Leio iV., štev. S9. V Celiw, lore&t cine 8* avgusta 1922« Wftl« Mmefiotaalai. HK ^^^^H ^j^K ^^B ^^l^V AHHHh MB JBu UB JI Studijska knjižnica Stanc letno 48 Din, meseCno 4 Din, za ino2cmstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnicc in zahvele 50 p. Posarnezna številka stanc 50 p. ———--------------------------¦ .. _ _____________.________.._________________ -- --------------------------------- __________________________ Izltafa vsak toreK, čefrtek in sobofo. Urecfni&tvo Strossmajcrjcva ul. St. 1, I. nadstr. Tclcion St. 53. Upraviti&tvo Strossmajcrjcva ul. St. 1 pritliCje. Telefon St. 65, p=3 Račun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 Medzavezmški dolgovi, Prancosko časopisje komeiitini bri- tansko noto mncrjeno. zdi se, da s-e ho- če prilagoditi novi siniaciii. Zlasti "la- glašajo listi, da se nota nc sme odklo- niti, ampak naspmtno se io mora po- zdraviti. Ker Baiiourjeva noia pomenja nckük začetek saiiacijc niedunrodnc go- spodarske krize. Polslužbeni »Temps« pi.šc v patosu in scntmi.enta4izim.il. Spo- tnin.ia. kako je f^dvard Grev iziavil Pav- hi Cambonu. da stopi velika Brltanija v vojno proti Nemčiji na strani Franci- jo, če prodre nemška mornarica v kanal La Manche ali na Severno morje ali če bi kršila belgijsko nevtralnost. Kako pa je dancs, kaka raz'lika nicd »nekoč>< in »sedai«. Proti Fraiiciji sc posum:i krivično, kcr sc zahteva od nje. da olnča vojnc dolgove, nied toni ko sc od angleške strani govori o moralori.in /a Ncmčif:i. >> 1 cmps« pozablia pri teni. d;. so zavez- n:Ki lmeli za sv-ojc vojnc dolgove irilet- tn moratonj. Zaniniiv ancija lah- ko plača dolgove. čc se ii dovoli, da iz- stlsne te svote Vc Nemčiie. An^Ješki list »Daily Telcgrapli- trdi. da io slavni vzrok Balfourjcve note, ker aiigleski Uavkoplaeevalci .nočejo plačati niti šl- liiiga več clavka. »Times« pišejo o Bai- fourjevi noti: »Ta dokument bi moral imeti mijvečjo važnost, poslana ic bila •zaveznikom po ¦nmojcih oosvetovaihjih in se ne more reči, da ie prehitro stor- Jena. Vtoda ima fahko prav aili ne, da sc je .posliižita tcga naC-ina, Mi sni0 teca HiTienia, da se je möralo ixishizrtj ncke niet-Qde in sedaj so-Jvocke padle. Cc ho- čejo Zedinlene države od iias ifmcti pla- čime vojne dolgove. jih moranio mi tlr- iati od naših zaveznikov. Prieakiijemo z najpetostjo, kaj bodo ukrenili onkraj occaaia.« «Daily Chronicle« Diše: -No- ^ je :kla.sičen dokument. Ar^umcnta- cija K iasna in komplicirane štcvilke. ki •so učirrile nebulozno razpoloženje v Pa- rizu, kažejo največjo jasnost. Uničenje evropskih dolffov je še vedno mosoče, ako hoee to Francoska. Kakor smo brli vedno za mir in razoroženie. snio rndi sprejefi žrtve v iipanju. da bonio imeri nekega dne sad »d tega.« Naja3ttna!ne^ sc je, kako sc zadrž! amerik.mska jav- nost Tiapram medzavezniškhn dolgo- 1 vuni, kakor .scdaj vse kaže. sl s^danjc ! razpoloženje protivi vsaki koncesiji 'L\c- j de vojnili ter.iatev Zedinicnih držav. -»-.——,«.,^..-.«-». ,.„„,,, _- ————— I j S kakini ponosuivi in /aduseenjetn siiio nokdaj izpohijli v sredn.ii šoii to nibriko »Nationale«, ki je bil neinški, in zapisati srno morali po nen\ško »sio- \enisch«. Samo dve uri na teden je tlo- voljeval avstrijski učni načrt naši nuv terinščini. Kl.iub lnkidosti. ki. vidi takoi rada poeitnice in brezdelie. ste nam bili ti dve tcdcnski uri pouka slovenščine iui nemški girnnaziü — praznični. Cntili smu, da je to naše in samo za nas. ()d uni osvobojenia ilalie naša mladina ic- .^i» občutka ne pozna vee. danes ima zavest, da jc vse njeno in s.anio za njo. Srečna je v torn in laliko se v matcr- neni narodnem ic/.iku polno razvja :n | crpa v .svojem ieziku vse nauke na- cbrazbe in \rzsoje z,a živiienie, tia gr, polno izpolni, da postanc boliša in spo- sobnejša za življenje in delo. ko smo bili mi, ki vsega tega rjismo imeli. Nekdaj snio smeli '^o\ont\ po slovensko samo med seboj, v nradu prcd oblastjo n; bilo prostora za naš narodni iczik. Na na5i zemlji ni sniel vratar na železniei po .sk)vensku povedali in izklicali, kant pelje vlak, ne v Cel.ui ne v Savlnjski do- Iiiti ni smelo biti na postaiah üoleg nem- škeffa ludi sloveusko ime. Da je pod tcm višjmi vplivom in pritiskom na ti- soče in tisoče naših ljudi onia«alo in so postaii \'A Slovencev odnadniki. je vscni znano, saj snio «ledali pTed naini eel (a proces odpadništva naroda. Da pa je pod tem vpjivom tudi miočno trpel naS jczik, ki se ni mo.q:cl do.sti razvijati, da je narod prcvzemal tako rad od vlada- jočih in Kospodujočih tudi ncinške bc- sedc v svoj jezik, je istotako znano. Da- nes imaiTio svojo narodno državo, ki se it ustanovilä proti volji in dein tistJh, k: so bili nekdaj naši čospodarji, naš narodni jezik, o kojeni so nekdaj. še nedavno naši priseljcni Nenici rekli, aa je jezik hlapecv in dekel, je državni jc- zfk. Prav je, ako se vorašanio. seli mi vsi tega vsikdar in povsod tncii polno zavedamo. Priznajjmo si, da ne, manjka nani do našcga narodne.^a iczika §e pravega spoštovan.ia. Koliko k še v na- šrh družbah ostndnega pačenja, kako smo z vsakim Ncmoem in neiitškutar- ! juin, ki žive med nanii, tako.i pripravlje- j :ii loiniti slabo nemšeino. dasi znaj^j vsi i ti v osromni večini prav dobro naš ;e- | zik. Tako si vsak dan znova podpisu- | jemo ubožiio spričevalo naše manjvred- nosti in vzbnjaino pri nasorotnikih le l^smeh in zanieevanje in soihno v njili vedno znova ono razpoložen.ve. ki se po- iavlja vsak hip v vseh onih mestih in j Ir^ih, kjer so nain še pred kratkiin | Nenici in odpadniki naže.c:a rodu .ijospo- dovali. In mi se uad tern razburiamo in krieimo prav otročje po časopisiti, pa klieemo na pomoe vlado in bosjzna kake oblasti, nase pa, ki smo vscga tega sami kiivi, pa prav nič ne pomislimo. In Co se dotaknem šc one.