«s «s ISSN 0351-0140 770351 81 401 4 Tema meseca: Na štirih kolesih SPOMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA GRADBENEGA Zadruga mozirje MATERIALA Z.O.O Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. II II * CEMENT PC 45........................"713 * APNO ZAGORJE........................333 * MODUL BLOK G/'l nad 1200 kom.34; na kom .33 PO TOVARNIŠKIH CENAH: * DIMNIKI SCHIEDEL GRADNJA ŽALEC * IZOLIRKA LJUBLJANA * TERMO SKORJA LOKA * MARMOR HOTAVLJE * LJUBEČNA CELJE * CIN KAR NA CELJE * UNITAS LJUBLJANA * TIM LAŠKO ÜÜE * LINZ POSTO JNA... MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV! CORSA Že Od 1 .424.050 SIT VECTRA že Od 2.606.610 SIT Kredit od T+4% Avtohiša JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel. 083/864-380,855-975 CELJE, Mariborska 93, tel. 063/411-909 POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS Servis, kleparstvo, ličarstvo Prodaja originalnih rezervnih delov DU SETI d.o.o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598 VELIM IZBIRA VRMH KOSMIČ • s košem ali brez, - s pogonom ali brez, - različne širine noža, - različne moči motorja VSAKO PRI NAS KUPIJENO VRTNO KOSILNICO VAM SESTAVIMO, PREIZKUSIMO in VAS POUČIMO ODELOVANJU! SERVIS in REZERVNI DELI ZAGOTOVIJENI! VABLJENI Odprto: pon. - pet. od 7.00 do 18.00 sob. od 7.00 do 12.00 OSREDNJA TRETJA STRAN V X^X, ^XX .„'N^..,. v-jX, Xx ISSN 03S1-8140 N \V\\ x\V\V VxXVx^SX Leto XXX, št. 9.. 30. april 1998 Izhaja vsak drugi petek ' XXXxX^^ Ustanovitetevs N \ X\XxxXx v*- X\ XX ' ^\ \\ X\\ \x XXX Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4. 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, žiraračun 53810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: ^r^'er-Kpt^iKx •'.. •x ■> %:. X' X . Stalni sodelavci: .Edi Mavrič-Satnnjčan,, Aleksander' .. Videčnik, Ciril Sem.SlavicaSlapnik, X\ Benjamin JCapjir,' Vida Skok. Oroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard . Vrtačnik,. Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja Kladnik, Franjo : . Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko. Marija Šukalo, Vesna /Banjevip, Knietijška-svetbva^ Tajnica uredništva:;-> XX. X ;i : Barbara Zacirkovnik . - ; Raeünaihiika ;öbdeiäi^aX\X^^-X^Xx'''> ToMaž Wjk.'x - N.- X\X\ 'S\X-X Helena Kotnik, mobitel 0609/647-340 : Naslov urreništva: ! Savinjske novice XXX\ ' ' Savipjska cesta 4, 3331 Nazarje ;^^e^ö63^33:2iQ.x;,Xx p.. X.: x.. x'>- E-pbsjsfcXXjXXX'^ savinjske.noyice(tpsiol.net. X . % x'j Internet: http//!WWW.inetia.eiinet.si/savipjske-iioviBe ,\ \ Cena za izvod: 309.00 Sli', X: za naročnike: 220,00 SIT X:;X\ '' Tisk: ^ 'IGEA d:o.o; Nazarje j Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. • ' ,,, ' Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.199.2 šteje časopis med proizvode ... informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov j-ppptopi^i ''-j;..;.;'...-:: Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja v besedil Pisem bralcev in oglasov ne \ ' lektoriramo. ' '-,xx '. Odpovedi sprejemamo za nasledile polletje. x\A^X\Xx'X V predzadnji številki sem uvodnik začel z novico, da posvetovalni referendum za ustanovitev občine Solčava bo, za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje pa ne. Tako seje tudi zgodilo, toda kasneje je na sceno stopilo ustavno sodišče in parlamentu zapovedalo, da mora na Prihovi in še na nekaterih drugih lokacijah, ki ji prav tako ni upošteval, vendarle razpisati referendume. Zgodili naj bi se 21. junija. V Savinjskem gaju v teh dneh poteka velika mednarodna prireditev Cvetje in ideje 98, ki jo je do današnjega dne obiskalo že več kot deset tisoč obiskovalcev. Vendar je to le napoved pravega praznovanja 20-letniceparka, ki bo na vrstiprvi septembrski konec tedna. Na praznovanje obletnice pa se pripravljamo tudi v uredništvu Savinjskih novic. Ob letošnji3O-letnici bomo v hotelu Štorman pripravili zanimivo družabno prireditev, na katero prisrčno vabimo tudi vas, drage bralke in bralci. Preberite si podrobnosti nazad-nji strani pričujoče številke SN in si čimprej rezervirajte vstopnice! Čestitamo ob prvem maju - prazniku dela! Uredništvo t ®trideja Vrtni hram na strani 22 ^•ZKZ IHI^zirje: Zadruga je takšna, kakršni so njeni člani..........4 Upravna enota Mozirje: Navodilo za kategorizacijo nastanitvenih objektov ..6 Nazarje: Kako izboljšati okolje na podla^i &stleških > izkušenj ...:>...1 ...:....: 8 Peter Krivec, Macesnik iz Podpls.ew3^xN^x<'i “PUH bi moral poslušati domačine]”.....:........9 Ribiška družina Mozirje: Svinjarija ob Savi^iflm';x%:. limeti..................1L Ocenjevanje želodcev: Pobiranje v petek, ocenjevanje V soboto 12 97 let “poštne mame”: ^l^on^^t^tjPrajicke' jeglič................. 16 Zlatoporočenca Marija in Albin Bele iz Deve: Bog nama je dal dobre otroke..................17 iz Šmihela..............18 Zgodovina in narodopisje: Nazarska kronistka......24 Tema mesd^^xl^^v^ Zgornjesavinjska liga: Zadruga bo prvak........36 Upravna enota Mozirje: Predstavitev novosti iz zakpha o varnosti ;, . cestnega prometa......39 X X Savinjski gaj \ vabi v objem lepote cvetja X X : :x Foto: Oiril Sem X ; > 6 \\ V/VNXSXS.'x'XNX'xNa \\\, \\ \\j\ \ V''- \x Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Zadruga je takšna, kakršni so njeni člani Na 6. rednem občnem zboru so se 21. aprila zbrali predstavniki in vodstveni delavci Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Pregledali so poročila o poslovanju v lanskem letu in spregovorili o problemih, ki tarejo kmetijstvo. Poslovanje je predstavil njen direktor, Anton Vrhovnik. Glavna dejavnost zgornjesavin-jskih kmetov in njihove zadruge je bila tudi v lanskem letu pridelava mleka. Zadruga je od kmetov lani odkupila kar 11 milijonov litrov mleka, kar je tri odstotke več kot leto poprej. S tem ostajajo drugi največji dobavitelj ljubljanskih mlekarn. Posebno dejstvo je kvaliteta pridelanega mleka, saj ga kar tri četrtine spada v extra razred. Mleko oddaja4l7 rejcev, ki imajo v svojih hlevih povprečno 7,18 krav. V dolini je tako okoli 3000 krav. Večni problemi pa sov prodaji mlečnih izdelkov. Tržne viške morajo mlekarne prodati v tujini, tam pa so cene praviloma nižje. Za 13 odstotkov več kot leto poprej je zadruga odkupila pitancev, približno na enaki ravni pa je bilo perutninarstvo. 23 milijonov pridelanih jajc predstavlja 10-odstotni tržni delež. Na področju odkupa lesa beležijo v lanskem letu rahel porast za tri odstotke. Odkupljenih je bilo 57.000 kubikov lesa, veliko problemov pa nastajapri izterjavi plačil s strani lesne industrije. Hmelj je lani obrodil po pričakovanju, odkupne cene zanj pa so bile nizke. V lanskem letu se je zelo povečala konkurenca na področju trgovine. Kljub temu so prodajo povečali za 6,7 odstotka, kar pa je manj kot je znašala inflacija. Manjše trgovine in gostinske obrate so deloma že oddali v najem zasebnikom, s tem pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Nadaljevali bodo z intenzivno modernizacijo objektov. Finančni problemi kmetov in za- GZS Območna zbornica Velenje Predstavitev programa gospodarske promocije Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica je pred štirinajstimi dnevi v sodelovanju z Vinkom Zupančičem, vodjo oddelka gospodarske promocije Slovenije pri GZS, v Velenju pripravila predstavitev programa gospodarske promocije za letošnje leto. Gre za projekt, brez katerega bi bili učinki pri izvozu in blagovni menjavi s tujino bistveno slabši. Predstavitev je obsegala študije in analize omenjenega segmenta gospodarstva, gospodarsko politiko in konkretne naloge tovrstne promocije. Izdelan je poseben kat-alog aktivnosti za posamezne dežele in program posvetov “kako poslovati s” posameznimi deželami. Po besedah Vinka Zupančiča so izjemnega pomena tudi drugi vidiki gospodarske promocije, na primer dejavnost centra za promocijo turizma, vladnega urada za informiranje in promocija za potrebe izvoza pri Gospodarski zbornici Slovenije. Žal Slovenija nima kvalitetnih predstavnikov za gospodarsko področje v tujini, zato je prodor na evropska in svetovna tržišča težji in počasnejši. Več konkretnih informacij in napotkov lahko gospodarstveniki in predstavniki občin, gospodarske ter obrtne zbornice dobijo na oddelku za gospodarsko promocijo GZS v Ljubljani. Savinjsko-šaleška območna zbornica je s tem kontaktom želela spodbuditi predstavnike izvozno usmerjenih podjetij, da se povežejo z ustreznimi vladnimi in gospodarskimi institucijami, kjer obvladujejo kakovostne in strateške informacije in kjer imajo študijski pristop do raziskav tržišča ter nenazadnje že precej izkušenj. Jože Miklavc drug so vse večji, zato v ospredje zopet prihaja pomen hranilništva. Le temu namerava država zadati udarec z novim zakonom o bankah, v katerem nameravajo izenačiti banke in hranilnice. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo z 270 na 255. Finančne rezultate je razložil računovodja Franc Miklavc. Promet je znašal slabe 4,5 milijarde tolarjev, dobiček, ki je bil dvakrat večji kot leto prej, pa znaša 6,2 milijona tolarjev. Po sprejetih sklepih so vsem članom zadruge priznali dva odstotka od prometa z zadružno kartico, za šest odstotkov obresti pa so povečali članski zadružni delež. Ta je znašal na dan 31.december 97 56.217 tolarjev. O planskih usmeritvah je spregovorila Branka Rosenstein. Povečanje načrtujejo zadružniki na vseh področjih, dobiček pa naj bi bil vsaj takšen, kot v minulem letu. Število zaposlenih bodo zmanjšali še za sedem. Načrtovane investicije bodo “težke” 52,5 milijonov tolarjev, največ pa bo-šlo za posodobitev mlečnih zbiralnic in zamenjavo opreme v Varpoljah. V nadaljevanju so sprejeli revizijsko poročilo o revidiranju računovodskih izkazov za leto 96. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik parlamentarnega Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, Franci Potočnik. Pohvalno je spregovoril o poslovanju zadruge, ki spada med najboljše v Sloveniji. Kriza, ki se obeta slovenskemu kmetijstvu pred in ob vstopu v evropsko unijo, bo lažje rešljiva z dobrim poslovanjem in organiziranostjo zadrug. Poudaril je, da so zadruge takšne, kakršni so njeni člani. In še svetla točka. Država naj bi v kratkem pričela vračati kmetom davek na porabljeno nafto. Benjamin Kanjir SPOŠTOVANI OBČANI! KREDITE PO NEUGODNIH OBRESTNIH MERAH LAHKO ODPLAČATE Z GOTOVINSKIMI KREDITI NAŠE BANKE PO NIZKIH OBRESTNIH J MERAH, IN SICER: - PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T+6% LETNO IN - PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T+8,5% LETNO. GOTOVINO PA VAM OMOGOČA TUDI NAKUP BLAGA ALI PLAČILO STORITEV S POPUSTOM! KREDITI SO NA VOLJO TAKOJ. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke /O Zgornjesavinjska obrtno-podjetniška zbornica Članski prispevek ostaja nespremenjen Člani izvršilnega odbora Zgornjesavinjske obr tno-podjetni-ške zbornice so se na 12. redni seji sestali v četrtek, 16. aprila. Po sprejemu finančnega poročila za leto 1997 je izvršilni odbor razpravljal o višini članskega prispevka v letu 1998 in sklenil, da le ta ostane nespremenjen. To pomeni, da bodo fizične osebe, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovane, plačevale članski prispevek v višini 2,65 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za omenjeno zavarovanje. Člani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, paiz tega naslova niso zavarovani, bodo zbornici plačevali prispevek v višini 1.500 tolarjev mesečno. Pravne osebe bodo tako kot doslej plačevale mesečno članarino v višini 2.200 tolarjev. K navedenemu je potrebno dodati, da mora višino članskega prispevka potrditi še skupščina zbornice. V nadaljevanju seje je izvršilni odbor oblikoval predlog skupščini zbornice za spremembo znaka, ki bi bil poslej v skladu s celostno podobo, ki je natančno izdelana za celotno Obrtno zbornico Slovenije. Sestavni del znaka je napis Območna obrtna zbornica Mozirje. Pri obravnavi finančnega načrta zbornice za leto 1998 so člani izvršilnega odbora sklenili, da se prizadetim na potresnem območju nakaže 100 tisoč tolarjev pomoči. Precej podrobno so pretehtali posredovane potrebe posameznih sekcij in pripravili predlog za skupščino. Zasedanje skupščine Zgornjesavinjske obrtno-podjetniške zbornice bo v torek, 19. maja. Franci Kotnik AKCIJA OBČIN, KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIŽA IN OZ RK MOZIRJE ZBIRANJE DENARNE POMOČI ZA POTRES V POSOČJU Odločili smo se, da bomo s skupnimi močmi poskusili kar najbolje pomagati ljudem, ki jim je potres porušil domove. Zato bomo zbirali prostovoljne prispevke, ki jih lahko oddate v času uradnih ur na zbirnih centrih: - OBČINA LUČE do 10.5.1998 - OBČINA LJUBNO od 28.4. do 9.5.1998 - KRAJEVNA SKUPNOST REČICA do 10.5.1998 - OBČINA NAZARJE do 10.5.1998 - KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE do 10.5.1998 - OBČINA GORNJI GRAD do 10.5.1998 Občine bodo vsa sredstev nakazale na ZR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE. O uspehu akcije vas bomo obvestili v eni od naslednjih številk. OZ RK Mozirje PODJETNIŠKI KOTIČEK Ste vedeli, da pri nas delamo do 5- avgusta za državo, od tega datuma dalje do konca leta pa zase? To so podatki, ki jih je prinesla revija European v svoji najnovejši številki. Slabše kot pri nas je menda samo še v Romuniji, na Danskem in v Belgiji, v vseh drugih državah potrebe proračunov v povprečju zadovoljijo veliko prej. Najbolj ugodna razmerja so v Honkongu, kjer delajo za državo le do 24. februarja, v Singapuru do 21. marca itd. Se sploh trudimo, da bi jih dosegli? Morda, zdaj ko se je predlog stopenj davka na dodano vrednost po obravnavi Vlade znižali s predlaganih 22% in 9% na 19% in 8%, čeprav smo takoj ob tem slišali tudi informacijo, da se zaradi tega znižanja ne bo mogla uresničiti pokojninska reforma, kot je bila sprva zamišljeno (sporni drugi steber), kot tudi, da ne bo prišlo do ukinitve davka na izplačane plače. Strokovnjaki, poznavalci tega področja zaenkrat še molčijo. Kakorkoli že, tudi znižane stopnje davka so med višjimi v Evropi. Predvideva se tudi sprememba Zakona o davčni službi in to v delu, ki se nanaša na pogoje za opravljanje posameznih del v davčni službi. Davčni inšpektorji morajo po obstoječem zakonu do 1. julija letos, če seveda želijo opravljati to službo, pridobiti strokovni izpit. Ministrstvo za finance zaradi velikega števila kandidatov in premalo strokovnjakov, pri katerih se izpit lahko opravlja, predlaga podaljšanje roka do 30.6.2000, torej za dve leti. Strokovni izpit bi morali v roku enega leta po zaposlitvi opraviti tudi davčni izterjevalci. Ker je teh (najbrž zaradi neprijetnih s trani tega poklica) malo, si Ministrstvo prizadeva v izterjavo vključiti tudi druge izterjevalce, predvsem tiste, ki so imenovali po zakonu o izvršbah in zavarovanju. Da priprava in sprejemanje zakonov kasni, dobro vemo. Kar nekaj predpisov bi moralo biti pripravljenih za obravnavo že v prvih treh mesecih leta, pa jih še po koncu štirih nimamo. Med predlogi zakonov, ki bi morali biti, je Zakon o Davku nanepremičnine. Omenjeni davek naj bi nadomestil sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sedanji davek od premoženja po zakonu o davkih občanov. Pričakovali smo tudi Zakon o proračunu, ki naj bi postavil temelje proračunskega sistema na enakih osnovah, kot je to v nekaterih drugih državah, zamenjal pa naj bi Zakon o financiranju javne porabe, deloma tudi Zakon o izvrševanju proračuna, v določenem delu tudi Zakon o financiranju občin. Na sprejem čakajo predlog zakona o upravnih taksah (mimogrede, izvajanje novega zakona o sodnih taksah je zaenkrat zadržano), pa Zakon o delu na črno, delovnih razmerjih in zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Na dolgu je tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (veljavni zakon je bil sprejet vjugoslaviji pred dvanajstimi leti). V Ministrstvu za okolje in prostor kasni predpis o evidentiranju nepremičnin in Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, v Ministrstvu za pravosodje pa Zakon o brezplačni pravni pomoči za tiste državljane, ki niso sposobni pokrivati stroškov sodnih postopkov. Zakon, ki ga upravičeno težko pričakujemo, bo prinesel način pokrivanja stroškov in kriterija za upravičenost posameznikov do brezplačne pravne pomoči. Veliko dela in podzakonskih aktov ter sprememb obs toječih zakonov bo zahtevala uveljavitev Zakona o davku na dodano vrednost. V dnevnem časopisju je bil pred dnevi objavljen razpis financiranja projektov na demografsko ogroženih območjih. Čeprav tovrstni krediti v večini primerov niso več tisto, kar so bili, so še vedno zanimivejši od običajnih bančnih. Poleg a) financiranja projektov za preusmeritev kmetij in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, b) financiranje projektov gospodarskih dejavnosti in c) premostitvenega financiranja infrastrukturnih projektov je razpisano tudi č) financiranje samozaposlovanja, d) dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi in novo, pa gotovo najzanimivejše, e) financiranje posebnih projektov v kmetijstvu. Slednji projekti bodo deležni tudi nepovratnih sredstev. Za kandidiranje na omenjenih razpisih je potrebno zagotoviti določeno, strokovno pripravljeno dokumentacijo, rok za oblike pod a in b je 15.6., za ostale namene pa velj a koriščenje do porabe sredstev, najkasneje pa do 31.10. letos. Oblika financir anja samozaposlovanja, ki je bila razpisana že lani, ni bila korišče-na zaradi nedodelanih kriterijev. Kaže, da bo letos drugače. Sicer pa bo več dodatnih uradnih informacij na voljo po 5. maju. Dodatne informacije, kot pomoč pri pripravi dokumentacije, so na voljo na sedežu ZPC Mozirje, tel. 49 73110 ali na tel. 833-54.3. Na tel. št. 833-543 zbiramo tudi prijave za tečaj vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva. Vida Skok d,o>o> ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Je medpodjetniški izobraževalni center potreba? S tem vprašanjem se ukvarjajo tako v Savinjsko-šaleški območni zbornici v Velenju kot v nekaterih gospodarskih dejavnikih. Vzrok iskanja novih oblik izobraževanja in usposabljanja deficitarnih kadrov ter nezaposlenih je v strukturi potreb za izboljšanje gospodarskih razmer, hkrati pa je vse pomembnejše socialno vprašanje. Gospodarstvo, ki ima splošno izobraževalno funkcijo različno organizirano in razvejano, želi kar najučinkoviteje priti do uporabnih kadrov, ki bodo sposobni ravnati z zahtevno tehnološko opremo, ciklus rednega izobraževanja pa je (pre)dolg in ne zagotavlja vedno ravno tistih profilov kadrov, ki jih konkretna proizvodnja po trebuje. Združevanje znanjanaravni izvajalcev in uporabnikov, predvsem pa iskanje programov ter oblike izvajanja silijo omenjene partnerje k sodelovanju in is kanju novega modela - rnedpod-jetniškega izobraževalnega centra. Pravilno je torej takšno razmišljanje in pobuda, kot jo je dala območna gospodarska zbornica: bolje izkoristiti možnosti v podjetjih in v velenjskem šolskem centru, kjer so v zadnjih letih veliko storili za praktično usposabljanje in Blagovna hiša T Celje V preteklih letih seje njena firma Rivon Niman dodobra uveljavila na tržišču Zgornje Savinjske doline, podobne cilje pa ima Sabina Čož tudi v Celju. V prodajalni Rivon Niman nudijo poleg izdelkov iz lastne proizvodnje, to so majice, bluze, obleke, krila in hlače ter os tala konfekcija, tudi pestro izbiro športnih oblačil Casucci in pletenin Mira. Ob tem velja dodati, da imajo v prodajalni Rivon .Niman že na prodaj kolekcijo, ki so jo predstavili na modni reviji v začetku marca v hotelu Štorman na Venišah. Za tiste, ki radi zdravo spijo, pa imajo izredno kvalitetno posteljnino iz stoodstotne merino volne. Minulo soboto se je ob otvoritvi razstave del iz peska tolminske likovne ustvarjalke Stanke Golob izobraževanje z visoko učno tehnologijo. Na primer: vajenci v manjših podjetjih marsikdaj ne najdejo ustreznih učnih mest za praktični pouk, ni mentorjev pa tudi ne programiranega časa za strokovno in pedagoško usposabljanje. Za sodelovanje se zanimajo tudi socialni partnerji, saj se zavedajo, da bo mogoče mlade in druge nezaposlene kadre zaposlovati le ob ustrezni usposobljenosti. Po besedah direktorja Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje, Boža Lednika, je Ljudska univerza Velenje že posredovala tovrstno ponudbo. Medpodjetniški izobraževalni center naj bi bil mesto za strategijo, koordinacijo in oblikovanje izobraževalne ponudbe na osnovi znanih potreb. Jože Miklavc poleg Rivon Nimana s prodajnim programom oblazinjenega pohištva predstavila še firma Razgoršek iz Maribora. Med ostalimi gosti na pred- stavitvi sta bila tudi celjski župan Jože Zimšek in stečajni upravitelj blagovne hiše T Rudi Hramec. Franci Kotnik Od 7. junija 1997 dalje velja Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, v skladu s katerim se morajo vsi nastanitveni obrati obvezno kategorizirati, rok za obstoječe nastanitvene obrate pa je eno leto od uveljavitve pravilnika - 7. 