bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CIVIDALE Conti correnti in valuta? Sì, presso la nostra Filiale di Cividale sono convenienti MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir St. 3 (746) • Čedad, Četrtek, 19. januarja 1995 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CIVIDALE La nostra Filiale di Cividale ha disponibilità di Certificati di Deposito in Dollari e Marchi MOJA BANKA Na novoletnem srečanju tudi Drnovšek in Skoljč Kobarid vabi k prijateljstvu Assenti i sindaci giovedì a Trieste Manifestazione contro la chiusura degli ospedali Per fortuna che c’era Iso-lina. Le Valli del Natisone erano rappresentate giovedì scorso, nella manifestazione davanti il Consiglio regionale contro il disegno di legge Fasola, soprattutto da lei. Non che fosse la sola persona presente delle Valli, ma certo spiccava in una rappresentanza piccola piccola, rispetto a quelle del Gemonese, di Sacile, di Ma-niago. Perché a noi mancava qualcosa, che invece altri avevano. Mancavano i nostri sindaci, i tutori delle nostre amministrazioni, ed anche di noi, proprio mentre il presidente della Comunità montana Chiabudini lancia un ulteriore allarme: in pericolo sarebbe il distretto sanitario di S. Pietro con tutti i suoi servizi ambulatoriali. Per fortuna c’era Isolina, di cognome Oriecuia, di Rodda, con un cartello tenuto bene in vista firmato dagli anziani delle Valli del Natisone. Isolina che dice quello che direbbero in molti: “Siamo ancora vivi e presenti, non uccideteci”. Isolina che dice: “Li abbiamo mandati a governare, non a Dve pomembni kulturno političnimi srečanji odpirata novo leto za Slovence iz Nadiških in Terskih dolin, iz Rezije in Kanalske doline. Prvo je Dan emigranta v Čedadu, na katerega so naši ljudje zelo navezani in je že nad trideset let priložnost tudi za okrepitev notranjih vezi naše skupnosti. Drugo je srečanje v Kobaridu, ki se ponavlja že skoraj toliko let in želi povezovati in poglabjati prijateljstvo med Slovenci, ki živimo na tem prostoru, čeprav ločeni od meje. Novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja bo v soboto 21. januarja ob 17. uri v Kobaridu in bo še posebej slovesno pa ne samo zato, ker gre za jubilejno 25. srečanje. Prisotna bosta namreč dva najvišja predstavnika slovenskih inštitucij: predsednik vlade Janez Drnovšek in predsednik Parlamenta oz. Državnega zbora Jožef Skoljč. Lani, kot se naši bralci gotovo spominjajo, je pa bil z nami v Kobaridu sam predsednik Republike Milan Ku- Janez Drnovšek Jožef Skoljč čan. Vse to potrjuje pozornost, ki nam jo Slovenija želi izkazati in nam je v tem težkem trenutku še kako potrebna. V soboto se bo torej ponovilo srečanje med slovenskimi kulturnimi, šolskimi in gospodarskimi dejavniki iz Videmske pokrajine in Posočja, ki že 25 let izkoriščajo to priložnost za pogovor o možnih sku- pnih pobudah in sodelovanju. Kobariškega srečanja, ki seje iz leta v leto razvijalo, se v zadnjih časih udeležujejo tudi krajevni upravitelji, kar daje pobudi še večjo težo. Kot po navadi bodo srečanje popestrili tudi s prijetnim kulturnim programom in družabnim večerom. m VALU 'ANZIANI DLL NATISOM li li I ; "SIAMO ANCORA 1 V/Vi E PRESENTI... » “i In prima fila davanti al Consiglio regionale la battagliera Isolina distruggere”, e ancora, ricordando probabilmente i suoi tempi: “Eravamo poveri e avevamo un ospedale, e adesso che siamo ricchi ce lo tolgono”. Tutto condito da un bel “cafoni” rivolto verso le vetrate del palazzo. E intanto, nella manifestazione, spiccavano i sindaci della Čamia e del Pordenonese, con tanto di fascia tricolore. Occorreva guardare il primo cittadino di Gemona, Disetti, per capire una cosa che da noi avviene davvero raramente: come un sindaco stia dalla parte della sua gente, e come la gente stia dalla parte del suo sindaco. Martedì i nostri sindaci si sono recati a Trieste, forse per farsi perdonare. Ma una certa amarezza rimane, (m.o.) Benečija: kam gre naša šuola Tist od Suole je adan od problemu, ki nas narbuj tiščijo an bolijo. An se hitro zastope zaki. Otroc stoje vsakemu par sarcu, narpriet njih družinam pa tudi buj na šaroko cieli skupnosti: otroc so naš jutri. Kar je čudno an žalostno pa je, de se je začelo guorit an pisat o šuolah po beneških dolinah, sa-muo, kadar so jih začel za-perjat, zak’ je premalo otru-ok vpisanih. Ce so se lieta nazaj, kar so ble naše vasi pune judi, naši aministrato-rji oglasli, ker nieso imiel zadost sudu za potriebe Suoi, sada igrajo le na tisto noto, le na finančno pomanjkanje. Za pošiljat v vartac majhano Kelly iz Briega, v dreškem kamunu, bo muoru kamun špindat 20 milijonu na lieto, so se čudli na straneh videmskega dnevnika. De se zastopmo: an mi vemo, de je denar potrie-ban. Se pa vprašamo, al’ se vam zdi zaries, de je vas problem tle? beri na 4. strani Negotova prihodnost komaj sestavljene vlade tehnikov Desnica proti Diniju Vprašanje je, če bo nova vlada dobila podporo v Parlamentu Vprašanje je, ali bo Dini-jeva vladna ekipa prestala parlamentarno preizkušnjo. Dejstvo je, da desničarsko naravnana ekipa tehnikov, ki ji načeljuje bivši Berlusconijev zakladni minister, ne odgovarja Finiju in Berlusconiju, ki sta že napovedala, da bo pol svoboščin volil proti. Kaj to pomeni? Ce bo ta napoved obveljala in če bosta obveljali napovedi, da se bodo proti Diniju izrekli tudi Bertinottijevi komunisti in del ligašev, ta vlada ne bo prestala parlamentarne preizkušnje. Kaj potem? Vsaka napoved je izredno tvegana, saj se zna zgoditi, da bomo padli v največjo politično in istitucionalno krizo povojnega obdobja. Na desnici se namreč že dvigajo glasovi, da če pade Dinijeva vlada mora odstopiti sam predsednik Republike Oscar Luigi Scalfaro, ki naj bi bil glavni režiser pri sestavljanju te vlade. Lamberto Dini Takšna Finijeva in Berlusconijeva stališča so naravnost nelogična in postavlja se vprašanje, kaj pravzaprav Zeli desničarski blok? Samo predčasne volitve, ker je prepričan, da bi v zdajšnjem položaju in ob močni televizijski podpori znal zbrati večino volilnega konsenza? Ali se v teh zahtevah ne skriva še kaj drugega, hujšega in bolj črnega za italijansko demokracijo? Sestava vlade. Lamberto Dini: predsednik vlade in zakladni minister, Susanna Agnelli: zunanje zadeve, Antonio Brancaccio: notranje zadeve, Filippo Mancuso: pravosodje, Augusto Fantozzi: finance, Domenico Cordone: obramba, Giancarlo Lombardi: šolstvo, Paolo Baratta: javna dela in okolje, Walter Luchetti: kmetijstvo, Giovanni Caravaie: prevozi in pomorstvo, Agostino Gambino: pošta in telekomunikacije, Alberto Ciò: industrija, Tiziano Treu: delo, Elio Guzzanti: zdravstvo, Antonio Paoluc-ci: kulturne dobrine, Giorgio Salvini: univerza in znanstvene raziskave, Giovanni Motzo: istitucionalne reforme, Franco Frattini: javne službe in odnosi z deželami, Adriano Ossicini: družina in socialna solidarnost. Podtajnik v predsedstvu vlade je Lamberto Cardia, (r.p.) Zdravko Likar, Igor Tuli in Miha Coren med občnim zborom “Kar smo se novemberja lieta ’92 nekateri prijatelji, ki smo se srečevali po gorah an na smučiščih, zbrali v Noku-lah, de bi razmišljali o ustanovitvi novega planinskega društva, bi na nikoli mislili, de bi tako v kratkem cajtu nar-dili, vse kar smo nardil.” An še. “Družina je nimar buj velika, saj je skoraj dosegla za naše razmere fantastično številko 150 članov”. S telimi besiedami predsednika Ezia Gosgnach se je v petak 13. januarja začel v Podvaršču drugi občni zbor Planinske družine Benečije, ki se ga je udeležilo 70 članov. Naj hitro povemo, de je dosedanji predsednik pustiu njega miesto, ker ima previe dielovnih an drugih skarbi. Vsi dosedanji člani vodstva so bili potrjeni, na nuovič je biu izvoljen le Germano Cendou. beri na strani 5 Planinska ima bogat program novi mata j ur četrtek, 19. januarja 1995 2 Chiabudini sul problema “acqua” Tutti con il “centrale” Aktualno Nonostante cinque Comuni delle Valli del Natiso-ne ne siamo membri, la nostra zona non ha più alcun proprio rappresentante del consiglio di amministrazione del Consorzio acquedotto Friuli Centrale. Un anno fa i sindaci avevano indicato un nome, quello del presidente della Comunità montana Giuseppe Chiabudini, che era diventato membro del consiglio dell’ente. Consiglio che é stato però azzerato con le dimissioni del presidente Filippuzzi, e al momento di discutere i nomi del nuovo direttivo le Valli sono rimaste fuori. Chiabudini non ne fa un dramma, rilevando che “l’impegno dell’attuale consiglio di amministrazione é di aumentare il numero dei membri per garantire la rappresentanza di tutto il territorio”. Ecco ad ogni modo gli o-biettivi raggiunti, secondo il presidente dell’ente montano: “Il massimo coordinamento e quindi la razionalizzazione degli interventi, con l’impegno finanziario di due miliardi che la Comunità montana ha ottenuto tramite gli ex presi- denti della Regione Turello e Fontanini, più un ulteriore investimento del Consorzio di un miliardo. Gli interventi permettono di portare a termine, nella norma, la fornitura di acqua sicura in quantità senza limite, ad un prezzo pari agli altri comuni consorziati”. Interessati sono i territori nei comuni di Prepotto, S. Leonardo, Stregna, Dren-chia e buona parte del territorio di Grimacco. “Questo tipo di lavoro - afferma Chiabudini - agevola l’ingresso nel consorzio di Pul-fero e Savogna”. Quale sarà il futuro, considerato che ormai tutti i comuni delle Valli del Nati-sone si affidano al Consorzio Friuli