Modernizacija zakonske ureditve zavarovalne pogodbe: 
izhodišca za reformo
Recenzenta / Reviewers: zasl. prof. dr. Ada Polajnar Pavcnik in prof. dr. Saša Prelic
Uredniki / Editors: Miha Juhart, Damjan Možina, Matija Damjan
Avtorji / Authors: Meta Ahtik, Jaka Cepec, Matija Damjan, Gregor Dugar, Andreja Fakin, Peter Grilc, Miha Juhart, Jerca Kramberger Škerl, Karmen Lutman, Luka Mišic, Damjan Možina, Dejan Srše, Jernej Veberic, Milan Viršek
Izdala in založila / Published by:
	Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
(zanj Lojze Ude, direktor)
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Založba Pravne fakultete
(zanjo Irena Kordež, direktorica)
Jezikovni pregled / Language editing: Dean Zagorac
Oblika in priprava za tisk / Design and layout: Dean Zagorac
Tisk / Printed by: Litteralis, d. o. o., Ljubljana
Število izvodov / No. of copies: 400
Cena z DDV / Price incl. VAT: 40 EUR
© Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani 2020
Brez pisnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobc.itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vkljuc.no s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.
Monografija je nastala kot rezultat aplikativnega raziskovalnega projekta L5-9341 »Modernizacija zakonske ureditve zavarovalne pogodbe«, ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Slovensko zavarovalno združenje.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
347.45/.47:368(497.4)(091)
    MODERNIZACIJA zakonske ureditve zavarovalne pogodbe : izhodišca za reformo / uredniki Miha Juhart, Damjan Možina, Matija Damjan ; [avtorji Meta Ahtik ... et al.]. - Ljubljana : Inšti­tut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti : Pravna Fakulteta, Založba Pravne fakultete, 2021
ISBN 978-961-94965-1-0 (Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti)
COBISS.SI-ID 62112771

Modernizacija zakonske ureditve zavarovalne pogodbe: izhodišca za reformo

Uredniki:
prof. dr. Miha Juhart
prof. dr. Damjan Možina
doc. dr. Matija Damjan



Ljubljana 2020


Vsebina
	7	·	Uvodna beseda (Miha Juhart)
	13	·	Nacela evropskega zavarovalnega pogodbenega prava (NEZPP) – neuradni prevod
	51	·	Zavarovalna pogodba v mednarodnem zasebnem pravu (Jerca Kramberger Škerl)
	69	·	Zavarovalna pogodba in dopolnilno zdravstveno ter dodatno pokojninsko zavarovanje (Luka Mišic)
	83	·	Osnutek Zakona o zavarovalni pogodbi (ZZavP) s komentarjem clenov (Meta Ahtik, Jaka Cepec, Matija Damjan, Gregor Dugar, Andreja Fakin, Peter Grilc, 
Miha Juhart, Karmen Lutman, Damjan Možina, 
Dejan Srše, Jernej Veberic, Milan Viršek)
	409	·	Korelacijska tabela


Uvodna beseda
Zavarovalno pogodbeno pravo je presek zavarovalnega in obligacijskega prava, ureditev zavarovalne pogodbe pa jedro zavarovalnega pogodbenega prava. Zavarovalno pravo se v preucevanju prava cedalje bolj uveljavlja kot zaokroženo in samostojno pravno podrocje, v katerem se združujejo prvine javnega in zasebnega prava. Ceprav se v zadnjem casu precej bolj dinamicno razvijajo okviri delovanja zavarovalništva kot gospodarske dejavnosti, pravna ureditev zavarovalne pogodbe ostaja srcika zavarovalnega prava. Zavaroval­na pogodba se precej razlikuje od klasicnih pogodbenih tipov obligacijskega prava. Ti v glavnem izhajajo iz menjave blaga oziroma storitev za denar, pri zavarovalni pogodbi pa gre za prevzem dolocenega tveganja (rizika), za ka­terega se vnaprej ne ve, ali se bo uresnicilo (aleatornost), proti placilu; pred­met pogodbe je torej netelesen, neotipljiv. Druga pomembna znacilnost je lastnost pogodbenih strank, saj se ena (zavarovalnica) profesionalno ukvarja z opravljanjem te gospodarske dejavnosti, kar od nje zahteva pricakovano ravnanje skrbnosti dobrega strokovnjaka, druga pogodbena stranka pa varuje svoj premoženjski interes pred tveganji, ki jim je izpostavljena. Te posebne znacilnosti pa v mnogocem vplivajo tudi na vsebino zavarovalne pogodbe in njeno zakonsko ureditev. Oblikovanja pogodbene vsebine ni mogoce v celoti prepustiti volji pogodbenih strank, zato je obseg in pomen prisilnih (ko­gentnih) predpisov bistveno drugacen kot pri drugih pogodbah obligacijske­ga prava. Pri tem pa ne gre samo za vprašanje varstva in zašcite posameznika (potrošnika), ampak tudi vzpostavitev ravnotežja moci med profesionalnim in neprofesionalnim gospodarskim subjektom.
Izjemen gospodarski pomen zasebnega zavarovalnega prava narekuje potre­bo po ustrezni in sodobni pravni ureditvi zavarovalne pogodbe. Danes ve­ljavni slovenski zakonski okvir je na tem podrocju enak že od leta 1978, ko je bil sprejet jugoslovanski zvezni Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ceprav so ta pravila nastala na francoskih in nemških zgledih, je bilo v casu njihovega nastanka zavarovalništvo kot gospodarska dejavnost organizirano na povsem drugacnih podlagah, kot je danes. Spreminjanje pogojev delo­vanja zavarovalnic kot gospodarskih subjektov, razvoj njihovega delovanja in nastanek novih zavarovalniških produktov v zadnjih štiridesetih letih je zahteval podrobno analizo veljavne zakonodaje ter na njeni podlagi obliko­vane sodne in zavarovalniške prakse ter primerjavo z aktualnimi razvojnimi smernicami v drugih državah. Na podlagi take celovite študije pa si je mo­goce postaviti vprašanje, koliko je pravna ureditev še primerna oziroma na katerih mestih vsebuje neustrezne ali zastarele rešitve.
Odvec je spomniti, da se današnje gospodarske, družbene in pravne okoliš­cine bistveno razlikujejo od tistih v casu sprejema ZOR. Nastala je nova dr­žava, z novo ustavo in novo gospodarsko ureditvijo, postala pa je tudi clanica EU. Zaradi razvoja tržnega gospodarstva sta narasla število in raznolikost tveganj, glede katerih se sklepajo komercialna zavarovanja, kar je še povecalo gospodarski pomen zavarovanja. Pojavile so se nove oblike zavarovanj, ki jih gospodarsko okolje ni poznalo, na primer naložbena zavarovanja, dopolnilna in dodatna zdravstvena zavarovanja, zavarovanje podaljšane garancije. Upo­raba zavarovalnega pogodbenega prava na teh podrocjih je zato obremenje­na z negotovostjo; vec vprašanj ostaja odprtih. Nadalje, današnja zakonodaja predpisuje vec oblik obveznih zavarovanj, zlasti zavarovanja poklicne odško­dninske odgovornosti (odvetnikov, notarjev, zdravnikov, revizorjev, nepre­micninskih posrednikov itd.). Navsezadnje se je spremenil tudi zakonodajni okvir zavarovalne pogodbe in namesto ZOR je stopil Obligacijski zakonik (OZ). Ceprav je bila ob sprejemanju OZ priložnost, da se ureditev zavaro­valne pogodbe spremenjenim razmeram in potrebam tudi vsebinsko prila­godi, se to ni zgodilo. OZ ni prinesel novih, bolj svežih vsebinskih rešitev, ampak bolj kot ne vsebuje samo nekatere terminološke spremembe.
Pri zasnovi projekta modernizacije zavarovalne pogodbe smo v sodelovanju z zavarovalnicami v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja prelimi­narno identificirali nekaj problemskih sklopov, glede katerih zastarelost in pomanjkljivosti slovenske zakonske ureditve zavarovalne pogodbe v praksi najpogosteje povzrocajo težave. Gre za:
1.	vprašanja v zvezi z obveznostjo placila zavarovalne premije ter posledica­mi neplacila;
2.	vprašanja trajanja zavarovanja glede na možnosti enostranskega odstopa;
3.	vprašanje uporabe splošne pogodbenopravne doktrine spremenjenih okolišcin (rebus sic stantibus) v zavarovalnih pogodbah;
4.	vprašanje, koliko lastnost stranke zavarovalne pogodbe (fizicna ali pravna oseba) vpliva na pravno ureditev, zlasti za problem, ali mocni gospodarski subjekti, ki imajo zaposlene zavarovalne strokovnjake, potrebuje posebno varstvo, ki jo zakonodaja doloca za zavarovalce (v smislu fizicnih oseb);
5.	podrocje predpogodbenih pojasnilnih dolžnosti ter vprašanje sankcij za njihovo neizpolnitev;
6.	problem oblicnosti zavarovalne pogodbe (pisnost) ter potreba po sklepa­nju pogodb na elektronski nacin;
7.	probleme v zvezi s pravno ureditvijo regresov oziroma (neprave) subroga­cije, tj. prehoda zahtevkov proti povzrocitelju škode na zavarovalnico;
8.	vprašanja v zvezi z nekaterimi vidiki pravne ureditve zavarovanja odgo­vornosti (na primer agregati, opredelitev zavarovalnega primera, obvezna zavarovanja).
Potreba po temeljiti kriticni preucitvi slovenskega prava zavarovalne pogod­be se je pojavila tudi zaradi zakonodajnih prizadevanj Evropske unije na tem podrocju. Direktiva 2002/83/ES o življenjskem zavarovanju in Direk­tiva 92/49/EGS (tako imenovana tretja zavarovalniška direktiva, ki ne ureja življenjskega zavarovanja) na primer dolocajo posebne predpogodbene po­jasnilne (informacijske) dolžnosti, ki jih imajo stranke zavarovalne pogodbe. Dodatno je Evropska komisija leta 2013 imenovala ekspertno skupino za zavarovalno pogodbeno pravo, katere naloga je bila opredeliti, ali in koliko razlike med ureditvami pogodbenega prava ovirajo podjetja in potrošnike pri cezmejni ponudbi in uporabi zavarovalniških produktov. Skupina je ugo­tovila, da razlike v pogodbenem pravu ovirajo cezmejno ponudbo zavaroval­niških produktov, saj povzrocajo višje stroške in pravno negotovost, tako da potrošnikom in podjetjem otežujejo sklepanje zavarovanj v drugih državah clanicah EU. Rezultat teh ugotovitev pa je bil tudi projekt skupine uglednih zavarovalniških strokovnjakov, ki so na primerjalnopravni podlagi izdelali modelni zakon Principles of European Insurance Contract Law (PEICL), ki je vzor koherentne integracije in moderne ureditve zavarovalnega pogodbene­ga prava. Projekt PEICL je bil del širšega programa skupnega referencnega okvira evropskega splošnega pogodbenega prava (Common Frame of Refe­rence – CFR), njegov cilj pa je vzpostaviti prostovoljni režim zavarovalnega pogodbenega prava, ki bi ga lahko stranke izbrale za svoje razmerje kjerkoli v Evropski uniji. Prvi del PEICL vsebuje splošna pravila, ki veljajo za vse tipe zavarovanj, drugi del ureja škodno zavarovanje, cetrti in peti del pa urejata zavarovanje odgovornosti in življenjsko zavarovanje. Nacela PEICL so bila doslej prevedena v 17 jezikovnih razlicic, med katerimi pa ni slovenšcine. Posebna prednost PEICL je, da po eni strani vsebuje vse zahteve evropske zakonodaje, po drugi strani pa upošteva tudi najmodernejše ureditve zavaro­valne pogodbe v primerjalnem pravu.
Zato je bilo eno glavnih vodil pri delu na projektu soocenje veljavne ureditve z rešitvami PEICL, vsebinska presoja morebitnih razlik in tehtanje primer­nosti ene ali druge rešitve. Upoštevati je treba, da slepo prevzemanje tuje ureditve vecinoma vodi v neskladnosti sistema, zato pravnih pravil PEICL ni mogoce preprosto postaviti za naše veljavno pravo. Moderne rešitve je mogoce prevzeti samo tako, da se integrirajo najprej v obstojec okvir ure­ditve zavarovalne pogodbe kot tudi v splošno ureditev pogodbenega prava.
Po temeljiti analizi veljavne normativne ureditve in sodne prakse, primer­jalnopravne ureditve in PEICL smo se lotili oblikovanja novih sodobnej­ših pravil zavarovalne pogodbe. Ta nova pravila so oblikovana kot besedilo posebnega zakonodajnega akta, seveda pa se lahko kot posebno poglavje vkljucijo bodisi v kodifikacijo pogodbenega prava bodisi v celovito uredi­tev zavarovalnega prava skupaj z drugimi pogodbenimi in javnopravnimi razmerji. Pri tem delu smo soocili razlicna stališca pravne teorije s praktiki iz nekaterih vodilnih slovenskih zavarovalnic, k sodelovanju pa smo pova­bili tudi predstavnike potrošniških organizacij ter mednarodne recenzente. Imeli smo veliko sreco, da smo lahko sodelovali s cenjeno kolegico prof. dr. Natašo Petrovic Tomic, avtorico obsežnega sistema zavarovalnega prava, ki je že v zgodnji fazi oblikovanja pravil pregledala naše delo in nas opozorila na nekatere rešitve, ki smo jih v nadaljevanju še dodatno pregledali in o njih poglobljeno razpravljalo. Cilj projektne skupine je bil oblikovati taka pravila, ki uravnoteženo odgovarjajo na postavljene izzive in smiselno upoštevajo interes obeh strank zavarovalne pogodbe. To je pri zavarovalni pogodbi, pri kateri je poudarjeno nacelo kogentnosti, še toliko bolj pomembno, saj imata pogodbeni stranki zelo omejen prostor, da v okviru svoje avtonomije medse­bojno razmerje drugace uredita.
Oblikovana pravila tvorijo celovito pravno ureditev zavarovalne pogodbe, ki izhaja in je prilagojena pravnim pravilom splošnega dela obligacijskega prava, saj zavarovalne pogodbe preprosto ni mogoce iztrgati iz tega okvira in jo urediti v vseh njenih podrobnosti. Celovita izhodišcna analiza je pokazala, da sta ZOR in pozneje OZ kljub zelo posebnim razmeram, v katerih so nas­tala stara pravila, v marsicem sledila primerjalnopravnim trendom svojega casa. Zato smo se v skupini po tehtnem premisleku odlocili, da poskušamo obdržati vse tiste rešitve veljavnega prava, ki so vsebinsko še zmeraj združlji­va s spremenjenimi potrebami. Nobenega smisla nima zavracanje veljavne ureditve zgolj zato, ker je stara, in jo nadomešcati z novimi rešitvami, ki po vsebini niso popolnoma nic drugacne. Tak pristop vodi v nejasnosti, saj pri kriticnem poznavalcu podrocja ves cas odpira vprašanje, zakaj je bese­dilo pravila drugacno in ob drugacnosti se poraja normalno pricakovanje, da se spreminja tudi vsebina. Zato so nekatera pravna pravila veljavne ure­ditve ostala nespremenjena, to pa omogoca, da se tudi pri njihovi razlagi in uporabi crpa iz zakladnice dosedanjega znanja, tako pravne teorije kot tudi sodne prakse. Stara pravila pa so nadgrajena s predlogom novih rešitev, ki poskušajo usklajeno s pravili splošnega dela pogodbenega prava in nekateri­mi starimi pravili odgovoriti na vse izzive modernega casa ter spreminjajoce in razvijajoce zavarovalne pogodbe. O marsikateri od njih je mogoce razp­ravljati, saj lahko tako v primerjalnem pravu kot tudi ob tehtanju interesov pogodbenih strank zagovarjamo tudi drugacne rešitve. Ker smo v sklopu projekta nekatere od teh rešitev strokovni javnosti že predstavili, smo dobili tudi že prve odgovore. Ti pricakovano niso enoznacni in predvsem potrjuje­jo naše izhodišce, da je zavarovalna pogodba eden najbolj kompleksnih po­godbenih odnosov, ki prav zaradi poudarjenega nacela kogentnosti zahteva jasnost zakonskih dolocb. Te pa gredo lahko v razlicne smeri in v ospredje postavljajo razlicne interese. Zato pricakujemo, da se bo razprava o moderni ureditvi zavarovalne pogodbe v slovenski strokovni javnosti nadaljevala. Le tako bomo prišli na skupni cilj, da se pravna ureditev zavarovalne pogod­be celovito in sistemsko uredi. Tako ureditev je treba postaviti na temelje veljavne ureditve iz ZOR in OZ ter na njih postaviti sklop pravil, ki bodo upoštevala vse spremembe na podrocju zavarovalništva kot ene najbolj di­namicnih gospodarskih dejavnosti. Nedvomno se bodo razvijale nove oblike zavarovanj, saj je premoženjska varnost eden temeljnih interesov, s katerimi se soocajo posamezniki in gospodarske družbe. Nova tveganja, ki jih prinaša cas, se slej ko prej odrazijo tudi v ponudbi zavarovalnih produktov. Pravila zavarovalne pogodbe pa morajo biti taka, da omogocijo njihovo izvedbo v okviru možnosti, ki jih daje pogodbena svoboda.
Rezultat našega raziskovalnega projekta je odprt za strokovno razpravo. Nedvomno se lahko nekatera pravila oblikujejo ali zapišejo drugace. Tehtni­co je vselej mogoce nagniti na eno ali na drugo stran, ce se odlocimo, da jo bomo nekje obtežili. Ne glede na tako možnost smo si ves cas prizadevali, da se ohrani v ravnotežju. Zato smo v delovno skupino poleg zavarovalniških strokovnjakov povabili tudi predstavnico potrošniških organizacij. Ali smo ravnovesje uspeli doseci, bo pokazal cas. Gotovo pa bomo vsi sodelujoci naj­bolj veseli in ponosni, ce bo pri nas zacela veljati nova ureditev zavarovalne pogodbe.
Prof. dr. Miha Juhart

Uvodna beseda

Uvodna beseda

Uvodna beseda

Uvodna beseda

Uvodna beseda

Nacela evropskega zavarovalnega pogodbenega prava (NEZPP)
Stanje: 1. november 2015
NEZPP je pripravila projektna skupina Restatement of European Insurance Contract Law, ki jo je ustanovil prof. dr. Fritz Reichert-Facilides, LL.M., pod predsedovanjem prof. dr. Helmuta Heissa, LL.M.
Neuradni prevod v slovenšcino: doc. dr. Matija Damjan. 
Izvirno besedilo v anglešcini je dostopno na spletni strani Univerze v Innsbrucku: https://www.uibk.ac.at/zivilrecht/forschung/evip/restatement/draft.html.

Prvi del
Skupne dolocbe za vse pogodbe, urejene z Naceli evropskega zavarovalnega pogodbenega prava (NEZPP)
Prvo poglavje: Uvodne dolocbe
Prvi oddelek: Uporaba NEZPP
Clen 1:101 Vsebinski obseg uporabe
(1)	NEZPP se uporabljajo za zasebno zavarovanje na splošno, vkljucno z vzajemnim zavarovanjem.
(2)	NEZPP se ne uporabljajo za pozavarovanje.
Clen 1:102 Izbirna uporaba
NEZPP se uporabljajo, kadar se stranki dogovorita, da bodo veljala za njuno pogodbo, ne glede na morebitne omejitve izbire prava v skladu z mednaro­dnim zasebnim pravom. Ob upoštevanju clena 1:103 se PEICL uporabljajo kot celota in izkljucitev posameznih dolocb ni dovoljena.
Clen 1:103 Prisilni znacaj
(1)	Drugi stavek clena 1:102 in cleni 2:104, 2:304, 13:101, 17:101 ter 17:503 so kogentni. Drugi cleni so kogentni, kadar dolocajo sankcije za nepošteno ravnanje.
(2)	Pogodba lahko odstopa od vseh drugih dolocb NEZPP, ce tako odstopa­nje ni v škodo zavarovalcu, zavarovancu ali upravicencu iz zavarovanja.
(3)	Odstopanje v smislu odstavka 2 je lahko v korist katerekoli stranke v pogodbah, ki zajemajo velike nevarnosti v smislu 27. odstavka 13. clena Direktive 2009/138/ES. Pri skupinskem zavarovanju odstopanje ucin­kuje samo proti posameznemu zavarovancu z osebnimi znacilnostmi, omenjenimi v odstavkih 27 (b) ali (c) 13. clena Direktive 2009/138/ES, kjer je to primerno.
Clen 1:104 Razlaga
NEZPP se razlagajo glede na njihovo besedilo, kontekst, namen in primer­jalno ozadje. Zlasti je treba upoštevati potrebo po spodbujanju dobre vere in poštenega ravnanja v zavarovalniški dejavnosti, pravni varnosti v pogodbe­nih razmerjih, enotnosti uporabe in ustrezni zašciti zavarovalcev.
Clen 1:105 Nacionalno pravo in splošna nacela
(1)	Sklicevanje na nacionalno pravo zaradi omejevanja ali dopolnjevanja NEZPP ni dopustno. To ne velja za prisilne nacionalne predpise, s ka­terimi so posebej urejene zavarovalne panoge, ki niso zajete s posebnimi dolocbami NEZPP.
(2)	Iz zavarovalne pogodbe izvirajoca vprašanja, ki niso izrecno urejena v NEZPP, se rešujejo v skladu z Naceli evropskega pogodbenega prava (NEPP); ce v tem predpisu ni ustreznih pravil, pa v skladu s splošnimi naceli, ki so skupna pravnim ureditvam držav clanic.
Drugi oddelek: Splošna pravila
Clen 1:201 Zavarovalna pogodba
(1)	»Zavarovalna pogodba« je pogodba, po kateri ena stranka, zavarovalni­ca, obljubi drugi stranki, zavarovalcu, kritje dolocenega tveganja v zame­no za premijo;
(2)	»zavarovalni primer« pomeni uresnicitev tveganja, ki je doloceno v zava­rovalni pogodbi;
(3)	»škodno zavarovanje« pomeni zavarovanje, pri katerem je zavarovalnica dolžna povrniti škodo, nastalo ob nastanku zavarovalnega primera;
(4)	»vsotno zavarovanje« pomeni zavarovanje, pri katerem je zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera dolžna placati dolocen denarni znesek;
(5)	»zavarovanje odgovornosti« pomeni zavarovanje, pri katerem je tveganje izpostavljenost zavarovanca zakonski odgovornosti do oškodovanca;
(6)	»življenjsko zavarovanje« je zavarovanje, pri katerem sta obveznost za­varovalnice ali placilo premije odvisna od zavarovalnega primera, ki je opredeljen izkljucno kot smrt ali doživetje zavarovane osebe;
(7)	»pogodbe za skupinsko zavarovanje« so pogodbe med zavarovalnico in organizatorjem skupine v korist clanov skupine s skupno povezavo do organizatorja skupine. Pogodba za skupinsko zavarovanje lahko krije tudi družine clanov skupine;
(8)	»akcesorno skupinsko zavarovanje« pomeni skupinsko zavarovanje, pri katerem so clani skupine samodejno zavarovani s tem, da pripadajo sku­pini, in vkljucenosti v zavarovanje ne morejo zavrniti;
(9)	»izbirno skupinsko zavarovanje« pomeni skupinsko zavarovanje, pri ka­terem so clani skupine zavarovani na podlagi lastnih prijav ali zato, ker vkljucitve v zavarovanje niso zavrnili.
Clen 1:202 Nadaljnje opredelitve
(1)	»Zavarovanec« je oseba, katere interes je zavarovan pred izgubo v okviru škodnega zavarovanja;
(2)	»upravicenec« je oseba, v korist katere se izplaca zavarovalnina v okviru vsotnega zavarovanja;
(3)	»zavarovana oseba« je oseba, katere življenje, zdravje, integriteta ali osebni status so zavarovani;
(4)	»oškodovanec« pri zavarovanju odgovornosti pomeni osebo, za katere smrt, poškodbo ali drugo škodo je odgovoren zavarovanec;
(5)	»zavarovalni zastopnik« je zavarovalni posrednik, ki mu zavarovalnica zaupa nalogo trženja, prodaje ali izvajanja zavarovalnih pogodb;
(6)	»premija« je placilo, ki ga zavarovalec dolguje zavarovalnici v zameno za kritje;
(7)	»trajanje pogodbe« je cas, ko pogodba zavezuje, kar se zacne s sklenitvijo pogodbe in konca, ko potece dogovorjeni rok;
(8)	»zavarovalno obdobje« je obdobje, za katero je v skladu s pogodbo dol­govana premija;
(9)	»kritno obdobje« je obdobje trajanja zavarovalnega kritja;
(10)	»obvezno zavarovanje« pomeni zavarovanje, ki je sklenjeno zaradi obve­znosti sklenitve zavarovanja, dolocene v zakonu ali drugem predpisu.
Clen 1:203 Jezik in razlaga dokumentov
(1)	Vsi dokumenti, ki jih izda zavarovalnica, morajo biti jasni in razumljivi ter v jeziku, v katerem je pogodba sklenjena.
(2)	Ce obstaja dvom o pomenu besedila kateregakoli dokumenta ali podat­ka, ki jih je izdala zavarovalnica, se upošteva razlaga, ki je najugodnejša za zavarovalca, zavarovanca oziroma upravicenca.
Clen 1:204 Prejem dokumentov: dokaz
Zavarovalnica nosi dokazno breme, da je zavarovalec prejel dokumente, ki jih izda zavarovalnica.
Clen 1:205 Oblika obvestila
Razen kadar NEZPP posebej doloca drugace, se za obvestila potencialnega zavarovalca, zavarovalca, zavarovanca ali upravicenca v zvezi z zavarovalno pogodbo ne zahteva posebna oblika.
Clen 1:206 Pripisano védenje
Ce zavarovalec, zavarovanec ali upravicenec iz zavarovanja pooblasti drugo osebo, da opravi posamezna ravnanja, bistvena za sklenitev ali izvedbo po­godbe, se ustrezno védenje, ki ga ta oseba ima ali bi ga morala imeti med izpolnjevanjem svojih obveznosti, šteje za védenje zavarovalca, zavarovanca oziroma upravicenca.
Clen 1:207 Nediskriminacija
(1)	Spol, nosecnost, materinstvo, državljanstvo ter rasni ali etnicni izvor ne smejo biti dejavniki, na katerih temeljijo razlike v premijah in koristih posameznikov.
(2)	Dolocbe, ki so v nasprotju z odstavkom 1, vkljucno s pogoji glede pre­mije, ne zavezujejo zavarovalca oziroma zavarovanca. Razen v primeru iz odstavka 3 nediskriminatorne dolocbe pogodbe stranki še vedno za­vezujejo.
(3)	V primeru kršitve odstavka 1 lahko zavarovalec odstopi od pogodbe. Obvestilo o odstopu se pisno sporoci zavarovalnici v dveh mesecih po tem, ko je zavarovalec seznanjen s kršitvijo.
Clen 1:208 Genetske preiskave
(1)	Zavarovalnica ne sme zahtevati, da potencialni zavarovalec, zavarovalec ali zavarovana oseba opravi genetsko preiskavo ali razkrije izide take preiskave, niti ne sme zavarovalnica takega podatka uporabiti za name­ne ocenjevanja tveganj.
(2)	Odstavek 1 se ne nanaša na osebna zavarovanja, pri katerih je zavaro­vana oseba stara 18 let ali vec, zavarovalna vsota za to osebo pa presega 300.000 evrov ali premija, ki se placuje na podlagi police, presega 30.000 evrov letno.
Tretji oddelek: Izvrševanje
Clen 1:301 Opustitvene tožbe
(1)	Kvalificirani subjekt, kot je opredeljen v odstavku 2, lahko pri pristoj­nem nacionalnem sodišcu ali drugem organu zahteva izdajo odlocbe, s katero se prepoveduje ali nalaga prenehanje kršitev NEZPP, ce se ti uporabljajo v skladu s clenom 1:102.
(2)	Kvalificirani subjekt pomeni vsak organ ali organizacijo s seznama, ki ga sestavi Evropska komisija v skladu s clenom 4 Direktive 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov, s spremembami.
Clen 1:302 Zunajsodno reševanje sporov in pritožbeni postopki
Uporaba NEZPP ne izkljucuje dostopa do zunajsodnega reševanja sporov in pritožbenih postopkov, ki so sicer na voljo zavarovalcu, zavarovancu ali upravicencu iz zavarovanja.
Drugo poglavje: Sklenitev in trajanje zavarovalne pogodbe
Prvi oddelek: Predpogodbene dolžnosti potencialnega zavarovalca
Clen 2:101 Dolžnost razkritja
(1)	Potencialni zavarovalec ob sklepanju pogodbe razkrije zavarovalnici vse okolišcine, ki so mu ali bi mu morale biti znane, in so predmet jasnih in natancnih vprašanj, ki mu jih postavi zavarovalnica.
(2)	Okolišcine iz odstavka 1 vkljucujejo tiste okolišcine, ki so bile ali bi morale biti znane osebi, na katero se nanaša zavarovanje.
Clen 2:102 Kršitev
(1)	Ce zavarovalec krši clen 2:101, sme zavarovalnica v skladu z odstavki 2 do 5 predlagati razumno spremembo pogodbe ali odpovedati pogodbo. To stori s pisnim obvestilom o svoji nameri, skupaj s podatki o pravnih posledicah svoje odlocitve, v enem mesecu po tem, ko ji postane kršitev clena 2:101 znana ali razvidna.
(2)	Ce zavarovalnica predlaga razumno spremembo, pogodba ostane v ve­ljavi v skladu s predlagano spremembo, razen ce zavarovalec predlog zavrne v enem mesecu po prejemu obvestila iz odstavka 1. V tem pri­meru ima zavarovalnica pravico odpovedati pogodbo v enem mesecu po prejemu pisnega obvestila o zavarovalcevi zavrnitvi.
(3)	Zavarovalnica ni upravicena odpovedati pogodbe, ce zavarovalec ni od­govoren za kršitev clena 2:101, razen ce zavarovalnica dokaže, da po­godbe sploh ne bi sklenila, ce bi bila poznala te okolišcine.
(4)	Odpoved pogodbe zacne veljati mesec dni po tem, ko je zavarovalec prejel pisno obvestilo iz odstavka 1. Spremembe pogodbe zacnejo veljati v skladu z dogovorom strank.
(5)	Ce je zavarovalni primer nastal zaradi okolišcine tveganja, ki je zavaro­valec iz malomarnosti ni razkril ali jo je navedel zavajajoce, in nastopi pred ucinkovanjem odpovedi ali spremembe pogodbe, se zavarovalnina ne izplaca, ce zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, ce bi bila poznala te okolišcine. Ce pa bi zavarovalnica pogodbo sklenila z višjo premijo ali pod drugacnimi pogoji, se zavarovalnina sorazmerno zmanjša ali izplaca v skladu s temi pogoji.
Clen 2:103 Izjeme
Sankcije iz clena 2:102 se ne uporabljajo v zvezi z
(a)	vprašanjem, na katero zavarovalec ni odgovoril, ali posredovanimi infor­macijami, ki so bile ocitno nepopolne ali nepravilne;
(b)	informacijami, ki bi jih bilo treba razkriti, ali netocnimi informacijami, ki pa ne bi bile bistvene za odlocitev razumne zavarovalnice, da sploh sklene pogodbo ali da to stori pod dogovorjenimi pogoji;
(c)	informacijami, glede katerih je zavarovalnica zavarovalca zavedla, da jih ni treba razkriti; ali
(d)	informacijami, ki so bile zavarovalnici znane ali bi ji morali biti znane.
Clen 2:104 Kršitev s prevaro
Ne glede na sankcije, predvidene v clenu 2:102, lahko zavarovalnica odstopi od pogodbe in obdrži pravico do premije, ki jo je treba placati, ce jo je za­varovalec napeljal k sklenitvi pogodbe s prevaro, s katero je kršil clen 2:101. Obvestilo o odstopu se zavarovalcu pisno predloži v dveh mesecih po tem, ko je zavarovalnica seznanjena s prevaro.
Clen 2:105 Dodatni podatki
Cleni 2:102 do 2:104 se uporabljajo tudi za druge informacije, ki jih zavaro­valec posreduje ob sklenitvi pogodbe, poleg tistih, ki jih zahteva clen 2:101.
Clen 2:106 Genetski podatki
Ta oddelek se ne uporablja za rezultate genetskih preiskav, za katere velja odstavek 1 clena 1:208.
Drugi oddelek: Predpogodbene dolžnosti zavarovalnice
Clen 2:201 Zagotavljanje predpogodbenih dokumentov
(1)	Zavarovalnica priskrbi potencialnemu zavarovalcu izvod predlaganih pogodbenih pogojev in dokument, ki po potrebi vkljucuje naslednje po­datke:
(a)	ime in naslov pogodbenih strank, zlasti sedeža in statusne oblike zavarovalnice in, kjer je to relevantno, podružnice, ki sklene pogod­bo ali odobri kritje;
(b)	ime in naslov zavarovanca in, v primeru življenjskega zavarovanja, upravicenca ter zavarovane osebe;
(c)	ime in naslov zavarovalnega zastopnika;
(d)	predmet zavarovanja in krita tveganja;
(e)	zavarovalno vsoto in morebitno soudeležbo zavarovanca;
(f)	znesek premije in nacin njenega izracuna;
(g)	rok zapadlosti premije ter kraj in nacin placila;
(h)	trajanje pogodbe, vkljucno z nacinom odpovedi pogodbe, in kritno obdobje;
(i)	pravico preklicati ponudbo ali odstopiti od pogodbe v skladu s cle­nom 2:303 v primeru premoženjskega zavarovanja oziroma s cle­nom 17:203 v primeru življenjskega zavarovanja;
(j)	da se za pogodbo uporablja NEZPP;
(k)	obstoj zunajsodnega reševanja sporov in pritožbenih postopkov za potencialnega zavarovalca ter nacine dostopa do njih;
(l)	obstoj jamstvenih skladov ali drugih ureditev nadomestil.
(2)	Ce je mogoce, se ti podatki zagotovijo dovolj zgodaj, da lahko potenci­alni zavarovalec prouci, ali bo pogodbo sklenil ali ne.
(3)	Ce potencialni zavarovalec zaprosi za zavarovalno kritje na podlagi pri­javnice ali vprašalnika, ki ga zagotovi zavarovalnica, mu mora zavaroval­nica priskrbeti izvod izpolnjenih dokumentov.
Clen 2:202 Dolžnost opozarjanja na neskladnost kritja
(1)	Pri sklepanju pogodbe mora zavarovalnica potencialnega zavarovalca opozoriti na vsa neskladja med ponujenim kritjem in zahtevami, ki so zavarovalnici znane ali bi ji morale biti znane ob upoštevanju okolišcin in nacina sklepanja pogodbe ter zlasti ali je potencialnemu zavarovalcu pomagal neodvisni posrednik.
(2)	V primeru kršitve odstavka 1
(a)	je zavarovalnica zavarovalcu dolžna povrniti vso škodo, ki izvira iz kršitve te dolžnosti opozarjanja, razen ce je zavarovalnica ravnala brez krivde, in
(b)	ima zavarovalec pravico odstopiti od pogodbe s pisnim obvestilom, danim v dveh mesecih po tem, ko je bil seznanjen s kršitvijo.
Clen 2:203 Dolžnost opozoriti na zacetek kritja
Ce potencialni zavarovalec razumno, vendar zmotno meni, da kritje zacne ve­ljati ob vložitvi ponudbe, zavarovalnici pa je to prepricanje znano ali bi ji mo­ralo biti znano, mora zavarovalnica potencialnega zavarovalca takoj opozoriti, da kritje ne zacne veljati, dokler se pogodba ne sklene in, ce je relevantno, dok­ler se ne placa prva premija, razen ce je odobreno zacasno kritje. Ce zavaroval­nica krši dolžnost opozarjanja, odgovarja v skladu s clenom 2:202, odst. 2(a).
Tretji oddelek: Sklenitev pogodbe
Clen 2:301 Nacin sklenitve
Zavarovalne pogodbe ni treba skleniti ali evidentirati v pisni obliki, niti za­njo ne veljajo druge zahteve glede oblike. Pogodba se lahko dokazuje z vsemi sredstvi, vkljucno z ustnim pricanjem.
Clen 2:302 Preklic ponudbe za zavarovanje
Potencialni zavarovalec lahko preklice ponudbo za zavarovanje, ce zavaro­valnica prejme preklic ponudbe, preden potencialni zavarovalec prejme spre­jem od zavarovalnice.
Clen 2:303 Obdobje za razmislek
(1)	Zavarovalec lahko odstopi od pogodbe s pisnim obvestilom v dveh te­dnih po prejemu sprejema ponudbe ali po dostavi dokumentov iz clena 2:501, karkoli od tega se zgodi pozneje.
(2)	Zavarovalec ne more odstopiti od pogodbe, ce
(a)	je trajanje pogodbe krajše od enega meseca;
(b)	se pogodba podaljša v skladu s clenom 2:602;
(c)	gre za zacasno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti ali skupinsko zavarovanje.
Clen 2:304 Nepoštene dolocbe
(1)	Pogodbeni pogoj, ki ni bil individualno dogovorjen, ni zavezujoc za za­varovalca, zavarovanca ali upravicenca, ce v nasprotju z zahtevami dobre vere in poštenega ravnanja njemu v škodo povzroci znatno neravnovesje v njegovih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz pogodbe, ob upošte­vanju narave zavarovalne pogodbe, vseh drugih pogodbenih pogojev in okolišcin v casu sklenitve pogodbe.
(2)	Pogodba stranke še naprej zavezuje, ce lahko obstane brez nepoštenega pogoja. V nasprotnem primeru se nepošteni pogoj nadomesti s pogo­jem, za katerega bi se dogovorile razumne stranke, ce bi poznale nepoš­tenost pogoja.
(3)	Ta clen se uporablja za pogodbene pogoje, ki omejujejo ali spreminjajo kritje, vendar ne velja za
(a)	ustreznost vrednosti kritja in premije, niti za
(b)	pogoje, ki navajajo bistveni opis odobrenega kritja ali dogovorjene premije, ce so pogoji doloceni v jasnem in razumljivem jeziku.
(4)	Vedno se šteje, da pogodbeni pogoj ni bil posamicno dogovorjen, ce je bil pripravljen vnaprej in zato zavarovalec ni mogel vplivati ..na njegovo vsebi­no, zlasti v okviru vnaprej oblikovane standardne pogodbe. Dejstvo, da so bili nekateri vidiki pogodbenega pogoja ali posamezni pogoj individualno dogovorjeni, ne izkljucuje uporabe tega clena za preostali del pogodbe, ce splošna ocena pogodbe kaže, da gre kljub temu za vnaprej oblikovano standardno pogodbo. Kadar zavarovalnica trdi, da je bil standardni pogoj individualno dogovorjen, dokazno breme v zvezi s tem nosi zavarovalnica.
Cetrti oddelek: Retroaktivno in zacasno kritje
Clen 2:401 Retroaktivno kritje
(1)	Ce v primeru kritja, odobrenega za obdobje pred sklenitvijo pogodbe (retroaktivno kritje), zavarovalnica ob sklenitvi pogodbe ve, da do zava­rovalnega primera ni prišlo, zavarovalec dolguje premije samo za cas po sklenitvi pogodbe.
(2)	Ce v primeru retroaktivnega kritja zavarovalec ob sklenitvi pogodbe ve, da je prišlo do zavarovalnega primera, zavarovalnica ob upoštevanju cle­na 2:104 jamci samo za cas po sklenitvi pogodbe.
Clen 2:402 Zacasno kritje
(1)	Ob sklenitvi zacasne zavarovalne pogodbe zavarovalnica izda potrdilo o kritju s podatki iz clena 2:501(a), (b), (d), (e) in (h), ce je to ustrezno.
(2)	Cleni 2:201 do 2:203 in, ob upoštevanju prejšnjega odstavka, clen 2:501 se ne uporabljajo za zacasno kritje.
Clen 2:403 Trajanje zacasnega kritja
(1)	Ce se potencialnemu zavarovalcu odobri zacasno kritje, to kritje ne pre­neha pred dogovorjenim zacetkom kritja iz zavarovalne pogodbe oziro­ma preden potencialni zavarovalec prejme od zavarovalnice obvestilo o dokoncni zavrnitvi njegove ponudbe.
(2)	Ce se zacasno kritje odobri osebi, ki ne ponuja sklenitve zavarovalne po­godbe pri isti zavarovalnici, se kritje lahko odobri za obdobje, ki je krajše od tistega iz clena 2:601, odst. 1. Tako kritje lahko odpove katerakoli stranka z dvotedenskim odpovednim rokom.
Peti oddelek: Zavarovalna polica
Clen 2:501 Vsebina
Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalnica izda zavarovalno polico z naslednjimi podatki, skupaj s splošnimi pogodbenimi pogoji, ce ti niso na­vedeni na polici:
(a)	ime in naslov pogodbenih strank, zlasti sedeža in statusne oblike za­varovalnice in, kjer je to primerno, podružnice, ki sklene pogodbo ali odobri kritje;
(b)	ime in naslov zavarovanca in, v primeru življenjskega zavarovanja, upra­vicenca in zavarovane osebe;
(c)	ime in naslov zavarovalnega posrednika;
(d)	predmet zavarovanja in krita tveganja;
(e)	zavarovalno vsoto in morebitno soudeležbo zavarovanca;
(f)	znesek premije in nacin njenega izracuna;
(g)	rok zapadlosti premije ter kraj in nacin placila;
(h)	trajanje zavarovanja, vkljucno z nacinom odpovedi pogodbe in kritnim obdobjem;
(i)	pravico preklicati ponudbo ali odstopiti od pogodbe v skladu s clenom 2:303 v primeru neživljenjskega zavarovanja in s clenom 17:203 v pri­meru življenjskega zavarovanja;
(j)	da se za pogodbo uporablja NEZPP;
(k)	obstoj zunajsodnega reševanja sporov in pritožbenih postopkov za po­tencialnega zavarovalca ter nacine dostopa do njih;
(l)	obstoj jamstvenih skladov ali drugih ureditev nadomestil.
Clen 2:502 Ucinki police
(1)	Ce se pogoji zavarovalne police razlikujejo od pogojev iz zavarovalce­ve ponudbe ali morebitnega predhodnega dogovora med strankama, se šteje, da je zavarovalec odobril razlike, kot so poudarjene v polici, razen ce jim ugovarja v enem mesecu od prejema police. Zavarovalnica mora zavarovanca s krepkim tiskom obvestiti o pravici do ugovora zoper raz­like, poudarjene v polici.
(2)	Ce zavarovalnica ne ravna v skladu z odstavkom 1, se šteje, da je bila po­godba dogovorjena v skladu s pogoji iz zavarovalceve ponudbe oziroma predhodnega dogovora strank.
Šesti oddelek: Trajanje zavarovalne pogodbe
Clen 2:601 Trajanje zavarovalne pogodbe
(1)	Zavarovalna pogodba traja eno leto. Stranki se lahko dogovorita za dru­gacno trajanje pogodbe, ce to ustreza znacilnostim zavarovanega tveganja.
(2)	Odstavek 1 ne velja za osebna zavarovanja.
Clen 2:602 Podaljšanje
(1)	Po izteku enoletnega obdobja iz clena 2:601 se pogodba podaljša, razen ce:
(a)	zavarovalnica vsaj mesec dni pred prenehanjem pogodbe pisno spo­roci nasprotno in navede razloge za svojo odlocitev; ali
(b)	zavarovalec pisno sporoci nasprotno najpozneje do izteka pogod­be oziroma mesec dni po prejemu racuna zavarovalnice za placilo premije, karkoli od tega je pozneje. V slednjem primeru obdobje meseca dni zacne teci le, ce je bilo to na racunu jasno navedeno s krepkim tiskom.
(2)	Za namene odstavka 1(b) se šteje, da je obvestilo dano takoj, ko je poslano.
Clen 2:603 Sprememba pogojev
(1)	V zavarovalni pogodbi, ki se lahko podaljša po clenu 2:602, je neveljavna dolocba, ki bi zavarovalnici omogocala, da spremeni premijo ali katero­koli drugo dolocilo pogodbe, razen ce doloca, da
(a)	sprememba ne zacne ucinkovati pred naslednjim podaljšanjem,
(b)	zavarovalnica zavarovalcu pošlje pisno sporocilo o spremembi naj­pozneje mesec dni pred iztekom trenutnega obdobja veljavnosti po­godbe, in
(c)	sporocilo mora zavarovalca obvestiti o njegovi pravici do odpovedi pogodbe in posledicah, ce se ta pravica ne uveljavlja.
(2)	Odstavek 1 ne izkljucuje uporabe drugih zahtev glede veljavnosti do­locb o spremembi pogodbe.
Clen 2:604 Odpoved pogodbe po nastanku zavarovanega primera
(1)	Dolocba o odpovedi pogodbe po nastanku zavarovalnega primera ni veljavna, razen ce:
(a)	daje pravico odpovedati pogodbo obema strankama in
(b)	polica ni za osebno zavarovanje.
(2)	Dolocba o odpovedi in uveljavljanje katerekoli pravice do odpovedi po­godbe morata biti razumna.
(3)	Vsaka pravica do odpovedi se iztece, ce stranka v dveh mesecih po tem, ko je izvedela za zavarovalni primer, drugi stranki pisno ne sporoci od­povedi.
(4)	Zavarovalno kritje preneha dva tedna po obvestilu v skladu z odstavkom 3.
Sedmi oddelek: Obvestilna dolžnost 
zavarovalnice po sklenitvi pogodbe
Clen 2:701 Splošna dolžnost obvešcanja
V casu trajanja pogodbe mora zavarovalnica zavarovalcu brez nepotrebnega odlašanja predložiti pisne informacije o vsaki spremembi v zvezi z njenim imenom in naslovom, pravno obliko, naslovom njenega sedeža in agencije ali podružnice, ki je sklenila pogodbo.
Clen 2:702 Dodatni podatki na zahtevo
(1)	Na zahtevo zavarovalca zavarovalnica brez nepotrebnega odlašanja za­gotovi zavarovalcu podatke o
(a)	vseh zadevah, ki so pomembne za izvedbo pogodbe, kolikor je to razumno pricakovati od zavarovalnice;
(b)	novih standardnih pogojih, ki jih zavarovalnica ponuja za zavaro­valne pogodbe enake vrste, kot je tista, sklenjena z zavarovalcem.
(2)	Zahteva zavarovalca in odgovor zavarovalnice sta pisna.
Tretje poglavje: Posredniki pri zavarovanju
Clen 3:101 Pooblastila zavarovalnih zastopnikov
(1)	Zavarovalni zastopnik je pooblašcen v imenu zavarovalnice opravljati vsaj dejanja, ki v skladu z obstojeco zavarovalniško prakso spadajo v okvir njegovih nalog. O vsaki omejitvi pooblastil zastopnika se zavarovalca jas­no obvesti v locenem dokumentu. Vendar pa pooblastila zavarovalnega zastopnika zajemajo vsaj to, kar spada v dejanski okvir njegovih nalog.
(2)	V vsakem primeru je zavarovalni zastopnik pooblašcen za:
(a)	obvešcanje in svetovanje zavarovalcu in
(b)	prejemanje obvestil od zavarovalca.
(3)	Ustrezno védenje, ki ga ima ali bi ga moral imeti zavarovalni zastopnik pri opravljanju svojih nalog, se šteje za védenje zavarovalnice.
Clen 3:102 Agenti zavarovalnic, ki se predstavljajo kot neodvisni
Ce se agent zavarovalnice predstavlja kot neodvisen posrednik, pa deluje v nasprotju z dolžnostmi, ki jih takemu posredniku nalaga zakon, zavarovalni­ca odgovarja za to kršitev.
Cetrto poglavje: Zavarovano tveganje
Prvi oddelek: Preventivni ukrepi
Clen 4:101 Preventivni ukrepi: Pomen
Preventivni ukrep je v zavarovalni pogodbi dogovorjena dolžnost zavaro­valca ali zavarovanca, da pred nastankom zavarovalnega primera izvede ali opusti dolocena dejanja, in sicer ne glede na to, ali je opisana kot pogoj za odgovornost zavarovalnice.
Clen 4:102 Pravica zavarovalnice, da odpove pogodbo
(1)	Dolocba, po kateri v primeru nespoštovanja preventivnega ukrepa za­varovalnica lahko odpove pogodbo, nima pravnega ucinka, razen ce za­varovalec ali zavarovanec kršita svoje obveznosti z namenom povzrociti škodo ali iz malomarnosti ob zavedanju, da bo škoda verjetno nastala.
(2)	Pravica do odpovedi se uveljavlja s pisnim obvestilom zavarovalcu v enem mesecu od dne, ko se je zavarovalnica seznanila z neizpolnjeva­njem preventivnega ukrepa oziroma je to postalo ocitno. Kritje preneha z odstopom od pogodbe.
Clen 4:103 Izkljucitev odgovornosti zavarovalnice
(1)	Dolocba, da neizpolnjevanje preventivnega ukrepa v celoti ali delno iz­kljuci odgovornost zavarovalnice, ucinkuje le, ce je škoda nastala zaradi kršitve zavarovalca ali zavarovanca, storjene z namenom povzrociti ško­do, ali iz malomarnosti ob zavedanju, da bo škoda verjetno nastala.
(2)	Razen v primeru jasne dolocbe, ki predvideva zmanjšanje zavarovalnine glede na stopnjo krivde, sta zavarovalec oziroma zavarovanec upravice­na do zavarovalnine za vso škodo, nastalo zaradi kršitve preventivnega ukrepa iz malomarnosti.
Drugi oddelek: Povecanje tveganja
Clen 4:201 Dolocbe o povecanju tveganja
Ce zavarovalna pogodba vsebuje dolocbo o povecanju zavarovanega tvega­nja, je dolocba brez ucinka, razen ce je povecanje tveganja bistveno in tako, kot je doloceno v zavarovalni pogodbi.
Clen 4:202 Dolžnost obvešcanja o povecanju tveganja
(1)	Ce dolocba o povecanju zavarovanega tveganja zahteva obvešcanje o takem povecanju, mora obvestilo dati zavarovalec, zavarovanec ali upra­vicenec, odvisno od okolišcin, ce sta osebi, ki je dolžna dati obvestilo, znana ali bi ji morala biti znana obstoj zavarovalnega kritja in povecanje tveganja. Veljavno je tudi obvestilo, ki ga da tretja oseba.
(2)	Ce dolocba zahteva obvešcanje v dolocenem roku, mora biti ta rok razu­men. Obvestilo zacne ucinkovati, ko je odposlano.
(3)	V primeru kršitve dolžnosti obvešcanja zavarovalnica na tej podla­gi nima pravice zavrniti placila naknadne škode, ki izhaja iz dogodka v okviru kritja, razen ce je škoda nastala kot posledica neupoštevanja dolžnosti obvešcanja o povecanem tveganju.
Clen 4:203 Odpoved in prenehanje obveznosti zavarovalnice
(1)	Ce pogodba doloca, da v primeru povecanja zavarovanega tveganja zavarovalnica lahko odpove pogodbo, se ta pravica uveljavlja s pisnim obvestilom zavarovalcu v enem mesecu po tem, ko postane povecanje tveganja zavarovalnici znano ali ocitno.
(2)	Kritje preneha mesec dni po odpovedi; ce je zavarovalec namerno kršil dolžnost po clenu 4:202, pa s trenutkom odpovedi.
(3)	Ce je zavarovalni primer nastal zaradi povecanega tveganja, ki je bilo za­varovalcu znano ali bi mu moralo biti znano, preden je kritje prenehalo, se zavarovalnina ne izplaca, ce zavarovalnica povecanega tveganja sploh ne bi zavarovala. Ce pa bi zavarovalnica povecano tveganje zavarovala z višjo premijo ali pod drugacnimi pogoji, se zavarovalnina sorazmerno zmanjša ali izplaca v skladu s temi pogoji.
Tretji oddelek: Zmanjšanje tveganja
Clen 4:301 Posledice zmanjšanja tveganja
(1)	Ce pride do bistvenega zmanjšanja tveganja, ima zavarovalec pravico zahtevati sorazmerno znižanje premije za preostalo trajanje pogodbe.
(2)	Ce se stranki v roku enega meseca od zahteve ne dogovorita o soraz­mernem zmanjšanju premije, lahko zavarovalec v dveh mesecih od zah­teve pogodbo odpove s pisnim obvestilom.
Peto poglavje: Zavarovalna premija
Clen 5:101 Prva ali enkratna premija
Ce zavarovalnica doloci, da je placilo prve ali enkratne premije pogoj za sklenitev pogodbe ali zacetek kritja, ta pogoj nima ucinka, razen ce
(a)	je sporocen potencialnemu zavarovalcu v pisni obliki na jasen nacin in z opozorilom, da do placila premije nima kritja, in
(b)	je potekel rok dveh tednov po prejemu racuna, ki je v skladu z zahtevo tocke (a), ne da bi bilo placilo opravljeno.
Clen 5:102 Nadaljnja premija
(1)	Dolocba, ki izkljucuje obveznost zavarovalnice, da krije tveganje, ce ni placana nadaljnja premija, nima ucinka, razen ce
(a)	zavarovalec prejme racun z natancno dolocenim zneskom dolgova­ne premije in datumom placila;
(b)	po zapadlosti premije zavarovalnica zavarovalcu pošlje opomin o natancnem znesku dolgovane premije z dodatnim placilnim rokom najmanj dveh tednov in opozori zavarovalca na neizogibno preki­nitev kritja, ce premija ne bo placana; in
(c)	dodaten placilni rok iz tocke (b) potece, ne da bi bilo placilo op­ravljeno.
(2)	Obveznost zavarovalnice preneha po izteku dodatnega roka iz odstavka 1(b). Kritje pa se znova vzpostavi za vnaprej takoj, ko zavarovalec placa dolgovani znesek, razen ce je pogodba razdrta v skladu s clenom 5:103.
Clen 5:103 Odstop od pogodbe
(1)	Ce premija ni placana do izteka roka iz clena 5:101(b) oziroma clena 5:102, odst. 1(b), lahko zavarovalnica s pisnim obvestilom odstopi od po­godbe, ce je v racunu iz clena 5:101(b) oziroma opominu iz clena 5:102, odst. 1(b) navedena pravica zavarovalnice do odstopa od pogodbe.
(2)	Šteje se, da je pogodba razdrta, ce zavarovalnica ne vloži zahtevka za placilo
(a)	prve premije v dveh mesecih po izteku roka iz clena 5:101(b); ali
(b)	nadaljnje premije v dveh mesecih po izteku roka iz clena 5:102, odst. 1(b).
Clen 5:104 Deljivost premije
Ce je zavarovalna pogodba razdrta pred potekom dogovorjenega trajanja zava­rovanja, je zavarovalnica upravicena do premije le za obdobje pred razdrtjem.
Clen 5:105 Pravica do placila premije
Zavarovalnica ne more zavrniti placila tretje osebe, ce
(a)	tretja oseba deluje s privolitvijo zavarovalca; ali
(b)	ima tretja oseba legitimen interes za ohranitev kritja in zavarovalec pre­mije ni placal ali je jasno, da je ne bo placal ob zapadlosti.
Šesto poglavje: Zavarovalni primer
Clen 6:101 Obvestilo o zavarovalnem primeru
(1)	O nastanku zavarovalnega primera mora zavarovalnico obvestiti zava­rovalec, zavarovanec oziroma upravicenec, ce mu je znano ali bi mu mo­ralo biti znano, da obstaja zavarovalno kritje in da je nastal zavarovalni primer. Veljavno je tudi obvestilo, ki ga da tretja oseba.
(2)	Tako obvestilo se da brez nepotrebnega odlašanja. Ucinkovati zacne, ko je odposlano. Ce pogodba zahteva obvestilo v dolocenem roku, mora biti ta cas razumen in v nobenem primeru ne sme biti krajši od petih dni.
(3)	Ce zavarovalnica dokaže, da ji je zaradi neupravicene zamude nastala škoda, se zavarovalnina, ki se placa, ustrezno zmanjša.
Clen 6:102 Sodelovanje pri obravnavi zahtevkov
(1)	Zavarovalec, zavarovanec oziroma upravicenec morajo sodelovati z za­varovalnico pri preiskavi zavarovalnega primera, tako da se odzivajo na razumne zahteve zavarovalnice, zlasti glede:
–	podatkov o vzrokih in posledicah zavarovalnega primera;
–	dokumentarnih ali drugih dokazov o zavarovalnem primeru;
–	dostopa do s tem povezanih prostorov.
(2)	V primeru kršitve odstavka 1 in v skladu z odstavkom 3 se zavarovalnina zmanjša, ce zavarovalnica dokaže, da ji je zaradi kršitve nastala škoda.
(3)	V primeru kršitve odstavka 1, storjene z namenom oškodovanja ali iz malomarnosti ob zavedanju, da bo škoda verjetno nastala, zavarovalnica ni dolžna izplacati zavarovalnine.
Clen 6:103 Priznanje zahtevkov
(1)	Zavarovalnica mora sprejeti vse razumne ukrepe za hitro reševanje zah­tevka.
(2)	Ce zavarovalnica ne zavrne zahtevka oziroma ne odloži odlocanja o njem s pisnim obvestilom z navedbo razlogov za odlog v mesecu dni po prejemu ustreznih dokumentov in drugih podatkov, se šteje, da je bil zahtevek priznan.
Clen 6:104 Cas izpolnitve
(1)	Ce je bil zahtevek priznan, zavarovalnica opravi izplacilo oziroma ob­ljubljene storitve brez nepotrebnega odlašanja.
(2)	Tudi ce skupne vrednosti zahtevka še ni mogoce kolicinsko opredeliti, vendar je vlagatelj upravicen vsaj do dela zahtevka, se ta del izplaca ali zagotovi brez nepotrebnega odlašanja.
(3)	Placilo zavarovalnine, bodisi po odstavku 1 bodisi po odstavku 2, se opravi najpozneje en teden po priznanju in ovrednotenju zahtevka ozi­roma njegovega dela.
Clen 6:105 Zamuda pri izpolnitvi
(1)	Ce zavarovalnina ni izplacana v skladu s clenom 6:104, ima vlagatelj zahtevka pravico do obresti od tega zneska od trenutka njegove zapad­losti do trenutka izplacila, in sicer po stopnji, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja, povecani za osem odstotnih tock.
(2)	Vlagatelj je upravicen do povracila dodatne škode zaradi zamude pri placilu zavarovalnine.
Sedmo poglavje: Zastaranje
Clen 7:101 Terjatev za placilo premije
Terjatev za placilo premije zastara po preteku enega leta od dneva zapadlosti placila.
Clen 7:102 Terjatev za placilo iz zavarovanja
(1)	Terjatev za placilo iz zavarovanja na splošno zastara po treh letih od tre­nutka, ko zavarovalnica odloci ali se šteje, da je dokoncno odlocila o zah­tevku v skladu s clenom 6:103. V vsakem primeru pa terjatev zastara naj­pozneje po preteku desetih let od nastanka zavarovalnega primera, razen pri življenjskem zavarovanju, za katerega velja 30-letni zastaralni rok.
(2)	Terjatev za placilo odkupne vrednosti življenjskega zavarovanja zastara po treh letih od trenutka, ko zavarovalec od zavarovalnice prejme konc­ni obracun. V vsakem primeru pa terjatev zastara najpozneje v 30 letih od prenehanja pogodbe o življenjskem zavarovanju.
Clen 7:103 Druga vprašanja v zvezi z zastaranjem
Ob upoštevanju clenov 7:101 in 7:102 NEZPP se za zahtevke, ki izhajajo iz zavarovalne pogodbe, uporabljajo cleni 14:101 do 14:503 Nacel evropskega pogodbenega prava (NEPP). Zavarovalna pogodba lahko odstopa od teh dolocb v skladu s clenom 1:103, odst. 2 NEPP.
Drugi del
Skupne dolocbe za škodno zavarovanje
Osmo poglavje: Zavarovalna vsota in zavarovana vrednost
Clen 8:101 Najvišji znesek za placilo
(1)	Zavarovalnica ni dolžna placati vec, kot je potrebno za nadomestitev dejanske škode, ki jo je utrpel zavarovanec.
(2)	Dolocba o dogovorjeni vrednosti zavarovanega predmeta je veljavna tudi, ce navedena vrednost presega dejansko vrednost predmeta, ce te­daj, ko je bila vrednost dogovorjena, ni bilo prevare ali napacnega prika­zovanja s strani zavarovalca ali zavarovanca.
Clen 8:102 Podzavarovanje
(1)	Zavarovalnica odgovarja za vsako zavarovano škodo do zavarovalne vsote, tudi ce je zavarovalna vsota ob nastanku zavarovalnega primera manjša od vrednosti zavarovanega premoženja.
(2)	Vendar ce zavarovalnica ponuja kritje v skladu z odstavkom 1, lahko alternativno ponudi zavarovanje, pri katerem je zavarovalnina, ki jo je treba placati, omejena na sorazmerni delež, ki ga zavarovalna vsota predstavlja glede na dejansko vrednost zavarovanega premoženja v casu nastanka škode. V tem primeru se v enakem razmerju povrnejo tudi stroški zmanjševanja škode, kot so opredeljeni v clenu 9:102.
Clen 8:103 Prilagoditev pogojev v primeru nadzavarovanja
(1)	Ce zavarovalna vsota presega najvecjo možno zavarovano škodo, lahko vsaka stranka zahteva znižanje zavarovalne vsote in ustrezno znižanje premije za preostalo trajanje pogodbe.
(2)	Ce se stranki o takem zmanjšanju ne dogovorita v roku enega meseca od zahteve, lahko vsaka od strank odpove pogodbo.
Clen 8:104 Veckratno zavarovanje
(1)	Ce je isti interes loceno zavarovan pri vec zavarovalnicah, lahko zavaro­vanec uveljavlja zahtevek proti eni ali vec teh zavarovalnic do višine, ki je potrebna za povrnitev škode, ki jo je zavarovanec dejansko utrpel.
(2)	Zavarovalnica, proti kateri je vložen zahtevek, placa do zavarovalne vso­te po svoji polici, skupaj z morebitnimi stroški zmanjševanja škode, to pa ne vpliva na njene pravice zahtevati prispevek od katerekoli druge zavarovalnice.
(3)	Med zavarovalnicami so pravice in obveznosti iz odstavka 2 tega clena sorazmerne z zneski, za katere vsaka posebej odgovarja zavarovancu.
Deveto poglavje: Pravica do zavarovalnine
Clen 9:101 Povzrocitev škode
(1)	Zavarovalec oziroma zavarovanec ni upravicen do zavarovalnine, ce je škodo povzrocil s svojim dejanjem ali opustitvijo z namenom povzrocit­ve škode ali iz malomarnosti ob zavedanju, da bo škoda verjetno nastala.
(2)	Razen v primeru jasne dolocbe v polici, ki predvideva zmanjšanje zava­rovalnine glede na stopnjo krivde, je zavarovalec oziroma zavarovanec upravicen do zavarovalnine za škodo, ki jo je iz malomarnosti povzrocil s svojim dejanjem ali opustitvijo.
(3)	Za namene odstavkov 1 in 2 povzrocitev škode vkljucuje opustitev preprecevanja ali zmanjševanja škode.
Clen 9:102 Stroški zmanjševanja škode
(1)	Zavarovalnica mora povrniti nastale stroške ali škodo, ki sta jo utrpela zavarovalec ali zavarovanec pri izvajanju ukrepov za zmanjšanje škode, ce je zavarovalec ali zavarovanec upraviceno menil, da so ukrepi v danih okolišcinah razumni, tudi ce jima škode ni uspelo zmanjšati.
(2)	Zavarovalnica mora zavarovalcu oziroma zavarovancu povrniti stroške zaradi ukrepov, sprejetih po odstavku 1, tudi ce skupaj z nadomestilom za zavarovano škodo znesek, ki ga je treba placati, presega zavarovalno vsoto.
Deseto poglavje: Pravica subrogacije
Clen 10:101 Subrogacija
(1)	Ob upoštevanju odstavka 3 lahko zavarovalnica uveljavlja pravico sub­rogacije proti tretji osebi, ki je odgovorna za škodo, do obsega, v katerem je zavarovancu povrnila škodo.
(2)	V obsegu, do katerega se zavarovanec odpove svoji pravici proti taki tretji osebi tako, da izkljuci pravico zavarovalnice do subrogacije, zava­rovanec izgubi pravico do zavarovalnine za zadevno škodo.
(3)	Zavarovalnica ne more uveljavljati pravice do subrogacije proti clanu gospodinjstva zavarovalca ali zavarovanca, osebi v enakovrednem druž­benem razmerju z zavarovalcem ali zavarovancem, ali zaposlenim pri zavarovalcu ali zavarovancu, razen ce dokaže, da je taka oseba škodo povzrocila namerno ali iz malomarnosti ob zavedanju, da bo škoda ver­jetno nastala.
(4)	Zavarovalnica ne sme uveljavljati pravice subrogacije v škodo zavaro­vanca.
Enajsto poglavje: Zavarovanci, ki niso zavarovalci
Clen 11:101 Pravica zavarovanca
(1)	Ce je zavarovanje sklenjeno za osebo, ki ni zavarovalec, je v primeru nastanka zavarovalnega primera ta oseba upravicena do zavarovalnine.
(2)	Zavarovalec ima pravico do preklica takega zavarovanja, razen ce
(a)	je drugace doloceno v zavarovalni polici; ali
(b)	je prišlo do zavarovalnega primera.
(3)	Preklic ucinkuje, ko je zavarovalnici dano pisno obvestilo o preklicu.
Clen 11:102 Védenje zavarovanca
Kadar je zavarovalec dolžan zavarovalnici zagotoviti ustrezne podatke, se védenje zavarovanca v skladu s clenom 11:101 ne pripiše zavarovalcu, razen ce se ta oseba zaveda svojega statusa zavarovanca.
Clen 11:103 Kršitev dolžnosti enega od zavarovancev
Kršitev dolžnosti enega od vec zavarovancev ne vpliva negativno na pravice drugih zavarovancev po isti zavarovalni pogodbi, razen ce je tveganje skupno zavarovano.
Dvanajsto poglavje: Zavarovano tveganje
Clen 12:101 Odsotnost zavarovanega tveganja
(1)	Ce zavarovano tveganje ne obstaja niti ob sklenitvi pogodbe niti kadarko­li med trajanjem zavarovanja, dolžnost placila premije ne nastane. Vendar je zavarovalnica upravicena do razumnega zneska za nastale stroške.
(2)	Ce zavarovano tveganje preneha med trajanjem zavarovanja, se šteje, da je pogodba prenehala v trenutku, ko je bila o tem obvešcena zavarovalnica.
Clen 12:102 Prenos premoženja
(1)	Ce se prenese lastništvo zavarovanega premoženja, zavarovalna pogod­ba preneha mesec dni po prenosu, razen ce se zavarovalec in pridobitelj dogovorita o zgodnejšem prenehanju. To pravilo se ne uporablja, ce je bila zavarovalna pogodba sklenjena v korist bodocega pridobitelja.
(2)	Pridobitelj premoženja se šteje za zavarovanca od trenutka prenosa tve­ganja na zavarovanem premoženju.
(3)	Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata
(a)	ce se zavarovalnica, zavarovalec in pridobitelj dogovorijo drugace; ali
(b)	za prenos lastninske pravice z dedovanjem.
Tretji del
Skupne dolocbe za vsotno zavarovanje
Trinajsto poglavje: Dopustnost
Clen 13:101 Vsotno zavarovanje
Kot vsotno zavarovanje se lahko sklenejo samo nezgodno, zdravstveno, ži­vljenjsko zavarovanje, zavarovanje za primer poroke ali rojstva oziroma dru­go osebno zavarovanje.
Cetrti del
Zavarovanje odgovornosti
Štirinajsto poglavje: Zavarovanje splošne odgovornosti
Clen 14:101 Stroški obrambe
Zavarovalnica povrne stroške obrambe v skladu s clenom 9:102.
Clen 14:102 Zašcita oškodovanca
Ce oškodovanec ne da pisnega soglasja, na njegov položaj ne vpliva porav­nava zahtevka po polici, sklenjena med zavarovalcem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico s pogodbo, odpovedjo zahtevku, placilom ali drugim ena­kovrednim dejanjem.
Clen 14:103 Povzrocitev škode
(1)	Niti zavarovalec niti zavarovanec ni upravicen do odškodnine, ce je bila izguba povzrocena z njegovim dejanjem ali opustitvijo z namenom povzrocitve škode; to vkljucuje neupoštevanje posebnih navodil zavaro­valnice po nastanku škode, ce je storjeno iz malomarnosti ob zavedanju, da se bo škoda sicer verjetno še povecala.
(2)	Za namene odstavka 1 povzrocitev škode vkljucuje opustitev preprecit­ve ali zmanjšanja škode.
(3)	Razen v primeru jasne dolocbe v polici, ki predvideva zmanjšanje zava­rovalnine glede na stopnjo krivde, je zavarovalec ali zavarovanec upravi­cen do odškodnine za vsako škodo, povzroceno z malomarnim neizpol­njevanjem posebnih navodil zavarovalnice po nastanku škode.
Clen 14:104 Priznanje odgovornosti
(1)	Dolocba v zavarovalni pogodbi, ki izkljuci odgovornost zavarovalnice, ce zavarovalec oziroma zavarovanec prizna ali izpolni zahtevek oškodo­vanca, nima ucinka.
(2)	Zavarovalnica ni vezana na dogovor med oškodovancem in zavaroval­cem oziroma zavarovancem, razen ce je z njim soglašala.
Clen 14:105 Odstop terjatve
Dolocba v zavarovalni pogodbi, s katero se zavarovancu odvzame pravica, da odstopi svojo terjatev po polici, ni veljavna.
Clen 14:106 Bonusi za neuveljavljanje zahtevkov / sistemi bonus–malus
(1)	Zavarovalec ima pravico, da kadarkoli zahteva izpis iz evidence svojih zahtevkov za zadnjih pet let.
(2)	Ce zavarovalnica doloci, da so višina premije ali drugi pogoji odvisni od števila ali zneska zahtevkov za placilo odškodnine po polici, se ustrezno upošteva zavarovalceva evidenca zahtevkov pri drugih zavarovalnicah za zadnjih pet let.
Clen 14:107 Zavarovalni primer
(1)	Zavarovalni primer je dejstvo, ki povzroci zavarovancevo odškodninsko odgovornost in se je zgodil med kritnim obdobjem po zavarovalni po­godbi, razen ce stranki v zavarovalni pogodbi za poslovne ali poklicne namene zavarovalni primer opredelita glede na druga merila, kot je uve­ljavljanje zahtevka oškodovanca.
(2)	Ce pogodbeni stranki opredelita zavarovalni primer glede na uveljavlja­nje zahtevka oškodovanca, se kritje odobri za zahtevke, ki nastanejo med kritnim obdobjem ali v poznejšem obdobju najmanj petih let in temeljijo na dejstvu, ki se je zgodilo pred iztekom kritnega obdobja. Zavarovalna pogodba lahko izkljuci kritje na podlagi dejstva, da se je ob sklenitvi po­godbe potencialni zavarovalec zavedal ali bi se moral zavedati okolišcin, za katere bi moral pricakovati, da bodo povzrocile zahtevke.
Clen 14:108 Zahtevki, ki presegajo zavarovalno vsoto
(1)	Ce skupna placila vec oškodovancem presegajo zavarovalno vsoto, se placila sorazmerno zmanjšajo.
(2)	Zavarovalnica, ki ni vedela za obstoj drugih oškodovancev in je v dobri veri izplacala odškodnino znanim oškodovancem, drugim oškodovan­cem odgovarja do višine preostale zavarovalne vsote.
Petnajsto poglavje: Neposredni zahtevki in neposredne tožbe
Clen 15:101 Neposredni zahtevki in ugovori
(1)	Ce je odgovoren zavarovalec oziroma zavarovanec, lahko oškodovanec na podlagi zavarovalne pogodbe zahteva odškodnino neposredno od za­varovalnice pod pogojem, da
(a)	je zavarovanje obvezno ali
(b)	je zavarovalec oziroma zavarovanec insolventen ali
(c)	je bil zavarovalec oziroma zavarovanec likvidiran oziroma je prene­hal ali
(d)	je oškodovanec utrpel telesno poškodbo ali okvaro zdravja ali
(e)	pravo, ki ureja odgovornost, dopušca neposredni zahtevek proti za­varovalnici.
(2)	Zavarovalnica lahko proti oškodovancu uveljavlja vse ugovore, ki jih ima na podlagi zavarovalne pogodbe, razen ce je to prepovedano s poseb­nimi predpisi, ki dolocajo obvezno zavarovanje. Vendar zavarovalnica nima pravice do ugovorov v zvezi z ravnanji zavarovalca ali zavarovanca po nastanku škode.
Clen 15:102 Dolžnosti obvešcanja
(1)	Na zahtevo oškodovanca zavarovalec in zavarovanec priskrbita podatke, ki so potrebni za uveljavljanje neposrednega zahtevka.
(2)	Zavarovalnica brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti zavarovalca o neposrednem zahtevku do nje. Ce zavarovalnica krši to obveznost, pla­cilo ali priznanje dolga do oškodovanca ne vpliva na pravice zavarovalca.
(3)	Ce zavarovalec zavarovalnici ne posreduje podatkov o zavarovalnem primeru v roku enega meseca po prejemu obvestila v skladu z odstav­kom 2, se šteje, da se zavarovalec strinja, da zavarovalnica terjatev nepos­redno poravna. To pravilo velja tudi za zavarovance, ki so tako obvestilo prejeli pravocasno.
Clen 15:103 Prenehanje obveznosti zavarovalnice
Ce zavarovalnica izplaca zavarovalnino zavarovalcu oziroma zavarovancu, njena obveznost do oškodovanca preneha le,
(a)	ce se je oškodovanec odpovedal svojemu neposrednemu zahtevku ali
(b)	ce v štirih tednih po prejemu pisne zahteve zavarovalnice ni obvestil zavarovalnice o svoji nameri, da bo uveljavljal neposredni zahtevek.
Clen 15:104 Zastaranje
(1)	Terjatev zoper zavarovalnico, ki jo uveljavlja bodisi zavarovanec bodisi žrtev, zastara, ko zastara zahtevek oškodovanca proti zavarovancu.
(2)	Zastaranje zahtevka oškodovanca proti zavarovancu ne tece od trenut­ka, ko je zavarovanec seznanjen, da je bil zoper zavarovalnico vložen ne­posreden zahtevek, in do trenutka, ko je neposredni zahtevek poravnan ali ga je zavarovalnica nedvoumno zavrnila.
Šestnajsto poglavje: Obvezno zavarovanje
Clen 16:101 Podrocje uporabe
(1)	Za uporabo NEZPP se lahko dogovorijo stranke zavarovalne pogodbe, sklenjene zaradi obveznosti zavarovanja
(a)	predpisane z zakonodajo Skupnosti,
(b)	predpisane v državi clanici ali
(c)	predpisane v državi neclanici v obsegu, ki ga dovoljuje pravo te dr­žave.
(2)	Zavarovalna pogodba ne izpolnjuje obveznosti sklenitve zavarovanja, ce ni v skladu s posebnimi dolocbami, ki predpisujejo to obveznost.
Peti del
Življenjsko zavarovanje
Sedemnajsto poglavje: Posebne dolocbe 
za življenjsko zavarovanje
Prvi oddelek: Tretje osebe
Clen 17:101 Zavarovanje življenja tretje osebe
Zavarovalna pogodba, ki se nanaša na življenje osebe, ki ni zavarovalec, je ne­veljavna, razen ce je pridobljeno informirano soglasje zavarovane osebe v pisni obliki s podpisom. Nobena bistvena poznejša sprememba pogodbe, vkljucno s spremembo upravicenca, zvišanjem zavarovalne vsote in spremembo tra­janja pogodbe, ne ucinkuje brez takega soglasja. Enako velja za odstop ali obremenitev zavarovalne pogodbe ali terjatve za placilo zavarovalnine.
Clen 17:102 Upravicenec do zavarovalnine
(1)	Zavarovalec lahko imenuje enega ali vec upravicencev do zavarovalnine in lahko tako imenovanje spremeni ali preklice, razen ce je bilo ime­novanje nepreklicno. Imenovanje, sprememba ali preklic, razen ce so doloceni v oporoki, morajo biti v pisni obliki in poslani zavarovalnici.
(2)	Pravica do imenovanja, spremembe ali preklica imenovanja preneha s smrtjo zavarovalca ali nastankom zavarovalnega primera, kar nastopi prej.
(3)	Zavarovalec oziroma dedici zavarovalca se štejejo za upravicence do za­varovalnine, ce
(a)	zavarovalec ni imenoval upravicenca ali
(b)	je bilo imenovanje upravicenca preklicano in ni bil imenovan drug upravicenec ali
(c)	je upravicenec umrl pred nastankom zavarovalnega primera in niso bili imenovani drugi upravicenci.
(4)	Ce sta bila imenovana dva upravicenca ali vec in je imenovanje katerega od njih preklicano ali kateri od njih umre pred nastankom zavaroval­nega primera, se znesek zavarovalnine, ki bi pripadel temu upravicencu oziroma upravicencem, razdeli med preostale upravicence sorazmerno, razen ce je zavarovalec v skladu z odstavkom 1 dolocil drugace.
(5)	Ob upoštevanju dolocb o nicnosti, izpodbojnosti ali neizvršljivosti za upnike škodljivih pravnih dejanj v skladu z merodajnimi pravili insol­vencnega prava, insolventno premoženje zavarovalca nima nobenih pra­vic v zvezi z zavarovalnino, kapitalizirano ali odkupno vrednostjo, dokler se znesek ne izplaca zavarovalcu.
(6)	Zavarovalnica, ki izplaca zavarovalnino osebi, imenovani v skladu z odstavkom 1, s tem izpolni svojo obveznost placila, razen ce je vedela, da zadevna oseba do zavarovalnine ni upravicena.
Clen 17:103 Upravicenec do odkupne vrednosti
(1)	Ne glede na imenovanje po clenu 17:102 lahko zavarovalec imenuje tudi upravicenca do odkupne vrednosti, ce obstaja, in lahko spremeni ali preklice tako imenovanje. Imenovanje, sprememba ali preklic se opravi­jo v pisni obliki in pošlje zavarovalnici.
(2)	Zavarovalec se šteje za upravicenca do odkupne vrednosti, ce
(a)	ni bil imenovan upravicenec do odkupne vrednosti ali
(b)	je bilo imenovanje upravicenca do odkupne vrednosti preklicano in ni bil imenovan drug upravicenec ali
(c)	je upravicenec do odkupne vrednosti umrl in ni bil imenovan drug upravicenec.
(3)	Smiselno se uporablja clen 17:102, odst. 2 in 4 do 6.
Clen 17:104 Odstop ali obremenitev
(1)	Ce je bil upravicenec imenovan nepreklicno, odstop ali obremenitev za­varovalne pogodbe ali pravica zavarovalnine s strani zavarovalca nima ucinka, razen ce je upravicenec dal pisno soglasje.
(2)	Odstop ali obremenitev pravice do zavarovalnine s strani upravicenca nima ucinka, razen ce je zavarovalec dal pisno soglasje.
Clen 17:105 Odpoved dedišcini
Ce je upravicenec dedic preminule zavarovane osebe in se je odpovedal de­dišcini, sama odpoved ne vpliva na njegov položaj v okviru zavarovalne po­godbe.
Drugi oddelek: Sklenitev in trajanje pogodbe
Clen 17:201 Predpogodbene dolžnosti potencialnega zavarovalca
(1)	Informacije, ki jih mora predložiti potencialni zavarovalec v skladu s clenom 2:101, odst. 1, vkljucujejo okolišcine, ki so bile ali bi morale biti znane zavarovani osebi.
(2)	Sankcije za kršitev predpogodbenih dolžnosti obvešcanja iz clenov 2:102, 2:103 in 2:105, ne pa iz clena 2:104, se lahko uveljavljajo šele pet let po sklenitvi pogodbe.
Clen 17:202 Predpogodbene dolžnosti zavarovalnice
(1)	Zavarovalnica mora potencialnega zavarovalca obvestiti, ali ima pravico do udeležbe pri dobicku. Prejem te informacije mora biti potrjen z iz­recno izjavo, ki je vsebovana v locenem dokumentu od obrazca ponudbe.
(2)	Dokument, ki ga mora zavarovalnica priskrbeti v skladu s clenom 2:201, vsebuje naslednje podatke:
(a)	v zvezi z zavarovalnico: posebno sklicevanje na obvezno objavo le­tnega porocila o solventnosti in financnem stanju;
(b)	v zvezi s pogodbenimi obveznostmi zavarovalnice:
(i)	obrazložitev vsake koristi in vsake opcije,
(ii)	informacije o deležu premije, ki ga je mogoce pripisati posa­meznim koristim, tako glavnim kot tudi dodatnim, kjer je to primerno;
(iii)	metode izracuna in razdeljevanja bonusov, vkljucno s podrob­nejšo navedbo merodajnih nadzornih predpisov;
(iv)	navedbo odkupnih in vplacanih vrednosti ter obseg, do katere­ga so zajamcene;
(v)	za politike, vezane na enote investicijskih skladov: pojasnilo enot, na katere so vezani prejemki, in navedbo narave njihovih naložb;
(vi)	splošne podatke o davcni ureditvi, ki se uporablja za to vrsto police.
(3)	Poleg tega se zagotovijo tudi posebne informacije, da se olajša pravilno razumevanje tveganj, ki jih prevzame zavarovalec na podlagi pogodbe.
(4)	Ce zavarovalnica navaja zneske možnih prejemkov iz zavarovanja, ki presegajo pogodbeno zajamcena placila, mora potencialnemu zavaroval­cu predložiti modelni izracun, ki navaja možni prejemek iz zavarovanja po zapadlosti na podlagi aktuarskih nacel za izracun premije s tremi raz­licnimi stopnjami obresti. To ne velja za zavarovalne pogodbe, ki krijejo tveganja, za katera ni gotova odgovornost zavarovalnice, niti za police, vezane na enote investicijskih skladov. Zavarovalnica mora zavarovalcu jasno in razumljivo navesti, da je modelni izracun le model, ki temelji na fiktivnih predpostavkah, in da pogodba ne zagotavlja možnih placil.
Clen 17:203 Obdobje za premislek
(1)	Za pogodbe o življenjskem zavarovanju je obdobje za premislek, dolo­ceno v clenu 2:303, odst. 1, mesec dni po prejemu sprejema ponudbe ali dostavi dokumentov iz clena 2:501 in clena 17:202, kar od tega nastopi pozneje.
(2)	Pravica zavarovalca, da odstopi od pogodbe v skladu s clenom 2:303, odst. 1, preneha eno leto po sklenitvi pogodbe.
Clen 17:204 Pravica zavarovalca do odpovedi pogodbe
(1)	Zavarovalec ima pravico odpovedati pogodbo o življenjskem zavarova­nju, ki nima kapitalizirane ali odkupne vrednosti, ce odpoved ne zacne ucinkovati prej kot eno leto po sklenitvi pogodbe. Pravica do odpovedi pred iztekom trajanja pogodbe se lahko izkljuci, ce je bila placana en­kratna premija. Odpoved mora biti v pisni obliki in zacne ucinkovati dva tedna po tem, ko zavarovalnica prejme obvestila o odpovedi.
(2)	Ce ima pogodba o življenjskem zavarovanju kapitalizirano ali odkupno vrednost, se uporabljajo cleni 17:601 do 17:603.
Clen 17:205 Pravica zavarovalnice do odpovedi pogodbe
Zavarovalnica lahko odpove pogodbo o življenjskem zavarovanju samo, ko­likor to dovoljuje to poglavje.
Tretji oddelek: Spremembe med trajanjem pogodbe
Clen 17:301 Zavarovalnicine dolžnosti obvešcanja po sklenitvi pogodbe
(1)	Kjer je to možno, zavarovalnica zavarovalcu letno zagotovi pisno izjavo o trenutni vrednosti bonusov, povezanih s polico.
(2)	Poleg zahtev iz clena 2:701 mora zavarovalnica brez nepotrebnega od­lašanja zavarovalca obvestiti o kakršnikoli spremembi glede:
(a)	splošnih in posebnih zavarovalnih pogojev police;
(b)	v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali spremembe NEZPP: podatkov iz clena 2:201 (f) in (g) ter clena 17:202, odst. 2(b), tocke i do v.
(3)	Clen 17:202, odst. 4, se uporablja tudi, kadar so podatki o ocenjenem znesku možnih prejemkov na voljo kadarkoli med trajanjem pogodbe. Ce je zavarovalnica pred sklenitvijo pogodbe ali po njej navedla podat­ke o možnem prihodnjem razvoju udeležbe pri dobicku, zavarovalnica zavarovalca obvesti o kakršnikoli razlikah med dejanskim razvojem in prvotnimi podatki.
Clen 17:302 Povecanje tveganja
V pogodbi o življenjskem zavarovanju se dolocba, ki doloca starost ali pos­labšanje zdravja kot povecanje tveganja v smislu clena 4:201, šteje za nepo­šteno dolocbo po clenu 2:304.
Clen 17:303 Prilagoditev višine premij in prejemkov
(1)	V pogodbi o življenjskem zavarovanju, ki krije tveganja, za katera je zavarovalnica gotovo odgovorna, je zavarovalnica upravicena le do pri­lagoditve v skladu s tockama 2 in 3.
(2)	Povecanje premije je dovoljeno, ce je prišlo do nepredvidljive in traj­ne spremembe glede biometricnih tveganj, ki se uporabljajo kot osnova za izracun premije, ce je povecanje potrebno za zagotovitev nadaljnje zmožnosti zavarovalnice za izplacevanje prejemkov iz zavarovanja in ce se s povecanjem strinja neodvisni skrbnik ali nadzorni organ. Zavarova­lec ima pravico nadomestiti povecanje premije z ustreznim znižanjem prejemkov iz zavarovanja.
(3)	V primeru kapitalizacije police je zavarovalnica upravicena do znižanja prejemkov iz zavarovanja pod pogoji iz odstavka 2.
(4)	Prilagoditev v skladu z odstavkom 2 ali 3 ni dovoljena:
(a)	ce je prišlo do napake pri izracunu premije in/ali prejemkov, ki bi se je moral zavedati sposoben in skrben aktuar, ali
(b)	ce se osnovni izracun ne uporablja za vse pogodbe, vkljucno s tisti­mi, sklenjenimi po prilagoditvi.
(5)	Povecanje premije ali zmanjšanje prejemkov zacne ucinkovati tri mese­ce po tem, ko je zavarovalnica zavarovalca pisno obvestila o povecanju premije ali zmanjšanju prejemkov, o razlogih za to in o zavarovalcevi pravici, da sam zahteva zmanjšanje prejemkov.
(6)	V pogodbi o življenjskem zavarovanju, ki krije tveganja, za katera je zavarovalnica gotovo odgovorna, ima zavarovalec pravico do znižanja premije, kadar zaradi nepredvidljive in trajne spremembe biometricnih tveganj, ki se uporabljajo kot podlaga za izracun premije, prvotni znesek premije ni ustrezen in potreben, da se zagotovi trajna sposobnost za­varovalnice, da izplacuje prejemke iz zavarovanja. Z znižanjem premije mora soglašati neodvisni skrbnik ali nadzorni organ.
(7)	Pravice iz tega clena se ne morejo uveljavljati prej kot pet let po sklenitvi pogodbe.
Clen 17:304 Sprememba pogojev
(1)	Dolocba, ki zavarovalnici omogoca, da spremeni druge pogodbene po­goje, razen premije in koristi, je neveljavna, razen ce je sprememba pot­rebna za:
(a)	skladnost s spremembami nadzorne zakonodaje, vkljucno z zavezu­jocimi ukrepi nadzornega organa, ali
(b)	skladnost s spremembo obveznih pravil veljavnega nacionalnega prava o pokojninskih nacrtih delodajalcev ali
(c)	skladnost s spremembo nacionalnih predpisov, ki dolocajo posebne zahteve za pogodbo o življenjskem zavarovanju, da bi bila upravice­na do posebne davcne obravnave ali državnih podpor, ali
(d)	nadomestitev pogodbene dolocbe v skladu z drugim stavkom clena 2:304, odst. 2.
(2)	Sprememba zacne ucinkovati z zacetkom tretjega meseca po tem, ko je zavarovalec prejel pisno obvestilo o spremembi in razlogih zanjo.
(3)	Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v druge zahteve glede veljavno­sti dolocb o spremembi pogodbenih pogojev.
Cetrti oddelek: Razmerje do nacionalnih predpisov
Clen 17:401 Pokojninski nacrti
Za pogodbo o življenjskem zavarovanju, ki se nanaša na pokojninski nacrt, veljajo obvezna pravila veljavnega nacionalnega prava o pokojninskih nacr­tih. NEZPP se uporabljajo le v obsegu, ki je združljiv s temi pravili.
Clen 17:402 Davcna obravnava in državne podpore
NEZPP ne vplivajo na nacionalne predpise, ki dolocajo posebne zahteve, na podlagi katerih je pogodba o življenjskem zavarovanju lahko deležna poseb­ne davcne obravnave ali državnih podpor. V primeru neskladja med takimi zahtevami veljavnega nacionalnega prava in dolocbami NEZPP je dopustno odstopanje od slednjih.
Peti oddelek: Zavarovalni primer
Clen 17:501 Zavarovalnicina dolžnost preiskovanja in obvešcanja
(1)	Zavarovalnica, ki ima razlog za domnevo, da je prišlo do zavarovalnega primera, sprejme razumne ukrepe, da to ugotovi.
(2)	Zavarovalnica, ki ve, da je prišlo do zavarovalnega primera, si mora v danih okolišcinah po najboljših moceh prizadevati, da odkrije identiteto in naslov upravicenca ter ga o tem ustrezno obvesti. Te informacije za­gotovi najpozneje 30 dni po tem, ko zavarovalnica izve za identiteto in naslov upravicenca.
(3)	Ce zavarovalnica ravna v nasprotju z odstavkom 1 ali 2, zastaranje upra­vicenceve terjatve ne tece, dokler upravicenec ne izve za svoje dejanske pravice.
Clen 17:502 Samomor
(1)	Ce zavarovana oseba v obdobju enega leta po sklenitvi pogodbe stori samomor, zavarovalnica ni dolžna izplacati zavarovalnine. V takem pri­meru mora izplacati odkupno vrednost in morebitni dobicek v skladu s clenom 17:602.
(2)	Odstavek 1 se ne uporablja, ce:
(a)	je zavarovana oseba, ko je storila samomor, ravnala v duševnem sta­nju, ki onemogoca svobodno odlocanje o svojih namerah, ali
(b)	je onkraj razumnega dvoma dokazano, da zavarovana oseba v casu sklenitve pogodbe ni nameravala storiti samomora.
Clen 17:503 Namerni uboj zavarovane osebe
(1)	Ce upravicenec namerno ubije zavarovano osebo, se šteje, da je njegovo imenovanje za upravicenca preklicano.
(2)	Odstop terjatve za izplacilo zavarovalnine ne ucinkuje, ce prevzemnik namerno ubije zavarovano osebo.
(3)	Ce zavarovalec, ki je tudi upravicenec, namenoma ubije zavarovano ose­bo, se zavarovalnina ne izplaca.
(4)	Ce upravicenec ali zavarovalec ubije zavarovano osebo iz opravicljivih ra­zlogov, na primer v primeru zakonitega silobrana, se ta clen ne uporablja.
Šesti oddelek: Konverzija in odkup
Clen 17:601 Konverzija pogodbe
(1)	Clen 5:103 se ne uporablja za pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki imajo kapitalizirano ali odkupno vrednost. Take pogodbe se pretvorijo v kapitalizirane police, razen ce zavarovalec zahteva izplacilo odkupne vrednosti v štirih tednih po prejemu podatkov iz odstavka 2.
(2)	Zavarovalnica zavarovalca obvesti o kapitalizirani vrednosti in odkupni vrednosti v roku štirih tednov po izteku roka iz clena 5:101 (b) oziroma clena 5:102, odst. 1(b), in zahteva, da zavarovalec izbere med kapitaliza­cijo pogodbe in placilom odkupne vrednosti.
(3)	Zahteva za kapitalizacijo oziroma za placilo odkupne vrednosti mora biti v pisni obliki.
Clen 17:602 Odkup pogodbe
(1)	Zavarovalec lahko kadarkoli pisno zahteva od zavarovalnice, da mu del­no ali v celoti izplaca odkupno vrednost, ki pripada polici, pod pogojem, da zahteva ne zacne ucinkovati prej kot eno leto po sklenitvi pogodbe. Pogodba se ustrezno prilagodi ali preneha.
(2)	Ob upoštevanju clena 17:601 je zavarovalnica dolžna izplacati odkupno vrednost, ce je odpovedala, razdrla ali preklicala pogodbo, ki ji pripada odkupna vrednost, tudi v primeru clena 2:104.
(3)	Zavarovalnica mora zavarovalca na zahtevo, v vsakem primeru pa enkrat letno, obvestiti o tekocem znesku odkupne vrednosti in obsegu, do kate­rega je garantirana.
(4)	Delež kateregakoli dobicka, do katerega je upravicen zavarovalec, se izplaca poleg odkupne vrednosti, razen ce je bil delež že upoštevan pri izracunu odkupne vrednosti.
(5)	Zneski, dolgovani po tem clenu, se izplacajo najpozneje dva meseca po tem, ko zavarovalnica prejme zavarovalcev zahtevek.
Clen 17:603 Konverzijska vrednost; odkupna vrednost
(1)	Zavarovalna pogodba doloca, kako se konverzijska in/ali odkupna vred­nost izracuna v skladu s predpisi maticne države clanice zavarovalnice. Navedeni nacin izracuna odkupne in/ali konverzijske vrednosti mora biti v skladu z uveljavljenimi aktuarskimi naceli in z odstavkom 2.
(2)	Ce zavarovalnica odbije stroške sklenitve pogodbe, to stori v enakih zneskih in v obdobju najmanj petih let.
(3)	Zavarovalnica ima pravico do odbitka ustreznega zneska za kritje stro­škov, povezanih s placilom odkupne vrednosti, ki se ga izracuna v skladu z uveljavljenimi aktuarskimi naceli, razen ce izracun tako znižanje že vkljucuje.
Šesti del
Skupinsko zavarovanje
Osemnajsto poglavje: Posebne dolocbe za skupinsko zavarovanje
Prvi oddelek: Splošno o skupinskem zavarovanju
Clen 18:101 Uporaba
Pogodbe za skupinsko zavarovanje so predmet NEZPP, ce sta organizator skupine in zavarovalnica sklenila pogodbo v skladu s clenom 1:102. Sku­pinsko zavarovanje je bodisi akcesorno in urejeno v drugem oddelku tega poglavja bodisi izbirno in urejeno v tretjem oddelku tega poglavja.
Clen 18:102 Splošna dolžnost skrbnega ravnanja organizatorja skupine
(1)	Pri pogajanjih in izvajanju pogodbe za skupinsko zavarovanje organiza­tor skupine ravna vestno in v dobri veri ob upoštevanju zakonitih inte­resov clanov skupine.
(2)	Organizator skupine clanom skupine posreduje vsa ustrezna obvestila zavarovalnice in jih obvesti o morebitnih spremembah pogodbe.
Drugi oddelek: Akcesorno skupinsko zavarovanje
Clen 18:201 Uporaba NEZPP
Kadar je to potrebno, se NEZPP smiselno uporabljajo za akcesorno skupin­sko zavarovanje.
Clen 18:202 Dolžnosti obvešcanja
(1)	Ko se clan pridruži skupini, ga mora organizator skupine brez nepotreb­nega odlašanja obvestiti o
(a)	obstoju zavarovalne pogodbe,
(b)	obsegu kritja,
(c)	vseh previdnostnih ukrepih in vseh drugih zahtevah za ohranitev kritja in
(d)	postopku uveljavljanja zahtevkov.
(2)	Dokazno breme, da je clan skupine prejel podatke, zahtevane v odstavku 1, nosi organizator skupine.
Clen 18:203 Odpoved s strani zavarovalnice
(1)	Za namene clena 2:604 se odpoved pogodbe s strani zavarovalnice šteje za razumno le, ce iz kritja izkljucuje samo clana skupine, ki se mu je zgodil zavarovalni primer.
(2)	Za namene clena 4:102 in clena 4:203, odst. 1, odpoved pogodbe s stra­ni zavarovalnice izkljuci iz kritja samo tiste clane skupine, ki niso izvedli zahtevanih previdnostnih ukrepov oziroma katerih tveganja so se pove­cala.
(3)	Za namene clena 12:102 prenehanje zavarovalne pogodbe izkljuci samo clane skupine, ki so prenesli lastnino na zavarovanem premoženju izven kritja.
Clen 18:204 Pravica do nadaljnjega kritja – skupinsko 
življenjsko zavarovanje
(1)	Ce pogodba o akcesornem skupinskem življenjskem zavarovanju prene­ha ali ce clan zapusti skupino, kritje preneha po treh mesecih ali po izteku pogodbe za skupinsko življenjsko zavarovanje, kar nastopi prej. V takem primeru ima clan skupine pravico do enakovrednega kritja po novi indi­vidualni pogodbi z zadevno zavarovalnico brez nove ocene tveganja.
(2)	Organizator skupine clana brez odlašanja pisno obvesti o
(a)	skorajšnjem prenehanju kritja iz pogodbe za skupinsko življenjsko zavarovanje,
(b)	njegovih pravicah iz odstavka 1 in
(c)	nacinu uveljavljanja teh pravic.
(3)	Ce je clan skupine nakazal namen, da bo uveljavljal svojo pravico po clenu 18:204, odst. 1, se pogodba med zavarovalnico in clanom skupine nadaljuje kot individualna zavarovalna pogodba s premijo, izracunano na podlagi posamezne police v tistem casu, brez upoštevanja trenutnega zdravstvenega stanja ali starosti clana skupine.
Tretji oddelek: Izbirno skupinsko zavarovanje
Clen 18:301 Izbirno skupinsko zavarovanje: Splošno
(1)	Izbirno skupinsko zavarovanje se šteje za kombinacijo okvirne pogodbe med zavarovalnico in organizatorjem skupine ter posameznih zavaroval­nih pogodb, ki jih v tem okviru sklenejo zavarovalnica in clani skupine.
(2)	NEZPP se uporabljajo za posamezne zavarovalne pogodbe, pri katerih sta se organizator skupine in zavarovalnica dogovorila o njihovi upora­bi, vendar se razen clenov 18:101 in 18:102 NEZPP ne uporabljajo za okvirno pogodbo.
Clen 18:302 Sprememba pogojev
Sprememba pogojev okvirne pogodbe vpliva na posamezne zavarovalne po­godbe samo, ce je izvedena v skladu z zahtevami clenov 2:603, 17:303 in 17:304, kot je primerno.
Clen 18:303 Nadaljevanje kritja
Prenehanje okvirne pogodbe ali prenehanje clanstva posameznega clana sku­pine ne vpliva na zavarovalno pogodbo med zavarovalnico in clanom skupine.