6. 1998. Nastanitveni obrati so naslednji: - nastanitveni gostinski obrati: hoteli, moteli, apartmaji, penzioni, gostišča (gostilne s sobami), prenočišča in kampi, - kmetije in stanovanjski prostori sobodajalcev. Kategorija nastanitvenih obratov se označuje z zvezdicami, z izjemo turističnih kmetij z nastanitvijo, ki se označujejo s prerezanimi jabolki. Število zvezdic oziroma jabolk, kijih pridobi nastanitveni obrat, je odvisno od izpolnjevanja tehničnih pogojev opremljenosti in kvalitete storitev, ki jih pravilnik določa za vsako vrsto in kategorijo različno in sicer je maksimalno število zvezdic oziroma jabolk naslednje: 1. Hotel, motel, penzion, gostišče 5 2. Apartma, garni obrati, prenočišče 4 3. Kmetija z nastanitvijo 4 4. Kamp 3 5. Stanovanjski prostor sobodajalca 3 Nastanitveni obrati, ki dosegajo tri zvezdice se uvrščajo med standardne nastanitvene obrate, s štirimi zvezdicami med udobne nastanitvene obrate in s petimi zvezdicami med zelo udobne nastanitvene obrate. Postopek za pridobitev kategorije: Postopek se vodi na pristojni upravni enoti na zahtevo stranke, ki mora vlogi priložiti tudi prijavni in kategorizacij ski list. Obrazci so že natisnjeni in jih stranke lahko kupijo v sprejemni pisarni upravne enote Mozirje ali na naših izpostavah - krajevnih uradih. V prijavnem listu stranka navede osnovne podatke o nastanitvenem obratu in označi kategorijo, s katero želi poslovati. Kategorizacijski list vsebuje ocenitev vseh elementov- tako glede opremljenosti kot tudi glede storitev, ki se za posamezno kategorijo zahtevajo. Obrazci so različni glede na vrsto nastanitvenih obratov in glede na kategorijo oziroma število zvezdic in imajo naslednje oznake: - za nastanitvene gostinske obrate: od K/ NGO-1 do K/NGO-5 (številke pomenijo število zvezdic), - za apartmaje: K/App - splošni opis, K/App-inventar in K/App-1 do k/App-4, - za kampe: od K/K-l do K/K-3, Predstavitev Rivon Nimana Blagovna hiša T v Celju vedno bolj dobiva nazaj svojo pravo vsebino, saj se prodajne površine znova polnijo s tržno zanimivimi izdelki. Po tem, ko sta v njej odprli svoji prodajalni podjetji Kovinoplastika Benda iz Spodnje Rečice in Modna konfekcija Elkroj iz Mozirja, je podoben korak storila še samostojna podjetnica Sabina Čož iz Spodnje Rečice, ki je imela doslej prodajalno v Mozirju. Novi prodajni prostori Rivon Nimana se razprostirajo na površini 80 kvadratnih metrov (foto: KF) Navodilo za kategorizacijo nastanitvenih obratov -za turistične kmetije: od K/TK-1 do K/TK-4, -zasobodaja!ce:odK/S-l do K/ S-3. Za pomoč pri lastnem ocenjevanju strankam priporočamo, da si priskrbijo knjigo Kakovost v gostinstvu - Priročnik za izvajanje kategorizacije, kjer so podrobno obrazložena navodila in postopki zaizvajanje kategorizacije oziroma predstavljena merila in način pridobitve kategorije, znaka kakovosti in znaka special-izacije. Priročnik je mogoče naročiti po telefonu 063/37-234 ali na naslov FIT MEDIA d.o.o., Bežigrajska 9, Celje. Nastanitvene obrate z eno, dve-mi in tremi zvezdicami bo ocenjeval lastnik nastanitvenega objekta. Izpolnjen kategorizacijski list mora lastnik nastanitvenega objekta predloži pristojni upravni enoti. Ocenitev ne sme biti starejša od šest mesecev. Za kategorijo štirih in petih zvezdic, upravna enota na podlagi vloge in lastne ocenitve nastanitvenega obrata izda sklep o pričetku postopka ocenjevanja, v katerem določi tudi ime članov ocenjevalne komisije ter rok v ka- terem mora biti ocenjevanje opravljeno. Nastanitvene obrate bodo ocenjevali strokovno usposobljeni ocenjevalci, oziroma ocenjevalci, ki bodo od Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem pridobili licenco za ocenjevanje kategorizacije. Ocenjevanje se zaključi s pisnim poročilom, ki ga mora ocenjevalec posredovati upravni enoti najkasneje v roku 30 dni od izdaje sklepa, upravna enota pa na podlagi pisnega poročila izda nastanitvenemu obratu odločbo o kategoriji nastanitvenega obrata. Po pridobitvi odločbe si mora nastanitveni obrat pridobiti še tablo za označitev kategorije, ki jo naroči pri dobavitelju, kije bil izbran z javnim natečajem. Za nastanitvene obrate je izdelovalec tabel podjetje Proneon d.o.o., Opekarska 16,1360 Vrhnika, za turistične kmetije pa Hicon d.o.o., Slovenska vas 215, 8261 Jesenice na Dolenjskem. Table bodo naročniki prejeli skupaj z navodili za njihovo namestitev na objekt in način pritrditve in sicer po izvršenem plačilu v roku 14 dni od naročila. Solčava Večina za samostojno občino Na posvetovalnem referendumu so se državljani odločali o oblikovanju 37 novih občin in o spremembah obstoječih občin. Med slednje sodi tudi Solčava, ki trenutno še sodi teritorialno v občino Luče. Vsem so znana prizadevanja Solča-vanov v minulih štirih letih za samostojno občino, njihova vztrajnost je očitno doživela dan plačila. Predzadnjo nedeljo so končno dobili možnost se odločiti s kom in kako želijo živeti v prihodnosti. Od 450 volilnih upravičencev je glasovalno pravico izkoristilo kar 80.5 odstotka, od teh se jih je za samostojno občino opredelilo kar 92.5 odstotka. Povsem jasno in popolnoma nedvoumno voljo ljudi morajo potrditi še poslanci Državnega zbora, vendar kaže verjeti zago- tovilu, da bodo nove občine dobile zeleno luč povsod tam, kjer jih bodo ljudje večinsko podprli. Več kot očitno torej, da se bo z novim letom petim občinam v Zgornji Savinjski dolini pridružila šesta-Solčava. Savinjčan Karegorija velja 3 leta in mora biti vidno označena na zunanji strani objekta ali v prostoru za sprejem gostov, prav tako pa tudi v cenikih in drugih poslovno tržnih komunikacij ah. V času veljavnosti kategorije - pred potekom treh let lahko nastanitveni obrat zahteva spremembo kategorije, v kolikor se elementi, ki so bili podlaga za pridobljeno oceno, spremenijo (npr. izboljšanje opreme ali storitev). Preverjanje dejanskegastanjase lahko opravi tudi na predlog upravne enote. Obstoječi nastanitveni obrati morajo opremo, s katero so opremljeni, prilagoditi določbam pravilnika v roku petih let (velikost opreme sme od zahtev pravilnika odstopati največ 10%), če pa so potrebne gradbeno tehnične preureditve, se morajo izvršiti v roku treh let do uveljavitve pravilnika. Poleg kategorizacije, ki je obvezna, pa navedeni pravilnik predvideva, da se lahko nastanitveni obrat poteguje tudi za podelitev znaka kakovosti in znaka specializacije, kar pa je neobvezni del kategorizacije. Nastanitveni obrati, kategorizirani od najmanj treh do pet zvezdic lahko pridobijo znak kakovosti, ki velja 2 leti. Kakovost se ocenjuje na podlagi kakovostnih norm, ki se uporabljajo za kategorizacijo in norm, ki veljajo za dopolnilne opremne elemente in storitve (ne ocenjuje se samo količina in kvalit eta zahtevane opreme in storitev, temveč tudi nematerialne prvine kakovosti kot so čistoča, prijaznost, vonj, prijetno okolje, učinkovitost ipd.). Nastanitveni obrati z najmanj dvema zvezdicama pa lahko pridobijo še znak specializacije, ki velja tri leta. Specializacija se ocenjuje na podlagi kriterijev opremljenosti nastanitvenih obratov. Postopek za izdajo odločbe o podelitvi znaka kakovosti in znaka specializacije se bo vodil prav tako na upravni enoti. Stranka predlaga z vlogo tudi lastno ocenitev, ki jo poda na ocenjevalnem listu (obrazci še niso natisnjeni), ocenjevanje pa bodo prav tako izvajali ocenjevalci z licencami. Upravna enota Mozirje Lokalna samouprava Še 20 referendumov o občinah Državni zbor bo moral najkasneje do 20. maja razpisati se 20 poizvedovalnih referendumov. Tako zapoved vsebuje odločba ustavnega sodišča, ki temelji na množici predlogov za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij. Ustavni sodniki so soglasno odločili, da mora državni zbor razpisati referendum o spremembi sedeža občine Desternik -Trnovska vas in o izločitvi naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitvi občini Nazarje, medtem ko so bile ostale odločitve sprejete s preglasovanjem. Skupna obrazložitev odločitve ustavnih sodnikov pravi, da vsa v odločbi navedena območja enako izpolnjujejo pogoje zareferen-dum kot tista, o katerih so se ljudje izrekali na referendumu 19. aprila. Po neuradnih podatkih bo državni zbor naknadnih dvajset referendumov razpisal za nedeljo, 21. junija. Franci Kotnik Nazarje Kako izboljšati okolje na podlagi šaleških izkušenj Odbor za varstvo narave občine Nazarje, ki ga vodi Marija Sodja Kladnik, je ob 22. aprilu - dnevu Zemlje, v Delavskem domu pripravil predavanje prof. Emila Šterbenka z naslovom Usmeritve za izboljšanje okolja v Nazarjah na podlagi šaleških izkušenj. Sicer sorazmerno slabo obiskano predavanje se je razvilo v pravo javno tribuno, ki je potrdilo zahtevo krajanov, da je potrebno načrtno pristopiti k reševanju nakopičenih ekoloških problemov. Prof. Emil Šterbenk je zaposlen v firmi Erico -Zavodu za ekološke raziskave v Velenju. Erico je nas tal ko t samostojna služba v sklopu premogovnika, v sedanji obliki pa so njegovi ustanovitelji Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in InstitutJožef Stefan iz Ljubljane. Če je bil njegov prvotni namen prenašati izkušnje in znanje od drugod v Šaleško dolino, je njegova vloga danes ravno obratna - izkušnje iz Šaleške doline, ki temeljijo na uspešno realiziranih projektih, prenesti drugam. Prof. Šterbenk se je v svojem predavanju omejil na problematiko kakovosti zraka in voda v Šaleški dolini, kjer so pred leti letno izpustili v zrak preko 120 tisoč ton žvepla in preko 10 tisoč ton prahu. Posledice takega onesnaževanja so se najbolj nazorno kazale na gozdovih. Sredi osemdesetih let se je v Šaleški dolini začelo močno okoljsko gibanje in že leta 1987 je bil izdelan sanacijski program za TEŠ. Potem je nastal še občinski sanacijski program za zrak, ki je predvidel odpravo večjih kotlovnic, prehod na toplovodno ogrevanje in prehod na kvalitetnejše vire ogrevanja. Z izgradnjo čistilne naprave na IV. bloku TEŠ so se emisije več kot prepolovile, z izgradnjo čistilne naprave na petem bloku pa naj bi emisije zmanjšali na 10 tisoč ton letno. Podobno kot sanacije zraka so se v Šaleški dolini lotili tudi sanacije voda. Najpomembnejši in najvidnejši so rezultati pri reki Paki in velenjskem jezeru. Prof. Šterbenk je ob tem opozoril tudi na dejstvo, da so v dolini uvedli ločeno zbiranje odpadkov. Na vprašanje, odkod denar za izvedbo tako dragih sanacijskih programov, je strokovnjak velenjskega Erica dejal, da je del le-tega prispevala industrija, del občina, del padržava. Svetoval je, naj bi se na podoben način okoljske problematike lotih tudi v občini Nazarje, kjer je najbolj pereče onesnaževanje z lesnim prahom. Na pragu Logarske doline, ki v Sloveniji in izven nje velja za idilični kotiček neokrnjene narave in kjer ima tudi Erico merilno postajo na “čisti lokaciji”, si takšnega onesnaževanja ne bi smeli privoščiti. Nazarski župan Ivan Purnat je naštel dosedanje ekološke pridobitve v občini, med katerimi je na prvem mestu kanalizacijski sistem v Nazarjah. Sestanek z direktorji Glinovih podjetij ob priliki obiska ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja ima že prve pozitivne posledice, saj so podjetja na občino posredovala posnetek sedanjega stanja, na podlagi katerega bo mogoče izdelati občinski sanacijski program in predvideti potrebna sredstva za njegovo realizacijo. Minis ter Gantar je zagotovil pomoč pri potegovanju za sredstva, ki jih v te namene nudi država. Na osnovi direktnih pripomb na račun tovarne ivernih plošč, ki naj bi bila glavni onesnaževalec z lesnim prahom in dimnimi plini se je v razpravo vključil direktor podjetja Glin Pohištvo mag. Ivo Glušič. Ponovil je znana prizadevanja za sanacijo sušilnikov iverja z rotacijskimi filtri in opozoril na pozitivne plati iverne plošče. Kubik ivernih plošč na primer prihrani 650 kilogramov ogljikovega dioksida, ki nastaja pri razpadanju lesnih Savinjski gaj Da bi tudi ob tej priložnosti pokazali nekaj novega, so upravljavci parka za kapelico sv. Valentina uredili veliko gredo, na kateri so posadili 45 tisoč tulipanov. Poleg tega so za razstavo v parku posadili preko 300 tisoč čebulnic - tulipanov, narcis in hiacint - ter več kot 150 tisoč sadik ostalega pomladanskega cvetja. Ob vhodu v park je postavljen šotor, v katerem se na 700 kvadratnih metrih bohotijo čudoviti aranžmaji rezanega cvetja. Pestro je kajpak tudi na sejemskem prostoru pred parkom, kjer je Občinski svet Ljubno odpadkov, prav ogljikov dioksid pa je glavni povzročitelj efekta “tople grede”. Potemtakem bi država zares lahko prispevala svoj delež k ekološki sanaciji tovarne. Predavanje oziroma razgovor je prof. Emil Šterbenk zaključil z dobrohotnim opozorilom, da reševanje ekološke problematike poleg ostalih elementov terja tudi dobršno mero strpnosti. Franci Kotnik mogoče kupiti cvetje za balkone in vrtove ter najrazličnejše pripomočke za domača opravila. Višek praznovanja 20. obletnice Savinjskega gaja je predviden prvi konec tedna v septembru naprireditvi Floriada ’98. V ta namen je bil že imenovan organizacijski odbor z mozirskim županom Jakobom Presečnikom načelu, organizatorji pa pričakujejo, da bo častno predsedniško mesto odbora prevzel predsednik republike Milan Kučan. Franci Kotnik O dopolnjenih prostorskih planih občine Ljubenski svetniki, sestali so se pred tednom dni, so se tokrat zadovoljili z razmeroma kratkim dnevnim redom, kar seveda ne pomeni, da ni bila pomembna vsebina. Med drugim so obravnavali spremembe in dopolnitve prostorskih načrtov občine Ljubno, seznanili so se z predlogom kategorizacije občinskih cest in potrdili sklep o izbiri izvajalca za gradbena dela na osnovni šoli. O vsebini seje bomo poročali v naslednji številki. f KM LAVA rEMEraiTOlfl LVSE BIVALNE POVRŠINI BREZ PAPIRNATIH VREČK © GSJ°E3a°) [BO (üSiMi e rain Hiri=i:^iOT3 S 0=£SüKM] daaHEB ^©^£3® £üü9 © OnftMSGMl © gmiSKKB ® ESMliaiRKffiHB aasßäa (tema! SSoSlE SBS - Možnost plačila na 1 2 obrokov - S IQ CERTIFIKAT - DAVČNA OLAJŠAVA - SERVISNA MREŽA PO VSEJ SLOVENIJI - BREZPLAČNA DOSTAVA IN DEMONSTRACIJA NA DOMU Zastopnik: Janez Zacirkovnik s.p. irairf'Talfeknrann—> Ogled možen tudi ne sejmu v Savinjskem geju Veseli bomo vašega klica!_____________v Času rPTPtave!__________ Cvetje in ideje ‘98 V času od 2 5. aprila do 3. maja poteka v Savinjskem gaju v Mozirju velika pomladanska razstava cvetja z naslovom Cvetje in ideje ’98. Letos je za razliko od lanskega leta svoj pozitivni delež prispevalo tudi vreme, kar pa se nenazadnje tudi spodobi, saj park v letu 1998 praznuje 20-letnico obstoja. Savinjčan Peter Krivec, po domače Macesnik iz Podolševe: “PUH bi moral poslušati domačine!” V zadnji številki Savinjskih novic smo objavili “PUH-ovo zgodbo” o Macesnikovem plazu v Podolševi, ki že nekaj let vztrajno drsi po strmem pobočju v smeri Solčave. Takoj po objavi se je oglasil Peter Krivec, lastnik Macesnikove kmetije in hkrati tudi zemljišča, kjer drsi ogromen plaz, ki se z nekaterimi navedbami v PUH-ovem dopisu Ministrstvu za okolje in prostor nikakor ne strinja. KRIVEC: Puhovci pravijo, da je prejšnji lastnik zemljišča v območju plazu nad pontonskim mostom odvodne jarke redno vzdrževal, sedanji pa je to zanemaril in je zato površinska voda začela nemoteno zatekati v podtalje plazovine. To preprosto ni res! Oče je odvodnjaval samo ceste v tem predelu, nikakor pa ni odvodnjaval po plazu. Če takšno podjetje kot je PUH, v štirih letih ni moglo v celoti usmeriti vode iz plazu, kako naj bi to storil jaz brez ustrezne mehanizacije? Prav tako ne drži trditev, da je vzrok plazenja tudi nepravilno speljana vlaka, saj gre v tem primeru za dolgo časa edino vozno pot iz Solčave do nas. Le-ta se je pred nekaj leti res popravljala z buldožerjem, ta poseg je plačala takratna občina, danes pa je ta vlaka takšna, da se po njej ne da voziti niti s traktorjem. SN:Kajjetorejpo vašem mnenju dejanski vzrok za plazenje? KRIVEC: Moj oče je že pred leti redno spremljal premike tega zemljišča in je večkrat opozoril na nevarnost, da bo plaz začel močneje delovati. Morda je bila posredni vzrok temu, da se je plazenje dejansko začelo, velika količina posekanega lesa na pobočjih pod Olševo, šlo naj bi za okoli štiri tisoč kubikov, ki so jih posekali gozdarji. Vemo, da korenine enega drevesa zadržijo velike količine vode, če pa se ta sprosti, potem mora nekam steči. Očitno se je stekala oziroma se steka v plaz, napojena zemlja pa leze naprej. SN: Kako, menite, bi se bilo treba lotiti sanacije, da bi bila zares uspešna? KRIVEC: PUH bi moral poslušati nas, domačine, ki živimo na tej zemlji, ne pa da se nas njegovi vodilni možje izogibajo! Ni vse samo teoretično znanje, marsikaj pomenijo tudi izkušnje. Vodo, ki zateka v Peter Krivec: “Na nevarnost je opozarjal že moj oče!” (foto: KF) plaz, bi morali speljati stran že nad plazom, kajti v času deževja ima voda tukaj izjemno moč. V kratkem času se je zbere velika količina, ki lahko povzroči veliko škodo. SN: Mag. Aleš Horvat, direktor Podjetja za urejanje hudournikov, v objavljenem dopisu apelira na pristojno ministrstvo, da zagotovi potrebna sredstva za dokončno sanacijo plazu, to pa je hkrati verjetno tudi njegov odgovor na vprašanje, zakaj se doslej na plazu ni storilo že več. Kaj menite vi o tem? KRIVEC: Vsekakor bi država morala zagotoviti dovolj denarja za sanacijo plazu, ne pa da se dogaja tako kot lani, ko v času lepega jesenskega vremena PUH-ovci niso naredili skoraj nič, po nekaj dneh dela pa jih je presenetil sneg in je bilo vsega konec. Zavedamo se, da je občina Luče pri tem nemočna, vsekakor pa je država tista, ki mora poskrbeti za dokončno sanacijo plazu. Kdo si upa prevzeti odgovornost, da Macesnik-ov plaz ne bo lepega dne neustavljivo zdrsnil proti Solčavi? Franci Kotnik Zgornja Savinjska dolina Tretji javni razpis sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Sklad za regionalni razvoj iz Ribnice je v teh dneh v časopisu Delo, Kmečki glas in Večer objavil javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev, ki so namenjena skladnejšemu razvoju na demografsko ogroženih območjih. Na območju Zgornje Savinjske doline so to naslednja naselja: OBČINA GORNJI GRAD: Bočna, Dol, Florjan, Lenart, Šmiklavž, Tirosek OBČINA LJUBNO: Planina, Primož, Meliše, Savina, Ter OBČINA LUČE: Konjski vrh, Krnica, Logarska Dolina, Luče, Podolševa, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Robanov kot, Solčava, Strmec OBČINA MOZIRJE: Dobrovlje, Trnovec, Lepa Njiva, Grušovlje, Homec, Poljane, Spodnje Pobrežje, Spodnja Rečica, Šmihel, Dol Suha OBČINA NAZARJE: Rovt pod Menino, Brdo, Pusto Polje, Spodnje Kraše Tokratni razpis ima poleg že uveljavljenih programov financiranja projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, projektov gospodarskih dejavnosti, premostitvenega financiranja infrastrukturnih projektov in dodeljevanja jamstev za projekte na območju s posebnimi razvojnimi problemi, dve novosti financiranja uresničevanja programov aktivne politike zaposlovanja in financiranj a posebnih projektov v kmetijstvu. Prav zadnje je za naše območje še posebno pomembno, saj je projekt nastal v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je razdeljen na dodeljevanje generacijskih kreditov za mlade kmetovalce ter sredstva za sanacijo kmetijskih podjetij in zadrug. Za te prosilce je ministrstvo zagotovili nepovratna sredstva v višini 347 mio SIT. Za programe posojil, ki so navedeni v uvodu, je predvidenih 950 mio SIT. Novost celotnega razpisa pa so tudi nižje obrestne mere, ki so od TOM + 2,5% do TOM+5%. Rok za prijavo oziroma oddajo dokumentacije je vključno do 15.6.1998. Za posebne projekte v kmetijstvu pa je potrebno oddati prijavo že prej, saj jih bodo na skladu obravnavali vsakega 15- v mesecu. Dokumentacija - obrazci za prijavo na razpis se lahko kupijo od 5. maja dalje na pooblaščenih enotah A banke in Hranilno kreditne službe. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Upravni enoti Mozirje (g. Leopold SUPIN) svojih občinah, kmetijsko svetovalnih službah ali pa direktno na sedežu Sklada v Ribnici (tel. štev. 061/861-953) UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Rečica ob Savinji Občni zbor turističnega društva Na Rečici ob Savinji so se konec marca zbrali turistični delavci na vsakoletnem občnem zboru in pregledali lansko delo, ki je bilo zelo plodno. Predsednica turističnega društva Vida Orlovič je kronološko nanizala uspešno realizirane projekte, ki so jih izvedli v preteklem obdobju. Začeli so z Varpoljskira pustom v februarju in nadaljevali s čitaltniškim večerom v marcu, kjer so gostili Mitjo Šipka in Braneta Brezovnika. Na sejmih Alpe Adria v aprilu in Gost Tur v Mariboru v oktobru so pokazali zgornjesavinjsko gostoljubnost, maja pa organizirali ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. V začetku julija so ponovno pripravili (ponovno zato, ker je iz te prireditve zrasla celotna dejavnost turističnega društva) zelo odmevno prireditev Od lipe do prangerja, v sklopu katere so še posebej veliko pozornosti pritegnile etnološka razstava Bala v osnovni šoli, Večer pod trško lipo in nedeljska prireditev S konjskega hrbta na športnem igrišču. Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so na razstavišču na Golovcu sodelovali z Bosch Siemensom in MGA, na sejmu ročnih obrti v središču mesta pa so predstavili izdelovanje cvetja in šopkov iz krep papirja. V oktobru so izvedli že tradicionalni in zelo dobro sprejet Lenartov sejem, s katerim obiskovalcem približujejo sejmar-jenje v preteklosti. Lenartov sejem so predstavili tudi v Mestni občini Ljubljana, ki je želela svojim meščanom približati del turističnega utripa v Zgornji Savinjski dolini. Turistično druš tvo se j e predstavilo tudi v medijih in zunaj meja naše države. Ob koncu leta so poskrbeli za okrasitev trga in celotne KS ter pripravili miklavževanje za najmlajše; Vošči svojemu sosedu na Silvestrovo pa je bila njihova zadnja lanska akcija. Poleg vseh zelo odmevnih prireditev so v društvu skrbeli za čisto in prijazno okolje, urejali gredice, zelenice in cestišča.Vseskozi tudi zbirajo gradivo za knjigo Življenjska pričevanja krajanov Rečice, ki počasi že nastaja. V nadaljevanju zbora sta svoji poročili podala tudi blagajnik in nadzorni odbor. Navzoči so z dvigom rok potrdili vsa podana poročila, izvolili so tudi nov nadzorni odbor in razrešili starega. Turistično društvo dobro sodeluje z vsemi društvi v KS, kljub temu pa prihaja do manjših nesporazumov, zato so se tudi na občnem zboru kresala mnenja in polemike. Kdor dela, greši, in nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, so sprevideli in ugotovili, da se je potrebno strpno dogovarjati in sproti reševati nastajajoče probleme. V nadaljevanju so podali plan dela za prihodnje obdobje, ki je zelo natrpan z najrazličnejšimi nalogami in prireditvami, ki so že tradicion- alnega pomena za Rečico (ocenj evanje zgor nje-savinjskih želodcev, prireditve Od lipe do prangerja, Lenartov sejem, miklavževanje, Vošči svojemu sosedu). Koliko vsega tega bo realizirano, bo odvisno od sredstev; sploh pa so člani društva prepričani, daje bolj pomembna kakovost kot številčnost prireditev. Dotaknili so se tudi zelo perečega problema; onesnaženosti okolja z najrazličnejšimi odpadki. Odpraviti je treba črne točke, ki niso ravno v ponos kraju (okolica sušilnice na Rečici, var-poljska gmajna, obrežje reke Savinje...). Turistični delavci so mnenja, da so ob tem sami nemočni opazovalci, ker zavest posameznikov še ni na do volj visoki ravni in jim je vseeno, kam odlagajo odpadke. Letos je tudi leto kulture v turizmu, zato bo Turistična zveza Slovenije na predlog Turističnega društva Rečica podelila priznanja za delo v društvu. Predloge bo zvezi posredoval upravni odbor društva, priznanja pa se bodo podelila na Večeru pod trško lipo na prireditvi Od lipe do prangerja. Marija Sukalo Gostinci na izletu z Davidovim hramom Vsakdo, ki da kaj nase, se izobražuje in odkriva nove poti do uspeha. Izleti so prijetna priložnost za odkrivanje novega in to so potrdili tudi gostinci, ki so se odzvali povabilu Davidovega hrama, ter se odpeljali do Ptuja. Ogled Ptujske kleti in vse, kar je bilo v programu tistega dne, jih je prijetno razveselilo in seveda tudi navdušilo. Mlada podjetnika Dušan in Andreja Žehelj sta že četrtič povabila svoje stranke - gostince na izlet. Bili so že v Pivovarni Union, v Brežiški kleti ter v Kapelskih goricah in v Radgonski kleti, tokrat pa jih je pot zanesla na Ptuj. Povabilu se je odzvalo kakih trideset gostincev. Vse stroške je kril Davidov hram in na pot je bilo potrebno vzeti le dobro voljo. Izletnike je pričakal gospod Emeršič z vodstvenim kadrom kleti. Sledilo je predavanje o zgodovini kletarstva na Ptuju, o pridelavi vina in o sortah vina. Degustacija buteljčnih vin ob narezku v vinoteki je ponudila na okušanje najboljše primerke žlahtne kapljice. Po kosilu v gostilni Ribič so v Kidričevem obiskali nočni klub. Z zabavnim večerom so zaključili dan in se vrnili domov. Vsi udeleženci izleta so bili zadovoljni z dobro organizacijo. Zahvaljujejo se organizatorju in upajo, da jih bo še kdaj popeljal po Sloveniji. Pravijo, da je res skrajni čas, da ponudijo na mizi gostom še druge sorte vina. Nenazadnje pa bi radi, da se prihodnjič izleta udeležijo tudi tisti gostinci, ki so tokrat manjkali. Upati je, da se bodo delavni gostinci prihodnjič lahko udeležili izleta v še večjem številu, saj si je za kaj takega vredno vzeti čas. Slavica Slapnik Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Fineso Gornji Grod vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje....4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica....4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno..4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad....4500 SIT * Semprimož- Gornji Grad......3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija).....4000 SIT * Velika planina - Podvolovljek...4000 SIT Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, nojem opreme in nezgodno zavarovanje. Rezervacije in informacije: 063/843-296 ali 0609/625-960 Ribiška družina Mozirje Svinjarija ob Savinji in Dreti Takšnega stanja niso pričakovali niti zagrizeni pesimisti. Delovna akcija članov Ribiške družine Mozirje, ki so se ji tako kot lani pridružili člani Turističnega društva Nazarje, je sicer dobro uspela, toda onesnaženost brežin Savinje nizvodno Ljubnega in Drete nizvodno Gornjega Gradu je bistveno večja kot bi si lahko mislili. Akcije, ki je potekala v soboto, 18. aprila, se je udeležilo 64 ribičev, to je približno polovica vseh člaiiov RD Mozirje, in slaba desetina Nazarčanov, ki so se v zgodnjem dopoldnevu sistematsko lotili napornega dela. Pogoji za akcijo niso bili ravno idealni, saj je bil nivo obeh rek zaradi deževja relativno visok, zemlja pa prepojena z vodo. Prav zaradi tega so se v ribiški družini že odločili, da prihodnje leto tovrstno akcijo izpeljejo prej, ko bo nivo nižji in ko bo po travnatih površinah možen dostop do vodotokov tudi s traktorji. Zakaj s traktorji? Po besedah Dušana Žunterja, gospodarja mozirske ribiške družine, so udeleženci akcije na brežinah obeh vodotokov našli toliko najrazličnejše svinjarije, torej toliko odpadkov vseh vrst, da bi zares efektivna očiščevalna akcija zahtevala vsaj 200 udeležencev in ponekod traktorje za odvoz nabranih odpadkov. Že tokrat so s smetmi napolnili preko 350 velikih vrečk! Med najbolj problematičnimi odpadki so ribiči omenili ostanke folije za siliranje, ostanke silaže in žagovino. Ni torej težko ugibati, kateri segment prebivalstva bi potreboval nekaj krepkih lekcij o varovanju okolja. Na nekaterih lokacijah so se pojavila prava črna odlagališča odpadkov, med slednjimi pa je daleč na prvem mestu tisto v Grušovljah. Medtem sta si ga ogledala že dva republiška inšpektorja, konkretnih sankcij za zdaj še ni bilo. Ribiči so ob zaključku akcije, ko so se zbrali v ribiškem domu v Savinjskem gaju, znova spregovorili o nekontroliranem odvozu gramoza iz Savinje in o škodi, ki jo na račun tega trpi ribji živelj. V jamah, ki jih pustijo odjemalci gramoza, se ob višjih vodah zadržujejo ribe, ko pa nivo Savinje upade, jih veliko ostane ujetih in žalostno končajo. Kdo je na tem področju v stanju narediti red? In če je kdo, zakaj tega končno ne stori, se upravičeno nejevoljni in razočarani sprašujejo ribiči. Franci Kotnik Kinološko društvo Zg. Savinjske doline Dve zahtevni tekmi Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline je konec marca in v začetku aprila organiziralo dve zahtevni preizkušnji: lavinske izpite na plazu pod Planjavo in izbirno tekmo psov iskalcev za tekme in udeležbo na vajah v tujini. Lavinskih izpitov pod Planjavo se prijavilo 13 kandidatov iz šestih ki- je udeležilo 18 kandidatov - vodnik- noloških društev, od katerih jih je ov s psi, ki so naizjemno zahtevnem bilo na koncu uspešnih le šest, torej terenu (organizatorji so morali manj kot polovica. Tudi tokrat je bil “grobove” v led izdelati z motorno glavni sodnik Vlado Gerbec, ki je Delovna ekipa dan pred izpiti na plazišču pod Planjavo žago!) pokazali različno stopnjo usposobljenosti. Uspešnost na izpitih je bila zelo spremenljiva od primera do primera, kar je glavni sodnik, Vlado Gerbec, ocenil z veliko mero kritičnosti. Izbirna tekma psov iskalcev za tekme in udeležbo na vajah v tujini je potekala v rajonu Rečice ob Savinji in Varpolja. Na preizkušnjo se je skupaj z drugim sodnikom Božom Talanom strogo in objektivno ocenil vse kandidate, v splošno oceno tekme, ki jo je posredoval na Kinološko zvezo Slovenije, pa je zapisal: “Lepa in skrbno pripravljena prireditev. Odlično organizirana. Vse službe so delovale brezhibno. Društvo je sposobno izvajati tudi prireditve višjega ranga.” Franci Kotnik Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev Pobiranje v petek, ocenjevanje v soboto Hitro, skoraj prehitro se bliža dan, ko bodo mnogi izmed zgornjesavinjskih izdelovalcev želodcev položili na mizo svoje izdelke in pokazali, kaj so pridelali v letošnjem letu. Že tradicionalna akcija ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev v organizaciji Turističnega društva Rečica ob Savinji bo letos v soboto, 16. maja dopoldne, rezultate pa bodo razglasili popoldne. Naj še enkrat poudarimo, da bodo v ožji izbor za oceno želodcev prišli le zgornje-savinjski želodci - torej želodci, ki “zorijo” na območju Upravne enote Mozirje. Pa pojdimo lepo po vrsti: Želodce bodo zbirale v kmetijskih obratih prizadevne kmetijske svetovalke v petek, 15. maja, med 10. in 13. uro, in sicer v obratih na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Lučah in Mozirju, popoldne pa boste lahko svoje dišeče izdelke oddali med 15. in 20. uro vKrajevnemuradunaRečici. Člani TD Rečica se moramo zahvaliti kmetijskim svetovalkam za pomoč, saj brez njih ne bi uspeli speljati akcije tako, kot je treba. Torej v petek, 15. maja, ste na vrsti vsi tisti, ki vas zanima, kakšen je vaš letošnji “pridelek”, če lahko temu tako rečemo - vsak namreč ve, da se rezinam sveže odrezanega želodca ne more kar tako mimogrede prilepiti kakršne koli oznake. V soboto, 16. maja, bo strokovnakomisijapod vodstvom dr. Renčelja ocenila vse te dobrote, razglasitev rezultatov pa bo že v soboto popoldne ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Rečica. Kot je znano, komisija ocenjuje izgled, vonj, prerez, najpomembnejši pa je seveda okus domačega želodca. Največje število možnih točk je 20. Tako v komisiji v soglasju s turističnim društvom za želodce, ki dosežejo 19 točk in več, podeljujejo zlato plaketo; za želodce, ki dosežejo od 18 do 19 točk podelijo srebrno plaketo; za želodce med 17 in 18 točkami pa izdelovalec prejme bronasto plaketo - za te želodce si v rečiškem turističnem društvu pridržujejo tudi pravico, da jih obdržijo brez plačila. Za zgornjesavinjske želodce, ki bodo prejeli več kot 15 in manj kot 17 točk, bodo njihovi izdelovalci prejeli priznanja za kakovost. Te želodce in tiste, ki ne bodo po mnenju komisije dovolj kakovostni (upamo, da bo teh čim manj) bodo člani TD in kmetijske svetovalke vrnili izdelovalcem takoj po prireditvi. Prvič bodo priznanja za kakovost podeljevali že v soboto na popoldanski prireditvi v osnovni šoli, ki se bo začela ob 17. uri. Takrat bodo člani komisije tudi podrobneje spregovorili o tem, kakšna je bila letošnja bera želodcev, kako so vremenske razmere vplivale na zorenje želodcev, hkrati pa bodo odgovarjali tudi na vprašanja o tem, kaj je treba storiti za čimbolj-ši zgornjesavinjski želodec. Torej Turistično društvo Rečica vabi na popoldansko prireditev vse, ki boste prinesli želodce v oceno, pa tudi tiste, ki jih zanima izdelovanje in zorenje želodcev. Hkrati bodo na prireditvi podelili nagrade učencem, ki se bodo najbolje izkazali vlikovno-literarnem natečaju. Več o tem natečaju vedo povedati na vsaki šoli v Zgornji Savinjski dolini - kot že rečeno, pa bodo ustvarjalci najboljših likovnih in literarnih del tudi nagrajeni. V kulturnem programu bo sodeloval nonet Lip’ca z OŠ Ljubno pod vodstvom Lenke Kralj. Najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev bodo plakete slovesno podelili na prireditvi Od lipe do prangerja, na Večeru pod trško lipo, ki bo 6. julija na Rečici. Torej, vidimo se sredi maja, že vnaprej pa želimo vso srečo izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev! Razpored pobiranja želodcev v petek, 15. maja: Kmetijski obrat Luče 10.-13. ure Kmetijski obrat Mozirje 10.-13. ure Kmetijski obrat Ljubno 10.-13. ure Kmetijski obrat Gornji Grad 10.-13. ure Krajevni urad Rečica 15.