Štev. 38
TRST, v torek 7. februvarja 1911
Te6«i xxx\ |
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob aedaljak la praznikih ob 5., ab penedeljklk ak 0. ijatraj. PombUb« ilav. aa prodajajo po 3 nv6. <6 stot.) ▼ aanagifc tob&karnak ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kras j o, it. Patra, ?09t0jai, Seiani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-«£iai, Dornbergu itd. Zastarela Stav. po K n vi. (10 atat^. OC2LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ tirolteat) 1 kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi hI«, mm, »-mrtnice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih aavodav pa 20 si. mm Za oglase v tekstu fista da & vrst 2® K, vsaka sadaljaa vrsta K 2. Uali oglasi po * atot. beseda, naj-f.nj pa 40 stot. Oglase »prejema Ineeratni oddelek oprava .Zdinosti". — Plačuje se izkliućno la upravi „Edinosti". ' ■	— Plačljivo lo utožljiva a Trstu. 1 ■■■■=»
NAROČNINA ZNAŠA
•laailo potitošnega društva „Edinost4* za Primorsko.
V adtnoHi ja moi I
sa celo leto 2* K, pol leta 12 K, 3 meseca 6 K; aa na-
ročbe brez doposlane naročnina, ne oprava na ozira. ■uMBla« aa n«4eij»*« uaaaje „B9IVOSTI" staja*: um •alo Uto Kron 5 20, s* pol loto Kron S AO.
Vsi dopisi naj pošiljajo aa uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma m m sprejemajo la rokopisi ta aa vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na apravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 18 (Narodal dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN liODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinonf. - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18	——
Po5tno-hranllnI?nl raiun fL 841 652. TELEFON It 11-57.
BRZOJfll/NE l/ESTl.
Državni zbor.
DUNAJ 6. Jutri pričnejo plenarne seje avstrijske poslanske zbornice. Na dnevnem redu jutršnje seje bodo nastopne točke:
1.	vladna predloga o nočnem delu žensk;
2.	krošnjarski zakon; 3. društveni zakon, m 4. poročilo poljedelskih odsekov. V proračunskem odseku se bo nadaljevala razprava o italijanski pravni fakulteti.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 6. Preden je zbornica prešla na dnevni red je zadobit besedo posi. Polonyi, ki je izjavil, da je vede-■je hrvatskega bana tako izzivalno in protiustavno, da ne more nikakor trpeti tega ogrski parlament. V stvari imunitete posi. Banjanina je ban ponovno izjavil, da pripada pravica izročitve izključno hrvatskemu saboru tudi nad onimi poslanci, ki pripadajo ogrskemu parlamentu. — Mini-sterski predsednik grof Khuen - Heder-vary je odgovoril, da bo ogrski parlament imel priliko odločiti v tej stvari, ko bo predloženo tozadevno poročilo imunitetnega odseka.
Posi. Dezider Polonyi je izjavil, da ni aiožno nadalje trpeti, da daja ban pod težo svoje odgovorvosti protidržavnopravne la protuustavne izjave na škodo naše enotnosti in samostojnostf. — Ministerski predsednik : Jaz protestiram proti temu, da se fospod poslanec dela sodnika v strani, za katero ni poklican. (Živahna pohvala na desnici).
Posi. Dezider PoIonyi: Tudi ta izjava »inisterskega predsednika je protiustavna. Jaz imam pravico, da dolžnost, da govorim • protustavnem postopanju bana. (Živahno pritrjevanje na levici).
Predsednik je izjavil, da se ne more pred dnevnim redom o tej stvari ni deba-urati niti o njej sklepati in da za to preide aa dnevni red. Na to so se vršile nadomestne volitve, potrebne vsled novih izvolitev hrvatskih poslancev.
Nato je zbornica nadaljevala generalno debato o bančni predlogi.
Prihodnja seja jutri.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 6. — Predsednik Sola je •tvoril sejo in izjavil, da je po obliki, kakor je na sobotni seji dal na glasovanje predlog posi. Jankievica, kršil § 45 poslovnega reda. Zato razveljavlja to nezakonito glasovanje. (Pohvala pri Hrvatih in muslimanih). Jsnkievičev predlog je bil nato v vseh paragraf h odklonjen. Tozadevni protipara-frafi posi. Curi-ja so bili z glasovi muslimanskih in hrvatskih poslancev vsprejeti proti glasom Srbov, pri čemer je prišlo ponovno do hrupnih prizorov. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu sta proračunska predloga in tretje čitanje Jankievičevega predloga.
Dogovor z avstro-ogrsko banko.
BUDIMPEŠTA 6. — Vsled sporazuma aed avstrijsko in ogrsko vlado, je provi-zorični dogovor z avstro-©grško banko, ki aapade dne 15. februarja podaljšan do 1. maja t. L
Prebivalstvo Gradca.
GRADEC 6. Glasom danes od mestnega sveta razglašenega ljudskega štetja 31. dacembra 1910 ima Gradec 146 409 civilnega prebivalstva napram 132 915 leta 1§00, in 5274 vojakov napram 5165 leta
O D L ! S T E K.
Udovica.
Povest u 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štetan Klavs.
I.
Točno ob deseti uri dopoludne, osemnajstega malega travna leta 1754, so zazvonili, kakor po dogovoru, vsi zvonovi v vseh cerkvah gornjega mesta Zagreba.
Iz zvonika cerkve sv. Marka, očetov Jeauitov, kapucinov in sester sv. Klare so s« oglašali zvonovi, kakor že dolgo ne prej.
Pred mesnicami so stajali ljudje v gruči p# pet, po šest meščanov, ki so si malo preje kupili sveže govedine; zbrali so se rokaj na skupen pogovor.
„Kaj za vraga toliko zvoni I" je vpra-šnl svoje someščane krojaški mojster Tuci-bat, ki je bil zadnji pristopil k gruči.
„Eh kaj," mu je odgovoril črevljar Krapinec... danes se darujejo zadušnice za ]K)kojnim asesorjem Magdičem, ki smo ga vfcraj pokopali v cerkvi sester sv. Klare.
1900, skupno 151.783 prebivalcev. Civilno prebivalstvo je torej ▼ zadnjih 10 letih naraslo za 10.23 v letih 1890—1900 pa za 23 56*/,.
Norveški kralj v Rimu.
RIM 6. Govori se, da pride norveSki kralj Haakon meseca marca oziroma maja ▼ Rim.
GrSka skupščina.
ATENE 6. Pristaš Venizelosa, imenom Stratoe, je bil danes z 249 od 276 glasov izvoljen predsednikom revizionistiške skupščine. —
Nemiri ▼ Meksiku.
EL PASO 6. Ustaši so včeraj zjutraj razbili železniški vlak polkovnika zvezne armade Rabago. Unel se je boj, v katerem sta padla dva ustaša in 170 mož zvezne armade. Polkovnik Rabago je s 300 možmi ušel ustašem, ki so ga hoteli obkoliti in je sinoči dospel v Juarez, kjer ga je prebivalstvo živahno pozdravljalo.
Srbska skup§čina.
BEUGRAD 6. Narodnjak Agatanovič je stavil na ministra za unanje stvari vprašanje, v katerem je zatrjeval, da dela Av-stro-Ogrska proti avstro-ogrsko-srbski pogodbi ; ojačuje posadke ob bosansko-herc. meji in zbira čete ob Drini. Vprašanje je bilo poslano odsotnemu ministru za unanje stvari.
Otvoritev angleškega parlamenta.
LONOON 6. — Kralj Jurij in kraljica Mary sta ob 2. uri popoludne iz palače Buckingham dospela v Westminsterhall za otvoritev parlamenta. Na vsem potu ju je množica pozdravljala.
LONDON 6. Prestolni govor, ki ga je kralj Jurij prečital na otvoritvi parlamenta se spominja velike izgube, ki je zadela državo s smrtjo kralja Edvarda. Prestolni govor označa odnošaje do inozemskih vlasti kakor trajno prijateljske. Prestolni govor napoveduje pogajanja o sklepu nove an-gleško-japonske trgovinske pogodbe. Prestolni govor napoveduje predloge za ureditev odnošajev med obema zbornicama parlamenta v svrho plodonosnega delovanja ; nadalje odredbe za razširjenje starostnih pokojnin na osebe, ki niso imele doslej vsled uživanja ubožnih podpor do tega pravice; nadalje uvedbo zavarovanja industrijalnega prebivalstva proti bolezni in invalidnosti in zavarovanja proti brezposelnosti in zavarovanja v industrijskih granah, v katerih se ista v prvi vrsti pojavlja.
Port Said 5. Saksonski kralj Friderik Avgust je dospel semkaj.
Dunaj 6. — Cesar je danes v daljši avdijenci vsprejel ministerskega predsednika barona Bienertha in načelnika generalnega štaba Konrada pl. HOdzendorfa.
Delovanje pol. društva „Edinost".
Tajnikovo poročilo na občnem zboru dne 5. februvarja 1911.