^a najboli sramot- Tie.^a poslavja, kako naši liudje neštc- tokrat sovore naš jezik. razumem še iickoliko, ako joslušati celo r.iladino. da jjovori spakedraiio in r nemskimi besedami preplet-cno sloven- šeino, to je malomariiosf in razvada, za kojo rni inanjka izraza. Zato nas mora biti srani pred samini seboi in pred tnj- ci, ki prihajajo k nani in potujejo po naSi zemlji. To je kričeč ziiak naše neki-Rnrw in na mladini je. da z dobrim vzffledom i/brise te lnadcže iz našejca življenia. T. P r e k o r š e k. NARODNE NOŠE NA VSESOKOL- SKEM ZLETU. Dan 15. avgusta ie za vsesokolskl zlet Jiaj'vaznejsi. Ta dan se zbero tucW vse narodne nose, da poKažejo sveru, kako visoko ceni ves narod sokolsko delo in da s svojo lepoto in pestrostjo poveeajo sijaj sokolskega zleta. Zato je Jujfoslovenski SokolsKi Savez odkazal Jiarodnim nosant naibolj odlična mesta- l>olžnost naša pa je, da se vsi. ki imajo pravilno narodno nošo zbero v Ljublja- ni. Spored za narodne noše ie sledeei: Dne 15. avgusta se zbero vse na- rodne noše do 8. ure z.iutrai na slav- nostnem prostoru (bivše dirkališče pri velcsejmu). Vozovi pa ostaneio na po- tn med velesejmom in slavnostnim pro- storom. Vse narodne noäe se bodo tu deLile v dve glavni skupini. od katerih odkoraka etia. pred Narodni dorn, dre- Ka pa na trg Sv. Jakoba. Pred Narod- nim domom se postavi vsa situpina v rolloku med Narodnim domom. Tru- barjevim spomenikom in Bieiwcisovo cesto, tako da Lina najlepši razgled nn Aleksandrovo cesto. po kateri pride sprevod Sokolstva. Sknpina pri ^v. .i.ikobu pa sc postavi na trsrn tako, da ima razgled na benijakobski most. Tu- di od tu bo imcla sknpina nailepši raz- gied na sprevod. Ko bo sokolski sprevod odkorakat mimo posamiene skupine. odkoraka ia na Kongrcsni trg, kjer jim odkažejo rc- ciitelji prostor, ki bo zopet eden naj- ngodnejših. Po končanem sokolskem sprevodu je obed in se nato vse uarodne noše zbero toeno do pol dveh poipoldne zo- pet na. slavnostnem prostonu odkoder odkorakajo na Kongresni trg. Od tam Lre ob 2. url popoldne sprevod .laroci- nih noš samih skozi Wolfovo in Prešer- novo ulico po Wilsonovi cesti in Un- hartovi ulici na. telova'disec. kjer .te ra/Jiod. Na telovadišču jim je odkazana trlbuna. Tudi je prostor prvovrstei.. Dne 15 avgusta zjutraj dobe vse narodne noše legi-timacijo. ki jih opra- vieuje do prostega vslopa k vsem pri- reditvam in vstopu na tribuno (telova- diščc) proti vstopnini 5 Din. Pripomi- njamo da mora tudi vsak SokoT tu pla- Oati nuilo vstopnino, zato tudi narodne noše nc morejo biti za telovadbo opro- ščeiie vstopnine. Lc.crtmiacijo za polo- vično vožnjo pa dobe vsi pravočasno ali pri sokolskem društ\ru svojega kraja ali pa pri dotienem aranžeriu. ki jih ie prig'lasM-]. Politiöne vesti. Narockia skupščina odgodeaa. i. avgusta se je pričeLa seja ob 11. uri. Po izvršeuih tormaboistih in odgovorlh ministrov na razna vprašanja posamez- nih poslarteev, ki so bili samo lokalnega značaja, je predsednik dr. Ribar takoi prckijiil .sejo, ker je bila sklicana ktHtte- renca naeelnikov posameznih skupin. Na konferenci, k\ se je vršila v minl- strski sobi skupseine. so bila izražcna misljenja o zakonu o vojni odskodninu vendar pa do sporazuma ni prišlo. ker zavzema vlada v tem vprašanju svoje posebno stališče. Predsednik dr. PibaT je po konferenci naznanil rezultat skup- seini in potem sejo takor zakJjučil, ker Catulte Mendes: Resnicoljubni Peter. (Iz francoščine) (Dalje.) »Nhnate vzroka«, ie rnkel dvorni noree, »pomdečiti, gospodrčnz. Za osc- bo kalcor je Peter se, preuesc marsikaj, Ijubezen to zahteva, vsled njegovega po- nosnega nastopa in od'kritosrene besete sem ga vzljubil kakor Frankolina«. Živai ni kazäla nikak.r zavisti ko Je Posiu.šaia> 5e je godla na tiho, je bilo LVnamenie' da odobrava tako govor- - -«^i^111 Dovedal boWSe- kakor- sne imairn. take, Vani ra2odcnAlariota?« »Skižkinja gostilničaria iz Saint- ^emya. Debcla dekle, o kateri se nc mcj- re trditi, . avg. je predsednik republike Millerand spreiel nascga no- vega poslanika v Parizii g. Spalajkovi- j ua v svečani naslopni avdijenci. Amerika vztraja na povračilu dol- gcv. Ameriski zakladui urad pripravlja odgovor na Baliourjevo noto, kjer se izjavlja. da Amerika lie more a:mlirat! dolgov. zlasti ne dolgov Anglije, ker ta J lahko placa. V političnih krogih se iz- javlia. da bi anulaci.ia zavezniškili doT- gov iinela za posiedico iz>prcmembo za- kona o zunanjih posojili-h. Harding pa nikakor ne inrtre staviti takega predio- ga, da sc ne zameri volilcem za prilioc!- nje volitve. ki bodo že letos v noveino- ru. Predsednik Harding je od genovske konference sem mnenja, da mora Kv- ropa sama urediti svojo hišo zlasti v temtem, da zmanjša izdatke za oboro- zevanje. Fasisti gospodar.U cele Italiio. 1/. Italije prihajajo poročila o vclikili iz- gredih in nasilstvili fašistov in komiinl- stov. Tudi v Tivoliji! v Rinui so se zgra- bili korrrunistični železniearjt s kara!