novi Qubik caffè - kava, izbrana in pražena v Trstu. www.qubik.eu tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 7 (1705) Čedad, četrtek, 17. februarja 2011 Qubik caffè scelto e torrefatto a Trieste. www.qubik.eu Litos to so wzé déset lit, ki mamo leč Leč za bronit ano noše romoninjé Te din na Sin Valantin, 14 dnuw favrarija, to so bili dèsat lit, ki te laški Parlament j è apro vel leč za bronit to slavinsko minorončo, ki jè tu-w noši reguni. Isa leč na jé bila norèd zajtò, ki noša koštitucjun (artikol 6) parvidina, da ta laška Republika ma skyrbét za te jii-di, ki romonijo den driii ozyk, ki to ni te laški. Te laški Parlament léta 1999 jé bil wže naredil to parno leč, ki na broni ano na skarbi za minoronče, ki so tu-w laške, to pride račyt te jiidi, ki romonijo den ozyk, ki to ni te laški. Isa leč, niimer 482, broni dwonest minoronč, ta-mi isémi pa to slavinsko. Po isèj leči neš Parlament jé naredil no leč fiš kòj za to slavinsko minorončo, ki j è tu-w noši Reguni. Isa lčč, to jè leč niimér 38 od leta 2001, ano litos to so wžč deset lit, ki jo mamo. Senato jé bil jo aprovel te din na Sin Valantin, 14 dnuw favrarja 2001. Te nejbojè wridna rič to jé, da ziz iso lččjo te laški pajiz rikonjošina, da tu-w noši Reguni živijo jiidi, ki romonijo den driii ozyk, ki to ni te laški, mo te slavinski (pa djalétavi, tekòj to jé pa nošč romoninjé). Isa léè na parvidina bronit noše romoninjé ano nošo kulturo, pa tu-w škuli. Na parvidina pa, da mòréjmo se nawučit po slavinski, ti ki cè, na parvidina, da morèjté se ogat pa tu-w driii ku-miinè - rudi tu, ki jè ta slavinska minoronča - škule tekòj jé ita tu-w Sin Pjerino. Tu-w iséj škuli otrocy se učijo po laški ano po slavinski. Se nawučit po slavinski to mòré pomoet katjé bronit pa noše romoninja, zajtò ki gramotika na jé par, karjé basid so par ano je po-šlušet ta-na radjo alibòj tana televižjuni to mòré karjé nin pomoet. Ano nešnji din, ki vidimo, da kako se ubi n osé romoninjé, se nawučit po slavinski, to jè ta soma pot, ki mòre nin pomoet dar-žet oré noše romoninjé. Luigia Negro beri na strani 3 “Če ne sadà, kadà?”, anche dalla Benecia la voce per la dignità delle donne Če ne sadà, kadà? Če ne zdaj, kdaj? Se non ora quando? C'era anche una delegazione di donne beneciane fra le centinaia di partecipanti che domenica scorsa, insieme a molti uomini, hanno affollato piazza Matteotti ad Udine. Quella del capoluogo di provincia è stata solo una delle oltre 230 piazze italiane che hanno chiesto in un coro unanime le dimissioni dell'attuale Presidente del Consiglio che (forse è inutile ricordarlo) risulta indagato per i reati di prostituzione minorile e concussione. L'inchiesta della Procura di Milano è stata, però, solo la goccia che ha fatto traboccare il vaso, già colmo per la difficile condizione in cui versa il genere femminile nel nostro paese. Antonio Banchig segue a pagina 3 14. februarja 2001 je parlament sprejel zaščitni zakon (38/01) Deset liet zaščite v v Spietru an v Naborjetu Deset liet je zadost dug cajt za pregledat, kaj nam je parnesu zaščitni zakon (38/ 2001), kaj je bluo naretega, kaj ostane še odparto an kaj potrebujemo, da bo slovien-ska manjšina rasla an s svojim dielam pomagala rasti cielemu teritoriju blizu meje. Skgz QD&L -2011: T>BSBTLBT IZJV/^JANJA ZAŠČlTNeč^A ZjAKjDNA PIEC-I ANNI Pl ATTUAZ.IONE PELLA LECjCjE Pl TUTELA Moderator J OLE namor. SP^reR._SAN PIETRO AL NATKSONč sLn/eiA&tei feu.Ltu.mi- ceiAterc-eiAtro Gu.Ltu.rale shveiAz/ 2±.2..2D1±, obali« ±2.00 Zatuo sta se manjšinski organizaciji SKGZ an SSO odločili, de napravejo vič srečanj an pogovorov v vseh treh pokrajinah. Dvie take priložnosti bojo tudi v Videnški pokrajini. Videnška SKGZ je organizirala v pandiejak, 21. februarja ob 18. uri, pogovor v slovenskem kulturnem centru v Spietru. Protagonista srečanja bosta senatorja Stojan Spetič an Tamara Blaži-na. Spetič je slediu dougi poti našega zakona, v osemdesetih letih je biu tudi član Cassandrove komisije, buj pozno gaje ministrica Katia Bellillo vzela za sodelavca an mu je zaupala pru manjšinsko problematiko, odkar je biu sprejet zaščitni zakon je član paritetnega odbora. Slovenska senatorka Tamara Blažina pa sedaj v Rimu, ta-kuo v senatu ko v odnosu do vlade in posameznih ministrstev, skrbi za našo proble- matiko an pomaga reševat probleme slovienskih ustanov, v prejšnji legislaturi je bila svetnica na Deželi an deželni zakon za našo manjšino je v veliki mieri rezultat an nje diela. Večer bo od-parla predsednica SKGZ za vidensko pokrajino Luigia Negro, pogovor bo pa vodila Jole Namor. Kupe pa bosta SKGZ an SSO organizirali posvet o aplikaciji zaščitnega zakona v Furlaniji. Izbrali sta Kanalsko dolino, da bi razmišljanje o rezultatih pa tudi o potrebah, željah an projektih Slovencev videnske pokrajine poglobili s posebno pozornostjo na problematiko Kanalske doline, Rezije an Terskih dolin še posebno kar se tiče pouka slovienskega jezika v šuoli an ekonomskega razvoja. Posvet, ki ga organizirajo kupe s centrom Planika, bo v Beneški palači v Naborjetu, v saboto 2. aprila zjutra. petek, 25. februarja, ob 19. uri v večnamenski dvorani bivše mlekarne v Ukvah Večer slovenske kulture v Kanalski dolini Nastopili bodo: učenci osnovne šole iz Ukev in Zabnic _ slušatelji izbirnih tečajev slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika_ gojenci Glasbene matice - g.š. Tomaža Holmarja v Kanalski dolini _ Lutkovna skupina SPD Srce iz Dobrle vasi z otroško igro «Skozi čas« Slovensko kulturno središče Planika H consiglio comunale di S. Pietro al Natisone sabato 12 febbraio ha approvato, astenuti i cinque consiglieri di opposizione, il Piano annuale delle Scuola bilìngue, fondi per la ristrutturazione fermi alla Ragioneria opere pubbliche per il 2011. Piano ridotto all’osso: quattro r Zaščitni zakon in dvojezična šola Sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino pred desetimi leti je za našo skupnost na Videnskem pomenilo uradno priznanje njenega obstoja, to pa ni bilo vse. Dvojezična šola v Špetru je bila končno podržavljena in je tako postala del italijanskega šolskega sistema. beri na strani 4 Soboto, 19. februarja, ob 16. uri tou cierkvi Sv. Jurija tou Barde Dan slovienske kulture Nastopajo: otroci 4. in 5. razreda njivarške osnovne šole - učenci slovienskaa korša prof. Viljema Cerna _ Barski oktet _ mladi učenci Glasbene matice I_________________________________________________ I interventi, tra i quali emerge la ristrutturazione della sede dell'Istituto comprensivo bilingue di viale Azzida. Il costo previsto, come noto, è di 1 milione 945 mila euro, soldi già stanziati ma non ancora compieta-mente a disposizione del Comune. Se il finanziamento ottenuto dal Cipe ha già concluso il suo iter, non così è per i fondi stanziati dalla Regione (551.891 euro) e dalla Comunità montana (300 mila euro). “I fondi ci sono - ha fatto sapere il sindaco Tiziano Manzini - ma sono fermi alla Ragioneria regionale, non possiamo indire la gara di appalto finché non c’è la copertura completa.” Poi la neanche troppo velata nota critica: “Come consiglio siamo tutti d’accordo per la sistemazione dell’edificio di via- le Azzida, qualcuno fuori in- rare l’ex college, non vorrei che della firma.” (m.o.) vece pensa ancora di ristruttu- questa sia la causa del ritardo segue a pagina 2 Lupe v gledališče LIESA 24.2.2011 ob_alle 20.00 telovadnica palestra Peter Qui Iter DUETI režija: Matjaž Latin Igrajo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc SSG -Trst Vstopnina/ingresso 8,00 € Kulturno društvo Rečan_E3eneško gledališče Inštitut za slovensko kulturo iisce insieme a teatro ŠPIETAR 25.2.2011 ob_alle 10.30 in 14.00 slovenski kulturni center_centro culturale sloveno Mjuta Povasnica OLGICA IN MAVRICA Poetična lutkovna igra o iskanju sreče Igra: Lara Komar Scena, realizacija lutk in mask: LuisaTomasetig Priredba in režija: Marko Sosič SSG -Trst Vstopnina/ingresso 5,00 € Inštitut za slovensko kulturo Beneško gledališče Četrtek, 17. februarja 2011 2 Il consiglio comunale ha approvato la ristrutturazione delTedificio di viale Azzida Scuola bilingue, fondi bloccati nella Ragioneria regionale dalla prima pagina Ferma al palo anche la richiesta di un commissariamento per accelerare l’iter dei lavori, visto che il problema è stato girato al Ministero dell’Istruzione piuttosto che alla Protezione civile. Gli altri interventi previsti dal Piano annuale delle opere pubbliche sono i lavori di sistemazione e valorizzazione del collegamento pedonale tra il borgo nord e la passerella sul Natisone (530 mila euro), i lavori di Protezione civile per la sistemazione idraulica del capoluogo e della frazione di Biarzo (100 mila) e l’adeguamento dell’accesso carraio della scuola media dalla statale 54 (50 mila euro). L’assemblea ha anche varato il bilancio provvisorio del 2011 (contraria la lista di opposizione). Un bilancio che pareggia a 5 milioni 259 mila euro, lei (previste entrate per 225 mila euro) ed Irpef immutati ed un’autocritica, da parte di Manzini, sulla scelta dell’azienda che si occupa della raccolta differenziata (per ora alla percentuale del 25%, una delle più basse in regione) e dello smaltimento dei rifiuti. Dai banchi dell’opposizione Fabrizio Dorbolò ha criticato la mancanza di informazioni riguardo la sfortunata operazione di finanza derivata (il contenzioso con l’istituto bancario prevede una prima udienza fissata per metà maggio, ha fatto poi sapere il sindaco), mentre Giuseppe Marinig ha individuato carenze nella politica legata al centro studi, nella chiusura di parecchie attività artigianali e nella nuova fase di spopolamento che S. Pietro sta vivendo (lo scorso anno 19 abitanti in meno rispetto al 2009). Infine i rapporti tra i comuni delle valli del Natisone e Cividale, che secondo Marinig devono essere complementari e con pari dignità. (m.o.) Zona industriale, possibile il passaggio al Comune Potrebbero esserci presto novità per la zona industriale di S. Pietro al Natisone. La finanziaria regionale dà infatti la possibilità ai Comuni di assoggettare beni immobili dalle Comunità montane ormai prossime alla chiusura. S. Pietro potrebbe quindi accordarsi con l’ente montano per avere in Sii 0 b '‘'"Ir; Un’immagine del Piano di insediamenti produttivi di S. Pietro gestione il Pip, ormai da anni “senza controllo”, come ha avuto modo di dire sabato 12 febbraio, durante il consiglio comunale, Giuseppe Marinig, visto che qualsiasi pratica che riguardi la zona industriale deve passare attraverso le due amministrazioni. Una situazione complicata e delicata, soprattutto dal punto di vista burocratico, che potrebbe ora risolversi, ed in questo senso il sindaco Manzini ha fatto sapere di avere già avuto due incontri con il commissario della Comunità montana. “Prima di ottenere la gestione completa - ha però consigliato Marinig - meglio controllare bene proprietà, vendita, affitti e subaffitti, perché la cosa potrebbe rivelarsi un boomerang.” Pismo iz Rima Stojan Spetič Več kot milijon žensk in deklet, pa tudi moških, je v nedeljo demonstriralo v stotini italijanskih mest z zahtevo, naj Berlusconi odstopi. Obenem so poudarjali predvsem pravico ženske do priznanja njenega dostojanstva, da skratka ni samo kos lepega mesa, kakor je všeč premierju. To je bilo politično in kulturno dejanje, kajti pojem ženske kot sredstvo užitka in paše za oči je bil dvajsetletno sporočilo tajkunovih televizij. Berlusconi pravi, da se na vse to požvižga, saj je ločenec in doma lahko počenja, kar se mu zljubi, v parlamentu pa itak ima večino, s katero bo vladal do konca mandata, torej do leta 2013. V resnici se bo o mnogočem odločalo prav kmalu. 6. aprila se bo začelo so- jenje zaradi afere Ruby (izkoriščanje prostitucije mladoletnih in iz-silj evanj e j avnih oblasti v lastno korist), še prej pa naj bi se končal proces zaradi podkupovanja sodne priče, britanskega odvetnika Millsa. Sedaj, ko nima več sodnega ščita, se Berlusconi kot hudič krščene vode boji razsodbe, ki bi lahko vsebovala običajno dodatno kazen: prepoved opra-vlj anj a j avnih funkcij. To j e kazen, ki Berlusconiju gre pod nohte, saj ne bi mogel več kandidirati. Ječe se ne boji, saj bo kmalu star 75 let, ko obsojencem ni več treba v zapor, pač pa prestajajo kazen v hišnem are-stu. Zanj bi to pomenilo prisilno bivanje v eni izmed njegovih razkošnih vil, na kopnem ali na Sardiniji. Medtem Bossijeva liga trepeta in tarna za davčni federalizem, za katerega ne ve, ali bo imel v parlamentu zadostno večino. Če bi federalizem spet odložili, se namreč lahko zgodi, da bo sam Bossi odtegnil Berlusconiju zaup- nico in sprožil mehanizem predčasnih volitev. Slednje je Berlusconi še do nedavnega uporabljal kot sredstvo izsiljevanja, češ »ali me poslušate, ali gremo na predčasne volitve«, v prepričanju, da bi spet prepričljivo zmagal. Ženske demonstracije pa so nekaj premaknile v javnem mnenju. Tudi na desnici je čutiti nelagodje zaradi Berlusconijevega pojmovanja ženskega dostojanstva. Zdi se, da je prav med ženskami njegov rating močno padel in zmage ni več gotov. Tudi zato ne, ker so ljudje siti načina, s katerim ga njegovi somišljeniki branijo v debatnih televizijskih oddajah. Gre namreč za nenehno neolikano prekinjanje in govorjenje tja-vendan, da se le ne bi slišali argumenti kritikov. Televizijski gledalci so razumeli, daje to že priznanje krivde, sicer bi bili priča omikanemu načinu utemeljevanja razlogov za obrambo. Upati je, da je po vulgarnosti v prikazovanju ženskih likov napočil tudi trenutek, ko bo v televizijskih oddajah odklenkalo tudi neotesancem. Slovensko ozemlje: kakšna bo razdelitev na pokrajine? Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je 9. februarja na Brdu pri Kranju pripravila srečanje županov, na katerem je nova ministrica Duša Trobec Bučan spregovorila o nadaljevanju procesa decentralizacije in regionalizacije Slovenije. Predstavila je izhodiščni idejni predlog delitve slovenskega državnega ozemlja na šest pokrajin, ki naj bi odgovarjale teritorialni členitvi na šest škofij. Ministrica namreč ocenjuje, da je po petih letih od uveljavitve zemljevida škofij, ta že sprejet med prebivalstvom in bi torej bil odlična podlaga za zbliževanje stališč o vprašanju pokrajin, glede katerega želi vlada že v teku tega leta doseči dogovor. Predlog decentralizacije in regionalizacije tako vključuje oblikovanje Celjske, Koprske, Ljubljanske, Mariborske, Murskosoboške in Novomeške pokrajine. Nekateri župani so v predlogu sicer videli zanikanje zgodovinskih slovenskih pokrajin, drugi pa so ga pozdravili kot korak v pravo smer, saj naj bi bilo število pokrajin v primerjavi s prejšnjimi predlogi racionalno. Leta 2007 je na primer slovenska vlada predlagala, da bi ustanovili kar štirinajst pokrajin: Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško, Notranjsko, Osrednjeslovensko, Podravsko ali Osrednjo Štajersko, Pomursko, Posavsko, Primorsko, Savinjsko, Savinj-sko-saleško, Spodnjepodrav-sko ali Vzhodno Štajersko in Zasavsko pokrajino. Takratni predlog ni naletel na veliko odobravanje, število upravnih enot pa se je večini zdelo previsoko. Kljub načelnemu strinjanju z manjšim številom pokrajin, pa vzbuja precej pomislekov to, da bi za izhodišče vzeli organizacijsko-terito-rialno ureditev Rimskokatoliške cerkve. Po predstavitvi novega predloga za regionalizacijo slovenskega ozemlja pa so bili vsekakor najbolj glasni njegovi nasprotniki, kar še zlasti velja za župane koroških in gorenjskih občin, za katere je nesprejemljivo, da bi bili vključeni v osrednjo pokraji- Ministrica Duša Trobec Bučan no s središčem v Ljubljani, saj bi bili na tak način postavljeni na obrobje sicer bogatega središča in s tem v bistvu obsojeni na propad. Med posoškimi župani pa sta bila glede predloga vlade zelo kritična predvsem župan Tolmina Uroš Brežan in Bovca Danijel Krivec. Prvi je prepričan, da pokrajin ne bodo oblikovali v tem mandatu, poleg tega pa poudarja, da država v tem kriznem trenutku ne potrebuje dodatnih stroškov s pokrajinami (s tem se strinja tudi strokovnjak za javno upravo Janez Šmidovnik). Brežan pa soglaša z manjšim številom pokrajin. Krivec pa ocenjuje, da predlog nima argumentov za potrditev in da iz njega ne bo nič, kar je po njegovem cilj vlade. Skrajno negativno se je izrazil tudi o novem zakonu za skladni razvoj in poudaril, da v obmejnem prostoru že predolgo čakajo na možnost kandidiranja za evropske prispevke. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je pripravila tudi nekaj svežih zamisli glede vloge pokrajin. V prvi vrsti uvaja načelo postopnosti prevzemanja funkcij države in občin. Tako bi na začetku pokrajine izvajale zgolj njihove izvirne naloge, ki so zlasti v sferi prostorskega planiranja, skladnega regionalnega razvoja, varstva okolja, prometa ter posameznih dejavnosti na področju javnih služb regionalnega pomena. Ministrica Duša Trobec Župan je vse povabila k sodelovanju pri oblikovanju predlogov rešitev in dejala, da "smo lahko le z okrepljenim sodelovanjem še bolj uspešni pri zagotavljanju dobrobiti državljank in državljanov". kratke, si Il pentito camorrista Prestieri: Slovenia paradiso per le mafie Maurizio Prestieri lo ha affermato in un’intervista di Roberto Saviano, autore di Gomorra, pubblicata su La Repubblica. Secondo Prestieri in Slovenia non ci sarebbe la cultura antimafia e quindi per i mafiosi non ci sarebbero né ostacoli, né l’esigenza di usare documenti falsi. Gli enti sloveni sarebbero sul libro paga di numerose mafie, ad esempio quelle russa, serba, italiana e turca. Cospicui sarebbero anche gli investimenti nel commercio locale. Polizia slovena e l’ambasciatore Mirošič smentiscono Prestieri Le dichiarazioni del pentito ca-morristia hanno suscitato numerose reazioni. I vertici della polizia hanno rimarcato che la Slovenia è tra i paesi dell’UE più sicuri e che secondo l’Europol l’incidenza del crimine organizzato in Slovenia è piccola. L’ambasciatore Iztok Mirošič ha invece aggiunto che le affermazioni di Prestieri non sono basate su alcun fatto e non sono inquadrate nel tempo. Roberto Saviano nel frattempo è stato intervistato sul tema dalla Tv slovena. Il meteorite più grosso trovato in Slovenia pesa 4920 grammi Un gruppo di ricercatori dell’Istituto geologico sloveno ha confermato che il masso trovato circa un anno fa vicino a Škofja Loka è un meteorite. È il terzo trovato in Slovenia, ma è in assoluto il più pesante. È grande come una noce di cocco e pesa quasi cinque chili (4920 grammi). Le analisi, incluse quelle chimiche, hanno dimostrato che si tratta di un meteorite di ferro. Uno simile, ma più piccolo, è stato trovato nel 1908 nella Valle dell’Isonzo. Il 10,6% dei lavoratori sloveni svolge un lavoro part time I dati di Eurofound si riferiscono al 2009. La media slovena, che rispetto al 1999 è aumentata di 4,5 punti percentuali, è inferiore a quella dell’UE (18,8%). In Italia i lavoratori part time corrispondono al 14,3%, il paese in cui il part time è più diffuso è l’Olanda con il 48,3%. In genere sono soprattutto le donne a svolgere lavori part time. La media europea è del 32% per la componente femminile, 8,3% per quella maschile (in Slovenia 13% contro l’8,4%). In Slovenia nessun prigioniero condannato per atti terroristici Il ministro della giustizia Aleš Zalar ha smentito le voci secondo le quali in Slovenia si troverebbero già due prigionieri da Guan-tanamo, rispondendo così all’interrogazione del presidente del partito SNS Zmago Jelinčič. “Da noi non ci sono nemmeno appartenenti di Al Kaida,” ha assicurato Zalar. Tempo fa in Slovenia è stato arrestato un sospetto membro di Al Kaida, poi consegnato alle autorità tedesche che avevano emanato il mandato di cattura. A 1*4-+ f /t 7^ ^ ________________________________________________________________________novi matajur ^ XX /v L CI L I L C/ Četrtek, 17. februarja 2011 La manifestazione in piazza S. Giacomo a Udine In piazza per la dignità delle donne e dell’Italia dalla prima pagina In Italia - come sottolineato in alcuni interventi dal palco di San Giacomo - lavora solo una donna su due (il livello più basso d'Europa) e per le poche fortunate che hanno un impiego è sempre più difficile raggiungere posizioni di vertice, quasi impossibile se si sceglie di fare un figlio. L'indignazione - hanno spiegato le donne che hanno preso la parola alla manifestazione -aumenta quando si vedono premiate quelle ‘signore’ disposte a scendere a compromessi e che, in politica, finiscono per ricoprire anche importanti ruoli istituzionali per meriti (usando un eufemismo) “extra-professio-nali”. Come richiesto dalle organizzatrici anche ad Udine non ci sono stati simboli né bandiere di partito, solo stri- scioni e cartelli “fai da te”, la maggior parte dei quali rivolti allo stesso Berlusconi del tipo: “Papi Silvio: zio Mubarak se n'è già andato” oppure “ci consenta, per una Italia migliore si dimetta”. Hanno partecipato comunque diversi esponenti dei sindacati, delle associazioni e del centro-sinistra locale: c'erano ad esempio Debora Serracchiani, Ivano Strizzo-lo e Carlo Pegorer, nonché diversi esponenti della giunta e del consiglio comunale di Udine. Applauditissimo l'intervento del sindaco Furio Honsell che si è detto «orgoglioso per la partecipazione della città e per la volontà dimostrata dalla piazza di progettare un futuro migliore». Non si sono fatte attendere le reazioni del Pdl. A livello nazionale la prima a parlare è stata il ministro Mariastella Gelmini che ha bollato le manifestanti come «poche radicai chic». Durissima la presa di posizione di Gianfranco Lenarduzzi del Pdl udinese secondo il quale «nella manifestazione di Udine è emerso un atteggiamento sessuofobico sconcertante... donne pudiche che si ergono a giudici contro quelle che esercitano il mestiere più antico del mondo» (ma -verrebbe spontaneo chiedersi - non si trattava solo di innocenti cene tra amici?). Al di là delle diverse prese di posizione della politica comunque, la partecipazione alla mobilitazione del 13 febbraio ha superato ogni attesa. Oltre un milione di per- sone, molti anche gli uomini, hanno risposto «adesso!» all'interrogativo (se non ora, quando?) slogan della manifestazione, quasi duemila solo ad Udine. Forte di queste cifre il “popolo rosa” - anche da piazza Matteotti - ha definito la giornata di domenica come un punto di partenza nella lotta per la (ri)conquista della dignità della donna così pesantemente offesa da una delle più alte cariche dello stato. Antonio Banchig Med pobudniki Slovensko deželno gospodarsko združenje Objavili razpis za čezmejni projekt Turismo Alpe-Adria A.A. Tourism Giovani laureati, bando per tirocini a Bruxelles Con il Programma ‘Leonardo da Vinci’ Pred nekaj dnevi je bil objavljen razpis za sodelovanje pri projektu ‘Turismo Alpe - Adria - A.A. Tourism’, ki ga finansirajo sredstva programa Interreg IV Italija - Avstrija 2007 - 2013. Projekt je nastal na pobudo Slovenske Gospodarske Zveze iz Celovca (Avstrija), Slovenskega Deželnega Gospodarskega Združenja in Ascom-Confcom-mercia iz Gorice. Namenjen je podjetjem z nastanitvenimi kapacitetami in oznako ATECO 55.10, s sedežem in delovanjem v pokrajinah Videm in Gorica. Namen tega projekta je povečanje števila gostov/turistov iz Slovenije v naših krajih (in seveda Koroškem), s tem da sodelujoča podjetja povečajo jezikovne osnove z vsaj minimalnim znanjem slovenščine, izboljšajo sprejem slovenskih gostov s po- sebnimi ponudbami, ki bodo deležne skupne promocije v Sloveniji. Prispevek bo dodeljen v obliki pomoči de-minimis v višini do 100% opravičljivega zneska, v najvišji vrednosti do 6.666,66 € za vsako sodelujoče podjetje. Zainteresirani lahko besedilo razpisa in vseh ostalih dokumentov dobijo na sedežu SDGZ-ja v Čedadu v ulici Manzoni 31 (tel. 0432730153), na razpolago pa je tudi na spletnih straneh www.sdgz.it, www.ures. it in www.ascomgorizia.it. Pro Loco in assemblea La Pro Loco Nediške Doline Valli del Natiso-ne terrà la sua assemblea generale annuale venerdì 18 febbraio, alle ore 20, nella sala polifunzionale dell'Istituto per la cultura slovena a S. Pietro al Nati-sone. L’ordine del giorno prevede la relazione del presidente Antonio De Toni sulle attività svolte, l’approvazione del bilancio consuntivo 2010, l’approvazione del bilancio preventivo 2011, la presentazione del calendario eventi 2011, varie ed eventua- La Fondazione Collegio Europeo di Parma bandisce, nell’ambito del programma comunitario di Apprendimento Permanente 2007-2013 - programma settoriale ‘Leonardo Da Vinci’ - Mobilità, un concorso di selezione per la partecipazione a 40 tirocini formativi. Saranno selezionati giovani laureati in discipline giuridiche, economiche, politologi-che e umanistiche che abbiano svolto, durante il percorso universitario o successivamente, un percorso formativo europeo e che intendano effettuare un’esperienza professionale di tirocinio presso realtà operanti nelle tematiche europee a Bruxelles della durata di 14 settimane. I tirocini dovranno essere effettuati tra marzo-giugno 2011 e settembre-dicembre 2011. Per info: http://europe-ancollege.it. Leč za bronit ano noše romoninje s prve strani Isa leč na parvidina kej pa za pomoet noši ekonomiji. Za isò jè artikol n. 21 ano ito to jé napisano da te laški pajiž ma det wsakè lèto den miljardo ti stari lir komunita montani, tèj ta-wnè na Pultabiji ano itéj iten w Sin Pjerino za te kumune tu-w noši provinči tu ki j è ta slavinska minoronča. Isò to pride račyt, da te laški parlament vi da noše doline so karjè wbòe, da ni dèla ano da j è trèbè pomoet judin, ki živijo tu-w ise doline. Ano kalikol jè nin po-moel isi artikol? Rezija jè barala ano ricavala wse ise lita beče za več rači: jè ričavel neš kumùn, noše aziende, noše asočac-juni. Pa lani avošta neš kumùn jé barel za ričavet ise beče za porownet cèsto orè po Ravanci. (L.N.) ' Riforma degli enti e montagna, un convegno a S. Pietro Per venerdì 18 febbraio, alle 20, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, è previsto un convegno organizzato dal partito Sinistra Ecologia Libertà dal titolo ‘Proposta di riforma degli enti locali, semplificazione e razionalizzazione del territorio montano.’ Interverranno i consiglieri comunali di San Pietro al Natisone Fabrizio Dorbolò e Giuseppe Marinig, ed il consigliere comunale di Grimacco Fabio Bonini. Seguirà un dibattito con gli amministratori locali ed il pubblico presente. Concluderà l’incontro il consigliere regionale Stefano . Pustetto. brevi.it Un milione di donne e uomini in piazza: “Berlusconi dimettiti” Oltre un milione di persone ha preso parte domenica 13 alle manifestazioni che da oltre 230 piazze hanno chiesto le dimissioni del premier e maggiore rispetto per i diritti e per la dignità del genere femminile. Il Presidente del Consiglio, da parte sua, ha definito la mobilitazione «una vergogna». Il gip di Milano intanto, accogliendo la richiesta dei pm, ha disposto per Berlusconi il processo con rito immediato per le «prove evidenti» a suo carico. Emergenza sbarchi: polemica Maroni-Ue É polemica fra il ministro dell’interno e l’Unione Europea circa l’emergenza sbarchi di profughi nordafricani a Lampedusa (oltre 5000 arrivi da metà gennaio) seguiti alla rivolta in Tunisia. Maro-ni aveva affermato «abbiamo chiesto l’aiuto della Commissione Europea ma non ci ha ascoltato». Secca replica di Cecilia Malmstròem, responsabile Ue per le questioni di immigrazione: «abbiamo offerto il nostro appoggio all’Italia, ma ci hanno risposto “no, grazie”». La Cassazione dice sì alle adozioni per i single Fa già discutere la sentenza della Cassazione che, accogliendo la richiesta di una donna single di adottare un bambino, ha sollecitato il Parlamento a legiferare in materia. Per il Governo i magistrati hanno commesso «un’invasione di campo»; un monito arriva anche dal Vaticano: «il bambino esige un padre e una madre». In Europa, intanto, le adozioni per i single sono già possibili in Svezia, Norvegia, GB, Irlanda, Francia, Spagna, Germania e Austria. ‘Schedatura’ per chi si sottopone a fecondazione assistita Un emendamento al decreto milleproroghe prevede l’obbligo per i centri di procreazione assistita di fornire al Ministero della Salute qualunque informazione richiesta (dai dettagli medici ai dati anagrafici) su chi si sottopone a questo trattamento. Per Ignazio Marino (Pd) «il Governo, che parla tanto di privacy quando si tratta del premier, vuole fare una schedatura di massa delle donne che si sottopongono alla fecondazione assistita». Nel 2011 attività parlamentare ai minimi storici Secondo un’indagine di Sergio Rizzo nel 2011 il Parlamento ha approvato un solo decreto. Il dato fa il paio con le sempre più sporadiche riunioni del Consiglio dei Ministri (l’ultima durata appena 5 minuti). Queste considerazioni forniscono l’ennesima prova delle difficoltà politiche del “Governo del fare”, con un premier impegnato a difendersi dalle indagini dei pm e con una maggioranza esigua nonostante le rassicurazioni di Berlusconi. iHiMBnur. writfjw fj? swnwsjii Četrtek, 17. februarja 2011 4 Dvojezično šolanje uvesti tudi drugod na Videnskem v Ravnateljica Živa Gruden ob 10-letnici zakona 38/2001 Malčki v vrtcu v začasnih prostorih v špetrskem kolidžu. Tudi zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov je prišlo letos do upada števila vpisanih za naslednje šolsko leto s prve strani “Ko je bil zaščitni zakon za slovensko manjšino sprejet, smo bili seveda zaradi tega še dodatno zadovoljni in smo si prizadevali za to, da bi člen, ki je obravnaval našo šolo, takoj začeli izvajati. Pri tem je imel veliko zaslug tedanji deželni šolski ravnatelj Bruno Forte, kije bistveno pripomogel k temu, da smo z novim šolskim letom, to je septembra 2011 dejansko začeli delovati kot državna šola,” nam je povedala ravnateljica dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden, ki pa je obenem poudarila, da proces podržavljanja šole ni bil enostaven in da tudi danes ni še vse rešeno. “Pravzaprav še vedno čakamo, da bi bili enakopravno vključeni v sistem državnega šolanj a oziroma, da nas ne bi obravnavali kot navadno italijansko šolo, ker je pač naša specifika drugačna. Da navedem konkreten primer: noben zakon ne določa, da morajo pri nas profesorji, ki poučujejo v italijanščini, oziroma neu-čno osebje, obvladati slo- venščino. Res je, da smo že sami na to pozorni, dejansko pa to vprašanje z zakonskega vidika ni urejeno. Po desetih letih od sprejetja zakona bi bilo tudi primerno, da se dvojezično šolanje razširi tudi v druge predele videnske pokrajine. Občina Tipana si za to že prizadeva, bomo videli, kaj bo. Težave pa so tudi glede izvajanja določbe, da morajo imeti dijaki iz našega območja na višjih srednjih šolah možnost izbirnega pouka slovenščine. Tega ni oziroma ni organiziran na pravilen način. Na liceju v Čedadu je na primer predviden pouk slovenskega jezika kot neka izbirna popoldanska izvenkurikularna de-javnost, za katero dijaki dobijo določene kredite.” V zadnjem obdobju je marsikdo omenil potrebo, da bi dopolnili dvojezično izobraževalno ponudbo v Benečiji z ustanovitvijo dvojezične višje srednje šole. Kako vi gledate na to? “Gotovo ne bi mogli nuditi široke palete višješolskih smeri. Morali bi izbrati primerno usmeritev, to bi lahko bil neke vrste jezikovni licej ali pa nekaj podobnega Kugyjevemu razredu v Celovcu.” Konec tedna je zapadel rok za vpise za naslednje šolsko leto. Kakšen je bil odziv? “Kar zadeva osnovno in nižjo srednjo šolo, smo lahko zadovoljni, v vrtcu pa je prišlo pri številu vpisanih do upada. Razloga za to sta verjetno dva. Iz seznama otrok, s katerim razpolagamo, je razvidno, daje zelo malo domačih, več pa priseljencev. Zanje ponavadi velja trend, da se vključujejo v italijansko okolje. Nedvomno pa je negativno vplivalo tudi prostorsko stanje. Na srečanjih s starši in med tednom odprtih vrat je bilo zanimanje precejšnje, a ko starši vidijo, da prostori, kijih imamo zdaj na razpolago, niso idealni oziroma, da trenutno nimamo igrišča in podobno, postanemo zanje takoj manj vabljivi. Navsezadnje dobro vejo, da drugačnih prostorov ne bo na razpolago, preden bo njihov otrok zaključil šolanje v vrtcu.” (T.G.) ZELENI « LISTI Ace Mermolja Beneška umetniška odlika S kulturnega vidika je Benečija svojevrsten pojav. To smo lahko videli tudi v Tržaški knjigarni (v Trstu), kjer so na dan praznika slovenske kulture predstavili knjigo Tin Piernu, fotograf s Trčmuna. Delo je sad strokovnega in umetniško občutljivega dela Študijskega centra Nediča ter avtorjev Alvara Pe-triciga, Michele Predan in Roberta Del Grandeja. K projektu je pristopilo Založništvo tržaškega tiska, ki je knjigo izdalo in poskrbelo, da so jo v Prešernovem tednu predstavili tudi v Ljubljani. V Tržaški knjigarni je bila ob predstavitvi knjige še "žepna" razstava fotografskih portretov Tina Piernovega. Med tistimi, ki so knjigo predstavili, je bila Meta Krese, ki sodi med najbolj cenjene slovenske strokovnjake na področju fotografije. Citiram njene besede: "V Sloveniji se radi pritožujemo nad popolnim deficitom fotografskih publikacij, monografij v zadnjih dveh desetletjih, v katerih bi se avtorsko fotografijo jemalo vsaj približno resno. Zato upam, da bo ta knjiga spodbudila tudi slovenske avtorje, urednike in založniške hiše." Knjigo je Meta Krese označila kot delo "brez napak". Za knjigo Tin Piernu so se zanimali tudi novinarji v Ljubljani, kjer je težko prodreti v množici izdanih naslovov. O delu Tina Piernovega ne bi pisal, saj je bilo v Benečiji, v Čedadu in v sami Ljubljani že nekaj razstav z ocenami. Opozoril bi le na raziskovalno, umetniško in založniško dejanje, ki Troppe le interferenze illegali da parte delle emittenti televisive italiane Segnale televisivo, guerra sul confine La Slovenia e la Croazia negli ultimi tempi hanno inviato all'amministrazione i-taliana oltre mille denunce per interferenze sul segnale televisivo nell'area di confine con l'Italia. Lo scrive il quotidiano sloveno Dnevnik in un articolo dal titolo Vojna signalov na meji z Italijo. Guerra di segnali sul confine con l’Italia. Sono migliaia i cittadini sloveni (e croati) che non vedono i propri programmi televisi perché le frequenze sono occupate illegalmente da emittenti italiane. Il problema non è nuovo, ma si è ulteriormente aggravato a partire dal 3 dicembre scorso quando in Friuli Venezia Giulia è stato introdotto il digitale terrestre. “Diverse e-mittenti italiane trasmettono su frequenze non concordate a livello internazionale e dunque illegali”, commenta- no i responsabili dell'Apek -Agenzia per la posta e comunicazioni elettroniche della Slovenia. I permessi vengono concessi dagli organismi italiani preposti che si basano sulla legislazione interna. “E questo è il nocciolo del problema. L'Italia non ha adeguato la sua legislazione in questo settore alle normative internazionali ed utilizza lo spettro di radiofrequenze in contrasto con gli accordi e le norme dell'Unione internazionale delle telecomunicazioni”. Come è intuibile, non si tratta soltanto di un grave disservizio provocato agli utenti, ma anche di un danno economico per le emittenti slovene. La società Domates, pro- prietaria del programma sloveno Sponka Tv, informa inoltre il quotidiano Dnevnik, già nel 2009 ha sporto denuncia contro Mediaset perché il canale Italia 1 disturba la loro frequenza ed hanno chiesto un risarcimento danni di 500 mila euro. È un problema quello delle interferenze registrato anche nell'Istria occidentale. E la Croazia teme che la situazione si possa ulteriormente aggravare con il passaggio al digitale terrestre delle regioni italiane che si affacciano sul mare Adriatico. L'Agenzia per le poste e telecomunicazioni della Croazia avrebbe inviato alle autorità italiane 26 segnalazioni solo a partire dal dicembre del 2010, mentre dal 2009 ha presentato 571 denunce di interferenze del segnale croato. pomeni odliko v vseslovenskem prostoru. Z ugotovitvijo se vračam k začetni trditvi o posebnosti beneškega kulturnega prostora. O tem ne pišem prvič, ponavljanje pa včasih pomaga. V videnski pokrajini, predvsem pa v Benečiji, delujejo posamezniki in skupine, ki dosegajo zanimive kulturno-umetniške rezultate. Omeniti velja na primer arhitekturo, kjer je obsežen opus Valentina Zaccarie Simonittija zapustil kar nekaj "dedičev". Lanska nagrada na "zamejski" Prešernovi proslavi Donatelli Ruttar je bila še kako smiselna. Arhitektom se pridružujejo zanimivi likovni u-stvarjalci in ustvarjalke. Ob njih deluje nekaj solidnih književnikov in književnic, z Mihom Obitom na čelu, ki zaokrožajo visoko kulturno hotenje. Povezava beneških umetnikov z italijanskim in deloma slovenskim okoljem omogoča dejanja, kot so Postaja Topolove in druga. Marsikaj sem verjetno pozabil, npr. na glasbo, ki ima v Benečiji svoje odlične izraze. Želim naglasiti, da obstaja v Benečiji intelektualna in kulturna elita, ki je oddaljena od klišeja "ubogih beneških bratov". Beseda ubogi ima navadno več smislov. Vem, da zaobjema tudi pojem neke "zaostalosti". V Benečiji in okolici so ljudje, ki počnejo stvari, ki zaobjemajo najsodobnejše znanje in poznanje. Sama šola v Špetru je nastala kot izrazito "avantgarden" načrt. Ob odliki so verjetno šibkejše "vmesne" dejavnosti. Ne kritiziram, marsikaj gre na boljše, vendar so za slovensko prisotnost, jezik in sama narečja pomembne oblike sodelovanja ljudi, ki nimajo le vrhunskih ciljev. Pomembno je Beneško gledališče, pomembni so zbori in ansambli, pomemben je Senjam beneške piesmi, pomembni so vaški in sveti prazniki s svojimi običaji. To "ljudsko" kulturno tkivo je važno za Benečijo in njene ljudi, ker povezuje različne lege kulture in zavest posameznikov o pripadnosti skupnosti. Z ugotovitvijo seveda ne omejujem odlike in njenih zrenj, po mojem skromnem mnenju pa je kulturna posebnost Benečije v resnici obratna od tega, kar si ljudje izven prostora predstavljajo. Kot povedano, ne prevladuje vmesna in bolj "ljudska" kultura, ampak so najmočnejši skorajda elitni in "rafinirani" glasovi. To je pokazala tudi monografija o Tinu Piernovem, ki prekaša večino podobnih poskusov v Sloveniji (v kolikor so). Želja je, da bi se razvijale in povezovale različne kulturne lege s svojimi posebnostmi, skratka to, da ne bi intelektualci hodili le v eno smer, skromnejši kulturni delavci pa v drugo smer, kjer ne manjka težav. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO STV- SLOVENSKI PROGRAMI PETEK, 18.2.2011 18.40 20.25 20.30 sledi ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA TV KOCKA: Mala Cecilijanka 2010: Otroški pevski zbor Veseljaki DEŽELNI TV DNEVNIK ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 SOBOTA, 19.2.