Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in npravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6,' =■1—	1.	nadstropje,	Učiteljska	tiskarna.	   ■	■	■■	i
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7‘50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42-—. Posamezne =----------—	■1	=	številke	po	10	vinarjev. —■■■■■ ■■■■■■ ;:rvaaa
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Rekla- ----t-.-........... macije	za	list	so	poštnine	proste.	-...........  "—n
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru - .. — . ■■■'..............-	primeren popust. ..........=	  ■
Štev. 86
V
LjjUl
>lian?.< sreda «ine 24. oktobra
"j 4.
»isto L
MT03*K\3a SCUTBMVIB
Proti vladi!
Na vsem svetu ni najti enako klavernc vlade, kakor je v Avstriji. Lovi se semintjc, mešetari z vsemi strankami, krošnjari z reformami, a koristnega ne napravi nič. Politično je neplodna, gospodarsko brezmočna. Vsakemu vprašanju, ki zahteva velikopoteznosti in odločnosti, se varno izogiblje, samo da se ne zameri ne Nemcem, ne Madžarom. Nemško nacionalnih kričačev se bolj boji kakor vrag križa, in če Madžari le kihnejo, zleze pod klop. Slovanski narodi v monrarhiji zahtevajo le to, kar jim gre: Enakovredni in enakopravni hočejo postati v krogu avstro-ogrskih narodov, nočejo biti več nadvladani. Jo je vse! A namesto da bi vlada resno preštudirala njihove zahteve, jih kratkomalo Prezira in pušča, da odgovarjajo mesto nje na te zahteve razkričani politiki a la Wolf, Teufcl. Markhl in dvojni renegat Linhart s svojini podkupljenim »Štajercem«. Ali je potem čudno, če spravi le z največjo težavo večino za proračunski provizonij skupaj? Kdo naj z mirno vestjo dovoljuje taki ne-orientirani in pristranski vladi kredite, kako naj jej izrekajo zaupanje zastopniki tistih narodov, za katere so je le ječe in vislice? Jugoslovanski poslanci so z vso upravičnostjo v najstrožji vladni opoziciji, saj do danes vlada še ni priznala tega, kar je živa potreba za stavauakc naroda Auujugu«i,
In kako se je obnesla vlada v gospodarskem oziru? Vse zamujeno! Iz vseli delov monarhije se grmadijo obtožbe nad njenim gospodarskim režimom, dan za dnem razkrivajo poslanci v interpelacijah, da je zgrajena naša gospodarska organizacija na principu protekcije agrarne velegospode. Od začetka vojne je zavoženo vse, zloglasne centrale so ubile poštenost in vzgojile oder ruštvo v najgnusnejših oblikah. Nastal jč velikanski kaos, ki ga ni mogoče razrešiti več.
■
In kako oprezno in obzirno postopa vlada s temi ljudmi! Namesto da bi odločno segla po premoženju, ki je vzklilo tem krogom iz trpljenja in smrti miljanov bednih, in pogumno izvedla delno oddajo premoženja, da vsaj nekoliko zakrpa luknje zevajočih državnih blagajn, pa izjavlja, da je treba to stvar še dobro premisliti in da bo za tako nadlegovanje posedujočih slojev šele po vojni primeren čas. Gotovo, visoki gospodi se je treba približati ponižno. Kadar pa gre za indirektne davke, ki naj-
i bolj teže neposedujoče sloje, takrat ni treba nobenega premišljevanja in odlašanja, takrat so načrti hitro izdelani in se hitro u-
resnicijo.
Iz dvojnih razlogov je tudi slovensko delavstvo proti tej vladi. Zapostavljeno je od nje politično in gospodarsko. Politično zato, ker potrebuje slovenski delavec za svoj svobodni razvoj svobodno jugoslovansko državo, ki mu jo odreka vlada. Prav tako kakor se brani delavstvo gospodarske odvisnosti od močnejšega razreda, prav tako se brani politične odvisnosti od močnejšega naroda. Odrekati kakemu narodu vse svoboščine le zato, ker je po številu manjši, ni le krivično, temveč tudi skrajno nemoralno. In zato ostane slovenski proletariat tako dolgo v skupnem boju z ostalimi razredi za najprimitivnejše pravice svojega naroda, dokler ne doseže narod popolne svobode, dokler ne bo uresničena jugoslovanska deklaracija in zato iskreno pozdravlja opozi-cionalno stališče Jugoslovanskega kluba, ki ga je zavzel klub v proračunski debati.
Nastop manjšine
v avstrijsko nemški socialno demokratični stranki.
(Dalje.)
3.	Po izbruhu vojne je" bilo vse deio stranke v tem, da so poslanci intervenirali pri oblastih in da so se strankini pristaši u-deleževali upravnega dela v občinah in v vojnogospodarskih organizacijah. Ne da bi podcenjevali velikega dela, ki so ga izvršili naši sodrugi na ta način, sc nam zdi vendar potrebno, da svarimo pred precenjevanjem in nevarnostmi teh metod. Socialna demokracija lahko izpolni svojo zgodovinsko nalogo le v razrednem boju. Moč stranke v razrednem boju se ne sme slabiti s tem, da se obremenjujejo vse moči stranke z zgolj upravnim delom. Bojnega stališča stranke proti vsemu meščanskemu svetu se ne sme slabiti z vsakdanjimi pogajanji z vlado in z dnevnim sodelovanjem z meščanskimi strankami. Stranka se ne sme izpremeniti v dobrodelno društvo, katerega delovanje je o-sredotočeno le v tem, da se izposlujejo posameznim plastem delavstva majhne izboljšave njihovih življenskih razmer. Najvažnejša naloga stranke je in ostane boj proti gospodarski in politični vladi kapitala. Naloga socialne demokracije je boj proti razrednemu gospodstvu, a ne pogajanja z vladajočimi razredi.