>f- nierji ter je bil cn komnnist iibil, več žclezničarjev pa ranjenili. V Ankoni so se vršile borbc ves dan; fašLsti so po- rušili šest hiš in zažgali Delavsk: dom. Oenovo je zasedlo 5000 fasistov; v bor- bi sta bila dva človeka ufoita. V Milann so se vrsili ncšteti spo- padi delavccv s iašisti. Tukajšnji deiav- ci namrcč še niso nehali stavkati. pou pretvezo, da iz Rima od osrednjega odbora Delavske zveze še niso dobili novih direktiv. Zato so fašisti poz.gaü ali vsaj poškodovali društvene loka'c y.veze želczničarjev. zveze ccstnih ze- lezniearjev, 'kouiunisticneira in socijali- stienesa klnba. Delavci so strcljali na- nje in jili v barikadnih bojili vee ranili, dva fašista se v bolnici borita s smrt!o. Težko ranjenih je bilo iudi vec delav- cev. Ob šestih zvečer so fasisti nasko- eili palaoo Marino, ki je sedež občinske nprave in koneno vdrli vanjo in razo'oc- sili iz nje svoje zastave in s-rrbe. Lokal- no povelistvo milanskili fasLstov se je naiTiestilo v žnpanovi pisarni. Ob de- setih zvečer se je na ba'lkonn palace naenkrat pojavil — d'Annunzio. ki je bil živahno akUuniran in je imel na množico hnjskajoč govor. Fašisti so vso noč rjuli po ulicah. V Genovi je tajni nacionalni koinite Delavske zveze ob- javii ta-le razzias: «Nacionalni komite delavske zveze izraža teni potoni svojo zadovoljnost nad potekom in razvojem splošne stavke,' ki je vnovie pokazala silno moč delavstva. in ipozivlja vse or- «anizacije Delavskc zveze. naj v-zposta- vijo dclo«. Takoj nato so izdale podo- ben pro^las tudi reprezentanca Nacio- nahie orftanizacije delavstva, Generalna konfederacija dela in centralni komite sindikata italijanskili želczničarjev, -s eimer je bilo stavke v tovarrnah v čctr- tok opo"ldne, na železnici pa dancs ob (>. uri zjutraj večinoma konec. V Genovi so se 3. tm. pc>i>oldiie zn- pet spopadli fašisti z delavci, pri čemer sta bili ustreljeni po strojnicah dvo osc- bi. več pa je bilo ranjenili. V Florc.izi "n Boloffni je štrajka popolnorna, \ Rimu de'lonui konec. le v Milann stavka Se traja. V Aleksandriji so fasisti požtfali so- cialistično Casa del Popolo. v Livornu je vsled nasilstcv fašistov sociaiistit'iin občinska uprava odstopila. Tudi v Asti- jn in Padovi so fasisti pozffa'-i tamosuja poslopia dclavskili '/.bornic. Celjska novice« Napeljava elektr/cne^a toka iz Fa- le do Trbovelj. Tc dni se je vrSilo v cc- Ijski Zadružni Zvezi posvetovanje. na katerem je poročal raznateli falske e- lektrarne g. inž. DroschI o napeljavi elektricnega toka iz Faie orcku Mari- bora, Slov. Histrice. Koiijic Celja, Lx- škejia do Trbovelj. Kakor je javnosti znano, se je vrsil prvi shod hitereseii- tov iia poziv celjske Zadružne Zveze 27. julija 1920. Sestavil se je akcijsÄl odbor z g. dr. Božičem iz Celja kot predsednikoin. Ta odbor it- celo vpra- sanje preštudiral •-• a do zakljnOka ni prišel radi tega, ker so manjkuli ^lavni predpojeoji: nacijonalizacija falske elek- trarne. kapital za z.^radbo dal.movocia do Celja in Trbovelj in koneino rezer- va za slucaj preobreinenitve omrežja. Prvo vprašanje ie reseno. istotako tneii tirngo vprašanje, tod-i se le no trdem boju za švicarski kapita'l. ki i)ode .üjrad- njo oniogočil in slednjič je viprašanje glede rezerve rešeno tako. da je Faia podpisala pogodbo s Trboveljsko prc- mogokopno drnžbo. .uclasoin katere st obe drnžbe v slncajn potrebe poinuRa- j t:i s iokoni. Ker je dalinovod iz Mari- bora do Celja že trasiran. bode zučehi falska dnižba čimpreje z gradnjo fun- dajiiüiuov za železne drogove. Daljno- vod bode glasoni pojiodbe ined Falo :n Vrbovljami gotov do jeseni I. 1923. Ta vest je osobilo /a Celje. kier bode stal transformator. v.'Iike «ospodarske va- žnosti. Inicija'tivo za zgradnio in s|)o- polnjenje omrežja za nicsto in okolico bode vzela v roke mestna občina. T\! bode v sporazu-nni z ve-liko industri.io kot najizdatnejsiin konzumcntoin to na- lotfo gotovo srecno rešila. O stvari pa bodeino se s|)regovorili. Janko Lešnicar. Narodne nose za vsesokolsk: zlet v Ljicbljani. Vse nrijavljenke in prijav- ljcnci za narodne nose iz Celja dobe izkaznice za polovično vožnjo in navo- dila 'pri Marici Sernečevi —- pisania dr. < ividon Serneca. Obrtua razstava — ženska račna i1e!a. Vse one dame, ki bod'o razstavile zenska rocna dela. se naprošak), da ista prinesejo v četrrek, 10. tin. \- niestno o- siiovno solo. I. (Zbornica.) Umrla je v petek popoldne \- ceij- ski javni bolnišnici gospa Frančiska Zdolsek iz Ok rosa pri Ponikvi, mati s. dr. Zdolšeka. župana \- Brežicah. ICod- bini naše sožaliei Vsled snaženjj uraduili nrostoiov so nrudi inestneKu mujristratu cine It!, (eetrtek) in 11. (peitek) avg. zaprti. — Stranke, ki so niorda vabliene na ta dva dni. naj se z.iriase v soboio (ine l_\ (i;;. Olepsev^alnenui društvu so dfiro- vali: Ljubljanska kreditna banka 2000 K, Posojilnica 1000 K, Za'drnzna Zveza 400 K. Ljndska posojilnica 200 K, Franc Lesjak, pekovski mojster na Bregn 200 K. Zveza slov. trgovcev 100 K. Obiio posnemalcev in srena livala. Javno skladiščc in prevozna dm/.- ba, d. d. v Celjii ie pričela z današniiui clnein poslovati. Več v inseratnem delu. .lavni nameščenci pozor danes 7. avgifsta ob S. nri zvečer v hoteln Union občni zbor. Nevarno niesio za pasante je pri križanjn okrajne ceste in progc dr?. zcleznice v (iaberiili. V soboto dnc ^. avg. ob SlA. nri zvcčer .prekoraeil Je neki pasant nie hudejia sluteč. proso drž. žel. v Gaberjih v trenutku, ko inn je bila zartvornica spnščena na glavo. Zahvaliti sc irna le slncaju, da ni bil nn mestn nbit. Vzrok tega je. da omenjenc zatvornice niso opremljene z nikakšnnn branilom, z nirežo. ozir. zvoncem, kar bi mora'lo pasante posebno v nonocneni času opozarjati na nevarnost. Mero- dajni krogi naj bi se za 'to zaniiinali in opremili taika nevarna niest« kojih je ob drž. žel. Celje - Velenie vse polno. s potrebnimi varnostnimi naiPTavami ka- korsne ima južna železnicii. > Orlža se zopet ponavl.ia. Z novun . sadjem se je v raznih krajili pojavila stalna