Slavni občni zbor I
Na lanjskem občnem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral tako-le : predsednik j dr. Josip Wnfan. — Odborniki: Makso Cotič, Edvard Dobrila, Alojzij Goriup, Josip Gregorič, dr. Gustav G.egorin, dr. Josip Mandič, dr. Otokar Ryb4r, dr. Edvard Slavik, dr. Ljubomir Tomašič. — Namestniki: Valentin Cibic iz Prošeka, Ivo Krošelj iz Barkovelj, Karol Čok iz Lonjera, Vinko
„Glej no, v vseh cerkvah zvoni!" je kimal z glavo mojster Tucibat, ki je hotel nekaj povedati, a sam ni vedel kaj 1
„Bogatinu zvonijo vsi zvonovi, a revežu komaj eden. Tako je na svetu, prijatelji" je pristavil črevljar Krapinec in odšel domov, in za njim še drugi meščani. Čeprav so jih zvonovi iz tako bližnjih cerkva vabili, da stopijo v božji hram in tamkaj pomolijo za dušo pokojnikovo, se vendar oni niso odzvali temu pozivu, ampak so hiteli domov, da čim preje izročijo svojim gospodinjam govedino, katere niso jedli vsak dan.
Včeraj so pač bili pri pogrebu pleme-' nitega gospoda asesorja, in zato so bili dobro plačani. Vsi gornje mestni cehi so bili na pogrebu, a udova jim je dobro plačala za to čast; poslala je vsakemu društvu deset zlatih cekinov. K zadušnicam jih ni nihče vabil, in tudi nihče jim ni nič obljubil — kaj naj hočejo tamkaj? Dovolj bo ugledne gospode in plemičev, med katere je spadal pokojnik. Ti napolne cerkev : in molili bodo za mir in pokoj njegove duše. V tem računu se niso prevarili spoštovani „purgarji", ker ves boljši svet je napolnil cerkve, kjer so imele biti isti čas zadušnice, spojene z vso svečanostjo.
Škerjanec iz Bazovice, Luka Kraij iz Trebič, Miloš Pahor iz Škednja, Martin Košuta iz sv. Križa, Josip Negode iz sv. Ivana, Julij Mikota iz Rojana, Ferdinand Ferluga z Opčin. — Pregledovalci računov: dr. Josip Abram, Gracijan Stepančič in Ivan Prelog. t Ante Truden.
Predno nadaljujem, izvršiti mi je žalostno dolžnost: oddolžiti se mi je spominu moža, ki se je svojedobno skozi vrsto let intenzivno udeleževal našega političnega življenja, ki je bit vsikdar zvest član našega društva, več let tudi odbornik, oziroma podpredsednik, in ki je še v svoji poslednji volji posvedočil svojo udanost in ljubezen do tega društva. Bil je to gospod Ante Truden, veletržec v Trstu, ki nam ga je v krepki možki dobi ugrabila smrt. Bodi tudi tu izražen čut naše hvaležnosti za vse, kar je pokojnik storil v podporo našemu društvu in za razvoj tržaškega Slovenstva sploh. Čast njegovemu spominu !
Odborove seje in druge prireditve.
V ravnokar minolem društvenem letu je imel odbor 30 sej, potem veliko število raznih privatnih sestankov in posvetovanj, je priredil mnogoštevilne shode v mestu in okolici, a v zadnjem četrtletju tudi poučne tečaje za čim vspešnejše izvršenje prevažnega čina, o katerem bo govora na zvršetku tega poročila.
Že ti podatki govore, da je bilo minolo društveno leto bogato na dogodkih, ki so zahtevali od društvenega odbora mnogo truda in pažnje, ter da je odbor skušal po možnosti vstrezati stavljeni mu težki nalogi.
Odborove seje so bile redno obiskovane od odbornikov in razprave temeljite in živahne. Odbor je razpravljal sproti o vsakem tekočem dogodku naše lokalne tržaške politike, zaslišajoč v vsakem slučaju poročila naših deželnih poslancev, oziroma mestnih svetovalcev, dočim je g. državni poslanec dr. Ryb£f redno poročal o dogodkih v parlamentu in o vsakokratnem položaju notranje državne politike, v kolikor je ista v zvezi z našimi narodno-političnimi, kulturnimi in gospodarskimi interesi. Kakor je pa g. državni poslanec z ene strani informiral odbor o vsakokratnem položaju, tako je z druge strani vsakokrat, ko se mu je bilo odločati o kakem važnem koraku, prosil odbor našega društva za navodila, bodi že glede principijelnega stališča, bodi glede taktičnega postopanja.
Ob tem razmerju medsebojnega infor-movanja in zaupanja je bilo omogočeno, da se je o vsaki stvari resno in temeljito pretresalo in da se je po odkritem izmenjavanju nazorov prihajalo do raznih ukrepov in sklepov.
Volitve v okrajno bolniško blagajno.
Prvi važen dogodek v delovanju društvenega odbora v minolem letu so bile volitve v okrajno bolniško blagajno, glede katerih je postopal društveni odbor sporazumno z odborom „Narodne delavske organizacije".
Ljudsko šolsko vprašanje.
Kakor že tridesetletja sem, je delalo odboru tudi v minolem letu največje skrbi staro naše dete bolečin, ki razburja in razvnema slehernega zavednega tržaškega Slovenca — naše šolsko vprašanje — ali kakor je opravičeno imenujemo: naša šolska mizerija. Razlika od začetka naše borbe na tem polju je le ta, da je to vprašanje sedaj močno narastlo, ker so se naše zahteve razširile preko prvotnega Ijudskošolskega ok-
Največ ljudi je bilo v cerkvi sester sv. Klare, kjer so pokopali včeraj pokojnika v cerkveno rakev, in kamor pride danes udova z deco, da bo pri zadušnici. Že pred deveto uro je bila cerkev napolnena z najuglednejšim občinstvom, in sicer največ z damami visokega rodu. Prišel je celo viceban Ivan Rauch, ki je drugače redkokedaj šel na sprevod ali k zadušnici. Ker mu je bil pokojnik ljub prijatelj in vrstnik, je v tem; slučaju napravil izjemo.
Mala cerkev sester sv. Klare je bila vsa 1 zastrta s črnim suknom. V svetilnikih, ki so viseli od stropa, ali bili pritrjeni na stene, so gorele debele voščene sveče, katerih dim in duh se je vil po cerkvenem prostoru. V sredi cerkve je stal s črnim blagom pokrit oder, na katerem je ležala pokojnikova sablja in pokrivalo pred nevisokim srebrnim križem. Na sprednji strani odra je bila postavljena hitro naslikana smrt s koso v roki, ki razdira plemiški grb rodovine Magdičev.
Pokojni Josip Magdič, asesor judici-j jame tabule in kraljevi svetovalec, posest-! nik na Gorenji Konščini v Zagorju, je bil poslednji možki potomec starodavnega plemena. Oženjen je bil z Margarito plemenito
virja tudi na druga polja javne naobrazbe: na srednješolsko, strokovno in visokošolsko naobrazbo.
Gledč na naše staro ljudsko - šolsko vprašanje smo, žal, tudi letos prisiljeni prihajati pred občni zbor z neveselim, a za avstri|ski zistem značilnim poročilom, da je tudi v minulem letu to vprašanje ostalo nerešeno. Vendar se je našemu prizadevanja posrečilo vsaj toliko, da se je to naše vprašanje pomaknilo za mal korak naprej po poti do rešitve, oziroma, da se slovenska privatna požrtvovalnost za šolstvo v Trstu nekoliko razbremeni. Vlada je namreč že izdala naredbo, da s prihodnjim šolskim letom nadaljnih pet učnih močij na naših družbinih šolah prevzame država v svojo oskrbo.
Slovenski pouk na državnih ljudskih Šolah.
Še neko drugo vprašanje na polju ljudskega šolstva v Trstu je, ki je tudi v minolem letu provzročalo odboru mnogo skrbi in našemu gospodu državnemu poslancu mnogo truda in sitnosti. To je vprašanje slovenskega pouka na tržaških državnih šolah. Tudi v tem pogledu se je dosegi® malo zboljšanje, zistemiziranjem potrebnih učiteljskih mest za pouk slovenskega jezika, toliko na deški kolikor na dekliški ljudski državni šoli, vendar pa smo še daleč od take uredbe, ki bi odgovarjala našim opravičenim zahtevam gledč gojenja tega predmeta. Tu bo treba še odločno pritiskati na šolsko upravo, da bo konečno učenju našega jezika na državnih ljudskih šolah po-svečavala toliko skrb in ljubezen, kakor bi morala ne le z obzirom na princip narodne enakopravnosti, zajamčene v državnih osnovnih zakonih, ampak tudi z obzirom na praktično potrebo, ko se vendar očividno bolj in bolj bližamo trenotku, ko ne bode mogel nikdo, naj je že javni funkcijonar, ali pa nameščenec v trgovini, izhajati v tem mestu brez poznanja našega jezika. Absolutno pa bomo morali vstrajati pri zahtevi, utemeljeni v pedagogičnih načelih, naj se za pouk slovenskega jezika na tukajšnjih državnih šolah nameščajo izključno moči slovenske narodnosti.
Obrtno šolstvo.
Glede obrtnega šolstva je pa važno, da je poslanska zbornica, v odseku in v plenumu, vsprejela resolucijo, naj se osnuje v Trstu slovenska obrtna šola.
Trgovska šola.
