St. 64. V ..Grorioi, due 11. avgusta 1900. Letnik II. l/.haja vs.-ik torek in soboto v tnlnu oh II. uri proijpoldno /.a mosto tor oh H. uri [>o[x>liliio za dožolo. Stau«' po pos|i?KN'Jvjnan ali v Gorici na (Idiii posiljrw^ rolofy'tno 8 K., pollotno i K. in č.-tit-kctTfcD^t? V- . :> i^V- Prodaja so v (iorin:v a predsednika pi. Kürber-ja, dvoine^a svetnika Wnrinb-a, nj. e. zelezni- skega ministra \Vit!ek-a in dr. Wei- nerja kol merodajne činitelje v za- devi Vipavske železnice. Oba gospoda ministra sta ga sprejela z odlonio Ijnbeznjivostjo in na njegovr britke pritožbe, da še zgradba železnice lako dolgo zavlačuje, sta 'mil obljubila, da hočela stvar kolikor muzno po- spešili. Minister Wittek mu je v do- kaz, da se ministerst.vo briga za za- željeno zgradbo, pokazal spis, iz ka- terega je bilo razvidno, da je dne 17. julija I. I. naruc-ilo namestnislvu v Trstti, naj pozuve (jotiski deželni odbor, da čim brže izplača deželni prispevek 100.000 gld.; kajti to vpla- čilo zahteva vlada, preden odda že- leznično zgradbo. VVittek je imenoval to zadevo morsko kačo in je prav zanesljivo oblju))il, da se prirne železnična zgradba, kakor bitro se vplača prispevek 100.000 gld. V enakem zmislu so govorili tudi drugi gospodje pri ininislerstvu, pri kate- rih je z vso nujnosljo trkal nas drž. poslanee. Kakor smo poizvedeli nepo- sredno pri deželnein udburu, dosel mil je dne 7. t. in. v resnici nainesl- ništveni puziv, o kalerem je g. že- lezniski minister povedal giofu Co- ronini-jn in koj drugi dan je ukrenil, česar treba, da jzposluje posujilu 100.000 gld.. ler pošlje denar na svoje mesto. Ker bode s lein odstranjena menda zadnja ovira, ki se je stavila .železnicni zgradbi, pričakujemo za- nesljivo, da se v najkrajsein času razpise oddaja tega podjetja. Tudi če je glede Vipavske železnice res opravičena marsiktera postranska želja, vendar pa je po lolikem za- vlačevauju glavna stvar, da se pod- jetje vendar enkrat odda in začne. Zato se nam pa ne zdi v se- danjem položaju, y pOigled odločnim I obijubam najiiieroiJajnejšili činilel jev nikakor inneslno, dase vlado nadle- gnje s takimi ulogami, kalere bilabko puvod dale, da se izvrsitev še dalje zalegne in kakorsne uloge vzbujajo opravičen sinn, kakor da bi se bo- telo le z nova zavlaöovati niesni- čenje l,e tako vi-oče želje nasc in na š i h V ipa vce v. Svoje posebne želje in zableve zaradi imenovanja postaj, omejilve prispevkov ild. bo v dobi, ko se bude ^e vrriila zgradba, časa zadosli, da jili sj)i'ožimo, in kolikor možno. v veljavo pripravimo*). Poslanec dvorni svet. Šuklje o notranjem položaju. Na soliotü 4. L m. zvečer je sklical dvoiiii svetnik Šuklje svoje volilce na shod v Novo Mesto in je pri toj priliki govoril o našom notranjem politienem položaju tako-lo : SploSni notranji polužuj v Avstriji je najboljšo karakterizovan z besedo — obstrukcija. Fred petiini leti skoraj še vedeli nisnio, kaj je obstruk- cija, šedaj pa razsaja že od 1. 1897. ta po.^ast fpr je napravila nepopisno škodo. Obstrukcija je oneniogočila tvorno silo zakonodajstva, izpraznila državne bla- gajnc, spravila v škfnjni ncred avslrijsko upravo ter vsekala skeleče rane na.šemu narodnemu gospodarstvu. Moderna dr- žava brez zakonodajstva ne more ob- stajati. Zakonodajalni aparat n«1 sine po- čivali, kajti družbene in gos|>o larske ru/mcro se sprerninjajo vedno, zato pa treba novili zakonov. Mi pa že .^tiri leta nisnio sklenili niti jcdnega novega za- kona. Še hujše je z narodnim gospodar- stvom in z deželnirni linancami. Največji konsument in najvažnejfii kupeu je dr- žava sama. V pospešrvanje narodnoga blagostanja pa rabi vlada investicij, toda od 1. 1897. se še ni odobril noben j)ro- račun. Tako pa se je morala vlada lo- titi blagajniskih preostankov in danes vlada v državnih blagajnah susa. Naže uradništvo je zbegano, ugled parlamenta *) Oni pa, ki so podpisali policijo, katoro jo poslal dr. Tuina Lo tlni po vipavski ilolini, niso storili po nažom innenju drugo^a, no^o po^kusili jiko inoj?O(^o, zavloči so zadnjj (romitok. zidanjo vipavsko žolo/nicc. .0p: urod.) pa je vsled obslrukcije padel tako glo- boko, da veljamo v svetovni politiki manj kot ltiilijan. Zato pa pravim, da je ob- strukcija za državo vclika nesreča. Če bi tolkla in bila tooa ves inesec in vsak dan po 24 ur, bi Skoda v državi lie bila tako v(ilika, kakor je sedaj. Prizadeti smo pravr zelo tudi Kranjci. Za na.s so se vlacle vedno prernalo bri- gale, zato pa ljudstvo beži prelco morja v daljno dežele. Fii'irberjeva vlada pa je vondarle predložila parlamentu zakon glede nove zveze /. Du naj ein in s Trslorn preko Huhinja in Gorice. Ta železnica bo pomagala dvigati bogastvo nase de- žele, ki leži v vodnib silah. Miza je po- grnena, a scsii ne moreino za njo, radi obstrukcije. Tri leta so obstruirali Nemci, sedaj obstruirajo Cebi. A ko nioram reči, da je bila nemška obstrnkcija neutemoljena, izvirajoc'M iz jalovih razlo^ov, tega o ceški obsirukciji reči ne morein in ne smem. Jezikovne naredbe so bile Nemcem itak le prctvc/a za obstrukcijo. Vendar niorem reci, da bi bil lahko H ideni po- stopal driigače. Padel je le vsled strahu dvornib kro.nov pred poiili(':niirii lUMniri. Gautsi'b je nato prenaredil naredbe v nemskem srnislu in obdržal le določbo, da mora biti v čisto češkib okrajih uradni jezik eeški, a Nemci še niso bili zado- voljni, dokler niso zmagali na celi črti. PriSel je Clary, mož brez sledu državne modrosli, ki se in menil za glas češkega naroda, in ki je vrhu vsega razžalil Geh družbe sv. Cirila in Metoda. (Ualje). In takih mož nam je