Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHNFARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven Ust in družba 8v. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena.
m
□ rac
non
m
Naši delavski prijatelji.
m
asu
ion
2JOIC

Kako nesramno varajo nekateri "narodni delavski prijatelji" naše ubogo ljudstvo in ga skubejo tu v Ameriki, presega že vse meje. Naši rde<v'i delavci se zgražajo nad lahkovernostjo, s katero je ljudstvo doma vrjelo Vodiški Johanci.
Toda ona lahkovernost ni nič proti lahkovernosti teh naših rdečih bratcev. Johanca je pač znala vse tako umetno skriti, da je preslepila še bolj pazno oko. Naši rdeči pa vedo, da jih razširjcvalci brošur o .Johančini slavi, samo sleparijo, da bi spravili nekaj dolarče-kov iz njih. Vedo sedaj, da je bilo vse goljufija, pa vendar se dajo tako slepariti, da je izšla že druga izdaja brošure o Johanci, t. j. da so narodni sleparji, že toliko kupčijo
naredili, da se jim bo splačala še druga izdaja. O saneta simplici-1 as! lidečkarji, kako ste omejeni! Ko hi Johanca prišla sem in tu začela "potiti" krvavi pot, gotovo bi bili prvi vi, ki bi drli za njo. Če. drvite sedaj za Benedikom in mu polnite njegove žepe s težko prislu-ženinii centi, kaj bi še le naredili, kako hi šele obsipali Johanco samo, a ko hi prišla sem. Dajte, dajte, naročite si jo sem. Saj bo kmalu prosta iz ječe. To bo za Vas nekaj !
I >a, slovensko delavstvo! Ne bodi nespametno! Ne bodimo tako omejeni, da hi se dali na tak način slepariti!
Naši rojaki doma v starem kraju so bili modre j ši in se niso dali sle-
pariti, zato liberalci niso naredili dobre kupčije doma s takimi cunjami. Cunje v starem kraju pobirajo le cunjari. Pošten človek doma je — livala Bogu — že toliko izobražen, da misli sam s svojimi možgani in si ne pusti, da bi pro-palice, alia slovenskih liberalcev ali radikalcev ali kar je še enakih osel-alcev, mislili zanj. Naš kmet ve že sam razločevati, kaj je prav in kar ni pray, kaj in kako naj misli 11. pr.. o slučajih, kakor je bila znana sleparica Vodiška Johanca, kaj si naj misli o znanem župniku Ber-cetu, ako ga je njegov škof prisiljen odstavil od službe, i t. d. Zato doma ni šlo v "kšeft". Zato pa, hajd v Ameriko! Tam je ljudstvo neza-straženo, tantogo brezverske propa-lice proste, ifenadzorovane, tam se katoliški mažje ne gibljejo, tam možje spe spanje lenobe, tam se lin dalo slepiti ljudstvo, ki bo plačalo za drag denar naše sleparije in polnilo naše žepe. In res, poslali so cele zaboje teh cunj sem in možje kakor so Benedik, Pezdir, Dramatična knjigarna v Milwaukee i t. d. so prevzeli agenture za te cunje, ter z velikimi oglasi oglašajo te sleparije pa vsej Ameriki, po vseh slovenskih listih. Ali ni bilo nesramno, da so v New Yorku ponatisnili znano rdečo škofovo brošuro, in jih je stala morda iztis k večjemu 10 centov, pa so jo prodajali po $1.00 da jo prodajajo sedaj po 50 cent, po 40. kolikor se pač da iztisniti iz žepov ubogega nezavednega slovenskega delavca.'? Imamo dokaze v rokah, ko so nekateri teh mož pisali k nam po brošuro, da smo jim jo poslali ter jim računali po 10c.
iztis, oni so jo pa oglaševali in prodajali po 40c. In ti, ubogi nezavedni slovenski trpin, si v svoji slepoti plačeval te velike svote. T)a bi obvarovali slovenski narod tega izse-savanja, smo naročili veliko število teh brošuric naravnost od samega Prevzv. knezoškofa Ljubljanskega, ter jih prodajali za nizko ceno po 10c. ter dajali vsakemu rojaku priliko, da si za nizko ceno preskrbi to lepo brošurico, da se sam prepriča, kako velikansko krivico so storili liberalci in brezverske propalice ljubljanskemu vladiki, ko so zagnali oni znani krik po celem svetu o strašnem pohujševanju, katerega je povzročil.
Pomislimo dalje! Na Krahjskeni niti liberalni listi niso hoteli ponatisniti znanih obskurnih člankov, kateri so izhajali v Ameriki pod naslovom "Škof proti župniku", kjer se je pral znani odstavljeni župnik Berce.. Liberalni listi doma so vedeli, da bi to ne vleklo. Da, doma celo nezavedni liberalci, ki večinoma mislijo z možgani znanih liberalnih kolovodij, hi tega ne vrjcli, ker poznajo Berceta in poznajo škofa, in poznajo vso zgodbo. Tu v Ameriki s«; je pa našel list, ki je sprejel v svoje predale to brozgo, jo cele mesece prinašal ter metal pesek v oči te-hi, milo slovensko delavstvo! In ti si za drag denar plačevalo to početje!
In z nesrečno Jolianco iz Vodic, kako velikanske dobičke so delali ti propalice po celcj Ameriki. To moremo sklepati po dragih o-glasih, katere so plačevali po vseh slovenskih listih, kateri koli je le
hotel sprejeti ta oglas. In kdo je plačal te oglase? Slovensko delavstvo, ti, s tvojimi krvavimi žulji, ker si se dalo slepiti ter kupovalo te cunje za drag denar. Vidiš, tam hereš, da je nesrečna sleparica slepila in varala ljudstvo s "telečjim krvavim potom", zato da je sku-bila ljudstvo, ter jim izžeinala kro-
nice iz žepa! Tukaj pa te varajo in slepe tvoji "narodni prijatelji", "prijatelji delavstva", ne s telečjo krvjo, temveč z samo nesrečno Jo-lianco in te skubejo, ter kradejo tvoje težko zaslužene cente iz žepa. In ti, ljudstvo, vrjameš in -plačuješ.
Ti, o Mnrija, naša kraljica. Ti besednica revnih sirot!
K tebi hitimo, se Ti zročimo, Tebe slavimo polno dobrot.
Majniški Kraljici.

Ko nad gorami visoko maja jutro zažari, ptičic roj iz sanj presladkili se veselo prebudi, Vse Mariji čisti "Ave"! poje v jutranje pozdrave.
Tebi klanjam se ponižno, 0, Kraljica, tudi jaz! in z zaupanjem obračam k tebi, mati, sv«j obraz. Tudi jaz ti kličem "Ave"! Nepozabi me z višave !
Cvetejo po gajih rože, radosti se jih sree, a pred tabo, O Marija, vse cvetlice oblede. Ivlonijo zato Ti glave, šepetajo tihi "Ave"!
D □
n
□
Satan na delu.
iolanden. I/, nemščine prevel X.
ilia]
4. Poglavje.
NA FRANCOSKEM.
I lijalelja sla hodila po široki ulici i deli Villenne, krasno mesto na Franco.v 1 em, v dva dela. Stalilberg se je oziial ol rog sehe radovedno kot šolarček iz de žele, ki pride prvikrat v mesto. Toda :a man vsako opazovanje; on ne vidi noben, posebnosti, I i li mu pričala o satanizmu. Ljudje hodijo v človeških podobah k« f povsod in ves promet na ulici je bil na vaden.
".laz ne vidim nečesar", je rekel Val derju Frank.
"Vendar ne boš pričakoval satana repom in z rogovi tu na ulici! Toda njegov sled sem jaz že opazil v telil mestu!"
"Kje? kako? na kakšen način?" je hi-tel z vprašanji Stahlhcrg.
"Danes od šestih zjutraj sva že na lili ei. To je ravno čas, ko se bero sv. maše. V tem mestu je pet cerkva in si li že slišal zvon? Vidiš to je satan, ki ne pusti
zvoniti iu vabiti ljudstva l; božji službi!
"'i i se lahko tudi motiš! -le lud mego če, da ravno danes iz posebnega .zroka ne zvoni;" mu je ugovarjal Adolf.
"Prepričala se bova takoj", je odvrnil Frank in stopil k mimo idočcmu možu ter ga nagovoril v francoskem jeziku. "Oprostite, gospod, da vas molim, dovolile mi eno vprašanje. Midva sva tuje' in čitala sva v popisu mesta Villenne o krasno uglašenih zvonovih tukajšnih c.er kva ; danes hodiva že tri ure po mestu i glasu zvona še nisva cula!"
"Seveda ga nista in ga tudi ne bi. sla!" je odgovoril zaničljivo Franco/. "Duhovščina se je upirala postavam zbor nice in zato .jc tudi odpravljena služba bo žja. Tri cerkve so že prodane tovarnar jem. Dve ima pa nek bogataš v najemu za različne prireditve iu zabave".
