H U D I N E V I H T I S TOČO NA CELJSKEM OBMOČJU IN NA GORENJSKEM 29. JUNIJA 1982 (S 7 S L I K A M I I N 2 T A B E L A M A MED BESEDILOM) TWO HEAVY HAILSTORMS IN THE REGION OF CELJE AND GORENJSKO (THE UPPER CARNIOLA) ON THE 29th OF JUNE 1982 (WITH 7 FIGURES AND 2 TABLES I N TEXT) K A R E L N A T E K SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Mi lan Orožen Adamič, Mi lan š i f rer UREDILA I V A N GAMS I N DRAGO MEZE Izvleček UDK 551.578.7 (497.12) »1982« Hudi nevihti s točo na celjskem območju in na Gorenjskem 29. junija 1982 Članek prikazuje nastanek, vremensko situacijo in posledice dveh hudih neviht s točo, k i sta istega dne opustošili širše celjsko območje in vzhodni del Gorenjske ter povzročil i za 986,1 mi l . dinar jev škode, največ v kmeti jstvu. Abstract UDC 551.578.7 (497.12) "1982" Two Heavy Hailstorms in the Region of Celje and Gorenjsko (the Upper Car- niola) on the 29th of June 1982 The article deals w i th the origin, weather situation, and w i th the consequences of two heavy hailstorms which have devastated the Celje region and the eastern part of the Upper Carniola. Great damage was caused f i rst of a l l in the agriculture. I t was estimated at 986.1 mi l l ion dinars. Naslov — Address Mag. Karel Natek, asistent Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inšt i tut Antona Melika Novi t rg 4 61000 L jub l jana Jugoslavija Dne 29. jun i ja 1982 so se v popoldanskih in večernih urah nad večj im delom Slovenije razdivjale močne poletne nevihte, p r i čemer je v nekaj u rah padlo tud i do 60 l i t rov dežja na m2 . Močnemu dežju se je na širšem celjskem območju in na Gorenjskem pr idruži la katastrofalna toča, k i je v desetih občinah samo kmet i jstvu prizadejala 986,1 mi l . dinar jev škode. Na celjskem območju je toča pustošila v 65 k m dolgem in 2—9 k m širokem pasu, k i se je raztezal od Letuša v Spodnji Savinjski dol in i do Bizeljskega in napravi la 849,2 mi l . d inar jev škode. Na Gorenjskem je pr i - zadela 35 k m dolg in 2—6 k m širok pas od Predoslja p r i K ran ju do Dolskega in povzročila za 183,4 mi l . dinar jev škode. V manjšem obsegu se je pojavi la toča tudi v Zgornj i Savinjski dol in i , v Velenjski kot l in i , na Pohor ju in na Kobanskem, v Dra- v in jsk ih goricah, Ju l i jsk ih Alpah, Goriških Brd ih in v Slovenskem pr imor ju , vendar je padala med dežjem in v manjših kol ič inah, tako da n i povzročila večje škode. Pojav toče v tem času n i redek v Slovenij i , pač pa je b i l izjemen obseg neur ja in t rajanje padanja toče, kar lahko razložimo s pojavom t. i . »supercelice«, obsežne cone destabiliziranega ozračja s stalnim dotokom vlage z močnimi v iš inskimi ve- trovi, kar omogoča neprestano obnavljanje zalog vlage, tako da močne padavine s točo ne zajamejo le omejenega območja, ampak dolge in relativno široke ter skle- njene pasove. Nevihte, k i so tega dne zajele Slovenijo, so nastale v labilnem ozračju po pre- hodu neizrazite hladne fronte preko naših krajev. Slika 1 pr ikazuje vremensko situ- acijo v Evropi na dan 29. jun i ja 1982 ob 1. u r i ponoči, t j . pr ibl ižno 14 ur pred za- četkom padavin v Slovenij i. Neizrazito jedro nizkega zračnega pr i t iska je tedaj bi lo nad južno Skandinavijo in Bal t išk im mor jem. Nad celotno Evropo se je raztezalo šibko gradientno polje z zmernimi zahodnimi vetrovi, k