112. številka. Ljubljana, v sredo 18. maja 1904 XXXVII. leto 59 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Slovenski Narod" telefon St. 34. Duhovnik in kmet. Z dežele, 17. maja. Naši duhovniki iztaknejo vsak čas kak nov „šlager-, da bi ž njim begali ljudi, in vsak Čas se razgrevajo za kako novo idejo, da je le upati, da se ž njo preprosto ljudstvo razvname in naš čuje. Zadnji dve leti so naši duhovniki naenkrat postali demokratje in začeli zahtevati splošno in enako volilno pravico, ki je zadnja konsekvenca demokratičnega načela. Ta duhovniški de-mokratizem je nekaj taeega, da se mu človek ne more nasmejati. Duhovnik je namreč po stališču katoliške cerkve največji nasprotnik demokracije. Silabus je cerkvena postava, po kateri se mora vsak duhovnik ravnati, in kratki smisel dolgih členov silabusa je, da bodi preklet vsak, kdor oznanja demokratična načela. Ali je torej misliti, da se bo kak duhovnik res postavil na demokratično stališče? Naši duhovniki deklamujejo o de-mokratizmu, ne da bi si pri tem kaj mislilili. Kaj je demokratizem, tega niti ne vedo, ker so premalo izobraženi, cerkvenih postav pa tudi ne poznajo, ker se vsak duhovnik, čim zapusti le-menat, kar najbolj potrudi, da Čim prej pozabi one nauke, ki so mu jih v semenišču vtepli v glavo. Duhovnik opravlja svoj poklic kot obrt in gre se mu pred vsem zato, da dobro živi in mnogo zasluži. Treba je le pogledati, kako duhovnik s kmetom dela — in spozna se takoj, da je duhovniški demokratizem čisto navaden humbug. Demokratizem sloni vender na načela, da smo vsi ljudje, ne glede na stan in omiko in na imetje enaki, enakopravni in enakovredni in da rimski papež in ljubljanski škof nista prav nič nič več, kakor vsak drugi Človek. No, ko bi se kmet hotel ravnati po tem načelu, ko bi hotel postopati kot demokrat, bi lepo naletel pri onih ljudeh, ki sami sebe proglašajo za „go-spode", za višja bitja. Duhovnik hoče biti vselej in povsod veliko več, veliko višji Človek od vsakega drugega zemljana, saj celo v cerkvi oznanja, da je več kot Mati božja in vsi angelji! V mestih seveda mora biti bolj ponižen, ker mestjani so demokratje, ali na deželi tam igra malega boga. Ta demokratični duhovnik tika kmeta, ga zmerja s prižnice kakor svojega sužnja, mu hoče v vseh zadevah ukazovati, posega v njegovo zasebno življenje, se vtika v rodbinske razmere, hoče biti njegov politični jerob in dela ž njim sploh jako grdo. Tako kakor duhovnik s kmetom, dela navadno le kak surov podčastnik z vojaki. Pa ne dovolj na tem, prikrajšuje'] ga v njegovih pravicah, koder le more. Tisti „ demokratje u, ki toliko besedici jo o enaki volilni pravici, Še cehmoŠtrom ne dajo onih pravic, ki jim gredo. Kdor ni sam s kmetov, ne ve, kako neznansko grdo se dela s kmetom. Bolj nadutega bitja pač ni na svetu, kakor je naš „demokratični" duhovnik, ki zahteva, da mora sivolasa mati svojemu lastnemu pravzaprav Se pod nosom mokremu sinu-kaplanetu roko poljubljati in da mora kmetski oče tega fantiča-kaplaneta onikati. Kmet se niti nc zaveda, kako silno poniževalno je to početje. Kakor berač mraza, kakor osel palice, tako je kmet vajen, da duhovnik ž njim tako poniževalno dela. Prav kakor da bi se kmet ne zavedal, da je človek. Kaj se potem čudimo, če ta kmet pusti, da ga duhovnik tudi v političnem življenju komandira, izkorišča in za norca ima. V tem ozira ne bo bolje, dokler se v kmetu ne vzbudi moški ponos in zavest, da smo vsi ljudje enaki in da ni duhovnik prav nič več kakor vsak drugi človek. Vojna na Daljnem Vztoku. Iz Pori Arturja v Liaojang. Ruski pisatelj Nemirovič Dan-čenko, poročevalec moskovskega dnev n5ka »Ruekoje Slovo*, je poslal svo- jemu listu iz L se jarki in gradile utrdbe. Po?sodi je bil general Fok sam na mestu in jsz sem se zares čudi!, kje preostaja temu čudovito delavnemu možu časa, da se okrepi z jedjo in s spanjem Neprestano so odhajale nove straže, da se pouče o gibanju sovražne armade. Mi smo o akcijah v japonskem taboru najnatančneje informirani. Tako smo potovali naprej do Kinčova, čigar grozeče utrdbo so Ž3 od daleč vidne. Do Sančilu pa smo se vozili t tovornem vozu. Vse okoli je opustošeno in zapuščeno. Le na imenovani postaji je bilo nekaj Kitajcev, ki so nam pravili, da so Japonui vse sosednje železniške postaje razdjali. Tu nas je zapustil stotnik Oiinzov in se sam peljal na dresiui neprej. Vlak je izročil moji skrbi z naročilom, da se naj nemudoma vrnem v Kinćov. ako bi se pokazal sovražnik. Po dveh urah mučnega čakanja je pridirjala s severa kozaška straža in mi izročila stotnikov zapisnik z naročilom, da ga naj izročim generalu Steslju, ako bi se stotnik več ne vrnil. Pretekla je še ena ura. Mene je obvladalo gorko sočutje za mladtga hrabrega Častnika, ki je šel brez bojazni skoro v gotovo smrt v deželo, kjer je že sovražnika, kakor listja in trave. Nenadoma se je pokazal v daljavi dim. Kitajci so domnevali, da so Japonci zažgali od naše armade zapuščeno vojašnico. Končno smo spoznali, da se nam približuje vlak. Kakšen vlak bi naj to bil? Govorilo se je, da so Japonci izkrcali cel vlak. Morda je to japonski vlak? Jeli smo z daljnogledi gledati in opazili v vlaku ruske uniforme. Bil je to hrabri podpolkovnik Spiridonov s Častniki in s 4.prekoamurskim železniškim polkom, ki je prevzel nalogo, v Port Artur spraviti ves vlak. obložen s streljivom. S Spiridonovom sem potem prišel na postajo Vafandjao in od tam v Liaojang. Poročila o operacijah na Kvantungu. Iz Liaojanga se poroča, da je v soboto neki mladi pomorski oficir s tremi mornarji na čolnu, kjer je imel 3 torpedne patrone, odplul v zaliv Talienvan, kjer je bila usidrana ja poneka vojna mornarica. Posrečilo se mu je neopaženo se približati neki japonski oklopnici in izstreliti v njo torpedo. Strel je zadel in oklop niča je zletela v zrak in se potonila. Grozovit pok se je slišal do Kinčova, ogenj pa je bil viden daleč naokrog. Ruskemu častniku se je posrečilo se izkrcati na kcpno in uiti. — To ve3t so prinesli najprvo angleški listi in mi smo jo kratko že včeraj zabeležili. Ker sedaj ista vest dohaja tudi iz ruskega vira. bo nemara resnična! Boj s Hunguzi. General Saharov poroča generalnemu štebu v Petrogradu: Ker seje nam javilo, da so se Hunguzi pojavili 16 km zipadno od L'aojanga, smo odposlali tjakaj večji oddelek lovcev in eno stotnijo pehote, kateri voj pa ni v imenovanem okraju nikjer našel Hunguzov. Na povratku iz vasi Šantajdza, 12 km zapadno od Liao-janga pa je naše vojaštvo naletelo na močno četo Hunguzov, kat«ro so preje imeli vaščam skrito. Lovci so Hunguze takoj napadli in j'h po lju-tem boju prepodili ia njihovih pozicij. Hunguzi so pustili na bojišču 20 mrtvecev, mnogo pušk in patronov. Na ruski strani so bili trije vojaki ranjeni, dva pa sta bila ubita Kuanti-ansian so Japonci vnovič zasedli. Atentat na mandžursko železnico. Po poroči ih iz Petrograda je v bližini postaje Hejlgar poskusilo pet Kitajcev razstreliti neki vojaški vlak v zrak. Kitajci, katere so najeli japonski oficirji, sd pritrdili na železniški tir več piroks lnovih patron, ko se je imel pripeljati vojaški vlak. Toda patroni niso b'li prav položeni, vsled česar so šele eksplodirali, ko je vlak že prevozil dotično mesto. Vlak je ostal nepoškodovan. Dotične Kitajce so ujeli in so bili v Mukdenu obešeni. Poškodovana železniška proga je bila takoj popravljena. Kitajska poročila. Iz Niučvanga se poroča, da Kitajci zatrjujejo, da so bili v nedeljo veliki boji v bližini Liaojanga, v ponedeljek ob 5. uri zjutraj pa se je slišalo silno gromenje topov vzhodno od Inkova. Po poročilih iz Koreje se pomika general Linevič l v trli k o armado iz Vladivostoka proti jugu z namenom, da Bojno polje na Daljnem Vztoku. (Daljej Takisto pa je tudi dognano, da ste ti dve pokrajini tudi za Rusijo velikanske važnosti. Na prirodnih zakladih toli bogata Sibirija in priamurske pokrajine morejo prospevati, se razvijati in cveteti samo, ako imajo izhod na morje. Za te svoje kolonije je Rusija že žrtvovala ogromne svote, saj je samo za sibirsko železnico izdala več nego eno milijardo rubljev. Do nedavnega časa pa je imela iz teh prostranih pokrajin izhod na morje ta-korekoc zaprt, ker ni imela niti enega pristanišča, ki bi bilo celo leto prosto ledu, vsled česar se trgovina in izvoz iz teh na naravnih zakladih toli bogatih dežel nista mogla razvijati in cveteti tako, kakor bi bilo sicer mogoče. Ta ovira pa je bila odstranjena, ko je Rusija 1. 