Domžale
tel: 711-790; www. shxjentt^vis.qórn
PIKAT d o o
Projektiranje, inženiring. krovstvo, adaptacije, trgovina
•	krovsko kteparska delà
-	gerard
•	Decra kritine
-	izolaterska delà
-	akustična izolacija stropov in sten
-	hidroizolacija ravnih sten
•	adaptacija střeh
-	Knauf - stene, stropi
1236 Trzin IOC TRZIN Špruha 42, Tel.: +386 61 162 22 18,
Fax: +386 61 162 22 19. GSM: 041/662-815

Štefe Janko
írzin, Ljubljanska cesta 17, 1236 Trzin www.avto.net/ citroen-stefe
Pooblaiceni prodajalet in seiviser vozil citroen z več kot 30-letno tradicijo
od 2.174.000 SIT!
AKCIJA: XSARA in BERLINGO!
Klimatska naprava samo 99.999 SIT
Sprejemamo naročila za novi Berlingo s stranskimi drsnimi vrati!
KREDIT, LEASING, STARO ZA NOVO!
TEL./FAX: 061/722-977, 710-348
SEDEZNE GARNITURE
TOVÁRNĚ OBLAZINJENEGA POHIŠTVA
Podskrajnik 18,1380 Cerkiuca Telefon 061 793 839, faks 081 798 284
SALONI :
-	Podskrajnik 18, Cerknica
-	Jemčeva 45a, Trzin (stari del) Telefon 714 537, faks 714 536
Delovni čas: od 7. Do 17. ure, sobota od 9. Do 13. Ure.

MOŽNOST DOSTAVE NA D
cas dopustov in poletnega mrtvila
c
■ eprav daJjnovidni meteorologi vztrajno napovedujejo, da bo letošrye poletje bolj kislo, je sonce vseeno tako močno, da kadar ni za oblaki, člověka prisili v prijetno, hladno senco, k požirku osvežilne pijače in tudi k lenob-nosti. Novinarji že od nekdaj pravimo po-letju čas kislih kumaric, saj je to čas, ko se na splošno bolj malo dogaja, novinarji pa moramo pisati in včasih se posreći tudi kaj za kisle nasmene. Upamo, da takih nasmehov ob branju te številke ne bo veliko, vseeno pa smo skušali zahtevnejše teme prepustiti jeseni. Tudi v našem uredništvu se namreč pozna čas dopustov in spet bi se kaj lahko zgodilo, da bi pn podpisovanju avtor-jev člankov zavladal dolgčas. Vseeno nam je uspelo sestaviti to številko, čeprav je bilo sprva že kar kritično. Saj veste, ptecejšnja zamuda junijske številke, zmeda ob uvedbi davka na dodano vred-nost, počitnice, turneje, priprave na tabore, simpoziji, seminarji, da o družin-
Mateja Erčulj, Urša Mandeljc, Nuša Matan, Jani Mušič, Gašper Ogorelec, Viktorija Pećnikar - Oblak, Katja Rebec. Mojca Senica
J Tisk:
Bavant Trading d.o.o., Ljubljana
Naklada:
1400 izvodov
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodlnjstva In podjetja * Trzinu.
ISSN 1408-4902
mnenju Minielrstva za kuHuro Republike Slovenije S* 4I5 - 395/97 krajevni Ďaeopis Odeev spada med prtVzvode informalivnega značaja iz 19. loćke tarifne številke 3, za katere se plaćuje 5% dávek od promele
ptolzvodov.
skih in drugih obveznostih ne govorimo. K sreči, vsaj upamo tako, se lansko vroče poletje v Trzinu letos ne bo ponovilo. Lani nam je bilo kar precej žal, da nismo časopisa izdali tudi v avgustu, letos pa upamo, da takšnih pregrešnih misli ne bo imel nihče. Čas je, da Trzin postane urejena, dolgočasna občina, saj so že tudi finance povsem v rokah naših občinskih veljakov. Za vse samostojne, urejene občine pa se spodobi, da vsaj v avgustu zavlada zatišje. Če bi že koga skominalo, da bi naredil kraval ali vsaj kakšno aferico, naj se zave-da, da mu trzinski cajt'ngarji pri tem v avgustu ne bomo pomagali. Afera brez odziva v časopisu pa se ne izplača. Vsem skupaj svetujemo, da se v večji meri posvetite pesmi valov, vpisnim knjigam na vihovih, listanju po vodnikih, pntiskanju na sprožilce fotoaparatov, predvsem pa sme-hu, sklepanju novih poznanstev in dogodi-vščinam. Bodimo vsaj krajši čas neresni in sproščeni. Vrag naj vzame vse krize, skrbi in težave!
Vseeno pa imamo eno neskromno idejo. Vabimo vas, da s seboj na počitnice vza-mete tudi po kakšen izvod našega časopisa in se potem tam, kjer koli že boste, slikate z našim časopisom tako, da se bo videlo, kje ste bili z njim. Najbolj pos-rečene fotografije bomo jeseni objavili, vsaj eno pa bomo tudi nagradili. Upamo, da to ne bo pretežko, še enkrat pa poudarjamo, da naj bo to povsem vaša prostovoljna odločitev. Mimo tudi lahko rečete, jaz se ne grem, ker sem na počitnicah.
Kamorkoli že boste šli in kakorkoli boste preživljali dopustniške dni, uredništvo Odseva vam želi, da bi proste dni kar najbolje ízkoristili, in da bi vam ostalo veliko piečudovitih in sploh nepozabnih spominov! Uživajte!
Urednik
RAZGIBAJMO POCITNICE

Občina Trzin vabi trzinske šolarje, ki te dni uživate brezskrbne počitnice, da te počitnice preživite čim bolj aktivno!
V ta namen vam Občina Trzin nudi brezplačno možnost za rekreacijo v TAUBI CENTRU v Sportnem parku pri Osnovni šo/i Trzin.
Oglasite se na občini (Mengeška e. 9) in dobili boste brezplačno karto, s katero se boste oglasili v Taubi centru, kjer boste lahko eno uro igrali tenis, badminton oziroma namizni tenis ali se eno uro zabavali na trampolínu in to katerikoli dan v tednu od 8,00 do 17,00 ure, v soboto in v nedeljo pa celo do 20,00 ure zvečer. Ce se boste pri tem užejali, boste dobili povrhu še pláštěnko Coca cole.
Dragi šolarji, izkoristite počitnice tudi za šport! To je najboljše, Kar lahko naredite zase!
Trzinski kolesarji vse bolj opozarjajo nase.
(foto: Mojca)
Pozimi sta potrebna dva kuharja in en kletar, poleti dva kletarja in en kuhar..
(Nemški)
ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik:
Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika:
Jože Štih
Tehnični urednik:
Emil Pevec
Urednica fotografije:
Mojca Ručigaj
Trženje: Tone Ipavec
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva:
županov kotiček
Začenja se čas dopustov. Vse pogoste-je se že zgodi, da koga pokličeš, in telefon zvoni in zvoni, ne da bi se kdo ogiasil na oni strani. Nemalokrat pa se zgodi, da koga prikličeš lako rekoč v zadnjem hipu, ko je z eno nogo že na poli proti bolj ali manj oddaljenemu morju.
STARA OSNOVNA ŠOLA
Za občino pa je to zelo pomemben čas, kajti v ieh mesecih imamo delà čez glavo. Bliža se September, čas, ko bodo v trzinskem vrtcu sprejeli v varstvo nove varovance. Okrog sedemdeset se jih je prijavilo, vrtec pa jih v obstoječih prostorih lahko sprejme le okrog deset. Tudi ta stiska, v kateri bi se znašle števiine mlade družine v Trzinu, če ne bi našli ustrezne rešitve, je bila razlog za nakup zgradbe bivše trzinske osnovne šole, v kateri želimo pripraviti prostore za tri nove oddelke otroškega vrtca. Posamezni pomis-leki, ki jih je tudi v zvezi s to odločitvijo mogoče slišati, in argumenti, ki se ob teh po-mislekih pojavljajo, v resnici ne morejo oma-jati mojega prepričanja, da je odločitev za nakup stare šole pravilna. Pri tem pa se seveda ne spuščam v razpravo o tem, zakaj je ta šola pred leti morala biti prodana in za koliko je bila prodana, ker tedanjih razmer in razlogov ne poznam. Dějstvo pa je, da bi odločitev za nov prizi-dek in začasni najem prostorov za potrebe vrtca, pri čemer bi takšne prostore ravno tako bilo treba uslrezno prilagoditi zahtevam vrtca (sanitarije, razdelilna kuhinja, igralni-ce, garderobe) in kasneje spet vrniti v se-danje stanje, bila dražja. Predvsem pa bi izgradnjo prizidka morali veliko prej plaćati, kot bomo zdaj, glede na relativno ugodno pogodbo o nákupu, plačali staro šolo. Tudi stališče, da bi morali zahtevati izgradnjo vrtca od investitorjev osrednjega delà uredit-
venega območja T3, nam danes, glede na to, da sklep, ki ga je ob prvi obravnavi ureditvenega nacrta na predlog g. Francija Mušica I. 1997 sprejel tedanji domžalski občinski svet, ni bil vključen v odlok o ure-ditvenem náčrtu, ne pomaga dosti. Tudi če bi takšno zahtevo naknadno uveljavili, bi bil vrtec v T 3 verjetno zgrajen šele čez dve, Iri leta, in medtem bi ravno tako morali premostiti zadrego na drug način. Bistveno pa je, da nakup stare osnovne šole ni pomemben le zaradi stiske s prostori za vrtec, čeprav je to zelo važno. Stara šola je za občino Trzin dobrodošla še iz drugih razlogov. Dějstvo je, da takšnega objekta, ki ga nedvomno potrebujemo, sami še dolgo ne bi mogli zgraditi. Tu bodo lahko našla prostor za svoje delo (seslan-ke, sprejemanje občanov ipd.) trzinska društva. Morda bomo vsaj deloma lahko ugodili tudi potřebám trzinske mladine, ki se ta čas nima kje zbirati. Tudi sama občina bo s sejno sobo v zgradbi stare šole lahko bolj normalno delovala. In še bi lahko našteval.
NAL0Ž8E IN PUA
Stekle so tudi druge naložbe. Če bo šio vse po načrlih, bo letos vsaj nekaj pridobi-tev, ki bodo izboljšale standard bivanja prebivalcev in obiskovalcev občine, tako v obrtno-industrijski coni kakor tudi v Mla-kah in starem delu Trzina ob Mengeški in Jemčevi. Lotevamo se še nezgrajenih ulic v coni, doslej neasfaltiranih delov ulic v Mla-kah, kjer bi radi našli in uredili prostor tudi za manjše igrišče za rolkarje in košar-karje, Tudi popravilo Jemčeve imamo v náčrtu in javno razsvetljavo ob njej. Temeljiteje pa se nameravamo te ceste in sanacije vodovoda pod njo lotiti naslednje leto, drugih zadev tokrat ne bom omenjal. Želim pa poudariti, da bo, ne glede na to, da za res premišljeno strategijo razvoja občine šele oblikujemo, že letos mogoče v Trzinu videti nekaj pridobitev.
POSTOPNO PREHAJANJE NA LASTNO UPRAVO
Upravo oblikujemo postopoma in deloma za zdaj še ohranjamo skupno upravo z Občino Domžale. Razloga za to sla dva. Najprej naj navedem to, da smo ravnali v vseh pogledih skladno z zakonom, in najprej sprejeli vse potrebne akte (statut, odlok o organizaciji in deiovnem področju uprave, sistemizacijo delovnih mest) in
šele nato razpisali delovna mesta. Prepričan sem, da smo pri izbiranju izmed števil-nih kandidatov imeli dokaj srečno roko. Na to kaže navsezadnje tudi to, da so dosedan-ji delodajalci naših uslužbencev vzlrajali, da morajo ostati pri njih tako rekoč do iztekov odpovednih rokov. Zato bosta direktorica uprave in svetovalka za družbene dejavnosti lahko začeli z delom v Trzinu šele sredi julija. Imeli pa smo še to smolo, da si je že izbrana kandidatka za svetovalko za gospodarske javne službe premislila, in bo potrebno iskati novega kandidata za to delovno mesto.
Kljub temu smo s prvim julijem že v celoti prevzeli področje financ, proračuna in gospodarstva. S prvim avgustom prevzemamo splošne zadeve in družbene dejavnosti. Medtem bo na področju prostora in okolja ter gospodarskih javnih služb predvidoma do 1. oktobra še delovala skupna uprava. Glede na to, da je v Trzinu potrebno zelo premišljeno in strokovno ravnati s prostorom, in da imamo trenutno v postopku spre-membe dolgoročnega plana in dve sprem-embi zazidalnih oziroma ureditvenih načr-tov, in glede na to, da je vođenje in nadzor investicij na področju gospodarskih javnih službe zelo zahteviio delo, si pač ne smemo dovolili nestrokovnosti in improvizacij.
8RUNARICA
Kol kaže, nam je uspelo preprečiti neljube posledice sporov, ki so se razvneli med Ir-zinskimi športniki. Občinski svet bo, kot upam, sprejel sklep o přenosu brunarice v posest in upravljanje športnega društva, ki mora zagotoviti možnosti normalne uporabe brunarice tudi novemu smučarskemu društvu in - predvsem - smučarjem. In prav je tako. V Trzinu nas ni toliko, da bi se lahko brez posledic za vso skupnost prepirali med seboj. Se zlasti, če lo res ni potrebno.
Trzin, 9.7.1999 Župan Tone Peršak
Sedemkrat premeri, enkrat odreži; samo bedak najprej delà in potem misii.
Tibetanski
Več hudega doživimo, če nič ne delamo, kot če delamo preveč.
Italijanski
prvi true koraki strategije razvoja občine trzin
N
X ™ a 8. redni seji Občinskega svela ob-čine Trzin je bila 1. točka dnevnega re-da o poteku priprave strategije razvoja Občine Trzin. Gradivo, ki vključuje prve tri korake po izbranem Enostavnem modelu strateškega planiranja (I. interesi in vizija, II. ključni dejavniki úspěšnosti in 111. smotri in merila úspěšnosti) je bilo v obravnavi na vseli občinskih odborih. S tem gradivom, ki vključuje prve tri korake v okviru Enos-tavnega modela planiranja, so se torej stri-njali na vseh odborih občinskega sveta, se-veda pa Občinski svet meni, da je potrebno v nadaljnih postopkih v pripravo strategije vključiti čim več strokovnjakov za posamez-na področja, ki jih obravnava strategija, ter na ustrezen način pritegniti k sodelovanju tudi občane.
2AKAJ NI SPREJET NAŠ PROLOG, čs §ns za poštene
NAM ENS?
Zaradi spremenjenega osnutka pogodbe o medsebojnem sodelovanju med Interino in Občino Trzin, ki se nanaša na razširitev plinarne v Trzinu, ki nam ga je posredovala Interina d.o.o., se v 6. členu, ki govori o višini pogodbene kazni za nespoštovanje določb pogodbe, razlikuje od soglasja, ki ga je dal Občinski svet. Da se ponovno preuči vsebina pogodbe, je bilo potrebno razširiti dnevni red. Pobuda je seveda prišla od župana Antona Peršaka in kot posle-dica tega tudi 2. točka dnevnega reda, na katero je bil vabljen tudi predstavnik Inter-ine d.o.o. g. Brezar, ki naj bi pojasnil vzro-ke, zakaj ni sprejet naš predlog pogodbene kazni, če gre za poštene namene. Tu se g. Brezar ni najbolje odřezal. Njegovi odgovori svetnikov niso prepričali, nasprotno, občinski svet je zadolžil župana in odbor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo, da pogodbo ponovno in dok-ončno uskladijo in jo overovijo pri notarju, popravi pa naj se tudi gradbeno dovoljenje, v katerem so sedaj namesto dogovorjenih dveh vrisane štiri cisterne za plin.
NADZORNI O&BO® NIMA PRIPOMB
Andrej Smerajc je v 3. točki dnevnega reda podal poročilo Nadzornega odbora občine Trzin v prvém polletju I. 1999 in ga zaključi s tem, da Nadzorni odbor doslej ni imel pripomb na gospodarjenje s sredstvi proračuna Občine Trzin niti na gospodarjenje s premičnim in nepremičnim premoženjem
občine. Z nadzorom pri porabnikih proračunskih sredstev bo nadzorni odbor pričel v septembru, v okviru svojega plana delà za letošnje leto. O tem bo pripravljal posebna poročiia Občinskemu svetu, za vsak nadzor posebej.