i so na viš ini 5500 m pihal i s h i t rost jo od 20 do 30m/sek . Hladna fronta, k i je ob 1. u r i potekala preko Vzhodne Nemčije, češke in Švice, se je premikala od severozahoda pro t i jugovzhodu s povprečno hi t rost jo 40—50 k m / h in je okrog 13. ure istega dne prešla Zagreb. Ob prehodu naših krajev je bi la že okludirana, tako da se je ob njenem prehodu znižala temperatura p r i tleh le za 3—4° C. Ko so ob 13. u r i dne 29. jun i ja v Zagrebu spusti l i v ozračje radi jsko sondo, je bila celotna troposfera zelo nestabilna od tal do 9000 m visoko. Temperatura zraka je bi la tedaj v Zagrebu p r i t leh +23° C, v viš ini okrog 1500 m +12° C, v višini 3000 m + 1 ° C , v viš ini 5500 m —14° C, v v iš in i 7000 m —27° C in v viš ini 9500 m —40 do —50° C. Takšna labi lna temperaturna razporeditev, ko je b i l v v iš j ih pla- steh že hladen zrak, v spodnjih pa še vedno zelo segret, je omogočila zelo naglo dviganje toplega zraka in vlage, k i se je na zgornjem robu oblakov pretvori la v točo. V višinah so ob prehodu fronte pihal i močni zahodni vetrovi, v višini 1500 m s hi t rost jo 3m/sek , v viš ini 3000 m lOm/sek , v višini 5500 m 35m/sek , v viš ini SI. 1. Vremenska situacija v Evropi 29. 6. 1982 ob 1. u r i ponoči. Vremenska situacija v Evropi 29. 6. 1982 ob 1. u r i ponoči. V i r : Wet te rber ich t der Schweizerischen Meteorologischen Anstal t Zür ich. 7000 m 40m/sek , v višini 9500 m pa preko 50m/sek , k i so z dovajanjem vlage omo- gočali dolgotrajno ohranjanje že omenjene »supercelice«. Izjemen obseg »supercelice« nam lepo ponazarja kar ta količine padavin med 29. jun i jem ob 7. u r i z jut ra j in 30. jun i jem ob 7. u r i z ju t ra j , ko je že povsod pre- nehalo deževati (slika 2). Na kar t i je v idn ih pet vzporednih pasov močnejših pa- davin, k i se raztezajo od severozahoda prot i jugovzhodu. Najizrazitejši pas moč- nejših padavin (nad 25 l /m2 ) se začenja v Podolševi. Od Mozi r ja naprej, k jer je za- čela padati toča, so se padavine še okrepile, tako da je v pasu, k i ga je prizadela toča, padlo preko 351 padavin na 1 m2. Največje količine so izmeri l i v Sromljah (60 l /m 2 ) i n v Šent jur ju (54,5 l /m 2 ) . Nenavadno je izredno naglo prenehanje pa- davin ob vznožju Sromeljskih goric, saj je samo 8 k m oddaljena meteorološka po- staja v Zgornjem Lenartu p r i Brežicah prejela komaj 1.81 dežja na 1 m2. Savinjski pas padavin se stika z območjem močnih padavin, k i j i h je prinesla nekol iko po- znejša nevihta, ob kater i je na območju vzhodnega Pohorja, Drav in jsk ih goric in Haloz padlo od 25 do 291 dežja na 1 m2 , ponekod pa tudi toča. T re t j i pas močnih padavin se je začel v severnem delu Ju l i jsk ih Alp (Kredarica 26,5 l /m 2 , dež in toča) in pr i Radovlj ici vstopil v L jubl jansko kotl ino. V območju, OS tO SI. 2. Množina padavin v Sloveniji med 29. 6. 1982 ob 7. uri in 30. 6. 