"Hvala za pojasnilo", je rekel Frank iu se poslovil. "Si slišal, kaj .je povedal' Ta človek nama gotovo ni lagal. Ali ni t > J »očetje satansko delo? Si čul, kaj delajo s
cerkvami, katere si je verno ljudstvo z vo-uKinii ztivaiui seziuaio;
> o je grozno , je vsivlinil Stahlberg, ..aj m nobenega katoliita več Jia r raneos-kem, ki 1»i se takemu početju protista-vil?"
vioiovo, da je še dosti katolikov in sicer tudi dobrih in prepričanih katoliških mož; toda kaj pomaga, ko je na čelu vla-(i ■ samo in edino satanstvo, ki postavno ukazuje cerkve zapirati, prepoveduje služIlo božjo in hiše božje prodajati kot navadne hiše!"
"To je zločinsko početje!" je klical A-dolf.
Bližala sta se bolnišnici, pred katero se je lazpiostiial piostoren dtevond. hi-toka vrata odprta na stežaj so peljala v m it i aujost poslopja. .Na k lopi pred bolni s nii o je sedel sklučeno starček, ki je bil, soditi pri obleki, zapuščen od vsega sveta. Valder, videč kako brezbrižno je zrl starec pred se, se mu je približal in ga prijazno pozdravil, toda odgovora ni dobil >
"Vi, oče, ste gotovo zelo revni?"
Nobene besede, le kimanjc glave je bil odgovor.
"Ali potrebujete morda denarne podpore?" Pri teh besedah je starec vzdignil oči in nezaupno pogledal v Franka.
"Prosim, gospod!"
"To vzemite za dobro!" in podal je ie-vežu zlat za deset frankov.
"I.epa hvala, gospod!" je ginjeno blebetal ubogi mož. "Vi gotovo niste iz teh krajev, ker ste tako dobri in usmiljeni!"
"Ne, midva sva tujca. Toda zakaj naju hvalite? Ali ni tudi pri vas dobrih in usmiljenih ljudi?"
"Oh gospod", je vzdihnil starec, "od kar vladajo pri nas nove postave je vse narobe. Moja žena je že pol leta v bolnišnici in je že čisto ua koncu življenja. Prosila je že tolikrat, naj ji pošljejo duhovnika, a zaman! Pravijo, da se ji je zine šalo. Kaj ni to vnebovpijoča krivica? Prej so bile usmiljenke v bolnišnicah, sedaj so navadni ljudje in ne sliši se dru-zega kot preklinjanje. Ali ni to sužensl-o življenje? Imeli smo tako .lepe cerkvice., našem mestu, a postava jih ,je ukazali
i.apieti in spremeniti v gledališča. Kakšna je ta postava? To je hudičeva iznajdba, ne pa postava" je pripomnil razjarjeni starček. "Oh, uboga moja žena, še zadnje tolažbe ji ne dajo!"
Pri teh besedah je ubogi starček zaihtel kot otrok in srce najtrdovratnejšega brez-božneža bi moral pretresti ta prizor.
Mahlberg si je od jeze grizel v ustnice in nehote je; sklenil roke v pest.
Valder je pričel tolažiti ubogega moža. "Ne jokajte, ubogi mož;" mu je govoril, "vaša žena ne bo pogubljena. Vsega vidni vidi željo vaše žene in dovolj, če ona svoje grehe v srcu obžaluje: odpuščeni so ji. Naš Odrešenik, ko je hodil po zemlji, je odpuščal grehe spokorinin grešnikom in grešnicam samo z besedo in tako bo v tem slučaju storil z vašo ženo. Le potolažite ce. Sovražniki sv. cerkve vaju ne morejo ločili od Boga, po katerim oba hrepenita."
"Oh, gospod, vi ste pravi tolažilni an-
I za me. Bog vam povrni stotero!"
Poslovila sta se prijatelja od starega siromaka in se napotila v hotel, kjer sta prenočevala.Stalilberg je skrbno zapisoval t-se dogodke dneva v svoj bilježnik.
".laz mislim" je rekel Stahlberg prija-telju," da lahko odpotujeva od tu naprej. Piepiičan sem že popolnoma, da v tem mestu siitan kraljuje z vso močjo.
Nasledncga dne popoludne sta sedela prijatelja na klopi v krasnem drevoredu v (irvnoble glavnem mestu okraja Isere. Opazovala sta mimoidoče, posebno pa je Stahlberg zrl na mladino.
"Frank, kaj se ti ne zdi, da je mladina tu v tem mestu slabotno razvita: Sami I ledi obrazi brez živahnega mladinskega pogleda ravno tako kot, da bi bilo vse zaspano! To so sami mladi starci!"
"To je gotovo, da .je to žalostna resnica, toda to tii samo v tem mestu ampak po eelej Franciji boš opazil to. In kako naj bi bilo drugače! Več let je že, kar so iz šol vrgli križ in prepovedali pouk v kršim skem nauku. Mladina, kakor odraščeno ljudstvo, s- vzgaja v prepričanju, da po smrti ni nič življenja, vse konča I o no gineš: z ilo pa vživaj dokler živiš na ze liliji. Kako to vpliva na mladino, jej be-
reš na obrazu, kjer se poznajo sledovi strasti. Od tod tudi toliko samoumorov in zločinov in to največ od zapeljane mladine."
" In vse to ne vidi vlada, da je v njeno lastno škodo?"
Mimo njih je ravno prišla petorica srednješolskih dijakov, ki so se razbrzdano smejali. .lednemu teli je padla knjiga iz pod pazduhe ravno k Valderjevim nogam. Pobral jo je in čital naslov: "Znanstvo in vera" čitanka za višje razrede.
" K j" je zaklieal za dijakom in držal knjigo v roki. Dijak je opazil in se vrnil.
"Izgubili ste knjigo; ali bi jo prodali meni; zanima, me nje vsebina!"
"Prosim, gospod, zakaj ne! Mene stane dva franka, a za tri vam jo odstopim".
"Prav rad vam dam zahtevano" je odgovoril Frank in plačal.
Dijak se je .odstranil in klical svojim tovarišem: "Napravil sem dobro kupčijo. Samo pol franka me stane knjiga, dobil Rem-pa tri zanjo. Dosti bo za danes večer!" Sošolci so se glasno zakrohotali.
"Nesramni slepar!" je mrmlal Stalil berg.
"To je vzgoja svobodne šole!" je pripomnil Frank in odprl knjigo.
"Poslušal prijatelj, kake nauke dobiva ta mladina v šolah in ne boš se več čudil." Pričel je citati.
" Mohamedanstvo je v današjem času razširjeno med 200 milijonov vernikov. Predno je število vernikov tako naraslo je stal.o mnogo truda in tudi denarja. Da celo krvi je bilo treba mnogo preliti za to vero. Isto se mora povdarjati o katolicizmu. Že dva tisoč let se preliva kri in žrtvuje denar za razširjenje te vere, a zaman ves trud, vse vojske in inkvizicije.
Malo let je tega kar so učenjaki prišli v okom vsemu verskemu fanatizmu. Izmed teli učenjakov se odlikuje pred vsemi Darvin. Njegovo naziranje se je v zadnjem času tako naglo in brez vsake sile razširilo, da v polstoletju ne bo več govora o drugem nego o Darvinovi teoriji."
"In to je podučila zgodovina ki se je uče na Francoskem!" je vskliknil Stalil-berg razjarjeno. "Pri nas bi temu zgodovinarju vsak prvošolec povedal: lažeš kot satan, ali si pa tako zabit. Kako jnore piimerjati krščanstvo in moliamedizem'i Ali .je Mohamed zdravil bolnike in obujal k življenju mrtve kot. Kristus?"
"Sedaj vidiš kako se zastruplja mladina, ki pozneje mora sovražiti vero in njene načela. Hvali pa Darvinovo teorijo, ki je že zdavno od vseh učenjakov zavržena kot ncotemeljena. Toda nadalju.jva to čti-vo".
(Dalje priliodnič.)
| AVE MARIA.
ft fyvptyyfrvfr Jjj. fy fy Jjj. ^ ^ S*
( vetje maja, božja Mati, trga tebi ljudstvo v dni' k tvojim ga nogam polaga o Devica, na oltar.
() Devica in kraljica, li zakladnica dobrot, nc zavrzi prošenj naših in usmili se sirot.
Prošnje vroče vrejo k tebi do nebeških visočin. da ozreš se na t rpinc sama morja bolečin.
l'o življenju pa pripelji nas, o Mati, v sveti raj kjer ni več trpljenja, tiige, kjer sijal bo večni maj.
Zgodovinske laži.
Piše X.
•>tJ»n:
Kristus prvi in največji socijalist.
