PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. _^gSLO; ZA VERO IK NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASUXJ S. K. I>ELAVSTVA — DRUŽBE ŠV. DRUŽINE V JCHLIETU — nN S. P. PK. SV. MOHQkJA V ch.CAGu. rv. (No.) 180. CHICAGO, ILL., PETEK, 14. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMEBR, 14, 1924.~ LETNIK XXXIII. Slovenskemu kat. narodu v Ameriki Rev. P. Kazimir Zakrajsek O. F. M. Samo v združenju, v slogi je moč. Imej dandanes še bolj prav, naj bo pravica še bolj jasno na tvoji strani, vse ti ne bo nič pomagalo, ako si sam. Zato se dandanes vse hiti združevati v zveze, unije, združenja. Vsa nesreča katoliških ameriških Slovencev do sedaj je bila v tem, da niso bili edini, složni, da niso "skupaj držali." Medsebojno nezaupanje, ljubosumnost, sumničenje je vladalo med voditelji, kakor med duhovščino tako med la-jiki. Pri vsaki novi stvari so odločevali za "za" ali za "proti" samo osebni interesi in osebno prepričanje in osebno na-ziranje "osebnosti". Kakor hitro je kdo nastopil med nami s kako novo stvarjo, ali idejo ali podjetjem ali organizacijo, takoj se ga je sumničilo, da išče samo osebne interese, da hoče izkoriščati svoje brate rojake, ali pri duhovščini, da i-šče komande nad soduhovniki, hoče biti "dominans in clero" ali da celo hrepeni v svoji "častihlepnosti" po kakih višnjevih ali morda celo vijoličastih trakovih. In ta nesrečna naša "politika" je ali že v kali zadušila marsikak dober in koristen pokret v napredek katoliške misli in katoliškega prepričanja, ali pa, ako se je kaj začelo in ustanovilo, je ta rak rana kmalu razjedla stvar, da je izhirala in poginila. Kakor strašna nočna mora je to ležalo na nas. Vsi smo to čutili, mi duhovniki kakor naši katoliško zavedni lajiki. Vsi smo stokali pod njeno težo in vzdihovali po listih, v dopisih ali v naših pridgah. Naš katoliški časniki, kolikor se jih je zadnja leta u-stanovalo, so v večini le s težavo komaj životarili in drug za drugim propadali. Naše katoliške organizacije, podporne in druge, niso mogle nikamor, naprej, ali so pa zaostajale daleč za nasprotnimi. Organizacije velikanske važnosti za naš katoliški živel j, kakor Rafaelova družba, Zveza Katol. Slovencev, Zveza Slovenskih duhovnikov, so se ustanovile, pa niso mogle nikamor naprej. Danes, kje so ? Vspehi so bili neznatni, ali pravzaprav jih nič ni bilo. Naše slovenske župnije so se sicer ustanavljale, z velikanskimi trudi se pehale dalje, z velikanskimi težavami se borile za obstanek in napredek, yendar pravega napredka v splošnem ni bilo. Velika večina rojakov po skoraj vseh naselbinah ni dosti hodila v cerkev ali nič, ni prejemala sv. zakramentov, ni živela katoliško in zato cerkve tudi ne pod-* pirala in pustila vse breme vstanavljanja in vzdrževanja samo na ramah duhovnika in nekoliko navdušenih in idealnih rojakov. \ Vse drugačno življenje se je pa razvijalo v nasprotnem taboru. Tam, resnici na ljubo moramo priznati, je bila edinost in sloga vsaj na zunaj. Delovali so skupno in dosledno svojemu prepričanju in svojim idejam. Voditelji so se sicer tudi tam med seboj velikokrat smrtno sovražili in se bili med seboj. Vendar, ko se je šlo za napredek ideje, za napredek njih prepričanja, videli smo jih skupaj pri eni mizi, posvetovati se skupno za skupne zadeve. Tako nasprotni so si bili, pa so se javno po lifctih ali shodih hvalili in si zažigali kadilo, da so bili njih privrženci tako zaslepljeni s tem kadi-lom, da so bili prepričani, da imajo same svetnike za svoje voditelje. Da, delovali so vsaj javno, složno, skupno za skupne koristi in skupne ideje in prepričanje. Ako jim to priznamo, (tudi nasprotniku moramo biti pravični in mu priznati, kar je priznanja vrednega), potem bomo pa lahko razumeli njih do sedaj nemale vspehe v naši ameriški slovenski javnosti. Njih časopisje, kje je daleč daleč pred našim. Tri pro-tikatoliške dnevnike imajo. Katoliški Slovenci nimamo nobenega. Poskušamo in poskušamo, pa kar ne gre. Koliko drugega časopisja imajo. Daleč, daleč so pred nami kakor glede števila listov, tako glede števila naročnikov. Pomislimo: Vsi ameriški Slovenci smo katoliki brez izjeme. Velika večina se celo prištevamo praktičnim, prepričanim katolikom. In vendar protikatoliških dnevnikov imamo tri, drugih manjših listov cela vrsta, katoliških pa ? . . . Kako so temu primerno napredovale tudi nasprotne organizacije. Pozneje, veliko pozneje so nastale kakor katoliške, pa kaj so danes naprej, kakor v številu podružnic Po naselbinah, tako v številu članstva, pa smo vsi ameriški Slovenci samo katoličani. In koliko drugih nepodpornih organizacij so ustanovili. Ciril-Metodovo družbo, Socijalistične klube, Republičansko Združenje. In kdo more tajiti, da niso imeli primeroma ja-ko lepih vspehov vsaj v začetku, da so dobili kmalu veliko Podružnic po slovenskih naselbinah in veliko članstva. Seveda je vse to šlo v nič, ko so dosegli svoj namen. Vendar ali ni čudno, ako to premišljujemo, kako je bi-vse to mogoče doseči nasprotnikom in zakaj katoliki ni->r nismo mogli? Rojak, ko si vse to premišljeval, ali se (Dalje na 2. strani.) RAZNE VESTI. KRIZA Y JUGOSLAVIJI, Iz neodrešene domovine. — Washington. — Theo-dor Douglas Robinson, nečak Roosevelta ^je bil imenovan, po prezidentu Coolidgeu za pomožnega mornariškega tajnika. To imenovanje je bila zadnja želja pokojnega senatorja Lodge a. — Now York. — V listu "The Scientific American" poroča profesor H. H. Sheldon, da se je znašlo sredstvo po katerem bo možno živo srebro spremeniti v zlato. Za to spremembo se bo potrebovalo le malo aparatov, največjo vlogo bo igrala elektrika. NARAŠČA. Jugoslav! ia preživlja krizo, katera je nastopila po odstopu Davidovičeve vlade. UMOR V ČRNEMKALU V ISTRI. MORILEC ORJUNAŠ MOLK IZ PLANINE PRI RAKEKy. MOLK ARETIRAN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. — Dunaj. — Stavka železničarjev v Avstriji je končana. Prišlo je do sporazuma med unijskimi voditelji in že-leznifTkem predsednikom. U-pajo, da bodo železniški delavci potrdili tozadevno pogodbo in se vrnili na delo. Mgr. Seipel, je zopet prevzel vodstvo. — Iz East Chicago poročajo, da se bo pričelo delati