NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 45 - LETO 52-CEUE, 13.11.1997-CENA 280 SIT procesije za »blažev žegen« Jamstveni sklad sivi lase delavcem, stečajnim upraviteljem in sindikalistom. Tema tedna na strani 5. ^ Arnesova smrt za zaprtimi vrati Na okrožnem sodišču v Celju seje pričelo sojenje Velenjčanoma, ki naj bi povzročUa smrt mladoletnega Arnesa. Brez javnosti. Stran 32. Z vriia je pogled najlepši Novi tednik na obisku pri Ireni Polanec, slikarki, ki jo je Pariz povzdignil med zvezde. Stran 9. Topla postelja namesto hladne veže Celjski klošaiji bodo prihodnji teden lahko spali na toplem, obljubljajo pa jim tudi razdelilnico hrane. Stran 20. Po zlatarni Aurodent v ponedeljek naj bi spet pognali stroje. Stran 7. I Priči očital, da laže Na okrožnem sodišču v Celju seje nadaljevalo sojenje Matjažu Podmiljšaku. Stran 31. Admiral in kapitani Živaana sailing team iz Celja, Beaujolais in Movina ter druge družabnosti v celjski kroniki na strani 8. Al • . ' Foto: Gregor Katic Obarvana lica m razgreta srca Minuli konec tedna je minil predvsem v znamenju enega največjih slovenskih praznikov - martinovanja. Celoten prikaz običajev, škofovo predavanje in še kaj so pripravili v Laškem, izredno lepo je uspelo martinovanje tudi v Centru Interspar, prisrčna pa so bila praznovanja v številnih drugih krajih. O njih poročamo v tej številki Novega tednika in v Petici. Pa na zdravje s kupico mladega. islandska volna prešibka v goste k rokometašem CPL prihajajo italijanski generali. Stran 15. Z glasbo v srcu, z nožem v hrbtu Kaj se dogaja v velenjski skupini Šank ročk? Bobnar brez službe. Stran 36. V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. 2 DOGODKI Volilno odštevanje Volitve predsednika Republike Slovenije bodo v nedeljo, 23. novembra - Predčasne volitve že sredi prihodnjega tedna z zakonom o volitvah pred- sednika Republike Slovenije je določen tudi volilni rokov- nik, le-ta pa prav za te dni določa vrsto volilnih opravil. Med pomembnejšimi datu- mi, za volivce seveda, je nede- lja, ko poteče rok, do katerega se morajo volilni upravičenci priglasiti za volitve po pošti. Vseh osem predsedniških kandidatov - Marjan Poljšak, Janez Podobnik, dr. Bogo- mir Kovač, Milan Kučan, To- ne Peršak, Franc Miklavčič, mag. Marjan Cerar, dr. Jože Bernik - bo, bolj ali manj intenzivno, zadnjih deset dni pred volitvami izkoristilo za svoje predstavitve in sooča- nja, na katerih bodo skušali volivce prepričati, naj glasuje- jo zanje. Včeraj so morali vsi predsedniški kandidati pred- staviti prvo, predhodno fi- nančno poročilo o volilni kampanji, drugo, končno po- ročilo pa bodo organizatorji volilnih kampanj dolžni pred- ložiti državnemu zboru in ra- čunskemu sodišču najkasneje v 30 dneh po dnevu glasova- nja. Za svojevrstno popestritev predvolilnega časa je v začetku tedna poskrbel tudi Ingo Paš (nekdanji minister za turizem in sedanji sekretar zbornice za zasebno varovanje, sicer član Liberalne stranke), ki se je na Republiško volilno komisijo obrnil z zahtevo, da se razvelja- vi faza kandidacijskega po- stopka za volitve predsednika države. Svojo zahtevo je ute- meljil na dejstvu, da so sredstva javnega obveščanja objavila, do kakšnih hudih nepravilnosti (predvsem preprodaja in kraja glasov podpore volivcev) naj bi prišlo v tej fazi volilnega po- stopka. Za volilne upravičence, ki se v nedeljo, 23. novembra, ne bodo mogli odpraviti na voliš- ča, vseeno pa želijo izkoristiti svojo volilno pravico, pa med pomembnejše datume sodi ne- delja, 16. november. Do tega dne imajo vsi, ki bodo na volil- no nedeljo izven kraja svojega stalnega bivališča (varovanci domov ostarelih, bolniki na zdravljenju v bolnišnicah, voja- ki, zaporniki in podobno) čas, da se na okrajne volilne komi- sije obrnejo z zahtevo po glaso- vanju po pošti. Volilne komisije jim bodo s povratno pošto po- sredovale volilni material. Predčasno glasovanje - za vse, ki bodo volilno nedeljo preživeli izven kraja svojega stalnega bivališča ali iz kakr- šnikoli drugih razlogov 23. novembra ne bodo mogli na vohšča - bo prihodnji teden, od torka do vključno četrtka. med 9. in 17. uro na posebnih predčasnih voliščih, ki bodo praviloma odprta v prostorih. Vzporedno s pripravami na predsedniške volitve pa teče- jo tudi volilna opravila za vo- litve članov državnega sveta. Za slednje zakonsko ni dolo- čena volilna kampanja, nove člane državnega sveta - pred- stavnike lokalnih in funkcio- nalnih interesov - pa bomo letos prvič dobili s posredni- mi volitvami. Na širšem celj- skem območju bodo 2 pred- stavnika lokalnih interesov (iz 5. in 6. volilne enote) po- sebna volilna telesa, ki so jih izvolili v občinskih svetih, volila v sredo, 26. novembra popoldne. kjer so sedeži upravnih enot. Volilni upravičenci z območja Upravne enote Celje - 2. in 3. volilni okraj 5. volilne enote - bodo predčasno lahko volili v prostorih Narodnega doma v Celju. Do prihodnjega četrtka, 20. novembra, pa imajo čas vsi tisti, ki bi zaradi bolezni, osla- belosti ali podobnih razlogov svojo volilno pravico želeU iz- koristiti na domu. Svojo željo morajo sporočiti okrajnim vo- lilnim komisijam, le-te pa bodo poskrbele, da jih bodo člani volilnih odborov volišč, kjer bi sicer upravičenci lahko oddali svoj glas, v nedeljo, 23. novem- bra, obiskali na domu. Na Celjskem priprave na voli- tve minevajo brez večjih zaple- tov, to pa je v veliki meri posledi- ca že utečenih postopkov, saj za izvedbo letošnjih volitev pred- sednika države ni bilo nobenih sprememb. Po besedah tajnice volilne komisije 2. in 3. volilnega okraja 5. volilne enote Zdenke Dobrajc bo v nedeljo, 23. no- vembra, na območju Upravne enote Celje med 7. in 19. uro odprtih 99 volišč, za nemoteno glasovanje pa bodo skrbeli pra- viloma 6-članski volilni odbori. IVANA STAMEJČIČ Prva operacija v novih prostoriii s precejšnjo zamudo so v torek popoldne v novem operacij- skem bloku celjske bolnišnice opravili prvo operacijo. Nalož- ba v operacijske dvorane je bila uradno zaključena že sredi letošnjega maja, prve operacije so bile napovedane za sep- tember, vendar so zaradi tehničnih težav morali začetek dela preložiti. Centralni operacijski blok, ki je neposredno ob že preseljeni centralni enoti intenzivne medicine, meri preko 1.300 kvadrat- nih metrov. Poleg petih operacijskih dvoran so še garderobni filtri, prostori za anestezijsko pripravo, za prelaganje bolnikov, prebujevalnica ter drugi potrebni prostori, celoten blok pa je opremljen z najbolj sodobnimi napravami. Po prvi operaciji, ki jo je opravil predstojnik travmatološkega oddelka dr. Miodrag Vlaovič, je bil včeraj v novih prostorih že običajni operativni dan. JI 34. seja Občinskega sveta Mestne občine Celje Na osnovi 18. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje sklicuje predsednik Občinskega sveta Lojze Oset jutri, v petek 14. novembra ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma, 34. sejo Občinskega sveta. Obravnavali bodo naslednji dnevni red: pod 3 - poročilo o realizaciji sklepov Občinskega sveta Mestne občine Celje od 30.3.1995 do 11.11.1997 in potrditev zapisnika 33. seje občinskega sveta z dne 30.9. in 1.10.1997; pod 4 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja, pobude in predlogi; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznania in nagrade: -imenovanje Komisije za imenovanje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij, ulic in naselij v Mestni občini Celje; -imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v Svet Vrtnarske šole Celje; - imenovanje direktorja Centra interesnih dejavnosti Celje; pod 6 - imenovanje predstavnikov Mestne občine Celje v Svet Območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti; pod 7 - statutarni sklep o ustanovitvi četrtnih in krajevnih skupnosti v Mestni občini Celje ter o določitvi njihovih območij, organov in pristojnosti - druga obravnava; pod 8 - predlog za ureditev razmerij med Celjskim sejmom d.d. in Mestno občino Celje; pod 9 - sprejem premoženjske bilance občine Celje po stanju 31.12. 1996; pod 10 - seznam (inventarizacija) poslovnih objektov, ki bi jih bilo mogoče prodati; pod 11 - odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Mestne občine Celje - druga obravnava; pod 12 - odlok o ustanovitvi javnih vrtcev Mestne občine Ce je - druga obravnava; pod 13 - odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Zavod za planiranje in izgradnjo Celje - prva obravnava; pod 14 - sklep o javni razgrnitvi Odloka o določitvi pomožnih objektov za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje; pod 15 - poročilo o sanaciji in razširitvi obstoječe komunalne deponije Bukovžlak in izvajanju projekta centra za ravnanje z odpadki; pod 16 - sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu »gospodarska cona Vzhodne Trnovlje 1«; pod 17 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lava, pod b) odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Lava - prva obravnava in pod 18 - predlog stališč pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ostrožno. Za letovanje v Baski Od konca letošnjega junija do sredine septembra je v Celjskem domu v Baski leto- valo 726 gostov, razveseljivo pa je, da zadnja tri leta spet raste delež otrok. Letos so že presegli številko 560,14 med njimi pa so v Centru intere- snih dejavnosti zagotovili brezplačne počitnice. Statusno-pravna ureditev položaja Celjskega doma v Baski še vedno čaka na med- državni dogovor Slovenije s Hrvaško, prav zaradi neureje- nih razmerij pa je bilo letos v Baski precej manj šolarjev v programih šole v naravi, saj to dejavnost v osnovnih šolah planirajo ob začetku šolskega leta. Po besedah Staneta Klančnika, ki vodi delo Celj- skega doma, so letošnje polet- je v Baski kombinirali zdravs- tvene kolonije, šole v naravi, samoplačniško letovanje, nad- standardno ponudbo vrtcev, priprave športnih ekip ter družinsko letovanje. Skupaj so tako v Celjskem domu po- skrbeli za 726 gostov, letovalo pa je 6 zdravstvenih kolonij, dve šoli v naravi, 85 samopla6 nikov, otroci iz dveh vrtcev, športna ekipa ter 78 družin. Zanje je skrbelo 16 tehničnih in upravnih, 8 zdravstvenih ter 46 pedagoških delavcev in laičnih vzgojiteljev. Prihodnja leta bi v Celjskem domu radi povečali število otrok iz socialno ogroženih družin, ki bi jim ponudili brez- plačne počitnice v Baski. V CID nameravajo ustanoviti Sklad za brezplačno letovanje otrok, v ta namen pa so letos že pripravili likovno kolonijo desetih akademskih slikarjev, izkupiček njihovih na avkciji prodanih del pa bodo vložili v sklad. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenova- nja, priznanja in nagrade Ob- činskega sveta Mestne obči- ne Celje za jutrišnje zaseda- nje celjskim svetnikom pred- laga, da do ureditve statusne- ga položaja CID za direktorja imenujejo Staneta Klančni- ka. Svetniki so namreč že pred časom sprejeli odločitev o spremenjenih pogojih po- slovanja CID, tako da ostaja njegova praktično edina na- loga delovanje Celjskega do- ma v Baski. Le-to pa zadnja leta uspešno vodi Stane Klančnik, direktor CID od le- ta 1991._ V CID so pretekla leta, kljub neurejenemu statusu počitniške- ga doma v Baski, vso pozornost namenjali urejanju letovišča in izboljšanju bivalnega standarda v njem. V za letovišče »mrtvi sezo- ni«, preko zime, pa bodo nadalje- vali s prizadevanji za ureditev statusno-pravnega položaja Celj- skega doma v Baski. IS Uradiie ure LDS v Občinskem odboru LDS Celje so z začetkom novembra uvedli nov urnik uradnih ur na sedežu stranke. Sredi oktobra se je namreč dosedanji tajnik Aleš Štepihar zaposlil na Ljudski univerzi Celje, v stranki pa so na njegovo mesto imenovali Andrieja Mernika. Le-ta bo v pisarniških prostorih na sedežu stranke (Gledališka ulica 2, Celje) dosegljiv ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 11. in 13. uro. IS Manj prepirov, vec skrbi za gospodarstva Kaže, da ljudje na Celjskem skrbno spremljajo priprave na voUtve predsednika države. Ali bodo šli na volišča, sploh poznajo predsedniške kandi- date, kako ocenjujejo in spremljajo njihove predvolilne kampanje in kaj si od izvolitve novega predsednika obetajo, smo nekatere med njimi pov- prašali na celjskih ulicah. Zani- mivo je, da se je prejšnji teden, ko je Republiška volilna komi- sija objavila izžrebani vrstni red predsedniških kandidatov (v zaporedju, kakor bodo ob- javljeni na glasovnicah) na In- formacije celjske enote Tele- koma obrnilo kar precej obča- nov in po telefonu želelo izve- deti, med kom bodo v nedeljo, 23. novembra, lahko izbirali. Štefka Zbiljski iz Celja: »Predsedniških volitev se sicer bom udeležila, prav nič pa mi ni všeč predvolilni boj. Menim, da se tako predsedniški kandi- dati kot tudi slovenske stranke med sabo preveč prepirajo ter eden drugega podcenjujejo in žalijo.« Dragica Orešnik, delavka z Ljubnega: »Predsedniške kan- didate poznam, tudi volila bom, da bi lahko te predsed- niške volitve prinesle kakšno bistveno spremembo, pa ne verjamem. Če spremembe bo- do, so po mojem mnenju lahko kvečjemu na slabše. Sploh pa se mi zdi, da bi se morali naši politiki manj ukvarjati s p, volilnim bojem in medsebo' mi prepiri in svoje znanje i in oblast usmeriti v izhofe gospodarske situacije v dr^! Ko se bo zgodilo to, jih imeli ljudje najbrž raje, p^. bolj jim bodo zaupali.« Luc Lončar, avto klepar j Celja: »Zdi se mi krivično, { na oblasti ostajajo politiki, li; bili na oblasti že v prejšnjf režimu. Sam bom šel volit,ve dar ne verjamem, da bi laht moj glas kaj bistveno vplival; kakršno koli spremembo' tem, kdo bo v naši državi i oblasti nekaj prihodnjih ki Risto Milutinovič, branje vec iz Celja: »Volitev se bo udeležil in upam, da bo zrna politik, za katerega tako ai te kot soočenja med preds niškimi kandidati kažejo, nima nobenega pravega k( kurenta. Sam si niti ne želir da bi se na oblasti kaj spre* nilo; življenje se mi zdi 11 takšno, kakršno je in čel ostalo tako kot je sedaj.J dobro.« Franc Krušič, inženir var* tva pri delu, iz Celja: »PredV lilni boj se je komaj začel J kljub temu, da ga spremljam^ sedaj, menim, da bo boj pos'j podoben pravemu boju šele t' pred volitvami. Volit bom H kakšnih bistvenih spremil pa ne pričakujem.« . N.-M.SEDL;2 Foto: GREGOR KAH 3 DOGODKI .SNOPIČ Srecanfe lokalnih cosopisov ^ Rogaški Slatini bo v 15. novembra, prvo ^gnje slovenskih lokal- I časopisov. V Sloveniji j2haja trenutno približ- petdeset, v povprečju z jO izvodi naklade, ^ed največjimi težavami ^,enskega lokalnega tiska financiranje ter odnos s ijgviio oblastjo. Na sreča- ibodo govorili o pomenu jjlnega obveščanja, izme- Ivi izkušenj ter smernicah jjodnjega povezovanja, jdsednik Društva novi- 'p Slovenije Branko jlcsimovič bo predaval o ;alni informaciji ter novi- jski etiki, direktorica Me- jne .liinja Božič-Marolt pa (predstavila nove podat- , Udeležence bo pozdravil Ji slatinski župan mag. anko Kidrič. B. J. Posvet sindikalnih sekretarjev rejšnji teden so se v Vele- sestali sekretarji Območ- organizacij sindikata ZSSS se Slovenije in se seznanili ktualnimi vprašanji sindi- I, ekonomsko socialno sli- n z uresničevanjem prav- pomoči članom sindikata. )odatkih odvetnika Mirana mJa je na območju delo- a Območne organizacije S Velenje sindikalna prav- )omoč vedno bolj nujna in tevna, saj razrešujejo vsaj I primerov na leto. Še po- ;j pogoste so kršitve pravic ivcev pri različnih ol3likah ijanja delovnih mest, šte- li in tehnoloških viških. So- no ogroženi delavci pa ne ejo nikjer, razen pri ZSSS, iti brezplačne pravne po- i JOŽE MIKLAVC Interesi na mizi Celjski svetniki o športno-rekreacijskih in sejemskih interesili - Predlog za urejanje razmerij med podjetjem in občino Celjski svetniki so doslej večkrat opozarjali na neure- jena oziroma nedorečena razmerja med Celjskim sej- mom d.d. in Mestno občino Celje. Ureditev razmerij je nujna, je bilo večkrat slišati, doslej pa, vsaj v občinskem svetu, do dogovarjanj še ni prišlo. V podjetju so v danih razme- rah ves čas skrbeli za čimbolj uspešno poslovanje ter razvoj sejemske dejavnosti, v svetniš- kih vrstah pa so se kopičili očitki, da podjetje, ki je v 37,35- odstotni lasti občine Celje, ne prispeva dovolj v občinsko bla- gajno oziroma ne posveča us- trezne pozornosti športnim objektom v kompleksu nekda- njega ŠRC Golovec. O vsem tem, urejanju raz- merij med Celjskim sejmom d.d. in Mestno občino Celje torej, bodo jutri razpravljali celjski svetniki. To točko so že večkrat zahtevali v obrav- navo, za jutrišnje zasedanje, na katerega je povabljen tudi direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl, pa je pripravljen tudi predlog štirih sklepov, v katerih je izpostav- ljeno gospodarjenje s športni- mi objekti. Največji delež, 37,35 od- stotkov v lastninski strukturi Celjskega sejma d.d. je v ro- kah občine Celje oziroma nje- nih pravnih naslednic, saj med štorsko, vojniško in Mestno občino Celje še ni sprejeta premoženjska deli- tvena bilanca. V tem premo- ženju nista zajeti Celjanka in dvorana E, ki sta bili dograje- ni po 1.1. 1993 (datum otvori- tvene bilance), ter dvorani A in B, ki sta prvenstveno na- menjeni športno-rekreativni dejavnosti in sta bili ob začet- ku lastninjenja dogovorno iz- ločeni iz skupnega premože- nja nastajajoče delniške druž- be Celjski sejem. Celjski sejem je zadnja leta v izgradnjo novih objektov ter izboljšave obstoječega standarda vložil preko 500 milijonov tolarjev, za petino naložbe pa so najeli kredite. Občina je s svojim denarjem neposredno sodelovala pri zamenjavi tal v dvorani A (3,5 milijona od skupno 11,5 mili- jonov tolarjev) v obnovo raz- svetljave te dvorane 4,6 mili- jona, za usposobitev zimske- ga bazena v dvorani B pa bo letos namenila še 2,7 milijona tolarjev. S športnimi objekti v kompleksu nekdanjega ŠRC Golovec upravlja Celjski se- jem d.d., dejansko stanje pa je takšno, da so objekti po izločitvi iz bilance stanja družbe v letu 1995 prešli de- jansko v last, letos pa tudi v posest občine Celje. Seveda v stanju, v kakršnem so pač bili in z vsemi problemi in nere- šenimi vprašanji vred. V gradivu, ki je pripravljeno za jutrišnje zasedanje občin- skega sveta, je podrobno ori- san zdajšnji položaj športno- rekreativne dejavnosti, svet- nikom v presojo pa ponujen tudi predlog za ureditev raz- merij med podjetjem in obči- no. Tako naj bi po razpravi glasovali o sklepih, da se predlog urejanja razmerij sprejme, da je funkcioniranje zimskega bazena v javnem interesu in je zaradi tega del stroškov za njegovo obrato- vanje dolžna iz proračuna za- gotoviti občina, prav tako pa naj bi svetniki podprli predla- gano politiko Mestne občine Celje do družbe in gospodar- jenja s športnimi objekti ter soglašali, da se športni objek- ti na območju Celjskega sej- ma lahko oddajo v upravlja- nje in gospodarjenje brez raz- pisa. IVANA STAMEJČIČ Dr. Cetina je častai cian GRS Jože Četina, priznani celjski anesteziolog in dolgoletni član %ke gorske reševalne službe, je v ponedeljek, 10. novembra, j,'^)el diplomo častnega člana Gorske reševalne službe Slovenije, .'^^lili so mu jo za triinštiridesetletno delo v gorski reševahii ,,^^bi. Kot zdravnik se je izkazal v številnih zahtevnih reševalnih Sah. KL Plin v Lucah Plinifikacija Zgornje Sa- vinjske doline je eden najbolj zahtevnih projektov zadnjih let, ki so se ga lotili v občini Luče. Za partnerja so na jav- nem razpisu izbrali podjetje Europlin iz Trbovelj, ki je ta- ko dobilo koncesijo za na- slednjih 25 let. mm Lučanom se je ponudilo še podjetje Butan iz LJ^ubljane, vendar so trboveljski' projekt ocenili za ugodnejšega. Odloči- tev je temeljila tudi na obsež- nejših izkušnjah Europlina, ki bodo zelo pomembne zaradi načina plinifikacije. Do Luč na- mreč še ni speljano omrežje za zemeljski plin, zato bo sistem bodočega ogrevanja temeljil na dveh plinskih postajah. »Razvod omrežja za zemelj- ski plin se končuje v Velenju in Žalcu,« razsežnosti projekta predstavlja Europlinov tehnični direktor inž, Marjan Klanjšek. »Omrežje v občini Luče je sicer dimenzionirano tudi za ze- meljski plin, toda doslej še ni bila omenjena konkretna mož- nost in želja po morebitni pri- ključitvi v roku nekaj nasled- njih let.« V središču Luč so pred ča- som zgradili manjši vzorčni del sistema za ogrevanje s plinom. Na podlagi izkušenj je veliko krajanov izrazilo pripravlje- nost za prehod na tovrstni na- čin ogrevanja, ki naj bi stekel v naslednji kurilni sezoni. »Za nas je najbolj zanimiva enotna cena, ki jo Europlin ponuja za vso občino. Individualni pri- ključki bi bili skupaj s plinome- rom po 120.000 tolarjev, v več- stanovanjskih objektih pa po 80.000 tolarjev,« pravijo v Lu- čah. »Na obeh koncih Luč bomo postavil dve osrednji postaji s po tremi rezervoarji. Vsaka bo imela prostornino petih kubič- nih metrov, s čimer bodo še v skupini malih cistern. Na viš- ku kurilne sezone bomo re- zervoarje polnili predvidoma vsake tri tedne, celotna zade- va pa je varna in v številnih primerih preverjena že tudi po vsej Sloveniji,« pravi inž. Klanj- šek. Pogodba trboveljsko podjet- je zavezuje, da bo do naslednje kurilne sezone postavilo in za nemoteno obratovanje uspo- sobilo vsaj eno postajo. Druga polovica uporabnikov naj bi se na plinovod priključila najka- sneje jeseni 1999, nato pa je v načrtu plinifikacija ostalih kra- jev in zaselkov z mini postaja- mi. Skupna vrednost naložbe je med 60 in 65 milijoni tolarjev. Za prehod na ogrevanje s pli- nom so se v Lučah odločili predvsem zaradi prekomerne- ga onesnaževanja zraka s trdi- mi kurivi in želje po izboljšanju kvalitete življenja. V naslednjih mesecih bodo pripravljali us- trezno dokumentacijo, z ze- meljskimi deli pa naj bi začeli spomladi. »■■■■■■H ŽEUKOZULE Nemška veleposlanica v Celju Celje bo jutri, v petek, obiskala nemška veleposlanica v Sloveniji Heike Zenker. Po srečanju pri županu Mestne občine Celje Jožetu Zimšku bo skupaj z delegacijo položila vence k spomeniku Vojna in mir na Gledališčem trgu v središču mesta ter k obeležju mobilizirancev v nemško vojsko v letih 1941-45 na mestnem pokopališču ter na nemško grobišče na zgornjem delu celjskega mestnega pokopališča. IS POSVETU Igra Živcev V Iraku Iraške oblasti še vedno ovi- rajo delo strokovnjakov ZN za razorožitev, in grozijo s sestrelitvijo ameriških izvid- niških letal U-2, če bodo ta še naprej preletavala iraško ob- močje. Kljub temu so Američani obnovili prej prekinjene pole- te, vohunska letala pa so spremljali tudi bojni reaktivci. Po poročanju radia Bagdad so bile iraške protizračne baterije pripravljene na napad, vendar pa so ameriška letala letela izven njihovega dosega. Ame- riški predsednik Clinton je ob tem izjavil, da Washington ne bo toleriral nobenih poskusov napadov. Zunanja ministrica Albrightova pa je dejala, da bodo Združene države ukre- pale same, če bo potrebno. Irak medtem poskuša s števil- nimi diplomatskimi akcijami na svojo stran pridobiti čim- več zaveznic. Podpredsednik vlade Tarik Aziz je tako pohi- tel na lobiranje na sedež OZN v New York. Bagdad si pred- vsem prizadeva, da bi nove skupine razorožitvenih inš- pektorjev bolj odražale sesta- vo Varnosmega sveta. S tem bi se vanje vključili tudi Arabci, po drugi strani pa bi na ta način zmanjšali število Ameri- čanov. Poleg tega pa bi Irak od svetovne organizacije rad iz- posloval ukinitev ali pa vsaj omilitev gospodarskih sank- cij, naprtenih Bagdadu po za- sedbi Ruvajta avgusta 1990. Vendar pa številni tuji časniki pišejo, da je edini ključ za dolgotrajno rešitev iraške kri- ze strmoglavljenje režima Sa- dama Huseina. Bosna pomembna partnerica v Bosni in Hercegovini je bil na prvem uradnem obi- sku slovenski premier Dr- novšek, ki ga je spremljala močna gospodarska delega- cija. V njej je bilo okoli 60 pred- stavnikov prehrambene in po- hištvene industrije, pa elek- troindustrije, Slovenskih že- leznic in farmacije, ki so se pogovarjali s predstavniki 80 bosanskih podjetij. Tako poli- tična kot gospodarska sreča- nja so bila uperjena v prizade- vanja, da se med državama vzpostavijo vsaj predvojni od- nosi, če ne še boljši. V prid temu govorita tudi dva tokrat podpisana sporazuma, in si- cer o gospodarskem sodelo- vanju ter o prevozu oseb in stvari v mednarodnem pro- metu. Bosanska stran naj ne bi več sprejemala dodatnih ca- rin in prelevmanov za sloven- ske izdelke. Državi pa sta pod- pisali tudi protokol, s katerim sta se zavezali, da bosta začeli pogovore o prosti trgovini, us- tanovili pa naj bi tudi mešano gospodarsko komisijo. Veliko govora je bilo o problematiki vizumov - Drnovšek je tako ponudil precejšnjo liberaliza- cijo režima viz. Veljavnost vi- zumov naj bi se podaljšala do enega leta, poleg tega je pred- lagal ukinitev takse za izdaj a# vizumov, zavzel pa se je še za povečanje števila mest v Bosni za izdajo viz. Slovenija in Bo- sna naj bi kmalu sklenili tudi sporazume o zaščiti investicij, premoženjski sporazum in sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi. Konec stavke tovomjakarjev v Franciji se je po dolgo- trajnih in večkrat neuspelih pogajanjih med sindikati in delodajalci končala šestd- nevna stavka tovomjakarjev. V tem času je okrog 350 tisoč avtoprevoznikov posta- vilo okoli 200 cestnih zapor, ki so močno ohromile promet in povzročile precejšnjo gmotno škodo. Šoferji so blokirali tudi dostop do rafinerij in drugih pomembnih industrijskih con, tako da so številna podjetja ostala brez surovin. Glavni zahtevi stavkajočih sta bili predvsem dve: višje plače in boljši delovni pogoji. Prvo zahtevo so si tovornjakarji iz- borili precej dobro. Z deloda- jalci so se namreč dogovorili za šestodstotno povišanje plač, delodajalci pa jim bodo tudi zagotovili 1740 dolarjev za 200 ur dela mesečno vse do leta 2000. Vprašanje pa ostaja, kaj bo z denarnim dodatkom, ki je bil šoferjem obljubljen že po lanski 12-dnevni stavki. Le- tošnja stavka pa ni povzročUa težav samo v Franciji, temveč je sprožila precej negodovanja tudi v drugih državah Evrop- ske unije, ki imajo tranzit ure- jen preko Francije. Kljub temu se Evropska komisija ni odlo- čila, da bi proti Franciji sproži- la postopek pred evropskim sodiščem, saj Pariz naj ne bi kršU pogodb, ki veljajo za Evropsko unijo. Britanska varuška izpuščena Potem ko je porota sodišča v Cambridgeu v ameriški zvezni državi Massachusetts 19-letno britansko varuško Louise WoodwanJ spoznala za krivo naklepnega umora druge stopnje osemmeseč- nega dojenčka in 2:anjo pred- lagala dosmrtno ječo, so nje- ni odvetniki vložili pritožbo. Obramba predvsem trdi, da je tožilstvo dokaze predložilo prepozno. Da bi bila sodba pravnomočna, pa je moral svojo odločitev izreči še sod- nik, kar pa je trajalo kar nekaj časa. Sodnik Zobel je imel na voljo več možnosti. Ali da izre- čeno kazen, to je dosmrmo ječo samo potrdi, lahko bi tudi razveljavil sojenje in razpisal novo, obstajala pa je tudi možnost, da obsodbo »na- klepni uboj druge stopnje« spremeni v nenaklepni uboj. Sodnik se je odločil prav za to zadnjo navedeno možnost - uboj iz malomarnosti in va- ruško obsodil na devet mese- cev zapora, ob tem pa jo spu- stil iz zapora, saj je v njem preživela že dovolj časa. Sam proces je naletel na velik odziv in mnogi ga primerjajo s soje- njem O.J. Simpsonu (eden od varuškinih odvetnikov je so- deloval pri obrambi znanega nogometaša). Ne glede na vse pa večina vprašanih tako v ZDA kot v Veliki Britaniji meni, da je bilo sodišče pri izreku prvotne obsodbe 19-letni Lo- uise prestrogo. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 Življenje na treh stebrili Pričele so se razprave o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Zmanjšale se bodo pravice in tudi obremenitve zavarovancev Minuli teden so v Ljubljani predstavili Belo knjigo o refor- mi pokojninskega in invalid- skega zavarovanja, ki pojas- njuje razloge za spremembo sedanjega sistema in predloge za spremembe. V naslednjih tednih se bodo načrtovalci re- forme o vsebini bele knjige najprej pogovarjali s sindikati in predstavniki delodajalcev, sledila bo razprava v ekonom- sko-socialnem svetu, nato bo prečiščeni predlog poslan v sprejem vladi in nazadnje še v razpravo državnemu svetu. mm Minister za delo Tone Rop poudarja, da bodo pripravljavci knjige o njej iskali čim širše soglasje. S predlaganimi re- formnimi rešitvami in tudi z neizbežnimi posledicami, če reforme ne bi bilo, ali če bi z njo še naprej odlašali, pa bi bilo treba čim bolj objektivno sez- naniti vse državljane Slovenije. Ker se reforma tiče prav vseh. Če bi sodili po prvi javni raz- pravi, ki jo je v ponedeljek pri- pravila v Celju združena lista, se za spremembe trenutno naj- bolj zanimajo upokojenci in ti- sti, ki jim do upokojitve manj- ka le še nekaj let, ki pa reforme, kot je napovedano, sploh ne bodo občutili. Predstavnike srednje in mlajše generacije, ki jih bodo spremembe najbolj prizadele, je bilo mogoče pre- šteti na prste ene roke. Škoda. Zvišanje polne starosti za upoicojitev na 65 let Temeljni cilj reforme je, da uzakoni moderniziran sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo dolgoročno socialno vzdržen in finančno stabilen in bo omogočil zdrav gospodarski razvoj. Brez refor- me se namreč računi pokojnin- skega zavoda kmalu ne bi več izšli. Leta 2020 bomo v Sloveni- ji na enega zavarovanca imeli enega upokojenca. Načrtovalci reforme napovedujejo, da bo uveljavljena že v začetku leta 1999, spremembe pa bodo po- stopne. Najprej bodo skušali prenoviti sedanji dokladni za- varovalni sistem, saj daje za upokojevanje preveč široko- srčne možnosti. Zato se večina žene, da bi čimprej izpolnila minimalne pogoje za odhod v pokoj. Z reformo obstoječega sistema naj bi se zato povečali minimalna starost in pokojnin- ska doba, spodbudilo bi se od- laganje upokojitve in poslabša- lo razmerje med plačami in pokojninami. Za upokojitev potrebna sta- rost, ki bi znašala 65 let za oba spola, naj bi se povečevala po- stopno - v začetku vsakega leta za šest mesecev. Ženske naj bi se tako leta 2022 lahko upoko- jile, če bodo stare 65 let, za moške pa bi ta starostna meja veljala deset let prej. Dokup let, kakršnega poznamo sedaj, ne bo več mogoč. To možnost naj bi nadomestile nove ugodno- sti, saj naj bi vsaka mati za vsakega otroka dobila dodatno leto, če ni bila drugače zavaro- vana, omogočen pa bi bil tudi odkup let za varstvo otroka do tretjega leta starosti. Polna de- lovna doba za upokojitev bi za oba spola bila 40 let. Avtorji bele knjige menijo, da bi bilo treba benificirano delovno dobo izločiti iz pokoj- ninskega sistema in jo nado- mestiti z dodatnim zavarova- njem, za katerega bi prispevek plačevali izključno le deloda- jalci. Pri nas je sedaj 31 tisoč benificiranih delovnih mest, največ v rudarstvu, prometu, notranjih zadevah, obrambi, tekstilni industriji in livarnah. Velika novost naj bi bilo tudi fleksibilno upokojevanje od 58 do 65 leta starosti, ki bi temeljilo na bonusih za tiste, ki bi se upokojili po izpolnitvi potrebne starosti, in malusih za one, ki ne bodo dosegli potrebne starosti. Bonus in malus bi za vsak mesec znašal 0,3 odstotka. Če bi se nekdo upokojil prezgodaj, bi mu za vsak manjkajoči mesec do 65 leta starosti odbili 0,3 odstot- ka, odbitek pa bi bil trajen. Če bi kdo delal dlje kot 65 let, bi za vsak mesec dela več prido- bil 0,3 odstotka pokojnine več. Novost bi bila tudi delna po- kojnina, ki bi že upokojenim zavarovancem omogočila, da bi bili poldelavci in polupoko- jenci. Pokojnina bi se odmerila dvakrat, ob delni upokojitvi in takrat, ko bi takšni upokojenci dokončno prenehali delati. Na novo naj bi bil določen tudi način izračunavanja pokojnin- ske osnove. Namesto desetih najugodnejših let bo upošteva- nih kar 25 let, kasneje pa naj bi upoštevali celotno zavaroval- no dobo, spremenil pa bi se tudi način odmere pokojnine. Sedaj se pri polni pokojninski dobi upošteva 85 odstotkov pokojninske osnove, po no- vem bi bil izračun drugačen: za prvih 15 let bi vsak zavarova- nec dobil 32,5 odstotka pokoj- ninske osnove, za vsako na- slednje leto pa 1,5 odstotka. Z reformo naj bi uvedli tudi državno pokojnino. Po- goj zanjo bi bila starost 65 let, upravičenci pa bi morali biti slovenski državljani, ki v Sloveniji bivajo najmanj 10 let in niso vključeni v zava- rovanje. Državne pokojnine bi znašale polovico mini- malne pokojnine, financira- le pa bi se iz državnega pro- računa. Hkrati s spreminjanjem po- gojev upokojevanja po seda- njem sistemu naj bi potekala tudi druga faza reforme. Uve- dena bosta dva nova načina pokojninskega varčevanja. Prvi je varčevanje znotraj ta- ko imenovanega drugega ste- bra, oziroma naložbeno za- varovanje. Posamezniki bodo morali obvezno vplačevati del dosedanjih prispevkov na lastne račune, s katerih bodo po upokojitvi prejemali dolo- čen del svoje pokojnine. Tretji steber zavarovanja bo pro- stovoljen. Ne le pri nas, tudi drugod po Evropi naj bi po- kojninski sistemi v 21. stoletju temeljili na treh stebrih. Po- vsod namreč ugotavljajo, da brez dodatnega zavarovanja v drugem in tretjem stebru ne bo mogoče prihajajočim ge- neracijam upokojencev zago- toviti takšnega standarda kot ga imajo sedanje. JANJA INTIHAR Kako iz prometne zagate? Mednarodna delavnica o prometu v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini so pri- pravili prejšnji teden več- dnevno urbanistično delav- nico o prometni ureditvi ob- soteljskega mesta. Gre za nje- no II. fazo s sodelovanjem študentov in profesorjev Fa- kultet za arhitekturo iz Ljub- ljane ter italijanske Pescare. Rogaška Slatina leži v dolini, kjer so prometne rešitve zah- tevne, pri tem pa se pojavljajo različni interesi. Med lansko I. fazo urbanistične delavnice so študenti in profesorji analizirali položaj ter iskali prostorske us- meritve, letos pa so to nadgra- dili z iskanjem konkretnejše prometne ureditve zanimivega mesta. Obe fazi imata nepo- sredno zvezo z začetkom spre- jemanja prostorske plana sla- tinske občine, do česar naj bi prišlo prihodnje leto. Delo delavnice so opravili v petih skupinah. V prvi, s štu- denti iz Italije, so se ukvarjali s celovito rešitvijo, v vseh preo- stalih so iskali posamezne reši- tve. Tako so v štirih skupinah obravnavali med drugim preč- ne povezave mesta, vsa križiš- ča, lotili pa so se tudi obstoječih ter mogočih povezav z zunanjo obvoznico. Delalo je približno 30 udeležencev. Nosilec delav- nice je bila ljubljanska Fakulteta za arhitiekturo s strokovnim vodjem prof. mag. Petrom Ga- brijelčičem, prišli pa so tudi prof. Janez Koželj, prof. dr. Aleš Vodopivec, doc. Vojteh Ravnikar in doc. dr. Roberto Mascarucci iz Pescare ter dipl ing. Janez Pugelj iz ljubljanske- ga Projekta nizke gradnje. Delavnico, ki jo je organizi- rala občina v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, so zaključili z okro- glo mizo. Vsa dosedanja spoznanja bo nosilec promet- ne študije, ing. Pugelj, upošte- val pri njeni izdelavi. Študija o prometni ureditve Rogaške Slatine bo nato predstavljena občinskemu svetu. Če se bo- do svetniki zanjo odločili, bo postala obvezni element no- vega prostorskega plana. BRANE JERANKO Celjski zdravniki na Bavarskem Konec minulega tedna je 25 članov poslovod- nega in strokovnega vrha Splošne bolnišnice Celje obiskalo Bavarsko. Obisk je bil namenjen predvsem spoznavanju nemških izkušenj, sodi pa v okvir projekta usposabljanja vodilnih ljudi v bolnišnici, ki ga v Celju že eno leto vodijo strokovnjaki Sana klinike iz Nemčije. Predstavniki celjske bolnišnice so se sestali s predstavniki bavarskega ministrstva za zdravs- tvo in se dogovarjali o morebitnem sodelova- nju, ki bi vključevalo izmenjavo strokovnjakov in certificirano izobraževanje po merilih Evrop- ske unije. Obiskah so tudi bolnišnico v mestu Kempten in se seznanili z njeno organizira- nostjo in načinom vodenja, plod pogovorov pa naj bi bila izmenjava zdravnikov. Že januarja naj bi zdravniki iz Kemptna obiskali Celje. Celjski zdravniki si od neposrednih stikov z nemškimi kolegi obetajo predvsem hitrejše po- sredovanje znanja, saj se želi bolnišnica prilago- diti evropskim standardom še pred vstopom naše države v Evropsko unijo. JI PO DRŽAV Lustracijo LJUBLJANA, 5. novenii (Delo) - Predsednika Slo^' skih krščanskih demokra!' in Socialdemokratske st^' ke Lojze Peterle in i^^^ Janša sta v parlamentat' proceduro vložila predlog kona o odpravi posledici munističnega totalita režima. Predlog zakona u, meljujeta z ugotovitvijo I Slovenija še ni pretrgala ^ tinuitete s prejšnjim rej mom, v katerem so oblasinji zagrešili »vrsto zločinov človeštvu«. Ustanovljeno bilo lustracijsko sodišče sedmimi sodniki, obdo^ njihovega delovanja pa n^; bilo obdobje očiščenja, [ stracijski zakon naj bi pos!> ci obravnavali na izredni 19. novembra. Slovenija v Sforj« UUBUANA, 5. novembi (Delo) - Slovenija je urad: postala 37. članica mednar: nih mirovnih sil v Bosni \ Hercegovini. Naši vojaki bodo sodelovali v bojnih;., cijah, ampak bodo prevaža pomembne ljudi in more- ne ranjence iz BiH v Sloveč:; in obratno. Slovenska vois;.; je dala Sforju na razpolagot helikopterje in transportu letalo s posadkami ter letal če v Cerkljah, po potrebi pa! 100 postelj za ranjence v si venskih bolnišnicah. Popuščanje ROGAŠKA SLATINA, ! novembra (Dnevnik) -Zazi prtimi vrati se je sestal zač sni poslovni odbor krške r- klearke. Slovenska in ka stran sta pogovore kot naporne, a uspe jima je uspelo sprejeti , darski načrt za leto 1997,^ vključuje tudi obsežen nm obnove in nadgradnje ■ klearke. Dogovorili so se im da bo cena električne energ. iz Krškega za obe strani e:.: ka. Naslednja seja poslovr.. ga odbora bo predvidoma^ decembra, do takrat pa naj: Hrvati proučili vseh 22 ložb, ki jih predlaga vodstva elektrarne. Leto varčevanji LJUBLJANA, Z nove bra (Večer) - Koaliciji stranke so uskladile usm< tve v ekonomski politiki,, ko da bo leto 1998 leto vat vanja. Z ukrepi nacionalni varčevalnega paketa - pro^ ja državnega premoženja podražitev bencina in tob^' ka, nov davek na bilan(!n^ vsoto bank, prepoved novi'' zaposlitev v državni upr^' vi..., naj bi država prihranila okrog 74 milijard tolarjev. Zaloge vina LJUBUANA, 10. novem bra (Večer) - Po ocenah m' nistrstva za kmetijstvo je tošnji pridelek grozdja n^^" manj kot 143.000 ton, iz ga pa so predelali sto mili)^' nov litrov vina. Kljub ujm' je torej pridelek dober i količini in še zlasti po kak^ vosti, vendar vinogradnil^^ in vinarje skrbijo lanske Z'' loge vina, ki jih ocenjujejo i^'' 51 milijonov litrov. .SNOPIČ TEMA TEDNA 5 Procesije za »blažev žegen« Jamstveni sklad sivi lase delavcem, nic manj stečajnim upraviteljem, po mnenju sindikalistov ustvarja nove krivice jjja letos je bil objavljen o jamstvenem skladu. j,reja posebne pravice de- jjv, ki so po 2. januarju ko je bil sprejet zakon ifisilni poravnavi, stečaju likvidaciji, ostali brez plač ^3(li uvedbe stečajnega po- pka ali prisilne poravnave jjetja. V Sloveniji je bilo tega datuma približno 5 stečajnih postopkov, pri- jetih je bilo 20 do 25 tisoč di, na Celjskem približno 50. 3. novembra je začel lovati Jamstveni sklad, s lerim pa je v praksi pove- ja kopica problemov. Kdo so upravičenci? lamstveni sklad je bil torej lanovljen z namenom jam- aja delavcem, ki so delo iz- bili zaradi stečaja oziroma isilne poravnave podjetja od januarja 1994 dalje. Iz tega slova delavci lahko pridobijo ilačilo treh plač v višini za- nčene oziroma minimalne iče in neizplačanih nadome- I plače za plačane odsotnosti ieia določene z zakonom za dobje, za katero se zahteva ilačilo, zmanjšanih za davke prispevke, če jim v zadnjih h mesecih pred preneha- ?in delovnega razmerja pla- oziroma nadomestilo plače bilo izplačano v tej višini, adalje lahko delavci pridobijo plačilo ene polovice minimal- e plače za obdobje, za katero ezahteva izplačilo zmanjšano J prispevke in davke za nado- lestilo za neizkoriščen letni bpust, do katerega je bil upra- fen v tekočem koledarskem ttu, ko je prenehalo delovno 'Jzmerje. In zadnje, delavci ^ko pridobijo izplačilo ene linimalne plače za pravico do ■dpravnine kot jih za presežne fevce določajo predpisi, ki teo delovna razmerja. Dora: »Delala sem v Toper ^ode. Odpravnino nam dol- iijejo in plačo za dva mese- Eno plačo in regres so '^m izplačali v materialu, ^fi mesece mi manjka do *'3rostne upokojitve. Presta- '3 sem za delo in premlada pokoj. Nikomur ne verja- mem ničesar več.« Nadaljnji pogoj za pridobi- pravic je, da so delavci ffjatve v predpisanih rokih Rjavili v stečajno maso, o 'f^vicah po zakonu pa odloča ^nistveni sklad. Čas za uve- ■^^Ijanje pravic iz Jamstvene- ^ sklada za upravičence, ki ffavice uveljavljajo za nazaj, '^50 dni, konkretno do konca Sarja 1998. Z zakonom do- "'^en rok ni podaljšljiv, zato je ''['^vice potrebno uveljavljati v '^viru tega roka. bolcumentacija h uveljavitev pravic po za- "•^u o Jamstvenem skladu pajo delavci pridobiti kup ^l^umentacije. Med drugim ™^rebujejo sklep o preneha- nju delovnega razmerja, če te- ga nimajo, pa odločbo o priz- nani pravici do denarnega na- domestila med brezposelnost- jo. Nadalje potrebujejo potrdi- lo delodajalca o izplačanih pla- čah in nadomestilih v zadnjih treh mesecih pred preneha- njem delovnega razmerja, obrazec je na voljo pri delavcu Jamstvenega sklada. Tretji do- kument je dokaz, da ste prijavi- li terjatve v postopku stečaja oziroma prisilne poravnave, priložiti je treba še fotokopijo obvestila o davčni številki ter fotokopijo tekočega računa, hranilne knjižice oziroma nere- zidenčnega računa. Če bi do- sledno spoštovali zakon, bi morali delavci prilagati tudi fo- tokopijo iz Uradnega lista o začetku stečajnega postopka, a vsaj v Celju teh potrdil v Jams- tvenem skladu ne zahtevajo. Kolone čalcajocih Pred vrati Jamstvenega sklada se že zjutraj vijejo dol- ge kolone delavcev. Koordi- natorka Jamstvenega sklada Območne enote Celje Bernar- da Keblič pojasnjuje: »Za Ob- močno enoto Celje deluje pi- sarna Jamstvenega sklada na Gledališkem trgu 7, v prvem nadstropju. Na tem mestu da- jemo informacije v zvezi z uveljavljanjem pravic, stran- ke dvignejo in vložijo zahtev- ke za pridobitev pravic. V pr- vem tednu delovanja sklada se je pri naši Območni enoti zglasilo preko 3000 strank, ki smo jih okvirno seznanih z njihovimi pravicami, ob tem pa zaznali, da so si informaci- je, pridobljene iz medijev, razlagali po svoje. Drug prob- lem predstavlja dokumenta- cija v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ki časov- no sega v leto 1994. Opaža- mo, da veliko strank nima več odločb o prenehanju delov- nega razmerja. Ljudi opozar- jamo, da doma poiščejo do- kumentacijo, v kolikor pa le- te resnično nimajo, naj to po- vedo referentu Jamstvenega sklada in je ne iščejo pri sve- tovalcih zaposlitve, stečajnih upraviteljih ali sodišču. V teh primerih bodo delavci Jams- tvenega sklada to dokumen- tacijo pridobili iz arhivov Za- voda za zaposlovanje. Po sta- tističnih podatkih je na našem območju približno 4800 de- lavcev, ki jim je delovno raz- merje prenehalo zaradi steča- ja od 2. januarja 1994 do 3. novembra 1997.« Nepotrebna administracija Uresničevanje zakona o Jamstvenem skladu terja ogromno dela tudi za stečajne upravitelje. Vlogo na Jamstveni sklad mora prinesti vsak upra- vičenec, stečajni upravitelj pa mu mora izdati potrdilo o tem, koliko sredstev je nekdo že dobil, kakšna je bila njegova prijava terjatev v stečajnem po- stopku, koliko sredstev je dela- vec dobil izplačanih in kohko mu še pripada. Marsikatero podjetje je bilo v tem času že prodano, tako da stečajni upra- vitelji sploh nimajo več prosto- rov v podjetju in jih delavci včasih iščejo po vsej regiji. Na stečajne upravitelje se obračajo posamezni delavci, kar pov- zroča veliko dodatnega in ne- potrebnega administriranja. Jamstveni sklad je stečajnim upraviteljem sicer poslal diske- to, na katero lahko zberejo vse podatke za delavce, vendar tu- di stečajni upravitelji sami tega niso vedeli do zadnjega trenut- ka. A ljudje morajo na svojo vlogo še vedno natančno nave- sti zneske, ki jih uveljavljajo, do teh podatkov pa brez stečajnih upraviteljev delavci seveda ne morejo. Stečajni upravitelj Emo Po- sode, celjski odvetnik Marjan Feguš ob tem pravi: »Ob steča- ju Ema Posode 2. februarja 1994 je šlo na Zavod za zapo- slovanje preko 800 delavcev V zvezi z Jamstvenim skladom je tohko nejasnosti, da iščemo dodatna pojasnila, vsekakor pa gre za izjemno zahtevno nalogo, ki pa na koncu najver- jetneje ne bo obrodila toliko sadov, kot jih ljudje pričakuje- jo. Konkretno za Emo Posodo lahko povem, da so delavci dobivali minimalno plačo in iz tega naslova najbrž ne morejo pričakovati nobenih izplačil. Podobno je z odpravninami, ker januarja 1994 nihče ni bil opredeljen kot tehnološki vi- šek. Še največ možnosti imajo za izplačilo polovice minimal- ne plače na račun neizplačane- ga dopusta, čeprav je tudi tu- kaj še veliko nejasnosti. Oseb- no menim, da so bile informa- cije v zvezi z Jamstvenim skla- dom preveč optimistične, lju- dem so veliko obljubljali, ob- ljube niso realne, vsem skupaj pa to povzroča ogromno do- datnega dela.« S krivico nad krivice Svoje mnenje o Jamstvenem skladu imajo že lep čas sindi- kalisti. Sekretar območne orga- nizacije Zveze svobodnih sindi- katov Ladislav Kaluža pravi: »Za v prihodnje je Jamstveni sklad dobra rešitev. Če bo šlo podjetje v stečaj, se bo delavec prijavil na zavodu in hkrati vlo- žil terjatev iz naslova neizpla- čanih plač ali odpravnin in bo del tega denarja tudi kmalu dobil. Poprava krivic za nazaj pa je predvolilna obljuba in če bi jo hoteli izpolniti, bi morali krivice popravljati vse od leta 1991 in vsem dati možnost, da uveljavljajo pravice do izplačila iz Jamstvenega sklada. Zakon bi moral biti naravnan tako kot v zahodni Evropi. Če delavci v stečajnih postopkih ne dobijo plač, država poravna obvezno- sti do ljudi in potem država nastopa kot upnik v stečajnem postopku. Ljudje nikakor ne morejo razumeti dejstva, da velja zakon retrogradno šele od 2. januarja 1994. Kot da pred tem datumom ni bilo delavcev v stečajnih postopkih in ljudi brez plač ali odpravnin! Moti nas še ena stvar. Zakon je bil sprejet maja, v tem času bi Jamstveni sklad lahko bistve- no bolje pripravil stvari in poe- nostavil postopke. Vse skupaj je eno samo administriranje. Ljudje, ki uveljavljajo svoje pra- vice, so postavljeni v nemogoč položaj. Izgubljajo ure in ure s čakanjem v vrstah in na novo zbirajo dokumente, ki so jih Vlado: »35 let sem delal v Emu. V Emajlirnici. Predča- sno so me upokojili, iz firme sem šel brez odpravnine. Ta- krat so rekli, da bi moral dobi- ti deset plač, pa ni bilo tolarja. Zdaj stojim v vrsti pred Jams- tvenim skladom, v rokah ni- mam še nobenih papirjev.« nekoč že zbrali. Na primer do- kument o prenehanju delovne- ga razmerja zaradi stečaja so delavci že predložiU Zavodu za zaposlovanje, zdaj ga morajo ponovno predložiti Jamstvene- mu skladu. Svobodni sindikat je predlagal tudi revalorizacijo minimalnih plač. Ker to ni bilo sprejeto, bodo delavci, katerih firma je šla v stečaj februarja 1994, dobili 18 tisoč tolarjev mesečne zajamčene plače, de- lavci, ki so šH v stečaj letos, pa 40 tisoč tolarjev.« Marija: »19 let sem bila v celjski Metki. Dobivali smo sa- mo minimalne plače, pa še tistih ne vseh, dolgujejo nam regres za nekaj let, stroške za prevoz na delo in za malico. Prišla sem, da vidim, kaj sploh je mogoče doseči z Jamstve- nim skladom, papirjev zaen- krat nimam še nobenih. Papir- je moramo oddati v Metkini trgovini, tam naj bi jih prevzel stečajni upravitelj.« Na papirju je Jamstveni sklad lepa in pametna rešitev. A če upoštevamo čas, ki ga bodo ljudje porabili za pot do mesta, čakanje pred vrati Jamstvenega sklada, še bolj za iskanje stečajnih upraviteljev in čakanje na ta ali oni papir, bo marsikdo vrgel puško v koru- zo. Vsi papirji, pa seveda delo ljudi v Jamstvenem skladu, na sodiščih, stečajnih upraviteljev in drugih tudi ni zastonj. In ko bodo ljudje zbrali vse papirje, bo zajec še vedno tičal v enem grmu. Kje vzeti denar za izpla- čila in popravo krivic? Sredstva so v državnem proračuna predvidena, toda proračun še vedno ni ugledal luči sveta. Ka- ko bo s tistim za drugo leto, pa ve sam bog v nebesih, bi rekli starejši ljudje. IRENA JELEN BASA Foto: GREGOR KATIC Bernarda Keblič: »Veliko lju- di nima odločb o prenehanju delovnega razmerja.« Ladislav Kaluža:«V čem je razlika med stečajnikom pred in po 2. januarju 1994?« V prvem tednu se je v prostorih Jamstvenega sklada zglasilo preko 3000 delavcev. PO DRŽAVI Predsedniški umik LJUBLJANA, Z novem- bra - Predsedniški kandidat SKD in SDS dr. Jože Bernik se je za čas predvolilne kam- panje umaknil z mesta pred- sednika Svetovnega sloven- skega kongresa, to funkcijo pa prepustil prvemu pod- predsedniku SSK dr. Borisu Pleskoviču. Bernik je po- zval vse konference kongre- sa, naj ne podprejo nobene- ga od predsedniških kandi- datov in tudi sicer naj ne posegajo v volilno kampa- njo, članom pa priporočil, naj volijo kandidata po svoji vesti. Gospodarski kriminal LJUBLJANA, 6. novem- bra (Delo) - Ministrstvo za notranje zadeve je vladi da- lo pobudo, naj na državni ravni sprejme strategijo bo- ja zoper gospodarski krimi- nal, ki je v Sloveniji še ved- no v porastu. Od leta 1993 je policija podala 462 kazen- skih ovadb za okoli 2000 kaznivih dejanj,*med kateri- mi jih je bilo največ poveza- nih s preoblikovanjem druž- bene lastnine. Proračunski primanjkljaj LJUBLJANA, 10. novem- bra (Delo) - Vlada je vložila v parlamentarni postopek dopolnjen predlog letošnje- ga državnega proračuna, ki ga bodo poslanci predvido- ma obravnavali 25. novem- bra. Dopolnjeni proračun predvideva 741,9 milijarde tolarjev odhodkov, kar je za 5 milijard več od prvotnega predloga. Skoraj polovica od povečane vsote gre na račun povečanja sredstev ministrstva za šolstvo in šport, za 1,8 milijarde tolar- jev pa se je znižala postavka ministrstva za delo. Prihod- ki proračuna znašajo 710 milijard tolarjev. Vlada odgovorila LJUBLJANA, 10. novem- bra (Delo) - Vlada je posla- la ljubljanski škofiji odgo- vor na njen predlog spora- zumne poravnave glede vračanje gozdov. Za zgor- njesavinske gozdove pred- laga vrnitev prek odškodni- ne, določene v pogajanjih na osnovi zakona o dena- cionalizaciji, glede gorenj- skih gozdov pa meni, da cerkev glede na pravna in zgodovinska dejstva do njih ni upravičena. V zame- no ji ponuja financiranje njenih dejavnosti s pomoč- jo posebnega cerkvenega sklada. O finančnih vidikih naj bi se vlada in cerkev domenili v posebnih poga- janjih. 6 GOSPODARSTVO McDonalcl's |e moje življenje Tako pravi Ljubljančan Armando Cveibar, l Drago Slakan, ki pa ima nekaj časa družinsko. zas{ no podjetje v Šentjurju. Prvič preko. milijarde |i v letošnjih devetih mes^ so v Gorenju prodali 1.346.4 velikih gospodinjskih apai tov, kar predstavlja 87 odsti kov planirane prodaje za leto. Po sedanjih ocenah b« letošnji konsolidirani čisti p hodki znašali 950 milijon mark. V letu 1998 pričakuj( prodajo blizu 1.900.000 velil gospodinjskih aparatov in] vič čez milijardo mark čist( konsolidiranega prihodka, tem bi Gorenje tudi v prihi nje ostalo največje slovens neto izvozno podjetje. Davčna zakonodaja Društvo managerjev strokovnjakov Golding KI Žalec bo danes popoldne ganiziralo pogovor o pred gu zakona o davku na do( no vrednost. Srečanje se začelo ob 17. uri v Hot( Žalec, uvodno predstavitev aktualne teme pa bo priprai strokovnjak s tega podroi Andrej Šircelj iz Ljubljan Območna gospodarska zbof niča Celje in Združenje poč jetnikov pri GZS pa bosta tri, v petek, organizirala seiiii nar o slovenski davčni zako- nodaji ter pripravah na za- ključek davčnega leta 199" Seminar, začel se bo ob 9. uaj bo v Celjanki. I Podjetnikom v pomoč Zgornjesavinjski podjetniški center se je prijavil na dva državna razpisa - Do konca leta brezplačno svetovanje Zgornjesavinjski podjetniš- ki center (ZSPC) je bil usta- novljen maja, vendar je zaradi raznih težav z delovanjem za- čel šele minuli mesec. Težave so povzročile zlasti številne nedorečenosti na državni rav- ni, ki so z razpisom večih pro- jektov končno odpravljene. mm Za začetek bodo v ZSPC do konca leta na sedežu združe- nja in tudi v posameznih obči- nah brezplačno nudili storitve svetovanja podjetnikom in iz- delali strategijo razvoja male- ga gospodarstva. Izhodišče za zahtevno nalogo bo celovita analiza stanja v Zgornji Savinj- ski dolini, ki jo želijo narediti še letos in se na osnovi argu- mentiranih spoznanj spoprije- ti z razvojnimi možnostmi. Zgornjesavinjčani so se prija- vili na dva razpisa ministrstva za ekonomske odnose in raz- voj ter pričakujejo, da bodo še letos dobili določena finančna sredstva. Z denarjem iz držav- nega proračuna naj bi vsaj po- lovično sodelovali pri kritju stroškov za splošno svetova- nje podjetnikov, za tekoče de- lovanje centra pa si obetajo 3 milijone tolarjev. Obeta se tudi sodelovanje z republiškim za- vodom za zaposlovanje, pred- vsem z vidika različnih oblik podpore podjetnikom na lo- kalni ravni in projekta zagotav- ljanja novih delovnih mest. Z opravljanjem storitev in opravil v sklopu ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Zgornjesavinjski podjetnici" center vključuje v republišk" pospeševalno mrežo. Podjetif kom bodo v skladu s pravic lahko pomagali le svetovalci, ^ bodo izpolnjevali pogoje in ^ tem pridobili ustrezne licenc^ Osnovna ideja je združiti vs^ zmogljivosti, ki lahko pozitivn" vplivajo na razvoj podjetni^t^^ ter uskladiti različne poglede. Zgornjesavinjski podjetni^lj center je tudi eden ustanovni'' članov družbe za pospeševanja turizma v dolini. S tega vidil^^ bo v prihodnje tvorno sodelov^' s podjetjem Zgornja Savinjsl^^' pri čemer odločno poudarjaj"' da ne gre za podvajanje dej3^' nosti niti za konkurenco. ^ j. SNOPIČ GOSPODARSTVO 7 Po Zlatarni Zlatarna Aurodent V ponedeljek bodo predvidoma spet pognali stroje v celjski Zlatarni - Mesečno bodo zlatarji ponudili tržišču 10 do 12 kilogramov zlatega nakita jjonec oktobra sta stečajni upravitelj Zlatko jl,njec in direktor Aurodenta Andrej Cimer- jn podpisala pogodbo o najemu Zlatarne, ijjaj (v sredo) naj bi odprli Zlatarnine jdajalne, v ponedeljek, 17. novembra, pa bo j^vidoma ponovno stekla proizvodnja v jfem Zlatarninem obratu. O tem smo se ,govarjali z direktorjem Zlatarne Aurodent jjrejem Cimermanom. Lahko podrobneje poveste, kaj je zapisano v ijemni pogodbi? /aurodent najema poslovne prostore, tehnolo- jo, orodja in ostale potrebne nepremičnine ^tarne. Dogovorili smo se za ugoden aranžma zvezi z zalogami gotovih izdelkov in pol delkov, podjetje jemljemo v najem za eno leto. ogovorjena je razmeroma ugodna najemnina, je skupaj pa je naravnano tako, da bi skupaj s ečajnim upraviteljem dosegli obratno pot od 5te, kakršne so pogoste v stečajnih postopkih, inamen stečajnega upravitelja, da bi oblikoval ;liko stečajno maso, temveč išče načine za živitev proizvodnje, ki lahko preživi v sloven- im ter širšem prostoru. Podpisali smo tudi ogodbo o najemu blagovne znamke, kar nam agotavlja, da lahko vse izdelke, ki jih bomo roizvajali, deklariramo z blagovno znamko latarna Celje. Po naših analizah je ta blagovna namka še vedno živa, predvsem pa je pomem- [10 to, da ji ljudje zaupajo. Kakšni so proizvodni načrti? Zlatarna Aurodent, kot se bo po novem aenovalo podjetje, naj bi na tržišču dosegala 8 ) 10-odstotni delež. Glede na to, da je imela atarna nekoč 60 do 80-odstotni tržni delež na Dvenskem tržišču, so naši načrti dokaj realni. V vi fazi bomo mesečno naredili 10 do 12 iogramov zlatega nakita, letni obseg proizvod- je naj bi bil 144 kilogramov zlatega nakita, ačunamo tudi na prodajo v tujini in v tem tenutku lahko povem, da imajo kupci Zlatarni- lih izdelkov na Japonskem in v ZDA veliko azumevanja za sedanje razmere v podjetju ter ia bomo z njimi poslovali tudi v prihodnje. Zavedamo se, da Zlatarna vsaj na začetku ne bo tako velika kot, je bila v preteklosti, dejstvo pa je, Ja je koncentracija znanja in tehnologije še 'edno zelo velika, pa čeprav je podjetje šlo v stečaj. Koliko delavcev nameravate zaposliti? V prvi fazi zaposlujemo 35 ljudi v proizvodnji in 6 delavcev v trgovinah. Skupno bo Zlatarna Aurodent zaposlovala 69 ljudi, vsa proizvodnja se bo odvijala v Starih prostorih Zlatarne, nič več pa v stolpnici, ki je v lasti Banke Celje. Kako boste zagotovili denar za zagon proi- zvodnje? Delno z lastnimi sredstvi Aurodenta. pričaku- jemo pomoč ministrstva za delo ter gospodar- skega ministrstva, dolgoročno pa bo treba zago- toviti tudi sredstva s pomočjo bank. Oživitev zlatarske proizvodnje je bila načr- tovana že v začetku novembra, kje se je zataknilo? Začetek proizvodnje smo načrtovali za 3. november, stvari so se zapletle zaradi pridobiva- nja uporabnih dovoljenj. S tem so povezani veliki stroški, delno se srečujemo tudi z nerazu- mevanjem pri pridobivanju številnih soglasij. Drugi razlog za zamik proizvodnje je ta, da smo v podjetju še vedno brez ogrevanja, ni bilo tople vode in plina. Načrtovali smo, da bi 15. oktobra proizvodnjo Aurodenta sehli iz Ljubljane v Celje, pa tega zaradi objektivnih težav nismo mogli uresničiti, kar nam je povzroči- lo veliko težav. Mi smo namreč v Ljubljani delavce Aurodenta proglasili za tehnološke viške, del opreme smo pripeljali v Celje, potem pa smo morali ljudi ponovno pogodbeno za- posliti in opremo voziti nazaj v Ljubljano. Za leto dni imate sklenjen najemni odnos, načrtujete potem tudi odkup Zlatarne? To je v pristojnosti stečajne- ga upravitelja, ki mora prodati vse premoženje Zlatarne Celje, v to premoženje pa spada tudi Aurodent. Zaradi nejasnega lastniškega razmerja smo v ze- lo težki situaciji. Kot najemniki zelo težko pridobivamo trajna obratna sredstva. Zato je čim- prej potrebno najti novega last- nika, ki bo podjetje dokapitali- ziral. »Govorice O scenarijih so zgolj natolcevanja« Kakšen je bil v preteklosti odnos med Zlatarno Celje in Aurodentom? Aurodent je prva sloven- ska rafinerija plemenitih ko- vin, njeni začetki segajo v čas pred drugo svetovno vojno. V sedemdesetih letih je bil Aurodent združen z Zlatarno Celje, najprej kot tozd, potem je imel status obrata oziroma profitnega centra. Leta 1992 Včeraj je bil na celjskem sodišču tudi prvi narok za preizkus terjatev Zlatarne v stečaju. Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je pred narokom povedal, da se bo izjasnil glede večine terjatev. Preko 500 upnikov je prijavi- lo terjatve v višini 1,9 milijarde tolarjev, največji upniki pa so bivši delavci Zlatarne ter banke. je Aurodent postal samostojna organizacija, njen ustanovitelj je bila s 100-odstotnim vlož- kom Zlatarna Celje. V zadnjih letih smo potrojili tržni delež in uvedli nove programe. Aurodent je po uvedbi stečajnega postopka v Zlatarni del stečajne mase, vendar bi bilo popolnoma neproduktivno, da bi s stečajem Zlatarne šli v stečaj tudi dobri deli podjetja. Stečajni upravitelj se za ta korak ni odločil, temveč dal zeleno luč, da Aurodent nadaljuje tradicijo zlatarstva. V javnosti je bilo že ob uvedbi stečajnega postopka Zlatarne slišati, da ste v Aurodentu vseskozi načrtovali prevzem Zlatarne, da je skratka šlo za načrtovan scenarij? To so natolcevanja. Aurodent se nikoli ni nameraval ukvarjati z zlatim nakitom. Aurodent je želel biti lociran in zdfuževati proizvodnjo v okviru Zlatarne Celje kot samostojno podjetje, v Zlatarno Celje smo se morali potem preseliti po nalogu stečajnega upravitelja. Ko smo priprav- ljali ekonomske izračune stroškov, se je pokaza- lo, da bi stroški najema Zlatarne samo za program Aurodenta bili preveliki. Zato smo iskali tržno nišo, sorodno naši proizvodnji. In če se Aurodent kot edini slovenski proizvajalec zobotehničnih zlitin in ostalih stvari za zobno tehniko ukvarja s plemenitimi kovinami, potem je bilo najbolj logično, da nadaljujemo s progra- mom s področja plemenitih kovin, konkretno s proizvodnjo nakita. Prepričan sem, da bomo z dodatno proizvodnjo stroške na enoto proizvo- da dodatno znižah. Aurodent se torej dokončno seli iz Ljublja- ne v Celje? Skupščina Zlatarne Celje je najprej zahtevala, da je Aurodent sprejel hipoteko oziroma ga- rancijo za kredite pri Banki Celje, ki jih je najemala Zlatarna. Februarja letos je bil obrat v Ljubljani prodan. Zlatarna bi morala nadome- Včeraj, v sredo, naj bi ponovno odprli Zla- tarnine prodajalne. Kupcem je na voljo nakit, ki je ostal v Zlatarni po uvedbi stečajnega postopka. stiti izgubo kapitalskega deleža, zato mi v stečajnem postopku uveljavljamo svoj regresni zahtevek do Zlatarne. Kako se bodo stvari razpletle, ne vem. Od marca do sedaj smo v Ljubljani morali objekt najeti, da smo lahko nadaljevali proizvodnjo, vse to pa seveda po- meni dodatne stroške. Aurodent je sicer vse- skozi posloval z dobičkom, ki pa se je v preteklosti prenašal v Zlatarno. Vi verjamete, da bo Celje ohranilo zlatarsko proizvodnjo? Stvari smo se lotili realno, skrbno in prepriča- ni smo, da bo projekt uspel. iiiMiiiiiiiMMiiiiiiiiiiciii..........I.........III.....irn r in n t baša Direktor Zlatarne Aurodent Andrej Cinterman je v Zlatarni zaposlen preko 20 let. Nikoli se ni ukvarjal s programi zlatega nakita, temveč s programi industrije; direktorsko mesto v Auro- dentu je prevzel leta 1992. Svojo delovno pot je sicer pričel v celjski Klimi, pred prihodom v Zlatarno je bil zaposlen še v eni izmed bank. Švedi na čakanju Za železarno Štore se zanimajo tudi Italijani, Nemci in Belgijci Prejšnji teden je bil v Ljubljani sestanek med predstavniki slovenskega ministrstva za ekonomske dejavnosti ter švedskega podjetja Inexa, ki je predsta- vilo svojo ponudbo za na- kup železarne Štore. Pri tem je švedska stran omenila tudi potrebo po vlaga- nju za vzpostavitev nove teh- nološke osnove in novih stan- dardov v proizvodnji, z novim proizvodnim programom. Kot je povedala tiskovna predstav- nica ministrstva za ekonom- ske dejavnosti Vera Vogrinčič, so se na sestanku dogovorili, da bodo predstavniki tega mi- nistrstva - skupaj s predstavni- ki Slovenskih železarn - šved- sko ponudbo preučili podrob- neje. V ministrstvu so švedske- mu interesentu povedali, da mu bodo odgovorili v skladu s postopki, povezanimi z določ- bami zakona o delni privatiza- ciji Slovenskih železarn, ki je še v parlamentarnem postop- ku. S švedskim ponudnikom za nakup Štor se je pogovarjal državni sekretar za industrijo dr. Boris Šuštar, skupaj s so- delavci. Sestanku je prisostvo- val direktor uprave Sloven- skih železarn Igor Umek. Si- cer pa v koncernu pravijo, da se za nakup Štor zanimajo preko posrednikov tudi mo- rebitni kupci iz Italije, Nemči- je in Belgije. Pri tem je treba povedati, da gre zaenkrat le za iskanje informacij po tele- fonu. Med Slovenci se za na- kup celotne železarne ne za- nima nihče, zanimajo pa jih posamezni deleži. BRANE JERANKO 8 CEUSKA KRONIKA Admiral in Icapilani Živaana sailing team iz Celja: od prijateljskih nasvetov do tečaja, regate, srečanja s kitom in licitacije pozabljenih stvari v portoroški marini so edi- ni celjski admiral Janez Kun- tarič, sedem kapitanov in še mnogi pomorščaki »Kornati express«. Na Jadranu le redki poznajo njihova imena in za večino domačinov so »Živaa- na«, pred tedni so ob Palagru- ži srečali kita, jadralno sezo- no pa z morsko pojedino in licitacijo končali v petek. Janez in Vesna Kuntarič sta z jadranjem začela sredi se- demdesetih let. V dvosedu fi- reball sta bila štirikrat zapored slovenska podprvaka in nizala uspehe tudi s potovalnimi ja- drnicami. Ko so regate postale preteklost, se je Janez odločil za gradnjo lastne jadrnice in jo leta 1988 z imenom Živaana (po obeh hčerkah) splovil. Znancem in prijateljem je pred odhodom na njihove morske pustolovščine natresel vrsto napotkov, narisal števil- ne zemljevide pristanišč in se pred štirimi leti odločil, da bo zanje organiziral osnovni te- čaj iz mornarskih veščin. Iz tečaja je nastala Živaana sailing team. Janez Kuntarič je bil oklican za admirala, Mihela Jezernik, Simon Jezernik, Zdravko Konda, Bojan Kranjc in Vesna Kuntarič so postali kapitani, prav tako Andi Bresc- han iz Avstrije in Peter Mišen- ski iz Češke. Družba si je med prvomajskimi prazniki celo omi- slila štiridnevno regato v skupni dolžini 65 morskih milj (blizu 1200 km), pet posadk je jadralo celo v burji šestih boforov in končalo se je z zmago Simona Jezernika, ki med vsemi slovi tudi kot najboljši kuhar. Kapitan mora za pridobitev prestižnega naslova prejadrati najmanj 2000 navtičnih milj, kar večini uspe v sedmih letih. Celj- ska peterica jih je v jadra ulovila v dveh sezonah in zato ni čudno, da se jih je prijelo ime Kornati express. Nemalokrat so v petek zvečer odrnili s portoroškega pomola, čez 24 ur neprekinjene- ga plova so bili na Komatih in naslednji dan spet na slovenski obali. Ko je bil med otoki ustav- ljen trajektni promet, je Živaana rezala visoke valove in izplula tudi iz poplavljenih Benetk. V Saliju na Dugem otoku je družina Raljevič izpraznila svo- jo dnevno sobo in v njej pogo- stila blizu 30 celjskih pomorš- čakov, župan Zatona pri Šibeni- ku pa je v petek prišel ključno večerjo in ponudili plačni servis za organizacijo slednje prvomajske regate, ker mora biti tudi zabavno, po pojedini pripravili še licit| jo stvari, ki so jih morski voj vi pozabili na Živaani.Viries bili tudi očala, levi čevelj in d kavboj ke, ki jih eden kapitanr ni uspel povrniti. Po hudei boju je pridobil vsaj mošnjji: s kamenčki za srečo, ki jih imel privezane za pas. Edini celjski admiral Janez Kuntarič z zobatcem. Na licitaciji so najvišjo ceno dosegle kapitanove kavbojke. IZJAVA TEDNA Mag. Igor Karlovšek, oi; vetnik in pisatelj: i »Zakaj me država, gledeni to, da sem v romana Rodoiii i napovedal Depalo vas, ne ujn \ števa kot vrhunskega strom njaka za predvidevanje poM nih dogodkov v Sloveniji? M to, ker predsednika MilanM čan in dr. Janez Drnovšek i; bereta mojih romanov!« o OBRAZ Pol stoletja na Stanetovi 6 »Družabno življenje se v Celju že od nekdaj vrti na Prešernovi in Stanetovi ulici, ki je bila svoje dni odprta za motor- ni promet in zato s širokim pločnikom,« se spominja urar Dušan Godnik, ki po- sluje v lokalu z eno najdaljših tradicij. Urarstvo Godnik je na Stanetovi 6 že od leta 1945 dalje. Družinsko tradicijo je začel Viktor, kateremu se je štiri leta pozneje pridružil sin Dušan (lokal je prevzel leta 1970), zdaj pa izročilo že v tretji rod prenaša njegova hči Brina. »Marsikaj se je spremenilo na Stanetovi. Rakuš, zdaj Železninar, in obe knjigarni vztrajajo že ves čas in imajo skupaj z nami najdaljšo tradicijo. Lokal smo tri- krat temeljito prenovili, v življenju pa sem imel pet ali šest ur, saj se ne vsako stvar zelo navežem. Kot urar se seveda nisem mogel izogniti zbiranju starih ur in dve sta kar muzejska primerka,« pravi Dušan Godnik (na shki s hčerko Brino). Beaujolais in Movina Tretji četrtek v novembru množice svetovljanov drvijo v Pariz in v bistrojih pokuša- jo imenitni beaujolais. Mla- do vino je pri nas nekaj po- sebnega postalo leta 1991, ko je Mirko Paj iz celjske deli- katese Bacchus kot prvi v Sloveniji uvozil imenitno francosko rdeče vino in tra- dicijo bo nadaljeval tudi le- tos. »Prvo leto sem naročil pet kartonov beaujolaisa, a ni šel v promet in tri smo morali popiti kar sami. Naslednji če- trtek bom dobil sto kartonov in zanesljivo bom prodal vse steklenice,« pravi Mirko Paj, ki nima samo francoskega, mar- več tudi zapeljivo domače mlado vino; Ščurkovo in Kri- stančičevo, ki je pri nas že prava redkost, saj polovico le- tine izvozijo, ostanek pa po- kupi država za protokol in di- plomatska predstavništva. Naslednji četrtek prihoda beaujolaisa ne bo mogoče spregledati. Linhartovo uli- co bodo spet preplavili pla- kati v francoščini, ki bodo v Bacchusu naznanjali mlado vino. Moda beaujolaisa se je na vse celine razširila iz Lyona. Francoski vinogradniki so v obdobju velike krize prodali le tretjino vina in se odločili za proizvodnjo zgodnejšega, mladega vina. Z zaslužkom so preživeli finančno najbolj ob- čutljivo zimsko sezono in sč soma je beaujolais posti modna zapoved. Francozi ga celo uzakonili: beaujolai je samo tisto vino, ki na pride natanko tretji četrtek i novembru, kot zadnji dan pJ je določeno silvestrovo, saj ji namenjen takojšnji uporabi. »Gre za sveža in lahka vinai nizko alkoholno stopnjo. Zna- čilni so izrazito sadni okusi is tudi naše mlado vino Movir se lahko primerja s francosk. mi. Nekaj poskusov pridela« zgodnjega vina je tudi na Šta jerskem, vendar na naših kon- cih vremenske razmere za to- vrstno pridelavo niso primef ne,« pravi Mirko Paj, ki se na širšem celjskem območi- uveljavil tudi s party service. Mirko Paj v pričakovanju beaujolaisa. , SNOPIČ REPORTAŽA 9 Z vrha je pogled najlepši Bili smo pri Ireni Polanec, slovenski slikarki, ki jo je Pariz povzdignil med zvezde Rdeče in črno, je rekel Stendhal, ona pa je lala prgišče zlata. Tako je bila rojena Irena lanec,« je ob neki njeni pariški razstavi pisal francoski umetnostni kritik Anatole tovsky, naš umetnostni zgodovinar prof. Mirko Juteršek pa je o slikarki povedal: lijcarstvo Irene Polanec je izrazito samos- je, a hkrati v poljudnosti zelo splošno in 0 ljudem. Njegova razvojna pot odraža ziskovalno ustvarjalni značaj od poeno- ivljene ekspresivne stilizacije, prek reali- čnega opisovanja stvarnosti do današnje ovno prefinjene znakovne podobe žen- ega lika na isto temo, to je ciklus »večne e«. Eva sem lahko jaz, lahko si to ti, je lahko tera koli ženska na tem svetu. To je izho- jčna točka v slikarstvu, posvečenemu žen- i, kot ga je v sedemdesetih letih zasnovala in tem s svojevrstno likovno govorico ter trajnostjo dograjevala Mariborčanka Irena lanec. Njene Eve so bile rojene v Parizu, 'Stu, kjer je vsakemu umetniku dovoljeno ijati, in kjer je tistih, ki zares uspejo, zelo ilo. Irena pa je uspela in se v petnajstih letih vzpela v same vrhove evropskega ženskega karstva. Priti na vrh in tam ostati. To je zgodba, ki im jo je po koščkih nizala umetnica, ko smo obiskali v njenem stanovanju in ateljeju v edišču mesta, kjer zdaj živi in ustvarja. Kadar Dpi na teraso, obdano z razkošnim cvetjem in Djnim zelenjem, se ji pred očmi razprostre obršen del njenega Maribora. »Od tod, z vrha, ier imam na dlani vse strehe tega mesta, je flgled najlepši,« reče hudomušno, ko na sim- oličen način pove o uspehu, ki ga danes uživa 'svetu slikarstva, in o svojem zasebnem kra- fetvu, ki si ga ustvarila z možem Bojanom, udi Mariborčanom. Tam zgoraj je srečna in sdovoljna, kajti Irena Polanec prav dobro ve, ^ko je biti spodaj, čisto na dnu, v breznu, ki ga fskusila in spoznala, ko je pred davnimi leti 'tvič stopila na pariška tla in na tamkajšnja 3rnasa pota. Brezno l^a začetku sedemdesetih let je začutila, da -ora od doma, nekam ven, na tuje. Mlada '^na, ki je že od otroških let vedno nekaj ^ala, poleg tega pa igrala na klavir, plesala % in pisala, se je nekega dne odločila, da ^ Lowenskoldska'trilogija), 1^" 1909 je dobila Nobelovo naf do za literaturo (umrla 1^'' 1940). 1907 - Rodil se je franco^|| filmski režiser (Plačilo za stra« Resnica, Umor v pariški četr« Henri-Georges Clouzot (ui™ leta 1977). 1925 - Rodil se je amen-' demokratski politik Robj' Kennedy, leta 1968 kandi^^^ za predsednika ZDA, ^f. predsednika ZDA v letih 19°' 63 Johna Fitzgeralda K^J nedyja (ubit v atentatu 1^' 1968). I. SNOPIČ ŠPORT 13 toiko pivo poplavilo prestolnico Po Kovinofehni Savinjski Polzeli je skalp Unionu Olimpiji vzela še Pivovarna Laško grbi desetega kroga v A-1 slovenski košar- jlti ligi je postregel z novim preseneče- ^, Potem ko so se košarkarji Uniona jjpije že v začetku sezone »izgubili med fljem« in klonili na Polzeli, so minulo oto še »utonili« v Laškem pivu. ^^oboj dveh pivovarniških ekip so mnogi <)vedovali le kot formalnost, zmagovalec pa bi bil znan že vnaprej. Toda državni prvaki ;e drugič v letošnji sezoni opekli in zaokrožili ga najbolj črnih tednov kluba v novejši zgo- jni, saj so doživeli katastrofo v evropski ligi s ono, potem pa prepustili točki Laščanom v mi, ki je bila tudi v znamenju obeh pokrovite- ; Več kot 1000 gledalcev je z izjemo Green tlesov mirno spremljalo tekmo in zdelo se je a kljub izenačeni igri ne verjamejo v uspeh ;tov. Tudi Zmago Sagadin je bil povsem mi- 1, podobno kot na Polzeli. Očitno tudi Ijubljan- strateg ni pričakoval senzacije. Oboji so ieli živčno, tekma pa je bila precej pomem- Ejša za »zmajčke« kot za »pivovarje«, kajti ilje v srečanju niso imeli česa izgubiti. Vseeno ičani niso bili mirni, v napadu je bilo preveč jak. Tovornik je bil dobro Icrit, priključek pa je držal leta Lisica, ki ga Kraljevič in ssov nikakor nista znala jstaviti. Izid 31:26 ob polča- je nekako napovedoval ;burljivo nadaljevanje, za- lovo pa nihče ni predvidel lultanke kapetana Pivovar- Laško Matjaža Tovornika, jj ne tako blesteče. V uvod- 1 štirih minutah 9 zapored- I točk, v drugem polčasu 19, ipno 25. Zaustaviti ga je zkušal temnopolti John ^lor. Slednji si bo 37-letnega igla« dobro zapomnil. To- vornik mu je predstavn razno- vrsten repertoar preigravanj in prodorov, nekajkrat ga je poslal pod strop Tivolija in neusmiljeno polnil nasprotni- kov koš, na trenutke celo iz nemogočih položajev. Kape- tan je bil najzaslužnejši za majhno prednost, ki so si jo Laščani prigarali pred zaključ- kom tekme. Sagadin je bil še naprej miren, njegov pomoč- nik Mahorič prav nasprotno, Pipan na drugi strani pa je tako ali tako ves čas stal ob igrišču, delil varovancem nas- vete in spodbudne besede. 31 sekund pred Koncem je na semaforju pisalo 56:58, Haupt- man je imel na voljo dva pro- sta meta, ki ju je izkoristil, potem pa so Ljubljančani hitro storili prekršek nad Sanijem Bečirovičem. Izbrali so si pač najmlajšega na igrišču, ki pa je prisebno zadel drugi prosti met za minimalno vodstvo 29 sekund pred koncem. V dra- matičnih odločilnih trenutkih so gostje ohranili mirno kri, dovolili McDonaldu dolgo za- drževanje Žoge in met s po- Irazdalje. Žoga ni šla' skozi obroč, do nje se je dokopal Kraljevič in zgrešil, Tušek pa zadel a - prepozno. Slavje se je začelo! V mestu Uniona je bilo »ta glavno« laško pivo! Še bolj pitno je bilo kot sicer, a le za Štajerce, Ljubljančani se ga bo- do odslej zagotovo še bolj izo- gibali. Veliko slavje na parketu Tivolija bo šlo v anale. Zasluži- li so si ga prav vsi tvorci zgo- dovinske zmage z navijači vred. Green bottles so v Ljub- ljano prišU s »Heja, heja Cibo- si«, odhajali pa s temnimi plo- čevinkami na ustih in glasnimi vzkliki »Laško, Laško!« Zele- no-beli gigant, ki v soboto to ni bil, se je znašel na kolenih, veliki zmagovalci čvrsto na tleh. »Nobene evforije, nobe- nega pretiranega slavja ne bo,« je po srečanju pripovedo- val Aleš Pipan, ki je ukanil Zmaga Sagadina, in nadalje- val: »V Ljubljano smo prišli čim dražje prodat svojo kožo, o zmagi smo le sanjali. Z iz- jemno zrelo igro smo prese- netili absolutne favorite in do- kazali, da smo dobra ekipa, kar pa bo potrebno potrditi v prihodnjih tekmah z manj ug- lednimi nasprotniki, ki znajo igrati košarko in lahko prema- gajo vsakogar.« Laščani so velik uspeh znali proslaviti, še posebej, ker so presenetljivo edina neporaže- na ekipa v elitni konkurenci, toda kolikor poznamo moštvo, igralci nc bodo živeli v oblakih. Zavedajo se, da bodo odslej vsi prvoligaši v tekmah proti Pivo- varni Laško silno motivirani. Kako dolgo še brez poraza? Do konca rednega dela prvenstva ne, ampak že deset krogov je ogromno, »ljubljanska noč laš- kega piva« pa je krasna deko- racija uspešnih predstav. Union Olimpija je zadaj, daleč za To- vornikom&co. In kar nas še posebej veseli: Ljubljančanov ne more v Sloveniji premagati nihče razen obeh predstavni- kov s Celjskega! Kovinotehni Savinjski Polzeli je uspelo letos dvakrat. Pivovarni Laško en- krat. Za 1997 dovolj, v prihod- nje pa še kdaj. ^■i^^M TOMAŽ LUKAČ Kapetan Pivovarne Laško Matjaž Tovornik je v Tivoliju blestel Grki vrnili Polzelanom v nadaljevanju Evrop- skega košarkarskega po- kala je grški Apollon v Patrasu premagal KSP s 84:59 (39:38) in se tako oddolžil za edini poraz v tem tekmovanju. Polzelani so v 8. minuti že vodili s 24:12, nato pa popustili in Grki so polčas odločih v svojo korist. V nadaljevanju je bila igra KSP vse slabša in prednost domačih je naraščala vse do konca tekme. Strelci za KSP: Jagodnik in Horvat 16, JekUn 11, Cizej Z KSP ima 3 zmage in 4 poraze in za četrtfinale potrebuje vsaj še eno zmago. Kemoplast in Comet prvič Šentjurčani so z novim trenerjem Igorjem Puckom prvič zmagali, Konjičani pa so zabeležili prvi par prvenstvenih točk v B-ligi, odkar jih vodi Jure Zdovc. Slednji so se v Litiji izvlekli po podaljških 75:79 (66:66, 40:29), ko so najprej spretno izkoristiU naklonjeno jim sodniš- ko odločitev, ob izteku podaljška zadeli za 3, Litijani pa so nespretno zapravili zadnja dva napada. Gostovanje v prihod- njem krogu pri sosedih na lestvici Gradbincu v Radovljici bo dalo odgovor na vprašanje, ali Comet sodi v zgornji dom drugega kakovostnga razreda. Kemoplast je prvo zmago nujno potreboval. Alarm v klub- skih vrstah je potihnil, poteza zamenjave trenerja je za zdaj upravičena. Slavje po zmagi v 6. krogu nad Ilirijo 93:84 (41:41) in briljantni predstavi Čopa pa ne bo trajalo dolgo, saj jih že v soboto v Škofji Loki pričakuje vodilna Loka Kava in porazu se bo težko izogniti. PŠ IngradvZDA Košarkarice celjskega Ingrada se od sobote mudijo na krajši turneji po ZDA. Poleg promocije slovenske košarke in nabiranja izkušenj nameravajo še navezati stike s poten- cialnimi okrepitvami za prihodnjo sezono. V prvi od petih tekem so se v ponedeljek pomerile s Fakulteto za družbene vede v Washingtonu in izgubile s 84:93 (46:54). Američanke so vodile celotno srečanje, toda nikoli več kot 10 točk. Celjankam je obilo preglavic povzročalo ameriško pravilo v korakih, zato se jim kljub petim trojkam Grolegerjeve ob koncu ni uspelo približati na manj kot 5 točk zaostanka. PŠ ŠPORTNIK MESECA ZA ^ŠPORTNIKA LETA Toicrat Mariica Kardinar v prvem novembrskem glasovanju je najbolj prepričljivo zmagal Uroš Šerbec, saj ste mu namenili 18 glasov, vsi ostali pa so dobiU največ po 3. Med športnicami ste se tokrat odločili za Mariko Kardinar (10), najbhžje pa sta Katarina Srebotnik (9) in Tina Randl (7). Med ekipami je podobno kot Uroš Šerbec zelo prepričljivo zmagala Pivovarna Laško. Košarkarji so spet med nominiranci, med katerimi so se znašli tudi RK Celje Pivovarna Laško, Tina Randl, Rastko Stefanovič in Matjaž Tovornik. Ponovno bomo vaše dopisnice čakali do ponedeljka, glasu- jete lahko za športnice, športnike in ekipe s Celjskega, ki so nastopali minuli teden, v začetku prihodnjega meseca pa bomo izžrebancu podarih nagrado našega uredništva. ŠPORTNI KOLEDAR ČETRTEK, 13.11. Umetnostno drsanje Pokal Evrope 97: medna- rodno tekmovanje za evrop- ski kriterij (do nedelje). SOBOTA J 5.11. Nogomet 2. SNL, 15. krog - Šentjur: Šentjur-Esotech Šmartno (13,30). Košarka l.A SKL (M), 11. krog-Pol- zela: KSP-Postojna (19.30), Laško: PIL-Krško (19). l.B SKL (M), 7. krog - Slo- venske Konjice: Comet- Gradbinec Radovljica, Škofja Loka: Loka Kava-Kemoplast (obe ob 19). 2. SKL (M) - vzhod, 6. krog: Šoštanj: Elektra-Celje, Pre- bold: Phma Prebold-Kamnik, Slivnica: Slivnica-Rogla Atras. Rokomet Evropska Liga prvakov, 2. krog - Celje: CPL-Pallamano Trieste Generali (18). Pokal EHF, povratna tek- ma - Žalec: Juteks-Kentro Neotitos (19). Odbojka l.A DOL (M), 9. krog - Šo- štanj: Šoštanj Topolšica-Gra- dis l.B DOL (Ž). 9^krog - Pre- bold: Gostišča Štorman-Ka- juh Šoštanj. Hokej Jadranski pokal, 7. krog - Celje: Inpos Celje-Medveščak (18). Kegljanje 1. liga (M), 8. krog - Mari- bor: Konstruktor-CP Celje (16) 1. liga (Ž), 8. krog - Kam- nik: ETA-Miroteks (13) 2. liga (Ž), 8. krog - Šoštanj: Šoštanj-MTT (13), Maribor: Miklavž-Komcel (14), Preva- Ije: Korotan-Miroteks II (14) Plavanje Celje: Mednarodni miting za pokal mesta Celja (tudi v nedeljo). Nogomet 1. SNL, 16. krog - Celje: Protonavto Publikum-Potro- šnik, Maribor: Maribor Tea- tanic-Rudar (obe ob 13,30). 3. SNL, 13. krog - Sloven- ske Konjice: Dravinja-Unior, Pobrežje: Pobrežje-Usnjar (obe ob 13,30). Rokomet Evropski Pokal pokalnih zmagovalcev, 1/8 finala, po- vratna tekma: Velenje: Gore- nje Velenje-Poljot (18). SREDAJ9.il. Hokej Jadranski pokal, 8. krog - Zagreb: Medveščak-Inpos Celje. 