O, L A Slio O S V p e, O DLL N £ F R.o. N
_. I	O'K- ' ;i 7' '	<
L ET O II. - Štev. 39
KOPER, 28. septembra 1951
Cena 5 diti
POMEN
v našem
_	, u Wiaga P1CÄ.U iiicjd.. XOÖL-
ne dežele, je bila že nekoč najmoč-(nejša vez med narodi. Z izmenjavo
f
V:
Izmenjava blaga preko meja last-"" ■	’ ' .bili '	' ‘
ja n..t ,
so se izmenjavale šege, običaji, kultura. Gospodarska moč države se mnogokrat najvidnèje od-draža v višini in sestavu blagovne izmenjave z drugimi državami. Zato je jasno, da vsaka dižava, vsak narod, posveča temu vprašanju posebno pökorilost.
/	wjj‘ ■ V r' , ,	•	-n ■
. Mali obseg in omejene gospodarske možnosti, Istrskega Okrožja še posebej narekujejo, da se izmenja-va blaga z inozemstvom obravnava kot eno temeljnih vprašanj našega gospodarstva. Pogoj za normalno blagovno izmenjavo pa jè, da se zagotovi izvoz, kajti izvoz omogoča uvoz. Uvoz brez ustreznega izvoza ogroža razvoj notranjega gospodarstva, ker ga prežadolžuje nasproti inozemstvu, ki ga '»tremi spraviti v popolno gospodarsko, pa tudi politično odvisnost.
Novi 'gospodarski sistem, posveča veliko skrb za pravilno vzpodbudo v izvozu, da se s tem zagotovijo potrebna devizna sredstva zà razvijanje gospodarstva Irstrskega okrožja. .Vsaki naši gospodarski panogi šo potrebna devizna sredstva za nabavo Ustreznih surovin, materiala, orodja ih strojev. Iz uvoza si morà-Iho nabaviti: v kmetijstvu umetna gnojila, žveplo, Stroje itd., v (industriji razne surovine, določene vrste pločevine, v prometu motorna vozila, nadomestne dele itd. in podobno. Tudi v neproizvodnih panogah, kot so: prosveta, zdravstvo, itd., smo v znatni meri navezani na u-voz raznega materiala, orodja, strojev itd. Ravno tako_ tudi: plačevanja neblagovnih uslug, ko je na primer nega . v, bolnicgh, ki so. jih tukajšnji prebivalci deležni izven natega okrožja, moramo plačati z de-iznimi sretistvi.
Pni tem je treba pravilno .upoštevati tudi potrebe izvoznika samega. Da postavljeni plan izvoza iz-,voznik doseže in preseže; ga je treba na vprašanju izvoza tudi materialno zainteresirati. To dosežemo,
izvozniku priznamo pravico u-deležbe na. devizah, ki jih doseže £ svojim izvozom, upoštevajoč pri tem konkretne njegove potrebe po devizah. Izvršilni . odbor Istrskega okrožnega odbora je na podlagi odloka o organizaciji in poslovanju zunanje trgovine in o razdelitvi deviz doseženih z izvpzom jzdaj odredbo o razdelitvi, deviz, doseženih z izvozom, s katero se določa, dà proizvajalnim podjetjem, storitv.e-mm.po.rjetjem, zavodotn, zadružnim in družbenim, organizacijam pripada del deviz, ki jih dosežejo, z izvodom syojih proizvodov gli. s svoji-riji storitvami na podlagi izvoznega plana,
. Ta bdeježba na devizah je. različna po. vrsti gospodarske panoge iri deloma tudi po vrsti proizvoda.
, Od doseženih deviz za. kmetijske pridelke pripada, splošnim kmetijskim zadrugam (za vino, namizno grozdje, paradižnik, fižol v stročju) 60%, a kmečkim delovnim zadrugam (za,vse pridelke) pa 80%. Od doseženih - dev-iz pripade -ribiški industriji-za sardine,, filete in slape, ribe 30%., a za druge izdelke ribiške. industrije pa 50%. Pri izvozu svežih . rib . pripada podjetju 50% doseženih deviz. Predvidena je tudi .udeležba podjetja pri izvozu boksita in kamna- s 10% : in pri izvozu šoli. s. 2% od doseženih deviz.
: Splošne kmetijske ?adruge in kmečke delovne zadruge, ki izvažajo svoje kmetijske pridelke breko pooblaščenih izvoznih podjetij, ,,odstopijo ■ tem podjetjem ža .izvoženo •vibo in mleko 10%, za vse ostale kmetijske pridelke pa 50% svojega tteta. deviz. Pri izvozu industrijskih izdelkov, ki niso zgoraj navedeni, kakor tudi pri izvozu obrtniških 'izdelkov, znaša povprečna udeležba izvoznikov na doseženih devizah 30%. Večji ali manjši odstotek, u-beležbe ha devizah, ki se dosežejo i izvozom posameznih vrst industrijskih in obrtniških broizvodov, določi Gospodarski svet istrskega okrožnega ljudskega odbora tako, dà skupna vsota deviz za izvoznike teh proizvodov ne prekorači določenih 30%. Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora jè pooblaščen, da določi odstotek ìièyjz; ktì pripadajo izvoznikom za blago in zä storitve, ki tu niso navedene.
Z devizami, ki ostanejo po odbitku navedeni^. odstotkov , deviz, razpolaga Centralni devizni fond istrskega okrožnega ljudskega odbora, k! odstopi 10%. vseh s planskim Ižv.ožrim doseženih deviz gospodarskemu svetu okrajnega, ljudskega odbora, v čigar območje sjriada .izvoznik. Pri izvozu industrijskih; izdelkov, ki niso tu posebej navedeni, in pri izvozu obrtniških Izdelkov ialino. r .Gospodarski šhet istrskega oKrožttegft .ljudskega (odbora zviša odstotek deviz, ki, se odstopi gospodarskemu Svetti Pristojnega okrajnega ljudskega odbora,	■	. i
Za nadpianski in ìzvènplariski izvoz se izvoznikom priznava še večja udeležba na doseženih devizah, in sicer 80%. Centralnemu deviznemu fondu Istrskega okrožnega ljudskega odbora izvozniki oddajo le 20% doseženih deviz, od katerih polovico se odstopi Gospodarskemu svetu okrajnega ljudskega odbora, v čigar območju spada izvoznik. Se y ugodnejšem položaju pri n al planskem in .izvenplanskèm izvozti so kmečke delovne zadruge, ki Centralnemu deviznefnu fondu Istrskega; okrožnega ljudskega odbora addalo le 15% doseženih deviz,.od katerih tretjino se odstopi Gospodarskemu svetu okrajnega, ljudskega odbora, v čigar območje spada izvoznik.
S to razdelitvijo deviz, doseženih 'z izvozom, so, stperm doseči trojni smoter: I. da se plan izvoza doseže in preseže, 2. da se proizvajalcem
M£STHA PARTIJSKA KONFERENCA V KOPRU
PARTIJE Z MNOŽICO
'lastilo gospodarstvo in obratovanje pi*#i pogoj Z&, uspešno i*&Sèv£fc'riIfe
potrebna devizna sredstva in 3. da gj&£|$C*€aai*SkÌ 11 111 pOlfltlOtllSl ¥pPaSagìj
in izvoznikom omogoči doseči za
|e zagotovijo Centralnemu deviznemu fondu tista devizna sredstva, ki jih zahteva gospodarstvo Istrskega okrožja kot celota.
Toda izvoz je v vsakem pogledu občutljiv gospodarski posel, ki zahteva od izvoznika temeljito poznavanje zunanjega tržišča in pa konkretne možnosti izvoza. Tu je treba podčrtati predvsem dvoje: pravilno izbiro vrste (asortimenta) proizvoda, ki se naj izvaža, in u-strezno kakovost, ki jo išče tuje tržišče, kamor se proizvod izvaža. Od teh dveh okolnosti zavisi uspeh izvoza in višina deviznega izkupička. Vedeti je treba, da je naše blago na zunanjem tržišču izpostavljeno močni inozemski konkurenci.
Da se more tem zahtevam zadostiti, je treba, da se ne samo izvoznik, iriarveč tudi proizvajalec sam, kolikor je ta različen od izvoznika, zanima za tržne razmere in zahteve tujega tržišča, za katerega proizvaja. Prav v tem pogledu postavlja naš novi gospodarski sistem na podjetja oziroma na njihove delavske syete odgovorne naloge.
. Delavski sveti podjetij morajo obravnavati ne samo vprašanja o-bratovanja in proizvodnje lastnega podjetja, iriarveč . tudi vprašanja prodaje svojih proizvodov, tako glede tržišča, količine in kakovosti proizvodov. Posebno pažnjo pa je treba posvetiti izvozu, ki je za razvoj naših podjetij bistvenega pomena.
Tudi kmetijska proizvodnja mora glede vrste .in kakovosti svojih proizvodov, ki jih stavlja na zunanje tržišče, pokazati večjo skrb kot doslej. Vzgojno dela.v tem/pogledu je nalpženo kmetijskemu zadružništvu, ki mora doseči, da bo naša kmetijska .proizvodnja ako glede vrste iri kakovosti svojih proizvodov kot glede odpreme (embalaže) tudi na tujem tržišču konkurenčna.
. Rreteklo nedeljo, je bila v Kopru mestna partijska konferenca. Poleg izvriljenih delegatov na letnih konferencah osnovnih partijskih organizacij so bili na konferenci številni gostje.
Sekretar mestnega komiteja Romano Benussi je po običajnih formalnostih podal politično-organiza-cijsko poročilo, v katerem je prikazal dosežene uspehe, in delo ter pomanjkljivosti partijskih organiza-zacij v Kopru. .
Ko je , govornik orisal velike, u-spehe, ki jih je dosegla partijska organizacija v Kopru v času od zadnje konference do danes na gospodarskem, socialnem in političnem področju iri ko je na široko prikazal današnji mednarodni politični položaj, se je dotaknil številnih nalog, ki terjajo od naše Partije, da jih z resnejšim delom uresničuje. Predvsem je ilustriral propagandistične parole- »Trst Italiji, hočemo cono B«, itd,, ki si z njimi, zlasti zadnje čase italijanski šovinistični krogi od kominformi-stov. do klerikalne reakcije dajejo duška. Govornik je glede rta to med drugim dejal: »Vsa ta šoviril-ni.stična kampanja . se ne, razlikuje mnogo od manevrov in izpadov ruskih kominformistov. Nasprotno. Ta kampanja ima njihovo zaslombo in jirn služi pri izvajanju provokacij proti Jugoslaviji.« Toda vse te parole iri lažnjiva ustrahovalna propaganda ne najde več odmeva med našimi ljudmi,, zakaj naše lju,dr tvo vodi. komunistična Partija, ki si je. utrla pot že med ljudsko rè-Volücijo.
Naša Partijska organizacija mora biti zelo oprezna in budna, botiti se moramo proti vplivom parol i-dealištičnih iri reakcionarnih agentov, kajti, če bi naša budnost ne bila borbena in odločna, bi naši
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
De Gasperi zaključuje svoje potovanje po Ameriki tri se v te;h dneh vrača domov. Kakor vse kaže je dosegel bore malo. Obljubo, na gospodarsko pomoč, ki se bo dal.a izvesti šele v doglednem času, zaenkrat pa nič. Vojaške določbe mirovne pogodbe so pripravljeni olajšati v Waishìngtonu, ker sicer Italija ne bi mogla prav izpolniti svojih obvez iž atlantskega pakta. S Trstom in njegovim ozemljem pa ne bo ničesar. Tega vprašanja se pač ne da rešiti santo z enim potovanjem De Gasperija v Ameriko, ker so z njimi vezani interesi držav, ki tam niso bile prisotne, in jim zato ni triogoče enostavno ukazati da izpolnijo, kar bi želela imperialistična italijanska zunanja politika.
V Koreji nič novega. Tam so se po enomesečni prekinitvi razgovorov o. premirju, medtem ko so se zmirjali po radiju, kdo in kako je kršil neutralnost pogodbenega o-zemlja, le sestali znova te dni odposlanci obeh taborov. Toda po kratki debati šo zastopniki Kitajcev in Severnih Korejcev zopet, brez posebnega razloga, jezni zapustili dvora,tiri za pogajanja, obljubljajoč, da se sedaj res ne bodo več vrnili. To jè njihov oficir z vezo pol-/ Lovnik cang ogorčeno odvrnil, da noče imeti z zavezniškimi parlamentarci več nobenèga stika. Vendar,general.Ridgeway, ki pravi, da pozna miselnost, orientalcev, pravi, da še ..vedrio ni tako hudo,in, da se bodo znova spravili k skupni mizi. Zaenkrat res tudi še ni ponziti, da bi se rnogle začeti na bojiščih borbe večjega obsega, tako da, obstoja upanje,,da bo imel ameriški vhrov-ni, .poveljnik prav.
Dvoboj Perzija—Anglija	traja
halje brez premirja. Ker se Angleži.od prekinitve pogajanj niso za stvar mnogo več zmenili, je smatrala iarnska vlada za potrebno, da jih opozori ha resnost položaja1. Dala je nalog, da njena policija izžene angleške strokovnjake, ki so se še zadrževali v petrolejskih poljih in. čistilnicah ir. da zapleni plovni papk petrolejske družbe. Angleži so zato odredili zaporo nad premoženjem iranske države v Angliji,. Ma-sadekova vlada je kot protiukrep pdvzela.koncesijo.Britansklbanki-v Iranu, ki. je bila največja perzijska banka ter imela..do leta 1932 celo pravico izdajati državne bankpvep. Tud: se Angleži tolažijo, da, bo M0sa4eka, o katerem pravijo, da ni jtrav pri čisti pameti, kmalu koneij. »io mperijè ima tudi ameriški, poslanik Grady, ki zapušča svoje službeno mesto v.'Teheranu. Pravijo, dp je možakar mnogo bolj trmast kot pa močan. Doslej mu je zrasla že Jako močna opozjcija v parlamentu, da mu vsak ,dan lahko zmanjkajo tla pod nogami. Zapravil si je desničarske veleposestnike in finančne mogotce he ila bi si pri tem pridobil struje levice in sredine.
Končno jo podoba, da na Angleškem zaenkrat ne morejo posvečati tri hb>b1 one pozornosti, kakor bi želeli. Vladna večina,jj bija namreč tako majhna, da jé bila laburistična vlada vedno v nevarnosti, da pade in je zaradi tega imela v svoji gospodarski še bolj pa socialni politiki izredno vezane roke. Za to je ministrski predsednik Attlee sklenil. razpustiti .zbornico in znova vprašati za zaupanje ljudstva. Volitve so razpisane za .25. oktobra in je o njihovem izidu, težko prerokovati. Vsekakor pa čaka onega, ki bo zptagal težka naloga. Oboroževanje izčrpava Anglijo in njppp, gospodarstvo do skrajnosti. Trgovinska bilanca je močno pasivna, dolarske-
ga fonda ni. Treba je rešiti pereče vprašanje socialnega zavarovanja. Vendar na glavnih osnovah dosedanje laburistične politike ne bo mogla rnuogo spremeniti nobena vlada. Zunanja politika, kot je je vodila Attleejeva Vlada odgovarja tako. vsestranskim ljudskim zahtevam, da je uživala ves čas tudi podporo konzervativne stranke, prav tako is.o izvedene nacionalizacije posegle tako globoko v sestav britanskega, gospodarstva, da nima konzervativna, stranka, ako bi zmagala, nobene možnosti, da bi šla po lej poti nazaj. Koričrio so v Angliji 'močno zaskrbljeni zaradi bolezni kralja Jurija VI. Bil je v teh dneh operiran, :ne da bi bilo objavljeno na kateri bolezni. Vedno bolj se uveljavlja bojazen, da bi znal imeti ■ raka na pljučih.
Nemčija na poti k samostojnosti zadeva na velike /težave, ki gotovo niso. prve. Treba je. rešiti vprašanje tujih vojska, ki bodo kljub novi neodvisriosti še vedno ostale na nemškem ozemljit, dalje vpraašnje okupacijskih, stroškov iri. vprašanje odnosov do Vzhodne Nemčije, ki je zasedena po Sovjetih. Ód tam prihajajo sedaj zapeljivi pozivi, da se izvedejo v vsej Nemčiji svobodne volitve kot uvod za združenje obeh Nrirričij. Gotovo danes ni Nemca, fti si tega ne bi iskreno želel, toda nihče si ne 'zna dobro predstavljati, kako. bi take volitve izgledale v Vzhodni Netričiji, kjer ima kotriin-formistični režim take pojme o Svobodi, na katere zapadni Nemci hočejo pristati. Ti vidijo zato v teh ponudbah vzhodno nemških voditeljev le tlako trovo past, ki naj bi ihtela kot edini srnoteir preprečiti ali vsaj zavleci reševanje nemškega vprašanja v srriislu zapadmjakov zì asti, pa oboroževanje zapadite Nemčije, k čemur težiiri vsa priza-devania ameriške politike. Oborožitev Zamahne Nemčije je po zamisli, te politike .namreč.ona os, okrog katere se sučejo vsi njeni atlantski načrti za pbrambp Zapadne Evrope iri Amerike same. Rit'»! se tega dobro zavedajo, zato tudi ne izostajalo njihovi protiudarci v tej sitneyi. >
sovražniki lahko vplivali na šibke in nepripravljene elemente. Prav' tako mora naša. partijska organizacija bdeti nad neko, negativno tendenco, ki se je pokazala že pred časom in proti kateri smo se že borili, to je tendenca po nasprotovanju zaposlitvi delavcev, ki prihajajo iz Jugoslavije v, naše okrožje. To ni. nič drugega kot reakcionarni, kominformistični manever po navodilu Viđalijevcev, ki je v .raznih oblikah prodrl, tudi pri nekaterih [posameznikih, članih naše Partije. Boriti ,se proti takšnim pojavom, bodisi v Partiji sami, bodisi med množico, mora biti ena izmed naših najosnovnejših nalog, kajti pod omenjenimi parolami se skriva tendenca po ustanovitvi, STO, kar v praksi pomeni povratek v preteklost. Prav zaradi tega so take tendence zelo nevarne, in to tembolj, ker. jih skušajo vnesti v partijske vrste.