s polno paro pri Inland Steel kompaniji, kjer bodo rabili večje število delavcev na novo. V delu je pa tudi velika topilnica, katera bo gotova v f začetku drugega leta, kjer Devet oseb bo tudi dobilo dela večje število delavcev. — Zanesville, O. — Mrs. Mary Christy, stara 80 let. mati umetnika Chandler Christy-ja je neznano kam izginila. Domači so v skrbeh, da bi ne bila padla raz pečine. Sosedje in domači so jo iskali celo noč, ne da bi jo našli. — Mexico City, Mex. — Orjunas umoril dva k&r&bi- nerja. Sofija, BulgaHja. — Od tu-kai prihaja poročilo, da je' Na*ii1 so na samotni cesti prišlo do nasprotij v državi,' bll7U Crmkala v Istri dva mrt-čim je zopet prevzel mesto va karabimerja. Bila sta to bri-premierja Nikola PaMč. U-| gadir Rippollini in karabinier mevno je, da Davidovičev ko- Bua* oba s črnikalske orožni-aliciiski kabinet, kateri je bil ške P^taje. Vračala sta se bi-do sedaj na površju ne more' Ia s službenega obhoda. Ko so nadaljevati, radi notranjih1 našli Uudje, je ležal Bua težkoč in ovir, katere povzro-, 8 na rami, zadet od ča hrvatska seljačka stranka.; k™gle v srce, Rippollini je dr- Sedaj ko je prišel zopet Pa-; fal T>uško v roki- °ba sta bi" šič na krmilo, je za pričako-!la ^^ Monlec je izstrelil vati hudega boja med Hrva-| Protl nJima Pet krogel, iz re-ti in Srbi; Vprašanje je, ako volverja, ki so vse zadele, so Pašiču škodovale intrige: Sum umora je najprej pa-Radiča in če bo zadobil nazaj i del cigane, ki so jih našli zaupanje Hrvatov in Sloven-j v bT»imf a se je takoj lzka-cev. Tukaj dopisnik iz Sofije' zah*' da so blh na zločinu ne-ne ve, da Pašič še nikoli ni prizadeti. Nato se je sum osre-imel zaupanja pri Hrvatih,« dot™}}. n? nekega tujca, ki so kar se pa tiče Slovencev, pa *a ljudje videli tiste dni le pri manišini, večina pa ni v Kozini in Crnekalu. Bil je nikdar imela zaupanja v Pa- oblečen v črnikast vojaški šiča in ga tudi sedaj ne boj Plasč- na «lavi J*e imel Planin-Gotovo je, da se nahaia Jugo- ski ™°buk s šopkom planink. slavija v vrtincu politične krize. gotovo je pa tudi, da jo, Pašič ne bo preživel. -0—— mrtvih vsled za-j strupi jen j a. Bedford, Va. — Devet o- ča zgodila ni znano. — Letalska nesreča v Rovinju. Iz Pu- lja v Rovlnje je odletel hidro-plan "Savoia." Na njem sta bila 33-letni narednik Perin in 20-letni letalski motorist CaseliL Nad Rovinjem se je hidroplan nenadoma užgal in padel na hiše. Caselli je ostal na mestu mrtev, Perin pa je obležal s težkimi poškodbami. Goreče letalo je užgalo tri najbližje hiše, ki so pogorele. Izmed stanovalcev so dobile tri osebe težje opekline. — Iz Gorice poročajo, da so prišli 20. m. m. v Gorico vojni odli-kovanci z zlato svetinjo, katerih je bilo 150. Ogledali so si razna bojišča. — Umrl je v Gorici znani goriški kmetovalec Anton Kocjančič. Venec z rdečimi trakovi so nesli pri njegovem pogrebu, ta venec je bil na Tržaški ulici zaplenjen. -o- Trnovo pri Gorici. Nedavno od tega so dobili trnovski snoparji prvič fasi-stovsko obleko. S črno srajco, i črno kapo in črno dušo so sli Ob truplih ustreljenih orožnikov so našli s srebrom okovano planinsko palico. Dasi so začeli karabinierji s sodelovanj em prebivalstva Pod gozd nad Grgarjem in nemudoma zasledovati moril- peli pod komando njihovega ca, se jim je vendar izmuznil, č seb stanovalcev "Elks" doma Toda oblast je dognala njego-je umrlo vsled zastrupi j en j a,' vo ime in bivališče in naprosi "ker so pili jabolčnik iz soda vi la jugoslovanske oblasti, da katerem je bil preie arzenik. mk ' ... i. SL -AMERIKAmm SLOVENEC" lil "EDINOST. Ameriki. Amfriiwlo Slovenec ustanovljen leto 1891« Edinost leto 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amezikan&ki Slovenec established 1891. Edinost 1914 Iihaja vsaki torek, sredo. Četrtek m petek. — Issued every Tuesds Wednesday. Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company IS49 — West 22nd Street, Chicago, Dt Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application MAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ............. Za Zedinjene države ra pol leta ............. Za Chicago. Kanado in Evrooo sa cele leto Za Chicago, Kanado in Evropo sa pot leta ... SUBSCRIPTION: For United States per year.............. For United States per half year ........... For Chicago. Canada and Europe per year _"_ For Chicago. Canada and Europe per half y< ... $l2,OC ..$4-75 ...$3-50 . ..$4.00 . ..$2.001 .. $4.75 ar $3.50 Dopisi važnega pomena, ki ae jih hoče imeti priobčene * gotovi številki. moraio biti doDoslani na uredništvo pravočasno in moreio biti prejeti vsai dan in ool pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. SLOVENSKEMU K ATOL. NARODU V (Nadaljevanje s 1. strani.) ti ni vrivalo nehote vprašanje, "zakaj je tako?" in ni drugače V Zakaj ni tako kakor bi moglo, bi mor, in bi bilo prav lahko? Zakaj katoliški Slovenci v nismo napredovali svojemu številu primerno? Kdo je kriv tega ? ali kaj je temu krivo ? Ali je krivda v našem katoliškem slovenskem ij, Društvo imelo Chicago, III. olje ,jesih, sladkor, cimet, ka- stvu? . „ sv- 0*J?Ž?' Kat. j vo in za razne dišave Če bi, Ali ni to dobro ijudstvo vsikdar dobro mislilo i, Borstnanc štev. 826 si šteje v mama le enkrat videli kakšno, ________ * • -- - ' iJ prijetno dolžnost se zahvaliti posebno posodo za sladkor i-! . ___,, • . , AK ___. .___t. . ., , - —j vsem, ki so prihiteli v tako majo tu v Cikagi za bazar,I Je P°f naselbinah? Ali se ni trudilo, ali m do skrajno^ obilnem številu na našo je sen-1 ko j bi jo kupili, če je ni v de- vovalJ°' ko Jf "dalo svoje cerkve, svoje farne šole, ko je sko veselico ob priliki 15. let-i velandu bi pa koga poslali v to vzdrzevalo? Ne, katoliški del našega ljudstva je prin nice obstoja društve in s tem Cikago, ker posodo bi na vsak ceh čas od začetka naseljevanja do danes velikanske pripomogli k tako velikem način hoteli imeti. Posoda je ve za svoje katoliško prepričanje, za vzdrževanje in 01 gmotnem vspehu. Posebej se i iz srebra, na sredi v posodi je njenje katoliške vere med nami. Krvavi žulji slovenske društvo zahvaljuje vsem na- j sladkor, okrog in okrog ima lavske roke, katere je slovensko vemo srce pokladalo" šim požrtvovalnem možem, pa posoda pripravo, da je žrtvenik svojemu Bogu, so jasen dokaz temu, da je kakor Mr. Antonu Banič, Mr. 12 žličk v krogu okoli poso- ljudstvo veliko žrtvovalo za svoje katoliško prepričal de. Rad bi jaz dobil to poso-. ^li je kriva temu naša slovenska duhovščina? Ait> do, čeravno nimam več svoje- veliki večini ta siovenski trpin med trpini, slovenski duW pa irnsnndim'stva in tudi nisem ____• __ v . . UY' "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago. Illinois under the Act of March 3. 