec, vsi v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom. Spremembe in dodatki: Pražarna Žika, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: praženje žitne kave, nakup zadevnih surovin in prodaja zadevnih izdelkov na debelo. Družbena pogodba se je spremenila in je obratni predmet odslej: a) praže*-nje kave, zrnate kave, raznih vrst orehov, b) izdelovanje žitne kave, kavinih surogatov, kavinih primesi in nadomestkov, c) izdelovanje, predelovanje, konservira-nje, paketiranje hranil (otroške moke in podobnih izdelkov), mletje in paketiranje dišav, d) izdelovanje in predelovanje na razne načine, konserviranje, paketiranje raznih rastlin, zelišč, sočivja, sadja itd., e) nakup vseh zadevnih surovin in prodaja izdelkov na debelo. Napačno je mnenje, da so začeli zbirati odpadke in staro blago med prvo svetovno vojno, ko je nastopilo pomanjkanje surovin. Krpe in cunje so začeli predelavah v papirni industriji že v 16. in 17. stoletju. V Nemčiji so pred sedanjo vojno predelali na leto cunj in starega blaga za kakih 30 milijonov mark. Leta 1933. je prišlo od surovin, ki jih je pre<-delala nemška tekstilna industrija, na domače surovine samo 6%, leta 1938. pa že 34 % in uvoz surovin se je skrčil od 701.000 na 591.000 ton. Leta 1933. so predelali v nemški tekstilni industriji okrog 55.000 ton cunj in odpadkov, leta 1938. pa že trikrat toliko. Leta 1937. je bilo v Nemčiji £57 obratov Iza čiščenje in razkrajanje cunj, k tem obratom pa jei treba prišteti še nad 5000 zbiralnih in trgovinskih poslovalnic, ki so imele nad 15.000 zbiralcev in prekupčevalcev cunj in odpadkov. Pred sedanjo vojno je bilo v cunjarskih obratovalnicah okrog 20.000 uslužbencev, zbiralcev cunj pa 18.000. Med vojno se je zaradi vojaške službe število zbiralcev skrčilo na 4000 in zbiranje starega blaga je morala prevzeti šolska mladina. Veliki uspehi dobre organizacije so se že mnogokrat pokazali pri tekmovanju .mladih zbiralcev. Neka pri takem tekmovanju odlikovana šola, ki šteje okrog 250 učencev, je lani nabrala 527.938 kilogramov cunj, papirja, starega železja, kosti in drugih odpadkov. Na enega učenca je prišlo 211,7 kg starega blaga. Pri vsej dobri organizaciji in veliki vnemi zbiralcev pa ni mogoče zajeti vsega uporabljivega blaga. Polovica tekstilnih izdelkov se sploh ne vrne v predelavo, od druge polovice pa rešijo zbiralci kakih 20%, dočim je ostanek neprimerno uporabljen in pozabljen v gospodinjstvih ali pa celo uničen po neprevidnosti in malomarnosti. Gospodarska važnost starega papirja Od vsega starega blaga, ostankov in odpadkov je najbolj važno zbiranje in uporabljanje starega, izrabljenega papirja. Industrija je najprej iz zbirk starega papirja črpala nove surovine. Danes je star papir že med najvažnejšimi surovinami papirne industrije in posebno važen je zaradi tega, ker v izdatni meri nadomešča dragoceno surovino — les ter omogoča njene še važnejše uporabe. V Nemčiji so pri reorganizaciji gospodarstva uveljavili načelo, da mora papirna industrija vsako leto predelati po 300.000 ton starega papirja. L. 1936. so predelali že okrog 700.000 ton, 1. 