14 ŠPORT Konec tedna v vodo Plavalke in plavalci celjskega Neptuna res ni- majo sreče. Ob vseh teža- vah, s katerimi so se uba- dali v preteklosti, so letos ostali na suhem. Šele tik pred mitingom za Pokal mesta Celje so zimski ba- zen na Golovcu napolnili z vodo, nadarjeni športni- ki pa so v »suhih« dneh izgubili ogromno. Neptunovci so trenirali v Velenju in Mariboru, za te- den dni so odšli na priprave v Cerkno, domačega bazena pa seveda niso mogli upo- rabljati. Izgubili so precej tre- ningov, njihova kilometrina se nikakor ne more primer- jati s tistimi, ki so jih opravili vrstniki drugod po Sloveniji in Evropi. V soboto in nede- ljo pa v Celje prihaja okrog 200 plavalk in plavalcev iz Jugoslavije, Makedonije, Češke, Slovaške, Madžar- ske, Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, ki se bodo ude- ležili 12. Pokala mesta Celje. Zaradi pomanjkanja trenaž- nih dni od mladih celjskih plavalcev ne moremo priča- kovati sijajnih rezultatov, to- da Urška Roš, Maja Cunjak, Urška Bagari, Polona Jamni- kar, Matjaž Kolčan, Rok Hu- dohmet in ostali se bodo za- gotovo borili po svojih naj- boljših močeh. Upamo lahko, da bodo v bodoče imeli precej boljše pogoje za delo. Ob uspehih Roševe in kolegic ter kole- gov, se lahko samo vpraša- mo, kaj bi člani Neptuna dosegli, če bi normalno tre- nirali in bi bili rezultati odvi- sni od njih samih. T.L. Silovit f iniš? V15. krogu v I. SNL zmago Rudarja in Protonavto Publikuma - Ob koncu jesenskega dela v II. SNL Šentjur - Esotech Šmartno Končno sta oba predstavni- ka s Celjskega v elitni konku- renci dosegla visoki zmagi, ki jima vlivata optimizem pred zaključkom prvega dela dr- žavnega prvenstva. Do konca so še trije krogi v katerih bo potrebno osvojiti vsaj po 6 točk za nadaljevanje, v kate- rem bi lahko pričakovali ure- sničitev visokih ciljev. Tako Rudar kot Protonavto Publikum sta štartala na Evro- po, oba pa sta trenutno precej oddaljena od vrha prvenstvene lestvice. To velja predvsem za Velenjčane, ki so še vedno naj- večje negativno presenečenje v elitni konkurenci, toda v zad- njih tekmah so vendarle napo- vedali boljše nadaljevanje. Nji- hova priložnost za vzpon na lestvici je morda prav tekma prihodnjo nedeljo v Ljudskem vrtu. Maribor Teatanic se ver- jetno ne bo pobral po hudem udarcu Mure, Mariborčane pa čakajo še kazni NZS, zaradi »balkanskih« vložkovna derbi- ju 15. kroga. Rudar ima torej priložnost za zmago proti os- labljenim vijolicam. Tako bi vendarle do konca jesenskega dela popravil slab vtis z začet- ka sezone. V Celju se še vedno vse vrti okrog pokalnega tekmovanja, čeprav Protonavto Publikum ni več med udeleženci polfinala. Izpad z Elanom je marsikaj postavil na glavo. Na Skalni kleti resno razmišljajo o redče- nju igralskega kadra. »Tisti, ki ne bodo zadovoljili, odhajajo. Zagotovo,« pravi direktor Bra- ne Florjanič, ki je napovedal kazni za igralce, za trenerja Poklepoviča pa se še ne ve. »Špaco« je proti Elanu dobil, kar je iskal. Podcenjevalen od- nos do slovenskega in sploh »nehrvaškega« nogometa ga je pripeljal na rob obupa. Sedaj je verjetno spregledal. Zaveda se, da ga čaka ogromno dela. Na zimske počitnice pa bi rad od- šel s čim več točkami v žepu. »Pred zadnjimi tremi tekmami sanjam o 9 točkah. Vem, da bo še posebej težko prav ob kon- cu s HIT Gorico, dobiti pa mo- ramo tekmi s Potrošnikom do- ma in s Korotanom v gosteh,« pravi Stanko Poklepovič in ob- ljublja boljše čase celjskega no- gometa. Kljub manjši krizi se zdi, da bomo v prihodnje uži- vali v predstavah in zmagah. Potrpežljivost in zagnano delo se bosta izplačala. Morata se! Drugoligaši bodo že konec tedna za letos opravili svoje. Eni bolj, drugi manj uspešno. Esotech Šmartno je nedvomno razočaranje. Minulo nedeljo so imeli Šmarčani povrhu vsega še precej smole, saj so klonili proti Kopru prav v zadnjih mi- nutah. Šentjur se ubada s teža- vami drugačne vrste, trener Janko Bencina, športni direk- tor Stane Emeršič in igralci pa so cilje izpolnili. Ne glede na izid lokalnega derbija bodo z jesenskim delom lahko zado- voljni. Pravzaprav bodo na sotjotni tekmi Šentjur-Esotech Šmartno igrali predvsem živci. Domačini bodo sicer manj obremenjeni, kot Šmarčani, ampak derbi je derbi. Gostje pa točko(e) nujno potrebujejo. ■■■■■■H TOMAŽ LUKAČ Celjski kapetan Matjaž Štancar s soigralci računa na ugoden razplet jesenskem dela prvenstva. Evropa na ledu Od četrtka do nedelje bo na drsališču v Mestnem parku v Celju že četrto tekmovanje umetnostnih drsalcev mlajših kategorij Evropa criterium 97. Organizatorji pričakujejo okoli 220 tekmovalcev iz 35 klubov in 11 držav. Tekmovanje, v katerem sodeluje 60 klubov iz 16 držav, šteje za posamične in ekipne naslove in je prvo v seriji petih (finale bo v Italiji). Celjski drsalci so lani dosegli 4. mesto, edino zmago je pridrsala Anja Bratec. Med drugimi bodo v štirih mladinskih in pionirskih kategorijah nastopili tudi drsalci iz Izraela in ruskega Zauralja, tekmovanje pa bo sklenjeno v nedeljo z revijo najboljših. PŠ Bodo odbojkorji obstali? Odbojkarji Šoštanja-To- polšice so vse bližje izpadu iz najelitnejše konkurence, medtem ko sta si oba B-liga- ša pri ženskah utrdila polo- žaj na lestvici. Šoštanjski odbojkarji so si s porazom v domači dvorani proti novomeški Krki z 2:3 naj- brž zapravili realne možnosti za obstanek v l.A ligi, pred sezono pa so načrtovali uvrsti- tev do 6. mesta. Že drugič zapovrstjo so v boju z nepo- srednimi konkurenti klonili v tie-breaku. V razporedu do konca prvega dela prvenstva lahko realno računajo le še na točki proti Kamniku, obe ekipi pa se bosta spomladi najver- jetneje preselili v nižji rang. Pri dekletih so se odbojka- rice Gostišč Štormana in Kaju- ha Šoštanja zasidrale v sredi- ni razpredelnice. Na prelomu prvega dela prvenstva so v nekaj boljšem položaju Šem- petranke (5 zmag in delitev 3. mesta), medtem ko imajo Šo- štanj čanke polovični izkupi- ček in so z 8 točkami na var- nem 5. mestu. Obe ekipi sta si praktično že zagotovili obsta- nek v B-ligi, »gostinke« pa bi se z nekaj boljšo igro lahko vmešale celo v boj za 1. A ligo. PRIMOŽ ŠKERL PANORAMA NOGOMET 1.SNL 15. krog: SET Vevče-PA Pub- likum 1:3 (1:0) Sivko 48, Kam- berovič 64, Somalija 75. Rudar- Korotan 3:0 (2:0) Hribar 36, Brezič 37, Breznik 64/llm. Vrstni red: Mura 30, HIT Gori- ca 27, Primorje 26, Maribor Teataitic 25, Protonavto Publi- kum 22, SCT Olimpija 21, Ru- dar 19, Korotan 17, Potrošnik 14, SET Vevče 8. 2. SNL 14. krog: Jadran Šepič-Šent- jur 0:0. Esotech Šmartno-Ko- per 0:1 (0:0). Vrstni red: Tri- glav TeleTV 37, Koper 33, Že- lezničar 26, BST Domžale 25, Elan 23, Šentjur 20, Dravograd, Aluminij in Nafta 18, Jadran Šepič 17, Rudar 15, Esotech Šmartno 13, Goriške opekarne in Zagorje 12, Drava 10, Factor Črnuče 8. 3. SNL vzhod 12. krog: Unior-Paloma Šega 0:1 (0:0), Kungota-Dravinja 3:1 (1:0), Usnjar-Bakovci 2:3 (1:0). Vrstni red: Pohorje 31, Bakovci in Črenšovci 25, Odranci in Go- ričanka 21, Paloma Šega 19, Unior 17, Dravinja 16, Kungota 14, Turnišče, Usnjar in Pobrežje 10, Variš 8, Kovinar 7. Pokal Slovenije 1/4 finale - povratna sreča- nja: Protonavto Publikum-Elan 0:0, SET Vevče-Rudar 0:3 (0:1) Gajser 25,75, Vidojevič 63. KOŠARKA l.A liga (M) 10. krog: Union Olimpija-PIL 58:59 (31:26) Tovornik 25, Lisi- ca 16, Goljovič 7, Dragšič 5, Beširovič 4, Dončič 2. Maribor Ovni-KSP 71:79 (38j43) Jagod- nik 23, Cizej 16, Šamanič in Jeklin 12, Horvat 8, Rovšnik 5, Kobale 3. Vrstni red: Union Olimpija in PIL (-1) 18, KSP 17, Slovan 16, Krka in Helios 15, Maribor Branik in Idrija 14, Po- stojna (-1), Maribor Ovni in Kraški Zidar 13, Krško 11. I.Bliga (M) 6. krog: Kemoplast-Ilirija 93:84 (41:41) Čop 37, Madžarac 23, Urbanija 11, Sušin 9, Gajšek 8, Maček 3, Gostenčnik 2. Liti- ja-Comet 75:79 (66:66, 40:29) Ravnihar 22, Novak 14, Želez- nikar in Lušenc 11, Jesenek 9, Sivka 8, Keblič 4, Vrstni red: Loka Kava 12, Zagorje 11, Union Olimpija ml., Triglav in Hrastnik 10, Radenska, Comet in Radovljica 9, Ilirija 8, Kemo- plast in Jezica 7, Litija 6. 1.SKL (Ž) 9. krog: Maribor-Ingrad Ce- lje 60:53 (30:34) Polutnik 14, Jurše in Grobelnik 11, Grok 8, Germ 6, A. Vodopivg^ Vrstni red: Jezica 18. Marji 17, Ingrad Celje 15, Ilirija Odeja Marmor 13, BTC Sežj 12, Jezica ml. in Pomurje lo 2. SKL (M)-vzho4 5. krog: Elektra-Bistj 99:76 (51:39), Celje-Sliv, 105:84 (60:43), Rogla Atras- ma Prebold 85:73 (47:36).\ ni red: Elektra 10, Rogla A 9, Maribor in Celje 8, ^ Prebold in Kamnik 7, Slivnica Bistrica 5. Ameriška turneja (Ž| 1. tekma: American Univ., sity Washington-Ingrad Ce 93:84 (54:46) A. Vodopivec; Groleger 18, Jurše 15, Poluir^: 12, Grobelnik 8, Potočnik ; Ramšak 2. ROKOMET Liga prvakov (M) [ 1. krog: Ka Akiureyri-C i 23:26 (12:13) Puc 8, Pungarti 5, Stefanovič in Načinovič Šerbec 3, Jelčič in Vugrinec 1, PPZ (M) \ 1/8 finala: Polyot Čelji; binsk-Gorenje Velenje 32;1 \ (15:7) Bedekovič 5, Cvetko [ Sovič 3, Tamše 2, Ojsteršekl,; Pokal EHF (Ž) 1/8 finala: Kentro Neotito^ Juteks Žalec 18:39 (3:19) Rani J in Raukovič 7, Dolar 6, Derč' 4, Jager, V. Dolar in Kline in Ki 3, Zidar 2, Volk 1. j 1. DRL (M) 7. krog: CPL-Delmar 57: L (19:7) Šerbec, Pungartnik inN činovič 6, Stefanovič 5, Vugrini i in Jelčič 4, Pajovič 3, Tomšič i j Šafarič 1. Andor-Gorenje 27:31 (12:13) Bedekovič 11, Tomei, Saftescu 7, Sovič 3, Rozman , Krejan 1. Vrstni red: CPL li. Gorenje, Prevent in Krško I. Andor, Prule in Trebnje 8, Sla van 6, Škofljica in AFP Doboi^i 5, Sevnica 3, Delmar 2. ODBOJKA l.A liga (M) I 8. krog: Šoštanj Topol« Krka2:3 (15:13,16:14,6:15,S| 12:15). Vrstni red: Pomgrad« Fužinar (-1) in Salonit 12, (9 dis (-1) in Olimpija 8, Krka 4 Kamnik in Šoštanj-Topolšicai 1. B liga (Ž) 8. krog: Šentvid-Gostisč Štorman3:0 (15:12, 15:4, 15:4) KajuhŠoštanj-Meltal3:l (15:13 14:16, 15:5, 15:9). Vrstni red: Marsel Ptuj 14, Šentvid 12, Ta bor in Gostišča Štorman 1"' Kajuh Šoštanj 8, Nova Gorica^ Prevalje in Meltal 2. HOKEJ Jadranski pokal 6. krog: Inpos Celje-Prot''; navto 5:7 (1:2, 2:4, 2:1) Roj^^'' 3, Grabler2. KEGUANJE 1. liga (M) I 6. krog: Sinet Hrastnik-'' Celje 6:2 (5392:5392) Lešnik 923, Vok 918, Vodeb 901, Sal^ bir 893, Sivka 864, Cene 847. , 1. liga CŽJ I 6. krog: Mehano Izola-Mif'; teks 1:7 (2317:2502) GrobelnJ 445, Tkalčič 429, Kardirar 42^' Zupane 418, Šeško 396, Pet^ 387 objavlja prosto delovno mesto UPRAVE-DIREKTORJA DRUŽBE Kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti še: •VII. stopnjo strokovne izobrazbe - poklic diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir kmetijstva • 60 mesecev delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ter • da v postopku objave predloži program razvoja družbe z opredelitvijo lastne vloge pri tem. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Meja Šentjur, d.d., C. Leona Dobrotinška 3, Šentjur. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po opravljeni izbiri. 15 Islandska volna prešibka, prihajajo italijanski generali Po ne preveč prepričljivi igri so rokometoši CPL prišli do prve zmage v Ligi prvakov retiranega slavja potem, e je semafor v dvorani KA Jcureyriju zaustavil na 16(12:13), v vrstah Celja- ni bilo. olj so se veselili domači na- t\, ki so bučno pozdravljali (Zadetek svojih ljubljencev, /z zadnjim, ki so ga dosegh zteku igralnega časa, pa so im ti atraktivno oddolžili za no podporo. Napovedi izpolnjene A Akureyri je prav takšna pa, kakor so jo pričakovali ski rokometaši. Lahko pa lejali, da so še borbenejši Švedov, vztrajnejši od ncev in hitrejši od Ameri- lov. Motiva jim nikoli ne anjka, v vsakem srečanju do na zmago in so večni imisti. V povprečju so gle- na CPL precej nižje rasti, D pa veliko spretnejši. To so azovali s številnimi preboji Dsnovno črto, podajami na žne položaje in neulovljivi- protinapadi. S streli iz žu- ljih položajev se niso trudili zen Alžirca Vale, ki je stre- 1 dvakrat), do potankosti pa preučili igro Celjanov. To so ibolj občutili Iztok Puc, oš Šerbec in vratar Dejan rič. loliansson je igral sam Moštvi sta se v prvem delu fcat izmenjali v vodstvu, z detkom prednosti pa so ga ibili gostje. To obdobje so iznamovale številne obram- !vratarjev (oba po 9), Puc je iliko streljal, zadel pa »le« 4 demmetrovke, racionalno je Jigral Stefanovič, Pungartnik 'Ml v prvih minutah odrezan. Sodnika iz Litve nista bila kos dogodkom na igrišču, ki so jima večkrat uhajali iz rok na škodo obeh nasprotnikov. Celjani so v nadaljevanju nato nekajkrat ušli na +2, naj- večjo razhko pa jim je uspelo priigrati prav v zadnji minuti srečanja. Jonan G. Johansson je za islandskega prvaka v 2. polčasu zadel 6-krat, vse gole pa je dosegel v zadnjih 15. minutah in bil edini strelec za svoje. Pri izidu 22:26 se je oglasila sirena, KA je iz »bun- kerja« izvedel še prosti strel, Johansson pa je preko slabo postavljenega »4-članskega« celjskega živega zidu atrak- tivno in še zadnjič zatresel mrežo CPL. Razmerja Očitno je, da bo KA Akureyri trd oreh za vsako ekipo, ki se bo pojavila na njihovem parketu, predstavniki isladskih prvakov pa so jasno povedali, da bodo na vsakem gostovanju igrali na zmago. V prihodnjem krogu odhajajo v Zagreb, ki je tokrat v Ti 5tu z 20.22 slavil nad Generte- lom. V primeru poraza Hrvatov na domačih tleh bi »otočani« napravili medvedjo uslugo Ce- ljanom, ki bi 1. mesto v skupini takrat že imeli na dlani. Italijani ne slovijo ...in so doma že izgubili uvodno srečanje v Ligi prva- kov. Tudi v lanski sezoni (pod imenom Principe Trieste) so v svoji skupini zabeležili 6 pora- zov (po dva z Badlom Zagre- bom, Szegedom in Sandefjor- dom), na letošnjem pokalu Marrane pa 4, med drugim tudi s CPL 30:26, medtem ko so bili boljši od Astrakana 27:24 in Stockeraua 33:25. V svojih vrstah imajo 5 itali- janskih reprezentantov: Ales- sando Fusina (levo krilo, 80 nastopov, 26 let, 183 cm), Mic- hele Guerazzi (levi zunanji, 85/ 26/192), Sandro Tarafino (srednji, 78/26/193), Antonio Pastorelli (levi zunanji, 48/26/ 193) in Marco Lo Duca (desno krilo, 7/26/183). Najodmevnej- še ime pri italijanskih prvakih sta gotovo 35-letni dvometraš in kar 149-kratni jugoslovanski reprezentant Slobodan Kuz- manovski in 25-letni Argenti- nec Martiniano Molina (krož- ni, igral tudi za Barcelono), imajo enega naj obetavnejših vratarjev 19-letnega Zorana Srebrniča in nevarnega zuna- njega napadalca Zorana Tomi- ča, ki ga ni na uradnem dopisu Italijanov, a bo zagotovo igral. Ob rob dogodkom na igrišču Dvorana KA, v kateri je bila tekma v Akureyriju, je podobna malo boljši šolski telovadnici pri nas. Podatki o kapaciteti se močno razlikujejo. Sprejela naj bi okoli 1500 gledalcev, domači rokometni delavci so zatrjevali, da blizu 1200, ko pa smo novi- narji na tekmi šteli po trubinah, jih je tam sedelo blizu 800. V Akureyriju smo srečali nek- danjega trenerja celjskih roko- metašev Slavka Bambirja, ki je takratni RK Aero vodil sredi 80. let. Danes predava veterino na Univerzi v Akureyriju. Z roko- metom nima več opravka, pred časom je še vodil eno od žen- skih ekip, danes pa ga občasno še poprosijo za pomoč. Ko je letalo s približno 160 potniki pristalo na letališču, sta dve islandski televiziji tja posla- li svoji ekipi, ki sta nato v večer- nih urah pripravili obširnejši prispevek. Zamudil pa je foto- reporter tamkajšnjega osred- njega časopisa G V, ki je na stezo prišel šele takrat, ko so rokometaši že bili v letališki zgradbi. Ker ni poznal igralcev, je za poziranje pred objekti- vom nevede poprosil skupino navijačev iz podjetja Gastro, ki so bili enako oblečeni, misleč, da gre za rokometaše CPL. Naslednji dan je bila fotografija objavljena na prvi strani in spo- daj podpis: »Celjski rokometaši se veselijo prihoda v Akureyri.« Izida v skupini B: najboljši moštvi v skupini A, kjer igra CPL, se bosta v četrtfinalu LP pomerili z najboljšima iz skupine B. Izida 1. kroga: Drammen-Ademar Leon 25:27 in Crvena Zvezda-Win- terthur 29:2Z Zbegan sodniški par Guter- man-Gedvilas iz Litve je s svoji- mi odločitvami povzročal vrelo kri na klopi in igrišču. Bolj raz- burjeni so bili domači, ki so menili, da jih sodnika nameno- ma onemogočata, saj so v pred- krogu izločili prvaka Litve Gra- nitas. V odmoru jim je domača uprava zagrozila: »Če bosta ta- ko sodila, bosta veslala domov v Litvo.« Žal nismo izvedeli, če so sicer miroljubni, toda dosledni Islandci, grožnje uresničili. ^ ~—.....PRIMOŽ ŠKERL Žalcanke in Velenjčani prepričljivi ...toda vsak po svoje. Osmi- na pokala EHF je že pred po- vratnim srečanjem Juteksu prinesla uvrstitev v četrtina- le, za kar pa Gorenje v PPZ po visokem porazu v Rusiji ni- ma več možnosti. Žalske rokometašice so v Larnaki na Cipru domačim od- čitale pravo rokometno lekcijo in slavile z 39:18 (3:19). Trener Bojan Požun je pričel z naj- močnejšo postavo in že kmalu uvidel, da je Kentro Neotitos bistveno slabša ekipa. Po pr- vem delu, ko je Juteks prejel vsega 3 zadetke, so Žalčanke nadaljevale z mlajšimi, ki so z uigranimi akcijami brez težav razbijale prešibko obrambo domačink. Za Gorenje se je rusko-ural- ski marš na Čeljabinsk pričel že na moskovskem letališču, od koder letalo zaradi neu- godnih vremenskih razmer ni moglo poleteti. Velenjčani so zato tekmo odigrali šele v ne- deljo zgodaj zjutraj, kar je pu- stilo posledice na igralcih, ki jim nikakor ni uspelo parirati razpoloženi ekipi Poljota. Ta je razliko neprestano poviše- vala do končnih 32:15 (15:7) in domala že izločila Gorenje iz letošnjih evropskih tekmo- vanj. TT, PŠ Jani Likavec, motor igre Celjanov, bo v soboto pred novo preizkušnjo. ^r Celjanov Zdravko Zovko se zaveda moči italijanskih prvakov. Najučinicovitejši je Koitipolšeic športna zveza Celje je sporočila končni letošnji vrstni red v vseh petih ligah v malem nogometu. Prvak je ŠRD Pelikani, ki je v prvi ligi prepričljivo osvojil naslov prvaka s 14 točkami naskoka. Napredovali so Skavti Policija in Coma (v 1. ligo). Otočki in Torcida Migo 5 (v 2. ligo), Alea in Splošna bolnišnica Celje (v 3. ligo), Kovinotehna pa je prvak v veteranski ligi. Izpadli so Viva la miftica in Avto Friggs (v 2. ligo), Selmar Bulls in KMN Risto (v 3. ligo) ter Fer promet in Losers (v 4. ligo). Največ zadetkov v vseh ligah je dosegel Kompolšek (Lopata, 5. mesto v 3. ligi), ki je nasprotne vratarje v prvenstvu premagal 61-krat. PŠ Rekli so po zmagi Atli Hilmarsson, trener KA: »Vem, da smo igrali z izvrstnim nasprotnikom iz Slovenije. Menim, da Celja- ni lahko postanejo evropski prvaki, mi pa smo v Ligi prvakov prvič. Med tekmo' smo že vodili z dvema za- detkoma in če bi povečali na 3, bi lahko zmagali. Videl sem, da so vaši igralci ner- vozni, toda tega nismo iz- koristili. Vseeno sem pono- sen na svoje rokometaše in menim, da je rezultat dober za islandski rokomet. Soje- nje je bilo grozno!« Zdravko Zovko, trener RK CPL: »Z rezultatom sem zadovoljen, z igro ne. Toda prihajajo že Tržačani, za katere nimamo posebnega orožja razen obrambe 3-2- 1, po potrebi tudi 6-0, če bo zaigral Aleš Pajovič. Zanj se je videlo, da po poškodbi okreva, toda proti Island- cem ga nisem postavil na parket. Zmagi v Goteborgu in Akreyriju smo si priigrali z večjim izborom igralcev na klopi. V Celju si želim več gledalcev na tribunah, kot vse kaže, pa celjska publika prihaja le na zvene- ča imena, kar je po svoje škoda za rokomet.« Vladimir Jelčič, RK CPL: »Širša klop je odločala o zmagovalcu v 1. krogu in pričakujem, da bo tako tudi proti Italijanom. Genertel vsekakor sodi v Ligo prva- kov, vendar so po kvaliteti slabši od nas. Vem, da na gostovanjih igrajo slabše, Silvio Ivandija pa mi je po- vedal, da so kljub porazu Zagrebčane močno namu- Čili.« Dejan Peric, vratar RK CPL: »Prvič v letošnji Ligi prvakov bomo nastopili pred domačimi gledalci. Motivacija je velika in želi- mo si nov par točk. Gener- tel je nesporno kvalitetno moštvo, kar posebej velja za Jugoslovana Kuzmanov- skega in Tomiča. Ne poza- bimo pa, da so bili Italijani drugi na Sredozemskih igrah in da so se uvrstili na SP. Igrati bomo morali maksimalno in upam, da nas bodo pri tem podprli tudi gledalci.« Tone Turnšek, predsed- nik RK CPL: »Prvak Islan- dije je izvrstna ekipa. Poka- zalo pa se je, da smo tudi z relativno slabo igro spo- sobni zmagovati, kar je po svoje tudi kvaliteta. Važna je zmaga in čestitam vsem, ki so se zanjo borili. Vabim vse naše navijače, da nas pridejo bodriti tudi v sobo- to proti italijanskim prva- kom, kajti vemo, da sta Ge- nertel in celotni rokomet naših zahodnih sosedov v neprestanem vzponu.« Vlado Privšek, direktor RK CPL: »Upamo, da bo dvorana Golovec v soboto polna in štartamo na drugo zmago v ligi.« INFORMACIJE KULTURA 17 Hiša iz icart na odru SLG Poetična igra za vse večne čase ali komedija o strašnih rečeh zidal jo je Boris A. No- 'le pred desetimi leti. I, iz kart namreč, ki je ,^ doživela dve sred- jolski uprizoritvi, v so- j ob 17. uri pa jo čaka jeni krst na poklicnem jjliškem odru Sloven- ca ljudskega gledališča ■p Tam jo postavlja mla- ivtorjev soimenjak Aleš jk, ki se mu zdi po reži- nladinske igre Čarobni ,oj srečanje s celjskim lainblom še posebej lemirljivo. vtor Boris A. Novak, pri- jljeni pesnik, pripoved- _ dramatik, literarni teo- kin prevajalec prav tako itrpno pričakuje dvig za- e. Na predstavitvi v Celju )Ovedal, da je zadovoljen, je novi umetniški vodja tija Logar to njegovo de- za katerega je že izgubil jnje, da bo kdaj ugledališ- 10, uvrstil v repertoar za sezono za izvenabonmaj- ) občinstvo vseh starosti, i pa bo Hiša še posebej vabila tisto gledališču ne- iko izgubljeno populaci- ki bi ob sobotah zvečer rda raje zavila na kakšen e party,« slikovito opre- i postavitev Hiše režiser, jra ima izrazito poetično into. Je na nek način ko- dija o strašnih rečeh. So- bna moraliteta. Smešni tvaški ples. »Boris A. Novak, in zakaj mo karte?« Tomaž Gubenšek in Renato Jenček v predstavi Hiša iz kart. »Ker so, kot vemo, karte razdeljene po dveh princi- pih: po principu barve (boj med črnim in rdečim) in principu številk (as, kraljica, kralj...) v hierarhiji igre.« In pri vsem tem je igra edino bistvo. Matija Logar celo meni, da je Hiša iz kart pravi kalejdoskop mini slo- venske zgodovine. Hiša iz kart kaže, kako oblastniški prestol po svoji meri ukroji vsako rit, ki sede nanj... Ljudje se igrajo s kartami, z ljudmi se igrajo bogovi. Predpremiera bo jutri, v pe- tek, 14. novembra ob 15,30. Premiera dan potem ob IZ uri. V predstavi za mlade nastopa- jo: Tomaž Gubenšek, Stane Potisk, Miro Podjed (tudi ko- repetitor), Nada Božič, Bojan Umek, Simon Dobravec, Ja- goda Vajt, Igor Žužek, Igor Sancin, Manca Ogorevc in Renato Jenček. Ob znanih in uveljavljenih imenih ansamb- la torej tudi nekaj novih, sve- žih imen. Režiserju Alešu No- vaku izdatno pomaga drama- turg Janez Vencelj, scenogra- fijo opravi Barbara Matul, ko- stume zasnuje Stanislava Vauda, glasbo prispeva Pri- mož Ahačič, lektor je bil ARKO, oblikovanje luči An- drej Koležnik. »In čas, ki nas drži v neznanski roki...« MATEJA PODJED I Foto: DAMJAN ŠVARC Gospa ministrica v Celju Stoletnico celjskega Narodnega doma so z uprizoritvijo | edstave Gospa ministrica minuli petek obeležili člani iurno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj. Komedija Branislava Nušiča Gospa ministrica, ki so jo 'emierno uprizorili januarja, je še posebej primerna za ^anji, predvolilni čas, saj govori o tem, kaj se zgodi, ko fprestano spreminjajoča se oblast na hitro spremeni tudi Idi, ki »po sili razmer« postanejo oblastniki... Gospa ministrica, ki jo je enkratno uprizorila Branka Černe- je polno dvorano Narodnega doma navdušila, poseben "men pa ima predstava, ki jo je na odrske deske postavil ^fan Žvižej, zato, ker je po več desetletjih to prva gledališka fdstava, zaigrana v veliki dvorani celjskega Narodnega N. NMS Godalci la abonmajsko publiko v veliki dvorani Narodnega doma Celje je publika v okviru koncertnega abonmaja v torek zvečer prisluhnila Celjskemu godalnemu orkestru pod vodstvom Nenada Firšta. s Celjskim godalnim orkestrom, ki se je predstavil z deli Johanna Sebastiana Bacha, Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Bele Bartoka, je nastopil tudi solist violončelist Igor Švarc. Pokrovitelj koncerta je bila Banka Celje. IS Zatišnost pod Cel jskim stropom Pod Celjskim stropom, v dvorani Pokrajinskega muzeja Celje, so v torek zvečer pripravili predstavitev pesniške zbirke Zatišnost pesnice, pisateljice in prevajalke dr. Barba- re Simoniti. Organizatorji so v goste povabili tudi enega najbolj znanih slovenskih publicistov dr. Petra Kovačiča-Peršina, ki je zbra- nim pod Celjskim stropom spregovoril o pesniški zbirki Zatišnost, večerno predstavitev pa je z renesančno glasbo obogatil mojster lutnje Boris Šinigoj. IS Klavirski koncert Jutri, v petek ob 18.30, bo v veliki dvorani Narod- nega doma v Celju klavir- ski koncert Gregorja Dele- je in Simona Dvoršaka, di- jakov I. gimnazije v Celju. Gre za deveti tovrstni koncert, ki ga organizira kulturno umetniško druš- tvo Antona Aškerca, ki de- luje na I. gimnaziji. Gregor Deleja obiskuje 4. letnik I. gimnazije v Celju, Simon Dvoršak, maturant te gim- nazije, pa je danes študent 2. letnika Pedagoške fakul- tete v Mariboru. Kot klavir- ski duo mlada pianista de- lujeta že četrto leto, letos pa sta na I. gimnaziji usta- novila tudi mladinski orke- ster, ki šteje 16 članov Gregor Deleja in Simon Dvoršak sta k sodelovanju na jutrišnjem koncertu po- vabila še sopranistko Nata- šo Kranjc, flavtistko Mišelo Mavric ter pianistko Saro Chuuya. NMS ZAPISOVANJA Bitica na platnu Piše: TADEJ ČATER Zabava se je pričela. Na malih zaslonih spremljamo predvolilno predsedniško bit- ko, ki postaja vedno bolj zani- miva in zabavna. Včasih že kar smešna. In, če verjamete ali ne, šport je menda ena najpomembnejših postran- skih reči na tem svetu, prenosi športnih dogodkov pa menda med najbolj gledanimi dogod- ki na televizijah vsega sveta. Še zlasti takrat, ko igra doma- če moštvo. In naključje je hote- lo, da smo prejšnji četrtek na enem kanalu lahko spremljali boj za predsedniško mesto, na drugem pa košarkarsko tek- mo med Union Olimpijo in Cibono. In med polčasom sem tudi sam preklopil na drug kanal. Da bi utopil razočara- nje nad košarkarji. In potem na tistem kanalu vztrajal do konca. Ob kandidatih za predsednika države sem se bolj zabaval kot ob prodorih Damirja Mulaomeroviča in fantastični igri mladega San- dra Niceviča. Ko sem že mislil, da sem eden redkih, ki se mu je dogodil tak preklop, so me potolažili, da je podobno sto- rilo ogromno drugih gledal- cev. Tudi najbolj zvestih navi- jačev Olimpije. Kaj hočem povedati? Da je lahko tudi politični boj. Ne v smislu etičnega', ki se skriva za športom, marveč v smislu tekmovalnosti, konkretnega in odkritega boja za oblast: kdo bo koga premagal? Ker, kaj je zanimivo? Letošnja predsedniška bitka ni zasno- vana na temeljih komunizma in obračunavanja s preteklost- jo. In je zato gledljiva. In je zato zabavna. In včasih že tudi hudo smešna. Ker je zna- čilnost tistih bolj zrelih demo- kracij, kjer ne gre za ideološko tekmo, kjer je ideologija po- stranskega pomena. No ja, vsaj večini izmed kandidatov. Nekateri lahko doživijo tudi 100 let, pa jim ne bo kapnilo, da mlajše generacije ne zani- ma, kdo je bil v začetku štiri- desetih v gozdu in kdo ni bil, da jim je popolnoma vseeno za tisto, kar se je po drugi svetovni vojni dogajalo, da hočejo zgolj živeti in se dobro zabavati. In mlajše generacije so tiste, na katerih se kujejo zmage in doživljajo porazi. In ideološka prepričevanja niso del pred- sedniškega predvolilnega sho- wa, ki bi bil zabaven. Ja, politiki so se prebudili. So do- zoreli. In spregledali. Kot je spregledal tudi slovenski film, ki doživlja pravo pomlad. Po Outsiderju in Expresu, dveh filmih, ki sta zamajala slo- venski filmski svet, smo dobili še Stereotip, nov film Damja- na Kozoleta. Slovenski film, ki si ga nujno morate ogledati, če želite kdaj postati predsed- nik Slovenije. Ja, volilne točke se zbirajo tudi na tako na videz obskurnih vprašanjih, kakršno je tisto, ki vprašuje po filmu, ki ste si ga nazadnje ogledali. Recimo: gospod predsedniški kandidat, povej- te ime glavnega junaka v zad- njem slovenskem filmu! In, ko se enkrat začno postavljati kandidatu tudi tovrstna vpra- šanja, takrat nam je jasno, da gre, prvič, v volilni bitki za športno tekmovanje, kjer bo zmagal tisti, ki bo volivce omrežil (naj to pomeni karko- li pač že), ne pa tisti, ki bo skušal prepričati, da je bil zadnjih 50 let na pravi strani, in drugič, da gre za volilno bitko, ki je lastna zrelim de- mokracijam. Kar nas pri vsem skupaj še najbolj veseli. V zreli demokraciji pa je po- polnoma vseeno, kdo bo pred- sednik države. Mar res? Izvirnost v glini in keramiki Slikar in kipar Vlado Novak iz Zabukovice, ki največ ustvarja v glini in keramiki, razstavlja od prejšnjega četrtka v galerijskih prostorih podjetja Pagat v Slovenj Gradcu. Umetnik se predstavlja z novimi deU v žgani glini in keramiki, z barvami pa je vdihnil precej življenja skulpturam izvirnih oblik in stenskim rehefnim slikam. Alenka Viceljo, likovna kritičarka, je v katalogu razstave med drugim zapisala: »S suverenostjo in vehemenco brez pogostih predsodkov in zadržkov njegovih šolanih kolegov ustvarja tudi v železu, kamnu in drugih materialih. Pri pričujoči seriji reliefov so posebej zanimive njegove rahlo erotično obarvane figure.