PoMn) utad Mt) Co!ovet — Veftag3pottam! W!) Ktagenturt	)!ha)a v Cetovtu — Er!theinung:or) Ktagentur)
Po:ame:ni ):vod l.St) !i)., mesečna naročnina S čitingov
Letnik XX)X.
Ceiovec, petek, 15. februar 1974
Šfev. 7 (1646!
SLOVENC! V ZAMEJSTVU
združeni v boju za narodne pravice
Skupen posvet predstavnikov ZSO in SKGZ
V okviru rednih stikov, ki jih vzdr-jejo osrednje organizacije Slo-ncev na Koroškem in v ttaiiji, je [ v soboto 9. februarja v Ceiovcu upen posvet predstavnikov Zve-stovenskih organizacij na Koro-em in Slovenske kulturno gospo-rrske zveze iz dežele Furlanije-
venske narodnostne skupnosti v Italiji. Dejal je, da zahtevajo Slovenci enako reševanje kot so ga dosegli južni Tirolci, kajti vse manjšine ne glede na številčno ali gospodarsko moč morajo biti enako obravnavane. Zelo odločno pa je svaril pred posledicami vsake izo-
nemškonacionalistične sile nočejo mirovati, marveč ob očitni podpori oblasti in političnih dejavnikov postajajo le še bolj napadalne in nesramne. Pri oceni odnosa merodajnih političnih sil do našega vprašanja je dejal, da pri obeh desničarskih strankah sploh ni nobenega
nasprotuje načeiom državne pogodbe
Po Izzivanju nemikonacionalističnlh hujskačev pri spominski svečanosti ob 30-letnicl smrti narodnega heroja Matije Verdnika -Tomaža v Svečah, ki so se je udeiežiii tudi bivši borci z Jesenic, so družbenopolitične organizacije jeseniške občine posiaie avstrijskemu generainemu konzuiu v Ljubljani protestno pismo, v katerem ugotavijajo med drugim:
Partizanska vojska je biia smatrana kot zavezniška, saj se je boriia skupno z zavezniškimi armadami za iste ciije in je zato vsako napadanje in žaiitev partizanov proti načeiom in doioči-iom državne pogodbe repubiike Avstrije.
Menimo, da v tem primeru, ko gre za počastitev tistih, k) so daii v drugi svetovni vojn) proti nemškemu fašizmu in nacizmu največ, to je svoja živijenja in ko bi se takim svečanostim morati priključiti tudi zastopniki avstrijske obiasti, ni v nobenem primeru opravičijivo, da zastopniki obiasti, ki bi morati biti prvi pri preprečevanju takih izpadov, taka neodgovorna dejanja toierirajo, dopuščajo ter ceio varujejo take napise oz. žaijivke.
Proti takemu neodgovornemu staiišču tistih, ki bi moraii vse to preprečiti, najodiočneje protestiramo in zahtevamo najostrejše kaznovanje vseh, ki so ta dejanja zakriviti in tudi tistih, ki bi moraii to preprečiti, pa tega niso zavestno storiti.
Taka dejanja tudi najmanj prispevajo k ustvarjanju in po-giabijanju dobrih in iskrenih odnosov med dvema sosednima državama.
Julijske krajine. V delegaciji ZSO so bili predsednik dr. Franci Zwit-ler, podpredsednik deželni poslanec Hanzi Ogris, podpredsednik višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, tajnik Lubo Urbajs ter odborniki dipl. inž. Franc Einspieler, Milena Groblacher, Rado Janežič, dr. Gustl Molle, Hanzi Weiss in Janez Wut-fe; zastopstvo SKOZ pa so sestavljali predsednik Boris Race, tajnik dr. Dorij Cupin ter člani odbora dr. Fitibert Benedetič (ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu), Dino Del Medico (za Beneško Siovenijo), dr. Karel Šiškovič in Gorazd Vesel (za Gorico).
Uvodoma sta oba predsednika poudarila važnost skupnih posvetov, ki služijo izmenjavi mnenj in izkušenj ter koordinaciji skupnih akcij v okviru boja za vsestransko enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem In v ttaiiji.
Predsednik Race je podal izčrpno poročilo o poglavitnih vprašanjih, ki zadevajo Slovence v Italiji ler orisal njihov boj na Tržaškem, Gofiškem in v Benečiji za globalno zakonsko zaščita. Pri lem je prikazal tudi staiHča posameznih po-iifičnth strank in skupin do reševanja narodnostnih vprašanj ter ugotovi), da sta komunistična in socio-tistična stranka že od nekdaj poka--zaii razumevanje za iažnje Slovencev ter podpirali njihov boj, thed-tem ko pri krščanskih demokratih takega razumevanja nikdar ni bilo. Sete v zadnjem -času se V okviru tetvosredinske vhodne koalicije spre-mtrnja položaj na bolje tudi v tej Zmeri, vendar je KD si^j ko prej za delno in postopno reševanje, medtem ko napredne s!le večinskega naroda podpirajo Slovence v njihovi zoMevi po globalni rešitvi.
Glede &ega je predsednik Race poudaril, da Slovenci načela postopnosti ne morejo sprejeti, ker bi "**datjnje zavlačevanje imeio ne-pdpfavtjiivo škodo za obstoj slo-
lacije ter naglasit, da si bodo Slovenci svoje pravice lahko priborili le ob podpori italijanskih demokratičnih stil.
Predsednik dr. Zwitter je v svojem prikazu položaja koroških Slovencev ugotovi), da je trenutni mir na Koroškem samo navidezen, kajti tudi v zadnjem času smo doživeti celo vrsto dogodkov, ki kažejo, da
razumevanja, po dogodkih leta 1972 pa je tudi pri socialistih opaziti določene spremembe. Vendar pa kljub vsemu ne smemo spregledati gotovih uspehov dosedanjih prizadevanj, kar potrjuje pravilnost našega načelnega stališča, da je reševanje možno le v povezavi in sodelovanju z demokratičnimi silami večinskega naroda, ne pa v
izolaciji, ki je že v preteklosti samo škodovala.
Leto 1974 bo — kakor je ugotovil predsednik ZSO — vsekakor zelo usodno: Jzkazalo se bo, ali je naše vprašanje možno reševati znotraj Avstrije, demokratične avstrijske sile pa bodo morate pokazati, ali so pripravljene in dovolj močne, da se zoperstavijo nemškonacionalistič-nim krogom. Koroški Slovenci smo točno opredelili tudi pogoje, pod katerimi smo pripravljeni sodelovati v kontaktnem komiteju: da delo tego komiteja ne bo služilo le zavlačevanju rešitev in da mora biti
KAM GRE RAZVOJ NA KOROŠKEM?
Spet novo popuščanje
nemškonacionatističnim sitam
Do/očett: J?rogt na Koroš^etM se rgz&Krjgjo, &er je zlustrtjs^o oJporMtš&o g/f-gnje s svojo ^rošvro .Koro-š&g — gjgrfMMO ZMgMzenje" Hf&o/Z&d posvetno zg ^tt/tse dgngŠM;e stvgrMosd Mg jforoš&eM ter opozon/o Mg resnično MevgrMost, &i jo predstgn/jg Me?MŠ&OMgcioMg/istič-Mo rovgrjfMje. Tvse to MZ/ntrjenje — z/gst: če pri-Jtgjg od 7jg<či, se zgradi svojegg ,rjgvegg" ?Mgs/g Mg g/gvt fgje Me Zn preveč &azg/i Mg sonett — sgwo potrjuje, dg je do&a?MeMfirgr:o rgzZ?ri%wtje dejstev potr^g/o Mg s/g/to vest, ^i jo ttMgjo fg&o MeposredMO pnzgdet:, p-r tud: tisti-, &i so Zbrivi nevgfMegg in MfodgovorMegg POpMsČgMjg MeMtŠ^OMgcioMg/istiČMttM si/gMt.
7*o poAMsčgMje je povzroči/o Korošci in dvstnji že ogroMMKS š&odo; Me^gzMovgao pod; rgMje Krgdm/? Mgpi-sov (<p}g 7972 je trtočno prtzgde/o ;<g/ed Mgše držgve v ^MedrrgrodMf jgVMOstt, zgdržgMjc vgrMostMt/? in prgvo-sodr.i/t o/^/gst: ^ri gteMtgtt^ in Ztgjs^gš^i/t izpgdi^ Mew-š^vMgcioMg/iAicMiZt si/ pg je otMgjg/o zggpgMje v prgVMO godite v zlest rije.
^/jg^ ttWM pg se to popHtčgMje se Mgdg/jgje.
Pose^MiO „cvet&o" st je privošči/ žttpgM v Gg/iciji, Ai je pred dnevi prcpovedg/ postgv/tcv pgrt/zgMs^egg spo-tneni^g V Ro^ežgn prt dpgčgA. Prt tew pg — dg Me č?o McspordZMiMg — Me gre zg Mtore&ttMO o&novo /gni rgz-stre/je^egg spoweMt/bg, tMgrveč prepoveduje žttpgit prgv ttstt spotMent^, J:t je M z/očiMS^o rgzstre/jeM. (Če čd žtt-pgM prej tzdg/ svojo prepoved, (n se gtcMtgtorjf /gči^o sMcevg/i ce/o MgMjo,* g/t pg č*odo zdgj pos/g/t o^čtMt rgčtiM zg odstrgMitev spotMeMi^gfj
?*cž^o je Mgjtt besede, s ^gterttMt ^t Jg^o prgvt/MO optsg/t to od/očttev. Stvgr zgse je že ^MtetMe/jttev", &jer žttpgM ggotgvJjg, dg postgvttev sporncMi^g prepoveduje zgrgdt „oMesMgžeMjg tM gMičenjg (MevgrMost požgrgj", ^er se Mg dottČMetit zetrt/jtsčg MgTigjg gpMeMtcg. Ne vetMo, ud je v sdrded zg gpMeMtco, dt dt jo OMesMgžd tM ttMičd
spoMteMid, g/t pg d: po Mjegov/ ediMstveM: /og/dt gpMe-Mi'cg zgžgg/g dgtMeMit spotMeMid^ pMO :*M drggo je po-po/rt Mestrttse/, zgto je vzrode tredg isdgt: drggod.
Pr: oddrtvgMjg spotrteMtdg od Krd: v Ce/ovcp /grtt jeseM: je d:7o po/eg stevdMtd drttgtd „/ji<dezMi'vosti" s/i-šgt: ttid: dgtegortČMO zgdtevo.* NodeMegg pgrttzgMsdegg spoMteMidg več Mg ččorošdetM/ VprgšgjetMO žgpgMg v Gg-/:c:'jt, g/t je Mtis/i/ Miordg Mg to zgdtevo, do je „resevg/" prošnjo Zveze dorošdtd pgrttzgnovf S stvgrMitMt vzrodt d: tedfMitMi' grgKMtentt njegovg od/očttev MgMtreč MiMtg prgv Mtč sditpMegg. Po je po<tdgri/g ttid: ZNP v svojetM prtziVM, do je Kgotov:/g, dg od/oč:tev povsetM Mgsprotgjt' pgtMett trt je zgto v njej tnogoče vtdet: /e gverztjo pred pgrttzgMt.
Od/očitev gg/išdegg žitpgMg vsedgdor predstgv/jg Me-zgs/išgMO žg/:tev vsed t:st:d, dt so se dort/t tM žrtvovg/t svojg žtv/jeMjg v dojg prot: /gštztMtt tM s tetM zg osvodo-d/tev iM zopetMo vzpostgv/tev detModrgttČMe gvstrtjsde repttd/tde. Pgdg od/oč:'tev ponteMt dgpitg/getjo pred MetMŠdoMgCiOMg/istiČMtiMt dgjsdgč/, pred t/st/tM: s:7gtM:', dt jttM je prottjgštstiČMt' doj evropsd/d Mgrodov trM v pet: !M d: s tetM sgtMO tzpr/čgjejo svojo /gš/sto/dMO tMtse/Most.
PopttščgMje tetM tetMMitM sdgMt pg ponteMt' tttdt od/očttev gvstrtjsde zveze vojMtd žrtev, dg predvtdeMO sre-čgMje s sorodMo jttgos/ovgMsdo orggMiZgctjo od/ožt z KtetMe/jitvtjo, dg dt' v sedgMjent freMMtdg Mtordg :z-zvg/o .etMoctje". Do tgde presoje po/ožgjg je MgtMreč prtš/o po dtijsdgšdetM ptsgMjg OVP-jevsde Vo/dsze/tttMg, dt je pododMO dot v zvez: s sponvMsdo svečgMostjo v ^večgd ščttvg/g prot: pgrt/zgMSKitM doreetM ter ttstvgr-jg/g pstdozo strgdtt, dgdor dg dt dt/g Jčorošdg t/d pred jggos/ovgMsdo tMvgztjo. Če se odo/i JO. odtodrg zdere Mg žčorošdetM dgr ce/ odde/ed divštd S^-ovcev /z Nent-č:je, ted dttjsdgčev sevedg Mtč Me Mtott; če pg d: se sre-čg/t gvstrtjsd: tM jttgos/ovgMsdt vojMt ttde/ežeMCi, potetM d: d:/g dotMovtMg spet ^v MevgrMost:".
člen 7 uresničen na celotnem naselitvenem ozemlju, brez slehernega ugotavljanja ali preštevanja manjšine. Na rešitev svojih življenjskih vprašanj ne moremo čakati v nedogled in nam ne bo preostalo drugega kot pot nadalnje internacionalizacije, če večinski narod in njegovi odgovorni dejavniki ne bodo v načelu in v praksi spremenili svojega odnosa.
V razpravi je bilo govora o vrsti konkretnih akcij ter o možnostih nadaljnjega razvoja sodelovanja, zlasti na kulturno-prosvetnem področju. Obširno so predstavniki obeh organizacij razpravljali o pripravah na mednarodno manjšinsko konferenca, ki bo letos maja v Trstu. Zlasti pa je bilo z obeh strani ugotovljeno, da bo za dosego enakopravnega položaja Slovencev v zamejstvu še nadalje potreben odločen in dosleden boj, v katerem bodo kot doslej iskali podporo in pomoč tudi matičnega naroda.
Delegacija ZSO je v zvezi s prepovedjo pošolskega slovenskega pouka v Benečiji izrazile ogorčenje spričo hude diskriminacije ter zagotovila beneškim Slovencem bratsko solidarnost In podporo v njihovem pravičnem boju za narodne pravice.
Kongres SPU
Ob 40. obletnici 12. februarja 1934 se je na Dunaju začel 22. redni zvezni kongres SPd. Za uvod je biia slavnostna predstava Beethovnovega .Fideiia" — simboiična povezava z dogodki pred 40 ieti, ko je avstrijsko deiavstvo šio v boj za svobodo in demokracijo.
Kongres je v znamenju važnih političnih in tudi organizacijskih odio-čitev, ki naj bi zagotoviie stranki vodilen položaj tudi v prihodnje. Vodilno geslo kongresa je .Varnost za vse — počlovečenje gospodarstva — napredek družbe", glavni referat strankinega predsednika kanclerja dr. Kreiskega pa je nosil naslov .Vloga SPd v moderni družbi".
Med drugim se je kongres bavil tudi s spremembo pravil, da bi vodilni predstavniki stranke v izjemnih primerih tudi po 65. letu starosti lahko obdržali funkcije v javnem življenju.
BROŠURA ..KOROŠKA — ALARMNO ZNAMENJE" ODKRtVA:
Tako imenovani .prastrah' Koroške
je v resnici siaba vest nemških nacionaiistov
Kakor pes zatutt, če mu stopiš na rep, tako so na Koroškem reagirat) dotočen! krogi na brošuro .Koroška — atarmno znamenje", ki jo je izdato Avstrijsko odporniško gibanje na Dunaju. Ravno ta reakcija pa je tudi najboijši dokaz, da je pubtikacija zadeta „v črno", ko je posvetita v brtog nepobotjštjivih nemškonacionatističnih hujskačev, ki so si domišijaii, da so nedotaktjivi na podestu svoje ziagane in povsem neupravičeno mono-potizirane .domovinske zvestobe". Brošura jim je odtrgata krinko z obraza in pokazata se je spaka nespravtjivega šovinizma, zastruptjenega z nacistično miseinostjo.
Z brošuro .Koroška —alarmno znamenje" je Avstrijsko odporniško gibanje posredova-io javnosti informativno gradivo o trenutnem političnem položaju tako imenovanega .koroškega vprašanja". Objavljeni prispevki različnih avtorjev, pripadnikov obeh narodov v deželi, so nastali na podlagi raziskav, temelječih na novtih znanstvenih metodah in spoznanjih ter predstavljajo osnovo za stvarno razpravo o vprašanju, ,ki ga ne-poučljivi zavestno dramatizirajo in čustveno razpihujejo", kakor v uvodni besedi ugotavlja podpredsednik Avstrijskega odporniškega gibanja Jose! Hindels. Hkrati pa Hin-dels tudi jasno zavrača tako imenovani .prastrah* (Avstrijsko odporniško gibanje ga povsem pravilno motivira s krivdo nemških nacionalistov) in pravi, da je na Koroškem ena sama resnična nevarnost — nevarnost nemškega nacionalizma, ki ne zastruplja le odnosov s slovensko narodnostno skupnostjo, temveč je tudi v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe.
V prvem prispevku se Andreas Moritsch bavi z zgodovinskim razvojem na Koroškem in je pri nemških nacionalistih sprožil plaz napadov zlasti s svojo kritično oceno Wutte-jeve interpretacije vloge in pomena koroškega obrambnega boja. Prav tako pa je izzval živčno reakcijo združenih šovinistov tudi z ugotovitvijo, da Heimatdienst še danes nadaljuje svoje povsem nepotrebno de-io očitno zato, ker je njegova .domovina" še vedno v nevarnosti, ker na Koroškem še vedno živijo Slovenci.
Ludvvig Flaschberger se bavi z vprašanjem vindišorjev, ki ga omenja kot fenomen asimilacije pri koroških Slovencih. Kritično se bavi z raznimi .pristno" koroškimi posebnostmi, kot so delitev na domovini zveste vindišarje in nelojalne Čuše, načrtno zapostavljanje Slovencev in njihovega jezika v javnem življenju in razne oblike diskriminacije, kar vse utrjuje čut manjvrednosti in pospešuje asimilacijo.
