Političen list za slovenski narod. Po poBtl prejeman TeljA: Za colo leto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., zaSetrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljA: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki', veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznaiiila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna jpetit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se tfena primerno zmanjša. Roliopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Iziiaja Tsaif dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/«6. uri popoludne. ^tev. iro. v Ljubljani, v petek 25. julija 1884. Letnik XII. Vatikan iii Kviriiial. štirinajst let bo že, odkar tlada savojski rod v Kvirinalu in krati papeževe svete pravice, ne le z divjo silo, temveč tudi z zvijačami italijanskih advokatov. Govorili smo pred kratkim na tem mestu o zločinu, ki g» je zagrešila laška vlada proti rimski propagandi. Dostaviti hočemo le še to, da je eer-kveno-zgodovinske in politične važnosti resnica, da je propaganda že nekaj let plačevala na davkih p e-tino vseh svojih dohodkov, kar je povdarjal tudi kardinal Jacobini v svoji okrožnici 10. feb. 1884. Taki so toraj davki v sedanji Italiji in avstrijski listi še občudujejo spretnost italijanskih finančnih ministrov ! Katolišk svet je živo čutil in obsodil nepravično ravnanje laške vlade proti edino opravičenemu gospodarju v Rimu, rimskemu papežu. V angleški spodnji zbornici je interpeloval vlado zastran propagande katolišk Irec, Moore, ter je opomnil, da so posestva propagande pod varstvom mednarodnega prava. Tujci imajo pravico kupiti si posestva v Italiji; in v resnici je imela Anglija v Italiji mnogo posestev, ktera so pa njeni katoliški sinovi podarili propagandi za blage namene. Laška vlada se je teh posestev polastila in dolžnost je angleške vlade, da varuje svoje pravice. Gladstone se je v svojem odgovoru zvijal na vse strani, znamenje, kako neljuba mu je ta interpelacija. Rekel je, da ne more verjeti, da bi laška vlada kaj tacega počela, kar bi potrebovalo angleškega posredovanja. Ob enem je omenil, da ima angleški poslanik pri Kvirinalu že gotova naročila, kako naj podpira propagando. Tako se Gladstone lovi na dve strani. Zaupnico da Manci-niju ter ponuja podporo propagandi. Na Francoskem se niso samo škofje potegovali za propagando v svojih pastirskih listih, temveč tudi odlični laiki so imenovali razsodbo sodišča v Ankoni krivično. Da dežela ni določneje protestovala proti Italiji, pri sedanji sestavi ministerstva ni nič čudnega. Celo nemški protestanški listi zagovarjajo propagando. Tako n. pr. piše luteranska „Nieder-Siichsisehe Ztg.": „Papež bode zoper to protestoval pri vseh vladah in z našega stališča moramo priznati, da le redko kedaj se je z večjo pravico protestovalo proti ukrepom kake vlade." Laški vladi javna graja gotovo ni bila po volji in Mancini je zagovarjal sebe in najvišje sodišče, kolikor se je dalo. Njegovih izgovorov ne bodemo navajali, ker so taki, da ž njimi lahko vsak ropar opravičuje svojo tatvino, če ima Mancini prav, smeš svojemu sosedu vzeti posestvo ter mu na leto plačevati nekaj obresti, kolikor je ravno tebi ljubo. Upati hočemo, da v zadnji uri dojde propagandi pomoč. Laški listi, ki v resnici žele sporazumljenje med Vatikanom in Kvirinalom, raznesli so bili novico, da sta se kardinal Jacobini in laška vlada že pobotala zastran propagande. Toda papeževi listi so temu oporekali, ker pri tako važnem vprašanji se papež ne more podati. Pustil bode, da se zgodi, česar ne more zabraniti; a se zatiralcem se ne bode pogajal. Akoravno pa je bila ona novica le izmišljena, vendar je ravno ta pomirljiva poskušnja znamenje v krogih laških politikov razširjene misli, ki želi pomiriti Vatikan in Kvirinal. Plemeniti možje so tudi v Italiji že spoznali slabe nasledke napetosti med papežem Leonom in kraljem Humbertom. Te misli in želje pa ne izvirajo edino le iz verskih nagibov, temveč večinoma iz prepričanja, da prepir med Vatikanom in Kvirinalom ovira politični in socijalni razvoj mlade Italije. Med temi možmi se posebno odlikuje profesor Francesco Jacometti, zvest katolik in goreč domoljub, ob enem izdajatelj mesečnika „Rassegna Ita-liana". On deluje za smoter, ki ga izrazujejo besede: Disegno di una transformazione in Italia. Po njegovem mnenji tirajo sedanji laški državniki deželo v propad. On želi, da bi katoliki vstopili v zbornico in da bi se združilo različne stranke. Tako bi cerkev zavzela zopet svoje pripadajoče jej mesto in dežela bi se obvarovala bližajoče se socijalne preku-cije. Prekucija se je vtrdiia z nenravnostjo in brez-verstvom, okužila je šolstvo in državno upravo, trans- formacija pa bi morala hoditi ravno nasprotno pot. „Komur leži na srci", tako piše Jacometti, „soci-jalna in verska obramba, ta naj se naravnost poprime naloge, da izvrši transformacijo na vseh štirih imenovanih poljih". Namen ta je dober; a da bi Jacometti s tem načrtom pokazal posebno politično bistroumnost, ne more nikdo trditi, kdor natančneje pozna laške razmere. Njemu je v prvi vrsti na tem ležeče, da se v Italiji ohrani družbin red. V ostalem j« gospod profesor zelo popustljiv. On se prišteva stranki, ki hoče oživiti tako zvani „partito conservatore", stranki psevdo-konservativcev, ki so se bili pojavili na političnem odru že zadnjega leta Pija IX., a gospodarili v kratkem času prav nečastno. Tem možem sta zatrdila dva papeža, da sporazumljenje med papežem in kraljem je mogoče le na podlagi suverenitete papeževe. Nova stranka hoče skrbeti za socijalni red, ki je ravno v Italiji skoraj v največji nevarnosti, vera jim je postranska reč; nekteri mislijo red ohraniti tudi brez nje. Obračajo se do katolikov, da bi skupno ž njimi rešili velike nevarnosti družino in državo, a ob enem zahtevajo od njih, da bi ti popustili svoja verska načela. Taka zveza bila bi pa gotovo sramotna za italijanske katolike. Tako piše tudi Gaetano Zochi*): „Možje prekucije se morajo vdati in spoznati svojo krivdo. Ako so prepričani o nesreči, ki so jo provzročili in odkritosrčno žele družbo rešiti povodnji radikalizma, ganejo se naj in pridejo k nam, a nikakor naj ne zahtevajo, da se jim mi približamo. Ne pride nam na misel, da bi jim kdo stavil pogoje. Toda mi smo trdno prepričani, da bi bila sramota za katolike, ko bi se odpovedali izrečeni, slovesni, stanovitni in javni obrambi gotovih, pravic, možje prekucije pa bi ničesa ne žrtovali". Italijanski katoliki so se skupno s papežem vedno potegovali za načela, ki pospešujejo blagor družino in države; laška politična oligarhija pa je šestnajst *) Papa e Ke, ossia le teorie d' una conciliazioiie po-litico-rcligiosa. Roma 1884. LISTEK. Na Skaručini. 