SaplctoLL d. ctJLi Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Tečaj V. srédo 10. Susca 1847. List IO V spoiitfii sv. Orila in Metoda do sta častíta možá? Ino Klical v pa blag je podoba ko Gr mnihov bukve helenske so skor povésta » so k k neseva Draga sta brata pa knjige sveté, kak m so jim u > Vaj Slovéni Ciril pa Metodi! kakó zaželeli so žé O pač kmalo prišla » božji poddk do meje Slovénj Jela cvetétí lepó véra je Kristusova. > Zaliga sadeža Kjer pa vihár polnočni zatáre; ptuj deró ptuj je se daljni Sloven Zdaj med ljudstvo novo zasejáti besedo nebesko Ali po rodu Pride sem Italij > blíža se tudi Bav jezik, uméti ne more Láhko Sloven besedí; vnet za resnico pa Vama neznana pa ni govoríca preblaga Slovena, Glas mu vajnih kot materinski sladak Zbrati za vama hiti pod 9 V m « V « m kr • V Srécno nebeski si mir v vajnimu MMriÉi • íébh se narod, vodstvu dobi Z glasi domačmi Bogu cast daje ko Grćk pa Latinic Kar razodèl Ce za viši edinost tu Slovén se k Gospód, bére po svoje celó. druži On ne pozabi nikdar, kar se po vama učil. Sveta možá! še prošita d. ki kdaj ga vodila i V njem duh vére de bo védno nezmagan ostál. P. H Popolni potluk* kako krompir saditi, de bo prav? daj ? ? V * , Cas se bliža, de bo treba kromp de bi se ta potrebni sadež letas boljš Veliko kmetovavcov je, ki mislijo, de je krom pirju vse prav in vse vsec, kar mu storijo, pa grozno napčna misel, in marsikteri kmet, navadno le en koš krompirja přidělal, bi ga bil To je ki je JlU.TtAUI.1V IV VU «vw »1UUIJ/1JJU ^IIUVIUI , M» g» M" lahko dva ali tri koše imel, ko bi bil z njim tako ravnal, kakor poterjene skušnje velevajo. áMMHHI MHHHHHI kaksno zemljo naj se krompir sadi. Krompir raste sicer po vsih deželah in v vsaki zemlji, kjer žita obrodijo, pa se vunder le veliko slabji obnaša v teški, debeli in mazasti ilovki in sploh vmokrotni in merzli zemlji. Nar bolj se mu prileže lahka in bolj rahla zemlja — pešenka taki zemlji, ce je pametno gno 9 apnjenka. je na, se pridela nar vec dobri ga krompirja. 55 Lahko vam je svet dajati" nam bo odgo voril ta ali uni kmet 55 ali sim pa v stanu svét premeniti, kjer moje polje leži?" To, ljubi pri jatel, vse dobro \ V • reci vemo, in s tem podukam le hoćemo , de naj si per vic kmetovavec za krompir iz svojih njiv tisto odloci, ki je za-nj bolj pripravna od druzih , in drugič de naj jo takó obdeluje kakor borno pozneje povedali. 5 Pa tudi na to naj gleda, kteri sadež je pred krompirjem na njivi bil? Posebno dobro se obnaša krompir po detelji 5 želji 5 lanu, konoplji in na tacih njivah, ki so bile poprejšno jesen iz ledin obne kakor lani in predlanjskim! Stem serćnim vo MHBPIWttKKĚĚĚĚĚtĚ šilam podamo kmetovavcam pričijoči poduk in ZIVO poprosimo, naj av i rt v u rt ) u jju njem, vsi drugo naj pa izročijo milostljivimu očetu nad nami se aj saditi. Bog preorane in obdelane ; tudi po pšenici in reži, kterima je bilo dobro gnojeno, dobro rodi. Nikdar pa mu ne tekne, ga berž po gno j enj i saditi. Tak krompir, ce ravno debel, je slabiga okusa (žmaha) in veliko raji gnjije od druziga. nj em vse ki daj more slišimo spetnektere kme aj pa izrocijo milostljivimu ocetu nad nami, „To pa že ni res" — slišimo spetnektere kme natori postave, kterih člověk spreminiti ne tovavce govoriti in se na svoje skušnje opirati. Pri ^phpelri Hi*A i û il 01 I; mûf AtrOir/^n f 11 /i ! 