1897, vzela v najem od Kitajske polotok Kvangtung s pristaniščema Port Artur in Talienvan in leta 1900 zasedla tudi Mandžurijo, s kate-nm korakom si je za vselej hotela zagotoviti posest kvangtunskega polotoka in njegovih pristanišč. K tej akciji pa jo je zlasti prisilila agresivna politika Japonske v Koreji, ker se je bilo bati, da bi država „vzha-jajočega solnca" prekrižala ruske načrte in se sama polastila onih pokrajin, ki so za ruske kolonije v vzhodni Aziji in ruske interese takorekoč življenske važnosti. To medsebojno tekmovanje je končno rodilo tudi vojno. Japonska se ni hotela zadovoljiti s koncesijo, da ji jc Rusija prepustila vpliv na pretežni del Koreje, marveč je vrhu tega še zahtevala, da se mora Rusija umakniti iz Mandžurije, očividno, ker je uvidela, da bi bil japonski vpliv v Koreji takoj uničen, čim bi si Rusija popolnoma utrdila svoje stališče v sosedni Mandžurski. Rusija pa je tem manj mogla žrtvovati Mandžurijo, ker je prepustila Korejo vplivu svojega najnevarnejšega tekmeca. Ako je Japonska vkljub temu pričela vojno, dasi ji je bilo znano, da bo Rusija branila posest Mandžurske z vsemi svojimi silami, se mora iz tega sklepati, da je bila japonska vlada prepričana, da ruska vojna sila v Mandžuriji še ni tolika, da bi se dala uspešno meriti z japonsko. Uvaževajc torej, da je Japonska takoj sprva že imela namen, iztrgati Mandžursko iz ruske oblasti z mečem v roki, se je le čuditi, čemu ni začela vojne pred dograditvijo sibirske Železnice, ko bi bilo zanjo le igrača, uničiti maloštevilne ruske polke, nahajajoče se na Daljnem Vztoku, ki bi bili v tem slučaju izročeni japonski premoči na milost in nemilost? Leta 1899. je izšla mala knjižica „0 ruskih načrtih v Azijiu, ki je slikala velikanske uspehe ruske politike na Daljnem Vztoku, a obenem tudi na-glašala, da narašča vpliv in veljavnost Rusije v vzhodni Aziji samo zbog tega tako silno, ker drži Japonska križema roke, in da bi ti uspehi takoj bili uničeni, „Čim bi Japonska, podpirana morda po Angliji, pričela v svesti si, da se njeni upi od dne do dne bolj podirajo, pred dograditvijo železnice vojno." Pisatelj dotične brošurice je še nato dostavil, da se bodo razmere na Daljnem Vztoku 1. 1904. p o zgradbi sibirske železnice spremenile zelo v prilog Rusije, vendar pa še Rusija tudi v tem letu ne bo imela nobenega vzroka, zasledovati svoje cilje drugače, kakor mirnim potom. Vendar pa bo Rusija pripravljena, ako bi bilo treba, z oboroženo silo izvesti svoje načrte. Iz vseh teh okolnosti pa se da sklepati, da bo Rusija stremila za tem, da na kakršnikoli način prepreči vsako oboroženo intervencijo Japonske in si pridobi toliko časa, da bo imela dovolj vojne sile zbrane na Daljnem Vztoku. Pripomnimo, da se je to pisalo leta 1899., ko se še gotovo nikomur v Evropi ni sanjalo, da bo čez pet let izbruhnila vojna daleč tam na vzhodu. Iz navedenega citata pa tudi sledi, da so bili dobri poznavalci razmer že zdavna prepričani, da mora preje ali sleje priti do boja med tekmujočima silama na Daljnem Vztoku, dasi se niso nadejali, da bi se to zgodilo že tako brzo. A tudi na Japonskem so si bili dobro v svesti, da je vojna z Rusijo neizogibna, ako hočejo, da si za časa zavarujejo svoje interese na azijskem kontinentu. In ako je Japonska to vojno le odlagala, dasi je bila uverjena, da je neizogibna, je to znamenje, da se še ni smatrala za dovolj močno, da bi započela boj s tako mogočnim sovražnikom, kakor je Rusija. To je bilo seveda popolnoma napačno, zakaj dokler še ni imela Rusija svoje sibirske in mandžurske železnice, bi se brez dvoma ne mogla uspešno braniti, ako bi jo napadla Japonska. Z ozirom na to je storila Japonska velike napako, da je toli dolgo odlašala z vojno in počakala, da je Rusija dogradila železniško progo do obali Tihega oceana in si s tem pridobila ono sredstvo, ki jo pod danimi pogoji edino usposoblja za vo jevanje s sigurno zavestjo na končno zmago. Takisto pa se je tudi v ruskih vladnih krogih že moralo vedeti, da je krvavi konflikt z Japonsko le vprašanje najbližne bodočnosti in ako so se pogajanja z Japonsko glede Koreje in Mandžurije z ruske strani kolikor mogoče zavlačevala, se pač to ni storilo iz drugega razloga, kakor da se pridobi Časa za oboroževanje, ker Rusija sama jc prav dobro vedela, da še na Daljnem Vztoku ni tako pripravljena, da bi smela brez preudarka riskirati vojno s tako opasnim sovražnikom, kakor je Japonska. No, končno pa so tudi Japonci uvideli, iz kakšnega razloga Rusija zavlačuje pogajanja in navidezno odjenjuje, spoznali so pa tudi, kako usodepolno napako so storili, ko niso udarili na Rusijo v Času, ko Še ni bila dograjeua sibirska železnica. V tem spoznanju, da v zadnjem se mogoče ugodnem trenotku rešijo, kar se da rešiti, so napovedali Rusiji vojno — to pot pravzaprav brez zadostnega povoda ! (Dalje prih v dere t Korejo in Japonce napade za hrbtom. Kozaki v Koreji. Javlja se iz Petrograda, da je ruski generalni štab ukazal najstrožji molk o nalogi in delovanju v Koreji za hrbtom japonske armade se naha-jajočih kozaških oddelkov. Takisto se tudi odklanja vsako pojasnilo o številu in pozieiji ruskih kozaških praporov med Usanom, Pjengjangom in Andžuom. Zatrjuje pa se, da stoje vsi ti v Koreji se nahajajoči kozaški prapori pod posebnim poveljstvom generala Miščenks. Ti kozaki spadajo baje k 4. vladivostoški armadi. »Central Newa« poroča, da je pretekli teden napadlo 1000 korakov Seul in da bi bili mesto zavzeli, ako bi ne bila prišla v pravem Času japonska pomoč iz Phijonjana. V okoliai Andžua je zelo mnogo kozakov, v Tajčuvanu 3000, v Tajseusanu 2500, zlasti velik oddelek pa je v Jonbionu. Angleži o bitki na reki Jalu. Angleški listi priobčujejo poročila svojih vojnih korespondentov o bitki na reki Jalu in vsa ta poročila soglasno povdarjajo, da je bila ta bitka nenavadno slavna za rusko armado. Rusov ni bilo več kakor 10.000 in s tem malim številcem so 5 dni držali japonsko premoč 60 do 7 0.000 mož. Da so bile ruske izgube razmeroma velike, je krivo to, da so se ruski vojak i dali raje pobiti, nego da bi se premaknili s svojega mesta. Rusija kupuje argentinske kri-žarke. »Perseveranca« v Milanu je dobila iz Buenos Aires brzojavko, da se Rusija pogaja z argentinsko vlado glede nakupa štirih a r g e n t i n s k i h k r i ž a r k za ceno 96 milijonov frankov. Argen-tinija je pripravljena slediti vzgledu Čilenske vlade, katera je pr o d ala svoj e tri voj ne ladje »Ćakabuko«, »Esperalda« in »Kapitan Prato« po posredovanju tvrdke Flint v New-Yorku Rusiji. Te ladje so že v ruski posesti in s tem popravljamo včerajšnje poročilo, da je tvrdka Flint kupiia imenovane križarke za Japonsko. Baltiško brodovje. Poveljnik »druge eskadre«, ki je določena odpluti na Daljni Vztok, podadmiral Rožestvenski, je 14. t. m. že razvil svojo zastavo na križarki 1. razreda »Svjetlana« v Kronštatu. Tja dospejo te dni tudi oklopnice »Borodino«, »Knjaz Suvorov« in »Orel« iz Petrcgrada. V Libavi se je te dni dogradila nova križarka, katera se bo kratila v spomin na katastrofo na »Petropavlovsku« na ime »Admiral Makarov«. Iz tega se sklepa, da bo baltiško brodovje od-piulo v najkrajšem čjlsu na Daljni Vztok. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papež Klemen V. je umrl 20. aprila 1314. v Roquemaure na Francoskem. Ta papež je bil zaničljiv značaj. Simo-nija mu je pomagala na papeški prestol, prenesel je papeski sedež iz Rima na francoska tla, vtihotapil v kardinalski zbor polno Francozov, vsled česar je prišlo pozneje do razkola. Bil je neizmerno lakomen in se posluževal najgrjih sredstev, samo da napolni svojo bisago. Politika tega prekanjenega papeža je bila vseskoz nepoštena. Po papeževi smrti se je sešel konklave. Med kardinali je bilo 17 Francozov in 6 Italijanov. Že ko so se kardinali sešli, se je vedelo, da je ta konklave eden najznamenitejših, kar jih je kdaj bilo. Gaskonjci so zahtevali naj se izvoli za papeža Gaskonjec, kralj Filip je hotel, naj bo izvoljen njemu udan Francoz. Italijani so zahtevah italijanskega papeža, ki bi se vrnil v Rim. Že so bili dani pogoji za naroden razkol. Napoleon Orsini, dekan kardinalskega kolegija, je pisal francoskemu kralju Filipu pismo, v katerem (Na razna vprašanja a strani na ših naročnikov dostavljamo, da se baltiško brodovje imenuje po Baltiškem morju, ki se nahaja med Švedsko in Rusijo in ob katerega obali leži tudi Petrograd in glavno rusko vojno pristanišče Kronštat. Op. urtd.) Iz delegacij. Avstrijska delegacija. Budapešta, 17. maja. Proračunski odsek avstrijske delegac je je imel danes dopoldne sejo. Del. dr. Krama f je predlagal, naj se posvetovanje o izvenrednem kreditu za armado in vojno mornarico odgodi, dokler ne poda finančni minister fi-naČno tehničnih pojasnil. Načelnik baron Chlumeckv pa je predlagal, naj delegacija posluša izvajanja vojnega ministra in poveljnike morna rice o izvenrednih kreditih, toda Bklepati o tem ni treba poprej, dokler ne da finančni minister potrebnih pojasnil. Temu predlogu se je končno pridružil tudi dr. Kramar. Potem se je začelo razpravljati o rednem proračunu za armado. — Del. grof Stilrgkh je govoril za zvišanje preskrb-nine vojaškim vdovam, sirotam in ga ž istom, ki so bili vpokojeni po starem zakonu pred letom 1900. Nadalje je priporočal, naj bi se enakomerno postopalo tudi s takimi enoletnimi prostovoljci, ki prestopijo