1dlij4 r«k m> rfftw Um AM af Onum of Mtnk i im. CHICAGO, ILL., TOREK, lft. FEBRUARJA (FEB. 18), 1941 Subaeriptioa 66.00 Yearly ftTEV.—NUMBER 34 Acooptaaco for ssaillnc at »pocial rat» of postaga provided for ta( «action 1103, Act of Oct. 1. 1017, aaihoritod oa Jan» 14. 1618. Bolgarija in Turčija sklenili pogodbo! Fordovo stališče~ o vojni Borba naj «e nadaljuje do izčrpanja Preiskava stavk v obrambnih industrijah Grčija bo morda apelirala za mir ANGLIJA GROZI JAPONSKI SOFIJA, BOLGARIJA. 18. lebr^Bolgarija ln Turčija ata ¿„¡ii naznanili »klonitov nena-»dalnaga pakta, kar pomeni. da j, Greli» <»t*l* na cedilu ln da ko morala morda apelirati aa »i, x Italijo. V obratnam sluča-j», čt bo vztrajala v borbi, a« lakko iipoatavi novarnoati na-cijakoga «unka preko Bolgarija. Skupna bolgarsko-turška deklaracija naglasa, da Ja bil na-upadalni pakt sklanjan braa pndeodkov in da se bosta oba. Bolgarija ln Turčija, držali dogovorov x drugimi državami. Kljub tej deklaraciji pomoč Gr-tijL i katero ie Turčija aklenila pakt najemne pomoči, ni izključena. v Sklenitev nenapadalne pogodbe med Bolgarijo in Turčijo Ja namenje, da vpliv nacijaka Nemčije na Balkanu narašča. Reko poročilo pravi, da boata ilično pogodbo podpiaall Bolgarija io Jugoslavija. Nekateri na* poredujejo važne dogodke v Juž-aonhodni Evropi v prihodnjih dneh. London, 17. febr.—Po naznanilu. da so bile položene mine v vodah pri Singaporu, največji angleški pomorski bazi na Daljnem vzhodu, je bila Japonska putvarjena, da bo odrezana od zunanje trgovine, če bo storila »vrafrn korak proti VeTTkl Uniji na Pacifiku. Japonska je z Nemčijo-jn Italijo z vojaškim paktom. Svarilo je objavil londonski lat Times. "Japonska ne more pnčakovati, da bo Anglija vodila trgovino z njo na podlagi sedanjih pogojev, če nas bo jutri zahrbtno napadla," piše ta list. "Japonska je bila deležna ogromnih koristi od svojega zgodovinskega konflikta z Rusijo, ^ so njene bojne ladje invadi-nk luko v Vladivostoku brez ^jn»1 napovedi in napadle ru-bojno mornarico. Rusija ni Pobila tega udarca in mi ga nc jjomo pozabili. Kairo. Egipt, 17. febr.—Močna jM<-ska armada je zbrana pri J™u. italijanska Eritreja. Fa-pčna posadka tamkaj je ob-wwna in se ne bo mogla izmo-i* pasti. Padec Kerena ae *>cakuje vsak čas, nakar bodo •«Ul^ki čete pričele prodirati •P^J Pioli Massauju, prisU-*mu "'«slu ob Rdečem ■»Ju- m Asmari, «lavnemu me-m Eritreje.' Poveljstvo južnoafriške arma- '^(k-k, okupaciji Chisimaio-*>uke ob Indijskem morju. ita-^mal,ja. Ves južnoza-n1 n<«ntrli.Jfc na Formo*!, otokih ln francoski Indokinl. Ta kar |a»metil, da Japonaka oboro-ob*»rožena aila ae pripravlja na fena sila V omenjenih krajih novo <»fewivo fn prodi ran je pro- znaša 150,0p0 mož. # PROSVETA THE EN LIG II TEN M BKT ILO m LASTNIMA SU)VKNMU RiBOMl rotrouii ii (uvmi oumsi) si „ I^IwTm H »«ta. »i J* » M tolst M ffjs a» Mto tota. MT» M p* MSI i « m mlil» SÉulil ata»w«s Stol < «U «IM S—« H4.) » ».HltotaO» to * . >. pftMU s^tolM. __jjfj< âàmrtHtm nUm •* Msasmiisto S Iflkta Will mM k« NUrMi •ta. «ID to to PROSVETA Hit-49 Sa. uwtato in. M—i or Tas noikiin .jjjjrrrfir.................................... PMM« V «fcto««i« M prim* ravieo do pisanja. Gotovo! Toda drži se naj resnica. Ni poite-no, ko piie svoje članke v takem tonu, kot da bi bilo pred kongresom vprašanje napovedi vojne; v resnici gre le za vprašanje pomoči Angliji. Zakaj na zaupa Rooaaveltu, da bo držal deželo proč od vojna, kar je že večkrat obljubil? Br. Garden pravi, da še nimamo avtoritetnega sklepa od članstva ali konvencije, ki bi mu branil plaanje«v Prosveti. Prepričan sem, ako do kaj takega pride, da bo 96% članov in čitateljev stalo za glavnim urednikom Prosvete br. Molkom. Nasprotno bodo prizadeti povedali, da so že siti zabavljanja br. Gardna proti vladnim ukrepom, pa bili dobri ali slabi. Posebno se pa nam čitate-jem gnusi neprestano očitanje predsedniku Rooeeveltu, da nas potiska v vojno, da bo postal diktator In druge neslanosti, ki jih papagajsko ponavlja Garden za onimi, ki mrae predsednika zato, kar je pokazal naklonjenost do delavcev. John Langerholc, 82. Nekoliko odgovora Chlcago.—Ko me je br. John Langerholc zadnjo jasen potisnil med "patokolonce", sem se smejal. Mislil sem si: Naj imajo napeti ljudje svoje veselje tudi metanjem priimkov, ker jim bo mogoče odleglo. Priznam pa, da ml je zadnje čase to pričelo presedati — kar je preveč, je preveč! — vendar pa sem se pri urejevanju gornjega Langerhol covega dopisa zopet potiho na smejal od radosti. Johna namreč spoštujem, čeprav sva glede sporaega vprašanja vsak na svoji strani plota. On v svojem naivnem Idealizmu smatra, da je v pravem, Jas sem pa tudi skoro prepričan, da bo ie lahko doživel veliko razočaranje. Zanimivo je to, kot je razvidno iz l«angerho1covega dopisa, da on smatra vae belo na svoji strani in vse črno na drügi (moji) atrani. Vso situacijo zelo poenostavlja: vsi angeljl so na Rooseveltovi strani, vsi grešniki in sovražniki delavstva pa proti njegovi zunanji politiki, ki je bistveno vojna politika. Ce bi bila realna slika res Uko enostavna, potem bi moral biti blblljdkl in klanovski jug skoraj aolidno proti Rooseveltovi zunanji politiki. Resnica je, da ima Roosevelt največjo zaslombo na bprbonskem in antidelavskem jugu, kot je razvidno iz Gallup Polla. Proti sebi bi moral imeti tudi Morganove interese, Racke-fellerjevo National City Banko In neštete druge proti ne wdealeke kapitaliste, ne samo Forda, Weira in Chicago Tribune. Ce bi držala Langerholcova enostavna analiza, oziroma zaključek, bi moral Roosevelt imeti proti sebi tudi Franka Knoxa, izdajatelja Chicago Dally Newsa, kl je leta 1933 prvi prišel k sebi med burbonci in konservativci in prvi pričel napadati "new deal" od A do Z, najbolj pa Wagner-jev delavski zakon. Prav ta njegova kritika "new deala" mu je prinesla republikansko podpredsedniško nominacijo 1. 