Že obudilo dovolj dobrotno nebo. Uprav v začetku 19. veka nam je zasijala mila zvezda tudi na Solskem polju. To je oni mož, čegar stoletnico zdaj slavi hvaležni rod — to je knez vladika Anton Martin Slomšek, kateri je brezdvomno prvak mej sloven ski mi pedagogi. Kar je slovenska sola dosegla lepega uspeha, ve- činoma je vzraslo na njegovi organiza- ciji, duha jej je vdihnilo njegovo domo- ljubno pero. Spomenik najlepši postavimo temu Solniku, ako svoje sole uredimopo njegovih nazorih — se ve z uporabo novejših iznajdeb. V naših šolah viadaj duh Slorn- äekov, ker ta je vsklil prav iz čuvstvo- vanja našega dobrega naroda. In tu družbino vodstvo s sladko zavestjo lahko konstatuje, da se naši zavodi v resnici oskrbujejo v duhu Slomšekovem. Tako, mislimo, smo najbolje služili veri svojih očetov, domovini sloven- ski in svojej državi, akopram ona to naše delovanje še prezira. V očigled temu Vaz vabimo čč. skupščinarji, osobito Tebe, dično ženstvo LISTKK. (Slepa ljubezen). Äsaloruski spisal: -- Marko V o v č o k. „Hm!" — pniv.i — „to je pač ne- razumna deklina ! Če pride kako zlo, bo to najbolj njej sami ^koda !" „Idite, gospod Opanas, morda vas bo poslušala. A če ne bo, tedaj jej uka- lemo, da mora slušati. Tu je kučma, idiva !*' Gresta. In po vseh ulicah so se ljudje zbirali in se napravljali vsi k V'e- lini hisi — stari in mladi, da celo otro(."i. Vsi so jo pregovarjali in prosili: „Ne jemlji roba, nikar tega ! HajSa / mosta v vodo !" In I'antje so obstopili hiSo : „Ne damo dekleta', so vpili „nedamo! Pro- sta kozakinja ne sine postati robinja ...... ljudem v smell, in vsej vasi na sramoto!*' Oesa niso vsega govorili Veri ; ali ni<5 ni pomagalo. Le Se bolj so užalili dekjico. Poslušala je njih odkritosrčen razumen svet, pa jim odgovarjala: da se ne boji uboStva, ker je sama premožna, da jej ni mari za prostost — ali vendar so jej lile solze iz ocij. „Kakor vidim, tebe, dekle — se ne pregovori niti v enern letu ne, in te ne presliSi v dveh", reče Opanas Robrik. „Čemu bi zgubljal besede zastonj V Zdravi bodite, ne hodite v vodo, dokler niste našli pregaza, ker se utopite !" To izgovorivši odide slari proti svoji hiši pod UruSko. Tudi drugi ljudje so se jeli razha- jati. Samo stara teta je ostala v Verini hiši ter plakata. 111. Črna noc je objemala zeniljo, me- sec je bil vzs(jl in razlil svoje jasne žarke po belih hiSah. Vera je bila žalostna in nemirna. Odprla je okence tcr zapazila : f'antje so bili obstopili njeno hiSo : Ncka- teri so se pogovarjali, drugi so sedeli otožno in niti glave niso povzdignili. Vera pogleda, pomisli inalo, zapre okeuce in izide iz hise, teta pa za njo. Vera obstoji na visokem pragu ter rec(^ kozakom : „Mladi gospodje ! Od ma- lega vein, da ste bili v vsakem delu raz- sodni in obzirni, nisein se nadejala od vas, kozakov, da mi napravite tako sra- moto ! Kaj me stražite kot sovražnika ter me sramotite — siroto. Da bi se že borili se svojim vrstnikom, ne pa se devojko !.... Od tega ne bodete imeli c''asti, gospodje !"' „Niti mi se nisrno nadejali, Vera", se oglasi visoki mladenič, stopivSi proti njej. ,.Nismo se nadejali, da se hči sta- rega Hinare zveže z robom !" „Ce ti naši fantje niso po godu, reče drug kozak, živ, kot iskra „mi hi ti ga poiskali s-ami ; vso Ukrajino bi prejez- dili, pa ti dobili ženina !il ,.Skoda iskati, ko mi je Bog že po- slal takega, ki je za me. Kakoržna usoda mi je namenjena, taka pa bo ; nikomur ni treba žalovati za to. Naj bi me tudi vse leto stražili, vendar se drugo leto ne porocim z drugim, nego z Ivanom Zlata- renkom. Razidite se, gospodje kozaSki, prosim pjav lepo, nikar ne žalite mene mlade! Poslusajte mojo Utko, njen stari, razsodni govor !" „Razidite se, moji svetli sokoli !'' reče stara z jokom : saj našega zla ne odvrnete ! Bog je to dopustil, otroci !" Kantje so Se nekaj pomrmrali, jkj- teni pa odSli. Ali tudi Zlatarenkovi drugovi so se razsrdili. „Tega ni bilo čuti Se nikdar pri dobrih ljudeh" — so rekli — „dali smo besedo, zgovorili se — ali je prav, da hočete zdaj to podiratiV Kozaki, a niti navad ne poznate?" Mi smo res robi, ali potegnemo se za svoje !" „Kdo pa bo svetoval siroti ! ce ne mi!'' odyrnili so stari kozaki! To bi nam bil velik greh pred Bogom, ko bi je ne svarili pred to nesrečo. Ni hotela poslu- sati — Gospod ž njo! Še britko se bo kesala, nerazumno dekle !" IV. Zjutraj je Sla Vera družice zbirat. Kamorkoli je stopila, povsod so jej od- rekle; druge pa celo plakale. Nekaterih deklet matere niso pustile za družice, ne- katere same niso hotele. One, ki so pri- volile, pa so govorile in žalovale : „O naša nevesta ne bode imela veselega de- viSkega večera !*) In poročila sta se. In hodila sta po vasi ter vabila na svatbo. A tu so jim prihajali ljudje nasproti, vračali so se iz sejma. Tu je bil i Peter Šestozob, i An- drej Honta, i Mihael Dedič, in Se neko- liko drugih. Sivolasi Peter je äel spredaj. To je bil zelo star mož ; ali vendar čvrst, visok in raven kotjavor, in oci so se rnu bliSčale. In ta je prvi vpraSal naproti idočega moža : Kaka svatba pa se je na- pravila pri nas? „A glej" — pravi — „hči rajnega Hmare se je poročila z Ivanom Zlata- renkorn." (Dalje prih.) *) Tako se zove čas, ko pridojo družice na dom nevestin, in tu pleto vence, in potem posadijo nevesto na prostor, kjer sedi ob poroč- nem obodu, joj razpJetö laso ia devajo venoc na gla-vo. slovensko, ki si dalo doslej toliko dokazov svoje žarne ljubezni do dece sl'ovenske, k ponovljoneniu delu! Vsak navdusuj v svojorn krogu, vsak zbiraj somisljonike, da nas bo žtevilna vojna v obrambo do- movine! Naj se uresniOi eim preje želja pesnika Bogdana: »Da družba saina iiiočna bo tnlnjava. Ki naj varujc nasa sveta prava —¦ 1'odpiraj jo Sloven kot sin jej vilan!