centrale, tranne S. Pietro al Natisone che é consorziato al Pojana? “Il futuro é un solo ente, con u-na larga base di utenza. Solo così si potrà garantire acqua a tutti. La cosa varrà poi anche per la gestione delle fognature” risponde Chiabudini. E quell’unico ente, a suo parere, dovrà essere il Friuli centrale, che ha le strutture per poterlo fare. Michele Obit Resnica si le utira pot Iz Vidma zanimiva pričevanja Vzroki za umor italijanske novinarke Ilarie Alpi in slovenskega tržaškega snemalca Mirana Hrovatina so oviti v megli domnev in ugibanj. Kljub nejasnosti pa se vendarle utrjuje teza, da sta bila novinarja umorjena, ker sta prišla na sled ilegalnemu trženju z orožjem, zaradi česar je vrh somalske frakcije, ki ji na-čeljuje Ali Mahdi, odločil, Miran Hrovatin da jima je treba za vedno zapreti usta. Da ima ta teza vse bolj trdno osnovo priča tudi zasliševanje nekega somal-skega državljana, ki je na videmski kvesturi povedal, da so bile ladje, ki jih je Somalija dobila od Italije v okviru dogovorjene kooperacije, res namenjene tudi prekupčevanju z orožjem. Gre za tovorne ladje o katerih sta Ilaria Alpi in Miran Hrovatin pripravljala reportažo preden sta bila ustreljena. Te ladje naj bi se včasih zasidrale tudi v tržaškem zalivu in na njih bi skrivali orožje, ki je prihajalo iz Poljske in drugih vzhodnoevropskih držav. In prav Ali Mahdi naj bi po pričevanju somalskega državljana sklenil, da je treba Alpijevo in Hrovatina ustreliti, saj sta očitno zbrala preveč podatkov o ilegalnem prekupčevanju z orožjem. Podatke o pričevanju somalskega državljana je videmski državni pravdnik Giorgio Caruso že poslal rimskemu kolegu De Ga-sperisu, ki vodi preiskavo o umoru dveh novinarjev. Ljudska stranka išče partnerj v Severni Politično dogajanje v Italiji, padec Berlusconijeve vlade, približevanje med Severno ligo in Ljudsko stranko ter možnost po uresničitvi nekakšnega levega-centra so tudi na deželni ravni pustili svoje sledove. Prve znake iskanja novih zavezništev in utrjevanja centra smo lahko zabeležili prejšnjo nedeljo v Červinjanu, kjer so se zbrali vodilni kadri deželne Ljudske stranke. Na srečanju je prišla do izraza volja, da bi se zavezništvo med LS in SL, ki trenutno krmari na Deželi, utrdilo in razširilo tudi na ostale krajevne uprave tudi v vidiku bližnjih upravnih volitev. Deželni tajnik Ljudske stranke Isidoro Gottardo je v svojem poročilu pohvalil dogovarjanje svoje stranke s Severno ligo in izrazil prepričanje, da obe stranki lahko tvorita jedro tistega centra, ki edini lahko zajezi usmeritev volilcev proti desni. Sicer o teh možnih zavezništev naj bi vodstvo LS odločalo v naslednjih tednih, ko bo izdelalo strategijo za bližnje volilne preizkušnje. Anche un auto in dono dall’Istituto di credito cividalese A Prepotto la Popolare ha aperto uno sportello Alla presenza dell’assessore regionale alle finanze Pietro Arduini è stato inaugurato domenica a Prepotto uno sportello della Banca popolare di Cividale, fortemente desiderato dall’amministrazione comunale, guidata dal dott. Pietro Cevo-latti. E uno sportello “leggero” - dichiarano i responsabili della Banca popolare cividalese -, ma avrà un notevole “peso” nel contesto dei servizi a disposizione della comunità locale. Prepotto con i suoi mille abitanti, situato in una zona montana e a ridosso del confine italo-sloveno vanta una fiorente economia agricola grazie alle numerose e rinomate aziende vitivinicole. E comunque una zona marginale ed “è compito specifico di una banca locale” - ha dichiarato il presidente dell’i- stituto cividalese Lorenzo Pelizzo -“coniugare gli obiettivi di crescita economica e di sviluppo aziendale con una marcata funzione sociale a cui il nostro istituto non è mai venuto meno nei 108 anni della sua storia”. Da sottolineare che proprio in occasione dell’apertura del nuovo sportello, la Banca popolare cividalese ha donato all’amministrazione comunale di Prepotto un’autovettura destinata al servizio di assistenza domiciliare. La Banca popolare di Cividale, nel suo piano d’espansione nel 1995 ha in programma l’apertura di altri due sportelli in provincia di U-dine, mentre per il prossimo 29 gennaio è prevista l’inaugurazione della sua nuova sede centrale di Cividale. Proposta del premier Drnovšek Soluzioni ragionevoli Sembra che in Slovenia le tensioni tra i due maggiori partners governativi - i liberaldemocratici del premier Janez Drnovšek ed i democristiani dell’ ex ministro degli E-steri Lojze Peterle - dopo l’accesa campagna elettorale per le amministrative, si stiano allentando e normalizzando. Questo vale pure per il discorso dei rapporti tra la Slovenia e l’Italia, almeno da parte slovena. Durante l’ultima conferenza stampa il presidente del governo Janez Drnovšek ha lanciato all’ Italia un invito a continuare il dialogo, superando l’impasse diplomatica dopo il “veto” di Roma all’entrata della Slovenia nella Comunità europea. “Bisogna cercare soluzioni ragionevoli", ha sottolineato Drnovšek. In questo senso ha esortato tutte le forze politiche presenti in Parlamento a compiere uno sforzo unitario per superare i problemi più urgenti che sono di interes- I segretari di DC e LDS preparano il terreno al disgelo se generale. Tra questi ha menzionato anche i rapporti con lo Stato vicino. Secondo Drnovšek sarebbe opportuno concludere il contenzioso con l'Italia entro la fine della presidenzafrancese dell’ Unione europea. Durante la conferenza il premier sloveno ha evidenziato come certe tensioni tra i liberaldemocratici ed i democristiani, riguardanti il documento di Aquileia, siano state e-sasperate per cui è necessario smussarle e ricercare la massima collaborazione tra i due maggiori partiti governativi. Che i rapporti tra i due partiti siano improntati a! bello lo'si deduce anche dall’ultimo incontro tra le delegazioni dei due partiti, guidate dai segretari generali Vida Cado-niC-SpeliC per la DC e da Gregor Golobič per i liberaldemocratici. All’ordine del giorno due i punti principali: la nomina del nuovo ministro degli Esteri e la conferma dell’ attuale formazione governativa a tre: DC, LDS e Lista unita. A quanto sembra i punti di vista dei due partiti si sono alquanto avvicinati per cui è probabile che entro la fine del mese sarà nominato il nuovo ministro degli Esteri. Da quanto è trapelato dopo l’incontro dei due partiti, il ministero sulla Gregorčičeva sarebbe appannaggio dei liberaldemocratici clic potrebbero lasciar cadere la candidatura della Mojca Drčar-Murk,o non gradita alla DC. Si parla anche di un possibile scambio di ministeri. Ai democristiani, invece degli Esteri, andrebbero il ministero della Programmazione economica e la vicepresidenza del governo. La scambio potrebbe prevedere pure il ministero della Difesa se durante la discussione parlamentare sarà votata la sfiducia all’attuale ministro Jelko Kacin, reo, secondo i socialdemocratici di Janša, di aver abusato della sua posizione ministeriale. Rudi Pavšič Lubiana: la moda va in fiera LDS al primo posto Dati in controtendenza nell'ultimo sondaggio sulle preferenze politiche degli Sloveni. Dal sondaggio e-merge che la maggior parte della gente, se ci fossero le elezioni politiche ora, darebbe il voto al partito libe-raldemocratico di Drnovšek (oltre il 24%), in calo i democristiani, mentre il partito socialdemocratico di Janša risulterebbe la seconda forza politica. Dal sondaggio risulta i-noltre che la maggior parte delle gente darebbe il voto a Milan Kučan e poi di seguito a Drnovšek e Janša. 11 personaggio meno amato risulta Lojze Peterle, seguito da Janez Janša e Zmago Jelinčič. Il quotidiano Republika e l’agenzia Nia hanno effettuato un sondaggio che riguarda la carica di ministro degli Esteri. La maggioranza degli intervistati è del parere che il ministero dovrebbe essere guidato da Mojca Drčar - Murko (41,8%), segue il segretario di stato Ignac Golob (14,1), terzo è Peter Vencelj (9,9). Biennale di grafica Da giugno a settembre si terrà a Lubiana presso il Cankarjev dom la ventunesima edizione della Biennale intemazionale di arte grafica, una delle maggiori rassegne di questo genere in Europa, alla quale sinora hanno presentato le loro opere artisti di 50 paesi del mondo. Dal 25 maggio al 30 settembre si terrà, sempre a Lubiana (Galleria nazionale, Museo di storia contemporanea e Museo nazionale), la mostra intitolata “L’arte gotica in Slovenia”. L’iniziativa rappresenterà l’esposizione più importante nell’Europa centrale. La moda a Lubiana La Fiera della moda che si terrà dal 15 al 18 febbraio sarà la prima delle tredici manifestaziohi in programma al quartiere fieristico di Lubiana. Ultima, in ordine di tempo, sarà la manifestazione “Dicembre allegro” che allieterà i più piccoli du- rante il periodo natalizio. Nell’anno passato quasi 7(X) mila persone hanno visitato le varie rassegne fieristiche alle quali hanno collaborato 4300 operatori. I maggiori appuntamenti di quest’anno saranno incentrati sulla tradizionale Fiera del vino ed il Salone dell’automobile. Orso aggressivo Un cacciatore è stato aggredito da un orso nel Gorski kotar, una zona montuo- sa neH’entroterra del Quar-nero. Il malcapitato, che stava partecipando ad una battuta di caccia al cinghiale, è stato morso e ferito dalle zampate dell’orso che si è poi dileguato nel bosco senza lasciare traccia. 