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: FJK gre v LJ 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK UTRIP EVANGELIJA sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 NEDELJA, 20.2.2011 20.20 TV KOCKA: Vodinko - Pinko pingvinko 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK 20.50 ALPE JADRAN sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 PONEDELJEK, 21.2.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 TOREK, 22.2.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Televikj čarovnija 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 SREDA, 23.2.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Risanka “Bela” - Nova prijateljica 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 ČETRTEK, 24.2.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Kamorkoli naokoli: Dr. Mehurček - 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK 20.50 ALPE JADRAN sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 Plastelinčki Progetto DARE, più opportunità per le donne Il progetto ‘DARE: Donne Attive come Risorsa Economica’, approvato e finanziato dalla Regione, servizio Pari Opportunità e Politiche giovanili per i Comuni di San Leonardo, Grimacco e Savogna, partito già nella primavera del 2010, vuole coinvolgere le donne attraverso mirati corsi di informazione, formazione e aggiornamento, sui temi che da loro erano stati segnalati attraverso una indagine conoscitiva iniziale. Četrtek, 17. februarja 2011 In questo lavoro di ricerca e di coinvolgimento è stato prezioso il contributo dell'associazione partner del progetto, l’Associazione Trasformazioni. Le donne che hanno partecipato hanno colto da subito l'opportunità che si offriva, con consulenti che svolgono da anni percorsi mirati per le pari opportunità e per le donne che desiderino migliorare le proprie competenze e conoscenze, trovando un aiuto anche per gli impegni familiari. Si è creata una proficua rete tra due gruppi di donne: un gruppo che desiderava ricevere formazione, momenti di dialogo anche su argomenti legati alla professione, alla difficoltà di conciliare famiglia e lavoro e un gruppo di collaboratrici che hanno permesso la frequenza attivando spazi gioco e laboratori per i figli durante gli incontri. La formazione è stata curata dall'Associazione Intra-moenia di Udine, che da anni segue diversi Comuni nei percorsi progettuali di Pari Opportunità. Dagli incontri sono emerse delle richieste precise, di aiuti concreti che hanno portato il Comune di S. Leonardo, capofila, in accordo con l’Associazione partner, a richiedere alla Regione una diversa destinazione dei fondi progettuali, proprio per venire incontro alle famiglie che potrebbero vivere momenti di difficoltà. Oltre a ciò parte dei fondi sono stati assegnati anche ad integrare il servizio del doposcuola e all'inserimento di una figura collaboratrice per il tempo mensa, andando così a raggiungere il principale obiettivo del progetto DARE, che vuole vedere le donne come risorsa culturale ed economica. Venerdì 18 febbraio, alle 17.30, presso la scuola De Rubeis di Cividale, l’Associazione Trasformazioni presenterà un’importante novità sul territorio: i primi centri estivi in inglese nella propria città con marchio "CITY CAMPS", una valida alternativa alla vacanza di studio all'estero. Centri estivi di una o più settimane a scelta con animatori (tutors) laureandi o neolaureati rigorosamente di madrelingua inglese: si giocherà, si mangerà, si trascorreranno giornate esclusivamente in inglese, con certificato inglese finale. La riunione vedrà partecipare i genitori e le famiglie motivate a fare questa esperienza, ancora mai realizzata su questo territorio. 5 ‘Atlas posebnih krajev’ v Celovcu in Ljubljani e Sulle religioni Predstavili bodo literarno-fotografski projekt Auser, conversazioni sulla fauna A partire dal 18 febbraio, tutti i venerdì, alle 18, la biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone ospiterà una serie di serate, organizzate dall’Auser Valli del Natisone - Nediške doline, sul tema della fauna nelle convalli. Si tratterrà di serate di libere conversazioni, condotte da Enrico Baracco, sull’ambiente frequentato dagli animali, su abitudini di vita, alimentazione, preda o predatore, consistenza numerica, pressione venatoria. Lo scopo è quello di richiamare alla memoria le conoscenze sulle varie forme di vita animale ed approfondire ciò di cui si è già a conoscenza ed integrare il saputo con nuove particolarità. Gli interventi verranno corredati di volta in volta da richiami su malattie, modalità di alimentazione (bruca-tori, ecc.), tracce lasciate sul terreno (orma, pista, ecc.), aspetti di vita sociale durante l'anno (territoriale, parti, imbrancamenti), comportamenti nei confronti dell'uomo, catena alimentare ed altro. Sempre con l’Auser e sempre di venerdì, ma nel primo pomeriggio, presso la bibblioteca di S. Pietro si tengono delle letture, curate da Marina Mariuzzi, di testi sacri, seguite da conversazioni sul tema delle religioni. Literarno-fotografski projekt ‘Atlas posebnih krajev’, ki gaje priredil Unikum, kulturni center univerze iz Celovca, v sodelovanju s Postajo Topolove in društvom Opoka iz Medane, bodo v prihodnjih tednih predstavi- li v Celovcu, Ljubljani in Kopru. Po prvi predstavitvi knjige, ki je bila v začetku decembra v Topolovem, bojo avtorji in fotografi o delu spregovorili v torek, 22. februarja, ob 19. uri v knji- Testamento biologico, im convegno a Cividale La Società operaia di mutuo soccorso di Cividale e l’associazione ‘Per Eluana’ organizzano per domenica 20 febbraio, alle 17.30, nella Sala dei gessi della Som-si in Foro Giulio Cesare, un convegno sul tema ‘Testamento biologico: liberi di scegliere’. Interverranno il dottor Amato De Monte, primario anestesista dell’ospedale S. Maria della Misericordia di Udine, il professor Leopoldo Coen, professore di Diritto amministrativo presso l’Università di Udine, e Cinzia Gori, infermiera presso l’ospedale udinese. Modererà il blogger Aldo Rossi. garni Haček v Celovcu in naslednji dan, ob isti uri, v Kudu France Prešeren v Ljubljani. Projekt bodo meseca marca predstavili tudi v Kopru. Knjiga predstavlja 72 krajev, ki so vsak zase posebni in vredni potovanja. Nahajajo se na Koroškem, v Furlaniji Julijski krajini in Sloveniji, vedno ob meji in daleč od glavnih prometnic, v običajnih vodnikih jih komaj kdaj omenjajo. Kdor se poda v te kraje in se vanje poglobi - z vsemi čuti, ki jih premore -, se iz njih vrača spremenjen in obogaten. V vsakem primeru pa bo človek marsikaj odkril in na koncu posamezno pokrajino gledal z novimi, bolj odprtimi očmi. Slutnjo o tej transformaciji, kije plod povečane pozornosti in poostrenega zaznavanja, dajejo besedila in slike, objavljeni v tej knjigi. Napisali in posneli so jih umetniki in umetnice, ki so bili ‘poslani’ v te kraje brez kakršnekoli vnaprejšnje informacije (razen lapidarnih opisov poti), da bi svoje vtise literarno in fotografsko predelali. Na ta način so nastala najrazličnejša, večinoma asociativna besedila v nemščini, slovenščini in italijanščini ter slike iz najrazličnejših prespektiv. Nekateri prispevki znajo biti na prvi pogled enigmatični in nedostopni tako kot opisani kraji, drugi so manj razumljivi zaradi tujega jezika. Prav zaradi tega vzbudijo radovednost in bralca ter bralko, gledalca in gledalko spodbudijo, da si na kraju samem ustvarijo svojo sliko in postanejo protagonisti lastne pripovedi. ‘D filo dei giorni’, i versi postumi di Luciano Morandini Un momento della presentazione del libro in sala Ajace a Udine, a sinistra Luciano Morandini Si intitola “Il filo dei giorni” la raccolta poetica postuma di Luciano Morandini, poeta e scrittore friulano deceduto lo scorso anno. Il libro, edito dalla casa editrice Hammerle di Trieste, con una prefazione di Marina Giovannelli ed un intervento conclusivo di Biagio Marin, è stato presentato martedì 15 febbraio nella sala Ajace di Udine. Una presentazione intensa, dove la vera protagonista è stata la presenza-assenza del poeta, una delle voci più lucide, moralmente e politicamente sincere del Friuli del dopoguerra. Ad introdurre l’incontro è stato l’assessore comunale alla cultura, Luigi Reitani, che ha parlato, a proposito della pubblicazione, delle poesie legate all’ultima fase della scrittura di Morandini, “un poeta importante per più generazioni, un uomo riservato che mai ha posto se stesso al centro dell’attenzione, che non voleva essere notato ma che molto ha dato agli altri con i suoi versi.” Sono seguiti due interventi legami alla sfera familiare, intima, di Morandini; quello della seconda moglie, Luisa Gastaldo, che ha espresso il desiderio che la serata sia un punto di avvio per iniziare a lavorare sulla sua opera con studi, ricerche ed approfondimenti “perché ha ancora moltissimo da darci e da dirci”, e quello della figlia Marina, che oggi vive a Parigi, città a cui per altro è dedicata una sezione del libro La figlia ha tra l’altro ricordato la dimensione europea del poeta, andando con la memoria al primo viaggio che, da adolescente, fece con il padre, un festival poetico itinerante che partiva da Lubiana per raggiungere Skopje, accompagnando poeti come Ciril Zlobec, Marko Kravos, Evgenij Evtushenko e Hans Magnus Enzensberger. Poi il risvolto critico delle opere di Luciano Morandini nelle parole di Elvio Guagnini, docente di letteratura italiana all’università di Trieste. “Nella sua appariscente semplicità - ha tra l’altro spiegato il critico - sapeva coniugare varie culture. Aveva scoperto nella poesia un modo per testimoniare il suo rapporto coti il mondo. Morandini non scriveva per se stesso, perciò spesso le sue liriche hanno il tono della conversazione.” L’ultima riflessione, poi, sulla dimensione etica e politica del poeta, che unita a quella intima e personale traspare anche nella sua raccolta postuma, della quale alcuni brani sono stati letti dall’attore Omero Antonutti, anche lui commosso nel ricordo dell’amico. Vale la pena qui trascrivere gli ultitni versi dell’ultima poesia (dedicata all’amica scrittrice Bruna Si- bille-Sizia, scomparsa nel 2009), pur confidando nel fatto che di Morandini questo libro non potrà essere l’ultimo lascito: “Ora nel silenzio senza confini / ombre ti sono intorno / d’amici e compagni /scrittori e resistenti / anime di Friuli vivo / che ha / comprese o incomprese / le sue orme.” Michele Obit 6 mmk Naš - sbalzo” za ju luožt gu Pari-glo za spuščat goz brega, dol po nit, senuo al pa darva. Su se luožli gledat muojga nona, ki je takuo naglo paršu s konjan, gor po ciest, zaiti tu stalo Robadentuvo. Štala je miela odparte urata. Urata su ble nizke an on je ulieku nazaj bruzdo an se j’ dol spregnu, de je pasu lepua cja not, an od strahu se nie zaviedu, de kaka na-sreča je mogla bit. Kar konj je paršu Čeh jaslan sej’ usta-vu na žlag an nono je padu du jasla. Usi tisti, ki so bli ta na uoze, an so tuole videli, su šli cja pruot štal gledat, če muoj nono je biu šele žiu. Nono je paršu veseu san uon: se nie biu nič zlomu, ne glave ne kosti. - Sičilian. Kozaki so luožli no kub ilo, ki je bla puno žleht, tu štalo od Sičiliana, gu Nokul. An Kozak je teu navast tolo kobilo, de bo bu-gala. Je luožu no veliko že-liezo du tla ta na sret duor-ja, an jo je parpeu z varco za bruzdo an jo je stuoru letat oku an oku za dva, tri, štier dni, zguoda an popu-dan. So jo lepuo trudil. Na zadnjo so rival ji luožt gor Malina, zvierala an te mikane patoke Tiho an počasu re, naša Malina, kr sonce za-rieua žejne planince an se merka tu čiste uodi-ce. Preskaka kamunje, poboža trauice, čenta po našn stare pravce. Pouno krat začene burlat, strašno oblačuje, or za oru se kaže an močno potiska črne male: se bušče, rmi, vietar stresa rmi-če, daž, pouson našu zemjo moči. Kr žalost ma, je napihnjena, potice, njue, mažierje nos deleč use zlomjene an mokre. Judie so ustrašeni, se tresejo, s tu desnu se že-najo. - Pomajte bab še nas!- Naša Malina nč ne posluša, seje souze, smrt za hiše an dušice. - Sveta Marija, prosite za nas!