1982 ob 7. uri v mm. k i ga je prizadela toča, je padlo od 37,5 l / m 2 na Polici p r i Naklem do 60,8 l / m 2 v Volčjem potoku, kar je največja kol ič ina padavin v tem dnevu v Slovenij i. Ta pas močnih padavin se je končal pr i Dolskem. Naslednje območje močnejših padavin je bi lo v Bovški kot l in i , v Krnskem po- gor ju in na Tolminskem (25—30 l /m 2 ) , k je r pa n i padala toča. Nočna nevihta je prinesla več dežja Slovenskemu p r imo r j u (7—14 l /m 2 ) , v Strunjanu pa je padala tudi toča. Ostali del Slovenije južno od črte Komen na Krasu—Postojna—Ribnica— Mirna peč—Brežice je dobil zelo malo padavin (1—5 l /m 2 ) , in to v glavnem ponoči, ko se je atmosfera že deloma umi r i la in stabil izirala. Nevihtni oblak, k i je prinesel opustošenje celjskemu območju, so opazovali z radarske postaje Zikarce v Slovenskih goricah v času med 16.03 in 16.47 (Poro- čilo, 1982), iz česar lahko povzamemo nekaj podatkov o značilnostih točonosnega oblaka, k i je prizadel to območje. Nevihtni oblak so prvič opazovali ob 16.03, ko je b i l nad Komnom v Smrekovškem pogorju. Na območju maksimalnega odboja ra- darskih valov je b i l tedaj širok 5 km, njegova baza je bi la v viš ini 1500 m, višina območja odboja 32 db pa je znašala 7 km. Od tam je potoval oblak prot i jugovzhodu med Smrekovcem in Goltemi, po južn i strani Skornega, preko Andraža v Ložniškem gričevju in mimo Velike Pirešice na rob Spodnje Savinjske doline, k jer so ga pre- nehali opazovati zaradi nastanka novega točonosnega oblaka nad Slovenskimi go- ricami. Opazovani oblak je b i l napolnjen s točo že pred prv im opazovanjem, pre- mika l pa se je s povprečno hi t rost jo 40 k m / h . Slika 3 pr ikazuje območje, k i ga je toča popolnoma al i močno prizadela. Iz- redno velika škoda je nastala ravno zaradi velikega obsega prizadetega območja in pa zato, ker so b i l i še vsi kmet i jsk i pr ide lk i na pol ju, tud i žita. Na celjskem območju se je pas uničenja začel na vzhodni strani Gore Ol jke, k jer je v Ložniškem gričevju toča povsem uniči la kmeti jske površine v okolici Po- nikve pr i Žalcu in južno od šmartnega v Rožni dol ini , v nekol iko manjši meri pa ves 3—4 k m širok sklenjen pas v smeri od zahoda prot i vzhodu. Severna meja pasu, k i je bi la zelo izrazita, je potekala po čr t i Podkraj pr i Velenju—Crnova—Zavrh nad Gal ic i jo—Brezova—Arcl in, medtem ko se je južna meja naslonila na južni rob Ložniškega gričevja. Čeprav je padala toča med dežjem skoraj po celotni Spodnji Savinjski dol in i , n i napravila mnogo škode. Med Skof jo vasjo in Celjem, k je r je pas toče prešel dolino Hudin je in zavil prot i jugovzhodu, je toča popolnoma uniči la obsežna hmeljišča med Arcl inom in Trnov l jami , velike nasade koruze na novo mel ior i ranih površinah v dol in i Ložnice p r i Bukovžlaku in ostale poljščine, vrtove in sadovnjake vse do Proseniškega in Goričice. Tod je padala suha toča več kot 15 minut z močnim severozahodnim ve- trom, tako da jo je padlo 10—20 cm. Slika 4 pr ikazuje popolnoma uničeno hme- ljišče p r i Skof j i vasi takoj po katastrof i , ko je t la pokrivala debela ledena odeja, iz katere se je zaradi naglega tal jenja v nekaj minutah dvignila izredno mrzla in 3—4 m debela, zelo gosta megla, k i je dala pokra j in i še bol j žalostno in opustošeno podobo (slika 5 in 6). Debela plast toče je ovirala celo cestni promet vse do noči, ko se je zaradi močnega dežja, k i ga je prinesla druga nevihta, naglo stalila. V Šent jur ju p r i Celju je prišla do izraza zavetna lega naselja v dnu Voglajn- ske doline t ik pod pobočj i Tičnice in Oblakovega hriba, tako da sta bila trg in se- verna stran Voglajnske doline manj prizadeta kot Podgorje, Crnolica in Nova vas CC to CC SI. 3. Območje, ki ga je opustošila toča dne 29. 6. 