spremljevalka prvetrn sadja — griža. Bolezen je zelo nalezljiva in zafo nevarna. Najlažje se obranimo griže s snaffo: mnivanje rok pred iedjo. innr- vanje sadja pred zavžitkom ltd. V sln- caju obolenja je trebn takoj klicati zdravni'ka. Človcške odpadkc je treba razknžiti z zivini apnenn. lizoloni ali slienimi razkuževalnimi sredstvi. .lost- vine je treba pokrivati pred muhainr, ker muhe prav lahko prenašajo bacile. Obrtna razstava. V soboto, due 12. avgusta 1922 se clvori 1. obrtna razstava v Celju. Ta raz&tava bode velikesra poducnega in ; \'zja:ojnega pomena za vse oniskovalcc. I Otvoritev se \ rši ob 10. mi do- poklne na razstavnern provStorn v mesi- \ti osnovni soli. K otvoritA'i so pova'o- ljeni: razna niinistrsiva, narodna skup- ščina, pokrajinska uprava v L.iiibljani in razne drnge oblasii in zastopi. Razstavni prosiori so razdeljeni \- objekie A, H, C. i), 1: in F. Objekt A se Jiahaja v sokolski telovadnici in so v njem nainesčene obrti in industrije s težkimi izdelki. Objekt J5 v pritličju so'.ske zgradbe olxscga ^ N'elikili sob s pretežno kovi- nasthlii in gradbenimi strokami. Objekt C v 1. nadstropju z 10 so- baini vsebuje po večini nsn.uirsko. čev- iiarsko. .mizarsko. slikarsko. kiparsko obit. Nameščene pa so v tern objektn so razne drnge stroke, kakor živilskc, pietarske. tiskarske in slične obrti. V objektn D v II. nadstropju s 13 sobaini so namesčenc >po veeini oblacil- ne stroke, nrarji in zlatarii. Na objekt F na dvorisčn so razvr- šceni paviljoiii i.M te/.ki industrijski in obrini izdelki kakor: pol.iedelski stro.ii, izdelki železolivarn. opekarn, mlinski kamni in drugo. Objekt F jj zabavišče in je na dvo- rišču locen s plotom krbljen-.o. Ker vladajo šc nejasnosti glede voz- iiili olajšav za Obrtno razstavo v Celju, se objavlja sledcče: O brat no ravnateljstvo iužne želez- •nice kakor tudi direkcija drzavnih zelez- nic je dovolila vozne olajšave za biago in osebe na ta način, da se Blača le polo- vica prevoznc ccne. Posctniki obrtnc razstave morajo kupiti celi vozni list do Celja, vendar pa vozni list služi tudi ?.a povratek. To vclja za one potniike, ki sc izkažejo z belo legitiinacijo Odbora O- brtne razstave v Celju. Te legitirnacije se dobijo brezplačno na vseh postajah juzne železnice kakor tudi pri razni'n obrtnili in trgovskjh organizacijali v vseh večjih kraijh Jugoslaviie. Legiti- niacije mora pri odhodu prevideti bla- gajna dotične železniške postaje s svo- jim uradnim pečatoni. pri povratku pa inora na isti odbor ObrMie razstave po- trditi, da je dotična oseba res obiskaht obrtno razstavo. Vozne olajšave veljajo za dobo od 11. do 23. avgusta 1922. Vstopnice za Obrtno razstavo so štirivrstne. Razstavlia(lci saini dobijo posebne brezplacne izkaznict'. Za po- sctnike razstave so izdane trajne, celo- ihievnc in vecern'e izkaznice. Trajne Iz- kaznice se dobijo v predproda.ii v uraüu za pospeševanje obrti v Prešernovi ullcl št. 3. 1. nad,str. (Celje). in v brivnici jt. R. Grobeluika na Glavnem trgu ter vc- Ijajo za celo desetdnevno dobo razsitave za poljubno število obiskov razstavnegu prostora. smejo se pa porabljati sanio od osebe, na koji ime se alasijo. ter jc vsaka zloraba kaznjiva. Enodnevue iz- kaznice se bodo, prodatale po 5 Din v razstavni pisarni na celjski -postaji in pn vstopu na razstavni prostor ter veljajo sanio za enkratni obisk tazstavc. Ve- j collie iz.ivaz.nicu .se prodajnio sanio pil j vhodu na zabavaluščc vsaki dan od iS. j ure naprej. Stanovanjski urad odbora Obrlne ruzstave se nahaja na posta.ii južne že- 1'jznice v Celju. Posetniki obrtne razsta- ve, ki bodo v Celju prenocüi. se opo- zarjajo. da se takoj pri dohodu v Celje oglasijo v stanovanjski pisurni iia pero- \]u postaje in si zasigura.jo prjnočisče. Fotograiiiranie razstavnih predmc- lov in razstavnega prostorn snloh je do- voljeno sanio oneiiui fotografu. ki je od razstavnega odbora za. so !>ooblaščeii. la pravica prLstoju sanio enemn foto- grfu. Med Obrtno razstavo se bodo pn- redile v Celju razue zabave, gletialiske predstave, koncerti, tekjme, da'lje shudi kakor shod zaupnikov JDS due 17. a vs., ustanovni občui zbor Zveze obrtnili uris- šiev za Slovenijo dne 20. avgusta. Ko- njerejski odsek ?. oddelka za kmetijstvo priredi due 14. avgusta v Celju preuii- ranje ^onj za okrajno vrlavarstvo celj- sko. Želeti jc, da se ugodne pri like posiw- ž",jo vsa znanienitejša ipodjerja Stovenije osobito naše Stajerske in oošljejo raz- siavnemu odboru rcklamne slike, katere bo razstavni odbor drage volje uvrstil iK! hodnihih, stopnjicah in drugih praznlh P'.ostorih. V reklantne svrlie bo razstav- I'! odbor Uldi zgradil poseben plot in vc- liko reklanmo tablo, kjer se bo prostor oddajal interesentoin zelo no ceni. Opo- zarjamo na to ugodno priliko posebno •tudi nasa zdravilisča, letovišča, planin- j«.ka športna in druga društva. Slavnostna otvoritev razstave sc i/vr.