11 wi a il ! K ! i ^ K ^ ^ ^ A^ n î f n U wwn Nebeški oče pa je dal kmetovavcu tudi um ; ------------------j/^ jv i^nv^vT win jâtli^ ivi taîvu ^u vui ne * putaoi • uu ou muhiu [/i m pamet, de naj sam presodi, kar rastljinam nar pametno pomenili. Povejte mi, ali ste do lani in ki tako govorite, počasi : de se borno prav bolj tekne, de mu bodo veselo rastle in obiln prinesle sad * Nar 863. leta po Kristu Ciril god 9. Sušca obhajai gospoda v 34. listu keršanska učitelja slovenskiga naroda okoli rojstvu sta bila slavna brata sv. in Metodi v Solun i ah na Gerškim domá, kterih i od kterih lep sostavik skih Novic več pové. g Vredništvo predlanjskim kterikrat práv prav natanjko pre mišljevali, ktera zemlja in kaksno gnoje nj e se krompirju nar bolj prileže ? Če se vam je eno leto krompir slabšť ali boljši od druziga obnesel, recite, ali ste kaj prevdarjali, zakaj se je to zgodilo? Ali ste vsako leto iastnost sade zev, ki so pred krompirjem na njivi bili, — ali ste Iastnost na njivo navoženiga gnojá vselej dobro prevdarili in si vse dobro zamerkal kdaj ze je v vaši čez tavžent divjakov posajenih ? ki ? i in v kakšnim vremenu ste ga na njivo spra- so jih ucenci po njegovim poduku po vertih in okoii in kakó ga podorali, de bi bili v stanu po his posadili. Nekteri izmed njih so si clo majhne dre-zločkih tudi razločik vsakoletniga pridelka vesne sadiša (vertne šole) napravili in so že več sto r • . M "-wr á 1 1 • V I > i ^ t ' i •! 1 1 • 1 • TT • 1 • ■ li V i # i V ^ teh nam povédati? Vse te okoljšine pa storé , de se sadnih dreves čepili. Lepo je bilo slišati, ko so šolarji škodljivost ravno na nj J,.* ^^av, , navoženiga ffr iz lastniga nagiba k učitelju prišli ín mu na znanje dali niga) g P pomanjša ali povikša hl in emlj posebno v bo tako gnojenje ravno prevec emlj a bolj terd proti p i 1 ? dobrih letinah, ne škodvalo m o kro t r 5 ali pa bo krompir po takim gnojenj de hocejo pot do novo napravljeniga pokopalisa v lepim redi s sadnimi drevesi zasaditi. Lepo pa je tudi učitelja pa v sredi učencov viditi, kakó enim sadjorejo razklada drugim pa kaže, kakó se imajo drevesa čediti, cepiti i. t. d. Ta popis so dali v 40. listu nemških kmetijskih j v • veći do terpel. Tudi lanjska krompirjeva Novic (Rheinische Zeitschrift) gosp. fajmošter Mart in je to poterdila be nim u ravnč tam nar ? ktera sicer b mli in no kteriga mi slovenskim učiteljem v izgled tukej oznanimo. ? olj razsajala, kjer je bila ilovnata, ravno pred sajenjem gnojena prizanesla, paje vunder sploh De je tudi na Slovenskim veliko pridnih in umnih emlj teška 5 učiteljev, kdo more to tajiti? De bi se sadjoreja zlo povzdignila, ko bi se je naši učitelji ročno poprijeli in Sleherni kmetovavec bo tedej nar bolj opravil, Pircoviga vertnarja za beríio v šolah — saj v nedelj ce ne kromp b gnoj en] skih vpeljali, kdo zamore reci y de ni res? Vo kakó pa gre krompirju gnojiti, de bo prav, borno šiti bi le bilo, de bi se vsako tako prizadevanje v No-prihodnjic