1982. na južn i strani doline, k je r je toča z močnim vetrom popolnoma uniči la vse polj- ščine, sadovnjake, vrtove in travnike. Med Arc l inom in dolino Voglajne je potekala severna meja pasu toče južno od Smiklavža in Lipovca nad Ljubečno, skozi južn i del Trnovca v dol in i Drameljskega potoka ter mimo Primoža in Kamenega do Stopč v dol ini Voglajne. Na južn i strani SI. 4. Povsem uničeno hmeljišče pr i Skofji vasi takoj po neurju, ko je tla pokrivala 10—20 cm debela plast toče. je toča zajela še severna predmestja Celja, zlasti Zgornjo Hudin jo , od tam pa je meja pasu potekala severno od Tehar i j in p r i Storah prečkala dolino Voglajne (v tej dol in i je bi l pas toče širok celih 9 km) . V terciarnem gričevju južno od Voglajnskega podolja se je pas popolnega uni- čenja razšir i l na 8 k m (pri Skof j i vasi je bi l širok samo 2,5 km) in močno prizadel obsežno območje, v katerem prevladuje ekstenzivno kmeti jstvo s sadjarstvom in vinogradništvom. Toča je najhuje prizadela območje Vodruža, Slivnice p r i Celju, Grobelc, Tinskega, Zusma, Virštajn, okolico Buč, Sedlarjevega ter Bistrice ob Sotli. Poleg kmet i jsk ih pridelkov in travnikov je toča zlasti prizadela velike vinograde v okol ici Vinskega vrha, še zlasti pa Virštajn, k je r so bi l i vsi vinogradi od Javorščice do Kristanvrha popolnoma uničeni. Tod je bi la toča tako močna, da je poškodovala tud i les trsov, s sadnega drevja pa je skupaj z l ist jem in plodovi potolkla celo manjše vejice in lubje. Padala je od 15 do 20 minut in bila mestoma debelejša od orehov. Severna meja tega širokega pasu popolnega uničenja je potekala od Stopč prot i Lekmar jem, k i niso bile prizadete, severno od Cerove gore, vzhodno od Tinskega, SI. 5. N j i va s koruzo p r i Skof j i vasi takoj po neurju. Značilna je gosta nizka megla, k i je nastala zaradi naglega tal jenja toče. SI. 6. Pogled z Obrča (354 m) nad Škofjo vasjo prot i zahodu na okolico Šmartinskega jezera. Pokraj ino ovi ja nekaj metrov debela, gosta megla, k i se zbira v ko- tanjah. med Ol imjem in Podčetrtkom, k je r so padala le posamična zrna, do Imenega, k je r je toča dosegla dolino Sotle. Le-ta n i bi la tol iko prizadeta kot gričevnat svet na slovenski strani, saj je potekala meja popolnega uničenja ravno po zahodnem robu doline (Golobinjek, Prelasko in Sedlarjevo), medtem ko je toča le neznatno segla na hrvaško stran doline in na njenem vzhodnem obrobju povsem prenehala. Južna meja pasu, k i je bi la ponekod tako izrazita, da n i bilo med območjem popolnega uničenja in nedotaknjenimi površinami n i t i 100 m razdalje (v Prevor jah in Zegarju), je potekala po čr t i Vodruž—Kalobje—Košnica—Zegar—Prevorje— Vrenska gorca—Podsreda. Dolina Bistrice med Pilštajnom in Koz j im je ostala ne- dotaknjena. Poleg Škofje vasi in Virštajna je toča najhuje prizadela Bistrico ob Sotli in Bizeljsko. V Bistr ic i ob Sotli je toča pustošila po nj ivah, sadovnjakih in t ravnik ih, medtem ko je na Bizeljskem povsem uniči la vse vinograde v osrednjem delu Bi- zeljskih goric, med Zgornjo Sušico in bizel jskim gradom. T u je točo spremljal vi- harni veter, kar je še stopnjevalo učinek toče. V vinogradih je toča oklestila celo mladike in odirala lubje, tako da so mestoma ostali popolnoma goli trsi (slika 7). Povsem je uniči la tudi sadovnjake in žitna ter koruzna pol ja pod vasjo. Manj po- škodovani so b i l i vinogradi