TUĐI TA POGODBA SE ŠS PODPISUJE
No, končno pa se stvari urejajo tudi na športnem področju. 4. točka dnevnega reda Občinskega sveta je bila namenjena prav njim: ureditev statusnih vprašanj v zvezi z brunarico, smučiščem v Dolgi dolini in med-sebojnih razmerij med športnim in smučars-kim društvom. Marija Hojnik je kot predsed-nica Odbora za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev sklicaia sestanek s predstavniki obeh društev, na katerem so se dogovorili, da bo brunarica izročena v last oz. posest športnemu društvu, le-ta pa s sinučarskim društvom sklene pogodbo ozi-roma sporazum o predaji brtinarice v uporabo in upravljanje za leto dni, z možnostjo po-daljšanja takšnega razmerja. Društvi pa se seveda tudi dogovorila o sodelovanju in oblikovanju šestčlanske obojestranske komisije, ki se bo dogovarjala o uporabi brunarice ter o aktivnostih v in ob brunarici ter na smučiš-ču.
DOKUMENTACIJE NI ALI PA JE POMANJSOJIVA
Pod 5. točko - Informacija o delitveni bilanci je podžupan Trzina Valentin Kolene povedal, da se je zataknilo, kar je bilo tudi pričakova-ti, z obrtno cono. Gre predvsem za problem, da dokumentacije, ki bi morala obstajati o
obrtni coni, sploh ni ali pa je pomanjkljiva. Zato bo potrebno takoj in na samem terenu (v obrtni coni) opraviti konkretni popis infrastrukturnih in komunalnih objektov. Nočna mora pa delitvena bilanca ni samo za Trzin, temveč tudi za Domžale, saj ne morejo koristiti že odobrenih kreditov. Torej samo upamo lahko, da se bo zadeva obojestransko hitro in dobro končala.
PRAVI ŽIV - ŽAV V STARI OŠ ŽE SEPTEMBRA
6. točka dnevnega reda pa nam je dokonč-no přinesla nazaj staro trzinsko šolo v last in upravljanje. No, nekaj delà bo še, da se uredi vsa dokumentacija, ki je potrebna za preureditev prostorov, ki bodo namenjeni otroškemu vrtcu (lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje). Vendar g. Kolene meni, da bo vrtec zaživel že v mesecu septembru. Toliko sedaj o vrtcu. S tem pa in-formacij o šolah še ni konec. G. Kolene nam je tudi zatrdil, da bo sedanja šola dobila prizidek in s tem šest novih učilnic ter povećano zobno ambulanto. Vse to naj bi se dogajalo že naslednje leto spomladi in mogoče v jeseni že tudi pričetek gradnje same.
2AKLONIŠČE SS ZAPIRA
ln ostala je še zadnja, 7. točka: Vprašanja in pobude. Na žalost (nekaterim mogoče tudi v veselje) vas moramo obvestiti, da se je Občinski svet odločil, da se zapre zak-lonišče na Kidričevi ulici, kjer je ponovno prišlo do izgredov in uničevanja vrtov na sosednjih parcelah ob zaklonišču.
Jože Štih
Ob dnevu državnosti, 25. junija, sem se sp-rehajala po Trzinu. Moj prvotni namen je bil le pretegnitev mišić, a so me pritegnile hiše Opazila sem, da je slovenska zastava krasila le kako hišo. In zato sem začela razmišljati o naši srčni kulturi. Je čas obveznega razobe-šanja zastav res pustil posledice na ljudeh, mar se veličine praznikov sploh ne zaveda-mo več? Ali so razlogi vseeno kje drugje? Upam, da se bo organizirala kakšna skupina ljudi, ki bo izvedla akcijo zamenjave starih zastav za nove- slovenske (saj že skoraj ni stvari, ki je ne bi menjali staro za novo). Predvsem pa menim, da naj bi bili občinski funkcionarji vzgled in naj bi na njihovih hišah ob vseh državnih praznikih plapolale zastave.
Pot me je zanesla tudi mimo vrtca. Tam v zrak štrlijo trije kovinski stebri, ki so bili včasih namenjeni razobešanju treh zastav: slovenske, jugoslovanske in partijske. Vsi trije stebri so bili na ta dan prazni, pre-puščeni soncu, dežju in rji. Dobrih deset metrov naprej lahko uzreš še en tak tro-jček drogov, prav tako zanemarjen in prav tako neizrabljen. In čeprav vse te palice niso nikoli prišle do izraza in so svojemu namenu le redko služile, očitno nikogar ne motijo in se tudi nihče ne čuti poklicanega, da bi jih odžagal (vsaj po dve).
Trzin, 7.7.1999	Milica ERČULJ
novice iz občinskega urada
i-..... ........... - •*.',	' ' ~,;.„, '	J ' ..o.. :	.. . .' .... " > . Iipft-."-' ■ "•'".	' * :—T-
M
X V J&arsikje je čas dopustov že krepko opazen, za našo Občino pa to kar ne moremo reči. Že ko člověk stopi v občinski urad, opazi, da tam ni počitka. Mojstri v teh dneh končujejo še zadnja delà pri pren-ovi občinskih prostorov in kmalu bodo vse pisarne nared za normalno delovanje občine. V njih bo prostor za sestankovanje, svoje delovne prostore pa bodo dobili ludi vsi uslužbenci, ki jih bo Občina zaposlila. Vse kaže, da bomo v naslednji, septembr-ski številki, že lahko predstavili vse ali vsaj večino članov občinske uprave in tudi nove prostore občine.
Kot nam je zatrdil župan Anton Peršak, pa tudi drugače v občini ne počivajo, saj se ukvarjajo z res široko paleto nalog in problemov. O nekaterih je župan že pisal v svojem kotičku, zato naj na kratko strnemo nekatera važnejša vprašanja, ki zdaj prite-gujejo največ pozornosti naših občinskih ljudi.
Kol je župan že omenil, se še vedno precej ukvarjajo s kompletiranjem občinske uprave, saj se občina vse bolj osamosvaja, tako da bo, potem ko je začela I. julija samostojno delovati na področju financ in proračuna, s 1. avgustom začela samostojno delovati na področju splošnih zadev ter na področju družbenih in društvenih dejavnosti 1er na področju sociale. Šele z oktobrom pa naj bi začeli samostojno delovati na področju gospodarskih javnih služb. Za pod-ročje prostorske in okoljske dejavnosti pa bo treba, kot kaže, še nekaj časa skupaj delovati s strokovnimi službami iz Domžal, saj v Trzinu za zdaj še ni usposobljenih ljudi, ki bi lahko prevzeli to delo. Ob tem pa se na občini zavzeto ukvarjajo z reševanjem cele vrste zadev. Med drugim naj bi v kratkem sklenili dogovor o posodo-bitvi javne razsvetljave za Jemčevo cesto, asfaltirali naj bi nekaj ulic in njihovih za-ključkov - pri tem gre za sanacijo nekaterih ulic v starem in novem delu naselja ter za asfaltiranje več ulic v industrijski coni, pripravljajo program sanacijskih del za vo-
M
dovod in kanalizacijo, pospešeno pridobivajo gradbeno dovoljenje za ureditev prostorov za vrtec v stari šoli Trzin, urbanistična delavnica končuje prvo fazo svojega delovanja - ta faza zajema predvsem analizo razmer. Že letos naj bi v Trzinu uspostavili osem do deset ekoloških otokov za zbiranje odpadkov, pripravljajo pa tudi spremembe zazidalnih načr-tov za območji T 3 in T 12 . Ko člověk pregleduje področja, s katerimi se zdaj na občini ukvarjajo, mora nehote priznati, da poteka res živahna dejavnost, še zlasti, če vemo, da zdaj na občini še ni vseh zaposlenih in da većina delà pravzaprav leži na ramenih župana in podžupana, ki sta pris-otna pravzaprav pri reševanju prav vseh zadev.
GRAD8ENI STROJI SO ZABUNU! NA OBMOČJU TS
Na občini so nam povedali, da pravzaprav ne vedo prav dosti, kako potekajo priprave za
gradnjo dvajsetih hiš na Zibratovem vrtu, se
tega, za dve od načrtovanih dvajsetih hiš na tistem območju, še nimajo gradbenega dovoljenja. Kot so izvedeli na občini, se investitorji ukvarjajo tudi s problemom od-večne zemlje, ki bi jo radi odvažali na kakšno bližnje deponijo v Trzinu.
PROBLEM DEPONIJE ODVEČNE ZEMLJE IN NEŠKODLJIVIH ODPADKOV
Občina Trzin še ni določila mest, kje bi bilo mogoče odlagati odvečno zemljo, ki se največkrat pojavi pri gradnji novih objektov. V zadnjem obdobju so gradbinci, ki so gradili obvoznico Trzina, v dogovoru z za-sebnimi lastniki zemlje v gozdu v bližini ba-jerja sicer uredili deponijo zemlje, ki pa bi jo morali zdaj odstranili in urediti. Dogovor o tej deponiji so dosegli še v času, ko Trzin še ni bil občina, zato občina doslej ni posebej posegala v tamkajšnje dogajanje. Problem pa je, ker so deponijo izrabili tudi za odlaganje gradbenega materiala, ki sicer ni škodljiv za okolje, vendar so jih začeli posnemati še nekateri drugi. Na deponijo so začeli dovažati še druge gradbene odpadke, vmes pa je mogoče videti že tudi odpadke, ki so škodljivi okolju. Tarn so tako nastala že tri žarišča, okrog kalerih zdaj ljudje, predvsem iz Trzina, od-lagajo svoje odpadke. Na občini pravijo, da vedo, kateri Trzinci zdaj tja vozijo odpadke, skrbi pa jih tudi, ker bi lahko neosveščeni na tisto območje dovažali odpadke tudi še po :, ko naj bi gradbinci deponijo odpravili.
pravi na jugozahodmh pobočjih hriba (Jngra, na območju, ki mu zdaj strokovno rečejo T 5. Zbiranje gradbene dokumentacije in do-
voljenj za gradnjo so investitorji zaključili v času, ko smo bili še v občini Domžale, tako da bo tudi ta soseska pravzaprav dediščina nekdanje občine. Ker pa je teren na območju T 5 nekoliko drugačen, kot so ocenjevali projektanti, bodo morali investitorji, kot kaže, projekt nekoliko spremeniti in prav zaradi
ŠPORTNO REKREACIJSKO 08-MOČJE
V okvirnem letnem náčrtu delà občinskega svela je bilo predvideno, da naj bi občinski svet že v aprilu začel s pripravo odloka za ureditev šporlno-rekreacijskega območja v Trzinu, v juniju pa naj bi odlok o lem celo že sprejel. Ker se to še ni zgodilo, smo župana vprašali za vzrok. Povedal je, da na občini, ko so sestavljali letni program delà, še niso imeli vseh podatkov in da se jim je lakrat zdelo, da bo reševanje tega vprašanja lažje, kot pa v resnici je. Športno-rekreacijska cona je predviđena na relativno veliki površini, na obronku gozda za gostilno Trzinka proti Gvajš-ku. V lasti občine pa je za zdaj Ie dokaj majhno zemljišče (približno 4.500 m2), na katerem bi lahko kvečjemu naredili kakšno
igrišče. Većinski laslnik zeinljišča je zdaj Razvojni zavod, hkrati pa je zemljište tudi pod hipoteko. Dokaj velik del tistega območja je tudi še v lasti več zasebnih lastnikov. Razvojni zavod, kot je slišati, zdaj ni pripravljen vlagati v urejanje rekreacijskoga območja, razen če bi dosegli dogovor o delni stanovanjski gradnji in delni ureditvi rekreacijskega območja. Kot pa je znano, v Trzinu zdaj ni pripravljenosti, da bi še kje dovolili takšno dodatno stanovanjsko gradnjo, hkrati pa naj bi bilo tisto območje tudi nekakšen naravni rezervat zaradi specifič-nega biotopa. Za to se zavzema Ministrst-vo za okolje in prostor, na njegovi strani pa je prav gotovo tudi marsikak Trzinec. Župan meni, da je to zdaj predvsem vprašanje urbanistične delavnice, ki naj določi, kakšna naj bo dolgoročna strategija razvoja Trzina.
ŽIVAHNO USTAN AVU AN JE DRUŠTEV V TUHNU
Anton Peršak pravi: »S tem, ko smo ustanovili občino, smo spodbudili tudi ustanavljanje nekaterih novih društev na našem območju. Mislim, da je to normalno in tudi koristno. Tu mislim predvsem na ustanovitev upoko-jenskega društva, pa društva veteranov vojne in združenja zveze borcev, seveda tudi na turistično društvo. Prav je, da se ta društva organizirajo tako, da s svojo dejavnostjo po-krivajo območje občine. Mislim, da je tudi normalno, da se njihova dejavnost, njihovi programi, financirajo s strani občine. Kar pa se tiče problema, ki se zdaj pojavlja v zvezi z ustanavljanjem Smučarskega društva in nje-govega odnosa do Športnega društva, iz katerega pravzaprav izhaja večina članov smučarskega društva, pa moram reči, da je us-
tanovitev novega društva, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji, povsem zakonita in normalna. Težava je, če se člani obeh društev ne bi znali dogovoriti in razmejiti svojih dejavnosti. Tudi na mojo pobudo je bil sklican sestanek odbora za društvene dejavnosti, na katerega so bili vabljen predstavniki obeh društev. Na sestanku smo se dogovorili, da bodo predstavniki obeh društev uredili odnose. Kot vem, sta se vodstvi obeh društev uspeli dogovorili, sporazumeli pa smo se tudi, da bomo brunarico na smučišču dali v posest in uporabo Športnemu društvu, oni pa so dolžni zagotoviti uporabo brunarice tudi smučar-jem. Upam, da v zvezi s tem ne bo več problemov."
Miro Štebe
Imo in priimek: Jakob Ložar Poklic: kmetovalec
V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete?
•	v Statutamo-pravni komisiji,
•	v Komisiji za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Ali ste predsednik katerega odbora ali komisije?
•	Sem predsednik Statutarno-pravne komisije. Kako ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta? Kakih 50 let je že minilo, odkar smo že bili samosto-
jna občina. Narejencga je bilo veliko. Sedaj pa smo morali sprejeti vse na novo: statut, pravilnik, začasno skupno upravo z občino Domžale. Za kaj si prizadevate kot občinski svetnik?
Da bi bil Trzin čim bolj urejen, kar se tiče infrastrukture, kmetijstva, gospodarstva. Smo majhna občina, fara, vse na isti površini. Dohodkov bo dosti in z njimi bomo lahko naredili veliko. Vsi si želimo, da bi bilo narejeno čim bolje in da bi bili ljudje zadovoljni. Katere, mislite, so prednostne naloge?
Prvo, kar bi bilo potrebno, je to, da se uredi potok Pšata. Poglobiú bi bilo treba strugo in zagotoviti večji propust vode pod mostom stare ceste MIO, saj vnasprotaem primeru lahko pričakujemo poplave, ki bi naredile več škode kot dosedanje. Veliko je govorjenja o vrtcu in šoli že sedaj, kaj bo šele, ko pridejo novopriseljenci. Potrebno je ponovno asfaltirati Mengeško cesto ter ob njej narediti pločnike. Ko bodo zaprli cesto čez Trojane, bo namreč tu zelo gost promet. Želim si, da bi bil Trzin čim lepši in prijaznejši za domaćine in tište, ki pridejo v Trzin. Zavzemam se tudi za ureditev gozdnih in travniških poti 1er za dokončno ureditev industrijske cone: asfaltiranje, okolica, pove-zovalna cesta.
Potrebna je tudi obnova vodovoda, odstranitev divjih odlagališč, ureditev pokopališča, športnega parka oz. rekreacijske cone. Zelo pomembno pa je, da se delà razporedijo po celem Trzina, ne samo na določenem delu. Pa drugače?
Zelo veliko delam, zato se za sprostitev podam v gozd.
Ime in priimek: Branka Šebela Poklic: direktorica
V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete?
•	v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
•	v odboru Občinskega sveta za finance, ® sem članica sosveta načelnika Upravne enote Domžale.
Ali ste predsednica katerega odbora ali komisije in katerega?