1879.**_ Andreju Glavač, Mr. Johnu Gradišar in Mr. Joe Merlaku, ki so tako umetno znali liciti-rati dva prašička in gosko in s tem veliko pomagali do za-željenega vspeha. ga gospodinjstva in tudi nisem nik ne prinaša dan na dan največje žrtve na altar svoiV več pečlar, daroval bi 10 dobri u • j x> j , , , s>oje a bolj revni družini v Cleve- 1fbeZr" d° *°fa in SV°Jega ^^ S0r0jaka' _______ I W^^M landu, v kateri je ravno tolir slovenskega delavca ko mu je pomagal ustanavljati revne Posebna hvala pa gre našim | ko otrok kot je žličk, tako da ko mu je zidal njegovo domače ognjišče, njegovo rev- Glas Naroda, sram Te bodi! ,Vsaka stvar ima svoje meje. Tudi časnikarska polemika jo ima. Žal pa, da jo nekateri naši slovenski listi prav malo poznajo. Med drugimi protiverskimi listi, katerih bas ni malo med nami peščico Slovencev v Ameriki se zadnje čase zlasti odlikuje newyorski liberalni list Glas Naroda. Newyorski Slovenci so organizirani, imajo svojo lastno cerkev, dvorano in več podpornih društev, za-kar zaslužijo vso pohvalo. Ti newyorski rojaki so pa tudi delavni zlasti na društvenem in farnem polju. Malo je nedelj, da bi ne priredili kake zabave v korist cerkve ali kakega društva. Ta neumorna delavnost je s stališča pametnih ljudi samo v kredit vrlim newyor-škim rojakom. Zakaj, dokler rojaki po naselbinah kažejo agilnost toliko časa je upanje na napredek. In če kje, je to upanje upravičeno v New Yorku. Ta napredek in to živahno gibanje in delovanje newyorskih Slovencev j^pa največji trn v peti raznim zapitim zgagarjem na Cortlandt street v New Yorku. Dan za dnem se obregujejo ob cerkev in dvorano na osmi cesti. Antipatija GL Narodovcev je do tega napredka tako velika, da jo ni najti številke, da bi se ne smešilo cerkvene dvorane na en ali drugi način. Od! časa do časa smešijo tudi tamošnje duhovnike in vse, kar je z njimi v zvezi. Tako ravnanje, kakor ga vršijo s svojim listom iiesramni Gl. Narodovci ne zasluži poštenega imena. Tako delo ne zasluži najmanjše podpore od pametnih ljudi. In ako nimajo cortlandtski nepridipravi drugega opravka, kakor se zaletavati v naše društva, kat. jednote in njih uradnike, v naše župnije, njih duhovnike in njih f a rane, tedaj naj zapro svoje obrekljive usta, pobero svoja šila in kopita in naj gredo, kar bodo v doglednem času itak mogli. Zabavljati, obrekovati in prepirati se zna vsaka navadna branjevka. Vsem pametnim to že temeljito preseda. Ta nesramna zgagarija najde odobravanje le še tupatam, pri kakih tako neumnih ljudeh, kakor je Peter Zgaga sam. Če bi izdajatelji in uredniki zgagarskega lista i-meli le trohico časnikarske dostojnosti bi kaj takega ne delali. Bolni na umu in značaju pa švigašvagajo, sedaj tu, sedaj tam in to na tako nerodne načine, da presega vse meje. Zato Gl. Naroda sram te bodi! 11 : » » * Pameten človek pomete najprvo pred svojim pragom — potem šele pogleda sosedov prag. • * ♦ Na Cortlandtu že več let kopljejo ja.mo drugim — nevedoč, da jo kopljejo sami za sebe; jama je že precej velika in kmalu bodo v njej! slovenskim farmarjem iz Ne- bi še Veronika ali pa Lorenček perville, kakor družini Zulich, družini Keržišnik in Mr. Zor-kotu za obilo poljskih pridelkov, katere smo za kinčanje dvoraae potrebovali, posebno koruze. Hvala Mrs. Keržišnik za debelo račko, ki jo je v ta namen darovala. — Pri tem pa seveda ne smem pozabiti še posebej zahvaliti naša umetnika Mr. John Koščaka m Mr. Kelleya, ki sta nam šolsko dvorano tako umetniško znala okinčati s poljskimi pridelki, tako, da je vsak mislil, da je prišel v pravi starokraj-ski kmečki skedenj. Torej prisrčna hvala Vama I Pozabiti ne smemo tudi naših društvenih sosester delavk, ker vsaka se je potrudila, kar je bilo v njeni gioči in storila v polni moči svojo dolžnost. Se enkrat vsem najlepša hvala! Obenem pa slovenskemu občinstvu že danes naznanjamo, da bo naše društvo sv. Neže priredilo v korist naše šole krasno zgodovinsko igro "Ljudmila" in sicer na pustno nedeljo t. j. 22. februarja popoldan v cerkveni dvorani. Zvečer pa veliki maškaradni ples v šolski dvorani. Naj bo to nekaka prednaznanilo in prosim, da bi druga društva to vpoštevala dobil s časom svojo žlico. Bazar utegne prekositi vse dosedanje. Menda bazarji A-meriko po konci drže. V Edinosti štev. 170. sem čital, kako se je dobro obnesel dva-dnevni bazar v Leadvillu, Colo., ki je prinesel 1646 dolarjev. S tem denarjem pravi poročevalec bodo vse plačali, kar so novega kupili za cerkev. Če je v Leadville dva dnevni bazar toliko prinesel, koliko bo še le v Čikagi. Denarja pa zares povsod manjka tam, kjer ga je treba, tam ga je pa preveč, kjer ga ni treba. Največ dela imajo pa frančiškani na farmi. Pridelke in tudi koruzo so že spravili v žitnice pa ne frančiškanske, ampak v najemnikove. Sedaj pobirajo bombaž. Čudno da je bombaževe rastline toliko na tej farmi. Bombaž je prve kakovosti. Lepa doba se očetom obeta, še bombažno plantažo bodo i-meli. Father John se peča s svojimi čebelami, ki jih je 5 ali 6 franjev in kakor zatrjuje oče John se čebele korektno obnašajo. Samostansko poslopje s cerkvijo je zunaj dovršeno, samo to študirajo sedaj "arhitekti" oče Hugo, oče John Društva pri fari sv. Štefa-|in brat Humil, kje in kako bi postavili zvonik, ki naj bi vse poslopje zunaj dovršil. Kaj pomaga zvonik, če pa zvona ne bo. Jaz mislim, da se bo zvon najložje dobil na tale način: Vsak naročnik Ave Marije in Edinosti naj nekaj malega daruje, za ta denar se na ne pozabimo naše gole! Odbor. -o- Chicago, 111. V naši naselbini se te dni vrši velik bazar, kakoršnega še ni imela ta naselbina. Za- čel se je 8. novembra in