tftTATELJII Prosimo, poglejte n* Itevilk« poleg naslov« u dan, ko Vala naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS No. 221. — Štev. 221 Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. Reentered aa Second CUm Matter September 25th 1940 at the Port Office at New York, N. Y. under Act of Congress of March 3rd, 187». NEW YORK, MONDAY. NOVEMBER 15, 1943. — PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA. 1943 VOLUME LI. — LETNIK LL v ---— - — ^unini^ ZITOMIR...NAPREJ DO KOROSTENA Rdeča armada je takorekoč v soboto presekala nemško armado na dvoje, ko je zavzela velevažno železniško križi t če Žitomir, od koder ie še 67 milj do stare poljske meje. — Po zavzetju Žitomira je rdeča armada takoj vdarila v smeri proti Poljski. — Rusi so vdrl;. v mesto od vzhoda,zapada in juga ter so ga po vročem ponočnem boju zavzeli. Druga rdeča a mada pritiska proti Korostenu, ki je i drugo zelo važno železn iko križišče ob isti železnici malo proti severu. (Danes zjutraj pravijo vesti, da so Rusi že 20 milj od Korostena in približno 50 milj od Poljske.) — V svojem silovitem udarcu proti Žitomiru, so Rusi zavzeli Černjakov, 13 milj severno od omenjenega mesta in \ ' ——---- Vroči boji v Italiji Nemci v zadregi glede prevoza jpreko Jugoslavije 33 milj južno od Korostena. Berlinskj:. radio je sporočil, da je 500,000 Rusov v Dnjeprovem kolenu pričelo novo veliko ofenzivo, ki je že prebila močno nemško črto. S to ofenzivo nameravajo Rusi ogromni nemški južni armadi odrezat'. pot za umik. Zadnjo poročilo iz Moskve pravi, da je rdeča armada, ki prodira dalje od Žitomirna, oddaljena od poljske meje samo še 60 milj, od Korostena pa 16 milj. Nemški radio najbrže z naznanilom, da so Rusi s 30 divizijami pričeli novo veliko ofenzivo med Žaporožjem in Krivim Rogom, hoče nemški narod pripravit; še na hujšo novico, da je bila velika nemška armada v Dnjeprovem kolenu uničena. Poročilo priznava, da ima nemška armada že težke izgube in da se boji nadaljujejo. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je rdeča armada osvo-IxKiilu nad 100 mest, trgov in vasi ter prizadela Nemcem velikanske izgube. Nek drug oddelek rdeče armade je vdaril čez močvirja proti Rečici v namenu, da Obkoli Gomel v Beli Rusiji. Tekom srditih bojev so Rosi zavzeli 12 zelo močno u-1ij in 1» nemških krajev ter pobili do '2000 Nemcev'. Mnogo Nt meev je bilo tudi v jet ih skupno z mnogimi tanki, topovi in velikim zalogami orožja. Padec Žitcinira je v svojem dnevnem povelju naznanil maršal Stalin ravno en teden po padcu Kijeva ter v pozdrav rdeči armadi ukazal oddati iz 224 topov po 20 strelov. Rusi so tako naglo vdrli v Žitomir, da se Nemci niso niti mogli, kot navadno, "po načrtu" umakniti, vstal tega je padel Rusom v roke zelo bogat plen. V rdeči armadi, ki je zavzel Žitom i r, eo (bile tudi tri kava-lerij«ke divizije. Z zavzetjem Žitomira so Ru-m presekali poglavitno železnico, ki pelje od severa iz Leningrada do Odesa na jugu. Ta železnica je Ibila poglavitna zveza med nemško severno in južno armado. Sedaj se bodo morali Nemci posluževati samo enotime železnice 100 milj dalje proti zapadu. Ko so Rusi pri Žitomiru prebili tako važno železnico, so si odprli pot na Poljsko in proti Rumunski, do koder je od Žitomira samo 120 milj. Armada generala Nikolaja F. Vatutina je zadnji dan napredovala 15 milj ab Kijev-Žitomir železnici, prodno je zavzela Žitomir. V teh ope raci jali nista Rusov Včeraj so h li na italjanski fronti zelo vroči boji, toda zavezniki so imeli le malo uspeha. Angleška osma armada je napredovala tri milje in je zavzela Atesso ter je poslala čez reko Sangro nekaj straž v poizvedovalne svrhe. -------------- V okolici Isene so Nemci poslali v boj €30 aeroplanov, prvič (ako veliko število v mnogih dndi in v zračnem 'boju je bilo izstreljenih 9 nemških aeropla-nov. 8 postojank angleške osme armade pri Rionero je 'bilo videti velike oblake dima, kar pomeni, da Nemci požiga jo važne kraje, predno jih nameravajo zapustiti. Prodiranje pete armade generala Clarka pa je bilo skoro popolnoma vstavljeno in boji so bili omejeni večinoma na artilerijo Ln na zračno silo. V najljutejšem včerajšnjem boju je peta armada zlomila napad dveh nemških bataljonov severazapadno od Monta-quila. Pri Mignanu so Nemci nekajkrat z veliko silo napadli, toda napadi so bili odlbiti. PROGA MED BELJAKOM IN GORICO PRETRGANA Kakor se glase veeti, 'ki jih je podal Associaed Press, so slovenski gerilci tako poškovali progo med Beljakom na Koroškem i« Gorico na Primorskem, da je niso mogli Nemci rabiti tri tedne. Okrog 29. oktobra, ko so Nemci tir zopet spravili v red, so jim pa partizani razstrelili 65 čevljev visok most in tako železnica ni mogla steči naprej. Sploh so po poročilih zadnjih dni Nemci v veliki zadregi glede prevoza preko Jugoslavije, ker so tudi hrvaški gerilski borci poškodovali vse glavne proge na svojem ozemlju in so morali Nemci za tri dni docela ustaviti ves nevojaški promet na hrvaških železnicah in glavnih cestah. mogla zadržati niti dež, ne sneg, Nemci pa imajo dober izgovor, da so. ravno zaradi tega izgubili tako važno mesto. V zadnjem trenutku so Nemci v obrambo Žitomira vrgli v boj veliko število tankov in infnnterijo, toda Rusi so prodrli skozi vse utrdbe. NEMŠKI VPAD N A LERO OTOK Pred dnevi so nemški padalci vpadli na mali Lero otok v skupini DodekaneŠkih otokov blizu turške obale. Nemci prodirajo od zapada proti vzhodu in so angleško armado razcepili na dvoje. Angleško vrhovno |»veljstvo naznanja, da se boji nadaljujejo in da Nemci dobivajo ojačenja po morju in po zraku. Nemci so presekali otok na najožjem kraju, kjer je široik komaj eno miljo. Na severnem koncu pomagajo Angležem Italijani, ki se ibore zelo dobro, kot priznava angleško poročilo. Panika v Rumuniji V Južnem Pacifiku AMERIKANCI ZMAGU JEJO na BOUGAINVILLE Glavni stan generala Mac-Arthurja, naznanja, da so A-merikanci na Bougainville otoku ob zalivu Cesarice Auguste razširili svoje mostišče in da so v Ix>jih pcibili .'500 Japoncev. V svojem prodiranju so Amerika nci zasedli vas Pivo ter vple-nili japonske artilerijske pošto janke in velike zaloge inunici-je. V svoji nameri, da bi vstavili ameriško ofenzivo na Bougainville. so Japonci imeli v nedeljo in pondeljek 250 mrtvih. v torek pa zopet 150. V vseli teh (bojih so tedaj imeli Japonci okoli 700 mrtvih. VELIK ZRAČNI NAPAD NA JAPONCE V soboto so ameriški letalci izvedli največji zračni napad na Novo G-uinejo ter so vrgli Kupite War Savings Bonde redno. Pomagajte k zmagi! V strahu pred rdečo armado se na tisoče Rumuncev seli iz krajev, ki se nahajajo blizu ruske meje, v notranjost dežele. Poleg tega po se na Krimu nohajajo štiri rumunske divizije, 60,000 mož, katerim preti neizogiben pogin pred Rusi, ki s severa pri Perekopu in z vzhoda od polotoka Kreč pritiskajo na Nemce, ki so ostali na Krimu. Poročila iz švice naznanjajo. da velikanske množice ru-imunskih kmetov v strahu beže iz Moldavije, Bukovine in Bes-araibije in da je na tisoče dru- gih na begu na vozovih s konjsko ali volovsko vprego. Neko poročilo iz Istanbula naznanja, da bogati Rumunci oblegajo turški in švicarski konzulat, da dolbe vizum za itn iz Rumunske. 