Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. <^'Cf, '»nežni številki Din 1*50. VhVCfja U'«.1. ''r$» RGOVSKI Cc*0opls Hit Industrijo In obrt. ^cdmaivo in upmvniMvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Tt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta - Dopisi se ne vračajo. — Si pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. TJ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani LETO VII. Telefon štev. SS25 LJUBLJANA, dne 15. aprila 1924. Telefon štev. 5525 ŠTEV. 46. Industrialn! dnevi v Beogradu. Beograd, 12. aprila 1924. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu, ki predstavlja centralno organizacijo industrije v naši državi, je imela dne 10. in 11. t. m. v Beogradu v lastnih prostorih pod predsedstvom g. Bailonija svojo glavno skupščino. Zborovanje je zadobilo posebno važnost, ker je prišel prav tiste dni v Beograd generalni tajnik Zveze čeških industrialcev poznani odlični ekonom g. dr. Hodač. Dne 10. aprila je imela Centrala svoje redno interno zborovanje, na katerem so se odobrili računi in proračuni za 1. 1923. in 1924. ter je bil podan obširen referat odseka za posredovanje od g. Blaško-viča. To. delo predstavlja ogromen posel in je bilo vseh intervencij prebega leta preko 1300. Samo preko Zveze industrijcev v Ljubljani se je posredovalo v 818 primerih za 91 interesentov v najrazličnejših predmetih. Po poročilih predsednika Bailonija in tajnika čurčina o prizadevanjih za industrijski zajm v inostran-tvu, se je razvila o predmetu obsežna debata, katere so se zlasti udeležili gg. Alexander in dr. Bauer za ilrvatsko, gg. dr. Windischer in ing. Šuklje za Slovenijo, g. dr. Besarovič za Bosno. Sklenilo se je in ugotovilo, da je tako posojilo prejkoslej spričo iiaiili denarnih prilik nujna potreba iu da jo nadaljevati pogajanja. Kon-statiralo pa se je, da je solidarno jamstvo industrije, odnosno kumulativno Posojilo neizvedljivo. Razpravljalo se je dalje o projektu za industrijsko banko. Na večer je Centrala priredila časten večer g. prof. dr. Hodaču, katerega so se udeležili poleg predsedstva in delegatov Centrale tudi češki poslanik, naš odlični prijatelj g. Šeba in češki generalni konzul s svojimi atašeji. Naslednji dan se je vršilo zborovanje Centrale in industrijskih korporacij ob prisotnosti g. dr. Ho-daca in zastopnikov ministrstva trgovine, socialne politike, saobračaja in financ. Po pozdravnem govoru g. Bai-lonija je imel odličen programattčen govor g. dr. liodač, ki se je tikal gospodarske in trgovinsko - politične vzajemnosti med obema bratskima državama. Živahno aklamiran je g. dr. Hodač v imenu češke industrije povabil jugoslovanske industrialce na skorajšnji obisk v Pragi. Sledilo je obširno poročilo g. tajnika čurčina o stanju industrije, o kreditih v inozemstvu in kreditni politiki Narodne banke ter o industrijski banki. Tajnik g. dr. Gregorič je podal zanimivo poročilo o carinski politiki, o trgovinskih pregovorih ter zlasti opozarjal na ne-dostatnost zaščite naše trgovine v primeri z Avstrijo, Češkoslovaško in 1 talno. Jedrovito poročilo o mednarodni konferenci dela in njenih sklepih je podal g. tajnik čurčin. Ker je bil trgovinski minister g. dr. Križman zadržan priti na zborovanje, je naprosil predstavnike naše industrije, da so ga po končani seji posetili v njegovi pisarni. Po končani skupščini je predsedstvo Centrale gg. Bailoni, Alexan-der in dr. Windischer zajedno z vodilnimi tajniki in delegati posameznih pokrajinskih organizacij odšlo k trgovinskemu ministru ter ga prosilo za vneto podporo naše industrije. G. dr. Križman je deputacijo jako ljubeznivo sprejel, obljubil svoje posebno zanimanje za industrijo ter dejal, da je on zastopnikom industrije vedno na razpolago. Ob pol 2. uri je bil sprejem in obed v gostoljubnem do- inu češkega poslanika g. Šeba in njegove ljubeznive gospe soproge. Popoldne se je nadaljevala seja Centrale industrijskih korporacij ter so se razpravljali različni tekoči posli. Govorilo se je zlasti o predstoječi konferenci industrialnih in trgovskih organizacij v Skoplju ter se je sklenilo opozoriti predstavnike industrije in trgovine na potrsbo čim številnejšega odziva na to skupščino, ker je Skoplje po svoji edinstveni legi kot trgovsko središče poklicano, igrati v našem gospodarstvu največjo vlogo. Razpravljalo se je dalje razna gospodarska vprašanja ter je bil govor o rastočih davčnih bremenih naših industrialnih družb. G. dr. \Vindischer je pri tej priliki spričo rastočih avtonomnih bremen stavil predlog, da se Centrala zavzema za to, da se pri odmeri tecivarine smatra avtonomne doklade za režijske postavke. Predlog je bil soglasno sprejet. Na večer se je v prostorih Srpskega kralja« vršila lepa večerna prireditev, ki je uspela kot čvrsta manifestacija slovanske go- spodarske zajemnosti. Na povabilo g. dr. Hodača so se zbrali poleg predsedstva Centrale tudi še vsi prisotni delegati posameznih savezov. Zastopano je bilo polnoštevilno češko poslaništvo in generalni konzulat. Po pozdravnem govoru g. Bailonija in g. Čurčina je odgovoril v globoko zamišljenem govoru g. dr. Hodač ter opozarjal na potrebo konstruktivnega dela v naših državah. Tekom večera so održali odlične govore gg. dr. Bauer v imenu hrvatskih, dr. Win-discher v imenu slovenskih in g. dr. Popovič v imenu srbskih gospodarskih krogov. Vrsto govornikov na tem lepem večeru češko-jugoslovenske gospodarske vzajemnosti je zaključil minister g. Šeba s krasnim, živahno odobravanim govorom. Centrala industrijskih korporacij je po prvem letu svojega obstoja s svojim stvarnim delom dokazala svojo živo potrebo ter si pridobila zaupanje in spoštovanje na vseh merodavnih upravnih mestih. Danes je odličen gospodarski faktor v naši državi. Trgovski naraščaj in gremijslna trgovska šoia. (Iz krogov gremijalnih učiteljev.) Veseli nas, da je našla inicijativa ljubljanskega -Trgovskega gremija« glede reorganizacije gremijalne trgovske