Posebno .vroč" (za nemške šoviniste) je prispevek Ferdinanda Velika o zgodovini koroškega Heimatdiensta, kajti avtor v temeljiti dokumentaciji odkriva resnične namene in cilje tako imenovanih .domovinskih" organizacij ter razgalja .rjavo preteklost" marsikoga od tistih, ki so nekdaj skupno s Steinacherjem slavili .zmago v nemški
noči", danes pa si skušajo spet lastiti monopol v domovinski zvestobi. Da je ta neprostovoljni .ekskurz" v polpreteklo dobo prizadel zlasti tiste, ki so se kljub svoji bremenilni preteklosti znali povzpeti na visoke položaje in bi danes radi delali vtis politične neoporečnosti in znanstvene objektivnosti, pač ne presenečo.
O odnosih med koroškimi Slovenci in katoliško cerkvijo piše Viktor Omelko. Njegova razglabljanja so nekoliko preveč teoretična in gredo povsem mimo vsakdanje prakse, ki tudi po lanskoletni sinodi žal ni krenila po novi poti, namreč v smislu načel, ki jih je sinoda uzakonila glede sožitja obeh narodov. Nasprotno se ravno v najnovejšem času množijo primeri, ki kažejo, da se
nemškonacionalistični krogi zelo temeljito .pripravljajo", da bi povečali svoj vpliv na cerkvenem področju (gotovo ne iz verskih nagibov!).
Zelo kritično osvetljuje Withelm Filla pravi značaj tako imenovane domovinske zvestobe na Koroškem, ki nemškonacionalistič-nim krogom služi le kot kulisa, za katero nadaljujejo svoj tako nacionalno kakor tudi socialno pogojeni boj proti .manjvrednim" Slovencem. Pri tem brez vsakega olepšava-nja razkrinkava .domovinski mit" kot orodje nemškega šovinizma, nestrpnosti in reakcionarne miselnosti ter meni, da v družbenem redu, ki danes vlada na Koroškem oz. v Avstriji, manjšinskih vprašanj ni mogoče zadovoljivo reševati.
Prav tako z bistvom nemškega nacionalizma, kii predstavlja na Koroškem že pravo .deželno ideologijo", se bavi Kurt Traar, ki z navajanjem dokumentov in citatov postavlja na zatožno klop tudi koroški tisk oziroma opozarja na njegovo vlogo pri ustvarjanju .ustreznega" političnega ozračja, v ka-(Dd/)e Hd #. sfrdM:)
Našli bomo zaveznike
v našem boju za enakopravnost
Ne da bi precenjevati detovanje in zadnje provokacije KUD, je treba te pogte-dati, kdo ščiti in dopušča hujskanje in izgrede nacionatističnih sit: to je meščansko pravosodje, to je meščanska obtast.
V zadnjem času smo priče nove ofenzive nemškonacionatističnih sit, ki tahko nemoteno provocirajo ob stovenskih prireditvah, ki nemoteno hujskajo med srednješoisko miadino, ki se postavijo v bran vsemu naprednemu in vsakomur, ki se zavzema za enakopravnost obeh narodov na Koroškem. Meščanski tisk s strictjevskim gtavarjem na četu jim daje vso podporo, ki jo more. Tudi državni pravdnik vse to vidi, ne vidi pa v tem nič protizakonitega, ne najde .vzrokov" za ukrepanje proti sitam, v katerih se čedatje botj uvetjavtja tašistoidna misetnost.
Ob takih dejstvih nam nihče ne more zameriti, če podvomimo v pravni red naše države, izkušnje namreč kažejo, da v vtadajočem sistemu pravosodje ne stoji na strani širokih demokratičnih množic, ki so za popotno enakopravnost vseh ptasti tjudstva, vseh narodov in narodnosti. Zato je v takih pogojih tudi težko pričakovati uresničitev čiena 7. V takih pogojih pa se tudi ne moremo zadovotjiti s tem, da bomo hujskače na narodnostno mržnjo prijavtjati državnemu pravdniku, ki potem ne bo čutit potrebe, da bi ukrepat, kakor mu to nataga zakon.
Ob zadnjih koroških kutturnih dneh je bito v tisku zastediti med drugim očitek, da prihaja pri koroških Siovencih do očitne radikatizacije. Aii ni to nekotiko čudna zaskrb-tjenost za mir v dežeti! Ati smo mar Stovenci tisti, ki deiimo hujskaške tetake! Ati morda Siovenci izzivamo na spominskih svečanostih! Ati pa smo Stovenci četo tisti, ki se v .diatogu" z večinskim narodom postužujemo dinamita!
Ne eno ne drugo! Vendar pa nihče ne more zahtevati, da bomo mirno prenašati vsa izzivanja in vse napade, pri tem pa morda še siavo peti odgovornim obiastem, ki se postužujejo dvovrstne pravičnosti, ter se navduševaii za pravni red, ki nam zeio skopo odmerja pravico. Kakor so tani dunajski študentje brez raziike jezika in narodne pripadnosti pregnati Scrinzija z univerze, ko je hote) narodnostno mržnjo razširiti s Koroške na Dunaj, tako bomo Siovenci tudi na Koroškem našii zaveznike — tanskotetna demonstracija je to pokazata — v našem boju za enakopravnost.
!i broSure ..KHrnSon — ein Aiarm-zeichen" ponatiskujemo uvodno besedo, k! jo je napisa! !oset Hinde!s, podpredsednik Avstrijskega odporniikega gibanja.
Uredništvo
A/s /972 ;'n RJrnten gesetzw/J-r/ge vlMoMfH gegen zweispr%c/)ige mit JeKtsc/?-M^t/on^//st/scReW MHcf HeOfMZ/sti-scRen Exzetsew st^tt/awJew,
J/c Osterre/cR/scRe WZJerttgwJs-RetpegMHg gew%r?!t. /n einer RanJ-ge/?KMg, J/e /w Jer 0//ent//cR^e/t stdrib RedcRtet tcwrJe, JrJc^ten OsterreicRr W/JerstuwJs^Jmp/er KnJ Op/er Jes RdscAismMS iZ?ren Protez gegen J/c /ZnAe/eRr/mren %%s M??J so/iJdrisierteM sicR mit Jen AeJtoRten s/ofCn/scRen Z-RnJs-/eMteu.
S/e vcr/dHgff?! J/e AorrcAte Ein-Rft/tMMg Jer #CSf;?M?7!MHgfM JeS StRRtsvertrRges, /iigten R^er mit NacRJrMcR R/nzn.- AncR wenn mzs Jer StRRtsvertrRg n/cRi J%ZH fer-//ZcRten w%rJe, wJre es e/n Ge-ot JemoRrut/scRer Ge/stesZ?R/tMng, Jer	Vo/Rgrnppe %//e
RecRte z M gew/<Rren, J/e s/e z;<r Ent/R/tnng ZRrer PžgczMrt nnJ Rn/tnr ArRKcRt. D^Ae/ J/Zr/e n/e vergessen tcerJen, J%/? s/cA uncA v/e/e R/irntner S/ofenen n<tcA Jem Zer/n// Jer //RAsAnrgermonRrcA/e /%r J/e RepnA//A Osterre/cA Rns-gMproc^fM A<tAen. Von o's:errc/-cA/scAer Se/te wnrJen /Anen Jn-WR/s c//e jene RecAte /e/er//cA ver-sprocAen, nm J/e s/e Aente w/eJer Aump/en mnssen.
AncA J/e scAtceren Op/er, J/e s/oven/scAe /.nn Js/ente /m W/Jer-stnnJ gegen N^z/JentscA/itnJ ge-
AracAt AaAen, JJr/en n/cAt uer-gej^ezz werJerz.
Af^zzzc/zer RMC^wžc^tžgzzrzg^^o/-r%t ^tzZ /re;7z'<r/z J z'e Prore^^zzzzJ-gf(?MMg Jer O^rerrezc^c/zerz Wz-Jer$tzzzzJy^ewegzzzzg g/s zz/zer//Jssžg oJer zz^ertrze/zezz /zezezc/zrzeZ. D/e /Jr Osferre/c/z zzztze/sr /zesc/zJ-zzzezzJezz Vorggzzge zzz Rgrzztez! wzzrJezz /zgggre///es/err, g/s vor//-/zerge/zezzJe Pp/soJe /z/zzgesZe//z, Jze rz/cPt gg/ge/zggse/zr werJezz so//te.
D/e Pzztw/e^/zzzzg /zgt zz/c/zr Jezz Pese/zw/e/z:/ggrzgs/zo/rg'Zez!, sozzJerzz Jer GsZerre/e/z/se/zezz W/JerstgzzJs-/zeweggzzg zzzzJ g//ezz gzzJerezz Mg/z-zzerzz gzzs Jezzz gzzf//gsc/z/sr/sc/zezz Pgger Rec/zt gege/<ezz.-
7zz Rgrzzzezz s/zzJ /zezzte J/e Dzz-/ze/e/zr/zgrczz gggress/uer Jezzzz ;e. Gegezz zzzzsere s/ovezr/scZzezz RgzzJs-/egre w/rJ e/zze c/zgM^Zzz/sfZ-sc/ze Netze /<e:rze/zezz. zl/zer ggcZz rz/e/zrs/ovezz/sc/ze RgrzzZzzer, J/e zzzzz gzzZe Rez/e/zgzzgezz zzzr s/o-vezz/sc/zezz Vo/^sgrzzppe /zezzzzz/zt s/zzJ, zzzerJerz J///gzzz/erZ zzzzJ /zc-Jro/zr.
Der /rrgr/ozzg/e Hg/? Jer Dezzzse/zzzgz/ozzg/Zszezz /zgf so we/; ge/J/zrt, Jg^ /zz zzzgzze/zezz Rgrzzt-zzer Gezzze/zzJezz Jze /z/s/zer/gezz R/Zr-gerzzze/sZer zzzzzz Pez/ gzze/z vozz z/zrezz e/gezzezz PgrZeZ/regzzJezz zz/c/zz
wZeJergewgZz/t zozzrJezz, wez/ s/e zzzzr Jezzz Afg^e/ Jer S/ozzezzezz-/regzzJsc/zg/t Re/zg/fet s/zzJ. Dgs /sr e/zz /zeMzzrzzZz/gezzJes Pyzzzprozzz.
/zz /eZzter Ze/z /sr es zg protzo-^gror/se/zezz, J/e s/ovezz/sc/ze Vo//zs-grgppe /ze/e/J/gezzJezz grzJ J/e /g-gos/gv/se/ze Reg/ergzzg Zzerggs/or-JerzzJezz Ezzr/zg//gzzgezz zzozz Ge-Jezz^tg/e/zz ge^ozzzzzzezz. P s w/rJ ;e-zzer geJgc/zf, J/e g/s .Op/er Jer /ggos/gzzezz" /zeze/c/zzzer werJezz.
Dgzg /sr /esrzgsre//ezz.' Z//e Osrerre/c/zer, gzzJ Jgs g//r zzgrgr-/z'c/z ggc/z /gr J/e Rgrzztzzer, J/e /zzz Zzoe/rezz We/rPr/eg z/zr Pe/zezz ver/orezz, s/zzJ Op/er P//r/ers, Jer J/esezz ver/zrec/zer/sc/zezz Rr/eg ge-wo//r, nzor/zere/rer gzzJ ge/g/zrr /zgr.
y4/zer Jgvozz wo//ezz J/e GeJezzP-rg/e/ezzr/zg//er zz/c/zrs w/ssezz. //zzzezz ge/zr es /eJ/g/Zc/z Jgrgzzz, J/e /g-gos/gv/sc/zeg PgrrZsgzzezz, J/e e/geg /z/sror/se/z ReJegrsgzzzeg Re/rrgg /zzz Rgzzzp/ gzzJ J/e Re/re/gzzg Rgropgs — gzzJ Jgzzz/r ggc/z Osrerre/e/zs — vozz Jer A/gz/Rgr/zgre/ ge/e/srer /zg-Reg, g/s „Ver/zrec/zer" /z/gzgsre/-/eg, w/e Jgs /zere/rs wg/zregJ Jes Rr/eges rzog Jer /Vgz/propggggJg gergg wgrJe.
D/e Vorgggge /g Rgrgreg zggs-seg Jg/zer g/s /l/grzgze/c/zeg er-pgggr roerJeg, Jgs g//eg Gsrez-
re/c/zerg J/e Ge/g/zr Jes Degrsc/z-ggr/ogg//szggs, Jer ggser RggJ sc/zog e/gzgg/ /g Jeg /1/grggJ ge-/g/zrr Zzgt, /zewg^r zggc/zeg so//re. D/ese Ge/g/zr /orJerr zgzg Prorest, g/zer ggc/z zgr ge/sr/geg ztgse/ggg-Jerserzggg Zzerggs.
D/e Osrerre/c/z/sc/ze W/Jer-srggJs/zezoegggg /zegrg/?r es Jg/zer, Jg)! /zg Rgropg-Ver/gg e/g Rgc/z ersc/ze/geg w/rJ, /g Jezg zge/zrere, zg/r Jer A/grer/e verrrggre /Igroreg zgzg Prggeg/:ozgp/ex „Rgrgreg ggJ J/e s/orzeg/sc/ze Vo/^sgrgppe" Sre/-/ggg ge/zzgeg. /g J/eser 7tgsgg/ze Jes /g/orzggr/ogs- ggJ PresseJ/eg-sres Jer Osrerre/c/z/sc/zeg W/Jer-srggJsPe-Kzegggg Tzer6//egr//c/zeg w/r — gz/r /regz;J//c/zer Gege/z-zg/gggg Jes Rgropg-Ver/gges — e/g/ge Re/rrgge, J/e /gr J/eses Rgc/z tzorgese/zeg s/gJ.
D/ese Re/rrgge J/egeg Jer sgc/z-//c/zeg D/s^gss/og e/ger Prgge, J/e rzog Jeg //g/ze/e/zr/zgreg /zewg^r Jrgzggr/s/err ggJ ezgor/ogg//s/err w/rJ. A/gg rgr so, g/s se/ Rgrgreg vog Jer „s/oveg/sc/zeg Ge/g/zr" /ze-Jro/zr, g/s /zg/ze /ggos/gv/eg J/e ztRs/c/zr, Pe//e ggseres sgJ/Zc/zeg RggJes/ggJes zg oP/zgp/ereg.
/g WZrP/ZcZz/eeZr g/Rr es /g Rgrgreg, Jesseg Zgge/zor/g/ze/r zgr Re-pg/z/Z/z Osrerre/c/z gg/zesrr/rreg /sr, e/ge e/gz/ge reg/e Ge/g/zr, vor Jer g/c/zr e/gJr/gg//c/z geggg geiogrgr werJeg ^ggg;
Dgs /sr J/e Ge/g/zr Jes Degrsc/z-ggr/ogg//szggs, Jesseg Dzgrr/e/ze g/c/zr ggr J/e Rez/e/zgggeg zgr s/o-veg/sc/zeg Vo/Psgrgppe verg//reg, sogJerg ggc/z /zg W7Jersprgc/z zg Jeg Resr/gzzggggeg Jes osrerre/c/z/-sc/zeg Rrggrsrzerrrgges sre/zeg.
Karnten — ein Aiarmzeichen
POSiROKKDSVKl!
LJUBLJANA. — V Ljubljani so bili prejšnji teden jugoslovansko-avstrijski pogovori o mejnih vprašanjih, kjer je šlo za tri popravke mejne črte. Mejo med Jugoslavijo in Avstrijo bodo nekoliko .premaknili" na območju reguliranja potoka Kučnica (občina Murska Sobota) in na ožjem območju na mejnih cestnih prehodih v Šentilju in na Holmecu. Avstrijsko delegacijo na pogovorih je vodil delegacijski svetnik v zunanjem ministrstvu dr. Wolfgang Seifert, jugoslovansko pa načelnik službe za meje v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve polkovnik Stevo Stojakovič.
SAN DtEGO. — Na Pacifiku 176 milj od San Diega je v petek prejšnji teden pristala tretja posadka ameriškega vesoljskega laboratorija Skylab. S tem se je uspešno zaključil tudi tretji del obsežnega vesoljskega podviga, ki se je začel lani 15. maja. Tretja posadka se je odpravila .na pot" 16. novembra lani in je torej preživela v vesolju 85 dni. V tem času je opravila vrsto znanstvenih in tehničnih nalog ter medicinskih raziskav. Odprava tretje posadke Skylab je zabeležila tudi pomembne rekorde: kakor že povedano je ostala v vesolju 85 dni, vesoljski .sprehod" pa je trajal 6 ur 34 minut in 35 sekund. Stroški za to odpravo so dosegli 2,6 milijarde dolarjev. Bil je to zadnji vesoljski polet s človeško posadko v okviru ameriških načrtov.
LONDON. — Britanska konservativna vlada predsednika Heatha je prejšnji teden morala priznati polom svoje politike. Razpuščen je bil parlament in razpisali so nove volitve, ki bodo 28. februarja letos. Ta odločitev je prišla v trenutku, ko se je Britanija znašla v resni gospodarski krizi, za katero je dovolj značilen tridnevni delovni teden, po drugi strani pa stavka rudarjev v premogovnikih, katerim zagotavljajo solidarnost in podporo tudi delavci številnih drugih panog. Glavni tajnik britanske KLP John Gollan je vlado predsednika Heatha imenoval najslabšo vlado v povojnem obdobju ter pozval Britance, naj se zberejo okrog delavskega gibanja z vsemi naprednimi silami, ki si prizadevajo pri volitvah poraziti konservativno stranko s Heathom na čelu.
VATtKAN. — V odnosih med Vatikanom in vzhodnoevropskimi državami je v zadnjem času prišlo do nadaljnjega izboljšanja. Tako je Poljsko obiskal vatikanski .zunanji minister" monsignor Casaroli in je pričakovati, da bo v doglednem času prišlo do normalizacije odnosov. V istem času pa je Vatikan upokojil madžarskega kardinala Mindszentyja, kateri je po madžarskih dogodkih leta 1956 živel kot begunec v ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti in od leta 1971 na Dunaju. Ker je Mindszenty veljal za glavno oviro na poti k normalizaciji odnosov med Vatikanom in Madžarsko, so bile z njegovo upokojitvijo tudi v tej smeri odprte nove možnosti.
LJUBLJANA. — Za novega sekretarja
komisije za mednarodne odnose pri skap-ščini SR Slovenije je bil pred nedavnim imenovan Drago Mirošič, bivši sekretar občinskega komiteja ZKS v Sežani. Na svojem novem položaju se bo bavi! tudi z vprašanji, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Avstriji, Italiji in Madžarski. Kot dober poznavalec problematike zamejskih Slovencev bo brez dvoma prispeval h kvalitetnemu obravnavanju položaja manjšin in dobrososedskih odnosov.