223 ton bomb na japonsko pomorsko postojanko v Madangu, lt>5 milj severozapadno o d Fiaisehafena. Ta napad je prekosil samo napad na Ralbaid na Novi Gui-ueji 12. oktobra, ko je bilo vrženih 350 ton bomlb. Ameriškim aeroplanom ni priletel nol>en japonski aero-plan nasproti, ko so bombardirali Madang in Alexishafen, sovražno letališče 20 milj proti severu, kjer so uničili štiri japonske aeroplane na tleh. V Madangu so potopili tri jadrnice in pet obrežnih pamikv. Napadalne aeroplane je spočetka sprejel močan protizračni ogenj, ki pa je tekom bombardiranja ponehal. Pri napadu je bilo okoli 200 aeroplanov, od katerih se samo eden ni vrnil. * Kot naznanjajo prejšnja poročila, so imeli .Taponci * pri Bougainville do petka 700 mrtvih, ameriški marini pa 100 mrtvili in 253 ranjenih. Ameriške podmornice so na Daljnem Pacifiku potopile zopet 7 japonskih tovornih par-nikov, poškodovale pa dva. Odbiti napad:, na otoko Brač V Dalmaciji so partizani u-spešno odbili nemške napade na otok Brač. ter so poškodo- Nepravi četniki omazali Mihajlcvičevo dobro ime Kairo, 11. nov. — Jugoslovanski informacijski urad je danes podal izjavo, v kateri ie "IIV"" i , % ' . » . ■■ sušijo take zahteve, toda rečeno da so takozvam četniki BAD OGLI O BO ODSTOPIL PO PADCU RIMA Glavni stan maršala Pietra Badoglia naznanja, da je Ba dogiio včeraj naznanil, da se bo po padcu Rima popolnonui izmaknil iz politike. S tem je Badoglio saj začasno rešil prestol za kralja Viktorja Emanuela. Glede odstopa kralja je Badoglio samo rekel: "Ko sem bil star 17 let, sem kralju prisegel zvestobo in to zvestobo bom držal dokler boni živel." Navzlic mnogim tozadevnim poročilom, ni nikakega govora o tem. da bi se kralj Viktor E-manuel odpovedal prestolu. V mnogih političnih krogih se ši- vali ladjo hrvaških kvizlingov! ki so se borili na strani Nemili 12 tisoč tonsko nemško ladjo, i cev, omazali ime Draže Mihaj-. Ilovica s tem, da so se izdajali Ruski vojni ujetniki na |za njegove vojnike ozir. za "vo- jugoslovanski fronti? Poročevalec Stephen Barber piše, da je prišla iz gl. stana jake kralja Petra." Urad pravi, da ni imel Mihajlovič nobenega opravka s temi četniki. Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! tSF NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. ,Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18tb Street, New York 11, N. Y. Grof Sfcrza zahteva Libijo, Eritrejo in Somalilandijo Napol j, Italija, 8. nov. — Grof Sforza, ki je pred nedavnim odšel v Italijo, da tam deluje za združitev demokratskih elementov, je podal časnikarjem svoje mnenje oziroma je izrazil svoje stališče z ozirom na kolonije za Ital;.jo. Sforza je rekel, da se strinja, da doibi Dtijopija popolno o-svolbojenje, kakor tudi Albanija, toda od zaveznikov pa bi hotel, da dajo Italiji Lilbijo, Eritrejo in Somalilandijo. Izguba teh treh kolonij 1>i -znala po vojni sla'bo vplivati na Italijane, ker bi zopet pričela vzbuja-ti sentiment nacijonalrana, ki bi ponovno zahteval življenskega prostora. Grof je izjavil, da se mora potegniti črto med upravljanjem kolmiji pod fašizmom in onim, ki ga je imela v rokah demokratična Italija, — dejal je, so bile onfenjen tri kolonije najiboljše urejevane kolonije v Afriki, dokler ni prišel na krmilo fašizem. Glede Btijopije je stari grof rekel, da smatra Mussolinija v zvezi s kampanjo za osvojitev te dežele "bolj za norega, kot pa zločinskega, kajti mirna pridobitev' Etijopije na stran Italije bi bila prinesla deželi neizmerno več korisrti, kot pa krvava in draga vojna, « katero so se Mussolinijevi fašisti dvignili nad nepripravljene Etijopce. O osvojenju Albanije po (Nadaljevanje na 4. str.) Tita vest o nemškem rekruti- K1JlI!b temu Pa Je kraU P(ltor 'IT. pred kratkim prepovedal Mihajlovicu nadaljno sodelo- ranju ruskih vojnih ujetnikov, kateri so potem poslani na Balkan, kot japonski prostovoljci. Ce je to poročilo resnično, tedaj 'bi morali biti taki "prostovoljci" azijatskega izvora, ker drugače bi ne mogli biti prikazani za Japonce. Hude bitke v Sloveniji London, 13. nov. — Partizani i komunike se glasi, da so posebno hudi boji v teku v Sloveniji, kjer se slovenski partizani borijo proti nemškim o-feiizivnim napadom. Slovenski vojniki skušajo preprečiti nemškim četam udor v osvobojene predele dežele. TITOVE ARMADE NARAŠČAJO Kairo, 13. nov. —i Kot poroča United Press pristopa na tisoče Jugoslovanov vseh političnih prepričanj v vrste Osvobodilne vojske, kateri poveljuje gen. Tito. Pravijo, da bo moštvo njegove armade lonalu r. i raslo na tristo tisoč mož. — Ljudstvo je spodbudilo k akciji sodelovanje zaveizniške zračne in (pomorske sile. kralj na vsak način hoče obdržati prestol. Za sedaj še trdno sodi na kraljevem prestolu, toda po padcu Rima bo drugo vprašanje. Ljudje pijejo . . , Zastopniki žganjarske industrije so izjavili, da bo potrebno racijoniranje pijače ako ne anje s sovražniki ozir. napa-^ znatli0 rwi(.]laIo nakupova damje partizanskih olivobodil nih čet gen. Tita. Istotako je gen. Wilson, angleško poveljnik v Kairu, ožigosal početje četnikov — to bo najbrž vzrok, da hočejo sedaj spraviti na površje še neke druge četnike kot Mihajlovičeve. Italijanski gerilci na strani osvobodilne vojske Stockholmski list "Aftonti-dningen" je prinesel vest, ki je došla iz Bema in katera se glasi, da se bore na strani jugo -slovanskih proti-nacijskih ge-rilcev tri polno oborožene italijanske divizije in sicer na jugoslovanskem in albanskem o-zemlju. Vest tudi navaja, da so močni italijanski oddelki gerilcev v ApeninFh, (italjansko pogorje) kjer čakajo prilike, da napadejo Nemce, Mussolini jeva lutkarska vlada, ki jo je vzpostavil Hitler po padem Italije, je pričela jemati svojcem znanih gerilcev živilske karte, da bi tako mogla kontrolirati položaj v svojem območju. Dokazilni dokumenti proti generalu Draža Mihajlovicu Tekom bojev južno od Užic so partizani zasegli dokumente, ki pričajo, da Mihajlovič ni podpiral samo Nemcev in kviz-linga Nediča, ampak je tudi sodeloval z !bolgarskimi četami proti partizanom. Vse izjave Mihajlo vice vili prijateljev, ki pravijo, da se on 'bori proti satelitskim Bolgarom, so torej neresnične. Dokument št. 148, ki je datiran 1. 