Zavarovalna pogodba v mednarodnem zasebnem pravu
dr. Jerca Kramberger Škerl,
izredna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
1.	UVOD
Bistveni znacilnosti zavarovalne pogodbe, ki narekujeta njeno ureditev v med­narodnem zasebnem pravu, sta, prvic, da gre za pogodbeno razmerje, in drugic, da v tem razmerju praviloma obstaja neenakost v pogodbeni moci. Ta neena­kost ima lahko vec in razlicne vzroke – tipicno sta to ekonomska in informa­cijska asimetrija – zahteva pa umetno vzpostavitev enakosti skozi zakonske dolocbe, ki varujejo šibkejše stranke. Poleg materialnopravnega varstva oziro­ma da bi bilo materialnopravno varstvo ucinkovito, so potrebne prilagoditve tudi v kolizijskem pravu. Za celovito varstvo šibkejše stranke pa mora biti ta njena lastnost upoštevana tudi pri ureditvi njenega procesnega položaja.11	Prim. Galic, 2016a, str. 122.

Bolj ali manj podrobno posebno ureditev zavarovalnih razmerij tako naj­demo na vseh treh temeljnih podrocjih mednarodnega zasebnega prava: pri mednarodni pristojnosti, kolizijskih normah ter priznanju in izvršitvi tujih sodnih odlocb. Najdemo jih tudi v vseh relevantnih aktih s tega podrocja, ki se uporabljajo v Sloveniji: v evropskih uredbah Bruselj I bis,22	Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odlocb v civilnih in gospodarskih zadevah, Uradni list EU L 351 z dne 20. decembra 2012.
 Rim I33	Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), Uradni list EU L 177 z dne 4. julija 2008.
 in Rim II44	Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (»Rim II«), Uradni list EU L 199 z dne 31. julija 2007.
 ter v slovenskem Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP),55	Uradni list RS, št. 56/99 in 45/08.
 ki se uporablja takrat, ko se ne uporabljajo pravni viri EU. Za ugotovitev, kateri akt je treba uporabiti, je tako bistveno najprej preveriti podrocje uporabe ratione materiae, temporis in loci evropskih uredb, pri cemer se lahko postavi tudi vprašanje medsebojnega razmerja med uporabo uredb Rim I in Rim II. Kolizijsko pravilo za direktne tožbe zoper zavarovalnico vsebuje tudi Haaška konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nes­rece.66	Uredba o ratifikaciji Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesrece, Uradni list SFRJ, MP št. 26/76.
 Ta konvencija v Sloveniji na svojem podrocju uporabe prevlada nad dolocbami uredbe Rim II.77	Druga Haaška konvencija, ki prevlada na uredbo Rim II, je Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode (Uradni list SFRJ, MP št. 8/77), vendar ta ne vsebuje posebnega kolizijskega pravila za neposredne tožbe zoper zavarovalnico.

Zanimivo je poudariti, da v pravu Evropske unije (EU) za zdaj nimamo skupne opredelitve zavarovalnih pogodb. To pa ne pomeni, da je opredelitev, kdaj je treba uporabiti dolocbe uredb, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe, prepuš­cena posameznim državam clanicam, temvec mora pojem avtonomno razlagati Sodišce Evropske unije. Pri tem si lahko med drugim pomaga z opredelitvijo iz nezavezujoce zbirke pravil Nacela evropskega zavarovalnega pogodbenega prava (NEZPP)88	Principles of European Insurance Contract Law. Angleška jezikovna razlicica Nacel je dos­topna na: <https://www.uibk.ac.at/zivilrecht/forschung/evip/restatement/sprachfassun­gen/peicl-en.pdf> (17. 1. 2021), slovenski prevod je objavljen v tej monografiji.
 in z opredelitvami iz direktive Solventnost II.99	Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o zacetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev), Uradni list EU L 335 z dne 17. decembra 2009.
,1010	Prim. Heiss v: Magnus in Mankowski, 2017, str. 503.

2.	MEDNARODNA PRISTOJNOST ZA ZAVAROVALNE SPORE
Mednarodno pristojnost za zavarovalne spore v Sloveniji urejata ZMZPP kot nacionalni pravni vir in uredba Bruselj I bis. Ker je uredba hierarhicno nadrejena zakonu, je treba najprej preuciti njeno podrocje uporabe, ZMZPP pa uporabiti le, ce se uredba ne uporablja. Pri mednarodni pristojnosti se uredba Bruselj I bis praviloma uporablja le takrat, kadar ima toženec stalno prebivališce ali sedež v eni od držav clanic EU. Prav na podrocju varstva šibkejših strank pa je to pravilo vcasih prebito, kar velja tudi pri zavarovalnih razmerjih, ko je lahko zavarovalnica s sedežem v tretji državi tožena tudi v EU na podlagi uredbe Bruselj I bis, ce ima v EU podružnico, predstavništvo ali poslovno enoto. V drugih primerih se za dolocitev mednarodne pristoj­nosti slovenskih sodišc za tožbe zoper tožence s prebivališcem ali sedežem zunaj EU uporabljajo pravila ZMZPP. Drugace kot v potrošniških in de­lovnih sporih1111	Prvi odstavek 18. clena (slovenski prevod je napacen, zato je treba uporabiti katero od drugih jezikovnih razlicic) in drugi odstavek 21. clena uredbe Bruselj I bis.
 torej uredba Bruselj I bis ne vzpostavlja pristojnosti sodišc v državi EU, ce mocnejša stranka, ko nastopa kot toženec, nima v EU ne sedeža ne podružnice, predstavništva ali poslovne enote.1212	O dilemah, ki se v zvezi s tem postavljajo pri potrošniških in delovnih sporih, glej Galic, 2016b, str. 1–7.

2.1.	Pristojnost v zavarovalnih sporih po uredbi Bruselj I bis
Uredba Bruselj I bis pristojnosti v sporih iz zavarovalnih razmerij1313	Repasova opozarja, da uredba uporablja izraz »zadeve v zvezi z zavarovanjem« in ne »za­varovalne pogodbe«, kar kaže na širšo uporabo te pristojnosti: Repas v: Repas in Rijavec, str. 148.
 namenja precej vec pozornosti kot ZMZPP. Že v preambuli uredbe je zapisano:
»Šibkejša stranka bi morala biti v zvezi z zavarovalnimi […] pogodbami zašcitena s pravili o pristojnosti, ki so za varstvo njenih pravic ugodnejša od splošnih pravil« (18. uvodna izjava).1414	Varovalne pristojnosti se tako ne uporabljajo v sporih med dvema zavarovalnicama, saj tam ni šibkejše stranke. Repas v: Repas in Rijavec, str. 149.

Nadalje preambula pravi:
»Razen pri zavarovalnih pogodbah, […], kjer je avtonomija glede dolo­citve pristojnih sodišc dovoljena samo v omejenem obsegu, bi bilo treba, ob upoštevanju izkljucnih pristojnosti, dolocenih v tej uredbi, spoštovati avtonomijo pogodbenih strank« (19. uvodna izjava).
Drugace kot ZMZPP torej uredba Bruselj I bis vsebuje posebne, varovalne dolocbe za šibkejše stranke v zavarovalnih razmerjih, hkrati pa avtonomijo strank, spet zaradi preprecevanja manevrov v škodo šibkejših strank, omeju­je, vendar je ne izkljucuje tako kot ZMZPP.1515	Ureditev v ZMZPP bo predstavljena v razdelku 2.2 tega prispevka.
 Bistveno je pravilo, da lahko šibkejša stranka, ko toži zavarovalnico, vloži tožbo v kraju svojega stalnega prebivališca. Zaradi lastnosti, ki jo opredeljujejo kot šibkejšo stranko, namrec vecinoma ni realno pricakovati, da bo ta stranka lahko vložila tožbo v drugi državi, tako da bi bilo njeno materialnopravno varstvo izvotljeno, ce ji ne bi omogocili tožiti doma.1616	Galic, 2016a, str. 123.
 Hkrati je lahko šibkejša stranka tudi tožena le v kraju svojega prebivališca (in v primeru vec tožencev tudi ni mogoce upora­biti pravil o atrakciji pristojnosti iz 8. clena uredbe).1717	Prim. Repas v: Repas in Rijavec, str. 150.

Pristojnostim v zadevah v zvezi z zavarovanjem je namenjen oddelek 3 ured­be Bruselj I bis, ki najprej doloca, da posebne dolocbe tega oddelka ne po­segajo v uporabo 6. clena uredbe (uporaba nacionalnih pravil o pristojnosti, kadar toženec nima stalnega prebivališca v državi clanici). Prav tako se tudi v zavarovalnih sporih uporablja posebna pristojnost po legi podružnice iz pete tocke 7. clena uredbe.1818	Peta tocka 7. clena: »Oseba s stalnim prebivališcem v državi clanici je lahko tožena v drugi državi clanici, ce gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, agencije ali druge poslovne enote, pred sodišci v kraju, v katerem se nahaja ta podružnica, predstavništvo ali poslovna enota.«
 V zvezi s podružnicami je treba takoj dodati še, da se po drugem odstavku 11. clena uredbe šteje, da ima zavarovalnica, ki sicer nima sedeža v državi clanici, ima pa v eni od držav clanic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, sedež v tej državi clanici, ce gre za spore, ki izhajajo iz poslovanja podružnice, predstavništva ali poslovne eno­te. Kot že receno, je tako pravila iz uredbe pod dolocenimi pogoji mogoce uporabiti tudi zoper tožene zavarovalnice, ki nimajo sedeža v EU, kar je izjema od ureditve v 6. clenu uredbe Bruselj I bis. Razen omenjenih izjem se za zavarovalne spore uporabljajo samo pravila iz oddelka 3, ki so torej za te spore izkljucna in ne pomenijo le dodatnih pristojnosti poleg splošne in posebnih pristojnosti.1919	Prim. Galic, 2016a, str. 128.

Clen 11 uredbe Bruselj I bis doloca temeljna pravila o pristojnosti v zava­rovalnih sporih, in sicer je zavarovalnica s sedežem v državi clanici lahko tožena:
1.	pred sodišci države clanice, v kateri ima sedež;
2.	v drugi državi clanici v primeru tožb, ki jih vložijo zavarovalec, zavarova­nec ali upravicenec iz zavarovanja, pred sodišcem v kraju, kjer ima stalno prebivališce tožnik; ali
3.	ce gre za sozavarovalnico, pred sodišci v državi clanici, v kateri je zacet postopek zoper vodilno zavarovalnico.
Prvo pravilo je splošno pravilo o pristojnosti – actor sequitur forum rei. Ceprav imata obicajno pri cezmejnih sporih zavarovalec, zavarovanec ali upravice­nec iz zavarovanja prebivališce v drugi državi, kot je država sedeža zavaroval­nice, in je zanje ugodneje spor sprožiti v svoji državi, pa ni izkljuceno, da bi bilo v nekaterih primerih za tožnike ugodneje spor sprožiti v državi sedeža zavarovalnice.2020	Ta možnost je bila bolj relevantna po uredbi Bruselj I iz leta 2000, ko je bila pred izvr­šitvijo sodbe v drugi državi clanici še potrebna eksekvatura. Sodbe je namrec pogosto treba izvršiti v državi dolžnikovega prebivališca ali sedeža, kjer ima tudi premoženje, tako da je v primeru sprožitve postopka v drugih državah treba racunati s tem, da bo sodba morala biti izvršena v tujini, kar lahko pomeni dolocene zaplete. Ker uredba Bruselj I bis eksekvaturo odpravlja, je pristojnost po sedežu zavarovalnice za šibkejšo stranko še manj zanimiva kot prej.
 Uredba zato te možnosti ne izkljucuje.
Drugo pravilo je, kot že receno, za varstvo šibkejših strank v zavarovalnih razmerjih bistveno. Gre za možnost, da šibkejša stranka kot tožnik tožbo vloži v kraju svojega stalnega prebivališca. Uredba tukaj posega tudi v naci­onalno zakonodajo o krajevnih pristojnostih, saj ne doloca le mednarodne, temvec tudi krajevno pristojnost in s tem prevlada nad nacionalnimi predpi­si.2121	Konkretno nad 51.b clenom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami).
 Predvsem v vecjih državah je namrec za šibkejšo stranko lahko primer­ljivo zahtevno tožbo vložiti na drugem koncu lastne države kot v tuji državi – namen varstva je praviloma v celoti dosežen le, ce je tožniku zagotovljena tudi krajevna pristojnost sodišca v kraju, kjer živi.
Pri tretjem pravilu gre za obliko atrakcije pristojnosti, ko sta skupaj toženi vodilna zavarovalnica in sozavarovalnica,2222	V skladu s 190. clenom direktive Solventnost II gre za sozavarovanje takrat, ko je ne­varnost krita z eno samo pogodbo, ob placilu celotne premije ter za isto obdobje s strani dveh ali vec zavarovalnic kot sozavarovateljev, od katerih je ena vodilna zavarovalnica.
 pristojnost pa se skoncentrira v državi, v kateri je tožena vodilna zavarovalnica. Ta dolocba je potrebna zara­di siceršnje izkljucitve uporabe 8. clena uredbe.
V 12. clenu je vsebovano posebno pravilo glede zavarovanja v zvezi z nepre­micninami, in sicer je glede zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja nepre­micnin zavarovalnica lahko tožena tudi pred sodišcem v kraju, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Enako velja, ce premicnine in nepremicnine krije ista zavarovalna polica in jih je prizadel isti dogodek. Tukaj gre za varovanje postopkovne ekonomije, saj bo dokazni postopek v zvezi s škodo na nepre­micnini praviloma najlažje izpeljati v kraju lege te nepremicnine, kar je lahko predvsem stroškovno ugodno za šibkejšo stranko.
Clen 13 ureja pristojnost v primerih, ko sta v postopek poleg oškodovanca vkljucena hkrati tudi zavarovanec in zavarovalec (tj. sklenitelj zavarovanja). Najprej doloca, da je glede zavarovanja odgovornosti možno, ce to dovoljuje pravo sodišca, zavarovalnico pozvati, da se udeleži postopka, ki ga je oško­dovanec zacel zoper zavarovanca. Po slovenskem procesnem pravu lahko toženec zavarovalnico obvesti o pravdi2323	Clen 204 ZPP.
 z namenom, da se mu pridruži kot stranski intervenient in mu pomaga v sporu, hkrati pa si toženec z obvesti­lom o pravdi zoper zavarovalnico zagotovi intervencijski ucinek v morebitni naknadni pravdi. Isti clen uredbe nadalje doloca, da se 10., 11. in 12. clen uredbe uporabljajo tudi za tožbe, ki jih je oškodovanec vložil neposredno zoper zavarovalnico, ce so take neposredne tožbe dopustne.2424	Pristojnost za direktne tožbe je podrobneje obravnavana v razdelku 4 tega prispevka.
 Ce pravo, ki ureja te neposredne tožbe, doloca, da se zavarovalca ali zavarovanca lahko toži z isto tožbo, je zanju pristojno isto sodišce.
Clen 14 nadalje obravnava tožbe, ki bi jih vložila zavarovalnica. Zanje so pristojna le sodišca države clanice, v kateri ima toženec stalno prebivališce ali sedež, ne glede na to, ali je toženec zavarovalec, zavarovanec ali upravicenec iz zavarovanja. To pravilo pa ne preprecuje vložitve nasprotne tožbe pred sodišcem, kjer v skladu z drugimi pravili iz 3. oddelka uredbe tece prvotni postopek. Zanimivo je, da 14. clen ureja le mednarodno, ne pa tudi krajevne pristojnosti.
Uredba Bruselj I bis ne preprecuje sklepanja prorogacijskih sporazumov v zavarovalnih razmerjih, vendar pa je avtonomija strank zaradi varstva šibkej­ših strank precej omejena (15. clen uredbe). Ce je dogovor sklenjen po na­stanku spora,2525	Jenardovo porocilo kot cas nastanka spora opredeljuje trenutek, ko se stranki ne strinjata o specificni zadevi in je pravni postopek neizogiben ali nameravan. Jenard, str. 33.
 avtonomija strank ni omejena. Šteje se, da se šibkejša stranka takrat polno zaveda pomena in posledic sklenitve takega dogovora in ne potrebuje posebnega varstva. Ce je dogovor sklenjen pred nastankom spora, pa je veljaven le, ce razširja nabor pristojnosti, ki so na voljo šibkejši stran­ki po uredbi. Njenih možnosti torej ne sme ožiti ali omejevati. Ce imata obe stranki ob sklenitvi pogodbe prebivališce ali sedež v isti državi, se lahko dogovorita za pristojnost sodišc te države (ce pravo te države tak dogovor dopušca), ta dogovor pa bo veljaven tudi, ce bi do škodnega dogodka prišlo v tujini. Tako je pravzaprav varovana zavarovalnica, saj šibkejše stranke v nobenem primeru ne morejo biti tožene zunaj države svojega prebivališca (razen ce se s tem strinjajo po nastanku spora). Clen 15 tudi vnovic razširja pravila o pristojnosti na tožence, ki nimajo stalnega prebivališca ali sedeža v državi clanici, s tem ko dopušca tudi dogovor o pristojnosti, ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivališca v državi clanici, razen ce je zava­rovanje obvezno ali se nanaša na nepremicnine v državi clanici. Avtonomija strank ni omejena pri specificnih zavarovalnih pogodbah iz 16. clena uredbe, kjer se šteje, da zavarovanci ne potrebujejo posebnega varstva.
Pomembno je, da tudi v zavarovalnih sporih lahko pride do privolitve v pristojnost (tiha prorogacija). To možnost je dopušcala že uredba Bruselj I, vendar se je porajalo vprašanje, ali mocnejši stranki s tem ni dana možnost obida varovalnih dolocb o pristojnosti tako, da vloži tožbo pred nepristoj­nim sodišcem in nato upa, da šibkejša stranka kot toženec (in »žrtev« infor­macijske asimetrije tudi na podrocju prava) ne bo vedela, da se pristojnosti lahko izogne z ustreznim ugovorom.2626	Galic (2015, str. 13) pojasnjuje, da je v casu veljavnosti uredbe Bruselj I prihajalo do razlik v obravnavi šibkejših strank v takih položajih, saj so nekatere države clanice v na­cionalnih pravilih dolocale obveznost posebnega pouka toženca o možnosti ugovarjanja pristojnosti, druge države pa ne. Kriticno je bilo tudi Sodišce EU, vendar take obvez­nosti ni moglo vzpostaviti s svojo sodbo. Sodba Sodišca EU v zadevi C-111/09 Ceská podnikatelská z dne 20. maja 2010.
 S prenovo uredbe je bila uvedena pomembna novost: drugi odstavek 26. clena uredbe namrec sodišca zave­zuje, da šibkejšo stranko poucijo, da lahko »ugovarja pristojnosti sodišca, in o posledicah spustitve ali nespustitve v postopek«. Galic opozarja, da ostaja nejasno, kako konkretno naj se glasi tak pravni pouk, saj še vedno obstaja nevarnost, da bo za laicno šibkejšo stranko prezapleten, da bi bil ucinkovit.2727	Galic, 2015, str. 14 in 15.

2.2.	Pristojnost v zavarovalnih sporih po ZMZPP
Pristojnosti za spore iz zavarovalne pogodbe ZMZPP ne ureja posebej, zato se uporabljajo dolocbe, ki urejajo pristojnost za spore iz pogodb. Najprej torej splošna pristojnost po stalnem prebivališcu toženca (48. clen). V 56. clenu je nato urejena posebna (dodatna) pristojnost sodišc Republike Slove­nije, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Glede posebne pristojnosti je treba opozoriti, da se pristojnost ne ravna (nujno) po tako imenovani karakteristicni izpol­nitvi oziroma obveznosti za konkretno pogodbo, ampak po obveznosti, ki je v konkretnem sporu »sporna«, torej lahko tudi po obveznosti placila, ki obicajno ni karakteristicna obveznost za posamezno pogodbo. Ugotovimo lahko, da so šibkejše stranke, ki želijo vložiti tožbo zoper zavarovalnico s sedežem v državi, ki ni clanica EU in v EU tudi nima podružnice, poslovne enote ali predstavništva, v bistveno slabšem procesnem položaju kot v reži­mu po uredbi Bruselj I bis. Ob tem pa je treba poudariti, da je v okviru EU prakticno zagotovljena tudi izvršba slovenske sodbe, za tretje države pa to ne velja, zato mora biti zakonodajalec previden pri dolocanju široke pristojnosti slovenskih sodišc zoper tožence iz takih držav.
Zavarovalne spore ZMZPP posebej omenja le pri dogovorih o pristojnosti. Drugi odstavek 52. clena ZMZPP namrec prepoveduje prorogacijo pristoj­nosti tujega sodišca v sporih iz zavarovalnih razmerij, ce ima zavarovanec, ki je fizicna oseba, stalno prebivališce v Republiki Sloveniji. Prepoved se nanaša le na dolocitev tujega sodišca, prorogacija slovenskega sodišca pa je dovo­ljena pod splošnimi pogoji, torej ce je vsaj ena stranka državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji.2828	Na splošno o (ne)smiselnosti kriterija državljanstva pri prorogaciji pristojnosti glej Kramberger Škerl, str. 157 in 158.

ZMZPP pristojnost v zavarovalnih sporih ureja še v drugem odstavku 55. clena, ko obravnava pristojnost za tako imenovane direktne tožbe, torej ne­poslovne zahtevke, ki jih usmeri oškodovanec neposredno zoper zavaroval­nico povzrocitelja škode.
»V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti zoper zavarovalnico zaradi povracila škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovor­nosti zavarovalnice ter v sporih o regresnih zahtevkih iz naslova povracila škode zoper regresne dolžnike je pristojno sodišce Republike Slovenije tudi tedaj, ce je bilo na obmocju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali ce je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica.«
3.	PRAVO, KI SE UPORABLJA ZA ZAVAROVALNE POGODBE: UREDBA RIM I
Kolizijske norme evropskih uredb prevladajo nad kolizijskimi normami v ZMZPP, ce pravno razmerje spada na podrocje uporabe uredb. Uredbi Rim I in Rim II se uporabljata ne glede na to, s katerimi državami je povezano sporno razmerje. Drugace kot pri pravilih o mednarodni pristojnosti iz ured­be Bruselj I bis torej ni pomembno, kje imata stranki stalno prebivališce ali sedež. Prav tako ni pomembno, ali kolizijsko pravilo iz uredb odkazuje na uporabo materialnega prava (zavracanja v uredbah ni) katere od držav clanic EU ali pa tretjih držav (tako imenovana univerzalna uporaba). Pri rimskih uredbah je tako bistveno, da sodišce preveri casovno uporabo uredb, saj se uredba Rim I uporablja le za pogodbe, sklenjene po 17. decembru 2009 (28. clen), uredba Rim II pa za škodne dogodke, nastale po 11. januarju 2009 (31. clen v zvezi z 32. clenom ter sodba Sodišca EU v zadevi C-412/10 Homawoo).
Predhodnica uredbe Rim I, Rimska konvencija,2929	Zakon o ratifikaciji Konvencije o pristopu […] h Konvenciji o uporabi prava v pogodbe­nih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o razlagi te konvencije s strani Sodišca (MKKUP, Uradni list MP, št. 21/05 z dne 20. decembra 2005.
 se ni uporabljala za zava­rovalne pogodbe, ki so krile tveganja na ozemlju držav clanic tedanje Evrop­ske gospodarske skupnosti (EGS) (tretji odstavek 1. clena). Za zavarovalne pogodbe, ki so krile tveganja zunaj ozemlja EGS, pa konvencija ni vsebovala posebnih pravil, zato so se uporabljala splošna. V 20. clenu je konvencija do­pušcala ureditev kolizijskih pravil za zavarovalne pogodbe v zakonodaji EGS. Bull pojasnjuje, da je bil razlog za tako ureditev namen, da se notranji trg zavarovalništva v EGS uredi s posebnimi direktivami, kar se je nato zgodilo z ureditvijo v Direktivi 88/357 o neživljenjskih zavarovanjih (7. in 8. clen) in z Direktivo 90/619 o življenjskih zavarovanjih (4. clen).3030	Bull, str. 497.
 Ti direktivi sta bili še dvakrat prenovljeni, nato pa je bila zavarovalna materija združena v danes veljavno direktivo Solventnost II, ki se je zacela uporabljati leta 2016.3131	Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o zacetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev), Uradni list EU L 335 z dne 17. decembra 2009. Datum zacetka uporabe je bil spremenjen na 1. januar 2016 z Direktivo 2013/58/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Direktive 2009/138/ES (Solventnost II) glede datumov za prenos in uporabo ter datuma razveljavitve nekaterih direktiv (Solven­tnost I), Uradni list EU L 341 z dne 18. decembra 2013.

Kolizijska pravila iz omenjenih direktiv so bila nato prenesena v uredbo Rim I. Bull njihovo tehnicno zapletenost pojasnjuje s tem, da gre za kompromis med državami clanicami, ki so bolj hotele zavarovati svojo zavarovalniško industrijo pred konkurenco iz drugih držav, in državami clanicami, ki so si bolj želele zagotoviti izvozne možnosti za svoje ponudnike zavarovalniških storitev.3232	Bull, str. 23.

Tudi uredba Rim I specifiko zavarovalnih pogodb obravnava že v preambu­li. V 32. uvodni izjavi beremo, da bi, glede na poseben znacaj zavarovalnih pogodb morale dolocbe uredbe zagotoviti zadostno raven zašcite zavaro­valcev, zato naj se 6. clen uredbe, ki sicer ureja potrošniške pogodbe, ne bi uporabljal. Bullova analiza sicer pokaže, da zapletena ureditev v uredbi poleg zavarovalcev varuje tudi domace trge pred konkurenco iz drugih držav, kar ni skladno s prostim pretokom proizvodov in storitev na notranjem trgu.3333	Prav tam, str. 26.
 Uvodna izjava 33 nadalje omejuje uporabo posebnih pravil iz uredbe na ne­varnosti (ki niso velike nevarnosti) v državah clanicah. Zavarovalne pogod­be, ki krijejo »obicajne« nevarnosti v državah clanicah, in take nevarnosti v tretjih državah je torej treba razcepiti in za prve uporabiti 7. clen uredbe, za druge pa splošni režim iz 3. in 4. clena uredbe.
Prvi clen uredbe iz vsebinskega podrocja uporabe uredbe izkljucuje zavaro­valne pogodbe, ki se nanašajo na ugodnosti zaposlenim ali samozaposlenim osebam iz podjetij ali skupin podjetij. Za te pogodbe se tako ne uporabljajo niti splošna pravila iz uredbe niti posebna pravila iz 7. clena uredbe, temvec nacionalna kolizijska pravila.3434	Prim. Heiss v: Magnus in Mankowski, 2017, str. 506.

Za vse druge zavarovalne pogodbe se uredba uporablja. Posebna ureditev iz 7. clena se nanaša na dve vrsti zavarovalnih pogodb: tiste, ki krijejo veliko nevarnost, ne glede na to, ali je krita nevarnost v državi clanici ali zunaj nje, in tiste, ki ne krijejo velikih nevarnosti, nevarnosti, ki jih krijejo, pa so znot­raj EU. Ne uporablja se za pozavarovalne pogodbe, ki so torej vkljucene v splošni režim po uredbi.
Sedmi clen pri zavarovalnih pogodbah, ki ne krijejo velikih nevarnosti, pod­pira avtonomijo strank, vendar pa jo zaradi varstva šibkejših strank omeju­je. To stori tako, da strankama ponudi tocno dolocene možnosti izbire, ki so odvisne tudi od tipa zavarovanja. Ta omejitev je glede nekaterih pogodb omiljena s pravilom, da kadar pravo države clanice, za katerega sta se stranki lahko dogovorili, ponuja vecjo svobodo izbire prava za zavarovalno pogodbo, lahko pogodbene stranke to svobodo izrabijo.3535	Bull (str. 26) to omilitev kritizira, saj ocitno ni namenjena varstvu zavarovalcev, temvec 
 Ce pogodbeni stranki nista izbrali prava, ki naj se uporablja, se za vse te pogodbe uporablja pravo države clanice, v kateri je nevarnost v trenutku sklenitve pogodbe.
Zavarovalne pogodbe, ki krijejo velike nevarnosti, ureja pravo, ki ga pogod­beni stranki izbereta v skladu s 3. clenom uredbe, torej avtonomija strank ni omejena. Ce pogodbeni stranki za take zavarovalne pogodbe ne izbereta prava, se uporablja pravo države, v kateri ima svoj sedež zavarovalnica. Kjer je iz vseh okolišcin v zadevi jasno, da je pogodba ocitno tesneje povezana z drugo državo, se uporablja pravo te druge države.
Uredba doloca posebna pravila za zavarovalne pogodbe, ki krijejo nevarnos­ti, za katere država clanica nalaga obveznost sklenitve zavarovanja (cetrti odstavek 7. clena), z namenom, da stranke ne bi obšle teh obveznosti.
Ker se 7. clen ne uporablja za zavarovalne pogodbe, ki ne urejajo velikih nevarnosti, urejajo pa nevarnosti, ki so zunaj EU, hkrati pa te pogodbe niso izkljucene iz vsebinskega podrocja uporabe uredbe, se zanje uporabljajo splošna pravila iz 3. in 4. clena uredbe.
4.	DIREKTNE TOŽBE ZOPER ZAVAROVALNICO: MEDNARODNA PRISTOJNOST IN KOLIZIJSKO PRAVO EU
V slovenskih prevodih uredb Bruselj I bis in Rim II je uporabljen izraz »ne­posredna tožba«, vendar bo v prispevku praviloma uporabljen izraz »direk­tna tožba«, ki je za obravnavani tip tožb uveljavljen v slovenskem pravnem izrazju.36tako, da omogocijo vec možnosti izbire prava.možnosti, da države povecajo mednarodno konkurencnost svoje zavarovalne industrije 

Direktne tožbe oškodovanca zoper zavarovalnico so pomembno sredstvo varstva oškodovanca, ki mu tako ni treba najprej tožiti povzrocitelja škode, ki bo obicajno ekonomsko šibkejši od zavarovalnice, pri kateri je zavaroval svojo odgovornost, ampak lahko neposredno toži zavarovalnico. V tem sod­nem postopku bo sodišce ugotavljalo tako odgovornost povzrocitelja škode kot tudi obveznost zavarovalnice, da placa odškodnino.3736	Glej na primer 965. clen Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/01).
 Možnost neposre­dnega zahtevka zoper zavarovalnico je urejena v nacionalnem materialnem pravu, vendar ne v vseh državah clanicah (razen glede podrocja prometnih nesrec, na katerem so države clanice morale v svoje pravne rede prenesti Di­rektivo 2009/103/ES)3837	Prim. Heiss v: Magnus in Mankowski, 2016, str. 422.
 oziroma ne za vse tipe zavarovanj.
Clen 13 uredbe Bruselj I bis doloca, da se 10., 11. in 12. clen uredbe upo­rabljajo tudi za tožbe, ki jih je oškodovanec vložil neposredno zoper zava­rovalnico, ce so take direktne tožbe dopustne.3938	Clen 18 Direktive (Neposredni zahtevki) doloca: »Države clanice zagotovijo, da imajo oškodovanci iz nesrec, ki so jih povzrocila vozila, ki jih krije zavarovanje iz clena 3, pra­vico do neposrednega zahtevka proti zavarovalnici, ki krije civilno odgovornost povzro­citelja nesrece.«
 Za dolocitev prava, ki se uporablja, mora sodišce uporabiti svoja kolizijska pravila.4039	Opozoriti je treba, da izraz »dopustnost« v tem kontekstu ni uporabljen v smislu izpol­njevanja procesnih predpostavk za vložitev direktne tožbe, ampak v smislu materialno­pravne možnosti zahtevati odškodnino neposredno od zavarovalnice, s katero oškodova­nec sicer ni v nobenem pravnem razmerju.
 Uredba Bruselj I bis tako oškodovancu daje podoben položaj, kot ga imajo zavarovalec (tj. nosilec zavarovalne police) in drugi upravicenci iz zavarovalne pogodbe.4140	Prim. Repas v: Repas in Rijavec, str. 149 in 150; Heiss v: Magnus in Mankowski 2016, str. 423.
 V zadevi Odenbreit je Sodišce EU pojasnilo, da oškodovanec lahko vloži tožbo neposredno proti zavarovalnici pred sodišcem kraja svojega stalnega prebivališca v državi clanici, ce je taka direktna tožba dopustna in ce ima zavarovalnica sedež na ozemlju države clanice.4241	Heiss v: Magnus in Mankowski, 2016, str. 423.
 To pravilo se uporablja tudi, ce je oškodovanec pravna oseba.4342	Sodba Sodišca EU v zadevi C-463/06 Odenbreit z dne 13. decembra 2007.
 Heiss opozarja, da oškodovanec ne more na tej podlagi tudi povzrocitelja škode tožiti v kraju svojega prebivališca (ne uporablja se pravilo o atrakciji pristojnosti iz prvega odstavka 8. clena ured­be),4443	Heiss v: Magnus in Mankowski, 2016, str. 424.
 vendar pa bosta zavarovalec (oseba, ki je sklenila zavarovanje) in za­varovanec (povzrocitelj škode) lahko posredno prisiljena v pravdanje v kraju oškodovancevega prebivališca, saj tretji odstavek 13. clena doloca: »Ce pravo, ki ureja te neposredne tožbe, doloca, da se zavarovalca ali zavarovanca lahko toži z isto tožbo, je zanju pristojno isto sodišce.«4544	Prav tam.
 V skladu s Schlosserjevim porocilom sporazum o pristojnosti iz zavarovalne pogodbe ne veže oškodo­vanca.4645	Prim. prav tam, str. 425, kjer avtor kritizira to ureditev.
 Koncno je še pomembno, da lahko zavarovalnica, ki je tožena z di­rektno tožbo, povzrocitelja škode obvesti o pravdi in s tem omogoci njegovo sodelovanje v njej.
Uredba Rim II v 18. clenu vsebuje kolizijsko pravilo za direktne tožbe zoper zavarovalnico odgovorne osebe. Oseba, ki je utrpela škodo, namrec lahko vloži tako tožbo, ce to doloca pravo, ki se uporablja za nepogodbene obve­znosti ali za zavarovalno pogodbo. Dopustnost direktnih tožb se torej preso­ja bodisi po pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti – to se doloci po drugih pravilih uredbe Rim II – bodisi po pravu, ki se uporablja za zava­rovalno pogodbo – to se doloci po zgoraj pojasnjenih pravilih uredbe Rim I.
Direktne tožbe zoper zavarovalnico ureja tudi Haaška konvencija o prome­tnih nesrecah, ki v 9. clenu doloca, da so take tožbe dopustne, ce jih dovo­ljuje bodisi pravo, ki se po konvenciji uporablja za nepogodbeno obveznost, bodisi pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreca,4746	Schlosser, str. 116.
 bodisi pravo, po katerem je bila sklenjena zavarovalna pogodba. Te tri navezne okolišcine so med seboj v razmerju subsidiarnosti: ce prvo pravo ne dopušca direktnih tožb, se uporabi drugo, in ce tudi drugo ne dopušca takih tožb, se uporabi tretje. Ce se uporabi pravo zavarovalne pogodbe, je treba to pravo praviloma ugotoviti z uporabo uredbe Rim I. Pomembno je poudariti, da je doktri­na zaznala številne težave pri razlagi razmerja med uredbo Rim II, Haa­ško konvencijo o zakonu, ki se uporablja za prometne nesrece, in Direktivo 2009/103/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti.4847	Praviloma bo sicer že pravo, ki se uporablja za nepogodbeno obveznost, torej prva nave­zna okolišcina, pravo, kjer se je pripetila prometna nesreca, vendar je v nekaterih prime­rih (na primer ce je bilo udeleženo le eno vozilo) to lahko tudi pravo druge države.

Uredba Rim I nima dolocbe o direktnih tožbah zoper zavarovalnico, ko je razmerje med povzrociteljem škode in oškodovancem pogodbeno. Franco­sko Kasacijsko sodišce je v prelomni sodbi iz leta 2015 menilo, da je treba zato v teh primerih uporabiti nacionalno kolizijsko pravo (ki ga v Franciji gradi sodna praksa) in odlocilo, da je direktna tožba dopustna, ce tako do­loca bodisi pravo, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo, bodisi pravo, ki se uporablja za temeljno razmerje, torej pogodbo med povzrociteljem škode in oškodovancem, kar je analogna rešitev tisti iz 18. clena Uredbe Rim II.4948	Za podrobno obravnavo glej M. Krisper Kramberger, str. 281–296.
 Heiss v komentarju uredbe Rim II prav tako podpira omenjeno analogijo, zastopa pa nekoliko drugacno stališce, da se 18. clen uredbe Rim II uporabi za vse direktne tožbe (za tiste, utemeljene na pogodbeni odškodninski od­govornosti, po analogiji).5049	Sodba prvega civilnega senata Kasacijskega sodišca, št. 14-22.794, z dne 9. septembra 2015. Za komentar glej Da Ponte.
 Tako pri zavarovanju neposlovne odškodninske odgovornosti dopustnost direktne tožbe presojamo bodisi po pravu, ki se uporablja za nepogodbeno obveznost (ki ga ugotovimo z uporabo uredbe Rim II), bodisi po pravu, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo (ki ga ugo­tovimo z uporabo uredbe Rim I), pri zavarovanju pogodbene odgovornosti pa dopustnost direktne tožbe ugotavljamo bodisi po pravu, ki se uporablja za poslovno odškodninsko odgovornost (ki ga ugotovimo z uporabo uredbe Rim I), bodisi po pravu, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo (ki ga prav tako ugotovimo z uporabo uredbe Rim I).5150	Heiss v: Magnus in Mankowski, 2019, str. 590 in 591. Avtor meni, da je odsotnost ure­ditve direktnih tožb v uredbi Rim I neželena pravna praznina, ki jo je treba napolniti z analogno uporabo 18. clena uredbe Rim II, navaja pa tudi nekatere avtorje, ki se s tem mnenjem ne strinjajo.
 Dokler nimamo (jasne) odlocit­ve Sodišca EU o tem vprašanju,5251	Heiss v: Magnus in Mankowski, 2017, str. 517.
 se zdi opisana analogija ustrezna rešitev.
Ce direktno tožbo omogocata obe pravi, na kateri alternativno napotuje 18. clen uredbe Rim II, se je treba odlociti, po katerem od njiju bo sodišce od­localo. Heiss pojasnjuje, da ima oškodovanec pravico do uporabe zanj ugo­dnejšega prava, kot je zapisal tudi generalni pravobranilec Szpunar v zadevi Prüller-Frey (tocka 78).5352	Sodišce EU je v zadevi C-240/14 Prüller-Frey z dne 9. septembra 2015 sicer odlocalo o direktni tožbi v zvezi s škodo, ki je potnici nastala zaradi strmoglavljenja helikopterja, in razsodilo: »Clen 18 Uredbe […] Rim II je treba razlagati tako, da v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, omogoca, da oškodovana oseba vloži neposredno tožbo proti zavarovatelju odgovorne osebe, ce je takšna tožba dolocena s pravom, ki se uporablja za nepogodbeno obveznost, neodvisno od tega, kaj doloca pravo, ki se uporablja za zavaro­valno pogodbo in sta ga izbrali stranki te pogodbe.« Ta dikcija bi lahko nakazovala, da se sodišce zavzema za to, da je treba za dopustnost direktne tožbe tudi pri pogodbeni od­škodninski odgovornosti uporabiti pravo, ki se uporablja za nepogodbeno odškodninsko odgovornost, vendar pa je Sodišce EU v obrazložitvi zapisalo: »[…] je treba spomniti, da ni mogoce izkljuciti, da v nekaterih okolišcinah odgovornost za škodo, povzroceno s strmoglavljenem letala, spada med nepogodbene obveznosti v smislu clena 2 Uredbe št. 864/2007«.

Pri tem je treba poudariti, da se 18. clen uredbe Rim II uporablja izkljucno za rešitev vprašanja, ali oškodovanec lahko direktno toži zavarovalnico. Gle­de obsega odgovornosti zavarovalnice se nato uporabi pravo, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo, glede obsega odgovornosti povzrocitelja škode pa pravo, ki se uporablja za razmerje, v okviru katerega je nastala škoda.5453	Heiss v: Magnus in Mankowski, 2019, str. 592–594.

5.	PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH SODNIH ODLOCB
Za priznanje in izvršitev sodnih odlocb v civilnih in gospodarskih zadevah, torej tudi iz zavarovalnih razmerij, se uporablja bodisi uredba Bruselj I bis, kadar gre za sodne odlocbe, izdane v državah clanicah EU, bodisi ZMZPP, kadar gre za sodne odlocbe, izdane v tretjih državah.
Na podlagi uredbe Bruselj I bis so sodne odlocbe v vsej EU priznane ipso iure in tudi izvršujejo se »samodejno«, tj. enako kot domace sodne odlocbe in brez razglasitve izvršljivosti (eksekvature), ki je bila potrebna po prejšnji razlicici uredbe. Ce je podan kateri od razlogov za nepriznanje iz 45. cle­na, lahko dolžnik pri okrožnem sodišcu vloži zahtevo za zavrnitev izvršitve. Uredba ima v tem okviru le eno posebno pravilo za zavarovalna razmerja (ki ne izkljucuje uporabe drugih razlogov za nepriznanje!), in sicer se priznanje ali izvršitev zavrne, ce sodišce, ki je v drugi državi clanici izdalo sodbo, ni upoštevalo pravil o pristojnosti iz 3. razdelka uredbe. Gre torej za posredno zagotavljanje varstva šibkejših strank,5554	Prav tam, str. 599. Glej tudi sodbo Sodišca EU (tocka 40) in mnenje generalnega pravob­ranilca Szpunarja (tocka 75) v zadevi Prüller-Frey.
 saj sodba ne bo mogla »krožiti« po EU, ce ne bo izdana na podlagi pristojnosti iz uredbe.
Opozoriti je treba, da dolocbe o možnosti tihe prorogacije in o posebnem varstvu šibkejših strank v takem položaju niso uvršcene v 3. razdelek uredbe, zato bi se lahko pojavilo vprašanje, ali se priznanje in izvršitev zavrneta tudi, ce na primer šibkejša stranka ni bila ustrezno poucena o možnosti ugovar­janja pristojnosti. Strinjam se z Galicem, ki meni, da je treba slediti namenu in kontekstu ureditve, ki govorita v korist razlagi, da je tudi kršitev pravila iz drugega odstavka 26. clena uredbe Bruselj I bis lahko razlog za zavrni­tev priznanja in izvršitve, in opozarja na stališce Sodišca EU v že omenjeni zadevi Ceská podnikatelská, v kateri je sodišce vzpostavilo povezavo med posebnimi pravili o zavarovalnih sporih in dolocbo o tihi prorogaciji.5655	Clen 45 namrec omenjeni zavrnilni razlog uzakonja le za primere, ko »je bil toženec zavarovalec, zavarovanec, upravicenec iz zavarovanja, oškodovanec«. Ce bi torej v sporu uspela šibkejša stranka in bi sprožila izvršilni postopek zoper zavarovalnico kot dolžnico, se ta ne bi mogla sklicevati na nespoštovanje varstvenih pristojnosti za šibkejšo stranko. Uredba Bruselj I tega ni posebej natancneje dolocila.

ZMZPP posebnega varstva zavarovancev in drugih šibkejših strank v zava­rovalnih razmerjih v fazi priznanja in izvršitve tujih sodnih odlocb ne ureja, seveda pa je mogoce uveljavljati vse siceršnje razloge za zavrnitev priznanja, na primer nasprotovanje javnemu redu Republike Slovenije.
6.	SKLEP
Mednarodno zasebno pravo varuje šibkejše stranke v zavarovalnih pogod­bah tako s posebnimi pravili na podrocju mednarodne pristojnosti sodišc kot tudi na podrocju kolizijskega prava ter priznanja in izvršitve sodnih odlocb iz drugih držav.
Najprej je pomembno, da sodišce natancno preuci podrocje uporabe med­narodnih, evropskih in nacionalnih pravil mednarodnega zasebnega prava in uporabi pravilen pravni akt. Pri mednarodni pristojnosti sta to bodisi uredba Bruselj I bis bodisi ZMZPP, odvisno (predvsem) od stalnega prebivališca ali sedeža tožene stranke. Na kolizijskem podrocju se uporabljajo uredba Rim I in (za direktne tožbe zoper zavarovalnico) uredba Rim II, lahko pa tudi Haaška konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesrece. To je odvisno od njihovega vsebinskega podrocja uporabe in ne od prebivališca strank ali drugih naveznih okolišcin. Za priznanje in izvršitev tujih sodnih odlocb se uporabljata bodisi uredba Bruselj I bis bodisi ZMZPP, odvisno od države izdaje odlocbe.
Pri mednarodni pristojnosti so šibkejše stranke varovane z omejevanjem av­tonomije strank pri sklepanju sporazumov o pristojnosti (uredba Bruselj I bis) ali njeno prepovedjo (ZMZPP), s pravili o ugodnih pristojnostih za šibkejšo stranko, kadar stranki nista sklenili dogovora o pristojnosti, ter z opozorilom šibkejši stranki kot tožencu pri potencialni privolitvi v pristoj­nost (uredba Bruselj I bis).
Kolizijsko podrocje je primarno urejeno v uredbi Rim I. Ker gre za zapleteno materijo, v katero se poleg varstva šibkejše stranke vpletajo tudi ekonomski interesi tako EU kot tudi posameznih držav clanic, je posebna ureditev za­varovalnih pogodb v 7. clenu uredbe zelo zapletena. Že sama uredba v 27. clenu napoveduje potrebo po analizi te ureditve in morebitnih izboljšavah. Uredba se tako za nekatere zavarovalne pogodbe sploh ne uporablja (torej se uporablja ZMZPP),5756	Galic, 2015, str. 15 in 16.
 za nekatere zavarovalne pogodbe se uporablja splošni režim iz uredbe (torej 3. in 4. clen),5857	To so sheme ugodnosti, ki jih podjetja ustanovijo za svoje zaposlene.
 za tretjo (in najvecjo) skupino zavaro­valnih pogodb pa se uporablja posebna ureditev iz 7. clena uredbe.5958	To so pozavarovalne pogodbe in zavarovalne pogodbe, ki se nanašajo na »obicajne« ne­varnosti zunaj EU.
 Uredba nato razlikuje tudi med razlicnimi tipi pogodb, za katere se uporablja 7. clen uredbe.
Zanimiva je ureditev možnosti izbire prava za pogodbe, ki ne krijejo velikih nevarnosti, krijejo pa nevarnosti, ki so v EU. Drugace kot pri potrošniških pogodbah, pri katerih šibkejše stranke varuje uporaba njihovega domacega kogentnega prava, ce je ugodnejše od tujega, ki sta ga izbrali, se je pri zavaro­valnih pogodbah evropski zakonodajalec odlocil za varstvo šibkejših strank z omejevanjem avtonomije tako, da je strankama na voljo le ozek nabor (vca­sih le eno) prav, ki jih lahko izbereta.
Uredba Bruselj I bis šibkejše stranke pri zavarovalni pogodbi varuje tudi v fazi priznanja in izvršitve sodnih odlocb. Poleg »splošnih« razlogov za nepri­znanje, kot so nasprotovanje javnemu redu, nezdružljivost sodnih odlocb in nevrocitev zacetnega akta v postopku, se priznanje in izvršitev zavrneta tudi, ce sodišce, ki je izdalo sodno odlocbo, ni upoštevalo varstvenih pristojnosti za šibkejše stranke. Tako se tožnike, ce so to mocnejše stranke, odvraca od manevrov, s katerimi bi skušali doseci pristojnost sodišc, ki so zanje ugodnej­ša, prav tako pa se sodišca spodbuja, da so še posebej pozorna na varstvene dolocbe v uredbi.
VIRI IN LITERATURA
BULL, Henrik. Choice of Law for Insurance Contracts: History of Article 7 of Rome I, Par­ticularly Regarding the Relationship with Directives 88/357 in 90/619 in Light of Directive 2009/138, Oslo Law Review, let. 6, št. 1/2019, str. 23–27.
DA PONTE, Jessika. Admissibility of direct actions in matters of contractual liability: a new rule based on the Rome II Regulation (Cass. Civ. 1čre, 9 September 2015, n°14-22.794), <https://www.eba-avocats.com/wp-content/uploads/2016/02/Direct
_Actions_Contractual_Liability.pdf> (22. 1. 2021).
GALIC, Aleš. Novosti v prenovljeni Uredbi Bruselj I glede varstva šibkejših strank, Pravni letopis, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 2015, str. 9–17.
GALIC, Aleš. Jurisdiction over consumer, employment and insurance contracts under the Brussels I Regulation Recast: enhancing the protection of the weaker party. Austrian Law Journal. 2016a, št. 2, str. 122–134.
GALIC, Aleš. Extension of the weaker party protection in the Brussels I Recast to third-state defendants: removing national law or providing for minimum standards? The Euro­pean Legal Forum. 2016b, let. 16, 1, str. 1–7.
JENARD, Paul. Report on the Convention on jurisdiction and the enforcement of judgments in civil and commercial matters (Signed at Brussels, 27 September 1968), Uradni list EU C 59 z dne 5. marca 1979.
KRAMBERGER ŠKERL, Jerca. Prorogacija mednarodne pristojnosti. Zbornik znan­stvenih razprav. 2012, letn. 72, str. 149–180;
KRISPER KRAMBERGER, Marija. Varstvo žrtev prometnih nesrec v cezmejnih spo­rih po pravu Evropske unije in Haaški konvenciji, v: Razsežnosti zasebnega pra­va: liber amicorum Ada Polajnar Pavcnik. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2017, str. 281–296.
MAGNUS, Ulrich, MANKOWSKI, Peter (ur.), ECPIL, European Commentaries on Private International Law, Volume I, Brussels Ibis Regulation. Sellier, Otto Sch­midt, 2016.
MAGNUS, Ulrich, MANKOWSKI, Peter (ur.), ECPIL, European Commentaries on Private International Law, Volume II, Rome I Regulation. Sellier, Otto Schmidt, 2017.
MAGNUS, Ulrich, MANKOWSKI, Peter (ur.), ECPIL, European Commentaries on Private International Law, Volume III, Rome II Regulation. Sellier, Otto Sch­midt, 2019.
REPAS, Martina, RIJAVEC, Vesna (ur.). Mednarodno zasebno pravo Evropske unije. Uradni list RS, Ljubljana 2018.
SCHLOSSER, Peter. Report on the Convention of 9 October 1978 on the Association of the Kingdom of Denmark, Ireland and the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland to the Convention on jurisdiction and the enforcement of judgments in civil and commercial matters and to the Protocol on its interpreta­tion by the Court of Justice, Uradni list EU C 59/79.
59	To so zavarovalne pogodbe, ki krijejo velike nevarnosti, in zavarovalne pogodbe, ki krije­jo »obicajne« nevarnosti v EU.

Zavarovalna pogodba in 
dopolnilno zdravstveno ter dodatno pokojninsko zavarovanje
dr. Luka Mišic,
docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
1.	JAVNA IN ZASEBNA DOHODKOVNA VARNOST
Socialna varnost pomeni javno dohodkovno varnost posameznika ali druži­ne v primeru nastopa socialnega primera, na primer bolezni, brezposelnosti ali starosti. Nastop socialnega primera namrec povzroci izpad posamezni­kovega aktivnega dohodka ali povišanje življenjskih stroškov (na primer zdravljenja in družine), ki zato, da njemu ali njegovim družinskim clanom omogoca sorazmerno ohranjanje nacina življenja iz casa pred realizacijo so­cialnega tveganja, od države ali druge pravne osebe javnega prava terja izpla­cilo nadomestila dohodka, zagotovitev dajatev v naravi (lahko le na racun države ali nosilca socialnega zavarovanja) ali povracilo stroškov. V slovenski ureditvi, tako kot v pretežnem delu kontinentalne Evrope, se denarne dajat­ve in dajatve v naravi, katerih namen je omogociti sorazmerno ohranjanje nacina življenja v casu po nastopu socialnega primera, zagotavljajo znotraj funkcionalno decentraliziranega sistema socialnih zavarovanj, v katerem so naloge izvajanja zavarovanja praviloma prenesene na specializirane, z na­menom zbiranja prispevkov za socialno varnost ter zagotavljanja in place­vanja dajatev ustanovljene osebe javnega prava.11	O funkcionalni decentralizaciji (in devoluciji) socialne varnosti v Sloveniji v: Mišic in Strban, 2019, str. 165 in nasl.
 Socialna zavarovanja sicer tradicionalno šcitijo predvsem ekonomsko aktivne posameznike, na primer delavce, samozaposlene, javne uslužbence in njihove odvisne družinske cla­ne, vendar pa nekatere veje zavarovanja, predvsem zdravstveno zavarovanje, lahko dolocajo širši krog zavarovanih oseb. V tem pogledu se lahko pribli­žujejo univerzalnim ali rezidencnim sistemom socialne varnosti, ki so ute­meljeni v statusu državljanstva ali (stalnega) prebivališca.22	O razlikah med razlicnimi sistemi socialne varnosti podrobneje v: Bubnov Škoberne in 
 Pojem socialne varnosti (angl. social security), vsaj v širšem smislu, med drugim zajema tudi davcno financiran sistem socialnega varstva (angl. social assistance), ki zago­tavlja dajatve, namenjene preprecevanju in odpravljanju revšcine ter socialne izkljucenosti.3Strban, str. 40–41.