21. julija 1884. Bližnjim sosedom in tudi Ljubljančanom dobro znana je Skaručina, lepa in po ravno napolnjenih dolgih kozolcih, ter po lepih ondotnih travnikih soditi, trdna vas z podružnico device in mučenice sv. Lucije; spada pa ta podružnica k Vodiški fari. Mnogobrojno častilcev ima sv. Lucija, ker verni katoliški kristjani njo sosebno v pomoč kličejo pri očesnih boleznih. Obljuba v enaki zadevi pripelja tudi mene prvikrat 21. julija t. 1. na Skaručino. Iz Ljubljane tje gredč izvolimo si pot čez Gameljne, nazaj grede pa čez Šmartno pod Šmarno goro. Zadnja pot je veliko pripravniša, med tem, ko je prva precej daljša, tudi dokaj neprijazna po Gameljskem klani in tudi nekoliko strahovita, sosebno za plahega človeka, ko je hrib, ob čigar robu se vije imenovana cesta, jako strm; osobito bi človek, kteremu se rado v glavi vrti ali je bil kdaj pri vožnji s kakim nepripravnim konjem kaj onesrečen ali oplašen, gotovo za drugi slučaj rajše izvolil si pot skozi Šmartno. Po hudi vročini razveselil nas je Bog preteklo nedeljo s hladnim in preblagonosnim dežjem in zatoraj je bil oni ponedeljek po naključbi nam ravno „dobro došel"; prahu, vročine in blata ni bilo; vse tri lastnosti potniku na vozu posebno dobro ugajajo. Ker je pa v pretečonem dnevu ali prošli noči našega „hribovskega očeta", velikana Triglava precej nizko in tudi kamniške planine nekoliko sneg „pobelil", in je v ponedeljek jutro tudi krivec malo se krivil od vzhoda, je bilo to jutro občutljivo hladno, sosebno na vozu; tako, da riie je skoraj mrazilo. Pa ne le mrazilo, skoraj tudi jezilo. In kaj? Zakaj? Moj „imeno-gliha" in „imeno-sotrudnik", ki je tudi na Skaručino in sicer po isti poti kakor jaz prišel, je po poti pihal in pihal, da mu je bilo vroče, mod tem ko sem jaz tudi pihal, pa v nasprotno stran: zeblo me je! Ta razlika so mi vidi toliko bolj neumljiva, ko sem jaz imel dobro obleko in toplo ogrinalo (plaid), on pa je brez „pleda" hitel proti Skaručini. Kaj sva hotela? Oba sva potrpela; vsak po svoje! Ko je duhovni dar obljubo Bogu in v čast sv. Luciji opravljen, stopimo v vas, v gostilno k „lngliču". Prijazni hišni oče so nam prav dobro postregli s primernim zajutrkom. Med pogovorom so nam marsiktero prijazno besedo povedali in med drugim stvar, ki je pač vredna, da jo častitim bralcem „Slovenčevim" podam; gotovo je že marsikomu znana, ali zavoljo tega ne zgubi svoje zgodovinske vrednosti ter časti. Meni do sedaj še ni bila znana, ali sem jo pa popolno pozabil; vsakako pa je umestno, — vsaj jaz tako mislim, — se zgodovinske stvari iz cerkvenega polja tudi večkrat objavljajo po no-vinah, da pridejo po takem potu tudi mlajšemu rodu pred oči — v srce. In hišni oče Inglič, popraševaje, smo li ogledali si slike v cerkvi, — cerkev sv. Lucije je namreč vsa slikana, — in med njimi osobito ono na desni strani nad korom, ki nam predstavlja slepega moža, kterega deklica za roko peljA. Po pritrditvi nam Ingličev očo to-le povedo: Bilo je 1. 1748, (ako se v številki nisem kaj premotil), — v kterem času jo živel slikar, ki jo revež pa oslepil; (— imena njegovega pa nisem slišal), — v svojem žalostnem stanu se sv. Luciji zaupljivo priporoča v blago njeno pripomoč pri Bogu za zdravje z obljubo, da hoče vso cerkvico Sv. Lucije na Skaručini napolniti s slikami in sicer zastonj, ako bi mu ona sprosila dar vida. In glejte! Nesrečni let kot desnica, devet let kot levica in od lanskega leta kot zmes obeh strank razdjala cvetočo Italijo. Prekucnili toraj naj kličejo „mea culpa!" Jacometti se gotovo vara, če misli, da zveza med katoliki in možmi njegove stranke koristi ka-toličanstvu, naj bo že v zbornici ali ne. Leon XIII. je laškim škofom večkrat priporočal cerkvena društva. Govoril ni zastonj. Osnovali so se župnijski in škofijski odbori, katoliško časnikarstvo se je povzdignilo, versko življenje oživilo in pri volitvah so bili voljeni v mnogih krajih katoliki, aH vsaj zmerniši možje. Ees, da ta katoliška, laška društva ne morejo delovati ravno vspešno, ker jini »^-imanjkuje politične izurjenosti, a zaceli so vsaj. ' C. pa misli Jacometti skupno s katoliki delovati v zbornici, bode še manj dosegel. Pij IX. in Leon XIII. sta povdarjala, da se katoliki ne morejo vdeleževati volitev v državni zbor in sicer iz velevažnih vzrokov („ragioni d' ordine alltissimo"). Eden teh vzrokov je gotovo ta, ker bi zveza med katoliki in revolucijo le pospeševala propad vere, države in družine ali kakor „Opinione" ovfemistično piše: Perche in tal caso si rasso-derebbero le istituzioni. (Konec prili.) Politični pregled. v Ljubljani, 25. julija. IVotranje dežele. Štajarska ima tudi svoje c. k. notarje, ki se branijo slovenska pisma izdelovati. Marsikaka pritožba čula se je že tu pa tam in poslanec g. župnik Eaič je že večkrat podrezal v tem smislu pri pravosodnem ministerstvu, toda kakor seje kazalo, vedno brez vspeha. Sedaj še le čez dolgo časa, ko le ni bilo miru, naložilo je c. k. pravno ministerstvo Celjski notarski kamori, da naj omenjeno zadevo, ki je bila do sedaj že tolikim pritožbam povod, preišče in o njej poroča. Omenjena kamora razposlala je vsied tega C. k. notarjem nahajajočim se \ njenem področji sledeča vprašanja; 1. Oe so li prejeli potrdilo za uradovanje v obeh jezikih; 2. če ne, ali bi jim ne bilo mogoče dotičnega spričevala pridobiti si in 3. ko iko je v odstotkih takih slučajev, v kterih se žele slovenska pisma. Da bodo Slovencem neprijazni notarji odgovore tako zavijali, kakor bo njim kazalo, si je pač lahko misliti. Notarska kamora bo taiste zopet dalje poslala in stvar bo ostala, kakor je bila