'nov. 1943, obelodanja poročilo Mihjalovičevega kolobora-torja, majorja Lukačeviča, ki je valbil svojega (bolgarskega povt'jnika, naj se pridruži Mihajlovicu v bojih proti partizanom. V tem poročilu je rečeno, da se Mihajlovičevi četniki ne bodo 'borili proti Bolgarom, ako jim bodo ti pomagali v njih bojih proti konimiistom. Istočasno pa je jugoslovanski radio poudaril, da je v O-svobodilr.i armadi Jugoslavije prav malo komunistov. Pretežna večina armade je sestavljena iz pripadnikov najrazličnejših jugoslovanski strank. To postavlja na laž trditev sovražnikov, kakor tudi trditve osvolbodilnemu giibanju nasprot nih Jugoslovanov samih, kate nistično borbo. nje opojnih pijač. Odmerjenje žganih pijač je sicer v nekaterih krajih že u-vedeno, a v New Yorku dozdaj tega ni bilo treba. Če pa bodo ljudje tako pridno obiskovali likerske trgovine, bo prišlo do racijoniranja železne vode tudi tukaj. Pennsylvania bo vsak čas odmerila količino žganja na osebo, kakor so to že storili n. pr. v Vermontn. kjer more posameznik dobiti eno steklenko žganega tedensko. Splošno mnenje predstavnikov industrije, kot tudi vlade je. da ljudje kupujejo več žganih pijač zato, ker imajo vrč denarja, kot navadno. To se posebno pozna v krajih, kjer je vojna industrija na višku. Poleg vsega drugega je pa tudi res. da se zdaj radi vojnih potreb ne kuha več toliko opojnih pijač. Policija pravi, da se dela že precej kupčije z domačim blagom. ki je svojevrstna kombinacija, kakršno se je varilo za časa prohibicije. Dopust radi psa Albany, N. Y. — Franklin E. Higgins je /bil vpoklican k vojakom v mesecu juliju leto?-in od tedaj žaluje za njim njegov pes, Pal, ki je že Miru smrti vsled prevelikega tugovanja za svojim gospodarjem. Pal in Franklin sta bila tovariša dolgih 17 let in za to prijateljevo ter za neizmerno vdanost zvestega psa ima še celo armada srce, kajti dala je vojaku Hig-ginsu dopust, da gre "pogledat svojega čuvaja, ki se ibo njegovega prihoda brezdvoma srčno razveselil — ako bo še živ. Vojakova mati je postavila sliko svojega sina v ibli/'no iz žalosti obolelega psa in ta jo celo v svoji bolni onemoglosti zve- reci hočejo prikazati osvobo- sto čuva in se ozira v obraz dilno (borbo ljudstva, kot komu- svojega mladega gospodarja in prijatelja. \ "tiLAfi KABODA* — NEW 101 MONDAY, NOVEMBER 15, 1943 VBTANOVLADi L UR m "GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE"__ 0«»«t ud Pnbttahad •»> Sloveči« PubutUn, Company. (A Corporation) aunt, PraaMaat; Iptt Hade, Treaanrer; Joeepb Lapaba, 8m. *»'«<* •* ko^Mi of tbe corporation and addreaaea of fcbcr« omean: 216 RUT 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. 51st Year "GIm Naroda" la Issued every day except Saturday«, Sunday« and Holidays. Subscription Yearly |7. Advertisement on Agreement. LA CELO LETO VEIJA LIHT ZA ZDRUŽENE I »RŽ A VE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA $3.60; ZA ČETRT LETA »2.—. Olika Naroda" Izhaja »salti dan UTiemfl sobot, nedelj In praznikov. •iiLAfi NARODA". 216 WEST I8tb STREET. NEW VORE 11. M. X Telephone: CHeUea S—1242 LOUIS ADAMIČ 0 PARTIZANIH povedati JUGOSLOVANSKA VLADA V newvorškein magazinu "New Masses" z due 16. novembra je Petar Petrovič pod naslovom "Mikliailo-vich's Bovs in Cairo objavil članek, ki kaže jugoslovansko vlado v vseiu 11 enem uazadnjaštvu in pokvarjenosti. Ta clai.ek zanimal tudi naše ei ta tel je, zato ga v naslednjim prinašamo v prevodu: Jugoslovanska vlada v zamejstvu se je nedavno iz I :>dona preselila v Kairo. V Kairo se je preselila prede-.li.! in prenovljena z novim ministrskim predsednikom 'in. dar jem Puricem in s tueatom novili ministrov, ki so lailomeatili prepirajoče se člane prejšnjega kabineta, i'reino pa so se stari ministi'i umaknili novim, so za sebe lol" ili letno plačo — okoli $8G00. S prenovljenim novim cabinetom l>i imele prenehati pogoste vladne krize, predale pa. so i zamenjavo enega seznama imen z drugim. {t>niea je. da *e kriza nadal uje, kajti novi kabinet ne »red=tavlja niti onega minimalnega demokratskega bo- Sledeče je besedilo Louis A-damjčevega govora, katerega je podal dne 11. novembra ob 7:50 uri zvečer na CBC (Canadian Broadcasting Company) in se ie slišal po vsej Kanadi in severnih delili Združenih držav. Mt. Adamič je govoril iz Niew Yorka, "Pred tremi dnevi .j«1 general Mjiitl'and Wilson, angleški komandant na Srednjem vzhodu ost"o dcnunciral pro-nacis-ticke eetnike v, Jugoslaviji, ki sodelujejo z Nemci proti svojim . lastnim jugoslovanskim bratom, ki s,- nazivljajo Partizani. je velevažen razvoj — direkten rezultat moskovske konfei »nce. "Skozi dve loti je svet slišal o čudežnih dogodljajih o odporu Jugoslavijo proti .sovražnikom. Toda šele v zadnjih tednih smo začeli npoznavati resnico o tem odporu. M Nedavno šele smo odkrili da Jugoslovani, ki se borijo proti opišem okuRpeiji z vs'emj mogočnimi silami, niso tako-zvani »-etnrki. katere vodi Dra-ža Mihajovio in jugoslovanska vlsda v izgnanstvu. 4'Ti Davidi, oboroženi do-slovno skoro «amo s fračo proti modernim Goliatom tatfkov in bonibnrkov, so revolucionair- to n >o i.idi Poskušajmo kratkem: Predvojna Jugoslavija je bi la pod diktatorsko vlado. V globini je bila dežela raztrgana po šovinističnih protivnih svrhah. Inozemski finančni interesi so jo izlkori&čnli.. Njena vlada je bila 'korumpirana. Večina prebivaTstva je bila priza deta ca swomastva v središču nerazvitih naravnih bogastev. Ko je Jugoslavija padla spomlad: v letu 1941 pod udarcem, osiščne invazije, jugoslovanski narod — na totine tisoč tega' naroda — trdno odločen naj-[ prej upreti se osiiču in drugič da se razvije moč naroda na, način, ki bo omogočil ustvariti) bodočnost domovine. Bil je to odpor. Bila pa je to tudi revolucija, vstajenje naroda proti razuo-ličnim sovražnikom. Mihajlovic jP bil vladin človek. Ko se je dvignit p^ot: revoluciji, se je tudi pričel boriti proti njej. Partizani so revolucija, oni 30 bodočnost; Mihajlovic in četniki so proti revolucija, oni so mretf klost. Db dobijo orožje za pobijanja partizanov, so komandanti Četnikov sodelovali sedaj 2 leti z nemškimi in fašističnimi italijanskimi komandanti, med tem je vlada v izgnanstvu V " 'i Luuju mil wucga iiuiiijjiuiiic^ct uciin>Kicl'lSK.cga BO" ----------- > . . . . _ Ulovanja, ki sta ga predstvljali dve Jovanovieevi vladi. ni jugoslovanske o-i* vlada J izgnanstvu v fo J • kabinet birokratov, prehodna vlada, toda tako pre- 7^dilne . ^ part^nom .u —JJi; ___^vom arenerala Josip Brozovi- da prmisovala odna, da namerava postati stalno orodje najbolj nazadnjaške domače in tuje politike. V resnici sestoji kabinet i7. značilnih zastopnikov diktatorstva, ki ga ie zavrgel jugoslovanski narod leta 1941. popisi v Washing!onu. New Vorku in Londonu so 0 premieru Purieu pisali, da je zmožeai mož z dolgim re-; '»nI in diplomatske službe v svoji domovini in v Frauci-i. Angliji, Italiji in Švici. Nekateri pisci so namiga vali, ■ a e bil Purie nekoč v zvezi z neko bogato Oikaža.uko, ki < iint la !>7 ženinov; da je pesni koval in da je bila njego-a dr. ;iiia zvezana z mnogimi bankami. T.- la o Peri<-u iii n egovem kabinetu je več važnih in iiiiimv dej tev. Purie predstavlja beograsko eincarsko -kupili.', ki ima pose*baie pravice in ima v sA'ojih rokah •» •r -umo la»»tnino v deželi, kjer vlada velika rezina. !