Zasebno dohodkovno varnost si posameznik v primeru nastopa zavaroval­nega in ne socialnega primera sicer zagotavlja predvsem s sklenitvijo za­sebnih zavarovanj, z zasebnim varcevanjem in investicijami, drugimi pasiv­nimi dohodki ali aktivnimi dohodki, ki jih lahko pridobiva kljub nastopu zavarovalnega primera. Zasebna dohodkovna varnost je drugace od socialne varnosti utemeljena v posameznikovi zasebni ali individualni odgovornosti za ekonomsko varnost. Pri tem velja, da javna socialna in zasebna zavarova­nja druži skupen namen. Kot ugotavlja Strban, namrec vsako zavarovanje zmanjšuje posledice nevarnosti (tveganja), ki grozijo posamezniku ali nje­govim bližnjim,43	O izrazju in temeljnih pojmih s podrocja socialne varnosti podrobneje v: Strban 2019, str. 211 in nasl.
 s cimer je zagotovljena njihova ekonomska varnost ozi­roma zmožnost ohraniti enak ali sorazmeren življenjski standard v casu po realizaciji tveganja.54	Strban, v: Bubnov Škoberne in Strban, str. 112–113.
 Izhodišce tako javnega kot tudi zasebnega zavarovanja je zavarovalno nacelo, v skladu s katerim se v povezani rizicni skupnosti pre­razporeja tveganje ali stroške bodoce negotove, toda predvidljive potrebe,65	Prav tam, str. 115.
 pri cemer morajo s prispevki za socialno varnosti ali zavarovalnimi premija­mi zbrana sredstva vsaj dolgorocno presegati izdatke, povezane z nastopom socialnega oziroma zavarovalnega primera. Velja tudi, da se v obeh sistemih zavarovanja zavarovancem zagotavlja zavarovalna zašcita za podobne ali enake socialne oziroma zavarovalne primere, na primer bolezen, poškodbo, starost in brezposelnost. Kljub temu pa med obema oblikama ali sistemoma zavarovanja obstajajo temeljne razlike, ki javna socialna zavarovanja umešca­jo na podrocje (javnega) prava socialne varnosti, zasebna zavarovanja pa na podrocje civilnega oziroma, ožje, zavarovalniškega prava. Te ob razlicnih te­meljnih nacelih ureditve obsegajo nacin nastanka in prenehanja zavarovanja, dolocitev pravic in obveznosti, izvajanje zavarovanja ter nacin uveljavljanja in financiranja pravic.
1.1.	Nacelo obveznosti in nacelo solidarnosti
Socialna zavarovanja, ki odsevajo družbeno in ne individualne ali zasebne skrbi oziroma odgovornosti za ekonomsko varnost clanov zavarovalne ali širše družbene skupnosti ter predvsem javni in ne (le) zasebni interes, imajo praviloma naravo javnega, obveznega in z zakonom dolocenega zavarovanja. Slovenski sistem socialnih zavarovanj, izpeljan iz 50. clena Ustave (pravi­ca do socialne varnosti),76	Prav tam, str. 113.
 obsega obvezno zdravstveno zavarovanje, pokoj­ninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Ustavodajalec zakonodajalca pri tem po­oblašca in hkrati obvezuje, da z zakonom uredi tudi druga socialna zavaro­vanja, na primer zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,87	Uradni list RS, št. 33/91-I do 75/16.
 katerega odsotnost je morda najvecja pomanjkljivost slovenskega sistema socialnih zavarovanj. Ta sicer temelji na nacelu obveznosti zavarovanja, ne dopušca prostovoljnega izstopa iz zavarovanja in le izjemoma dopušca prostovoljno vkljucitev v za­varovanje.98	Podrobneje o socialnem tveganju odvisnosti od oskrbe drugega v: Strban, 2012, str. 211 in nasl.; ali: Strban, 2018, str. 415 in nasl.
 Heteronomno nacelo obveznosti zavarovanja namrec omogoca ucinkovanje dveh temeljnih nacel socialne varnosti, tj. nacela horizontalne in nacela vertikalne solidarnosti kot obliki zakonsko dolocene solidarnosti med osebami, ki jim grozi višja raven socialnega tveganja, in osebami, ki jim grozi nižja raven (horizontalna solidarnost), ter med osebami z višjimi in osebami z nižjimi dohodki (vertikalna solidarnost). Nacelo obveznosti v slovenski ureditvi ustvarja enotne, nehomogene zavarovalne skupnosti, ki so ob izzivu negativne demografske rasti praviloma dovolj raznolike, da ne pomenijo lo­cenega združevanja dobrih in slabih tveganj, ki bi ga lahko povzrocilo pros­to prehajanje iz obveznega javnega v prostovoljno zasebno zavarovanje (in nazaj).109	Glej na primer 25. clen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 92/12 do 75/19).
 To bi bilo mogoce, ce ureditev ne bi temeljila na nacelu obveznosti zavarovanja oziroma ce slednje ne bi ucinkovalo absolutno, temvec bi bil pod dolocenimi pogoji obstoj zavarovanja prepušcen avtonomiji posameznika. V tem primeru bi slednji nase prevzel odgovornost, da se prostovoljno zavaruje ali si ekonomsko varnost v casu nastopa dogodka, ki povzroci izpad (aktiv­nega) dohodka, zagotavlja na druge nacine.
Drugace kot pri zasebnih zavarovanjih izravnava med zavarovanimi osebami (zavarovanci) ni le ali predvsem zavarovalno-tehnicna, temvec je solidarna,1110	Glej na primer Strban, 2005, str. 130–134.
 zaradi cesar se dajatve v naravi, na primer storitve zdravljenja, praviloma za­gotavljajo le na podlagi razdeljevalnega merila potreb, denarne dajatve pa niso odvisne le od višine vplacil (razdeljevalno merilo zaslug) oziroma ob siceršnji sorazmernosti ne odražajo v celoti razmerja enakovrednosti dajatve in protidajatve ali tako imenovanega nacela ekvivalence.1211	Podrobneje v: Strban 2013, str. 344 in nasl. Glej tudi Mišic, 2019, str. 54 in nasl.
 Nacelo obveznosti zavarovanja ter nacelo solidarnosti, ki prevladuje nad nacelom ekvivalence, postavljata temeljno locnico med javnimi socialnimi in zasebnimi zavarovanji ter nacinom financiranja in uveljavljanja pravic iz obeh sistemov zavarovanja.
1.2.	Socialnozavarovalno razmerje
Kljucne razlike med javnimi in zasebnimi zavarovanji je mogoce ponazori­ti tudi s podrobnejšo obravnavo elementov socialnozavarovalnega razmerja kot posebne oblike socialnopravnega razmerja. Kot ugotavlja Strban, gre v primeru socialnozavarovalnega razmerja za dvostransko, javnopravno, sina­lagmaticno pravno razmerje zavarovalne zašcite, ki je zagotovljena v zameno za placilo prispevkov socialne varnosti.1312	Podrobneje prav tam, str. 71 in nasl.
 Razmerje nastane v trenutku izpol­nitve zakonsko dolocene zavarovalne podlage, nastanek pa je v skladu s prej omenjenim nacelom obveznosti zavarovanja neodvisen od izjave volj strank, tj. obvezno zavarovane osebe na eni in nosilca socialnega zavarovanja kot osebe javnega in ne zasebnega prava na drugi strani. Velja, da lahko social­nozavarovalno razmerje, ki je neodvisno od zavarovanceve stopnje tveganja, nastane tudi po realizaciji socialnega tveganja (primera), kar za zavarovalno razmerje ne velja. Obligacijski zakonik (OZ)1413	Strban, 2005, str. 92.
 v 922. clenu namrec doloca, da mora biti zavarovalni primer, tj. dogodek, na glede katerega se sklene za­varovanje (zavarovalna pogodba), bodoc, negotov in neodvisen od izkljucne volje pogodbenikov. Podobno velja za presojo izkljucne volje pogodbenikov, saj ta v socialnih zavarovanjih ne pomeni nujno izkljucitve upravicenosti do dajatve nosilca socialnega zavarovanja.1514	Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.

Socialnozavarovalno razmerje sicer pomeni kombinacijo prispevnopravne­ga in pogojnega dajatvenega ali pogojnega zavarovalnozašcitnega razmerja, nastopi ex lege s pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe,1615	Glej na primer: Mišic, 2017, str. 11 in nasl.
 izplacilo prispev­kov za socialno varnost nasprotne dajatve pa je odvisno od izpolnitve zakon­skih pogojev, povezanih z nastopom socialnega primera. Pravice in obve­znosti znotraj socialnozavarovalnega razmerja so dolocene z zakonom in so, tako kot sam nastanek razmerja in nacin njegovega prenehanja, praviloma v celoti neodvisne od volje strank.
Zavarovalno razmerje zasebnega zavarovanja, drugace, nastane prav na pod­lagi izjave volj pogodbenih strank, tj. zavarovalca (praviloma tudi zavarovan­ca) in zavarovatelja, mimo adhezijskih elementov zavarovalne pogodbe pa je tudi obseg pravic in obveznosti, na primer obseg zavarovalnega kritja, višina premije, odvisen od izrecne volje pogodbenih strank. To, razen v primerih kontrahirne dolžnosti pri obveznih zavarovanjih, velja tudi glede (ne)skle­nitve zavarovalne pogodbe, ki upošteva stopnjo zavarovancevega tveganja (na primer zaradi starosti, zdravstvenega stanja) ali druge subjektivne elemente, ki se v primeru socialnozavarovalnega razmerja ne upoštevajo. Preverjanja ravni tveganja v socialnem zavarovanju ni – ta ne vpliva niti na vzpostavitev soci­alnozavarovalnega razmerja niti na višino prispevne obremenitve, pri cemer se razporeditev bremena z zbiranjem sredstev izvrši na podlagi ekonomskih zmožnosti posameznika.1716	Strban, 2005, str. 93.
 Socialno zavarovanje, na primer obvezno zdra­vstveno zavarovanje, prav tako omogoca zagotavljanje dajatev družinskim clanom zavarovanca brez placila dodatnih ali povecanih prispevkov,1817	Strban, v: Bubnov Škoberne, Strban, str. 117.
 v pri­meru zasebnega zavarovanja pa je treba skleniti loceno zavarovalno pogodbo oziroma proti placilu višje premije razširiti krog zavarovancev prve pogodbe ali izvorno skleniti zavarovanje (na primer nezgodno družinsko zavarovanje), ki v isti polici praviloma za višjo premijo doloca vec zavarovancev.
Kljub tem elementom, ki javna, praviloma obvezna socialna zavarovanja jas­no locijo od zasebnih, praviloma prostovoljnih zavarovanj, in obratno, pa slovenski sistem socialnih zavarovanj vsebuje dve obliki zavarovanja, ki sta po svojih lastnostih na presecišcu javnega socialnega in zasebnega zavarova­nja. To sta prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: dopolnilno zavarovanje) in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju: dodatno zavarovanje). Zaradi njune mešane narave bi zava­rovanji lahko bili urejeni, vsaj v delu, tako s pravili socialnega kot tudi pravili civilnega oziroma zavarovalniškega prava, torej tudi v Zakonu o zavarovalni pogodbi, ki je predmet pricujocega projekta.
2.	DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Dopolnilno zavarovanje, oblika zasebnega zavarovanja za doplacila (angl. co-payments), je namenjeno kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in stvari, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.1918	Prav tam.
 Zavarovanje za doplacila, ki ga je treba razlikovati od drugih oblik prosto­voljnega zdravstvenega zavarovanja (na primer dodatnega, vzporednega za­varovanja) in od drugih oblik financne soudeležbe,2019	Obvezno zdravstveno zavarovanje v slovenski ureditvi na primer v celoti, brez doplacil, krije preventivne zdravstvene storitve, ki jih zasebna zavarovanja praviloma ne ponujajo.
 na primer v slovenski ureditvi nekdaj veljavne participacije pri prvem obisku zdravnika v obracun­skem obdobju, pozna vec sistemov obveznega zdravstvenega zavarovanja, dopušcajo pa ga tudi mednarodni pravni viri.2120	O razlicnih oblikah financne soudeležbe v: Strban, 2014.
 Doplacila, ki naj bi v svoji neposredni neodvisnosti od števila zaposlenih v casu višje stopnje brezposel­nosti delovala proticiklicno, so vsaj na ravni teoreticne razprave namenjena predvsem ozavešcanju pacientov o dejanski vrednosti zagotovljenih stvari in storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preprecevanju oziroma pla­cilu za morebitno moralno tveganje (angl. moral hazard), tj. bolj tvegane na­cine vedenja in ravnanja v primeru obstoja zavarovalne zašcite v primerjavi z nacinom vedenja in ravnanja v primeru njene odsotnosti, ter preprecevanju pogostega, morda ne nujnega uveljavljanja storitev zdravljenja.2221	Glej: Strban, 2005, str. 208–209.

Dopolnilno zavarovanje, ki je v slovenski ureditvi zdravstvenega varstva de facto sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj šele njegova skle­nitev omogoca ucinkovito uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev in stvari, ima naravo prostovoljnega zasebnega zavarovanja.2322	Glej: prav tam, str. 208 in nasl.
 Kljub temu pa zavarovanju ni mogoce pripisati narave pravega ali tipicnega zasebnega za­varovanja. Kot namrec izhaja iz 62. clena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ),2423	Zavarovanje je sicer pogosto opredeljeno kot prostovoljno, vendar dejansko obvezno. Glej na primer: Mišic in Strban, 2017, str. 16–18. O tako imenovanem prividu prosto­voljnosti podrobneje v: Mišic, 2020, str. 52–54.
 dopolnilno zavarovanje, ki se izvaja po nacelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja,2524	Uradni list RS, št. 72/06 do 36/19.
 pomeni javni interes Repu­blike Slovenije. Ta se uresnicuje predvsem z enako obravnavo zavarovancev ne glede na starost, spol in zdravstveno stanje, pa tudi s posledicno vklju­citvijo zavarovalnic v izravnalno shemo in locenim vodenjem prihodkov ter odhodkov v razmerju do drugih tipov prostovoljnega zavarovanja, poseb­nimi pogoji za izracun minimalnega kapitala in z obveznostjo poslovnega sodelovanja med izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži ter zavarovalnico. Glede na dolocbe 62.b clena ZZVZZ ima zavarovalnica, ki izvaja dopolnilno zavarovanje, (kontrahirno) dolžnost sprejeti v zavarova­nje vse obvezno zavarovane osebe, ki si želijo pri njej zavarovati in jih mora pri sprejemu v zavarovanje ter v zavarovanju obravnavati enako. Zavarovalna premija dopolnilnega zavarovanja mora biti enaka za vse zavarovance posa­mezne zavarovalnice.2625	Po vsebini gre za nacelo solidarnosti, ne nacelo vzajemnosti. Prim. Mišic, 2019, str. 54–68 in str. 68–71.
 Zavarovalnica je dolžna zavarovanje skleniti najmanj za eno leto, prav tako pa ne sme oblikovati rezervacij za starost ali matema­ticnih rezervacij. Kot izhaja iz 62.c clena ZZVZZ, zavarovalnica pogodbo o dopolnilnem zavarovanju lahko odpove le v primeru neplacila premije, pogodbo o dopolnilnem zavarovanju, kadar ne gre za prenehanje statusa za­varovane osebe v obveznem zavarovanju, pa lahko zavarovalec odpove po poteku enega leta od zacetka veljavnosti zavarovanja. V primeru prenehanja statusa zavarovane osebe lahko zavarovalec dopolnilno zavarovanje odpove pred potekom enega leta. Odpovedni rok za zavarovalca znaša tri mesece. Enaki pogoji veljajo za preklic soglasja k zavarovalni pogodbi, ki ga poda zavarovanec (dopolnilnega zavarovanja).
2.1.	Sistematicna umestitev dopolnilnega zavarovanja
Dopolnilno zavarovanje sicer ima naravo prostovoljnega zavarovanja, ki ga izvajajo oziroma na trgu ponujajo pravne osebe zasebnega prava, vendar gle­de njegove sklenitve velja kontrahirna dolžnost zavarovatelja, ki za vse zava­rovance ob zakonsko dolocenem obsegu pravic iz zavarovanja doloca enako zavarovalno premijo, neodvisno od spola, starosti ali druge osebne okolišcine ter pogostosti uveljavljanja dajatev. Kot je bilo že zapisano, prav sklenitev dopolnilnega zavarovanja omogoca ucinkovito uživanje pravic iz obvezne­ga zdravstvenega zavarovanja, ki doplacila doloca za pretežni del storitev zdravljenja. V primeru nesklenitve mora obvezno zavarovana oseba storitve zdravljenja placati neposredno »iz žepa« (angl. out-of-pocket-payment), kar v primeru pretežnega dela zavarovanih oseb lahko pomeni dejansko nezmo­žnost dostopa do ustrezne ravni zdravstvenega varstva.2726	Izjemi od pravila sta doloceni v tretjem in cetrtem odstavku 62.b clena ZZVZZ in preprecujeta daljša obdobja nezavarovanja, in sicer s sklenitvijo zavarovanja v primeru pricakovanega nastopa ali višje ravni tveganja nastopa socialnega primera. Podobno velja za ureditev iz pete tocke prvega odstavka 62.b clena, ki v primeru, ko od nastopa zave­zanosti za doplacila do sklenitve zavarovanja mine vec kot en mesec, doloca trimesecno cakalno dobo.

V luci navedenih elementov dopolnilnemu zavarovanju ni mogoce pripisati lastnosti pravega ali tipicnega zasebnega zavarovanja, glede katerega bi ve­ljala (le) pravila civilnega oziroma zavarovalniškega prava. Nasprotno, glede na posebnosti, ki veljajo tako glede nacina sklenitve in nacina prenehanja zavarovanja, dolocitve zavarovalne premije, enotno dolocenega obsega zava­rovanja kot tudi temeljnega nacela pri uveljavljanju (sicer ne tudi pri financi­ranju) pravic iz zavarovanja (nacelo solidarnosti) in inherentne povezanosti sicer prostovoljnega, zasebnega zavarovanja z obveznim, javnim zavarova­njem, je treba dopolnilno zavarovanje obravnavati vsebinsko in sistematicno loceno od drugih vrst zasebnih zdravstvenih zavarovanj, tj. v zakonu, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje. V korist urejanju s predpisi s podrocja javnega prava (socialne varnosti) govorita tako sistematicna razlaga dolocb o dopolnilnem zavarovanju, katerega pravice in obveznosti so nelocljivo po­vezane s pravicami in obveznostmi javnega zavarovanja, kot tudi namenska razlaga dolocb (zagotavljanje socialne in ne zasebne dohodkovne varnosti) ter nacelo jasnosti in dolocnosti predpisov, ki na enem mestu in celovito urejajo javni sistem zavarovanja, ki velja na podrocju zdravstvenega varstva oziroma socialnega ali zavarovalnega primera bolezni, poklicne bolezni, po­škodbe in poškodbe pri delu.
3.	DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Slovenski sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima tipicno tristebrno zasnovo, ki po funkcijah zagotavlja osnovno (prvi pokojninski steber) in dodatno socialno varnost (drugi pokojninski steber) ter zaseb­no dohodkovno varnost (tretji pokojninski steber). Vzpostavil jo je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejet leta 1999,2827	Glej: Mišic, 2020, str. 54–57 in 62–65.
 ohranja pa jo tudi veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavaro­vanju (ZPIZ-2). Prvi pokojninski steber sestavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, utemeljeno v nacelu medgeneracijske solidarnosti in vzajemnosti. Umestitev obveznega pokojninskega in invalidskega zavaro­vanja v prvi, javni pokojninski steber je nesporna. V njem se zavarovanim osebam in drugim upravicencem zagotavlja osnovna raven socialne varnosti. Nosilec socialnega zavarovanja, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavaro­vanje Slovenije (ZPIZ), je specializirana oseba javnega prava, in ne zasebna gospodarska družba, ki bi delovala za dobicek in ki bi jo upravljali lastniki. Socialno zavarovanje je urejeno s predpisi javnega, in ne zasebnega, civil­nega oziroma zavarovalniškega prava, pravice in obveznosti udeležencev v socialnozavarovalnem razmerju so urejene s predpisi, in ne s splošnimi po­goji zavarovanja, o njih se odloca pred specializiranimi sodišci, zavarovanec ne prevzema naložbenega tveganja, saj se zavarovanje izvaja po dokladnem (angl. pay-as-you-go) sistemu financiranja in uveljavljanja pravic, zavarovanje je praviloma obvezno, in ne nastane s sklenitvijo aleatorne ter adhezijske pogodbe, temvec ex lege, v trenutku izpolnitve v zakonu dolocene zavaro­valne podlage.2928	Strban, v: Kresal, Kresal Šoltes in Strban, str. 169.
 Osebne pravice iz obveznega zavarovanja so neprenosljive in nepodedljive. Prvi pokojninski steber obsega tudi poklicno zavarovanje, tj. obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga v celoti financira delo­dajalec in ki je izkljucno namenjeno delavcem, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela ter dela, ki jih po doloceni starosti ni vec mogoce opravljati. Zavarovanje, v okviru katerega se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine, ki jo upravicenec prejema do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne ali predcasne pokojnine, je tradicionalno umešceno v prvi pokojninski steber, ceprav je financirano naložbeno in ne dokladno.3029	Glej: Bubnov Škoberne, v: Bubnov Škoberne in Strban, str. 207–208.
 Glede slednjega namrec velja nacelo obveznosti zavarovanja, pravice iz zavarovanja pa so namenjene zagotavljanju socialne varnosti v obdobju do pridobitve pravice iz obveznega zavarovanja.
Tretji pokojninski steber zajema prava ali tipicna zasebna zavarovanja za starost ali smrt, na primer življenjsko zavarovanje, naložbeno življenjsko za­varovanje in rentno zavarovanje.3130	Podrobneje v: Rangus, v: Rangus (ur.), str. 40.
 Z vidika navedenih predpostavk (narava nosilca, nastanek zavarovalnega razmerja ipd.) je nesporna tudi umestitev navedenih, od javnega zavarovanja praviloma neodvisnih vrst zavarovanja v zasebni in ne javni pokojninski steber. Zagotavlja pravico do rente in ne pravice do (javne) pokojnine.
Zahtevnejša je umestitev dveh vrst prostovoljnega dodatnega pokojninske­ga zavarovanja. Kolektivno dodatno zavarovanje, tj. prostovoljno dodatno zavarovanje, ki ga v delu ali v celoti v lastno breme financira delodajalec, nekateri avtorji umešcajo v drugi steber zavarovanja, individualno dodatno zavarovanje, tj. prostovoljno dodatno zavarovanje, ki ga v celoti financira za­varovanec, pa umešcajo v tretji steber.3231	Glej: Bubnov Škoberne, v: Bubnov Škoberne in Strban, str. 207–208.
 Obe vrsti zavarovanja sta namenjeni dopolnjevanju (angl. topping up) oziroma zagotavljanju dodatne ravni social­ne varnosti v razmerju do osnovne ravni, zagotovljene v okviru prvega steb­ra. Kot izhaja iz 214. clena ZPIZ-2, dodatno zavarovanje pomeni zbiranje denarnih sredstev na osebnih racunih zavarovancev (clanov), z namenom, da se jim ob dopolnitvi dolocene starosti ali v drugih primerih, dolocenih s pokojninskim nacrtom ali zakonom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge z zakonom dolocene pravice.
Prepricljivejša se sicer zdi umestitev obeh vrst dodatnega zavarovanja, tako individualnega kot tudi kolektivnega, v drugi pokojninski steber. Dodatno zavarovanje je, neodvisno od individualne ali kolektivne zasnove, mešano. Po eni strani je financirano naložbeno. V obliki pokojninskih skladov ga namrec izvajajo pravne osebe zasebnega prava in temelji na pogodbi civilnega prava. Po drugi strani pa dopolnjuje pravice iz obveznega zavarovanja, s katerimi je tako povezano, da je prostovoljno zasebno zavarovanje nemogoce obravna­vati loceno od javnega obveznega zavarovanja. Clani dodatnega zavarovanja lahko postanejo le zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega zavarovanja, zavarovanje v korist drugega (v primeru smrti) ni mogoce, pridobitev pravice do dodatne pokojnine, ki upokojencu zagotavlja dodatno raven socialne var­nosti, pa je odvisna od dopolnitve dolocene starosti oziroma trenutka uve­ljavljanja pravice do predcasne ali starostne pokojnine oziroma invalidske, vdovske ali poklicne pokojnine iz obveznega zavarovanja. Zavarovanje sicer omogoca izplacilo v višini odkupne vrednosti premoženja na upravicenca, s strani clana imenovanega za primer smrti. Po letu 1999 premije dodatnega zavarovanja prav tako uživajo poseben davcni status.3332	Glej: Rangus, v: Rangus (ur.), str. 40; ter Ekart in Rangus, str. 17.
 Davcne spodbude za sklenitev zavarovanja izkazujejo poseben javni interes zavarovanja, predvsem v luci izzivov negativne demografske rasti in z njo povezanimi izzivi dol­gorocne financne vzdržnosti pokojninske blagajne (prvega pokojninskega stebra).
3.1.	Sistematicna umestitev dodatnega zavarovanja
Glede na inherentno povezanost oziroma odvisnost dajatev iz prostovoljne­ga individualnega ali kolektivnega dodatnega zavarovanja od uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ob po­sebnem javnem interesu dodatnega zavarovanja je treba to kljub pogodbe­ni sklenitvi in izvajanju s strani pravne osebe zasebnega prava obravnavati vsebinsko in sistematicno loceno od zasebnih zavarovanj tretjega stebra. V korist urejanju s predpisi s podrocja javnega prava (socialne varnosti) in s predpisi s podrocja zasebnega oziroma civilnega ali zavarovalniškega prava, govori tako sistematicna razlaga dolocb o dodatnem zavarovanju, katerega pravice dopolnjujejo in so odvisne od pravic iz osnovnega javnega zavaro­vanja, kot tudi namenska razlaga dolocb (zagotavljanje dodatne socialne in ne zasebne dohodkovne varnosti) ter nacelo jasnosti in dolocnosti predpisov. Ti na enem mestu in celovito urejajo sicer locene, vendar soodvisne siste­me zavarovanja za tveganje dolgoživosti, tveganje nezadostnega dohodka v starosti, tveganje delovne nezmožnosti in tveganje preživljanja družinskih clanov.3433	Rangus v: Ekart in Rangus, str. 14.

4.	SKLEP
Dopolnilno zdravstveno in dodatno pokojninsko zavarovanje kljub prosto­voljni in zasebni naravi vsebujeta pomembne elemente javnega, socialnega zavarovanja in pomembno povezavo z obveznim zdravstvenim oziroma ob­veznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, zaradi cesar bi bilo treba obe vrsti zavarovanja izvzeti iz ureditve Zakona o zavarovalni pogodbi, ki je predmet pricujocega projekta, ter njuno ureditev ohraniti v podrocnih (jav­nopravnih) predpisih s podrocja prava socialne varnosti. Tako ureditev na enem mestu jasno doloca vsa pravila, ki urejajo institute osnovne in dodatne ravni socialne oziroma družbene in ne zasebne dohodkovne varnosti (obve­zno in dodatno pokojninsko zavarovanje), ter dajatve v naravi, v delu ali v ce­loti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za doplacila. Ureditev zasebne dohodkovne varnosti oziroma ureditev pravih ali tipicnih zasebnih zavarovanj je tako tudi v celoti prepušcena (zasebnoprav­nim) predpisom s podrocja civilnega oziroma zavarovalniškega prava. Sled­njim bi bilo treba v celoti prepustiti tudi ureditev vseh zasebnih zavarovanj, ki jih ob dopolnilnem zavarovanju našteva ZZVZZ. Zakon jih sicer ne ureja, vendar z navedbo povzroca nepotrebno sistematicno nejasnost ureditve.
VIRI IN LITERATURA
BUBNOV ŠKOBERNE, Anjuta, STRBAN, Grega. Pravo socialne varnosti. Ljubljana: GV Založba, 2010.
EKART, Miroslav, RANGUS, Andraž. Novi veliki komentar dodatnega pokojninskega zavarovanja ZPIZ-2. Ljubljana: Planet GV, 2017.
KRESAL, Barbara, KRESAL ŠOLTES, Katarina, STRBAN, Grega. Social security law in Slovenia. Alphen aan den Rijn: Wolters Kluwer, 2016.
MIŠIC, Luka. Zakaj (in kako) ukiniti sistem doplacil in dopolnilno zdravstveno zava­rovanje? Delavci in delodajalci, 2020, letn. 20, št. 1, str. 47–72.
MIŠIC, Luka. Socialna pravicnost kot vprašanje upravicenosti redistribucije v sistemu soci­alnih zavarovanj. Doktorska disertacija. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2019.
MIŠIC, Luka, STRBAN, Grega. Devolution and dencentralisation in social securi­ty: the situation in Slovenia. V: Vonk, G. J., Schoukens, P. (ur.), Devolution and decentralisation in social security: a European comparative perspective. The Hague: Eleven International Publishing, 2019, str. 165–177.
MIŠIC, Luka. Meje zdravstvenega zavarovanja so meje mojega sveta: o svobodi rav­nanja in izbire življenjskega sloga. Pravna praksa, 2017, letn. 36, št. 30-31, str. 11–13.
MIŠIC, Luka, STRBAN, Grega. Ukinitev doplacil in dopolnilnega zdravstvenega za­varovanja? Pravna praksa, 2017, letn. 36, št. 22, str. 16–18.
RANGUS, Andraž. Veliki komentar zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ljubljana: GV Založba, 2018.
STRBAN, Grega. Terminološke zagate pri vsebinskem razlikovanju poimenovanj v pravu socialne varnosti. V: Jemec Tomazin, M., Škrubej, K., Strban, G. (ur.), Med jasnostjo in nedolocenostjo: pravna terminologija v zgodovini teoriji in praksi. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, Pravna fakulteta, 2019, str. 211–246.
STRBAN, Grega. Legal aspects of long-term care in Slovenia. V: Becker, U., Reinhard, H. J. (ur.), Long-term care in Europe: a juridical approach. Cham: Springer, 2019, str. 415–460.
STRBAN, Grega. Cost sharing for health and long-term care benefits in kind. MISSOC ANALYSIS 2014: European Commission, DG Employment, Social Affairs & Inclusion, 2014.
STRBAN, Grega. Pravica do socialne varnosti v (ustavno)sodnem odlocanju. V: Pavc­nik, M., Novak, A. (ur.), (Ustavno)sodno odlocanje. Ljubljana: GV Založba, 2013, str. 341–391.
STRBAN, Grega. Odvisnost od oskrbe drugega – novo socialno tveganje? Pravnik, 2012, letn. 72, str. 211–240.
STRBAN, Grega. Temelji obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2005.
34	Glej: Rangus, v: Rangus (ur.), str. 39.


Osnutek
Zakona o zavarovalni pogodbi (ZZavP) 
s komentarjem clenov

Meta Ahtik, Jaka Cepec, Matija Damjan, Gregor Dugar, Andreja Fakin, Peter Grilc, Miha Juhart, Karmen Lutman, Damjan Možina, Dejan Srše, Jernej Veberic, Milan Viršek


1. clen · Matija Damjan

Prvi del
Splošni del
Prvo poglavje
Uvodne dolocbe
1. clen
(Podrocje uporabe)
(1)	Ta zakon ureja zavarovalno pogodbo.
(2)	Ta zakon se ne uporablja za plovbno zavarovanje in tudi ne za tista druga zavarovanja, glede katerih se uporabljajo pravila o plovbnem zavarovanju.
(3)	Ta zakon se ne uporablja za pozavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(4)	Za obvezna zavarovanja se uporabljajo dolocbe tega zakona, razen ce je s posebnim zakonom doloceno drugace.
Pregled vsebine clena
Prvi clen doloca podrocje uporabe zakona. Predmet urejanja je zavarovalna pogodba, in sicer so v zakonu dolocena posebna pravila o tem tipu pogodbe, ki dopolnjujejo splošna pravila pogodbenega prava, dolocena v Obligacij­skem zakoniku (OZ). Pojem zavarovalne pogodbe je opredeljen v 3. clenu osnutka Zakona o zavarovalni pogodbi (ZZavP). Posebnost zavarovalne po­godbe je, da je obveznost ene stranke (zavarovalnice) ob sklenitvi pogodbe negotova, saj je odvisna od uresnicitve zavarovane nevarnosti. Zavarovana pa sme biti samo nevarnost, ki je ob sklenitvi pogodbe obema strankama dejansko neznana, tako da obe nosita tveganje negotovosti njene uresnicitve. Zaradi te posebnosti in z njo povezanih vecjih možnosti zlorabe potrebuje zavarovalna pogodba podrobnejšo zakonsko ureditev od vecine drugih po­godbenih tipov. Dodaten razlog za podrobnejše zakonsko urejanje je, da se zavarovalne pogodbe, zlasti s fizicnimi osebami, navadno sklepajo na podlagi zavarovalnih pogojev, ki jih vnaprej pripravi zavarovalnica. Ta je v razmerju do potrošnika vedno mocnejša stranka. Zaradi varstva šibkejše stranke mora biti vecji del dolocb o zavarovalni pogodbi kogenten.
Zakon se ne uporablja za plovbna zavarovanja, ker je pogodba o pomorskem zavarovanju že celovito urejena v Pomorskem zakoniku (PZ, 680. do 743. clen). Pravila pogodbe o pomorskem zavarovanju se na podlagi Zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL, 145. do 161. clen) smiselno uporabljajo tudi za letalska zavarovanja, zato so tudi ta izklju­cena iz podrocja urejanja ZZavP.11	Pavliha in Simoniti, str. 261 in 300.

Sistem obveznih socialnih zavarovanj ne temelji za zavarovalni pogodbi, ampak neposredno na javnopravnih predpisih, zato ni predmet urejanja tega zakona. Je pa zavarovalna pogodba podlaga za dopolnilno zdravstveno za­varovanje in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (individualno ali kolektivno). Ta posebna tipa zavarovalne pogodbe sta celovito urejena v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) oziroma Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zato se tudi zanju ZZavP ne uporablja, kar je izrecno doloceno v drugem odstavku 1. clena. Se pa bodo dolocbe ZZavP uporabljale za druge oblike prostovoljnih zdravstvenih ali pokojninskih zavarovanj, ki niso podrobneje urejena v drugem zakonu, na primer dodatno zdravstveno zavarovanje za vecji obseg pravic ali za višji standard storitev. Ta so lahko sklenjena bodisi v obliki škodnih bodisi v obliki vsotnih zavarovanj.22	Prav tam, str. 191–194 in 354–355.

Podrocje pozavarovanja po vsebini sicer spada v okvir pojma zavarovalne pogodbe, vendar je izkljuceno iz podrocja uporabe ZZavP. Pozavarovalna pogodba zakonsko ni posebej urejena, vendar se sklepa le v okviru poslovnih razmerij med specializiranimi gospodarskimi subjekti, zavarovalnicami in pozavarovalnicami, njena vsebina pa je dovolj jasno dolocena s poslovnimi obicaji in pravili avtonomnega prava (lex mercatoria).33	Basedow in dr., str. 62.
 Potrebe po zakonski ureditvi pozavarovalne pogodbe praksa ne zaznava in tudi v drugih državah ni zakonsko urejena.44	Pavliha in Simoniti, str. 329–330.

Za obvezna zavarovanja navadno veljajo nekatera posebna pravila, dolocena v predpisih, ki dolocajo obveznost sklenitve zavarovanja, na primer v Za­konu o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) in zakonih, ki urejajo razlicna poklicna zavarovanja odgovornosti. Vendar ti predpisi vsebine za­varovalne pogodbe ne urejajo celovito, zato glede tistih vprašanj obveznega zavarovanja, ki v specialnem predpisu niso drugace urejena, uporabljajo do­locbe ZZavP.55	Prav tam, str. 210.

Zgodovinski pregled
Enako kot predlagani clen je OZ v 923. clenu iz podrocja uporabe poglavja o zavarovalni pogodbi izkljucil plovbno zavarovanje in druga zavarovanja, glede katerih se uporabljajo pravila o plovbnem zavarovanju, in razmerja iz pozavarovanja. Poleg tega je OZ dolocal, da se navedene dolocbe ne upora­bljajo za zavarovanje terjatev, verjetno zaradi pojmovanja, da kreditna zava­rovanja spadajo v sfero bancnih poslov.66	Kreditna zavarovanja sicer niso urejena s posebnimi predpisi. Prav tam, str. 145.
 Te izkljucitve v predlogu ZZavP ni vec, saj v današnjem pravnem in gospodarskem sistemu ni videti pomemb­nejših razlogov, zakaj bi te vrste zavarovanj obravnavali drugace. Mišljena je seveda zavarovalna pogodba, pri kateri je predmet zavarovanja terjatev, tako da je zavarovalni primer neplacilo terjatve oziroma zamuda s placilom (za­varovanje neizpolnitve). S tem pa niso zajete tiste oblike osebnih (poroštvo, garancija, menica) in stvarnih (zastava, hipoteka, zemljiški dolg) zavarovanj obveznosti, ki ne temeljijo na zavarovalni pogodbi, ampak na drugih pravnih poslih, zato se zanje dolocbe ZZavP še naprej ne bodo uporabljale.
OZ ni posebej izkljuceval uporabe svojih dolocb za podrocje zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, saj je le prevzel rešitev iz prejšnjega jugoslo­vanskega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki pa je izvirala iz ob­dobja, v katerem zasebna zdravstvena ali pokojninska zavarovanja, ki bi se sklepala s pogodbo, sploh niso obstajala. Kljub temu tretji odstavek 1. clena ZZavP ne pomeni zožitve podrocja uporabe zakona v primerjavi z OZ, saj je za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ves cas veljala specialna zakonska ureditev, ki ti vrsti zavarovanj celovito ureja in s tem izkljucuje uporabo splošnih dolocb OZ.
V primerjavi z OZ je novost tudi cetrti odstavek 1. clena ZZavP, ki poja­snjuje, da se njegove dolocbe v odsotnosti specialne zakonske ureditve upo­rabljajo tudi za obvezna zavarovanja. Dolocba je pojasnilna, saj je z ustrezno razlago zakonskih dolocb tudi doslej veljalo enako.
Primerjalnopravni pregled
Tudi v ureditvah drugih držav so pozavarovanje, plovbno zavarovanje in socialna zavarovanja vecinoma izkljuceni iz zakonske ureditve zavarovalne pogodbe. V posameznih nacionalnih ureditvah je mogoce najti še druge iz­kljucitve. Belgijsko pravo na primer izkljucuje zavarovanje prevoza blaga, francosko zavarovanje tveganj v celinski plovbi in kreditna zavarovanja. V švedskem zakonu so delno izkljucena zavarovanja avtomobilske odgovorno­sti in zavarovanja pacientov, na Finskem pa tudi okoljsko zavarovanje. Ven­dar te izkljucitve ne temeljijo na kakšnem splošnem nacelu, ampak so posle­dica posebnosti posameznih nacionalnih ureditev, zlasti specialnih predpisov za posebne vrste zavarovanj.77	Basedow in dr., str. 61.

Predstavitev ureditve v NEZPP
Podrocje uporabe NEZPP doloca clen 1:101, po katerem se ta NEZPP uporablja za vsa zasebna zavarovanja, vkljucno z vzajemnimi zavarovanji, iz podrocja uporabe pa je izkljuceno pozavarovanje. Tudi NEZPP se ne upo­rablja za socialna zavarovanja, se pa uporablja za pomorska zavarovanja (za ta sicer ne obstaja drug primerljiv evropski opcijski instrument).88	Prav tam, str. 60–61.

Umestitev v sistem
Osnutek ZZavP ne posega v podrocje uporabe Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki ureja statusne, regulatorne in nadzorstvene pogoje za opra­vljanje zavarovalne dejavnosti v Sloveniji ter v pravni red Republike Sloveni­je prenaša vec evropskih direktiv, ki zadevajo zavarovalništvo. ZZavar-1 med drugim doloca pogoje za ustanovitev, poslovanje in nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem v Republiki Sloveniji, za opravljanje zavarovalnih poslov in za zavarovalno zastopanje in posredovanje. ZZavP in ZZavar-1 se vsebinsko dotikata zlasti na mestih, na katerih ZZavar-1 podrobneje ureja predpogodbene in pogodbene informacijske dolžnosti zavarovalnic, mini­malno vsebino zavarovalne pogodbe in splošnih zavarovalnih pogojev ter obvezno vsebino dokumentacije, ki jo mora zavarovalnica izrociti zavaro­valcu. Te dolocbe niso bile prenesene v ZZavP, ampak se glede njih ZZavP sklicuje na uporabo predpisov o zavarovalništvu (to so poleg ZZavar-1 še evropske uredbe in direktive ter podzakonski prepisi). Cilj takega norma­tivnega pristopa je, da se v ZZavar-1 ohranijo tiste dolocbe, ki se zlasti pod vplivom predpisov EU razmeroma hitro spreminjajo, ZZavP pa tvori stabil­nejši del zakonske ureditve obligacijskih zavarovalnih razmerij.
2. clen
(Odmiki od zakonskih dolocb)
(1)	Zavarovalna pogodba se sme odmakniti samo od tistih dolocb tega zakona, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbeni­kom omogocajo ravnati tako, kakor hocejo.
(2)	Pogodba med zavarovalnico in potrošnikom se lahko odmakne od dolocb tega zakona le, ce je takšen odmik v korist zavarovalca, zava­rovanca ali upravicenca iz zavarovanja.
(3)	Pogodbe, ki zajemajo velike nevarnosti v smislu predpisov, ki ureja­jo zavarovalništvo, se lahko odmaknejo od dolocb tega zakona v ko­rist katerekoli stranke. Pri skupinskem zavarovanju odmik ucinkuje samo proti posameznemu zavarovancu, ki izpolnjuje osebne kriteri­je, dolocene za velike nevarnosti.
Pregled vsebine clena
Zakonska ureditev zavarovalne pogodbe (enako kot doslej) temelji na nacelu kogentnosti, s cimer odstopa od nacel prostega urejanja pogodbenih razme­rij in dispozitivnosti zakonskih dolocb, ki sicer veljata v obligacijskem pravu. Pogodbena svoboda je omejena zaradi javnega interesa, zlasti oteževanja za­varovalniških prevar in zašcite šibkejše pogodbene stranke pred nepoštenimi zavarovalnimi pogoji.99	Prav tam, str. 66.
 Dispozitivne so samo tiste dolocbe ZZavP, v katerih je to izrecno doloceno oziroma iz katerih smisla je razvidno, da predvidevajo svobodo pri urejanju zavarovalnih razmerij.1010	Prim. Polajnar Pavcnik v: Juhart in Plavšak, 2004, str. 809.
 Drugi odstavek dispozitivnost dodatno omejuje v primeru pogodbe med zavarovalnico in potrošnikom, in sicer tako da se taka zavarovalna pogodba lahko odmakne od dolocb zakona le, ce tak odmik po vsebini koristi šibkejši stranki, torej zavarovalcu, zavaro­vancu ali upravicencu iz zavarovanja, ne pa zavarovalnici.1111	V teoriji je govora o tako imenovanih polkogentnih normah. Petrovic Tomic, str. 83.
 Pojem potrošnika je urejen v Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot). Zaradi vecje jasnosti je pri dolocbah, katerih kogentnost je posebej pomembna in so kogentne tudi po NEZPP (8., 23., 24., 61. in 77. clen ZZavP) še posebej doloceno, da jih s pogodbo ni mogoce izkljuciti ali omejiti.
Drugacen je položaj v primeru zavarovanj velikih nevarnosti, ki se nava­dno ne sklepajo na podlagi enostransko pripravljenih zavarovalnih pogojev, ampak na podlagi pogajanja med pogodbenima strankama (zavarovalcem in zavarovalnico), ki pa sta v takih primerih pravzaprav vedno (velika) go­spodarska subjekta in zavarovanje sklepata v okviru svoje dejavnosti. Zara­di prirejenosti pogodbenih strank je v takem položaju dopušcena popolna pogodbena avtonomija. Tak odstop od zakonskih dolocb pa ne sme škoditi posameznemu zavarovancu, ce je velika nevarnost zavarovana v okviru sku­pinskega zavarovanja, pri cemer posamezni zavarovanec ne izpolnjuje su­bjektivnih meril, ki so za velike nevarnosti dolocena v ZZavar-1. Pogodbena svoboda velja v razmerju med zavarovalnico in zavarovalcem, posamezni za­varovanci, v zvezi s katerimi niso izpolnjeni vsi pogoji za odstop od zakon­skih dolocb, pa ohranjajo kogentno zakonsko zašcito.
Zgodovinski pregled
Ureditev obligacijskih razmerij splošno temelji na nacelih avtonomije strank in dispozitivnosti zakonskih dolocb. Ti naceli pa izhajata iz domneve, da sta stranki takih razmerij pri uresnicevanju svojih interesov v bistvenem enakopravni. Pri sklepanju zavarovalnih pogodb pa zavarovalnica navadno nastopa kot dejansko mocnejši subjekt, ki enostransko oblikuje splošne za­varovalne pogoje, tako da zavarovalcu ostane le izbira, ali bo pogodbo sklenil ali ne (adhezijska pogodba oziroma pogodba po pristopu). Za zašcito take šibkejše stranke je 924. clen OZ za zavarovalno pogodbo dolocil obratno pravilo, po katerem so zakonske dolocbe naceloma kogentne, odmik od njih pa je dopusten samo, kadar je to posebej doloceno ali tako izhaja iz smisla dolocbe oziroma kadar je odmik od drugih zakonskih dolocb v nedvomnem interesu zavarovalca in ni prepovedan z zakoni.1212	Prav tam in Pavliha in Simoniti, str. 154. N. Petrovic Tomic (str. 54) ugotavlja, da je v novejših zakonodajah zašcita šibkejše stranke izražena v obliki varstva potrošnika, sta­rejše zakonodaje pa govorijo o varstvu zavarovalca, zavarovanca oziroma upravicenca iz zavarovanja.

Glede na to, da taka rešitev v praksi ni povzrocala težav in subjekti pri skle­panju zavarovalnih pogodb racunajo na kogentnost zakonskih dolocb, je enako rešitev prevzel tudi ZZavP in s tem odstopil od naceloma dispozitiv­nega pristopa v NEZPP. Ker se ohranja dosedanja rešitev, je ohranjena tudi nekoliko nenavadna dikcija prvega odstavka 924. clena OZ, ki poleg prime­rov, kjer je to izrecno doloceno, dopušca še odmik od zakonskih dolocb »ki pogodbenikom omogocajo ravnati tako, kakor hocejo«. Nacelo kogentnosti je s to formulacijo precej omiljeno, saj sodišcem dopušca z ustrezno razlago presoditi, ali je kogentnost posamezne dolocbe potrebna (zaradi varovanja šibkejše stranke ali drugih ciljev v javnem interesu, zlasti preprecevanja za­varovalniških prevar) ali pa je glede na namen dolocbe od nje dopustno s pogodbo odstopiti.
Drugi odstavek 924. clena OZ ustreza drugemu odstavku 2. clena ZZavP, pri cemer pa je rešitev v ZZavP omejena samo na primere, ko je pogod­ba sklenjena med zavarovalnico in potrošnikom. V pogodbah med gospo­darskimi subjekti torej odmik od dispozitivnih zakonskih dolocb ni predmet testa, ali je v nedvomnem interesu zavarovanca.
Primerjalnopravni pregled
Kogentne dolocbe, kakršne so tiste, dolocene v NEZPP, je mogoce najti v vecini nacionalnih zakonskih ureditev v Evropi, nacin njihove uzakonitve pa je razlicen. V državah nekdanje Jugoslavije je ohranjeno enako oblikovano pravilo kogentnosti, kot je vsebovano v OZ in ZZavP. To velja tudi za pre­novljen hrvaški Zakon o obveznostnih razmerjih iz leta 2005. V Belgiji in na Poljskem velja nacelo kogentnosti zakonskih dolocb, ce ni za posamezne dolocbe posebej predpisana dispozitivnost. Podoben pristop je znacilen tudi za francosko in luksemburško ureditev. V drugih evropskih državah je vecina zavarovalnega pogodbenega prava dispozitivna, posamezne dolocbe pa so kogentne. To velja na primer za avstrijsko, nemško in nizozemsko ureditev, pri cemer pa je v teh državah seznam kogentnih dolocb precej obsežen. Tre­tja skupina nacionalnih ureditev pa dopušca odstope od zakonskih dolocb samo, kadar je odstop v korist zavarovalca ali zavarovanca (na primer Finska, Švedska, Grcija in Španija). Skoraj neomejena pogodbena svoboda je tako znacilna le za britansko pravo. Kadar se pogodba sklepa med zavarovalnico in potrošnikom, je sicer pogodbena avtonomija strank v vsakem primeru omejena tudi s pravili zakonodaje o varstvu potrošnikov, zlasti na primer glede nepoštenih pogodbenih pogojev.1313	Basedow in dr., str. 68–70.

Predstavitev ureditve v NEZPP
Ureditev v NEZPP temelji na obratnem nomotehnicnem pristopu. Po clenu 1:103 NEZPP so zakonske dolocbe dispozitivne, razen tistih, pri katerih je posebej doloceno, da so kogentne (drugi stavek clena 1:102 ter cleni 2:1 04, 2:304, 13:101, 17:101 in 17:503). Kljub nacelu dispozitivnosti je torej prisoten razmeroma obsežen sklop kogentnih dolocb, pri cemer so navede­ne dolocbe absolutno kogentne. Podobno kot po drugem odstavku 2. clena ZZavP pa je v NEZPP dispozitivnost dodatno omejena tako, da odmiki od zakonske ureditve ne smejo biti v škodo zavarovalca, zavarovanca ali upra­vicenca iz zavarovanja. Splošno nacelo dispozitivnosti je s temi omejitvami torej precej relativizirano, tako da komentar NEZPP govori celo o »pol-ko­gentnih« dolocbah.1414	Prav tam, str. 67.

Dolocitev dispozitivnosti zakonskih dolocb v primeru zavarovanja velikih nevarnosti je v ZZavP prevzeta iz tretjega odstavka clena 1:103 NEZPP, ki velike nevarnosti opredeljuje s sklicem na 13. clen Direktive Solventnost II (2009/138/ES).1515	Pojem velikih nevarnosti je sicer prvic uvedla tako imenovana Druga direktiva za neži­vljenjska zavarovanja (88/357/EGS). Glej Petrovic Tomic, str. 81.
 V osnutku ZZavP je to nadomešceno z odprtim sklicem na predpise o zavarovalništvu, ki v slovenski pravni red prenašajo zahteve navedene direktive, med drugim tudi opredelitev velikih nevarnosti.
3. clen
(Opredelitve pojmov)
(1)	Zavarovalna pogodba je pogodba, s katero se zavarovalec zavezuje zavarovalnici placati premijo, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, ce nastane zavarovalni primer, izplacala zavarovancu ali nekomu tretje­mu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.
(2)	Zavarovalni primer je uresnicitev nevarnosti, ki je dolocena v zavaro­valni pogodbi.
(3)	Škodno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera dolžna povrniti škodo, ki je nastala zavarovancu, do zneska njene obveznosti.
(4)	Vsotno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera dolžna placati v zavarovalni pogod­bi dolocen denarni znesek.
(5)	Zavarovanje odgovornosti je zavarovanje, pri katerem zavarovalnica povrne škodo, ki jo je zavarovanec dolžan povrniti oškodovancu, do zneska njene obveznosti.
(6)	Življenjsko zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je zavarovalni pri­mer opredeljen kot smrt, doživetje ali dolgoživost zavarovane osebe.
(7)	Zavarovanec je oseba, katere premoženjski interes je zavarovan pred izgubo pri škodnem zavarovanju ali zavarovanju odgovornosti.
(8)	Upravicenec je oseba, v korist katere se izplaca zavarovalnina pri vso­tnem zavarovanju.
(9)	Zavarovana oseba je oseba, katere življenje, zdravje ali osebni status so zavarovani.
(10)	Premija je placilo, ki ga zavarovalec dolguje zavarovalnici po pogodbi.
(11)	Trajanje zavarovanja je cas veljavnosti zavarovalne pogodbe.
(12)	Zavarovalno obdobje je obdobje, za katero je po pogodbi dolgovana premija.
(13)	Kritno obdobje je obdobje, v katerem je zavarovalnica zavezana k iz­polnitvi svojih obveznosti iz zavarovalne pogodbe.
(14)	Obvezno zavarovanje je zavarovanje, ki je sklenjeno zaradi z zako­nom predpisane obveznosti sklenitve zavarovanja.
Pregled vsebine clena
V tem clenu so opredeljeni nekateri kljucni pojmi, ki jih uporablja zakon in katerih pomen bi sicer lahko bil nejasen. Na prvem mestu je opredelitev predmeta zakonskega urejanja ZZavP, tj. zavarovalne pogodbe, za katero je znacilna obveznost (karakteristicna izpolnitev) zavarovalnice, da zavarovanca ali tretjo osebo zavaruje pred doloceno nevarnostjo (škodno zavarovanje) ozi­roma ob nastanku zavarovalnega primera izplaca zavarovalno vsoto (vsotno zavarovanje) oziroma tedaj stori kaj drugega (na primer zagotavlja asistencne storitve). Nasprotna stranka, zavarovalec pa se zavezuje zavarovalnici placati zavarovalno premijo. Obveznost placila premije je nepogojna, obveznost za­varovalnice pa je pogojna in je vezana na nastop zavarovalnega primera. Ta je opredeljen kot uresnicitev nevarnosti, ki je dolocena v zavarovalni pogodbi – torej nevarnosti (tveganja), pred katero je zavarovanec zavarovan. Kljucna vsebina zavarovalne pogodbe je torej prenos ekonomskih posledic zavarova­ne nevarnosti na zavarovalnico v zameno za placilo premije.1616	Basedow in dr., str. 77.

Ureditev zavarovalne pogodbe v ZZavP je po zgledu NEZPP zasnovana na temeljni delitvi na dve vrsti zavarovanj glede na odškodbeni nacin: škodna in vsotna zavarovanja. Pri škodnem zavarovanju zavarovalnica ob nastanku za­varovalnega primera povrne dejansko nastalo škodo (do zavarovalne vsote), pri vsotnem zavarovanju pa mu placa v zavarovalni pogodbi vnaprej dolocen znesek. S pogodbo se doloci, ali je posamezno zavarovanje zasnovano na škodnem ali na vsotnem nacelu.
Nadalje sta opredeljeni še dve zavarovalni vrsti, za kateri veljajo nekatera posebna pravila zaradi posebnosti zavarovane nevarnosti: zavarovanje odgo­vornosti in življenjsko zavarovanje. S tem se ne odstopa od temeljne delitve na škodna in vsotna zavarovanja, saj je zavarovanje odgovornosti obicajno škodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje pa je vsotno.1717	Pavliha in Simoniti, str. 170.
 Opredelitev ži­vljenjskega zavarovanja je široka, glede na razlicne vrste biometricnih tve­ganj (smrt, doživetje, preživetje), da zajame vse vrste življenjskih zavarovanj, tudi življenjsko zavarovanje s casovno dogovorjenim rokom izplacila (angl. term fix).
Obvezno zavarovanje ni poseben tip zavarovanja, ampak ta izraz lahko za­jema zavarovanje kateregakoli tipa, katerega sklenitev je (v dolocenem polo­žaju oziroma za dolocene osebe) predpisana v zakonu.
V 3. clenu so opredeljene še osebe, ki so lahko udeležene v zavarovalnem razmerju poleg pogodbenih strank (zavarovalnice in zavarovalca): zavarova­nec, upravicenec in zavarovana oseba. Opredeljen je tudi pojem zavarovalne premije in tri obdobja, ki se pojavljajo v zvezi z zavarovalno pogodbo: traja­nje zavarovanja, zavarovalno obdobje in kritno obdobje. Trajanje zavarovanja pomeni trajanje zavarovalnega razmerja (prvi odstavek 22. clena ZZavP).1818	Prav tam, str. 168.
 Znotraj trajanja zavarovanja je lahko vec zavarovalnih obdobij, za katera se placuje premija (na primer pri letnem podaljševanju zavarovanja). Kritno obdobje je tisto, znotraj katerega mora nastati zavarovalni primer, da je za­varovalnica zavezana k placilu zavarovalnine.
Zgodovinski pregled
OZ je v 921. clenu vseboval opredelitev zavarovalne pogodbe, ki v bistve­nem ustreza opredelitvi iz prvega odstavka 3. clena ZZavP, ni pa vseboval posebnih opredelitev preostalih pojmov iz tega clena. Zakonska ureditev za­varovalne pogodbe po OZ je temeljila na delitvi na premoženjska in osebna zavarovanja. Za delitev je bil torej odlocilen predmet zavarovanja in ne nacin odškodovanja. Dolocbe o zavarovalnem primeru v 922. clenu OZ niso jasno razlikovale med zavarovano nevarnostjo (ki se doloci z zavarovalno pogodbo in mora biti bodoca, negotova in neodvisna od izkljucne volje vsakega od pogodbenikov) in nastankom zavarovalnega primera (ki pomeni realizacijo zavarovane nevarnosti).
Predstavitev ureditve v NEZPP
V clenih 1:201 in 1:202 NEZPP so vsebovane opredelitve skupaj 19 pojmov, ki so vecinoma prevzete v 3. clen ZZavP.
Nekatere opredelitve iz navedenih clenov NEZPP so v ZZavP izpušcene, ker niso potrebne (opredelitev žrtve) ali ker so podrobneje urejene v ZZa­var-1 (zavarovalni zastopnik). Opredelitev skupinskega zavarovanja in po­sameznih vrst skupinskega zavarovanja so v ZZavP prenesene v poglavje o skupinskem zavarovanju, ker se ti pojmi ne pojavljajo drugje v zakonu.
Ureditev zavarovalne pogodbe v NEZPP je, kot že receno, razdeljena na škodna zavarovanja in vsotna zavarovanja, med katerima je razlika v naci­nu izracuna zavarovalnine. Škodna zavarovanja (angl. indemnity insurance) pridejo v poštev samo v zvezi z nevarnostmi, pri katerih je posledice zavaro­valnega primera mogoce izraziti v denarju. Pri vsotnem zavarovanju (angl. insurance of fixed sums) je zavarovalnina dolocena v fiksnem znesku, ki ga izplaca zavarovalnica v primeru nastanka zavarovalnega primera, zato je tako zavarovanje mogoce skleniti tudi, kjer nevarnosti ni mogoce izraziti v denar­ju (na primer pri življenjskem zavarovanju).1919	Basedow in dr., str. 77–78.

4. clen
(Genetske preiskave)
(1) Zavarovalnica ne sme zahtevati, da zavarovana oseba opravi genetsko preiskavo ali razkrije izide takšne preiskave, niti ne sme zavarovalnica ta­kega podatka uporabiti za namene ocenjevanja nevarnosti.
(2) Prejšnji odstavek se ne nanaša na zavarovanja, pri katerih je zavarovana oseba polnoletna, zavarovalna vsota pa presega 300.000 evrov ali premija, ki se placuje na podlagi zavarovalne pogodbe, presega 30.000 evrov letno.
Pregled vsebine clena
Predlagani clen ureja pravico zavarovalnic, da od zavarovane osebe zahtevajo opravo genskega preiskave oziroma razkritje izida take preiskave. Zavaroval­nica teh podatkov ne sme uporabiti niti kot pogoj za zavarovanje niti ga ne sme uporabiti za namene ocenjevanja nevarnosti.
Clen ureja dva razlicni situaciji, in sicer pravico zamolcati rezultate genskega testiranja na eni strani in prepoved zahteve po genskem testiranju na drugi strani. Ureditev je tako izjema od splošne dolžnosti predpogodbenega raz­kritja informacij.
Zgoraj navedene prepovedi uporabe genskih testov pa ne veljajo za zavaro­vanja, pri katerih je zavarovana oseba polnoletna, zavarovalna vsota pa pre­sega 300.000 evrov ali premija, ki se placuje na podlagi zavarovalne pogodbe, presega 30.000 evrov letno.
Ceprav bi bilo v praksi to dolocilo pomembno predvsem za zdravstvena za­varovanja in življenjska zavarovanja, ni omejeno zgolj na te oblike zavarova­nja, ampak velja tudi za na primer nezgodna zavarovanja ipd.
Zavarovalnica podatkov genskega testiranja ne sme uporabiti niti v primeru, ce bi jih zavarovanec razkril prostovoljno oziroma celo, ce bi jih razkril z namenom, da pridobi boljše zavarovalne pogoje.
Zgodovinski pregled
Omejitve razlikovanja med zavarovanci ureja 521. clen Zakona o zavaroval­ništvu (ZZvar-1), ki v 6. clenu doloca, da morajo zavarovalnice vse ponudni­ke in potencialne zavarovance obravnavati enako, vendar lahko v postopku selekcije in ocene
»ter pri dolocanju premij in pri izplacevanju zavarovalnin upoštevajo merila zavarovalne stroke ali le naslednje zavarovanceve osebne okolišcine in zna­cilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okolišcine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti, razen spola, materinstva in nosecnosti.«
Med osebnimi okolišcinami po ZZVar-1 tako ni pravice zavarovalnice, da upošteva rezultate genskega testiranja oziroma da lahko od potencialnega zavarovanca zahteva opravo genskega testa. Predlog zakona tako širi nabor osebnih okolišcin, ki jih zavarovalnica lahko uporablja pri diskriminaciji za­varovancev. Za tako širitev osebnih okolišcin predlagatelj ne navaja nobenih kljucnih razlogov. Iz literature sicer izhaja klasicni ekonomski argument, da je popolno predpogodbeno razkritje informacij pomembno zaradi problema napacne izbire (angl. adverse selection). Ta težava nastane zaradi asimetrije informacij pred sklenitvijo pogodbe. Ljudje z vecjim tveganjem naj bi bili v skladu s to teorijo bolj nagnjeni k temu, da bi sklepali zavarovanja in ce ima­jo zavarovalnice premalo podatkov oziroma strah pred tem, da imajo pre­malo podatkov, bodo produkti za tiste z manjšim tveganjem predragi (angl. market of lemmons).
Menimo, da je urejanje dovoljene uporabe genskih testov v zavarovalne na­mene z ZZavP nesistemsko, saj bi pravila o genskem testiranju morali urejati bodisi v ZZVar-1 ali pa, še bolje, v specialnem zakonu, ki bi na splošno urejal pravila genskega testiranja. Tudi iz primerjalnopravnega pregleda izhaja, da tuji pravni sistemi to urejajo v specialni zakonodaji.
Primerjalnopravni pregled
Ureditev omejitve genskih testov in uporabe genskih testov pri ocenjevanju nevarnosti je bodisi v celoti prepovedano bodisi je prepovedano do dolocene minimalne višine zavarovalne vsote (kapica). Joly Y. in drugi2020	Joly, Ngueng Feze, Song in Knoppers, 2017.
 tako prime­roma naštevajo Belgijo, Nemcijo, Švico, Švedsko, Združeno kraljestvo, Av­strijo, Estonijo, Luksemburg, Norveško in Dansko. Višina »kapice« v Zdru­ženem kraljestvu znaša 500.000 evrov, Švici 400.000 evrov, Nemciji 300.000 evrov in na Nizozemskem 150.000 evrov. Posebej opozarjam, da vecina tujih pravnih redov to vprašanja ureja v specialni zakonodaji o genskem testiranju in to ni del »obligacijske« zakonodaje.
V Nemciji trenutno obstaja soglasje, da zavarovalnice ne smejo zahtevati genetskih preiskav. Leta 2010 je zacel veljati Gesetz über genetische Untersu­chungen bei Menschen (Gendiagnostikgesetz – GenDG), po katerem je nedo­pustno vprašanje v zvezi z genskimi testi. Meja je zavarovalna vsota 300.000 evrov pri življenjskih zavarovanjih, pri katerih je genski test mogoce zahte­vati. Pred tem znanih informacij, ki jih je zavarovalec pridobil na podlagi genskih testov, pa ni treba razkriti.2121	Langheid, § 19 Gesetz über den Versicherungsvertrag – VVG, r. št. 13.

Priporocila Sveta Evrope o obdelavi osebnih podatkov, povezanih z zdrav­jem, v zavarovalne namene, vkljucno s podatki, ki izvirajo iz genskih testi­ranj, iz leta 20162222	Recommendation CM/Rec(2016)8 of the Committee of Ministers to the member States on the processing of personal health-related data for insurance purposes, inclu­ding data resulting from genetic tests, <https://search.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectId=09000016806b2c5f>.
 državam clanicam svetuje, da ne dovoljuje uporabe gen­skega testiranja. Nacelo številka 4 tako doloca, da naj zavarovalnice nimajo pravice zahtevati podatkov o genskih testih. To nacelo je nastalo predvsem na podlagi upoštevanja 12. clena Konvencije o clovekovih pravicah in bio­medicini (Oviedska konvencija) iz leta 2009.2323	Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1998 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o var­stvu clovekovih pravic in dostojanstva cloveškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Konvencija o clovekovih pravicah v zvezi z biomedicino) in Dodatnega pro­tokola o prepovedi kloniranja cloveških bitij h Konvenciji o varstvu clovekovih pravic in dostojanstva cloveškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (MVCPB), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/98. Vsebina konvencije je dostopna na: <https://www.coe.int/t/dg3/healthbioethic/texts_and_documents/ETS164_Slovenian.pdf>.
 Ta clen Oviedske konvencije tako doloca, da se smejo
»preiskave, ki lahko napovedo dedne bolezni ali omogocajo dolociti nosilstvu gena, odgovornega za bolezen, ali odkriti genetsko nagnjenost ali dovzetnost za bolezen, opravljati le za zdravstvene namene ali za znanstvene raziskave v zdravstvene namene in samo ob ustreznem genetskem svetovanju.«
Predstavitev ureditve v NEZPP
Ureditev je v celoti povzeta po NEZPP.
Umestitev v sistem
Menimo, da je urejanje dovoljene uporabe genskih testov v zavarovalne na­mene z ZZavP nesistemsko, saj bi pravila o genskem testiranju morali urejati bodisi v ZZVar-1 ali pa, še bolje, v specialnem zakonu, ki bi na splošno urejal pravila genskega testiranja. Tudi iz primerjalnopravnega pregleda izhaja, da tuji pravni sistemi to urejajo v specialni zakonodaji.
V Sloveniji nimamo zakonodaje s podrocja genskega testiranja, nimamo ustreznih opredelitev pojmov, protokolov varovanja teh podatkov, opredeli­tev dovoljenih funkcij teh testiranj oziroma dogovorjene dovoljene uporabne vrednosti rezultatov teh testov itd. Prav tako nimamo zakonsko ali pod­zakonsko dogovorjenih standardov genskega testiranja. Zato je sprejema­nje zakonodaje, v kateri dovolimo gensko testiranje za osebna zavarovanja, neprimerno, saj so lahko posledice potencialno precej slabše kot ce bi imeli ureditev, ki tega ne dovoli.
V znanstveni literaturi je na to temo nepregledna gora clanka in prav ne­navadno je, da so se avtorji NEZPP oziroma komentarja NEZPP odlocili, da predmetni clen ni vreden širše obrazložitve, saj gre pravzaprav za eno kljucnih vprašanj v regulaciji osebnih zavarovanj oziroma gre celo za vpra­šanje premikanja temeljnih mej v okviru varovanja clovekove zasebnosti in uporabe najmodernejših tehnologij kot sredstva za diskriminacijo med po­samezniki. Domnevamo, da gre preprosto za prepis iz švicarske in pozneje nemške ureditve (vsaj glede na dejstvo, kdo so bile osebe, ki so vodile projekt priprave NEZPP).
Podrobnejša razlaga vsebine
Vprašanje uporabe rezultatov genskega testiranja je zelo perece in resno vprašanje. Že samo znotraj uporabe rezultatov genskega testiranja za ozko medicinske namene je predmet številnih eticnih, moralnih in seveda tudi pravnih razprav. Še toliko bolj bi moralo to vprašanje vzbujati pozornost, kadar gre za uporabo rezultatov genskega testiranja za komercialne namene. Podrocje uporabe rezultatov genskega testiranja kot mehanizem diferencia­cije pri zavarovalnih produktih je tipicen primer, v katerem bi moral zakono­dajalec posege v zasebnost posameznika urejati z veliko previdnosti in preu­darnosti. Tudi znanost je na podrocju genske determiniranosti in predvsem vpliva epigenetike na tveganja nastanka bolezenskih stanj zelo napredovala in je posledicno zagotovo treba sprejeti standarde ocenjevanja tveganja in uporabe genskih testov v obliki zakonskih ali podzakonskih aktov.
Rezultati genskega testiranja so nedvomno zelo globok poseg v posamezni­kovo zasebnost, ki ima lahko za družbo kot celoto nepredvidljive posledice. To vprašanje je v znanstveni literaturi obdelano zelo široko, soglasja med avtorji o obsegu uporabe rezultatov v komercialne namene pa ni. Soglasje obstaja samo o tem, da gre za temo, ki bo v prihodnosti cedalje pomembnejša, še zlasti ko bodo lahko genski testi o posamezniku podali cedalje vec infor­macij in da bo posledicno gensko testiranje cedalje bolj posegalo v zasebnost posameznika in da države za to podrocje potrebujejo specialno zakonodajo s podrocja genskega testiranja.
Parcialno poseganje na to podrocje ni primerno in zato je clen zakona ne­primeren in ga je treba crtati oziroma je iz pedagoških razlogov treba crtati zgolj njegov drugi odstavek.
Drugo poglavje
Zacetek in trajanje zavarovalne pogodbe
Prvi oddelek
Predpogodbene dolžnosti potencialnega zavarovalca
5. clen
(Dolžnost razkritja)
Potencialni zavarovalec mora ob sklepanju pogodbe zavarovalnici raz­kriti vse okolišcine pomembne za oceno nevarnosti, ki so mu znane ali bi mu morale biti znane in mu je o njih zavarovalnica postavila jasna in natancna vprašanja.
Pregled vsebine clena
Dolocba 5. clena ZZavP doloca dolžnost razkritja potencialnega zavarovalca ob sklepanju pogodbe, ki zavarovalnici omogoca, da sprejme informirano odlocitev o sklenitvi pogodbe z doloceno vsebino. Dolžnost zajema oko­lišcine, ki so pomembne za oceno nevarnosti in ki so bile zavarovalcu ob sklenitvi pogodbe znane ali bi mu morale biti znane, zavarovalnica pa mu je o njih postavila jasna in natancna vprašanja.
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
a) Uvodno
Zavarovalceva dolžnost informiranja je v našem pravu urejena v Obligacij­skem zakoniku (OZ). Predpogodbena dolžnost informiranja o okolišcinah, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, je posebej dolocena v poglavju o zavarovalni pogodbi (931. clen OZ), dodatno pa se lahko na podlagi nacela vestnosti in poštenja (5. clen OZ) aktivirajo tudi predpogodbene dolžnosti informiranja glede drugih dejstev, ki so pomembna za sklenitev pravnega posla.2424	Vec o tem Fakin, 2015b, str. 89–104.

OZ (enako kot pred njim Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR)2525	Edina razlika z ureditvijo v OZ je glede poimenovanja zavezanca k informiranju: v ZOR je to sklenitelj zavarovanja, v OZ pa zavarovalec.
 v 931. clenu doloca prijavno dolžnost, in sicer je zavarovalec ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okolišcine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Dolžnost pri­javljanja je specificirana2626	Njeno vsebino je natancno dolocil zakonodajalec.
 spontana2727	Poimenovanje se nanaša na njeno aktivacijo – vzpostavi se spontano. Zavezanec je dolžan informacijo razkriti ne glede na to, ali je bil po njej posebej vprašan. Posebnost spontanih dolžnosti je tudi, da lahko do njihove kršitve pride tudi pasivno – z molkom (in ne samo aktivno).
 predpogodbena dolžnost informiranja, ki se casovno aktivira ob sklepanju zavarovalne pogodbe, torej pred samo sklenitvijo.
Vsebinsko zajema nevarnostne okolišcine. Gre za okolišcine, ki jih zavaro­valnica potrebuje za oceno rizika, ki ga s sklenitvijo zavarovalne pogodbe prevzema nase.2828	Cigoj, str. 2400 in 2425.
 Po splošnem pravilu, ki velja v pogodbenem pravu, si mora vsak sam zagotoviti informacije, ki jih potrebuje za sklenitev pravnega posla (oblikovanje poslovne volje). V izjemnih primerih se zaradi zagotavljanja pravicnosti v pravnih razmerjih aktivirajo predpogodbene dolžnosti infor­miranja, ki k informiranju zavezujejo nasprotno stranko. Ker zavarovalnica praviloma ni seznanjena z okolišcinami, ki bi lahko vplivale na verjetnost uresnicitve rizika (in ki so zato pomembne za ocenitev nevarnosti), drugace od zavarovalca pa jih niti ne more pridobiti oziroma je njihova dostopnost povezana z visokimi stroški, je zakonodajalec na podrocju zavarovalnega prava posebej dolocil dolžnost prijavljanja in k informiranju o nevarnostnih okolišcinah zavezal zavarovalca.2929	Cigoj, str. 2426; Polajnar Pavcnik, str. 821 (Gre za tako imenovane nevarnostne okolišci­ne). Na primer, da je zavarovanka prebolela hujše rakavo obolenje (sodba Višjega sodišca v Mariboru I Cp 1361/2011 z dne 31. januarja 2012).

b) Trenutek izpolnitve dolžnosti
Namen prijavne dolžnosti (kot tudi drugih predpogodbenih dolžnosti in­formiranja, ki temeljijo na nacelu vestnosti in poštenja) je zagotoviti, da bo poslovna odlocitev strank pravnega razmerja sprejeta v ustreznem informa­cijskem položaju, tako da bo navzven izražena volja odražala strankino pravo (svobodno) voljo. Da bi lahko prijavna dolžnost služila svojemu namenu, mora biti izpolnjena najpozneje do trenutka sklenitve pogodbe.
Glede trenutka sklenitve velja za zavarovalno pogodbo posebno pravilo, in sicer se šteje, da je zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpi­šeta zavarovalno polico (prvi odstavek 925. clena OZ), oziroma s placilom premije, ce je tako doloceno v zavarovalnih pogojih (927. clen OZ). Zavaro­valna pogodba je lahko sklenjena tudi molce, in sicer na podlagi zavezujoce ponudbe zavarovalca. Ce zavarovalnica take ponudbe ne odkloni v roku, v katerem je zavarovalec nanjo vezan,3030	Ponudba zavarovalca veže osem oziroma 30 dni, ce je potreben zdravniški pregled, zava­rovalec pa lahko doloci tudi drugacen rok (drugi odstavek 925. clena OZ).
 in se ponudba ne odmika od pogojev, po katerih se sklepa predlagano zavarovanje, se domneva, da je zavarovalnica ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena. V tem primeru se šteje, da je pogodba sklenjena s trenutkom, ko je ponudba prispela k zavarovalnici (dru­gi do cetrti odstavek 925. clena OZ), torej retroaktivno.3131	Cigoj, str. 2415.

Ob hkratni navzocnosti obeh strank mora torej zavarovalec svojo dolžnost informiranja izpolniti pred sklenitvijo (podpisom) pogodbe. Drugace pa ve­lja, ce stranki pri sklenitvi pogodbe nista tudi fizicno navzoci. V tem prime­ru mora zavarovalec že v trenutku oddaje ponudbe oziroma pred placilom premije izpolniti dolžnost informiranja. V praksi to pravilo povzroca težave, saj zavarovalec pogosto ne ve, katere (nevarnostne) okolišcine so pomembne za sklenitev pogodbe. Ce zavarovalec za pomembnost informacije ne ve, se dolžnost informiranja ne aktivira,3232	Vec o tem v nadaljevanju tega razdelka.
 zato zavarovalnice pogosto uporabljajo vprašalnike, na podlagi katerih zavarovalec pridobi potrebno znanje (ali vsaj indic) o pomembnosti informacije. V tem primeru do sklenitve pogodbe ne pride na podlagi prvotne »ponudbe« zavarovalca, tocneje izpolnjenega vpra­šalnika zavarovalca, ampak zavarovalnica tako ponudbo obravnava kot va­bilo k dajanju ponudb (invitacijski model sklepanja zavarovalne pogodbe).3333	Vec o tem v razdelku Podrobnejša razlaga vsebine.

c) Predpostavke vzpostavitve prijavne dolžnosti
Pri dolžnosti informiranja v zvezi z nevarnostnimi okolišcinami gre za (za­konsko) specificirano dolžnost informiranja, ki je urejena v 931. clenu OZ. Predpostavke vzpostavitve je pri tej dolžnosti dolocil že zakonodajalec, in sicer se vzpostavijo v zvezi z nevarnostnimi okolišcinami, ce je zavarovalec zanje vedel ali bi moral vedeti. Zavarovalec je te dolžan spontano razkriti, razkritje pa mora biti pravilno in popolno. Dolžnost se aktivira spontano, brez spodbude oziroma vprašanja nasprotne stranke, kar pomeni, da bo kr­šitev, ce dolžnost ne bo (pravilno) izpolnjena, aktivna (napacno, nepopolno informiranje) ali pasivna (opustitev informiranja).
Dolžnost prijavljanja se nanaša na nevarnostne okolišcine, torej tiste okoliš­cine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, ker bi lahko vplivale na vecjo ali manjšo verjetnost, da se zavarovalni riziko uresnici. Gre torej za informa­cije, na podlagi katerih lahko zavarovalnica predvidi (spozna), kakšen riziko s sklenitvijo prevzema nase in temu ustrezno zavzame svoje pogajalsko izho­dišce oziroma da ustrezno ponudbo potencialnemu zavarovalcu (na primer vecji riziko – višja premija).
Zavarovalec mora zavarovalnico informirati o okolišcinah, ki jih pozna, kot tudi o tistih, za katere bi moral vedeti, vendar jih zaradi lastne malomarnosti ne pozna.3434	Cigoj, str. 2426; in Polajnar Pavcnik, str. 821.
 V okvir vedenja zavarovalca spadajo tiste informacije, ki jih ta ima (najpozneje) v trenutku sklepanja pravnega posla.3535	Schwarze, str. 39.
 Vedenje pa se lahko zavarovalcu tudi pripiše, ce je imel o informaciji (njenem obstoju) indic in mu je ta dostopna brez težav (z minimalnimi stroški).3636	Merila v zvezi s pripisovanjem vedenja lahko v našem pravu poišcemo v predpostavki opravicljivosti zmote, ki vsebuje kriterije za presojo, katere informacije si je glede na za­htevano skrbnost v pravnem prometu dolžna zagotoviti stranka sama (vec o tem Fakin, Merila …, str. 16 in nasl.). Tako tudi v primerjalnem pravu. V NEZPP: bi zavarovalec lahko informacijo razumno pridobil.