v rezervo kot podčastniki, ki naj bi dobili posebne distinkcije. — Del. Evg. Abrahame v i c z je govoril o reformi vojaškega pravdnega reda ter zahteval, naj se pritiska z vsemi sredstvi na ogrsko vlado, da se to vprašanje že enkrat reši. Nadalje je govoril o vojaških konjih ter predlagal, naj se cene za take konje zvišajo od 325 na 400 gld. ter se naj prepuste v zasebno porabo dani vojaški konji že v 5. letu dotičnim posestnikom v popolno last. — Del. dr. Šusteršič je govoril zopet o dvoboju, končno pa zaradi vojaškega preskrbovališča v Ljubljani. — Del. dr. Kramar je povedal, da je vojni minister hotel vpeljati v armado novo ero o enakopravnosti vseh narodnosti. Vkljub njegovim lepim besedam pa se dogajajo nezaslišane stvari. Vo j ni minister bo moral pokazati Železno pest, da prežene stari duh g e r m a n i z u j o č e oholosti iz armade. Vprašal je vojnega ministra, kako daleč so se že izvedle reforme glede polkovnega jezika, ki jih je minister napovedal v svojem tajnem ukazu. — De). Dober ni ^ je izrekel žalostno presenečenje zaradi velikih armadnih zahtev. Zahvalil se je vojni upravi za naglo in izdatno vojaško pomoč pri lanskih povodnjih t.a Koroškem; predlagal je, naj se pri podelitvi dopustov o žetvi predvsem ozira na vojake, ki so rodbinski očetje. Na svetoval je, naj se štedi pri pen je opozarjal na »evarnost razkola. Popisal je silno sovraštvo Italijanov do umrlega papeža, kateremu je očital, da je cerkvena dostojanstva prodajal in cerkev oropal, da bi samega sebe in svoje sorodnike obogatil, in opozarjal je kralja, da se zna zgoditi v papeževi državi še revolucija, če bodo francoski upravitelji v tej državi še nadalje tako plenili in drli narod, kakor dotlej. Ta prvi konklave, ki se je vršil na francoskih tleh, je pomemben tudi zaradi nečuvenih nasilstev, ki so se zgodila. Dne 24. julija 1314 so sorodniki mmrlega papeža, boječ se za svoja ogromna, s papeževo pomočjo, a vendar nepoštenim potom pridobljena bogastva, napadli konklave v Karpentrasu. Užgali so najprej palačo, v kateri so bili zbrani kardinali, potem pa užgali mesto. Italijanski kardinali so morali bežati iz mesta, ker se jim je grozilo 8 smrtjo. Posledica tega je bila, da je postala volitev novega papeža za dolgo Časa nemogoča. Kralj Filip ni učakal nove volitve; umrl je 29. novembra 1314. Njegov sin, kralj Ludovik X., se je trudil na vso moČ, da bi dosegel izvolitev novega papeža, a tudi on je prej umrl. zijoniranju častnikov in pri manevrih. Nadalje je govoril o znanem tajnem ukazu vojnega ministra in o Slovanom naklonjeni politiki (?) Končno je zahteval, da se mora v armadi predvsem pobijati tisti duh, ki smatra civilne osebe za ljudi nižje vrste. — V popoldanski seji je ob širno odgovarjal vsem govornikom vojni minister vitez Pitreich. Glede zvišanja vojaških pokojnin je izjavil, da dobi najbrže že v jeseni dotično predlogo zako-nodajstvo. Glede vojaškega pra vd nega reda je povedal, da se začno v kratkem zopet raprave med justičnim ministrstvom in vojnimi ministrstvi. Nadalje je odgovarjal zaradi vojaških konj, zaradi vojaške dobave po malih producentih in zaradi učnega jezika v kadetnih šolah in zaradi napisov na vojašnicah. Dr. Susteršiču je odgovoril glede dvoboja, da mora še enkrat povdar-jati svoje stališče iz zadnjega dele-gacijskega zasedanja, da namreč v takih čustvenih zadevah niso odločilni le zakoni logike, temuč je treba tudi računati z razpoloženjem v dotičnih krogih. (Dr. Šusteršiču praviti o čustvih in logiki se pač reče kravo citrati učiti) Glede svojega rezer-vatnega ukaza je rekel minister, da ni ž njim nič novega spravil v svet. — Končno so bile vse postojanke crdinarija sprejete nespreme meujene brez nadaljne debate. Ogrska delegacija. Budapešta, 17. maja. Odsek za zunanje zadeve je razpravljal o proračunu za ministrstvo zu nanjih zadev in o ekspozeju grofa Goluchowskega. — Delegata Lovaszv ia Okolicsanv sta obsojala ostre ministrove besede proti Turčiji, češ, da so bile njegove besede brezobzirne, nedostojne in neutemeljene ter so v nasprotju s čutili madjarske narodnosti, ki goji za Turčijo simpatije. Zaradi tega sta proračun odklonila Pri glasovanju pa je delegacija z veliko večino odobrila politiko grofa Goluchowskega ter sprejela proračun. — Grof G o-lucho \v s k i se je začudil, da so se njegove besede glede Turčije tako ostro tolmačile. Rekel je: »Ako rečemo Turčiji, da ji preti velika nevarnost, ako ne stori tega, kar se ji nasvetuje, take besede vendar niso žaljive, temuč so besede prijatelja prijatelju.« Nadalje je rekel minister, da se z izvedbo sklepov iz Mttrz-stega ohranijo teritorialne razmere v Turčiji. »Ne želimo zasledovati okupacijske politike ter ne mislimo na posredovanje.« Dogodki na Balkanu. Sofija, 17. maja. Turški poslanik v Parizu, M u n i r p a š a, je prišel sem ter imel daljše posvetovanje z ministrom zunanjih zadev Petrovom. Od tukaj odide na Ogrsko h knezu Ferdinandu, da mu izroči povabilo sultana, naj ga pride obiskat v Cari- Kraljev brat, Filip de Poitiers, je med tem kardinale, ki so bili zbrani v Rimu, prisilil, da so izvolili novega papeža. Dne 7. avgusta 1316. je bil izvoljen Jagues Duese iz Cahorsa papežem. Ta papež — Ivan XXII. — je bil majhen, neznaten, izredno grd ali silno prekanjen Človek. Njegov posebni zaščitnik je bil neapoljski kralj Robert, ki je tudi nekaj kardinalov francoske stranke podkupil, da so skupno z Italijani izvolili Gaskonjca. Dne 5. septembra 1316. je novi papež Ivan XXII. zasedel papeški prestol in kmalu po svojem silnem prepiru z nemškim kraljem obrnil nase pozornost vsega sveta. V Nemčiji je namreč tedaj vladal ljut prepir za nemško kraljevsko krono. Dne 25. novembra 1314. je bil Ludovik Bavarski v Ahenu kronam za nemškega kralja, Friderik avstrijski pa isti dan v Bonnu. Naenkrat se je oglasil papež da je sam, kot naslednik apostolov, najvišji upravitelj drŽave. ZaŠČita francoskih kraljev je dala papežu pogum, da je tako nastopil. Kaj takega bi se niti Benedikt VIII. ne bil upal. Papeževa pretenzija je bila vrhunec nesramnosti in je morala povzročiti najhujše boje. Ludovik Bavarski je moral sicer grad. Knez se vrne v začetku meseca junija zopet domov. Papežev protest. Pariz, 17. maja. Podpredsednik J a u r e s je govoril v zbornici o znanem protestu, ki ga je poslal papež predsedniku Loubetu, ker ni v Rimu najprej obiskal Vatikana. V protestu imenuje Loubeta uradnika francoske republike, ki je bil že radi konkordata dolžan, obiskati v Rimu najvišjega pastirja cerkve; tako pa je papeža hudo raz ž al i 1, ker je prišel v Rim se poklonit tistemu, ki je proti vsaki pravici preprečil svobodo (?) in neodvisnost (?) papeža. — Jaures je izjavil: ta protest pomeni dvojno ošabno izzivanje Italije in Francije, vsled česar so tudi zanaprej diplomatične vezi med papeštvom in Francijo tnkorekoč že pretrgane. Vstaja v Nemški Afriki. Berolin, 17. maja. Zadnje dni je vojna uprava sklenila, da se Število nemškega vojaštva v Afriki zviša na 6000. Vojno ministrstvo je izdelalo novo organizacijo za afriško armado. S prihodnjim transportom odide zopet 2000 mož v Afriko. V Vzhodnji Prusiji so nakupili 2000 konj. Afriška armada se razdeli v dva polka, bataljoni v tri kompanije. Polkom poveljujejo polkovniki, kompanijam pa majorji. Nadalje dobe vojaki vse vojne priprave, kakor bolnišnice, kovačije, pekarije itd. Častnikov pošljejo najmanj 90, za vojake je pa že dovolj prostovoljcev zaznamovanih. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 17. maja 1904. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overovateija zapisnika zadnje seje je imenoval občinska svetnika Plantana in dr. Poza r j a. Podraženje mesa v Ljubljani. Potem je župan odgovarjal na interpelacijo obč. svetnika S v e t k a v zadnji seji zaradi podraženja mesa. V tej zadevi je prečital župan uradno poročilo klavničnega nadzornika, ki pravi, »da je živina v ceni tako poskočila, da je mesarjem skoraj nemogoče, meso ceneje prodajati.