*r« -iVlja pokvarjeno družbo trgovcev, diplomatov in 1 »lirikov, ki so vladali Jugoslaviji v preteklosti in so do-e lli deželo na rob groba. Stojadinovie, ki se je protlal .. i.ieui. e bil član te bogate, samopašne skupine, h kate- tudi pripadali degenerirani voditelji stare Pašieeve 'ne stranke. Slučajno Purieeva diplomatska zmaga • » 1 <. je poročil Pašicevo hčer. Iz istih vrst so prišli /. e, I i so postavili diktatorstvo in Purie je bil »odela-: I - e vntza Pavla, ki je vodil osišču naklon eno vnanjo ' uko Ta skupina je bila tudi odgovorna za katastrofo postopanje s Hrvati in Slovenci. Iai še danes ta i pnia povzdiguje šovinizem Velike Srbije, za katero tudi Mihajlovic tako zelo vnet. An Puricem je zelo važna osebnoist general Petar Živ-kovič, nadomestni vrhovni poveljnik in plovni vojni mi- !eter v odtetotnoeti Miha lovica. Živkovicevo imenova-e . kabinet je presenetilo vse Jugoslavije, kajti Živko-c te leta 1929 odpravil ustavo, razpustil politične ©tran-e in je razglasil svojo voljo kot postavo dežele. Zapričel ^'•oiistično vlado proti Hrvatom in Slovencem, kakor i i proti strokovnim organizacijam in demokratskim ; ^'^wir voditel em. Pa Še pred letom 1919 je imel Živ-v.e ^lali glas kot načelnik častniškega društva "Bela iokn Zanimivo je tudi vedeti, da je Mihajlovic pod njim lužil v dvorni gaixli in je bil Živkovieev ljuHiene<- ' -Notranji minkter je .Vladeta Milieeiic, ki'ga v^i Ju--lovam sovražijo in zauiču ejo zaradi njegovega delo-anja v tajm policiji tekom kraljeve diktature Kateri so irugi nnniatri f Večinoma ničle. Niso nič manj na slabem ilasu kot Purie, Zivkone in Aliličevie. Premier Purie, ki je obenem tudi vnanji minister ie i udi imenoval za jugoslovanskega poslanika v Londonu •a bol; nazadnjaškega politika Bogoljuba Jeftiea \ protest proti imenovanju Pui-iča za ministiskega .•tednika je več zelo zmoži^ diplomatov izstopilo iz li:/.je. Med drugimi sta odstopila tudi Večeslav Wilder .;««■«■ uik urada za informacije in polko^-nik Simič, posla-. i ^ pn irancoskem odboru. Oba sta bila velika demokrata in stalna sovražnika tiranstva Prediio je novi kabinet odpotoval iz Londona v Kai-.o. J,. tUdI sklenil poslati bivšemu regentu knezu Pavlu V". s Hitlerjem, $5000 in ki sedai živi V Jlizjil ^Vfriki. stvom arenerala Josip JJrozovi-ča. bol;e poznanega kot Tito. Svet je bil žrtev varanja, ene velike prevare, katero je povzročil propasrandistični stroj v'ade v izemanstvu, ki je hotela in poskušala prepričati An-glijo in Ameriko, da je njo — "v!;>do" — treba in se mo-•rt vrniti k oblasti v Jugo?la-viii. !NTev^r.Wno delovanje .inaro-slovansk ga junaškega odpora je resnično; razvoj moči in rdins^va med temi ljudmi ie resnično. AmpaT? to niso Mi-hailovič^evi četniki. ki tolčejo nanadalce — to so Titovi par-twnni. JiJL&djiji Note KLAVIS ali za PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Blueaom (Cvetni Oasj * Po Jezero Kolo ¥ Tam na vrtni gredi Maribor Walta * Spa vaj Milka MoJa Orphan Waltz * Dekle na vrtu Oj. Marička, pegljaj * BarOca Mladi kapetaue ¥ Uremo na Štajersko Stajeriš * Happy Polka Če na tujem ¥ Slovenian Dane« Vanda Polka * Žida na marela Veseli bratci ¥ Oblo Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko pUčioa ta mala * Pojdi z menoj Dol a planine * Kadar boS ti vandrat Ael ^ZVEZEK lO SLO-VENSK1H PESMI za pianomarmoniko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE SE MI.ADA NarrWlte pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street _New lark 11. N. Y. RAZGLEDNIH Pise Anna P. Krasna MIMOGREDE. . Zadnjič sem morala več te- partizani v rokah ta taborski dnov čepeti v naši redakciji inkraj, ki je bil daleč naokrog urejevati list, ker ji* zastavka-i poznan, ker ljudje tamkaj ni-la desna ali leva noga (iie vem' v> pustili nikomur, da bi jih prav katera) na«ega urednika. No, pa se je v tisti zaposlje-nosti polnih dneh nekako uri-nila v vojne novice prosta pre- razdvajal in so celo svojega svečenika, katerega jim je škof poslal in ki se je izkazal za raz dvajalca, j>ognali z vilami in ko- stava angleškega besedila ve- sami iz svoje oUjčine. To -e je sti, katera je navajala, da so ^-zgodilo pred dolgimi leti. se %-ršili na R^ikeku poulični Mihailoviču v javnem tisku. Tako je šlo to »^kozi dve leti vse do pred kratkim. iNJekateri od nas v Združe- _____ nili državah snw> im;li p-ste'__ pri razkritju prevare. Moskov VFT TTT MADAn ska konferenca je vzela situa- VSL1K ZEACNI NAPAD cijo v naznanje. Sedaj je ge- ^A BREMEN neral Maitland Wilson, kakorj Amer. leteče trdnjave in Li-pravim denuncira! četnike. beratorji so skozi goste oblake, v i^roda, kot da bodo Zdm- velik vrlrnr in IukI mraz napačni narodi -popustili Mihajlo- " viča in priznali Tita in njrgov partizanski odpor in revolucijo. Ako imam jaz prav, bo to ko-ak v p^avo sraer — k bo j-ši Jugoslaviji, k boljši Evropi in k >vetovnemu miru. boji meti partizani in Nemci. Ta netočnost je takoj (bila cinično privlečena za ušesa v javnost, katera je bila obveščena, da imajo na Rakeku bržkone eno samo pot skozi vas in torej o kakem nličnem bojevanju na more biti govora. Seveda se ne bom potegovala za rakeške poti ali ulice, toda vem pa. da smo imeli n. pr. v ameriški nasellbini "ulice', ki jih je preraščala trava, toda na zemljevidski karti krajevne uprave 50 bile te ulice resno u-poštevane, čeprav ne bodo najbrž nikdar aktualno ostajale, kot take. Kolikor pa sem včasih slišala o Rakeku, ^kozi katerega sem enkrat v otroških letih tudi š'a s svojim očetom, je to prav čeden kraj, ozir. je bil dokler ga ni dosegla ta vojna. Tudi imajo nekaj stranpoti in hi- In ker sem že pri Taboru, naj povem, da se ta!l>orškega okraja drže še druge posebnosti. Tam so posamezniki, ki so morda edinstveni med sloven-skinu vojaki zadnjo svetovne vojne v tem. da so lastnoročno in javno likvidirali avstrijske generale na daljni slovanski zemlji, ker so ti tekom vojne na svojo pest spravljali s poti slovenske fante iti može. V tistem taborškem okrožju imajo ljudje tako vztrajnost, da laliko postanejo, če treba, gluhi in nemi in se ob njih trmi in vztrajnosti razpoči vsak avtokratično napihnjen dihur. Ta lastnost jih je .odlikovala v preteklosti v toliki meri. da se jim je morala podrediti vsaka avtoriteta, ki je bila poslana mednje—plesati je morala tako. kot so taboriš ki godoi igrali,.... dli veliko nemško pristaniško in lo naša domača vas, ki je štela industrijsko mesto Bremen, doiuaj dobrih 60 hiš. Bile so ee-Velike bombnike so spremijo-, lo prijazne te poti, vse obrašče-vali napadalni aeroplani. ne z živo mejo na obeh stra-izstreljenih je bilo o4 nem- noh, da bilo poleti kar lepo. škili aeroplanov in sicer lo jih In kjer ni bilo žive meje. so pa še ob njih so prav lepe. čr me, Na gospodarskem jx)lju so spomin ne vara. Po teh stran-'bili taborski ljudje med pijo-skih potil1., ki so bile v naglici!nirji slovenskego zadružnega nazvane za ulice, so se torej |gibanja in so verjeli v samopu-mogli vršiti boji nuni Nemci in moč davno prej, kot se je ozna-partizani. čevalo tako gittanje za komuni- Poti v več smeri 'je imela ce- 33 izstrelili t<»pničarii b^unbiii-kov, enega pa napadalni aeroplani. Amerikanci