do sedaj. Po naših mislih se po tem potu ne bode ničesar doseglo. Tukaj bi bila le ena pomoč, ki bi sovraštvo in mržnjo do slovenskih pisem na-enkrat odpravila in to bi bila konkurenca. Povsod, kjer bi bila po mestih, kjer je po več notarjev nameščenih, razpisana kaka taka služba, moral bi se kak Slovenec za-njo potruditi, ki bi si potem postavil načelo kolikor mogoče le slovensko uradovati. Vse bi k njemu drlo in vse druge bi posekal v kratkem času. Eadi bi segli tudi drugi po slovenskem peresu, ako bi jim bilo kaj za zaslužek. Fakcijosni liberalci poslali so iz Dunaja ob priložnosti strelske svečanosti Dunajskega podžupana dr. Prixa tjekaj na Saksonsko v Lipsijo pripravljat pot po kteri se bode moral danes ali jutri zvršiti priklop Avstrije na Nemčijo, ako se bo prva hotela obvarovati pred Slovansko povodnijo, ki je nemškim pokrajinam v Avstriji vedno bolj nevarna. Nekako podobno nalogo dali so si Dunajski ljudski učitelji od „Schubertbunda", ki šolskih počitnic ne vedo boljše obrniti, kakor da po Bavarskem in Saksonskem perajoč potujejo in veleizdajsko propagando delajo za — razdrobitev Avstrije po Nemški državi. Tudi tem je plašč slovanska povodenj, pod ktero veliko-nemško agitacijo skrivajo. Nasproti temu vrši se pa v Avstriji nekaj velikanskega, ktero bo, kedar dogotovljeno, silneji kakor za Nemce tolikanj strašna „slovanska povodenj". Trdna zveza namreč, kaže, da se bo napravila med Slovani in — Madjari in ta bo stala kakor skala proti nesramnim pijonir-jem veliko-uemškega mostu od Belta do Adrije. (Se ume, če bode vse to resnično iu odkritosrčno.) Oba mogočna naroda sta to misel v Pragi potrdila in obema se je kot resnična priznala. Če tudi Madjari do sedaj Slovanom niso bili niti pravični niti pri jazni, to so pa vendar-le z nami vedno skupno imeli, da so nemški „schulverein" vedno in povsod pobijali in ga preganjali, kjer se je on pod krono sv. Štefana naselil ali pa naseliti hotel. Bog daj, da bi se napravila ta trdna zveza, iz ktere bodo prišli lepši dnevi Slovakom, Srbom in Hrvatom, kakor jih imajo danes. Posebno slovaški položaj je še usmiljenja vreden v narodnem oziru. Nemcem in nemškim listom pa ta bodoča zveza že sedaj tako smrdi, da je še omeniti nočejo. . Tem bolj pa vriska „D. Ztg." veleizdajskemu potovanji Dunajskih učiteljev po Nemškem nasproti, in pravi, da je izrek, ki ga je ta „Schubertbund" v Niirnbergu naredil, da se namreč avstrijski Nemci vedno čutijo kot ude skupne nemške domovine in da jim je silno mučno živeti po nekterih čeških in slovenskih deželah, milijonom in milijonom Nemcem iz srca govorjen. Nemški Mihel se začenja čutiti ponosnega na svojo mater Germanijo. Nam se le čudno zdi, da ti izdajalci v Avstriji še žive, zakaj ne gredo v Nemčijo? Naj bodo prepričani, da se ne bode ni-kdo za njimi jokal in da tudi ne jedna šola ne bode ostala brez učitelja. Drugič se čudimo, da visoka vlada vse to tako mirno gleda. Proč s takimi izdajalci! „D. Ztg." si ne more kaj, da ne bi prepevala „hozane" tistim Dunajskim ljudskim učiteljem, ki so udje „Schubertbunda" in sedaj po Bavarskem popotujoč ondi pri kozarcih penečega piva poštenim Bavarcem lažejo, kako da si vsako nemško srce, ktero še v Avstriji pod slovenskim ali pod češkim jarmom zdihuje, neizrečeno hrepeni po skupni domovini vseh Nemcev, in teh gospodov Dunajskih ljudskih učiteljev ni sram za skupno domovino svojo priznavati nemškega cesarstva. Mar li nima državni pravdnik nobenega paragrafa, kteri bi se tem izdajalcem Avstrije prilegal? Ali se moremo in smemo nadjati, da nam bodo taki možje izgojili bodoče podpore prestola in države, ako sami za oboje ne marajo? Nikakor ne! Takim ljudem v Avstriji naj se služba odpove in se jim za nemško cesarstvo pos podpiše; naj gredo tjekaj, kamor jih srce vleče, in naj dobre službe, na kterih so se pri nas že kruha preobjedli, prepuste drugim, ki so prijatelji Avstrije in našega cesarja, ne pa obema sovražni in zraven še židovsko predrzni in nesramni. Fakcijozni Dunajski židovski listi, kakor so: „N. fr. Pr.", „D. Ztg.", „Vorstadtztg." „Tagblatt", se kar penijo od jeze in sami ne vedo, kako bi osmešili najnovejšo politično prijaznost, ki je kar čez noč sama po sebi zagledala beli dan med Cehi in Madjari, ker je zakriti nič več ne morejo. Silno jih bode, da so ravno Madjari bili, ki so veliko in pomenljivo važnost Čehov v Avstriji spoznali in prvi korak sami storili v zlato Prago. Postavili so tako temelj, na kterem se bode dalje više in više zidal jez, ob kterega bodo germanizatorski valovi nemškega „šulvereina" zastonj butali; razpršili se bodo pač ob-nj, predrli ga pa ne bodo! Koliko so si v poslednjih petih letih prizadevali naši levičarji, da bi si pridobili Madjare za zaveznike proti trdoglavim Čehom, ktere so na ta način mislili vgnati v kozji rog. Kolikokrat kazali so jim v strašnih barvah grozno »slovansko povodenj", ki žuga Madjarom ia jih bo potopila, ako se ne združijo z Nemci. Toda vse je bilo zastonj! Madjari še niso pozabili, kako surovo so jih napadali liberalci, dokler so bili v Avstriji še mogočni in so se zarad lega se studom od njih obrnili. Ker pa človek dandanes mora imeti zaveznike, ako hoče mirno živeti, obrnili so se Madjari rajši do Slovanov, kteri jih sicer tudi niso na rokah nosili v prejšnjih letih, vendar pa so se mnogo dostojneje proti njim obnašali, kakor pa nemški liberalci. Največ jeze obuja pa pri fakcijoz-nih misel na bodočnost, da se bodo morda Slovani in Madjari zedinili proti — Nemcem in njihovi nakani — „Nemško do Adrije!" Srednji klub (nemčurji in centralisti) v tno-ravsTcem deželnem »boru je sklenil glasovati za to, da se volitev grofa Sehonborna zavrže. Nadjamo se, da nam bo telegraf že danes v tej za vlado samo na Moravskem jako kočljivi zadevi poročal, kako da se je konečno izvršila. Ako pojde vse po redu in se bodo glasovi, o kterih postavnosti nemčurji dvomijo, pošteno preiskali, imamo upanje, da se bo Schonbornova volitev kljubu vsemu sovražnemu naporu potrdila. Pa tudi, če bi liberalno zahte-vanje obveljalo, se je že vse preskrbelo, da bode grof Schonborn zopet voljen. GaliSki deželni zbor pričel se bo 2. sept. Vlada bo neki po