__ _
GLASILO JI MI9.T ilriil KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Ali bomo vztrajali?
V odločilne čase stopamo tudi mi krščanski socialisti. Razumljivo je, da merimo te s »tališča socialnega vprašanja, ki je za vse delovne iljudi izrazito življenjsko vprašanje, mimo katerega ni mogoče več stopiti, .nasprotno 'to vprašainje ima danes v svetu prvenstveno mesto in vse vojne ter ideologije se sučejo okoli tega. Toda za nas delavce je važno, kdo v največji meri zadosti' delavskim težnjam odnosno potrebam. Glejte, zdaj ko se trese L v.ropa in ko zaradi vojne lezejo v vedno večje stiske, v katerih je delovni človek največji revež, bogataš pa n ('karu podzavestno čuti bodočnost, ki z in jim me bo preveč milo ravnala, v teli zmedenih časih se zdaj pa /daj oglasi kak gospod, ki delovnemu človeku obljublja boljše čase. Potem, ko bo vojna mimo... Zaveden delavec dobro razuime talke obljube, ki prihajajo od tistih, ki so vodili ta družabni red tudi včeraj in predvčerajšnjim, in sicer tako, da so vse skupaj temeljito zavozili! Razumljivo, da je na prosto dano vsakemu!, da verjame tem ljudem, ki s svojega visokega položaja govorijo širokim slojem predvsem zaradi tega, ker jih 1 sedaj zelo
IKTtrobujejo, iker hočejo te. jijiani obdržati svoje postojanke, ki so bile zgrajene na krivici in nepoštenju, kolikor se .tiče gospodarstva in tudi poilitike.
Na drugi strani pa je njih slutnja na podlagi katere govorijo o novih časih in o novi, poštenejši ureditvi, zelo utemeljena, je to beseda, na katero je delovno ljudstvo že dolgo čakalo, še več, danes se že govori o tem, kar je .zaveden delavec .napovedoval že pred leti, ko se je .marsikdo sruis.ni e limit oib misli, da bo končno le prišlo do obračuna. Toda važno je, kdo napoveduje te boljše čase! Ne da bi navedli te skrbne o,sebe, moremo mirno trditi, da je ile malokdo, ki bo danes ali jutri verjel takim osebam. Lj.udje, ki so vodili svoje »ideologije« vse do d.aines mimo ljudstva, še več, ki so pri vsem svojem deJu prezirali delovnega človeka, delavca in kmeta, ti ljudje naj bodo še danes 'tako pošteni, da naj pri svojem ostanejo. Če so bili še včeraj na priimer proti uveljavljanju delavskih _ zahitev, .po.tem naj to ostanejo še jutri. Naj si namreč ne doimišlju-jejo, da je vedno potrebno to gosposko, meščansko kapitalistično vodstvo, ne, brez skrbi si namreč morejo dopovedovati, da je prav danes prišel čas, ko se lomi ves sitenn, na katerem je bilo postavljeno evropsko vodstvo, ki je v največji uneri vselej in povsod prišlo od zgoraj, od tistih torej, »ki so znali«!
Ko o višem tem, in podobnem razmišljamo siko.ro visako uro, se nehote ustavimo tudi pri naših razmerah, odnosno pri naših odnosih do teh vprašanj. Posebno zadnja leta je .naše gibanje hodilo na splošno .stran od vsega meščanskega. S tem simo dobili izrazito delavsko lice,
... ,Ko simo skozi vsa leta brali in .slišali iz našega tiska in naših ust delavsko besedo, ko srno P° vsaki utemeljitvi o slabem im brezpravnem položaju delovnega človeka izjavili nedvoumno, da bo končno delovni razred le vstal in prišel do svojih pravic, bi bilo danes .zanimivo ugotoviti, koliko so to bile le besede brez
Era v ega smisla im življenjskega zvo-a. Ce bi se namreč v splošno položaj za delavca izboljšal, tedaj bi bila kaka popustljivost na inaših zahtevali nekam razumljiva, ko pa je položaj za nas na vsej črti le slabši, tedaj moremo v
m gospodarski položaj
Vedno težji in obupinejši postaja položaj za maše delavstvo. Draginja se kar nič noče usitaliti in popustiti. Poleg tega so posamezna podjetja, posebno v tekstilni industriji, začela v večjem številu odpuščati delavstvo zaradi pomanjkanja surovin.
Doslej je stvar še nekam šla, delavci so vsaj delno uspevali in dosegali zvišanja plač. Seveda te .niso bile dosežen v takem obsegu, kot se je dvignila draginja, vendar se je nekaj le doseglo in tako vsaj delno skušalo nadomestiti izpadek kupne moči zaradi draginje.
Položaj pa kaže, da postaja borba za zvišanje plač vsak dan težja. Mezdna gibam j a postajajo vedino- bolj komplicirana im ostra. Sovražnosti vedno večje. Podjetniki trdijo, da zvišanja presegajo vse meje, Iki. so jim bile v tem pogledu mogoče, delavce pa spet sili draginja, da vztrajajo pri' zahtevah na zvišanjm plač. V koliko je pa v .resnici. mogoče ali nemogoče ugoditi upravičenim delaviskim zahtevam s strani delodajalcev, pa je posebno danes težko presoditi.
Zairadi teh razmer vedno bolj poudarjaj«, da .mi v tem evropskem kaosu ne moremo biti izjema. Treba je pač potrpeti im čakati boljših dnu V teh besedah je .mnogo resnice. Marsikaj smo že in bomo morali še potrpeti. Toda mi vsi dobro vemo, da bi se marsikaterim .nevšečnostim in težavam lahko izognili. Da bi bili vsi birez težav — to menda v.si prav dobro vemo — v teh razmerah biti ne more. Vendair hi se mnogim nevšečnostim lahko izognili. Pri tem pa je važno še to: Nekateri lahko po.trpe več, drugi manj. Tisti, ki imajo denar, so se z vsem založili in se še ved.no zalagajo, drugi spet nimajo za sproti. Im teh, ki m,imajo nič zalog, mi malo.
1 i iso največji reveži, in vendar delajo minogo manj hrupa kot tisti, ki so m a debelo založeni .z vsem.
Oblast sicer skuša z iraznimi ukrepi rešiti te težave in omogočiti, da bi tudi mali človek dobil, kar potrebuje. Zal pa vsi ti poskusi ne rode zaželenih uspehov
Zato pa toliko tirpimo in to bretz potrebe, .
Saj so ljudje končno tudi uvidevni in marsikaj poitrpe.
Saj ne zahtevamo drugega kot red.
Maksimiranje cen agrarnih proizvodov smo potrošniki n. pr. zagovarjali, da bi se izvršilo takoj, čim so se pojavile prve težave s cenami
Tako delo pa gotovo najbolj omogoča špekulacijo in t. zv. črno .trgovino. In le je danes nič koliko!
Zaradi takih pojavov v našem gospodarstvu .se potem ni čuditi, da se malega človeka polašča nezadovoljstvo in skrbi. Namesto, da bi se to skušalo pravilno razumeti in pomagati premostiti težave, za vse to mi razumevanja. Strog nastop je potreben mnogo bolj proti tistim, ki draginjo izkoriščajo in si delajo mastne dobičke. Mali človek je le žrtev teli razimeir.
Zato več prave stvarnosti v naše gospodarsko življenje in upoštevanja potreb našega malega človeka vobče. Ce je danes toliko kritike zaradi razmer, je treba končno tudi ugotoviti vzroke ter ji.h korenito odpraviti.
O Izjavi
V 2. številki »Praivice« smo priobčili izjavo širše seje JSZ z dne 5. januarja 1941.
V tej izjavi ini vodstvo JSZ posedalo nič novega. Kajti na načelih, katere je JSZ poudarila v tej izjavi, je bila ustanovljena im jih ves čas svojega obstoja zvesto čuva ter v dejanju izvršuje.
Vendar pa so padli na to izjavo od neke .strani očitki, da pomeni nekake simpatije mairksiiizmu. Res ne vemo, na kakšni podlagi vidijo neki, ljudje v takih načelnih izjavah skoraj revolucionaren akt. Najbrž je vzrok temu strah ali1 pa živčna prenapetost. V resnici je izjava JSZ utemeljena v krščanstvu samem.