1936. ln kje je danes Frank Knox? V Roosevcltovem k a b i n e t u kot mornariški tajnik, ker je pred par leti pričel ognjevito podpirati Rooseveltovo zunanjo politiko. Njegov N(in Morganovih interesov) list pa kar gori in komaj Čaka oborožene Intervencije Amerike v Evropi in Aziji. Rečem to, kdor hoče koga kritizirati ali zagovarjati in se proglašati "nezmotljivega", naj bo vsaj nekoliko objektiven. Ni slabšega za posameznika ali deželo kot slepe propaganda kakršnekoli vrste. In kdor je zaslepljen, tudi ne more ločiti in razčleniti vojne propagande, ki se danes v Ameriki v tako veliki meri skriva za materialno podporo Angliji.—Toda o tem dru-*fč. Druga Langerholcova dobra Ril .slaba I a.s t m* t je njegova asumpcija, ki mu narekuje, da govori v imenu vaeh Članov in £i tateljev, vsaj pa v imenu—95%. In tudi Če ima veliko večino na svoji strani, kar pa dvomim, to še ne pomeni, da je večina ved no v pravem. Kdor brska po zgodovini, če se že neče učiti iz last nih izkušenj, bo videl, da je večina čestokrat v zmoti—večkrat kot manjšina. Tretja I^angerholcova dobra ali slaba stran je, ker ošteva ne katere — tako tudi mene — ker smatrajo Normana Thomasa kot "nekakšnega socialističnega papeža", med tem ko v drugi sapi od mene zahteva, "zakaj ne za upam Rooacveltu, da bo držal deželo proč od vojne, kot je že večkrat obljubil." To se# pravi, zakaj tudi jas ne smatram Roo-sevelta za |>apeža, kot ga oČivid-no smatra on, ker drugfcče bi ne stavil tega zahtevalnega vprašanja. Yes, patetično je to, ker je toliko ljudi, ki so pripravljeni slepo drveti za predsednikom. Najbolj Žalostno spričevalo pa ao tako zvani "intelektualci" v ameriškem "brain«truatu", ki so zopet ponoreli kot I. 1917-18—ne vsi, toda večina—-ln v svojih halucinacijah vidijo fašističnega hudiča le v Evropi, ne pa velike možnosti oziroma skorajiaje gotovosti, da U dvigne glavo tudi doma, posebno če se deiela zaplete v vojno. Po mojem mnenju je veliko bolj na mestu in potrebno, da se varujemo najprej hudiča doma pred no smo pripravljeni, da ga gremo izganjati s križarsko vojsko na druge kontinente tisoče milj od ameriškega obrežja. Končno jaz vprašam br. Lan-gerhoica, zakaj on slepo zaupa Rooseveltu, da bo držal deželo proč od vojne? To je bolj važno in tudi bolj zanimivo kakor pa moji dvomi v obljube politikov, pa bili visoki ali nizki. Anton Garden, 1. Iz mladih let Cuddy, Pa.—V Prosveti sem čital dopis br. Lovrenca Kaučiča iz Sygana, ki mi očita, da sem ie prenaglil, ker sem vrgel koledar v peč, namesto da bi študiral pomen slike. Pravi, da njega ta fantek spominja na njegova otroška leta, ko je v starem kraju krave paselr— Pri čitanju njegovega dopisa *em se tudi jaz spomnil pa mo-a mlada leta, ko sem tudi jaz &a živino letal Čez dm in strn in imel krvave noge. To je tra-talo eno leto, ker oče ni mogel iobiti pastirja (doma nas je bilo lest fantov). Ko nekoč pasem govedo z dvema drugima fantoma, «mo napravili ogenj, ker je bilo mrzlo. Pa eden vpraša, kdo ve, kaj je prišlo prvo na svet: jajce tli kokoš? Odgovora nismo mo-*li najti, nakar jaz pravim, da ¡x>m vprašal "popa", ki je bik dober prijatelj mojega očeta in Je večkrat prišel k nam. To sem tudi storil o prvi priliki, toda gospod ni nič rekel. V šoli je podučeval krščanski muk dvakrat na teden, ob sredah in sobotah od devetih do ivanajstih. Bilo je par dni po čistem dogodku, ko je učil kr-ičanski nauk in vpraša, katera uipoved je: ljubi svojega blH njega kakor samega sebe. Jaz ga nisem poslušal in metal papirčke v deklice: Katehet je to opazil, prišel k meni in me s palico tako udaril, da mi je glavo razbil. Položim roko na glavo in vidim, da je vsa krvava. Ko "pop" vidi, kaj je napravil, me je peljal v cerkev in mi izpiral rano z žegnano vodo ter me prosil, naj tega ne povem doma. Dal mi je tudi poldrugo krono. Tako mi je glavo pral teden dni. Jaz sem mami takoj povedal, oče pa je bil na Ogrskem, kjer je krošnjaril vsako zimo. Ko je prišel na poletje domov, mu je mama povedala, da ml je "pop" glavo razbil. Oče je bil jezen, ali bilo je prepozno, da bi ga tožil, jaz pa sem se zaklel, da mu bom plačal. Minilo je par let. Končno se je ponudila prilika. Bilo mi je 16 let, ko je zbolel naš mlinar. Mama mi pravi, naj ga jaz nadomestim, kar sem storil. Okrog 10, dopoldne — bilo je meseca marca — pride mežnar v mlin i p me prosi, če bP gospoda prepeljal prek Kplpe, kamor gre nekoga spovedovat. Zdaj je prišla prilika, sem si rhislil. Imeli smo majhen čoln in mežnar pravi gospodu, naj se drži. Prijel se je z obema rokama za stranico, jaz pa stopim na tisto stran. Coin se je nagnil, in ker je bil gospod precej težak, je smuknil v vodo. K sreči voda nI bila globoka. Jas se smejem ln mežnar me pobara, zakaj vraga se smejem in naj mu pomagam, da ga Is vlečeva iz vode. Jaz sem se še bolj smejal. Končno ga potegneva iz tode in duhovnik pravi, da bo nas tožil, ker imamo tako majhen čoln. Odvrnem mu, naj ne toži, ker ga tudi jez n»em, ko mi je glavo razbil. Postal je rdeč ko kuhan rak. Prihodnjo nedeljo je potem v cerkvi pridigal, kako ga je Bog rešil smrti. Jaz pa sem si mtslfl, da Bog pri tem ni imel nobenega opravka, ampak rešila sva ga jaz in mežnar. Anton Shaffer, 6. Ob tedna Anton Garden i41 Nekaj za lovce Went Middlesex, Ra.