1939. pa 990 tisoč ton. Ta uspeh je bil omogočen z dobro organizacijo zbiranja ter s smotrno pomočjo trgovinskih poslovalnic in obratov, ki zbirke starega papirja očistijo in strokovnjaško sortirajo ter tako prihranijo mnogo dela industrijskim obratom, ki dajejo staremu papirju kot novi surovini pred predelavo samo še novo obliko. V koliki meri zaleže v papirni industriji uporaba starega papirja kot nadomestilo v drugih gospodarskih panogah vedno bolj potrebnega lesa, je razvidno iz naslednjega primera, ki ga navaja »Siidost-Echo«: L. 1939. v Nemčiji predelane količine starega papirja, ki so znašale blizu 1 milijon ton, so nadomestile sečnjo 50 let starega gozda v širini 1 km in v razdalji proge Berlin—Strassburg. Vsakih 20 ton starega papirja prihrani 66 kubičnih metrov lesa. Od vse nemške proizvodnje pa- pirja pa se vrne v industrijske obrate za predelavo samo kakih 25%. Zbiranje starega papirja, pri katerem se zdaj v vojni predvsem udejstvuje šolska mladina, zaseže po veliki večini staro časopisje in stare tiskovine. Na to vrsto starega papirja pride pri zbirkah 80 do 90%, dočim se ogromne količine zmečkanega papirja razgubijo in uničijo po gospodinjstvih. V vsej Nemčiji je uvedena propaganda, da bi se zajele in uporabile tudi te količine starega papirja. Racioniranie premoga v Angli Produkcija premoga nazaduje v Angliji že nekaj let. L. 1929. je znašala 258 milijonov ton, leta 1938. pa 238 milijonov ton. >Das Reich« meni, da se je začela premogovna kriza v Angliji takrat, ko je bila premagana Francija. Glavni tok angleškega premogovnega izvoza se je zajezil, okrog 80.000 rudarjev so pa odpustili. En del te množice je šel na vojsko, drugi del pa so prevzeli obrati vojne industrije. Potrošnja premoga je naraščala, proizvodnja se je pa krčila. Vlada je dala izdelati načrte za racioniranje premoga, koksa, plina in električnega toka. Po uradni cenitvi bi se dalo prihraniti 10 milijonov ton premoga, mnogi strokovnjaki pa menijo, da se bo dalo prištediti le kakih 5 milijonov ton. Najdejo se tudi taki, ki opozarjajo, da bi se utegnilo prihraniti komaj 3 milijone ton. Zaradi teh treh milijonov ton pa bo treba namestiti 40.000 uradnikov, da bi kontrolirali potrošnjo premoga v obratih in gospodinjstvih. Delo enega člana velikega uradniškega aparata za racioniranje' premoga bi prihranilo tako samo okrog 75 ton premoga, dočim nakoplje en rudar na leto trikrat toliko ton. Zaradi tega so razumljivi in umestni pozivi, naj vlada namesto 40.000 uradnikov namesti ali vrne v rudnike spet zadostno število rudarjev. Pri tem pa je velika težava. Obrati vojne industrije ne vračajo bivših rudarjev in tudi delavci sami ne marajo nazaj v rudniške rove, težko pa bo dobiti nazaj tudi one rudarje, ki so bili mobilizirani. Lastniki premogovnikov zahtevajo predvsem oprostitev mobiliziranih rudarjev, predstavniki delavcev pa menijo, da je najboljše jamstvo za dvig premogovne produkcije podržavi jen je premogovnikov. Čezmorski transport rudninskega Pred sedanjo vojno je štelo bro-dovje za prevoz rudninskega olja 1.731 ladij z 11.4 milijona brt. Od tega brodovja je prišlo na Anglijo in Irsko 435 ladij z 2.9 milijona brt., na Kanado 31 ladij s 129.514 brt., na ostale britanske dežele 32 ladij z 215.161 brt., na Norveško 272 ladij z 2.1 milijona brt., na Dansko 14 ladij s 106.472 brt., na Nizozemsko 107 ladij s 537.564 brt., na Belgijo 9 ladij s 65.549 brt., na Francijo pa 50 ladij s 317.913 brt. »Das Reich« računa, da sta dve tretjini tega brodovja prešli v angleško službo in da je tako Anglija razpolagala s tonažo 5.25 milijona brt. Zedinjene države Severne Amerike pa so imele na razpolago 421 petrolejskih ladij s tonažo 2.8 milijona brt. V začetku vojne je bilo v Angliji in USA nad pol milijona brt. petrolejskih ladij v delu in deloma že priprav- ljenih za promet. Petrolejskemu ladjevju Angležev in Američanov bi se dalo tako ob začetku vojne prisoditi največ 9 in pol do 10 milijonov brt. Med vojno je uničena že ena tretjina tega brodovja, precej petrolejskih ladij pa čaka na popravilo v ladjedelnicah, ki so preobložene z delom. Tako imata Anglija in Amerika na razpolago največ 6 milijonov brt. L. 1938./39. je okrog 1700 ladij z 11.4 milijona brt. zadoščalo za transport 140 milijonov ton petroleja, zdaj pa je na razpolago to-naža za transporte kakih 65 do 70 milijonov ton rudninskega olja. Za preskrbo Anglije, angleških dežel in Severne Amerike je bilo že 1. 