St. 65. V Gorioi, v torek due 6. avgusta 1907. Letnit IX. fzhaja Tsak torek inxobotoob 4 uri popoludne. Ako pade na ta dneva prazrnfc jzide dan prej ob 6. zveöer. Staue po poäti prejeman a!i v Gorici na dom pošiljan ct>loletiio 10 K, polletno 5 K in öetrth'tno 2*50 K. FrodajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b * n na Verdijevem tekaliäüiu po 8 vin. Uredništvo sw upruvniätvo ne nahajata v «Narodni tinkarni», ulica Vetturini h. fit. 9. Dopise je nauloviti na uredništvo, oglase in naroČnino pa na upravniätvo >Oorice<. Oglasi se raÜunijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, ra<5u- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Dr. Ivan Susferšič o hr- valskem vprašanju. „Agramer Tagblatt;( priobčaje izjavo dr. Šasteršiča o hrvatskem vpraäanju. Dr. Šusteraič je dejal: „0 hrvatakem vpra- šanja mislijo vse stranke avstrijskega par- lamenta simpatično, le zdi se mi, da ve- čina DJih hrvatskega vprašanja prav ne razame, ker se ne more zamisliti v hr- vatako miäljenjo in razmere, ki temelje na slavni prožlosti in ki pričakujejo ena- ke slavne bodočnosti v monarhiji in na Balkanu v popolnem soglasja z dinastiČ- nimi interesi Habsburžanov. — Delo ju- goslovanskih poslancev v parlamenta je doseglo že velike moraine uspehe, ki jih je priznal tudi knez Karol Auersperg. O praktičnih uspehih pa vbližnji bodoč- nosti ne more biti govora. To pa ne z ozirom na avstrijske razmere v oböe in pa tudi zato ne, ker se še vedno nepri- znava jugoslovanskemn vprašanju potre- bna važnost. Vendar ponekod se je to priznavanje počelo že male a svitati, tu- patam jagoslovansko vprašanje celo do- bro razamevajo. Tako daleČ pa še nismo prišli, da bi mogli račanati na praktične nspehe. Kar pa se naposled tiče delav- nosti Jngoalovanov v parlamentn, so raz- cepljeni sicer v dva tabora, a v stvari so složni. Ta razcepljenost osobito Hrvatom taktično škoduje. Reči moram, da so Hr- vatje v parlamenta storili nsodno tak- tično napako, ko so radi ene ali dveh neznatnih oseb privedli stvar do razkola. Zelo je obžalovati, da Hrvatje v tem usednem trenatka ne tvorijo skapaj z oficijelnimi zastopaiki slovenskega naroda, — to je namreč Slo- venska Ljndska Stranka — taktiške skup- noati. Prišlo je do razkola, akoravno bi se taktiška sknpnost, ki je že obstojala, bila dobro izkazala. Vkljab tem taktiškim pogreäkom mislim, da morem reči, da bo postopanje odločajočega zastopstva slo- venskega naroda homogeno s postopa- njem hrvatakih poalancev; mi Slovenci povsem prepuščame vodstvo v hrvatskem vpraäanju Hrvatom, akoravno hrvatske zadeve Bmatramo za lastne zadeve. Zato smo svojčas zelo obžalovali, da se je re- ski sestanek, ki je rodil reäko resoiacijo, ; vršil brez nas, akoravno se je izprva nameravalo pozvati tudi slovenske po- 1 Blance. Reška resolncija, ki je nastala vsled tedanjega razpoloženja na Hrvat- I skem in v Dalmtciji, napravila je globok ! jez med pohtiäkimi odnoäaji hrvatskega I in slovenskega naroda, ker mi Slovenci ne more mo nikdar gravitirati proti Ba- dimpešti. Sedaj je, vsled zadnjih dogod- kov rešfea resolucija dtfinitivno pokopana, ; in mi se tega radujemo, ker smo to re- J solucijo vedno smatrali za usodno poli- ! tiško napako. j Reška resolucija je nmrla in je po- j kopana, jez, ki ga je pozročila nad Slo- ! venci in Hrvati, je zadelan, in jaz me- { nim, da se morem nadejati boljše bodoč- i nosti, v kateri bodeta oba bratska naroda | sknpno mogia težiti za paralelnimi poli- tiäkimi cilji". : Orgije brezverske dru- hali v Ifaliji. ) V Italiji slavijo stranke, ki se zbi- rajo okolu umazanega „Asina", zopet svoje orgije. Že dolgo se je nekaj ku- halo proti sedanji vladi Giolittovi in Tittonijevi, ki je po mnenju socialnih demokratov in framasonov proti cerkvi preveč prizanesljiva, sedaj pa se je odprl čarovniški kotel in iz njega je privrel velik snirad. Že ob priliki Gari- baldiieve slovesnosti so se stranke, ki sovražijo sedanji družabni red — ire- dentovci, socialisti pod vodstvom Ferrija, svobodomisleca, na čelu jim veliki moj- ster lože Ferrari, anarhisti in od njih naščuvana poulična driihal — pokazale v vsi svoji mogočnosti, češ, kaj bo proti nam vlada in kaj stranke, ki so za zakoniti red — partiti dell'ordine — ko smo vendar mi pravi predstavniki tretje, i Garibaldijeve Italije ! Mi smo tijeni pravi ! sinovj, ujeni očetje pa so izdajavci, ker I vzdržujejo sedanjo monarhijo in se s I katoličani združujejo proti svobodomi- selstvu. Socialistično-radikalni blok se je nato vrgel na Rim, njegov občinski svet osvojil, nato pa pod imenom ljudske stranke — partito popolare — jel po celi Italiji agitirati za svoje kandidate pri občinskih in provincialnih volitvah. Treba je bilo zadeti cerkev, da se oslabi vpliv politiško organiziranih ka- toličanov. In začela se je strahovita gonja, katere umazanost more zapopasti le ta, ki pozna italijanske socialiste. — Kakor hijene so porabili slučaj lažire- dovnice Fumagalli v Milanu. Ta- je v Grecco Milanese vzdrževala dekliški vzgojevalni zavod, nosila redovniško obleko, dasi nikoli redovnica ni bila in vprizarjala v svojem zavodu pred očmi policije dolgo let grde orgije. Da se nam ne bo mogla očitati niti trohica pristranosti, objavljamo dobesedno, kar je o slučaju Fumagali poročala veleli- beralna, protikatoliška „Frankfurter Zei- tung" v svoji drugi jutranji izdaji 23. julija t. 1. Ta list piše doslovno: „Zavod; v katerem so se te orgije dogajale, si je nadel ime „Sester Kon- solate", ni pa od cerkvene oblasti nikoli bil priznan, ampak nadškofijska kurija je v svojem uradnem listu opetovano pred njim svarila in nadškof Ferrari je voditeljici, neki Mariji Fumagalli, pre- povedal nositi redovniško obleko, jo je iz stolne cerkve izpodil, ko se je prišla obhajat in pozval policaje, da so jo iz cerkve iztirali. Krivda je na strani ci- vilne oblasti, katera je od cerkvene o početju