bo trajal do 23. novembra zve- j zvon naroči v St. Louis Misso-čer, ko se bo bazar slovesno j uri, pa tvrdko naj prosijo, da zaključilo. Prihodnja dva dni naj malo v ceni odneha. Zvon to bo 15. in 16. novembra zvečer bo posebno zanimiv bazar. Vsi rojaki iz naselbine in daleč iz okolice se ga naj gotovo udeleže. Pravijo, da 6000 dolarjev ne fali. Na bazarju se dobi vse kar hočeš, med drugim sem videl tudi več ur, ki niso navadne oblike, ampak bo tako prišel v zvonik in bo milo donel po oakdalski ravnini in vabil in klical okoličane k češčenju Marije. Člani samostanske družine imajo dela čez glavo. Zunaj so jim zgotovili kontraktor in no cerkvico, ko mu je zidal slovenske šole, da bi slovenska dečica tukaj dobila ne samo mrzlega poduka, temveč tudi ljubezni? Duhovščina, katerega drugega katoliškega naroda v Ameriki je prinesla za svoj narod tolike žrtve, kakor jih je prenesla in jih še prenaša naša slovenska duhovščina? Kako plačico so dobivali slovenski duhovniki prva leta ? V kakšnih stanovanjih so živeli ti pijonirji med nami? O ustahovniku Chicaške župnije vedo ljudje povedati, da je bival v "brlogu," kjer je imel vedno stalne obiskoval-ce — vse polno podgan. Noben njegovih faranov bi ne hotel za drag denar stanovati v stanovanjih, v kakoršnih je pogosto stanoval slovenski duhovnik, da je pomagal jemu sotrpinu do potrebne hiše božje, domačega ognjišča tu v mrzli tujini. Da, slovenska duhovščina je storila v polni meri svojo dolžnost. Ali so bili vsi naši dosedanji katoliški lajiki voditelji res tako za nič, da niso storili svoje dolžnosti do svojega naroda, ki jim je zaupal, ki si jih je izvolil na vodilna mesta? So bili res toliko hudodelci, kot kakoršne smo jih cesto razupili ? Kdo more zanikati, da se niso vsi, prav vsi trudili, vsak po svojih zmožnostih, vsak po svojem prepričanju, vsak po svojih najboljših močeh, da bi storil svojo dolžnost do svojega naroda in do svojega katoliškega pi pričanja, da bi bili pospeševali napredek te katoliške misli med nami ? Res ne moremo z vsemi soglašati v njih prepričanju in ne moremo z vsemi soglašati in ne odobrav« vseh njih korakov. Vendar eno moramo priznati: vsak skušal po svojih najboljših močeh storiti, kar je spoznal za najbolje. Koliko velikanskih žrtev so prinesli naši katoliško slovenski časnikarji od rajnkega pijonirja Monsignorja Buha, ustanovitelja našega lista do današnjih katoliških urednikov ! Koliko teh časnikarjev, katerih listi so poginili, je prinašalo velikanske žrtve za svoje prepričanje. Stradal je časnikar sam, da je izdajal narodu list, o katerem je mislil, da mu je potreben, da ?je potreben za napredek katoliške misli med nami. Pisal je, prosil je, rotil je katoliške svoje rojake, da bi mu pomagali pri tem delu za nje same, da bi vspelo podjetje, kar bi bilo samo njim, pred vsem njim v korist! Ako bi si bil sam pri tem dobil košček boljega kruha za to, kdo je dolžan, recimo raje, kdo more delati zastonj? Kateri delavec ni vreden svojega plačila ? Ko bi bili ti slovenski časnikarji naložili svoj denar v kako drugo trgovsko podjetje, ko bi bili temu podjetju potem žrtvovali samo del tistih svojih prečutih noči, samo del svoje energije in svojega znoja, bi bili danes bogataši. Tako so pa navadno skoraj v vseh slučajih izgubili vse. Naše katol. časopisje je storilo v polni meri svojo časnikarsko dolžnost. Naše katoliške organizacije, kdo si upa trditi, da vse delovale kakor in kolikor so najbolje znale in mogle I amen Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI KES. (Kanadski roman.) . (Konec.) Nato, po molku: "Čuj me, dragi prijatelj! Ali mi hočeš obljubiti, da letošnjo zimo ne boš niti streljal, niti lovil volkov. Če bi se nesreča zgodila eni teh ubogih živali, bi se ne dala potolažiti." Mož ji je odgovoril: "Isto sem si mislil sam ... Da, obljubim ti!" Noč se je naredila in zvezdice so se začele bleščati na nebu. V drugič se je začul klic. Dvom ni bil več piogoč. Klic1 je prihajal naravnost od Sun-Rocka. "Toda, kaj pa on," je za-mrmrala Jeanne prestrašena, "kje je on?" V tem trenutku se je temna postava pokazala v noči. "On je," je zaklicala mlada žena, "je že tu!" In že je bil Kazan pri nji, lajal je in skakal in mahal s svojim košatim repom. "Spoznal te je," je dejal soprog smeje. Jeanne je gladila žival in prijela veliko kosmato glavo. Tu se je začul znova žalost- pravcata umetnost. Eno reč bi pa še jaz rad i-1 bo za bossa, drugi bodo pa vso paro za svoj napredek in za napredek katoliške misli' delavci, znotraj pa pravijo, Zapisniki konvencij in posameznih društev, Članki in do] bodo pa kar sami. Brat Hu- si po Glasilih in listih so nepobitna priča in dokazi za to "J mil, ki je izučen tesar in mizar dobro delo. na- mel; stavim, da kaj takega ni-1 njemu pokorni delavci. Vsi kor b^bOomS T^vTv" ° w , TJ*«?**™' ^ majo niti Kmetova mama da-. bodo morali pridno delati,.da *Tknr Mhi!« ? J ^^ kat°llŠk11. f*™*" leč tam spodaj na St. Clairju. bodo do trde zime zgotovili. Pnmerno morali? Kje so Imajo res vse sorte zelo lepe4 . .... . nove posodice za sol, poper. Kev* John Mlklav«<=. Po resnem in vsestranskem premišljevanju najdemo . I. ... .. . . 0 . ■ ^^P ■ ---,samo en pravi vzrok, katerega sem navel takoj v začetku te- J6 PnhaJal s Sun-, stvar drugačna kot v velikih ga članka: manjkalo je med njimi edinosti. Edini nismo bili. Ročka. Kazan je poskočil kot mestih. Manjkalo je sloge in složnega skupnega sodelovanja vseh katoliških duhovnikov in vseh katolikov lajikov za skupno korist. bi ga bil kdo udaril z bičem, se je iztrgal iz Jeanninih rok in kot strela izginil v temi. Mlada žena je bila globoko ganjena. Obrnila se je k soprogu, ki je postal zamišljen in dejala: "Ali vidiš, da je Bog tudi v Wildu, Bog, ki je dal celo divjim živalim nekako dušo. V brezmejni samoti Velike bele pustinje so živali naši bratje. In zato nam je Bog zapo-vedal: "Ne ubijaj l" "Verjamem, predraga Jeanne," je zamrmral iriož, "spoštovati moramo življenje . . . razen, na žalost, kadar moramo braniti in hrani- Nastala je popolna tema. Blesk zvezd je odseval v o-čeh mlade žene, ki je položila svojo glavo na ramo soproga. "Ta divji svet je krasen!" je