Da bi bila predpostavka vedenja izpolnjena, mora biti pri obeh opisanih situ­acijah (da stranka informacijo ima oziroma bi jo morala imeti) podana še do­datna okolišcina, in sicer se mora stranka zavedati pomembnosti te informa­cije oziroma bi se njene pomembnosti morala zavedati.3737	Müller, str. 29.
 To merilo se v praksi kaže kot posebej problematicno. Drugace kot zavarovalnica, ki kot profesio­nalna oseba ve, katere okolišcine so tiste, ki vplivajo na verjetnost uresnicitve rizika (nima pa vedenja o obstoju teh dejstev v konkretnem primeru), za­varovalcu relevantnost okolišcin za ocenitev nevarnosti zaradi nezadostnega znanja o tej specificni panogi pogosto ni znana. Opravicljivost neznanja za­varovalca razbremenjuje prijavne dolžnosti. Prav zato so v primerjanih prav­nih redih kot tudi v praksi slovenskih zavarovalnic uvedli vprašalnike, prek katerih lahko zavarovalec spozna, katere informacije so pomembne za oceno nevarnosti, in se zato ne more sklicevati na svojo nevednost.
Zavarovalno razmerje je lahko tudi vecstransko. V tem primeru se šteje, da zavarovalec ve tudi za informacije, ki spadajo v okvir vedenja beneficiarja, posredno zastopanega in direktnega zastopnika (934. clen OZ),3838	Vec o tem v komentarju 10. clena ZZavP.
 kar je tudi skladno s primerjanimi ureditvami.3939	Vec o tem prav tam.

Predvidene spremembe
Z novo predlagano ureditvijo se uvajajo vprašalniki za vse vrste zavarovalnih pogodbenih razmerij. Breme »informiranja« o pomembnosti dolocene oko­lišcine za sklenitev pogodbe se s tem prenaša na zavarovalnico kot stranko, ki ima zaradi svojega profesionalnega udejstvovanja pri sklepanju zavarovanj vec specificnega znanja in izkušenj pri prepoznavanju bistvenih informacij za sklenitev zavarovalne pogodbe. Prek vprašanj se zavarovalcem zagotavlja vedenje o pomembnosti informacije, s cimer se skuša doseci, da bo kar najvec pogodb sklenjenih v ustreznem informacijskem položaju, saj se zavarovalci ne bodo vec mogli sklicevati, da za pomembnost informacije niso vedeli (in niso mogli vedeti).
Primerjalnopravni pregled
V pravnih redih vseh evropskih držav poznajo dolžnost zavarovalca, da pred sklenitvijo pogodbe zavarovalnici razkrije (dolocene) informacije.4040	Basedow, 2016, str. 106–107.
 Uredi­tve se v samem izhodišcu mocno razlikujejo. Nekatere4141	Na primer Avstrija, Belgija, Italija, Luksemburg in Portugalska.
 imajo uzakonjeno spontano dolžnost razkritja, pri drugih pa je aktiviranje dolžnosti razkritja pogojeno z vprašanjem4242	Na primer Finska, Francija, Nemcija (delno še vedno velja tudi spontana dolžnost raz­kritja), Grcija, Poljska, Španija, Švica in Velika Britanija (delno).
 zavarovalnice.4343	Basedow, 2016, str. 106–107.

V sistemih, ki imajo doloceno spontano dolžnost razkritja, je obseg dolžnosti omejen, in sicer zavarovalcu ni treba razkriti informacij, za katere zavaroval­nica ve ali bi morala vedeti.4444	Prav tam, str. 107.
 Druga omejitev pa se nanaša na pomembnost informacije. Informacija mora biti objektivno pomembna, da bi se aktivirala dolžnost razkritja.4545	Prav tam.
 Merilo objektivne pomembnosti bo izpolnjeno, ce bi vecina zavarovalnic informacijo štela za pomembno.4646	Prav tam.

Kot primer ureditve, pri kateri je aktiviranje dolžnosti razkritja praviloma pogojeno s postavitvijo pisnega vprašanja,4747	Langheid, § 19 VVG, r. št. 18; in Armbrüster, 2018, r. št. 31, 32 (vprašanja lahko postavlja tudi zdravnik pa tudi makler, ce ima za to pooblastilo), 33, 33a. O elektronski obliki velja enako kot pri dolžnosti informiranja zavarovalnice.
 izpostavljamo Nemcijo. Refor­ma Gesetz über den Versicherungsvertrag (VVG) iz leta 2008 je prinesla po­membne spremembe ureditve predpogodbenih dolžnostih informiranja.4848	Langheid, § 19 VVG, r. št. 4.
 Prej veljavna ureditev naj namrec ne bi dovolj upoštevala interesov zavaro­valca, saj je sam nosil riziko v zvezi z okolišcinami, ki povecujejo nevarnost in za katere je vedel, pri cemer pa je bila ocena pomembnosti informacij, ki jih je bilo treba razkriti, za zavarovalca zelo težavna.4949	Prav tam.
 Breme prepoznavanja pomembnosti informacij je bilo zato preneseno na zavarovalnico z uvedbo vprašalnikov. Z namenom zmanjševanja možnosti zavarovalca za napacno oceno glede pomembnosti informacije je zavarovalec glede nevarnostnih okolišcin dolžan odgovoriti (le) na vprašanja zavarovalnice (§ 19 VVG), okolišcina pa mora biti objektivno pomembna za sklenitev pogodbe (na pri­mer okolišcine, ki vplivajo na izracun premije ali na izkljucitev kritja, rizi­ka).5050	Prav tam, r. št. 27; in Armbrüster, 2018, r. št. 2 (na primer namen storiti samomor, umor, opraviti in vitro oploditev ipd.), 5, 8 (dokazno breme o pomembnosti informacije je na zavarovalnici). Glej tudi primere o pomembnosti informacije iz sodne prakse: Armbrüs­ter, 2018, r. št. 6–7, 15–19 in 22–25.
 Trenutek izpolnitve dolžnosti informiranja se je z reformo premaknil na trenutek izjave o sklenitvi pogodbe zavarovalca in ni vec tempiran na trenutek sklenitve pogodbe 5151	Langheid, § 19 VVG, r. št. 19; in Armbrüster, 2018, r. št. 100.
 Do spremembe je prišlo na podlagi utemelji­tve, da povprecen zavarovalec meni, da je izpolnil svojo dolžnost, ce je od­govoril na vprašanje zavarovalnice, pri cemer morajo biti odgovori pravilni ob casu oddaje ponudbe.5252	Langheid, § 19 VVG, r. št. 19; in Armbrüster, 2018, r. št. 100 in 102 (izjema velja samo za na primer obcutna poslabšanja zdravja pri življenjskem zavarovanju).
 Za cas do trenutka sklenitve pogodbe pa velja § 19 (1) VVG, in sicer lahko zavarovalnica vnovic postavi vprašanje v pisni obliki, ce je to pomembno za sklenitev pogodbe.5353	Langheid, § 19 VVG, r. št. 20; in Armbrüster, 2018, r. št. 100.
 Zavarovalec ima dolžnost, da na vprašanja zavarovalnice odgovori pravilno in popolno.5454	Armbrüster, 2018, r. št. 81 (to lahko pomeni, da mora zavarovalec odgovoriti tudi, da za posamezno dejstvo ne ve), 83.
 Vendar pa se dolžnost vzpostavi le v zvezi s tistimi informacijami, za katere je zavaro­valec vedel.5555	Langheid, § 19 VVG, r. št. 23 in 25; in Armbrüster, 2018, r. št. 26.
 Ne zadošca, da bi za informacijo moral vedeti, niti ni dovolj velika malomarnost.5656	Langheid, § 19 VVG, r. št. 25; in Armbrüster, 2018, r. št. 26, 27, BGH VersR 1984,884.
 Vendar pa je to (z vidika zavarovalnice precej stro­go) pravilo omehcano, saj velja dolžnost razkrivanja vseh indicev (indicnih okolišcin), ceprav te še niso bile medicinsko diagnosticirane.5757	Armbrüster, 2018, r. št. 28.
 Velja pa tudi domneva, da je zavarovalec za informacijo vedel, ce je namenoma opustil dodatne preglede in diagnostiko.5858	Prav tam, r. št. 29.
 Nadalje mora zavarovalec vedeti tudi za pomembnost informacije (na primer prek vprašalnika).5959	Langheid, § 19 VVG, r. št. 25; Drugace: Armbrüster, 2018, r. št. 30, in sicer da vedenje zavarovanca o pomembnosti informacije za vzpostavitev dolžnosti informiranja ni rele­vantna.
 Posebej je urejeno pripisovanje vedenja zavarovalcu pri vecosebnih razmerjih.6060	Vec o tem v komentarju 10. clena ZZavP.

Predstavitev ureditve v NEZPP
Zavarovalnica za oceno rizika, ki ga prevzema nase s sklenitvijo zavarovalne pogodbe, potrebuje informacije, ki jih lahko pridobi (le) od zavarovalca.6161	Basedow, 2016, str. 104.
 Z namenom zagotavljanja ustreznega informacijskega položaja zavarovalnice je zato zavarovalec zavezan k dolžnosti razkritja.
Dolžnost je treba izpolniti do sklenitve pogodbe, saj se zavarovalnica najpo­zneje takrat odloci, ali bo prevzela riziko zavarovanja ali ne.6262	Prav tam; in Keglevic, str. 114.
 Ce se od izpol­nitve vprašalnika pa do sklenitve zavarovalne pogodbe okolišcine, ki so pred­met dolžnosti informiranja, spremenijo, mora zavarovalec o tem obvestiti zavarovalnico (gre za tako imenovane korekturne dolžnosti informiranja).6363	Prav tam.

Zavarovalcu je praviloma težje ugotoviti, katere okolišcine so pomembne za zavarovalnico za oceno rizika, zato je breme njihovega specificiranja na zavarovalnici.6464	Keglevic, str. 114; in Basedow, 2016, str. 105.
 Utemeljitev je predvsem ekonomska, in sicer se tako zmanj­šujejo stroški pridobivanja informacij in stroški morebitnih poznejših sporov v zvezi s tem.6565	Keglevic, str. 114–116; in Basedow, 2016, str. 105.

Zavarovalec je torej dolžan dati tocne in popolne odgovore na vprašanja iz vprašalnika v skladu s svojim stvarnim (resnicnim) in domnevanim zna­njem.6666	Keglevic, str. 117; in Basedow, 2016, str. 106.
 Pri tem se od zavarovalca pricakuje razumno pridobivanje informacij (angl. reasonable enquiry or investigation),6767	Prav tam.
 ne zahteva pa se, da išce strokov­no mnenje (angl. expert opinion) v zvezi s svojimi odgovori.6868	Prav tam.

NEZPP v zvezi z vedenjem zavezanca ne dela razlik med potrošniškimi in preostalimi zavarovalnimi pogodbami, saj je tako razlikovanje po mnenju avtorjev NEZPP zastarelo.6969	Keglevic, str. 117; in Basedow, 2016, str. 105–106.
 Poleg tega je vcasih težko potegniti locnico med pogodbami B2C in B2B.7070	Prav tam.
 Vendar pa je treba upoštevati, da nekateri subjekti vedo vec kot drugi (tudi zaradi opravljanja dejavnosti), kar se odraža (tudi) pri dolžnosti razkritja.7171	Prav tam.

Umestitev v sistem
Dolocba 5. clena ZZavP ureja dolžnost razkritja potencialnega zavarovalca v fazi sklepanja pogodbe. V nadaljnjih clenih poglavja so predvidene sankcije v primeru kršitve dolžnosti (6. in 8. clen ZZavP) in izjeme, ko zavarovalnica sankcij ne more uveljaviti (7. clen ZZavP). V 9. clenu ZZavP se možnost uporabe sankcijskega sistema širi tudi na spontane izjave zavarovalca, 10. clen ZZavP pa ureja pripisovanje vedenja drugih oseb, ki vstopajo v zavaro­valno razmerje na strani zavarovalca, zavarovalcu. V 11. in 4. clenu ZZavP so predvidene izjeme glede razkrivanja informacij, ki so bile pridobljene na podlagi genskih testov. Posebnosti glede dolžnosti razkritja in uveljavljanja sankcij pa so predvidene pri življenjskih zavarovanjih (87. clen ZZavP). Pri tem pa je treba poudariti, da dolžnost razkritja iz 5. clena ZZavP vsebinsko izhaja iz nacela vestnosti in poštenja (5. clen OZ).
Podrobnejša razlaga vsebine
Uvod
Z dolocbo 5. clena ZZavP je uzakonjena predpogodbena dolžnost informi­ranja zavarovalca. Ta je dolžan odgovoriti na jasno in natancno postavljena vprašanja zavarovalnice. Zavarovalcevo vedenje je namrec glavni, vcasih pa celo edini vir informacij o okolišcinah, ki so pomembne za sklenitev po­godbe, zato se zavarovalnica na poseben nacin zanaša na natancno, tocno, popolno in resnicno informiranje.7272	Langheid, § 19 VVG, r. št. 2; in Armbrüster, 2018, r. št. 1.
 Taka dolžnost pripomore k zagotavlja­nju ustreznega informacijskega položaja zavarovalnice, pa tudi doseganju ravnotežja med interesi posameznika, ki je zainteresiran za najvecje možno in najugodnejše kritje, ter interesi družbe (združenja zavarovalcev in zava­rovancev), da se tako razbremeni stroškov pridobivanja informacij, stroškov, ki nastanejo s tem, da nekateri niso vkljuceni v zavarovanje oziroma da se v zavarovanje vkljucuje tiste, ki vanj ne bi smeli vkljuceni pod temi pogoji.7373	Langheid, § 19 VVG, r. št. 2; Langheid, 2016, r. št. 14; in Armbrüster, 2018, r. št. 1.

Sistemsko gledano je s tem dolocena zakonska specificirana predpogodbena dolžnost informiranja, ki temelji na dolžnosti govoriti resnico, vsebinsko pa se (vsaj v vecjem delu)7474	Ce informacija za sklenitev pravnega posla ni pomembna, potem je v primeru nenamerne kršitve, podana izjema (7. clen ZZavP) od možnosti uveljavljanja sankcij. S tem se predpostavke približujejo tistim, ki veljajo pri spontanih dolžnostih informiranja, in gre torej za prekrivanje vsebin.
 prekriva tudi s spontanimi dolžnostmi informiranja (ki temeljijo na nacelu vestnosti in poštenja) in torej izvira iz nacela vestnosti in poštenja (5. clen OZ).
Dolžnost razkritja je lahko kršena bodisi aktivno (napacno, nepopolno in­formiranje) bodisi pasivno (opustitev informiranja), saj je zavarovalec dol­žan odgovoriti na vprašanje. Odgovor lahko namrec (brez pravnih posledic) odkloni le v izjemnih primerih (7. clen ZZavP).7575	Vec o tem v komentarju 7. clena ZZavP.

Trenutek izpolnitve dolžnosti razkritja
Namen dolžnosti razkritja je zagotavljanje ustreznega informacijskega po­ložaja zavarovalnice, ko je zavarovalec edini vir informacij oziroma bi za­varovalnica do podatkov lahko prišla le z visokimi stroški. Da bi dolžnost razkritja dosegla svoj namen, mora biti izpolnjena najpozneje do trenutka sklenitve pogodbe.
Zavarovalna pogodba je konsenzualni kontrakt. Pogodba je torej sklenjena, ko je podano soglasje volj obeh strank. Ob hkratni navzocnosti obeh strank mora zavarovalec dolžnost razkritja izpolniti na kraju samem, pred sklenitvijo pogodbe. Ker pa se v zadnjem casu povecuje število pogodb, sklenjenih na daljavo, je (predvsem zaradi dolžnosti, ki jih ima glede informiranja zavaro­valnica) mogoce zaznati spremembo trenda v modelu sklepanja zavarovalne pogodbe. Policni model, po katerem je bila pogodba praviloma sklenjena, ko je bila zavarovalcu poslana polica, zavarovalec pa se je s celotno vsebino zava­rovalnega razmerja seznanil šele s prejemom police in zavarovalnih pogojev, ki jih dobi po sprejetju ponudbe s strani zavarovalnice, tj. po trenutku sklenitve pogodbe,7676	Ivanjko, str. 23 in nasl.
 namrec ne omogoca pravocasne izpolnitve dolžnosti informiranja zavarovalnice,7777	Glej sodbo v zadevi C-209/12 Walter Endress proti Allianz Lebensversicherungs AG z dne 19. decembra 2013, EU:C:2013:864.
 zato sta danes v ospredju7878	Pogodbo je sicer še vedno mogoce skleniti po policnem modelu, vendar pa bo zavaroval­nica tvegala možnost uveljavljanja sankcij zaradi kršitev dolžnosti informiranja, odrekla pa se bo tudi informacijam, ki bi jih lahko dobila od zavarovalca prek vprašalnika.
 ponudbeni in invitacijski model.
V primeru sklepanja zavarovalne pogodbe po ponudbenem modelu zavaro­valec po izpolnjeni dolžnosti informiranja s strani zavarovalnice poda izja­vo volje v obliki ponudbe (izpolni prijavnico v obliki obrazca) in jo skupaj z izpolnjenim vprašalnikom pošlje zavarovalnici, kar pomeni tudi njegovo izjavo volje (ponudba).7979	Langheid, 2019, r. št. 23; in Ivanjko, str. 23 in nasl.
 Ce zavarovalnica ponudbo sprejme, zavarovalcu pošlje polico.8080	Langheid, 2019, r. št. 23.
 Pri invitacijskem modelu pa zavarovalec izpolni vprašalnik, s cimer da nezavezujoco ponudbo (povpraševanje),8181	Ivanjko, str. 23 in nasl.
 zavarovalnica na podlagi odgovorov pripravi ponudbo (skupaj z vsemi potrebnimi informacijami), ki jo lahko zavarovalec sprejme. 8282	Langheid, 2019, r. št. 24; Armbrüster, 2018, r. št. 36; in Ivanjko, str. 23 in nasl.

Dolžnost informiranja bo tako zavarovalec obicajno izpolnil z izpolnitvijo vprašalnika, ki ga lahko na morebitno dodatno zahtevo zavarovalnice po­zneje še dopolni. Ce se med oddajo izpolnjenega vprašalnika in sklenitvijo pogodbe (sprejemom ponudbe s strani zavarovalnice – ponudbeni model, oziroma sprejemom ponudbe, ki jo pripravi zavarovalnica – invitacijski mo­del) stanje oziroma okolišcine, po katerih sprašuje zavarovalnica, spremenijo, je dolžan zavarovalec o tem obvestiti zavarovalnico – gre za tako imenova­ne korekturne dolžnosti informiranja. Drugace kot v nemškem pravu torej trenutek izpolnitve dolžnosti razkritja ni tempiran na oddajo izpolnjenega vprašalnika, ampak na trenutek sklenitve pogodbe.8383	Vec o ureditvi v nemškem pravu v razdelku o primerjalnopravnem pregledu.
 Sprememba okolišcin v casu predpogodbene faze, tudi po trenutku oddaje zavezujoce izjave s strani zavarovalca, tako spada v njegovo sfero rizika.
Tudi v primeru podaljšanja pogodbe obstaja dolžnost informiranja zavaro­valca, seveda pa bo zavarovalec lahko pocakal na pobudo v obliki vprašalnika s strani zavarovalnice. Drugace velja pri spremembi pogodbe. Vnovicna oce­na rizika je namrec v tem primeru pogojena z naravo predvidene spremem­be. Zavarovalnica zavarovalca ne sme obremenjevati z novimi dolžnostmi informiranja, ce glede na naravo spremembe pogodbe vnovicna ocena rizika ni potrebna.8484	Armbrüster, 2018, r. št. 105, 106.
 V primerjalnem pravu je upravicen interes zavarovalnice za vnovicno oceno najveckrat podan pri novih ali povecanih rizikih.8585	Prav tam, r. št. 105.

Pregled dolžnosti razkritja po predpostavkah vzpostavitve
Po splošnem pravilu, ki velja v pogodbenem pravu, si mora vsak sam zagotoviti informacije, ki jih potrebuje za sklenitev pravnega posla (oblikovanje poslov­ne volje). V izjemnih primerih se zaradi zagotavljanja pravicnosti v pravnih razmerjih aktivirajo predpogodbene dolžnosti informiranja, ki k informira­nju zavezujejo nasprotno stranko. Ker zavarovalnica praviloma ni seznanjena z okolišcinami, ki bi lahko vplivale na verjetnost uresnicitve rizika (in ki so zato pomembne za ocenitev nevarnosti), drugace od zavarovalca pa jih niti ne more pridobiti oziroma je njihova dostopnost povezana z visokimi stroški, je zakonodajalec na podrocju zavarovalnega prava posebej dolocil dolžnost razkritja in k informiranju o nevarnostnih okolišcinah zavezal zavarovalca.8686	Cigoj, str. 2426; in Polajnar Pavcnik, str. 821 (Gre za tako imenovane nevarnostne oko­lišcine). Na primer, da je zavarovanka prebolela hujše rakavo obolenje (sodba Višjega sodišca v Mariboru I Cp 1361/2011 z dne 31. januarja 2012).

Dolžnost vsebinsko zajema nevarnostne okolišcine. Gre za okolišcine, ki jih zavarovalnica potrebuje za oceno rizika, ki ga s sklenitvijo zavarovalne po­godbe prevzema nase.8787	Cigoj, str. 2400 in 2425.

Zavarovalec ima dolžnost, da na vprašanja zavarovalnice odgovori pravilno in popolno.8888	Armbrüster, 2018, r. št. 81 (to lahko pomeni, da mora zavarovalec odgovoriti tudi, da za neko dejstvo ne ve), 83.
 Njegovo vedenje pri tem vkljucuje informacije o okolišcinah, ki jih pozna, kot tudi o tistih, za katere bi moral vedeti, vendar jih zaradi lastne malomarnosti ne pozna.8989	Cigoj, str. 2426; in Polajnar Pavcnik, str. 821.
 V okvir vedenja zavarovalca spadajo tiste informacije, ki jih ta ima (najpozneje) v trenutku sklepanja pravnega posla.9090	Schwarze, str. 39.
 Vedenje pa se lahko zavarovalcu tudi pripiše, ce je imel o informaciji (nje­nem obstoju) indic in mu je ta dostopna brez nadaljnjega (z minimalnimi stroški).9191	Merila v zvezi s pripisovanjem vedenja lahko v našem pravu poišcemo v predpostavki opravicljivosti zmote, ki vsebuje merila za presojo, katere informacije si je glede na za­htevano skrbnost v pravnem prometu dolžna zagotoviti stranka sama (vec o tem Fakin, 2017, str. 16 in nasl.). Tako tudi v primerjalnem pravu. V NEZPP: bi zavarovalec lahko informacijo razumno pridobil.

Zavarovalno razmerje je lahko tudi vecstransko. V tem primeru se zavaroval­cu pripiše tudi vedenje o informacijah, ki spadajo v okvir vedenja beneficiar­ja, posredno zastopanega in direktnega zastopnika (10. clen ZZavP),9292	Vec o tem v komentarju 10. clena ZZavP.
 kar je tudi skladno s primerjanimi ureditvami.9393	Vec o tem: prav tam.

Z uvedbo vprašalnikov se riziko za napacno presojo, ali je posamezna infor­macija pomembna za sklenitev pogodbe, pomika na stran zavarovalnice,9494	Langheid, § 19 VVG, r. št. 18.
 ki ima zaradi svojega profesionalnega udejstvovanja pri sklepanju zavarovanj vec specificnega znanja in izkušenj pri prepoznavanju bistvenih informacij za sklenitev zavarovalne pogodbe. Prek vprašanj se zavarovalcem zagotavlja vedenje o pomembnosti informacije, s cimer se skuša doseci, da bo kar najvec pogodb sklenjenih v ustreznem informacijskem položaju (zavarovalnica), saj se zavarovalci ne bodo vec mogli sklicevati, da za pomembnost informacije niso vedeli (in niso mogli vedeti).
Vprašanja morajo biti s strani zavarovalnice postavljena jasno, ni pa se mo­goce izogniti doloceni meri abstrahiranja.9595	Armbrüster, 2018, r. št. 36.
 Ce je potreben jasnejši odgovor, lahko zavarovalnica postavi natancnejše vprašanje.9696	Prav tam, r. št. 36–37.
 Problem so pavšalna vprašanja (na primer bolezni v zadnjih petih letih).9797	Langheid, § 19 VVG, r. št. 24.
 Nekateri menijo, da se dolžnosti informiranja v tem primeru ne vzpostavijo, saj pavšalna vprašanja zahtevajo le pavšalne odgovore.9898	Prav tam.
 Vendar pa obstajajo tudi nasprotna stališca, saj da gre še vedno za okolišcine, ki so pomembne za oceno rizika.9999	Prav tam; in Armbrüster, 2018, r. št. 37.
 Nejasna vprašanja je treba razlagati v korist zavarovanla.100100	Armbrüster, 2018, r. št. 41.
 Zavarovalnica mora zava­rovalca opozoriti na neodgovorjene odgovore, sicer se šteje, da ta okolišcina ni pomembna za sklenitev pogodbe (7. clen ZZavP).101101	Langheid, § 19 VVG, r. št. 28; in Armbrüster, 2018, r. št. 34 in 86.

V zakonu ni posebej predvidena možnost zavarovalnice, da se odpove pra­vici do informiranja. Posebej pa je omejena možnost odpovedi pravici do uveljavljanja sankcij v primeru naklepnih kršitev dolžnosti razkritja (drugi odstavek 8. clena ZZavP). Zavarovalnica se lahko pravici do informiranja de facto odpove s tem, da zavarovalcu ne postavi vprašanj (šteje se namrec, da informacija za sklenitev pogodbe ni pomembna, ce zavarovalnica v zvezi z njo vprašanja ni postavila).102102	Prim. »Zavarovalnica mora zavarovalca opozoriti na neodgovorjene odgovore, drugace se šteje, da ta okolišcina ni pomembna za sklenitev pogodbe« (7. clen ZZavP).

Posebej je treba opozoriti na (ne)dopustnost nekaterih vprašanj. Problemati­ka je pogosta pri življenjskih zavarovanjih, pri katerih so za oceno nevarnosti pomembne osebne okolišcine zavarovalca, tocneje zavarovane osebe. Enako kot v nemškem pravu103103	Armbrüster, 2018, r. št. 10, 12 in 81.
 tudi v naši ureditvi velja, da je dopustno odkloniti odgovor na vprašanje, ce to ni pomembno za oceno rizika (na primer nosec­nost, ce njene pomembnosti ni mogoce utemeljiti, ali pa predkaznovanost). O nepomembnih okolišcinah namrec zavarovalnice ni treba informirati. Ce je vprašanje dovoljeno, ceprav gre za osebno okolišcino, pa odgovora na vprašanje ni mogoce odkloniti, ne da bi bila podana kršitev dolžnosti razkritja.104104	Prav tam, r. št. 81 (na primer transseksualnost).
 Poseb­na pravila veljajo tudi pri genskih testih (4. in 11. clen ZZavP), kjer je zaradi preprecevanja (povecevanja) nezavarovaljivosti dolocenih skupin oseb potreb­na posebna previdnost pri dopušcanju takih metod pridobivanja informacij.105105	Glej na primer Langheid, § 19 VVG, r. št. 13. Vec o tem v komentarju 4. in 11. clena ZZavP.

6. clen
(Kršitev dolžnosti razkritja)
(1)	Ce zavarovalec prekrši dolžnost razkritja iz prejšnjega clena, lahko zavarovalnica predlaga spremembo pogodbe ali pogodbo odpove. V ta namen mora zavarovalcu poslati pisno obvestilo o svoji nameri in o pravnih posledicah svoje odlocitve v enem mesecu po tem, ko ji pos­tane kršitev dolžnosti razkritja znana ali razvidna.
(2)	Ce zavarovalnica predlaga spremembo pogodbe, se šteje, da je zava­rovalec predlog spremembe sprejel, ce ga v enem mesecu po prejemu obvestila pisno ne zavrne. Zavarovalnica lahko v enem mesecu po prejemu zavarovalcevega pisnega obvestila o zavrnitvi spremembe odpove pogodbo.
(3)	Zavarovalnica ne more odpovedati pogodbe v skladu s prvim odstav­kom, ce zavarovalec ni odgovoren za kršitev dolžnosti razkritja, ra­zen ce zavarovalnica dokaže, da pogodbe sploh ne bi sklenila, ce bi poznala nerazkrite okolišcine.
(4)	Odpoved pogodbe zacne veljati en mesec po tem, ko je zavarovalec prejel pisno obvestilo iz prvega odstavka tega clena.
(5)	Ce zavarovalni primer nastane zaradi okolišcine, ki je zavarovalec iz malomarnosti ni razkril, in nastopi pred ucinkovanjem odpovedi ali spremembe pogodbe, je zavarovalnica prosta svoje obveznosti v pri­meru, ce pogodbe ne bi sklenila, ce bi bila poznala te okolišcine. Ce pa bi zavarovalnica pogodbo sklenila z višjo premijo ali pod drugac­nimi pogoji, se zavarovalnina zmanjša sorazmerno oziroma se placa v skladu s takimi pogoji.
Pregled vsebine clena
Dolocba ureja sankcije, ki jih ima na voljo zavarovalnica v primeru kršitve dolžnosti razkritja. Zavarovalnica lahko predlaga spremembo pogodbe ali po­godbo odpove. To mora storiti s pisnim obvestilom, ki vsebuje tudi opis prav­nih posledic njene odlocitve, in sicer v roku enega meseca po tem, ko ji postane kršitev dolžnosti razkritja znana ali razvidna (prvi odstavek 6. clena ZZavP).
V drugem odstavku 6. clena ZZavP je urejena možnost spremembe pogod­be, pri cemer je dolocena domneva, da je zavarovalec predlog sprejel, ce ga v roku enega meseca pisno ne zavrne. V primeru zavrnitve sprejema predlaga­nih sprememb lahko zavarovalnica pogodbo odpove v roku enega meseca po prejemu zavarovalcevega obvestila o zavrnitvi predloga.
V tretjem odstavku 6. clena ZZavP je predvidena izjema v primeru nek­rivdnih kršitev dolžnosti razkritja. V teh primerih lahko zavarovalnica po­godbo odpove le, ce dokaže, da pogodbe sploh ne bi sklenila, ce bi poznala nerazkrite okolišcine.
Cetrti odstavek 6. clena ZZavP ureja zacetek ucinkovanja odpovedi, in sicer zacne veljati en mesec po tem, ko je zavarovalec prejel pisno obvestilo iz prvega odstavka 6. clena ZZavP.
Kršitev dolžnosti razkritja, ki je bila storjena iz malomarnosti, vpliva na po­godbeno dolžnost zavarovalnice, da izplaca zavarovalnino že pred ucinkova­njem spremembe ali odpovedi pogodbe, ce je zavarovalni primer nastal zara­di nevarnosti, v zvezi s katero je bila dolžnost razkritja kršena (peti odstavek 6. clena ZZavP). Zavarovalnica je prosta svoje obveznosti, ce pogodbe sploh ne bi sklenila. Ce bi pogodbo sklenila z višjo premijo ali pod drugacnimi pogoji, se zavarovalnina sorazmerno zmanjša oziroma se izplaca v skladu s takimi pogoji.
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
Kršitev predpogodbene dolžnosti informiranja lahko vpliva na proces obli­kovanja poslovne volje. Upravicenec do informiranja namrec pri sprejemanju odlocitve nima na voljo vseh pomembnih informacij, zato se lahko njegova oblikovana in pozneje izražena volja razlikuje od njegove prave (želene) volje.
Kršitve predpogodbenih dolžnosti informiranja se pojavljajo v dveh oblikah – aktivni in pasivni, pri cemer sta obe obliki poznani tudi v našem pravu. Tako kot pri prevari sta tudi v dolocbah 932. in 933. clena Obligacijskega zakonika (OZ) enotno urejeni tako napacna prijava kot tudi opustitev dolž­nosti prijavljanja.106106	Cigoj, str. 61. Sodba Vrhovnega sodišca SRS II Ips 400/83 z dne 29. marca 1984.
 Pri pasivni obliki gre za opustitev izpolnitve predpogod­bene dolžnosti informiranja (navadni molk), pri aktivnih kršitvah pa gre bo­disi za napacno bodisi za nepopolno informiranje. Aktivna kršitev je lahko storjena tudi z molkom, ce ta pri nasprotni stranki vzbudi napacno predstavo o dejstvu, ki je za sklenitev pravnega posla pomembno (konkludentni molk).
Sankcije za nenamerne kršitve prijavne dolžnosti (931. clen OZ) so (vsebin­sko enako kot prej v 909. clenu Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR)107107	V 909. clenu ZOR so bile dolocene sankcije za nenamerno neresnicnost ali nepopolnost prijave. Edina razlika glede na ureditev v OZ je glede poimenovanja zavezanca k infor­miranju: v ZOR je to sklenitelj zavarovanja, v OZ pa zavarovalec.
 urejene v 933. clenu OZ. V primeru kršitve prijavne dolžnosti ima zavaro­valnica možnost izbire med odpovedjo108108	Glede na smisel dolocbe gre za odstop zaradi kršitve (z ucinkom ex nunc) oziroma odpo­ved (trajajoce razmerje). Vec o izrazju: Možina, 2011, str. 57–73.
 pogodbe109109	Praviloma v primerih, ko pogodbe, ce bi za okolišcino vedela, ne bi sklenila.
 in njeno prilagoditvijo, ki je v sorazmernem zvišanju premij.110110	Polajnar Pavcnik, str. 826.
 Sankcijo mora zavarovalnica uveljav­ljati v roku meseca dni, odkar je izvedela za neresnicno prijavo. V primeru predlaganja prilagoditve pogodbe se lahko zavarovalec strinja s predlaganim zvišanjem premije, pri cemer je omejen z rokom 14 dni, odkar je prejel izjavo (predlog) zavarovalnice. Ce se na predlog zavarovalnice ne odzove, se šteje pogodba za razdrto po samem zakonu (drugi odstavek 933. clena OZ). Ce zavarovalnica pogodbo odpove, pogodba preneha po izteku 14 dni, odkar je zavarovalec prejel izjavo zavarovalnice (drugi odstavek 933. clena OZ). Pos­ledica prenehanja pogodbe so kondikcijski zahtevki glede dela obveznosti, ki jo je zavarovalec izpolnil (placal) brez pravne podlage (tretji odstavek 933. clena OZ).111111	Cigoj, str. 2429.
 Tako odpoved kot tudi prenehanje (v primeru nestrinjanja s prilagoditvijo) imata ucinek ex nunc, zato je zavarovalnica dolžna izplacati zavarovalnino, ce zavarovalni primer nastopi pred zacetkom ucinkovanja iz­jave o odpovedi oziroma prenehanja pogodbe.112112	Prav tam.
 Vendar pa OZ tukaj uvaja nacelo sorazmernosti113113	Nasproten koncept je pravilo »vse ali nic«.
 in doloca, da se zavarovalnina, ki jo zavarovalnica dolguje upravicencu, zmanjša sorazmerno z razliko med stopnjo placanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti placane glede na resnicno nevar­nost (cetrti odstavek 933. clena OZ). Pri tem pa se ne upošteva, ali je podana vzrocna zveza med neprijavljeno oziroma neresnicno prijavljeno okolišcino in nastankom zavarovalnega primera.
V slovenski teoriji je pri uporabi 933. clena OZ sporno, ali mora biti za uveljavljanje predvidenih sankcij izpolnjena predpostavka krivde. Vecinsko stališce je, da je tudi v primeru nenamernih kršitev za zavarovalcevo odgo­vornost potrebna njegova krivda, saj ga dolocba 931. clena OZ zavezuje k skrbnemu ravnanju (prijaviti mora tiste okolišcine, ki so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane), kar implicira krivdo.114114	Cigoj, str. 2426; in Polajnar Pavcnik, str. 825.
 Drugace, tj. da krivda ni predpostavka odgovornosti zavarovalca, zakljucuje Cigoj, saj je treba pravni posel v vsakem primeru prilagoditi dejanskim razmeram.115115	Cigoj, str. 2428–2429.
 Cigoj meni, da je treba izhajati iz smisla pravila, tj. da se pogodba prilagodi dejanskemu stanju, pri tem pa ne gre za to, da bi stranka trpela sankcije zaradi svojega nepravilnega ravnanja.116116	Prav tam.

Zdi se, da se predpostavka krivde zahteva vsaj pri uporabi cetrtega odstavka 933. clena OZ, ki omogoca prilagoditev zavarovalnine glede na višino placa­nih premij in tistih, ki bi morale biti placane glede na resnicno nevarnost. Te pravne posledice namrec ni mogoce izpeljati iz pravil o zmoti (46. in 97. clen OZ), temvec gre za odgovornost za culpa in contrahendo, za katero se zah­teva krivda.117117	Vec o tem Fakin, 2015a, str. 217–244.
 Takemu stališcu pritrjujejo tudi primerjalnopravne rešitve, ki v primeru, da gre za nezakrivljeno opustitev oziroma napacno informiranje, ne omogocajo sorazmernega znižanja zavarovalnine, temvec je zavarovalnica dolžna izplacati celotno zavarovalnino.118118	Vec o tem v razdelku o primerjalnopravnem pregledu. Pri nas je (pri nezakrivljenih »kršitvah«) ureditev, po kateri zavarovalnica dolguje zavarovalnino v celoti, skladna s splošnim pravilom o zmoti (46. clen OZ): riziko zmote, s tem pa tudi morebitno škodo, praviloma nosi stranka, ki je v zmoti (tj. v tem primeru zavarovalnica).

Predvidene spremembe
Predvidene spremembe odpravljajo negotovost v zvezi z zahtevo po krivdi pri nenamernih kršitvah. Posebej so namrec dolocene sankcije za primer, ko dolžnost ni bila pravilno izpolnjena brez krivde na strani zavarovalca. Novost je tudi v vsebinsko širši možnosti prilagoditve pogodbe (ne samo s prilagoditvijo višine premije, ampak tudi s spremembo drugih pogodbenih pogojev). Posebej je urejena situacija, ko zavarovalnica pogodbe sploh ne bi sklenila (peti odstavek 6. clena ZZavP) – in se v zvezi s tem položajem ni vec treba zatekati k splošnim institutom o napakah volje, ki so proble­maticni predvsem zaradi sodnega uveljavljanja izpodbijanja in kratkih ro­kov. Odpravljena je s strani zavarovalcev kritizirana ureditev, po kateri se je zavarovalnica lahko (delno) razbremenila placila zavarovalnine, tudi ce vzrocna zveza med kršitvijo prijavne dolžnosti in nastankom zavarovalnega primera ni bila podana, tako da se za sorazmerno oziroma celotno znižanje zavarovalnine ta zdaj zahteva. Z namenom spodbuditve ažurnosti poslova­nja zavarovalnic in skrajševanja casa negotovosti glede veljavnosti pogodbe je dolocen krajši rok, v katerem mora zavarovalnica uveljavljati sankcije za nenamerne kršitve, in sicer iz treh mesecev na enega. Na drugi strani pa je zaradi cedalje vecje kompleksnosti zavarovanj podaljšan rok, v katerem lahko zavarovalec sprejme ponujeno spremembo pogodbe s strani zavaro­valnice, kar mu omogoca daljši premislek o ustreznosti ponudbe, pa tudi pri­merjavo z drugimi produkti. Ukinja se avtomatizem za prenehanje pogodbe, ce zavarovalec ponujene prilagoditve pogodbe ne sprejme, tako da odlocitev o prenehanju oziroma nadaljevanju pogodbenega razmerja ostaja v domeni zavarovalnice.
Primerjalnopravni pregled
V pravnih redih evropskih držav se ureditve sankcij v primeru kršitev dolž­nosti razkritja precej razlikujejo.119119	Basedow, 2016, str. 110.
 Najbolj ostre sankcije so uzakonjene v Angliji, Walesu, na Irskem in Škotskem, kjer sledijo nacelu vse ali nic (za­varovalec ob nastanku zavarovalnega primera ni upravicen do zavarovalni­ne tudi, ce je ravnal nekrivdno, kot tudi ce med zavarovalnim primerom in kršitvijo ni vzrocne zveze).120120	Izjeme veljajo za potrošniške pogodbe, dolocba pa je pogosto omiljena s posebnimi po­godbenimi dogovori. Basedow, 2016, str. 110.
 Tudi Avstrija in Nemcija sledita nacelu vse ali nic, vendar to pravilo omejujeta na malomarnostne kršitve in dodajata zahtevo po vzrocni zvezi.121121	Prav tam.
 Podobno velja tudi na Poljskem.122122	Prav tam.
 Nizozemska omejuje ucinke strogega nacela le na primere prevare in položaje, ko zavaro­valnica pogodbe sploh ne bi sklenila.123123	Prav tam, str. 111.

Druge evropske države sledijo nacelu sorazmernosti in zavarovalnino zni­žujejo glede na naravo (težo) kršitve, pri cemer je glavno merilo krivda.124124	Prav tam.
 V primeru prevare zavarovalec ni upravicen do zavarovalnine, v primeru nena­mernih kršitev pa je do nje upravicen vsaj delno (Belgija, Danska, Francija, Finska, Grcija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija).125125	Prav tam.
 Na Švedskem velja posebna ureditev za potrošniške pogodbe,126126	Podobno velja na Finskem za neživljenjska zavarovanja.
 pri katerih zni­žanje zavarovalnine ni nujno povsem sorazmerno, ampak se upošteva me­rilo razumnosti glede na pomembnost dejstva za zavarovalnico in stopnjo krivde.127127	Basedow, 2016, str. 111.
 V državah s sorazmernim sistemom so pogosto dodane omejitve v zvezi z možnostjo odpovedi pogodbe v smislu, da mora zavarovalnica najprej ponuditi spremembo pogodbe, šele nato lahko uveljavlja za pogodbeno raz­merje usodnejšo sankcijo.128128	Glej na primer ureditev v Belgiji, Franciji, Nemciji itn.

V Nemciji ima v primeru kršitve predpogodbene dolžnosti informiranja za­varovalnica možnost, da od pogodbe odstopi (nem. Rücktritt) z ucinkom ex tunc.129129	Langheid, § 19 VVG, r. št. 7; in Armbrüster, 2018, r. št. 109.
 To velja brez dodatnih pogojev le pri namernih kršitvah zava­rovanca.130130	Langheid, § 19 VVG, r. št. 7.
 Pri vseh drugih kršitvah je treba najprej preveriti, ali se kršitev nanaša na okolišcine, zaradi katerih pogodba ne bi bila sklenjena ali pa bi bila sklenjena pod drugacnimi pogoji.131131	Prav tam.
 Glede na to »kvaliteto« okolišcin, tj. ce so te take, da sicer pogodba ne bi bila sklenjena, in je podana velika malomarnost zavarovalca, lahko še vedno pride do odstopa zaradi kršitve ali do njene prilagoditve. V primeru male malomarnosti ob hkratnem pogoju, da zavarovalnica pogodbe ne bi sklenila, pa lahko pride bodisi do odpovedi pogodbe (nem. Kündigung, § 19 (3) 2 Gesetz über den Versicherungsvertrag – VVG) bodisi do prilagoditve zavarovalne pogodbe novo znanim okolišci­nam.132132	Prav tam; in Armbrüster, 2018, r. št. 109.
 Odstop zaradi kršitve oziroma odpoved pogodbe v primerih malo­marnostnih kršitev nista mogoca, ce je mogoce pogodbo prilagoditi.133133	Armbrüster, 2018, r. št. 109.

Predstavitev ureditve v NEZPP
a) NEZPP
V clenu 2:102 NEZPP so urejene sankcije, ki jih ima na voljo zavarovalnica v primeru nenamernih kršitev dolžnosti razkritja. Kršitve dolžnosti informi­ranja se v NEZPP obravnavajo enotno, tako da so predpisane enake sankcije za pasivne (opustitev) in aktivne (napacno, nepopolno informiranje) kršit­ve.134134	Basedow, str. 77.

Namesto nacela »vse ali nic«, ki je do nedavnega prevladovalo v primer­jalnem pravu, je uvedeno nacelo sorazmernosti, tako da lahko v primeru izpolnjenosti predpostavk zavarovalnica predlaga razumne spremembe ali dopolnitve pogodbe, le izjemoma pa ima pravico do odpovedi pogodbe.135135	Keglevic, str. 117; in Basedow, 2016, str. 109.
 Izjava o uveljavljanju posamezne sankcije mora biti dana v pisni obliki, izra­žati mora jasno namero, katero od sankcij zavarovalnica zahteva, vsebovati pa mora tudi jasen opis pravnih posledic, ki jih izbirana možnost prinaša.136136	Keglevic, str. 117–118.
 Zavarovalnica mora podati izjavo v roku enega meseca od dneva, ko sta ji bila znana kršitev in okolišcina (dejstvo), v zvezi s katero je bila dolžnost razkritja kršena.137137	Prav tam, str. 118; in Basedow, 2016, str. 109.

Odpoved pogodbe, ki ucinkuje za naprej,138138	Prav tam.
 je možna v dveh primerih. Prvi zajema situacije, ko je bila kršena dolžnost informiranja glede dejstva, ki je tako pomembno za ocenitev rizika, da zavarovalnica, ce bi za to dejstvo vedela, pogodbe (sploh) ne bi sklenila.139139	Basedow, 2016, str. 109.
 V drugih primerih, ko bi zavaroval­nica pogodbo sklenila, le pod drugacnimi pogoji, pa le, ce stranki nista mogli doseci soglasja k ponujenim razumnim spremembam pogodbe.140140	Prav tam.
 Namen take ureditve pravice do odpovedi je, da pogodba preneha veljati v cim manj­šem številu primerov, torej le tam, kjer gre za vsebinsko pomembnejše kršitve dolžnosti razkritja, ki onemogocajo nadaljevanje pogodbenega razmerja, saj bi bile potrebne vecje spremembe razmerja, s katerimi stranke ne soglaša­jo.141141	Prav tam; in Keglevic, str. 118.
 Pri tem je treba opozoriti na drugacno razlago clena 2:102 NEZPP v komentarju clena 2:104 NEZPP, tj. da lahko zavarovalnica v primeru kršitev iz malomarnosti (povsem) alternativno izbira med obema sankcijama.142142	Basedow, 2016, str. 116. Tako tudi: Heiss in Mönnich, str. 394–395. Drugace, tj. da je pravica do odpovedi tudi pri malomarnostnih kršitvah omejena, dolocbo razlaga tudi Armbrüster, 2018, 2013, str. 119 in nasl.

V primeru spremembe ali dopolnitve pogodbe zavarovalnica predloži razum­ne spremembe skupaj z izjavo, zavarovalec pa se lahko v enem mesecu odloci, ali bo spremembe sprejel.143143	Prav tam; Basedow, 2016, str. 109. (neaktivnost zavarovanca se šteje kot sprejem ponud­be, ki ucinkuje za naprej).
 V primeru njihovega sprejetja s strani zavaroval­ca oziroma njegove pasivnosti144144	Šteje se, da je zavarovalec v predlagane spremembe privolil, ce jih v roku enega meseca ni zavrnil.
 ostane pogodba v veljavi, upoštevaje spre­membe oziroma dopolnitve.145145	Keglevic, str. 118; in Basedow, 2016, str. 109.
 Spremembe ucinkujejo za naprej, in sicer od trenutka soglasja zavarovanca oziroma od poteka roka, v katerem lahko za­varovalec spremembe oziroma dopolnitve zavrne.146146	Basedow, 2016, str. 109.
 V primeru zavrnitve ima zavarovalnica možnost, da odpove pogodbo v roku enega meseca od prejema zavrnitve s strani zavarovalca, pri cemer odpoved ucinkuje v roku meseca dni po tem, ko zavarovalec prejme pisno izjavo o odpovedi pogodbe.147147	Prav tam; in Keglevic, str. 118.

Nadaljnje pravne posledice so odvisne od ravnanja zavarovalca:
–	v primeru malomarnosti zavarovalca zavarovalnica ni dolžna izplacati zavarovalnine, ce pogodbe v primeru, da bi za informacijo vedela, ne bi sklenila (clen 2:102 (5) NEZPP). V tem primeru lahko zavarovalnica pogodbo odpove. Ce pa bi pogodbo sklenila, le pod drugacnimi pogo­ji (na primer višja premija), potem je dolžna izplacati zavarovalnino v sorazmernem deležu (tj. sorazmerno usklajeno z novimi pogodbenimi pogoji, clen 2:102 (5) NEZPP) – v tem primeru pride do spremembe po­godbe.148148	Keglevic, str. 118; in Basedow, 2016, str. 110.
 Ce ni podane vzrocne zveze med zamolcano oziroma napacno informacijo in uresnicenim rizikom, potem se zavarovalnina izplaca v ce­loti.149149	Prav tam.
 Ce je podana delna vzrocna zveza, potem se zavarovalnina izplaca sorazmerno deležu te vzrocne zveze;150150	Keglevic, str. 118.

–	v primeru nekrivdne kršitve predpogodbene dolžnosti informiranja zava­rovalnica naceloma nima pravice do odpovedi, ampak ima samo pravico, da predloži spremembe in dopolnitve pogodbe.151151	Prav tam, str. 118–119.
 Izjema, tj. da pogodbo lahko odpove, velja samo, ce zavarovalnica dokaže, da pogodbe ne bi skle­nila, ce bi za okolišcino vedela.152152	Prav tam, str. 119.
 Zavarovalec je v teh primerih upravicen do izplacila celotne zavarovalnine.153153	Prav tam; in Basedow, 2016, str. 110.

b) Primerjava med NEZPP in ZZavP
Drugace kot v NEZPP (glede na komentar relevantnega clena) je v ZZavP dolocena popolna alternativnost med spremembo pogodbe in odpovedjo, tako kot že pred tem v OZ in ZOR. Ureditev, po kateri bi morala zavaroval­nica (praviloma)154154	Izjema pa bi veljala le, ce pogodbe sploh ne bi sklenila
 najprej ponuditi razumne spremembe pogodbe in jo šele v primeru neuspelega poskusa odpovedati, bi v postopek uveljavljanja sankcij vnesel precej negotovosti. Uspešnost odpovedi bi bila namrec pogojena z razumnostjo oziroma ustreznostjo ponujene spremembe pogodbe. Podobne ucinke kot s predpisovanjem stopnjevitosti sankcij lahko na konkurencnem zavarovalnem trgu dosežemo tudi z alternativnostjo možnih sankcij, saj lah­ko predvidevamo, da bo zavarovalnica kljub kršitvi zainteresirana ohraniti pogodbo v veljavi, ce bo to le mogoce. Tudi sicer pa je alternativnost pri izbiri v ZZavP dolocena le za malomarnostne kršitve. Gre torej za sankcijo kot posledico krivdne kršitve, zato je varstvo zavarovalca upraviceno omejeno le oziroma predvsem ob spoštovanju nacela primernosti in sorazmernosti (proporcionalnosti) pri sankcioniranju. Pri nekrivdnih »kršitvah« dolžnosti razkritja pa je možnost takojšnje odpovedi pogodbe mocno omejena, saj je predvidena le v primerih, ko zavarovalnica pogodbe sploh ne bi sklenila (ozi­roma po neuspelem poskusu dogovora o spremembah).
Umestitev v sistem
Dolocba 6. clena ZZavP ureja sankcije za nenamerne kršitve dolžnosti raz­kritja (5. clen ZZavP). Skupaj s 7. (Izjeme) in 8. clenom (Kršitev s prevaro) ZZavP tvori celoten sankcijski sistem, predviden za kršitve dolžnosti raz­kritja. Uporablja se tudi pri kršitvah v zvezi s spontanimi izjavami (9. clen ZZavP).
Podrobnejša razlaga vsebine
Uvod
Kršitve dolžnosti razkritja se obravnavajo enotno. Zavarovalnica ima namrec na voljo enake sankcije tako v primeru pasivnih (opustitev) kot tudi aktivnih (napacno, nepopolno informiranje) kršitev dolžnosti razkritja.155155	Enotna obravnava obeh oblik kršitev je obicajna v primerjalnem pravu, prisotna pa je bila že v ZOR in OZ. Vec o tem v posameznih razdelkih komentarja tega clena.
 Sankcijski sistem, predviden v tej dolocbi, sledi naceloma ohranjanja pogodbe v veljavi in sorazmernosti.
Sankcije
Prvi odstavek 6. clena ZZavP predvideva dve sankciji za primer kršitve dolžnosti razkritja (sprememba pogodbe, odpoved) in nacin njunega uve­ljavljanja. Izjava zavarovalnice mora biti dana v pisni obliki, vsebovati mora jasno navedbo, katero sankcijo zavarovalnica uveljavlja, in jasen opis pravnih posledic, ki temu sledijo.156156	Keglevic, str. 117–118.
 Zavarovalnica lahko med sankcijama izbere (in o tem poda izjavo) v roku enega meseca, odkar je zvedela za kršitev oziroma za dejstvo, v zvezi s katerim je bila dolžnost razkritja kršena.157157	Prav tam, str. 118; in Basedow, str. 82 in 83.
 Po preteku roka zavarovalnica ni vec upravicena zahtevati spremembe pogodbe oziro­ma je odpovedati. Kratek rok sili zavarovalnico, da se cim prej izjavi o novo ugotovljenih okolišcinah in tako odpravi negotovost zavarovalca glede usode zavarovanja (pogodbe).
Ce zavarovalnica izbere možnost spremembe oziroma dopolnitve pogodbe, zavarovalcu skupaj z izjavo predloži tudi predlagane spremembe pogodbe, zavarovalec pa se lahko v roku enega meseca odloci, ali jih bo sprejel.158158	Keglevic, str. 118; Basedow, str. 82 (neaktivnost zavarovanca se šteje kot sprejem ponud­be, ki ucinkuje za naprej).
 Ce se v roku enega meseca o predlagani spremembi ne izjavi, se šteje, da ponujene spremembe sprejema (drugi odstavek 6. clena ZZavP). V primeru sprejetja sprememb s strani zavarovalca oziroma njegove pasivnosti159159	Šteje se, da je zavarovalec v predlagane spremembe privolil, ce jih v roku enega meseca ni zavrnil.
 ostane pogodba v veljavi, upoštevaje spremembe oziroma dopolnitve.160160	Keglevic, str. 118; in Basedow, str. 82.
 Pravilo je odraz na­cela ohranjanja pogodbe v veljavi. Po oceni pripravljavcev zakona navedena ureditev ni v nasprotju s prvim odstavkom 30. clena OZ, ki doloca, da molk ne pomeni sprejema ponudbe. Sprememba pogodbe, ki je urejena v 6. clenu ZZavP in do katere lahko pride tudi s pasivnostjo (molkom) zavarovalca, je namrec sankcija za kršitev dolžnosti razkritja. Zavarovalnica lahko to sank­cijo uveljavi po tem, ko je bila pogodba že sklenjena. Položaj se zato razlikuje od tistega, ki ga ureja prvi odstavek 30. clena OZ, pri katerem gre za vpra­šanje sprejema ponudbe (sklenitve pogodbe). Ureditev, ki za zavrnitev po­nujene spremembe zahteva aktivno ravnanje zavarovalca, upošteva dejstvo, da je vecina zavarovalcev pasivnih, tako pa se varuje zavarovalcev pozitivni pogodbeni interes.161161	Aktivno ravnanje zavarovalca se zahteva tudi v 23. in 24. clenu ZZavP.
 Spremembe ucinkujejo za naprej, in sicer od trenutka, ki ga dogovorita stranki. Ce dogovora ni, spremembe ucinkujejo od trenutka soglasja zavarovanca oziroma od poteka roka, v katerem lahko zavarovalec spremembe oziroma dopolnitve zavrne.162162	Basedow, str. 82.
 V primeru zavrnitve ima zava­rovalnica možnost, da odpove pogodbo v roku enega meseca od prejema zavrnitve s strani zavarovalca, pri cemer odpoved ucinkuje v roku meseca dni po tem, ko zavarovalec prejme pisno izjavo o odpovedi pogodbe (cetrti odstavek 6. clena ZZavP).163163	Keglevic, str. 118; in Basedow, str. 82.
 Z namenom pospešitve ucinkovanja odpovedi pogodbe lahko zavarovalnica že v izjavi doloci, da v primeru zavrnitve ponu­jene spremembe pogodbe uveljavlja odpoved. V tem primeru bo, ce bo zava­rovalec ponujene spremembe zavrnil, odpovedna izjava zacela ucinkovati v roku enega meseca od prejema prvotne (in tudi edine) izjave zavarovalnice (prvi odstavek 6. clena ZZavP) in torej do ucinkovanja odpovedi zavaroval­nici ne bo treba cakati še nadaljnji mesec od zavrnitve ponujene spremembe pogodbe s strani zavarovalca.
Odpoved ucinkuje za naprej (in ne ex tunc)164164	Keglevic, str. 118, Basedow, 2016, str. 109.
 ter je pri malomarnostnih kršitvah alternativa pravici zavarovalnice, da ponudi spremembo pogodbe. Pravica zavarovalnice do odpovedi pa je omejena pri kršitvah, za katere za­varovalec ni odgovoren (v zvezi s kršitvijo mu ne moremo ocitati nikakršne krivde). Ce zavarovalcu pri izpolnjevanju dolžnosti razkritja ob sklepanju pogodbe ni mogoce ocitati niti (male) malomarnosti, pozneje pa zavaroval­nica ugotovi, da ni bila razkrita pomembna okolišcina, lahko ponudi le spre­membo pogodbe, ne more pa v tej prvi fazi pogodbe odpovedati. Izjemoma se lahko že ob prvi izbiri sankcije odloci za odpoved pogodbe, ce pogodbe, ce bi za nerazkrito okolišcino vedela, sploh ne bi sklenila. Do odpovedi pa lahko pride pri nezakrivljenih kršitvah tudi, ce zavarovalec ponujene spre­membe zavrne, torej v drugi fazi. Pri tem morajo biti spremembe, ki jih ponudi zavarovalnica, ustrezne (razumne), na njej pa je (v primeru spora) tudi dokazno breme glede okolišcine, da pogodbe ob poznavanju izostale oziroma prave informacije (sploh) ne bi sklenila.
Namen opisane ureditve pravice do odpovedi pogodbe je, da pogodba pre­neha veljati v cim manjšem številu primerov, torej le takrat, ko gre za vsebin­sko pomembnejše kršitve dolžnosti razkritja, ki onemogocajo nadaljevanje pogodbenega razmerja, saj bi bile potrebne vecje spremembe razmerja, s ka­terimi stranke ne soglašajo.165165	Keglevic, str. 118.

Ucinki na pogodbeno razmerje
Stopnji krivde je prilagojena (tudi) ureditev ucinkov, ki jih ima kršitev na pogodbeno razmerje. Drugace kot v primerjalnem pravu naša ureditev ne razlikuje med veliko (grobo) in malo malomarnostjo, ampak vse kršitve iz malomarnosti obravnava enotno. Stopnje krivde, ki se upoštevajo, so tako razdeljene na: brez krivde, malomarnost in naklep (namen).166166	Vec o namernih kršitvah v komentarju 8. clena ZZavP.

V primeru kršitve dolžnosti razkritja brez krivde je dolžna zavarovalnica za zavarovalni primer, ki nastane pred zacetkom ucinkovanja sprememb ozi­roma odpovedi (oboje ucinkuje ex nunc), izplacati celotno zavarovalnino, in sicer tudi takrat, ko pogodbe, ce bi za izostalo informacijo vedela, sploh ne bi sklenila.
Malomarnostna kršitev dolžnosti razkritja lahko vpliva na izplacilo zava­rovalnine le, ce je nastanek zavarovalnega primera v vzrocni zvezi s sporno (zamolcano oziroma napacno razkrito) okolišcino (peti odstavek 6. clena ZZavP). Zavarovalnica v teh primerih ni dolžna izplacati zavarovalnine, ce pogodbe sicer ne bi sklenila; ce pa bi pogodbo sklenila, le pod drugacni­mi pogoji (na primer višja premija), potem je zavarovalnica zavarovalnino dolžna izplacati v sorazmernem deležu (tj. sorazmerno167167	Ce se drugacnost pogodbenih pogojev nanaša le na višino premije.
 oziroma skladno s pogoji, pod katerimi bi pogodbo sklenila). Ce bi bil po novih pogodbe­nih pogojih riziko izkljucen, potem zavarovalnica zavarovalnine ne dolguje. Izplacilo zavarovalnine sledi opisanemu pravilu ne glede na to, katero mož­nost je zavarovalnica sicer izbrala (sprememba pogodbe ali odpoved). Ce je podana delna vzrocna zveza, potem se zavarovalnina izplaca, upoštevaje ta delež in prilagoditev pogojev.168168	Keglevic, str. 118.

Zavarovalec je dolžan v primeru nenamernih kršitev (tako malomarnih kot tudi brez krivde) placati premijo za obdobje veljavnosti pogodbe pod pogoji, pod katerimi jo je sklenil (v dogovorjeni višini).
Sankcije in njihovi ucinki na pogodbeno razmerje pri nenamernih kršitvah dolžnosti razkritja
 
stopnja krivde
 sankcija
 ucinki na pogodbeno razmerje
 
brez krivde
 –	sprememba pogodbe;
–	odpoved le izjemoma;
 –	sprememba pogodbe in odpoved ucinkujeta ex nunc;
–	zavarovalnica je dolžna izplacati zavarovalnino v celoti;
–	zavarovalec je dolžan placati premijo za cas veljavnosti kritja;
 
malomarnost
 –	sprememba pogodbe ali odpoved;
 –	sprememba pogodbe in odpoved ucinkujeta ex nunc;
–	zavarovalnica je dolžna izplacati zavarovalnino: 1. v celoti, ce kršitev ni v vzrocni zvezi z nastankom zavarovalnega primera; 2. sorazmerno oziroma v skladu z drugacnimi pogoji, ce je vzrocna zveza podana, pogodbo pa bi sklenila pod drugacnimi pogoji; 3. obveznosti placila je prosta, ce je vzrocna zveza podana, pogodbe pa sploh ne bi sklenila;
–	zavarovalec je dolžan placati premijo za cas veljavnosti kritja.
 

7. clen
(Izjeme)
Ne glede na dolocila prejšnjega clena zavarovalnica ne more predlagati spremembe pogodbe ali je odpovedati v naslednjih primerih:
(a)	ce zavarovalec ni odgovoril na vprašanje zavarovalnice ali gre za oko­lišcine, za katere je ocitno, da so razkrite nepopolno ali nepravilno;
(b)	ce gre za okolišcine ki bi jih bilo treba razkriti, ali netocno razkrite okolišcine, ki niso bistvene za odlocitev zavarovalnice, da sklene po­godbo ali da to stori pod dogovorjenimi pogoji;
(c)	ce je zavarovalec glede na ravnanje zavarovalnice utemeljeno sklepal, da mu teh okolišcin ni treba razkriti;
(d)	ce gre za okolišcine, ki so bile zavarovalnici znane ali bi ji morale biti znane.
Pregled vsebine clena
V 7. clenu ZZavP so dolocene izjeme, v katerih zavarovalnica ne more uve­ljavljati sankcij, ki so predvidene za kršitev dolžnosti razkritja v 6. clenu ZZavP. Pod tocko a je predvidena izjema, ce zavarovalec ni odgovoril na vprašanje zavarovalnice, ali gre za okolišcine, za katere je ocitno, da so razkri­te nepopolno ali nepravilno. V tocki b je dolocena kot izjema tudi situacija, ce gre za okolišcine ki bi jih bilo treba razkriti, ali netocno razkrite okoliš­cine, ki niso bistvene za odlocitev zavarovalnice, da sklene pogodbo ali da to stori pod dogovorjenimi pogoji. Tocka c doloca izjemo, ce je zavarovalec glede na ravnanje zavarovalnice utemeljeno sklepal, da mu teh okolišcin ni treba razkriti, v tocki d pa je urejena izjema, ce gre za okolišcine, ki so bile zavarovalnici znane ali bi ji morale biti znane.
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
Obligacijski zakonik (OZ) v 935. clenu (enako kot pred njim Zakon o obli­gacijskih razmerjih – ZOR)169169	Clen 911 ZOR (Primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresnicnost ali nepopolnost prijave): »(1) Zavarovalnica, ki so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, znane ali ji niso mogle ostati neznane okolišcine, pomembne za ocenitev nevarnosti, skle­nitelj zavarovanja pa jih je neresnicno prijavil ali zamolcal, se ne more sklicevati na neres­nicnost prijave ali na zamolcanje. (2) To velja tudi v primeru, ce je zavarovalnica zvedela za te okolišcine med trajanjem zavarovanja, ni pa uporabila pravic, katere ji daje zakon.«
 doloca primere, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresnicnost ali nepopolnost prijave. Sankcij, predvidenih za primer kršitve prijavne dolžnosti, zavarovalnica ne more uporabiti, ce so ji bile zamolcane oziroma napacno prijavljene okolišcine v casu sklenitve po­godbe znane ali ji niso mogle ostati neznane (prvi odstavek 935. clena OZ), kot tudi, ce je za te okolišcine izvedela pozneje, med trajanjem pogodbe, pa ni uporabila pravic, ki ji jih daje zakon (drugi odstavek 935. clena OZ).
Za aktiviranje in izpolnjevanje prijavne dolžnosti je torej relevantno (tudi) vedenje zavarovalnice. O dejstvih, za katera že ve (oziroma bi zanje mora­la vedeti), zavarovalnice ni treba še posebej informirati (prvi odstavek 935. clena OZ). Pri tem ne gre le za tako imenovana notorna dejstva,170170	A. Polajnar Pavcnik, komentar 935. clena OZ, str. 828. Izraz se je namrec uveljavil pred­vsem v procesnem pravu in se nanaša na splošno znana dejstva.
 temvec za vsa dejstva, ki so zavarovalnici (bodoci sopogodbenici) znana oziroma bi ji morala biti znana. Za nadaljnjo usodo zavarovalne pogodbe so pomemb­na (predvsem) tista, ki so predmet prijavne dolžnosti (nevarnostne okoliš­cine).171171	Prvi odstavek 911. clena ZOR. Tako na primer sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 39/2000 z dne 14. septembra 2000 (zavarovalnica je bila s strani zavarovalca obvešcena, 

Vedenje zavarovalnice zajema tiste okolišcine, za katere je vedela oziroma bi zanje morala vedeti v skladu s svojo profesionalno skrbnostjo, ki jo zavezuje tudi med trajanjem pogodbe.172da je bil dimnik prestavljen, zato bi se ji moral vzbuditi dvom v pravilnost izvedbe prestavitve dimnika, zato bi morala od zavarovalca zahtevati dodatno dokumentacijo o tem, kako je bil dimnik zgrajen in tako preveriti, ali je bil zgrajen skladno s pravili stroke).­
 Tako kot pri (splošnih) dolžnostih informi­ranja, utemeljenih na nacelu vestnosti in poštenja, tudi pri prijavni dolžnosti iz 931. clena OZ zavarovalnica ni dolžna ugotavljati in poizvedovati pri za­varovalcu, kaj pomenijo njegovi podatki, oziroma jih dodatno preverjati.173172	Cigoj, str. 2431. V primerjalnem pravu se merilo približuje stroškovni upravicenosti pri­dobivanja informacij: ce bi zavarovalnica informacijo lahko pridobila brez težav (vec o tem v razdelku o primerjalnopravnem pregledu).
 Glede tega je treba dodati, da dolžnosti informiranja, utemeljene na dobri veri, stranko zavezujejo, da sopogodbenika opomni na ocitno zmoto, torej zmoto, ki je bila stranki znana oziroma ji ni mogla ostati neznana (poizve­dovalne dolžnosti informiranja). Gre predvsem za primere, ko zavarovalnica postavlja vprašanja, zavarovalec pa nanje ne odgovori ali pa je odgovor oci­tno pomanjkljiv, napacen.174173	Ce je zavarovalec ob sklenitvi pogodbe dal napacne podatke o zdravju in zato ni bil na zdravniškem pregledu, zavarovalnica ni dolžna izplacati zavarovalnine ob njegovi smrti (S. Cigoj, str. 2426). Zavarovalnica ni dolžna zahtevati pojasnila in dopolnitve na odgovore, ki jih je zavarovalec navedel v ponudbi za sklenitev življenjskega zavarovanja (Cigoj, str. 2427).
 V opisanih situacijah mora zavarovalnica zava­rovalca na pomanjkljivost oziroma napako opozoriti, drugace (lahko) sama trpi posledice neprijave.
Na podlagi jezikovne razlage ni mogoce zakljuciti, ali se lahko izjema, ko se zavarovalnica ne more sklicevati na neresnicnost in nepopolnost prijave, uporabi tudi v primeru namernih kršitev. Niti sistemska umestitev dolocbe (tj. za obema clenoma, ki urejata nenamerne in namerne kršitve) ne daje od­govora na to vprašanje, o katerem sodna praksa stališca še ni zavzela. Glede na neupoštevnost vedenja prevaranega pri (splošnem) institutu prevare175174	Glej razdelek o primerjalnopravnem pregledu.
 in primerjalnopravne argumente176175	Drži pa, da mora biti prevarani (med drugim tudi) v zmoti, da ima torej napacno pred­stavo o nekem dejstvu, da je podan dejanski stan prevare (49. clen OZ). Glej Cigoj, str. 2431: »Nepravilnosti v prijavah seveda ne morejo imeti ucinka, ce zavarovalnica tako in tako ve, kakšen je resnicni položaj.«
 se zdi prepricljivejša razlaga, da se zava­rovalec v primeru namerne kršitve ne more sklicevati na izjemo iz prvega odstavka 935. clena OZ.
Drugi odstavek 935. clena OZ ureja prekluzijo pravic zavarovalnice, ce je zamudila roke za uveljavljanje sankcij zaradi kršitve prijavne dolžnosti. Ute­meljitev za tako ureditev je tako v razmišljanju, da kršitev ocitno (zaradi nekorišcenja sankcij v za to predvidenem roku) za konkretno zavarovalnico ni takega pomena, da bi lahko ta vplivala na pogodbo (zavarovalnica tiho pristane na nadaljevanje pogodbenega razmerja pod nespremenjenimi po­goji),177176	Glej naslednje razdelke.
 kot tudi v tem, da je zavarovalec (kot šibkejša stranka) cim prej sez­nanjen z nadaljnjo usodo pogodbe, tako da lahko svoje rizike zavaruje na drug nacin.178177	Cigoj, str. 2431.
 Dolocba drugega dostavka 935. clena OZ torej izrecno doloca pravno naravo in s tem posledice zamude rokov iz 932. in 933. clena OZ.
Predvidene spremembe v ZZavP
Cilj predvidenih sprememb ureditve izjem, ko torej zavarovalnica ne more uporabiti sankcij za kršitev dolžnosti razkritja, je doseci vecjo razumljivost besedila clena že na zakonski ravni. To se skuša doseci z razclenitvijo in podrobnejšim opisom položajev, ko sankcije za kršitev dolžnosti razkritja ne pridejo v poštev. Po ureditvi v OZ si mora namrec zavarovalec pri svojih ugovorih pomagati z nacelom vestnosti in poštenja, prek katerega sicer lahko doseže povsem enake ucinke kot po spremenjeni ureditvi, vendar pa je za to potreben znatno vecji argumentacijski napor.
V dolocbi 7. clena ZZavP je enako kot v dolocbi 935. clena OZ predvidena situacija, ko je zavarovalnica za informacijo vedela oziroma bi zanjo morala vedeti. Dodana pa sta primera, ki ju je bilo treba pred tem utemeljevati z meto­dami razlage oziroma prek nacela vestnosti in poštenja, in sicer ocitno napacen ali nepopoln odgovor na postavljeno vprašanje zavarovalnice ter ce je bil za­varovalec glede okolišcin, ki bi jih moral razkriti (dolžnost razkritja), zaveden. Posebnost uvedbe vprašalnikov (tocneje vprašanj zavarovalnic) pri dolžnosti razkritja se kaže tudi v domnevi, da se informacija, po kateri zavarovalnica sprašuje, šteje za pomembno za sklenitev pogodbe. Ta domneva je izpodbojna, sklicevanje na izjemo pa je omogoceno prek tocke b 7. clena ZZavP.
V primerjavi z ureditvijo po OZ se ukinja posebna dolocba o nemožnosti uporabe sankcij zavarovalnice po poteku rokov za njihovo uveljavljanje. Taka posledica namrec že sama po sebi izhaja iz ureditve sankcij in pravnih pos­ledic v primeru kršitev dolžnosti razkritja (6. in 8. clen ZZavP). Predvidena nova ureditev je bolj koherentna tudi s sistemskega vidika, saj se s skliceva­njem na izjeme zavarovalec razbremeni odgovornosti za kršitev dolžnosti razkritja, pri prekluziji, ki jo upošteva sodišce po uradni dolžnosti, pa gre za izgubo pravic zavarovalnice,179178	Basedow, 2016, str. 109.
 ki ji na podlagi tega pripadajo.
Z uvrstitvijo clena za dolocbo o nenamernih kršitvah dolžnosti razkritja in izrecnim sklicevanjem (le) nanjo je rešena tudi dilema, ali se je mogoce na iz­jeme sklicevati tudi v primeru naklepnih kršitev dolžnosti razkritja. Po spre­menjeni ureditvi to ne bo (vec)180179	A. Polajnar Pavcnik, komentar 935. clena OZ, str. 828.
 mogoce, kar je skladno z neupoštevnostjo vedenja prevaranega pri (splošnem) institutu prevare (ce je za dejstvo vedel, ne bo izpolnjen dejanski stan zmote kot eden od elementov prevare, 49. clen OZ) ter primerjalnopravnimi argumenti.181180	Glej pojasnilo v predhodnem razdelku.

Primerjalnopravni pregled
Tako v sistemih spontanega razkrivanja pomembnih informacij kot tudi v sistemih, v katerih se dolžnost razkritja aktivira na podlagi vprašanj zava­rovalnice,182181	Vec o tem v naslednjem razdelku.
 je mogoce najti dolocbe, ki izkljucujejo možnost uveljavljanja sankcij, ce je zavarovalnica za informacijo vedela, kot tudi, ce se ni odzvala na ocitno napacno oziroma pomanjkljivo informiranje s strani zavarovalca.183182	Vec o tem v komentarju 5. clena ZZavP.

Tako na primer v nemški ureditvi § 19 (5) 2 Gesetz über den Versicherun­gsvertrag (VVG) izkljucuje pravico zavarovalnice do uporabe sankcij, ce je za (sporno) informacijo vedela oziroma je vedela za njeno nepravilnost.184183	Basedow, 2016, str. 115.
 Vedenje zavarovalnice zajema tudi informacije, za katere bi zavarovalnica morala vedeti (to so tiste, ki bi jih lahko pridobila brez težav).185184	Armbrüster, 2018, r. št. 123.
 Pri tem pa zavarovalnici ni treba sami raziskovati oziroma brez utemeljenih razlogov preverjati in primerjati informacij, ki jih že ima, s tistimi, ki jih je na pod­lagi § 19 VVG zagotovil zavarovalec.186185	Langheid, § 19 VVG, r. št. 28; in Armbrüster, 2018, r. št. 9 (ce oseba pripada skupini ljudi, za katero je zelo pogosto, da ima doloceno zdravstveno težavo, na primer neredna menstruacija, akne ipd., te težave niso predmet dolžnosti informiranja).
 Njeno »raziskovanje« je omejeno na poizvedovalno dolžnost (nem. Nachfrage187186	Armbrüster, 2018, r. št. 124.
 in Erkundigungspflicht), ki oži domet § 19 (5) 2 VVG.188187	V primeru nejasnih ali nepopolnih odgovorov (zahtevan standard: ocitno nepopolni). Pri napacnih odgovorih standard ocitnosti po navadi ne bo izpolnjen.
 Odlocilen za presojo je trenutek sklenitve pogod­be.189188	Langheid, § 19 VVG, r. št. 28; in Armbrüster, 2018, r. št. 85, 88, 92 in 124.
 V primeru naklepne kršitve dolžnosti informiranja se poizvedovalne dolžnosti ne aktivirajo.190189	Armbrüster, 2018, r. št. 123. Naknadno vedenje je pomembno samo z vidika § 21 (1) 2 VVG.
 Zavarovalnica tudi nima pravice do sankcij, ce se je pravici do informiranja odpovedala (§ 21 VVG).191190	Prav tam, r. št. 97.

Podobno ureditev najdemo tudi v švicarskem, avstrijskem in belgijskem pra­vu.192191	Prav tam, r. št. 126.

Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP v clenu 2:103 predvideva izjeme, pri katerih zavarovalnica ne more uveljavljati sankcij za kršitev dolžnosti razkritja. Zavarovalnice imajo za po­tencialne zavarovalce praviloma pripravljene standardizirane vprašalnike, ki lahko vsebujejo vprašanja tudi glede informacij, ki jih zavarovalnica ne (nuj­no) potrebuje za odlocitev o sklenitvi pogodbe. Ce informacija ni pomembna za sklenitev pogodbe, potem zavarovalnica ni upravicena uveljavljati sankcij (clen 2:103 (b) NEZPP). Merilo pomembnosti, vsebovano v tej dolocbi, je objektivno, in sicer se šteje, da informacija ni (objektivno) pomembna, ce je kot take ne šteje »razumna« zavarovalnica (merilo pomembnosti je torej, ali druge razumne zavarovalnice pri oceni rizika upoštevajo to dejstvo).193192	Basedow, 2016, str. 115.
 Pri tem je treba poudariti, da naceloma velja (izpodbojna) domneva, da so okolišcine, glede katerih je zavarovalnica postavila vprašanje, pomembne za sklenitev pravnega posla.194193	Prav tam, str. 113–114. Na primer predkaznovanost ni objektivno pomembno dejstvo za oceno rizika.

Druga izjema je predvidena, ce zavarovalec na vprašanje ni odgovoril ali je odgovoril ocitno nepopolno, zavarovalnica pa pogodbo kljub temu sklene (clen 2:103 (a) NEZPP). V teh primerih se šteje, da informacija za skleni­tev pogodbe ni pomembna.195194	Prav tam, str. 113.
 Zavarovalnica sicer ni dolžna v podrobnosti preveriti vsake ponudbe oziroma »prijavnice« zavarovalca glede tocnosti in popolnosti podatkov,196195	Prav tam.
 vendar pa ne more prezreti ocitnih napak ali opusti­tev, ki izhajajo iz prijave, glede rizikov.197196	Prav tam, str. 83.

Izjema je predvidena tudi glede informacij, ki so bile zavarovalnici (že) zna­ne (clen 2:103 (d) NEZPP). Merilo vedenja je pri tem enako kot pri poten­cialnih zavarovalcih in vkljucuje tudi okolišcine, za katere bi zavarovalnica morala vedeti.198197	Prav tam. Glej tudi clen 2:103 (d) NEZPP.
 Dolžnost vedenja se ne nanaša na podatke, ki so shranjeni le v papirnati obliki in praviloma obsežni, saj bi bilo njihovo pridobivanje povezano z visokimi stroški, drugace pa velja za informacije, ki v racunal­niških in house sistemih in skupinskih evidencah oziroma podatkih, ki se oblikujejo v sodelovanju z drugimi zavarovalnicami.199198	Basedow, 2016, str. 114.

Dolocba zajema tudi situacije, ko je zavarovalec zaveden (clen 2:103 (c) NEZPP). To je mogoce predvsem v primerih, ko se sklepa pogodba s so­delovanjem zaposlenega pri zavarovalnici oziroma njenega pooblašcenca.200199	Prav tam.
 Zavarovalec se lahko zanese na nasvet te osebe glede obsega in vsebine dolž­nosti razkritja ter dolocenega dejstva ne razkrije.201200	Prav tam.

Ce je podana ena od izjem, zavarovalna pogodba ostane v veljavi z vsebino, kot je bila dogovorjena ob sklenitvi.202201	Prav tam.

Umestitev v sistem
Dolocbo o izjemah je mogoce uporabiti v primerih, v katerih zavarovalnica uveljavlja sankcije, ki ji jih v primeru nenamernih kršitev dolžnosti razkritja daje 6. clen ZZavP. Dolocba se ne uporablja pri namernih kršitvah (8. clen ZZavP). Odlocilen trenutek za presojo vedenja zavarovalnice je sklenitev pogodbe (naknadno vedenje je pomembno glede pravocasnosti uveljavljanja sankcij, 6. in 8. clen ZZavP), okolišcina oziroma dejstvo pa mora obstajati oziroma nastati pred sklenitvijo pogodbe. Dogodki in spremembe stanja, do katerih pride po sklenitvi pogodbe, ne spadajo v domet te dolocbe, ampak so njihovi ucinki na zavarovalno razmerje urejeni v 31. do 35., 53. in 93. clenu ZZavP.
Podrobnejša razlaga vsebine
Dolocba ureja razlicne položaje, ko zavarovalnica ne more uveljavljati sank­cij, ki jih za nenamerne kršitve predvideva 6. clen ZZavP. Njen domet je torej omejen na kršitve dolžnosti razkritja iz malomarnosti in nekrivdne kršitve te dolžnosti. V primeru prevare ima zavarovalnica na voljo sankcije iz 8. clena ZZavP, zavarovalec pa se ne more sklicevati na izjeme, predvidene v tej dolocbi.
Prva izjema je predvidena, ce zavarovalec na vprašanje ni odgovoril ali je odgovoril ocitno nepopolno, zavarovalnica pa pogodbo kljub temu sklene (tocka a 7. clena ZZavP). Zavarovalnica bi namrec morala zavarovalca opo­zoriti na neodgovorjeno vprašanje oziroma na ocitno napacen odgovor, pre­den je sklenila pogodbo.203202	Prav tam.
 Ce tega ni storila, potem sama nosi riziko za svoj (morebiti) neustrezen informacijski položaj, v katerem je sklenila pogodbo. Šteje se namrec, da informacija za sklenitev pogodbe ni pomembna.204203	Enako velja tudi pri dolžnosti informiranja, ki temeljijo na dobri veri. Te stranko zave­zujejo, da sopogodbenika opomni na ocitno zmoto, torej zmoto, ki je bila stranki znana oziroma ji ni mogla ostati neznana (poizvedovalne dolžnosti informiranja). Vec o tem: Fakin, 2015a.
 Od zavarovalnice se sicer ne zahteva, da v podrobnosti preveri vsako ponudbo oziroma »prijavnico« zavarovalca glede tocnosti in popolnosti podatkov,205204	Basedow, 2016, str. 113.
 vendar pa ne more prezreti ocitnih napak ali opustitev (na primer neodgo­vorjeno vprašanje), ki izhajajo iz prijave v zvezi z riziki.206205	Basedow, 2009, str. 83. Ce je zavarovalec ob sklenitvi pogodbe dal napacne podatke o zdravju in zato ni bil na zdravniškem pregledu, zavarovalnica ni dolžna izplacati zavaro­valnine ob njegovi smrti (S. Cigoj, str. 2426). Zavarovalnica ni dolžna zahtevati pojasnila in dopolnitve na odgovore, ki jih je zavarovalec navedel v ponudbi za sklenitev življenj­skega zavarovanja (Cigoj, str. 2427).

Druga izjema se nanaša na objektivno pomembnost dejstva, po katerem zavarovalnica sprašuje. Ce vprašanje ni objektivno pomembno za sklenitev pravnega posla glede na »razumno« zavarovalnico,207206	Basedow, 2009, str. 83. Prim. tocko d 7. clena ZZavP.
 zavarovalnica ni upra­vicena do uveljavljanja sankcij (tocka b 7. clena ZZavP).208207	Ali povprecna zavarovalnica to dejstvo upošteva kot nevarnostno okolišcino oziroma ali je informacija bistvena (z vsebino merila bistvenosti pri zmoti) za sklenitev pravnega 
 Pri tem je treba poudariti, da naceloma velja (izpodbojna) domneva, da so okolišcine, glede katerih je zavarovalnica postavila vprašanje, pomembne za sklenitev pravne­ga posla.209posla. Predkaznovanost na primer ni objektivno pomembno dejstvo za oceno rizika.
 Trditveno in dokazno breme glede nepomembnosti takega dej­stva je zato na zavarovalcu.
Posebej je obravnavan primer, ko je zavarovalec zaveden glede (izpolnitve) dolžnosti razkritja. Problematika zavajanja je še posebej pogosta, ce se za­varovalna pogodba sklepa v navzocnosti (predstavnika)210208	Basedow, 2016, str. 113–114.
 sopogodbenika (tocka c 7. clena ZZavP).211209	Prav tam, str. 113.
 V tem primeru se lahko zavarovalec zanese na nasvet te osebe (na primer glede obsega in vsebine dolžnosti razkritja) ter posameznega dejstva ne razkrije.212210	Gre za zaposleno osebo pri zavarovalnici ali zavarovalnega posrednika, ki deluje po na­rocilu zavarovalnice.
 Podobno lahko tudi sama struktura, uporabljeno besedišce (strokovni izrazi) ali sistematika vprašanj pripelje do za zavarovalca zavajajocih impulzov pri odgovarjanju na vprašanja, ki lahko privedejo do razbremenitve njegove odgovornosti za kršitve.
Glede vedenja zavarovalnice velja enako kot pri zavarovalcu.213211	Prav tam, str. 114.
 Ce je za in­formacijo vedela ali bi zanjo morala vedeti, potem nima pravice do uve­ljavljanja sankcij (tocka d 7. clena ZZavP).214212	Prav tam.
 Pripisovanje vedenja je mogo­ce, ce bi zavarovalnica informacijo lahko pridobila brez težav.215213	Basedow, 2009, str. 87.
 Take so na primer informacije, shranjene v elektronskih datotekah v in house sistemih ter skupinskih evidencah oziroma podatkih, ki se oblikujejo v sodelovanju z drugimi zavarovalnicami.216214	Basedow, 2016, str. 114.
 Ce zavarovalnica sicer razpolaga s podatki, vendar so ti shranjeni na primer na tiskanem mediju, pa bi bilo preverjanje take dokumentacije prevec zamudno in zato povezano s stroški, vedenja o takih podatkih zavarovalnici ni mogoce pripisati.217215	Tako tudi Basedow, 2016, str. 114; Langheid, § 19 VVG, r. št. 28; in Armbrüster, 2018, r. št. 9. Prim. Cigoj, str. 2431 (profesionalna skrbnost).
 Merilo, na podlagi ka­terega se presoja obseg dolžnosti vedenja, je torej enako kot pri zavarovalcih, kar pa ne pomeni, da se vsebinsko dolžnosti skladata: od zavarovalnice kot profesionalne osebe se namrec pricakuje, da je bolj obcutljiva za indice ter jih hitreje zazna oziroma prepozna in na njihovi podlagi sklepa na obstoj pravno relevantne okolišcine.
Zavarovalnici pa ni treba sami raziskovati oziroma brez utemeljenih razlo­gov preverjati in primerjati informacij, ki jih že ima, s tistimi, ki jih je na podlagi dolžnosti razkritja zagotovil zavarovalec.218216	Basedow, 2016, str. 114.
 Odlocilen trenutek za presojo vedenja zavarovalnice je sklenitev pogodbe (naknadno vedenje je pomembno glede pravocasnosti uveljavljanja sankcij), okolišcina, dejstvo pa mora obstajati oziroma nastati pred sklenitvijo pogodbe. Dogodki in spre­membe stanja, do katerih pride po sklenitvi pogodbe, ne spadajo v domet te dolocbe, temvec so njihovi ucinki na zavarovalno razmerje urejeni v 31. do 35., 53. in 93. clenu ZZavP.
Ce je torej podana ena od izjem, ostane219217	Basedow, 2009, str. 87.
 zavarovalna pogodba v veljavi z vsebino, kot je bila dogovorjena ob sklenitvi.
8. clen
(Kršitev s prevaro)
(1)	Ne glede na dolocila 6. clena tega zakona lahko zavarovalnica zah­teva razveljavitev pogodbe in obdrži pravico do premije, ce je zava­rovalec s prevaro prekršil dolžnost razkritja iz 5. clena tega zakona in zavarovalnico tako napeljal k sklenitvi pogodbe. Pravica zavaro­valnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe, preneha, ce v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za neresnicnost razkritja ali za zamolcanje, ne izjavi zavarovalcu, da jo namerava uporabiti.
(2)	Te pravice zavarovalnice s pogodbo ni mogoce izkljuciti ali omejiti.
Pregled vsebine clena
V prvem odstavku 8. clena ZZavP so urejene sankcije za primer namerne kršitve dolžnosti razkritja. Zavarovalnica ima možnost, da zahteva razvelja­vitev pogodbe v treh mesecih od dneva, ko je izvedela za kršitev. Zavaroval­nica v tem primeru obdrži tudi pravico do premije.
V drugem odstavku 8. clena ZZavP je izkljucena možnost pogodbene ome­jitve ali izkljucitve pravic, ki jih ima na voljo zavarovalnica v primeru namer­ne kršitve dolžnosti razkritja.
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
V primeru namerne neprijave ali napacne prijave nevarnostnih okolišcin (931. clen Obligacijskega zakonika – OZ) je izpolnjen dejanski stan prevare (49. clen OZ). Vendar pa OZ v 932. clenu, enako kot pred tem Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 908. clenu,220218	Cigoj, str. 2426–2427; in Armbrüster, 2018, r. št. 124.
 konkretizira splošno ureditev prevare, tako da pravilo prilagaja znacilnostim zavarovalnega pogodbenega razmerja.221219	Ob odsotnosti drugacnega dogovora strank.
 Enako kot po splošni dolocbi je kot primarna sankcija predvi­dena izpodbojnost pravnega posla, posebnosti pa se kažejo v pogojih, roku za izpodbijanje in pravnih posledicah.222220	Edina razlika v primerjavi z ureditvijo v OZ je glede poimenovanja zavezanca k informi­ranju: v ZOR je to sklenitelj zavarovanja, v OZ pa zavarovalec.

Za uveljavljanje sankcij se zahteva, da zavarovalnica pogodbe ne bi sklenila, ce bi vedela za resnicno stanje stvari.223221	Polajnar Pavcnik, str. 822.
 Ne zadostuje torej zgolj, da bi pogod­bo sklenila pod drugacnimi pogoji. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje, katere sankcije ima zavarovalnica na voljo v primeru namernih kršitev, ce bi pogod­bo sklenila, vendar pod drugacnimi pogoji. Argument sklepanja z vecjega na manjše podpira razlago, da je v teh primerih mogoce uporabiti sankcije iz 933. clena OZ (ki ureja nenamerne kršitve prijavne dolžnosti), na podlagi katerega lahko zavarovalnica zahteva prilagoditev pogodbe oziroma od nje odstopi.224222	Prav tam.
 Bolj vprašljiva pa je možnost uporabe splošnih pravil o preva­ri (49. clen OZ), saj so sankcije za kršitev prijavne dolžnosti (razmeroma) celovito urejene.225223	Prav tam; in Cigoj, str. 2427.
 V teh primerih je zato treba biti še posebej previden, da ne bi s širjenjem možnosti uporabe sankcij, ki so predvidene pri splošnih in­stitutih, izvotlili namena (konkretnejše) posebne dolocbe oziroma ureditve.
Zavarovalnica je pri izpodbojnem upravicenju omejena s trimesecnim ro­kom, ki tece od trenutka, ko je izvedela za neresnicno prijavo oziroma za­molcanje.226224	Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 995/2006 z dne 16. aprila 2009. Polajnar Pavc­nik, str. 826.
 V roku treh mesecev mora torej zavarovalnica obvestiti227225	Glej Cigoj, str. 2427–2428.
 so­pogodbenika o tem, da bo uresnicila svoje izpodbojno upravicenje, sicer to pravico izgubi (prekluzivni rok).228226	Po splošnih pravilih o prevari znaša prekluzivni rok eno leto, pri zavarovalni pogodbi pa je ta omejen, saj se vecina pogodb sklepa za krajši cas (A. Polajnar Pavcnik, str. 822).
 Ce je pravni posel izpodbit, zavarovalnica pa je na njegovi podlagi izplacala zavarovalnino, jo lahko skladno s pravili o vracanju zahteva nazaj, saj izpodbojnost ucinkuje ex tunc.229227	Zadostuje obvestitev, ni pa treba v tem roku še vložiti tožbe za razveljavitev (Cigoj, str. 2428).
 Drugace pa OZ ureja pravila vracanja premij, ki jih je placal zavarovalec, in sicer lahko zavarovalnica skladno z drugim odstavkom 932. clena OZ obdrži že placane premije, ima pa tudi pravico zahtevati placilo premije za zavarovalno dobo, v kateri zahteva razveljavitev pogodbe.230228	Polajnar Pavcnik, str. 823; Cigoj, str. 2427; in sklep Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 1231/2003 z dne 4. februarja 2004.
 Posebno pravilo o premijah nado­mešca splošno pravilo o odškodninski odgovornosti po 97. clenu OZ.231229	Polajnar Pavcnik, str. 823 in 826.
 Za­varovalnica namrec izracuna premijo tudi glede na število udeleženih oseb v (njeno) zavarovanje, morebitna predcasna prekinitev pogodbe zato zanjo pomeni tako izgubo dohodka kot tudi drugacno vrednotenje prevzetega skupnega rizika (upoštevaje vse zavarovalne pogodbe).
V zvezi z namernimi kršitvami je nadalje odprto vprašanje, ali ima zavarova­lec možnost ugovora iz prvega odstavka 935. clena OZ. Pri splošni ureditvi prevare se vedenje prevaranega ne upošteva, razen pri ugotavljanju, ali je bil ta v zmoti. OZ v 932. clenu ne govori o zmoti zavarovalnice, temvec o kršitvi prijavne dolžnosti zavarovalca, ki se, upoštevaje zakonsko dikcijo 931. clena OZ, aktivira neodvisno od vedenja zavarovalnice. To bi sicer lahko pomenilo, da je treba ugovor zavarovalca, da s kršitvijo prijavne dolžnosti zavarovalnice ni spravil v zmoto, omogociti prek 935. clena OZ in da je torej dolocba upo­rabna tudi za primere namernih kršitev. Vendar pa je ta ugovor mogoce upo­števati tudi znotraj predpostavke vzrocne zveze (932. clen OZ) kot ugovor, da sama kršitev prijavne dolžnosti ni bila vzrok sklenitve (dane izjave)232230	Prav tam, str. 823; in Cigoj, str. 2427.
 za zavarovalnico neugodne pogodbe.233231	Polajnar Pavcnik, str. 823.
 Slednja možnost se zdi sprejemljivejša, saj se 935. clen OZ nanaša tudi na situacije, ko bi zavarovalnica za informa­cijo morala vedeti, kar vkljucuje krivdo, skrbnost oziroma krivda prevaranega pa nista okolišcini, ki bi bili upoštevni v okviru (splošnega) instituta prevare. Glede na to, da dolocba 932. clena OZ konkretizira splošna pravila o prevari, je možnost uporabe 935. clena OZ tudi za situacije namerne kršitve prijavne dolžnosti še posebej vprašljiva.234232	Dolenc, 2003, str. 358; sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 150/2015 z dne 10. no­vembra 2016.

Predvidene spremembe
Z dolocbo 8. clena ZZavP se ohranjajo roki za izpodbijanje in pravica zava­rovalnice, da zadrži premije za zavarovalno dobo. Enaka ostaja tudi sankcija razveljavitve pogodbe z ucinkom ex tunc ter dikcijo, da lahko zavarovalnica »zahteva razveljavitev«. Po stališcu sodne prakse, ki se ji pridružuje tudi del teorije,235233	Podobno kot to velja pri prevari. Glej na primer Cigoj, str. 268.
 mora zavarovalnica pravico do razveljavitve pogodbe uveljavljati sodno (oblikovalna tožba). Opisani nacin uveljavljanja izpodbojnega upra­vicenja je v teoriji deležen kritik in predlogov, da naj se po zgledu tujih ure­ditev, pa tudi ureditve odstopnega upravicenja pri prodajni pogodbi, dolocba razlaga na nacin, ki bi omogocal zunajsodno razveljavitev pogodbe (zgolj z izjavo).236234	Potrditev takega stališca najdemo tudi v primerjalnem pravu. Vec o tem v poglavju o primerjalnopravnem pregledu.
 Teh pomislekov pa v predlogu novega ZZavP ni mogoce upo­števati brez nadaljnjega razmisleka. Vprašljivo je namrec, ali bi v primeru sprejema slednjega stališca (razveljavitev z izjavo) imelo razlikovanje med položajem zavarovalnice pri zavarovalni pogodbi in vsemi drugimi vrstami pogodb ustavno dopusten temelj. Predlog zato sledi dikciji, ki je uporabljena v dolocbi 49. clena OZ. Tako se ohranja koherentnost ureditve iz splošnega dela ob hkratnem zavedanju možnosti razlicnih razlag in s tem omogocanju spremembe nacina uveljavljanja upravicenja do razveljavitve pogodbe, ki bila primerljiva s tujimi ureditvami in tudi z odstopnim upravicenjem pri pro­dajni pogodbi. Odlocitev o smiselnosti oziroma potrebnosti spremembe sta­lišca o nacinu uveljavljanja izpodbojnega upravicenja tako ostaja odprta za razpravo v celoti (skupaj s splošnim pravilom o izpodbijanju pravnih poslov).
Novost je možnost zavarovalnice, da zahteva razveljavitev pogodbe tudi v primeru, ko bi pogodbo sklenila pod drugacnimi pogoji (in ne zgolj v prime­rih, ko pogodbe sploh ne bi sklenila), s cimer se ureditev približuje splošne­mu institutu prevare in primerjalnopravnim trendom. Posebej poudarjena pa je posledicno vzrocna zveza med prevaro in sklenitvijo pogodbe (izjavo zavarovalnice).
Z novo ureditvijo izjem (7. clen ZZavP) se jasno doloca, da se zavarovalec nanje ne more sklicevati v primeru prevare.
Primerjalnopravni pregled
V sistemih, ki pri sankcioniranju kršitev dolžnosti razkritja sledijo nacelu sorazmernosti (in ne nacelu vse ali nic), poznajo izjeme od tega pravila, ce je bila dolžnost kršena namerno.237235	Na primer Cigoj, str. 2427–2428.
 V primeru namernih kršitev namrec šte­jejo, da zavarovalcu ni treba nuditi posebnega varstva.238236	Dolenc, 2017, str. 21-37.
 Enako velja tudi v ureditvah, v katerih velja nacelo vse ali nic.239237	Na primer Belgija, Danska, Finska, Francija, Grcija, Italija, Luksemburg, Nizozem­ska, Španija in Švedska (povzeto po Basedow, 2016, str. 117).
 V Nemciji se lahko zavaro­valnica sklicuje neposredno na § 123 Državljanskega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB), ce je izpolnjen dejanski stan prevare, pri tem pa ni po­membno, ali je bilo vprašanje postavljeno oziroma ali je bilo postavljeno v pisni obliki.240238	Prav tam.

Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP
V primeru naklepne kršitve ima zavarovalnica na voljo vec sankcij glede na­daljnje usode pogodbe. Izbira lahko med sankcijami, ki so predvidene za primere naklepnih kršitev (izpodbojnost; clen 2:104 NEZPP), spremembo oziroma dopolnitvijo pogodbe ali odpovedjo pogodbe (ex nunc).241239	Prav tam.
 Izpod­bijanje je mogoce s pisno izjavo, ki jo mora dati zavarovalnica v roku dveh mesecev, odkar je izvedela za prevaro zavarovalca.242240	Langheid, § 19 VVG, r. št. 23; in Armbrüster, 2018, r. št. 39.
 Posledica izpodbijanja je, da lahko zavarovalnica zadrži vse placane premije.243241	Basedow, 2016, str. 116 (pri odpovedi in spremembah veljajo pravila iz clena 2:102).
 Zavarovalnica lahko izpodbije pogodbo le, ce je bila zaradi kršitve napeljana k sklenitvi pogod­be.244242	Prav tam.
 Prevara, ki ne vpliva na zavarovalnicino odlocitev, da sklene pogodbo, bodisi zato, ker napacna informacija ni pomembna, bodisi ker je zavaroval­nica vedela, da je napacna, ne more imeti posledic za zavarovalca.245243	Prav tam.
 Zahteva se torej vzrocna zveza med kršitvijo in sklenitvijo pogodbe, saj namen zava­rovalnega pogodbenega prava ni »kaznovati« vsake kršitve in s tem zagota­vljati ustrezno raven morale, ampak le tiste kršitve, ki neposredno vplivajo na sklenitev pogodbe.246244	Prav tam.

Primerjava med NEZPP in ZZavP
V ZZavP je ohranjen daljši rok treh mesecev, ki sledi ureditvi v OZ. Zara­di ohranjanja koherentnosti ureditve vseh položajev prevare je uporabljena dikcija »razveljavitve pogodbe« kot sankcija, ki jo ima na voljo zavarovalnica v primeru namernih kršitev, kar trenutno (glede na trenutno sodno prakso) pomeni, da je rešitev drugacna kot v NEZPP, po katerem za izpodbijanje zadostuje izjava.
Umestitev v sistem
Dolocba 8. clena ZZavP ureja možnost sankcioniranja namernih kršitev dolžnosti informiranja (dolžnost razkritja – 5. clen ZZavP). Gre za izpelja­vo splošnega pravila o prevari (49. clen OZ), ki je prilagojeno posebnostim zavarovalne pogodbe. Tudi v primeru namernih kršitev lahko zavarovalni­ca uporabi sankcije, ki jih ima na voljo za nenamerne kršitve (6. in 7. clen ZZavP).
Podrobnejša razlaga vsebine
V 8. clenu ZZavP je konkretizirano (splošno) pravilo o prevari, ki je posebej prilagojeno znacilnostim zavarovalnega pogodbenega razmerja.247245	Prav tam.
 Enako kot po splošni dolocbi 49. clena OZ, ki ureja prevaro, je kot sankcija pred­videna izpodbojnost pravnega posla, posebnosti pa se kažejo v pogojih, roku za izpodbijanje in pravnih posledicah.248246	Prav tam.

Za uveljavljanje sankcij mora biti podan namen zavarovalca, da doloceno in­formacijo zamolci oziroma jo napacno razkrije. Zahteva pa se tudi, da je bila zaradi kršitve zavarovalnica napeljana k sklenitvi pogodbe. Med prevaro in sklenitvijo pogodbe (izjavo zavarovalnice)249247	Polajnar Pavcnik, str. 822.
 mora biti torej podana vzrocna zveza.250248	Prav tam.
 Zavarovalnica ima možnost uveljavljati sankcijo razveljavitve po­godbe tudi v primeru, ko bi pogodbo sklenila, vendar pod drugacnimi pogoji (in ne zgolj v primerih, ko pogodbe sploh ne bi sklenila),251249	Dolenc, 2003, str. 358; in sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 150/2015 z dne 10. novem­bra 2016.
 s cimer se ure­ditev približuje splošnemu institutu prevare, poleg tega pa je taka ureditev skladna s primerjalnopravnimi trendi. Zavarovalnica lahko tudi v primeru namernih kršitev uporabi sankcije, predvidene v 6. clenu ZZavP (a maiore ad minus), kar je v prvem odstavku 8. clena ZZavP tudi izrecno doloceno (»ne glede na dolocila 6. clena tega zakona«).252250	Basedow, 2016, str. 116.

Zavarovalnica je pri izpodbojnem upravicenju omejena s trimesecnim ro­kom, ki tece od trenutka, ko je izvedela za neresnicno prijavo oziroma za­molcanje.253251	Dolocba je bila povzeta po clenu 2:104 NEZPP, zato glej komentar tega clena. Basedow, 2016, str. 116. Prim. z besedilom 932. clena OZ; prim. Polajnar Pavcnik, str. 822; in Ci­goj, str. 2427.
 V roku treh mesecev mora tako sopogodbenika obvestiti254252	Glej tudi Basedow, 2016, str. 116.
 o tem, da bo uresnicila svoje izpodbojno upravicenje, sicer to pravico izgubi (prekluzivni rok).255253	Po splošnih pravilih o prevari znaša prekluzivni rok eno leto, pri zavarovalni pogodbi pa je ta omejen, saj se vecina pogodb sklepa za krajši cas (A. Polajnar Pavcnik, str. 822).

Razveljavitev pogodbe ucinkuje ex tunc, odprto pa ostaja vprašanje, ali mora zavarovalnica razveljavitev uveljavljati sodno ali pa zadostuje izjava zavaro­valcu. Po stališcu sodne prakse, ki se ji pridružuje tudi del teorije,256254	Zadostuje obvestitev, ni pa treba v tem roku še vložiti tožbe za razveljavitev (Cigoj, str. 2428).
 mora zavarovalnica pravico do razveljavitve pogodbe uveljavljati sodno (obliko­valna tožba). Opisan nacin uveljavljanja izpodbojnega upravicenja je v teoriji deležen kritik in predlogov, da naj se po zgledu tujih ureditev, pa tudi uredi­tve odstopnega upravicenja pri prodajni pogodbi, dolocba razlaga na nacin, ki bi omogocal zunajsodno razveljavitev pogodbe.257255	Polajnar Pavcnik, str. 823; Cigoj, str. 2427; in sklep Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 1231/2003 z dne 4. februarja 2004.
 Odlocitev o smiselnosti oziroma potrebnosti spremembe stališca o nacinu uveljavljanja izpodbojne­ga upravicenja (glede na dikcijo dolocbe 8. clena ZZavP) ostaja v domeni sodišc.
Ce je pravni posel izpodbit, zavarovalnica pa je na njegovi podlagi izplacala zavarovalnino, jo lahko po pravilih o vracanju zahteva nazaj, saj izpodbojnost ucinkuje ex tunc.258256	Na primer Cigoj, str. 2427–2428.
 Drugace pa je urejeno vprašanje vracanja premij, ki jih je placal zavarovalec, in sicer lahko zavarovalnica obdrži že placane premije, ima pa tudi pravico zahtevati placilo premije za zavarovalno dobo. Posebno pravilo o premijah nadomešca splošno pravilo o odškodninski odgovornosti po 97. clenu OZ.259257	Dolenc, 2017, str. 21–37.
 Zavarovalnica namrec izracuna premijo tudi glede na število udeleženih oseb v (njenem) zavarovanju, morebitna predcasna pre­kinitev pogodbe zato zanjo pomeni tako izgubo dohodka kot tudi drugacno vrednotenje prevzetega skupnega rizika (upoštevaje vse zavarovalne pogod­be). Domneva se, da je škoda, ki ji je pri tem nastala, enaka višini celotne premije, ki bi jo sicer prejela na podlagi pogodbe.
V primeru namerne kršitve dolžnosti razkritja se zavarovalec ne more skli­cevati na izjeme, predvidene v 7. clenu ZZavP. Prevarantu namrec pravo (skladno s splošnimi naceli) posebnega varstva ne nudi. Smiselnost sankcio­niranja zagotavlja pogoj vzrocne zveze, ki mora biti podana med kršitvijo in sklenitvijo pogodbe.
V zakonu ni posebej predvidena možnost zavarovalnice, da se odpove pra­vici do informiranja, prepovedana pa je omejitev ali izkljucitev pravice do uveljavljanja sankcij za naklepne kršitve dolžnosti razkritja (drugi odstavek 8. clena ZZavP).
9. clen
(Dodatne okolišcine)
Dolocbe 6., 7., 8. in 10. clena tega zakona se poleg okolišcin iz 5. clena tega zakona uporabljajo tudi za druge okolišcine, ki jih zavarovalec zava­rovalnici sam razkrije ob sklenitvi pogodbe.
Pregled vsebine clena
Dolocba širi možnost uporabe sankcij tudi na primere, ko zavarovalec zava­rovalnici ob sklepanju pogodbe prostovoljno razkrije okolišcine, po katerih ni bil vprašan v okviru dolžnosti razkritja. Gre torej za spontane izjave za­varovalca. Glede okvira vedenja se zavarovalcu pripisuje tudi vedenje drugih oseb (10. clen ZZavP).
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
Izjave zavarovalca, dane z namenom izpolnjevanja dolžnosti po 931. clenu Obligacijskega zakonika (OZ), morajo biti resnicne in popolne.260258	Polajnar Pavcnik, str. 823 in 826.
 Prijav­na dolžnost namrec izvira iz nacela vestnosti in poštenja, katere del je tudi dolžnost govoriti resnico.
OZ, enako kot pred njim Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), ne ureja posebej odgovornosti za spontane izjave, ki so vsebinsko onkraj dometa 931. clena OZ in drugih spontanih dolžnosti informiranja.261259	Prav tam, str. 823.
 Gre za položaje, ko stranka (napacno, nepopolno) prostovoljno razkrije okolišcine, k prijavi katerih je sicer ne zavezuje niti 931. clen OZ niti nacelo vestnosti in pošte­nja. To lahko stori bodisi na lastno pobudo bodisi ji je glede tega postavljeno vprašanje.262260	Enako velja tudi za izpolnjevanje predpogodbenih dolžnosti informiranja, ki temeljijo neposredno na nacelu vestnosti in poštenja.
 Ce se za tako razkritje odloci, morajo biti njene izjave pravilne (resnicne) in popolne, torej take, kot to od vsakega udeleženca v pravnem prometu zahteva dolžnost govoriti resnico. Za kršitev dolžnosti govoriti res­nico lahko stranka tudi odgovarja.
Ceprav OZ posebej ne doloca sankcij za kršitev dolžnosti govoriti resnico, lahko ob izpolnjenosti preostalih predpostavk odgovornost zavarovalca iz­peljemo iz splošnih dolocb obligacijskega prava (primarno bo to odškodnin­ska odgovornost)263261	Vec o teh dolžnostih informiranja v komentarju 5. clena ZZavP.
 ali pa z utemeljitvijo primerljivosti položajev analogno uporabimo sankcije, ki so predvidene za kršitev prijavne dolžnosti.
Predvidene spremembe v ZZavP
ZZavP dopolnjuje ureditev predpogodbenih dolžnosti informiranja z odgo­vornostjo za spontane izjave. OZ ne vsebuje izrecne dolocbe o odgovorno­sti za (napacne, nepopolne) prostovoljno razkrite informacije, zato morajo udeleženci v pravnih razmerjih odgovornost za morebitne kršitve utemelje­vati prek splošnih nacel obligacijskega prava, pravne posledice, ki pridejo v poštev, pa niso povsem primerljive s tistimi, predvidenimi pri kršitvi prijavne dolžnosti, oziroma je njihovo uporabo treba posebej utemeljiti (analogija). Z dolocbo 10. clena ZZavP se odpravljajo opisane težave pri utemeljevanju kršitev in nekonsistentnosti v sankcijah. Dolocba izrecno ureja odgovornost za kršitve dolžnosti govoriti resnico, ki so zunaj vsebine dolžnosti razkritja iz 5. clena ZZavP, sankcije, ki jih lahko uporabi zavarovalnica, pa so enake kot pri dolžnosti razkritja (6-8. clen ZZavP).
Primerjalnopravni pregled
Odgovornost za prostovoljne izjave, ki vplivajo na odlocitev zavarovalnice, da sklene pogodbo, so predmet urejanja v vseh pravnih sistemih, tako tistih, ki temeljijo na spontani dolžnosti razkrivanja informacij pri sklepanju zava­rovalne pogodbe (na primer Avstrija, Italija, Belgija in Velika Britanija), kot tudi tistih, ki domet razkritja omejujejo z vprašanji zavarovalnice (na primer Nemcija, Francija in Švica).
Predstavitev ureditve v NEZPP
Dolocba clena 2:105 NEZPP zajema situacije, ko potencialni zavarovalec zagotovi informacijo, ceprav po njej ni bil vprašan skladno s prvim odstav­kom clena 2:101 NEZPP, torej mu zavarovalnica v zvezi z okolišcino ni pos­tavila jasnega in natancnega vprašanja.264262	Gre za tako imenovani Wahtheitspflicht. Vec o tem: Grigoleit, 1997, str. 4; ter Wolf in Neuner, str. 104, r. št. 53.
 Zavarovalec sicer ni dolžan razkriti dodatnih okolišcin, ko pa se za to odloci in so te pomembne za odlocitev zavarovalnice za sklenitev pogodbe, morajo biti informacije pravilne in po­polne.265263	Vec o tem v: Fakin, 2015a.

Umestitev v sistem
Dolocba širi možnost uporabe sankcij, predvidenih za kršitve dolžnosti raz­kritja v 6., 7. in 8. clenu ZZavP, tudi na primere spontanih izjav zavaroval­ca. Gre za izraz dolžnosti govoriti resnico, ki izvira iz nacela vestnosti in poštenja (5. clen OZ). Dolocba vsebinsko zaokrožuje ureditev predpogod­benih dolžnosti informiranja in za vse kršitve predvideva uporabo enotnega sankcijskega sistema. Vedenje, ki je pomembno za ugotavljanje kršitev in izbiro sankcije, vkljucuje tudi vedenje drugih oseb, ki vstopajo v pogodbeno razmerje na strani zavarovalca (10. clen ZZavP).
Podrobnejša razlaga vsebine
Dolžnost govoriti resnico je inherentna nacelu vestnosti in poštenja. Nacelo vestnosti in poštenja zavezuje udeležence v pravnem prometu že v predpo­godbeni fazi, zato morajo biti izjave zavarovalca, dane z namenom izpolnje­vanja dolžnosti razkritja, resnicne in popolne. Stranka pa lahko da (dodatne) izjave tudi sama na lastno pobudo, spontano. Gre za situacije, ko stranka prostovoljno razkrije okolišcine, v zvezi s katerimi ji zavarovalnica ni posta­vila jasnega in natancnega vprašanja. Ce se za tako razkritje odloci, morajo biti njene izjave pravilne (resnicne) in popolne, torej take, kot to od vsakega udeleženca v pravnem prometu zahteva dolžnost govoriti resnico.
Kršitev dolžnosti govoriti resnico bo (drugace kot pri dolžnosti razkritja) vedno aktivna. Glede sankcij ZZavP napotuje na uporabo pravil, ki se upo­rabljajo za kršitve dolžnosti razkritja. S tem se odpravljajo morebitne težave pri ugotavljanju, ali je bil zavarovalec po informaciji vprašan ali pa je šlo za izjavo, dano zunaj konteksta postavljenih vprašanj, saj se vse kršitve obrav­navajo enotno.
Malomarnost se bo v teh primerih kazala predvsem v napacnem oziroma nepopolnem informiranju (na podlagi katerega je naslovnik prišel do napac­nega koncnega sklepa) in ne v neprepoznavanju pomembnosti informacij. Še vedno pa bo morala biti za uporabo sankcij v primeru nenamernih kršitev izpolnjena predpostavka objektivne pomembnosti (7. clen ZZavP).
Možnost uporabe izjem (7. clen ZZavP) je izkljucena pri naklepnih kršit­vah predpogodbenih dolžnosti informiranja (8. clen ZZavP). Mora pa biti tudi pri prevari med zmoto, ki je povzrocena s spontanim informiranjem, in sklenitvijo pogodbe z doloceno vsebino podana vzrocna zveza (merilo je v tem primeru subjektivno, torej se upošteva vpliv, ki ga ima informacija na odlocitev konkretne zavarovalnice).266264	Basedow, 2016, str. 118.

Enako kot pri dolžnosti razkritja je tudi za ugotavljanje odgovornosti (izbiro sankcije) za spontane izjave pomembno vedenje drugih oseb, ki vstopajo v pogodbeno razmerje na strani zavarovalca (10. clen ZZavP).
10. clen
(Védenje drugih oseb)
(1)	Pri zavarovanjih, sklenjenih v imenu in na racun drugega, v korist tretjega, na tuj racun ali na racun tistega, katerega se ticejo, dolžnost razkritja vkljucuje tudi okolišcine, ki so bile tem osebam znane ali bi jim morale biti znane.
(2)	Védenje zavarovanca se upošteva le, ce je zavarovanec vedel ali bi mo­ral vedeti za ta svoj status.
Pregled vsebine clena
Prvi odstavek 10. clena širi dolžnost razkritja potencialnega zavarovalca pri sklepanju zavarovalnih pogodb v imenu in na racun drugega, v korist tretje­ga, na tuj racun ali na racun tistega, katerega se ticejo, tudi na okolišcine, ki so tem osebam znane ali bi jim morale biti znane.
Drugi odstavek omejuje možnost upoštevanja vedenja zavarovanca le na pri­mere, ko je ta vedel ali bi moral vedeti za svoj status.
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
Pri sklepanju zavarovalnih pogodb pogosto sodelujejo oziroma vstopajo v pravno razmerje tudi »druge osebe«. Na strani zavarovalca so to: direktni za­stopnik, beneficiar (pogodba v korist tretjega), posredno zastopani in zava­rovana oseba. Dolocba 934. clena Obligacijskega zakonika (OZ), enako kot pred njo 910. clen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ureja položaje, ko je za neresnicnost prijave oziroma za zamolcanje nevarnostnih okolišcin vedela druga oseba, in sicer tako, da omogoca uporabo sankcij, predvidenih za kršitev prijavne dolžnosti, tudi v teh primerih.
Kljub drugacni možni jezikovni razlagi namen 934. clena OZ ni postavljanje dodatnega pogoja za uporabo sankcij za kršitev prijavne dolžnosti pri zava­rovalnih razmerjih, v katera so vkljucene tudi druge osebe.267265	Prav tam.
 Nasprotno. Na­men dolocbe je razširiti možnosti uporabe sankcij, ki so predvidene za kršitve prijavne dolžnosti, tudi za primere, ko zavarovalec sicer sam ne bi odgovarjal za kršitev, ker na primer za nevarnostno okolišcino ni vedel niti mu vedenja ne moremo pripisati, je pa za kršitev vedela druga oseba.268266	Vec o tem v komentarju 8. clena ZZavP.
 Zavarovalcu se pri izpolnjevanju prijavne dolžnosti pripiše vedenje druge osebe, ki vstopa v pravno razmerje na njegovi strani. Dolocba temelji na razmišljanju, da ne sme imeti koristi od pogodbe tisti, ki ve za okolišcino, ki je pomembna za pogod­benika (ki mu s svojo zavezo nudi korist), pa se ne potrudi, da bi ga o tem obvestil oziroma poskrbel, da za okolišcino izve zavarovalec (da lahko izpolni svojo prijavno dolžnost).269267	Glej sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 22/2010 z dne 14. aprila 2011.
 Tako se tudi preprecuje, da bi se s pritegnitvijo drugih oseb v zavarovalno razmerje izigrale dolocbe o prijavni dolžnosti.270268	Glej Polajnar Pavcnik, str. 827; in sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 22/2010 z dne 14. aprila 2011.

Dolocba 934. clena OZ obravnava drugo vprašanje kot 945. clen OZ, ki omogoca uveljavljanje vseh ugovorov, ki jih ima zavarovalnica glede pogod­be zoper zavarovalca, tudi zoper prinosnika police oziroma drugo osebo, ki se nanjo sklicuje.271269	Cigoj, str. 2430.
 Na podlagi 945. clena OZ lahko zavarovalnica, ce je zavarovalec kršil prijavno dolžnost, zoper upravicenca do izplacila uveljavlja ugovore, ki jih ima iz tega naslova, neodvisno od tega, ali je upravicenec za kršitev vedel.
Predpostavka za uporabo dolocbe 934. clena OZ je, da je druga oseba ve­dela za neresnicnost prijave oziroma za zamolcanje nevarnostnih okolišcin. Sodna praksa se še ni izrekla o tem, ali je mogoce dolocbo razlagati tako, da vkljucuje tudi položaje, ko bi druga oseba za kršitev morala vedeti. Teori­ja to možnost dopušca,272270	Polajnar Pavcnik, str. 827.
 navsezadnje tudi v primerjalnem pravu zadostuje dolžnost vedenja druge osebe o sporni informaciji.273271	Cigoj, str. 2431.

Glede na dikcijo 934. clena OZ mora druga oseba vedeti za kršitev in torej ne zadostuje, da ve le za informacijo samo. Cigoj meni, da gre pri dolocbi za zagotavljanje neposrednih ucinkov vedenja druge osebe na pogodbo, pri cemer krivde sicer posebej ne omenja, vendar meni, da bi morala druga oseba v primerih, ko za pomembno informacijo ve, o tem obvestiti zavarovalnico oziroma zavarovalca.274272	Jakaša, str. 205–206; in Coroli, str. 84–86. Avtorja se osredotocata na (ne)dobrovernost druge osebe in njenih ucinkov na pogodbo, iz cesar posredno izhaja, da za uporabo sank­cij zadostuje že dolžnost vedenja.
 Ocitek se nanaša torej tudi na ravnanje druge osebe (in ne le na njeno vedenje).275273	Vec o tem v poglavju o primerjalnopravnem pregledu.
 Podobno sklepanje izhaja tudi iz razmišljanj drugih avtorjev, ki se osredotocajo na (ne)dobrovernost druge osebe, in nje­nih ucinkov na pogodbo.276274	Cigoj, str. 2430.
 V primerjalnem pravu277275	Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 22/2010 z dne 14. aprila 2011; in Cigoj, str. 2430 in nasl.
 se lahko zavarovalcu pri izpolnjevanju prijavne dolžnosti pripisuje tako vedenje kot tudi krivda drugih oseb, kar je torej skladno z ureditvijo v OZ.278276	Jakaša, str. 205–206; in Coroli, str. 84–86.

Predvidene spremembe
Predvidene spremembe so usmerjene predvsem v izboljšanje dikcije trenutno veljavnega 934. clena OZ. Ta je v (sicer skopi sodni) praksi povzrocal težave, saj bi na podlagi jezikovne razlage prišli do sklepa, da gre za dodatno omejitev pri možnosti uveljavljanja ugovorov, ki izvirajo iz kršitve prijavne dolžnosti, zoper druge osebe.279277	Vec o tem v naslednjem razdelku.
 Dolocba 10. clena ZZavP zato jasneje doloca ucinke vedenja drugih oseb na izpolnjevanje oziroma obseg dolžnosti razkritja.
Pri tem pa po primerjalnopravnih zgledih280278	Vec o tem v razdelku o primerjalnopravnem pregledu.
 pušca odprto možnost upošte­vanja krivde druge osebe pri aplikaciji sankcij. Prilagoditev, da se upoštev­nost vedenja drugih oseb omeji le na vedenje o informaciji (in ne o kršitvi), je bila potrebna zaradi sprememb pri ureditvi dolžnosti razkritja (5. clen ZZavP), saj breme prepoznavanja pomembnosti informacij ni vec na zava­rovalcu. Drugace kot OZ, ki se je osredotocal predvsem na ravnanje druge osebe,281279	Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 22/2010 z dne 14. aprila 2011 (v isti zadevi sta bili sprejeti tudi odlocitvi: sklep Vrhovnega sodišca RS II DoR 69/2009 z dne 24. septembra 2009 in sodba Višjega sodišca v Celju Cp 356/2006 z dne 28. maja 2009).
 se s spremembo ureditve dolžnosti razkritja vecjo odgovornost na podrocju pridobivanja potrebnih informacij nalaga zavarovalcu. Zavarovalec je namrec seznanjen, katere informacije so pomembne za sklenitev pogodbe (njemu je tudi postavljeno vprašanje), zato je na njem tudi breme, da (si) zagotovi informacije za pravilno izpolnitev dolžnosti razkritja.
Izjema je predvidena pri škodnih zavarovanjih. Vedenje zavarovanca se bo zavarovalcu lahko pripisalo le, ce je ta ob sklenitvi pogodbe vedel za svoj sta­tus zavarovanca. Zapisan drugi odstavek 10. clena ZZavP le jasneje doloca, kar je (posredno) urejal že OZ, tj. da druga oseba, ki ni vedela za sklenitev pogodbe, tudi ni mogla vedeti za kršitev (vedenje o kršitvi namrec zajema tudi vedenje o sklenitvi pogodbe), zato širitev možnosti uporabe sankcij na take primere ni bila mogoca.
Primerjalnopravni pregled
V nemškem pravu se pri ugotavljanju okvira vedenja zavarovalca upošteva vedenje in krivda obeh, tako zastopnika kot tudi zavarovalca, omogocena pa je tudi uporaba enakih sankcij, kot ce bi dolžnost razkritja kršil zavaro­valec282280	Basedow, 2016, str. 94.
 (razen razveljavitve po § 123 Državljanskega zakonika, Bürgerliches Gesetzbuch – BGB).283281	Cigoj, str. 2430; Jakaša, str. 205–206; in Coroli, str. 84–86.
 Zavarovalec se lahko razbremeni odgovornosti za kr­šitev dolžnosti razkritja (nem. Anzeigepflicht), storjene namerno ali iz velike malomarnosti, le, ce ne on sam niti njegov zastopnik pri tem nista ravnala z naklepom ali veliko malomarnostjo (§ 20 Gesetz über den Versicherungsver­trag – VVG).284282	Muschner, komentar § 20 VVG, r. št. 9.
 Za zakonito zastopanje se glede pripisovanja uporabljajo splošna pravila (§ 166 BGB).285283	Vec o tem: Langheid, 2019, komentar § 20 VVG, r. št. 3; in Muschner, komentar § 20 VVG, r. št. 3 (veljajo pravila iz § 166 BGB).
 Pri pogodbah, sklenjenih za tuj racun, se upoštevata tudi vedenje in ravnanje zavarovanca, razen ce ta ni vedel za svoj status zavarovanca oziroma informacij ni mogel pravocasno sporociti zava­rovalcu oziroma bi bilo to nerazumno (§ 47 VVG). Posebej je predvidena tudi možnost uporabe sankcij zaradi kršitve dolžnosti razkritja zoper zava­rovanca (§ 334 BGB).286284	Pripisovanje vseh oblik krivde ni potrebno, ker je zavarovalec sam odgovoren po § 19 (4) VVG oziroma po § 166 BGB (Muschner, komentar § 20 VVG, r. št. 9); drugace (da izkljucitve ni mogoce razumno pojasniti): Armbrüster 2018, komentar § 20 VVG, r. št. 5.
 Pri posameznih vrstah zavarovanj se upoštevata tudi vedenje in ravnanje zavarovanih oseb (življenjsko zavarovanje (§ 156 VVG), nezgodno zavarovanje (§ 179 (3) VVG) in zdravstveno zavarovanje (§ 193 (2) VVG)).
V švicarskem pravu se upošteva vedenje obeh, tako zastopnika kot tudi zava­rovalca (§ 5 (1) VVG).287285	§ 166 BGB je ožji od § 20 VVG, saj je pravno upoštevno le vedenja zastopnika, prav tako so upoštevne le njegove napake volje, vedenje zastopanega pa se pripiše zastopniku le, ce je ta ravnal v skladu z navodili in je imel zastopniško upravicenje (nem. Vertretungsmacht). Glej Armbrüster 2018, komentar § 20 VVG, r. št. 1; drugace (da to velja tudi za zakoni­tega zastopnika): Muschner, komentar § 20 VVG, r. št. 1; in Schimikowski 2015, r. št. 3.
 Pri pogodbah, sklenjenih za tuj racun, se upošteva tudi vedenje zavarovanca oziroma zavarovane osebe, razen ce ta ni vedela za svoj status oziroma informacij ni mogla pravocasno sporociti zavarovalcu (§ 5 (2) VVG).
V švicarskem pravu ni posebej urejeno pripisovanje krivde, v Nemciji pa le v zvezi z zastopniki. Glede preostalih »tretjih oseb« se upoštevata tudi njiho­vo vedenje in ravnanje (teža kršitve se v nemškem pravu presoja upoštevaje okolišcine posameznega primera, pripisovanje krivde pa je sicer mogoce v celoti).288286	Dageförde, komentar § 47 VVG, r. št. 1, 8–10 (omejitve veljajo pri obveznih zavarovanjih).

Vecina evropskih držav izrecno ne ureja vprašanja vkljucevanja vedenja oseb, ki jim je bila zaupana naloga v zvezi z okolišcino, ki je pomembna za oceni­tev nevarnosti, ali za katere se lahko šteje, da spadajo v »sfero« zavarovalca.289287	Vec o tem: Stäubli, str. 331–332.
 Drugace je (na primer) v nemškem pravu, kjer se zavarovalcu pripisujeta vedenje in ravnanje oseb, ki sta »del njegove sfere«.290288	Prav tam; Rixecker, komentar § 47 VVG, r. št. 2.

Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP zavarovalcu pri izpolnjevanju dolžnosti razkritja pripisuje tudi ve­denje oseb, na katere se zavarovanje nanaša (v angleški jezikovni razlicici: the person to be insured; clen 2:101 (2) NEZPP). NEZPP krivde namenoma ne omenja, saj tako omogoca sodni praksi, da v vsakem primeru posebej presodi težo kršitve dolžnosti razkritja in posledice, ki temu sledijo.291289	Na primer družinski clani pri zavarovanju odgovornosti zavarovalca v korist družinskih clanov (povzeto po Basedow, 2016, str. 94).

Pri škodnih zavarovanjih se vedenje zavarovanca upošteva le, ce je ta vedel za svoj status zavarovanca (clen 11:102 NEZPP). Komentar NEZPP kot reprezentativni primer, zaradi katerega je omejitev potrebna, navaja situacijo, ko bi moral delavec pri zavarovanju odgovornosti, ki ga sklene delodajalec v korist zaposlenih, delavec pa za zavarovanje ne ve, delodajalca seznaniti s svojo predhodno kazensko obsodbo, ker bi šlo za nevarnostno okolišcino, ki pa je delavec po delovnem pravu delodajalcu ne dolžan razkriti.292290	Langheid, komentar § 20 VVG, r. št. 1.

Posebej je urejeno pripisovanje vedenja oseb, ki jim je bila zaupana nalo­ga v zvezi z okolišcino, ki je pomembna za ocenitev nevarnosti (clen 1:206 NEZPP), in pripisovanje vedenja zavarovane osebe zavarovalcu (17:201 NEZPP).
Umestitev v sistem
Dolocba 10. clena ZZavP širi vedenje zavarovalca pri izpolnjevanju dolž­nosti razkritja (5. clen ZZavP) in spontanih izjavah (9. clen ZZavP) tudi na okolišcine, za katere so vedele druge osebe, ki sklepajo oziroma vstopajo v zavarovalno razmerje na njegovi strani. Zavarovalnica lahko torej tudi v teh primerih uveljavi sankcije, ki jih ima na voljo v primeru kršitev dolžnosti razkritja, ce za okolišcino ve oziroma bi zanjo moral vedeti zavarovalec (6., 7. in 8. clen ZZavP). Pri življenjskem zavarovanju je posebej urejeno pripi­sovanje vedenja zavarovane osebe (prvi odstavek 87. clena ZZavP). Dolocba 10. clena ZZavP pa je povezana tudi s 47. clenom ZZavP, ki omogoca uve­ljavljanje ugovorov, ki jih ima zavarovalnica nasproti zavarovalcu, tudi zoper te osebe.
Podrobnejša razlaga vsebine
Pri sklepanju zavarovalnih pogodb pogosto sodelujejo oziroma vstopajo v pravno razmerje tudi »druge osebe«. Na strani zavarovalca so to: direktni za­stopnik, beneficiar (pogodba v korist tretjega), posredno zastopani in zava­rovana oseba. Dolocba 10. clena ZZavP ureja položaje, ko je za informacijo, ki je predmet dolžnosti razkritja (ali spontane izjave, 9. clen ZZavP), vedela oziroma bi morala vedeti druga oseba.
Namen dolocbe je razširitev možnosti uporabe sankcij, ki so predvidene za kršitve dolžnosti razkritja, tudi za primere, ko zavarovalec sicer sam ne bi odgovarjal za kršitev, ker na primer za doloceno okolišcino ni vedel niti mu vedenja ne moremo pripisati, je pa zanjo vedela druga oseba.293291	Basedow, 2016, str. 94.
 Zavaroval­cu se pri izpolnjevanju dolžnosti razkritja pripiše vedenje druge osebe, ki vstopa v pravno razmerje na njegovi strani, s cimer se preprecuje, da bi se s pritegnitvijo drugih oseb v zavarovalno razmerje izigrale dolocbe o prijavni dolžnosti.294292	Basedow, 2016, str. 271.
 Zavarovalnica bi se pred takimi kršitvami lahko obranila tako, da bi sklepala le pogodbe z zavarovalci, ki bi bili tudi zavarovanci, kar bi vo­dilo v cedalje vecjo togost pri sklepanju zavarovalnih pogodb. Izvirni namen dolocbe je torej »šcitenje« zavarovalnice295293	Glej Polajnar Pavcnik, str. 827; in sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 22/2010 z dne 14. aprila 2011.
 tako, da se širi vedenje zavaroval­ca, za katerega odgovarja (na zavarovalcu je torej naloga, da te informacije, ce jih nima, sam pridobi od osebe, ki sodeluje pri pogodbenem razmerju na njegovi strani).
Dolocba 10. clena ZZavP obravnava drugo vprašanje kot 47. clen ZZavP, ki omogoca uveljavljanje vseh ugovorov, ki jih ima zavarovalnica v zvezi s po­godbo zoper zavarovalca, tudi zoper prinosnika police oziroma drugo osebo, ki se nanjo sklicuje.296294	Polajnar Pavcnik, str. 827.
 Na podlagi prvega odstavka 47. clena ZZavP lahko zavarovalnica, ce je zavarovalec kršil dolžnost razkritja, zoper upravicenca do izplacila uveljavlja ugovore, ki jih ima iz tega naslova, neodvisno od tega, ali je upravicenec za kršitev (ali informacijo) vedel.
Pri dolocanju obsega dolžnega vedenja druge osebe veljajo enaka merila kot pri zavarovalcu,297295	Glej Polajnar Pavcnik, str. 827; in sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 22/2010 z dne 14. aprila 2011.
 tudi v tem primeru pa je odlocilen trenutek sklenitve pogodbe.
Besedilo clena sicer ne omenja krivde, vendar pa se lahko tudi ta pripiše zavarovalcu. Tako se sodišcem omogoca, da v vsakem primeru posebej ovre­dnotijo težo kršitve dolžnosti razkritja in uporabijo ustrezno sankcijo.298296	Cigoj, str. 2431.

Izjema glede širitve vedenja zavarovalca tudi na vedenje drugih oseb je predvidena, ce zavarovanec v casu sklenitve pogodbe ne ve za to, da je bilo sklenjeno zavarovanje v njegovo korist, oziroma tega ni mogel vedeti (drugi odstavek 10. clena ZZavP). V primerjalnem pravu se šteje, da je za zavaro­vanje vedel, ce je zavarovalca za sklenitev zavarovalne pogodbe pooblastil (posredno zastopanje).
11. clen
(Genski podatki)
Ta oddelek se ne uporablja za rezultate genetskih preiskav, za katere velja prvi odstavek 4. clena tega zakona.
Pregled vsebine clena
Clen zakona, ki govori o genskih podatkih, je pedagoški. Umešcen je v od­delek o predpogodbenih dolžnostih potencialnega zavarovalca in »zgolj pedagoško« pojasnjuje, da se predmetni oddelek ne uporablja za rezultate genskega testiranja.
ZZavar-1 v 5. clenu namrec doloca splošno dolžnost razkritja informacij, njegov 11. clen pa iz te dolžnosti izvzema podatke o opravljenih genskih testih potencialnega zavarovalca.
Ureditev je povzeta po NEZPP, ki prav tako izrecno doloca izjemo od dolž­nosti razkritja informacij tako v splošnem clenu o genskem testiranju kot tudi v posebnem clenu, ki govori o izjemi pri predpogodbenem razkritju informacij.
Clen je sicer vsebinsko nepotreben, saj to izjemo v celoti zaobjema že 4. clen ZZavar-1. V predlogu zakona ga pušcamo iz pedagoških razlogov, da bi se izognili morebitnim drugacnim razlagam ob primerjavi z rešitvijo iz NEZPP.
Drugi oddelek
Predpogodbene dolžnosti zavarovalnice
12. clen
(Zagotavljanje podatkov)
Zavarovalnica potencialnemu zavarovalcu ob sklepanju pogodbe zagoto­vi izvod predlaganih zavarovalnih pogojev in dokument, v katerem mo­rajo biti navedeni podatki v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo.
Pregled vsebine clena
Dolocba 12. clena ZZavP ureja dolžnost zavarovalnice, da ob sklenitvi po­godbe zavarovalcu zagotovi izvod predlaganih zavarovalnih pogojev in do­kument, v katerem morajo biti navedeni podatki v skladu s predpisi, ki ure­jajo zavarovalništvo.
Zgodovinski pregled
Uvod
V zadnjih nekaj desetletjih so predpogodbene dolžnosti informiranja postale predmet intenzivnega pravnega reguliranja.299297	Podrobno o tem v komentarju 5. clena ZZavP.
 Razlog za to lahko pripišemo dejstvu, da so stranke pri sklepanju pravnih poslov cedalje pogosteje v neena­kem položaju v smislu pogajalske moci in informiranosti. Pojav tako imeno­vane strukturne neenakosti, ki se kaže (tudi) v informacijski asimetriji med strankama, je posledica ekonomskih in socialnih vplivov modernega gospodar­stva, za katerega je znacilna visoka stopnja specializacije podrocij, delitev dela in obsežna ponudba blaga in storitev.300298	Basedow, 2016, str. 94.
 Posledica tega je, da morajo udeleženci na trgu zbrati in preuciti ogromno kolicino informacij, da bi lahko sprejeli in­formirano poslovno odlocitev, kar pa je pogosto povezano z visokimi stroški.
Na spremenjene tržne razmere se je odzvalo tudi pravo. Na podlagi spoznanj ekonomske analize prava, da je položaj informacijske asimetrije ekonom­sko najucinkoviteje odpraviti tako, da k informiranju zavežemo nasprotno pogodbeno stranko, ce lahko ta informacijo pridobi z nižjimi stroški, se je zacela pospešena regulacija podrocja razporeditve informacijskega bremena med strankama. Razvoj predpogodbenih dolžnosti informiranja, ki torej po­menijo izjemo od splošnega pravila, da naj si vsak sam zagotovi informacije, ki jih potrebuje za oblikovanje svoje poslovne odlocitve, v zadnjem obdobju tece v smeri oddaljevanja od svojih izvorov v nacelu vestnosti in poštenja, tako da se s predpisovanjem dolžnosti informiranja poleg cilja ustreznega informacijskega položaja kot predpostavke svobodne volje zasledujejo tudi drugi nameni informiranja (na primer zagotavljanje transparentnosti poslo­vanja).301299	Kästle-Lamparter, str. 384.
 Posledica tega je povecevanje kolicine informacij, ki jih mora za­vezanec zagotoviti upravicencu pred sklenitvijo pravnega posla, kar pogosto povzroci nasprotne ucinke od želenih – gre za problem tako imenovane in­formacijske prenasicenosti (angl. information overload).302300	Prav tam, str. 386.

Opisan trend povecane pravne regulacije je mogoce opaziti tudi na podrocju zavarovalnega prava, ki je zaradi kompleksnosti zavarovalnih storitev pose­bej izpostavljeno informacijski asimetriji.
Pravo EU
Enako kot ureditve posameznih držav clanic tudi pravna ureditev na ravni EU izhaja iz pogodbene avtonomije in lastne odgovornosti, ki od posame­znika zahteva, da sam skrbi za lastne interese.303301	Loacker, str. 43.
 Aktiviranje predpogodbe­nih dolžnosti informiranja kot izjem od splošnega pravila o lastni odgovor­nosti mora biti posebej utemeljeno.304302	Glej na primer Wolf in Neuner, Allgemeiner Teil des Bürgerlicher Rechts, 2012, str. 109, r. št. 72; Rott, v: Twigg-Flesner (ur.), The Cambridge Companion to European Union Private Law, 2010, str. 190; in Hartmann, Die vorvertragliche Informations­pflichten und ihre Verletzung, str. 82–87; Loacker, str. 23 in nasl.

Cedalje vecje število predpogodbenih dolžnosti informiranja, ki jih predpisuje EU, je jasen odraz stanja na trgu. Pogodbene stranke namrec pogosto niso v enakem položaju, tako v znanju kot tudi v pogajalski moci, znacilen za ta razmerja pa je tudi položaj strukturne neenakosti.305303	Kästle-Lamparter, str. 385.
 Informacijsko asimetrijo lahko najmanj invazivno (za pogodbeno avtonomijo) odpravimo tako, da k informiranju zavežemo stranko, ki informacijo ima.306304	Prav tam.
 Druge možnosti, ki bolj posegajo v nacelo avtonomije, so pravica do odstopa od pogodbe, preverjanje pravicnosti razmerij ali celo prepoved posameznih tipov pogodb.307305	Prav tam, str. 386.
 Pravo EU se osredotoca na urejanje predpogodbenih dolžnosti informiranja, ponekod pa so te kombinirane z materialnopravnimi pravili (angl. substantive rules).308306	Prav tam.

Predpogodbene dolžnosti informiranja so v pravu EU pogosto urejene v obliki specificiranih dolžnosti informiranja (eksplicitne dolžnosti informi­ranja).309307	Prav tam.
 Njihov primarni namen je prek transparentnosti in povecevanja primerljivosti na trgu zagotavljati konkurenco.310308	Prav tam.
 Udeležencem omogoca­jo seznanitev z osnovnimi informacijami (minimalna informacijska baza), zmanjšujejo transakcijske stroške,311309	Prav tam, str. 394; in Loacker, str. 41 in nasl.
 dvigujejo pa tudi raven zaupanja na trgu kot tudi zaupanje v bodocega sopogodbenika. Njihovo aktiviranje ni odvisno od posebnih, individualnih potreb posameznika po informiranju, temvec gre za abstraktno domnevo o pomembnosti informacije, ki je vezana na druge okolišcine – na primer vrsta, tip pogodbe in nacin sklenitve pogodbe.312310	Kästle-Lamparter, str. 403; in Loacker, str. 43.

Dolocbe o predpogodbenih dolžnostih informiranja niso urejene v kohe­renten sistem, ampak gre za razpršene skupine dolžnosti, ki se veckrat tudi prekrivajo.313311	Tako na trgu kot celoti (kot stranski ucinek zagotavljanja transparentnosti poslovanja) in tudi v posameznem primeru.
 Prav ta znacilnost njihovega urejanja in sprememba v fokusu njihovega namena na trgu povzrocata informacijsko prenasicenost. Evropski zakonodajalec se je na to težavo odzval z uvajanjem nove oblike dolžnos­ti informiranja, ki upošteva legitimni informacijski interes posameznika.314312	Loacker, str. 42 in 221.
 Gre za tako imenovane individualizirane dolžnosti, ki vkljucujejo svetovanje ali vsaj pomoc udeležencem na trgu pri sklepanju pravnih poslov, vsebinsko pa se nanašajo predvsem na essentialia negotii (tipicno te dolžnosti zadevajo zavarovalne produkte).315313	Kästle-Lamparter, str. 395.
 Njihov namen je primarno preprecevanje zmot.316314	Loacker, str. 39 in nasl.
 V tem smislu se torej regulacija vnovic usmerja proti izvirnemu namenu dolžnosti informiranja, katerega jedro je zagotavljanje ustreznega informa­cijskega položaja strank v fazi sklepanja pogodbe, ki ima svoje temelje v nacelu vestnosti in poštenja.
Za podrocje zavarovalnega prava so pomembne predvsem naslednje direk­tive:
–	Direktiva o trženju financnih storitev na daljavo,317315	Prav tam, str. 42.

–	Direktiva Solventnost II318316	Pa tudi zmanjševanje transakcijskih stroškov v konkretnem primeru in povecevanje zau­panja med bodocima sopogodbenikoma. Prav tam, str. 43.
 in
–	Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov.319317	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o tr­ženju financnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (v nadaljevanju: Direktiva o trženju).

Poleg tega pa se za zavarovalne pogodbe uporabljata tudi Direktiva o ele­ktronskem poslovanju320318	Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o zacetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), v nadaljevanju: Solventnost II.
 in Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah.321319	Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o dis­tribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev), (v nadaljevanju: Direktiva o distribuciji).
 Drugace velja za Direktivo o pravicah potrošnikov, ki se ne uporablja za pogodbe o financnih storitvah, med katere spadajo tudi storitve zavarovalne narave (tocka d tretjega odstavka 3. clena v zvezi z dvanajstim odstavkom 2. clena Direktive).
Gre za zelo kompleksno ureditev vprašanja dolžnosti informiranja, ki se kaže tako v razlicnih vsebinah dolžnosti informiranja kot tudi v razlicnih podroc­jih uporabe, in sicer se nekatere dolžnosti informiranja aktivirajo samo ce je zavarovalec fizicna oseba, drugic so izkljucene nekatere vrste zavarovanj (na primer veliki riziki), nekatere dolžnosti informiranja pa se aktivirajo samo pri potrošniških pogodbah, sklenjenih na daljavo, pri cemer razlog za tako omejevanje iz samega predpisa ni (neposredno) razviden.322320	Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notra­njem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju).
 Države clanice imajo tudi pooblastilo, da dolocijo dodatne dolžnosti informiranja – to za­varovalnicam preprecuje, da bi uporabile enako »informativno gradivo« na podrocju vse EU, s cemer se dodatno ovira njihovo poslovanje.323321	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepošte­nih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spre­membi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).

Izbira sankcij v primeru kršitev dolžnosti je najveckrat prepušcena državam clanicam, izjema velja za pravico do odstopa od pogodbe, ki pa sicer ni na­menjena izkljucno kršitvam predpogodbenih dolžnosti informiranja.324322	Han, Pynt, str. 410.

Trenutna ureditev podrocja pri nas
a) Uvod
Kompleksna in obsežna regulacija vprašanja predpogodbenih dolžnosti in­formiranja na ravni EU ima posledice tudi v našem pravu. Dolžnosti infor­miranja zavarovalnice so urejene v Zakonu o zavarovalništvu (ZZavar-1), Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) in OZ, neposredno se uporabljajo tudi uredbe EU (delegirane in izvedbene), sprejeti pa so bili tudi nekateri podzakonski akti. Zaradi s strani EU predpisane minimalne harmonizaci­je podrocja se lahko poleg zakonskih dolžnosti informiranja aktivirajo tudi dolžnosti informiranja, utemeljene na nacelu vestnosti in poštenja. Glede na vsebinsko široko zastavljeno zakonsko regulacijo se bodo te slednje najvec­krat pojavile v obliki poizvedovalnih dolžnosti in dolžnosti, utemeljenih na dolžnosti govoriti resnico, manj pogosto pa kot spontane dolžnosti informi­ranja.
b) Ureditev v ZZavar-1
Dolocba 522. clena ZZavar-1325323	Prav tam.
 je osrednja dolocba v zvezi z dolžnostmi informiranja v našem pravu. Doloca standardizirane, specificirane, spontane dolžnosti informiranja, ki jih mora izpolniti distributer zavarovalnih pro­duktov326324	Kästle-Lamparter, str. 395. Vec o tem: Eidenmüller, str. 5; ter Fakin in Ogrizek, str. 39 in nasl.
 ob sklenitvi pogodbe. Gre za informacije o zavarovalnici, firmi, pravnoorganizacijski obliki, splošnih zavarovalnih pogojih, ki veljajo za za­varovalno razmerje, itn.
Dodatne dolžnosti informiranja so predvidene pri sklepanju pogodb o ži­vljenjskem zavarovanju, nezgodnem in zdravstvenem zavarovanju s pravico do povracila dela zavarovalne premije (drugi in tretji odstavek 522. clena ZZavar-1) in pri navzkrižni prodaji327325	Gre za implementacijo Direktive Solventnost II (183. in 185. clen) in Direktive o distri­buciji zavarovalnih produktov (tocka b 18. clena).
 (cetrti do osmi odstavek 522. clena ZZavar-1). Posebej je urejeno podrocje zavarovalnih naložbenih produktov (528.a do 528.d clen ZZavar-1), pri katerem so dolocene dodatne specifi­cirane, standardizirane dolžnosti informiranja. Prav tako je posebej urejena individualizirana dolžnost informiranja v obliki ocene primernosti in ustre­znosti zavarovalnega produkta (528.d clen ZZavar-1).328326	Clen 7.f ZZavar-1: »Distributer zavarovalnih produktov v Republiki Sloveniji je zava­rovalni zastopnik, ki ima dovoljenje v skladu s 543.b clenom tega zakona, zavarovalni posrednik, ki ima dovoljenje v skladu s 548. clenom tega zakona, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba, ki imata dovoljenje v skladu s prvim odstav­kom 558. clena tega zakona, zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. clena tega zakona, banka iz osmega odstavka 558. clena tega zakona in zavarovalnica.« V 545. clenu ZZavar-1 je urejena dolžnosti informiranja zavarovalnega zastopnika, k izpolnitvi teh pa sta zavezana tudi zavarovalni posrednik (tretji odstavek 551. clena ZZa­var-1) in zavarovalno posredniška družba (drugi odstavek 549. clena v zvezi s tretjim odstavkom 551. clena ZZavar-1).

ZZavar-1 v enajstem do petnajstem odstavku 545. clena doloca dolžnost zavezanca k informiranju, da pred sklenitvijo pogodbe na podlagi informa­cij, pridobljenih od zavarovalca, opredeli njegove zahteve in potrebe, pri ce­mer se upošteva zapletenost zavarovalnega produkta in »vrsta« zavarovalca, posebej pa je urejena svetovalna dolžnost329327	Prenos 24. clena Direktive o distribuciji zavarovalnih produktov.
 (deseti, cetrti in šesti odstavek 545. clena ZZavar-1).330328	Gre za implementacijo Direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (20. in 26. do 30. clen).
 V obeh primerih gre za individualizirano dolžnost informiranja, katere cilj je zagotoviti, da bo izbrani produkt ustrezal željam in potrebam zavarovalca.
c) Ureditev v ZVPot
Dolžnosti informiranja pri trženju zavarovalnih storitev na daljavo se ak­tivirajo v potrošniških pravnih razmerjih in se omejujejo na pogodbe, ki se sklepajo na daljavo, tj. brez socasne prisotnosti pogodbenih strank, pri cemer podjetje za namen sklenitve uporablja izkljucno sredstva za komuniciranje na daljavo vse do takrat in vkljucno s trenutkom, ko je pogodba sklenjena (48.a do 48.e clen ZVPot).331329	Clen 7b ZZavar-1: »Svetovanje je dajanje osebnega priporocila potencialnemu zavaro­valcu na njegovo zahtevo ali na pobudo distributerja zavarovalnih produktov iz 7.f clena tega zakona glede ene ali vec zavarovalnih pogodb.«
 Podjetje mora potrošniku zagotoviti informa­cije o ponudniku, financni storitvi, pogodbi, sklenjeni na daljavo, in pravnih sredstvih. Posebnosti veljajo za telefonsko prodajo, pri kateri pa je mogoce ob izrecnem soglasju potrošnika te informacije omejiti (vse informacije pa mora zagotoviti pozneje, lahko tudi po sklenitvi pogodbe – 48.b in 48.c clen ZVPot).
d) Ureditev v OZ
Zavarovalec je dolžan skladno z zahtevano skrbnostjo v pravnem prometu pred podpisom pogodbe to prebrati. Vsebina pogodbe, ki je predvidena v 521. clenu ZZavar-1 ter 967. in 926. clenu OZ, tako hkrati pomeni tudi izpolnitev dolžnosti informiranja. Te dolžnosti informiranja bodo pravocas­no izpolnjene predvsem v primerih, ko se bo pogodba sklepala ob hkratni navzocnosti obeh oseb, oziroma v primeru, ko bo zavarovalec pogodbo lahko prebral pred sklenitvijo pogodbe (izjema glede pravocasnosti velja za pogod­be, sklenjene po telefonu).332330	Gre za implementacijo Direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (20. clen).

e) Formalne zahteve
Omeniti je treba tudi formalne zahteve, ki postajajo cedalje pomembnejše na podrocjih, ki so mocno pravno regulirana. Z namenom doseganja name­na informiranja, ki je zmanjševanje informacijske neenakosti udeležencev v pravnih razmerjih, ni dovolj, da se informacije zgolj zagotovi, ampak mo­rajo biti te v taki obliki in dane na nacin, da jih lahko naslovnik sprejme, ovrednoti in nato upošteva pri odlocanju. Pri tem imajo pomembno vlogo prav formalne zahteve.333331	Gre za implementacijo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju financnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES.
 V grobem lahko ugotovimo, da je pri zavarovalni­cinih dolžnostih informiranja poudarjena pisnost podajanja informacij, pri cemer pisnost zajema tudi elektronsko obliko, ce je ta zagotovljena tako, da omogoca trajen dostop.334332	Vec o tem v komentarju 5. clena ZZavP.
 Poleg tega morajo biti informacije dane jasno in razumljivo.
f) Posebej o sankcijah
Glede sankcij za primer kršitev dolžnosti informiranja je tako v ZZavar-1 kot tudi v ZVPot predvidena pravica do odstopa od pogodbe. V ZZavar-1 se ta nanaša le na individualna življenjska zavarovanja (525. clen ZZavar-1),335333	Loacker, str. 224.
 v ZVPot pa na primere, ko gre za sklepanje pogodb na daljavo (48.c clen ZVPot).
Za druge primere kršitev je zakonodajalec sicer uredil javnopravne sankcije, na civilnem podrocju pa si je treba pomagati s splošnimi instituti obligacij­skega prava in iskati rešitev, ki jo je mogoce uporabiti v konkretnem primeru. Ta odsotnost specialnih dolocb o sankcijah je sicer neugodna z vidika zava­rovalca, saj ne zagotavlja potrebne predvidljivosti (in tako niža raven pravne varnosti), vendar pa je tako, individualno dolocanje sankcij skladno s siceršnjo pravno naravo dolžnosti informiranja, ki je primarno namenjena zagotavlja­nju ustreznega informacijskega položaja konkretnega posameznika.
Poleg sankcij, ki jih je za kršitev zakonsko dolocenih predpogodbenih dolž­nosti informiranja dolocil zakonodajalec, ima upravicenec do informiranja možnost izbirati tudi med sankcijami, ki so na voljo pri kršitvah splošnih predpogodbenih dolžnosti informiranja, vendar mora za to izpolnjevati predpostavke, ki se zahtevajo za uporabo posameznega instituta.336334	Glej na primer štirinajsti in petnajsti odstavek 545. clena ZZavar-1.
 Poleg razlicnega izida predpogodbene faze je pri sankcioniranju kršitev dolžnosti informiranja treba upoštevati tudi namen, zaradi katerega so bile dolžnosti predpisane, pa tudi ucinek, ki ga je imela kršitev na oblikovanje volje sopo­godbenika (tocneje, ali ga je imela ali ne), in skladno s tem uporabiti pri­merno sankcijo. V poštev pridejo dolocbe o nesporazumu (16. clen OZ) in o sklenitvi pogodbe (15. clen OZ).337335	Vec o tem v komentarju 87. clena ZZavar-1.
 Zaradi kršitve dolžnosti informiranja je lahko sklenjen tudi neveljaven pravi posel oziroma se lahko upravicenec na njegovo neveljavnost sklicuje na podlagi pravil o oderuški pogodbi, ne­možnosti predmeta, nepoštenih pogodbenih pogojih itd., ce so izpolnjene nadaljnje predpostavke, ki jih predvidevajo posamezni instituti. V primeru veljavno sklenjene pogodbe se lahko kršitev dolžnosti informiranja upošteva pri razlagi pravnega posla,338336	Vec o tem: Fakin, 2015a.
 v poštev pa pridejo tudi pravila o neizpolnitvi pogodbe oziroma izpolnitvi z napako (pogodbena odgovornost), navsezad­nje lahko zavarovalnica v primeru izpolnjenih predpostavk odgovarja tudi za škodo na podlagi predpogodbene odgovornosti (culpa in contrahendo).339337	Do opisanih dejanskih stanj lahko pogosto pripelje kršitev specificiranih dolžnosti o 

Predvidene spremembe
Dolocba v nicemer ne spreminja trenutne ureditve predpogodbenih dolž­nosti informiranja zavarovalnice. V primerjavi z OZ (in pred tem ZOR) pa je v 12. clenu ZZavP zdaj urejeno sklicevanje na ureditev dolžnosti, kot izhaja iz predpisov, ki urejajo zavarovalništvo. Tako se zavarovalce opozarja tudi na možne civilnopravne ucinke, ki jih lahko imajo kršitve dolžnosti informiranja zavarovalnic na pogodbeno razmerje.
Primerjalnopravni pregled
Zakonodaja evropskih držav odseva ureditev, ki jo zahteva pravo EU. Pri tem je zanimiva finska rešitev, po kateri se lahko zavarovalec odpove infor­miranju, zavarovalnica pa tudi ni dolžna zagotoviti informacij, ko bi bilo to neprakticno.340te informacije bistvena sestavina pogodbe.identiteti zavarovalnice, višini premije, glavnih znacilnosti zavarovalnega produkta, ce so 
 Finska in Švedska imata v zvezi z dolžnostmi informiranja zavarovalnice uzakonjeno generalno klavzulo, nekatere vsebine dolžnosti in­formiranja pa so le primeroma naštete.341338	To je še posebej pogosto pri specificirano dolocenih dolžnostih informiranja, ki so do­locene »v korist zavezanca«. Ce ta dolocenih informacij ne razkrije, te ne postanejo del vsebine pogodbe. To velja na primer pri informiranju o znesku, ki ga mora potrošnik placati v primeru odstopa od pogodbe (48.c clen ZVPot). Zakonodajalec je v tem pri­meru predvidel, da podjetje v tem primeru ni upraviceno do sorazmernega placila za opravljeno storitev (48.d clen ZVPot). Enako velja tudi za neinformiranje upravicenca o minimalnem trajanju pogodbe, tako da se pogodba razlaga, kot da taki posebni pogoji ne bi bili dogovorjeni.
 V Avstriji, Belgiji, Luksemburgu in Grciji mora zavarovalnica zavarovalcu izrociti tudi njegovo »prijavnico« in/ali vprašalnik, ce je bila pogodba sklenjena na njuni podlagi.342339	Grigoleit, str. 153.
 Tudi v Švici se morajo ti dokumenti zavarovalcu zagotoviti na njegovo zahtevo.343340	Basedow, 2016, str. 121.