« Potem pravi: »Dežela naša je revna, mulo producira, graščaki rede malo živine, kmet pa ravno za silo. Ia sedaj so prišli tujci v deželo in po sennjih toliko Živine pokupili — ker je bila podrugod še dražja, da je nemogoče kmetu, ki je hitro in dobro skoraj vse prodal, kar je ime), dobiti nadomestila. Živina je vsled tega v ceni rapidno poskočila, kmet da nima praznega hleva in ker gre z rejo telet počasi, kupi dorasle (plernene) vole, jih par mesecev redi in potem preda mesarju. Ker je moral kmet vole drago plačati, je umevno, da j»h tudi mesarju ne more poceni prodati. Drugi kmetje pa, ki so žvino doma zredili, so istot*fco poskočili s ceno, ker dobro vedo, da jo vkljub visoki ceni lahko prodajo. Teleta so poprej prodajali kg po 70—80 h, sedaj že zahtevajo za kilogram žive vage K l«— do 1 K 10 h. I. Neki kmet je prodal tukajšnjemu mes&rjU 9. mata par volov. Cena: 88 h za stari funt ali K 157 svojo krono Šele izvojevati, ali vzlic temu se je odpravil v Italijo in nastopil tam proti papežu. Ivan XXII. je na to združil vse Ludovikove sovražnike, pozval vso Nemčijo naj Ludovika ne prizna kot kralja. Papež je postopal naravnost neumno, kajti Čim bolj je kralje izzival, toliko bolj je Škodil sam sebi. Sicer je 13. julija 1324. kralja Ludovika izobčil in preklel, ali dosegel je le to, da so se vsi nemški kuezi zbrali okrog kralja Ludovika za boj proti papežu. Na državnih zborih vFranko-brodu in v Regensburgu je kralj proglasil papeža za krivoverca in hudodelca in napovedal splošen bolj proti njemu. Kralj je dobil zaveznikov tudi v cerkvi. V frančiškanskem redu so vladali že dlje časa strastni boji zaradi vprašanja o evangeljskem siromaštvu; zdaj so nastali tudi med minoriti. Zagovorniki evangeljske siromašnosti so se postavili popolnoma na stališče Kristusovo in so obsojali, da zbira cerkev ogromna imetja in da Žive duhovniki v bogastvu. Načelo o absolutnem siromaštvu je našlo mnogo pristašev na Francoskem, v Belgiji in v Nemčiji, kjer je duhovniška požrešnost ljudi tirala kar v obup, zlasti pa v Italiji. Tu se za kilogram zaklane živine (to je Bamo meso). Vola — zaklana, torej samo meso — sta tehtala 639 kg in je dobil kmet zanje 1003 K 22 h K tej avoti se mora še prišteti užitnina in klavnina, kar znaša od 2 volov K 39 03 torej skupaj 1042 kron 28 h. Odšteti se mora: Loj 91 kg a 46 h = K 41 86 in kože (995 kg a 94 h = K 93 54, skupaj = K 135 40 Ako se torej odbije skupilo za loj in kole K 13540, velja mesarji meso obeh volov K 90688 ali kilo gram = K 142. Ako prodaja mesar poprečno po 70 novcev (K 140) kiligram mesa je očividno, da ima izgubo. II Gospod J. Kozak je kupil dne 9 t. m. na ljubljanskem semnju par volov. Vola sta tehtala (živa vaga! 1315 kg. Kmet je predal vola p 42 h funt ali 75 h kilogram, kar znese K 986 25. Dne 13. t. m. sta b la vola zaklana in meso, loj in koži uredn stehtano. Loj je tehtal 62 kg a 46 h = K 28 52 Koži sta » 99 » a 94 » = » 93.00 skupaj . . K 121 SS Zaklana voia (samo na^so) et.-, tehtala 618 kg. Torej velja meso teh dveh volov gospoda Kozaka: Kupna cena volov . . K 986 25 Užitnina in klavnina K 39 08 torej skupaj . K 1025 33 Ako se odbije znesek za loj ia kože, to je K 121 58, velja samo meso K 90375 ali kilo kron 1-46! Pripomniti moram, da je mesa tretje vrste (najoeDeje) največ, prve vrste p a najmanj pri volu. Tudi v tem slučaju se vidi in je dokazano, da mesarji sedaj pri teh cenah, ki jih ima živina, ne morejo me»a ceneje prodajat1, saj njih velja kg nad 70 kr.! Kje je pa delo, davek, stanarina itd !? Dostaviti tudi moram, da so bih ti voli kupljeni v Ljubljani, da torej mesar ni imel nikakih stroškov pri kupčiji; mera li na deielo, ima takci za vožnio, za gonjače, hrano itd. 20 do 30 K več stroškov. Končno je tudi naznanil župan, da se je zaradi draginje zaklalo v prvih štirih letih 102 govedi mar; kot v isti dobi lani. Za tozadevna pojasnila se je obrnil župan na ma gUtrate Gradec, Maribor, Celje, Celovec, Inomost, Sieyr itd., a še n dobil od nikoder odgovora. Župa:; upa, da postanejo razmere v tem pogledu ugodnejše, ko se naprav: nova mestna tržnica. Kolodvorsko vprašanje in vprašanje žel. delalnic v Ljubljani. Nadalje je poročal Župan, v ka-kem sUdi;u je zadeva o novem kolodvoru južne železnice v Ljubljani. Župan je imel v tem oziru uradne razgovore z dvornim svetnikom M a rekom in oddelnim načelnikom A1. Sunetom v že'einišktm ministr situ na Dunaju. S prvim predvsem zaradi naprave delalnice državnih železnic v Ljubljani. Dvorni svetnik Marek jo povedal županu, da so se prvotno projektovale za Ljubljano delalnice v prav velikem obsegu. Stale bi bile milijone. Ko se je pa lota 1896. kupil svet za razširjenje delaiuic v Kuittenfeidu, moral« se lete dograditi v velikem stilu za centralne delalnice. Za Ljubljano 3 se vsled tega v projekt vzele obratno delalnice in se je prometnemu ravnateljstvu v LUljaku naročilo, izgoto- VrtSF" Dalia v prilogi. pobožni možje v raznih mestih s sveto vnemo oznanjali načelo, da jc slednik Jezusa Kristusa samo tisti, kdor živi v siromaštvu, kakor je živel Jezus Kristus. Ti možje so učili, da M vsi papeži od Silvestra do Ivana XXII. — izvzemši le Celestina V. — goljufi in krivoverci, ker so se valjali v bo-gastvu in se vtikali v posvetne boje. Oticijalua cerkev je proti tem poštenim Čistim ljudem vodila strašen boj. Saujavi Segarelli iz Parme je bil 1. 1300. Ur radi nauka, da naj bo duhovnik suo-masen, na grmadi sežgan ; ista usoda je zadela heroičnega Dolcina iz Novare 1. 1307 in premnogo njegovih somišlje nikov. Papež Ivam XXII. — eden uuj bolj lakomnih ljudi srednjega veka — je seveda posebno slovesno preklel ta nauk. Zdaj so se iukvizitorjij kakor stekli psi zagnali na tiste, ki so trdili* da mora duhovnik Živeti tako, kakor .K' živel Jezus Kristus. Na stotine ljudi so /vlačili na grmade in jih sežgali. 1>IC pevajc svete pesmi so ti ljudje vesele^ srea Šli v smrt. Pa vse bestijalno divjanje inkvizicije ni prestrašilo ljudi. Duhovniška požrešnost je bila tolika, da so začeli vsi pošteni ljudje boj proti nji. (Dalje FAJ Priloga „Slovenskomu Narodu" št 112, dne 18. maja 1904. viti načrte. Ti načrti bo bili zopet preobsežni, in so se zato vrnili, da se projestujejo delalnice v manjšem obsegu. Nsdostalo pa je tudi za te denarja, zakaj ob veliki investični predlogi se na Ljubljano sploh ni mislilo, kar se tiče zahtevanja posebnega kredita, ker se je mislilo, da se pri eni ali drugi izmed velikih investičnih točk kaj prihrsni ter se ti preostanki preodkažejo za gradnjo ljubljanskih delainic. — Te nade se niso uresničile in bode treba poskrbeti pri novi investični predlogi, ki se gotovo že letos pripravi, za to, da se za ljubljanske delainic* postavi v potrebščino svota vsaj 1 milijon kron. če se s tem pro-dere, je seveda še vedno vprašanje. — Sedaj ima zopet prometno ravnateljstvo v Beljaku nalog, napraviti za ljubljanske delalnice tak načrt, da se bode ondi mogel popravljati ves lokalni vezni park z lokomotivami vred. Te delaln'ce urejene bodo za deset lokomotivnih stojišč; one bodo torej veliko večje kot one na glavni progi v Goric', kjer se prirede samo za štiri lokomotivna stojišča. Oidelni načelnik Stan S, ki je povabil župana k sebi na posvetovanje, pravi, da mu je generalni ravnatelj dr. pl. Egger izjavil, da je južna železnica pripravljena v Ljub ljani sezidati novo kolodvorsko poslopje, ako mestna občina odstopi od zahteve, da bi to poslopje imelo stati z osjo proti Resljevi cest«. V tem slučaju bi se namreč moral izvršiti ves veliki načrt, ki je bil podlaga štacijski komisij*; južna želez niča pa trdi, da ji odpade vsled turske Železnice mnogo tovornega prometa in da bodo zato naprave za vršitev tega prometa na ljubljanskem kolodvoru zadostovale; zsto tudi ž-li obraniti sedanja ekiadišča. Dr. pl. E/ger je torej izrekel željo, naj c. kr. žeieznično ministrstvo stopi v dogovor z mestno občino, da fsta odneba od svojih prvotnih zahtev in se zadovolji s preuredbo kolodvora v skromnejši meri. Oddelni načelnik Stane naglas?, da je ministrstvu mnego na tem, da se ljubljansko kclcd?orsko vprašanje končno reši, ker so razmere, kar se osobnega prometa tiče, res nezdrž-Ijive; glede tovornega prometa pa se ne da tajit', da postane po otvoritvi nove proge do Trsta mnogo manjši, ker odpade ves peagni promet, kar znaša 200 vagonov na dan. Prosi torej, da mu Župan naznani svoje mnenje glede na že dano izjavo, da se mestna cbčina ljubljanska zadovoljuje s preuredbo ljubljanskega južnega kolodvora v manjših razmerah, kakor je bila ta preuredba projektovana prvotno. Nato je župan po daljšem pogovoru o vseh razmerah izjavil, da 1) ne ugovarja preložitvi projektovanega novega poslopja za osobni promet na prostor med Resljevo cesto in Kolodvorske ulice, da pa zahteva, da se to poslopje sezida v prvotno pro-jektovani velikosti s kolesničnimi medperoni s podzemeljskim dohodom in bi teh kolesničnih medpe-ronov zadostovala dva, mesto prvotno projektovan.h treh; 2.) zahteva vsekakor, da se napravi vsaj eden podvoz, in sicer — Če le mogoče — v Bmeri Metelkovih ulic in le tedaj, ko bi to ne bilo mogoče v smeri Sv. Martina ceste; 3) zahteva, da se napravi brv za pešce čez progo na Dunajski cesti. Oddelni načelnik Stane je pritrdil tem zahtevam, naročil navzočemu nadinženirju pl. Ottu, naj takoj v tem smislu piše južni železnici ter je pripomnil, da župana takoj zopat poprosi k sebi, kadar južna železnica predloži v tem smislu izgotov-ljene načrte, da jih župan ogleda ter o njih poda vsakojake svoje pripombe ali jim pa pritrdi. Končno je prečital župan še dopis železničnega ministrstva, ki pravi, da se je ministrstvo glede razširjenja južnega kolodvora v L ubijani obrnilo na upravo južne železnice ter isto povabilo, naj takoj začne izdelovati tozadevni načrt, ki g* ministrstvo pričakuje v teku prihodnjega