-X*lju-bil sem čitateljem Prosvete, da bom poročal o lovcih in lovski sreči. Da ne ostanem dolžan, evo vam ga poročila. Pri nas v Pennsylvaniji stane lovsko dovoljenje dva dolarja, toda izkazati se moraš z držav Ijanskim papirjem ali kaj slič-nega, da ga dobiš. Predjeti tega ni bilo treba in si dovoljenje dobil, samo da si imel dolar. Lovska dovoljenja največkrat izdajajo meseca avgusta in veljajo za eno leto. Lovci iz drugih dr žav pa morajo plačati $16 za dovoljenje, če hočejo jagati v penn-sylvanskih šumah. Zame bi bilo to malo preveč. Za omenjeno vsoto bi lahko od farmarja kupil že precej lepega teleta. Toda nekateri se te vsote ne ustrašijo in zato je videti po naših šumah in loviščih mnogo lovcev iz sosednjih držav. Zadnjo lovsko sezono sem jih videl celo iz Indiane, Ohijčani in Newyorčani so pa že kar domači po naših loviščih. Ne bom opisoval lova'na malo divjačino, ki se prične 1. novembra. Drobnjad se dobi tu in tam. Včasih pa gremo 20 milj ali več daleč, a sreča je ista, par zajčkov se povsod dobi. Kar se tiče medvedov, srnjakov in srn, je pa že treba iti od nas 100 milj daleč, da ti je sreča mila, kar se tudi vselej ne. zgodi. Lušno je pa le biti v veseli družbi lovcev, ki imajo med lovom malo odmora in mnoge pogovore in dogovore, v katero smer jo naj mahnejo in ob kateri uri se zopet snidejo. So lovci, katerim se Izplača vzeti dovoljenje. Kar ga še stane, je strelivo. Ko ima polno malho divjačine, tedaj pa hajdi domov, med,, tem ko se drugi ustavijo tu in tam, da si poplak-nejo gozdni prah in se spuste v živahne pogovore, kako Je ta ali oni dobil na zvit način svoj plen, ali kako je zgrešil cilj. Ko sem bil še mlad v rojstni domovini med starimi lovci, je bil opoldne odmor, prigrizek in živahni pogovori in dogovori, da čtsai krajevne unite United RelaU * Wholesale Ei je je uni)« okllcala v lekarnah Wheisa Drug Co. York* raspravljaje o stsvkL po končanem lovu se zberemo v tej ali oni gostilni. Oh, koliko so si imeli povedati, smeha in krohota pa na koše. Natlačil si je fajfo tobaka in med pogovorom porabil več žveplenk predno ga je prižgal. Tudi pijače ni manjkalo. V taki družbi je pravo lovsko veselje. Kakor vsako leto, so Šli tudi letos oziroma lani naši fantje in tudi jaz z njimi na lov v empo-rijske hribe, to je 160 milj daleč. Lov na srne in srnjake se je pričel 2. dec. ob 7. uri zjutraj. Prvi lovci iz Barbertona, O., so šli skoki naše mesto že 80. nov. Oglasiti so se tudi v našem Slovenskem domu v Sharonu, si potolažili žejo in spet naprej. Bili so Louis Novak, ki tam vodi gostilno, John Faby in Fred Heim. Ti so šli srečo iskat v bližnji Sheffield in 6. dec. so se že srečno vrnili vsak z eno srno. Zopet so se ustavili v našem domu. Mi smo pa odkurili proti Em-por i umu 1. dec. ob 11. dopoldne. Seveda še vsi malo vrtoglavi, ker je bila prejšnji večer v SD vese lica in smo se tam zamudili preko polnbči. Bolj kot smo zalivali naša suha grla, več je bilo šun-dra 0 lovu. Nikomur se ni domov mudilo. Moj zet Joe Shain je šel na lov s soprogo in sinčkom. 2e prej amo se dogovorili, da se bom z njim peljal. Pa mi na veselici reče: "Oče, ura je že preko polnoči. Ob devetih pridem po teka in glej. da boš v redu.H "Seveda. seveda, takoj sem v redu. če hočeš, "mu odgovorim. Pa sem imel smolo. Ko sem šel spat, sem mislil, da mi vsi srnjaki posteljo vrtijo. Imel sem krvni pritisk — "higto bkiod pressui?" — š* večji kot pa cle-velaitdki Barbič. pa zopet mraz. i Imel sem zelo slabi, spanje. £c-na me kliče: "Ura je osem, glej, - da vetaneš In se odpraviš na lov.** Skuta! sem vstati, pa ni ¡šlo. Postelja se je še zmerom vrtila, da sem Jo moral prijeti j ln se zopet zavalil nazaj. 2ena I spet pride. MNo. kaj Ae vedno ležiš? Vstani, ura bp devet In * i Shairt bo kmalu tukaj T "Stara. (Dalje aa t. straai.) NORMAN THOMAS (Nadaljevanje in konec.) In ko smo v Tljomasovi sobi argumentird o novi situaciji/in strankinem stalil Thomas z vso sVojo logiko in daljnovidni zagovarjal svoje stališče. Vprašanje Je J in je ša danes, kako daleč lahko Amerika p, pira Anglijo, ne da bi ae zapletla v vojno. gy nje je bilo in je še ^edno glavno vprašanj* katerem ni bilo razlike: vsi smo bili proti a J riškemu zapletu v vojno. Toda gled«; pWjJJ dan sprejete resolucije se je pri nekaterih nj nih podpornikih že pojavil dvom in diskuzH se je sukala okrog materialne podpore AnM in Franciji s strani Amerike. Thoma- je tedj izjavil: "Ali ne vidite, da podpiranje Anglii in Francije 'short of war' pomeni, da bo m ali slej zmanjkalo korakov in Amerika sei s to politiko znašla v vojni, kakor se je 1. M« lahko tudi proti svoji volji?" Ali more 'kdo danes trditi, da Thomas J vedel, kaj je govoril? Ves razvoj ameriške ru nanje politike, posebno napram Evropi in Ai gllji še posebno, potrjuje logičnost Thomaa vega argumenta. Zdaj že tudi predsedni Roosevelt več ne govori o "vsej pomoči Angli •short of w|ar\" Zadnjih treh besed je | zmanjkalo v besednjaku vseh intervencionUti in zdaj naglašajo le "vso pomoč Angliji in p raz Hitlerja za vsako ceno," kar pomeni, da b Amerika morala prej ali slej poslati tudi sv< jo armado v Evropo, če bo hotelu Angliji zi gotoviti zmago, to je z invazijo kontinenti Brez