« (Burno odobravanje). Dalje navaja gospod lajnik, da jo vodstvo iniclo v minoloMii i.ipravii«'in lotn devot sej. Prirastla je 1 4 1. p o d r u ž n i ca za Tržič in okolico, pokroviteljev pa 13. Hodoljubi v Litiji in Sniartinem so doslej vplačali že 23 pokroviteljnin. V raznib krajih so prijatelji druzbe prirejali vese- lice v |»i-ii i Velikovcu je bila odklonjcna. druga ni šc lcsena. Podružnice pa bode Ircba nckoliko poživili. Od 141 podružnic jib 50 že 5—10 let ni poslalo nobenega poroeila, jiiti prispevka. Do bra I r e t j i n a p o- d r it ž n i c t o re j s p i in ze dolgo spi. Blagajnik g. prof. Pet el in je po- ¦roOal o racunu za 14. družbcno leto. Dohodki so znašali 40.987 gkl. 85'/., kr., .troški pa 57207 gld. 21'/2 kr. Ako k do- hod kom priStejemo še 9000 gld. posojila, /nasal je pi'iinanjkljaj vedno še I2I9 gld. 30 kr. Mej dohodki so prispevki po- družnic v zuesku 0020 gld. 94'/._, kr., po- kroviteljnina je znesla 1504 gld. 25 kr.. slovenske branilnice in posojilnice so darovale 1035 gld., zbirke casnikov 2770 gld, razni darovi 1070 gld. itd. Letos je bilo več dohodkov 11.800 gld,, ker je Vreekova zapuščina znašala nad 27.000 gld. Dolga se je plaealo 31.000 gld. Dr. V i d r i e iz Zagreba toplo po- zdravi skupščinarje, Somruk iz Ma- renberga pa opisuje trpljenje podravskih Slovencev, T reiber zaloslne koroske razrnere. Stari odbor je bil z vsklikom zopet izvoljen. Prihodnja skupšcina bode v Ma- riboru. Daine so požrtvovalno nabirale darove za družbo. Po obedu, so se podali skupščinarji po 2. uri v Poljče pri Begunjah. (JKonec pride). D o p i s i. Iz Vipavske dolim» 9. avg. Čujte, čujte, dr. Tuma se je zopet začel zani- mati za Vipavsko železnico ! Veeraj je kolovratil po Vipavskern njegov agent neki Brie. Ker nima menda nič dela vobrlni zadrugi, kjer je nastavljen za pisarja; poslal ga je njegov sel" ven na Vipavsko z neko prošnjo na železniško ministerstvo, kojo naj vsa županstva pod- pisVjo. da naj se železnioa takoj gradi, ali pa naj da vlada denar nazaj. (? Ured.) Privatnih intercsentov nispodpisom nad- legoval ; ni inn di^alo. Nekalera županstva so prošno pod- pisala, druga so agenta odslovila. c(jš, poznamo Tunio. kako in koliko je na- klonjen nasi zeleznici. Živo jim je narnreč še v sponiinu, kako se je ves čas od leta 1897. dr. Tu- ma vedel kol poslanec in deželni odbor- nik naprain Vipavski želežnici ; znano jim je predobro, kako je hotel isti Tuma še v zadnjem deželnozborskem zasedanju prepreoiti glasovanje za 100.000 gl. za isti nainen, in zdaj pa se je naenkrat ta lisjak spreobrnil. Kaj pomenja to? Ali inu je kaj verjeti? Mi idii ne verjamemo nic. Mogoče, da dr. Tuma. slut«, da so naši poslanci zavoženo \ripavsko ž<'h»- žni<:o zopet v lir spravili in da se, po izjavi ininisterstva, takoj, ko deželni od- bor 100.000 gl. izplača, graditi začne. Da bi to raj lavorike pri Yip. zeleznici za ta slučaj ne odpadle, na katere se bo plitva ,.Soča"' na vso sapo priduAevala, zato je pricapljal se svojo prosnjo za proAnjami nasih poslancev. Mogoče da pa tudi misli dr. Tuma nasi m poslancem uspehe za železnico uničiti, češ, vlada se bo razsrdila, ker jo postavimo pred alternativo: ali bitro že- leznico zidaj, ali pa daj brž denar na- zaj, in ker tit Slovencem že itak nič ua- klonjcna. ne bodo \Hpavci dobili n<» že- leznice, ne denara. Oe se pa inotimo in je dr. Tumi resno, da se Vip. železnica brž ko brž graditi prične, tedaj naj deželni odbor, v koj(Mii sedi. podregne, da že vendar iz- plača obljubljeno vsoto, od katere edino le je odvisna oddaja železni(!e. \'ipavci toraj, pozor in ne podpisujte Tumovim agentoin iiičesar, kei* ,.uzor-mož'' je zvil. Iz iviiskc okolice. Draga „Gorica"', moratn tudi jaz pojasniti laznjivo obre- kovanje dopisnika ,.Soč(rl z due 5. I. m. ki pravi, da se je obi'sil nek posestnik na Gradišcu nad Pervačino. Kaj ne vedo zaGradišee, ne da se inn prilika Pervačina? Dopisnik pravi, da „ko je /e visi^i, so ga k si'(>či zapazili lei* oilre/.ali vrv, ila se mu ni nič slabega pripetilo1' — to je gola la/., gospod dopisuik, — ali veste da lak<" lažnjive novice se ne trosi med po- šleno ljudstvo in se ne jemlje C*asL po- šteniin posestnikom gradižkimV Gradiskim posestnikom se ni sila, da bi se obešali; a gospod dopisnik, vi bi sc bil za —jezik obesil poprej, ko ste obrekovalni dopis priobcil v listu „Soča". To naj vain bo za zdaj, ako boste še kaj potrebovali za vas neumui norski jeziček, lahko dobite. Za zdaj spuslite va.^o uepremisljeno pamel po reki Vipavi, naj jo nese v morje. — Posestnik, ki ga briga cast obcine. I/ Si. Ferjana 9. avg. 1900. Na dopis iz „Brd'1 v 02. ist. „Gorice" javim podpisaui, da je g. Jak. K....... predsednik „kat. bral. druSiva", v obOini priljubljena. spoštovana oseba. l:i i/vr.uije svoje po- slovanje v popolno zailovoljnosl tuk. ob- cinstva. Tudi njegovo nravno vedenje in versko preprieanje je povsem taktno, kar pokazuje pri vsaki priliki tudi z izgledj. Ni res, da on vlada v štferjanski občini; — za to sem jaz poslavljen, dokler žu- panujem ; res j(; pa, da me on po moči podpira. Da se je vržil drustveni pies drugo nedeljo po sv. Mohorju vsled njegovega pisanja glavarstvu, je res ; pri tern pa je kriv le toliko, da je krčmarju, v čegar hisi se nahaja bralnica „kat. bral. dru- slva", prenaglo verjel, da sem kot župan in podpredsednik društva dovolil dru- štveui pies, ker nisem nikakor hotel