meseca, zaupan je bil v tej za devi skupno z občinskim svetnikom dr. Tavčarjem pri ministrstvu. Zapisnik zadnje seje se je prečital in odobril. Letošnje dopolnilne volitve. O izidu teh volitev je poročal obč. svetnik dr. Stare. Volitve so se izvršile po predpisih ter ni bilo ▼ postavni dobi proti njim ugovora. Se odobre. Funkcijske pristojbine županu. O tej točki je poročal obč. svetnik Senekovič. Funkcijska pristoj bina se je dovolila v dosedanjem znesku letnih 6000 K, ravno tako stanarina v znesku 1200 K. Volitev župana. V navzočnosti vseh občinskih svetnikov razen Goršeta, kojega odsotnost se je opravičila, se je nato vriila volitev župana na tri leta. Vo-lttvi je predsedoval podžupan dr. vit B1 e i w e i s kot najstarejši član občinskega sveta. Za skrutinatorja se naprosita obč. svetnika Prosenc in Senekovič. Oddanih je bilo 29 glasov, 28 na ime Ivana Hribarja, eden na ime dr. Tavčarja. Izvolitev dosedanjega župana se je oo-zdravila z viharnimi Zlvio klici. Župan se je zahvalil za zaupanje ter iztavil, da izvolitev sprejme, ako dobi najvišje potrjenje ter je obljubil, da se bo trudil i nadalje za občinski blagor ob izdatni pripomoči občinskih svetnikov. Istotako je bil z 28 glauovi za podžupana izvoljen dosedanji podžupan dr. vitez H le i we i s, ki je tudi izjavil, da prevzame izvolitev. K a glas je zopet odpadel na obč. svetnika dr. Tavčarja. Volitve v stalne odseke. Nato so se vršiie volitve v osem odsekov. Iuvoljeni so bili večinoma z vsemi glasovi: v magistratni odsek: Dr. vit. Karo! B l e i vv e i s, Josip L e n č e, Ivan Plantan, dr. Josip Star6, Franc Žužek; v personalni in pravni odsek: Dr Josip Kušar, dr. Danilo M a j a r o n , Josip Prosenc, dr. Josip Stare (načelnik), Anton S ve tek, dr. Ivan Tavčar, dr. Karol Triller; v finančni odsek: Dr. Gre-gorij Krek, Josip Lenče, dr. Danilo Maj aro n, Franc Mally, dr. Lovro Požar, Josip Pro senc, An drej Senekovič (aačelnik), dr. Josip Stare, Anton Svetek; v stavbni odsek: Dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Ivan Šu-bic, Ubald pl. Trnkoczv, Josip T ur k, Ivan Velkovrh, Franc Žužek; v odsek za uboge: Anton Gor še, Franc Grošelj, Ivan Kenda, Josip Kozak, Ilija Pređo vič; v policijski odsek: Dr vit. Karel Bleiweis (načelnik), Fr&no Brgant, Franc Grošelj, dr. Josip Kušer, Ivan Škrjanc, Ubald pl. Trnkoczv, Jjsip Vidmar; v šolski odsek: Jakob Dim nik, Franc Groše 1 j, Josip Kozak, dr. Gregorij Krek (načelnik), dr Lovro Požar, Andrej S e n e k o v i č, Ivan Šubic; v odsek za olepšavo mesta: Jakob Dimnik, dr. Danilo M a jaro n, Franc Mally, dr. Lovro Po žar (načelnik) Ivan Seunig, Ivan Šubic, Ivan Velkovrh. Vsi so izvolitev sprejeli, le obč. svetnik Šubic je kategorično odklonil vsako izvolitev, ker je dobil nekje le 24 glasov. Ker se ni dal pregovoriti, odloži se volitev za njegovo mesto v vseh odsekih za prihodnjo sejo. Dopolnilne volitve v posebne odseke. Te volitve so ee izvršile per acelamationem skoraj povsod enoglasno ter bo bili izvoljeni: v klavnično ravnateljstvo: Josip Kozak; v direktorij mestnega užitninskega zakupa: Ivan Šubic, v direktorij mestnega vodovoda: Ivan Šubic; v direktorij mestne elektrarne: Franc Mally, Ivan Su bio; v regulačni odsek: Dr.Josip Kušar, Ubald pl. Trnkoczy; v pokopališki odsek: Josip Kozak, Ilija P red o vič; ▼ disciplinarno komisijo: Dr. Josip Stare, Anton Svetek, dr. Karol Triller; v naborno komisijo: Ivan Seunig; v komisijo za od merjenje vojaške takse: Ubald pl T r n k o c z v. Tudi tukaj so vsi izvoljeni sprejeli izvolitev razen obč. svetnika Š u b i c a ; občin, svetnik V e 1 k a -vrh kot dosedanji podnačelnik naborne komisije je predlagal na svoje mesto obČ. svetnika pl. T r n k o c z y j a. Sprejeto. Pokopališčno vprašanje. Obč. svetnik Staro je poročal o županovem dopisu glede opustitve pokopališča pri Sv. Krištofu. Pročitali so se obširni zapisniki tozadevne komisije pri pregledovanju novih prostorov za pokopališče na ljubljanskem polju pri Tomačevem. Vsi člani komisije so bili v tem edini, da je kupljeni svet za pokopališče pripra ven, kakor komaj kateri drugi prostor blizu Ljubljane. Župan pravi v svojem dopisu, da so razmere na dosedanjem pokopališču z zdravstvo nega stališča nezdržljive; isto pa je tudi nedopustno po dekretu ministrstva iz leta 1886, ker leži v obsegu mesta. Za novo pokopališče je svet že kupljen razun ene parcele. Novi svet je zaradi sestavine zelo pripraven. Podtalna voda je 20 do 50 m pod površjem, a strokovno je doka- zano, da zadostuje že 8 metrov pod-talnosti, da je za vodo vsako onečišćenje izključeno. V taki zemlji strohne trupla odraslih ▼ 7 letih, trupla otrok pa že v 3 do 4 letih. Novo pokopališče bo obsegalo 18 oralov, kar je za polovico večji prostor, kot se zakonito zahteva. Pokoplje se na njem lahko na leto 1500 mrličev. Podžupan je pripomnil, da je na sedanjem pokopališču tudi protestantsko pokopališče, ki bo oviralo razvoj mest«, ako se istočasno ne premesti. Župan naj bi v tem pogledu stopil v dogovor s tukajšnjo evangelsko eekveno občino. K tej točki so še govorili P rose no, pl. Trnkoozy in Predovič. Župan je odgovoril, da se morate obe pokopališči že na zakoniti podlagi premestiti, ker sta obe v obsegu mesta. Sprejela sta se županova predloga: 1. da se s 1. majzm 1905 opusti pokopališče pri Sv. Krištofu; 2. se izreče tudi nedopustnost obstoja pro testantskega pokopališča. Naročitev dveh novih parnih kotlov v elelttriSkl centrali. O tem predmetu je poročal občinski svetnik Senekovič. Za na ročbo sta se oglasili dve tvrdki: brnaka družba in Siemens i. dr. Prva zahteva 30480 K, druga pa 30.425 K. Delo se odda zadnji tvrdki, ki se ji naroči izdelati vse potrebne nadrobne načrte. Vsi izdatki s cevmi itd. vred so proraČunjeni na 33 300 K. Na predlog cbč. svet. S vet k a se je nato seja zaradi pozne ure prekinila ter se drugič nadaljuje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. maja. — Osebne vesti. Deželno-sodni svetnik v Celju Štefan K o-tziantBchitz je imenovan za deželnosednega nadsvetnika, deŽelno-sodni svetnik v Mariboru dr. I g n a-cij Pevetz je postal svetnik pri deželnem nadsodišču v Gradou. — Premeščen je sodni svetnik F r. G a r z a r o 11 i pl. Thurnbach iz Kamnika v Celje. — Sodni tajnik v Mariboru Filip Kermek je postal sodni svetnik, okrajni sodnik v Gornji Radgoni J. Stepischnegg pa sodni tajnik v Mariboru. — Laž? Pod to znamko priob-čena naša dnevna vest je lažnjive »Slovenčevoe« prav grdo spekls. Tonzurirani jarčki v redakoiji škofe vega lista smatrali so dotično vest za resno, a ne za ironično, kakor je v resnici bila! Kolikor je »Sloven-čeva« trditev, da je namreč dr. Tavčar nekje v Poljanski dolini govoril, da so v napredni stranki sami šnop-sarji, resnična, ravno toliko je resnična naša trditev, da je škof Tone govoril: v mladosti sem ljubil dekleta, sedaj, ko sem star, jik pa več ne morem! Sedaj pa »Slovenčevi« redakterji s polno resnostjo dr. Ivana Tavčarja poživljajo, da naj takoj pove, kje in kdaj je škof Tone omenjene besede spregovoril. Nič lažje kot to. Kje? »Nekje v Poljanski dolini«! Kdaj? Do pike ravno tisti dan, ko je dr. Tavčar govoril, da so v naši stranki sami finopsarji, oziroma, da liberalce poslušajo samo še Šnopsarji. Ker torej klerikalci natanko vedo, kje in kdaj je dr. Ivan Tavčar omenjene besede govoril, potem vejo vse, kar jim je vedeti treba. Upamo, da smo v vsakem oziru vstregli včerajšnjemu pozivu »Slo« venčevih« redakterjev. če pa še kaj pojasnila žele, naj se pa obrnejo do svojega poročevalca, ki jim je naznanil Tavčarjeve besede »od nekod v Poljanski dolini« — Škofova zavarovalnica se vedno rada hvali, kako je narodna. »Naš domaČi, narodni zavod« pišejo duhovniški listi pri vsaki priliki. Kako domača in narodna da je ta zavarovalnica, se vidi iz tega, da ima sa-monemške tiskovine, na katerih je še slovenska firma zatajena. »Gegenseitige Versioherungsgesell-schaft« se imenuje na teh tiskovinah, na katerih je z manjšimi črkami če dostavljeno: gegen Feuerschaden and Bescbadigung von Kirohenglooken in Laibaeh. Ko bi ne bilo tega dostavka, bi živ krst ne spoznal po tem »Feuer-versioherungsantragu«, da se gre tu za škofovo zavarovalnioo. Najmanj, ker se more od domačega narodnega zavoda zahtevati, je, da imej vsaj dvojeaične tiskovine. Škofova zava- rovalnica pa si je napravila samo-nemike tiskovine. Vzroka ni težko uganiti. Ker med Slovenci ne more naloviti zavarovancev, jih hoče loviti med Nemoi, tem pa se ne sme dati prilika, da bi spoznali, kak zavod je Škofova zavarovalnica, ker bi se sicer nihče ne zavaroval. No, tudi te sa-monemike tiskovine, natisnjene v »Katholisohe Buchhandlung«, ne bodo nič pomagale, ker bo — to kaže bilanea, ki je bila v Boboto natisnjena v »Slovencu« — sploh kmalu koneo vsi gloriji škofove zavarovalnice. — Nečuvena podlost. Ti katoliški duhovniki, ki pišejo „Slovenca", so pač ostudni subjekti. To so pokazali zlasti v aferi