ameriške armade, najbrže več milijona mož, evropskega kontinenta ne bo mogoče ii vadirati; izjema bi bila le tedaj, če bi ne Hi lerjev režim tako rekoč sam od sebe, oziraš vsled notranje revolucije zrušil, o čemer pa di nes še ni nobenih izgledov. Eksekutiva je potem faktično ponovno "n vidirala" washingtonsko resolucijo s tem, < ni več naglašala opozicije proti materialni po pori Angliji. Ponovno pa je naglanila nekoo promisno nasprotstvo ameriškemu zapletu vojna In od zadnjega poletja je to tudi fui damentalno načelo Thomasa in stranke: pok janje vojne propagande in ukrepov, ki poti kajo deželo bliže in bliže vojne. Sploh je i tudi fundamentals namen in načelo *tranli ne proti vojne resolucije. Faktično je TheCi z dne 11. jan* 1.1. priobčil editorial, prej od bren po akcijskem ali upravnem odboru, katerem je tale značilna izjava: "We are s concerned as to what proportion of the A met can armament production goes to the Britü masses . . . but we are profoundly concern to keep America out of war." Thomas pravi v zadnji številki "Hamm & Tongs", da sea popolnoma strinja s to izjs* Pravi tudi, ako'bi bil v Angliji, da bi^fu z orožjem boril proti invaziji, kar pormrnu je njegov "pacifizem" na primer prav tak k je moj. Je pa odločno proti sedanjemu i ministracijskemu načrtu ("lend-lease bill") i pomoč Angliji iz dveh razlogov: prvič, ker i je predsedniku tako moč, da bi faktično lah! kontroliral vse ekonomsko življenje in sredst dežele in suspendiral vse delavske in druge i kone ("not withstanding any law") pri in janju tega načrta. Drugič smatra Thomas, < ta načrt daje predsedniku moč, da deželo \i ko potisne v vojno "skozi zadnja vrata." R« sevelt tega najbrže ne želi, toda njegova tika zagotovitve zmage Angliji ne vodi niki mor drugam. Thomas in tudi stranka nasprotuje am« škemu vstopu v vojno iz sledečih razlogov: ! Dežela bi postala totalitarska in njena den» krači ja položena na polico za dolgo dolx) — 1« di po vojni; 2) Amerika bi plačala strsšnol no ne samo v dolarjih, ubitih in pohabljenci marveč tudi v podivjanju ljudstva doma;! voditi bi morala najbrže dvojno vojno: v Evi pi in v Aziji oziroma na Pacifiku proti Ja|*> ski; 4) vojna bi trajala toliko časa, da bi u uničena vsa Evropa, deloma z lakoto in m ma z razdejanjem, nakar bi ostal le Stalin, I bi skupaj pograbil njene kosti in iz njih sku" napraviti karkoli že; 5) ne glede kdo zmai» Evropi, bo Amerika zrla v obraz enakim i"] blemom v zunanji trgovini, ker bo tudi A ja prisiljena voditi to trgovino na Jiacijj» prineipu izmenjave blaga (z Brazilijo je nje dni že sklenila tako pogodbo); 6) Amei bi lahko veliko več storila za bodočnost cMr zaclje ln razvoj demokracije, če »e ne v vojno. J Thomas se lahko s svojimi "sopotniki ^ . (Dalje na 3. strani) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 18. februarja 19211 . -J Donwfe vesti. V Aliquippi. Pa.. Terezija HabiČ iz Podzemlja v Beli Hr»W članica SNPJ. J Delavske vesti. Protestne stavke l>r»ti ^ ginji in mezdnim redukcijam se širijo < Inozemstvo. Katoliški Irci se oborota« za novo revoltb proti Angliji. . . , j Sovjetficm Rusija. Svetovna tekma, m vino z Rusijo se nadaljuje. (Dalje is prv« kokmr t kakšen bluf si izmislijo, kadar Stalm svojo "stražo" popolnoma od Balkan Vsi oni. ki še zmerom vidijo v St*"^ siji "veliko uganko m so pomilovanja ^ kovice i starega kraja ¡Slovenije .jesenkahso u NOV PI AVZ ^^ na Jesenicah bo e * drugi plavi. £ železna konstrukcija fc^du te vrste K dfck sodobne tehnike. Kdn i Plavža je bilo zapo-&Pdomačih gradbenttl Injakov in na stotine kva-S1 domačih delavcev Or-K so zgradili na najboj Kanem terenu. Pred leti K bi verjel, da se bodo v Led Ukovo in Savo, ki tvo-1 vozel j komunikacij in ne-«jh naravnih ovir, v kratkem «jftbiiJ gradile moderne visoke H Načrte za gradnjo druge-• obvia »o napravili domači in-*ji delo v obratih in na licu vt»'*o vodili domači strokov-Iki in izvršili domači kvalifici-„ (klavci 8 pretežno domačim idivom. V naši državi ni pokrajine, ki ie lahko ponašala s tako sta-p železarstvom,- kakor je Go-Ijaka. Železarska obrt se je v i krajih prenašala iz pokole-I v pokolenje. Začetki gorenj-t ielezarske obrti segajo že v »•no preteklost. Temelje sedanje velike žele-ftle industrije so tvorile fužina Jesenicah, v Boh. Bistri-v Stari Fužini, Tržiču in Sp. idovni. Na teh temeljih je pri-h delovati KiD, ki je bila ustavljena L1869. Foda pogoji velikih gospodarili podjetij se radi spreminja-Prkelo je primanjkovati žene rude v rudnikih pod Goli-j na Begunjščici in Zelenici, edrag je postal prevoz rude in trnoma iz daljnih krajev in tvoz izdelkov v širni svet. Zelnika industrija je morala k irju, ki je za vsako veliko go-Ddarsko podjetje okno v svet. dobi od 1.1897 do 1908 so bile stavljene tri visoke peči KID Skednju pri Trstu. Tam je zra-: velika in moderna železarna, »niče |ia so postale le stranski »t. L 1897 je ugasnil stari ivt na Stari Savi, nekaj let ka-eje pa poslednji plavž na Slo-nakem Javornjku. Za Jeseni in okolico so nastopili težki »i. Pri prevažanju rude od Sav ih jam na Jesenice in na Ja-mik je bilo prejšnje čase za-»lenih mnogo kmetov od Sv. iža Toda na mah se je usta-o delo v rovih Savskih jam in prlo je življenje na cestah, pvetovna vojna je spremenila pne meje. Veliko železarsko pMje je bilo popolnoma nave-F> na uporabo, starega železa, lir* je moralo uvažati iz drugih F in kontinentov, ker ga v s ko silo, ki je značilna za naš starejši rod. Je iz staroznane, menda najstarejše trboveljske rodbine Pustovih, katerih gredo družinski začetki še tja v začetek šestnajstega stoletja. Rojena 8. decembra 1860 v stari glažuti kot hčerka Ivana Pusta, enega najstarejših rudniških uslužbencev, je preživela vso tisto dobo, v kateri so se ustvarjali prvi počet k i trboveljske industrije. Obiskovala je še prvo trgoveljsko šolo v glažuti, bila je potem kuharica ter se je poročila 1885. leta z Antonom Novakom, marljivim rudniškim delavcem, s katerim je živela v srečnem zakonu 29 let. Dve hčerki in sin so našli doma dobro vzgojo ter so sami osnovali svoj dom. Ena od hčeri je odšla v Ameriko. Po moževi smrti je Marija ostala vdova ter živi pri svojem sinu Pepiju, že tudi vdovcu. Zadnja pot dveh odličnih zdravnikov Ljubljana, 7. decembra.