Tov. Benussi je potent analiziral tudi nekatere probleme v zvezi z reakcionarno klerikalno dejavnostjo pri nas, v kateri brez dvoma aktivno sodeluje duhovščina (in njeni fanatični pristaši pod vodstvom fašističnega škofa Santina. Borba in budnost naše Partije ni bila glede tega zadostna. Ne gre za borbo proti duhovščini ali za preganjanje vere, temveč za dosledno in aktivno borbo proti reakcionarnim dejavnostim duhovščine, ki skuša zavajati naše ljudi v provokacije iti spore. Naj navedemo samo primer provokacije ob priliki procesije Sv. Nazari ja. Boriti se je treba proti Ust/im, ki skušajo na rafiniran način oddaljiti naše ljudstvo od napredka, in zlaisti proti tistim, k,i skušajo odvajati našo mladino . z raznimi načini v reakcionarne tržgške vode. Naša Partija se mora proti takim pojavom najostreje boriti, ker gre tu za njena načela v sedanji borbi za mir, demokracijo iri Socialiizefri, gre ža osnovne vprašanja, ki danes tarejo vse človeštvo na razpotju med vojno in mirom, gre za vprašanje, ki ga pri nas moramo razčistiti s široko in dosledno jaolitično borbo.
Ko je ov. Benussii govoril o novih kospodarskih ukrepih je dejal, da so mnogi naši delovni kolektivi v tem zadnjem časti s pomočjo delavskih isrietov in upravnih odborov dosegli znaten napredek. Toda •rie moremo reči, da vse to zadostuje. Od izvolitve delavskih svetov so podjetja le malo napredovala pri usposabljanju voditeljev v proizvodnji. Prav v tem je ena lized pomanjkljivosti naše partijske organizacije.
Preden je govornik govoril o notranjih vprašanjih partijske organizacije je poudaril, da je treba u-trjevati demokratizacijo oblasti iri razširiti sodelovanje ljudskih množic preko najrazličnejših oblik. Na to je govoril o ideološkem dvigu članov Partije kot važni in osnovni nalogi za uspešnejše delo pri graditvi socialistične skupnosti.
Ob zaključku je tov. Benussi naglasil, da,naše delovno ljudstvo s.e .vedno bolj, zaveda svojih pridobitev in ne bo nikoli prizaneslo tistim,, ki,bi mu. Kajstavljali pot. Po tej poti pa bo. naša Partija vodila naše. ljudstvo v boljše in srečnejše dni, po tej pati, ki je edino pravilna in ki nas pelje k združitvi s so-čialisično Jugoslavijo Iri njenimi narodi, pa odločno koraka vse naše delovno .ljudstvo.
Poročilu je sledila živahna diskusija, Številni tovariši so razpravljali o raznih vprašanjih, o uspehih, predvsem pa. o pomanjkljivostih, ki jih bo treba v bodoče odpraviti.
, Tako je prvi posegel v diskusijo itov..,Pgčarič o vprašanju strelskih „družin. Tovarišica Crollini je, obravnavala naloge Partije in njeni jtciptoči množičnim organizacijam predvesm pa ženski organizaciji. Tov. Čehovih je govoril o delu Partije z ljudstvom za demokratizacijo Socialnega Življenja za delo z mladino, o popularizaciji naših uspehov, poudarjajoč potrebo po še odločnejši in ostrejši borbi proti sovražnikom socializma in miru v napakah in težavah, ki jih srečujemo pri delu, v naši borbi za socializem.
ijruii tovariši, med katerimi tov. Vilhar, Rjbarič, Venturini, (Uva Beltram, pa so govorili o vprašanjih ideološke vzgoje, kulture, zgodovine in propagande. V nadaljevanju diskusije so nekateri .tov, poročgli
o delu partijskih organizacij v podjetjih, med drugimi tov. Peroša iz tovarne De Langlade, tov. Cesnik o Fructusu, tov. Vičič pa o delu partijske organizacije na slovenski gimnaziji. Vsem diskutantom je ob zaključku diskusije v kratkih besedah odgovoril tov. Julij Beltram, ki je med drugim dejal, da mednarodni položaj in tudi naša interna organizacija zahteva od osnovnih partijskih organizacij drugačne oblike dela kot doslej. Zavedati se je treba, da živimo v času, ko sovražniki miru, ki ogr.a-žajo mir v svetu, potencirajo napadalne sile. Po drugi strani pa neprimerno rastejo tudi sile miru. Dokaz nam je zato Koreja, izzivanja na jugoslovanskih mejah, in zloglasna propaganda italijanskih šovinistov in iredentistov. Deportacije naših narodnih manjšin iz , satelitskih dežel v Sibirijo, na drugi strani tržaško vprašanje itd., zanima prav gotovo slehernega Koprčana. Morda presega tale zadnja kampanja vse meje, ki smo jih doslej doživeli. Zato ne, sme biti o tej gonji, ki celo potvarja dejstva proti Jugoslaviji in našemu okrožju noben član KP neobveščen.. Potem se tov. Belli-,-.m sprašujte, koliko je naša Partija storila v tem pogledu. Pri tem je omenil, da ni pri tem naša Partija dovolj budna. Zato je naloga partijskih organizacij, da obveščajo in ustvarjalo javno mnenje med ljudmi. Vedeti je treba, da je tri vprašanje zelo važno. Tóv. Beltram je nato dejal, da je njegova misel o pripadnosti naše cone rešena in da je to treba, povedati našim ljudem, naj De Gasperi govori, kar hoče.
Tov. Beltram se je potem dotaknil vprašanja povežave Partije z mno-(Nadaljevanje na 4. strani)
ZakilMénà
II.	konferenca Komunistične Partije mesta Koper po poročilu in plodni diskusiji
ugotavlja:
ffaša. partijska organizacija je v času od I. konference do danes dosegla pomembne uspehe navzlic raznim težavam. Predvsem pomembni so uspehi 7ia socialnem in gospodarskem področju s praktično izvedbo gesla: »Tovarne delavcem«.
V odločanju bodočih nalog partijske organizacije podčrtuje konferenca najvažnejše momente današnje politične situacije.
Agresivne sile pod vodstvom Sovjetske zveze, ki se vse bolj razkriva pred vsem svetom zaradi njene imperialistične politike, nadaljujejo z ogražanjem svetovnega miru, s povečanjem njihovega agresivnega potenciala. To prihaja zlasti do izraza v oboroženih provokacijah na mejah Jugoslavije, ki je danes na čelu borbe za obrambo miru v svetu. Z naslonitvijo na OZN sile miru čedalje napredujejo ter neutralizi-rajo agresivne namene SZ.
Italijanska vlada in reakcija, s svojimi ekspanzionističnimi težnjami dejansko povečuje agresivno nevarnost in tekmuje s SZ proti Jugoslaviji. Zlasti v zadnjih časih se na vso moč strupeno poganja ves šovinistični in iredentistični tisk v Italiji, ki ga vlada podpira, proti našim narodom, kar povzroča samo škodo k utrditvi dobrih odnošajev med dvema državama, odnošajev', ki morajo sloneti samo na spoštovanju obojestranskih pravic v neposrednem sporazumu.
Na podlagi teh ugotovitev konferenca sklene:
1.	Naša partijska organizacija mora odločno nadaljevati z vzgojo delovnih množic z obveščanjem in ustvarjanjem javnega mnenja o vseh problemih političnega, socialnega in gospodarskega življenja.
Naša Partija, avantgarda delavskega razreda, mora odločno odgovarjati na vso propagando, ki jo počenjata kominformizem. in klerikalna reakcija proti našim narodom, ki jih hočeta odvrniti od mirne izgradnje socialistične bodočnosti.
Mestna partijska organizacija najresneje skrbi za ideološki dvig svojih, članov. Konferenca je. osvetlila razne negativne teriden.ee in,primere malomeščanstva, ki bi jim hoteli posamezni člani vriniti v. naše osnovne organizacije. Med temi tendencà-mi je najbolj neparna tista o šovinizma. in lokaJpatriotizmu. ki se že odraža v posameznih članih. Ta ten-
Spričo velike zgovornosti De Ga--fcpertja na njegovem romanju po A-meriki se počasi dviga zavesa nad njegovo skrivnostjo. Napovedal je v pristnem.južnjaškem zagonu, kaj bo vse naredil, ko. se je podajal na svojo božjo, pot, da je res vsak.Itali jan šel lahko tedaj pomirjen spat. č.eš,ireba je,Le, da vstane silni D,e Gasperi, pa bo čez noč konec,vseh težav, s .katerjtni, se mora . boriti italija. Italijanske .žene. bpdp, odslej manj. rodile,, ako da se ne bo treba v bodočnosti baviti več nikomur, kam naj se spravi višek i-talijpnskega prebivalstva. Amerika bp takoj, nadoknadila ,vse one topove, ki jih je fašizem zapravil v poslednji, vojnj, atomske bombe bodo delali poslej v Italiji, da se reši s tem vprašanje brezposelnosti in da steče v žepe italijanskih d^nlrnih mogotcev še nekaj tnilijonov. Seveda prvo ritčd prvimi, kri se bo vračal bo imel De Gasperi v svoji bisagi ves »territorio libero« čel in neokrnjen. Ta Territorio libero je postal, ako smo (Hitali izlive šovinističnega tiska, začetek in konec De Gaasiperiievega potovanja preko moria, ob čemer so obledele vse ostale res nujne ootrebe, s katerimi je mislil potrgati na srca svojih podpornikov v Ameriki.
Toda. podoha je., da so- ga. okoliščine. pritisnile,. ,da pi šip vse. po programu. Govoril je De Gasperi in govoril na sestankih, na banke-
tih, v zfcornicah. Začenjal je s teški-
jni gospodarskimi in socialnimi problemi, ki težijo Italijo, da je potem hinavsko prešel na siine »krivice«, ki jih je mirovna pogodba . naprtila Italiji, ker ni fašizem
ppgolinjl ves. sye.t, kakor-si je po zamišliL.Zatem je izrazil »iskreno« željo vsega italijanskega ljudstva, da si obnovi svojo slavno vojsko. Vse te krivice so ga tako močno razvnele, da je pozabil v kaki imenitni, družbi se nahaja. Po-irabi
grabila ga je sveta jeza in tolkel je s pestjo pp miz}, da jè kar skakal kozarec z vodo, s katero si je namakal izsušeno grlo. Zakaj se prav Italijanom godi taka krivica, ko se pa vsem drugim deli stoprocentna pravica. Le poglejte si te Jugoslovane, ki šo toliko žrtvovali v vojni proti fašističnemu napadalcu, pa so ža nagrado še vedno morali ostaviti tisoče svojih ljudi pod tujim jàrrriorn. In v znamenju te velike /pravice bi se morala sedaj izvesti še ona znamenita tristranska izpava, ki daje poraženi Italiji nova slovanska ozemlja s tisoči Slovencev in Hrvatov. Toda senatorji, ki so morali poslušati to De Gasperijevo borb« ,s. (prayipiQ , in krivipfi so brez zanimanja valjah po ustih svoj žvečilni gumij in čakajoč kdaj pride
in uspehi
čas za večerjo, dremali ob blago-
glasnosti jezika, ki so ga slabo razumeli alj nič..
, In tako ,se že kažejo obrisi »uspeha« izleta italijanskega ministrskega predsednika v Ameriko. Z gospodarsko, pomočjo -bo že. kaj, pravijo Američani, saj je Italija res jiriteebna. Njeni. industri jel- in ta-koimenovahi gospodarstveniki z malhami brez dna, kjer ,je brez sledu izginila vsa Maršalova pomoč in še drugi bogati viri iz raznih ameriških kanalov., bi prav radi še kaj vželi, ako se najde nekdo, ki bi dal. Tudi o novem orpžju bi se dalo govoriti, čeprav se je že večkrat izkazalo, da topovi in puške za De Gasperijeve podložnike niso prav primerita igrača o tem čestokrat ne vedo namreč, kaj naj bi pravzaprav z njim začeli. Vendar, če so že sedaj navdušeni res tako navdušeni, prav za te igrače, naj jim bo, saj vprjelno Rusi, poznavajoč njihove običaje, ne bodo tako rohneli, kakor v primeru z Nemci, katerimi bi radi Američani vsilili ista darila. Kar se pa Trsta tiče pravijo vsi preko morja, ki se na te reči kaj Spoznajo, da bi bilo edino pa-metno, ako bi.hotel.De -Gnspeii |ot zadevno spregovoriti z Jugoslovani le resno besedo, Saj ta nesrečni
Partija, ki je tessi© povezana z ljudstvom, je neuničljiva sila
v borbi za lepšo bodočnost
Odgrne fHctfu.se nataiiiu
Pred dobrim mesecem je koprski tednik glasilo SIAU »La Nostra Lotta« prinesel obsežen članek o piranskem župniku gosp. Egidiu Malusi. V njem je bilo govora o nemoralnem početju omenjenega gospoda v Piranu in o tem, kako je v svoji pohoti zlorabljal celo družinske matere. S tem je seveda o-menjeni »dušni pastir« vzbujal pri svojih vernikih spogledovanje in u-pravičer.o zgražanje. V članku je še govora, da se je gospod župnik pobral iz Pirana, ker mu je tam postalo prevroče zaradi raznih govoric, ki so jih že začeli širiti po mestu. Članek nadalje okarakterizira gospoda Maluso kot zvestega pristaša fašizma, vezalo ga je namreč poleg drugega tudi sorodstvo z vidnimi fašističnimi funkcionarji. Kasneje se je Malusa družil z Nemci in republikini ter je izrabljal vsako priliko, da je ljudi hujskal proti »barbarskim« partizanom in podobno. Tako delo je nadaljeval tudi po osvoboditvi. To je v kratkem vsebina članka.
Častitega »esula«, ki je nekje v Vidmu »na dopustu«, ali na »zdravljenju«, ali na »duhovnih vajah«, je seveda napisana resnica zbodla v oči. Imel pa je dovolj časa in kaže, da v otožnem brezdelju tudi dovolj možnosti, da je koval in tudi skoval načrt. Dovolil si je, da je v pismu, ki ga je naslovil osebno na komandanta Vojaške uprave JA polkovnika Stamatovića zahteval popravek v listu in s tem pokazal, koliko ga je prizadela resnica, ter si v istem pismu umazano in prostaško izposodil ljudsko oblast in našo družbeno ureditev. S tem je gospod Malusa dejansko neposredno potrdil vse navedbe omenjenega članka.
Na pismo ni bilo nikakega odmeva (polkovnik Stamatovič je namreč na letnem dopustu), zato je Malusa s svojimi pajdaši skoval nov načrt, in pismo so prebrali pri nedeljski razlagi evangelija v 'tržaški stolnici. Tako je prišlo pismo v javnost.
resolucija
denca je tembolj nevarna, zakaj
sovražnik išče, da bi si ustvaril pozicije med našim ljudstvom na podlagi šovinizma.
2.	Partijska organizacija naj nenehno utrjuje ljudsko oblast kot osnovno pridobitev naše revolucije. Organizacije in sleherni član naj nenehno sodeluje pri demokratizaciji oblasti, z izboljšanjem u-stvarjalne aktivnosti postavljenih organov za demokratično vodenje življenja državljanov in sicer svete, zbore in komisije volivcev. Iniciativa in delo članov Partije bo mobilizirati široke delovne množice in 'zabraniti kakršenkoli pojav birokracije v oblasti.
3.	Novi gospodarsko-finančni u-krepi terjajo od, naše organizacije posebno skrb gospodarskim podjetjem in ustanovam. Dvigniti sposobnost upravnih odborov pri vode-nju gospodarstva; vzgojiti člane delavskih svetov v njihovih nalogah, nenehno tolmačiti delovnim kolektivom vso problematiko, ki izhaja z uveljavljanjem novih gospodarskih ukrepov.
Vzpodbujati iniciative v proizvodnji, v trgovini in komunalni dejavnosti za dvig proizvodnje in izboljšanje življenjskega standarda.
4.	Partijska organizacija naj več skrbi za lastno notranje življenje. Demokratičnost v Partiji se bo u-veljavila samo z borbo miselnosti proti birokraciji, shematičnemu delu in prakticizmu v Partiji.
Osnovne organizacije so odgovorne za nenehno delo v pripravah med člani delovnih kolektivov za dvig njihove politične zavesti, da bi nekdaj lahko stopili, v članstvo Partije. Odpraviti je treba sektaštvo in kampanjsko delo ter smejemati n Partijo najboljše delavce, izboljšati torej proporcij v socialnem in nacionalnem sestavu. V tem naj se predvsem upošteva domače delavce.
Partija naj predvsem skrbi za mladino, jamstvo borbenosti Partije, s tem da izvaja širšo dejavnost r medinskih vrstah, jih vključuje v športne organizacije, strelske družine, ljudsko tehniko, kulturno-prosvetna društva itd. ter brani mladini; da bi zopet prišla pod škodljivi vpliv klerikalne reakcije. *
Mestna partijska konferenca nakazuje, da izvedba teh nalog odvisi od) borbenosti, brez kompromisne borbe proti vsem stranskim, ideologijam, v Partiji in od povezanosti Partije z množicami.
Trst ni v Ameriki, da bi mogli A-merjčani z njim delati,, kakor bi se De Gaspertju hotelo. Zlasti še, ko zavezniki Angleži, ki se baje v teh stvareh bolj spoznajo, mislijo, da je malo težko barantati za . njega izven sklopa,, celotne mirovne pogodbe, Sicer pa rimski in ostali šovinistični listi, ki pravijo,, da se De Gasperi ne more vrniti iz Amerike brez Trsta ter da. bo njegove slave ža vedno konec, ako bi to naredil, gotovo, ne mislijo resno. Kaj se je že vse na svetu reklo, kar potem ni držalo. Loglejte.si samo De Gasperijevega prednika — Du-9,ejg Ta je tudi toliko govoril, kaj mora vsè italijanski imperializem dobiti, ali bo pa sveta konec, pa vendar tega le ni bilo konec, marveč le samo Duceja. Tako mnenje imajo danes tudi vsi ameriški vodilni listi, ki komentirajo uspeh De Gasperijevega potovanja v Ameriko spričo groženj, ki jih je čuti iz Rima, kaj se bo vse zgodilo, ako bo še Trst tam, kjer je in tak kot je.