» Sem predsednica odbora Občinskega sveta za finance. Kako ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta? Zelo dobro, sploh pa če se primerjamo z drugimi novous-tanovljenimi občinami. Naše seje so zelo konstruktivne, po-tekajo z visoko stopnjo soglasja, sposobnosti dogovarjanja in toleranc, ni čutiti strankarskih napetosti in nesoglasij in nas-ploh smo do sedaj sprejeli že veliko pomembnih aktov za nemoteno delovanje naše občine. Za kaj si prizadevate kot občinska svetnica? Da bi bile čim prej in čim bolje izvršene obljube, dane pred volitvami. Pred nami je zelo veliko delà, jasno mi je, da čez noč ne nastane nič, s skupnimi močmi pa lahko dosežemo veliko, samo nestrpni ne smemo biti. Katere, mislite, so prednostne naloge? Dokončanje ceste, dograditev vrtca, šole, razdelitev skup-nega premoženja in sprejem sporazuma o delitvenih razmerah med občinama Domžale in Trzin. Sprejetje kratkoročne-ga in dolgoročnega plana občine, to so zame naloge, ki so v prednostnem položaju. Pa drugače?
Skrbim za svojo družino, delam, zelo rada berem, če le imam čas in mi zdravjc dovoljuje, grem na hipodrom in s konjem v naravo.
Že v času, ko je bil Trzin še krajevna skupnost, smo v Odsevu predstavljali občinske svetnike. To prakso nadaljujemo tudi zdaj, ko je Trzin postal samostojna občina. Vsem svetnikom zastavljamo povsem enaka vprašanja, za tokratno številko pa smo izbrali Branko Šebelo in Jakoba Ložarja. Pa še lo. Prispevek je bil pripravljen že za junijsko številko, zaradi tehničnih težav pa ga objavljamo še zdaj.
kako varen je trzin - 2
Spoštovani g. Štebe Miro!
Oglašam se Vam na vaše poročilo oz. objavo »Kako varen je Trzin« v majskem Odsevu. Sem C. G., mati grdo obreko-vanega v tem poročilu. Obračam se na vas, ker ste kot glavni urednik dobrega časopisa objavili zgodbo (sicer povedano preko trzinske občanke), katero je gospa oblikovala tako, kot je ona želela, da bi bilo. V prilogi Vam pošiljam uradtio poročilo. Vam kot uredniku očitam, da se niste o tem poročilu pozanimali prej, predno ste to objavili. Pa to ni bistvo. Raz-sodilo bo sodišče.
Povzemam pa sledeče velike laži:
-	da obtoženi skriva doma razno orožje,
-	da je že grozil drugim,
-	da ni Ie za sodnika za prekrške, ampak za kaj drugega,
in vljudno apeliram na vas, da te laži prekličete oz. se oprav-ičite v časopisu Odsev, kajti to je grobo kršenje osebnosti. V nasprotnem primeru bova morala s sinom poiskali drugo uradno pot.
Čakam vaš odgovor na naslov: (naslov v uredništvu).
Lep pozdrav!
Spoštovana g. C. G.!
Opravičujem se, da vam odgo-varjani šele zdaj in da nismo vašega pisma in odgovora nanj objavili že v zadnji številki Odseva. Vaše pismo sem namreč dobil šele, ko je bila junijska številka Odseva že v tiskarni. Glede omenjenega članka in sploh dogodka bi vas najprej vprašal, kako gledate na to, da se vaš sin sprehaja z ne-privezanim borilnim psom po šolskem otroškem igrišču? Zanima me tudi, ali se strinjate s tem, da vaš sin hodi naokrog oborožen s plinsko pištolo? Ali to odobravate?
Veste, v nekaterih deželah so borilne pse prepovedali, saj se je zgodilo že nekaj zelo tragičnih dogodkov, kakršnih si v Trzinu prav gotovo ne želimo. Menim, da takšen pes absolutno ne sodi na otroško igrišče. Plinske pištole pa so tudi pri nas prepovedane in absolutno ni prav, da se vaš sin kar tako, meni nič tebi nič, potika s pištolo po civiliziranem naselju in da jo potem celo uporabi za grožnjo.
Gospa C., menim, da bi bilo precej bolj prav, da bi se za-
mislili nad početjem vašega sina in ne nad tem, kako naj bi bil po nedolžnem obreko-van. Dejstev, da se je z ne ravno nedolžnim psom in pištolo potikal naokrog po otroškem igrišču in da je s pištolo celo grozil, niste nikjer zanikali. Toliko za uvod!
V zadnjem času je zelo moderno groziti novinarjem zaradi žaljenja časti in sploh vabili novinarje na sodišča. Pri tem ne gre za to, da smo novinarji poklicani, da odsevamo podobo družbe, da pišemo o tem, kaj se v našem okolju dobrega dogaja in da tudi opozarjamo na napake in slabosti. V življenju pač ni vse samo dobro. Ljudje so s hvalo zadovoljni, takoj, ko opozoriš na kakšno napako ali slabost, pa te tišti, ki so krivci ali ki lahko kakor koli vplivajo na negativen potek stvari, že gledajo postrani in te skušajo prikazati malodane kot glavnega krivca. Če ogledalo ne kaže ravno lepe slike, ni treba, da ga tudi razbijemo. Ker vem, da v življenju ni vse dobro, sem takšno nezadovoljstvo in celo grožnje že davno vzel v zakup. Vaša pravica je, da zahte-vate zadoščenje, če mislite, da je bila z našim pisanjem ogrože-na ali prizadeta vaša čast, vendar vam moram že zdaj povedali, da prispevek ni bil objavljen lako, da bi nam lahko očitali pristranskost in žaljenje. Žal je bil dogodek sam tak, da ne more biti v po-nos in čast vašemu sinu.
Pišete, da bi se moral pozani-mati za uradno poročilo o dog-odku. Veste, uradno poročilo
sem kasneje celo přejel. Vendar ne tistega, ki mi ga vi pošiljate kot prilogo. Policijsko sporočilo se razlikuje tudi od tistega, ki mi ga pošiljate. Strinjam se z vami, da bo pravno sodbo o do-godku dalo šele sodišče. Za vsak primer pa sem se pozani-mal ludi pri nekaterih pričah dogodka. Te bodo verjetno pričale tudi pred sodnikom za prekrške, saj sta policista njihove podatke popisala. Več prič mi je povedalo, kako naj bi se dogod-ki takrat odvijali in celo na mestu samem so mi pokazali, kje naj bi se psa borila in kje naj bi vaš sin grozil s pištolo. Po tistem, kar so mi zatrjevale priče dogodka, naj bi vaš sin s psom zašel krepko na zasebno posest in to ni bilo več šolsko igrišče. Ker so mi resni Ijudje, ki so dogodek opazovali, zatrje-vali, da sta policaja prišla na kraj dogodka šele precej po zapletu, to pa se da razbrati celo iz poročila, ki mi ga ponujate kot uradno, sem si drznil objaviti viđenje dogodka ogorčene občanke. Moram reči, da je njeno poročilo o zapletu precej bolj skladno z izpovedjo přič kot pa uradno objavljeno poročilo. Kot sem že zapisal, pa naj o tem končno sodbo izreče sodišče. Iz prispevka, ki smo ga objavili, je povsem jasno razvidno, da gre za pripoved občanke in ne za uradno ali celo moje lastno viđenje.
Spraševal sem tudi po vašem sinu, da bi po možnosti slišal še njegovo verzijo, vendar moram reči, da ga sicer pozna kar precej mojih sogovornikov, nihče pa ni vedel, kje prebivate.
Kar se tiče laži, ki naj bi bile zapisane v članku, pa ni nikjer zapisano, da obloženi skriva doma razno orožje. Zapisan je samo neuraden podatek, da so moji sogovorniki izvedeli, da naj bi imel vaš sin še drugo orožje in da naj bi grozil že tudi drugim. Da gre za neuradno domnevo je v članku jasno naznačeno, kar so lahko razb-rali vsi, ki članka niso brali površno. Zelo jasno sem v pogo-jniku zapisal tudi svojo oceno, da bi, če je vse, kar so povedali ogorčena občanka in driçi moji sogovorniki, res, vaš fant potřeboval kaj več kot zgolj srečanje s sodnikom za prekrške.
O tem sem še vedno prepričan. Menim predvsem, da bi mu v tem primeru nekdo moral jasno povedali, da se ne bi smel s pištolo in bojevilim psom poti-kati po naselju. Prepričan se/n. da ima vaš lani veliko energije in da bi lahko svoje sposobnosti izkoristil precej bolj učinkovito za kaj korislnega in dobrega. Ste že kdaj pomislili, da bi kaj lakega lahko precej bolj koristilo njegovemu ugledu kol pa pes in pišlola? Lahko bi vam napisal še precej več predlogov za to, kaj bi bilo koristno za petindvajsetletnega fanta, ki na; bi imel očitno zgrešene poglede na svet, vendar menim, da je to še vedno predvsem naloga staršev. Upam, da sle se zamislili nad vašim ogorčenjem. Naj vas pa še potolažim, da vašega sin-nisem nikjer označil niti z inici" alkami.
Lep pozdrav Miro Šteh1
2. slovensko srečanje uubiteljev stare kmetijske tehnike
soboto, 19. junija je bilo při Kme-tijskem poskusnem centru Jablje že drugo srečanje traktorjev oldtimerjev. Lani so srečanje pripravili avgusta, letos pa nekoliko přej. Organizator prireditve je bilo Društvo kmetijske tehnike Slovenije, prireditve pa se je lahko udeležil vsak, ki ima stare kmetijske stroje in seveda tudi gle-iialci.
tem prostoru, če bi bili dobro obveščeni, našlo tudi kar nekaj Trzincev. No, s tem še ni rečeno, da ni bilo nikogar. Organizatorji so nam povedali, da je bilo med razstavljalci tudi nekaj Trzincev, Ločanov; Dobencev. Med množico starin je nekdo moral biti kralj in to je bila nesporno Bubba, letnik 1920, moč: 22 k\V / 30 km, lastnik Tehnični muzej Slovenije. Posebne pozornosti pa je bil deležen tudi najstarejši še delujoči traktor Fendt Dieselross, letnik 1937, moč: 12 kW
Čeprav je okoli nas še kar nekaj kmetij, kar naj bi pomenilo veliko obiskovalcev oz. razstavljalcev, se je zgodilo ravno obratno. Obiskovalcev je bilo zelo malo. Vzrok za to
so organizatorji iskali v slabém vremenu. M pa smo slab obisk pripisali slabi reklami. Prepričana sem, da bi se tega dne, na
/ 16 km, lastnik JožeMejač. Razstavljenih je bilo še mnogo drugih oldtimerjev, ob tem pa še nekatera druga stara kmetijska orodja.
Za rnnenje o prireditvi smo povprašali tudi gospoda mag. Tadeja Brateta (industrijski arheolog, nekateri ga verjetno bolj poznate kot av-torja knjig o starih železnicah): "Pred časom sem obiskal miting traktorjev oldtimerjev v vasici pri Londonu. Tja sem se odpra-vil s prijateljem ter z avlodomom. Do kraja prizorišča je bila tako dolga kolona, da si se moral na pot odpraviti okoli pete ure zjutraj. Na prizorišču pa si lahko ostal tudi nekaj dni, saj so pripravili poseben prostor za avtodome. Tamka-jšnje prizorišče je bilo nekaj desetkrát večje od tega, da ne govorim o številu udeležencev, tako razstavljalcev kot gledalcev. Poleg parade traktorjev, isto kot v Trzinu, so tam pripravili še mnogo drugih spremnih prireditev, kot so stari običaji pri uporabi teh vozil. Tište razstave se ne da primerjati s Tr-zinsko. Vseeno upam, da se bo tudi ta naša prireditev še razširila. Tu bi se moralo treti ljudi, tako da ne bi mogel priti do ograje."
grad jablje - habah
Naša sodelavka Urša Mandeljc je pred kratkim maturirala na Šoli za oblikovanje in fotografijo. Ob lem je pripravila ludi zanimivo seminarsko nalogo, ki skozi fotoaparatovo oko predstavlja grad Jable. Osrednji del naloge je 12 Črnobelih slik, za katere upamo, da si jih bomo lahko čez čas ogledali ludi na fotografski razstavi, spremno besedilo pa na zanimiv način predstavi grad Jable. Ker smo Trzinci na omenjeni grad še moćno navezani, besedilo seminarske naloge objavljamo.
Tekst je bil sestavljen s pomočjo knjig: Trzin in Mengeš skozi čas, Grajske stavbě v os-j rednji Sloveniji, Politični okraj ter ob pomoći arheologa g. Janeza Škrlepa.
med seboj lo-čevala samo po obliki, temveč tudi po času nastanka. V pritličju je le nekaj oken oh-ranjenih iz poz-nogotskega ob-dobja, na kar nam kažejo obrobe oken, ki so prirezana na ajdovo zrno. Okna iz tega ob-dobja najdemo še v podstrešni poletaži. Na obeh stolpih ter na vzhodni in zahodni fasadi so odprtine iz dobe baroka. Vsi dosedanji stili, ki so se kazali, so se s prihodom baroka skrili. V tem času se je znolraj gradu zgodilo mnogo preslikav. V začetku 17. ali pa že v 16. stolelju je grad dobil lepe križno obokane arkadne hodnike. Slebri imajo širo-
ke baze in plitve ka-pitele. Po letu 1859, ko je bil zelo močan potres, so nekatere stebre zamenjali z železnimi. V obdobju baroka je čelni trakt
dobil tudi kamnit podstrešni venec, nekatere sobe pa so dobile vzorčast ba-ročni parket. Ko govorimo o obdobju baroka, moramo omeniti tudi notranjo poslikavo gradu, ki jo je iz-ve-del najboljši kranj-
strani daje vtis sred-njeveške trdnjave. Celotna zgradba gradu pa kaže udobno rezi-denco.
Grad ima dokaj pravi-len, s šlirimi trakti zaključen dvoriščni pros-
tor. Glavni južni trakt je na vogalih zaključen z mnogokotnima stol-poma - manjši JZ in večji JV. Včasih je grad branil še tretji, SZ stolp, ki pa je bil porušen v 19. stol. Edino SV del gradu je ostal brez stolpa. Ta del je branil stolpič z usločeno piramidno strešico, ki je stal vrh strehe V trakta in bil okrášen z poslikano uro. Podoben stolpič je bil postavljen tudi nad vhodnimi vrati, ki je poleg varovalnih stolpov še posebej varoval grad. Iz stolpiča je bilo možno zlivati vročo smolo. Poleg vseh stolpov je bil grad zastražen še z obzidjem. Še danes ga lahko vidimo, kako polkrožno od SV trakta objema grad vse do konca JZ trakta.
Grad je bil delno
podkleten, drugače pa je enonadstropna stavba s podstrešno poletažo. V osi juž-nega delà fasade stoji preprost renesanční vhod. Sestavljen je iz rustično ob-klesanih kamni-tih kvadrov. Pritličje je bilo,
z izjemami, ovenčano z manjšimi štirioglatimi okni. Prvo nadstropje je služilo reprezentativnemu in stanovanjske-mu namenu. Tu so bila okna prav tako štiri-oglata, vendar veliko večja. Okna se niso
oô koô qraôu tako ime?
Verjetno je, da so gospodje tako ime dobili po nemški besedi za jastrebe "Habich", ki naj bi jih bilo v bližnjem gozdu vse polno. Kasneje so ime Habicht poslovenili v Abah, vendar je pri domačinih še vedno ostala
beseda Habah in Wabwach. Šele kasneje je grad dobil ime Jablje. Današnji grad leži na skalnati steni nad ravnim poljem na vzhodni strani. S te
F
i*1 rvi, ki je več poročal o gradu Habah, je biljanez Vajkard Valvasor. Poroča, da je bil sedanji grad zidan leta 1530, vendar je bil od takrat že večkrat prezidan. Še pred tem je na istem městu stal jabeljski dvor. Dvor naj bi stal vsaj že leta 1268, ko je bilo ime Habah prvič omenjeno.

levo in desno kozolca, ki sta biia med seboj povezana z latami. Na območju grajskega gozda sta dve podzemni jami (ena od jam je točno pod gradom, kar nakazuje stu-denček, ki teče izpod utrdbe). Nasproti vhoda v grad je stalo teniško igrišče, še nekoliko stran pa je stal paviljon. SZ nad gradom je bil sadovnjak. Zadnja živeča v gradu Jablje je bila Marija Hipolito Lichtemberg, ki je umrla 1941. Od takrat naprej je grad služil le še vojakom ter nekdanjim stanovalcem. Sedaj sameva in čaka na lepše čase.
Za konec naj še povem, da so grad začeli resneje raziskovati.