—Bela Ljubljana, pobeljena od slane in sodre, je danes spremila k večnemu počitku dva odlična zdravnica. Ob 14. uri je poromal v svoj rodni kraj primarij dr. Pavle Krajec, ob 16. uri pa je domača prst pri Sv. Križu sprejela v svoj objem dragega sina vseučiliške-ga profesorja dr. Janeza Plečnika. SPET SMRTNA NESREČA NA LOVU Celje, 8. decembra.—Celjski veletrgovec Daniel Rajkusch je priredil danes v. svojem lovišču v Košnici pri Celju lov na zajce in srne. Lova, ki se je pričel zjutraj, se je udeležila večja lovska družba. Lovci so ustrelili eno srno in več zajcev. Ko so priredili drugi pogon, je okrog 14. prite kel jazbec proti mestu, kjer je stal šoštanjski zdravnik dr. Lichtnegger. Lovec je pomeril in jazbeca obstrelil. Ranjeni jazbec je tekel po hribu navzdol v dolinico, kjer je stal 51-letni celaki Zobni zdravnik dr. Bruno Sad-nik. Dr. Sadnik je s puško v roki pohitel za jazbecom Čez hrib v drugo dolinico in nato spet v hrib Ko je pritekel okrog 250 metrov, se je na vzpetini menda nasloni na puško. V tem trenutku se je puškino kopito zlomilo in puška se je sprožila. Naboj je zadel dr Sadnika v spodnjo stran prsi. Ko' je bil pogon končan, so lovci takoj pogrešili dr. Sadnika Šli so ga iskat in ga našli na kraju nesreče. Bil je že mrtev. Na kraj nesreče sta prišla tudi mestni fizik dr. Podpečan in višj stražnik Gašperšič. Po komisij skem ogledu so z avtofurgonom najprej prepeljali ponesrečenca na dvorišče mestnega magistra ta, od tam pa na mestno poko M J« zdravnik" v Nemčiji E^™nonuj«a. j rejsnji Pokojnik je bj, brat celjskega zobnega zdravnika dr. Rudolfa Sadnika. tn,ki kazali nobenega ¡'^ razumevanja za tukaj-nobenega m železarstvo P» za zboljšanje industrij-P r*prav, ki so jih zahtevale g rumere in časi. Šele leta P, ko «o jeseniško železarsko Flnjo prevzeli novi gospo-¿« Pričela za železarsko in za Jesenice nova C f^a trdega dela in us- t,J 1 razumevanjem novih *rj,'v i« « spretnim teh-hbistvom je bil pred let» najvažnejši korak k ,)Utank« jexeniikih ¿T 1 /'graditvijo novega « u-,. Jesenicah jeseni leta P'a\ žn se »h, te dni I »k uk drugi plavž, ki bo- ptUt t' B '' 1 'iM.got no eno-Uri" 4f'.s|K,darnko osnovo železarskemu K*>i»odsrstvo, >uda. v/eni od svojih najtemnejših dob v vsej zgodovini. Svet kot je bil in kot je še danes, je nevzdržljiv. Iz te teme mora prej ali slej zopet vstati gibanje, ki bo oznanjalo človeštvu mednarodno kooperacijo ln mir namesto mednarodnega roparstva, ekonomskega ln političnega trenja ln vojne. Že danes je potrebns mo-gočns sila, ki bi izbičanim ln sa-peljsnlrri narodom osnsnjsla pravično uredbo svetovne ekonomije, ki bi vsem narodom nudila enake gospodarske prilike. Pod kapitalizmom in imperializmom je taka uredba nemogoča. Totalitarizem Je brutalen ln barbarski. Zdi se mi, ds je že skrsjnl čss, da bi zopet začtli oznanjati vt-like nauke socializma, ker le ta prinaša rešitev človeštvu, namesto ds se koljemo med seboj. To-ds prej bomo morali iti k potoku in se umiti, ker našt roke niso več čiste ln naše misli često-krst iz tira ali celo umazane. - Jugoslaviji na preti nobena nevarnost? (Nadaljevanja s 1. etranl.) apela poročila is Belgrada pravijo, (tu je Hitler ponudil teri« torijaIne koncesije JugoalaviJj, Če se ne bo zanimala za usodo, ki čaka Grčijo. Jugoslavija bo dobila dolino ob reki Drfni v severni Albaniji, ki uključujt mesto Sksdsr, ozemlje okrog Ohridskega jezera in izhod do Egejskega morja pri Solunu, Gr-čijs Bukurešts, RumunUs, 17. febr. —Tukajšnji časopisi opozarjajo na možnost angleških letalskih napadov na Rumunljo, zlasti na oljno polje, kot posledico pre-trganja diplomatičnlh odnoša-jev med Veliko Britanijo in Ru-munijo. Slednja j« že podvztla korake, da st zavaruje pred napadi. Hopkin» «e vrnil domov Washington, D. C., 17. febr. — Harry L. Hopkins, Roosevel-tov odposlanec, ki se je mudil več tednov v Angliji, se jt sinoči vrnil • domov, Takoj po vstopu na ameriško ozemlje jt odpotoval v Washington in poročal predsedniku o rezultatu svojih razgovorov s premlerjem Churchillom in drugimi sngleŠ-kimi voditelji. V razgovoru s repórter JI jt Hopkins dtjal, da jt popolnoma uverjan, da bo Va-, lika Britanija t ameriško pomočjo pora/i In Nemčijo in Italijo. I Polar zajel špansko mesto Madrid, Španija, 17. febr. -t Cer dvesto poslopij je bilo uničenih v požaru v Santander Ju, španskem priltanličnem mestu ob Biskajskem /alivu. Ogenj je nastal včeraj zjutraj In gasilci ga št niso pogasili, Požar jt zanetila eksplozija gasolina. Calo iz oddsljenegs Madrida so bile poslane gssitske brigade v .Santander Med poalopjl, ki SO Zgort» Is, le tudi stunárlavna katoliška katedrala. POLOM EMILE