ši 12. avgusta doprtldne ob 10. uri. Ker je pri otvoritvi pričakova/ti velikega i:avala. se domače občinsto prosi, da si i>reskrbi vstopnice že poprej, da lx>üe poslovanje blaga.mo ob otvoritvi ložie. Nova Doba izide povodorn otvorit- ve Obrtne razstave v slavuostni obliki. Obrtni vestnik. Ivan Bizjak: ZAŠC1TA IN POVZDIGA (NAŽL 1)0- MACE OBRTI IN INDUSTRIJE. Honiača obrt 1n indu-strlja skuSa po- toni razstav -dokazati javnosti, da je zinožna ži.veti in se razviiati. hoče ob enem Pa tudi prepričati merodajne ci- niteiljc, da je treba isto zasčititi in ji u- scvariti zdravo podlago za razvo: in obstoj. Nedvoanuo je ravno od vladniii faktorjev niogoče to zahtevati, ki imajo edini nioč ter morajo imeti Iudi sniisel za to. Obrtništvo pa. podprto od vLaele, bi se moralo strniti v tnvoffočno skupno gospodarsko organizacijo, ustanavljatl bi se morale skupne delavnice, y. eno bescdo, obrtništvo bi se moralo inüu- strijalizirati. Le v organizaciji je moč in bodocnost, posamezniki bodo zginili iz površja. Ako se obrtništvo pravočas- no ne bode zavedalo svojega položaja, gone inu! Ustauavljali bodo veickapi- talisti tovarnc in mali obrtnik jhn bode niogcl dolati samo štafažo. Težko je i:- videvnemu obrtniku pri sreu, ako vidi, da bi moral obrtnik, ki se je učil več let, poteni iti od delavnice do delavnice. Marsikaj si je moral pustiti dopa:ui, Ua je dosegel visek izobrazbe. ki jo pn- trcbuje kot praktieni mojster. nazadnj-e pa vidi. da se vsakeinu verizniku bo!jf>e godi kakor malemu obiitniku. to pa ra- di tega, ker ga tišei velekapital in on kof sicer zinožen, vendar pa, ker nc prc- more temu priinernega kap«tal'U ne more s tu- in inozemsko vcle:ndjn>trijo tekmovali. Mali obrtnik kupujc v ma- le m pri trgovcu. dob: blago dostikraf sele iz pete roke. za istejfa si se denar izposodi, za !kar mora plaecvati velike obresti, ie torej samo po sebi umevno, da ne more koiikuriraiti z veleindustn- jo. ki naročci ozironia dobiva blago iu- ravnost iz tovarne po znatno nižji cem, žc radi tega, ker ga plača v gotovini. Za to so velikega pomena nakupovalne zadruge, ki naj bi se povsod ustauav- Ijalc in ustanovljene razsiriale, ker le na taki podlagi je mogoee z velekapi- talom tekmovati. Treba je torej skup- nega in vztrajnega dela. Obrtnik nu sni-e gledati obrtnik a kakor oes mačko, ako sta iz iste stroke, itmvec ker inic- ta skupne interese. bi in bosta inorala skupno gospodariti. Konkurenca rnecr malimi obrtniki bi se znatno omilila, ker bi jih vodili skupni inleresi k skup- nemu cilju. Obrtniki torei. zdtužitc se! ¦ T'-> »NOVA D O B A . Straa 3. D w p b s ** Lasko. Občni zbor krajcvnc or^a- irzaciie JDS sc ie vršil ob zelo lepi u- eležbi. Obširno načelstveno poroeilo :e dal g tlr. Roš, ki je očrta! odborovo ielovnnje v pretečenein poslovncni le- ii\. ki more izkazati mnoso nspehov na sirankarskem in gospodarskc-m polju. cutfli najiepšili uspehov teir;i delovanja !¦_¦ izid občinskih volitev, ki ie pridobrf našernu ir«:ii velik ugled. Temn uspehu e sJedilo živahno dclo v obcinske:" ,-dboru in izven ujega: ustauovitev o- ¦irtnc nadaljevaliic šole. fonda za /:;-,]\'idbo vodovoda, zsradba mosfcov. ;)opravilo eest, kanalizaciie. nkci.ia za estavriranje toplic, šolarski vlak, spre- ¦:«emba sosveta okrajn-ega zastopa, šir- ionje naprednega časopis.ia. listanovitev okrajne organizaci.ie JDS (predsednik Ur. Roš). Podann ie bila nevarnost. da se laški okraj pri obiastveni razdelitvi rivztrffa. vsled česar bi prišlo Laško ob vse urad-e. Od1x)r je / deputacija-ini. pi- smenimi in iistrneiiimi mterveucijarni ¦.losesei» da ostane okra.i n&deljen. nra- 1\ pa v Laskem. Pričakovati jc, cla pri- de tudi sedež srezke oblasti (okr. gla- varsrvo) v Laško, kar bi nomenilo no- vo veltko ¦pridobiicv z:i naS trg. Poro- čilo. ki je končalo s pozivorn na vztraj- !io nadaljevanie /apočcte«.;j dela, je bi- !•> sprejeto z navditšenim odobvava- liiern. Tajnik g. Slavic je podal liato iz- JrpiK) podrobno poroeilo o odborovem :)os!ov;inju in zlasti ua nirstn jc bil ijesov klic in poziv k orcariiziran]u. '''oireba sedanjih razmer ie. da izosta- ;c med- in nadslrankarstvo. Vsakdo ¦¦•_' moTa prištcvati te.i ali oni stranki. •• isti, ki /najo trezno. in uametuo dii!- biiti tcr sainostojno ra/pola^ajo s svo- jjm raziunoiii, prihiteli bodo v našc vr- ste. Radi odsotnosti blasainičarki: je ?;ieno poročilo podal g. tainik nakar se 'c podelil odboru obsolutorii. Pri slede- -ih volitvah bili so z vzklikom izvolje- "i: predsednik g. zupan dr. Roš. pod- Teds, if. 'Plesltovič, ta.iiiik y. Sluvec, oiag. g. Zupančič. odborniki ^. Cüeii- ^•ek. dr. Pernot. (.joršx;k, Majeen, (ici- .-'Clrcitcr, Jeršc, h'trcncak. Osoliu, n-- ^uuska prcfflcdovalca «.«;. Dcrjjan in ^trckelj. — K slucajnostijn se ie prvi <-ffiasil tflavni tajnik JDS y-. Majccu ki J- PrednašaJ prcdvsum o sen-. Uern de lovanju v bivSi okr. bolniški blasajiii z; osorčeiijom so zborova'lci poslušali, ka- ko se ie dela-Io / denar.iem. kako so se ¦-!e!ik' nasrade in kako so sc ncsi-bični soc. dem. »prnletarci« voziii / avtom na naSe siroškc 0 pcročilu sc jc vncla :iv'ajimi debata, v katero so poscstft --• Maiccn, Pleskovic. dr. Roš. (iciscl- reitcr i. dr. Sotflusiio spreieta je biia "i'ezohrcija. ki zahteva. nai bi posie sc- dcinjih poslovulni.c okr. boln blaffajnc «okroznega urada za zavarovanje de- bveev) prevzeli ilavaii uradi. ikjer bi -elo treh scganjih iiradnikov opravljala t-'iia iiioc. Konstatiralo se ie. da so po- ^iv.-.ilnice za soc. dem. strnnko isio, V.rovži za klerikalce. Dcbata se ¦^ vr.Mi;i tudi o draffiniskib razüiirah, /lasti pa o maksiiniranju drir/inskili do- •:iad va\ nižjc drž. vsluzbence. te naj- .ečje reveže sedanjosti. K besedi so se oglašaH gg. Matko, dr. Ros in Majcen. ier ie bila sprejeta rezolucija, ki terja 'ükinjenje te krivičiie uredbe. KonČMio jc ''redlag;a:l g. Blsbacher resolucijo, ki iz- ^eka. popolno zaupnico našiin vodite- Hem osobiio dr. Žerjavu in dr. Knkov- t-'u. Predlog ie bil-sprcrct z navduše- "nein. Lepo uspelo '/borovanie /.aki.iu- <-'il ie g. predsednik s pozivoni. d.i sc ^n^ravfja^Tio z vnemo z:i bližnie \o- IltVf. ^fižo- Mladuia se «iblie. V nedelio i-De Oriže a *'" odpravlla l^tonca v '"•-ii mi'« Pn~sostvujenio prireditvi S-nzkih dilctantov. Na vsporedu stc blli •uve ^K »Kr.voprLsežnik« in »Dr. Hn- bar«. Zacuden. Slno spraScva]j dr drugeKa. Kje so paC vzeli Krlžki cjiic. tanti toliko poffuma, aranžirati tako tez- ko igro kot je »Krivoprisežuik«; Pl tu_ :!i dr. Hribar zahteva ^receis,^ spi.c,_ nosti. Ko pa smo spoznali v d(»br() rc- senili viogah dijakc in diiakinjc, smo »videli, da bi brez tell ne imeli prilo/,- nosti .