povodnji poškodovane zdatno podprla. Bukovinski deželni zbor pričel se je z običajno slovesnostjo 32. t. m. ter je deželni predsednik baron Alesani novoimenovanega deželnega glavarja Wasilko-Sereca deželnemu zboru predstavil; deželni glavar je storil slovesno obljubo, za njim pa njegov namestnih dr. Eott. Na to je govoril deželni glavar in rekel, da je že v drugič sedaj deležen' časti deželnega glavarja. Prvič jo je zadobil pod Hohenwartovim ministerstvom. Tedaj je bil deželni zbor še politična ustava, danes pa je le deželnim koristim namenjen. Ne želi si več vročih dni nazaj, v kterih so se tukaj slišale hude in ojstre debate med Nemci, Eusini in Eumunci. Kot Eumunec pravi, da Eumunci priznavajo pravico vsem treip v deželi običajnim jezikom: rumunskemu, rusinskemu in nemščini in bodo tudi pravice drugih dveh narodov spoštovali. Končal je svoj govor z običajnim „hoch" na cesarja. Pravijo, da so v Zagrebu imeli shod, na kterem se je sklenilo, da se Hrvatje ne bodo vdeležili vožnje na gledališkem vlaku, kterega so mislili iz Zagreba v Prago poslati, ker so Čehi Madjare tako prijazno in gostoljubno sprejeli. Novico je prinesla „Neue freie Presse", toraj je malo verjetna in bi je tudi ne mogli zagovarjati, Vuanje držaTe. Srbsko-bolgorski razpor bodo vzeli v roke zastopniki velesil: avstrijski, nemški in ruski. V Be-lemgradu se bodo posvetovali, kar se tiče državne meje pri Bregovi, v Sofiji preiskavah bodo pa emi-grantovske zadeve. Dotični zastopniki prejeli so v Belemgradu, kakor tudi v Sofiji že svoja naročila iz Dunaja, Berolina in Petrograda. V Belemgradu predsedoval bo konferenci ruski poslanik ondi, g. Persiani, kteremu je srbska vlada že dotično spomenico izročila. GrSici kralj Jurij zopet potuje in sedaj s celo družino. 21. t. m. zvečer pripeljal se je v Berolin, se ve, da tajno (ineognito). Sprejfel ga je na kolodvoru edino le grški generalkonzul. Kralj Jurij si bo v Berolinu le nekoliko oddahnil, otroci si bodo pa mesto ogledali, potem popeljejo se dalje v Kodanjske toplice. mož je zadobil v resnici poprejšnji dar vida in iz hvaležnosti je potem res zastonj cerkvico na Ska-ručini izslikal; le potrebnega gradiva so mu ljudje v to, pa tudi zastonj donašali. Tako so povedali oče; skoraj gotovo je bila ta zgodovinska stvar že kje obravnavana, pa meni ni znano, zato stvar le površno bralcem zamorem podati. Toda tudi kostnjak, — zgodovinski, — vernemu kristjanu zadostuje v spoznanje, koliko moč ima priprošnja svetnikov in kolik vpljiv pri Bogu ima priprošnja sv. Lucije — v očesnih boleznih. Naj si dovolim, da zraven tega starega zgodovinskega zgleda navedem drugega iz novejših časov. ]\Ioj dobri znanec, zdaj družinski oče mi je to-le pripovedoval: Moj oče, pravi, bili so v svojem 7. letu na očeh zboleli in oslepili. Do 11. leta je bil deček slep; potem ga pa mati obljubi sv. Luciji na Skaručino vsako leto, ako bi ozdravil. In čujte! V prvo ga peljajo, v drugo gre že sam, zadobil je dar vida. Za svoje kmečke opravila je bil zdaj pripraven; v svojem 17. letu pa vstopi pri domači grajščini za gozdarja in lovca. V tej službi ima pa kot mlad fant kmalu dovolj izgovorov, da precej prvo leto opusti svojo dolžnost do sv. Lucije na Skaručini; ravno tako drugo leto. In bilo je to drugo leto ravno sv. Lucije dan, ko je bil napovedan velik grajščinski lov. Tudi moj oče mora na lov. Zdravi gredo na lov, ali domu jih prijateljeva roka slepe pripelja. Kaj bo! — Velika nesreča je zopet tukaj! — Pri sv. opravilu pa so bili po duhovniku opomnjeni, da „obljuba dolg dela" in da morajo to obljubo zopet spolnovati in še le potem upanje imeti, da v novič ozdravljenje zadobijo. Oče ubogajo in zopet — zadobijo vid. Potem so pa redno vsako leto opravljali to sveto obljubo in tudi vid ohranili; le v pozni onemogli starosti njim je bila po cerkveni oblasti primerno premenjena. Tako pripoveduje moj dobri znanec o svojem očetu glede priprošnje sv. Lucijo in njene moči! Pa ta moj dobri znanec, zdaj družinski oče, mi je o priprošnji sv. Lucijo povedal resnično do-godbo še iz novejše dobe. In sicer tako-le: Moja deklica mi je za očmi zbolela in naredila se ji je nad enim očesom velika bula. Zdravniška moč ni nič izdala; le v nožu naj imam še upanje. Ali nož na oči! — deklica mi utegne oko zgubiti. Zdaj se obrnemo spet k sv. Luciji na Skaručino z obljubo, da jo obiše deklica in ondi počasti s svojo materjo, ako ozdravi. Kmalo po obljubi začenja vsa ona debelina kar sama zginjati in — deklica je zdrava hitela s svojo materjo k sv. Luciji na Skaručino. Tako ta oče v svoji oboleli deklici!: Jaz nočem preiskovati in trditi, da je to očitni čudež ali pa, da sta po poti naturalistov ta dva resnična dogodka kot „naturno naključje — samo ob sebi"; jaz zapišem dogodbo, resnično, kakor se je dogodila, in da nje resnice nihče ovreči ne more; trdim pa, da se v teh treh dogodkih slavno razgrinja velika moč priprošnje svetnikov in osobito moč priprošnje sv. Lucije. Ako premišljujemo, koliko ubogih bolnikov tipi na svojih očeh in si išče ozdravljenja pri zdravnikih, kar je prav in kristjanu tudi sveta dolžnost,, ker nam sv. Diih po modrem Sirahu to sam zapoveduje, rekoč: „Spoštuj zdravnika zavoljo potrebe; zakaj Najvišji ga je vstvaril", — ne smemo zraven zdravnikove pomoči tudi na Božjo moč pozabiti, ker „ni tisti kaj, ki sadi; tudi ne on, ki priliva; ampak, ki rasti dil — Bog!" Zatoraj rečem k sklepu: Mi verniki, katoliški kristjani v bolezni stopimo k zdravniku; po zdravniku k svetnikom in s temi združeni k Bogu, da po Bogu potem pridemo k zdravji, k veselji, k sreči. LjuUjansM. Za %)0»nanj8k0 - gnexenjski Sko/ljski sedei, kterega je sedanji kardinal Ledohor^ki moral zapustiti in pobegniti, ako se je hotel odtegniti preganjajoči krivici, predlagati namerava pruska vlada menda še to jesen, kadar se bodo zopet začele obravnave med sv. stolom in nemško vlado, dva »duhovnika, ki sta oba dobra državljana in trdna katolika. Prvi je nek dekan na Poznanjskem, imena ne poved6; drugi pa nek vojaški župnik poljske narodnosti, ki sedaj v pruski Sleziji službuje. Vse te, pravi „Politik", pa ni nič druzega, kakor limance ^za bodoče volitve v državni zbor; kajti