Okrožnica »Rerum novarmn« je nesporno velik dogodek v katoliškem svetu. Kdor jo poK.ua, bo mogel pritrditi, da. je zelo znamenita tudi glede delavskih strokovnih organizacij. V tem pogledu je treba poudariti naslednja načela:
Delastvo živi1 v tako težkih razmerah, da mu je tireba hitro in smoitrino
teih odločilnih trenutkih trditi, da je marsikak delavski »borec«, ki se je sicer pošteno boril, a misli, da je nazadnje le nekam prednz.no tudi v odločilnih časih izjaviti, da se povezanost do kakšne meščanske tolike nikoli več in v nobeni obliki ne mo.ro obnavljati, .da je tak delavski »borec« konec koncev le klecnil ob pogledu na goljufivo prijazno obličje dosedanjega reda. Toda četudi bi se položaj za delovnega človeka v mečem izboljšal, b^ bila kakšna popustljivost slabo spričevalo za nnše načelno zadržanje in delavsko zavednost. Zrelo delavsko gibanje, široki sloji naroda so namreč v svoji notranjosti že tako razviti, da zaradi nujnosti časa in zgodovine ne moiejo odstopiti od osnovnih človečanskih zahtev. Vsaka mlačnost in nedoslednost nas inore pred zgodovino sanio osmešiti!
Našemu krščansko socialističnemu gibanju trenutno nihče .ne more očitati nodelavskega duha, priznati moramo, da kljub temu, da smo prepri-
čani o delavski smeri, ki jo hodimo, težimo po širšem pojmovanju delavskega vstajenja in zmage. Nič namreč ne pomaga, če je .na svetu toliko različnih delavskih stremljenj, ki so prava, v odločilnem trenutku pa se ne znajdejo, in prav zaradi tega je njih gibanje tragično za končni uspeh, za zmago delavskih teženj, ki potrebujejo sodelovanja množice, ki .si je v teku časa ustvarilo nalogo s skupnimi močmi razumno in obenem odločno zagrabiti usodni trenutek in ga obrniti sebi v korist.
Jj.
pomagati. Najprimernejše sredstvo pa so delavske organizacije same. Kajti organizacija pomeni družmosit, moč, po meni gospodarski i n duhovni d vig članov. Pomeni v hotenju delatvsitva trdnost, kar lepo poudarja tudi sveto pismo, .rekoč: »Brait, kateremu brat pomaga, je kakor trdno mesto.«
Kako prav je imel veliki socialni papež, dokazuje razvoj delavskega vprašanja. Nikjer ni dala moderna država .prostovoljno pravic delavstvu, dasi je mje.no bogastvo zraslo od dela delavcev. Zelo nazorno poudarja to dejstvo okrožnica, ko govori o pridobitvi dobrin in tla je za .tako pridobitev vsekakor najbolj luspešno im potrebno tlelo .proletarcev, iz česar zaikljmčuje, »da je najgotovejša resnica, da bogastvo držav ne pride od drugod, kakor od dela delavcev.«
Dosledno tej resnici bi moralo imeti delavstvo v vsaki državi ustrezajoč položaj tudi v javnosti. Tak .položaj bi bil obenem v skladu .s pravičnostjo. Vsi vemo, da se vsaka kapitalistična država brani -dati delavstvu njegove pravice. Ni je države, tudi tako imenovane demokratične držaive rniso izvzete, ki bi dale delavstvu njegove polne pravice. So sicer države, v katerih .ima delavstvo s stališča meščanstva kar dober položaj. Toda tudi do taikega položaja je .prišlo delavstvo le po dolgoletnih borbah s pomočjo svojih delavski h .strokovnih organizacij. Pa 'tudi najboljši položaj delavstva v teh državah še ne pomeni, da je v skladu s pravičnostjo, to je, da zavzema delavstvo v javnosti, bodisi v gospodarstvu ali pri upravljanju države, tak položaj, ki bi ustrezal njegovemu doprinosu zn blagor države. Do tega je še dolga pot.
Torej delavske strokovne oirgamiza-ci.je so nujno potrebne, ke.r more delavstvo le po m jih sodelovati pri re-ševanjiu delavskega, to je lastnega vprašanja. S stališča okrožnice so tako potrebne, da si ne moremo misliti, da je brez njih rešitev delavskega vprašanja sploh mogoča.
Delavska strokovna organizacija temelji na naravnem pravu človeku. To naravno pravo je tako bistvena pravica človeka, da mu je ne sme nihče
V težkih dneh
Kanalu bo minilo pokiru,go leto, od-ikair je prevzelo (besedo orožje ipri preoblikovanju sveta. Žalostno je to dejstvo za človeka. V krvi in trpljenju inora človek šele spoznati, kje je prava pot, po ikaiteri mio ra hadirti, da postane zopet vreden svojega lastnega življenja. Dalekovidmejši ljudje vseh narodov so že pred desetimi in več leti opozarjali na nevarne znake, iki so se v svojih obrisih že ponavljali na obzorju, pa vse mi mič pomagalo1. Vsaka beseda je bila zastonj. Še celo kot motnje so bile take besede označene in prav pošteno je bil ožigosam tisti, ki jih je napisal. Človek naše generacije je drvel svojo pot naprej, dokler se ni ustavi! tani, kjer je namesto pametnih ljudi prevzelo svojo nadaljnjo vlogo orožje.
In danes? — Samo sovraštvo govori brez usmiljenja. Milijarde ljudskega premoženja, nabrane itn iztisnjene iz žuljev človeka, se pretapljaio v topove, ladje in letala, da uničujejo premoženja nasprotniku. Na drugi strani zopet obratno; drug' dirugega uničujejo, uničujejo sadove težkega in trdega dela.
Strašne bodo razvaline, 1«) l>o konec žalostne človeške tragedije. Pogled na' to razdejanje bo največji spomenik in opomin človeku za (lolga stoletja, kam ga pripelje pot, če se oddalji od osnovnih načel, ki so neizpodbitna podlaga sreče in blagostanja.
V našo veliko srečo simo mi, še vedno izven vojnega požara. Ali bomo do konca ali ne, nihče ne ve. Toda silno vaižna je za nas ta doba. Ni toliko važna, da uni uživamo mir, medtem ko drugi narodi krvavijo olkoili nais, važno je predvsem to, koliko smo se mii sami oddaljili od' osnovne zmote, ki je človeštvo pripeljala do krvavega obračunavanja. Nad 15 mesecev smo imeli že časa na ra^polaigo, da smo se lahko poglobili v to težko zmoto in jo popolnoma spoznali. Krenili bi že lahko proč od te poti in se notranje pripravljali na čase, ki bodo prišli. Vsak koralk po stari kolesnici se prej ali slej lahko kruto maščuje nad nami samimi. Nič nam ne bo pomagala pri končnem obračunu ugotovitev, da -simo se spretno izogibali vojnim zapletom. Novo živlejmje, ki se bo moralo poroditi iz dni trpljenja, ne bo veljalo samo za vojskujoče se narode, ampak bo zajelo ves svet in ga postavilo na ix>-polnoma novo podlago. Vsako izmikanje tej končni ureditvi sveta bi pomenilo zopet ile nove zapletljaje in najbrž kakor po letu 1018. spet le pripravljanje na nove spopade.
In na to vprašanje bi morali misliti mi v času nevtralnosti. Naše notranje razmere in živlejmje moramo dejansko preusmerjati v duhu nove dobe, da nas ta ne bo dobila nepripravljene. Pisanje in govorjenje o novem času, o novem človeku brez dejstev, je lahko zgolj demagogija ali pa spretno izmikanje težkemu vprašanju, ki pa bo kljub temu nastopilo bodisi v lažji ali pa težji obliki. Casi se ne bodo prav nič spremenili, če bo današnji
človek svojo hišo le prepleskali ali pa sam oblekel samo novo obleko, ostal pa bo v njej stari grešnik, ki je do sedaj hodil isto pot koit tisti, ki se z orožjem v roki dejansko že bori.
Nov čas bo zahteval korenito spremembo, kajti težkih preizkušenj je bilo dovolj, prav talko pa tudi žrtev, ki so že padle in katere bodo še padle, dovolj. Današnji in bodoči človek bo zahteval za osnovo življenja novo zdravo rast, ki bo sigurno poroštvo v resnici novemu življenju.
Ta nov čas bo moral sloneti na pravici vsakega človeka do dostojnega življenja. Družabni red, ki je slonel na kapitalistični podlagi, da je človek služil le kapitalistični miselnosti sedanje dobe, bo moral izginiti. Nov red bo morali sloneti na vrednosti človeka, ne pa na vrednosti kapitala. Ravno v tem vprašanju lx> morala nastati korenita sprememba. Nevtralne države, prav tako tudi inaša, bi se v tej smeri lahlko notranje pripravljale, s tem pa že tudi ustvarjale nov čas, v katerega bi z lahkoto in brez velikih pretresov vstopile.