dejala. ^Najin stari prijatelj naju ni pozabil, in njej je pa ostal tudi zvest. Upam, da bo včasih prihajal k nam, kot je to delal prej." Njene oči so se počasi zapirale . . . Od daleč pa sta se čula od časa do časa dva glasova, katerima so sledili daljši molki. ZAKAJ pa ni bilo med nami sloge in edinosti? opozoriti našo slovensko javnost, jo pa namen tega (Dalje sledi.) Na NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po državi Washington, California in Utah naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni za- rima so siemii daljši molki, stopnik Mr. Leo Mladich, ki Bil je Kazan, ki je lovil z je pooblaščen pobirati naroč-volkuljo Sivko v opalnem svi- nino za liste Amerikanski tu lune, ki je vzhajala m obli-f Slovenec in Edinost Ave Ma ti svoje lastno življenje. Tu, | vala s svojo mehko lučjo doli- ria in St. Francis in vse dru" kjer smo tako blizu naravi ne in gore. go, ki je v zvTzi z našim po™ in širnemu nebtr, se nam zdi- . (Prevel dr. B.) ietjem in imenovanimi listi. Rojaki prosimo Vas, gajte požrtvovalnemu katoliški tisek vnetemu Mr. Mladichu širiti dobi Časopisje. Prigovarjajte i sosede in prijatelje, liste naroče, da se tako se dobro časopisje v slovensko hišo. Mr. vsakomur najtopleje pi čamo! Uprava A. S. in Maria in St. Fran« ne. - - • iw^M pp : • < (THE1 HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. TBSZSS? SEDEŽ5 JOLIET, ILL. fife; S £ Kale geslo: "Vie sia vero, dom in narod; vsi sa enega, eden sa vse." GLAVNI OD9OR. predsednik...... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet, I1L I podpredsed .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet. I1L II. podpreds. ..JOS. PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. GL tajnik ............ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet. I1L Zapisnikar . ........ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik ........ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet 111. Duhovni vodja .... REV. J. C. MERTEL, 223—57th St. Pittsburgh, Pa^ / NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111 JOSEPH M ED nt. 823 Walnut St., Ottawa, 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St, Joliet, 111. POROTNI ODBOR. " ANTON STRUKEL, 1240 Third St. La Salle, III. JOS. KLEMENČIČ, 1212 N. N. Broadway, Joliet, I1L FRANK PAVLAKOVICH. 28 School St., Universal. Pa. Najprej ni bilo stalnega dne, dasi se je navadno praznoval nekdaj po koncu žetve. Na jugu je bil praznik nepoznan skoraj do polovice prejšnjega stoletja. L. 1858 je guverner države Virginia priporočal legislaturi pripoznanje tega praznika. Končno je Lincoln 1. 1864. izdal proglas, s katerim določa, naj ta praznik bode proslavljen zadnji četrtek meseca novembra. Od tedaj je ta datum obveljal, dasi je vedno treba posebnega proglasa predsednika v tem pogledu. Vsak tiaslednji predsednik Združenih držav od Lincolna naprej izdaje vsako leto takozvano "thanksgiving proclamation." F. L. I. S. Do dne 31. dec. 1923. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $32.778.16. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter sa pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic)- Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. Jeta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, ie iviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le ca $25000. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE« in DYA PRAZNIKA f N0YEMBRD. November ima dva praznika. Volilni dan (Election Day) dne 4. novembra in Zahvalni dan (Thanksgiving Day) dne 27. novembra. Oba praznika se praznujeta širom vseh Združenih držav, dasi nista povsod zakonito zapovedana. Election Day (torek po prvem pondeljku v novembru) je zakonom zapovedan v vsaki, District of Columbia, Ha-ki, District or Columbia, Hawaii, Illinois, Massachusetts, Mississippi, Ohio, Philipines in Vermont. V državi Illionis je ta dan legalen praznik le v mestih Chicago, Spring- deželi je bila tragična. Polovica njih je umrla. V spomladi so zasejali in žetev je bila dobra. Zato je guverner Bradford ukazal, naj po žetvi nastopi doba zahvale za prijeto dobroto. Priprave za to praznovanje so bile velike. Po dnevu, posvečenemu molitvam, sta sledila dva dni veseličenja. To je početek proslave Zahvalnega dne. Iz Plymoutha se je ta navada razširila na druge kolonije. L. 1631. so praznovali v Bostonu Zahvalni dan radi veselja nad prihodom ladije, ki je privozila nujno pričakovana živila. Prihodnje leto je guverner države Massashu-setts zaukazal dan zahvale. Od tedaj se je enak praznik proslavljal lokalno tu in tam. Ali še le za časa ameriške revolucije, proti koncu prejšnje- field, East St. Louis, Gales-burg, Danville, Cairo in Rock- ga" gtoletja.je ZahvaTni'dan ford. V državi Ohio je zapo- postal narodni praznik. Kon- vedan le poldnevni praznik. V državi Maine velja praznik le za sodišča. gres je sprejel zakon v tem pogledu in 1. 1789. je prvi predsednik, George Washing- ne države. Thanksgiving Day (Zadnjij ton. izdal prvi proglas, s ka-četrtek novembra) je legalen* terim se določa dan, kdaj naj praznik v vsaki državi, teri-J se Thanksgiving Day praznu-toriju in posestvu razun v dr-j je. Vendarle je bil ta praznik žavi Utah, kjer se pa tudi še vedno omejen le na sever-praznuje, dasi ga zakon ne zapoveduje. Prvikrat se je Zahvalni dan praznoval v A-tneriki 1. 