so v teh bojh izgubili 15 bombnikov in 9 napadalnih aeroplanov. V drutrnčnih okolščinah ne bi bilo velike razlike, kateri Cresta Blanca Carnival mo/ i ■» na čelu te nenrekosljive! T sredo, 17. novembra bo na orbe. ki je radio postaji proizva- janja na anglpsko-ameriško in -ian ^resta Blanca Carni-va/ijo. ali angleško-ameriško Morton Gould bo s svoji-voiuo orožje. — držala 20 do mi godbeniki proizvajal ori-30 osiščnih divizij p ipetih v ?inalno' sijajno skladbo "Redj Pošljite božična voščila in .TiTroslaviii. stran od Rusije ,Cava!erie March'' v pozdrav! j _ ... , __ , Af ike in Italije. Ampak v tem junaki zaveznici Rusiji. |daTlla P° V0*1' pred 10' de 4lučaju to dela velikansko raz! Na ^tern programu bo tudi cembrom! liko. I slepi klaviret - satirist Alec Stvar sesa daleč preko Mi-, Templeton, ki bo igral svojo ha jo viča in Tita. See^a do ko- novo skladibo "Pavanna Meets renin sedanje voine, ki so tudi Pava una", iki je povzeta iz korenire kakršnegakoli bodo- Gouldove sklabe .'oti v prav čednem s bin ju, da so bile prijetne za oči ob vsakem času. Da, BazenČek je celo skrbel, do so bile slednje jutro vse te poti točno očiščene vseli kravjih potic in konjskih fig, ki so I se tekom dneva nabrale po potil in klancih naše vasi. Ta material je fantek zvažal v svojem ročnem vozičku na očetovo njivic, kjer je z božjim blagoslovom prav lepo uspevala koruza. Naša vas je imela tudi prav lep prostor, kjer so se dura!i vaški možje in fantje ob nedeljah ali ob večerih in kjer smo kurili krasne poganske kresove in postavljali mlaje na čast pom'adi in poletju, ki je blagoslavljalo naiše njive in polja ter sadovnjake in vinograde. Naš oče nam je ob kresu vedno pripovedoval, kako so naši kmetje pobili Turke na Taboru in danes slišimo, da imajo 6 GQ MACHINE SHOP PRACTICE Ifi N < THE NEW ENCYCLOPEDIA of m č 8»laal tuol profeaor ni Stevena 00 katitnta af Taahnalap t ancMaai > O N lafct George W. Barnwell Podlago sa meba« < nlCno man]« al O morete dobiti a to > z knjlso. Ta velika > knjiga popisuje lo 2 o g t sHbak pakaia tenwljwi Ma aaa-h«ittw» Razloži O r ▼■a natanko, kar m c/> h« CO MjM BakaaflL Pojamnje rpora-bo vaakaga stro- Pi S ja, orodje la me- S N ril. načrta (Mae print*.) 1000 allk m_ in risb. STO atr. m vj Cena $1.98 L N z Na |W( « t* an Ha Me pafatet k, Vta ba ta knjiga F, u aria h h lam la aaaca vredna. NAROČITE JO DANR8! C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tu« n Uth ffOD NEW YOBS 11, N. V stično. Človeško pravico so pojmovali sinovi iz taborskega okrožja tako gMmko in enakopravno ter demokratično, da niso dovolili nobenemu skrivanju ]»od kakršnokoli masko, ki bi mu pomagala, da bi se odtegnil svoji dolžnosti in odgovornosti do sočloveka. Hiu... pa se hoče kdo nor-čevati iz starokrajskih vaških poti, na katerih je bil uničen Turek . . rimske legije--avstrijska monarhija.. italijanski fašizem . . zadnje čase tudi carstvo belega kragulja., o-stanki bele in črne garde, itd., itd. Človek bi vpra-al: kaj so nam dale 'bolj ali manj gladke in razsvetljene ulice prestolic »n mest, v katerih, kakor pravijo dadane* vojne vesti, se počuti sovražnik najboj varnega. Ali se ne prodaja na teh ulicah vse, kar je naprodaj? In ali ne preprosta, kamenita in trdna vaška pot tista, ki brani dostop tujcu in sovražniku ter s kresovi narodne in človeške zavesti opozarja narod, da nevarnost turških kobilic še ni minila ? Ali je Rakek kriv, Če so se postavljale na svetlih mestnih trgih izvidnižke utice, iz katerih so izdaj niki sovražniku s prstom kazali na "taborske" ljudi", namesto, da bi bili postavili barikade in vodili resnične poulične boje proti temu sovražniku t Ne, nič iskreno in nič domoljubno ni, če se kdo danes postrani posmehuje vaškim potom, na katerih se danes odločuje nadaljni obstoj naroda za prihodnja stoletaja. Z logičnega stališča bi dejala, da je malo umestno ugotavljati, da najbrž pelje skozi Ra-kak ena sama vaška pot, a po drugi strani pa dvigati toliko prahu proti pisatelju, ki se je rodil v Sloveniji in je menda ni pokazal v dovolj lepi loči, da bi se lahko potem postavljali po širokem svetu, ker smo iz Kranjskega doma. ' ____ "GLAS NABOOA*— NKW IMS MONDAY, NOVEMBER 15, 1943 ^SIANOTUtN L m VLADIMIR REGrAifl: JZ BEOGRADA PROTI PANCEVTJ Ob isti cesti, ki vodi iz Beograda pioti klavnici, so včasih stale samo na pdl, podrte bara-Itfe, ob njih pa gramozne jame z vso tisto bedo in umazanost* jo, ki jo poznamo tudi iz naših ljubljanskih gramoznih jam. Zdaj rase jo tam iz tal palače. Takšne, ki se čiato nič ne sramujejo pred našim nebotičnikom ali pred tisto ipeščico palač, ki jih še imamo Ljubljani. Zraven teh novih palač ob cesti iz Beograda proti beograjski klavnici so seveda tudi t&Doinaie, iz blata narejene in s tisto značilno, zaobljeno opeko pokrite pritlikavke. Tako pa adoksa:lno pa je tudi srce naše prestolnice. Oh najso-lobnejči Evropi se še zmerom mejita Balkan in predvojna Srbija z vso svojo domačno-tjo, enostavnostjo in prisrčnostjo. Tako paradoksalen pa ni sa- 10 zidani Beograd. Prav tisti i m, ko sem se izprehajal po 11 g-ov:h ulicah, so časniki na ih straneh poročal o j ubile- mi glavnega klavca beograjske • iavniep, ki je tisto jutro dottrel leD jubilej. Dve sto ti-^ 'č živali je že nadlo pod njenim nožem, časnikarjem je » oVedal, da je njegov poklic ajhumaneiH na svetu, da po-dnevno dva kilograma mesa n da bi zamenjal «voj človeko-jubni no(kl:c samo s poklicem — lir«keiga tenorja. -Beograd ni mesto miru ali uravnoteženosti. Prav tako. xakor so vznemirjeni griči, na ijih hrbtu in rebri h počiva, je v '.»s nemiren tudi sam. Vrata, ki ločijo naš'* živije-•iie od tistega, ki gn ne more-"m razumeli in kakršnega ne t'Omm nikd'i zaživeli. Pri klavnici, kjer so tisti nega snopja vgiplje žito po dan slavili delovni jubilej &o veka, ki j? ugasnil dve sto ti soč pogledov, ki trdi, da je nje gov poklic najbolj human, ki je povedal, da poje vsak dan dva kilograma mesa, da bi svoj poklic zamenjal samo s poklicem 1 irskega tenorja, )in da so vsi čemerni ljudje čisto zanesljivo vegetarijanci, zavije etesta proti ogromnemu mostu, l>i veže na&o prestolnico z močvirjem na drugi strani donavske obale. Iz razkošja palač iz cementa in z že levjim premetenega betona nas vodi cesta proti aem-i ji. ki je še vsa natopljena z vodo in ki jo zdaj še pokriva močvirna tivtika z redko ostro travo. Tisto barje ob donavski obali zdaj izsušujejo in na njem bodo kmalu zrasle palače. ki bodo tekmoval^ s pose-ianimi na hrbtih in rebrih beo-graiskili gričev. Tisto barje je zemljišče, ki ie bilo prej vredno petdeset milijonov, zda i dr trn že c^ni-io na dve milijardi dinariev. 'Fam ie tudi pola za naše ljubljanske občinske očete, ki že stoletje rešujejo .problem ljub skednju (Na tistih ogromnih ravninah ni več sklenjev, ne cepcev, ne (prešernega pikapofka. iZato je tam za nas ob žetvi dolgočasno. 