V švicarskem pravu je zavarovalnica dolžna zavarovalcu zagotoviti dolocene informacije, bodisi tako, da jih vkljuci v ponudbo, bodisi da jih zagotovi na posebnem dokumentu, preden zavarovalec odda svojo zavezujoco izjavo.344341	Prav tam, str. 122.

Zahteve nekaterih držav clanic EU predvidevajo vecjo zašcito kot zakono­daja EU in predpisujejo dodatne dolžnosti informiranja (na primer Avstrija, Francija, Italija in Nemcija).
Predstavitev ureditve v NEZPP
a) NEZPP
NEZPP glede nacina urejanja predpogodbenih dolžnosti informiranja sledi smeri, ki jo je zacrtala zakonodaja EU. Dolžnosti informiranja so urejene v obliki specificiranih spontanih dolžnosti informiranja. Ureditev v NEZPP sledi vzoru nemške pravne ureditve, ki pri dolžnostih informiranja ne raz­locuje med upravicenci, ki so potrošniki, in preostalimi zavarovalci, ampak doloca enake dolžnosti informiranja ne glede na okolišcino, ali zavarova­lec sklepa pogodbo za lastne potrebe ali v okviru oziroma za potrebe svoje dejavnosti. Osrednja dolocba (clen 2:201 (1) NEZPP), ki doloca dolžnosti informiranja zavarovalnice, se tako nanaša na vse tipe (zasebnih) zavaroval­nih pogodb, kar je dobrodošlo z vidika unifikacije.345342	Prav tam.
 Gre za standardizirane dolžnosti, ki niso prilagojene posamezniku, njegovim potrebam in vedenju, ampak jih mora zavarovalnica zagotoviti neodvisno od teh okolišcin.346343	Prav tam.
 Nji­hov namen je zagotavljati transparentnost poslovanja in ustrezen informa­cijski položaj potencialnega zavarovalca.347344	Prav tam.
 Dolžnost je neodvisna od dolž­nosti zavarovalnice, da po sklenitvi pogodbe zavarovalcu izda polico (clen 2:501 NEZPP).348345	Clen 1:101 NEZPP. Izjema velja za pozavarovanje. Glej tudi Loacker, str. 224 in 227.

V clenu 2:201 (5) NEZPP je posebej predvidena dolžnost zavarovalnice, da zavarovalcu izroci njegovo »prijavnico« in/ali vprašalnik, ce je bila pogodba sklenjena na njuni podlagi, kar zavarovalcu omogoca ex-post analizo sklepa­nja pogodbe.
Posebej je dolocena oblika, v kateri mora zavarovalnica zagotoviti informaci­je. Biti morajo v pisni obliki, kar vkljucuje tudi sporocila, poslana po telegra­mu, teleksu, telefaksu in elektronski pošti (clen 1:301 (6) NEZPP).
Delna kogentnost dolocb, ki urejajo dolžnosti informiranja glede pogodb o množicnih rizikih šciti tudi majhna in srednja podjetja, dispozitivna narava dolocb pri zavarovalnih pogodbah o velikih rizikih pa dopušca prožnost pri strankah, ki ne potrebujejo posebnega varstva (clen 1:103).349346	Loacker, str. 221.

b) Primerjava med NEZPP in ZZavP
Standardizirane dolžnosti informiranja so v našem pravu izcrpno urejene v ZZavar-1 (tako vsebina kot tudi formalne zahteve). Vsakršno dodajanje no­vih dolžnosti ali izboljšave v dikciji oziroma podvajanje že uzakonjenih dolž­nosti bi le še povecalo kompleksnost ureditve tega podrocja, hkrati pa bi to pomenilo dodatno obremenitev za zavarovalnice. Ucinek dodatnega urejanja bi lahko imel navsezadnje tudi negativne posledice za zavarovalce (informa­cijska prenasicenost). ZZavP se zato v 12. clenu le sklicuje na ureditev dolž­nosti, kot izhaja iz predpisov, ki urejajo zavarovalništvo (torej tudi ZZavar-1). Tako se zavarovalce opozarja na možne civilnopravne ucinke na pogodbeno razmerje, ki jih lahko imajo kršitve dolžnosti informiranja zavarovalnice.
Umestitev v sistem
Dolocba se sklicuje na ureditev dolžnosti, kot izhaja iz predpisov, ki urejajo zavarovalništvo. Pri pogodbah o življenjskem zavarovanju so predvidene do­datne dolžnosti informiranja v 88. clenu ZZavP.
Podrobnejša razlaga vsebine
Dolocba 12. clena ZZavP v nicemer ne spreminja trenutne ureditve predpo­godbenih dolžnosti informiranja zavarovalnice.350347	Basedow, 2016, str. 119.
 V ZZavP je bila dolocba umešcena zaradi poudarjanja izvornega namena predpogodbenih dolžnosti informiranja, ki je v zagotavljanju ustreznega informacijskega položaja zava­rovalca, in opozarjanju na možnost pravnih posledic (prek sankcij), ki jih ima lahko kršitev dolžnosti informiranja (tudi) na civilnopravnem podrocju.351348	Prav tam.

13. clen
(Dolžnost opozarjanja na neskladnost kritja)
(1)	Ob sklepanju pogodbe mora zavarovalnica potencialnega zavaroval­ca opozoriti na vsa neskladja med ponujenim kritjem in njegovimi zahtevami, ki so zavarovalnici znane ali bi ji morale biti znane ob upoštevanju okolišcin in nacina sklepanja pogodbe ter zlasti glede na to, ali je potencialnemu zavarovalcu ob sklepanju pomagal neodvisni posrednik.
(2)	Ce zavarovalnica ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, lahko zavarovalec v dveh mesecih po tem, ko je bil seznanjen s kršitvijo, s pisno izjavo odstopi od pogodbe. V vsakem primeru pa lahko zahteva tudi povrnitev škode.
Pregled vsebine clena
Dolocba 13. clena ZZavP zavarovalnici nalaga dolžnost, da pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe potencialnega zavarovalca opozori na neskladja med zahtevami, ki jih je postavil zavarovalec in so zavarovalnici znane ali bi ji morale biti znane, in ponujenim kritjem (prvi odstavek 13. clena ZZavP). Pri presoji okvira vedenja zavarovalnice se upoštevajo konkretne okolišcine primera, nacin sklepanja pogodbe ter zlasti, ali je pri sklepanju pogodbe na strani zavarovalca sodeloval neodvisni posrednik.
V drugem odstavku 13. clena ZZavP so dolocene sankcije za primere kršitev dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja. Zavarovalec lahko v teh prime­rih s pisno izjavo odstopi od pogodbe, in sicer v dveh mesecih po tem, ko je bil seznanjen s kršitvijo, zahteva pa lahko tudi povrnitev morebitne škode, ki jo je utrpel zaradi kršitve.
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
Obligacijski zakonik (OZ), enako kot pred njim Zakon o obligacijskih raz­merjih (ZOR), dolžnosti zavarovalnice, da potencialnega zavarovalca opo­zori na neskladnost kritja, ne ureja izrecno. Ne glede na to pa je zavaroval­nica na podlagi nacela vestnosti in poštenja zavarovalca dolžna opozoriti na morebitno odstopanje med njegovimi željami in obsegom (vsebino) kritja, in sicer v primerih, ko je na strani zavarovalca podana ocitna (razpoznavna) zmota, tj. zmota, ki bi jo zavarovalnica lahko opazila. V tem primeru bi bila zavarovalnica dolžna zavarovalca opozoriti na morebitno neskladnost med zavarovalcevimi razpoznavnimi pricakovanji in znacilnostmi ponujenega zavarovalnega produkta.
Predvidene spremembe
Zaradi olajševanja pravne izpeljave dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja je v ZZavP ta dolžnost izrecno urejena. Primeroma so naštete tudi ne­katere okolišcine, ki vplivajo na aktiviranje same dolžnosti opozarjanja ozi­roma so pomembne za ugotavljanje dolžnega vedenja zavarovalnice. Slednja predpostavka je še posebej kriticna pri dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja. Za primere kršitev so predvidene tudi sankcije, in sicer posebna pra­vica do odstopa od pogodbe, ki ustreza odstopnemu upravicenju zavaroval­nice v primeru kršitve dolžnosti razkritja zavarovalca (5. in 6. clen ZZavP), posebej pa je poudarjena tudi možnost zavarovalca, da zahteva povrnitev morebitne škode, pri cemer gre za odgovornost za culpa in contrahendo.
Primerjalnopravni pregled
V Nemciji, na Švedskem in v Veliki Britaniji je vzpostavljena dolžnost opo­zarjanja na neskladnost kritja.352349	Loacker, str. 224.
 Sankcije za kršitev dolžnosti so posebej predvidene.353350	Vec o tem v razdelku o zgodovinskem pregledu.
 V Nemciji je tako zavarovalnica dolžna povrniti morebitno škodo, ki je nastala zaradi kršitve.354351	Prav tam.

V Avstriji in Franciji morajo biti za aktiviranje dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja podane posebne okolišcine, kot je na primer ta, da je za­varovalec izrazil posebno zahtevo ali ce je ocitno, da zavarovalec napacno ocenjuje zavarovalno kritje.355352	Basedow, 2016, str. 125.
 V Italiji velja podobna dolžnost tako za zava­rovalnice kot tudi zavarovalne posrednike.356353	Prav tam, str. 126.
 V Avstriji sankcije izhajajo iz odgovornosti za culpa in contrahendo, pri cemer se zahteva krivda, v Franciji pa iz deliktne odgovornosti.357354	Prav tam.

V Grciji, Španiji in Švici dolžnost opozarjanja na neskladnost kritja ni uza­konjena.358355	Prav tam, str. 125.

Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP doloca dolžnost zavarovalnice, da zavarovalca opozori na neskla­dnosti kritja (clen 2:202 NEZPP). Drugace kot pri svetovalni dolžnosti, ki jo poznajo v primerjanih pravnih redih, vkljucno z zakonodajo EU, mora pri dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja zavarovalnica zavarovalca opo­zoriti na vse neskladnosti med kritjem, ki je ponujeno, in zavarovalcevimi zahtevami, za katere zavarovalnica ve oziroma bi zanje morala vedeti, pri cemer je treba upoštevati okolišcine in nacin sklepanja pogodbe, posebej pa, ali je zavarovalcu pomagal neodvisen posrednik (clen 2:202 (1) NEZPP). Pri sklepanju zavarovalne pogodbe lahko namrec pride do situacije, ko za­varovalna pogodba ne nudi kritja za rizike, ki jih želi zavarovalec zavarovati, lahko pa krije rizike, ki jih zavarovalec ne želi zavarovati.359356	Prav tam.

Zavarovalna pogodba je tipicna pogodba, pri katerih obstaja neenakost glede znanja in izkušenj med pogodbenima strankama.360357	Prav tam, str. 126.
 Posledica take neena­kosti je lahko aktiviranje predpogodbenih dolžnosti informiranja, kakršna je tudi tista, dolocena v clenu 2:202 (1) NEZPP.361358	Prav tam, str. 125.
 Gre za informiranje o dej­stvih, ki vplivajo na zavarovalcevo izbiro zavarovalnega kritja.362359	Prav tam, str. 123.
 Zavaroval­nica je ekspert tako glede ocenjevanja rizika kot tudi glede vsebine zavaro­valne pogodbe, zato mora zavarovalca opozoriti na morebitne rizike, ki niso kriti z zavarovalno pogodbo, ce je zavarovalnici ocitno, da se obseg oziroma vsebina kritja ne sklada s pricakovanji in zahtevami zavarovalca, oziroma ce bi to neskladnost lahko razumno zaznala.363360	Prav tam, str. 122.

Pri presoji okvira vedenja je treba upoštevati nacin sklepanja: dolžnosti bodo širše, ce je šlo za pogajanja v živo.364361	Prav tam.
 Pri tem je treba opozoriti na vzpore­dnico z ureditvijo v Direktivi o distribuciji zavarovalnih produktov, po kateri mora zavarovalni zastopnik posebej navesti zahteve in potrebe zavarovalca kot tudi razloge, zakaj mu je ponudil konkreten produkt, pri cemer se upo­števa kompleksnost zavarovalne pogodbe.365362	Prav tam, str. 123.
 Pri sodelovanju zavarovalnega posrednika (na strani zavarovalca) pa se šteje, da je zavarovalec zadosti in­formiran že z njegove strani, saj je posrednik profesionalna oseba – v teh primerih se svetovalna dolžnost aktivira le izjemoma.366363	Prav tam, str. 122–123.
 Ce ne gre za sklepa­nje pogodbe v živo, je zavarovalnica dolžna zagotoviti le obicajno, rutinirano pomoc v smislu svetovanja.367364	Prav tam, str. 123.
 Ožje bodo dolžnosti tudi, ce se zavarovanja prodajajo na primer v supermarketih, torej prek kanalov, ki niso namenjeni prodaji zavarovalnih produktov, zato lahko zavarovalec pricakuje manjši an­gažma zavarovalnic v smislu svetovalne pomoci.368365	Prav tam.
 Ob tem se postavlja tudi vprašanje primernosti opisanega nacina trženja zavarovalnih produktov, s posebnim poudarkom na kompleksnih zavarovanjih, ki ga (vsaj delno) rešuje Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (glede zavarovalnih naložbe­nih produktov).369366	Prav tam.

V primeru kršitve dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja je zavaroval­nica zavarovalcu odgovorna za vso škodo, ki zaradi neskladnosti nastane, razen ce zavarovalnica ni ravnala krivdno (clen 2:202 (2) NEZPP).370367	Prav tam.
 Za­varovalca prek odškodnine vracamo v položaj, v katerem bi bil, ce bi bila dolžnost informiranja izpolnjena.371368	Prav tam.
 Ce zavarovalnica svojo dolžnost izpolni šele po sklenitvi pogodbe, je prosta placila odškodnine, ce se zavarovalec na opozorjeno neskladnost ne odzove (na primer ne sklene drugega, dodatnega zavarovanja).372369	Prav tam, str. 123–124.
 Zavarovalec ima tudi možnost razvezati pogodbo (ex nunc) s pisno izjavo, ki jo mora podati v dveh mesecih, odkar je izvedel za kršitev (clen 2:202 (2) NEZPP).373370	Prav tam, str. 124.

Umestitev v sistem
Dolžnost opozarjanja na neskladnost kritja (13. clen ZZavP) je usmerjena v konkretnega zavarovalca in upošteva njegove potrebe, vedenje in razume­vanje. Aktiviranje in obseg dolžnosti sta zato odvisna od vsakokratnih oko­lišcin primera, kar je drugace kot pri standardiziranih dolžnostih informi­ranja, ki so predvidene v Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) in Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) ter 12. in 14. clenu ZZavP.
Podrobnejša razlaga vsebine
Zavarovalna pogodba je tipicna pogodba, pri kateri obstaja neenakost glede znanja in izkušenj med pogodbenima strankama. Posledica take neenakosti je lahko aktiviranje predpogodbenih dolžnosti informiranja, ki naj (najprej) zagotovijo, da bo poslovna odlocitev sprejeta v ustreznem informacijskem položaju. Na strani zavarovalca gre za informiranje o dejstvih, ki vplivajo na zavarovalcevo izbiro zavarovalnega kritja, vsebine zavarovalne pogodbe in posredno tudi sopogodbenika.374371	Prav tam. Odškodnina bo izplacana v razlicnih situacijah. Zavarovalec bi, ce bi zavaro­valnica svojo dolžnost izpolnila, sklenil drugacno zavarovanje, tako da bi bilo podano širše kritje. Ali pa pogodbe sploh ne bi sklenil (saj njegovega rizika na trgu sploh ni mogoce zavarovati).
 Zavarovalnica je profesionalna oseba (ek­spert), in sicer tako glede ocenjevanja rizika kot tudi glede vsebine zavaro­valne pogodbe, zato mora zavarovalca opozoriti na morebitne rizike, ki niso kriti z zavarovalno pogodbo, ce je zavarovalnici ocitno, da se obseg oziroma vsebina kritja ne sklada s pricakovanji in zahtevami zavarovalca, oziroma ce bi to neskladnost lahko razumno zaznala.375372	Prav tam.

Pri presoji okvira vedenja je treba upoštevati nacin sklepanja: dolžnosti bodo širše, ce je šlo za pogajanja v živo376373	Prav tam.
 (v tem primeru ima zavarovalnica pred seboj vec indicev, ki kažejo na razumevanje vsebine prodajnega produkta itn.). Ce ne gre za sklepanje pogodbe v živo, je zavarovalnica dolžna zagoto­viti le obicajno, rutinirano pomoc v smislu svetovanja.377374	Prav tam, str. 123.
 Dolžnosti so ožje tudi, ce se zavarovanja prodajajo na primer v supermarketih, torej prek ka­nalov, ki primarno niso namenjeni prodaji zavarovalnih produktov, zato lah­ko zavarovalec pricakuje manjši angažma zavarovalnic v smislu svetovalne pomoci.378375	Prav tam, str. 122–123.
 Ob tem se postavlja tudi vprašanje primernosti opisanega nacina trženja zavarovalnih produktov, s posebnim poudarkom na kompleksnih zavarovanjih, ki ga (vsaj delno) rešuje Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (glede zavarovalnih naložbenih produktov).379376	Prav tam, str. 123.

Pri tem je treba opozoriti na vzporednico z ureditvijo v Direktivi o dis­tribuciji zavarovalnih produktov, po kateri mora distributer pri distribuciji zavarovalnih naložbenih produktov posebej ugotoviti ter navesti zahteve in potrebe zavarovalca kot tudi razloge, zakaj mu je ponudil konkreten pro­dukt, pri cemer se upošteva kompleksnost zavarovalne pogodbe.380377	Prav tam.
 Gre za tako imenovano svetovalno dolžnost, pri kateri mora zavezanec (distributer) najprej ugotoviti zahteve in potrebe zavarovalca. Te zahteve ni pri dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja. Dolžnost, dolocena v 13. clenu ZZavP, je zato ožja od tiste v direktivi, saj se omejuje zgolj na razpoznavna odstopa­nja med željami in dejansko vsebino pogodbe. Zavarovalnici torej ni treba aktivno pristopiti k ugotavljanju želja in potreb zavarovalca, drži pa, da je omejenost dolžnosti opozarjanja v razmerju do svetovalne dolžnosti v praksi vprašljiva, saj morajo zavarovalnice pri trženju produktov vsaj delno poznati zahteve in potrebe zavarovalca. Tudi zavarovalnici je namrec v interesu, da ima zadovoljne stranke. To bodo (predvsem) tiste, katerih prava volja se skla­da z vsebino sklenjene zavarovalne pogodbe.
Pri sodelovanju zavarovalnega posrednika (na strani zavarovalca) je dolžnost opozarjanja ožja oziroma je sploh ni, saj lahko zavarovalnica (ob odsotnosti izjemnih okolišcin) upraviceno domneva, da je zavarovalec ustrezno infor­miran že z njegove strani. Zavarovalni posrednik je namrec profesionalna oseba, katerega (glavna) naloga je svetovanje glede zavarovalnega produkta. V teh primerih se zato dolžnost zavarovalnice, da opozori na neskladnost kritja, aktivira le izjemoma.381378	Prav tam.

V primeru kršitve lahko zavarovalec razveže pogodbo (ex nunc) s pisno iz­javo, ki jo mora podati v dveh mesecih, odkar je izvedel za kršitev.382379	Prav tam, str. 123–124.
 Zava­rovalnica je nadalje zavarovalcu v primeru kršitve odgovorna za vso škodo, ki mu je zaradi kršitve nastala, razen ce ni ravnala krivdno.383380	Prav tam. Pri nas je svetovalna dolžnost urejena v 528.d clenu ZZavar-1.
 Gre za odgo­vornost za culpa in contrahendo, zavarovalca pa se vraca v položaj, v katerem bi bil, ce bi bila dolžnost informiranja izpolnjena.384381	Prav tam.
 Ce zavarovalnica svojo dolžnost izpolni šele po sklenitvi pogodbe, je prosta placila odškodnine, ce se zavarovalec na opozorjeno neskladnost ne odzove (na primer ne sklene drugega, dodatnega zavarovanja).385382	Prav tam.

14. clen
(Opozorilo glede zacetka kritja)
Ce se zavarovanje sklepa na podlagi ponudbe potencialnega zavaroval­ca, mora zavarovalnica potencialnega zavarovalca opozoriti, da kritje ne zacne ucinkovati, dokler se pogodba ne sklene oziroma dokler se ne placa prva premija, razen ce je odobreno zacasno kritje.
Pregled vsebine clena
Dolocba 14. clena ureja dolžnost zavarovalnice, da potencialnega zavaroval­ca v primeru, ko se zavarovalna pogodba sklepa na podlagi njegove ponudbe, opozori, da zacne kritje ucinkovati šele od sklenitve pogodbe oziroma dokler se ne placa prva premija. Izjema velja za primere, ko je odobreno zacasno kritje (17. in 18. clen ZZavP).
Zgodovinski pregled
Ureditev v OZ
Obligacijski zakonik (OZ), enako kot pred njim Zakon o obligacijskih raz­merjih (ZOR), dolžnosti zavarovalnice, da potencialnega zavarovalca opo­zori na zacetek kritja ne ureja izrecno. Taka obveznost bi lahko izhajala iz nacela vestnosti in poštenja, ce bi bila na strani zavarovalca podana ocitna (razpoznavna) zmota, tj. zmota, ki bi jo zavarovalnica lahko opazila. V tem primeru bi bila zavarovalnica dolžna zavarovalca opozoriti na morebitni ca­sovni zamik med podajo njegove zavezujoce izjave in zacetkom kritja.
Predvidene spremembe
Primerjalnopravne izkušnje kažejo, da potencialni zavarovalci pogosto niso seznanjeni s casovnim zamikom, do katerega lahko pride med oddajo nji­hove zavezujoce ponudbe in zacetkom kritja.386383	Prav tam, str. 124.
 Z namenom, da lahko za­varovalec tej okolišcini ustrezno prilagodi svoje ravnanje (na primer sklene dodatno zavarovanje za vmesno obdobje, cim prej placa premijo ipd.), je posebej urejena dolžnost informiranja glede zacetka kritja.
Primerjalnopravni pregled
Dolocbo, primerljivo s 14. clenom ZZavP, lahko najdemo v avstrijskem pra­vu.387384	Prav tam. Odškodnina bo izplacana v razlicnih situacijah. Zavarovalec bi, ce bi zavaro­valnica svojo dolžnost izpolnila, sklenil drugacno zavarovanje, tako da bi bilo podano širše kritje. Ali pa pogodbe sploh ne bi sklenil (saj njegovega rizika na trgu sploh ni mogoce zavarovati).
 V švedskem pravu situacijo rešujejo tako, da je posebej predpisan zace­tek kritja, ki je bodisi dan po tem, ko je zavarovalec oddal prijavnico ali ko je prejel ponudbo zavarovalnice.388385	Prav tam.
 V Nemciji mora zavarovalnica zavarovalca informirati o zacetku kritja, sicer ima zavarovalec pravico do odstopa (rok za njeno uveljavitev pa zacne teci šele, odkar je bil o tem obvešcen), pa tudi pravico do odškodnine.389386	Vec o tem v poglavju o predstavitvi ureditve v NEZPP.

V drugih evropskih državah dolžnost opozarjanja na zacetek kritja ni iz­recno urejena, posredno pa izhaja iz zagotovitve informacij o pogodbenih pogojih.390387	Basedow, 2016, str. 127–128.
 Tudi ce sankcije za kršitev dolžnosti niso predpisane, lahko do podobnih rešitev kot v nemškem pravu pridemo tudi na podlagi splošnih pravil pogodbenega prava posameznih držav clanic (na primer Luksemburg, Belgija, Francija in Finska).391388	Prav tam.

Predstavitev ureditve v NEZPP
a) NEZPP
Prijavnice oziroma obrazci za oddajo ponudbe zavarovalca pogosto vsebujejo vprašanje, kdaj naj zavarovalno kritje zacne veljati.392389	Prav tam, str. 128.
 Zavarovalci to rubriko pogosto izpolnijo z datumom izpolnitve prijavnice, saj takrat pogosto tudi že obstaja nevarnost nastanka zavarovalnega primera.393390	Prav tam.
 Zavarovalci tako po­gosto domnevajo, da so z oddajo prijavnice že »zavarovani«, da se je kritje to­rej že aktiviralo, in v vecini primerov imajo tudi prav, saj zavarovalnica nudi tako imenovano zacasno kritje.394391	Prav tam.
 Zavarovalnica pa v nekaterih primerih ne nudi zavarovalnega kritja, zaradi cesar se lahko zavarovalec znajde v zmoti.395392	Prav tam, str. 127.
 Dolocba clena 2:203 NEZPP zato zavarovalnico zavezuje, da zavarovalca opozori na morebitni casovni zamik glede zacetka kritja, ce zacasnega kritja pri posameznem zavarovanju ne nudi.396393	Prav tam.
 Ker gre za dolžnost informiranja, ki je sorodna dolžnosti opozarjanja na neskladnost kritja (2:202 NEZPP), za njeno kršitev veljajo enake sankcije (odstop od pogodbe, odškodnina, 2:202 (2) NEZPP).
b) Primerjava med NEZPP in ZZavP
Drugace kot v NEZPP, po katerem je aktiviranje dolžnosti opozarjanja odvisno od razpoznavnosti zmote zavarovalca zavarovalnici, je po ZZavP zavarovalnica zavarovalca dolžna opozoriti na casovni zamik pri zacetku kritja neodvisno od te okolišcine. V prvem primeru je dolžnost usmerjena v konkretnega zavarovalca, ki je v zmoti, pri ureditvi v ZZavP pa se dolžnost aktivira ne glede na vedenje zavarovalca (pri uveljavljanju odgovornosti pa se bo sicer zavarovalnica lahko sklicevala, da je zavarovalec za (pravi) trenutek zacetka kritja vedel, težo njene kršitve (tudi v smeri zavajajoce opustitve) pa bo treba ovrednotiti v vsakokratnem primeru). Drugace kot v NEZPP sankcija za kršitev ni posebej predvidena.
Umestitev v sistem
Dolocba 14. clena ZZavP se povezuje predvsem z 12. clenom ZZavP (Za­gotavljanje podatkov), saj ureja tako imenovano specificirano, standardizira­no dolžnost informiranja. Drugace kot dolžnost opozarjanja na neskladnost kritja (13. clen ZZavP), ki je usmerjena v konkretnega zavarovalca in ima pred ocmi njegove potrebe, vedenje in razumevanje, se dolžnost opozarjanja na zacetek kritja aktivira neodvisno od vedenja zavarovalca. Gre torej za dodatno standardizirano dolžnost informiranja zavarovalnice, ki je dolocena poleg (takih) dolžnosti, predvidenih v ZZavar-1 in ZVPot. Aktivira se v primerih, ko zacetek kritja ne sovpada z oddajo ponudbe zavarovalca, za­varovalnica pa ni pripravljena nuditi zacasnega kritja (22. clen – Trajanje zavarovalne pogodbe, 17. clen – Zacasno kritje in 18. clen ZZavP – Trajanje zacasnega kritja).
Podrobnejša razlaga vsebine
Dolocba 14. clena ZZavP ureja specificirano, standardizirano dolžnost in­formiranja. Posebnost te skupine dolžnosti informiranja je, da njihov namen ni zgolj zagotavljati ustreznega informacijskega položaja upravicenca do in­formacije, ampak je njihova funkcija tudi zagotavljati transparentnost poslo­vanja. Zaradi mešanega namena informiranja predpostavka njihove vzposta­vitve ni nevednost zavarovalca – okvir vedenja ni relevantna okolišcina pri presoji, ali se je dolžnost informiranja aktivirala. Gre torej za dodatno stan­dardizirano dolžnost informiranja zavarovalnice, ki je dolocena poleg (takih) dolžnosti, predvidenih v Zakonu o zavarovalništvu (ZZavar-1) in Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot). Pri morebitnem uveljavljanju odgovornosti zavarovalnice se bo ta sicer lahko sklicevala, da je zavarovalec za (pravi) tre­nutek zacetka kritja vedel. Težo njene kršitve (tudi v smeri zavajajoce opus­titve) pa bo treba ovrednotiti glede na okolišcine konkretnega primera.
Dolocba o opozarjanju na zacetek kritja pride v poštev predvsem pri skle­panju zavarovalne pogodbe na podlagi ponudbe zavarovalca. Zavarovalnica je torej dolžna izpolniti dolžnost, ce se zavarovanje sklepa po ponudbenem modelu.397394	Prav tam.

Tudi pri invitacijskem modelu da zavarovalec ponudbo, vendar pa je ta neza­vezujoca.398395	Prav tam.
 Tako je vprašljivo, ali je dolžna zavarovalnica tudi v tem primeru izpolniti dolžnost opozarjanja na zacetek kritja. Zdi se, da je tako opozo­rilo na mestu posebej v primerih, ko zavarovalnica nezavezujoce ponudbe sprejema na podlagi vnaprej pripravljenih prijavnic (obrazcev), ki vkljucujejo vprašanje o zacetku veljavnosti zavarovalnega kritja, ki ga izpolni zavaro­valec.399396	Prav tam.
Zavarovalci namrec pogosto domnevajo, da so z oddajo prijavnice že zavarovani, da se je kritje že aktiviralo, in v vecini primerov imajo tudi prav, saj zavarovalnica nudi tako imenovano zacasno kritje.400397	Vec o modelih sklepanja zavarovalne pogodbe v komentarju 5. clena ZZavP.
 V primerih, ko zavarovalnica zacasnega kritja ne nudi, pa se lahko zavarovalec znajde v zmoti,401398	Prav tam.
 zato je tudi v teh primerih, ko torej zavarovalnica zacasnega kritja ne nudi, treba vztrajati pri izpolnitvi dolžnosti zavarovalnice, da zavarovalca opozori na morebitni casovni zamik glede zacetka kritja, ce zacasnega kritja ni (17. in 18. clen ZZavP).
Ker gre za specificirano, standardizirano dolžnost informiranja zavaroval­nice, sankcije za primer kršitve niso posebej predvidene, zato jih je treba poiskati prek splošnih pravil.402399	To rubriko bo zavarovalec pogosto izpolnil z datumom izpolnitve prijavnice, saj navadno takrat že obstaja verjetnost nastanka zavarovalnega primera. Basedow, 2016, str. 127.

15. clen
(Nepošteni zavarovalni pogoji)
(1)	Zavarovalni pogoj, o katerem se stranki nista posamicno dogovorili, je nepošten, ce v nasprotju z nacelom vestnosti in poštenja povzroci znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank v škodo imetnika police, zavarovanca ali upravicenca (nepošten zava­rovalni pogoj).
(2)	Pri presoji se upoštevajo vrsta zavarovalne pogodbe, preostali deli pogodbe ter okolišcine v casu sklenitve pogodbe.
(3)	Nepošten zavarovalni pogoj je nicen.
(4)	Pogodba ostaja v veljavi, ce lahko obstane brez nepoštenega pogoja. Ce to ni mogoce, se nepošteni pogoj lahko nadomesti s pogojem, o katerem bi se sporazumeli razumni sopogodbenici, ce bi vedeli za ne­poštenost pogoja.
(5)	Ta clen se uporablja tudi za zavarovalne pogoje, ki omejujejo ali spre­minjajo kritje, vendar ne za:
(a)	Ustreznost zavarovalnega kritja glede na premijo, in
(b)	Pogoje, ki v bistvenem opredeljujejo zagotovljeno kritje ali do­govorjeno premijo, v obeh primerih pod pogojem, da so pogoji sestavljeni v jasnem in razumljivem jeziku.
Pregled vsebine clena
Dolocba ureja možnost sodnega nadzora nad splošnimi pogoji v zavaro­valni pogodbi, tj. deli zavarovalne pogodbe, ki jih je ena stranka (zavaro­valnica) pripravila vnaprej in glede katerih se stranki nista posamicno do­govarjali (prvi odstavek). Ce sodišce ugotovi, da tak pogoj ob upoštevanju vseh okolišcin v casu sklenitve pogodbe, zlasti vrste zavarovalne pogodbe ter preostalih delov zavarovalne pogodbe (drugi odstavek), v nasprotju z nace­lom vestnosti in poštenja povzroca znatno neravnotežje v pogodbenih pra­vicah in obveznostih v škodo imetnika police, zavarovanca ali upravicenca (nepošten pogoj), je tak pogoj nicen (prvi in tretji odstavek).
Iz presoje so izvzeti tako imenovani kljucni pogodbeni dogovori (angl. core terms), ki so oblikovani kot splošni pogoji (o katerih se stranki nista posa­micno dogovarjali) – ki opredeljujejo obseg kritja in premijo oziroma ustrez­nost kritja glede na premijo – kolikor so sestavljeni v jasnem in razumljivem jeziku (peti odstavek).
Nadaljnji obstoj zavarovalne pogodbe je odvisen od tega, kako pomemben je pogoj za pogodbo. Ce ne gre za bistven pogoj in pogodba lahko obstane brez njega, potem pogodba ostane v veljavi (cetrti odstavek). Ce je pogoj za za­varovalno pogodbo bistven, bi bila po pravilu o delni nicnosti (prvi odstavek 88. clena Obligacijskega zakonika – OZ) nicna celotna pogodba. Vendar pa cetrti odstavek tega clena omogoca, da se tak pogodbeni pogoj nadomesti s pogojem, ki ustreza hipoteticni volji strank – tj. pogojem, o katerem bi se sporazumeli razumni sopogodbenici, ce bi bili vedeli za nepoštenost pogoja.
Zgodovinski pregled
Prvo ureditev splošnih pogojev poslovanja je vseboval že Zakon o obliga­cijskih razmerjih (ZOR) iz leta 1978, in sicer v 142., 143. ter 100. clenu. Ureditev je mogoce razdeliti na štiri problemske sklope:
1.	pojem splošnih pogojev poslovanja – prvi odstavek 142. clena ZOR,
2.	vkljucitev splošnih pogojev poslovanja v pogodbo – drugi in tretji odstavek 142. clena,
3.	sodni nadzor splošnih pogojev poslovanja – 143. clen ZOR,
4.	razlaga splošnih pogojev poslovanja – 100. clen ZOR.
Posebno ureditev je v letu 1998 prinesel Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 22. do 24. clenu pod naslovom »Pogodbeni pogoji«. Ureditev se je v bistvenem naslonila na ureditev iz ZOR, hkrati pa je zakonodajalec želel slediti tudi Direktivi 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah. Nekoliko drugace kot v Direktivi, ki splošne pogoje opredeljuje kot »pogodbene pogoje, o katerem se stranki nista dogovorili po­samicno«, splošne pogoje poslovanja opredeljuje v prvem odstavku 22. clena kot vse sestavine pogodbe, »ki jih doloci podjetje«, zlasti tiste, ki so dolocene v obliki formularne pogodbe ali splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba sklicuje.
Kljub nekoliko drugacno oblikovani generalni klavzuli v 23. clenu in prvem odstavku 24. clena ZVPot jo sodna praksa razlaga v smislu prvega odstavka 3. clena Direktive 93/13/EGS: pogoj je nepošten, ce v nasprotju z nacelom vestnosti in poštenja povzroci znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih v breme potrošnika.403400	Prav tam.
 Za ponazoritev vsebine je bil gene­ralni klavzuli v tretjem odstavku 24. clena ZVPot dodan seznam primerov nepoštenih pogojev. ZVPot se je kot specialnejši predpis v primerjavi z ZOR uporabljal za pogodbe med podjetji in potrošniki (B2C).
Ceprav ZVPot tako imenovanih kljucnih pogodbenih dogovorov (oprede­litve glavnega predmeta pogodbe ter razmerja med vrednostjo in ceno) ni izrecno izvzel iz sodne presoje po vzoru drugega odstavka 4. clena Direktive 93/13/EGS, sodna praksa na podlagi lojalne razlage besedilo ZVPot ven­darle razlaga v smislu Direktive.404401	Prav tam.
 To pomeni, da sodišce ne more presojati poštenosti »kljucnih pogodbenih pogojev«, kolikor so ti jasni in razumljivi.
Obveznost razlage nejasnih splošnih pogojev v breme njihovega pripravljav­ca (contra proferentem) je zapisana tako v 100. clenu ZOR kot tudi v petem odstavku 22. clena ZVPot ter 5. clenu Direktive 93/13/EGS.
Za pogodbe, ki vsebujejo splošne pogoje, sklenjene med podjetji (B2C), se naprej uporablja ureditev iz 120. do 121. clena ZOR. Generalna klavzula se nekoliko razlikuje od tiste v Direktivi 93/13/EGS in ZVPot: nicni so tisti splošni pogoji, ki »nasprotujejo samemu namenu« pogodbe ali dobrim poslovnim obicajem, sodišce pa »lahko zavrne uporabo« tudi tistih splošnih pogojev, ki »drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih dolocil, na podlagi katerih ona izgublja pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravic­na ali pretirano stroga nasproti njej« (143. clen ZOR).
Za splošne pogoje v zavarovalnih pogodbah, sklenjenih s potrošniki (B2C), glede sodne presoje poštenosti že zdaj velja ureditev po Direktivi 93/13/EGS. Besedilo 15. clena osnutka ZZavP ureditev iz Direktive 93/13/EGS pravzaprav razširja tudi na zavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji (B2B). Ureditev sodne presoje zavarovalnih splošnih pogojev je torej v tem smislu enotna. Tudi pojem splošnih pogojev je usklajen z Direktivo 93/13/EGS in pomeni pogoje, o katerih se stranki nista posamicno dogovarjali. Kjer se ZZavP odmika od ZVPot, gre za specialnejšo ureditev (lex specialis).
Pogoji, ki so nepošteni do potrošnika, so nicni (23. clen ZVPot). Kdaj se pogoji »štejejo za nepoštene«, je opredeljeno v prvem odstavku 24. clena ZVPot. Drugace kot Direktiva 93/13/EGS, v skladu s katero (prvi odstavek 3. clena) je pogodbeni pogoj nepošten, ce v nasprotju z nacelom vestnosti in poštenja povzroci znatno nesorazmerje v pogodbenih pravicah in obve­znostih v škodo potrošnika, se po ZVPot za nepoštene »štejejo« pogoji, ce v škodo potrošnika povzrocijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali povzrocijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika, ali povzrocijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugacna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pricakoval, ali nasprotujejo nacelu poštenja in vestnosti. Leta 2018 je Vrhovno sodišce RS na podlagi nacela lo­jalne razlage prava EU prvi odstavek 24. clena ZVPot razlagalo v smislu ge­neralne klavzule iz Direktive 93/13/EGS: pogoj je nepošten, ce v nasprotju z nacelom vestnosti in poštenja povzroci znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih v breme potrošnika.
Primerjalnopravni pregled
Ker je v državah clanicah EU podrocje splošnih pogojev poslovanja v po­godbah med podjetji in potrošniki (B2C) harmonizirano z Direktivo 93/13/EGS, je v smislu primerjalnopravnega pregleda relevantno predvsem uredi­tev iz slednje, skupaj s sodno prakso Sodišca EU.
Predstavitev ureditve v NEZPP
Clen 2:304 PEICL z naslovom abusive clauses (zlorabljajoce klavzule) v bi­stvenem delu – glede sodne presoje nepoštenosti – sledi ureditvi iz Direktive 93/13/EGS.
Umestitev v sistem
Dolocba pomeni posebno ureditev glede na splošno ureditev splošnih pogo­jev poslovanja (B2C in B2B, zunaj zavarovalne pogodbe). Od slednje se raz­likuje po tem, da ureditev, ki v pravu EU na podlagi Direktive 93/13/EGS velja za splošne pogoje v potrošniških pogodbah (B2C), širi tudi na podrocje gospodarskih pogodb (B2B). Glede splošnih pogojev v zavarovalnih pogod­bah torej derogira ureditev iz 120. in 121. clena OZ.
Tisti deli splošne ureditve, ki jih dolocba ne spreminja, še vedno veljajo. To velja predvsem za pravilo razlage nejasnih pogojev: v dvomu zoper prip­ravljavca (contra proferentem) iz 83. clena OZ oz. petega odstavka 22. clena ZVPot.
V ZZavP (osnutek) je v zvezi s splošnimi pogoji poslovanja poleg 15. clena pomemben predvsem najprej 12. clen, ki doloca predpogodbeno obveznost zagotovitve izvoda splošnih pogojev (potencialnemu) zavarovalcu.
Treba je opozoriti tudi na ureditev splošnih pogojev poslovanja iz ZZavar-1. Slednji namrec v 521. clenu najprej opredeljuje razmerje med splošnimi pogo­ji in zavarovalno pogodbo. Ta lahko od SPP odstopa le v primeru utemeljenih razlogov in izrecnega pisnega soglasja zavarovalca. Nadalje prvi odstavek 522. clena ZZavar-1 zahteva od distributerja zavarovalnih produktov ob sklenitvi obvestilo o splošnih pogojih v pisni ali elektronski obliki. To obvestilo mora biti v slovenskem jeziku (prvi odstavek 524. clena ZZavar-1). Lahko je le po elektronski pošti (izrecno soglasje). V skladu s 617.a clenom ZZavar-1 je za kršitev predvidena globa. Clen 526 ZZavar-1 še doloca, da mora biti besedilo splošnih pogojev enopomensko oblikovano, pregledno razclenjeno, razumlji­vo in sestavljeno v slovenskem jeziku. Posebna sankcija za kršitev ni dolocena.
Podrobnejša razlaga vsebine
Pojem splošnih pogojev poslovanja
Tako kot v prvem odstavku 3. clena Direktive 93/13/EGS so splošni pogoji v prvem odstavku 15. clena opredeljeni kot tisti deli pogodbe, o kateri se stranki nista posamicno dogovarjali.
Ceprav OZ v 120. clenu opredeljuje splošne pogoje nekoliko drugace kot splošne pogoje, ki jih »doloci« en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v for­mularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje«, je bistvo opredelitve enako: ce je pogoje vnaprej pripravila ena stranka, se stranki o njih nista posamicno dogovarjali. Podobno velja za prvi odstavek 22. clena ZVPot, ki splošne pogoje razume kot »vse sestavine pogodbe, ki jih doloci podjetje, zlasti tiste, ki so dolocene v obliki formularne pogodbe ali splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba sklicuje«. Direktiva jih v prvem odstavku 3. clena opredeljuje kot »pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogo­vorili posamicno«.
Ce sta se o istem vprašanju, ki je rešeno v splošnih pogojih, stranki tudi posamicno dogovorili, ima slednja ureditev prednost pred ureditvijo v splo­šnih pogojih. Slednje pa ne izkljucuje sodnega nadzora poštenosti glede tis­tih pogojev, ki so bili pripravljeni vnaprej, in se stranki o njih nista posamic­no dogovarjali.
Vkljucitev splošnih pogojev poslovanja v pogodbo
Clen 15 ZZavP ne ureja vprašanja vkljucitve splošnih zavarovalnih pogojev v pogodbo. Clen 12 ZZavP, ki zahteva posredovanje izvoda zavarovalcu pred sklenitvijo pogodbe (B2C in B2B), ima prednost pred ureditvijo iz drugega in tretjega odstavka 22. clena ZVPot (B2C) ter drugega in tretjega odstavka 120. clena OZ (B2B) in je pogoj za vkljucitev splošnih pogojev v pogodbo.
Sodni nadzor splošnih pogojev
Nepošteni splošni zavarovalni pogoji
Kot poudarja prvi odstavek, nepoštenost splošnega pogoja pomeni, da v nasprotju z nacelom vestnosti in poštenja povzroci znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank v škodo imetnika police, zavaro­vanca ali upravicenca. To je opredelitev iz prvega odstavka 3. clena Direktive 93/13/ES, ki v skladu s slovensko sodno prakso že velja za splošne pogoje v pogodbah B2C. Clen 15 ZZavP jo razširja tudi na (zavarovalne) splošne pogoje B2B.
Pri presoji se v skladu z drugim odstavkom 15. clena ZZavP med drugim upoštevajo vrsta zavarovalne pogodbe, preostali deli pogodbe ter okolišcine v casu sklenitve pogodbe. Presoja bo denimo strožja, ce zavarovalno pogodbo sklepa potrošnik (fizicna oseba), kot ce gre za zavarovalno pogodbo, ki jo z zavarovalnico sklepa podjetje (B2B).
Nekaj usmeritev glede nepoštenosti najdemo že v Direktivi 93/13/EGS.405402	Vec o tem v komentarju 12. clena ZZavP.
 Pri oceni nasprotovanja nacelu vestnosti in poštenja je treba upošteva­ti pogajalsko moc strank. Pomembna je tudi okolišcina, ali je bila stranka »spodbujena« k sprejemu konkretnega pogoja ali da zaradi netransparentno oblikovanega besedila pogoja ni dobro razumela.406403	Glej sklepe Vrhovnega sodišca RS II Ips 201/2017 z dne 7. maja 2018, tc. 27; II Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018, tc. 28; in II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018. tc. 43.
 Na to, da klavzula ni nepoštena, pa lahko kažejo denimo okolišcine, da je potrošnik sam izbral sklenitev pogodbe na podlagi tega pogoja, da je bila pogodbena klavzula jasna in razumljiva in je bila stranka z njo seznanjena, ali da je imela na voljo vec možnosti. Kot je poudarilo Sodišce EU, bi moralo za ugotavljanje nasprotja z nacelom vestnosti in poštenja nacionalno sodišce preveriti, ali bi pošteno podjetje lahko razumno pricakovalo, da bi sopogodbenik konkretni pogodbeni pogoj sprejel, ce bi se o tem posamicno dogovarjala.407404	Glej sklepe Vrhovnega sodišca RS II Ips 201/2017 z dne 7. maja 2018, tc. 26; II Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018, tc. 16; in II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, tc. 43.

Za znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih gre, ce ima denimo ena stranka v pogodbi bistveno vec pravic od druge ali ce pogodbeni pogoj ne uresnicuje interesov zavarovalca.408405	Glej preambulo, tc. 16.
 Kot je poudarilo Sodišce EU, za neravnotežje govori denimo okolišcina, ali se položaj stranke razlikuje od po­ložaja, ki bi po nacionalnem pravu veljal na podlagi dispozitivne odlocbe.409406	Glej tc. 16 preambule Direktive ter P. Nebbia, v: C. Twigg-Flesner (ur.), str. 222.

Pri oceni nepoštenosti je treba upoštevati tudi morebitne posledice, ki bi jih nepoštenost klavzule lahko imela na podlagi nacionalnega prava.410407	Sodba Sodišca EU v zadevi C-415/11 Aziz z dne 14. marca 2013, tc. 69.

Iz dosedanje slovenske sodne prakse o nepoštenih zavarovalnih pogojih (na podlagi OZ) je mogoce povzeti enega od splošnih nacel: za nepošten splošni pogoj gre, ce ta neko ravnanje zavarovalca brez izjeme sankcionira, ceprav njegova posledica ni nujno povecanje rizika, ki ga je prevzela zavarovalnica.411408	P. Nebbia, v: Christian Twigg-Flesner (ur.), str. 222.

Iz presoje nepoštenosti so v skladu s petim odstavkom 15. clena ZZavP izkjuceni tako imenovani kljucni pogodbeni dogovori (core terms), tj. vpraša­nje, ali je zavarovalno kritje ustrezno glede na premijo, oziroma pogoji, ki v bistvenem opredeljujejo zagotovljeno kritje ali dogovorjeno premijo, v obeh primerih pod pogojem, da so pogoji sestavljeni v jasnem in razumljivem jeziku. Na splošno pa zavarovalni pogoji, ki omejujejo ali spreminjajo kritje, iz presoje niso izkljuceni. Razlog za izkljucitev core terms, kolikor so jasni in razumljivi, iz sodnega nadzora poštenosti je v tem, da gre pri teh kljucnih odlocitvah, ki so neposredni izraz pogodbene svobode, za neposredni izraz odlocitve vsake od pogodbenih strank, da v izpolnitvi nasprotne stranke vidi zadostno placilo za svojo obveznost (tako imenovana subjektivna ekvivalen­ca), kar zadošca za veljavnost pogodbe. Ugotavljanje »pravicne cene« ni na­loga sodišc. Proti presoji kljucnih dogovorov v zavarovalnih splošnih pogojev dodatno govori okolišcina, da zakonodajalec uporabo instituta cezmernega prikrajšanja (118. clen OZ), ki sicer pod predpostavko strankine opravicljive zmote o vrednosti dopušca izpodbijanje pogodbe, izrecno izkljucuje za ale­atorne pogodbe.
Kot že receno, zgornja ureditev glede core terms v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišca RS že velja za splošne pogoje v pogodbah B2C, peti odstavek 15. clena pa jo razširja tudi na zavarovalne pogoje B2B.
Tako imenovani sivi seznam primerov nepoštenih pogojev iz Direktive 93/13/ES in 24. clena ZVPot lahko naceloma služi tudi kot orientacija za uporabo generalne klavzule iz 15. clena ZZavP.
Posledice nepoštenega zavarovalnega pogoja
Nepošten splošni pogoj je v skladu s tretjim odstavkom 15. clena ZZavP nicen. Uporabiti je treba pravilo o delni nicnosti iz prvega odstavka 88. clena OZ, ki ga ponavlja cetrti odstavek 15. clena ZZavP in po katerem lahko po­godba brez nicnega pogoja ostane v veljavi, ce ne gre za bistven del pogodbe.
Cetrti odstavek 15. clena ZZavP pa dodaja še eno pravilo: tudi ce obstoj pogodbe brez razveljavljenega splošnega pogoja ni mogoc, lahko sodišce ne­pošteni pogoj nadomesti s pogojem, o katerem bi se sporazumeli razumni sopogodbenici, ce bi vedeli za nepoštenost pogoja.
Sodišce bo pravilo, ki temelji na hipoteticni volji strank, uporabilo, ce bo vsebino takega pogoja v konkretnem primeru mogoce ugotoviti in ce bo pre­sodilo, da omogoca primernejšo (pravicnejšo) rešitev položaja v primerjavi z nicnostjo pogodbe.
Razlaga splošnih pogojev poslovanja
Pri (zavarovalnih) splošnih pogojih je treba upoštevati tudi dopolnilno raz­lagalno pravilo iz 83. clena OZ, ki ga ponavlja tudi peti odstavek 22. clena ZVPot: nejasni splošnih pogoji se razlagajo v breme pripravljavca (contra proferentem).
Cetrti oddelek
Retroaktivno in zacasno kritje
16. clen
(Retroaktivno kritje)
(1)	Ce v primeru kritja, odobrenega za obdobje pred sklenitvijo pogod­be (retroaktivno kritje), zavarovalnica ob sklenitvi pogodbe ve, da do zavarovalnega primera ni prišlo, zavarovalec dolguje premije samo za obdobje po sklenitvi pogodbe.
(2)	Ce v primeru retroaktivnega kritja zavarovalec ob sklenitvi pogod­be ve, da je prišlo do zavarovalnega primera, kritje ucinkuje samo za obdobje po casu sklenitve pogodbe. Ta dolocba ne posega v možnost zavarovalnice, da zahteva razveljavitev pogodbe v skladu z 8. clenom tega zakona.
Pregled vsebine clena
Nevarnost, ki se zavaruje, mora biti bodoca, negotova in neodvisna od iz­kljucne volje zainteresiranih oseb. Osnovna podlaga zavarovalne pogodbe je torej slucajnost. Da bi se izognili morebitnim zlorabam in oteženemu doka­zovanju slucajnosti, se zavarovalno kritje praviloma daje vnaprej, po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Se pa v zavarovalnih razmerjih pojavi tudi potreba, da zavarovalnica prizna zavarovalno kritje za nazaj, pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, ko je zavarovani predmet ali interes že izpostavljen nevarnostim. Pogoj za veljavnost takega retroaktivnega kritja je okolišcina, da pogodbene stranke ne vedo za morebitni nastanek zavarovalnega primera v tem obdobju.
Ce pogodbene stranke vedo in gre za nenamerno ravnanje, se v konkretnem dolocilu zasleduje nacelo pozitivnega pogodbenega interesa, ki splošno velja za zavarovalno pogodbo. Zavarovalna pogodba ostane veljavna, z dolocenimi sankcijami.
Ce zavarovalnica ob sklenitvi pogodbe ve, da v casu retroaktivnega kritja do zavarovalnega primera ni prišlo, zavarovalec dolguje premijo samo za ob­dobje po sklenitvi pogodbe. Ker zavarovalnica dejansko ni bila v kritju, bi bilo nepošteno, da bi bila upravicena do celotne premije. Do takih primerov obicajno pride takrat, ko se zavarovalno kritje casovno prilagaja ali usklajuje z drugimi pravnimi položaji, na primer s trajanjem prometnega dovoljenja za vozila in podobno.
Ce zavarovalec ob sklenitvi pogodbe ve, da je prišlo do zavarovalnega pri­mera, kritje ucinkuje samo za obdobje po casu sklenitve pogodbe. Ker ni slucajnosti, temeljnega prvega pogoja za zavarovanje kot tako, tudi ne more biti zavarovalnega kritja. Ce pa bi zavarovalec ob tem ravnal namerno, ima zavarovalnica pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, ker bi šlo za kršitev prijavne dolžnosti s prevaro. Ureditev po Obligacijskem zakoniku (OZ) je tukaj sicer strožja in je, ce je zavarovalec ob sklenitvi zavarovalne pogodbe vedel za nastanek zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba nicna.
17. clen
(Zacasno kritje)
(1)	Ob sklenitvi zacasne zavarovalne pogodbe zavarovalnica namesto zavarovalne police izda potrdilo o kritju, v katerem navede podatke iz prvega odstavka 19. clena tega zakona.
(2)	Potrdilo o kritju dokazuje zacasno kritje, dokler ni izdana zavaroval­na polica v skladu z 19. clenom tega zakona.
(3)	Za zacasno kritje se ne uporabljajo dolocbe 12., 13. in 14. clena tega zakona.
Pregled vsebine clena
Do zacasnih kritij prihaja izjemoma, ko je potreben dolocen cas, da lahko zavarovalnica v celoti oceni in prevzame riziko. Obicajno gre za kompleksna poslovna zavarovanja, ki jih zavarovalnica bodisi prevzema prvic ali pa jih ne more obnoviti pod enakimi pogoji.
Za zacasno kritje zavarovalnica ne izda zavarovalne police, ampak potrdilo o kritju, ki vsebuje le bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato se zanj tudi ne uporabljajo dolocila o predpogodbenih dolžnostih zavarovalnice in dolocilo o predpisani vsebini zavarovalne police.
18. clen
(Trajanje zacasnega kritja)
(1)	Ce se zavarovalcu odobri zacasno kritje, to kritje preneha ob zacetku kritja, ko je izdana zavarovalna polica ali ko potencialni zavarovalec prejme od zavarovalnice obvestilo o dokoncni zavrnitvi njegove po­nudbe.
(2)	Ce se zacasno kritje odobri potencialnemu zavarovalcu, ki ne ponuja sklenitve zavarovalne pogodbe pri isti zavarovalnici, tako kritje lah­ko odpove katerakoli stranka z dvotedenskim odpovednim rokom.
Pregled vsebine clena
Zacasno kritje traja do izdaje zavarovalne police za riziko, ki je predmet za­casnega kritja oziroma do dokoncne zavrnitve zavarovalceve ponudbe.
Ce zavarovalec ne ponudi sklenitve zavarovalne pogodbe za riziko, ki je predmet zacasnega kritja, zavarovalnici, ki je podala zacasno kritje, potem smejo pogodbene stranke zacasno kritje odpovedati z dvotedenskim odpo­vednim rokom. Zacasno kritje je za zavarovalnico praviloma bolj rizicno, ker ne razpolaga še z vsemi podatki za oceno in prevzem rizika, poleg tega pa pricakuje, da bo riziko prevzela v celoti. Z druge strani pa lahko zavarovalec že v casu zacasnega kritja pridobi polno kritje pri drugi zavarovalnici.
Peti oddelek
Zavarovalna polica
19. clen
(Vsebina zavarovalne police)
(1)	Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalnica izda zavarovalno polico, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
(a)	navedbo pogodbenih strank;
(b)	navedbo zavarovanca ter pri življenjskem zavarovanju upravi­cenca in zavarovane osebe;
(c)	predmet zavarovanja in zavarovane nevarnosti;
(d)	zavarovalno vsoto in morebitno soudeležbo zavarovanca;
(e)	premijo;
(f)	trajanje zavarovanja, vkljucno z nacinom odpovedi pogodbe, in kritno obdobje;
(g)	zavarovalne pogoje, ki veljajo za pogodbo.
(2)	Zavarovalna polica ali dokumenti, na katere se zavarovalna polica sklicuje, morajo vsebovati tudi druge podatke v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo.
(3)	Zavarovalna polica mora biti izdana v obliki, ki omogoca trajno hrambo.
(4)	Ce se kakšno dolocilo zavarovalnih pogojev in kakšno dolocilo iz po­lice ne ujemata, velja dolocilo police.
Pregled vsebine clena
V tem clenu je dolocena vsebina zavarovalne police, ki jo mora ob sklenitvi pogodbe izdati zavarovalnica. Podpis zavarovalne police torej ni vec kon­stitutivni element sklenitve pogodbe, kot je to veljalo v Obligacijskem za­koniku (OZ) ali Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR.) Ta posodobitev odraža dejstvo, da je pogodbo mogoce skleniti tudi na manj oblicen nacin, na primerna primer na daljavo, kar pomeni, da podpis (fizicni ali elektronski) zavarovalne police ni nujno mogoc.
Predpisana je minimalna vsebina police, gre pa zlasti za navedbo pogodbe­nih strank, navedbo zavarovanca ter pri življenjskem zavarovanju navedbo upravicenca in zavarovane osebe, predmet zavarovanja in zavarovane nevar­nosti, zavarovalna vsota in morebitna soudeležba zavarovanca, premija ter trajanje zavarovanja, vkljucno z nacinom odpovedi pogodbe, in kritno ob­dobje. Ti elementi se deloma pokrivajo z elementi, ki jih za vsebino pogodbe doloca Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1). Dodatno, odvisno na primer od vrste zavarovanja, se v zavarovalno polico ali dokumente, na katere se ta sklicuje (na primer zavarovalni pogoji), vkljucijo tudi drugi podatki v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo.
Oblika, v kateri je izdana zavarovalna polica, mora omogocati trajno hrambo, bodisi v fizicni bodisi v elektronski obliki. Kot referenca za nacine hrambe se lahko uporabijo dolocbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) ter Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Del police je tudi navedba zavarovalnih pogojev, ki veljajo za pogodbo. Ce pride do nasprotja med zavarovalnimi pogoji in kakšnim dolocilom iz poli­ce, velja dolocilo police. Ce pride do razlike med predhodno dogovorjenimi pogoji zavarovalne pogodbe in vsebino zavarovalne police, se uporabi 20. clen ZZavP.
Zgodovinski pregled
Bistvena sprememba glede na predhodno ureditev je, da podpis zavarovalne police ali potrdila o kritju ni vec pogoj za sklenitev pogodbe. Dejansko so bile nekatere razlage dolocb ZOR in OZ že prej naklonjene taki razlagi besedila. Del teorije je sicer menil, da je podpis police konstitutiven pogoj za sklenitev pogodbe, kar pomeni, da je posledica podpisa zavarovalne police nicnost pogodbe. Po nasprotnem stališcu pravne teorije in prakse412409	Sodba Sodišca EU v zadevi C-415/11 Azizz dne 14. marca 2013, tc. 68.
 pa je pogodba, glede na to, da v tem primeru ni splošnega interesa po oblicnosti, prav tako pa z oblicnostjo ni treba varovati interesa zavarovalnice, v skladu z nacelom konsenzualnosti sklenjena tudi brez podpisa zavarovalne police. Drugacna razlaga bi bila namrec v škodo zavarovalca, saj bi ta ob vztrajanju pri pisnosti izgubil svoje pravice.413410	Sodba Sodišca EU v zadevi C-237/02 Freiburger Kommunalbautenz dne 1. aprila 2004, tc. 21.

Vsebina, ki jo mora vsebovati zavarovalna polica, se je glede na besedilo ZOR oziroma OZ le malo spremenila. Sprememba besedila odraža dejstvo, da podpis police ni vec potreben za veljavnost pogodbe, zato med pricako­vano vsebino zavarovalne police ni vec mogoce najti dneva izdaje police in podpisa pogodbenih strank. Dodatno pa je predvidena opredelitev more­bitne soudeležbe zavarovanca. ZZavP sicer predpisuje minimalno vsebino police, ki jo je, ce tako dolocajo drugi predpisi s podrocja zavarovalništva, treba razširiti z elementi, ki jih ti predpisi zahtevajo.
ZOR
 OZ
 ZZavP
 
901(1) Zavarovalna po­godba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.
 925(1) Zavarovalna po­godba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.
 19(1) Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalnica izda zavarovalno polico, … 
 
902(1) V polici morajo biti navedeni: pogodbeni stranki; zavarovana stvar oziroma zavarovana ose­ba, nevarnost (riziko), ki jo zajema zavarovanje, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota ali, da je zavarova­nje neomejeno; premija ali prispevek; dan, ko je bila izdana polica, in podpisa pogodbenih strank.
 926(1) V polici morajo biti navedeni: pogodbeni stranki; zavarovana stvar oziroma zavarovana ose­ba, nevarnost (riziko), ki jo zajema zavarovanje, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota ali, da je zavarovanje neomejeno; premija ali prispevek; dan, ko je bila izdana polica, in podpisa pogodbenih strank.
 19(1) … ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
(a)	navedbo pogodbenih strank;
(b)	navedbo zavarovanca ter pri življenjskem zavarovanju upravicenca in zavarovane osebe;
(c)	predmet zavarovanja in zavarovane nevarnosti;
(d)	zavarovalno vsoto in mo­rebitno soudeležbo zavaro­vanca;
(e)	premijo;
(f)	trajanje zavarovanja, vkljuc­no z nacinom odpovedi pogodbe, in kritno obdobje;
(g)	zavarovalne pogoje, ki velja­jo za pogodbo.
 
19(2) Zavarovalna polica ali dokumenti, na katere se zava­rovalna polica sklicuje, morajo vsebovati tudi druge podatke v skladu s predpisi, ki urejajo za­varovalništvo.
 
926(2) Zavarovalno poli­co sme zacasno nadome­šcati potrdilo o kritju, v katero so vpisane bistve­ne sestavine pogodbe.
 926(2) Zavarovalno poli­co sme zacasno nadome­šcati potrdilo o kritju, v katero so vpisane bistvene sestavine pogodbe.
 Glej komentar 17. clena.
 
ZOR
 OZ
 ZZavP
 
/
 /
 19(2) Zavarovalna polica mora biti izdana v obliki, ki omogoca trajno hrambo. 
 
902(3) Zavarovalnica je dolžna opozoriti skleni­telja zavarovanja, da so splošni in posebni zava­rovalni pogoji sestavni del pogodbe, in mu izrociti njihovo besedilo, ce niso natisnjeni že na sami polici.
 926(3) Zavarovalnica je dolžna opozoriti zava­rovalca, da so splošni in posebni zavarovalni pogo­ji sestavni del pogodbe, in mu izrociti njihovo bese­dilo, ce niso natisnjeni že na sami polici.
 /
 
902(4) Izpolnitev ob­veznosti iz prejšnjega odstavka mora biti ugo­tovljena na polici.
 926(4) Izpolnitev ob­veznosti iz prejšnjega odstavka mora biti ugoto­vljena na polici.
 /
 
902(5) Ce se kakšno dolocilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno dolocilo iz police ne ujemata, velja dolo­cilo police; ce pa se ne ujema kakšno natisnjeno dolocilo police in kakšno njeno dolocilo v rokopi­su, velja slednje.
 926(5) Ce se kakšno dolocilo splošnih ali po­sebnih pogojev in kakšno dolocilo iz police ne uje­mata, velja dolocilo police; ce pa se ne ujema kakšno natisnjeno dolocilo police in kakšno njeno dolocilo v rokopisu, velja slednje.
 19 (4) Ce se kakšno dolocilo zavarovalnih pogojev in kakšno dolocilo iz police ne ujemata, velja dolocilo police.
 
902(6) Po sporazumu med pogodbenikoma se lahko polica glasi na do­loceno osebo, po odredbi ali na prinosnika.
 926(6) Po sporazumu med pogodbenikoma se lahko polica glasi na do­loceno osebo, po odredbi ali na prinosnika.
 /
 


Tretji odstavek 902. clena ZOR oziroma 926. clena OZ, ki je govoril o iz­rocitvi besedila (splošnih in posebnih) zavarovalnih pogojev, ce ti niso natis­njeni že na sami polici, je izpušcen, saj so zavarovalni pogoji v skladu s prvim odstavkom 19. clena del zavarovalne police.
ZZavP posledicno tudi ne zahteva vec, da mora biti izpolnitev obveznosti izrocitve zavarovalnih pogojev ugotovljena na zavarovalni polici. V besedi­lu ZZavP pa ostaja dolocba, ki obravnava morebitni konflikt med vsebino zavarovalnih pogojev in dolocbami zavarovalne police. Glede na to, da je primerov rocnega dopisovanja na zavarovalne pogoje v praksi cedalje manj, je ta del dolocbe iz besedila umaknjen. ZZavar-1 v 521. clenu opredeljuje, da lahko dolocbe zavarovalne pogodbe v škodo zavarovalca odstopajo od splošnih zavarovalnih pogojev samo, ce so za to podani razlogi, ki so uteme­ljeni glede na predmet zavarovanja, in ce je zavarovalec na tako odstopanje izrecno pisno pristal.
V ZZavP prav tako ni vec dolocbe, da se po sporazumu med pogodbeniko­ma lahko polica glasi na doloceno osebo, po odredbi ali na prinosnika.
Primerjalnopravni pregled
Vecina pravnih redov zahteva, da zavarovalnica izda zavarovalno polico. Taka zahteva velja v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, Grciji, Italiji, Nemciji, na Nizozemskem, Poljskem, v Portugalski, Španiji in Švici, hkrati pa v Angliji in Walesu kljub uveljavljeni drugacni praksi ni splošne obvezno­sti izdaje takega zavarovalnega dokumenta.414411	Glej na primer sodbe Vrhovnega sodišca RS II Ips 9/2018 z dne 5. aprila 2018, II Ips 332/2016 z dne 19. julija 2018, II Ips 26/2016 z dne 30. novembra 2017, Višjega sodišca v Ljubljani I Cpg 1440/2014 z dne 26. marca 2015 in Višjega sodišca v Kopru Cpg 134/2017 z dne 21. decembra 2017.

Tudi minimalna predpisana vsebina zavarovalne police je v vecini držav (med njimi so Belgija, Francija, Grcija, Luksemburg, Poljska, Portugalska in Španija) podobna vsebini iz prvega odstavka tega clena. Cilj zavarovalne police je, da opiše vsebino zavarovalne pogodbe, kar na primer opredeljuje avstrijska, nemška, italijanska, portugalska in švicarska zakonodaja.
Veljavnost zavarovalne pogodbe obicajno ni odvisna od izdaje police, ceprav podobno kot v našem OZ oziroma ZOR (ter drugih dedicih te ureditve na obmocju nekdanje Jugoslavije) tudi na Škotskem velja, da je podpis zavaro­valne police konstitutivni element sklenitve zavarovalne pogodbe. Drugace pa recimo v Franciji zakonodaja izrecno doloca, da zavarovalna polica pri sklenitvi zavarovalne pogodbe nima konstitutivne vloge.415412	Na primer sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cpg 1197/2010 z dne 11. januarja 2011.

Zavarovalnica mora zavarovalcu omogociti vpogled v splošne pogoje, bodisi tako, da jih izroci posebej (Avstrija, Nemcija, Grcija, Poljska inŠpanija) ali da jih vkljuci v zavarovalno polico ali stranki omogoci, da se z njimi kako drugace seznani (Luksemburg, Grcija). V Angliji jih je treba izrociti le, ce se razlikujejo od predhodno dogovorjenih pogojev.416413	Juhart in Plavšak (ur.), 4. knjiga, str. 811.

Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP dolocajo, da zavarovalnica ob sklenitvi zavarovalne pogodbe izda zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogodbenimi pogoji, ce ti niso že vkljuceni v polico. NEZPP prav tako dolocajo, da so v polico vkljucena ime­na in naslovi pogodbenih strank, zlasti sedež in pravnoorganizacijska oblika zavarovalnice ter podružnica, ki je sklenila pogodbo. Podobno vsebino police doloca ZZavP. NEZPP doloca, da je v polico treba vkljuciti imena in na­slove zavarovanca ter v primeru življenjskega zavarovanja tudi upravicenca in zavarovane osebe, ZZavP pa se je zadovoljil z navedbo strank. Slednje je namrec mogoce bolj enolicno identificirati z na primer davcno ali maticno številko kot pa z imenom in priimkom ter naslovom. Ime in naslov posred­nika se pojavi samo v NEZPP, ne pa tudi v ZZavP. Predmet zavarovanja in krite nevarnosti ter zavarovalna vsota in morebitna soudeležba zavarovanca sta zahtevani vsebini tako po NEZPP kot tudi po ZZavP. Premija je obve­zna sestavina po NEZPP ter po ZZavP. NEZPP pa vsebuje tudi zahtevo po dolocitvi zapadlosti placila premije ter kraja in nacina njenega placila. Po NEZPP in ZZavP mora pogodba vsebovati tudi dolocbo o trajanju za­varovanja, vkljucno z nacinom njene odpovedi, in kritno obdobje. Dolocbe NEZPP nadalje zahtevajo, da polica vsebuje opis možnosti preklicati po­nudbo ali odstopiti od pogodbe v dolocenem obdobju po prejemu sprejema ponudbe ali po dostavi dokumentov. Teh dolocb v ZZavP ni, saj so za potro­šnike urejene v ZVPot, za podjetja pa niso potrebne. Po NEZPP naj bi zava­rovalna polica vsebovala še navedbo, da se za pogodbo uporablja NEZPP, ter navedbo morebitne možnosti zunajsodnega reševanja sporov in pritožbenih postopkovnega ter odškodninskega mehanizma za ponudnika in nacine do­stopa do njega ter jamstvenih skladov ali drugih ureditev nadomestil.
NEZPP ne doloca, da mora biti zavarovalna polica izdana v obliki, ki omo­goca trajno hrambo.
Umestitev v sistem
Clen 19 z naslovom Vsebina zavarovalne police je skupaj z 20. clenom(Ucin­ki zavarovalne police) in 21. clenom (Zavarovalna pogodba, sklenjena s pla­cilom premije) uvršcen v peti oddelek (Zavarovalna polica) drugega poglavja zakona Zacetek in trajanje zavarovalne pogodbe ter obsega skupno sedem oddelkov (Predpogodbene dolžnosti potencialnega zavarovalca, Predpo­godbene dolžnosti zavarovalnice, Nepošteni zavarovalni pogoji, Retroaktiv­no in zacasno kritje, Zavarovalna polica, Trajanje zavarovalne pogodbe in Dolžnost obvešcanja po sklenitvi pogodbe).
Podrobnejša razlaga vsebine
Minimalno vsebino zavarovalne police doloca prvi odstavek 19. clena ZZavP. Zavarovalna polica mora tako vsebovati vsaj:
–	navedbo pogodbenih strank;
–	navedbo zavarovanca ter pri življenjskem zavarovanju upravicenca in za­varovane osebe;
–	predmet zavarovanja in zavarovane nevarnosti;
–	zavarovalno vsoto in morebitno soudeležbo zavarovanca;
–	premijo;
–	trajanje zavarovanja, vkljucno z nacinom odpovedi pogodbe, in kritno obdobje;
–	zavarovalne pogoje, ki veljajo za pogodbo.
ZZavP v 2. odstavku doloca tudi, da mora zavarovalna polica ali dokumenti, na katere se ta sklicuje, vsebovati tudi druge podatke v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo. V praksi bo šlo zlasti za ZZavar-1, Zakon o obve­znih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ipd.
S spremenjeno vlogo zavarovalne police se je zmanjšal tudi pomen obvezne­ga navajanja nekaterih vsebin v polici. Ceprav zakon doloca njen obvezni sestav, ni mogoce šteti, da je ob odsotnosti katerega od elementov v polici pogodba neveljavna. Drugace je v obdobju uporabe ZOR in OZ je veljalo, da je na primer dolocitev premije v zavarovalni polici ena bistvenih sestavin pogodbe. Dejstvo, da premija ni bila vkljucena v polico, je sodišce tako pri­vedlo do sklepa, da zavarovalna pogodba za poškodbe AO+ ni bila sklenjena in tožeca stranka iz tega naslova ni upravicena do povracila škode, ki jo je utrpela ob škodnem dogodku.417414	Basedow in dr., str. 158–159.