Ali tudi v političnem boju se odkriva duh tesnega reformizma, s katerim se bo stranka kmalu popolnoma prepojila. Naši poslanci in naše časopisje ne apelirajo nič več na voljo proletariata, temveč le š« na uvidevnost vladajočih razredov. Ne iščejo več svoje naloge v tem, da bi pojasnjevali delavstvu razredni značaj kapitalistične države, temveč v tem, da bi prepričali vladajoče, da je izpolnitev socialno demokratičnih žalitev v njihovem lastnem interesu. Ne bojujejo se Več proti vladajočim razredom, temveč jih hočejo pregovoriti. Nasproti temu se nam zdi umestno, da spomnimo na staro spoznanje, da je osvoboditev delavskega razreda delo tega razreda samega, da se ga izvojuje lehko le v boju proti vladajočim razredom.
Reformizem vodi nujno v ministeriali-zem. Saj že izvaja sodrng Renner, najdo-slcdnejši zastopnik najožjega reformizma v Avstriji, v svoji zadnji knjigi, da je delavski razred z vlado svoje dežele tem tesnejše .zvezan, čim bolj razvita je dežela in da bo delavski razred šele tedaj izpolnil svoje mednarodne naloge, če bo zastopan v vladi vsake dežele. Proti takim tendencam v stranki se bomo odločno borili. Odklanjamo
vsako trajno zvezo z meščanskimi Stran-
jami, vsako politiko blokov, vsako dovoljevanje proračuna v razredni državi, vsako dovoljevanje vojnih kreditov in vsako udeležbo v meščanskih vladah. Vztrajamo pri' načelu: Kapitalistični državi nobenega moža in nobenega groša!
4. Stiirgkhova doba je dokazala, da je avstrijski državni zbor brezmočen, le navidezen parlament, ki mu puste vladajoči, da dela le tako dolgo, kolikor časa ga potrebujejo, a ga pahnejo proč, ko jim postane neprijeten. Naloga socialne demokracije ni, da bi olepševala ta dejstva, da bi zbujala y delavskemu razredu velika upanja na delo takega parlamenta in da bi tak parlament v vsakem primeru in za vsako ceno podpirala, »reševala«. Naloga socialne demokracije marveč je, poučiti mase, da pridemo do pravega parlamentarizma le s polno demokracijo, z reformo ustave na podlagi samodolo-čevanja narodov. Ona mora pripravljati delavstvo na možncS,. da se sesuje iznova naš navidezni parlamentarizem, to spoznanje mu mora posredovati, da je težka državna kriza, ki jo povzročuje ponovna razrušitev navideznega parlamentarizma, najugodnejša prilika za boj, da se doseže pravi demokratični parlamentarizem.
Kriza avstrijskega parlamentarizma je le znak težke državne krize, ki se jasno kaže v razmerju vseh slovanskih narodov na-pram državi. Strankino časopisje je težko krizo države prikrivalo in olepševalo zlasti pod vplivom in s članki sodruga Rennerja. V času, ko so bili umori po nagli sodbi na dnevnem redu, je Renner to državo naravnost idealiziral, jo slavil kot zavetišče malih narodov in prikazoval »nadnarodno državo« kot neko višjo državno obliko. On je hotel zbujati iluzijo, da se ozdravi lehko bolezen države z navadno reformo uprave. Ne podcenjujemo pomena in potrebe upravne reforme v občini in okrožjih, a prepričani smo, da ne zadostuje reforma naše organizacije uprave za rešitev državnega problema. Kakor ni mogoče rešiti socialnega problema le z navadnim upravnim delom, temveč le s tem, da si osvoji proletariat politično moč, tako tudi nacionalnega problema ni mogoče rešiti z nekaterimi upravnimi zakoni, temveč le s polno zmago demokracije. V boju za narodno avtonomijo ne more biti naše geslo uprava po okrožjih, temveč naše geslo je, da se skliče ustavodajaini nacionalni zbor posameznih narodov; vsak narod določi suvereno ustavo in upravno organizacijo za svoj narod in sklene upravo skupnih zadev v soglasju z ostalimi narodi.
5. V naši stranki imamo na eni strani nacionalno socialno strujo, katere glavna zastopnika sta Pemerstorfer in Leuthner, na
drugi strani socialno patriotično smer, katere zastopnik je Renner. Obema strujama postavljamo nasproti stari intemacionalizem, ki presoja vsa vprašanja notranje in zunanje politike po splošnem interesu vsega medna-
NAPREJ, St. S«, 24. oktobra '1917.
Stran 2.
KAPRE J.
rodnega proletariata, a ne po posebnih interesih nemškega naroda ali avstrijske države. V češkem delavstvu je enaka ločitev. Modračkovi nacionalno socialni struji in Šmeralovi socialno patriotični struji stoji nasproti mednarodna struja, ki jo zlasti zastopajo češki centralisti. V zadnjem času se o-glašajo tudi v stranki separatistov nekateri, ki zastopajo stari inernacionalizem napram Modraokovein nacionalizmu in Smeralovem socialnem patriotizmu. Poljska socialna demokracija v Galiciji se je popolnoma vdala nacionalizmu. Ali po vojni se razvije gališko gibanje pod vplivom socialističnega gibanja po onih delih Poljske, ki so doslej še ruski. Od tu bodo prodrle v Galicijo tudi one poljske socialistične stranke, ki so ostale zveste načelom mednarodnega razrednega boja.