« Z naslednjo razstavo se bo Vlado Novak (na sliki ob odprtju razstave v Slovenj Gradcu) predstavil decembra v Celju. JOŽE MIKLAVC 18 KULTURA Človek v potrošniškem svetu v Galeriji sodobne umet- nosti Celje bodo nocoj, v če- trtek, ob 19. uri, odprli pre- gledno razstavo celjskega slikarja Ratimirja Pušelje. Pušelja je eden tistih umet- nikov, ki zelo radi pripovedu- jejo, ki jih ne obseda toliko reševanje zgolj likovnih prob- lemov, ampak jih zanima predvsem likovna snov. Glav- na tema njegovega celotnega opusa je človek in njegov po- ložaj v sodobnem svetu, do- cela zaznamovanem s potro- šniško miselnostjo, ki ceni le gmotne dobrine in koristi, izriva pa človeka kot posa- meznika. Tako so njegove sli- ke že od vsega začetka pred- vsem družbeno angažirane izjave, nikoli romantične ali idealizirane. Pušelja se je rodil leta 1941 v Poščenju pri Šavniku v Črni Gori. Diplomiral je na ljub- ljanski ALU, kjer je leta 1972 končal tudi slikarsko special- ko pri prof. Zoranu Didku. V slovenskem likovnem pro- storu se je opazneje pojavil že leta 1970, ko je v ljubljanski Moderni galeriji razstavljal skupaj z ekspresivnimi figu- raliki. Edino v teh prvih, najz- godnejših shkah, ki so nastale še v času njegovega študija, je opazna vpetost v likovni trend. Le-te se je kmalu po- polnoma otresel in razvil sa- mosvoj, razpoznaven likovni izraz. Leta 1977 je sicer pristo- pil h grupi Junij, vendar ga je s skupino povezovala pred- vsem podobna idejna usmeri- tev, razmišljanje, da bistvo umetnosti ni zgolj v estetsko »lepem«, ampak da mora av- tor skozi svoja dela spregovo- riti o resničnosti, ki nas ob- kroža. Likovna poetika, s ka- tero je Pušelja ponazarjal re- sničnost, pa je bila vedno po- vsem njegova. Ratimir Pušelja, ki se od leta 1972 ukvarja tudi s peda- goškim delom, je imel doslej 19 samostojnih in številne skupinske razstave. S pre- gledno razstavo bodo pred- stavili njegova dela od leta 1970 pa do danes. Ob razstavi bo izšel katalog s spremnim tekstorn kustosinje razstave Irene Čerčnik. IČ Ratimir Pušelja, Kakor na nebu, tako na zemlji, 1996. Skulphirev Celjskem domu v Kavarni Celjskega do- ma so v petek zvečer odpr- li razstavo skulptur Ber- narda Sešla. Razstava bo na ogled do 29. novembra, ob njenem odprtju pa je o avtorjevih delih in ustvarjanju sprego- vorila umetnostna kritičar- ka Milena Koren-Božiček, nastopila pa je tudi flavtist- ka Alja Koren. Sešel je za- čel shkati v društvu Šaleš- kih likovnikov, kasneje je ob slikanju vse bolj tudi ki- paril in prav v slednjem na- šel svojo ustvarjalno di- menzijo. V zadnjih desetih letih je Bernard Sešel, ki živi in dela v Velenju, ustvaril obsežen opus, izbrana dela pa so do konca meseca na ogled v Kavarni Celjskega doma. IS Narava V indijskem plesu Od jutri, 14., pa do 19. no- vembra bo v Harlekinovi plesni šoli, ki jo vodi Ana Vovk Pezdir, šestdnevni te- čaj indijskega plesa za otro- ke od 9. do 12. leta starosti, ki ga bo poučeval Ujwal Bhole, plesni učitelj iz Indi- je. Celjske otroke bo plesni učitelj in plesalec, h kateremu se po znanje in nasvete obra- čajo tudi številni znani plesal- ci, poučeval kot prve v Evro- pi. Svoje delo z otroki v Harle- kinovi plesni šoli bo Ujvval Bhole zaključil s solo nasto- pom v celjskem Narodnem domu, ki bo v sredo, 19. no- vembra ob 19. uri, na predsta- vo pa so vabljeni vsi, ki jih zanima govorica indijskega plesa. Simboliko slednje bo plesni učitelj iz Indije občins- tvu pokazal in razložil. Na tečaj, namenjen učen- cem Harlekinove baletne šo- le, se lahko prijavijo tudi učenci, ki v to šolo niso vklju- čeni, in sicer na številki (063) 453-656. NMS Kiparsko privlačna zgodovina V Kulturnem domu v Šo- štanju bodo danes, v četrtek, odprli retrospektivno raz- stavo Ljubomirja Melanška, kiparja samouka iz Lokovice pri Šoštanju. V začetku ustvarjalnega de- lovanja se je Melanšek loteval bolj enostavnih plastik, ki jih je izpopolnjeval in sestavljal v kompozicije. Sedaj pa ustvar- ja vse bolj zahtevna dela. Svo- je zamisli neposredno likov- no oblikuje in jim z voljo du- ha ter znanjem da nujno po- trebne poudarke, s katerimi nam pokaže stran lastnega umetniškega jaza, na drugi strani pa se odpira brezmejni svet umetnikove domišljije in hotenja. Motive za svoje delo jemlje v glavnem iz narave in vsak- danjega življenja - tako gre za trenutno navdihnjene impro- vizacije kot tudi za premišlje- na in dalj časa dozorevajoča dela. Zadnje čase ga vse bolj pritegujejo tudi zgodovinske osebnosti in dogodki - Celjani se še spomnimo razstave v Likovnem salonu in Melanš- kove skulpture, ki je prikazo- vala zadnje dejanje v zgodo- vini celjskih knezov, ko je k mrtvaškemu odru Ulrika II. pristopil cesarski glasnik in zlomil celjski grb. V tem stilu je umetnik nare- dil še eno zgodovinsko kom- pozicijo, ki bo predstavljena danes, 13. novembra, ob pol Šestih v kulturnem domu v Šoštanju in prikazuje dogo- dek, ki je posledično vezan na smrt Ulrika Celjskega - ob- glavljenje Ladislava Hunyadi- ja. Navedeno delo predstavlja eno največjih Melanškovih skulptur in krono omenjene razstave, ki ima namen pred- staviti umetnika in njegovo ustvarjanje iz vseh zornih ko- tov. Veličina Melanška kot umetnika samouka je v tem, da njegove stvaritve, čeprav v kovini, ki je po naravi hla- den in mrtev material, »živi- jo« in zapolnjujejo prostor ravno prav, da se vklapljajo v okolje in ga ne obremenjuje- jo. IVANKA Z. CIZEU Nadanina poezija Pred tednom je bila v ka- varni Celjskega doma pred- stavitev nove pesniške zbir- ke Celjanke Nade Jelovšek - Nadane. Pesniška zbirka no- si naslov V objemu spomina in jo je avtorica izdala v sa- mozaložbi, v njej pa so pred- stavljene njene lirične pe- smi zadnjega obdobja, ki jih odlikuje predvsem prepro- stost jezika, neposredna iz- povednost in toplina srca, izpovedujejo pa avtoričin odnos in povezanost z nara- vo. Zbirka ima tudi svojstven in ličen izgled, saj je oblikovana tako, kot so oblikovane turi- stične foto zloženke in jo je moč brati na obeh straneh, povezana pa je z okrasno vr- vico. Grafično opremo je opravil Radovan Jenko, risbe pa sta narisali Ana in Ksenija Baraga. Pesniška zbirka V objemu spomina je njena že 20. zbir- ka, prva je izšla leta 1981 in jo je v celoti posvetila svoji ma- teri ob njenem 90. rojstnem dnevu, po živahnosti, vital- nosti in ustvarjalnem razmiš- ljanju pa je slutiti, da to še zdaleč ni njena zadnja pe- sniška zbirka. Predstavitev so pripravili člani gledališča Ipromit KUD Podn Art iz Ce- lja, v režiji Damjana Kobeta in Boštjana Dermola, v po- govoru pa je Nadana vodite- lju odgovarjala na zastavlje- na vprašanja kar s svojo poe- zijo, kar je še posebej navdu- šilo obiskovalce. Prireditev je z glasbo popestrila flavtistka Metka Marolt. ŽIVKO BEŠKOVNIK Odslej KUD Vladko Mohoric V Zrečah so se sestali predstavniki vseh desetih sekcij, ki delujejo v sklopu Delavskega posvetnega društva Svo- boda Zreče, ki ga bo tudi v prihodnje vodil Zdravko Ivačič. Razprava se je razživela šele ob informaciji, da se je največja sekcija, mešani pevski zbor, izločila in se registrira- la kot samostojno društvo z imenom pohorskega pesnika Jurija Vodovnika. Večino delegatov je novica presenetila, saj v dosedanjih odnosih ni bilo težav, odcepitev pa je bila izvedena brez vednosti organov društva in po mnenju večine razpravljavcev ne bo prinesla koristi ljubiteljski kulturni dejavnosti v Zrečah. Ker dosedanje ime društva ni v skladu z zakonom, so delegati izmed ponujenih možnosti za novo ime soglasno izbirali ime pokojnega zreškega družbenega in kulturnega delavca, zborovodje in organista, Vladka Mohoriča, ki je tesno povezan z začetki organiziranega zborovskega petja in druge kulturne dejavnosti v Zrečah in je zreški pevski zbor vodil vse do svoje prezgodnje smrti pred skoraj petindvajsetimi leti. O.Č. PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo ju- tri, v petek, ob 15.30 za abonma 1. šolski in izven predpremierno uprizorili predstavo za mlade Borisa A. Novaka Hiša iz kart. Predstava bo v soboto ob 17. uri imela tudi krstno uprizo- ritev za abonma premiera. Predstavo je režiral Aleš No- vak. V sredo jo bodo ob 11. uri uprizorili za Abonma Srednje frizerske, tekstilne in strojne šole I Celje in ob 17. uri za Abonma 2. šolski in izven. V Kulturnem centru Laš- ko bo jutri, v petek, ob 19.30 gostovalo Šentjakobsko gle- dališče iz Ljubljane s komedi- jo Kurbe. RAZSTAVE V galeriji v Velenju bodo jutri, v petek, ob 19. uri odpdi slikarsko razstavo del Veljka Tomana. V galeriji Riemer v Slo- venskih Konjicah je na og- led razstava likovnih del Tretje oko slikarja Jureta Godca. V Likovnem salonu do konca novembra razstavlja li- kovna dela Olaf Nicolaj. V galeriji AC v Žalcu je odprta stalna prodajna raz- stava slik - olj na platnu in oljnih pastelov slikarja Franca Markoviča-Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev. V razstavišču Firšt v Lo- garski dolini si lahko ogleda- te otroško razstavo z naslo- vom Jaz pa grem na zeleno travco... V Hermanovem brlogu v Celju je na ogled razstava Hi- treje, višje, močneje in razsta- va otroške govorilnice in tele- fonskih kartic Telekoma Slo- venije. V Osrednji knjižnici Celje je do 10. decembra na ogled razstava starih razglednic in fotografij iz zbirke Marjana Marinška Pozdrav iz Kozjega na Štajerskem. V prostorih galerije Zavo- da za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju je na og- led razstava likovnih del Dura Mlinarca. V galeriji Keleia je odprta pregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih ted- nov od leta 1988-1997. V pritličju Stare grofije na Muzejskem trgu so na ogled dela arhitekta Aladarja Vladi- mira Baranyaia. V Muzeju novejše zgodo- vine v Celju je na ogled raz- stava Oj, ta vojaški boben, ki predstavlja vojaške uniforme iz zasebne zbirke. V Razstavnem salonu Piv- nice v Rogaški Slatini do 2. decembra razstavljata slikar- ska dela Vesna in Vlado Ren- čelj iz Celja. V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Slovenskega etnografskega muzeja Udo- mačena svetloba, ki prikazuje etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do konca leta na ogled razstava Libojske kerainike. - V avli hotela Dobrna? ogled razstava del s\\\^ Irene Polanec iz Maribor^'' V menjalnici Ekopool (]q novembra razstavlja dela steklu Jaglenka Markulj-u V prostorih Telekoma, do jutri ob 14.45 odprli ra^j I vo slikarja Vojka Volavši^j bo do 15. decembra na oj i tudi v salonih ford, ladj fiat podjetja Avto Celje i V gostišču Mihec od 15 naprej razstavlja Terezija] taj, slike na platnu, na gi,, pošti slikarska dela Vlj Geršak in v zdravilišču' polšica Vesna Filipič. V hotelu Merx do Ui novembra razstavlja likj dela Vlado RenčeIj-Ver, Ji varni Etol Maks MenoniJ boutiqu Steklar pa A J Kolarič in Vlado RenčeljJ OSTALO V knjižnici v Šentjurju danes, v četrtek, ob 17.1 predstavitev pesniške zbr Jerneja Borovnika-Bartola naslovom Pesmi, igrarijei sli III.V torek ob 20. uri pripravljajo uro pravljic. V Zdravilišču Laško drevi (četrtek) ob 20. urin klorni večer. V Knjižnici Rogaška Slati bo danes, v četrtek, ob V popotnik Brane Kobal i pozitivih predaval o življei,,.!' otoku Bali. Potopisno predj' nje je še posebej primerno" otroke do 12. leta starosti, e V gorci Jožeta Arzenšk, Krivici pri Prevorju bo v boto ob 18. uri priredit »Grozdje, vino, pesem«. V okviru Univerze za 1 življenjsko obdobje bo v p nedeljek ob 17. uri v Levstit vi sobi knjižnice na Muzi skem trgu večer Antona fi vačana. SodelovaU bodo & ljubiteljskega gledališča 1 harie in prof. Božena Orože |i KINO Union 13., 14. in od 16. naprej ob 16. in 20.30 am« ki film Hitrost 2 in ob li Moj bivši se poroči. 15. U 16. uri pa ameriški HitroS ob 18.30 Moj bivši se poroi ob 21. uri ameriški Georg džungle. Mali Union od 13. do U ob 20. uri ameriški film Vr Metropol 13., 14. in 16 ob 16., 18. 20. in 22. uriaiB ki film George iz džungle 11. ob 16., 18. in 23.30 Ge iz džungle, ob 21. uri Do| ga, od 17 11. pa Georg? džungle ob 17., 19. in 21. uri. Kino Žalec 14. in 15. ob20J 16. 11. ob 18. in 20. uri amer film Moj bivši se poroči. Kino Dobrna 15. ob 19 16. U. ob 17. uri ameriški fi" Stik. I. SNOPIČ KULTURA 19 V objemu Karlovškovih romanov [Celju so predstavili nov roman Igorja Karlovška V objemu lože - Prihodnje leto tudi film, posnet po njegovem romanu Rodoljub prja Karlovška, ki ga Ignska kulturna in tudi 3 javnost pozna pred- aj kot pisatelja in scena- Celjani pa tudi kot do- odvetnika, uvrščajo jl(i med naše najbolj finirljive žanrske avtor- jigar proza se približuje jjski kriminalki. Takšen udi njegov zadnji roman ibjemu lože, ki so ga te predstavili v Osrednji jžnici Celje. oinan V objemu lože, ki je .| pri DZS v zbirki Drzni jiilci sprememb, je nadalje- ije romana Polnočna loža, je med bralce prišel pred iina letoma. Zgodba štirih ]0V udbe, ki so v tujini skrili ie količine denarja, iz- nljenega iz slovenskih podjetij, se nadaljuje v iskanje dragocenega kovčka, glede oseb, ki nastopajo v romanu, pa je Karlovšek tokrat segel do samega vrha državne politike. V objemu lože je tako kot vseh pet dosedanjih Karlovškovih romanov - Bazen, Rodoljub, Navzdol in naprej. Klan in Pol- nočna loža - kljub izredno za- pleteni zgodbi zelo berljiv Ne le zaradi nenavadne zgodbe, ampak tudi zaradi tako ime- novane filmičnosti pisanja, ki prisili bralca, da prebere ro- man v enem dahu. »Vedno sem želel, da bi bilo moje pisa- nje dostopno širši bralni publi- ki in menim, da mi je po šestih romanih to tudi uspelo,« pravi Igor Karlovšek. Njegove knji- ge je v knjižnicah res težko dobiti, v knjigarnah pa zaradi visoke cene, žal, ostajajo na policah. Igor Karlovšek ni le eden od žanrsko najbolj izrazitih slo- venskih avtorjev, ampak [e tudi izredno ploden pisatelj. Že pri- hodnje leto bo pri Mladinski knjigi izšel njegov nov roman z delovnim naslovom Modra vrtnica, kot scenarist pa je pod- pisan pod nov slovenski film Rodoljub, ki naj bi prišel do publike v začetku prihodnjega leta, in pod televizijsko nadalje- vanko Klan, za katero pa se še ne ve natančno, kdaj naj bi jo TV Slovenija pričela snemati. ■■■■■■JANJA INTIHAR Poležavanje v senci Pred kratkim je ljubljan- ska založba Karantanija iz- dala nov literarni prvenec, kratkih zgodb celjslcega av- torja Roberta Hutinskega »Poležavanja v senci«. Prva predstavitev knjige je bila v prijetnem celjskem an- tikvarijatu »Antika«, kjer je imel uvodno besedo urednik založbe Karantanija Dušan Cater, ki je omenil, da je sama vsebina knjige vezana na rod- no mesto, se pravi Celje. Ju- nak zgodb je največkrat, kot je predpostavljal Dušan Čater, avtor sam, nastopajoči v knji- gi pa so Celjani srednje - mlaj- še generacije. Tako urednik kot avtor sam sta na predsta- vitvi omenila tesno poveza- nost »Poležavanj« in ročk and roll glasbe, saj so že sami naslovi privzeti iz naslovov pesmi Rolhng Stonesov, Led Zeppelinov, z izjemo enega samega naslova, ki ga je Hu- tinski povzel po Ernestu He- mingwayu. Tudi same zgod- be so v izraznem smislu pre- cej podobne rock-titleovski formi, saj je izraz kratek, jedr- nat in odprt morebitni inter- pretaciji. Knjigo sestavlja 20 tekoče berljivih zgodb, ki pa so obča- sno precej inertne, zato sve- tujem postopno branje, ki bralca brez dvoma prepriča, da je z Robertom Hutinskim Celje dobilo obetajočega pis- ca in dober literarni prvenec. MOHOR HUDEJ Iz sveta barv in čustev Četrt stoletja Kulturnega društva konjiških likovnikov soboto, 15. novembra, lo v Slovenskih Konjicah slavili 25-letnico Kultur- ;a društva konjiških li- nikov. Osrednja slove- |st se bo pričela ob 17. uri Ivorani Kulturnega doma, 18. uri pa bodo v avli prli razstavo likovnih del. m M je v uvodni besedi v lalogu, ki so ga ob jubileju lali konjiški likovniki, zapi- 1 dolgoletni predsednik imci Ratej, so se štirje mla- lentuziasti zbrali in prvič 'no predstavili kot likovna kija pod okriljem ZSMS 'venske Konjice maja leta '1. Pobudnik ustanovitve sekcije je bil Konrad Sodin, razstavljali pa so Jaroslav Germ, Andrej Gračner, Slavko Slapnik in Franci Ratej. Kmalu so se jim pridružili tudi drugi ljubitelji likovne umetnosti, v želji po likovnem napredku pa so pritegnili tudi mentorje - najprej akademskega slikar- ja Petra Krivca, kasneje pa kar člana njihove likovne sekcije, takrat študenta na Akademiji za hkovno umetnost, Milana Lamovca-Didija. Konjiški likovniki sodijo po številu skupinskih in samostoj- nih razstav ter organizaciji last- nih slikarskih kolonij med pri- zadevnejše na širšem območ- ju. Kot sekcija so prejeli skupin- sko Prešernovo nagrado za 25- letnico aktivnega dela. Za dol- goletno prizadevno delo na po- dročju likovnega ustvarjanja pa so prejeli Prešernove nagrade tudi posamezniki: Milan La- movec-Didi, Slavko Slapnik- Gadi in Franci Ratej. Danes sestavlja Kulturno društvo konjiških likovnikov pestra družba mojstrov svinčnika, čopiča, peresa, dle- ta in kladiva, ki prihajajo iz različnih slovenskih krajev - od Slovenskih Konjic, Zreč in Vitanja do Celja, Vojnika, Šempetra in Oplotnice. Us- tvarjalna raznolikost in različ- ne ravni že doseženega umet- niškega izraza dajejo skupini samo še večji čar. mmmmmmmmmm mbp "^f kulturnega društva konjiških likovnikov: Dušan Amanovič. Metka-Nina Hren, Daniel >c, Edvard Kandut, Vojko Kumer, Milan Lamovec-Didi. Suzana Marovt. Zlatko Prah, Franc ^'^i. Helena Ribič, Franc Skerbinek. Slavko SlapnikGadi, Brigita Stmad, Arpad Šalamon. '^'dar Ščurek, Silvija Škerget, Alojz Tomše, Hedviga Vidmar. Jelka Višnar in Jože Žlaus. MESTNA OBČINA CELJE, kot pokrovitelj in SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, kot organizator razpisujeta JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO) Nagrado v višini 800.000 SIT bo podelila žirija, ki jo bo imenovalo SLG Celje. Pogoji: - komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena - avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve t.i. srednje velikih igralskih zasedb - avtorji morajo poslati tri izvide komedije, svoje avtorstvo bodo dokazali s četrtim izvodom - pravico do krstne uprizoritve nagrajene oziroma poslane komedije ima Slovensko ljudsko gledališče Celje - nagrada ne izključuje avtorskega honorarja. Avtorji morajo svoje komedije poslati do 1. februarja 1998 ' na naslov: Slovensko ljudsko gledališče, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom "za natečaj". Odločitev žirije bo objavljena v javnih medijih. Nagrada bo podeljena na DNEVIH KOMEDIJE. IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Ali tašče res poznajo vse odgovore? Knjižna zbirka »Zenit« slo- venski knjižni trg že nekaj časa oskrbuje s prevodi kvali- tetnih del svetovno znanih pi- sateljskih imen (Penelope Li- vely, Leonard Cohen, znan tu- di kot šansonjer, Amos Oz, Jane Austen...). Zadnji v tem nizu je Anglež Julian Barnes, ki je pred kratkim gostoval tudi pri nas, v Ljubljani. »Prerekanja«, ki so tokrat izšla v omenjeni zbirki, niso njegov prvi prevod v slovenšči- no; v prevodu že imamo »Flau- bertovo papigo«, v kateri se spoprijema s francosko litera- turo, kar mu po njegovih bese- dah ni bilo težko, saj je doma živel v mešanem kulturnem prostoru. Njegova starša sta namreč profesorja francoščine. Model zgodbe »Prerekanj« je klasičen ljubezenski trikot- nik. Pisatelj zgodbo pripovedu- je skozi prvoosebne izpovedi treh junakov, ki nam tako vsak s svoje perspektive nanizajo svojo zgodbo, ki skupaj sestav- ljajo širši romaneskni siže, bra- lec pa se ob prebiranju ne more znebiti občutka, da je roman naravnost filmsko kadriran, s tem, da ji Barnes prireže klasič- no literarnost, njeno epskost, ustvari v pripovedi napetost. S tem načinom pripovedova- nja zgodbe Barnes siU bralca v vlogo razsodnika, saj bralcu njegova poistovetenja s tremi različnimi pripovedovalci niha- jo, kar je zasluga veščih preo- bratov zgodbe, ki jih ustvarja vešči stilist Julian Barnes. Slaba stran knjige je morda ne najbolje izdelana psihologi- ja ženskega hka. Njene največ- krat zgolj fragmentirano zabe- ležene izpovedi niso povsem izpeljane, tako da bralec ne dobi pravega občutka, kaj je vzrok njene odločitve za dru- gega moškega, glede na to, da avtor navrže, da razveze niso pogost pojav v Angliji, kjer se večina zgodbe tudi dogaja. Sicer pa Barnes razplet svo- jega romana postavi v Francijo (veliko temo njegovih preosta- lih del, kjer tudi redno pobira literarne nagrade). Odsotnost mestnega vrveža in idiličnost pokrajine, nam skušata omiliti prejšnje dogodke, ki se iztečejo prav tam v svoj konec, za ne- koga srečno, za drugega pač ne. Sam konec je zapisan v maniri angleške ironije, odprt in nedorečen. Za konec, tudi »Prerekanja« se ponašajo s francosko literar- no nagrado, kar bo za naše slovenstvo, ki na nagrade, pri- hajajoče iz tujine, nekaj da, upam zadosten razlog za bra- nje »Prerekanj«. Likovna razstava veterinarjev V razstavni dvorani zdravilišča v Rogaški Sla- tini je do ponedeljka na ogled razstava likovnih del, katerih avtorji so ve- terinarji. Razstavo so pripravili ob 50-letnici delovanja Sloven- ske veterinarske zveze, raz- stavljajoči pa se z likovno dejavnostjo ukvarjajo ljubi- teljsko. Kljub temu, da se nihče od razstavljajočih ne ukvarja izključno z likovno dejavnostjo, so mnogi*med njimi imeli že več samostoj- nih razstav, oziroma so so- delovali na skupinskih raz- stavah, njihova dela pa so tudi v razhčnih zbirkah. So- delujoči avtorji se ukvarjajo z raznimi oblikami Hkovnega izražanja in tako so razstav- ljene slike, skulpture ter foto- grafije. Na razstavi si lahko ogledamo dela, ki so jih na- redili Mojca Plestenjak-Ba- har, Franc Bučar, Damjan Gašperin, Vlasta Jenčič, Marko Kastelic, Janez Ke- be, Milko Kotnjek, Janez Kozina, Anton Lavrič, Du- šan Lipovec, Rok Pečnik, Boris Vahtar ter Janez Zaje. BORIS GORUPIČ Piše: HUTINSKI ROBERT 20 NASI KRAJI IN UUDJE Topla postelja namesto hladne veže Celjski klošarji bodo prihodnji teden lahko spali v toplih prostorih - Sredi decembra v centru mesta še razdelilnica hrane Lansko zimo, čeprav je glede mraza in količin snega veljala za povsem povprečno, so štirje celjski klošarji preži- veli v Mariboru. Le tako so namreč v Centru za socialno delo Celje lahko za tri do štiri mesece rešili štiri najbolj pereče stiske brezdomcev mesta ob Savinji. Ljudi, ki nimajo svoje- ga doma in svojcev oziroma so se jim že pred časom odrekli, ljudi, ki so se povsem po svoji volji odločili za klošarjenje kot način življenja ali pa ljudi, ki jih je na ulico pripeljal splet življenjskih okoliščin. Približno 25 jih srečujemo na celjskih ulicah. Letos, že z začetkom prihodnjega tedna, bodo toplo posteljo končno našli tudi v svojem mestu! Lanska zima je v Celju minila v dogovarjanju, kako poskrbe- ti za ljudi, ki živijo na ulici, kako v mestu ob Savinji urediti javno kuhinjo oziroma razdelilnico hrane, v kateri bi topel obrok vsak dan ponudili tudi vsem tistim, ki živijo na socialnem robu in s svojimi mesečnimi prihodki preprosto ne zmorejo povezati začetka s koncem meseca. Ob načelni odločitvi, da je za pomoč potrebno po- skrbeti, se je zatalaiilo v izved- bi, saj ustrezne občinske služ- be preprosto niso našle ustrez- nih prostorov. »Letos ne bo tako. V začetku prihodnjega tedna bo v središ- ču mesta zaživelo začasno za- vetišče za brezdomce, v skromnih, a toplih in urejenih prostorih bodo lahko piespali. Čez kakšen mesec, računam da najkasneje sredi decembra, pa bomo v Celju odprli tudi razdelilnico hrane,« je odločen župan Jože Zimšek. Zovefišce v Gosposki v Stanovanjskem skladu ob- čine Celje so pred tedni našU ustrezne prostore v stari zgrad- bi na dvoriščni strani Gosposke 11, kjer naj bi začasno, preko letošnje zime, uredili zavetišče za brezdomce. V tem tednu delavci še ureja- jo prostore - da bi zavetišče čim manj motilo okoliške stanoval- ce, bodo namreč vanj uredili dostop z vezne uličice, ki pove- zuje Gosposko ulico z Muzej- skim trgom - v oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje pa so se povezali s Centrom za socialno delo Ce- lje, Rdečim križem in Karitas. »Skupaj s centrom bomo po- skrbeli, da bo v zavetišču pre- ko programa javnih del zapo- slen stalni dežurni delavec, z Rdečim križem in Karitas pa smo se dogovorih, da bodo poskrbeli za opremo zavetišča, posteljnino in podobno,« pravi Bojana Mazil. Za začetek bo v zavetišču 10 postelj, kar naj bi po ocenah Centra za socialno delo Celje, kjer mestne klošarje verjetno najbolje poznajo, mo- ralo zadoščati. V začasnem za- vetišču pa prostorske možno- sti dopuščajo, da bi v njem hkrati lahko prespalo 15 ljudi. Čez mesec razdelilnica hrane v Stanovanjskem skladu ob- čine Celje so ustreznim služ- bam ponudiU tudi ustrezne prostore, v katerih naj bi čez kakšen mesec odprli vrata raz- deUlnice hrane. Dovolj veliki, z ustreznimi instalacijami že opremljeni prostori za bodočo razdelilnico hrane, so na dvorišču stano- vanjske zgradbe Glavni trg 18, v bivšem skladišču Borova. »Vseeno pa je ureditev razdeUl- nice hrane zahtevnejši poseg kot ureditev nočnega zavetiš- ča,« pravi župan Zimšek in do- daja, da v občinskih službah trenutno iščejo primernega go- stinskega ponudnika, ki bi skr- bel za pripravo dnevnih obro- kov. »Izbrali bomo tistega, ki bo najbolj konkurenčen, vse- kakor pa je treba upoštevati, da lahko zbiramo med gostin- ci, ki imajo ustrezno posodo za razvoz in lahko poskrbijo tudi za prevoz,« dodaja Bojana Ma- zil, ki opozarja, da tudi razdeUl- nica hrane v mestu ob Savinji ne bo mogla zaživeti brez us- trezne pomoči humanitarnih organizacij. »Trenutno pa se ubadamo še s tem, kje dobiti ustrezno pohištvo in opremo za te prostore.