razložili. vicah oznanovalo, de bi vedli, kaj se je vsako razložili Vsi bolj velj kmetovavc pa ploh svetu- leto v tem razdelku kmetijstva doperneslo. > njivo , je lan de naj nihče letas krompirja na ravno tist pa tudi prebi bol kromp bil take njive ne sadi ? Pijančevanje — Initia cloveška kti a ? zató ker je kužnih ostankov bati Ta ostudná (Dalje.) pregreha pijanosti tudi ječe nar bolj (Dalj sledí.) Y o va moka. polni, in zamore celi rod v sramoto pri pripraviti, iz pijanosti pride kreg, gerdo drugih ljudstvih zmerjanje, pre- tep > boj ranjenje, ubijanje; pijanec postane Cf to oljuf, Vsak kmetovavec pozná zeliše, ki nam po kih in po njivah veliko nadlego delà; plevel, ki ima korenin brez konca in kraja, in ki mu sploh „pir nic a" (Queckenwurzel, Graswurzel, triticum repens) pravijo. Iz tega plevćla lepo in dobro, rumenkasto - belo moko napravljati, uči neki nemški tesarski mojster in kmetovavec, Jakob John, takóle : • v travni- tat in razbojnik, kér denarjev nikoli dosti nima. Veliko ki ima se jih v pijanosti zoper čistost takó pregreší, de pridejo ob denár, v sramoto in ječo ; in še stokrát več bi jih prišlo, ko bi se take hudobije vselej spričati dale. Mar-sikteri pijan tobakar svoje in drugih pohištvo požgé; to skušnja spričuje. Ko bi hotla deželska gosposka življenje jetnikov popisati, bi se ve čidel vidilo, de je bila ne- Pirnične korenine se naberajo na novo preorani zmernost v pijaci pervi zacetik ali nar mocnější pri- pomoga storjene pregrehe, ki je pijanca v roke pravice njivi prav lahko; zene in otroci so za to delo prav pn pravni. Nabrano zeliše se spêre v vodi, de se do do- pahnila. Ali ni tedej očitno ko beli dan, de pijanče briga očisti ; potem naj se da posušiti, v snopicke zve-zati, in potem kakor škopa drobno zrezati. Taka rezanca i naj se déne poleti na sonce, pozimi pa na peč ali v po svojim pokliču, de bomo ukrotili tega strupeniga vanje je nar hujsi cloveska kuga? In kér je res taka naj za Božjo voljo pomaga vsak rodoljub po svoji moči pec ? kjer so ravno kruh pekli, de se dobro posuši ? pa ne zasmodí. To storivši, pošli dobro posušeno rezanco ali samo ali z réž jo names ano v malin, de jo mlinar v • zméle , kakor navadno zito; otrobe bo živina gada, ki tudi nas rod zmirej bolj in bolj zalezuje. Kakó pa bi se dalo to nar boljši storiti ? Ce bolezin poznate, povejte nam še njeno zdravilo! — nam bojo práv rada naši dragi bravci odgovorili. Kaj ne, gospod vrednik! pojedla. Skušnje so pokazale, de 6 funtov in pol ki ste učenik in dohtar zdraviljstva, de se ne da bolezin posušenih korenin da čez 4 funte bele, in 1 moke, otrobov pa tudi 1 funt. funt černe dobro ozdraviti, ce se njeni vzrok ne pozná? Kaj je tedej poglavitni vzrok pijanosti in pijančevanja?