Med tem pa smo izvršili na polju šolstva v Trstu važen čin samopomoči. S pomočjo naših denarnih zavodov: „Tržaške posojilnice in hranilnice", „Jadranske banke" in „Trgovsko-obrtne zadruge" se je odprla v mestu slovenska nižja trgovska šola z 2 razredoma in pripravljalnim tečajem. Z vso pravico pa smemo pričakovati, da vlada — kakor dela drugod v podobnih slučajih — ali podržavi čim prej ta zavod, ali ga pa vsaj podpre z izdatno podporo. In ozirorn na veliko važnost take šole ravno v Trstu, kamor gravitira veča trgovina iz vseh slovenskih trgovin, ne dvomimo, da bodo vsi slovenski zastopniki delali se svojim vplivom na to, da se to pričakovanje izpolni čim prej.
Vseučiliščno vprašanje.
V ospredju parlamentarnih borb ia predmetom živahnih diskusij v javnosti je bilo tudi v tem letu vseučiliščno vprašanje, izlasti, ker bijejo Italijani odločilno borbo za dosego svojega vseučiliščnega postulata ia
Gabelič, hčerjo bogatega legrajskega pe-sestnika. Deklici je bilo komaj šestnajst let, ko se je poročila z asesorjem Magdičem, ki je bil celih dvajset let starejši od nje. Znano je bilo, da se ni omožila iz ljubezni, ker bila je že tako mlada, da ni vedda, kaj je ljubezen, ko je stopila v zakon. Ali baronica Pudencijana Patačič je silno priporočala ta zakon. Ona in njej na ljubo s® stariši govorili deklici, da je Magdič zelo spoštovan, ugleden in veljaven človek, ki se s svojim umora še povspe na visoko mesto; in to je laskalo mladi deklici, da je brez prigovora podala roko prvemu snubaču, ki je znal prehiteti vse druge. Asesor Magdič se je požuri! prositi jo za roko, da mu ne bi nihče ugrabil zlato pernate ptice, ka-koršna je bila gospica Margarita ali Gita, kakor so jo imenovali v domači hiši. Ni bila samo izredno lepa, temveč tudi izredno bogata. Njen oče, če prav posestnik, plemič, se ni sramoval trgovati. S sosednjo Štajersko je imel živahno trgovino z žitom is živino. Vedel je tudi to, da mu zelo dobro nese, ko je prodajal živež cesarski in deželni vojski, ko je šla nad Turke, aH TOkOlijeve upornike.
(Pride še.)
Btrau II
»EDINOST c št. 38
V Trstu, dna 7. februvarja 19 U
ker je očitno, da bi se tudi vlada rada ♦nkrat tako ali tako rešila tega zanjo res sitnega vprašanja. VseučiliŠčno vprašanje je bilo tudi v našem odboru predmetom opetovanih pogovorov in posvetovanj, toliko gledč kompenzacij, ki naj jih zahtevamo mi tržaški Slovenci za eventuvelno privoljenje v ustanovitev italijanske pravne fakultete, kakor tudi glede taktičnega postopanja našega zastopnika v državnem zboru. Nu, politični dogodki ▼ Avstriji so se v zadnjem času tako zapleli in je položaj tako nejasen, da se danes niti ugibati ne more, kedaj in kako bo rešeno vprašanje pravne fakultete. Zato ostane tudi za prihodnji odbor našega društva velika skrb, ki jo bo moral posvečati temu vprašanju, da ne bo rešitev na našo ■eizmerno in težko popravljivo škodo: da se to vprašanje ne reši preko nas in brez ozira na naše postulate na šolskem polju.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam.
Naj preidemo k naslednjemu važnemu dogodku v minolem društvenem letu. Imeli smo dopolnilne volitve v zavarovalni zavod proti nezgodam, v katerem zavodu vladajo nenaravne in skrajno krivične razmere na škodo zavarovancev slovenske in hrvatske narodnosti. Da-si obseza ta zavod Primorje, Dalmacijo in Kranjsko in je torej v njegovem delokrogu prebivalstvo po ogromni večini slovanske narodnosti, vendar gospodarijo v njem naši sovražniki in nimajo Slovenci in Hrvatje niti od daleč tistega upliva na upravo, ki bi jim Šla po naravi stvari. Tudi letos je vodil ta volilni boj naš odbor in je bila centrala v Trstu. In reči moremo, da se je naš odbor lotil te naloge ne le z energijo, ampak tudi preračunjeno in ziste-matično. Lahko rečemo da je bila letos organizacija in agitacija veliko popolneja nego v prejšnjih letih, o čemer pričati dejstvi:
1)	da se je letos posrečilo oživeti Dalmacijo, kamor je odbor poslal svojega posebnega zaupnika, ki je dosegel tako lep vspeh, da je udeležba iz Dalmacije daleč prekašala udeležbo na prejšnjih volitvah in
2)	naš velikanski napredek v skupini delavcev. Tako smo n. pr. v razsodišču delavske skupine poskočili od okolo 5000 glasov na okolo 25.000 glasov.
Žal pa, da moramo beležiti tudi zgubo. Izgubili smo dva zastopnika v skupini delodajalcev ; vendar ne bi bilo opravičeno, ako bi mislili, da je to posledica kake zamude. Kajti na to smo morali biti priprav* Ijeni z ozirom na sedaj vladajoče razmere, čim smo vedeli, da so se Italijani z vso srditostjo vrgli na agitacijo v tej skupini. Večina obratov je sicer na naši strani, toda ■ašo izgubo je provzročilo dejstvo, da imajo Italijani več močnih obratov v svojih rokah. Po številu obratov smo mi močneji, po številu glasov pa so močneji naši nasprotniki. No, vzlic vsemu temu moramo vendar letošnji vspeh pozdravljati z zadovoljstvom iz teh le treh razlogov:
1)	ker je naša izguba v skupini delodajalcev kompenzirana s pridobitvijo v skupini delavcev,
2)	ker je v za nas prevažni delavski skupini naše število tako ogromno na-rastlo,
3)	ker se bo ob intenzivnem delu naša izguba v skupini delodajalcev mogla popraviti. (Zvršetek pride.)
Ljudsko štetje.
Iz R i c m a n j smo prejeli:
„Edinost" od predminole sobote je pri-aesla vest,, da se je neki Hrovatič, uradnik pri financi, zapisal na polo za Italijana. Na to vest odgovarjamo sledeče: Mi nismo mogli priti do zaključka, kdo bi mogel biti ta Hrovatič (pravi priimek je Hrvatic) uradnik pri financi, ker iz naše vasi ni sploh aobeden uradnik pri financi, izvzemši gosp. Bobeka, ki pa le stanuje v Ricmanjih. Po daljšem razmišljanju smo končno prišli na misel, da je neki Hrvatič, ki sicer le spada pod ricmanjsko župnijo, služil dobrovoljno pri vojakih in je sedaj baje uslužben pri financi. Izjaviti moramo, da je bil vzgojen v italijanski šoli, in da je že kakor deček slovenski slabo govoril, da-si so mu stariši pravi Slovenci. Njegova družina, ki stanuje skoro cele pol ure od Ricmanj, se živi skoro izključno od žuljev slovenskih delavcev in žena. Njegov oče ima krčmo in žga-ajarno pri „Domiju", zraven Žavelj. Će se čuti ta Hrvatič krivo sojen, svobodna mu beseda. Mi smo s tem izpolnili le svojo dolžnost v obrambo narodne časti Ricmanj.
Dnevne novice.
Zveza južnih Slovanov v zbornici na Dunaju bo imela danes predpoludne svojo sejo, v kateri se bo razpravljalo o v s e u-učiliškem vprašanju.
Prusija ima glasom zadnjega ljudskega štetja z dne 1. dec. 1910 — 40,157.573 prebivalcev. Pred 10 leti so jih našteli 37,293.533.
Maloruski izseljenci v Severni Ameriki. — Po statistiki „Dila" živi v Severni Ameriki 800 000 Malorusov, od katerih pol milijona živi v Združenih državah, ostali pa v Kanadi. Malorusi imajo v Ameriki 14 svojih časopisov, med temi je najbolj raz-Sirjena .Svoboda-, glasilo „maloruske narodne zveze", ki izhaja v 12.000 iztisih.
Mestni svet tržaški.
Od one seje deželnega zbora, ko je poslanec dr. Puecher zaklical članom večine „Succhioni della dtta", — „izspesovalci mesta", svet. Luzzatto ni bil več v seji. Da je ta odsotnost v zvezi z dogodki, ki so se odigrali v že omenjeni" seji, ni bilo težko uganiti. — Bilo je zato pričakovati, da se Luzzatto odpove mandatu. In res je včeraj župan naznanil, da je svet. Luzzato položil svoj mandat in da so bili brez vspeha vsi tozadevni koraki, da bi se ga pregovorilo naj umakne odpoved.
Socijaliste je podpredsednik dr. Daurant spravil v precejšno zadrego, ko jim je vrgel v obraz, da nasprotujejo predlogu glede nakupa zemljišč za novo plinarno, za katerega so v odboru tudi oni glasovali. Iz tega se najbolje razvidi, koliko resnosti je na vsem socijallstičnem kričanju v mestnem svetu.
Evo poročilo :
Župan je naznanil, da je mestni svet. Luzzatto odložil svoj mandat. On — župan — je storil vse, da 6i ga pregovoril, naj umakne odpoved, a zaman. Povdarjal je zasluge, ki si jih je Luzzato pridobil za mesto. Tudi svet. ZanoIIa je povdarjal zasluge svet. Luzzato, ter konečno predlagal, naj mestni svet županu, oziroma pred-sedništvu naroči, da stori ponovno vse možne korake, da se svet. Luzzatto pregovori, da umakne svojo odpoved.
