Poštnina plačana v gotovini. !zhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7- , za inozetnstvo Din 20'—. Račun pri požtno - čekovnem /.avodu št. 10.666. Jlona S)oba Cena 1 Din. Kedancija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glfde prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstneni delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 20. Celje, pondeljek 9. marca 1931. Leto XIII. Nekdaj in danes C e 1 j e , 9. marca. Ko je bilo Celje še avstrijsko me- sto, so čuvarji nemškega značaja mesta šli v nacijonalni germanski gorcčnosti in neinški »plemenski Ci- stokrvnosti« tako daleč", da si bil na javni ccsti pri belom dnevu opso- van, pcnoči pa napaden o'd plačanih janičarjev, ako si bil Celjan, pa si se drznil govoriti glasneje slovensko. Ako si v lokalih, kjer so taborile če- te brainbovcev »eeljskega nemštva«, spregovoril slovensko, sc ti ni smelo postreči, nemška družba pa. je na- valila nate in te spravila s silo na eesto, kjcr te jo sprejolo v »zašeito« oko celjske neniške postave in roda in te radi izzivanja spravilo »na varncr«. Bili so to ideal ni, stari, dobri časi, in bile so to dobro premišljene in preizkušene metode, ki so se jih po- služevali »ustanovitolji in zgradito- Iji« ncmške Celeje, ki so sicer v svo- jih duäah zatajili svoje slovensko pokolenje, ki pa svetu in pred res- nicd zgodovine ne morejo zatajiti, da so njih slovenski očelje še krave pasli po hribih nad Vojnikom, ali pa prišli v Celje iz Žalca, Liboj in drugih takih neniških dežel, iz ka- terih so prinesli poleg slovenskega j'odnoga jezika tudi svoja lepa rodna slovcnska iinena, ki so jih z razno lažno' navlako potem preustrojili, da so izglcdala bolj gosposko kakor pa imena »slovenskih kmetov, hlapcev in dokel«, za katcre je bil slovenski jezik tedaj še dober in dopusten. Tako je bilo tedaj, ko' je še našini krajem gospodovaJ oni nemški iia- rod, ki si danes lasti monopol prve besede v vprašanju zaščite narodnih manjšin, istočasno ko izvaja na last- iiem ozemlju najhujši teror proti vsemu, kar ni neinškega. Izhajajoe iz stare neniške miselnosti, da je edino nemški narod gospodujoči na- i'od. na svetu, ki mu je previdnost božja dala pravieo in privilegij, da zasužnji ves svet, je ves germanski tisk od Berlina. do Celja in Novega Satla mrzlično' na delu, da ob prislo- vični jugoslcvoimki širokogrudnosti iz raznih vrst renegatov umetno skonstruira neko vrsto »narodne manjšine«, napram kateri bi sc naj izvajalo piavo jezikovne in kultur- ne zaščite. Pri tern naSa jugosloven- ska javno'st rada pozablja in prezre, da ti ostanki stare avstrijsko niisel- nosti. in plodovi nasilne germaniza- i-ije ne morejo tvoriti. narodne manj- šine in ne morejo pred zakonom in prcd resnico zgodovine reklamirati zase kaka posebna. zaščitna prava. V težkih bojih za našc narodne pravice in žrtvah za gospodarski in kultiirni napredek naäega naroda v prcteklosti nismo mi Slovenci nik- dar gradili svoje moči na odpadnike tujega naroda. se rnanj imamo da- nes v svobodni svoji nacijonalni dr- žavi interes na tern, da bi Sirili našo moč preko mej naäega jezika in na- ¦se krvi. Ce pa smo kot narod sploh vrcdni nacijonalno in državne svo- /° +e' T lnoroi'»o ,in ne smemo dopu- sčati, da se ti lzrodki prctek]e na.. želah zakonito' zoSCitijo in se zanjo sanki:ijonira neko nrivii - Aisatelja g. Fr. S. Finžgar- ja njegovo predavanje o slo'venskem kmetu. Natoje predaval umetnostni zgo- dovinar g. Marjan Marolt o umet- nostnih spomenikih mesta Celja. V uvcdu je prikazal bistvo in razvoj slovenske likovne umetno'sti, njeno zgodnjo višino, nato pa je podrobno in mnogo v zvezi z domačo zgodovi- no dbravnaval nastanek, stil, kipe, slike in okraske celjskih cerkva ter najbližjib v okolici. Posebno pozor- nost je posvetil grofiji z znamenitim stropom in je navedel tudi rezultate lastnih raziskovanj v Marijini cer- i kvi. Njih skorajšnje nadaljevanje I bo vedlo do grebnice celjskih gro- fov. NavzoCi so bili g. predavatelju zelo hvaležni za zanimiva izvajanja, ki so izncsla mnoge novosti. Pregledani so bili uspehi izvedene statistikc o izvenšolskem delu uči- toljstva v oki'ajii, ki dokazujc požrt- v(jv«lno'st in ifelavnoKt Kiainj. Pone- kod naj se tfi aktivnost še poveča, nikjer pa ne sme biti v Skodo glav- nemu delu v soli. Kjer niso dani po- goji za takojšnje široko prosvetno deld v narodu, naj se ustanove v za- četku javne ljudske knjižnice. Te pa. naj tvorijo nadaljevanje žolskih mladinskih knjižnic. Gdč. Zupanči- Ceva in g. Pogačnik sta bila izvolje- na v poseben odborov odsek, ki naj vodi evidenco o izvenžolskem ilelu učiteljstva v okraju in naj to delo podpira s pobudami in nasveti. Razpravljalo se je o bližnji mož- nosti izboljžanja stanovskega polo- žaja, ki ni razveseljivo. Tako je n. pr. del uCiteljstva že skoro leto diii brez vsake stanarine. V tej zadevi bo društvo potrebno ukrenilo. Ob j)o- jasnilih okrajnega šolskega nadzor- iiika g. Pestcvška so se reSila neka- tera vprašanja šolsko - upravnega značaja. Otroci, ki vstopajo v solo po uveljavljenju novega zakona o na- rodnih šolah, so polnih 8 let šoloob- vezni brez ozira na starost. Sledilo je po'rocilo o treh okrajnih uCiteljskih knjižnicab, ki se po prejeti podpori Ijieurede in izpopolnijo. Načelo se je vprašanjc, kako se naj šolska mla- dina, najuspešneje navaja k štednji potom Solskih hranilnic — čebelie. Prihodnje zborovanjg — zadnje v tern šolskcni letu — se bo' vi'Silo v maj- ni.ku. Gospodinjske nadaljevalne sole (Dopis.) Malokateri šolski oko'lis jo danes Se brez gospodinjske nadaljevalne sole. Te sole so namenjeno prcdvsem kmeßkim dekletom in naj vzgajajo deklela za dobre in praktične bodoče kmcCke gospodinje. Na žalost pa je treba ugotoviti, da ni v vseh gospo- dinjskih nadaljevalnih šolah tako. Ko jc prišla moja hčerka nekega dne i'A to sole domov, mi je povoda- la da ^o se doklota ta dan učila o kolinah. Pokazala mi je zvezek, v katerem je imela zabeleženo, kaj so se dekleta učila čez dan. Videl sem, da se uče mnogočesa, kar jim kot bedorim kmečkim ženam ne bo po- sebno v prid. Iz kuhinjskih l-eceptov sem razbraJ, da, se uče pripravljati taka jedila, za katera je treba kupiti blago v trgovinah. VarCna gospodi- nja. pa inora skrbeti, da kupi čim manj ncpotrebnih stvari v trgovini in da proda čim več pridelko'v s po- sestva. Ce se uče dekleta o kolinah, pa se naj tudi uee, kako je priti do kolin. Seveda je težavno voditi gospo- dinjske sole, če učiteljice morda ni- so zrasle na kmetili. Zato bi bilo do- bro, če bi prišla na vsak šolski oko- liš po ena učiteljica iz kmečke i'od- bine in bi se njej poverilo vodstvo gospodinjske nadaljevalne sole. V sedanjih gospodinjskih nadalje- valnih Solah se ace dekleta večino- ma kuhanja, in šivanja. Za praktič- tio kmecko gospodinjo pa seveda Se ni dovolj, da zna dobro kuhati in ši- vati. Prav hi bilo, Pe bi se v teh Šo- lah poučevalo, kako bi bilo treba go- spodariti v teh resnih časih, kako bi knietje s po'mocjo raznovrstnih za- drug vnovčili pridelke in dvignili kmetijsko industrijo. V Ceškoslovaš- ki, Švici, na Danskem in Bavarskem so take zadružne organizacije prav številne; vodijo jih kmečki ljudje, ki so se naučili marsičesa v kmetijskih in gospodarskih nadaljevalnih šo- lah. Poučevalo naj bi se tudi o svinje- reji. O vprašahju, katere svinje se splača rediti, katere so' za izvoz in katerc niso. Važno je n. pr., da pri- dejo za izvoz v poštev bele svinje, da bedo znane holandske bele svinje na .svctoviiejn ti'gu izpotlrinilo naäo ta- kozvane »šeke«. Aktualno je tudi ¦vpraSanje, s Cim se splaCa pitati svi- nje, katera krmila so boljža in ce- nejša. Če pomislimo, da se dovoljuje skoraj povsod precejsnje vsote za kmetijske in gospodinjske na- daljevalne sole, moramo tudi skrbe- ti, da bodo te sole ustrezale vsem za- htevam časa. Zato je potrebno, da vo«lijo take sole strokovno dobro iz- vežbane učiteljske moCi. Kmečko ljudstvo bo znalo vsako dobro šolo v polni meri ceniti. Opazovalec. Kmetijstvo in divjačina (Dopis.) Povsod ponujajo in priporočajo l'azna sredstva za pokončavanje rast- linskih škodljivcev, poko'nCavanje divjačine pa je prepovedano. Jeseni uničijo ptiči in veverice velike koli- cine sadja, jazbeci koruzo, zajci sad- na drevesa, dolgi uhljač vinske trte, lisice podavijo veliko število perut- nijie, divje svinje pustožijo, kamor pridejo. Skoda, ki jo povzroči divja- činp, kmetom, gre v milijone. Vse škode pa ne poravna nihče, saj se ni- ti ne da pravilno oceniti. Divjačina mirno uničuje poljske pridelke. Ali je to za povzdigo kme- tijstva? Divjačina povzroči često de- sctkrat vee škode nego je «ama vred- na. Koliko nam koristi, če dobi ob- čina nekaj tisočakov za lov? Na vsa- kega kmeta pride od te vsote komaj par dinarjev. V Združenih državah, pa tudi v Srbiji smejo po'sestniki braniti svoje pridelke pred divjaCino. Vsak kmet naj bi imel pravico streljati divjači- no, ki mu dela skodo. To bi bilo po- vsem upravičcno. Oblasti naj bi se rcsno lotile te zadeve.. Knietje bodo za zadevne ukrepe iz srea hvaležni. Kmet. Stran 2. »Nova Doba:< 9. III. 1331. Stev. 20. DCMACE VEffI (I Svečan krst parnika »Kraljice Marije«. V soboto 7. t. m. se je vršil v Splitu svečan krst našega največ- jcga in najlepšega potniškcga parni- ka »Kraljice Marije«, ki je la,st Ju- goslovonskega Llo'ycla. Svečanosti so se udelcžile tudi mnoge ladje iz vseh naših pristanišč, nied njimi šest tor- pedovk. Ob 11.50 dopoldne je prispe- ' la z dvornini vlakom Nj. Vol. kralji- ca Marija s spi'emstvom. Na kolo- dvoru ji je bil prirejen izredno pri- srČen spi'ejem. S kolodvo'ra sc je kra- Ijica odpeljala med nadvdušenimi ovacijami tisočev prebivalstva v av- tomobilu do obrambnega nasipa, kjer je bil privezan novi parnik »Kialji- ca Marija«. Nj. Vel. kraljica se je po- dala na parnik. Ko se je pojavila na poveljniškem mostu, so se o'glasile sirene vseh ladij v pristanišču, voj- na mornarica pa je pozdravila kra- Ijico s častnimi streli. Po katoliškem in pravoslavnem obredu krsta ladje je pritisnila Nj. Vel. kraljica na elek- trični gumb na poveljniškem mostu in velike jugoslovenske zastave, ki so do'tlej zakrivale ime ladje, so se jele spuščati. Ob 13. je bil serviran na ladji mrzel prigrizek. Med zakus- ko je predsednik Jugoslovenskega Lloycla g. Banac pozdravil Nj. Vel. kraljico in govoril o krasnem razvo- ju naše trgovske mornarice. Ko so se polegle ovacije Nj. Vel. kralju in kraljici, je odgovorila Nj. Vel. kra- ljica: »Cestitam vam h krstu tega divnega parnika s toplimi željaini, da ponosno in uspešno ponese po morjih jugoslovensko trgovsko za- stavo. Naj ga spremlja sreča!