Smatramo, da postane skupna internacionalna stranka v Avstriji zmožna za uspešno delo šele tedaj, kadar se dovelj ojačijo med delavstvom posameznih narodov mednarodne struje. Danes ne bi bila skupna stranka nič drugega nego alianca med socialno patriotično smerjo Rennerjevo in Šme-ralovo; ne bi bila zmožna za uspešno delo, ker je nemogoča skupna mednarodna politika, dokler vpliva na nemško stranko Per-nerstorferjev nacionalizem, na češko pa Mo-dračkov. Skupno avstrijsko stranko ustvarimo lehko le po drugi poti: Ce vodimo v naši stranki energičen boj proti nacionalnemu socializmu na eni strani, proti socialnemu patriotizmu na drugi strani, tedaj dobi ta naš boj odmev pri delavstvu drugih narodov. Z internacionalisti v nemški stranki se združijo češki in poljski internacionalisti. Le na ta način ustvarimo lehko mogočno, pravo internacionalno, enotno in življenja zmožno skupno stranko v Avstriji. —
Po tej izjavi se je razvila daljša debata. Za večino so govorili Renner, Seliger, dr. Adler, Seitz in še več drugih; v imenu manjšine so nastopili dr. Maks Adler, dr. Scha-clierl, Richter. Debata je trajala v soboto in v nedeljo.
O nadaljnem poteku strankinega zbora bomo še poročali.
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 23. oktobra. (Kor. ur.) Na pobočju sv. Gabrijela sta se izjalovila dva sovražna napada v boju z ročnimi granatami. Na ostalih bojiščih ni bilo nobenih večjli bojnih delovanj.
— Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo. Berlin, 23. oktobra. (Kor. ur.) Z a p a d n o bojišče: Arm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: Boji, ki so se razvili včeraj zjutraj v Flandriji med Draaibank in Poelcapelle, so trajali do večera. Cilj francoskih napadov je bil po najdenih poveljih dva do dvainpol km za našo prednjo črto. Sovražnik, ki je v začetku le na južnem robu gozda Houthoul-ster prodrl globokejše v našo obrambno zono, je bil zavrnjen s protinapadom. Nato je prišel sovražnik z ojačen ji, a tudi ni mogel razširiti prvotne pridobitve na ozemlju. Pridobil je le ozemlje v globokosti 300 metrov in v širini 1200 metrov. Pri Poelcapelle smo ■obdržali kljub močnim napadom Angležev naše prednje črte granatnih kotlin. Na ostalih delih bojišča se je popolnoma izjalovil sovražni naskok. Močni napadi so bili namerjeni tudi proti frontnemu oddelku ob o-beh straneh Gheluvelda. Naš obrambni učinek je zlomil silo angleškega sunka, ki ni prišel nikjer do naših ograj. Francozi in Angleži so imeli krvave izgube in so pustili u-jetnike v naših rokah. Včerajšnji bojni dan v Flandriji nam je prinesel popoln uspeh.
— Arm. sk. nemškega cesarjeviča: Artilerijska bitka sevemovzhodno od Soissona je zastavila opoldne z vso silo; v meglenem jutru so pričeli Francozi le s poizvedovalnimi sunki. Zvečer je bil topovski ogenj iz vseh kalibrov vv bojnem ozemlju med zemljiščem Aillette in Braye izredno silen. Ko se je znočilo je odnehal sovražni ogenj; od polnoči dalje se je zgostil v bobnajoči ogenj.
• Zjutraj se je pričela infanterijska bitka s francoskimi napadi. Na vzhodnem bregu Može so naskočili vzhodnoafriški polki in deli napadalnega bataljona po izvrstni topovski pripravi višino 326 južnozapadno od Beaumonta. Dobili smo nad 100 ujetnikov.
—	V z h o d n o bojišče: Skupni plen z otokov v riškem zalivu znaša: 20.130 ujetnikov, nad 100 topov, od teh je 47 težkih ladijskih topov, nekaj revolverskih topov, 150 strojnih pušk in metalcev min, čez 1200 vpreg, okolo 2000 konj, 30 avtomobilov, 10 letal, 3 državne blagajne s 365.000 rublji, velike zaloge materiala za oskrbo in vojnega orodja. — Med Vzhodnim in Črnimi morjem- ni bilo večjih bojnih delovanj. — M a c e d o n s k a fr o n ta : Ker je bilo deževno vreme, je povsod popuščalo dopoldne bojno delovanje. Zvečer se je ojačilo pri Bi-tolju, v loku Černe in na zapadnem bregu Vardarja do Dojranskega jezera. — Prvi gen. kv. mojster: von Ludendorff.
*
Beg r u s k e mornarice na švedsko obrežje. < Stockholm, 23. oktobra. Da se izogne nevarnosti obkolitve, je ruska mornarica sklenila, da odpluje v Botniški zaliv na švedsko obrežje ter o-stane do konca vojne internirana na Švedskem. Posadka se vrne baje v Rusijo.
Politični pregled.