Socijalist i, ki najbolj zabavljajo čez resnice in čednosti, ki jih je Kristus učil, si hočejo kar naenkrat njega izbrati kot svojega učenika. Francoz Prondlion, ki je trdil, dn zasebne lastnine sploh ne sme hiti med Zemljani (torej že tu nasprotuje Kristusovem nauku "Ne kradi") pravi, <la je bil Kristus največji nasprotnik ee Mirjev, bogatašev in duhovnikov. Edini
namen, ki ga je Kristus imel, tako ' Prondlion, je bil ta, da l'i odpravil vsako vero v Boga, v posmrtnost in splflll vse bajke, ki so se uživele pri .7udih. hil prvi socijalist, ki je nasproloval vMA kemu in vsemu; in načelo, pa katerem''jo""' živel, so bile zlate besede: svoboda, enli5-' kost in bratstvo. Na eni strani se' ta IVlm-coski socijalist brati z Kristusom, toda evangelijev in sv. pisma pa ne mara pri- •
znati češ, — vse to je nezgodovinsko, čudeži pa pravi, da so pripovedke za stare ženice. Tudi cerkev, ki jo je Kristus ustanovil ni ostala taka, kot bi morala biti. V začetku je vladalo med kristijani bratsko življenje, toda ko so pomrli apostoli, so se polastili oblasti škofje in ti so v zvezi s posvetno oblastjo začeli zatirati u-bogo priprosto ljudstvo. Junaštvo nebro-jnih mučenikov, ki so dali življenje za Jezusa si "elegantni" Francoz razlaga s tem, da pravi: "Mučenci so bili neupog ljivi revolucijonarji in zato so morali u-mreti".
Tako Prondhon "bistroumi" poglavar francoskih soeijalistov. Njemu enaki bratci : Marks, Bebel in dr. so capljali s svojo modrostjo za Francozom ali pa so se 3 svojimi trditvami še bolj osmešili. Poslu-šajmo samo kako bistroumen je bil "0-če" Bebel. Ta glavica trdi, da ni krščan stvo prineslo v Evropo nobene omike in napredka, ampak kar imamo omike, je vse zasluga Turkov.
To "učenost" so socijalisti z velikim koprnjenjem požirali in knjige so se širile med delavci, kakor gobe po dežju. Ni-kak trud, nikaka žrtev ni bila dosti velika
samo, da so te knjige pod vsako ^eno razpečavali med zasljepljeno ljudstvo. Ta namen ima tudi še sedaj socijalistično časopisje. Najprvo skušajo z blatenjem delavcu vcepiti sovraštvo do cerkve in duhovnikov; ko je ubogi delavec že zaslepljen, potem ga pa začno pitati z zgodovinsko lažjo in turško omiko.
Judje so iz zlobnega sovraštva kri-stijane dolžili, tožili in obrekovali, češ, da se zato shajajo, da prešestujejo, da more otroke, ter njih meso zavživajo. Uspeh obrekovanja je bil, da je bilo ime "kri-stijan" ena izmed najhujših psovk. Toda iz poniževanja in zatajevanja so tudi pogani kmalu uvideli, da so bile laži Judov skovane iz samega sovraštva. Zdi se, da dandanes hoče socijalizem s svojim* obre kovanjem Jude prekositi. Od Kristusa in sv. pisma pa do zadnjega živečega duhovnika, vse more o grditi in osmešiti in to naj se imenuje napredek, prosveta in o-niika? Da, celo Turki, če bi imeli količ-kanj znanja o krščanstvu in o njegovem ustanovitelju, o mučenikih, si ne bi upali metati blata na tako podel način, kot to delajo odpadniki socijalisti po svojem časopisju in po raznih brošurah.
m
Zlate besede.
našega rojaka Njega Prevzvlšenosti Jakoba Trobeča, 1). D. škofa v St. Cloud, Minn.
Slfč
HOI
3 □ O
Konec.
Vzgoja mladine se mora pa začeti že v najnežnejši mladosti, da, že v nežnem materinem naročju krščanske skrbne iu dobre matere. Kakor hitro je otrok zmožen sprejemati razne utise in razločevati vsaj malo, dobro in slabo, naj mu že mati utisne stud nad zlim in ljubezen do dobrega. Nauči ga naj, izgovarjati kratke in navadne molitvice iu pobožne izreke, ki se tako potem globoko v srce utis-nejo. Pripoveduje naj mu o ljubem Zve-ličarju, o njegovi sv. materi, o njegovih fin gel jih in svetnikih. Opozarjati ga 1110-111 na večno plačilo za dobro in na več-
no kazen za zlo. Posebno pa mora paziti na to, da se v domači hiši ničesar ne bo zgodilo ali govorilo, kar bi moglo žaliti njegovo nedolžnost. Ta prva vzgoja v nežni mladosti je velike, da, nezmerne važnosti in se potem v celem življenju več ne da nadomestiti. Ta prva domača vzgoja je posebno dandanes velike važnosti, ko naj po želji sv. Očeta otroci že v nežni mladosti sedem let sprejemajo prvo sv. obhajilo. Krščanska mati naj otro ka sama pripravi na to prvo sv. obhajilo, ki bo imelo velik vpljiv 11a vsa poznejša sv. obhajila in 1111 celo življenje. Hog naj
blagoslovi tako mater, ki spolni na svojem ljubem otročiču to svojo važno dolžnost, plačilo za to gotovo ne bo izostalo. Žalibog, imamo pa veliko takih mater, ki prav ničesar ne store za krščansko vzgojo svojih otrok, temveč vse to prepuščajo le duhovniku in šoli. In tako se zgodi pogosto, da pridejo v šolo otroci, 7, 8 let stari ali še starejši, ko nimajo niti najmanjše ga pojma o veri in večnih resnicah. Koliko težav imajo potem s takimi otroci učitelji in duhovniki, predno jim kaj ubijejo v glavo. Tudi so stariši, ki niti sami ničesar ne store za krščansko vzgojo svojih otrok, niti jih pravočasno in redno ne pošiljajo k krščanskem nauku, k večjemu nekajkrati pred slovesnim sv. obhajilom in pred sv. birmo. Človek se mora
velikokrat čuditi nevednosti skoraj od-raščenih dečkov ali deklic, ko prihajajo k sv. birmi. iMnogo jih v 12. letu komaj toliko ve, kolikor ve otrok v materine« naročju dobre in verne matere. V takih slučajih so največkrat stariši temu krivi, ker se v njih domači hiši ne poučuje prav nič o veri. Ko potem taki nevedni otroci pridejo ven v hudobni svet, kjer vidijo in slišajo toliko slabega, podobni so slabemu trsu, katerega vsaki veter sem in tja maje. Niso dovolj oboroženi za hudi in težki boj proti mogočnim sovražnikom njih zveličanja. Kako strašen odgovor čaka take stariše, ki ta prvi verski pouk, to prvo krščansko versko vzgojo v domači hiši zanemarjajo.
Hlcnoafr"
| Pastirski list. |
aoo
(Konec.)
Najprej vam zakličemo: Ostanite doma, ako vas na žene sila v tujino! — "Povsod dobro, doma najbolje", pravi pregovor. Ali ni vsakemu pri srcu ona hiša, kjer je ugledal luč sveta in je slišal prvo materino besedo? Ona cerkev, kjer je bil prerojen v otroka božjega in vzgojen v sveti veri? ftola, kjer je dobil prvo izobrazbo? Oni kraj, kjer je preživel najlepša leta mladosti, kjer so njegovi starši, bratje in sestre, prijatelji in znanci? Ali nimamo nobenih dolžnosti do svoje domovine, ki nam je toliko dobrot izkazala? Zakaj ne posvetimo svojih duševnih in telesnih moči svoji domovini? Ali ni najslajša domača govorica, najlepša domača šega, najboljše domače verno ljudstvo? Ali res ne more dohiti priden in pameten človek dela in zaslužka v svoji ožji ali šiiSi domovini, v naši lepi in bogati Avstriji? (Vinu torej treba v tako daljne kraje čez morje, odkoder ni tako lahko povratka? — Posebno odsvetujemo izseljevati se v Ameriko. Vzroke za to smo že navedli. Vsak sloven ski izseljenec naj si torej dvakrat premi-
sli, preden se poda v tujino. Lahkomiselno izseljevanje se bo na vsak način maščevalo.
Starši, ne dopuščajte, da Vam sinovi zapustijo domačo hišo, ako niso dobro poučeni v krščanskem nauku, izšolali se v šoli, dozoreli v može ter imajo dušna in gmotna sredstva za pot in bivanje v tujini. Ne pustite jih iti s trebuhom za kruhom brez pravega cilja, temveč prepričajte se, ali bodo dobili v tujini dela in zaslužka in ali pridejo v dobro družbo. V ta namen obrnite se do svojega dušnega pastirja.
Zakonski možje! Ne hodite sami brez svoje žene v Ameriko. Pojdita oba skup, ali pa nobeden! Ako gre mož sam, naj pošlje prvi denar, ki ga je zaslužil in mu preostaja, kot potnino za ženo in družino.