Nekega sončnega dne, ko sem se ravno oglasila tam, sem srečala dva gospoda, ki sta na vseh stenah fragmentalno odkrušila omet, da bi prišla do fresk, razbila pa sta tudi neko sténo ter našla zazidani vhod.
Urša Mandeljc
ski baročni freskant Franc Jelovšek. Iz obo-kanih pritličnih sob nas v prvo nadstropje popelje dvoramno, z lesenimi balustri opremljeno stopnišče. V tem nadstropju pa se srečamo z resnič-nim življenjem tarn živečih baronov in ba-ronic. Med pomembnejšimi prebivalci tistih
kameli sedi kralj s krono in žezlom, za njim zamorec z sončnikom.
Knjižnica
se je nahajala na koncu južnega trakta oz. vzporedno z jedilnico, v drugem sedmerokot-nem stolpu. Knjižnico je grel kamin, okrášen z grbom Janežičev ter rokoko ornamentiko. Največje freske so se nahajale okoli vrat: Turek z dolgo pipo, bogata arhitektura,...
Inima anha
Kot vsaka večja soba je bila tudi ta opremljena s pečjo ter okrášená z grbom rodbine Janežič. Soba je bila oblečena v tapete z motivom vzpenja-joče se listne trte z velikimi cvetovi. Nad vrati in okni pa so naslikane zgodbe o Veneri, boginji lepote in ljubezni.
soban sta bila baron in baronica Lamberg, Raspi, Mosconi, Janežič in Lichtenberg,...
álřútlmca
se je nahajala v JZ sedmerokotnem stolpu. Sirop je bil raven, okrášen z ornamentalno pozlačeno zvezdno mrežo. Ob vhodu v jedilnico je slala temno rjava baročna peč, okrášená z grbom rodbine janežič in z ba-ročnimi trlami. Tapete in gobelini so v ve-čini uničeni, pa vendar jih je za čas njihove-ga obstoja popisal France Stale. Poleg do sedaj uničenega okrasja sten pa danes v fragnientih stene še vedno krasijo freske: vrt, žena s kitaro in klečeč ljubimec, sede-ča žena, mož ji prinaša ovco, zamorčica z uhani, bradat slarček, miza s sadjem, stek-lenka vina,... Z njimi so prekrile vse stene od stropa do tal, razen na mestih, kjer so se nahajale lapete.
LKiíajaka soba
Na stenah so se nahajali gobelini, poslika-no platno ter freske. Motivi prikazujejo fantastične scene iz kitajs-kega življenja. Največja slika prikazuje pokrajino s palmami, fantastične zgradbe, veverico med bučami, dolgonogo ptico, kačo na eni izmed palm. Skozi pokrajino se premika sprevod od levé proti desni. Sprevod vodi poplesujoč Ki-tajec z zvonci, sledi mu drugi, sedeč na kameli, ki tolče in kriči, za njima trobentača in zas-tavonoša. Na okrášeni
©rnamettítrana aoba,
za katero bi se lahko reklo, da je ena izmed enostavnejših. Stene so bile oblečene v tapete, z ornamentalnim motivom. Ponavljajo se štirje vzorci: dřevo, poslopje, moški, kitajski slolp. V spodnjem pasu pa se nahajajo freske.
Edino, kar je ostalo od interiera gradu, je miza, ki jo sedaj hranijo v Poskusnem centru Jablje, ter baročna ura iz jedilnice.
OkOllCà ÇRàÔU:
poleg utrdbe je h gradu pripadalo tudi večje posestvo: vrt, oranžerija (nasadi r limon in poma-ranč), mlin, kon- ! jski in goveji hlev ter svinjak. Proti današnji loški cerkvi sta stala
aleš nosan izdal svojo prvo knjigo: potepanja za večno
Kako je nastajala knjiga Potepanja za večno? Ali nosiš s seboj beležnico in si stvari zapisuješ?
Ne, ne. Med samim izletom nikoli ne morem pisati. Šele ko pridem domov, se use-dem in kaj napišem. Seveda pa o tem razmišljam že prej. Moram pa reči, da je knjižica nastala v zadnjih treh letih, čeprav hodim na izlete, o katerih govori knjižica, kakih 20 let. Pravzaprav sem na te izlete začel hoditi relativno pozno, tam nekje po srednji šoli. Sicer smo že prej hodili na
družinske izlete, vendar zame ni stvar v tem, da se někam pripelješ in rečeš, da si tam bil. Rad hodim po naravi in jo doživt-jam. Zame ni pomembna hoja navzgor, v hribe, ampak me privlači hoja po naravi na splošno. Zame je potep po dolini Krke lahko enakovreden kaki visokogorski turi. V prvém obdobju sem res bolj hodil v hribe,
c
'^^as počitnic je posvečen potepanjem, novim doživetjem pa tudi branju knjig. Se da oboje združiti? Seveda, poznam kar nekaj ljudi, ki jih tudi na potepanjih vedno spremljajo knjige. Pred dnevi pa sem dobil v roke knjigo, ki kar vabi na izlete. Gre za knjigo našega so-krajana Aleša Nosana Potepanja za večno. Knjižico žepnega formata z nekaj več kot sto stranmi bi těžko opredelil. Je nekaj posebnega, kot so nekaj posebnega tudi Aleševa potepanja. Aleš je po srcu in po pokliču geograf. No, po pokliču je tudi profesor zgodovi-ne na šoli Valentina Vodnika v Šiški. Ni čudno, da veliko ve o svetu in njegovih zanimivostih! In Aleš na svojih potepanjih tudi sam odkriva takšne zanimivosti. Ne mara modnih ciljev in gne-če. Privlačijo ga lepote in zanimivosti manj obiskanih točk, ki jih odkriva s svojo spre-mljevalko Mojco, včasih pa še s kakšnim
prijateljem, nemalokrat pa tudi sam. Na teh svojih izletih Aleš sprejema svet z všemi čutili in niti najmanjša podrobnost mu
ne uide. Zna se ustaviti in doživ-Ijati trenutek, zna opazovati, poslušati, vonjati in misliti o stvareh. Njegova potepanja so iskanja lepote, věčnosti in drobnih trenut-kov v njej. So mozaik drobnih, a žlahtnih kristalčkov, Aleševa knjiga pa je mozaik njegovih doži-vetij in iinpresij z izletov.
Knjižica ni vodič, pa vendar je lahko vodič. Ni potopiš, pa je potopiš, ni poezija, pa vendar je poezija. Aleš pravi, da vsem verjetno ne bo všeč, a vem, da bo tištim, ki jim bo všeč, zelo všeč.
Gre za zbirko Aleševih impre-sij z njegovih potovanj. Z bogatim, skrbno obrušenim jezikom v nekaj stavkih povzema svoja doživljanja in opažanja z vsakega od svojih izletov po domovini in tujini, hkrati pa ob vsakem izletu navaja tudi nekaj podat-kov, kaj je med izletom mogoče doživeti in videti, na kaj je treba biti pri odkrivanju zanimivosti pozoren. Prav zaradi tega je knjižica lahko odli-čen vodnik k manj znanim, a obiska vrednim ciljem po Sloveniji in Evropi. V Potepanjih za večno je zbránili 59 izletov po Sloveniji in 29 po Evropi. Čeprav je Aleš hribovec, bil je eden od ustanovnih članov trzinskega planinskega društva Onger in sprva tudi član njegovega upravnega odbora, zdaj pa že vrsto let vodi planinski krožek na OS Valentina Vodnika,
se ni osredotočil le na hribe Privlači ga predvsem narava, njene zanimivosti in lepote, ' ob tem pa ni slep niti za delo človeških rok in sledove preteklosti. Vsi, ki se radi potepajo in imajo radi lepo, bodo s knjižico Potepanja za večno lahko marsikaj pridobili. Žal je izšla v omejeni nakladi, saj se je Aleš odločil za samozaložbo, vendar jo je zdaj še mogoče dobiti na policah slovenskih knjigarn.
LINDEK (695 m)
Med skoraj sklenjenima rokama Konjiške gore in strme Stenice na vrhu hriba nad dviga-jočim se podolgovatim podoljem umirajo razvaline gradu. Zdi se, kot da od fevdalne minljivosti sem peščena ura časa ne more steći hitreje. Morda je sredi trdega življenja raztresenih kmetij kar prav lako.
So iz te izgubljene skale lepši popki štajerskih grićev ali većerni sij Celjske kotline? Vesel sem, da se po vseh tujih, prašnih cestah lahko vračam na Frankolovo pod Konjiško goro k svojim koreninam. Kot pravi Miran Ogrin: -Vide! si svet, zdaj moraš spet zlesti vase.«
Številne neoznačene poti vodijo iz Frankolovega na Orajski hrib (uro in pol). Prijazni domaćini nam bodo z veseljem svelovali pravo. Zemljevid: Pohorje, vzhodni del, 1:50 000.
KARFI (Kreta)
Labirint razvaliti minojskih palac, po katerih smo blodili na naši poti, nas je na koncu pripeljal tja, kjer s 1400 metri valovi Karti, sveta gora Minojcev. Senca ujede v letu je preletela razmetane kamne svetišča tik pod vrhom. Sepet daljnih duhov. Roparski ptić se vedno vrača na svojo reber.
Sedel sem v travnatém hramu in gledal tihi, modri svet na zahodu. Tukaj so častili svoje bogove. Zgodovina se je rodila na teh širokih goličavah.
Vprašanj je sto, zakritih okrog slebrov bodečili než in rož jantarjevih barv, in malo odgov-
orov. Vrata starodavnega ljudstva so odprta, srce je še vedno skrito.
Malo dreves sem odkril v širnem gozdu. Še daleč je sonce.
Blizu Lassithi leži vas Kera. V uri in pol smo po kolovozu in poti na vrhu Karfi.
Doživetja ob poti:
-	pogovori v vaški gostilni
-	skrivnostno svetišče
-	razgledišče
-	energijska točka
-	zanimiva oblika vrha.
všeč, drugim ne. Meni je bilo zanimivo. Sploh pa sta za vsako točko, o kateri pišem, dva delà. Prvi del je moja impresija, kaj in kako sem neko točko do-živel, drugi del pa je kralko navodilo o dos-lopnosti, kako se tja pride in kaj se da videti. Poudarek je predvsem na tislem, kar sem doživel.
Si Slovenijo odkrival sistematično?
Hodim po vsej Sloveniji. Vsa se mi zdi zanimiva, od Prekmurja do Goriških brd. Ko sem izbiral točke za knjigo, sem zato pazil na to, da je v njej zastopana cela Slovenija. Povsod je lepa narava. Mislim, da je naša domovina res čudovita, fantastična. Imam jo zelo rad. Možnosti za izlete je nešteto. Da bi videi vse, kar bi želei videti v Sloveniji, bi potřeboval vsaj tri življenja. Koliko stvari pa je, za katere verjetno sploh ne vem, da so. Vedno odkrijem kaj novega, pa čeprav sem geograf in čeprav sem o lem prebral ogromno knjig. Po svoje je škoda, da večina ljudi hodi samo na neke znane, lahko bi rekel »modne« cilje. Po drugi sirani pa je to tudi dobro,
ofedvsem julijce, vendar zdaj obiskujem wdi druge predele.
Kako pa si izbiraš cilje?
Rad grem naokrog, se potepam in potulní. Svoje cilje pa izbiram. Že v zbiranju podatkov in pripravi izleta je čar. Ni mi do tega, da bi šel kamorkoli. Pos-kušam iskali takšne cilje, ki so malo manj znani, lahko tudi malo manj obljudeni. Lahko bi celo rekel, da izbiram cilje za sladokusce. Rad grem sam ali pa s kakšim izbranim prijateljem, gneča pa mi ni posebej všeč.
Ti pri izbiri pomaga tvoja izobrazba? Verjetno. Že na koncu osnovne šole sem vedel, da bom geograf. To me je vedno zanimalo, v osnovni šoli pa sem imel tudi
odlično profesorico za to, tako da odločitev ni bila težka. Prav zaradi pokliča o marsi-kakem predelu verjetno več vem kot običajni izletniki. Moram pa reči, da tudi zelo budno spremljam literaturo s tega področja. Veliko berem in mogoče me je prav to spodbudilo k pisanju. Moram pa poudariti, da knjižica ni vodnik. Z njo sem hotel opisati tisto, kar sem doživljal, kar sem čutil.
V blstvu ima knjižica bolj literaren, skoraj pesniški slog, s prispodobami in drugimi stilskimi posebnostmi. ja, tako nekako. Oblikoval sem si pač tak »log. Malo je drugačen, kot pri tistih, ki pišejo o podobnih stvareh. Nekaterim je to
saj je drugje bolj mirno.
Sâuleek
Kaj pa Evropa? Tudi to dobro poznaš. Si bil tudi na drugih celinah? Sel bi tudi kam ven, iz Evrope, vendar doslej, če izvzamem Tu-nizijo, nisem bil nikjer drugje kot v Evropi. Izjemno mi je všeč. Prepotoval sem jo po dolgem in počez. Vem, da je zdaj moderno, da se potuje po svetu, ne toliko po Evropi. Meni pa je Evropa pri srcu.
Dokaj veliko evropskih ciljev, ki jih za-jema tvoja knjiga, je v Sredozemlju. Te Sredozemlje posebej privlači?
Kakšne pa imaš náčrte za naprej?
Oh, načrtovje veliko. Po Sloveniji zdaj čedalje bolj hodim tam, kjer ni označenih poti, po manj znanih predelih. V Evropi pa si rad ogledujem tište stvari, ki niso tako zelo znane, bi rekel manjše stvari.Šel bi na primer po Toskani, Provansi, Laponski
Kaj pa izven Evrope?
Seveda bi šel tudi ven. Posebej me zanima kakšna Kanada, Ognjena zemlja ...
Kaj pa na literarnem področju?
Seveda bom še kaj napisal. Predvsem me zanima, kako se bo prodajala ta knjiga. Mogoče bom izdal še kakšno, ne glede na to pa bom napisal še kakšen článek, na primer za Planinski vestnik ali tudi za On-grčke, kamor sem pisal že doslej.
Kakšen izlet pa bi predlagal našim bralcem?
Kaj pa vem! Prejšnjo soboto sem bil v jami pod Babjim zobom pri Bledu. Mislim, da je prav simpatična zadeva. V Evropi pa mi je zelo všeč Norveška. Obisk Skandinavije je zanimivo doživetje.
Zanimivo doživetje pa je lahko tudi branje Aleševe knjige, zato (na prejšnji strani) za pokušino objavljamo dva odlomka.
Miro Štebe
Sredozemlje na sploš-no ne. Všeč mi je mor-je. Sploh kombinacija morje in gore, me zelo privlači. Tako sein bil na Korziki, Eolskih otokih, Kreti, sploh pa v Grčiji, pa Dalmaciji, Kornatskih otokih ... Moram reći, da me še zlasti priteguje dalmatinsko morje. Bil sem na vseh drugih morjih po Evropi, vendar mi je dalmatinsko najbolj všeč.
Kaj pa sever? Precej ciljev v knjigi je tudi iz Skandinavije. Zdi se mi, da je sever Evrope nekakšno nasprotje živahnemu Sredozemlju. Daje tam več miru, os-amljenosti in poetičnosti. To je res. Sever, na primer Norveška, ki ima I 1 prebivalcev na kvadratni kilometer, je tako rekoč pražen. Potuješ cei dan, pa srečaš deset ljudi. V primerjavi s Sredozemljem je sever nekaj povsem drugega, tudi po temperamentu ljudi. Vendar je meni všeč oboje.
Kako pa potuješ po Evropi? V lastni režiji?
Prva leta sem šel na nekatera poto-vanja s turistično agencijo, na Korzi-ko na primer, ali pa na Eolske otoke, kjer sem bil z enim od ljubljanskih društev. Zdaj pa v glavnem potu-jem sam, z Mojco ali pa še s kakšnim prijateljem, Zvečina potujemo tudi s svojimi avto-mobili.
To je lahko tudi dražje?
Seveda je to strošek, vendar je tudi več svobodě. Ko sva šla v Skandinavijo, sva tako s sabo vzela poln prtljažnik hrane, saj drugače skoraj ne bi šio. Hrana je tam obupno draga.
Koliko izletov po Evropi pa si privoščiš na leto?
V glavnem grem vsako leto na en večji izlet, nekajkrat pa sem si lahko privoščil tudi po dva nekoliko krajša izleta.
suke z zamudo	]j
Tokrat objavljamo nekaj siik, ki bi jih morali že v prejšnji številki Odseva pa smo jih v uredništvo dolili šele po zaključku redakcije. Menimo, da je le prav, da jih objavimo, saj so tudi dokument
časa.