« — Ogroinna množica, ki se je zbrala na obali, je ves čas svečanosti manife- stirala za vladarsko dvojico, za Ju- goslavijo in našo mo'rnarico. Ob 1G. se je odpeljala Nj. Vel. kraljica s spremstvom in mnogimi odličnimi gosti z novim parnikoni v Dubrov- nik. Meslo je nadvse svečano spreje- lo Nj. Vel. kraljico, ki se je danes ponoči odpeljala s parnikoni v Ko- tor. d Silen potres v Južni Srbiji. V pe- tek 6. t. m. ob 1.20 ponoči so imeli v severni GrCiji in južni Srbiji moean potres, ki se je ponovil v katastrofal- nem obsegu v soboto 7. t. m. ob 1.55 po'noci. Potres je težko poškodoval v južni Srbiji baje okrog 900 hiS. Po dosedanjih vesteh znaša število snirl- nih žrtev nad 100, ranjenih pa je nad 500 oseb. Prizadeti so kraji v Vardar- 8ki dolini, južno od Demir Kapije. Nj. Vel. kralj je s predsednikom vla- de general om Petrom Živkovičem tokoj orlpo'tova.l v kraje katastrofe. (I Kafastrofa na Dunavu pri Beo- gradu. V petek (>. t. in. malo pred polnočjo je zavozil parnik »Zagreb«, ki je vozil iz Pančeva v Beograd, v potniški parnik »Franchet d1 Espe- i ray1«, ki je prihajal z nasprotne stra- ni. Parnik »Franchet d' Esperay« je kmalu poto'nil, težko poškodovani »Zagreb« pa so odpeljali v popravilo. Pri katastrofi so utonile 4 osebe, bo- je pa se, da je število žrtev večje. Posebna preiskovalna komisija bo skusila dognati vzrofc katastrofe. d Smrtno ponesrečeni splavar, ki je utonil 4. t. m. popoldne na Grač- nici pri Rimskih toplicah, je 35-letni lesni trgovec Franc Stopar iz Rečice ob Paki. Stopar je bil šele tretje leto poročen in zapušča ženi dvoje nepre- skrbljenih otrok. Njegov oče se je pred leti ponesrečil na isti naijin, ko se je njegov splav razbil ob mostu v Zidanem mostu. d Etbin Kristan premeščen v Za- greb. Gosp. Etbin Kristan, jugoslo- venski izseljeniški komisar v New Yorku, je premeščen k izseljeniške- mu uradu v Zagreb in bo v kratkem nastopil svoje r\pvo službeno mesto. d Dobave za zdravstvene in soci- jalne ustanove. Sreski gremij trgov- cev v Celju je prejel razpis banske uprave dravske banovine VI. No. 69(>- 17 z dne H. februarja 1931., s kate- rim se razpisuje pismena ofertalna licitacija za dobavd mesa, mesnih izdelkov, slanine, mleka in mlečnih izdelkov, kruha, moke in mlevskih izdelkov, specerijskega in kolonijal- nega blaga in hišnih potrebščin in sicer za sledeče zavode: za sploSno bolnico v Mariboru, banovinski deč- ji (loin v Mariboru, jav. bolnico v Ce- lju, javno bolnico v Slovenjgradeu, banovinsko javno bolnico v Murski Sobo'ti, javno bolnico in banovinsko hiralnico v Ptuju, banovinsko hiral- nico v Vojniku, javno bolnico v Bre- žicah, banovinsko zdravilišče na Gol- niku, zavod za slepo deco v Kočevju, bolnico za duševne bolezni v Novem Celju in za razne socijalne ustanove v Ljubljani. Gremij je pozvan, da o predmetnem razpisu obvesti vse čla- ne, vsled Cesar pozivamo vse intere- sente k udeležbi j>ri licitaciji, ki se vrši v torek 17. t. m. ob 10. dopoldne in sicer v krajib, ki so razvidni iz podrobnejšega razpisa pri gori našte- tih zavodih. Isto'tam so tudi razvidni pogoji za dražbeno udeležbo. — Na- čelstvo. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75" Vam n«d" J. KUDIŠ (I Publikacije Ljubljanskega vele- sejma. Saniozaložba letošnjih pu- blikacij Ljubljanskega veselejma (sejmskega »Vestnika« in oficijelne- ga katalo'ga XI. mednarodnega velc- sejma), ki se vrši od 30. maja do 8. junija, je tudi letos poverjena anonč- ni tvrdki Aloma Company v Ljublja- ni. Lanske publikacije Ljubljanske- ga velesejma v isti samozaložbi so po svoji lični opremi in akiualni vsebini žele splošno priznanje. Tvrd- ke, ki žele v teh publikacijah inscri- rati, naj se dbraeajo edinole na Alo ma. Comj)any in naj oddajajo svoja naročila samo njenim zastopnikom, ki se izkažejo s poverilnico »Uprave sejmskega. Vestnika, kataloga, in le- giiiniacije« v Ljubljani. d Vsak dan ostane mnogo nepre- bavljive hrane v nasein želodcu. Da la hrana v črevah ne razpada in ne iškoduje Cldvekü, je potrebno, da se želodec in čreva dnevno izpraznuje- jo. Dvo do tri žlice »Figola« zvečer y>re.<\ spanjem urejujejo prebavo in vračajo spa.nje. 1'i'igol se dobi v vsaki lekarni. d Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, sliujšanju, l)]edici, obolelo'sti žlez, iz- puščajih na koži, tvorih ui'avnava nnravna »Franc Jožefova« grenčica izbornb toli važno delovanje črevesa. OdliCni možjc zdravilstva so se pre- pričali, da celo najnežnejši otroci (lo'l)ro preneso »Franc Jožefovo« vo- i do. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špece- rijskjli ti'govinali. (1 Dunajska vremenska napoved za torek 10. marca: Severno Alpe: Ni- kakih bistvenih sprememb. Vzhodni rob Alp: Nagnjenje k snegu, južno vrome ni izkljuCeno. .Tužne Alpe: Sncg. Celje in okoiica Cemj. naročnikom v Celju! Ker smo najeli nove raznašalce za »Novo Dobd«, nekateii celjski nai'oß- niki v petek niso pravoCasno prejeli lista, kar naj blagovolijo blagohotno oprostiti. Skušali bomo nedo'statke takoj odpraviti. Prosimo cenj. na- i-oCnike, ki bi morda ne prejeli lista, da nam to takoj javijo. Uprava »Nove Dobe«. ( Dnevno zavetišče v Zdravstve- nem doniu. Kakor znano, je državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju uvcdla lani akcijo za otvdri- tcv dnevnega zavetišča za deco v Zdravstvencm domu. V industrij- skem središču, kakrSno je Cclje, je nebroj otrok ves dan prepuščenih samim sebi in vsled tega izpostavlje- nih raznim nevarnostim. Vsled tega jc ustanovitev dnevnega zavetišča nujno potrebna, Celjska mestna ob- čina je prispevala za adaptacijo v poslo'pju Zdravstvenega doma, kjer bo namo.