'In zato tam ne najdemo lepote. Otežen v zlatem, prebelem vsakdanjem kruhu, tki vre iz zemeljskih nedrij te naše žitni-ce, naše Miairije. Toda vse to je še daleč od mi ne. Zdaj grem proti Pančevu. Čisto počasi. In opazujem pokrajino okoli sebe. (Ki ob njih postajajo voizni-ki, da se okrepe s kozarcem žganja ali poličem ravninske-. ga vina. Potem poženo svoje' Na tej strani Donave ne pozna- Be0"rada' jo več Beograda. i Sa pravijo, da Vsa pota vodijo v Pančevo. Panoevo umirata. Ogromni most je nekaj novega, ki še nima izročila. Pančevo je -že otrok teh rav-n pozeno svoje • , . . , , „ , , tovore naprej. Proti Pančevu. * dandanes 26 del Zemun in BOŽIČNE PRIPRAVE RDEČEGA KRIŽA Za Rdeči križ pričenjajo Bo- s>ke plošče, zvezek božičnih žični prazniki letos zelo zgodaj. Očetje in matere bo lahko brez skrbi da bodo njihovi sinovi ki so v vojski, imeli Vesele praznike. pesmi z notami in 200 knjižic z natisnjenimi besedami najbolj poznanih božičnih pesmi. Posebne priprave se vršijo za če4e, ki bodo ravno pre- Nihče ni pozabljen — ne oni ko morja. Rdeči križ skupaj ■ki so v bolnišnici, ali na dalj-,z oficirjem posebne službe bo nih izpostavljenih mestih, ne organiziral božične in druge oni, ki so v taboriščih, ter vsi (zabave. Tudi okraske bo pre-ki ne bodo mogli priti v klube skrbel Rdeči križ tako. da bo Rdečega križa. Vsi bodo de-1 atmosfera res božična. Jezni veselih prazničnih pro-f Otroci združenih narodov tu slav, ki se bodo vršile povsod di niso pozabljeni. Pomladek okoli sveta. |Amer. Rdečega križa je pri- Ni potreba iposebno. povdari-' pravil in »poslal 100,000 darov-ti, da bodo klubi in zabavna Mali begunci iz zasedenih de-središča Rdečega križa centri žeft ki so sedaj na Angleškem teh praznzič.nih proslav. Po vseh gostilnah Rdečega križa Zemljo, ki ho pod vročim se bo dobjlo puranov, prusnie] otroki eolncem kmalu razpokala. Ko ali pa v Irski, bodo te darove delili z angleškimi in irskimi ji bodo odvzeli umazano vodo. ki io zdaj že desetletja napaja. Ko ne bo več močvirja- _ _ . ( Taki paketi so bili po- in drugih dobrih jedi. In praz, slani tudi na Irsko, v Rusijo, nični okraski ki toliko dopri-' Srednjo in Južno Ameriko, in naša jo božičnemu razpolože-' druge države sveta. V vsa-n.iu, so ž? poslani direktorjem kem je 12 novih stvari, 3d bo- IKo bo že služila človeku, ki fcluibov preko morja. V teku .do razdeljene na 12 otrok. Ta- —„i_x: — ____i___t» i__j i -i -__ i mu zdaj še n*e služi. J so, priprave za proslavo Božiča Samo nekaj hiš je zdaj pose- in Novega leta, za koncerte, janih po njej. -O jplese in druge zabave. Mk*"* WiB ^ P™™ darovi Za vojake si i i »V j ., . ,, ki so v bolnišnicah preko mor- ta S° *" j* *Za °ne ki „A ■ . J„ , , uost v osamlj. nih 'krajih in ki Zdaj sem prehodil ze dober nimajo možnosti pritiJdo klu. . i ■ , ■ - - ^.^.V? m mY: ba Rdečega križa! ali pa se v lianskeea bar,a pa mu se zme- mm, ki » se sonce komaj naj- taboru ud(?ležiti praCT7vanifl rom n;so dorasli.. de rot, ^ ^ fe ^^ mm Onstran oDnave se cesta po! f .. rafgostlle" 'paketov, naloženih s trdimi visokem nasipu vije med moč- . Imc;T! vtl" da slasčicami, kavo, ci.g»retami, vir jem. I^vn ir» H^nn nA ^nclva81' & tpredmestje Pance ka delitev je potrebna radi Telo težkega prevoza. Levo in desno od nas vrešče močvirne ptice, tu in tam pa se smejo pr-runike in *akajo, kdaj bo nikoli siti člo- HELSIMKI. GLAVNO MESTO FINSKE Že pred desetletji, ko je spa dalo glavno mesto Finske Helsinki v Finskem morskem zalivu in se je imenovalo Hel--ingfors k carski državi, je bilo mesto za vsakega tujca nekaj posrlbnega. Kar na mah ;e 'bil': človek dozdevno postav- movinskih posebnoai. Ze rano žica čsri in majhnih Skalnatih otokov, ki so deloma neoblju-deni, deloma pa pozidani z vilami in gostišči, dajejo temu mestu posebni znak.. Najbolj* priljuben in največji otok na' čereh je Hogholmen. Tudi trd | njava mesta Helsinki Swca-borg je na taki pečini. Na Finskem so bile pred sve tovno vojno švedske in finske narodne skupine in tem primerne politična stranke. Fe-nomari in Švekomani. Toda odkar se je vse prebivalstvo v ljubezni do Skupne domovine in zoper boljševizma difmilo, ni bilo le konec stoletni pripadnosti Rusiji, marveč j? bi !o tudi kon'ec narodnostnega trenja. Dandanes se He'sing-fors imenuje Helsinki. Finski se pravi Suomi, in ljudje, ki ?o finske krvi in tisti, ki so švedske krvi, se skupno prizadevajo, da bi se v mladi državi na zdravi podlagi v najvišji meri ra-rrila d'elavnost in duševna veljavnost. Važno za naročnike Pol«f dmW\» Je fmi*Wn» M" imate plahni »Tilri« — Številka pomeni new«, druga da. in troUa p» leto. Da naa |ri|n ■ite Mp3tr*«Mf» M» ta Ur* ikov, Vas prasiaM, da dnlato P» vofasno na ofoim poravnati. Po Nji te naroiidno naraTnost naa al io pa plačajte naftemo «attepn»m f Vmkem krajo. Taitipnllr ko Vaai izročil potrdilo a P«n*»oo ---"talno- suhim sadjem., notezom, kol'e- , , . , - , .v ' darjem, svinčnikom, vo-^či^i ^ Ra ^^ in cel° 113 kW Vfl Tj- X, , , ,, , . . darjem, svinčnikom, vodeni . . ^ . . , Ob nek, m kanalu, ki v njeni W ^^ tpr ^^ ^ jug Evrope. Nikjer ni bilo ■počivajo vlacilci m ostareli 9 rd^imi in M>nirni kakega nereda, nobene " fsikier ni bilo po- KOUKO OVAC IMA ALBANIJA. Iz Tirane poročajo: Po najnovejši podatkih je bilo leta 1938 v Albaniji 1,378,857 ovac. Od teh je bilo 75 odst. odraslih plemenskih ovac, 10 odstotkov 3amie in samcev, ostali ?o ko-štruni. Gled'e na površino AH banije pride 57 ovac na 1 kv. kilometer. V Italiii je 33 ovac na 1 kv. kilometer. V Albaniji je največje število ovac v po-krajinah: Argirocastro, Berati in Elbasan. Val'on a ima 101 ovco na 1 kv. kilometer, skoraj toliko kot provinca Rim. kjer je bilo po štetju iz leta 1930 — 144 ovac na 1 kvadrat nem kilometru.. nivnju, nun j iHj iiiKoii sni cio- ■ ... , .. ... _ m rueenni m ze enimi srancica- - i .. r v -------- vtk tudi njim odvael tisto dlanlP®"11^' * ^ mladh"a- ^ mi je odnremlieno Vojaki v ! ™ dažne zemlje, ki jo potrebuje- ?.1 nAa?. *?arc*v * modi bolnišnicah bodo dobili tudi h l^emh stavb ali ka - ^-----.....listie'in^'1! rf*^™™ ^kavte za igranie, r.^nnke, šah. tlh poslopij, če- .1 in vet-ika'TJVO-,e lK,KastV° m ^ Piščali in podobn'e igre praV 'ie stala pravcslavTia cer" je udobje. 