^Ieda-ti Krivopriseznika na jrriž- xem odru. Posebno iiam ie uffajula mla- da. samozayestna Veronika, ki bi mogla ^ svoiim talentom postati izbonia igrai- .a. Stara kremarica pri Coin na.s Je ¦.M-cstinetila s svojo »brezbrižnostjo' na- i)rain božjini naredbani. VeronLkin bra? ie izvršil svojo vio.t^o v nase največjc zadovoljstvo. Stari Križevec .ie bil sla- bo poji'oden, njejcov sin France Ie lnalo boljše. Ostalc vJoj;c so bi'le rešene. ka- kor se spodohi diletantoni. — Pri »dr. Hribarju« moraino polivaliti vse. naj- bolj -pa namisl.ieuesa bohika. njesovo heer in ženo ter Jiilade^a stričnika. — Pri itfranjn je trcba j^raiati predvseni strahovito mešanico dijalektov in ponc- kod prerrialo poslobitve v svoie vIo;ac. Občinstvo »Krivoprisežnika«. žal ni u- inelo in se ie vedio nedostojno. A. ^. L. ü. G. Narodno xdravje. Dr. Volavšek .losio: ZRACNE IN SOLNCNE KOPCLF. CDalie.) Kako deiajmo zračne kopeii? Prostor, kjer se soiiicimo. nai bo obrnien j)ioti jugn in zavarovan proti vetrtt. Lahko se solncimo v sobi pri oa- i)rteni oknu, na strehah. terasah, y l:o- jrališčih; ležati moraino na leseni pou- la^i, po.u'nijeni s kakšno rinho, na soli zemlii ni dobro ležati. (ilava inora biti višje od ostalcga clela telesa in zava- rovana proti solncu (s slainiiikom, soln- cnikoin itd,). Pri obeutljivih ljudeli la- hko denenio med solnčeniem mrzlc ovitke na glavo. V modernili kopališčm in z-draviliščih imajo posebnc pripravc. ki varujeio glavo pred direktnim ob- ssevaniem. Razločiijeiuo popolnc in del- ne solncne ko-peli, pri katerih pride ves zivot ali k- deli te!e^a v dircklno dotiko s solncem. Zdrav človek sc lahko soliici vsa»; dan in po več ur na dan. toda tudi zdra\ ne sine takoj prvi dan ležati erez "pol ure na sorneii, inenjaii mora vcC- krat telesno lego, da prideio direktui solnčni žarki na vse dele telesa. Naj- boljše je, da sc zvežc solnčne kopeii z vodnimi kopclini. Pred. med in po buJnčeiiju se gre lahko veCkrat v voGo. Na vsak naein |)a je treba do končam solnčni kopeii v vodo, pod tus ali pa vsaj z mokro gobo ali kj-po telo opran in suho obrisati. Solnee niur.'i sijati na golo kožo, zelo občutljivi l.iudje pa iuu napravijo prve solnčne kopeii v ialiki srajci iz batista, ])ozneje pa nagi. Oble- Cen lfžati na solncn ni dybro in v.Ckrat skoduje. Ncposredno prcd obedom in takoj po obedu ni zdravo se solneiti. vsaj eno m c) pred obedom je treba koncati s stlnCno kopeljo in po obedu naj mine vsaj euu do poldruga lira, prcj ko grc- ino na solnee. S polnim zelodceni nc liodite na solnčenje. pa tudi ne s po- polnonia praznirn! V našem iwdnebju. kjcr pridejo najvee poleti solnčne ko- i)eii v poštcv, je naju.nodne.isi Cas med l). in 11. uro jiredpoldan in med 3. in 3. uro popoklan. Pozinii prideio mi nas v pošiev solncne ko-peli Ie y zaprtih prostoriii, kjer sije solnee skozi okno. Te kopeii seveda nimajo takšnega ueinka kakor sclneciije poleti in na prostem. Bolniki lnorajo začeti previdno s solnčnimi kopelmi in üc solnčiti vsaj od začetka sanio vsaki dniR'i dan. Naj- boljše je, da se n. pr. solnčiio prvi dan samo 10 do 20 minut tako. da ležljo približjio 5 minut na hrbtu. 5 na irc- buliu. 5 na eni strani in 5 na drug:; pri stranski legi je treba roko dvigniti, oa pridejo solneni žarki tudi ob strani pr- snega koša in pod pazduho do kože. Po končani solneni kopeii se ie treba tn- koj na kraiu solueenja oprati in obri- sati. Napaeno je, se obleči in se pot em sele v sobi (navadno v hladni) umiti in obrisati. Veliko se jih na la naein prc- hiadi. Ako nimaino priprnvnc vode za kopanje. postaviino posodo vcxle na solnee in se po koneanem solneen.Ui operemo. Kedor nima priložnosti soln- eiti s<: na prostem, se lahko solnei tudi v sobi pri odprteni oknu, ako sue solnee naravnost v sobo, Holniki riaj se (razven mi kostni in sklepni tuberkulozi) nt> solneijo nad pol'drugo uro na dan. ndnoMio na v^nki drugi dan. Pri solneenjii jc treba kontrolirati PU'ls. telesno težo, in kako se bolnik v ¦sPlosncm poenti. Noposrediio po soin- ^enju in med soineenjem ima bolnik, Pa tudi zdrav elovek zvišano tempera- turo, katero zvisan'je pa ne sine znašati erez eno sto-pinjo. Eno uro do s^inčni kopeii pa mora biti ternperatura zopet norrnalua. Daljc easa traiatoee ali sLal- iio zvisanje telesne toplote znači, da d(>- tičnemn solnčenje škoduje ali pa, da sc predolgo in ncpravilno solnei. (Konee.) BOF^BA PROTI ALKOHOLÜ IN VOLITVE. (Priobčuje Fedor Mikie.) Hli/.ajo se volitvc v lokalne zbor- nice, kakor tudi za eentralno zbornieo. Zato prijavljam razglas, katerega je s iraneošeinc v srbohrvašeiuo prevedcl slavni vseueiliseni |)rofesor zagrebške juridiene fakultete dr. Silovič. /teiel bi, ein najde prirnerncga odmeva med na- šim ženstvom. posebno pri vodeeih kro- gih ženskega pokreta r. i. niih odborih. Zeleti bi bilo nadalje i to. da bi pustala beseda meso — da bi se žene dosledno držale iepih besed in gest, izreetiuih na kongresu v Ljubljani ter da zaradi tega odpovedo vsako sodel-ovanii- ua aiko- holnih veselieah. Proglas glasi: Udruženjc franeoskili žen (L' iMiiou des Fraueaiscs eontre I'aleool) je izdalo ob priliki zadnjih voiitev preko pred- sedniee M. Fallot-Matter na v-olilce sle- deei poziv: «Cesto sc jc rcklo. da bo inenda ;:ikoholizem z oniin dnein premagan. ko zcue dobe pravo jrlasa. Res je, da žena vc. da uapiavl.ia iilkohol iz njenega ognjisea i>ravi |)ekel in da pohabljuje njeiio deeo — bilo, da je žena žrtva, bilo, da .ie sokriva tcga strašnega stanja. Cetudi nam zakon se ne dovoljuje, da postanemo same vo- lilkc — naj li bode to vzrok. da prene- ha mo brigati se za usodo domovine? J:vo, volitve!: kdo naim bo dal v tern odlocilnem easu narodno predstavni- štvo. seslavljeno "./. dušcvno močnih ljudi. ki bodo voijni postaviti korist do- movine nad niihove osebnc koristi.J To bodele Yi volilci. uaši soprogi, naši sinovi, nasi brat.ie ... 