« »V razdelilnici bomo dnevno ponudili topel obrok hrane vsem brezdomcem ter našim občanom, ki živijo na social- nem robu. Oceniujena, da bi sprva dnevno razdelili 50 do 70 obrokov, povpraševanje pa bo verjetno kasneje naraslo. V mestu smo vsi, ki delamo na socialno-varstvenem področju, enotni v stališču, da bomo lju- dem, ki bodo jedli v mestni razdelilnici hrane, za topel obrok zaračunavali simboličen prispevek. O višini je še težko govoriti, resnično pa bo le sim- boličen,« zagotavlja direktor Centra za socialno delo Brane But. Skrb vseh nas Brezdomci živijo med nami. To je dejstvo, s katerim smo se morali najbrž kar vsi po vrsti sprijazniti, še več, pričakovati je, da bo njihovo število prej naraščalo kot upadalo. Njihove usode so razUčne, dejstvo pa je, da v ljudem pri- jaznih državah znajo poskrbeti zanje. S toplo posteljo preko zime, z dnevnim obrokom hra- ne, z oblačili, obutvijo in denar- no pomočjo. V Sloveniji sm tej skrbi bolj kot ne šel«^ začetku. Celje kot tretje naj\ je mesto v državi vse do nima zavetišča zanje. Zai hodnji teden se obeta odp prvega, začasnega. In šg, den bodo odprli njegova vt je treba opozoriti, da bo hodnjo jesen spet treba t rešitev za mestne klošarje. Po uradnih podatkih žj, Celju približno 25 brezdoiiK Imajo svoja dokaj stalna lišča, družijo se v skupini med pomladjo in jesenjo meščani skorajda ne opazi Le kdaj pa kdaj, v trgovini pred njo, zvečine takrat, ko zmanjka kakšen desetak ii na svojstven način »nažic od mimoidočih. Živijo v središču mesta,! je prav, da v tem predelu l preko zime dobijo zavetišč stari zgradbi ob Gosposki v okolica katere je mestnimbi domcem dobro poznana,* zavetišče nadzorovano - odni le od zgodnjih večernih dm tranjih ur, v njem pa bodo : varnost ob dežumem delavcu i občasnimi obhodi skrbeli tu a varnostniki. Slednje bi morju potolažiti tudi skrb vseh tist l ki se v Celju že oglašajo [ opozarjajo, da zavetišče ne so,; v mestno središče. Če naj z ni j pomagamo mestnim kloi^ jem, potem sodi samo v m{\ no središče - na obrobju rae^ daleč od naših dvorišč, bi bilo samo sebi namen. IVANA STAMEIČ;' Foto: SHERI »Gospod župan, če ne dobim strehe, bom crknu, pozabljen tu! Lačen in popolnoma sam,« je še prejšnji teden na Glavnem trgu sredi Celja opozarjal eden mestnih klošarjev. V petek so zanj poskrbeli v celjski bolnišnici, od začetka prihodnjega tedna pa bo imel preko noči streho nad glavo v Gosposki ulici. In potem, upajmo da res že sredi decembra, bo vsaj delno lakoto pregnal dnevni obrok tople hrane v razdelilnici na Glavnem trgu. Izvrstna letina za konjiška vina z letošnjim pridelkom so v Zlatem griču nadvse za- dovoljni. Iz sedemsto ton grozdja so dobili 500 tisoč litrov vina, za katerega di- rektor Janez Lešnik oce- njuje, da bo eden boljših letnikov v zadnjem deset- letju. Izredno visoke stopnje ^sladkorja (večino vina letos ne bo potrebno dosladkati, saj posamezne sorte dosega- jo celo 22,5-odstotno sladkor- no stopnjo) in ugodno raz- merje kislin in sladkorja na- poveduje eno boljših letin po kakovosti. Tudi količinsko dobra letina pa je povzročila nekaj težav: klet je postala za ves pridelek kar pretesna in eno od velikih, 60 tisoč litr- skih cistern morajo hraniti zunaj, pred kletjo. Zlati grič ima trenutno 70 hektarov vinogradov, od teh je 72 vinogradov rodnih, preostalo pa so eno, dvo ali triletni nasadi. Tudi letos so s tri in pol hektarov velikim no- vim nasadom zaključili obno- vo sicer strnjenih vinograd- niških nasadov v Škalcah. Pridelali so tudi milijon ki- logramov jabolk. Večina je že prodanih nemškim, avstrij- skim pa tudi bosanskim in domačim kupcem. B.Z. Pod zelo ugodnimi pogoji oddamo v podnajem lokal slaščičarne v skupni izmeri 42 m^ in lokal bifeja, vse s pripadajočo opremo, v »Športnem centru« Polzela. Informacije po tel. 063/715-733 med 7. in 15. uro. vabi k sodelovanju PRODAJALKE na območju Celja Od kandidatk pričakujemo: -IV. stopnjo strokovne izobrazbe - prodajalec - poznavanje osnov računalništva - eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidatke naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: ONA ON d.o.p.j Ljubljana, Proletarska 4. Nic vec požiranja prahu V krajevni skupnosti Jur- klošter so prejšnji mesec z velikim zadovoljstvom odpr- li dva na novo asfaltirana cestna odseka. Gre za 700 metrov ceste od Blatnega vr- ha do meje s šentjursko kra- jevno skupnostjo Dobje in za tisoč metrov dolg odsek od Lahovega grabna do Jepi- lovca. Modernizacija obeh cest, ki sta bili prej makadamski, je stala 10 milijonov tolarjev. Ve- čino denarja sta dali občina Laško iz sredstev za obnovo po elementarnih nesrečah in krajevna skupnost Jurklošter, precejšen pa je bil tudi delež krajanov, ki so s svojim denar- jem ter z gradbeni deli prispe- vali za skoraj tretjino cele na- ložbe. Z obnovljenima odse- koma so v Jurkloštru rešili le majhen delček svoje cestne problematike, zato upajo, da bo referendum za samopris- pevek, ki ga bodo tako kot v drugih laških krajevnih skup- nostih izvedli 23. novembra. uspel. Upajo tudi, da se jih kmalu »usmilila« še država, že predolgo načrtuje mod- nizacijo regionalne ceste Ju klošter-Dežno-Loke. Cesta makadamska in ljudje, kiži? jo ob njej, so se že navelifi stalnega požiranja prahu. Pt časom je država sicer dala 3 milijona tolarjev za sanac ceste, vendar je bilo vse s| paj, kot pravi predsednik k jevne skupnosti JurkloS Janko Cesar, le »blažev i gen«. \ Cesto od naselja Blatni vrh do meje s šentjursko občino so odprli predsednik KS Jurklošt> Janko Cesar, laški župan Peter Hrastelj in najstarejši krajan Blatnega vrha Milan Šnii^ žTSNOPIČ PISMA BRALCEV 21 ODMEVI )eli in vladaj /prispevku Deli in vladaj je ^ Vojko Zupane za 10 LDS |gc napisal kup neresnic. Ve- , jja je slaba volja posledica jnje seje občinskega sveta, ,fSO svetniki strank že dru- 1 izglasovali, da se podpre i^na služba in državni zbor, i nadaljujeta postopek za i,fno ustanovitev novih ob- itudi v Spodnji Savinjski do- pri prvi reformi lokalne jiouprave leta 1994 je ob moči vaše stranke LDS, v pčiji z združeno listo, bil jlasovan amandma o pred- ani izločitvi KS Vinska Gora celovite občine Žalec. Ko je ona vrsti glasovanje o razde- /i občine Žalec na nove obči- Polzela, Prebold, Braslovče, ansko in Žalec, pa predlog ni izglasovan. Nagrada za tak- oglasovanje ZLSD je priklju- ev Vinske Gore k Velenju, kratni vaš poslanec Zupane pozneje zapisal, da je najbolj nosen na to, kako je uspel čino Žalec ohraniti celovito. I pa čisto ne drži - pozabil je mreč dodati, kako je »zaba- ital« Vinsko Goro. ^a zadnji sveta ste vsi svetni- LDS, Desusa in ZLSD pri :pravi o novih občinah zapu- II sejo, namesto da bi kon- uktivno razpravljali o mož- 1 novih območjih. Z vašo strukcijo ste pokazali, kako ; državotvorni, kajti ustavni zakon o lokalni samoupravi so pretežno pripravile prav stran- ke kontinuitete. Zato bi upravi- čeno pričakovali, da bi svetniki iz krajev, kjer se pripravljajo nove občine, morali sodelovati v omenjeni razpravi, ne glede na strankarsko pripadnost. Us- tanovitev novih občin je bis- tven pogoj za uveljavitev lokal- ne samouprave. Obstoj preve- like občine Žalec (komune), v katero so vključena tudi raz- vojno ogrožena obrobna ob- močja, je v sistemskem nas- protju z zakonito strategijo razvoja podeželja. Tistim, ki ste uspeli pred tre- mi leti preprečiti razdelitev ob- čine Žalec in to še danes posku- šate, moramo povedati, da ste napravili ogromno škodo pri nadaljnjem razvoju obrobja naše doline, kajti država bi mo- rala ob nastanku novih občin dodatno investirati precejšna finančna sredstva v to regijo. Tako pa so ta sredstva odtekla drugam. Nadalje smo občani Spodnje Savinjske doline onemogočeni, da bi se regijsko povezovaU, kot se že povezujejo zgornjesa- vinjske občine z občinami Ša- leške doline. Vse omenjeno po- tegne pod vprašaj delovanje žalske upravne enote, kajti tudi državna uprava se bo morala reformirati in verjetno ena upravna enota ne bo mogla biti servis samo za eno občino. Zato nas ne bi čudilo, če boste v bodoče morali tudi Žalčani po opravkih državnih zadev k so- sedom v Velenje in Celje. Nazadnje pa še o županskih foteljih: v žalskem LDS menda veste, da bodo o tem odločali volivci po večinskem sistemu in da nobeden dober župan ne pade iz neba. To ste doživeli na lokalnih volitvah 1. 1994, ko je vaš kandidat izpadel že v pr- vem krogu, pa tudi na lanskih volitvah v svete KS se vam ni godilo nič boljše. Po vsem tem vemo, zakaj se tako vztrajno zavzemate za ohranitev velike občine Žalec: edino v takšni občini še vidite koristi za stran- ke kontinuitete, veliko vaših ljudi pa še živi posredno ali neposredno od proračunskih sredstev, bodisi kot zaposleni v raznih občinskih zavodih aU pa kot podjetniki in podobno. ALOJZ CILENŠEK, Prebold Grozilno pismo Stormanu Pred dobrimi desetimi leti smo v Vinski Gori izročili v uporabo novozgrajen večna- menski dom. Zgrajen je bil s sredstvi takratne VIO Žalec, kuhurne in telesnokulturne skupnosti Žalec ter samopris- pevka krajanov Vinske Gore. Namen izgradnje je bil, da bi imeh otroci telovadbo v telo- vadnici, kulturniki svoje kul- turne prireditve na primernem odru, športniki rekreacijo in tekmovanja v primerno opremljeni telovadnici. Ker z omenjenimi dejavnostmi ni mogoče pokrivati vseh stroš- kov vzdrževanja, smo od vsega začetka poskušali zapolniti čim več vikendov z različnimi prireditvami v domu, saj se z najemnino pridobi kar nekaj finančnih sredstev. Skoraj vsi Slovenci vemo, da so v tej dvo- rani gostovale različne televi- zijske in radijske oddaje, v več- namenskem domu so bili tudi raziskovalni tabori in še mno- go drugih dejavnosti. Torej so vrata večnamenskega doma odprta vsaki organizirani sku- pini ljudi, ki zna čuvati tuje imetje, ki sklene z najemoda- jalcem pogodbo o dogovorje- nih obojestranskih obvezno- stih, ki za svojo prireditev v večnamenskem domu pridobi od Upravne enote Žalec po- trebno dovoljenje in pravoča- sno, še pred prireditvijo, po- ravna svojo finančno obvez- nost do upravljavca doma. Ob prireditvi »Izpit iz znanja verouka«, ki je bila v večna- menskem domu v nedeljo, 2. novembra, na pohvalno visoki kulturni ravni, kar zagotavljajo očividci, je prišlo v večini slo- venskih medijev, tudi v članku Grozilno pismo Štormanu, do dveh hudo lažnih trditev. Ne- kateri slovenski mediji so na- mreč posredovali lažni trditvi gospoda Štormana, da se je v Vinski Gori vršil obred obrezo- vanja, za katerega si prireditelji niso pridobili ustreznega dovo- ljenja. Zato slovenski javnosti poši- ljamo fotokopijo ustreznega dovoljenja Upravne enote Ža- lec, iz katere je razvidno, da hoče gospod Štorman s svojimi lažmi rušiti delovanje večna- menskega doma, ki je s svojimi kvalitetnimi prireditvami vse- stransko priznan. Vodstvo KS Vinska Gora in OŠ Gorica ostro obsojata v me- dijih posredovani lažni izjavi gospoda Štormana, še naprej pa si prizadevata, da bo večna- menski dom s svojimi priredi- tvami še ostal v lepi luči pri vseh Slovencih, ki ste ga radi obiskovali, ogledali aU poslušali prireditve v njem. Objavam teh dveh lažnih trditev nismo mo- gli nasprotovati, saj smo zanju zvedeli, ko sta že bili objavljeni. Vodstvo KS Vinska gora in OŠ Gorica Dopolnilo v zadnji številki NT je v pismu Šolski primer iskanja ponesrečenega prišlo do na- pake v naslovu, kamor lah- ko pošljete svoja razmišlja- nja o iskanju. Naslov se pra- vilno glasi: p.p. 63, s pripi- som »Javno mnenje«, 3310 Žalec. PREJELI SMO Komu zaupati Pred nami so predsedniške volitve. Po zadnjem štetju in popisu prebivalstva se 74 od- stotkov prebivalstva prišteva katoliški veroizpovedi. Bilo bi samoumevno in logično, da bi večinsko katoUško ljudstvo predlagalo in izvolilo predsed- nika države iz svoje sredine - torej človeka z moralnimi kva- litetami, značajskimi odlikami, vodilnimi sposobnostmi in vrli- nami; človeka, ki ne bo držav- ljane delil na prave in »nepra- ve«, na naše in »nenaše«, am- pak bo zastopal vse Slovence in vse državljane brez razlike; ki ne bo govoril eno, delal pa drugo in da bomo pred zako- nom resnično vsi enaki - brez uporabe dvojnih meril; ki bo varuh pravnega reda, zaščitnik resnice in branitelj pravice in bo zastavil ves svoj vpUv, da ne bo v naši državi izkoriščanih, brezpravnih, odrinjenih, dru- gorazrednih, zatiranih in da bodo poravnane krivice, ki jih je totalitarni in zločinski komu- nizem povzročil - tako na last- nini, kakor na dobrem imenu našim državljanom in roja- kom; in končno, da kot moral- na in politična avtoriteta dose- že, da preneha lažna in huj- skaška komunistična propa- ganda v nekaterih naših tiska- nih in elektronskih medijih, s katero naš narod načrtno raz- vajajo, da ne bi prišlo do narod- ne sprave, ki je pogoj za naš obstoj. Tu so naštete le nekatere vrline in odlike predsednika, kakršnega, upam si trditi, veči- na državljanov žeh. Če bi imeli v zgodovini in tudi v nedavni preteklosti zatirani narodi možnost svobodne iz- bire na vohtvah, bi zagotovo vsak zase in vsi skupaj trezno premislili in pravilno izbraU. Kaj pa mi? Naša brezbrižnost, apatičnost in otopelost nam ne more biti v korist. Prepričan sem, da kljub te- mu, da leži vehko slovenske inteligence pobite na komuni- stičnih, nacističnih in fašistič- nih moriščih, še Slovenija pre- more kakšnega Gorazda ah Hotimirja, kakšnega Venčesla- va ali Havla, pa tudi kakšna Jadvika bi se našla, skratka osebo z naštetimi pozitivnimi lastnostmi, ki bi vse Slovence - ne glede na nazorske in druge razlike združeval in ne raz- dvajal. IVAN GLUŠIČ, Mozirje 22 NASI KRAJI IN UUDJE Ponikva skozi čas Odprli so turistično pisarno in muzej Na Ponikvi pri Grobelnem je bil v soboto pomemben dan. V kraju, ki ga je letos obiskalo nad 130 avtob)USov z izletniki ter tudi številni posa- mezniki, so odprli turistično pisarno ter stalno razstavi o Ponikvi skozi čas. Gre za dva prostora v stavbi nekdanje občine, pri župnijski cerkvi sv. Martina. Prostori so občinska last. Turistično olep- ševalno društvo pa je njihov najemnik. V manjšem prosto- ru so uredili turistično pisarno, ki bo služila vsem, ki jih na Ponikvi zanimajo Slomškove sledi, velikonočnice ter številne druge zanimivosti. Trenutno je tam telefonski avtomatski od- zivnik (792-065), od spomladi, pred cvetenjem velikonočnice, pa bo odprta dve uri dnevno. V turistični pisarni so že na voljo turistični spominki, vodniki, zemljevidi in razglednice. Pred vhodom je posebna tabla, kjer so označene ponkovske zna- menitosti ter krajevna gostin- ska ponudba. Sobotno odprtje turistične pisarne in stalne muzejske razstave je bilo v okviru pon- kovskih Martinovih dni. Le- tos so bili že četrto leto, začelo pa se je s petkovim odprtjem razstave krajevne gostinske in slaščičarske ponudbe. Raz- stava pod velikim orehom je bila na ogled vse tri dni. V drugem prostoru so v so- boto odprli stakio razstavo o ponkovški preteklosti. Tam so predstavljeni tudi nekateri predmeti, ki so bili shranjeni v celjskem muzeju, med njimi najdbe z rimske ceste. Zgodovi- na je predstavljena vse od prvih zapisov v letu 1043, v sliki in besedi. Del prostora je name- njen velikim Ponkovljanom, med njimi Slomšku, avtorju pr- vega atlasa v Srednji Evropi Bla- žu Kocenu ter Mihi Žagaj šku, ki je opozoril na Kalobški rokopis. Opozorili so prav tako na prve- ga ponkovskega župana Pranja Komarja ter zaslužnega šolnika Boleta. Posebni del je posvečen naravnim znamenitostim Po- nikve, rastišču velikonočnice, ponikalnici pri Perišah ter bio- loški čistilni napravi. V večjem prostoru je tudi kotiček za društvene sestanke. Na sobotni slovesni otvoritvi je prerezala trak Slava Kova- čič, ki je veliko prispevala k stalni razstavi. Dolgoletna uči- teljica v domači šoh je bila pred štirimi leti tudi med ustanovni- mi člani Turističnega olepševal- nega društva. Predsednik društva Slavko Špur je opozo- ril na uresničitev večletne želje ter pomen turistične pisarne, župnik Miha Herman pa je prostor blagoslovil ter zaželel uspešno delo. V kulturnem programu je nastopila folklor- na skupina Trta iz Dolge Gore. 2^dnji dan, v nedeljo, so pripravili na stojnicah Marti- nov sejem, župnik pa »likof«. Po letošnji obnovi zunanjšči- ne cerkve sv. Martina ter nje- ne strehe so se tako spomnili tistih, ki so pomagali z last- nim delom. Sredstva za opremo pon- kovske pridobitve so prispevali občina, KS, ministrstvo za gos- podarske dejavnosti, Telekom in ICB. BRANE JERANKO Vaja Kozjalc uspela v mesecu varstva pred požari so v PGD Šalek skupaj z gasilskimi društvi Dolič, DobrnaJ Šalek izvedli obsežno gasilsko intervencijo Kozjak '97. Zagorelo naj bi na Paškem Kozjaku na perutninski farmi Ažman, več kot trinajst kilomj oddaljeni od najbližje gasilske enote. Potrebno je bilo dovažati večje količine vode, kar j višinsko lokacijo požarišča predstavljalo težko nalogo in veliko izgubo časa. Gasilska interven je stekla po načrtu in prioriteti reševanja ter gašenja. Dodatno vodo so dovažali še gasilci P Bevče in Velenje, kar je po dobri uri zagotovilo omejitev požara in kasneje popolno pogasitev sliki je ekipa specialnih gasilskih reševalcev po hitrem posredovanju). Predsednik PGD Š; Franc Jošt je ocenil, da je akcija dobro uspela, predvsem pa je gasilcem, ki še ne poznajo do višinskih kmetij, prinesla še eno dragoceno izkušnjo več. JOŽE MIKLi Sefemslci zaključek leta Na razstaviščih Celjskega sejma d.d. so letošnjo sezono specializiranih in poslovnih sejmov zaključili v drugi po- lovici oktobra, do konca leta pa pripravljajo še dva sejma. Čez štirinajst dni, v četrtek, 27 novembra, bodo skupaj s Smu- čarskim društvom Snežak kot soorganizatorjem v dvorani D Celjskega sejma odprli Zimski sejem v Celju. Sejem bo dnevno odprt med 11. in 19. uro, zaklju- čil pa se bo v nedeljo, 30. no- vembra. Zimski sejem v Celju bo v prvi vrsti namenjen po- nudbi nove in rabljene smučar- ske opreme ter opreme za osta- le zimske športe, organizatorji pa bodo v goste povabili tudi demonstratorsko vrsto sloven- skih smučarjev, smučarsko akrobatski klub Mont iz Celja ter vrsto znanih smučarskih tekmovalcev. Na sejmu se bodo predstavili tudi proizvajalci zim- sko športne konfekcije ter iz- delkov in daril za praznični de- cembrski čas. Za obiskovalce bo vstop na Zimski sejem v Celju brezplačen. Vse do začetka decembra pa so še odprti roki za prijavo razstavljavcev oziroma pro- dajalcev na Božično-novolet- ni sejem, ki bo na mestnih ulicah med 17. in 30. decem- brom. Organizatorja tega sej- ma, ki naj bi letos dobil pre- novljeno, privlačnejšo podo- bo, sta Celjski sejem d.d. in Mestna občina Celje. Ob pe- stri ponudbi izdelkov, name- njenih božično-novoletnemu praznovanju, želita organiza- torja s programom spremlja- jočih prireditev popestrid praznično dogajanje v mestu, trenutno pa se še dogovarjajo z mestnimi gostinci in trgovci, kako ta program oblikovati. Novost letošnjega Božično- novoletnega sejma pa bo pe- stra ponudba izdelkov doma- če in umetne obrti, kulinarič- nih izdelkov in seveda tudi novoletnih okraskov ter daril- nega programa. I. STAMEJČIČ Predavanja za diabetike nebo v Društvu diabetikov Celje obveščajo vse svoje člane, da za danes napove- dano predavanje »Vpliv sladkorne bolezni na im- potenco« odpade. Preda- vanje je odpovedano zara- di odsotnosti predavatelja. Kako so nekdaj uporabljali pranger, so v soboto slikovito prikazali v Pilštanju. Prangerski kraji Na pobudo Šentjurčana Edvarda Kolarja so se minulo soboto sestali člani turističnih društev Pilštanj in Rečica ob Savinji, ki so razpravljali o ideji, da bi se med seboj povezala društva in kraji, ki se ponašajo s prangerjem. Pobudo o druženju krajev s prangerjem bodo ponudili Ptuju, Kamniku, Podsredi, Piranu, Motniku, Lembergu pri Šmarju ter seveda Rečici in Pilštanju. Za sodelovanje bodo podpisali pismo o dobri nameri, v krajih pa naj bi sodelovali predvsem pri izvajanju spominskih in turističnih prireditev. Ob prvem pogovoru med krajema, ki že gojita tradicijo, saj na Rečici med drugim pripravljajo turistično prireditev Od lipe do prangerja in Lenartov sejem, v Pilštanju pa Miholov sejem, so prikazali uporabo sramotilnega stebra, na katerem je bil privezana »zlikovec«, trški stražnik pa mu je bral levite. JOŽE MIKLAVC LICITACIJA OPREiVlE objavljamo licitacijo, ki bo dne 17. 11. 1997 ob 12. uri, navedene opreme po izklicnih cenah: 1. trgovinski regali s stranicami, stenami in košarami 56m 950.000,00 SIT 2. neonske luči - komplet z žarnico 360 kos. 475.000,00 SIT 3. nosilne letve 90 kos. 190.000,00 SIT 4. trgovinska hladilna skrinja dolžine 6 m 1 kos. 285.000,00 SIT 5. živosrebrni reflektorji 250 W 100 kos. 28.500,00 SIT/kos Blago je rabljeno. Blago pod postavkami 1-3 se prodaja v kompletu. Nakup poteka po načelu videno-kupljeno. P.D. v ceni ni vštet in se obračuna v skladu z zakonom. Dražifelji si zagotovijo pravico sodelovanja z nakazilom 10% varščine na žiro račun proda- jalca pri APP Celje št. 50700-601-81760. V primeru, da se posel ne sklene, se dražitelju varščina vrne v roku 8 dni, brez obresti. Vsi uspešni dražitelji so dolžni kupljeno blago v celoti plačati v roku 8 dni po licitaciji in predložiti potrdilo o plačilu. Na podlagi le-tega bo možno blago prevzeti v roku 2 dni po predložitvi. Blago je na ogled na prodajalčevem skladišču na dan licitacije od 8. ure naprej. Točne napotke dobite po telefonu 063/452-237,471-046, pri g. Rupniku. BUSINESSMENS CLUB d.o.o., Medlog 18,3000 CEUE. Da za novo občino Polzela Na zadnji seji občinskega sveta občine Žalec so svetniki! večino glasov sprejeli pozitivno mnenje k predlogu z ustanovitev občine Polzela, ki naj bi poleg dosedanje K Polzela vključila v svoje meje še KS Andraž. In kaj o tem menijo nekateri krajani? Andrej Završnik: »Sem za to, da bi bila Polzela samo- stojna občina, seveda pa bi se morala za to odločiri večina krajanov. Če bi bilo v novi občini tako, kot se govori, bi bilo v redu,« . ....... Stane Grobelšek: »Misli! da bi bilo to dobro za Polže saj bi veliko stvari lahko u dili v domačem kraju. To bilo dobro, pa tudi drUr stvari v zvezi z novo občino i' bile pozitivne.« Ivo Serdoner: »To bi bilo za Polzelo zelo dobro, saj bi, kot govorijo predstavniki krajev- ne skupnosti, s tem pridobili več sredstev za razvoj kraja in jaz tudi verjamem, da je res tako. Torej naj bo Polzela ob- čina.« Bojan Pustinek: »Prepri^^ sem, da vodstvu krajevne skiT nosti lahko povsem zaupal" da bodo zadeve okrog noj'^ občine odločno izpeljali in, ^ bo to v korist vsem Polzelano"^ in drugim občanom naše no^* občine.« T TAVČA^^ %, SNOPIČ INFORMACIJE 23 24 NASI KRAJI IN UUDJE Step by step no 7 Tri tedne po svetovni premieri v Londonu Toni&Guy na slovenski frizerski sceni v ponedeljek so v žalski kulturni dom prihaja- le urejene dame. No, da ne bo krivice, tudi nekaj lepo urejenih gospodov je bilo vmes. Še bolj kot obleke so pritegnile pozornost modno urejene pričeske. Nič čudnega, v savinjski prestolnici se je zbralo približno 300 slovenskih frizerjev. ■■■■■■■nMK/ MMM Vse poti so vodile v Žalec zaradi strokovnega seminarja s prikazom različnih tehnik striženja in stylinga ter predstavitve novih modnih tren- dov. Domača predstavitev je sodila v sklop turneje znamenite Toni&Guy Academy Stutt- gart, ki jo je najprej na Ptuju in dan kasneje v Žalcu pripravilo mariborsko podjetje Hair Pro- motion. Prvi mož podjetja je Roman Hlep, ki je obenem tudi urednik odlične slovenske frizer- ske revije Hair Fashion Alpe Adria. »V Žalcu je že sedmi zaporedni Toni&Guy seminar, začeli smo marca lani v Portorožu. To niso zabavne prireditve, ampak strokovno izobra- ževanje, za katero med slovenskimi frizerji vlada izjemno zanimanje. Frizer mora znati frizuro prodati in tisti, ki jih veliko proda, je dober in uspešen frizer. Seveda se mora najprej naučiti, kako oblikovati trendovske frizure. Toni&Guy je vodilni, 35 let star svetovni frizerski koncem. Centrala je v Londonu in so svojevrsten fenomen, ki združuje italijanski občutek za dizajn z angleško natančnostjo. Njihove frizure so posrečen kom- promis frizur za vsak dan, uporabnih, prilagodlji- vih in spremenljivih,« pravi Hlep Različne tehnike striženja, s pomočjo katerih so Toni&Guy ustvarili svoji zadnji kolekciji, imenovani The raw collection in The impressio- nists collection, sta predstavila mojstra Nico Puliain Gianni D'Asserc. Preko 300 slovenskih frizerjev je tako med prvimi v svetu doživelo Organizator Toni&Guy izobraževanja v Sloveniji Roman Hlep. odrsko prezentacijo toniandguy mode za pri- hodnjo sezono. Seminar je izvrstno vodil in v slovenski frizerski jezik prevajal Kristijan Petek, vedno bolj znani in uveljavljeni lastnik celjskega frizerskega salona Kristijan Styling. In to kljub temu, da se dan zanj ni začel najbolj srečno, saj je v jutranjih urah doživel prometno nesrečno. Ker ga je že naslednji dan čakalo delo v Ljubljani, so mu na pomoč ljubezni- vo priskočili v Avto Seat Drev in mu posodili avtomobil, za kar jim je seveda iz srca hvaležen. 1^^^^^^ IRENA JELEN BAŠA, Foto: GK Frizerska mojstra svetovnega slovesa Gianni D'Assero in Nico Pulia med prikazom različnih tehnikstriženja. Kristijan Petek frizira tudi znana imena slovenske estrade. Na sliki je v družbi dveh dekle^ skupine Power Dancers. Za turizem na podeželju Na pobudo iniciativnega odbora so se predstavniki 139 slovenskih turističnih kmetij minuli teden v Zrečah odločili za ustanovitev Zdru- ženja slovenskih turističnih kmetij. Sedež združenja je v Celju, za predsednico pa so izvolili Vilmo Topolšek s tu- ristične kmetije Urška v Kri- ževcu pri Stranicah. V Sloveniji je pribUžno 400 kmetij, kjer se ukvarjajo s sta- cionarnim ali izletniškim turiz- mom na domačiji, še približno 300 pa se jih na tovrstno dejav- nost pripravlja. Ker je šla konec lanskega leta Turistična agenci- ja Vas, ki je skrbela za skupno promocijo oziroma trženje po- nudbe turističnih kmetij, v ste- čaj - so letošnjo pomlad pred- stavniki turističnih kmetij s Celjskega dah pobudo za usta- novitev interesnega združenja. Najpomembnejši nalogi združenja, ki so ju potrdili tudi na ustanovnem zboru, bosta povezovanje slovenskih turi- stičnih kmetij ter skupna pro- mocija turizma na kmetijah ter podeželju sploh za domači in tuje trge. V kar najkrajšem času pa bi v združenju skupaj s Cen- trom za promocijo turizma radi pripravili promocijski katalog slovenskih turističnih kmetij, za svoje člane pa bodo oblikovali tudi lastno blagovno znamko, skozi katero bo mogoča takojš- nja prepoznavnost slovenskih turističnih kmetij. IS Od srca do srt. V Sloveniji deluje 48 d štev z imenom Sožitje. 1 izmed njih je tudi na njiškem in povezuje oseb z zmerno, težjo in| ko motnjo v duševnem i voju ter njihove svojce občin Slovenske Konji Zreče in Vitanje. Sožitju v Konjicah že vr let predseduje Marija Oprai|l ki pravi, da si močno že urediti varstveno delovni c ter za odrasle prizadete osel Center naj bi bil urejen v p zidku k osnovni šoli V park vanj pa bi se lahko vkljuž vse odrasle prizadete osebe sedaj živijo doma pri svoji starših ali rejnikih. Po podat- kih centra za socialno delo je teh oseb petindvajset. »Iz mi- nistrstva za delo, družino in socialne zadeve smo septem- bra le dobili pismeno zagoto- vilo, da se naš predlog za iz gradnjo centra upošteva 1^ prednostni. In če bo do gradnje v prihodnjem letu prišlo, bomo morali nekaj i narja prispevati tudi sami.