100 anni dal terremoto Il 14 aprile saranno esattamente 100 anni da quando Lubiana fu sconvolta da un terribile terremoto che provocò vittime e danni ingenti agli edifici. In ricordo dell’infausto avvenimento si è aperta presso la Galleria nazionale una mostra dedicata alla ricostruzione. Kultura Povezava kulture z gospodarstvom Pobuda Interprise konec drugega tedna v Gorici Comunità montana della Val Canale Le tradizioni in un libro Praznik slovenske kulture v Špetru Ena od večnih ugank današnjega časa je, kako združiti gospodarstvo s kulturo. Večkrat sta si ta pojma anti-tetična in nešteto je primerov, kako je gospodarska stvarnost premalo pozorna na kulturno in obratno. Več kulture v gospodarstvu in več gospodarstva v kulturo. Takšen zgleda moto, ki je botroval, da je vodstvo lnformesta, centra za usluge in dokumentacijo za mednarodno gospodarsko kooperacijo s sedežem v Gorici, ki je prav pred nekaj tedni začel s svojim delom, sklenilo, da bo od 26. do 28. januarja na goriškem sejmišču Espomego pripravil pobudo Interprise. Gre za svojevrstno mani- Koraki skozi meglo Slovenski zgodovinopisec dr. Vasja Klavora, po poklicu zdrav-nik-kirurg, je izdal svojo drugo knjigo, v kateri opisuje dogajanja na Soški fronti med prvo svetovno vojno. Prvi knjigi Plavi k-riž, ki je izšla leta 1991, sedaj sledi druga z naslovom Koraki skozi meglo. V prvi knjigi dr. Klavora opisuje dogajanja na bovškem delu Soške fronte, druga knjiga pa se omejuje na dogajanja na tolminskem delu fronte. Predstavitev knjige bo jutri, v petek, 20. januarja ob 18. uri v Kobariškem muzeju. Knjigo bo predstavil prof. Drago Sedmak iz Goriškega muzeja. Na predstavitvi bodo knjigo prodajali po z-nižani ceni. § festacijo, na kateri bodo mala in srednja podjetja iz severno-vzhodnega predela Italije imela priložnost navezati tesnejše gospodarske stike s podjetji iz Vzhodne Evrope. Zanimivost pobude pa je v tem, da se bo gospodarska izmenjava med vzhodnimi in zahodnimi partnerji prepletala s kulturo. “Dejstvo je, da brez pra- • vega poznanja kulturne in zgodovinske stvarnosti države, v kateri želiš investirati, je uspešnost gospodarske pobude postavljena na kocko”. Tako je na predstavitveni tiskovni konferenci pobude Interprise povedal predsednik goriškega Infor-mesta Gianni Bravo. Tridnevnega srečanja v Gorici se bo udeležilo kar 181 podjetji iz Severne Italije, Bavarske, Španije, s Korzike, iz Estonije, Slovaške, Slovenije in Madžarske. V okviru Interpriseja pa bodo organizirali kulturni posvet z naslovom “Culture minori economie maggiori”, na katerem bodo spregovorili prof. Riccardo Capellin (Integrazione economica europea regionale nell’Europa delle regioni), Angelo Rinella (Assetti costituzionali ed identità culturali: osservazioni comparative) in Alberto Gašperini (Il piccolo territorio: vincolo o risorsa per lo sviluppo di una economia forte. Esplorazioni sull’incrocio tra culture Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli CULTURE minori ECONOMIE maggiori Interprise Un'iniziativa della Commtasione minoritarie ed espansione economica). Srečanje Interprise se bo začel v četrtek, 26. januarja s srečanjem vseh nastopajočih podjetji. Popoldne pa bo seminar na temo "Aspetti giuridici e strumenti finanziari per la costituzione delle joint-ventures nei paesi dell’Europa centrale ed orientale”. Rudi Pavšič Nell’ambito delle manifestazioni culturali organizzate per le festività natalizie dalla Comunità Montana Canal del Ferro-Vai Canale, al Palazzo Veneziano di Malborghetto è stato presentato il libro “Tradizioni orali poetico-musicali nella Comunità Montana Canal del Ferro-Val Canale” realizzato, a cura del prof. Bruno Rossi, dalla Comunità stessa. Il libro raccoglie il lavoro realizzato da tutti gli allievi della Comunità frequentanti le scuole dell’obbligo nell’anno scolastico ’83-84 ai quali era stata sottoposta una scheda d’indagine predisposta dal prof. Rossi in cui, oltre ai dati dell’intervistato e dell’intervistatore, veniva richiesto il testo di un canto, filastrocca o poesia della tradizione orale locale. Il risultato dell' indagine condotta per conto della Comunità Montana, fu positivo: furono raccolte 1043 schede, vi parteciparono 359 allievi con il contributo di 561 informatori. Il libro è diviso in più capitoli: Filastrocche e Conte di gioco, Preghiere, Canzoni in italiano, Ninne nanne, Canti e Villotte in friulano, Proverbi, Indovinelli, Modi di dire, Materiali in tedesco, in sloveno, in resiano, Poesie, Canzoni e Conte, Testimonianze raccolte ma non pubblicate, Allievi partecipanti alla ricerca, Elenco informatori. D libro è arricchito da interessanti fotografie di scolaresche ed edifici scolastici attuali e del passato. E’ un bel libro che dà il senso della diversa composizione culturale ed etnica di questo piccolo angolo di terra. Un libro che si legge volentieri perchè ci riporta alla nostra infanzia quando ascoltavamo con occhi sgranati divertenti filastrocche e allegre canzoncine. E’ importante anche perchè raccoglie questi piccoli tesori, molti dei quali vivi solo nella tradizione orale, garantendo loro così un futuro più certo. Infine, perchè no, potrebbe essere anche uno spunto per ulteriori ricerche da far fare ai nostri allievi su altri aspetti della nostra Comunità. (L.N.) Studijski center Nediža in Društvo beneških likovnih umetnikov iz Špetra so že izdelali program za letošnji praznik slovenske kulture, ki bo potekal v znamenju tržaške ustvarjalnosti. Najprej naj povemo, da bo Prešernova proslava v Benečiji v petek 10. februarja. Kar se pa vsebine kulturnega dogodka tiče, so se prireditelji odločili, da ohranijo koncept vseh dosedanjih proslav. Začetek bo torej v Beneški galeriji, kjer bodo odprli razstavo slik in plastik tržaške umetnice Jasne Merku. V drugem delu programa pride na vrsto pa glasba. Letos bomo imeli priložnost poslušati komorni koncert Gallusa Consorta, ki prav tako prihaja iz Trsta. Sestavljajo ga Miloš Pahor, Dina Slama in Erika Slama. Slovenj san v Benečiji an... Križ na križ, na fališ! -Začnimo pa takuo. - Ce cješ po njih guorit, bieš pa v Jugoslavijo, tam imajo šele tiste krave, ki so nam jih partizani pokradli. - Ce udobe komunist puojdmo pod Jugoslavijo an še pensione nam uzamejo. - Daj kajšne saruote so tam. - Ka’ s’ ti? Pokaž’ tuoj pašaport, poka-zajmi tojo karto didentitò. -Kaj pisano tle? “italiana” ne “Jugoslavija”. - Za koga di-elata propagando? - Duo vas plačava? - Al dielaš zastonj ti? - Tle smo v Italiji, porko gor an porko dol, mu-oramo italijansko guorit. -Firmino, al se zmotu, ka’ dielaš za dne konkorše. -Sa’ na znaš po sloviensko guorit. - Duo te je navadu, ti guoriš po njih ne po našim. - Naš izik je an dialet, je ba-štardano, nie ’an izik. - Jugoslovansko guore onejci, tam po tin kraj Idarje, tam v zatajil njih kulturo, njih izik an njih viero, ankul se nieso oni špodielal s sojo karvjo. Donas so naši te stari, žihar od luhta hvaležni domačemu šindaku tle s Spietra. Te druz šindaki Nediških dolin pa, je buojš jih na še imenovat. Ceglih se bojim nomalo, de take konkorše se jih runa samuo kar je skor use zgu-bjeno, kar voli so uoz Stale že utekli an že se klade spomine tu muzeo... šimijo tu štijo za de jo bojo usi gledal an ji metal banane... Usedno pa muora tle potardit, de je bluo tuoi potriebno zak’ pride od kamuna, zaki je ufiči-al rieč, od Stata. Ja, besiede občina, javnost, država, na moren jih nucat, kar mi jih nie obedan navadu tu šuol, anta potle ti še zalajajo gor na šobe, de tiste ni naše, de tisti je Titu izik, de jugoslovansko guoriš, propagando dielaš an... takuo napri. Te parvi je nes’ v malin (- me j’ mama pravla, kar san biu otročič an me j ’ te-snuo tiščala v naruoče) te drug j’ parnesu tel j’ skuhu tel j' počuhu tel miken pa j’ vse sniedu (se posmejala, potresla ma-zinac an potlè uštoknila žlico kuhnije, ki jo niesam že-leu jest, tu usta!) Z Buogam muoj otrok ZBuogam Ah! Bieš počivat muoj otrok počivat bieš, ki imaš potriebo. Take so naše mat e ra take so naše mame take so an tele je muoj izik. Na stuojse jokat otrok muoj odpoči se tle na moje sloviensko san e. Adriano Qualizza • REMANZACC0 Ss Udine-Cividale tel. 667985 • CASSACC0 Centro commerciale Alpe Adria tel. 881142 Ljubjan’. - Takuo puojta čez bulo... - Midruz guormo po našim, ne po sloviensko. - Kam greš s slovienskim izikam? Sa’ na moreš še dol do Čedada, če na znaš po italijansko. - Tle je bla ni-mar Italija an bo, jo na bota takuo lahko udobil, začnemo an strejat če bo trieba. -Ne niesmo Slovienj, smo Talijani. Ja, smo Slovienj, pa ne Jugoslovani. - Tle smo v Italiji... an tam je bla Italija, če cješ lepuo vie-det... tam, tam, kjer je sada Jugoslavija, kjer so toji, kjer je tuoj tovariš... Tito. - Stu-diat se muora italijansko, ne sloviensko, muora studiat, kar je hnucu. Zaki naša mat (Buog ji di venčni mier an pokoj) samuo an grieh je nardila, de me nie navadla italijanskega izika, zatuo ntuoram sada dielat tu host, zak niesam znu po italijansko. - Sa’ an ona nie znala, sa’ me nie mogla navast. -Pa se muora vebrat tiste, ki ti kiek parnese tu gajufo.