-20. ure Turistično društvo Rečica Turistično društvo Nazarje (Pre)malo denarja za številne aktivnosti Sredi aprila so tudi člani nazarskega turističnega društva, pravzaprav edinega društva, ki pokriva celotno občino Nazarje, zbrali na rednem občnem zboru, da bi opravili inventuro opravljenega dela. Iz poročila predsednice Vanje Hofbauer je bilo razvidno, da je turistično društvo v letu 1997 odigralo vlogo enega najpomembnejših organizatorjev javnega življenja v občini. Društvo je v lanskem januarju pripravilo strokovno predavanje o urejanju vrtov in podelilo priznanja lastnikom najlepše urejenih vrtov in objektov. V februarju je sledila otroška maškarada, v marcu pa družabni večer v obliki srečanjaprijateljev. V aprilu so člani TD Nazarje skupaj z mozirskimi ribiči izvedli očiščevalno akcijo, maja pa je bilo pred Delavskim domom snemanje odmevne televizijske oddaje Karaoke. V sklopu praznovanja krajevnega praznika v mesecu juniju so turistični zanesenjaki organizirali športne igre med zaselki, ob otvoritvi so okrasili novi most čez Dreto in konec istega meseca v sodelovanju z zvezo kulturnih organizacij izvedli tradicionalno kvalifikacijsko tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Konec avgusta je društvo pripravilo utečeno srečanje otrok in tekmovanje rolarjev, lanskoletni program aktivnosti pa zaključilo z decem- brsko praznično okrasitvijo kraja, miklavževanjem in silvestrovanjem na prostem. Ob vsem naštetem je turistično društvo sodelovalo tudi pri številnih prireditvah ostalih društev v občini. Izjemno plodno in uspešno delo TD je na občnem zboru pohvalil predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik, ki je ob tej priložnosti opozoril na glavne tegobe kraja v zvezi s turistično dejavnostjo, to pa je onesnaževanje zrakaz lesnim prahom, neurejeno parkiranje tovornih vozil, razpadajoči Bohačev marof in zapuščeni kiosk Dela. Glede odlaganja odpadkov se razmere po namestitvi košev izboljšujejo, korak naprej pa bodo gotovo pomenili tudi ekološki otoki. Predsednik KS Kokarje Peter Koren je poročilo Hofbauerjeve dopolnil z rezultati ocenjevanja krajev v akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista, kjer je Kokarje dobilo zelo dobre ocene. Opozoril je, da v občini skorajda ni prenočitvenih kapacitet, o čemer bo treba resno razmisliti. V razpravi so se člani društva dotaknili tudi ostalih aktualnih, predvsem ekoloških zadev v kraju, Marjan Dobrovc pa je v zvezi s tem dejal, da posamezne malenkosti, kot so neurejeni smerokazi, neurejeno parkiranje, polni koši za smeti in podobno govorijo o (ne)vzgojenosti krajanov in odpravljanja teh pomanjkljivosti se je treba lotiti najprej. Turistično društvo Nazarje ima za letošnje leto podoben plan dela kot lani, vendar je njegovarealizacijamočno vprašljiva. Občinski proračun je društvu namreč namenil precej manj sredstev, kot jih potrebuje, zato bo treba za vsako akcijo posebej zagotoviti potrebna sredstva. Franci Kotnik Turistično društvo Gornji Grad Obdržati visoko uvrstitev Preteklo leto je bilo, takšna je ocena gornjegrajskih turističnih delavcev, še posebej ko je govora o urejenosti kraja, zagotovo uspešno. V kategoriji izletniških krajev, ta velja za precej zahtevno, so osvojili visoko tretje mesto. Priznanje torej, ki ga bodo poskušali letos vsaj upravičiti, seveda pa bodo vložili vse napore, da doseženo mesto izboljšajo. Jasno je, da v gornjegrajskem turističnem društvu ne gradijo svojega imena zgolj na izgledu kraja, čeprav je ta moment zagotovo prednostni. Veliko so postorili tudi na promociji kulturno zgodovinske in etnološke zbirke, sodelovali pričiščenju kraja, ob vsem tem, je dejal predsednik društva Franc Pustoslemšek, pričakujejo več posluha od tistih, ki jim urejenost kraja prinaša gospodarske koristi. Kot rečeno se bodo letos ponovno potegovali za vidno uvrstitev v tekmovanju za lep kraj, ob tem ne pozabljajo na sodelovanje z Zavodom za naravno in kulturno dediščino iz Celja, pomagali bodo pri izvedbi proslave ob planinskem jubileju in organizirali okroglo mizo o turističnih perspektivah v Zgornji Savinjski dolini. Savinjčan Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje Diabetiki z lastno ambulanto V Zgornji Savinjski dolini je okoli 300 sladkornih bolnikov. Raztreseni so od Robanovega kota do Letuša, na pogosto zdravstveno kontrolo pa so včasih morali v Celje, Velenje ali Ljubljano. Že leto dni pa temu ni več tako. Na zdravje nadaljnjemu uspešnemu sodelovanju (foto: B. Kanjir) Želja po ustanovitvi lastne ambulante za sladkorne bolnike v Mozirju je sprva večini delovala malce utopično. Pristojni so zmajevali z glavami in dvomili v uspeh. Ker zdravstvo iz določenih vzrokov ni moglo ustanoviti te ambulante, se je zbrala kopica entuzijastov in us- tanovila drnštvo diabetikov. Vanj se je včlanila približno tretjina zgornjesavinjskih diabetikov. Bolezen zahteva stalno spremljanje stanja. Če pa želi bolnik to stanje spremljati, mora imeti zdravnika-specialista, ki si bo zanj vzel čas, ga poslušal in mu sve- toval. Splošni zdravniki imajo pogosto polne čakalnice in velikokrat nimajo prav veliko časa za pogovor. Ko so zgornjesavinjski diabetiki ustanovili društvo, je torej v njih želja po samostojni ambulanti še zrasla. Dobili so sponzorje: občine, zdravstvo in MGA. Ker zdravstvo ni moglo zagotoviti ambulante, je le to ponudilo podjetje MGA. Društvo je moralo tako samo plačevati doktorja, ambulanta pa je bila zastonj. S Topolšico so naredili pogodbo in enkrat mesečno je njihov zdravnik, doktor Justinek s svojo ekipo prihajal v to ambulanto. V letu dni pa so diabetiki mnogo dosegli. Podpisali so pogodbo z Zdravstvom in Zavodom, ki sedaj plačuje doktorja in njegovo ekipo. Uresničil se jim je cilj lastne ambulante, ki je sedaj dvakrat mesečno v Nazarjah. Ambulanta obratuje dopoldan, prvo in tretjo sredo v mesecu. Z denarjem sponzorjev pa se bo društvo lahko sedaj bolj približalo svojim članom. Več bo predavanj strokovnjakov za njihovo bolezen, prehrano... Ob letu delovanja društva so se njihovi sponzorji in prijatelji zbrali na turistični kmetiji Rženičnik v Šmihelu. Predsednik društva Ivan Zupan je orisal pot, ki so jo prehodili v letu dni, spregovoril o trudu, ki je bil vložen ob pridobivanju lastne ambulante, doktorju Justineku pa je za njegov trud podaril sliko Milice Zupan. Za sladkorno boleznijo je obolelih kar 5-7 odstotkov ljudi. Največja težava, ki spremlja te ljudi, je občutek sramu in nepriznavanje bolezni okolici. Ko ta mine, je lažje, saj je, kot pravi Ivan Zupan, vsaj v Zgornji Savinjski dolini zanje kar dobro poskrbljeno. Benjamin Kanjir Turistično društvo in Lovska družina Braslovče Ocenjevanje in pokušina salam Na veliki ponedeljek, 13. aprila, sta organizatorja, Turistično društvo Braslovče in Lovska družina Braslovče, organizirala 2. tradicionalno ocenjevanje in pokušino salam. Prireditev, ki je bila letos drugič, se je očitno dobro prijela, saj so izdelovalci na ocenjevanje prinesli dvakrat več suhome- snatih proizvodov kot lani. Ocenjevanje salam je v Braslovčah v preteklosti že potekalo, kasneje pa zamrlo. Prizadevni organizatorji s ponovno oživitvijo tega običaja bogatijo in plemenitijo ponudbo kraja, hkrati pa obnavljajo stare običaje, ki bodo s svojim novim razcvetom prav gotovo pripeljali v ta del Slovenije ljudi, ki jih te zadeve zanimajo. Dolgoročno to pomeni izboljšanje turistične ponudbe kraja, izboljšanje kvalitete teh suhomesnatih proizvodov ter nenazadnje tudi družabno druženje in izmenjava izkušenj samih proizvajalcev. Naletošnji braslovški prireditvi je sodelovalo 20 proizvajalcev suhomesnatih specialitet, ki so na ocenjevanje prinesli 19 salam, 5 želodcev in eno jelenovo salamo. Strokovna komisija v sestavi: Janez Štirnah, Franc Vratnik in Franc Cilenšek, je imela zavoljo obilice kvalitetnih vzorcev dokaj težko delo. Kljub temii so bili zmagovalci, oziroma izdelovalci najboljših proizvodov le izbrani. V kategoriji salam je tako najboljšo oceno dosegla salama, ki jo je izdelala družina Rojnik iz Podvrha (Plavčeva kmetija), tej sta sledila izdelovalca Franc Strnad in Tone Klokočovnik iz Rakovelj. V kategoriji želodcev je najboljše ocene zaslužil želodec izdelovalke Danice Mogel iz Podgorja, drugi je bil Miha Dobrišek iz Malih Braslovč in tretja družina Rojnik iz Podvrha. Letošnje zbiranje in ocenjevanje, ki ga je spremljal kulturni program v izvedbi Dobroveljskih fantov in jodlarja Lojzeta, je potekalo v enem dnevu, kakor kaže, pa bo v naslednjih letih ob pričakovanem povečanem zanimanju proizvajalcev potrebno to razporediti na več dni. Benjamin Kanjir Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline Množičnost in kvaliteta zgornjesavinjskih pevcev Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline v sodelovanju z domačim kulturnim društvom-gostiteljem, vsako leto organizira revijo odraslih pevskih zborov in skupin. Gostitelj letošnjega srečanja je bilo Kulturno društvo Nazarje. Pevska revija je bila v dvorani kulturnega doma v Nazarjah v soboto, 18. aprila. Udeležilo se je je 10 pevskih skupin in zborov, ki jih je sestavljalo preko 150 pevk in pevcev. Na vsakoletnem srečanju, ki ga spremlja tudi budno uho in oko strokovne komisije, pevci dobijo priložnost, da začutijo, kaj jim prepevanje pomeni in to, da na tej poti niso sami. In kdo je letos nastopil? Vokalna skupina Savinjski rožmarin pod vodstvom Tadeje Cigale, MPz kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Acmana starejšega, MPz kulturnega društva Ljubno pod vodstvom Lenke Kralj, vokalna skupina Jurij kulturnega društva Jurij Mozirje pod vodstvom Jelke Repenšek, ŽPz kulturnega druš tva Bočna pod vodstvom Jožeta Venišnika, MPz kulturnega društva Lepa Njiva pod vodstvom Klementine Rednak, MePz društvaupokojencev Mozirje pod vodstvom Antona Acmana starejšega, ŽPz kulturnega društva Ljubno pod vodstvom Anite Lakner, MPz kulturnega društva Bočna pod vodstvom Mitje Venišnika in MePz kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Acmana mlajšega. Najštevilčnejši je bil prav slednji zbor, ki ga sestavlja kar 36 pevcev. jih na strokovnem posvetu z zborovodji tudi predstavila. Njuna splošna ocena je bila zelo dobra, kar je dodatna vzpodbuda pevcem, da se z zanosom pripravljajo na vrsto nastopov, ki so prav gotovo še pred njimi. Benjamin Kanjir Ženski pevski zbor PD Ljubno pod vodstvom Anite Lakner (foto: C. Sem) Prvič so na reviji sodelovali pevci vokalne skupine Jurij kulturnega društvajurij Mozirje. Strokovna ocenjevalca pevske revije, Marjan Lebič injože Leskovar, sta budno spremljala izvajanje pesmi in si zapisovala opažanja, ki sta Glasbena šola Nazarje Koncert kvarteta godal V dvorani Glasbene šole Nazarje je bil v četrtek, 2. aprila, koncert godalnega kvarteta ljubljanske Akademije za glasbo s solistko Katjo Klemše. Zahtevnejšega muziciranja željna publika je uživala v poslušanju del Paganinija in Giulianija. Galerija Steki Gornji Grad Terezija Bastelj odprla galerijsko sezono Po zimskem zatišju so se ponovno odprla vrata galerije Steki v Gornjem Gradu. Organizatorka razstav Vika Venišnik je tokrat ponovno povabila vedno bolj uveljavljeno akademsko slikarko domačinko Terezijo Bastelj. Šokatnikova Cveta, kot jo po domače in ljubkovalno imenujejo domačini, se je domači publiki prvič predstavilaleta 1992, takratše vavli kulturnega doma. Sploh veljaugoto-vitev, da se razstavna dejavnost v Gornjem Gradu začela in prijela prav po zaslugi omenjene slikarke. Sama zaradi številnih obveznosti ne sodeluje več v tolikšni meri pri pripravah razstav, kljub temu pa še vedno rada priskoči na pomoč. Brez slabe vesti smemo torej govoriti o Basteljnovi kot o pionirki galerijske dejavnosti v Gornjem Gradu. Nič presenetljivega torej, da se je na otvoritvi njene razstave zbrala pisana druščina ljudi, starih in novih občudovalcev slikarskih del, predvsem pa tistih, ki niso pozabili, da je Terezija Bastelj kljub umetniški drugačnosti del kraja in krajine, kijih obdaja. In hvala Bogu, tega se v polnosti zaveda tudi slikarka. Otvoritev razstave so s kulturnim programom požlahtile članice dekliškega noneta Lipca iz OŠ Ljubno ob Savinji. Nonet deluje pod umetniškim vodstvom Lenke Kralj. Savinjčan Poleg domačinke Katje Klemše so nastopile violinistki Tina Krajnik in Jelena Ždrale terTamaraTasev - viola in Mirela Rihtar - violončelo. Mentorja godalnega kvarteta sta Andrej Grafenauer in Tomaž Lorenz. Paganinijev Terzetto za violino, violončelo in kitaro v D-duru in Giulianijev Koncert za kitaro in godalni kvartet op. 30 v A-duru sta izzvenela v ubranih zvokih s trun, po katerih so se mehko sprehajali prsti mladih glasbenic. Dolgi aplavzi poslušalcev v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani nazarske šole pa so potrdili zanimanje za zahtevnejše glasbene dogodke tudi pri nas. Franci Kotnik Kitaristka Katja Klemše v družbi godalnega kvarteta Glasbena šola Nazarje Koncert učencev Glasbene šole Nazarje Zavod za kulturo Mozirje in Glasbena šola Nazarje sta v petek, 17. aprila, pripravila prvi samostojni koncert učencev Glasbene šole Nazarje v Kulturnem domu v Mozirju. Potrditev smiselnosti organizacije koncerta mladih glasbenikov in pevcev v Mozirju so pokazali obiskovalci prireditve, ki so napolnili dvorano kulturnega doma in preživeli veselo urico druženja z glasbo. Predstavilo se jim je preko 80 nadebud- nih mladih poustvarjalcev glasbe, ki pridno obiskujejo urice vaj in teorije v nazarski glasbeni šoli. Instrumenti in njihovo obvladovanje zahteva ogromno vaje in potrpljenja, saj znanje nikomur ni zlahka podar- Samostojni nastopi mladih glasbenikov. so staršem plačilo za vse kilometre, ki jih morajo prevoziti, ko vozijo svoje otroke v šolo. Marsikdaj je to težko, veliko je dela, obveznosti, na koncertu, kakršen je bil ta, pa se vse to bogato povrne. Najmlajše pevke in pevci otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Tadeja Cigale, so s spremljavo odpeli kopico pesmi, ki so lastne prav njim, najmlajšim. Pripravili pa so tudi vzdušje svojim prijateljem iz šole, ki sestavljajo mladinski pihalni orkester. O izvajanju orkestra, ki ga vodi Franci Goljuf je odveč izgubljati besede. Pod njegovim vodstvom mlad ansambel izvaja dela različnih avtorjev, “podžiga” publiko in vzbuja burne aplavze. Po dolgih letih obstoja Glasbene šole Nazarje je bil ta koncert prvi tovrsten v Mozirju. Prav gotovo je bilo to dejanje upravičeno, saj je največji del učencev prav iz občine Mozirje. Mladi glasbeniki so navdušili (foto: Ciril Sem) jeno. Benjamin Kanjir Glasbena šola Nazarje Koncert dijakov velenjske glasbene šole V dvorani Glasbene šole Nazarje v gradu Vrbovec so pred tednom dni pripravili koncert dijakov srednje stopnje Glasbene šole Frana Koruna - Koželjskega iz Velenja. Predstavila se je lanskoletna prvonagrajenka Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, harfistka Tina Žerdin, z gosti. Zaigrala je štiri dela: Handelovo Temo z variacijami, Sonatino in classic style Linde Wood, Improvizacijo III Primoža Ramovša in Štiri preludije MarcelaThrnierja. Za svoj nastop je poželaprisrčen aplavz občinstva. Z njenim muziciranjem je bila zadovoljna tudi mentorica, prof. Ruda Ravnik-Kosi. V nadaljevanju je nastopila pianistka Jerica Bukovec, ki je zaigrala prvi stavek sonate op. 10 št. 1 Ludviga van Beethovna. Za njo je publiko navdušil duet pozavn v zasedbi Toni Vrzelak in Mitja Žgavec, ki je zaigral Croftovo Sonato. Finalni del koncerta je pripadel duetu kitare in harmonike. Suzana Hebar in Primož Krajnc sta se predstavila s Špansko balado in bila prav tako nagrajena z dolgim aplavzom občinstva. Franci Kotnik Mozirje, Ljubno ob Savinji Cvetna nedelja Spomin Kristusovega vhoda v Jeruzalem, ko je jahaje na oslici doživel navdušen sprejem množice, je Cerkev praznovala že od nekdaj na moč slovesno. Na Slovenskem tako ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ne bi k blagoslovu nosili snopov in šopov pomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu stlali pred prihajajočim Kristusom. To je sicer star krščanski običaj, ki je v Evropi prekril neko starejše, predkrščansko obredje okoli določenih vrst svetega rastlinja, dreves, grmov, zelišč in cvetlic, ki naj bi pospeševale rast, plodnost, odganjale zle čare in bolezen, varovale pred strelo in drugimi ujmami. To vlogo je prevzel žegnani les kot zakramental - z močjo cerkvenih blagoslovov naj ohrani vsega hudega s tvari in reči, ki pridejo z njim v dotik. V slovenskih pokrajinah se to cvet-nonedeljsko zelenje spleteno v šope, od kraja do kraja razlikuje po sestavi nonedeljski blagoslov izdelujejo snopi. Včasih so vaščani okoliških za-selkovizdelovali snope v tri “štange”, kar pase v zadnjem času zopetoživlja. Tak snop ponazarja bandero. Med najbolj vztrajnimi so Ločani, ki so letos k blagoslovu prinesli pravega orjaka. Snop je bil visok kar 8 metrov in pol, 15 Ločanov-članov kulturnega društva Jurij, ga je izdelovalo 4 dni. Med drugim so ga okrasih s cvetjem iz krep papirja, ki so ga tudi povoskali. Ker je bila nosilna konstrukcija železna in temu primerno težka, so snop prinesli kar na ramah, razpeli pa Ljubenske butare (foto: JP) in tudi po imenu. Med najbolj znane se uvršča ljubenska potica, ki se od vseh ostalih razlikuje tudi po obliki tega zelenja. Ljubenci ga namreč spletajo in izdelujejo v razne instrumente, pripomočke, itd. V okolici Mozirja se za cvet- so ga pred cerkvijo, kjer je stal med velikonočnimi prazniki. “Mlajši brat” ločkega snopa je letos prišel iz Lepe Njive. Izdelali so ga tamkajšnji otroci, seveda s pomočjo in izkušnjami odraslih. Benjamin Kanjir 1 majice T shirt Planinska zveza Slovenije Koča na Klemenci jami med najboljšimi za mlade planince Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je pred nedavnim izdala brošuro, v kateri opisuje tečaje in izpopolnjevanja za vodnike, seminarje za mentorje planinskih skupin, množične akcije mladinske komisije, aktivnosti vodniškega servisa, poleg številnih drugih informacij pa predstavlja tudi najboljše planinske postojanke za mlade planince v letu 1997. Med štiri najboljše se je uvrstila tudi koča na Kle-menči jami pod Ojstrico. 97 let poštne mame Življenska pot Francke Štiglic Zakaj poštna mama? Morda zato, ker je bila pošta v Bočni takoj po II. svetovni vojni v njihovi hiši. Bočna je bila namreč požgana, na srečo pa je ostala njihova hiša nepoškodovana. V izbi poleg krušne peči in omare za obleko je na pošti uradoval Franckin mož, ki je bil hkrati tudi pismonoša. Kljub skromnim razmeram, v katerih je pošta takrat delovala, se je poštna služba vsadila v srca njenih štirih otrok. “Koča stoji na Klemenškovi planini (domačini jo imenujejo Klemenca jama) pod severnim ostenjem Ojstrice. Prvotno planinsko postojanko so solčavski planinci leta 195 4 uredili iz pastirske koče, ki je bila zgrajena leta 1832. Kočo so Solčavci kasneje temeljito obnovili. Leta 1983 so odprli novo, prostornejšo kočo poleg stare. Koča je odprta od 1. maja do 31. oktobra, po dogovoru pa tudi ob drugem času. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, v 4 sobah 21 postelj, na skupnem ležišču pa 15 ležišč. Imajo WC, umivalnico z mrzlo vodo, tekočo vodo, elektriko (agregat), gostinski prostor pa ogrevajo s pečjo,” opisuje kočo na Klemenči jami avtor besedila in nadaljuje: “Od koče je razgled na gore, ki obkrožajo Logarsko dolino. Vidimo zahodna pobočja Krofičke, severna ostenja Ojstrice ter Planjave, proti zahodu vidimo prostrano krnico Okrešelj, nad katero se dvigajo vrtoglave stene Rink. Desno od njih opazujemo Mrzlo goro, še naprej pa lahko sledimo grebenu, ki deli Logarsko dolino od Matkovega kota. Na severu vidimo zahodni del Olševe. Od koče se lahko odpravimo na več izletov. Čez Puklove na Krofičko ali na Strelovec, na Ojstrico pa se lahko odpravimo kar po dveh poteh (verjetno se bomo odločili za krožno turo. Za vzpon je bolj primerna zahtevna zavarovana Kopinškova pot, sestopimo pa mimo Škarij. Mimo Škarij se lahko odpravimo tudi na vzhodni del Planjave.” Uvrstitev koče na Klemenči jami med štiri najboljše slovenske postojanke za mlade planince pomeni veliko priznanje oskrbnikoma, Janezu in Elizabeti Slapnik, ki sta v minulih štirih letih vložila ogromno dela in truda, da je koča dobila sloves, kot ga ima. Vsi, ki bi želeli dodatne informacije, lahko pokličete na telefon 846-135 ali 041-690-011. Franci Kotnik Že med I. svetovno vojno se je Francka, še v rani mladosti, srečala s poštarskim delom. Pri raznašanju pošte na Ljubnem, kjer je bila doma, je nekoč nadomeščala starejšo sestro. Spominja se takratnih budili časov, ko je bila še kako do- brodošla napitnina - kos kruha, ki so ga družinski člani zvečer skupaj pojedli v “beli župi”. Vseh doživetij, dobrih in slabih, ki so Francko spremljala skozi življenje, ni mogoče opisati. Vseskozi pa je bilo z njenega dobrodušnega obraza moč razbrati optimizem in dobro voljo. Slednji, v današnjem času tako iskani stvari, ohranja vse do današnjih dni, kljub svojim 97. križem in sedmim otrokom, od katerih je tri že preživela. Leta ji enakomerno, kot volnena nit polzijo med rokami in kot pravi, si jih želi učakati sto. Svojega pešanja si ne šteje v breme, postane pa živčna, če med prsti ne občuti priljubljenih pletilk. “Zokni se morajo delati!” pravi. Pletenje nogavic je njeno glavno in najpomembnejše opravilo. Včasih se pošali, da bo s tem nekoč obogatela. Sedemindevetdeset letna Fran- cka ugotavlja, da ji spomin že dela nekaj preglavic. Le stežka se spomni balad in romanc, ki jih je nekoč tako rada pripovedovala, in tiste “ta dolge” pesmi s petnajstimi kiticami, ki jih je še pred nedavnim kot za šalo stresala iz rokava, je nočejo več ubogati. S krajšimi še nima prevelikih težav, pa tudi zapoje rada. Njeno veselje se vedno znova napaja ob mladih. Ob desetih vnukih, pravnukinji in dvanajstih pravnukih postane veliko bolj razigrana kot takrat, ko je sama s svojimi pletilkami. Živi pri hčerah in vsi njeni bližnji soustvarjajo življenjsko jesen, kakršne si mnogi le