Žene! Storite vse, da mož ne odide sam v tujino, in skrbite, da greste za njim prej ko prej. — Izgovor, češ, da bo mož več zaslužil i prihranil ako je sam, je ničeven in neresničen. Res je nasprotno. Mož več
zapravi, ako je sam, in manj prihrani, kakor ako ima varčno ženo pri sebi. To potrjuje vsakdanja izkušnja. — Pa tudi če bi bilo res, da sam mož brez žene v tujini več zasluži, vprašam, kaj pomaga ves dobiček, ako mož postane nezvest, žena nezvesta, ako se družinska sreča uniči? Ali bi ne bilo poniževalno za naš narod, ako bi imeli za denar vse naprodaj, tudi najdražje svetinje, nadnaravne blaginje, ki se sploh ne dajo ceniti ?
Slovenski delavci! Nikar ne hodite v amerikanske naselbine, kjer ni slovenskega duhovnika. Zlasti v gozde ne hodite delat in stanovat, ker so tam razmere naravnost strašne in za vašo srečo in telo pogubonosne.
Dragi izseljenci! Dokler niste stalno izven naše cerkvene pokrajine kje naseljeni, dokler še mislite vrniti se v domovino, ste še zmerom naše ovčiee in spadate pod našo nadpastirsko oskrb. Razložili smo vam koristi in nevarnosti, s katerimi je združeno izseljevanje. Da vam bode bivanje in delovanje v tujini v dušno in telesno korist, v časno in večno srečo, ne pozabite na svoje krščanske dolžnosti. Bridko je zapustiti milo domovino, pretrgati tiste nežne vezi, ki vas vežejo na svoje prijatelje in znance. Trpljenje in nevarnosti vas čakajo med tujci, ki nimajo bratskega srca za vas. Ali sv. vera in spolnjevanje verskih dolžnosti vas bode tolažilo in vam lajšalo življenje v tujini. Varujte se greha! Spomnite se, da vas spremlja in gleda povsod božje oko in da vas brani vsemogočna desnica božja. Bog, vaš milostjivi in dobrotjivi oče, vas no bo zapustil, ako ga boste častili, ljubili in njegove zapovedi spolnjevali. Zakaj "njegovo usmiljenje jim je od roda do roda kateri se njega bojijo" (Luk. 1, 50). Ako lioste krščansko živeli, bo Bog razlil svoj blagoslov na vaše delo in vašo družino. Pri tem izseljevanju poslužite se vedno družbe sv. Rafaela, oziroma kolodvorske in parodrobne straže, ki vam pojde vsestransko na roko!
Vsak izseljenec naj se, če le mogoče, preseli tja, kjer je slovenska župnija in se takoj pri svojem prihodu oglasi pri no-
vem župniku, kateremu naj pokaže krstni izpisek o sebi in svojih ter spričevalo o zakonskem ali samskem stanu, da ga novi dušni pastir pouči o ameriških cerkvenih zapovedih.
Prečastiti dušni pastirji! Vaša in naša sveta dolžnost je skrbeti za izseljence, ki so podvrženi večjim nevarnostim in so večji reveži kakor domači duhovnjani. Ako boste slišali, da hočejo vaši duliovnijani iti na tuje, bodisi začasno ali stalno, poizvedite, kdo so ti, koliko jih je, kakšen posel imajo, ali so sposobni za pot in delo v tujini, kam hočejo iti in kje se mislijo naseliti. Ako se na podlagi teh poizvedb prepričate, da dotičniki nimajo potrebnih lastnosti in sredstev za izseljevanje in da jim bo le v dušno in gmotno škodo, ali da nimajo potrebe izseliti se, odsve-.tujte .a hranite jim na vse moči zapustiti domači kraj. Če pa imajo resnične vzroke za izselitev in so po vašem mnenju zli to sposobni, sporočite to hitro družbi sv. Rafaela, oziroma kolodvorski in parobrod-ni straži, da jih pouči in s potrebnimi papirji oskrbi. Kolodvorska in parodrobna družba ima svoj sedež v Trstu, kamor se iz naših južnih krajev navadno izseljenci pripeljejo. K vsakemu parobrodu prideta dve ženski, ki imata na belorumeni pentlji podobo Matre božje. To so krščanske stra-žarice, katerim se pošteno dekle brez skrbi izroči. Zaupniki družbe sv. Rafaela bodo izseljence priporočili katoliškim društvom in zavodom v tujini in jim tndi pri vkrcanju na ladjo s svetom in dejanjem pomagali. Ker se izseljeni zakonski možje večkrat izgovarjajo, da se njih žena noče preseleti s svojim možem v tujino, zato ker ji dušni pastir to brani, se vam iz gori navedenih vzrokov nalaga, da tega v prihodnje ne zahranjujete, razven v prav izrednih slučajih.
Ako se bliža dan ločitve in odhoda, bo skrbni dušni pastir odhajajoče svoje ov-eice še enkrat zbral, tolažil, k dobremu spodbujal in svaril pred nevarnostmi hudobnega sveta in — kar je najbolj potreb, no — pokrepčal jih za daljno pot z zakramenti sv. pokore in Sv. ReS. Telesa. — Ako je število izseljencev večje, naj pri-
redi zanje posebno službo božjo s primernim govorom.
Po odhodu izseljencev ne sme prenehati tozadevna očetovska skrb dušnega pastirja. Lepi opomini, dobri sklepi, poslovilne besede duhovnika in staršev ne smejo izumreti v hrupu in dirdaju novega sveta, da ne ostanejo brez uspeha. Zaradi tega je treba, da ostane dušni pastir kolikor mogoče v stiku s svojimi ovčicami v tujini, da pozve o njih življenju, razmerah in potrebah in če je treba, zopet priporoči družbi sv. Rafaela, ki ima svoj-a zastopnike tudi v tujini.
Ako se izseljenci zopet povrnejo v svojo prejšnjo domačijo, bode dušni pastir skušal ozdraviti rane, katere jim je zadala tujina. Morda niso več prejšnji dobri kristjani in Slovenci, morda so s svojimi novimi nazori in slabim življenjem nevarni svojim domačinom. Tedaj bodete morali, prečastiti bratje, zopet skušati popraviti kar je na njih skvarila tujina. Morda bo treba poskrbeti ponesrečencem tudi gmotne podpore.
Da pa ti naši nasveti in opomini ne ostanejo samo na papirju, odrejujemo iu zaukaznjemo kot vaši nadpastirji v Gospodu to-le:
1.	Ker sta družba sv. Hafaela za izseljence in kolodvorska in parohrodna straža v naših krajih še premalo znaini — saj se jih izseljenci le malo poslužujejo — nalagamo dušnim pastirjem, da svoje duhov-nijane nanjo opozorijo v pridigi ali pri krščanskem nauku, pri govorih v katoliških društvih ali vsaj z oznanili, prilepljenimi na cerkvena vrata.
2.	Ker uspešno delovanje imenovanih • katoliških družb brez denarnih sredstev
ni mogoče — saj imajo njuni zastopniki mnogo pisarij, poti, zamude časa, in celo revnim izseljencem pomagajo z denarjem — naj se v ta namen v vseh cerkvah, kjer je nastavljen dušni pastir, v nedeljo (ali praznik) po prečitanem tem pastirskem, listu nabira miloščina ter odpošlje škofijskemu ordinariatu, ki bo nabrani denar med obe društvi primerno razdelil.
Ker v izseljeniških krajih, posebno v Ameriki manjka slovenskih duhovnikov in zaradi tega izseljenci ne obiskujejo cerkve, želimo, da se za to oglasijo pri svojem škofu tisti ki imajo za to poklic in sposobnost.
Bratje! tudi mi potujemo skozi solzno dolino proti nebeški domovini. Zato sklepamo ta pastirski list z besedami sv. Pavla do Ilebrejcev XIII. 14, 17, 18, 20: "Saj nimamo tukaj obstoječega mesta, temveč iščemo prihodnjega .... Bodite pokorni svojim predstojnikom in bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kateri bodo za vaše duše odgovor dajali, da z veseljem to delajo in ne zdihovaje.... Molite za nas... Bog naš miru, kateri je obudil od mrtvih (lospoda našega Jezusa Kristusa, velikega pastirja ovčic ... naj vas stori pripravne k vsemu dobremu, da storite njegovo voljo, in naj stori v vas, kar je dopadljivo pred njim po Jezusu Kristusu, kateremu bodi čast vekomaj. Amen!"
Na dan sv. Rafaela, dne 24. oktobra 1913.
t Frančišek Borgia, knezonadškof goriški, t A. Bonaventura, knezpškof ljubljanski. tAnton, škof krški, t Andrej, škof tržaški iu koperski.
Trifon, škof poreško-puljski.

To in ono za vse.
Piše T.
Pred kratkim so nas opomnili, kako naj pišemo, kadar pišemo o socijalistih To radi takoj storimo.
V New Yorku izhaja zanimiv tednik "The Life Issue", ne ravno drag, "tane samo ">0e. n« leto. Ta list jako toplo pri
poročamo vsem, ki so zmožni angleščine. (Naslov: The Life Issue 354 Fourth Ave New York.)