Najboljši učenci trzinske osnovne šole, ki jih je ob zaključku leta sprejel župan Anton Peršak.
Posvetitev ponovno postav-Ijenega Jefačnikovega znamenja ob Jemčevi cesti. Do-godek je pritegnil precej sosedov in krajanov "zgor-njega konca" Trzina. Povejmo še to, da križ zda) stoji na posesti Andreja Ručigaja, ki je z veseljem podprl idejo o ponovni pos-tavitvi znamenja.
trzin izpod oblakov
w erjetno ni Trzinca, ki še ne bi opa-àl malega motornega lelaia, ki včasih leti nízko nad strehami naših domov. Verjetno -.as tudi veliko ve, kdo se tako veselo igra v zraku. Jaz lega nisem vedela, je pa res, da ko mi je urednik dal nalogo, da naj napi-^m reportažo o poletu s Francem Luka-nom v ultralahkem letalu, nisem niti za
tralahkega motornega létala Storch in Franců je letalce v največje veselje. Seveda se mu je med poleti zgodilo že marsikaj ne-varnega, vendar mu to ni odvzelo želje po letenju. Najdlje je polelel do l.ošinja. Ali ste že kdaj razmišljali o tem, kako bi pole-teli nizko nad neskončnimi avtomobilskimi kolonami, parkirali na Portoroškem letališ-ču, skočili za urico ali dve na plažo, potem pa poleleli nazaj? Kaj takega verjetno res ne bi bilo slabo!
Mali avijonček naju je ponesel nad trzinsko cono in bližala sva se Dobenu. Mimogrede sem opazila novo gradbišče na hribu. Bogataši od bogvekje so s svojimi markami uničili še en lep kotiček Trzina, pravzaprav vodnovarstveno območje in mislim, da je to velika packarija. Kaj takšnega se po mojem nikomur ne bi smelo dopustiti. No, v glavnem, z gospodom Lukanom sva nad Trzinom in okolico preživela kar zan-imivo urico in tišti, ki se zgražate nad njegovim početjem - vsakič, ko ga zagledate na nebu, ste mu res lahko nevoščljivi. Seveda pa je za to potrebno imeti ... pogum. Za konec bi se še enkrat zahvalila gospodu Lukanu za njegovo prijaznost in upam, da bo držal besedo.
Naslednjič preletiva vso Slovenijo!
Nuša Malan
trenutek pomišljala, da tega ne bi naredila. Znan je rek: če bi Bog hotel, da letimo, bi nam dal krila. Mene pa je letenje od nekdaj navduševalo in zato sva se hitro dogovorila, da se bova pogovarjala kar med panoramskim ogledom Kamnika z okolico. Jutro ni obetalo nič dobrega. Posamezne dežne kaplje pa naju le niso ustavile. Franc je član letalskega kluba Kamnik, ki ima prostore za Fructalovim obratom. Pred mano se je prikazal velik zelen šotor. Pet-najst pisanih, lepo razporejenih létal se je zastrmelo vame. Izbrala sva ultralahko létalo Storch. To je majhna stvarca, težka malo pod 280 kg. Priznam, da ob pogledu na krhka krila nisem bila povsem prepričana, da si z njim res želim poleteti. Gospod Lukan je naredil testni krog, potem pa je prišla vrsta name.
Vzdignila sva se nad oblačno nebo. Ljudje, pravim vam, kdor ni poskusil videti Trzina od zgoraj, mu je lahko žal. Ob tako izku-šenem pilotu se mi res ni bilo treba bati. Kabina sicer ni prostorna, je pa zato razgled toliko bolj čudovit. Vzdignila sva se najprej nad Mali grad nad Kamnikom, pogledala sva razrušeni Utok, skladišča Svi-lanita in Eté, potem pa sva poletela nad Voleji potok, preletela tamkajšnje igrišče za golf, nato pa je Franc létalo usmeril proti Trzinu. Trema me je kar nekako mi-nila in s Francem sva se spustila v sproščen pogovor.
Pilotski tečaj je dělal v Kranju, teoretični iz-pit pa je opravil leta 1989. Vendar pa zaradi
takratnih razrner civilistom ni bilo dovoljeno leteti z njihovimi létali in zato je začel leteti šele leta 1991. S prijateljem sta lastnika ul-
turistično društvo trzin
RAZPISUJE NAGRADNI JAVNI NATEČAJ
ZA NAJLEPŠO FOTOGRAFIJO TRZINA ALI ŽIVLJENJA V NJEM
■'sj. ki bi želeli sodelovati v natečaju, pošljite svoje barvne ali črnobele fotografije ali diapoziteve do 1. oktobra 1999 na naslov Tur-
društvo Trzin. Mengeška 9, s priplsom: »za fotografski nalečaj«. Vaše fotografije alt diapozitive lahko oddáte ludi osebno v jjiništvu Občine Trzin.
S'rokovna žirija bo zbrani material strokovno ocenila in z denarnimi nagradami nagradila tri najboljše posnetke
na natečaj prispele posnetke bomo predstavili javnosti na fotografski razstavi v Trzinu, najboljše pa bomo po dogovoru z avlorji ••".ožeň odkup) uporabili tudi za promocijo Trzina (prospekti, zgibanke. brošure ipd.), objavili pa jih bomo tudi v Odsevu.
Vljudno vabljeni!
Izkoristite poletne mesece za iskanje najlepših motivov v Trzinu!
Ni zime, dokler ne pade ivje, ni pomladi, dokler ne posije sonce, ni veselja, dokler si ga s kom ne deliš.
Hrvaškf
Z
áL^Jádi se mi, da zgornje besedice vse povedo - imeli smo se res enkralno, nepo-zabno, super,... Domov smo, tako otroci kot tudi jaz, prišli polni novih vtisov in do-živetij, da je kar težko zbrati misli in začeti na začetku. No pa naj poskusim ...
Vsa stvar se je začela, ko mi je gospod župan Tone Peršak zaupal idejo o poletnem taboru za sociálno ogrožene otroke ter ob-Ijubil pomoč in sodelovanje. Zelena luč je bila dana in priprave na tabor so se začele. Povezali smo se s Centrom za mlade v Domžalah, da so nam pomagali tako finan-čno kot tudi z raznimi idejami in koristnimi nasveti.
In že je bil tu 4. julij - dan odhoda. V ga-silski kombi smo do vrha naložili vse potrebne, kot tudi manj potrebne, potrebšči-ne, ki so nam kasneje koristile pri uživanju ob morski obali. Seveda ne smemo poza-biti še na naše male, a pogumne tabornike, ki so z iskricami v očeh že čakali na zbir-nem mestu pred Osnovno šolo v Trzinu ter kazali na veselje in nestrpnost ob bližajo-čem pogledu na morje (večina teh otrok je na tem taboru prvič ugledala prostrano morje ter okusila njegov čar). Njihova ne-mirnost in neučakanost na pogled na morje se je iz minute v minuto stopnjevala in v Kopru: «Uauuuuuuu, glej morje - jupi!« Usta so jim segala do uses in iskrice sreče
Milo popoldansko sončece nam je zopet dopustilo, da smo se lahko poigrali v toplem morju. Otroci so nabirali školjke, se igrali z žogo, se učili plavati, kartali,... Aktivnosti in novih iger je bilo na pretek in vedno je bilo težko spraviti taborniški bataljonček nazaj k šotorom. No, ampak misel na hrano jih je na koncu le pregnala v tabor.
In večeri - ti so bili šele pestri. Lovili smo ribice, a, ker nismo bili ravno uspešni pri lovu, smo pekli čevapčiče. Poleg tega smo se še zabavali v luna parku, gledaliških igricah naših tabornikov in štafetnih igrah, ki smo jih çoimenovali kar 'Olimpijske igre'. Že prvi dan se je šest tabornikov(ic) zaljubilo in seveda nam poroka ni mogla uiti. Cei leden je bilo govora samo o poroki in na koncu smo se še zabavali na svadbeni noči.
viděl sem morje
In kako je izgledal tipičen dan?
Ob osmih zjutraj so nas lačni želodčki nagnali iz toplih spal-nih vreč. Okusen zajtrk, ki ga je vsak dan připravil drug voditelj, nam je dal moč za začetek novega dne in pospravljanje šo-torov. Otroci so tekmovali v čistoći šotorov in za nagrado dobili primerno oceno za čistost njihovih taborniških bivališč.
Morje nas je vsako jutro na novo osvěžilo in nam lajšalo minute pred toplim sončkom.
Naši mali korenjaki so uživali v njem, čofotali in se skropili. Še dobro, da nam je podjetje Zas-topnik dalo nekaj plavalnih ob-ročev, ki so tudi neplavalce držali nad vodo.
Pri pripravi kosila je voditeljem tabora vedno pomagal vsaj en tabornik in se pri tem naučil tudi nekaj kuharskih spretnosti. Prav tako so sodelovali tudi pri pomivanju posode in - ne boste verjeli - prerekali so se, kdo bo pomival!
Něvami in prevroči sončni žarki so nas do štirih popoldne zadržali v senci hrastovega gozdička, kjer smo vsak dan pripravili program za različne dejavnosti - ta-borniške urice, živalstvo v morju, prva pomoč, likovna delavnica, herbarij, ... Skratka dolgčas ni bilo ne voditeljem in ne radoved-nim tabornikom.
Ta projekt so še podprli
Kolinska, Marketing, Kimi Commerce, Napredek Domžale, Žito, Nova Ljubljanska banka, Zastopnik, Občina Trzin, Center za mlade. Dnevnik, Simps, PGD Trzin, Over Dose, Pri Matičku, Baron bar, Flis, Jan bar, Repek.
Tanja Turk
so jim žarele iz oči. Pogled na to veselje mi je poplačal ves trud, ki sem ga vložila v samo organizacijo tabora.
In še za konec...
Vesela sem, da je tabor uspel in da so otroci prišli domov polni lepih spominov. Nt smemo otroke, ki živijo v slabših finančnih razmerah kot večina njihovih vrstnikov, zapostavljati in moramo tudi takim pokazati, da jih imamo radi in da niso nič manj vred-ni kot njihovi prijatelji. Nevoščljivost, agresija, pretepanje,... se začnejo že v mladih letih tudi zaradi prevelikih materialnih raz-lik in zato se mi zdi prav, da le te napake preprečimo še preden nastanejo. Zato bi se rada še enkrat zahvalila g. To-netu Peršaku, ki je pokazal, da mu ni vse-eno za Trzinsko mladino. S svojim zaupan-jem v ta projekt je omogočil otrokom ne-pozabne počitnice.
tudentskí ervis
novosti v studentskem servisu domžale
P
m	recej trzinskih studentov in
J/L	dijakov se poslužuje uslug
Študentskega servisa Domžale, zato se nam zdi prav, da predstavimo nekaj novosti servisa. V oči najprej zbode nova grafična podoba logotipa servisa, saj skušajo z njo predstaviti eelostno podobo organizacije. Odločili so se a kombinacijo dveh kock, ki naj bi po eni strani izražali stabilnost, trdnost in zaupanje v organizacijo, z razgibanima črkama Š in S panaj bi označili mladost, dinamičnost, k všemu temu pa dajeta svoj pečat še modra in ■.veže zelena barva. Poleg osnovnega logotipa se povsod pojavlja še pet znakov, ki naj bi ponazarjali prijaznost - kava, turizem in informacije o potovanjih - nahrbtnik, naročanje napotnic in zaslužek - kovanec, informacije o inštrukcijah - knjiga ter posredovanje delà -žepar.
Servis je tudi prvi pri nas uredil internet stran, ki daje dijakom in študentom najrazličnejše informacije. Med novostmi je treba omeniti tudi zaslužkofon, avtomatski telefonski odzivnik, preko katerega lahko člani SS ne glede na čas preverjajo izplači-lo zaslužkov. Namenjen je predvsem tištim, ki nimajo dostopa do interneta, kjer tudi lahko dobijo podatke o zaslužkih. Preko interneta lahko tudi naročajo napotnice in pregledujejo prosta delà. Na SS so pripravili tudi predstavitveno mapo, ki jo dobijo vsi na novo vpisani člani SS. V njej je zloženka z osnovnimi podatki o ŠS in njegovi ponudbi, kritikantsko-poh-valni listek, na katerega člani lahko napiše-jo, kaj jim ni všeč in ga nato oddajo v za to namenjeni nabiralnik, vizitka, članska iz-kaznica ter kuli ter nagradne majičke za tište, ki pripeljejo nove člane, V ŠS so se odločili tudi za prenovo prostorov.
Za konec še nekaj besed o DDV-ju in spremembah, ki jih prinaša v poslovanju s Studentskim servisom. Delo dijakov in študentov je oproščeno DDV-ja. Obdavčena je le 10 5 koncesijska dajatev. Tako je študentsko in dijaško delo ena redkih storitev, ki se z uvedbo DDV-ja
ni podražila in bo še vedno najugodnejša oblika zaposlovanja. DDV, ki ga ŠS zaračuna (1,9 %), se prizna kot vstopni davek, ki se ga lahko odšteje od DDV na izdanih računih - izstopni davek. Pomeni dobro imetje pri obračunavanju davka in ga na ta način podjetje dobi povrnjenega. Vsa pod-jetja, s katerimi ŠS sodeluje, so po pošti pravočasno obvestili o spremembah v zvezi z DDV-jem.
kava - prijaznost
nahrbtnik - turizem in informacije o potovanjih
kovanec - naročanje napotnic in zaslužek
knjiga - informacije o inštrukcijah
žepar - posredovanje delà
PA ŠE NEKAJ LEPIH SLOVENSKIH PREGOVOROV 0 POLETNIH MESECIH ...
JULU - MALI SRPAN
Ce Magdalena v dežju stoji, dolgo, slabo poletje preti.
Če na Marijin dan ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo.
Čeje na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo.
Če Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.
Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije.
Če na dan Marjete deži, orehov pričakovati ni.
Će na Jakoba dežuje, oštro zimo napoveduje.
Aleš soparen in suh, napravi na zimo si dober kožuh.
Ob Jakobu mora pšenica zoreti ali zgoreti.
Če v tem je mesecu presuho, ostane grodzdje prav drobno.
AVGUST - VELIK SRPAN
Vreme, ki ga Lovren naredi, celo jesen se drži.
Če Lovrenc je jasen, bo grozdec strden in vinca bo glasen, prijetna jesen.
Če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen potlej taka.
Če na veliki šmaren sonce sije,
vino samo v sode lije.
Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma.
Če je o Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti
sladkega vinca piti.
Če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi.