- Nazadnje oči nebeške se smiliejo. Oblak operja dne mikane urata, sonce pokriua hudičauo dielo, spe jasno na sviet se uarnjua! Vesela je naša Malina! Čičica noua, skače naprej an nazaj, tičiče, vjol-ce an lastovce se laščijo. Ona se skriua: liepa je! Otroci na oir letjo, se jemajo, tičači spolieta-jo an pojejo, rožce spe, pouson rastejo. Dou, nas merka cierkuica biela, k naši t stari dan bot so nardili. Kristušoua Mati nuotr kleči: za use ju-dje prosi! An trpi! Malina uoku usaa vid: fantič vesok je bieu uče-ri snič, mama, za roku, liepo čičico drži, t stari sedjo an deleč merkajo... t mladi začenjajo zlo dielat; žene tu hiše, možje tu njue; trudn so, se potjo, naprej redo, srce veselo majo, se smejeio. - Ustavite se, opočiuajta se, kaubot! Za našu dušicu naordajta se, življenje posvietne mata pustit an maj vic nazaj se uornit! - Liepo uči naša uodica an leti: pouno pot šnje ma nardit, patoke an zvierala pobrat, za z njem tu morje se zubit. Usak človek k na sviet se rodi, puno ol malo liet požvi. Kr urata posvietne se zaklenejo za simpr o u Nebesah opočiuanje bo mu. Emma Scubla sielo. An Kozak se j’ lepuo nabasu gor na njo an kobila je hnado parjela pot dol pruot Barnasu. Sla je takuo naglo, de su se runale iskre ta pod podkovan. Pravejo, de j’ takuo šla gor po patoke, de obedna makina jo nie mogla dotec. Od tistega dne je nieso vič vi dii. - Malčik. Tu štal od nomina su bli štier konji. An adan od tistih, vesta, je bu takuo lepuo navajen: Kozak mu jejau: «Malčik je partizan!», an konj se j’ pole-gnu na stran. An potada Kozak je jau: «Malčik, ale! Partizan je šu!»an konj sej’ frišno zadru. Od Kozaku, ki so bli tle u Barnase, so mi poviedal nono Mario, Gompič, Elia, Mežnar an Giovanni dol na patoke. Adan me j’ pravu, de kozaški konji so bli podobni našin konjian, drug me j’ poviedu, de njeso bli podobni ne konju ne mulu... te trec je jau pa, de te prav kozaški konj je bieu. Jest niesan šele zastopila, kaki su bli. Al zna kajšan od vas me poviedat, kaki so bli teli konji kozaški? Orsola Banelli su šli”. So pravli, de so par-šli du Cidat, kier je biu njih komand an potada se na vie nič vič od njih; nobedan se j’ uarnu damu gu Rusijo. Van na moren poviedat tu nih pet minutu use reči, ki san zaviedela od Kozaku, takuo san vebrala, de van bom guorila od njih konju. Konji kozaški su bli ku naši konji. Čez dan su šli oku, zvičer su paršli tu vas. Kozaki su bli puno barki za iti na konju. Su bli kopač iti al prist z njih konji, tu pu ure, taz Mažaruol gu Spi-gnon. Otroc su gledal radi konje kozaške. Kar su pejal konje na pašu, su jin zvezal noge tazpriet, de su nardil mikane pase takuo, de nieso mogli utec. Konji su bli navajeni iti adan za družin; usi so šli za te parvin. Otroc so letal za njin an kajšan krat Kozaki su jih luožli gor na konje an otroc su bli vesel. An puobi su bli kontenti iti na konju, so se parluožli Čeh Kozakon za jih prašat al morejo iti gor na njih frisne konje an niesu viedeli, ka jin more ratat. - Od nonuna. Ta na placu je bluo nih pet moži, ta na uoze, ki su pejal nu nit “a Orsola Banelli, parva v kategoriji mladih Kozaki tle v Barnase v lietu 1944 Te parvi, ki so paršli tle u Barnas, so bli armani. Je bluo lieto 1944, kar so paršli, an so se ustavli oku tri miesce. Tistu lietu je padlo puno krat snieh. Kozaki so bli niemški pri-zonierji an so paršli z njin, zak so jin obečal, de se bojo mogli ustavt tle tu naših vaseh. Oni so muorli gledat an varvat, de partizani na pridejo goz brega du vasi. Tu Barnase so se ustavli nih štierdeset Kozaku. So paršli go po puoj pred Sko-dejovo hišo an so se zbral na plac Gorenski. So paršli s konmi an z uozmi. Nieso miei ne otruok ne te starih, samuo kajšan je meu ženo. Žene so ble puno buoge, nieso miele nič. So ble oblieče-ne ku naše žene an so miele zvezan facu gor na glavi. Možje nieso mieli ne brade ne mostaču, so miei armene lase. Kar usi su bli obliečeni sudajsko. So prašal kiek za jest an za pit, zaki Niemci taz Čidada nieso jin parna-šal “rancio” an spanjiolete usak dan. So se ustavli tu hišah od Robadentu, Gompi-ču, Skodeju, Mežnarju, Miž-ju an Bunču. So spal tu hi- šah. Po osmi uri zvičer usi so muorli iti spat uoz hiše an oni so nosil not an snop slame aržene, so ga luožli na tla an so se luožli spat. Kozaki so šli proč, kar so zaviedli, de Niemci so utekli an de preča bo konac ujske. “S tisto, ki so paršli, s tisto S pravco iz Gorenjega Tarbija so med skupinami paršli na drugo mesto Pravca od saromaka an smarti Matilde: Bila je na družina zlo reuna, doma so imiel veliko mizerjo an lakot. Otroci: Tata, mama, trebuh nam krule! Ja, je že dva dni, ki ne jemo. Takuo san lačan, de bi sniedu no celo polento sam. Se muoj šuolin je lačan, poglejta, kajšno jamo ima. Ti maš usaj šuolne, ist san buos. Mama: Otroc zapuojte no piesan, de van pasa lakot. Zapojejo. Otroci: Smo zapiel, a smo še buj lačni ku pried. Matilde: Možu an ženi se je rodiu šesti otrok an so ga imiel karstit, pa nobedan ni teu bit za nunca. Buog mož je šu po pot an se je joku od žalost. Mož: O kuo san žalostan, (večkrat) nobednega ne morem ušafat za nunca! Smo prerieuni! Smrt: Poviejmi buog mož, zaki se jočeš? Mož: Jočem se, zak imam doma tako mizerijo, da obe-dan mi necje še otroka nest na kar st! Smrt: Jest bom nesla to-jega otroka na karst, ne skarbi! Mož: A boš ries paršla, san pru veseu. Karstil bomo jutre zjutro. Smrt: Dobro, se vidmo jutre! Matilde: An resje paršla an ko so otroka okarstil, je j ala možu: Smrt: Ti, ki imaš mizerjo an si takuo buožac, te ist povabim v mojo hišo, an ne ti mene tu tojo. Matilde: An sta šla. Peja- la ga j e tu no veliko j amo an tam not je bluo use puno svieč. Adne so ble velike, ad-ne so ble majhane, adne so glih murjovale. Mož je pa-reju novo svečo, jo je parž-gau an jo je deu na tist pre-stor, kjer je adna svieča murj ovala. Sveča je spregovorila: Sveča: Buoh Ioni. Zdujšu si žiuljenje kajšnemu člo-vieku na zemlji. Donas bi imeu umriet, pa ti si paržgau novo sviečo, takuo bo živeu še nu malo liet. Smrt: Oh, kaj si naredu, usaka svieča je žiuljenje od adnega človieka, tist je imeu glih za umriet. Ti si mu deu drugo sviečo an si mu zdujšu življenje. Mož: Ti si smart! Smrt: Ja, ist san smart, pa ti si mi se smilu, si takuo buožac an imaš doma tako mizerjo, de ti bom pomagala. Od donas napri boš dielu za zdraunika. Mož: Ist bom zdraunik? Saj nisem študjan! Saj ne bom viedu, kajšno medežino naj dam buniku! Smrt: Oh, nič ne skarbi. Vidu me boš par usakin buniku. Če se parkažem par glave bunika, ti moraš reč, de je prepozno an de ga ne moreš vic ozdraviet. Če pa me boš vidu ta par nogah, boš dau buniku kajšno mazilo an tist človek bo ozdra-vu. Takuo boš zaslužu an boš preživeu tebe an tojo družino. Matilde: An ries, kar je biu kajšan bolan, so ga klical an on je šu gledat bunika. Če pa je smart bla par nogah, mu je dau mazilo an je ozdravu. Če smart je bla par glave, je jau, de so ga poklical prepozno an ne more nič vic pomagat. Začel so mu placjuvat, an doma nie bluo vic mizerje, an njega družina je buojš stala. Ratu je imenitan zdraunik, an usi so ga klical. An dan je zboliela na zlo bogata žena. Dikla ga je šla iskat an mu je j ala: Dikla: Moja gospodinja je na smart an je j ala, de če jo ozdraviš, ti da use nje sude, de ti na bo vic trieba dielat. Mož: Pujmo hitro, de ne umre pred cajtam. Kakšna škoda. Lahko bi ratu bogat, a smrt stoji par glavi bune žene, pride reč, da ji ne morem nič pomagat. Oh, kuo san nesrečan. An tela mi nie šla po pot. Ki imam narest? Ben!!! Naj pridejo štirje moški! (hodi gor an dol an čaka). Možje: Kaj ti kor? Mož: Primita pastiejo, u-sak tu nin kote, an na naglim jo obarnita. Možje: Oh, kuo je tažka, me harbat boli! Smrt: E tekrat si me lepuo nafrigu. Sada, ko ste obarnil pastiejo, san ries par nogah bune žene an žena zatuo ne bo umarla. A od donas me na boš vic vidu ta par buniku, an ne boš vic vidu adne palanke. Mož: Sada san bogat an veseu. 4. razred Dvojezične šole Četrtek, 17. februarja 2011 -Aktualno------------------------- Kaplja za kapljo spoznamo naše navade za pust Telekrat smo šli v Marsin, kjer so nas čakal Diana an Toni Gre napri pobuda društva Srebarna kaplja, ki tele krat nas je pejala v Marsin za lieuš spoznat marsin-ski pust. V Dolenj en Marsinu pu-no reči so nam jih poviedal Diana Iuretig an Antonio Battistig, vsak z njega kraja, nuna Diana je z Dolenjega Marsina an Toni pa z Gorenjega. Ne samuo pustje, kakuoš an petelin, tud še buj stare maškere an navade so par-šle na dan skuoze njih spomine an besiede Marsincu, ki so gledal stare fotografije marsinskega fotografa Pico, ki so jih parpravli tisti od Srebarne kaplje. Manuela Iuretig je po-viedala, kakuo so začel nazaj runat klabuke po modelu starih klabuku an pokazala, kakuo se runajo. An potle na koncu Pust s Tri torki o pustu nas čakajo miesca marča v slovenskem kulturnem centru v Spietre. 1. an 22. marča so na varsti filmi, ki jih je parpravu Studijski center Nediža za etnografski muzej v Vidnu. Videli bomo pust v Ruoncu, Marsine an Čarnemvarhu, pa spoznal bomo tud tiste taz Čente, goz Rezije an Saurisa. 15. marča pa bo poseben večer, zaki lahko bomo videl, kajšan je Liški pust, kajšne maškere imajo tan v Lige. Branko Žnidarčič diela tele posebne maškere, ki so izdielane uoz bakra (rame) an aluminija. Ma nie še vse, zaki le tisto vičer Glasbena Matica iz Spietra predstavi nove bukua »Rimonika - 21 skladb za diatonično harmoniko«. Bukua je urediu Davide Clodig an so ble parpravjene s prispevkom Gorske skupnost Ter Nediža Barda. V Marsine je bla gostilna, oštarija, puna ljudi, ki so z velikim interesam poslušal, kar so jim pravli gor mez pust v telim kraju nuna Diana an nunac Toni (tle zdol), pa tudi Manuela Iuretig (tle par kraj) klieščan an še rimonika so razveselile popudan. Seviede, spomini zbujajo spomine takuo, de je že apuntament za drugo lieto... Sadale pa vsi čakamo Marsinski pust 5. an 6.marča tud dol po dolin an po drugih naših vasi. Giornate Il Pust di Stregna ha iniziato il suo lungo percorso nel primo fine settimana di febbraio e proseguirà, ovviamente, sino alle Ceneri in varie località delle Valli del Natisone e non solo. Sabato 19 e domenica 20 febbraio il ritrovo è presso la trattoria Sale e Pepe di Stregna alle 15, per dirigersi a Lusevera, dove è prevista la cena; venerdì 25 febbraio ritrovo da Franco Bernad alle 16, poi in direzione Civi-dale, con cena al Navel; sabato 26 febbraio ritrovo da SPECOGNA & FIGLI Spa CI VI DALE DEL FRIULI _ V. Scipione da Manzano 34 Tel. 0432.733825 www.specognacostruzioni.it intense per il Pust di Stregna Kalut alle 14, quindi partenza per Drenchia; domenica 27 febbraio ritrovo al Sale e Pepe alle 14, con meta del Pust nella valle dello Judrio; giovedì 3 marzo ritrovo da Stefanel, a Scrutto, alle 16, per raggiungere la vai Cosizza, con cena a Seu-za; venerdì 4 marzo ritrovo da Čižguj alle 15, poi partenza per Podgora, Iesizza, Cravero, con cena in que-st’ultima località; sabato 5 marzo ritrovo da Kalut alle 13, partenza per Gnidovizza, Polizza, Tribil Superiore; do- menica 6 marzo ritrovo da Luca alle 11, il Pust si dirigerà quindi verso Postregna, Stregna e Cernetig con cena al Sale e Pepe; lunedì 7 marzo ritrovo da Sandro alle 14, poi visita alle frazioni di Tribil Inferiore, Varch, Presserie e Clinaz, con cena in que-st’ultima località; martedì 8 marzo ritrovo da Franco Bernad alle 14 e partenza per Raune, Oblizza, Dughe con cena e festa a sorpresa; infine mercoledì 9 marzo il ritrovo sarà nel primo pomeriggio da Kalut, “e si brucia non si sa dove”. S. PIETR TISONE Elevate prestazioni di risparmio energetico 8 novi matajur Četrtek, 17. februarja 2011 Doline/Diiline - Č6NIA_TARC6V4TO Energie rinnovabili, in Friuli si compiono appena i primi passi Presentato a Tarcento il progetto Interreg ‘AlterVis’ Venerdì 11 febbraio è stato presentato a Tarcento in Villa Moretti il progetto Interreg IV A Italia Austria Al-terVis’. L’obiettivo principale del progetto è quello di attuare un processo che conduca il Friuli e la Carinzia ad un’autonomia locale energetica ecocompatibile. Come ha sottolineato il prof. Christof Aste, docente presso l’Università di Scienze applicate della Carinzia, tale obiettivo è di fondamentale importanza, anche da un punto di vista economico: “In Carinzia - ha sottolineato il professore - vengono bruciati 2.500.000 litri di petrolio ogni giorno e ciò comporta una perdita del potere di acquisto da parte dei cittadini di due milioni di euro al giorno a favore dei produttori di petrolio! Orientare il futuro verso l’utilizzo di energie rinnovabili significa anche valorizzare il territorio per mantenere il reddito a casa propria”. Partner del progetto Al-tervis sono tutte le ex Comunità montane del Friuli Venezia Giulia, l’Associazione dei Comuni della regione ca-rinziana (7 Comuni della Valle del Gail, Gitschal, Lesa-chtal), l’Università degli Studi di Udine e l’Università di scienze applicate della Ca- rinzia. La Carinzia: regione all’avanguardia Walter Hartlieb, sindaco di Kòtschach-Mauten e rappresentante dei Comuni della regione carinziana, ha sottolineato che il suo è un Comune all’avanguardia in tema di sfruttamento di energie rinnovabili. “La creazione di nuovi sistemi di produzione energetica - ha detto il sindaco - ha anche creato nuovi posti di lavoro ed ha permesso di sviluppare interessanti progetti di eco-turismo. Il nostro ambizioso obiettivo è di raggiungere in breve l’autonomia energetica. A tal fine risulta di rilevante importanza la collaborazione tran- A sinistra un esempio di mini impianto fotovoltaico, sopra un momento del convegno tenutosi a Tarcento snazionale ed una maggiore sensibilizzazione della popolazione, a cominciare da scolari e studenti, i cittadini del futuro”. Il dato che emerge è che la Carinzia è avanti anni luce rispetto a noi nello sfruttamento delle energie rinnovabili: fin dagli anni ’50 la Regione incentiva l’utilizzo di impianti energetici ecocompatibili. In materia energetica