želijo, polno topline in ljubezni. Ob tej priložnosti bi se Francka Štiglic, poštna mama, rada zahvalila gornjegrajskemu županu Toniju Riflju, ki jo je kot najstarejšo občanko gornjegrajske občine počastil s svojim obiskom v Solčavi, kjer živi. “Hvala za prekrasen šopek, darilo in pozornost, katere je star človek najbolj vesel”. Še veliko zdravih in zadovoljnih let želimo naši slavljenki ter mnogo pletenih nogavic. Marko Slapnik VRTNARSTVO IN Si /j V Loke pri Moiirju 24 CVETLIČARSTVO /TCvđ' Tel. 063/832-740 vam to pomlad ponuja: - okrasne rastline za balkone in okna - enoletnice in trajnice za cvetlične grede in grobove - cvetoče rastline v posodah in obešankah - po želji vam zasadimo cvetlične zaboje - nudimo vam tudi različne zelenjadne sadike od solate, zelja, cvetače..., do paradižnika, feferonov in PaPri^e ‘Venete &04K0- ti Tel: 833-080, 833-101 1 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline Uspešno izobraževanje Ker na vrata že trka pomlad, smo v našem društvu kmetic morali zaključiti prijetna zimska srečanja, ki so potekala v okviru zimskega izobraževanja. Kmetijski svetovalci na predlog društva pripravimo srečanjas predavanji. Predavanjaso zajemalarazlično tematiko: bolezni, ki jih prenašajo klopi, higiena mleka, zdrava prehrana in sušenje sadja. Po krajevnih aktivih so potekali tečaji: vegetarijanska prehrana, so- povabilo” v režiji Anice Stakne, ki jo je odigrala gledališka skupina iz Nove Štifte. Društvo je aktivno skozi celo leto, saj kmetice sodelujejo na številnih prireditvah, ki potekajo v naši dolini: Lovski praznik v Gornjem Gradu, Lučki dan, Ovčarski praznik ter Lenartov sejem na Rečici. S številnimi izdelki so se kmetije predstavile tudi na letošnji prireditvi “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju, ki je potekala od 24. do 27. aprila 1998. V mesecu juniju pa bodo Tečaj peke peciva pri Ropovih na Homcah late in zelenjavne priloge ter peka peciva. Na željo članic iz Luč je bil organiziran tečaj izdelave sira. V Solčavi pa je potekal začetni in nadaljevalni tečaj kvačkanja. Za zaključek zimskega izobraževanja je naše društvo skupaj s KSS Mozirje organiziralo materinski praznik za kmetice iz celotne Zgornje Savinjske doline. Najprej je potekal občni zbor društva, sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Rečica ob Savinji. S pristno otroško pesmijo in besedo so zelo navdušili poslušalke. Prav prijetna je bila gledališka predstava “Nespodobno sodelovale na prireditvi, ki bo potekala ob 90. obletnici Pašniške zadruge na Menini planini. Upravni odbor društva bo skupaj s Kmetijsko svetovalno službo v jesenskih mesecih pripravil zimsko izobraževalni program. Menimo, da je izobraževanje nujno potrebno, kajti znanje, ki ga kmetica potrebuje za delo na kmetiji in v krogu svoje družine, je eden glavnih temeljev njenega dela. KSS Mozirje Bernarda Brezovnik, kmet. ing. Obveščamo vas, da je Sklad za regionalni razvoj in ohranjevanje poseljenosti slovenskega podeželja razpisal dodeljevanje posojil za financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Informacije lahko dobite pri svojem kmetijskem svetovalcu. MOŽNOST IZBIRE balkonskega cvetja, grmovnic, semen, vrhunskih substratov, gnojil pa pripomočkov za sajenje in zaščito rastlin ter droben nasvet Vam bodo nakup v naši trgovini olepšali. Odločitev za vrtno kosilnico zagotovo ne bo težka! Vabljeni Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 J ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Preprečevanje širjenja in zatiranje podlubnikov Za nami sta dve leti, v katerih je bilo v zimskim ujmah poškodovanih in uničenih večje količine iglavcev in listavcev. Posledice snegoloma in žledoloma so polomljena, izruvana in poškodovana drevesa ter celi sestoji. Kljub obsežni sanaciji s poudarkom na preventivnem varstvu pred podlubniki so po tako obsežnih katastrofah velike možnosti, da se podlubniki - lubadarji prekomerno razmnožijo. Večina podlubnikov se naseljuje na oslabela in umirajoča drevesa. Naseljevanje je odvisno od vitalnosti gostitelja in številčnosti populacije podlubnikov. Letošnja zima je bila nadpovprečno topla, kar je zelo ugodno vplivalo na njihov razvoj. Ko temperature zraka v senci dosežejo 5 do 9°C, se prične njihova aktivnost. Rojenje pa se odvija med 9 in 18 °C. Če pride do njihove prerazmnožitve, postanejo lahko nevarni fiziološki škodljivci gozdnega drevja; napada- jo tudi zdrava in vitalna drevesa ter s tem lastnikom gozdov povzročajo škodo. Z aktivnostmi za preprečevanje in za zatiranje podlubnikov zato ne gre odlašati. Lastniki gozdov, pregledujte svoje gozdove, posebej gozdove iglavcev na južnih in jugozahodnih legah, v nižinah na suhih peščenih in prodnatih podlagah in povsod, kjer so bili v zadnjih letih iglavci poškodovani oziroma so bile opravljene večje sečnje. V spomladanskih in poletnih mesecih pregledujte gozdove enkrat mesečno. Revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije bomo vršili sočasni nadzor nad stanjem gozdov in podlubnikov. S sodelovanjem lastnika gozda in revirnega gozdarja, ki vam svetuje in usmerja pri vseh delih za obvladovanje podlubnikov, je možno učinkovito delo. Prvi ukrep, ki naj ga lastniki gozdov opravijo v pomladanskem času, Terezijo Burjo s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji___ Tel.&faks: 063/834-027, GSM: 041/651-196 * pesek za zidavo, omet, podložni beton.1.600 SIT/m3 * pesek za ostali beton......................1.400 SIT/m3 * gramoz za drenaže..........................1.200 SIT/m3 * tampon 1.....................................800 SIT/m3 * tampon II....................................600 SIT/m3 Nudimo tudi: , . ’ . - prevoz peska in tampona - priprava dvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikaiv, tlakovcev, cevi - strojne usluge z rovokopačem, gredorjem, valjarjem je, da napadena drevesa in sečne ostanke preteklega in letošnjega leta odstranijo iz gozda ali jih izdelajo tako, da so neprimerni za zaleganje podlubnikov ( beljenje posekanega lesa in panjev, zlaganje sečnih ostankov v pravilno zlo žene kupe tako, da so debelejši konci vej in razrezani vrhač v sredini). Napadeno vejevino in neizkoristljivi obli les se uniči na način, ki ga vam bo svetoval revirni gozdar. POZOR: PAZIMO, DA PRI POŽIGANJU NE ZAŽGEMO GOZDA ! Ukrepe moramo izvršiti preden nastopijo ugodne razmere za rojenje podlubnikov, kajti v idealnih razmerah se iz odloženega jajčeca že v treh tednih razvije hrošč. Če dostop do lubadark oziroma poškodovanih dreves ni mogoč s spravilninti sredstvi, jih je nujno posekati ter izdelati in izvršiti zatiralne ukrepe. Posekan les pa naj se spravi iz gozda takoj, ko razmere v gozdu to omogočajo. Pred izvajanjem vseh preventivnih in zatiraln-ih del v svojih gozdovih se posvetujte z revirnim gozdarjem. Tavam bo svetoval, innudilvso strokovno pomoč in izdal odločbo o upravnem postopku, ki je osnova za sofinanciranje zatiralnih del. Sofinanciranje se prizna le za strokovno in pravočasno opravljena dela, ki so opravljena na način in v času kot je napisano v odločbi. Daniel Fale Zavod za gozdove Slovenije KE Nazarje Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: Kuhajte v pokriti posodi s pokrovi, ki dobro tesnijo ter v čim manjši količini tekočine. Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in v Celju, Prešernova 27, tel. 441-413. SITRA, d.o.o. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Kot pogodbeni partner borzno posredniške družbe, opravljamo vse vrste poslov z vred. papirji. Med drugim po konkurenčnih cenah odkupujemo delnice olastninjenih podjetij in skladov (PID), za kar vam nudimo takojšnje plačilo. Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem. Kotiček za ženske Oblike obraza in korekcije Oglata oblika obraza Oglata oblika obraza je pravzaprav značilna za moške, pogosto pa jo najdemo tudi pri ženskah. Uvrščamo jo med široke in kratke oblike obraza, ki jih je potrebno ožati in daljšati. Potrebujemo svetlo podlago ali tekoči puder, temnejši tekoči puder ali korektor in rdečilo za lica. - Najprej naves obraz nanesemo običajno svetlo podlago v obliki tekočega pudra. - Na levi in desni kot čela nanesemo za odtenek temnejši puder ali korektor. - Sredino brade svetlimo s svetlim korektorjem, levi in desni rob brade pa temnimo s temnejšim korektorjem. - Nos je pri tej obliki obraza ponavadi preširok, zato ga ob straneh potemnimo s temnejšim korektorjem. Pri korekcijah oblike nosu morate biti še posebej previdni, saj lahko vsak vaš poseg hitro naredi nenaraven videz. Vsi prehodi med temnim in svetlim morajo biti zelo dobro zabrisani. Če se pri tem zares ne potrudite, je bolje, da pustite nos čisto pri miru. - Veliko lahko dosežemo tudi z oblikovanjem obrvi, ki naj bodo čim bolj lepo zaokrožene. - Pri oglati obliki obraza so ponavadi tudi ustnice nekako oglate, zato jih moramo oblikovati bolj okroglo, polno. - Na koncu dodamo še nekaj svetle barve pod očmi, ki obraz izboči in spretno zabrišemo vse prehode med svetlo in temno barvo. Prihodnjič: Ličenje oči Nevenka Breznik 'M. Ob 22. aprilu - dnevu Zemlje V¥ Znani so rezultati prve globalne mednarodne raziskave rastlinske raznovrstnosti, ki je pod pokroviteljstvom mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) potekala kar dvajset let. Rezultati raziskave so milo rečeno strah vzbujajoči. Najmanj vsaki osmi dosedaj poznani rastlinski vrsti grozi izumrtje. Do roba, od koder ni več vrnitve, jih je spravil človek, ki je s svojimi dejavnostmi preveč spremenil in uničil njihovo naravno okolje. Izumiranje rastlin povzroča tudi zasaditev in širjenje tujih rastlinskih vrst tja, kjer prej nikoli niso rasle. V dolgem poročilu z naslovom Rdeči seznam IUCN ogroženih rastlin za leto 1997 se je znašlo kar 34.000 vrst rastlin, ki so danes postale tako redke, da je le vprašanje časa, kdaj bodo dokončno izginile. To je 12,5 % vseh dosedaj poznanih vrst višjih rastlin. Na žalost pašo ti podatki le vrh ledene gore, saj je rastlinstvo številnih področij na zemlji slabo preučeno in cele vrste rastlin sploh še ne poznamo. Marsikatera bo izumrla prej, preden jo bomo sploh utegnili spoznati. Zakaj je pomembna pestrost rastlinskega sveta in ohranjanje kar največjega števila rastlinskih vrst? Raznovrstnost pomeni varovalo, s pestrostjo je zagotovljeno, da se bo narava v različnih okoljskih problemih in katastrofah hitro spet postavila na noge. Bolj kot je pestro sestavljena narava, hitrejše je okrevanje po kakršnihkoli motnjah. Vsakokrat, ko izgubimo eno rastlinsko vrsto, izgubimo enkratni genetski fond, ki bi lahko imel za nas pomembne koristi. Veliko rastlinskih vrst je zelo uporabnih. Saj je polovica zdravil na recept osnovana na naravnih sestavinah iz rastlin, četrtino pa pridobivajo neposredno iz rastlin oz. so kemijsko preoblikovane rastlinske snovi. Kot primer naj siuži družina tise, iz katere pridobivamo protirakavo zdravilo taxol. Kar tri četrtine vrst iz te družine je ogroženih. Drugo področje, ki z izumiranjem rastlinskih vrst veliko izgublja, je kmetijstvo. Po eni s trani se izgubljajo potencialni viri novih vrst hrane, po drugi strani pa se izgublja naravno ravnotežje v okolju. Kakšno je stanje v Sloveniji? Slovenija zaradi svoje naravne raznolikosti sodi med območja z izjemno pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Žal pa to ne pomeni, da je usoda naše favne in flore bistveno boljšakotdrugod. Marsikatera rastlinska vrsta je ogrožena tudi pri nas. Po slovenskem rdečem seznamu iz leta 1992 je pri nas ogroženih kar 17% poznanih vrst. Skupno trideset vrst pa imamo z žalostno oznako “izumrla”. Kaj lahko storimo posamezniki? Na svojem zemljišču si rezervirajmo del za biotsko pestrost. To je lahko le kotiček v vrtu ali pa suh travnik, skalovje, slab pašnik, premoker močvirnat travnik, močvirje, izvir, potok, mlaka, gozdni rob, posamezno drevo ali skupina dreves in grmovja sredi polj. Tam ne uporabljamo škropiv, ne uporabljamo umetnih gnojil. Pustimo, da se narava razvija po svoje. Travnike ali pašnike kosimo le redko, da imajo rože čas cveteti in trave dozoreti, da metulji lahko frfotajo s cveta na cvet. Na takih zemljiščih uspevajo zelo redke rastline. Pomembno je tudi redke in zanimive vrste rastlin spoznati, da vemo kaj raste pri nas in da to tudi cenimo. Lep pomladanski pozdrav! Zeleni Franček Vir: 1. članek, Delo, 22.april 1998 2. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije, Varstvo narave, 1992 Potovati po svetu in si ogledati, kako je tam, kjer nisi doma, je bilo vedno cool. Vsakega lokalpatriota očara tudi tujina. Svet je lep in človek je pameten, če tega v svojem kratkem življenju ne prezre. Res je vsako po' tovanje skrivnostna avantura, vendar pa ni nikakršen bav--bav, ki naj bi ga človek preskočil. Doživetja in spomini obogatijo tudi prihodnost, da ne omenjam občutkov ob dogodivščinah na pot potovanju samem. Ja, nakladam zato, da te pripravim do novih odločitev z oznako vit deti svet. Nataša, Maja in Boštjan Ikovic so čare svetovnih popotnikov že preizkusili lani poleti, ko so jo mahnili v Anglijo. Zaradi majhnosti te strani sicer ni moč opisati njihovih enkratnih počitnic tako, kot si bi zaslužile, vendar pa te bom poskusila z njb hovimi doživetji kar se da prepričati, da tudi ti pomisliš na kako podobno pustolovščino. To, kar tu vidiš, je bilo najdeno v popotniškem rokopisu Nataše. Upam, da ga bo še malce uredila in poslala kakemu časopisu z več prostora in tako obelodanila enkratnost potovanja. J a, odšli so najprej v Francijo, nato pa v Anglijo. Vozili so se večinoma z vlakom, nekaj z ladjo in trajektom in malo tudi z avtobusom in avtom. Veliki nahrbtniki, nekaj denart ja ter Nataša, Maja in Boštjan. Do Atlantika so prispeli z vlakom, od tam pa so z ladjo odpluli na ciljna otoka. Stonehange je bil prva izletniška točka. Bajeslovno star naravni spomenik jih je do konca očaral. Ogled Londona, lepote Big Bena in Westministra, cerkve kjer kronajo kralje, je prekinila navzočnost same kraljice Elizabete II.. Za par sekund jim jo je uspelo videti in nazadnje so na balkonu uzrli celo kraljevsko družino. Po tem lepem naključju so preskusili londonsko podzemno železnico in se odpeljali do muzeja voščenih lutk. Tam so jih pričakali sami znani obrazi in z veliko potrpežljivega iskanja so se v Rock circusu srečali tudi z Bon Jovijem in Bonojem (to si je posebej prizadevala Nataša). Malo glasbe na slušalkah med zvezdami in šli so naprej. Naslednjega dne so si ogledali še nekaj zanimivosti v Londonu, med drugim tudi izložbena okna po zadnji modi v Oxford Streetu. Z vlakom so krenili do Edinburgha, ki jih je očaral kot mesto iz pravljice. Srednjeveška graščina na grajskem griču in sploh vse je spominjalo na čas v 14. oziroma 15. stoletju. Seksi Skotje v krilu in muzej škotskega viskija so bili spet zanimivost zase in za naše popotnike seveda. Resda je bilo potrebno vseskozi varčevati, a kljub temu so bili siti in so imeli cel kup “novih" streh nad glavo. Ko so razvili prvi film, so sklenili da bodo naslednjič vzeli s sabo več filmov. Pot jih je popeljala v mesto Inverness, kjer so ob reki Ness zamanj klicali pošast Nessie. Sledila je naselitev v mali hiški ob peščeni obali Irskega morja in umivanje nog v mrzlem Atlantiku. Vožnja z vlakom, pa s trajektom, pa še s taksijem in spet z vlakom in konec vožnje v Dublinu. Tu so si ogledali srednjeveški grad Kilkanny, kup srednjeveških cerkva in še kaj. Simpatične hiške in ulice, pot potovanje z avtobusom po eni najlepših regij na Irskem, raziskot vanje kraške jamice in še in še. Tu pa se zgodba prične zaključevat ti, ko odpluje ladja in z njo naši popotniki. Punci si na ladji oglet data film v kinu in kar hitro so v Le Havru in od tam spet v Parizu. Skoraj že doma. Zadnji košček poti iz Münchena imajo svoj kupe, in da ne pozabim, svoje nepozabne spomine. Lepo, kajne? cj £ g J! N N i z z BUDNICA Ej I Cin, cin poje zvonec, mama prinese velik lonec, v loncu so pa žganci, hitro jest zaspanci. Urša Mazej 3.a razred, OŠ Mozirje POMLAD Sončece toplo že sije, zvonček iz zemlje rije, trobentica trobi svoj tra^rarra in oznanja, da bo pomlad prišla. Meta Miklavc 3.a razred OŠ Mozirje Končno ! Po dolgem čakanju je novi album Kylie Minogue le v prodaji. Čakanje se je več kot iz' plačalo. Nova Kylie je resnejša in zrelejša kot kdaj prej, kar novi album kaže v vsem sijaju. Novi album je prinesel že tri hit single ' "Some Kind Of Bliss”, “Did It Again” in najnovejši “Breathe”, vsi pa so po radijskih postajah širom po Sloveniji postali veliki hiti. KAJ DELAJO PTIČKI Kaj pa delajo ptički, da nič ne pojo? Al’ se mraza boje, al’ velikega snega? Ce pa velik sneg pade, je gvišno hud mraz. Je veselje pri kraju za ptičke in nas. Jasna Skornšek 3.a razred, OŠ Mozirje Velik comeback pa napoveduje tudi uspešen duet osem' desetih ' Modern Talking. PravZ' aprav sta že tu in to z kompilacijskim albumom, na kat' erem so vsi največji hiti ' remixi Mod' ern Talking. Poznavalci so pre' pričani, da bosta tokrat podrla vse rekorde. Prvi singl “You’re My Heart, You’re My Soul” se že pospešeno vrti na radijskih postajah. Pred nekaj tedni je oddaja Super POP gostila odlično amer' iško pevko Lutricio McNeal.Odpela je tri skladbe, med dru' gimi novo izdani singl “Stranded”. Pri nas jo trenutno bolje poznamo po komadu “My Side Of Town”. POMLAD Čeprav imam zimo rad, se veselim, da bo prišla pomlad. Dnevi bodo daljši in takšne imam najrajši. Narava se bo prebudila in nas vse razveselila. Luka Paulič 3.a razred, OŠ Mozirje Na slovenski sceni pa še vedno sije Jan Plestenjak z zadnjim singlom “Morje”. Kot pravi sam, je za vsako res dobro stvar potrebno tudi nekaj potrpljenja. Sicer pa je Jan polno zapos' len. Veliko dela tudi za druge glasbenike in je sploh eden iz' med tistih, ki jim 24 ur na dan nikakor ni dovolj. Magnifico se je po krajšem glasbenem premoru odločil, da mora na prodajne police njegova "Silvija”. Hkrati je posnel tudi videospot. Na album pa bo potrebno počakati do jese' ni. Alenka 36 ŠPORT IN OGLASI Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Zadruga skoraj že prvak Rezultati 12. kola, 17. aprila: Avtoelektrika Bitenc: Davidov hram 3:1 (3:1) Zadruga Mozirje: Polda’s - West Blue Jeans 6:1 (4:1) Foršt: Kokarje 3:1 (2:1) Zalugnca: Solčava 1:3 (0:2) Policija: Razborje 2:4 (1:3) V muhastem aprilskem vremenu smo najprej spremljali srečanje dveh ekip z dna reprezentance, Avtoelektrike Bitenc in Davidovega hrama. Po vodstvu slednje ekipe že v prvih minutah tekme sov nadaljevanju domači igralci prevzeli vse niti v svoje roke ter s tehnično dovršeno igro zasluženo zmagali. Z novim kompletom točk so se tako podali v hud boj za mesta, ki še zagotavljajo obstanek v ligi. Da ekipa Zadruge v tej sezoni res nima prave konkurence, nam nazorno kaže rezultat druge tekme. S hitrimi in domiselnimi akcijami so popolnoma razbili Mozirjane in si tako še širše odprli vrata do končne zmage. Kljub težkim vremenskim pogojem smo bili v nadaljevanju priča zanimivemu obračunu med najhujšima konkurentoma iz preteklih let, Forštom in Kokarj ami. V dokaj izenačeni tekmi so več priložnosti izkoristili Ljubenci ki so tako zabeležili