- Je kaka bit puntar! - An partizani, sa’ so bli tajšni saro-mak, arzstargani an brez obutu, sa’ so samuo kradli Gremo naprej z objavo tekstov, ki so jih sami avtorji prebrali na parvem kon-koršu špietarske Občine “Naš domači jezik”. Vsi so bli po svoje zanimivi an originalni. An tuole vaja tudi za Adriana Qualizza (na sliki). Se posebno te parvi kos bo vsakemu blizu an znan. Duo nie muoru poslušat, priet al potlè, takih očitku an napadu? za jest. - Bilinguizma nie-tnamo tle potrieba an komunistu ne. Porko po čeries, dokjer bom ist živ, na ostane gor adna slovienska tabela. - Zihar runajta vašo propagando an vaše konkorše, tle na bo maj Jugoslavija, tle smo v Italiji. Slovenj san v Benečiji, Slovenj v videmski provinci, Slovenj v Italiji, pa žihar se pravmo samuo Benečani. Mama an tata z nam sta ninnar sloviensko guorila an še noni an bižnoni, an bi-žnoni njih bižnonu an še te narbuj star naših tih starih, stuolietja nazaj, so sloviensko med sabo guoril; al pa ’an izik, samuo puno buj star, ne drugačen. Tle so se oni rodil, tle živiel an tarpi-el an le tle se jubil, takuo naj jih na obedan odganja. Njih trupla an kosti sada leže an počivajo v mieru vsie-rod po naših britofah, so po-grebeni an podkopani v njih an naši zemji, na keri so se potil an kjer so tarkaj predi-elal, de midruz bomo zrasli buj zdrav an buj pametni, ku kar smo. Oni nieso ankul 4 novi m at a j u r četrtek,19. januarja 1995 Naš jutri Dva pridna učenca na diete (iz arhiva Novega Matajurja) Kam gre suola po naših dolinah? Proveditor Giurleo misli pet šuol združit v dvie s prve strani Problematika Suole v naši skupnosti je kompleksna, zak vsiem problemom, ki jih imajo po vsieh goratih krajih v Italiji, od varha do pete, je trieba doluožt Se adan: mi imamo dužnuost daržat žive izik, kulturo an tradicijo, ki so nam jih pustil naSi te stari, muormo skarbiet, de se ku Slovenci ne zgubmo v velikem italijanskem muorju brez pustit sledu za sabo. An tuole ne samuo zak ne smiemo zatajit naših očetov an mater, ki so nas na naruočju učil po sloviensko, pač pa tudi zak vemo, de poznat dva izika je za nas liepa sreča, ki nam današnji dan odperja nove poti sodelovanja, kulturnega, socialnega an Se narpriet ekonomskega, z našimi slo-vienskimi sosiedi. Kaj je naredila Suola tle par nas? Takuo je bla deleč an odriezana od naše realnosti, od naših dolin an bri-egu, de se šele zmislem, kuo smo se učil, recimo, parvo svetovno uojsko. V naših otroških glavah je bla glih ku tiste punske uojske starih Rimljanov v Afriki. Duo je viedeu, de je Rommel biu na Kolovratu, de gor so se sudati boril an umieral, ja glih na tistem Kolovratu, ki smo ga uon z okna naše Suole vsak dan gledal. Nič od tistega, kar smo čul an poslušal doma nie paršlo v Suolo. An če je utekla slovienska besieda, vsi vemo kuo je bluo narobe. Suolajte vaše otroke! Sada je po dni strani dru-gač. 2e vič ku 10 liet je v Spietru dvojezična privatna Suola, kjer se otroci učijo tudi po sloviensko an takuo se je napunla velika praznina. Ker hode v tisto Suolo vič ku 50 otruok an vsake lieto jih je vič, pride reč, de je bla potriebna an de puno mladih družin misli, de je hnucu, de ponuja otroku vič znanja v dvieh izikih. Logično je, de je naš časopis ni-mar podperju našo dvojezično Suolo, de smo veseli videt, kuo rase. Tuole pa na pride reč, de smo pozabil na te druge suole, de nas na skarbijo. Glih narobe. Naša politika je bla nimar tista: prepričat družine naj šuola-jo njih otroke, prepričat mladino, naj gre napriej s Suolo, če je le moč do univerze, zak tiste je za njih dobre an za dobre vsieh nas, zak brez znanja ne pridejo deleč ne oni sami, ne mi vsi kupe. Od petih šuol hlietu ostanejo dvie Drugač je pa problem šuol, ki jih misli provediktor zapriet. V sriedo pasanega tiedna je Giurleo spet povi-edu, de misli združit garmi-ško an sriedenjsko Suolo s podutansko, sauonjsko pa s špietarsko. 2e čujem stokanje an proteste aministrato-rjev. An imajo pru kadar pravijo, de so Sle to parvo butige an oštarije, sada zaprejo Suole an počaso, poča-so na ostane nič vič po naših vaseh. Tala je žalostna resnica. Mislimo pa, de se na more branit za vsako ceno vsako Suolo, de se samuo sami sebe slepimo, če mislimo, de je kamun, ki obdarži njega Suolo, šele živ, čeglih ima 10 otruok al pa manj, ki so arzpartjeni v ”pluriclassi”. Najmo se ustavt pri simboličnih rešitvah. Pogledmo tiste, ki je narbuj uriedno: kvaliteta Suole. An o teli zadnji stvari se na žalost narmanj guori. Kvalitete, se zdi, niemajo v mislih ne aministratorji, ne učitelji. Zaki ne začnemo skarbiet za kvaliteto suole? Ce je žalostno videt, de se Suole zaperjajo, Se buj žalostno je videt, kadar se ta pred njo igra kakih pet, osam al deset otruok. Kadar se vie, de so po adan, po tri al malokajšan vič al manj v vsakem razredu. Če že v vsaki vasi je malo otruok, almanjku, kadar se srečajo v Suoli, naj se jih zberè lepo število. Otroc se učijo od staršu, od učiteljice, se pa učijo tudi adan od te druze-ga. Lieuš an buj harmonično rastejo mie.z drugimi otruok njih liet, z njim se mierijo, so kompetitivni med sabo, se učijo kupe di-elat an živiet an tud se skregat, kar je trieba. Vsi so buj motivani, tudi učitelji. Kjer učiteljica muora dielat z otruok drugačne starosti, po drugi strani, ima manj cajta an muora buj na hitro an “na debelo” obdielat pro- gram vsakega lieta posebe. Zatuo mislimo, de bi bluo to parvo trieba branit kvaliteto Suole. NaSi otroc, ki živijo po vaseh so par-krajšani za puno reči an imajo potriebo še vič ku tisti, ki žive po miestih. Suola bi jim muorla ponudit, kiek vič, ne manj. Če za prit do telega je potriebno zbrat otroke, diet kupe moči an sude, naj bo pa takuo. Zadnja miseu naj gre uči-teljam v naših dolinah. Oni imajo zlo velike odgovornosti - sigurno v tem nieso sami - , oni lahko zbudijo pri otrokah ljubezen do bukvi, do učenja, do znanja al pa tudi ne, oni odperjajo otro-kam okno v sviet, jim šieri-jo horizonte al pa ne. Parvi pet liet Suole pustijo v vsakemu otroku močan slied, že tle se vidi, kuo se bojo mogli al pa znal gibat v življenju. Učitelji navadta otroke ljubit svoj duom Druga rieč glih takuo važna je ljubezen do svojega duoma. 2e od malega je trieba pomagat otroku, de požene njega korenince v njega zemljo, de mu bo par sarcu, de jo bo znu spoštovat. Če jo bo imeu rad se mu na bo mudilo uteč tle odtuod priet k’ se more, na bo vidu samuo vse kar manjka, vidu bo tudi kar mi imamo an drugod ne, bo gledu na vse viže tle ostat, tle dielat an tle si narest njega življenje. Je pa jasno, de se ne more ljubit tiste, kar se ne pozna, tiste, kar ostane skrito al pa v sienci, zak se misli - narobe! - de je manj uriedno. Zatuo učitelji, tudi v duhu šuolskih programu ministrstva, ki glih tuole pravijo, kadar parporočajo učiteljem naj učijo otroke spoznavat sviet narpriet od svojega duoma an potle počasi šerit znanje, odprita okna an vrata vaših šuol škrateljcjam, krajici Vidi, pravcam, piesrni an molitvam, zgodovini Lan-darske jame an naših gotskih cierkvic, lepotam stare arhitekture s pajuoli an pečmi an vsemu, kar je našega. An tala je pot - smo prepričani - za pomagat, de se ne bojo nase doline le napriej praznile. Jole Namor UAnpi propone ai giova un lib L’Anpi regionale, nel 50. anniversario della Liberazione e per richiamare alla mente la storia di quei giorni, ha dato alle stampe il N. 6 dei “Quaderni della Resistenza” dal titolo “Giovane amico, lo sapevi che...” - Documenti di un drammatico periodo storico, dedicati a quanti non lo conoscono ed a quanti fingono di non conoscerlo. La pubblicazione, agile e senza commento, contiene brevi note, documenti originali e dati statistici mai resi noti, riguardanti l’occupazione nazista e fascista del Friuli - Venezia Giulia ed è destinata alle generazioni del dopo, che purtroppo, non hanno appreso a scuola alcunché di questa grande pagina di storia, scritta dal nostro popolo. Il prezzo della pubblicazione è di L. 5.000 e le copie possono essere richieste all’Anpi provinciale (via Gen. Baldis-sera 42, Udine). L’Anpi propone questo opuscolo nel delicato momento che il nostro paese sta attraversando per ricordare che la libertà è stata pagata a caro prezzo e che la democrazia è stata costruita dalle fondamenta che per gli italiani sono la Resistenza, la Liberazione, la Repubblica e la Costituzione. Avanti, ci sono posti! 2 bandi del Ministero del lavoro Il Ministero del Lavoro e della Previdenza Sociale bandisce un concorso pubblico per n. 235 posti di Funzionario Amministrativo - 8. q.f. I posti riservati ai Friuli - Venezia Giulia sono così suddivisi: n. 1 posto nei ruoli degli uffici del lavoro n. 6 posti nei ruoli degli Ispettorati del Lavoro. II 30 per cento dei posti è riservato al personale in servizio. Requisiti richiesti: laurea in giurisprudenza, scienze politiche, economia e commercio o e-quipollenti; cittadinanza italiana; età 18-40 anni e-levabili a 45; godimento dei diritti politici; idoneità fisica all’impiego; assolvimento degli obblighi militari; conoscenza di una lingua straniera (inglese, francese o tedesco). Le domande, redatte su apposito modulo, vanno presentate entro il 25 gennaio 1995. Il Ministero del Lavoro e della Previdenza sociale bandisce un concorso pubblico per n. 1.461 posti di assistente amministrativo - 6. q.f. I posti riservati al Friuli - Venezia Giulia sono 49. Il 30 per cento dei posti è riservato al personale interno. Requisiti richiesti: diploma di istruzione secondaria di secondo grado; cittadinanza italiana (requisito non richiesto per gli appartenenti all’U.E.); età 18-40 anni elevabili a 45; godimento dei diritti politici; idoneità fisica all’impiego; assolvimento degli obblighi militari; conoscenza di una lingua straniera (inglese, francese o tedesco). Le domande, redatte su apposito modulo, vanno presentate entro il 25 gennaio 1995. Per ulteriori informazioni ed il ritiro della modulistica rivolgersi agli sportelli dell’Ufficio sotto indicato. Sezione circoscrizionale