pruska vlada se še vedno brani škofom pripoznati pripadajočo jim disciplinarno oblast in izgojo duhovenstva. Iž ravno teh vzrokov pomilostil se je tudi bivši urednik „Ger-jnaniae", duhovnik Pavel Koziolek, ki je bil za-rad tiskovnega pregreška obsojen na tri leta in osem mesecev zapora in je zarad tega v Avstrijo pobegnil. Vlada mu je vso kazen odpustila, ter mu zopet podelila službo, ker se na ta način nadja znebiti .enega svojih nasprotnikov. Ta čin je pa Vratislavski knezoškof vladi takoj poplačal. Poklical je namreč deželnega in državnega poslanca dr. Pavla Majun-keja zopet k duhovnemu pastirstvu, in mu je ob enem ukazal, naj ne sprejme nobenega mandata več. Dr. Majunke je ubogal; odpovedal se je državnemu in deželnemu poslanstvu, ter bo 1. oktobra letos prevzel župnijo Herbkirchensko pri Glogovem. Poslednja novica, če je resnična, nam prav nič ne dopade. Tako potrebni, kakor so ravno na Nemškem pogumni in zvedeni bojevalci za zadeve katoliške cerkve, niso nikjer pod božjim soincem in da bi Vratislavski knezoškof tega ne sprevidel sam ? Za protiprijaznost lahko bi se bilo dalo kaj druzega vkreniti, dr. Majunke naj bi bil ostal, kar je bil, namreč časnikar in državni poslanec. Rusija skrbi za izobraženje svojih delavcev! Car je potrdil postavo, ki določuje za mladostne po-magače po tovarnah le po 6 ur dela na dan. Vrh tega se morajo pa podučevati v vseh prvotnih vednostih, kakor so čitanje, pisanje, računstvo in pa kar spada v dotično stroko. K mladostnim pomagačem se ondi prištevajo mladoletni delavci od 12 do 15 leta. Tiste gospodarje, ki bi temu nasprotno ravnali zadene kazen v denarji ali pa zapor. Angleški narod sklenil je tako dolgo zborovati in tabore napravljati, dokler se lordjenebodo vdali in bodo sprejeli predloženo jim novo volilno postavo. Pri poslednjem takem shodu v Hjdeparku vršilo se je vse v najlepšem redu. V preveliki gnječi zgubilo se je nekaj otrok. Govorilo se je vse križem, kar je ravno komu na jezik prišlo. Ta je kvasil o ženskih pravicah, oni o socijalizmu, tretji o zmernosti itd. Nekega socijalista, ki javno čez Gladstona in Brighta zabavljal, češ, Gladstone je slepar, Bright pa gladkojezični goljuf, bi bili kar v vodo vrgli, naj bi ga ne bila policija branila. Uon Carlos se je zopet oglasil iu je svoje mnenje razodel nekemu poročevalcu francoskega „Pi-garo". Don Carlos pravi, da se on in Španjolci ne bodo nikdar z Nemci bratili proti Francozom. Pač pa vse drugače kralj Alfonzo misli, kteremu so Nemci bolj pri srci, kakor pa Francozi. Ko so mu lansko leto, vračajočemu se iz Nemškega domu, v Parizu napravili škandal, se je kralj Alfons neki izrazil: „Upam se povrniti na Francosko, za menoj pa 800.000 Diož vojakov". Don Carlos pravi, da tako govorjenje ni druzega, kakor otročja baharija, kteri, če bi se le skušala vresničiti se, bi se takoj ves španjolski narod vprl. Kar se pa tiče njegove kandidature na španjski prestol, pravj Don Carlos, da če bi nastopil, nastopil bi le zarad Spanjske in zarad njene koristi. Nedavno smo omenili francoskega brodovja v kitajskem vodovji pod zapovedništvom admirala Courbeta, da čaka. Brodovje se je zasidralo pred Fu-Čeuskem arzenalom, na kterega bo takoj streljati jelo, kakor bi Kitajci zopet besedo snedli. Moč njegova je precej izdatna, kajti šteje petnajst vojnih ladij in dve torpednici. Topov ima 114 velikega kalibra (mera, po kteri se topovi ločijo) in 3076 mož. Brodovje razdeljeno je na dve diviziji; prvi je zapo-vednik viceadmiral sam, drugi pa kontreadmiral Les-seps. Francozi so Kitajce prisilili, da jim bodo plačali — če jim bodo — odškodnino vdovam, sirotam ali pa družinam tistih vojakov, ki so jih Kitajci pri zavratnem napadu pri Lang-Sonu pobili in dalje morajo pa Kitajci tudi vse izvanredne stroške poravnati, ki so jih Francozi vsled Langsonškega napada imeli, kajti vsled tega morali so si Francozi ondi obilnejo moč pridržati, tako na suhem, kakor tudi na morji, ktere bi jim ne bilo potreba, ako bi se bili Kitajci pogodbe držali. Določiti mora se še ta-le teden, ali se bodo Kitajci podvrgli zahtevam, ali bodo pa skušali na kakoršen koli način umakniti se. V poslednjem slučaji jel bo admiral CourbeJ; govoriti po svojih topovih, ko bo začel mesto Fu-Čeii razsipati, da se ondašnje orožnice polasti. Da se bodo pa v tem slučaji stroški Kitajcem od dne do dne množili, bodo menda vendar-le sami sprevidili in so je iz tega vzroka nadjati, da bodo rajši plačali, kakor bi pa nil-se streljati dali. Izvirni dopisi. Iz Kamnika, 23. julija. Poročal sem Vam zad rjič, kako smo slavili Kamničanje obletnico cesar jevega prihoda; danes to poročilo še nekoliko popolnim. Ker je blagovolil lansko leto presvitli cesar obiskati tudi tukajšnje toplice, priredilo je njihovo vodstvo (gg. Kecelj in Prašniker) kot obletnico veselega dogodka v dan 20. t. m. veselico, ktere se je vdeležilo nepričakovano veliko občinstva brez razlike narodnosti in političnega mišljenja. Park je bil razsvitljen. čisti dohodek iz vstopnine in tombole • ki iznaša precej veliko svoto — je namenjen dobrodelnemu in patrijotičnemu društvu rudečega Križa. Sploh se vodstvo tukajšnjih toplic veliko prizadeva, da bi vstreglo željam gostov in skrbi posebno za olepšavo parka in za napravo primernih sprehodov po ravnem in v hrib. Posebno eno uro dolg sprehod po temnem smerekovem in jelovem gozdu nad Mekinjskim samostanom je bila kaj srečna misel in je za bolehne kakor nalašč. Za to izpeljavo moramo tudi Kamničanje vodstvu hvaležni biti. Zadnje dneve je prišlo zopet tohko tujcev, da je postalo zdaj pri nas kaj živahno. Če se ne motim jih še toliko nikoli ni bilo. Strah pred kolero nam jih saj ne dovaža! Iz Celja, 24. julija. (Volitve v Celjski okolici.) Včerajšnji dan je pokazal, da Slovencev po naši okolici nikdar ne bo premagal naval nemške sile, naj si bo še tako strašen in grozen, kakor se je pokazal te dni. Včerajšni dan nam je spričal, da imamo po naši okolici slovenske razumne može, na ktere smemo biti ponosni. Da-si je oblegala od enega jutra do drugega brezštevilna truma mestnih liberalcev občinsko hišo na Bregu ter plašila, grozila in pregovarjala naše kmete: vse je bilo zastonj. Kmalu, ko se volitev prične, smo imeli Slovenci večino 25, ob poludne 40, proti večeru 27, ob polnoči pa večino 50 glasov. Vozovi so ropotali sem ter tje in bolane pa zamudne može obeh strank peljali na volišče. Volilcev je bilo na vrsti že 350; vsak je moral povedati 12 imen (8 odbornikov in 4 namestnike). Večina ostaja zmirom enaka na slovenski stranki. Ob polu dveh popolnoči ni nobenega moža več v volilni sobani, ki bi še ne bil volil; volitev je toraj končana. Vseh naših 12 mož je izvoljenih, in sicer so dobili: Odborniki: 1. Levičnik Jožef 210 glasov. 