šolo odmov v posameznih trgovskih gremijili in med trgovskimi tso t rudniki. To je razveseljiv znak napredka v trgovskih vrstah, kajti s j nastalo š tem lahko tudi pomanjkanje tem vsakdo dokumentira smisel za nameravano reorganizacijo in uvidi neoporečno zahtevo po višji in popolnejši izobrazbi trgovskega naraščaja. nikov, ki je izšel v 40. številki tega lista, dostaviti svoje mnenje. — Kakor je razvidno iz dotičnega članka, smo v bistvu, to je v principu, popolnoma edini. So sicer pri celi akciji še nekake male diference, ki nas pri tem važnem skupnem delu gotovo ne bodo ovirale in prepričani smo lahko, da se bodo dale tudi te odstraniti v svrho popolnejše in praktičnejše izobrazbe našega trgovskega naraščaja. Stojimo na stališču, da je treba trgovskemu naraščaju, kakor vsakemu stanu sploh, predvsem dovoljne pred-izobrazbe, ki naj dvigne intelekt posameznika, da bo služil kot celota le svojemu poklicu in znal v vsakem slučaju zastopati interese svoje in svojega stanu. Kajti, če bomo imeli inte- ligenten trgovski naraščaj, bo imel ta j trgovske kroge, da se zavedajo svoje sam toliko odporne in moralne sile, j vpJPfe. nfdoge in pomorejo do čim da se ne bo dal izkoriščati v razne . v^i.e iz°brazbe trgovskega naraščaja, stranske in izvenstanovske svrhe, po- ie ,ne°hhodno potrebna za bodoči sebno če bo našel zaščito pri svoiih razVOJ na§e trgovine. pri svojih trgovskih inštitucijah; nasprotno pa bo tudi gospodar uvidel, da se inteligentnega človeka ne da uporabljati za težka hlapčevska dela. Zato pa je treba predvsem skrbeti, da dvignemo inteligenco našega naraščaja in če dosežemo to, smo storili mnogo in. premostili vse ovire, ki so nam danes ; Kolikor pa nam je znano, je ljubljan še na poti. Pomisliti moramo, da stoji i ski »Trgovski gremij« storil tudi \ dandanašnji trgovski stan kulturno in gospodarsko na mnogo višji stopnji, nego je stal kdaj preje in ima tendenco, se povspeti še više. Zaradi tega zastopamo stališče: v prvi vrsti dvigniti Žloveka kulturno, nato pa ga usposobiti praktično in teoretično »a oni posel, ki mu koče posvetiti vse svoje dejanje in nehanje. Iz navedenega vslrajamo pri svojem prvotnem sklepu glede predizobrazbe trgovske- ga naraščaja, ki se sicer lahko še poveča, ne pa pretirano, kakor se čuje, celo na štiri razrede meščanske, oziroma srednje šole. To bi bila pretirana zahteva, in kakor je danes nad-produkcija trgovskega naraščaja, bi istega. Vendar smo pa mnenja, naj se vajencev ne sprejema pred 14. letom. Vse to naj trgovski krogi uvažujejo in prepričali se bodo lahko v krat-Treba bo idejo čimprej realizirati in kem, da bo ta reorganizacija obrodila zainteresirati v ta namen vse mero- ! obilen sad, ne samo v prid trgovske-dajne trgovske kroge. mu naraščaju, ampak tudi trgovstvu Vendar pa moramo z ozirom na sploh, članek mariborskih trgovskih sotrud- v ^ Prvi vrsti je tedaj treba, kakor , že rečeno, zadostne in enotne pred-| izobrazbe trgovskega naraščaja, ki ; naj bo predhodni pogoj povoljnih uspehov v gremijalni trgovski šoli, v drugi vrsti pa izpremembe sedanjega učnega načrta, ki ne odgovarja več današnjim razmeram in toku časa in je treba na vsak način prikrojiti modernim zahtevam in stremljenjem trgovskega stanu. To se bo pa zgodilo le tedaj, če nas bodo merodajni trgovski krogi v tem smislu podpirali in ukrenili vse potrebno v svrho nameravane reorganizacije. Vse nedostatke, ki jih navaja mariborski sotrudnik opravičeno v svojem dopisu, je treba odstraniti in pričeti z delom v novem pravcu in v novi smeri. Zato apeliramo na vse Kar se pa tiče zastarelega obrtnega reda, ima mariborski dopisnik popolnoma prav. Iluzorična bi bila vsa ta reorganizacija, če bi ti predpisi ostali še nadalje v veljavi, če gotove trgovske obrti lahko vsakdo izvršuje, ne oziraje se na usposobljenostni dokaz. gremij« storil tudi v tem oziru že potrebne korake in je vložil dne 7. novembra 1923 na ministrstvo trgovine in industrije obsežnejši memorandum, s katerim je zahteval koncesijoniranje vseh trgovskih obrti. Vloga baje še ni rešena, pač pa smemo pričakovati, da se ta zahteva vnese v novi obrtni red, ki se ravnokar izdeluje. Če se to doseže, bo stališče glede dokaza usposobljenosti mnogo olajšano, bodočemu tr- govskemu naraščaju pa s tem veliko pomagano. Ako se izvede celotna reorganizacija v gornjem smislu, potem bo naloga vseh trgovskih krogov, da upoštevajo in nastavljajo le dobro kvalificirane, praktično in teoretično sposobne ljudi, ki bodo ponos trgovskega stanu in močan steber nadaljnjega razvoja naše trgovine. S tem pa bodo obenem izginili razni pomisleki, ki se danes še pojavljajo glede zadostnega inteligentnega trgovskega naraščaja. Kajti marsikdo se bo z vnemo posvetil trgovskemu stanu, v svesti si, da mu je pot v bodočnost zasigurana. Upamo, da se vsi dosedaj navedeni nedostatki odpravijo, diference izenačijo in nameravano reorganizacijo izvrši, da postavimo tako trdno podlago našemu trgovskemu stanu. Taksna prostost trgovskih skupnih pisem. Avstrijski pristojbinski zakoni so priznavali korespondenci trgovcev in obrtnikov o predmetih njihove trgovine in obrta prostost od kolkov, najsi se je vršila med trgovci in obrtniki medsebojno ali pa med njimi in med drugimi osebami. Izjemno je bila ta korespondenca kolku zavezana tedaj, ako je vsebovala menice, dolžna pisma, zastavna pisma, trgovske nakaznice, cesije itd. ali družbene pogodbe, odnosno kake druge pravne listine za take predmete, ki niso spadali k obrtu ali trgovini pogodnikov. Trgovski zaključki (sklepna pisma), to je pogodbe o stvareh in blagu, ki je spadalo k obrtu ali trgovini vsaj enega pogodnikov, so bili torej kolka prosti. Kolkovati jih je bilo naknadno samo tedaj, če je prišlo n. pr. do tožbe ter jih je bilo treba predložiti sodišču ali pa kakemu drugemu obla-stvu (razen v davčnih zadevah). Zakon o taksah bivše kraljevine Srbije je prvotno priznaval trgovskim zaključkom istotako taksno prostost (tarifna postavka 12., pripomnja 2. taksne tarife). Z dnem 1. septembra 1921 se je pa ta pripomnja razveljavila, s čemur je avtomatično nastopila taksna dolžnost trgovskih zaključkov. Ker so se proširile z istim dnem na vso kraljevino med drugimi tudi določbe tarifne postavke 12., se je s tem tudi pri nas ukinila taksna prostost trgovskih zaključkov. Taksni pravilnik je poleg tega izrecno po-vdarjal, da so zavezani 1% taksi tudi trgovski sklepi, najsi niso sklenjeni s formalno pogodbo, nego samo s korespondenco. Izza dne 1. avgusta 1922 je bila ta taksa povišana celo na 2%. Tudi naš novi taksni zakon, ki je v veljavi izza dne 15. novembra 1923, ni prinesel v tem oziru prav nikake-ga omiljenja, pač pa je pravilnik ona določila, ki se nanašajo na taksno dolžnost trgovskih zaključkov, še bistveno poostril. Trgovci bi morali plačevati poleg davka na poslovni promet takorekoč skoraj od celotnega prometa še posebej 1% takso za sklepna pisma. Finančni zakon za 1. 1924/1925 je pa to takso za trgovsko korespondenco, kakor srno že objavili, s 1. aprilom t. 1. odpravil. Taksna dolžnost po tarifni postavki 12.a se na podlagi tega zakona ne nanaša več na trgovska sklepna pisma, to je na pogodbe o stvareh in blagu, namenjenem za neposredno uporabo ali za preprodajo. Ako se s trgovsko korespondenco sklepajo kake druge pogodbe, n. pr. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 14. aprila 1924. Štev. 46. <’ *<1 1° jf_P°y*r0mQ Z dopisom z dne 30. aprila 1923 mu je toženec službo odpovedal za 15. maj in mu je 14. maja izplačal 800 Din. Tožitelj je trdil, da mu gre po zakonu plača za vso zakonito odpovedno dobo, namreč do konca junija, torej za mesec maj in junij 3400 Din, in ker mu je toženec plačal samo 800 Din, zahteval je s tožbo še 2600 Din. Toženec je ugovarjal, 1. da je bil tožitelj proti izrecnemu naročilu. Ta okoliščina, če bi bila resnična, bi pac opravičevala k takojšnji odslovitvi, bodisi, da bi se smatralo tožiteljevo dejanje kot tako, ki bi ga delalo nevrednega delodajalčevega zaupanja, bodisi, da bi se smatralo za branjenje pokoriti se delodajalčevim odredbam (§ 27. toč. 1 in 4. cit zale.). Toda toženec se te pravice odslovitve ni poslužil ter tudi v odpovednem pismu opravičen tožitelja tudi takoj odšlo- « dae 30- aPrila 19?3 ,ne nava.'a viti, kajti proti gospodarjevemu naro- j fazlop> nasprotno se izrecno izjaj , Čilu je nekoč deklariral vsebino za- ! da odpoveduje službo za 15. maj 1923 boja kar na podlagi strankinih na- I vsled nezadostne zaposlenosti, dasi vedb, ne da bi bil prej zaboj odprl. Pri pregledu so se izkazale navedbe za neresnične in vsled te tožiteljeve malomarnosti je moral toženec plačati globo 31.000 Din. Vzlic temu pa tožitelja ni takoj odslovil, temveč mu je šele pozneje 30. aprila 1923 odpovedal službo za 15. maj 1923. 2. Za mesec marc je dodal tožite-ljevi plači res 200 Din, toda izrecno le kot nagrado. Tudi za mesec april mu je poslal 1700 Din, toda prostovoljno in je plača še vedno znašala le 1500 Din. Iz dopisa z dne 30. aprila 1923 je ugotovilo sodišče, da naznanja toženec tožitelju, da mu vsled trajne nezadostne zaposlenosti uvoznega oddelka mora službo odpovedati. je takrat za okoliščino, ki bi ga opravičevala k odslovitvi, neposredno že vedel. S tem se je odpovedal pravici odslovitve ter se je poslužil le pred-stoječe mu odpovedi, pri kateri se pa zopet ni ravnal po zakonitih predpisih, ker bi bil moral odpovedati ne za 15. maj, temveč za konec koledarič-nega četrtletja, to je za konec meseca junija 1923. V smislu § 29. cit. zako-na je tožitelj vsled tega opravičen zahtevati plačo do konca odpovedne dobe. Plača je znašala do meseca marca 1923 mesečno 1500 Din, za ta mesec je dodal toženec 200 Din in za mesec april je poslal zopet 1700 Din. Opravičeno je smatral tožitelj osobito z ozirom na prejšnje, vsled naraščajoče M. Savič: iaša industrija in obrt (Nadaljevanje.) Lončarji v Pirotu. V Pirotu je 12 lončarjev - mojstrov. Preje jih je bilo 22. Število mojstrov se je znižalo, ker se seljaki, ki so se izučili lončarstva, bavijo s to obrtjo po selih kot s postranskim opravilom poljedelstva. Tako so sedaj v selih: v Rosnici dve, v Blatu tri, v Kosturu ena, v Krupcu dve, v Sukuvu ena* v Balta-Berilovcu ena delavnica itd. Te seljaske delavnice izpodrivajo pirot-ske lončarje, tako da imajo mojstri, ki so imeli preje na leto po 10 do 15 peči, sedaj le po 5 do 6 peči razne posode. Dokler ne proda izdelkov ene peči, ne zažge druge, ker nima s čim kupiti drv. Ena peč lončene robe velja 50 do 60 Din. V seljaških lončarskih delavnicah se posluje po zadružnih načelih in zadruga daje na razpolago tudi konje in vozove za prevažanje robe na božja pota itd., odkar so sejmovi prepovedani. Vsled tega je tako delavna moč, kakor tudi prevoz cenejši. Seljaki tudi ne plačujejo davka, vsled česar je ž njimi po izjavah lončarjev iz Pirota konkurenca nemogoča. Kakšen je položaj pirot-skih lončarjev, se razvidi iz tega, da so ob velikem sejmu na Veliki šmaren izkupili po 16 Din vseh pet sejm-skih dni, dočim so v 1. 