= Politika vojskovodij. Vojni maršal Hindenburg je gotovo med najslovečimi vojskovodji. Naloga vojskovodij je težavna. Ni torej čuda, da nemški narod priznava tega vojskovodjo. In vendar je poslanec Heine govoril iz srca vsega nemškega naroda, ko je ugovarjal, da se Hindenburg vmešava v notta-njo in zunanjo politiko države. Prebivalstvo Nemčije se jame vedno očitnejše deliti v dva tabora. Na eni strani je meščanstvo, kmetje in delavstvo, ki zahteva demokratizacijo države in jasno mirovno izjavo za mir brez aneksij in vojne odškodnine; drugi tabor, manjši, toda jačji, se brani demokratizacije in zahteva popolno zmago nad sovražniki Nemčije in Avstrije in njunih zaveznic ter aneksije. Ta stranka obsega v prvi vrsti težko industrijo, jun-kerstvo, tvorničarski fevdalizem na zahodu in agrarni kapitalizem na izhodu. Vpliv te stranke močno podpira glavni vojni stan. Take diference nastajajo pri vsaki vojni. In prav nič čudnega ni. Vojskovodja hoče zmago, to je njegov poklic, njegova naloga. Za ljudstvo pomeni vojna bedo. Za državnika je pa vojna le sredstvo za dosego političnih namenov. Skoro vsaka vojna konča z bojem med temi avtoritetami. Zgodovina nam marsikaj poroča o takih pojavih. Leta 1866 je stala pruska armada pred Dunajem. Generali niso hoteli odnehati, Bismarck je pa zahteval konec vojne. Generali so hoteli na Dunaj, Bismarck se je branil in zmagal. Po njegovem vplivu ni izgubila Avstrija ne Šiezijo ne nemško Češko in tudi ni plačala vojno odškodnino. Bismarck se je bal, da bi Avstrija sicer postala zaveznica Francije. Bismarcku so to politiko hudo očitali, a končno se je cesar Viljem tudi sam vdal, zlasti ker mu je to priporočal prestolonaslednik Friderik. Viljem je rekel, da mora skleniti „sramoten mir.“ Takrat je bil Moltke in njegovi generali, danes je Hindenburg in njegov štab. Takrat so rekli, da je Bismarck pustil svojega kralja „na cedilu", danes pravijo državnozborska večina je izdajalska. »Sramotni mir“ danes pravijo „Scheidemannov mir“, »mir gladu". Toda vsa Nemčija mora še danes hvaliti Bismarcku za svojo nemško državo. Če bi bila Avstrija takrat ponižana, bi se bila zatekla k Franciji in z Nemčijo bi bilo danes drugače. Skoro enako je bilo tudi v vojni 1870/71. Tudi ob tej vojni je nastal tak spor zaradi Alzacije Lorene. Bismarck je hotel osvojiti samo nemške dele teh deželic. Generali so pa uvaževali le strategični pomen trdnjave Metz V tem primeru je Bismack odnehal, dasi je bil prepričan, da ne bo Nemčija na zahodu imela miru, če si osvoji francoske pokrajine. Danes ne ve vsa Evropa, kaj pomeni triumf politike vojskovodij. Če bi bila Nemčija zavzela le nemške dele, bi danes ne bilo
tega spornega jabolka, ki zanje krvavi toliko narodov in je postalo v tej vojni takorekoč glavno sporno vprašanje. Bismarck se je še tretjič postavil v nasprotje z vojskovodji. Ko je Rusija zbrala leta 1888 vojaštvo na zahodu, so zahtevali generali, da naj Nemčija takoj prične »preventivno vojno" proti Rusiji. Takrat je imel Bismarck znamenit govor in preprečil z njim vojno, ki je potem ni bilo, in prihranil človeštvu vojno skoro trideset let. Moltke je bil velik vojskovodja. T®da v edinem primeru, ko je njegova politika zmagala nad Bismarckovo politiko, je postala nesreča za Nemčijo in ves ostali svet; v obeh primerih pa, ko je zmagala Bismarckova politika, je bila ta v srečo Nemčije in drugih narodov. Hindenburg ni manjši vajskovodja kakor je bil Moltke, strokovnjak je na bojiščih, ne pa v državni pisarni. Njegov vpliv na politiko utegne biti enako neugoden, kakor je bil Moltkejev. Nemčija more imeti mir, če ga hoče, žakaj javne ponudbe miru, ki ne zahteva aneksije in vojne odškodnine, ne bi nobena ruska vlada odklonila. Ko pa Rusija pritrdi, bo s Jem prisilila tudi zaveznike, da se pogajajo. Če se ne odloči Nemčija za tak mir, so krive terrfu notranje težkoče; delajo jih vseneinci in konservativci, ki kličejo tudi častitljevega Hindenburga na pomoč.
= Italijanska zbornica nesklepčna. Italijanska zbornica je razpravljala včeraj o interpelacijah glede pomanjkanja krušnega žita. Poljedelski minister je izjavil, da je skoraj polovica italijanskih kmetskih delavcev oproščena od vojaške službe in da je Italija vendar na boljšem kakor Francija, kjer se je površina obdelane zemlje zmanjšala vsled vojne za 35 odstotkov. Anglija je pospeševala izvoz žita v Italijo. Angljija satna izrablja sedaj za kruh nadomestila in Italija jo bo morala posnemati. Riž in koruzo dobi Italija tudi letos iz Indije in Amerike. Socialisti so zahtevali naj se letnika 1874 in 1875 takoj odpustita iz vojaške službe. Ministrski predsednik Boselli se je izjavil proti tej zahtevi. Ko so socialisti zahtevali poimensko glasovanje, je čez 100 poslancev zapustilo dvorano, vsled česar je zbornica postala nesklepčna.
= Angleški ministri o položaju. Londonski biro Reuter poroča: Ministrski predsednik Lloyd George je govoril v ponedeljek v Alberthall pred zelo mnogobrojnim občinstvom v prilog ljudski štedljivosti. Razpravljal je potem o ogromni višini vojnih stroškov ter izjavil : Ne morem prorokovati, kdaj bo konec vojne. Noben razumen človek ne bo vojne niti za eno uro podaljšal, če bi bila dana prilika za v resnici trajen mir (živahno pritrjevanje), ne za mir, ki bi bil le priprava za novo, še strašnejšo vojno. Lahko si mislite, da z največjo pozornostjo motrim obzorje, a ne morem spoznati, da bi se pojavljali kaki znaki, ki bi nas mogli dovesti do trajnega miru. — Minister Bonar Law je izjavil: Naši sovražniki še vedno ošabno kažejo na svojo vojno karto, pozabljajo pa na nemške kolonije v Afriki in na vse na svetu, kar je sedaj proti njim. Ne vidim nobenega pota k miru, razen pot zmage. A mir bo kmalu prišel, čim bodo naši sovražniki sprevideli, da je položaj za nje vedno slabejši, čim dalje traja vojna. — Ža Bonar Lawom je govoril Smuts, ki je rekel, da morajo biti možje in žene cele dežele složne z armado na Francoskem in Flanderskem, da se doseže zmaga.