1938. potrebnih nad 100 milijonov ton rudninskega olja in ker se je potrošnja med vojno močno zvišala, je jasno, da petrolejsko ladjevje že dolgo ni več kos svoji nalogi. Popravek naredbe o vinskih cenah V naredbi z dne 6. maja 1942-XX št. 83 o cenah vin, objavljeni v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 9. maja 1942-XX št. 37, se člen 4. popravlja takole: >Za vrnjeno ali ne s seboj vzeto posodo ima kupec pravico do po^ vračila naslednjega najmanjšega zneska: za buteljko 2 litrov L. 2.50, za buteljko 1 litra L. 1.50, za buteljko 'A litra L. 1.30, za steklenico 2 litrov L. 1.—, zaopleteuko L. 25.—.< Gospodarske vesli TISKARNA MERKUR J^jubtijana, s^-tagotčičaoa 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila hitlo. /lično in . Ta povišek se mora izplačati od 1. februarja dalje. Z zakonsko naredbo je prevzela hrvatska država obveznosti hrvat-skih imovinskih občin, gozdovi teh občin pa so postali državna lastnina. Zagrebški Titanit se imenuje odslej Del. družba za eksplozivne in kemične proizvode. Glavnica družbe se je zvišala od 4 na 8 milijonov kun. Preslica, d. d. za tekstilno industrijo v Zagrebu je imela lani 428.595 kun izgube. Delniška glavnica družbe znaša 2.5 milijona, njene rezerve pa 6.88 milijona kun. Družba namerava zvišati svojo delniško glavnico. Zagreb potroši po podatkih za-jednice za mlekarstvo dnevno po 50.000 litrov mleka. Nove cene živilom so bile v Zagrebu v trgovini na drobno oblastveno določene takole: pšenični zdrob 27 kun, koruzni zdob 24.25, riž 32, trapistovski sir 87.50, ementalski 100.50, kondenzirano mleko 97, mlečni prah 113, kravji sveži sir 25, kisla smetana 45 in sladka smetana 60 kun. Železniški promet med Evropo in Turčijo se bo kmalu obnovil, ker so popravljeni oz. na novo zgrajeni mostovi čez Marico. Sedaj preizkušajo trdnost novih mostov. Po novi pogodbi med Turčijo in Nemčijo dobi Turčija od Nemčije 100 milijonov mark kredita za nakup vojnih potrebščin v Nemčiji. Bat’a oz. posestrimska družba Bat’e »Zikta«, zgradi veliko tvor-nico za čevlje v Tisza Foldvaru na Madžarskem. Gradbeno dovoljenje je družba že dobila. Dva nova madžarska motorna vlačilca so spustili prejšnji teden v Budimpešti v Donavo. V španskih ladjedelnicah je sedaj v delu ladij s skupno 50.000 brt. Te ladje bodo veljale 400 milijonov pezet. Med Špansko in Argentino bodo v kratkem zaključena trgovinska pogajanja. Po novi pogodbi bo vrednost blagovne zamenjave med obema državama znašala 160 milijonov pezet. Argentina bo dobavljala Španiji predvsem bombaž, žito, meso in kože, Španija pa Argentini železne in jeklene izdelke ter ladje. Portugalska vlada je ustavila izvoz oljnatih sardin v Vel. Britanijo in Združene države Sev. Amerike, ker ji te dve sili ne dovolita, da bi svobodno uvažala blago iz svojih kolonij. Od skupno 33.3 milijona zaposlenih ljudi v Angliji, je sedaj zaposlenih v vojni industriji, kmetijstvu ter industriji ter uvrščenih v domovinsko obrambo okoli 22 milijonov mož in žen. Delovni minister Bevin je napovedal, da bo zlasti iz denarnih zavodov in zavarovalnic mnogo ljudi vpoklicanih pod orožje. Površina z bombažem zasajene zemlje se je po podatkih Mednarodnega urada za kmetijstvo v Rimu v času od avgusta 1941 do julija 1942 zmanjšala za 1,5 milijona na 30 milijonov ha. Skoraj polovica vse zmanjšane ploskve odpade na Egipt, ki pa namerava še bolj zmanjšati svoje bombažne nasade. Luksuzni vlaki bodo s 15. junijem odpravljeni v Združenih državah Sev. Amerike. Kanadski vojni stroški so od začetka vojne narasli na 3.44 milijarde dolarjev. ZDRUŽENJE TRGOVCEV LJUBLJANSKE POKRAJINE sporoča žalostno vest, da je 2. t. m. po dolgi bolezni umrl IGO KAISER ki je bil od 1. 