1880—1885 izkupili na sejmu po 200 do 300 Din. Seveda se takrat seljaki še niso pečali z lončarstvom. Zaradi te konkurence so začeli lončarji v Pirotu izdelovati posodo v jako lepih barvah, z jako okusnimi figurami, kar so, predno je nastopila konkurenca Seljakov, opustili. Pri pirotskih lončarjih se uče, odnosno so se učili lončarstva seljaki, ki se po dovršeni učni dobi razkrope po celi Srbiji in delajo lončarsko robo preko poletja, pozimi pa se vračajo domov. Nekateri od njih delajo stalno v Beogradu. Seljaki se uče obrti eno leto. Hranijo se sami. Po Srbiji delajo v družbah, po 5 do 6 skupaj. Mojster družbe prinese domov po 300 Din, ostali pa po 40, 80 do 150 Din za delo preko poletja. Iz vasi Guilana hodi 10 družb, iz Malega in Velikega Suvodola 5, iz Blata in Kostura 5, iz Raznika 3, iz Prisja-na in Komka po dve, iz Izvora 4, iz Gradišinca 2, iz Nišora 1 družba. Kolikor sem mogel ugotoviti, je vseh družb okoli 44. Kakor imajo Bolgari v Trnu lončarsko šolo za svoje lončarje, trebalo bi za povzdigo obrti naših lončarjev ustanoviti praktično šolo v Pirotu z eno boljšo pečjo za pečenje lončarskih izdelkov in potrebnim orodjem za izvrševanje modernega lončarstva. Šola bi morala prirejati lončarske tečaje tudi preko zime za seljake. Iz take šole bi prihajali dobri mojstri in dobri delavci za naše keramične tovarne in podjetja. Šola bi se mogla s časom razviti v teoretični in praktični oddelek za vse stroke keramične industrije. (Dalje sledi.) ! gres za promet z motornimi vozovi in ' kolesi. Namen kongresa je, da pokaže [ na najizčrpnejši način koristi, ki jih j daje poraba avtomobilov, motornih voz ! in koles in da se ustvarijo smernice za ; razvoj avtomobilskega prometa v vseh j delih sveta. Osobito se bo razmotrivalo j vprašanje porabe motornih voz za po-• trebe raznih strok industrije, o sredstvih j za finansiranje avtomobilske industrije, ! o tehničnih iznajdbah, o kooperativnem i delovanju v avtomobilski stroki in o j zakonodaji, ki se tiče avtomobilskega i prometa na državnih cestah, in o avto-j mobilizmu v obče. | Tovarna svile v Djevdjcliju. Minister j trgovine in industrije je sklenil, da izda j v zakup tovarno svile v Djevdjeliju, ki je bila v vojni porušena. Novi zakupo-jemalec bi moral tovarno restavrirati in investirati toliki iznos, kolikor znaša vrednost preostalih objektov. Ministrstvo je odredilo komisijo, katera je odpotovala v Djevdjeli, da oceni vrednost tovarne. »Jugoslovenski Zerkovič« d. d. v Mariboru. Tovarniške objekte bivše tvor-nice kola Počivalnik v Teznu pri Mariboru sta kupila dunajska industrijalca Zerkovič ter jih preuredila v tovarne za pozamenterijo, ki izdeluje potrebščine za tapetnike in podobno. V to svrho se je ustanovila delniška družba »Jugoslovenski Zerkovič«, pri kateri je udeležena tudi neka ljubljanska banka. Ko bo tovarna na Teznu v popolnem obratu, misli zaposlovati v dveh oddelkih okrog ‘200 delavcev s katerimi bo producirala mesečno povprečno 2000 kg blaga. Ugoden nakup že rabljenih električnih strojev. Neko elektrotehnično podjetje v Šleziji namerava z ozirom na tehnično izpremembo prometa na daljnovod no centralo prodati po jako ugodni (ceni stroje, ki jih v bodoče ne bo več rabilo. Interesentom je seznam navedenih strojev, kakor tudi naslov, kamor se jim je obračati za nadaljne tozadevne informacije na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Prvi mlin za riž na Poljskem. V prihodnjih mesecih se otvori v Krakovu mlin za riž, ki bo prvi te vrste na Poljskem. *UDDHA< 1-----—................... 1 c TRAOf MSRK 806^*5sšci v Industrija. Nova iznajdba v mlinski industriji. Inženir Holnb, vodja nekega modernega mlina v Češkoslovaški, je znašel nov način mlenja, s katerim se lahko doseže znatne prihranke v produkciji moke. Moka, ki se je že na njegov način zmlela, se je v konzumu jako dobro obnesla. Z uporabo novega sistema se bo prihranilo letno 35 vagonov moke. Izumitelj se je zadnji čas pogajal z prizadetimi faktorji za odkup njegovega sistema. Ameriška avtomobilska industrija. Na inicijativo odbora za zunanjo trgovino se bo vršil od dne 21. do 24. maja t. 1. v Detrictu (Michigany) mednarodni kon- Troovina. Sporazum o Reki. Povodom sklepanja sporazuma o Reki sv se poleg političnih zadev, ki jih vsebuje sporazum sam, uredile deloma s sporazumom samim, deloma z dopolnilnimi konvencijami važne gospodarske zadeve: obmejni promet, zakup bazena Thaon de Re-vel v reškem Velikem pristanišču. Ureditev obmejnega prometa v obmejnih pasovih je le lokalnega pomena za kraje, za katere pride v poštev. Naš obmejni pas obsega ozemlje kastavske davčne občine in oni del Reke, ki je s sporazumom pripadel naši kraljevini. Važnejši pa je zakup bazena Thaon de ltevel, katerega vzame naša država v zakup za dobo 50 let proti zakupnini ene zlate lire na leto. Zakup obsega izključno in neomejeno uporabljanje velikega skladišča na molu »Nap°li< dveh skladišč proti nabrežju Thaon de Revel in dveh skladišč na molu »Genova« ter privilegirano uporabljanje teh nabrežij, ki omejujejo bazen, z vsemi dotičnimi pritiklinami. Dopolnilna konvencija natančno urejuje carinsko in železniško službo na reškem glavnem kolodvoru, katero opravljajo uradniki obeh držav. Interesenti, ki reflektirajo na uporabo pristaniških naprav v bazenu Thaon de Revel, vlagajo prošnje na generalno di- rekcijo državnih železnic v Beogradu. ^ Ker na ozemlju Reke, ki je pripadlo naši kraljevini, ni takih pristaniških naprav, ki bi zadostovale za promet naše države, bodo interesenti za dolgo vrsto let, predno si sami ustvarimo zadostne pristaniške naprave, navezani na uporabo v zakup vzetega bazena. Po vsej priliki bo torej promet v tem bazenu precej živahen in naj si vsak, ki je navezan na direkten promet z Reko, pravočasno zasigura porabo v zakup vzetih skladišč oziroma nabrežij. Štev. 46. TRGOVSKI LIST, 14. aprila 1924. Stran n ' ■miimih OUCUI J. Pasivnost nemške trgovske bilance v februarju. Nemška bilanca zunanje trgovine za februar 1924 kaže znatno povečanje uvoza, a le mal prirastek izvoza. Uvoz je znašal 718,587.000 zlatili mark (januarja 568,162.000 zl. M), izvoz pa 466,339.000 zlatih mark (januarja 431,021.000 zl. M). Izkaže se torej pasivnost za 252 milijonov zlatih mark, ki jo je treba izenačiti s prepustitvijo inozemskih kreditov in s pritokom nemškega dobroimetja v inozemstvu. Razmeroma na j višjo pasivno postavko tvorijo surovine, sosebno tekstilne in tobaka. To pa stoji v zvezi s poživitvijo konjunkture in v predelavalni industriji. Živila in pijače izkazujejo nazadovanje; posebno velja to za predmete konsuma mas, kakor krušno žito. Uvoz moke pa se je povečal. Porasel je izvoz sladkorja in nekaterih živil. Nabava ogljenega sulfida (CS2) v Ru-muniji. Rumunska državna metalno-kemična tovarna z Zlatiji ima za to leto za izvoz na razpolago 20 vagonov ogljenega sulfida. Interesenti za ta sulfid naj se obrnejo preko našega generalnega konzulata v Bukareštu na rumun-sko ministrstvo trgovine in industrije. Hkratu naj javijo našemu generalnemu konzulatu, katere predmete bi mogli za zameno izvoziti na Rumunsko. Prepovedan prevoz vžigalic. Uprava monopolov je izdala naredbo, po kateri je izza 10. t. m. prepovedan prevoz vžigalic iz ene pokrajine naše kraljevine v drugo. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje Karla Pertinača in Amalije Pertinačeve, trgovcev v Celju, je s poravnavo končano. Poravnalno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Marije Čeplakove, trgovke v Bočni pri Gornjem Gradu. Narok za sklepanje pri okrož. sodišču v Celju v sobi št. 2 dne 24. maja 1924 ob enajstih. Rok za oglasitev do dne 10. maja, najkasneje pa do 20. maja 1924, sicer prestane glasovalna pravica. — Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Rudolfa Kollenza, trgovca v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Celju v sobi št. 2 dne 24. maja 1924 ob devetih. Rok za oglasile v do dne 10. maja 1924, najkasneje pa do 20. maja 1924, sicer prestane glasovalna pravica. — Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Ivana Mandla, tapetnika v Mariboru, Vetrinjska ul. št. 14. Narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišč v Mariboru v sobi št. 83 10. maja 1924 ob devetih. Rok za oglasitev do dne 1. maja 1924. — Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Frana Viničarja, trgovca v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Mariboru soba št. 83 dne 13. maja ob devetih. Rok za oglasitev do dne 10. maja 1924. — Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Ivana Wagnerja, lesnega trgovca v Mariboru, (davni trg št. 5. Narok za sklepanje poravnave pri okrož. sod. v Mariboru v sobi št. 83 dne 10. maja 1924 ob pol enajstih. Rok za oglasitev do dne 7. maja 1924. —■ Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Vladimirja Vračariča, trgovca z delikatesami, špecerijskim in mešanim blagom v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 11. Narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Mariboru v sobi št. 83 9. maja 1924 ob devetih. Rok za oglasitev do dne 6. maja 1924. — Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini dolžnikov: Jakoba Kajfeža, trgovca v Kočevju, registriranega pod firmo: J. Kajfež, trgovina z mešanim blagom v Kočevju, ki se je dne 1. aprila 1924, Firm 32/24—-Reg A I 294/2, izbrisala iz tusodnega trgovinskega registra; 2. pro- koli ranega trgovca z mešanim blagom Antona^ Butine v Kočevju; 3. Katarine blanovceve, posestnice v Moravi; 4. Jo-sela Račkega, posestnika v Banjiloki. Naroka za sklepanje poravnave glede vseh štirih dolžnikov bo pri okrožnem sodišču v Novem mestu v sobi št. 58 dne 8. maja 1924 ob devetih. Rok za oglasitev najkasneje tri dni pred poravnalno razpravo. Trboveljski prem1 in Prva dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, I JURIJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220, Plačilo tudi na obroke! [ Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Čehoslovaško so se pričela glede nove trgovske pogodbe med navedenima državama. Denarstvo. Zamena kron slovenskih zadrug v Julijski Benečiji. Povodom sklepanja sporazuma o Reki je prevzela Italija obvezo, da čim preje reši vprašanje o zameni kron slovenskih zadrug v Julijski Benečiji. Nabava za potovanje na Nemško potrebnih valut. Da omogoči potnikom v Nemčijo nabavo za potovanje potrebnih valut, je generalni inšpektorat finančnega ministra z odlokom z dne 1. aprila 1924 I. br. 10202 dovolil, da smejo potniki v Nemčijo na podlagi vidiranega potnega lista brez posebnega odobrenja kupiti pri pooblaščenih bankah in menjalcih tudi druge valute (dolarje, funte, francoske franke itd.) v ustreznem iznosu do 3000 Din. Za večje vsote je potrebno dovoljenje generalnega inšpektorata, izvzemši slučaje, ki jih predvideva odločba I br. 27876 od 6. julija 1923 (objavljena v Uradnem listu št. 75 ex 1923), da sme finančna delegacija po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice izključno za pokritje potnih stroškov dovoliti nabavo vstrezne vsote v valuti dotične države do najvišjega zneska 10.000 francoskih frankov. Sprememba deviznega pravilnika. Iz Beograda se poroča, da bo ministrstvo financ v teku tega mesca določilo gotove spremembe manipulacije pri plačanju deviz. Te spremembe imajo v glavnem namen, da pri manjših plačilih deviz ne bo toliko komplikacij in da se te izvršijo čimpreje v interesu domačih kupoval-cev. Ameriški kapital za Schachtovo banko. Iz New-Yorka poročajo, da organizirajo ameriški bankirji garancijski sindikati za kredite za ustanovitev zlate emisijske banke v Nemčiji pod vodstvom dr. Schachta. O višini teh kreditov molčijo vsi uradni glasovi, vendar se zdi, da bodo dosegli vsoto 5 milijonov dolarjev. Baje se vodijo za te kredite pogajanja tudi v Londonu. Promet. Potovanje po Jadranskem in Sredozemskem morju. Zagrebško društvo za promet tujcev priredi koncem maja t. 1. 