TURtN. — V palači, kjer ie sedež turinske sekcije italijanske partizanske zveze ANPI, je eksplodirala zelo močna bomba, ki le po naključju ni povzročila človeških žrtev. Na kraju atentata so dobili letake zloglasne fašistične organizacije SAM, ki že nekaj let organizira atentate proti naprednim ustanovam in sedežem demokratičnih strank. V letaku povzdigujejo fašizem in pravijo, da je prišel čas, ko je treba preiti k akciji. Qb koncu je v fašističnem letaku rečeno, da so pripadniki SAM pripravljeni moriti, da bi .rešili Italijo".
AKRA. — Huda suša, ki je že lani terjala milijone človeških žrtev v afriških državah južno od Sahare, tudi letos ne prizanaša temu področju. Zaradi vremenskih neprilik je posebno prizadet Niger, kjer milijonpm ljudi grozi smrt zaradi gladu. Nevarnost lakote pa se širi tudi na druga področja, ki se bodo prav tako znašla v težkem položaju, če ne bo prišla pravočasno pomoč mednarodnih organizacij.
MOSKVA. — Sovjetski astronom Nikolaj Kozirev je odkril, da ima tudi Merkur atmosfero. Znanstvenik, ki se je za sy/)je delo poslužil spektrografskega opazovanja, meni, da je atmosfera debela 600 km 'n da jo sestavlja zelo lahek plin, verjetno vdttik.

Prešernova prostava v Ceiovcu
s pode!itvijo iiterarnih nagrad SPZ
V polno zasedeni modri dvorani ceiovikega Doma gia:be je biia na predvečer siovenskega kuitumega praznika dostojna Prešernova prosiava, ki jo je priredita Siovenska prosvetna zveza. Prireditvi, katere so se udeieiiii tudi jugosiovanski generaini konzui v Ceiovcu Bojan Lubej in konzui Branko Čop, deieini posianec Hanzi Ogris ter predstavniki narodnih in kuiturnih organizacij koroških Siovencev, je dajaia posebno obeieije množična udeieiba miadine, ki se je pokioniia spominu veiikega pesnika, ki je naš narod dvigni) iz anonimnosti na raven enakovrednega kuiturnega naroda.
Mlada Edita Veiik je z Izbranimi besedami napovedaia spored, v katerem je najprej spregovori! član Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik univ. prof. dr. Anton Slodnjak. Kot pooblaščenec SAZU je posredoval koroškim Slovencem pozdrave najvišje kulturne in znanstvene ustanove slovenskega naroda, ki — kakor je naglasil — vedno spremlja tudi kulturno življenje slovenske narodnost-
Dobitniki titerarnih nagrad SPZ za teto 1973
iz UTEMELJiTVE ŽiRiJE
#	AMDRE7 KOKOT. — Za prispevek Andreja Kokota je inaiiino preraSianje intimne umetniSke ispovedi v protest zoper ..stvarnost" v nati deieii. Kritik presega osebno čustvovanje ter izraža koiektivno nationaino angažirano zavest, pri tem pa nikoi! nj dekiarativen. Zeto nazorno izpričujejo to ubranost med osebno in koiektivno refieksijo nate stvarnosti pesnikove misii o pomenu naSe besede in jezika. Prav v teh pesmih je izpovedna moč in kvaiiteta zbirke.
#	VAŽENTiN POŽAMSEK. — Tematski razpon PoianSkovih pesmi je obsežen — od sotiainih probiemov, žgočih vprašanj narodnostne biti do intimnih ijubezenskih izpovedi. Pesnik izraža svojo občečiovežko zavzetost sredi brutainega in stehnizirane-ga sveta z aktuaino matetoriko.
#	GUSTAV 7ANUŠ. — Pesmi Gustava Ja nuža zasiužijo pozornost zaradi izvirnega satiričnega tona, kj jih preveva, zaradi veiike zavzetosti in vzburjenosti ob spiož-nočiovežkih probiemih. Pesnik obiikuje svoj raznorodni motivni svet v pripovedni obtiki kot opazovaiec, ki je na videz rahio iz ravnovesja toiiko boij začuden tn brez moči. Značiine so njegove nenavadne poosebitve.
#	FtORiJAM UPU4. — Edini nagrajenec za prozo je pisatei) Fiorijan tipu!, ki je za svoj prispevek pod žltro ..Report 57" preje) drugo nagrado. Avtor spretno obiikuje temo in pri tem ne prizanaša ustaijenim pojmom o tepi umetnosti ter ironizira zabiode domače iiterarne historiogratije. Vsekakor spretno napisan, kritičen tekst.
ne skupnosfi na Koroškem; nafo pa je spregovoril o Prešernu in o pomenu njegovega pesniškega u-stvarjanja fer zlasti orisal njegove vezi s Koroško (njegova izvajanja objavljamo posebej — cp. ured.).
V okviru proslave so bile podeljene literarne nagrade, ki jih je razpisala Slovenska posvetna zveza za leto 1973. V imenu žirije je razdelitev nagrad utemeljit višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, predsednik SPZ Hanzi Weiss pa je podelili nagrade, ki so jih prejeli: za pesništvo Andrej Kokot, Valentin Polanšek in Gustav Januš ter za prozo Florijan Lipuš.
Koncertni del prireditve so izvajali člani Glasbene matice iz Trsta,
ki so jih udeleženci izredno prisrčno pozdravili v svoji sredi. Uvodoma je ravnatelj GM dr. Gojmir Demšar nakazal vlogo in pomen Glasbene matice v kulturno-pro-svetnem udejstvovanju slovenske narodnostne skupnosti v Itaiiji, kot pozdrav primorskih bratov pa poklonil Slovenski prosvetni zvezi album umetniških fotografij Primorske.
Posebno doživetje večera je bil nedvomno nastop profesorjev in dijakov šole Glasbene matice iz Trsta. To so bili mladi solisti pianistki Verenka Terčelj in Jožica Lasič ter violinist Žarko Hrvatič (zadnji ob klavirski spremljavi prof. Erminija Ambrozeta) ter klavirski trio, ki so ga sestavljali Ravel Kodrič, Črtomir Šiškovič in Iztok Kodrič. Predstaviti so se z zahtevnimi skladbami Beethovna, Vivaldi-Respighija, Brahmsa, Paganini-Prevorška in Rista Savina. Svoj izbrani spored so izvajali z velikim znanjem, ki je pričalo o uspešnem delu ustanove, ki med Slovenci v Italiji goji glasbeno kulturo ter vzgaja glasbene umetnike. Šopek nageljnov je bil le skromen izraz priznanja in hvaležnosti, ki so jo poslušalci mnogo bolj izpovedali s svojim navdušenim in dolgotrajnim aplavzom. Prisrčno hvalo za dragoceno darilo, ki so ga pokloniti s svojim dovršenim nastopom, pa je izražala predvsem splošna želja, da bi izvrstne umetnike tržaške Glasbene matice lahko kmalu spet občudovali na Koroškem.
Narodnoosvobodilni boj
je neizčrpna zakladnica izkušenj
Med števiinimi prireditvami, ki so biie ob siovenskem kuiturnem prazniku po vsej Sioveniji in med zamejskimi Siovenci, je biia osrednja vsenarodna manifestacija na predvečer v Ljubijani, kjer so podeiiii tetošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega skiada posebno zasiužnim kuiturnim in umetniškim ustvarjaicem.
$ Prešernove nagrade za živijenjsko deio so prejeii skiadateij Marijan LiPOVŠEK za deio na področju giasbene umetnosti, fiimski in giedaiiški igraiec Bert SOTLAR za števiine igraiske uspehe v iiimu, te-ieviziji in radiu ter na odru, tržaški siikar Lojze SPACAL pa za grafični in siikarski opus.
$ Nagrade Prešernovega skiada pa so dobiti arh. Marijan Gnamuš, dramska igraika Angeia Janko-Jenčičeva, arh. Jože Kožeij, siikar Avgust Lavrenčič, ansambei trio Lorenz, giedaiiški režiser Dušan Mia-kar, arh. Dušan Moškon, operna pevka Bogdana Stritar, pesnik Veno Taufer, snemaiec Žaro Tušar in siikarka Jeiica Žuža.
Slavnostni govor je imel generalni direktor RTV Ljubljana Janez Vipotnik, ki je zlasti opozoril na 125. obletnico Prešernove smrti ter na 30-letnico prvega zbora slovenskih kulturnih delavcev na osvobojenem ozemlju. V tej povezavi je nakazal izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter poudaril njihovo veljavnost tudi za današnji in jutrišnji dan.
Obujanje spominov na plenum kulturnikov — je dejal Janez Vipotnik — nam spet razkriva vsestra-nost narodnoosvobodilnega boja,
Prešern ova p esem -esfefs^a vrecfnofa
enakovredna največjim umetninam v človeški poeziji
Govor akademika dr. Antona Siodnjaka na Prešernovi prosiavi v Ceiovcu
Misiim, da pravilno razlagam vaše trenutno razpoloženje kot nemir in kot istočasno pričakovanje pomiritve, kakor jih občutimo spričo veličastnih naravnih pojavov ali spričo velikih stvaritev človeškega duha v^ umetnosti in znanosti. In po pravici: pričujočnost Prešernove pesmi v naši zavesti, ki nas je zbrala na nocojšnji slovesnosti ob spominu na 125. obletnico pesnikove prerane smrti, doživljamo s podobno vznemirjenostjo kakor pogled na svetle ali mračne vrhove gorske pokrajine ali na bleščečo ali viharno morsko gladino.
Tak očiščujoči učinek Prešernove pesmi pač lahko občuti vsakdo, kdor se z željno dušo izroči njenim ritmom, podobam, čustvom in mislim. Do tega spoznanja se je v stoletnih bojih povzpela tudi kritična ali znanstvena literatura o Prešernovi pesmi. Znano vam je, dragi rojaki, kako nasprotujoče so sodili Prešernovi kritiki od prvih objektivnih in zlohotnih ocenjevalcev njegovega Slovesa od mladosti v prvih bukvicah Kranjske čbelice 1830 do današnje bolj ali manj soglasne sodbe prepro-
stih in neučenih ter bolj ali manj rafiniranih in z najrazličnejšimi metodami oboroženih domačih in tujih slovstvenih preučevalcev. Danes je za vse, razen za nekatere komične ali perverzne čudake, Prešernova pesem estetska vrednota, ki je enakovredna največjim umetninam v človeški poeziji.
Od raznih sodb o njej navajam le najnovejšo, morebiti tudi najpreprostejso in najpravičnejšo, ki jo je objavil profesor primerjalne slovanske filologije v Oxfor-du Robert Auty 1973 v reviji Oxford Slavonic Papers na str. 11. Na tem mestu razpravlja avtor o razločkih med slogom Prešernovih slovenskih in nemških pesnitev. Pri tem ugotavlja, da je bil nemški literarni jezik okrog 1820 po velikih pesnitvah weimarskih klasikov in prve in druge šole nemških romantikov že nekoliko stereotipen in potreben obnove. Medtem pa tedanja knjižna slovenščina še skoraj ni imela nobene tradicije, saj jo je ustvarjal šele Prešeren s svojimi pesmimi. Nato pa
(Dd/je 7M 7. stnanij
ki je v svojih vrstah in ob svojem programu združeval vse napredne ljudi in vse plasti slovenskega življenja. Kulturno življenje je bilo elementarni sestavni del narodnoosvobodilnega boja in obratno, ves narodnoosvobodilni boj je bil prežet s kulturo; narodnoosvobodilni boj sam je bil največje kulturno dejanje.
,Če danes govorimo o teh stvareh, potem jih ne kličemo v spomin le zaradi kulturnega praznika in jubileja, ki ga slavimo. Govorimo o njih preprosto zato, ker so narodnoosvobodilni boj in pota, ki so pripeljala do njega, neizčrpna zakladnica izkušenj za današnjo in jutrišnjo rabo."
Govornik je dejal, da se vedno spet oglašajo ljudje, ki skušajo na različne načine degradirati partizanski boj. Udeležencem narodnoosvobodilnega boja in vsem naprednim ljudem pa je do tega, da je ta boj prikazan stvarno, objektivno, prikazan tudi v zmotah, napakah in slabostih, toda hkrati prikazan kot resnična moč, brez katere ne bi mogii nikoli zmagati.
,Njegovo resnično moč pa najbolj dokazuje današnja naša stvarnost, ne kapitalistična, ne klerikalna, ne birokratskocentralistična, temveč socialistična samoupravna stvarnost te družbe in te dežele."
Po slovesnosti, katere so se udeležili tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter v Italiji, je priredil predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher sprejem, na katerem so se zbrali Prešernovi nagrajenci ter številni predstavniki kulturnega in družbenega življenja Slovenije.
Stopil je k drevesu, osvobodil jetnika vrvi in odstopil. Možak je vzet iz suknjiča molek. Primož je videl, kako premika ustnice in ponavlja: .Gospod, odpusti mi.. .*
Nenadoma pa se je obsojenec kot strela pognat med drevje. Ta hip se je Primož zasukat. Šarec je zalajal. Bežečemu je spodneslo tla ...
Počasi je obesil Šarca na ramo in se s trudnim korakom odpravil po njegovi sledi. ,Tudi poslednje preizkušnje ni prestal," je pomislil in pogledal truplo, pod katerim je rdel sneg.
Napotil se je v gozd. Njegova gaz je orala deviško belino in se vijugala med sivimi debli kot sled živali, ki išče zavetje. Ves gozd je bith poln krika ... Vsa njegova praznina je rjovela ... Tja do neba in v mrzlo zemljo...
.Primož! Pdmož! Primoži" tako je kriknil oče, ko so mu zategnili vrvi pri kolu in ko so policisti dvignili puške.
.Maščeval te bom, oče)" si je takrat obljubil, .in tebe, mati, in tebe, sestra!"
TRETJ! DEL
POZNO NEURJE
Reka resnice teče po prekopih zmot
Po dveh mesecih in pol se je general vrnil zdrav in bojevito razpoložen na svoje vojno področje. Že nekaj dni prej je bil napovedal svoj prihod. V štabu se je temperatura mrzličnega pričakovanja takoj dvignila. Oficirji so se bali sprememb, ki jih je po vsaki svoji odsotnosti
TONE SVETINA	215
strastno uvajal. S tem je sam sebi dokazoval svojo moč, drugim pa, da so odvisni od njega. To mu je bilo potrebno kot človeku zrak ati ribam voda.
Po prevzemu poveljstva od generala, ki ga je nadomeščal, in po poročilih neposredno mu podrejenih poveljnikov, ki jih je sprejel hladno !in poslušal brez vprašanj in pripomb, je takoj naročil majorja Wolfa. Med boleznijo ga je resnično pogrešal. Ker je bil po naravi skrajno nezaupljiv, se z ljudmi, ki jih je nanovo srečaval, ni mogel pogovarjati tako, kot si je želel.
Zdaj ga je zanimalo, koliko se bodo njegove osebne ocene razlikovale od izpovedi majorja Wolfa, in od kopice poročil, ki jih je v naglici pregledal. Sedel je v globokem, udobnem naslanjaču v kotu svoje prostrane, svetle sobe in pasel hladne oči po karti, na kateri so se v času njegove odsotnosti znaki precej spremenili — na njegovo veliko jezo — v škodo Nemcev. To je bil eden izmed povodov za njegovo slabo voljo, drugega pa je prinesel s seboj.
Po ozdravitvi je bil doma na dopustu. Po nekaj dneh blaženega družinskega miru so se začeli problemi. Kdo ve, kaj je prijelo ženo, da je po vsi sili hotela z njim. Otroke bi za nekaj časa pustita materi, ki je že tako največ skrbela zanje, in šla ... Ali je bil prenežen z njo? Preširoko-srčen? Preveč čustven v svojih ljubezenskih izjavah, da si je tako želela njegove bližine, ali pa je tako potrebovala
moža? Zaman jo je prepričeval, da je pregnal s svojega bojnega področja vse žene podrejenih, da ondi divjajo boji, treskajo mine, teče kri in da je slabše kot na fronti. Vse je hotela deliti z njim. Hotela je videti nanovo osvobojene pokrajine, nemški jug, vilo ob jezeru, kamor se bodo preselili takoj po zmagi.
Obveljal je njegov odločni ne. Zato so tekle solze in leteli očitki, da ima druge ženske, da mu je družina odveč, da se pretvarja in hlini svojo privrženost njej. Ko mu je navedla nekaj žena generalov, ki so v podobnih okoliščinah pri možeh, ji je zabrusil, da česa takega ni nikjer v Evropi, vzrojil je in jo žalit. Kot navadno ob takšnih sporih se je potegnila vase in se zaprla pred njim. Tako sta se razšla sprta.
Celo reichsfuhrer SS Himmler, mu je tokrat bolj kot po navadi opral možgane. Izrekel je nekaj nedvoumnih očitkov, da dela v rokavicah in da se v svojih ukrepih ne zaveda osnovnih smotrov nemške politike
Čeprav je bil general njegov ljubljenec, ga je tokrat odpravil zelo na kratko. Naročil mu je, naj mu v nekaj dneh razčleni svoje poglede na reševanje vojno-političnega položaja v zasedenih pokrajinah, kjer je moč pričakovati sovražnikovo izkrcanje ali celo umik nemških armad na meje samega rajha.
Glede idej za ta poročila se je zanašal tudi na fantazijo majorja Wolfa in nekaterih dobrih vojaških poveljnikov. Mislil si je: kdor ne zna izkoriščati inteligence svojih podrejenih, ni vreden, da jim poveljuje.
V Berlinu je obiskal mnogo svojih prijateljev na raznih odgovornih položajih. Na RSH pa je zvedel za čedalje večji razkol med stranko, vojsko in drugimi skupinami. Vse to mu je šlo na živce ...
Majorja Wo!fa se je resnično razveselil. Ko ga je ad-
EMZSMZ
Nzzzg/o ^o^oZo $fg J^g v/Jrzg /:orol^g 5/ovcMM, rgvzzgtc/; v po^ojzz Frgrzc Azc/z/zo/zer v Do/<;g rzgJ Bgl^zzzz jczcrozM zn g/g^/:cnz' gsZogr;g/cc Fgv/e Kfrn;g^ ng Tre/<;n;z pr; ^Z. //;g, v ^rogg Jozngčz/! prosvcZglev, io-roJnz&oo zn zngncciz o/z/zg;g/g yoznczn/zng ;g/n/e;g — 90- ozzrozng 7J-/eZ-nzco gspc/zov po/negg ž/v/;en;g. O/zczng s/gv/jencemg M s čc^ZzZ^gznz zn /?e(;e?n zz^gzg/z /zvg/cžnosz zn ^rzzngnje za n;gno Je/o ng vzgojnezn ozzro-zng g/gs/:enezn poJročjg.