1 - ^ * Pozabil sem, da grem po ce--ti, ki vodi k Beograda proti klavnici in naprej proti Pančevu. Grem čisto počasi. Tako toečaai, kalkor hodi človek, ki bi rad spoznal nfkaj neznane, ga, in ki hi si rad razložil nekaj čisto nerazložljivega. Ob isti cesti, ob kateri na vsakem koraku poganjajo k tal paradoksi, sem srečal tudi ciganko. Kakor predznak, da grfem na drugo obtdo Donave, proti 'lavnini, na kateri so da jo, da morejo razviti , svojce razkošne, v soncu ru se pozibavajoče cvete. Tudi Skromne glavice mesojedk se blešče med travo.. Kakor kaplje krvi so iztisnile iz sebe , , * kapljico vode in jo posadile Pa 8eI?.J>l1 ze v' , i • , . , I 4 litn n/V7ki tako nenavadno čutijo življenje, se IrfAo podnevi izfrsrajo in ponoCi zapijejo ves «asluiek pot^m pa gredo pijani kilometre daleč iz srca prestolnice, da ob koruzni njivi, ki je 2e vsa posejana « ro«o in prvim jutr-nim fflTMom, poiščeio ped zem za m in krtino ml iria-vie. I/in die, ki so zadovoljni z belim k robom, a bičem, a ndob jem in z lakoto. P* vondar nt iwb# liuUani do aivljsojm zdravi kmetje, ki z i >>-pr*v jim n« dtjs mčssar levo in desno od seibe. Ko bo do opiavili svojo nalogo, jih bodo morda za^ifi in zavarovali obalo, da ne bo več dajala vode, kjer ni potrebna. Na o-gromnem, zdaj še tako pustem zemljišču, bodo zrasli i« tal cve toči parki, kjer se bodo igrali otroci Velemesta, ob njih pa se bodo razvrstile palače, ki bodo ogledale pokrajino za svojim svojim hrbtom. Do obzorja, ki mu «e son©? komaj najde mejo, valove tam žitna polja. Zdaj so že vsa pozlačena in čez nje Cisto pozatbil «em, da na tej I ravnin; mesta prav za prav ni-,so mesta, ampak ogromne vasi. Na tej ravnini so vasi. ki so večje od našega Celja. Prav za prav mesta. !Samo po imenu. In po bahavem farnem zvoniku. Vse drugo je kakor vas. Hiš? pritlične. Samo »redke ononadstropne. Toda vse kažejo bogastvo te ravnine in bogastvo ljudi, ki so ji gospodarji. [Pančevo je še zdaj čisto skromno in preprosto. Pravo mesto bo (postalo morda šele tedaj, ko ga bo ioee o-gromno močvirje mfed njim in seboj dosegel Beograd in mu dal obraz veT-emesta. Ali vsaj obraz predmestja velikega mesta. Dr. bi Pančevo kdajkoli res postalo del Velemesta, ne verjamem Ohrr.nilo bo svoj značaj. — Značaj svoje "ravnine in predpisih ljudi, ki žive na njej. Evropa teh mest ne wore kev prav sredi mesta. Toda . V tej deželi bodo prostovolj- klasičnih pročelij javnih držav ni sodelavci Rdfčega križa o- nih poslopij, ki so večinoma' kinčali mnogo dreves in dvo-j sezidana iz lepega finskega' ran po bolnišnicah. Peli bodo granita, se v zlatih črkah We- božične pesmi. In v bolnišnicah S.vih žen Rdečeara križa bodo sestre na božični dan obisfkr.fr vsakega posameznega vojaka, ter mu ponudile slado stijo latinski pregovori. Učena Finska s svojo več kot sto let stavo univerzo, je bila takoj vidna. Diko mesta razodevajo trg senatorjev, esplanada. Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno v'alifonria: Han Franel'-oo, Jacob Lausbln* Colorado: Pueblo, Pet.* Culls Wftlsenbui* M. J. Bajuk* a l adje. N>koč. so napravili merikanskega Federalista" u- fo sodov mal čoln, katerv^a so Tadnem organu AFL iz kate-1 npcrabili pri reševanju lupine rih vrst je prišlo mnogo po-j nekega japonskega letala morskih gradbenikov ie a dani i ral Wcodward te vojake poseb1 .1N/m"lno Por"°Vs'ki gradbeno pohvalil. ]mkl porabljajo najmodernej- 4'Povsod, kamor gredo ame-!?e oro'iJe" ,pcda' k?dar teS» ™ viške \ ojne sile, gredo tudi po-j]?n ro,kl; ted.aJ ra(bii° kar (if>bi- niorski gradbeniki," jV dejal-j- 0' važno Pa J > ^ "Oni stopaio skupaj s prvimiideb,J0 >V01fi H*!o m <*<>- bro naredijo. Admiral Woodward je povodni siedeee o njihovih podjet jih nu Alaski: Vl/upina neke staro ladje je rja v le v vodi. Tn ker je mormiviea zelo rabila vsako t!a«tio. > dvajset ljudi dobro bojnimi četami, in opravljajo svoje ded o dokler se od vseh strani letijo streli in bombe. Na mnogih krajih sveta so naredili ono. kar je izgledalo nemogoče; ipopra vili so po^odo-f' vane baze, gradili nove baze . nove ceste, nova letališča, pun.-j 1 "%a-,!"ri 1Jl"V tone, TiMstove. bolnišnice, Ijara, "rosro- fla ,adi° popravijo ta ke, hangarje, stanovanjske hi- V?*0 odpluje doprisfr to in koli,}*?, podzemno tank ' T1,C('a' k'er 1° 1>od(> popolnoma tp in kolibe. podtfeiuue tank petrolej, sanitetske potreb- nredilj- Med vsemi temi dvaj- Kpafrodit in Iztok sta odš^a iz sobe. 44 Nebeška je liepota tvoje Irene, Iztok T Umetniki z Akrokormta bi etrmeli nad njo!" Starec se je razvnel od navdušenja in Iztoku se je od T.ulosti žalilo iice, ko je nlišal slavo svoje predrage iz Epa-froditovih ust. "Kakor drobna lastov^ka je, gospod, kakor grlica v temnem gaju!" Angel med demoni! — Ne sluti, kaj se je zgodilo nocoj. Proč moia iz gnezda gadov, kateremu caraje naša despojna!" "Proč mora! In jaz grem z njo, da jo čuvam!" "O tem odloči Epafrodit. Doslej me nisi slušal, sedaj ne moras!" "Govori, gospod! Se desetkrat bi ti rad otel življenje in stoteio Hunov bi poklal za tvojo ljuibezen." *4A'i si prepričan, da je napad izvršil Aizbad, ki ga je n ijela Teodora?" Iztok je pomolčal. bilo Azbada med napadalci! Morda se motiš, gospod! "Ne motim se. Smrti si zapu«?an ti in ona, to je jasno! Veru; Epafroditu! Sedaj je moja naloga, da vaju otmem in t.ko poravnam do pičice «voj dolg, ki ga imam pri tebi!" "Verujem, gospod, ti si »vseveden. Svetovit te raažarja 7. noheškim soncem Daj mi dva konja in se nocoj ubeživa-" Epafrodit mu je del roko na ramo in se mu nasmehnil. 'ztoče, ne misli, da je Irena vojak. Kako boš bežal s to d« klico, ki ti onkraj Dolgega ozidja obnemore in omahne iz cedla?" \T naročju jo ponesem, zazibala se bo v sen kakor na materinih kolenih. I ntvoji konji so izvrstni! Utečeva!" "Niso slabi. Toda arabci iz carjevih hlevov jih dohite. Treba bo drugih konj in druge prilike Za sedaj sem ukrenil drugače!" "Govori gospod!" Iztoku so se svttile oči od fcoprnenja in strahu. Svest si svoje moči, svest svoje trdne in spretne roke, bi bil naj-r.i.iši zasedel konja, stisnil Ireno k sebi, potegnil meč in se prt bil z njo skozi cele falange napadalcev. Toda pokušal je svet starega Grka. "Ker poznam Bizanc in dvor bolje od tebe, zato se mi pokori in ukroti samrga sebe!" "Hočem, gospod! Samo, reši mi Ireno!" "Rešim jo in rt šini tebe in otm'em sebe!" "Sebe, praviš?" ' v "Tudi sebe. Zckaj despojna je toliko modra, da dobro ve, da nimaš ružnjev ti, ampak EJpafrodit. Torej sem začini tudi sam nocoj vso milost .pri despojni, in ker pri njfcj, tudi pri Upravdi. Nobeno zlato me več ne otme. Zato se otmem sam. Željan sem počitka!" "Ne, gospod! Slovene in Gote nahujdkam in branili te 1 omo z mečem in kopji. Ne v<^, da me ljubijo in da gredo v smrt zame!" "Prihrani meče in kopja zase in za Ireno! Epafrodit ni zaman rojen na Grškem. Otme se m Sedaj poslušaj!" "Poslušam, gospod!" "Irena ostane skrita v moji vili. Zakai, ji ne smeš r trrwW; ^o ~ • . J' .J " Kar zna«^ .-s.jmhi oncirjev in vo "« "«"'i v nrisranr-ee za po-i r.izodetu da se ne prcstrcsi m nam re oboli. Cirila naj se iakov ki bodo nadzirXii irrad ' ' " ' vrne takoj v palačo, naj čuva njeno sobo ter raztrosi na dvoru i a i • 1, Č l vest, da .je Irena obdela Carica se ne bo u^TXj ugo l™ ^ pekrskimi gradbeniki. uobiti tebe in nje, ker s, javnosti vendarle boji. 23 m0rnari<:0- Toda ni lenuhov. ------ ptis<«e prilike. Zato se ti vrneš dane. ren. toda obvesti svoje Slovene in Gote,_________ _ za beg, kadar dobijo sporočilo od tebe ali" od mene. Zbero' s.