* Sožitju računajo predvsem sredstva od izkupička dobi delnega koncerta, ki ga prii jajo prihodnji teden. To bo; njihov sedmi tradicional koncert Od srca do src, ki | prirejajo vsako leto. Tokrat bo potekal v Športni dvorani \ Slovenskih Konjicah in sicer\ petek, 21. novembra. B. 2 Gimnazijci nočejo biti »piflerji« v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pripravlja dijaška skupnost I. Gimnazije v Celju prihodnjo sredo posvet vseh slovenskih gimnazijcev. Raz- log, da so se odločili za vseslo- venski posvet, pa je v predlogih novih učnih načrtov. »Nočemo ostajati piflerji, ki vemo veliko podrobnosti, o njihovi uporabnosti pa je bolje, da ne govorimo,« so med dru- gim zapisali v vabilu na posvet, v I. Gimnaziji v Celju pa dijaki opozarjajo predvsem na to, da so ob pripravah na izdelavo novih učnih načrtov pričako- vali, da bodo snovalci upošte- vali zdajšnje izkušnje in na njih gradili boljšo šolo, takšno gim- nazijo, ki ne bo imela prenatr- panih in neusklajenih učnih na- črtov v programu. Za sredin posvet so pripravili uvodna razmišljanja o predlogih učnih načrtov z jezikovnega, naravo- slovnega in družboslovnega področja ter obveznih izbirnih vsebinah, po splošni razpravi pa bodo obhkovali in sprejeli tudi nekaj zaklj učkov. IS Od Martina do Nude v celjskem Teatru so na martinovo, v torek U. no- vembra, pripravili prilož- nostno prireditev Veseli Mar- tin, goste pa skladno z Marti- novim sloganom »ko mošt vino postane« pogostili z do- bro domačo kapljico. Nocoj, v četrtek, pa se bo v Teatru predstavila znana celjska glasbena skupina Nude, ki s koncerti promovira svojo zgoščenko. IS r PLANINSKI KOTIČEK NaRafitovecinLubnik Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 16. novembra, na poi- nad Selško dolino in na rob Jelovice. j Odhod bo ob 6. uri na parkirišču na Glaziji, od koder bo posfl'- avtobus odpeljal do lovske koče na Suši. Od tam je za slabo vzpona na Lubnik. Popoldan se boste skozi Železnike pripeljal Prtovč, od koder bo za poldrugo uro hoje skozi Razor, da prisr do oskrbovane Krekove koče na Ratitovcu. Čez Poden, sliko' polico pod južnimi čermi Ratitovca, se boste vrnili na Prtovč ii^- od tam podali nazaj proti Celju. Glede na letni čas je priporočljivo, da se toplo oblečete in obuje^^' Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva na Stanetovi 1- Novembra na tri pohode Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi, da se jim pridružite* nedeljo, 23. novembra, ko se bodo odpravili na pohod Čemšeniško planino. Odhod bo ob 6. uri z nove avtobusi postaje v Celju. 29. novembra pa se bodo odpravili po MoravsJI^ planinski poti. Obiskali bodo Murovico, Cicelj, Sv. Miklavž' Grmače. Tudi takrat se bodo odpravili na pot z železniške postaj vCeljuob6.23uri. M. MAR^' 25 NASI KRAJI IN UUDJE g, SNOPIČ {nragavCelie g novembra, na Marti- Lo soboto, je bil v orga- i^ciji Društva ljubiteljev ^žabnih iger Kaval iz ^škega v gostišču Janez ^ Ponikvi II. zaporedni Ijnir v taroku za sezono ^97/98. \led 57 igralkami in igralci ■igerske. Gorenjske, Do- Wfk in Ljubljane je zma- pFranjo Bogadi iz Celja, ^gi je bil Luka Sever, prav |o iz Celja, tretji pa Matjaž lijljavec iz Ljubljane. fekinovanje so sponzori- lli gostišče Janez Ponikva, |eledi's Celje, Riss trade Pri- ,jož (Ti Šentjurju, Phantom jD. Store, Tekstudio Celje, ;ada Slovenske Konjice in [jskarna Koštomaj Celje. Naslednje tekmovanje bo ffedvidoma 6. decembra v (ostilni Jaklič v Šentrupertu la Dolenjskem. Informacije w telefonu 068/40-030. TO Razmislek na 30* dan Torek, 30. dan gladovne stavke, si je celjski črkosli- kar Ladislav Perčič vzel za razmislek o morebitni pre- kinitvi svojega gladovanja. Pa ne zaradi tega, ker bi bile izpolnjene njegove zahteve, pač pa vidi motiv za morebitno prekinitev v podpori, ki jo dobiva v jav- nosti. V petek in ponovno spet v torek se je v Celju mudil sodno zapriseženi cenilec Pavle Okoren iz Škofje Lo- ke, ki po naročilu Mestne občine Celje pripravlja po- novno cenitev poslovno-sta- novanjske stavbe Linharto- va 18. V torek se je srečal tudi s Perčičem, ki pa po- novne cenitve ne smatra kot zadosten razlog za prekini- tev gladovne stavke. »Obiskal sem svojo zdrav- nico, prav danes grem iskat rezultate krvnih preiskav, si- cer pa lahko rečem, da resnej- ših zdravstvenih težav ni- mam,« nam je v torek dejal Perčič. »Počutje se spreminja, vse bolj oslabelega se poču- tim,« pravi in dodaja, da je v 30. dneh shujšal za 12 kilogra- mov. »Močno spodbudo v prepričanju, da se borim za pravo stvar, sem dobil v sobo- to, ko sem v Delovi Sobotni prilogi prebral članek novi- narke in publicistke Alenke Puhar Avtogol za dobro vago. Upam, da so ga prebrali in se ob njem zamislili, kaj je konč- no treba ukreniti, tudi vsi od- govorni.« I. STAMEJČIČ Anja izgubila bitko iste Anje iz Andraža nad Polzelo, s katero smo se 17. 'ktobra skupaj z njenimi najdražjimi, sošolci, sošolkami, ffijatelji, njeno zdravnico, veselili ob zaključku nadvse ■spešne dobrodelne akcije, v kateri je sodelovalo več kot '"O dobrih ljudi, ni več med nami. Veselili smo se zato, ker so se ji takrat izpolnile tri želje: ["bila je svoje dvigalo, roza barve, ki jo je s pritiskom na gumb invalidskim vozičkom vred popeljalo do njene sobice. Potem ''je vrsto let z zvrhano mero volje, optimizma in vztrajnosti femagovala vse bolezenske težave, je minulo nedeljo njeno "'no srce nenadoma obstalo. Tokrat je bila bolezen močnej- 1. f^a sliki: Anja Hudobreznik z mamo ob njenem dvigalu pred %im mesecem dni. T TAVČAR KARITAS CELJE 7. dobrodelni lETICA NASA ZNANKA - HUMOR 35 Na glavo obrnjen svet Predstavljamo pevko Alenko Godec, ki je izdala kaseto in CD Čas celi rane petju Alenke Godec je težko zbrati toliko besed, kot si jih zasluži, pa tudi druga- jj prijetno spoznavati vedno nasmejano jiiko. Pevka in umetnica je pred kratkim jjla novo kaseto in CD z naslovom Čas celi i' „ , jj(;er je skladbo Čas zaceli rane prepevala na |njih Melodijah morja in sonca, odstopil pa I Janez Bončina Benč. »Do sodelovanja z liiem je prišlo zelo spontano. Ko smo sne- i rnaterial za novo ploščo, je ponudil to eni. Sicer še ni imel teksta, vendarie sem ejela ponudbo. Ko smo že delali skladbo, p rekla, da bi mogoče sodelovali tudi na lodijah morja in sonca, kar je dobro za pmocijo. Izkazalo se je, da smo se prav ločili. Skladba je dobila tretjo nagrado ob- jstva, kar se mi zdi^ da je za glasbo takšnega ofila, ki ga izvajam, lep uspeh,« je pojasnila enka. Benču je bilo po melodijah menda žal, da ti odstopil skladbo? Žal rečemo v narekovajih, kajti bil je zelo sel, da se je ta tandem tako uspešno predsta- na Melodijah morja in sonca; je pa res v icu rekel nekaj v smislu, da mu je žal, ker ora dati skladbo tako na hitro. Pogovarjali 10 se celo, da bi nastopila v duetu, vendar se potem Janez odločil, ker je že tolikokrat deloval na MMS-u, da bo enkrat sodeloval mo kot avtor. Kdo ti je še pomagal pri ustvarjanju nove- projekta? (aseta in CD sta četrta po vrsti in prinašata set novih, za uho prijetnih skladb. Poleg nča so sodelovali še Matj^až Zupan, ki je zelo an dance ustvarjalec, Igor Potočnik je prispe- L lep duet, ki sem ga zapela z Damjano Ilavšek; tu sta še Jani Hace in Primož Grašič, ije bil tudi producent plošče... Pestra ekipa, iratka. Kar sedem skladbic si napisala sama... Rekla sem si: »Alenka, zdaj pa naredi nekaj!« btem sem vzela svinčnik in pisala... Zavedala em se, da če ne bi šlo, bi pač najela profesio- lalce, vendade se mi zdi, da so teksti dobri. Ta lošča je nekako zaključena celota in zdelo se i je dobro, da enkrat nastopim tudi kot 'torica teksta, ker tisto, kar sam napišeš, tudi !žje zapoješ. " Alenka kot pevka Koliko časa se že ukvarjaš z glasbo? Drugo leto bo minilo 10 let, kot začetek pa ilfjem prvo zmago na Pop delavnici s skupino fiffe na Vrhniki. Zelo rada sem pela. Tako kot 'frjetno vsak, ampak vedno sem v sebi čutila '»fkaj«. Že od malega sem želela postati pev- y vendar se je to uresničilo dosti kasneje, "les sem študirala jezike, končala študij, in potem se je začelo zares. f^aj je bila tista usodna prelomnica? Prihajam iz glasbene družine, saj je bil oče J^sbenik dolga leta, čeprav se sedaj ne ukvarja z glasbo. Najprej sem rada poslušala skupi- '° Abba, na pamet sem znala vse njihove *smi, potem me je navdušila Whitney Hou- '»n s skladbo Saving ali my love to you, ki mi 'bila zelo všeč. Skladbo sem enkrat odpela '^^tu, v tistem času je Nada Žgur odprla šolo 'pop in jazz pevce, pa še Primož Peterca je pevko, ki bi zapela pesem Tvoja. Žgurjeva 'predlagala mene in fantje so bili »paf«, ko so slišaH. Meni je sicer postalo vroče, toda ■^fati se mi je odprlo tisto, o čemer sem vedno 'sijala. V nekaj mesecih se mi je svet obrnil na p\'o. Kot popoln anonimnež sem prišla na °P delavnico, dobili smo tri nagrade in vsi so čudno gledali. Potem je šlo zelo hitro Vej... ^kladba Tvoja je bila potem naslovna l^dba tvojega debitantskega albuma... ,'\'oja je album, ki je izšel leta 1992, se pravi j"'' leta po zmagi na Pop delavnici. Skladba je ^ Vedno moj evergreen in je zaznamovala °)o glasbeno pot. Sicer ljudje potem veliko ^'^akujejo, vendar je težko ponoviti takšen uspeh. Tudi z Marto Zore in skladbo Še si tu je bilo v bistvu tako, z Aniko Horvat... Res je, da sem vseskozi prisotna na glasbenem prizoriš- ču, vendar bom vedela, kdaj moram nehati. Kakorkoli že, ena uspešnica je ponavadi čisto dovolj. Pri meni je bila to Tvoja. Bila si najboljša učenka Nade Žgur; kaj pa prej, si hodila v glasbeno šolo? Začela sem v mladih letih s klavirjem, am- pak nikoli me ni nobei^ inštrument tako priva- bil kakor petje. Hotela sem samo peti, pe- ti...To je bila mogoče moja napaka, čeprav sem pristaš tega, da je najbolj pomemben talent in tisto, kar nosiš v sebi. Vsekakor je izredno dobro, če poznaš tudi teorijo in tukaj sem malce kratka. Sicer se z leti zelo veliko naučiš. Ko smo delali z New Svving Quartetom ali še prej kot Vokal Art sem si morala poma- gati z notami, ker drugače ni šlo. Nekako sem se navadila, da sem poznala notne skoke, čeprav nisem imela blazne teoretične osnove. Dejansko, ko sem gledala v notni papir in v črne note, sem vedela, za kaj gre. Veliko ti pomaga tudi večglasno petje, samo disciplini- ran moraš biti. Sodeluješ oziroma si sodelovala s skupino New Svving Quartet, Caffe, s skupino Capuc- cino. Še kje? Izpeljanka iz Caffe-ja z malo drugačno za- sedbo ni nikoli prav zares zaživela. Drugače pa bi po številu nastopov lahko omenila Big Bend RTV Slovenija ali Green town jazz band, dosti nastopam s celjskimi Žabami in še nekaj je takšnih bendov, ki me povabijo k sodelovanju. Imam pa tudi svoje prijatelje instrumentaliste, ki me spremljajo na nastopih. Alenka doma Kaže sinček Luka že kakšne znake, da bo tudi on glasbenik? Ko grem ven, pa čeprav učit, me kar naprej sprašuje, če me bo lahko videl na televiziji. Sicer se je zelo lepo sprijaznil z mojim delom. »Mami mora it pojčkat, mami mora učit, mora dinarčke služit«, mu rečem, pa gre. Se tudi mož Primož ukvarja z glasbo? V mladih časih je igral kitaro, vendar se z glasbo ni ukvarjal profesionalno. Imava pa enak okus, kar se tiče poslušanja glasbe. Na njem zelo cenim tolerantnost, saj me pri moT jem delu zelo podpira, poleg tega pa izredno dobro sliši, tudi takšne napake, ki jih slišim sama ali pa glasbeniki. Zelo dobro uho ima in njegova ocena se mi zdi pomembna. Kakšen pa je tvoj odnos do kritik? Kritike so mi bile v vseh teh letih zelo naklonjene, sicer pa jih po glasbeni plati skoraj nisem bila deležna. Sicer obstojajo tudi drugačne kritike, vendar se kaj groznega ni pripetilo. Sem pa sama zelo samokritična in vedno pometem najprej pred svojim pragom. Poleg glasbe tudi poučuješ... Sem diplomirani germanist in honorarno poučujem nemščino v Ljubljani na zasebni jezikovni šoli. Nekaj tako, da je »zazihrano«, pravim. Sicer -je to grda beseda, ampak zelo rada imam redne prihodke, glede na to, da smo družina in da je treba preživljati otroka. Petje je zelo ljubiteljsko, čeprav trenutno zelo, zelo profesionalno, in večina dohodkov prihaja od njega. Ampak nikoli ne veš, kaj te kje čaka. Kaj počneš v zasebnem življenju? Vse delam sama, čeprav sem že stokrat rekla, da bom najela gospo, ki bi mi malo pomagala. Delam vse, to imam po mami, ki zelo rada pospravlja, vendar pa sem se v zadnjem času nekoliko odvadila. Ko dobiš otroka, vidiš, da ni nobene potrebe, da kar najprej pospravljaš igrače, ker je to noro. Včasih imamo v stanova- nju tako, kot bi padla bomba. Sicer sama kuham, pospravljam in likam, kar mi je zelo zoprno. Zaenkrat delam dopoldne, saj Luka obiskuje vrtec. Ob koncu tedna, če ste vsi prosti; kam se radi podate? Zelo radi gremo na nforje. Moj mož je velik ljubitelj morskega zraka, tako da se včasih kar na hitro odločimo in se odpravimo v Portorož. Zelo radi gremo na Bled, nič pa me ne moti, če smo kar doma, še posebej, kadar je veliko nastopov. Nastopi? V bližnji prihodnosti bom s celjskimi Žabami v Portorožu, drugače pa imam veliko nastopov za zaključene družbe. Tudi z New Svving Quartetom imam nekaj nastopov, 26. novembra pa bom nastopila tudi na koncertu Klic dobrote v Celju. Si v življenju dobila vse, kar si hotela, ali imaš še veliko neuresničenih želja? Nekako znam oceniti, kaj lahko dosežem in kaj ne, tako da sem potem vesela, ko to dose- žem. Kakšnih res nedosegljivih ciljev doslej še nisem imela, čeprav je tudi petje na začetku izgledalo nedosegljivo. Še dobro, da je tako, kot je: ustvarila sem si dom, učim nemščino, ukvar- jam se s petjem... Upam, da bo še dolgo tako! SIMONA BRGLEZ '« , Foto: FRANCI VIRANT Alenka Godec STRANKA ŠALJIVCEV Prihodnji teden bomo v reportaži izvedeli, kako so se imeli naši nagrajenci na martinova- nju, veselem izletu, ki smo ga poklonili nagra- jencem Stranke šaljivcev iz zadnjega obdobja. Decembra bodo skupaj s turistično agencijo za en dan potovali na Dunaj tisti, ki se bodo »izkazali« ta mesec. Prva dva. Ljuba Srnovr- šnika iz Velenja za šalo tedna in Eda Vranjeka iz Celja kot nagrajenca med kuponi, že priprav- ljamo na to predbožično potovanje. Pošljite nam tudi vi »svojo« šalo, ki kroži med ljudmi. Današnji sodelavci so Ivan Smole iz Celja, Srečko Kojc iz Roj, Marička Mavec iz Kranja, Justina Gostečnik iz Braslovč in Leja Jankovič iz Celja. Govori Da se hoče v hiši sploh kdo pogovarjati s Slavcem, si je le-ta kupil papigo. Zadnjič jo je ponosno nesel celo v gostilno, kjer jo je obču- doval Lojz. »Glej, glej, kako lepa papiga. A govori tudi?« »Tudi - vendar samo v prisotnosti svojega odvetnika...« se pohvali Slave. Na cesti Lojz je naglo zavil. Na cesti je namreč ugledal lepotico, ki je stopala. »Oprostite, avto se mi je pokvaril. Ne mo- rem naprej. Ali vas je kaj v hlačah...« reče lepotica. »A mislite, če znam popraviti avto?« » Ja... No...« »Imate srečo - tu sem pa strokovnjak...« in Lojz vtakne glavo v kable in hitro vžge avto- mobil. »Saj ..ne vem, kako naj se vam zahvalim. A hočete 'jurčka', a... dam hlačke dol?« Šaljivec pomisli in reče: »Kar denar mi dajte, vaše hlačke mi tako niso prav!« norišnici Perota so za praznike spustili iz Vojnika. Lepo se je zrihtal in dohtar ga je premeril od nog do glave ter ga pohvalil: »Lepo, lepo. Posebno, če vas pogledam v nove čevlje. Eden je rjav, eden črn.« »Aha. Nova moda. Veste, v sobi imam še en tak par...« Po nasvet Tudi ko je Lojz doma, žena ni ničkaj zado- voljna z njim. Vsaj v postelji ne. Zato mu je kar naravnost povedala, da če že ima čas za popivanje s prijatelji v mestu, naj stopi do zdravnika po nasvet za aktivnejše spolno življenje. Lojz je na vse skupaj pozabil, vendar pa se mu je ravno v gostilni ponudila priložnost za posvet z dohtarjem, saj je eden izmed njih, tudi član stranke šaljivcev, ravno naletel na nesrečnika. Svetoval mu je na dolgo in široko oziroma v dveh besedicah - svetoval mu je jaguarjev skok. »Danes te bom pa malce razveselil. Mici, pripravi se, boš videla, kako bova uživala v mojih novih prijemih. Najbolje, da se kar razkomotiš in uležeš na hrbet, jaz pa bom medtem zlezel na stol in se pripravil na jaguar- jev skok.« Mici se pripravi in čaka. Lojz okleva in se končno okorajži. Zverinsko se zadere in sko- či. Mimo postelje. Stoka. Skok ponovi še enkrat, pa spet ne »zadene« cilja. Pade mimo postelje in stoka. Mici je počasi dovolj. »Lojz , to ni noben seks. Samo ti uživaš - kaj pa jaz?« Brezposeln Lojz je prišel na zavod za zaposlovanje. »Čujte, dajte mi no eno podporo. Saj tudi jaz nič ne delam oz. sem brezposeln!« »Še eden brezposeln. S čim se pa sicer ukvarjate?« »S čim? Lovec na morske pse sem.« »Lovec na morske pse? Kje pa jih lovite?« »Po Savinji, na Slivniškem jezeru...« »Saj tam sploh ni morskih psov!« »No - zato pa sem brezposeln...« Zaposlen Miro je imel več sreče v življenju, saj je pred »babo« dobil službo. In to na carini. Ko je prišel prvi potnik mimo, je strogo uradno rekel: »Kaj za prijavit?« • »No, nič kaj posebnega. Tole v vrečki...« je jecljal ubogi potnik. »Kaj pa v kovčku?« je še strog Miro. »Kovček - saj ga sploh nimam!« »Me ne zanima. Predpis je predpis...« ŠAU TEDNA Med mamilaši Slaba družba je pokvarila Perota, ki so ga poslali na zdravljenje v Vojnik. Že prvi dan je za vogalom opazil dva »kamarata,« ki sta se tolkla po glavi s kamenjem. »Kaj pa počneta?« ga je zanimalo. »Prijateljček - drogirava se.« No, lepa reč. Še manj mu je bilo jasno, ko je prišel naprej do bolnika, ki je imel pred sabo velik kup kamenja. »Se tudi ti drogiraš?« »Ne, jaz samo drogo prodajam. Kupiš?« 36 GLASBA Z glasbo v srcu, z nožem v hrbtu Aleš Uranjek je moral po 15 letih zapustiti skupino Sank ročk - Je vzrok glasba ali denar? Novica nikakor ni več nova. Da je iz navadne novice, da pritiaja do »kadrovskih« sprememb še v eni znani slo- venski glasbeni skupini pre- rasla v skorajda afero, ki ver- jetno ne bo kar tako potihni- la, je »krivo« obvestilo za jav- nost, ki ga je na medije naslo- vil očitno razočarani »odpuš- čeni« bobnar skupine Šank ročk Aleš Uranjek, ki je sku- pino »zapustil« pred slabim mesecem dni., ^...... V pismu razkriva ozadja za svoj odhod in pri tem ne sko- pari z obtožbami. Poglejmo zgodbo iz obeh plati - Aleševe, ki med drugim trdi, da z njim skupino zapušča še zadnji us- tanovni član, in z Matjaževe, ki pravi, da to ni res. Da je med ustanovnimi člani še vedno tu- di on. Aleš nam najprej zaupa, da skupine ni zapustil prosto- voljno, ampak sta se tako od- ločila Matjaž Jelen in Bor Zu- Ijan. Ostala dva člana, Davor Klarič in Inko Brus pa se tudi nista »potegnila« zanj. »Pred petnajstimi leti sem skupino osnoval in ji tudi nadel ime Šank ročk. Nikoli nisem mi- shl, da je moj obstoj v skupini vprašljiv, saj sem vsa ta leta posvetil razvoju skupine in dobrobiti vseh. Moj cilj je bil vedno le napredek. Ustvarja- nje in kreativnost že dolgo nista več prioriteta v skupini. Dovolj zgovoren je podatek, da smo v zadnjih dveh letih imeli le dvakrat skupne vaje,« pravi Aleš, ki na vprašanje, zakaj je moral oditi, in to le dan po uspešnem koncertu skupine v klubu BlaBla, ki ga vodi in je postal zelo priljub- ljeno zbirališče mladih iz Ve- lenja in okolice, pravi: »Pojavila se je vrsta nepravil- nosti in nejasnosti na poslov- nem področju. Skupina je po- stala 'finančna institucija', v kateri nekateri grabijo več, drugi manj. Velike vsote de- narja že nekaj časa odtekajo neznano kam. Zahteval sem pojasnila in dokumentacijo o številnih finančnih zlorabah v zadnjih dveh letih in naletel na gluha ušesa. Spraševal sem preveč, zato sem postal odve- čen.« Pri tem je imel Aleš v mislih predvsem precejšnje zneske, ki so jih fantje zbrali od spon- zorjev, ko so odhajali na sne- manje albuma v Ameriko. Od tega dogodka so si v trenut- ku, ko se je zdelo, da je skupi- na doma naredila skoraj vse in je pričela očitno stagnirati, člani skupine veliko obetali. Ameriška zgodba o uspehu pa se je klavrno končala - tako obljubljenega odličnega založnika jim tisti, ki so jih povabili v ZDA, niso nikoli našli. Projekt seveda ni bil poceni... Aleš nam je v nadaljevanju zaupal: »Najnovejša tržna po- litika dveh članov je koncerti- ranje v duetu, ker stroškov skorajda ni, zato je to bolj enostavno in bolj donosno. Šank ročk skratka že dolgo ni več tisto, kar je bil. Vsi usta- novni oziroma originalni člani smo že odšh, zato je pojavlja- nje pod tem imenom in v tre- nutni zasedbi res že vprašlji- vo.« Povedal nam je še, da glasbeno kariero trenutno na- daljuje v skupini Funk You, da pa bo morda razmislil tudi o ustanovitvi nove, bolj rocker- sko usmerjene skupine. Kljub hudim obtožbam, ki jih izre- ka, ne misli vložiti tožbe proti skupini, ker pravi, da nima na voljo dovolj pisnih dokazov, da bi lahko uspel. »Mislim in upam, da nismo naredili napake« Tako pravi z Aleševe strani za odhod »obtoženi« Matjaž Jelen, ki sploh ni želel slišati, česa ga obtožuje Aleš. Na vpra- šanje, zakaj so se Alešu zahvali- li za sodelovanje, pa odgovarja: »Kot pri vseh stvareh v življenju je tudi v naši skupini žal prišlo do situacije, ko je bilo treba določenim stvarem narediti konec. Do konca sodelovanja z Alešem ni prišlo preko noči, ampak je to posledica dogajanj daljšega časovnega obdobja in določenega nerazumevanja, sploh v pogledih na samo glas- bo. Mislim in upam, da nismo naredili napake.« Povedal je še, da si želi, da bodo še naprej ostali dobri glasbeni kolegi, kar se, glede na potek dogodkov, zdi bolj malo verjetno. Skupina zaen- krat ostaja kvartet. Novo ploš- čo, ki naj bi jo dokončali še pred koncem leta, bodo kon- čali enkrat spomladi, v skupini pa imajo trenutno bobnarja iz Italije. Alešev očitek, da v sku- pini ni več originalnih članov in da je zato uporaba imena vprašljiva, pa pravi: »V skupini smo se že pred časom dogo- vorili, da nekako točkujemo članstvo. To je bilo odvisno od posnetih plošč, pri katerih si sodeloval in še česa. Že zdav- naj smo se dogovorih, da v primeru, da pride do razpada skupine, lahko tisti, ki ima največ točk, ime uporablja še naprej. Uporaba imena tako ni sporna, kot tudi ni res, da v skupini ni več ustanovnih čla- nov. To sem še vedno jaz.« STANE ŠPEGEL Foto: GREGOR KATIC Se je Matjaž Jelen že pred časom z viskijem poslavljal od Aleša? Še na letošnjih Zlatih petelinih se je za nagrado zahvalil Aleš Uranjek. Na prizorišču zločina Koncert kalifornijske funk-metal atrakcije, Faith No More, v Ljubljani Po petkovem nastopu teh- nokratskih razbijačev The Prodigy, ki je bil kljub šibke- mu ozvočenju in standardno slabi obkoncertni ponudbi (pijača, WC, vstop v dvora- no...), koncert leta, se nam prihodnji teden, v sredo, 19. novembra, v Hali Tivoli spet obeta velik koncertni dogo- dek. Po zaslugi ŠKUCove sek- cije R.O.P.O.T. bodo v Ljublja- ni rogovilili ameriški funk metalci Faith No More, ki na evropski turneji predstavlja- jo svoj pred nedavnim objav- ljeni LP »Album Of The Year«. Zgodba O uspehu Leta 1982 so trije jezni mlade- niči, naveličani dolgočasja ulic San Francisca, sestavili bend Faith No More. Njihova glasba in filozofija je temeljila na so- vraštvu do hippyev in staršev, še najbolj pa so sovražili sami sebe. Dve leti so po kalifornij- skih klubih igrali umazano glasbo za umazane ljudi, njihov prvi pevec pa je bil baje tako grd, da si do danes nihče ni zapomnil niti njegovega vzdev- ka. Leta 1985 sta se bobnarju Mikeu Brodinu, klaviaturistu Roddyu Bottumu in basistu Billyu Gouldu pridružila še ki- tarist Jim Martin in pevec Chuck Mosley. V tej postavi so pri neodvisni založbi Mordam Records še isto leto izdali prvi album »We Care A Lot«, ki sicer ni požel pretiranega uspeha, vendar je bil le dovolj odmeven, da so leto dni kasneje odšli na vsea- meriško klubsko turnejo. Tam jih je opazil lovec na talente iz založbe Slash Records, za kate- ro so leta 1987 tudi posneh drugi album »Introduce Yur- self« in ga promovirali na veliki ameriški turneji s skupino Red Hot Chili Peppers. Jezni mlade- niči, zelo različni tudi po ima- geu, so zatem leta 1988 s pre- cejšnim uspehom naskočili tu- di Evropo. Januarja 1989 pride še do ene he nepomembne spremembe v bendu; pevca Cucka Mosleya je zamenjal odlični Mike Pat- ton, prej pevec pri californij- skem bendu Eureka. Končna postava je tako narejena, še istega leta pa so fantje posneli tretji album »The Real Thing«, ki se je na lestvicah zadrževal skoraj dve leti. Album je naj- prej postal »zlat«, nekoliko ka- sneje še »platinast«, single Epic s tega albuma pa je prilezel do petega mesta na Billboardovi »Hot 100 singles«. Leta 1990 so Faith No More veliko nastopali; v Ameriki sku- paj s Soundgarden in Voivod, po Evropi z Billyem Idolom in ka- sneje z Robertom Plantom, bili pa so tudi ena izmed glavnih atrakcij na Reading Festivalu in na turneji »Monsters of Ročk«. Konec leta jih je večina glasbe- nih časopisov proglasila za ročk bend leta '90. Januarja '91 so bili med boljšimi na velikem ročk spektaklu »Ročk In Rio«, sep- tembra pa so se odpravili na veliko turnejo po Ameriki in Japonski, kjer so navdušili po- ševnooke ljubitelje ostrega, vendar sofisticiranega ročka. Leta 1992 je končno le izšel dolgo pričakovani album »An- gle Dust«, ki je bil še uspešnejši od prejšnjega, njihovi komadi Middleage Crises, R.V., A Small Vicory in seveda prired- ba balade Easy, pa so navdušili tako mlade kratkohlačne me- talce kot stare rockerje. Po spet zelo odmevni svetovni turneji, v okviru katere so na- stopili tudi v nabito polni Hali Tivoli v Ljubljani, je bend za- pustil kitarist Jim Martin, nje- govo mesto pa je zasedel Trey Spuance iz skupine Mr. Bun- gle. Faith No More so leta 1995 posneli ne preveč posrečen album »King For A Day...Fool For A Lifetime«, temu pa je letos sledil nonšalantno na- slovljen LP »Album Of The Vear«, ki ga bodo Faith No More v celoti predstavili tudi v Ljubljani. x-S. STANE ŠPEGEL Faith No More leta 1992. Pred Klicem dobrote Letošnji koncert Klic brote bo 26. novembra, v do zvečer, v dvorani Celj ga sejma. Vstopnice zapj ditev z več kot sto nastop čimi so že v predprodaji. Dobrodelni Klic dobrot; ga pripravlja Karitas Slove bo letos sedmič. Namen certa je zbrati čimveč fii nih sredstev. Karitasu je uspelo lani s pomočjo koij ta zbrati približno 23 milijq tolarjev, s katerimi so la pomagali družinam ter p meznikom v stiski. Gre sredstva od prodanih vstopi pokroviteljski delež ter ak med televizijskimi gledale radijskimi poslušalci. Na letošnjem koncertu b nastopili' Ljubljanski god kvartet, zbor Carmina Slovi ca, harfistka Mojca Zlob; Jerca Mrzel, Irena Vrčkovnj Oto Pestner, Damjana Gola; šek, Ivan Hudnik, Alenka C dec. Alfi Nipič, Branka Krar,: Tadej Sadar, Vita Mavric, V Resnik, Nataša Mihelič, Ale ■ sander Mežek, vokalna skfl na Gloria, New Swing Quar!