Kakorje
zadnji dan avgusta, taka jesen bo -lcpa ali pusta.
s
feas^trokovnjaki s področja astrologije nam, drage dame in gospodje, v mesecu avgustu obljubljajo konec sveta. In kaj naj storim sedaj jaz. Naj v miru naročim še eno kavo, pokadim cigareto ali dve ter se prepustim globokoumnim razmišljanjem, kaj bo, ko nas ne bo? Pa si mislim, če bo Odsev pravočasno izšel, v kar malo dvo-mim, ampak ker sem po naravi optimist, te dvome zanemarim. Torej, Odsev bo izšel in mogoče bo to zadnji članek, ki ga boste lahko še prebrali v tem življenju in puf, puf, nasvidenje med zvezdami. In prav mogoče bo nekdo, katerega bom sre-čal, tam nekje, žugal z zadnjo številko glasila ter mi očital, da se nisem potrudil niti toliko, da bi napisal vsaj bese-dico ali dve o turneji teatra CIZAMO po Evropi. No, to res ne pelje nikamor. Že na tem svetu porabim preveč Iruda in energije za razno razna brezvezna oprav-ičila in če hočem, da nek do-ločen projekt speljemo do konca, se porajajo travme, ki imajo korenine še iz otroštva ven. Uh, kaj torej hočem, ves-tičke in računalnik vabita. Da, drage dame in gospodje, naša turneja po Evropi je za nami. Končana. Svoje delo smo v tujini opravili dobro, to si pač že upam zapisati. Da pa ne bo izgledalo, da se samo hvalim, bog ne daj, bom tudi malo potarnal, tako da si bo lahko marsikdo izmed vas potihem, ali celo naglas, rekel: »Prav jim je, zakaj pa rinejo tja.« Naporno je bilo predvsem zaradi hu-de vročine in dolgih voženj v avtomobilih. Nasprotno pa nas je v Zwetllu prav pošteno zeblo, ko smo čakali, da se prične naša predstava. Vročino smo
vestičke izpod žarometov
zbijali z večjimi količinami ravno prav ohla-jenega piva in to s poudarkom na dobrem pivu. To predvsem velja za Češko. In s Češko, če vam je prav, bi tudi nadaljeval naše popotovanje. O mestu, ki se imenuje Česky Krumlov, po pravici povem, nisem vedel veliko. Mogoče Ie toliko, da leži na tromeji: Avstrija, Češka, Nemčija in da je, recimo, malo večje od Kamnika. Nisem pa vedel: da je Česky Krumlov prečudovito mesto, seveda predvsem stari del mesta, ki je pod Unescovo zaščito in da so prebivalci, ki so nas in našo predstavo, igrali smo SHA-KESPEARIADO, sprejeli res lepo, zelo ponosni na svoje mesto, kar dokazujejo na vsakem koraku. In prav zaradi teh lastnosti, ki jih ima, prihaja v to mesto veliko turistov, predvsem iz ameriškega in azijskega konca. Imajo pa tudi galerijo - Schielejevo galerijo, in povem vam, če ne bi vedel, kaj je zavist, bi to zelo hitro ugotovil sedaj. Ha, kaj zavist! Bila je, in verjemite mi, da še vedno traja, čisto navadna ta prava foušerija. Če bi le mogel, bi jim galerijo enostavno odpeljal. In to seveda v Trzin. Tudi lokacijo zanjo sem imel že v mislih. Ampak, saj veste, carina in DDV sta me prepričala, da sem si galerijo in razstavo samo ogledal. Prav v tem času so v galeriji razs-tavljali delà Andyja Warholla. Z všemi njegov-imi deli se pač nisem mogel strinjali, tako da sem, na žalost, moral eno izmed njih celo malo popraviti, kar se lepo vidi na fotografji, ki jo prilagam. Trije dnevi so kar prehitro minili, to so ugo-tavljali tudi tišti, ki jim je češko pivo delalo manjše preglavice v medčloveških komunika-cijah. V zgodnjih jutranjih urah smo prišli srečno domov. Med tednom po tem sem imel polne roke delà: sestanki in končno proslava 24. junija ob dnevu državnosti. V veliko pomoč sta mi bili: Urša, Mirjam ter seveda naš tajnik KUD-a Tomaž Lajovic. Zahvali! pa bi se ob tej priliki tudi dom-žalskim rogistom, s katerimi si prav z veseljem želim so-delovati. Nima vsak možnosti, da sodeluje s svetovnimi prvaki.
In naslednje jutro smo zopet pakirali kombi, tokrat za dve predstavi: SHAKESPEARI-
ADO in OGENJ! KAKŠEN OGENJ!? Zadnjo smo še isti večer odigrali v Zwettlu na 14. Jugend Theater Tage. Kaj naj vam po-vem o tem festivalu? Bilo je domače. Vse mesto se nas je spominjalo, ko smo prav tam pred dvema leto-ma gostovali s Shake-speariado. Stiski rok so nam dokazovali, da se ponovno srečujemo s prijatelji. Za Saša, najmlajšega člana teatra Cizamo, je bila to prva predstava v tujini, in to prav na njegov deveti rojstni dan Pisal sem vam že o tem, koliko pomeni Av-strijcem gledališče, pa sem še vedno presenećen, člověk kar ne more verjeti. Ogledali smo si kar nekaj prijetnih představ, za posladek pa je bil IMPRO - SHOW res odlične skupine Drahtseilakt iz Avstrije. Celo nedeljsko dopoldne smo porabili samo za poslavljanje od naših prijaznih gos-titeljev, pa vendar tudi od lam je bilo potrebno odriniti. Sicer pa to ni bilo težko, kajti soočenja s Prago smo si želeli ne samo tišti, ki še nismo bili v tem velemestu, ampak vsi, vključno s Sašom, ki nam je ob-Ijubil, da nas bo v Pragi častil z rundo piva Drage dame in gospodje, samo upamo lahko, da ne bo že ta mesec konec sveta, kajti v naslednji številki Odseva bom nadaljeval z opisom našega popotovanja, med kateriir. smo se ustavili še v poljskem Poznánu. Pss, drage dame, ste že bile v knjižnici? Povem vam, preverjeno, letos so v modi intelektualke. In če v mestu naletite tudi na kakšno ulično predstavo, se ustavite in se delajte, da jo gledate z velikim navdušen-jem, kajti, pazile, nekdo vas zagotovo opa-zuje.
Za vas pa, ki ste se prebili do konca, en lep gledališki pozdrav.
delavne počitnice mladih kulturnikov
U
1 ^ aš urednik mi je naročil, da naj na-- Sefli M 0 m'at^i'1 if^nskih kulturni-.„••med poletnimi počilnicami. Ker veni, Vbojože Štih z veseljem poročal o delu 'edaiiške skupine, bi rada opozorila še na .~iM smer poletnega delovanja članov Kuda. '-jćitnice lahko izrabimo tudi za učenje. Pa ri tem ne gre za prisilo. Ravno nasprotno. ~,ikrat bom šla že tretjič na poletno gledalo in lutkovno delavnico. V mesecu av-.ustu, natančneje od 14.-21. avgusta, se 'lirjam Štih in jaz (Urša) odpravljava v ;,>lo na poletno gledališko delavnico. Lani • no teden gledaliških dejavnosti preživeli v ■iostanjevici na Krki, še leto pred tem pa
sem se o gledališču poučevala v Tolminu. Letos so se organizatorji (Sklad republike Slovenije za ljubiteijske kulturne dejavnosti) zares potrudili in nam na izbiro dali veliko število mentorjev, tako slovenskih kot tujih, in tudi veliko različnih delavnic: fizično gle-dališče, klasična gledališka igra in režija, ust-varjanje lutkovne predstave, impro delavnice, kabaret in glasbena delavnica, igra pred kamero, praktična dramaturgija in igralski studio.
Mirjam si je za letos izbrala klasično gledal-išče pri Dušanu Jovanoviču in Aleksandru Ju-rcu. Jaz pa sem si letos za spremembo izbrala fizično gledališče pri plesalcu Corradu Ca-nulli ter igralski studio pri Tomiju Janežiču. Poleg natrpanega delavnega urnika, ki traja
od desetih zjutraj do okoli šestih ali sedmih zvečer, z odmorom za kosilo, vedno ostane tudi čas za prostovoljne aktivnosti. In tako vsako leto na koncu predstavimo tudi produkcijo vsake skupine posebej. O delu in uspehih vam bova z Mirjam po-ročali v prvi številki po počitnicah, se pravi v septembrski številki Odseva, kaj se bova naučili, pa bova, kot načrtujemo, tudi praktično pokazali s predstavo, ki se bo začela z bralnimi vajami... Predvidoma jo bova pripravili že v septembru.
ŠPORTNO DRUŠTVO SODELUJE Z DRUŠTVI iZ TRZINA - SEDAJ TUDI S SMUČARSKIM	S
1 famu i	......—1—-
Ob koncu šolskega leta se je tudi za SD Trzin zaključila prva polovica uspešne-j leta 1999. Poleg vseh prireditev, ki •mo jih izpeljali v času prvega občinskega praznika občine Trzin, smo se udeležili tu-J nekaj tekmovanj izven Trzina in celo ■onagalí na maratonu »25 ur košarke« v Uengšu.
i'red zasluženimi počitnicami pa smo po ifltgotrajnih pogovorih in sestankih resili ludi tako imenovani »državni udar«. Brunatá, ki je bila leglo spora, je ostala v lasti ŠD Trzin z vsem inventarjem, vendar v na-,-mniškem razmerju s Smučarskim društ-iifli. Najemnine ne borno obračunavali, ker >mučarsko društvo s svojim delom vzdržu-in skrbi za brunarico. Naša naloga pa je pnslcrbeti za finančna sredstva. Zadevo ':no řešili s pogodbo o sodelovanju in na-•■-iljnjeni delu. Izvolili smo 6-člansko komi-:> za brunarico, katere člani so iz obeh '^njenih društev, razdelili ključe in nalo-•• ter razporedili termine za skupno upo-■"o- Brunarica bo postala osrednji objekt 'rzinsko smučarsko dejavnost in prostor ^a družabna srečanja našega in dru-f-društev ter političnih strank iz Trzina. 0 Trzin bo s svojo sekcijo organiziral je* smučarske izlete doma in v tujino. ■',uPaj se borno zavzemali tudi za legaliza-9»brunarice in smučišča v Dolgi dolini, -'"em naj bi nam pomagala tudi Občina
Športniki bomo dobili nazaj tudi igrišče za Kulturnim domom, katerega želimo urediti v športni park ŠD Trzin. Opremili ga bomo z novimi koši, goli, črtami in zamenjali že dot-rajano ograjo, morda bomo igrišče celo elektrificirali in pokrili. Predlagamo sodelovanje z društvi v Trzinu. S tem bi rešili velik problem raznih športnih in drugih prireditev.
Omenil bi tudi kolesarsko sekcijo, ki deluje v Trzinu in se uspešno udeležuje raznih tekmovanj ali rekreativnih srečanj, saj to je odlična promocija za občino in razvoj tega športa v Trzinu.
V septembru ŠD Trzin prireja drugi Dan košarke »Trzin 99« v spomin na tragično pre-minulega prijatelja Aljoša Kolenca. 11. septembra 1999 ste vsi vabljeni na športno ploščad pred OŠ Trzin (v primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici OŠ Trzin), kjer vam športnega razvedrila ne bo
manjkalo. Igrali bomo Trzinci s povabljenimi gosti.
V	kolikor želite sodelovati ali imate zanimi-ve ideje za izvedbo Dneva košarke, se povežite s predsednikom ŠD Trzin, ki je ob-enem tudi vodja košarkarske sekcije.
V	septembru bo na območju Slovenije potěkala velika akcija »Šport za vse«, na ka-teri boste lahko sodelovali tudi vsi krajani Trzina. Akcijo bomo organizirali v sodelovanju s Športno unijo, za promocijo špor-tov, ki že delujejo ali pa si želimo, da bi delovali v Trzinu.
Skrbite za svoje zdravje, zato ste vabljeni na naše prireditve in da se včlanite v naše društvo. Berite časopis Odsev, plakate, obvestila in sprašujte naše člane ŠD »kaj se dogaja« v Trzinu.
Upravni odbor ŠD Trzin
Občina Trzin trzinske šolarje še enkrat opozarja na
brszplačno možnost rekreacije 1/ TAUBI CENTRU 1/ Športnem parku pri Osnovni šoli Trzin.
Preberite si članek na 3. strani!
Dragi šolarji, izkoristiie počitnice tudi za šport! To je najboljše, kar lahko naredite zase!
rRz
V
W petek, 25.06.99, na dan državnosti, je Športno drušlvo Mengeš s pomočjo Športnega društva Trzin organiziralo maraton »25 ur košarke« na košař-karskem igrišču v Mengšu.
Okrog 18. ure so se na prizorišču že začeli zbirati igralci iz Trzina in Mengša ter njihovi navijači. Po uvodnem govoru prircd-itelja je sledil kratek kulturni program s plesnimi vložki, predstavili pa so se tudi karateisti iz Mengša. Igralce so pozdravili: župan Mengša g. Tomaž Štebe, trzinski župan g. Anton Peršak ter g. Jože Mlakar, predsednik ŠD Mengeš; igralcem so zaželeli veliko športne sreče. Pred začetkom tekem so se predstavili še igralci iz obeh
trzinci zmagali na maratonu »25 ur kosarke<
v mengšu
za šalo ter se zelo približali Trzincem, ob koncu pa so celo vodili. Četrta in peta ekipa Trzina sta imeli veliko delà, da sta popravili rezultat spet v korist Trzina. Tako so se ekipe menjavale celo noč. Rezultat med Trzinci in Mengšani pa je bil večinoma zelo
krajev. Prvi so na igrišče pritekli gostujoči igralci iz Trzina, za njimi pa še gostitelji iz Mengša. Maraton se je začel. Vsaka ekipa je igrala 4 x po 1 uro.
Kot se spodobi, so fantje dali prednost dekletom in tako se je ob 19. uri začela prva tekma med dekleti iz Trzina in Mengša. Naša dekleta so se borila pod košem in na koncu je bil rezultat v korist Trzink. Ta-koj za njimi pa se je začelo res. Na igrišče sta že pritekli prvi ekipi fantov iz Trzina in Mengša. Boj za zmago je bil neizpro-sen. Prva trzinska ekipa je igrala kot v transu. To je kazal tudi rezultat na semaforju, saj je bila razlika v točkah ogromna. Sledila je druga tekma, razlika pa se je večala in veča-la. Nekateri smo bili že kar prepričani v zmago Trzina, nato pa so se v tretji tekmi Mengšani razigrali in nam pokazali, da znajo tudi oni igrati košarko, metali so na koš kot
MENGEŠ 1681
TRZIN
1691
r-prr
tesen. Odmore med lekmami so igralci izkoristili za počitek v bližnj telovadnici. Organizatorji pa so tudi poskrbeli, da niso bili žejni in lačni.
Naslednjega dne (sobota, 26.06.) so bili igralci iz obeh taborov že vidno utrujeni,

vendar je bila želja po zmagi na obeh stra-neh velika, zato so se še naprej borili pod koši do zaključka rednega delà maratona. Nato sta Trzin in Mengeš sestavila tako imenovani »Dream team« ekipi in začelo sije igrati za zmago. Tekma je trajala dve uri. Do takrat je bilo 10 točk v korist Men-gšanov. Trzinci so igrali sanjsko. Po približno eni uri tekme so se Trzinci približali
VaflSanom nato pa so kmalu zatem po-Trzinski navijači smo b.li na nogah. '»Ja kaj, ko je bila do konca tekme še ' iTura1 Toda Trzinci se niso vdali, razliko L-ošev so držali v svojih rokah do konca.
ÏÏfrezultat: TRZIN 1691-MENGES
,"81 Bravo, Trzinci, je završalo med nav-šai Vsi igraici so bili veseli kot že dolgo
ne, saj so suvereno premagali večne tekmece.
Pokal za zmago je Trzincem podělil mengeški župan g. Štebe. Pokala najboljšima strelcema Gregorju Pevcu (Trzin) in Frediju Blejcu (Mengeš) pa je podělil trzinski župan g. Peršak.
KOŠARKAŠKI MARATON MENGEŠ'99
MENGEŠ
L
116 81 ^1691
anketa - »25 ur košarke« - maraton, mengeš
■ tisi igralcev košarkarskega maratona »25 ur« med Mengšani in Trzinci !!!
VUTEJ PAJNIČ (igralec), Mengeš: U lo lepo je, da smo se zopet srečah s prljaviji iz Trzina. Na letošnjem maratonu košar-'.. med Mengšani in Trzinci mi je bilo bolj Čeč kot lani med Mengšani in Domžalčani. tpam, da bodo naslednje leto Trzinci pripravi tekmovanje med Mengšani in Trzinci, da H maraton »25 ur košarke« postal Iradicio-nlen.
SONJA BOKALIČ (igralka), Mengeš: Oživitev maratona v Mengšu se mi zdi zelo pozitivno. Za občino in njene občane je to prijetna poživitev. Letošnji dvoboj med Mengšani in Trzinci je bil napet do samega konca, kar daje dvoboju med večnimi tekmeci poseben čar. Želim si, da bi se ta dogodek nadaljeval tudi v prihodnjih letih in da bomo tudi deklela še lahko sodelovala na njem.
DARE TISAJ (igralec), Mengeš: .''ndpiram to, da se ljudje rekreativno ukvar-! !jo s košarko. Maraton »25 ur košarke« je cna od priredilev, na kateri se je zbralo veliko -tevilo Ijubiteljev košarke. Kot igralec sem se maratona udeležil predvsem zaradi igre in inižbe. Bilo je nepozabno.
BORUT KUMP (igralec), Trzin: Všeč mi je rivalstvo med Trzinci in Mengšani. Res, da je bilo zelo naporno igrati košarko »25 ur«, a se je splačalo, saj smo po napetem boju zmago odnesli domov.
BOŠTJAN ZAJC
(igralec), Trzin:
Super, da smo se Trzinci in Mengšani poměřili v košarki. Dvoboj je bil napet do samega konca. Seveda smo Trzinci zmagali. Kljub naporu mi ni žal, da sem se udeležil košarkarskega maratona.