svojo drugo zmago v spomladanskem delu prvenstva, Kokarčani pa so še naprej v veliki krizi. Tudi v nadaljevanju ista slika, le da tokrat ljubenski ekipi ni uspelo zmagati. Solčavani so bili za Zalugnco pretrd oreh in po priložnostih sodeč bi bil lahko rezultat še precej višji. Tako je ostala le še tekma med Policijo in Razborjami, ki je poskrbela za zanimiv in presenetljiv razplet. Že po igralski zasedbi so bili na papirju velik favorit Policaji, še posebej zaradi dokaj spremenjene postave Radmircev. Vendar pa so slednji to nadoknadili z izjemno borbenostjo in večjo voljo za uspehom, kar jim je z gladko zmago tudi uspelo. Razborčanom vse čestitke za njihovo požrtvovalnost in nepopustljivost, Policaji pa se bodo morali nad svojo ležerno igro malo zamisliti. rezultati 13. kola, 24. aprila: Foršt: Razborje 3:4 (1:2) Polda’s West Blue Jeans: Kokarje 2:1 (1:0) Zadruga Mozirje: Solčava 3:1 (0:1) Zalugnca: Davidov hram 3:1 (0:1) Policija: Avtoelektrika 1:1 (1:1) Toliko zapravljenih priložnosti in dobrih obramb obeh vratarjev, kot smo jih videli na prvi tekmi 13. kola, pa že dolgo ne. V občinskem obračunu ekip Foršta in Razborja, so na koncu slavili letos boljši Rad-mirci, ki so se tako še utrdili na drugem mestu. V nadaljevanju smo spremljali obračun ekipe Kokarij in Polda’s West Blue Jeansa. Že sam začetek in čudna postava lanskoletnih zmagovalcev je dala slutiti, da se bodo le-ti, težko obranili napadov zmage želenih Mozirjanov. To se je tudi zgodilo in “hlačniki” so se s to zmago prebili v zlato sredino. V najzanimiveši tekmi sta se pomerili ekipi vodilne Zadruge in tretjeuvrščene Solčave. Po odlični igri Solčevanov v prvem polčasu, katerega so tudi dobili z minimalno prednostjo, so v drugem Zadružniki upravičili vlogo favorita in si z atraktivno igro praktično že zagotovili končni naslov. Podoben razplet smo videli tudi v naslednji tekmi, kjer je prvi polčas pripadel ekipi Davidovega hrama, preostali del pa so z boljšo igro dobili Zalugnčani. S to zmago so se Ljubenci prebili med ekipe, ki lahko lažje dihajo pred končnico sezone. Zadnje srečanje, med ekipama Avtoelektrike Bitenc in Policijo je postreglo z najbolj izenačeno in nervozno igro. Ker se rezultat iz prvega polčasa ni nič spremenil, je po provokacijah nervoza naraščala, kar je pomenilo nekaj grobih prekrškov. Kljub temu je na koncu prevladal razum in ekipi sta se razšli na prijateljski način. Lestvica po 13. kolih: 1. Zadruga Mozirje 13 12 0 1 51:16 (+35) 36 2. Razborje 13 7 2 4 39:28 (+11) 23 3. Solčava 13 6 2 5 34:30 (+4) 20 4. Policija 13 6 2 5 36:36 (0) 20 5. Zalugnca 13 6 1 6 35:33 (+2) 19 6. Polda’s-West Blue Jeans 13 6 1 6 31:31 (0) 19 7. Kokarje 13 4 4 5 26:25 (+1) l6 8. Avtoelektrika Bitenc 13 4 1 8 21:43 (-22) 13 9. Foršt 13 2 3 8 24:38 (-14) 9 10. Davidov hram 13 3 2 8 20:37 (-17) 9 (-2) Zaradi tradicionalnega nogometnega maratona v Nazarjih, bomo z Zgornjesavinsjko ligo nadaljevali v petek, 8. maja. Komisar lige Franjo Pukart Športno društvo VRBOVEC Nazarje Jubilejni 20. nogometni maraton Danes ob 18. uri bomo na igrišču v Nazarjah priča pravemu spektaklu, saj si bodo v okviru okrogle obletnice nogometnih maratonov med seboj pomerili igralci ekipe izpred dvajsetih let in tako tudi z dejanji obudili spomin na dni, ko so bili še “nekoliko mlajši”. Letos mineva 20 let, odkar so se v Nazarjih odločili da organizirajo 24-urni malonogometni turnir, ki se je z nekaterimi spremembami, predvsem organizacijskimi, obdržal vse do danes. Ob tem jubileju se bodo po krajši slovesnosti, v istih postavah kot pred dvajsetimi leti (STARI: MLA- DI) pomerili še v otvoritveni tekmi jubilejnega maratona. Ker se bo tekma odigrala tudi pod strogim očesom takratnih sodnikov in po takratnih pravilih, potem te športne manifestacije prav gotovo ne smete izpustiti. Franjo Pukart INSTALATERSTVO PODJED PETER s.p. TeL: 061/82 5'144 Mob.: 041/694^185 (zjuTRAj AÜ ZVEČER) r CENTRALNE KURJAVE IN VODOVOD PO KONKURENČNIH CENAH! z Vašim ali našim materialom. PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! Lokostrelski klub Indiana “Indianci” spet v akciji Člani Lokostrelskega kluba Indiana, ki ima svoj sedež v Logarski dolini, nadaljuje jo z uspešnimi nastopi na različnih tekmovanjih po Sloveniji in izven njenih meja. Nazadnje so gostovali v Avstriji in Italiji. V mestu Vorau v Avstriji je bila tekma v streljanju na 3D tarče, kjer se je najbolj izkazal član LK Indiana, sicer Mariborčan Stane Saksida. Med samostrelci je zasedel prvo mesto in pristreljal tudi drugi najboljši rezultat tekme. V italijanski Cavriani pa je bila 3D tekma za alpski pokal, ki se je je udeležilo 120 tekmovalcev. V disciplini compound neomejeno je zmagal Karli Gradišnik, enak podvig je med samostrelci uspel tudi Stanetu Saksidi. V slednji disciplini je Sandi Huič zasedel drugo, Janko Pinter pa tretje mesto. BS Športno društvo Vrbovec Nazarje Prijateljstvo je trajno Da prijateljstvo in humana dejanja ne poznajo meja, so potrdili nazarski košarkarji, ki so konec meseca marca obiskali Odžak in svojega nekdanjega soigralca, ki je kot begunec nekaj časa preživel v Pustem polju. Kar nekaj let je živel z njimi, a ni bil “njihov”. Bil je begunec. Iz Odžaka v nesrečni Bosni in Hercegovini, ki so ga vojne vihre dodobra prizadele. Po vrnitvi v svoj domači kraj ni pozabil na gostoljubje. ki ga je bil deležen pri nas, zato je na obisk povabil svoje košarkarske kolege iz Nazar- ju so z minimalno razliko zmagali gostitelji. Oziroma zmagali so vsi, zmagalo je njihovo prijateljstvo. Po zares obilni pogos titvi so se naši fantje počasi pripravili na odhod, ob slovesu pašo dobili od gostiteljev zagotovilo, da se naslednjič srečajo v Prijatelji ostajajo prijatelji, na športnem igrišču in izven njega: pred tekmo v Odžaku ij. Ti so po nekajmesečnem oklevanju, le zbrali pogum in se podali na 400 km dolgo pot, preko dveh državnih meja, kjer ni manjkalo neljubih presenečenj. Vendar tudi te težave niso mogle odtehtati prisrčnega sprejema in iskrenega veselja ob ponovnem snidenju, sprejema iz srca, na njihov način, ki tudi našim fantom ni bi! “preveč” tuj. Prispeli so v nesrečno deželo, ki je po kilometrih sicer daleč, a vseeno zelo blizu, še posebej zaradi dejstva, da je med nami še veliko ljudi iz teh krajev, katerih stisk se niti ne zavedamo. Naj bo dovolj “politike”, saj so se naši športniki, kot “politiki” dobre volje, podali na pot z namenom, da v Odžaku odigrajo prijateljsko košarkarsko tekmo z domačo izbrano vrsto. To se je tudi zgodilo in v prijateljskem športnem vzduš- Nazarjah, kar je vse še posebej razveselilo. Kar nekako stiskalo je fante pri srcu in duši, ko so se vračali skozi porušeni Odžak, precej bolj pa je razveseljivo dejstvo, daje mesto vendarle postalo gradbišče. Čas celi rane, čeprav v tem primeru najbrž precej počasi. Naj bo tako ali drugače, v Odžaku so našli stare prijatelje in pridobili nove. Pot seveda ni bila zastonj, zato se iskreno zahvaljujemo tistim, ki so pomagali. To so bili: Leskom, GG Nazarje, Mizarstvo Časi, Tris, FIJA Luče, Občina Nazarje, ŠD Vrbovec, VIVA Trade, Goran Žovlje, Davidov hram, Okrepčevalnica Bi-hač, Tribuč, Avtoelektrika Bitenc; Bistro T, Frizerstvo Metka, Izoles in Živko Kolenc. Franjo Pukart OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Tistega lepega dne ni bil petek, ne trinajstega in ne polna luna; bil je povsem navaden delovni dan sredi tedna. Kakor koli že naj bi bilo, bilo je v manjši firmi, ki se v senci gozdov bori z naše gore politiki, oderuškimi obrestmi in za lastno preživetje. Popoldne, ko so drugi delavci odšli domov na kosilo in za svojimi skrbmi, se je za vodstvene delavce iz proizvodnje organiziralo redno obnavljanje znanja iz varstva pri delu - pa kar se mora, pravijo, da ni težko. Začelo se je ob napovedani uri, kljub temu, da se je uvodni razlagalec “slučajno” izgubil, pa nič hudega bi rekli, praznih fraz so ljudje, čeprav lačni, takoj siti. Zato je o novostih po področjih iz varstva pri delu, strokovno utemeljeno in kot se s tvari v resnici dogajajo, najprej predaval drugi razlagalec in strokovnjak za ta področja, pri vsem tem pa je večkrat povsem upravičeno poudaril kako so nadrejeni prvi vzgled, slika in vzor podrejenim in kako z lastnim vzgledom posredni krivci za marsikaj. Kakor so za vse nesreče res največkrat krivi samo ljudje, se slučaji, usode in nepazljivosti dogajajo tudi onim izpod oblakov - čeprav takšna definicija kot trdijo sami za njih ne obstaja. Marsikdo bi rekel: ne bodi ga treba, ko se je med vrati, pri uvodu pogrešani le pojavil. On sam strah, red in trepet po vseh firmah, pa je največkrat prav, da je tako, če je tudi svetovalec in ne samo palica in policaj. Nič bi ne razjedalo lačnim slušateljem drobovlja in nič bi ne bilo tako v nebo vpijočega, če tistega, večkrat poudarjenega, kdo je vzgled, mož ne bi tako očitno namesto sebe pozabil doma. Tako se je ta vzgled stanju primerno v uvodno zaključnem nagovoru izgovarjal na prehlad, da se med drugim o alkoholu na delovnem mestu ni niti z besedico dotaknil, pa je bil “hk” bolj kot očiten. “Hk, zdaj me pa še vi kaj prašajte, če vas kaj zanima”, a ob pogledu na hribčke in prelepe dolince mož oživi. “Gospodične, hk, kaj pa vi delate”... “O to je pa zahtevno,hk, že v zadnji pozi pred zrušitvijo na objekt devete božje zapovedi, hk, po temle bi mi lahko še kam na kafico.hk, pa se še kaj bolj konkretnega in praktičnega pogovorimo". Hvala, gospod inšpektor, pili bi “kafico”, se pogovorili, ko boste bili toliko trezni ??!! Pa je bil petek in trinajsti in polna luna - še o malikih bi bilo to vse. O maliganih pa nič! Franc Poznič Prekštan 1, Gornji Grad VLOM V LESENO UTO V času od 28. marca do 4. aprila je neznanec vlomil v leseno uto ob stanovanjski hiši v Ra-degundi. Iz notranjosti je na škodo Valentina Ž. ukradel različne rabljene rezervne dele za motorna vozila in razno orodje v vrednosti okoli 40.000 tolarjev. UNZ Celje Več kaznivih dejanj in prometnih nesreč V prvih treh mesecih letošnjega leta so v Upravi za notranje zadeve Celje obravnavali 30 odstotkov kaznivih dejanj več kot v enakem obdobju lanskega leta. Z njihovo raziskanostjo so lahko relativno zadovoljni, saj so raziskali 66 odstotkov vseh kaznivih dejanj (lani 72,5%). Na področju javnega reda in miru beležijo devetodstotni upad števila kršitev: leta 1997 so v prvem trimesečju obravnavali 1085 kršitev, letos v enakem obdobju pa 989- Za 36 odstotkov več so obravnavali kršitev po zakonu o tujcih in 24 odstotkov več po zakonu o mamilih. S stanjem na področju prometa niso zadovoljni, saj so obravnavali 3,5 odstotka več prometnih nesreč kotv enakem obdobju lani. Posebej zaskrbljujoč je podatek o številu mrtvih v prometnih nesrečah, saj je na cestah UNZ Celje v prvih treh mesecih izgubilo življenje 13 udeležencev (lani sedem). Prav tako je bilo letos za 24,3 odstotka več telesno poškodovanih. Med vzroki za prometne nesreče je še vedno na prvem mestu neprilagojena hitrost (33%), 20 odstotkov vseh prometnih nesreč se je zgodilo zaradi nepravilnih premikov z vozili in 17 ods totk-ov zaradi neupoštevanja pravil o prednosti. Največ mrtvih v prometnih nesrečah je bilo na območju Upravne enote Žalec (5), po dva na območjih upravnih enot Mozirje, Šmarje pri Jelšah in Šentjur, po eden pa na območju Laškega in Celja. IG OBVESTILO Vlasta Tamše s.p., Na trgu 7, p. Mozirje dne 7.7.1998 preneha z dejavnostjo. NEKATERE NOVOSTI IZ ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (Ur. list RS, štev. 30/ 98), ki prične veljati s 1.5.1998: Voznik, ki zapusti vozilo (vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno za prevoz po cesti, razen otroškihprevoznih sredstev, invalidskih vozičkov, športnihpripomočkov in naprav za hitrejše gibanje od hoje pešca), mora ukreniti vse potrebno, da vozilo ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu ali vozil, in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo. Motorna in priklopna vozila smejo biti v cestnem prometu, če so: registrirana in imajo prometno dovoljenje, označena s predpisanimi registrskimi ali preizkusnimi tablicami, tehnično izpravna in so v skladu s predpisi obvezno zavarovana. Od 1.5-1998 morajo biti obvezno zavarovana tudi kolesa z motorjem in traktorji. Od 1.5.2002 pa morajo biti tudi kolesa z motorjem registrirana. Nov je tudi način ustavljanja voznikov in sicer z uporabo modre luči in kratkega zvočnega signala s sireno. Voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje take znake, mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu vozišča. Voznik in potniki ne smejo zapustiti vozila, dokler jim policist tega ne dovoli. Prav tako pa še ostane v veljavi ustavljanje vozil z rdečo lučjo, loparčkom ali roko policista. Novost iz NAVODILA O SPRE MEMBAH IN DOPOLNITVAH NAVODILA O UPORABI PRISILNIH SREDSTEV (Ur. list RS, štev. 22/98): Za preprečitev bega z motornim vozilom osebi, ki je bila zalotena pri storitvi kaznivega dej anj a, ki se preganja po uradni dolžnosti in za preprečitev bega osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, za preprečitev nezakonitega prehoda z motornim vozilom čez državno mejo, za preprečitev nadaljne vožnje z mo-torim vozilom osebi, ki je bila pred tem najmanj dvakrat ustavljana in ni upoštevala zakonitega ukaza pooblaščene uradne osebe in za preprečitev dostopa z motornim vozilom do objekta ali na območje, kjer se zadržuje ali biva varovana oseba, sme pooblaščena uradna oseba uporabiti sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil. Ta sredstva so različni bodičasti trakovi, vsa policijska ali druga vozila, razen vozil, ki prevažajo nevarne snovi ali druga sredstva, s katerimi niso ogrožena življenja drugih oseb. Sredstva se postavijo na vozišče tako, da preprečijo nadaljno vožnjo z motorim vozilom. Kraj zapore in sama zapora pa morata biti ustrezno označena. Novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki stopi v veljavo 1. 5.1998 prinaša poleg velikih sprememb prometnih pravil, ki nas zadevajo kot voznike v prometu, tudi bistvene spremembe nekaterih postopkov in pogojev v zvezi z vozniki motornih in priklopnih vozil, registracijo motornih in priklopnih vozil in tehničnih pregledov vozil. Voznike in lastnike vozil v Zgornji savinjski dolini bomo poskušali preko časopisa Savinjske novice temeljito informirati o spremembah, ki jih novi zakon prinaša. Sprememb je veliko, zato jih bomo natančneje predstavili v prihodnjih številkah. Namen tega sestavka je bil, pripraviti kratek povzetek tistih novosti, ki bodo začele veljati takoj po uvelj avitvi zakona. 1. VOZNIKI 1.1 Veljavnost vozniškega dovoljenja Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih in priklopnih vozil A, B, C, D, E in F kategorije se izda oziroma podaljša njegova veljavnost do 80. leta starosti voznika. Omejitve do te s tarosti so še vedno pri tistih voznikih, katerim je v zdravstvenem spričevalu določen ponovni zdravstveni pregled. Veljavnost vozniškega dovoljenja bo v tem primeru enaka veljavnosti datuma, ko mora voznik na ponovni zdravniški pregled. Navedeno je najpomembnejše za voznike, starejše od 65 letin so po sedaj veljavni zakonodaji že morali opraviti ponovni zdravstveni pregled. Tem osebam dajemo naslednje pojasnilo: pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja naj se zglasijo osebno ali pokličejo po telefonu referat za promet, kjer bomo preverili njihovo zadnje zdravniško spričevalo. Če je v tem zdravniškem spričevalu predpisana ponovna zdravstvena kontrola, bo voznik moral opraviti zdravniški pregled ter predložiti novo zdravstveno spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo vozil. Osebam, ki v zadnjem zdravniškem spričevalu nimajo določenega ponovnega zdravstvenega pregleda, se bo veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšala do vključno 80. leta starosti. 1.2 Kategorija A Novi zakon prinaša bistvene spremembe tudi pri kategoriji A, ki je razdeljena še vdve podskupini: - kategorija A do 12 5 cent in največ 11 KW, ki jo lahko pridobi kandidat, ko dopolni 16 let starosti; - kategorija A do 350 ccm, ki jo lahko pridobi kandidat, ko dopolni 18 let starosti; - kategorija A brez omejitev, ki jo lahko pridobi kandidat, ko dopolni 20 let starosti. Za pridobitev vsake izmed teh treh vrst kategorij A je potrebno opraviti vozniški izpit. Poleg tega pa zakon v 151. členu prinaša še dodaten pogoj za kategorijo A brez omejitev in sicer sme opravljati vozniški izpit le tisti kandidat, ki je dopolnil 20 letstarosti in ima že vozniško dovoljenje A do 125 ccm ali A do 350 ccm najmanj 2 leti. Predstavitev novosti iz zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na upravno področje Za lažje razumevanje bomo to ponazorili z naslednjim primerom: oseba, stara 21 let želi opravljati vozniški izpit za motorno kolo in doslej še nima opravljenega vozniškega izpita za nobeno izmed prej navedenih podskupin A. Ta oseba mora najprej opraviti vozniški izpit za kategorijo A do 350 ccm, šele po dveh letih vožnje te kategorije bo lahko opravljala vozniški izpitzaA kategorijo brez omejitev. Avtomatičnega brisanja omejitve z izpolnitvijo starosti, le na zahtevo voznika po novem ne bo več, kar pomeni, da bo voznik, ki ima v vozniškem dovoljenju vpisano omejitev A-do 125 ccm, po 1. 5-1998 moral opraviti vozniški izpit za pridobitev “močnejše" kategorije. 1.3 Kategorija D Poleg sprememb, ki so predvidene pri kategoriji A, je novost v zakonu še pri opravljanju vozniškega izpita za kategorijo D. Izpit iz D kategorije bodo lahko opravljali le tisti kandidati,ki so poklicno vozili motorna vozila kategorije C najmanj 2 leti. 2. PRIPRAVA NA VOZNIŠKI IZPIT Za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil A, B, C, D, E in F kategorije je ob-veznapriprava po predpisanem programu v avto šoli, izpolnjeni pa morajo biti tudi pogoji, določeni za pridobitev pravice voziti motorno vozilo. Novost je tudi ta, da se kandidati lahko priglasijo k izpitu (potrditev priglasnice) poleg upravne enote, kjer imajo stalno prebivališče, tudi pri tisti upravni enoti, kjer so obiskovali organiziran tečaj. Novo je tudi to, da bodo kandidati lahko izpitni center, kjer bodo opravljali izpit, izbrali sami. Med opravljanjem vozniškega izpita si kandidat sme izbrati tudi drug izpitni center, v katerem bo opravljal vozniški izpit, vendar mora v novoizbranem izpitnem centru opraviti vozniški izpit v celoti (teoretični in praktični del). Pri tem omenjamo še novost, da zdravniško spričevalo po novem velja dve leti od dneva izdaje (prej eno leto). 