per l’impiego e il collocamento in agricoltura, via Borgo di Ponte, 4, Civi-dale - Tel. 731451. Pitta ro s.r.l CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754872 olivelli VENDITA: ✓ PERSONAL COMPUTER / STAMPANTI / FOTOCOPIATORI / FOTOCOPIATORI A COLORI / FAX (CON SEGRETERIA - CARTA COMUNE) / REGISTRATORI DI CASSA / ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA ARREDAMENTO OLIVETTI SYNTHESIS Kronaka novi mata j ur Četrtek, 19. januarja 1995 5 '/vifcsfZ, rave.. tečno INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Ukradli so prascina takuo Rai je parsla v Klenje... “Vsaka Skoda je za hnuc”, takuo pravi an naš stari pregovor. Ce nie bluo zavojo prašička, ki so ga ukradli v Klenji, državna televižjon Rai bi ne bla nikdar parsla v telo spietarsko vas. Takuo, ki smo bli tudi mi napoviedal, v nediejo za senjam svetega Sintoniha od 10. zjutra do 7. zvičer je biu na razstavi (in mostra) an liep prašiček, tek je biu zagonu ki dost pezi, gaje biu nesu damu. KajSan ga je nesu damu, ja, pa poskriuS, sa’ so ga ukradli! Ce je biu dušpiet, ni trieba komentarju, če so ga ukradli za ga zredit an za potlè narest salame, tudi ne. An poštudierita, za telo stvar smo mogli videt naso vas an naSe vasnjane na treci mrieži Rai! Vse pru an dobro. Muormo pa reč, de tle par nas se gaja puno zanimivh reči naj se tiče vsakdanjo življenje, kot tudi kulturo, dielo, ekonomijo... še nikdar nam nieso dali tarkaj prestora na televižjonu. Mah! Vesta, ka’ vam povemo? De bi nam ukradli vsaki dan kajsnega praščicja, takuo priet al potlè bi mogli an dopoviedat na Rai, ki dost reči nas tiščijo, ki dost problemu imamo tle par nas, altrokè na ukrajena Zvinca! Si uriedan vič ku an paneton “Caro sconosciuto! Ho visto nel “Piccolo” l’articolo che citava Lei in persona ...“Pulisce le statue, il sindaco lo punisce” .Non ho parole, Lei si merita molto più di un panettone. Grazie. Il suo è un gesto meraviglioso. Ancora grazie... ”. Takuo je napisala Giacomu Cana-laz iz Hlocja ’na žena iz Fiumi-cello za ga zahvalit, de je očedu dvojezične tabele v njega vasi. Takih podobnih pismi an tele-fonat jih je paršlo an kup pridnemu puobu. Seda vsi čakamo, de se zgodi, kar je objubu garmiški šindak: de Kamun očede vse umazane tabele. Se je bluo paršlo do tega, če ni bluo Giacoma? jih Tu nediejo šestega telega miesca se j’ bluo zbralo ries puno puno judi v gledališču “Ristori” v Cedade za “Dan emigranta”. Tonca an njega žena Zorka sta šla notar že par te parvih za ušafat prestor na sredi sale, kjer se lieuš vide an čuje. Parvo je Kekova banda zagodla nomalo liepih piesmi, nomalo božičnih, nomalo iz lanskega Sejma beneške piesmi, ki so jih vsi radi poslušal, potlè je začela guorit Luigia Negro v imenu slovienskih organizacij videmske pokrajine an judje so šele radi poslušal, pa kadar je začeu pridgat senator Darko Bratina, judje so bli že nomalo trudni an zaspani, ker je bla tudi sala od gledališča previe ugrieta. Za pu ure potlè, ki je šele guoriu senator, Zorka j’ potukla z la-hatam na trebuh od nje moža an mu jala potiho tu uhuo: - Pogledi Tonca, kuo darnjoha tist mož tle pred nam, namest poslušat kuo lepuo pridga senator Bratina. Kajšno figuro! - Nu, nu, Zorka - je pogodernju Tonca -ka’ j’ korlo me iti zbujat za mi poviedat telo naumnost!!! *** Dvie poltrone buj napri je sedeu tudi Bepino, ki zlo rad gleda komedije od Beneškega gledališča an na parmanjka še adne ne, naj je za dan emigranta, naj je za osmi marec al za kako drugo kulturno prireditev, kjer igrajo naši pridni igrauci. Tam pred njim so sediele dvie gospe nomalo v lieteh, ki niso genjale ščeketat, ku Tereža an Bruna, kar molejo njih rožar! Kadar je začela komedija “Berita Novi Matajur” pod režijo Klodiča, buogi Bepino ni nič zastopu, ka’ so guoril Loredana, Teresa, Mario an Gianni, ker tiste dvie gospe pred njim so le naprej ščeketale brez jo genjat. - Na zamierta, gospe - je jau po tiho an karjančano Bepino -na zastopem nič! - Spot naj vas je! Ka bi teu zastopit? -je jezno odguorila ta buj stara gospa - mi-druge se poguarjamo gor mez naše riservane an privane reči!!! Spet bogat program Planinska družina Benečije za ’95 s prve strani V novem vodstvu Planinske družine Benečije takuo so: Dante Cencig, Germano Cendou, Fabio Ciccone, Michele Coren, Fabiano an Mario Gosgnach, Alessandro Lizzi an Igor Tuli. Duo bo nuov predsednik? V kratkem se bo zviedelo. Pa varnimo se na občni zbor, kateremu sta pamesla pozdrav tudi Rajko Slokar an Zdravko Likar. Parvi je pozdravu v imenu Planinske Zveze Slovenije, pa tudi go-riških an briških planincu, Likar pa mimo vsieh funkcij, ki jih ima, tudi kot dober parjatelj Benečanov, ki je dau veliko podpuoro za-tuo, de se je Planinska družina Benečije rodila an je takuo lepuo rasla. Lepe be-siede je imeu za naše društvo an špietarski famoštar Nisio Mateucig, ki je tudi on kot drugi naši duhovniki dober planine. Predsednik Gosgnach je v svojem poročilu našteu vse iniciative, ki so ble spe-jane v lanskem lietu, ki je bluo - kot je jau - fantastično. Poviedu pa je tudi tri reči, ki stoje vodstvu posebno par sarcu: parva je zgraditev planinske koče, ki bi bla stalen dokaz prisotnosti an diela Planinske družine; druga je arzšeritev članstva an delovanja na Terske doline an Rezijo; trečja pa pridobitev čimveč mladih v vrste PDB. Po poročilih blagajnika an nadzornika, an po pozdravih, je biu predstavljen program izletu za lieto 1995, ki se začne 23. aprila z izletom na Kolovrat. 28. maja je tradicionalni izlet na Breški Jalovec, 4. junija na Golico, 25. junija na Razor, 8. an 9. julija v dolino Triglavskih jezer, 22. an 23 julija na Son-blick, 19. an 20 avgusta na Škrlatico, 2. an 3. septembra na Ojstrico, 8. oktobra pa na Montasio. V programu so še Srečanje slovenskih planincev, ki bo 11. junija an Srečanje Slovencev v vasi Matajur 5. an 6. avgusta. Na večeru smo lahko tud gledal posnetke vsieh izletu an za tuole se je trieba zahvalit Liviu Floreancig, ki nie nikdar pozabu doma videokamere an vse dokumentu. Njemu an Romanu Franz, ki je ries puno poma-gu, se je PDB tudi zahvalila z majhanim šenkam. Zaries lepe jaslica v podutanski cierkvi Pridne ročice mladega Valeria Al poznata Valeria Ber-gnach iz Kozce? Je an pridan poberin, ki 13. febrarja dopune 14 liet življenja. Njega mama je Flavia Ponte iz Podsriednjega, tata pa Roberto Bergnach - Cižgu-ju iz Čižguja, ki gode na ra-moniko v skupini bratra Checca, pru takuo igra z našim Beneškim gledališčem. Ce za božične praznike sta šli v podutansko cierku sta za Sigurno videli lepe jaslica, liep prežepio, kjer so majhani zidiči s kama-nam nareti, hišce, malin, kjer teče uoda, stazice an poti... pari na prava beneška vasica... vse tuole je dielo pridnega Valeria. Priet, kar je biu šele maj-han an je imeu v pamet sa-muo norčinat z bratracam Michelnam, je na tuo študi-eru njega tata Roberto, seda je Valerio prevzeu njega prestor an vsi pravejo, de je uriedno iti gledat, kar on zna narest. Mi, skuoze Novi Matajur, ga želmo pohvalit an zahvalit v imenu podutan-skih faranu, pa tudi vsieh nas. Bravo Valerio! “Kam je Sla finjavat Marija? Al sta jo videli kajSan krat?”. Vič ku kajSan se tuo vpraša, zak Marijo Trinco, Piernovo iz TarCmuna jo je poznalo zaries puno judi, ne samuo v sauonjski dolini, pa tudi iz drugih naših vasi an iz Čedada, sa’ je dielala puno puno liet v znani oštarij v čedajskem mieste. Bla je pridna kelnarca, ki je zvestuo z vsiem preguorila. Maria se je oženila an je šla živet v Gradisco, od kod je doma nje mož Paolo an kjer sta napravla novo hišo. Pu-hlikamo fotografijo, ki nam jih kaže na dan njih poroke an jim še ankrat voščimo vse narhuojše v njih življenju. Marija, ree Paolu naj te na darži previe pai~vezano h njemu an pridi nas gledat kajšan krat! Spominska fotografija za Almo Znidarjovo (te parva na te pravi roki) lansko polietje v nje rojstni vasi Topoluove Topli pozdravi ki nam sarce ugriejejo “Dragi urednik in dragi parjatelji Novega Matajurja želim vam in vsem tistim, ki me poznata vesele praznike in srečno novo leto 1995. Pasano poletje sam z vam preživiela vse drugač, ku po navadi, posebno v moji rojstni vas Topoluo-vem, pa tudi drugod. Postaja Topolove, bukva od vasi in slike, razstave, muzika, poezija, igre, čez brezo na Livek, Senjam beneške piesmi, pevske zbore, in še drugo, ki sam videla in doživela, le za ankrat iz ži- vega, bom ohranila v sarcu kot veliko bogatijo. Bohloni vsem tistem, ki delata in skarbite za ohranit, kar je našega. Bohloni tudi vsem sorodnikom in prijateljem za vse, kar so naredili za me, in vsem tistim, ki so mi bili na pomuoč za prevo-žnjo. Bog vas živi vse in lepe pozdrave, Alma” . Tele so besiede, ki nam jih je napisala Alma Znida-rjova iz Topoluovega. Par-šle so nam tele dni taz Avstralije, kjer Alma živi že puno liet. V besiedah, ki nam jih je napisala zastope-mo vso ljubezan, ki jo ima do nje rojstne zemje, do nje ljudi. An vsaki krat, ki more, parskoče davje gor. Le taz Avstralije nam je paršlo drugo pismo, pošju nam ga je Bepi Bonini -Kovaču iz Lies. Tudi on pozdravlja vse nas an vse vas, an vsiem tistim ki ga poznajo, naj so tle doma, naj po sviete, želi srečno an veselo lieto 1995. Almi an Bepu pa naj gre naš velik objem. Ceglih žive deleč tle odtuod, jih na nikdar pozabemo. Minimatajur Etiopia, 1936 In posa dopo la battuta di caccia 11 - Legionari italiani e dalla Benecia alla conquista delTEtiopia Olga Klevdarjova Un reportage fotografico d’ep La conquista dell’Etiopia è annunciata a