«' Joži Kališnik, Stanka Kovač Ivanka Kraševec-Prešei; Zdovčeve dečve, citrar M: Dovžan, ansambel Nagelj, č sambel Franca Miheliča, To. Kuntner, Nataša Dolenc, m jan Šneberger, Ida Baš, Ji" Sesek, Danica Godec in Jai Dolinar. Vstopnice prodajajo v Žu; nijskem uradu Sv. Duha v C lju. Kompasu Celje, na blagap bazena Golovec ter v Modii prodajalni Zlati čeveljček: celjski tržnici. B, PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS f^ovica tega tedna je zagotovo odhod bobnarja Billa Berryja iz ,gzdnišl nem mestu je skrivnostno i, ginila slika ameriškega sednika Billa Clintona, ^jj gov portret bi morali obesiti prihodnji predsedni^gi knjižnici v Little Rocku. Za{j sno so jo obesili v preddverj tamkajšnjih upravnih prosto, rov in to tako visoko, da |; brez lestve ni bilo mogo^; Sneti. Pa je čez noč vseen- izginila. Varnostniki trdijo, j- tisto noč niso opazili nikogj; ki bi po hiši nosil lestev. Nih;, tudi ne ve, zakaj bi kdo odne, sel predsednikovo podobo saj je slika tako znana, da^ jo takoj prepoznali, če bi); kdorkoli hotel kje razstaviti. Jez za Gibraltar? Ali najkasneje v sto leti? letih severni polobli groz nova ledena doba? Da, meoi ameriški geolog Roben Johnson iz Minnesote. Razlog za to naj bi bil asuanski jez v Egiptu, ki zadi- žuje vodo iz Nila in povzroče da se v Sredozemskem mc: ju nabira preveč soli. Gostejj; voda upada in v globini steč skozi gibraltarsko ožino v At- lantik, v katerem je manj sr' Posledica: morski tokovi preusmerjajo, ledeniške k; pe pa rastejo. Johnson prec laga načrt reševanja, za kate rega pa niso vsi navdušen: ogromen jez, ki bi pri Gibrai tarju zadrževal atlantske vo( ne gmote. Spielberg je najbogatejši Ameriški filmski režiser ir. producent Steven Spielbers je najbogatejši človek v anie riškem svetu zabave. Na prv. mesto so ga uvrstili v znanen finančnem časopisu Forbe; Tam so prepričani, da je Spie. berg »težek« kakšnih 313 mil Jonov dolarjev. Sledi m' dr. žabnik George Lucas, ma pa sta televizijska v ca Oprah Winfrey in i nik Michael Chricton i ca - ER), avtor scenai Spielbergove filme. Zn. zvezdnik popa Michae. - son je šele triindvajseti. Nova bolezen se imenuje internetmanija Cincinattijska policija odpeljala za rešetke štiriind- vajsetletno Sandro Hacher. ker je povsem zanemarijo svoje tri otroke. Zatožili so)" sosedje, ker so se jim smili'' otroci, ki so nenehno jokali Bili so lačni, umazani in neu- rejeni. Policisti so prišli ^ Hacherjevi na dom in v sobi našli tri povsem zanemarja ne otroke, stare 5, 3 in 2 le'"' v sosednji sobi pa je njihovi mati neusmiljeno deskala p" Internetu. Menda je že nek^l mesecev vso svojo pozof' nost posvečala zgolj tej elel^' tronski igrački, na otroke f pozabila. Pred sodnikom je zagovarjala, da si ne mof^ pomagati, da sama ni nič kri' va, ker je zbolela za noV boleznijo internetmanijo. rETICA ZA AVTOMOBILISTE [39 Oktober je bil zmerno uspešen Sloveniji je bilo oktobra prvič registriranih in s tudi prodanih 4571 avto- ubilov, kar je bilo za 3,4 od- jtka manj kot oktobra lani, vendarle precej več kot sep- ujljra, ko so pri nas prodali l45 osebnih avtomobilov. Skupaj bilo letos v Slove- j prodanih 55.020 osebnih lornobilov, kar je za 1,4 od- ptl(a več kot lani v tem času. pem realno je ob tem pred- jevanje, da bo letos na slo- ,,iskem trgu prodanih nekaj ^ kot 60 tisoč avtomobilov jjroma toliko kot lani. Oktobra je največ vozil po ičakovanju prodal Renault, [ sicer 959, kar pa je bilo za )3 odstotka manj kot okto- ra lani. Na drugem mestu je emški Volkswagen s skupno fodajo 499 avtomobilov ozi- )ina za 21 odstotkov manj kot lanskem oktobru. Na tretjem lestu je italijanski Fiat, ki se lu je oktobra posrečilo proda- Ugodna predaja alfe 156 Vse kaže, da bo letošnja irodaja osebnih avtomobi- ov v Evropi oziroma v ivropski uniji ugodnejša kot o najprej računali. Pred- sem pa je očitno, da je nav- lušenje nad nekaterimi no- imi avtomobili že ob njiho- em tržnem rojstvu skoraj sjemno veliko. Nekaj tak- nega se utegne zgoditi novi Ifi 156, kajti milanska tovar- la sporoča, da je že prvi dan Mčetka prodaje v nekaterih iržavah dobila kar 16 tisoč naročil. Do konca leta naj bi na naslov Alfa Romeo prišlo še 34 ali 35 tisoč naročil za to novo vozilo, s tem pa bi bil letošnji načrt več kot prese- žen. Sicer pa Alfa Romeo ra- čuna, da se ji bo v polnem letu posrečilo prodati kak- šnih 110 tisoč alf 156. ti 366 avtomobilov ali za dva odstotka manj kot v enakem lanskem mesecu. Med japonskimi avtomobil- skimi tovarnami je v ospredju Honda, ki je oktobra prodala 96 avtomobilov, na drugem mestu pa je Suzuki s prodajo 79 avtomobilov. Upoštevaje ce- loletno prodajo sta tovarni me- sti zamenjali: spredaj je Suzuki, ki se mu je letos posrečilo najti za svoje avtomobile 1244 kup- cev, pri Hondi pa 1099 avtomo- bilov. Med južnokorejskimi av- tomobilskimi tovarnami je bil oktobra prvi Daevvoo (284), Kia pa na drugem mestu (158 avtomobilov). Omeniti je treba še položaj uglednih avtomobil- skih tovarn. Oktobra je Merce- des Benz prodal 49, BMW pa 48 avtomobilov. Na lestvici naj- bolje prodajanih vozil že mese- ce res ni nobenih bistvenih sprememb. Renault clio je bolj aU manj nesporno prvi (okto- bra 342, skupaj 5088), sledi mu VW polo (oktobra 250, sicer pa 3421), na tretjem mestu pa je renault megane (280, 3350). Na sliki: VW polo classic. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 235 avtomobilov. Prodanih je bilo 9 vozil. Organizatorji so izdali 26 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev. Mercedes razreda A Nesrečno »rojstvo« mercedesa A Nemški Mercedes Benz s svojim najnovejšim avtomobilom razreda A nima pretirane sreče. Vozilo je v trgovine pripeljalo pred mese- cem dni, pri čemer je treba povedati, da gre za prvi mercedes (med osebnimi avtomobili) s pogonom na prednji kolesni par, najmanjše vozilo te tovarne in hkrati projekt, ki je za stuttgartsko tovarno izjemnega pomena. Zgo- dilo pa se je, da se je mercedes A med preskušanjem povsem običajnega vozniškega manevra izogibanja nenavadni oviri, ki se pojavi na cesti, prevrnil. To je sprožilo val domnev in posrednih doka- zov o tem, da mercedes A ni varen in podobno. Mercedes Benz je hitro reagiral in ob pomoči znanega prometnega in varnostnega inštituta TUV v Nemčiji dokazal, da je avtomobil v običajnih voznih razmerah povsem varen. To pa očitno ni bilo dovolj in da se bi se tovarna izognila nadaljnjim sumničenjem, so se odločili, da bodo pri vseh (tudi že prodanih) mercedesih zamenjali gume, hkrati pa vozilo opremili z elektronskim sistemom ESP. To preprečuje boč- no drsenje avtomobila. Ali bo vse skupaj zado- stovalo za to, da bo tovarna popravila močno omajan ugled tega avtomobila, ki ga je med nastajanjem spremljala izjemno obširna rekla- ma kampanja, pa je seveda že drugo vprašanje. Kot tudi to, koliko bo to Mercedes Benz stalo in kdo bo moral zaradi tega odgovarjati. 40 ZA AVTOMOBILISTE Sanje so se uresničile Začelo se je s popoldansko obrtjo - V Avtohiši MLA-CAR je že 22 zaposlenih - V soboto so položili temeljni kamen za podvojene prodajne površine ter za novo lakirnico v Stopčah pri Grobelnem je bil v soboto velik praznik. V Avtohiši MLA-CAR, ki je pomemben pooblaščeni pro- dajalec in serviser avtomo- bilov Hyundai in Mitsubishi (ter serviser avtomobilov KIA in Marutti), se je zbralo zelo veliko ljudi. Tam so jih pritegnili dan odprtih vrat, izvedeli so za ugodnosti njihove Kartice zaupanja, višek MLA-CARje- vega dne pa je bilo polaganje temeljnega kamna novega avtomobilskega salona in la- kirnice avtomobilov. Obisko- valci so lahko izvedeli tudi vse o novem, revolucionar- nem avtomobilskem motorju GDI (Gasoline Direct Injec- tion), vgrajenem v avtomobil Mitsubishi carisma. Treba je povedati, da omenjeni motor združuje performanse ben- cinskega agregata ter ekono- mičnost porabe goriva diesel- skega agregata (za omenjeni motor zagotavlja Mitsubishi, da porabi do 35 odstotkov manj goriva, pri tem pa ima za petino večjo moč!). Skrat- ka, v Stopčah pri Grobelnem, za katere je pred leti redko kdo vedel, je bil velik dan. Temeljni kamen sta slove- sno položila direktor Avtohi- še Mirko Mlakar in šentjur- ski podžupan Oto Pungart- nik. Nazdravili so s šampanj- cem, sHšati je bilo ploskanje in številne čestitke (med ug- lednimi gosti sta osebno če- stitala direktorja slovenske- ga Hyundaia Ludvik S vol j- šak in Japan Motors Interna- tional Aleš Plečko), zapela in zavriskala je skupina Raj- ske strune... Veliko dobre volje je bilo, za kar je dodat- no poskrbel Ansambel Mira Klinca. Obiskovalce so tudi pogostih. Naložbe v zaupanje Bil je pomemben dan za vse, ki cenijo številne ugod- nosti avtohiše iz kraja med Šentjurjem in Grobelnim. Prav tako pomemben dan za najširšo okolico ter za družin- sko podjetje Mirka in Tanje Mlakar. V Avtohiši MLA-CAR, ki je nastala iz skromne avtome- hanične delavnice pri Mlakar- jevi domačiji, je danes 22 za- poslenih. Tu so med drugim velik prodajni salon, meha- nična delavnica, kleparska delavnica, motorni oddelek, skladišče avtomobilov, pisar- ne ter parkirišča. Med po- membnejšo tehnično opremo so optična naprava za nasta- vitev podvozja, centrirni stroj za gume, več avtodvigal in specialni testerji. Tu je celo bistro, kjer se je,v času servi- siranja ali izbiranja vozila mo- goče odžejati in poklepetati. Avtohiša MLA-CAR je v Stopčah pri Grobelnem, tik ob magistralni cesti med Šentjurjem in Grobelnim, le deset minut vožnje iz Celja. Njihovi telefonski številki sta 794-300 in 794-310 (faks 794-320). Od ponedeljka do petka je odprta od 8. do 12. ter od 13. do 17. ure, ob sobo- tah od 8. do 12. ure. Tako vas lahko v Stopčah pri Grobelnem, le-deset minut vožnje iz Celja, rešijo mnogih skrbi. Pri novem ali rablje- nem avtomobilu poskrbijo za vse v zvezi z registracijo, za- varovanjem in tehničnim pre- gledom. Še veliko več nudijo, med drugim lastno avtovle- ko, v času večjega popravila pa vam priskrbijo nadomest- no vozilo. Med ugodnostmi je treba poudariti MLA-CARje- vo novost. Kartico zaupanja. Imajo več testnih vozil, pro- dajajo po sistemu »rabljeno za novo« in »rabljeno za rab- ljeno«, v sodelovanju z ban- kami poskrbijo za ugodne kreditne pogoje... Da v avtohiši pri Grobel- nem delajo dobro, potrjuje zanimanje ljudi za njihove storitve ter hitra rast podjet- ja. Pri vsem skupaj omenja direktor Mirko Mlakar po- sebno skrb za dobre, šolane sodetavce. Zaposleni so iz Celja, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Dobrne, Rogaške Sla- tine, Podčetrtka, Laškega, Velenja, Vitanja... Prav tako skrbijo za 8 svojih učencev. MLA-CARjevi sodelavci so vsaj po dvakrat na leto na specializaciji za vsak nov tip vozil iz tovarn Hyundai, Mit- subishi in KIA. Na področju prodaje delajo z novimi vozi- li trije, z rabljenimi dva sode- lavca. Vodja prodaje je Petra Slamnik, vodja servisnih de- lavnic Jože Goleč. Od letos dajejo posebni poudarek marketinški dejavnosti, kjer so ponosni na izkušnje Jane- za Bombeka, ki je dolgo de- lal na Švedskem, Danskem, v ZDA ter Avstraliji. Direktor Mirko Mlakar je imel veliko ustvarjalnih idej že v desetletju in pol, ko je pridobival izkušnje v podjetju Avto Celje. L. 1988 je začel s popoldansko obrt- jo, 1. 1991 je s pomočnikom v avtomehanični delavnici Petrom Kristanom sprejel nov, podjetniški izziv. Pri MLA-CARjevih sodelavcih so ponosni, da je bila firma med prvimi serviserji Hyundaia, ko se je ta pojavil v Sloveniji, Mitsubishijev servis pa je postala le dva meseca pozneje. Leta 1993 je bilo v Avtohiši MLA-CAR že 15 zaposlenih! V Avtohiši MLA-CAR so v koraku s časom. Časi, ko so se ljudje borili, da so lahko vplačali nov avtomobil, so pri nas preteklost. Kupci ter tisti, ki pripeljejo jeklenega konjič- ka v servis, so lahko upravi- čeno zahtevni. V Avtohišo MLA-CAR, ki daje izjemen poudarek kakovosti ter zato lahko ustreže strankinim po- trebam, se radi vračajo. Zato se podjetje, ki je nastalo iz Mlakarjeve popoldanske obr- ti, širi in širi. Do konca leta bo odprlo tudi svoja prodajna sa- lona za avtomobile Mitsubis- hi v Celju ter Velenju, posto- poma bodo odprli nova pro- dajna in servisna mesta... Ludvik Svoljšak, direktc družbe Hyundai Avto Trad- iz Ljubljane: »V Sloveniji se^ začela prodaja avtomobilo Hyundai leta 1990. Že prv: leto delovanja se je servisih nju, kmalu pa tudi prodaj, pridružila Avtohiša MU CAR. V Sloveniji, kjer imam 6-odstotni tržni delež, sm doslej prodali nad 20 tis« avtomobilov. Firma MLA- CAR se zaradi kvalitetnega dela nepretrgoma razvija tei je med 35 servisno-prodajni- mi mesti med najprodornej- širni. Postaja serviser in pro- dajalec na resnično visoki evropski ravni.« Aleš Plečko, direktor J^' pan Motors International ^ Ljubljane: »Avtohiša MLA- CAR prodaja in servisira avto- mobile Mitsubishi že od 1991. Ves čas po osamosvoji- tvi je najuspešnejši prodajale*^ Mitsubishijevih avtomobil"* v Sloveniji. Naš namen ni pr"" daja velikih količin avtomob'' lov, dajemo poudarek kvali' tetnim servisnim uslugan"' sami prodaji ter uvozu. današnji dan bomo z MLA' CARjem podpisali pogodbo- ki mu bo nudila možnost pt*^' daje tudi izven celjske regiji' Danes je v Stopčah prav tak^ predpremiera predstavita^ čudežnega motorja GDI, pr^^ vseslovensko predstavitvijo- ki bo 19. novembra v PortorOJ žu.« m Avtohiša MLA-CAR je prodorno družinsko podjetje Mirka Mlakarja. Direktor Mirko Mlakar in podžupan Oto Pungartnik sta v soboto položila temeljni kamen za podvojene prodajne površine ter novo lakirnico. Ljudje jim zaupajo, zato se Avtohiša iz Stopč pri Grobelnem širi in širi. »Kartica zaupanja« Avtohiše MLA-CAR, ki je med mi podobnimi v Sloveniji, nudi izjemne ugodnosti: 1. Pri nakupu novega vozila v Avtohiši MLA-CAR brezpl^^ no poln rezervoar goriva pri OMV-Istrabenz v Šentjurja 2. 10 % popust pri servisnih in ličarskih storitvah. 3. Nagrado pri nakupu novega vozila. 4. Brezplačno pranje vozila po opravljenem servisu ali popravilu v Avtohiši MLA-CAR. 5. Brezplačni prevoz vozila do Avtohiše MLA-CAR, če je vozilo v nevoznem stanju na področju celjske regije. 6. Nadomestno vozilo za čas daljšega popravila. 7 Brezplačno ureditev dokumentacije pri prepisu. 8. Brezplačni tehnični pregled za nova vozila. 9. Brezplačno cenitev rabljenega vozila. 10. Brezplačna montaža in centriranje novih gum, optika. 11. Prednost pri rezervaciji servisa in popravil. 12. Garancija za kupljeno rabljeno vozilo v Avtohiši MLA- CAR. PETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 Japonci bodo lahko prodali vec l^ponska in Evropska unija doslej ta bili v položaju, ko bi si napovedali imenovano avtomobilsko vojno, Jge morda utegne zgoditi med ZDA in pnsko. Evropska unija in Japonska I namreč leta 1991 sklenili poseben prazum, ki ureja način oziroma dolo- l(oliko japonskih avtomobilov smejo Jonske avtomobilske tovarne vsako P prodati znotraj unije. [•3 sporazum temelji na presoji prihod- ,ga povpraševanja po avtomobilih, poleg ,3 pa je mogoče dogovorjeno številko proti koncu leta spremeniti - povečati ali zmanjšati. Ta sporazum velja do leta 2000, tedaj pa naj bi bil trg Evropske unije povsem odprt za japonsko avtomobilsko konkurenco. Prav zaradi večjega povpra- ševanja po avtomobilih znotraj EU so pred nedavnim nekoliko spremenili številko o letošnji prodaji japonskih avtomobilov. Ta- ko naj bi letos japonske avtomobilske tovarne v EU prodale 1,114 milijona avto- mobilov, kar je nekaj več kot prej (1,092 milijona). V EU namreč menijo, da se bo letos prodaja avtomobilov povečala za 3,9 odstotka in sicer naj bi prodali nekako 14,2 in ne le 13,9 milijona avtomobilov, kot so sprva domnevali. Po tem novem oziroma popravljenem sporazumu bodo lahko ja- ponske avtomobilske tovarne tako v Italiji prodale 102 tisoč, v Španiji 56, na Portugal- skem 34 in v Veliki Britaniji 188 tisoč avtomobilov, medtem ko bodo morale v Franciji letošnjo prodajo s prejšnjih 102 zmanjšati na novo določenih 94 tisoč avto- mobilov. Seveda pa ta prodaja ne zajema tistih avtomobilov, ki nastajajo v japonskih tovarnah v državah Evropske unije. Že 20 tisoč naročil za sitiarta? fjemški Mercedes Benz in flcarski urarski koncem ivatch se pospešeno pri- javljata na začetek prodaje marta, komaj 2,5 metra olgega dvosedežnika. Pred nedavnim so v franco- l(em obmejnem mestu (na leji z Nemčijo) Hambach dprli tovarno, v kateri je lekla serijska izdelava smar- ),pri čemer naj bi 1500 de- ivcev v letu dni izdelalo do 00 tisoč smartov. Prodaja bo ;kla mimo sedanje Merce- esove trgovske mreže in si- er na 108 posebej izbranih ikacijah po vsej Evropi. Pri lercedes Benzu ob tem pra- ijo, da so donedavnega pod- isali kar 100 pogodb s trgov- , kar naj bi pomenilo, da je mimanje veliko, napovedi o žni primernosti smarta pa lietavne oziroma optimi- ične. Poleg tega so sporočiU, la so že pred začetkom serij- ike izdelave dobili kar 20 ti- soč naročil. To pa naj bi bil po nnenju ljudi pri Mercedes Benzu razlog za optimizem, feprav nekateri poznavalci- menijo, da smarta ne čaka tako blesteča tržna kariera kot upajo pri nemški avto- mobilski tovarni. i Novi menjalnik treh francoskih avtomobilskih tovarn. Skupni avtomatski menjalnik Avtomatski menjalniki na evropskih trgih nimajo po- sebne veljave, čeprav je res, da v zadnjih letih postajajo vse popularnejši. Vendar dr- ži, da je trenutno z njimi opremljenih le kakšnih osem odstotkov avtomobilov, med- tem ko ima avtomatske me- njalnike na Japonskem 80, v ZDA pa celo 90 odstotkov vseh avtomobilov. Tudi to je razlog, da so tri francoske avtomobilske tovar- ne Renault, Peugeot in Citroen, skupaj razvile novi avtomatski menjalnik. Projekt je stal 2,8 milijarde frankov, za začetek pa bodo menjalnik namenjali renauUu megane, citroenu xantii in peugeotu 406. Avto- matski menjalnik je torej na- menjen predvsem srednjemu razredu, torej motorjem, ki ne premorejo več kot 210 Nm na- vora. Najpomembnejša pred- nost ali prednosti novega me- njalnika s štirimi prestavami naj bi bil po mnenju tovarn predvsem nizka teža (tehta le 70 kilogramov) in kompaktna zgradba, kar omogoča eno- stavno vgraditev. Zanimivo je tudi, da ob pravilnem vzdrže- vanju olja v menjalniku ne bo treba nikoli zamenjati. Pri nas naj bi bil ta avtomatski menjal- nik najprej na voljo v megane scenicu z 2,0-litrskim bencin- skim motorjem. Zračna varnostna blazina za glavo pri BMW. Ugodni rezultati za BMW serije 5 Preskusna trčenja so seve- da del avtomobilske vsakda- njosti, kajti prav tako imeno- vana pasivna varnost postaja pomembna marketinška in siceršnja prednost. Nemški beemveji tako ali tako slovijo po svoji varnosti, pred nedav- nim pa je ameriški Inštitut za varnost na hitrih cestah obja- vi svojo študijo o preizku- snih trčenjih, ki so jih opra- vili z BMW serije 5 in še petimi drugimi konkurenti v tem razredu. Opravili so tako imenovano frontalno trčenje in trčenje od strani in sicer s hitrostjo 65 km/ h. V obeh primerih je BMW serije 5 dobil oceno dobro, kar pa je bilo bolje od vseh drugih konkurentov. Te ugotovitve so za tovarno pomembne, pri če- mer pa drži, da v seriji 5 poleg dveh zračnih varnostnih blazin ponujajo še posebni zračni var- nostni blazini za glavo. Blazina je vgrajena v zgornji rob strehe in se sproži v drugačnih okoliš- činah kot pa obe prednji zračni varnostni blazini. Preveč »kanibalizitia« znotraj koncema VW? Nemški Audi zanje veliko uspeha s svojim audijem A3. Kljub temu, da je pov- praševanje večje od tistega, kar zmore narediti tovarna, v Ingolstadtu ne razmišljajo o povečanju obsega izdela- ve. Takšen je bil menda načrt še prej, preden so avto začeli izdelovati. Zakaj so se odločili tako, ni znano. Pač pa je zna- no, da bodo prihodnjo pom- lad postavili na cesto petvrat- no izvedenko tega avtomobi- la, saj za sedaj ponujajo audija A3 samo v trivratni karoserij- ski varianti. Prav za ta avto- mobil nekateri menijo, da se mu ne bo pisalo posebej do- bro, kajti koncern Volksvva- gen, ki je tudi lastnik Audija, bo kmalu začel ponujati golfa IV, ki je narejen na enaki osnovi kot audi A3, poleg tega pa namerava Audi kmalu predstaviti svojega malčka z oznako A/2. Strokovnjaki menijo, da gre v teh primerih za notranjo in nepotrebno konkurenco oziroma kani- balizem. Zakaj pa naj bi bil problematičen prav audi A3 s petimi vrati, pa ni jasno. 42 GREMO PO GOBE Gobje jedi za jesensice dni Gozdni in kmetijski inšpek- torji naj bi poostrili kontrolo nad količinskim nabiranjem gob. Pri svoji kontroli ne bodo kaj prida uspešni, ker je za količinsko omejitev poskrbela narava kar sama. V povprečju je letošnje gobje leto za nekaj deset let nazaj najslabše. Jeseni se povprečje vedno nekoliko popravi, ker če že ni dežja, gobe požene na površ- je vsaj tradicionalna jesenska megla. Res pa je, da tisti go- bar, ki pozna vsaj nekaj deset vrst gob, ne bo nikoli prinesel domov prazne košare. Danes predstavljamo me- snatovce, ki rastejo ravno v tem času. Razlika med ježki (po domače maveljčki) in me- snatovci je ta, da slednji pod klobučkom nimajo iglic. Zara- di bolj trdega mesa so prav primerni za vlaganje in za go- laževi jedi z mesom ali brez. Po navadi jih zrase več skupaj v skupinah predvsem v boro- vih gozdovih. Zaradi svojih posebnih obhk in barv ga ni- kakor ne moremo zamenjati z nobeno drugo gobo razen seveda z ježki, če ne upošte- vamo iglic pod klobukom. Od poznojesenskih gob velja omeniti še štorovke ali mrazni- ce in zimske kolobarnice. Ne- kateri jih imenujejo tudi sivke. Rastejo pozno v jeseni in tudi po prvih. Njena glavna značil- nost je sivi klobuk in rumeneči bet. Klobuk zimske kolobarni- ce je zvonasto izbočen, včasih lepljiv in rahlo črtast. Njen bet je gladek, vlaknat in z rumeni- mi odtenki. Meso gobe je belo, prijetnega okusa in z vonjem po moki. Zimska kolobarnica oziroma sivka je vsestransko uporabna goba. Lahko je pripravljena na najrazličnejše načine. Posebej okusna je skupaj s polento. Mesnatovec z ješprenjem Potrebujemo: 20 dag ješ- prenja, 1/4 kg stročjega fižo- la, 5 korenčkov, čebulo, lovo- rov hst, jušno kocko, 35 dag mesnatovca (možka), 2 rdeči papriki, 2 paradižnika, 2 kranjski klobasi, zelen peter- šilj, sol, po potrebi poper. Priprava: ješprenj opere- mo, fižol in korenček očistimo in narežemo. Vse pristavimo z vodo, sesekljano čebulo, lovo- rovim listom in jušno kocko. Kuhamo 1 uro. Očiščene gobe, papriko in olupljen paradižnik narežemo na kocke ter doda- mo ješprenju. Jed izboljšamo s klobasami, ki naj vro v ješ- prenju pribhžno 15 minut. Pre- den damo na mizo, narežemo- klobase na koleščke in jih do- damo jedi, ki jo potresemo s sesekljanim peteršiljem. Jed naj bo gosta, da jo lahko jemo z vilicami. Serviramo z zeleno solato ali radičem. Kislo zelje z jurcki Potrebujemo: pol kg kisle- ga zelja, nekaj zamrznjenih ali suhih jurčkov, 4 stroke če- sna, 10 dag msti, lovor, zelen peteršilj, sol, smetano. Priprava: najprej skuhamo kislo zelje. Nato zamrznjene gobe prepražimo na česnu. Su- he gobe prej namočimo v mlačno vodo. Gobam nato do- damo kuhano in odcejeno ze- lje in še vse skupaj nekoliko zdušimo. Posolimo, popopra- mo in prelijemo s smetano. Jed posujemo še z na drobno nare- zanim zelenim peteršiljem. Šampinjoni s hrenom in smetano Potrebujemo: gojene šam- pinjone, hren, oljčno olje, ki- slo smetano, poper, sol. Priprava: očiščene klobuke šampinjonov posolimo in po- popramo. Večjo ponev nama- žemo z oljem in v njej pečemo gobje klobuke okoli 10 minut. Posebej nastrgamo hren in ga vmešamo v kislo smetano. S to mešanico nato prelijemo gobe. Serviramo toplo. •Toast z gobami shii4ake Za 4 toaste potrebujemo: 40 g masla, 25 dag gob shii- take, 10 dag naribanega sira, 2 beljaka, sol, poper, peteršilj (ali baziliko). Priprava: toaste namažemo z maslom in nanje nadevamo klobuke gob shii-take. Iz belja- kov napravimo trd sneg, ga pomešamo z naribanim sirom in začinimo s soljo in poprom. Omenjeno mešanico polijemo po toastu, na katerem so gobe, in damo peči v toplo pečico. Pečemo približno 20 minut. Na koncu jed posujemo še z zele- nim peteršiljem ali baziliko. Polenta z gobami Potrebujemo: 300 g zimskih kolobarnic ali gojenih šampi- njonov ali štorovk in 25 g suhih jurčkov, malo čebule, nekaj žlic oljčnega ali sojinega olja, sol, peteršilj, baziliko, poper; za po- lento liter osoljene vode, 300 g koruznega zdroba ali zavitek instant polente (za zabelo po- lente se priporoča nekaj večjih domačih ocvirkov). Priprava: na olivnem ali so- jinem olju prepražimo čebulo in dodamo poznojesenske oziroma zimske ali gojene go- be. Če dodajamo suhe gobe, jih je potrebno prej 10 minut namakati v topli vodi. Gobe dušimo 10 do 15 minut, na koncu dodamo začimbe. Za polento zavremo osoljeno vo- do in vmešamo koruzni zdrob ah instant polento. Ko je po- lenta skuhana, jo serviramo v kmečko skledo, na vrh polen- te na sredino pa nadevamo prepražene gobe. Polento za- belimo še z domačimi ocvirki. Krompirjeva solata z gobami Potrebujemo: pol kg krompirja, četrt kg gob shii- take, čebulo, sol, poper, me- šanico koruznega in bučnega olja, jabolčni ali vinski kis. Priprava: krompir skuha- mo in narežemo. Prav tako narežemo na tanke rezine še gobe shii-take, jih blanširamo in primešamo krompirju. Na krompir in gobe nareže- mo čebulo, posolimo, popo- pramo, prelijemo z mešanico olja in kisa in vse skupaj do- bro premešamo. AMADEO DOLENC BOJAN SEŠEL Kozjenogi mesnatovec ali možek. KULTURA BIVANJA Cas, umetnost in svoboda Dunaj je čudovito mesto in med sprehodom po njem lahko opazujemo izjemne zgradbe, ki so vsaka zase po- klon različnim arhitektur- nim stilom. Te nam ponuja- jo čudovite občutke ob vsa- kem ponovnem opazovanju. Danes se bom ustavila le pri eni, pri zgradbi »Secesija«, ki stoji na Friedrichstr. 12, v bližini najsijajnejše baročne cerkve Dunaja, Karlove cerkve. Dunaj je bil eden izmed treh večjih središč, ki so bili pobudniki preobrata, imeno- vanega secesija. Secesijo na- jenostavneje opišemo kot različne umetniške skupine, ki so se proti koncu 19. stol. ločile od tradicionalnih in uradno priznanih umetniških združenj in si prizadevale za nove revolucionarne cilje v umetnosti. Cilj kontroverzne- ga mišljenja je bil približati kulturo, ki je nekoč živela sa- mo med zidovi palač, dostop- no vsem. Veliko zaslug pri tetn je imel tudi znani Otto Wagner. Wagner je leta 1894 postal profesor na Arhitekturnem oddelku Akademije lepih umetnosti, leta 1896 objavil svoje prvo teoretično delo Moderna arhitektura in leta 1898 publikacijo z deli svojih študentov pod naslovom »Iz Wagnerjeve šole«. To leto je kot najboljši diplomant kon- čal šolanje pri njem tudi priz- nan in cenjen arhitekt Jože Plečnik. Zahvaljujoč svoji teh- nični izobrazbi (končal je Vi- soko tehnično šolo na Dunaju ter Gradbeno akademijo v Berhnu), se je Wagner zave- dal tehničnih prednosd svoje- ga časa, istočasno pa so ga navduševala romantičt stremljenja njegovih najbo nadarjenih učencev- antial i demijska umetniška skupin ki sta jo skupaj zasnovala nji! gov asistent Joseph MariaOi brich in njegov učenec Jos, Hoffman. i Na te pobudnike sta vpliv la tudi dva mlada dunajsi slikarja, ki sta bila polna c sotične vizije, Gustav Klimt i Koloman Moser. Tako %qA pod Klimtovim vodst^ ,;fcdružili Olbrich, Hoffmai« ■Moser ter leta 1897 z Wagii jevim blagoslovom ustanoi dunajsko secesijo. Nasledi leto Wagner svojo nakloniš nost gibanju izkaže z deloi cvetne abstrakcije v fajansiz fasado hiše Majolica v ulii Linke Wienzeile, leta 1899 p požanje glasno neodobravj nje vladajočih krogov z svo jim pristopom k gibanju. Lei 1898 je Olbrich zgradil svoi secesijsko zgradbo, opažu- po Klimtovih predlogah, ki i* še naprej glasni pobudnil preobrata. Klimt je avtor polnih zido( simetrije, posebno pa motiv lovorjevega lista, posvečene^ Apolonu. Apolonu Olbrich kaže čast z perforirano kovin sko kupolo, ki lebdi na štiri* nizkih stebrih, postavljenih ravne ploščne mase, kateril stroge linije spominjajo na df la britanskih arhitektov Voysf ya in C.H. Tovvnshenda. Zai" mivi so različni detajli, kot primer lonec za rože, ki § nosijo želve ali Meduzine g'^ ve nad vhodom... Zgradba'' bila zgrajena v šestih mesedti Bila je njihova galerija in I* gostila razstave enako mis'^ čih umetnikov, kot sta bi'' Beardsley (1899) in C.R.M^^ kintosh (1900) iz GlasBOV/^ Lepo pa je tudi posvetilo, ki& nosi pročelje: Der Zeit ib'' Kunst, der Kunst ihre Freih^ oziroma Času njegovo um^' nost, umetnosti njeno svoW do. Torej veselo na ogled naja in kakor pravijo: ^^^^ greš na Dunaj, pusti treb^" zunaj....« . KLAVDIJA SITA' 43 NEDEUSKO KOSILO Piše: sestra VENDELINA ,^lerabice v kremni juhi ,jjiilna pizza. krompirje- vi lističi - chips. stročji fižol s sirom, ^^cena paprika v solati 0i iz maslenokvašene- ga testa, korenjeva osvežilna pijača Kolerabice v kremni juhi potrebujemo: 1/2 i