15 dnevno potovanje od Sušaka do Aten. V programu je obisk najinteresantnejšili točk na naši obali: Sušaka, Splita, Dubrovnika, Boke Kotorske in nadalje, Krfa in Aten. Potovanje se priredi s posebnim v to svrho najetim, najudob-nejšim salonskim parnikom naše mornarice »Karadjordje«, kateri se je uporabil preteklo leto za potovanje kraljevske hiše. Prijave in podrobne informacije ustno in pismeno daje Društvo za promet stranaca v Zagrebu, Jelačičev trg št. 6. Novi železniški tarifi na Francoskem. Na Francoskem je stopil z dnem 10. marca 1924 v veljavo novi železniški tarif, ki znači za osebni promet v I. razredu 50%, v II. razredu 48% in v III. razredu 47% povišek sedanje izmere. Blagovni prevozni tarif je povišan za 12%%. Omejitev poštnih nakazil iz Nemčije. Poštno-nakazniški promet Nemčije ž inozemstvom je prehodno omejen. Naj-visji znesek poštnega nakazila je znižan na protivrednost 100 rentnih mark. Posamezni pošiljatelj sme odposlati dnevno le eno samo nakazilo. Carina. Carinska konferenca v Ljubljani. Uprava glavne carinarnice v Ljubljani opozarja interesirane gospodarske kroge, da se vrši prihodnja carinska konferenca v četrtek, dne 17. aprila ob pol 6. uri popoldan v posvetovalnici trgovske in obrtniške zbornice. Carino na Japonskem. S 1. aprilom so se uvedle na Japonskem zopet one carine, ki so se ukinile ob priliki velikega potresa. iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom, da se bo vršila sedma carinska konferenca v sredo, dne 16. marca t. 1 ob 20. uri v prostorih Javne skladiščne in prevozne v ,9e^'U- Opozarja se na važnost te inštitucije ter vabimo interesente k čim večji udeležbi. Razno. Izjava ministra trgovine in industrije dr. Križmana. Predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu g. Arko je posetil ministra g. dr. Križmana, da ga informira v tekočih poslih. Minister je dal med drugim izjave, ki bodo intere-sirale vse gospodarske kroge: Trgovinski pregovori z Italijo se razvijajo po-voljno. Na vprašanje g. Arka je minister izjavil, da se bo dalo filijalki Državne hipotekarne banke, katera se bo ustanovila v Zagrebu, zadostno sredstev iz švicarskega posojila na razpolago za dajanje dolgoročnih posojil, osobito malim obrtnikom. Minister trgovine dr. Križman namerava vpoklicati še pred gospodarsko konferenco v Skoplju gospodarski svet, v katerega bodo imenovani novi člani, ker je mandat starih, kateri so bili imenovani leta 1920, že iztekel. Nov sestav gospodarskega sveta bo imel edino nalogo, da izdela osnovni zakon o gospodarskem svetu v smislu ustave. Pri ponovnem delu glede osnovanja Državne obrtne banke bo novi minister vzel v poštev tudi želje obrtnikov iz krajev izven Srbije. Glede ukinjen ja odelenja ministrstva trgovine in industrije v Zagrebu je predal g. Arko g. ministru memorandum zagrebške zbornice, kateri zahteva, da se za primer neobhodne likvidacije oddelka pusti pri zagrebški oblastni upravi slično odelenje, s sedanjim sestavom in z dosedanjo kompetenco. Izprememba stanovanjskega zakona v Cehoslovaški. Cehoslovaški parlament je sprejel nar. zakonski osnutek o stanovanjih, ki med drugimi izvzema od stanovanjske zaščite več kot trisobna stanovali ja in kraje z manj kot 2000 prebivalci, obenem pa dovoljuje olajšave pri povišanju najemnin. Istočasno podaljšuje zakon Meiliner, ki čuva najemnike, ki jim je bilo sodno odpovedano, pred deložacijo, če še niso mogli dobiti drugega stanovanja. Poletni čas v Angliji. Dolnja zbornica 'je s 169 proti 129 glasovom sprejela predlog za uvedbo poletnega časa od prve nedelje aprila do prve nedelje oktobra. Vojvodinski krogi pri ministru trgovine. Dne 10. t. m. je sprejel minister trgovine deputacijo iz Velikega Bečke-reka pod vodstvom predsednika ondot-ne trgovske zbornice, ki je ministru predala memorandum glede težkih razmer, v katerih se nahaja industrija in gospodarstvo sploh v Vojvodini. Rumunski izvoz v I. 1923. Rumunska .le v 1. 1923. izvozila za 13.642,810.000 ejev blaga. Od tega odpade 56% na j žito, 19% na petrolej, 19% na les, 5% . na živino in 1 % na drugo blago. Od žita izvozi Rumunska nad polovico celokup-j ne produkcije, ki je znašala 1.845.724 i ton v vrednosti 7.658,781.000 lejev. Bogatstvp Besarabije. V Besarabiji se i je pridelalo leta 1923. 10,580.127 hi 'pšenice, 11,048.689 hi koruze, 10,925.094 hi ječmena in 4,287.547 hi ovsa. Nadalje pridela na leto okoli 700.000 hi vina, obsega 230.000 ha gozdov in ima nad 3000 tovarn. Zbog tega bogastva Besarabije se Rusija še vedno upira aneksiji Po Rumunski. Komisar za Odrsko. Svet Zveze narodov je imenoval za generalnega komisarja Društva narodov za Ogrsko J. Smitha. Ta je rodom iz Bostona v Združenih državah ter je bil član ameriške delegacije na mirovni konferenci v Versaillesu kot tehniški zvedenec finančnega ministrstva. Največja ameriška oklopnica zadnji čudež vojne mornarice. V Portsmouth je Pr*sPola ameriška ladja »Colorado«, najnovejša oklopnica vojne mornarice Zje-dinjenih držav. Ostala bo tudi najpopolnejša ladja te vrste do leta 1931, ker ne hodo smele v smislu versailleske mirovne pogodbe Zjedinjene države do tedaj graditi drugih velikih ladij. »Colorado« obsega 32.600 ton, je dolga 190 metrov in široka 40 ter ima na krovu 8 topov po 400 mm, 12 topov po 120 in 4 stolpe ter 8 topov po 75 mm za obrambo proti letalom. Najzanimivejše na tej ladji je to, da so vse gonilne naprave na krovu električne. Kotli, ki se kurijo na petrolej, proizvajajo energijo za stroje dinamo, ki gonijo vijake 30.000 konjskih sil in 21 vozlov brzine. Električne so gonilne naprave topov in stolpičev ter kuhinj, celo krompir se lupi na elektriko. Jeklene valčne zastore (rolete) za portale in okna izdeluje nove, kakor tudi popravlja ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14, za kar se najtopleje priporoča. — Glej današnji inserat! Mednarodni zračnoplorni načrt 1924. Kako narašča moderni promet po zraku, naj nam pokažejo sledeče zveze, projektirane za letos in kombinirane tudi z železnicami: a) London—Berlin — ponočni brzovlak do Glivic — potem pa spet aeroplan v Lvov—Odeso—Batum —Tiflig—Baku in naprej v Teheran v Perziji, b) London—Rotterdam—Kbln— StrafSburg—Zurich — ponočni brzovlak v Genovo — nato aeroplan v Neapel — spet ponočni brzovlak v Brindisi — nato aeroplan v Atene—Malto—Egipt, c) London—Rotterdam—Hamburg—Kjo-benhavn—Malino — ponoči brzovlak v Stockholm. d) London—Rotterdam— Berlin — ponočni brzovlak Gdansk — aeroplan Riga—Reval—Petrograd, odce-pek Gdansk—Kovno—Smolensk—Moskva —Nižnji Novgorod—Sibirija—Kitajska. Razmeroma zelo dobro je opremljeno z aeroplani rusko omrežje, ima jih 100. Osrednja postaja je Moskva in od tam gredo črte na vse strani. Rusija skupno z Norveško obsega okraj takozvanega »Severoevropsko - orientskega odseka«. Velikanski so načrti »jugovzhodnega