—Bomo Koliko 1jep izgled učiteljem % zamore um en in priden dobrig V • telj na kmetih storiti, in ne samo slabe dohodke svojiga stanu poboljšati, ampak tudi prid cele srenje povzdigniti, kaže Eminska soseska na Nemškim. Komej ste dve leti přeje nadučitelj Stark tukajšno šolo prevzel, in poskusili, poglavitnisi vzroke na dan potegniti, iz kterih pijančevanje izvira. Nekteri kraji imajo zató veliko pijancov, kér jim vinska terta raste. Priložnost je mati veliko hudo-bij : taka je tudi s pijančevanjem. Marsikdo bi ga saj tekle i kai nezmerno ne pil, ko bi ne imel sodca v kleti, ali ko bi vina pri sosedu po niski ceni ne dobival. Drugi poglavitnisi vzrok pijančevanja je pomanj Kér je namén Novic vse oznaniti, kar ljudjé v kmetijstvi in rokodelstvi noviga znajdejo, in tudi taciga ne zamolcati, kar ka nje ? r e všina in obúp. Marsikteri ga pije in se ne bo morebiti koj drugi teden v občno rabo prišlo, v posebnih okolišinali bi pa vender utegnilo koristno biti, torej oznanimo svojim bravcam tudi pricijoco znajdbo. Morebiti de se bo zavoljo tega tudi kdo splašil, kakor se je bil unidan nekdo zavoljo ,,konjskiga mesá," ki je mislil, že na pustni dan jesti, in ki se bo morebiti vpijani, de se omoti in zakaj časa svoje nadloge pozabi. Ali bolj ko si je prizadeval, svoje britkosti in svojo rev- v vinu ali žganji utopiti, veči revež je od dneva do dneva prihajal, kér si ni praviga pomočka izvolil, šino de ga bo mogel zdej tudi bal, de bi mu že prihodnjo jesen kruha iz pirili c n e moke ne pekli. Pri vsem tem nemoremo novih znajdb zamolcati, ktere se po vsih kmetijskih casopisih razglasu-jejo, torej tudi v Novicah ne smejo zamolcane biti. Ena misel drugo zbudí in takó tudi dostikrat ena znajdba deset drugih. Ko bi ne bil slavni Newton enkrat pod drevesam ležal in spal, in ko bi mu ne bilojabelko na nos padlo, javalne bi mu revšini veči u it i ampak se je po tem takim vsak dan v še nadloge zakopal goldinar za goldinarjem zapravil in popolnama na berasko palico přisel, zraven tega pa V nemških Novicah smo tudi svoje zdravje pogubil. brali, de so Irci takrat, ko jih je lakoía nar bolj stiskala in morila, nar hujši pili, in de jih je silno veliko prosilo za pervoljenje novih gostivnic ali oštarij ravno ob času bile kakor je sam obstál slovske postave teže kedaj v glavo padle. veliko pomenljive naravo Vredništvo. lakote in strasniga pomanjkanja! Se vé de modra sposka v take prošnje ni dovolila. (Dalje sledi.) go Od létine A846 na Dolenskim »od moSli nekoliko zvediti, koliko de je sadja V deželi in » • « v •• Mokronogam kaksnjiga. Z. Kar smo od letin v Novicah brali, se nam zdi, de so popisale veeidel lanjsko létino vsih krajev. Žalostilo je veeidel vse, kar so nam povedale, in le malo veseliga. Naj nam bo perpušeno zdej tako rekoč na zadnje tudi od tukejsne lanjske letine nekoliko govoriti. Mi, hvala Bogu, se po pravici ne moremo potožiti de je per nas lanjska létina slaba bila mo, de je ena nar boljših bila od hudiga léta semkej. Lakomnost sama sebe tepe* (Resnicna prigodba). Ni davnej, kar je v Parizu v noriši (Irrenhaus) po imeni. Čudna pri- , ki bi umerl 79 let star cevljar, Simon ? še le reci smé godba ga je ob pamet, in v noriše pripravila utegnila marsikterimu lakornniku v izgled biti. Ko je namreč cesar Napoljon povelje dal > svo Res je, de sterneniga žita smo manj dobili, kakor včasi; pa vender ne veliko od četertiga déla manj od nar boljših lét. Turšica, proso, ajda so bile práv práv dobre in bogate. Ajdo je dež pral, pa kdor je bil pridin, jo je posušil. Zelje, kdor ga je pôzno sadil, je imel lepó. Répa