Važno je pa to vprašanje predvsem za nas same. Naša dolžnost je, da vsakomur povemo svoje mnenje. Če moremo kaj prispevati k izboljšanju razmer, smo zadovoljni in veseli. Če pa naletimo na gluha ušesa, ni naša stvar in krivda. Naša naloga pa je, da v svoji skupnosti napravimo vse, kar je
v maši moči, da čas, ki prihaja, ne bo le beseda, ampak tudi dejstvo. Veliko bede, revščine, nesreče, gorja in prelite krvi je vtzrok človeški materiali-
Človeka je podredil sebi in s tem vrgel v gospodarsko im duhovno propast ne le delovnega človeka, ampak, kakor vidimo danes, ves svet.
Zato pa moramo mi stremeti za novim redom, ki bo Tesniono odraz človeške volje in njegove notranjosti. Mi s kakimi ostanki preteklosti me moremo in ne smemo imeti nobene skupnosti, ampak mora naše delo iti za ciljem, da je človek res stvarstvo božje im da to tudi postane. Krekovo. geslo: »Delu slava, delu čast«, ki ga je pa meščanska gospoda izrabila le v svoje agitacijske strankarsko-poliitične namene, nam mora postati zopet življenjsko geslo. Spoštovanje in ugled, pa tudi odločilno besedo v javnem življenju si bomo morali priboriti. Zato pa moramo vsikdar nastopati le kot zavedni delavci v svoji delavski skupnosti ne le za drobtinice, ki naj padajo z miz bogatinov, ampak tudi za čas, ko ti odpadki z miz ne bodo le drobtinice, ampak pravičen delež, ki delavstvu pripada.	S.	Ž.
Stpokooaa porodila—
Zakaj ni prišlo do sporazuma pri Trboveljski premokopni
družbi?
Strokovne organizacije so izdale spodnje pojasnilo rudarskemu delavstvu:
TPD je objavila v dnevnikih obvestilo, da je zboljšala -rudarjem mezde im uvedla plačane dopuste za delavstvo ter s posebnim razglasom sporočila delavstvu, da stopijo move plačo v veljavo s 1. januarja 1941.
Delavske strokovne organizacije so 13. XII. 1940 vložile v smislu Sl. 26 kolektivne pogodbe na FPD vlogo, da se pristopil k pogajanjem za revizijo kolektivne pogodbe, ker je po indeksu Narodne banke draginja porasla za 124 točk v septembru na 133.9 točk v novembru.
Ko so bile s 1. oktobrom 1940 uveljavljene nove minimalne mezde, je delavska delegacija pni pogajanjih 15. oktobra 1940 pristala na zvišanje indeksne številke od 124.7 ma 126 točk, da olajša sklenitev sporazuma, ter je bila trdno prepričana, da bo pri prihodnjih dovoljena draginjsika doklada najmanj v oni višini, kolikor je nara-stel indeks Narodne banke, im to od temeljnih plač, ki so bille ma novo določene v oktobru 1940.
kratiti, tudi država ne. Tiz omenjenega naravnega prava sledi nadaljnja pravica delavstva, da si svoje orgamiza-cije ustanavlja in vodi svobodmo po svojem lastnem preudarku.
Po svolx>dnih strokovnih organizacijah je bilo torej preneseno težišče v reševanju delavskega vprašanja na delavstvo samo. Delavsko vprašanje je le eno, in sicer: Države in človeštvo morajo biti tako urejene in vodene, da bo uprava, gospodarstvo in družabno življenje vobče v skladu s pravičnostjo in poštenostjo.
Ta cilj pa more doseči le enotno delavstvo.- Če že ne more vladati med njim popolna duhovna enotnost, moramo delati na to, da bi bila ustvarjena enotnost vsaj v bistvenih delavskih vprašanjih. Tudi to je naloga poštene delavske strokovne organizacije, pred vsem pa krščanske.
V tem pogledu so v resnici velike zapreke. Cesto se pojavijo med delavstvom organizacije, ki si nadevljejo ime svobodnih in celo krščanskih organizacij, pa niso ne eno ne drugo.
Ravno zaradi tega je potrebno, da se delavstvo večkrat opozori na bistvena načela, na katerih mora biti zgrajena prava delavska stirokovma organizacija.
Spričo naiiK>rov meščanstva, ki hoče ustvariti meedinoisit med delavstvom
jjod raznimi pretvezami, je treba delavstvo nenehoma opozarjati na te nevarnosti im mu stavljati za zgled kapitaliste. V zvezi iindusitrijcev je organiziran prav vsak podjetnik. Claini ne delajo nikakega vprašanja zaradi svetovnega nazora. Njihov skupni cilj im edina zapoved je: Služiti skupnim interesom kapitala. Vsak, kdoT podpira te inteirese, je njihov prijatelj. Zakaj naj bi delavstvo me posnemalo. kapitalistov v tej točki?
Toda v tem. stremljenju deluje kot nasprotnik ravno isti kapital, ki se tako bori za »obstoječi red« in ki proglasi za sovražnika človeštva vsakega, kdor noče priznati tega »obstoječega reda«. Vsak' kdor se zaveda, kako velikega in odložilnega jpomenai za človeštvo je pravična rešitev delavskega vprašanja, bo moral izavestmo in z apostolsko gorečnostjo razžirjevati načela, ki jih obsega papeška delavska Okrožnica o delavskem vprašanju oziroma o pomenu delavskih strokovnih organizacij in o temeljih, na katerih naj bo zgrajena.
Pa še nečesa se moramo zavedati: Izjem ni! To velja posebej za tiste, ki se sklicujejo na krščanstvo, pa gredo preko teh načel.
Iz teh nekaj vrstic sledi, da vrši JSZ izrazito delavsko in krščansko poslanstvo s tem, ko stalno iin dosledno razširja med delavstvom ideje, ki ga edine morejo dvigniti gospodarsko, predvsem pa duhovno in ga na ta način usposobiti za bodoče naloge.
Delavska delegacija je pristala na to, da so se pogajanja vršila po preteku s kolektivno pogodbo določenega roka šele 7. januarja 1941, vendar pod ]»ogojom, da stopijo nove plače v veljavo is 1. decembrom 1940. TPD je na teh pogajanjih predlagala, da se razprava /.a en teden preloži, češ da dobimo še indeks Narodne banke za mesne december, na podlagi katerega naj bi ma novo regulirala plače. Po indeksu Narodne banke je draginja v teku novembra in decembra narasla za 7.92 ter je delavska delegacija stavila predlog, naj se vse temeljne mezde zvišajo za 8% z veljavnostjo od 1. decembra ,1940. Poleg tega je stavila delavska delegacija zahtevo, da se tudi pri TPD uvedejo plačani dopusti, in sicer po prvem letu zaposlenja tri dni, po 2 letih 5 dni, po 3 letih 7 dni, po 4 letih 9 dni, po 5 letih 11 dni, nad 6 let pa 14 dni dopusta. V primeru, da bi se ne moglo doseči zvišanje plač od 1. decembra, je bila delavska delegacija pripravljena pristati na izplačilo primernega nabavnega prispevka kot nadomestilo za novemberski in de-cembersld porast draginje. Poleg tega je bila želja delavske delegacije* da bi se uredile nekatere stvari glede apne-ničarjev, močnih čuvajev, kakor tudi ponovni sprejem v delo leta 1939 reduciranih delavcev. Končno je sprožila še vprašanje ipodlage iza ocenjevanje draginjskih sprememb, za kar naj bi se vzele cene življenjskih potrebščin na j večjega industrijskega rudnika Trbovlje. Podobne želje so bile obravnavane na vseh dosedanjih pogajanjih ter je TPD izraženim željam vsaj delno ugodila.
TPD je zavzela k stavljenim predlo-
Ponovne redukcije stva v mariborski
Po novem letin so ponovno začeli reducirati delavstvo tekstilne industrije v podjetju Hutter im drug po vseh oddelkih, razen v oddelku za svilo; v podjetju Mariborske tekstilne industrije (Mauthiner) v oddelku predilnice so reducirani po večini vsi unoski; v tkalnici in predilnici podjetja Dootor in drug je reduciranih do sedaj okrog 100 delavcev in delavk.