odseka«, ki bo v zvezi z ruskim omrežjem imel najdaljše črte: a) Lizbona—Madrid —Barcelona—Marseille — Genova—Trst —Dunaj—Glivice — ponočni brzovlak Varšava — aeroplan Smolensk—Moskva —Azija; odcepki v Beograd, Bukarešto, Brailo z zvezami na sever v Odeso, na jug v Carigrad in Smirno. Črte »Srednja Evropa—Balkan« se naslanjajo na mednarodno črto, ki, gre skoz Koln in Berlin, in obsegajo v glavnem tele proge: b) Berlin—Praga—Dunaj—Budimpešta —Beograd—Sofia—Carigrad in Sofia— Atene. Potem pa še druge proge; tako na primer London—Pariš—Lyon—Marseille—Barcelona—A licante — Malaga — Rabat in Casablanca. Zadnja dva kraja sta že v Afriškem Maroku. Kakor vidimo, zelo obširen načrt. Ali se naš ljubljanski aero-klub kaj zanima zanj? In trgovci? Ilitra pošta. Avijatična razstava v Pragi. Iz Prage javljajo, da se bode letošnja TIL avijatična razstava vršila v Pragi v dneh od 31. maja do 9. junija. Razstava, ki se vrši pod protektoratom prezidenta češkoslovaške republike T. G. Masaryka, bode obsegala vsakovrstne panoge avijatike, tako n. pr.: aeroplane, balone, motorje in sploh vse, kar je v zvezi z avijatiko. Razstave, ki jih prireja čsl. Aero-Klub, so središče celokupne avijatične industrije ter zainteresovanih krogov. Praga, kot središče zračnih prog Pariz-Varšava, Pariz-Carigrad, London-Carigrad, Du-naj-Berlin itd., postaja v tem oziru važen činitelj ter so zato njene avijatične razstave najinteresantnejše. Dopotovanje v Ameriko. Strogi vse-ljeniški zakon Zjedinjenih držav je izzval že toliko pritožb, da so se celo v krogih konservativnih vladnih strank pojavili glasovi, da bo treba nekatere I ostrine tega zakona omiliti. Pred kratkim je predložil odposlanec Johnson kongresu načrt revizije vseljeniških odredb, ki bi obstoječe, zelo občutljive tež-koče nekoliko odstranil. Brezobzirnost vseljeniškega zakona, kakor je dosedaj v veljavi, je povzročila v doslednem izvajanju prizadetim preobčutne neprili-ke. Brezuspešne so bile mnogoštevilne akcije New-Yorških dobrodelnih družb, ki so se zavzele za pomilovanja vredne žrtve neizprosnih komisij. Znana je žalostna usoda onih nesrečnih potnikov, ki dosežejo pristanišče po zaključku dovoljene kvote, neusmiljeno zapadejo deportaciji na zloglasni Ellis-Island, da jih po dolgotrajnih preiskavah vračajo, odkoder so prišli. Nič ne pomagajo izgovori, da so dobili od pristojnega ameriškega konzula dopotovalno dovoljenje brez svarila polnoštevilnosti kvote. Posebno občutna je določba vseljeniškega zakona, da velja za dopotnilca rojstna država kot domovinska; brez ozira na njegov potni list. Nekdanji ruski častnik Wrangiove armade pride z ženo in otroci iz Carigrada v ameriško pristanišče. Staršem še pride neizčrpana ruska priseljeniška kvota v dobro, za otroka pa je veljalo že dopolnjeno šte-velo Turčije ter je bil od priselitve brez usmiljena izključen. Družina se je mo- (/•ojro* XANS>»U TVhOKtf rala vrniti v Evropo, da ne pusti otroka samega potovati. Mnogoštevilne utemeljene pritožbe o takih in enakih slučajih oči vidno niso ostale brez uspeha; nedavno so dobile namreč priseljeniške oblasti poziv, da v okviru obstoječih predpisov po možnosti postopajo obzirno in se ravnajo po načelih človečanstva v upoštevanja vrednih slučajih, te pojave je že pripisovati Johnsonovemu uplivu. Merodajnejši kakor sentimentalni premisleki zoper preselitev so bili vzroki praktičnega značaja; s kvotno omejitvijo se je oviral dostop potrebnih kvalificiranih industrijskih moči osobito iz kulturno razvitih držav v Ameriko. Priselitev takih ljudi pa po ugotovljenih količnikih nikakor ne odgovarja razvoju ameriške industrije. Dopustljiva količina priseljencev sme znašati samo ?,% števila oseb v Ameriki živečih tujih narodnosti po uradnem štetju iz leta 1910, in sicer nanašajoče se na osebe, ki so rojene v dotičnih domovinskih državah. Slučajno je bila priselitev pred 1910 iz Velike Britanije in Nemčije precej pičla, naravno, da to upliva na ugotovljen količnik, in je dopotovanje ravno iz teh držav precej omejeno, kar pa zopet z ozirom na industrijske potrebe Zjedinjenih držav tamošnjim naprednim krogom ni všeč. Količnik podpira priselitev proletariata, katerega se ogibati ima vsaka država dovolj interesov, ter je upati, da se v tem pogledu kmalu dopotovalne odredbe v Zedinjenih državah spremenijo. iiiinruii im nnwinnnr t~—r-'--*—; — • -1 Trlne poročila. Svinjski sojeni v Mariboru. Na svinjski sejem dne 11. aprila se je pripeljalo 374 svinj, 2 kozi in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 125—250 Din; 7—9 tednov 275 do 300; 3—4 mesece 500—625; 5—7 mesecev 850—900; 8—10 mesecev 1050 do 1125; 1 leto 1350—1450 Din. 1 kg žive teže 15—19; mrtve 22.50—25. Koze, komad 225—350. Ovce, komad 300—350. Cene za meso v Celju (1. aprila). (Cene Din za kg). Govedina: v mesnicah I. 25, II. 23, na trgu I. 24, II. 22; jetra 22; ledice 22. Teletina: I. 30, II. 25; jetra 22. Svinjina: prašičje meso T. 35; pljuča 15; jetra 15; ameriška slanina 31.50; slanina domača na debelo 34; mast 39; ameriška mast 32—34; šunka 45; prekajeno meso I. 45, II. 40. Klobase: krakovske 50; debrecinske 50; sveže kranjske 50; suhe kranjske 60. Perutnina (komad): kokoš 40—50; petelin 40—50; puran 140. Zelenjava in gobe na celjskem trgu. 1 kg glavnate solate 20 Din; 1 komad endivije 1.50 Din; 1 krožnik regrata 1.50 do 2; 1 krožnik motovilca 1.50 do 2. Žitno tržišče (Novi Sad). Cene koruzi, pšenici in moki nadalje padajo. Ponudba za koruzo je precejšnja, a interes zelo slab. Domače in inozemsko povpraševanje minimalno. Nekoliko povpraševanja je bilo iz Like in Hercegovine, a samo za neznatne količine, ostali kraji niso pokazali nikakega zanimanja. Za izvoz je natovorjenih par ladij, a to so zaključki iz prejšnje dobe. Cene so padle za približno 10 para. Za pšenico je bilo domače zanimanje nekoliko večje. Cene so nekoliko popustile. Pri fini moki vlada še vedno precejšnja stagnacija. Ponudb precej, a kupcev malo. Vse