Tega mnenja smo tudi mi. Ireden-tistično-šovinistični orkester je grmel, da so se tresle gore, a rodila se je nadvse skromna viža, ki je daleč daleč od zmagoslavne himne »Imamo Trst«, ki so jo mislili u-brati združepi. pevski zibori misi-I1QV,. škvafirištov, monarhistov,.,denunci jev in klerikalcev ob vrnitvi šefa orkestra, v domovino.
Pismo je zanimivo in je zabavno. V številnih protislovjih in klavrnih izmikanjih razgalja vso duševno revščino njegovega avtorja. »Blagor ubogim v duhu ...« Toda poglejmo malo pismo samo, čeprav si ' avtor verjetno ne bo z njimi prislužil »nebeškega kraljestva«, ker tudi nanje ne računa.
Po navedbah v pismu se nahaja gospod Malusa že tretji mesec na dopustu (duhovski stan je vsekakor izredno priviligiran). Nekaj dni da je v Vidmu »na duhovnih vajah« in tam je bral inkriminiran članek v »Lotti«. Čudno, da si duhovniki hodijo nabirat tako daleč duhovnih moči in da na duhovnih vajah berejo za duhovno branje strankarske (izraz uporablja Malusa za »Lotto«) liste. Morda in tudi verjetno je vse to hudovnikom tipa Malusa potrebno, ker jim Trst pač ne zadošča.
Napad nanj je pričakoval, pravi dalje, ker je že bral članek o podobnem početju sečoveljskega župnika gospoda Bortuzze. In ker {e tak napad jgredvideval, se je hotel vrniti, ali po njegovem ni imelo smisla, da bi za take stvari prekinjal »dopust« in si s tem, kar ljudje o njem govorijo, kvaril živce. Take stvari pač lahko uredi zanj komandant. VUJA, zato se nap j obrača, ker mu je ta že prej napravil razne usluge.
Od gospoda Maluse bi radi zvedeli po čem je predvideval »napad«. Zato ker je duhovnik? Če je tako, bi morali vsi duhovniki zbežati pred podobnimi napadi. Ali je morda predvideval napad zato, ker je čutil, da so njegova dejanja podobna Bortuzzievim?
S komandantom VUJA noče diš-skutirati o sebi, ker ima svoje predstojnike, s katerimi se ponaša in pravi, da ni demokratično, če kdo trdi, da je njegov predstojnik, v tem primeru škof, tak kakršen je in je bil, ker da je vse »ljudstvo« z njim povezano ter si ne dovoli, da bi obsojali njegova dejanja. To je pa.č lahko napisal don Malusa, ker ga je škof tako vzgojil in ker se nenefino vzgaja »v demokratičnih krogih« okrog CLN in njihove že slavne krščanske pobeljene demokracije, Toda gosp. Malusa pozablja, da ljudstvo ni niti on, niti njegovi pajdaši niso ljudstvo in da »njegov« škof ni ljudski škof, da bo naše ljudstvo kakor tudi vse demokratično ljudstvo vselej . obsojalo vsako zlo dejanje pa bodi io beračevo, bodi škofovo. Škofa Santina pa je naše ljudstvo izpljunilo iz, sebe in z njimi vso njegovo fašistično demokracijo z gospodom Maluso vred.
V	nadaljevanju pravi Malusa, da, če ne bodo upoštevali njegove legalne odsotnosti, se ne bo upiral prestati kazen na takoirhenovanih »prostovoljnih delih« Njegova licemernost in potuhnjena klerikalna hinavščine doseže tu višek pri omalovaževanju naporov naših ljudi, da si zgradijo človeka vredno življenje brez postopačev in izžemalcev. Pravi, da, če se bo vrnil, bo to naredil po volji »svojega« škofa. Trdno smo v to uverjeni, četudi nam tega ne bi gospod Malusa posebej tako poudarjal. Tudi pismo je napisal po volji »svojega« škofa in smo prepričani, da vse, kar je doslej počenjal proti našemu ljudstvu in kar še misli počenjati, je in bo delal po volji »svojega« škofa. Pjavi dalje, da bo pretrpel posledice sojenja pred ljudskim sodiščem, »ki hoče biti demokratično.« Junaško dejanje vsekakor postati »mučenik«. Za gospoda Maluso pa vseeno prekla-vrne vloga. Če se res gospod Malusa vrne po Santinovem naročilu, mu verjetno niti njegova slepa pokorščina ne bo mogla sprati mašla z glave.
Po vseh omenjenih »utemeljitvah in dokazih« se obrača na komandanta VUJA, da izposluje pri listu »La Nostra Lotta« popravek, v katerem naj bo navedeno: 1. Da ni šel pod okrilje škofa Santina, pač pač pa se je šele tri mesece zdravit (verjetno ker mu je postalo v Piranu prevroče, je moral menjati zrak); 2, Da misli res zapustitti Piran, vendar pričakuje še odločitve od škofa, ki naj preceni, ali se to za blagor duš »splača«; 3. Da ni demokratično frisati o njegovih podvigih in jemati čast ženam in družinam, da bi tako zapustile cono. Vpraašnje je, kdo koga sili zapusti-stiti cono in kdo komu jemlje, čast. Končno želi, da se objavi, da se namerava vrniti konec septembra ali v začetku oktobra, ne ve še točno kdaj, ker morajo pač prej dobro precenil položaj. (Srečni farani, ki se jim bo vrnil nadvse ljubljeni in tako pogrešani pastir, čil in zdrav, okrepčan in pripravljen, da nadaljuje svoje).
To je torej prosil Malusa in utemelji, dd ima pač tudi on kot ljudski človek pravico objavljati v ljudskem časopisu. Morda bo list tenga gospodu tudi ustregel, vendar bi gospoda kratke pameti le spomnili na to, da je nekaj stavkov pred temi tjditvami napisal, da ni omenjeni list kompetenten pisati o njem in da je strankarski.
V	pismu večkrat omenja in se
zasmehljivo izraža o naši ljudski demokraciji. Na žalost ne moremo pomagati, če se on in njemu podobni ne morejo sprijazniti z dejstvi.	«
Tako je pisal in želel dori Malusa. Čudna mešanica zmešanih možganov pa vendarle vsa zadevščina ni tako zmešana, mesili so jo dolgo, končno so jo spekli, a so se prt tem le opekli. Vsa Santinijeva prizadevanja, da bi si zasluzil še eno zlato medaljo so zaman. Naše ljudstvo zna že dobro ločiti ljulko od pšenice! Bodi kakor koli, don Malusa je ustrelil kozla. Ta kozel pa vseeno ne bi bil tako imeniten, če ne bi manj istočasno meril tudi sam prečastiti Santin.
Dvoličnemu mehkužcu tipa Malusa pa verjetno kaj malo prija igrati mučeniško vlogo po ukazu svojih nadrejenih. Zato si bo verjetno čfl-siiti gospod dobro premislil, pred-no, bi.se podal na pot, MorčLa hi celo kazalo prej vprašati, kaj ljud,i stvo misli m tm ta. .•!,:.<^biìi
«taan<2 '


MED ZADRUŽNIKI V	- SALARI
Dokler ne bomo imeli žemlje skupaj
po m © imeli vedno težava
41 Lepega dopoldne sem obiskal zadružnike v Kampel-Salari. Na prostornem dvorišču »pri Furlanih« Kem našel predsednika v skupini zadružnikov. Med njimi sta bila tujca, kakor sem pozneje zvedel, Morria- nekje iz Bujskega. Ogledovala sta -si lepega, mladega vojvodinskega konja, ki je bil privezan spred hlevom. Nameravala, sta jtppiti :in, sta,.se zatp .pogovarjala z zadružniki glede cene.
»Koliko pa je vreden ta konj?« sem vprašal zadružnike, da bi napletel pogovor. Namignili so z rameni in niso ničesar odgovorili.
sledica, da so drug od drugega oddaljeni, da imajo raztresene njive litd. Tribančani n. pr. niso utegnili letos obdelati vse zemlje. Pa je zaradi tega precej rodovitnih zemljišč neobdelanih. Vseeno bodo i-meli vsega več kakor zase. Man-žančani in Kampelci imajo'-, dosti .delovnih dni pa ne bodo imeli niti za latne potrebe, ne koruze, ne pšenice, ne vina in ničesar. Reis je, da je bila letos velika suša. Za Tri-bančane je bila tudi suša, pa so vseeno, pridelali. ■ Zato ker imajo bolj : rodovitno zemljo! In če bi ob-'1 .(telali- vso rodovitnejšo zemljo, bi
Videti je bilo, da zaupajo prodajo ine, biija zadruga na boljšem kakor mlademu predsedniku. 1 Ta se Zna . je?
najbolje pogajati in bó tudi dobro prodal, ako da bo prav za vse-Napo-sto-d sem -isto vprašal predsednika, ki se je bil nekoliko Odstranil od skupine -in kazal, kupcem konjeve čeljusti.
»Kakih sedemdeset tau-žent!« je odgovoril.
Lep dohodek bo to. Po tem sta Be kupca s predsednikom vred odstranila,v Kupčija me ni več zanimala.. J;, ,
Ostal šem pred hlevom z zadruž-šilki. Avber iz.Paderne in Bonin iz Manžana: ,tta pripravljala voz, da bi šla po./.moko v mlin na Rižano, Živinorejec je medtem »futral« dva vola. Karlo, brigadir iz Tribana pa je bil namenjen v Koper k zdravniku. Te dni se počuti nekoliko slabšega. Sicer , vsak dan gre k zdravniku po injekcijo. In kljilb njegovi bolezni je njegova brigada liajboljša, čeprav šteje z njim vred samo sedem dobrih delovnih rok. Zemlje pa je okoli 22 ha. Brigada .na; Manžanu in .Kampelu ima tudi .približno toliko zemlje, toda še to-»lijco Meicuvnih rok, kolikor jih imajo, V Tribanu. Pa se na tej zemlji preživljajo? Lahko bi se, toda sla-,ba letina, površno obdelovanje, •’ razkosane njive, nerodovitna hribovita. zemlja in tako naprej, vse tot.iroove, da Manžančdni in Kam-gpel-cj se letos ne bodo sami pre-živeli,i.iKadar koli jim kaj zmanjka, pril, lijo v Tribamsko skladišče.
., »i..'...,pi;i-delu so vam tudi poma-«ffe sem radovedno vprašal bri-..gadirja Karla.
; »Da ne govorimo o tem!« je ne-“IfbiJko Zmedeno, toda odločno od-%ovotH1'
fei'^ideti je, da so si Manžančani s ^SBSsrnpsljci in Tribančani v laseh. V "začbutji bi se ne smeli kregati. viD-rÄgiidiajgemu je treba pomagti in fcfWäno -, s ..skupnimi napori prema-govati tgžave.
»Ce bi tako«, je dejgl Karlo.
a, jTgf^a jStožnoiSti med zadružniki v
.jKafppei-Salari ni. Morda je o po-
Manžančani in Kampelci so najprej .obdelali zemljo v hribu. Potem so začeli'v dolini. Tu pa niso utegnili sejati. In zorana zemlja ni dala nobenega sadu. V hribih je potem sežgala suša še tisto, kar • so pričakovali da bo zraslo. Ce pa bi -posejali najprej tisto njivo v dolini pri Novaku,.bi na njej lahko pridelali od 20—30 stotov koruze, fižola in- drugega. Prav tako bi bili na boljšem, če bi pomagali Tri-Ibančanom, ki imajo boljšo zemljo. Koliko vina več bi lahko pridelali, če bi okopali trte na .-Tribanu? In koruze, krompirja, povrtnin, ki jih zemlja v okolici Tribana rada rodi, če jo, pridno obdeluješ.
Brigadir Karlo je dejal: »Mi nismo mogli več kot toliko. Obdelali smo, kar smo utegnili in najboljše ■njive. Kamor smo videli, da najbolj sili, am smo šli dela.«
In zakaj niso Manžačani in Kampelci pomagali Tribančanom, da bi bilo bolje za vse? To je pa vprašanje zase. Mamžačanom se je zjutraj preveč spalo, da vi vstali pol - ure praj iri prehodili pot do Triba-bana. Ali pa za pol ure bi bili vsako jiutro kasneje na delu kot Tribančani. Toda egoizem, hrepenenje po delovnih dnevih jih je premagalo, da niso hodili delat v Triban. Saj so imeli tudi na Manžanu dela. Pa če je bilo produktivno ali ne, vseeno za to. Samo, da so tru-dodneve vlekli. To je bilo zanje glavno.
Ko je brigadir Karlo odšel, je dejal: »Mislim, da je glavni vzrok, da je naša zadruga ena izmed najslabših, saj to vidimo po vrednosti delovnega dne, ki je bil lani vreden .67 din, letos pa kljub temu, da so cene z novim finančnim sistemom neprimerno večje, pa prejemamo 120 din akontacije na delovni dan, v tem, da imamo zemljo preveč razkosano. Tako ne moremo delati sku-paaj in sodelovati, vsi bi radi delali v bližini doma. Dokler ne
bo odloka o arondaciji zemlje, bomo imeli vedno težave.«
Medtem sta Bonin in Avber, ki sta opravila delo, malcala ter se pripravljala za odhod. Se ona dva mi morata kaj povedati. Spraševal sem ju, kako bo letos ,v zadrugi.
»Magra,« je rekel Bonin. , ,,,
»Zakaj magra,« je prašal Avher.
»Suša je vse uničila«.
»Ce bi dobro gospodarili bi vseeno, več pridelali.«
»Saj. delovnih dpi imamo već kot. Tribančani in,.pstali, to pomeni,, da smo tudi, ; delali.«
»Ni važno, 'da ste delali, važno je, kaj vam bp .rodilo vaše delo. Tudi žarne je bila suša, kajti Baderna, je še bolj ria hribu kakor Manžan in tu ostreje pripekajo sončni žarki. Pa sem vseeno .na moji bivši zemlji, ki je je za do-ber hektar pridelal sam 15 stotov koruze, 10 pšenice, fižola in krompirja dovolj, vina bom imel tudi, če bog da, okoli 30 hi, pa še Tribančanom sem šel pomagati, ko jih je delo prehitevalo, ■kljub temu, da imam do Tribana še toliko hoda kot vd iz Manžana«, je skušal Avber pomiriti Bonina, ki se je bil v tem razgovoru nekoliko razburi!. Pa mu, je Bonin jezno odvrnil :
»Saj Tribančani imajo več neobdelanega, kakor mi!«
Seveda, ker imajo sorazmerno tudi več zemlje in polovico manj delovnih moči.
»O tem se ne splača kregati. Tako je in nič drugače«, je pritrdil Avber. Da, tako je! Drugo leto bo-
do morali Manžančani bolj premišljeno delati. Upravni odbor zadruge naj jim obrazloži, kje je treba prijeti in kje bo delo največ kori-. stilo. Kaže, da upravni odbor ne vpliva doVolj v tem pogledu na zadružnike. Lepe načrte sicer ima: da bodo razširili tople grede, in sadili več zgodnih povrtnin, po možnosti regulirali obsežen kompleks v Bdsaimarinu, "da bo knj-lgiividstvo u-' rejeno, gotoViriski plan izpdlnjen, organizacija dela boljša, skratka, da ' bodo póriosni biti zadružniki''in da 1 bO njihova zadruga ena izmed' riäj-''boljših. Saj zato imajo pogoje ter "bi ; se lahko kosali z Bertóskimi 1 zadružniki. Treba je samo' resno prijeti, kjer- še ne gre, delati pa tam, kjer je najbolj koristno. Prvi - (pogoj ' za to je tesno sodelovanje ih medsebojna pomoč med zadružniki, ne jr-ot dosedaj, ko je vse kazalo tako, kakor bi imeli tri zadruge. Tribančani pa naj se ne jezijo, ,če morajo leots pomagati Manžan-čanom, saj so vsi ena sama skupnost, in naj bodo z njimi dobri. Ce ,so letos pogrešili, za kar imajo nedvomno tudi večje težave, bodo drugo leto to nadoknadili. Delovni .dan, kakor predvidevajo, bo letos prav zaradi teh’ pomanjkljivosti vreden le okoli 200 din. To bo malo, če primerjamo z današnjimi cenami. Toda po de.Iù ludi plačilo.
Menim', da mi Manžančani ne bodo zamerili, če sem napts/al samo golo resnico,'ako kakor tudi je. Želim, da bi vše to razumeli in da bi ■jim to koristilo pri madalnjem delu.
G. B.
sy. TOMAŽ PRI KOPRU. Pri posestniku Stefanu Zlatiču je v soboto nastal na seniku požar, ki je /grozil, da bo uničil senik s 'hišo in vsemi pridelki, opravo ter orodjem. Požar je nastal, ker se je majhen tri In polletni otrok igral z vžigalicami pod lopo v bližini senà. Vsi domačini so bili- na polju; zato je stara mati, ki je bila''dama in je /čuvala vnuka, takoj pokli'cialä na ' pomoč. Eden izmed domačinov 'je obvestil gasilce v Kopru, ki so bili že'po 12 minutah na mestu požara. Takojšnjemu nastopu gasilcev, katerim je Uspèlo omejiti požar na del poslopja, se ima lastnik zahvaliti, da mu ni zgorelo celo poslopje z vsem inventarjem, pridelki in živino.
Skoda znaša okoli 100.000 din. Gasilci so s takojšnjim posegom obvarovali posestniku za okoli 1,600.000 din vrednosti.
*
SV. JERNEJ. — Solarji'so izpolnili lelni plan proizvodnje soli. .Letni plan proizvodnje soli V piranskih solarnah je določal proizvodnjo 25.000 ton soli. Čeprav je bila letos letina nekoliko slabša kot lani zaradi pozno v poletje trajajočega dežja in1 potem vroče SO-pare, so pred dnevi prekoračili plan proizvodnje soli z nekaj sto' vagonov. Letošnja sezona proizvodnje soli gre proti koncu.
Zato Je proizvodnja zadnje dm nekbnko padla, ivied avgustom so proizvajali dnevno tudi do petdeset vagonov. Zadnje dni je proizvodnja povprečno tudi do 30 vagonov dnevno. Kakor predvidevajo bodo plan presegli.
Motiv s koprskega pristanišča
si v Novi vasi popravili hiše štirje kmetje, v Krkavčah trije in v Padni dva. Kmetje se čutijo bolj sproščene in imajo večjo voljo' n. pr. tudi za sajenje novih trt. itd.