ščeno dnevno zavetišče, 1G.000 Din, okoliška občina pa 2.000 , dinarjev. Ta sredstva pa seveda še ne zadoščajo za ureditev, še liia.nj pa za vzdrževanje dnevnega zavetišča. Za to je potrebna velika glavnica. Krajevna zaščita znova naproša jav- nost za prispevke in zbirke. Naša javnost bo go'tovo uvidela j)otrebo dnevnega zavetišča in zanj nekaj žrtvovala. Na okoliški osnovni soli se je dognalo, da 40 dečkov nima opoldne kosila. Ti revčki bi lahko sedaj, ko deluje šolska kuhinja v Zdravstvcnem domu, dobivali to])lo kosilo. Tudi. ostale tri osnovne sole v Celju imajo gotovo tudi mnogo ta- kih revnih učencev. Ko bo dnevno zavetišče izročeno svojemu namenu, bo storjeno mnogo dobrega v korist onih, ki so najbolj potrebni socijal- ne zaščite. Ta institucija bo za Celje dokaz uspešnega socijalnega dela. c Predavanje o zapadni Afriki. Drcvi ob osinih bo' predaval v risal- nici meščanske sole g. Leo Poljanec o predmetu: »Dvo leti ob suženjski obali zapadne Afrike«. Gosp. preda- vatelj bo obravnaval razmere v tro- pičnem pa.su, šege navade, vero in zakon Crncev, zamorske plese, lov na divje zveri, gradnjo1 brezžične br- zojavnc postaje itd. Predavanje bo pojasnjevalo 82 lepih skioptičnih slik. c Ponovno opozarjaino na mladin- sko akademijo, ki jo1 bo priredilo Diamatično društvo v Celju s sode- lovanjem ženske ])odružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 15. t. m. ob 10. v Mestnem gledališču. Na sporedu so deklamacije, petje in igra »Sola v nebesih«. c S celjske gimnazije. Gg. Milan Fabjančič in Branko Rudolf sta ime- novana za suplonia. na celjski drž. l'ealni gimnaziji v Celju, suplent g. Miroslav Adlešič je premeščen iz Ja- godine na celjsko gimnazijo, suplent- ka gdč. Dj. Peganova. pa iz Osijeka ! isto'tako v Celje. t Redni. letni občni zbor Gremij a trgovcev v Celju se bd vršil v sredo 11. t. in. ob pol 20. v ninli dvorani Narodnega doma. c Društvo hisnih posestni)4tov za Celje in okolico bo imelo svoj redni občni zbo'r v soboto 14. t. m. ob 20.30 v restavraciji v Nar. domu. Na dnev- nem redu so pozdrav predaednika, poročila tajnika, blagajnika in re- vizorjev, volitev odbora in revizor- jev, predavanje predsednika pokra- jinske zveze g. Freliha o davčnih za- devah, vprašanja članov in sluCaj- nosti. c Kolo jugoslovenski.h sester v Celju priredi Materinski don --¦ ka- kor vsako leto — tudi letos drugo ncdcljo v maju. Letos pade ta dan ! na 10. maj. V nedeljo >17. maja pa pri- j redi v prid počitniškega doma v Ba- karcu veliko tombolo. Spored za Ma- terinski dan bomo objavili pozneje. c Planinski sejm, ki ga je priredila v soboto zvečer Savinjska podružni- ca SPD v Celjskem domu, je bil zolo dobro obiskan in prav okusno aj-an- žiran. Razne šaljive točke, godba in sploh ves spored je dvignil prijetno razpoložcnje, ki je trajalo do konca prireditve v i>rvih jutranjih urah. c Smrtna kosa. V petek G. t. m. je uinrla v Pečovniku 25 pri Celju 40- letna, posestnikova žena Ana Cater, v nedeljo 8. t. m. pa v Sp. Hudinji 27 pri Celju 80-letna zasebnica Marija Sprager. N. p. v m.! <• Težka nesreča smučarja. 17-letni posestnikov sin Anton Stojan se je smuča.1 v soboto 7. t. m. v Vrbnern v šentjurski okolici. Namesto smuške pal ice je imel v roki fižolovko. Sto- jan se je nenadoma zapeljal v neko živo me jo, v tern pa se mu je zasa- dila fižolovka v vrat in mu pretrga- la sapnik. Stojana so propeljali v celjsko bolnico. Njegovo stanje je resno. c Nesrečen p.-sdec. 40-1 etni sluga Mihael Veber iz Celja, stanujoč na Cankarjevi cesti 7, je padel 5. t. m. tako nesrečno, da si je zlomil desno golenico. Zdravi se v celjski bolnici. c S sekiro se je vsekal v petek 6. t. m. v levo nogo 30-letni posestnik Alojz Susa z Gorice pri Veliki Pire- šici in si presekal palec. Pdnesrečcn- 1 ca so prepeljali v celjsko bolnico. V prihodnji številki bomo začeli objavljati sloviti roman jPodarjeni obr az' ki ga je napisal eden najslavnejših m o d e r n i h amcriških p i s a t c 1 j e v James Oliver Curwood ( Interesenti za Arborin, ki ga 1)0 razdelil občinski kinetijski odbor za celjsko okolico, naj se zglase do so- bote 14. t. in. v občinskem uradu na Bregu. c Dijaški kuhin ji v Celju je poda- lil g. dr. Fran Mayor, odvetnik v Šo- štanju, 150 Din namesto venca na grob g. dr. Josipa Vrečka, odvetnika v Celju. c Velik naval je bil v soboto po- poldne v prostorih detajlne trgovine Trgdvskega doma Stermecki. Ljudje so kar od kraja kupovali blago za obloke, čevlje, klobuke in perilo ka- kor tudi druge potrebščine. Prepri- čali smo se, da so cene res jako ugod- ne in blago po dobro'ti daleC nadkri- ljuje cene. Za sobotni semenj 14. t. in. je tvrdka. pripravila veliko mno- žino blaga za obleke kakor tudi go- tove obleke, da tako ustreže podežel- skim odjenialcein in tudi njim da mo'znost, da. si za poletni čas naba- vijo ceno in dobro obleko. „VNEBOVZETJE" oratorij za solis^e, zbor in orkester izvaja Slov. pevsko društvo ,Maribor* v proslajo 80 letnice SKLADATELJA P. Hugolina Sattnerja 19. marca 1931 ob po! 5. pop. v di'ora i Ljudske posojünice v Celju Sol isti : ga. LOVŠE rOVA r.