višjega magistratnega uradnika, ki je sedaj na dopusta. Proti temu uradniku so izrečene različne obdolžitve, a doslej še nihče ne more reči, če so te obdolžitve tudi utemeljene ali ne. Stvar je sedaj v stadiju preiskave, a kaj preiskava dožene, jo „Slovencu" ravno tako malo znano kakor nam. Vsekako pa je stvar osebne honetnosti in osebnega poštenja, da se moža, ki ima rodbino, v trenutku, ko se gre za njegovo č as t in za njegovo eksistenco, ne predstavlja kot krivega, dokler ni njegova krivda dokazana. Mi nikakor ne mislimo dotičnega uradnika braniti. Preiskava glede izrečenih obdolžitev pokaže, koliko je na razširjenih, brez-dvomno silno pretiranih govoricah resnice. Mogoče je, da je dotični uradnik kriv, potem ga zadene zaslužena kazen, ravno tako je pa tudi mogoče, da ni kriv. Za ta poslednji slučaj je pa neznanska hudobija, da „Slovenec" ne more počakati konca preiskave in da že zdaj zavratno ubija moža, ki je bil dolgo let .s u t rudnik tistega „Slovenca", kimu zdaj moraliČno streže po življenju, in ki je marsikako uslugo izkazal klerikalni stranki in posameznim njenim pristašem, kadar so bili v nevarnosti. „Slo-venČevo" postopanje v ti zadevi je nečuveno podlo, prav hijensko in se mora studiti vsakemu spodobnemu Človeku. Sedaj, ko se zadeva preiskuje, nam ni mogoče o njej kaj poročati in je to tudi po zakonu zabranjeno. Kadar bo stvar dognana, se vsestransko pojasni. — „Schwarz-Gelb" je ime avstrijskopatrijotiČnokatoliškemu časopisu, ki izhaja Že nekaj mesecev na Dunaju in še vedno nima nič čitateljev. Ta list, ki se — zaradi naročnikov — dela Slovanom jako pravičnega, je te dni posnel iz ruso-fobskega lista »Slovo Polskie« članek, v katerem se ruska armada na vse načine grdi. To zasramovanje kulminira v izreku: »guverner Alek-sejev je idijot, ruski častniki so pijanci« »Sehwarz-Gelb« je ponatisnil zasramovanja ruske armade brez vsake pripombe, kar pač kaže, da jih odobrava. Mi le želimo, da bi »Sahvvarz Gelberji« ne imeli nikdar prilike se bližje seznati z ruskimi »idijoti« in »pijanci«, ker bi to spoznanje utegnilo biti jako neprijetno. Sioer pa konstatiramo samo to, da je dr. Ivan Šusteršič s o t r u 1 -nik slovanožrskega »S chwarz-Gelb«. Ali se temu morda kdo čudi? — Poročil se je danes gosp. Hinko Abram, c. kr. sodni asistent, z gospioo Amalijo Tomaži č, hčerko o. kr. poštnega nad-kontrolorja, g. Ferdo TomaŽiča. Čestitamo! — Iz stroga trgovskih so-trudnikov smo naprošeni objaviti naslednje: Odkar se je uvedel v trgovini nsdeljski počitek, se vedno skuša od strani nekaterih trgovcev že nekdaj vpeljane norme odpraviti Kakor se Čuje, namerava se tudi pred stoječe binftoštne praznike trgovskim nastavijencem pokvariti s tem, da bi bile v nedeljo trgovine odprte. — Splošno uradniško društvo. Is uradniških krogov se nam pile: V predvčerajšnjem uradnem listu je čitati poročilo v občnem sboru tukajšnjega splošnega uradniškega društva dne 11. t. m. VobČe nimamo v tem poročilu ničesar dodati. Vender pa nam zborovanje samo sili pero v roke, ker je v marsičem bilo jako značilno. Kes je sicer, da se enaka sborovanja pri vseh društvih bres razlike dostikrat vrše jako burno, da pa se je speoijelno v tem uradniškem društvu takorekoč pojavila posebna struja, ki je vzela v svoj program načelo, da se zborovanje ne sme vršiti več brez škandalov — to je pomenljivo. Omenjeno društvo obstoji že preko 30 let in njega člani — brez razlike narodnosti — delovali so doslej složno in v miru v prospeh to njih skupne gospodarske organizaoije. Ko pa so se zadnja leta jele oglašati želje, da se za pretežno večino slovenskih članov upravlja in dela poročilo tudi v slovenskem jeziku — od tedaj je ogenj v strehi! In ruje se in ščuje proti društvu na vse načine. Kar je bilo toliko let priznano kot dobra m ple menita naprava, postalo je naenkrat brezpomembno. Tu se zopet vidi nestrpnost onih nam tako pravičnih Nemcev v pravi luči. Nikjer jim ni za stvar, temveč za premoč. Letos je izšlo prvič letno poročilo v obeh jezikih. To je menda dalo povod, da se je neki gospod omenjene struje — ne vemo če pooblaščen — izjavil: »Wir Deutsche komroen nicht. Und wenn wir komnien« ... no konec, škandalozni konec nam je znan. Tisti večer je bila slučajno otvoritvena predstava slovenskega orfejs. Skoro gotovo se vsled tega mnogo članov ni udeležilo občnega zbora. Vendar jim je lahko žal, ker res ne vemo, kje bi ee bili pač bolje zabavali. To Vam je bila sličica iz ere nemške obstrukeje v državnem zboru. »General Dauerredner« napil se je korajže Že pred zborovanjem, in da ni usahnil vir njegove zgovornosti, zato se je seveda dobro skrbelo. Le ta gespod je tedaj ves večer vzel v zakup. Priznati se mu mora, da je s svojim arogantnim vedenjem, deleč Žalitve na desno in na levo, ter ne meneč so za društveri rpravilnik, ugovore in klice k redu, proti gospodu predsedniku izvojeval žalostno zmago. Koliko umestnih interpelacij je moralo vsled teg* cdpasti! Med drug mi omenjamo samo eno, ki je za uradništvo ljubljansko gotovo Življenjskega pomena, namreč vprašanje, kaj naj se že vendar ukrene, da se vzpričo nečuvene draginje doseže za Ljubljano večja stan^rinska doklada. Ce Bi torej gospoda tako mislite za-naprej društveno delovanje, potem nismo na Vaši strani. Če se mislite postaviti na politično stališče — dobro! Zgodi se lahko nasprotje tega, kar žt-l.te, ker pri prt težni večini slovenskih članov ni nemogoča, da se mi postavimo na izključno narodno stališče. Kajti siti smo Že do grla tega Vašega takozvanega im-poniranja, ravno tako, kakor gospod »Dauerredner« cvički, kateremu je bilo v razburjeni njega notranjosti nekako tesno, da si je želel na ne jako delikatni način izhoda na sveži zrak v tihi pomladni noči ... če jc bilo drugi dan hišniku prav, ne vemo. A gospod doktor Šusteršič bi patetično izjavil: Ceterrm autem »žro, žro in žro«. Poskrbeti je treba, da sa v prihodnje enaki prizori, ki so na škodo stanovskemu ugledu, ne dogode več. Za uradništvo in sicer nižje, se sploh v Ljubljani ne stori nič. Da bi si pa še sami pljuvali v skledo, je pa celo bedasto. — Sestanek Čehov v Toplicah. Na Dolenjskem je po raznih krajih precej Čehov, ki so se domenili, da prirede sestanek Čahov v Toplicah dne 12 junija. Vabljeni so sploh vsi Čehi in Slovenci. Iz Novega mesta pojde ptecej Slovencev na tisti sestanek. — Učiteljsko društvo litijskega okraja napravi dne 10 maja t. 1. majnikov izlet na prijazno Polico. Ob tej priliki bo ob 11. uri dopoldne hospitacija na enor^zredni ljudski šoli na Polici in takoj potem zborovanje. Nastopi g. Ivan Dremelj. Temi: a) množenje-reševanje uporabnih nalog na pamet in pismeno t. j. posredni in neposredni pouk, b) učna slika »Prazen strah« — vse za III. šolsko leto. Kadi kosila naj se gg. društveniki in gospice društ venice oglasijo pravočasno pismeno pri gosp. I Dremelju, učitelju na Polici. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. — Utonil je v Savi pjd Šmarno goro 22 let star in menda v Lub-liano pristojni umobolni Peregrin Frankovič. Fant je ušel ljudem, ka-term je bil iiroč*n v varstvo in zabredel v vodo. Pomagati nu ni nihče mogel, sam pa ni zn-olija t> MJ uhlja ni na MMunajski cesti In zavračajte Izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa In nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti. Zunanja naročila po b povzetju. 1261-2 /<" • rarvsn oftua »•«« doađato s »f ./-o*ir,;em * Najnovejše novice. — Okra d en veliki vojvoda. Veli- Rusko-Japonska vojna. Petrograd 18. maja. Admira Skrvdlov je dospel v Karbin in se odpeljal dalje proti Mukdenu Petrograd 18. maja. General Kuropatkin brzojavlja carju, da so imeli kozaki pri K vanj a n sanu poldrugo uro trajajoč boj z Japonci. En kozak je bil ubit, dva se pogrešata. Japonci so severo vzhodno od Fenhvančenga zavzeli več krajev. Petrograd 18. maja. Ena di vizija japonske garde je zasedla Ajcen. Petrograd 18. maja. Dne 12. t. m. je večja četa Tungu zov napadla postajo Jan t a j. Vojaštvo je to četo porazilo in jo pognalo v beg. London 18. maja. Reuterjev biro javlja iz Mukdena, da je glavna armada Japoncev prišla v Kajting, manjši del armade pa maršira na L jao jang. Japonci so zasedli več važnih točk. Razširjeno domač« zdrsvilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteBujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 10O. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8—7 Wydrowe žilne Kaue POSKUSITI ■»* tfzGiek lastilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 9 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluj« najboljše priznana TaiocliDiD Mtnra katera okreneuje laslaee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje lita. 1 Meblrnlfa z nmodom 1 14. Razpošilja se z obratno poBto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v LJubljani, Rtsljiva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubiL mostu. 