Zg 90-/fZn: ;g/*z/c; se veJno čz/egg /n negznornegg Frgncg A;c/z/zo/zer;g so Jozngčz yrosvefgsz pr; Fgsnz^g v Foča/? yrzreJ;7/ ;g/<z7e;no s/ovesnosz $ pezjezn, /?gzere so se nJe/ež/// ZgJz' CreJsZgvnz^/ Jrzzgz/z ^zz/zzzrn;/z orggnž-zgcz';'. Koz prv; ;'e spzegcuorz/ preJseJn;'^ Jozzzgčegg 5/ovens^egg ^zz/fzzr-negg JrznZzzg ,,/epg-dgš/zo jezero" Ngnze; Nz'^/ zn ng ^rgZ^o orzsg/ ž;v-/;en;e zn Zrp/;en;'e, s^rgz^g ž;v/;en;s^o pot s/gv/;encg. V zznenzz zzreJzzzš/:egg oJ/;org „N/gJegg roJg" zn v zzneng s/ovens^z/z zzčzZe/jev ;e česZztg/ zn spregovori/ se/š^/ žgpgn /n zzč/ze/; Nerzngn Ve/;'^. NeJ Jrzzgzzn ;e pogJgrz/, Jg ;e ttgrottg s/ovens^z/z zzčzZe/;ev zg^o; spozzzg/ vgžnosf s/ovens^egg čz/vg zg zn/gJzno zn zgto ZgJz prej 2J. /eZz zzsfgnovz/ so/s^ž /zsZ „ A//gJž roJ", po A:c/z/zo/zer;ev; po^zzJz zn zgzzzzs/z še Jgnes ngJg/;g;e vgžno pos/gnszvo. V zzneng 5/ovens^e prometne zveze v Ce/ovcg ;e jzzZzz/gn;;: česZzZg/ prej-seJn/^ F/gnzz Wezss zn zng o/< te; prz/ožzzosZz preJg/ Jgrz/o — /g^s/zn//e Frešernovz/z poez;;. V svojezzz govorzz ;e pozzJgrz/ ve/z'^/ pomen A;c/z/zo/zer-;eve JejgvnosZž zg s/ovens^o ^g/Zzzro ng Koroš.^ezzz. V zzzzezzzz 5/ovens^egg gt/et^egg ^/g^g pg ;'e čettztg/ ;n te zg/zvg/:/ zg vto poJporo preJttgvn;^ -SZ/7 /ož^o Vro/zcA. /;;Me;rzo t/ovetnott ;e o/eptg/ Jomgč; pevt^z z^or, ;e t/gv/;encg posvet;/ ce/o vrsto čzzJovzto poJgn;7z pesmz. Rgvngte/; Z;'co/zo/zer se ;e zg/zvg/t/ zg čestzt^e zrz v ^rgtTzem rzggovorz; meJ Jrgg/m Jg/ tzzJ; nove po/zgJe, z/gst; zg popzz/grzzgezjo ng;/epšegg ^ošč^g AlorosAe — o^o/zee Rgš^egg ;ezerg.
Čeprgv smo že več&rgt poročg/z, ne moremo m;mo tegg, Jg ne /?; ponovno poveJg/z, Jg ;e Zzc/z/jo/zer zgrgt/; svoje poštenost; zn preJgnost; s/ovens^emg /jgJstvg po pr;^/;'gč;tv; Zvstrzje /z /gs/stzenz' Neme;;; morg/ meJ prvzm; v gestgpovs^e ječe zn ngto v z/og/gsno tg/zor;sče smrt: /?;;-e/zenwg/J. OJpornosf ;n trJg vo/jg, Jg prežzv; grozote tg/?or:sčg, stg mg /z;7g voJ;/o, Jg je vzt/ržg/ ;n Jg gg ;mgmo se Jgnes mej ngmz.
V soboto zvečer so se tgJ; ng Jomg Pgv/ejg /černjg^g ng Fre/z/nj; z/zrg/; njegov; pevcz, Jg čestztgjo svojemg pevovoJj; zg žzv/jenjs/z; prgz-n;^ — 7J-/etnzco njegovegg žzv/jenjg. Zngč;7no zgnj je, Jg je &omgj preJ trem; mesec; gstgnovz/ nov pevs^z' z/*or, v /zgterem soJe/gje ngJ tr;'Jeset pev^ zn pevcev, 7;ž j;7z z ve/;^o /jg/zeznzjo zn prešemzm vese/jem gč; pevske gmetnostz. /sirene čestzt/ze njegovz/z pevcev, ^;' gg spostgjejo ne sgmo ^ot ttro&ovnjg^g, temveč tgJ; ^ot č/ove/zg ;'n skromen šope^ rJečz/z ngge/jnov so Pgv/ejg Nernjg^g očzvzJno ze/o rgzvese/;/;, fg^o Jg je v svojem pre&z-pevgjocem ngvJgšenjg poveJg/, Jg je M to eJen ngj/epšz/z večerov v njegovem ž;'v/jenjg. Ne/zote se spomnzmo njegovz/z /zeseJ, z^z j;7z je o/z pr;7ož-nost; 70-/etn:ce, to je prej J /etz, zzre/se/ v poJo/zn; sztggczj; svojzm čestz-te/jem; „... 7;o sem /z;7 stgr JO /et, sezn /z;/ /zo/gn zn s/g/z, s šestJesetzmz' /etz' sem /z;7 že /zo/jsz, zJgj pg se ngj/zo/je počzzt/m .. ." ZgJnjg zzjgvg Pgv/g Nernjg/zg y so/<oto zvečer sgmo potrjgje, Jg se 73-/etnž Nernjg^ ^/jg/z /etom ng/zgjg y zzreJno Jo/zrem zJrgvstvenem zn gstvgrjg/nem rgzpo/oženjg, z^gr ^orzst; zn gggjg fgJz' njegov/m zvestzm pev/zgm zn pevcem novo gs/gttov-/jenegg mesgnegg pevs^egg z/zorg, ^z' /zo ^mg/g, ^g/zor se s/zs/, jgzvno ngstopz/.
^oz/ Jo/gg Jeset/etjg žzvz /n Je/g Pgv/e Nernjg^ zg s/ovent&o z^d^er* s^o pesem. Njej zn s/ovens^emg /jgJsfvzz ve/jg njegovg neomg;ng zvestost. O tem przcgjo stevz/ne /zgrmonzzgczje zn przreJ/ze, s ^gter/m/ je <ste/ pozg/zt zn očgvg/ zg poznejše roJove przstne ngroJne pesmz, v z^zgterzTz se oJrgžg Jgšg s/ovensAegg č/ove^g ng Noroš^em.
O/zg s/gv/;encg, rgvngte/j /n to/n;^ Frgnc ^4zc/z/zo/zer ter s4z/gjgte/j Pgv/e Nernjg^, zmgtg ne^gj s^gonegg.* o/zg oJ/z^gjejo trJen zn n?omgjen zngčgj, przjetng Jrgžg/znost ter Jejstvo, Jg stg v /zojg zg prgvzce z^arot&;7z ^/ovencev stg/g veJno v prvz/z vrstg/z. ^rečnz' smo, Jg o/zg jg/zz/gntg o/z/zg-jgtg svoj žzv/jenjs^ž prgznz/z čz'/g zn m/gJostng, po/ng po^gj zn žzv/;7mjs^e vo/je zn še zg /zoJoče przprgv/jeng przspevgtz zg Jovro/z/t ngše ngroJne s&gpnottz ng Noroš^em. O/zemg /sireno čettztgmo z že/jo, Jg /z; j/mz^/J/o ng^/onjen;7z še mnogo /et zgJovo/jnegg žzv/jenjg/
Koroški siovenski književniki
sodeiujejo na prireditvah ob siovenskem kutturnem prazniku
Februar je mesec, v katerem S!o-venci obhajamo naš kulturni praznik, posvečen našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Tako se vrstijo zlasti okoli 8. tebruarja — na dan pesnikove smrti, številne Prešernove proslave po vsem slovenskem kulturnem prostoru. Letos so bile te proslave še posebno številne in slovesne, saj so hkrati veljate tudi 125-letnici Prešernove smrti. V Sloveniji tudi šole prirejajo Prešernove proslave, ki jih ponekod povezujejo s podelitvijo bralnih značk, za katere se učenci potegujejo z marljivim branjem slovenskega leposlovja. Na take prireditve vabijo tudi slovenske besedne ustvarjolce, da s svojo prisotnostjo prireditvam dajejo še bolj svečan okvir.
Ker so se koroški slovenski besedni ustvarjalci v zadnjem času močno uveljaviti tudi v matični Sloveniji, je razumljivo, da marsikatere šole in druge organizacije ter ustanove želijo, da na njihovih prireditvah sodelujejo. To je en vidik, drugi pa je ta, da v vseh predetih Slovenije in tudi izven nje raste solidarnost in povezanost z narodnostno skupnostjo na Koroškem. Zato ni slučaj, da prav Prešernove proslave povezujejo s tem našim problemom, ki tudi 125 let po pesnikovi smrti še ni rešen, čeprav je
Prešeren že v svojem času pel o bratstvu in slogi med narodi.
Osnovna šola Matija Valjavec v Preddvoru je 8. tebruarja imela svojo Prešernovo proslavo, na kateri je sodelovol tudi naš pesnik Andrej Kokot, ki je mladim bralcem podeliti Prešernove bralne značke, hkrati pa mladim učencem tudi kratko spregovoril. Celotna prireditev je bila posvečena zomej-stvu. V skioptičnih slikah z besedo in pesmijo, so prikazali, kje povsod v zamejstvu živijo Slovenci — od Porabja preko Koroške do Beneške Slovenije.
V soboto 9. februarja je bila Prešernova proslava na osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju, prav tako posvečena koroškim Slovencem. Učenci te šole so recitirali pesmi Milke Hartmanove, Valentina Polenška in Andreja Kokota. Vsi trije avtorjii so bili navzoči 'in so po končani prireditvi odgovarjali na številna vprašanja, ki so se nanašala na težave, s katerimi se slovenski avtor na Koroškem ob svojem ustvarjanju srečuje. Tu pa je treba posebno naglasiti, s kako prizadevnostjo so pedagogi tako v Preddvoru kot v Kranju ta večera pripravili in kako doživeto so mladi učenci recitirati pesmi posameznih avtorjev. Razen tega pa so nastopiti tudi s pevskimi točkami in izvajali koroške narodne pesmi. V Kranju je so-
Gorska odprava se je vrnita iz Afrike
Prejšnji petek se je vrnita v Celovec sedemčlanska skupina koroških alpinistov afriške odprave na Kiii-mandžaro. Organizator ekspedicije je bit turistična organizacija Natur-freunde. Skupno je v odpravi sodeto-vato 17 atpinistcrr iz čete Avstrije. Alpinistično najbolj uspešna je bita koroška skupina. Na najvišji vrh Ki-KiRandžara — Uhuru Peak (6010 m) so se alpinisti povzpeti preko južnih tedenikov Decen in Kefsten. Ta podvig. je bit v totfko težaven, ker so pred vzponom morali bivakirati pod ledeniki in se s cefotno opremo povzpeti na vrtS ker so se po drugi strani vračali v dolino. Na sosednjem ugaslem vulkanu M;rwenziju so se povzpeli na rab vulkana, odkoder se jim je nudil' šudovit pogled v 300 metrov globoki krater. Predno so se podali proti naslednjemu cilju, so obiskali Ngoro-N^oro krater — enega najbolj zanimivih živalskih rajev Afrike. Kot Zadnji cilj je bil v programu Mou-nt Kenta z najvišjim vr-Aom Batianem (5l99'm). Ta gora je
zahtevala pravo alpinistično znanje, saj najlažja smer beleži 4. težavnostno stopnjo. Toda Korošci se niso za-dovoljih s to smerjo, temveč so si izbrali težavnejšo. Prečkali so Diamantni ledenik, se med potjo povzpeli še na Pt. John in se nato preko ledenikov podali proti vrhu. Zgornji def Tyndalovega ledenika, ki se Zaključi v ozkem in strmem ledenem^ žlebu, jih je soočil s peto stopnjo. Na drugi strani so se preko ledenika Česar spustili v dolino:
Kot' smo že poročali v ztaŠem liTtu je Ml Vodja odprave Peter Sagmei-ster iz Borovelj, kot zdravnik odprave pa pripadnik SPD v Cezbvcu dr. Buch; <3b povratku je dr, Buch ob* ljubil, da bomo kmalu deležni skiop-tičneg.t predavanjao tej odpravi. Poleg obah omenjenilt Korošcev so v odpravi sodelovali: Walter PČKtdnik in DietRaar Oberlechner iz Kaden-theina, Kudi WidmaMn iz Borovelj, Christian&Koschlak i% Železne Kaplo ter Toni Kelih Iz Sel oz. Ledine
deloval fudii oktef tovarne Sava.
V nedeljo 10. februarja je bila Prešernova proslava v Portorožu, kjer so pravtako sodeloval! avtorji iz zamejstva in sicer s Primorske in Koroške. S Primorske sta prišla Irena Žerjal in Marij Čuk, Koroško pa so zastopali Gustav Januš, Florijan Lipuš, Janko Messner in Valentin Polanšek. Danes nastopajo naši besedni ustvarjalci na Pedagoški akademiji v Mariboru, v ponedeljek pa bodo sodelovati na Ravnah, kjer bo podelitev Prežihovih bralnih značk.
Sreje - Št. Jakob v R.
V četrtek 7. februarja je v 69. letu starosti, popolnoma nepričakovano na posledicah možganske kapi, umrl Jozoj Keuschnig, pd. Prima v Srejah. V soboto dopoldne smo ga ob veliki udeležbi spremili k zadnjemu počitku na šentjakobskem pokopališču.
Jozej Keuschnig se je na mali domačiji težko prebija/ skozi življenje. Mala domačija mu ni dajala dovolj kruha, da bi mogel živeti samo od kmetije. Moral je na delo in si kot drvar služiti kruh za številno drOžino. Kljub obilnemu delu pa si je Keuschnig postavil nepozaben spomenšk kot talentiran in navdušen igralec pri številnih igrah domačega prosvetnega društva, sti pa v znani vlagi Tresoglava v ljudski igd Miklovi Zali. To vlogo je podal tako dovršeno, da je tudi' v ljubljanskem gledališču, kjer so Šentjakobčbni nastopili z Miklovo Zalo, žel posebno priznanje in občudovanje.
Čeprav je bil že v reutr, je pridno deial in skrbel za družino. Usoda ga je iztrgata iz naše srede tako nepričakovano — soj je tisti dan bit še popolnoma zdrav— da nas je vest o njegovi nenadni smrti globoko prizadeta: Tudi drugače je bit pokojnik tovariški, dobričina in vedno pripravljen pomagati.
Ob odprtem grobu se je v imenu prosvetašev in soigralcev od' pokojnika poslovil Šimej Martinjak in mu tako izkazal poslednjo čast in priznanje za deto, ki ga je Jozej doprinesel v korist slovenskega kulturnega izživljanja v našem kraju.
Jozeja Keuschniga bomo ohranili v lepem spominu, globoko prizadetim svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetna: UKANA -— ToneSvetina: UKANA — Tofte Svetina: UKANA Tone Svettna: UKANA Ton
jutant najavil, je vstal in mu šel naproti. Krepko sta si segla v roke.
.Odlično se držite, gospod generalt" nw je takoj podvomi Wol( po stari navodi.
.Kot sveže nabrušen nož, kajne/"
.Da, gospod general. Nekako tako. Oči se vam svetijo še mnogo bolj nevarno kot pred boleznijo!.*
.Me veseli, da vam vzbujam vtis bojevitosti. Precej vam povem, da bomo začeli drugače in znova."
.Skrajni čas je, gospod general. Nimam besed, da bi povedal, kako težko sem vas pričakoval. Stisnili so ms v kot, in še čudež je, da sem ostal."
General se je zasmejal pokroviteljsko ih samozadovoljno.
.Helmut, vse vem! Tokrat je manjkalo samo za las .. -Dobro, da sem o pravem času ozdravel in tako prepreči) nakane vaših sovražnikov. Bili ste že na seznamu tižhrer-jevih zarotnikov. Ali veste, kaj to pomeni?"
Wolf je globoko zajel šerpa
Seveda, gospod general. Do smrti vam bom hvaležen za to, kar ste napravili zame."
.Niso bile mačje solze pripraviti jitv do tega, da so vas zbrisali in primerno potlačili vaše nasprotnike. Zdaj bova pokopala tiste, ki so nameravali pokopati vas in H so meni v napoto."
.Takoj ko se je razvedela, da se vračate, se je poleglo vse kot vihar na morju. Tišino je zavlctdala v vsem taboru."
.Sedite, Helmut! Dovotj se imava pomeniti."
Povabil ga je k mizi, natočil konjaka in dvignil čašo. Stoje sta trčila, da sta kozarca tenko zazvenela. Genera-)ove hladne oči so dobile kovinski lesk.
.Na zdravje obema!"
Sedla sta. Wolf je odprt usnjeno aktovko in izvlekel mapo, v kateri je imel v stenografskem slogu beieženo, kaj
vse se zgodila-v čosu g-sneralov^odsofrfosli za kulisami. Generala je vedrvs bolj zarzhmalo tisto, česer ni bilo v uradnih poročilih.
General se je igral s smejim okrasnim bodalom, ki ga je dobil v dar od vrhovnega vodstva. TaiSsncr bodala so imeli le strankini izbranci.
Zbrano-je poslušat majpvja. Niti^bestuta' ga nt prekinil. Šele ko je konša!, je nevoljno c^jat:
.To je uveljavljanje zasatov, ki povsemn nasprotujejo moji politiku Šli smo daleč pro&od dorfadnosti; Če se bomo hoteli obdržati v tej pokrajim,,potemzbodo. potrebni drugačni ukrepi."
Adjutant jima je prineset kave, brez.katere general ni nikoli razpravlja). Za? njim so jo nositScelo na bajne pohode. Srknil jo je in zaupno dejal;
.Veste, Helmut, hočeš na&aš'sem pet slišat! lekcijo za
grehe drugiM"'
Ponovil je Himmlerjev očitek, da ue:razumejo globel- . ne strategije, da se vdajajo parniki in da se krha borbenost enot, ter ostro pribili
.Če hočemo gospodovati' podjarmljenim, moramo ^ j smelo ubijati vse, ki se upirajo, zlomiiti odpor, kjerkoli se j. pojavlja. Tb je življetsjška formula' mačhtH, če nočejo, da jj jih požro slabiči. Naš tevtonski ponos nam: no pusti, da bi, (j zdaj, ko nam teče voda v grlo,, popuščali ih se spreminjal^ . iz volkov v ovce."