3. KAZENSKE TOČKE Kazenske točke niso stvar upravnega postopka, zato jih bomo omenili zgolj v povezavi s postopki, ki jim sledijo. Kazenske točke so predvidene za približno 20 prekrškov po zakonu, izrekali jih bodo sodniki za prekrške v razponu 1-7 kazenskih točk. Evidenco o številu kazenskih točk bo vodil Senat za prekrške. Ko bo voznik presegel maksimalno število 17 kazenskih točk (novi voznik 7 kazenskih točk), bo sodnik za prekršek izrekel ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tak ukrep bo sodnik za prekrške izrekel tudi, ne glede na doseženo število kazenskih točk, za nekatere hujše prekrške (vozniku, ki ima v krvi več kot 1,5 g alkohola na kilogram krvi, vozniku, ki povzroči prometno nesrečo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ki ima v krvi več kot 1,1 g alkohola na kilogram krvi). Pravnomočno odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja bo sodnik za prekrške posredoval pristojni upravni enoti. V takem primeru bomo voznika najprej pisno pozvali, da odda vozniško dovoljenje v določenem roku. Če tega ne bo storil, bomo po preteku roka v skladu z določbo zakona o tem obvestili policijsko postajo, policist bo vozniku vozniško dovoljenje odvzel na njegove stroške. Izmikanje oddaji vozniškega dovoljenja v bodoče torej ne bo več možno. Posebej opozarjamo, da ob izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz prej naštetih razlogov, prenehajo vel j ati vse kategorije, ki so vpisane v vozniško dovoljenje, ne glede nato pri kateri kategoriji je voznik storil tak prekršek, da je bilo potrebno uporabiti kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Novo vozniško dovoljenje lahko voznik pridobi prvič po šestih mesecih, nato pa po enem letu od dneva oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti, če ponovno opravi vozniški izpit za vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in izpolni tudi druge predpisane pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja. Tak voznik je po določbi 59- točke 19- člena zakona ponovno novi voznik in zanj veljajo vse omejitve, ki so predvidene za novega voznika (maksimalno 7 kazenskih točk vdveh letih, 0,0 g alkohola na kilogram krvi). 4. REGISTRACIJA VOZIL IN REGISTRSKE TABLICE Po določbi 2. odstavka 179- člena zakona registrskih tablic ne bo več mogoče prenesti na drugo osebo. Vezava registrskih tablic je striktno na osebo. Ob odsvojitvi vozila v istem registrskem območju ne bo več mogoče registrirati vozila z istimi registrskimi tablicami, kot je bilo registrirano do sedaj. Novost je tudi določba 6. odstavka 182. člena, po kateri mora biti podpis fizične osebe, ki je bila lastnik vozila, na pogodbi o odsvojitvi vozila, overjen pri notarju tudi v primeru komisijske pogodbe (prodaja preko komisijske prodajalne). Zakon prinaša novosti tudi pri registraciji vozil, kupljenih na leasing ali vzetih v zakup. Dana je možnost registracije vozila na ime leasingoje-malca oziroma zakupnika vozila, v kolikor s tem soglaša lastnik vozila. Vozilo se v tem primeru registrira v tisti upravni enoti, kjer ima bivališče oz. sedež leasingojemalec ali zakupnik vozila. Osnova za takšno registracijo je poleg dokazil o izvoru in lastnini vozila tudi ustrezna pogodba o leasingu oziroma zakupu, sklenjena v skladu z zakonom o obligacijskih razmerjih ter pisno soglasje lastnika vozila. 5. TEHNIČNI PREGLEDI Tehnični pregledi se še vedno opravljajo najmanj enkrat letno, razen za vozila, kjer se tehnični pregled opravlj a vsakih šest mesecev in jih navajmo v nadaljevanju. Novost je, da se prvi tehnični pregled za nova vozila opravi eno leto oziroma tri leta po prvi registraciji, glede na vrsto vozila (več o tem prihodnjič). Ta določba velja le za tista tovarniško nova vozila, ki so tovarniško izdelana v Republiki Sloveniji oziroma so nova uvožena v Republiko Slovenijo s posredovenjem pooblaščenega zastopnika za to znamko vozil v Republiki Sloveniji. Navedena olajšava torej ne velja za rabljena motorna in priklopna vozila ter posamično uvožena nova motorna vozila. Za ta vozila se pred registracijo zahteva tehnični pregled. Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, starejših od 12 let se opravljajo vsakih 6 mesecev. V enakem roku se opravljajo tehnični pregledi tudi za tista vozila, za katera so to določali že dosedanji predpisi (za javni prevoz potnikov, za prevoz nevarnih snovi ter vozila avto šol). Lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da z dnem uveljavitve novega zakona tehničnih pregledov za ta vozila ne moreta več opravljati doslej pooblaščeni organizaciji: Zadruga Mozirje- mehanična delavnica v Spodnji Rečici ter Gozdno gospodarstvo Nazarje - OE Transport in gradnje Nazarje, temveč le tehnični pregledi, ki imajo za pregled motornih vozil pooblastilo ministra za notranje zadeve. O nalepki za tehnično pregledano vozilo bomo spregovorili v eni izmed naslednjih številk, ker določba o tem stopi v veljavnost šele po dveh letih po uveljavitvi zakona, kar v praksi pomeni, da bo za že registrirana vozila še dve leti potrebno podaljševati veljavnost registracije ter prometnega dovoljenja. Za nova vozila, registrirana po 1. 5.1998 pa se bodo že uporabljale določbe novega zakona. Prav tako bomo pojasnili tudi določbo, ki predpisuje homologirano vlečno napravo ter pogoje za vleko priklopnih vozil, ker se tudi ta določba ne začne izvajati takoj po uveljavitvi zakona, temveč po prehodnem obdobju 6 mesecev ter obvezno registracijo koles z motorjem, za katero pa je zakon predvidel prehodno obdobje 4. let. Za prihodnjo številko pripravljamo natančnejšo razlago poglavja o voznikih , pripravi na vozniški izpit, zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, zdravstvenih pregledih voznikov ter odvzemu in omejitvi vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Obvestilo Uzar Mihael s.p., Zgornje Pobrežje 24, p. Rečica ob Savinji, dne 31.7.1998 preneham z dejavnostjo avtoprevozništvo. Eno leto že v grobu spiš, u mojem srcu še živiš, ni ure, dneva in noči, po vsod si v srcu z mano ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN T iha bolečina spremlja spomin na 2. maj 1997, ko si zatisnila svoje trudne oči draga mamica Jožica TRAVNER iz Mozirja Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še teže je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. hčerka Brigita Ko zaihtel si v pomladno jutro, odpoljubil solze rosne trate, zajel v naročje kite zlate, si se molče z veseljem združil. Bogdan Nisi odšel. Ostajaš z nami in v nas. Radi te imamo. Tvoji najdražji Ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega Bogdana GROHARJA Komunala d.o.o. Gornji Grad obvešča koristnike komunalnega odlagališča v Podhomu, da začne veljati od 1.5.1998 dalje spremenjen odpiralni čas odlagališča: - od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure - ob sobotah dežurstva za individualne stranke od 9.00 do 12.00 ure Dostavo odpadkov izven odpiralnega časa ne bomo sprejeli, odlaganje le-teh pred rampo odlagališča pa je strogo prepovedano. Prosimo za razumevanje in upoštevanje spremembe! Komunala d.o.o. Gornji Grad ZAHVALA V 95. letu starosti se je iztekla življenjska pot moje drage mame, naše babice in prababice Ivanke BREZOVNIK iz Bočne Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospe dr. Šibli in osebju gastro oddelka celjske bolnice, direktorici Doma upokojencev gospe Marinki Povše, gospe Jožici Špeh za poslovilne besede, g. patru Eugenu Ketišu, cerkvenim pevcem in gasilcem, posebno pa g. Ludviku Tominšku, g. Micki Brezovnik, g. Micki Špes in g. Jožici Stradovnik za vso nudeno pomoč. Sinjože z ženo Nado, vnukinje in pravnuki ZAHVALA Zbrani ob grobu tvojem pojemo ti v slovo, pesem, ki vedno si ljubil, in si z njo lajšal hudo. Trdo delo in poštenje tvoje bilo je življenje. Za zglede in ljubezen milo ti bog dal večno bo plačilo. se iskreno ZAHVALJUJEMO sosedom, ki so delili našo bolečino in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, kolegom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Hvala g. župniku Pušenjaku za opravljen obred in globoko občutene besede slovesa. Lepa hvala sošolcem in prijateljem za ganljivo spremstvo, vsem trem govornikom, pevcem in gasilcem. Najlepše se zahvaljujemo vsem, kiste ga v tako velikem š tevilu spremljali na njegovi zadnji poti in njegov poslednji dom zasuli s cvetjem. Vsem in vsakemu posebej - naša iskrena hvala. Vsi njegovi 16. februarja, v 94. letu starosti je umrl Zakočki ata Janez ČASL iz Podhoma pri Bočni. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Domači ZAHVALE IN OGLASI 41 ZAHVALA ob zadnjem slovesu Franca PRISLANA iz Radmirja Zahvaljujemo se vsem, ki so podarili cvetje in sveče, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala županji Ljubnega gospe Anki Rakun, za izjemno lep opis njegove bogate življenjske poti, lovcem LD Ljubno za skrbno pripravljen grob, za poslovilne besede lovskemu tovarišu, Radmirskim gasilcem, radmirskemu župniku g. Vratanarju, pevcem za občuteno zapete pesmi, rogistom in praporščakom za res lep in svečan pogrebni obred. Žena Marija, sin Franjo, hčere Tatjana, Marta in Marija Kje je ljuba naša mama, kje je mili tvoj obraz? Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Pošteno in dobro srce, so naš ponos in lep spomin nate. Vsepovsod ostali so sledovi, katere cenil bo še pozni rod. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila in legla k večnemu počitku naša draga mama, babica, prababica in praprababica Marija TERBOVŠEK 1910 -1998 iz Zg. Pobrežij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sestri Majdi in dr. Kelemenu za zdravljenje v njeni bolezni, g. župniku za opravljen pogreb, g. Terbovšku in g. Grudniku za poslovilne besede, gasilcem, pevcem, praporščakom in godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni ZAHVALA Ob tragični smrti moža, očeta, sina, brata in strica Uroša AUBREHTA 1961 -1998 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob težkem trenutku ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti! Še enkrat vsem najlepša hvala! Vsi njegovi V SPOMIN Oj, kje ste mama zlata, kako se toži nam po Vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se p rikazal Vaš obraz! mami Mariji SKOK 4. maja bo minilo 40 let odkar ste nas za vedno zapustili! Hvala vsem, ki se jih spominjate in tiho obstojite ob njihovem grobu. Hvaležna hčerka Marija z možem in hčerka Fanika ter vnuk Srečko z družino in ostali vnuki in pravnuki ZAHVALA ob smrti drage mame, žene, babice Marije ATELŠEK (1928 -1998) iz Planine, Ljubno ob Savinji Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ga. Joži Kumprej, Visočnikovim, Ročnikovim, sorodnikom, prijateljem za izkazano pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Pušenjaku, govorniku in čebelarskemu društvu. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči mož, sin in hčerka z družino POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 27.04. do 03.05. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, 04.05. do 10.05. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, 11.05. do 17.05. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418. IZDAJA ZDRAVIL: delavnik 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031. sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649- 436. ••••••••••••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. •••••••••••••••••••••••••••••a* DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 27.04. - O3.O5. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 04.05. - 10.05. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877, 11.05. - 17.05. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••••••••••••••••••v SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. •••••••••••••••••••••••••••••a* NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE: 1. LEPOSLOVJE: Holt: Sarabanda za sestri * Kuntner: Cmurek ‘Jaklič: Ižanci gredo * Sivec: Krvava grajska svatba * Horrer: Sedem let v Tibetu * Gilbert: Alba in kavbojski škornji * Doyle: Ženska, ki se je zaletela v vrata * Matičič: Med lučjo in temo * Garcia: Poročilo o ugrabitvi * King: Skrivno okno, skrivni vrt * Vašte: Mejaši * Walters: Ledenica ‘Juvan: Ej, življenje * Drakulič: Okus po moškem * Andersen: Ruševine (Dosjeji X) 2. MLADINSKA LITERATURA: Brezina: Noč vampirjev Bele Klobasice * Muck: Blazno resno slavni * Miler: Krtek in orel * Norac: Lolin otoček * Boas: Družina Krtkovih * Mcnnen: Drugačna knjiga za dekleta 3. STROKOVNA LITERATURA: Farntan: Staršem branje prepovedano * Newton: Potovanje duš * Burns: Kako smo lahko srečni * Od čebele do medu * Weiss: Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami 4. VIDEOKASETE: Zbogom Las Vegas = Leaving Las Vegas * Rajska cesta = Paradise Road * 101 dalmatiner = 101 Dalmatians * Krik = Scream * Poštar = II Postino V. SA SISigPN Šolska ulica 10, Mozirje Tel. 833-455, 833-446 V_______________________________________J AKCIJSKA PRODAJA VZMETNIC Cene veljajo do razprodaje! OO -at is>0 = lo.ooo jOO x 200 = 11.000 IGO X lOO = 1S.OOO ISO X 700 = 21.000 ISO X 200 =22.OOO KINO MOZIRJE 2./3.5.1998 HUDIČEV ADVOKAT-triler Režija: Taylor Hackford Vloge: Keanu Reeves, Al Pacino Kevin Lomax je zelo uspešen advokat in srečen v zasebnem življenju. Dobi povabilo za novo službo v New Yorku, ki jo z veseljem sprejme. Z ženo se povzpneta v visoke kroge. Njegov naslednji primer je zelo nevaren. Braniti mora premožnega poslovneža - nevarnega zločinca... 9./10.5.1998 SEDEM LET V TIBETU - pustolovska drama Režija: Jean Jacques Annaud Vloge: Brad Pitt, David Thewlis, B.D. Wong Film nas popelje na osupljivo popotovanje v eksotično in prepovedano mesto Lhasa v Tibetu, v njegovih zadnjih nemirnih le tih neodvisnosti. Brad Pitt igra Heinricha Harrerja, arogantnega avstrijskega hribolazca, ki na svojem potovanju pobegne iz taborišča, se prebije čez Himalajo in končno pristane pri dalajlami... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URL VSTOPNINA 450 SIT. KINO NAZARJE 2./3.5.1998 DONNIE BRASCO - gangsterski film Režija: Mike Newell Igrajo: Johnny Depp, Al Padno,... Ameriška vlada je organiziranemu kriminalu napovedala vojno. Joeja Pisto-na postavijo med gangsterje. V ta svet ga popelje plačani morilec Leffy, na katerega se naveže ter postaneta prijatelja. Meja med agentom in kriminalcem počasi izginja. Postaja razklan med družino, FBI ter prijateljem... 9./10.5.1998 POIJUB ZA LAHKO NOČ - akcijski triler Režija: Renny Ilarlin Vloge: Geena Davis, Samuel L. Jackson,... Primestna učiteljicaz amnezijo ob nasilnem obisku pobeglegakaznjenca, ki ga premaga, ugotovi, da obvladuje borilne veščine in metanje nožev. Nima druge izbire, kot da ugotovi svojo identiteto... PREDSTAVE SO V SOBOTO OB 20. URI IN NEDEIJO OB 17. URL KINO LJUBNO 2./3.5.1998 VESOIJSKI BOJEVNIKI - ameriški znanstv. fant. 9./10.5.1998 HUDIČEV ADVOKAT -triler PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 18. URL NOVI MODELU VELIKA IZBIRA! Kopalke T ff/G o Vt,nC M Na trgu ßi ''Ti 3330 Mözirje v Tel.: 063V Š31 981 Cvetke in koprive RADAR PAČAKA Letošnja zima je bila dobra najmanj zaradi ene zadeve. Ker je bil vrh Menine dolgo pobeljen in zamrznjen, je bila zamrznjena tudi radars ka afera. To so opazili tudi v šte-jerskem dnevniku in zapisali, da naš radar ostaja varno zapakiran v skladišču uprave za zračno plovbo, medtem pa Avstrijem za radarske storitve plačujemo 300 tisoč mark letno. (DOBROSOSEDSKI ODNOSI PRESS) DOBRO.HITRO, G. LEDNIK! Letošnjim bližajočim se gornjegrajskim turističnim dogodkom v pozdrav objavljamo “cvetko” tisti gospodinji, ki je na lanski, lovski velefešti gostom zastonj (!) ponujala zadrečke žlinkrofe. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo take in podobne dobrote na prodaj, saj se bo gostov iz Savinjske doline in s Kranjskega zagotovo kar trio. (ZASTONJ UMRL (P)RES) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Med najbolj marljive organizatorje podjetništva v SA-ŠA regiji brez dvoma sodi direktor gospodarske zbornice Božo Lednik. Ker je pred dnevi garal dan in noč, mu je potem takole za nekaj minut “zmanjkalo bencina”. Gospod Lednik je po nekaj oddremanih kiticah nemoteno nadaljeval z delom. (NINA-NANA PRESS) ZADREČKI ŽLINKROFI ZASTONJ T n Oven od 21.3. do 20.4. Vaša čustvo se bodo počasi stabiliziralo, nič več ne boste gledali tistega, česar še nimate, temveč boste spoznali vrednosti stabilnega partnerstva. Najbrž ste si nobroli toliko izkušen j, da se vam ne bo stožilo po tistem, ko bi rodi skočili čez. Veliko svojego časa boste porabili zo uresničevanje svojih zamisli in novih projektov. Naslednji teden boste zato zelo delovni in ustvarjalni, še posebno, ko se boste trudili zo druge in ne neposredno zase. Ko vam bodo pošle moči, bodo prišle druge, nove, nekje iz globine. Sodelujete lahko tudi pri finančnem projektu. Zaenkrat vom še prijajo sprehodi v dvoje, kmalu pa boste tudi za to postali preveč egoistični. Bik od 21.4. do 20.5. Zelo uspešni boste na finančnem področju. Z delom in sovlaganjem si lahko veliko pridobite. Tudi potovanje, ki je pred vami, vam bo prineslo možnost, da sklenete kakšno novo kupčijo. V omenjenih okvirih ne bodite preveč zapeti, le nekaj dni v tem obdobju vom bo takšno poslovanje teklo. Potem po se pripravite no neko razširitev. Naslednji teden boste premišljevali o novem občutku, ki se «s je polastil. Občutek, da zunanji izrazi niso tisto, kar od njih pričakujemo, temveč veliko več. Logično reakcija, ki jo podpirajo zvezde je, da končno začnete razmišljati o sebi. Družina vas bo podpirala pri delu. Dvojčka od 21.5. do 21.6. V obdobju, ki je pred vami, boste imeli veliko dela, zato se povežite s prijatelji, ki vam v takih trenutkih lahko pomagajo. Odprle se vam bodo tudi nove možnosti zoslužko, vendar se boste v začetku počutili neprijetno, premagati boste morali občutek napora. Najhujše je sicer že za vami, zato se vam izplača potruditi. Bodite odprti zo vse kar je novo. V ospredju je trenutno res denar, toda odpovedi so potrebne tudi na ljubezenskem področju. Naslednji teden se boste morali pogovoriti s partnerjem o težavah, ki go mučijo. Do njega se vedite kot do partnerja, v katerega ste zaljubljeni. Pomagalo bo. Rak od 22.6. do 22.7. ^ Nekaj dni bo zares težko, nerodni boste in če ne boste Q posebno pazljivi, si boste morali obvezovati ranice, 1 vendor lahko obilico energije izkoristite za to, da delo v službi (oli lasten projekt) kar se da pogumno dokončate. Ljudje iz vaše neposredne bližine vam bodo radi pomagali. Tudi naslednji teden bo vašo pozornost usmerjena na poslovno področje, ne boste povsem zadovoljni sami s sabo, ker boste ugotovili, da bi lahko dosegli več. Pojavila se bo potreba po potovanju, izkoristite možnost, ker lahko obenem popravite tudi odnos s partnerjem. Korak za korakom. Ne oklevajte. Lev od 23.7. do 23.8. Svoje napetosti boste najlažje razelektrili s fizično aktivnostjo. Izberite si takšno delo, ki ni obvezujoče, kjer se ne čutite utesnjeni, nesvobodni. Nadvse primeren je šport. Čas si morate razdeliti na delo in na prosti čas. To dvoje mora biti v ravnovesju. Nekaj dni še boste hrepeneli po tem, da srečate čimveč ljudi. Z njimi se boste zabavali, se pogovarjali in skušali narediti kar najboljši vtis. Po nekaj dneh pa boste opozili, da bi več morali narediti za družino in dom. Če bo kdo v stiski, mu boste z veseljem pomagali. Začutili boste spet čvrstejša tla pod nogami, bržkone se boste tudi tesneje povezali s starši. Devica od 24.8. do 23.9. Delo se je nekoliko uneslo in v naslednjih dneh boste že nekoliko izpregli. To bo zelo koristno, saj imate tudi čustva, ki bodo počasi spet prišla na svoj račun. Močneje se boste spet povezali s prijatelji, spoznali po bi lahko tudi intimnega partnerja. Kakor koli, privoščite si trenutke sprostitve, trenutke družabnosti. Ta čas ne bo izgubljen. Dobili si boste novih moči, kor se bo poznalo tudi v družinskem krogu, saj boste bolj prijazni do domačih, ki vas zelo potrebujejo. Spomnite se svojih mladih let in razmislite o svojih preteklih doživetjih. V tem obdobju poskrbite tudi zo zdravo prebrano. V. rru Tehtnica od 24.9. do 23.10. Življenje bo postalo zopet bolj umirjeno in težko se boste umirili in nwadili na novo situacijo. Zato vam bo zmanjkalo spodbud, da nekaj naredite. Skozi vašo glavo se bodo pretekle številne misli o tem, kam bi še šli, kje bi tisti trenutek koristneje izkoristili svoj čas itd. Vedno bo to izven vaše trenutne situacije. Priznajte si to samoprevaro. Nekoliko napetosti v prihodnjih dneh pa vam bo povzročilo prilagajanje partnerju. S tem sicer nimate težav, toda zdaj se boste morali bolj potruditi. Igrali ste namreč vodilno vlogo v neposredni okolici. Poskrbite za red in disciplino domo. Tato boste več naredili in ne bo vam zmanjkalo časa. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Kadarkoli naletite na težave, se vprašajte, kaj si v resnici želite. Si res želite doseči cilj, zo katerega se tako trudite. Zdaj imate čas, da načrt spremenite. Potem pa go uresničujte z vso energjo, ki jo imote na voljo. Sami nad sobo boste presenečeni. O prijateljih ne dvomite, saj vam bodo na voljo vsak trenutek, to jih boste potrebovali. S partnerjem pa boste v tem obdobju doživeli zelo intimne trenutke, če boste le zares želeli. Ne dopustite pa si jemati svobodne razpoloženosti. Obveznosti doma bodo opravljene, četudi ne boste kar naprej mislili nanje. V tem obdobju vam bo mogoče kdaj hudo. Na nikogar se ne zanašajte, počakajte nekaj dni, da se zopet poberete sami. Strelec od 23.11. do 21.12. Imeli boste priložnost s partnerjem urediti stmri, ki so se zadnji čas nabirale. Ne obsojajte go, ne jezite se, kajti s kančkom potrpljenja in dobre »Ije, boste vse nesporazume razčistili. Pogovarjajte se z dobrim prijateljem, le-ta vam slobosti ne zameri. Torej vaš ponos v končni fazi ne bo ogrožen. Razmislite tudi o sebi, potujte po svojih možganih. Kmalu wm bo marsikaj jasno. Naslednji teden vam bo ljubeznivost in prijateljstvo kor sijalo iz oči, ko boste srečevali veliko raznih prijateljev. Pri delu boste zelo aktivni, še posebno uspešni boste pri aktivnostih, kjer bo veliko (udi, ki vam bodo kasneje zelo pomagali pri uresničitvi nekaterih ciljev. Kozorog od 22.12. do 20.1. Nikar ne obupajte glede dela, ki vam ne gre. Srečali boste človeka, ki vom bo zelo veliko pomenil. V ospredju vašega razmišljanja so ravno skrbi glede službe, glede poslov. Povsem drug svet pa je vaš odnos do družine. Partnerju prepuščate vso skrb, sami pa potrebujete sočustvovanje in nežnost. Morate se nekoliko pretvarjati, dela imote obilo, samozavestni ste, ustrežljivo delujete... Naslednji teden boste v veseli družbi spoznali prave vrednosti, zo katere se splača živeti in boriti. Če pa boste še naprej v dvomu, se spomnite, do zo vsakim dežjem posije sonce. * V* Vodnar od 21.1. do 20.2. Kriza v družini je za vami, spet je v ospredju ljubezen do partnerja in uspešno upravljanje vsakodnevnih stvori. To se sicer ne dogaja s tako resnostjo, kot pri drugih ljudeh, lahkotno po intuiciji, po trenutnih prebliskih se odločate. Če po česa ne morete tisti hip, mirno pozobite. Kar se tiče dela, lahko pričakujete, da se vam bodo sanje v tem obdobju uresničile. Zapomnite si sliko, ki ste si jo zgradili v svoji domišljiji in ne odstopajte od nje zaradi nasvetov drugih. Nekaj bi prišlo vmes, v odnosih do nekega prijatelja, vendar vas bo rešil iz zagate vaš partner oli pa nekdo od staršev. Ribi od 21.2. do 20.3. Oprite se na prijatelje, vkjučite jih v svoje delo in vse bo steklo kot po maslu. Vedno se zavedajte, da tisto, tor ste somi pripravljeni narediti zo prijatelje, so tudi oni pripravljeni storiti za vas. Morda ne vsi, nekdo pa prav gotovo. Zaljubljeni boste še tor nekaj časa, resnost veze se bo pokazalo šele čez čas. Kljub temu se bo nekaj dogajalo, le aktivni bodite in ne dvomite. Naslednji teden se vam bo posrečilo, do boste prišli do notranje umiritve, ki jo boste prinašali tudi no portnerjo. Tak mir je nalezljiv. Pri vsem tem se boste rez dan precej utrudili in noč boste želeli prespati. Opravili boste vse zapoznele obveznosti. K Ce /le /e imeli lepo. ko no/ dvo ledno ni bilo.. Če vam delo ne gre od rok, močneje stresite z njimi! Samo za Vas se trudijo utr(u)jeni novinarji Zadrečkih novic. ...le nodoljujle loko! Cvetje vnaju 20 - .LE'iX'fi Cii ÜA'/irJJAAEGA GAJA, itOZE PA AAii D VEZSi Kratek kviz -116. nadaljevanje V Mozirskem gaju letos praznujejo 20-letnico obstoja in 10-letnico zadnjega uradnega obiska kakšnega domačina. Domačini pač vemo, kako ne plačati vstopnice. Komaj so vrtnarji in pridne roke pomočnic in pomočnikov pospravili orodje, že so v Gaj pridrle trume turistov od vsepovsod. Vsak vrtnar mora imeti vsaj 28 kosov orodja. Motiko, koso, grablje in gajbo piva. Na to slednje orodje mora vrtnar še posebej paziti, da ne dobi noge. Če pa se to že zgodi, je noge lahko odkriti. Običajno se opotekajo. Ob obletnici, ki bo težje zaznamovana jeseni, so vrtnarji gostom ponudili rožo, ki je res nekaj posebnega in ni predraga. Njena posebnost je v tem, da cveti vsakih dvajset let. Cvet se bo odprl leta 2019 za nekaj minut pod pogojem, da ga ne bo kdo gledal. Vsakemu nezadovoljnemu kupcu so čez dvajset let pripravljeni rožo zamenjati. Kdor bo rožo vrnil še v drugo, bo čez štirideset let v zameno dobil vrtnarski priročnik Kako vzgojiti rožo posebnico. Letos v Gaju niso nasedli tujcem, ki prihajajo v našo dolino s svojimi čudnimi običaji. Koše za smeti so dobro skrili in tako nemarnim turistom onemogočili, da bi jih napolnili. Tbristi so spoznali, da tudi pri nas luknje v cestah pokrivamo s prometnimi znaki za Incident v Savinjskem gaju V priložnostno postavljeni restavraciji je prišlo do zapleta med pijanim gostom in natakarjem. Natakar ga je vsega opitega vrgel na cesto. Nakar je bil naslednji dan na cesto postavljen sam, ker ni bil dovolj pozoren do pijanca, da bi videl, da je to njegov šef. Kratek kviz - 93. nadaljevanje Zakaj se pijancem ne piše dobro? Ker se z neznanjem ne prileze izpod mize. Zakaj pijanec nosi v vrečki steklenico vina? Ker je pijanec. Zakaj pa dve? Ker bo mogoče tudi žejen. Na katere krvodajalske akcije hodijo pijančki? Na tiste za druge pijančke. Zakaj ni dobro sesti v avtomobil s pijančkom? Ker vas lahko pobruha. Zakaj se ni dobro srečati s pijanim šoferjem? Ker se boste verjetno zaleteli v abstinenta, ko se boste izogibali pijančku. omejitev hitrosti. V Savinjskem gaju lahko lovite ribe v ribniku. Ribolov nadvse priporočamo vsem, ki bi si radi pomirili živce. Vendar so v soboto nekega ribiča vseeno morali odpelati k zdravniku, da mu je dal pomirjevalo. Živci bi mu skoraj odpovedali, ker je lovil na črno, okrog njega pa je bilo polno ribičev. Kasneje so mu pojasnili, da lahko v Gaju lovi le na karto. Že v nedeljo pa so ga ponovno dobili pri krivolovu. Človek se je izgovarjal, da ribe na črve bolje prijemljejo. V tem članku tudi obveščamo vse ribiče, da bo prvega maja ribarnica izjemoma odprta. Tako doma ne bo problema z izgovori, če boste ribarib kje v kalnem. Drugo obvestilo za ribiče: Helga je zbolela, je pa zato Natali zelo razpoložena. Obvestilo tudi za vse obiskovalce: Pazite na svoje osebne stvari, turisti si izložbo eksotičnega cvetja ogledajo v povprečnem času dveh minut, ne glede na to, ali so vam očala padla na pot ali zraven nje. Silvastir Tavrl NIČ NI HUDEGA, SAMO PIJAN JE! Bfikoidi. Timpo Tavrl, avtor članka, ki bi moral tu slediti, svojega prispevka ni pravočasno oddal, zato tu novica iz sveta rekordov ne sledi in je ni treba brati. Hodijo pijančki na volitve? Ne, če niso že tam. Se pijančki poročijo? Ne, pijančki postanejo šele potem. Torej, ste za pijačo ali proti? Se vzdržimo, dokler ne poveste kaj bolj točnega, kot recimo: viski, vodka... Se razočaranje v ljubezni konča pri pijači? Dober izhod notri. Niste malo zlobni? Pa tudi pijani. Smelko Tavrl Našteli. Doktor me je po pregledu prestrašil, ko mi je rekel, da naj se pripravim na najhujše. Že sem mislil, da je po meni in da bom umrl, kar mi pove, da bom moral umiriti svoje posteljne aktivnosti. Tako lahko z ženo samo še enkrat na teden, meni pa to predstavlja problem, da ni večjega. Se ne bi mogel z ljubico domeniti za nadure, če že z ženo ne smeš več kot enkrat na teden? Za ženo lahko dobim dekle, ki že ima otroka. Vaš nasvet? Na stvar je treba gledati s pravega zornega kota. Sploh veste, kaj vse je potrebno, da se rodi otrok, in koliko to stane? No, in tako bi imeli eno obveznost manj. Je seks na delovnem mestu primeren? Le če si želite, da vsi vedo o tem. x vmm i ' 'j Zakaj Nazarčani zaradi iverice ne hodijo v gozd? Ker jim gozd pride na dom - sili jim v usta, nosnice, pljuča... Zaposlovanje Vse, ki sem jim ni uspelo uvrstiti na nogometni maraton, honorarno zaposlimo za redarje v nočnem baru. Smelko Tavrl Timpa Tavrl PRITRDILNICA > :estni ali železniški most ČEZ GLOBEL ALI DOLINO IRSKI DRŽAVNIK (EAMON DE) ŠKROBU PODOBEN OGLJIKOV HIDRAT DEJAVNOST. DELOVANJE ČISTINA V GOZDU GLAVNO MESTO TURČIJE FRANCOSKI ALPSKI SMUČAR ALPHAND ČEBELJA TVORBA PROVINCA NA SV KITAJSKE LADIJSKI VIJAKI POPULARNI SLOVENSKI PEVEC (GIANNI) FRANCOSKI PISATELJ FRANCE SESTAVIL: METOD ROSC POSNEMANJE RAČUNAR MEJNA REKA MED BOSNO IN HRVAŠKO. PRITOK SAVE JAPONSKA ZNAMKA HI-FI NAPRAV GOVORNIK LEDENI KRISTALČKI NA DREVJU ODPORNOST PROTI BOLEZNIM DEL OBRAZA NAČIN VEDENJA, NAVADA VIRUS. KI POVZROČA AIDS MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČU HRVAŠKI PISATELJ IN ESEJIST (IVAN) ZNAMENITI AVSTRIJSKI DIRIGENT (HERBERT VON) ODISEJEV OTOK GOZDNA ŽIVAL ST POMORSKO MESTO V MALI AZIJI HUNSKI POGLAVAR OBDOBJE. VEK PRAOČE AMELUNGOV JAPONSKA LUKA NA HONŠUJU JAPONSKA ISKALKA BISEROV IZOLACIJA. OSAMITEV BOLGARSKI PISATELJ PELIN AMERIŠKA FOTOGRAFKA (JULIA MARGARET. 1815-1879) SOBNA RASTLINA. ŠKRNICELJ UDAREC ŽOGE V LOKU PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA KEMIČNI ELEMENT JSiL BORUT TREKMAN MESTO NA JUGU SOMALIJE KRAJŠI ZAPISEK. DROBNA NOVICA SREDO- ZEMSKA RASTLINA IRANSKA LUKAV PERZIJSKEM ZALIVU r IME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj); m\m soßwm AKAI: Japonska znamka HI-FI naprav ANATOLE: Francoski pisatelj France ARALICA: Hrvaški pisatelj in esejist (Ivan) CAMERON: Ameriška fotografka (Julija M) JILIB: Mesto na jugu Somalije Rešitev prejšnje križanke: nosorog, Alemani, teza, en, Ufa, ika, Primož, plan, meso, gabez, Ipavec, amater, Irska, rojenica, kan, Arar, trma, ČA, NT, katalog, citat, namera, Iza, arekolin, jetika, aroma, Ariman, Rinat. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali nasledke dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Rozika Gregorc, Ljubija2, Mozirje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Hajdeja Brglez, Radmirje3, Ljubno ob Savinji; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Ivica Repenšek, Rore 1, Gornji Grad; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Zamrnik, Luče 102. Dobitniki prevzamejo nagradev podjetju Caffe-TropicvŽalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 9. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 8. maja 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s oripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi lešitvami bomo izžrebali dobitnike štirih Almanah» Zgornje Savinjske doline'98. zlatarstvo M Zlatarstvo ROŽIČ v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 iJ?'" “a. f.wv . * •• VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA Odprto:8.00-TACO, I5.CC-19.00 ; £’ soboto: 8.00.-12.0Q-r'- v’:' Morda ste iskali prav to... j SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki, zamrzovalniki, pralni s troji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 041 I 551 309. I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnjakvalitet-I nihsmrekovih podbojev, vhodnih vrat, oknapo naročilu... Možnost plači-I la na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA i Zaposlimo delavca v mizarstvu, izobrazba ni pogoj. Inf. na tel.: 831-848. j ANTENE IN RTV SERVIS i Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845- ■ 194. I RTV PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem I domu, RTV servis Purnat, tel. 843424. I ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. I Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. I Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. I IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV I Maček Marjan, Vransko 113 - Izdelovanje in prodaja karnis ter možna dostava. Tel.: 063/725-547. SERVIS, MONTAŽA IN MERITVE OLJNIH j GORILNIKOV i Montaža in servis ogrevalnih naprav. Termotehnika Naraločnik Bernard J s.p., Ljubno, Janezovo polje 9. Tel. 841-556. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I Tel. 843-462. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I ROLETE I aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje i in tesnenje oken, nudimo. Tel. 06l 722-645. I URARSTVO - HOBI - IGRAČE i Za proste in zanimive dni imamo igrače in družabne igre vseh vrst. Tel. 841-084. AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE J Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarov-I alnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene I storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-I 377. I UREJANJE VRTOV I Svetovanje in načrtovanje po vaših željah. Tel. 063/844447,061/1337-I 337. DIANA d.o.o. ■ Montiramo nove in obnavljamo stare žlebove, izdelava in montaža sne-gobranov, izdelava in montaža kovinskih vrat in drugih ključavničarskih I izdelkov. DIANA d.o.o., Obrtniška 8, Nazarje, tel. 833-626. Prodam belo vino zeleni silvanec, cena 250 SIT. Tel. 823-189-Inštruiram matematiko (OŠ) in angleščino (OŠ in SŠ). Tel. 833-563-Prodam trodelno omaro s pomičnimi vrati (270 x 235 x 59) in kombinirani štedilnik (2+2, 50 cm). Tel. 041/651-192 (Repenšek). Ugodno prodam nov jogi za otroško posteljico (kinderbet). Tel. 841-589. Prodam Commodore Amiga CD 3 2 (32 bit) in šest originalnih računalniških igric na disketah. Cena cca 30.000 SIT. Informacije na tel.: 831-807. Stanovanjsko hišo na Rečici ob Savinji, z vrtom, garažo, CK na olje, telefon, na lepi legi ob cesti, prodamo. Informacije po telefonu 063/718-322. NOVO Jamaho TDM s 50% bonifikacijo prodam. Tel. 041/691-937. Kupim telička starega en teden. Tel. 061/825-400. Prodam otroško posteljico, ugodno. Tel. 843-240. Prodam avtozvočnike Pioneer 2 x 100 W, cena 7.000 SIT ter računalnik Amiga 500 1 Mb z miško, 2 x yoystick, 20 disket z igricami. Cena 2 5.000 SIT. Tel. 063/831-990. Prodam džip Feroza EL II, L 1993/8, odlično ohranjen z veliko dodatne opreme. Tel. 841-528,841-008. Prodam Zastavo 128, bela, L 1988, reg. do 24.11.1998, cena 140.000 SIT. Tel. 845-093. Fiat Uno, L 9I, reg. 1/99, modre barve z dodatno opremo. Cena 490.000 SIT. Tel. 832-054. Prodam dekliško obleko za prvo sveto obhajilo. Tel. 831-050. Prodam seno. Tel. 831-091. Prodam avto prikolico, enoosno. Cena po dogovoru. Belak Janez, Ljubija 50, Mozirje. Zmrzovalno omaro, 2501, ugodno prodam. Krašovec, Loke 29, Ljubno. Gorsko kolo Rog, cestna oprema, Shi-mano sis, 18 prestav, odlično ohranjen, 200 DEM, prodam. Tel. 832-324. Zaposlim šiviljo z znanjem samostojnega šivanja. Tel. 84.3406. Podarim termoakumulacijsko peč. Tel. 063/833-996. Kuhinjske elemente dobro ohranjene prodam. Tel. 831-501. Prodam Zastavo 750. Tel. 832-775. Ugodno prodam kavč in dva fotelja. Tel. 833-368. Zelo ugodno prodam kombiniran otroški voziček(star 1 mesec). Tel. 841- 589._______________________________ Prodam moško gorsko kolo Rog. Tel. 833-697. Prodam telico simentalko, brejo 6 mesecev in za simbolično ceno dam seno (4 prikolice). Tel. 832-890. Prodam vrtno kosilnico, motorni žagi Husquarna 650 in Jonsereds 490. Tel. 845-081. Prodam jadralno padalo tip F 1, cena ugodna 600 DEM. Tel. 063/832-388 ali 061/714-932._______________________ Kupim kravo sivko. Tel. 832-687. Prodam kombi C 25 E hladilnik z delom, ugodno. Tel. 831-318. Prodam bis 126, L 1991, reg. do 31.1.1999- Tel. 844-080. Prodam teličko simentalko težko 115 kg. Tel. 844-326. Prodam skoraj nov šivalni stroj Višnja tip 706 v kovčku. Tel. 846-028. Prodam VW 1200, 1. 1975, dobro ohranjen. Tel. 832-191. Prodam kravo sivko, A kontrola, breja 8 mesecev. Tel. 844-108. Prodam zastavo 101, žensko in otroško kolo BMX. Tel. 841-646. V centru Ljubnega oddam v najem trgovski lokal s skladiščem. Tel. 841-427. Prodam dekliško Rogovo gorsko kolo, 18 prestav. Tel. 831-130. Cena 15 000 SIT Telefonske kartice porabljene odkupim ali zamenjam. Jeraj Franc - Prihova. Električni brivnik Flex control znamke Braun, nov, prodam ugodno, 15.000 SIT. Zvezdana Majhen, Zadrečka 11, Nazarje. Prodam trostanovanjsko hišo z lokacijo v centru Ljubnega, tel. 841-046. Prodam vrhunsko gorsko kolo Scott team racing, oprema: shimano XT, Rock shox amortizerji, aluminijast okvir... Tel. 843-092. ULTRA, 549 s d.0.0. NAZARJE i prvomajske praznike vam v trgovinah ULTRA, po res iodnih cenah nudimo naslednje artikle: /v- S sir GÄÜD A ^ J celjske mlekarne 38 $Vtll £ 899 SlT/kg 3 Mlada čebula in ^ mlad krompir > *3s7xt*x I!l89SIT/kg J Pivol^ŠKo zaboj steki. £.2999 SIT PAlXpuHS,^,, ndje iaZrtt IXC.& plenice dvojne : ar90 SIT .„..-v'"-' ,3 V A. Penzipn KOZOROG vas vabi v prijeten ambient na trgu v Mozirju. Vsak dan vam nudimo pestre w malice, kosila in veliko izmfojgatovih jedi. Vabljeni tudi na ~7 sladoled in sadne kupe. Ob posebnih priložnostih sprejemamo za večjje skupine tudi rezervacije. Telefon 831-022. ujemo prosto aeiovno n^sto natabija. liatijertML radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.0.0. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ■k:: ....ii€7,§ Mhzi C&ECONIT BREZAZBESTNA VALOVITA STREŠNA KRITINA DIMENZIJSKO ENAKA 5-VALNIM PLOŠČAM NAJLAŽJA NA TRŽIŠČU • 10-LETNO JAMSTVO ZASTOPA IN PRODAJA: __. (D t•ENTER LJUBLJANA d.d Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 SiX Celje - skladišče I D-Per vz/y MOZIRJE d.d. 7/1998 5000005703,9 COBISS 0 Ste med prazniki svoja doživetja posneli na filmski trak? Zatorej prinesite od 4.5. do 16.5.1998 svoje filme v BREZPLAČNO RAZVIJANJE v PAPIRNICO v Mozirje, kjer boste dobili kot nagrado tudi FOTOALBUM* Nudijo vam tudi veliko izbiro namiznih okvirjev za fotografije. NOVO! Fotoaparati za enkratno uporabo! Možnost podvodnega fotografiranja! Spomin obledi, fotografije pa so večne! BLAGOVNICA oddelek pohištva AKCIJA Sedežna garnitura SANJA za gotovino 90.100,00 SIT. I ? Razvedrim nas bodo: STANDARDNIH IN -AMERIŠKIH PLEŠIE ’OPN'ICE SO V 'PRODAJI V iTOPN Ob 30-LETNICI IZHAJANJA PRIREJAMO VPETEK, 29. MAJA 1998, OB 19. URI DRUŽABNI VEČER V HOTELU ŠTORMAN NA VeNIŠAH. Osebje hoteLa Štorjman bo-poskrbelo za okusno, večerjo. :nr,_______J — , L Na OGLED BO RAZSTAVA-DEL iIXyS-TRATORJA ' V. -r plesni par Miha Rabič - Barbara Levak v > 1; j ^ | in KÄRiKAi|^^l^^Iib¥NiKA:'- EM UREDNIŠTVU I V it ■ wnzrfeiT r. • 1.1. i " L v - O' 4 3^4* W OSREDNJO KNJ. CELJE