1621. s strani kolonistov v Plymouthu. Prišli so iz Angleške 21. decembra 1620. in izkrcali se tam, kjer je pozneje nastalo mesto Plymouth, tako imenovano po enakoime-nem mestu na Angleškem. Pr-j va zima " Izkopavanja na krajih Sodome in Gomore. Iz Londona prihajajo poročila o novih arheologičnih najdbah, ki so jih dobili egip-tologi in neka ameriška eks-pedicjja ob bregovih Mrtvega morja. Ekspedicija je imela nalogo, da določi lego "mest ravnine." omenjenih v starem veku. Če bi se to posrečilo, so hoteli kopati naprej. So pa to v knjigi Ge*e zis (13, 12) omenjena mesta Sodoma, Gomora, Adma in Zeboiim. O njih poginu poroča sveto pismo, a arheologič-na znanost doslej ni mogla dobiti nikakih vidnih znakov o njih, zdelo se je, kakor bi bila z zemeljskega površja pomedena. Sredstva za omenjeno eks-pedicijo je preskrbel M. G. Kyles, predsednik teološkega seminarja Henia v St. Louisu v Ameriki, odkritveno delo je pa vodil dr. W. F. Albright, predsednik ameriške arheolo-gične šole v Jeruzalemu. Vrhu tega so bili zraven pater Aleksis Malion, ravnatelj jezuitske biblijske šole v Jeruzalemu, in znamenit egipto-log, profesor A. E. Day, geolog ameriške univerze v Bey-rutu, in Nairn Nakhludi Fen-di, nadzornik palestinskih an-tikvitet. Ekspedicija je obja- vila poročilo in pravi, da se ji je v arheologičnem, geolo-gičnem in krajevnem oziru posrečilo razjasniti problem Sodome in Gomore. Tudi v drugih ozirih je bilo delo ekspe-dicije menda zelo vspešen. Določila je lego mest Byzan-timem in Zoar; Zoar imenujejo srednjeveški arabski pisatelji Zughar, bil je važna postaja na karavanski poti med Elatom in Jeriho. Jugovzhodno od Mrtvega morja in 150 metrov nad njim so našli v Bab-ed-Dra velik, na prostem stoječ altar iz zgodnje ali srednje bronaste dobe. Dobili so tam svetišče iz sedmih monolitov, kamnenih krogov, velike trdnjave, obširnih pokopališč in velike množine lončarskih in kotlarskih izdelkov. Slednjič je dobila ekspedicija tudi prvo svetišče Moa-bitov, ki ga poznamo. Najznamenitejša najdišča so v Ade-ru pri Keraku. O vsem tem bo objavila ekspedicija v kratkem obširno poročilo. Zanimivo je, kako spoji geologija staro in novo; geolog Day ni iskal samo starih plasti, brigal se je tudi za sedanjost in je našel sledove petroleja. In baš petrolej oziroma njegove spojine so i-grale pri uničenju Sodome in Gomore prvo vlogo. -o- Ali si že pridobil kakega novega naročnika tekom te kampanje? Na stotine je bilo neveljavnih glasovnic. Na stotine glasovnic, ki niso bile pravilno izpolnjene je bilo uničenih. Največ jih je bilo pokvarjenih na ta način, ko so hoteli nekateri volilci voliti kandidate od dveh ali celo treh strank, ker pa niso bili podučeni kako to napraviti, so glasovnico pokvarili in njih glasovi so šli v nič. —o- — Bizerte, Tunis. — Capt. Madaon, znameniti letalec za časa vojne, kateri ima na vesti nad 60 nemških letal, je __r .. ____ NE ZAMUDITE UGODNE * PRILIKE. Prvovrstna ajdova moka posebna cena za prihodnji teden samo 8c. funt Krvave in mesene klobase in vedno sveže meso kakor tudi grocerija Za obisk se priporočata KUKMAN BRATA 1901 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. na dan pr v ž; v zraku, pri tem pa letalom na tla tako da je bil na mestu JOSEPH Težko delo n« Škoduje nikomur, ki j« dobrega zdravja OSTANITE SPOSOBNI ■ tem, da masirate tvoje milice vaak večer p redno leftete. Dobro ae rdrgnite s dobrim starim n-Deal j i vim in PREPREČITE utrujenost, vnete miline, bole-fine v hrbtu. Bodite močni in sdravi in nikdar vam , , n« bo nobeno delo prrteško. Nobena skrbna druiina ne mora biti bras ene steklenice. Ni pria-ten, te nima ANCHOR snamke. • ^ -AD- WCHTER Jk CO. 104-114 So. 4tk St. Brooklyn. H. T. GRDIM IN SINOVI PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. pilgrimcev" v novil Randolph 1881 J0LETČANJE! Ali veste, da se v nasi trgovini vrši te dni velika razprodaja? Vsakovrstno pohištvo je sedaj naprodaj. Predvsem se pa Vam nudi izvanredna prilika in to samo še ta teden. Pridite in oglejte si naše krasne karpete 9X12 Gold Seal Congoleum Art Rugs, Id so vredni navadno do $20.00 Te dni samo $14.95 Pridite gotovo v našo trgovino ta teden in oglejte si še druge bogate zaloge pohištva ki jih imamo na prodaj te dni. VANCE-FITZGIBBONS FURNITURE CO. 314-316 Van Buren Street, JOLIET, ILL. (P—7.) NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: . Kapsa PLAČAJTE VSAKI PLAČILNI DAN NEKAJ PRI L. PITZEL & SON 2000 BLUE ISLAND, AVE, CHICAGO. ILL. Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih1 predmetov v zalogi. Naše cene so naj-' nižje! Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. & P.) Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. 1901 Blue Island Ave., Chicago, HI. Trgovina odprta zvečer v torek, četrtek, soboto in nedeljo dopoldne. Vsak je zadovoljen z našim načrtom, po katerim vsak lahko nosi najboljša oblačila, ne glede nato, kako majhni so njegovi dohodki. Pri nas lahko izberete obleko po Vaši volji in jo že po prvem obroku vzamete seboj, ostalo plačate na lahke obroke. PREPRIČAJTE SE! » Cene zmerne. ( P. ) "Player Pianos" — role za player piane; Viktrole—slovenske in hrvatske plošče; Koncertine in druge harmonike; Violine in vse druge mnzikalične inštrumente — RADIO. Zunanja naročila izvršujemo točno Priporočam se Slovencem in Hrvatom; 1333 W. 18th Street, CHICAGO. ILL. BOŽIČ JE Božični čas je čas spominov in darov. Na tisoče naših rojakov se bo tudi spomnilo svojcev v starem kraju ob tem času s primerno denarno pošiljatvijo. Pri pošiljanju denarnih darov pa je ob tem času potrebno, da pridejo isti pravočasno v roke prejemnikov. Naša banka je itak znana po svoji točnosti v pošiljanju denarja; za ta čas pa je storila še posebne ukrepe, da bodo njene pošiljatve tem hitrejše in zanesljivejše dospele na svoje mesto. Ker ima naša banka svoje direktne zveze s pošto in z zanesljivimi bankami v starem kraju, je v stanu dati pošiljateljem denarja najboljšo postrežbo. Hitrost, zanesljivost in cena vam velevajo, da se poslužite naše bankč pri svojih denarnih pošiljatvah, katere naslovite na slovensko banko Zakrajsek & Česarek 70 — 9th Ave., New York, N. Y. Med 15. in 16. cesto. Dostavek: Tudi v slučaju, da ste namenjeni potovati v stari kraj za Božič, je v Vašem interesu, da se obrnete na nas! Petdeset miljonov MADAM X PASOV SE BO PRODALO V DRŽAVI V KRATKEM ČASU. Kajti nobena ženska ne bo preje zadovoljna, dokler ne bo opremljena s tem pasom. Mi imamo pasove za vse oblike v Vašo zadovoljnost in udobnost za STARO ALI MLA-DO-DEBELE KAKOR SUHE. MADAME X PASOVI ' so zavzeli prvenstvo v industriji modercev in vsaka ženska ga hoče imeti, kar pričajo številna naročila. MATHILDA CORSET CO. Ženske potrebščine in ročna dela. Zmerne cene. Govorimo slovensko! 2051 W. 22nd St. Podružnica: 3236 Armitage Ave. CHICAGO, ILL. _________ _ _________ _!