jav- nega. S tern je rnislil meni ustreči, da ostanern glede na javni pies konsekven- len in da bi se zaradi tega ne zgodili od nekaterih trmastih in razposajenih l'antov kaki neredi. Da se je prenaglil in krčmarju ne- previdno verjel, je še pred plesom obža- loval, a bilo je prekasno ; k njemu je namrec prišel oni krčmar ^e le v petek pred tisto nedeljo, ter ga na vso moč silil, naj hitro spiše, da ponese še pra- vočasno na glavarstvo, — pri tern pa je ponavljavno trdil, da je to moja želja za društveni pies. Sicer pa je bilo to pie- si see v ograjenem dvorišču (z zidovjem in drugimi gosp. poslopji)gosp.bar. Tacco, čegar prostor je gospoda radovoljno do- volila in ki je popolnoma izoliran ; nikdo ni mogel in ne smel na plesišče, kdor se ni izkazal z vstopnico za to postavljeni straži in ni pri uhodu plačal določene takse ; pies se je vršil in izvršil mirn.o. To naj si. uredništvo blagovoli sprejeti v pribodujo stevilko cenjene ,.Goriceu. Župan v St. Ferjanu: KI a nj S če k. Dostavck uredni^tva: Z ozi- rom na naš dopis iz Brd, kateri dopis se toraj ne slrinja popoltimna z danasnjo izjavo g. župana v St. Ferjanu, prosimo cenjene dopisnike, naj nam v bodoče po- ročajo saiiio stvarno in resnicno. Politični pregled. Pogreh kralja Umbcrta. Y sredo popoludne ob 4. uri so po- lo/.ili v Monzi krsto s truplom umorje- nega kralja v mrtvaški voz dvornega vlaka, na kar se je vlak začel polagoma |»omikati s kolodvora. Ljudstva je bilo ogrotnno in vse je jokalu, ko so dvignili kraljevo krsto v voz. Ob 5. urije dospel vlak v Milan, kjer so truplu skazale oblasti dolžno cast. Od Milana se je vlak poinikal počasi proli Uimu in je vozil vso notv: do jutra. Povsodi, kod(>r se j<* vozil mrtva^ki kraljevi vlak, je bdelo ljud- stvo in se zbiralo na kolodvorih in ob progi, da sporoči se zadnji pozdrav mr- tvemu kralju. V Hitnu je že zarana vse bilo na nogah, ua tisoče in tisoče ljudij jo vrelo proti kolodvoru in se zbiralo ob ceslah. po katerih se je imel pomikati mrtvaški sprevod. Vse prodajalnice so bile zaprte, vse hiše okrašene s črnimi zastavami in ob eestah so slali drogovi s crnimi zastavami in eipresami. Vlak z tnrtvim kraljem j(> dospel v Him ob šesti in pol zjutraj. Krsto, ki ]v bila zavita v črno zastavo, jo. dvignilo osem kirasirjev in jo prineslo v sprejemni salon na ko- lodvoru, ki je bil spremenjen v mrtvasko kapelico. Tu je blagoslovil krsto dvorni kaplan, ua kar so jo prenesli na voz in sprevod se je zacel pomikati proti Pan- I teonu. Xajprej je jezdila eskadrona, /a tern so šli vojaški dostojanstveniki, po- slanci, senatorji, 100 duhovnikov, 100 re- dovnikov, zastopniki poslanistev in tik pred krsto kirlj Viktor Kmanuel. Za njim kraljevi piinci, cruogorski knez Nikola in vec zastopnikov vnanjih vladarjev, med iijimi nadvojvoda Hainer, zaslopnik na- šega eesarja, z deputacijo 28. pešpolka itd. Za krsto je stopal gonoralni adjutant z golini mecem, na desni krsle minister- ski prods, in preds. senata, na levi zunanji minister in predsednik zbornice. Za krslo pa ceremonijski mojstor z železno krono, nadalje kraljev konj, nosilci polkovnib zastav, razne dei)Utacije itd. Uprav veli- kansk je bil sprevod. Ko j<» bila že krsta v Pantoonu, so se konec sprevoda niti ni premaknil. Pred Panteonoin je blago- slovil krsto skof iz Genove v polnem spremstvu kapitla. Na to je bila erna maSa, katere se je udelezilo poleg kralja in princev vse odlično zastopstvo. Pri maSi je po angležkih navodilih in vleči Angležem kostanj iz žrjavice. Vkljub veliki izgubi pri Peit- sangu pa so mejnarodno čete vender preinagale Kitajce in si osvobodile pot do Pokiuga. Toda v Pekingu je izdal reakcijonai'iii g( n iral Li-Ping-lleng raz- I glas na vse Kitajee, da na vsak nacin zabranijo tujim eetam prestop praga v sveto mesto (Peking). Vender pa že vlada mej četaini Lipinghonga iis. boksarji ter cesarskimi četami nesluga in je že prišlo mej njimi do resnih pretepov. O cesarici (lu-si se govori, da je še vedno na krniilu in da se vrii vse po njenih ukazih. Ona je tudi imenovala Li-Ping-lleng-a poveljnikoin severnih ki- tajskih čet, ki je hud nasprotnik inozem- cev. Ta general je tudi izjavil, da ne do- voli v Pekingu se nahajajočim poslani- korn, da bi se podali v Tientsin, marveč jib hoče obdržati v Pekingu kot talnike za slucaj, da bi nii^naro^ne cote prodrle v mesto. V onem hipu se najbrže za- ključi žalostna usoda vseh v Pekingu še živečih lCvropejcev, ki čakajo na an- gl(>sk(!in poslanistvu rešitve. Ako pridejo čete pred mesto, tedaj bodo patlli nad teh 700 Kvropejcev Kitajci in jib raz- mesarili. Tako je zdaj zmešnjava na Ki- tajskem prispela do vrhur.ca. V tej zme- .snjavi bi bila sicer dobrodošla vest, da je imenovan združsar je podelil Maksimilijanu P I e t e r s n i k u, proiesorju na Ijubljanski visji drž. gim- naziji. o priliki upokojonja vitežki križec Frane Jožofovega reda. liastitamo! Zu "Šolski Dom". Na novili ma- sab na Vojsčiri /Jožili so pošteni svatje 41 kron 40 b. in sicer: 20 kron 70 b za Šolski Dorn; 20 kron 70 h za Alojzije- višče. — Riheuberžaui, Ajdovci in Slurci pri vojaški godbi v Rihenbergu nabrali 9 kron. — Srčna bvala ! Pobiranje užitniiu' v deželni upravi. V nasem listu smo jasno do- kazali, kai- tudi ni bilo težko, kako volike koristi bi bilo za našo deželo in njeno prebivalstvo, ako bi se pobirala užitnina v deželni upravi. Povedali srno o svojem času, da ,je donašala užitnina na Kranj- skem, dokler so jo pobirali zi.sebniki, deželi kakih 50.000 kron na leto, a da znašajo užitninski dohodki, od kar pobira užitnino dežela sama, čez