.Povsem razumem, gospodigenerah.Toda treba je upo?
šlevafi spremenjeni položaj in pritisk izvajati prikrito.
.To je vse kaj drugega, kot meni^r nekateri naši poetični "voditelji v tej pokrajini, ki taktizirajo na vse mogc^
načine."	....
General je za hip pomafča), potvm pa ;e skoraj sf<p*.=*. taje nadatjeval:
Stroga zaupna, med nama. Helmut', ždaj tudi na whu ,
razglabljajo o možnostih, da izgubimo vojno. Lahko se zgo-t di, do nas prehite In da se bo proizvodnja strašnih orožij, b na katere se zanašamo, začela prepozno."
.Nikarte, gospod gemerat. Ta novica se ml upira. Zdi :	se mi nemogoča!" se je pretvarjat Woll.
.Ne bodite čustveni!... Razumu ne sme biti tuja no-i bena, še tako zoprna možnost. Neprijetna reci preprečimo } tedaj, če smo nanje pripravljeni."
,Da, gospod general... Včasih zmaga tisti, ki je na
i videz premagan."
.Naj ostane med nama," je še večkrat ponovil general. .Himmler me je soočil s lem neprijetnim dejstvom, ko mi je , rekel: .Nemški globalni strateški cilj je uhičifi v evropskem prostoru čimveč narodov. Tudi če se bomo branili in umi-i koli, komo puščati za seboj mrliče in razvaline. Pobiti čim-! več ljudi... Če ni vzrokov, jih je treba napraviti, stopnjevati nasilje . .. Tudi če bomo izgubili vojno, kar bi bito naj-stabša možnost, bomo Nemci najštevilnejši in najmočnejši narod v Evropi. Zgodovina pa se ponavlja, čeprav na drug način. Ob ponovni delitvi sveta bomo prišti na svoj račun! ... Helmut, priznati morate, da imam prav."
.V praksi pa bo to precej grozno," je skušat oporekati Wo!(.
General pa je zanosno govoril naprej:
.Jaz verujem, da nam bo svet slej ati prej ležait pod nogami. Zato smo se na račun topov odpovedali maslu in Še marsičemu drugemu. Toda če bi izgubiti vojno, poraza ne bi bilo krivo nemško ljudstvo, temveč njegovi vodifeiji. Ljudje dajejo od sebe vse, tucti kri in vodo ... Voditelji pa se žro med seboj kot ribe, kakor vi pravite. Večkrat sem vam oporekal, zdaj pa sem se na tcrstne oči prepričal, da sle imeli prav. Naše opevano geslo ,Ein Volk ein Reich, etn Fuhrer', za katero smo se: vsi boriti, postaja pena. Čim više se ljudje pavzpno, tem manj razumejo smisel podre-

Jskren prijateij S!ovencev"
Siovenski PEN klub je — kakor smo kratko ie zadnjič poročati — izvoiii za svojega čiana avstrijskega generainega konzuia v Ljubijani dr. Heinricha Riesenteida in mu s tem dai vidno priznanje za njegov izredno prijateijski odnos do siovenskega naroda in njegove kuiture ter ie posebej književnosti. Generaini konzui dr. Riesenfeid je ob tej pri-ioinosti priredi) na konzuiatu sprejem, katerega so se udeieiiii iteviini predstavniki družbenega in kutturnega živijenja Siovenije; med udeie-ženci iz Koroške je bii tudi zastopnik našega iista.
ZVEZNA GiMNAZiJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
t. Po posebnem odtoku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem !etu 1974/75 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, tj. od 9. 2. 1974 do najkasneje 28. 2. 1974, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1973/74 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bodo morati deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v prvi poiovici junija 1974. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega ieta.
4.	Konec maja 1974 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavi!) za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnatetjstvo gimnazije pravočasno obvestiio starie o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih že možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta.
Zato opozarja ravnateijstvo vse starše že posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v vižje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v žoi-ski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu, 9020 Kiagenfurt, Lerchenfeidstr. 22.
RAVNATELJ:
dr. Pavte ZabtaLniE ). r.
Prijavite otroke v siovensko gimnazijo
Ko je predsednica siovenskega PEN kluba pisafeijica Mira Mihe-iič v svojem govoru omenila vzroke, ki so narekovali sprejem dr. Riesenfelda v članstvo te organizacije slovenskih pisateljev, je dejala, da ni šlo predvsem za priznanje njegovemu znanstveno književnemu delu, temveč za njegov čisto poseben odnos do slovenske kulture, še posebej literature in slovenskega družbenega življenja. Poudarila je, da se je dr. Riesenfeid ves čas, odkar živi in deluje v Sloveniji, odlikoval kot tako iskren prijatelj Slovencev, da tega doslej še niso bili vajeni od predstavnika neke sosednje, čeprav prijateljske države.
,$e posebej pa se je njegovo prijateljstvo izkazalo v nekaj minulih fežkih letih," je naglasila predsednica slovenskega PEN kluba, .ko so se obmejni jezikovni problemi, čeprav ne po naši krivdi, nepotrebno zaostrili in ko je našo slovenska narodnost imela občutek, da je ogrožena na tleh države, ki jo je on pri nos zastopal. Tukaj je dr. Riesenfeid pokazal takšno razumevanje za naše težnje in nacionalni obstoj slovenske kulture in jezika onstran naše severne meje, da je to gotovo preseglo vse, kar smo mogti pričakovati od še tako razumevajočega predstavnika neke druge države na našem ozemlju."
Mislim, da je primer dr. Riesenfelda edinstven v zgodovini diplomacije v Evropi, je dejala Mira Mihelič: vsekakor so njegova izredna vnema, prizadetost in ljubezen do naše domovine, kii je, kakor je videti, postala njegova druga domovina, nagnile odbor slovenskega PEN k temu, da ga je imenovat za svojega člana. Kot osnovna pravila te mednarodne organizacije je navedla humanizem, sporazumevanje med narodi ter odklanjanje vsakršnih nacionalističnih, verskih in rasističnih ekscesov in svoj govor zaključila:
.Živimo v težkih, kritičnih časih za ves svet. Zato so tem dragocenejša srečanja iskrenega prija-
teljstva ne le med nami, ki smo člani istega naroda, temveč še bolj med nami in pripadniki drugih narodov in narodnosti. Ta most strpnosti in razumevnaja je tudi pot, po kateri hodi naš tovariš in prijatelj dr. Riesenfeid, ki vam ga tukaj predstavljam kot našega novega člana, torej tudi Slovenca po prijateljski prostovoljni afiniteti. Živelo prijateljstvo med narodi, med literaturami sveta, med vsemi ljudmi, ki so dobre volje!"
Generalni konzul dr. Riesenfeid se je prisrčno zahvalil za visoko priznanje, kot ga predstavlja izvolitev za člana slovenskega PEN kluba, ter menit, da je ta Izvolitev tudi dokaz za to, kako tesno se že čuti povezanega s slovensko kulturo in slovenskim narodom.
.V vseh osmih in pol letih, odkar opravljam tu svojo uradno dolžnost in pri tem — v pravem pomenu be-
Visoko priznanje naši rojakinji
Dr. Kafja Sturm-Schnabi, ki izhaja iz znane Sturmove družine v Svinči vasi (Zinsdorf) pri Št. Tomažu za Ceiovcem, je dobita od Siid-osteuropa-Geseiischaft v Miinchenu nagrado za diaiektoiožko disertacijo .Die siovenischen Mundarten u. Mundartreste im Kiagenturter Bek-ken" (Siovenska narečja in ostanki narečij v ceiovžki kotiinij, ki jo je sprejeta fiiozofska fakuiteta na dunajski univerzi ieta 1973. V svojem obsežnem strokovnem deiu se bavi odiikovanka s svojim domačim narečjem ob robu jezikovne meje se-vernovzhodno koroškega giavnega mesta z giasovne strani, v uvodu pa skuša orisati tud) kuiturno zgodovinsko pretekiost in sedanjost siovenskega narečja v ceiovžki kot-iini.
Dr. Katji Sturm-Schnabi čestitajo njeni rojaki z Dunaja in Koroške in ji žeiijo že mnogo uspeha pri njenem znanstvenem deiu.
f. X. —
sede — živim v vaši sredi, sem vedno spet lahko ugotovil, kako slovenski narod ljubi in spoštuje svojo kulturo, v kateri — z vso pravico — vidi osnovo za ohranitev svoje narodne samobitnosti pred stoletnim z vseh strani prisotnim močnim pritiskom tujih kulturnih in političnih vplivov, da, celo osnovo za ohranitev svojega narodnega obstoja nasploh," je poudarit dr. Riesenfeid, ki je dejal, da vidi slovenski narod najbistvenejši element svoje kulture in osnovo za njeno nadaljnje obstajanje v svojem jeziku, ki mu je še posebej pri srcu in ki ga goji z občudovanja vredno prizadevnostjo.
.Tako je mogoče razložiti tudi dejstvo, da ta narod posebej občuti vsa vprašanja, ki zadevajo njegov jezik," je naglasil dr. Riesenfeid ter zagotovil, da se je vedno znova trudil, .da bi posredoval to spoznanje tudi pristojnim krogom svoje domovine z željo, da bi pri njih zbudil potrebno razumevanje za to bistveno potezo slovenskega naroda, ki je tako važna pri oblikovanju stikov s tem narodom."
V svojih v izvrstni slovenščini podanih izvajanjih je dr. Riesenfeid posebej omenil dovzetnost slovenskega naroda za kulture drugih narodov in prizadevanje slovenskih pisateljev za tesne stike s pisatelji vsega sveta. S tem izpolnjujejo visoko poslanstvo, da obveščajo druge narode o življenju in težnjah slovenskega naroda in da zbude zanje razumevanje, s ciljem, da s tem prispevajo k razumevanju in zbliževanju med narodi, istemu cilju, namreč razumevanju med narodi, je posvečena tudi njegova dejavnost, je ob koncu naglasil dr. Riesenfeid, zato mu je v izredno zadovoljstvo, da odslej pripada slovenskemu PEN klubu in da lahko kot tak služi temu plemenitemu idealu. Zahvalil se je za izkazano veliko čast lin zagotovit, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, pokazati se vrednega naklonjenosti in zaupanja.
ČESTITAMO
V nedeijo bo učite!) šoiko Vro-iich i: Ratenč pri Ločah prestopi) v zakonski stan. Njemu in družici že-iimo mnogo sreče in zadovoijstva.
Siovenski atietski kiub
Iz objave Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu je razvidno, da je samo dva tedna še časa za prijavo siovenskih dijakov v siovensko gimnazijo. Žai živimo še vedno v času, ko se nasprotniki naše narodnostne skupnosti trudijo, da bi nam kjerkoii je ie mogoče škodovali. Najraje bi ugotoviii da nas koroških Slovencev spioh ni več. Prav zato pa je naša sveta dolžnost, da zastavimo vse naše razpoložljive sile, da prijavimo čimveč šolarjev v prvi razred slovenske gimnazije.
Za to šolsko leto se nam je posrečilo, da smo dosegli do sedaj najvišje število šolskih prijav. Prvič v zgodovini slovenske gimnazije imamo letos kar tri paralelne prve razrede. Za prihodnje šolsko leto pa upamo, da bodo naši dijaki že obiskovali novo gimnazijo pod lastno streho. Po dolgih letih bodo tudi slovenski dijaki uživali iste ugodnosti, kot nemški
gimnazijci pri dopoldanskem pouku. Dosedanji popoldanski pouk odvzame dijakom mnogo prostega časa. Tudi „vandranje" iz enega razreda v drugega, kot se to še dogaja na sedanji gimnaziji, bo v novem poslopju bodoče gimnazije odpadlo, ker bodo naši otroci prvič soočeni s sodobno urejeno šolsko ustanovo. Naš cilj naj bo, da še bolj napolnimo gimnazijo. Dopoldanski pouk in lastni prostori pa so nadaljnji privlačni argumenti, katere bo treba vsekakor izkoristiti. Poleg tega pa je lani Združenje staršev ustanovilo še posčučA podporni sklad, ki bo slehernemu talentiranemu otroku omogočil študij na gimnaziji. Združenje staršev je pri celovški slovenski hranilnici odprlo konto za podporo revnih slovenskih dijakov. Prosimo vas, da vsak po svojih močeh prispevate za ta podporni sklad ter tako podprete dijake slovenske gimnazije.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
janja. Vsak, ki se le za stopnico povzpne nad soseda, hoče vladati."
.Seveda, gospod general. To je večno kroženje, tekma, kdo bo prvi in kdo drugi, ki se začne spodaj in končuje na vrhu . .. Igra, v kateri je treba marsikoga, ki se preveč dvigne, za glavo skrajšati."
.Ko sem bil bolan, sem nekatere pojave v naši državi temeljito pretuhtal. Tudi vi bi bili lahko žrtev bolnih ambicij tjudi, ki mi niso naklonjeni. Zato bova morala temeljito proučiti položaj in določiti najino mesto na krivulji razvoja."
.Gorje mu, kdor pada in misli, da se že vzpenja!"
.Helmut, ali morda mislite, da^ midva ali mi v tej pokrajini že padamo? Ne mislim vas izzivati, toda neumno bi bila, če bi se midva slepila."
Wo!f je dvignil skodelico in nekajkrat srknil kavo. Potem je še malo pomislil in odgovoril:
.Gospod general! Vi ste letalec. Kot dober pilot veste, kaj pomeni vzpon in padec; kakšne občutke ima človek ob dviganju v višave in padanju v globine."
.izmikate se. Pustiva to!... Kdor hoče pozdraviti bolezen, mora poznati njene vzroke. Veste, v čem je gorje? Da pri nas večina nima občutkov, ker se zanašajo le na vodje. Če bi le-ti odpovedali, bi nastal grozljiv preobrat.
Pazljivo me poslušajte. Rad bi vam razložil nekatere stvari, ki sem jih tuhtal v bolniški halji, v dolgočasni sobi, stvari, o katerih sva večkrat razpravljala. Za naše ljudi je vabljivo postati človek moči. Oblast, vpliv, prestiž, ugled, denar, ženske — vse to vleče posameznike, da se združujejo v skupine in borijo med seboj. Ne samo majhne skupine, tudi države in veliki sistemi nastanejo na ta način."
.Konec koncev je vsaka človeška dejavnost izraz moči. Vsaka skupina pa je že organizacija. Po moje je mera vseh odnosov moč. Kdor tega ne razume, ne razume nič," je pripomnil Wolf, general pa je nadaljevat svojo misel:
.Lastnina je osnovna gonilna sila politike. Vladati pomeni posedovati in deliti. Za to se borijo stranke in države nekako tako kot v gozdu zveri za lovišča. Nič ni neodvisna celota. Vse, kar se giblje, je v odvisnosti. Tako, dragi Helmut, zdaj lahko razumete, zakaj hočejo mojo moč omejevati politični vodje, mi esesovci hočemo omejevati vojsko, vojska hoče omejiti oblast in tako naprej... Na živce mi gre ta boj med skupinami, to nerazumsko trošenje energij. Večkrat sem se vprašal, ali je to nujno ali ne."
.Težko boste našli odgovor. Če si država to želi in dopušča, ima za to gotovo svoje vzroke. V primerjavi z večnostjo je to nepomembno, saj ni še dolgo, odkar smo se postavili s tac na noge. Smo pač zveri brez zverinjaka..."
.Če je tako, kot pravite vi, potem nam ne preostane drugega, kot fantastično pomnožiti svojo moč in organizirati svojo voljo."
.Še ena možnost je, gospod general: izstopiti iiz igre."
,To se danes ne da več."
.Potem smo igrače sil zunaj nas."
.Tako bo, Helmut. Koliko let ste proučevati komin-terno?"
.Deset let, gospod general!"
.In dobro poznate tudi naš sistem. Delate v mašineriji, kjer vsak dan spoznavate, kako nepomemben postaja posameznik. Če hoče ali ne, samo predstavlja neke sile. Razgledoval sem se po taborih teh tako različnih sit in interesov. Povem vam, da je težko odkriti, kdo razpolaga z dejansko močjo in kdo jo samo kaže ... in kdo jo prikriva."
.Veste, kako je pri poti navzgor? Vsadko, kdor se sam ne odloči za politični vzpon, se mora prilepiti na koga, ki tvega. Potem se dvigne z njim ali propade ... Popijva še nekaj," je potem rekel general, natočil obema in izpit na dušek. .Postaviva sistem proti sistemu ali posameznika proti
posamezniku. Narod proti narodu, razred proti razredu, stranko proti stranki ali kakor hočete. Vsi se borijo za vpliv, od generala do kaplarja, od pouličnega sekretarja NSDAP do gaulajterja, in tako naprej. Vsakomur gre za to, da bi krojil usodo ljudi po svoji volji."
.Vse je v redu, gospod general... Vprašujem se, kakšen je smisel tega početja^"
.Smisel je boj. Smisel je kakršenkoli cilj. Brez ciljev bi se družba spremenila v gnilo, smrdljivo mlako. Tudi o ciljih vpliva sem utegnil razmisliti. Veste, za kaj gre: Kako s čim manjšo količino energije obvladovati čim večjo maso v najkrajšem času in najširšem prostoru. To je formula totalne racionalizacije, ki jo vsak dan vidimo pred seboj v tej ali oni obliki. Poglejte! Cilj vsake vojne mašinerije, tudi moje, je: z najmanjšimi stroški pobiti čim več tjudi. Pa poglejva politično: čimveč lažnivih besed in obljub za čim manjšo uresničitev... Pa poglejva gospodarstvo: čim ceneje kupiti in čim draže prodati, in tako naprej, dragi Helmut."
.Imenitno!" se je zakrohotal major Wolf. .To je strategija osvajanja. Ob tej vaši raztagi je tudi v mojo glavo šinila zanimiva misel!"
.Povejte jo! Ne bom vas dot obesiti, če ne bo v skladu s programom stranke," se je pošalil general in spet natočit obema.
.Naša država ima zelo enostavne kriterije. Lahko se opredeljujemo samo za ali proti. Vse, kar se dogaja, je podrejeno bližnjemu ali daljnjemu cilju sistema. Vse se giblje v odrejeni smeri in je v nenehni napetosti. Nevarno je vsako nasprotje s sistemom. Po tej logiki vsebuje vsak projekt nacije že v svojem nastanku poraz ali zmago."