ZOLA PV v« (Se nedeljuje.) Samo sunila je vanje, pa je sUle v kabinetu in nato v spalnici. Bila je soba z zelo visokim stropom. #dkoder so padali široki za« stori iz rdečega žameta in popolnoma zagrinjali veliko posteljo. Nobenega iumi; vladala je o-hlapna tišina srečne noči — le mirno, jedva slišno sopenje sredi rahlega, razhlapelega parfuma španskega bezga. "Gilberta V' je zaklicala Henrijeta tiho. Mlada žena je bila takoj zopet zaspala, in pod medlo lučjo, ki je padala skozi rdeče zastore na oknih, se je videla njena lična okrogla glavica, ki je bila zdrknila z blazin in se je opirala na golo roko, med valov jem čudolepih črnih las. "Gilberta !" Zganila se je in iztegnila, ne da bi odprla trepalnice. "Da, da, z Bogom ... o, prosim vas .. Nato je dvignila glavo, in spoznala Henrije- to. "Ah, ti ai . Koliko pa je pravzaprav ura T' Ko je slišala, da je pravkar bilo šest, jo je obšla zadrega, in da jo pokrije, se je pošalila in dejala, da to ni čas, ob kakršnem se prihaja budit ljudi. Nato, ob prvem vprašanju po njenem soprogi, je odgovorila; "Ni se še vrnil; menim, da pride šele okrog devete . . . Zakaj bi se tudi vračal tako zgodaj T Ko je Henrijeta videla ta smehljaj njene srečne zaspanosti, jo je morala siliti: "Saj ti prsvim, da se bijejo v Bazeillesu že od zore, in ker se zelo vznemirjam zaradi svojega mota . . ." "O, draga moja." je vzkliknila Gilberta, "ti nimaš pravi Moj mož je tako previden, da bi bil Še zdavnaj tu, če bi bila le najmanjša nevarnost ... Dokler ne vidiš njega, si lahko mir-mirna." Ta pomislek je šel Henrijeti globoko do srca. Zares, Delaherche ni bil tak človek, da bi se brez potrebe nastavljal nevarnosti. Zdaj se je vsa pomirila, dvignila je zastore in odprla ¿aluzije: in soba se je osvetlila f polno, rdečkasto lučjo neba, kjer je solnce pričenjalo trgati in zlatiti gosto meglo. Eno okno js bilo ostalo napol odprto, zdaj se je slišal grom topov v tej veliki sobi, polni mlačnega zraka, ki je bila pravkar še vsa zaprta in zadušena od vročine. Gilberta se je bila napol vzravnale; opiraje se s komolcem na blazino, je zrla s svojimi lepimi, praznimi očmi v nebo, "Torej se bijejo," Je zamrmrala. Srajca ji je bila zdrknila z rame, da ae je razgalila in pokazala pod razpuščeniml prameni njenih črnih las rožnato, fino polt, dočim je njeno prebujenje razlivalo presunljivo vonjavo ljubezni. "Bijejo se teko ne vse zgodaj! Moj Bog, kako smešna reč, da se bijejo!" Toda Henrijetini pogledi so se bili pravkar ustavili na dveh vojaških rokavicah, pozabljenih na nočni mizici; in nemogoče ji je bilo prikriti svoje presenečenje. Takrat je Gilberta zaiarela kakor ogenj In jo pritegnila na rob postelje z laskavim gibom zadrege. Nato je skrila obraz ob njeni rami in dejala: "Da, saj sem čutila, da veš in da si ga videla ... Dragica, nikari me strogo soditi! Star prijatelj je, spominjaš se še, da sem ti v Char-leville-u priznala svojo slabost . . ." Njen glas je posta! še tišjj, z ginjenostjo, ki se je mešala-z.nekakšnim rahlim smehom, je nadaljevala: * ROMAN IZ VOJNE L ¡87071 Preloftil VLADIMIR LEVSTIK "Včeraj, ko sva se zopet videla, me je toliko prosil . . . Pomisli vendar, to jutro se ima biti, morda ga ubijejo. . . Ali sem mu mogla odreči r In spričo njene ganjene veselosti se je zdelo to poslednje darilo čutnega veselja, ta srečna noč, podeljena na predvečer bltJte. nekaj draže-stno junaškega. In to je bilo vzrok, da se je i vzlk svoji zmedenosti smehljala z uemevom lahkomiselne ptičke. Srce ji nikdar ne bi bilo dalo zakleniti vrata, ko so vendar vse okol-nosti olajševale sestanek. "Ali me obsojaš?" Henrijeta jo je poslušala z veliko resnobnostjo. Te stvari so jo presenečale, kajti ona jih ni razumela. Nedvomno, ona je bila drugačna. y Od jutra že je bilo njeno srce pri možu in bratu, tam doli, kjer so letale krogle. Kdo bi mogel spati tako mirno in se veseliti s tem zaljubljenim obrazom, dočim so ljubljena bitja v nevarnosti? ''Toda tvoj mož, draga moja, in tudi ta fant sam — ali se ti srce ne krči ob misli, da nisi z njima? ... Ali ne veš, da tf ju lahko prineso vsako minuto z razdrobljeno glavo?" Gilberta je s svojo krasno golo roko živahno odmaknila grdi sliki. "O moj Bogi Kaj mi pripoveduješ? Ali si hudobna, da mi tako pokvarjaš jutro t . . .Ne, ne, o tem ne maram misliti, prežalostno je!" Zdaj se je morala Henrijeta nehote nasmehniti. Spomnila se je svojega detinstva, kako je Gilbertin oče, ki je bil zaradi svojih ran imenovan za ravnatelja carinskega urada v Char-ieville-u, poslal hčer na neko pristavo pri Che-ne-Populeux-u, ves v skrbeh, Če jo je slišal ka-šljati, ker je moral vedno misliti na smrt svoje Žene, ki jo je bila še čisto mlado pobrala eu-šica. Deklici je bilo šele devet let, in že je bila polna razposajene koketnosti; igrala je gledišče, vedno je hotela biti kraljica, vse krpe, ki jih je našla, je obešala nase, in shranjevala je arebrni čokoladni papir, da si je delala iz njega zapestnice in krone. Tudi kasneje, ko je z dvajsetimi leti vzela gozdarskega nadzornir ka Maginota, je ostala ista. Metieres, stisnjen med svojimi zidovi, ji ni ugajal, In tako je stanovala še nadalje v Charleville-u, čigar bogato Življenje, polno veselih slavnosti, se jI prilegalo. Ker je bil oče že mrtev, je uživala popolno prostost ob strani udobnega moža, čigar ničevnost jI ni dajala občutiti očitanj vesti. Hu«? dobnost deželanov jI je bila pripisala mnogo ljubimcev; v nebroju uniform, ki jo je