Predlog svet. Z a n o 11 e je bil sprejet enoglasno.
Zatem se je prešlo na razpravo o predlogu mestnega odbora glede nakupa zemljišč pri Sv. M. Magdaleni sp. Gre se za cele parcele štev. 1183, 1184, 1286, 1187, 1188, 1910 in 1192 in dele parcel št. 1181 in 1189 davčne občine Sv. Marije Magd. spodnja, v skupnem obsegu 53000 štirjaš-kih sežnjev, ki so last barona Economo in dr. Pogojena cena znaša 15*50 za Štir-jaški seženj. — Dalje na hribu proti Bo-1 juncu ležeče parcele št. 492 in 962 v obsegu 70.000 sežnjev, davčna občina Sv. M. M. sp., ki so last bratov Goldschmitdt in Marije Alojzije Vionele, ter baronice Glohen-biichel. Ta zemljišča se plača čeloma po K 3 50 deloma po 7 K seženj. Potem parcele štev. 675, 950, 960, 963, 965 in 975 iste davčne občine v skupnem obsegu 90000 sežnjev, ki so deloma last Karo! Silvestra, deloma last preje omenjenih. Za te parcele je določena okrogla svota 78.000 K. Even-tuelno 1400 sežnjev, parcel 956 in 977 iste davčne občine, ki so last Karol Silvestra. Dalje 2500 sežnjev, parcele 965 Sv. M. M. sp. last Josipa in Antona Zerquenika po 28 K za seženj in konečno 810 sežnjev parcele Štev. 954 do Sv. Mariji Magdaleni spodnji, last Josipa Zerquenika po 20 K seženj.
Svet. C e r n i u t z se je izrekel proti nakupu zemljišč ob morju, ker ne gre kir ♦ako metati z miljoni okoli.
Govorili so že svet. Are h, Rava-sini, D'Osmo in Puecher, ki je dokazoval, da bi bil predlog nesrečen za občino.
Podžupan dr. D a u r a n t je rekel, da je bil tozadevni predlog v skupni seji mestnega odbora in upravnega sveta plinarne vsprejet z vsemi proti enemu glasu. Socijalisti so tudi glasovali za to. Danes pa so isti gospodje, ki so preje glasovali za predlog, dokazovali dve uri, da znači predlog nesrečo za občino. Zadeva je bila natančno in vsestranski pretresena in preštudirana, zato bo glasoval on mirno za predlog.
Pri glasovanju je bil sprejet nespremenjen predlog odbora.
Zupan je na to sejo zaključil ob 10 uri zvečer.__
Domaće vesti.
Odbor pol. društva „Edinost" se je
v včerajšnji svoji seji nastopno konstituiral:
I.	podpredsednik dr. Edvard S1 a v i k,
II.	podpredsednik Alojzij G o r i u p, tajnik Makso Cotič, blagajnik dr. Ljubo Toma š i č.
Avstrijski in italijanski socialni de-mokratje so imeli te dni v „Delavskem domu" v Trstu posvetovanje v svrho skupnega postopanja italijanske in avstrijske socialne demokracije proti oboroževanju v obeh državah. Sestanek je sklenil sledeče: V Florenci ali v Rimu se priredi 9. aprila t. 1. skupno manifestacijo. Ob enem naj se vršijo v mestih Avstro-Ogrske in Italije veliki protestni shodi proti oboroževanju in ogroževanju miru.
Sklenili so tudi ustanoviti stalno in •formalno pisarno, katere naloga bo olajšati skupno akcijo socialističnih strank obeh držav. Konference so se udeležili za socialistično stranko v Italiji poslanci Morgari, Bissolati in Chiotti, za češko socialno demokracijo posl. Nčmec, za nemško-avstrijsko dr. Adler in dr. Bauer, za Poljake dr. Dia-mand, za slovenske socialiste Etbin Kristan, za ogrske socialne demokrate Weltner, za italijanske socialiste posl. Avancini in nekoliko tržaških zaupnikov italijanske soc. demokracije.
Ustanovni občni zbor „Tržaške sokolske župe". V nedeljo predpoludne so se zbrali zastopniki sokolskih društev in odsekov v Trstu in okolici v telovadnici v »Nar. domu- k ustanovitvi nove sokolske organizacije „Tržaške sokolske župe".
V imenu pripravljelnega odbora je pozdravil navzoče zastopnike brat dr. E. R e k a r, ki je v kratkih besedah očrtal pomen naloge, in postanek te nove sokolske organizacije. Že dne 8. oktobra 1910 so se zbrali zastopniki vseh sokolskih društev v Trstu in okolici na posvetovanje, ali naj se ustanovi samostojna sokolska župa za Trst in okolico, ali ne ? Konečno mnenje vseh je bilo, da se s samostojno „Tržaško sokolsko župo" razbremeni preobloženo in krajevno preobš rno .Primorsko sokolsko župo". H novi župi pa pripadajo tudi vsa sokolska društva, ki se ustanove v sežanskem, pod-grajskem, koperskem, In komenskem okraju. Pripravljalni odbor, izvoljen na tem sesianku, je vložil pravila, katera je vzelo c. k. na-mestništvo brez prigovora na znanje. Priporočal je, da današnji občni zbor sprejme pravila neizpremenjeno, ker so ta itak sestavljena po uzornih pravilih. — Istotako je priporačal, da izvoli občni zbor v odbor brate, do katerih imajo vsi popolno zaupanje.
Na to je prečital brat V. Borštnik pravila, ki so bila soglasno vsprejeta.
Br. dr. Rekar je proglasil na to „Tržaško sokolsko župo* za ustanovljeno in je zaželel vspeŠno delovanje. Glede volitev odbora in preglednikov, kakor tudi izobraževalnega odseka je navajal predsedujoči, da so se sestali preJ par dnevi zastopniki vseh društev na posvetovanje glede oseb odbornikov in zato predlaga, da se izvolijo z vsklikom: za starosto župe br. dr. G. Gregorin, za načelnika br. A m b r o-ž i č, za odbornike bratje A. Germek, dr. J. Šavnik in Ivan Godina; za preglednike bratje A. Verč, Marino Lukša in Jakob Stare; za načelnikovega namestnika br. J. Perhavc: v izobraževalni odsek pa bratje: Andrej Sosič, A. Bukovec, dr. J. Šavnik, br. V. Šušteršič in brat dr. E. Rekar.
Vsi predlagani so bili izvoljeni soglasno.
Pri točki slučajnosti je navajal br. dr. Rekar, da je treba določiti letni prispevek za župo. „Slov. sokolska zveza" zahteva, da se plačuje za vsakega člana 30 stot.
Br. dr. O. Ryb4F je predlagal, da bi določili kakor prispevek znesek 20 st, kakor je bil določen tudi pri „Primorski sokolski župi".
Priporočal je bodočemu br. blagajniku, da izterjeva prispevke pred koncem leta in da bi plačevala društva eventuelno v obrokih, ker bi na ta način ne bilo treba naenkrat takega izdatka.
Ta predlog je bil sprejet soglasno.
Na predlog br. AmbrožiČa je odpadla razprava o župnem zletu in bo s tem ukrepal odbor.
Pri točki volitve zastopnikov za občni zbor „Slov. sok. Zveze- je predlagar br. dr. Rekar, da izvoli vsako društvo in odsek po 2 člana, le Sokol v Trstu 4 člane. Na to se je oglasil br. Germek, češ, da je preveliko število zastopnikov, ker stane preveč denarja, ako morajo vsi na občni zbor „Zveze".
Br. dr. R y b a f je pojasnil pravila „Zveze", po katerih moramo voliti toliko zastopnikov in proti tem pravilom ne moremo storiti ničesar. V ostalem se je strinjal, da se prepusti posameznim društvenim od borom, da v 14 dneh imenujejo te zastopnike. Ta predlog je obveljal. Istotako prodlog, da župni odbor zastopa župo v odboru „Slov. sok. zveze".
Ko so se dala še pojasnila na nekatera vprašanja je br. dr. Rekar, zaključil ustanovni občni zbor z željo, da bi novoustanovljena župa najvspešneje delovala v pro-speh in napredek sokolske ideje.
Zveza jugoslovanskih že 'ez nI čarje v Če se je kje in kedaj tako stvarno razpravljalo društvene stvari in se kazalo tako veliko zanimanje za strokovno organizacijo, je bilo to predvčeraj popoludne v Rojanu, kjer se je vršil I. občni zbor Z. J. Ž. ob veliki udeležbi železničarjev tukajšnje južne in državne železnice. Ne le, da se tukajšnje železničarstvo zanima za razvoj svoje organizacije, ampak Še večjo pozornost smo opažali od podružnic Z. J. Ž., ki so bile zastopane. In sicer so bili prisotni gg.: Kejžar, predsednik mariborske podružnice, Kramaršič in Mlakar od ljubljanske oziroma kranjske podružnice, Hvaleč iz Kanala, nadalje gospodje iz Gorice, Boh. Bistrice, Opčin, Rihenberka itd.