Fumagalke bila obveščena, pa niti tega ni storila, da bi bila v zavod poslala svojega nadzornika nadzorovat. Slučaj se bo izrabil za protiklerikalno agitacijo". V svoji 209. številki piše ista „Frankfurter Zeitung", glasilo nemškega liberalnega bloka o tej stvari v svoji tretji jutranji izdaji zopet sledeče: „Ko so se dognali sramotilni do- godki iz otroškega zavoda lažiredovnice Fumagalli, so trezno in pravično misleči krogi smatrali to stvar takoj za grd, a lokalni Skandal, iz katerega se ne smejo izvajati splošni sklepi in da se duhov- ščini ne more ničesar očitati, dasi sta pri orgijah bila udeležena tudi dva du- | hovnika. Saj ni nadškofijska kurija Fu- | magallki in njenemu zdravniku samo odrekla priznanja, ampak je javnost pred zavodom in voditeljico svarila in slednjo celo ekskomunicirala.... Demo- kraški listi ta slučaj izrabljajo za močno protiklerikalno propagando... Izvlekli so pa razun tega še drug slučaj, ki je pa že zelo star". Kateri pa je ta drugi slučaj, ki ga omenja veleliberalno glasilo iz nemškega cesarstva ? Liberalni „Corriere della Sera" — ki je v resnici pošten list, toda protivatikanski — poroča o tem slede- če: Pred tremi leti je v deškem zavodu salezijancev v Alassiu (genovska pro- vincija) neki salezijanski don Bertoni baje zlorabil nekega 13-letnega dečka, Bruna Berton. Zdaj so socialistični listi to stvar pogreli in oblast je zdaj zasli- šala fanta. Ta pa, zanemarjen in propal dečko, zdaj izpoveduje tako zmedeno in temno, da sta sodnik in zdravnik pre- pričana, da je svojeas pretiraval ali celo lagal. Salezijanci so pa že pred tremi leti, ko se je ta slučaj zgodil, misleč, da je fant povedal resnico, duhovnika don Bertona zapodili. Še zdaj se ne ve,. kje se don Bertoni nahaja." Tak je torej ta „slučaj", zaradi ka- terega so framasoni naliujskali po li- gurskih mestih poulični mob, tako da je te dni v Spezziji tekla kri! Preidimo k tretjemu „slučaju", ka- terega so laške liberalno-socialistične bande izrabljale. Zopet nočemo sami : govoriti, ampak navedemo doslovno, kar je pisal o tem rimski dopisnik dunajske veleliberalne „Zeit" v 1741. številki tega lista 31. julija t. 1. Tarn beremo pod na- slovom „Die italienischen Klosterskan- dale" doslovno tudi to-le: „Neskončna vrsta obtožb proti vsem mogočim samostanom in duhov- > skim vzgojevahiim zavodom v Italiji traja dalje, seveda je v tem mnogo hujskanja, ki očito nima dejanske pod- lage. Tako n. pr. je socialnodemokraški lokalni list v Benetkah, navajajoč imena, trdil, da med člani samostana S. Fran- cesco a Porto in tretjerednicami, ki imajo blizu menihov svoj samostan, obstojijo gotove zveze, pri katerih je bila udele- ; žena aprila meseca umrla opatinja in ki 1 jih goji tudi sedanja opatinja, ter da LISTEK. Gorska junakinja. ^l'rol'. K. Skotti.) I. Divje gozdnato gorovje med Genovo I in Livornom je bilo v zdavnih časih pri- , I bežališče roparjev; kajti od tu so se lahko i I izmnznili v sosedne dezßle, ki so se ta I mejile. Sem je bil pribežal tadi neki I zločinec. ki je imel n? vesti neke nmore I in nboje v Toskanščini, pa tadi že v I genoveskih in pijemonteških dežalah. Pri teh planincio pa je skrival t svoja stara in nova hudodelstva, in zato I so ga šteli za plemenitaäa in menili, da I biva ta le zaradi dvoboja, v katerem je I bil nbil enega prvih plemenitnikov v I Florenci. Zvali so ga Kanjačo*) — bo- E disi, da mu je bilo re? tako ime, ali pa, I ker ma je ugajalo, da so ma nadeli I 8traäen priimek. Bil je visoke rasti, žilav, I imel je zmršene rdeče lase in prav tako I bra do, oci so se ma divje in strašno ¦ svetile. I Na eni strani teh gor, v sredi ko- ¦ stanjevega goz.da je stala siromašna kme- I tiska hisica. V njej sta bivala zakonska, ¦ *) Po našc bi se reklo: pesjan, po Dan- ¦ tcju pa ludi: vrag. ki sta imela hčer jedinico. Ime Angelika je prav pristojala njenemn angeljskema obličju in mičnema telesa in daha. Kaniačo je prišel na svojem po- tikanja tudi k tej koöi. Videl je tu An- ] geliko, ki je sedela z materjo pred hišo in predla, in oči so ma obstale na njej. Da-si je bila prav nbega, se je bil vendar zagledal v njo neki sosedni mla- denič Lovre, in tudi ona ma je bila dobra zaradi njegovih lepih lastnosti. Pa Lovretov oče ni bil njegovih misli. Že večkrat ga je mladenič prosil dovoljenja, i da bi femel poročiti Angeliko; toda la- i komni stnrec ni hotel ničesar slišati o tem. „Ker smo po tukajänjih razmerah j premožni, nočem te beračice kot sin&he ! v hišo, jrdva bi jo trpel za deklo", je : menil trdovratni starec. j Nekega dne je šel Lovre mimo I Argelikine koče, in ta dobi — Kanjača, I ki se je lepo zabaval z Angeliko in ma- | terjo, kakor se je zdelo. Kar zagorelo | je po njen in jel je črtiti Kanjača, ki v j novejšem času že tako ni bil v dobrem ! slovesu pri Jjudeh. Raznesla se je bila namrec govorica, da so tri dežele : Flo- renca, Genova in Pijemont bile razpisale i veliko nagrado na njegovo glavo. Vendar ni bilo nikogar na teh planinah, ki bi si i bil upal izdati za živega ali mrtvega; ve- ! deli so, da se je ustavil marsikaterikrat beričem in je vedno dobro oborožen ter i se čadovito dobro brani. Vsak se ga je bal ter ga pastil pri mira. II. Ropar je vedel, da hodi devica ob določeni ari z vrčem na glavi po vodo v dolino. In vsakikrat jo je čakal že tarn, pa je prišel kmalu za njo in se jel po- govarjaU ž njo. Ko Lovre to zapazi, skrival se je dan za dnevom za gostim grrnovjem bliza stadenca. Ta je opazoval z debelo grča- vo palico v roki ter čakal dekle in Kanjača; hotel je nenadoma napasti ro- parja ter ga ubiti. Nekega dne je ždel več kot pol are tam prav čemeren in sirdit. Dekle pride, vzame vrö z glare ter ga položi pod leseni žleb, koder je tekla studenčica. Vrč se je le polagoma polnil, ker je bilo grlo preozko. V tem je de- klina nrejevala razpleteae lase, utrgala si je dragih rož iz grma, za katerim je prežal