JANEZ LENARĆIČ (vodja košarkarske sekcije ŠD Trzin, igralec), Trzin: Ta maraton bo ostal v mojem življenju zapisan kol nepozabni dogodek. Letos sem prvič so-deloval tekmovalno in organizacijsko na to-vrstni prireditvi. Rad bi se zahvali! glavnemu organizatorju, sponzorjem in igralcem. Igranje na takšnem maratonu je zelo obremenjujoče, a se je kljub temu zbralo okoli 70 rekreativnih igralcev iz Trzina in Mengša. Največjo podporo za zmago pa smo Trzinci dobili od svojih navijačev, pomoč s klopi g. Zevnika in moralno podporo od g. Per-šaka.
/
Tanja Prelovšek Marolt Foto:
2a Trzin so igrali:
FANTJE: Kosmač. lenarčič, Šimenc. Završnik P.. Završnik G.. Marolt, Klopčič, Voglar, "ston. Beber, Kump. Dane, Zajc. Gorupič. Erčulj. Vouk, Gustinčič U.. Gustinčič J„ kavica. Karče, Zevnik, Zakrajšek, Pevc, Steiner, Kocjan. Florjančič, Langerholz. - "*ec. Lipovšek. Brumec. Jeretina. Gabrič. Markovič, Šuštaršič. trener: Stane Zevnik, "-aivna igralca: Kogovšek in Črnugelj
DEKLETA: Pirnat-Radovič. Ogrinc, Vrhovnik, Mežan, Pustotnik. Spruk-Modic, Znidar 2a Mengeš so igrali:
f-WTJE: Pajnič. Tisaj, Logar, Volkar, Križnar, Skok. Gale, Gabrovšek, Rosulnik, Bano-Krže. Burgar. Bleje F.. Planinšek, Bokalič M„ Župan L, Župan D„ Bregar. Belentin. Kosmina. Žun Pengal Brkič Janežič P.. Sitar, Labrovič. Bleje D.. Janežič M.,
-'arič
"EKLETA: leskovec. Muc. Novak, Bokalič S„ Lukan, Blejc M„ Lavrič
Med najboljše střelce so se na maratonu vpisali:	
- Fantje:	
TRZIN	MENGEŠ
l. Gregor Pevc (I8l)	1. Fredi Blejc (217)
2. Matjaž Erčulj (163)	2. Matěj Pajnič (112)
3. Marko Rakun (80)	3. Lado Župan (111)
- Dekleta:	
TRZIN	MENGEŠ
l. Maja Ogrinc (40)	1. Polona Novak (26)
2. Meta Pirnat Radovič (39)	2. Sonja Bokalič (24)
3. Draga Vrhovnik (13)	2. Milena Muc (24)
maraton franja je zame zdaj en zelo dober trening
večino trinajstletnih fantov čas ne pomeni veliko. Hodijo v šolo, gredo malo s prijalelji na igrišče, se zabavajo z računal-niki in pred televizorji, za Drejca Skopča iz Trzina pa je čas poslal precej bolj drago-cen, ne le takrat, ko dirka in vozi na čas, ampak tudi na splošno v življenju, saj mu je kar skopo odmerjen, ko mora ob vseh šol-skih obveznostih še na redne treninge ko-lesarstva, ob tem pa rad tudi igra košarko, smuča, plava ... Ko sem se pogovarjala z njiin, sem viděla, da je zanj, poleg šole seveda, kolesarstvo na prvem tnestu. Ni čudno, da je eden najbolj perspektivnih mladih kolesarjev z našega območja,
Kdaj si se začel ukvarjati s kolesarst-vom?
Kolesariti sem začel skupaj z očetom. Kot rekreativní kolesar sem se prvič udeležil kronometra na Dobeno, ki ga je organiziralo Kolesarsko društvo Mengeš, ko sem bil star deset let. Zasedel sem 4. mesto v kategoriji dečkov do 14 let. Takrat so me člani KD Mengeš povabili v svoje vrste. Pred enim letom smo se z Mengšani ude-ležili kolesarskega maratona Franja in tam me je opazil trener kluba Radenska Rog, ki me je vzel pod svoje okrilje in začel sem aktivno trenirati kolesarstvo.
Kdo te je navdušil za ta šport?
Za ta šport sta me navdušila oči in mami, ki sta tudi sama navdušena kolesarja.
Kako potekajo treningi in priprave na tekmovanja?
Redno treniram po tri do štiri ure trikrat na teden. Od pomladi do jeseni imamo treninge na kolesu. Zbirališče imamo v Tacnu, nato pa treniramo na relacijah: Ta-
cen, Kranj, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Cerklje, Ambrož ... Kondicijski Irening obsega: »Sprint« na dolo-čeno relacijo, vzpone na Rašico, Ambroža in Katarino. Na treningih dnevno prevozim od 70 do 80 km.
V zimskem času imamo trening po 2-krat tedensko v telovadnici v Šmartnem, en dan v tednu pa izkoristimo za plavanje na Koleziji.
Na tekmovanja se pripravljamo cei teden. Dan pred dirko imamo počitek.
Pri tako napornih treningih in tekmovan-jih se moraš tudi pravilno prehranjevati. Kako skrbiš, da ostaneš v »formi«? Prehranjujem se predvsem z nemastno in beljakovinsko hrano. Jem veliko zelenjave in sadja. Pijem energijske napitke Hydra Fuel in Enervit. Na daljše treninge pa vzamem s sabo Frutabelo in včasih še kakšno banano.
Kakšne uspehe si dosegel v prvem letu svojega aktivnega treniranja kolesar-jenja?
V okviru kluba Radenska Rog se udeležu-jem tekmovanj, na katerih tekmujem v kategoriji dečki-skupina B-l 3 let. Na teh tek movanjih dosegam kar vidne rezultate, ity, najboljši rezultat do sedaj je bilo 2 mesto na krožni dirki ob Blejskem jezeru. Drugače se na leh tekmovanjih uvrščam med prvih 10 izmed 35 udeležencev v moji kategoriji.
Kolikor mi dopušča čas, se rad udeležim tudi rekreativnih cestnih prireditev.
Maraton Franja
Od vsega začelka se rad udeležujem rekreativnih prireditev, in med njimi je tudi maraton Franja. Lansko leto je bila Franja zame preizkušnja za nadaljnje delo, zdaj [\. jo štejem kot zelo dober trening in druženje s kolesarji iz različnih krajev Slovenije.
Med svetovno znanim! profesionalnim! kolesarji imaš verjetno tudi ti kakšne-ga vzornika. Ti je kdo od njih prav posebej pri srcu?
Ja, Miguel Indurain, ki je žal že zaključil svojo kariéro med profesionálními kolesarji, in pa Marco Pantani, ki se je kljub poškodbi pred leti v zelo kratkem času spet povzpel na sam vrh kolesarskega športa.
Kakšni so tvoji nacrti za nadaljnje delo?
Želim si, da bi v naslednjern letu osvojil status športnika za nadaljnjo izobraževanji na športnem področju, s katerim je povezan tudi moj uspeh v šoli. Upam, da bom na kolesarskih tekmovanjih še naprej dose-gal čim boljše rezultate. Drejcu želimo kar največ uspehov na njegovi tekmovalni potí in upamo, da bomo Ň pisali o njegovih podvigih.
H
Tanja Prelovšek Maro'

PRIDRUŽITE SE NAM!
Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridruži-jo! Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za pisanje. Smo v prelomnem obdobju za naš kraj, zato prispevajte kaj v njegovo zgodovinol Še zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta, ki obvladajo pisanje na računalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrníte se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusife in viděli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialisti!
"L.
Vabljeni!
kolesarske novice
kolesarski izlet v kamimiško bistrico
naši ekipi pa so bili kolesarji vseh sirosti (osnovnošolci, mladinci, člani in veterani). Progo z vsemi vzponi, spusti in drugimi težavami (dež, okvare, krči...) smo več ali manj uspešno prevozili, nekateri med nami pa celo zelo dobro.
Med prvimi sta v cilj prišla Anton Pajk in Marjan Novak. Tudi veteran Herbert je bil zelo dober. Razočarali nas niso niti naši osnovnošolci, saj so Blaž in Rok Pozman ter Andrej Skopec maraton prekolesarili v manj kot petih urah, kar je za njihovo sta-
l.jubitelji koiesarjenja iz Trzina smo se v soboto 26.6. odpeljali v iiamniško Bistrico. Na izletu smo se trzinski kolesarji želeli bolje ■poznati med seboj. Na štartu se nas je zbralo 22, in to predstavniki vseh starosti in obeh spolov. Najmlajša udeleženka je bila Ma-I Omahen, najstarejši pa Tone Župan. V Kamniški Bistrici smo ■ .• osvěžili s pijačo in izmenjali mnenja, nato pa smo se vsi dobre •ulje in polni energije po isti poti spustili nazaj proti Trzinu. Za
tehnično pomoč sta ves čas vzor-no skrbela Drago Pozman in Marjan Dane, ki sta imela kar precej delà, saj je bilo tudi več tehničnih težav. Na povratku smo se za nekaj časa ustavili v Meng-šu in krepko
'"iibujali naše košarkarje, ki so igrali na turnirju »25 ur košar-
kolesarski sekciji smo prepričani, da je ta izlet spodbudil zani-":«je za kolesarstvo.
18. KOLESARSKI MARATON
franja
: -•*( trzinskih kolesarjev se je v -■-'Ijo, 11.7., udeležilo 18. kojega maratona Franja. Prav je bila sobota zelo deževna, -Ijsko jutro pa precej megleno, -«vseenoob6.30zbrali na 'lulici (Pozman, Ručman) obijali vTacen, kjer je bil -maratona. Na štartu se nas je ; -'kar 1.600 kolesarjev iz vse in tujine. Pogumno smo na >55 km dolgo pot, v
TUDI ŠPORTNIKI SI ZASLUŽIJO POČITEK OB LOVORI KAH
Vsi, ki bi se radi udeleževali takih ali drugaćnih tekmo-vanj, se nam lahko pridružite vsak dan. Zbiramo se pri Bra-marju na Lobodovi ulici 2 (Pozman,
Ručman) od 18.00 do 18.30. Vse informacije dobite tudi na telefonski številki 711-581 (Andrej) od 18h-21h.
VABLJENI!
rost več kot odličen uspeh (bili so med najmlajšimi udeleženci). Tudi mladinci oziroma člani nismo razočarali. V zelo solidnih časih smo Simon Dane, Brane Pozman, Andrej Ljubešek in Tone Jen-sterle vsak po svojih zmožnostih prišli do cilja. Pred startom, med in po končanem maratonu so za tehnično plat skrbeli Srečo, Drago in Andrej, ki so si za to zaslužili posebno zahvalo. Sicer pa maraton Franja nima tekmovalnega pomena, tako da smo bili, kot je dejal organizator, zmagov-alci vsi, ki smo prišli do cilja.
fid
ONGER
PD TRZIN
planinsko društvo onger trzin
K
ončno smo dočakali izzid (trojne!) številke Ongrčkov. Pohval, ki spet dežujejo z vseh koncev Slovenije smo v uredniškem odboru zelo veseli, obenem pa se že sprašujemo, kako bo PD brez pomoci oglaševalcev še vnaprej financiralo planinski časopis, ki je ime Trzina ponesel na vse konce Slovenije, zadnja številka pa je pogledala že izven Slovenskih meja (Trst). Štiridcset članov Mladinskega odseka pa ta čas tabori na Rudném polju na Pokljuki. MO namerava tako kot lani predstaviti dogajan-
je na taboru v posebni knjižici. Predstavljamo pa vam motiv, ki bo krasil majice taborečih.
V sklopu tabora sta že izšli pes-marica in posebna mapa, v kateri bodo zbirali delovne liste delavnic. Po predvidevanjih vodje tabora Emila Pevca, je program letos tako bogat, da nobenemu udeležencu niti za trenutek ne bo moglo biti dolgčas.
KVÙHO pilje
MtAûitfiKi ftMimlSil
R
»emi? Priznajmo - ne igralci ne gled-alci niso kdo ve kako navdušeni za remi. Zlasti slednji ne. Pa oboji sprejemajo tisto staro načelo teorije, da ima spočetka beli osnovno pobudo, da je v tem črni za šče-pec na slabšem; vendar pa, če partija poteka brez napak obeh šahistov, se začetna prednost belega manjša in bledi; ni potreba, da partija poteka v neskončnost in postane položaj na šahovnici enak ali celo brez figur, torej remi. Seveda teoretično. Po drugi strani pa je treba uvideti, da je lahko remi realna rezultanta korektnega poteka igre. Vendar pa zadeve okoli remija niso vselej preproste.
Spomnimo se le na »velemojstrske« remije v 10 potezah ali še prej! Že stari dr. Milan Vidmar je rohnel zoper prehitro sklenjene remije, ko je ob polni šahovnici še ostalo obilo možnosti za igro. Ni bil edini in ne prvi. Nekaj časa so smatrali, da remiji na turnirju - ali v dvoboju - ne štejejo, in da veljajo le odločene parlije z zmago enega ali drugega. No, že dolgo časa vemo, da lako na turnirjih, kot na dvobojih, simul-tankah ipd. remi lahko predstavlja realen rezultat in je treba remi vknjižiti kot dějstvo.
Pa si oglejmo nekaj zanimivih primerov! Leta 1972 je v Gradcu potěkala študentská olimpiada. Igrala sta Robert Huebner in Kenneth Rogoff. Nemški igralec je pov-lekel 1. C4 in ponudil remi (Huebner je bil preutrujen od treh prejšnjih parlij, ki so se zavlekle v dolgotrajno sedenje). Američan se je strinjal in podpisal formular. Tako je nastala najkrajša partija in hud škandal. Glavni sodnik g. Sajtar je s turnirskim od-lokom partijo označil kot neveljavno, kot nemoralno dejanje, od obeh mož pa je za-hteval, naj odigrata novo partijo. Naslednjega dne sta morala Huebner in Rogoff sesti za šahovnico. Potegnila sta naslednje poteze: 1.SÍ3 Sf6 2.Sgl Sg8
3.Sf3 Sf6 4. Sgl Sg8 - ter sklenila remi, čcš da je na površju trikratna ponovitev pozicije, s tem pa remi. Seveda je pri turnirskem odboru spet grmelo. Zagrozili so s kontu-macem obeh igralcev, vzdušje med igralci in publiko pa je bilo zelo pestro. Nekateri so se muzali, nekateri so se zgražali, drugi so preračunavali koristi takšnega izida. Naslednjega dne sta Huebner in Rogoff morala igrati »zares«. Poglejle kaj se je doga-jalo: 1 ,C4 SfG 2.SÍ3 g6 3.Sgl Lg7 4.Da 4 0-0 5.Dd7 Dd7 6,g4 Dd2 7.Kd2 Sg4 8.b4 a5 9.a4 La I 10. Lb2 Sc6 11.LI18 Lg7 !2.h4 ab4 - remi.
»Humoreska« seveda ni bila priznana kot realni rezultat. Turnirski odbor je zahteval, da igralca četrtič sedeta za šahovnico. Naslednjega dne Huebner ni přišel na partijo in sledil je kontumac. Seveda si lahko vsak odgovori na vrsto vprašanj, ki so nastala ob štiridnevni »humoreski«. Ali je bil dogovor-jeni remi ovira za pošten spopad?
Rochefoucauld je davno tega dejal: »So no-rosti, ki so nalezljive kot bolezen!« O remiju govorijo tako dandanes, kot so govorili v preteklosti. Veliko je organizatorjev, tudi šahistov, ki so prepričani, da preproste-mu šahistu dostikrat ni povsem jasno, zakaj je bil sklenjen remi. Tudi v poznih 60-tih potezah, ko figure še nudijo možnosti za igro, velemojstra vesta, da pri korektni igri ne more biti drugače kot remi. Na prvenstvu Jugoslavije leta 1950 sta igrala
Srečko Nedeljković in Stojan Puc. Za šahovnico sta sedela 21 ur in 30 minut! Povlekla sta 185 potez in nato podpisala remi.