obdajal valed znanja s polkovnikom de Vlneuilom, pa se je zares izpozabila le s stotnikom Beaudoinom. Slaba In pokvarjena ni biU, oboževala je le veselje; in ydelo se je zelo Verjetno, da se je vdala svoji neodoljivi potrebi, biti vesela in lepa, ko si je vzela ljubimca. "To je zelo slebo, da si zopet pričela," je dejala naposled Henrijeta s svojim resnobnim obrszom. A že ji je Gilberta zaprla usts s svojimi ljubkimi, božsjočimi gestsmi: "Ah, srček, Ico ps nisem mogla drugače; in potem — saj je bilo le zs enkrst... Ti veš, de bi zdsj rsjša umrla, kakor da goljufam svojega novegs može!" Nobene izmed njih ni zdsj več izpregovorils. Stiskali sta se v ljubečem objemu, vziic vsej globoki rssliki med njime. Slišali sta druga drugi utripati srce, mogli bi bili rezumeti njiju razno govorico: ta živeča samo svojemu veselju, troseče in deleče se, druge pe vsa zgolj ena edina požrtvovelnost, polna nemegs, velikega junaštva krepkih duš.(Dalje prihodnjič.) Od Emone do Ljubljane Izkopavanja v Gradišču in na Mirju so dokassls, da je bila sta» ra Emona spremenjena v pogorišče dvakrat. Pisana zgodovina pa nam poroča, da so Emono zatga-li prvikrat nami njeni prebivalci I. 2H8 po Kristovem rojstvu ter uničili vsa živila in se poskrili. Storili so to ns uksz Rima ter na ta način zadrtali veliko nevernost, ki je pretila "večnemu mestu" od strsni ceaarja Maksimi-na. O tem dogodku priče več ali manj JeMa «podnja plast onmo-jenih in otganih stavbnih in drugih s ledi i v rszdejanja, kakršne povzroča vsak požar. Vrhu tega fMigorišča leži zopet plast, ki dokazu}«, da so se Kmonci v svoj kraj vrnili In si ga obnovili. Vendar tej drugi Emoni ni bilo več utwi)enih do» t i let. Kmalu so pri-v ršali nemirni čast tako svanega prmeljevanja narodov. In tedaj je zadel naše meato nov. udarec, ki no ga so pet povzročili ognjeni življenje ni več vrnilo vse do najnovejšega časa. Kdo je podtaknil ta požar in kdaj, to vprašanje je zaradi ne-dostajanja piaanlh virov odprto našemu ugibanju. Več ko verjetno pa Je, da požigatci niso bili kralj Atila in njegovi Huni, kakor se splošno domneva In piše skoraj v vseh knjigah naše zgodovine. Mišljenju sedanjega čaaa bi najbolj prijela možnoat. da so Emono uničili naši slovenski predniki, ko so se priselili semkaj. Da pa to morš biti tako. nam Je razložil prav nedvoumno in jasno o. Stanko Skrabec s te-mile besedami: -"Ako bi bili naši pradedi pri-šli v te kraje, ko je Emona, mesto neslovenskih prejšnjih prebivalcev, še stalo, ohranilo bi «e nam bilo v slovenščini staro ime Emona, spremenjeno kajpada, v obliko Jemin sli še verjetneje Min, primeri Aenona In Nin. Ker m> nsm ni ohranilo, sodim, kakor mislim po nekoliki pravici, da je bila Emona že podrta, prrden so «e naši predniki naselili* v te.kraje." Slovencem kot zadnjim sti preaeljujočih sr plameni. Sledovi trga mlajšega emonsko ime torsj ni več prišlo liogorišča letijo komaj en meter do uše«. Brez vaakršnega sledu globoko pod današnjim površ- pa le nI isginilo. Saj vemo. da jem In ker »e je tod potem ras- ga je ob svojem begu pred Slo-liasia travnata ruša. je a tem pri- venc< I. MW 9f» prinesel Is naše-dotdjen tudi dokaz, da gre tokrat ga kraje zadnji škof «tare emon- za |N»Jar. ki je rimski del Emone |ake cerkve k morju v Isti« la si _ _ uničil tako temeljito, ds se vanj Um uredil v Novem gradu (Clt- 'postaviti na to 101 no pot vsaj tanova) drugo škofijo pod starim imenom "emonskim". Tudi emonskih razvalin na planoti nad levim bregom Ljubljanice se je slovenski človek ogibal in jim dal snačilni imeni Gradišča, oziroma Mirja. Trdno na svojem mestu In s nezmanjšano vrednostjo pa je ostala velike semljepisna lega kraja, ki pošilja vplive svojega prostora na večje daljave po slovenskih deželah in še deleč čes. Ta duh ljubljanskegs prostora ni nikoli prenehsl bodriti ns njem naseljenega človeka, da je tukajšnjo prirodo spreminjal in s svojimi deli dvigal v kulturno pokrajino meščanske smeri. In tako Je tudi slovenski človek brez vsakršnih zvez s preteklostjo oživil na drugi strani reke, v tesnem znožju grajskega griča, novo, slovensko naselbino s docela novim Imenom in uvedel meščan-ako dalltev dela še davno, preden so nam zavladali tujci Ker starega emonskega imena niso več prest regll, so si morali Slovenci napraviti sanj novo ime "Ljubljana". Emonsko ime je poslednjikrat zapisano I. 408. narodov ljubljansko pa prvič l. 1144 Tako nam saseva med obema letnicama dolga doba 736 let. v katere temo se sdi. da je spričo po-msnjkanjs pisanih zgodovinskih podatkov nemogoče prodreti. Vendar temu ni tako. Vsestransko rasmišlJanje nam le pomore v vr- FS08VIT1 vaaj nekaj isker gotovosti in znanja. Naš kraj so Slovenci naselili pač že takoj ob svojem prihodu. Navedla jih je k temu pristojnost južnegs grajskega pobočja, obilna studenčina, ki se tam še danes obilno cedi, in lega na od-točini močvirja, ugodna za vodno gospodarstvo. To pa je bila seseda prvotno le ena izmed preprostih vasi ribičev in kmetov, ki so bivali okoli Barja. Ime Ljubljana se spočetka tudi še ni prijelo naše vasi. Pomenilo je prebivalce kraja Ljuba, neznana beseda Ljub pa je ozna-čela bržkone vse sedanje Barje in njegov naseljeni kopni obod. Ali potreba je nanesla, da so se morali vsi Ljubijsncl v tem emi-slu imena organizirati zaetran lažje obrambe v svojo posebno župo z županom na Čelu. In ko je bilo treba izbrati župno središče, niso mogli najti v svoji sredi nobene ugodnejše lege, kakor je bil