Namenili smo se, postreči svojim či-tateljem sempatje s kakim člankom, povzetim iz tega tednika.
Nek list rdeče barve piše, da bode treba katoliško vero v prihodnji socijalis-tiški državi dokaj spremeniti, ker je baje sedaj preveč pod upljivom Jezuitov. U-rednik je nabrže slišal, da so v Belgiji soeijalisti in liberalci svarili pred "črno" nevarnostjo — Jezuiti. Navajali so delovanje Jezuitov v afriški državi Congo. Do bodo čitatelji sami videli, kakšna je ta "črna" nevarnost, tu malo podatkov iz te države:
Jezuiti oskrbujejo tam 7 lastnih bolnišnic, soeijalisti in liberalci se za to še zmenili niso, da bi poskrbeli za uboge bolnike. Jezuitje imajo 4 naselbine gobov-cev. "Rdečim" bratcem gobavci ne diše in na nje niti mislili niso. Jezuitje imajo 7 javnih šol, "rdeči" nobene. Jezuitje imajo poleg tega še (>1 lastnih šol, katere vzdržujejo z vsem potrebnim na svoje stroške, vrhu tega še eno višjo šolo; liberalci in soeijalisti nobene. Jezuitje i majo 3 vzgojcvalne šole, (i strokovnih šol (obrtnih); rdeči in liberalci skupaj nobene. Naj dodamo še, da je radi nezdra vega podnebja podleglo že 19 Jezuitov v malo letih. Mej tem ko soeijalisti za razširjanje izobrazbe niti centa ne žrtvujejo. Seveda, kaj jim mari izobrazba, kaj jim mari civilizacija narodov. S tisoči krvavih žrtev izmed katoliškega redov-ništva in duhovništva je kupljena naša civilizacija. Vsak zaveden človek se veseli te civilizacije. Naši ta-rdeči jo pa u-nieujejo in hočejo nazaj čase poganske podivjanosti. Seveda vsak po svojem o kusu. Civilizovani človek hoče civilizacijo, divjak pa divjaštvo.
Socijalistični list "Liberator", ki izhaja v državi Arkansas, menda v .nestu Magnolia, je nedolgo tega objavil sledeče pismo:
"Javljeno je bilo podpisanemu, <la so našli v Evenston, 111. blizo katoliške šole kosti šešnajsterih otrok v odvod
nem kanalu. Želim, da bi še vaš odposlanec o tem prepričal, ter se glede tega obrnil na Mrs. W. H. Crampton, 111., Grant St. — 2126 Walmut St. Chicago. — T. J. Arnold."
List "Chicago Journal" pošle takoj svojega poročevalca, ki naj bi se na licu mesta prepričal o tem strašnem dogodku. Poprašat gre seveda najprvo k imenovani Mrs. Crampton, ki ga pa začudeno gleda, češ, jaz o tem ničesar ne vem, ter tudi ne poznam človeka z imenom T. J. Arnold. Poročevalec gre k onuotni policiji, ki po zopet ničesar o tem ne ve. Reko mu pa, naj se oglasi pri sodniku Owens, a tudi ta poročevalca začudeno gleda. Konečno celo Arnold-a ni mogoče najti v Chicagi ker ime je bilo — izmišljeno, izmišljen ves strašen dogodi k.
Tako si naši "rdeči" izmišljujejo do godke. Podtakniti so hoteli "najdene koščice", Bog zna komu.. In mi hi ne imeli pravice njih razkrinkovati? Pojte se solit! Vsak po svoje. Stavil bi, da je kateri izmed naših čikaških umazanih cunj objavil to laž z vso resnostjo, a našim rdečim backom so se pri tem gotovo lasje jezili. Sieer pa bacek je vedno hacek, in teh se ne manjka med nami
Doli v državi Oklahama imajo soeijalisti naselbino Ustanovljeno po svojem nauku, a danes je že precej, ako ne popolnoma "falirana." Zbobnali so bratci za to naselbino do 60 družin, ki so že, po "socijalistično obogateli", hočem r>či -ubožali. In kako je v ti socijalistični "dr žaviei". Prav lepo. Otroci morajo hoditi po zimi bosonogi; ako jim matere hočejo oprati umazano perilo, morajo otroci čakati v postelji, dokler se oprano perilo ne — posuši. Najdejo se otroci v naselbini, ki niso mogli obiskovati šole celo leto! Stariši jim niso mogli kupiti obleke in obuvala, dasiravno so delali dan nn dan. Kdor hoče dobiti obleko mora iti k voditelju skupne prodajalne, povedati svojo skromno željo, ki se mu pa redko kedaj izpolni; obleke si pa nihče ne sme sam izbrati, ampak le voditelj prodajalne. — Naselbina ima tudi premogokop
Mai 1D1-I.
"AVE MARIA"
103
(majnco), v kterem delajo delavci pov-seni pi otipostavno, dasiravno so že klicali na pomoč preinogarsko Zvezo, kjer so tudi nekteri uradniki socijalisti.
V li soeijalistični "državici" gre vse naiobe, , samo trdo zasluženi denar ubogih delavcev "gre gotovo prav v žepe "kosov". Seveda o teli dogodkih soeijalistični lisli trdo molče kot grob, a resnica je, da je "državica ta rdečih" v naj večji levščini, in da so upi socijalnih br it cev šli po vodi, kakor v nekem kraju v Južni Ameriki. Ne gre, pa ne gre! Ost a iiimo rajši pri starem!
Bog zna, ako naši "ta rdeči" o tem kaj znajo? Menda čikaško"sveto pismo" lega vendar ni zamolčalo, ki tako strašno skrbi za svoje "uboge" delavce!
To bo lepo v "prihodnji soeijalistični državi'", kjer bode vsak delavec zaslužil celili $4.00 na dan. Matere, vam pa ne bo treba otrokom "šuliov" kupovati! Ti bo res "luštno" v obljubljeni deželi "naših ta rdečih!"
Pred časom sem bral v tedniku "The Live Issue" primero med "delavskim škofom Knianucloni Ketteler, ki ga celo protestantski listi imenujejo "največjega prijatelja soeijalne reforme", ter socialističnim "bogom" in voditeljem nemških socijalistov August Bebel-oni. Kavno sedaj ga primerja nekatoliški list "Sued deutsclie Kons. Korrespondenz" zopet Bebel-a z voditeljem nemških katoličanov Dr. L. Win<lhorBt-om. Dr. Windhorst je umrl H. marca 1H!)1 in soeijalistični
list "Vorwaerts" je pokojnega jako hvalil, češ, umrl je kot ubog mož, dasiravno je imel priliko obogateti. Celo avstr. cesar mu je ponudil 100.000 letnih mark plače, ako bi hotel sprejeti njegovo službo, a je hvaležno odklonil, ter ostal reven in tak tudi umrl. Ko je August Bebel, najvišji "bog" vseh socijalistov umrl, je zapustil "malo svotico" 935.000 nemških mark! ne ravno malo premoženje za evropske razmere! Oba sta l ila poslanca v državni zbornici, menda sta imela tudi prilično iste dohodke, vendar socijalist Bebel je umrl kot bogataš in kapitalist, a Windhorst ubog. Kako je vendar to, da Bebci ni svojega ogromnega premoženja razdelil med svoje rdeče brate! Pojdite no! Bebel je bil kapitalist, ki je obogatel ob žuljih "ubogega proletarja", ki ga je za nos vodil. Je že menda dobro biti soeijalistični voditelj. l'a kaj hočete. Ali mislite, da naši "ta rdeči" ne gledajo samo na svoj lastni žep? Nespametni bi bili, ako bi ne skrbeli zase, dokler imajo opraviti s takimi backi. Malo peska v oči, pa se takoj žepi od pro; kaj "lepega" o kakem duhovnu, ali kaki nuni, tudi če je še tako debela laž, pa dolarčki kar sami skupaj "frče"! "Delavska para" ti pa zastonj čakaj povišanja plače ali skrajšanja delavskega časa Kdo se zate briga! Pač pa se ti voditelji v pest — smejejo. Da, ni ravno slabo biti socijalistčcn voditelj, ker to nese.
O-
+	*
\	Nekoliko pojasnila. £
+	+
K-	-t-Hh***+
Kakor hitro je A. Slovence objavil za pisnik vstiinovnega shoda /.veze sloveli • I ih duhovnikov, zašuinelo je v nasprol m m taboiu. Kaj takega ni-o p.ičakovali Naše slovensko časnikstvo je že toliko la galo č cz slovensko ameriško duhovšči no, da je samo sebi vrjeki in mislilo, da
.je slovenska duhovščina v Ameriki res toli o zaspana, tolil o razdvojena in pa toliko neznačajna, da je nezmožna uasto piti sku| no proti ta'emu počel 'u naših nasprotnikov proti veri in cerkvi in proti siamotcnju duhov.'čine. Zato no osupni li, ko so brali zapisnik vslanovnega shodu
in videli, kako so se zmotili v tej slovenski duhovščini.