druga situacija pa je pri moki št. 6 in 7. Cene so čvrste. Ta moka se dobavlja vojnim liferantom v Bosno, Hercegovino in Makedonijo. Cene: koruza baška 235—240 Din; za april-maj 245—247.50; za maj-junij 250—252.50 dinarjev; Pšenica baška 320—325 Din. Ječmen 330—340. Oves 245—250. Moka 515—520 Din; št. 2 450—455; št. 5 390 do 395; št. 6 315—320; št. 7 270—280. Avstrija je preplavljena z ogrsko moko, ki je cenejša in finejša od naše. Cene za pšenico 3400 aK, koruzo 2700 aK. — Češkoslovaška: pšenica notira 166 čK, koruza 130 čK. Trgovina slaba. — Belgija: pšenica za maj 12.10 Fr., koruza za takoj 11 Fr.; koruza za maj 10.50 Fr. — Uikago: Notiranje v centimih za bu-šel (36.35 litrov): pšenica za maj 101.75; za julij 103.12. Koruza za maj 78.62; za julij 79.12. Oves za maj 46.12, za julij 44.37. Rž za julij 65.87, za maj 67.50. Tržišče olja (Zagreb). Položaj na tržišču olja se je v zadnjem času le malo spremenil. V zadnjem času se pečajo vsi strokovni časopisi petrolejske stroke z ameriškim petrolejskim škandalom in praškim bencinskim škandalom. Poleg tega vsebujejo francoski in nemški listi popis bojev na petrolejskem trgu,. zlasti onem centralne Evrope. Znana je akcija francoskega kapitala v takozvanih Dobrowa koncernih in transakcija družbe Shell v Avstriji. — Naraščanje cen surovemu olju se v Ameriki nadaljuje, dočim so cene bencinu v padanju. Tudi tendenca na petrolejskih trgih gre navzdol. — Dunajski trg, ki je za preskrbo srednje Evrope z mineralnimi proizvodi vsled ugodne geografske lege vedno večjega pomena, se je v zadnjem času nekoliko pomiril, tako da z velikimi spremembami v cenah ni računati. — Poljske rafinerije so vsled večjih rumunskih uvozov prisiljene nekoliko popuščati. Na rumunskem trgu se ni ničesar spremenilo. Rumunska vlada je prepovedala izvoz bencina težjega od 740, Vendar se izdajajo v zadnjih dneh tudi za tega že izvozna dovoljenja. Cene kurivu v Ljubljani. 1 q premoga 40 do 48 Din, 1 m3 trdih drv 170 do 190 Din, 1 m3 mehkih drv 100 Din. Cene krmi na ljubljanskem trgu. — 1 q sladkega sena 125 do 150 Din, 1 q polsladkega sena 100 Din, 1 q slame 75 do 100 Din. Jajca na ljubljanskem trgu (12. aprila). Povprečno plačujejo jajca v Sloveniji po 1.10 Din. Iz Slovenije se je izvozilo zadnji čas preko Ljubljane 2—3 vagona jajec; v ostalem pa je izvoz ski ro ponehal. V Srbiji je nazadovala cena od 0.95 do 0.90 za komad. V Vojvodini jih plačujejo po 1.20 Din, v Hrvatski po 1—1.05 Din. Cene krmi na mariborskem trgu. — 1 q sladkega sena 90 do 105 Din, 1 q otave 95 Din, 1 q ovsene slame 75 Din. Tržne cene kurivu v Mariboru. — 1 m3 trdih drv 200 Din, 1 m3 mehkih drv 175 Din, 1 q trboveljskega premoga 42 do 45 Din, 1q velenjskega premoga 27 do 30 Din, 1 kg oglja 1.50 do 2 D m, 1 kg koksa 1 do 2 Din, ; liter petroleja 7 Din, 1 kg bencina 18 Din, 1 kg karbida 6.50 Din, 1 kg sveč 20 Din. Književnost. »Problemi naše valute.« Izšla je knjiga doktorja I. Belina »Problemi naše valute«, študija za sanaciju naše privredne krize. Knjiga je lepo opremljena in stane 25 dinarjev. Dobiti jo je v vseh knjigarnah in v upravi »Nove Evrope :, Zagreb, Preradovičev trg. 9./II. sladna/ s L-IM i >ADRIA< RZENA^ Kava. is TVORNICA ŽITNt KAVE, £XEPRA2ARNA ZRNATE K/TVS. točna postrežba! Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode !>solite »vajin cenili eltijon st. 553. % Ustanov. 1.1879. KUUČflimORSTUO fUIGUST MARTINČIČ LJUBUMB, RIHSRJl CESTR M. se priporoča za naročila novih valčnih zasiorov C^ctei) »n solnčnih plaht ter za popravilo istih. - Stalna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršuje vsa ključavničarska dela in popravila. - Avtogeno varenje. Smerne cene! TEODOfi KORH i 0) p« > O & H £ 0) -H* H ■ >cfj (S LJUBLJANA POLJANSKA CESTA $T. 3. Krove t, stavbeni, galanteijski in okrasm klepar. Instalacije vodovodov. Kap ava st elovodov. — Kopališke in klosetne na pave. Izdelovanje posod iz pločevine t za firnež, barvo, Ink in med 2 vsake velikosti, kakor tudi po- t sod (škatle) za konserve. * - i BB«aneaaiMBaai88aiaiaaBB«iE> NA VELIKO! £ | Priporočamo: galanterijo, gj ®j nogavice, potrebščine za » čevljarje, sedlarje, rinčice, *? £ podloge (belgier), potreb- £ |i ščine /a krojače in šivilje, B gumbe, sukanec, vezenino, » n svilo, tehtnice decimalne £ ■ in balančue najceneje pri * 11 JOSIP PETELINI I Ljubljana, Sv. Petra nasip 1. | 5aaaBagsawanHaBB.SBiiuiKia«t?: • 1-4 Si tu i i N a] Bolj š a ’ k 6 fesa" * „p u c H“ I po ugodnih cenah I priporoča IG N. VOK« Ljubljana, Novo- j j r • mesto VELIKA NOČ JE PRED DURMI! Zahtevajte nemudoma ponudbe v barvah za jajca. Trgovci na debelo znaten popust. S ANIT AS, CELJE 23. Sodove kupim i večjo množino, nove ali rabljene, velikost od 100—7001ig | in sicer iz črne in pocinkane pločevine. Najnižje ponudbe in množino sporočiti Frsartc MaJcMič-ui, trgovcu v Kranju, jj Edino zanesljiv in preizkušen je le pr&Sctl*!. pecivo in vsunlllra sladkor znamke ,A«iri«3s/ TISKARNA TR3..IND, D. D. MERKUR' TELEFON BBC ^Ublja^^ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 Tiska Časopise, knjige, brošure, cenike, letake, pravila, vizitke, trgovske In uradne tiskovine itd. nnniMiimiimiin LASTNA KNJIGOVEZNICA "nmiiNimiiHiiiii )|UGOEKSIM( | Trgovska družba. Vekoslav Pelc & dr. I | Eksport LJUBLJANA Import “ Vegova ulica 8 I Glavno zaistopslvo za Slovenijo in aaJoga mlina „UNiON" Osijek TRGOVINA H s Špecerijskim, Kolontjolnlm, materij alnim blagom, i ................ J deželnimi, poljskimi pridelki, lesom In lednimi iz-delUf na debelo in drobno iniiKsraiiii iminiiiiiii »Hlinil illSSailllliEnilllMMINiS Trgovina čevljev ter Specijsina tvrdka za ortopedična in anato-rrsična obuvala- Sprejema vsa naročila za čevlje po meri in popravila Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk iiskarnc »Merkur«, trgovsko-induslrijske d. d. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 14. aprila 1924. Štev. 46. ■en m——bmb———aa BMMBEMKKBMMKHBnMunMHEiaMMMac