.Kako to mislite?"
.Mislim, da iz slabega projekta ne more biti dobrih rezultatov, čeprav ga izvajajo geniji, ati obratno, če hočete. Dober projekt ne uspe, če ga izvajajo mlačneži oli
15. februar 1974
O zdraviini rdeči pesi
Kako naj mati vzgaja sama?
Vedno več prbnerov srečajenro, &o moM vzet: w^t: vzgojo popo/nonM v svoje ro^e. To se Jogija v dr^ž/n^/r, v M;er:Zt /w^ oče ta^ po&/Zc, d^ wor4 /r/d več/no čgsd z dow^ a/: pr:/M;% Joštov sdtwo zvečer, ^o so otroc: že v ^ost^/j:. /sto z<:t/ev% otrobe, ^/ so M; rojem /zven za^on^ /n očet% $p/o/r M: dom^. Podoben po/ožcj se MStv^r: v dr^ž/n/, ^jer se oče n^-če/no Me vt;'^d v vzgojo, čes d% je to wa/ogd matere, or: /<o pa stort/ svoje s tem, t/a /?o pr:-rtese/ Hornov denar.
Če m:s/:mo, t/a vzgaja otroka samo trst/, &Z se z r:j;'m neposredno ajvarja, potem /rt Mo vseerto, če /v otroc: t/o vstopa v šo/o a/: ce/o met/ šo/s^o t/o/ro /me/:' očete. Očetje sc dejansko v tej t/o/*: r:aravr:ost z oTrok/ ne rrkvarjajo mnogo. C/avrto t/e/o vrs/jo žensk/ vzgoj/te/j/, mat/, stara mat/, tete /rt ač/te/j/ce.
7*ot/a oLrok se vzgaja v oko/ja. V oko/ja pa so važrt/ met/č/oveš^/ odnos/. Osnovn/ met/-č/ofesk/ odnos je /ja/ezerr, k/ t/o/?/ svoj naj-Trdnejs/ /zraz v zakonsk/ /ja/rezn/ met/ očetom /n materjo.
Za otroka so važn/ mot/e// a/; pr/mer/ č/o-veškega ravnanja. Za osnovn/ otrobov ot/nos t/o oko/ja pa je važna /ja/rezen. Otrok krez očeta pa n/ma ž/v/jenjske /zkašnje o/? konkre:-nem zg/et/a nredsekojne /ja/rezn/ met/ /jat/m/. Zgot/Z se navat/no nekaj ze/o skod/j/vega: A"o mat/ v/t/Z, t/a oče pr/ vzgoj/ ne sot/e/aje, skaša s še večjo ,,/jakezn/jo" c/o otroka na</omest/t/ pomanj^/j/vost očetovega ravnanja. Zato otroka še ko/j /ja/r/. Tako je otrok sam vržen v /zkasnjo /ja/rezn/, namesto t/a /r/ jo kot neza/n-ieres/ran opazova/ec moge/ opazovat/ na konkretnem zg/et/a /ja/rezn/ očeta /n matere /n o/rratno.
/z^/jačno mater/na /ja/rezen otroka razvaja, ker je otrok samo prejema/ec ne pa tat// t/aja-/ec. Z.ja/?ezen pa je /gra, kjer /roče t/rag drage-ga prekos/t/ v ve/Z&ot/aŠMOst/. Otrok pa ne more Z?Zt: ve//^ot/ašen, ker n/ma kaj t/at/.
Če otrok n/ma očeta, naj mat/ tega pomanj-k/j/vega po/ožaja ne kvar/ še s tem, t/a /r/ /rote/a pr/ vzgoj/ nat/omest/t/ očetov pr/spevek. A/at/ naj /ma otroka rat/a, naj ma skasa t/at/ t/sto, kar po pamet/ smatra kor/stno za otroka. Očetov t/e/ež pa naj past/ pr/ m/ra. Če /ro /rote/a ^nat/omestovat/" očeta, /ro več po&va-r//a kot kor/st//a. A/at/ enostavno n/ma „s/oga**, to je pravega nač/na, t/a /r: kot mosk/ partner s svojo /ja/rezn/jo nac/omest//a očeta.
Drobni nasveti
H Mravlje uničiš takole: veliko gobo namoči v vodo in jo od vseh strani potresi s sladkorjem. Nato jo položi na tisto mesto, kamor prihaja največ mravelj. Sladkor bo mravlje kmalu privabil. Ko se jih bo na gobo nabralo dovolj, vrzi gobo v vrelo vodo. Postopek ponavljaj. Mravlje privabiš tudi s slanino.
H) Srebrnina postane bleščeča, če predmete iz srebra deneš za deset minut v vrelo vodo, v kateri se je kuhal krompir.
ZDRAVtLO ZOPER LEVKEMiJO
Da je rdeča pesa zdravilna rastlina, ljudsko zdravitstvo že doigo ve. Naši predniki so prisegali, da žene njen sok na vodo, lopi sečno kislino, da obnavlja in čisli kri. Uživali so jo pri pomanjkljivem delovanju jeler in žolča pa tankega črevesja. Tudi pri katarju ali kronični hripavosti so jo priporočali. Dajali so jo slabokrvnim mladim ljudem, oslajeno z medom, alii pa so z rdečo peso celili rane.
Znanstvena medicina se za njo dolgo ni menila, čeprav so slavni antični zdravniki, med njimi Dioskurid ali Galen, rdeči pesi pripisovali zdravilne moči, ne da bi seveda poznali njih vzroke. Šele ko je I. 1961 madžarski zdravnik in raziskovalec dr. A. Fe-renczi objavil znanstvene izsledke o sestavinah rdeče pese, medicina spoštljiveje gleda na to najbolj običajno zelenjavo, ki jo kmetje z vozovi vozlijo na trg in jo je najti v vsakem vrtu. Dandanes pa ni nobenega dvoma več, da sodi rdeča pesa med zdravilne rastline.
Madžarski zdravnik, je odkril, da je v soku rdeče pese anfocian, zdravilna snov, ki preprečuje razvoj tumorja. Da je v njenem rdečem barvilu veliko železa, ki obnavlja in aktivira rdeče krvničke, hemoglobin prinaša v rakaste celice ktisik in s tem normalizira dihanje celic, to pa zadržuje divjo rast in napadeno tkivo dobi spet normalno strukturo.
Odkrili so, da je ta lastnost soka rdeče pese neposredno zdravilo zoper krvno bolezen levkemijo!
„ČUDEŽN) SOK"
URAVNAVA PR!T!SK
Dr. S. Schmidt je dalje ugotovil, da je sok rdeče pese dragoceno zdravilo zoper rentgenske žarke in posledice radioaktivnega sevanja. In ta rastlina raste tako rekoč za vsakim plotom . .. Tako, kot je bil rekel slavni zdravnik Paracelsus: .Iskati je treba pri navadnem."
Tudi malatični bolniki se zdravijo s sokom rdeče pese, njen .čudežni sok* pomaga pri akutnih vročinskih boleznih, pri začetni gripi, uravnava krvni pritisk — zlasti pri bolnikih s prenizkim prvnim pritiskom — aminske kisline v pesnem soku pa ugodno vplivajo na delovanje živcev in možganov.
Rdeča pesa potemtakem ni samo poceni, ampak je tudi ne sme pogrešati nobena domača lekarna. Ima dosti kalija, kalcija, fosforja, žvepla, joda, železa, bakra in še sledi zelo učinkovitih, a redkih in važnih kovin rubidija in cezija. Ne manjka v njej tudi an-focena, k'i so ga odkrili šele nedavno in ki ustavlja raka. Poleg ogljikovih hidratov, rastlinske beljakovine in maščobe so tu še vitamini B\ B?, C in P. Pomanjkanje vitami-
na P povzroča neke bolezni krvi, pri odpravljanju skorbuta pa je prav tako pomemben kot vitamin C. Vitamin B^ je koristen pri nastajanju krvi. Skratka: cela vrsta zdravilnih učinkov je skrita v navadni rdeči pest, zato ji moramo posvetiti primerno pozornost. In še to je važno, da zdravljenje z rdečo peso nima škodljivih poslediic, pri želodčni kislini ni najti nobenh sprememb.
DOMAČ) RECEPT!
Za gospodinje še nekaj napotkov: na rezine narezano rdečo peso vlagamo samo v pravem vinskem kisu, ne pa v umetnih kisih! Bogati nam z vitamini revno zimsko prehrano.
Poljski „baršč" je osvežujoča pijača, ki žene na vodo in iz telesa odpravlja kuhinjsko sol in sečno kislino. Pripravljamo ga sproti, torej ne prevelike količine, da je pijača vedno sveža. In sicer takole: sveže rezine denemo v glinast lonec, prelijemo z vodo lin postavimo v prostor s sobno temperaturo (pozimi v bližino ognjišča), kjer bo vsebina prevrela. Čez osem dni to sladko-kisel-kasto tekočino precedimo skozi laneno krpo.
V času, ko razsajajo nalezljive bolezni, gripa ali kakšna griža, lahko doma sami iztisnemo sok iz rdeče pese in ga presnega pijemo po požirkih. Iz 1 kg sveže rdeče pese dobimo približno 7 del soka.
„Kot!et" a!i svinjska zarebrnica
Skoraj pogosteje kakor zarebrnica slišimo na jedilnikih naziv „kotlet". To je tujska, francoska beseda „cote", ki pomeni rebro in izvira iz latinske besede costa. Cotelette je njena po-manjševalnica — torej rebrce. Če vemo to, je dovolj, da si v restavraciji ne bomo belili glave, kaj se skriva pod velikokrat zagonetno zvenečimi imeni jedil, ki jih razkrinkamo šele, ko jih zagledamo pred keboj na mizi.
Če naročimo torej kotlet, je to le slovenska zarebrnica, prikrojena po francosko ali obložena po italijansko, pripravljena po špansko ali meksikansko.
Mimogrede: konec 18. in v začetku 19. stoletja se je beseda cotelettes — kotleti pojavila tudi za moške zalizke. To so ostanki brade, ki po obliki spominjajo na mesne zarebrnice. Zgodovina brade je namreč prejadrala silno viharne čase in je bila včasih kratka in košata, potem se je daljšala, se zopet stenila in se zmanjšala na kozjo ter se nazadnje le kot majhen spominček usedla pod spodnjo ustnico. Ko so pobrili tudi tukaj, so začeli rasti kotleti, vedno daljši in širši in so bili v Napoleonovih časih in še kasneje, dokler ni bujna brada Napoleona III. zopet zakraljevala med moškim sve-
Poskusite!
DUŠENO ZELJE S SLANiNO: iiica oija. ! dkg preko-jene stanine, tebuia, kg :eija, voda, krompir, kumino, so), kis. Na olju prepražimo na koščke zreia-no prekajeno sianino in sesekijano čebuio, dodamo oprano, na reiance sresano seijo, poiijemo z maio vode in pokrito dušimo, čes nekaj časa dodamo oiupijen, nariban surov krompir, kumino, soi in kis ter dušimo do mehkega.
POROVA MUSAKA: S pore, Sdkg prekajene stanine, soi, 1 kg krompirja, 2 dkg oija, Z jajci, t do 1,5 det mieka, 5 iiice kisie smetane, sot. Očiščen in opran por steiemo na tanka koiesca ter ga dušimo na sia-nini. Krompir operemo, oiupimo in narežemo na tanka koiesca. Poiovico krompirja damo v kosico, na-masano s oijem, nanj damo dušen por, ki ga pokrijemo s drugo poiovico krompirja. V mleku in smetani raižvrkijamo jajci in soi ter to poiijemo čes krompir. V pečici pečemo, da se krompir smehča.
REGRAT S StANiNO: poi kg regrata, žtica oija, 5 dkg prekajene sianine, žiička moke, 1 dci po okusu rasredčenega kisa, soi. Očiščen in opran regrat sre-žemo na 5 cm doige tiste in pretijemo s sianinsko omako. Za to omako prepražimo na oiju na drobne kocke naresano slanino, dodamo moko in jo spenimo, nato saiijemo s kisom in soiimo. Omaka naj vre 10 minut.
CVETAČNA JUHA: 1 cvetača, so), iiter vode, ! krompirja, 3 dkg oija ati masti, žiička moke, seien peter-šiij, skodeiica mieka. Očiščeno, oprano cvetačo ras-delimo na cvete in ie-te skuhamo v stanem kropu. Dodamo na kocke sresan oiupijen kuhan krompir. Na masti aii oiju svetio prepražimo moko, jo saiijemo s vodo, v kateri se je kuhata cvetača in krompir, prežganje dobro smešamo in kuhamo JO minut, nato ga priiijemo cvetači, primešamo sesekijan seien pe-teršiij in mieko.
RiBJi GOLAŽ: 0,50 do 1 kg rib, soi, žiička moke, 5 žiic oija, čebuia, česen, paprika, J žiici paradižnikove mesge, seien peteršiij, poi dci vina aii maio kisa. Očiščene, naresano ribe osoiimo, povaijamo v moki in spečemo na oiju. Nato v istem oiju prepražimo sesekljano čebuio, dodamo strt česen, papriko, saiijemo in dobro pokuhamo. Nasadnje dodamo opečene ribe, paradižnik, sesekijan seien peteršiij in če maio prevremo. Odišavimo s vinom aii kisom.
tom. Zalizki so se začeli širiti iz Anglije in so ostali značilnost za Angleže, medtem ko so Francozi posnemali svojega vladarja.
Pa se povrnimo spet k mesu! Kateri kos prašiča so zarebrnice?
To je hrbtni del, ki se vleče od vrata proti repu. Zarebrnice sredi hrbta in proti koncu so najboljše, vratne so velikokrat prepredene s preveč maščobe. Najkvalitetnejše zarebrnice dajejo okrog 8 mesecev stare živali. Takrat je meso nežno rožnato, drobno vlaknato in obdano s tanko plastjo maščobe. Temnejša barva pa pove da so prašiči starejši.
Zarebrnice pripravljamo različno. Lahko jih spečemo, ocvremo po dunajsko ali pariško, ali jih pripravimo na žaru. Za pečenje morajo biti debele do 2 cm, za cvrenje in žar pa centimeter. Kadar je treba pripraviti zarebrnico za več oseb, zmanjka v kozici prostora, zato jih pustimo v kosu in spečemo kot pečenko. Pred pečenjem meso natremo s česnom, soljo, po* želji z gorčico ali zdrobljenim žajbljem in položimo nanj tu in tam košček lovorjevega lista. Tudi kos čebule lahko pečemo poleg. Limonin: sok pa serviramo k že ocvrtim zarebrnicam.
Priloge zarebrnicam so lahko tople zelenjave ali hladne solate vseh vrst.
K.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
bedaki. Smo v začaranem krogu obojestranske odvisnosti, ki terja razsodnike."
Generatu se je za hip zmrači! obraz, potem pa je bruhnil v krohot, podoben škripanju tankovskih gosenic.
.Sodnik je groba sila, prekrita z diplomatsko lažjo. Ne vem, kam merite major. Nož z dvema ostrinama ste. Gorje vam, če vas postavijo pod nacistični mikroskop! Izgubljeni boste za vedno!"
Wo!( se je skušal nasmehniti.
.(e bi bil kandidat za oblast, ne bi mislil naglas. Tako pa gre za teorijo, ki jo drugi preskušajo v praksi..."
.Naj vam povem še to, česar nisem dokončal in kar sem opazil sedaj kot vojak. Naša tehnokracija uničuje potenciale ljudskih moči z medsebojnimi spori. Spopadanje je pričujoče na vseh nivojih, soglasje pa le občasno. In največkrat navidezno."
.Sprašujem se, kaj nas drži pokonci, da vztrajamo proti vsem."
.Energija gibanja, dragi major. Nihče nima občutka, da bi lahko kaj bistvenega spremenil. To drži pokonci naš odpor in hromi naš napad. Moč, ki je bila v začetku vojne monolitna, je zdaj razpršena. Preveč notranjih obračunov ... S tem bomo morali končati. Vsak na svojem področju. To nam je zabičal tuhrer. Upam, da je dovolj takšnih ljudi, kot sem jaz, da bodo to voljo uresničili."
General je izpil do dna in se predirljivo zazrl v Wol(a.
.Jaz hočem biti v našem bojnem stroju vijak, ki bo zadnji popustil. Prav je, da sva nekoliko razgalita gnilo stvarnost v našem zaledju. Zato, da bomo učvrstili (ronto. Midva morava potuhtati nekaj novega: kako obvtadovati in razkrojiti nasprotnika in kako uspešno prevarati tiste, ki nas onemogočajo v lastnem taboru. Zdaj, ko mi zmanjkuje vojne moči, bo treba delati s pametjo. Predvidel sem nove razkole med sovražnimi skupinami. Vreči jih bo treba
iz ravnotežja. Postaviti jih v močvirje. V meglo. V živi pesek, kjer se ti pod vsakim napačnim korakom udre za vedno.
Ko sem se vračal, sem obiskal enega od mladostnih prijateljev. Sedaj poveljuje kazenskemu taborišču. Pripovedoval mi je, kako obvladuje ljudi. S peščico obvladuje množice! Naj vam povem osnovno mise!. Nasprotnika je treba vreči iz ravnotežja. Karkoli napravi v trdnem prepričanju, da je storil prav, se mora izkazati za napačno. S tem, ko misli, da se rešuje, se uničuje. Če vržemo podgano v čeber, napolnjen z vodo, je v brezupnem položaju. Če pomolimo iz vode posebno pripravo, premakljiv kos lesa, podgano brž priplava in zavzame na rešilni deski plaviien položaj. Toda kakorkoli se postavi, se les preobrne lin život se znajde v vodi. Po nekaj urah ponavljanja ji refleksi odpovedo, da ponori ali pogine.
Če ta biotoški preizkus uresničujemo na ljudeh, je cilj jasen: zlomiti voljo odpora, spremeniti upanje v obup, trdnost v majavost, smisel v nesmisel ... in z bitjem, ki se upira je konec."
.Imenitna metoda, gospod general, če imaš sovražnika kot podgano v čebru in se igraš z njo po mili voljii.. . Druga stvar pa je, če postaneš tudi sam poizkusna žival."
.Ne bodite panikar! Še imam moč v rokah in veter v jadru! V tej pokrajini bom še preganjal sovražnike rajha, moje in vaše! Povem vam, človek mora malo izpreči. Oddaljiti se mora od stvari, potem lahko sodi. Tudi jaz postajam tovarna idej vseh mogočih kalibrov."