= Demisija francoskega kabineta. Pariza se uradno poroča, da je ministrski pred' sednik Painleve v pondelek podal predsedm* republike demisijo skupnega kabineta. P°inC^ je odgovoril, da je zbornica v petek >zr ^' kabinetu svoje zaupanje, vsled česar smatr predsednik, da ne more sprejeti demisije.
= Razpust dume. Ker so volitve za ustavodajno skupščino določene na 25. novembr > je ruska vlada odredila razpust četrte dume i razglasila mandate za ničeve in neveljavne.
—	Rusija pred novimi dogodki, ^v}c^ skim listom se iz Petrograda poroča: ^el° slika Petrograda se je od petka znatno SP ' menila. Vse odredbe vlade merijo na to, je želežniška proga v Moskvo in Kazan^PJ * v za državne transporte. Poslaniki aliiranin pg_ ostanejo, tako se zatrjuje, do zadnjega _ ,Q trogradu. Premožnejši sloji zapuščajo	’
ne toliko zaradi strahu pred Nemci, ka
gospodstvom delavskega in vojaškega sveta, kateri ne zapusti Petrograda. Javno se že deluje na to, da se vlada strmoglavi Kot kritični termin se imenuje 2. november, dan otvoritve kongresa delavskih in vojaških sovjatov, Anarhija je vedno večja. Iz cele srednje Rusije se poroča o kmetskih nemirih in uporih sodrge. Upori se množe.
= Ruski delavski in vojaški sovjet zahteva, da se udeleže mirovne konference zastopniki vseh nevtralnih držav. Ta zahteva je tudi eden izmed mirovnih pogojev sovjeta.
Državni zbor.
Na I) u n a j u, 23. oktobra.
Včeraj jc bilo v poslanski zbornici glasovanje o proračunskem provizoriju. Šestmesečni provizorij je bil odklonjen s 243 glasovi proti 175 glasovom, sprejet je bil pa predlog D i a m a n d a, da se dovoli vladi štirimesečni provizorij, do konca februarja 1918. Vsa prizadevanja Seidlerjeva, da pridobi Poljake za šestmesečni provizorij, so se izjalovila in pri glasovanju so celo °dšlj iz zbornice poljski nacionalni demokrat j e in Dlugoszova skupina. Ukrajinci so odšli, ko je piišlo do glasovanja. Glasovanje se jc izvršilo prvič po novem poslovniku iin sicer po imenih. Poslanska zbornica je bila polna.
Prvi je govoril finančni minister baron W i m m e r. Zaradi pomnoženega prometa bankovcev je izjavil, da je vzrok v tem, ker so se povišale vzdrževalnine, draginjske doklade drž. uslužbencev, podpore beguncem itd. Kakršne so.razmere sedaj, povzroči v-sak povišan izdatek promet bankovcev. Prvo sredstvo, da se zmanjša promet bankovcev je, da postanemo varčni. Nato govori minister o predlogih ki zahtevajo povišane draginjske doklade za drž. uslužbence, učiteljstvo, za ustanovitev 100 miljonskega o-brtniškega fonda, kar znaša 600 miljonov. Nek predlog zahteva tudi, naj prevzame država polovico stroškov, ki jih imajo občine v prenešenem delokrogu. Kam to pelje,, tega sploh ni mogoče predvideti. Pravi, da tako postopanje ni koristno, ker se vrine s tem v proračunski provizorij še poseben proračun. Po njegovem mnenju je najboljše, da se ne določijo te zadeve posebejz v proračunskem provizoriju, kajti vlada je po S 1 upravičena, da ukrene potrebno za nujne izdatke. Zato je tudi upravičena do teh izdatkov in bo še v letošnjem novembru razdelila med državne nastavljence enkratno podporo, nekoliko višjo, kakor je bila ona v juniju. Tudi za draginjske doklade učiteljstvu je nakazala deželam že predujme in jih bo nakazovala še dalje. Tudi obrtnikom bo pomagala vlada. Ali če dovoli 100 miljon-ski fond, tedaj se pomnože zopet bankovci. Primernejše je torej, da se postavijo v proračun le obresti tega fonda. Popolnoma nesprejemljiv je pa predlog izdatkov občin, ki jih imajo te v prenešenem delokrogu. To je enostavno nemogoče. Finančno ministrstvo daje že dlje časa potrebnim občinam predujme.
Poleg tega, da varčujemo pri izdatkih, imamo še drugo sredstvo, da znižamo promet z bankovci. To drugo sredstvo so davki. Vlada jc že predložila nekaj tozadevnih' Predlogov, nekaj jih še predloži. ZalSti računa vlada na povišani davek pri špiritu. Tretje sredstvo so vojna posojila. Sedaj razpišemo 7. vojno posojilo in prosim vse gospode poslance, da podpirajo vlado pri propagandi za 7. vojno posojilo.
Svoj govor je sklenil minister tako-le: Debata o proračunskem provizoriju se je Ribala bolj na pslitičnem nego na financiel-ttem polju.. Seveda je pravica zbornice, da °stro kritizira politiko vlade. Ali globoko pioramo obžalovati izjave, ki izhajajo iz tujega, nam sovražnega svetovnega naziran-ja. Neomajno vztrajamo na zvestobi napram našim zaveznikom, zlasti napram Nemčiji. Čeprav trpimo vsi vsled strahot vojne, vendar nas prešinja zavest, da zagotovimo svo-
jo in svojih otrok bodočnost le, če pogumno vztrajamo do zaželjenega, častnega miru.