tutto il mondo il 5 maggio 1936, ma la marcia dei legionari italiani - e con loro quelli della Benecia - prosegue allo scopo di realizzare il pieno controllo del territorio, che non è facile. Ci sono da assicurare le basi della nuova amministrazione con le comunicazioni ed i collegamenti viari e soprattutto rintuzzare le imboscate dei “ribelli”, i partigiani del governo etiopico che non hanno deposto le armi. In un paese aspro e montuoso non è difficile per loro tener viva la resistenza agli occupatori, sicché la guerriglia non sarà mai definitivamente sconfitta. Di questo si occupano, quando occorre, anche le camicie nere della Benecia, per il resto piuttosto inattive. La natura incontaminata, gli aridi paessaggi delle ambe che si staccano nei cieli infiniti, le boscaglie di euforbie ricche di mistero, affascinano il giovane legionario, che fa la guerra a cinquemila chilometri da Klenje. Qui, sull’altipiano del Tigrè, le emozioni sono ben più forti: lo scatto della gazzella o dell’antilope, il fruscio guardingo della pantera in agguato della macchia impenetrabile, il verso della faraona che fugge, moltiplicano le emozioni delle battute di caccia fra le brume della Vajnica o le nebbie delle Makota, o forse lungo le macchie ed i giunchi del Ravan e della Teza. Altri luoghi, altra caccia. Altro che i fagianini ed i leprotti nelle prime brinate della Ravnica! Il 26 giugno 1936 Giorgio scrive da Mai Mersà (e registriamo, ricavando dai suoi appunti, che Mai significa acqua o fiume). “Non faccio altro che andare a caccia, perchè ho tutto il tempo disponibile. In 23 giorni ho ucciso 6 antilopi, uno stambecco e una quarantina di faraone”, ma già i primi di giugno scriveva da Addi Selgot: “Siamo sempre fermi al lago A-scianghi e lì mi trovo con i miei giannizzeri distaccato su un cocuzzolo quasi a picco sul lago. Mi chiamano il Re della Montagna perchè sono sempre in giro per le Ambe a caccia. In poco tempo ho ucciso due gazzelle e una ventina di faraone e galline selvatiche. Ora sto tentando di far la festa ad una bella pantera che si aggira intorno alla mia villa, una casetta che ci siamo costruiti. Dopo dieci mesi che dormiamo sotto la tenda ci sembra un palazzo” Dall’alto della postazione il comandante Giorgio vigila, affascinato dal grandioso panorama del lago Ascian-ghi. Ora si vuole qui introdurre una breve discussione sull’uomo armato di fucile, per uccidere, il cacciatore. Lasciamo perdere colui che uccide in guerra; la motivazione può essere quella di uccidere per non essere ucciso. Quindi per dovere e poi per abitudine. Invece il cacciatore uccide ed ama, allo stesso tempo, la sua vittima, l’animale. La ragione - o la passione - dell’uccide- re e dell’amare si fondono insieme. Sentiamolo, il cacciatore, quando decanta la bellezza del cerbiatto, l’umida dolcezza dello sguardo, la morbidezza del pelo, l’agilità del garretto nell’ultimo balzo! Uccidere significa dunque possedere, impadronirsi di una vita e fissare nella memoria, per sempre, l’estremo scatto di vita. Soffermiamoci ancora Legionari italiani in assetto di marcia; in primo piano Giorgio e Gustin Venuti (Etiopia, 1936) sul nesso fra il fucile e la macchina fotografica. Le stesse motivazioni del cacciatore, ma incruente: impadronirsi, fissare, non più nella memoria della catastrofe mortale, le immagini della natura e dell’arte, le figure delle persone, degli eventi e, più semplicemente, gli innumerevoli attimi di vita. E, naturalmente, l’immagine - ambigua ed inconoscibile - di se stessi. Giorgio dà notizia dell’acquisto di una macchina fotografica, e con questa scatta decine e decine di immagini dell’Africa: i legionari nei vari atteggiamenti in posa, alla mitraglia, sotto la tenda, insieme agli abissini, davanti alle capanne, con le vacche dalle lunghe corna, con il bottino della caccia, in marcia con lo zaino e le armi: un vero e proprio foto- reportage, in cui entra spesso anche la sua figura dall’espressione seria nascosta dietro una folta barba nera. Vi entra più spesso, e sa adattarsi nelle pose disinvolte ed espressioni fotogeniche, mimetizzato si direbbe, fra gli abissini, Gustin Kikin. Un Venuti anche lui, con casa a Spie-tar, in quel borgo che dopo la conquista dell’impero prende trionfalmente il nome di Borgo Adua. Si dà per scontato che non basti la macchina fotografica per fare il buon fotografo. Ovviamente non tutti gli scatti riescono bene. La fotocamera che Giorgio ha comprato per la bellezza di 180 lire è una Kodak, probabilmente a soffietto, 6x9 (in realtà 5,8 x 8,4). Buona per le foto in posa, non è certo alla pari della nuova macchina da fotoreporter 24x36, la Ur-Leica che Oskar Barnack costruiva nel 1914, sperimentata nella prima guerra mondiale. Solo nel 1925 Ernst Leitz espone alla fiera di Lipsia la nuova Leica di piccolo formato, estremamente versatile nel fotogiornalismo. E la macchina di Aleksandr Rodčenko, Henri Cartier-Bresson e di Robert Capa, che nel 1937 fissava a Guadalajara, nella guerra di Spagna, il miliziano colpito a morte. Scontate, dunque, le foto sbagliate, mosse o sfocate, oppure sovra o sottoesposte a causa dei controluce del cielo retrostante. Tuttavia il reportage africano di Giorgio Venuti è interessante ed è un documento fuori dal comune. Non ci risulta, infatti, che altre camicie nere della Benecia abbiano prodotto tante fotografie in Etiopia. Ora, avvicinandosi il tempo del rientro in Italia, il nostro legionario sente l’affanno, si pensa dovuto alle altitudini dell’altipiano, e la languidezza, più che del monsone tropicale, quella dell’imminente intreccio del dialogo d’amore con Olga Klevdarjova. (segue) M.P. Da dove arriva Babbo Natale? “Babbo Natale" je an lietos hodu po vadaci h an šuolah vsieh Nadiških dolin. Sevieda nie pozabu na te narbuj majhane špietarskega kamuna, ki hodijo v vartac v Ažlo. Otroc - naj povemo, de jih je glih 40 - so ga težkuo čakal an so vič dni špegal skuoze okno, odkod pride. An glih kadar je parhaju, ka’ nieso učiteljice zapade tendine... Un “Babbo Natale” generoso, con la gerla piena di doni, ma anche spiritoso ecl allegro, ha fatto visita in occasione delle festività natalizie anche alla scuola materna di S. Pietro al Nati so ne. I quaranta piccini che frequentano l’asilo di Azzì-da l’hanno aspettato con impazienza per diversi giorni. Certo, per i doni, ma anche per soddisfare un’altra curiosità: da dove arriva questo benedetto Babbo Natale? “Vuoi vedere che scende nella nostra valle passando attraverso l’antenna della TV?”, ha pensato uno di loro. E così per qualche tempo i piccoli non hanno perso di vista nemmeno per un attimo l'antenna posta sul KarkoS. Senonchè cos’è accaduto? Proprio il giorno del suo arrivo le maestre hanno tirato le tende delle finestre e Babbo Natale ha colto i bambini di sorpresa. Pazienza, il prossimo anno certo non si faranno trovare impreparati. E le sorprese non sono mancate nemmeno per quanto riguarda i doni. E stata comunque, come sempre in questi casi, una bella festa sia per i bambini che per i loro genitori che hanno potuto seguire com- mossi ed inteneriti i piccini nella tradizionale recita di Natale. Nelle foto: a sinistra Babbo Natale con un bambino e sotto un bel gruppo dei più piccini di Azzida. Šport Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Maniago 1 -0 Cervignano - Juventina 0-4 1. CATEGORIA Sovodnje - Portuale 4-0 JUNIORES Serenissima - Valnatisone 1-1 AMATORI Warriors - Real Pilifero 0-3 Carpacco - Drenchia 1-0 S. Lorenzo - Pol. Valnatisone 0 -1 Valli Natisone - Ghana Star 2-1 PALLAVOLO MASCHILE S.Leonardo - Pradamano 3-2 PALLAVOLO FEMMINILE Dlf Udine - S. Leonardo 3-0 Prossimo turno PROMOZIONE Cussignacco - Valnatisone S. Luigi - Juventina 1. CATEGORIA Turriaco - Sovodnje 3. CATEGORIA S. Gottardo - Pulfero Savognese - Paviese JUNIORES Valnatisone - Pozzuolo AMATORI Real Pulfero - S. Daniele Drenchia - Plaino Mifab - Pol. Valnatisone Magnano - Valli del Natisone PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Asfjr (ore 19.30) PALLAVOLO FEMMINILE S.Leonardo -Gonars (ore 17) Classifiche PROMOZIONE Pordenone 27; Pozzuolo 25; Juniors, Zoppola 19; Corde-nons, Aviano 18; Cussignacco 17; Caneva, 7 Spighe, Tricesi-mo, 15; Flumignano 14; Valnatisone, Maniago 13; Serenissima 11; Spilimbergo 9; Polcenigo 7. JUNIORES Palmanova 25; Manzanese, Trìcesimo 23; Gemonese 19; Pozzuolo 17; Aquileia 16; Tor-viscosa 15; Trivignano, Cussignacco 14; Valnatisone, Fiu-micello 10; Basaldella 9; Ta-vagnacco 8; Serenissima 7. AMATORI (Eccellenza) Warriors 16, Reai Pulfero 15, S. Daniele 14; Montegnacco 13; Chiopris 12; Invillino 11; Vacile, Pantianicco 10; Trep-po, Pieris 9; Bottenìcco 8; Ru-bignacco 5. AMATORI (2. Categoria) Carpacco 17; Bar Roma 14; Fandango 13; Cantinon 12; Drenchia 11; Remanzacco, Piaino 10; S. Vito di Fagagna, Rodeano, Ziracco 9; Dignano 8; Redskins 6. AMATORI (3. Categoria) Gjanbate 20; Valli del Natisone, Udine 80 18; Poi. Valnatisone 14; Cavalicco 13; Reai S. Domenico 11; Ghana Star 10; Mitab 9; Magnano 7; Csg Udine, S. Lorenzo, Vides 4. PALLAVOLO MASCHILE Paluzza, Pradamano 10; La Grotta, Us Friuli 8; Boem e Paretti, Mortegliano 6; S. Leonardo 4; Ospedaletto, Team 87, Percoto, Asfjr 2; Buja 0. PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo, Rojalese, Cas-sacco, Giovanelli, Gonars 2; Dlf Udine, Palazzolo.Lowwest, Juvenilia, Trivignano 0 N.B . Le classifiche degli A-matori e della Pallavolo sono aggiornate alla settimana precedente. Sorpasso