Lovro neopažen ter si ozaljšala ž njimi otročje nedolžno svoje lase — gledajoča v mirni vrelec. Mahoma se prikaže Kanjačo. J I Vedel je, da na a ne kaže, da bi | ostal še dalje med temi planinci — uprav j zaradi onega razpisanega plačiia na nje- ; govo glavo. Hotel je pobegniti v dežele, ) kjer ne bi bil poznan ; odločil se je, da uteče v rimsko deželo ali na Neapoli- tansko kam. Ni se mu pa htelo, pustiti mično devojko. Sklep je bil gotov. Zdaj, ko sta bila sama, jo je hotel pregovoriti> | naj gre ž njim; če ne, jo je menil pa i uropati. Izprva je začel se sladkanjem in I prilizovanjem ter nežnimi besedami. Na I to pa omeni : i „Dobil sem od svojih roditeljev \ pisma. Pozivljajo me nazaj ter zago- | tovljajo, da so se udali sorodniki umor- jenega plemenitaša in me hočejo pustiti { pri miru; in zato se povrnem nazaj v j domovino. Ali ceä iti z mano? Moja so- s proga boä in boä živela mirno in adobno ter v časti, kakor se spodobi mojema stana in posebno tvoji pridaosti in mič- nosti? zaradi ugodne prilike, da bova oba srečna in idi z menoj v mojo do- movino". (Dalje pride.) sedem nun pričakuje veselih dogodkov! (Klicaj v originalu.) Nato je „Difesa", bivše glasilo kardinala Sartc dokazala, da meniliov in nun iakega imeua, kakor jih je navajalo socialnodemokraško gla- silo, v dotičnih samostanih niti ni, da je aprila meseca umrla opatinja bila stara 81, sedanja pa 75 let in da so menihi in nune socialnodemckraški list tožili. Očito je, da je socialnodemokraško glasilo bilo potegnjeno". Tako se v Italiji delajo škandali in prirejajo demohstracije, pri katerih po- koljejo nekaj „klcrikalcev" in karabi- nijerjev. Sedaj imamo četrti „slučaj-'. Ta se je zgodil v Turinu. Tu je prefekt dal zapreti duhovniški zavod za dečke „Barbera", na korzu „Massimo d'Azeglio", ker se je pri nadzorovanju izkazalo, da je uprava v neredu, da so higijeniške razmere v zavodu bile lieznosne in so dečki po hišali prosjačili. To zagovarjati nimamo nobenega povoda, toda cerkvi naprtiti nesiiago v zavodu, ki se nahaja v deželi, kjer oduekdaj povsod vlada klasična nesnaga, je zlobno in je kaj takega v stanu le blök, katerega glasilo je „Asino". V Turinu so obenem s tem zavodom zaprli tudi filialko milanskega zavoda Fuinagalli, katere pa prej, ko je drezala cerkveua oblast, niso videli. Pride še peti slučaj, edini, ki se zdi po prvih poročilih liberalnih listov, osnovan in kateregn nimamo povoda prikrivati. V Varazzu (zahodno od Ge- nove) je oblast zaprla šest duhovnikov Salezijancev iz ondotnega zavoda za decke. 14-Ietni Aleksander Besson je namreč izpovedal, da se v zavodn go- dijo protinravne orgije in da v nekem bližnjem samostanu občujejo medseboj menihi in nune. Zdravniška preiskava da je na več dečkih dokazala sledove zlorabe. Ako si predočimo vse ostale „slu- čaje" po vrsti, je prav zelo verojetno, da se bo tudi slednji slučaj razkadil v nie. In če bi bil resuičen, ga ni pošte- nega cloveka, ki bi dotičnih duhovnikov ne obsodil, ni ga pa tudi pravienega in nepristrauskega človeka, ki ne bi ob- sodil socialistov in liberalcev, ki iz gre- hov sedniih duhovnov ljudi kujejo ka- pital proti cerkvi. Ali je že kdo v Italiji štel eine nenravnosti po držav. dekliških licejih? Prešestnike, v vladnih krogih, med socialisti? Umore in prostitueijo v predmestjih, napoljskih in rimskih, v predmestjih, kjer je vsak drugi človek socialni demokrat? Če se je — kar še ni dokazano — v Varazzu pokazala slabost sedmerih ljudi, ki nosijo talar, se je v Milnnu, Benetkah, v Turinu in Alassio pokazala brezmejua zlobnost in podlost socialističnih in masonskih klik, ki so na podlagi laži in izkrivljanj pri- redile demonstraeije, gnale v Spezziji nahujskano ljudstvo nasproti karabinijer- skim samokresom in proti cerkvam, da jih razbijejo in onečastijo. Tako hočejo terorizirati in prevarati javno menje in jutri bodo tožili v.ado, kei so karabi- nijeri ustrelili enega demonstranta. Vpili bodo jutri: Njegova kri naj pride na vas in vaše otroke! ter dolžili vlado, da drži s salezijanci, ker ne pusti, da bi temne postave iz špecijskih predmestij vse duliovne pobile. Tako se v nesrečni Italiji dela po- litika in goji svobodna misel. „Sl." Dopisi. Iz Gorice. — (Starišem, ki na- meravajo dati svoje otroke v me8tne šole, v uvaževanje). — Dandanes so šole prenapolnjene učeče se mladeži. Naše inteligence je vedno več, in se ve, njeni otroci morajo se le šo- lati, da pridejo do kraha. Pa tudi mar- sikateri kmet in obrtnik bi rada preskr- bela svojerau otroku boljäo prihodnjost. Kjer pa je dosti „blaga", tarn se lahko izbira. Tako Be menda godi tadi po na- ših šolah. Dosti poklicanih pa malo izvo- ljenih. Gosp. profesorji so poatali bolj iz- birčni, bolj strogi in ni se jirn treba to- liko mačiti s posamezniki, naravno— ako ni ta, bo pa drugi. Uienec, ki je nadar- jen, bo dobro izhajal, nöenec, ki iraa do- mačega učitelja in pa do katerega se irna še nekoliko ozira iz kateregakoli vzroka, tadi. Vse dragače je pa s kmečkim fan- tom, ki ni nadarjen in do katerega se nima nobenega obzira.Tak mora zaostatl. Zato pa, Btariši, preden se odločite, po- slati sina v mestne sole, poavetujte s-e z dosedanjim njegovim učiteljem in le, ako imate nadarjenega sinu, dajte ga v sole, sicer boate denar zamethli. Sin vam tnor- da po 5—7 letnem šoianjn prileze do 2. ali 3. gimnazije, napre ne more, za kme- ta veÖ ni. Vai atroški so malone v vodo vrženi. Dandanes so tadi rokodelci dobro plačani in navadno bolje izhajajo, nego nižji nradniki; zaradi tega ni treba, da bi morali biti vsi ravno „gospodjt". Po- sebno glede deklic bi vas opozoril, da jih ne pošiljate v učit. pripravnice, ker uči- teljic preostaja že sedaj; äolanje je drago, a nazadnje vam hči se službe ne dobi. Nesrečna bo ona, nesrečni vi. Denar, ki ga imate izdati za njeno šolanje, prihra- nite ji za doto, pa ucite jo pridno go- spodmjstvo in verjemite