-' zvečer, ko giedo lahko svobodno v nesto, pri mojih konjskih SFORZA ZAHTEVA . . . (Nadaljevanje s 1. strani.) Mussolinijevi vladi je enako dejal, da je bila to še večja be-dastoča. Albanci, pravi Sforza, so majhen in ponosen narod, ki je odibdan od vseh strani od slovanskega prebivalstva, ter se je spričo tega vedno nagibal k Dtaliji s skoro patetično sinov-sko kljufoavjo. Zaveznike je Sforza opozoril na nevarnost, da se lahko ne )l>odo previdni, razmere za organiziranje nekakšnega "kluba nezadovoljnih narodov" — s tem je menda imel v mislih federacijo južnih Slovanov, za katero vlada veliko zanimanje zadnje čase, vendar direktno tega giibanja ni omenil. Največja nevarnost te vrste je po grofovem mnenju na kolonialnem polju in to izrecno iz razloga, ker dve veliki sili na zavezniški strani nista popolnoma nič Zainteresirani v koloni jalne probleme — to sta j "Rusija in Amerika. Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Sloven- skemu Pomožnemu Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, m. HRANA V VOJNI ščine, pristajaliSča, utrdbe, ka ?rt,im !-l"dm'' 1,1 ^nm eden muflažo — največkrat pod naj 1Tn.el r*r?j^i.ie skušnje z ladi;- tolj nevarnimi okoliščinami. ' skimi »>otori. Toda delo je bi , , treba narediti. Delali so le Mnogo njthovih uspehov se H m- na (1;m wdpT1} dni na fp lahko pripise njihovemu vsako (lpn p0 tridesetih dneh vrstnemu znanju - njihovi ,a(lja ,,.},a ^ v (]oku< jzkn imoci, da kak.^enkrat res iz nie ^ izrfrŽPti hitri- • u- ■ a . napravijo nekaj." pr.nos preko morja If' ^ 58 Napadi na Guam in Wake Privlekli s0 l ad io v dok x,ikancera vaznost hrane v ^ Island so dokazaij, da so mor- annr;,tj}, 7n kondenziranje ic °benem Pa to spominja na na-narici potrebni ljudje, ki n : i nati. tako da se bodo naši prostovoljci iz delavskih vrst ,Sami tm]] p0T)nivi]i ro, j fantje mogli čim pre vrniti dobil: prvi. ki so delali irxxl nad-j CTinfor;p T11až5n 0(1 ]-a^ri]| mov, je za go*oo Doolittle zorstvom oficirjev in civilnih r in povedala Azbadu — o, Kristus, otmi nas!" , .Tftok .s'edel k jo prijel rahlo za sklenjene roke in gledal v ja-nino njenih oči, ki so se kaldle z rahlo tenčico solza. Irena, glej, moja si, in vsaka kaplja moje kri je tvoja. Prav slntfs, raadrmiti naju hočejo, uničiti morda mene, morda tebe - oba. Toda dobri Epafrodit čnje nad nama in De-vana blagoslovlja!" "Xristns, Iatok — Dcvane ni!" " ' r ' "In Kristus blagoslovi ja najino ljubezen. Zato ne smeš ve*.nazaj v žrelo vo^ku. Tvoje oči bi umrle, tvojo svobodo In deli v verige, kakor hočejo mbjo domovino. In glej, jaz te otmem in ti dam svobodo, tebi najprej in potem svoji domto-v;m Strašno maščujemo prelito kri Slovenov in potem boš bivala z mienoj pod jasnim in poštenim soncem naše svobode, lam m ltfh, m 2l'obe, čaščena boš od vseh hčera slavnih sta-resin, ljubljena od vsfh žena in pastirji se bodo sklanjali k tvojim nogam, kadar jim boš delila bruha, in vsak častitljiv > tarosta bo v*sel, kadar bo poslušal twjo -modro besedo, Irena, ne boj se, upaj in se veseli!" Irena ga je podlužala, oči so ji čeadalje Ibolj tonile v sokah dokler »e m nagnila njena glava na Iztokovo ramo in so njene ustnic* Šepeta je prosf«: 7V\nrA« j»4 • ičitve da se ipoveea število po- teden morskih gradbenikov. Njihova; «Teda kdo so ,prav prav' ndoga je tudi .bila prediugaee-jti r-mlc-žni možje mornarice?" ja. Od takrat grebeni .bata-]admiral Wogd^nt. ljoni morajo sradilv ne .samo|To so l.indjo. ki so ^ niimVm nadz-iiati, m tudi braniti svojo ^u d lali razne .^ie dela " 'ljudje ki so zraven vas delali na srriidbenem delu,' v hi a sin-! delo. Radi tega je število regi-mlentov bilo povečano na šest, kar skupaj znaša. 20.000 l-udi. Potem je to Število še dvakrat mornarice VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po tnaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB B0NDE in ZNAM KS» redno. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 82 I strani"^fel Recepti 10 napisani v angleškem jeziku ponekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posvbno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in s« hočejo ▼ njem čimbolj izveib&ti in izpopolniti. _ J Naročite prir^i^^^^^Ct^^ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York 11. N. Y. škili delavnicah. Oni so delavci, ki so se oglasili na poziv ko je ta klicala: t povečano ir danes je njihovo ljudi< ki obni>< boriti sp r redno število ^210,000 ljudi jhl CT.Klit} 'To so ljudje, ki vec. kot vs-e moštvo cele mor- imajo si„ovo,'očete in Tl9ncn v miiTinm caon AT^ilin i . , • ... (Nadaljevanj« prihodnjič.) narice v mirnem Času. Njihovo latinsko sreslo "Oonstrui-mns Batuimtrs" pomeni: "Mi gradimo, mi se "borimo!" In od prvih erri Toki. tako da so gradbeniki morali rabiti ročne priprave in zajeto japonsko orodje slaibe kvalitete. Zraven tega so se morali boriti nroti zaostalim ^aT)on«flnm vojakom ki so na njih streljali k zasv»de ^o se bacili s svo^ti delom, Toda aerodrom ^ bil skončan kar j* ieralo odločilno vfogo j da ie v tistih kritičnih dneh ta 'otok ostal v nalili rokah*'. brate, ki se borijo v tovarnah doma. Tožave in nezarode jih ne morejo ugnati. Radi take odločnosti svobodnega delavstva, bo osišče izgubilo vojno." — ELIS. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIE RS ON PARADF Ker ieU. da M Hm bolj razfiirl t» PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. Jen? W. Koprlrick andll s zal oin Ikon, da rojaki lahka dobe skladbo pa »liani ceni, to Je Sedaj 35c On k—aia sa 19 eeatov. Narod to lahko tudi pel: Slovenic Publishing Co. ni W. Mth Street Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht Cm 50 eentov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cena M eeatov Ko smo sli v morje bridkosti Spisal Rev. K. Zakrajšea Knjiga pripoveduje, kako ]e Hitler nastavljal Umanioo In zanjke in pripravljal "■trup" za Jugoslovane In njihovo dr-favo ie dolgo prej kot Jo jo napadel. Knjiga je v platnn vezana tn ima 207 strani Cena $2.— Bodofl dfiavUaal naj aaraOJo knjiiiea — i HOW TO BBCOMK k CITIZEN ; OF THI UNITED STATES" | v tej knjigi so vaa pojasnila la u k oni aa naseljence. N Listki Spinal Ksovar Mefiko; 144 str. Cena 70 rento« Malenkosti Spisal Ivan Alhrebt Ona 75 eentov Živi izviri Spisal Ivan MaUčll Knjiga je svojevrsteu pojav v slovenski književnosti, kajti s v nji je r trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovaasrvu do danafinjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platno vezano Cena $2.- Državljanski priročnik i V slovenščini) Knjižica daje poljudna uavodilt« kako postati ameriški državljan. Cena M eeoto\ POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga Ona $2— Govedoreja Spisal R. Legvart 143 strani a slikami. Cena |L— Knjiga o dostojnem vedenjn 111 strani. Cena M eeatov Mlekarstvo 8plsal Anton Peve. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga sa mlekarje ln farmerje v sploteem. Cena M rento* Obrtno knjigovodstvo 258 strani. esana.#— Knjiga je namenjena v prvi vr*tl so stavbno. nmetno tn strojno kljnAiv-olčaratvo ter Se lesol 1 varat vo. Cena 11^- Ako naročite knjigo, priložite k fllu D. S. oziroma twiifn, Order sa omenjeno svata. Mmnjie sveto, lahko poiljete v C. 8. namkah pa X. oziroma S cente. ■*■ in V i