O društvenem gibanju omenjamo le toliko, da šteje danes Zveza 1234 členov in sicer 431 v Trstu in 803 zunaj. Umevno je samo ob sebi, da je tajniško poročilo, ki je priobčimo v izvadku, zelo važno, toliko za Zvezo kakor strokovno organizacijo, kolikor tudi za nas, ki z veseljem opazujemo to zrelost slov. delavstva.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je bilo dohodkov . . . K 11221 43 in stroškov . . . . . . . K 8589 53 čistega je torej.....K 262190
Nekdo je zakričal: „Koliko imajo pa socialisti čistega?!" Nas ne briga to. Vse-kako pa pomenja to veliko zaupnico odsto-pajočemu odboru, da je tako dobro varčeval.
Radi volitve predsedništva se je vršila živahna debata. G. Škerjanec, dosedanji velezaslužni podpredsednik, je odklanjal in odklanjal izvolitev, vendar se je ko-
nečno udal želji zborovalcev. V predsed-ništvo so bili izvoljeni enoglasno gg.: Škerjanec, Stekar in Vitek.
Na to je sledila razprava o premembi pravil, katere so se prav živahno udeleževali, posebno pa zastopniki podružnic. Pa tej razpravi, ki je bila — po mojem mnenju — ena najživahnejših, so predlagale razne podružnice svoje težnje, ki jih stavij« na centralni odbor, da potrebno ukrene.
Na to sta govorila tudi na celi rar-pravi prisotna gg. dr. O. Ryb£r, drž. poslanec, in dr. Josip Mandič, zastopnik NDO., na kar je bil občni zbor, ki je trajal skort 4 ure, zaključen.	S.
Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Viljem B a 11 i ć je iz Pazina premešče* v Gorico, okr. komisar dr. Ivan B a s i o I i iz Trsta v Pazin.
Državni uradniki in uslužbenci Is pa tržaški železničarji sklicujejo jutri v sredo ob 8. uri in pol zvečer javen shod, ki se vrši v gledališču „Politeama Rossetti". V interesu vseh državi tlakajočik uslužbencev je, da se tega shoda udeležijo res prav vsi. Na dnevnem redu je odgovor, ki ga je dala vlada.
Slovenska trgovska šola v Trst* (redna, dnevna šola), ki je bila otvorjena ▼ minulem letu po zaslugi in požrtvovalnosti slovenskih tržaških denarnih zavodov, je končala svoj prvi tečaj s povoljnim vspehom. Zavod pod vodstvom usposobljenega i« v obče priznanega strokovnjaka napreduje najlepše, ter utegne postati zelo važe* faktor v razvoju slovenskega trgovstva ia narodnega gospodarstva sploh in tržaškeg* posebej. Saj je gojencem omogočeno, d« se temeljito privadijo najmanje trem jezikora? se praktično izurijo v poslovanju ter spoznajo vse stroke trgovstva, vse vrste blag* itd. v najvažnejšem avstrijskem trgovskem središču.
Šola ima sedaj pripravljalni tečaj ii prvi letnik ter se izpopolni za prihodnje šolsko leto z drugim letnikom. V pripravljalni tečaj sprejema 13-letne učence s primerno predizobrazbo: v prvega pa one, ki so dovršiti z dobrim vspehom pripravljalni tečaj, oziroma absolvente nižjih srednjih in meščanskih šol, če so že izpolniB štirinajsto leto. O vsprejemu onih, ki ne morejo dokazati, da so zadostili omenjenim pogojem, odloča vsprejemni izpit.
Na veliki planinski ples dne U. t. m. so vabljeni ne le planinci in prijatelji, temveč vse slov. občinstvo širom slovenske domovine.
Planinski ples ne zahteva od svojifc obiskovalcev nikakega razkošja, ampak ai tem plesu naj vladata ona presrčnost Im prijaznost, ki nam jo nudi naša divna priroda toli priprosto.
Zatorej javljamo, da je sicer zaželjena turistovska ali narodna obleka, drugače p« pride lahko vsak v promenadni (navadni) obleki. Tu se ne zahteva nikakih toalet, temveč na planinskem plesu dne 11. t. m. bo sprejet vsak z isto ljubeznivostjo, s katero vsprejemajo naše dtvne gore in priroda vsacega, ki jih ljubi.
Razun vstopnic, ki so na naznanjenih mestih v predprodaji, se naznanja, da je ne razpolago tudi šest lož. Dobe se v knjiganri g. Gorenjca.
Velika dirka na sankališču „Belpedere" v Bohi ju, dne 12 februarja 1911. Kakor smo že poročali, prirede športna društva iz Ljubljane, Gorice, Kanala in Trste dne 12. februvarja t. 1. na bohinjskem sankališču veliko tekmovalno sankanje. V vodstvu te dirke so zastopani Slovenci, Italijani in Nemci; zastopstvo slovenskih tekmovalcev za Kranjsko je prevzel „Ljubijas-ski športni klub", za Primorsko pa „G jriški prometna zveza" odnosno njen načelnik g. dr. Treo, odvetnik v Gorici. — Na sestanku v Bohinjski Bistrici dne 29. januvarja t. I., katerega so se udeležili pooblaščenci vsek udeleženih športnih klubov, je bil določe* sledeči spoied: V soboto, dne 11. febrtt-varja 1911 : Ob 8. uri zvečer seja vodstva dirke in izžrebanje startnih številk. (Pisarna deželne prometne zveze v I. nadstropju hotela „Triglav" v Bohinjski Bistrici). Ob 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela „Triglav" vojaški koncert godbe c. in kr. pešpoika št. 47 iz Gorice in plesni venček. Toaleta: športna ali promenadna. — V nedeljo, dna 12. februvarja 1911 : Dirka na sankališč* „Belvedere". I. dirka seniorjev (1700 m): enosedežne sanke, 3 darila; vloga 2 kroai. Start S/4U. dopoludne. S prvim darilom je združen naslov „Prvak Bohinja". U. damska dirka (800 m); 3 darila; vloga 2 K; start ob 7412. uro dopoludne. III. dirka dvose-dežnm sank (1200 m): 3 darila, vloga za vsako osebo 2 K. Start ob'/* 12 dopoludne. IV. Dirka junioriev (1200 m): 3 darila, vloga 2 K. Start ob 3jt\. popoludne. Ob 4. uri popoludne seja razsodišča v hotelu „Triglav" v Bohinjski Bistrici. Ob Vt6. zvečer razdelitev daril in družabni sestanek v hotelu „Triglav" s sodelovanjem vojaške godbe. Prijave: Pismene prijave z vlogami vred je nasloviti najpozneje do 11. februvarja do 8. ure zvečer na vodstvo dirke „Belvedere* Bohinjska Bistrica. Naknadne prijave so dovoljene najkasneje 1 uro pred startom na sankališču proti dvojni vlogi. Vplačane vloge se vrnejo samo v slučaju preložitve dirke. Vozi se po tekmovalnih predpisih Avstrijske zveze sankalnih društev. Sanke z mehaničnimi zavorami so prepovedane. Posebna da-
V Tr»tm, dne 7. februvarja 1911.
„EDINOST
" *t. 38.
Stran JU
ločila : Vodstvo odklanja vsako jamstvo za aezgode in s temi združeno škodo na premoženju. Dirkalna proga je dobro markirana ; ovinki pravilno zvišani. Vodstvo si pridržuje pravico do event. sprememb v iporedu; v slučaju neugodnih snežnih raz-aier se dirka preloži. Pojasnila o dirki oddajajo : v Bohinjski Bistrici vodstvo „Belve-dere" ; v Trstu: .Zimsko-sportni klub" ; v Gorici: Prometna zveza in gosp. Ferdinand baron Bianchi; v Ljubljani: Tourist-Office.
Knjige „Matice Slovenske« 1. 1910 je še mogoče dobiti, (članarina 4 K). Na to opozarjamo gg. poverjenike tn člane.
Kako krasne so te narodne noše!! Z Gorenjskega nam piše prijatelj:
Mudil sem se po opravkih v domovini Miklove Zale v Rožni dolini na Koroškem in videl tam .četico" vrlih devojk, ki so v krasnih narodnih nošah tekle iz ene in se skrile v drugo hišo. — Zanimalo me je zelo, kaj neki pomenja ta narodna noša in kam se ob tem času pripravljajo te vrle Korošice, ali pri vsej svoji največji radovednosti nisem mogel izvedeti nič natančnega.
Ko sem prisopihal — z vlakom seveda — skozi karavanski predor na Jese-■ice, so se mi tam ponovili jednaki prizori, a ko sem na Bledu iztopil, so ravno zavile blejske krasotice — kakih šest na številu — v divnih narodnih nošah okoli vogala hotela „Triglav" ter mi izginile izpred oči, kakor kafra.
No, tu je moja velika radovednost, — kaj da neki to pomenja, — vendar-le vdobila zadoščenja, kajti moj blejski prijatelj in zna-aec iz davnih let mi je zaupljivo šepnil na uho, da se devojke tu in onkraj Karavank zelo prtdno in veselo pripravljajo, da v krasnih narodnih nošah posetijo — veliki planinski ples v Trstu, ki se bo vršil bodočo soboto.