Razumljivo je, da vlada med tem delavstvom velika zaskrbljenost, kako se bodo preživeli brez sredstev. V tovarni Doctor in drug je po želji delavstva im obratnih zaupnikov napravila ekspozitura JSZ vlogo na vodstvo podjetja, v kateri je predlagala, naj se redukcije izvedejo strogo po socialnem in gospodarskem vidiku delavstva. Na ustmeno tolmačenje obratnih
goin za nižje kategorije obsolutno. odklonilno stališče z utemeljitvijo, da so te kategorije že z banovo uredbo o minimalnih mezdah dobile znatno več kot je narasla draginja.
Delavska delegacija podčrtava, da so bile v teku leta 1938 in 1939 mezde mladoletnih delavcev pri TPD komaj 20 do 22 din na šilit, mezde četrte kategorije od 26 dim na 28.75 dim na šilit in nikakor niso zadoščale niti za naj-skrominejše preživljanje samca, im so se te mezde šele z banovo odredbo zvišale na 34 oz. 44 dim.
TPD je odločno odklonila delavsko zahtevo, naj se prizna 8% povišek za mezde od 1. oktobra 1940 in je bila pripravljena dati mnogo nižji za stare mezde iz maja 1939. Delavska delegacija je imela pooblastilo, da lahko pristane na zvišanje samo v okviru najmanj 8%; da bi pa omogočili sporazum, je na lastno odgovornost svojo prvotno zahtevo znižala, in sicer za 3. kategorijo od 8 na 7%, za 4. in 5. ka-tegrijo pa od 8 na 6%, medtem ko je za prvo in drugo kategorijo vztrajala pri 8%, ker je TPD že pri pogajanjih oktobra meseca izrecno izjavila, da bo pri novih prihodnjih pogajanjih morala 1. iin 2. kategoiriji dati nekaj več, da se s tem spet upoistavi prejšnja razlika med posameznimi kategorijami.
TPD je odklonila priznani povišek od 1. decembra 1940, enako je odklonila izplačilo nabavnega prispevka te.r je kot minimum ponudila:
za 1.kategorijo 6.6% za 2. kategorijo 4.5% za 3. kategorijo 3.3% za 4. kategorijo 2.3% za 5. kategorijo 3 % na mezde od 15. oktobra 1940. Istočasno pa je postavila zahtevo, da se v prihodnje pristopi k pogajanjem šele, ko naraste draginja namesto sedaj dogovorjenih 6% šele pri povišanju za 8%;
Enako ni hotela podati nobene konkretne izjave glede uvedbe plačanih dopustov, zaradi česar je delavska delegacija, ki ni imela pooblastila za sprejetje tako nizkih poviškov, ki niso miti zdaleč ustrezali dvigu draginje, izjavila, da bo o predlogu TPD poročala delavstvu, ki naj odloči, ali naj se predlog TPD sprejme ali odkloni1, odnosno da delegaciji pooblastite iin navodila za poigajun ja.
TPD pa
je enostavno uveljavila nove mezde in doklade z dopusti vred iin to cello t nekoliko večji izmeri, kot j,e bil njen maksimalni predlog na pogajanjih.
Po obstoječi socialni zakonodaji ima delavstvo in podjetje dolžnost v primeru spora zahtevati poravnalni po-stopelk, na katerem bi bilo možno doseči sporazum, in šele, če bi iporavnal-ni postopek 'ne uspel, hi. bila TPD upravičena do gornjega koraka.
TPD je v dnevnikih izjavila, da znaša dosedanje skupno zvišanje temeljnih mezd v primeri z mezdami od maja 1939 od 49.3% do 75%. Tudi ta navedba ni točna, ker ti poviški bazirajo na plačah, sklenjenih s kolektivno pogodbo z dne 6. 4. 1938, torej v času, ko o naraščanju draginje sploh še ni biilo govora.
Strokovne organizacije bodo ukrenile vse poitireb.no, da se ugodi upravičenim zahtevam delavstva in pridfta rudarjem povišek, ki ustreza dejanskemu dvigu draginje.
tekstilnega delav-tekstilni industriji
zaupnikov pri vodstvu podjetja je vodstvo pristalo m a to, da bo odpuščalo le tiste delavce im delavke, ki niso odvisni le od zaslužka v tekstilni tovarni ter bodo zaupniki imeli pri-ložnost, da sami ugotavljajo premoženjsko stanje tistih, ki pridejo pri redukciji v poštev.
Zaradi redukcij in stališča, ki so ga zavzeli obratni zaupniki in strokovna organizacija JSZ, se je skliical sestanek tekstilnega delavstva tovarne Doctor in drug za solioto 18. t. m. ob 4 popoldne. Sestanek je bil izmed najbolj obiskanih. Sestanek je o tvoril tovariš Majer ter podal takoj besedo tovarišu Koresn, ki je delavstvu pojasnil vzroke redukcij in stališče, ki ga je zavzela JSZ pri .redukcija. JSZ in obratni zaupniki so vztrajali odločno ma
1941 — Št. 4 — 3
Kmetic in delavci, bodimo zavedni
Krekov ci!
Priobčujemo dopis, ki smo ga iprejeli z dežele in (ki je zanimiv posebno zaradi tega, ker obravnav« potrebnost sodelovanja kmečkega in delavskega ljudstva. — Ur.
Ob 75 letnici rojstva nepozabnega očeta slovenskega krščanskega socializma, je primerno in zaradi današnje sociialino-po!i tične razrvanosti tudi potrebno, da si posebno kmetje in delavci pokličemo ponovno v sipoimin ona krščansko socialistična načela in nauke, iki nam jih je tako jasno in umljivo podal in tudi praktično uvedel naš -oče pokojni dr. Krek.
Predvsem moramo poudariti, da je dr. Krek izmed vseh drugih najrazličnejših sociologov in politikov prvi — in dosedaj še vedno edini — sociolog, ki je uvidel, da vsa teža socialnega vprašanja leži v tem, kako obvarovati kmečki stan propadanja in zagotoviti delavstvu dovolj zaslužka. Komur se bo to posrečilo,, bo rešili socialno vprašanje, Kajti jasno je: če kmet ne bi propadal iin če bi delavstvo imelo dovolj zaslužka, ibi tudi, obrt, industrija, trgovina in 'sploh vse panoge narodnega gospodarstva usipevialla. Vsak lahko uvidi, da je splošno blagostanje v družbi odvisno v največji meri od tega, da kmet in delavec dobro izhajata.
Najrazličnejši možje so to že po-•skusili na razne načine in tudi danes poskušajo. Piri vseh, kolikor narn^ jih je dosedaj znanih, pa opažamo več ali manj rekli bi — pristranosti; namreč v toliko, d.a iso nekateri gledali bolj na kmete, drugi pa bolj na delavce, delo med katoliškimi sociologi in politiki se tu pa tam to opaža,
Edini, sociolog, ki je še najbolj pametno in praktično skušali rešiti socialno vprašanje, je bil po naišeim mnenju pokojni naš oče dir. Jan. Ev. Krek. (jd drugih se je razlikoval v tem, da je pojmoval kmeta in delavca kakor nekako absolutno nedeljivo enoto. To nam menda dovolj jasno dokazuje dejstvo, da je spisal svoje prvo sociološko delo, ki je- bilo namenjeno našem ti delavstvu, »Zgodovino- propadanja kmečkega stanu«. To so bile znamenite »Crne bukve kmečkega stanu«.
V propadanju kmečkega stanu je videl pok. dr. Krek pravi vzrok socialnega vprašanja. Spoznal je, da delavci niso nič drugega kakor obubožani kmetje in tlačani, ka-r so tudi v resnici.
■ To zavest je hotel v delavcih tudi najprej vzbuditi. Zato je tudi podal našemu slovenskemu delavstvu najprej v rolko 'knjigo, iz katere je tako rekoč moral vsakdo spoznati, da današnje delavstvo ni niliče drugi kakor obubožan kmečki stan.
V tem pojmovanju socialnega vprašanja dr. Kreka in v tem njegovem prizadevanju Zbuditi zavest, da delavstvo ni nič drugega kakor obubožan kmečki, stan, se najlepše im najj-aisneje vidi, vsa veličina in modrost njegovega duha.
,S tem je socialno vprašanje talko pojasnil *in poenostavil, da ga lahko pravilno in zadostno ne samo pojmuje, ampak tudi samostojno praktično rešuje vsak tudi najbolj preprost človek, aiko ima le količkaj dobre volje.