v Orešju, v Pišecah in v Podgorju. Južno od Bizeljskega je pas toče ponovno dosegel nizek svet ob Sotli. Tod je toča padala z zelo močnim vetrom, prizadela pa je zlasti pol ja med Drenovcem in Novo vasjo, pustošila pa je tudi okrog Gredic, Novih Dvorov, Kačkovca in Draš na hrvaški strani Sotle. T i k ra j i so b i l i ravno na udaru vetrovnih sunkov, k i so sprem- l ja l i prehod nevihte preko Orlice, tako da so b i l i veliko bol j prizadeti kot Bizeljska vas ali Orešje, k i ležita bliže vznožju Orlice. Nenavadno pa je, da Bizeljskemu za- vetna lega n i popolnoma nič pomagala. Pas toče se je zelo na hi t ro končal v dol in i Sotle med Staro vasjo in Movračem, saj že južno od ceste Stara vas—Kraljevec skorajda n i bi lo več toče. Na Gorenjskem* je padala toča v samostojni nevihti , k i se je najbol j razdiv- ja la med 19. in 20. uro zvečer. Tud i tu je toča napravila ogromno škode, predvsem v kmeti jstvu (v občinah Kran j , Kamnik , Domžale in L i t i j a so škodo ocenili na 183,4 mi l . d inar jev), vendar pa pas popolnega uničenja n i b i l tako sklenjen kot na Šta- jerskem. Pas, k i ga je zajela toča, se sicer sklenjeno vleče od Predoslja p r i Kran ju do Dolskega in Moravč, vendar so b i l i posevki popolnoma uničeni le na manjših območj ih, i n sicer v južnem delu Šenčurja do glavne ceste, med Velesovim, Pra- protno polico in Cerkl jami, zahodno od Brn ika, med Lahovčami in Komendo, med Mostami in Podgorjem pr i Kamniku, med Količevim, V i rom in Dobom, pr i Ihanu in na južn i strani Moravške doline med Zejami in Javorščico. Severna meja pasu toče je sovpadala z mejo med ravnino in podgorjem in je potekala od Predoslja, preko Visokega do Adergasa, zahodno od Cerkelj, mimo Lahovč do Mlake, od tam je zavila na sever skoraj do Kamnika in naprej mimo Volčjega potoka, Rove, Kr t ine in Spodnjih Kosez do Gorice p r i Moravčah. Južna meja pa je potekala od Kranja mimo Vogelj in Vodic do Mengša in od tam preko ravnine do Dragomlja, Pšate in Dola p r i L jub l jan i , k jer je toča v glavnem pre- nehala padati. Toča je zajela tudi severna pobočja Murovice nad Moravško dolino in vasi pod strukturno stopnjo na južni strani glavnega slemena. * Podatke o obsegu toče na Gorenjskem je na terenu zbra l d r . M i lan Si f rer . SI. 7. Uničeno, golo trsje v bizeljskih vinogradih. V kran jsk i občini je toča uniči la ali poškodovala 410 ha pšeničnih pol j , 150 ha ječmena, 85 ha rži in 60 ha ovsa, 770 ha nasadov k rompi r ja , od tega 120 ha semen- skega ter 800 ha koruznih pol j , 400 ha sadovnjakov, 510 ha n j iv s travno mešanico in 1100 ha travnikov. V kamniški občini je toča poškodovala 186 ha pšenice, 68 ha rži, 85 ha ječmena in 30 ha ovsa, 105 ha krompir išč, 213 ha koruznih pol j ter 1130 ha travnikov. V občini Domžale je toča uniči la al i poškodovala 442 ha pšenice, 77 ha rži , 136 ha ječmena, 129 ha krompir išč, 795 ha koruznih pol j , 155 ha sadovnjakov in 994 ha travnikov. Daleč največ škode je toča povzročila v kmeti jstvu. Po podatkih republiškega komiteja za kmeti jstvo, gozdarstvo in prehrano je toča v desetih prizadetih občinah uniči la al i poškodovala pridelek na 25.039 ha. Najhuje so bile prizadete občine Bre- žice, k jer je ocenjena škoda predstavljala kar 13,4 % družbenega proizvoda občine v letu 1981, Šmarje p r i Jelšah (9,5 % družbenega proizvoda v letu 