3. Mutec Jožef 206 „ 3. Cocej Matevž 206 4. Lednik Martin 205 5. Vrečar Martin 205 6. Škorjanc Anton 205 „ 7. Šorn France 204 8. Majer France 203 Namestniki: 1. Volavšek Martin 206 glasov. 2. Klemen France 206 „ 3. Brežnik Gašper 206 „ 4. Ameržek Jožef 206 Nasprotni kandidati dozdajšnji: župan Malle, kočijaž Svetel, Kumar, Dolenc itd. so vjeli po 150 glasov, večidel od nemškutarskih mestjanov. Opomniti je treba, da je od Malleta izvoljeni komisijion veliko naših pooblastil zavrgel; da se je namestnijski komisar dr. Stettenhofer (ne Stein-brecher, kakor je včeraj po pomoti naznanjal „Slo-venec"), jako objektivno obnašal; da je osem žan-darjev skrbelo za red med obema strankama. — Naj še omenim, da so se danes, v četrtek, nektere žene iz okolice prijokale v mesto, rekoč: „Kako bi se dalo popraviti to, da se je moj mož včeraj dal od liberalcev premotiti, in je volil nemškutarje." Sirote je bilo res težko potolažiti, rekoč: „Glejte, da jih spametujete do prihodnjih volitev; k sreči niso vaši možje včeraj naredili nobene škode Slovencem." — Čast in slava toraj našim slovenskim možem! Iz Celja, 24. julija, popoldne. V drugem razredu smo toraj propadli. Vseh volilcev je bilo vpisanih 100. Skoraj vsi so prišli k volitvi. Toda famozna komisija je zopet več slovenskih pooblastil zavrgla; žalibog so strastni nemškutarski mestni agitatorji: Negri, Sima... več kmetov, na ktere smo se Slovenci popolnoma zanašali, premotili in tako so dobili naši kandidati 43 glasov, nemškutarski pa 47. Med temi poslednimi je tudi g. opat Wretschko. Jutri v petek zmagajo skoraj gotovo zopet liberalci s kakošnimi 20 glasovi zoper kakošnih 10 slovenskih. Dasiravno je toraj naša stranka propadla, in dobimo nemšku-tarskega župana in nemškoliberalni šolski svet za Celjsko okolico, ki bo skušal našo fantovsko šolo popolnoma ponemčiti in po tej šoli ponemčevati tudi naše ljudstvo, vendar še nikakor ne obupamo. Naših mož, ki so prestali toliko britkosti včeraj in danes, ter dali Slovencem svoje glasove — teh je 248 in ti so kakor čisto zlato, na te se sme narod slovenski tudi vselej zanašati; nemškutarjev iz mesta in okolice je pa komaj bilo 197 (včeraj 150, danes 47). — Ta volitev nam je pokazala, kje nam je treba storiti še največ za prebujenje naše narodne zavesti. V teh 3 letih, dokler bodo liberalci kraljevali v Celjski okolici, ne bomo nikakor rok križem držali, temveč delali, dokler bo naša zmaga popolna. Iz Laškega trga, 22. julija. V tukajšnjih toplicah seje mudil mlad človek, na videz celo učen in olikan, lepo, skoraj gizdavo oblečen, pa ravno vsled tega tudi prav nevaren človek. Obiskoval je skoraj vse farovže v okolici, se kot doktorja in profesorja predstavljal, ako je pa za par minut sam v sobi bil, je bil gotovo župnik za kolikor toliko okraden. Vse bi bilo morebiti tiho ostalo, in goljuf bi bil dalje sle-paril, ako bi ne bil tudi k župniku pri sv. Marjeti poleg Eimskih toplic prišel. Tukaj se je župniku predstavil kot dr. Strecker, profesor iz Zagreba, ki je lansko leto na deželne stroške popotoval na goro Sinaj, in tamkaj staro-slovenskih pisem iskal. Pristavil je tudi, da v Eimskih toplicah stanuje in povedal številko sobe. Župnik ga prijazno sprejme in mu postreže ter ne sluti nič hudega, zakaj njega obišče večkrat kakšna gospoda iz toplic. Pri odhodu si izbere iz župnikove knjižice nekoliko knjig, ktere mu župnik drugo jutro v toplice poslati obljubi. Pri vratih se poslovita. Župnik gre po svoji navadi proti toplicam, pseudo-profesor proti Laškemu. Toda čez par minut se vrne in gre sam v župnikovo sobo, ter se zgovarja začudeni materi župnikovi, da mu je prevroče. Ker pa mati ne gre iz sobe, jo prosi za kupico vode, ker je silno žejen, akoravno je malo prej liter rudečega Dolenjca popil. Ta čas dobro porabi. Ko mati z vodo v sobo stopi, pride profesor iz druge sobe. Ko čez nekoliko časa odide, vzame posojene knjige seboj, in še druge, ktere si je sam izposodil, in v žepih vse polno drugih malenkosti, kakor očale, nožek, listnico za smodke, britvo, revolver itd. Vse to je nesel celo uro daleč do Laškega v najhujši vročini ob 4 popoludne, in to je moralo težko biti, zakaj med knjigami je bila tudi ona: „1683 von Onno Klopp". Samo denarja ni krajcarja vzel, če tudi je listnico v rokah imel, kajti bila je prazna, kakor vedno. Župnik zvečer domu dospevši ni pogrešal nobene reči, razun neke vezane knjige, ktero mu je na toplicah neka gospa iz Budapešta posodila. To ga skrbi, ker knjigo mora nazaj dati, in pošlje toraj na toplice iskati ga. Ali v toplicah ne vedo ničesar o njem, in župnik ga gre iskat v Laške toplice, in zve, da tam stanuje ravno takošen človek kakor jim ga župnik Šmarjetski popisuje. Zatoraj gre k žandarjem in jim vse naznani. Žandarja ga iščeta celo popoludne po trgu in toplicah, toda nikjer ga ne najdeta. Ker se je pa med tem časom še od druzih njegovih sleparij zvedlo, gredo in odprejo njegovo sobo. Tu najdejo razne nakradene reči, največ župnikovih, ktere še do takrat ni pogrešil, in jih je z začudenjem tukaj gledal. Šele drugi večer so ga prijeli, ko je zvečer zopet v svoje stanovanje prišel. — Dobro, da pride pod ključ, Bog zna, koliko jih je že osle-paril, ki pa niso hotli povedati, gotovo tudi že marsi-kterega izmed topliških gostov. V nekem drugem farovžu se je imenoval doktor Malovrh, Profesor der slav. Philologie v Lipsiji (Leipzig), ki ima več slušateljev, kakor vitez Miklošič na Dunaji. Ker gospod noče iz sobe, ga je prosil, naj se sme preobleči, in med tem, da je sam bil, je vzel 6 gold., ki so tam blizo ležali. Zopet pri drugem je