per il 2007-2015 gli obiettivi sono assai ambiziosi: un aumento del 50% del teleriscaldamento; un impianto fotovoltaico ogni tre edifici; un aumento del 7% dell’energia elettrica da centrali mini idroelettriche e lo sfruttamento dell’80% del le- gno rinnovabile. Attraverso la collaborazione transfrontaliera si vuole sfruttare al meglio gli impianti esistenti, sviluppare nuove idee e soluzioni, sensibilizzare la popolazione sul tema. In Friuli siamo solo aU’inizio Il Direttore Centrale ambiente, energia e politiche regionale Giovanni Petris ha in breve chiarito gli obiettivi del Piano energetico Regionale approvato nel 2007. Tra gli obiettivi, vi è quello di realizzare le necessarie infrastrutture per assicurare l’energia alle famiglie ed alle imprese anche incentivando la produzione dell’energia da fonti rinnovabili. Il Commissario della Comunità montana Torre, Nati-sone, Collio Tiziano Tirelli ha illustrato quali siano le principali concrete iniziative dell’ente per rafforzare l’utilizzo di energie rinnovabili sul nostro territorio. Verrà costruita una piccola centrale idroelettrica a scopo didattico a Cepletischis, sarà realizzato un impianto geotermico che coprirà il fabbisogno del Municipio di Savogna, è in progetto la realizzazione di undici piccole centrali a biomasse e di tredici impianti solari per coprire il fabbisogno energetico di alcuni municipi e scuole. Inoltre, nove aziende agricole saranno aiu- tate per dotarsi di un impianto a biomasse. Il Commissario Tirelli ha concluso dicendo che con la chiusura delle Comunità montane e la creazione delle Unioni non vi saranno problemi per la prosecuzione dei progetti: le Unioni porteranno avanti tutti i progetti intrapresi. Il professor Daniele Del-l’Antona del Dipartimento di Scienze Agrarie ed Ambientali dell’Università di Udine ha poi descritto il compito dell’Università di Udine nell’ambito del progetto Altervis: studiare il potenziale delle fonti rinnovabili in Friuli e dare avvio a progetti pilota di sfruttamento di tali fonti. Tra i più interessanti, vi è la sperimentazione dell’utilizzo delle vele, per ricavare energia dalla forza del vento che soffia nelle zone montane ed il recupero dei vecchi mulini per la produzione di energia mini-idroelettrica. Igor Cerno BARDO LVSÉVÉRA Šindik Marchiol: Puošta tou Njivici niema zaprieti Njivarška puošta na dieia za cielo našo dolino: pa po-uno čas tou liete, vrata taà ufičeha ostanejo zaperte, za-ke to toča, ke edina dielou-ka je bouna ali ima počitnice ali na muore iti se učit za izpouniti sva znanja. Šindik Guido Marchol pravi, ke to nie prau: kar dielouka ne more biti na dieie, Italijanske puošte bi morale pošlati dnaà druzaa die- louca. Če ne, ciela dolina, ostane brez serviceha an ju-dje nu muorejo iti do Čente za usako potriebnost. »To mi se zdi, - je rekeu šindik - ke Italijanske puošte nu co, ke se navadimo stati brez Njivarška uficeha, zake prej ali poten nu čo a definitiuno zaprieti. Tuole to ne more biti: če čemo, ke naša ora na še živi, to ma dati judan te minimalne servicehe: če ne Pred očmi Soboto, 19. februarja tou cierkvi Sv. Jurija tou Barde ob 16. uri bo Dan slovien-ske kulture. Otroci 4. in 5. razreda nji-varške osnovne šole z učiteljico slovenščine Cecilio Blasutig bodo zapieli eno sloviensko pesem. Učenci slovienskaa korša prof. Viljema Černa bojo recitirali an zagodli Zdravljico. Za njimi bo kej zapeu še Barski oktet. Poten mladi učenci Glasbene matice nam bojo zagodli liepe muzike na kitaro, na klavir anu na harmoniko. Soboto, 19. februarja, bo še ples z ne-diškimi harmonikami za pust: ob 17.00 tou Zavarhu, par kavarni »Al Panorama«; ob 18.30 tou Teru, par kavarni »da Dina«; ob 20.00 tou Barde, par gostilni Nova co-op/Bar-do. bo puošte, ne bo škuole, ne bo komuna, na koncu ne bo nanče judi, ki bojo tieli ži-vieti kle«. Nel pomeriggio di domenica 23 gennaio, nella sede del Museo dell’arrotino a Stolvizza, si è tenuta l’annuale assemblea ordinaria della Pro Loco Val Resia. Un’associazione questa che dal 1993, anno in cui è stata riattivata dopo gli anni difficili del post-terremo-to, continua a svolgere, con grande impegno, la propria attività volta a promuovere il turismo e le iniziative di richiamo turistiche della valle ed a far conoscere fuori valle le particolarità locali. Diverse attività sono state realizzate nel corso del 2010, ha ricordato nel suo intervento la presidente Carmela Barile: la gestione dell’ufficio IAT (presso la sede del centro visite del Parco delle Prealpi Giulie a Prato), nei mesi estivi e nel periodo natalizio: l’organizzazione REZIJA_K£5IA Pro Loco Val Resia, un libro per i 40 anni Panorama della Val Resia del centro estivo per conto dell’Amministrazione comunale nel mese di luglio; il sostegno burocratico a diverse associazioni e manifestazio- ni locali durante il periodo estivo; la partecipazione al-l’ormai tradizionale evento enogastronomico regionale Sapori Pro Loco che viene organizzato a Villa Manin di Passariano già da nove anni; la stampa e la distribuzione del depliant turistico con il calendario delle manifestazioni, la gestione del sito internet resianet.org ed altre minori attività. Anche per il nuovo anno, è stato ricordato durante l’assemblea, l’attività della Pro Loco si svilupperà prevalentemente sulla base di quanto realizzato nell’anno passato, viste anche le ri-strettezze economiche. Quale novità di quest’an- no va segnalata la presentazione del libro sul 40° di attività del sodalizio. Questa pubblicazione è stata realizzata grazie al lavoro svolto da una operatrice volontaria del Servizio Civile nel periodo 2006-2007. Grazie a questa opportunità la Pro loco ha potuto usufruire per diverse annate di operatori volontari, dando così la possibilità a giovani locali di venire a contatto con la realtà della Pro Loco e con le sue numerose iniziative e di dare il proprio contributo a favore della propria comunità. La Pro Loco è associata al Consorzio Pro Loco Friuli Nord Est, con il quale colla-bora fin dalla sua istituzione e, naturalmente, all’Associazione Regionale fra le Pro Loco del Friuli Venezia Giulia, (l.n.) Šindik Guido Marchiol i'#;- Četrtek, 17. februarja 2011 S srečanja v Kanalski dolini, spodaj sedež Sks Planike 0 poučevanju slovenščine v Kanalski dolini s predstavniki Slovenije Potrebna je sistemska rešitev Slovensko kulturno središče Planika je prejšnji teden gostilo delegacijo, ki sta jo sestavljala Breda Mulec iz Urada republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Roman Gruden z Ministrstva za šolstvo in šport. Glavni namen obiska je bil seznaniti slovenske goste o problematiki poučevanja slovenskega jezika v vrtcih in osnovnih šolah Kanalske doline. V spremstvu krajevnega šolskega ravnatelja Pasquariella je delegacija najprej prisostvovala pouku slovenskega jezika v vrtcu in osnovni šoli v Žab-nicah, nato pa še na osnovni šoli na Trbižu. V vrtcu in osnovni šoli v Žabnicah trenutno poteka pouk po sistemu “Tri roke”, ki v bistvu sloni na izmenjavi učiteljev s kranjskogorsko osnovno šolo. Na Trbižu in drugje v dolini pa slovenski jezik in glasbo v slovenskem jeziku poučuje že vrsto let prizadevna krajevna učiteljica. V Ukvah sta si gosta iz Slovenije ogledala nove pro- store središča, kjer potekajo kulturne in obšolske dejavnosti središča Planika in podružnice Glasbene matice. Nato je na osnovni šoli sprejel slovenske goste župan Naborjeta-Ovčje vasi Aleskander Oman, kije prikazal prizadevanja za ohranitev šole. V vrtcih in osnovnih šolah doline je čez 220 učencev prijavljenih k enournemu tedenskemu po- uku slovenskega jezika, velike probleme pa povzročata šolska reforma in pridobitev usposobljenih kadrov. Sogovorniki so se ob koncu obiska strinjali, da bo treba takoj poiskati ustrezno sistemsko rešitev že z začetkom prihodnjega šolskega leta, saj je veliko zanimanje za razširitev poučevanja slovenskega jezika tudi na druge šole v dolini. Dal 25 al 27 febbraio a Caporetto Si presenta la cultura degli sloveni del Friuli Per tre giorni, dal 25 al 27 febbraio, Caporetto apre una finestra sull'attività e produzione culturale della comunità slovena della provincia di Udine. Non è la prima volta che ciò accade. Lo scambio e la collabo-razione culturale tra le nostre vallate e quella del-Tlsonzo hanno una tradizione di quasi quattro decenni. Ed è ormai da 41 anni che si rinnova l'incontro di inizio anno, promosso dalle amministrazioni locali del Posočje, che ha visto allargarsi progressivamente la partecipazione anche degli amministratori della fascia confinaria della provincia di Udine, coinvolti quest'anno in un incontro di lavoro sulle prospettive dei fondi europei destinati alla cooperazione transfrontaliera e conclusosi con un appello comune ai rispettivi governi affinchè accelerino le procedure per attingere a questi fondi. Naturalmente gli scambi culturali erano all'inizio occasionali ed espisodici. Con il rafforzarsi dell'attività culturale delle associazioni slovene, moltiplicatesi dalla fine degli anni '70, lo scambio si è arricchito ed ha assunto un carattere di maggiore continuità. Una nuova accelerazione ed un salto di qualità si sono avuti con l'ingresso della Slovenia nell'Unione europea. Lo scambio ormai avviene a tutti i livelli: tra le scuole e le associazioni, culturali e turistiche, si realizzano attività comuni dalle escursioni alle manifestazioni con la parte- cipazione di cantautori, musicisti, attori di teatro, cori di entrambi i versanti del confine. I poeti hanno anche costituito la prima associazione transnazionale. Comuni sono spesso anche i laboratori, come ad esempio quello di teatro destinato ai più piccoli delle Valli del Nati-sone e di Caporetto che hanno messo in scena insieme lavori poi presentati al Mit-telteatro di Cividale. E evidente che la voglia di conoscersi, lavorare insieme, interagire è forte, che la lingua (standard o dialetti che siano) non rappresenta alcun ostacolo, che il confine non esiste più in particolare tra i più giovani. Ed è bello vedere con che naturalezza si spostano da una parte all’altra. Le giornate della cultura della Slavia friulana a Caporetto si tengono per il terzo anno consecutivo, organizzate dal Comune di Caporetto, dalla Fondazione Poti miru v Posočju, dal circolo Stol di Breginj, che ha dato il primo input per l’iniziativa, dal Fondo per le attività culturali di Tolmino e dall’Istituto per la cultura slovena della provincia di Udine. La prima serata, venerdì 25 febbraio, alle ore 18, sarà dedicata in particolare alla realtà culturale del Comune di Taipana ed ai suoi progetti transfrontalieri. O-spite il sindaco Elio Berrà, che sarà accompagnato dal coro Naše vasi. Si esibiranno anche il gruppo corale Stol di Breginj ed il gruppo folklo-ristico Razor di Tolmino. Verrà inaugurata inoltre una mostra di maschere di legno realizzate da due artisti-artigiani di Rodda, Silvana Butterà e Antonio Trinco. Il giorno successivo, sabato 26 febbraio, l’attenzione verrà focalizzata sulla produzione culturale e l’attività editoriale. Domenica 27 febbraio, alle ore 19, sarà la volta del teatro con il Beneško gledališče, che presenterà il suo ultimo lavoro, Lena iz Tapo-luovega, nella rielaborazione di Giorgio Banchig e con la regia di Marjan Bevk. L’unico rammarico è di essere sempre ospitati e non poter quasi mai ospitare. Ljubljana je mesto s skoraj tristo tisoč prebivalci, mnogo od njih se med tednom strpa na avtobus in se odpelje v pisarno, sedi za pisalno mizo ves dan in se nato proti večeru, že v temi in megli, odpelje nazaj domov. Čeprav se legenda o meglenem mestu počasi razblinja, saj je vedno več takih juter, ko se res prikaže sonce, lahko le malokdo v delovnih dneh uživa v lepem vremenu in sproščujočih sprehodih. Zato ni čudno, da ob vikendih ljubljanske parke in sprehajališča napolnijo meščani, ki si želijo vsaj malo svežega zraku in občutka, da se sprehajajo v pristni naravi: množico študentov nadomestijo mamice, očetje in otroci na nedeljskem oddihu v parku Tivoli, na Ljubljanskem gradu ali na sprehodu na Rožnik. Prav takim prezaposlenim ljudem, ki nimajo časa za oddih in zelenje, so v letu, ko je Ljubljana Svetovna prestolnica knjige, med hiškami in stolpnicami sklenili zgraditi še en park. Ob gradu Kodeljevo so namreč začeli saditi Labirint umetnosti, pravi labirint iz dreves, sredi katerega se bo skrival kotiček s knjigami, ki si jih bodo lahko sprehajal- ki bi ga radi posredovali obiskovalcem parka, svetuje v-sakemu naj si vzame čas za sprehod, branje priljubljenega romana ali le za razmislek. Prostor, kjer je ob vsakem koraku pod nogami napisana spodbudna misel, pa je le del atmosfere, ki si jo je Shure-lov zamislil. Drevo je prav posebno bitje, ki zaradi svojega dolgega življenja povezuje preteklost s prihodnost- jo, nam nudi zrak in ustvarja stik človeka z iiaravo. Labirint ima v sebi nešteto zgodovinskih pomenov, saj ga srečujemo v različnih dobah in kulturah; za knjige