G00.000 kron. Omenili sino tudi dejstvo, da je dr. Tuma v prejšnjib časih sam zagovarjal m i- s e 1, n a j b i d e ž e I a v z e 1 a p o b i- r a M j e u ž i t n i n e v 1 as t n o upravo, ter da je za tak predlog tudi glasoval v deželnem zboru. Povedali smo nadalje, da je bil dr. Tuma navzoč v seji dežel- nega odbora, v kateri je bilo določeno, da so odpošljeta dva deželna uradnika, ki naj pobirata v ta namen p o d p i s e krčmarjev. Konstatirali smo tudi, ila dr. Tumovo glasilo vsoinu temu ni prav n i č oporekalo, da pa je začelo, no da bi ovrglo najmanjo nasib stvarnib mo- mentov, se le od tedaj nadaljo delati za koristi zasebnika in proti deželnim ko- ristim, k o j e p r i ž e 1 v G o r i c o g. G o ru p. — Naši dokazi so bili o č i - v i d n i ih mnogo krčmarjev je začelo premišljeviiti in tudi spoznavati, da bi bilo na vse zadnje vendarle bolje, ako bi prišol dobiček od pobiranja užilnino v deželno blagajnico, mesto v blagajno jednega saniega zasebnika. Glasilo dr. Tuinovo je to zavohalo in b a j d p o novein s 1 e p i 1 u, za ka- tera ni nikdar v zadrogi. Kar oez noč je začelo pisati o „kremarskih zadrugalr', ki bi bile v „veliko korist krcmarjem", ter se izgovarjati. „da ne dela za zaseb- nega podjetnikat- itd. itd. Da, priobčilo je na vrat na nos celö neka, B o g v e kje pobrana pravila o takib zadrugah ter pisalo takole : „mi (!) smo za to, da ne dajo naši krčmarji ni jednemu ni drugenm svojih podpisov". Mej tem pa, ko krčmarji niso več vedeli, ali so krop ali so voda, hodili so Gorupovi usluž- benci pridno po okolici ter pobirali pod- pise — ter tako ribarili v motni vodi. kakoršno jim je pripravilo dr. Tuinovo glasilo. In lov najbrže ni bil preslab in zadovoljen bodo z lovom zasebni pod- jetnik in zadovoljno dr. Tuinovo glasilo in seveda tudi dr. Tuma sam. Krcmarske zadruge so pa zdaj ysem tem ljudem deveta briga; že v prvem tronotku so začeli govoriti o njili ter jib rabiti za slepilo in za sredstvo, s katerim zblo- dijo vodo, v kateri naj privatni podjetnik — lože ribari! „Za tri leta naj ostano tako, kakor je bilo'', tako slepijo s"e nadalje — „vr teb trob letih pa hočemo izvesti v tem pogledu — popolno organ izacij o". V resnici pa je stvar taka-le in nič dru- gačna. Te dni se je izrazil vredeu po- bratim dr. Turne, da bodo trajal razpor na Goriäkem še dvo leti. V teb dveb letih se bodo namreč izvr.šile tako de- želno- kakor tudi državnozborske voiitvo. No, in baä za te volitve bodo potrebo- vali ljudje agitato rjev. In Gorupovi dacarjiV Ali no bodo ti gospodje najpri- mernišo tako orodje? Kaj so mari pa- tronom okoli dr. Tumovegaglasila dezeine koristi, kaj beda naišega ljudstva, kaj ves splošni slovonski blagor! — „hudič naj v z a m e vse, ako ne o b v e 1 j a naša!" To je njih geslo, to je parola, katero so sami izdali in v tem tiči tudi poglavitni temolj za njihovo postopanje v zadevi pobiranja užitnine. Zato pa ni- majo niti najmanjsoga stvarnoga raz- loga, s katerim bi zamogli pobijati pravično stvar, katero zagovarjamo mi. zato pa tudi oni gnusni napadi v njiho- vem glasilu. Pavovo pt»rj«». V predzadnji številki dr. Tumovoga glasila. ki sine pi- sati le to, kar mu veleva „izvržovalni odbor narodno-napredne stranke1', ozi- roma „predsednik dr. Tuma", — čitamo, da jo l)il s pomočjo dr. Turne sprcjot zopot v slu/.bo noki učitolj, ki je bil od- pusooii iz službe radi tega, ker je ne- koga učonoa „preveč v roko vzd-', -•- ..s pomoejo dr. Tumo, dozolnega poslanca v Gorid, so mu jo posročilo. da jo na- učno rninisterstvo to dni p r i v o I i 1 o. da se K...... z o p e t sprejmo v slu/.bo-' tako pis(> lo glasilo. Povdarjali rnoramo iiajproj, da je bil d v. Tuma p i-i akeiji, ki jo orno- goöila. da je naučno m in is ter - stvo pi'ivolilo v to, da se o ni e- n j e n i u č i t o I j z o pol s p r o j m e v službo. — pravo in prnvcato peto kolo! Da jo torej dr. Tuma učitelju to- liko „pomagal'1, kakor ranjki Cock, in da je samobvala v njogovem glasilu le — pavovo perje, — o tem ni treba šo več govorili. Hazun toga pa šo stavimo vpra- šanjo: ali je plemonito in za dobrega učitolja koristno, da se bahato spravljajo take reči v javno glasiloV Ali morda to utrja ugled uoiteljstvu ?? Ako bi bilo na torn pa vendarle kaj resnice, vprašamo zop ukusno. zdravo su.sjo ; 2. da no zakajajo sadja pi'omocno z žveplom: jjroobilo žvep- lano sad jo ohrani okus po žveplu in jo zoperno ; H. da je za časa su^enja, koli- kor mogočo, ohranijo vsakovrstnih muh in music, ki hi jo onesnažile; 4. dasadjo s k r b i) o p o s u š e, kor lo dobro posu- sono bo I raj no in so obvaruje plesnobe. — Zlasli naj pazi na zadostno zrolost tisti, kateri kupuj(> iz gorskih okrajev ali iz drugih dežel pripoljano ciesplje in jib doma suši, kor drugače lahko z dotičniin susjom pokvari duhor glas domačemu pridolku. Čo no bodo sadjerejci v tem oziru pr(;vidni, zgubi naše sušje na sve- tovnoin trgu ves kredit in ponebati bo morala ta ]>rovažna obrt, katera dajo /ladi našim Brdom lepe dohodko. G. kr. krnetijsko društvo v Gorici vabi vsa županstva, pa tudi cast, gosp. dušno jiastirje dotičnih pokrajin, naj ta opomin ohjavijo v svojih zupanijali in duhovnijah. Cebelarji. —Avstro-Ogerski cohe- larji iinoli bodo od 12. do 17. t. m. letui zbor v Co'ovcu, združen z razstavo če- belarskeoprave in pridolkov, kakor panjev, medu in voska. Na shodu se bode tudi razpravljalo o znanstveni in praktični Čebelor(>ji. C. kr. kmetijska družba go- riska odpošlje na zborovanje kot svoja delegata veščaka v Ceboloreji gosp. M a- š e r o Josipa, vikarja v Št. Mavru, in g. F o n z a