grazie alla vittoria esterna con il Warriors Sulla vetta c’è il Reai Pulfero WARRIORS 0 REAL PULFERO 3 Reai Pulfero: Vogrig, Gariup, Benati (Gusola), De Biagio, Iuretig, lussa, Montanino, Dugaro (Barbiani), Liberale (Manzini), Peres (Franz), Petricig. Cerneglons, 15 gennaio - Il Reai Pulfero, con un rotondo successo, ritorna in testa al girone di Eccellenza del campionato amatoriale Friuli Collinare. I “guerrieri” nulla hanno potuto contro la squadra rossonera del presidente Battistig, dimo- stratasi degna del ruolo di primattrice. Il Reai al 2’ si faceva vivo con una conclusione alta di Peres. Petricig al 9’ aveva l’occasione buona per sbloccare il risultato, il pallone terminava a lato. Grossa occasione dei padroni di casa due minuti più tardi, con un provvidenziale intervento di Iuretig che, a porta vuota, su una conclusione di un attaccante udinese riusciva a deviare il pallone in angolo. Su azione di calcio d’angolo, battutto da Peres, al 26’ Liberale mandava il L'autore del secondo gol Franz, al centro, con i fratelli Antonio e Stefano Dugaro pallone nel sette, sbloccando il risultato. Vogrig bloccava alla mezz’ora un calcio di punizione. Sul finire del primo tempo Benati, servito da Dugaro, di testa mandava il pallone a sfiorare la traversa. All’inizio della ripresa due attacchi di Liberale precedevano l’occasione sciupata dal centrattacco degli udinesi. La legge del calcio è spietata: al 13’ Franz, da poco entrato in campo, raddoppiava per i pulferesi. Bellissima al 19’ l’esecuzione e la realizzazione del terzo centro. Veloce scambio tra Franz e Liberale, il quale serviva di precisione De Biagio, il mediano poi con un rasoterra in diagonale mandava la sfera a gonfiare il sacco. Quattro minuti più tardi clamorosa traversa colpita da Petricig. Colpito duro da un difensore, Liberale doveva abbandonare il campo. Seguiva la girandola di sostituzioni per il Reai che manteneva l’iniziativa del gioco. Proprio all'ultimo istante Manzini, su calcio di punizione, impegnava il portiere udinese che neutralizzava senza problemi. (c.p.) Stefano Vogrig mediano degli amatori Valli del Natisone Ripartiti con il piede giusto VALLI DEL NATISONE - GHANA STARS 2-1 Valli del Natisone; Corazza, Martinig, Pollauszach (Si-mone Vogrig), Mucig, Birtig, Carlig, Stefano Vogrig, Zuiz (Denis Lesizza), Clavora (Giuliano Gubana), Onesti (Rossi), Medves (Codromaz). Purgessimo, 14 gennaio - Buona presenza di pubblico incuriosito di vedere all’opera la squadra ospite ed i valligiani, reduci dalla sconfitta patita nel derby. Sono rimasti delusi però a causa del ritardo di oltre mezz’ora e della pochezza messa in mostra dagli ospiti che si sono fatti notare, oltre che per il gioco pesante, anche per le continue proteste per l’operato dell’arbitro. Sono passati per primi in vantaggio gli ospiti che hanno saputo sfruttare un'incertezza difensiva. Per un fallo di mano in area al 20’, l’arbitro decretava il rigore a favore dei ragazzi allenati da Luigi Venuti. Scoppiavano le proteste degli africani che si vedevano allontanare dal campo un loro attaccante e subivano il pari dalla trasformazione di Marco Carlig, dopo ben 5 minuti di proteste. La svolta della gara al 33’, quando Clavora veniva “segato” da un difensore. Calcio di rigore e secondo atto delle proteste ospiti: si metteva in evidenza un giocatore avvicinandosi minacciosamente al direttore di gara, a stento trattenuto dai compagni. Inevitabile l’espulsione. Carlig cambiava angolo di battuta raddoppiando. Apprendiamo all’ultimo istante che il giudice sportivo ha dato la vittoria 2-0 a tavolino alla Valli del Natisone. (p.c.) Successo dei savognesi nella campestre del CSI a Clenia La carica dei 300 Il Trofeo “Giovanni Vogrig” alla Polisportiva Monte Matajur Tantissimi i mini atleti alla campestre di Clenia domenica scorsa Valnatisone una vittoria scacciatisi Pronto riscatto della Valnatisone che ha dovuto faticare fino all’ultimo minuto della gara con il Maniago per poter andare a segno. Roberto Secli ha trasformato un calcio di rigore concesso per un fallo di mano in area di un difensore ospite. Da Pradamano invece gli Juniores ritornano a casa con un pareggio e tre espulsioni. Passati in vantaggio, grazie ad Alessandro Ber-gnach, sono stati raggiunti dieci minuti più tardi dai padroni di casa. Domenica prossima riprenderà il campionato di 3. Categoria con la Savognese che ospiterà la Paviese, mentre il Pulfero andrà in trasferta a S. Gottardo. Grande prova di volontà e dominio territoriale per tutto l’incontro non sono bastati al Drenchia per uscire indenni dall’ incontro esterno con la capolista Carpacco. Subito il gol nei primi minuti i ragazzi di Roberto Tomase-tig hanno costretto nella loro metà campo i padroni di casa, che nella ripresa sono riusciti a mantenere il vantaggio anche per le espulsioni di lussa e Trusgnach. Infine la Polisportiva Valnatisone continua la sua serie positiva ritornando dalla trasferta di S. Lorenzo con lina vittoria graz ie alla rete messa a segno da Giovanni Dominici. Si è disputata domenica scorsa a Clenia di S. Pietro al Natisone, la terza prova del trofeo Gubane Vogrig del CSI organizzata impeccabilmente dalla Poli-sportiva Monte Matajur di Savogna e dal Comitato Pro Clenia. Una giornata ideale per una manifestazione del genere, che ogni organizzatore vorrebbe, con consensi unanimi sulla validità e spettacolarità del percorso, terreno ideale per la campestre, con oltre 300 atleti al via. Il trofeo ” Giovanni Vogrig”, istituito la scorsa stagione è stato definitivamente assegnato alla Poi. Monte Matajur, che si è ripetuta anche in questa edizione con la vittoria a squadre. A rendere più interessante la manifestazione ci hanno pensato gli atleti valligiani del Gsa Pulfero, secondi dietro ai savognesi, mentre al quattordicesimo posto la terza società valligiana del Cs Karkos di S. Pietro. Alla presenza del sindaco Marinig e del presidente della Provincia Pelizzo, sono stati premiati per le vittorie individuali: Vanessa Iacuzzi, Domen Rausceck, Petra Maver, Simona Stres, Stojan Melinc, Branko Velikonja, Edvin Kosovelj (Pol. M. Matajur), Brigida Aggio, Stefania Miscoria (Gsa Pulfero). Piazzamenti per i seguenti atleti: Valentina Speco- gna, Davide Rossi, Matteo Specogna, Dušan Balbi, Giovanni Rossi (Cs Karkos), Alessia Melissa, Alice Ierep, Amedeo Stu-ram, Violanda Corte, Adriano Brisinello, Antonio Trinco, Andrea Calcigh, Marco Terlicher, Bruno Vittori e Gianni Crevatin (Gsa Pulfero). Infine Mitja Kosovelj, Mattia Cendou, Gabriele lussig, Jaka Sovdat, Teja Gerbec, Mateja Klobučar, Ziga Cufer, Simone Goren-szach, Katja Franz, Mateja Kragelj, Andrea Gorensza-ch e Davide Del Gallo (Poi. Monte Matajur). Ora ci sarà una pausa in attesa della quarta prova prevista per domenica 12 febbraio a Tricesimo. Jadran podoben Tombi Ce bi morali v zamejskem tekmovalnem Športu poiskati nekoga, ki bi se približal uspešnim nastopom Alberta Tombe, potem bi to lahklo bila košarkarska ekipa Jadrana, ki v prvenstvu C-l lige nadaljuje z zmagami. Prejšnjo soboto so jadra-novci proti peterki iz Pordenona zabeležili svoj 15. zaporedni uspeh, s čimer so še povečali svoje vodilno mesto na lestvici. Slovenska združena ekipa ima namreč 6 točk prednosti pred Servolano in 8 pred Don Boscom. Na podlagi dosedanjih uspehov, lahko rečemo, da je Jadran glavni kandidat za prestop v višjo ligo. Jadranu, kar zadeva uspehe, konkurirajo nogometaši Sovodenjcev, ki so tudi v prvem srečanju povratnega dela prvenstva zabeležili izdatno zmago. S 4:0 so namreč premagali Portuale in s tem povečali prednost pred najresnejšim zasledovalcem, Zaulejem, proti kateremu so slovenski nogometaši vknjižili edini letošnji poraz, (r.p.) Kronaka GRMEK Liesa Guida Rounjaka nie vič V čedajskem Spitale je po-noč med 12. an 13. ženarja umaru Guido Qualizza -Rounjaku iz Lies. V žalost je pustu ženo Pio, hči Gabriello, sinuove Maura an Claudia, neviesto, navuode an vso drugo žlahto. Rounjak, takuo so ga vsi klical, je biu zlo poznan, sa’ je dielu vič cajta kot marin-gon. Je biu mlad puob, kar je muoru iti tudi on na rusko fronto, kjer je puno pretar-peu. Na njega pogrebu, ki je biu na Liesah v saboto 14. popudan se je zbralo zaries puno judi. Paršli so alpini an njega parjatelji jagri z galjar-deti, pru takuo žlahta, va-snjani an parjatelji velike Rounjakove družine. DREKA Petarnel Žalostna iz Belgije Od osem TruSnjanovih otruok iz Petamiela, ki so bli vsi zrasli v delovne, močne može in ženske, je ostala živa samuo Basilia. V torak 10. ženarja je v Belgiji, v kraju Tamines, umarla Lidia Trusgnach. Bila je četarta od osmih TruSnjanovih otruok: Emesto, Berto, Guido, Lidia, Basilia, Mario, Perin in Maria. Studio immobiliare BRAIDOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubeis 19, Cividale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Se2ana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Lidia je bla poročena. Nje mož je Rodolfo Dalla Rosa. Rodila mu je dva sina: Walter in Piero. Preživiela je v Belgiji 38 liet. Bila pa je buna puno liet. Najprej je imiela težave z očmi, vid pa je popunoma zgubila že 22 liet od tega. Družina je naročena na nas Novi Matajur in v zvezi s tem vam moramo povedati ganljivo zgodbico. Ona ni mogla brat, želela je pa zviedet za naše novice. Kakuo narest? Zadevo je rie-šu mož Rodolfo. Začeu ji je brati Novi Matajur. On ni za-stopu, kar je prebrau, ona pa ja. Takuo je vsak tiedan zvie-dela, kaj se dogaja