To dejstvo, da -sita delavski in kmečki sta-n glede na socialno vprašanje kot nekaka absolutno nedeljiva enota, je povsem jasno in umljivo za vsakega, če količkaj resno mislli in razmolriva o socialnem vprašanju. Saj je jasno, da se kapitalizem popolnoma neovirano uveljavlja v pogubo celotne družbe, ako se mu posreči obvladati in iz-koristiit tudi samo en stan — kmeta ali delavca. Dejanske razmere i!n iz-
stališču, da se ne -sme odpustiti niti en delavec ali delavka, ki j,e odvisna te od zaslužka v tovarni. Delavci in delavke so to stališče v celoti odobrili. Nadalje je tovariš Kores tudi pojasnil važnost volitev obratnih zaupnikov. Povedal je, da bi se volitve v smislu zakona morale vršiti v januarju. Ne po naši krivdi pa so volitve sedaj preložene na poznejši čas. Delavstvo se zaradi 'takšnega zavlačevanja volitev obratnih zaupnikov razburja in zahteva, da se volitve vršijo zakonito-, to je meseca januarja.
Nekateri tekstilni delavci iso ob tej priliki, prinesli' s seboj tudi svoje izplačilne listke. Iz teli je bilo razvidno, da dobijo kot 14 dnevno izplačilo netto <kd 248 do 289 din. Če primerjamo taik-
kušnja nas uči in nam dovolj jasno dokazuje to dejstvo.
Prav -tako nam mora biti na temelju dejanskih razmer in gospodarskega razvoja jasno, da kmet in delavec jx> svojem zinačaj-u in namenu, katerega ustvarjajo vsakokratne potrebe v družbi, — tvorita vsak zase svoj poseben stan, ki sta po svojih gospodarskih in eksistenčnih razmerah tako drug na drugega navezana, da se socialno vprašanje samo enega teh dveh stanov sploh ne da rešiti, ker vpliva propast tudi samo enega teh dveh stanov z nujno silo gospodarskih naravnih razmer na neizogibno propast tudi drugega.
Tako vidimo, da sta kmet in delavec po svojem naravnem poklicu res dva ra/lična stanova, ki pa sta glede na socialno vprašanje nekaka absolutno nedeljiva enota.
Tega se mora vsak kmet in vsak delavec dobro zavedati. Kajti edino od te zavesti je odvisno skupino tako umsko kakor stanovsko gospodarsko prizadevanje iin uspešni napredek v boju proti -sedanji kapitalistični, fašistični in komunistični nemorali, ki ni nič drugega kakor praktično uveljavljanje -liberalizma in brezverstva.
Zato je skoraj neuimljivo, da se krščanski socializem dr. Kreka ne more razviti in razmahniti med mašim delavskim in kmečkim ljudstvom, ko mu je dr. Krek vendar -talko j-aisino pokazal -prežalostino -zgodovino o propadanju kmečkega stanu, iz katerega je nastal brezposelni delavec
Da bi delavce in krnet e^ opozoril na -pravi vzrok njihove revščine iin jih usmerili v svojem prizadevanju ^za zboljšanje njihovega stanj-a, je začel dr. Krek obenem -ustanavljati kmečke denarne in gospodarske organizacije mod kmeti, tor strokovne, produktivne in kon-sumine organizacije med delaven
Na ta -nači nje hotel na eni strani zboljšati gospodarsko stanje propadajočega kmečkega stanu, -na -drugi sit,runi pa dvigniti delavstvo do primerne moči im vpliva v politiki in -gospodarstvu. Poleg tega pa kmeta in delavca obvarovati pred oderuškim izkoriščanjem v trgovini.
Takrat stn naš kmet in delavec zamisel krščanskega socializma dr. Kreka dobro razumela. Naši kmetje in delavci so ustanavljali posojilnice in hranilnice, najrazličnejše gospodarske, produktivne in konsnmne zadruge ter strokovne in izobraževalne organiza-cije.
Predvsem pa so se mladi možje in fantje, žene in dekleta začeli zanimati za izobrazbo, čitanje knjig, knjižic in časopisov, ki so obravnavali takratna dnevna vprašanja.
Uspeh tega pokreta je bila čimdalje večja politična in gospodarska sposobnost našega podeželskega ljudstva, ki je končno doseglo popolno zmago nad takratnim kapitalističnim in liberalnim političnim tiranstvom. Naši oderuhi in politični mogotci so izgubili svoj vpliv.
Tako je bilo takrat, ko je naše kmečko in delavsko ljudstvo sprejelo dr. Krekov krščanski socializem z vso svojo voljo in z vso dušo. V dr. Kreku je videlo -ljudstvo duhovnika, politika im narodnega gospodarja. Kmet i:n delavec sta kar t-ekmvala vsallc v svojem stanu iin po isvojih priložnostih, da či-m popolneje uveljavita in preizkusita dr. Krekove zamisli im nauke...
Kaj pa danes? — Ali ni propadanje kmečkega stanu in beda delavstva še tisočkrat hujša kakor ob času rajnkega dr. Kreka?
Ali niso vse njegove zamisli, njegovi nauki in vse njegove organizacije še
šna izplačila s jjora-stom draginje, potem se je treba čuditi, da to delavstvo s -tako potrpežljivostjo dobesedno strada. Iz tega sledi, da bo nujno -potrebno začeti borbo z-u zvišanje temeljnih mezd vsemu tekstilnemu delavstvu. Delavstvo tudi protestira proti temu, da -so ga zaradi skrajšanega delovnega časa potisnili v nižje razrede bolniškega in starostnega zavarovanja. Delavci, ki so bili poprej zavarovani v 10. itn 11. razredu, -so sedaj po novi uredbi zavarovani le v 4. in 5. -razredu za,varovanj«.
Zelo zanimiva je bila tudi ostala debata na sestanku. Na vsa vprašanja so dajali obratni zaupniki in zastopnik organizacij e -poj ustni,la.
prav tako uspešno sredstvo za rešitev iz sedanje splošne gospodurske in moralne krize?
Ali ni tudi danes zasebna in zadružna samopomoč v smislu versko moralnih naukov krščanstva za kmeta in delavca še najzanesljivejša in najlaže dosegljiva rešitev?
Kmečki i,n delavski- možje in fantje-— Premislite to in skušajte ob 75 letnici rojstva dr. Jam. Ev. Kreka zopet na inovo oži-viiti njegov duh, ki- naj nas vse vodi -po poti pravega pojmovanja
Krušnih nakaznic -še ni-simo dobili. Nekatere občine so že pop-iisale prebi-valce-konsu-mente im jim dodelile količimo moke. Zgodilo pa -se je že sedaj, ko še pravega začetka ni bilo, da potrebne in nizko odmerjene količine moke za posamezne občine ne zadostujejo. Delavec ima predpisanih pet kilogramov moke, kar je za vsakega delovnega človeka popolnoma premalo, a sedaj ž.e- prv-i mesec 'te količine ne more dobiti! Prav dobrohotno hočemo povedati, da tak način preskrbe ne bo vodil do uspešne rešitve tega vprašanja. Kar se določi — če tudi premalo, n,a j se potem gotovo tudi pre-skrbi in se -s tern nihanjem ne razburja delavskih množic. Vso -zadevo pa bi bilo treba že preij bolje premisliti in prav odločiti, komu se b-o-do živilske nakaznice sploh dale in komu ne-. Ker pa te pomanjkljivosti obstojajo, se je dogodil primer, da je srednji -kimet zahteval krušno nakaznico im je ni dobil. Ker je menil, da -miti je odklonitev škodoželjno povzročil najbližji član ob-
Mimisiter vojske iin mornarice je izdal tole na-redbo:
Obveščen -sem, da so se ob priliki pozivanja vojaških obveznikov -na orožne vaje lansko lcito dogodili primeri, da so bi-li posamezni obvezniki ponovno pozvani na orožne vaje, nekateri celo -po petkrat, do-čiim drugi sploh ni-so bili na orožnih vajah. T-aiko ravnanje pri -pozivanju vojnih obvezni? kov bi lahko i-melo z-e-lo neugodne posledice v pogledu vzdrževanja im dviganja morale v onih slojih ljudstva, iz katerih -se pozivajo najštevilnejši obvezniki. Zaradi tega odrejam:
1. Poveljniki ar-mijskih in divizijskih oblasti naj .pošljejo načelnike svojih štabov in -njihove pomočnike v posamezna vojašk-a okrožja, kjer naj izvrže pregled in ugo-tove, ali iin v koliko primerih so bili posamezniki ponovno poklicani na orožne v-aje. _
2. Za primor, da se ugotove taki ponovni pozivi na orožne vaje -zaradi nepravilnega ravnanja posameznih organov pri vojaških okrožjih, -se morajo krivci poklicati na na-jstrožjo odgovornost.