vrh grajskega griča nad našo vasjo. • Samostojna višina z odprtim razgledom na vse strani in vod- TOREK, 18. FEBftTTi». pomen skrčil le na gUv* dotičnega mestnega del* Ti številni pridobljeni J zlaeti pa ozka, še prvotna tržna ulica v g^ ■znožju, nam govorijo „d J! to. da Ljubljana ni nW? vrste, ki so v sedanji Evropi bolj navadne. Ona ni n^tT bilo sezidano na docela da v najgtarej- tudi s svojim premičnim imetjem, zlasti s živino. Tam zgoraj na Gradu si smemo predstavljati, da so vršall tudi poslednji in odločilni boji za obrambo slovenske politične samostojnosti, boji "brez upa zmage", kakor jih opeva Prešeren. Naj si bo stalno naseljena družba še tako preprosta, vsaka čuti potrebo; da najde evojim članom zbirališče ali kraj sestankov. Obhajanje praznikov, trgovanje, politični in sodni zbori zahtevajo nujno proetora za ljudi, ki se hočejo, oziroma morajo teh prireditev udeleževati. Pri šem, podgrajskem delu Ljubljane prostor javnega trgovanja ni bil drugo ko preprosta ozka pot, ki je ostala med dolgima vrstama hiš v enakomerni širini nezazidana. •Ljubljana je torej po svojih začetkih samorasel kraj,, ki ni predvidel, kako in kam se bo razvil ter ni z veliko bodočnostjo niti najmanj računkl. Ob tem iyzvoju pa je ta vas kmalu dobi-la*od ljudstva ime Trg. Grem v Trg, tako so govorili prebivalci vsega Barja, Ljubljane v prvotnem pomenu besede. Tako govori tem iskanju «pa ni bilo nič bolj *eJU"dstv° Vipavske ali naravnega, kakor da sta bila *bo-1Rlbn,ike do,Jne' kadar nam€' rovališče župe, oziroma bivališče I J*™ v uraTdn° n in sedež župana isbrana kolikor mogoče blizu tam, kjer je že bilo župno pribežališče. In glejte, pri nas je bila za te namene silno prikladna prav pod župnlm gradom ležeča naša vas. Ko so se potem v 10. stoletju Nemci dokončno vgnezdili med nami za politične gospodsrje ter jih ni bilo mogoče izriniti vse do ¡da ga uradi zatirajo že dolga 1. 1918, jim je pri tem pomagal .stoletja in se je tem pridružila najuspešneje sistem utrjenih (Še Šola. Pri našem mestu je bilo gradov. Iz «taroelovenskega pri- ime Trg zamenjano z župnim darsko središče. In kakor je le uradna raba tema središčema polagoma natvezla imeni Vlpatva in Ribnica v skrčenem pomenu, slično se je zgodilo tudi z imenom Ljubljana. Ime Trg kot krajevno ime v Ribniški in Vipavski dolini ni še danes docela zamrlo, kljub temu, bežališča je nastal vrh griča zidan grad kot stalno bivališče tuje gospode. Vse naštete izbire, ki so zadele ljubljsnsko vas, so torej odločile, da je it prvotne vasi zraslo imenom Ljubljana v dobi tujske vladavine že v 13. stoletju, pr votno ime pa prav tako še dolgo ni izginilo iz ljudskega govora. Spomini nanj so nam ohranjeni v imenih starejših delov našega BOOKS BY FAMOUS AUTHORS By LOUIS ADAMIC My America ...............................................98.75 Prom Many Landi................... .....................6.60 Cradle of Llfa.............................................2.60 Grandaona ..............................................................2.50 Yarnay'a Juatlee ...........................................................40 By UPTON SINCLAIR American Outpoit.......................................................2.00 Brasa Check............................................................1.00 Cry for Juatiea........................................................................................1.50 Coalings ........................................................................................1.60 JUngle ...............................................................1.60 Jimmia Higgina................................................1.60 King Osai ..••.•>•.••................•...•••••..•,••...... 1.26 Haadrei nmst «•.....«.»«<.>...•...•.•<••<•.............1.00 Messy Ckaagsrs •**•.*••..••,..«..«,...,.,,,.,.,,..,,.,,,, l,26 Mammonart Mountaia City Oil ....«.•.,.«...........«j....••••.•,.«..,,....,...,,,.... Profit« of Rsllgten,.................'.....j............. Wan Persia 4......................................... Thejr Call Ma Caryaatsr.,................................. ....... i i....... i OTHER BOOKS ARC of Parliamentary Law...........j,...,.....,..,......< America's Way fet (Norman ThomanK.................... wake (David Kai«nrr)...................................... Rncli»h-8lovene feeder (Dr. f. J. Kern).............. Karl Mars (W. Uebknoebt).•.*.*•.•..»•«*...... Manual for Seriellst Speakere......................... Workers In Americas H ».tor y (Jame. One«l>................ Trinity of Plunder . »ot a «■••••»»•••••• -jij " ... t* la.. la. la. todalko la. la 1.20 i........ Ca Cicero 1 tedall t t 4 la... la.. ib.. Ib.. ib. Z« Ker ope )e......... lipolnite apodnjl Impon, prilotlte potrebno eeoto donarla aS Order v ptem« In «I narettle Preeveto. Uat. ki Jo vaša teatalaa. PROA VRTA. SNPJ, 2467 So. Law adate Ava. " Cblcag* IH PriloftoM poilltem aarotnlno aa Hot Praorato vaolo I.......... O Im...........................ÖL kskw k"'' 1 •*••••••».......••••.•«•••••••rt.*,.t«.i» Uat«rite tednik In g« pripišite k moH «aračntel «d aledrf* mo|e drnline: 6)..............i,.........................d de«6tra M......... I)........................................dr «Mea k"" 4>..i...,..................................A dmHve M......." 6).........................................ft. dmAtva M-....... Meete.............................. Drl«««............. Noe oarWoik ..................Star .......................j