_ ___:_:_ ______-J^ Ko je odzvonilo po celjskih cerkvah poldne, so se zbirali veljaki, posvetni in duhovni, dvorniki in vojniki, v dvorani, okrašeni z zastavami in grbi nad dragocenim pohištvom. Po mestu je tekal razburjen baron Vaj da, razpošiljal čete oborožencev in se posvetoval s starejšinami. V taboru zunaj mesta pa so postavali v gručah vojaki, ki so se živo pomenkovali, si pripravljali orožje in kazali na mesto, kjer so se za okopi pokazovali vojaki kneginje Katarine in oboroženi meščanje. Za mizo je sedela kneginja in gostila ponosne goste. OČi so se ji svetile in lica rdela od notranjega nemira; a kazala se je mirno in z ljubeznivostjo očarovala mnogo-brojno družbo. Ne daleč od nje je sedel Vitovec, malobe-seden in raztresen. Ogibal se je mračnih oči Ostrovrharja, ki mu je sedel nasproti in z napeto radovednostjo opazoval kneginjo. Sluge so pridno nalivali kozarce, in pričakovati je bilo, da kmalu odjenja napetost, ki je pri takih po- "Nesramnost! Vrzite jih vun!" je vpila množica okrog kneginje, in dvigale, so se pesti proti Vitovcu, ki se je nasmehnil in proti Ostrovrharju, ki je mirno stal, roke križem na prsih, in bolj začuden ko jezen zrl v razburjeno gospodo. Kneginja pa je bila hitro uredila svoje misli. "Kot vladarica," je dejala krepko in ponosno, "imenujem za poveljnika svoje vojske komornika barona Voj-do.* Obrnila se je, da odide; Vitovec pa je postopil za njo in zaklical: "Vojska je moja; njej ukazujem le jaz!" "Vi ste moj sluga," je odgovorila ona ostro, mu stopila nasproti in udarila z nogo ob tla. t "Nikdar!" je kričal Vitovec in hitel iz dvorane in Jošt za njim, ki je vlekel Ostrovrharja. Urno je odprl poveljniki glavna vrata, a odskočil še urne je; naproti^so mu štrlela: svetla kopja, in za njim je pritisnila četa oborožencev; druga pa je vstopila skoz stranske duri z baronom Voj do na čelu. Jošt je tekel k oknu, da bi se tod rešil; a zagledal je pod seboj stražnike, ki so branili izhode. Prednje je stopil baron Vajda z golim mečem. "V imenu kneginje," je dejal, "vdajte se!" Upor bi bil zaman, ko niso bili niti oboroženi. A dasi so slutili vsi, da jim gre za glavo, so pretresle besede le Jošta. Vitovec se ni zmenil več za tako malenkost; Ostrovrharju pa so temnile duševni obzor mučne misli in burna čustva. Očital si je usodno lahkovernost proti zviti kneginji, usodno skrivanje proti Vitovcu. Zmočen je bil ves, in popolnoma ga je bila zapustila prirojena odločnost. Kakor topoumen se je dal odvesti s tovarišema v tesno stanico, v katero je svetil zimski dan visoko odzgoraj skozi (Nadaljevanje š 1. strani.) in pri trgovcu Ivanu Stokelju. V cerkev so udrli skozi okno zvonika, v kar so se poslužili dolge lestve. Prebrskali so vse v nadi na bogati plen. Vzeli so ciborij in kelih. Sv. host-je so stresli na altar ter jih pogrnili. Mrkelnu so pa odnesli razne krojaške izdelke in blaga v vrednosti 3000 lir. Mož je občutno prizadet, ker mora skrbeti za veliko družino. Tretja žrtev trgovec Ivan Stokelj, pri temu so odnesli raznega blaga v vrednosti 500 lir. i M. Prej Se d jedinah v začetku navadna. Sosednja soba pa se je natiho- majhno, trdno omreženo okno. Stfdel je za težko, sirovo ma polnila z oboroženci, in za vrati je stal baron Vajda in I zbito mizo, podprl si glavo s komolcem in premišljeval Čud-poslušal, kaj se govori v obednici. Vstala je kneginja; z no naključje. Da so bile med kneginjo in Vitovcem strune »iT^Tiu;™ tukirniiVA /j^fo^irm rfiacnrvi oa i*** cnnminialfl t^sIaH- tako napete, tega on ni bil slutil; saj je vendar vse govorilo o bližnji svatbi. A Vitovec je njoral to vendar vedeti. Spominjal se je, da mu Vitovec, kadar ga je vprašal o tej zadevi, ničesar ni povedal naravnost, da je sploh nerad govoril o tem. Prikrival mu je tihi spor in zapeljal njega na krivo pot; sam pa je zablodil še bolj, ko je po svoje tolmačil dvoumne besede kneginje Katarine. A naj je ravnala kakorkoli, ni li bila primorana, da se brani in slepi in vara nasprotnike do ugodne prilike? Vitovec pa je hodil z Joštom počasi po sobi semtertja. "Sedaj smo iztaknili, kar smo iskali," je dejal Jošt po dolgem molčanju. "Ali se bojiš umreti?" ga je vprašal Vitovec in ga pogledal postrani. "Ne; ampak jezi me, da moram na tak način iti s tega sveta, ko sem zamudil toliko lepih prilik." Vitovec ga je komaj poslušal; spomnil se je, kako je bil po krivem obdolžil Ostrovrharja, in žal mu je bilo. Stopil je k staremu prijatelju, položil mu roko na ramo in ga vprašal, če je hud nanj. Kakor da bi se prebudil iz sanj, ga je pogledal Ostrovrhar in si pomišljal. "Za Boga," je vzkliknil Jošt, "spravita se brž, dokler zvonkim, nekoliko drhtečim glasom se je spominjala posled njih dogodkov, ki so spravili pod njeno oblast celjsko grofijo. Zahvaljevala se je onim, ki so ji pomagali z orožjem v roki ali z modrimi nasveti, in imenovala pred vsemi Vi-tovca. Vitovec se je priklonil in se nasmehnil porogljivo. Ostrovrhar pa je komaj brzdal nestrpno nepotrpežljivost. Kneginja je imenovala zdaj njega, in vanj so se obrnile vse oči; on pa je nepremično zrl v govornico, ki je nadaljevala, da se hoče hvaležno izkazati za tolike usluge in da postavlja njega za poveljnika vse svoje vojske. "Gospod Vitovec pa mora stati bliže mojemu prestolu," je dejala; "zakaj jaz ne morem pogrešati nikdar njegovega modrega nasveta. Njega imenujem za svojega maršala r "2ivio maršal Vitovec!" je zavpila družba celjske gospode in obsula s kozarci v rokah Vitovca, ki se je zaničlji-vo smejal. Ostrovrhar pa je gledat kneginjo in si grizel ustni. Nič ni razumel, kaj mu je pripovedoval Jošt, ki je živahno mahal z rokami. Zdelo se mu je vse kakor težke sanje, in nehote si je ponavljal besede, ki jih je govorila kneginja; tako je bil poparjen, da dolgo ni mogel zbrati misli. Ko pa se je polegel Šum in je Vitovec v kratkih besedah Smrtna kosa. Tukaj je umrla po kratki, toda težki bolezni gospa Marija Jug, rojena Jež, doma iz Trnovega, bivajoča v Gorici. Stara je bila 58 let. R. PAWL0SKI Slovenski fotog^afist Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Krof v katerikoli obliki se no odpravi brez noža in kakor tudi brez bolečin, po razkritju evropejskega znani iz Mardol laboratorija. Prix svetovnih zdravnikov. Na pohvalnih pisem pride dnevno" „ izgubite