Posl. Hladnik nastopa proti temu, da se očita Jugoslovanom, ker ne glasujejo za proračun, da so premalo patriotični. Ker so Slovenci v narodnostnem oziru zatirani, ne morejo izrekati vladi zaupanja. Tudi ne morejo prevzemati pred ljudstvom odgovornosti, da bi dovoljevali vladi kredite za nadaljevanje vojne. Merodajni faktorji naj sklenejo mir, naj povedo mirovne cilje in naj ne poslušajo besed, ki so v oklicu nemških strank z dne 26. septembra. (Odobravanje pri Jugoslovanih.)	N
„ Ukrajinec Wassilko naglaša, da velja za njegovo stranko še vedno taktika iz avgustu 1914:	Za	Avstrijo,	proti	carizmu
(VVassilko je menda prespal rusko revolucijo, op. ur.) osvoboditev ukrajinskega o-zemlja na Ruskem.
Posl. Langenhan kritizira poslovanje avstro-ogrske banke in jej očita, <4.a ni bila prav ničesar pripravila za vojno In da med vojno ni ničesar storila za dobavo kredita in za izboljšanje valute. Posl. Erb govori običajni govor nemških nacionalcev o patriotizmu in državni zvestobi Nemcev.
Nato je prešla zbornica k glasovanju, ko sta govorila govornika (Udržal proti, Lowenstein za). Za štirimesečni provizorij glasujejo nemške stranke, krščanski social-ci, Poljaki, mpd temi tudi poljski socialni de-mokratje, Italijani s Primorskega, Ukrajinci iz Bukovine in židovska poslanca Straucher in Reitzes. Posl. Habermann predlaga naj sc izvrši poimensko glasovanje o vojnem kreditu 9 miljard. Glasovanje se izvrši prvič po novem poslovniku z oddajo rdečili in belih glasovnic. Kredit 9 miljard se sprejme z 227 glasovi proti 170 glasovom. Z navadnim glasovanjem se sprejme zadnja točka § 3., da se dovoli 100 miljonov za uslužbence državnih železnic.
Predlogi k proračunskemu provizoriju glede državnih nastavljencev, učiteljev, o-brtniškega fonda se odkažejo odsekom, ki naj poročajo v 14 dnevih. Proračunski provizorij se sprejme nato tudi v tretjem či-tanju.
Prihodnja seja v petek.
*
$
Posl. Tresič-Pavičič stavi predlog, naj se izvoli komisija zastopnikov vseh strank, ki naj preišče, koliko oseb je bilo na jugu monarhije obsojenih na smrt, koliko je bilo interniranih, konfiniranih in evakuiranih in koliko oseb je umrlo v koncentracijskih taboriščih.
Nemško nacionalni poslanci iz sudetskih dežel — 14 jih je — so ustanovili svojo organizacijo z imenom »Nemško nacionalna združitev«. Načelnik je dr. Urban. — Nemško nacionalna stranka je izvolila za načelnika drja. Sylvestra.
Dnevne beležke.,
— Omejitev porabe sladkorja. Ker se
je letos pridelalo znatno manj pese, se bo tudi produkcija sladkorja občutno zmanjšala. Vsled tega je urad za ljudsko prehrano odredil primerno omejitev porabe sladkorja. Že za prihodnji mesec se razdelitev sladkorja omeji ter dobi vsaka oseba mesečno četrt kilograma sladkorja manj kakor doslej. Dopustna poraba sladkorja se torej omeji za mestno in industrijsko prebivalstvo na triče^rt kilograma za vsako osebo mesečno, za kmetsko prebivalstvo pa na pol kilograma. Ta odredba stopi za enkrat v veljavo za mesece november, december in januar. Dosedanje sladkorne karte ostanejo še nadalje v vporabi, a sladkor se bo oddajal le na šest odrezkov. Odredba omejitve pa se ne tiče oseb, ki opravljajo težka dela, m otrok do starosti 6 let. Od 1. docembra naprej dobe tudi noseče in doječe ženske en kilogram sladkorja mesečno. Izvoz sladkorja se po možnosti omeji.
— Trgovski dogovor med Avstrijo in Nizozemsko. Med Avstro-Ogrsko in Nizozemsko se je te dni sklenil dogovor, velja-
ven za šest mesecev, glede trgovskega prometa med obema državama. Nizozemska dovoli za to dobo avstroogrski monarhiji mesečni kredit 4 miljonov nizozemskih goldinarjev. Razen živil bo Nizozemska dobavljala naši državi živino, zlasti krave-mleka-rice, iz Avstroogrske pa bo dobivala les, olje za mažo, porcelan in telečje želodce. Sklenil se je trgovski dogovor tudi med Nizozemsko in Nemčijo. Nemčija bo izvažala na Nizozemsko premog in železo, dobivala pa bo razna živila. Nizozemska dovoli Nemčiji mesečno 10 miljonov kredita.
— Pšenica za Ljubljano. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, je došla zadnje dni v Ljubljano izdatna množina ruraunske pšenice. Lepo blago je namenjeno v prvi vrsti ljubljanski mestni, aprovizaciji, ter državni in južni železnici.
— Saharina ni. Prodaja saharina je u-stavljena. Vzrok temu je baje, ker je tovarna saharina v Oderbergu, ki je edina v Avstriji, zaradi pomanjkanja premoga in surovin začasno ustavila obrat. V kavarnah ni skoraj nikjer več dobiti saharina.