mi, da bo bolj srečna kmečka žena, nego gosposka uči- teljica — stara devica. Drugo, na kar moram opozoriti sta- riše, ako dajo svoje otroke v mesto v sole, je stanovanje. Stariši niso v tem obziru nič kaj izbirčni; samo da je otrok pod streho, pa je dobro. To je zelo na- pačno. Otrok mora imeti pred vsem zdra- vo, ne vlažno, smrdijivo stanovanje, do- bro, tečno, četadi ne sino hrano, sicer ttlesno in duševno hira. Tadi je navadno preveč otrok v eni sobici, tako da si je drag dragemu na poti in se ne morejo nčiti. Ako pridejo skupaj slabi in raar- Ijivi otroci, pokvarijo se še ti. Nekaterim gospodinjam je edina skrb, da dobe de- nar, briga za otroke jim je neznana. Še tako daleč se spozabijo, da imajo v eni sobi deklice in dečke skapaj I Ea tak slučaj mi je znan od lanskega leta. Kaj pravijo k temu stariši in šol. vodstva, Kaleriui bi moralo biti tadi znano, kje in s kom stanajejo ačenci in ačenke. Torej stariši, pozor ! Iz Tlol. Vrtojbe. — Minalo nede- ljo vršil se je ta draštveni pies za Vr- tojbo novoustanovljenega društva social- nih „mokračev". — Kako da so se rodili v naäi agrarni vasi socialni demokratje, pisala je pred kratkim casom „Gorica". Takrat ob razkola v liberalnem „Bralnem in pevskem drnštvu" priporočalo se je iz tega draštva odstopivšim mladeničem, naj si ustanove raje kako izobraževalno draštvo, ker pri mladini manjka v prvi vrsti izobrazbe. Vse to pa je bilo bob ob steno. Ustanovilo se je torej mesto tega — internacijonalno socialno-demo- kratično društvo. Na astanovnem ob- čnem zbora bil je tadi mokraški vo- ditelj Ropas, ki je zagotavljal delavce, da v socialno-demokratični stranki dosežejo vsega, Cesar bi si želeli. — Dalavci 1 Ne mislite, da vam bodo, ležečim v prijetni senci košatih dreves, leteli pečeni golobje v asta, ne da bi si jih sami zaslažili! — Na očitanja, da je socialna demokracija mednarodna, trde, da so oni narodni! Poglejmo pa njih narodnost! Pri prvem plesu, ki so ga priredili, pokazali so svojo narodnost v pravi lači. — L?ipaki za ta pies niso bili, kakor doznajemo iz goto- vega vira, tiskani v nobeni sloven- ski tiskarni 1 Bili so slovniško jako po- grešeni. — „Brončeča" godba — kakor stoji napisano na lepakih— je bila laška. Na plesišču ni bilo nobene slovenske trobojnice, razun ene, ki jo je razobesil krčmar. Iz celega plesiäca je sevala to- rej sama rudeča revolucijonarna inter- nacijonala ! — Slišalo se je tadi lasko petje, kakor : „La bandiera rossa, la trion- ferä.! Evviva la repablica, la libertä!" in tadi drage laske pesmi. Ali je to sloven- ska narodnost? Mislimo, da ne! In ljadje, ki tvorijo to internacijo- nalno društvo bili so pred razkolom v „Bralnem in pevskem društm" strastni liberalci ped krinko narodne napredno- sti ! Človek se jim mora smejati in ob- jednem pomilovati njih sedanjo socialno- demokratično narodnost. — Prepričani smo, da ko b' ranjei oživeli, vid'li, kaj je zdaj na svet', za glavö bi se prijeli : hitro b' si želeli umret! S Krasa. — Pred nekaj dnevi sli- Sali smo že, da nekdo iz Tomaja blati ' v „SoČi" našega vrlega g. nadačitelja Kenda. In res dobili anno ta list slnčajno v roke. Je pa to St. 31. z dne 20. julija i 1907. V tej številki nesramno blati neki „občan" našega g. nadučitelja. In kaj je ; ta človek zagrešil? Agit'ral je baje — strašno — za g. dr. L*harnar-ja. To je nj°gov prvi „naglavni greh". Letal da je od hiše do \ hiše in vspodbajal Ijadi k volilnema boja. Čadno pa, da o temu letanju volilci nič ue vemo. — Res je, da je svetoval vo- lilcem, da volijo g. dr. Laharnarja in ne Strekeljna, ker je kot pameten človek vedel, kdo bi Kraševcem v državnem zbora več koristil Štrekelj ali dr. Lahar- nar. — Ali pa morda tega ni smel ? Kaj pa liberalni uolttlji, kaj ti niso morda agi- tirali, letali po polju za volilci, lezli celo po noči pri atrehi v hišo, kjer so jih čez dan zapodili, da so izdajalskim potom dobili glasovnico in jo prepisali na Štrek- Ija. Seveda so to delali liberalni učitelji in zato jih „Soča", kakor tadi naš „ob- čan", ne omenja. No, g. Kenda je paö pametno delal, da je ljudem svetoval, naj ne volijo po- slancem človeka, kteri nam Krasevcem ne dela na Dunaja posebne cast'. Naj ga le pere „Eiinosf4, posestrirna „Soöe", da je iskal v gosposki zbornicj ministra Bie- nerta, ker je prišel na Danaj vsemogočni gospod Gabršček in ma vojaštvo ni upilo „gveraas" iu so pri tem pozabili celo ministri priti v veliki paradi Gabrščeku nasproti, da bi ž njlm konferirali. Zato je pa Štrekelj zavpil v gosposki zbornici „Bienert vortreten"; toda namesto Bie- nerta dobil je na zadnji dve črki mini- strovega imena zasluženi odgovor. V Tomaju životarilo je že leta „Pev- sko in bralno društvo" in sicer pevsko — brez pevcev in bralno — brez bral- cev. Prišel je novi g. nadučitelj in kot narodnjak in vnetza napredek in vzgojo ljudstve vpisal se je za uda. Dra§t?eni predsednik bil je tedaj g. Anton Šonc, podpredsednik, blagajničar, itd. pa g. Jo- sip Vran, klerikalni - socialdemokratični- agrarni-liberalni vodja vseh nerazamnih Tomajcev. Soba, v kateri je bilo imeno- vano društvo, je bila in je sedaj navadna dražinska soba g. A. Šjnca, kjer stanoje on s svojo dražino. Napis draštva pa je bil in je obeaen na nasprotni hiši, kjer ima g. A. Sonc svojo gostilno. Soba in razsvetljava pa je bila plaöana od dra- štva oziroma cerkvenih pevcev. Ko je prišel lansko leto novi g. nad- ačilelj za prejšnjim velezaslažnim g. nad- uöiteljem Benigarjem, kteri je kot bivši pevovodja draštva izatopil iz njega uvi- devši čudne razmere v tem se bolj čud- nem draštva, tedaj so na novo ustopiv- šega uda g. Kenda vsi bivši udje z ra- dostjo pozdravili. Oa je začel stare bu- diti in draštvo se je zopet malo pomla- dilo. Sklical se je po dolgih letih občni zbor in na tem zboru izvolili so si adje predsednikora g. Kenda. Prišla je torej nova metla v odber, našla tam polno smeti in je