ŽIVKO, k. NERALIČ ZBOR »MARIBORA« IN POMNOŽENl VOJ. ORKESTER Dirigira: JANEZ EV. GAŠPARIČ Vstopnina: Sedeži Din 10- in višje, stojišč« Din 8'-, dijaško Din 5- (dobijo se samo v predprodaji v Soli) Bcsedilo s slikami Din 4* — Prcdprodaja vstopnic ; Ooričar & LeskovSek, SlomSkova zaduga Gledaiišče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Repertoar: Torek 17. marca ob 20.: »Glavni do- bitek«. Gostovanje ljubljanske drame. »Glavni dobitek«. Ljubljansko Narodno gledališče bo gostovalo v torek 17. t. in. ob 20. v celjskem gle- dališču z Lipahovo efektno komedi- jo »Glavnim dobitkom« v režiji av- torja g. Fr. Lipaha. V posameznih ulogah bodo nastopile dame Medvc- dova, Mira Danilova, P. Juvanova, Rakarjeva in Boltarjeva ter gg. Ce- sar, Jan, Kralj, Levar in Plut. Vstop- nice se dobe v predprodaji v knjigar- ni Goričar & Leskoväek. Najboljše angleško sukno za moške obieke dobite pri J. Kudis, Celje Dopisi Sv. Pavel pri Preboldu. (I z S o - kolskega društva.) Nase dru- štvo je imelo svojo redno glavno skupšcino 25. januarja. NavzoCih je bilo 48 eianov in 11 Clanic, za naš kraj go'tovo lepa udeležba. Iz porocil, ki so jib podali posamezni funkcijo- narji, smo se prepričali, da je dru- štvena,' uprava. minulo leto mnogo storila, da se jc sokolska ideja v na- Štev. 20. »Nova Doba« 9. III. 1931. Strari 3 šeni lepcin kraju tako poglobila. Inmmo 20 telo'vadcev, 10 telova.dk, 19 moškega, 13 ženskega naraščaja, U moške in 29 ženske dece. Nismo tedaj nied zadnjimi. Lansko leto je naše društvo marljivo posečalo jav- ue uastope sosednjih društev, pririv dili smo pešizlet na Gomilsko, vBeo- grad smo poslali moSki naraščaj in nekaj članstva. Voč nismo mogli sto- liti, ker je za take nastope treba d.e- narja. Sitnosti imamo s telovadno vz8ojo, ker nimamo telovadnicc in *e inoraino omejiti jnu letni čas. Zato pa takrat napnemo vse sile, da do- hitiino one srečneže, ki imajo lastno stroho. Pa jo bomo tudi mi imeli. Ireba. bo seveda še mnogo naporov in vztrajnega dola, toda. z voljo, ki je pri lias doma, bomo dosegli uresrri- čenje tega cilja. Lani je zadel dru- »tvo težek udarec. Izgubili smo mar- ljivo načelnico, sestro Pavlo Zabov- nikovo, ueiteljico v Št. Pavlu. V naj- 1 opži dobi je za večno zapustila naše vi'ste. V nas samih ostane spomin na njo, doklcr ji no homo slcdili. Da se utrdita sokolska skupnost in zaved- nost, se vrši na predlog brata tajni- ka v marcu v naši šoli prosvetni dan. Snov predavanja: sokolska zgo- dovina, ideologija, telesna in dušev- na vzgoja, alkohol, žena, knjiga. itd. Nase društvo ne skrbi tedaj samo za telesno vzgojo. Ima svoj pevski /hor, ki je znaii, ima pa tudi bogato knjiž- nico, iz katero si j«. izposodilo 145 bralcev 1.360 knjig. Knjižnica steiY H90 «abavnih, 200 n.ladinskih in 72 su-okovnih knjig, I)rama(ski ()(isok •se je parkrat clobro po.stavil na odru. V drufitveno upravo so biii i/.voljoi.i večinoina vsi dosedanji eiani in člu- nice. Se nekaj. Ravnokar se mudi pi-i nas župni prednjak brat Burja. Pre- delava vaje za posamezne oddelko in obravnava tehnično snov. Želimo, da bi bratje in sestre do dobra izkori- stiH to ugodno priliko. — Zdravo! LaSko. Žensko društvo »Blago sr- ('°« jo imelo svoj občni zbor v nede- ljo 22. februarja v Soli. Po pozdrav- noni govoru naeelnice je sledilo po- i'oi'ilo funkcijonark. DruStvo ima 247 Članic in sicer ustanovnic 14, redniii' 211 in podpornib 22. -Lani sta se vr- šili dve predavanji, na cvetno nede- Ijo so se razpeeavale oljkove vejice. Proslavil se je Matorinski dan v zve- zi s cvetličnjm dnem in primerno ki- nopredstavo. V meseeu novembru je društvo priredilo čajanko1 s pestrim sporedom. Članarina in omen jene prireditve so dale znesek 12.909 Din, od tega se je pa izdalo 11.274 Din in sicer: Za Božič je bilo obdarjenih 72 I'evnih otrok s čevlji, plašči, zimski- ini oblekami in s perilom. Občinski in oko'liski reveži so dobili podporo v blagu ali pa v denarju na. Veliko noč in za Božič. V počitnicah sta bili poslanl dve bolehni deklici na mor- sko letovišče. Brezposelnim se je po- niagalo z enkratno podporo' v denar- ju. Pogostili so se tudi prvoobhajan- ci. V upravni odhor so bile izvoljenc povof-ini prejšnje odbornice in sicer: Stegenšek Josipina, načelnica; Sza- bo Beatris, I. podnačelnica; Mayer Ana, II. podnaeelnica; Koderinan Mi- lena, tajnica; strekelj Darinka, nani. tajnice; Kul)ica. Bogoinila, blagajni- čarka; Drobnič Nina, nara. blagajni- čarke; Benko Ivanka, Kocjan Ange- la, Virant Julka in Rozman Ama.lija, odbornice. Store. Dne 5. t. m. zvečer se je vr- šil v Štorah dobro obiskan ustanov- ni občni zbor Strelske družine. V od- bor so' bili izvoljeni naslednji gg.: prcdsodnik Jernoj Pavlič, uradnik železarne, podpredsednik . Rihard Ulaga, ravnatelj šamotne tovarne, tajnik Ignac Gorišek, nameščenec že- lezarne, blagajnik Karel Perko, ura.d- nik železarnc, odborniki Slavko Cv- nigoj, Peter Magajna, Anton Pavšič in Franc Teicbmeister, instruktorji Barle, lUitar, Pristošek in SikoSek, orožar Maks Franzl, revizorji JoSko Herman, Danijol Barle in Ivo Stepa- \ nič. Sevnica. V vrsli nedcljskib preda- vanj je bilo 8. t. m. preilavanjo gosp. učitelja Bonča o sadnih škodljivcili. Predavanje je bilo jako dobro obis- j kano, kajti naši knietje se dobro za,- vedajo, da pravilno negovanje sad- nega drevja prinese marsikak dobi- ček za njihove izpraznjene žepe. Go- spociu Bonfu fia čestitaino k lepenm uspebu. Zabukovje pri Sevnici. Dne 5. t. m. je naložil posestnik Jožef Gradič iz Zabukovja voz kostanjevih drv. Ho- tel je peljati drva v Šmarje pri Sev- nici v tovarno Jugo-Tanin. Po nesic- či se je težak voz prevrnil na Gradi- ča. Težko požkodovanega so' izvlekli izpod voza. Nekaj ur kasneje je unirl vsled hudih notranjih poškodb. Ne- srečnež zapušča ženo in dvojc malih nepreskrbljenih otrok. Sport I Smuški izlet na Pohorje. Mari- borski zimskosportni podsavez |)i'i- i'edi v nedeljo IT). I. in. smuški izlot na Poborje v Kibnico na Poliorje, kjer se vr.