Ni moj namen tukaj spuščati se v kako posebno polemiko o stvari sami. Tudi ne mislim odgovarjati na prazna izvajanja po listih, tudi ne na kaka "razmišljeva-nja" Ako bo potreba, sem prepričan, da bo Zveza sama naredila, kar bo vedela, da je prav.
Vendar se mi pa zdi, da sem našim slovenskim trezno mislečim 'možem dolžan dati pojasnila na nekatere napačne trditve, katere razširjajo nekateri listi po A meriki in v katerih podtikajo celo akcijo slovenske duhovščine samo meni. Nekateri listi se namreč boje Zveze duhov 11 i kov, zlasti pa še kake morebitne organizacije slovenskih katolikov v Ameriki. Da bi celi stvari škodili, hočejo postaviti celo stvar v napačno luč in jo pomešati z osebnostmi.
Tako se trdi mej drugim: 1) da je cela akcija slovensko ameriške duhovščine, t. j. njih Zveza, le delo Slovensko Ljudske Stranke iz stare domovine, ki hoče, 2) po njej zanesti sem v Ameriko mej nas takozvani "kranjski prepir" in skaziti naš mir (?) ter nas razdeliti v stranke, in IS) da sem jaz kot "agent škofa Jegliča" započel to celo akcijo ter se po slavil na čelo slovenske ameriške duhovščine, kateri sedaj dajem "ukaze". (Primeri Cl. Ameriko in Glas Naroda).
Vse te trditve imenujem kratko zavijanje in potvaranje resnice in golo laž.
Ad 1.) Kako morete dokazati, da je Zveza slovenskih duhovnikov delo S. L. S. iz Kranjskega? Kje imate le en dokaz za to trditev? Prosim, kar na dan ž njimi! Na razpolago vam damo vso korespoden-eo, da jo preiščete. (JI. Amerika je prinesla tri dolge "klobase" v obliki dolgove/, nili člankov, v katerih sklepa deloma po Koledarju "Ave Maria", deloma si sama izmišljuje v svoji bolni fantaziji, dii vidi strahove, kjer jih ni. Tu se trdi ta tr ditev kot dokazana. <!. urednik, prosim dokazov! Dokažite, kar ste trdili.
Ne! Zveza slovenskih duhovnikov, kolikor jaz vem, je delo cele slovenske ameriške duhovščine same.
Da, da! Vi najbrže slovenske ameriške duhovščine še ne poznate. Morda ste jo do sedaj sodili po kopitu tega ali onega duhovnika, kakega Vašega prijatelja, ki se je zmotil in se Vam približal. Ali Vas je pa najbrže premotila velika, da, skrajna miroljubnost in potrpežljivost te duhovščine. Leta in leta, je dan za dnem, teden za tednom mirno sprejemala od vas. vse obilne ostudne napade na svoje čast in svoj vzvišen stan. Mirno je držala, da ste nanjo metali cele kupe blata in gnoja Da, to vas je najbrše naredilo predrzne, da ste bili prepričani, da se sme v Ameriki vse, kar se le hoče. Od tod ste postali tako predrzni, da Vam niti najsvetejša naša svetinja ni več sveta dovolj, ^da bi je ne umazali s svojim blatom. Zato se sedaj čudite, ako naenkrat vidite to miroljubno duhovščino združeno v obrambeno organizacijo.
Zato, ne S. L. S. je ustanovila ZVezo slovenskih duhovnikov, ne S. L. S. je, ki bo združila slovenske katolike v Ameriki, ampak potreba in sila ji!, ki nas mora prisiliti, da se združimo in "otmemo svoj eolnič". Nam ni treba nikake starokranj-ske stranke, da bi nam kazala pot delovanja. Slovenska duhovščina v Ameriki že sama dobro in jasno ve, kaj je treba in kaj je njena, dolžnost.
2) Trdijo, da se hoče zanesti v Ameriko "klerikalizem" in "kranjski prepir", ter nas tako razdeliti v stranke.
Ne vem, ali ste res tako primitivni ali ste pa tako zlobni, da morete kaj takega trditi.
Za Boga! Vzemite vendar v roke vsaj nekaj zadnjih številk svojega časopisa in jih preberite. Ali lii! vidite, kdo impor-tuje kranjski prepir sem v Ameriko! Ali ne vidite tam, kdo je oni, ki že leta in leta, dan na dan, teden za tednom ilosljedno importuje v Ameriko najostu-nejši slovenski liberalizem iz Kranjskega? Naj je zadnji kapclan v kakem Zagorju nerodno kilinil, ali niste prinesli takoj celili člankov o njem? Ali ne preplan-kavate iz liberalnih listov člankov proti veri in cerkvi, zlasti onih, ki so proti te.) ali oni osebi iz S. L. Stranke, pa naj je
to duhovskega ali svetnega stauu? Ivo si bili liberalci v večini, ali niste hvalili liberalcev in vsak njih korak in sedaj ko so v manjšini, ali jih naprej in naprej ne branite in ne zagovarjate pred našo javnostjo? Ali je kdaj storila S. L. S. kak korak, da bi ga vi odobravali? ali liberalna stranka kak napačen korak, da bi ga vi ožigosali? Leta. iu leta ste dosledno propagirali liberalizem mej naš narod iu ščuvali narod proti S. L. S. Ali niste še vsako liberalno gonjo proti S. L. S. ali I roti škof ju Jegliču ali proti kateri koli osebi S. L. S. takoj z velikanskim krikom zanesli sem v Ameriko? Ali se spomnit" na rdečo škofovo brošuro, katero ste tu celo ponatisnili in z njo odirali sloven sko delavstvo? Ali niste zanesli sem Vo-diško Johanco, katero ste ponatisnili, o kateri ste zlagali pesmi, o kateri ste pistil i povesti, in ž njo sramotili ne kako omejeno in lahkoverno osebo, ampak celi du-I :>vski stan, celo cerkev celo sveto vero? Kaj nam ameriškim Slovencem mari n. pr. odstavljeni župnik Hercc, pa ste ga zanesli sem, ga razširjajte po Ameriki.
Skratka, prijatelji, kdo, kdo je zanesel mej nas razdor? Kdo je zanesel sem v Ameriko "kranjski prepir"? Kdo je že celo desetletje kazil mir mej nami Ameriškimi Slovenci? Prosim, povejte! To ste bili vi, oni slovenski časnikarji, ki ste zanašali sem mej nas liberalizem in ščuvali narod proti posameznemu stanu in na umeten način netili mej nami strankarski prepir. In ako toraj danes stojinn razdeljeni mej seboj mej katolike in odpadnike, ako smo razdeljeni v dve stranki, to ste naredili vi, ki ste bili že deset letja kazimirji slovenskega ameriškega miru.
Preberite zadnje letnike raznih listov! Koliko nesramnih iu ostudnih napadov nn veno, na posamezne verske resnice je tu nakopičenih! Koliko gnoja je tam, kale lega ste nametali ne posamezne Vam neljube duhovnike, na celo slovensko duhovščino, na eel duliovski stan! In deset letja smo molčali in trpeli! Povejte nam le en stan, povejte nam le eno osebo, ki bi tako potrpežljivo in tako dobrovoljn«
prestala le polovico teh krivic in tega zasramovanja, kakor ga. je slovenska duhovščina! Povejte nam, ali bi vi sami mirno v taknili vse to v žep, ali vsaj le majhen del tega, kar smo mi duhovniki? Ah je to dokaz, da kazimo mir? Ali nam 1110 l ete po vsem tem predbacivati, da hočemo mi zanesti sem prepir, razdvojiti narod? Da, ako kdo prebira stare letnike slovenskih časopisov, čuditi se mora, kako je mogoče, da je slovenska duhovščina, da so slovenski katoliki toliko časa tako mirne potrpeli vse krivice in vse žalitve njih najdražjih svetinj. Umreti smo priprav ljeni za sveto vero in svojo cerkev na. en; strani, na drugi strani pa smo pustili mirno in nemoteno sramotiti to svpjo vero iu cerkev. Slovenska duhovščina je to storila za to, ker je mislila in po pravici pričakovala, da boste vendar počasi sami spoznali svojo zmoto, zgubili svojo liberalno greenhornsko surovost, ter postali vsaj toliko ameriški gentlemeni in toliko svobodoljubni, da boste pustili vsakemu svoje prepričanje in pa da ne boste žalili posameznih stanov. Seveda vi ste to potrpežljivost zlorabili v to, da ste nas še bolj blatili in še bolj delali proti svetinjam tako dragim vsakemu katoličanu.
(Jospodje, prosim, ali kaže to, da smo kazimirji našega miru? da sejemo mej narod prepir, da hočemo razdor v narodu?
Za to raj jo ostudno zavijanje in potva ranje resnice, ako se hoče delovanje Zve ze iu nameravana organizacija slovenskih katolikov v Ameriki naslikati ko« delo S. L. S. iz Kranjskega ali kot nekak poskus zasejati razdor mej nas ameriški4 Slovence!