1 me liočcrno uporabiti ves nas upliv jui Vas, da po- stavitc kot volilno vprašanie. vprasa- njc iinieenja alkoholiziua — bitja bož- jega. Volitc one ljudi za Vase /astopni- ke, kateri sc bodo s eastno beseJo '/a- vezali. da bodo gUtsovali zn ncobl'.odno potrebne zakone proti alkoholu, poseb- no proti žganju. Dokažitc iim, da po- stane ta strup z lahkoto veliko indnsfri- ja'no bo^astvo bodoeih dni. :iko gu sn- mo malo spremenite. Naši sinovi so poginili, da Franco- ska živi! Uajte nam mozc. kateri bodo sposobni jih zamenjat'r. S teni Vam bo domovina dolgovaia prav posebno hvalo-« Tudi v Jugoslaviji spreminja alko- liul dojnačc ogniišče v pekel. a deco nam ubija na duši in ua teicsu. Ali si ]ic bi hotele naše žcrie in matere vzcti za vzgled njili francoske družieer1 Saj sc \cudar gre v prvi vrsti za same ter za njihovo" in naše naivečje dobro -- za našo deeo. za uaše nedolžnc otrokc. Zakon o zaščiti delavcev. Izdalu Tiskovna zadruga v Ljubljani \922- Strani 70. Cena 6 Din. Po pošti 50 para vee. Zgoraj omenieui zakon. ki jc za obrti in industrije velevažcn w prav- kar izšel in se naroča pri Tiskovni za- drugi y Ljubljani. Prcšcrnova uliea rrf. Dnevna kronika» Fridolin Kavčič t. Pretekli teticu jc iimrl v Mariboru po težki bolezni upo- kojeni polkovnik Fridolin Kaveie. Hil jc rojen leta 1860 v Scvniei ob Savi. &o!a> ¦se ie v Ljubljani ter stopil na4o v JS. lov- ski bataljon. Ko je dovrsW kadetnieo v Zagrebu, jc služboval v Tridcntu. Osi- jeku, Ljubljaui, Celoveu, na Dunajii In drugod. V vojaških krosrih ic njegovo ime zelo slovelo radi njegovih praktie- nih izumov. Kot eastnik ni nikoli zaia.iil svojega slovenskega rodu. Po prevraui jc stopil vsled bolczui v pokoj, /ivel nc- kaj easa v Ljubljani mi to sc je pa nn- slanil v Mariboru. Pogrcba, ki se jc vr- šil v ectrtek, se jc udcležilo veliko \i$- .iih eastnikov, eastna stotnija. mnogo priiaiteljev in znanecv. Pod vodstvom dež. s. s. Deva mu je zapel pevski zbor zadnje slovo. V ganljivih besedah jc go- voril prcd odprtim grobom g. Dcv. Zahvala. Oosp. Herman Lang iz Pelmonoštra pri Osijeku U-. daroval Državni lx>rzi dela v Miriboru 300 Din. zu kar ga vodstvo le-te naileoše zahva- liuje. Pod vlak se ic vrgel pri postaji ho- ee delavec Štefai; Fried!, ki je bil zapo- slen v Scherbauinovem mlinu v Mari- boru. V smrt je sel iz bede. ker je izgu- bil svojo službo. Posledicii piiauosti. Rnski kapitan Alcksandcr Desinov ie v pijanosti u- strclil posestnika Tiiebla pri Sv. ,\ni na Ajgnu. Kaprtiin sc nahaja v zaporu v Murski Soboti. Velika tfdtv'ma. V Liutoineru so vlomili neznani zükovci v trgovino nc- davno umrlega tr.^ovea Liabiča Odne- s!i so blaga v vrednosti pol inilijona kron. Tato\- sc niso izsledili. Novi 10-dinarski bankovci. Narod- na banka objaviia: S 5. avg. 1922 je uvcdla Nar. banka v promct novo nov- eanico 10 dinarjev, ki je tiskajia in iz- ddana v Amcriki. Zaeasno ostanejo do nadal.iue objave v obtoku vse sedanjc noveaniee vseh vrst, ki se vzamejo \/. prometa šele tcdaj, ko bodo nove po- ))olnoma izgotovljenc. Opis nove nov- eaniee je v glavnem sledeči: Cisti crteÄ noveaniee razun solejju ro-ba ima 14i mm dol/.inc in SI mm sirine na pročenn strani ter na zadnii 135 mm dolžine In f-b mm sirine. !'>:irva je na proce!nf inavi strani prevladujoea rnodra, iz ka- tcrc v raznih nijansah preha.iajo druge boje. kakor rdečkasta. viioliena, zelen- kasta. — Na zadnji strani iw jc samo niodra, ponekod bolj močnu. drugod slabejša. Na prvi strani se opaža najbolj na levi strani moean žilav elovek. ki vrti veliko kolo, kar prcdstavlja tok easa, napredek, na desni strani pa je velika Sara, na kateri .ie zabeležena \clika številka 10 in preko sredinc te šievilke k z besedami zapisano v eiri- liei «deset« in nad temi z besedami ei- riliee »dinara« oz. pod teni v latiniei ->dinara«. Dalje jc i)redstaviteli trgovine Merkur in dvc ženski kot boginji dela in prosvetc. Na vseh Stirih robovih je zapisana številka deset v razlienili bar- vah. Na levo in desno je pa po llkrat natiskana majlma številka iO. Na vrhu stoli z debclimi erkami natiskano v ei- riliei »Narodna banka« in / manjšimi erkami »Kra lie vine Srba, llrvata i Slo- venaea plaea donosioeu u mctaluoj za- konskoj moneti« in za teni ua desno: »dinara deset«. Pod tern stoii datum: »l^eograd, 1. novembra 1920. in pod (em lastnoroeni podpisi: Clan upravc /Marko Stojanovie. «iiverner (ijorgje Vajfert. (Vse \ cirilici.) Na zadn.ii strani je bogato okrašen okvir, \ katerega sredini so razivj j^orc in sinie ncbo. V tern okviru na ievo in desno stoji debe- la stcvilka 10 in sib kralievine. Gore predstavljaio slavno boiišee Dobro po- ljc in od njega na desno oveneano bo- jisee Kajinakealaii. a na levo Kožuh in Vcternik. Nad ten; stoji nanis: »Narod- nv. banka kraljevine Srba. Hrvata i S!o- .venaca, kralievine Srbov. Hrvatov in Sovencev« in se na to pod vrorami uz- d:.ljuje v latiniei: »plaea donosioeu de- set dinara v metaljnoi zakonskoj mo- neti«. Pod tern stoii v cirilici »ralsiii- kovanje noveaniea kazni se r>o propT- sima kazen. zakona koje vrede za kri- viec zbog pravljen.ia lažnth isprava.