1981), Šentjur pr i Celju (7,0 % družbenega proizvoda 1981) in Žalec (3,4 % družbenega proizvoda 1981). Tabela 1 pr ikazuje ocenjeno škodo v kmet i js tvu po posameznih občinah. Na celjskem območju je nevihta s točo povzročila za 849.193,5 mi l . dinar jev škode, od tega za 701.937,2 mi l . dinarjev v kmeti jstvu, manj pa na komunikaci jah in zgradbah. Tabela 2 pr ikazuje škodo, k i so jo utrpele posamezne dejavnosti v šestih občinah celjskega območja. Tabela 1 Ocenjena škoda v kmetijstvu zaradi toče po občinah Občina Ocenjena škoda 000 din Prizadete površine ha Brežice 1.503 202.373,0 Šmarje pr i Jelšah 3.985 121.740,3 Šentjur pr i Celju 4.629 98.247,0 Celje 2.527 92.813,9 Žalec 2.433 183.763,0 Velenje — 3.000,0 Kran j 4.585 125.974,5 Kamnik 2.094 30.000,0 Domžale 3.283 15.456,7 L i t i j a — 12.000,0 Skupaj 25.039 885.368,4 V i r : Republ iški komi te za kmet i js tvo, gozdarstvo i n prehrano. V žalski občini je toča prizadela predvsem severni, gričevnati del, k jer je na 407 ha hmeljišč uniči la 65 % letine, polovico pridelka koruze na 762 ha, poleg tega pa še 6 5 % pridelka žita na 355 ha, polovico pridelka zelenjave in k romp i r ja na 142 ha, 80 % letine v 95,5 ha vinogradov, poškodovala pa je tudi preko 40.000 sad- n ih dreves in 375 ha travnikov. Skupaj je bi lo prizadetih 598 kmečkih gospodarstev, v pribl ižno enaki mer i pa tudi družbeni sektor. V cel jski občini je toča pustošila v 10—12 k m dolgem in 3 k m širokem pasu, k je r je na jbo l j prizadela hmeljske nasade, pšenico, koruzo in k rompi r , precej škode pa je bi lo tudi v vr tovih, sadovnjakih in vinogradih. Popolnoma je uniči la 68 ha hmeljišč, 121 ha pšeničnih pol j , 462 ha koruze. 30 ha k rompi r ja , 8 ha sadovnjakov in 1.700 ha travnikov. V občini Šentjur pr i Celju je toča skoraj v celoti uniči la letino v kmeti jsko najbol j razvitem delu občine, in sicer 294 ha pšenice, 41 ha ječmena, 21 ha ovsa, 723 ha koruze, 217 ha k rompi r ja , 102 ha vinogradov, 86 ha sadovnjakov in 3.045 ha travnikov. Na območju občine Šmarje p r i Jelšah je toča močno prizadela zlasti kmeti jstvo v jugozahodnem delu občine, k je r je v večj i ali manjši mer i oškodovala 1.540 kme- t i jsk ih gospodarstev. Uniči la al i močno poškodovala je 1.203 ha koruze (67 % uni- čenega pr idelka), 439 ha pšenice (67 % ) , 29 ha hmel ja (85 % ) , 408 ha zelenjave in povrtnin ( 7 0 % ) , 77 ha nasadov ribeza ( 9 0 % ) , 102 ha intenzivnih sadovnjakov ( 4 2 % ) in 810 ha ekstenzivnih kmečkih sadovnjakov ( 7 5 % ) , 635 ha vinogradov (87 %) ter 284 ha travnikov (85 %) . V brežiški občini je toča najbol j pustošila v vinorodnem območju Bizeljskega, k jer je uniči la 272 ha vinogradov, močno poškodovala pa 586 ha. Poleg tega je močno prizadela še 170 ha sadovnjakov, povsem uniči la 260 ha, močno poškodovala pa 556 ha ži tnih pol j . Toča je torej prizadela nekatera območja z visoko produkt ivno in tržno usmer- jeno kmeti jsko proizvodnjo (vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča, nasadi ribeza, krmna koruza), še zlasti na Voglajnskem in Kozjanskem pa tudi neorganizirano kmeti jsko proizvodnjo na gospodarsko šibkih kmeti jah. Poleg tega so imel i le redki kmetje zavarovane svoje nasade, tako da je npr. v šmarski občini zavarovalnica pokri la le Občina co c» tn j je javnosi Brežice Šmarje Šentjur Celje Žalec Velenje Skupaj