General je vstal in se sprehodil po sobi. Z visokega okna njegove z marmorjem obložene palače je bilo videti morje streh, v daljavi pa zasneženo gorovje in gozdove pod njimi. Zagledal se je v pokrajino, se sunkovito obrnil k Wolfu in rekel:
.Pustiva naše in se lotiva sovražnika! Ta mi je bližji.
Načrt Trojanski konj bomo zavrgli. Črna pika za vas, major, da vam ni v treh letih uspelo vriniti agenta ne v centralni komite ne v glavni štab Slovenije." Njegov glas je bil posmehljiv.
.To ni samo moja krivda, gospod general. Mnogo višjih oficirjev z visokimi priznanji je pod vašim poveljstvom, ki so to poskušali. Lahko vam povem za vzrok našega jalovega prizadevanja."
.Prav zanima me, kakšen izgovor imate!"
.Obramba združuje ljudi. Čim bolj jih pehaš na rob obstoja, tem bolj podredijo posamezniki svoje težnje skupnim ciljem. Skupina, ki vodi v tej deželi komunistično revolucijo, je enotna. Če ste že govorili o v!ogi skupin, vam povem, da je to zaprta skupina, ki ne sprejema v svojo sredo novih elementov, čeprav so se posamezniki izkazali v boju z nami. Te ljudi sta združila kraljevska policija, velikosrbske ječe in naše preganjanje. Samo to jih rešuje."
General je nekoliko pomislil in odvrnil:
.Morda je ta vaša ugotovitev pravilna. Zato sem tudi ovrgel zamisel o nadaljnjem prizadevanju, vriniti se v ta vodstva. Sicer pa je v tem položaju ta načrt izgubil svoj pomen. Smo v totalni vojni. Treba jih bo uničiti z vojaško silo. Sovražnik je povsod, čeprav ga ni nikjer videti."
.Gospod genero!, tudi oni so se zavedeli, da gre zdaj za izčrpavanje energij, za to, kdo bo izgubil živce."
.Mi jih ne bomo, Helmut! Nismo še izgubili vojne, čeprav nam na frontah ne gre najbolje. Smo na kritični točki. Smo pred važnim vprašanjem, ali bomo imeli dovolj prostora, da pridobimo pri času, in obenem, če bomo imel) dovolj časa, da ohranimo prostor. Tolažim se s tem, da je važno, kdo bo dobil poslednjo bitko. To pa za sedaj še visi v zraku. Bojujemo se še vedno na tujem ozemlju. AH bomo vzdržali, je nekaj odvisno tudi od nas."
(ZVMc/jfPdnjf v nas/ednj/ ItevZ/kZ)
Prešernova pesem -esfefs%ra vrednofa
s J. strdnf)
Auty nadaljuje: „Zato ima knjižna slovenščina svežino in neposrednost, ki je starejši in bolj kultivirani jeziki komaj dosežejo." In dostavlja s posebnim ozirom na Prešernove slovenske in nemške pesnitve, ki jih je tudi on prvi pravično ocenil, še tole: .Zaradi tega ni presenetljivo, da se Prešernov pesniški genij bolj živo prikazuje v njegovih slovenskih (kakor v nemških) pesmih, a četudi slovenskih ne bi bilo, bi imel Prešeren skromno vendar častno mesto v zgodovini nemške literature."
S pomočjo te sodbe objektivnega ocenjevalca smo se v našem nocojšnjem spominskem premišljanju približali občečloveškemu pomenu Prešernove poezije. Njen pomen za slovenskega človeka, t. j. za slovensko slovstvo in kulturo z vsemi družbenimi in znanstvenimi posledicami je nesporen. Vemo, da jo je pesnik res ustvaril pretežno v slovenskem jeziku; poleg slovenskih pesmi je zložil še 24 nemških pesnitev, če štejemo v posameznih ciklusih vsak del kot samostojno bibliografsko enoto, in prevedel devet lastnih in štiri tuje pesnitve v nemški jezik. Že ta podatek nam daje slutiti, da so Prešernovo pesniško zavest vabila širša jezikovna in narodna območja ter pojili globlji vrelci formalnih in duhovnih navdihov. Pri tem mislimo na antično grško in zlasti latinsko, na romansko renesančno-baročno in germansko ter deloma tudi slovansko romantično poezijo. To pa opravičuje našo sodbo, da Prešeren svojih slovenskih pesnitev ni pisal samo za svoje rojake, nemških pa ne -tmo za nemško govoreče ljudi, temveč da je med ustvarjanjem v slovenščini in nemščini, zavedajoč se ali ne zavedajoč se, mislil na bralce vseh narodov, „ki hrepene dočakat dan" občega sporazuma in vsečloveške solidarnosti.
In glede na to je vaša koroška domovina, dragi rojaki, v kateri je našel Prešeren prva dva pravična kritika — Nemca Vincenca Rizzija (1816—1856) iz Spit-tala ob Dravi v reviji Deutsche Monatshefte aus Karn-ren 1849, in Slovenca Jerneja Levičnika (1808—1883), ki je bil sicer rojen na Kranjskem, služboval pa je kot duhovnik na Koroškem in je 1851 v celovški Carinthiji prvi opisal Prešernovo življenje — naravnost izvoljena, da bi bila tudi dandanes pokrajina, v kateri bi posebno močno odmevala Prešernova umetnost in živela njena visoka humanistična miselnost.
Ob tej priložnosti morebiti ni odveč omeniti, da so Prešerna vezale tudi osebne rodbinske in prijateljske vezi s koroško deželo in njenimi prebivalci. Poleg tega, <la je 1832 živel več mesecev v Celovcu in da je tu opravil tudi sodniški in odvetniški izpit in da sta na Koroškem pokopana tudi njegova mati in brat, moramo omeniti, da je od 1832 z zanimanjem spremljal koroško nemško in slovensko kulturno dejavnost. Še pomembnejše je bilo njegovo prijateljstvo s koroškim pesnikom in preroditeljem Urbanom Jarnikom, četudi ga ni mogel več zvabiti z zgodovinskega in jezikoslovnega področja v pesništvo. V tej zvezi se spominjamo tudi Prešernovih osebnih, slovstvenih ali uradnih stikov z drugimi koroškimi ali na Koroškem živečimi rojaki ter z nemškimi koroškimi intelektualci in javnimi delavci, kakor so bili Slovenec Matija Ahacel (1779—1845), pedagog, slovenski strokovni pisatelj in nominalni izdajatelj prve slovenske pesniške antologije Pesme po Štajerskem in Koroškem znane (1833); Nemec Peter Budik (1792— 1858), bibliotekar deželne knjižnice v Celovcu, pisec -dramskih tekstov, pesnik in prevajalec novolatinskih pesnikov od 15. do 18. stoletja; Slovenec Simon Ladi-nig (1805—1857) iz Dobrle vasi, kranjski gubernijski svetnik in cenzor Prešernovih pesmi v Carnioliji in referent o rokopisu Poezij 1846; Slovenec Anton Slomšek (1800—1862), južni Štajerec iz Ponikve, Prešernov sošolec iz ljubljanskega liceja, takrat spiritual v celovškem bogoslovju in poznejši lavantinski knez in škof, vendar vsekakor občudovalec Prešernove poezije.
Med Korošci, ki so bili pozneje Prešernu blizu, lahko omenimo kranjskega lekarnarja Sebastiana Savnika iz Mač, ki je pesniku v smrtni bolezni 1848/49 dajal zdravila na upanje. In ker je bil Prešeren ljubezenski pesnik kat' eksohen, naj omenimo še njegovo zanimanje za neko celovško dekle, ki je 1832 napravila nanj močan vtis, nevaren njegovi ljubezni do tedanje izvoljenke.
Toda kljub iskrenemu zanimanju za koroško kulturno življenje Prešeren 1832 in pozneje ni mogel več skleniti kakega globljega ali tesnejšega stika s koroškimi nemškimi pesniki, kakršnega je doživel med napoleonskimi vojnami Urban Jarnik, ki je med 1811 in 1813 objavil v Carinthiji v izvirniku eno domoljubno pesem (Na Slovence, 1811), štiri kozmične in romantično pokrajinske pesnitve (Zvezdišče, 1812; Kres, Denica, Jesen, 1812) in serenado Damon na Melito (1813) v izvirniku in nemškem prevodu Johanna Georga Fellingerja (1781 j-1816), s katerim je ta spodbudil Franca Schuberta, da je uglasbil Jarnikov tekst.
Še teže bi bilo misliti, da bi se mogla okrog 1830 do 1840, v dobi naraščanja romantičnega, a tudi čedalje bolj bojevitega in nestrpnega nacionalizma prebuditi v Prešernu in njegovih slovenskih ter nemških sodobnikih na Koroškem in v drugih deželah slutnja, da je bilo razmerje med germanskim in slovanskim prebivalstvom v alpskih deželah med koncem osmega in začetkom desetega stoletja drugačno, saj bi sicer bilo nemogoče, da bi vsebovala starejša Knjiga pobratimstva (Liber con-fraternitatum Salisburgensis vetustior — Das Verbrii-derungsbuch dcs Stiftes Sankt Peter in Salzburg) poleg imena Karla Velikega in imen njegovih paladinov ter -drugih germanskih odličnikov še nad štirideset imen slovanskih mož in žena.
Prešeren si je poglede na prihodnost človeških rodov ustvarjal na drugačnih temeljih. Ker je videl, da je zrastlo v evropskem meščanstvu, ki so ga pretresale revolucije in vojne ter ga navdale z idejami svobode,
bratstva in enakosti, do tedaj neznano spoštovanje do narodnih jezikov in njihovega besednega ter pesniškega zaklada, je spoznal prav v tem pojavu možnost nadaljnjega kultiviranja slovenskega jezika kot pogoj narodne prebuje Slovencev in drugih nesvobodnih ljudstev. Umetniško slovstvo v narodnem jeziku, ustvarjeno po zgledu velikih slovstev starodavne klasične, dvorjansko renesančne, absolutistično baročne in meščansko romantične poezije, bi naj dajalo vsakemu narodu podobno kulturno strukturo, kakor so jo imeli veliki svobodni narodi, njihovim pesniškim in drugim kulturnim stvaritvam pa isti ali vsaj podoben pomen in podobno vrednost, kakor so jih imela velika človeška pesniška dela. Zato je zavestno ustvarjal v duhovnem in umetniškem območju velikih evropskih slovstev od Homerja do Danteja in Petrarke, Guarinija, Goetheja in Byrona, od M:ckiewicza do Puškina, izhajajoč od pesnitev slovenskih pesnikov, od pevcev ljudskih pesmi do Valentina Vodnika in Urbana Jarnika, opirajoč se tudi na jezikovne zglede in spodbude tvorcev knjižne slovenščine od Primoža Trubarja do Jerneja Kopitarja, premišljeno in samostojno sledeč estetskemu vodstvu rojaka Matija Čopa. Take so bile Prešernove pesnitve o lastnem srčnem „upu in strahu" m o zahtevah rojakov in o pričakovanju vseh ljudi, ki so hrepeneli „dočakat dan" osebne, narodne in socialne pravice.
S tem je Prešeren upodobil svoj individualni ter občečloveški kulturni in socialni proces in progres. Tako je razširil in poglobil tudi nekatere obče pesniške zamisli ter jih upodobil na nov, svojstven način. V poglavitni ljubezenski pesnitvi Sonetni venec (1834) je prikazal ljubezen ne samo kot elementarno privlačnost med spoloma, temveč tudi kot duhovno ali kulturno tvorno moč, ki plemeniti odnose med moškim in žensko in pospešuje pesništvo in druge umetnosti. V poemi Krst pri Savici (1836) je poveličal zmagovito moč žrtve za dru-
Proietnov spominski mmej v Kranju
gega in veličino dela za sočloveka. In splošno je znano, da je v Zdravljici (1844, izšla 1848) visoko presegel ozka nacionalna čustva ter poklical Slovence in vse človeške rodove v pobratimstvo dobrih ljudi in dobrih sosedov.
S temi tremi novimi melodijami v veličastnem zboru človeškega pesništva, je Prešeren prerodil naš jezik in rod. In tudi zato smo dolžni, da se ob njegovem dnevu vedno znova poglabljamo v njegove pesmi, da bi občutili tisti zanos, ki smo ga omenili v začetku naših spominskih besed in ki nas je združil v nocojšnji slovesnosti v spoštovanju do našega največjega pesnika in v hvaležnost do ustvarjalcev pesniških lepot in vrednot v vseh dobah in v vseh jezikih.
Na nocojšnji slovesnosti pa z veseljem pozdravljam tudi skromno, a svetlo plejado mladih koroških pesnikov in pisateljev, ki je v dobrem desetletju osvetlila nove pokrajine koroškega človeka ter tako pomnožila slovensko koroško in obče slovensko zakladnico.
Naj bi v živi tradiciji s Prešernovo pesmijo, v razumnem soglasju s sodobno nemško koroško in svetovno literaturo obsevala vedno nove predele lastnega in narodnega življenja ter prijateljsko združena ustvarjala umetnine, ki bi bile mostovi med obema koroškima narodoma in med vsemi človeškimi rodovi. Tudi njo osvetljuje Prešernov duh. Tudi zato kličemo: Slava Prešernu in vsem, ki so po njegovem zgledu ustvarjali, ki ustvarjajo in bodo ustvarjali!
Mesec stovenske knjige
Tudi letos smo v počastitev siovenskega kuitumega praznika ob 115. obietnici smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prežema pripraviti za mesec februar posebno knjižno akcijo z nasiovom .Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna .Maža knjiga" pester izbor siovenskih knjig po izredno ugodnih cenah.
VSAKA	KNJiGA	SAMO.	.	.	šib	2.—
O Mile Klopčič: DIVJI GRM, prevodi in prepesnitve, 192 str. br. O France Slokan: POVEST O USTVARJANJU NOVEGA SVETA, 116 str. ilustr. br.
O Josip Stritar: KRiTiČNt SPiS), izbor, 160 str. br.
O Jerzy 2ulawski: NA SREBRN! OBLi, roman o odpravi na Luno, 272 str. br.
O Etbin Kristan: iZBRANO DELO, dramatika in proza, 224 str. br. O Vladimir Nazor: iSTRANKE, izbor istrskih pripovedk,
100 str. ilustr. ppl.
VSAKA	KNJiGA	SAMO.	.	.	šil.	5.—
#	Dr. Lavo Čermelj: ČLOVEK V VESOLJU, prikaz odkritij in dosežkov, 248 str., ilustr. br.
^ Jan V/elzI: NA ZLATEM SEVERU, spomini glavarja Eskimov, 256 str. ppl.
#	Jukio Mishina: KiPENJE MORJA, roman iz življenja japonskih ribičev, 136 str. ppl.
$ Edgar Wa!!ace: KRIVDA DRUGEGA, kriminalni roman,
100 str. pl.
$ Cvetko Golar: PRELEPA VASiLJiCA in druge ruske pravljice, 134 str. ppl.
#	Ignazio Silone: FONTAMARA, roman, 224 str. br.
VSAKA KNJIGA SAMO. . . šil. 10,—
O Josip Ribičič: ZA ZAPAH), zbirka črtic iz zapora,
144 str. ilustr. ppl.
O John Steinbeck: POTOVANJE S CHARLEYEM, roman,
200 str. br.
O Tennessee WiHiams: RtMSKA POMLAD GOSPE STONOVE,
ljubezenska zgodba starajoče se ženske, 128 str. br.
O Tone Habe: POGLED tZ MALEGA SVETA, spomini delavca revolucionarja, 176 str. pl.
O Breda Smolnikar: OTROČKt, ŽtVLJENJE TEČE DALJE, črtice iz družinskega življenja, 116 str. ilustr. br.
O Frans Eemil Sillanpaa: TRUDNO ŽtVLJENJE, roman s podeželja, 176 str. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO. . . šil. 15.—
#	Vlado Habjan: POMLAD VNUKOV, roman iz vojnih dni, 180str.br.
#	Herbert Wendt: LADJA S PREKLETtMt, roman o Beringovi odpravi, 292 str. br.
#	Krstju Belev: PLANtNA, PtRtN PLANtNA, zgodovinska povest o boju makedonskega ljudstva, 128 str. ilustr. pl.
$ Mičihiko Hačija: HtROŠtMA, spomini zdravnika na strahote atomske bombe, 212 str., slik. priloge, ppl.
#	Smiljan Rozman: LOV ZA UKRADENtMt MtLtJONt, otroška kriminalna povest, 152 str. ilustr. br.
VSAKA KNJIGA SAMO. . . šit.20,—
#	Jarmila Glazarova: ADVENT, roman iz kmečkega življenja,
288 str. ppl.
#	Claude Roy: NESREČA LJUBEZNt, roman edinstvene ljubezni, 144 str. kart.
#	Isak Samokovlija: SALOMONOVA ČRKA, zbirka novel,
280 str. pl.
#	Wilfrid Schilling: STRAHOVALO, roman iz povojne Nemčije, 324 str. pl.
9 Klaus Mann: SYMPHONtE PATETtOUE, roman o Čajkovskem, 322 str. pl.
#	Charles Dickens: POVEST O DVEH MESTtH, roman, 392 str. pl.
VSAKA KNJIGA SAMO. . . šil. 25.—
O Janko Rogelj: SKRtVNOSTNt KLtC, izbor poezije in proze, 112str.br.
O Gerard Walter: ZATON BtZANCA, slikovita pripoved iz bizantinske zgodovine, 352 str. ppl.
O Hakon Mietche: ALADtN V CADtLLACU, zanimivosti in problemi Arabskega polotoka, 264 str., slik. priloge, ppl.
O W. M. Thakeray: SEMENJ NtČEVOSTt, roman, dve knjigi skupaj 736 str. ppl.
O Grigorij Baklanov: SEŽENJ ZEMLJE, roman iz druge svetovne vojne, 216 str. kart.
O Homer: ODISEJA, znamenita starogrška pesnitev, 384 str. pl.
VSAKA KNJIGA SAMO. . . M. 30.—
#	Janez Gradišnik: URA SPOMtNA, zbirka novel, 312 str. p).
#	Milan Guček: POČAKAJ DO PRtHODNJE POMLAD), zapiski iz narodnoosvobodilne vojne, 272 str. pl.
#	Hans Habe: ČE JtH TtSOČ PADE, roman iz 1. svetovne vojne, 360 str. pl.
#	Frantz Fanon: UPOR PREKLETtH, boj .tretjega sveta" za svobodo, 308 str. br.
#	Harold Forster: CVETOČ! LOTOS, zapiski z otoka Balija,
320 str., sliik. priloge, pl.