tiste brez razločka strank pometla na smetišče in sicer ne sama, ampak adje, kteri so smeti bolje poznali, kekor sedanji predsednik. Še le sedaj je draštvo oživelo. Uitanovila se bode dra- štvena knjižnica, obdržavala podučna pre- davanja i. t. d. Za preosnovljenje pa je bilo potreba denarja, blagajna pa je bila suha prav do cela, tedaj napravil je g. predsednik na dan sv. Petra in Pavla ter nasljedno nedeljo veselico z namenom, da se s čistim dobičkouu u^tanovi dru- štvena knjižnica. In glejte, po odbitih stroških do- ne8la je ta veselica drnŠUu 200 K ci« etega dobička, od katerega se je 100 K vložilo v tukajšnjo hranilnico, ostalo pa se bode porabilo za nabavo omare, knjig i. t. d. Do sedaj to društvo še menda nikdar ni imelo novčiča v svoji blagajni. Kam so priäli dohodki prejžnjih veselic, ndnine i. t. d., bode morda vedel „Sočin" „občan^. To je toraj delovanje našega g. Kenda. Seveda gorostaano, ker nastopa na lastnih nogah in se ne klanja vsa- keinu puhlema vaškema magnatu. Opi- saješ ga kot neznačajneža, seveda po svoji meri, ker ne trobi v liberalni rog. Kjorkoli je namreč še g. Kenda poače- val bodisi v Avberjn, Kazljah ali pri nas, povsod je bii odiosen katoličan ne glede na zbadanje liberalnih učiteljev, kteri niti ne vedo, kaj je značaj. „S;činw dopisan vtika med svoj dopis tadi našega veleč. g. dekana. Naj bode v tem ozira le zagotovljen, da je veleč. g. dekan prav iz srea zadovoljen 8 powtopanjem in podučevanjem g. Ken- da in da hvalo, katsro ma on daje ˇ „Sočini" gnojnici, povrača odločno do- pisanu, kterega smo tadi mi siti še bolj kot plesnjivega kraha in zasmojenih žgancev, in da želi ne samo veleö. g. dekan, ampak vsi pametni družinski očetje, da ta znhčaj ačitelja g. Kenda Ostane pri nas kot pravi nadačitelj in naslednik g. Benigarja. — Amen. Občan. Poliiični pregled. Posebne odredbe proti Hrvatom. „Bosn. Post" od 1. t. m. je priob- čila iz Badimpešte naetopno brzojavko: Glede na predvčerajšnjo avdijenco ogr- skega ministerskega predsednika dr. We- kerle pred cesarjem v Išln, se govori, da je ministerski predsednik stavil vladarju predloge glede vprašanja ustavnih ga- rancij in ograko-hrvatskega jezikovnega spora. Dr. Wekerle je baje predlagal ce- 8arja „posebne odredbe" proti „reni- tentnim" Hrvatom, da se spor odstrani na radikalni način. Toda dr. Wekerle je, I kakor se govori v krogih, ki so v ožji ! biiki z vlado, zadel s svojim predlogom na najodločneji odpor krone. Glagolica. „Naše Jedinstvo" poroöa, da so te dni rekli v Vatikana nekemu uglednema italijanskema svečenika, da bo možao kaj storiti za glagoliee v Dalmaciji. Mad- jarska viada dela sicer ovire, a avstrijska vlada je, kakor se zdi, to stvar pre- pastila Sv. Stolici. -j- Sarajevski pravoslavni metropolit V petek je umrl v Opatiji pravo- slavni nadäkof in metropolit sarajevski Nikolaj Mandio. Sestanek nemskega cesarja z ruskim carjem. V soboto eta se sešla nemški cesar in raski car in sicer se je zgo- dilo na odprtem morja pri Svine- miindn. Nemški cesar se je vozil na jahti Hohenzollern, ruski pa na jahti Standard. Ko sta se jahti srečali podal se je nemški cesar na jahto Standard. Nemškega cesarja je spremljal kancelar Bülow, raskega carja pa raski minister za zananje zadeve lzvolski. Jahti sta se usidrali v svinemündäkem zaliva. Raski car je vrnil nemäkema cesarjn obisk na jahti Hohenzollern. Pri vsprejema je bilo nevzočih več nemških princov. Papezev mašniški jubilej. Poroča se, da bo papež z ozirom oa vedno bolj rastoco proticerkveno pro- pagando v Italiji zapovedal katoličanom, da ne smejo njegovega mašniškega ja- bileja slovesno praznovati in be stališče italijanske vlade osvetil v posebni enci- kliki. Stanje v Italiji je postalo neznosno ter bo papež opozoril Evropo na straäno, proticerkveno gonjo v „blaženi" Italiji. Koreja. Žalezniške proge po celi deželi stražijo vojaki. Moožic* v Süala je raz- rasila sedem japonskih his in ranila osem Japoncev. Japonski polki so v torek zasedli glavno mesto Soal. Darovi. — Za ,,Solski Dom" so plačali predsedništvn: ür. Anton Gregorčič v Gorici 20 K; sl>v«nski in hrvatski bo- gosiovci v Gorici ob sklepu šolskega leta 24 K 20 h; Ludovik Knmar, žapnik v ßilani 10 K; Andrej Žn darčič, vikar v Gr>-dn(m 10 K ; Alojzij Galin, eerkovnik v Vrtojti 40 tin.; Nekd.> v spomin vo- litev v državni zbor v mestu poriškern 10 K; konecletna veselici v „Šolskfm Domu ¦ dala čiBtega dohodk* 185 K 27 h ; pri tej priliki zatuorec v „Š. D." pozrl 22 K 50 h ; „Nirodna tisknrna" za raz- glednice S. Gregorčič* 15 K 40 h; za narodni kolefc 6 K 80 h; Anton Berbač, poHfStnik v Sela 10 K; Avgusta Pirjevec, viäjf gü račannkegit s»«tmka 5 K ; g.öni G^brijeltt ia Lavra Üefclava 2 K; goapa Marija Lazar 2 K. L^tni.io o> 2 K »n plačale gospodične ; Eliza M*kuc, Pavla Makac, Marija Milost, LjuJuitla M lost, Marija Lizar, Joaipina Pos^ga, BUnlina Saunig Kazica Lufcan, O'ua L^govič, Danic* ŠiiiM, Anica Koinel, Terezina Kokoie, Klernentina Hrovatin, Alice Korn- müler in Teodora markiza Obizzi. MesecniKO za junij ho plarali : Leo- pold Bolko, deželni poslanec 10 K ; An- ton Benigar, naduöitelj 2 K ; Anton Breach, trgov« c 2 K; Josip C zel, pro- sesor 2 K ; Jfkcb Oebalar, pre fenor 2 K; dr Josip Darmastia, odv kjnc. 1 K ; Ivan Droi'ovka, trgovec 2 K ; Fran Finšger, okrajni š. nadzornik 4 K; Anton Fon, trgo*ec 2 K; Josip Fon, drž. posianec 2 K; Anton Fras, profesor 4 K; dr. Jj- sip Gabrijelčič, prelat 3 K; Anton Gvajz, prosesor 2 K; Hedžet in Kontnik, tr- govca 2 K; Teodor Hribar, poslovodja v Krojaaki zadrugi 4 K; Ivan Kalin, de- želni aradnik 2 K ; Fran Kaučič, trgo- vec 2 K; Janez Kančič, posestnik 2 K; Kavarna „Central1' 2 K; Jernej Kopač, trgovec 2 K; Albin Kregau, trgovec 1 K; Josip Liean, kn.