po naših, po nje dolinah. Ranjka Lidia je bla barka, žena in pridna mati. Cepru jo je boliezan maltrala, je znala bit kuražna in simpatična. Od vseh umarlih TruSnjanovih, sta samuo ona an Guido preživiela nad 60 liet. Pogreb drage Lidie je biu v mestecu Tamines, v petak 13. ženarja. Vsi naši ljudje, ki gor žive so se zgrnili ob njenem grobu. Paršlo je tudi puno italijanskih an belgijanskih parjate-Ijev. Možu, sinovam, sestri an vsi žlahti naj gre naša tolažba. Lidia poči vi v miru v juški zemji, ki je zavojo diela postala tvoja nova domovina. Di otto fratelli della famiglia “Trušnjanova” di Peternel ora è rimasta solo Basilia. Il 10 gennaio è morta in Belgio, a Tamines, Lidia Trusgnach. Nel dolore lascia il marito Rodolfo, i figli Walter e Piero, la sorella e tutti quanti l’hanno conosciuta ed amata. Lidia ha vissuto in Belgio ben 38 anni. Da anni non vedeva più, però voleva continuare a leggere il Novi Matajur. Come fare? La soluzione la trovò il marito Rodolfo, che le leggeva il giornale appena arrivava in casa. Il fatto è che, essendo italiano, non capiva tutto quello che leggeva, ma lo faceva per la sua Lidia. Al funerale, che ha avuto luogo a Tamines venerdì 13, ad accompagnare Lidia alla sua ultima dimora c’era tutta la nostra gente che da anni vive in Belgio. Prijatelj Dorič PODBONESEC Ščigla Smart v vasi V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustu naš va-snjan Luigi Birtig - Zamažu. Imeu je 70 liet. V žalost je pustu ženo, brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Podkopali smo ga v Lažeh v sriedo 10. ženarja zjutra. Bijača Žalostna oblietinca Dragi tata (Vinici Racca-ro), je že tri lieta, ki te nie vič med nam. An lietos božični prazniki so šli skuoze, brez tebe. Na božično viljo takuo-sem zvoniu zvonuove gor v cierkvici svetega Jakoba, pa sam biu sam, tebe te nie bluo. Parvi dan lieta, ku ni-mar, vsa toja družina se je z-brala gor v Bijačah za začet lepuo novo lieto, pa ti si manjku, te nie bluo med nam. Nam manjkaš puno, posebno toji ženi Marcelli. Molemo za te an na tojim grobu je nimar puno rož. Te bušnemo vsi: Marcella, Graziella, Mary, Tino, Gim, Giò, Erika, Sara, Tanya, Mattia, Deana, Walter. Caro papà, da tre anni non sei più con noi. Anche quest’anno le feste di Natale sono passate senza la tua compagnia! Alla vigilia di Natale, secondo tradizione, ho suonato le campane a festa, su, alla chiesetta di S. Giacomo, ma tu non c’eri! Il primo dell’anno, la tua famiglia si è riunita a Biacis nella tua casa per iniziare bene il nuovo anno, ma tu non c’eri fra noi! Manchi tanto, specialmente a tua moglie Marcella. Sono tantissime le nostre preghiere per te, tanti i fiori! Ti mando tanti baci da: Marcella, Graziella, Mary, Tino, Gim, Giò, Erika, Sara, Tanya, Mattia, Deana. Ciao, Walter. PREMARJAG Debenije - Premarjag 9.1.1991-9.1.1995 Stier lieta od tega nas je za nimar zapustu Eugenio Ruttar - Piercove družine iz De-benijega. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo žena Tere-sina, hčere Silvana an Antonietta, mala navuoda Sabrina, vsa žlahta an parjatelji. Eugenio počiva venčni mier v Premarjaze, kjer je ži-veu z njega družino potlè, ki se je vamu iz Belgije. Ragazza dinamica cerca occupazione anche a ore (pulizie, ecc.) in zona Cividale, Valli del Natisone. Tel. (0432) 709157. Ne dajajta vino otrokom! SOVODNJE CepleSiSCe Skrito orožje Pred kratkim je an domačin ušafu v adnim seniku v senožeti skrito več orožja, ki so ga višno triko-loristi skrili. An domačin, ki ne mara poviedat svoje ime, je vič dni maral za videt, duo bojo tisti, ki so tuole skrili. A par dni potlè, v adnim momentu, ki ga nie bluo blizu, so vse tiste orožje odnesli. Karabinieri an oblasti bi muori i po vsieh senikah an skrivališčah naših kraju pregledat an pobrat orožje, ki ga ušafajo. (Matajur, 1.11.1952) SPETER Petjag Strieljajo mine Zadnje dneve so ljudje po naši an po bližnjih vaseh Bjača, Kras, Lipa an Tarčet zlo v skarbeh, zak njih hiše so zlo v nagobar-nosti, ker mine, ki striejajo v gjavah čedajske cementarne, ki so tle par nas par-našajo puno škode. Striele od min metajo kamane deleč okuole an zadenejo vič- krat striehe od hiš an ljudje, ki dielajo po puoju an hodejo po ciestah so vič-krat potučeni od kamanja, ki jim po glavi pade. Tudi pritisk ajarja, ki ga te mine dielajo, je velika nagobar-nost, zak je že vič hiš storio popokat ziduove an neslo korce od striehe. Oblasti nieso še poštudi-erale na tuo, mi pa se tro-štamo, de to nardijo priet ko tisti kamani ubijejo kaj-šnega človieka. (Matajur, 16.11.52) SREDNJE Podsriednje Niemamo še vode Naša vas je zadost velika, pa vseglih se nie še pre-skarbielo za napejat vodo, ki nam manjka. Pretekle lieta se je v našim kamune dost nardilo za druge vasi, katerim je manjkala voda an zatuo mislemo, de nie bluo težkuo zadovolit tud naše judi, ki glih takuo kot te druz plačajo dauke. Naši ljudje nieso dost zaprosil na kamun, zak so se ponu-dli dielat brezplačno za vodo parpejat. Je bluo zadost, če so nam bli dal potrieban material an tehnično pomu-oč, potlè smo bli nardil vse sami an takuo kamun ne bi imeu dost strošku. Podguora Smo brez poti Nie dost ljudi tle v naši vas, smo samuo 12 družin, a mislemo, de nas je zadost za imiet pravico, de bi se nam zgradila kolovozna ci-esta. Za narest ciesto, ki bi vezala našo vas z dolino bi korlo pru malo. Iz Kobilce, kjer začne ciesta, do naše vasi je komaj dva kilometra. GRMEK Gorenje Bardo Ne dajat vino otrokam V naši vas se šier že vič cajta otroška boliezan, ki ji pravimo maruske. Ker je otrok, ki ima tisto boliezan zlo žejan, nekateri domačini jim parporočijo, de bi se napil vina. Našim ljudem pa, ki imajo svoje otroke bune s tisto bolieznijo parporo-čmo, de naj na poslušajo takih nasvetu, zak vino za otrokè, posebno če so buni, je strup. (Matajur, 1.12.52) Informacije za vse POLIAMBULATORIO KADA VOZI LITORINA V SPIETRE Iz Čedada v Videm: Chirurgia doh Sandrini, v eetartak od ob 5.55,6.45,7.25,8.10,8.55,10.00, 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, se muore imiet “impenjativo”. 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. GUARDIA MEDICA Iz Vidma v Cedad: Za tistega, ki potrebuje miediha po- ob 6.20,7.05,7.45,8.30,9.30,10.30, noC je na razpolago »guardia medi- 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, ca«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi- 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, čer do 8. zjutra an saboto od 2. popu- 19.40,22.40. dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Za Cedajski okraj v Čedad na števil- Bolnica - Ospedale Cedad 7081 ko 7081, za Manzan in okolico na Bolnica - Ospedale Videm 5521 številko 750771. Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Čedad ....731142-731429 UFFICIALE SANITARIO Karabinjerji 112 dott. Claudio Bait Uffficio del lavoro Sv. Lenart Collocamento 731451 v sredo od 13.00 do 13.30, v petek INPS Cedad 700961 od 8.30 do 9.30 URES-INAC 730153 Speter ENEL Cedad 700961-700995 v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, ACI 116 v torek od 10.00 doli.15, v Četrtek ACI Cedad 731987 (samua po dogovoru), v petek od Avtobusna postaja 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do Rosina 731046 10.00. Aeroporto Ronke Podbonesec Letališče 0481-773224/773225 v Cetartak od 8.30 do 9.30 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica 732444 CONSULTORIO FAMILIARE 727490 SPETER DvojezCni center Speter K.D. IvanTrinko 731386 Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ Zveza slov. izseljencev 732231 v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI OBČINE - COMUNI v pandiejak od 8.30 do 10.30 Dreka 721021 v petak od 8.30 do 10.30 Grmek 725006 Psicologo: dr. BOLZON Srednje 724094 v pandiejak od 9.00 do 14.00 Sv. Lenart 723028 Ginecologo: dr. SCAVAZZA Speter 727272 v torak ob 9.00 z apuntamentam, na Sovodnje Podbonesec 714007 726017 kor pa impenjative Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Za apuntamente an informacije tele- Tipana 788020 fonat na 727282 (umih urada od 8.30 Bardo 787032 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an Rezija 0433-53001/2 saboto ne). Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. ŽENARJA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 OD 21. DO 27. ZEN ARJA Cedad (Fontana) teL 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riccia ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE • FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 -Telef. (0432) 730314-730388 Fax (0432) 730352 AMBI-MENJALNICA : martedì-torek 17.01.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,60 13,20 Ameriški dolar USD 1585,00 1635,00 Nemška marka DEM 1038,00 1063,00 Francoski frank FRF 299,00 308,00 Holandski florint NLG 922,00 950,00 Belgijski frank BEF 50,20 51,75 Funt Sterling GBP 2485,00 2560,00 Kanadski dolar CAD 1125,00 1160,00 Japonski jen JPY 16,00 16,50 Švicarski frank CHF 1232,00 1268,00 Avstrijski Šiling ATS 147,00 151,50 Španska peseta ESP 11,85 12,30 Avstralski dolar AUD 1210,00 1248,00 Jugoslovanski dinar YUD — - — Hrvaška kuna HR kuna 255,00 272,00 RENDIMENTI DEI CCT I L’anno nuovo ha portato con se anche la novità I del calcolo delle cedole dei CCT - Certificati di Credito del Tesoro. Ora infatti la cedola, semestrale o annuale, sarà collegata al rendimento dei BOT semestrali del mese precedente alla scadenza della cedola stessa, j Così i CCT porteranno un rendimento più vicino ai tassi ! correnti del mercato.