— Nemška državna banka proti avstrijski valuti. Mariborska „Straža“ poroča pod zgornjim naslovom sledeče: V raznih nemških bankah je namreč naloženega mnogo avstrijskega denarja. Računa se. da okolo ene miljar-de kron. Čez ta avstrijski denar je nemška državna banka sedaj odredila zaporo. To je, terjatve, ki jih imajo Avstrijci pri nemških bankah se smejo porabljati samo za plačilo nemških računov, ne smejo se pa porabljati za plačilo tujini. Poledica te naredbe bo, da bo vrednost naših kron napram nemškim markam še bolj padla in v tem razmerju bo padla seveda tudi vrednost našega denarja v ostali tujini. Najbolj čudno pri vsej tej stvari je pa to, da je nemška državna banka na vabilo avstro-ogiske banke, naj imenuje svoje zastopnike, da bosta vprašanje uredili obe banki sporazumno, odgovorila, da njeni uradniki nimajo časa za pogajanja !
— Kako se ravna z interniranci. V neki interpelaciji na ministrskega predsednika navaja poslanec Pit toni drastične primere, kako se izpolnjujejo vladne obljube glede internirancev in konfinirancev. Iz kopice takih primerov navajamo naslednjega: Josip Vatoraz, profesor v Kopru, je bil 14 septembra 1916 iz svojega stanovanja z bajoneti odpeijan v tržaške zapore, od tam pa čez nekaj dni v taborišče Mittengraben v Nižji Avstriji, kjer je bil interniran. Komisija, ki je po cesarskem ukazu dne 11. aprila letos prišla v taborišče, je profesorja Vatorza takoj oprospla vsake o-mejitve osebne svobode. Dotični razpis se mu je vročil 18. aprila. 15. maja je profesorjeva soproga potom okrajnega glavarstva v Kopru vložila na tržaško namestništvo prošnjo za dovolitev vrnitve, 27. junija je odposlal profesor enako prošnjo na tržaško namestništvo. 2. julija mu je sporočila žena, da je glasom obvestila okrajnega glavarstva dovoljena takojšnja vrnitev v Koper. Minil pa je teden za tednom a dovoljenja le ni bilo. 25. julija je profesor Vatoraz, urgiral rešitev prošnje za vrnitev; 11. avgusta torej 4 mesece potem, ko je bil oproščen od vsake omejitve osebne svobode, se mu je dostavil razpis namestništva, s katerim se mu dovoljuje vrnitev v Koper. Potne listine — tako se mu je naročilo — naj si izposluje pri skupini za potne listine vojna pošta štev. 1005. 17. agusta je vzel Vatoraz pri okraj-$ nem glavarstvu v Hollabrunnu potni list, katerega mora priložiti prošnji za potno dovolilo pri vojaški oblasti. Mlad uradni .t pa je bil drugega mnenja; izjavil je, da dobi potai list : le potem, ko prejme vojaško potno tiovolilo. profesor vloži prošnjo pri vojaški oblasti urez, potnega lista; 19. septembra je slučajno izvtsf del, da je vojaška oblast vrnila akt okrajnemt* glavarstvu z opombo, da ne ugovarja vrnitvi profesorja Vatorza, če mu okrajn* glavarstvo izda potni list. Med tem pa je prišla železniška zapora in Vatoraz ni mogel odpotovati. Če ne bo novih težav, ima profesor upanje, da se vrne v Koper meseca novembra — torej sedem mesecev potem, ko je bil »oproščen vsake omejitve osebne svobode* in štiri mesece potem, ko je politična oblast dovolila, da se lahko takoj vrne domov.
Stran 4.
NA PREJ.
Stav.
Aprovizacija.
Sveža repa na rdeče in rumene izkaznice A se deli v četrtek, 25. t. m. popoldne ria Poljanski cesti št. 15. Red je ta-Ie:	Od
t. do 2. rdeče izkaznice A št. 1 do 100, od 2. do pol 3. rdeče izkaznice A št. 101 do konca, in od pol 3. do pol 4. vse rumene izkaznice A. Vsaka oseba dobi 5 kg repe. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Sveža repa na rdeče izkaznice brez A se deli v četrtek,* 25. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Od pol 4. do pol 5. št. 1 do 100, od pol 5. do 5. št. 101 do 150. Vsaka oseba dobi 5 kg repe. Kilogram stane 10 vinarjev.
Oddaja mesa na rdeče izkaznice brez A
se edli v četrtek popoldne v cerkvi sv. Jožefa po tem redu: Od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do 600, od pol 4. do 4. št. 601 do 800, od 4. do pol 5. št. 801 do konca. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe tri četrt kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 2 kroni.
Meso na rdeče in rumene izkaznice A se deli v četrtek, 25. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 5. do 5. rdeče izkaznice A št. 1 do konca, od 5. jjglje rumene izkaznico A.
Repa. Mestna aprovizacija je pridobila nekaj vagonov sveže repe. To repo že oddaja ubožni akciji po zelo znižani ceni, prejele jo bodo pa tudi druge stranke, toda le toliko, kolikor jo rabijo za lastno rodbinsko potrebo. Pri tem prihajajo v prvi vrsti v poštev one rodbine, ki bi si rade same doma napravile kislo repo. Razpisujemo torej glede repe zglaševanje strank I. okraja za četrtek, 25. t. m. dopoldne in popoldne. Nakazila in pojasnila bo dajal aprovizacijski urad v svoji pisarni na Poljanski cesti št. 13. 1. nadstr., oddelek za sadje. Najmanjša oddajna množina je za osebo 20 kg. Kilogram stane 40 viri. V manjših množinah bo prodajala mestna aprovizacija repo na trgu.
Zadnje vesti.
Italijansko vojno poročilo.