upanja! Ako vam še ni no! beno zdravilo pomagalo, pišjte brezplačno knjigo, v kateri dol* vse kar vam treba vedeti o vs nem zdravljenju krofa. Nič ■ stane samo pišite. — Ne odi MARDOL LABORATORY Dep. 2018 — J723 N. Kedzie CHICAGO, ILL. KVALITETA — TOČN( — POŠTENJE F WARHANIK naznanil, da ne sprejme nove časti, se je zavedel tudi on. utegneta!" in zgrabil je roko, ki se je obotavljala, in jo * • . _ | 1 • • _ _ __. . . . _A. J - • - __ __ _ _ 1 . __ 1 * _ Kri mu je zagnala v lice jasna zavest, da je preslepljen, prevarjen, zlorabljen. Mučen molk nastal po dvorani. Zmagovito je merila kneginja Vitovca od vrha do tal, gost- . je pa so vstajali in jo obstopali. "Milostna kneginja," se oglasi Ostrovrhar, in glas se mu je tresel, "jaz ne sprejmem poveljništva." Kneginja je prebledela; na prejšnji odgovor je bila pripravljena, na tega ne. £ v . -"" "To so malovredne spletke! Idimo, Ostrovrhar!" je zakrili Jošt i« iz vrnil kozarec po mizi. BODITE PREVIDNI položil v Vitovčevo. Predno kupite kako posestvo, se morate najprej prepričati, če je prosto dolgov. Pazite, da bo kupno pismo ali pooblastilo pravilno sestavljeno, ker t>i v nasprotnem slučaju imeli pozneje sitnosti. Ne posodite denarja nikomur brez pravilne obveznice ali dolžnega pisma. Plačajte dolgove samo proti pravilnim pobotnicam. Napravite testament sedaj, ko ste zdravi, jutri bo mogoče prepozno. Poverite vse svoje notarske posle za Ameriko in stari kraj edinole izkušenemu notarju, ker samo na ta način bodo Vaše koristi zavarovane. V vsakem slučaju se pa obrnite najprej na > & Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, Room 206 Bakewell Building, PITTSBURGH, PA. Novakovo^oljejproti revmatizmu in trganju. NOVAKOVO olje je najbolje zdravilo zoper revmatizem in trganje po udih, katero prekaša vse, ki so do sedaj v rabi v Ameriki. — Vspeh zajamčen. — Nabavite si istega takoj. — Priporočajte ga trpečemu orijatelju. OJ, TE BOLEČINE! - Cena mali stekl. 60c. veliki $1.20. JOHN NOVAK CO. 1900 So. Ashland A ven., Chicago, 111. Novakova zdravila so že 40 let v rabi- (Nasproti okrajne sodnije) 3E— «1 383 Za dobro pohištvo i£> SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti * trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti ▼ Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo- VSE DELO JAMČENO i ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj^ — Postrežnice. Phone 4854. Pazljivost je kar šteje. Pazljivost je tista reč, ki šteje. Tudi najboljši materij al je neraben, če mu manjka pazljivost. V Trierju, starem nemškem mestu, kjer se nahaja več važnih rimskih o-stankov kot v katerem drugem mestu severne Evrope, se nahaja amfiteater, kjer so na povelje Konštantina Velikega vrgli nebroj Frankov-jetnikov krvoločnim zverem v letu 306. — in to poslopje, je še današnji dan dobro ohranjeno, ker je bilo zgrajeno s pazljivostjo. Joseph Triner Company posveča izdelovanju Triner-jevega zdravilno grenkega vina največjo mogočo pažnjo in to je tisto, zakaj je vsak zadovoljen s Trinerjevim zdravilno grenkim vinom v slučajih slabega teka, slabe prebave, plinov, glavobolov, slabega spanca in silnih želodčnih neredov. "Trinerjevo zdravilno grenko vino je dobro zdravilo," tako nam piše Mr. Si-menec 9. oktobra 1924. iz Woodhull, 111. Pa tudi Triner-jev Liniment je dobro zdravilo proti revmatizmu, nevral-giji, križobolu in oteklinam, istotako je Triner j ev Cough Sedative dobro zdravilo proti prehladom. Poskusite jih, vaš lekarnar ali trgovec z zdravili vam bosta postregla. Ce vam pa ne moreta, pišite na! Joseph Triner Company, Chicago, 111. zanesljivi lekarnar — zal< fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str. vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. (P 9—5.)_' FRANK GRILL Edina slovenska ml< SVOJI K SVOJIM Razvaža mleko na doi točno vsaki dan. Slovenci podpirajte slovel podjetje. 1818 — West 22 nd St CHICAGO, ILL. (8—29. 11—28.) J. K0SMA< 1804 W. 22nd St Chicago, Rojakom se priporočam pi nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽE1 NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje Prevzamem barvanje hiš naj in znotraj, poklat stenski papir. Phone: Canal 0490. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLA< CHICAGO, ILL. Prmrmi a pohištva — — Us — in vse kar s] prevajalno obrt. Pol f« po telefona! Phone Roos*v«»lt • 8221 Ali si že pridobil novega naročnika tekom kampanje ? BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, 111. W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. SLOVENSKE GOSPODINJE i ..<&» so prepričane, da dobijo pri meoi najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO Ilf GRQCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchina Street, JOLIET, ILL. Chicago telefon 2917. BOŽIČNA DARILA — LETEČI ANGELJNI — — JASLICE S ZVONČKI — Slika predstavlja novost, kakršne še niste videli v svojemu življenju. Podstavek z angeljni, ki se vrtijo in udarjajo na zvončke ter izvabljajo krasne glasove. Veternica katero vidite na vrhu se venomer vrti in z njo tudi angeljčki. V vznožju so krasne jaslice z Jezuščkom. Marijo in sv. Jožefom, okrog pa stoje sv- Trije kralji in pastirčki, kar je vse v lepih barvah. Stojalo je visoko 13 palcev, napravljeno je iz kovine in umetno izdelano, kar je prap,ravno za na vrh božičnega dreveščka in vročina od , luči na dreveščku povzroča, da se suče, kar je nekaj lepega za pogledati. Lahko se pa tudi postavi na mizo in se prižge pri jaslicah dve svečki, katere bodo dajale dovolj gorkote, da se bo sukalo. Postavi se %udi lahko na radiator, kjer bo imelo isti efekt. Kamor pač postavite, vsakdo bo občudoval ta krasni predmet, ki spominja na sv. Božič in ima trajno vrednost. Navodilo se prideue vsaki pošiljatvi. Cena samo $2.50. Ne pošiljajte denarja naprej, pošljite samo ta oglas in 25 centov za poštnino, ostalo plačate po prejemu. Naročite takoj. GRAND NOVELTY CO. Dept. 324—1723 N. Kedzie Ave. CHICAGO, ILL. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMBR V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili P*" grebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street. Chicago. Phones: CANAL S903 in 5666. I la>