bil doktor Geitler, profesor iz Zagreba itd. Muhast je bil, toda še premalo. Domovinski list se glasi na ime: Friedrich Malavrh iz Vipave; pa je moral biti vkraden; govori slovenski, bolj kranjski dialekt; dalje nemški, latinski itd. Morebiti ga že dalje časa iščejo. Kar bom še dalje o njem zvedel, bom precej poročal. Domače no\dce. {Sokolov večer) bo jutri, v soboto večer v Čitalnici. Začetek je napovedan ob uri. Naj bi se ga vrli ,.Sokoli" v obilnem številu udeležili, kjer si bodo v kratkočasni zabavi oddahnili od težavnega posla, ki cel teden mori duha in telo. Spored večera nam ni še znan, vendar pa smemo sklepati iz prejšnjih Sokolovih večerov, da bode tudi jutrajžnji jako zanimiv, kakor so bili njegovi predniki. Časi so resni iu pikri kot hren in pelin, tembolj dodbro doslo so toraj Sokolom veselice, pri kterih se v malih urah okrepčata duh in telo od težavnega dnevnega posla. („/Staran" sasešen) je bil sinoči zarad članka tikajočega se Ljubljanskega „Sokola" in njegovega povrata iz Udmata v nedeljo na 13. t. m., kjer se je odkrila spominska plošča na spomiu sprejema pre-svitlega cesarja lansko leto taistega dneva. (Resni časi) nastopili so za Slovence in slovenske časnike. V teku tega tedna, t. j. od ponedeljka pa do danes do petka bili so zaplenjeni trije slovenski listi ia sicer „Narod" dvakrat v ponedeljek in sredo, ..Slovenec" enkrat v torek, „Slovan" pa v četrtek. (V pisarni vojaške oskrlovalnice v LjuUjani) bode dne 28. julija t. 1. ob 11 uri dopoludne obravnava o pismenih ponudbah za preskrbovanje vojske na Gorenjskem za časa od 27. avgusta do 5. septembra 1884 s kruhom, ovsom, slamo, senom, drvmi in pa vožnjo. Natančna poročila daje tudi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani. (Požar.) Včeraj blizo 11. ure dopoludne je začelo v Lahovčah blizo CerkljA na Gorenjskem goreti. Požar je vpepelil 12 gospodarjem hiše in vsa poslopja, dvema pa le poslopja. (Daljši dopis jutri. Vredn.) (Gosp. F. S. Vilhar) je izdal IL knjigo svojih glasbotvorov. Knjiga se naroča z 1.50 pri izdajatelju. {Letno poročilo) čveterorazredne deške ljudske šole v Škofji Loki konec šolskega leta 1884 ima na čelu sostavek iz šolskega dnevnika. Mladino podučevali so štirje učitelji in en katehet. Šolska knjižnica šteje konec šolskega leta 145 knjig. Učencev bilo je konec leta 269 in sicer v L razredu 96, v n. 80, v m. 63, v IV. pa 30. V II., III. in IV. razredu imeli so po dva oddelka. Najmlajši učenec je bil star 6, najstareji pa 14 let. Za višji razred sposobnih je 176, nesposobnih pa 93. Za prestop 7 srednje šole se je oglasilo 11 učencev. (Potepuh) France Eozman, iz Bohinjske Bistrice doma, kradel je 21. t. m. v Idriji iz nabiralnika z limanci cerkvi podarjene denarje. Zapazile ste ga dve ženski, ko se je v cerkev priplazil in ste šli mežnarja klicat. Ta ga je pa ravno zasačil, ko je na limance vjete „kebre" v žep spravljal. Eozman je pod ključem, in to ne prvič. Zaprt je bil že zarad zažuganega umora lansko leto in še leto dni ni minulo, od kar je ožival zlato prostost. (Pobegnila sta) dva dijaka — 12letna dečka iz Celja, ker sta „dvojko" iz šole domu prinesla — v Ameriko. Pot ubrala sta preko Ljubljane v Trst, kterega pa nista imela sreče videti. Že v Logatcu preprečila jima je policija pot, ktera jim je zopet pokazala, kod se domu gre. Razne reči. — Judje napredujejo. Zopet je jedno največih posestev v gališki Podoliji prišlo judom v roke. Posestvo Lubianki blizo Tarnopola je prodal grof Stadnicki za 600.000 gld. judovskim bratom Salomonu, Jainkefu in Heršu Buberu. Kaj bo, če pojde tako naprej! .Judje bodo gospodarji, kristjani pa sužnji. — Duhovnikova oporoka. Pod tem naslovom je priobčil „Oeeh" sledeče vrstice: V Libercu (Reichenberg) je umrl naddekan Franc Simm, ki je zapustil takole oporoko: Za pogreb je zapustil 600 gld., za Requiem na dan smrti 100 gld., za dve maši 100 gld., za Libeške sirote 500 gld., za križev pot v cerkvi sv. Križa 200 gld., za nov plašč v tej cerkvi 800 gld., bolnišnici 1000 gld., 2000 gld. pa hiralnici, ki naj se izroči kakim redovnicam, 100 gld. šoli, katoliškemu gospejnemu društvu 300 gld., da bi še nadalje skrbele za snažnost hiše božje s cerkvenim perilom, cerkvenim pevcem 50 gld., onemoglim ognjegascem 100 gld., katoliškemu društvu 50 gld. in društvu sv. Vincenca 100 gld. Gluhonemi ustav dobi 300 gld., hiralnica v rojstnem kraji 500 gld. in reveži na dan pogreba 100 gld., V nadi, da se povrnejo zopet časi, ko se bo več gledalo na čast božjo, kakor zadnje čase je odkazal testator 4000 gld. za zidanje cerkve v rojstnem kraji Vizutali in za cerkev v Liberci isto tako 4000 gld. To je oporoka, ki dela pokojniku gotovo čast in ki bo gotovo pripomogla k sreči njegove duše na onem svetu. — Nemški pastirji nimajo v dobi najhujšega razkola med protestanti samimi, v dobi prehoda v popolni ateizem, nič dnizega v mislih. kakor boj proti Rimu. Na svojih sinodah še ne omenijo nevarnosti, ki preti od socijahzma, anarhizma in popolnega materijalizma in racijonalizma njihovi čedi, marveč se v jedno mer zaganjajo v katoliško cerkev in se posvetujejo, kako bi ji najlažje in najvspešnejše polena pod noge metali. Ultramon-tanski propagandi hočejo na vsak način zastaviti pot. Najboljše sredstvo za to se jim zdi razkritje početka, načina in namena, ki ga ima ultramontan-ska propaganda, razširjanje proti, katoliške prosvete v posameznih občinah-zasramovanje katoliških duhovnikov, podpiranje Gustav-Adolfovega društva, obširneji poduk otrok pri konfirmaciji (luteranski birmi) in pa prepoved tacih mešanih zakonov, kterih otroci bi po zavezi protestantovskega dela bili po katoliškem načinu vzgojeni. Taki zakoni so pastorjem tako neljubi, da so sklenili na to delati, da se udom tacih zakonov odvzame pasivna in aktivna volilna pravica. Znano je, kako malo je še pravih protestantov na Nizozemskem in zadnjič smo poročali , kako gine protestantovski živelj na Ruskem; nič boljše pa ni na Nemškem, kjer kopljejo prote-stantizmu sami njegovi služabniki — grob. — Sredstvo protipasjisteklini. Sloveči učenjak Pasteur pravi, da je po večletnih poskuš-njah iznašel sredstvo zoper pasjo steklino. To sredstvo