Hmeljarstvo — 6.060,0 — 29.376,0 109.832,0 — 145.268,0 Sadjarstvo 1.427,8 14.876,0 1.006,2 1.920,0 10.690,0 — 29.920,0 Vinogradništvo 93.263,8 32.645,8 31.558,8 — 15.909,0 — 173.377,4 Ostale kmeti jske dejavnosti 107.681,4 68.158,5 65.682,0 61.517,9 47.332,0 3.000,0 353.371,8 Cestno gospodarstvo 23.880,0 38.122,4 18.000,0 — — — 80.002,4 Zgradbe 27.449,6 4.056,2 — — — — 31.505,8 Ostalo 30.987,4 1,2 530,0 3.587,5 732,0 — 35.748,1 Skupaj 284.600,0 163.920,1 116.777,0 96.401,4 184.495,0 3.000,0 849.193,5 V i r : Poroč i la obč insk ih skupščin o škodi. Tabela 2 Skoda po posameznih gospodarskih dejavnostih zaradi nevihte s točo na celjskem območju v 000 din 10—20 % dejanske škode. Breme posledic na teh zasebnih kmet i jah so moral i no- si l i kmet je sami, čeprav družbena pomoč n i izostala. T r i na jbol j prizadete občine (Brežice, Šmarje p r i Jelšah in Šentjur p r i Celju), k jer je toča uniči la več kot 7 % družbenega proizvoda v letu 1981, so dobile sredstva iz republiškega sklada solidar- nosti, k i so j i h porabile predvsem za takojšnje ukrepe, s kater imi so lahko še delno nadoknadil i izpad proizvodnje, in sicer za nakup reprodukcijskega materiala (mi- neralna gnoj i la, zaščitna sredstva, semena) in živinske krme (koruza in seno). T ra jn i nasadi so b i l i na najbol j prizadetih območj ih tako poškodovani, da se bodo posledice poznale še v naslednj ih dveh do treh letih. To vel ja zlasti za vino- grade na Bizeljskem, v Virštajnu in okrog Grobelc, za sadovnjake in nasade ribeza, deloma pa tudi za nasade hmelja. Katastrofalni obseg toče v območju, k jer se le ta sicer pogosto pojavl ja, je spro- žil akcijo izgradnje sistema za obrambo prot i toči, k i bo pokr ival Spodnjo Savinj- sko dolino, Voglajnsko podolje, večj i del Kozjanskega, del Posotelja in Bizeljsko ter bo nared v letu 1983. Ob normalnem delovanju obrambnega sistema se torej takšne naravne katastrofe tu ne bi smele več dogajati. V I R I Cenitev škode zaradi toče dne 29. 6. 1982 v občini Brežice. Komite za družbeno pla- niranje in gospodarstvo občine Brežice. Množina padavin po meteoroloških postajah od 29. 6. 1982 ob 7. u r i do 30. 6. 1982 ob 7. ur i . A rh iv Hidrometeorološkega zavoda SRS. Ljubl jana. N a t e k , K., 1982, Poročilo o proučevanju neur ja s točo dne 29. 6. 1982 v Savinjsko- Voglajnski pokra j in i in na Sotelskem. Geografski inšt i tut Antona Mel ika ZRC SAZU. 3 str. L jubl jana. Osebna vremenska opažanja opazovalcev na meteoroloških postajah dne 29. 8. 1982 Arh iv Hidrometeorološkega zavoda SRS. Ljubl jana. Poročilo komisije za cenitev škode po toči z dne 29. 6. 1982. Izvršni svet skupščine občine Domžale. Poročilo o končni oceni škode, k i jo je povzročilo neur je s točo dne 29. 6. 1982. Izvršni svet skupščine občine Žalec. Poročilo o oceni škode v občini Šmarje pr i Jelšah, k i jo je povzročilo neurje s točo dne 29. 6. 1982. Občinska komisi ja za oceno škode Šmarje pr i Jelšah. Poročilo o opazovanju testnega oblaka N I z radarske postaje Žikarce. A rh i v Hidro- meteorološkega zavoda SRS. Ljubl jana. Poročilo o prv ih rezultat ih ocene škode po neur ju s točo dne 29. 6. 1982. Izvršni svet skupščine občine Celje. Poročilo o škodi, k i jo je dne 29. 6. 1982 povzročilo neurje s točo. Izvršni svet skup- ščine občine Kran j . Poročilo o škodi zaradi toče dne 29. 6. 