ŠMARJE. — Problem vode je po naših vaseh pereč. Naši kmetje se morajo še vedno truditi' za prinašanje vode iz daljnjih izvirkov za dnevno uporabo. Ne samo v Novi vasi kakor smo že napisali, tudi v Šmarjah, na Pučah, Koštaboni in drugje imajo _ težave z vodo. Krajevni ljudski odbor v Šmarjah je na svoji zadnji seji uvidel potrebo za zgraditev vodovoda tudi v Šmarjah. Toda kako bi se z manjšimi stroški in večjo koristjo rešilo ta problem? Nekateri menijo, da če bi na Poljane nad Smarjami in Koštabono napeljali vodovod iz Rižane, bi o ne bilo v korist samo Smarjam ali Koštaboni, ampak lahko rečemo vsemu koprskemu okraju razen obalnih mest in. vasi, ki že imajo vodovod. Zato smatra krajevni odbor v Šmarjah, da bi tudi okraj priskočil temu na pomoč, ker bi to bilo v splošno korist. Ljudstvo vseh vasi bi k temu priskočilo na pomoč z udarniškim delom. Poskrbeti je treba samo načrte in material ter strokovnjake, ki so zato potrebni.
MLADINSKAORGAMZAĆIJAPREDNOVIMINALOGAMI
ODPRAVIMO" NEZAUPANJE
in seEctaiiifo da nas® mladine
Okrajni plenum in mestna konferenca ZAM v Kopru
Odpravimo nezaupanje in sektaštvo do naše mladine. — Okrajni plenum in mestna konferenca ZAM v Kopru
Prejšnji petek je .bitov Kopru okrajno plenarno zasedanje Zveze antifašistične .mladine, naslednji dan v soboto pa mestna konferenca. Na plenumu in konferenci so predstavniki osnovnih mladinskih organizacij razpravljali o političnih in organizacijskih vprašanjih, delu in vzgoji mladinske organizacije.
Iz političnega poročila, ki ga je podal na plenumu okrajni sekretar
Ce brajde dobro obrodijo, so naši kmetje ■zadovoljni
QROZDJJI
V Buj solni je že desetletja nava-'Ha, tla' "kmetovalci oddajajo svoje .^grozdje vinarskim zadrugam v prende lasih; Zadrugam so kmetovaalci 'dli prodali grozdje v celoti ali pa '|amo deloma. Del pridelka vina so „Ifj. »izgovorili zase, katerega so pa :f:#o;tbni,,dvignili vsega naenkrat ali pa o obrokih, kakor so ga rabili. '’''Pogovorili so se tudi z zadrugami .’ glede tropin odnosno žganja, kate-» rega. so zadruge iz njihovih tropin "napravile.
:r‘pri'Oddaji grozdja so zadruge iz* .p’acato 'kmetovalcem del vrednosti, » ki ''se navadno računa po % sladkorja, ki ga vsebuje grozdje, ostanek .pa, so zadruge izplačevale po-zriejp, navadno po prodaji vina. ^ŽtaSruge so tudi nabavljale za svo-je čjarie razne potrebščine in so po,teni..z njimi Samo obračunale.
»iž Bujščine imajo že svoj , sjpy.es v svetu in to zaradi tega,
. ker'bujska vina v vinskih kleteh tipiziraj;/, Vinski trg pa zahteva .tipizirana vina. Ne zadovolji 'y,gč. z, ..raznimi okusi, kakor jih ijpjtoeja vgak posamezni vinogradnik.’,posebno ..zunanji trg zahteva tipizirana vina. Na’ domačem trgö se lahka še vedno prodajajo razna nè-vina, ali KoprskoL prlde-■ la ,* mfeo 'viiia,- da gä til mdgbče vse& potrošiti doma, marveč ga je "tšebf izvoziti in ža- to je potrebno, da vtudl vina Koprskega tipizirajo.
:■ ■ KiV'-jska "oblast je že to predvidela Ju,, zgradila v. Škocjanu veliko Vipsko klet, ki zmore predelati vse .grozdje Koprskega.
Vinska klet je že začela z odkupom grozdja za vino in vsakodnevno „lahka kmetovalci dovažajo in oddajajo,,,grozdje v kleti. Sistem jposjpvanja kleti je podobna onemu A» -Bnjščini, poleg tega se kmetje še jghko dogovorijo za razne ugodnosti. jnformacije o tem dobijo kme-tpypXfj.tudi pri svojih zadrugah na vasi.
Ì. /.jfisko. kletjo bodo vina Kopr-zopet .pridobila na slovesu, ki 50 ga zgubila po prenehanju po-
štovanja raznih kleti v našem okraju. Zato je torej nujno, da se kmetovalci v svojem ineresu obrnejo ' zopet do vinskih kleti z oddajo grozdja, kajti samo tipizacija vina lahko dvigne vinu ceno, posebno na inozemskem trgu. V našem intere-
su pa je tudi, da se da prednost inozemskim trgom, ker mi rabimo devize za izgradnjo našega gospodarstva in za nabavo raznih kmetijskih potrebščin, posebno gnojil in škropil, ki jih pri nas ne moremo dobiti.
Offilsep zaslülek se ©teta
Podjetje »Gorivo«, veletrgovina s kurivom v Kopru nujno potrebuje 60 delavcev, ki naj bi šli žagati in cepiti drva v gozdove v okolico Ajdovščine. Hrana preskrbljena kot za težke gozdne delavce. Plača po predpisih veljavnnih v Istrskem okrožju.
Vsi interesenti naj se javijo na poverjeništvo za delo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru do vključno 1. oktobra.
tov. Vuk Marjan, kakor tudi iz organizacijskega, ki ga je podal tov. Ru-gerij Novak in poročila tov. Lea E*usili ja na mestni konferenci ter plodne diskusije, ki je bila na oheh Zasedanjih, prinašamo nekaj misli o bodočem delu mladinske organizacije.
Tako na okrajnem plenumu kakor na mestni konferenci so predstavniki mladine razpravljali predvsem o potrebi izboljšanja v osnovnih organizacijah ZAM in o ustvaritvi v tej organizaciji, pravega življenjskega organizma, polnega iniciativ, ki naj z resnim delom oživlja našo mlado generacijo, určsničuje želje mladine in stem pridobiva nove člane, 'ki naj bi se v tej organizaciji vživeli.
V tistih krajih, 'kjer so skrbeli za uveljavljenje teh principov za boljše delo z mladino, so dosèfele1' osnovne organizacije ZAM tudi 1 lepe -'uspehč. V tem pogledu moramo zabeležiti dobro delo mladinskih organizacij v Šmarjah, Arikaranu, piranskih solarnah, Sv. Ldciji, Kortah, Bertokih in drugih krajih. Medtem pa moramo tudi reči, da sp n. pr. v organizacijah ZAM v.'Portorožu, Sečovljah, Sv. Petru, Borštu, Marezigah, Vanganelu in Škofijah ter drugje, kjer mladinske organizacije niso pokazale dovoljne samoiniciative, bili zaradi tega preveliko pasivni.
Na omenjenih mladinskih zasedanjih je bilo precej govora o mladini, ki zahaja v Trst, ki prodaja svojo delovno slih izkoriščevalcu, kar je brez dvoma posledica slabega dela mladinske organizacije v raznih krajih, kjer se za vzgojo mladine ne zanima nihče, da bi jo dvignil in uresničil njene težnje. Tako v Novi vasi in Marezigah, Sv. Antonu in. drugje, medtem ko v Ankaranu — čeprav je ta kraj najbolj vzpostavljen tej nevarnosti, ker je tik ob demarkacijski etti, — ne zahaja noben 'mladinec ma delo v Trst.
To pomeni, da če je v Ankaranu tako, lahko sklepamo, da v zgoraj navedenih krajih je bilo to vprašanje predvsem odvisno od mladinske organizacije in njenega vodstva, ki se nista zavzela, da bi resno delali z mladino, ki je na ta način zgubljala zaupanje v svoje vodstvo. Vprašanje mladinske organizacije v naših mestih je prav tako predmet široke diskusije. Poleg ostalega je .bilo na teh konferencah ugotovljeno, da vodstva osnovnih mladinskih organizacij predvsem v Kopru niso imela pravih . odnosov do dela z mladino in so se omejevala ■ le na organizacijsko delo, in to kampanjsko, kadar m. pr. je
bilo treba organizirati mladinsko 'brigado, sklicati konferenco, ali pa izvesti volitve. Mladina pa zahteva; zabave* äporta/i kulturo in drugih podobnih razvedril, o čemer se je na sestankih le govorilo. To lahko ugotovimo s tem ii se prepričamo, da precejšnje število naše mladine sodeluje v raznih športnih organizacijah, kulturnih krožkih, klubih ljudske tehnike, strelskih družinah itd., toda ne zaradi tega, da jo je k temu napotila mladinska organizacija, ampak zaradi veselja mladine same, torej nekako spontano.
■Delegati so na plenumu in na konferenci vse to dobro pretresli in so tudi sprejeli sklepe, da bodo v bodeče usmerili delo mladinske organizacije predvsem na to, kar si mladina sama želi. V tem pravcu bodo osnovne organizacije ustanavljale športne klube, kulturne krožke itd. ter -pridobivale mladino v svoje vrste, kjer se bo izpopolnjevala in -izobraževala.
Osnovne organizacije bodo za to morale v prvi vrsti odpraviti sektaštvo, nezaupanje, -ki ga imajo v mladino, se boriti proti vplivu reakcionarnega kle-ra med mladino in proti vsem notranjim ter zunanjim sovražnikom, bodisi kominformistom in iredentistom, ki skušajo na razne načine za-vajati našo mladino v nazad--njaštvo. Končno boido morale osnovne organizacije resneje skrbeti, da dobijo strelske družine zgolj vzgojno lice naše -mladine, ki naj se v teh družinah množično pripravlja za kakršen koli slučaj napadalnosti na našo domovino in ogražanja pridobitev našega ljudstva. Naša mladina mora biti zato pripravljena braniti svojo neodvisnost in pridobitve NOB pred moskovskimi imperialisti ter pred kakršnim koli agresorjem.
KRKAVČE. — Velika suša škoduje tudi oljkam. Letos je pri nas slaba letina. Pridelali smo' siefr nekaj pšenice, fižola malo več kot za seme, krompirja prav tako. Suša pa taka, da nam bo še koruzo skoraj uničilo. Le tisti, ki imajo zemljišča v dolinah bodo kaj nabrali. Oljke padajo z debla zaradi prevelike suše. Tudi trgatev ne bo preveč obilna. In tako izgleda letos letina pri nas. Na kak drug način si bo treba pomagati, da si opomoremo. Saj ni tega nihče kriv. Suša ni prizadela samo našo vas, ampak mnoge ostale v našem okraju.
•
NOVA VAS. — Kmetje so si začeli popravljati hiše. Na področju krajevnega ljudskega odbora Nova vas si že vrsto let ni mogel nihče popraviti hiše, hleva, kleti itd. Z uveljavljanjem novih gospodarskih ukrepov, ko je mogoče kupiti gradbeni material tudi v prosti prodaji, se kmetje iz Padne, Nove vasi in Krkavč zelo zanimajo za papravilo lastnih stanovanj, kleti in hlevov. Odkar so v veljavi novi odloki, so
MAREZIGE. — Kako je s časopisi? Na področju KLO Marezige imamo pošto. Us'lužbenci pošte na izvršujejo svojo dolžnost, kakor bi morali. Kmet Ivan Umer iz Rojcev pravi, da mu »Istrski tednik« ne prihaja redno. Namesto, da bi prišel v soboto, en dan po izidu, pa pride šele pet celo šest dni pozneje, včasih pa tudi sploh ne. Tako je pretekli teden prišel štiri dni pozneje in brez naslova. Verjetno uslužbenka na pošti pošilja časopise po drugih namesto po pismonoši inn zato pridejo s tako zakasnitvijo. Zaradi tega so se nekateri najočniki odpovedali časopisu. Menimo, da bi morala pošta v tem pogledu izboljšati delo.
ŠMARJE. —Zakaj še nima kmetijska zadruga svoje prodajalne v zadružnem domu? V Šmarjah so že davno zgradili zadružni dom. V njem imajo dvorano za kulturne prireditve, gostilno in razne pisarne. Toda prostor, kjer bi morala biti prodajalna kmetijske zadruge, je še vedno prazen.
Vodne zadruge
99
Za mnoge bo nov naslov teh zadrug, ker niso še o njih nikjer nič slišali, zato bomo našim bralcem skušali v tem članku pojasniti, kakšna vrsta zadruge je »vodna« zadruga.
Te vodne zadruge so formirane kakor ostale kmetijske zadruge nabavno prodajne in podobne, imajo upravni odbor, nadzorni odbor itd. Odbor izvoli skupščina članov zadruge ozir. ustanovni občni zbor vodne zadruge. Namen ozir. delo te vodne zadruge je v tem, da skrbi ■ za vzdrževanje melioriranih zemljišč, t. j. da skrbi, da voda ne razdira jezov, da na melioriranih zemljiščih čisti in vzdržuje odvodne kanale, da skrbi za namakalne naprave itd. it-d.
V	našem okrožju se bodo vodne zadruge formirale na meljoriranib področjih Ankarana in doline reke Dragonje (Sičovlje).
V	te zadruge lahko pristopijo vsi kmetje, ki imajo zemljo na ome-
li
njenih melioriranih področjih, ‘za kar imajo veliko korist, ker zadruga ka-t taka bo skrbela, da vse delo, ki ga je treba izvèstiy da 'ga izvrši točno, pravilno in o pravem času, ne pa koit -se je to dosedaj dogajalo, da so si n. pr. štirje kmetje očistili odvodni kanal, a ostala dva kmeta pa kanala nista očistila. Jasno, da to ni prineslo nikakih uspehov, a oni štirje kmetje, ki so kanal očistili, so -imeli samo zgubo, povrhu pa se še voda n-i odtekala in zemljišče je postajalo iz leta v leto slabše in se je ponovno spreminjalo v močvirje. Nadalje je ob poplavi ob robu jeza odtrgala voda kos jeza, a n-ihče -se za to ni brigal, jasno da je ob ponovni poplavi voda vdrla na meliori-nano zemljišče in tako povzročila škodo. Iz vsega tega sledi, da je ustanovitev vodnih zadrug potrebna, ker bodo skrbela za vsa potrebna dela, da se preprečijo poplave in ponovno zamočvirjen/je melioriranih zemljišč.
Krkskwésbwi so
o svojih
Krkavčami so zadnje dni, ko so z deli na poij-u pri koncu, začeli skupno popravljati domače ceste in vodnjake. V petnajstih dneh je na-iredil-o 250 ljudi 2.500 ur prostovoljnega dela pri popravilu cest. Nakopali so nad 70 kubičnih metrov zemlje in jo tu pa tam raztresli po cesti, očistili okoli 16 km obcestnih jarkov. Na zadnjem množičnem sestanku so kritizirali tiste ljudi, kakor je na primer Feldič iz Hriba, ki ima- 2 voza in 12 glav goveje ži-
so pogovorili
stvareh
vine, in njemu podobne, ki nočejo pomagati pri popravilu cest. Feldič se je izrazil, da kdor gre udarniško popravljati ceste je neumen, da so ceste, vodovi, šole itd. od oblasti in da zaradi tega, naj oblast plača, če hoče imeti popravljene ce-stij in vo-dovode. Krkavčani se pa sprašujejo, da komu drugemu koristijo njihove ceste razen njim? Zato jiih tudi vsako leto prostovoljno popravljajo, pa naj Feldič in njegovi kolegi mislijo, kar hočejo. Ce
Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je v svoji nedavni izjavi v Ottawi zatrdil, da je Italija vedno gojila željo po -sporazumu z Jugoslavijo, kar da je dokazala z dvajsetimi pogodbami, ki jih je sklenila v zadnjih štirih letih. Podobno trditev ponavlja v glavnem tudi zadnja italijanska nota Jugoslaviji. Protijugoslovanska gonja v 'italijanskem in tržaškem iredentističnem tisku prav tako uporablja ta šlager. Najrazličnejši italijanski listi naštevajo vse mogoče pogodbe, ki jih je Italija sklenila z Jugoslavijo in pri tem naglašajo, da Jugoslavija ni pokazala nikoli dobre volje za sporazum.
'Pa poglejmo kako je vse dosedaj v resnici/izgledala ta v -zadnjih dneh tolikokrat podčrtana »dobra« volja« Italije. Najprej, kako je prav za pžav. s temi 20 pogodbami, ki jih v zadnjih dneh toliko navajajo italijanski. uradni predstavniki iri listi. Predvsem1 treba, podčrtati, da Jugoslavija ni nikoli odbijala, niti ni odbila niti enega italijanskega-pred'-loga, ki bi se tikal, reševanja kakega spornega vprašanja med . obema državama. In če je prišlo do sklenitve nekaterih pogodb med I-talijo in-Jugoslavijo, je prišlo zaradi dobre volje Jugoslavije in zaradi tega, ker je bila vedno Jugoslavija tista, ki je popustila.
Samo nekaj primerov: Ko sta se obe državi pogajali glede reparacij, je Italija vedno izbegavala, da po-vrn-e; škodo, ki .so jo povzročile italijanske okupacijske sile v Jugoslaviji. Ta škoda znaša 3.700 mi- |
Kako se Italija trudi doseči
gts*lßs§elßskai @dms&0 z -J sì zg® s Sa v iß o
lijonov dolarjev. Jugoslavija je pokazala mnogo dobre volje in Razumevanja za povojni položaj Italije in je pristala, da Italija plača samo 115 milijonov dolarjev. Čeprav bi Italija morala izvršiti prve repara-cijske pošiljke že takoj po septembru 1947, ko je stopila v. veljavo mirovna pogodba, seje italijanska vlada izogibala izvršiti svoje obveznosti, V novembru 1949 so <e končno to začela, pogajanja o fern vprašanju in so trajala vse do decembra 1950, ko je bil dosežen sporazum o prvem obroku v višini 14 milijonov dolarjev. Tu je pokazala jugoslovanska vi aide največje razumevanje in je pristala, da se v reparacije vključi tudi blagovna izmenjava kot tudi nadomestilo za italijansko imetje in imetje optantov, kar je vsekakor bilo koristno za Italijo, Po drugi, strani je Italija zavlačevala sklenitev tudi ostalih pogodb in njihovo izpolnjevanje. To.se je zgo-diio tudi pri trgovinski pogodbi med obema državama, zlasti pa pri pogodbi o ribolovu na Jadranu. Italija bi morala po tej pogodbi plačati letno odškodnino 750 milijonov Mr. Italijanske oblasti pa skozi dve leti niso predložile nobenih »dokumentov, -s : katerimi bi .bilo razvidno, koliko rib je bilo ulovljenih I jugoslovanskih vodah ter so sma-
trale, da1 rib sploh niso' lovili in da ni potrebno plačati omenjene vsote.