37- 20 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Oradni kursi dunaj. borze 17. maja 1904. Naložbeni papirji. 42% majeva renta . . . 4U'70 srebrna renta . . . /0 avstr. kronska renta . 4% ogrska kronska 4% „ zlata „ l°/0 posojilo dežele Kranjske 47i% posojilo mesta Spljet 4%% m Zad©1 4%% bos.-herc. zel. pos. 1902 4% CeSka dež. banka k. o. . *0/» » p "i A°- k V/,% zst. pisma gal. d. hip. d. 4%% pest. kom. k. o. s 10% Pr- • : • • • 4'/,% zast. pisma Innerst. nr. 4%% „ n ogrske cen. dež. hr...... 4%% z- Pis- ogr. kip. Dan* 4V«°/o Obl. Ogr. lokalnih Železnic d. dr. » 4%% obl. če&ke ind. banke 4% prior. Trst-Poreč lok. Zel. 4% prior. dol. žel. . - . 3% „ juž. žel. kop. %% 4%% avst. pos. za Zel. p. o. . Srečke. Srečke od L 1854 .... n n 1860% . . . ...... 1864 ... . tizske...... zem. kred. I. emisije ogr. hip. banke . Brbske a Itb. 100 — tur&ke ...... srečko . . . Basilika Kreditne Inomoske Krakovske Ljubljanske Avbl. rud. križa Ogr. „ „ i, ... Radolfove „ ... Salcburske „ . . • Dunajske kom. „ ... Deinlee. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . ■ Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . ■ Premogokop v Mostu (Brux) Alpin8ke montan .... Praftke žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ce&ke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki ...*... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 18. maja 1904. Termin. Denar Bl»go 99 3o 9950 99 20 9940 99-40 9960 11830 118 50 97 06 97 25 11715 117-35 100-— 100*76 100-25 10125 100-- 100* - 10O35 101-35 *9 75 100 — 99 76 100 — 101-80 102*60 106 2o 10725 101 — 102.— 100-50 101- 100- IGO 90 100-- 101-— 69 75 100 — 98-5(j 99B0 100*- 29240 294 40 101 — 102 — 185- 1C0- 182- 184-50 260- 262 50 161- 163 — 295 — 306 — 292 — 300- 270- 276 — 90- 93- 128 50 129 50 21-10 2210 464- 474*- 80- 83 — 77'- 81 — 68- 72 — B3-eo 55-60 29 25 3025 66- 71 - 75-- 80- 503-- 513-— 77 85 7885 634 — 635 - 1610 — 1619 — 634 50 635 60 744 BO 745 50 240-50 260 75 618'- 624 - 407 2P 408 25 1975 - 1990- 484- 485- 308 — 312- 460'- 462- 155- 157- 1133 11-38 1905 19-08 23-45 23 53 239^ 24- 1172^ 11742 9515 9535 253 26 254 25 484 6- ,£c Gri|Jon* najboljši cigaretni papir. 11 Dobiva se povsod. 671 Darila. U^ravniStvu našega lista so posili: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gospod Humek Karo], rnešč. učitelj v Kifikem 10 K nabrala v veseli družbi Marica Pr-havčeva v Sv. Križu. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Pevski zbor „Narodne čitalnice* v Kranju 7 kron, nabral pri svojem omizju. — Živeli! Meteorologič&o poročilo. naA cQor1««& 306'!. 8xwdnji tl»k 78t 0 mat Pšenica sa maj 1934 . . oktober 1904. oktober . . maj 1904 . . julij 1904 . . Efektiv. 6—10 vin. ceneje. RS Koruza fi »• »i 50 50 50 50 50 8-62 829 681 6 16 631 seri«-.- 30e*s. sr«d:ijj mr»CtU u ~l Cas |S» I si 'Vetr0¥ž im]aivm! g g i_ Nebc 17 9. zv. j 738 3 18 8!el szahod jasno 18 7. zj. 737 8 2. pop. 736 o 14 9 sr. s vzhod jasno 267 |p. m. zah.:pol.oblač. Srednja včerajšnja temperatura: 137C, lormale: 14-3''. Modrina v 84 arah : O 0 mm. Kolo za dame dobro ohranjeno, se pnodla. Kollzejske ulice štev. 10, I. nadstropje, vrata 146—148. 1439 1 Gospo dična zmožna stenografije, pisanja s strojem ter izurjena v knjigovodstvu, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi službe v kakem uradu ali trgovini. Naslov: M. M., Kongresni trg št. 2, Ljubljana. 144j-i E ] J s petimi sobami in s kopalno sobo, v drugem nadstropju hiše štev. 10 v Sodnijsklli ulicah odda se s I. avgustom eventuelno tudi preje. Povpraša se pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 20. 143J—l Pariška svetovna razstava 1900. £4U BENTItRltt D|JD0CTEUR PlERRf; **** 01 sSSSiPARIS ^2- Sveiovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 972—13 V novozgrajeni hiši ob Blelwel- sovi cesti se odda s 1' avgustom več lepih stanovanj s tremi sobami in kopalno sobo, kakor tudi v pritličju brez kopalne sobe. Povpraša ge pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 20. 1431—1 Za mehanlško reparaturno delavnico v neki večji tovarni na Dolenjskem, nedaleč od Ljubljane se iščeta pod dobrim plačilom v trajno službo. 1443—1 flpslš piri z opravo za trgovino z mešanim blagom se dajo pod Jako ugodnimi pogoji za več let v najem. Trgovina je ena najstarejših v trgu, daleč naokoli poznana in vedno dobro obiskovana, kjer je prometa na leto 100.000 kron. Kje? pove iz vljudnosti upravn. „Slov. Narodau 1436—1 Stanovanja in sicer eno s 5 sobami v I. nadstropju in eno z 2 sobama v II. nadstropju v Kolodvorskih ulicah ; da|je eno stanovanje I 2 sobama v dvoriščnem traktu v Sodnijskih ulicah se oddajo za 1. avgust. Več se izve pri kamnoseku Vodniku v LJubljani. 1361—3 jfjjgg panSf Ljubljana, Pogačarjev trg. ssr ■ 1 t sBssssmssi t -vsi Krasni Neapolj in izbruh Vezuva. ___ fHotel Lloyd.< Pri lepem vremenu v četrtek, 19. maja t. I. Ob v hotelu yLloyd> Vstopnina 20 kr. 1434 Ces. Kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr2. Železnice v Beljaku. vc.javen od dne 1. maja 19c1. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA OEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponofii osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzenofVate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal w Au8see, Solnograd, Cez K'*nn-Reirlin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 6 m. zjutraj OBobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, mubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solno *ad, Inomost, čez Klein-Reiiling v Steyr, Line, Budejefice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenaleste, Ljubno, čez Selzthal v" Solnograd, Lcnd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-ReiiLcg v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensleste, Inomost, Monakovo (direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 nri 6 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. (direktni voz I in II, razr. Solnograd, FranzenHieste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten,Prago (direktni vos I. in U. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice,Solnograd,Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selathala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal is Sol-nograda in Inomosta čez Klein-Reifling iz Steyra Linca, Budejevic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipekega. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. nri 39 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Meaani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri l'J m zvč. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srsdnjeevrupsjsksm času* ki je zs 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. 1 hiša Proda se največja, enonadstropna št. 51, pri ,Kraljicu' v Št. Vidu nad Ljubljano, ob državni cesti, oddaljena 5 minut od kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledeuico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta št, 20; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313-10 Botri in botrice! Priporočam veliko zalogo birmskih daril kakor vsakovrstne zlatnine, sre-brnine, namiznega orodja (Besteck) in žepnih ur. Obilnega obiska prosi z velespoStovanjem Karel Januš juvelir in zlatar 1323—9 Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3. Poskusite Varstvena znamka. rastlinski liker .»i Po okusu in zdravem nčinku prvak likerjev. Ogreva !n oživlja telo, Budi tek In prebavo. Daje dobro spanje. Lastnik 5—112 EOMUNO KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. (r Prporočam veliko zalogo kakor ure, verižice, uhane, broške, zapestnice, prstane itd. I Srebrna remontoir-cilinder-ura od gl. 450 naprej (ženska) „ „ 4*50 „ Srebrna verižica „ „ 1 — n I Za obilna naročila se priporočam z odličnim spoštovanjem 1427—2 PR. P. ZAJEC urar v Ljubljani, Stari trg št. 28. Triumpti-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v VBakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-rpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani "iiamki. 543—24 Tovarna za štedilna ognjišča, Jriumph" S, i , olclsclimil«»*r aprejema -*-^3 v tekočem računa ah na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeui denar obrestuje od dne vloge do '*ue vzdiga, 39—66 Promet s čeki In nakaznicami. lepa hiša s stanovanji v neposredni bližini drž. železnice, s 14 strankami, s patentom za gostilno in trgovino z mešanim blagom in z velikim vrtom se iz pioste roke takoj ceno proda. 1382—2 Več pove uprav. „Slov. Narodau. Uren, soliden orkostavec slovenščine in nemščine zmožen, za lažji akcideučni stavek in za stavek knjig, vporabljiv tudi za nemški stavek knjig se sprejme po tarifnih pogojih s 30. majem t* I. v stalno kondicijo. — Ponudbe s prepisi izpričeval tiskarni Blanke v Ptuju. 