je bila sem ter tje gnjila. Sočivja je dovelj bilo. Korún je per nekterih zlo gnjil, malo, in tudi kjer ni gnjil svetu zgodej ravno tištim jimu sinu novo krasno poslopje zidati, je na mestu, kamor bi bilo imelo novo cesarsko poslopje priti stala prodavnica imenovaniga čevljárja. Napoljon je uka-zal. ubozisra čevljárja prašati, koliko hoče za svojo baj- j i » veeidel pa ne, ali cio , ga ni bilo obilno. V pešenim sajen, je lani nar boljši storil. Sadja pa tico imeti? Cevljár se pomeni s svojimi prijatli, in po tem pomenki terja 20000 frankov (1 frank veljá 23 kraje, srebra). Cesar mu jih dovoli; pa ko mu dovoljenje ozna-nijo, ni zadovoljin s tem, temuč hoče 40000 frankov imeti. Kér je Cesarju na tem prostoru veliko ležeče bilo > smo toliko imeli ? de ga skorej spraviti nismo mogli. Lj ubij ari čanje vedó, koliko suhih cešpelj smo jirn zadnjo mu dovoli tudi to placilo. Zdej pa so jeli eevljarja nje- de naj govi prijatli se bolj šuntati in mu pergovarjati j jesen poslali in še zmirej pošiljamo. Vina je bilo do velj in dobriga. Vse, kar imamo, lahko in drago proda 60,000 frankov terja. frankov pa Cesar mu na to dovoli 50,000 cevljár jih neče vzeti, kér misli : „saj mi mo, kar ze veliko let ni bilo takó. Tudi piče za živino ni bilo malo permanjkuje, nar bolj pa tištim, kteri ne znajo práv bodo mogli dati, kar koli bom hotel imeti." Med tem , pa dolga zima je storila, de nekterim je že vstanejo grozne prekucije 1814ga leta in Napoljon nas klasti. Takó tedej ni bila slaba. Velikrat se nam je huda ura grozila per nas, kar to vtiče, lanjska létina , pa njič dal, ne vémo, upamo pa ? vihár je potegnil in jo je od nas odgnal, in tako nesrećo dvakrat na bližne Štajarce stresel. Kaj bo Bog vprihod- de se bo Bog desi hu-dobniga svetá usmilil, in tudi nas ne zapustil. Se nekej bi radi Ljubljanskim Novicam povédali. Lani so nas Dolence skorej kregale, de nismo nič sadja ni imel več casa na zidanje krasniga poslopja misliti. V veliki potrebi je cevljár 2 leti potém prodal svojo bajto za 150 frankov — in kér mu je zgubljeno bogastvo noč in dan po glavi blodilo, se mu je poslednjič še pamet zmesala, takó de so ga mogli cez neke tedne v norise zapreti, kjer je ni davnej žalostno smert storil! Revsfna v nekterih komitatili Ogei'skiin, na v Ljubljansko razstavo poslali. Pa naj nam ne zamirijo dvé reci i V V 7. listu Graškiga obertniskiga časopisa beremo povémo: 1) de zrélo sadje takó deleč iz Pesta odll.Pi tole ?? Iz nekiga gornjiga ko ce jim pošiljati, ni tudi grozno težavno. Postavim žlahno sadje, žlahne kruha, kteriga si revni ljudjé iz drevesnih skorij pečejo Ie dragó , kér se voziti ne smé, ampak je mitata smo dobili v Pest in Budo za pokusnjo tistiga V * V .. - « -a m m m • • • 1 • f • 1 •! 