Trditev italijanske note, da se je Italija vedno trudila ustvarjati dobre odnose med obema državama, bi moglo v pravi luči osvetliti tudi delovanje takoimepovanega »G.en-tra za Jadranska .raziskovanja« v Rimji, ki je . bil ustanoyljhr^ v leju 1947 p-b podpori tpdjanjega podpredsednika konstitueiite, ' Pausta Pecorarija. Pod tein imenom se skrivà strupena iredentistična organizacija, katero podgirà itjalijan-ška via-dto Ta center ima — kot piše njegoV »Infor-mapijski bilten«’ z dne 3’0. junija J§50 — za nalogo, »braniti italijanistvo vzhodne obaie Jadrana' ter razširi iried Italijani spoznavanje problematike, ki izhaja iz nepravičnega pristanka na mirovno pogodbo in na vojaško , o-kupacijo Dalmacije ter skoraj vse Julijske krajine s strani jugoslovanskih čet«. Ta program, ki je »potopo« v skladu s prizadevanjem italijanske vlade za ustvaritev dobrih odnosov z Jugoslavijo, propagirajo tudi številni iredentistični listi, ki jih t-u-di podpira italijanska vlada. Vsi ti listi širijo strupeno propagando proti Jugoslaviji .in ščuvajo na zopetno prtipojitev Dalmacije in Julijske krajine k Italiji,
Sicer pa spada tudi to k »ustvarjanju« dobrih odnosov med obemi državama, če pomislimo, da so celo izjave uradnih predstavnikov zašle v zadnjem času na to spolsko področje. Poleg tega italijanska vlada dopušča razne pol vojaške organizacije istrskih -in drugih'ezulov in še več — vojaškim vajam teh organizacij, prisostvujejo, italijanski generali, kot piše rja pyimer »Difesa Adriatica« : iredentistični tednik, Jci ,jg glasilo nekega »Nacionalnega združenja. z% Julijsko krajino in Dalmacijo«. Ta list piše v svoji številki od 17. septembra 1951, da se je 'iekme takih polVojaških oddelkov V Ciineu 2. septembra letos — Tnalo pred De Gašperjevo izjavo o italijariskefn prizadevanju o dobrih odnosih med obema državama — ùdèlezilo kar šest generalov, med njimi načelnik glavnega štaba italijanske vojske Ernesto Cappo. Zakaj se udeležujejo- italijanski generali in oficirji tekmovanja raznih iredentističnih polvojaških organizacij »v popolni vojni opremi z nahrbtnikom in puško« kot piše list? Verjetno spada tudi to v »napore« italijanske vlade, da bi ustvarila dobre odnose z Jugoslavijo.
p-'-« neš'etih drugih stvari gotovo ne služi ustvaritvi dobrih odnosov z Jugoslavijo potvarjanje
dejstev v zadnji italijanski noti, ko govori o nekem »položaju«, ki naj bi ga ustvarile jugoslovanske oblasti v coni »B«, na mejah z Italijo in na demarkacijski črti med conama »A« in »B« Svobodnega tržaškega ozemlja. Ce je »ustvarjen« kak »položaj«, ga je »ustvarilo« le laž-njiivo in klevetmiško pisanje tržaškega glasila, od italijanske vlade finančno podpiranega 'iredentističnega časopisja, ki s kominformi-st.ičnim tiskom tekmuje v pisanju laži, qlevet ter razpihavanju mržnje proti Jugoslaviji, proti našemu okrožju in proti, naši ljudski oblasti. Te klevete in laži potem ponavljajo ialijanski listi in jih navadno še bolj povečajo in razpihujejo. Ne bo,mo navajali primerov, ker je dovolj tega vsak dan v italijanskih in tržaških časopisih. Večkrat se tudi zgodi, -da še poslužujejo takih klevet kot. dejstev t-ud-i italijanski uradni predstavniiki, ne da bi se prej prepričali, kakšna je resnica. Vße to pač jasno ne služii izboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Ce se še tako trudimo, ne najdemo na italijanski strani niti sledu o kaki »dobri volji« za izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Mnogo, izredno mnogo pa je bilo stvari, ki so zastrupljale odnose med obema državama. Pričakujemo dejstev, ki bodo dokazale to toliko podčrtano »dobro voljo«. Predvsem tudi v odnosih do naše cone, kjer H-s-n-ì in na toži k Vrvele ter na strupeno kampannjo ob vsalii priliki.
noče pomagati pri tem, naj vs molči. Prav bi bilo, ker je že Fi dič tak, da ga nalašč obremenir za tisto vsoto fienarja, ki je vre na toliko ur, kolikor bi moral j magati pri popravilu cest. Saj : on cesto največ uporabljal. Tč človek res ne zasluži drugega k to.	x
Prav tako so na zadnjem množ nem sestanku 17 t. m. ugotovi kdo zavira graditev zadružnega o ma. Mirko Kleva in Mihael Puc sta na sestanku dejala, da ni pr Vilno, če ljudje hodijo na udarr ško brezplačno. In da ona dva i bosta več prostovoljno vozila k menje za zadružni dom. Saj g kljub temu še nista vozila. Pač j sta od tega odvajala še druge v ščane, da zadružni dom v Krka čah niti temeljev še nima. Pa i samo to! Na zemljišču nekega P carja nad Krkavčami je že vt kot leto dni pripravljeno kamen za zidavo zadružnega doma. K/ pri prevozu noče nihče sodelova er sta Kleva in Pucer prepjevala Krkavčane, da jim zadružneg doma ni reba in da, če hoče kd imeti zadružni dom, naj si ga sai dela. Na tem sestanku so Krkavč; ni torej sprevideli, kdo jih je p; tem zaviral. Sklenili so, da bodo j letos kaj -naredili ža gradnjo zi družnega doma.
Presenečeni pa so zadnje čas Krkavčani tudi zaradi tega, ke jim že toliko časa obljubljajo, da t v njihovi vasi zasvetila elekričn luč, pa še zdaj ni. »Elite« je pripc ljalo v vas potreben material z zgraditev transformatorske postaje Luknje za drogove so Krkavčan že zdavnaj^ skopali s prostovoljni! delom. Pripravljeni so tudi san: zgraditi transformatorsko po-staje če bi imeli načrte. Toda nedavno j ■podjetje »El,te« prišlo s kamion .v vas in odpeljeljali material ■ Boršt. To jih je. zelo presenetile Na sestanku so dejgli, da obljubar ne verjamejo več.
° vseh teh problemih so tud 'razpravljali prejšnjo nedeljo n, partijski konferenci, ki je bila z; *ve-s sektor v Krkavčah. Tu so ,me( drugim tudi sklenili, da je treb; reš-ti vsa ta vprašania, kakor ud pn btom .»iucca KLG, ki je v sek tor ju že dve leti precej pereč,
NA ZAGREBŠKI VELESEJEM
ma, in vsemi pritiklinami. Mnoge je kljub utrujenosti zaneslo tja in temi stvarmi tudi k nam, ki se tako stiskamo po stanovanjih: prva hišica stane (material in delo)
130.000,	večja pa, ki ima parkete,
Ali kmalu bo poldne. Kosilo nas čaka. Treba pa je še tja, kjer so razpostavljali svoje proizvode tujci: Angleži, Belgijci, Italijani, Francozi, Nemci itd. Se veliko več imajo kot mi, posebno tistih kompliciranih strojev, ki sestoje iz samih
Zagrebški velesejem! Vsako jesen se veča število razstavijalcev in obiskovalcev, vsako jesen se ljudje zbirajo in posamič ali v sku. pinah potujejo iz bližnjih in daljnih krajev Jugoslavije na to pomembno razstavo, ki kot barome-I ter kaže, kako ljudje žive, kaj delajo in koliko so napredovali pri spreminjanju zaostale državice v moderno, industrializirano in socialistično urejeno državo.
Ni čudno, da se je tudi slovenska
celoti danes prihaja tako na domači kakor na tuji trg, kjer se zanjo vedno zanimajo.
Potem nas je zaneslo med stroje. Kdo bi vse poznal: kolesa, cevi, vijaki, železo, jeklo, krivine sem, krivine tja. Ali vsak, naj je do pičice poznal, kako tak in tak stroj nastane in kako deluje, ali pa tudi ne, naj je samo začudeno gledal na mogočno gmoto snovi — vsak se je s spoštovanjem ustavljal in kar na smeh ti je prišlo. Nekoč nismo inte-
stili skrivnostnih rečeh, ki napravijo žensko še zanimivejšo in mikavnej-so ... Potem kožuhovina in usnje, klobuki, čevlji in čeveljčki, copate in copatke, steklo, kristal, igrače ...
Primorci smo sicer na kamenje navajeni, ali kljub temu.smo se čudili belemu, gladkemu marmorju in velikanskim granitnim kosom in izdelkom iz tega gradiva. Samo kako so vse to spravili na razmeroma tako majhen prostor? Kdo je bil tisti, ki je vse to tako lepo razporedil in pripravil? Pa kako se ti je dobro zdelo, ko si videl, da je ve-lesejmska restavracija tako založena, da se ti ni treba bati, da boš ostal lačen: mesa in kruha, pijač in slaščic je bilo, kolikor si hotel. To je velika reč, če pomisliš, da obišče ta prostor vsak dan več deset tisoč ljudi in da so vsi potrebni o-krepčila. Država se je postavila na noge in nič več ne bo treba stati po cele ure v vrsti, da boš dobil košček mesa!
Tam smo sedeli torej in smo si oddihali. Bili smo trudni. Pred nami so bili še najnovejši tipi montažnih hiš z eno sobo, oziroma dve-
žarnic, gumbov in žic in kdo ve še so spraševali po cenah, kajti letošnji velesejm je namenjen predvsem kupčiji; in ta, kot pravijo, pridno cvete. Pa smo zvedeli' in si na tihem potem zaželeli, da bi prišli s štedilnik in 'kopalnico, 300.000 din. In če to lahko odplačuješ deset ali celo dvajset tel, se pri plači ne bi veliko poznalo ...
česa. Pokazali .so nam predvsem tisto, česar pri nas nimamo, da bi laže izbirali in kupovali. Malo o-šabno se drže prodajalci, morda zato, ker vedo, da jim Primorci ne bomo nič odkupili. Ali pa so lačni kakor mi in se jim mudi na kosi-
lo.	In tam za zavesami in preprogami nekaj šepetajo in lepe gospodične neprestano tipkajo. Potem nam le pokažejo, kako nekateri' stroji delujejo: velika ključavnica se sama zaklepa in odklepa, mizarski stroji grizejo les, železni prebiralci sadja in krompirja opravljajo delo namesto sto ljudi. Tam na sredii velike lope pa se srebrnka-sto svetlika reakcijski motor znamke Rolce-Royce ... Potem spet sami avtomobili, fotografski aparati
Vhod v inozemsko razstavišče
Istra zbudila in v preteklem ted-nh priredila množični izlet v Zagreb in Rogaško Slatino, da njeni prebivalci — Slovenci in Italijani -— spoznajo, kje je njihova domovina, kam prodajamo svoje pridelke in od kod dobivamo večino predmetov za vsakdanjo rabo in potrošnjo. Cel vlak nas je bilo in zato ni bila lahka stvar vse te ljudi srečno spraviti tja in nazaj. Odpotovali .smo v četrtek .zvečer s kamioni do Divače in od tam s posebnim vlakom v Zagreb, kjer smo .izstopili, ko se je prav svitalo. Bili smo trudni od dolge poti, a smo .vendar krepko stopali za vodniki po prebujajočem se mestu, ki je vse odeto v „slavnostna oblačila, da spodobno pozdravi pa sprejme domače i.n tuje goste. Ko smo se o-krepčali v kavarni, smo se razgubili vsak na svojo stran: ta si je šel iskat posteljo v dijaški internat, ki nam je bil določen za prenočevanje, da se nekoliko odpočije, tisti, ki se zanimajo za dobro kapljico in podobne sladkosti, so se razlezli po bližnjih lokalih, večina pa je pogumno krenila na velesejem.	■	■ 'šj;
Mnogi med nami so bili prvič na razstavnem prostoru in tudi v tako velikem mestu: zgubili bi se, da jih ni zajela množica, ki se je valila. proti razstavišču in se nato skozi tesna vhodna vrata prebila vanj ter se nato vila in sukala skozi številne, 'okusno in zanimivo urejene paviljone. Z nami so bili Srbi in Hrvatje, Črnogorci in Makedonci — bila je pisana množica ljudi, ki jo je gnalo eno samo hrepenenje: videti od blizu vse, kar so med letom slišali in brali o naših uspehih. Kmetje so bili, zadružniki, delavci in .izobraženci, po hoji, po zanimanju in po obleki si jih spoznal, ali vsi so želeli' čim več videti in čim več zvedeti. Ta se je z željnimi očmi ustavljal pred proizvodi naše živilske industrije, saj je bilo tu vse, kar si srce poželi: mesni izdelki, vino, mlečni proizvodi, čokolada, bomboni, likerji in žganje vseh vrst v čudovito lepih steklenicah, suho sadje, sveže sadje in povrtnina in to in ono . .. Človek hi kar prijel' in jedel in pil — ko bi ne bilo mreže, stekla ali podobne ovire, ki te je opozorila, da si le na razstavi.
Resnejši,-.starejši ljudje pa so šil hladno mimo vseh teh dobrot in se niso dali zapeljati vsakdanjemu
li nič; kaj smo lahko pokazali razen dobrih rokodelskih izdelkov? In danes, po šestih letih, imaš na velesejmu deloma serijske proizvode naše težke industrije, deloma povsem izdelane prototipe strojev in priprav, ki jih bo ta že jeseni ali v prihodnji pomladi začela množično pošiljati na trg. Prvomajska, Aleksander Rankovič, Rade Končar, I-skra, Litostroj — sama imena, ki jih poznajo pri nas že otroci. In tu, na velesejmskem prostoru, so izdelki, ki se lahko kosajo s proizvodi tujih tovarn, čeprav imajo te že obilne izkušnje in dolgo življenje za sabo. Turbine, pnevmatična kladiva, parni stroji, električni motorji, Die,slovi motorji, poljedeljski stroji, traktorji, avtomobili, avtobusi in tovorniki, projekcijski aparati za navadni in ozki film, telefonske naprave, železniški vozovi, računski stroji za vse štiri operacije.
In potem spet naslednji paviljon, kjer so se oči odpočile od velikih mas in kjer so. se ustavili naši pogledi na lepi posodi za pridne gospodinje, na blagu ;za lepa krila, kjer so obviseli pdgledi na rutah in prozornih nogavicah in vseh ti-
Izdelki tovarne »Rade Končar«
(najmanjši je tako velik kot dve kocki sladkorja skupaj!), buldožerji/ in traktorji, ki so primerni za delo po razritem, skalnatem svetu. Po tem, potem ....
Poldne je že davno minilo. Zapuščamo razstavo. Glava je polna visov, vse se meša; ena sama misel je jasna: vsak .dan smo bliže gospodarski osamosvojitvi, vsak dan bliže času, ko ne bomo potrebovali od nikogar nič več! Tako mislimo in se vračamo. Potem pojemo. Nato počivamo. Zvečer kino in zabava. In spanje.
Drugi dan, v petek, smo z udobnimi avtobusi obiskali rojstno vas maršala Tita, Kumrovec, se ustavili pred .njegovim spomenikom in preprosto kmečko hišo; in spet nadaljevali pod do Rogaške, kjer smo v lepem jesenskem vrerpenu užili nekaj prijetnih uric v senci zelenih smrek. Pokušali smo zdravilno vodo in vihali nosove, ker ni bila tako pitna, kot je refoško. In smo občudovali tiste potrpežljive letoviščarje in bolnike z juga, ki je morajo spiti po zdravnikovem naročilu baje več litrov na dan ... Ali čas je bil skopo odmerjen. Kmalu smo se vrnili v Zagreb in od tam ponoči v Koper in podeželske vasi, da začnemo z delom tam, kjer smo ga pred dvema dnevoma pustili.
Kljub temu da Putnik, ki je ta izlet priredil, ni vsega tako izpeljal, kot .bi bilo želeti, čeprav smo bili močno trudni od štiriindvajseturne vožnje, je vendarle res, da nam ni žal ne denarja in ne časa, da smo videli vsaj bežno to, kar v Jugoslaviji z voljo in požrtvovalnostjo umskih in fizičnih delavcev ustvarjajo..,
Kamion in avtobus mariboreKe tovarile avtomobilov
ZANIMIVOSTI RO
poželenju; vse to imajo tudi v naših trgovinah, le da eno stvar v enem, drugo pa v drugem lokalu ... Ti*i>a so zadržali korak tam, kjer so se kopičile smrekove in hrastove deske, lesketajoči se parketi, vezane plošče, spalnice, pisarniške opreme, kuhinjske oprave, stoli, čudovite stvari za delavnice, rezljane in pobarvane, kot bi jih izdelali .pred sto, dve sto leti. To je ponos naše države: les! Od tramov in celih hlodov, ki so bili nekoč naš e-dini izvozni predmet poleg rud, pa do najmanjših, najdrobnejših izdelkov iz lesa — neskončna vrsta stvari, ki jo naša lesna industrija še izpopolnjuje in daljša in ki v
Sedajj ko je naša trgovina dobila nove, bolj sproščene oblike, bo reklama tudi prišla bolj v veljavo. Poslovanje vsake trgovine bo odvisno od nje same, ne pa od raznih direkcij, ministrtsev itd. Se vedno bo najučinkovitejše sredstvo privabljanje kupcev predvsem najboljša kakovost blaga, a tudi dobra, solidna reklama ne bo kupcev odbijala. Pri nas je reklama še zelo sldbotna in sila skromna. Razno barvan napis v izložbi, imitacija orumenelih listov ali cvetoče vejice spomladi, a še to samo po mestih. Trgovine po .vaseh se zadovoljijo večinoma še z reklamo, ki so jp namestile v izložbo morda že pred več leti.