3. Ker bo po visej priliki -tudi letos potrebno pozivati- obveznike na orož-
K otvoritvi ekspoziture
V nedeljo so otvorili poklicani čini-telji ekspozituro Delavske zbornice v Kranju. Ekspozituro bo vodil ig. Gaser Albin, bivši zastopnik ZZD pri Centralnem tajništvu Delavskih zbornic. To mesto pa je moral pozneje zapustiti. »Slovenec« je o tem dogodku pisal zelo na široko, kar je seveda prav, ker je -s tem -pokazal, da se z,a delavsko vprašanje zanimajo tudi ljudje, o katerih sm-o do sedaj mislili, da nimajo za to -po-sebnega veselja. Vprašanje nastaja pri -tem le, aiko bi to zanimanje -pokazali tudi t-alkrat, če bi to otvoritev i-zvedle svobodne delavske organizacije, ne le slovenski del ju-goraš-a. Prav pa ni, d-a »Slovenec« poroča, da se je v imenu JSZ otvoritve udeležil tudi naš član tov. Zorman. Mi vemo, da se je tov. Zorman udeležil otvoritve kot oseba, ne -pa kot zastopnik. Tudi radovednost igra vča-sih pri tukih prilikah svojo vlogo. Nadalje poročajo -prizadeti v »Slovencu«, da so se po končanih formalnostih vsi člani uiprave Delavske zbornice ter zastopniki strokovnih organizacij tako ZZD, JSZ im NSZ pomudili nekaj tir v prijaznem, prijateljskem razgovoru, pri katerem so ugotovili, da iso si pogledi skoraj -docela enotni in da bo treba vrste dela-viskega stanu za vsako ceno organizacijsko strniti te-r odstraniti vse ovire, ki skušajo delavski stan brez potrebe razdvajati.
Kaj se je ugotovilo iprii tem znam e -
o socialnem vprašanju k rešitvi iz sedanje in vsake krize, ki je edinole v gospodarski osamosvojitvi in stanovski vzajemnosti kmeta in delavstva.
Kmetje in delavci, bodimo zavedni Krekovci, da se v smislu in cilju dr. Krekovih idej in naukov ustvari enotna miselnost in stremljenje vsegn kmečkega in delavskega ljudstva v boju za socialno pravičnost, demokracijo, svobodo in gospodarsko osamosvojitev kmeta in delavstva!
Posavski kmet.
črnskega prehranjevalnega odbo-na, je prišel na njegovo stanovanje iin nastopil takole: »A, ti si tisti hudič, ki- si mi moko požrl!« Razbil mu je v stanovanju vrata in -preganjal mirne ljudi v hiši.
Kaj -se bo še vse dogajalo, si lahko predstavljamo. Zato je -maš -klic jpo ureditvi teh razmer upravičen. Dajte prehranjevalnim odborom po občinah in tudi ipri »Prevodu« odločilno -sodelovanje. Ohla-st -sam,a pa naj stori v-se, d-a dobi Slovenija od svoje države, kar ji pripada.
Ako bo delavstvo videlo, da je vse storjeno, kar bi se lahko naredilo, -bo tudi razumelo, zakaj doprin-aša tolike žrtve -za prehod -današnje krize v prehrani.
O verižjništvu pa prihodnjič.
Noben javni lokal v delavskem kraju ne sme biti brez našega glasila »Delavske pravice«/
ne vaje po skupinah, n-aj poveljniki armijiskih iin divizijskih ob-la-sti sestavijo podroben načrt -za -klicanje na orožne vaje in vodijo o tem natančen pregled, da- bi se v prihodnje preprečili podobni primeri. Po sestavi načrta za klicanje na orožne vaje se im-o-ra stro-go upoštevati, da se gospodarsko šibkejši obvezniki im njihova živina kličejo -na orožne v-aje v takih letnih dobah, ‘ko j,e to -najlaže združljivo z njihovim ,gois,poda rak,iim udejstvovanjem, bodisi v ikmetiiiistvu, trgovini ali drugih gospodarskih panogah.
4.	O vseh ugotovljenih nepravilnostih pri klicanju na orožne vaje v lotu 1940 naj mi, -poveljniki armijiskih in divizijskih oblasti dostavijo do 15. februarja podrobno poročilo o vsakem posameznem primeru.
Preklic
Podpisani Podakar Albin, tovarniški delavec v Škofjeloški predilnici, preklicujem kot neresnično, kar sem izrekel o Franko Ivanu, tov. delavcu v škofjeloški prediln-i-ci, ter se juu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Podakar Albin.
Del. zbornice y Kranju
niitem sestanku, nam ni znano. Ne mo-re-mo p« verjeti, da so -se ugotovili »skoraj« enotni pogledi, ker so si ti pogledi načelno docela nasprotni^ Svobodna delavska strokovna organizacija ne imo-ro imeti -s ka-ko današnjo ZZD nikdar enotnih pogledov. Svobodna delavska organizacija po svojih načelih zahtev-a svobodo delavskega organiziranja, zahteva svobodo delavskega delovanja v delavskih zavodih, n-aio zahteva odločno svobodne in tajne volitve v te zavode. Vseh teh zahtev pa ZZD ne pozna. Zato o enotnem pogledu med JSZ in ZZD ne more biti -govora in je tako pisanje le zavajanje javnosti. Da bo treba delavske vrste strniti ter odstraniti v-se ovire, ki skušajo -delavski stan -brez potrebe razdvajati, to je pa tudi in-aš-a misel, toda najprej bo treba -res odstraniti tistega, ki jih namenoma razdvaja, to pa ni nihče dru-gi kot oni sa-mi. To bo dokazalo delavstvo takrat, -ko lxido volitve delavskih obratnih zaupnikov, volitve v Delavsko -zbornico in Okrožni urad. Razpišite te volitve, pa boste videli, kje so tisti, 'ki razdvajajo delavske vrste.
Končno pa še tole k poročilu, da ne bo ZZD mislila, kako vlogo igra v kranjski okolici. V tej okolici je okrog 5000 -delavčev. Otvoritve ekspoziture se je udeležilo okrog 180 delavcev, dopoldanskega tečaja pa okrog 20 delav--cev. Te številke povedo veliko!
Prehrana
Važen odlok vojnega ministra glede orožnih vaj
Jesenice
Razglas krajevne bratovske skladni-ce na Jesenicah. Za vse upokojence in njihove družinske člane, iti so se prijavili za prostovoljno bolniško zavarovanje pri krajevni bratovski sMadrai-ci na Jesenicah, se bo vršila zdravniška služba talko, da bo ordinirail: dr. Hafner Jože za zavarovane upokojence v ambulanti bolnice dnevno od 8 do 10 dopoldne; dr. Celi Milan v ambulanti bolnice dnevno od 8 do 10 dopoldne za vise družinske člane, ki bivajo v okolišu: Vrba, Smokuč, Do-silovce, Breznica, Selo, Breg, Žirovnica, Moste, Potoki, Javorniški rovt, Koroška bela in Javornik do bolnice, ter za vise zavarovance in njihove družinske člane iz navedenega okoliša po potrebi tudi na domu bolnika. Dr. Ker-žain Bartol v ambulanti bolnice dnevno od 14—16 za vise družinske člane, ki bivaju v okolišu: Jesenice, Hrušica, Planina, Plavški rovit, Pod Mo-žakiljo, Blejska Dobrava, Pod Kočno, Na Kočni, Poljane in Javornik do bolnice, ter za vse zavarovance in njihove družinske člane iz navedenega okoliša po potrebi tudi na domu bolnika. Dr. Bebevc Jakob v Radovljici v or-dinacijiskih urah ter po potrebi tudi na domu bolnika za vse zavarovance in njihove družinske člane iz Radovljice in njene okolice, to so vasi, ki so znotraj črte: Rodne, Poljče, Begunje, Sv. Lucija, Lese, Brezje, Ljubno, Podbrezje, Podnart, Ovsiše, Kropa, Kamna gorica, Lipnica, Lancovo, Lesce, Hraše, Studenčice, Rodne. — Dr. de Gleria Jakob, Bled, v ordiinaicijskih urah ter po potrebi tudi ina domu bolnika za vse zavarovance in njihove družinske člane z Bleda in njegove okolice: Gorje, Zasip, Podhorn, Ribno < in Bohinjska Bela. — Dr. Wollf Vlado v Boliinjiski Bistrici za vse zavarovance in njihove družinske člane iz Bohinjske Bistrice in okolice. — Bolniški listi se bodo izdajali v pisarni bratovske skladinice na Javorniku (bolnica),
Maribor
V soboto 25. -t. m. bo seja tekstilne skupine ob pol 4 popoldne v prostorih eksi|>ozit'Uire JSZ, Sodna ulica 9/111 (Delavska zbornica). Na seji se bodo obravnavala važna vprašanja tekstilnega delavstva. Zaradi tega je udeležba za vsakega člana skupine strogo obvezna.