-nadšk. tajnik 2 K; lvan Mercina, vadnični učitelj 3 K; Gustav Novak, prcfesor 2 K; Niko Omersa, profesor 1 K; dr. Anton Papež, pro- sesor 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 6 K; (Ivan Rejec. preldkt 2 K; Fran Setnič»r, vodja 2 K ; Anton Šantel, sol- ski steiDik 5 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Joeip Zornik, trgovec 2 K; dr. Fran Žigon, pros^sor 3 K ; Kran Žni- deršič, pnf-sor (za dva meseca) 6 K. Dalje so plačale mesečnino za junij naslednje g )spe in gospodične: Gizela Finšger, okr. $. nadzornika 2 K; Irma Fon, sodnega tajnika 1 K; Štesanija Havel, ačiteljica 40 vin.; Antonija Hro- vatin, nadučitttljeva 2 K ; Earla Kaucič, trgovčeva 2 K ; Marija Kopač, svečarjeva 5 K ; Milka Klančič, učiteljica 1 K; Berta Pavletič, odtetnikova 2 K; Milena Papež, prosdsorjeva 1 K; Avgusta Šantel, ä. 8\clnika 1 K. Srčna hvala vsem dobrotnikom in dobrotnicam ! Novice. Buhovske sprcinembv. — Č. g. Alojzij Novak, kaplan v Solkanu, pojde na Dnnaj v „Aagustineum". Č. g. Ciril Zamar, kaplan v Kobaridu, pride za kaplana v Solkan in č. gospod Anton Gerbec pa pride za kaplana v Kobarid. Č. g. Andrej Klobnčar, no- vomašnik, je imenovan za kaplana v Bovec. Dosedanji kaplan v Bovcu d. g. Ivan Reščič pride za učitelja gluho- nemov v Gorico. Volitev v ccstnl odbor za koba- riški okraj. — Prihodnji četrtek ae bodo vršile volitve v cestni odbor za kobariški okraj. Kobariški magnati ho- čejo spraviti odbor v svojo oblast; sle- parijo in obljubnjejo na vse mogoče na- čine. Koliko pa veljajo njih obljabe, bi vam znal povedati že pri zadnjih volit- vah opcharjeni podžnpan. Kdor hoče skasiti isto blamažo; naj jim le gre na limanice. Zupani in podžnpani, komu gre zas uga, da so ceste v kobariškem okraja v tako dobrem stana, kakor menda v no- benem drngem? Ali rnorda kobariškim magnatom? AH res raislite, da bodo skr- beli za vaše ceste oni, ki so napravljali rekurze proti njim v vašo škodo? Kaj hočete pričakovati od onib, ki so me- tali le polena pod noge dosedanjema načelnika g. Ivanu Lapanja, ker je v resnici skrbel za povzdigo cest v celem okraju in je tudi dosegel, kar je bilo sploh mogoče ! OboiuHke volitvo ua Idrskem. — Občinske volitve so sa vršile na Idr- skem (pri Kobaridu) pretečeni teden. Nepričakovano ae je oglasila peščica li- beralcev, — na čela jim Karinčič, po domače „Kmet" —, ki so hoteli vreči dopfdanje starešinstvo in v prvi vrsti dosedanjega župana. Vkljub vsej skrivni — zahrbtni agitaciji, vkljab tema, da ao po noči spravljali ljndi iz aenožet na voliAče, se jim vendar ni posrečil njih bojni naört. Propadli so na celi črti ! Čast zavednim Idrcem! Upamo, da oatane tndi Sa zanaprej dnaedanji zaalažni žu- pan g. Anton Manfreda, ki si je nakopal nekaj sovražnikov ie vsled svojega od- ločnega nastopa proti žganjepitju, za kar mu pa zavedni Idrci le čestitamo ! Znani Birnbo — Brankovič iz Šempasa je dal slovo domovini in od- knril v Ameriko. Niso ae ma posrečili nameni pri agrarcih, 2daj jih je zapustil silni agitator. Ali in kedaj pojdejo tndi ponesrečeni voditelji za agitatorjem, še ni znano. Stranki naše sožalje ! Bimbotn srečno pot. Bimbo le srečen bodi, pa nazaj nikar ne hodi. Poroka. — Danes zjairaj se je pnročil v cerkvi av. Antona Padovan- 8kega v Gorici odvetnš*ci koncipijent dr. Joaip Faganel z g.čno Mileno Poniž, hččrko vpokojenega vadniškega nčitel;a g. Benedikta Poniža. Bilo srečno! — Cesar za pogorelee na Po- nikvah. — Cesar je podaril nesreötiim pogorelcem na Ponikvah 5000 K pod- pore. — Kuliiiijska šola v Goric', v ulici Vettarini št. 9. se zapre dne 12. t. ter se zopet odpre dne 10. aeptembra. To daje naznanje g.Čna Grebenc ter se priporoča v nadaljno naklonjeuost. — Ponarejene pctače. — Povedali Bmo že svojim čitateljem, da krožijo tudi pri nas še precaj dobro ponarejene pe- tače t. j. petkron8ki Brabrni denar. Te dni je hotel na tuk. državni železniški postaji kupiti neki Josip Kodrič v ta- mošnji tobakarni tobaka. Ko je plačeval tobak je prodajalka koj opazila, da je petača, s katero hoče Kodrič plačati to- bak, pouarejena. Prišel je poleg redar, katerema je Kodriž povedal, da je dobil petačo od g. Alojzija Drusovke, kar s^ je pozneje tudi v resnici dokazalo. Seve da je tudi g. Urufjvka dobil v svoji pro- dajalnici ponarejeno petačo 2,a prodano blago, ne da bi bil opazil. da je petača ponarejena. Petačo je policija obdržala. — Sad javnjh plesov. —¦ V ne- deljo so plesali nekju fantje in sicer po Jankern takta kar jim ni v po- sebno cast kot „naprednim" slovenskim fantom. Zgodilo se je pa pri ti priliki nekaj žalostnega, kar se tudi drogod o priliki javnih plesov najbrže dogaja. Oöividec nam je namreč pripovedoval, da je naletel, ko je ael mimo plesišča in sicer nedaleč od istega na tri pijano dečke v starosti od 10—12 let, oi katerih je bil jeden tako nadelan, da ni tnogel niti na nogah stati. Starisi, kaj bode iz takib otrok v poznejšib letih, ko se nda- jajo že tako mladi pijanstvu ? Sicer kaj pa imajo tako mladi frkovci opraviti pri in na javnih plesihr Saj se tarn prav nič koristnega ne nance, nasprotno pa vse polno slabega. — V Postojni na Kranjskem rnočno gospodari mačuh-tifu9. Vojaki so bole- zen zanenli na razne kraje. Zidarji iz Vrtojbe, Šampasa in Vitovlji so tudi do- mov prinesli bolezen. — Pritožba proti dornberški pošti. — Prišel je k nam neki naš na- ročnik iz dornberške občine, ter se pri- tožil, da dobiva naš list po jeden, po dva in tadi po več dni kasneje nego bi ga moral dobivati. Zgodilo se je celo, da mu ÜBt niti dostavljen ni bil. Opo- zarjamo dornberške poštarje na to pri- tožbo ter jih pozivljamo, da tako nerednost odstranijo, inače bi bill primorani iskati odpomoöi pri c. k. poštnem ravnatelstvu v Trstu. — Pretep. — V tukajšnjo bol- niänico so pripeljali v nedeljo ponoči 42-letnega Andreja Vodopivca iz Dorn- berga, katerega sta na dvorišču neke tukajšnje gostilne hudo ranila na glavi neka Saksida in Cotič. — Z gugahiice je padel v nedeljo popolodne nad vorišču salezijauskega za- voda 11-letni deček Anton Toplikar