Kako pa je z reklamo drugod po svetu? V tem pogledu so predvsem zelo ' iznajdljivi Amerikanci, ki se ne Ustrašijo, še tako velikih stroškov in čhdnih sredstev, samo da doseže reklama svoj namen -- da osvoji kupce. Seveda je reklama stalna, vedno zanimiva in po okusu najširšega kroga kupcev. Oglejmo si le nekaj primerov:
Ko pisatelj, sedaj vsemu svetu znanih detektivskih romanov, Edgar Wallace *« ni h”	sp si
njegovi, založniki izmislili svoje*
trstno, a kot se ie pozneje izkazalo,
VPLIV ATOMSKE EKSPLOZIJE NA POTOMSTVO — V znanstvenem 'laboratoriju v .Edinburgu bodo kmalu začeli umetno povzročati škodljivo izžarevanje, 'ki nastane po eksploziji atomske bombe. Angleški znanstveniki hočejo namreč proučiti dedne posledice, ki jih ima atomska eksplozija za človeški organizem. Ta dela. vodi fizik .M. Dainty, pomagajo pa mu člani za prirodno filozofijo edinburške
zelo učinkovito reklamo. Nekega dne so imeli prometni stražniki v New Yorku polne roke dela. Številen promet po širokih newyorskih ulicah so ovirali čudaški bralci, ki so, gluhi in slepi za okolico med hojo nepremično buljili v neke knjige. Ce jih šoferji niso hoteli povoziti, so morali vozila ustaviti. Ustavljati so se morali tudi pešci in tako se je kmalu nabrala množica ljudi. Številni radovedneži (ki jih tudi v Ameriki ni malo!) so v knjige zatopljene bralce spraševali, kaj berejo tako zanimivega. Kaj bi bilo drugega kot detektivski romani Edgarda Waliacea! Kot blisk se je razširila novica in še isti dan so ;bile njegove knjige po vseh nju-jorških knjigarnah razprodane. Občinstvo se je kar trgalo zanje in kmalu so te začele izhajati v fantastičnih nakladah.
Kako vse drugačna je reklama na Daljnem Vzhodu! Neka japonska svilama n. pr. takole priporoča svoje izdelke: »Naši satini in svile so pestrobarvni kakor mavrica in mehki kakor lice lepe ženske!« Ali druga tovarna: »Naše blago dostavljamo z brzino topovske krogle. Ó..J ; .jv, ga zavijam?.s loiih-n? 3hfo-j j, kakršno izkazuje mlada žena svojemu IBOŽU..S j
tfljiveiga dela eksplodirane bombe. Prepiri Čapi so, da .bedo tako povzročili dedne spremembe, iki jih bodo laihko spremljali Ln proučevali v mišjem zarodu.'
Angleški znainstvemiM bodo povzročili škodljivo izžarevanje s nosebnim aparatom, znanim pod imenom vodopadu! generator. Aparat bo pod pritiskom 1,250.000 voltov. Nevtroni nastajajo od bombar'diiranju z vodikovo bombo.
Pogosto vabi reklama samo zato, da uniči konkurenco. V velikem danskem provincialnem mestu je neki klobučar spravil na trg velikanske klobuke, ki so damam zelo u-gajali. Njegov konkurent si je končno izmislil, da je kupil mnogo teh klobukov in jih daroval branjevkam na trgu pod pogojem, da jih morajo nositi v poslovnih urah. Se isti dan ni hotela nobena odlična dama več slišato o novi modi.
Kako postaneš milijonar ... Angleški pisatelj Bob Asworth je ob izidu svojega prvega romana v nekem časopisu dal oglas, ki ga je takole napisal: »Mlad milijonar, velik, izobražen, muzikaličen in čustven bi se rad poročil z mlado damo, ki sliči v vsem junakinji v zad-
V Ameriki se poslužujejo celo reklame, ki bi se nam zdela surova in neokusna. Na nagrobnih kamnih srečaš pogosto napis, kakršen je naslednji: »Tu počiva gospa Hawkin-sova. Svojo lepoto bi lahko dlje časa ohranila, če bi bila uporabljala milno kremo družbe Carton in sin«, ali: »Tu počiva Joe Bernestam od tvrdke Bernestam in Chap, znane drogerije, ki postreže vsakemmu kupcu v njegovo popolno zadovoljstvo«! Na zidu nekega newjorškega krematorija je pisalo: »Ce hočeš, da ne prideš tako kmalu v ta prostor, uporabljaj za svojo solato olje Red Pili«. Neka pogrebna družba pa tako vabi svoje klijente: »Umreti moraš tako ali tako. Zato raje umri pri
aas!« ________i...........i_______
SVETU I
ČLOVEK, KI JE STAR NAD 200
LET — Angleško ekspedicija je našla na Cookovih otokih j>r.i Novi Zelandiji. stanca, kii maj bi bili po nekaterih znakih sodeč sitar nad 200 let. Mož se namreč spominja raznih ekspedicij, ki so prihajale na .te otoke. Spominja se tiudii ekspedicije Jamesa Cooka (živel od 1728 — 1779), po katerem so otolci dobili ime. Posebno zanimiv je spornim tega Metiuizalema, saj se 'Spominja raznih podobnosti iz časov pred' dobrimi sto lieti.
Angleška ekspedicija meni, da gre ipri tem človeku za primer posebno .razvitih žleiv v možganih, M naj bi italko zelo .podaljšate njegovo žiivljenje. Ekspedicija pravi v svojem poročilu, da se jie maž pritoževal, da mu peša spomin. Sam pa pravi, da mu peša spornih zato, ker ne je več — človeškega mesa..
*
BRANJE V TEMI — Pariški založni* Pauil Soterid je prišel na misel itiskaibi knjige, ki tol jih magli ljudje brati .tudi v terni, Tiska jih na črnem papirju s svetlikajočo se barvo. Ljudje, ki so videli prvo takšno knjigo ipraviijo, da se je postals dobro obnesel im da jo lahko človek bere tudi v popolni tem'. Tiskarska barva svetlikajočih se knjig je še vedno založnikova skrivnost, ideja pa ni povsem nova. Preidi petllmii leti je delala avstralska vlaida poskuse s tiskanjem telefonskega Imenika, ki bi Bij čitljiv tol-' di v temi. Poskuse pa so opustili. V Madridu pa so že pred 'leti .poskusili t'iskati svetlikajoč se časnik. Leta 1853 je Izšla prva številka taksnega časnika. Imenoval se je »La Luminaria«. Ta izuim ,pa n.i naletel na. posebno navdušenje bralcev in svetlikajoči se časnik je ugasnlii že po prv.i številki. /
*
NOVA VRSTA GUME — V Ameriki So izdelali novo vrsto gume, kj je odporna proti suhi vročini, do 200°. Odporna je tudi proti plinom, oljem, ozonu i.n sončni svetlobi. Iz te grme bodo izdelovati cevi. zaščitno opr.amo, .električne izolatorje in transmisijske jermene, ,	,	,
univerze. Znanstveniki bodo izpostavili miši vplivu nevtronov najbolj ško-
REKLAMA
PRI NAS IN PO SVETU
Izšel je Jurčičev 1*4# It&zfak
Pravkar je izšla pri Lipi Jurčičeva povest »Jurij Kozjak«. Knjigo je uredil, napisal uvod in opombe profesor Stane Suhadolnik, opremil in ilustriral jo je pa profesor Rudolf Saksida. Prinašamo iz knjige besedo avtirju in delu, ki jo je napisal Stane Suhadolnik .
Tretjega maja letos je minilo sedemdeset let. kar je v Ljubljani za sušico umrl prvi slovenski -ramono-pišec Josip Jurčič, ki mu je bilo šele 37 let. Omahnil je sredi plodnega, a napornega dela: najprej študij, potem politika, končno časnikarstvo — ob tem pa je še nenehoma pisateljeval. Bil je eden tistih ljudi, ki bruhajo iz sebe dan za dnem, včasih bolj, včasih manj izoblikovane misli, ker slutijo, da se jim Ibliža prezgodnji konec in da ne .bodo mogli vsega, izpovedati. Zato je njihovo življenjsko delo marsikdaj in v marsičem neizdelano, neizpiljeno, vidi se mu, da je nastalo v času, ki je človeku navadno namenjen za razvedrilo im počitek.
Ali tudi Jurčičeva dolba je bila taka, da ni poznala posameznika in njegovih želja: slovenstvo je bilo v nevarnosti, pred dvoglavim avstrijskim orlom ga je .bilo treba braniti z vsem, z dušo in telesom, treba jd 'bilo dokazati, da imamo pravico do svobodnega narodnega življenja. Toda ker so se staroslovenski prvaki, v želji, da ne bi razžalili svojih gospodarjev, še od mračne revolucije dalje bali vsake svobodne misli in odločnega koraka ter so z vsemi silami odrivali uporniško mladino iz javnega življenja', ker je bilo pri nas vse polno političnih janičarjev in Dežmanov in Uskokov, se je tudi Jurčič oklenil predvsem kulturnoprosvetnega dela in leposlovja, ki se je prav po Prešernu in Levstiku lepi» razcvetelo in «mamljivo vabilo mlade, naj postanejo 'vrtnarji brsteče slovenske literature . ..
In tako Je tudi on, Levstikov učenec in Stritarjev vrstnik, že zgodaj omočil pero, se zamislil v slovensko preteklost, v. duhu obudil, kar mu je pravil ded v dolgih zimskih večerih, in pisal, pisal celih dvajset let. Ustvaril je Slovencem osemnajst obsežnejših povesti, novel in romanov (Jurij Kozjak, Deseti .brat. Sosedov sin. Hči mestnega sodnika, Rokovnjači), precej pripovedk, šaljivih in poučnih .zgodb (Jesensko noč med slovenskimi polharji, Kozlovska sodba v Višnji gori), zapustil je več dramatskih poskusov (Tugomer, Veronika Deseniška), razen tega pa nešteto političnih član-
kov in podlistkov; urejeval je tudi časnike (Slovenski Narod) in vodil knjižna podjetja. Postal je eden naj-marljivejših kulturnih delavcev iit najpriljubljenejši pisatelj devetnajstega stoletja.
Povest Jurij Kozjak je njegovo delo, ki je do tedaj nepoznanega Mu-ljavca odkrilo, ki je mladega sedmo-šoica potrdilo, da je na pravi poti. prvo večje delo. Pozneje je ustvaril spise, ki več veljajo, ki so bolj življenjski, ki so mu prinesli .pravo slavo, ali Jurij Kozjak ostane še vedno
časov . .. Ali vsa zgodovin* te# sov pri nas leži te zdaj * celi»* Dosti je dela, a moža ni, da bi •• rii lotil.. . Cas je, da tol se !z Ijudstvri zajemalo bolj kakor do zdaj. Posebna mladi pisatelji, up naše književnosti, naj bi tega ne pozabili.«
Ko je Družba sv. Mohorja razpisal» leta 1863 darilo za najboljšo rizvirrto pripovedko, kateri bodi predmet, Bi je le mogoče, vzet iz domačega življenja slovenskega naroda,* je aklenU, da se poskusi. In zmagal Je! Dobil M prvo nagrado, 100 goldinarjev, k»r pl
Alojzijevi,škj gojenec gotovo ni poznal sveta, v njem, je bilo še premalo zapletenih, nerešenih vprašanj, ženska mu je bila tuja — vse preveč so ga prepravljali najrazličnejši vplivi, besede, preveč je občudoval svoje vzornike (Walter Scott), prehvaležen učenec svojih literarnih učiteljev je bil, da bi mogel tedaj napisati kaj pomenilo tedaj trimesečno plačo srednjega državnega uradnika; celo priznani pisatelj in znanstvenik Fran Erjavec se je moral umakniti mlademu Jurčiču. Pa kako so ljudje segli po knjigi, ki je slikala naše ljudi in velikega, trajnega. Ali v njem je bilo vendarle toliko mladih sil, toliko ljubezni .do domovine, posebno do slikovite dolenjske pokrajine okrog Muljave, da je prisluhnil Levstiku, ki je dejal v Popotovanju iz Litije do Čateža, da »imamo dovolj gradiva, dovolj pravljic, zlasti iz turškili
ČLOVEK PREOBLIKUJE OBRAZ ZEMLJE
Umetna jezera, rodovitna polja a nekdanjih močvirjih -- vse to ; bilo v Jugoslaviji pred nekaj de-»tletji slišati kot bajko, ki je mo-oča drugod po svetu, kjer so nako-ičeina bogastva, kjer je kruha in eia v obilici, le v tej ubogi, izmoz-ani zemlji ne. Res, da so tudi prejš-ji oblastniki hoteli z obljubami rikleniti prebivalstvo nase, da bi : dalo laže in slepo izkoriščati, a stalo je le pri obljubah. Ni bilo tleznic, ne cest. Ob močvirjih stornili vaseh se je lotevala, prebival-e mrzlica in druge bolezni, ki so h prinašali komarji. Ob volitvah ljudsko skupščino so imeli poslan.--; polna usta hvale, kako bodo ooljšali življenjske pogoje ljudem, jveda le tedaj, če bodo njih volili, oda po volitvah je ostalo vse nc-:pre.menjemo. Otroke so prezgodaj, obirale bolezni, na široko si je trla pot jetika, tifus, krvava gri-a. Odrasli so v nezdravi okolici po-asi hirali, ni bilo pitne vode, ni-esar. Zato niso mogli verjeti, da
0	kdaj kalko drugače V novi Ju-oslaviji pa je človek začel orati edino. Zrasle so železnice, med ozdove in polja si je utrla pot slaka cesta...
Kjer danes teče Neretva, bo v ližnji prihodnosti ležalo umetno szero, dolgo 42 kilometrov. Neret-a teče med dvema hriboma, kate-e bo spojil jez, ki ga danes že gra-ijo. Ko bo' jez gotov, bo začela feretva s svojimi pritoki polniti olino in čez nekaj mesecev bo na-nesto doline, kjer so sedaj številne asi, ležalo Neretvansko jezero. Z lovim jezerom bo izginilo z zem-jevida okrog 30 kilometrov reke feretve. Prav tako se bo tudi del eke Rame spremenil v Rarnsko ezero, ki bo dolgo okrog 6 kilo-netrov. Jezeri bosta spojeni z 10 dlometrov dolgim tunelom, skozi laterega teče reka Rama.
Dela na Neretvi niso lahka. Več isoč ljudi dela dan in noč, da bi u-irotilo mogočno, kalno reko, ki je ned jesenskim in pomladnem de-evjem včasih tudi 40 krat večja :ot poleti. Včasih je graditelje jeza :ljub največji previdnosti presene-ila in ni manjkalo mnogo, da bi v tekaj trenutkih odplavila večme-ečne napore, obilico gradbenega materiala in drugo. Prisotni deiav-
1	so preprečili razdivjani reki, da ii vase pogoltnila ves njihov trud.
Velikanski so bili napori gradite-jev jèza. Mnogokrat so morali o-traviti dela, ki jih v drugih, teh-lično naprednejših državah oprav-
ljajo stroji. Tam je potrebna ura, morda celo manj, na gradbišču bodoče hidrocentrale pa so delavci ob trdem delu in krvavih žuljih rabili za isto delo morda dan, dva in celo več. Neštevilne zapreke so se stavile, pogumnim graditeljem na pot, ki so jih vse premagali. V skupnosti je moč! Ta ljudska resnica se je posebno na gradbišču ob Neretvi izpolnila, saj bi enega samega premagale visoke stene kanjona, po katerem si utira pot Neretva, ali pa bi ga pogoltnili divje peneči se valovi na dnu kanjona.
Velikanske napore bo kronala hidrocentrala Jablanica, ki bo razpolagala s silno energijo — ki bo lahko prižgala 14 milijonov žarnic. Na ta način bi samo hidrocentrala Jablanica preskrbela z električno energijo vse hiše v Jugoslaviji, do najisamotnejše planinske koče.
domačo zemljo! Fran Levec, tfuräMäfll sodobnik, poroča: »Izvirna 'povest. , g je narodu slovenskemu tako prijaHfc da se je morala natisniti dvakrat, vao-lej po 2500 izvodov. Živahno dejanj* postavljeno nazaj v strašne čas« turi ških vojska, krepko, genialno risani značaji in znameniti, zlasti Dolenjcem obče znani kraji, kakor »tar# slavni grad Kozjak, velevažnl sama« stan stiški, sloveča božja pot pa Kri ki in cerkev Matere božja na Mi» Ijavi — vse to je zbujalo «anlmanj» za izborno, a krepkim realističnim peresom pisano povest, ßtari gtliW župnik Hinek je trt nedelje zapored# ma pri krščanskem nauku prldl*OT«ö samo o Juriju Kozjaku ln 1* ne vtSp lice so ljudje kar vreli t perksvl Čeprav je ta hvala pretirana In damai ne more več veljati, čeprav sadnja čase znanstveniki dvomijo cela rit M Družba sv. Mohorja izdal» knjigo ri tako veliki nakladi, Je vendarl» rrit da je Jurčič sto povestjo topel i* zaslovel. Ko se Je poslavljal od fUri nazije, so mu prerokovali lena alb hednost...
In še danes se ljudje po KloveniJV posebno po Dolenjskem rali »pogrinjajo pisatelja, njegovih del, le ve#« no najdeš po kmečkih hišah raztrgana in zamazane knjige Mohorjev» dru§* be, med katerimi Je mnogo JuržlSrii čeprav Je bilo med narodnoofTOriri' dilno vojno marsikaj uničene**.