1982. A rh i v republiškega štaba za civ i lno za- ščito. L jubl jana. Poročilo o škodi zaradi toče dne 29. 6. 1982 v občini Šentjur pr i Celju. Izvršni svet skupščine občine Šentjur p r i Celju. Poročilo o ugotavl janju in cenitvi škode po toči z dne 29. 6. 1982. Komisi ja za ugotav- l jan je in cenitev škod skupščine občine Kamnik. Z r n e c, C., 1982, Agrometeorološko poročilo o posledicah ujme s točo, k i je bi la 29. 6. 1982 na Gorenjskem in obrobju Zasavskih hribov (Kozjansko, Bizeljsko). Hidrometeorološki zavod SRS. 8 str. L jubl jana. TWO HEAVY HAILSTORMS I N T H E REGION OF CELJE AND GORENJSKO ( T H E UPPER CARNIOLA) ON T H E 29tli OF JUNE 1982 S u m m a r y On the 29th of June 1982 a 65 kilometres long and f rom 2—9 kilometres wide area in the Celje region, and a 35 kilometres long and f rom 2—6 kilometres wide area in the Upper Carniola were devastated by two heavy hailstorms. The total da- mage was estimated at 986.1 mil l , dinars. I t was caused f i rst of al l i n the agriculture. The storms did not occur in both places at the same time — in the Celje region the hail was fa l l ing f rom 4.45 t i l l 6.00 p. m., in the Upper Carniola f rom 7.00 t i l l 8.00 p. m. Both storms derived f rom the same weather formation, a "supercell", which was arising in the t ime of passing of an occluded cold f ront over the larger part of the Slovenian terr i tory. A t the alt i tude above 7000 m the "supercell" had been supplied w i th moisture by strong winds and therefore a heavy ra infa l l w i th the hai l (up to 60 liters per sq. metre) occured in such an extensive area. The storms were moving f rom NW to SE w i t h an average speed of 40 kilometres per hour. The total devastated area of the Celje region extended f rom Gora Ol jka near Polzela over the Ložnica Hi l ls to Skof ja vas where the hailstorm passed over the Hudinja Valley, then i t turned to the south-east and devastated up to 9 kilometres wide area in the Voglajna Valley, i n Kozjansko as far as the western margin of the Sotla Valley, and in Bizeljsko where the storm was suddenly over. The hai l caused 849.2 mi l l , dinars of damage, especially i n the wineyards (1.691 ha. completely de- stroyed or hardly damaged over 50 percent), orchards (1.436 ha.), hop-fields (504 ha.), corn-fields (1.827 ha.), maize-fields (3.150 ha.), meadows (5.404 ha.), currant planta- tions, gardens, etc. Most affected were the Brežice, Šmarje pr i Jelšah, and the Šentjur pr i Celju communities, where the damage exceeded 7 percent of the value of the gross social product i n 1981. I n the Upper Carniola the Kranj , Kamnik, Domžale, and the L i t i j a communities were devastated by the hai l and the damage was estimated at 184.4 mi l l , dinars — f i rst of a l l i n the agriculture. I n the regions of Predoslje near Kran j , Šenčur, Brn ik , Mengeš, Domžale, Ihan, and Dolsko 1.729 ha. of the corn-fields, 1.808 ha. of maize- fields, 1.004 ha. of potato-fields, 555 ha. of orchards, and 3.734 ha. of the meadows were almost completely destroyed. The catastrophic devastation caused by the hai l in the larger terr i tory of Celje region launched out the construction of the ant i-hai l protection system that would protect the Lower Savinja Valley, the Voglajna Valley, Kozjansko, Bizeljsko, and a part of Posotelje f rom that sort of natural disasters.