in sicer tako nesrečno, da je včeraj po- poludne umrl. Pogreb bo jutri popoludne. — Lcgai1 v Mirnlku. — V Mir- niku v Brdih razsaja že delj časa Legar. Za to boleznijo je žo nekaj ljudi nrnrlo. Ker je tej nesreči največ kriva slaba pitna voda, je vlada odredila, da se tarn prej ko pre-j napravita dva vodnjaka. — Zavod „Klizabetlšče" v To- maju; vzgojevalisöe za deklice (internat) zaöne z äohkitn poukom dne 1. septem- bra t. I. V zavodu je trorazredna liudaka sola z vsestranskim temeljitim podukom po Ijud^koäolfikih načrtih na Primorskem. Zavod imn jako lepo lego s krasnitn raz- gledom. Stanovanja in spalnic« z" go- jenke 80 zračn« in prostorne. Deklice se vzgajajo v pravem kršansko-narodnem duhu. Notrnnje gojenke s^ pouöujeio \rha navadnih preimetov tudi id v ši- vanja, Jtezfrju lik»nju in večje imxjo pnliko vhditi ne go^podinjstva : knhaDJa, pranja, raznib vrinih del i. t. d. Uče se tnd) nemsfeeüt» jezika. Mesečna pla^a je 26 K. — Zavod se priporoöa HioverjHkim «ttiriäem celo Primorske. Kdor želi še naiaačnejih poročil radi obleke, perila i. t. d. naj se ogla^i do 15. av- gusta na zdolej podpisano vodstvo, da mn poäljfrao izvestje. — Gojenko naj se zbero v zavodu že 31. avgasta, da prisostvnjejo äolski sv. maši dne 1. sep- tembra t. 1. V Tomaju, dne 1. avg. 1907. Zavod šolskih sester „Elizabetišča" S. M Bcatrika, voditeljica. — Zahvaia. — Podpisani odbor se prisrčno zahvalju e preč. g. Krancu Ceket, velezaslažnemu kuralu v p. za velikodušni dar v knjigah, ki ga je na- klonil našemu društvn. Bog stotero po- vrni. Slov. kat. izobraževalno društvo v Corknem. Dr. Knavs P. Bevk tč. predsednik. tajnik. — Krojaškl poučui tečaj v Sožatii. — Dne 29. julija se je otvoril v Sj- žani ob 10. uri predp. krojaški tečaj, ki ga je priredilo oskrbništvo zavoda za po- speäevanje obrti v Gorici. Otvoritvi so prisostvovali okrajni glavar A. Ribek, c. kr. šolski nadzornik M. Kante, žapan F. Štolfa, s podžapani, občinski tajnik J. Rn>t,a, tomajski župan A. Papi», in kot zastopnika omenjenega oakrbništva, taj- nik A. Bsiack in ravnatelj g..inženir R. Penso. Tajnik je kot zastopnik predaed- nika vit, E. Holzer-ja otvorii, tečaj z na- govorom, v katerem je obžaloval, da »e predsednik ni mogel udeležiti otvoritve, na kar se je zahvalil okrajnemu glavarju firosp. A. Rebek-u in žapana Francetu Stolfa za njiju izredno sodelovanje pri prireditvi nadaljevalnega tečaja; istotako 86 je zahvalil tudi v^ein drugim, ki so pripomogli, da se je tečaj otvoril. Ome- njal je veliko važuost poaka za posa- mezne obrti, ^na kar se je še spomnil delovanja, kateremu se posveča v tej za- devi urad za pospeševanje obrti pri c. kr. trgovin8kemu ministerstvu. Konečno je predstavil učencem učit«lja-strokov- njaka Matija Kunc-a. Učitelj Kunc je pou- darjal važnost nadaljevalnega tečaja, in, ker sann krojač, je učencem obširno raz- ložil, kake koristi se dosežojo na podlagi tega pouka. Okrajni giavar je ipodbujal nato učence, naj pridno obiskujejo tečaj. — Samomor sodnega pristava. — V soboto zjutraj si je v Postojni prerezal z britvijo vrat sodni pristav gosp. Milaa Doleac. — Plaimiska koča na Poreznu se, kakor je naziiaiijeno, slavnostno otvori dne 11. avgusta t. 1. Koča je popolnoma dograjena in tudi prav udobno oprem- ljena; obiskovalci se prav pohvalno iz- ražajo o nji. Vsled nove Bohinjske že- leznice ima sedaj Porezen tako ugodno pozicijo, (ia gotovo postane v kratkem času ena izmed najbolj priljubljcnili in obiskovanih naših gorali. Lalick dostop od treh strani, znainenita flora, dobra studenčica in pred vsem nepričakovano obsežen in diven razgled, so prednosti Porezna, da ga je že pred gradnjo žc- Ieznice in vzlic zelo neugodnih komu- nikacij obiskovalo mnogo planincev. Cerkljanska podružnica S. P. D. je takoj ob času stavbe nove železnice uvidela potrebo po koči na Poreznu in po vzpod- budi poznavalcev tega liriba odločila se je staviti to kočo, ki stoji sedaj zidana iz kamenja in cementa ter krita z eter- nitotn prav na vrhu Porezna in čaka 11. avgusta slovenskih planincev, da jo slavnostno otvorijo. Neometane, kame- menite zunanje stene koče napravijo na glcdalca vtis silnosti in mogočnosti, ki se popolnoma vjema z mogočnimi pe- činami v ozadju stoječih triglavskih skal in gora. Zanimanje za to otvoritev na- rašča od dne do dne in ta dan postane na Poreznu glavni sestanek slovenskih planincev v letošnji sezoni. Osrednji odbor S. P. D. v Ljubljani napravi ofi- cijelni izlet k otvoritvi te koče in tudi druge podružnice se oglašajo druga za drugo, tako da bode na dan otvoritvi gotovo lepo število planincev na vrhu. Dne 11. avgusta gori na vrh zelenega Porezna, kjer se odpre slovenskim pla- nincem uov dom, nova trdnjava na iiašem zapadu! — Doliod vlakov k otvoritvi koče na Poreznu: Izstopna postaja za obisk Porezna [je Podbrdo ob južnern vhodu bohinjskega predora. Kdor ima čas in noče izgubiti najboljšega dela noči, naj se pripelje že v soboto v Pod- brdo7 oziroma Hudo jiižno. Oglasiti se je v Štravsovi restavraciji, kjer se bodo dobila tudi vsa nadaljna pojasnila in na- vodila. Zadnji vlaki, s katerimi je še mogoče dospeti k slavnostni otvoritvi, so: Iz Ljubljaiie odhod ob 4. 58 minut zjutraj, dohod v Podbrdo ob 9. uri 8 minut zjutraj. Gostje, ki ne pridejo v Podbrdo, se zbirajo v Cerknem, kjer bode zadnji odhodv ob 8. uri zjutraj. Zbi- rališče gostov iz Železnikov in sploh iz selške doline je v gostilni gospoda Demšarja v Zalem logu. — Deželni odbor goriški za pre- bivfllce Furloiiije. — Kakor je znano, je toča dne 3. t. ni. hudo poškodovala poljske pridelke po nekaterih občinah v Furlaniji. Istotako so trpeli tarn vsled liLide suše razni poljski pridelki in se je posebno bati velikega pomanjkanja krme Deželni odbor goriški se je z vso prid- nostjo potrudil, da bi priskočil na pomoč po ujmah prizadetemu prebivalstvu. Med drugim je_poslal na vlado daljšo spo- menico, v^kateri daje sledeče nasvete: 1.) Izda naj se propoved glede iz- važevanja krme iz dežele. 