S tem. da pričenja koprska mlriNM Lipa poljudno izdaja slovenikl» rilril sikov z Jurčičem, se noče sama apongs niti 70. obletnice njegove «mrtl, teriri več želi poudariti, da moramo čsBjJf', segati po naših knjigah ln opustrii preveliko oboževanje tujega blagi* kajti samo dobra domača dela »ari morejo dati tisto zavest, tisto »ra#« rost, ki je v najhujših časih reSTE* naše prednike in »kakršne bi* —“taki pravi Jurčič — »morda današnji dati zaman iskali med nami, RjihcftfMÌ vnuk;.*	»j
Skočen
To je riba, ki skače in se poganja iz vode. Ima močan rep, udari z njim po vodi in že je v zraku. Gotovo ste že videli tiste polžasto zavite nastavljene mreže v morju, ki mole njih koli iz morja. Te so predvsem nastavljene za skočce, šfttarelli pravijo .italjjanski ribiči tem .mrežam. Ker skušajo skočce skočiti iz mreže v svobodo, ribiči čestokrat nastavijo nad te mreže zaklone, da ne morejo skočce ven. Skočce so močne, navadno velike ribe, okoli ,pol metra in čez. So pepeltnato sive barve, blešičijo pa se nekako zlato ali temno modro. Ob bokih je zaznati devet do deset podolžnih .prog. Trebušna stran je srebrna in tudi na trebuhu bi se dale razločiti podolžne proge. Luske so velike. Glava je majhna, ploščato stisnjena, zgornja ustna kot bi bila otekla. Prav značilna je ta njih zgornja ustna m je ni mogoče zgrešiti, pa tudi oči so prav značilne. Spredaj in zadaj ob očesu ima kepico ' masti in očesi se zdita, kot bi bili le na pol odprti.	t
Skočca je zelo cenjena riba, niti
najbolj razvajena usta se jja MriP nijo. Pa koliko jedače je! In fcakiaj okusno meso! Se najboljše je mend» v omaki ali v ribji Juhi. V ribjt trilli, pravijo v Trstu, mora biti volpini* kot imenujejo skočco v Trstu, polef škrpine. Srednje velike pečejo nm «ri-nju; prav male, ki jim pravijo cere#* pa kuhajo z jeguljami tu eakj fritfB v okusen brodet.
Nekateri, ki iščejo prat poseVt$ hrane za svoj želodec, najbolj ceniti želodec in črevesje skočce. Eelad»» (* odobeljen kot kurji mlin. Tod» tri prt» bavila se ne smejo oprati, da »o »rtft okusna. Najslajši okus imajo, kot tré» tiste, ki se mastijo z njimi, Ce Je Tri ostalo v njih, kot Je bilo takrat, te* so ribo ujeli. In zopet tudi tu »e pc9 Žnajo razlike. Ce Je bila riba »Jeti* podnevi, pravijo, prebavila niso užtih na, ker smrdi njih vsebina;' C» jo pa ujeli ponoči. Ja to slaSČic» riap ščič.
Skočca ima velo ozko arda tetri
da velikih delov brane ne mor» ari» žreti in lahko je (■ majhna SalaMi Plava le ob dnu ih ob obali. PrfJSt ji posebno blatno dno it» tani pablrtt rastlinice, majhne.živalce ln od»a»k* v morskem blatu, ki ji «drknejo ni žrelu navzdol. Pravijo, da Je aaasri podnevi, ponoči, kot se ajsodotol, M ne jè.
Prija jim tudi mešana sianosi***« voda in zato se često zadrSujej» *%" izlivih rek. Posebno dosti jih je v blatnih lagunah. Vedno jih je waege skupaj. Tudi mladiči plavajo velino v krdelih. V lagunah jih prav čakaj» in jih skušajo ujeti in jim zahranitt odhod v - odprto morje. Far» v miru in blatu dobro zrastejo in se odebale. in jih imajo takoj, kadar hočejo, za hrano in za prodajo. Največ jih je na ribjem trgu v februarju in maro».
Skočca je zelo pogosta riba in ti ne samo v Trstu, temveč a/b vsej jadranski obali. V Dalmaciji, ob telivi reke Neretve, zbirajo njih jajčeca in jih sole in jim pravijo botrega. T» je nekaj podobnega kot znani kaviar)
So izborne plavalke. Nič čudnega,-saj imajo močno telo ln velike plavuti, na hrbtu dve, dva para na'tr»-bušni strani in glohoJso Jaresrn» repno plavu* ; i.
VODORAVNO: 1. v napad — priimek sodobnega amerikšega pisatelja, našega rojaka, ki je pred dnevi skrivnostno umrl; 2 vzhodnoazijska država, o kateri se zadnje čase veliko govori zaradi njenih bogatih petrolejskih vrelcev — doba, vek; 3 kralj v it. — glasovna figura (ponavljanje istega samoglasnika) — reka v Sibiriji; 4 vzvišena lirska pesem — igralna karta -e- prislov kraja; 5 gospa, igra — prenašajoč bolečine, napore itd. — predlog; 6 podredni veznik — moja v latinščini; 7 zavitek, zavoj, pošiljka — priimek najvažnejše osebnosti v prvi slovenski povesti; 8 pristanišče na Egejskem morju — strahota; 9 oče pa otroško — |tev-n:k; 10 žensko ime — pripovedna pesem — vzor ali način sešite obleke; 1.1 oblika pomožnega glagola —rt narobe — si ga želi demokratično človeštvo; 12 italijanski spplnik — ustj-eči gostu — pri-trdilnica ali predlog; 13 vrsta, red
—	stik; 14 naše prehrambeno podjetje J— UVel, riečvrst;
N ä v p i č n,o : 1 ljudstva — veznik
—	kdor ne vidi; 2 žensko ime — maršal Jugoslavije Josip Broz; 3 oblika glagoli jesti — poslaništvo
imeti;
nosek
ukvarja
tovskega
REŠITEV KRIŽANKE IZ ST. 37
Vodoravno: 1 trgatev, 7 rajr ni, 8 Leo, 10 Elza, 11 do, 12 ped, 13 žig, 14 avijon, 16 Taegu, 17 it, 18 prud, 20 vn, 21 arija, 25 en, 26 par, 28 zbornik, 30 du, 31 tod, 32 asi, 33 ad.
Navpično: 1 telepatija, 2 grozdje, 3 aa, 4 tja, 5 en, 6 vinograd, 9 elevai, 11 di, 13 žnur, 15 ogenj, 19 ud, 20 Vino, 22 rebus, 23 apno, 14 mrk, 27 Oida, 28 ZDA, 29 rt.
SE Mfffi
riM KAlCOt DOHA
rflüE*Koit 6I. PA PIJEŠ da je
' —----—1
NE POZA®*, DA St. M NA .
. dopustu! >
''tirili sé H ji \
LI POTEH vz&k,
V DOPUST \ i /
'ifcMKjEMO ZOBAVNlKI
DEA (j A
stoki odprtino vehe & vino VeČe v tenkih curkih v žveplbv plin v so-dik	,,
Ce vino diši.po žveplovem vodiku (gnilih jajcih) ki se je tried kipenjem razvil iz žvepla, ki je prišlo tako ali drugače v kipeči mošt, je treba tako, vino prezračiti in pretočiti k dobro žveplan sod.
''‘br-etakamo vselej; äko le rriofoče ob leheiti, jasnem vremeni ln gle-ošnio, da se klet, oziroma vino med pretakanjem preveč ne. ohladi. Pred pretakanjem klet najprej prežve-plajmo nato pa prezračimo.
Pri lepem vremenu in visokem barometerskem pritisku uhaja manj bukatnih snovi in ogljikove kisline iz vina, kar je važpo posebno za staro vino. Mlado vino potrebuje zrak, pa vendar ga ne smemo vselej zračiti, zlasti ne, äko je podvrženo rjavenju.
Kako naj prvič pretakamo, nam pove vino samo.
Nekaj dni, pred prvm pretakanjem vzamemo iz vsakega soda kozarec v.ina in ga pustimo najbolje na sodu, pd koder smo ga vzeli (da ni pomote) ali pa doma v sobi, ter vino opazujemo, kako se spreminja V dotiku Z zrakom.
Ce je vino zdravo in če jè dobro pokipelo, se bo v nekaj dnevih začelo od zgpraj navzdol lepo čistiti; To je znamenje, da vino potrebuje zraka, da >jfe. tpjej prav, da ga pri pretakanju prezračimo. To ha nà-redimo tako, dg pritrdimo na pipo zapršilnik, ki je podoben onemu, ki ga rpbimo pk zahvalnih škropilnicah. Na ta način prši vino iz v pipe drobnih curkih . v škaf ih še v obilni meri nasrka zraka.
Ce nimamo takega škropilnika si podlagamo tako, da denemo v škaf pod; pjpp kako metlico, košek, re-ip^Sp ali kaj podobnega, kar pov-' jjpjča, da se vino močno peni in
$i ih milejši okus, kakor pred pretakanjem. Dobre je tudi, .zlasti če je vino zadosti pokipelo in ni prekislo, da sod, v katerem vino pretakamo, nekoliko zažveplamo.
Ce pa ostane vino v kozarcu, tako, kakršno je bilo, je to znak, da je v pjem najbrž še precej sladkorja ali takih snovi, ki se ne morejo izločiti, zlasti siuzin.
Gotovo bo tudi temu koristilo zračenje. Cie pa ima vino še več Sladkorja, ga ne bomo žveplali, ker bi to preprečilo dokipevanje, ki se sicer v topli kleti po pretakanju rado razvija. Ce pa je vino popolnoma pokipelo in ne sladi več, ga Zažveplamo.
Imamo pa. tildi primere, da se vino v kozarcu ne učisti, ampak še bolj zgosti, porjavi in dobi neprijeten okus.
Tako vino vsebuje neko kvasilo (oKsidazo), ki povzroča, da se vinu na zraku pričnejo razkrajati razne snovi (beljakovine, barvila, čreslovina, itd.).
Razkrojene snovi, -večinoma py-steniniske spojine, se izločajo in padajo kot neka rjava, blatu podobna gošča na dno kozarca. Tako vino vsebuje fugi dostikrat, glivice ali bakterije, ki tvorijo, ha površipi rdeče in yijpliSaste madeže, in je v nevarnosti, da se pokvari.
Ker .zrak na tako vino slabo vpliva, ga je treba .tako pretočiti, da pride čim manj mogoče z, zrakom v Jotiko, Najbolje, .je, da vinske sesalke in sod, v katerega vino pretakamo, močno žveplamo.
Žveplo pa ne moremo, (kakor vselej) šele neposredno pred pretakanjem v sodu zažgati, ker si sicef žveplov dvokis prej izkazi, se pravi v sodu izpremeni, preden pride z vinom v dotifco.
llfočrto zveplànje zelo pospešuje ozka cev, ker je podobna škropilniku za zračenje vina. Cev vtaknemo v sod skozi odprino vehe in vino teče v tenkih curkih v žveplov plin V sodu.
ALI Ml ŠKODA
Za pretakanje vina rabimo razno orodje, kakor pipe, škafe, lije, itd. Najboljša pa je vinska sesalka. Drugo in nadaljnja pretaKanju Po prvem pretakanju se večino-|ma v vinu plavajoče blato (drož, kristalčki vinskega kamna, strnjenih beljakovin itd.) iz vina izloči in pade ha dno, kjer tvori tako imenovani kalež.
Čeprav takega kaleža ni tako veliko kakor droži, se vendarle v pomladni toploti lahko razkroji in vino pokvari. Zato je treba, da vino pretočimo, še preden nastane v kleti višja toplota. To pretakanje opravimo marca meseča, najkasneje pa do maja.
Ce vino še sladi in sicer brez napak, ga pri tem ne bomo žveplali, kèr ’ se is pretakanjem osvežijo v njem kipelne glivice in vino se začne prašiti, dokipevati.
Ko vino popolnoma pokipi, mu zmerno žveplanje prav koristi, da postane bolj čisto, stanovitno in svetle, barve.
Ce se vino v enem mesecu po Khugem pretakanju dovolj ne očisti, potem ga očistimo umetno, insider s kakim čistilom ali pa da ga filtriramo.
Ce vino staramo, morda, za vste-kleničenje, ga pretočimo v drugefn letu še dvakrat do trikrata, vendar pa vedno tako, da se ne meša preveč z zrakom.	}
Pri vsakem pretakanju pa viho
nekoliko zažveplamo.
NARDONE — ŠMARJE i : 3
Šmarčani so se resno lotili pred-prveristveilega treninga. Vsako nedeljo nastopajo riekje. Seveda v tem pazijd na pravilno izbiro nasprotnika, ki naj bi služil obenem kot .poučni rening za mlade nogometaše. No, ko so šibkejše že vse premagali, isb se v nedeljo opogumili in povabili v Šmarje kar enajstorico Nardone iz Izole, zmagovalke letošnjega okrajnega prvenstva strah in trepet vseh naših moštev. Vsi. so pričakovali veliko zmago že afirmiranih nogometašev, a Šmarčani so vse presenitili. Nudili so namreč nasprotniku mnogo več odpora, nego je bilo pričakovati, tako da so Izolani na koncu igre zmagali le za razliko enega samega gola.
Sam rezultat 4 : 3 nam dovolj jasno pove, da je bila borba na terenu želo ostra in izenačena, za kar gre velika zasluga mladim Šmarčanom, kateri pred stalnim pavijanjem domače publike, bodo ,tudi v bodoče trd oreh tudi najboljšim našim moštvom, zato Šmarčani, kar vztrajno naprej po tej poti.
*
ARIGONI — MEDUSA 4 : 0
Izolani so v teh predprvenstve.nih tekmah dokazali, da so doslej v najboljši kondiciji od vseh naših hogoinetnih moštev. Porazili so štiri nedelje. zaporedoma po dvakrat pbe moštvi iz Kopra. V nedeljo je bila na vrsti Medusa, ki je morala zapustiti izolansko igrišče pod težo
kar štirih golov, he da bi nasprotniku zabila niti enega.
Po teh izgledih bo torej Arrigoni največji tekhiec za prvo mesto bližnjega prvenstva, mesto, ki mü bo dalo pravico sodelovati na iz-čilnih tekmah-za vstop v prvo hr-yatsko ligo. Bo Arrigoni tisti, ki bo prvič zastopal naše okrožje v višjem jugoslovanskem prvenstvu? Prihodnje nam bo na to odgovorilo.
*
•v-. •	.cf’A-n.f.. -i• j ,..»•*i. *.*s ?	*	.
USPEL TURNIR KOŠARKE Športno društvo koprske Aurore kar dobro napreduje v vseh športnih disčiplinah. Prejšnji teden, je organiziralo mestni turnir v košarki, katerega so se hedležila kar Štihi moštva. Po večjih srečanjih si je moštvo D koprske Aurore osvojilo prvo mesto, ker je zmagalo nad vsemi riasprotniki.
Želeti bi bilo, da bi take iniciative prodrle tudi v ostala mesta, ker bi na ta način samo. podprle ln omogočile razvoj, tej še pri nas premalo razviti ‘športni disciplini.
gi............	_	....
f'Sradl izgube ogljikove kisline bolj uBitod in to zaradi beljakovin in
,ho seveda pri pretakanju
šluznin in še bolj motno, kakor je bilo poprej. Sele po kakih štirinajstih dheM Bomo videti blagodejni Hčinek takega pretakanja. Vino se
fredvsem bolj učisti in dobi čikejj-
..................................
Ce se danes gre po njivah zasajenih s koruzo se človek vpraša, ali ni škoda koruze, ali ni škoda dela, ki ga ima kmet z njo, ko koruza je tako napadena po »koruznem molju«, ki je uničil čez 50% že tako pičlega pridelka zaradi suše.
Naši kmetje bi se morali zavedati, da je zatiranje tega škodljivca zelo nujno in da zatiranja ne bi smeli tako prezreti, ker če se bo to tako nadaljevalo bo koruzni molj. vsako leto delal večjo ih večjo škodo, kdo bo pri tem na zgubi? Kmet sam, ki hiora koruzo soditi,’ jo: obdelovati,’ Ì
ZAKAJ DIŠI VINO PO
-, Dostikrat-sé haha pripeti, dà dobi Vino duh po žveplu. Pri tem moramo razlikovati duh po žveplenem 0-imu , (žveplena sokislina) in duh pqt, gpilih Jajcih (žvepleni vodik).
C^ fnjo pri predelavi mošta v vi-pp gli pri. pretakanju vina upora-
s,!	*----*- -- j)pav-ij če
vina sod
j,—......	..nu^&daii
preveč bisulfita, dobi vino duh po žvepleni sokliisirii. Ta duh ni prijeten; teh daje Vinu neugoden okus, Samo po sebi. je umevno, da tako Vino ni mnogo vredno. Duh po žve.plp dobi navadno -nestanovitna “:~ke.,gradacije, kadar uipora-tarji preveč žvepla, <ia se
Vina nizke..gradacije, kadar uipora-ÖAp j.feletarj.i Ereyeä ž ijim Vino ne skvari.,
, , J3.uh po gnjlih jajcih ali po žveplenem vodiku je še bolj neprije-teft ža ' okus kakor duh pò žveplu: bbVzróSà glavobol pogosteje kakor duh po žveplu'.
Zara'ài t feipejnih gjivič se , namreč'sladkor Spreminja v àlkohol in ogllkovo kislino. Glivice pri tèm bdfegujéjo kisik vodi in sproščajo Vodik. Oproščen Vodik Se spoji z žveplom (če je ta v moštu) v. žvepleni vodik, to je jplin, ki diši po -gnilih ' jajcih.
Žveplo pride v mošt ali vino, če smo žveplali trte tik pred trgatvijo in ni izpral žvepla iz grozdov, žveplo-pride tako v mošt « tropi-Ihami. Pride pa žveplo v mošt tudi ee smo prazno posodo pred trgatvijo-žvepjali tako, ,da .je pri tem .kapljalo 'goreče žveplo v posodo .ter ostalo na dnu posode.
\v
; Kako odpravimo duh po žveple-'nl kislini? Pri žveplanju Uporab-ijajpiprlg čiste azbestne t trakce ( en žveplen trak zadostuje navadno za 8—10 hi ■ vina). Zaževplano vino .^re smppfio.takoj ..uporabljati, temveč ,m^ipo čakati ysp-j 10 dni.,V tem Čdsii se bo, izpremenila. vsa žveple-. 'pa'tspkisliha v žvepleno kislino in 'iin‘ta se spoji s kalijem, ki je v yinském kamnu, takp da duh in okus jpö’ žveplu v tem času popolnoma izgine.