rij a Janeza, veleposestnikatudi v St. Mavru. Zhorovanju bo predsodoval koroški deželni predsednik grol" Go ess. llraluoin pcvsko drustvo „Kras" v Skopem, priredi dne 26. t. m. veselico s plesom na krasno odičenem dvorišču. Vspored so naznani kasnoje. (hldclck vojasko - veteranske^a (Irušiva v Kainujah vabi na veselico, katero priredi duo 12. t. m. ob 3 / pop. v Potocah (pri Robku) v proslavo rojst- noga dne Nj. Velicanstva Fr. Jos. I. — Vspored veselice obsega slavnostni govor in prosto zabavo. Vstopnina k plcsnemu venčku I K. Pri plesu svira voj. god ha. Dru^a žHcziiiska zveza med Trstom in notranjitni dczolami. — V cetrtok je bilo v železniškom mini- storstvu posvetovanjo glede nove želoz- nice, kateremu je predsedoval sam že- lozniški minister dr. Wittok. Razpravljalo se je o službeni uredbi pri tej železnici ter se je ob jednem določil program glede proliminarnih del. Dr. Wiltok jo izjavil, da s<4 bodo zdaj, ko se je kon- čala rovizija te železniške črte, neprene- homa izdolovali podrobni nacrti. Dolo- čilo se je tudi uradno osobje, ki se bo bavilo s to triangolacijo tor z drugimi poizvodbami. Ekspozitura, kateri bo po- vorjonazgradba bohinjske železnice, imela bode v svoji oskrbi delo prodora med Ristrico in Podbrdom. Zakonski načrt te železniške zvezo so ponovno predloži v prvi seji pribodnjoga državnozborskega zasodanja. Planinske^a drustva podružnica v Tolniinu misli napraviti koco naKrnu. Sodaj jo spravljen že ves les na kraj, kjor ima stati. Stala bo v prelazu, kjer pelje steza v pianino za Krnom. Kakor se sli.si misli društvo tudi jezdno pot napraviti do koče. . Državni' uagradc v kronah in srebrnib medaljah, kakor tudi v priznal- nih diplomih za kohile matere, za mlade oplomenjene kobilo in za žrebice sebodo delile 21. avg. t. I. v Tominu. 22. avg. t. 1. v Gradišču, 27. avg. t. 1. v Pazinu. ,.Dijaska Kuhinja1 v Trstu za solsko leto 18J)!) 1M)(> 'je imola skupnih dohodkov: 1289 K in 58 b. Stroskov : Za hrano se je polrosilo vsega: 977 K in 76 h; dijakom so jo dalo za Solnino, za šolsko knjige in druge potrebsčine 166 K in 40 h. Skupni stroški: 1144 K in 16 h. Izkaz premožonja: 45 K in 42 h.Obiskovalo jedijaško kuhin jo povprečno 40 dijakov iz raznih krajev okolice tr- žaške. Vojaskci vaje. — 13. t. m. odrine Ijubljanski divizijski topničarski polk St. 7 na vaje na Notranjsko ter bo preno- čeval na sledocih postajah: "13. agusta stab in hatoriji St. 3. in 4. v I.ogatcu, 14. t. m. v Vipavi, 15. t. m. v Škrhini, ozi- roma na Gorjanskem pri Komnu; bato- riji št. 1. in 2. pa 13. t, in. v Logatcu, I i I, in. v Postojni in 15. avgusta v Se- žani, oziroma na Razdrtem. (xiit'zd<» anarhistov. Najnovarniše zavc^tje italijauskih auarhistov je okraj Pralo v Italiji. Ondi so vsi probivalci povprek razbojniki in anarhisli. V vasi Le Girandole, kjer je doma morilec Rresci, je tridoset delavcev, ki ne nosijo svojega priVvega imena, marveČ vsi so sami „Bresci"'. Policija je že aretovala mnogo teh „Brescev", ki so so izkazali potem s pravim imonom. Med temi so tudi svak morilcev, Marocci, Livi in Ernilio Braga in drugi. V vasi. Tormino so te dni prijeli pet anarhistov; pri tej priliki je bil en policist smrlno ranjen z bodalom. V toh krajih je več možkih, ki so zaplo- teni v razne zarote. 0 tistem tovarisu morilca Brescija, čegar revolver so nasli v Monzi, se govori, da je bila Brescijeva prijat(iljioa, oblečona v rnožko obleko. V Gasertu so arotirali tudi nekega Josipa Defusca, ki jo prišel z Broscijom iz Pat- tors on a. Brcscij^vo priznanje. Na zasli- .šanju je morilec italijanskega kralja podal ohso/,110 podalke v gibanju anarhistov. Pod pogojem, da se ga oprosti od posilne jo|>e (žeh^zni oklop, v katerom je truplo skrajno stisnonoi opisal jo cpIo velikan- sko zaroto. Na podlagi teh priznanj so že za- prli 52 anarhistov. Slomsekova slavnost. Zaradi pri- manjkanja proslora smo morali odložiti poročilo o tej slavnosti za drugo štev. Listiiioa ur.ediiistva. — Gosp. F. Z. v Št. A. Dopisov v taki obliki no moremo sprejeti. Dopisniku iz Sv. Lucije, prihodnjic1. Narodno g'ospodarstvo. Trtue bolczui in njih pokoavevaiije. Komaj nekoliko ukrotimo eno trtno bolezen, že se pokaže kaka druga, še hujša, tako da marsikdo že obupava nad vinogradniStvom. V resnici se večkrat resno vprašujeino, ali se nam vinograd- ništvo še izplača ali ne ? Uiine, bolezni, priinanjkovanje in zato tudi podraženje delavcev, uvažanje tu.jih, večinoma pona- rejenih vin, vsled tega padanje cen do mačim vinom, vse to dela vinogradnikom v neklerih krajih preglavico, da že resno dvomijo o prihodnosti vingradništva. No, z voseljem pa rnoramo povdarjati, da te, ne ravno prijetne razmere spoznavajo tudi odločilni krogi, ki so se za to tudi že zavzeli ua pravem mestu, namreč v zbornicah, da se tako nasomu vinograd- niku odpravijo vsaj nekteri nedostalki, v prvi vrsti seveda vinska klavzula. NoČemo se tu spuščati v zadove o zl)oljšanju razmer glede pospeSevanja vinstva, ke,r to sedaj pri nas dobro in za naše revne razmere živahno napro- dujo, rnarveč hočemo le vinogradnike opozoriti na njih So vedno vkoroninjeno in, žal, veliko škodo povzroOujoče jim praznoverstvo. Tako se je na pr. sedaj raznesla govorica, da škropljenja no bodo več opravljali, k vecjeinu lo enkrat na leto, ker škropljenje baje pospešuje raz- voj grozdne plesnobe. Kaj vender zasluži človek, ki tako budalost rastrosi med ljudstvo, že itak nezaupljivo? Koliko tisoč škode povzroči tak zapeljivec! Saj so imeli mnogi vino- gradniki dovolj žalostne skusnje za časa, ko so jib preslepili nezanesljivi trgovci in