#	Vilhelm Moberg: V NOV! DOMOVtNt, roman, 408 str. pl.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Vendar opozarjamo, da so mnoge knjige na zalogi le v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročilom. Sicer pa obsega ta izbor še mnogo drugih zanimivih knjig po enako ugodnih cenah. Obisk v mesecu februarju se vsekakor izplačal
KNJIGARNA „NAŠA KNJtGA" CELOVEC WULFENG.
Tako imenovani „prastrah" Koroške...
(Nadaljevanje : 2. strani)
terem pojem tahko pride do dogodkov, kot smo jih doživeti teta 1972.
Končno pa vsebuje brošura poteg omenjenih prispevkov še bogat izbor dokumentarnega gradiva v besedi in sliki ter na primeru vetikovškega napada na deželnega gtavarja osvetljuje, kako varnostne oblasti na Koroškem pojmujejo in izpolnjujejo svojo zakonito dolžnost varuha reda in zakonitosti.
Samo 64 strani obsega brošura, toda na Koroškem je dvignila ogromno prahu. Kajti razgalita je laž o .prastrahu" Koroške, ki v resnici ni nič drugega kakor pa slaba vest nemških nacionalistov. Postavita je na prepih zatohlo koroško miselnost in pometla z visokih podestov vso tisto druščino, ki si že več kot pol stoletja lasti monopol v narodnostnih vprašanjih ter s svojo politiko načrtnega ponemčevanja koroških Slovencev (enkrat bolj prikrito, drugič spet povsem očitno) in z neizpolnjevanjem svečanih obljub ter nespoštovanjem mednarodnih obveznosti težko bremeni mednarodni ugled Avstrije.
Ker je brošura razkrinkala tiste, ki za svoje ščuvanje na narodnostno mržnjo in za zastrupljanje političnega ozračja v deželi zlorabljajo domovinska čustva, je odziv v določenih koroških krogih posebno živčen. Ravno ta živčna in žolčna reakcija pa je najboljši dokaz, kdo se čuti prizadetega, komu gre najbolj ,za nohte" razkrivanje dejstev o včerajšnji in današnji stvarnosti na Koroškem.
V gotovem smislu ima namreč prav tudi
deželni tajnik koroške OVP, ki je v prvem stališču k brošuri dejal, da koroškega manjšinskega vprašanja ni mogoče primerjati z nobenim drugim vprašanjem. Res: take nacionalistične nestrpnosti, take provincialne zagamanosti in predvsem take fašistično zastrupljene miselnosti, kakor jih srečujemo na Koroškem, nikjer drugod ne bi našli. In še ena razlika je: povsod drugod se trudijo, da bi bolj ali manj širokogrudno uredili položaj manjšin ter izpolnili napram manjšinam zapisane pravne in nepisane moralne obveznosti; samo na Koroškem se trudijo v nasprotni smeri — da bi preprečili tudi najbolj minimalno rešitev manjšinskih vprašanj.
Za to, da je s svojo brošuro razgalilo tiste, ki nosijo odgovornost za tak razvoj, zasluži Avstrijsko odporniško gibanje polno priznanje. Ce so izdajatelj in avtorji zdaj izpostavljeni žaljivim izpadom, je to samo dokaz, da so imeli s svojimi ugotovitvami prav. Kajti: resnica boli, kakor pravi star pregovor, in resnica je nedvomno zabolela tudi v tem primeru.
Iščemo PISARNIŠKO MOČ za zaposlitev v javni službi v Celovcu. Znanje strojepisja in stenografije ter obeh deželnih jezikov je pogoj. Starostna meja od 18 do 33 let.
Prijave na upravo našega lista, teie-fon (0 42 22) 32 S SO.
CELOVEC
LJUBLJANA
SOBOTA, 14. Z.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.55 Glasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša iepa domovina — 15.50 Lepi glasovi — priljubljene melodije — 14.00 Voščila — 15.45 Teden srečanja — 14.00 Servis — 17.10 ..Morete menjati?" — 18.00 Deželni razgledi — 18.55 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke
—	20.10 Ljudska glasba — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 17. 2.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.10 Ogledalo mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 17.05 Tudi 1o so bite nekoč popevke — 19.00 Nedeljski šport —
19.40	Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 18. 2.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi —
9.00	šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.05 Ljudska oddaja iz Gradiščanske — 15.50 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 14.50 Knjižni kotiček — 14.50 Za otroke
—	17.10 Kaj radi slišimo ... — 17.52 Odaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Operetni koncert — 21.50 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 19. 2.: 4 00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 11.05 Stare viže in pesmi iz Gradiščanske — 14.50 Dom in šola — 14.45 Perkonigove pripovedke iz slovanskega področja —
15.00	Ljudska glasba iz štajerske — 14.50 Za otroke —
17.10	Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In be-težke — 20.10 Kaj radi slišimo — 21.10 S sekiro skozi tistnatl gozd. — 22.10 šport.
SREDA, 28. 2.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10 00 šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže iz Gradiščanske — 15.50 Na obisku pri koroških zborih — 14.50 Knjižni kotiček — 14.50 Operetni koncert
—	17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindlkal-ne zveze — 18 00 Deželni razgledi — 19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Otroča-rije". Igra — 21.10 Pisane melodije — 21.50 Zvezne dežele poročajo: Zgornja Avstrija — 22.10 šport.
ČETRTEK, 21. 2.: 4 00 Jutronja gimnastika — 4.50 Glosben) mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Gradiščanski zbori pojejo ljubezenske pesmi — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 14.50 Iz mape not avstrijskih skladateijev — 14.50 Za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17 52 Oddaja združenja Industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 Lovska oddaja — 21 00 Iz štajerskega glasbenega življenja
—	22.10 šport — 22.50 ..Zakaj verovati?"
PETEK. 22. 2.: 4 00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasben) mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Klavirska glasba F. Chopin — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudske pesmi iz Gradiščanske — 15.50 Ljudska glasba — 14.45 štajerska literatura — 14.50 Za otroke — 14.45 Otroški zbori — 17 10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18 00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Večer petja — 21.50 ..Glas in njegova slika v zrcolu" — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 14. 2.: 9.05 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 17. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 18. 2.: 15.45 Informacije — Za našo vas.
TOREK, 19. 2.: 9.50 Debelo bas gode, klarinet zapiska — 15.45 informacije — športni mozaik — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 28. 2.: 15.45 Informacije — Od popevke do popevke — Iz koroške literarne delavnice.
ČETRTEK, 21. 2.: 15.45 Informacije — Družinski ma-gacln.
PETEK, 22. 2.: 15.45 Informacije — Kar po domače
SOBOTA, 14. 2.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 Studio za najdene skladbe — 9.50 Poslušate radio — gledate televizijo? — 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Orgle v ritmu
—	17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri
—	19.15 Z ansamblom Silva štingla — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Majhni ansambli zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 17. 2.: 4.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 11.15 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 15.15 Zabavna glasba — 14.05 Humoreska tega tedna — 15.00 V nedeljo popoldne — 15.10
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi tra
SREČANJE PLAN!NCEV NA BLEŠČEČ!
V nedeijo 17. februarja dopoidne še borna zbrati v naši piantnski postojan-ki „Koči nad Arihovo pečjo". Preda!) še bomo topiim šončnim žarkom, smu-čanju in uživanju čudovife zimske narave. Kdor žeii, še iahko pridruži tudi pianincem, ki bodo napraviti izief na biižnjo 1339 m vtšoko Gračenco.
Vsak udeieženec ima možnosf, da si v koči sam pripravi hrano, ker je na raz-poiago dobro opremijena kuhinja.
Odbor
Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljska reportaža — 17.25 Popularne operne melodije — 18.05 Radijska igra — 19.15 Glasbene razgeldnice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 25.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 18. 2.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pisana paleta lahke glasbe — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.50 Voščila — 15.40 Pavel šlvic: Dve narodni — 14.00 .Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18 15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Ti in opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 25.15 Popevke se vrstijo.
AVSTRUA1
SOBOTA, 14. 2.: 9.55 Svetovno prvenstvo v drsonju na ledu — 11.20 Svetovno prvenstvo v nordijski disciplini —
12.50	Svetovno prvenstvo v drsonju na ledu — 12.50 Evrovlzija iz Foluna — 15 00 Svetovno prvenstvo v smuških skokih v nord. disciplini — 15.55 Svetovno prvenstvo v drsanju na ledu — 15.55 Koncertna ura — 14.55 Za otroke — 17.15 Oddaja o miši — 17.40 Za otroke — 18 00 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18 55 Dober večer želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki — 20.04 šport.
Izdajatelj, založntk In lastntk: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
NEDELJA, 17. 2.: 9.55 Evrovizija iz Innsbrucka — 14.50 Rdeči avtobus — 17.00 Za otroke — 17.25 Toby in Tobias — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Schon-gruberji — 18.25 Povesti o Gustavu — 18.50 Prisma — obzornik za sodobno ženo — 19.50 čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Kraj zločina — 21.45 čas v sliki.
PONEDELJEK, 18. 2.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 šale s čarlijem — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda —19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.25 Stopi Obzornik o prometu —
22.25	čas v sliki.
TOREK. 19. 2.: 9.50 Evrovizija iz Faluna — 11.45 Svetovno prvenstvo v nordijski disciplini — 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Živalski raji — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Mestni pogovori — 22.15 čas v sliki.
SREDA, 20. 2.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Program za delavce — 14.50 Za otroke — 17.10 Za mladino —
17.55	Indian River — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.50 Tri deklice In trije dečki —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v siiki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Zgodovina in povesti dr. Erich Kastnerja — 21.05 Prerezi — 22.05 čas v sliki.
ČETRTEK, 21. 2.: 10.00 šolska oddaja — 18.00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novost! — 20.04 šport — 20.15 Piknik. Ljubezenska zgodba — 22.00 čas v sliki.
PETEX, 22. 2.: 10.00 šolska oddaja — 10.50 Rdeči avtobus — 11.00 šestorica osumljenih — 18.00 Zeleni svet: Mednarodni kmetijski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Zaljubljen v čarovnico —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Komisar — 21.20 Portret Paula Flore — 22.05 čas v sliki — 22.10 Ljubeči parčki.
AVSTRUA 2
SOBOTA, 14. 2.: 14.50 „Ob snidenju" — 18.50 Sosedov slučaj — 18.55 Glasbena poročila — 19.50 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Ameriška filmska komedija — 21.40 čas v sliki.
NEDELJA, 17. 2.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.50 Panorama — 19.50 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi —
20.09	Vzgoja — 20.15 Avstrijske ljudske komedije —
21.10	Norman — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK, 18. 2.: 17.50 Evrovizija iz Faluna —
18.50	Svetovno prvenstvo v nordijski disciplini —
19.00	Prva pomoč — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Lakota v Abesiniji — 21.15 Galerija — 21.45 Tetereprize.
TOREK, 19. 2.: 18.00 Evrovizija iz Faluna — 18.50 Svetovno prvenstvo v nordijski disciplini — 18.50 Promet — 19.00 Morska biologija — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Otroci iz Valparaiso —
21.40	Telereprize.
SREDA, 20. 2.: 18.00 Svetovno prvenstvo v nordijski disciplini — 18.50 šolska oddaja — 19.00 Matematični kabinet — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Vesoljska ladja Enterprise — 21.00 Mondene žene —
21.50	Telereprize.
ČETRTEK. 21. 2.: 17.50 Evrovizija iz Faluna — 18.50 Svetovno prvenstvo v nordijski disciplini — 18.50 Wil-helm Teli — 19.00 Krediti patra Melcherja — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Brez nagobčnika —
22.55	Telereprize.
PETEK, 22. 2.: 18.50 Tako gospodari trgovsko podjetje — 19.00 The Bellcrest Story — 19.15 Tehnika za učenje za odrasle — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Moinz ostane Moinz.
		TV JUGOSLAVUA
K		SOBOTA, 14. 2.: 10.55 šolska oddaja — 12.50 Smučarski skoki — 14.25 Košar-
ka — 18.00 Obzornik — 18.15 Daktari — 19.05 Moda za vas — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski notranje politični komentar — 20.55 Moji gostje in jaz — 21.20 Barvna propagandna oddaja —
21.25	Pravnuki — 21.50 Dnevnik — 22.05 Coldltz. NEDELJA. 17. 2.: 9.50 Vojna in mir — 10.15 Kmetijska
oddoja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja —
12.25	Poročila — 17.40 Moda za vas — 17.50 Poročila
—	17.55 Retrospektiva jugoslovanskega filma — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik —
20.25	Tedenski zunanje politični komentar — 20.55 V registraturi — 21.45 Mesta: Split — 22.15 športni pregled — 22.50 Dnevnik.
PONEDELJEK. 18. 2.: 8.10 šolska oddaja — 14.45 Madžarski pregled — 17.40 Kljukec kot Indijanec — 18.10 Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik
—	19.00 Mlodi za mlade — 19.50 Kaj hočemo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik —
20.55	Pelikan — 21.45 Kulturne diagonale — 22.15 Dnevnik.
TOREK. 19. 2.: 8.10 šolsko oddoja — 14.45 Smučarski tekmi na 15 km — 17.45 S. Kosovel: Pesmi — 18.00 Risanko — 18.10 Obzornik — 18 25 To je bita pesem svetlega in vročega jedra — 18.55 Mozaik — 19.00 Starost in staranje — 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Mi med seboj — 21.50 Sam med volkovi — 22.15 Dnevnik.
SREDA, 28. 2.: 8.10 šolska oddaja — 15.20 Madžarski dnevnik — 17.40 Poly In črni diamant — 18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stezi — 18.55 Mozaik — 19.00 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 No prezritel — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik
—	20.55 Fitm tedna: Monolog — 22.10 Dnevnik. ČETRTEK, 21. 2.: 8.10 šolska oddaja — 14.50 Smučarska štafeta 4x10 km — 17.55 Mladost na stopnicah
—	16.10 Obzornik — 18.25 L. Bernstein vom predstavlja
—	19.15 Naš ekran — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20 00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih —
20.40	V kipečem loncu — 21.40 četrtkovi razgledi —
22.10	Likovni nokturno: Janez Pirnat — 22.25 Dnevnik.
PETEK, 22. 2.: 8 10 šolska oddaja — 14.45 Madžarski dnevnik — 17.45 Kuhinja pri viotinskem ključu — 18.10 Obzornik — 18.25 Jugoslovanska foiklora — 18.50 Mozaik — 18.55 Pogovor s predsedniki ZK republik in pokrajin — 19.25 Kažipot — 19.45 Barvna risanka —
19.50	Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.40 Bonny Lake je izginiia —
22.25	Dnevnik — 22.40 Umetnost in človek.
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
PLES DANKE
17. februarja 1974 ob 19.30 uri pri Vogiu v Št. Primožu. Vstopnice v predprodaji 10 in pri večerni btagajni 13 žit.
Siovensko prosvetno društvo v Borov-ijah vabi na veseioigro
M!CK! JE TREBA MOŽA v nedeijo 17. februarja 1974 ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati. Gostuje farna miadina iz Št. Janža v Rožu. Ljubiteiji smeha prisrčno vabijeni.
Siovensko kuiturno društvo Giobasnica vabi na
PEVSK! KONCERT moškega pevskega zbora „Siava Kia-vora" iz Maribora, ki je eden najbotj-šth zborov v Jugosiaviji.
Koncert bo v nedeijo 17. februarja 1974 ob 14.30 uri pri Šošfarju v Gio-basnici. Ljubiteiji siovenske pesmi prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno društvo „Rož" v Št. Jakobu v Rožu vabi na veseioigro
HODL DE BODL
v nedeijo 17. februarja 1974 ob 19.30 uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Odbor
Siovensko kuiturno društvo .Jepa-Ba-ško jezero" v Ločah vabi na
DRUŽABN! PLES
v soboto 16. februarja 1974 ob 20. uri pri Ravšu v Ledincah (nasproti koio-dvora). Za pies bo igrai foiktorni trio iz Bohinjske Bistrice, zapeii pa bodo domači pevci.	- ...
Katoiiško prosvetno društvo „Pianina" v Seiah vabi na
PEVSK! KONCERT v nedeijo 17. februarja 1974 ob 13.30 ur) v farni dvorani v Seiah. Nastopi! bo moški akademski zbor graških študentov pod vodstvom Aieša Schusterja. Prisrčno vabijeni.
Katoiiško prosvetno društvo v Šmiheiu pri Piiberku vabi na
PEVSK! KONCERT v nedeijo 17. februarja 1974 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmiheiu prt Piiberku. Nastopi) bo moški akademski zbor graških študentov pod vodstvom Aieša Schusterja.	„
Farna miadina v Št. Janžu v Rožu vabi na veseioigro T. Linharta
M!CK! JE TREBA MOŽA v nedeijo 17. februarja 1974 ob 19.30 uri pri Tischierju v Št. Janžu v Rožu. Na sporedu je še šaijivi prizor .Čebr" in nekaj pesmi farnega mešanega zbora. Ljubiteiji smeha prisrčno vabijeni.
Dem v Tinjah vabi na
SREČANJE STAR!H MATER !N OČETOV
v času od ncdeije 17. februarja ob 19. uri pa do vkijučno srede 20. februarja do 13. ure.
Predavat bo zdravnik dr. ivan Hribernik o .boieznih na stara ieta"
OBJAVA
Po naiogu ministrstva za prosveto je čas vpisovanja v enoietno gospodinjsko šoio in triietno Strokovno šoto za ženske pokiice šoiskih sester v St. Jakobu v Rožu doiočen od 11. februarja do 1. marca.
V obe šoii iahko sprejmemo učenke, ki so končaie B. stopnjo obvezne šoie, to je 8. razred ijudske šoie, 4. razred gtavne šoie aii 4. razred gimnazije. Prijav) naj bosta priiožena krstni in domovinski iist. Pouk je dvojezičen. Prijave pošijite na nasiov: Strokovna šota za ženske pokiice šoiskih sester, 9184 Št. Jakob v Rožu — Fachschuie Mr wirtschaftiiche Frauenberufe der Schuischwestern, 9184 St. Jakob i. R.
KUHARSK! TEČAJ
od ponedeijka 11. marca ob 10. uri do petka 13. marca do 13. ure.
Tečaj se bo odvijai pod gesiom: „Je-diia na žaru in obtožena piošča*. interesenti naj se pismeno prijavijo najkasneje do 20. februarja 1974. Pri prijavi je nujno potrebna tudi navedba pokiica in siužbe (gospodinja aii usiuž-benka v gostinstvu).
Dom v Tinjah