1412-2 Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung Uvoz Trst. Izvoz Razpo§ilja so carine prosto in popo'noma brez vsakih stroškov. Najboljša kava5 ČAJ 1 kg. po K 490, 6 -, 8—, 10'-, 12-. Namizno olje Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (26 kg.) po okoli 25 K) ITlIlO (sodček primeroma 30 litrov) Vlila dalmatinska« istrijanska, italijanska Brundizij), rdeča (krvna) ali bela, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. 1041 6 Cenik zastonj in poštnine prosto. Salonska oprava Mala lilfe in otoman se po nizki ceni proda. V-č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292-12 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah P. HITI 920 Pred škofijo št, 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. €«©|€)|©I©K)|©I©I©I©I©I©I€)I©I©I©I€)|©I©|©|©I® © © © © © © © © © © © Samo še do 23. maja 1904 priložnost za nakup. Haggi Giorgio iz Trsta Ljubljana, Dunajska cesta št. 20 (Hribarjeva lil m ti K Velika izbera podnih, prevlečnih in detoracljskih preprog, dalje Karamani-zastorov, prevlek za zofe itd. Vse navedene vrste so v zalogi v vseh veličinah. 1405-4 Z odličnim spoštovanjem Paskal Aidinyan (sin). Opozarjamo i». n* občinstvo na to, da naša firma nima agentov ln sploh svarimo pred nakupom od krošnjarjev, ker Je ferošnjarsko protlajanje prepovedano in Je bilo občinstvo že pogosto prevarjeno. © © © © © © © © © © © se da tr najem s I. avgustom t. I. v Vegovih ulicah dtev. 12. Poizve se ondi. 1432—1 S? ,Triumpiy je naprodaj v vsaki boljši trgovini z dežniki. — Oblastveno varovano. — 2 leti jamstva. — Le pravi, če ima v blago vtkan napis „Triumph". Dobiva se pri g. Josip Vidmarju, l?žnikarju v Ljubljani. # • Sitniancc v wajw>ccji izrezi i^ajiviiji cetvi pcipptcčata 1 99 * £i-it-trljana, fc#3#€ft90f %*t%€4 O* ©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|@|©|©|©|©|©|©|©l© Premestitev trgovine, -i«— Podpisani vljudno raznanjam slav. občinstvo, da sem z današnjim dnevom premestil svojo dosedaj na Bregu St i (Katoliški dom) se nahajajoCo prodajalno šivalnih strojev, bicikljev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin v lastno hišo v Trnovskih ulicah šl. 15 ter se obenem priporočam tudi v nadalje za nakop v to stroko spadajočega blaga. 1433- 1 Istočasno opozarjam slav. občinstvo tudi na svojo mehaniško delavnico -Šh- največjo svoje vrste v Ljubljani, kjer sprejemam vsa popravila šivalnih strojev, bicikljev, motor-bicikljev, avtomobilov itd. in zagotavljam najboljšo in najcenejo postrežbo. Z velespoStovanjem Najnovejši, elegantno vezani in praktični je izšel. Cena 20 v., s pošto 30 v. Pošilja se le pruti predplačilu Elegantne zalepke m šaljivo pošlo. Cena 100 kom. 8 K. Dobi ur pri 1303-4 Ivanu Bonaču v Ljubljani. E. SPEIL mehanik. Jranc Stupica Ljubljana Mari;e Terezije cesta I. v Ančnikovi diši zraven ,Figovca' priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privljake žage in kotle za klajo In žganje* I* o trt I a ti d in KoniMiicrmrtil železniške šine in traverze, poljski mavec. 11C9 -5 111/HrHko. IfHtirMko in It I Ju-t*»« % ii irar»lio orodje ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je QfT zajamčeno cisto m brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno* perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN11. ti* 1082-10 Dobiva se povsod! Juri Schieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu inentu. p " Ustje ( 8A D Oblastveno konoeaiouiruui dekliški 254» vod t zvezi z razširjeno nndnUevnlnu in irOMpodiuJnko nuIo tfospe A. HKYZA!«OWBHE. Šoli je priklopljen - učni savod m ieuika šItmIum dela gospe L. Mttller - na Dunaju, L, Franziskanerplatz 5. Poučujejo izkušene učne osebe. Vestno, zveBto gojenje in nadzorstvo. Francozinja in Angležinja v hiii. Prospekti in reference na razpolago, /a reference: gospa prof okr kol. nadzornika Zupančičeva. 1316 4 NI6 drugega kakor GLOBIN naj rabi vsakdo, kdor hoče imeti odlično bleščečo obutev in kdor jo hoče ohraniti elegantno in stanovitno, ker je to najboljše čistilo za usnje. 1 Edina tovarna: Fritz Schultz jun Act-Ges., Eger I B. ti. Leipzig. ■ L Y NAŠI ZALOGI JE RAVNOKAR IZŠLO IN PRIPOROČAMO KOT ===== DRAGOCENO BIN KOSTNO DARILO — - ANTON AŠKERC == . ČETRTI ZBORNIK POEZIJ 246 STRANI 8°. CENA BROŠIRANO ^KRONE H,^ELEGANTNO = VEZANO 4 KRONE H. = IG. pl. KLEINMAYR & F. BAMBERG 1437—1 KNJIGARNA, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG. i Praktično o darilo!! ^ Oblačila za dečke, najfineje izvršena, po čudovito nizkih .Sj cenah v največji izberi. j| Kapamacsija & Bondy. Oroslav Bernatović. Angleško skladišče oblek ^ £j ubij a na, Jffestni trg št. 5. 1442-1 |r Panama- in Manila- klobuki za gospode od gld. 2 80 naprej so pristni naprodaj pri C. J. Hamann-u trgovina s perilom in z modnim blagom Mestni trg št. 8. 1436-1 i i i i Darila za birmo! Največja zaloga zlatih, srebrnih, tula, jeklenih in ni-fcelnastih ur za gospode in dame, ki se vsled velike množine prodajajo od d mes naprej po znatno znižanih cenah i u pod garancijo. 1367—3 Friderik HofFmann Ljubljana, Dunajska cesta št. 12. Priporoča tudi najboljše francoske stenske, mizue in budilne ure najnovejše sestave in oblike. Popravilajse solidno in točno izvrše. Zaradi preuredbe trgovine se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni damski in otroški predmeti kakor tudi platneno blago opuste in se bodo od ponedeljka 18. aprila počenši raxprodajall s 400/o do 75% popustom, nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno. Perilo, srajce, korzeti, hlače, frizirski piašči. Spodnja krila, svilnata, volnata in satenasta. Predpasniki, za dom in za šolo. Moderci, tudi najnovejših oblik. Spodnje jopice, tkane Spodtrje Iilače, tkane. Bluze. Varoralci inodercev, beli in barvast). Nogavice, vsakovrstne. Oblačilen za dečke in deklice Cepiče za dečke. Čepice, ploščate za deklice. Rokavice za dame in otroke. Kopalno perilo. Čipkasti trakovi. Platno za rjuhe. 150, 175, 195 cm široko. Platno za perilo, 60, 78, 90,117 cm široko. Namizni prti, izcela in na meter. Serviete. Grarniture za kavo. Brisalkc, na tucate in na meter. Brisalitc rute, za kuhinjo in za jedilno opravo. iTIilieu, podoigastc preproge, prtiči za kredence in pladnje. Različni drugI predmeti. Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat, ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga. Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike. Z velespoStovanjem 1057—12 C.J.^amann. Velik lokal za trgovino na vogal« Sv. petra in Resljeveve cest« št. 3 - se odda za avgustov termin, zzz: Natančneje pri hišnem gospodarju. 1366 -3 Ces. kr. priv. zavarovalno driintvo ^Avstrijski Feniks na Dunaju vplačana delniška glavnica 6,000.000 kron sprejema v zavarovanje proti tatinskemu vlom hišno opravo, dragocenosti, vsebino blagajnic, zaloge blaga itd. 11; pod jako ugodnimi pogoji in nizkimi premijami. Ponudbe sprejema ter daje radovoljno vsakršna pojasnila Generalni zastop c. kr, priv. zavar. družbe »Avstrijski Feniks' v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 6, n. nadstr. tliiliiiligg o o o o ooooooooooo<> 00 o o 0 « o O O o o « o O 0 0 0 0 Ljubljanski obrtniki, rojeni leta 1864 priredijo v spomin svoje 40 letnice v nedeljo, 29. maja t. I. izlet na Gorenjsko in vabijo vse prijatelje, ki se hočejo udeležiti tega izleta. Izlet se vrši po temle vzporedu: 1438 ODHOD iz Ljubljane v nedeljo, dne 29. maja, ob 7. uri zjutraj z vlakom z južnega kolodvora, IZSTOP na OTOČAH, od na DOBRAVO in od tam izlet na različne kraje Točno ob 1. uri obed na Dobravi. Ker je ta izlet za zbližanje obrtnikov važnega pomena, ne zamudite se ga udeležiti. Na svidenje 29. maja! Odbor. 00 0« 00 0« 00 0O 00 0O 0O 00 0O 00 00 00 00 0O «000000*10000 O O O O OOOO0O0O0OOO 004000000000O O O O OOO00O0O000O .. .. J^umberško, belgijsko in šle^Usko platno .. v vseh širinah 12*9 2 namigni prti, serviete, brisalce, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.............švicarske vezenine. f>QYllQ 3a opreme nevest sa hotele in restavracije...... po izvirnih ivornišr\ih cenah. Jsborno blago/ Velika 13bera t v faton Sare v JLjubljani, Su- Petra cesta št- S. Specialna .. .. .... trgovina Selitev zoliptehiiišlcega atelijeja.^ Ljubljana, 14. aprila 1904. To »Itiffo ie bi c počilja na dom m« ogled. Nikogar se ne sili, da kaj kupi! Iadajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar. Zobozdravnik 1374- Avgust Schvveiger vljuduo naznanja preselitev zobozdravniske<;a atelijeja iz hotela ,,Stadt Wien" (pri Maliču v Perlesovo hišo v Prešernovih (prej Slonovih) ulicah št 5, II. nadstropje poleg nanovo zidane Jttestne hranilnice z opombo, da je novi atelije moderno opremljen ter z najnovejšimi sredstvi založen; da se delajo plombe v zlatu in porcelanaste plombe, krone, mostnine in cela zobovja v zlatu in kavčuku ter *ploh vsako jaka zobotehniena dela pod poroštvom izvršujejo. Ordinacija od 12. maja 1904 od 9.—12. in 2.-5. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. 04 A 12. ure. Las urni a in tisk „Narodne tiskarne" 41