D u n a j, 23. oktobra. Italijansko vojno poročilo: V ozemlju Cadore so včeraj močne avstro-ogrslce in nemške čete' napadle naše pozicije. Sovražnik je bil po težkem boju z velikimi izgubami odbit. Del našili strelskih jarkov, katerega je bil sovražnik zasedel, smo danes zopet iztrgali sovražniku. Na ostali fronti živahno bojno delovanje. Na fronti julijskih alp živahno, artilerijsko streljanje, ki je trajalo cel dan. Dva sovražna letala smo sestrelili. Eno nemško letalo je pri Grgarju v naši črti padlo na tla, eno pa pri Podlaki pred našo črto.
Kanclerska kriza v Nemčiji.
Berlin, 23. oktobra. Cesar sprejme voditelje parlamentarnih strank, da mu povedo mnenje o osebi bodočega kanclerja in političnih smereh, ki naj jih zasleduje. Kot kandidate za kanclersko mesto imenujejo Kiihlmanna, Solfa, Roderna in bivšega kanclerja Biilowa ter norveškega, poslanika Hintzeja, ki je že pri zadnji kandidaturi prihajal prav resno v poštev.
Dogodki v Rusiji.
Ko dan j, 23. oktobra. Glasom petro-graških poročil je nasvetoval vladni komisar, ki je bil odposlan v Tobolsk, naj se carska rodbina premesti v drug, bolj oddaljen, kraj, ker tudi v samostanu, kamor se je bila preselila, ne more v miru živeti. Velike množine ljudstva se zbirajo pred samostanom, kleče in molijo. Tudi vojaštvo, ki straži cara, ni zanesljivo.
9 Petrograd, 23. oktobra. Minister notranjih zadev je z ozirom na vedno se -ponavljajoče nemire, ki otežujejo položaj dežele, razposlal vladnim organom vseh pro-
C. kr. avstrijski zaklad za vdove in sirote, zavarovalni oddelek,
deželna poslovalnica v LJUBLJANI, Franca Jožefa nabrežje št. 1,
«>#de sprejemal
na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovidnico AVSTR. FENIKS na Dunaj«
zavarovanja tudi na sedmo vojao posojilo,
in sicer pod najugodnejšimi pogoji.
Vpeljejo se novi načini zavarovanja.
Tako zavarovanje olajša vsakomur najetje VII. vojnega posolila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi.
Pojasnila dajejo tudi naše poslovalnice v vseh političnih okrajih.
m
vitic brzojavno okrožnico, naj pritegnejo pametne elemente k borbi proti anarhiji.
P etrograd, 23. oktobra. »Birževija Vjedomosti« poročajo, da je vlada sklenila sklicati ustavodajno skupščino v Moskvo. Vlada se bo šele meseca novembra preselila v Moskvo. Delavski sovjet v Kronštatu je sklenil, dvigniti proti Kerjenskemu obtožbo, ker je Kronštatski posadki očital, da ni storila svoje dolžnosti.
Petrograd, 23. oktobra. Petro-graški delavski in vojaški* sovjet je sklenil, da osnuje poseben revolucionarni generalni štab za obrambo mesta.
»Čas je na naši strani«.
London, 23. oktobra. Ministrski predsednik LIoyd George je v daljšem govoru razlagal vojne cilje aliirancev. Njihov ideal je svet s svobodno demokracijo. Nato jc govoril o vojni podmorskih čolnov: Čas jc na strani Anglije. Leta 1917 so dejali Nemci, da Amerika ne šteje, leta 1918 bodo dejali, da Amerika ne bo imela velike armade, a leta 1919 ne bo nič več. To je način, po katerem računajo v Potsdamu. Izgube nemških podmorskih čolnov so v zadnjih desetih mesecih dvakrat tako visoke kakor preteklo leto. Resnica je, da je čas na naši strani. Gradnja naših ladij se množi in po naših načrtih izdelamo lehko štirikrat več kakor v zadnjem letu. Amerika dela prav tako. Nemčija se je smejala ob« vojnih napoved-bah Kitajske, Brazilije, Peru in Guatemale, a sedaj postaja ta smeh že votel, ker izdelujejo te dežele živila in sirovine za ves svet. Nato opozarja Lloyd George na važnost bodoče konference aliirancev, ki se je udeležita tudi Amerika in Rusija. Sklepi te važne konference, ki bo politična in vojaška, bodo vplivali na ves potek vojne in odločijo morda tudi njen končni izid.
Dolžnost vsakega sodruga in prijatelja našega lista je, da za list agitira, nabira naročnike in pošlje upravi vse naslove svojih znancev in prijateljev, katerim bi se list poslal na ogled.
|
a
a
P
Mi iiii nim i Silil
r. z. z o. z.
vabi na
občni zbori
ki bo
v nedeljo dne 28. oktobra 1917 v zadružn* gostilni ob 3. popoldne.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbor^
2. Poročilo računov za leto 1916/17.
3. Poročilo nadzorsta in podelitev odvez® načelstvu.
4. Razdelitev prebitka.
5. Volitev enega člana v načelstvo.
6. Volitev štirih nadzornikov.
7. Predlogi in nasveti.
Predlogi naj se najmanj 8 dni pred občn*’1’ zborom naznanijo načelstvu,
Za nadzorstvo:
Al. Privšek-Iščemo stalnega
raznašalca oziroma raznošalk0
zsl Šiško. — Upravna „NAPREJA“-
Mati.
Zanimiv roman iz delavskega življenja-Spisal H. Gorki.
Cena izvodu je 4 K, po poSti 20 v več.
Dobiva se v knjigarnah in tudi
potom uprave našega lista.	__
Izdajatelj: Viktor, Zorč. — Za uredništvo odgovorna: Stebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.