Sklep seje tekstilne zveze, ki se je vršila 14. septembra 1940 v Mariboru, je bil naslednji: Za vsako tekstilno tovarno se vršijo tedensko enkrat sestanki organizacijskih zaupnikov, in sicer:
Mariborska tovarna svile (Matos svila), Radvanje: visak ponedeljek ob 9 dopoldne ali pa olb 4 popoldne; »Vesna« akumulator: vsak ponedeljek ob pol 7 zvečer; »Jugosvila«: vsak torek ob 9 dopoldne ali ob 4 popoldne; »Atn-ma«, Košaki: vsako sredo ob 9 dopoldne ali ob 5 popoldne; Maribrska tekstilna tovarna (Manthner): vsak četrtek olb 9 dopoldne ali ob 4 popoldne; Hutter in drug: vsak petek ob 9 dopoldne ali pa ob 4 popoldne; Doetor in drug: vsako soboto ob pol 4 popoldne: Ehrlich: vsako nedeljo ob pol 10 dopoldne. Udeležba na sestankih je obvezna za članstvo tekstilne skupine in tudi za organizacijske zaupnike po mariborskih tekstilnih podjetjih. Na sestankih se bo obravnavala le snov, ki je mujino potrebna delavstvu za izboljšanje sedanjega položaj.
Radeče pri Zidanem mostu
Dne 15. januarja bi bila kmalu strašna usoda zadela vse naše papirniško delavstvo. Okrog 10 dopoldne je začelo goreti v podstrešju stanovanjske hiše šefa g. Raigga, ki stoji v neposredni bližini tovarniške stavbe. Papirniški delavci so bili takoj pri reševanju, prav tako tudi gasilci iz Radeč s svojo motorno in iročno brizgalno. Takoj za njimi so prišli tudi gasilci iz hrastniške steklarne s svojo motorko in dobro izvežbamim moštvom, ki ise jo vsestransko dobro izkazalo. Prišli so tudi gasilci iiz Celja in Vrhovega, ki jim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je bil ogenj okrog 12 že popolnoma ipotgašan. — Vročina j.e bila precej huda, tako da so ši.pe na tovarniških prostorih v precejšnjem številu popokale; druge poškodbe tovarna ni utrpela. Škoda je izelo velika. V podstrešju so bile tri sobo s pohištvom, ki ga ni bilo mogoče rešiti, ker se je Ogenj zelo hitro razširil na vse podstrešje. Kar je bilo pohištva v prvem
nadstropju, so ipa delavci rešili. Kaiko je ogenj nastal, ni ugotovljeno. Nesreče pri reševanju ni bilo.
G uštanj
V nedeljo 26. t. m. bo članski sestanek kovinarjev JSZ ob 9 dopoldne v prostorih gostillne Cvitarič v tretji sobi. Na sestanku bo poročal zastopnik JSZ tov. Kores Martin iz Maribora. Pridejo naj gotovo vsi člani!
Nazarje
Člani in članice skupine JSZ, v nedeljo 2. februarja 1941 bo ob 9 dopoldne redni letni občni zbor naše organizacije. Občni zbor je obračun dela, o katerem poroča odbor svojim članom na koncu leta. Vljudno vabimo vse članstvo, ki se zaveda dolžnosti do organizacije, na občni zbor, da presodi, če je bilo deilo odbora pravilno in za delavca koristno. Še bolj važno pa je, katere ljudi boste izvolili, da boido v prihodnjem letu zastopali vaše koristi in pravice. Zato- naj občnemu zboru prisostvujejo vsi člani!
Črna pri Kamniku
V nedeljo 26. januarja 1941 olb 2 popoldne bo v gostilni Janeza Osolnika v Orni sestanek skupine Črina-Kaolin. Zastopnik centrale bo poročal o našem strokovnem položaju in gibanju za zvišanje plač. Udeležba naj bo točna in polnoštevilna.
Vir
V nedeljo 26. januarja ob ob 15 v prostorih gostilne Marinceilj članski sestanek strokovne skupine tekstilnega delavstva. Pride zastopnik centrale. Po članskem sestanku bo sestanek Krščanske delavske mladine. Vse članice, posebno mlajše, vabimo, da se tudi tega sestanka v čim večjem številu udeleže!
Zagorje
Pred nekaj dnevi smo brali v »Delavski politiki« naimig.ava.nje, da se neka organizacija in' pred vsem neki njen član in obratni zaupnik bavijo s prekupčevanjem s prašiči. Sicer pri zadevi organizacija nima opravka; če pa njen član proda tovarišu kakega prašiča po nizki ceni, to pa menda ne bo greh proti delavskemu razredu, ali ne? List, ki hoče veljati za delavskega, bi se pač ne smel smešiti s takimi opletanji. Sodrugi, takele babje čenčanje se vairn prav nič ne podajo!
Moderne pletenine • KarmCnil«. Nebotičnih
(Uazalei
fs 9
Splošno je pričakovanje, da bo višek sedanje vojne v letošnji spomladi, vsaj kar se tiče isil osi. Nemčija in_ Italija bosta storili vise, da bi letošnjo spomlad pripeljali vojno h kraju. Splošna je sodba, in to podpira tudi nemško in italijansko časopisje, da bo poskus za napad na angleški otok letos neizogiben. Več ugibanja je o tern, katera bojišča v Evropi in po svetu bodo poleg Anglije pozorišče za težke boje. Tu naštevajo: Gibraltar, zasedbo Francije, zasedbo Sirije, napad na Turčijo iin Grčijo, protiofenziva v Libiji, letalski napadi na vse angleške postojanke v Sredozemskem morju. Angleški listi povedo o ugibanjih za bližnjo
bodočnost manj. Pripravljajo se prav tako za spopade na vseh frontah.
Angleži se motijo, tako piše turin-ška »Staimpa«, ako mislijo, da hi bojišča v Sredozemskem morju im v Afriki .mogla postati glavno in odločilno torišče vojne. Pravi, da bo iniciativa tudi na teh bojiščih kmalu prešla v roke sil osi, todii odločilen ispopad se bo dovršil na angleškem otoku. Na časnikarskih konferencah v Rimu povedo, da je treba že v začetku meseca februar j.a pričakovati maj večjo aktivnost bojev na vseh italijanskih frontah. To povečano delovanje je pospešila Amerika, katero hočejo sile osi pač prehiteti, da bi njena pomoč prišla prepozno.
Bolgarski narod v svoji večini zaideva samo eno politiko: .mir in resnično nevtralnost brez vsakršnih vojaških zvez, pravi letnik, ki so ga izdali prvaki raznih razpuščenih bolgarskih strank. Obračajo se proti politiki', ki jo vodi sedanja vladna skupina, im tudi^ proti levici, o kateri pravijo., da hoče, da postane Bolgarija Estonska, desnica pa da hoče iz Bolgarije napraviti iz Bolgarije drugo Romunijo. Letak pravi, da se mora Bolgarija poslužiti istih metod, katere so ji daile južno Dobrud-žo. V nasprotju s tem, kar je rekel Filov, da mir ne odvisi od Bolgarov, pravi letak: Bodočnost in mir sta odvisna največ od nas samih.
Neposredne nevarnosti za Turčijo me vidim, je izjavil turški zunanji minister, Turčija seveda porabi v s alko priliko, da se pripravlja za vse, kar bi moglo priti. Prejšnji teden so se končala posvetovanja turškega nn angl e-iškega 'generalnega štabai. Poiroeiilo mi bilo izdamo in bi seveda tudi, ne povedalo, kakšne vo jaške _ načrte so izdelali za vse različne primere vojnih dogodkov. Ob tej priliki so pisali neki listi, da so med drugimi izdelali tudi načrt za osvojitev Dodckatneiza od posesti Italije.