Niso tako redki šahisti, ki glede na položaj na lestvici turnirja ali zaradi česa drugega špekulirajo z remijem. V ilustracijo naj predstavim primer, ki se jt-pripetil leta 1950 na turnirju kandidatov za izzivalca svetovnega prvaka. To je bil prvi turnir te vrste v Budimpešti, nastopilo pa je deset kandidatov, ki so igrali dvokrožno. Med tekmovalci so bili Keres, Smislov, Najdorf, Kotov Szabo in drugi. Da sta v življenjski formi, sta dokazala Boleslavsky in Bronstein. Pred zadnjim krogom je Bo-leslavski imel 1 1,5 točke, Bronstein pa 11. V zadnjem kolu sta se srečala Boles-lavski in Stahiberg. Pričakovati je bilo, da bo Boslavski zmagal. Pri 16. potezi je Bo-leslavski sprejel remi pri polni šahovnici, ir lo pri boljšem položaju. Je tedaj mislil: »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi«? Kakor koli že, takrat je imel Bronstein možnost, resda minimalno, da ga dohili. Keres mu je bil vse prej kot ugoden nasp-rotnik. Boleslavskému je ostalo le, da je (ne) mirno čakal, kako se bo odvijala panja. Bronslein se je odločil za gambitno varianto, saj je vedel, da remi pomeni slow od možnosti, da bi se dokopal do izzivak-Bronstenu je uspelo zmagati, ker je Kere.-naredil hudo napako. Vendar drama še ni bila končana. Oba, Boleslavski in Bronstein, sta dosegla isto število točk, le eden pa je lahko postal iza-valec svetovnega prvaka Botvinika. Sledil • dvoboj, ki ga je Bronstein dobil (3:2 ob!» remijih). Boleslavski ni izgubi! z dvoboje® ampak s tištim nesrečnim remijem v zadnjem kolu turnirja. Bil je psihološko priza-det in uničen do te mere, da se ni oporno-gel. Bil je neporažen igralec na turnirju, porazil pa je samega sebe s prenagljenim in neupravičenim remijem.
Vladimir N:-'
čas dopustov in pocitnic
NASVETI POLICIJE ZA SAMOZAŠČITNO RAVNANJE OBČANŮV
/nćel se je čas dopustov in poćitnic, ko se odpravljate na dopuste, letovanja in različna -otovanja. Da bi bil vaš oddih bolj sproščen, smo se na Policijski postaji Domžale od-ičili da vas pred odhodom opozorimo tudi na neprijetnosti, ki vas lahko zaradi odsot-sosti'od doma doletijo, saj vašo daljšo odsotnost lahko izrabijo ludi tako imenovani epridipravi - tatiči in vlomilci v stanovanske hiše in stanovanja.
gako storilci izberejo objekt napada:
Skozi male oglase, različne časopise in revije, s telefonskim imenikom, z infor-macijami, ki krožijo med kriminalno populacijo in z opazovanjem. ljudi opazujejo v lokalih in na cesti. Opazujejo s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjajo občani, kje živijo, kakšna stanovanja in stanovanjske hiše imajo, kakšne so njihove navade, s kakšnimi vozili se vozijo, kdaj se odpravljajo na dopust in podobno. Kriminalna populacija ima za to časa na pretek in to kar prevečkrat dobro izkoristijo.
Način vst&panja storileev v objekte:
-	skozi vhodná vrata, kletna vrata, balkonska vrata ali druga stranska vrata (lomljenje cilindričnih ključav-nic, odklepanje z vitrihom, sneman-je vrat s podbojev na vzvod, vrtanje cilindričnega vložka itd.)
-	skozi nezavarovana okna v kleteh stanovanj ali skozi strešna okna ali stresne line (razbijanje stekel), od-piranje oken na vzvod.
-	skozi streho (odkrivanje kritine).
Nasveti policije za preprečitev takih dejanj:
-	vrata zavarujte z dodatno ključavnico.
-	Vgrajujte cilindrične vložke, ki so var-ni proti vrtanju in lomljenju: ključavni-ce Titan K2, WinckHaus, Babba itd.
-	Cilindrične vložke, ki gledajo iz vrat ustrezno zavarujte s ščitom, da prep-rečite lomljenje vložka.
-	svetlobna in kletna okna pri tleh zavarujte z mrežnimi konstrukcijami.
-	Na izpostavljenih mestih lahko oken-ska stekla zavarujete tudi s folijo, ki se nalepi in preprečuje razbijanje okenskega stekla.
-	Vgradite senzorske zunanje svetilke in zvočne signalnovarnostne naprave.
Kaj je dobro postoriti preden zapustimo stanovanjsko hišo ali stanovanje za daljši čas?
1.	Našo odsotnost zaupamo svojim so-rodnikom, sosedu, prijateljem, ki naj bi večkrat popazili na našo hišo ali stanovanje. Prav tako se z njimi dogovorimo tudi za pobiranje pošte, ki se nam nabira v nabiralniku, kar nakazuje našo odsotnost. Nekdo, ki mu zaupate, naj v različnih ćasih prihaja v vašo stanovanjsko hišo, dviga rolete, roloje, prižiga luči, radio, TV in podobno.
2.	Z dvorišča odstranimo vse stvari, ki bi jih morebitni vlomilec lahko upora-bil (lestve, podstavki, drogovi, vrtno orodje ...).
3.	Ključev ne puščamo v različnih skri-vališčih, kot so cvetlični lončki, pise-mski nabiralniki, predpražniki, robovi podbojev in podobno.
4.	Preverimo, če so zaprta vsa okna in zračniki in zaklenjena vsa vrata tudi v notranjosti stanovanja.
5.	Dragocenosti in gotovino hranimo v
zaklenjenih blagajnah ali bančnih sefih.
6.	Opravimo svoj popis vrednostnih predmetov ter drugih stvari, ki jih po možnosti tudi označimo, da bi ob morebitnem vlomu lahko podali podroben opis teh stvari.
7.	Preverimo električno napeljavo, plinsko napeljavo in vodovodno napeljavo, da se izognemo neprijet-nostim.
8.	O vaši odsotnosti lahko seznanite tudi Policijsko postajo Domžale na tel. št.: 721-222 ali 721-218, za opravljanje občasnih kontrol.
KER SE NA DOPUSTE ODPRAVLJATE V VEČINOMA S SVOJIMI OSEBNIMI IN DRUGIMI VOZILI, IZRABUAMO PRILOŽNOST, DA VAM POLICIJA POSREDUJE TUDI NEKAJ PREVENTIVNIH NASVETOV:
-	pred odhodom preverite ali je vozilo registrirano in tehnično usposoblje-no (zavore, luči, krmilni mehanizem, ali imate v vozilu vso potrebno opremo in ali je rezervno kolo ispravno).
-	Meci potovanjem uporabljajte var-nostne pasove, tudi na zadnjih sede-žih, če so vgrajeni v vozilu.
-	Upoštevajte prometne předpise (omejitve hitrosti: v naselju 50 km/ h, izven naselja 90 km/h in na avto-cestah 130 knVh).
-	Med potovanjem oziroma med pos-tanki v vozilih ne puščajte nenadzo-rovano na vidnih mestih torbice, de-narnice in druge vrene predmete, saj to s pridom izkoristijo priložnos-tni tatovi. Vedno tudi preverite, če je vaše vozilo zaklenjeno
-	Varujte svoje osebne dokumente predvsem pri odhodih v tujino in jih ne puščajte v vozilih.
Z nasveti vam želimo varen dopust in razigrane počitnice vaših otrok ter vašo prijetno in brezskrbno vrnitev domov.
POLICISTI PP DOMŽALE
IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE
—-
04.06.1999
Ob 19.30 uri je bil prijavljen vlom v osebni avto Citroen AX na ulici Borovec v Industrijski coni v Trzinu. Neznani storilec je poško-doval ključavnico na vratih in tako avto odprl. Iz notranjosti je vzel avtoradio znamke Sony s snemljivo ploščico, sončna očala in škatlo z 11 minidiski.
05.06.1999
Ob 13.49 uri je bila iz bencinskega servisa Petrol v Trzinu prijavljena tatvina treh vreč kave. NN storilec naj bi okoli 11.30 ure tega dne přišel z vozilom na servis in vzel kavo, ne da bi plaçai. Policisti so kasneje storilca ugotovili ter podali zoper njega kázeňsko ovadbo.
Ob 23.15 uri so zaprosili za intervencijo v gostišču Kralj v Trzinu. Policisti so tam dobili prijavo, da sta v že zaprt lokal hotela vstopiti P B. iz Mengša in A.L. iz Trzina. Ker jima to ni bilo ugodeno, sta razbijala po vhodnih vratili iri se nespodobno vedla. Policisti so ju napotili domov in bosta prijavljena sodniku za prekrške. 06.06.1999
Ob 19.10 uri je bil prijavljen vlom v stanovanjsko hišo na Prešer-novi ulici v Trzinu, ki je bil storjen od 04.06.1999 do časa prijave. NN storilec je z orodjem zlomil vložek cilindrične ključavnice vhodnih vrat in tako vrata odprl 1er přišel v notranjost. Ob sami prijavi sin oškodovanca podrobnosti o vzetih predmetih ni vedel, in je bilo odrejeno, da se opravi podroben postopek ob vrnitvi neposrednih oškodovancev.
09.06.1999
Ob 14.15 uri je Policijska postaja přejela obvestilo, da okoli parkiranih avtomobilov v Industrijski coni v Trzinu hodita dva sumljiva mlajša moška. Policisti so prišli na kraj in tam přijeli 20-letnega O.S. iz Ljubljane, njegov pomagač pa je pobegnil. Ugotovljeno je bilo, da sla vlomiia v en osebni avto, še v tri pa sta to poskušala, vendar jima ni uspelo. Vzeti predmeti so bili vrnjeni oškodovancu, prijetega storilca pa so pridržali, preko noči pa se mu je pridružil še 25-letni pomagač R.M., prav lako doma iz Ljubljane. Oba sta že bila obravnavana za takšna in podobna dejanja. S kázeňsko ovadbo sta bila predana v postopek preiskovalnemu sodniku, ki pa ju je po zaslišanju izpuslil na prostost.
13.06.1999 -
Ob I 5.00 uri so policisti v Trzinu kontrolirali vozilo TAXI, v katerem so bili štirje tujci iz ZRJ. Ugotovljeno je bilo, da sta dva imela urejen status kot tujca in bivata na območju Kamnika, medtem ko sta dva ilegalno prišla v Slovenijo v noči iz 11. na 12.6.1999 v večji skupini, vendar kje in o podrobriostih nisla hotela govoriti. Noč pred prijetjem sta přespala na območju Kamnika pri sorodnikih. Predana sta bila v postopek sodniku za prekrške, nato pa so ju nastanili v prehodnem domu za tujce v Ljubljani. Odstranilev iz države ni bila izvedena, ker prihajata iz kriznega območja.
17.06.1999
Ob 12.00 uri je bi! prijavljen vlom v barako športnega društva Trzin vjablah. Policisti so na kraju ugolovili, da je v času od 02. do 17.06.1999 NN storilec na vzvod odprl vhodná vrata ter iz notranjosti vzel štiri zaboje piva v steklenicah, nekaj piva v pločevinkah in manjšo količino žgane pijače.
22.06.1999
Ob 17.00 uri je občan sporočil, da v novogradnji hiše ob gostins-kem lokalu Baron bar v Trzinu vpijejo in razgrajajo mladoletniki. Policisti so odšli na kraj, vendar tam niso dobili nikogar. Pri tem velja opozorilo staršem, da so pozorni na svoje otroke in na to, kaj
počnejo v prostem času, saj so podobne prijave o raznih početjih mladoletnikov v Trzinu že bile.
29.06.1999
Ob 13.15 uri so bili policisti poslani na avtobusno postajo v Trzjn„ kjer naj bi se prepirala dva voznika. Po izjavah voznikov tovornega" in osebnega avta naj bi med njima najprej prišlo do prometnega prekrška izsiljevanja prednosti, nato pa sta oba ustavila in se še nespodobno vedla, zatem pa je Z A. iz Radovljice z roko udaril p0 vetrobranskem sleklu osebnega avta in ga poškodoval. Tako je izveden ukrep za prometni prekršek, prijava sodniku za prekrške za nedostojno vedenje in še kazenska ovadba za namerno poškodovanje tuje stvari.
01.07.1999
Ob 06.27 uri je bil prijavljen vlom v gostinski lokal Jan bar v Trzinu. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je NN storilec s silo telesa in na vzvod vlomil vhodná vrata. Iz lokala je odšel skozi vrata skladišča ter pri tem odnesel menjalni denar, več steklenic žganih pijač in različnih cigaret. Lastnikaje oškodoval za okoli 190.000 SIT.
04.07.1999
Ob 17.40 uri se je na glavni cesti skozi Trzin, pri odcepu za industrijsko cono, pripetila prometna nesreća z materialno škodo med dvema voznikoma osebnili avtomobilov. Nezgodo je povzročil K.P iz Velenja zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo. Nastala je malerialna škoda za okoli 500.000 SIT.
V uredništvu Odseva razmišljamo, da bi uvedli tudi rubriki Mali oglasi in Ponudbe za zaposlovanje. Vabimo vas, da nam pošljete tovrstne prispevke (v julijski številki brezplačno).
Rok za oddajo pa bo 7. julij.
MAS VIĐENJE SEPTEMBRA!
UČ&MŠTM 0î>çew VM ZBU
čimoa
?iWS7NV PRšžmjz POCBTNf počtrhJtce.
trgovsko podjetje d.o.o.
kopalniška oprema
JJ3S Trzin. Ljubljanska 42. SLOVENIJA TÎL/FAX »386 (0) 61 716-385 „SOVINA: TEL/FAX: .386 (0) 61 716 385
PRODAJA:
- KERAMIČNE PLOŠĆICE, -GRANITOGRES •SANITARNA KERAMIKA • SANITARNE ARMATURE KOPALNIŠKO POHIŠTVO •KOPALNIŠKI DODATKI
RTV SERV/S
Gomip.
Ljubljanska 44, Iriin
telefon: 061 716 - 302 mobitel: 0609 644 -121
Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, ■ audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
pOVtÍANIU UČINKOVITOSTI VAÍECA PODJETJA? IZBOUSANIU KOMUNIKACIJE?
EVAJA1CU TEGA ZA VAS IZRIDNO POMEMBNEGA PROIEKTAÍ
TELEKOMUNIKACIJE DANES, ZA JUTRI
Scdt&lfflč'fe" 45.
'■vrt Ljubljana, Crn uče, Slovenija,
: 16! !6 06, fax: lf.1 15 71 -u www.smart-com.si P£ .MARIBOR: Ulica heroja juvlića 5, 2000 Maribor M fax: 062 229 55 10
SMART
COM
• m B.UH	•
SRI	
KREATIVNO NAČRTUJEMO
gradnju lokalnih omrežij, gradnjo ožičenj poslovnih zgradb, gradnjo prostranih omrežij skupaj z varním povezovanjem v internet, izvajanje novih telekomunikacijskih storitev v kabelskih kumunikacijskih omrežjih, vođenje (nadzora in upravljanja) omrežij, zagotavljanje varnosti in zaščite pred vdori v omrežja in na prenosni poti, pristup do raznovrstnih omrežij izvajalcev javnih telekomunikacijskih storitev, c^ gradnjo navideznih omrežij za različne gradnjo zasebnih in javnih sistemov ter širokopasovnih omrežij.
mA
d.o.o.
Trgovina z gradbenim malerialom
Zg. Siranje I A. Slahovica TEL 0611827-030. S27-03S FAX 0611827-045 e-mail: si@samji
Trgovina z gradbenim malerialom Krakovská -lb. DOMŽALE TEL.: n.c. 0611720-020 TRGOVINA 061/720-560 FAX. 0611713-288 e-mail: domQsam.si fatp.lltnm.samji
OD OPEKE DO STREŠNIKA IN ŠE MNOGO VEČ
•	? CODS i POSUDBA:
' SB£ù£UKA Bramai Borůvec. Tondach m drugih krilin
-	'sen vrsi opeke
•	eemtntu
-	aprna
-	armaturi,,h mre;. beionskega železa
•	"an- za polepSanje vašega doma
•	pranih pfosč.,lakoven, robniko v
•	vseh vrst izolaci)
3 maleriala
XVD1U0 I 1.1/ MOŽNOST BREZP1AČNE DOSTAVE 7. AVTODVIGALOM I SAK TUREK BREZřLAČNU SVET0VASJE
' VOVO;,
1 "tminah
E STF.BRF. MOSOTVB PR1DITE IN SF. PREPRIČAJTE 0 NAŠI PESÍRI POSUDBI
UGODNIH CENAH IN GOTOVINSKIH P0PUSTIH '•OS prifakujemo vsak dan od 7-19. ure. ob sobouih pa od 7. do 13 .
V SAMU NISI SIKOU SAM Internet: mULSULti
JAP
d.o.o.
ioc Trzin, Hrastovec 6, 1236 Trzin, lei.: 061/162-18-28, Fax: 061/162-18-27
legnmetall Assmann
( BAHNĚ')