ozdravi po njegovi izjavi od steklega psa popa-denega človeka in brani, da bi mu steklina kaj škodovala. Popis svoje iznajdbe, ki je podobno cepljenju koz, je izročil Pasteur Pariški akademiji. — Amerika ima že preveč ljudi. Zbornica poslancev v Zedinjenih državah je sprejela predlog, ki prepoveduje tujim delavcem prihod v Zedinjene države. Lastnikom ladij je bil izročen ukaz, da ne smejo na krov sprejemati delavcev, ki so namenjeni v Zedinjene države. Ta postava je dana na prošnjo amerikanskih delavcev, ki se boje, in ne brez vzroka, konkurence delavnih moči. — Nadepolna mladina. V Bristolu se je hotel obesiti 131eten deček zato, ker mu ni pustil oče kaditi I — Zdravnik, kije z malim zadovoljen. „Gospod doktor" pravi hvaležen bolnik, ki je bil prvikrat na prostem po dolgi bolezni. Jaz ostanem Vaš dolžnik do smrti in se Vas bom vedno spominjal!" „Vi stvar pretiravate" odvrne mu zdravnik, „saj ste mi samo 30 gld. za 15 obiskov dolžni. Jaz upam, da na to ne pozabite!" — Kralja je hotel za poslanca. Pri volitvah v Dabaši, v Peštanski stolici je prašal predsednik volilne komisije nekega madjarskega kmeta, komu da svoj glas? „Bogu Očetu" je bil odgovor. „Bogu Očetu ne morete dati glasu" zavrne ga predsednik, „ker ni volilec in zato tudi ne more voljen biti" „IS^o, če je pa tako," pravi kmet, ter si više dolge brke, „tedaj prosim, zapišite kralja Franca Jožefa; temu dam svoj glas, manjšemu pa nobenemu ne." Komisija se je smejala, kmet je pa možko odšel, popolnoma prepričan, da je volil kralja. Telegrami. Beligrad, 25. julija. Vlada izročila je včeraj zastopnikom Avstrije, Nemške in Eusije spomenico srbsko-bolgarskega razpora. Rim, 24. julija. Avstro-ogerski poslanik Ludolf podal se je na počitnice. Vlada vpeljala je petdnevni kontumac na meji ob Brennerji (?) in misli enaka vpeljati tudi na meji pri Pontebi in Korminu. Toulon, 25. julija. Včeraj čez dan pomrli so tukaj za kolero štirje, v Marseille šestnajst, v Arles sedem. Minister pomorstva priznal je, da se zdravstveni položaj zboljšuje. (Primeri naslednja telegrama! Vr.) Pariz, 24. julija. Od včeraj zvečer do danes zjutraj umrlo je v Toulonu 20, v Marseille 16 osob za kolero. Marseille, 24. julija. V poslednjih 24 urah pomrlo je tukaj 63 osob za kolero. Osobni parniki v Afriko namenjeni vstavili so svojo vožnjo. Iz Toulona javi se 49 mrli-čev za kolero; med umrlimi je zdravnik Eeynaud. Vsled pobega obrtnikov mora magistrat sam ustanoviti občinsko pekarno in mesnico. London, 24. julija. Iz Suakima dohajajo novice, da Grordonovi parniki (!) ustaše med Chartumom in Berberjem vstrajno vznemirjajo. Tujci. 24. julija. Pri Maliii: Ljnd. pl. Sohneidt, c. k. nadporočnik, z Diinajfv. — Edvard Oorinonig, c. k. kapitan, iz Trsta. — G. Uontcinpelli, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Josip Waltz, trg. potovalec, iz Pceulia, — Henrik VanSura, c. k. profesor, iz Kolina. — Simon Sebathil, trg. potovalec, iz Saaza. — Franc Paulin, 0. k. /,and. stražmešter, iz Biieka. Pri Južnem kolodvoru: Josip Tomse, c. k. nadporo5-nik, /, Dunaja. — Kari Grund, odvetnik, z Dunaja. — J. Kraus, trg. potovalec, z Dunaja. — Julij Stehr, trg. potovalec, iz Trsta. — Janez Bobosch, o. k. stotnik, s soprogo, iz Gorice. — Peter Spindler, iz Slavonije. Pri Avatrijskem ceaarjl: Medved in Dolenc, Sevljarja, iz Velikovca. — Okorn, župnik, iz SenožeS. — Giaeich, iz Trsta. Umrli so: 21. julija. Leopold Saler, krojaški pomočnik, 19 lot, Rožno ulico št. 13, jetika. 22. julija. Ludmila Wavreuka, davkarskega adjunkta žena, 25 let, Stari trg št. 4, Puerperalna mrzlica. v bolnišnici: 21. julija. Milia Oovirk, mesar, 48 let, jetika. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 25. julija. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 85 kr. Sreberna „ „ „ „ . . . . 81 „ 70 „ avstr. zlata renta, davka prosta . . 103 „ 25 „ Papirna renta, davka prosta . . . gg „ — ^ Akcije avstr.-ogerske banke . . . 857 „ — „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 304 „ 60 „ London.......121 „ 75 „ Srebro.........__ _ Ces. cekini.......5 „ 74 „ Francoski napoleond......9 „ 66»/, „ Nemške marke......59 „ 55 „ Od 24. julija. Ogerska zlata renta 6% . . . . 122 gl. 15 kr. „ „4% . . . . 91 „ 75 „ „ papirna renta . . . 88 „ 85 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 109 „ 10 „ Landerbanke.....101 „ 80 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 542 „ — „ „ državne železnice .... 317 „ 50 „ „ Traraway-društva velj. 170 gl. . . 214 „ — 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 125 „ — „ „ „ „ 1860 . 500 „ 135 „ 30 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 168 „75 „. „ „ „ 1864 . . 50 „ 168 „ - „ kreditne srečke . . . . 100 „ 176 „ — Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — Rudolfove srečke . . . . 10 „ 19 „ — „ Prior. oblig. Blizabetine zap. železnice . . 108 „ 50 „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 75 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ Zur Congrua-Frage des katholischen Seelsorge-Clerus in Oesterreich von J. Martini, Weltpriester. Tretji pomnoženi in popravljeni natis. 416 strani v osmerki 1 gl. 50 kr., po pošti 10 kr. več. Kakor je bilo pred nekaj dnevi v „Slovencu" naznanjeno, je spisatelj te knjige, izišle pod tujim imenom „Martini", preč. gosp. dr. Mišja, prihodnji škof Ljubljanski. — Prečastito duhovstvo Ljubljanske škofije zna toraj to delo na novo in bolj zanimati, kakor pred, dasiravno je vsebina sama vsega pozora vredna. K naročevanju se priporoča Katoliška Bukvama v Ljubljani. JP^^J^J^e ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ■ ki se že po prvem likanji sve- tijo kakor nove. Cena za vsako (9) za steklenico I gl. 20 kr. proti pošt- nem povzetji razpošilja lUVHfl- Epstein, IIJO9 Wien, VI., Getreidemarkt 17. V Katoliški BnkvarDi v Ljubljani se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo. 100 podobic velji'i 3 gl. Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo se jo dr. pl. Bendenu izumiti MT goiailo za o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjujo pa tudi izpadanje las. Izinnnik je porok za brezpogojen Tspeli. (41) Steklenica velja 2