Kar slovenska duhovščina hoče je sam to, kar čuti, kakor ona tako vsi trezno misleči la.jiki širne Amerike, da je namreč, že prav skrajni čas, da nastopimo vsi. kakor en mož in zabranimo vsako nadaljno importovaujc slovenskega smrdljivega ii p popu lega liberalizma sem v Ameriko ii z njim vsak razdor mej na.s. Cela Kranj >ika je •pomelhi liberalizem tako čisto, da je ostalo le par smeti še v nekaterih me stih. Tudi sem, ga ne maramo! Kar 111
dobro za Kranjsko, ni dobro tudi za nas. Kar slovenski kmet in delavec doma ne mara, tega tudi mi tukaj nočemo!
Trdijo da. hoče Zveza zanesti sem kranjski klerikalizem! Ali ste pomislili, kaj ste zapisali s tem stavkom? Kako naj za nesemo sem kranjski klerikalizem, ko pa nimamo i.i« veljave v Ameriški politiki'. S. L. S. je vendar popolnoma politična stranjka. Kako naj jo zanesemo sem' Ali naj si tu i oleg demokratske in republikanske strf.uke ustanovimo še tretj«; "kranjske llerikalno stranjko"? Da, edino to bi bil kranjski klerikalizem, oziro ma (o, kar mi pod "klerikalizem" razu nievaino Kako je to neumno, je jasno. Vidite kako hočete metati pesek v oči slo venski javnosti. Nočemo klerikalizma sem v Ameriko, pravite in trdite; v resnici pa mislite ne na klerikalizem kot politično stranko, temveč mislite s tem versko prepričanje in versko'odločnost. Kar vi "klerikalizem" imenujete, ni nič drugega, kakor to, ako se kdo možko postavi za svojo versko prepričanje, ter ga brani, ko ga Vi napadate. Ta klerikalizem, versko na rodno zavest, da lega pa bomo, tega pa moramo zanesti mej narod. To pa ni kranjski "klerikalizem", temveč to je pravi in pravcati ameriški "klerikalizem", k je pognal v najlepšem svojem cvetju ravno tu na svobodnih ameriških tleli. Milijone mož že šteje in sicer iz vseh stanov iu vseh delih Unije in bujno evete in mora tudi mej nami ameriškimi Slovenci zacve-teti. Stoletja je krvavel naš narod za svo jo vero. In tudi tu v Ameriki si je ne b< pustil kar tako ineuinietebinie teptati od vsake propalice. Ako ste liberalci, bodite! Mi vam nič ne branimo. Mi smo svobo doljubni. Ako hoče kdo biti rdeč, kakor kri, le naj bo! Ako pa kdo hoče biti črn. ima pa tudi prav isto pravico, kakršno imate vi. Ali net
:i) se neni podtika posebna, izvanredna čast, češ, da sem "agent škofa Jegliča' in pa "diktator slovenske ameriške du hovšeine".
Dasi bi bil jako ponosen ne eno ali dni go teh časti, ko bi bile le malo resnica, mo ram javno pribiti, da je to laž.
Vso svojo korespodenco sem prebrskal, ako sem morda prezrl kako pismo, v kate rem bi bil dekret, s katerim me je ljubljanski vladika imenoval svojim "agentom" za Ameriko, pa zastonj. Nisem ga našel. Morda so ga mi ti možje prestregli in ukradli, ker s toliko odločnostjo to trdijo! Mogoče je vse. Treba bo preiska';i zadevo. Hiti zastopnik kakega kneaoško fa, zlasti tako odličnega, kakor je knczo-škof Jeglič, bi bila za ne, kot meniha, velika čast.
Da pa ameriška duhovščina ne sprejema od mene nikakih ukazov, to ve vsak duhovnik po celej Ameriki. Kar vprašaj te jih. Ameriški gg. duhovniki so si sami ustanovili svojo Zvezo. Oni poznajo naše žalostne razmere sami predobro, oni so že sami toliko navdušeni za svojo vero in cerkev, že toliko ljubijo svoj zvišen stan, svoj narod, da sami vedo, kaj treba, kako treba in kolikor treba. Zato jim ni treba kakera Zakrajšeka, da bi jim dajal nasve-te, še manj pa kake ukaze 1'ri Zvezi se jim tudi ne gre za kako diktatorstvo, tem več za narodno delo, za obrambo ljudstva Duhovnik sprejema ukaze le od svojega škofa.
Ako hočete pil vedeli resnico, kdo .je ustanovil Zvezo in kdo bo ustanovil /.dni žen je slovenskih katolikov, vam pa lahk;, mirno povem čisto resnico, da ste bili It. edino vi, ki importujete liberalizem in socijalizem mej naš narod, edino Vi, ameriški soeijalisti, ker ste s svojim podlim početjem prisilili slov. duhovščino, da se je združila k odporu in"zaklicala: do tu in ne več naprej! In ako se bojo združili tudi vsi trezno misleči lajiki cele Amerike. je zopet le vaša zasluga, ker ste ji1' vi primorali, da se bojo zvrstili v organi zacije v obrambo svojih najdražjih in naj svetejših svetinj.
Pustili bi bili pri miru vero, cerkev in duhovščino. Mrigali bi se bili le za svoj business ter za gmotni napredek naroda, ako ste res narodni, pa bi ne bilo treba nobenih Zvez duhovnikov, nobenega zdru-ženja lajikov, sveti mir in pokoj iu edinost bi kraljevala mej nami. Svoj naj dražji zaklad, sv. vero, svojo duhovsko
east, pa vendar sinemo braniti tako možje lajiki, tako duhovščina. Ali ne? Še črvi-ček v prahu se sme zvijati, ako kdo stopi nanj.
Zato pa sedaj v resnici želim, da bi še l«)lj divjali proti veri in cerkvi in duhov-
ščini! Sila zmiraj rodi odpor. In kolikor hujša je .sila, toliko močnejši je odpor Zato le hitite pisati. Rabite veliko silo, da boste s tint vzbudili tini močnejši odpor.
Rev. Kazimir Zakrajšek O. K. M
noč
un
Iz Slovenskih naselbin.

3on
D®
Cleveland, O. — Župnija sv. Vida. Post je minil a upamo, da dobri nasledki tega svetega časa ne bodo tako hitro izginili. Katoliški Slovenci so se skozi ves post pridno vdeleževali dvakrat na teden in v nedeljo sv. križevega pota in govorov. Dal ljubi Zveličar iu Njegova sv. Mati, da bi to premišljevanje, beseda božja in pa sv. zakramenti, ki smo jih sprejeli, obrodili stoteren sad med našim narodom, — Tudi velikonoč smo praznovali zelo lepo in dostojno. Ljudstva je bilo toliko pri štirih sv. mašah, posebno še pri "vstajenju", da jih je moralo veliko ostati zunaj cerkve. Oh pol enajstih, velike maše, so se udeležila možka katoliška društva. Le žal, da nismo ide li to pot ponosne in lične uniform« druš tva. Ž. M. M. in to radi p-omote. Društvo sv, Alojzija ji' preskrbelo stražo pri božjem grobu, za kar jim gre hvala. Napram slabim časom, je bil božji grob ob-sut s cveticami, ki so jih darovali dobri farani. (iospa Ktrojin je podarila tudi več lepili altarnih prtov, lastnoročno izdelanih, tako tudi gospa Ifrovat krasno izdelan prt, dočini je gospa Mali naredila "capes" pri belili ministrantovskili oblekah. Hog naj plati stotero njim in vsem drugim, ki so kaj storili za olepšavo cerkve iu oltar jev. — Naše društvo masnih strežajev dobro napreduje in šteje že več ko (i() članov. Pred kratkem so si nabavili zopet 24 novih oblek, za katero so že dv< tretini plačali. Kakor bitno mogoče, pa priredijo predstavo z namenom, da si z dohodki nabavijo nekaj nujno potrebnih stvari. — Dekliško društvo je na ve-
likonočno nedeljo priredili zelo krasno igro "Sv. Neža". Vse igralke so izvršile svoje vloge pohvalno iu v splošno zado-voljnost vseh navzočih. To je že druga prireditev tega društva v teku pol leta v prid nove šole. To .je eno izmed najdela-vnejših društev v Clevelandu in sicer de lavno v pravo svrlio. Slovenci, ali Vidite kje je zavednost in naprednost!? ("'asi temu društvu! — Tudi žensko altarno društvo dobro napreduje in se množi z vsakim tednom. Kar je storjeno za čast božjo, je Hogu posojeno in On še ni nikdar nobene reči ostal dolžan. Žensk« -mu oltarnemu društvu obilo uspeha '
Cleveland, O.
Cenjeni gospod urednik!
Marsikateri izmed Vaših eitateljov je prctečeiii mesec nedvomno opazil par dopisov v "Amcrikanskcni Slovencu", v katerih so dopisniki obsojali tukajšnji slo venski list "<'l. Ameriko", lies, skrajen čas je že bil, da se je kedo oglasil in pro testiral. Rojaki zunaj Clevelanda morajo imeti pač čudne pojme o clevelamlskih Slovencih, če nas sodijo na podlagi tega u mazanega lista. "('I. Amerika" vedno pi še, kakor da bi imela za seboj celo tukajšiio slovensko naselbino, kakor da bi ljudje tu dali slovo svojim lastnim možganom in naročili "Ameriki", da zanje misli.