Zato se pa tudi ti, oj dragi prijatelj, pripravi, kajti:
prilika redka se ti nudi, zabave te, oh ne zamudi I
Koledar in vreme. — Danes: Ro-•uald, opat. — Jutri: Ivan Mat. sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 7 5° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zve-•er veter, mrzlo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Hladni vetrovi. Mrzlo._
Društvene vesti.
Veliki plan. ples. Odborova seja. — Banes v torek ob 7. uri in pol zvečer seja odbora trž. podr. »Slov. plan. društva". — Jutri v sredo, dne 8. febr. točno ob 4. uri popoludne seja damskega odbora v društveni sobi, ulica Acquedotto štv. 20, III. nadstr. Vse sodelujoče gospe in gospice so vabljene, da se gotovo udeleže tega sestanka.
Telovadno društvo „Sokol* v Trstu. Odborova seja se bo vršila danes zvečer ab 9. uri zvečer v restavraciji „Balkan". Ker so na dnevnem redu važne stvari, je aujno potrebno, da se udeleže te seje vsi bratje odborniki.
Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu je preložilo svoj občni zbor, ki se {e imel vršiti v nedeljo 5. t. m., na nedeljo 12. t. m. v društvenih prostorih, ulica Montecchi 15. Pričakuje se mnogoštevilne odeležbe od strani udov in prijateljev društva.
Akad. društvo „Slovenija" na Du-laju priredi IV. redni občni zbor danes 7. t. m. ob 7. uri in pol zvečer v lokalu „Zum Magistrat" (1. Lichtenfelsgasse 3, poleg ro-tovža). Na dnevnem redu so poleg obtčaj-■ih točk vol tve v odbor in v eksekutivo »ar. - rad. dijaŠtva.
Nadalje naznanja društvo, da prireja vsak četrtek ob 7. uri in pol zvečer v društvenih prostorh (VIII. Breitenfelder-gasse 20) redna predavanja, dostopna vsem slovenskim dijakom; tačas ima t. jurist Ivan Sajovic ciklus predavanj o socializmu.
Klub slov. tehnikov v Pragi na-zaanja, da ima vsako sredo debatne večere a gospodarskih razmerah v slovenskih deželah. Ti večeri vrše se v prostorih slov. akad. društva „Adrija* v Pragi II., Spalena 30/111. Začetek ob 7. uri zvečer. Kdor se zanima, dobro došel.
Moški zbor podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob S. uri pevska vaja. Ker je nastop že 11. ■arca, prosim poinošteviine udeležbe.
Pevovodja.
V soboto 11. t. m. priredijo — kakor javljeno — pekovski pomočniki NDO. v krasno okičeni dvorani „Trgovskega izobr. društva" svoj I. plesni venček s šaljivo pošto in srečolovom. Ples začne ob 9. uri zvečer in bo trajal do 4. ure zjutraj. — K plesu bo igral salonski orkester. Vstop-aina za moške 1 K, za ženske pa 50 stot.
Kdor ni namenjen na planinski ples, laj blagovoli poseliti ta naš ples.
Pevsko društvo »Trst". Pevska vaja se vrši danes točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani NDO. Prosimo točne in folnoštevilne udeležbe. Poučeval bo novi pevovodja g. P. M.
Občni zbor pevskega dru'tva „Velesila" v Škcdnju se vrši v nedeljo 12. t. m. ob 2. uri popoludne v društveni učilnici. — Po obenem zboru bo pevska zabava v gostilni „Gospodarskega društva". Prijatelji petja dobrodošli I	Odbor.
Naše gledališče.
Naša letošnja sezona pomenja nekak preporod našega gledališča. Mnenje, da je naš oder premajhen za veče produkte, da manjka dobrih izvežbanih moči da moramo biti skromni in previdni ter se počasi razvijati, je že po velikem delu odpravil režiser Dragutinovič. In to že z uprizoritvijo dela najvećega sodobnega misleca Tolstega : »Vstajenje". In ko je večina zmigovala z rameni in se bala blamaže, je on s trdno vero v vspeh nemotjeno pripravljal eno najboljših dunajskih operet, Strausov „Valčkov čar". Premijera je bila na Svečnico ob nabito polni dvorani. Vse je bilo presenečeno že na premijeri. V nedeljo pa je bila ob istotako polni dvorani repriza, a dolžnost mi je konstatirati samo to: najlepši vspeh v muzikalnem, vokalnem in igralnem oziru. Tiste neizogibne treme premijere na reprizi ni bilo več opazovati. Take orkester kakor pevci so bili sigurneji, da je vsa predstava napravljala utis samozavesti.
Opereta je že sama na sebi komplicirana in stavlja precej visoke zahteve toliko do pevcev, kolikor do solistov in zbora, a posebno Še do režiserja. Fino dunajsko dete, ki ne trpi grobosti, ki je lahkokrilo, razposajeno, ki ljubi smeh in ples, a vse v popolni harmoniji
Gospića J a n o v a nam je podala toliko v petju kolikor v igri veren tip lahkožive temperamentne Dunajčanke, ki živi samo v godbi, plesu, petju in ljubezni. Plastično izražena je bila v zadnjem prizoru njena resignacija. O izborni igri gospice Janove ne treba dalje govoriti, ker je itak znana in ki je iz gospice že davno napravila ljubljenko našega* gledališča. Naglašati pa moramo, da je v njenem pevanju očividno velika spo-polnitev in je bilo burno priznavanje od strani občinstva zasluženo v polni meri. To mlado umetnico čaka gotovo še lepa prihodnjost.
Razveseljivo presenečenje sta pripravili našemu gledališkemu občinstvu dve novi moči: gospici Hučeva in Kermav-n e r j e v a. Gospića Hučeva ima blago-doneč sopran, ki sosebno v višinah zveni čisto kakor zvon. Nastavek je siguren, ni-jansiranje in fraziranje dela vtis pevke z dobro šolo. Gospića Kerma vnerjeva je simpatičen pojav, s prijetnim mezzoso-pranom, prijetnega timbra. Tudi igra obeh gospic je že na teh prvih nastopih pokazala, da dobimo v njiju ob primernem negovanju prav dobri moči za našo opereto.
Gospa Dragutinovičeva je imela to pot malo vlogo, a tudi v tej se je znala uveljaviti.
Poleg g. Dragu tinovlča, ki se je — kakor vselej — tudi v tej opereti odlikoval z drastično, intencijam avktorja odgovarjajočo igro, se je od moških igralcev odlikoval g. R a j n e r. Vsaka gesta in vsak izgovor sta pri njem tako naravna, da ovajata v njem izreden talent. Tip starega kneza, kakor ga je gosp. Rajner postavil na naš oder, bi se mogel pokazati v vsakem gledališču.
G. Švaglju, ki je bil na prem jeri nekoliko indisponiran, je na reprizi glas zvenel čisto in tudi igra mu je bila sigur-nejša. Želeli bi si pa nekoliko resolutnejega, vojaškega tona.
G. P o ž a r j a smo cenili dosedaj jed-nega najboljših igralcev našega gledališča, v opereti se je pa izkazal tudi dobrega pevca, tako, da so bili dueti ž njtm v pravo naslado.
Gospoda Boleslavski in Ljubid sta imela manji vlogi, ki sta jo rešila pov -sem .častno.
Zbor je imponiral po številu, za naš oder naravnost častnem, a tudi peval je na reprizi povsem dobro. Vsa čast in zasluženo priznanje kapelniku g. Mirku Poliču, ki je v naštudiranje operete zastavil vso svoj * zmožnost in nenavadno energijo. Ako uvai .eino, da je bil orkester sestavljen še le v (.ajnovejem času, moramo priznati, da je gosp. kapelnik tudi žnjim dosegel časten vspeh.
Sploh je bila vsa predstava — kakor smo že včeraj naglasili — tako prirejena, da so tudi ljudje, ki so že kaj videli in so prišli zato z največjim skepticizmom v gledališče — priznavali, da so presenečeni. To priznavanje je prihajalo do izraza v burnem opetovanem aplavzu ub odprti sceni. Z
jedno besedo : naše gledališče napreduje 1 E. * *
V nedeljo, 12. t. m. ob 8. uri zvečer na čast gostom planinskega plesa in vsem slovenskim planincem še enkrat o p e -
„VALČKOV ČIR"
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes repriza operete „Boris Godunov". Premijera prihodnje opere, Gou-nodovega „Fausta", bo bržkone prihodnjo
soboto.
EDEN. — Danes navadna varijetetna predstava.
Za cerkvijo sv. Antona novega, je
trgovina izgotovljenih oblek Bohinec & C. v ulici delle Torri št. 2 in v ulici S. Laz-zaro štev. 17, kjer je velikanska zaloga vsakovrstnih oblek za možke, ženske in otroke, po priznano nizkih, stalnih cenah.
Odlikovana pekarna m slcdSčIčarna
z zli. to kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi <	t Londona leta 1909 _
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
nazranja slavnemu trikfat občinstvu, da ima
n i dan svež krah.
Front.ifclD-o je tudi dobro pres rblj.na z vsakovrstnimi blSkotl po6«bno ra čaj. Ima razna flna vina In likerja v buteljkah 1» fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd , kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi cajflnrjgo moko iz »ajboHfSlb mlinov ffiF* po n^jnifjl ceni. brtipl&tfca ristiržkfc sa ćck — Ptipcrofa »e p'avnerou obfiBstvu z odličn spe Stokanjem
OinKo Sketk
Mnenje gosp. dr. Scharf-a, Karlove vari

G. J. SERRAVALLO
TrU.
Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše Serravallovo KINA-V/NO z železom proti oslabljenju vsled slabe hrane in proti vsakemu zadrževanju krvne tvoritve ter da Vaš izdelek zavzema trajno mesto v mojih ordinacijah.
KARLOVE VARI, 10. maja J909.
Dr. SCHARF.
POHIŠTVO
SOLiONO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TRST
SI
5. De Vecchi 8 L Skerl Češka vzajemna umi na življenji
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. prlv. >¥6 čačke vz?j mne zavarovalnice, ustanovljene I. 1827 v PRAGI (Lastita palača).
Najugodnejše življensko in rentno »t »t »t ¥* zavarovanje, »*»«»*»*
Moderni Zbra ovalni pogijl in Imi tarifi za žen U
Predno se odločite zavarovati se na življenj?, zahtevajte v »ast en* Interesu pros elit potom bLAVNE6A ZASTOPSTVA Češke vzajemne zava ovai. na življenj«
v Trstu, ul. Squero Nuovo 13
(nasproti »lavne ošte).
. nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobov.
SENO prve vrste po 7 K. Ovn Ben po 17 K. Dettlja po 7 50. Ogniti o?e» po 10 K. Otrobi „V4* po IS'6O K. — Po 100 kilogramov na malo za razprodajo
ZALOGU VIN

Fieta štev. 13
Toči se pristna m za družin rafio
istrska in dalmatinska
iz nsjboljSih kleti. Istrsko po stot. 72. Dalmatinsko Srno Opollo po 80 stotink.
udam Adolf Haiper.
PRODAJALNA
Razstava: plišiia
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize ia obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. •
REZBARSKA HELAVNICA.
manu/aktur. blaga
Izbera fuštanja, borgeta, perila In drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
Giuseppe Beldlnonzi, urar
urar
ulica Commerciale S, Trst
Poprave po jako nizkih cenah.
Čevljarska zadruga v jfiirnu
=========== ppi Gorici ========
Prodajam feoljeo v Trsta vla Barrlera uecctili 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO 1ZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr, vojno armado v popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je Sključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.
Na obroke! JAKOB DUB'NSKY Na obroke !B TRST — ulica deli* Olmo štev, 1, II. nadstropje — Trst	I
Telita izbera izffoto/M ooIbk za pspođe in HMfaltoga blaga j
ter moške In Ženske saknje.	S
t GODNI POG Ml ZA PLAČILA NA OBROKE.
Cene brez konkurence.
Strau IV.
„EDINOST* St. 37.
V 1 r tu. <1 * 8 februvarja 1911
DAROVL
—	Za veliki planinski ples je daroval g. And. Jakil z Rupe 10 buteljk »brica", j. Florijan Čehovin z Braniče 3 buteljke ▼ipavskega „zelena*, g. Anton Muha iz Lokve 11 buteljk terana, g. Ante Bogda-■ović 10 K. Srčna hvala. Nadaljne darove sprejema g.a Zinka Rybaf, ulica Valdirivo 11, III. nad.
—	Za CM. šolo pri Sv. Jakobu je nabral Miloš Petrič pri slovanski družbi 3 krone.
—	V počeščenje spomina pokojnega očeta gospe dr. Rože Gregorinove darujeta gg. M in Makso Antić 10 K za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. — Denar hrani uprava.
—	Ker mu ni hotel g. dr. J. Pertot nič računati za njegovanje v bolezni, daruje F. Antončič 3 K za moško podružnico družbe CM. _
Književnost in umetnost
„Slovan" mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. IX letnik III. zvezek. Vsebina : Milan Pugelj: Ura z angeli. Ivan Ivanov: Cigan, Glumici. Dr. Fr. Ilešič : „Domači avtor". Petruška-Radivoj Peterlin : Noč. Ivan Lah: Spoznanje. Gr. Koritnik: Fragmenti ljubezni. Albin Ogris : Edouard. Rod. Dr. Fr. Ilešič: Pesnik - jubilant. Utva: Katrica. Ivan Ivanov: Osamljenost. Tovit: Pri delu. Listek. Književnost. Gledališče. Umetnost. Smotre. Raznoterosti. Slike : Dragan Melkus: Starček, Drevored. Vinjete. — Oton Ivekovič: Veronika Deseniška; ter portret: Judr. Karol Kramara in Josipa Furlani.	_
Vesti iz Goriške.
Bralno pevsko društvo „Štanjel" v
Štanjelu je imelo svoj redni občni zbor ter •benem volitev novega odbora dne 2. t. m. v društvenih prostorih. Izvoljeni so sledeči. Predsednik: Vekoslav Švagelj hšt. 38, podpredsednik : Josip Švagelj hšt. 57, tajnik: Vekoslav Hočevar hšt. 52, blagajnik: Anton Kobal hšt. 14, odborniki: Vekoslav Švagelj kšt. 20, Josip Hočevar hšt. 7, Anton Furlan (HruŠevica), hšt. 19, Fran Fabjan, Kobdilj kšt. 45.	_
Vesti iz Istre.
Prizori z ljudskega štetja. Iz Miljskih • kribov:
V hiši Marije Furlanič v Srednjih ško-; ijah je prišel števni komisar iz Milj. Po-zdavil je z „Bon giorno". Žena po slovenski : Bog da)! On: Quanti fijoi la ga ? j Ona, ki ne zna italijanski: Un per un 1 — ter je dostavila, da ga ne umeje. Imenitni števni komisar se je najprej pobahal, da zna italijanski, nemški in francozki, slovenski pa ne — a potem je začel groziti, da pride z orožniki iz Milj, ako mu ne bo govorila italijanski ! Ta grožnja je priprosto staro ženico seve grozno prestrašila, da je zbežala zvat svojo hčer, ki je potem res po italijanski — seveda, kakor je vedela in znala — napovedovala revizorju. Tako je junaški sin junaškega italijanskega naroda slavil sijajno zmago na priprosto in staro slovensko ženico I Ali vedo naj Italijani, da jim take zmage, ne le da so prava sramota za italijansko ime in italijansko kulturo, tudi bodo Italijanom v svojih nadaljnih posledicah l« na škodo ! _
Druge slovenske de e!e
Dva nova sejma. — V Št. Petru na Krasu sta uvedena poleg 4 starih, 2 nova sejma, ki se vršita dne 15. febr. in 18. aprila. Vseh 6 sejmov velja za kramarsko blago, goveda in konje, nakar se še posebno •pozarjajo kupci in prodajalci.
Zadnje brzojavne vesli.
Palača porte deloma pogorela.
CARIGRAD 6. Palača porte je po noči i deloma pogorela. Ogenj je nastal ob 4. uri: zjutraj v brzojavnem uradu, nahajajočem se' v sredi poslopja. Vsi uradi državnega sveta j m del urada ministerstva za notranje stvari; ia velikega vezirata so pogoreli. Gasilci so ■ še pravočasno rešili obe krili porte, kjer j se nahajajo uradi ministerstva za unanje! stvari, pisarna velikega vezirja in dvorana aiinisterskega sveta, ker je poslopje zidano iz kamenja in so posamični trakti oddeljeni z železnimi vrati. Arhiv ministerstva za notranje stvari in oni državnega sveta sta zgorela. Na lice mesta so došli vsi ministri. Doslej niso n.ogli še ugotoviti, kako da je nastal ogenj. Gasiti so pomagali tudi sluge in uradniki. Vse državne listine, nahajoče se v traktih, ki niso pogoreli, so prenesli na varno in so jih namestili v velikem dvorišču palače.
i
Razne vesti.
x V južno-ameriških državah pogine — kakor so izračunali — na tropičnih boleznih ogromno število živine, katere vrednost cenijo letno na 80—100 milijonov dolarjev.
Influenca v Mannheimu. Iz Berolina poročajo, da je v Mannheimu 10.000 ljudi bolnih na influenci.
Deklica z brado. V Traberjevem muzeju w Gradcu se nahaja sedaj neka 8 letna deklica, po imenu Hedviga, ki ima popolno moško glavo, z brado in brkami. Deklica je za svojo starost zelo razvita. — Doma je iz neke vasi na Poznanjskem. Rojena je kakor otrok ubogih starišev dne 28. decembra 1902. Hodila je dve leti v šolo, ima še tri živeče brate in sestre, ki so vsi popolnoma normalni, ravnotako so normalni tudi stariši. — Duševno je Hedviga popolnoma normalna, še celo zelo razumna. Glas ima moški. Kljubu bradi, ]e vendar še otrok v občevanju zelo simpatičen. V tretjem letu je mala obolela zelo resno, da se je bilo bati, da sploh ne ozdravi več. Prišla je pa kmalo k sebi in od tedaj se je deklica začela popolnoma spreminjati, videti je bilo prve dlake brade. Če je ta rast brade v zvezi z boleznijo, se ne more reči. Odgovor na to vprašanje treba pač prepustiti zdravnikom, ki pa bržkone tudi ne bodo vedeli povedati dosti več kakor mi.