pa že vemo, kaj vse prinašajo s sabo. Ko si človek zamišlja labirint iz dreves in knjig, si ne more kaj, da si ne bi predstavljal nekaj prav posebnega. Konec koncev res ni treba biti otrok zato, da te zamisel o skrivnostni poti, na kateri se lahko za dolge ure izgubiš, popolnoma zapelje. Predvsem, če lahko za odganjanje dolgačasa na skoraj vsakem koraku najdeš dobro knjigo. Teja Pahor Labirint iz dreves in knjig Pismo iz slovenske prestolnice ci izposojali. Oblikovalec tega neobičajnega objekta je Venelin Shurelov, diplomiranec bolgarske nacionalne umetniške akademije, scenograf in vizualni umetnik. S svojim projektom je hotel nekako združiti ljubezen do narave, hoje in knjig. “Ustvariti labirint pomeni postaviti naravo v središče umetniškega dela. Pomeni pa tudi vzbuditi novo, nevsakdanje mesto branja, premišljevanja, srečevanja, ki vabi tako okoliške prebivalce kot radovedne popotnike”, pravi Shurelov. Sama ideja parka kljub zelenju res ne bi bila posebno inovativna, če ne bi vijugaste poti med drevesi v labirintu sestavljali tlakovci, na katerih bodo izpisani citati in misli na temo umetnosti, knjig in življenja nasploh. Misli lahko vsak predlaga na spletni strani projekta, še posebno zanimiva ideja pa je, da lahko kdorkoli proti plačilu 150 evrov postane varuh ene od 287 kanadskih čug. Drevesa, ki so jih posadili, bodo tako med koreninami skrivale plaketo, na kateri bo ime njihovega varuha, vsak pa si lahko tudi sam izbere drevo, ki ga ima najraje. Kdor si zaželi drevo, ga tako lahko izbere na zemljevidu, kot si navadno izbiramo sedeže v kinu, park pa se lahko postavlja tudi s častnimi varuhi, med katerimi so ljubljanski župan Zoran Jankovič, razni politiki, športniki in umetniki. Ker je projekt že stekel, so le redki lahko dejansko posadili svoje drevo, vendar bodo petnajstega aprila vsa dovolj visoka in pripravljena na otvoritev parka. “Pridi k sebi,” sporočilo, Četrtek, 17. februarja 2011 Risultati Promozione Valnatisone - Union 91 3:0 Juniores Gemonese - Valnatisone 1:0 Allievi Manzanese - Sangiorgina 6:2 Sanvitese - Moimacco 3:0 Lib. Atl. Rizzi/B - Valnatisone 0:5 Giovanissimi Moimacco - San Luigi 0:2 San Canzian - Moimacco (ree.) 0:2 Valnatisone - Lib. Atl. Rizzi/B 0:4 Amatori (F.i.g.c.) Reai Pulfero - Manzano 1:0 Reai Domio - Reai Pulfero 0:2 Amatori (Friuli collinare) Latteria Tricesimo - Sos Putiferio 0:3 Pizzeria Le Valli - Ss 463 Majano 1:0 Savognese - Montenars 2:1 Ars - Poi. Valnatisone 2:0 Calcio a 5 maschile (play-off) Folgore - Paradiso dei golosi 4:9 Calcio a 5 femminile Mg Feletto - Audace n.o. Pallavolo maschile Ugnano - Poi. San Leonardo 3:0 Prossimo turno Promozione Aquileia - Valnatisone Juniores Valnatisone - Manzanese Allievi Ponziana - Manzanese Moimacco - Ancona Valnatisone - S. Gottardo Valnatisone - Esperia 97 (ree. 23/2) Giovanissimi Virtus Corno - Moimacco Chiavris -Valnatisone Amatori (F.i.g.c.) San Sergio - Reai Pulfero (19/2) Amatori (Friuli collinare) Sos Putiferio - Coopca Tolmezzo (19/2) Anni 80 - Pizzeria Le Valli (18/2) Blues - Savognese (19/2) Poi. Valnatisone - Bar al gambero (19/2) Calcio a 5 maschile Attimis - Paradiso dei golosi Paradiso dei golosi - Folgore La viarte - Merenderos (19/2) (21/2) (21/2) (19/2) Calcio a 5 femminile Capriva - Audace Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Pali. Arteniese (18/2) Classifiche Promozione S. Daniele 44; Juventina 41 ; Ponziana 39; Caporiacco 32; Vesna 29; Trieste calcio 28; Reanese 27; Union 91 26; Zaule Rabuiese 25; Lumignacco, Union Martignacco, Pro Ro-mans 24; Valnatisone 22; Aquileia 20; Pro Gorizia 14; Viilesse 9. Juniores Union 91 36; Manzanese, Pro Romans 35; Pro Cervignano 34; Tolmezzo Carnia 33; Valnatisone 32, Pro Fagagna, Tricesimo 31; Union Martignacco 26; Ancona 25; Gemo- nese 14; OI3 10; Sevegliano 8; Buttrio 6. Allievi (Regionali - Girone A) Pordenone* 51 ; Donatello 43; Manzanese* 41 ; Tolmezzo** 32; Ponziana 30; S. Giovanni* 28; Fontanafredda 24; Bearzi* 23; Sangiorgina, Serenissima 17;Torre 16; Cormor** 12; Majanese 8; Nuova Sandanielese 7. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona* 48; Virtus Corno 42; Poi. Codroipo 38; Brugnera 37; San Luigi* 35; Sanvitese 33; Rangers, Moimacco* 20; Futuro Giovani 19; Pro Gorizia* 18; Ronchi 13; Muggia 10; Union ’91 9; San Canzian 5. Allievi (Provinciali - Girone B) Valnatisone** 33; Forum lulii 31 ; Centro Sedia 28; Esperia 97**, Pasianese* 22; Cussi-gnacco*, S. Gottardo* 12; Graph Tavagnac-co* 11 ; Buttrio 10; Aurora Buonacquisto* 8; Chiavris 4. Giovanissimi (Regionali - gir. B) Ancona 46; Pordenone*, Virtus Corno 41 ; Fiume Veneto Bannia* 35; Poi. Codroipo 32; Pro Gorizia** 30; San Luigi 26; Ronchi** 21 ; Muggia 18; Moimacco 15; Azzanese* 14; Futuro Giovani* 13; OI3** 11 ; San Canzian 0. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Esperia 97 43; Forum lulii 37; Fortissimi 32; Pasianese 31 ; Buttrio 28; Graph Tavagnac-co/A 22; Chiavris* 17; Assosangiorgina*, Centro Sedia**, Valnatisone* 12; Reanese, S. Gottardo* 9; Serenissima* 4. Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B) Reai Pulfero 42; Mossa 41 ;Turriaco 28; Chio-pris Viscone 27; Trieste calcio 26; Leon Bian-co/B 22; Sovodnje* 21 ; La Rosa* 20; Manzano 17; Reai Domio, Moraro* 16; Grado* 12; S. Sergio 9; Pro Cervignano 7. Amatori F.c. (1. Cat. - Girone A) Amatori Campeglio 18; Farla 16; Sos Putiferio* 15; Latteria Tricesimo* 14; Coopca Tolmezzo, SS 463 Majano 13; Bar Pizzeria Le Valli, Anni 80 11 ; Extrem* 10; Turkey pub 9; Carpacco 7; Poi. Orgnano* 3. Amatori F.c. (1. Cat. - Girone B) Dinamo korda 22; Adorgnano 19; Over Gun-ners, Bar al gambero Amaro 14; Savognese 13; Polisportiva Valnatisone 12; Arcobaleno 11 ; Blues 10; Montenars 9; Ars. calcio 8; Reai Buja 7; Dream team Resiutta 4. * Una partita in meno, ** Due partite in meno Le vittorie sul Manzano e sul Reai Domio consentono alla squadra amatoriale di sorpassare Mossa ed ottenere la vetta Reai Pulfero, operazione scavalco riuscita Boccata d'ossigeno per la Valnatisone - Seconda sconfitta consecutiva per gli Juniores - Impresa dell’Sos Putiferio 35. Trofej ZSŠDI tokrat na pustno nedeljo Kolesarska sezona in z njo tudi mednarodna kolesarska dirka v organizaciji KK Adria iz Lonjerja pri Trstu, veljavna za 35. Trofejo ZSŠDI, že trkata na vrata. Na sporedu bo namreč v nedeljo 6. marca, to je na pustno nedeljo, ko bodo ceste preplavile tudi vesele pustne šeme; organizacijski stroj KK Adria pa je že stekel s polno paro. Dirka je bila že uvrščena v mednarodni koledar in bo kot običajno otvorila vrhunsko kolesarsko sezono v Furlaniji Julijski krajini, zanjo pa vlada iz leta v leto vse večje zanimanje. Kot se dogaja zadnja leta, tudi tokrat število prijavljenih moštev že presega predpisano mejo tekmovalcev. Na startu v Lonjerju bo 200 kolesarjev, oziroma nekaj več kot 20 ekip iz cele Evrope. Tudi letos so glavni pokrovitelji dirke Dežela FJK, tržaška Pokrajina, Občina Trst, Zveza zadružnih bank FJK in seveda Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Una boccata di ossigeno il successo ottenuto nel campionato di Promozione dalla Valnatisone, che ha superato la Union ’91. La formazione del presidente Andrea Specogna ha rifilato agli udinesi tre reti con le firme di Pellizzari, Massimo Fabbro e Basso. Da segnalare nella squadra guidata da Lauro Vosca l’esordio del giovane difensore della squadra Juniores Carlo Cudicio, che ha fornito una buona prestazione. Domenica prossima, 20 febbraio, è in programma lo scontro salvezza ad Aquileia. A Gemona seconda sconfitta consecutiva di misura degli Juniores della Valnatisone. L’infelice momento che sta attraversando la formazione guidata da Fidel Co-vazzi è la conseguenza di alcune assenze dovute ad impegni nella squadra maggiore, alle squalifiche e all’influenza. Sono ritornati al successo, dopo il turno di riposo, gli Allievi regionali della Manzanese che hanno travolto la Sangiorgina con le reti di Michele Oviszach, Federico Bait, Argante, Braida e Ca-pizzi, autore di una doppietta. Nell’altro girone il Moimacco è tornato a mani vuote dalla trasferta di S. Vito al Tagliamento. Nel campionato provinciale la Valnatisone si è imposta ad Udine sulla Libero Atletico Rizzi/B (formazione fuori classifica) con una cinquina realizzata dalla tripletta di Lorenzo Luciano e dalla doppietta di Marco Crast. Domenica prossima è previsto l’incontro casalingo con il San Gottardo, mentre per mercoledì 23 febbraio alle 19 è in programma a San Pietro il recupero con l’Esperia ’97. I Giovanissimi regionali del Moimacco hanno vinto la gara di recupero di San Can- zian grazie alle reti messe a segno da Vittorio Costape-raria e Scandino, e sono stati sconfitti tra le mura di casa dalla formazione di San Luigi. Sconfitta anche per i provinciali della Valnatisone che affrontavano il Libero Atletico Rizzi/B, formazione fuori classifica. A causa della numerose assenze, i Pulcini della Valnatisone hanno dovuto dare forfait al previsto incontro amichevole a Moimacco. Nel campionato amatori della FIGC prosegue, in testa al girone B, la lotta a due tra il Mossa ed il Reai Pulfero, entrambe vincenti nei rispettivi incontri di sabato 12. La formazione valligiana ha superato il Manzano grazie ad un calcio di rigore trasformato da Antonio Dugaro al 30’ della ripresa. La compagine, guidata da Severino Cedarmas, lunedì 14 febbraio a Trieste ha quindi vinto il recupero con il Reai Domio grazie alle reti messe a segno da Fabio Valentinuzzi ed Antonio Dugaro, scavalcando gli isontini in classifica. Fino alla fine del campionato saranno queste due squadre a giocarsi il titolo, visto che la prima insegui-trice, il Turriaco, è distanziata di ben 14 punti. Nel Campionato di Prima categoria amatori del Friuli Collinare due successi per le nostre formazioni. La grande impresa l’ha realizzata 1’ Sos Putiferio di Savogna che, grazie alla doppietta realizzata da Daniele Ba-stiancig ed al gol di Massimo Congiu, ha superato la Latteria di Tricesimo. La squadra guidata da Walter Petri-cig potrebbe sfruttare la partita di recupero con la Extrem per lanciarsi a ridosso della capolista. Bene anche la Pizzeria Le Valli che a Merso di Sotto ha superato la formazione di Majano. La squadra guidata da mister Caiati è andata vicina al gol al 15’ con Alessandro Corredig che, su calcio di punizione, ha calciato il pallone verso l’incrocio dei pali, bravo il portiere avversario a deviarlo in angolo. Al Hj Davide Beuzer (Sos Putiferio) 20’ tegola sulla Pizzeria che è stata costretta all’inferiorità numerica per l’espulsione di Vanni Oviszach. Alla mezz’ora, su azione di contropiede, Alessandro Corredig si presentava da solo davanti al portiere superandolo con un pallonetto. Ottenuto il gol del vantaggio la Pizzeria Le Valli si chiudeva bene in difesa e grazie anche al portiere Adnan Be-sič (che sostituiva l’indispo-nibile Ciocchiatti) riusciva a mantenere meritatamente il vantaggio. In Seconda categoria pronta riabilitazione per la Savognese che ha superato il Montenars grazie alle reti messe a segno da Miha e Pe-tar a 7’ dalla fine. Da segnalare inoltre il rigore fallito da Denis Gosgnach. Infine la Polisportiva Valnatisone di Cividale prosegue nel suo momento infelice rimediando una sconfitta in trasferta con la formazione della A.R.S. Paolo Caffi Nel campionato Uisp di calcio a 5 Amatori il Paradiso dei golosi, che ha chiuso la prima fase al terzo posto in classifica, ha giocato la gara di andata dei play-off a Bicinicco superando la Folgore. Sabato 19 febbraio i ‘pasticcieri’ esordiranno ad Attimis nella Coppa UISP, mentre i Merenderos lunedì 21 saranno ospiti a S. Maria la Longa di La Viarte. La classifica finale della prima fase: Diavoli Volanti 23; Paradiso dei golosi, Santa Maria 20; Simpri Kei da Moreale 19; Pau-lin/Tex Grill 18; Folgore 17; Zomeais 15; Tornado 14; La Viarte 13; Attimis, Città di Carlino 13; Merenderos 10; Artegna 8; Squali...ficati 7; Morena 3. Nel campionato di calcio a cinque femminile l’Audace è stata superata dalla capolista Mg Feletto, risultato non omologato. La classifica del girone aggiornata al turno precedente: Mg Feletto* 22; Gioielleria Salvador 21; New Team Mg Group** 20; La Perla Caffè Pordenone*, La Compagnia dell’Anello** 18; Folgore*, Cordovado 15; Futsal Udinese* 13; Pocenia 12; Libertas Capriva** 6; Le Iene di Manzinello, Le ragazze del Ponte* 3; Audace** 2. SPORT PO SLOVENSKO TéN/s, IZENAČENJE j, -začeJn i vodlaga udarec. © AAo[ In Prima divisione maschile di pallavolo, la Polisportiva San Leonardo ha perso a Lignano Sabbiadoro per 3-0. Prossimo impegno casalingo venerdì 18 febbraio alle 20.30 con la Pallavolo Arteniese. La classifica attuale è la seguente: Poi. Blu Volley 34; Aurora Volley Udine 31; Caffè Sport 30; Flusystem 28; Gaia Volleybas, Pallavolo Arteniese 18; Pulitecnica Friulana 11; Lignano Volley 9; Polisportiva San Leonardo 1. -jKronaka -------------- Polisportiva Matajur je nazaj oživiela V nji so judje