In kakšne so te misli, kakšna so ta načela? .lili je pač težko opisati. Kdor je zasledoval ta list oil začetka njegovega postanka, ve, da je bil ta list ustanovljen na katoliški podlagi. Toda od kar je prvotna družba list prodala sedanjima lastni-
koma, je vse spremenjeno. Imenoma hoče list ostati še prijazen katoličanom ali vsaj nepristranski, toda to vse samo zaradi "businessa". Lastnika "Cl. Amerike" dobro vesta, da je glavna zaslomba lista med poštenimi ljudmi tu v Clevelandu, zato poskušata kolikor mogoče pokrivati svoja protikatoliška načela.
Načela? Skoraj težko mi je nazivati politiko tega lista z imenom načela. Glavna njegova ideja je nekoliko omiljen ljubljanski liberalizem, pomešan z socijaliz-mom. Cel slog sestoji iz fraz, pobranih iz S. N. Poskuša posnemati moderne ameriš ke časopise, toda v svojem ozkem obzorju ne more zapopasti duha nepristranskega ameriškega časopisa. "Amerika" hoče biti nepristranska vsled "buseness"-a, toda skozi in skozi se kaže na vsaki strani, sko-ro bi rekel v vsakem odstavku njeno sovraštvo do katoliške vere. Vsak škandal, izmišljen ali resničen, pobere in ga. kaže ljudem, češ taki-le so, vsi katoliški duhovni so jednaki taka-le je katoliška cerkev !
Tz posameznega slučaja sklepa na vse duhovstvo, na celo cerkev. Stvari, ki bi jih trezno misleč nepristranski časopis mogo če samo enkrat omenil, "Amerika" žve či in žveči, spreminja, in povečuje, da bi noben čitatelj ne zamudil se zgražati nad duhovščino in cerkvijo.
Kadar se priredi v naši naselbini kaka za katoličane važna in vesela novica, jo "Amerika" popolnoma zamolči ali pa samo mimogrede in porogljivo omeni. Naj vzamem samo jeden sluča j. Pred par tedni so otroci tukajšnje šole sv. Vida priredili krasno predstavo. Šolske sestre so se tedne in mesece trudile, da so otroke iz-vežbale in predstava je bila po mnjenju vseh, ki so jo videli, v vsakem oziru dovršena, nekaj nenavadnega za našo naselbino. Tukajšnji angležki dnevnik "Lender" je poslal svojega reporterja k predstavi. Ta je napisal veliko kolono o igri, ni mogel prehvaliti nadarjenih in dobro-izučenih otrok. — Tu "Cl. Amerika"? -Omenila je predstavo v par vrsticah. Nobene pohvale, nobene vspodbude za otroke, nič! Kratko časa potem je pa neko
tukajšnje socijalistično društvo priredilo maškerado. "Amerika" je pisala cela poglavja o tem važnem dogodku, kar ni mogla dobiti dovolj prikupljivih izrazov, da bi zadostno pohvalila različne maske. In vendar pravijo oni, ki so bili slučajno prisotni v dvorani, da je bila meškerada škandal za društvo, škandal za celo naselbino, žaljiva ne samo za katoličane, temveč za vsakega poštenega dostojnega človeka. Taka je "nepristranost" "Cl. Amerike!"
Tak časopis v marsikaterem oziru naredi več škode kakor pa recimo "Glas Svobode", "Proletarec" itd. Če pošten človek vzame v roke n. pr. "Glas Svobode", že naprej ve, da v listu ne more pričakovati resnice, poštenosti in dostojnosti, zato je pa tudi njegov sklep naprej narejen, da ne bo verjel nobene vrstice, kar bi čital, "Amerika" na drugi strani pa piše navidezno nepristransko in včasi celo prav laskavo omeni kakega duhovna če se je ta slučajno toliko spozabil in sto pil v tiskarno in plačal naročnino za par let. rlovek, ki ne pozna satansko pokrite politike "''I. Amerike", ne ve, da je pod krinko nepristranosti skrit strup.
Pisatel teh vrstic nima nobene osebne mržnjc proti lastnikoma "Cl. Amerike" Pirca komaj poznani, njegov partner mi je pa še po imenu neznani, (V bi Pire kot urednik javno naznanil, da je njegov list načeloma prot.ikatoliški, bi imel več spoštovanja do njega kakor pa sedaj, ko ravna kot "pobeljen grob", kot hinavec, ki si ne upa priti odločno na dan s svojimi idejami. Vsak človek ima spoštovanje do nasprotnika, če ima ta le "korajžo".
Naj omenim še baharijo "Cl. Amerike", ko .je pred kratkem na opravičeno kritiko
v	"Am. Slovencu" odgovorila, koliko n >-vili naročnikov dobiva vsaki dan, češ, da je to jasen dokaz, da njen urednik pozna ljudsko žilo, da piše ljudstvu po volji. To ni veselej res, g. Pire! Jaz bi bil pri volji staviti groš proti vašemu beliču, da
vi	zgubite "več kot polovico naročnikov v jednein letu, če se bi tu v Clevelandu ustanovil pošten katoliški list. Pravi pristni socijalisti že itak niso posebno navdu-
šeni za vas, ker jim niste dovolj rudee, o-ziroma ker ste preveč zajčje narave; pošteni ljudje vas pa zopet ne morejo ljubiti iz zgoraj navedenih razlogov.
•'edini vzrok, da čitajo vaš list je, ker druzega nimajo, ki bi jim prinašal tukajšnje mestne novice.
Pozdrav! Naročnik.
-o-
Grafenauer "Zbirka slovenskih povesti" Izšel je ravnokar drugi zvezek to zbirke, katera ima namen med našim ljudstvom gojiti in buditi veselje do dobrega berila in katera prinaša samo spise slovenskih pripovednikov. Drugi zvezek obsega nekaj Erjavčevih povesti iu sicer: "Hudo brezdno ali Gozdarjev rejenec", "Ni vse zlato, kar so sveti", "Izgubljen mož", "Ena noč na Kumu", "Mravlja". Erjavce je eden naših najpriljubljenejših pripovednikov, ki .je znan p.o zanimivosti svojih povesti ter po ljubkosti in mičuo sti, s katero zna slikati naravo in njeno življenje. Ker slovensko občinstvo tega pisatelja, čigar spisi so malo komu dostop ni, po večini še vse premalo pozna, bo ta zvezek splošno prav dobro došol, tudi na šim dijaškim in društvenim knjižnicam.
"Zbirka slovenskih povesti" izhaja v založbi "Katoliško Muk varne v l;jub
ljani" in se odlikuje tudi po nizki ceni. Nudila pa bo lepo izbiro prvovrstnih spisov naših pisateljev, ki so poskriti v raznih listih, ali pa so priobčeni samo v dragih zbranih spisih, radi česar posamezniku navadno sploh niso dostopni. Naša zbirka bo pa zbrala v posameznih zvezkih vse, ] ar .je lepega, ter podala v lepi obliki in l ar najnižji ceni našemu ljudstvu.
Cena z poštnino vred 'l()c. Naroča se pri upravništvu.
Ave Maria.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zaradi pomanjkanja prostora, smo morali odložiti za prihodnjo številko več dopisov.
S E I Z BROS.
Priporoča vsem sloven -kim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vveh cerkvenih potrebščin kipov, podob, svetinjic itd.
In vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov.
7 BARCLAY ST.,	NEW YORK
Telefon, r.!)8,r> Barclay.
Naši cenj. čitatelji in čitateljice!
NARoOČAJTE IN PRIPOROČAJTE
vsem svojim znancem dober kat. list
A M ERIKA N SKI SLOVEN K (3
(naslov) Joliet, Illinois.
To jo prvi slovenski list v Amoriki, ustanovi jen lota 1H!I1. Izhaja vsak torek in potok. Na ročni n a $2 na loto; za pol lota $1; za Evropo in inozemstvo $3. Prinaša vsopolno novic iz v»eb krajov in mnogo podučnega in zabavnega borila. Dolžnost vsakega hiSnoga gospodarja jo, da si naroči "Amor. Slovonca." V tem listu ni strupa. Ciin prej ga naročite tem boljo za Vas in VaSo družino, ki bi morata imeti dobor slov. in kat. list vodno pri roki, da so uo spridi z zlobnimi časopisi, ki prežo in vločojo mnogo mlačno rojake V prepad brezverstva, in komično v pekel lo na tem svetu. Naročajte dober list "Amorikanski Slovenec."
» * * * * * * * * * * * *
h *
* * * * * * * * * * * ■ *
Za Avstrijo list izhaja v Ljubljani. Odgovorni urednik Fran Rus v Ljubljani.