šf ogled za postavitev sinužkc skakalnico. Sestanek vseb udeležencev v soboto 14. t. in. v koči na Klopnein vrliu, od koder se bodo podali v nedeljo zjutraj preko Peska, Planinke, Jezei'skega vrha v Ribni- co, kjer bo družabni sestanek vseh udeležencev. Povratek vseh udele- žfjiccv proti Mariboru, I^'evaljain oz. Celju z zadnjini vlakom. Za Veliko noč je doloeen izlet na, Peco, odhod iz Maribora do Prevalj-Mežice na ve- liko soboto popoldne oz. velikonočno nedeljo zjutraj, povratek vna veliko- nočni pondeljck zvečer. Kei" .sc s te- mi izleti zaključi letošnje ziinsko- sportno aktivno udejstvovanje, je pričakovati obilnoga odziva. Gospodarstvo g XII. dražba kož divjadi se bo vr- šila v pondeljek 23. marca na pro- sto'ru velesejma v Ljubljani. Opozar- jamo vse posestnike divjih kož, da je to zadnja dražba kož divjadi v tern letu. Zato naj nihče ne zainudi te ugodne proilajne j)riložnosti. Kože se sj)rejcmajo najpozneje do 20. mar- ca. Letošnja januarska dražba je na- vzli(- neprilikain, ki jib povzroCa splošna gospodarska kriza, dobro usj)cla. To je poslediea organizacije »Divja koža«, v kateri sta sedaj zve- zana pridobitelj in prodajalec. Ugod- ne posledice njenega dela čutijo da- nes vsi jugoslovenski lovci. Kože spiejema in navodila daje »Divja ko- ža«, Ljubljana, velesejem. Kino Mestni kino Celje. Danes, v pon- deljek ob 20.30 se zadnjikrat predva- ja nepopisno lepi zvo'cni film »Dvoje ljudi« po ronianu Riharda Vossa. V glavnih ulogah Gustav Fröhlich in Charlotte Suza. — Torek 10., sreda 11., Cetrtek 12. in petek 13. marca: »Nesmrtni potepuh«. 100% zvbčni velesilm po znani dunajski opereti Jülmunda. Kyslerja. V glavnih ulogah Liane Haid, Gustav Fröhlich, II. A. Schlettow in Karl Gerhardt. Sodelu- je A. Cavara, član berlinske državne opere. Glasba: dr. Ralph Benatzky. Dve ])i('digri: Paraniountova. zvočna šaloigra in Foxov zvočni žurnal. Vr čotrtek 12. marca ob 5. popoldne pmlsta.va, namenjena predvsem zu- Dnnjiin gostom. Književnost k Voitaire: Kandid ali optimizem. (Zbirka mojstrov I.) Poslovenil Oton Žuj)ančič. Uvod napisal Stanko Le- hen. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. (8", 128 str.) Cena: broš. Din 38.—, vez. v platno Din 5(5.—, v polusnje Din G4.—, poštnina Din 2.—. Iz neverjctno obsežneg-a književnega dela Franco'isa Aroneta Voltairea je naša prevodna književnost dobila enega, njegovih najboljših spisov, njegov liiorda najbolj živi in večni i'ontan »Kandid ali optimizem«. V njem je ves Voltaire, pisec ostrega peresa, ki so ga radi primerjali z me- ČC1D, človek sila gibčnega duha, du- hdvit zasmehovalec floveSkih sla- bosti in bojevit nasprotnik vsega, kar ovira človcka v njegovem svo- bodnem razmahu. Brez izbranega zvczka tega preznačilnega pisatelja in misleca 18. stoletja naša prevodna književnost ne bi bila popolna, zato je prav, da smo dobili »Kandida« v mojstrskem prevodu Otona Župan- čiča in z obsežnim, jasnim in teme- ljitim uvodom St. Lebena. »Kandid« je bridko-vesela knjiga; vzlic temu, da se Voltaire v nji neizprosno nor- čuje iz optimistične miselnosti, jo čitatelj here napeto kakor kak pu- stolovski roman. Strme spremlja mladega Kandida na poti po svetu, kjer doživlja same »krasne« strani človeškega življenja: vojno, potres, revolucije, sveto inkvizicijo, bedo in vse vrste cloveSke sramote. Ta'ko se ni še nihče ponorčeval iz naravne nepopolnosti in človeške omejenosti, kakor Voltaire v »Kan- didu«. Ta duhoviti mož in gibčni sti- list je svoj loman zabelil s pristnim hi'worjeni razumarskega 18. stolet- ja. Ni se nič kaj oziral na moraine poniisleke, če je hotel osmešiti Clo- veško pokvarjenost. V knjigi je vzlic njeni starosti ostalo toliko pristne človežkosti, da jo bo tudi današnji citatelj, ki je v svetovni vojni teme- Ijito doživel »najboljšega izmed sve- tov«, čital vedno znova z užitkom. Opremljena je tako, da ima po ubra- nosti jiapirja in tiska le nialo enakih na našcm književnem trgu; vezava posrečeno posnema okus 18. stoletja (ing. arh. I. Omahen). »Zbirka moj- strov« se je s to knjigo Voltairea do stojno predstavila slovenskemu či- tatelju. »Kandid« se naroča pri »Ti- skovni zadrugi« v Ljubljani in Mari- boru. NaroCniki književnih zbirk Tiskovne zadruge so jo dobili po ze- lo znižani ceni. k Zakon o izvršbi in zavarovanju. (Izvršilni postopnik.) Cena broš. 00 dinarjev, vez 72 Din, poštnina 2 Din. Kot 47. snopič zbirke zakonov je iz- dala Tiskovna zadruga Zakon o iz- vršbi in zavarovanju. Zakonu je pri- dojano obširno stvarno kazalo. Na knjigo opozarjamo vse strokovnja- kc. Naroča se pri založnici Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Po svetu s Roischildov rojstni dan. Angleš- ki Rotschild je zelo bogat gospod in si lahko dovoli marsikak luksus. Lord Rotschild pa tudi zna reprezen- tirati, ne kakor kak ameriški mili- lElEZNltARJI! Fotografije za iegitimacije Vam napravi naj- hitreje in najlepše fotograf PELIKAN, CELJE, Razlagova ul. (poleg Hotela „Union4' in „Evropaa.j Oglašujte ^r 99Movi Dotoi«! 1-iORIS RIHTERŠIC: James Oliver Curwood (K našemu novemu ronianu »Podarjeni obraz«.) AmeriSka literatura se je v zadnjih letih razvila prav z isto naglieo kakor industrija. Danes lahko rečemo, da dosega, če ne celo ])rescga marsikatero literaturo evropskega naroda in je dobila oficijelno potrdilo z No'blovo nagrado, ki jo je lani prejel ame- rižki romanopisec Sinclair Lewis. Lahko rečem, da ameriško literaturo poznam precej dobi'o, vendar pa moram obcnein reči, da sem med vserni številnimi pisatelji našel sanio tri, o ka- terih bi lahko trdil, da pišejo tako kakor za.hteva današnji Clovek, tako, da vsak poedinec najde v nji- hovih clelih to, kar išče. Danes ni več naloga litera- ture polniti človeake možgane z več ali manj duho- vitimi razglabljanji, danes je naloga literature sploh in vsakega pisatelja po'sebcj, da človeku da, kar si želi. Z drugimi bcsedaini, ki pa povedo prav isto — literatura današnjih Casov mora postati dostopna vsakomur, pa najsi bo Clovek, ki zna komaj Citali, ne pa kakor nekdaj samo rcdkirn izvoljencem sivih glav, ki so jo' »znali uživati in doumevati«. Kam je dovedlo to nekdanje mišljenje, ki je doseglo svoj višek v časih Ludovika XIV., priča najbolj Moliörova komcdija »Smešne precijoze«, ki ni kakor bi morda kdo mislil satira na tedanje ženstvo1, ampak pred vsoin satira na literaturo, ki je bila v tistih Casih res dostopna samo zelo majhnemu krogu izobražencev. Toda zdaj dovoj teorije. Vrnhno se k ameriški [ literaturi, k tistim pisateljem, ki edini ustrezajo pra- vemu duhu moderne dobe. Ali ste jib morda že uganili? Ti trije pisatelji so: Jack London, Zane Grey in James Oliver Curwood. Na.jbrž vain njihova dela niso ncznana, posebno drugega j)oznate, pa tudi prvega. V slovenskem je- ziku že imamo nekaj njunih del, škoda le, da so razen Levstiko'vih prevodov vsi več ali manj slabi. Vcčinoma so romantične zgodbc s sreCnim koncein, pa najsi bo glavni junak gentleman v vsej popolnosti ali pa bohem, recimo postopafi, ki ne more nikjer najti kraja in mesta, kjer bi se ustalil. Vmes lju-' bezen, nekaj sentimenta — sploh vse, kar zanima človeka v današnji resni tlobi, ko mu pridejo tre- nut-ki, ko si zaželi, da bi bilo vse diTigače, vse lepše. ; C'llovek si kaj takega dostikrat zaželi. Takrat se obrne h knjigi. Tisti časi, ko je Clovek, kadar je bil slabe volje, vzel knjigo v roke in hotel v njej najti tolažbe, so že minuli davno, še davno prej, predcn so nastopili ti pisatelji, ki so prav za prav le veren izraz želj in hotenj svoje do.be. Londona in Grey a poznate, Curwooda ne. In ven- dar je Curwood najinočnejSi med njimi, ker je člo- veku najbližji. Rojen je bil leta 1878. v Owossi blizu Michigana. Njegova rodbina je imola že stare literarne tradicije. Njegov) prastric je bil znani pisatclj pustolovskih zgodb Captain Frederick Marryat in tudi njegova teta Florence Marryat jc pisala dobre romane. V Michiganu je dokonsial Sole in postal časnikar; tain je ostal sedem let. Med tern si je nabral toliko de- narja, da je lahko začel potovati, kar je bila že od nekdaj njegova srčna želja, saj je tekla v njem kri prastarega rodu Marryatov, ki so bili znani po svojih pustolovskih naturah. Sei je na ameriški sever, kjer je ostal ,več let. Ko se je vrnil, je dal svetu svoj prvi roman, poln ljubezni in neusahljive romantike, ki ga je imenoval »Pogum kapitana Pluma«. To delo je takoj zbudilo pozornost Amerike, predvsem jpo svojih krasnih popisih prirode, v katerih je Curwood moj- ster. In potem so sledila leto za. letom dela s severa, ki je postal njegova druga domovina. Romani »Ve- lika jezera« (1900), »Lovci za zlatom« (1909), »Ne- varna pot« (1910), »Cvet severa« (1912), »Kazan1« (19H), »Barry, sin Kazanov« (1917), »Dolina molka« (1920), »Mož iz Aljaske«, »Zlata zanka« in še drugi, so najboljši dokaz njegove bujne fantazijc in prid- nosti. Najvefji uspeh pa je doživela ravno knjiga »Podarjeni obraz«, ki nosi v izvirniku naslov »Konec l'eke«. Leta 1927. jc šel Curwood spet na sever, toda nakopal si je kal bolezni, ki ga je mesece mučila in ki ji je tudi podlegel. In kaj vain naj še povein o svojih vtiwiii? Nje- govo najboljše delo, ki sem ga prevel za »Novo Dobo«, sem spoznal že pred leti. Dolgo sem se ukvar- ja.l z mislijo, da ga prevedem in letos sem se spravil k delu. Ni mi žal. Pri drugib provo'dih, ki sem se z njimi ukvarjal, mi je bilo včasih tako, da bi jih bil najrajši sredi dela vrgel v koš. Pri Curwoodu tega nisem opazil, narobe — dostikrat mi je bilo prav užitek prevajati ta roman, ki je res vreden, da ga vSlovenci spoznamo. Stran 4. »Nova Doha« 9. III. 1931. Stev. 20. jarderski nadutež, ampak / angleS- ko fineso. Znaeilno zgodbo pripove- dujojo angleški listi: Šef londonske Ivrdkn Rotschild je dovršil nedivno 05. leto svojoga življenja in nj^govi prijatelji. so hoteli to proslaviti prav pompozno. Na rojstni dan uata v Hotschildovi palači sploh rn ¦-,; mogla biti zapi'ta, toliko je priiiajalo go- stov in odposlancev z da.ro vi. Toda v palači je inanjkala glavna oseba — jubilant sain. Niti go'wti niti člani rodbine ga niso niogli nikjer najti. Kam je izginilV Sole kasneje se je doznalo, da. je lord Rotschild prebil svoj rojstni dan v svojem zoološkem vi tu, med levi, žirafami, sloni in drugimi zvcrmi. Angleški listi silo- zofsko razmotrivanje o zadevi in citi- rajo izrek Zaratustre: »Ne hodi k ljudein, idl l'aje k živalim . . . !« s »Ljubim« — v 30 jeziki.h. Kdor mnogo potuje in veruje v »Ijubezen na prvi pogled«, inora imeti v zalogi tudi poliglotsko znanje v ljubezni. Torej »ljubim« se glasi: angleški: T love; francoski: j1 aime; grški: aga- pe; ruski: ljublju; poljski: ko'cham; italijanski, španski in portugalski: amo; nemški: ich liebe; holandski: ik heb lief; danski in norveški: jeg iilskar; švedski: jag älskar; rumuii- ski: en illosev; madžarski: narok; ces'ki: miluji; turški: serejorum; brctonski: karan; baskiški: mai- tatzender; perzijski: dost darern; ar- menski: gesirem; hindustanski: main pjar karta; malajski: sabaja soka; arabski (v Alžim): nchab, (v Egiptu): nef al; kambodžanski: khu- liom streland; anamitski: tor thu'- o'ng; kitajski: ono huhuang; japon- ski: vatakusi na suki mas; bengal- ,ski: ami bhala baši. Anekdote Predavatelj je grmel proti škodlji- vosti alkohola in je prepričevalno dokazoval pogubni vpliv alkohola na človeški Organizern. Da podpre svoje dokazovanje, je demonstriral na ži- vem morskem prašičku. Vbrizgnil je živali v krvno žilo nekaj čistega alkohola in živalica je — res kmalu poginila. Ta ])repričevalni eksperi- rnent je zasledoval Baudelaire zelo pazljivo in ko so ga prijatelji opozo- rili na pravkar opaženi »dokaz«, je vstal s sedeža in dejal hladnokrvno: »Saj sem vedno trdil, da alkohol ni za svinje!« Nadškof Trench v Dublinu je bil zadnja leta svo'jega življenja nepre- stano v skrbeh, da ga ne bi napadla paraliza. Nekega večera je slišala ilama, ki jo jo povabil k banketu, ka- ko jc mrmi'al: ».Jo že tu. Je že tu! Po- polna neobčutljivost desne noge.« Nato dama: »Pomirite se, pomiritc se! Noga, katero neprestano ščipate, je moja, ne pa Vaša!« * * Slovita francoska pisateljica Geor- ge Sand je začela svojo liierarno ka~ rijero že kot nilado dekle. V eni svo- jih prvih knjig opisuje zelo obširno in drastično ljubezen neke zaljublje- ne dvojict. Neki družinski prijatelj je prinesel knjigo in jo poklonil nje- ni materi rekoč: »Izredno lepa je ta knjiga, vendar je zlasti za žensko mladino ncprimerna.« Medtem je vstopila pisatcljica George Sand v sobo in videč svojo knjigo, jo je ho- tel a prelistati. Ali dobro gospo nianio je od sramu oblila rdcčica, pa jc de- jala: »Ah zlato dete, oprosti! To Cti- vo ni za mlade damo!« Smešnice Škoti so znani kot veliki skopuhi. Škot Macduff je pri železniški nesre- či izgubil svojega najboljžega prija- (clja. Dal je lep venec na, krsto. Ko se je po pogrebu vračal z ženo s po- kopališča, je vzdihnil: — Revež, l-aje bi mu bil želel smrt j n.a morju! = Zakaj? — vpraža žena —, kaj meniš, da je smrt na morju lažja? — To ne, a vencev ni treba! Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Kupuje In pro- claija devijÄ*5 in volute. Sprejema h rani Ine vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za isti popolno var- nost in ugodno •- brestovanje. Podružnici; Maribor, Soštanj Teta, ki je prišla za nekaj dni na obisk, je slišala malega Pavla moli- ti. Bila je vsa očarana. »Tako resen, tako srčkan; res užitek te je poslu- šati,« ga je pohvalila. »To še ni nič,« se je odrezal Pavel- cek, »da bi ü slišala, kako grgrain!« * * So'dnik: »Ako ste imeli čisto vest, zakaj pa ste se splazili iz hi.še i»i zadnjih vratih?« Obtoženec: »Pii sprednjih je stal stražnik.« Društuo hišnih posestnikou za Celje in okolico vabi svoje člane na redni obeni zbor ki se vrši v soboto 14. marca 1931 ob 8*30 zv v veliki gosM. sobi Nar. doma v Cel)U s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročila tajnika, blagajnika in revizotjev. 3. Volitev odbora in revizorjev. 4. Predavanje predsednika pokrajin^ke zveze g. svetnika Freliha o davČn.h zadevah. 5. VpraSanja članov in slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da ptide si gurno na občni zbor. Za odbor : dr. A Božič. Valjčni ttiiin z dobro vodno silo, stanovanjska hiša v. 1 oraiom zemlje se proda za 16S.O00 Din. Tain se tudi prodd lepa hi^», gosp. poslopje, čez 30 oralov prvovrstne zenilje in dobra žaga z-x 375.000 Din. Karol Brcznik, Celjo, Dolgo polje 1. "WFJl I T\ 1 : ' kleparbtvo, vodovodne iiištalacije ¦ * I I V strelovodne naprave. ¦ llUIIIll I III / rJ I I Prcvzema vsa v zgoraj navedene I1 ¦ #111111 I III # I I I I stroke spadajoča dela in popravila. 11 Ulljv V vlZiull zp^rba toem in soiidna- sy7 Naznanilo otworitwe. Vljudno naznanjam c-nj. občinst.vu, da sem pf*evxel 1. t. nt. restavracijo Narodni dom vCelju Na razpola^o vedno izvrstna domača kuhin^a, pristna pekrska, halo?.ka in bizeljska vina ttr vsak dan sveže p:vo. Sprejemajo se aborit-ntf. Cenj. gostom se priporoča za naklonjenost Ivan Doplihar. Francoski (rep da Chine, Georgette, Satine v ostankih po Dm 75'- Vam rudi J^ KUDlS Mlad t?*gow»ki pomočnik z 2 letm prjikso, dohro i^nrien, veič slovenščine in nekonko nemSčine, želi s 15. aprilorn premeniti slnžio n VNto- piti v Celiu v mani fakturno t]< šptc. | trpovino. Ponudb ¦ na upravo Isto p( d š«fro »Sprten«. Kina vino z železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledicnosii, za oslabele in rekonvalescente. Stara lcksrna »P^i O^lu* Mr*. Ph. lwo Tončič CKLJE, Gavni trg — AleUsandrova ul. Mlad zakonski par iščo mesto hiönika. Naslov v upravi lista. Gospodična srednjih let ki razpoiaga s kapitalom, želi poročiti siareiše^a gospoda v državni službi, najraježelezničaria. Ponudbe na upr. lista ŽeSodčne bolezni sSabo prebavo ii ne^io.....u varjenje ureinje FIGOL. PIGOL u^tvarja tek, čisti in osvežuje kii, krepi telo. Priporoča se odrastim in deci. FIGOL se dobi v vsaki lekarni» s pošio pa j