^JšJalfo odpravimo dull po .žveplenem Vodiku (gnilih jajcih)?
kipenjem, da dobiva mošt duh po žveplenem vodikü, ga takoj po pre-siainem burnem kipapju, kadar so Se, droži nekoliko polegle, pretoèl-mb. fci-ih dlje leši vino na drožaft, tem ,bolj smrdi po. omenjenem plinu. Pri pretakanju mora vino priti čini' več v dotik z zrakom. Na zraku se namreč ..žvepleni vodik S pomočjo kisika, ki je v Zraku, jz-preminja v. vodo. Žveplo se pri tem oprosti ter poleže na dno soda.
Ko se vino . očisti (približno 20 dni po prvem pretakanju), moramo zopet vino pretočiti, in sicer v dobro žveplan sod. Žveplena soiki-slina se pri tem spoji z žveplenim vodikom in da vodo ter prosto žveplo, ki so v obliki finega belega prahu poleže. Potrebno je seveda, da vino čez nekaj časa ponovno pretočimo, da se izločeno žveplo pe spremeni zopet v žvepleni vodik.
Z večkratnim pretakanjem kakor t.udi z žvepianjem sodov, kamor -dišeče vino pretakamo, se duh po 'žveplenem vodiku popolnoma iz-'gubi.
nima enega pridelka, katerega bi moral imeti, ker, mu ga koruzni molj uniči.
V našem listu smo že v letošnji zgodnji pomladi objavili članek, v Katerem smo pojasnili razvoj tega Škodljivca, danes bomo podčrtali samo to, da škodljivec prezimi v štrc-ijih koruznih stebel in v samih koruznih steblih, fee teh ne .posekamo lil jih pustimo čez zimo na, njivi, zato je dolžnost vseh kmetov, da takoj ko koruzo oberejo, da koruzna stebla takoj posekajo, jih spravijo domov ter pokrmijo živini, kar živina ne poje to morajo pa sežgati, nadalje škodljivca zatiramo tako, da izruvamo pozimi ali v zgodnji, pomladi vse Ptrclje koruznih stebel ter, ko se osušijo, na njivi sežgemo.
Ce bi letos to delo vsi kmetje pravilno Izvršili, tedaj bomo lahko koruznega molja zatrli in me bomo v prihodnjem letu dobili take slike kot letos, ko je pridelek nekaj od suše in ostalo od molja skoraj popolnoma uničen.
Jasno Je, da bodo morali na podlagi' teh ugotvovitev krajevni in mestni odbori kontrolirati, ali 'kmetje njihovega območja zatirajo koruznega molja, katerega so dolžni na podlagi odredbe o obveznem zatiranju koruznega molja, izdane v februarju 1949. Od Istrskega okrožnega ljudskega odbora (Uradni list št. 1), zato naj KLO in MLO ukrepajo in kaznujejo kršilce odredbe, kef edino tako bomo škodljivca zatrli in preprečili ogromno škodo, ki jo danes povzroča. Zato kmetje zatirajte tega škodljivca, saj to .gre le v vašo korist.
Uredništvo in uprava »istrskega tednika«, v Kopru. — Odgovorni urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
NAGRADNA kRlŽANKA
12 toda v italijanščini — kam-
—	pa narobe; 13 medmet,
—	dom igre in dela; 14 se s čebelami — naslov egip-
JUGOSLOVANŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO
DINAMO SE PRIBLIŽUJE CILJU
Manjka samo še pet kol in tudi jugoslovansko nogometno: prvenstvo bo pri kraju. Poiožaj v lestvici Je že razčiščen, in v kolikor ne bo presenečenj bo moštvo zagrebškega Dinama osvojilo naslov pr veka FLRJ za lfto 1951 in tako spodrinilo splitskega Hajduka, prvaka leta 1950,
Tudi nedeljski rezultati I. lige niso prinesli nobenih presenečenj. Vodeča moštva so z večjo ali manjšo razliko golov zmagala.
Nadaljujejo se pa še vedno negativne serije Partizana, ki je v nedeljo zabeležil. že šesti zaporedni neuspeh., Tokrat je v Srečanju z beograjskim BSK sicer izenačil, ker je igral na svojem igrišču, pa še mu to šteje kot neuspeh. To obnašanje Partizana je rčs čudno. Nastopa proti (najmočnejšim evropskim enajstericam ih vedno zmäguje, dočim v prvenstvu tudi proti šibkejšim .nasprotnikom. mora zapustiti igrišče, rie da bi Zaslužil kako točko. Zaradi ten zaporednih neuspehov je Partizan precej padel tudi v lestvici, dohitelo ga je hamreč moštvo Loliomitive, medtem, ko sta mu Sarajevo in Borac za petami.	. 1
' Nedeljski rezultati so tile:
Rdeča zvezda : Borac 1:0,
* Mačva : Sarajevo 5:Q,
Dinamo : Spartak :2:1,
Partizan : BSK 2:2,
Hajduk : Vojvodina 1:0,
Lokomotiva t Napredak 4:1.
Po 17. kolu je lestvica taka-le: Dinamo 30 točk. Rdeča zvezda in Hajduk 2r Partizan in Lokomotiva 17, Sarajevo 16, Borac 15, Vojvodina, Spartak In B.SK 14, Mačva 13, Napredak 4.
*
BLIZA SE KONEC KOLESARSKE SEZONE
Kolesarska sezona gre h koncu. Kolesarjem ne preostaja več mnogo tekem. Ena izmed najvažnejših bo jutri. Ta bo že tradicionalna gorska dirka Kranjska gora — Vršič. Lansko
leto je ni tej dirki zmagal Rinaldi. Letos bo Seveda on poskusil ponoviti ta ušpeh, kar bo pa zelo težko, kajti kpnkurenca bo zelo močna. — Naše športno društvo Proleter je na to dirko prijavilo dve ekipi v teh-le postavah: Proleter I: Rinaldi, Kuret'. Lùglio in Lonzarič. — Proleter IB Apollonio, Gardos, Tamaro in Brajf njk. Isti kolesarji bodo v nedeljo sodelovali na dirki okrog blejskega
jezera.	,	: ; i li '
*
JUGOSLAVIJA ZMAGAJTA M CARIGRADU
Jugoslovanski košarkaši sq prejšnji teden zabeležili novo, morda do sedaj naj večjo zmago v mednarodnem merilu. Zmagali so namreč na mednarodnem turnirju v Carigradu, kjer so nastopale skoro vse najboljše reprezentance Evrope in sicer .Francij^, Italija, Egipt, Turčija, Avstrija» IrSn in Jugoslavija.	. , i
Jugoslovani so zmagali v vseh srečanjih in si tako osvojili prvo mesto na turnirju.
Lestvica turnirja je bila naslednja: Jugoslavija 12 točk, Francija 10, Turčija 8, liäto Iran. Italija, Egipt in Avstrija.	,
Mali oglasi
Jakomin Mafaldo, roj. 19. X. 1925 v Pobegih št. 105 je izgubil osebno izkaznico, orožni list in lovsko dovoljenje. Naproša poštenega najditelja, naj vrne ha zgoraj naveden naslov. V nasprotnem primeru proglaša vse dokumente za neveljay-
hè.
Jerman Lucijana, roj. 27. V. 1927, Glem, je izgubila osebno izkaznico 21. juliju 1951. v vasi Gleni. Ker do danes ni bila najdena, jo proglaša za neveljavno.
».
Bertok Oskar, roj. 7. VI. 1909 v Bertokih, stanujoč v Bertokih 9, je 2. oktobra 1950. izgubil osebno izkaznico od . gostilne do dòma. Naproša poštenega najditelja, da jo vrne na gornji naslov, v nasprotnem primeru jo proglaša za nève-ljavrto.
Mestna partijska konferehca v K
opira
(Nadaljevanje s 1. strani) žicami za demokratizacijo ljudske oblasti. Pri tem je dejal, zakaj pe bi sklicevali redno mestne svete -ih na njih odločali o vseh vprašanjih-Okrožna skupščina bo odslej , zasedala vsak mesec, V mestih bi morali zato neprimerno .prej razpravljati o vprašanjih, ki naj jih pp-tem rešuje okrožna skupščina. Ob zaključku je tov. Beltram pozival nov mestni komite, naj o vseh teh vprašanjih resneje razmisli. Zlasti je treba razumeti to, da se moramo temeljito pripraviti, če bi nas slučajno kdo ogrožal. Oblast in Partija pa bosta toliko močni, kolikor bo. z njima sodelovalo ljudstvo.
Ze med diskusijo so bile volitve v nov mestni komite, v katerega je bilo izvoljenih 31 članov, in za delegate za okrajno konferenco.
Delegati so na konferenci izglasovali resolucijo o bodočih nalogah.
PLANtNSKA. ROZA Stoji v planini has, tam rajska roža rase, za druge ne, ne zase, zame cvete njen .kras.
A meni v daljnem svetu življenje zdaj veni, ohrani Bog te v cvetu, planinska roža ti!
Cvetic ,prepoln je svet, d ni na njem krasnejše, iri mani ,ne milejše kot tß planinski. cvet.
A zdaj mi v daljnem svetu oko po njej rosi. dhrahi Bog te 'v cvetu, planinska roža ti!
/vinih
opazimo
aS-mž&ar:
Oh, daj, nebo, mi daj, da rožo vidim krasno, ji 'v lice gledam jasno, enkrdtj enkrat še vsaj!
Ce pa mi v daljnem svetu zatisne smrt oči, , ohrani -Bog té v cvetu, planinska roža ti!
KO PTICICA NA TUJE GRE
Ko ptičica na tuje gre, v kljunčku nese. pisemce.
Le nesi, nesi jnsemce, do moje ljubice.
Ko ljub’ca pismo brala bo, prav milo se jokala bo.
Le jokaj, jokaj se, dekle, saj več ne vid’va se.
Zastopništva
ALBIN ZABRIC V KOPRU Nazorjeva ulica 2, poštni predal 31, telefon 24 posredništva >— upravni posli —
Ì
reklama — prevodi
nikalnica! 4 nam meri čas — veznik -- gostija, svatóyanje; 5 pasma, pleme — glava — usnjena priprava za cigarete; 6 staroslovenski veznik — prislov, ki kaže točko, ali kraj; 7 veda —- starorimski bog. morja; tudi planet;’ 8 napad — sever; 9 skrajni del polotoka — kdor np.si irhaste hlače; 10 otroci — poziv, tudi moško ime — naša tovarna pohištva, tudi slog; 11 nadav — površinska mera —i oblika glagola
vi .Ne, io ni bila smrt, io je bilo rojstvo. Vse na-okrog je drhielo po mladem jutru, vse je v nemem rhollpi čakalo; da zadoni po iokavah mogočni klic: ..Votarti! Vzbudi se, urno, in pbženi kPl ' jrt 'obrodi .cvetlico! Razmakni se, popje, in razvij Usi •inxvet. ..Oživi; 'grme in zapoj, zapoj pesimi vstajenja ih Življenja! IH. djhflni se tildi ti, kraljeva ptica naših lota; zapusti bivališče v robidi in smrečju in s krepkim .zamahom Poleti na visoko bukev in .gapòj, zapoj, ti molčeči skrivač — pesehi P Ifli-
bežni — -------- ! h o v: c kuja
Čudo! Gora se odene v iončno zelenje, iz božjega periŠča se v izobilju nasuje krme po zem-lji, v lihi mesečini se poigravajo topli valovi poletja ‘ ptic, pa molči. ViHarfr: tulijo, bliski
on,
udarjajo — on molči, Listje porumerii, sinic^ ne mirho ščebetajo, gladni lisjak zalaja — 'ort ttlolci. Zirpa zapoje rekviem — on ne beži. TtsbČi se selijo „Y P||u pred.gladom - on ostane, rholči in vztraja.
Ko pa iznad vzhodnih goral prisvéti v,Valovih ^>rve -pomladi okopana zarja, tedaj:$:e- dvigne oil, kralj, ih izpregovori kraljevsko besedo š frbna ràp-počne bukve. Irt qn, kf je molčal ob Obilno pogr-njgnj/mizi, on, ki ni vzdihal, ko so ječala debla v burjVkL ni bežal, ko so bežali tisoči — zatisne oko in zakrkne uho ter prekipi- v edini pesmi^ki jp zna in pozna — v pesiti! o ljubezni, ki je edina močna in mogočna, začetek IH kbriec dejanj in nehanj.
Hudi strmec je bil zmagan, žleb preplezan. Po borovrtičevju ih mahu se je vild najinh pot. 2 vrha visbkega bora je žvižgala perut sove, bežeče pred dnem v skrivališče.
Pbd borom sva obstala. Lovec je upihnil luč. Z roko je zamahnil proti južiti strani. Izpregovoril pa ni več. Tudi šepetaje ne.
Nema sva stala pod drevešom. Zvezda za zvezdo je gnsnila. Temni obrisi gozda- so rasili od bregov v vedno razločnejših črtah. Vrh gore se je rodila iz teme siva cerkvica. Potok-po dolini je šumel ^Jasneje. Meglenp tančica je puhtela iz vrha. Na vzhodn je bledelo nebo, drobni kosmi meglic so bili razkropljeni po poti prihajajoče zarje. Kakor čreda ovčic.	,u-
Moj lovec pa ni imel trenutka, da bi ga privoščil vzhajajočemu jutru. Kamor je pokazal ž roko, tja še je zamaknil z ostrimi vidom in tankim sluhom- Zdaj pa zdaj je zaslonil uhelj z dlanjo in še oprezne je poslušal.	.
Pri daljni podružnici je zazvonilo dan.
Lovec je postal nemiren. Obe roki je zaslonil za uhlja in obračal glavo na levo An jo obračpl Het desno. Pogledal sem mu v lice- in ;se potàjil, da se riisem nasmehni!. Napeta skrb in strah, ;sta mu zarezala mračne potezé had očmi, košate obrvi so bile srdito naščeperjene, slovesnost brk se je iz-prevrgla v .truden delavnik — ves obraz gost mrak; da se ni vedelo, ali udari iz nje^aiblisk ali posveti Sonce, mm.hm! proli ji; m h. diodu
ÌH posvétifò jè Sòneél Éliskovitb mu je zažarelo lice, šlisnjene ustnice so. se razširile, z desnico je krepko zamahhil proli jugoyZho.dh in j p obdržal napelo z iztegnjenim kazalcem kot leseh kažipot
Petelin je zapel:..
Komaj slišno je donelo z globokim, zamolklim kovinskim glasom v hitrih presledkih daleč na pO,-bočju gore. RpzJočilO se je pokanje, brusiti ga še nisva čula; Petelin je bil daleč.
Brez obotavljanja sva se naravnata v smer; kamor je kazala še vedno iztegnjena lovčeva roka.
Prihuljeno, stopajoč po prstih, plazeč se po vseh štirih pod strmec, sva lezi linu. Včasih je
pod Okovanimi čevljem. Tedaj sva vselej obstala kakor vkopana in prisluškovala. Čedalje razločnej-ši je bil glas, razdalja se je krčila, srce je kar pelo v hitrih, glasnih utripih..
Treba je bilo počakati. Zakaj noga je stopila v odločilno okrožje.
Iz pasu sem potegnil naboj in ga vtaknil v jdvo-cevko. Pod vratom sem Odpel gumb pelerine, da mi Je zdrsnila na tla. Še ozrl se nisem za njo. Lovec me je Zapovedo valno pogleda) in. visoko dvignil kazalec. Razumel sem. Samo po en korak se smeva ob naskakovanju bližali petelinu starcu.
.Kp. je zabrusil petelin vnovič, seirt se .prestopil prvič in prisluhnil., Lpvecje imej čisto prav. Petelin je proizvajal.tako kratke, hipno odrezane bruse, da bi le z največjo naglico na ugodnem prostoru utegnil koraknili dvakrat.
Začela se je tekma, ki tudi staremu lovcu požene kri v lice in mu iztisne kaplje izpod klobuka. En korak, za košček sekunde prekasen, droben pok, če se ti utare pod nogo suhljad, če trči vejica ob puško —i petelin te je začul — po vejah Stroppi — .in tvoja pot je prazna.
jase so se odpirale iz mraku ih nama delale cèsto. Toda. prišli so . jarki in kotanje. V njih snpga np debelo. Da bi se jih ogibala? Vsak Hip je dragocen. Torej hapréj, naravnost do cilja, brez ovinkov! Da bi vsaj sren držali —, Drži. — 3amo ponekod, r- prh god se vdira do kolena. Sneg grozno zä-hrešči, da zagomazi po živcih do mozga. Noga — jeva — do kolena v snegu — desna dvignjena. Petelin premolkne. — Pet minut nobenega petja več. — Midva visiva v kotanji. Z desno nogo še ne smeš upreti, da ne zaškriplje sren. Leva noga omaguje. Ce naju je žasluiil? Vendar... Krepko miaskanje. — Bo. Je že zapel. Hitro nogo iz snega!
—	Na kolena! — Tri krepke sunke — iz kotanje sva, nd robu čepiva kakor okamenela upirava pogled v fla. In zoper: »Plük, ijluk, pliik!« Na noge
—	pogled kvišku! Zagledala sva ga.
Na iztegnjeni roki siare bukve je stal — v tem hipu miren kot črna ptičja senca, naslikana na sivo platno gostega mraka. Kakor bi nekaj sumil. Toda midva nisva trenila z očmi in dihanje je bilo ne,-slišno. Pa je visoko dvignit nogo in se izprehodil po veji s počasnim, tehtnim korakom.. Tako stopa kralj. Nato je iztegnil vrat in prisluhnii na levo, na desno, upognil glavo nizko pod vejo in iskal po tleh, pa jo zopet dvignil ter pogledal kvišku in ■iskal po strmini. Molk. Kdo bi govoril, kadar ima besedo ‘kralj? In vendar_ön želi govorice. Vznejevoljen potrese bujno perje in se zamišljen sprehaja po veji.
»Kje so kokoške — ljubice? Ali vaša glava še počiva pod kreljuljo na mehki pernici? Zori se, pa se ne ganete!? Ne slišite, kako se razlega pesem o ljubezni? Ali vam je moja pesem prestroga,
Ha 1,0.	____________v I
.TW’|r,'V.'T*	i ti;.	PLomoška? Ha,.ye noricè, mladcev čakate?)
>rva je bil prostor zelo ugoden. Ptipravne cev sladkogdlRih?«