« Naposled ie na proeeliu in ozadju na- pisano: »American Bank-Note Compa- ny«, kar znaei Ameriška družba za !z- delavo noveanic. Roparji na Kočevskeni so izvršili roparski napad na dva rajndolska po- sestnika med Mozljem in Livoldom. ki so iima s samokresi v roki odvzeli nad 6000 kron gotovine in listine. 1. avgusta jie bil na enak naein napaden in izropan trgovee g. lv. Mihelie iz Starega trsa l, vso vnc- mo javno varuost ogroža.ioee elemcnte. Aiitiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoee in krepčujoee deluje lckar- narja Fellerja prijetno dišeČi »Lülsafluidx, mnogo moenejši in boljši kakor franco- sko žganje za drgnenie rok, nog, hrbta in eclega telesa, kakor tudi kot kosmeti- iuim za negovanje kože, las in ust, sko- zi 25 let priljiibljen. 3 dvojnate steklenr- ec ali 1 špeciialna steklenica z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: C. V. Feller, Stubica donja, Elsatrjf St. 356. Hrvat- Strati A. »NOVA DOBA« $tev. V Izdaja in tiska: Zrezoa tiskaroa v Celjn. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slnmlc. kakoršne so predpisane, ima v zalogi Zvezpa fiskarna, Kupim po viaoSki ceni vsako množino plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošcc Dragotin, 834 lesna trgovina. Braslovče. 67-5 Javna dražba. One 9, avgusta 1922 ob 10. uri dop. se vrši dražba 500 SlfUreKOVlll dreves v Šmlhelu nad Mozlrjem. Gozd v lepi legi blrzu ceste. Pcgoji se bodo pred licitacijo naznanili. Cerkveno predstojnfštvo. KOVAČI za kovanje lanaca (veriga — Ketten- schmiede) mogu biti zaposieni preko cijele godine uz dobru plaču kod Pavlica, Industrija tanaca, Samo- bor kraj Zagreba. Radnici, koji se osobno predstave, biti če odmah za- .posleni. — Pismene obavjesti slati na adresu: PAVLICA, Zagreb Gajeva ailCa 47. 865 Gospodicna ¦ stara 17 let, ab.solventka mešeanske sole. iftde mesta kot začetnica v pisarno, Zmožna je slovenskega, srbohrvatskega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe na Nöda Germ 2-2 Cankarjcva ulica St. 11/11., Celje. 84 Prodo se posestuo približno 7 oralov zemljišča pri Tre- marjih, pol ure od mesta Celja, tik okrajne cesie. V hisi je dobroidoča gostüna in lokal za trgovino. Kupec lahko takoj nastopi. Pojasnila in cena se poizve pri Melhljor Doiinar, po- sestnik, Leskovec St. 4 prl Ceiju, IWodete cevljew v celih scrijah iz lepenkc, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavija za tovarne obuvala in Čev- ljarje. Apartne, clegantne obiike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgopnfe dele izdelujern iz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih de!ov za tovarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja cevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subottoa Vs. Poučevan|e v vseh strokah, moderne, rneha- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78-7 CerthtJ \ Tverntea sum c ceznc 'c\ in drugtk m ocnih Ce/)e ^ QJGVn, /Lf ^...........,„ Teen a pesfreztta. \ 'Jtxfierf.______Hxßw/. So», Sim, m, W%. m, Bnipir, m \ in druge dežeine pridelke KUPUJe in prodafa | Oset Andrej, Maribor { AJeR.nntfrov. ce.ia !,7 81869 4 Teuton M Proda se se pohištvo za veliko jedilno sobo, spalno sobo z eno posteljo, umivalnikom in rnizo, omaro za knjige ter več okrasnih predme- tov. Naslov: Store St. 15 pri Celju. 2—2 Učenec z dobro šolsko izobrazbo, strogih, do- brih stariSev, ki bi imel veselje do manufakturne trgovine se sprejme. Na- slov v upravništvu Nove Dobe. 2—2 fpi nčenec se sprejme takoj v Celju. 3—2 Ponudbe na poštni predal 3. Razsirjajte ,.Novo Dobo"! Kemo - tehniciti lzvrstno v keniičncm laboratoriju izdelani reccpti: IVEa6f xa usr»ief disiilo za cewlje, madcobo raxkrojajo^i in- groxin, žeiezno - ^aEična f>ar*«Ja, perborat praick, prarrjc (ata Per- sil) na protSaj. SstotaVo „FRfcNK"' tablet! za črnilo za I>us!c.ke äote, xelo po ceni. Icdelovanje kaliumbi- tartreta iz vinshega kanitp?» ter vensk-n kisline. Nftčrti sä take ke- tntčne - tovarni^ke uaepr&vv. 1 i M narodna nola kompletna, pristna, krasna. za srednj* v^- liko osebo, se proda. Paulovič, Gomilsko pri CeJju. " M|»n| od 30. juniia na l.juiiia BSUU1 'odvor.u vee poStnih omo- tov, ki so prispeii ?. not- niin vlakom, ukradenih. Med slednjim; >e je nahajal tudi 1 omot z mojim naslovom, ¦/. vsebino /enska krila. Dotični, ki mi pri- pemore isto nazaj dobiti oz. tatu izsl^diti, dobi lOOOKnagrad?. Cecilija Ro2ič, trgovka. i 2—2 Kralja Petra ce^ta 31! Rentabilno jDOcJJelo platno, različne vrste ženskih robcev, nogavice klote rokavino ltd. Raznovrstne potrei>5či"e za krojače in šivilje po znižanih cenah. Za točno, solidno in najcenejšo postrežbo jamara z odličnim spoStovanjem F. DoboviČnik, Celje, Gosposka ulica štev 15. 3avnö skladišče in pi družba 1 i v Celiu SIS Telegrami: »Skladisped«. Akcijski kapital Kj. 6,000.000*- Telefon interuiban St. 48. Družba nstanovliena odtrgovtBVin indDstPiicev mesta Celie In oholice Bančni konto: Posojilnica v Celju, Ljubljanska kreditna banka podruž- nica Celje, Prva hrvatska štedionica. podružnica Celje. I Mednarodni transport!. — Javna, carinska in špedicijska skladišca I spojena z lastnim tirom z Južno in Državno železnico. — Carmsko I posredovanje.—Reklamacije in inkaso. — Prevozi. — Zbirne posiljke | na vse strani. — Transporti lesa in hmelja, zavarovanje vseh transportov. — Najboljse zveze z tu- in inozemstvom.