Tržnfta posojil, in hranilnica

t!
	registmvana zadruga z i :: omejen'm poroštvom :: !		Telefon St. vv.	*
Trst, Plszzn Cosernsa Z, I n -d		itiod po gh mn stopnicati)		
Hranila e vloga »prejema od vsak« ga, če tudi ni ud in jih obrestuje Bentnl davek od hranilnih tIo^ plačuje ■avod itam. Vla^a se lahko po eco kruno Posojila daja o* vknjižbo po dogovoru —0. na m«njice po 6" na ztiatave
4 Vio
po 5 v, in u a amortizacijo zi dalj-io dobo po dogovora o o o o o
Uradi® uro: od 9,—12 u<-e dopoludn® in od c.—o pop« lurfne. Izplačajo se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in pmznikih je a ' ad zaprt
P stno - hranilnić ii raćin 816 004

laia aajmaderseje urejeno varnostno oelloo za shramae vrednost, emirjev, listin itd. kakor tudi hrtni n? pušico. « kmerimi se uajunpešnej navaja-*tedi:i s.ojo deco
m ■■■■	HALI 06lAyi	UMM ■ M_ *
	MAU OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Atastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelku.	❖I
Vinn mre Itn iIvr"tao ▼ ** &o-
fllllJ l'tjraRU atiln&A&rJe ln ni dro no za dra£lno nn 1 to pod ugodnimi pogcjl. Zalog* Via 8. France.oo ftt. 15 Teieion it. 1174	212:
S; |. £ kp išče ki nt' arist star 29 let, govori in piše hrvatsko in nenSko, bil jr nameščen pri večjih trgovskih tvrdfcab, a pripravljen je vsprejeti mest) tudi tr^ovsk^ga pntaika ▼ mei»n stroki in trgovini s poljskimi pridelki, ker je v tem i svojstvu ž- al ž>oval Cen ena ponudbe na inseratni oedelek „Edinosti- pod Šifro 8. M.	271
MSskHoilio z dežele želi mesta not vaj n» c ri mictlit Il ir urarju, tapetnifcu ali knjigovezu ▼ Trstu ali v Opatiji, rs asi o v pove Edinot.t pod it v.
•210. 210 _________—_—____——
PnctrpTnirn ZM dTe uri eiutrfli in dve Qri
i UO II CfclllUU p .poludne se i5če v ulici Com-j
mere i le štev 9, III. ladstr. Trata Ste?. 3 . 227 !
i
■ i v	v srednje starosti z ve^-
uoDrazen moz le no pisarniško prakso,
Tajen trgo »k*- korespondence in fcnj govo'Htv*, z dobrimi spričevali, trezen iu zanesljiv ter vajen stenografije in strojtpisja, i5Č primerne slmiba. Even-tue ne ponudbe p< d : „Zanesljiv 211" na uprav-ničtvo lista.	211
Hišne posestniKS
g»dbi administra ijo večih hiš Referenc** dubre. — Vpr š nja na Inn. odd. Edin sti pod „Oster*. (116
26 letni mlademČ s popo'noma m omadeževano preteklostjo, tigovsto i/obrazen, s & .OuO K ptem< ženjem, ae želi Bvzmni.i z go-pi-o od 17. do 24. leta v svrho ženit e, s čisto preu k:ostjo, vese-1 em do trgovine, iz mesta aii dežHe, čb m goče s k*piiak>m tiuOO K. Kes e ponudba Če le mo^uče s sliko, za kuteio vrnite? ae jamči, je poslati na Iu-8' ratni oddelek Edinosti pod šifro „Pritodnjost". Najstrožja ta nont	32
MIqHq hahira z deiele, ka e.a jo že midUa UttU&LCl eao leto p rak iolraiu liče soco i a hra&o pit kaki sta 1 babici v Tr.tu Suiila bi tudi k«.t pcm.gaLka Po-nnj» SO K m*, čno. . la-aeuo p nndoe pod .M.I.AĐA BABICA" na »nseratni oddal k 1 dlaoatl.	1417
Nova mlekarna prodajo mle a in surovega mas'a, ki-e i> »ai^e smetane, svežih jajc, finih bi-kounov, čokolade, bela kave, pive in vina v bui'ljtab — it. v lo 'a Lecghi.
Svetlo in likano perilo.
svetlo in likano periio, na) se obrne na zavod j F. tamoker v Trstu, ulica Cecilia Št. 14, pr.tii^j* ( Telefon 22-69	2<»0S!
Trr«t, Piaz/a Pontero9so j Št. 6 Trgo-ina jestTin in • kolonijah Zaloga »več, mila in čistila v pr:d d.užbe i sv. Ciri a in ^leti da. Priporoča se Ivan Bid<>vec. .
Al. H epi č - Tist
aiica Madonnina Št. 5. Rvt. rreh. delavnica za upeljavo vode in plina.
Bri7galnice in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, za-av lišča, in sploh za kraje, kjer manjka upeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Spre emajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Načrti in proračuni ———— aa talit« tu p« nizkih cenah.
ftorberto Nachtigal
1 rst, uiica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM)
PASTIUE ZA PRSA
sss „J* e vež kalija" -r
so trdioo sredst o pr< ti kašlju, prehlai -nju, zag'rljenosti in vsem b desnim diLah ih or-ganoT. Skattja z navodilom 70 stotlnk ——— se dobi samo v lekarni -
Prfcxmarer,.AI DUEMORI'
Trst (mestna hiša) Tel. 377
Zal> ga in zastopstvo zelo uglfdne švioarnkot ovarne.
Vsakovrstne ure, žepne ur« od 5 kron dalje.
Budi n ki od K 2 40 dalje.
Zlatnina se predaja po u^odnib cenah.
Zaloga obuvala
■9Ba is la^tnu deiainicn.
N BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica franccsco 6'^ssisi 2.
SpecJjalNt 7a\ pupravjjaujc roulet hn oknlli.
Na željo se menjajo pasovi in zmeti. iairči za popoln« dele in se ce boji konkurence.
•Pavel ymmm
Trst, al. Glosue Carduccl 31.
Fllijalka al Sebastlano 8.
_	Velika izbera molkih
ženskih čevljev. - Popra.-e pe iz\r5ujejo točno in solidno
Resno mislečim!
Fl
Dr. Fran Korsano
Specijalist 23 sifilitične in kužne bolezni
ima svoj
AMBULATORSJ
v TRSTU, v ulici San Niold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.1/2 do 6 V2 pop

C N«
ČS"
71
Rogaška kisel Jesspkv
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vedi.
— ZASTOPNIK -
Xsaeko Ktiž - Pala
W:ESENRESTER & Co., i'RST
Ulica Vaidirivo 13.	_
if	I ?
Kdor hoče : — : imeti !
Kat vd. Mulej
Čudežna prilika
za onega, ki si hoče nabaviti dober šiva ni stroj, no :eren in pripraven za \sa deia, t di za \ez nine. Tri le no jamstvo. Drug, navadrejSi stroj kron 62 z enakim jamst\om. Via S. Cattrina 7, dvorišče, sklad 5'e.	20t
UMETNI ZOBJE
PlDsafcirajciJe	v
žoba¥ trm WSm ^sake bolečine
Dr J Čermak j V. Tuscher
: zob92tha?a& : | koncesij. 2obni tehal
I l^O 5
aišo	3 S. I i n
rss
ji đb> blvSi urur v Sežani
Pozor! \ : ima sv°j° ,n^vo
rwfcw1'	prodajalno
v TRSI U al Tine. *?e lin« .. žtev. 13 ..
■ hdproti »^'k
■v. Ant. nov
VERIŽICE
po t"V Ct-D b.
Ogifii« tryua easiovijatl na trmgrata. dddblek „Edlnaitl"
U ulici đeli'Sfstria štev. 8
zraven (Cine-Music)
- ODPRLA SE JE VELIKA =


:: Fanifleio Triestino
9 •
e» 9
pehnrnn ln sladčičarno Ofuorifeu filija!kt na Opčinab
> modernem ai-temu, v kateri se bo prodajal kruh H	m	1
po modernem ai-temu, v kateri se bo prodajal kruh i L vrste, svež trikrat na dan. - Specijaliteta sladćic, bombonov. Diškotov itd., kakor tudi li«erjev prvih tvrdk. - Sprejema se v peko kruh >n druge Mtvari po nizkih cenah.	POSTREŽBA NA DOM.
Udani JOSIP FABIAN.
Sprttzer wem
t« Imenuje belo ivajereto Tino, ki je odino prlprmvoa pijana t mineralnimi voOasil lu »lfonom. Prodajam tudi t butcljkak priatoo »Ido Opollo la Vita, Belo »ladko ls VUa, Utrtko ln tarac Priporočam tudi btoJ labor desertnih ln adravilnib rln, M likorje, žganje ln tiru p«. Zaloga ,,A»ti epamautl' po Kron 3 a 4. Sladki refoik po K j. Lsoorno iganje po K » 40 buteljS
S^SSs^u-E. Jurcev, Acquedotto 9
ob	skl cest


Odlikovana delavnica in zaioga
sediovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRS I', ulica Stadion štev. 10.
&i8 m
iS .iS Ji M
i /'©■vij ar iiiea ..Alla 2^artoreIIa*% Trsi
j	VIA BARBIERA VECOHIA iT. 10 (IA8PB0TI BLAPĆlCABIE OATTI) —	-
Velika izbera vsakovrstnih Čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in	cene zmerne.
I