barantači z raznimi cepljenimi in necep- Ijoniini trtami, ko so za ničvredno blago izdajali prav velike vsote ; in sedaj si hočejo svojo pridelke poslabšatl. z naj- neumostnojsim cinom, t. j., da hocejo opustiti tako korislno in neobhodno po- trebno škropl.jeuje! Vsakomur, ki si je vcopil to obžalovanja vredno misel, kar naravnost svetujoino, da stori najbolje, ako sploh ne napravlja vač novih nasa- dov ; pot(Mn vsaj drugim ne bodo skodo- val. Zupanstva, duhovniki, učitelji in drugi parnetnejši posestniki pa naj skusajo pi-e- govoriti take nespametne trdovratnezo. Skropljonjo ni uzrok, da se je pri- čola grozdn'a plosnoha tako širiti, niarveč se je la bolezen, kakor vse druge, raz- nesla s ključi in cepiči in sploh s pre- važanjem tit iz kraja v kraj. Ta bolezen pa je l>ila ze prej, saino v inanjSi meri. Ker pa imarno proti nji tako dobro sredstvo kakor proti perono- spori, zato naj nam nje pokončevanje ne dela nikakih skrbij. Glavno je in ostane, da se sredstvo, t. j. žvepljanje, o pravem času izvrsuje. Bolj oprezni pa moraino biti pri drugi sedaj razširjajoui se bolezni, pri „crnem paležu" ali antaknozi (kozavosti). Ta bolezen je letos poscbno v Belikrajini moeno naslopila. Ker je ta bujša od pe- renospore in grozdne plesnobe, zato mo- ramo že sedaj skrbeti, da jo kolikor mo- goč'O hitro zatremo ter tako razširjanje vsaj deloma prepreeimo. 0 tej bolezni smo že nekterikrat govorili in je tudi prav lepo obsirneje pupisana v knjigi ,.Novo vinogradništvo"', zato tukaj omenimo le to, da močno na- pada vse trtne dele, t. j. dveletni in eno- letni los, listje in grozdje; največo škodo napravlja seveda na grozdju. Napadeno listjt1 je kakor bi bilo zežgano, les je iz- dobljen in isto tako grozdni peclji, jagode pa dobe črne proge in se posuše. Ta bo- lezen napada le nektere trte prav močno. lzmed amci-iskiti in laliko se reče izmed vseh trt je trta „solonis" najbolj podvr- žena loj bolezni, zato je mnogi vinograd- niki nočejo več saditi. To bolezen pokoncujemo na ta na- t:in, da dveleten in enolelen It's mažemo z razstopino 40 tnj zelene galice (ne mo- dre galice) v 100 / vode, kteri smo do- dali še I—2° 0 žveplene kisline (budiee- vega olja), ali pa z mešanico 10(yo žve- plene kisline in 2"/0 zelene galice na 100 / vode. Pri mešanju naj se vselej poeasi vliva žveplena kislina v vodo in ne nasprotno ! Napadeni deli so mažejo potoni, ko so trta obreže, toroj od jeseni do pomhuli ; na vsak način pa se mora mazanje ponoviti I—2 tedna. predno pricne trta brsteti. Ker pa vse te glivo, kakur perono- spora, grozdna plesnoba, črni palož ild., prozimijo na listju in na drugib trliiih' dolih in kor njih sotnona no uniči so tako liuda zitna (bolj jiin škodujo vla/na, niila ziina, kor trosi-piknidi sognijojo). bilo bi jako umestno in bi so to bolozni zelo zinanjsalo, čo bi se vsako leto od- padlo lisijo, rožje in drugi trtni (nljiadki, kakor tudi ncrabni los, kar v vinogradn sežgali. Na ta način bi se ne unioili samo ti trlni skodljivci, marveč tudi za- lega drugih, kakor na pr. kisoljaka itd., in ako bi so to ponavljalo loto za lotoni, bi se bolozni v dotienom ki-aju znatno zmanjšalo. Popol pa. ki bi so pri soziga- nju dobil, naj bi so porabil za gnojonjo . trtam. To bi stokrat voc: koiislilo kakor y,alv()|»aviuijo bolnib trtnili d. I >v okoli trte pri ijoniladnom oko|)avanjn. In ako bi so še nekaj let od črnega paloza napadoni na trti ostali rodni Lrtni dvolotni in ono- lotni los inazal '/ gori navedono niosanico, je gotovo, da bi so ta nevarna bolezen zatrla. Deželni odbor kranjski jo sedaj žo potrebno ukrenil, da bi se v takih kra- jib, kjer to bolezni leto za letom moeno naätopajo, vpeljalo gori omenjeno seži- ganje. Tudi mo raj o vinogradniki paziti, da pri cepljenju jemljejo cepičo le popolno- ma zdravib trt, kajti, kakor je bilo že prej omonjouo, so ravno s cepiči take bolezni na vso strani razna^ajo. Končno še svetujemo vinogradnikom, naj sedaj še enkrat vse trte poškropijo in grozdje požvepljajo, vinograd okopljejo in vso trie povežejo in omandajo, da grozdje pride na solnce, da tako enako- merneje in bolje dozori. V v. ü o m b a č. Hiša na prodaj v Pevmi na voliki eosti, pripravna za krčmo. Zraven je vodnjak in vinograd. — Več povo posestnik Štelan Primožic v Pevmi st 168. Nikaka # # # # # ##skrivnostni več napraviti si vsakdo donia sarn brez vsako priprav«» in težave najfmeje likerje po l'rancozkom zisttMiiu s poinocjo ekstrak- tov, ki stanojo za napraviti po 5 litrov likerjev. Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr., Slivovec, Rum, oešnjevec, Alaš, Alpski Hker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Kazpošiljam proti pnnlplačilu v znamkah ali poStni nakaznici; po postnem pov- zetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi prido- nern navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcoin, če naročijo več blaga, iiinogo ceneje. Anton Hukavina, Trst, Vria Belvedere št. 23 Mi rat iliif «sm v Tržni ulici poleg kritege trga (poslopje c. kr. okrož. sodišča) ima veliko zalogo nafinejega žvepla V sodih, kaloro |)i-o(l;ij;i po liajiiixji ceiii. liua huli vsaküvi'blnili ii:ijI>oljSili pripoiiiočkuv za čiščenje vina. I'riporoca sc p. n. obeinstvu Ant. Jeretič. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ^| ^g- ali izvir sreče" (neobiiüuno potrebna knjiga za vsakega človeka. ka" teri se hoče sam lahko in hilro navaditi vsega po" trebnega, da more sebe i.i druge blažiti in pravo likati) trr sc dobi /;i prcilplacilu I gld. 50 kr», \><> pošli 10 kr. v(^(5, :ili proti postiicinu p(iv/.clju pri Jož. Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. Zitložnik, o/-ir. proil;ij;ilcc je voljcii \rrniti iJi'iiar. aku bi urn kupec postal knji^o šo nora/.io/ano in čisto v Iri-li ihn'li na/.aj. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Trgovlna pisarniških in šol. potrebščin. Kaznovi-stno papirnato blago. ' Knjige: molilvene, solsKe in vpisne. ' Tiskovino iz „Narodno liskanuv1 po » onaki coni. Preskrbujo tisk vizitnic, , racunov, kuvorto z napisi. Sprejoma v vozanjo knjig«1. Vse po najnižjih konkurenčnih cenali. Anton Bortolotti, kamnosek, liori(¦*.!!. Krauc-Juzclova ccsl.-i si. M;J. Zaloga mrtvaških spomenikov, cone od 10 do 200 gld. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v bi.ši g. dr. Lisjaka) priporoč-a častiti dubov.ščini in slavnemu občinstvu v nies tu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kuvo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucoa, St. Angolo, Korfij, istersko in dalmatinsko. Petroloj v zabojn. Sladkor razne vfste. Moko st. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvec'ie prve in druge vrste, namreö po '/x kila in od I 1'unta. Hazpošilja blago na vse kraje. Cona primorna, postrežba dobra. patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji, }() niobko kalijsko niilo razstopljivo v inrzli vodi, jo najuspeAnejže sred- stvo za zatiranj(i in unioovaiijo vsch trtnili mrčesov in uäij, vsch ŽUŽelk na sadnih in drugib dro- vesih. zelenjadi in cvetlicah. Navodilo za rabo „Auricula" po- silja I'ranko Tovarua mila F. Fensterl k Co TRST. - Via Limitanea št. 1 - TRST. Ziistop in /.;ilo^;i na (iori^kcni: pri g. Frlderiku Primas v Gorlcl, Traviilk 16 (v dvorišou) in na Opčinah pri gosp. Frlderiku Cumar. Anton Pečenko Vrtna ulioa 8 <;OK1< V Via (iiardino K priporoca pristna bela in 6rna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. lJostavlju na doni in razposilja po žckv.- niui na vse kraje avslrü-t^gorsko monarhij« v •udih ud 56 lilrov naprej. Na zahtovo pošilja tudi uzorce. Csne zmerne. Postrežba poštena. Podpisaiii Irguvci jestvill ^i šl(ijoji) v časL naznaniti p. ii. občinstvu, da so vsled skupix^a uaročevanja ii.-i (i(^- holo Ysomu hlagii, kaicro naročujojo edino Ic pi'i sloven- ski h vclotr/cili, kakor pri Ividki M Trudon v 'lYstu i. I. d., cene xdatno zui^ali. Nadojajo se lorej, da jih hudo pudpiruli tudi rojaki. in to teinveč. ker je bln«o izhorno in sveže lor postrežba točna. Z odlir.nim spošluvanjcni Ant. Vrčon v Skriljah, Al. Kosovel y Velikih Žabijah, J. Mrevlje y Sv. Križu, Ivanka Vodopivec v Kamnjah. Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. *Vrxn slovenska trgovina z /ele/jem v Gorki1 : Konjedic & Zajec > (prej arlro) pretl nadškofijo hiš. štv. 5. Podružnica konec Raštela hiš. štv. 2. 2aloqa v uliei JVtorcIIi št. 12, v (gosposki ulici št. 7 v posojilnieni hiši. > I'riporoca po najni/jib t-cnab svoo bo^ato /aloj,'o najlioljscya Stajor- ' , skega žoleza, železne, cinkaste, pocinjene in medone ploščevine, orodja za razne obrti in pohišnega, štedilna ognjišča, peči, cevi > in predpečnike, nagrobrie križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za , vsakovrstne stavbe in riruga potljetja. Glavna zaloga za G-orico in okolico izdelkov c. kr. privilegovanih livarn. , Pripoznano najboljšib paU'ntovanili kollov t,rospoda Nussbaum-a v , Ajdovščini po to\:11¦ 11iski 11 iH'iiali. IMina zaloga > Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev h prvili tovain. ( Kupujota staro /.clczjc in kovinc i>o najvisji dinjvni c(Mii. KolBsarji pi! I'oilpisani naznanja g.t,r. kolesarjein, da ima v zalopfi dvokolesa u najbolj- Sega niattM'ijala po jako nizkib cenab, in sicer od 170 kron (Ho j,rld.) naprej oproni- ljeno z vsemi potrebščinaini (komplet). — Ob erjern priporoca gg. krojačem in šiviljari) syojo voliko zalogo raznovrstnib sivainib .strojev najuovoj^ib sistenjov od 48 kron (24 gld.) rjaproj. — Foroštvo 5 let. -- Uaja tudi na obroke. Z odlieniin spoštovaujem Martin Suli^oj, urar v Kanalu. I'odpisana pripororata slavneniu ob- (•iiistvu v (jiorici in na de/eli svojo novo uJ'(ijeno prodajalnico jestvin. V zalogi itnata tudfraznovrstne pi- jače n. pr.: Irancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec; domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metadovo niilo ter drugo \r to stroko spadajoče blago. — Postrežba toöna in po zmernih cenab. Z odličnim spo^tovanjeni Kopaf At Kutiii, tr^ovca v SciiHMiisiki ulici h..štv. 1. ' v hisfiii liisi. |;jci' jc ..Trji:. ohrl. /.iidr.'' Novoporocenci pozor! btejem si v cast naznanjati slavnemu občinslvu, da stun razširil trgo- vino pobistva v ulici Vettuiini, glavni vhod v Gosposki ulici. V Gorici, Gosposka ulica St. 14, (blizu lokarne Gironcoli). V zalogi ima vsakovrsUio poliistvo za VKaki stan. Pobistvo je po najmodernejsili slogib,posebno spalnejedilne in posetne sobe so po nemskem slogu. I'obi.stvo je od prvili mizarskihmojstrov. Sprejema vsa naročila in izdeluje po izberi obrisa, naj ceneje in v najkrajsem času. — Bogata zaloga podob na platno in sipo z različnimi okvirji. Belgijska brufiena ogledala vsake velikosti. Hazlično pohiStvo, kakor: toaletne niizice, različna obešala, preproge za okna itd. Kazlične sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. Ulazine iz struue, afriske trave, z ži- ni a in i in platnom na izbero ter razne tapeca- rije. — Keči, katerih ni v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov tocno, trdno ler v najkrajsem casu. Daje se ludi na obroke, bodisi te- ilenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.