V polici morajo biti navedene pogodbene stranke in zavarovanec ter pri ži­vljenjskem zavarovanju upravicenec in zavarovane osebe. »Navedba« mora biti taka, da omogoca enolicno identifikacijo osebe, kar je najlaže doseci z enolicnim identifikatorjem, kot sta na primer davcna ali maticna številka.
Zavarovalna polica mora nadalje vsebovati predmet zavarovanja (objekt oziroma subjekt zavarovanja) in zavarovane nevarnosti (nevarnosti, ki jih zavarovalna pogodba pokriva), zavarovalno vsoto (najvišji možni znesek za­varovalnine ali odškodnine, ki jo zavarovalnica lahko izplaca v posameznem zavarovalnem primeru) in morebitno soudeležbo zavarovanca (znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplacila, dolocen v odstotku zavarovalne vsote, odstotku višine škode ali v fiksnem znesku), premijo (placilo, ki ga zavarovalec dolguje zavarovalnici po pogod­bi) ter trajanje zavarovanja (cas veljavnosti zavarovalne pogodbe), vkljucno z nacinom odpovedi pogodbe (prekinitev zavarovalne pogodbe, pri kateri ena od pogodbenih strank enostransko odstopi od pogodbe), in kritno obdobje (obdobje, v katerem je zavarovalnica zavezana k izpolnitvi svojih obveznosti iz zavarovalne pogodbe).
V polici morajo biti navedeni tudi zavarovalni pogoji. Iz besedila bi lahko sklepali, da mora biti sestavni del zavarovalne police sama vsebina zavaro­valnih pogojev, vendar je po drugi strani iz dolocbe cetrtega odstavka tega clena, ki v primeru, ce se kakšno dolocilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno dolocilo iz police ne ujemata, doloca, da velja dolocilo police, mogoce sklepati, da to ne drži. Zavarovalni pogoji so torej lahko na primer z naslo­vom ali drugo enolicno oznako, ki jo uporablja zavarovalnica, v polici zgolj navedeni, vendar so izdani posebej. Lahko pa so vkljuceni v polico, kar bo primerno zlasti, ko gre za krajša besedila. V skladu z dosedanjo sodno pra­kso, ce ni dokazano, da bi bil zavarovalec seznanjen z zavarovalnimi pogoji (v konkretnem primeru za zavarovanje odgovornosti), ker nanje ni bil opozor­jen, niti mu niso bili izroceni, velja, da ti pogoji niso vkljuceni v pogodbeno razmerje med strankama in ju ne zavezujejo.418415	Prav tam.
 Po drugi strani pa dejstvo, da zavarovalnica zavarovalcu ni predložila ustreznih splošnih (zavarovalnih) pogojev, oziroma na polici ni zapisala, kateri konkretni pogoji veljajo (»ne­skrbnost tožene stranke«), ne more biti v škodo tožeci stranki (zavarovancu). Stališce sodišca prve stopnje, da bi to pomenilo, da ni bila sklenjena veljav­na zavarovalna pogodba, je bilo tako opredeljeno kot napacno.419416	Prav tam.
 Podob­no stališce je sodišce zavzelo v primeru, ko zavarovalnica zavarovanca ni opozorila na nove splošne pogoje niti jih ni izrocila. V skladu z odlocitvijo drugostopenjskega sodišca za pogodbo ne veljajo novi pogoji.420417	Sodba Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 2312/2010 z dne 22. septembra 2010.
 Sodišce pa tudi od zavarovanca zahteva ustrezno skrbnost. Tako je na primer odloci­lo, da bi se povprecno skrbna pogodbena stranka s pogoji, pod katerimi je bila zavarovalna pogodba sklenjena, predhodno poucila, splošne pogoje bi tako lahko vpogledala ali pridobila pri zavarovalki, lahko pa tudi pri toženi stranki (zavarovalnici). Ce tega ni storila in je k pogodbi pristopila, ne da bi se seznanila z njeno (celotno) vsebino, mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja. Posledica tega nikakor ne more biti, da tožnika splošni pogoji ne zavezujejo.421418	Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišca Pdp 339/2018 z dne 24. maja 2018.
 V eni od zadev je sodišce ugotovilo, da »za uporabo splošnih pogojev ni potrebno, da je bila tožeca stranka z njimi (‚vsebinsko‘) seznanjena, zadostuje že, da bi ji morali biti znani.« »Povprecno skrbna po­godbena stranka bi se s pogoji, pod katerimi je bil dodatek k zavarovalni pogodbi sklenjen, preden je dodatek podpisala, o njem in v njem navedenih (novih) splošnih pogojih predhodno poucila, splošne pogoje bi tako lahko (ce jih, kot zatrjuje, ni prejela že ob dodatku) pridobila pri toženi stranki.« Ne glede trditve tožece stranke, da splošnih pogojev ob podpisu dodatka (kljub drugacnemu zapisu v dodatku k polici) ni prejela, so bile v tej zadevi po mnenju sodišca podane okolišcine, ki omogocajo zakljucek o domnevno molcecem poznavanju splošnih pogojev.422419	Sklep Višjega sodišca v Kopru Cp 1276/2008 z dne 5 maja 2009.

Bistveno pa ostaja, da so v sami zavarovalni pogodbi navedeni (zlasti) ele­menti, ki jih v prvem odstavku 521. clena doloca ZZavar-1. Tako bo še naprej veljalo na primer, da je zavarovanec upravicen do zavarovalnine iz dolocene zavarovalne pogodbe le za zavarovane rizike,423420	Sklep Vrhovnega sodišca RS II DoR 277/2010 z dne 31. marca 2011.
 torej rizike, ki so vkljuceni v pogodbo. V primeru odstopanj med vsebino zavarovalne pogod­be in zavarovalne police bo veljala vsebina prve.
Tretji odstavek 19. clena predpisuje izdajo zavarovalne police v obliki, ki omogoca njeno trajno hrambo. Zakon odlocitev o možnih nacinih hranjenja evidenc prepušca izdajatelju zavarovalne police. Mogoce jo je hraniti bodisi v fizicni bodisi v digitalni obliki.
Ce je izdana v fizicni obliki, je smiselno, da se uporabljajo trajnejše vrste papirja in zašcitna embalaža, kot to za arhivsko gradivo v 35. clenu zahteva Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.424421	Sklep Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 408/2012 z dne 29. avgusta 2012.
 Ta kot primerno obliko zapisa za dolgorocno digitalno hrambo v 42. clenu šteje obliko, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	zagotavlja ohranitev vsebine dokumentarnega in arhivskega gradiva tako, da pomeni urejeno celoto vseh potrebnih podatkov in povezav med nji­mi;
2.	je široko priznana in uveljavljena oziroma uporabljana ter je njena upo­raba podprta z na trgu dostopno in uveljavljeno strojno in programsko opremo;
3.	je neposredno uporabna za reprodukcijo vsebine ali jo je mogoce prepros­to pretvoriti v obliko, ki je neposredno uporabna;
4.	je sposobna samodejno zaznavati in porocati o nepredvidenih dogodkih pri pretvorbi;
5.	je neodvisna od specificne programske ali strojne opreme oziroma okolja;
6.	specifikacija oblike zapisa je stabilna in se pogosto ne spreminja, nove razlicice morajo biti združljive s starejšimi razlicicami;
7.	temelji na mednarodnem, državnem ali splošno priznanem in praviloma odprtem standardu, ce obstaja in ni varovan s pravicami intelektualne lastnine.
Elektronski nosilec, ki omogoca trajno hrambo, pa mora za obdobje hranje­nja na tem nosilcu izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	omogoca ohranitev zapisa podatkov, tudi ko ni prikljucen na napajalno omrežje;
2.	je široko priznan in uveljavljen oziroma uporabljan ter je njegova uporaba podprta z na trgu uveljavljeno strojno opremo;
3.	zapis na takem nosilcu temelji na mednarodnem, državnem ali splošno priznanem in praviloma odprtem standardu, ce obstaja;
4.	znani so pogoji uporabe, rok obstojnosti zapisa ter nacin zagotavljanja trajnosti zapisa (na primer periodicno preverjanje, prepisovanje); in
5.	omogoca vec prepisov s sedanjih na prihodnje nosilce zapisa.
Ce pogodbo sklepa potrošnik, je treba upoštevati tudi dolocbe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki potrošniku v vec primerih, zlasti ko gre za sklenitev pogodbe na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, omogocajo izbi­ro vrste trajnega nosilca podatkov. Tako lahko izbira med papirjem ali dru­gim trajnim nosilcem. Kot izhaja iz sodne prakse, kot ustrezen trajni nosilec šteje tudi po elektronski pošti poslana datoteka.425422	Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cpg 187/2012 z dne 11. aprila 2013.

Ce med zavarovalnimi pogoji in zavarovalno polico obstaja neskladje, ob­velja vsebina zavarovalne police, kar je razumljivo, saj gre za besedilo, ki je pripravljeno in izdano specificno za konkretno pogodbeno razmerje. O neskladju med zavarovalno pogodbo in zavarovalnimi pogoji (ki jih v skladu z izrazjem, ki sta ga uporabljala tudi ZOR in OZ, imenuje splošni pogoji) v 521. clenu govori tudi ZZavar-1, ki doloca, da lahko dolocbe zavarovalne pogodbe v škodo zavarovalca odstopajo od splošnih zavarovalnih pogojev samo, ce so za to podani razlogi, ki so utemeljeni glede na predmet zavaro­vanja, in ce je zavarovalec na tako odstopanje izrecno pisno pristal.
20. clen
(Ucinki zavarovalne police)
(1)	Ce se vsebina zavarovalne police razlikuje od vsebine iz zavarovalce­ve ponudbe ali morebitnega predhodnega dogovora med strankama, se šteje, da je zavarovalec odobril razlike, kot so izrecno navedene v polici, razen ce jim ugovarja v enem mesecu od prejema police. Za­varovalnica mora zavarovalca s poudarjenim besedilom obvestiti o pravici do ugovora zoper te razlike.
(2)	Ce zavarovalnica ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je bila pogodba dogovorjena v skladu z vsebino iz zavarovalceve ponudbe oziroma predhodnega dogovora strank.
Pregled vsebine clena
Besedilo tega clena obravnava morebitne razlike med predhodno ponudbo zavarovalca oziroma predhodnim dogovorom med strankama ter zavaroval­no polico, ki vkljucuje tudi zavarovalne pogoje, o katerih je v skladu s tretjim odstavkom 19. clena zavarovalnica ob izdaji zavarovalne police dolžna obve­stiti zavarovalca in mu omogociti seznanitev z njimi.
Kakršnakoli sprememba glede na predhodni dogovor ali zavarovalcevo po­nudbo mora biti v spremenjeni polici izrecno opredeljena, sicer velja pred­hodno besedilo. Ce zavarovalec oznacenim spremembam v enem mesecu izrecno ne ugovarja, ostanejo te v veljavi, toda le pod pogojem, da ga je zava­rovalnica obvestila o pravici, da jim ugovarja. Ce tega ni storila, ostane v ve­ljavi predhodni dogovor strank ali vsebina ponudbe, ki jo je dal zavarovalec.
Zgodovinski pregled
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) in Obligacijski zakonik (OZ) sta, kot je pojasnjeno v komentarju k prejšnjemu clenu, v petem odstavku 902. oziroma petem odstavku 926. clena reševala le nasprotje med vsebino za­varovalnih pogojev in dolocbami zavarovalne police. ZZavP pa se, drugace, ukvarja s konfliktom med predhodnimi razlicicami vsebine zavarovalne po­lice in vsebino, ki dejansko spremlja sklenjeno zavarovalno pogodbo.
ZOR
 OZ
 ZZavP
 
/
 /
 20. clen
(1) Ce se vsebina zavarovalne police razlikuje od vsebine iz zavarovalceve ponudbe ali morebitnega predhodnega dogovora med strankama, se šteje, da je zavarovalec odobril razlike, kot so izrecno navedene v polici, razen ce jim ugovarja v enem mesecu od prejema police. Zavarovalnica mora zavarovalca s poudarjenim besedilom obvestiti o pravici do ugovora zoper te razlike.
(2) Ce zavarovalnica ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je bila pogodba dogovorjena v skladu z vsebino iz zavarovalceve ponudbe ozi­roma predhodnega dogovora strank.
 

Primerjalnopravni pregled
Podobno dolocbo poznajo tudi nekateri drugi evropski pravni redi (avstrij­ski, nemški, portugalski, španski), v nekaterih primerih se razlikuje le rok za podajo ugovora (Poljska – sedem dni, Švica – štiri tedne), ponekod pa predpisujejo obvezno pisnost ugovora (Grcija). Nekoliko drugacen je pristop v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, vendar privede do podobnega rezultata. Vsebina zavarovalne police, ki ni skladna z zavarovalcevo ponud­bo, namrec šteje kot nasprotna ponudba in jo lahko zavarovalec zavrne. Ce tega ne stori, velja, da je bila nasprotna ponudba sprejeta. V Italiji velja, da je v primeru odstopanj med vsebino zavarovalne police in zavarovalcevega predloga vsebina prve potrjena, ce zavarovalec podpiše nov dokument. Ce je zavarovalnica že sprejela zavarovalcev predlog in potem izdala polico z drugacno vsebino, obvelja prvotno besedilo.426423	Sodba Višjega sodišca v Celju Cpg 73/2017 z dne 29. marca 2017.

Pogosto velja, da mora zavarovalec bodisi prejeti posebno obvestilo o tem, da mora dejavno ugovarjati morebitnim razlikam v besedilu zavarovalne police in predhodne ponudbe oziroma dogovora ali pa mora biti ta možnost nave­dena v zavarovalni polici. V Grciji mora zavarovalnica celo priložiti vzorec takega ugovora.427424	Uradni list RS, št. 42/17.

Ce ti pogoji niso izpolnjeni, avstrijski, grški, nemški in poljski pravni red dolocajo, da velja pogodba v prvotnem besedilu.428425	Sodba Upravnega sodišca RS I U 75/2013 z dne 26. marca 2014: »Vendar pa iz dolocil navedenega zakona, citiranih v prejšnji tocki obrazložitve, tudi po mnenju sodišca ne izhaja, da v njih vsebovanim zahtevam ne bi moglo bilo zadošceno s tem, da tožnica po­datke iz 43b. clena oziroma pogodbena dolocila uporabniku pošlje na elektronski naslov v primerni obliki, ki omogoca njihovo shranjevanje za kasnejšo uporabo in njihovo ne­spremenjeno predstavitev. Tem zahtevam lahko zadosti tudi po elektronski pošti poslana datoteka ustreznega formata, ne le pisno obvestilo na papirju ali na USB kljucku, CD ipd. shranjena datoteka.«

Predstavitev ureditve v NEZPP
Besedilo 19. clena je enako dolocbi 2.502 NEZPP.
Umestitev v sistem
Clen 20 z naslovom Ucinki zavarovalne police je skupaj z 19. clenom (Vse­bina zavarovalne police) in 21. clenom (Zavarovalna pogodba, sklenjena s placilom premije) uvršcen v peti oddelek (Zavarovalna polica) drugega po­glavja zakona (Zacetek in trajanje zavarovalne pogodbe) ter obsega skupno sedem oddelkov (Predpogodbene dolžnosti potencialnega zavarovalca, Pred­pogodbene dolžnosti zavarovalnice, Nepošteni zavarovalni pogoji, Retroak­tivno in zacasno kritje, Zavarovalna polica, Trajanje zavarovalne pogodbe in Dolžnost obvešcanja po sklenitvi pogodbe).
Podrobnejša razlaga vsebine
Spremenjena zavarovalna polica oziroma zavarovalni pogoji, s katerimi je zavarovalnica zavarovalcu omogocila seznanitev, bodo veljavni, ce bodo iz­polnjeni doloceni pogoji:
1.	zavarovalnica mora zavarovalca izrecno opozoriti na kakršnekoli spre­membe v primerjavi s predhodnimi dogovori oziroma zavarovalcevo po­nudbo;
2.	zavarovalnica je o pravici ugovora zoper razlike med zavarovalcevo po­nudbo ali morebitnim predhodnim dogovorom med strankami ter zava­rovalno polico z zavarovalnimi pogoji pisno in s poudarjenim (na primer krepkim) tiskom obvestila zavarovalca;
3.	zavarovalec v roku enega meseca od prejema zavarovalne police tem spre­membam ne ugovarja.
Ne glede na to, da zavarovalni pogoji niso izrecno vkljuceni v besedilo clena, je iz njegovega namena treba sklepati, da so na tem mestu vkljuceni v pojem zavarovalne police.
Ta rešitev omogoca, da se pogodba kljub morebitnim enostranskim spre­membam zavarovalnice ohrani v veljavi in vzpostavlja ter zagotavlja varstvo šibkejše stranke – zavarovalca.
21. clen
(Zavarovalna pogodba, sklenjena s placilom premije)
V zavarovalnih pogojih so lahko doloceni primeri, v katerih je zavaro­valna pogodba sklenjena s samim placilom premije, izdaja zavarovalne police pa ni potrebna.
Pregled vsebine clena
Ta clen prinaša odstopanje od vsebine prvega odstavka 3. clena tega zakona, ki od zavarovalca ali zavarovanca zahteva prevzem zaveze zavarovalnici pla­cati dogovorjeno premijo. V tem primeru na strani zavarovanca oziroma za­varovalca za sklenitev pogodbe namrec zadošca zgolj placilo premije. Povpre­cen zavarovanec se pogosto niti ne zaveda, da je placal zavarovalno premijo in sklenil zavarovalno pogodbo. V tem primeru tudi ni potrebna izdaja zava­rovalne police. Gre na primer za primere množicnega sklepanja zavarovalnih pogodb ob nakupu vstopnice za prireditve, smucarske karte in podobno, ki obicajno vsebujejo tudi zavarovalno pogodbo za nezgodno zavarovanje.
Zgodovinski pregled
Dolocba 21. clena se nanaša na vsebinsko enake situacije kot njena pred­hodnica v 927. clenu Obligacijskega zakonika (OZ,) ki je v celoti prevzel vsebino 903. clena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR.) Vsebina clena je bila prilagojena spremenjeni opredelitvi zavarovalne pogodbe in spreme­njeni vlogi zavarovalne police pri njeni sklenitvi.
ZOR
 OZ
 ZZavP
 
Zavarovanje brez police
903. clen: V zavarovalnih pogojih so lahko doloceni primeri, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz za­varovanja s samim placilom premije.
 Zavarovanje brez police
927. clen: V zavaroval­nih pogojih so lahko doloceni primeri, pri katerih nastane po­godbeno razmerje iz zavarovanja s samim placilom premije.
 Zavarovalna pogodba, skle­njena s placilom premije
21. clen: V zavarovalnih pogojih so lahko doloceni primeri, v katerih je zava­rovalna pogodba sklenjena s samim placilom premije, izdaja zavarovalne police pa ni potrebna.
 

Primerjalnopravni pregled
Vecina evropskih pravnih redov zavarovalno pogodbo opredeljuje v skladu z NEZPP, zato ne potrebuje dolocbe, kot je vsebovana v tem clenu. Dolocbo, kot je bila vsebovana v ZOR oziroma OZ, še vedno poznajo pravni redi vecine držav nekdanje Jugoslavije.
Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP ne vsebuje podobne dolocbe, ker jo zaobjema že sama opredelitev zavarovalne pogodbe. Ta namrec v zameno za obljubo zavarovalnice, da bo zavarovala doloceno tveganje, predvideva placilo premije, ne pa na primer zaveze o placilu in dogovora o sami premiji, kot izhaja iz besedila prvega odstavka tretjega clena ZZavP.
Umestitev v sistem
Clen 21 (Zavarovalna pogodba, sklenjena s placilom premije) je skupaj 7 19. clenom (Vsebina zavarovalne police) in 20. clenom (Ucinki zavarovalne police) uvršcen v peti oddelek (Zavarovalna polica) drugega poglavja zakona (Zacetek in trajanje zavarovalne pogodbe) ter obsega skupno sedem oddel­kov (Predpogodbene dolžnosti potencialnega zavarovalca, Predpogodbene dolžnosti zavarovalnice, Nepošteni zavarovalni pogoji, Retroaktivno in za­casno kritje, Zavarovalna polica, Trajanje zavarovalne pogodbe in Dolžnost obvešcanja po sklenitvi pogodbe). Clen 21 je delna izjema od prvega odstav­ka 3. clena (iz prvega poglavja z naslovom Uvodne dolocbe), v skladu s kate­rim se z zavarovalno pogodbo zavarovalnica zavezuje zavarovanca ali tretjo osebo zavarovati pred doloceno nevarnostjo oziroma po nastopu zavaroval­nega primera izplacati dogovorjeno zavarovalno vsoto ali storiti kaj drugega, zavarovalec ali zavarovanec pa se zavezuje zavarovalnici placati dogovorjeno premijo. Zavarovalec ali zavarovanec v tem primeru zgolj placa premijo, ki med strankama ni nujno izrecno opredeljena oziroma dogovorjena.
Podrobnejša razlaga vsebine
Vsebina tega clen se nanaša na situacije množicnega sklepanja zavarovalnih pogodb, v katerih je nemogoce vsakokrat zahtevati izrecen dogovor o sklenitvi pogodbe in izdajo zavarovalne police, saj bi to onemogocilo normalno in hitro poslovanje. Gre na primer za primere nakupa smucarske karte, vstopnice za prireditve in podobno, ki obicajno vsebujejo tudi zavarovalno pogodbo za nezgodno zavarovanje. Upoštevati je treba, da Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) v 9. clenu doloca, da morajo lastniki prometnih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz potnikov v javnem prometu, skleniti pogodbo o zavarovanju potnikov v javnem prometu proti posledicam nesrece. Za potnika v javnem prometu se šteje oseba, ki potuje v katerem od prometnih sredstev, ki jih doloca zakon, ne glede na to, ali ima za potovanje veljavno vozovnico ali ne, kakor tudi oseba, ki ima pravico do brezplacne vožnje, razen oseb, ki so zaposlene na prometnem sredstvu, ter oseba, ki vstopa v prometno sredstvo ali med potovanjem ali po njem izstopa iz njega, kakor tudi oseba, ki je pred vstopom ali po izstopu poškodovana zaradi obratovanja prometnega sredstva. Drugace kot opisana obvezna zavarovanja v skladu z 21. clenom ZZavP ose­be, ki niso placale premije (na primer nimajo veljavne vstopnice za prireditev), niso sklenile zavarovalne pogodbe in niso zavarovane.
Tako na primer splošni pogoji enega od slovenskih smucišc dolocajo:
»Imetnik vozovnice je z nakupom vozovnice pri prevozu na vseh žicnih napravah zavarovan zoper telesne poškodbe ali poškodovanje opreme ozi­roma tovora, ce poškodbe nastanejo po krivdi ali malomarnosti upravljav­ca žicnic. Družba ne prevzame nobene odgovornosti za telesne poškodbe, ki nastanejo kot posledica neupoštevanja: razmer na smucišcu, števila obi­skovalcev, vremena, kakovosti snega, neprilagojene vožnje, neupoštevanja pravil FIS, oznak in navodil upravljavca žicnic, nezadostne telesne prip­ravljenosti, pomanjkljive športne opreme, smucanja pod vplivom alkoho­la ali mamil, itd. Pogoja za morebitni odškodninski zahtevek družbi sta predložitev veljavne smucarske vozovnice na dan poškodbe in zapisnik reševalne službe o nezgodi.«
V zgornjem primeru je potnik žicne naprave zavarovan prek obveznega za­varovanja, tudi ce nima veljavne vozovnice. Kot izhaja tudi iz sodbe VSL II Cp 3417/ z dne 8. decembra 2010, je (bil) mogoc nastanek zavarovalnega razmerja zgolj s placilom premije tudi v kompleksnejših in trajnejših zavaro­valnih razmerjih, kot je na primer pokojninsko zavarovanje. Sodišce je tako zapisalo:
»Pogodba med strankama je nastala s placilom premije. Na ta nacin si je tožnik zagotovil dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih nacelih zavarovanja po ZOR. Sklenjena zavarovalna pogodba je sestavlje­na iz pristopne izjave in zavarovalnih pogojev, ki jih v konkretnem prime­ru predstavljajo pravila Sklada za vzajemno pomoc samostojnih obrtnikov Slovenije iz leta 1993. Ta pravila veljajo kot sestavni del zavarovalne po­godbe in zavezujejo pogodbeni stranki. Ker je tožena stranka šele kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe spremenila svoja pravila, to na že prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke ni moglo vplivati.«
Ce zavarovalec ali zavarovanec zgolj placa premijo, zavarovalni pogoji pa ne dopušcajo, da placilo premije zadošca za sklenitev zavarovalne pogodbe, zavarovalna pogodba ni sklenjena. Tako je v casu veljave 903. clena ZOR Vrhovno sodišce v zadevi II Cp 1614/93, v kateri se je tožnik skliceval na zavarovalno polico, za katero pa je bilo ugotovljeno, da ni bila podpisana, ker je ni podpisal on, ugotovilo, da je tožnikovo revizijsko sklicevanje na placilo premije povsem neutemeljeno, saj v izpodbijani sodbi ni bilo ugotovljeno, da so zavarovalni pogoji, ki jih je prva tožena stranka dolocila, vsebovali dolocitev primerov, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim placilom premije.
Šesti oddelek
Trajanje zavarovalne pogodbe
22. clen
(Trajanje zavarovalne pogodbe)
(1)	Ce ni drugace dogovorjeno, ucinkuje zavarovalna pogodba od nas­lednjega dne od dneva, ki je v polici oznacen kot dan zacetka zavaro­vanja, pa vse do konca zadnjega dneva casa, za katerega je zavarova­nje sklenjeno.
(2)	Ce trajanje zavarovanja v pogodbi ni doloceno, sme vsaka stranka po­godbo odpovedati z dnem zapadlosti premije, ce o tem pisno obvesti drugo stranko najmanj en mesec pred zapadlostjo premije.
(3)	Ce je zavarovanje sklenjeno za vec kot tri leta, sme po preteku tega casa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odpovedati pogodbo s pisnim sporocilom drugi stranki. Te pravice s pogodbo ni mogoce izkljuciti ali omejiti.
(4)	Dolocbe tega clena ne veljajo za življenjsko zavarovanje.
Pregled vsebine clena
Dolocba vsebuje tri razlicna pravila. Prvo, prvi odstavek 22. clena ZZavP, vsebuje pravilo o trajanju ucinkovanja zavarovanja – od zacetka dneva (pol­noc), ki sledi dnevu, oznacenem v polici kot zacetek zavarovanja, pa do kon­ca zadnjega dneva casa, za katerega je zavarovanje sklenjeno. Pravilo je dis­pozitivno in se uporablja le, kolikor se stranki nista dogovorili drugace.
Drugo pravilo, drugi odstavek 22. clena ZZavP, se nanaša na pravico do odpovedi v pogodbah o zavarovanju, sklenjenih za nedolocen cas. Vsaka od strank lahko pogodbo odpove, ce odpoved izjavi v pisni obliki najpozneje mesec dni pred dnevom zapadlosti premije.
Tretje pravilo, tretji odstavek 22. clena ZZavP, se nanaša na zavarovanja, sklenjena za cas, daljši od treh let: tedaj je pravica do odpovedi v prvih treh letih izkljucena; nato je mogoce pogodbo pisno odpovedati z odpovednim rokom šest mesecev. Pravilo je kogentno.
Cetrti odstavek 22. clena ZZavP izkljucuje uporabo dolocbe za življenjska zavarovanja.
Zgodovinski pregled
Pravilo o trajanju zavarovanja
Pravilo iz prvega odstavka 22. clena je enako kot v prvem odstavku 946. clena Obligacijskega zakonika (OZ) in prvem odstavku 922. clena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
OZ je v prvem odstavku 946. clena vseboval še dolocbo o tem, da se šteje trajanje zavarovanja za nedoloceno, ce je v pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo podaljšanja za enako obdobje, ce stranki pred zapadlostjo premije ne odpovesta pogodbe (o tem glej naslednji, 23. clen ZZavP).
Odpoved zavarovalne pogodbe, sklenjene za nedolocen cas
Ureditev v drugem odstavku 946. in drugem odstavku 922. clena OZ je enaka, le da odpovedni rok znaša tri mesece.
Odpoved pri zavarovalnih pogodbah, sklenjenih za vec kot tri leta
Ureditev v tretjem odstavku 946. clena OZ je enaka, ce odpovedni rok tra­ja šest mesecev. V bistvenem enaka ureditev v tretjem odstavku 922. clena ZOR se je nanašala na pogodbe, sklenjene za vec kot pet let.
Primerjalnopravni pregled
Pravilo o trajanju zavarovanja
NEZPP dopolnilnega pravila o zacetku kritja ne vsebuje. V primerjalnem pravu doloca § 10 nemškega Zakona o zavarovalni pogodbi (Versicherun­gsvertragsgesetz – VVG), da zacne v primerih, ko je trajanje zavarovanja doloceno po dnevih, tednih, mesecih ali vecmesecnih obdobjih, pogodba ucinkovati z zacetkom dneva, na katerega je pogodba sklenjena, in se konca s potekom zadnjega dne casa trajanja pogodbe. S tem, tako imenovanim polnocnim pravilom, je bilo spremenjeno prejšnje »pravilo poldneva« (opol­dne dne sklenitve pogodbe), ki je na nekaterih podrocjih povzrocalo luknje v kritju.429426	Basedow in dr., str. 161–162.

NEZPP pa v clenu 2:601 doloca, da je trajanje zavarovalne pogodbe leto dni. Stranki se sicer lahko dogovorita za daljše trajanje, kadar tako zahteva narava tveganja. Zdi se, da tako pravilo ustreza sodobnim evropskim ten­dencam varstva potrošnikov na podrocju zavarovalne pogodbe.430427	Prav tam str. 162.

V številnih evropskih državah, v katerih je bilo sicer prisotno nagnjenje k sklepanju cim dlje trajajocih zavarovalnih pogodb, se v zadnjem casu ome­juje trajanje pogodb zaradi varstva zavarovanca.431428	Prav tam str. 163.
 Poudarja se tudi konku­rencnopravni vidik: zelo dolgo trajajoce zavarovalne pogodbe kot splošna tržna praksa ucinkujejo tako, da izkljucujejo nove konkurente (zavarovalni­ce) s trga in so zato nezdružljive s pravil skupnega trga EU.432429	Armbrüster, v: Prölss in Martin (ur), 2018, § 10, r. št. 1.
 Zato je clen 2:601 NEZPP oblikovan kot kogentna dolocba, ki na splošno prepoveduje sklepanje zavarovalnih pogodb za dlje kot leto dni. Tako pravilo poznajo na primer v Belgiji, na Portugalskem in na Švedskem. V drugih državah je dolocanje trajanja svobodno, vendar mora biti zagotovljena enostranska pravica odpovedi.
Odpoved zavarovalne pogodbe, sklenjene za nedolocen cas
Kot receno, je trajanje zavarovalne pogodbe v NEZPP naceloma omejeno na leto dni, ob cemer je mogoce samodejno podaljšanje vsako leto (clen 2:601). Nacionalni pravni redi omejujejo cas trajanja zavarovanja na druge nacine: zavarovanje je sicer lahko sklenjeno za dolg ali tudi nedolocen cas, vendar mora imeti sklenitelj zavarovanja pravico do odpovedi, ko se iztece najdaljše dovoljeno obdobje zavarovanja.433430	N. Petrovic Tomic, 2019, str. 363.
 Druga možnost je, da se razveljavi – z me­hanizmom nepoštenih pogodbenih pogojev – klavzula v pogodbi, ki doloca (predolg) cas trajanja; v tem primeru je mogoce potrebi po podaljšanju kritja zadostiti s pravilom o obnovitvi police. Slednjo rešitev poznajo na primer v Franciji, Nemciji in Avstriji, druge države, denimo Belgija in Švedska, pa imajo sistem najdaljšega roka trajanja pogodbe.
Rešitev v slovenskem pravu sledi nemškemu (in podobnim) pristopom.434431	Basedow, Birds, Clarke, Cousy, Heiss (ur.), 2009, clen 2:601, str. 142.
 Pogodba za nedolocen cas je dopustna, vendar mora imeti sklenitelj mož­nost odpovedi z dnem zapadlosti premije, kar v praksi pomeni vsako leto. Izjavo mora podati najmanj mesec dni vnaprej v pisni obliki. Nemško pravo doloca še, da se stranki lahko sporazumeta o tem, da se odpoved dolocen cas ne more dati, vendar najvec za dve leti.435432	Prav tam.

Odpoved pri zavarovalnih pogodbah, sklenjenih za vec kot tri leta
Pristop iz drugega odstavka 22. clena ZZavP je podoben nemškemu pravu. § 11 (4) VVG doloca, da lahko v primeru pogodbe, sklenjene za cas vec kot treh let, ob poteku tretjega leta ali vsakega naslednjega leta odstopi; odpove­dni rok je tri mesece. Enako velja v Avstriji.436433	Prav tam, str. 143.

Umestitev v sistem
Navedba trajanja zavarovalne pogodbe, zlasti pa nacina njenega podaljše­vanja in možnosti odpovedi, je obvezen del zavarovalne pogodbe oziroma police.437434	Glej § 11 (2) VVG.

Namen pravil o trajanju in odpovedi je ustvariti jasna razmerja glede trajanja zavarovanja, zlasti s ciljem varstva sklenitelja zavarovanja pred (pre)obsežno vezanostjo na zavarovalno pogodbo.
Za življenjska zavarovanja možnost odstopa od pogodbe pri pogodbah o življenjskem zavarovanju v roku 30 dni od obvestila o možnosti odstopa predpisuje ZZavar-1 v 525. clenu.
Podrobnejša razlaga vsebine
Terminologija
Cas trajanja zavarovalne pogodbe se lahko najprej nanaša na cas formalne veljave zavarovalne pogodbe (od sklenitve do prenehanja). Materialno traja­nje pogodbe pomeni cas, ko velja kritje, tj. ko mora zavarovalnica ob nastopu zavarovalnega primera izplacati zavarovalnino. Formalno trajanje pogodbe in kritje se ne pokrivata vedno, možno je denimo z zavarovalno pogodbo pokriti tveganje za nazaj (glej 16. clen ZZavP). Tretji pomemben pojem je premijsko obdobje: cas, za katerega mora sklenitelj placati premijo; ce pre­mija ni placana, kritje naceloma ne nastopi (glej 37. clen ZZavP).
Odpoved zavarovalne pogodbe, sklenjene za nedolocen cas
Pogodbo za nedolocen cas lahko vsaka stranka odpove z dnem zapadlosti premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti nasprotno stranko najmanj mesec dni prej. Premijsko obdobje ni neposredno predpisano in je stvar do­govora; obicajno znaša leto dni. Glede na smisel dolocbe, ki je predvsem v varstvu zavarovanca, bi bil morebiten dogovor o daljšem premijskem ob­dobju (na primer vec let) naceloma lahko predmet sodne presoje poštenosti.
Postavlja se vprašanje, ali se stranki v pogodbi o zavarovanju, sklenjeni za nedolocen cas, lahko dogovorita, da se odpoved doloceno obdobje ne more dati. V nemškem pravu denimo zakon tak dogovor dopušca za cas najvec dveh let.438435	Prav tam.
 Tudi tak dogovor bi bil v našem pravu podvržen sodni presoji poštenosti, pri tem pa bi sodišce upoštevalo vse okolišcine, vkljucno na pri­mer s popustom, ki ga je zavarovalnica v zameno za tak dogovor ponudila in za katerega se je sklenitelj zavestno odlocil. Iz zakonskega besedila je razvidno, da so dolocbe enostransko kogentne: stranki se lahko dogovorita za ugodnejše pogoje v korist zavarovanca.
Odpoved je enostranska oblikovalna pravica; uresnicuje se z izjavo nasprotni stranki, ki ucinkuje s prejemom. Izjava mora biti podana v pisni obliki.
Odpoved pri zavarovalnih pogodbah, sklenjenih za vec kot tri leta
Teorija opozarja na poudarjeno potrebo po varstvu zavarovanca pri pogod­bah o premoženjskem zavarovanju, sklenjenih za vec let, in s tega vidika kritizira ureditev v tretjem odstavku 922. clena ZOR, ki omogoca, da je zavarovancu kar pet let onemogoceno odpovedati pogodbo.439436	Glej § 8 (3) Versicherungsvertragsgesetz (Bundesgesetz vom 2. Dezember 1958 über den Versicherungsvertrag (Versicherungsvertragsgesetz – VersVG), konsolidirana verzija, zad­nja sprememba BGBl. I Nr. 51/2018 (NR: GP XXVI IA 302/A AB 223 S. 34. BR: AB 10003 S. 882).

23. clen
(Podaljšanje zavarovalne pogodbe)
(1)	Ce je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje, ce je stranki ne odpovesta, se zavarovalna pogodba po izteku dogovorjenega obdobja vsakokrat podaljša za ob­dobje enega leta, razen ce:
(a)	zavarovalnica pisno odpove podaljšanje vsaj mesec dni pred po­tekom pogodbe; ali
(b)	zavarovalec pisno odpove podaljšanje najpozneje do dneva pote­ka pogodbe.
(2)	Uporabe dolocb tega clena s pogodbo ni mogoce izkljuciti ali omejiti.
Pregled vsebine clena
Dolocba omogoca, da se v primeru vnaprejšnjega dogovora o podaljšanju pogodba samodejno nadaljuje, kolikor ne pride do pravocasne odpovedi. Gre za vnaprej dogovorjeno tiho podaljšanje (tacita recondictio). Nove pogodbe ni treba skleniti.
Tiho podaljšanje ustreza tako zavarovalcem, s katerimi zavarovalnica iz raz­licnih razlogov ne uspe pravocasno navezati stik, izguba kritja pa jim ne ustreza, kot tudi zavarovalnicam; njihov interes je vzdrževanje poslovnih od­nosov s strankami skozi daljše obdobje. Za obe strani bi vnovicna pogajanja o sklenitvi v vecini primerov pomenila nesorazmerno breme.440437	Glej peto tocko prvega odstavka 521. clena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1).

Zgodovinski pregled
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) in Obligacijski zakonik (OZ) take rešitve nista poznala, vendar je tudi nista prepovedovala.
Primerjalnopravni pregled
V evropskem pravnem prostoru so klavzule o tihem podaljšanju zavaroval­nih pogodb obicajne.441438	Glej § 11 (2) VVG.
 Prednost dolocbe, ki – razen casa trajanja podaljša­nja pogodbe (glej spodaj) – v bistvenem sledi ureditvi iz clena 2:602 NEZPP ter na primer § 11 (1) nemškega Zakona o zavarovalni pogodbi (Versicherun­gsvertragsgesetz – VVG), je v tem, da sklenitelj zavarovanja ni izpostavljen nevarnosti, da bi, ce bi pozabil na podaljšanje, izgubil zavarovalno kritje, ceprav tega ne bi želel.442439	N. Petrovic Tomic, 2019, str. 361.
 V nemškem pravu sodna praksa dopušca tudi kon­kludenten dogovor o podaljšanju.443440	Basedow, Birds, Clarke, Cousy, Heiss (ur.), 2009, clen 2:602, str. 148.

Tako v nemškem pravu kot tudi v NEZPP velja, da se pogodba podaljša za (najvec) leto dni. Taka omejitev je namenjena varstvu šibkejše pogodbe­ne stranke.444441	Fausten, v: Langheid in Wandt (ur.), 2016, § 11, r. št. 10.
 Enako velja v belgijskem, grškem, portugalskem, švedskem in španskem pravu, pa tudi v avstrijskem in švicarskem pravu.445442	Prav tam.
 Rešitev iz 23. clena ZZavP od tega odstopa, saj omogoca podaljšanje za enako obdobje, kot je bila sklenjena prvotna pogodba, kar je lahko vec kot leto dni.
Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP v clenu 2:602 (1) (b) v zvezi s položajem, ko pogodbo odpove za­varovalec, vsebuje dve opciji: zavarovalec pisno odpove pogodbo najpozneje na dan izteka pogodbe ali pa v mesecu dni po prejemu racuna za premijo, ki ga pošlje zavarovalnica. Relevanten je tisti nacin, ki je poznejši. Osnutek ZzavP je drugo možnosti izkljucil – relevantna je le pisna odpoved do dneva izteka pogodbe.
NEZPP v clenu 2:602 (2) vsebujejo tudi pravilo o tem, da za izjavo o od­povedi izjemoma velja oddajna teorija, tj. da ucinkuje že s trenutkom, ko je odposlana. Te izjeme ZZavP ni prevzel; izjava o odpovedi torej ucinkuje s trenutkom prejema.
Umestitev v sistem
Gre za ureditev tihega podaljšanja, ki se nekoliko razlikuje od splošnih civil­nopravnih pravil, na primer glede podaljšanja najemne pogodbe iz 615. clena OZ. Tam se najemna pogodba molce podaljša, ce jo stranki po prenehanju s konkludentnim ravnanjem podaljšata. Najemnik tako še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje. Za molcece podaljšanje zavaro­valne pogodbe je potreben vnaprejšnji dogovor, do podaljšanja pa ne pride, ce ena od strank pogodbo odpove. Dogovor o podaljšanju spada med obve­zne vsebine zavarovalne pogodbe (police).446443	Armbrüster, v: Prölss in Martin (ur.), 2018, § 11, r. št. 1.
 Namen tega je ustvariti jasnost glede nacina in obdobja podaljšanja.
Podrobnejša razlaga vsebine
Podaljšanje se ne obravnava kot sklenitev nove pogodbe, zato se tudi ne sprožijo predpogodbene informacijske dolžnosti.447444	N. Petrovic Tomic, 2019, str. 364.

Rok za odpoved je drugacen za zavarovalnico – najpozneje mesec dni pred potekom pogodbe – kot za zavarovalca – do dneva poteka pogodbe. V obeh primerih mora biti odpoved pisna. Dolocba prvega odstavka 23. clena je kogentna. Razlika glede roka za stranki je utemeljena s tem, da je nepreki­njeno kritje praviloma zelo pomembno za zavarovalce. Zato morajo imeti po prejemu izjave o odpovedi s strani zavarovalnice cas za primerjavo ponudb, medtem ko kritje še traja.448445	Basedow, Birds, Clarke, Cousy, Heiss (ur.), 2009, clen 2:602, str. 148.
 Zavarovalnica takega varstva ne potrebuje.
V praksi bi se lahko zlasti pri dolgorocnejših zavarovalnih pogodbah pojavila potreba o nekaterih prilagoditvah zavarovalne pogodbe. Tedaj ne moremo govoriti o tihem podaljšanju pogodbe, posledicno pa nastopijo predpogod­bene informacijske dolžnosti.449446	Glej peto tocko prvega odstavka 521. clena ZZavar-1.
 V takem primeru bo zavarovalnica poslala izjavo o odpovedi hkrati s ponudbo za prilagojeno pogodbo.
24. clen
(Sprememba pogojev)
(1)	V zavarovalni pogodbi, ki traja vec kot eno leto ali se podaljšuje v skladu s 23. clenom tega zakona, lahko zavarovalnica spremeni pre­mijo ali drugo pogodbeno dolocilo le tako, da sprememba ucinkuje od naslednjega zavarovalnega obdobja dalje.
(2)	Zavarovalnica zavarovalcu pošlje pisno sporocilo o spremembi naj­kasneje en mesec pred potekom trenutnega zavarovalnega obdobja in ga obvesti o njegovi pravici, da odpove pogodbo v roku dveh te­dnov od prejema sporocila, in o posledicah, ce te pravice ne uvelja­vlja. V primeru odpovedi pogodba preneha z zacetkom naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3)	Uporabe dolocb tega clena s pogodbo ni mogoce izkljuciti ali omejiti.
Pregled vsebine clena
Dolocba vzpostavlja mehanizem, s pomocjo katerega lahko zavarovalnica doseže spremembo pogojev v zavarovalnih pogodbah, ki trajajo vec kot eno leto (oziroma se samodejno podaljšujejo v skladu s 23. clenom).
Sprememba seveda lahko ucinkuje le za naprej, od naslednjega zavarovalne­ga obdobja dalje.
Pogoj je, da zavarovalnica zavarovalcu pošlje pisno obvestilo o spremem­bi najpozneje mesec dni pred potekom trenutnega zavarovalnega obdobja. Obvestiti ga mora o tem, da lahko pogodbo odpove v roku dveh tednov (od prejema obvestila), in o posledicah neuveljavljanja. Dolocba je kogentna.
Primerjalnopravni pregled in NEZPP
Dolocba je zasnovana po vzoru clena 2:603 NEZPP. Ta v skladu s pristo­pom številnih pravnih redov v Evropi vzpostavlja mehanizem za spreminja­nje pogojev v zavarovalnih pogodbah, sklenjenih za eno leto, ki se samodejno podaljšujejo v skladu s clenom 2:602 NEZPP. Doloca naslednje minimalne standarde: zavarovalnica mora zavarovalca vnaprej obvestiti o spremembah. V skladu s clenom 1:203 (1) NEZPP mora biti obvestilo jasno in v jeziku, v katerem sta se stranki pogajali o pogodbi.
Predlagana rešitev se nanaša le na pogodbe, sklenjene za vec kot eno leto. Poleg tega omejuje zavarovalcevo pravico odpovedi na rok dveh tednov, ki zacne teci s prejemom obvestila, torej najpozneje mesec dni pred iztekom trenutnega zavarovalnega obdobja.
Ni videti razloga, zakaj se mehanizem ne bi uporabljal tudi v primeru po­godb, ki se podaljšujejo v skladu s clenom 23 ZZavP. Zavarovalnica zavaro­valca obvesti o spremembah mesec dni prej. Zavarovalec ima možnost od­povedi, ce se s spremembo ne strinja. Zavarovalec ima pri podaljševanju že tako ali tako pravico odpovedi do dneva poteka pogodbe.
Postavlja se vprašanje, zakaj bi morala biti njegova odpoved zaradi spremi­njanja pogodbe omejena na dva tedna.
Podrobnejša razlaga vsebine
Gre za poseben mehanizem spreminjanja pogojev (na primer premije) v vecletni zavarovalni pogodbi. Zavarovalnica seveda pogojev ne more eno­stransko spreminjati, ne da bi imel zavarovalec možnost izjaviti svojo voljo.
O nameravani spremembi mora zavarovalnica vnaprej – najmanj mesec dni pred iztekom zavarovalnega obdobja – pisno obvestiti zavarovalca. Obvestiti ga mora tudi o njegovi pravici do odpovedi v dveh tednih po prejemu obve­stila, ce se s spremembo ne strinja. Pravica odpovedi zagotavlja zavarovalcu, da ne bo vezan na spremenjene pogoje, s katerimi se ne strinja. Ce zavaro­valec pogodbe ne odpove, sprememba velja, vendar le za naprej, z zacetkom naslednjega zavarovalnega obdobja.
Dolocba je kogentna.
Vse spremembe v zavarovalni pogodbi, ki jih pripravi zavarovalnica, so lahko seveda tudi predmet sodne kontrole poštenosti (glej 15. clen).
25. clen
(Odpoved pogodbe po nastanku zavarovanega primera)
(1)	Pogodbeno dolocilo o možnosti odpovedi pogodbe po nastanku zava­rovalnega primera je veljavna le, ce daje pravico odpovedati pogodbo obema strankama in se pogodba ne nanaša na življenjsko zavarovanje.
(2)	Pravica do odpovedi preneha, ce stranka v dveh mesecih po tem, ko je izvedela za zavarovalni primer, drugi stranki pisno ne sporoci odpo­vedi.
(3)	Zavarovalna pogodba preneha dva tedna po obvestilu iz prejšnjega odstavka.
Pregled vsebine clena
Dolocba omogoca vsaki od strank, da zavarovalno pogodbo odpove po na­stopu zavarovalnega primera. Pogosto se namrec šele z nastopom zavaro­valnega primera pokaže prava narava zavarovanega tveganja ali zavarovalec spozna nacin, na katerega zavarovalnica rešuje zahtevke ali druge pomembne okolišcine. Stranka morda šele tedaj spozna, da ji taka zavarovalna pogodba v prihodnje ne ustreza vec. Pravico odpovedi morata imeti obe stranki. V pogodbah o življenjskem zavarovanju odpoved ni mogoca. Odpoved je treba izjaviti pisno in v roku dveh tednov, odkar stranka izve za zavarovalni primer. Zavarovalna pogodba ne preneha takoj, ampak po poteku dveh tednov od prejema pisne odpovedi.
Zgodovinski pregled
Obligacijski zakonik (OZ) in Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) take pravice odpovedi ne poznata.
Primerjalnopravni pregled
Dolocba je povzeta po clenu 2:604 NEZPP.
Podrobnejša razlaga vsebine
Gre za posebno obliko odpovedi pogodbe. Oblikovalne pravice, usmerjene v prenehanje pogodbe, nastopajo na vec nacinov. Osnovna pravica doseci pre­nehanje pogodbe je vezana na kršitev pogodbenih obveznosti s strani dru­ge stranke. Stranka lahko torej razdre pogodbo (»odstopi«), ce jo nasprotna stranka krši, kar mora seveda tudi dokazati. Druga možnost je odstop (prek­lic) v smislu uresnicitve pravice premisliti si v kratkem roku po sklenitvi pogodbe (angl. cooling-off), ki ga dolocajo pravila o varstvu potrošnikov. Kot posledico zakon doloca vzpostavitev stanja quo ante contractus. Tretja mož­nost je doseci prenehanje pogodbe zaradi kršitev informacijskih obveznosti, na primer ce sopogodbenica stranko preprica v sklenitev pogodbe s prevaro. Pogodbo lahko stranka odpove na primer tudi v primeru, ce se ne strinja s predlagano spremembo pogodbe. Možnost doseci prenehanje obstaja deni­mo tudi v primeru spremenjenih okolišcin, pa tudi v dolgorocnih pogodbah oziroma pogodbah za nedolocen cas (odpoved). Pravice odpovedi iz tega clena ni mogoce v popolnosti uvrstiti k nobenemu od opisanih tipov obli­kovalnih pravic, usmerjenih v prenehanje. Gre za poseben primer pravice premisliti si, ki pa ni vezan na kratek rok po sklenitvi pogodbe. Dolocba je relevantna predvsem za dolgorocne pogodbe.
Pravica do odpovedi obstaja le, ce jo imata v enaki meri obe stranki. Ures­niciti jo je mogoce le s pisno izjavo v roku dveh mesecev, odkar je stranka izvedela za zavarovalni primer. Casovna omejitev izhaja iz potrebe po pravni varnosti.
Seveda odpoved ucinkuje le za naprej in ne vpliva na kritje zavarovalnega primera, ki je nastopil. Ceprav izjave volje naceloma ucinkujejo s trenutkom prejema, je ucinek v tem primeru zaradi varstva zavarovanca odložen: kritje obstaja še dva tedna po prejemu izjave o odpovedi.
Posledica predcasnega prenehanja pogodbe je, da mora zavarovalnica povr­niti del premije, ki odpade na cas po zacetku ucinkovanja odpovedi; v tem casu kritja seveda ni vec.450447	Armbrüster, v: Prölss in Martin (ur.), 2018, § 11, r. št. 2.

26. clen
(Vpliv stecaja na zavarovanje)
Ce pride zavarovalec v stecaj, glede nadaljevanja zavarovanja veljajo splo­šna pravila o posledicah zacetka stecajnega postopka oziroma postopka osebnega stecaja.
Pregled vsebine clena
Predlagani clen je pedagoški, saj spreminja dosedanjo ureditev iz Obligacij­skega zakonika (OZ) oziroma Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). V tem clenu pedagoško pojasnjujemo, da v primeru zacetka stecajnega postop­ka nad zavarovancem za vprašanje veljavnosti in nadaljevanja pogodbenega razmerja veljajo splošna pravila insolvencnega prava.
Posledice stecajnega postopka za zavarovalnico so urejene v 418. clen ZZa­var-1 in zato v tem predlogu vanj nismo posegali.
Zgodovinski pregled
ZOR oziroma pozneje OZ v 947. clenu doloca:
»Ce pride zavarovalec v stecaj, se zavarovanje nadaljuje, vendar ima vsaka stranka pravico odstopiti od pogodbe, v treh mesecih od dneva, ko je bil uveden stecaj; v tem primeru gre v stecajno maso zavarovalca del placane premije, ki ustreza preostalemu casu zavarovanja.
V stecaju zavarovalnice neha zavarovalna pogodba veljati po izteku tride­setih dni od dneva, ko je bil stecaj uveden.«
Zakon je v prvem odstavku torej urejal posebna pravila za primere, ko pride zavarovalec v stecaj. Zakon za take primere obema pogodbenima stranka­ma omogoca zakonsko upravicenje za odstop od pogodbe v treh mesecih od dneva, ko je bil uveden stecaj.451448	Basedow, Birds, Clarke, Cousy, Heiss (ur.), 2009, clen 2:602, str. 149.
 Ob uresnicitvi pravice do odstopa od pogodbe gre v stecajno maso zavarovalca del placane premije, ki ustreza pre­ostalemu casu zavarovanja.
Drugi odstavek ureja položaj, ko je stecaj uveden zoper zavarovalnico. V tem primeru zavarovalna pogodba preneha veljati po samem zakonu, in sicer v enem mesecu od dneva uvedbe stecaja.452449	Fausten, v: Langheid in Wandt (ur.), 2016, § 11, r. št. 15.
 Isto dolocbo vsebuje tudi 418. clen ZZavar-1.
Ker ZZavP po izrecni dolocbi 1. clena ne velja za tako imenovana kavcijska zavarovanja, posledice zacetka stecaja tudi ne vplivajo na kavcijsko zavarovanje.
Razloge za tako ureditev pojasnjuje Ivanjko,453450	Glej § 9 (1) nemškega Zakona o zavarovalni pogodbi (Versicherungsvertragsgesetz – VVG).
 ki pravi, da se tudi v stecaju zavarovalno razmerje nadaljuje, vendar ima vsaka stranka pravico razdreti zavarovalno pogodbo v treh mesecih od dneva, ko je bil uveden stecaj. Pri tem je treba opozoriti na temeljno misel, ki velja na podrocju zavaroval­ništva, da na zavarovalno razmerje zacetek stecajnega postopka ne vpliva neposredno. To pomeni, da zacetek stecajnega postopka ne povzroci prene­hanja zavarovalne pogodbe. Stecajni postopek je lahko le podlaga in razlog za razdrtje zavarovalne pogodbe s trimesecnim odpovednim rokom, ki je dolocen v zakonu.
Primerjalnopravni pregled
Nemška zakonodaja take ureditve ne pozna. Avstrijsko pravo dovoljuje za­varovalnici, da v pogodbo vkljuci možnost odstopa od pogodbe za primer zacetka insolvencnega postopka nad zavarovancem (§ 14 Gesetz über den Versicherungsvertrag – VVG).
Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP take dolocbe ne pozna.
Umestitev v sistem
Dosedanja ureditev oziroma dolocba je nepotrebna in nesistemska, saj gre za vprašanja insolvencne zakonodaje, zavarovalna pogodba pa se vsebinsko ozi­roma sistemsko od preostalih vrst pogodb v nicemer tako ne razlikuje, da bi potrebovala specialne dolocbe, ki bi urejale posebne posledice za pogodbeno razmerje zaradi stecaja ali likvidacije.
Pojasnila komentatorjev ZOR in OZ so vsebinsko zelo skopa in neprepri­cljiva ter tako ni mogoce ugotoviti, zakaj je zakonodajalec prav za zavaro­valne pogodbe predvideval specialne rešitve, ki so zunaj okvirjev insolvencne zakonodaje.
V okviru premoženjskih zavarovanj ni razumnega oziroma upravicljivega razloga, da bi zavarovalnica mimo splošnih pravil lahko odstopila od pogod­be. Za zavarovanca pa ni potrebe po posebnih pravilih, saj njegovo situacijo rešujejo pravila Zakona o financnem poslovanju, postopkih zaradi insolven­tnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). To velja za stecaj tako pravnih kot tudi fizicnih oseb.
V okviru osebnih zavarovanj prav tako ni videti nobenega razumnega raz­loga za posebno upravicenje zavarovalnice, morda ravno obratno, zakono­dajalec bi moral razmisliti, da bi bilo morda treba iz stecajne mase fizicnih oseb celo izlociti premoženje, ki bi ga posameznik imel v okviru sklenjenih naložbenih (rentnih) življenjskih zavarovanj.
V primerih stecaja zavarovalnice pa imamo prav tako specialne dolocbe v 418. clenu ZZavar-1, zato je dolocba drugega odstavka odvecna in nesistemska.
Menimo, da bi tudi za zavarovalno pogodbo morala veljati splošna pravi­la ZFPPIPP o posledicah zacetka stecajnega postopka oziroma postopka osebnega stecaja.
V okviru ZFPPIPP je ob dolocenih pogojih mogoce uporabiti institut vzaje­mno neizpolnjene pogodbe.454451	Pravilneje bi bilo verjetno od zacetka stecaja in ne od uvedbe stecaja.
 Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba ni posebna vrsta dvostranske pogodbe (iz OZ), temvec pogodba, ki je bila sklenjena pred zacetkom postopka zaradi insolventnosti (1. tocka drugega odstavka 24. clena ZFPPIPP) in pri kateri (tako kot v obravnavanem prime­ru) nobena od strank do zacetka postopka zaradi insolventnosti ni izpolnila svoje obveznosti v celoti (druga alineja 2. tocke drugega odstavka 24. clena ZFPPIPP).455452	Sistemsko pravilneje bi bilo od zacetka stecaja in ne od njegove uvedbe. Tako doloca tudi 418. clen ZZavar-1.

Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene pogodbe v stecaju so urejena v 265. do 268. clenu ZFPPIPP, ki dolocajo, da:
1.	v takih primerih ne nastanejo pravne posledice zacetka stecaja;
2.	da mora stecajni dolžnik svojo obveznost do upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe izpolniti v skladu s to pogodbo in po pravilih tega zakona o placilu stroškov stecajnega postopka;
3.	da upnik lahko odkloni izpolnitev, dokler dolžnik ne opravi svoje izpol­nitve oziroma jo zavaruje; in
4.	da ima stecajni dolžnik pravico do odstopa od pogodbe, in sicer v treh mesecih (ob soglasju sodišca).
Še manj pa je dolocba logicna za primere likvidacije, saj ni jasno, kakšne naj bi bile posebnosti zavarovalnih pogodb, da bi zahtevale take posebnosti v okviru postopka rednega prenehanja pravne osebe. O tem, vsaj v slovenski literaturi, ni mogoce najti utemeljitev.
Nacelo dispozitivnosti urejanja pogodbenih razmerij zavarovalnicam seveda ne onemogoca, da si zagotovijo pogodbene pravice do odstopa od pogodbe za primere nastanka insolventnosti pravne ali fizicne osebe.
V tem clenu nismo urejali položaja iz 418. clen ZZavar-1, ki doloca, da:
»zavarovalne pogodbe, ki jih je sklenila zavarovalnica, prenehajo veljati z iztekom 30. dne, šteto od objave oklica o zacetku stecajnega postopka nad zavarovalnico v Uradnem listu Republike Slovenije.«
Taka ureditev je sicer lahko vprašljiva, saj domnevamo, da imajo že sklenjene zavarovalne pogodbe doloceno premoženjsko vrednost, ki bi morala v stecaj­no maso. Zakonska ureditev, da se zavarovalnica tej premoženjski vrednosti na podlagi zakonske dolocbe odpove, je lahko sporna.
Podrobnejša razlaga vsebine
Nova dolocba je izrazito pedagoška in pojasnjuje, da se tudi za zavarovalno pogodbo uporabljajo splošna pravila insolvencnega prava.
Sedmi oddelek
Dolžnost obvešcanja po sklenitvi pogodbe
27. clen
(Splošna dolžnost obvešcanja in zagotavljanje podatkov na zahtevo)
(1)	V casu trajanja pogodbe mora zavarovalnica zavarovalcu zagotoviti informacije v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo.
(2)	Na zahtevo zavarovalca zavarovalnica zagotovi zavarovalcu podat­ke o vseh zadevah, ki so pomembne za izvedbo pogodbe, ter o novih zavarovalnih pogojih, ki jih zavarovalnica ponuja za zavarovalne po­godbe enake vrste kot je tista, sklenjena z zavarovalcem.
Pregled vsebine clena
V prvem odstavku 27. clena ZZavP je urejena splošna dolžnost obvešcanja zavarovalnice, da v casu trajanja pogodbe zavarovalcu predloži informacije v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo. Gre za informacije o spremem­bah v zvezi z njenim imenom in naslovom, pravno obliko, naslovom njenega sedeža in agencije ali podružnice, ki je sklenila pogodbo.
Drugi odstavek doloca dolžnost zavarovalnice, da skladno z zakonom, ki ureja zavarovalništvo (ZZavar-1), zavarovalcu na njegovo zahtevo zagotovi podatke o vseh zadevah, ki so pomembne za izvedbo pogodbe, ter o novih standardnih pogojih, ki jih zavarovalnica ponuja za zavarovalne pogodbe enake vrste, kot je tista, sklenjena z zavarovalcem.
Zgodovinski pregled
Trenutna ureditev
Obligacijski zakonik (OZ), enako kot pred njim Zakon o obligacijskih raz­merjih (ZOR), dolžnosti zavarovalnice glede obvešcanja in glede zagotavlja­nja podatkov na zahtevo ne ureja izrecno. Ker gre za podatke, ki so relevan­tni za izpolnitev pogodbe in uresnicevanje pogodbenih upravicenj, dolžnost obvešcanja izhaja tako iz nacela vestnosti in poštenja kot tudi iz 245. clena OZ, ki doloca dolžnost stranke, da svojega sopogodbenika obvesti o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje, sicer je odškodninsko odgovorna.
Dolžnost obvešcanja zavarovalcev v casu trajanja zavarovalne pogodbe je iz­recno urejena v 523. clenu ZZavar-1.
Dolžnost zagotavljanja podatkov na zahtevo v našem pravu sicer ni urejena, vendar pa se stranki o taki dolžnosti lahko dogovorita.
Predvidene spremembe
Z namenom lažjega uresnicevanja pravic zavarovalcev in opozorilom na možne civilnopravne posledice kršitev je dolžnost obvešcanja umešcena v ZZavP. Posebej je urejena tudi dolžnost zagotavljanja podatkov, katere glav­ni cilj je olajševanje uveljavljanja pravic zavarovalcev in tudi zagotavljanje transparentnosti poslovanja.
Primerjalnopravni pregled
Države clanice EU imajo splošno dolžnost obvešcanja urejeno enako, kot je dolocena v clenu 2:701 NEZPP.456453	Ivanjko, 2003.
 Posebnosti veljajo v Nemciji, kjer je splošna dolžnost nekoliko širša in zajema tudi informacije o spremembah pogodbenih pogojev, pravici do odstopa, stroških, nacinu placila, pa tudi o spremembah glede trajanja pogodbe, kadar so te spremembe posledica spre­memb v pravu (zakonodajne spremembe).457454	Ce zavarovalec ni izpolnil vplacila premije v celoti in zavarovalno jamstvo v casu zacetka stecaja še traja.
 Drugace je v Švici, kjer obve­šcanje med trajanjem pogodbenega razmerja ni posebej predvideno.458455	Sodba VSRS III Ips 52/2012 z dne 10. decembra 2013.

Predstavitev ureditve v NEZPP
Splošna dolžnost informiranja med trajanjem pogodbe je dolocena v clenu 2:701 NEZPP.459456	Basedow, 2016, str. 179.
 Njen namen je zagotoviti, da bo lahko zavarovalec med trajanjem pogodbe uspešno oziroma ucinkovito uveljavil svoje pogodbene pravice.460457	Prav tam.
 Gre za osnovne podatke, ki jih zavarovalec potrebuje za potrebe komunikacije,461458	Prav tam.
 pa tudi za informacije o produktu, ki jih lahko zavarovalec dobi na zahtevo (clen 2:207 NEZPP).462459	Prav tam, str. 176.
 Splošna dolžnost obvešcanja je širša kot v Direktivi 2009/138/ES o zacetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), saj velja za vse tipe pogodb.
Informacije, ki jih lahko zavarovalec dobi na zahtevo, so tiste, ki zagotavlja­jo transparentnost poslovanja in s tem zagotavljanja konkurenco na trgu.463460	Prav tam.
 Vendar pa dolžnost ne sme biti tako široka, da bi zavarovalci pretirano obre­menili zavarovalnice z vprašanji in tako ohromili njihovo delovanje, zato je ta dolžnost omejena na informacije, ki so pomembne za izpolnitev pogodbe, in obseg, ki ga lahko od zavarovalnice razumno pricakujemo.464461	Informacije o spremembah v zvezi z zavarovalnicinim imenom in naslovom, pravno ob­liko, naslovom njenega sedeža in agencije ali podružnice, ki je sklenila pogodbo.
 Informacije morajo biti dane v pisni obliki in brez nepotrebnega odlašanja.465462	Prav tam.
 Ker so in­formacije omejene na relevantne za izpolnjevanje pogodbe, morajo biti dane brezplacno. To pa ne omejuje zavarovalnice, da dodatne informacije, ki jih zagotavlja poleg predpisanih, zavarovalcu zaracuna.466463	Prav tam, str. 180.

Umestitev v sistem
V prvem odstavku 27. clena ZZavP je dolocena dolžnost obvešcanja zavaro­valnice (245. clen OZ), ki se vsebinsko skoraj povsem prekriva s 523. clenom ZZavar-1, dopolnjuje pa jo dolocba 92. clena ZZavP. Posebej je urejena tudi dolžnost zagotavljanja podatkov na zahtevo (drugi odstavek 27. clena ZZavP).
Podrobnejša razlaga vsebine
V prvem odstavku 27. clena ZZavP je dolocena splošna dolžnost informi­ranja med trajanjem pogodbe. Njen namen je zagotoviti, da bo lahko zava­rovalec med trajanjem pogodbe uspešno oziroma ucinkovito uveljavil svoje pogodbene pravice.467464	Prav tam.
 Gre za osnovne podatke, ki jih zavarovalec potrebuje za potrebe komunikacije.468465	Prav tam, str. 177.

Na zahtevo pa lahko zavarovalec dobi tudi druge informacije, ki so pomembne za izvedbo pogodbe (na primer informacije o produktu; drugi odstavek 27. clena ZZavP).469466	Prav tam, str. 180.
 Informacije, ki jih lahko zavarovalec dobi na zahtevo, so tiste, ki zagotavljajo transparentnost poslovanja in s tem zagotavljajo konku­renco na trgu.470467	Prav tam.
 Vendar pa dolžnost ne sme biti tako široka, da bi zavarovalci zavarovalnice pretirano obremenili z vprašanji in tako ohromili njihovo delo­vanje, zato je ta dolžnost omejena na informacije, ki so pomembne za izpolni­tev pogodbe, in obseg, ki ga lahko od zavarovalnice razumno pricakujemo.471468	Informacije o spremembah v zvezi z zavarovalnicinim imenom in naslovom, pravno ob­liko, naslovom njenega sedeža in agencije ali podružnice, ki je sklenila pogodbo.
 Ker so informacije omejene na relevantne za izpolnjevanje pogodbe, morajo biti dane brezplacno. To pa ne omejuje zavarovalnice, da dodatne informacije, ki jih zagotavlja poleg predpisanih, zavarovalcu zaracuna.472469	Prav tam.

28. clen
(Preventivni ukrep)
Preventivni ukrep je v zavarovalni pogodbi dogovorjena dolžnost zava­rovalca ali zavarovanca, da po sklenitvi zavarovalne pogodbe in pred na­stankom zavarovalnega primera izvede ali opusti dolocena dejanja.
Pregled vsebine clena
Gre za prvega od treh povezanih clenov, ki obravnavajo problematiko pre­ventivnih ukrepov. V 27. clenu je podana opredelitev tega pojma, in sicer zakon doloca, da je preventivni ukrep v zavarovalni pogodbi dogovorjena dolžnost zavarovalca ali zavarovanca, da po sklenitvi zavarovalne pogodbe in pred nastankom zavarovalnega primera izvede ali opusti dolocena dejanja.
Ureditev izhaja iz NEZPP. Avtorji komentarja k NEZPP pojasnjujejo, da je ureditev nastala po finskem vzoru (31. clen finskega zakona o zavarovalni pogodbi) in da gre za ureditev, ki je podobna, vendar ne enaka, institutu promissory warranties iz angleškega prava oziroma obligacijskemu institutu Obliegenheiten in nemškega prava. Namen ureditve je v tem, da se preprecijo posledice, ki sta jih ta dva instituta prinesla v nemški in angleški pravni red oziroma povedano jasneje, namen ureditve je v zašciti zavarovancev pred pogoji zavarovalnic, ki jih zavarovalnice opredelijo v obliki obveznosti zava­rovancev, pogojev za izplacilo premije ipd. in je vezano na vedenje (ravnanje ali opustitve) zavarovanca v casu po sklenitvi pogodbe ter pred nastankom zavarovalnega primera. Iz citirane angleške študije473470	Prav tam.
 izhaja, da lahko imajo pogodbeno dogovorjeni pogoji, omejitve oziroma izkljucitve, ki jih NEZPP zdaj opredeljuje kot preventivne ukrepe, v angleški praksi ucinke, ki izklju­cujejo taka oziroma tista zavarovalna kritja, katerih zavarovanci nikakor niso mogli pricakovati, in to zlasti v primerih, ko je vzrok za izkljucitev zavaroval­nega kritja brez vsake vzrocne zveze med nastankom škode in preventivnim ukrepov. Porocilo prav tako opozarja na dejstvo, da zavarovalnice v splošnih pogojih pogosto navajajo številne preventive ukrepe, ki jih zavarovanci ne pricakujejo oziroma so za zavarovance povsem nepricakovani. Ob dejstvu, da zavarovanci praviloma ne preberejo splošnih pogojev poslovanja, je cilj ureditve instituta preventivnih ukrepov izoblikovati sistem, ki išce razumno ravnotežje med interesi zavarovalnic pred moralnim hazardom zavarovancev in zavarovanci, ki legitimno pricakujejo zavarovalna kritja v primeru nastan­ka škodnega dogodka.
Ena kljucnih težav pri opredelitvi oziroma identificiranju preventivnih ukre­pov je v tem, da jih pogosto na prvi pogled ni mogoce razlikovati od pogod­benih dolocil, ki omejujejo odgovornost zavarovalnice. Doloceno ravnanje je namrec možno opisati kot preventivni ukrep (»zavarovanec mora vedno skrbeti za tehnicno brezhibnost vozila«), pogojevanjem dolžnosti zavaroval­nice do izplacila škodnega dogodka (»zavarovalnica je obvezana kriti škodo samo, ce je bilo vozilo brezhibno«) ali kot izjemo od obveznosti zavaroval­nice (»zavarovalnica ni dolžna izplacati škodnega dogodka, ce vozilo ni bilo tehnicno brezhibno«). Namen opredelitve iz 27. clena je, da pokriva vse te tri zamišljene primere.
Preventivni ukrepi torej zajemajo vse pogoje, izjeme, predpisana ravnanja oziroma opustitve, ki so vezane na aktivnost oziroma pasivnost zavarovanca ob sklenitvi pogodbe in pred nastankom škodnega dogodka.
Po drugi strani pa institut ne izkljucuje možnosti vkljucitve dodatnih po­godbenih pogojev, ki bi vkljucevali posebne pogoje za odgovornost zavaro­valnice oziroma izjeme od te odgovornosti. Ce pa se ti pogoji oziroma izje­me nanašajo na doloceno ravnanje zavarovanca ali zavarovanca, s katerimi ta omejuje tveganje, jih je treba obravnavati kot previdnostne ukrepe.
Zgodovinski pregled
Doslej take rešitve v naši zakonodaji nismo poznali. Tudi pravo EU poj­ma preventivnih ukrepov ne definira. V skladu s komentarjem NEZPP (str. 187) naj bi pravzaprav vse države clanice EU že poznale tako ureditev ozi­roma naj bi glede tega oblikovale posebno izrazje, ki ga zdaj NEZPP pozna pod pojmom preventivni ukrepi.
Primerjalnopravni pregled
Švicarska (§ 29 Versicherungsvertragsgesetz – VVG), nemška (§ 28 Gesetz über den Versicherungsvertrag – VVG) in avstrijska ureditev (§ 6 Versicherun­gsvertragsgesetz – VersVg) preventivne ukrepe urejajo pod pojmom pogod­bene obveznosti vertragliche Obliegenheiten, ki morajo biti izpolnjene pred nastankom zavarovalnega primera.
V skladu z avstrijsko zakonodajo474471	Prav tam.
 je obveznost ravnanja ali opustitve za­varovanca, ki je dolocena s pogodbo ali zakonom. Te obveznosti so lahko dolocene kot:
1.	pogoj za veljavno sklenitev zavarovalne pogodbe;
2.	pogoj za ohranitev veljavnosti pogodbenega razmerja; ali
3.	pogoj za izpolnitev obveznosti zavarovalnice v primeru zavarovalnega primera.
Ob tem vertragliche Obliegenheiten niso opredeljene kot iztožljive obveznosti zavarovanca. Izpolnitev teh obveznosti je torej v dispoziciji zavarovanca, ne­izpolnitev pa ima lahko vnaprej definirane posledice, opisane zgoraj.
Nemška ureditev je bila na tem podrocju novelirana (prej je bila enaka kot v Avstriji) in je zdaj bolj podobna ureditvi iz NEZPP.475472	Prav tam.