1 • • v • zrele hruske, breskve, ki se morajo z veliko pohlevno Peški časopis od 12. Prosenca razlaga tudi nauk, kako stjo z drevesa obirati, in če jih kdo le eno uro deleč naj se iz želoda kruh delà. Tako delec je na Oger ^r %/ _ _ _ - V m V -m -m m. -m < m V -m • V -m nese, že niso vec pervim z drevesa vzetim podobne, biu m — ucz, m uvayeu« uugavu uu^uiu — p^u, jih je mogoče v Ljubljano zdrave pernesti? De de jim žita zmanjkuje in de jih lakota tare. Zdej se • a. «i r ~ - _ v,. i v i 1 • • ri _______ ____ • í skim čez in cez hvaljeno bogato dezelo prišlo imamo mi vefiko mnozih plemén sadja, se lahko vsak ocitno kaze, de prepriča, če hoče k nam priti in viditi. Samo terdo, lastni mast oborno sadje po svetu nositi in skazovati pa ne gré, de ne toerski u pregovor « top m de Oger se v ej Ogersk oj d el ni cc bo kdo mislil, de nimamo nič lepšiga in boljiga. Je boljši nič, kakor samo tako. 2') Ljubljanska razstava sadja v • • v • vljenja (Extra Hungariam non est vita) je le prazna baharija. De bi se pač Ogri zmodrili in se raji s poboljša nj kmetij s t pecali i kakor pa z je lani le ene tedne terpéla; mi pa smo sadje že veliko nevgodnim vpeljanjem nepotrebnih fabrik in pa z napravo prej zrelo imeli, že perve dni véliciga travna, lépe in smešne družbe zoper vpeljavo ptujiga obertništva dobre jag ode y lepe cesnje, zgodne, sredne in V , ... pozne, in takó tudi potlej prec za njimi hruške i. t. d. in se ni čas zreliga sadja več pretergal do sv. Martina. Ce bi Oest. allg. I. u. G. Blatt.) V bili sadje zrelo tište dni, ko je razstava v Ljubljani bila napravljena 5 poslali f kaj bi bili Ljubljančanje od naše Cerne bukve Pustne seme. Přetečeni pesni (pustni) dan se je bilo v tergu L sadjoreje mislili in vidili ? Ce boste spet letas razstavo več pustnih noreov skupej zbralo, ki so se bili kolikor napravili, napravite jo od perviga zreliga sadja do zad- so mogli semasto nasemili, ter so med drtigimi norcijami njiga, od véliciga travna do gniljca. Le takó boste tudi tó napravili, de so se poročali, in takó svetim m Lanjskih suhih cešpelj je prišlo nar menj okoli 50 tavžent centov iz Dolenskiga v Ljubljano} ce 1 cent le po 3 goldinarje rajtamo, znese to 150 tavžent goldinarjev. Ali ni to lep rečem nečast delali Nékig v f ozenjeniga moza, kterimu so perimik pop dali, so izvolili, de bo Kurentoviga ženina in nje dobieek, ki bolj, ko vse naše besede, kaže veliko koristnost nevesto poročal. Kadar mm m * t ■ a « • ^ « « • « — -. _ M pridne sadjoreje!! Ali po tem takim ne zasluži, de bi se je sleherni kmet prav živo poprijel? **) Res je, de dolga noša ali vožnja lepôti sadja škodjej na- mén sadne razstave pa je po oznanilu 19. dokladniga lista že vse pripravljeno imeli, pri peljajo popa na visocih sanéh, ga z castjo doli vzamejo ga pažljivo gledajo in in na visok sedez postavijo, ter poslušajo, ko je norce poročal. Dr s dan to je i na lanjskiga léta veliko obširniši, kakor samo lepôto sadja pepelnično sredo je ravno ta - pop tište pustne semeze skazovati, zatorej povabimo ljube Dolence k prihodnji raz- tudi pepelil stavi. — Ipava je tudi delec od Ljubljane, pa častitljiva gospoda V. Kodre in J. Ferjančic sta poslala iz Goč 28 plemén práv lepiga grojdzja v razstavo. *** ' Ta svèt bomo letas spolnili, in eno razstavo za zgodno IUU1 111/ IH po 11/ III ovr IIIU UVlM^Mf Jl».wiv...v ------ veća (merliča) k pokopu přinesli, de ga je pokopah Bilo je veliko gledavcov per tem šemastim opravilu; toliko, de jih morde še nobenkrat pri kakim keršan- Ali jih ní tem so mu nekiga Kurentoviga rnert drugo pa za bolj pôzno