iz sauonjskega kamuna novi matajur Četrtek, 17. februarja 2011 11 Je bluo nih d vaj st liet od tega, kar Marino Iussig iz Sauodnje je biu deu na nuo-ge Polisportivo Matajur. Or-ganizoval so puno športnih manifestacjonu, v Polisportivi je bluo upisanih tudi puno parjatelju iz bližnje Slovenije. Narvič so se trudil za gorski tek (corsa in montagna). Hodil so lietat po vsie-rode an vsaki krat so imiel dobre rezultate. Na žalost kako lieto od tega nas je Marino na naglim zapustu. Počaso počaso seje “zgubila” an Polisportiva,če-glih njega parjatelji an športniki so se nimar troštal jo oživiet. Seda je paršu te pravi cajt: Polisportiva Ma- Negli anni ‘90 Marino Iussig di Savogna aveva fondato la Polisportiva Matajur creando cosi momenti di aggregazione non solo tra i giovani del comune, ma anche con gli amici della vicina Slovenia. Insieme partecipavano a molte corse in montagna ottenendo buoni risultati ed anche vittorie. Da quando Marino ci ha prematuramente lasciati qualche anno fa, la Polisportiva ha vissuto momenti di difficoltà, ma ora, com’era desiderio di tanti, è rinata! Nel suo programma, tra le altre cose, l’organizzazione della ormai tradizionale Triajur del Matajur il 1. maggio tajur je spet med nami! Predsednik je Marino Gos-gnach iz Matajura, podpredsednik Germano Cen-dou iz Mašere, tajnica (segretaria) Giulia Iussig iz Sauodnje (hči rancega Marina), revizorje pa Frances- co Zufferli iz Ložca. Jim bojo pomagali Luisa Battistig, Mattia an Francesco Cen-dou, Annemarie Jaquemin an Renato Massera iz Mašere, Antonio Cudrig iz Če-plešišča, an Gabriele Iussig (sin od Marina) iz Sauodnje. Kar je dobro an lepuo je, de so vsi iz sauonjskega kamuna an tle tudi žive. Parvo stvar za katero se bojo muorli potrudit je or-ganizacjon Triajura na Matajur. Tuole je že tradicionalna športna manifestac- jon, ki se lieta par nogah an z mountainbike parvi dan maja. Je že puno poznana an vsako lieto parkliče v sauonjski kamun puno športniku iz vse naše dežele an iz Slovenije. Kuražno na delo! V pandiejak 14. so na Liesah praznoval svetega Valentina. Kar sta bla mlada an sta šele tle živiela, sta za telo parložnost praznovala tud' Romilda Chiabai - Na konctih z Lies an Gildo Ma-rinig iz Barda. Romilda an Gildo živta v Kanadi, v kraju Thunder bay. V njih vartu an ta pred njih hišo pa moreta videt “stelle alpine” iz Matajura, čiklamine an suzice iz svetega Martina an z Lies. Vsaki krat, ki so paršli damu, so nesli za sabo kiek od njih zemlje, sa' četud, kjer seda živta, se imata pru dobro, na moreta pozabit njih rojstne zemlje. Gildo je biu parvo šu die-lat v Belgijo, v mino. “Je bluo puno naših puobu tekrat gore”, nam je jau. Iz Belgije je šu v Kanado. Hodu je napri an nazaj puno cajta, potle se je varnu damu, zak tle ga je čakala njega Romilda. Lieta 1967 sta kupila hišo v kraju Raschiacco. Puno sta diela-la, saj sta imiela cjampe, an on je tudi zidu. Pa nie bluo lahko, takuo sta vse predala novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG DSPJ Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Monteccbi 6 Email: advertising@lmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Naš ljudje v Kanadi: Romilda an Gildo Tle par kraj Romilda uči otroke, ki živijo v Thunder bayu an imajo njih kornine tle par nas, kakuo se dieta gubanco. Tle zdol Romilda (na te pravi roki) kupe z nje parjateljco Luigino iz Ruonca, an an nje mož Gildo (le na te pravi roki) pa s parjateljam Enzam, ki je le iz Ruonca an je mož od Luigine: Nediške doline v Kanadi! Parstavli so se za fotografijo v liepim varte, ki ga Romilda an Gildo imajo ta za njih veliko an lepo hišo an šla obadva v Kanado. Za sabo sta pejala tudi njih parvo čičico Ivano, ki je imiela samuo 18 miescu. Šli so v Manitouwadge. “Se mi je parielo zadost lepuo, hiše so ble mikene, lepe an gorke, saj tan uone je bluo do -35!”, je j ala Romilda. Takuo je bluo parve dni, pa potle... velika žalost. Gildo je dielu cieu dan, nie bluo s kuom preguorit. “Mislila san na mojo mamo, na mojo družino...”. Gildo za jo po-troštat ji je pravu: “Čez deset liet se parvadeš, boš vid-la, kuo bo lepuo!” “Kar iz Manitouwadge smo šli v Thunder bay, je bluo hitro buojš,” je še j ala Romilda. Tle je bluo puno drugih ljudi iz naših kraju, je imiela s kuom preguorit. Pomagali so se dan drugemu an takuo Romilda an Gildo sta tu malo cajta imiela blizu sebe puno parjatelju. An jih imajo šele. Se kupe srečavajo, se le napri pomagajo, kupe diela-jo puno reči. Njih otroc so zrasli an so par kraj, imajo vsi dobro die-lo. Navuodi rasejo lepuo an čeglih žive kje drugje, hode-jo pogostu gledat none an mimi , ■. ■ ■ 'iP" piplSg# m i LVs.b" p- ' ■ -V. o* . ? . .'*** ■ kupe z njim preživjo puno dni. Romilda an Gildo, ku vsi naš ljudje po sviete, nieso pozabil na naše navade. Znajo dielat žganje an vino, znajo skuhat po našin, an gubance od Romilde ... mmhhh, so takuo dobre, takuo dobro uonjajo, de je ki! An če za an magnjen miseu na njih duom jih užalosti, gredo v njih vart an tam ču-jejo kakuo lepuo uonjajo, dišijo, čiklamini an suzice iz svetega Martina. 1 @nd£ „ parrucchieri Barbara Crucil Orari: LUNEDÌ CHIUSO MAR_GIOV_SAB 8.30-17 VEN 8.30-21 MER MATTINA CHIUSO MER POM. 13.30-20 Via Alpe Adria, 105 _ S. Pietro al Natisone _ Tel. 0432 1796061 Srebrna Kaplja GREMO NA PTUJ za pust, gledat Kurente nedelja, 6. marca ob 6.00: se ušafamo v Spietre pred kamunam an puodemo s ko-riero ob 11.00: Žička kartuzija (Certosa di Žiče) - ob 12.00: kosilo - ob 18.00: odhod iz Ptuja - ob 23.00 se vrnemo v Špeter Inf o in vpisovanje (40 € avtobus in kosilo) do 28. februarja: patronat Ina 0432/703119 ali pri članih odbora društva I_____________________________________________________ I ABBIGLIAMENTO i/v+Z+jS M yjT.ir.jj M mr MO rjjjSjcft’A Oi Ssd SAIDI FINO AL 28 FEBBRAIO S. Pietro al Natisone _ Via Alpe Adria, 120/122 www.experia-abbigliamento.com _ CelL 335.5942365 fL Učitelj ca v šuoli: - Donas bomo guoril gor mez prislov (avverbio) “verjetno” (ki v slo-vienskem narečju pride reč “more bit”). Marjac, povejmi adno frazo z be-siedo verjetno. - Muoj nono je šu spat že ob osmi uri: verjetno je biu zlo trudan. - Dobro, Marjac, bravo! Zdaj povej adno frazo pa ti, Perinac. - Moja nona je šla v stranišče s časopisam, četudi na zna prebierat. - An verjetno? - Verjetno je biu zman- jku toaletni papir! ★ ★ ★ Dva parjatelja sta se srečala: - Al vieš, de Bepino je tu špitale dol v Čedade? - Kuo more bit, če sem ga vidu snuojka z adno lepo bjondino?! - Sa zatuo! Gaje videla tudi njega žena! ★ ★ ★ Parjatelja v gostilni: - Ki boš piu, Pauli? - An taj dobrega vina. - An ti Franc? - Ist bom piu vodo, ker muoj bratranec, kužin, je umaru an miesac od tega zavojo vina. - Če je za tiste - je od- guoriu Pauli - muoj svak, kunjad, se je utopiu tu vodi an tiedan od tega! ★ ★ ★ Judje pijejo za utopit njih nadluoge, težave... pa na vedo, de nadluoge, znajo lepuo plavat! ★ ★ ★ V cajtu adnega pogreba, malo je manjkalo, de an mož nie šu pod kola od martvaškega avta! - Hej ti, zaspaneu! - je zaueku šofer - Glih tar-kaj, de te nisem zdol ujeu! - Beh - je odguoriu mož - rajš zdol, ku gor na varh telega avta! ★ ★ ★ Statistike pravejo, de narvenč part neporočenih moži so madli, medtem ko narvenč part te poročenih so pa debeli. An dietolog je tuole takuo razluožu: - Te neporočen, kadar pride damu, pogleda, ka je tu hladilnike (frigo), an gre spat. Te poročen pogleda, kaj je tu pastieji, an gre v hladilnik! ★ ★ ★ Tri mišce so se srečale an začele hvalit njih mo-druost. - Ist - je j ala ta parva - sem takuo modra, de sem kopač sniest ser brez se ujet tu skopac! - Pa ist - je j ala ta druga - strup ga popijem ku aperitiv! - Dobro, drage parja-teljce - je j ala ta trecja -bi vas rada poslušala, pa vas muorem pustit saj mačka me čaka za vrieč adno na karte! Paolo an Vesna, naši novici v Avstraliji “Ciao Novi Matajur! Muoj tata Silvio Tomasetig mi je poviedu, de sta napisal gor mez me an mojo ženo na vašim gjornale. Tuo-le nas je pru razveselilo! Muoj tata prebiera nimar Novi Matajur, takuo vie vse, kar rata v Nediških dolinah, kjer se je rodiu. Potle povie pa nam...” Takuo sta nam napisala dva mlada an lepa noviča, ki jih videta na fotografiji. On je sin od Silvia Fli-pežovega iz Zverinca, se kliče Paolo, njega žena se kliče pa Vesna. Oženila sta se v Avstraliji, kjer obadva živta, na 15. ženarja. Srečno pot, Paolo an Vesna, vam vsi želmo, an še posebno žlahta, ki jo imata tle v Nediških dolinah an ki se trošta vas videt čez malo cajta tle doma! Četrtek, 17. februarja 2011 12 “V naši družini se je rodila Adele” Živi v kraju Prata di Pordenone, nje bižnona pa je iz Topoluovega “Al je liepa naša čičica? Se kliče Adele an je moja navuoda. Ist san nje bižnona!”, nanje j ala Elvira Bu-covaz - Jakopinova, po rodu iz Topoluovega. Mama od Adele se kliče Ivana, tata se kliče Dario, noni po mami sta pa Luciana an Sandro. Živijo v Prati di Pordenone, bižnona Elvira se pa trošta, de bojo pogostu uo-zil gor h nam čičico. Ona se že parpravja jo iti gledat. Za šigurno puode dol v nedie-jo, 27. februarja, kar bojo to malo karstil. Adeli želmo vse narbuoj-še na telim svietu, še puno liepih dni tudi bižnoni El- adnega otroka v nje druži-viri, ki je pru vesela imiet še ni. “Naša ta mala ratava velika...” Informacije za vse Guardia medica “Naša Elisa je dopunla dvanajst liet!”, nam je jau nje tata Pio Chiabai - Uo-grinken iz Velikega Garmi-ka. An kar nam je dau nje fo- tografijo, njega oči so la-ščiele od veseja. “San srečan imiet tarkaj žen okuole mene!”, prave nimar, “an če kar se denejo vse tri kupe za me komandierat, bi teu teč!”. Elisa je ta mala njega družine, potle je še ta velika, Vanessa, ki ima kako lieto vič, an še njega žena an mama dvieh čeč, Loretta. Elisa je dopunla lieta v saboto, 12. februarja, je pridna čičica, je barka v šuoli, zna lepuo plesat, smučat, bu-ga mamo an tat, sestro nomalo manj pa se vseglih imajo puno rade... Ka čejo še njih tata an mama? De njih Elisa bo le takuo napri rasla, zdrava, pridna an liepa. Veseu rojstni dan, Elisa! Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč, je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. JUNIJA 2011 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad................. 7081 Bolnica Videm..................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji ...................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad...................705611 URES-INAC....................730153 ENEL ....................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .................700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola .............717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka...................721021 Grmek ...................725006 Srednje .................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter ..................727272 Sovodnje ................714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana................712028 Prapotno ................713003 Tipana ..................788020 Bardo....................787032 Rezija ............0433-53001/2 Gorska skupnost _________727325 Planinska družina Benečije 19. OBČNI ZBOR assemblea generale Špeter, Slovenski kulturni center sobota, 26. februarja - ob 19.30 pozdravi - poročila - volitve za obnovo glavnega odbora slike Kilimanjaro 2010 - veselica Bo možno obnoviti članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko - Sarà possibile rinnovare l’iscrizione o iscriversi alla Planinska. Pridita vsi - Vi aspettiamo! Planinska družina Benečije Tečaj plavanja in prosto plavanje Corso di nuoto e nuoto libero začetek smo preložili na soboto, 5. marca (tečaj se bo zaključil v soboto, 14. maja) il corso è stato rinviato, avrà inizio sabato 5 marzo e si concluderà sabato 14 maggio Telovadba - Ginnastica vsako sredo in petek v telovadnici v Špetru Info: 0432 714303 - 0432 727631 (v večernih urah) Cai - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE E SOTTOSEZIONE M. LUSSARI TARVISIO D0VŠKA BABA (1891 m) Karavanke, confine Slovenia - Austria (gita con le ciaspe per escursionisti esperti attrezzati) domenica, 27 febbraio Ore 6.15: Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. Info: Dino 0432 726056 (orario uffico) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. FEBRUARJA Čedad (Minisini) 0432 731175 - Trbiž 0428 2046 Denis je dopunu parvo lieto življenja! Parva “festina”za rojstni dan njih otroka v družini Massimiliana lussig an Elene Prapotnich , ki živijo v Špietre. Parvi, zak njih puobič, ki se kliče Denis, je dopunu parvo lieto življenja. Bluo je na 14. ženarja. Na fešto sta tata an mama poklicala puno drugih otruok, ki so Denisu veselo zapiel “Vse najboljše za te - Tanti auguri a te!” an Denis... je začeu jokat! Pa kar so mu jo zapiel še ankrat, se je veselo smejau! Za popihnit na njega parvo kandelco na torti, mu je mama pomagala, pa za jo sniest... je naredu vse sam! Veseu rojstni dan, Denis, an srečno življenje!