V okviru ureditve v državah s tradicijo common law (Združeno kraljestvo) se pojem preventivnih ukrepov pojavlja v sklopu institutov promissory warran­ties in conditions. Avtorji komentarja NEZPP pri tem posebej opozarjajo, da imata ta pojma v zavarovalniškem pravu ravno obraten pomen od njunega splošnega pomena v angleškem pogodbenem pravu. V zavarovalnem pravu se oba pojma nanašata na zavarovancevo zavezo, do posameznega ravnanja oziroma zavezo do opustitve dolocenega ravnanja oziroma kot zavarovance­vo zavezo do izpolnitve dolocenega pogoja.
Francosko pravo ne pozna polne opredelitve preventivnih ukrepov, deloma bi lahko šteli, da so vkljuceni v 112. clenu Code des assurances. Po mnenju avtorjev NEZPP je v francoski sodni praksi veliko nejasnosti glede klasifi­kacije pogodbenih dogovorov, ki jih NEZPP razume kot preventivni ukrepi.
Predstavitev ureditve v NEZPP
Ureditev je v celoti povzeta po NEZPP.
29. clen
(Pravica zavarovalnice do odpovedi pogodbe)
(1)	Zavarovalnica lahko odpove pogodbo zaradi kršitve preventivnega ukrepa, ce je zavarovalec ali zavarovanec škodo povzrocil namenoma ali iz hude malomarnosti.
(2)	Zavarovalnica odpove pogodbo s pisnim obvestilom zavarovalcu v enem mesecu od dne, ko se je zavarovalnica seznanila z neupošteva­njem preventivnega ukrepa oziroma ko je to postalo ocitno.
Kritje preneha z odstopom od pogodbe.
Pregled vsebine clena
Zakon v 28. clenu zavarovalnici zagotavlja možnost odpovedi pogodbe za­radi kršitve preventivnega ukrepa, ce je bila škoda povzrocena namenoma ali iz hude malomarnosti. To tudi pomeni, da je pogodbeno dolocilo, da lahko zavarovalnica odpove pogodbo zaradi kršitve preventivnega ukrepa iz malo­marnosti, nicno.
V primeru kršitve preventivnega ukrepa, ki je bil storjen namenoma ali iz hude malomarnosti, ima zavarovalnica zgolj pravico do odpovedi pogodbe v roku enega meseca od dne, ko se je seznanila z neupoštevanjem ukrepa. Kritje preneha z odstopom od pogodbe. Odpoved mora biti dana pisno. Za­kon torej doloca zgolj relativni rok in ne definira absolutnega roka za uvelja­vitev odstopnega upravicenja zaradi kršitve preventivnih ukrepov.
Kot je že zapisano pri obrazložitvi 27. clena, je namen tega podpoglavja zakona varovanje zavarovalcev in/ali zavarovancev pred prestrogimi pogod­benimi pogoji, ki so obicajno »skriti« v splošnih pogojih zavarovalnic za po­samezne vrste zavarovanja.
Namen te ureditve je, da omeji posledice nespoštovanja preventivnih ukre­pov. Do predlagane ureditve so bile posledice namrec v celoti odvisne od avtonomije pogodbenih strank (predvsem torej od dolocil v splošnih pogojih zavarovalnic) in posledicno so bile lahko posledice nesorazmerne s kršitvami oziroma so bile lahko posledice za zavarovance povsem nepricakovane in pogosto nerazumne v smislu, da med kršitvijo preventivnih ukrepov in po­sledico ni bilo vzrocne zveze.
Predlog zakona omogoca zgolj ex nunc posledice, saj zavarovalna pogodba in obveznosti zavarovalnice ostanejo veljavne vse do izpolnitve odstopnega upravicenja. Predlog zakona torej ne dovoljuje ex tunc posledic, torej posledic z veljavnostjo za nazaj. Pomen tega razlikovanja izhaja a primer iz nemške (§ 28 Gesetz über den Versicherungsvertrag – VVG) in avstrijske zakonodaje (§ 6 Versicherungsvertragsgesetz – VersVg), ki izrecno prepovedujeta ex tunc posledice nespoštovanja pogodbenih obveznosti vertragliche Obliegenheiten.
Zgodovinski pregled
Dosedanja ureditev posebnih pravil za preventivne ukrepe ne pozna.
Primerjalnopravni pregled
V Franciji in Veliki Britaniji zakonodaja ne zahteva vzrocne zveze med kršit­vijo izpolnitve preventivnih ukrepov in možnostjo zavarovalnice, da uresnici svoja pogodbena upravicenja na podlagi neizpolnjevanja preventivnih ukre­pov. V Veliki Britaniji veljajo pri tem izjeme pri potrošnikih in mikro pod­jetjih, glede katerih zakonodaja prepoveduje nerazumne zavrnitve izplacil v primeru kršitve preventivnih ukrepov.
V številnih državah mora biti kršitev preventivnih ukrepov povzrocena nak­lepno ali iz velike malomarnosti.
V nemški zakonodaji lahko zavarovalnica odpove pogodbo v celoti samo, ce dokaže, da pogodbe pod pogoji, ko zavarovanec ne bi spoštoval preventivnih ukrepov, sploh ne bi sklenila. (§ 29 VVG)
Enomesecni rok za odstop pogodbe je dolocen tudi v nemškem in avstrij­skem pravnem redu, finska in švedska zakonodaja pa omogocata odstop brez nepotrebnega odlašanja.
Predstavitev ureditve v NEZPP
Ureditev je v celoti povzeta po NEZPP.
30. clen
(Izkljucitev odgovornosti zavarovalnice)
(1) Neupoštevanje preventivnega ukrepa v celoti ali delno izkljuci obve­znost zavarovalnice, ce je zavarovalec ali zavarovanec škodo povzrocil namenoma ali iz hude malomarnosti in je med neupoštevanjem preven­tivnega ukrepa in nastalo škodo podana vzrocna zveza.
(2) Obveznost zavarovalnice se zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi ne­upoštevanja preventivnega ukrepa nastala vecja škoda.
Pregled vsebine clena
Tudi 29. clen je namenjen varstvu zavarovalca oziroma zavarovanca, saj do­loca, da pogodbena dolocba, po kateri neupoštevanje preventivnega ukrepa v celoti ali delno izkljuci obveznost zavarovalnice, ucinkuje le, ce je zavarovalec ali zavarovanec škodo povzrocil namenoma ali iz hude malomarnosti in ob pogoju, da je med kršitvijo in nastankom škodnega dogodka vzrocna zveza. V vseh preostalih primerih zavarovalnica svojih obveznosti ne more izkljuci­ti. Dolocba torej omejuje pogodbeno svobodo pogodbenih strank.
Zgodovinski pregled
Dosedanja ureditev posebnih pravil za preventivne ukrepe ne pozna.
Primerjalnopravni pregled
V Franciji in Veliki Britaniji zakonodaja ne zahteva vzrocne zveze med kršit­vijo izpolnitve preventivnih ukrepov in možnostjo zavarovalnice, da ures­nici svoja pogodbena upravicenja na podlagi neizpolnjevanja preventivnih ukrepov. V Veliki Britaniji velja pri tem izjema glede potrošnikov in mikro podjetij, za katere zakonodaja prepoveduje nerazumne zavrnitve izplacil v primeru kršitve preventivnih ukrepov.
Na Nizozemskem sodna praksa zagovarja stališce, da kršitve preventivnih ukrepov de iure vodi v izkljucitev obveznosti, vendar lahko zavarovanec v sodnem sporu dokazuje, da med kršitvijo in nastankom škode ni vzrocne zveze.
V nemškem in avstrijskem pravnem redu se zahteva vzrocna zveza. Izjema je v primeru goljufij (angl. fraudulent acts).
Vecina držav clanic EU pri kršitvi preventivnih ukrepov zahteva doloceno stopnjo krivde. Izjema pa je Nizozemska (in nekdanja clanica EU Velika Britanija). V Franciji krivda ni pogoj, ce je preventivni ukrep oblikovan kot pogoj za zavarovalno kritje (fr. condition de garantie); ce pa je preventivni ukrep oblikovan kot možnost izkljucitve odgovornosti zavarovalnice (fr. exclusion de garantie), se krivda zahteva.
V nemški ureditvi je izkljucitev mogoca v primeru naklepa. V primeru velike malomarnosti pa je mogoca zgolj omejitev odgovornosti zavarovalnice, in sicer sorazmerno s stopnjo krivde (§ 28 Gesetz über den Versicherungsvertrag – VVG). Podobna ureditev je tudi na Finskem.
Po avstrijski ureditvi (§ 6 Versicherungsvertragsgesetz – VersVG) lahko zava­rovalnica izkljuci svojo obveznost zaradi kršitve preventivnih ukrepov iz ma­lomarnosti samo v primeru, ce je bil zavarovanec o takem pogoju obvešcen v pogodbi oziroma v splošnih pogojih zavarovalnice.
Predstavitev ureditve v NEZPP
Predlog zakona sledi ureditvi v NEZPP. Temeljno stališce NEZPP je, da kr­šitev preventivnih ukrepov lahko vodi v izkljucitev obveznosti zavarovalnice samo, ce je med kršitvijo in nastalim škodnim dogodkom (škodo) vzrocna zveza. Ce te ni, zavarovalnica zahtevka za izplacilo ne more zavrniti. Tudi NEZPP pozna dodatno omejitev, in sicer da je tudi v primeru vzrocne zveze zavarovalnica dolžna izplacati sorazmerni znesek s škodo, ki bi nastala, tudi ce bi bili preventivni ukrepi izpolnjeni.
Kot primer komentar navaja zahtevek iz naslova požara, kjer zavarovanec sicer ni poskrbel za ustrezno delovanje požarnih razpršilnikov, vendar tudi delujoci vodni razpršilniki ne bi mogli prepreciti požara, ker je ta nastal kot posledica strele.
Drugi oddelek
Povecanje nevarnosti
31. clen
(Dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti)
(1)	Zavarovalec je dolžan obvestiti zavarovalnico o vsaki spremembi okolišcin, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti in je kot taka dolocena v zavarovalni pogodbi.
(2)	Zavarovalec mora zavarovalnico nemudoma obvestiti, ce se je nevar­nost povecala s kakšnim njegovim ravnanjem; ce pa se je nevarnost povecala brez njegovega sodelovanja, jo mora obvestiti v dveh tednih, odkar je za to zvedel. Veljavno je tudi obvestilo, ki ga zavarovalnici da tretja oseba.
(3)	Ce zavarovalec krši svojo dolžnost obvešcanja o povecanju nevar­nosti, lahko zavarovalnica iz tega razloga zavrne placilo odškodnine oziroma zavarovalnine le, ce je škoda nastala zaradi neupoštevanja dolžnosti obvešcanja o povecani nevarnosti.
Pregled vsebine clena
Zavarovanje se sklepa zaradi zašcite pred doloceno nevarnostjo, zato je zava­rovana nevarnost del kavze zavarovalne pogodbe.476473	Komentar PEICL, str. 186.
 Zavarovalnice sklenejo zavarovalno pogodbo na podlagi ocene zavarovane nevarnosti v casu skle­nitve pogodbe in ob pricakovanju, da se nevarnost (riziko oziroma tveganje nastanka zavarovalnega primera) v zavarovalni dobi ne bo povecala. V skladu s 5. clenom ZZavP mora zavarovalec zavarovalnici (na podlagi ustreznega vprašalnika) razkriti vse okolišcine, ki so pomembne za oceno nevarnosti. Ce se te okolišcine naknadno spremenijo, tako da pride do bistvenega povecanja nevarnosti, na kakršnega stranki ob sklenitvi pogodbe nista racunali. To po­seže v interese zavarovalnice, zato lahko zavarovalnica pod pogoji iz 32. cle­na ZZavP odstopi od pogodbe. Ker se s povecanjem nevarnosti navadno za­varovalec seznani prej kot zavarovalnica in zavarovalnica sama niti ne more spremljati vseh posamicnih nevarnosti, zavarovalne pogodbe redno dolocajo njegovo obveznost, da zavarovalnico obvesti o povecanju nevarnosti. V 31. clenu ZZavP je predvideno obvezno obvešcanje zavarovalnice o pomemb­nejšem povecanju nevarnosti, vendar se zavarovalceva obveznost obvešcanja nanaša samo na spremembo tistih okolišcin, ki so v zavarovalni pogodbi dolocene kot pomembne za ocenitev nevarnosti. Ocenitev nevarnosti je na­mrec zahtevna strokovna naloga, s katero se zavarovalnice ukvarjajo poklic­no, laicni zavarovalec pa nima znanja, da bi sam ocenil, katera dejstva vse lahko vplivajo na verjetnost realizacije zavarovane nevarnosti. Zavarovalnica zato nosi breme, da mora vse take relevantne okolišcine navesti v zavaro­valni pogodbi. Zavarovalec ne krši svoje obveznosti, ce opusti obvestitev o okolišcini, ki sicer je pomembna za oceno zavarovane nevarnosti, vendar v pogodbi ni posebej navedena kot taka.
Ce je zavarovalec povecanje nevarnosti povzrocil sam, mora o njem zavaro­valnico obvestiti nemudoma. Ce pri povecanju nevarnosti sam ni bil ude­ležen, pa mora zavarovalnico obvestiti v subjektivnem roku dveh tednov, odkar je izvedel za povecanje nevarnosti. Ce je zavarovalnico o povecanju nevarnosti že obvestila tretja oseba, zavarovalceva obveznost preneha in mu o istem povecanju nevarnosti ni treba še enkrat obvešcati zavarovalnice.
Sankcija za zavarovalcevo kršitev obveznosti obvešcanja zavarovalnice o po­vecanju nevarnosti je, da lahko zavarovalnica v primeru nastanka zavaro­valnega primera zavrne placilo odškodnine oziroma zavarovalne vsote, pri cemer pa je ta sankcija zavarovalnici na voljo le, ce je nastanek zavarovalnega primera v vzrocni zvezi z zavarovalcevo opustitvijo obvešcanja zavarovalnice o povecanju nevarnosti. Ce nastanek zavarovalnega primera ni bil povezan z okolišcino, zaradi katere je bila povecana nevarnost, zavarovalnica ne more uveljavljati sankcij za opustitev obvešcanja iz petega odstavka tega clena v obliki zavrnitve placila zavarovalnine oziroma odškodnine.
Zgodovinski pregled
Dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti je bila urejena v prvem in dru­gem odstavku 938. clena Obligacijskega zakonika (OZ), in sicer je že zakon dolocal obveznost obvešcanja o spremembi okolišcin, ki bi bila lahko po­membna za ocenitev nevarnosti. Pri osebnem zavarovanju je bila ta dolžnost omejena samo na povecanje nevarnosti zaradi spremembe zaposlitve.
Clen 31 ZZavP ohranja deloma spremenjeno rešitev iz 938. clena OZ, tako da predvideva obvezno obvešcanje zavarovalnice o povecanju nevarnosti in ne le možnosti, da dolžnost obvešcanja doloci zavarovalna pogodba, kot to predvideva NEZPP. Prvi odstavek je usklajen s clenom 4:202 NEZPP v tem pogledu, da glede dolžnosti obvešcanja o povecanju nevarnosti ne razlikuje vec med osebnim in premoženjskim zavarovanjem. Po zgledu NEZPP je dodano tudi pravilo, da se dolžnost obvešcanja nanaša samo na tiste okolišci­ne, ki so kot pomembne za oceno nevarnosti dolocene v zavarovalni pogod­bi. V primerjavi z ureditvijo po OZ bo torej po ZZavP dopustno na primer, da se v zavarovalni pogodbi življenjskega ali zdravstvenega zavarovanja kot taka okolišcina doloci ukvarjanje s tveganim športom, kar doslej pri osebnih zavarovanjih ni bilo dopustno.
Po zgledu tretjega odstavka clena 4:202 NEZPP je za varstvo zavarovalca dodana še zahteva po obstoju vzrocne zveze med kršitvijo obveznosti obve­šcanja in nastankom škode kot pogoj, da lahko zavarovalnica iz tega razloga zavrne placilo odškodnine oziroma zavarovalnine.
Primerjalnopravni pregled
V številnih evropskih državah obveznost obvešcanja zavarovalnice o pove­canju nevarnosti doloca že zakon. To velja na primer za Nemcijo, Italijo, Poljsko in Švico, v Veliki Britaniji in na Nizozemskem pa je to prepušceno zavarovalni pogodbi. Pravilo, ki omejuje obveznost obvešcanja na prime­re bistvenega povecanja nevarnosti, je prisotno v francoski, nemški, grški, italijanski in španski zakonodaji. Zahteva, da so okolišcine, ki vplivajo na oceno nevarnosti, posebej navedene v zavarovalni pogodbi, pa izvira iz dan­ske zakonodaje, podobna je tudi švedska rešitev. Dolocbo, po kateri mora zavarovalnica tudi v primeru zavarovalceve kršitve obvestilne dolžnosti kriti škodo, ki ne izvira iz povecanja nevarnosti, najdemo v zakonodajah Danske, Nemcije in Portugalske.477474	Po mnenju Ivanjka naj bi bila slovenska ureditev zavarovalne pogodbe v ZOR in OZ neposredno povzeta po avstrijski ureditvi.

Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP govori o zavarovanem tveganju (angl. risk insured), osnutek ZZavP pa namesto tega uporablja izraz zavarovana nevarnost, ki je povsem uveljav­ljen v dosedanjih predpisih, ceprav je v zavarovalni praksi pogosto govora tudi o rizikih. Dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti je urejena v cle­nih 4:201 in 4:202 NEZPP, ki neposredno ne dolocata obveznosti obve­šcanja o povecanju nevarnosti, ampak predvidevata, da bo tako obveznost dolocila zavarovalna pogodba. Zakon doloca varovalke, ki preprecujejo, da bi zavarovalnica take dolocbe oblikovala prestrogo do zavarovalca, tako da bi se že ob najmanjši kršitvi zavarovalceve obvestilne dolžnosti lahko izognila placilu zavarovalnine. Dopustne so samo dolocbe, ki se nanašajo na bistve­no povecanje nevarnosti, in to v zvezi s tistimi nevarnostmi, ki so izrecno dolocene v zavarovalni pogodbi. Na podlagi pogodbe so lahko zavezani k obvešcanju zavarovalec, zavarovanec ali zavarovana oseba, toda le pod pogo­jem, da se je taka oseba zavedala obstoja zavarovalnega kritja in povecanja nevarnosti. Rok za obvešcanje mora biti razumen glede na okolišcine, ni pa njegova dolžina dolocena v zakonu. Zavarovalnica sme zavrniti placilo zavarovalnine zaradi kršitve obvestilne dolžnosti le, ce je škoda nastala kot posledica obvestila o povecanju nevarnosti. Kršitev obvestilne dolžnosti na­mrec sama po sebi nima vedno škodljivih posledic za zavarovalnico, tudi ce do zavarovalnega primera pride, zato bi bilo popolno prenehanje kritja do zavarovalca pretirano strogo.
Umestitev v sistem
Dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti je umešcena med splošne doloc­be, ki veljajo za vse vrste zavarovanj. Navezuje se na 5. clen ZZavP, po katerem mora zavarovalec zavarovalnici razkriti vse okolišcine, ki so pomembne za oceno nevarnosti. Relevantne okolišcine je treba navesti v zavarovalni pogod­bi, pri cemer pa je v skladu s 93. clenom ZZavP v pogodbi o življenjskem za­varovanju nicna dolocba, ki doloca starost ali poslabšanje zdravja kot poveca­nje nevarnosti v smislu 31. clena tega zakona. Posledice povecanja nevarnosti za pogodbeno razmerje so urejene v 32. do 34. clenu ZZavP.
32. clen
(Odstop od pogodbe zaradi povecanja nevarnosti)
(1)	Zavarovalnica lahko odstopi od zavarovalne pogodbe, ce je poveca­nje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, ce bi bilo tako stanje takrat, ko je bila pogodba sklenjena. Pogodba prene­ha mesec dni po odstopu od pogodbe; ce je zavarovalec namerno kršil dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti, pa s trenutkom odstopa.
(2)	Ce pa je povecanje nevarnosti tolikšno, da bi bila zavarovalnica skle­nila pogodbo samo proti višji premiji, ce bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko predlaga zavarovalcu novo višino premije.
(3)	Ce zavarovalec ne privoli v novo višino premije v dveh tednih, odkar prejme tak predlog, preneha pogodba po samem zakonu.
(4)	Vendar ostane pogodba v veljavi in zavarovalnica ni vec upravicena predlagati zavarovalcu nove višine premije ali odstopiti od pogodbe, ce teh svojih pravic ne izkoristi v enem mesecu od dneva, ko je kakor­koli zvedela za povecanje nevarnosti, ali ce še pred iztekom tega roka na kakšen nacin pokaže, da se strinja z nadaljevanjem pogodbe (ce sprejme premijo, izplaca zavarovalnino za zavarovalni primer, ki je nastal po tem povecanju, ipd.).
Pregled vsebine clena
Po splošnih pravilih obligacijskega prava v primeru, ce po sklenitvi pogodbe pride do bistveno spremenjenih okolišcin, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali ce zaradi njih ni mogoce doseci namena pogodbe, prizadeta stranka lahko zahteva razvezo pogodbe (pravni institut rebus sic stantibus). V 32. clenu ZZavP je urejen poseben primer bistveno spremenjenih okoli­šcin pri zavarovalni pogodbi, ki se kaže v tolikšnem povecanju zavarovane nevarnosti, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, ce bi bilo tako stanje takrat, ko je bila pogodba sklenjena.478475	Glej: Fenyves, 2016, str. 463–480.
 V takem primeru lahko zavarovalnica odstopi od pogodbe, pri cemer zadošca enostranska odstopna izjava, sporo­cena zavarovalcu, sodni poseg pa ni nujen. Trenutek prenehanja pogodbe je odvisen od zavarovalcevega upoštevanja obvestilne dolžnosti: ce je zavaro­valec namerno kršil dolžnost obvešcanja, pogodba preneha takoj. Prisoten je namrec sum zavarovalne prevare. V preostalih primerih odstop od po­godbe ucinkuje v enem mesecu, odkar je zavarovalnica zavarovalca obvestila o odstopu. Slednji rok se sicer ujema z rokom iz cetrtega odstavka 6. clena ZZavP. V tem casu lahko pošteni zavarovalec uredi ustrezno alternativno zavarovanje konkretne nevarnosti.
Namesto odstopa od pogodbe lahko zavarovalnica zavarovalcu ponudi tudi povišanje premije. Ce ta nanj v dveh tednih ne privoli, pa pogodba preneha po samem zakonu. Zavarovalnica mora svojo pravico do odstopa od pogod­be oziroma do predlaganja višje premije v vsakem primeru uveljaviti v roku enega meseca od dne, ko je izvedela za povecanje nevarnosti. Pri tem za zacetek roka ni pomembno, ali jo je o povecanju nevarnosti obvestil zavaro­valec sam ali pa je za povecanje zavarovalnica izvedela kako drugace. Ta rok je dolocen za zašcito zavarovalca, da se omeji obdobje, v katerem ni gotovo, ali se bo zavarovanje nadaljevalo ali ne. Zavarovalnica se mora na povecanje tveganja odzvati hitro. Ce zavarovalnica v enomesecnem obdobju kakorkoli konkludentno nakaže, da se strinja z nadaljevanjem pogodbe, tako da izvr­šuje pravice ali obveznosti iz pogodbe, se s tem odpove možnosti, da zaradi tega povecanja nevarnosti od pogodbe odstopi oziroma zviša premijo.
Zgodovinski pregled
Rešitev iz 32. clena ZZavP je povzeta iz tretjega do šestega odstavka 938. clena OZ z manjšimi spremembami, in sicer je dodan drugi stavek prvega odstavka, po katerem je cas prenehanja pogodbe odvisen od tega, ali je zava­rovalec namerno kršil dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti. Ta rešitev je oblikovana po zgledu drugega odstavka clena 4:203 NEZPP.
Primerjalnopravni pregled
Nacin upoštevanja povecanja nevarnosti pri zavarovalni pogodbi v nacio­nalnih zakonodajah je odvisen predvsem od tega, za kako dolgo obdobje se v posameznem pravnem redu sklepajo zavarovalne pogodbe. V državah, v katerih zavarovanje navadno traja letno dni ali manj, zakon daje prednost zavarovalcem in zavarovalnicam ne omogoca spremembe pogojev zavaro­vanja zaradi povecanja nevarnosti. V vecini evropskih držav pa je trajanje zavarovanj obicajno daljše od enega leta, kar zakon upošteva z možnostjo sprememb pogodbenega razmerja v primeru bistvenega povecanja tveganj znotraj zavarovalnega obdobja.479476	Petrovic Tomic, str. 130–131.

Predstavitev ureditve v NEZPP
Možnost odpovedi pogodbe zaradi povecanja zavarovane nevarnosti je ure­jena v clenu 4:203 NEZPP. Možnost take odpovedi mora biti posebej ureje­na v zavarovalni pogodbi, zavarovalnica pa lahko pogodbo odpove s pisnim obvestilom zavarovalcu v enem mesecu po tem, ko postane povecanje nevar­nosti zavarovalnici znano ali ocitno. Ce je zavarovalni primer nastal zaradi povecane nevarnosti, ki je bila zavarovalcu znana ali bi mu morala biti zna­na, preden je kritje prenehalo, se zavarovalnina ne izplaca, ce zavarovalnica sploh ne bi zavarovala povecane nevarnosti. Ce pa bi zavarovalnica povecano nevarnost zavarovala z višjo premijo ali pod drugacnimi pogoji, se zavaroval­nina izplaca sorazmerno ali v skladu s temi pogoji.
Umestitev v sistem
Možnost odstopa od pogodbe zaradi povecanja nevarnosti je umešcena med splošne dolocbe, ki veljajo za vse vrste zavarovanj, pri cemer pa pri življenj­skem zavarovanju tak odstop ni mogoc zaradi zavarovalceve starosti ali pos­labšanja zdravja kot razlogov povecanja nevarnosti (93. clen ZZavP). Do­locba se navezuje na dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti iz 31. clena ZZavP, v skladu s 34. clenom ZZavP pa odstop ni mogoc, ce je povecanje nevarnosti le neznatno.
33. clen
(Ce medtem nastane zavarovalni primer)
Ce je zavarovalni primer nastal zaradi povecane nevarnosti, ki je bila za­varovalcu znana ali bi mu morala biti znana, preden je kritje prenehalo, se zavarovalnina ne izplaca, ce zavarovalnica sploh ne bi zavarovala pove­cane nevarnosti, ce bi bila zanjo vedela. Ce pa bi zavarovalnica povecano nevarnost zavarovala z višjo premijo ali pod drugacnimi pogoji, se zavaro­valnina izplaca v sorazmerju med placanimi premijami in premijami, ki bi morale biti placane glede na povecano nevarnost ali v skladu s temi pogoji.
Pregled vsebine clena
V položaju povecanja zavarovane nevarnosti, do katerega je prišlo po skle­nitvi zavarovalne pogodbe, lahko zavarovalni primer nastane, še preden je zavarovalnica uresnicila možnost odstopa od pogodbe ali zvišanja premije v skladu z 32. clenom ZZavP. V takem primeru lahko zavarovalnica zavrne izplacilo zavarovalnine, ce so izpolnjeni naslednji pogoji:
–	nastanek zavarovalnega primera je v vzrocni zvezi s povecanjem nevarnosti;
–	povecanje nevarnosti je bilo zavarovalcu znano oziroma bi mu moralo biti znano (ce bi ravnal z zahtevano skrbnostjo), še preden je kritje prenehalo;
–	povecana nevarnost je tolikšna, da je zavarovalnica sploh ne bi bila prip­ravljena zavarovati, ce bi bila vedela zanjo ob sklenitvi pogodbe.
Ce zadnji pogoj ni izpolnjen, ker bi bila zavarovalnica zavarovala tudi pove­cano nevarnost, vendar z višjo premijo ali pod drugacnimi pogoji, lahko za­varovalnica v primeru nastanka zavarovalnega primera izplaca le sorazmerni del zavarovalnine, ustrezen razmerju med placanimi premijami in premijami za povecano nevarnost.
Zgodovinski pregled
Istovrsten položaj je bil urejen v 939. clenu Obligacijskega zakonika (OZ), ki je dolocal sistem ex lege znižanja zavarovalnine v sorazmerju med placanimi premijami in premijami, ki bi morale biti placane glede na povecano nevar­nost. Vendar je pravna doktrina ugotavljala, da v primeru tolikšnega poveca­nja nevarnosti, da bi zavarovalnica ne sklenila pogodbe, ce bi bila nevarnost taka že v casu sklepanja pogodbe, sorazmerja med placanimi in dolgovanimi premijami ni mogoce izracunati, zaradi cesar lahko zavarovalnica izplacilo odškodnine odkloni.480477	Basedow in dr., str. 199–202.
 V 33. clenu ZZavP je to izrecno doloceno po zgledu tretjega odstavka clena 4:203 NEZPP. V primerjavi z ureditvijo po OZ na­vedena dolocba omogoca znižanje oziroma neizplacilo zavarovalnine samo, kadar je zavarovalni primer nastal zaradi povecane nevarnosti, poprej pa se je v teoriji zagovarjalo stališce, da dolocba zaradi aleatornosti zavarovalne po­godbe ucinkuje tudi, ce je do zavarovalnega primera prišlo iz kakšnega dru­gega vzroka.481478	Prim. Polajnar Pavcnik v: Juhart in Plavšak (ur.), 2004, str. 835.
 V primerjavi z ureditvijo po OZ je novost tudi dolocba, da mora biti v kritnem obdobju izpolnjen tudi subjektivni pogoj na zavarovalcevi strani (da je bila povecana nevarnost zavarovalcu znana ali bi mu morala biti znana). Ce zavarovalec v kritnem obdobju ni vedel niti ni mogel vedeti za povecanje nevarnosti, zaradi povecanja ne sme biti na slabšem.482479	Basedow in dr., str. 198.

Primerjalnopravni pregled
Dolocba, ki zavarovalnici omogoca odpoved kritja v primeru povecanja ne­varnosti, je prisotna v zakonodajah mnogih držav, pri cemer pa se roki ucin­kovanja take odpovedi zelo razlikujejo (od sedem dni do enega meseca). V zakonodajah in sodni praksi evropskih držav je nasploh opazna usmeritev, da se namesto popolne odpovedi kritja uveljavlja možnost sorazmernega zniža­nja zavarovalnine, ce se zavarovalni primer zgodi pred odpovedjo pogodbe. Rešitve v belgijski, grški, luksemburški, portugalski in španski zakonodaji se na primer vsebinsko ujemajo z rešitvijo iz tretjega odstavka clena 4:203 NEZPP. V finski, nemški in švedski zakonodaji pa je predvideno znižanje zavarovalnine v sorazmerju s stopnjo zavarovalceve krivde.483480	Polajnar Pavcnik v: Juhart in Plavšak (ur.), 2004, str. 836.

Predstavitev ureditve v NEZPP
Položaj, ko je zavarovalni primer nastal zaradi povecane nevarnosti, je urejen v tretjem odstavku clena 4:203 NEZPP, po katerem je v celoti prevzeta tudi rešitev 33. clena ZZavP.
Umestitev v sistem
Rešitev iz 33. clena ZZavP je usklajena z dolocbo petega odstavka 6. clena ZZavP, ki enakovredno doloca možnosti zavarovalnice, ce zavarovalni pri­mer nastane zaradi okolišcine, ki je zavarovalec iz malomarnosti ni razkril, in nastopi pred ucinkovanjem odpovedi ali spremembe pogodbe. Dolocba se navezuje na dolžnost obvešcanja o povecanju nevarnosti iz 31. clena ZZavP. V skladu s 34. clenom ZZavP znižanje zavarovalnine ni mogoce, ce je pove­canje nevarnosti le neznatno.
34. clen
(Neznatno povecanje nevarnosti)
Dolocbe 31. do 33. clena se ne uporabljajo, ce je povecanje nevarnosti neznatno.
Pregled vsebine clena
Dolocbe drugega oddelka tretjega poglavja o možnosti odstopa od zavaro­valne pogodbe, zvišanja premije oziroma celotne ali delne zavrnitve placila zavarovalnine se uporabljajo samo v primeru bistvenega povecanja nevar­nosti. Povecanje nevarnosti, ki je na primer posledica obrabe zavarovane stvari zaradi njene obicajne rabe (pri škodnem zavarovanju) ali staranja za­varovane osebe (pri življenjskem zavarovanju), ni bistveno, saj ga je mogoce pricakovati.484481	Prav tam.
 Vendar tudi breme nepricakovanega povecanja nevarnosti, ki je le neznatno, nosi zavarovalnica, saj se ta kot gospodarski subjekt poklicno ukvarja z ocenjevanjem tveganj in tako pri oblikovanju svojih zavarovalnih politik tveganje (ki ga je sicer težko jasno opredeliti ali izmeriti) lažje upo­števa. Tveganje neznatnega povecanja zavarovane nevarnosti je torej vedno zajeto z zavarovalnim kritjem.
Zgodovinski pregled
Dosedanja zakonska ureditev zavarovalne pogodbe v OZ take dolocbe ni vse­bovala, ceprav bi lahko osnovno nacelo neupoštevanja neznatnega povecanja nevarnosti (nacelo de minimis) tudi doslej izpeljali iz splošnih nacel obliga­cijskega prava, na primer nacela vestnosti in poštenja, skrbnosti in prepovedi zlorabe pravic. Dolocba 34. clena ZZavP je sicer oblikovana po zgledu § 27 nemškega zakona o zavarovalni pogodbi (Versicherungsvertragsgesetz).
Predstavitev ureditve v NEZPP
Dolocba, da je pravno upoštevano samo bistveno povecanje zavarovane nevarnosti, je dolocena v clenu 4:201 NEZPP, ki je prilagojen ureditvi, po kateri morajo biti posledice povecanja nevarnosti dolocene v zavarovalni po­godbi. Ce zavarovalna pogodba vsebuje dolocbo o povecanju zavarovane ne­varnosti, je ta dolocba brez ucinka, razen ce je povecanje nevarnosti bistveno in tako, kot je doloceno v zavarovalni pogodbi.
Primerjalnopravna ureditev
Izrecno dolocbo, ki omejuje ucinke pogodbenih dolocb o povecanju zavaro­vane nevarnosti na primere bistvenega povecanja te nevarnosti, najdemo v francoski, nemški, grški, italijanski in španski zakonodaji.485482	Basedow in dr., str. 203.

Umestitev v sistem
Pravilo, da pravni instrumenti v zvezi s povecanjem zavarovane nevarnosti pridejo v poštev le pri bistvenem povecanju te nevarnosti, se uporablja v po­vezavi z dolocbami o obvešcanju o povecanju nevarnosti (31. clen ZZavP), o možnosti odstopa od pogodbe zaradi povecanja nevarnosti (32. clen ZZavP) in o znižanju zavarovalnine, ce zavarovalni primer nastane zaradi povecane nevarnosti (33. clen ZZavP). Smiselno pa je mogoce to pravilo uporabiti tudi v povezavi s 35. clenom ZZavP, ki ureja posledice zmanjšanja zava­rovane nevarnosti (in sicer izrecno doloca, da je upoštevano samo znatno zmanjšanje nevarnosti).
Tretji oddelek
Zmanjšanje nevarnosti
35. clen
(Posledice zmanjšanja nevarnosti)
(1)	Ce pride do znatnega zmanjšanja nevarnosti, ima zavarovalec pravi­co zahtevati sorazmerno znižanje premije za preostanek trajanja za­varovanja, ki se racuna od dne, ko je zavarovalnico obvestil o zmanj­šanju nevarnosti.
(2)	Ce se stranki v roku enega meseca od zahteve ne dogovorita o so­razmernem znižanju premije, lahko zavarovalec v dveh mesecih od zahteve pogodbo odpove s pisnim obvestilom.
Pregled vsebine clena
Tretji oddelek tretjega poglavja zakona se nanaša na obraten položaj od tistega iz drugega oddelka istega poglavja. Ureja namrec pravne posledice zmanjšanja zavarovane nevarnosti po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Ker je bila pogodba sklenjena glede na oceno nevarnosti v casu sklenitve pogodbe, tudi naknadno znatno zmanjšanje nevarnosti pomeni spremenjene okoliš­cine. Zaradi nacela enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih mora imeti tudi zavarovalec možnost, da se na tako spremembo odzove tako, da zahteva prilagoditev pogodbe z znižanjem premije.486483	Prav tam, str. 203–204.

Gre za zmanjšanje zavarovane nevarnosti, ki ni posledica preventivnih ukre­pov, dogovorjenih z zavarovalno pogodbo v smislu 28. clena ZZavP, ampak je do njega prišlo iz drugih razlogov. Kot primere se navaja povecanje var­nosti stavbe z vgradnjo alarmnih naprav, protivlomnih naprav in detektorjev dima. Možnost zmanjšanja premije lahko spodbudi zavarovalce k spreje­manju takih ukrepov za zmanjševanje nevarnosti. Vendar uporaba 35. clena ZZavP pride v poštev tudi, ce se je nevarnost zmanjšala zaradi ravnanja tretjih oseb, na primer izvedenih protipoplavnih ukrepov države ali lokalne skupnosti. Prav tako se lahko znižanje premije zahteva, ce je zavarovalec precenil nevarnost ob izpolnjevanju vprašalnika pri sklepanju pogodbe, na primer ker je spregledal nekatere že obstojece varnostne ukrepe, vendar tudi v tem primeru znižanje premije ucinkuje samo za naprej in ne od sklenitve pogodbe dalje.487484	Basedow in dr., str. 199.

Upoštevno je samo znižanje nevarnosti, ki je znatno. Podobno kot po 34. clenu ZZavP se neznatna sprememba zavarovane nevarnosti ne upošteva. Vsebina zavarovalne pogodbe se zmanjšanju nevarnosti ne prilagodi samo­dejno, ampak samo na zahtevo zavarovalca. Do znižanja pride po dogovoru obeh pogodbenih strank, ki ucinkuje za nazaj, od dneva, ko je zavarovalec zavarovalnico obvestil o zmanjšanju nevarnosti. Ce stranki takega dogovora ne dosežeta v enem mesecu, lahko zavarovalec v nadaljnjem mesecu od dane zahteve pogodbo odpove. Odpoved ucinkuje za naprej, zavarovalec pa ima torej pravico do vracila sorazmernega dela že placane premije za preostanek zavarovalnega obdobja.
Zgodovinski pregled
Zmanjšanje nevarnosti je urejal 940. clen Obligacijskega zakonika (OZ), ki je zavarovalcu dal pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije, šteto od dneva, ko je o zmanjšanju obvestil zavarovalnico. Ce zavarovalnica ni privo­lila v zmanjšanje premije, je lahko zavarovalec odstopil od pogodbe.
Rešitev iz 35. clena ZZavP deluje enako kot po 940. clenu OZ, pri cemer pa je po zgledu clena 4:301 NEZPP dodatno operacionalizirana z roki za sporazumno znižanje premije oziroma za odpoved pogodbe. Roki postav­ljajo jasne casovne okvire za uveljavljanje teh pravic in s tem pripomorejo k jasnosti pravnega položaja med strankama zavarovalne pogodbe.
Primerjalnopravni pregled
Zavarovalcu dajejo pravico zahtevati sorazmerno znižanje premije zaradi zmanjšanja zavarovane nevarnosti tudi zakoni Belgije, Francije, Grcije, Itali­je, Luksemburga in Španije. V Nemciji, Avstriji in Švici je zakonski pristop ožji. Zmanjšanje premije je namrec mogoce zahtevati samo v zvezi z nevar­nostmi, ki so bile ob sklenitvi pogodbene kot posebna povecana nevarnost, zaradi katere je bila dolocena višja premija. Zakonodaje Nizozemske, Šved­ske in Velike Britanije ter irska sodna praksa obravnavajo samo povecanje zavarovane nevarnosti, ne pa tudi posledic zmanjšanja te nevarnosti, tako da je znižanje premije mogoce samo, ce tako doloca zavarovalna pogodba. V nekaterih državah je možnost zahtevati znižanje premije zaradi zmanjšanja nevarnosti izkljucena pri zdravstvenem ali življenjskem zavarovanju (Belgija, Grcija, Avstrija in Luksemburg).488485	Prav tam, str. 200.

Predstavitev ureditve v NEZPP
Ureditev 35. clena ZZavP v celoti ustreza ureditvi iz clena 4:301 NEZPP.
Umestitev v sistem
Dolocba o zmanjšanju nevarnosti je umešcena med splošne dolocbe, ki ve­ljajo za vse vrste zavarovanj.
Cetrto poglavje
Premija
Uvodni komentar
Placevanje premije zavarovalnici je osrednja obveznost zavarovalca, ki jo prevzame s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Ce svojo obveznost krši, lahko v okviru sklenjenega zavarovalnega razmerja nastanejo pravne posledice, ki usodno vplivajo na dogovorjeno zavarovalno zašcito.
V poglavju so obravnavane dolocbe glede premije in njenega placevanja, predvsem pa pravne posledice kršitve zavarovalne pogodbe, ki nastane z ne­placilom premije.
Izhodišce ureditve glede placevanja premije pri zavarovalni pogodbi je v ZZavP v osnovi povzeto po Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) (912. in 913. clen), ki je že v preteklosti vseboval ustrezno ureditev, podobno ure­ditvam tudi v drugih evropskih državah. Tudi ureditev po Obligacijskem zakoniku (936. in 937. clen OZ) je bila pravzaprav le povzeta iz ZOR, pri cemer pa so bile v OZ dodane nekatere novosti in spremembe, ki pa v praksi niso nikoli zaživele, zato jih dolocbe ZZavP ne povzemajo.
36. clen
(Dolžnost placevanja in sprejemanja premije)
(1)	Premijo je dolžan placati zavarovalec, vendar pa je zavarovalnica dolžna sprejeti premijo od vsakogar, kdor ima za to placilo pravni in­teres.
(2)	Premija se placuje v dogovorjenih rokih; ce jo je treba placati na­enkrat, se placa ob sklenitvi pogodbe.
(3)	Premijo je treba placati v kraju, v katerem ima zavarovalec sedež ozi­roma stalno prebivališce, ce ni v pogodbi dolocen kakšen drug kraj.
Pregled vsebine clena
Premijo mora placevati tisti, ki se je k placevanju zavezal s sklenitvijo zava­rovalne pogodbe – torej zavarovalec kot sklenitelj zavarovanja. Zavarovalec je dolžan placevati premijo, zavarovalnica pa je premijo upravicena in dolžna sprejeti. Druge osebe – kot so na primer zavarovanec ali upravicenec – z zavarovalno pogodbo niso obvezane k placevanju premije, zato premije niso dolžne placevati. Ne glede na to pa v posameznih primerih te osebe premijo želijo placati in s tem prepreciti nastanek pravnih posledic zaradi neplacila premije. Najpogosteje bo to v primerih, ko imajo te osebe koristi iz zavaro­valne pogodbe – bodisi neposredne (na primer zavarovanec) bodisi posredne (na primer zastavni upnik oziroma vinkulant). Lahko pa je placilo premije s strani tretje osebe namenjeno tudi kot darilo zavarovalcu – na primer oce želi placati kasko zavarovanje za avtomobil svojega sina namesto njega kot darilo za sinov rojstni dan.
V teh primerih mora zavarovalnica sprejeti placilo premije, ki ga želi tretja oseba izvesti namesto zavarovalca. Ce zavarovalec premije ni placal, zavaro­valnica ne sme odkloniti sprejema placila premije od tretje osebe in s tem prepreciti, da bi zavarovalna pogodba (v skladu z naslednjimi dolocbami) zaradi neplacila prenehala. Placilo premije s strani tretje osebe mora zavaro­valnica sprejeti ne glede na to, ali se zavarovalec s tem strinja ali ne.
Taka obveznost zavarovalnice (in pravica tretjih oseb) je predvidena tudi v NEZPP (clen 5:105) in drugih državah, na primer v Avstriji (35.a clen Versicherungsvertragsgesetz – VersVG) in Nemciji (34. clen Gesetz über den Versicherungsvertrag – VVG).
Nacin, kako se bo premija po sklenjeni zavarovalni pogodbi placevala – bo­disi v enkratnem znesku za celotno obdobje trajanja zavarovalne pogodbe bodisi obrocno (mesecno, cetrtletno, v štirih zaporednih obrokih ipd.), je prepušceno dogovoru med zavarovalnico in zavarovalcem. ZZavP v to ne posega, temvec doloca le, da je premijo v primeru dogovora o enkratnem placilu, treba placati ob sklenitvi.
Z zavarovalno pogodbo je doloceno, da je zahtevek za placilo premije »isko­vina«. Zavarovalnica kot upnik mora placilo premije od zavarovalca kot dolžnika zahtevati. Placilni kraj je prebivališce zavarovalca, ce ni dogovor­jeno kako drugace. Placevanje premije kot izpolnjevanje osrednje obvezno­sti zavarovalca po zavarovalni pogodbi je pri zavarovalni pogodbi zelo po­membno. Dolocen je placilni kraj pri dolžniku – zavarovalcu. To izhaja iz zgodovine, ko je zavarovalni zastopnik redno prihajal na dom zavarovalca, ki je zavarovalnemu zastopniku nato redno poravnaval premijo. V sedanjih casih dolocba sicer ni vec tako pomembna, saj vecina placilnega prometa poteka na daljavo, prek sodobnih placilnih poti.
37. clen
(Posledice, ce premija ni placana)
(1)	Obveznost zavarovalnice, da izplaca v pogodbi doloceno zavaroval­nino ali odškodnino, zacne teci na dan, ki je v pogodbi dolocen kot dan zacetka zavarovanja. Ce je s pogodbo doloceno placilo premije kot pogoj za zacetek zavarovanja, zacne teci obveznost zavarovalnice naslednji dan po vplacilu premije oziroma prvega obroka premije, pri cemer mora biti zavarovalec na to izrecno opozorjen.
(2)	Obveznost zavarovalnice, da izplaca v pogodbi dogovorjeno zava­rovalnino ali odškodnino, pa preneha v primeru, ce zavarovalec ne placa premije do zapadlosti in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran. Pogodba preneha veljati po samem zakonu po enem mesecu od dneva, ko je bil zavarovalec na zanesljiv nacin obvešcen o zapadlosti premije in posledicah neplacila, pri cemer pa ta rok ne more izteci prej, preden ne pretece mesec dni od zapadlosti premije.
(3)	V vsakem primeru preneha pogodba veljati po samem zakonu, ce premija ni placana v letu dni od zapadlosti.
(4)	Dolocbe tega clena se ne uporabljajo za življenjsko zavarovanje.
Pregled vsebine clena
Pri zavarovalni pogodbi se lahko trenutek sklenitve pogodbe razlikuje od trenutka, ko taka pogodba zacne tudi zares ucinkovati, tj. zacne nuditi zava­rovalno zašcito (zavarovalno kritje). V zvezi s tem tako v teoriji kot tudi pra­ksi obstaja razlika med formalnim in materialnim trajanjem zavarovanja.489486	Polajnar Pavcnik v: Juhart in Plavšak (ur.), 2004, str. 837.

Formalno trajanje zavarovanja pomeni pravno trajanje zavarovalne po­godbe kot trajanje formalnega okvira zavarovalnega dogovora, s katerim sta se obe pogodbeni stranki sporazumeli o bistvenih sestavinah zavarovalnega razmerja. Toda sklenitev formalnega dogovora in s tem zacetek formalne­ga trajanja zavarovanja ne pomeni nujno, da tak dogovor tudi že dejansko ucinkuje, kot je to praviloma znacilno za civilnopravne posle. Pri slednjih se namrec dejansko in pravno ucinkovanje obicajno prekrivata. Za zacetek formalnega trajanja zavarovanja je kljucen trenutek sklenitve zavarovalne pogodbe; da zacne dogovor dejansko ucinkovati, pa zacetek materialnega trajanja zavarovanja.
Materialno trajanje zavarovanja pomeni obdobje v zavarovalni pogodbi, ko je podano tudi zavarovalno kritje zavarovalnice, s cimer sklenjena za­varovalna pogodba tudi dejansko ucinkuje. Obveznost zavarovalnice lahko namrec nastane samo, ce se zavarovana nevarnost uresnici v casu trajanja zavarovalnega kritja. Le tako namrec lahko nastane »zavarovalni primer«, ki je nujen pogoj za nastanek obveznosti zavarovalnice iz sklenjene zavaroval­ne pogodbe. Ce se (sicer zavarovana) nevarnost uresnici zunaj casa trajanja zavarovalnega kritja, »zavarovalni primer« ne more nastati in zavarovalnica zato glede tega nima nobene obveznosti.
Obstoj zavarovalnega kritja in s tem materialnega trajanja zavarovanja je pri zavarovalni pogodbi prvi pogoj, da obveznost zavarovalnice sploh lahko nastane, saj zgolj obstoj formalnega trajanja zavarovanja za to ne zadošca.
Pravna pravila glede vpliva neplacila premije na zavarovalno kritje so pri­marno dolocena v posameznih zakonih (glede na vrsto zavarovanja), sekun­darno pa v dolocilih posameznih zavarovalnih pogodb – praviloma v splo­šnih zavarovalnih pogojih kot sestavnih delih zavarovalnih pogodb.
Prvi odstavek 37. clena ZZavP ureja vprašanje zacetka materialnega traja­nja zavarovanja – kot zacetka veljavnosti zavarovalnega kritja. Zavarovalno kritje zacne na dan, ki je v pogodbi dolocen kot dan zacetka zavarovanja. To bo praviloma dan, ki je kot zacetek zavarovalnega kritja dolocen na polici. Ni pa to nujno.
Dolocba prvega odstavka 37. clena ZZavP namrec omogoca pogodbeni­koma, da se posebej dogovorita, da bo placilo premije vplivalo na dejanski zacetek zavarovalnega kritja. V primeru takega dogovora je veljavnost mate­rialnega trajanja zavarovanja (ne glede na siceršnji zapis dneva zacetka veljav­nosti zavarovalnega kritja na polici) vezana na pogoj placila premije. Pravne posledice neplacila premije v primeru takega dogovora se lahko vežejo le na (ne)placilo premije, ki prva zapade na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe (tako imenovano pravilo prve premije).490487	Basedow in dr., str. 204–205.
 Ce je namrec dogovorjeno, da se premija placuje v vec obrokih oziroma tudi v primeru placevanja premij pri vecletnih zavarovanjih, se z vidika (ne)nastopa zavarovalnega kritja upošteva le (ne)placilo prve premije, tj. premije, ki prva zapade v placilo na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe (premija za prvo zavarovalno leto pri veclet­nih zavarovanjih oziroma prvi obrok premije, ce se premija placuje obrocno).
Ce je torej dogovorjeno, da je za zacetek veljavnosti zavarovalnega kritja treba placati prvo premijo, placilo prve premije vpliva na zacetek material­nega trajanja zavarovanja. Obveznost zavarovalnice za placilo zavarovalnine ali odškodnine pri takem pogodbenem dogovoru, ce ni bila placana prva premija, sploh ne more nastopiti. Zavarovalno kritje je v tem primeru na­mrec nujno odvisno od dejanskega placila prve premije. Ce prva premija ni placana, zacne zavarovalno kritje – ne glede na to, kako je bil zacetek zava­rovalnega kritja sicer dogovorjen v zavarovalni pogodbi (zapisan na polici) – šele naslednji dan po vplacilu prve premije. Ce prva premija v primeru ta­kega dogovora ni placana, zavarovalnica kljub sklenjeni zavarovalni pogod­bi in siceršnjih navedbah na polici glede zacetka zavarovalnega kritja nima obveznosti, zavarovalceva obveznost po placilu premije pa ostaja (formalno trajanje zavarovanja obstaja, ne obstaja pa materialno trajanje zavarovanja).
Ce pa zavarovalna pogodba ne vsebuje takega posebnega dogovora (posebne dolocbe o tem, da je za zacetek zavarovalnega kritja postavljen dodaten po­goj placila prve premije), zavarovalno kritje zacne z dnem, ki je v zavarovalni pogodbi (na polici) naveden kot zacetek zavarovanja (hkraten obstoj formal­nega in materialnega trajanja zavarovanja).
Po prvem odstavku 37. clena ZZavP je torej odlocitev o tem, ali bo placilo prve premije vplivalo na zacetek zavarovalnega kritja ali ne, prepušcena dis­pozitivnosti pogodbenim strankam. Tako dolocilo bo v zavarovalni pogod­bi obicajno doloceno z zavarovalnimi pogoji. Zakon zahteva, da je treba v primeru takega pogodbenega dogovora zavarovalca na to izrecno opozoriti. Dolocitev dodatnega pogoja za zacetek materialnega trajanja zavarovanja (dejstva, da brez placila prve premije ni zavarovalnega kritja) je z vidika za­varovalca namrec zelo pomembna okolišcina, zato mora biti zavarovalec na­njo še posebej opozorjen (na primer na sami polici, v zavarovalnih pogojih).
Vezanost vzpostavitve zavarovalnega kritja na pogoj placila prve premije je predvideno tudi s NEZPP (clen 5:101), ki prav tako zahteva, da je zavarova­lec ob sklepanju pogodbe na tako dolocilo še posebej opozorjen.
Dolocba prvega odstavka 37. clena ZZavP drugace kot dolocbe prvega in drugega odstavka 937. clena Obligacijskega zakonika (OZ) tako odpravlja dualizem take dolocitve pravila prve premije. Po OZ je bilo namrec pravilo prve premije posebej urejeno posebej za primere, ko sta se pogodbeni stranki dogovorili, da je treba placati premijo ob sklenitvi zavarovalne pogodbe in da je premijo treba placati po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Druga dva odstavka 37. clena ZZavP pa urejata vprašanje vpliva neplacila premije na konec zavarovalnega kritja. Drugace kot ureditev po OZ (ki je za primer neplacevanja premije predvideval dve možni pravni posledici – 1. prenehanje le materialnega trajanja zavarovanja po tretjem odstavku 937. clena OZ v smislu »mirovanja« zavarovalnega kritja ali 2. socasno prene­hanje materialnega in formalnega trajanja zavarovanja po cetrtem odstavku 937. clena OZ kot razdrtje pogodbe) je z ureditvijo po ZZavP zaradi nepla­cila premije predvidena le pravna posledica prenehanja zavarovalne pogodbe (socasno prenehanje materialnega in formalnega trajanja zavarovanja).
Nujna predpostavka za prenehanje zavarovalnega kritja zaradi neplacevanja premije je seveda dejstvo, da je zavarovalno kritje sploh zacelo in bilo s tem veljavno. Ce zavarovalno kritje zaradi vezanosti svojega zacetka na pogoj placila prve premije (kot je to prej obravnavano v povezavi z dolocbo prvega odstavka 37. clena ZZavP) sploh ni zacelo, tudi prenehati ne more. Dolocbe glede prenehanja zavarovalnega kritja se namrec v takem primeru lahko na­našajo le na primer, ce ni placana druga premija oziroma naslednje.491488	Prav tam, str. 205–207.

V primeru neplacevanja premije pravne posledice lahko nastanejo bodisi na podlagi posebnega postopka, ki ga mora izvesti zavarovalnica (tretji odstavek 37. clena ZZavP),492489	Šulejic, 1980, str. 181.
 bodisi samodejno, na podlagi zakona, ce premija ni pla­cana niti v enem letu od njene zapadlosti (cetrti odstavek 37. clena ZZavP).
V primeru neplacevanja premije lahko zavarovalnica izvede postopek za vzpostavitev pravnih posledic zaradi neplacevanja na nacin, da zavarovalca na zanesljiv nacin obvesti o zapadli (in neplacani) premiji ter dejstvu, da bo zavarovalna pogodba (in z njo zavarovalno kritje) prenehala, ce svojih zapa­dlih obveznosti ne bo poravnal v nadaljnjem enem mesecu od obvestitve. Ce premija tudi v dodatnem enomesecnem roku ni placana, zavarovalna pogod­ba (po preteku tega roka) preneha po samem zakonu.
Zanesljiv nacin obvešcanja je nacin komunikacije med zavarovalnico in zavarovalcem, za katerega se lahko upraviceno pricakuje, da je na njegovi podlagi prišlo do seznanitve zavarovalca z obvestilom – na primer ker je na tak nacin potekala tudi predhodna komunikacija med pogodbenikoma (prek izmenjave e-pošte, pisemskih pošiljk ipd.).
Dolocba natancno ne predpisuje, kdaj mora zavarovalnica zavarovalcu poslati obvestilo. Z vidika dolocbe je pomembno le, da pravne posledice ne morejo nastati, preden ne pretece mesec dni od zapadlosti premije. Iz dolocbe izhaja dejstvo, da bi rok meseca dni od obvestitve lahko pretekel tudi, preden bi po­teklo mesec dni od zapadlosti premije, zato je ob koncu dolocbe dodan korek­tiv glede tega roka (»pri cemer pa ta rok ne more izteci prej, preden ne pretece mesec dni od zapadlosti premije«).493490	Pravne posledice zaradi neplacevanja nadaljnjih premij so namrec urejene v drugem in tretjem odstavku 37. clena ZZavP.
 V praksi se taka obvestila pošiljajo, ko od takrat, ko je bilo ugotovljeno neplacilo zapadle premije, pretece že nekaj casa, vendar pa bi se obvestilo po tej zakonski dolocbi lahko poslalo (oziroma izrocilo zavarovalcu) tudi prej, tudi pred zapadlostjo premije – torej vnaprej, že ob sami sklenitvi zavarovalne pogodbe – skupaj s polico in splošnimi pogoji.
Zavarovalna pogodba prav tako preneha po samem zakonu (ce zavarovalnica prej ni izvedla postopka, predvidenega v tretjem odstavku 37. clena ZZavP), ce premija ni placana niti v enem letu od njene zapadlosti.
Dolocila 37. clena ZZavP se glede pravnih posledic, ce premija ni placana, uporabljajo pri vseh vrstah zavarovanj, razen pri življenjskih zavarovanjih. Posledice neplacila premije pri življenjskih zavarovanjih so namrec posebej urejene v 90. clenu ZZavP.
38. clen
(Deljivost premije)
Ce zavarovalna pogodba preneha pred potekom dogovorjenega trajanja zavarovanja in ni nastal zavarovalni primer, je zavarovalnica upravicena do premije le za obdobje pred prenehanjem.
Pregled vsebine clena
V primeru predcasnega prenehanja zavarovanja zavarovalnici pripada pre­mija le za cas dejanskega trajanja zavarovanja. Ce je bila premija placana vnaprej, mora zavarovalnica premijo, ki se nanaša na cas od predcasnega prenehanja pa do poteka (sprva) dogovorjenega trajanja zavarovanja, vrniti. Vracilo premije se izvede po principu pro-rata temporis. Dolocba torej pred­pisuje pravilo deljivosti premije – premija pripada zavarovalnici le za cas dejanskega trajanja zavarovanja – torej le za cas, ko je zavarovalnica po zava­rovalni pogodbi dejansko zagotavljala zavarovalno zašcito.
Odstop od tega pravila deljivosti premije pa je dolocen za primer, ko je pri zavarovanju v casu do predcasnega prenehanja že nastal zavarovalni primer. V tem primeru je uveljavljeno pravilo nedeljivosti premije, kar pomeni, da zavarovalnici pripada premija za celotno dogovorjeno obdobje, ne glede na predcasno prenehanje. V tem primeru pravice do delnega vracila premije zaradi predcasnega prenehanja zavarovanja ni.494491	Ivanjko, 2009, str. 183; Cigoj, 1986, str. 2437.

Pravice do vracila premije ob predcasnem prenehanju tudi ni v primerih kršitve prijavne dolžnosti zavarovalca ob sklepanju zavarovalne pogodbe (glej 8. clen ZZavP).
Peto poglavje
Zavarovalni primer
39. clen
(Zavarovana nevarnost)
Nevarnost, ki je zajeta z zavarovanjem (zavarovana nevarnost), mora biti bodoca, negotova in neodvisna od izkljucne volje vsakega od pogodbenikov.
Pregled vsebine clena
Zavarovalni primer je uresnicitev nevarnosti, ki je dolocena v zavarovalni pogodbi. Razlikovati je treba med nevarnostjo (tudi: rizikom) in zavaroval­nim primerom. Riziko je dinamicen pojem in se v zavarovalnem pravu upo­rablja kot sopomenka za nevarnost, nesreco, nezgodo ali nesrecni pripetljaj, ki se lahko pripeti posamezniku.495492	V tem delu je dolocba ZZavP strožja kot na primer italijanski civilni zakonik (Codice Civile – CC), ki doloca samodejen nastanek pravnih posledic po dolocenem roku, ce premija ni placana – torej brez izvedbe posebnega postopka opominjanja s strani zavaro­valnice – glej 1901. clen CC. Ce zavarovalec ne poravna obroka premije, preneha zavaro­valno kritje petnajsti dan po zapadlosti obroka premije. Zakon ne predvideva dolžnosti zavarovalnice, da poziva zavarovalca k placilu premije, niti da ga opozarja na pravne posledice neplacila. Zavarovalna pogodba v vsakem primeru preneha veljati, ce premija ni placana tudi v roku šest mesecev po njeni zapadlosti.
 ZZavP uvaja pojem nevarnosti, doslej pa se je pogosteje uporabljal pojem rizik, pri cemer vsebinske razlike med tema dvema pojmoma ni. Nevarnost mora obstajati v casu sklenitve zavarovalne pogodbe in spada v kavzo pogodbenega razmerja, saj se zaradi nje sklepa zavarovalna pogodba. Zavarovalni primer je uresnicitev te nevarnosti,496493	Tako tudi Cigoj, 1986, str. 2437.
 do cesar pride pozneje, po sklenitvi pogodbe,497494	Podobno dolocilo najdemo tudi v primerjalnem pravu – na primer v grškem zakonu o zavarovalni pogodbi (šesti odstavek 7. clena).
 vendar še v casu trajanja zava­rovanja. Zavarovalna pogodba se denimo sklene zaradi rizika prometne nes­rece, ce pa do nje pride, govorimo o zavarovalnem primeru. Kot zavarovalni rizik se oznacuje dogodek, za katerega obstaja abstraktna nevarnost, zava­rovalni primer pa tisti dogodek, za katerega obstaja konkretna nevarnost.498495	Petrovic Tomic, str. 130.
 Od zavarovalnega dogodka je nadalje treba razlikovati ekonomske ali druge posledice, ki izvirajo iz zavarovalnega primera.499496	Tako tudi Wandt, str. 351, r. št. 907.
 Ce je zavarovalni primer prometna nesreca, je škoda na avtomobilu ali potnikih posledica, ki izvira iz tega zavarovalnega primera.
Zakon izrecno opredeljuje lastnosti, ki jih mora imeti nevarnost, da jo lahko štejemo za zavarovano nevarnost, tj. nevarnost, ki je zajeta z zavarovanjem. Ta mora biti bodoca, negotova in neodvisna od izkljucne volje pogodbeni­kov. Prav tako mora biti mogoca, saj se v skladu s splošno maksimo impossibi­lium nulla obligatio est ne more skleniti zavarovanje za nemogoci dogodek.500497	Cigoj, str. 2400; NEZPP, str. 77, C5.
 Podrobneje pa dogodek ali ravnanje, ki predstavlja zavarovano nevarnost pri posamezni vrsti zavarovanja, dolocajo vsakokratni zavarovalni pogoji.
Zakonske dolocbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo re­levantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posa­meznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do nastopa zavarovalnega primera.501498	Petrovic Tomic, str. 145.

Pri stvarnih zavarovanjih je kot zavarovalni primer praviloma opredeljen dogodek, ki povzroci poškodovanje ali unicenje stvari.502499	NEZPP, str. 77, C5.
 Najpogosteje so to požar, poplava, potres, eksplozija in podobno. Pri zavarovanju odgovornosti je zavarovalni primer bodisi nastanek škodnega dogodka (tako velja pri po­trošniških zavarovanjih) bodisi vložitev odškodninskega zahtevka (pri ko­mercialnih zavarovanjih). Zavarovalni dogodek pri osebnih zavarovanjih so najpogosteje smrt, nesreca, bolezen ipd. Kadar gre za življenjsko zavarovanje in zavarovana oseba ni umrla, temvec je bila razglašena za mrtvo, se šteje, da je zavarovalni primer nastopil s pravnomocnostjo odlocbe o razglasitvi pogrešanega za mrtvega.503500	Petrovic Tomic, str. 131.
 V primeru nezgodnega zavarovanja zavarovalni primer nastopi s trenutkom nesrece.
Z nastankom zavarovalnega primera nastopijo pogodbene obveznosti obeh strank. Zavarovanec je dolžan brez nepotrebnega odlašanja obvestiti zava­rovalnico o nastanku zavarovalnega primera in si mora v skladu z nacelom zmanjševanja škode prizadevati, da omeji škodljive posledice, ki iz njega iz­virajo. Zavarovalnica pa je zavezana, da vzame zavarovancev primer v obrav­navo in mu izplaca zavarovalno vsoto. Ta obveznost zavarovalnice obstaja le, ce je zavarovalni primer nastopil v obdobju trajanja zavarovanja, zato je pomembno, da stranki v pogodbi cim bolj jasno dolocita trenutek nastanka zavarovalnega primera.504501	Sodba Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 1059/2014 z dne 12. novembra 2014.

Trditveno in dokazno breme glede obstoja dejstev, ki tvorijo zavarovalni pri­mer, je na strani zavarovanca (tožnika), zavarovalnica pa nosi trditveno in dokazno breme, da je bil zavarovalni primer fingiran.505502	Petrovic Tomic, str. 147.
 Zavarovalnica je na­mrec tista, ki mora zatrjevati in dokazati okolišcine, ki izkljucujejo utemelje­nost zavarovancevega zahtevka.506503	Prav tam, str. 148.
 Po sodni praksi velja, da ce se pojavi dvom v resnicnost tožnikovih trditev glede nastanka zavarovalnega primera, mora ta za uspeh z zahtevkom s stopnjo gotovosti dokazati, da je šlo za nenaden, od njegove volje neodvisen dogodek, ki ni bil nacrtovan.507504	Wandt, str. 353, r. št. 911.

Zgodovinski pregled
Besedilo je bilo z manjšimi spremembami prevzeto iz prvega odstavka 922. clena OZ, ki ustreza prvemu odstavku 898. clena ZOR. Namesto pojma »dogodek« dolocba uvaja terminološko doslednejši izraz »zavarovane nevar­nosti«, uresnicitev katere povzroci nastanek zavarovanega primera.
Primerjalnopravni pregled in predstavitev ureditve v NEZPP
Zakoni obicajno ne opredeljujejo pojma zavarovane nevarnosti, temvec se osredotocajo predvsem na obveznosti, ki ob nastanku zavarovalnega primera nastopijo za pogodbeni stranki.508505	Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 64/2019 z dne 26. septembra 2019; sklep Višjega sodišca v Ljubljani III Cp 923/2015 z dne 17. septembra 2015; sodba Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 1060/2014 z dne 27. avgusta 2014.
 NEZPP opredeljujejo pojem zavarovalni primer kot uresnicitev nevarnosti, ki je dolocena v zavarovalni pogodbi, ne pa tudi pojma zavarovane nevarnosti. NEZPP tako podobne dolocbe, kot je clen 39 ZZavP, ne pozna.
40. clen
(Nicnost pogodbe)
(1)	Zavarovalna pogodba je nicna, ce je tedaj, ko je bila sklenjena, zava­rovalni primer že nastal, ce je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, ali ce je tedaj že prenehala možnost, da bi nastal.
(2)	Ce pa je bilo dogovorjeno, da bo z zavarovanjem zajet dolocen cas pred sklenitvijo pogodbe, je pogodba nicna le, ce je bilo tedaj, ko je bila sklenjena, zainteresirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal oziroma da je že prenehala možnost, da bi nastal.
Pregled vsebine clena
Aleatornost je ena bistvenih znacilnosti zavarovalne pogodbe, zato mora biti zavarovana nevarnost bodoca in negotova. Ta pogoj ni izpolnjen, ce je tedaj, ko je bila zavarovalna pogodba sklenjena, zavarovalni primer že nastal, je bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, oziroma je prenehala možnost njegovega nastanka. V teh primerih je zavarovalna pogodba nicna.
Izjema od pogoja, da mora biti zavarovana nevarnost bodoca, je retroaktiv­no zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet dolocen cas pred sklenitvijo pogodbe, pri cemer je za veljavnost take zavarovalne pogodbe bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni rizik že uresnicil. V tem primeru zadostuje putativni rizik, to je rizik uresnicitve zavarovalnega primera, ki obstaja le v mislih za­interesirane stranke in ima zanjo zato element negotovosti.509506	Sodba Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 1060/2014 z dne 27. avgusta 2014.

Zgodovinski pregled
Dolocba je bila prevzeta iz drugega in tretjega odstavka 922. clena OZ, ki po vsebini ustrezata drugemu in tretjemu odstavku 898. clena ZOR.
Primerjalnopravni pregled in predstavitev ureditve v NEZPP
Ceprav gre za splošno pravilo zavarovalnega prava, da mora biti zavarovana nevarnost bodoca in negotova, podobne dolocbe NEZPP ne poznajo.
41. clen
(Preprecevanje zavarovalnega primera in reševanje)
(1)	Zavarovanec je dolžan izvesti razumne ukrepe za preprecitev nastan­ka zavarovalnega primera; ce zavarovalni primer nastane, pa za ome­jitev škodljivih posledic.
(2)	Zavarovalnica mora povrniti stroške in izgube, povzrocene z razum­nim poskusom, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za nastanek zavarovalnega primera, ter s poskusom, da bi se omejile njegove ško­dljive posledice, in sicer tudi tedaj, ce so bili ti poskusi neuspešni.
(3)	Ce zavarovanec ne izpolni svoje obveznosti preprecevanja zavaro­valnega primera ali obveznosti reševanja in za to nima opravicila, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi tega nastala vecja škoda.
Pregled vsebine clena
V zavarovalnem pravu je posebej poudarjena zavarovanceva dolžnost ome­jevanja škode (angl. duty to mitigate).510507	Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 328/2018 z dne 20. junija 2018. Dokazovanje nastanka zavarovalnega primera je zelo pomembno, a v praksi pogosto težavno. V nem­škem pravu zato prav na podrocju zavarovalnega prava sodišca pogosto znižajo dokazno breme na pretežno, znatno verjetnost in dopušcajo tako imenovani prima facie dokaz. Podrobneje glej Wandt, str. 364–368.
 Ceprav s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera, zaradi tega ravnanje zavarovanca ne sme postati brezbrižno oziroma manj skrbno, kot bi bilo, ce zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena.511508	Petrovic Tomic, str. 146.
 Tako je v tej dolocbi vzpostavljena dolžnost zavaro­vanca, da sprejme potrebne ukrepe za preprecitev nastanka zavarovalnega primera oziroma za zmanjšanje posledic v primeru njegovega nastopa. S to dolžnostjo so zajeti tako preventivni kot tudi reševalni ukrepi (ukrepi po nastopu zavarovalnega primera). Dolocba šciti interese obeh strank – na eni strani zavarovalnice, da zavarovalni primer ne bi nastopil oziroma da bi bila škoda, ki izvira iz njega, cim manjša, na drugi strani pa interes zavarovanca, da dobi povrnjene stroške, ki jih je imel z (razumnim) odvracanjem nastopa zavarovalnega primera oziroma zmanjševanjem škode, povezane z njim.512509	Šulejic, str. 179.
 
Za presojo, ali je zavarovanec izpolnil svojo dolžnost omejevanja škode, se uporablja merilo skrbnosti povprecno skrbnega cloveka.513510	Cigoj, str. 2470.
 Iz sodne prakse izhaja, da se ta dolžnost nanaša tako na aktivna kot tudi na pasivna ravnanja, ki bi lahko vodila do povecanja škode.514511	Glej sodbo Vrhovnega sodišca RS II Ips 259/2012 z dne 7. novembra 2013.
 Tako denimo ne ravna skrbno tisti, ki pusti odklenjeno vozilo brez nadzora in s kljuci v notranjosti vozila.515512	Petrovic Tomic, str. 146.

Za presojo potrebnosti ukrepa (v skladu z nacelom razumnosti) je odloci­len cas, ko se je zavarovanec za ukrep odlocil.516513	Sodba Višjega sodišca v Mariboru I Cp 1023/2017 z dne 8. decembra 2017, tocka 8. Cigoj govori o merilu vestnega cloveka (glej Cigoj, str. 2470).
 Merilo pravnega standarda razumnosti se presoja glede na to, kako bi v konkretnem primeru ravnal povprecno razumen zavarovanec, ce bi sam nosil tveganje nastanka zavaro­valnega primera517514	Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 75/2018 z dne 31. maja 2018.
 (oziroma škodljivih posledic, ce ta nastane).
Ce zavarovanec ne izpolni svoje dolžnosti, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi tega nastala vecja škoda. Do tega pride le, ce je njegovo ravnanje krivdno, med njegovim ravnanjem in nastankom škode oziroma nastopom zavarovalnega primera pa mora obstajati vzrocna zveza.518515	Sodba Višjega sodišca v Celju Cp 512/2009 z dne 22. septembra 2009.

Dolocba je bila prevzeta iz 950. clena OZ, s to razliko, da je bil izpušcen tretji odstavek, ki zavarovalnici nalaga obveznost, da zavarovancu povrne stroške, tudi ce bi ti skupaj s povracilom škode od zavarovalnega primera presegali zavarovalno vsoto. Ta obveznost je zdaj izpušcena, saj ne bi bilo ustrezno, da bi morala posledice ekonomsko povsem nesorazmernih odlo­citev zavarovanca nositi zavarovalnica. Slednja namrec ne bi smela biti na slabšem, kot ce bi placala znesek zavarovalne vsote. Ta namrec po višini po­meni zgornjo omejitev izpolnitvene obveznosti zavarovalnice. Iz tega lahko tudi izpeljemo pravilo, da zavarovanceva dolžnost reševanja in preprecevanja obstaja vse dotlej, dokler povracilo, skupaj z izplacilom zavarovalnine, ne presega zavarovalne vsote.
Zgodovinski pregled
Dolocba je bila prevzeta iz 950. clena OZ, ki po vsebini ustreza 926. clenu ZOR, vendar brez njegovega tretjega odstavka, ki doloca, da je zavarovalnica dolžna dati povracilo celo tedaj, ce skupaj s povracilom škode od zavaroval­nega primera presega zavarovalno vsoto.
Predstavitev ureditve v NEZPP
NEZPP podobne dolocbe ne poznajo.
42. clen
(Škoda, ki je krita z zavarovanjem)
(1)	Zavarovalnica je dolžna povrniti škodo, nastalo po nakljucju ali po krivdi zavarovalca, zavarovanca ali zavarovalnega upravicenca, razen ce je glede dolocene škode taka njena obveznost v zavarovalni pogod­bi izrecno izkljucena.
(2)	Zavarovalnica ni odgovorna za škodo, ki jo te osebe povzrocijo na­menoma, in je nicno dolocilo, po katerem bi bila odgovorna tudi v tem primeru.
(3)	Zavarovalnica je dolžna povrniti škodo, ki jo je povzrocil kdo, za ka­terega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzrocena iz malomarnosti ali namenoma, ce ni dogo­vorjeno drugace.
Pregled vsebine clena
Zavarovalnica je dolžna izpolniti svojo obveznost po zavarovalni pogodbi, ce pride do nastopa zavarovalnega primera – bodisi po nakljucju bodisi po kriv­di zavarovanca, zavarovalca ali zavarovalnega upravicenca. Slednje pravilo, ko so za nastop zavarovalnega primera odgovorni zavarovanec, zavarovalec ali zavarovalni upravicenec, ne velja za vse stopnje krivde. Ce so te osebe ravnale naklepno, je namrec obveznost zavarovalnice že po zakonu izklju­cena. Velja namrec, da namerno ravnanje zavarovanca, zavarovalca ali zava­rovalnega upravicenca izkljucuje aleatornost zavarovalne pogodbe, saj v tem primeru nevarnost (rizik) ni negotov.519516	Cigoj, str. 2470.
 Gre za kogentno pravilo, dolocba, ki bi bila v nasprotju z njim, pa je nicna. Dolocba drugega odstavka tega clena se v dolocenem delu prekriva s 46. clenom ZZavP, zato bo potrebno njuno razmerje ter morebitno vsebinsko neusklajenost (46. clen namrec izrecno omenja namen in prevaro) še preuciti. 
Novost je spremenjen tretji odstavek, ki se nanaša na primere, ko škodo povzroci kdo, za ravnanje katerega zavarovanec odgovarja. V tem primeru velja, da je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo, ki jo je povzrocil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzrocena iz malomarnosti ali namenom. Nacelo iz drugega odstavka tega clena v tem primeru ni prekršeno, saj zavarovanec z nicemer ni pripomogel k nastanku zavarovalnega primera, ce so ga povzrocili tisti, za katere odgovarja.520517	Wandt, str. 369, r. št. 958.
 Dodan je bil dostavek »ce ni dogovorjeno drugace«, s cimer je bila kogentna norma521518	Cigoj, str. 2472. Glej tudi sodbo Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 2883/2016 z dne 22. marca 2017.
 spremenjena v dispozitivno.
519	Cigoj, str. 2476.

520	Prav tam, str. 2477.
škode (pri premoženjskih zavarovanjih), smiselnost sprejemanja dolocenih ukrepov (na primer za izvedbo preiskave, ce sumi, da gre za goljufijo, preden bi se lahko zabrisala sled oziroma izginili dokazi) in se odloci za uveljavljanje pravic, ki ji pripadajo na podlagi zavarovalne pogodbe.524521	Da je bila pred tem norma kogentna, izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišca v Ljubljani II Cp 2386/2017 z dne 9. maja 2018, v kateri je sodišce pojasnilo, da zavarovalnica ne more izkljuciti kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja. Tako tudi Vrhovno sodišce RS v sodbi III Ips 92/2015 z dne 19. septembra 2017 in Višje sodišce v Ljubljani v sodbi I Cpg 1779/2013 z dne 10. decembra 2014, tocka 9.


1. clen · Matija Damjan

1. clen · Matija Damjan

1. clen · Matija Damjan

2. clen · Matija Damjan

2. clen · Matija Damjan

2. clen · Matija Damjan

2.–3. clen · Matija Damjan

3. clen · Matija Damjan

3. clen · Matija Damjan

3. clen · Matija Damjan    4. clen · Jaka Cepec

4. clen · Jaka Cepec

4. clen · Jaka Cepec

4. clen · Jaka Cepec

4. clen · Jaka Cepec

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5. clen · Andreja Fakin

5.–6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6. clen · Andreja Fakin

6.–7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7. clen · Andreja Fakin

7.–8. clen · Andreja Fakin

8. clen · Andreja Fakin

8. clen · Andreja Fakin

8. clen · Andreja Fakin

8. clen · Andreja Fakin

8. clen · Andreja Fakin

8. clen · Andreja Fakin

8.–9. clen · Andreja Fakin

9. clen · Andreja Fakin

9. clen · Andreja Fakin

9. clen · Andreja Fakin

10. clen · Andreja Fakin

10. clen · Andreja Fakin

10. clen · Andreja Fakin

10. clen · Andreja Fakin

10. clen · Andreja Fakin

10. clen · Andreja Fakin

10. clen · Andreja Fakin    11. clen · Jaka Cepec

11. clen · Jaka Cepec    12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

12. clen · Andreja Fakin

13. clen · Andreja Fakin

13. clen · Andreja Fakin

13. clen · Andreja Fakin

13. clen · Andreja Fakin

13. clen · Andreja Fakin

13. clen · Andreja Fakin

14. clen · Andreja Fakin

14. clen · Andreja Fakin

14. clen · Andreja Fakin

14. clen · Andreja Fakin

15. clen · Damjan Možina

15. clen · Damjan Možina

15. clen · Damjan Možina

15. clen · Damjan Možina

15. clen · Damjan Možina

15. clen · Damjan Možina

15. clen · Damjan Možina

15. clen · Damjan Možina    16. clen · Milan Viršek

16.–17. clen · Milan Viršek

17.–18. clen · Milan Viršek

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19. clen · Meta Ahtik

19.–20. clen · Meta Ahtik

20. clen · Meta Ahtik

20. clen · Meta Ahtik

20.–21. clen · Meta Ahtik

21. clen · Meta Ahtik