Francija mora prinesti dokaze, da res hoče sodelovati pri »inovom. redu« v Evropi, za katerega se je izjavila. Talko izjavljajo nemški krogi. Predvsem gre tu za dokaze, da je Francija pripravljena dati Nemčiji ina razpolago letalska oporišča in vojne ladie. Najboljše jamstvo za Nemčijo bi bilo, ako bi La val spet prišel v vilado. Ta teden j.e Petain zopet začel razigovorc z Lavalom. O razgovorih je bilo dano poročilo, ki pravi, »da so bila odstra-
njena nesoglasja, ki so pripeljala do dogodkov dne 13. decembra«. Kakor znano, je takrat Petain odslovil La-vala iiz vlade, mu odredil hišno preiskavo. itn ga za nekaj casa zaprli. Nemčija dela na to, da se ta spor poravna.
Novo bojišče za Nemčijo pomeni delovanje nemškega letalstva iz italijanskih tal, predvsem iz Sicili je in Libije, Napadajo predvsem angleške ladje, ki so doslej le z malimi ovirami pilule po Sredozemskem, morju. Dalje so pogosti napadi na angleško oporišče na Malti. Začeli pa so se tudi napadi na egiptovsko ozemlje in na Palestino.
Japonska dela velike priprave za primer. da se zaplete v vojno z. Anglijo
in Ameriko. Zadnji čas so vedno bolj pogosta posvetovanja vojaških voditeljev s politiki. Za primer, da bo ameriška pomoč tako velika, da bosta Italija in Nemčija napovedali Ameriki vojno, bo morala to storiti tudi Japonska, ki bo v prvem razdobju imela tudi največje naloge.
Do skrajne meje moramo pomagati Angliji, je rekel v svojem govoru bivši ameriški poslanik v Londonu. To izjavlja tudi večina ameriških politikov z Rooseveltom na čelu. Dejansko se tudi ameriška pomoč iz dneva v dan veča ter dosegajo izdatki za oboroževanje Amerike in Anglije bajne vsote.
Osemnajst tisoč poljskih vojakov, ki so se bojevali na francoski fronti, je prišlo ob umiku na švicarsko ozemlje. Gotovo jih je pa še več padlo. Dočim bodo sedaj francoski vojaki lahko odšli nazaj v Francijo, bo moralo ostati 18.000 Poljakov še v internaciji.
Brezposelne podpore
V zimskem navalu brezposelnih na Bonzo dela marsikdo ne dobi v redu brezposelne podpore. Kdor želi, da bi za njega intervenirali na borzi, naj z. dopisnico sporoči tozadevno željo. Poleg naslova naj napiše tudi številko, ki mu jo borza napiše v delavsko knjiši-co. Ta številka je napisana proti koncu knjižice^ čisto zgoraj. Navede naj tudi, koliko časa je že, odkar je vrnil polo za podporo, oziroma kdaj je zadnjič prejel podporo.
veža, brez vseh sredstev za življenj,e-ter nimam kruha že cele tedne, da bi ga dal vsaj otrokom. Obračal sem se za pomoč že na bansko upravo ter na vse strani, a brez uspeha, ker nisem edini, ki prosim in trkam za poimoč.
Delavska zbornica je sicer poslala za viničarje neko pomoč, baje 50.000 din, dobili so jo pa samo »zeleni«, drugi nič. (Za tein navaja, kaj vise je moral prestati, ker je ostal zvest naši JSZ in se ni uklonil, da bi stopil v zeleno viničarsko zvezo.) Vse, kar sem navedel, je pripomoglo do bede, v kateri se sedaj nahajam ter 6'i ne znam in ne morem pomagati. Gospodarja bi prosil za posojilo, ki bi ga tudi gotovo dobiil, toda če sem mu kaj dolžan, mu bom moral spomladi delati za vsako plačo. Mislim, da se* 'bodo naše minimalne mezde vendarle mogle dvigniti. od 12 din dalje, ker že skoraj 1 kg moke toliko stane, kolikor zaslužim jaz za 10 ur dela. Sedaj v zimi pa še tega ni ter do aprila gotovo ne bo še nikalkega zaslužka za nas.
Vse. tovariše pri JSZ najleipše prosim, da mi sedaj v sili pomagajo.
Poziv uredništva: Vse zavedne tovariše in tovarišice prosimo, da se ob branju gornjega pisma vsaj nekoliko zamislijo v obupno stanje imoža, ki kljub vsemu zvesto stoji v naših vrstah, obemm pa se nahaja v najhujši stiski s svojo številno družino. Čeprav so časi za nas vse hudi, taike bede in lakote še ne poznamo. Zato se gotovo nihče od nas ne bo pomišljal odreči se nekaj dinarjem in storiti svojo tovariško ter človeško dolžnost, da trpečemu tovarišu pomagamo ter njemu in družini olajšamo gorje. Centrala je za prvo silo poslala .nekaj podpore, vendar 'to ne bo zaleglo. Zato prosi uredništvo vse tovariše in tovarišice,
da med seboj zberejo ciimveč prispevkov ter jih pošljejo uredništvu, ki jih bo sproti nakazovalo našemu zavednemu in v bedi se nahajajočemu tovarišu. (Če boste pošiljali po položnicah, jih označite v srednjem delu s šifr« »viničar«. Pomoč je nujna! Pokažimo, da tovarištvo med nami ni umirilo!
SRiipiske
Obupen jglas našega viničarja
Prejeli smo pismo od našega tovariša iz Slovenskih goric, ki ga v izvlečkih priobčujemo. Ur.
Znane so vaim razmere, v katerih živi danes delavstvo, znana vam je neznosna draginja, zato si morete misliti, v kakem položaju smo viničarji v tej strašni zimi in brez vsakega zaslužka. Dovolite, da vam nekoliko opišem svoj položaj, v katerem živiim z družino to leto.
Že nad dva meseca niiseim zaslužil niti pare, ker delo v vinogradu počiva, Ko smo še imeli kaj posla, smo zaslužili po 10—12 din na dan. Gotovo je, da nam od tega ni moglo kaj ostati za zimske mesece, ker moramo vendar tudi pozimi jesti. Meseca junija in julija lanskega leta, 'ko se da kaj zaslužiti tudi v naturi, n. pr. mlacev za žito itd., sem bil na orožnih vajah. Malenkostna podpora za tisti čas je šla sproti za živež nn za drugo za ženo in otroke. Od tega ni moglo kaj ostati za zimo. ker še iza sproti ni bilo, a jaz nisem dlje čaisa nič prislužil v času, ko je bila dana možnost za to. Doma mi je zraslo .nekoliko fižola, krompir je seg.nil zaradi deževne letine, kar je ostalo, mi je zmrznilo v tej zimi.
Tako sem sedaj sredi zime brez ži-
Neresnična vest. Po deželi se razišr-ja veist med delavstvom, da je naša jugoslovanska strokovna zveza razpuščena. Že nekaj tovarišev nam je o tem javilo. Od kje prihaja ta vest, nam ni znano, gotov pa od tam, kjer to težko čakajo. Zato naj se naši člani ne pustijo begati s kakimi takimi novicami, 'ki imajo svoj poseben namen. S podvojenim delom v naši JSZ odgovorimo vsem raizširjevalcem podobnih vesti, da JSZ še obstoja.
Pozivamo
vse tiste skupine, Iki nam še niso nakazale denarja za koledarčke ali pa vrnile neprodanih izvodov, da to luko j store! Skupino, ki nam do konca januarja ne bo vrnila neprodanih izvodov, bomo obremenili za gotovino. To pa iz opravičenega razlogu, ker pozneje koledarčkov ne bo mogoče prodati in bomo imeli od toga samo škodo! — Cenitralu JSZ.
(Delavska
PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
GLASILO
liha]* vsak Cutrtek popoldne, t primeru prainika dan prej. — Ur®dnlStvo tn oprava Ja v Ljubljani, MikloSICevs oe-•ta M-I. - Oglasi, reklamacij. In na-ročnlna na upravo.. Miklošičeva B-L Oglasi po oanlkn. - Telefon Itav. 4MS. Številka polt. Čekovnega raCuna 14.»01
Posameina Itevllka 1 din. NaroCnlna: sa 1 meeee 4 din, la Četrt leta 14 din, ta pol leta 10 din, ta vae leto M din. Zamejstvo meteCno T din, letno T# din.
Urejoje ln odgovarja Rotman Jolke v Ljubljani, lidaja ta koutorolj »Delavske pravice. Srečko Zamer, Ljubljana. Tlaka Zadrulna tiskarna r. s. s o. s. v Ljubljani, Tjrleva o. IT (Make Blejeo)