sadje napravili. i zgodno, ) — ---------- r Vredništvo. skim pokopu v tem tergu toliko ni bilo norcov sram, take pohujšljivc burke vganjati raš sema biti, bodi sem tode taka, de se Ce že mo~ nam Slovenija ni zaostala, tega se dovelj prepričamo poštenim ako le nar poglavitniše cine spregledamo, ktere je ro in pobožnim ljudém ne bo treba bati, de bi te pri ti doljubna volja, ktere so prebrisane glave naše domovine v priči kazin Božja ne zadela J. O. Lep Oce , de se Bogu u smi li. Poznam možá, kteri zapustivši večkrat i otroke duhu dopernesle. Koliko koristi so nam samo „Novice^ preskerbele! Svetlim žaram izhodniga sonca enake, nam tàmo narodnima spanja razsvetile, so nam poti i so po in delo na kmetíi, je cele tedne po kercmah pijanceval. Přetečeno leto je enkrat tudi svojiga 12 let stariga sinka seboj vzel, kterimu je veleval piti s temi le besedami: Mozje polni zapo Bog «PU Matiček, de bodes skoro tak Mislim moz, kakor jez « ? 9: de obnaša taciga očeta zasluži v černih bukvah razglašena biti; še bolje bi pabilo, akobi njega clo zbrisali. Tak oče je hujši od divje zveríne která nedolžniga otroka razí erga, strupnejši je kakor gad kteri mu življenje v miglaji končá. r. £0 spomin ? i Slovanštil zemljovid Perva dva lista zemljovida gosp. D. Seljana, ki so ga Novice v 5. listu tega leta oznanile in perpoi ? vale přejeli smo od Ljubljanskiga bukvarja gosp. Lerherj > »V. in se z veseljem prepričali, de je res hvale vreden, kér že ob pervim pogledu se ga oči primejo kterih bi mogli hoditi,, razjasnile! padljiviga razuma so nam knjižnice utemeljili; nam daj mnogo radovednih, pridnih domorodcov, de trud rodoljubov ne bode zastonj, ne bode zakopan zaklad. Tudi knjižnica slovenskih bogoslovcov Graške duhovš-nice se nam veselo množí. Přetečeno leto so nam spod Matija Majer, kaplan pri stolni cerkvi v Ce-Ijovcu v dar poslali „Pesmarico cerkevnoa z napevi; gospod Dr. Jožip Muršec, profesor na realni šoli v Gradcu so nas obdarili z Drobtincami; gospod Franc Župan, bukvoteržec v Zagrebu, nam je poslal okoli 30 različnih bukev. — Imenovani gospodje so pomnožili veliko število naših dobrotnikov, zatorej se jim tudi kakor vsim podpirateljem narodniga prebudenja iz glo-bočine serca očitno zahvalimo. , Slovenski bogoslovei v Gradci. Gerske, Turske Evropejske Obsežeta pa ta dva lista: spodnje Laške deržave s Sicilijo, Sardinijo in Korziko kos male Azije in Afrike. Posebno prijetniga očém pa ? Razlage zastavice v 4. listu. delajo ta zemljovid visnjevo morje in zelene goré, takó de si člověk misli, res morje in suho zemljo pred očmí imeti. Tudi ke imén so na tem zemljovidu takó žive Od 45 straní smo přejeli razlage iz nemškiga prestavljene zastavice, od ktere srno v 4. listu povedali, de je še nihče ni vganil. Nemški časopis, ki jo je na znanje dal, pravi, de med mnogimi razlagami bi utegnila nar boljši biti: grojzd vi n o ; Med razla- razločne, de na malo kterim takó, in zató, če je ravno z mesti bogato nastavljen, se vender vsako lahko bere desiravnovje per véčjih tudi število st > pa vunder tudi té razlage popolnama ne poterdi. gami, ktere smo mi dobili, jih je nar več: jagnje koža in meh pri