1929. do 1936. tajnik Zveze trgovskih združenj in dolga leta zvest sotrudnik stanovskega tiska. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin. Ljubljana, 3. junija 1942. KNJIGOVEZNICA ljudske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 a) Knjigoveški oddelek; Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo. b) Torbarski oddelek: Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov. Solidno in priznano delo. m INDUSTRIA COMMERCIO ARTICOLI TECNICI Antonio Quintavalle S. A. - TRIESTE Via Cesare Battisti n. 4 — Te'efon 68-38 Delniška glavnica Lit 1,000.000.— povsem vplačana Prodajni urad z zalogo: Elli, Zerboni & Co. — Orodje za mehaniko in industrijo. Filp — Precizne pile, rašple in mizarsko orodje. S. A. Mole Norton — Brusilne kolute in strgalne pile. S. I. A. U. — Jeklo za orodje, konstrukcije in nerjaveča jekla. S. A. Acciaierie Bolzano — Lito in kovano, surovo in obdelano železo. S. K. F. — Krogljični in valjčni ležaji. »TAS« — AVTOMATIČNE STRUŽNE GLAVE ZA REZANJE NAVOJEV NA ZAKLOP. Zastopstvo: Drago Čeferin, Ljubljana, Gledališka 7. Telefon 27-57 F. I. V. A. BORiAGHI FABBR1CA ITALIANA TULLE E VELI ANDALUSA »BORNACHI« Delniška druiba Vplačana glavnica 3,000.000 Lir Sedai in glavno ravnateljstvo: MILANO Via S. Gregorio, 44 Tovarna v VAPRIO d'ADDA (Milano) Telefon Milano 86387, Vaprio d’Adda 9 IZDELKI: Tančice «Andalusa», tančice tip «Chaudry> in tip «Chantilly». — Tančice vezane za birmo, obhajilo in poroko, talne in cerkvene tančice. Tli za voJaSke potrebščine in za mreie proti komarjem. Tlli gladki bombažni, raionski, svileni, beli In barvani za konfekcijo. Izdelani trli za konfekcijo In okras laaaaaaaaaaaaaasičisiaaaa! Binago DEPURATORI D’ACQUA OOTT. ING. PAOLO FERRARI S. A. Via Carlo Farinl, 75 MILANO Telefono No. 691-405 Societi specializzata per Depuratori d'acqua per caldaie a bassa, mcdia ed alta pressione del tipo a Caice-Soda, e a Fosfato, per Degasatori, per la costruzione di Impianti di filtrazione lenta e rapida previa eventuaie aggiunta di coagulante. Impianti di depura-zione a Zeolite, di deferizzazione, di sterilizzatori, ed impianti di sollevamento e distribuzione d'acqua. Specializirana tvornica čistilnikov vode za kotle na nizki, srednji in visoki pritisk z apnencem-sodo in s fosfatom, za izdelovanje razplinjačev, gradnjo naprav za počasno in naglo filtracijo, tudi z dodatki za strjevanje. Čistilne naprave na zeolit, za izločevanje železa; sterilizatorji in naprave za črpanje in razprševanje vode. n vendila Dobi II mio bambino £ a letfo con 1’influenza Moj otrok je zbolel za influenco... Le cosl detfe forme influenzali compren-dono, accanfo alla vera intluenza, quel complesso di malattie invernali rappre-senfate da tosse, febbre, faringiti, tra-cheiti, bronchiti. In tufti i malanni da ratfredamenfo 6 rimedlo sovrano la Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga RODINA In tulie le lami acle se v vsaki lekarni 'G REN0 SIROMA BIELLA Telefon pisarna: 23-00 stanovanje: 04 Preje iz grebenane volne in vse vrste bombaževine ID G) E'INUTILE SOFFRIttE ZAKAJ BI TRPELI! Contro 11 raffreddore e le forme infiucnznli Zoper prehlad in oblike influence Delniška družba INDUSTRIJA JUTE NANTEGAZZA Glavnica L. 1,500.000 popolnoma vplačana Sedež: MILANO Via S. Vincenzo, 28 Telelon 31-455 Brzojavke: Jutamente Milano Tvornice: GENOVA-VOLTRI Telefon 409-152 Tovarna prediv, tkanin in vreč iz Jute in mešanih tkanin iz konoplje in Jute VSE VRSTE LANENIH IN KONOPNENIH IZDELKOV ij G LINIFICI0 E CANAPIFICI0 I NAZiONALE MILANO & VIA ANSPERTO N. 5 & Glavnica L. 85,000.000 (i Priključena podJet|a: » S. A. CANAPIFICIO VENETO & ANTONINI & CERESA ffi S. A. INDUSTRIE CANAPIERE ra IT ALI ANE S S. A. AGRICOLA INDUSTRIALE ® DEL LINO TVOKNIC I 15.000 DELAVCEV / s. A. Bauaddtt Aida BieUa Via G. B. Serralunga Preie za pletenine, no-gavice m tkania. - Posebne preje za ročna 100.000 PREDILN1H VRETEN ZA LAN, ffl 7\ NOPLJO IN JUTO / 18.000 PLE- ffl V, KONOPLJO IN JUTO / 'ifl TILNIH VRETEN / 8.600 LIKALNIH (9 VRETEN / 1.800 MEHANIČNIH STA- ffi TEV / 75 STROJEV ZA VRVARSTVO (f « VODNI IN PARNI POGON 20.000 K. S. (J IZVOZ PO VSEM SVETU | dela. - Z a o b a I a r s° isissassssassisžasG Societa anonima Delniška družba TRAFILERIA — ŽIČARNA BERETTA X BARTOLI MILANO (127) Via Bramante, 36-38 — lelel. 91-815 Perro — Acciai specialj ed altri metalli (g trafilati per tutte le industrie G) Filo speciale per saldatura autogena 9j\ ACCIAI CALIBRATI — ACCIAI (g RETTIFICATI — ACCIAI LAPIDATI © (S) Železo — Specialna jekla In druge vlečene kovine za vse industrije ^ Specialna žica za avtogeno varjenje JEKLO VSEH PREMEROV — PREČIŠČENO JEKLO — KALJENO JEKLO SOCIETA ANONIMA COTONIFICIO POSS Sedež: MILANO Via S. Andrea 2 Glavnica L. 10,000.000 AmeriSka preja, egipčanska (kamgarn) enojna in ovita — Cista fjoko in mešana preja — Surove tkanine, glarike in barvane — Posteljna pregrinjala iz rajona, okrašeni prti » Tvornice: SARONNO — Tkalnica Jaquard UBOLDO — Mehanična predilnica in tkalnica CESATE — Predilnica - pletil- §f nica - gazalura S2 gg ® m ® Batta & Hicatini Via Cottolengo 2 Bieita DOQGXD©0©0®©©©^ G. L. T O N D A N I FABBRICA TESSUTI G I E L T I R A I O N Predilnice: Fenegrd Frančiškanska ulica 3 1 FILflTUHfl [MUHI B1ELLESE BIELLA Via O. D. Serralunga 17. Saronno Specializirana proizvodnja surovih tkanin iz rajona in sniafjo-ka za industrijo tiskanih tkanin Ravnateljstvo in pisarne: MILANO Via Francesco SforzaN.43 '0©000©©©O0©0©©00©©00©©Č Filaitii per teesituira e magMedia (!) gireggi e colora/tj. Surove in barvane .preje za tkanje .in pletenine. ^imiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiimiii^ | LAHIFICIO S. fl. | 1 FILATURA BIEILESE | Česana \xt\a iK9 aeesaseisaseissassssassesasaia FILATURA MELLO S C. f BIELLA | Via Macallfe 15. Telegr.: Filatura Mello — Biella. imunim umnimi Filaiti oandati -per teesitura — magillieria, miiiiimi iiiimiiiii Čeaaine preje xa tikanje — pletenine. 'scsassesaseissasa© Industriali! ^ Adottate nei Vostri Uffi<*i Nastri per iiiacehinu g Carta carbom* g Matrici per duplicatori /0 marca superiore «ITALBA». 0 Prezzi vantaggiosi. Preventivi a riciiiesta | Industrialci! v9 Uporabljajte v svojih pisarnah trake za pisalne stroje karbon-papir razmnoževalne matrice najboljše znamke «ITALBA». Ugodne cene. — Cenik na zahtevo. «ITALBA» — TORINO Piazza Klsorgimento n. 12, tel. 76-152. ^Sl®a9S5S^6^jjSlSža2SCS2SG FILATURA Dl C0SSAI0 COSSATO Accomandita Semplfce. Komanditna družba Capitale L. 4,000.000. Tel. 90-58 Telegr.: Filatura — Cossato. Pilati iper teseitufra — maglderia e per confezioni a mano. Ritarcitura e tintomia. Preje za tkanje — pletenine in za ročna dela. I zdelo vadnica