2.) Določi naj se krmi norrnalna cena, in za višje cene od normalne naj podeli visoka vlada diferenčne prispevke. 3.) Dovoli naj se znižauje želez- niške vozarine za uvoz krme v našo deželo. 4.) Dovoli naj se vojakom, ki pri- padajo kmetskemu stanu dopust, da bodo pomagali pri intenziviiili poljskih delih, ki so se izkazala potrebna1 5.) Javne naprave, za katere so denarna sredstva že zajamčena, naj se ncmudoma izvrše. Deželni odbor se obrača na to c. kr. državno oblast s posebno toplim pri- poročilom, da se zavzame v svojem de- lokrogu, da se ta prošuja čim prej usliši kajti velike važnosti je tudi za obči bla- go r države, ako se del prebivalstva reši gospodarske pogube s tern, da se mu dajo sredstva, da si s svojim delom pridobi izgubljeno blagostanje Znano je pa tudi, da so bile tudi na Krasu nekatere občine po toči hudo poškodovane. Ravno tako so imeli na Krasu in pa tudi drugod po naši deželi hudo sušo in ne [bodo vsled tega pri- delali skoro nič krme za živiuo. Ali na- merava deželni odbor raztegniti svojo zapričeto akcijo tudi na te dele dežele, in ne le na korminski, gradiščanski in červiujanski okraj ? — Proracunski provizorij je cesar sankcijoniral. — Bosansko šolstvo. — V Bosni je 239 osnovnih šol s 568 nöitelji in 266 orožniških postaj z 2300 orožniki. Za n ožnike se je izdale tet< 1906 kron 3,753 189, za učitelje leta 1904 05 pa 641.270 kron. Orožnik ima 880 K place, pomožni aöitelj 720 K, stalni 1000 K. Orožnik odhaja v mir z 18. slnžbenim letom, uöitelj pa s — 40. -- Vozariua na državnih železnicah je za nčenc? znatno znižana. Dijaki nad 10 let stari plačajo pol vozarine, dva otroka etara do 10 let plaöeta pol vo- zarine. Raznn tega se vozi lahko na 10 dijakov en dijakov siromtišnibSin ubogih rediteljev z«stonj. Loterijske številke. Trst Line 3. avgusta. ... 1 29 48 25 13 ... 63 9 18 71 90 vadi potovanja zofa, 6 stolic - na- slonjač in klavir. Več sc izvc v Gorici v ulici Trieste štev. 3 II. nadstr. MtOB čevljar v Semeniški ulici 1 v fjJorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za ^os])c in j^ospodc. Naročila se izvršuje hitro. je rnogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi m> JOSIP NEŠKUPLA 1H $\^^| protokolirana veletrgovina in tovarna v OLOMUCU (Češko). W^J»i Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezane paramente v vseh barvah in slogih: kazule, pluvijale, dalmatike, vela, nebesa, ban- dera, zastave, preproge, pregrinjala, albe, rokete itd. pod jamstvom trpežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejene kelihe, ciborije, monstrance, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cer- kvcnih predpisili. Navodila zavoda. ^ Podpisani zavod niiua nobonega zastopnika, ki hi podražil solidno blago za 20%> \ t.j. za petino prvotne cene; ratli tejia se ilobe predmeti potom direktnoga naročila v Olmucu concjo, kakor jih ponujajo v svojih <. enikih konkorončnc češke in ncniške finno. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Plačilni pogoji ugodni. Jl Paramenti se pošiljajo na ogled franko. I „Flox" I je sotograsiski El aparat s katerim H lahko vsak broz H znanstva fotogra- I fira. Aparat do- | gotavlja podobo jj (sliko) v 5 krat 7 I ein in staue z 3 colo elegantno -' kompk'tno op- iro in pojas- ..ilom samo 6 K. ¦ I'osilja por pošt- iicin pov/.otju H. Weis, Dnnaj Wioi), X1V-3 Se- chshausersstr. 5|.12i Izvrstno pecivo priporoča spoštovanini mcščanom iu okoliöanom pekovski niojster ^, 39K0B BRUTUS v Gorici Solwka iilica št. O. V zalogi inia in prodaja moko prve vrste MajdičevT^ga mlina. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da inia dobro urejeno krojaönico, ter se si. občinstvu v niostu in na dežcli priporoča ' za ninogobrojna naročila. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! EDO krone» nagrade izplačava vsakema, kdor dokaže B potrdiii najine nove ümerikanske blagajne, dn je kapil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva «ahtevati listke! Posor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! "" Krojaški mojster V Gorici, pod Kostanjevico St. 10, se toplo priporoca posebno častiti duhovščini v niestu in na dežoli za obila naročila. Posebno se priporoca za izdelovanje talarjev. Fani Drascek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hi, št. 2. Prodaja stroje tudi na tedon- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoca se sla\. občinstvu. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. U dekliškem domu se učenke sprejmejo na stanovanje, katere razne goriške sole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujili jezi- kov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobra hrana, lepo in proslorno stanovanje. Natančneje se izve pri gospej Ma- riji I>rašler Via Trigemina žt. 12. ,CcRtFaIua posojiluiea' registrovana zadruga v (Joriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna adplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menicB po 6°|OI na vfcnjižbo po S1|2°|0 . Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2 od sto. * v Kerševani & Cuk --------------- lORICB - Stolni trg 3 (piozza Duomo) - GORICit priporočava svojo zalo«o šivalnili strojev raznih sislemov za unietno vezenje (rekamiranje), katere pro- dajava tudi na mesečne obroke. — Xttloga clvokoles. — jflehanična delavnica konec Raštela št. 4 sprejema vsako popravo ši- valnih strojev, dvokoles, pusk in samokresov... Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. ynoiATn se bodo oddali Id Dill = v Gorici v ulici Corso Verdi štev. 22 v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovino s skladišči vred. Jeden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane „Centralne posojilnice", k\ je lastnica dotičnega poslopja. V Gorici, dne 2. avgusta 1907. Nacclstuo „Centpalne posojilnice" v Gorici.