orgijah; veliko jih je tudi vganovalo na: o v c j a za gre^zd vino; nekteri na cbelni roj med v o s en o pisano Cez vse to pohvalj s vec 05 eden na zajca in zajčjo kožo; eden na mlado zemljovid pove se tudi presè in njegovo kožo; ena ženska na zebe in njegovo kožo liko s t vsake derzave in dezele v stirivogelnih miljah eden na skopljenca, eden pa najudovski neslan kruh. 1 in te vilo njenih stanovavcov. Imamo sicer pet drugih veliko večjih in dražjih emljovidov imenovanih deželá pa Ie malo na njih naj- pa 11a unih po&re- demo, kar bi tukaj ne v bilo, marsikaj Gotovo je, de je ta zastavica silno zvita, in de se se mo-rebiti clo vganiti ne da. Vse nam oznanjene razlage so silno posiljene in no bena se popolnama ne přileze. Ce bi nam pa vunder kak spoštovan vinorednik razsoditi hotel, de bi grojz- dj e samo, kar tukej najdemo. Zategavoljo mislimo, de si ga bo z veseljem oskerbel vino med vsimi nar boljši razlaga bila, bomo podarili 9 ne le učeni gospod, ampak vsaki omikan Slovenec, kte rimu je kaj mar, svét in dežele poznati, bodi si kupee kmetovavec ali obertnik. Posebno lepo se bo ta zemljovid na platno nategnjen podal na steni vsake stanice. Cena (2 gold.) gotovo ni previsoka za pet takó obljubljene Novice gosp. A. Likarju, ucencu naravoslovja. ki je to znajdbo pervi in nar boljši razložil. Ce je pa jagnje in ovčja koža boljši razlaga, gré dařilo Janezu La vrač u, kmetovavcu iz Krase, ki je to razlago nar boljši nam popisal. Sodite! Vredništvo. V lično izdelanih listov, kterim bo še tudi slovansk m mški imenik perdj Kolikokrat smo že za pr lišp veliko vec steli, ki nas ni ne bistril ne ucil , - ___• ' P l. Za učene Slovence kaj Prišlo vice Sta jar skill Slovencov Njemu je lehko, on ima zlate rude. — Kader je jabelko zrelo, takrat doli pade. — Kak krava jesti ima, tak mleka da. — Ima sméh in joč v enim žaklji. — Kteri konj sam rad teče sveti. ? tega ni treba tirati. Nesreća nikdar ne Cesar oko ne vidi, tega serce ne želi. Na Dunaji Ven edikt knjigarnici je ni dav Vganjka zastavice v poslednjim listu je: nej na svitlo prišla važna slovanska knj in visoko učeniga dohtarja Miklosiča ^a od slavni ga pod naslovam: 222 N o f h z h ima. y> Vitae Sanctorum. E codice antiquissimo palaeo-slovenice cum notis criticis et glossario edidit Franc Miklosich, Phil, et Jur. Doctor. Accedunt epimetra gramatica quin- Današnjimu listu je perdjan četerti del kemije. T knj obseze IV. in 54 que. Y7iennae 1847 straneh po spričevanj takó važne jezikoslovstvine razjašnjenja, de v st s 1 o v a n s k i m nekiga Dunaj ski ga časopisa slovstvu že davnej ni nobena knj na take prišla in de jo zastran imenitnosti in veljavnosťi jezikoslovstva tudi Kopitarjev „Glagolita CI a ^itni knp. (Srednja cena). V Ljubljani Krajnju 7. Sušca. 1. Sušca. gold. ffold zianus" ne pi Dr. B De v Ocitna zahvala« izobražanja slovenskiga naroda tudi mila Tudi tretji list se že dobi pri gosp. Lerherj i. Vredništvo. mernik Pšenice domače » banaške•• • Turšice............ Soršice............ Reži.............. Ječmena........... Prosa ............. Ajde.............. Ovsa.............. Vrednik Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani