geo10 OVITEK.qxd 5.2.2009 14:30 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 POLJA ALNICA LJUBLJANSKEGA PODT PODTALNICA LJUBLJANSKEGA IRENA REJEC BRANCELJ ALE[ SMREKAR DRAGO KLADNIK ISBN 961-6500-68-6 POLJA 10 IRENA REJEC BRANCELJ ALE[ SMREKAR 9 6 1 6 9 8 7 5 8 6 0 0 5 DRAGO KLADNIK pred_zalist.qxd 5.2.2009 14:31 Page 1 Irena Rejec Brancelj Mi{o Andjelov Jurij Kus Naziv: dr., univerzitetna diplomirana geografka, podsekretarka, znanstvena dr., univerzitetni diplomirani inènir geologije, hidrolog I, univerzitetni diplomirani biolog, vodja slùbe za nadzor Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, kakovosti pitne in odpadne vode, Javno podjetje sodelavka Slovenija, miso.andjelov@gov.si Vodovod-Kanalizacija d. o. o., Vodovodna cesta 90, Naslov: Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija 1000 Ljubljana, Slovenija, jkus@vo-ka.si in Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, PrimoÀuersperger univerzitetni diplomirani inènir kemije, delavec v labora- Zlatko Mikuli~ 1000 Ljubljana, Slovenija toriju III, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., univerzitetni diplomirani inènir geologije, hidrolog II, E-po{ta: irena.rejec-brancelj@gov.si Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, Slovenija, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, pauersperger@vo-ka.si Slovenija, zlatko.mikulic@gov.si Rodila se je leta 1962 v Kopru.V Ljubljani je leta 1987 diplomirala, leta 1993 Marjan Bat Nata{a Mori magistrirala in leta 1999 doktorirala s podro~ja geografije. Pri svojem razi- mag., univerzitetni diplomirani geograf, hidrolog II, mag., univerzitetna diplomirana biologinja, asistentka skovalnem delu se ukvarja z varstvom okolja, predvsem s problematiko Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, z magisterijem, Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot kmetijskega obremenjevanja slovenskih pokrajin. Njena bibliografija prese- Slovenija, marjan.bat@gov.si 111, 1000 Ljubljana, Slovenija, natasa.mori@nib.si ga 100 enot. Leta 1988 je dobila {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske Branka Bra~i~ @eleznik Franci Petek fakultete, leta 1998 je prejela pohvalo, leta 2002 pa bronasto plaketo Zve- univerzitetna diplomirana inènirka geologije, delavka dr., univerzitetni diplomirani geograf, asistent ze geografskih dru{tev Slovenije. v razvoju III, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., z magisterijem, Geografski in{titut Antona Melika Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, Slovenija, ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, bzeleznik@vo-ka.si Slovenija, franci.petek@zrc-sazu.si Anton Brancelj Marina Pintar Ale{ Smrekar dr., univerzitetni diplomirani biolog, znanstveni svetnik, dr., univerzitetna diplomirana inènirka kmetijstva, Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in univerzitetni diplomirani Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, docentka, Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete etnolog, asistent z magisterijem 1000 Ljubljana, Slovenija, anton.brancelj@nib.si Univerze v Ljubljani, Jamnikarjeva ulica 101, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, marina.pintar@bf.uni-lj.si Barbara ^en~ur Curk 1000 Ljubljana, Slovenija dr., univerzitetna diplomirana inènirka geologije, Joerg Prestor E-po{ta: ales.smrekar@zrc-sazu.si znanstvena svetovalka, IRGO – In{titut za rudarstvo, mag., univerzitetni diplomirani inènir geologije, geotehnologijo in okolje, Sloven~eva ulica 93, Ljubljana, raziskovalno razvojni sodelavec, Geolo{ki zavod Rodil se je leta 1967 v Ljubljani, kjer je leta 1995 diplomiral in leta 2000 Slovenija, barbara.cencur@i-rgo.si Slovenije, Dimi~eva ulica 14, Ljubljana, Slovenija, joerg.prestor@geo-zs.si magistriral, obakrat s podro~ja geografije. Ukvarja se predvsem s temelj- Peter Frantar nimi in aplikativnimi raziskavami na podro~jih varstva okolja in hidrogeografije, univerzitetni diplomirani geograf, hidrolog II, Agencija RS Vlado Savi} za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija, hidrogradbeni tehnik, hidrolog V, Agencija RS za okolje, {e posebej z odnosom prebivalcev do vode kot naravnega vira. V doma- peter.frantar@gov.si Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija, ~ih in tujih publikacijah je objavil prek 70 bibliografskih enot. Leta 2000 vlado.savic@gov.si je prejel pohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije in postal predsed- Jerneja Fridl mag., univerzitetna diplomirana inènirka geodezije, Andrej Simon~i~ nik Ljubljanskega geografskega dru{tva. asistentka z magisterijem, Geografski in{titut Antona dr., univerzitetni diplomirani inènir agronomije, Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, vi{ji raziskovalno razvojni sodelavec, Kmetijski in{titut Slovenija, jerneja@zrc-sazu.si Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Drago Kladnik Slovenija, andrej.simoncic@kis.si Brigita Jamnik Naziv: mag., profesor geografije in zgodovine, raziskovalno-razvojni sode- dr., univerzitetna diplomirana kemi~arka, vodinja oddelka Janez Su{in lavec za vodne vire, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., univerzitetni diplomirani inènir agronomije, asistent Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, Slovenija, specialist, Kmetijski in{titut Slovenije, Hacquetova bjamnik@vo-ka.si ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija, janez.susin@kis.si 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: drago.kladnik@zrc-sazu.si Mitja Janà Joè Uhan dr., univerzitetni diplomirani inènir geologije, asistent mag., univerzitetni diplomirani inènir geologije, z doktoratom, Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva hidrolog I, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral, leta 1979 diplo- ulica 14, Ljubljana, Slovenija, mitja.janza@geo-zs.si 1000 Ljubljana, Slovenija, joze.uhan@gov.si miral in leta 1999 magistriral. Ukvarja se predvsem z agrarno geografijo, Veronika Kmecl Janko Urbanc zemljepisnim imenoslovjem in izrazjem, regionalizacijami, ter kartografi- mag., univerzitetna diplomirana inènirka kemijske dr., univerzitetni diplomirani inènir geologije, vi{ji znan- jo. Njegova bibliografija presega 700 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo tehnologije, asistentka specialistka, Kmetijski in{titut stveni sodelavec, Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva nagrado za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, ulica 14, Ljubljana, Slovenija, janko.urbanc@geo-zs.si Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske Slovenija, veronika.kmecl@kis.si Vida @nidar{i~-Pongrac fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Marjeta Krajnc mag., univerzitetna diplomirana kemi~arka, strokovno mag., univerzitetna diplomirana kemi~arka, okoljska raziskovalna sodelavka, Kmetijski in{titut Slovenije, inènirka II, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija, 1000 Ljubljana, Slovenija, marjeta.krajnc@gov.si vida.pongrac-znidarsic@kis.si pred_zalist.qxd 5.2.2009 14:31 Page 1 Irena Rejec Brancelj Mi{o Andjelov Jurij Kus Naziv: dr., univerzitetna diplomirana geografka, podsekretarka, znanstvena dr., univerzitetni diplomirani inènir geologije, hidrolog I, univerzitetni diplomirani biolog, vodja slùbe za nadzor Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, kakovosti pitne in odpadne vode, Javno podjetje sodelavka Slovenija, miso.andjelov@gov.si Vodovod-Kanalizacija d. o. o., Vodovodna cesta 90, Naslov: Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija 1000 Ljubljana, Slovenija, jkus@vo-ka.si in Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, PrimoÀuersperger univerzitetni diplomirani inènir kemije, delavec v labora- Zlatko Mikuli~ 1000 Ljubljana, Slovenija toriju III, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., univerzitetni diplomirani inènir geologije, hidrolog II, E-po{ta: irena.rejec-brancelj@gov.si Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, Slovenija, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, pauersperger@vo-ka.si Slovenija, zlatko.mikulic@gov.si Rodila se je leta 1962 v Kopru.V Ljubljani je leta 1987 diplomirala, leta 1993 Marjan Bat Nata{a Mori magistrirala in leta 1999 doktorirala s podro~ja geografije. Pri svojem razi- mag., univerzitetni diplomirani geograf, hidrolog II, mag., univerzitetna diplomirana biologinja, asistentka skovalnem delu se ukvarja z varstvom okolja, predvsem s problematiko Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, z magisterijem, Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot kmetijskega obremenjevanja slovenskih pokrajin. Njena bibliografija prese- Slovenija, marjan.bat@gov.si 111, 1000 Ljubljana, Slovenija, natasa.mori@nib.si ga 100 enot. Leta 1988 je dobila {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske Branka Bra~i~ @eleznik Franci Petek fakultete, leta 1998 je prejela pohvalo, leta 2002 pa bronasto plaketo Zve- univerzitetna diplomirana inènirka geologije, delavka dr., univerzitetni diplomirani geograf, asistent ze geografskih dru{tev Slovenije. v razvoju III, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., z magisterijem, Geografski in{titut Antona Melika Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, Slovenija, ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, bzeleznik@vo-ka.si Slovenija, franci.petek@zrc-sazu.si Anton Brancelj Marina Pintar Ale{ Smrekar dr., univerzitetni diplomirani biolog, znanstveni svetnik, dr., univerzitetna diplomirana inènirka kmetijstva, Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in univerzitetni diplomirani Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, docentka, Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete etnolog, asistent z magisterijem 1000 Ljubljana, Slovenija, anton.brancelj@nib.si Univerze v Ljubljani, Jamnikarjeva ulica 101, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, marina.pintar@bf.uni-lj.si Barbara ^en~ur Curk 1000 Ljubljana, Slovenija dr., univerzitetna diplomirana inènirka geologije, Joerg Prestor E-po{ta: ales.smrekar@zrc-sazu.si znanstvena svetovalka, IRGO – In{titut za rudarstvo, mag., univerzitetni diplomirani inènir geologije, geotehnologijo in okolje, Sloven~eva ulica 93, Ljubljana, raziskovalno razvojni sodelavec, Geolo{ki zavod Rodil se je leta 1967 v Ljubljani, kjer je leta 1995 diplomiral in leta 2000 Slovenija, barbara.cencur@i-rgo.si Slovenije, Dimi~eva ulica 14, Ljubljana, Slovenija, joerg.prestor@geo-zs.si magistriral, obakrat s podro~ja geografije. Ukvarja se predvsem s temelj- Peter Frantar nimi in aplikativnimi raziskavami na podro~jih varstva okolja in hidrogeografije, univerzitetni diplomirani geograf, hidrolog II, Agencija RS Vlado Savi} za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija, hidrogradbeni tehnik, hidrolog V, Agencija RS za okolje, {e posebej z odnosom prebivalcev do vode kot naravnega vira. V doma- peter.frantar@gov.si Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija, ~ih in tujih publikacijah je objavil prek 70 bibliografskih enot. Leta 2000 vlado.savic@gov.si je prejel pohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije in postal predsed- Jerneja Fridl mag., univerzitetna diplomirana inènirka geodezije, Andrej Simon~i~ nik Ljubljanskega geografskega dru{tva. asistentka z magisterijem, Geografski in{titut Antona dr., univerzitetni diplomirani inènir agronomije, Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, vi{ji raziskovalno razvojni sodelavec, Kmetijski in{titut Slovenija, jerneja@zrc-sazu.si Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Drago Kladnik Slovenija, andrej.simoncic@kis.si Brigita Jamnik Naziv: mag., profesor geografije in zgodovine, raziskovalno-razvojni sode- dr., univerzitetna diplomirana kemi~arka, vodinja oddelka Janez Su{in lavec za vodne vire, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., univerzitetni diplomirani inènir agronomije, asistent Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, Slovenija, specialist, Kmetijski in{titut Slovenije, Hacquetova bjamnik@vo-ka.si ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija, janez.susin@kis.si 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: drago.kladnik@zrc-sazu.si Mitja Janà Joè Uhan dr., univerzitetni diplomirani inènir geologije, asistent mag., univerzitetni diplomirani inènir geologije, z doktoratom, Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva hidrolog I, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral, leta 1979 diplo- ulica 14, Ljubljana, Slovenija, mitja.janza@geo-zs.si 1000 Ljubljana, Slovenija, joze.uhan@gov.si miral in leta 1999 magistriral. Ukvarja se predvsem z agrarno geografijo, Veronika Kmecl Janko Urbanc zemljepisnim imenoslovjem in izrazjem, regionalizacijami, ter kartografi- mag., univerzitetna diplomirana inènirka kemijske dr., univerzitetni diplomirani inènir geologije, vi{ji znan- jo. Njegova bibliografija presega 700 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo tehnologije, asistentka specialistka, Kmetijski in{titut stveni sodelavec, Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva nagrado za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, ulica 14, Ljubljana, Slovenija, janko.urbanc@geo-zs.si Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske Slovenija, veronika.kmecl@kis.si Vida @nidar{i~-Pongrac fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Marjeta Krajnc mag., univerzitetna diplomirana kemi~arka, strokovno mag., univerzitetna diplomirana kemi~arka, okoljska raziskovalna sodelavka, Kmetijski in{titut Slovenije, inènirka II, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija, 1000 Ljubljana, Slovenija, marjeta.krajnc@gov.si vida.pongrac-znidarsic@kis.si GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 PODTALNICA LJUBLJANSKEGA POLJA Mi{o Andjelov PrimoÀuersperger Marjan Bat Branka Bra~i~ @eleznik Anton Brancelj Barbara ^en~ur Curk Peter Frantar Jerneja Fridl Brigita Jamnik Mitja Janà Kladnik Drago Veronika Kmecl Marjeta Krajnc Jurij Kus Zlatko Mikuli~ Nata{a Mori Franci Petek Marina Pintar Joerg Prestor Irena Rejec Brancelj Vlado Savi} Andrej Simon~i~ Ale{ Smrekar Janez Su{in Joè Uhan Janko Urbanc Vida @nidar{i~-Pongrac 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 PODTALNICA LJUBLJANSKEGA POLJA MI[O ANDJELOV, PRIMO@ AUERSPERGER, MARJAN BAT, BRANKA BRA^I^ @ELEZNIK, ANTON BRANCELJ, BARBARA ^EN^UR CURK, PETER FRANTAR, JERNEJA FRIDL, BRIGITA JAMNIK, MITJA JAN@A, DRAGO KLADNIK, VERONIKA KMECL, MARJETA KRAJNC, JURIJ KUS, ZLATKO MIKULI^, NATA[A MORI, FRANCI PETEK, MARINA PINTAR, JOERG PRESTOR, IRENA REJEC BRANCELJ, VLADO SAVI], ANDREJ SIMON^I^, ALE[ SMREKAR, JANEZ SU[IN, JO@E UHAN, JANKO URBANC, VIDA @NIDAR[I^-PONGRAC LJUBLJANA 2005 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 PODTALNICA LJUBLJANSKEGA POLJA Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Mihael Bren~i~, Milan Oroèn Adami~ Uredni{ki odbor: Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorji poglavij: Mi{o Andjelov, PrimoÀuersperger, Marjan Bat, Branka Bra~i~ @eleznik, Anton Brancelj, Barbara ^en~ur Curk, Peter Frantar, Jerneja Fridl, Brigita Jamnik, Mitja Janà, Drago Kladnik, Veronika Kmecl, Marjeta Krajnc, Jurij Kus, Zlatko Mikuli~, Nata{a Mori, Franci Petek, Marina Pintar, Joerg Prestor, Irena Rejec Brancelj, Vlado Savi}, Andrej Simon~i~, Ale{ Smrekar, Janez Su{in, Joè Uhan, Janko Urbanc, Vida @nidar{i~-Pongrac Kartografi: Jerneja Fridl, Branka Bra~i~ @eleznik, Peter Frantar, Mitja Janà, Brigita Jamnik, Vlado Savi} in Milijan [i{ko Fotografi: Blà Barbori~, Peter Frantar, Bo{tjan Iva~i~, Veronika Kmecl, Andreja Konov{ek, Marjeta Krajnc Tina Masterl, Ale{ Smrekar, Janez Su{in, Tina [etina, Milijan [i{ko in Joè Uhan Lektorica: Maja Nemec Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik zalòbe: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Collegium graphicum d. o. o. Naslovnica: Prebivalci Ljubljanskega polja so tradicionalno uporabljali povr{inske in podzemne vodne vire. Njihova skrb je razvidna iz urejenosti vodnih objektov in njihove okolice. Avtor fotografije na naslovnici je Ale{ Smrekar, na predlistu Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije so podprli Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geolo{ki zavod Slovenije, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., Kmetijski in{titut Slovenije in Nacionalni in{titut za biologijo. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 556.32(497.4 Ljubljana) PODTALNICA Ljubljanskega polja / Mi{o Andjelov ... [et al.] ; [urednik Drago Perko ; kartografi Jerneja Fridl … [et al.] ; fotografi Blà Barbori~ … [et al.] ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2005. – (Geografija Slovenije ; 10) ISBN 961-6500-68-6 1. Andjelov, Mi{o 2. Perko, Drago, 1961– 216482560 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 PODTALNICA LJUBLJANSKEGA POLJA Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) UDK: 556.32(497.4 Ljubljana) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Podtalnica Ljubljanskega polja Ljubljansko polje je zaradi svojih naravnih zna~ilnosti sti~i{~e {tevilnih ~lovekovih dejavnosti in interesov. Je eno najpomembnej{ih teles podzemne vode v dràvi, ki je hkrati tudi vir pitne vode za okoli 300.000 prebivalcev mesta Ljubljane in okolice. @al se na kakovostnem in koli~inskem stanju podzemne vode odraàjo vplivi urbanizacije, kmetijstva in industrije, ki jo ogroàjo in obremenjujejo. Glavni vir napajanja vodonosnika Ljubljanskega polja je reka Sava ter infiltracija padavinske vode na obmo~ju celotnega Ljubljanskega polja. Hitrost toka podzemne vode je ocenjena od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan. Iz dosedanjih hidrogeolo{kih raziskav lahko sklenemo, da je naravna ranljivost podzemne vode na celotnem Ljubljanskem polju velika. Podtalnica je bogata s favno, vendar je opazen ~lovekov vpliv na zdrùbe. Kaè se kot prevlada majhnega {tevila vrst, ki so ekolo{ko najbolj uspe{ne, ob hkratnem upadu {tevila podzemnih vrst. Analiza dolgoro~nih trendov kakovosti podtalnice kaè na znièvanje vsebnosti atrazina in rast vsebnosti trikloroetena in tetrakloroetena ter prisotnost ostalih spojin iz skupine kloriranih organskih topil. V pokrovnosti tal zavzemajo najve~ji delè pozidana obmo~ja in sicer ve~ kot polovico obmo~ja. Dve petini povr{ja obsegajo kmetijska zemlji{~a. Kmetijsko obremenjevanje okolja v veliki meri izvira iz neugodne sestave kmetij in premajhne ozave{~enosti kmetovalcev zlasti glede gnojilnih navad in rabe sredstev za varstvo rastlin. Vklju~evanje v programe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa prispeva k zmanj{anju obremenjevanja okolja, kar je najpomembnej{e na vodovarstvenih obmo~jih. Na teh obmo~jih se po popisu nahaja tudi 1228 vodnjakov, ve~inoma uporabljanih za zalivanje in namakanje. Industrijska dejavnost pomembno prispeva k emisijam v vode, saj ve~inoma nima lastnih ~istilnih naprav in se veè na kanalizacijo do Centralne ~istilne naprave v Ljubljani, ki trenutno opravlja le mehansko ~i{~enje. KLJU^NE BESEDE podtalnica, prodne ravnine, dinamika, ranljivost, kakovost vode, biolo{ka raznolikost, vodna oskrba, ~lovekov vpliv, Ljubljansko polje, Slovenija ABSTRACT Groundwater of Ljubljansko polje Because of its natural assets, Ljubljansko polje is a juncture of numerous human activities and interests. The source of drinking water for about 300,000 residents of the city of Ljubljana and its surroundings, it holds one of the most important bodies of groundwater in the country. Unfortunately, the influences of urbanization, agriculture and industry that threaten and burden it are reflected in the quality and quantity of the groundwater. The main sources supplying the Ljubljansko polje aquifer are the Sava River and infiltration of precipitation water over the entire Ljubljansko polje area. The speed of the flow of groundwater has been measured from a few meters to twenty meters per day. We can conclude from previous hydrogeological studies that natural vulnerability of the groundwater in the entire Ljubljansko polje area is great. The groundwater is rich with fauna, but the anthropogenic impact on associations is evident, reflected in the prevalence of a small number of species that are ecologically most successful and the simultaneous decline in the number of underground species. An analysis of 5 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) long-term trends in the quality of the groundwater shows the lowering of the content of atrazine, an increase in the content of trichloroethylene and tetrachloroethene, and the presence of other compounds from the group of chlorinated organic solvents. In land use the largest space is occupied by built-up areas that cover more than a half of the area. Two fifths of the surface is covered by farm land. To a great extent, the agricultural burdening of the environment originates in the unfavourable structure of the farms and a lack of awareness among farmers, especially regarding manuring practices and the use of pesticides. Their inclusion in the programs of the Slovene Agricultural Environment Program contributes to less burdening of the environment, which is most important in water protection areas. According to a survey, there are 1,228 wells in these areas, used primarily for watering and irrigation. Industrial activity has an important impact on the emission of pollutants into the water because in most cases factories do not have purification devices and are connected via the sewage system to the central purification plant in Ljubljana, which currently performs only mechanical purification. KEYWORDS groundwater, gravel plains, hydrodynamics, vulnerability, water quality, biodiversity, water supply, antropogenic impact, Ljubljansko polje, Slovenia 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 VSEBINA PREDGOVORA (Milan Oroèn Adami~, Miran Veseli~) .............................................................................................................................. 10 1 UVOD (Irena Rejec Brancelj) .................................................................................................................................................................................................... 13 2 NARAVNE RAZMERE VODONOSNIKA (Branka Bra~i~ @eleznik, Marina Pintar, Janko Urbanc) .................................................................................................................................................................................................. 17 2.1 GEOLO[KA ZGRADBA .................................................................................................................................................................................................... 17 2.2 HIDROGEOLO[KE ZNA^ILNOSTI .................................................................................................................................................................. 20 2.3 PEDOLO[KE IN HIDROPEDOLO[KE ZNA^ILNOSTI ........................................................................................................ 23 2.4 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................... 26 3 PREGLED ELEMENTOV VODNE BILANCE (Mi{o Andjelov, Marjan Bat, Peter Frantar, Zlatko Mikuli~, Vlado Savi}, Joè Uhan) .................................................................................................................................................................. 27 3.1 PADAVINE IN EVAPOTRANSPIRACIJA .................................................................................................................................................... 27 3.2 POVR[INSKE VODE ............................................................................................................................................................................................................ 29 3.3 GLADINE PODZEMNE VODE .................................................................................................................................................................................. 32 3.4 ANTROPOGENI VPLIVI .................................................................................................................................................................................................... 36 3.5 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................... 38 4 DINAMIKA PODZEMNE VODE (PrimoÀuersperger, Barbara ^en~ur Curk, Brigita Jamnik, Mitja Janà, Jurij Kus, Joerg Prestor, Janko Urbanc) .............................................................................................................................. 39 4.1 MATEMATI^NI MODEL PODZEMNE VODE ........................................................................................................................................ 39 4.1.1 VHODNI PODATKI HIDRAVLI^NEGA MODELA ........................................................................................................ 39 4.1.2 VPLIV PREPUSTNOSTI STRUGE REKE SAVE NA DINAMIKO PODZEMNE VODE .............................................................................................................................................................................................. 41 4.1.3 SPREMEMBE STRUGE REKE SAVE ........................................................................................................................................ 42 4.1.4 HITROST PRETAKANJA PODZEMNE VODE ................................................................................................................ 42 4.1.5 VPLIV ^RPANJA NA DINAMIKO PODZEMNE VODE ........................................................................................ 45 4.2 PROU^EVANJE HITROSTI PODZEMNE VODE IN ZNA^ILNOSTI [IRJENJA ONESNA@ENJA S SLEDILNIMI POSKUSI ............................................................................................................................................ 45 4.2.1 NA^RTOVANJE SLEDILNEGA POSKUSA ........................................................................................................................ 46 4.2.2 SLEDILA .............................................................................................................................................................................................................................. 48 4.2.3 MODELIRANJE REZULTATOV SLEDILNEGA POSKUSA .............................................................................. 51 4.2.4 KON^NA INTERPRETACIJA REZULTATOV SLEDILNEGA POSKUSA ...................................... 54 4.3 UGOTAVLJANJE IZVORA PODZEMNE VODE Z UPORABO STABILNIH IZOTOPOV ...................................................................................................................................................................................................... 54 4.3.1 IZOTOPSKA SESTAVA VHODNIH KOMPONENT .................................................................................................... 55 4.3.2 SPREMEMBE IZOTOPSKE SESTAVE KISIKA V PODZEMNI VODI .............................................. 57 4.3.3 IZRA^UN DELE@EV ME[ANJA V PODZEMNI VODI .......................................................................................... 59 4.4 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................... 61 5 RANLJIVOST PODZEMNE VODE (Branka Bra~i~ @eleznik, Peter Frantar, Mitja Janà, Joè Uhan) .................................................................................................................................................................................................................. 62 5.1 PARAMETRI NARAVNE RANLJIVOSTI ...................................................................................................................................................... 62 5.2 OCENA RAZVITOSTI RE^NE MRE@E (METODA IDPR) .................................................................................................. 67 5.3 OCENA NARAVNE RANLJIVOSTI PODZEMNE VODE (METODA SINTACS) ...................................... 70 5.4 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................... 72 7 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 6 @IVALSTVO V PODTALNICI (Anton Brancelj, Nata{a Mori) .......................................................................................................... 73 6.1 OPIS RAZISKOVANEGA OBMO^JA .............................................................................................................................................................. 75 6.2 METODE VZOR^ENJA PODTALNICE ........................................................................................................................................................ 75 6.3 FAVNA PODTALNICE .......................................................................................................................................................................................................... 76 6.3.1 FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI VODE .............................................................................................................. 76 6.3.2 CELOKUPNA FAVNA PODTALNICE [TIRIH REK .................................................................................................. 77 6.3.3 FAVNA – SKUPINI COPEPODA IN CLADOCERA .................................................................................................... 78 6.4 VREDNOTENJE PODZEMNE FAVNE .......................................................................................................................................................... 83 6.5 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................... 84 7 OBREMENJENOST PODZEMNE VODE (PrimoÀuersperger, Brigita Jamnik, Marjeta Krajnc) ............................................................................................................................................................................................................................................ 86 7.1 VRSTE MONITORINGOV .............................................................................................................................................................................................. 87 7.2 ELEMENTI IMISIJSKEGA MONITORINGA PODZEMNE VODE .............................................................................. 88 7.3 NA^IN OCENJEVANJA ONESNA@ENOSTI PODZEMNE VODE .......................................................................... 94 7.4 KEMIJSKO STANJE VODONOSNIKA .......................................................................................................................................................... 94 7.5 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................. 100 8 JAVNA OSKRBA S PITNO VODO (Branka Bra~i~ @eleznik, Brigita Jamnik) .................................................... 101 8.1 RIMSKA EMONA, LJUBLJANA KONEC 19. STOLETJA IN RAZVOJ VODOVODNEGA SISTEMA DO DANES .............................................................................................................................................. 102 8.2 OSKRBA S PITNO VODO DANES ................................................................................................................................................................ 105 8.3 ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE ............................................................................................................................ 110 8.4 KRONOLO[KI PREGLED SPREJEMANJA VODOVARSTVENIH OBMO^IJ .................................... 111 8.4.1 ODLOK O ZA[^ITNEM PASU IZ LETA 1955 .............................................................................................................. 112 8.4.2 ODLOK O VARSTVENIH PASOVIH VODNIH VIROV V LJUBLJANI IN UKREPIH ZA ZAVAROVANJE VODA IZ LETA 1977 .................................................................................. 112 8.4.3 ODLOK O VARSTVU VIROV PITNE VODE IZ LETA 1988 ........................................................................ 115 8.4.4 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMO^JU ZA VODNO TELO VODONOSNIKA LJUBLJANSKEGA POLJA ................................................................................................................ 117 8.5 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................. 120 9 RABA TAL (Peter Frantar, Drago Kladnik, Franci Petek, Irena Rejec Brancelj) ................................................ 121 9.1 POKROVNOST TAL ............................................................................................................................................................................................................ 121 9.2 SPREMEMBE RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 2000 .................................................................................................. 125 9.3 RABA TAL NA VODOVARSTVENIH PASOVIH .............................................................................................................................. 130 9.4 SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................. 133 10 KMETIJSKO OBREMENJEVANJE (Drago Kladnik, Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar) ............ 134 10.1 METODOLOGIJA ............................................................................................................................................................................................................ 134 10.2 MESTO IN KMETIJSTVO .................................................................................................................................................................................... 135 10.3 ZAKONSKI PREDPISI O KMETIJSKEM OBREMENJEVANJU OKOLJA .......................................... 138 10.4 NEKATERE ZNA^ILNOSTI DRU@INSKIH KMETIJ .......................................................................................................... 139 10.5 OKOLJSKA PROBLEMATIKA ........................................................................................................................................................................ 144 10.5.1 ZNA^ILNOSTI @IVINOREJE .................................................................................................................................................... 145 10.5.2 GNOJENJE ...................................................................................................................................................................................................... 147 10.5.3 GNOJNI OBJEKTI .................................................................................................................................................................................. 150 10.5.4 RASTLINJAKI ................................................................................................................................................................................................ 155 10.5.5 VRTI^KI ................................................................................................................................................................................................................ 160 10.5.6 ZASEBNI VRTOVI .................................................................................................................................................................................... 162 10.6 SKLEPI .......................................................................................................................................................................................................................................... 163 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 11 RODOVITNOST TAL (Veronika Kmecl, Andrej Simon~i~, Janez Su{in, Vida @nidar{i~-Pongrac) .......................................................................................................................................................................................................... 164 11.1 PREGLED STANJA KMETIJSKE PRIDELAVE ZNOTRAJ VARSTVENIH PASOV ................ 164 11.2 MONITORING RASTLINSKIH HRANIL V TLEH .................................................................................................................. 166 11.3 OCENA OBREMENITVE TAL IN PODTALNICE S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI ................................................................................................................................................................................................................................ 171 11.3.1 ANALIZA UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV .......................................................... 172 11.3.2 PRIPRAVA KATASTRA ONESNA@EVALCEV S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI .......................................................................................................................................................................................................... 175 11.3.3 ANALIZA IN OCENA DOSEDANJIH MONITORINGOV PODTALNICE IN PITNE VODE GLEDE NA RABO TAL IN FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ...................................................................................................................................................................................................... 175 11.3.4 UGOTAVLJANJE VSEBNOSTI OSTANKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V VZORCIH TAL IN PODTALNICI .............................................................................................. 176 11.4 SKLEPI .............................................................................................................................................................................................................................................. 177 12 VPLIVI INDUSTRIJE IN OBRTI (Irena Rejec Brancelj) ................................................................................................................ 179 12.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ ...................................................................................................................................................................................... 179 12.2 INDUSTRIJA .......................................................................................................................................................................................................................... 179 12.3 STORITVENE DEJAVNOSTI .......................................................................................................................................................................... 183 12.4 VPLIVI NA OKOLJE .................................................................................................................................................................................................... 183 12.4.1 EMISIJE ONESNA@IL V ZRAK .............................................................................................................................................. 183 12.4.2 EMISIJE ONESNA@IL V VODE ............................................................................................................................................ 184 12.5 SKLEPI .......................................................................................................................................................................................................................................... 187 13 MESTNA RABA TAL (Branka Bra~i~ @eleznik, Drago Kladnik, Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar) ........................................................................................................................................................................................................................................ 188 13.1 RAZPOREDITEV MESTNEGA PROSTORA ............................................................................................................................ 189 13.2 POSELITEV ............................................................................................................................................................................................................................ 192 13.3 PROMET .................................................................................................................................................................................................................................... 194 13.4 POKOPALI[^A IN PARKOVNO-[PORTNE POVR[INE .......................................................................................... 197 13.5 NEUREJENA ODLAGALI[^A ODPADKOV IN GRAMOZNICE ...................................................................... 198 13.6 SKLEPI .......................................................................................................................................................................................................................................... 201 14 ZASEBNI VODNJAKI (Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar) .......... 203 14.1 METODE DELA .................................................................................................................................................................................................................. 204 14.2 RAZPOREDITEV VODNJAKOV .................................................................................................................................................................. 204 14.3 SKLEPI .......................................................................................................................................................................................................................................... 215 15 SKLEP (uredila Irena Rejec Brancelj) .................................................................................................................................................................. 217 16 TERMINOLO[KI SLOVAR^EK (uredil Drago Kladnik) ................................................................................................................ 223 17 SUMMARY ................................................................................................................................................................................................................................................ 230 18 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................................................................................................................. 237 19 SEZNAM SLIK ...................................................................................................................................................................................................................................... 245 20 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 250 9 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) PREDGOVORA Voda je javno dobro, na{a skupna last, zato smo zanjo dol`ni skrbeti, jo varovati in ohranjati. Vedno znova se pokaè, da se premalo zavedamo, da so vode kot naravni vir, izjemno pomemben, mnogokrat odlo~ujo~ razvojni dejavnik v prostoru in drùbi, skratka »vir ìvljenja«. Podtalnice v nasprotju z vodo v reki, jezeru ali morju ne vidimo in zdi se, da z njo ni teàv. V Sloveniji pa je prav ta voda najpomembnej{i vir za oskrbo prebivalstva in dejavnosti. Tako je tudi v Ljubljani. Do nedavna smo menili, da z vodo nimamo teàv, pokazalo pa se je, da temu ni tako. Na obmo~ju Ljubljanskega polja so bile v preteklosti opravljene {tevilne raziskave, {tudije, popisi in registri. V pri~ujo~i knjigi so ta spoznanja sedaj prvi~ zdruèna na enem mestu in predstavljena tudi z vidika najnovej{ih raziskav. Poglavitna prednost te knjige je v izrazito multidisciplinarnem obravna-vanju problema. To, je njena najve~ja odlika, ni~ kolikokrat doslej se je pokazalo, da je za kakovostno razre{evanje okoljskih problemov to klju~nega pomena. Zato je tudi priprava te knjige zahtevala izjemno veliko naporov, {e posebej ob dejstvu, da so bile doslej opisane le posamezne, obi~ajno temu re~emo sektorske raziskave in izpostavljeni problemi. Za okoljske probleme, med katere sodijo tudi vpra{anja onesnaènosti podtalnice, je v Sloveniji {e posebej zna~ilna medsebojna vzro~na povezanost razli~nih dejavnikov. Zato so v knjigi skupaj predstavljeni rezultati biolo{kih, kemijskih, geografskih, hidrogeolo{kih, pa tudi zgodovinskih in socioekonomskih raziskav. Zelo pomembna je tudi aplikativna plat obravnavanih problemov. Na~rtovanje uravnoteènega prostorskega in gospodarskega razvoja na obmo~jih podtalnice v Sloveniji je zapleteno, ker imamo v Sloveniji manj kot 18 % ravninskega sveta, zato so to hkrati obmo~ja izredno velikega prepletanja in kriànja zelo nasprotujo~ih interesov. Posebno skrb za ta prostor narekujeta tako Nacionalni program varstva okolja, kot tudi zahteve Evropske zveze, na primer v Okvirni vodni direktivi. Poglavitni namen razprav, ki so predstavljene v knjigi, je prispevati k razumevanju pomena poznavanja integralnega obremenjevanja okolja na obmo~jih s podtalnico. Zaradi sodelovanja avtorjev knjige v {tevilnih mednarodnih pojektih je razveseljivo tudi pretakanje znanja v {ir{em evropskem prostoru. Menim, da bo knjiga pomembno prispevala k osvetlitvi in razumevanju problemov podtalnice, pa tudi okolja v {ir{em pomenu te besede. Pri tem ni dvoma, da nas ~akajo v prihodnje tudi {tevilne in zahtevne neposredne naloge in izzivi. Milan Oroèn Adami~ Ljubljana je eno izmed mnogih mest, ki so pri oskrbi z vodo odvisna od podzemnih vodnih virov in vsa se sre~ujejo z Ljubljani podobnimi ali {e tèjimi problemi: kakovost vodnih virov se po malem slab- {a, zaradi razli~nih ~love{kih dejavnosti in posegov se koli~ina razpolòljive vode zmanj{uje, nivo ob vodnjakih upada, v predelih brez urejene kanalizacije celo kriti~no nara{~a. Dvanajst izmed triindvaj-set mega-velemest z ve~ kot 10 milijoni prebivalcev je klju~no odvisnih od podzemne vode. V delu »Trajnostno upravljanje z urbano podzemno vodo – dosegljiva ali nemogo~a naloga« ugotavlja skupina angle{kih avtorjev za potrebe Svetovne banke, da so klju~ni dejavniki, ki v urbanih obmo~jih vplivajo na podzemno vodo: sistem oskrbe s podzemno vodo, odvajanje odpadnih voda in odlaganja komunalnih odpadkov ter inènirska infrastruktura ter zgradbe. Hkrati ugotavlja, da so kratkoro~ne koristi posameznih re{itev pogosto nesorazmerne z dolgoro~nimi in z njimi povezanimi stro{ki. Skupina tudi opozarja na pomembnost zaznavanja za~etnih degradacijskih stanj v primerjavi z zaznavanjem zre-lih razvojnih stanj podzemnih vodnih teles, kajti: problemi podzemne vode zorijo v dolgih obdobjih, zreli problemi so obi~ajno veliko tèje re{ljivi od za~etnih, in koristi upravljalskih posegov so obi~ajno o~it-ne {ele po zelo dolgem ~asu. 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Tudi organi in organizmi Zdruènih narodov (The Food and Agriculture Organization of the United Nations 2003) ugotavljajo, da so ta hip najve~ji problemi pri upravljanju z vodnimi viri: • nesposobnost, da bi obvladali pospe{en razvoj poslab{anja in zmanj{evanja virov podzemne vode, • pomanjkanje strokovne in javne zavesti o nujnosti trajnostne rabe podzemnih vodnih virov in • nesposobnost, da bi razre{ili tekmovanje med sektorskimi rabami vode (in prostora; opomba avtorja) in okoljskimi stro{ki oziroma dajatvami (externalities). Hkrati ugotavljajo, da so glavni problemi upravljavljivosti podzemnih vodnih virov, ki povzro~ajo teà- ve tudi pri na~rtovanju infrastrukture in drugih posegov: • omejena sposobnost napovedovanja obna{anja vodonosnikov zaradi pomanjkanja podatkov in znanstvenega razumevanja, • teàve pri na~rtovanju in uporabi ustreznih sistemov, • kompleksnost upravljanja zaradi dinami~ne narave tako socioekonomske globalizacije kot globalnih podnebnih sprememb in • politi~na kompleksnost upravljanja z vodonosniki, kadar to zahteva spremembo obstoje~ih na~inov rabe (vode in prostora; opomba avtorja). Zakaj vse te navedbe? Da bi se zavedli, da so problemi Ljubljane na tem podro~ju povsem obi~aj-ni. Daljnovidnosti klju~nih strokovnjakov in odlo~evalcev se lahko zahvalimo za to, da so bile dosedanje tehni~ne re{itve ustrezne in da je podtalnica Ljubljanskega polja v stanju, v kakr{nem je. Teàvam, o katerih je govora v zgornjih citatih, gre pripisati krivdo za to, da ni v {e bolj{em oziroma v povsem ustreznem stanju. Tudi sam v svojem nedavnem delu ugotavljam: »… V resni~nem svetu lahko pri~akujemo, da bodo mo~ni ekonomski interesi posku{ali predruga~iti idealizirane sheme integralnega gospodarjenja s podzemnimi vodami. Brez mo~ne drùbene in politi~ne podpore bo zato sprovajanje principov trajnostnega upravljanja izjemno teàvna naloga …«. Knjiga Podtalnica Ljubljanskega polja je zato zelo dragoceno delo. Omogo~a, da se {ir{a strokovna in odlo~evalska javnost zave teàv in problemov, s katerimi se Ljubljana soo~a pri svoji oskrbi z zdravo pitno vodo. Nudi vpogled v obseg in {irino raziskovalnih naporov, ki stojijo za njim in opozarja na naravo {e vedno odprtih vpra{anj in razvojnih dilem. Napor avtorjev za celovitost dela je ob~udovanja vreden. Za pozornega bralca je cilj tudi povsem doseèn. V delu tolik{ne {irine in kompleksnosti ter s tolik{nim {tevilom avtorjev se seveda ni mòno izogniti manj{im podatkovnim neusklajenostim. A te izginejo, ~e pozoren bralec upo{teva ~asovno vezanost oziroma histori~nost navajanjih podatkov. Nekoliko v njem pogre{am jasno izpostavljeno ugotovitev, da bo moralo integralno (celovito?) upravljanje s podtalnico Ljubljanskega polja se~i na vsa njegova prispevna obmo~ja. Klju~nih ~rpali{~, v katera voda prite~e iz Save v manj kot 30 dneh, dolgoro~no namre~ ni mòno {~ititi brez ohranjanja ustrezne kakovosti vode v reki Savi. Podobno kakovosti vode v tistih delih podzemnega vodnega telesa, ki se napajajo s podzemnimi dotoki z obmo~ij izven Ljubljanskega polja, ni mòno ohranjati brez ustreznih ukrepov v teh obmo~jih. Opaàm tudi, da ni ni~ re~eno o izgubah iz sistema odvodnje odpadnih vod in njihovem vplivu na kakovost podtalnice Ljubljanskega polja. Vsi sistemi odvodnje urbanih odpadnih vod po svetu jih imajo, in vsi ugotavljajo njihov kvarni vpliv ter jih posku{ajo zmanj{ati. Je mòno verjeti, da je ljubljanski sistem izjema? Koliko nitratov izvira v podtalnici odtod? Sodim, da je to pomembno vpra{anje, saj je stro{ek ustrezne odvodnje odpadnih vod ponavadi dale~ najdràji del celovite oskrbe z vodo. Pri~ujo~a knjiga, raziskave, ki so jo omogo~ile, in ukrepi ter upravljalska politika preteklih desetletij kaèjo, da se v Ljubljani zavedamo dragocenosti svojega vodnega vira. Vpra{anje je, ~e se zavedamo, da bo ohranjanje njegove kakovosti zaradi razvoja mesta vedno dràje in vedno bolj konf-liktno. Tu vidim kmete v prihodnje v vlogi pomembnega ohranjevalca okolja in kakovosti podtalnice. In mesto jih bo za to njihovo vlogo moralo dovolj nagraditi, da jo bodo zmogli in ekonomsko preìveli. Prav to delo opozarja, da kakovost bolj ogroà gospodarjenje z obmo~ji, katerih lastni{tvo je nejasno. Avtorji v svojem delu ugotavljajo, da je imela Ljubljana pred dobrimi 100 leti dolgoro~no razvojno vizijo oskrbe s pitno vodo, danes je pa nima. Naj s tem v zvezi po na za~etku tega predgovora citira-11 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) nem delu povzamem {e ugotovitev, da se z razvojem mest oskrba z vodo seli iz mestnih jeder na primestna obmo~ja in nazadnje na oskrbo iz oddaljenih virov. Vizija oskrbe Ljubljane izpred 100 let je upo{tevala prav to. V primeru, da bodo nekdanja primestna obmo~ja postala povsem mestna, bo zato treba po vodo zelo dale~. Tudi viri pri Skaru~ni so è danes, {e bolj pa bodo v prihodnje, ogroèni zaradi ~lovekovih dejavnosti. Ostanejo torej le vodni viri v Alpah, ki jih kot svojo dolgoro~no rezervo {~itijo vse alpske dràve. Vendar pa Ljubljana {e dolgo ne bo imela velikosti Dunaja izpred ve~ kot 150 let, ko se je odlo~al za tovrstne re{itve, niti ne bo imela tolik{nega gospodarske zaledja. V njenem interesu je torej, da varuje podtalnico Ljubljanskega polja kot svoj dolgoro~no najpomembnej{i vir zdrave pitne vode ter temu namenja ustrezna materialna sredstva in politi~no podporo. Za marsikoga bi morala biti zato knjiga Podtalnica Ljubljanskega polja obvezno branje. Miran Veseli~ 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 1 UVOD Bogate zaloge podtalnice na Ljubljanskem polju so naravni vir zelo velikega regionalnega pomena, saj oskrbuje z vodo ve~ kot 300.000 prebivalcev. Poleg velike koli~ine je za to podtalnico zna~ilna velika globina, saj zna{a debelina prodnega filtra 5 do ve~ kot 30 m, intenzivno prenikanje in zelo prepustni krovna in povr{inska plast. Razli~no debel prodni filter naj bi podtalnico varoval pred onesnaènjem s povr{ja, vendar rezultati dràvnega monitoringa kakovosti voda kaèjo na onesnaènost z lahko-hlapnimi kloriranimi organskimi spojinami, kromom, cinkom, bakrom in ostanki pesticidov. Na Ljubljanskem polju se sre~ujejo {tevilne dejavnosti, ki v tej pretèno urbani regiji pomembno vplivajo na kakovost podtalnice. Zanje je zna~ilno intenzivno {irjenje pozidave (propustne kanalizacije in greznice, rezervoarji za kurilno olje, divja odlagali{~a odpadkov), razvijanje industrije in obrti (neo~i{~ena odpadna voda, skladi{~a nevarnih snovi, manipulativne povr{ine), posodabljanje kmetijske dejavnosti (nara{~anje porabe mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, {irjenje rastlinjakov, intenziviranje ìvinoreje) in {irjenje prometne infrastrukture (nezadostna opremljenost s talno izolacijo in lovilci razlite teko~ine). Obremenitve so se v zadnjih letih najbolj pokazale skozi posamezna onesnaènja, ki so bila sicer krajevnega zna~aja, a s pomembnim vplivom na kakovost vodonosnika. Ta onesnaènja niso ob{la niti obmo~ij vodovarstvenih pasov v bliìni ~rpali{~ pitne vode. Tako pravzaprav ne presene~a, da je v zadnjem desetletju nastala vrsta {tudij, ki so bile povezane s {tevilnimi dejavnostmi in njihovim vplivom na podtalnico Ljubljanskega polja pa tudi s potrebnimi ukrepi za zavarovanje njenih kakovostnih zna~ilnosti. Pri tem so sodelovale {tevilne stroke in institucije, vendar so rezultati opravljenega dela prepogosto premalo poznani in odmevni. Ob zaklju~ku enega od temeljnih projektov na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU, povezanega s preu~evanjem integralnih obremenitev prodnih ravnin Slovenije, se je porodila zamisel o strnitvi rezultatov znanstve-noraziskovalnega dela v monografijo o podtalnici Ljubljanskega polja. Izbrana tematika pa je s svojo ALE[ SMREKAR Slika 1: Povr{je Ljubljanskega polja je uravnano zaradi prodnega nanosa, odloènega na dnu tektonske udorine. Na njivi so {e vidne sledi nekdanjih rokavov Save. 13 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) {irino takoj postavila v ospredje nujnost obravnave skozi multidisciplinarni in interdisciplinarni pristop. K sodelovanju smo tako povabili {tevilne sodelavce, ki so na obravnavanem obmo~ju, raziskovalno delali v zadnjih desetih letih. Od predvidenih treh avtorjev in zami{ljenih dvanajstih poglavij na za~etku, smo skozi pregled rezultatov, skozi pogovore in povezovanje rezultatov oblikovali skupino 27 sodelavcev, ki je v 13 poglavjih strnila rezultate {tevilnih projektov. Ti so bili naslednji: • alternativni na~ini re{evanja problema odpadnih voda v razpr{eni poselitvi na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, avtorji Tja{a Bulc, Danijel Vrhov{ek, Bogdan Macarol, Maja Zupan~i~, Marjana Vrhov{ek, Brigita Jamnik, Franc Karpe (Limnos, Ljubljana, 2002); • eksperimentalni {tudij dinamike {irjenja onesnaènja na obmo~ju prodnega vodonosnika Ljubljanskega polja, avtorji Miran Veseli~, Barbara ^en~ur Curk, Goran Viìntin, Martin Tancar, Bo{tjan Iva~i~, Brigita Jamnik, Branka Bra~i~ @eleznik, Jurij Kus, PrimoÀuersperger, Vesna Mislej (IRGO, Ljubljana, 2003); • gnojenje koruze in zelja z du{ikom na obmo~ju virov pitne vode v Mestni ob~ini Ljubljana, avtorji Janez Su{in, Kristina Ugrinovi}, Mojca [kof, Vida @nidar{i~ Pongrac, Mojca Resnik, Veronika Kmecl (Kmetijski in{titut Slovenije, Ljubljana, 2001); • izdelava meril za pripravo postopkov in programov uporabe fitofarmacevtskih sredstev na obmo~jih z omejeno rabo, avtorji Andrej Simon~i~, Matej Knapi~, Primò Bukovec, Klaudija Matjà-Petek, Marija Malovrh, Marko Zupan, Borut Vr{~aj, Janez Rupreht, Marjan [porar, Meta Suhadolc, Rok Miheli~, Franc Lobnik, Helena Gr~man (In{titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, @alec, Biotehni{ka fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja, Ljubljana, 2004); • kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih s poudarkom na popisu gnoji{~ in gnojnih jam, avtorja Ale{ Smrekar, Drago Kladnik (Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2002); • monitoring rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, Poro~ilo za leto 2001, avtorji Janez Su{in, Vida @nidar{i~ Pongrac, Veronika Kmecl, Irena Bantan, Andreja Jenko, [tefan Kuhar (Kmetijski in{titut Slovenije, Ljubljana, 2002); • monitoring rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, Poro~ilo za leto 2002, avtorji Janez Su{in, Vida @nidar{i~ Pongrac, Veronika Kmecl, Irena Bantan, Andreja Jenko, [tefan Kuhar (Kmetijski in{titut Slovenije, Ljubljana, 2002); • monitoring rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, Poro~ilo za leto 2003, avtorji Janez Su{in, Vida @nidar{i~ Pongrac, Veronika Kmecl, Irena Bantan, Andreja Jenko, [tefan Kuhar (Kmetijski in{titut Slovenije, Ljubljana, 2003); • ocena stanja obremenitve podtalnice s fitofarmacevtskimi sredstvi na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, avtor Andrej Simon~i~ (In{titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, @alec, 2003); • ocena stanja obremenitve tal ter podtalnice s fitofarmacevtskimi sredstvi na obmo~ju Mestne ob~i-ne Ljubljana, avtor Andrej Simon~i~ (In{titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, @alec, 2004); • ocena stanja ter izdelava meril in ukrepov za u~inkovit nadzor, sanacijo in preventivo pri ohranjanju kakovosti pitne vode kot posledica uporabe fitofarmacevtskih sredstev na modelu Mestne ob~ine Ljubljana, avtorji Andrej Simon~i~, Matej Knapi~, Primò Bukovec, Iztok Joè Ko{ir, Marija Malovrh, Marko Zupan, Borut Vr{~aj, Janez Rupreht, Marjan [porar, Meta Suhadolc (In{titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, @alec, Biotehni{ka fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja, Ljubljana, 2004); • pomen in perspektive zasebnega kmetijstva znotraj strnjeno pozidanih delov Ljubljane, avtor Drago Kladnik (In{titut za geografijo, Ljubljana, 2002) • popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na obmo~ju vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana, avtorja Ale{ Smrekar, Drago Kladnik (Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2004); Slika 2: Pregledni zemljevid Ljubljanskega polja. 14 ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Peter Frantar, Drago Kladnik LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km MEDNO SA TACEN SPODNJE GAMELJNE VA BROD DRAGOMELJ VI@MARJE ^RNU^E STANE@I^E hidrolo{ko obmo~je – Jar{ki prod P{ata hidrolo{ko obmo~je Ljub – ljansko polje geografska meja Ljubljanskega polja NADGORICA [ENTVID PODGORICA JE@ICA SA BERI^EVO VA VIDEM DOL PRI LJUBLJANI BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben 15 RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) • preiskava kmetijskih tal drugega varstvenega pasu vodnih virov na Ljubljanskem polju, avtorji Lojze Bri{ki, Veronika Kmecl, Vida @nidar{i~ Pongrac, Janez Su{in (Kmetijski in{titut Slovenije, Ljubljana, 1997); • prostorski, okoljski, socialni in gospodarski u~inki intenzivnega kmetovanja v rastlinjakih, avtorja Irena Rejec Brancelj, Drago Kladnik (In{titut za geografijo, Ljubljana, 2000); • protokoli za oceno in zavarovanje vodnega ìvljenja v podzemnih vodah, avtorji Anton Brancelj, Nata{a Mori, Gregor Muri, Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Miljan [i{ko (Nacionalni in{titut za biologijo, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU); • usmerjanje kmetijstva na vodovarstvenih obmo~jih Mestne ob~ine Ljubljana, avtorji Zoran ^ergan, Peter Dolni~ar, Janez Su{in, Janko Verbi~, Joè Verbi~, Kristina Ugrinovi}, Andrej Zemlji~, Gorazd Maslo (Kmetijski in{titut Slovenije, Ljubljana, 2003); Pred vami so torej najnovej{a spoznanja avtorjev razli~nih strok in institucij, strnjena v poglavja od uvoda, naravnih razmer vodonosnika, pregleda elementov vodne bilance, dinamike podtalnice, ranljivosti, ìvalstva v njej, obremenjenosti, javne oskrbe s pitno vodo, rabe tal, kmetijskega obremenjevanja, rodovitnosti tal na vodovarstvenih obmo~jih, vpliva industrije in obrti, mestne rabe tal in zasebnih vodnjakov. Knjigo smo naslovili Podtalnica Ljubljanskega polja, pri ~emer mislimo na podzemno vodo v vodonosniku z medzrnsko poroznostjo. Zaradi sodelovanja {tevilnih strok in strokovnega izrazoslovja ob izbrani problematiki prihaja ob~asno do dvojnega poimenovanja istih vsebin (na primer podtalnica – podzemna voda v vodonosniku z medzrnsko poroznostjo, prst – tla idr.). Morebitnim nejasnostim smo se èleli izogniti s pomo~jo terminolo{kega slovarja, dodanega na koncu knjige. Preu~evanja so praviloma zajela Ljubljansko polje v obsegu, kot ga prikazujejo zemljevidi, v posameznih primerih pa so avtorji posegli v raziskavah na {ir{e ali òje obmo~je, ker je tako zahtevala preu~evana problematika, na primer vodovarstvena obmo~ja ~rpali{~ pitne vode. 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 2 NARAVNE RAZMERE VODONOSNIKA Ljubljansko polje je ravnina na vzhodnem robu Ljubljanske kotline, 20 km dolga in 6 km {iroka. Osa-melca, na severu [marna gora (669 m) in Ra{ica (641), povezujeta zahodno Polhograjsko in vzhodno Posavsko hribovje, ki na jugu zaklju~uje kotlino Ljubljanskega polja. V milijonih let sta reki Sava in Ljubljanica polnili pogrezajo~o se kotlino s svojimi nanosi in oblikovali relief. Obmo~je je bogato s povr{inskimi in podzemnimi vodami in je è v pradavnini omogo~alo ìvljenje. V srednjem veku so se prebivalci Ljubljane oskrbovali iz studencev in va{kih vodnjakov. V sredini devetnajstega stoletja so {tevilni studenci in vodnjaki presahnili, ~iste pitne vode je pri~elo primanjkovati, zato je bila v osemdesetih letih izdelana obsèna hidrogeolo{ka {tudija, ki je zajela velik del Ljubljanske kotline. V preteklosti je bila zaradi arheolo{kih najdb velika pozornost namenjena Ljubljanskemu barju in {ele z iskanjem novih virov pitne vode za Ljubljano se je pozornost stroke in javnosti usmerila na Ljubljansko polje. Na povabilo Ljubljanskega sveta je pri{el v osemdesetih letih devetnajstega stoletja v Ljubljano direktor Dràvnega geolo{kega zavoda na Dunaju, Dionizij Stur. V okviru raziskav so bili izmerjeni potoki in reke, vodnjaki in izviri ter na podlagi zbranih podatkov izdelana prva hidrogeolo{ka karta Ljubljanskega polja. Pomembnej{e ugotovitve raziskav iz tega obdobja so (Stur 1886): • ker je bil nivo reke Save vi{ji od nivoja podzemne vode, so menili, da reka ne vpliva na podzemno vodo in sta neodvisni ena od druge; • meritve v ve~ kot 129 vodnjakih so pokazale, da nivo podzemne vode med letom niha; • ra~unali so koli~ine podzemne vode, ki se pretaka ~ez polje in sklenili, da je mnoìna podzemne vode neusahljiva in da se ni bati, da bi podzemni vir usahnil. 2.1 GEOLO[KA ZGRADBA Ljubljansko polje je udorina podolgovate kotanjaste oblike, ki je nastala v pliokvartarnem obdobju zaradi tektonskega ugrezanja, ki se je dogajalo v ve~ fazah. Naplavine Ljubljanskega polja prekrivajo pomembne prelome tega sistema, ljubljanski in savski prelom. Posamezni deli teh prelomov so se konec pleistocena ponovno aktivirali in v holocenu ponovno vplivali na zgradbo tega ozemlja. Naplavine Ljubljanskega polja so odloène v tektonsko udorino, ki jo gradijo kamnine permokar-bonske starosti, to so glinasti skrilavci s plastmi kremenovega pe{~enjaka. Ljubljansko udorino je v zadnjem milijonu let zapolnjevalo ve~ rek in potokov, ki so pritekali z obrobja in sodelovali pri zasipavanju. Najve~ji del Ljubljanskega polja zapolnjujejo prodno pe{~ene naplavine reke Save, ki je prodni material prina{ala iz vi{je leè~ih obmo~ij svoje doline. Savski pe{~eno prodni zasip je odloèn tudi jùno od Rònika, kar kaè, da je v geolo{ki preteklosti tekla reka Sava po draveljski dolini do Brda po jùni strani Rònika in nato skozi Ljubljanska vrata, med Rònikom in Gradom nazaj na Ljubljansko polje. Morfolo{ko sledimo na Ljubljanskem polju visoko pleistocensko teraso, ki se razprostira po ve~jem delu Ljubljanskega polja, ter holocenske re~ne naplavine na poplavni ravnici ob Savi. Debelina mlaj{e-ga pleistocenskega zasipa niha od 2 do 16 m, v povpre~ju je ta plast debela od 6 do 8 m. Najdebelej{a je pe{~eno prodna plast, od 10 do 16 m, v pasu vzdol` severnega roba visoke terase od Staneì~ prek Vìmarij, Jeìce, Stoìc. Obrij do Zadobrove. Drugi pas z ve~jo debelino pe{~eno prodne plasti, do 10 m debeline, se razprostira vzdol` roba visoke terase od Hru{ice do Dobrunj. Skupna debelina holocenskih in pleistocenskih prodnih in konglomeratnih plasti je zelo razli~na, ker je tudi predkvartarna podlaga razli~no pogreznjena. Na zahodnem obrobju Ljubljanskega polja pri Mednem in Brodu so plasti pe{~enega proda in konglomerata debele le od 2 do 10 m. V osrednjem delu Ljubljanskega polja, od Spodnjih Gameljn prek Kle~ do Dravelj, je predkvartarna podlaga mo~neje pogreznjena. Kvartarni sedimenti (pesek, prod in konglomerat) so tukaj debeli med 70 in 105 m. Druga poglobljena in {iroka kotanja je med Jar{kim Brodom, [entjakobom ter vodarno Hrastje in @alami. Tu so prodne plasti debele od 70 do 80 m. Med Brinjem na levem bregu Save ter Zgornjo Zadobrovo in Studencem 17 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) AJNE IGOR LAP Slika 3: Hidrografski zemljevid ljubljanske okolice iz leta 1888, ki ga je pripravil Dionizij Stur. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 JO@E UKAN Slika 4: Vodonosnik sestavljajo plasti proda in konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo plasti gline. poteka v smeri sever–jug visoko dvignjena predkvartarna podlaga neprepustnih permokarbonskih sedimentov, kjer so kvartarne naplavine debele le od 8 do 20 m. Na obmo~ju med Spodnjo Zadobrovo in Zalogom pa leì permokarbonska podlaga ponovno nekoliko globlje, tako da so tod prodno-konglomeratne plasti debele ve~ kot 20 m oziroma do 40 m (Drobne 1997). Pod vrhnjimi prodno pe{~enimi plastmi so starej{e pleistocenske prodne in konglomeratne plasti, ki se pojavljajo na ve~ nivojih v povezavi z le~ami in vlòki rjave gline. Obdobja zasipavanja kotanje Ljubljanskega polja sovpadajo s podnebnimi spremembami na tem obmo~ju, z obdobji taljenja ledu ob izteku ledenih dob, ko so velike koli~ine teko~ih voda bile sposobne prena{ati veliko debelozrnatega sedimenta. ^asovni presledki med obdobji nasipavanja so bili ve~ tiso~ let, kar se kaè na sedimentih. V hladnej{ih obdobjih, ko ni bilo intenzivnega zasipavanja, so na povr{inske nanose delovali podnebni dejavniki, predvsem temperatura in padavine. Na karbonatnem prodnem zasipu je pri{lo do raztapljanja in izpiranja apnen~eve in dolomitne komponente. Kjer so v produ prevladovali prodniki silikatnih kamnin, so se pri preperevanju kopi~ili melj in glinasti minerali. Procesi, kot sta preperevanje in kompakcija starej{ih sedimentov, ko so jih prekrili mlaj{i, imajo pomembno vlogo pri nastanku konglomerata, ki je zelo razprostranjen na Ljubljanskem polju, tako prostorsko kakor po globini vodonosnika. Konglomerat prihaja na povr{ino izpod prodnega zasipa le na manj{ih obmo~jih ob strugi Save in Ljubljanice. V ve~jem obsegu je v strugi Save na obmo~ju mostu ~ez Savo pri Toma~evem. Ve~ izdan-kov konglomerata je ob strugi Ljubljanice. Velik obseg konglomerata je na obmo~ju med Studencem, Vev~ami in Zgornjim Ka{ljem, kjer poteka stara struga Ljubljanice. Pestra geolo{ka zgradba obrobja Ljubljanskega polja se kaè v krovnih plasteh, ki prekrivajo prodno pe{~eni zasip in konglomeratne plasti, predvsem na obrobju polja. Po jùnem robu polja, ob vznòju skrajnega jùnega roba Polhograjskih dolomitov, draveljski dolini in na obmo~ju visoke vi{ke terase, gradijo krovne plasti nanosi potokov z obrobja, poplavnozajezitveni in jezerski sedimenti. Opazimo lahko zaglinjen gru{~, glino, organsko glino, {oto, melj in pesek. Sestava teh plasti se hitro menjuje v vodo-19 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) A – Medno – vodarna Kle~e – vodarna Hrastje – Zadobrova – Centralna ~istilna naprava anj ljana–Kr voznica na Kle~e 2 ava na Kle~e 1 vodarna cesta Ljub Hrastje 1 vodar ije vodar zahodna ob èlezni{ka proga Dunajska cesta v{ka cesta vnica 1 .Odr Lp lna ~istilna napr Zadobro a Emona kla Centr prod s peskom rjava in siva glina skrilavi glinovec in pe{~enjak konglomerat prod z vlòki konglomerata Slika 5: Hidrogeolo{ki prerez Ljubljanskega polja. ravni in navpi~ni smeri, debelina doseè tudi do 22 m. Zaradi menjave neprepustnih in slabo prepustnih plasti so v celoti te plasti za vodo neprepustne. Po ocenah je koeficient manj{i od 1 ×10–8 m/s. Nekoliko prepustnej{e so plasti zaglinjenega gru{~a in proda, ki leìjo pod glinastimi sedimenti. Krovne plasti imajo zelo pomembno vlogo pri za{~iti podtalnice pred morebitnimi onesnaènji (Drobne 1997). 2.2 HIDROGEOLO[KE ZNA^ILNOSTI V vodonosnih prodno-pe{~enih in konglomeratnih plasteh, ki zapolnjujejo udorino Ljubljanskega polja, so velike koli~ine podzemne vode in pomenijo enega najve~jih rezervoarjev podzemne vode v Sloveniji. V globalnem pogledu je vodonosnik Ljubljanskega polja vodonosnik z medzrnsko poroznostjo in prosto gladino podzemne vode. Zaradi lokalnih nanosov slab{e prepustnih glinastih in zaglinjenih plasti pa je lahko na òjih obmo~jih polodprt, polzaprt ali zaprt vodonosnik. Globina do podzemne vode je odvisna od njene gladine in vi{ine terena ter se spreminja od Vì- marij do Zaloga in od obrobja polja proti reki Savi. Podzemna voda na visoki terasi pri Vìmarjih je v globini ve~ kot 30 m. Na obmo~ju med [entvidom in kamni{ko progo je 25 do 30 m globoko, med Beìgradom, glavno èlezni{ko postajo in Jeìco pa je v globini med 20 in 25 m. V Mostah in Savskem naselju je podzemna voda 15 do 20 m globoko. Na {irokem obmo~ju od Toma~evega prek vodarne Hrastje do Novega Polja ter Toplarne v Mostah do Polja najdemo podzemno vodo 10 do 15 m globoko. Na nizki terasi, ki poteka v 0,5 do 2 km {irokem pasu vzdol` desnega brega Save od Broda prek Roj, Toma~evega in [martnega, je podzemna voda bliè povr{ini. Priblìno na odseku Brod–Roje je podzemna voda v globini 12 do 20 m, med Jeìco in Zadobrovo med 5 in 10 m. 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 ALE[ SMREKAR Slika 6: Globina do gladine podzemne vode je razli~na, ponekod samo 5 metrov. Slika 7: Sava prek obrènega vodonosnika ALE[ SMREKAR napaja ljubljansko podzemno vodo. 21 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 290,00 najvi{ja 288,80 m.) 285,00 n. ode (m. 280,00 emne v 275,00 gladina podz najnìja 275,43 270,00 1891 1895 1899 1903 1907 1911 1915 1919 1923 1927 1931 1935 1939 1943 1947 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 leto Slika 8: Gladina podzemne vode Ljubljanskega polja med letoma 1891 in 2003. Po podatkih dolgoletnih meritev je nihanje nivoja podzemne vode odvisno od koli~ine padavin in vodostaja reke Save. Najve~je je na Brodu, kjer je nihanje do 6 m, proti vzhodu se zmanj{uje in je v Zadobrovi od 2 do 3 m. Strmec podzemne vode je najve~ji v severozahodnem delu Ljubljanskega polja, med Brodom in Kle- ~ami ter zna{a okoli 1,5 ‰, proti vzhodu se zmanj{uje in zna{a pri Hrastju 0,9 ‰. Gladina podzemne vode je na zahodnem delu polja nagnjena ponekod proti jugu oziroma jugovzhodu, v osrednjem delu pa proti vzhodu. Podzemna voda te~e ve~inoma v smeri, ki je vzporedna z reko Savo. Vodonosnik Ljubljanskega polja sestavljajo plasti proda in konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo plasti neprepustne gline. Tako se podzemna voda krajevno in na kratkih razdaljah pretaka pod tlakom. Prepustnost proda in konglomerata je razli~na tako v navpi~ni kot vodoravni smeri zaradi heterogene sestave, ve~je ali manj{e primesi melja ter bolj{e ali slab{e zlepljenosti konglomerata ter pojavljanja kavern v njem. V splo{nem je prepustnost plasti ve~ja v osrednjem delu polja, od 1,24 ×10–2 do 5,34 ×10–3 m/s, in manj{a na obrobju, 5,5 × 10–4 m/s. Hitrost pretakanja podzemne vode je ocenjena na podlagi znanega koeficienta prepustnosti, strmca podzemne vode in vrednosti efektivne poroznosti. V preteklosti so bili narejeni izra~uni s poudarkom na vplivu zelo visokih voda Save in ob takih razmerah naj bi hitrost podzemne vode v okolici Hrastja zna{ala do 312 m/dan, ob nizkem vodnem stanju pa 30 m/dan (Drobne 1997). Reka Sava te~e danes po severnem robu polja, po obrobju permokarbonskih osamelcev, ki na severni strani omejujejo Ljubljansko polje. Potek Save ob severnem robu Ljubljanskega polja je najverjetneje odziv splo{ne tektonske dispozicije tega obmo~ja. Sava je pomemben hidrolo{ki element Ljubljanskega polja. Z obrènim vodonosnikom napaja podtalnico Ljubljanskega polja in prispeva okoli petdeset odstotkov obnavljanja dinami~nih zalog. Reka Sava te~e od Tacna do Zaloga pretèno po holocenskem produ, ki je dobro prepusten. Le delno je dno re~ne struge v neprepustnih permokarbonskih glinastih skrilavcih in pe{~enjakih. Od Mednega do Tacna je na obeh bregovih pod prodno teraso neprepusten skrilavec v vi{ini gladine Save. Pod Tacenskim mostom so skrilavci v dnu struge. Na obmo~ju Roj je skrilavec v globini okrog 15 m. Od izli-22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 va Gamelj{~ice do ^rnu{kega mostu te~e Sava pretèno po skrilavcu. Dolvodno od ^rnu{kega mostu potone skrilavec v globino in se ne pojavi ve~ v re~ni strugi (Radinja 1951). [e na za~etku dvajsetega stoletja je reka Sava na svoji poti po Ljubljanskem polju delala {tevilne okljuke in mrtvice. S posegi v strugo in regulacijami so spremenili njeno strugo in zmanj{ali infiltracijska obmo~ja, kjer je re~na voda ponikovala v vodonosnik. Gradnja hidrotehni~nih objektov gorvodno od Medvod je spremenila temeljne karakteristike reke, z zadrèvanjem proda v akumulacijskih jezerih se je zmanj{ala prodonosnost reke in pove~ala njena mo~, kar je privedlo do pove~anja erozije struge in njenega poglabljanja. V obdobju od leta 1978 do 1985 je reka Sava poglobila svojo strugo pri [entjakobu za 1,5 m, kar se vidi na gladini podzemne vode. Pretok reke Save na Ljubljanskem polju niha od nekaj 10 m3/s do ve~ kot 1000 m3/s. Meritve nivoja podzemne vode se izvajajo nepretrgano od dne, ko se je pri~elo s ~rpanjem na vodnjaku III v vodarni Kle~e. Opaziti pa je padanje nivoja podzemne vode v vodarni Kle~e. Pri analizi stanja je treba upo{tevati {tevilne faktorje: izkori{~anje podzemne vode, spremembe infiltracijskih obmo~ij … Nedvomno se najbolj kaèjo na gladini podzemne vode spremembe reke Save, ki je eden najpomembnej{ih hidrodinami~- nih elementov Ljubljanskega polja, pa tudi spremembe v morfologiji njenega korita. Te spremembe so hitrej{e v vodonosniku bliè reki in se pojavljajo z zakasnitvijo ter manj intenzivno z oddaljevanjem od reke proti obrobju polja. Pomembna infiltracijska obmo~ja, kjer reka Sava napaja podzemno vodo Ljubljanskega polja, so okoli Roj, med [martnim in Gameljnami, v srednji vrednosti 730 l/s, ter med Jeìco, Toma~evim in [entjakobskim mostom, v srednji vrednosti1532 l/s (Brilly 1988). 2.3 PEDOLO[KE IN HIDROPEDOLO[KE ZNA^ILNOSTI Tla na Ljubljanskem polju so razvr{~ena v oddelka avtomorfnih in hidromorfnih tal, kot izhaja iz pedolo{ke karte, s katere so povzeti tudi podatki v nadaljevanju (Stepan~i~ in Lobnik 1985). Avtomorfna tla nastajajo pod vplivom vode, ki se neovirano preceja skozi talni profil v podtalje. Hidromorfna tla pa nastanejo pod vplivom talne, povr{inske ali poplavne vode in so vsaj ob~asno mokra. Slednja se raztezajo vzdol` reke Save v {irini od nekaj deset do nekaj sto metrov. Ponekod, v konkavnih delih struge (na primer Sneberski prod), je obmo~je hidromorfnih tal {iroko tudi do dveh kilometrov. V smeri od reke proti osrednjemu delu polja sledijo avtomorfna tla. Avtomorfna tla Ljubljanskega polja so nastala na nesprijetem in karbonatnem fluvioglacialnem produ. Na njem so se razvili razli~ni ~leni talne zdrùbe (sprsteninasta in rjava rendzina, tipi~na evtri~na rjava tla in sprana evtri~na rjava tla. Rendzina so na~eloma plitva tla, vendar je njihova globina lahko neenakomerna, tako da segajo od 15 cm do ve~ kot 35 cm globoko. Pri sprsteninasti rendzini je A horizont neposredno na mati~ni podlagi, tako da tvori talni profil A-C, pri rjavi rendzini med A in C pa se oblikuje è plitev prehodni (B) horizont, ki nastaja s preperevanjem mati~ne podlage. V zgornjem sloju rendzine se pojavlja tudi manj{a koli~i-na proda (do 10 %), v spodnji plasti tal pa delè proda narase na 60–80 %. Rendzine so za vodo zelo prepustne. To so ilovnata tla z izena~enim deleèm peska, melja in gline in z dobro strukturo. So srednje humozna, nasi~ena z bazami in slabo kisle do nevtralne reakcije. Tla so primerna za poljedelstvo, predvsem za krompir in ìta. Z uvajanjem namakanja pa postanejo primerna tudi za na pomanjkanje vode bolj ob~utljive kulture (na primer vrtnarske). Evtri~na rjava tla so se razvila iz rendzine in se od nje razlikujejo po tem, da so globlja, imajo manj- {i delè karbonatov in imajo è izraèn kambi~ni horizont (B), ki nastane zaradi preperevanja in tvorbe gline. Globoka so od 40 do 70 cm, redko so globlja. Tekstura tal je v povr{inskem delu meljasto ilovnata in v spodnjem delu ilovnata. Imajo dobro strukturo in korenine rastlin prodirajo skozi ves talni profil v prodnato podtalje. So dobro humozna in organska snov je enakomerno razporejena skozi ves talni profil. Nasi~enost z bazami je zmerno visoka in reakcija tal slabo kisla do nevtralna. Pri spranih evtri~- 23 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 9: Tla so relativno plitva, lahka in dobro prepustna za vodo, zelo primerna za kmetijsko rabo. ALE[ SMREKAR Slika 10: Naravne razmere vodonosnika kljub intenzivni rabi tal zaenkrat {e omogo~ajo ustrezno kakovost vode. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 nih tleh se pojavlja v globini iluvialni horizont Bt, ki je teksturno tèji, ker se v njem kopi~i sprana glina, ki se pojavlja v obliki glinastih prevlek prek strukturnih agregatov in por. Te vrste tal so med najprimernej{imi za kmetijsko pridelavo, in sicer tako za njivske posevke kot tudi za vrtnarstvo. Iz oddelka hidromorfnih tal so na Ljubljanskem polju zastopana samo obre~na tla na pe{~eno prod-natem aluviju. Tla so razvita na sipkem pe{~enem produ reke Save. Najbliè reki so prodi{~a, kjer se na povr{ini tvori humusni horizont v obliki prhlinaste organske snovi. Tu ni kmetijske pridelave. Proti notranjosti polja sledijo plitva, srednje globoka in globoka obre~na tla. Humusni horizont je sprsteninast in zelo rahel. Plitva tla imajo najslab{o pridelovalno sposobnost, na globokih, sicer mivkastih tleh pa è dobro uspevajo tudi zahtevnej{e poljedelske kulture (na primer ìta, krompir in lucerna). Z morebitnim namakanjem postanejo tla primerna tudi za vrtnarsko pridelavo. Skupne zna~ilnosti opisanih tal, ki prevladujejo na Ljubljanskem polju: tla so relativno plitva, lahka in dobro propustna za vodo. Vse te lastnosti pomenijo relativno majhno za{~ito podtalnice pred onesnaènjem v primerjavi s tèjimi, globokimi in z organsko snovjo bogatimi tlemi. Zahtevajo zelo skrbno in odgovorno kmetijsko pridelavo, da zmanj{amo tveganje, ki je za onesnaènje podtalnice lahko kmetijstvo. Organska snov v tleh pove~uje mikrobiolo{ko aktivnost. Mikroorganizmi so najpomembnej{i pri razgradnji ostankov sredstev za varstvo rastlin. Za atrazin, ki je najpogosteje najdeno sredstvo za varstvo rastlin v podtalnici, je zna~ilno, da ga v osnovni obliki najdejo ve~, kjer so tla na povr{ini pe{~ena in z malo organske snovi. Tam, kjer je organske snovi v zgornjem sloju tal relativno veliko, najdejo v podtalnici ve~ njegovih prvih dveh razgradnih produktov: desetil atrazina (DEA) in desizopropil atrazina (DIA). Po drugi strani organska snov pomeni tudi ve~ potencialnih mest za vezavo snovi, ki bi se sicer spirale proti podtalnici. Pri pe{~enih tleh, kjer so delci po teksturi ve~ji in je njihova specifi~na povr{ina, na katero se lahko veèjo morebitna onesnaìla, majhna, relativno malo onesnaìl ostane vezanih na talne delce. Veliko ve~ vezave je v glinastih tleh. Tako vezana onesnaìla so lahko izpostavljena nadaljnji razgradnji, ki je na povr{ini tal ve~ja kot v podtalju. Vendar se na talne delce v na{ih podnebnih razmerah veèjo le tista onesnaìla, ki imajo pozitivni naboj, ker je ve~ina prostih mest za vezavo v tleh negativno nabita. Tako se v tleh veè na primer pozitivno nabiti amonijski ion, negativno nabiti nitratni ion pa se ne veè in ostaja v talni raztopini ter je zato mo~no podvrèn izpiranju. V glinastih tleh je poleg ve~jega deleà prostih mest za vezavo, kar vpliva na obna{anje onesna- ìl, tudi druga~en delè razli~no velikih por, ki je naslednji pomemben faktor pri pojavljanju onesnaènja v podtalnici. Na prvi pogled bi lahko ocenili, da so pe{~ena tla bolj porozna od glinastih, vendar podrobnej{e raziskave pokaèjo, da to ni tako. Res je, da imajo pe{~ena tla ve~ velikih tako imenovanih makropor, iz katerih voda pod vplivom gravitacijske sile odte~e. Imajo pa pe{~ena manj mikropor, v katerih se voda zadrì, in je delno dostopna rastlinam. Del vode je na talne delce vezan s tako silo, da jo rastline ne morejo premagati in zato ostaja del vode v tleh neizkori{~en. V praksi to pomeni, da dolo~ena koli~i-na dèja, ki na lahkih tleh è povzro~i odtok in s tem premik raztopljenih onesnaìl proti podtalnici, v glinastih tleh komaj napolni rezervoar talne vode, in ~e je opazovano onesnaìlo nitrat, ta ostaja v obmo~ju korenin in ga rastline lahko porabijo. Na lahkih pe{~enih tleh bi zato morali biti odmerki hranil rastlinam res zelo majhni, da bi rastline lahko sproti porabljale hranila (predvsem kriti~ni nitrat), da ne bi prihajalo do spiranja presèkov. Tovrstno dodajanje hranil v majhnih obrokih nam omogo~a fertigacija, ko s kaplji~- nim namakalnim sistemom dodajamo rastlinam hranila skoraj vsak dan v skladu z njihovimi potrebami. Skozi pe{~ena tla zaradi ve~jega deleà makropor voda tudi hitreje potuje, tla so bolj propustna za vodo, kar spet pomeni ve~jo mònost onesnaènja spodaj leè~e podtalnice. Pri glinastih tleh se voda zelo hitro premika skozi talni profil le tedaj, ko se pri mo~ni osu{itvi tvorijo v teh tleh razpoke in voda odteka po njih, dokler se zaradi nabrekanja gline pod vplivom vode ne zaprejo. Pri nasi~enih tleh pa je koeficient hidravli~ne prevodnosti pri glinastih tleh bistveno manj{i kot pri pe{~enih. Globlja ko so tla, ve~jo za{~ito pomenijo za podtalnico. V globljih tleh imajo rastline navadno tudi globlje korenine in lahko iz ve~je globine ~rpajo tja preme{~ena hranila, kar vsaj za slednja pomeni, da je manj{a mònost izpiranja proti podtalnici. 25 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 2.4 SKLEPI Ljubljansko polje je zaradi svojih naravnih danosti sti~i{~e {tevilnih ~lovekovih dejavnosti in interesov. Je eno najpomembnej{ih teles podzemne vode v dràvi, ki je hkrati tudi vir pitne vode za okoli 300.000 prebivalcev mesta Ljubljane in okolice. @al se na kakovostnem in koli~inskem stanju podzemne vode kaèjo vplivi urbanizacije, kmetijstva in industrije, ki jo ogroàjo in obremenjujejo. Velika sposobnost na izni~evanje negativnih vplivov, ki jih povzro~ajo razli~ne rabe prostora, zaenkrat {e zagotavlja kakovost podzemne vode, ki ustreza zahtevam za pitno vodo. @e ve~ kot stoletje potekajo na tem obmo~ju {tevilne raziskave, vendar se odpirajo vedno nova vpra- {anja in neznanke. [e zdale~ nam niso znane vse skrivnosti nastanka Ljubljanskega polja, zakonitosti pretakanja podzemne vode, medsebojni odnosi in vplivi hidrodinami~nih elementov, tako da nam ostajajo {e {tevilni izzivi za raziskovalno in znanstveno delo. Pe{~ena, relativno plitva in z organsko snovjo relativno revna tla Ljubljanskega polja niso velika za{- ~ita podtalnice pred onesnaènjem. 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 3 PREGLED ELEMENTOV VODNE BILANCE Kroènje vode, ki ga poganja energija Sonca, povzro~a stalno obnavljanje vodnih virov na zemelj-skem povr{ju. Osnova vodne bilance je predpostavka oz. dejstvo, da je koli~ina padavin enaka vsoti odtekle in izhlapele vode, pri ~emer je treba upo{tevati tudi spremembe zaloge in porabo vode (Kolbezen, Pristov 1998). Pri Ljubljanskem polju gre za izredno velik antropogeni vpliv na krajevni vodni »tok« (~rpanje, odvzemi, poraba …) ter za hidrolo{ko in hidrogeolo{ko pestro ter {e vedno pomanjkljivo raziskano obmo~je. Koli~ina vode, ki jo analiziramo z bilan~nim izra~unom je na tako vodno pestrih obmo~jih tèko opre-deljiva, zato podajamo deskriptivno analiti~no-sintezni pregled temeljnih elementov vodne bilance na Ljubljanskem polju. Zajema {ir{e obmo~je Ljubljanskega polja, obmo~je med reko Savo in Ljubljanico ter z regulacijami reke Save lo~enimi predeli, ki so zato ostali na levem bregu Save (Jar{ki prod). Metodologija vodne bilance sledi izra~unu posameznih komponent v sistemu kroènja vode. Vodnobi-lan~ni izra~un je odprt sistem, za katerega ra~unamo vodno bilanco. Imeti mora enake koli~ine vode, ki vanj prihajajo in izhajajo iz njega. Kon~ni rezultat dotokov vode se izni~i z odtoki vode. Temeljna ena~ba je torej: P = Q + I + N + R. Koli~ina padavin (P) je enaka vsoti odtoka (Q), izhlapevanja (I), sprememb zalog (N) in porabe vode (R) (Kolbezen, Pristov 1998). Pri opredeljevanju sistema ne smemo prezreti dej-stva, da je eden najpomembnej{ih dejavnikov izra~unavanja bilance ~asovni okvir (Dominguez 2004; Kranjc 1995). [tudije vodnih bilanc se najpogosteje izdelujejo za povr{inske vode in se izra~unava razlike med posameznimi vodomernimi profili na rekah. Vodne bilance v teh primerih zajemajo pore~ja ali hidrometri~no zaledje, poleg ploskovnega dotoka s padavinami in ploskovnih izgub z evapotranspiracijo predpostavimo le {e iztok (in dotok) skozi profil vodomerne postaje, ki ga merimo. Vodomerna postaja na povr{inskem vodotoku naj bi bila locirana tako, da mimo nje iz pore~ja ne odteka podzemna voda. Pri Ljubljanskem polju pa gre za hidrolo{ko in hidrogeolo{ko bolj odprt sistem. Pri kroènju vode se ta ne bogati samo s padavinsko vodo (ploskovno), temve~ tudi s {tevilnimi dotoki povr{inske vode, ki zate-kajo v vodonosnik (to~kovno, linijsko ali ploskovno), prav tako se voda ne izgublja samo z evapotranspiracijo in s to~kovnim iztokom, ampak tudi v {tevilnih conah (linijah), kjer napaja povr{inske vodotoke. Sistem bilanciranja na vodonosnikih je v primerjavi s klasi~nimi bilan~nimi izra~uni povr{inskih voda bolj zapleten. Ljubljansko polje je namre~ nepopoln hidrogeolo{ki bazen, saj poleg padavin in evapotranspiracije (popolni bazeni imajo namre~ le ti dve komponenti) na koli~ine vode vplivajo {e drugi dotoki in iztoki (Kranjc 1995). Za to obmo~je bi lahko bilan~no formulo modificirali v P + Qd = Qi + I + N + R. Padavine (P) in dotoki (Qd) so enaki iztokom (Qi), izhlapevanju (I), spremembi zalog (N) in porabi (R). Ker je Ljubljansko polje odprt sistem s hitrimi odzivi na hidrolo{ke razmere, je tok podzemne vode relativno hiter, nekaj deset metrov na dan, kar ima z vidika zadrèvanja, onesnaènja in drugih hidrolo{kih zna~ilnosti svoje dobre in slabe strani. Temelji so torej podani, treba je torej le {e slediti naslednjim korakom (IDWR 2004): • opredeliti glavne komponente vodne bilance, • oceniti dotoke in iztoke iz sistema in • opisati prostorske karakteristike elementov vodne bilance. 3.1 PADAVINE IN EVAPOTRANSPIRACIJA Padavine so temeljni element vsake vodne bilance. V zaprtih vodozbirnih obmo~jih so padavine edini »dotok«, pri Ljubljanskem polju pa gre za odprt sistem z razli~nimi oblikami dotokov. Poleg padavin moramo upo{tevati {e zatekanje rek, dovajanje vode od drugod (na primer podzemno napajanje z Barja, povr{insko zatekanje vodotokov …). Tu sta dve meteorolo{ki postaji – Ljubljana [entvid in Ljubljana Beìgrad, na katerih Agencija Republike Slovenije za okolje meri koli~ino padavin. Po podatkih meteorolo{ke postaje v Ljubljani za Beìgradom je letno povpre~je padavin med letoma 1961 in 1990 zna{alo 1393 mm, v obdobju 1991–2000 pa je povpre~no padlo na 1352 mm padavin. 27 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Postaja Ljubljana [entvid deluje od leta 1983, letno povpre~je desetletja 1991–2000 je bilo 1445 mm padavin. Padavinska karta, ki jo je za obdobje 1961–1990 izdelal Pristov, nam pove, da pade na Polju med 1400 in 1500 mm padavin, kar se ujema s podatkoma meteorolo{kih postaj. Pri izdelavi padavinske karte so namre~ korigirali padavine zaradi vpliva vetra in omo~enosti za okrog 3 % navzgor. Srednja vrednost povpre~ne letne koli~ine padavin je torej 1450 mm (Kolbezen, Pristov 1998), ki smo jo privzeli za vse Ljubljansko polje. Pri koli~ini padavin tega obmo~ja je treba upo{tevati povr{ine, s katerih meteorna voda odte~e po kanalizaciji neposredno v reke, ve~inoma v Ljubljanico. Padavine (brez izgub) prina{ajo na polje 3,22 m3/s. Evapotranspiracija pomeni neposredno izgubo vode med padavinami in odtokom. V primerih, ko je ~asovni okvir bilanciranja dalj{i od leta pa evapotranspiracija pravzaprav pomeni edino izgubo vode (Srebrenovi} 1986). Povpre~na letna (izra~unana) evapotranspiracija v Ljubljani za Beìgradom v obdobju 1961–1990 je bila 727 mm na leto, v obdobju 1991–2000 pa 771 mm na leto. Vrednosti izhlapevanja po karti evapotranspiracije je za obmo~je v povpre~ju med 650 in 700 mm vode na leto, srednja vrednost je torej 675 mm (Kolbezen, Pristov 1998), ki smo jo privzeli za celotno obmo~je, kar znese v povpre~ju 1,5 m3/s. V povpre~ju je po posameznih mesecih ve~ padavin kot pa izhlapele vode, le v juliju je evapotranspiracija v povpre~ju ve~ja kot koli~ina padavin. Koli~ina padavinske vode, ki ploskovno pade neposredno na Ljubljanskem polju in infiltrira v vodonosnik, bi bila brez antropogenega vpliva 1,72 m3/s. Velik vpliv drùbenogeografskih dejavnikov na samo povr{je polja pa pomeni zmanj{anje infiltracije zaradi umetnih povr{in na tem obmo~ju. Ob upo{tevanju (od{tetju) meteornega odtoka iz urbaniziranih povr{in, ki ne infiltrira v podtalnico, na vsem obmo~ju podzemna voda dobiva v povpre~ju 1,44 m3/s ploskovnega dotoka iz padavin. Posredno napajajo vodonosnik Ljubljanskega polja tudi padavine v zaledju, ki meri okoli 10 km2. Za to zaledje smo sprejeli povpre~no letno koli~ino padavin 1550 mm, doprinesejo pa povpre~no 0,28 m3/s vode v vodonosnik. Drugi viri skupaj z Jar{kim prodom naj bi doprinesli {e 0,43 m3/s, skupni infiltraciji padavinske vode na vsem polju pa povpre~no 2,1 m3/s (Brilly 1989). Po na{ih izra~unih je infiltracija padavinske vode v vodonosnik povpre~no 1,7 m3/s. 180 160 140 120 100 mm 80 60 40 20 0 J F M A M J J A S O N D Slika 11: Mese~na koli~ina padavin in evapo- transpiracije v mm v Ljubljani za Beìgradom padavine evapotranspiracija v obdobju 1961–1990. 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 3.2 POVR[INSKE VODE Povr{inske vode na Ljubljanskem polju v izra~unu vodne bilance igrajo pomembno vlogo kljub dejstvu, da je samo polje skoraj brez povr{inskih voda. Dejansko ga omejujeta dve pomembni reki: Sava na severu in Ljubljanica na jugu, ki pa polja ne le omejujeta, temve~ sta, tako kot manj{i vodotoki, mo~- no povezani s podzemno vodo na Ljubljanskem polju. Potoki z Mednskega, [i{enskega, Sote{kega hriba in predgorja Ra{ice v ve~ini poniknejo v re~nem nanosu, iz katerega sta Ljubljansko polje in Jar{ki prod. Ti potoki v Ljubljansko polje odmakajo 3,7 km2, v Jar{ki prod pa neposredno prihaja voda {e z okoli 70 ha zaledja, prek tega pa v Savo te~e tudi ^rnu{~ica, ki do prodnega nanosa odmaka 6,1 km2 pore~ja. Vsi omenjeni vodotoki pritekajo v severozahodni predel Ljubljanskega polja. Na vzhodnem delu polja pa, v nasprotju z omenjenimi dotoki, najdemo izvire, ki so iztok iz vodonosnika in te~ejo v Ljubljanico. Prve {tudije vodonosnika in podzemne vode Ljubljanskega polja sta è konec 19. stoletja izdelala Stur in Smreker, ob{irnej{o raziskavo pa je izvedel Rakovec leta 1932 (@lebnik 1968). Intenzivnej{e raziskave, ki potrjujejo zatekanje Save, so potekale po drugi svetovni vojni, zlasti konec {estdesetih in v sedemdesetih letih. Leta 1948 pa je Rupnik v raziskavah ugotovil, da se podzemna voda napaja predvsem z infiltracijo Save (@lebnik 1968). Rupnikova ugotovitev je bila, da se med Mednim in Jeìco izgublja 1,5 m3/s re~ne vode. Zatekanje oziroma zvezo Save in podzemne vode Ljubljanskega polja je dokazal tudi Radinja, ki je ugotovil mo~an padec gladine podzemne vode zaradi poglabljanja struge Save (Radinja 1951, @lebnik 1968). @lebnik je v raziskavi z vrtanjem in geoelektri~nim sondiranjem ugotovil, da obstajajo med Mednim in izlivom Gamelj{~ice trije ve~ji jarki, s katerimi Sava bogati podzemno vodo Ljubljanskega polja. Jarki so med naslednjimi lokacijami: Medno–Brod, Brod–Roje in Roje–Jeìca. 17. junija 1966 so ob pretoku Save v [entjakobu 75 m3/s izra~unali skupno zatekanje Save 1,62 m3/s. Med Mednim in Brodom je zate-kalo 64 l/s, za Brodom 204 l/s in pred Jeìco kar 1,35 m3/s. Za obmo~je med Mednim in Brodom so 18. decembra 1965, ob pretoku Save pri [entjakobu 110 m3/s, ocenili zatekanje 131 l/s, za obmo~je Broda in Roj pa so 18. novembra 1965 ob pretoku Save v [entjakobu 162 m3/s ocenili zatekanje kar 2,00 1,80 1,60 1,40 1,20 s3 1,00 m/ 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00 J F M A M J J A S O N D 1961–90 1991–2000 Slika 12: Preto~ni koeficienti reke Save v [entjakobu v dveh obdobjih (Frantar 2003). 29 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 13: Ugotovljena je velika medsebojna povezanost pretokov Save in nihanja gladin podzemne vode. 2,36 m3/s. Glede na manj{e nihanje gladine vode v obmo~ju pred Jeìco, so ocenili, da je zatekanje tam najbolj konstantno (@lebnik 1968). Leta 1969 je Pleskovi~ ponovno potrdil, da je glavni vir napajanja vodonosnika Ljubljanskega polja pronicanje Save v desno obrèje od Mednega navzdol, temu sledi padavinska voda in manj{i del z dotoki iz Barja (Pleskovi~ 1969). Hidrometri~ne meritve Hidrometeorolo{kega zavoda so bile za to raziskavo opravljene 20. oktobra 1967. Pri pretoku Save v Medvodah 62 m3/s je bilo izra~unano zatekanje 1,32 m3/s (@ibrik 1969) oziroma 1,47 m3/s (Pleskovi~ 1969) in pri pretoku 118 m3/s je bilo zatekanje 1,74 m3/s (@ibrik 1969, Pleskovi~ 1969). Tudi Brilly ugotavlja zatekanje Save v vodonosnik med Mednim in [entjakobom, za [entjakobom do soto~ja s Kamni{ko Bistrico pa ocenjuje dotok podzemne vode v Savo od 1,3 do 2 m3/s (Brilly 1989). Rezultati takratnega modela kaèjo, da v povpre~ju reka Sava bogati vodonosnik Ljubljanskega polja z 2,5 m3/s, {e ve~ vode pa naj bi se iz vodonosnika dreniralo vanjo – 3,26 m3/s (Brilly 1989), kar je velika koli~ina glede na druge raziskave vpliva Save na napajanje vodonosnika Ljubljanskega polja. Zatekanje potrjujejo tudi smeri hidroizohips (Meden s sodelavci 1978), prav tako potrjuje zatekanje Save od Mednega navzdol Tri{i~, na kar kaèjo usklajena nihanja vodostajev Save in gladin podzemne vode (Tri{i~ 1995). Najnovej{a raziskava o zatekanju Save je iz leta 2002. Zatekanje v prod so merili z infiltracijskim zabojem. Rezultat skupne koli~ine infiltrirane vode med Mednim in [entjakobom je 1,12 m3/s, kar se sklada z izra~uni novej{ega matemati~nega modela na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo o vrednostih zatekanja med 0,7 in 4,3 m3/s (Brilly s sodelavci 2002). Zatekanje Save potrjujejo tudi preto~ni podatki z vodomernih postaj na Savi. Zavedati se moramo, da je zanesljivost hidrometri~nih meritev pretokov okoli 5 %, kar je treba upo{tevali pri interpretaciji rezultatov. Za potrditev zatekanja je najprej treba zajeti vse dotoke Save v tem obmo~ju. Najve~ji pritok Save 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 290 305 304 285 303 302 280 301 m 300 m 275 299 298 270 297 296 265 295 74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 00 jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. Kle~e Hrastje Sava [entjakob Sava Medno Slika 14: Povpre~ne mese~ne gladine podzemne vode v Kle~ah in Hrastju ter vodostaji na reki Savi od leta 1974 do leta 2000 (skala vodostaja vodomerne postaje Medno na Savi je na desni strani). je Gamelj{~ica, na kateri so izvajali meritve med letoma 1965 in 1972. Po podatkih z vodomerne postaje v Zgornjih Gameljnah je bil povpre~en letni pretok v teh letih 1,3 m3/s. Po opravljeni korelaciji hidrometri~nih podatkov s prispevno povr{ino pridemo do rezultata povpre~nega letnega pretoka 1,6 m3/s. Upo{tevati pa moramo {e dotok v Savo iz zaledja ^rnu{~ice in Jar{kega proda, torej {e nadaljnjih 14,5 km2 povr{ine, da lahko na podlagi korelacije z Gamelj{~ico dobimo povpre~ni letni dotok 0,34 m3/s. Izra~un nam poka- è, da je skupni dotok povr{inske vode v Savo med [entjakobom in Mednim v povpre~ju 1,9 m3/s, razlika pretokov na Savi v Mednem in [entjakobu pa 1,1 m3/s. Razlika je torej 0,8 m3/s in potrjuje ugotovitve, da reka Sava pretèno napaja vodonosnik Ljubljanskega polja. S tem izra~unom smo ob upo{tevanju zanesljivosti podatkov o pretokih potrdili ugotovitve dosedanjih raziskav. Na sou~inkovanje in medsebojni vpliv Save in podzemne vode Ljubljanskega polja kaè velika soodvisnost vodostajev Save in gladin podzemne vode v vodnjakih, v katerih izstopa sovpadanje visokega povpre~nega mese~nega vodostaja Save in visokih povpre~nih mese~nih gladin podzemne vode. Iz nivogramov podzemne vode pa lahko vidimo stalen rahel upad gladin podzemne vode v predstavljenem ~asovnem obdobju. Izviri oziroma iztoki iz vodonosnika so v vzhodnem delu Ljubljanskega polja, saj njen glavni tok poteka v smeri zahod–vzhod. Izolinije meritev gladin podzemne vode monitoringa Agencije Republike Slovenije za okolje kaèjo na izdanjanje podzemne vode v smeri proti Savi dolvodno od [entjakoba in v smeri proti Ljubljanici dolvodno od Fuìnskega gradu. Dosedanje raziskave govorijo o iztekanju v Savo, vendar je treba omeniti, da po analizah gladin na merilnih mestih Agencije Republike Slovenije za okolje podzemna voda izteka tako v Savo kot v Ljubljanico. Ugotovitve te analize potrjujejo tudi same topo-grafske karte, saj se vse studen~nice (»izviri« podtalnice) na vzhodnem delu Ljubljanskega polja, vzhodno od Hrastja, iztekajo v Ljubljanico. Podzemno napajanje vodonosnika Ljubljanskega polja je manj raziskano, so pa po ve~ini ugotovljena glavna podzemna pretakanja vode. Dotoke s Skaru~anske kotline pri Mednem omenjata è Stur 31 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) in Smreker (@lebnik 1968), med Rònikom in Gradom doteka na Ljubljansko polje podzemna voda iz Barja (@lebnik 1968), ki pa doteka tudi v Dravljah. Ocene dotokov med Rònikom in Gradom se gibljejo na minimalnih 200 litrov na sekundo (Mencej s sodelavci 1989), v Dravljah oziroma [entvidu pa na okoli 50 litrov na sekundo. 3.3 GLADINE PODZEMNE VODE V vodonosniku lahko ocenjujemo dinami~ne in stati~ne zaloge podzemne vode. Dinami~ne zalo-ge so tiste, ki se obnavljajo med hidrolo{kim ciklom kroènja vode. Dinami~ne zaloge podzemne vode na Ljubljanskem polju so ocenjene na 3.000–4.000 l/s (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004). Stati~ne zaloge pa so tisti del podzemne vode, ki se obnovi le v dolgem ~asovnem obdobju ob so~asnem prenehanju ~rpanja, druga~e so neobnovljive. Gladine podzemne vode so neposredni kazalec koli~inskega stanja podzemne vode, ki omogo~a-jo izra~unavanje povpre~ne porabe in prostornin vodonosnikov. Gladine podzemne vode merijo v Kle~ah è od leta 1890 in so bile analizirane v {tevilnih raziskavah, ugotovljeno pa je, da je najve~ji vzrok za padec gladine podzemne vode sprememba re~nega korita v reki Savi. Letni reìm gladin podzemne vode v obdobju 1974–1990 kaè na povpre~no dokaj majhno letno nihanje. V Mednem je letno nihanje povpre~nih mese~nih gladin v povpre~ju 20 cm, v Kle~ah 70 cm in v Hrastju 50 cm. Na vseh treh lokacijah gre za reìm z dvema vi{koma in dvema nìkoma. Primarni vi{ek je med apri-lom in junijem oziroma julijem, sekundarni pa med oktobrom in decembrom. Nìka v Mednem pa sta januarja in februarju (sneg), v Kle~ah in Hrastju pa marca in septembra. Niz letnih nihanj se lepo ujema s preto~nim reìmom Save v [entjakobu ter potrjuje veliko medsebojno povezanost pretokov Save in gladin podzemne vode. Povpre~na gladina v obdobju 1974–1990 v Mednem je bila na 298,79 m, v Kle- ~ah na 278,57 m in v Hrastju na 273,96 m nad morjem. ALE[ SMREKAR Slika 15: Gladine podzemne vode merijo v Kle~ah è od leta 1890. 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 AR PETER FRANT Slika 16: Gramozna jama kot indikator nivoja podzemne vode na vzhodnem delu Ljubljanskega polja pri Zalogu. AR PETER FRANT Slika 17: Mo~virnata vegetacija na vzhodnem delu Ljubljanskega polja pri Zgornjem Ka{lju nakazuje visoko gladino podzemne vode. 33 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Medno 299,10 299,00 298,90 298,80 m 298,70 298,60 298,50 298,40 298,30 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 1974–90 1990–2000 Kle~e 279,50 279,00 278,50 278,00 m 277,50 277,00 276,50 276,00 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 1974–90 1990–2000 Hrastje 274,60 274,40 274,20 274,00 273,80 m 273,60 273,40 273,20 273,00 272,80 272,60 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 1974–90 1990–2000 Slika 18: Povpre~ne mese~ne gladine podzemne vode na Ljubljanskem polju v obdobjih 1974–1990 in 1990–2000 (Agencija Republike Slovenije za okolje 2004). 34 Avtor vsebine: Zlatko Mikuli~ LEGENDA: Avtorja zemljevida: Jerneja Fridl, Vlado Savi} © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 pozidano zemlji{~e vzpetina 0 1 2 3 km ~rpali{~e SA SA VA VA [entvid Kle~e Jar{ki Brod Kle~e Hrastje L Ljublj jublj anica anica GEOGRAFIJ Ljubljana 1890 Ljubljana 1995 A SLO Slika 19: Antropogeni vpliv na Ljubljanskem polju (Mikuli~ 1997). VENIJE 10 35 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Reìm gladin podzemnih voda v obdobju 1991–2000 kaè na velike spremembe v letnem nihanju, izredno podobno preto~nemu reìmu na reki Savi v tem obdobju. @e takoj opazimo, da se je povpre~no letno nihanje pove~alo na vseh lokacijah spremljanja gladin podzemne vode, najbolj pa izstopa »su- {a« v obdobju vse od februarja do septembra. Jesenske visoke vode Save, manj{a evapotranspiracija in ve~ja koli~ina padavin v obliki dèja pa, kot vidimo, jeseni »napolnijo« vodonosnik, katerega ve~ja napolnitev povzro~a tudi ve~ji iztok in zato ne traja dolgo. Povpre~na gladina v obdobju 1991–2000 je bila v Mednem na vi{ini 298,72 m, v Kle~ah 277,91 m in v Hrastju 273,63 m nad morjem. V Mednem je tako gladina nìja za 7 cm (skoraj brez vpliva ~rpali{~), v Kle~ah za 66 cm in v Hrastju za 33 cm. 3.4 ANTROPOGENI VPLIVI Antropogene dejavnosti modificirajo celotno obmo~je vodonosnika in izrazito vplivajo tudi na vodno bilanco, reducirajo napajanje vodonosnika, vplivajo na zna~ilnosti toka podzemne vode in spreminjajo ~asovno usklajevanje, razpolòljivost in obnovljivost vodnega vira. Najve~ji vpliv na koli~ino podzemne vode ima Sava, katere tok je bil v zadnjih 100 letih ve~krat umetno spreminjan. V razpravi Mikuli~a (1997) je ugotovljeno, da je Sava pred letom 1895 imela na tem obmo~ju {iroko strugo z veliko meandri, po tem letu pa so jo umetno omejili na vsega 50 m {irine, kar je imelo za posledico ve~jo hitrost toka in mo~nej{o erozijo. Med letoma 1896 in 1922 je Sava poglobila strugo za 4,5 m, kar je povzro~ilo padec gladin podzemne vode za 5 m, leta 1923 pa so visoke vode odnesle umetne ovire in Savo vrnile v bolj naravno, meandrasto korito. Do leta 1950 se je dno reke zvi{alo za 2 m. Leta 1952 se je zaradi gradnje jezu pri hidroelektrarni v Medvodah zausta-vil dotok sedimentov in erozija se je spet za~ela. V sedemdesetih letih se je izkori{~anje vodne energije {e pove~alo, pove~alo pa se je tudi ~rpanje in rudarjenje proda, kar je leta 1987 povzro~ilo najnìje gladine podzemne vode – 10 m nìje kot v prvem letu delovanja ~rpali{~a Kle~e. V zadnjih desetletjih je struga Save umetno »zvi{ana« z jezovi, ki zmanj{ujejo erozijsko mo~ vode. To in pa zmanj{ano ~rpanje je povzro~ilo zvi{anje gladine vode v vodonosniku, ki pa je danes {e vedno okrog 5 m pod nivojem leta 1890. Velik vpliv povzro~ajo tudi ~rpanja podzemne vode za potrebe oskrbe s pitno in industrijsko vodo (Mikuli~ s sodelavci 1995). Za potrebe oskrbovanja s pitno vodo so ljudje najprej uporabljali vodnjake, ki so pomenili minimalni vpliv na gladino podzemne vode, leta 1890 pa so pri~eli s prvim na~rtnim ~rpanjem podzemne vode za potrebe ljubljanskega vodovoda, ki je vrh doseglo na za~etku 90 let, ko so na~rpali okrog 50 milijonov m3 na leto (1,6 m3/s). Po letu 1970 so ~rpali v povpre~ju po 40 milijonov m3 vode na leto (1,27 m3/s), v letih po letu 1993 pa so se na~rpane koli~ine vode po~asi zmanj{evale. Vodovodni sistemi imajo tudi izgube. Leta 2003 so bile izmerjene vodne izgube kar 382 l/s, to je 37 % od vse na~rpane vode pri vodovodnem omrèju, dolgem 1119 km. Priblìno tri ~etrine te vode se Preglednica 1: Koli~ine ~rpanja podzemne vode v litrih na sekundo po vodarnah, ki oskrbujejo Ljubljano s pitno vodo (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004). leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Kle~e 819 794 797 810 680 690 652 Hrastje 405 391 363 308 225 212 143 [entvid 124 120 127 114 105 100 100 Jar{ki prod 70 65 58 60 104 55 136 skupaj 1417 1371 1345 1292 1113 1057 1031 Slika 20: Shematski prikaz smeri toka podzemne vode in koli~inska ocena elementov vodne bilance. 36 anj Pre~ni profil Ljubljanskega polja Avtor vsebine: Peter Frantar LEGENDA: ljana-Kr cesta Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Ljub Jeìca cesta © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Vìmarje-Brod Sava p r o d 0 1 2 3 4 5 km glinasti vlòki SA 3 V +1,6 dotoki in odtoki v m /s A MEDNO smer toka SPODNJE GAMELJNE STANE@I^E vodomerna postaja DRAGOMELJ Roje obmo~je vodarne – I. varstveni pas (1988) ^RNU^E zatekanje +1,6 P hidrolo{ko obmo~je J – ar{ki prod {ata hidrolo{ko obmo~je Ljub – ljansko polje zaledje +0,3 ~rpanje –0,85 ~rpanje –0,1 SA BERI^EVO VIDEM V DOL PRI LJUBLJANI A zaledje +0,28 [ENTJAK [ENTJ OB AK padavine +3,2 ~rpanje –0,3 evapotranspiracija –1,5 GEOGRAFIJ LJUBLJANA meteorni odtok –0,3 L B jublj esnica anica A SLO Grada{~ica VENIJE 10 Mali graben 37 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Preglednica 2: Pregled ugotovljenih ocen dotokov in iztokov. dotoki m3/s varianca odtoki m3/s varianca padavine 3,2 evapotranspiracija 1,5 dotok iz Barja 0,2 nezanesljivi podatki direktni odtok 0,3 1,5 Rupnik 1948 ~rpanje 0,92 1,62 @lebnik 1968 odtok ~ez Dravlje nezanesljivi podatki 1,34–1,74 @ibrik 1969 1,47–1,74 Pleskovi~ 1969 iztekanje v Savo 1,3–2 Brilly 2002 2,5 Brilly 1989 3,26 Brilly 1989 1,12 infiltracijski iztekanje v Ljubljanico zaboj Brilly 2002 zatekanje Save 1,6 0,7–4,3 Brilly 2002 dotoki iz zaledja 0,28 podatki o iztekanju podzemne vode so nezanesljivi in koli~ina ni merjena skupaj 5,28 skupaj 2,72 »porabi« na Ljubljanskem polju, preostala pa zunaj obmo~ja. Tako lahko izra~unamo, da se je v prod ljubljanskega polja leta 2003 »vrnilo« dobrih 280 l/s. ^rpanje torej »bremeni« gladino podzemne vode z okrog 0,9 m3/s. Porabljena voda ve~inoma po kanalizacijskem sistemu te~e v centralno ~istilno napravo, ki je med letoma 1984–1993 v povpre~ju pre~istila odpadne vode 1,5 m3/s, po tem pa se izteka v Ljubljanico, tako da se ta voda ne vrne v del kroènja vode Ljubljanskega polja (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 1996). V zvezi s ~rpanjem podtalnice moramo omeniti, da niso zajeti podatki o individualnih in industrijskih ~rpanjih podzemne vode Ljubljanskega polja, ocenjujemo pa jih na minimalno 200 litrov na sekundo. Med druge antropogene vplive moramo {teti tudi urbane pritiske, zlasti pozidavo obmo~ja. Urbani pritiski so posredno povezani s ~rpanjem podzemne vode, neposredno pa z zmanj{evanjem povr{in z naravno infiltracijsko sposobnostjo. 3.5 SKLEPI Vse elemente vodne bilance, dotoke in odtoke je tèko zajeti in jih zaenkrat ne moremo meriti, najpogosteje lahko njihovo velikost le ocenimo. Dodatno obravnavo elementov vodne bilance oteìjo antropogeni vplivi, kot so ~rpanje, poraba, preto~itve … Razmerja med dotokom in odtokom se ~asovno in prostorsko zelo spreminjajo. Glavni vir napajanja vodonosnika Ljubljanskega polja reka Sava ter infiltracija padavinske vode na celotnem Ljubljanskem polju. Najve~ji antropogeni vpliv ima ~rpanje, ki zna{a v povpre~ju samo za potrebe oskrbovanja s pitno vodo, skoraj 1 m3/s, najve~ podzemne vode pa s polja naravno odte~e na vzhodu v Savo in Ljubljanico. Razlika zajetih dotokov in odtokov z Ljubljanskega polja je 2,56 m3/s, ki jo v kon~ni bilan~ni sliki lahko pripi{emo ve~ dejavnikom, predvsem iztekanju vode iz vodonosnika v Ljubljanico in Savo, industrijskim ~rpanjem vode ter odtekanju med Podutikom in Rònikom. 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 4 DINAMIKA PODZEMNE VODE V vodonosniku Ljubljanskega polja se podzemna voda pretaka v generalni smeri od severozaho-da proti jugovzhodu oziroma vzhodu. Z izrazom dinamika podtalnice ozna~ujemo zna~ilnosti pretakanja podzemne vode v vodonosniku: hitrost vodnega toka, stopnjo obnavljanja vode v vodonosniku zaradi infiltracije padavin, me{anja podzemnih vodnih tokov razli~nega izvora in podobno. Parametre, ki opredeljujejo zna~ilnosti pretakanja podzemnih voda v vodonosniku, lahko podrobneje opredelimo z razli~nimi metodami. Na splo{no je mogo~e podatke o dinamiki podtalnice izra~unati iz podatkov o hidravli~nih lastnostih vodonosnika ali dolo~iti na podlagi rezultatov sledilnih poskusov oziroma meritev izotopske sestave podzemnih vod. Na Ljubljanskem polju je bilo do sedaj narejenih è kar nekaj tovrstnih raziskav. Do sedaj je bilo na Ljubljanskem polju izvr{eno precej ~rpalnih poskusov, katerih rezultati omogo- ~ajo izra~unavanje hitrosti podtalnice na podlagi Darcyjeve ena~be filtracije. V obdobju 1998–2000 je bil izdelan ra~unalni{ki hidravli~ni model celotnega Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Na vzhodnem delu Polja je bil leta 2002 izveden sledilni poskus z uporabo ve~ vrst sledil. V obdobju 1997–1999 so na Ljubljanskem polju potekale tudi izotopske raziskave podzemne vode. 4.1 MATEMATI^NI MODEL PODZEMNE VODE Matemati~ni model obsega zaledje reke Save med Mednim in Litijo in je omejen s povr{insko raz-vodnico tega 35 km dolgega dela reke. Na celotnem obmo~ju sta bila uporabljena dva pristopa hidrolo{kega modeliranja. Na osrednjem obmo~ju modeliranja je bil uporabljen integrirani hidrolo{ki model MIKE SHE-MIKE 11. Na preostalih obmo~jih zaledja pa je bilo uporabljenih {est modelov »padavine – odtok«, ki dolo~ajo dotoke v vodonosnik na Ljubljanskem polju oziroma robne pogoje za osrednji model. MIKE SHE je programsko orodje za modeliranje procesov celotnega hidrolo{kega kroga na kopnem. Ena~be, ki opisujejo hidrolo{ke procese, re{uje model numeri~no z uporabo metode kon~nih razlik. Re{evanje ena~b poteka v dolo~enih ~asovnih korakih, kar omogo~a simuliranje dinami~nih procesov. MIKE SHE lahko uvrstimo v kategorijo distribuiranih deterministi~nih modelov. To pomeni, da je v modelu lahko vklju~ena prostorska spremenljivost fizikalnih parametrov, ki nastopajo v ena~bah. Model je sestavljen iz ve~ modulov, ki se lahko uporabljajo lo~eno ali zdruèno, pri ~emer je upo{tevana izmenjava vode med posameznimi moduli. MIKE 11 je programsko orodje za modeliranje re~ne hidravlike in je bil na obravnavanem obmo~ju uporabljen kot integrirani del modela MIKE SHE. Pri izdelavi modela so bili uporabljeni vsi razpolòljivi podatki (popisi vrtin, podatki o tleh, meritve gladine podzemne vode, raba tal, re~ni preseki, meteorolo{ki podatki, dnevne koli~ine ~rpanja, re~ni pretoki, rezultati kemi~nih analiz, rezultati ~rpalnih poskusov). Model na prodnem zasipu Ljubljanskega polja je sestavljen iz treh ra~unskih plasti, ki ustrezajo geolo{kim plastem. V horizontalni smeri pa je razdeljen na celice, velikosti 200 m krat 200 m. ^asovni niz podatkov v modelu obsega obdobje od leta 1984 do leta 1997 in je bil pri izdelavi modela razdeljen na del za kalibracijo in del za validacijo modela. S kalibracijo oziroma umerjanjem modela je bilo s prilagoditvijo parametrov modela doseèno optimalno ujemanje rezultatov modela in dejanskega opazovanega stanja v naravi. Z validacijo oziroma vrednotenjem modela pa je bila dokazana primerljiva zanesljivost modela tudi na podatkih, ki niso bili vklju~eni pri kalibraciji. Pri teh dveh postopkih so bili uporabljeni predvsem rezultati meritev gladine podzemne vode in ocenjene bilan~ne komponente na obravnavanem obmo~ju. 4.1.1 VHODNI PODATKI HIDRAVLI^NEGA MODELA Vodonosnik na Ljubljanskem polju se napaja iz reke Save in padavin. Po obstoje~ih podatkih je gladina podzemne vode pretèno odvisna od vodostaja Save, manj pa od padavin. Nihanje gladine podzemne vode je najve~je na Brodu (6 m), proti vzhodu pa je nihanje manj{e, od 2 do 3 m (Prestor s sodelav-39 40 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: Mitja Janà LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE Ljubljanskega polja SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km MEDNO SA TACEN SPODNJE GAMELJNE VA BROD DRAGOMELJ VI@MARJE ^RNU^E obmo~je modela MIKE SHE –- Polje STANE@I^E P obmo~je modela MIKE SHE – Barje {ata PODGORICA NADGORICA hidrolo{ko obmo~je [ENTVID Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr SAVA BERI^EVO VIDEM DOL PRI LJUBLJANI BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 21: Obmo~ja modelov (Kristensen s sodelavci 2000). Slika 22: Shematski prikaz modela MIKE SHE (DHI 2000). ci 2002). Drugi najve~ji povr{inski tok na Ljubljanskem polju je reka Ljubljanica. Njen tok je po~asen, zablatena struga pa mo~no omejuje izmenjavo vode med reko in vodonosnikom. Sava v svojem zgornjem delu toka po Ljubljanskem polju napaja vodonosnik, v spodnjem delu pa podzemna voda odteka v strugo Save. Torej je gladina podzemne vode na zahodnem delu Ljubljanskega polja nagnjena proti jugu oziroma jugovzhodu, v osrednjem delu pa proti vzhodu. Podzemna voda te~e v splo{nem v smeri, ki je vzporedna s Savo. Strmec podzemne vode je v povpre~ju najve~ji na severozahodnem delu polja med Brodom in najsevernej{im delom vodarne Kle~e, in sicer priblìno 0,15 %. Med kamni{ko èlezni{ko progo in vodarno Hrastje proti vzhodu je padec nekoliko manj{i ter zna{a do 0,09 % (Prestor s sodelavci 2002). 4.1.2 VPLIV PREPUSTNOSTI STRUGE REKE SAVE NA DINAMIKO PODZEMNE VODE @e omenjena tesna povezanost med gladino reke Save in vodonosnikom se je pokazala tudi pri modeliranju. Pri kalibraciji je bilo ugotovljeno, da je model zelo ob~utljiv na spremembo vrednosti koeficienta prepustnosti re~ne struge, ki neposredno vpliva na izmenjavo vode med reko in vodonosnikom. 41 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Zmanj{anje vrednosti tega koeficienta za 10 % povzro~i najve~je spremembe modelirane gladine podzemne vode na severozahodnem – zgornjem delu vodonosnika. Na tem delu se gladina podzemne vode v modelu v tem primeru znià za ve~ kot 2,5 m. Zniànje v osrednjem delu je manj{e, okrog 0,5 m. V spodnjem delu vodonosnika, kjer vodonosnik napaja reko Savo, je u~inek nasproten. Tam enako zmanj{anje koeficienta prepustnosti re~ne struge povzro~i dvig gladine podzemne vode, in sicer za do 0,25 m. Opisane spremembe so posledica zmanj{ane izmenjave vode med reko in vodonosnikom. Najbolj o~itna sprememba je v zgornjem delu toka reke Save, kjer je na odseku {estih kilometrov napajanje vodonosnika iz reke zmanj{ano za 25 %, kar zna{a za modelirano obdobje v povpre~ju zmanj{anje z 1,49 m3/s na 1,09 m3/s (Kristensen s sodelavci 2000). O~itno velik vpliv prepustnosti re~nega korita Save je mo~no odvisen od zablatenja struge. Brilly (Drobne s sodelavci 1997) ugotavlja, da se zablatenje pove~uje v obdobjih nizkih pretokov, pri pove- ~anih pretokih in s pojavom prodnosti naj bi se struga zopet o~istila in dotoki v vodonosnik ponovno pove~ali. Brilly dalje ugotavlja, da je ta pojav zelo dinami~en in ni zadostno raziskan. 4.1.3 SPREMEMBE STRUGE REKE SAVE Vpliv na dinamiko podzemne vode so imeli tudi regulacijski posegi oziroma spremembe profila struge Save. Na podlagi rezultatov matemati~nega modela (Kristensen s sodelavci 2000) naj bi bili vplivi sprememb profila struge zelo majhni. Manj{e spremembe razporeditve toka so nastale tam, kjer gladino Save kontrolirajo z jezovi, kar se je v zadnjih nekaj desetletjih pokazalo kot manj{e pove~anje infiltracije Save predvsem v zgornjem delu njenega toka. Sprememba gladine Save in podzemne vode za dva do tri metre ([entjakob) in druge spremembe so povzro~ile pove~anje napajanja iz Save v zgornjem toku za 8 %. 4.1.4 HITROST PRETAKANJA PODZEMNE VODE Hitrost pretakanja podzemne vode je odvisna od hidravli~nega gradienta podzemne vode ter koeficienta prepustnosti in efektivne poroznosti vodonosnih plasti. Koeficient prepustnosti je eden najpomembnej{ih parametrov pri modeliranju dinamike podzemne vode. Ker je njegova vrednost praviloma dolo~ena na podlagi ~rpalnih poskusov v vrtinah, je treba te to~kovne podatke pri uporabi v modelu ustrezno porazdeliti v prostoru. Interpolacija je zahtevna, saj je prepustnost lastnost geolo{kih plasti in je zaradi njihove heterogenosti v prostoru tèko dolo~ljiva. V matemati~nem modelu (Kristensen s sodelavci 2000) je bila porazdelitev vrednosti koeficienta prepustnosti ob upo{tevanju rezultatov ~rpalnih poskusov dolo~ena v fazi kalibracije. Tako so dolo~ene vrednosti koeficienta prepustnosti (v vodoravni smeri) v tretji, najpomembnej{i ra~unski (geolo{ki) plasti modela v razponu med 0,001 m/s in 0,045 m/s, v ve~jem delu obmo~ja pa med 0,008 m/s in 0,03 m/s. V povpre~ju so vi{je vrednosti v jugovzhodnem delu Ljubljanskega polja. Rezultati matemati~nega modeliranja potrjujejo, da je vodonosnik Ljubljanskega polja zelo dobro prepusten in omogo~a velike koli~ine ~rpanja ter izvedbo visoko izdatnih vodnjakov. S tega stali{~a je hidrogeolo{ki potencial tega vodonosnika zelo velik. Na drugi strani pa take razmere vplivajo tudi na zelo velike hitrosti prenosa onesnaènja. Te so odvisne od deleà prostih por v prodno pe{~enem in konglomeratnem zasipu. Delè prostih por v vodonosni plasti, skozi katere se pretaka podzemna voda, opredeljuje u~inkovita poroznost. Njihove vrednosti so v obravnavanem vodonosniku tèko dolo~ljive zaradi pomanjkanja podatkov terenskih meritev. Po razli~nih ocenah je najverjetnej{a povpre~na efektivna poroznost prodno-pe{~enega zasipa priblìno 15 %. Na slikah so prikazane gladine in modelirane hitrosti pretakanja podzemne vode (v tretji ra~unski plasti modela) v ~asu nizkih (27. avgust 1993) in visokih voda (5. november 1992) ob upo{tevanju u~inkovite poroznosti 0,15 m/s. Tako izra~unane hitrosti se lahko gibljejo Slika 23: Modelirana gladina in hitrosti pretakanja podzemne vode 27. avgusta 1993 – nizke vode. 42 ZGORNJE PIRNI^E SPODNJE PIRNI^E ZGORNJE GAMELJNE Avtor vsebine: Mitja Janà LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 MEDNO 0 1 2 3 4 km Hitrost toka podzemne vode (m/dan) TACEN SPODNJE GAMELJNE 0,00 do 0,49 BROD 0,50 do 4,99 5,00 do 9,99 277 DRAGOMELJ 10,00 do 19,99 STANE@I^E VI@MARJE ^RNU^E 20,00 do 29,99 30,00 do 80,00 P{ata NADGORICA smer toka podzemne vode [ENTVID nivo podzemne vode JE@ICA PODGORICA SAVA BERI^EVO VIDEM DRAVLJE 275 263 265 [I[KA BE@IGRAD 267 GEOGRAFIJ 273 MOSTE 269 ZALOG 277 POLJE LJUBLJANA 271 A SLO L B jublj esnica anica VEV^E RO@NA DOLINA VENIJE 10 Grada{~ica 43 VI^ TRNOVO SOSTRO ZGORNJE PIRNI^E 44 Podtalnica SPODNJE PIRNI^E ZGORNJE GAMELJNE Avtor vsebine: Mitja Janà LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Ljubljanskega polja MEDNO 0 1 2 3 4 km Hitrost toka podzemne vode (m/dan) TACEN SPODNJE GAMELJNE 0,00 do 0,49 287 289 0,50 do 4,99 DRAGOMELJ 5,00 do 9,99 10,00 do 19,99 STANE@I^E 285 283 ^RNU^E 20,00 do 29,99 VI@MARJE 30,00 do 80,00 P{ata NADGORICA smer toka podzemne vode [ENTVID nivo podzemne vode 281 JE@ICA PODGORICA Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smr SAVA BERI^EVO VIDEM DRAVLJE 265 279 263 267 273 269 [I[KA BE@IGRAD 277 275 271 MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE LJUBLJANA L B jublj esnica anica VEV^E RO@NA DOLINA Grada{~ica VI^ TRNOVO .) SOSTRO GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 24: Modelirana gladina in hitrosti pretakanja podzemne vode 5. novembra 1992 – visoke vode. do ve~ deset metrov na dan. Krajevno so te hitrosti {e ve~je, saj je lahko u~inkovita poroznost kavernoznih konglomeratov tudi bistveno manj{a. Tak{ne krajevne posebnosti je mogo~e dograjevati v matemati~- ni model le na podlagi podrobnej{ih terenskih preiskav in stalnih hidrogeolo{kih opazovanj. 4.1.5 VPLIV ^RPANJA NA DINAMIKO PODZEMNE VODE Na dinamiko podzemne vode ima velik vpliv tudi ~rpanje, kar potrjujejo zna~ilnosti pojavljanja podzemnih vod, ki jih opisuje Prestor (2002). V petdesetih letih se je podzemna voda na vzhodnem delu Ljubljanskega polja izlivala v {tevilne studen~nice pod Fuìnami, v Slapah, Vev~ah, Ka{lju, Zalogu ter Spodnji Zadobrovi, Perlezu in Jar{kem produ. Skupni pretok tedanjih studen~nic je zna{al po priblì- nih ocenah v su{nem obdobju ve~ kot 1 m3/s. Leta 1967 je v su{nem oktobru zna{al pretok vseh studen~nic skupaj po podatkih meritev 400 l/s. Leta 1950 se je Ljubljana oskrbovala samo s 373 l/s vode iz vodnjakov v Kle~ah (Breznik 1976), konec osemdestih let 20. stoletja pa se je za mestni vodovod in industrijska ~rpali{~a ~rpalo è 1,69 m3/s. Spremembe v strugi Save in dvig koli~ine ~rpanja sta glavna vzroka za spremenjene hidrodinami~ne razmere v vodonosniku, zaradi ~esar danes ugotavljamo na vzhodnem delu polja bistveno zmanj{anje studen~nic, od katerih so ostali le manj{i ob~asni izviri. V modeliranem obdobju med letoma 1984 in 1997 je zna{ala povpre~na koli~ina na~rpane vode iz {tirih najpomembnej{ih vodarn na Ljubljanskem polju okrog 1,6 m3/s. Najve~ji delè vode je bil ~rpan v vodarni Kle~e (53 %), sledijo vodarna Hrastje (33 %), [entvid (8 %) in Jar{ki Brod (6 %). ^rpali{~i Kle~e in Hrastje izkori{~ata vodo iz vodonosnika, ki se v velikem deleù obnavlja iz reke Save. Ve~ina infiltrirane vode odteka iz struge Save v vodonosnik na 2 km dolgem odseku tik nad soto~- jem z Gamelj{~ico. Koli~ina infiltrirane vode je priblìno 1 % povpre~nega pretoka reke, od katerega odteka priblìno polovica v smeri proti ~rpali{~em (v najve~jem deleù proti Kle~am in Hrastju). Najhitrej{i vpliv infiltracije Save je viden v Kle~ah in Jar{kem Brodu s transportnim ~asom manj od enega meseca (Kristensen s sodelavci 2000). @e leta 1997 je bilo z modeliranjem ugotovljeno (Drobne s sodelavci 1997), da se pri vseh varian-tah ~rpanja, celo pri drasti~nem pove~anju izkori{~anja na 3,12 m3/s, obmo~ja napajanja oziroma tokovnice bistveno ne spremenijo, bistveno pa se spremeni koli~ina infiltrirane vode iz struge Save med Toma- ~evim in {entjakobskim mostom. Tudi novi matemati~ni model kaè, da je za hidrogeolo{ke razmere na Ljubljanskem polju in s tem pogoje nadaljnjega izkori{~anja pitne podzemne vode eden najodlo~ilnej{ih dejavnikov prav stanje Savi-ne struge in njene prepustnosti. Kakr{nikoli posegi v strugo ali posegi, ki bi posredno vplivali na njeno stanje, morajo biti zato zelo skrbno na~rtovani. Z matemati~nim modeliranjem je bilo ugotovljeno, da bi zelo ugodna dosegljivost in obnovljivost podzemne vode v vodonosniku Ljubljanskega polja dejansko omogo~ala izkori{~anje {e ve~jih koli~in podzemne vode, vendar pa sta glavna omejitvena dejavnika pri tem ohranjanje kakovosti podzemne vode in stopnja tveganja zaradi mònosti onesnaènja ob nepredvidenih dogodkih na intenzivno urbaniziranem in kmetijskem obmo~ju. Ugotavljanja optimalnega razmerja med reìmom izkori{~anja vodonosnika in rabo prostora Ljubljanskega polja si danes brez uporabe matemati~nega modeliranja prav gotovo ne moremo ve~ zami{ljati. 4.2 PROU^EVANJE HITROSTI PODZEMNE VODE IN ZNA^ILNOSTI [IRJENJA ONESNA@ENJA S SLEDILNIMI POSKUSI Opisani matemati~ni model omogo~a napovedovanje hitrosti napredovanja potencialnega onesna- ènja tako skozi zasi~eno kot tudi skozi nezasi~eno cono vodonosnika. Izdelava transportnega modela je pokazala na pomanjkanje ustreznih eksperimentalnih podatkov za zanesljivo kalibracijo modela pri 45 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) napovedovanju transporta snovi oziroma napovedih poteka razli~nih scenarijev ob morebitnih onesna- ènjih, od ~esar je odvisno ukrepanje v teh razmerah. Med drugim za obmo~je Ljubljanskega polja ni terenskih eksperimentalnih podatkov o vrednostih koeficienta disperzije in o razlikah v hitrosti toka vode v razli~nih delih vodonosnika po njegovi vertikali. Z izvedbo sledilnega poskusa naj bi ugotovili parametre globalnega toka, ki je vsota mnogih krajevnih prostorsko majhnih tokov vse do tokov na povr{ini zrn sedimentov ali v drobnih razpokah kamnin. Pri vrednotenju poskus je treba glavne tokove lo~iti od krajevnih. Ena~be fizikalnih procesov transporta snovi pod povr{jem veljajo le za snovi, ki pri transportu ne reagirajo s kamnino ali snovmi v poroznem prostoru. Za ve~ino snovi, ki se transportirajo s podzemno vodo, pa ta poenostavitev robnih pogojev ne velja, zato je treba hkrati obravnavati transport snovi in reakcije, ki potekajo v poroznem prostoru. Pri sledilnih poskusih imamo redko mònost dolo~iti prostorsko razporeditev oblaka sledila za dolo~en ~as po vnosu sledila, saj bi potrebovali za celotno obmo~je enakomerno pokritje z zelo veliko opazo-valnimi mesti. Na mestu opazovanja ugotavljamo odvisnost koncentracije sledila od ~asa (krivulja prehoda). S sledilnim poskusom je mogo~e dolo~iti parametre transporta snovi in s tem ujemanje v modelu opisanih lastnosti transporta snovi, kot je na primer koeficient disperzije. Sledilni poskus je bil izveden v vodarni Hrastje, vendar lahko ob morebitnem ujemanju z ve~jo zanesljivostjo uporabimo rezultate tudi na zgornjem toku podzemne vode na Ljubljanskem polju, na obmo~ju, ki bo tudi v prihodnjih desetletjih temelj javne oskrbe s pitno vodo v Ljubljani. 4.2.1 NA^RTOVANJE SLEDILNEGA POSKUSA Pri kombiniranem sledilnem poskusu na ve~ lokacijah hkrati injiciramo ve~ razli~nih sledil. Zaradi premajhnega poznavanja dinamike transporta snovi v vodonosniku Ljubljanskega polja je bil pred kom-biniranim poskusom izveden {e preliminarni sledilni poskus, katerega namen je bil pridobiti prve informacije o prenosu snovi in dolo~iti disperzijo na òjem obmo~ju vodarne Hrastje. Sledilo kalijev bromid je bilo injicirano v piezometer PH-3, ki je zelo blizu vodarne. Rezultati tega sledilnega poskusa so omogo~a-li natan~nej{i izra~un koli~ine sledil, ki so bila uporabljena v glavnem kombiniranem sledilnem poskusu (fluorescentna sledila: uranin, tinopal; ter soli: bromid). Koli~ina sledil je bila izra~unana tako, da bi se izognili vplivom ozadja bromida v podzemni vodi in da bi v pitno vodo iz vodarne Hrastje pri{le minimalne koncentracije sledil (za fluorescentna sledila nekaj 10 μg/l in za bromid 0,5 mg/l). Pri kombiniranem sledilnem poskusu so bila sledila injicirana na {ir{em obmo~ju ~rpali{~a Hrastje, in sicer v opazovalne piezometre PH-3, PAC-7 in PAC-9 (vnos sledila direktno v zasi~eno cono vodonosnika) in gramoznico Obrije (vnos sledila v nezasi~eno cono vodonosnika). Vzor~enje je potekalo v piezometrih (PAC-7, PAC-6, PH-1, LP Obrije) in v opazovalnih vodnjakih MV-1, MV-2 in MV-3 ter vodnjakih vodarne Hrastje. Preglednica 3: Podatki o injiciranju za posamezna injicirna mesta. injicirno sledilo koli~ina datum injiciranja globina nivo podzemne ~as injiciranja mesto sledila sledila injiciranja vode PAC-9 uranin 3 kg 21. 11. 2002 17,05 m 16,20 m 13.23 PAC-7 tinopal 10 kg 10. 2. 2003 14,70 m 13,90 m 11.25 PH-3 kalijev bromid 35 kg 21. 11. 2002 15,00 m 13,03 m 10.17 gramoznica kalijev bromid Obrije in mikrosfere 60 kg in 10 ml 21. 11. 2002 na povr{ini 11.07 Slika 25: Lokacije injiciranja sledil in vzor~evalnih vrtin za sledilni poskus v vodarni Hrastje. 46 Avtorica vsebine: Branka Bra~i~ @eleznik LEGENDA: Vir: Digitalni ortofoto posnetek, Mestna ob~ina Ljubljana, 1999 Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 GRAMOZNICA 0 100 200 300 400 500 m OBRIJE mesto injiciranja sledila mesto odvzema vzorca vodnjak vodarne Hrastje obmo~je vodarne – I. varstveni pas (1988) PH-4 obmo~je gramoznice OBRIJE HRASTJE-AMP VO V D O ARNA D PAC-9 LP OBRIJE 5 MV-1 HRASTJE 3 6 PAC-7 2a GEOGRAFIJ MV-2 2 7 1 8 1a MV-3 A SLO 4 PAC-5 PH-1 VENIJE 10 PH-3 PAC-6 47 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 4.2.2 SLEDILA Prednost uporabe bromida kot sledila je njegova majhna toksi~nost in dobra mobilnost. Pri uporabi bromida je treba upo{tevati naravno ozadje bromida v podtalnici, ki lahko vpliva na potrebno koli~ino vnosa. Poleg tega je manj primeren za uporabo na obmo~jih, kjer se pitna voda pripravlja z dezinfekcijo (kloriranje ali ozoniranje). Pri tak{ni obdelavi pitne vode iz bromida nastaja bromat z najvi{jo dovoljeno koncentracijo v pitni vodi 10 μg/l. Na podlagi meritev vsebnosti bromida v podtalnici pred sledilnim poskusom je bilo ugotovljeno, da je bromid po podtalnici prostorsko predvidljivo razporejen. Povpre~na koncentracija bromida na vzor~- nih mestih na severu (MV-1) obmo~ja sledilnega poskusa je bila 10,5 μg/l, na sredini (MV-2) 14,7 μg/l in na jugu (MV-3) 21,4 μg/l. Koncentracija bromida pred poskusom je zna{ala med 10 in 25 μg/l. Standardni odmik (s) meritev ozadja za posamezno mesto je za MV-1 2,1 μg/l, za MV-2 1,7 μg/l in za MV-3 2,0 μg/l ter omogo~a vrednotenje sprememb v koncentraciji bromida med sledilnim poskusom. Sledovi bromida v podtalnici Ljubljanskega polja oteùjejo izvedbo sledilnega poskusa s sledilom kalijevega bromida na ve~ji razdalji. Tudi v vodarni Hrastje prihaja do sprememb v koncentraciji bromida. Zato je bilo v njej pred sledilnim poskusom ugotovljeno povpre~no ozadje 20 μg/l bromida, po koncu sledilnega poskusa pa 16 μg/l. Po injiciranju kalijevega bromida v vrtino PH-3 na jùnem delu obmo~- ja sledilnega poskusa je bila ugotovljena v povpre~ju do desetkrat vi{ja koncentracija bromida od ozadja, zato ni bilo teàv z ovrednotenjem prehoda valov sledila. Prve sledi bromida so se pojavile najprej na vrtini PAC-6 (oddaljenost 210 m), nato pa skoraj so~asno v vodnjaku (oddaljenost 150 m) in v vrtini PH-1 (oddaljenost 440 m). Mòna razlaga tega pojava je hitrej{i tok podtalnice nedale~ od jùnega roba vodarne Hrastje in prednostna smer potovanja vzporedno z reko Savo, to je od vrtine PH-3 proti vodnjaku. Bromid se je zato najprej raz{iril proti PAC-6, od koder ga je hitrej{i tok podzemne vode odna{al proti vrtini PH-1. Hiter transport se je nadaljeval proti vrtini PAC-5 jugovzhodno od vodarne Hrastje (750 m od PH-3). A^I^ AN IV BO[TJ Slika 26: Priprava na vzor~enje podzemne vode za kombinirani sledilni poskus. 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 1000 21. 11. 02 /l 100 μg 10 1. 1. 1. 1. 1. 2. 2. 2. 2. 10. 11. 11. 11. 11. 11. 12. 12. 12. 12. 12. 5. 4. 6. 6. 11. 17. 23. 29. 10. 16. 22. 31. 12. 18. 24. 30. 12. 18. 24. 30. datum Hrastje 4 PH-1 PAC-6 Slika 27: Koncentracija bromida v odvisnosti od ~asa v vodnjaku Hrastje 4, PH-1 in PAC-6 po injiciranju bromida v PH-3 (21. november 2002). 1000 21. 11. 02 g/l 100 μ 10 1. 1. 1. 1. 1. 2. 2. 2. 2. 10. 11. 11. 11. 11. 11. 12. 12. 12. 12. 12. 5. 4. 6. 6. 11. 17. 23. 29. 10. 16. 22. 31. 12. 18. 24. 30. 12. 18. 24. 30. datum Hrastje 4 Hrastje 1a Hrastje 8 Slika 28: Koncentracija bromida v odvisnosti od ~asa v vodnjakih Hrastje 4, 1a in 8 po injiciranju bromida v PH-3 (21. november 2002). 49 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 10,00 02 11. 21. 1,00 /l 0,10 μg 0,01 0,00 1. 1. 1. 2. 2. 3. 3. 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 7. 8. 8. 9. 9. 1. 1. 1. 2. 2. 3. 11. 11. 12. 12. 2. 8. 5. 3. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 1. 7. 5. 16. 30. 13. 27. 13. 27. 10. 24. 22. 19. 17. 31. 14. 28. 11. 25. 9. 6. 4. 15. 29. 12. 26. 11. 21. 19. 23. 20. 18. datum LP Obrije MV-1 Hrastje 5 Hrastje 3 Hrastje 6 Slika 29: Koncentracija uranina v odvisnosti od ~asa v LP Obrije, MV-1 in v vodnjakih Hrastje 3, 5 in 6 po injiciranju uranina v PAC-9 (21. 11. 2004; s prekinjeno vodoravno ~rto je ozna~ena meja zaznavnosti za uranin, vzor~en v vrtinah, in z neprekinjeno vodoravno ~rto za uranin, vzor~en v vodnjakih). Zanimiva je tudi primerjava dogajanja v vodnjakih Hrastje 4, Hrastje 1a in Hrastje 8. V vodnjakih Hrastje 1a in Hrastje 8 so bile ugotovljene precej nìje koncentracije bromida kot v vodnjaku Hrastje 4. Transportni ~as sledila med starim in novim nizom vodnjakov v vodarni Hrastje je na jùnem delu vodarne priblìno 10 dni. Povsem druga~e je bilo na severu, kjer je bila injicirana raztopina kalijevega bromida pod povr{i-no gramoznice v nezasi~eno cono vodonosnika Ljubljanskega polja. Tu na pri~akovanih mestih ni bilo zaznati {irjenja bromida v podzemno vodo. Mòna vzroka sta dva: smer {irjenja se je razlikovala od predvidene in/ali premajhna koli~ina injiciranega sledila. V slednjem primeru injicirani bromid prekrije naravno ozadje zaradi po~asnej{ega in postopnega spiranja skozi nezasi~eno cono in red~enja sledila v zasi~eni coni. Ugotovimo lahko, da v LP Obrije in v vrtini PH-5 {irjenja bromida, injiciranega v gramoznici Obrije, nismo opazili. Raztopina uranina je bila 21. novembra 2002 injicirana v vrtino PAC-9 na severozahodnem delu obmo~ja sledilnega poskusa. Po pri~akovanju je bilo ozadje uranina v podzemni vodi zelo nizko, zato je bilo mogo~e dose~i mejo detekcije 0,01 μg/l za odvzem v vrtinah in 0,002 μg/l za odvzem v vodnjakih vodarne Hrastje. To je povsem zadostovalo za natan~no spremljavo {irjenja uranina. Ugotovimo lahko, da je bilo mogo~e {irjenje uranina brez teàv spremljati na razdalji do 1510 m, kjer je vodnjak Hrastje 5. Od PAC-9 je bilo zaznati {irjenje uranina proti LP Obrije. Nato je pri{lo do zanimivega zasuka oblaka sledila proti severnemu robu vodarne Hrastje. Tako je bil uranin opaèn najprej v MV-1 pred vodarno, nato pa v vodnjakih Hrastje 3 in 5 ter v zelo majhni koncentraciji tudi v vodnjaku Hrastje 6. Uranina ni bilo zaznati v vrtini PAC-7, kot je bilo pri~akovati na podlagi rezultatov modela, in le v zelo majhni koncentraciji v vrtinah Hrastje-AMP pri gramoznici Obrije, v bliìni LP Obrije. Lahko domnevamo, da se 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 oblak uranina ni {iril proti vrtinam Hrastje-AMP, ~eprav tega ne moremo nedvoumno dokazati, ker je bil optimalni ~as za vzor~enje v teh vrtinah Hrastje-AMP nekoliko zamujen. Vzrok je dolgo zadrèvanje uranina na prav vseh lokacijah na severnem delu obmo~ja sledilnega poskusa, kar pomeni, da bi lahko podobno dogajanje pri~akovali tudi v vrtinah Hrastje-AMP. Januarja 2004 je bila v LP Obrije {e vedno ugotovljena koncentracija uranina 0,49 μg/l, so~asno pa v najplitvej{i vrtini Hrastje-AMP 0,016 μg/l. Sklepamo lahko, da je razmerje koncentracije uranina v LP Obrije proti Hrastju-AMP zelo podobno razmerju vodnjakov Hrastje 5 proti 6. V obeh primerih je pri{lo na zelo kratki razdalji do ostre porazdelitve uranina. V prihodnosti bo treba tezo preveriti z dodatnim sledilnim poskusom. Poleg ugotovljene ostre diferenciacije med lokacijami na obmo~ju sledilnega poskusa je bil ugotovljen tudi precej{en ~as zadrèvanja uranina oziroma dolg rep krivulje prehoda po prehodu glavnega vala. Ta rep je v vodarni Hrastje 5 vztrajal vse do februarja 2004 (0,021 μg/l). Kot zadnje sledilo je bil 10. februarja 2003 v vrtino PAC-7 injiciran tinopal CBS-X, katerega {irjenja ni bilo zaznati. Vzroka sta lahko dva: majhna mobilnost tinopala ali/in slaba prehodnost sten opazovalnega piezometra PAC-7, kjer je bil februarja 2004 {e vedno prisoten zaostali tinopal. Brez dopol-nilnega sledilnega poskusa ni mogo~e ugotoviti, kateri razlog (ali oba) je bil odlo~ilen. 4.2.3 MODELIRANJE REZULTATOV SLEDILNEGA POSKUSA Vrednotenje sledilnih poskusov je re{itev inverznega problema, saj parametre transporta dolo~i-mo iz izmerjene krivulje prehoda. Matemati~no vrednotenje krivulj prehoda sledilnih poskusov je mogo~e z analitskimi ali numeri~nimi postopki. Analitsko vrednotenje krivulje prehoda je bilo izvr{eno z advekcijsko-disperzijskim modelom. Izra~un transportnih parametrov je bil izveden tudi z umerjenim matemati~nim modelom podtalnice Ljubljanskega polja. Parametri transporta so izra~unani z analitsko metodo po Maloszewskem (Werner 1998). Izra~un je izveden z advekcijsko-disperzijskim modelom MDM-DM, ki predpostavljata uniformni laminarni tok in Fickov zakon (kontinuum). Rezultati, izra~unani z analitsko metodo, so transportni parametri: srednji ~as prehoda (t [h]) in srednja hitrost (v [h]), koeficient hidrodinami~ne disperzije (D [m2/h]) in longi-a a tudinalna disperzivnost (a [m]) s tokom. V na{em primeru je zaradi prevladujo~e komponente toka v horizontalni smeri longitudinalna disperzija D in longitudinalna disperzivnost a . Izra~unani srednji ~as l l in hitrost toka sta zaradi nesimetri~nosti krivulje prehoda in ve~je disperzije ve~ji od dominantnega ~asa in dominantne (maksimalne) hitrosti, ugotovljene neposredno iz krivulje prehoda. Izra~unana krivulja prehoda z advekcijsko-disperzijskim modelom je za ve~ino vzor~evalnih mest izra~unana z multidisper-zijskim modelom (MDM-DM). Re{itev multidisperzijskega modela sestoji iz ve~ med seboj prekrivajo~ih krivulj prehoda posameznih tokovnih poti. Pri injiciranju bromida v PH-3 je na podlagi meritev v vodnjaku vodarne Hrastje 4 disperzivnost pri preliminarnem poskusu zna{ala 5,5 m oziroma koeficient disperzije 160 m2/dan, pri ponovitvi v okviru kombiniranega sledilnega poskusa pa je disperzivnost zna{ala 20 m oziroma koeficient disperzije 400 m2/dan. Vzrok za razlike so druga~ne ~rpalne razmere v vodarni Hrastje med obema poskusoma in v razli~nih hidrolo{kih pogojih injiciranja. Pri injiciranju uranina v PAC-9 je disperzivnost, izra~unana iz krivulje prehoda v LP Obrije, 6 m oziroma je koeficient disperzije 100 m2/dan, v vodarni Hrastje pa od 50 do 90 m oziroma je koeficient disperzije 400–700 m2/dan. Iz rezultatov je razvidno, da disperzija nara{~a z ve~anjem migracijske poti. Sledilni poskus na obmo~ju vodarne Hrastje je doslej edini tovrstni eksperiment v realnem okolju na vodnih virih mesta Ljubljane. Vzroke, da sledilni poskusi kljub njihovi uveljavljenosti v svetu na sicer intenzivno preiskovanem vodonosniku Ljubljanskega polja doslej niso bili izvajani, lahko poi{~emo predvsem v visokih stro{kih, zahtevnosti izvedbe sledilnih poskusov in tudi v nelagodju pred nepredvidljivimi dogajanji v vodonosniku, ki bi, ~e se poskus izvaja na prispevnem obmo~ju vodarne, lahko ohromili javno oskrbo s pitno vodo. Do izvedbe poskusa je tako pri{lo {ele po uveljavitvi matemati~nega modela podtalnice. V nasprotnem primeru bi rezultati poskusa nedvomno opazno vplivali tudi na potek kalibracije matemati~nega 51 52 Podtalnica Avtorici vsebine: Branka Bra~i~ @eleznik, Brigita Jamnik LEGENDA: Vir: Digitalni ortofoto posnetek, Mestna ob~ina Ljubljana, 1999 Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Ljubljanskega polja GRAMOZNICA 0 100 200 300 400 500 m OBRIJE mesto injiciranja sledila vodnjak vodarne Hrastje oblak sledila po treh mesecih obmo~je vodarne – I. varstveni pas (1988) obmo~je gramoznice Ir OBRIJE ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr VO V D O ARNA D PAC-9 5 HRASTJE 3 6 2a 2 7 PAC-7 ekar in Drago Kladnik (ur 1 8 1a 4 PH-3 .) GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 30: Simulacija lege oblaka sledila iz piezometrov PH-3, PAC-9 in PAC-7 ter gramoznice Obrije po treh mesecih po za~etku poskusa. modela. Primerjava teoreti~nega in realnega eksperimenta nam pove, koliko lahko matemati~nemu orod-ju zaupamo tudi pri iskanju odgovorov na druga vpra{anja. Primerjava izra~unanih in izmerjenih vrednosti namre~ dokazuje, da je matemati~no orodje dovolj zanesljivo za napoved krajevnih dogajanj v vodonosniku, kar je precej pomemben dokaz za zanesljivo uporabo matemati~nega modela tudi v regionalnem merilu. Modeliranje je bilo izvedeno s programskim orodjem MIKE SHE in temelji na è izdelanem krajev-nem hidrolo{kem modelu okolice vodarne Hrastje, ki je del regionalnega hidrolo{kega modela na Ljubljanskem polju. Krajevni model ima celice dimenzij 25 m krat 25 m in {est ra~unskih plasti, od katerih pomenita prva in druga plast nenasi~eno cono, tretja pa je razdeljena na {tiri vodonosne plasti z enakimi karakteristikami. Druga plast pomeni konglomeratno plast z relativno visoko horizontalno prepustnost-jo v primerjavi z vertikalno. Modeliranje je potekalo è med preu~evanjem mònih izvedljivih scenarijev za izvedbo poskusa in rezultati modeliranja so bili uporabljeni tudi za dolo~itev vhodnih koli~in sledil. Pri~akovano je bilo, da je vpliv razli~nih vodnih stanj faktor, ki poleg ~rpanih koli~in in narave sledila ter narave vodonosnika najbolj vpliva na dinamiko {irjenja onesnaènja. Primerjava razli~nih vodnih stanj, v katerih je potekal teoreti~ni eksperiment, kaè, da nizko vodno stanje na obmo~ju vodarne Hrastje povzro~i {irjenje sledil, injiciranih zahodno od vodarne, nekoliko jùneje kot v visokem vodnem stanju. Iz primerjave hitrosti potovanja oblaka je razvidno, da je le-ta ob visokem vodnem stanju nekoliko vi{ja. Razred~enja so v prvem mesecu sledilnega poskusa primerljiva med razli~nimi vodnimi stanji, nato pa se razlika stopnjuje. Razlika v legi oblaka v smeri sever–jug med razli~nimi vodnimi stanji se pove~uje s ~asom trajanja sledilnega poskusa. Matemati~ni model tudi napoveduje, da se v nizkem vodnem stanju sledilo v vodonosniku zadrùje dalj ~asa. Rezultati izra~unov matemati~nega modela kaèjo, da je vpliv ~rpanja na dinamiko {irjenja onesna- ènja na {ir{em prispevnem obmo~ju manj{i, kot je bilo pri~akovano. Vzrok lahko poi{~emo v relativno velikem pretoku podzemne vode skozi profil vodarne Hrastje, saj je ta v profilu od struge reke Save do Ljubljanice ocenjen na okrog 3 m3. Iz tega razloga koli~in ~rpanja, uporabljenih v modeliranju, nismo pretvorili v realne ~rpane koli~ine med sledilnim poskusom. Koli~ine ~rpanja pa bistveno vplivajo na zadrèvalni ~as v samem ~rpali{~u. Model ni validiran za ~asovno obdobje, v katerem je potekal sledilni poskus, zaradi ~esar se v simula-cijah posluùjemo uporabe validiranih ~asovnih obdobij, za katere so vodna stanja primerljiva z realnimi. To za primerjavo eksperimentalnih meritev s teoreti~nimi povsem zado{~a. Raz{irjanje sledila je bilo v modelu simulirano z enkratnim vnosom sledila v zasi~eno cono vodonosnika. Pri modeliranju nista bili upo{tevani disperzija in degradacija sledila. Uporabljena vrednost efektivne poroznosti je 0,15. Za posamezna injicirna mesta so bile uporabljene vhodne koli~ine sledil v obliki ~asovnega niza na dan vnosa v zasi~eno cono (g/s). Na sliki so prikazani rezultati simulacije za vsa {tiri injicirna mesta, to je piezometre PH-3, PAC-9 pa tudi PAC-7 in gramoznico Obrije po treh mesecih po za~etku sledilnega poskusa, ~eprav izra~unov simulacij z zadnjih dveh ne moremo primerjati z eksperimentalnimi rezultati. Sledilo iz piezometra PAC-9 je po dobrih {tirih mesecih oplazilo severni del vodarne Hrastje, kar je primerljivo z maksimumom eksperimentalno dolo~ene koncentracijske odvisnosti od ~asa, vendar ni napovedalo prihoda v LP Obrije in vodnjak Hrastje 5, kjer je bilo sledilo tudi opaèno. Sledilo je navidezno potovalo v smeri zahod–vzhod in ne izrazito proti severovzhodu kot sledi iz rezultatov sledilnega poskusa. Sledilo se je sicer v majhnih koncentracijah v vodarni pojavilo è dva meseca pred maksimumom, ~esar model z obstoje~imi vgrajenimi parametri ni opisal. Po doslej opravljenih izra~unih z upo{tevanjem koeficienta disperzije in zmanj{anjem vrednosti poroznosti povzro~imo pospe{itev oblaka sledila, vendar omenjeni parametri ne vplivajo na spremembo poti {irjenja sledila. Najve~ji vpliv na spremembo poti {irjenja onesnaènja v izra~unu bi imelo upo{tevanje 53 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) razli~nih hidrogeolo{kih lastnosti posameznih plasti vodonosnika pa tudi spremenjena intenziteta infiltracije reke Save v neposredni bliìni vodarne Hrastje, kar zahteva novo kalibracijo modela. Za injicirno mesto PH-3 velja tudi, da so eksperimentalne hitrosti opazovanega sledila vi{je od teoreti~nih, koncentracijsko obmo~je pa je istega velikostnega reda, kot je videno v eksperimentu. V vodnjaku Hrastje 4, ki je mestu PH-3 najblìje, je bil maksimum opaèn è po {estih dneh, v teoreti~nem eksperimentu z upo{tevanjem vrednosti longitudinalne disperzivnosti 10 m, torej koeficient istega reda velikosti, kot je bil pridobljen z obdelavo eksperimentalnih podatkov. Vklju~itev disperzije v skladu s pri~akovanji povzro~i nekoliko hitrej{i pojav sledila na opazovanem mestu, vendar nìjo maksimalno zabeleèno koncentracijo. Rezultati tudi dokazujejo, da sledilo hitreje dospe do opazovalnega mesta pri nìji poroznosti (0,1), odvisnost koncentracije od ~asa pa kaè nekoliko òji maksimum, kar povzro~i vi{jo najvi{jo izra~unano koncentracijo. 4.2.4 KON^NA INTERPRETACIJA REZULTATOV SLEDILNEGA POSKUSA S sledilnimi poskusi je bila na jùnem obmo~ju vodarne Hrastje ugotovljena dominantna hitrost (hitrost najvi{je koncentracije sledila) okrog 20 m/d. Vsa sledila kombiniranega poskusa so pokazala dominantno hitrost (hitrost pojava najvi{je koncentracije sledila) v razponu 10 do 20 m/d in maksimalno hitrost (hitrost prvega pojava sledila) v razponu 15 do 70 m/d. Slednja ima velik razpon, saj je pogosto tèko dolo~iti, kdaj se je sledilo prvi~ pojavilo. Poskus z uraninom je pokazal na ostro diferenciacijo med lokacijami na obmo~ju sledilnega poskusa in precej{en ~as zadrèvanja uranina. Ugotovljene lastnosti vodonosnika na obmo~ju vodarne Hrastje se potrjujejo tudi z meritvami porazdelitve organskih onesnaèval po vodarni, ki so zelo ostre. Ta pojav je z vidika oskrbe s pitno vodo ugoden, ker omogo~a za~asno spremembo reìma obratovanja vodarne Hrastje z bistvenim zniànjem vnosa organskih onesnaèval v vodovodno omrèje. Primerjava teoreti~nih izra~unov z eksperimentalnimi rezultati je pokazala, koliko je mo~ rezulta-tom sedanjega matemati~nega modela zaupati in kateri parametri najbolj vplivajo na rezultate izra~una. Ugotovljeno je bilo, da je obmo~je vodarne Hrastje kljub velikemu {tevilu piezometrov z znanimi geolo{kimi profili in hidrogeolo{kimi lastnostmi vodonosnika v teh to~kah {e vedno precej{nja neznanka. Iz tega razloga ni realno pri~akovati, da bo matemati~no orodje vedno natan~no simuliralo razmere na terenu. Na podlagi teh ugotovitev è te~ejo priprave za ponovno kalibracijo in validacijo matemati~ne-ga modela podzemne vode Ljubljanskega polja z vklju~itvijo obdobja zadnjih nekaj let. Kombinirani sledilni poskus je bil v bistvu prvi sledilni poskus na Ljubljanskem polju. Bil je relativno uspe{en, saj so bile pridobljene zna~ilne krivulje prehoda sledil, poleg tega pa koncentracije niso presegle maksimalne ciljne koncentracije v bliìni vodarne Hrastje (za fluorescentna sledila nekaj 10 μg/l in za bromid 0,5 mg/l). Za bolj{e poznavanje transportnih procesov bi bilo treba izvesti {e ve~ poskusov, in sicer z injiciranjem v visokem, nizkem in srednjem vodnem stanju. Kombinirani sledilni poskus je potrdil, da je zgradba vodonosnika Ljubljanskega polja zelo kompleksna in vertikalno stratificirana. Vzrok za druga~no smer potovanja uranina od predvidene so lahko plasti konglomerata, ki imajo dvojno vlogo: zakrasele konglomeratne plasti pomenijo hitre bolj ali manj vertikalne odvodnike, saj je lahko hitrost ve~ja kot v okoli{kem sedimentu, ali pa ravno nasprotno: kompaktni konglomerati so neprepustne bariere, po kateri potuje sledilo bolj ali manj v horizontalni smeri. Iz tega vidika je zgradba Ljubljanskega polja {e precej neraziskana, zato bi bile potrebne usmerjene geofizi-kalne raziskave, ki bi razjasnile marsikatero tovrstno neznanko. 4.3 UGOTAVLJANJE IZVORA PODZEMNE VODE Z UPORABO STABILNIH IZOTOPOV V vodonosniku Ljubljanskega polja prihaja do me{anja podzemnih vod iz dveh virov (Drobne s sodelavci 1997): prva komponenta izhaja iz reke Save, ki zateka v vodonosnik na kontaktu s prodnimi sedimenti, druga komponenta pa je padavinska voda, ki se infiltrira v Ljubljanskem polju. 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Glavni cilj izotopskih raziskav je bil ugotoviti, kolik{en je delè posameznih virov napajanja podzemne vode Ljubljanskega polja. Za ugotavljanje hidrogeolo{kih razmer v vodonosniku je bil izbran stabilni izotop kisik-18. Stabilne izotope v hidrogeolo{kih raziskavah uporabljamo kot naravno sledilo, s katerim je mogo~e ugotavljati procese v vodonosnikih. Ker se sestava stabilnih izotopov v podzemni vodi v ve~ini primerov ne spreminja, so idealni za ugotavljanje dinamike obnavljanja vode v podzemnih vodonosnikih, obmo~ij napajanja ter kvantifikacijo me{alnih razmerij v podzemni vodi. Izotopska sestava kisika v vodi je odvisna od nadmorske vi{ine terena, na katerem so se infiltrirale padavine. Ker ima reka Sava v primerjavi z Ljubljanskim poljem druga~no nadmorsko vi{ino zaledja, lahko pri~akujemo dolo~eno razliko v izotopski sestavi obeh vhodnih komponent podzemne vode Ljubljanskega polja, kar je osnova za ugotavljanje deleèv me{anja. Vzor~evanja za izotopske analize podzemnih vod so potekala v vodnjakih vseh {tirih vodarn Ljubljanskega polja: Kle~e, [entvid, Hrastje in Jar{ki Brod. Izotopska sestava kisika v vodi je bila izmerjena z metodo izotopskega uravnoteànja med vodo in ogljikovim dioksidom ob konstantni temperaturi. Meritve izotopske sestave kisika v vodi so bile opravljene z masnim spektrometrom Varian Mat 250 na In{titutu Joèf Stefan v Ljubljani. Rezultati izotopskih analiz so podani v promilih glede na mednarodni standard SMOW. 4.3.1 IZOTOPSKA SESTAVA VHODNIH KOMPONENT Za kvantifikacijo me{alnih deleèv v podzemni vodi je treba poznati izotopsko sestavo obeh vhodnih komponent: izotopsko sestavo krajevnih padavin na Ljubljanskem polju ter izotopsko sestavo reke Save (Urbanc, Jamnik 1998). Vzor~evalnik za ugotavljanje izotopske sestave kisika v padavinah je bil lociran v vodarni Kle~e. Zasnovan je tako, da prepre~uje evaporacijo padavinskega vzorca, kar bi lahko vplivalo na njegovo izotopsko sestavo. Med raziskavo so bile vzor~evane kumulativne padavine priblìno en mesec. –4 –6 –8 ‰ –10 –12 –14 –16 2. okt. 97 1. jan. 98 2. apr. 98 2. jul. 98 1. okt. 98 31. dec. 98 1. apr. 99 1. jul. 99 padavine Kle~e vodnjak Kle~e 8a Slika 31: Izotopska sestava kisika v padavinah Ljubljanskega polja in v vodnjaku Kle~e 8a v obdobju 1997–1999. 55 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) –7,5 –8,0 ‰ –8,5 –9,0 –9,5 2. okt. 97 1. jan. 98 2. apr. 98 2. jul. 98 1. okt. 98 31. dec. 98 1. apr. 99 1. jul. 99 Nadgori{ki potok Mostec Sava Slika 32: Izotopska sestava kisika v primerjalnih vodotokih. Spremembe izotopske sestave padavin so bile dokaj tipi~ne za na{e podnebne razmere. V zimskem ~asu so bile izrazito negativne vrednosti δ18O padavin. Najbolj negativno izotopsko sestavo so imele padavine v decembru, ko je bila izmerjena vrednost δ 18O – 12 ‰. Po zimskem minimumu so bile padavine vse bolj obogatene s tèjim kisikovim izotopom 18O, tako da je bil v juliju pozitivni maksimum izotopske sestave priblìno –5,5 ‰. Med celotnim opazovanjem je bila tako izmerjena amplituda izotopskega padavinskega signala ve~ kot 6 ‰. ^e primerjamo spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Kle~e 8a, vidimo, da prihaja v vodonosniku do mo~ne homogenizacije izotopske sestave vode, kar je posledica me{anja padavinskih vod z vodo, ki je bila predhodno vskladi{~ena v vodonosniku. Drugi parameter, ki je bil uporabljen za ugotavljanje izotopske sestave krajevne infiltracije na Ljubljanskem polju, je bila izotopska sestava dveh manj{ih potokov na obrobju Ljubljanskega polja. Izku{nje pri uporabi izotopov namre~ kaèjo, da so potoki z majhnimi zaledji znane nadmorske vi{ine zaradi svoje homogenizirane izotopske sestave lahko dober indikator povpre~ne izotopske sestave krajevnih padavin (Marki~ s sodelavci 1991). Pri izbiri tovrstnih izotopskih reperjev je treba paziti, da je nadmorska vi{ina njihovega zaledja ~im bliè nadmorski vi{ini zaledij opazovanih voda, saj bi v nasprotnem primeru zaradi vi{inskega izotopskega efekta lahko pri{lo do prevelikih razlik v izotopski sestavi. Zato je bil kot prvi izotopski reper izbran Nadgori{ki potok, katerega zaledje je Sote{ki hrib pri Nadgorici z vi{ino 405 m. Drugi izotopski reper je potok v Mostecu, ki izvira pod [i{enskim hribom; njegova najve~ja nadmorska vi{ina zaledja zna{a 429 m. Potok v Mostecu in tudi Nadgori{ki potok imata dokaj podobne izotopske zna~ilnosti. Srednji vrednosti izotopske sestave kisika prek opazovanega obdobja se v obeh potokih gibljeta okoli –8,5 ‰. Oceno izotopske sestave reke Save kot druge komponente smo dobili na podlagi vzor~evanja Save ob mostu v Tacnu. Nihanje izotopske sestave reke Save je mo~no du{eno, saj zna{a letna amplituda priblìno 0,5 ‰. Najbolj negativne vrednosti δ 18O je imela reka Sava v zimskem obdobju, izotopski maksimum je konec poletja. 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 4.3.2 SPREMEMBE IZOTOPSKE SESTAVE KISIKA V PODZEMNI VODI V vodnjaku Kle~e 8a imamo opraviti z mo~no du{enim izotopskim signalom, saj njegova amplituda ne doseè niti 0,5 ‰. V poteku krivulje izotopske sestave kisika ni zaslediti izrazitej{ih sezonskih efektov. Za primerjavo smo prikazali tudi spremembe izotopske sestave dveh izotopskih reperjev, reke Save in Nadgori{kega potoka. Iz slike je razvidno, da se krivulja izotopske sestave vode v vodnjaku Kle~e 8a ve~inoma giblje priblìno v sredini med krivuljama obeh primerjalnih vodotokov. Izotopska sestava kisika v vodi nizkotemperaturnih vodonosnikov se pravzaprav spreminja le zaradi me{anja z vodami druga~ne izotopske sestave, zato lahko ocenimo, da v vodnjaku Kle~e 8a komponenti savske vode in krajevno infiltriranih padavin nastopata v priblìno enakih deleìh. Spremembe izotopske sestave v vodnjaku Kle~e 12 kaèjo, da gre za zelo izotopsko homogenizirano vodo, {e celo bolj kot v vodnjaku Kle~e 8a. V vodnjaku Kle~e 12 je ve~ina vrednosti δ 18O pomaknjena bolj v pozitivno smer. Te vrednosti kaèjo, da imamo opraviti z vodo, v kateri je ve~ji delè krajevne padavinske infiltracije z obmo~ja Ljubljanskega polja. Drugi opazovani vodnjaki imajo dokaj razli~ne zna~ilnosti izotopske sestave; v nekaterih bolj prevladuje padavinska voda, ki se je infiltrirala na samem Ljubljanskem polju, v drugih vodnjakih pa je ve~ji delè komponente vode reke Save. V tem pogledu je {e posebej zanimiv vodnjak Jar{ki Brod 1, katerega izotopska sestava kisika je skoraj enaka izotopski sestavi kisika reke Save. Torej se v tem vodnjaku pojavlja skoraj samo savska voda, pravzaprav brez primesi vode krajevnih padavin. Tak{en rezultat je povsem logi~en, saj je vodnjak lociran v bliìni reke Save. Izotopska sestava vode iz vodnjaka Hrastje 1a se ve~inoma giblje priblìno v sredini med izotopsko sestavo Nadgori{kega potoka in reke Save. Tak{en rezultat nakazuje, da imamo v tem primeru opraviti s priblìno enakimi deleì vode reke Save in krajevnega napajanja. –7,5 –8,0 ‰ –8,5 –9,0 –9,5 2. okt. 97 1. jan. 98 2. apr. 98 2. jul. 98 1. okt. 98 31. dec. 98 1. apr. 99 1. jul. 99 Nadgori{ki potok Kle~e 8a Sava Slika 33: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Kle~e 8a v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. 57 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) –7,5 –8,0 ‰ –8,5 –9,0 –9,5 2. okt. 97 1. jan. 98 2. apr. 98 2. jul. 98 1. okt. 98 31. dec. 98 1. apr. 99 1. jul. 99 Nadgori{ki potok Kle~e 12 Sava Slika 34: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Kle~e 12 v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. –7,5 –8,0 ‰ –8,5 –9,0 –9,5 2. okt. 97 1. jan. 98 2. apr. 98 2. jul. 98 1. okt. 98 31. dec. 98 1. apr. 99 1. jul. 99 Nadgori{ki potok Jar{ki Brod 1 Sava Slika 35: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Jar{ki Brod 1 v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 –7,5 –8,0 ‰ –8,5 –9,0 –9,5 2. okt. 97 1. jan. 98 2. apr. 98 2. jul. 98 1. okt. 98 31. dec. 98 1. apr. 99 1. jul. 99 Nadgori{ki potok Hrastje 1a Sava Slika 36: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Hrastje 1a v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. 4.3.3 IZRA^UN DELE@EV ME[ANJA V PODZEMNI VODI Na obmo~ju Ljubljanskega polja se podzemna voda napaja iz dveh virov: z zatekanjem reke Save v pe{~eno-prodni vodonosnik in z infiltracijo padavin, ki padejo na Polje. Podzemna voda je torej me{anica voda iz obeh navedenih virov. Pri me{anju voda iz dveh razli~nih virov lahko zapi{emo ena~bo izotopske masne bilance: δ 18O · V = δ 18O · V + δ 18O · V , pri ~emer je δ 18O izotopska sestava SK SK SAVA SAVA PAD PAD SK me{anice voda, δ 18O izotopska sestava reke Save, δ 18O izotopska sestava krajevnih padavin, V SAVA PAD SK skupni volumen me{anice, V volumski delè vode reke Save inV volumski delè krajevnih padavin. SAVA PAD ^e sprejmemo, da je skupni volumen me{anice 1, iz zgornje ena~be lahko izpeljemo volumski delè reke Save z naslednjo formulo: V = (δ 18O – δ 18O ) : (δ 18O – δ 18O ). SAVA SK PAD SAVA PAD Ker ob posameznih meritvah lahko pride do ve~jih ali manj{ih nihanj, bodisi zaradi analitskih napak ali tudi fluktuacij v naravnem sistemu, je za izra~un deleèv bolj smiselno vzeti podatke o povpre~ni Preglednica 4: Izra~unani deleì vode reke Save v podzemni vodi Ljubljanskega polja. vodnjak delè vode reke Save vodnjak delè vode reke Save Kle~e 4 93 % [entvid 2a 61 % Kle~e 6 89 % Hrastje 1a 48 % Kle~e 8a 55 % Hrastje 5 67 % Kle~e 11 19 % Hrastje 8 63 % Kle~e 12 29 % Jar{ki Brod 1 100 % Kle~e 14 67 % Jar{ki Brod 3 81 % Kle~e 15 65 % 59 60 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Brigita Jamnik, Janko Urbanc LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Ljubljanskega polja ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA reka Sava MEDNO VA TACEN SPODNJE GAMELJNE BROD DRAGOMELJ VODARNA vodnjak STANE@I^E VI@MARJE [ENTVID ^RNU^E obmo~je vodarne – P I. varstveni pas (1988) {ata NADGORICA delè re~ne vode [ENTVID PODGORICA Ir JE@ICA VODARNA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr KLE^E VODARNA JAR[KI BROD BERI^EVO VIDEM SA DRAVLJE V DOL PRI LJUBLJANI A VODARNA BE@IGRAD HRASTJE [I[KA LJUBLJANA ZALOG MOSTE ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 izotopski sestavi vode iz dolo~enega vodnjaka ~ez celotno opazovalno obdobje. Za izra~un so bili vzeti slede~i vhodni podatki: δ 18O = –9,07 ‰ in δ 18O = –8,47 ‰. SAVA PAD Rezultati v preglednici kaèjo, da se delè vode reke Save spreminja od 19-odstotnega deleà v vodnjaku Kle~e 11 do 100-odstotnega deleà v vodnjaku Jar{ki Brod 1. V rezultatih izotopskih analiz se nekoliko odslikava prostorski razpored vodnjakov v posameznih vodarnah. V podzemnem toku osred-njega dela vodarne Kle~e, v katerem mo~no prevladuje voda reke Save, v bolj obrobnih vodnjakih pa najdemo ve~ji delè krajevnih padavin. Tudi v vodarni Hrastje se pojavljajo dolo~ene razlike v deleìh posameznih komponent podzemne vode. Vodnjaka Hrastje 5 in 8 imata ve~ji delè vode reke Save, v vodnjaku Hrastje 1a pa bolj prevladuje krajevna infiltracija padavin Ljubljanskega polja. Za ugotovitev vzrokov teh razlik bi bilo treba imeti na razpolago podatke o srednji vrednosti δ 18O tudi iz drugih vodnjakov vodarne Hrastje. V vodarni Jar{ki Brod do razlike med deleì komponent o~itno prihaja zaradi razli~ne oddaljenosti vodnjakov od struge reke Save. 4.4 SKLEPI Dosedaj izvedene hidrogeolo{ke raziskave na Ljubljanskem polju omogo~ajo dokaj dobro oceno zna~ilnosti pretakanja podzemnih vod v vodonosniku. Rezultati kaèjo, da zna{ajo hitrosti podzemne vode v zahodnem delu vodonosnika ve~inoma med 5 in 10 m/dan, v vzhodnem delu vodonosnika pa so nekoliko ve~je hitrosti, ve~inoma med 10 in 20 m/dan. Hitrosti podzemne vode so bile najprej dolo~ene na osnovi podatkov ~rpalnih poskusov ter meritev nivojev podtalnice. V letu 2000 je bil dokon~an kompleksni hidravli~ni model podtalnice Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki pomeni pomemben preskok h kvantifikaciji dinamike podzemne vode na obravnavanem obmo~ju. Model prikazuje vodonosnik kot celoto v treh dimenzijah – smeri in hitrosti tokov podzemne vode, vodno bilanco sistema ter omogo~a napovedovanje zna~ilnosti prenosa eventuelnih kontaminantov v vodonosniku. Med letoma 2002 in 2003 je bil izveden prvi obsènej{i sledilni poskus na obmo~ju Ljubljanskega polja. Njegov namen je bil pridobiti eksperimentalne podatke o hitrosti pretakanja podtalnice, disper-ziji in druge hidrogeolo{ke parametre, pomembne za razumevanje procesov v vodonosniku ter tudi za napovedovanje zna~ilnosti {irjenja onesnaèvalcev ob eventualnih ekolo{kih nesre~ah. S sledilnim poskusom so bile ugotovljene srednje hitrosti podzemne vode med 10 in 20 m/dan, torej so primerljive s hitrostmi podzemne vode, izra~unanimi s pomo~jo hidravli~nega modela. Izotopske raziskave vodonosnika so pripomogle k bolj{emu razumevanju izvora podzemne vode v posameznih delih vodonosnika. Na osnovi rezultatov izotopskih analiz je bilo mòno opredeliti, kolik- {en delè predstavlja komponenta vode reke Save ter kolik{en delè padavine, ki so se infiltrirale na obmo~ju Ljubljanskega polja. Ugotovljeno je bilo, da se deleì obeh vhodnih komponent na obmo~ju Ljubljanskega polja dokaj razlikujejo. V tem pogledu imata glavni vpliv oddaljenost od struge reke Save ter intenzivnost ~rpanja vode v posameznih ~rpali{~ih ljubljanskega vodovodnega sistema. Slika 37: Deleì reke Save v opazovanih vodnjakih na podlagi izotopske sestave kisika v vodi. 61 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 5 RANLJIVOST PODZEMNE VODE Ranljivost podzemne vode je naravna lastnost hidrogeolo{kega sistema, odvisna od njegove ob~ut-ljivosti na zunanje vplive. Fizi~no okolje vodonosnika je lahko dolo~ena za{~ita in njegov kamninski material lahko odigra vlogo naravnega filtra. Potencial take naravne za{~ite je omejen in prostorsko najpogosteje zelo spremenljiv. Ranljivost podzemne vode ni neposredno merljiva, gre za relativno lastnost sistema brez dimenzij. Zato prikazujejo karte ranljivosti le prostorsko porazdelitev relativne ocene ranljivosti posameznih delov vodonosnika (Vrba, Civita 1994). Koncept ranljivosti temelji na predpostavki, da naravno okolje lahko zagotovi dolo~eno za{~ito podzemne vode pred naravnimi in ~lovekovimi vplivi, posebej tistimi, ki povzro~ajo prenos onesnaèvala pod povr{je. Pri ocenjevanju se najpogosteje omejimo na naravno ranljivost, ki je predvsem funkcija lastnosti vodonosnika in le redko vklju~uje {e poseben ~lovekov vpliv, ko govorimo o konceptu posebne ali integrirane ranljivosti (Zaporozec 1994). Ocena ranljivosti podzemne vode je torej eno od meril tveganja, da do podzemne vode v vodonosnikih prodre onesnaènje s povr{ja zaradi hidrolo{kih, geolo{kih in pedolo{kih danosti. Hkrati pa je ocena ranljivosti podzemne vode izjemnega pomena tudi pri ocenjevanju ogroènosti in na~rtovanju sanacij, saj podaja naravno sposobnost sistema in mònost ocene u~inkovitosti predvidenih sanacij-skih ukrepov. V ocenjevalni shemi ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja so bili preu~eni parametri naravne ranljivosti: globina do podzemne vode, koli~ina infiltrirane padavinske vode, zna~ilnosti z vodo nezasi- ~ene cone, vrsta tal, hidrogeolo{ke zna~ilnosti vodonosnika, prepustnost vodonosnika in nagib povr{ja. 5.1 PARAMETRI NARAVNE RANLJIVOSTI Globina do gladine podzemne vode ima v splo{nem zelo velik vpliv na njeno ranljivost, saj je od te globine mo~no odvisen ~as pronicanja onesnaèval in trajanje zadrèvalnih procesov v nezasi~eni coni vodonosnika. Z ve~anjem globine do podzemne vode se vrednosti tega parametra ranljivosti postopno zmanj{ujejo. V slovenskih aluvialnih vodonosnikih so podzemne vode v glavnem plitvo pod povr{jem, marsikje so le nekaj metrov. Na Ljubljanskem polju je podzemna voda kar nekaj deset metrov pod povr{jem, povpre~no med dvajset in petindvajset metri. Globina do podzemne vode se na Ljubljanskem polju zmanj- {uje v smeri njenega glavnega toka, od severozahoda proti jugovzhodu. Podzemna voda je najgloblje na visoki terasi pri Vìmarjih, kjer je 30 m globoko. Na ozemlju med [entvidom in kamni{ko progo je od 25 do 30 m globoko, med Beìgradom, glavno èlezni{ko postajo in Jeìco pa je v globini med 20 in 25 metri. V Mostah in Savskem naselju je podzemna voda od 15 do 20 metrov globoko. Na {irokem obmo~ju od Toma~evega prek vodarne Hrastje do Novega Polja ter od toplarne v Mostah do Polja najdemo podzemno vodo od 10 do 15 metrov pod povr{jem. Na nizki terasi, ki poteka v pol- do dvokilometrskem pasu vzdol` desnega brega Save od Broda prek Roj, Toma~evega in [martnega, je podzemna voda blìje povr{ju. Na odseku Brod–Roje je podzemna voda v globini od 12 do 20 metrov, med Jeìco in Zadobrovo pa med 5 in 10 metri. Na levem bregu Save, v okolici vodarne Jar{ki prod, je gladina podzemne vode v globini od 5 do 10 metrov. Globina do gladine podzemne vode pa se glede na koli~ino padavin prek leta spreminja. Za osrednji del Ljubljanskega polja sta zna~ilna dva letna minimuma: prvi v marcu, drugi v septembru. Povpre~no letno nihanje gladine podzemne vode na Ljubljanskem polju je okoli dva metra, v okolici Kle~ pa je povpre~na letna amplituda gladine ve~ja, okoli tri metre in pol (Uhan, Krajnc 2003). Kot posledica stalnega naravnega spreminjanja erozijske baze (@lebnik 1990) in delno reguliranja povr{inskih vodotokov ter ~rpanja podzemne vode je tudi na Ljubljanskem polju pri{lo do izrazitega zni- ànja podzemne vode. Izviri na vzhodnem delu polja so za~eli presihati. Zaradi regulacij Save na prehodu v prej{nje stoletje se je gladina zniàla za {tiri metre in pol. Gladina podzemne vode se je pozneje {e 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 JO@E UHAN Slika 38: Ro~na ~rpalka na obmo~ju s plitvo podzemno vodo v okolici Zaloga. znièvala in v zadnjih desetletjih prej{njega stoletja se je zniàla za okoli osem metrov v primerjavi z letom 1890, ko so za~eli ~rpati vodo v prvi slovenski vodarni v Kle~ah (Mikuli~ 1997). Efektivna infiltracija padavinske vode omogo~a prenos onesnaèvala s povr{ja do gladine podzemne vode. Ve~ja koli~ina infiltrirane padavinske vode pomeni mònost prenosa ve~je koli~ine onesnaèvala, hkrati pa lahko visoke koli~ine napajanja omogo~ajo tudi ve~je razred~enje posameznih onesnaèval in delno zmanj{anje vpliva onesnaènja. Pri oceni naravne ranljivosti vodonosnika na Ljubljanskem polju je bilo upo{tevano neposredno napajanje, ki obsega vertikalno precejanje padavin skozi nezasi~eno cono in je ostanek padavin, zmanj{an za evapotranspiracijo in pove~anje koli~ine vode v tleh. Koli~ina napajanja je bila ocenjena s pomo~jo matemati~nega modela (Jamnik s sodelavci 2001). Uporabljeno je bilo modelirano povpre~no napajanje v obdobju med letoma 1987 in 1997, ki zna{a na obravnavanem obmo~ju v povpre~ju 680 mm na leto. Najvi{je vrednosti so na severozahodnem delu obravnavanega obmo~ja, najnìje pa na poseljenem delu, kjer del padavinske vode odvaja kanalizacijski sistem. Zadrèvalne sposobnosti nezasi~ene cone vodonosnika se prepoznajo po hidrolitolo{kih zna- ~ilnosti, kot so tekstura, mineralna sestava, velikost zrn, razpokanost, zakraselost … Litolo{ka sestava nezasi~ene cone igra pomembno vlogo pri zadrèvanju, raz{irjanju in razgradnji onesnaèval in pomeni enega od pomembnih elementov, ki vplivajo na naravno ranljivost podzemne vode. Prek prodno pe{~enih usedlin voda s povr{ja relativno hitro pride do gladine podzemne vode, plasti ali le~e gline ter zaglinjenih meljev in peskov pa so naravna za{~ita pred onesnaènji za spodnje vodonosne plasti. Red~enje onesnaèvala od vstopa in gibanja skozi geolo{ko plast je rezultat biolo{kih, kemi~nih in fizikalnih procesov, zato je samo~istilna sposobnost vodonosnika odvisna od vrste onesnaèvala, narave sedimenta, ki gradi vodonosnik, in na~ina, kako onesnaèvalo vstopi v tla. Vsebnost onesnaèvala v podzemni vodi na splo{no pada z razdaljo, ki jo ta prepotuje skozi tla. Topna onesnaènja, med kate-63 64 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtorji vsebine: Brigita Jamnik, Mitja Janà, LEGENDA: Michael Kristansen, Anders Refsgaard Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl SPODNJE PIRNI^E © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Ljubljanskega polja ZGORNJE GAMELJNE 0 1 2 3 4 5 km MEDNO Napajanje (mm/leto) TACEN SPODNJE GAMELJNE manj kot 400 BROD 400 do 499 SA DRAGOMELJ VA 500 do 599 VI@MARJE 600 do 699 ^RNU^E P 700 do 799 {ata NADGORICA 800 in ve~ [ENTVID PODGORICA Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr BERI^EVO VIDEM DRAVLJE DOL PRI LJUBLJANI BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 39: Porazdelitev neposrednega napajanja vodonosnika, ocenjena z matemati~nim modelom (Jamnik s sodelavci 2001). ra spadajo gnojila in nekateri industrijski odpadki, se ne odstranijo s filtracijo skozi prodno-pe{~ene plasti. Suspendirane snovi se filtrirajo, ~e medij, skozi katerega te~e podzemna voda, ni debel prod ali razpokana oziroma s kavernami prepredena kamnina. Nezasi~eno cono vodonosnika Ljubljanskega polja sestavljajo aluvijalni würmski pe{~eno-prodni sedimenti. Pod nekajmetrsko plastjo teh sedimentov je plast in posamezne le~e rjave gline in konglomerata, ponekod pa leì pe{~eno-prodni zasip neposredno na konglomeratu (@lebnik 1971). Plasti in le~e gline in konglomerata mo~no pove~ujejo prostorsko spremenljivost za{~itne vloge neza{~itene cone. Tla so prva za{~itna plast hidrogeolo{kega sistema, znotraj katerega poteka vrsta pomembnih procesov, ki dolo~ajo njihovo zadrèvalno kapaciteto. Tla so vezni ~len, prek katerega poteka pretok snovi in s tem tudi razli~ne oblike onesnaènja. Pomembno vlogo pri razgradnji onesnaèval v talnem hori-zontu imata predvsem vsebnost organske mase in delè glinenih frakcij. V tleh se lahko zadrùjejo organske in anorganske nevarne snovi, ki ostajajo tam tudi po prenehanju onesnaèvanja, saj nekatere nevarne snovi le po~asi razpadajo ali se izlo~ajo iz talnega horizonta. U~inek nevarnih snovi v tleh je odvisen od fizikalno-kemijskih lastnosti teh snovi in lastnosti tal. Najpomembnej{a faktorja, ki vpli-vata na nastanek in lastnosti tal, sta geolo{ka podlaga in podnebne razmere. V tleh prevladuje preme{~anje snovi navzdol po talnem profilu, kar je rezultat koli~inske prevlade padavin nad izhlapevanjem vode iz tal in transpiracije rastlin. Na osrednjem delu Ljubljanskega polja z würmskim fluvioglacialnim prodnim zasipom prevladujejo rendzina in evtri~na rjava tla. To so avtomorfna tla, ki so nastala pod vplivom pronicanja padavinske vode. Za spodnje terase Save in Ljubljanice pa so zna~ilna hidromorfna tla, ki so nastala pod vplivom stalne prisotnosti podzemne, povr{inske ali poplavne vode. Na spodnji pe{~eno-prodni terasi se ob Slika 40: Konglomerat v gradbeni jami JO@E UHAN avtocestne obvoznice v Polju. 65 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) JO@E UHAN Slika 41: Obdelovalna zemlji{~a s tanko plastjo prsti in debelozrnatim aluvijalnim sedimentom na spodnji savski terasi. JO@E UHAN Slika 42: Razgibana morfologija Ljubljanskega polja v Zaj~ji dobravi. 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Savi pojavljajo karbonatna obre~na tla, na meljasto-glinastem aluviju ob Ljubljanici pa nekarbonatna obre~na tla. Hidrogeolo{ke lastnosti vodonosnika dolo~ajo procese, ki potekajo pod gladino podzemne vode, ko pride do me{anja onesnaèvala s podzemno vodo. Ti procesi so predvsem mehanska disperzija, molekularna difuzija, razred~itev, absorpcija in kemi~ne reakcije med kamnino in onesnaèvalom. Vodonosnik na Ljubljanskem polju sestavljajo predvsem plasti proda in vlòki konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo plasti zelo slabo prepustne gline. Uvrstimo ga lahko v medzrnski tip vodonosnika, ki je v ve~jem delu odprt. Zaradi krajevnih nanosov slab{e prepustnih glinastih in zaglinjenih plasti je vodonosnik ponekod lahko tudi polodprt, polzaprt ali zaprt (Prestor s sodelavci 2002). Najvi{jo vrednost tega hidrogeolo{kega parametra je pri ocenjevanju naravne ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja pripisana osrednjemu delu vodonosnika, ki ga gradijo predvsem prodni nanosi. Obrobni deli obravnavanega obmo~ja imajo nìje vrednosti, ker je v njihovi sestavi ve~ji delè drobnozrnatih usedlin. Hitrost raz{irjanja onesnaèvala v zasi~eni coni je odvisna od prepustnosti vodonosnika. Na Ljubljanskem polju se prepustnost vodonosnika spreminja zaradi njegove heterogene litolo{ke sestave, ki je posledica razli~ne primesi melja in gline ter razli~ne stopnje litifikacije konglomerata. V splo{nem je prepustnost vodonosnih plasti ve~ja v osrednjem delu polja in manj{a na obrobjih. Podlaga za dolo~itev vrednosti parametra prepustnost vodonosnika so bile vrednosti koeficienta prepustnosti v horizontalni smeri, uporabljene v matemati~nem hidrogeolo{kem modelu (Jamnik s sodelavci 2001). Te vrednosti so bile dolo~ene v kalibraciji matemati~nega modela in temeljijo na to~- kovnih ocenah koeficienta prepustnosti s ~rpalnimi poskusi. V povpre~ju so vrednosti v velikostnem redu 10–2 m/s in so vi{je v jugozahodnem kot v severozahodnem delu Ljubljanskega polja. Nagib povr{ja Ljubljanskega polja v glavnem ni velik, zato je povr{inski odtok podrejen infiltraciji. Povpre~na nadmorska vi{ina je 291 metrov. Od zahoda proti vzhodu se spremeni od 330 do 256 m. Razpon v nadmorski vi{ini povr{ja je torej okoli 74 metrov. Ve~ji nagibi povr{ja so zna~ilni le na robovih teras, re~nih bregovih in na obmo~jih ve~jih antropogenih posegov v kamninsko zgradbo (gramoznice, avtocestni useki …). 5.2 OCENA RAZVITOSTI RE^NE MRE@E (METODA IDPR) Pri analizah rezultatov najpogosteje uporabljenih modelov ocenjevanja naravne ranljivosti podzemnih voda (DRASTICS, SINTACS, DISCO, EPIK, RISKE …) je bil splo{no ugotovljen izredno velik pomen parametra geomorfologije povr{ja, zlasti naklon povr{ja, ki ga posredno ali neposredno vklju~ujejo vsi modeli ocenjevanja. Na obmo~jih z neizrazito morfologijo oziroma majhnimi nakloni povr{ja, kot je Ljubljansko polje, je zato zelo informativna analiza digitalnega modela reliefa povr{ja in primerjava potencialne (izra~unane) re~ne mreè z obstoje~o (realno) mreò vodotokov. Rezultate take analize podaja kazalec razvitosti oz. obstoja re~ne mreè (IDPR – Indice de persistance et développement des réseaux), ki prina{a posredno informacijo o potencialu povr{inskega odtoka oziroma infiltraciji padavinske vode z vidika geomorfologije (Mardhel s sodelavci 2004). Kazalec IDPR podaja posredno oceno izjemno pomembnega procesa pri {irjenju onesnaèval do podzemne vode, infiltracije. Ta relativna ocena infiltracijskega potenciala je v sorazmerni odvisnosti od razdalje med naravno in teoreti~no mreò vodotokov. S tem pristopom lahko posredno nadomestimo splo{no pomanjkanje podatkov o infiltraciji padavinske vode, prepustnosti nezasi~ene cone, vegetacije in razli~nih drugih fizi~nogeografskih zna~ilnosti pri ocenjevanju naravne ranljivosti podzemne vode. Analiza kazalca IDPR omogo~a oceno kapacitete infiltracije za posamezna obmo~ja, kar je rezultat primerjave med razdaljo do najblìjega naravnega vodotoka in razdaljo do najblìjega teoreti~nega predpo-stavljenega vodotoka. Vrednost, nìja kot 1, pomeni prevladujo~o infiltracijo vode, obratno pa izra~un na obmo~jih, kjer je realna re~na mreà gostej{a od teoreti~ne mreè vodotokov, pokaè vrednosti nad 1, kar nakazuje velik potencial povr{inskega odtoka padavinske vode. Pri vrednostih pod 1 je podobnost 67 68 Podtalnica SPODNJE PIRNI^E ZGORNJE GAMELJNE Avtorji vsebine: Mi{o Andjelov, Peter Frantar, LEGENDA: Vincent Mardhel, Joè Uhan Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Kazalec razvitosti re~ne mreè, © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 izraèn s standardnim odklonom Ljubljanskega polja TACEN 0 1 2 3 4 km –1,00 in manj (maksimalna infiltracija) SPODNJE GAMELJNE –0,50 BROD 0,00 (srednja infiltracija) DRAGOMELJ 0,50 ^RNU^E VI@MARJE 1,00 (odtok/infiltracija) P NADGORICA {ata 1,50 [ENTVID 2,00 (srednji odtok) 2,50 JE@ICA PODGORICA Ir 3,00 in ve~ (maksimalni odtok) ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr SA ni podatka VA DRAVLJE BE@IGRAD [I[KA MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE LJUBLJANA L B jub esnica ljanica VEV^E RO@NA DOLINA Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO .) GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 43: Razvitost re~ne mreè (IDPR). med linijami naravne re~ne mreè in teoreti~ne mreè povr{inskega odtoka zelo majhna. Voda, ki te~e po povr{ju, se ste~e ve~inoma v teoreti~no mreò vodotokov, infiltrira in se ne steka v naravne vodotoke. Pri vrednosti 1 je podobnost obeh mrè velika, mreì sta skoraj enaki. Pri vrednostih nad 1 se voda s prostorskih celic steka v naravno re~no mreò. V tem primeru se glede na teoreti~no mreò vodotokov nakazuje ve~ja gostota naravne re~ne mreè; prevladuje potencial povr{inskega odtoka. Nizke vrednosti kazalca IDPR, pod 1, nakazujejo ve~ji infiltracijski potencial obmo~ja. Nasprotno pa visoka vrednost IDPR, nad 1, odseva obmo~ja prevladujo~ega povr{inskega odtoka, kjer ve~ina padavinske vode odte~e povr{insko neposredno v vodotoke. Poseben interpretacijski poudarek je treba dati vrednostim IDPR, ki so ve~je od 2. Obmo~ja s temi vrednostmi lahko pomenijo stalno ali ob~asno zadr- èvanje vode. Taki primeri so re~na obrèja, povirna obmo~ja in mokri{~a oziroma barja, na Ljubljanskem polju so to pretèno izviranja podzemne vode in obmo~ja z nekdaj razvito re~no mreò. Na pretènem delu Ljubljanskega polja prevladuje izrazit IDPR-potencial infiltriranja padavinske vode. Potencial povr{inskega odtekanja povr{inske vode je z metodo IDPR izraèn predvsem v jugovzhodnem delu polja ob Ljubljanici in severovzhodnem delu polja ob Savi. Na teh obmo~jih, predvsem v Zadobrovi, Studencu in Zalogu je bilo v preteklosti ve~je {tevilo mo~nih izvirov, ki pa so z znièvanjem gladine podzemne vode presahnili, struge vodotokov so se osu{ile. Omenjena obmo~ja podzemne vode so bila z gledi{~a potencialne infiltracije padavinske vode v primerjavi z osrednjim delom Ljubljanskega polja v preteklosti manj izpostavljena, danes pa je zaradi zniànja gladine podzemne vode tudi ta del polja skoraj brez povr{inskega odtoka. JO@E UHAN Slika 44: Z odpadki zasuta suha struga nekdanjega vodotoka med Zadobrovo in Zalogom. 69 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 5.3 OCENA NARAVNE RANLJIVOSTI PODZEMNE VODE (METODA SINTACS) Hidrogeolo{ka stroka je za obmo~ja srednjih in manj{ih meril formalizirala postopke ocenjevanja naravne ranljivosti, ki so prilagojeni razli~nim hidrogeolo{kim posebnostim. V sklopu PCSM (Point Count System Models) je bil v mednarodnem projektu tudi za hidrogeolo{ke posebnosti na{ega prostora uporabljen in priporo~en ocenjevalni postopek SINTACS (Civita, 1990). Po tej metodologiji se ocenjuje sedem parametrov, uteènih po petih scenarijih in je v svoji osnovi prirejena razli~ica uveljavljene ameri{ke metode DRASTIC (Aller s sodelavci 1987). Karta naravne ranljivosti vodonosnika na Ljubljanskem polju (Janà, Prestor 2002) je bila po ocenjevalni shemi SINTACS izdelana na podlagi razpolòljivih informacij, ki v glavnem izhajajo iz rezultatov matemati~nega modela podzemne vode Ljubljanskega polja (Jamnik s sodelavci 2001). Vsak parameter je bil opredeljen z rastrskim informacijskim slojem enakih dimenzij z velikostjo celic 200 krat 200 metrov. Vrednosti posameznega parametra so v razponu od 1 do 10, pri ~emer ve~je vrednosti pomenijo ve~jo ranljivost. Pri dolo~itvi vrednosti prametra je bilo upo{tevano vrednotenje, ki ga priporo~ata avtorja metode (Civita, De Maio 1997). Vsak izbran parameter ima dolo~en razpon in je razdeljen v diskretne hierarhi~ne intervale, ki jim je pripisana vrednost v skladu z njegovo relativno stopnjo naravne ranljivosti. Te vrednosti parametrov so pomnoène z utèmi, ki odsevajo odnos med parametri in njihovo pomembnost pri oceni ranljivosti. Kon~ni rezultat se{tevanja obteènih parametrov je razdeljen v intervale, ki kaèjo relativno stopnjo naravne ranljivosti (Vrba, Civita 1994). Naravna ranljivost podzemne vode Ljubljanskega polja je ocenjena s porazdelitvijo {estih razredov vrednosti indeksa ranljivosti SINTACS, ki je se{tevek obteènih parametrov, dolo~en s prekrivanjem informacijskih slojev parametrov. Vi{je vrednosti indeksa ustrezajo ve~ji ranljivosti. Preglednica 5: Vrednosti uteì za posamezne parametre ocenjevanja ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja. parameter utè parameter utè globina do gladine podzemne vode 5 hidrogeolo{ke lastnosti vodonosnika 3 napajanje 4 prepustnost vodonosnika 3 nezasi~ena cona 5 nagib pobo~ja 2 tla 4 Preglednica 6: Stopnja ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja glede na intervalne vrednosti indeksa SINTACS. stopnje ranljivosti normalizirane intervalne intervalne vrednosti delè povr{ine (%) vrednosti indeksa SINTACS indeksa SINTACS VI. 80–100 193–229 16 V. 70–80 175–193 18 IV. 50–70 139–175 40 III. 35–50 111–139 8 II. 25–35 93–111 3 I. 0–25 48–93 15 Slika 45: Naravna ranljivost podzemne vode, ocenjena po metodi SINTACS (Janà, Prestor, 2002). 70 ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Mitja Janà, Joerg Prestor LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA MEDNO VA Stopnja ranljivosti TACEN SPODNJE GAMELJNE I. (0 do 25) najnìja BROD II. (26 do 35) DRAGOMELJ III. (36 do 50) STANE@I^E VI@MARJE IV. (51 do 70) ^RNU^E P V. (71 do 80) {ata NADGORICA VI. (81 do 100) najvi{ja [ENTVID PODGORICA JE@ICA SA BERI^EVO VA VIDEM DRAVLJE DOL PRI LJUBLJANI BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben 71 RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Rezultat modela SINTACS je karta naravne ranljivosti, ki prikazuje njeno prostorsko spremenljivost. Najbolj ranljiva obmo~ja Ljubljanskega polja so nizke savske terase, skrajni jugovzhodni del ob Ljubljanici in Jar{ki ter Toma~evski prod. Razlogi za veliko ranljivost teh obmo~ij so predvsem v relativno nizki globini do gladine podzemne vode in prepustnostnih lastnostih nezasi~ene cone. Na teh obmo~jih je manj slabo prepustnih krovnih plasti, ki bi {~itile podzemno vodo. Omenjenima parametroma (globina do gladine podzemne vode in nezasi~ena cona) je pripisan najve~ji pomen pri oceni ranljivosti. Najve~ji del obravnavanega obmo~ja je uvr{~en v razrede srednje ranljivosti. Najmanj{a naravna ranljivost pa je po metodi SINTACS pripisana obrobju Ljubljanskega polja, predvsem na severnem in zahodnem delu, ki ga gradijo slabo prepustne plasti. 5.4 SKLEPI Ljubljansko polje je eno na{ih najve~jih in za oskrbo z vodo najpomembnej{ih vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo, ki je glede naravnih za{~itnih lastnosti med najbolj ranljivimi obmo~ji podzemne vode v Sloveniji. Povr{je pretèno prekriva tanka plast rendzine, evtri~nih rjavih tal ali karbonatnih obre~nih tal, kar omogo~a hitro pronicanje vode neposredno v vodonosnik, saj so za{~itne glinaste krovne plasti krajevno omejene. Pod talnim horizontom so nezasi~ene plasti aluvialnih usedlin dobro prepustnega pe{~enega proda in vlòki manj prepustnega konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo le~aste plasti gline. Vertikalna prepustnost vode je zaradi teh litolo{kih heterogenosti zelo spremenljiva, vsekakor mnogo manj{a od prepustnosti v horizontalni smeri, kjer gre za pretakanje po posameznih litolo{ko bolj homo-genih plasteh. Hitrost toka podzemne vode ocenjujemo od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan. Zaradi niànja gladine podzemne vode, ki je predvsem posledica niànja erozijske baze Save in delno pove~anega ~rpanja podzemne vode, so presahnili {tevilni izviri in povr{inski odtoki na vzhodnem delu Ljubljanskega polja. Morfolo{ki ostanki nekdanje re~ne mreè na teh obrobnih delih Ljubljanskega polja po~asi izginjajo, predvsem zaradi nelegalnega zasipavanja z raznovrstnimi odpadki. Povr{inskega odtoka s polja skoraj ni ve~ oziroma je zanemarljiv. Rezultate analize reliefa, ki zaradi upo{tevanja nekdanjega povr{inskega odtoka nakazujejo manj{i infiltracijski potencial in morebitno manj- {o ranljivost na teh predelih, je treba v tem smislu interpretacijsko dopolniti. Padavinska voda se brez ve~jega povr{inskega odtoka infiltrira prek litolo{ko pestre nezasi~ene cone do razmeroma plitve gladine podzemne vode in je poleg povr{inske vode Save pomemben medij {irjenja onesnaèval z mo~no obremenjenega povr{ja v podzemno vodo vodonosnika Ljubljanskega polja. Iz dosedanjih hidrogeolo{kih raziskav lahko sklenemo, da je naravna ranljivost podzemne vode na celotnem Ljubljanskem polju velika. Upravljanje in varovanje podzemne vode Ljubljanskega polja mora tako izhajati iz poglobljene analize ranljivosti podzemne vode. Poleg podrobnej{e analize litolo{ke zgradbe nezasi~ene cone bi bilo treba upo{tevati tudi interakcijo s povr{inskimi vodami (predvsem s Savo in Ljubljanico, ki napajata in drenirata vodonosnik Ljubljanskega polja) ter antropogene vplive (gramoznice, avtocestne useke, urbanizirane povr{ine, vodovodne in kanalizacijske objekte …) na spremembo naravne ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja. V okvir ocenjevanja posebne ranljivosti podzemne vode naj bi bile vklju~ene tudi informacije o fizikalnih in kemi~nih lastnosti potencialnih onesnaèval ter informacije o fizikalnih in kemi~nih lastnostih pedolo{kih in litolo{kih plasti, kar bi omogo~alo oceno u~inkovitosti procesov retardacije in degradacije onesnaèval. Na teh podlagah bi morala sloneti strategija za{~ite in sanacije podzemne vode Ljubljanskega polja, predvsem pa je treba nadaljevati in raz{iriti ozave{~anje uporabnikov tega prostora o vodnem bogastvu Ljubljanskega polja in njegovi veliki ranljivosti. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 6 @IVALSTVO V PODTALNICI Podtalnica je ìvljenjsko okolje za vrsto {e vedno dokaj slabo znanih ìvali. Te so v primerjavi s po-vr{inskimi vrstami prilagojene na nekatere veliko bolj zaostrene ìvljenjske razmere. Za podtalnico je zna~ilna popolna odsotnost svetlobe in s tem tudi zelenih rastlin, tako imenovanih fototrofnih primarnih producentov. Druga zna~ilnost podtalnice je, da se è na razmeroma kratki razdalji v podzemlje temperaturna nihanja zmanj{ajo, globlje v sistemih pa dnevnih in v~asih celo sezonskih nihanj skoraj ni ve~ (Camacho 1992). @ivali v prodi{~ih so omejene na ìvljenje v prostorih med delci sedimenta, katerih velikost je odvisna od velikosti zrn. V primerjavi z ìvljenjskimi prostori v kra{kih (razpoklinskih) sistemih, kjer so prostori celo metrskih ali kilometrskih razsènosti, so prostori v medzrnskih (intersticijskih) sistemih precej manj{i (Gibert s sodelavci 1994). To so milimetrski prostori med zrnci peska ali pa centimetrski med prodniki. Tak{en ìvljenjski prostor je tudi precej nestabilen, saj se pod vplivom podzemnih vodnih tokov zgradba prodi{~ spreminja. Prav zaradi razli~nih velikosti prostorov v obeh sistemih je razmeroma malo vrst, ki jih najdemo tako v enem kot v drugem sistemu. In to kljub temu, da v~asih oba sistema prihajata v tesen stik ali celo prehajata drug v drugega. Velikost prostorov v podzemlju je tako eden od odlo~ujo~ih dejavnikov, ki dolo~a sestavo favne v podtalnici. Zaradi odsotnosti fototrofnih primarnih producentov (rastlin) se ìvali, ki naseljujejo podtalnico, pre-hranjujejo ve~inoma z organsko snovjo, ki jo voda prinese s povr{ja. Vnos hrane je omejen in je odvisen od koli~ine hrane na povr{ju, dinamike vode in filtracijskega potenciala vodonosnika (Gibert 2001). Pomembno vlogo v prehranjevalni verigi imajo mikroorganizmi (bakterije, glive, enoceli~arji), ki tvorijo prevleke na delcih sedimenta, tako imenovani biofilm, in razgrajujejo organsko snov ter sodelujejo pri mineralizaciji. Tako omogo~ajo dostop do hrane nevreten~arjem, ki se po biofilmu pasejo in strgajo hrano (Gibert s sodelavci 1994). Od koli~ine organske snovi v infiltracijski (vstopni) coni je odvisna tudi koli~ina raztopljenega kisika, in sicer je razmerje obratno sorazmerno. Prostorska porazdelitev hrane HABITATI kopenski amfibijski vodni prst reka freatik hiporeik Slika 46: Shema podzemnega okolja v re~nem (aluvijalnem) vodonosniku (rde~e pu{~ice – nihanje vodne gladine, ~rne pu{~ice – izmenjava povr{inske vode in podtalnice). 73 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) in kisika, in s tem tudi porazdelitev ìvali, je v podtalnici zelo neenakomerna zaradi neenakomerne sestave sedimenta in hidrolo{kih razmer (Dole-Olivier s sodelavci 1993). Na robovih vodonosnika, to je na stiku s povr{ino in na stiku z re~no strugo, so populacije gostej{e, saj v podzemlje prodirajo (aktivno ali pasivno) tudi povr{inske ìvali. V globino prodnih nanosov se koli~ina hrane in kisika zmanj{uje, prav tako pa tudi {tevilo povr{inskih vrst oziroma njihovih osebkov. Prevladajo vrste, ki so prilagojene na ìvljenje v podzemlju (Danielopol s sodelavci 2000). Energetsko bogatej{i pas re~nih naplavin neposredno pod strugo reke in vzporedno z njo, kjer poteka intenzivna izmenjava povr{inske vode in podtalnice, so biologi poimenovali hiporeik oziroma hiporei~- na cona (Orghidan 1959, White 1993). Podtalnica, ki pripada nasi~eni coni vodonosnika in ki ne prihaja v neposreden stik s povr{insko vodo, se imenuje freatik ali freati~na cona (Camacho 1992). Veliko ìvalskih vrst se je prilagodilo na ìvljenje v podtalnici in preìvijo celoten ìvljenjski cikel v tem okolju. Te vrste se imenujejo stigobionti. Prilagodile so se ìvljenju v stalni temi, pomanjkanju hrane, prostorskim omejitvam ìvljenjskega prostora ter ob~asno oziroma krajevno zniànim koncentracijam raztopljenega kisika. Zanje je zna~ilno pomanjkanje telesnih pigmentov (so blede oziroma bele), imajo zmanj{ane oziroma povsem zakrnele o~i, podalj{ane okon~ine in pove~ano {tevilo ~utilnih organov in pove~ano ali zmanj{ano telesno velikost. Pri tem velja, da je prevladujo~a telesna oblika v prodi{~ih podalj{ana (~rvasta) telesna oblika. Presnova pri podzemnih ìvalih je upo~asnjena, razvojni stadiji so dalj{i, ìv-ljenjska doba podalj{ana. Kaèjo se tudi dolo~ene vedenjske prilagoditve (Gibert s sodelavci 1994), o katerih pa je {e razmeroma malo znanega. Zaradi prilagajanja na skrajne ìvljenjske razmere so morfolo{ke, fiziolo{ke in biolo{ke posebnosti stigobiontov zanimiv predmet evolucijskih raziskav (Sket 1996a). Raki (Crustacea) so skupina, ki je v podtalnici (kra{ki in nekra{ki) najbolj bogato zastopana, saj je okoli 40 % vseh sladkovodnih vrst rakov podzemnih. Med vi{jimi raki so najbolj specializirana skupina raki pe{~inarji (Bathynellacea), ki so vezani na ìvljenjski prostor v podtalnici aluvijalnih nanosov, ~eprav jih ob~asno najdemo tudi v jamskem okolju. Tudi druge skupine rakov, kot na primer enakonòci (Isopoda), ceponòci (Copepoda) in postranice (Amphipoda), so bogate s stigobiontskimi vrstami. Poleg rakov imajo podzemeljske predstavnike {e druge skupine ìvali, kot so: vrtin~arji (Turbellaria), gliste (Nematoda), polì (Gastropoda), {koljke (Bivalvia), kolobarniki (Anellida: Oligochaeta, Polychae-ta, Hirudinea) in pr{ice (Acarina), (Sket 1996b). V nasprotju od povr{inskih vod, kjer dajejo pe~at ve~ini zdrùb, ùèlk v podtalnici ni (Danielopol s sodelavci 2000). Odsotnost ùèlk, ki so glavni plenilci rakov, je verjetno eden izmed glavnih razlogov za bogato favno rakov v energetsko revnem podzemlju (Sket 1996b). Raziskovanje ìvalstva v podtalnici je zaradi omejenega neposrednega dostopa v ta ìvljenjski prostor teàvno. Prve favnisti~ne raziskave podtalnice so bile narejene konec 19. stoletja v vodnjakih, ki so nekak{na »okna« v podzemlje (Danielopol 1982). Z uvajanjem novih metod za vzor~enje favne v podtalnici, kot je na primer izkopavanje jam v prodi{~a rek in precejanje vode, ki se nabere v izkopanih kotanjah, skozi goste mreè (metoda po Karaman-Chappuisu) ter zabijanje kovinskih cevi in ~rpanje vode iz razli~nih globin vodonosnika (metoda po Bou-Rouchu), so se podatki o novih vrstah v podtalnici pospe{eno mnoìli (Pospisil 1992). V Sloveniji so se favnisti~ne raziskave podtalnice za~ele na za~etku 20. stoletja. Prodi{~a Save je razi-skovalo ve~ avtorjev (Me{trov 1960; Sket, Velkovrh 1981). Zadnja dva avtorja sta ugotavljala povezavo med ekolo{kimi dejavniki v podtalnici na Ljubljanskem polju in pojavljanjem favne. Pri tem se je pokazalo, da koli~ina hrane vpliva na gostoto favne in tudi na njeno sestavo. Avtorja sta ve~inoma na{la vrste, ki so predstavniki splo{no raz{irjenih vrst v podtalnici, kot na primer postranica Bogidiella albertimag-ni in ceponoèc Acanthocyclops kieferi. Pojavljala pa se je tudi vrsta slepih postranic (Niphargus stygius), ki obi~ajno ìvijo na kra{kih obmo~jih. K poznavanju polèv v podtalnici je prispeval Bole (1967). Po zaslugi Sketa (1996c) je pojavljanje vi{jih rakov (Malacostaca) v podtalnici Slovenije razmeroma dobro raziskano. Raziskave nìjih rakov v kra{kih podzemeljskih vodah potekajo intenzivneje od leta 1985 (Brancelj 1996), o njihovi raz{irjenosti v podtalnici prodi{~ pa je {e vedno znanega zelo malo. V podtalnici jùnega roba Ljubljanskega barja smo iskali povezave med vzorci porazdelitve favne v podtalnici in dolo~enimi okoljskimi elementi (geomorfologija, kemijske in fizikalne zna~ilnosti vode, 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 obremenjenost vodotokov zaradi ~lovekove aktivnosti). Pri tem smo se {e zlasti osredoto~ili na dve skupini tako imenovanih nìjih rakov: ceponòce (Copepoda) in vodne bolhe (Cladocera). Zaradi bliìne in podobnosti ìvljenjskega prostora pri~akujemo, da ima tudi podtalnica Ljubljanskega polja podobno sestavo favne in vzorce porazdelitve, saj so re~ni vodonosniki sistemi, ki so medsebojno povezani na dolge razdalje (Danielopol 1982). 6.1 OPIS RAZISKOVANEGA OBMO^JA Za podrobnej{e raziskave podzemne vodne favne v kra{kih in prodnih vodonosnikih smo izbrali povod-ja {tirih manj{ih rek na jùnem obrobju Ljubljanskega barja: @elimelj{~ice, I{ke, Borovni{~ice in Podlip{~ice. V tem prispevku obravnavamo samo favno v prodi{~ih s poudarkom na dveh izbranih skupinah ìvali: ceponòcih (Copepoda) in vodnih bolhah (Cladocera). @elimelj{~ica, I{ka in Borovni{~ica izvirajo na {ir{em obmo~ju Krimskega hribovja in prite~ejo na jùnem robu Ljubljanskega barja na ravnino, kjer so na stiku z barjem nasule obsène vr{aje, {e zlasti I{ka. Krimsko hribovje leì na skrajnem severnem robu Dinarske kra{ke regije (Pelc, Urbanc 1998), ki je znana kot najbolj bogata s podzemnimi vrstami ìvali na svetu (Sket 1999). Vr{aji vseh treh rek, predvsem pa I{ke, vsebujejo pomembne koli~ine podtalnice, ki jo v okolici Bresta ~rpajo za oskrbo Ljubljane (Mencej 1981). Podlip{~ica izvira v jùnem delu Rovtarskega hribovja in iz strmega, hudourni{kega povir-nega dela preide v zelo polòno in naplavljeno dolino, katere naplavine so hidrolo{ko zelo podobne Barju. Pretrte glinaste naplavine ne hranijo pomembnej{ih zalog podtalnice (Habi~ 1996). Struga Podlip{~ice in pritokov je regulirana in v dolini se izvaja intenzivno poljedelstvo, ki mo~no obremenjuje vodotoke. I{ka in Borovni{~ica izvirata na nadmorski vi{ini 760 oziroma 790 m ter se, I{ka po 31 km, Borovni{~ica pa po 17 km, na nadmorski vi{ini 290 m izlivata v Ljubljanico. @elimelj{~ica in Podlip{~ica izvirata na 560 oziroma 650 m in se po 15 oziroma 13 km prav tako izlivata v Ljubljanico na podobni nadmorski vi{ini kot I{ka in Borovni{~ica. 6.2 METODE VZOR^ENJA PODTALNICE Na vsaki od {tirih rek smo vzdol` struge izbrali dvanajst vzor~nih mest (lokacij), in sicer na mestih, kjer so bili ob bregu ve~ji ali manj{i nanosi proda. Med seboj so bile lokacije oddaljene najmanj 1 km. Skupno so bili na vseh {tirih rekah odvzeti vzorci s 96 lokacij (48 v hiporeiku in 48 v freatiku). Vzorce vode in favne iz podtalnice smo jemali z metodo po Bou-Rouchu (Bou 1974). Vzor~enje je bilo na vsaki lokaciji izvedeno samo enkrat, v obdobju od maja do septembra 2002. Hiporei~no cono smo vzor~ili tako, da smo na izbrani lokaciji v prod na sredini struge zabili cev z naluknjanim spodnjim delom, ki je meril v dolìno 30 cm, in sicer tako globoko, da je bil preluknjan del v globini med 30 in 60 cm v produ reke. Za to globino se predpostavlja, da je hiporei~na cona. Na zabito cev smo privili prenosno ro~no ~rpalko za vodo. Zmes drobnega peska, mivke, blata in vode smo ~rpali v 10-litrsko vedro. Na vsakem vzor~nem mestu smo v celoti na~rpali 50 litrov vode in sedimenta (5 krat 10 litrov). Vsebino vsakega vedra smo filtrirali skozi mreò s 100-μm odprtinami. Pri tem smo pazili, da je ve~ina peska in ve~jih organskih delcev ostajala v vedru. Grobi pesek, ki je ostal v vedru, smo izpirali toliko ~asa, dokler nismo lo~ili organizmov in organske snovi od mineralnih usedlin. Zmes organizmov in fine organske snovi smo shranili v plasti~ne kozarce, v katere smo kot konzervans dodali formaldehid, tako da je bila kon~na koncentracija 4 %. Na isti lokaciji smo vzor~ili tudi v freati~ni coni. Pri tem smo obi~ajno izbrali to~ko na bregu, nekaj metrov vstran od re~ne struge in zabili cev 90 do 150 cm globoko oziroma toliko, da smo dosegli vodo. V nekaj primerih, ko nismo mogli zabiti preluknjanje cevi na re~nem bregu, smo to storili sredi struge, le da smo cev zabili najmanj 150 cm globoko v prod in tako dosegli freati~no cono. Na vsakem vzor~nem mestu za hiporeik in freatik smo po kon~anem ~rpanju neposredno v cevi izmerili vsebnost kisika v vodi (relativno in absolutno koli~ino raztopljenega kisika), temperaturo in prevodnost. Enak postopek smo ponovili tudi v povr{inskem vodotoku tik ob cevi. 75 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) O Slika 47: Vzor~enje podtalnice z metodo po AN [I[K Bou-Rouchu. MILIJ Z vsakega vzor~nega mesta smo v hladilni torbi v laboratorij odnesli vzorce vode, kjer smo po stan-dardnih metodah izmerili pH in alkaliteto (APHA 1998). Vsebnosti kalcija, magnezija, natrija, kalija, nitratov, fosfatov, sulfatov, kloridov v vzorcih smo izmerili z ionskim kromatografom (761 Compact IC, Metrohm). Izmerili smo tudi volumen na~rpanega peska in organske snovi, ve~je od 100 μm, v 10 litrih na~rpane vode. Poleg tega smo zapisali tudi vrsto in stopnjo ~lovekovega (antropogenega) vpliva (izkop proda, regulacija, zajezitev …). Organizme, ki so po filtriranju ostali na 100-μm mreìci, smo v laboratoriju pod lupo s 40-kratno pove~a-vo najprej lo~ili od preostalega organskega in anorganskega materiala, jih dolo~ili do vi{jih taksonomskih skupin in pre{teli. Ceponòce (Crustacea: Copepoda-Cyclopoda, Harpacticoida) in vodne bolhe (Crustacea: Cladocera) pa smo dolo~ili do vrst. 6.3 FAVNA PODTALNICE 6.3.1 FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI VODE Vzorci podtalnice v hiporei~ni in freati~ni coni so bili odvzeti samo enkrat, zato so podatki le okvir-ni in jih ne moremo posplo{evati na celo leto. Predstavljeni so v preglednici 1, in sicer samo kot srednje vrednosti za 12 lokalitet znotraj vsakega pore~ja. Ve~jih odstopanj med rekami ni bilo. V nekaterih ele-mentih je odstopala le Podlip{~ica, v kateri so v hiporei~ni coni nekoliko pove~ane vrednosti amonijevega iona (NH +). Tako v hiporeiku kot freatiku Podlip{~ice je, v primerjavi z drugimi tremi rekami, tudi neko-4 liko ve~ silikata (SiO ), kloridnih (Cl–), natrijevih (Na+) in kalijevih (K+) ionov, pa tudi vrednosti kemijske 2 potrebe po kisiku (KPK), kot indikatorja rahlega organskega onesnaènja, so nekoliko povi{ane. Pri nekaterih drugih parametrih so prav v Podlip{~ici vrednosti najniè, vendar le vrednosti celokupnega fosforja mo~no odstopajo od drugih treh rek. Tudi pri kisikovih razmerah kaè, da je voda v Podlip{~i-ci najbolj revna s kisikom, saj so povpre~ne vrednosti v hiporeiku v Podlip{~ici okoli 56 % (drugje tudi 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 do 93 %). V freati~ni coni Podlip{~ice pade vrednost kisika na komaj 1/3 nasi~enosti (34,8 %), drugje pa dosegajo vrednosti tudi do 75 % (I{ka). Ne glede na odstopanja lahko sklenemo, da so si reke po izmerjenih fizikalnih in kemijskih lastnostih podobne, z rahlim trendom organskega onesnaènja v Podlip{~ici, kar se kaè tudi v nekoliko slab{ih kisikovih razmerah. Preglednica 7: Fizikalne in kemijske lastnosti podtalnice na jùnem in jugozahodnem robu Ljubljanskega barja vzor~evane leta 2002 (srednje vrednosti meritev na 12 lokacijah (PASCALIS 2004); O – kisik, pH – koncentracija vodikovih ionov, NO – – nitratni ion, NO – – nitritni ion, NH + – amonijev 2 3 2 4 ion, N – celokupni du{ik, P – celokupni fosfor, SO 2– – sulfatni ion, alc – alkaliteta, Cl– – kloridni tot tot 4 ion, Ca2+ – kalcijev ion, Mg2+ – magnezijev ion, Na+ – natrijev ion, K+ – kalijev ion, SiO – silicijev 2 dioksid, KPK – kemijska potreba po kisiku). @elimelj{~ica @elimelj{~ica I{ka I{ka Borovni{~ica Borovni{~ica Podlip{~ica Podlip{~ica hiporeik freatik hiporeik freatik hiporeik freatik hiporeik freatik O % 67,0 38,7 93,3 73,7 75,1 49,5 55,8 34,8 2 pH 7,86 7,71 8,24 8,12 8,17 7,97 7,98 8,00 NO – mgl–1 3,01 3,13 3,38 3,53 4,28 3,40 3,05 2,41 3 NO – mgl–1 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,01 0,02 0,01 2 NH + mgl–1 0,03 0,11 0,06 0,17 0,04 0,05 0,17 0,06 4 N tot mgl–1 2,63 2,68 2,44 2,67 2,88 2,76 2,74 2,41 P tot μgl–1 42,47 51,34 51,08 56,05 60,94 62,81 32,48 26,99 SO 2– mgl–1 8,92 8,60 7,95 8,02 7,85 9,16 7,54 7,24 4 Cl– mgl–1 5,35 4,90 1,70 1,77 2,43 3,10 4,14 7,73 alc ueql–1 4503 5626 4213 4144 4648 5391 4198 4904 Ca2+ mgl–1 47,7 51,5 45,2 43,5 44,0 39,3 46,2 41,4 Mg2+ mgl–1 28,96 28,69 28,56 27,98 27,89 29,71 23,20 25,05 Na+ mgl–1 3,53 3,55 1,48 1,98 1,76 2,24 3,95 5,83 K+ mgl–1 1,01 0,78 0,71 0,68 0,82 0,90 1,63 1,65 SiO mgl–1 3,80 4,03 2,64 2,60 2,64 3,88 9,48 8,92 2 KPK mgO l–1 1,29 1,62 1,50 1,61 2,15 1,78 2,32 1,94 2 6.3.2 CELOKUPNA FAVNA PODTALNICE [TIRIH REK V podtalnici na jùnem robu Ljubljanskega barja smo na 96 lokacijah na~rpali in nato precedili 4800 litrov vode oziroma po 50 litrov na lokacijo. V nabranih vzorcih smo dolo~ili ìvali, ki smo jih uvrstili v 26 razli~nih skupin, od katerih jih 10 pripada rakom, 7 pa ùèlkam. Po oceni smo v omenjenem volum-nu precejene vode pobrali okoli 100.000 osebkov iz hiporei~ne cone in 35.000 osebkov iz freati~ne cone oziroma povedano druga~e, v hiporeiku je bilo v povpre~ju 42 osebkov na liter vode, v freatiku pa 15. Dale~ najbolj {tevilni predstavniki v podtalnici na jùnem in jugozahodnem robu Ljubljanskega barja so bili ciklopoidni ceponòci (Crustacea: Copepoda-Cyclopoida) (25-odstotni delè v hiporeiku ter 38-odstotni delè v freatiku). Poleg njih so bile med skupinami, ki so dosegle vsaj v enem okolju ve~ kot 10-odstotni delè {e harpaktikoidni ceponòci (Crustacea: Copepoda-Harpacticoida), malo{~etinci (Oligochaeta), prostoìve~e gliste (Nematoda), li~inke trza~i (Insecta: Diptera-Chironomidae) in polì (Gastropoda). Druge skupine so bile zastopane z najve~ 3-odstotnim deleèm osebkov v celotnem vzorcu. Sestava skupin (izraèna kot deleì), ki smo jih na{li v vzorcih iz hiporeika, kaè, da le malo vrst oziroma osebkov povr{inskih vrst prodira v globlje plasti proda. Li~inke ùèlk, ki prevladujejo v povr{inskih delih struge, so è 30 do 60 cm globoko v produ (hiporei~na cona) zelo redke, {e globlje (freati~na cona) pa so skoraj odsotne. Take skupine so {e kota~niki (Rotatoria), {koljke (Bivalvia), po~asniki (Tardigrada), 77 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % e v v oljk oidi vnic ilce tin~arji gliste polì anice anice {k onòci bibice e trza~ vr kota~niki e vrbnic e stenic okr po~asniki oklopniki paktik ciklopoidi pe{~inarji bogidiela e hro{~e trdoìvnjaki postr malo{~etinci enak vodne pr{ice vodne bolhe dv har li~ink e dv e enodne li~ink e mladoletnic li~ink li~ink slepe postr li~ink li~ink li~ink hiporeik freatik Slika 48: Deleì ìvalskih skupin v podtalnici na jùnem in jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja leta 2002 (PASCALIS 2004). vodne bolhe (Cladocera), povr{inske postranice (rod Gammarus) in bibice (rod Synurella). Te skupine imajo tudi druga~e zelo majhne deleè v celotni zdrùbi. Le dve skupini, ki sta bili pogosti v vzorcih (prostoìve~e gliste – Nematoda ter malo{~etinci – Oligochaeta) imajo enak delè v hiporeiku kot freatiku (okoli 15-odstotni delè). Med skupinami, ki so razmeroma pogoste v hiporeiku (20-odstotni delè) je najbolj o~iten upad osebkov v globino pri skupini drobnih rakov iz skupine ceponòcev (Harpacticoida), (na 8-odstotni delè v freatiku). Samo pri {estih skupinah je deleòsebkov v freatiku narasel v primerjavi s hiporeikom (polì – Gastropoda, ceponòci – Copepoda: Cyclopoida, dvoklopniki – Ostracoda, pe{~inarji – Bathynellace-ae, enakonòci – Isopoda, slepe postranice – rod Niphargus). Zlasti pri polìh in ceponòcih iz skupine ciklopoidov je pove~anje deleà zelo o~itno (polì s 4 % na 15 %; ciklopoidi s 25 % na 38 %). 6.3.3 FAVNA – SKUPINI COPEPODA IN CLADOCERA Skupno smo v podtalnici {tirih rek na{li 48 vrst ceponòcev (Copepoda) in vodnih bolh (Cladocera).Oboji so predstavniki nìjih rakov in so pomemben element favne v prodi{~ih. Od tega jih 24 vrst pripada skupini harpaktikoidov, 18 vrst skupini ciklopoidov in 6 vrst skupini vodnih bolh. Med harpaktikoidi sta prevladovala rodova Bryocamptus (6 vrst) in Elaphoidella (5 vrst), med ciklopoidi rodova Acanthocyclops in Diacyclops (vsak po 5 vrst). Med vodnimi bolhami je prevladoval rod Alona s 5 vrstami. Skoraj polovica harpaktikoidov in tudi ciklopoidov je stigobiontskih vrst, vse vodne bolhe pa spadajo med povr{inske vrste. Med vrstami, ki smo jih ugotovili na jùnem robu Ljubljanskega barja, je ve~ kot 10 % takih, ki jih doslej {e nismo poznali v Sloveniji. Tako sta dve vrsti harpaktikoidov in dve vrsti ciklopoidov novi za znanost, vrsti Parastenocaris italica ter Acanthocyclops sambugarae pa sta bili prvi~ zapisani v Sloveniji. Rod Parastenocaris je med ceponòci najbolj zna~ilen za intersticijske habitate. Vrste tega rodu 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 so se pojavljale v majhnem {tevilu, vendar so bile prisotne v podtalnici vseh {tirih rek. Poleg rodu Parastenocaris so bile zelo raz{irjene {e vrste Bryocamptus dacicus, Bryocamptus zschokkei, Echinocamptus pilosus, Acanthocyclops kieferi, Acanthocyclops sambugarae in Acanthocyclops venustus venustus, ki ìvijo v podtalnici vseh {tirih rek, tako v hiporeiku kot v freatiku. Redke vrste, ki so se pojavljale v podtalnici samo ene reke, so bile Attheyella wierzejskii, Bryocamptus minutus, Elaphoidella jeanneli, Moraria varica, Nitocrella n. sp., Parastenocaris italica, Acanthocyclops n. sp., Acanthocyclops venustus stammeri, Diacyclops bisetosus, Diacyclops n. sp., Graeteriella unisetigera, Megacyclops viridis, Paracyclops affinis in Paracyclops chiltoni. Med njimi je pet podzemnih vrst. V vseh {tirih rekah je bilo v hiporeiku ve~ vrst ceponòcev in vodnih bolh kot v freatiku. Razmerje med povr{inskimi in podzemnimi (stigobiontskimi) vrstami je bilo v hiporeiku {e v prid povr{inskim, v freatiku pa podzemnim vrstam. Vrstno najbolj bogat je bil hiporeik @elimelj{~ice s 30 vrstami ceponòcev in vodnih bolh, v freatiku @elimelj{~ice pa smo na{li precej manj{e {tevilo vrst, le 17. V hiporeiku drugih treh rek je bilo od 24 do 26 vrst, povsod je bil delè povr{inskih vrst ve~ji od deleà stigobiontov. V freatiku je bilo manj{e {tevilo vrst, prevladovale pa so podzemne vrste. Izjema je edino podtalnica Podlip{~ice, kjer je bil delè podzemnih vrst v freatiku manj{i od deleà povr{inskih vrst, kar kaè na antropogeni vpliv, ki se kaè skozi poru{enje naravne zgradbe dna med regulacijo vodotoka. Kakovostna analiza razli~nosti zdrùb ceponòcev in vodnih bolh, narejena na podlagi Jaccardovega indeksa razli~nosti, je pokazala relativno majhno razli~nost med favno podtalnice {tirih rek, saj indeks razli~nosti nikoli ni bil ve~ji od 0,6. Favna freatika treh rek (@elimelj{~ica, I{ka in Borovni{~ica) si je bila zelo podobna. Najbolj podobna si je bila favna hiporeika in freatika Podlip{~ice, ki jima je podobna {e favna iz hiporeika Borovni{~ice. Favna hiporeika I{ke in @elimelj{~ice pa je tvorila posebno gru~o. O Slika 49: Pogosta vrsta vodne bolhe AN [I[K v podtalnici evropskih rek je Alona affinis MILIJ (Crustacea: Cladocera). O AN [I[K MILIJ Slika 50: Zna~ilen predstavnik v intersticijskih vodah – ceponoèc iz rodu Parastenocaris (Crustacea: Copepoda-Harpacticoida). Sprednji del ìvali je na levi strani slike. 79 80 Podtalnica Preglednica 8: Seznam ceponòcev (Copepoda) in vodnih bolh (Cladocera), najdenih v podtalnici na jùnem in jugozahodnem robu Ljubljanskega barja leta 2002, + ozna~uje podzemne vrste (PASCALIS 2004). @elimelj{~ica I{ka Borovni{~ica Podlip{~ica Ljubljanskega polja COPEPODA HARPACTICOIDA SEZNAM VRST H F H F H F H F +Ameridae n. sp. • • Attheyella crassa (G. O. Sars, 1863) • • • • • Attheyella wierzejskii (Mrazek, 1893) • Bryocamptus (L.) dacicus (Chappuis, 1923) • • • • • • • • Bryocamptus (B.) minutus (Claus, 1863) • Bryocamptus (R.) pygmaeus (Sars, 1863) • • • • • • • Bryocamptus cf. pyrenaicus (Chappuis, 1923) • • • Bryocamptus (R.) typhlops (Mrazek, 1893) • • • • • Bryocamptus (R.) zschokkei (Schmeil, 1893) • • • • • • • • Echinocamptus pilosus (Van Douwe, 1910) • • • • • • • • Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smr +Elaphoidella charon Chappuis, 1936 • • • • +Elaphoidella elaphoides (Chappuis, 1924) • • • • • • Elaphoidella gracilis (Sars, 1863) • • • +Elaphoidella jeanneli Chappuis 1928 • +Elaphoidella millennii n. sp. • • • Epactophanes richardi Mrazek, 1893 • • Moraria poppei (Mrazek, 1893) • • • Moraria varica (Graeter, 1910) • +Nitocrella hirta Chappuis, 1923 • • • +Nitocrella n. sp. • Paracamptus schmeili (Mrazek, 1893) • • • • • • • ekar in Drago Kladnik (ur +Parastenocaris gertrudae Kiefer, 1968 • • • • • • • • +Parastenocaris italica Chappuis, 1933 • +Parastenocaris nolli alpina Kiefer, 1960 • • • • • • • • CYCLOPOIDA +Acanthocyclops hispanicus Kiefer, 1937 • • +Acanthocyclops kieferi (Chappuis, 1925) • • • • • • • • Acanthocyclops n. sp. • +Acanthocyclops sambugarae Kiefer, 1981 • • • • • • • • Acanthocyclops venustus venustus (Norman & Scott, 1906) • • • • • • • • +Acanthocyclops venustus stammeri (Kiefer, 1930) • .) Diacyclops bisetosus (Rehberg, 1880) • +Diacyclops clandestinus (Kiefer, 1926) • • • • • • • +Diacyclops languidoides (Lilljeborg, 1901) • • • • • • • Diacyclops languidus (Sars, 1863) • • • • • +Diacyclops zschokkei (Graeter, 1910) • • • • Diacyclops n. sp. • Eucyclops serrulatus (Fischer, 1851) • • • • +Graeteriella unisetigera (Graeter, 1908) • Megacyclops viridis (Jurine, 1820) • Paracyclops affinis (G. O. Sars, 1863) • Paracyclops fimbriatus (Fischer, 1853) • • • • • • Paracyclops chiltoni (Thomson, 1882) • CLADOCERA Alona affinis (Leydig, 1860) • • • • • Alona costata G. O. Sars, 1862 • • • • Alona guttata G. O. Sars, 1862 • • Alona quadrangularis (O. F. Müller, 1785) • • • Alona rectangula G. O. Sars, 1862 • • Chydorus sphaericus (O. F. Müller, 1785) • • • GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 10 81 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 35 30 25 20 15 10 5 0 freatik freatik freatik freatik hiporeik hiporeik hiporeik hiporeik @elimelj{~ica I{ka Borovni{~ica Podlip{~ica stigobionti povr{inske vrste Slika 51: [tevilo vrst ceponòcev (Crustacea: Copepoda) in vodnih bolh (Crustacea: Cladocera) v podtalnici na jùnem in jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja leta 2002 (PASCALIS 2004). 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0 Podlip{~ica – hiporeik Podlip{~ica – freatik Borovni{~ica – hiporeik @elimelj{~ica – hiporeik I{ka – hiporeik I{ka – freatik Borovni{~ica – freatik @elimelj{~ica – freatik Slika 52: Analiza zdrùb ceponòcev (Crustacea: Copepoda) in vodnih bolh (Crustacea: Cladocera) v podtalnici na jùnem in jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja leta 2002 po metodi za razvr{~anje v skupine (klasterska analiza). Dendrogram je narejen na podlagi Jaccardovega indeksa razli~nosti, ki upo{teva prisotnost in odsotnost vrst, ne pa tudi {tevila osebkov posamezne vrste (PASCALIS 2004). 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 6.4 VREDNOTENJE PODZEMNE FAVNE Po kemijskih in fizikalnih parametrih, ki smo jih izmerili v vodi med vzor~enjem, lahko sklepamo, da so si vse {tiri reke dokaj podobne. Nekoliko odstopa le Podlip{~ica, v kateri so rahlo povi{ane vrednosti amonijevega iona in kemijske potrebe po kisiku, ki kaèjo na rahlo obremenjenost z organskimi snovmi. Na nekoliko druga~ne kemijske lastnosti vode Podlip{~ice kaèjo tudi precej (celo do 300 %) vi{je vrednosti raztopljenega silikata (kot SiO ). Vi{je vrednosti prve skupine podatkov (du{ikove spojine in kemijske 2 potrebe po kisiku) lahko razlagamo z bolj intenzivno kmetijsko dejavnostjo v dolini Podlip{~ice. Povi{a-ne vrednosti silikatov so odsev geolo{ke zgradbe, saj se v zaledju Podlip{~ice krajevno pojavljajo tudi neapnen~aste kamenine (Gabrovec 1998). Glavne razlike med rekami so v intenzivnosti regulacij, ki so pri Podlip{~ici najbolj izrazite, saj je bila v osemdesetih letih 20. stoletja izvedena melioracija celotne Podlipske doline skupaj z regulacijo struge Podlip{~ice (Ritonja 1996). Sestava celokupne favne vseh {tirih rek kaè, da je hiporei~na cona intenzivna prehodna cona med povr{inskimi in podzemnimi okolji (habitati), ki jo naseljujejo povr{inske vrste, ki se pomikajo z re~nega dna v globlje sloje prodi{~ zaradi ugodnej{ih ìvljenjskih razmer, kot tudi prave podzemne vrste, ki kolo-nizirajo to cono, saj je ta bogatej{a s hrano kot freatik (Danielopol 1991). @e v hiporeiku prisotnost nekaterih izrazito povr{inskih skupin mo~no upade. Najbolj o~itno je to pri li~inkah ùèlk. Po drugi strani pa kaè tudi na to, da je bil odvzem vzorcev pravilno izveden in da je bila kontaminacija s povr{inskimi zdrù- bami minimalna. Ta cona lahko sluì tudi kot pribeàli{~e bento{kim vrstam (vrste, ki ìvijo na re~nem dnu) ob neugodnih razmerah, kot so poplave, su{e, plenilci ali poslab{anje kakovosti vode (Palmer s sodelavci 1992). Meja med conama se spreminja v ~asu in kraju in je odvisna od nihanja nivoja podtalnice in povr{inskega toka vode (Williams 1993). V freati~ni coni so prevladovale podzemne vrste (stigobionti), in sicer od globine 100 cm navzdol. To pomeni, da je prehodna cona med povr{inskimi in podzemnimi okolji zelo tanka in v rekah ne presega nekaj decimetrov. Vse aktivnosti, ki dolo~ajo kakovost podtalnice, se zgodijo v tej ozki prehodni coni. Zato je fizi~na sestava te cone in z njo povezane biolo{ke zdrùbe klju~nega pomena za njeno kakovost. Tako so gliste (Nematoda) in malo{~etinci (Oligochaeta) pomembni predstavniki favne v podtalnici, saj s svojim na~inom prehranjevanja pospe{ujejo bakterijsko u~inkovitost in prepre~ujejo, da bi se prostor~ki med delci proda zama{ili (Danielopol 1989). Malo{~etinci iz druìne Naididae so sposobni razgrajevati celo celulozo (Danielopol 1980). Ve~ino organskih snovi v podtalnici razgradijo do mineralnih snovi bakterije, preostala favna ima bolj vlogo predelovanja organske snovi do tak{ne oblike, da so jo te sposobne mineralizirati. Pomembna je predvsem vloga mehanskega drobljenja. V primerjavi s kra{ko podzemno favno, ki je v Sloveniji dokaj dobro raziskana (Pipan 2003), je vrstno bogastvo ceponòcev v podtalnici, ki smo jo preu~evali, nekoliko manj{e. Upo{tevati moramo, da potekajo raziskave jamske favne v Sloveniji precej dalj ~asa kot raziskave podtalnice v prodi{~ih. Dvajset let trajajo~e raziskave podtalnice reke Donave pri Dunaju so pokazale, da je vrstno bogastvo podzemnih vrst v prodi{~ih primerljivo z vrstnim bogastvom v nekaterih kra{kih sistemih v Franciji in v postojnsko-planinskem jamskem sistemu (Danielopol, Pospisil 2001). Kljub temu da v Sloveniji ìvita dve vrsti podzemnih vodnih bolh (Alona sketi, Brancelj 1992, in Alona stochi, Brancelj 1992), jih v raziskovani podtalnici nismo na{li. Verjetno sta vrsti vezani na jamske habitate. V podtalnici reke Rone v Franciji ìvi podzemna vrsta vodnih bolh, Alona phreatica, ki je vezana izklju~no na prodi{~a in naj bi bila krajevni endemit (Dole-Olivier s sodelavci 1994), vendar se je v naslednjih letih izkazalo, da je ta vrsta splo{no raz{irjena v intersticijskih vodah od jugovzhodne [pa-nije vse do severozahodnega dela Belgije (Brancelj, lastna opazovanja). To nakazuje, da intersticijska favna le ni tako redka, kot smo si doslej predstavljali, ampak da je bila zgolj prezrta oziroma da so pri vzor~enju uporabljali neustrezne metode. Ve~ina vrst ceponòcev in vse vrste vodnih bolh, ki ìvijo v podtalnici {tirih raziskovanih rek v Sloveniji, so vrste s {iroko geografsko raz{irjenostjo. Tak{ne vrste so harpaktikoidi Elaphoidella elaphoides, Bryocamptus dacicus, Bryocamptus zschokkei, Echinocamptus pilosus in ciklopoid Gratieriella unisetigera. 83 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Tudi drugi avtorji ugotavljajo, da v podtalnici aluvialnih vodonosnikov ìvijo predvsem vrste s {iroko raz- {irjenostjo. Povezave med rekami so se skozi ~as, predvsem v pleistocenu spreminjale, vrste so se raz{irjale skozi prodi{~a vzdol` toka rek, posledica pa so {iroki areali teh vrst (Rundle s sodelavci 2002). Nasprotno ìvi v kra{ki podtalnici veliko {tevilo vrst z omejeno raz{irjenostjo (Danielopol, Pospisil 2001, Sket 1994, Dole-Olivier s sodelavci 1994). Zaradi razdrobljenosti in ve~je izoliranosti habitatov je {tevilo krajevnih endemitov visoko. Bogata je zlasti nezasi~ena cona (Danielopol s sodelavci 2000). V Sloveniji spadajo med take specialiste slepa jamska postranica Niphargobates orophobata (Sket 1981) in pa verjetno tudi harpaktikoid Elaphoidella franci (Brancelj 2001), ki sta znana le iz enega samega curka vode v postojnsko-planinskem jamskem sistemu. Drug tak primer sta è omenjeni slepi jamski vodni bolhi, od katerih je ena znana le iz Kompoljske jame (Brancelj 1997), druga pa iz Osapske jame (Brancelj 1992). Zaradi bliìne dinarske regije vsebuje favna raziskovane podtalnice tudi vrste s centrom raz{irjenosti na Balkanu (Bryocamptus pyrenaicus, Elaphoidella charon, Elaphoidella jeanelli, Nitocrella hirta, Parastenocaris nolli alpina, Acanthocyclops hispanicus, Acanthocyclops sambugarae in Acanthocyclops venustus stammeri). Zanimiva je najdba {e neopisane vrste Elaphoidella millennii (Brancelj v tisku), ki je bila doslej posami~no najdena v jami Velika pasjica nad I{kim Vintgarjem in v @upanovi jami pri Turjaku (Brancelj 2002, Pipan 2003), v podtalnici I{ke in Borovni{~ice pa je {iroko raz{irjena in relativno {tevilna. Pri~akujemo lahko {e nove najdbe te vrste drugod po Sloveniji. @elimelj{~ica, ki je bila najbolj bogata z vrstami v hiporeiku, je enako kot I{ka najmanj obremenjena zaradi ~lovekove dejavnosti. Vendar ima v nasprotju z I{ko manj{i pretok in strmec, zato je sestava prodi{~ druga~na, organskega materiala je v hiporei~ni zoni @elimelj{~ice precej ve~ kot v I{ki in s tem tudi hrane. Za polovico manj{e {tevilo vrst v freatiku @elimelj{~ice pa je verjetno posledica neprepustnih plasti v prodi{~u, ki niso najbolj ugodno okolje za organizme. Podobnost freati~ne cone, ki je bila izra~unana na podlagi prisotnosti ceponòcev in vodnih bolh, pri treh rekah – @elimelj{~ica, I{ka, Borovni{~ica – in razmeroma velika nepodobnost s Podlip{~ico kaè, da so globlje plasti vodonosnika na jùnem obrobju Ljubljanskega barja med seboj relativno dobro povezane in da omogo~ajo relativno neomejeno {irjenje nekaterih skupin organizmov. Po drugi strani pa kaè, da imajo naplavine Podlip{~ice zaradi svoje geomorfolo{ke zgradbe (prevladovanje gline) pa tudi zaradi regulacijskih del in obremenjenosti s kmetijsko dejavnostjo, nekoliko druga~no sestavo favne. Razlike v vrstnem bogastvu in sestavi vrst med posameznimi rekami so verjetno posledica krajevnih geomorfolo{kih in hidrolo{kih lastnosti rek (Châtelliers 1991). Vpliv ~loveka na favno se kaè v majhnem deleù podzemnih vrst tako v hiporeiku kot v freatiku. Zaradi ve~je organske obremenjenosti je hrane dovolj in povr{inske vrste izrinejo stigobionte, ki so uspe{nej{i v energetsko revnem okolju (Sket in Velkovrh 1980). Danielopol (2001) je primerjal delè podzemnih vrst v podtalnici reke Donave na obmo~- ju, kjer ni bila izvedena regulacija struge, s prisotnostjo podzemnih vrst v podtalnici Rena, ki je bila podvrèna ~lovekovemu delovanju (Steenken 1998). V prvem primeru je bil delè stigobiontov precej vi{ji kot v podtalnici reke Ren. Druga zna~ilnost favne v podtalnici Podlip{~ice je {tevil~na prevlada samo nekaj vrst, na primer med ceponòci, kar nakazuje, da je ta sistem pod stresom (Odum 1971). 6.5 SKLEPI Podtalnica ni izoliran sistem, ampak skupaj z re~no strugo in obrènim pasom tvori kompleksen in medsebojno prepleten ekosistem, ki je spremenljiv tako v ~asu kot v prostoru (Ward s sodelavci 1998). Mehanski, kemijski in biolo{ki procesi mineralizacije, ki se odvijajo v prvih nekaj decimetrih ali metrih v produ, ki so v neposrednem stiku s povr{insko vodo, so zelo pomembno »~istilna naprava«, ki izbolj- {uje kakovost povr{inske vode ob vstopu v podzemno okolje. Kakovost podtalnice se precej dolo~i prav na tem ozkem prehodnem pasu. Tukaj se mora mineralizirati ve~ji del organske snovi. V nasprotnem primeru se lahko kakovost vode zelo poslab{a. V globljih plasteh proda, kjer so temperature nizke, so tudi biolo{ki procesi bistveno bolj po~asni. To lahko vodi do kopi~enja organske snovi, zato pa tudi do pomanjkanja kisika. 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Podtalnica je bogata s favno. Treba jo je varovati ne samo zaradi kakovostne pitne vode, ampak tudi zato, ker je to okolje neiz~rpen vir podatkov o sestavi na{e favne ter o filogenetskih odnosih med vrstami (Sket 1996a). Najbolj {tevil~na komponenta te favne so raki, predvsem ceponòci, sledijo malo{~etinci in prostoìve~e gliste. Najve~ja gostota organizmov je v prehodni coni hiporeika, v kateri se izmenjujeta povr{inska voda in podtalnica. Ta pas je bogat s hrano in dobro nasi~en s kisikom. Prevladujejo povr- {inske vrste. V freatiku, ki je v slab{em kontaktu s povr{ino, revnej{i s hrano in v katerem je manj kisika, ìvijo manj {tevil~ne populacije podzemnih ìvali, ki so prilagojene na energetsko revnej{e okolje. Ve~ina vrst ceponòcev in vodnih bolh, ki ìvijo v podtalnici na jùnem in jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja, so vrste s {iroko geografsko raz{irjenostjo, pojavljajo pa se tudi vrste, ki so zna~ilne samo za òji prostor Slovenije in Balkana. Favna ceponòcev in vodnih bolh podtalnice {tirih rek na jùnem robu Ljubljanskega barja si je podobna tako po vrstni sestavi kot po vrstnem bogastvu. Krajevne geomorfolo{ke in hidrolo{ke zna~ilnosti rek vplivajo na razlike v {tevil~nosti in prostorski porazdelitvi favne. Opaziti je ~lovekov vpliv na zdrùbe v podtalnici, ki se kaè kot prevlada majhnega {tevila vrst, ki so ekolo{ko najbolj uspe{ne ob hkratnem upadu {tevila podzemnih vrst. Te so bolj uspe{ne od povr{inskih v energetsko revnej{em okolju, ob vnosu dodatnih koli~in hrane pa morajo tekmovati s povr{inskimi vrstami, ki so v takem primeru uspe{nej{e. 85 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 7 OBREMENJENOST PODZEMNE VODE Vodonosnik Ljubljanskega polja leì pod Ljubljano z visoko gostoto poselitve, prometne infrastrukture (cestne in èlezni{ke povezave), kmetijsko dejavnostjo na obrobju mesta, razvito industrijsko in obrtno dejavnostjo. Podtalnico obremenjujejo razpr{eni in to~kovni viri onesnaènja. Med razpr{ene pri{tevamo kmetijstvo (nitrati, pesticidi), poselitev (nitrati, kalij, ortofosfati …) in deloma promet (mineralna olja, policikli~ni aromatski ogljikovodiki, metil-terc-butil-eter …), med to~kovne pa industrijo in obrtne dejavnosti (halogenirane organske spojine, organofosforne spojine, tèke kovine …), deponije odpadkov ({irok spekter onesnaèval) ter prometne nesre~e (razlitja naftnih derivatov in razli~nih kemikalij). Za vodonosnik Ljubljanskega polja je zna~ilno, da je zaradi principa napajanja kakovost podzemne vode mo~no odvisna od opazovalnega mesta, to je od oddaljenosti mesta od napajalnega obmo~ja reke Save in od oddaljenosti kraja vzor~enja od virov onesnaèvanja na Ljubljanskem polju, ki jih padavinska voda izpira skozi humusni pokrov in nezasi~ene plasti v zasi~eno cono vodonosnika. Kljub odvisnosti dinamike podzemne vode na Ljubljanskem polju od dinamike reke Save se vpliv dogajanja na povr{i-ni vodonosnika na polju samem bistveno bolj kaè v kakovosti podzemne vode kot pa vpliv kakovosti infiltrirane re~ne vode. Dinamika raz{irjanja onesnaènja skozi humusne pasti in nenasi~eno cono vodonosnika nam ni dovolj znana, vendar lahko na podlagi opisanih opazovanj sklepamo, da so procesi izredno hitri, kar pomeni veliko nevarnost za vodni vir, hkrati pa hitro raz{irjanje onesnaènj skozi zgornje nezasi~ene plasti pomeni tudi relativno hitro odstranitev onesnaènja. Onesnaèvala pridejo v nasi~eno cono s pronicanjem padavin s povr{ine, z dotoki vode v vodonosnik iz njegovega hidrografskega zaledja ali pa z infiltracijo povr{inskega vodotoka. Neposredni iztoki odpadnih voda v podzemne vode niso dovoljeni, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo, zato se jih pri dolo- ~anju vira onesnaènja ne more izklju~iti. Transport onesnaèval, ki doseèjo nasi~eno cono s kraja najve~jega onesnaènja v okolico, je mogo~e napovedati na podlagi modelov in terenskih meritev (Prestor s sodelavci 2002; Teutsch s sodelavci 2000). Tok podzemne vode v vodonosnikih z medzrnsko ALE[ SMREKAR Slika 53: Na kakovost podzemne vode vpliva tako mestna kot tudi industrijska raba prostora. 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 poroznostjo je razmeroma po~asen in zna{a od nekaj metrov do 100 m na dan ter se prilagaja pro-pustnosti vodonosnika. Vodonosne plasti niso homogene, ampak vklju~ujejo tudi plasti ali le~e slab{e prepustnih materialov. Zaradi po~asnega toka podtalnice (kvazistacionarno stanje) ter kamenin in humin-skih substanc v nezasi~eni in zasi~eni coni prihaja do razli~nih fizikalnih in kemijskih procesov, kot so adsorpcija, kemisorpcija, kompleksiranje, okluzija … (Krajnc 1995), ko se za~asno ali trajno veèjo dolo- ~ena onesnaèvala. Zavedati pa se je treba tudi obratnega procesa, ko se v spremenjenih razmerah (na primer pH, koncentracija raztopljenega kisika …) iz nezasi~ene in zasi~ene cone, ki je zbiralnik neznane kapacitete, ne~isto~e spirajo v podtalnico. Za vzdrèvanje ~im bolj{e kakovosti najpomembnej{ega vira pitne vode je prepre~evanje vsakr{nega onesnaèvanja krovnih plasti plitvih aluvijalnih vodonosnikov nujno. Prednost tega vira pitne vode je sterilnost, zato odstranjevanje mikroorganizmov z mehanskimi postopki (ultrafiltracija) ali z dezinfekcijo (pretèno s plinastim klorom ali klorovimi spojinami) ni potrebno ali pa je uporaba kemikalij za dezinfekcijo majhna. Ob dezinfekciji s plinastim klorom se z organskimi spojinami, ki so prisotne v vodi, tvorijo nevarne organohalogene spojine, predvsem trihalometani (Lapajne, Osvald 2000). Posledica obremenjevanja na prispevnem obmo~ju vodonosnika je obremenjenost oziroma onesna- ènost podtalnice v vodonosniku. Ugotavljamo jo s sistemati~nim sledenjem – monitoringom kakovosti podtalnice. Ko obremenjenost preseè sprejemljive meje, govorimo o ogroènosti vodonosnika. Po sprejeti zakonodaji za podzemne vode (Uredba o … 2002) je dolo~itev ogroènosti vodonosnika podlaga za sprejetje ukrepov celovite sanacije prispevnega obmo~ja. 7.1 VRSTE MONITORINGOV Pod izrazom monitoring pojmujemo organiziran sistem meritev, opazovanj stanja, pojavov, sprememb kakovosti okolja in njegovih sestavin, na primer zraka, vode, prsti, ki omogo~a vrednotenje kakovosti okolja in dolo~itev ukrepov za njegovo varstvo. Slika 54: Onesnaènje z nitrati kaè trend ALE[ SMREKAR nara{~anja tudi v neposrednih zaledjih vodarn. 87 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Emisijski monitoringi so pomembni za ugotavljanje obremenjevanja voda. V Sloveniji se najpogosteje izvajajo neposredno na izpustih industrijskih ali komunalnih odpadnih voda v okolje, predvsem v povr{inske vodotoke. Monitoringe morajo zagotoviti onesnaèvalci, ki so zavezanci po direktivi Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC). Ob ve~jih odlagali{~ih odpadkov, ki so potencialni to~kovni vir onesnaènja, se izvaja monitoring podzemne vode, da se oceni onesnaènje podzemne vode zaradi izcednih voda. Monitoringe izvajajo poobla{~eni laboratoriji, podatki pa se zbirajo v bazi podatkov na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Emisijski monitoringi in poznej{e ocene pritiskov ne zajamejo precej{nega dela obremenitev, ki izhajajo iz manj{ih, a zelo {tevilnih onesnaèvalcev, nelegalnih izpustov in izcednih voda iz skritih bremen (prekrita odlagali{~a odpadkov). Imisijski monitoring je sistemati~no spremljanje kakovosti podzemne vode na merilnih mestih vodonosnika, kjer ni neposrednega vpliva onesnaènja iz to~kovnih virov. Cilj tega monitoringa je ugotavljanje obremenjenosti oziroma onesnaènosti podzemne vode v celotnem vodonosniku. To je mogo~e, ~e elementi monitoringa (mreà merilnih mest, frekvenca vzor~enja in analiz ter izbor analiziranih parametrov) zado{~ajo pogojem, navedenim v nadaljevanju. V Sloveniji potekajo naslednji programi imisijskih monitoringov kakovosti podzemne vode: dràvni monitoring na 19 aluvijalnih vodonosnikih in 23 izvirih se izvaja na podlagi letnega programa, ki ga je sprejel minister, pristojen za okolje, krajevni monitoringi mestnih ob~in Ljubljana in Maribor ter monitoringi upravljavcev ve~jih vodovodnih sistemov. Na Ljubljanskem polju se izvajajo vsi trije sistemi monitoringa kakovosti podzemne vode, in sicer: dràvni monitoring od leta 1990, monitoring Mestne ob~ine Ljubljana od leta 1997 in monitoring Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija. Poleg teh monitoringov upravljavec vodovodnega sistema v Ljubljani è celo desetletje izvaja interne preiskave podtalnice na prispevnih obmo~jih ~rpali{~. Dolgoro~ni na~rti rabe vodnih virov morajo namre~ temeljiti na poznavanju dinamike podtalnice kot tudi njene kakovosti. Zaradi problematike fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in njihovih razgradnih produktov (PDP) od leta 2000 potekajo sistemati~ne interne preiskave organskih snovi s poudarkom na teh spojinah, v zadnjem letu pa se tudi poostreno nadzira lahkohlapna klorirana topila. Namen preiskav je predvsem ugotoviti mesta vnosa, ~asovne vrste koncentracijskih nivojev in hitrost odstranjevanja ostankov onesnaèval iz vodonosnika. Tipi~na pred-stavnika fitofarmacevtskih sredstev sta atrazin (AT) in njegov razgradni produkt desetilatrazin (DAT). Pri spremljanju fitofarmacevtskih sredstev se ugotavlja tudi prisotnosti novih onesnaèval, s poudarkom na spojinah iz skupine fitofarmacevtskih sredstev in njihovih razgradnih produktov. Izvajalci monitoringa podzemne vode na Ljubljanskem polju so laboratoriji Agencije Republike Slovenije za okolje (Kemijsko-analitski laboratorij) In{tituta za varovanje zdravje Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor – In{tituta za varstvo okolja in Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija. 7.2 ELEMENTI IMISIJSKEGA MONITORINGA PODZEMNE VODE Elementi imisijskega montoringa, ki so pomembni za pravilno oceno obremenjenosti vodonosnika, so: mreà merilnih mest, pogostost vzor~enja in analiz in izbor analiziranih parametrov. Na pravilnost rezultatov monitoringa vplivajo vsi elementi monitoringa kot tudi vse posamezne faze monitoringa, vendar najve~je napake izhajajo iz napa~no zastavljene mreè merilnih mest in vzor~evanja, ki ne upo{teva zahtev standarda. Izpolnjeni morajo biti pogoji: za reprezentativnost mreè in zadostno {tevilo merilnih mest (vsaj tri merilna mesta na vodonosniku), vzor~evanja, skladno s standardom SIST ISO 5667-11; transporta in hranjenja vzorcev, skladno s SIST ISO 5667-3; in izvedbe analiz, skladno z zahtevami zagotavljanja kakovosti in kontrole. Slika 55: Mreà merilnih mest dràvnega monitoringa kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju. 88 ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Peter Frantar, Marjeta Krajnc LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA MEDNO VA TACEN SPODNJE GAMELJNE BROD BROD (Br BR - OD (Br 11) - DRAGOMELJ STANE@I^E merilno mesto ^RNU^E ROJE R VI@MARJE P hidrolo{ko obmo~je – Jar{ki prod {ata NADGORICA [ENTVID (IIa) hidrolo{ko obmo~je – Ljubljansko polje [ENTVID PODGORICA JE@ICA JAR[KI BR J OD (J AR[KI BR A-3) OD (J DEKORA DEK TIVNA ORA KLE^E (VIIIa) STO@ICE ST SA BERI^EVO VA VIDEM DRAVLJE DOL PRI LJUBLJANI HRASTJE-AMP BE@IGRAD [I[KA HRASTJE (Ia) KO K TEKS-ZALOG O LJUBLJANA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG ELOK-ZALOG L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben 89 RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Pri zasnovi imisijskega monitoringa mora biti najprej dolo~eno, katere vodonosne plasti èlimo opazovati – plitve »odprte« vodonosnike, ki so zelo ranljivi za onesnaènje s povr{ja, ali globlje leè~e vodonosnike, pred onesnaènjem za{~itene z manj propustnimi ali nepropustnimi plastmi. Ta izbira je vselej odvisna od pomembnosti vodonosne plasti za preskrbo s pitno vodo, kar v 7. ~lenu zahteva tudi evropska okvirna direktiva za vode (Water Framework Directive 2000). V Sloveniji se za preskrbo s pitno vodo ~rpajo predvsem podtalnice plitvih aluvijalnih vodonosnikov, zato so ti tudi predmet monitoringa. Globlje leè~e vodonosne plasti se v programu dràvnega monitoringa spremljajo le na 4 merilnih mestih. V naslednji fazi je pomembno, kateri del izbrane vodonosne plasti èlimo opazovati. Ta odlo~itev je zlasti pomembna za plitve podtalnice z debelej{imi vodonosnimi plastmi, kot je na primer vodonosnik Ljubljanskega polja. ^e èlimo ugotavljati dotok onesnaèval v nasi~eno cono, je najprimernej{e spremljanje gornjih plasti vodonosnika, kjer so koncentracije onesnaèval v podtalnici najvi{je. Ta koncept monitoringa zagotavlja najbolj{e spremljanje onesnaèvanja vodonosnika, ne omogo~a pa dobre pri-merljivosti z drugimi dràvami v Evropi. V ve~ini evropskih dràv je preskrba, ~e kot vir pitne vode upo{tevamo le podzemne vode, vezana na globlje leè~e vodonosnike, manj obremenjene z onesna- èvali, ki izhajajo iz ~lovekovih aktivnosti. Primerjava Slovenije z drugimi evropskimi dràvami, ki izvajajo monitoring kakovosti podzemne vode, je pokazala navidezno ve~jo obremenjenost slovenskih podzemnih voda, kar pa je v nasprotju z dejanskim stanjem (Okolje v … 2003). Pri mreì merilnih mest na vodonosniku je pomembno njihovo {tevilo oziroma gostota in enako-mernost porazdelitve v prostoru, ki zagotavlja reprezentativnost mreè merilnih mest. Za statisti~ne obdelave rezultatov za celoten vodonosnik oziroma telo podzemne vode je potrebno zadostno {tevilo reprezentativnih merilnih mest, vendar ne manj kot tri. Reprezentativnost mreè merilnih mest se izraà z R (%) in se izra~una po formuli (Water … 2001): U R = 37,7 / dist k / Area, pri ~emer je dist povpre~na razdalja med merilnimi mesti, izraèna v ki- U ave ave A KRAJNC MARJET Slika 56: Avtomatska merilna postaja v Hrastju. 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 A KRAJNC MARJET Slika 57: Nekdanji industrijski vodnjak Dekorativna ob trgovinskem sredi{~u Mercator. A KRAJNC Slika 58: Vrtina Javnega podjetja MARJET Vodovod-Kanalizacija na Brodu. 91 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Preglednica 9: Parametri, na podlagi katerih se dolo~a kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, enote, v katerih so izraèni, in mejne vrednosti teh parametrov (Uredba o kakovosti … 2002; * – vsota pesticidov in njihovih metabolitov: organoklorni, triazinski, organofosforni pesticidi, derivati fenoksi ocetne kisline,** – vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniziranih ogljikovodikov: triklorometan, tribromometan, bromodiklorometan, dibromoklorometan, trikloronitrometan, tetraklorometan, diklorometan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroetan, tetrakloroeten, trikloroeten, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan, triklorofluorometan in difluoroklorometan). parametri podzemnih voda nomenklatura organskih spojin po IUPAC enota mejna vrednost amonij mg NH +/l 0,06 4 kalij mg K+/l 10 nitrati mg NO –/l 25 3 orto-fosfati mg PO 3–/l 0,2 4 alaklor 2-kloro-2',6'-dietil-N-metoksimetilacetanilid μg/l 0,06 metolaklor (aRS,1RS)-2-kloro-6'-etil-N-(2-metoksi-1-metiletil)acet-o-toluidid μg/l 0,06 atrazin 6-kloroN(2)-etil-N(4)-izopropil-1,3,5-triazin-2,4-diamin μg/l 0,1 desetil-atrazin 6-kloroN(2)-izopropil-1,3,5-triazin-2,4-diamin μg/l 0,1 desizopropil-atrazin 6-kloroN(4)-etil-1,3,5-triazin-2,4-diamin μg/l 0,06 simazin 6-kloro-N(2),N(4)-dietil-1,3,5-triazin-2,4-diamin μg/l 0,06 prometrin N(2),N(4)-di-izopropil-6-metiltio-1,3,5-triazin-2,4-diamin μg/l 0,06 propazin 6-kloro-N(2),N(4)-di-izopropil-1,3,5-triazin-2,4-diamin μg/l 0,06 bromacil 5-bromo-3-sec-butil-6-metil-uracil μg/l 0,06 vsota pesticidov * μg/l 0,5 diklorometan μg/l 2,0 tetraklorometan μg/l 2,0 1,2-dikloroetan μg/l 3,0 1,1-dikloroeten μg/l 0,5 trikloroeten μg/l 2,0 tetrakloroeten μg/l 2,0 vsota lahkohlapnih alifatskih μg/l 10 halogeniranih ogljikovodikov ** mineralna olja μg/l 10 krom μg /l 30 lometrih, k je {tevilo merilnih mest, Area pa je povr{ina vodonosnika v km2. Mreà je reprezentativna, ~e je R enak ali ve~ji kot 80 %. U Zelo pomembna je tudi izvedba merilnih objektov, ki mora zagotavljati, da vzor~imo sveò podtalnico iz dolo~ene globine v okolici merilnega mesta. To je mogo~e pri namensko projektiranih in izvedenih objektih – piezometrih, ki imajo filtre na tisti globini podtalnice, ki jo èlimo opazovati. Piezometri morajo biti izdelani iz inertnih materialov, ki v vzorec ne vna{ajo ne~isto~. Vzor~evanje podtalnice je za~etna faza pri analizi vzorcev podtalnice, ki najve~ prispeva k pravilnosti rezultatov. Zahteve standarda za vzor- ~evanje podzemne vode (SIST ISO 5667-11) dolo~ajo, da je pred odvzemom vzorca treba iz objekta pre~rpati toliko podtalnice, da se vzpostavi konstantna temperatura, elektri~na prevodnost in pH (priblìno 3–6 volumnov vodnega stolpca). Mreà merilnih mest na Ljubljanskem polju je sestavljena predvsem iz obstoje~ih objektov, najve~ iz vodnjakov na ~rpali{~ih pitne vode, ki zaradi ve~je izdatnosti ~rpajo podtalnico iz {ir{ega dela vodono-snega sloja. Leta 2003 se je v mreò vklju~il sodobno projektiran ve~nivojski namenski objekt – avtomatska merilna postaja Hrastje, ki jo je Agencija Republike Slovenije za okolje postavila s pomo~jo sredstev Republike Slovenije in sredstev PHARE. Na tej merilni postaji so {tiri vrtine s filtri na razli~nih globinah vodonosnika. Opremljene so s sondami za teko~e spremljanje temperature, elektri~ne prevodnosti, pH, 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 10: Seznam parametrov, ki se spremljajo v programu dràvnega monitoringa kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju. skupine parametrov parametri parametri, merjeni na terenu temperatura vode, pH, elektri~na prevodnost (20 °C), vsebnost kisika, nasi~enost s kisikom, redoks potencial temeljni parametri barva, motnost, kemijska potreba po kisiku s kalijevim permanganatom, skupni organski ogljik, amonijak (prosti), amonij, nitriti, nitrati, sulfati, kloridi, ortofosfati, natrij, kalij onesnaènja mineralna olja, poliklorirani bifenili, organsko vezani halogeni, sposobni adsorpcije kovine in nekovine mangan, èlezo, bor, aluminij, arzen, baker, cink, kadmij, krom (6+), krom (skupni), nikelj, svinec, ìvo srebro pesticidi – triazini, acetoklor, alaklor, atrazin, azoksistrobin, cianazin, desetil-atrazin, desizopropil-atrazin, organofosforni in drugi diklobenil, 2,6-diklorobenzamid, dimetenamid, endosulfan-alfa, endosulfan-beta, endosulfan (metoda GC/MS, pH = 7) sulfat, metazaklor, metolaklor, napropamid, paration-metil, paration-etil, pendimetalin, prometrin, propazin, simazin, terbutilazin, terbutrin, trifluralin dodatno: bromopropilat, diklorfos, fenitrotion, fention, heksazinon, klorbenzilat, klorfenvinfos, malation, mevinfos, pirimikarb, prosimidon, sekbumeton, tetradifon, triadimefon, vinklozolin pesticidi-fenoksi alkanojski bentazon, dicamba, 2,4-D, 2,4-DB, 2,4-DP, MCPA, MCPB, MCPP, silveks, 2,4,5-T herbicidi, bentazon in dodatno: bromoksinil, joksinil hidroksibenzonitrili (GC/MS, pH = 2) pesticidi-fenilurea, bromacil, bromacil, klortoluron, metobromuron, metamitron, izoproturon, metribuzin, linuron metribuzin (HPLC pri pH = 7) dodatno: klorbromuron, monolinuron, monuron lahkohlapni halogenirani triklorometan, tribromometan, bromdiklorometan, dibromoklorometan, trikloronitrometan, ogljikovodiki (LHCH) tetraklorometan, diklorometan, 1,1-dikloroetan, 1,2-dikloroetan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroeten, tetrakloroeten, trikloroeten, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan, triklorofluorometan, difluorodiklorometan, triklorobenzen, heksaklorobutadien aromatske spojine benzen, toluen, ksilen, mezitilen vsebnosti kisika in nitratov. Zagotovljena je avtomatska povezava izhoda teh sond s centralnim ra~unalni{kim sistemom Agencije Republike Slovenije za okolje, tako da v centru spremljamo polurne rezultate meritev petih parametrov. Iz centra se krmili tudi delovanje ~rpalk in avtomatskega vzor~evalnika. V vrtinah se spremlja nivo podtalnice, znotraj postaje sta tudi meteorolo{ka postaja in merilnik padavin. Med na{tetimi objekti le avtomatska merilna postaja Hrastje ustreza merilom za sodobni namenski objekt za monitoring podzemne vode, to merilno mesto je celo nadstandardno. Merilna mesta monitoringa Mestne ob~ine Ljubljana so bila do leta 2003 ista kot za dràvni monitoring, vendar brez vrtine Brod in avtomatske merilne postaje Hrastje. Pogostost odvzema vzorcev in analiz je za spremljanje kakovosti podzemne vode zelo pomembna, prilagaja pa se pomembnosti merilnega mesta. Najvi{ja je na najpomembnej{ih ~rpali{~ih pitne vode za Ljubljano (Kle~e, Hrastje). Leta 2003 je bila pogostost meritev na teh dveh mestih 28-krat na leto (monitoring Mestne ob~ine Ljubljana 24-krat na leto, monitoring Agencije Republike Slovenije za okolje 4-krat na leto), na ~rpali{~ih [entvid in Jar{ki prod pa 16-krat na leto (monitoring Mestne ob~ine Ljubljana 12-krat, monitoring Agencije Republike Slovenije 4-krat). Na drugih merilnih mestih je pogostost nìja, 4- do 8-krat na leto. V podzemni vodi Ljubljanskega polja se na vseh mestih analizira 23 parametrov, ki omogo~ajo dolo~itev kemijskega stanja. Parametri kemijskega stanja so temelj dràvnega monitoringa kakovosti podzemne vode, poleg teh se analizirajo {e {tevilni drugi, ki pomenijo nevarnost onesnaènja podzemne vode. Do leta 2002 se je v okviru dràvnega monitoringa na vseh merilnih mestih v podtalnici dvakrat na leto analiziralo 100–120 razli~nih fizikalnih in kemijskih parametrov. Program Mestne ob~ine Ljubljane pa je zastavljen 93 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) tako, da se na posameznih merilnih mestih pogosteje spremljajo tista onesnaènja, ki so bila pred letom 1997 ugotovljena na podlagi dràvnega monitoringa. Od leta 2003 je program dràvnega montoringa usklajen s predpisi za podzemne vode, sprejetimi leta 2002 (Uredba 2002, Pravilnik 2002) in dopolnjen z izku{njami, pridobljenimi med monitoringom kakovosti podzemne vode. S tem letom se je raz{iril seznam pesticidov, ki je odslej prilagojen dejanski porabi fitofarmacevtskih sredstev. Sledenje ve~ine onesnaèval v podtalnici Ljubljanskega polja je mogo~e od leta 1990. Vsi rezultati analiz so v poro~ilih izvajalcev programov dràvnega in lokalnega monitoringa ter v bazi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje. 7.3 NA^IN OCENJEVANJA ONESNA@ENOSTI PODZEMNE VODE Uredba o kakovosti podzemne vode dolo~a nov pristop ocenjevanja kakovosti podzemne vode, skladen z zahtevami evropske okvirne direktive za vode (Water … 2000). Za vodno telo podzemne vode oziroma za vodonosnik se dolo~a kemijsko stanje, dolgoro~ne trende rasti ali znièvanja parametrov kemijskega stanja ter se na podlagi teh ugotavlja ~ezmerno obremenjenost. Cilj dràv ~lanic je, da vse podzemne vode do leta 2015 doseèjo dobro kemijsko stanje. ^ezmerno obremenjenost podzemne vode se ugotovi tako, da se dolo~i kemijsko stanje vodonosnika in trende rasti parametrov kemijskega stanja. Kemijsko stanje se dolo~i na podlagi statisti~ne obdelave enoletnih rezultatov na vseh merilnih mestih vodonosnika. Za vse parametre kemijskega stanja se dolo~i letna povpre~na vrednost parametra na vseh merilnih mestih vodonosnika CL (meja zaupanja za aritmeti~no povpre~je za vodno telo podzemne vode – letna AM povpre~na vrednost parametra) po spodaj navedenih zvezah (Uredba o kakovosti podzemne vode 2002), pri ~emer so: AM0 spodnja vrednost letne aritmeti~ne sredine na merilnem mestu (rezultati pod LOD = 0), AM100 zgornja vrednost letne aritmeti~ne sredine na merilnem mestu (rezultati pod LOD = LOD), AM letna aritmeti~na srednja vrednost parametra na merilnem mestu, CL meja zaupanja za aritmeti~no AM povpre~je za vodno telo podzemne vode (letna povpre~na vrednost parametra), t Studentov faktor, s standardni odklon pri normalni porazdelitvi in N {tevilo merilnih mest. Vodno telo podzemne vode oziroma vodonosnik dosega dobro kemijsko stanje, ~e za vseh 23 parametrov kemijskega stanja velja, da je CL ≤ MV (Uredba o kakovosti podzemne vode 2002), pri ~emer AM je MV mejna vrednost parametra. Vodonosnik ne dosega dobrega kemijskega stanja, ~e za enega ali ve~ parametrov zgornji pogoj ni izpolnjen. Vodno telo podzemne vode je ~ezmerno obremenjeno, kadar za enega ali ve~ parametrov velja: CL > MV (za nitrate CL > 2 × MV) ali kadar imajo trije parametri AM AM kemijskega stanja dolgoro~ni trend nara{~anja. Mreà merilnih mest na vodonosniku Ljubljanskega polja je v primerjavi z drugimi aluvijalnimi vodonosniki dovolj gosta in reprezentativna, da zagotavlja zanesljivo statisti~no obdelavo rezultatov. Dolo~itev kemijskega stanja upo{teva samo letne povpre~ne vrednosti za 23 parametrov. Poleg dolo- ~evanja kemijskega stanja vodonosnika in dolgoro~nih trendov rasti se onesnaènje {e vedno ugotavlja na posameznem merilnem mestu, na katerem se ocenjujejo vsi preiskani parametri. ^e za parametre v Uredbi o kakovosti podzemne vode niso navedene mejne vrednosti, se jih vrednoti po standardih za pitno vodo (Pravilnik 2004). 7.4 KEMIJSKO STANJE VODONOSNIKA Na podlagi statisti~nih obdelav so se za parametre kemijskega stanja dolo~ile letne povpre~ne vrednosti leta 2003. Primerjava rezultatov dràvnega monitoringa kakovosti 13 aluvijalnih vodonosnikov v Sloveniji, za katere je bila mogo~a statisti~na obdelava rezultatov, pokaè, da je podtalnica Ljubljanskega polja med manj obremenjenimi v Sloveniji (Poro~ilo 2004). V podtalnici Ljubljanskega polja je v primerjavi z drugimi vodonosniki manj amonija, nitratov in atrazina. Po onesnaènju s tetrakloroetenom pa je vodonosnik na Ljubljanskem polju na tretjem mestu, za Spodnjo Savinjsko dolino in Kr{kim poljem. 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 11: Aritmeti~ne srednje vrednosti (AM) na posameznih merilnih mestih, aritmeti~ne srednje vrednosti za celoten vodonosnik, letne povpre~ne vrednosti (CL ) za vodonosnik in mejne AM vrednosti (NO – nitrati, Cr – krom, AT – atrazin, DAT – desetil-atrazin, BA – bromacil, FFS – fitofar-3 macevtska sredstva, C HCl – trikloroeten, C Cl – tetrakloroeten, 2 3 2 4 LHCH – lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki). NO Cr AT DAT BA vsota FFS C HCl C Cl vsota LHCH 3 2 3 2 4 mg/l μg/l μg/l μg/l μg/l μg/l μg/l μg/l μg/l Brod 15,9 1,3 0,03 0,05 0,010 0,07 0,25 0,01 0,00 Roje 7,7 0,8 0,01 0,02 0,010 0,02 0,25 0,01 0,00 [entvid 16,1 0,5 0,04 0,06 0,010 0,10 0,25 0,01 1,04 Dekorativna 33,5 0,8 0,04 0,06 0,010 0,09 0,25 0,95 0,95 Kle~e 13,0 3,3 0,04 0,06 0,010 0,10 0,25 0,04 0,04 Stoìce 9,7 0,8 0,02 0,02 0,010 0,03 0,25 0,01 0,00 Hrastje Ia 22,7 15,0 0,16 0,17 0,051 0,44 1,07 1,57 3,50 Elok 8,8 0,8 0,03 0,03 0,010 0,05 0,25 0,28 0,28 Koteks 13,6 4,0 0,07 0,06 0,010 0,13 0,43 1,95 2,25 AMP Hrastje 11,9 0,5 0,02 0,03 0,010 0,04 0,25 5,60 5,77 AM za Ljubljansko polje 15,3 2,8 0,04 0,05 0,014 0,11 0,35 1,04 1,4 CL(AM) 19,4 5,3 0,07 0,08 0,022 0,17 0,50 2,03 2,5 CL(AM)/AM50 1,3 1,9 1,6 1,4 1,6 1,6 1,4 1,9 1,8 mejne vrednosti 25,0 30,0 0,10 0,10 0,060 0,50 2,00 2,00 10,0 Vodonosnik Ljubljanskega polja leta 2003 ni dosegel zahtev za dobro kemijsko stanje, ker je letna povpre~na vrednost za tetrakloroeten presegla mejno vrednost 2 μg/l. Analiza vsebnosti parametrov kemijskega stanja na posameznih merilnih mestih kaè, da je najbolj obremenjeno merilno mesto vodnjak Ia ~rpali{~a v Hrastju. Tam so bile ugotovljene previsoke vsebnosti atrazina in desetilatrazina. Podtalnica je vsebovala tudi pesticid bromacil, katerega uporaba je v Sloveniji è dalj ~asa prepovedana, in tetrakloroeten. Najvi{je vsebnosti tetrakloroetena (3,50 do 6,90 μg/l) so bile analizirane v vrtini na avtomatski merilni postaji Hrastje, na kateri se spremlja zgornji sloj podtalnice. V vodnjaku Hrastje Ia so bile dolo~ene najvi{je vsebnosti kroma, predvsem v VI-valentnem stanju, ki pa {e niso presegle mejnih vrednosti. VI-valentni krom se je pred 20 leti pojavil v zelo visokih koncentracijah v ~rpali{~u Kle~e. Koncetracije kroma se v Kle~ah zniùjejo, povi{ale pa so se v ~rpali{~u Hrastje. Pesticid diklobenil (2,6-diklorobenzonitril) se po kratkem ~asu razgradi v 2,6-diklorobenzamid. Visoke vsebnosti te spojine so na nekaterih merilnih mestih konec leta 2000 prvi~ analizirali v laboratoriju Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija. Laboratoriji Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in In{tituta za varovanje zdravja Republike Slovenije so leta 2001 sprem-ljali 2,6-diklorobenzamid na ve~ merilnih mestih (Auersperger, Kus 2003), od leta 2002 je ta metabolit vklju~en tudi v dràvni monitoring kakovosti podzemne vode. Uporaba fitofarmacevtskega sredstva Casa-ron G, ki vsebuje aktivno komponento 2,6-diklorobenzonitril, je bila leta 2002 na vodovarstvenih obmo~jih prepovedana z odlokom. Leta 2003 so bile najvi{je koncentracije, ki do 3-krat presegajo mejne vrednosti za posamezni pesticid, analizirane v vodnjaku Ia v vodarni Hrastje, na drugih merilnih mestih pa so bile vsebnosti pod mejo dolo~ljivosti analizne metode. Nitrati so v podtalnici Ljubljanskega polja v do-pustnem obmo~ju, razen v vodnjaku Dekorativna ob hipermarketu Mercator. Na tem merilnem mestu je od leta 1997 ugotovljeno zvi{evanje nitratov od nizkih pa do preseènih vrednosti. Analiza gibanja za obdobje 1993–2003 pokaè znièvanje vsebnosti atrazina in zvi{evanje koncentracije tetrakloroetena. Preiskave laboratorija upravljavca vodovodnega sistema potekajo v kraj{ih ~asovnih intervalih in hkrati ciljano ter jih je mo~ hitro prilagoditi trenutnemu opazovanju na terenu, kar je bistvena prednost v primerjavi z è uveljavljenimi monitoringi kakovosti podzemnih voda. 95 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 16 1997 1998 1999 2000 2001 2002 14 12 /l) 6+ g Cr 10 8 6 alentni krom (μ {est-v 4 2 0 7 8 9 0 1 2 97 97 97 98 98 98 99 99 99 00 00 00 01 01 01 02 .9 .9 .9 .0 .0 .0 02 02 jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. Kle~e VIIIa Hrastje Ia Slika 59: Spremljanje vsebnosti kroma v ~rpali{~ih Hrastje in Kle~e od leta 1997 do 2002 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 40 1997 1998 1999 2000 2001 2002 35 mejna 30 vrednost 25 /l) 3 20 ati (mg NO 15 nitr 10 5 0 7 8 9 0 1 2 97 97 97 98 98 98 99 99 99 00 00 00 01 01 01 02 .9 .9 .9 .0 .0 .0 02 02 jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. jan. apr jul. okt. Slika 60: Spremljanje vsebnosti nitratov v industrijskem vodnjaku Dekorativna od leta 1997 do 2002 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 0,18 0,16 0,14 0,12 0,10 g/lμ 0,08 0,06 0,04 0,02 0,00 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 leto Slika 61: Gibanje znièvanja vsebnosti atrazina v podtalnici Ljubljanskega polja za obdobje 1993–2003 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 g/lμ 0,4 0,3 0,2 0,1 0 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 leto Slika 62: Gibanje rasti vsebnosti tetrakloroetena v podtalnici Ljubljanskega polja za obdobje 1994–2003 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 97 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 0,250 1,000 0,200 0,100 0,150 g/l g/l μ μ 0,100 0,010 0,050 0,000 0,001 2 2 3 4 2 2 3 3 4 00 01 01 03 00 01 01 0 b.0 .0 .0 .0 b.0 .0 .0 .0 jun. jan. jul. fe jul. sep mar okt. apr jun. jan. fe sep mar okt. apr datum datum AT DAT MET AT+DAT Slika 63: Spremembe koncentracije atrazina Slika 64: Spremembe koncentracije metolaklora in desetil-atrazina na zahodnem delu vodarne in atrazina ter desetil-atrazina na zahodnem Kle~e. Mejna vrednost za posamezen delu vodarne Hrastje. Mejna vrednost za pesticid zna{a 0,1 μg/l, za vsoto pesticidov posamezen pesticid zna{a 0,1 μg/l, za vsoto pa 0,5 μg/l. pesticidov pa 0,5 μg/l. ^eprav je problematika prisotnih organskih spojin v podtalnici Ljubljanskega polja, predvsem pesticidov in njihovih razgradnih produktov pa tudi lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov poznana in tudi sistemati~no spremljana è ve~ desetletij, se Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija s problematiko v zadnjih nekaj letih {e bolj poglobljeno ukvarja (Auersperger, Kus 2002). Koncentracija vseh pomembnej{ih opazovanih onesnaèval: nitratov, mikroelementov, predvsem kroma v {estvalentni obliki pa tudi pesticidov in njegovih razgradnih produktov, ter lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov je najnìja v neposredni bliìni reke Save. Ta pojav se povezuje z relativno kratkim ~asom zadrèvanja podzemne vode v vodonosniku in torej manj{o mònostjo, da se vodonosne plasti »obogatijo« s padavinsko vodo z ve~jo vsebnostjo onesnaènj s povr{ine. V vodarni Kle~e ni opaziti nara{~anja koncentracije nitratov, ti pa so zaznavni v vodarni Hrastje. V vodarni Kle~e so koncentracije nitratov v osrednjem delu vodarne nizke (okrog 10 mg/l), kar je povezano z visokim odstotkom re~ne vode, ki jo zajemajo vodnjaki, na skrajnem zahodnem delu in v vodarni Hrastje pa se pribliùjejo koncentraciji 25 mg/l. Najvi{je vrednosti za krom v {estvalentni obliki so bile leta 2003 ugotovljene na vodnjaku Hrastje 1a (do 17 μg/l), na vodnjaku 4 (do 19 μg/l) in na odvzemnem mestu Kle~e vodnjak 11 (do 10 μg/l). Upadanje koncentracije kroma na zahodni strani vodarne Kle~e se opaà è tretje desetletje, postopno pa {e vedno nara{~a koncentracija kroma v vodarni Hrastje, in sicer od jùnih proti severnim vodnjakom. Ugotovljeno je znièvanje koncentracije atrazina na zahodnem delu podtalnice Ljubljanskega polja, ki je bil zaznan è konec leta 2002 in potrjen tudi z meritvami v letih 2003 in 2004 (Auersperger, Kus 2003). Ta vpliv se je najprej pokazal v nekaterih plitvej{ih vodnjakih, hi{nih vodnjakih na draveljskem obmo~- ju in v raziskovalnih vrtinah od [entvida do severne ljubljanske obvoznice. Poleg znièvanja koncentracije atrazina in desetil-atrazina v raziskovalnih vrtinah je to opazno tudi na zahodnem robu vodarne Kle~e, kjer je bila v preteklih letih opazna ve~ja obremenjenost od povpre~ne v tej vodarni. 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Gibanje znièvanja koncentracij je bilo zaznano tudi proti vodarni Hrastje. Meritve nakazujejo veliko verjetnost rabe atrazina jùno od vodarne Kle~e kljub prepovedi, kar vpliva na po~asnej{e znièvanje koncentracije atrazina in desetil-atrazina na jùnem robu vodarne Hrastje. V podzemni vodi jùnih vodnjakov vodarne Hrastje se opaà ve~ji deleàtrazina proti desetil-atrazinu, kot bi ga pri~akovali, ~e nedavne rabe atrazina ne bi bilo. Kljub temu je znièvanje koncentracije atrazina in desetil-atrazina ob hkratnem zaznavanju sledi metolaklora in terbutilazina dobro znamenje in potrjuje velik napredek predvsem v delu kmetijskih svetovalnih slùb. Znièvanje koncentracije atrazina in desetil-atrazina v vodarni Hrastje leta 2003 ni samo posledica su{nega obdobja, ker je bilo hkrati zaznano povi{anje koncentracije metolaklora, ki ga ni spremljalo so~asno zvi{anje koncentracije atrazina. Skupna zna~ilnost preparatov, ki nadome{~ajo atrazin, je ve~ja razgradljivost, nekateri pa so manj mobilni oziroma manj vodotopni, kot na primer terbutrin, terbutilazin (Tappe 2002). To hkrati pomeni, da se veèjo na zemljo in se zelo malo spirajo. @e dve leti se v pomladnem obdobju spremlja koncentracija terbutilazina in njegov razgradni produkt desetilterbutilazina v nekaterih povr{inskih vodah, v plitvi podtalnici v [i{ki, v vrtinah na Ljubljanskem polju in v vodnjakih vodarn. Izmerjene so bile koncentracije v obsegu nekaj tiso~ink μg/l. V nekaterih povr{inskih vodah je bila zaznana raba terbutrina z metola-klorom. Ta pripravek v Sloveniji ni registriran, vendar pa je za uporabo primernej{i kot atrazin, ker se ne spira v podtalnico. Uporaba terbutrina je dovoljena tudi v Nem~iji. Izsledki kaèjo, da terbutilazin v tem trenutku ne pomeni pomembnej{ega tveganja za vnos v podtalnico. Ker se pri~akuje njegova pove~ana raba v prihodnjih letih, bo v sklopu preiskav JP Vodovod-Kanalizacija redno nadzorovan. Poleg desetilterbutilazina lahko nastane pri razgradnji terbutilazina desizopropila-trazin, ki ga je bilo mogo~e zadnje ~ase zaznavati v nekoliko vi{jih koncentracijah na nekaterih lokacijah v plitvi podtalnici v [i{ki. Prednost razgradljivih fitofarmacevtskih sredstev je, da transport na daljavo, ki je zna~ilen za atrazin, nima pomembnej{e vloge. Terbutilazin je po dosedanjih na{ih in tujih ugotovitvah (EURAU 2001) primernej{i za uporabo kot atrazin. Problem je morebitni nastanek obstojnih in vodotopnih razgradnih produktov, ki se lahko spirajo v podtalnico in nato {irijo na ve~jo razdaljo. Primer nastanka tovrstnega razgradnega produkta je razgradni produkt herbicida diklobenila (Casoron G), 2,6-diklorobenzamid, ki je bil ugotovljen v podtalnici v prej{njih letih, vzrok pa je bila njegova nekmetijska raba. Z administrativno prepovedjo rabe Casoron G februarja 2002 se je stanje v podtalnici è v dveh letih po prepovedi bistveno izbolj{alo. Pri ve~ji rabi uronskih preparatov se lahko pri~akuje akumulacija kloro in dikloroanilinov v podtalnici. Primer je nastanek 3,4-dikloroanilina iz linurona in diurona. Kloroaniline v sledeh so è zaznavali na dolo~enih predelih podtalnice, so pa tudi na seznamih onesnaèval v Evropski uniji. Identifikacija organskih spojin s tehniko plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC-MS) dokazuje prisotnost estrov fosforjeve kisline v sledeh v ve~ini preiskovanih lokacij, kar je dokaz vpliva ~lovekovih dejavnosti na povr{ini prispevnih obmo~ij in pomembno opozorilo, da moramo varovati vodne vire. Spomladi 2004 se je interni nadzor nad kakovostjo podtalnice poostril na prispevnem obmo~ju vodarne Hrastje, saj je bilo v februarju 2004 na opazovalnih mestih B[V-1/99 in B[P-1/99, ki sta priblìno 3 km jugozahodno od vodarne Hrastje, ugotovljeno ~ezmerno krajevno onesnaènje z lahkohlapno klo-rirano spojino 1,1,2-trikloroeten. Koncentracija je tu presegla 600 μg/l. Koncentracije tetrakloroetena na prispevnem obmo~ju vodarne Hrastje so se po podatkih pred zaznavanjem nedavnega onesnaènja gibale nad koncentracijo trikloroetena, v povpre~ju med 1 in 2 μg/l. Onesnaènje s trikloroetenom se je v maju 2004 è pomaknilo proti vzhodu in priblìno 200 m jùno od vodarne Hrastje preseglo koncentracijo 30 μg/l, v jùnih vodnjakih vodarne pa je bilo opazno nara{~anje koncentracije trikloroetena, ki je è preseglo koncentracijo tetrakloroetena. Stanje v vodarni Hrastje so za~eli spremljati s pove~anim obsegom analiz na trikloroeten in tetrakloroeten. Onesnaènje na prispevnem obmo~ju vodarne Hrastje bo vplivalo na oceno stanja kakovosti podzemne vode {e vrsto let. 99 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 7.5 SKLEPI Za vodonosnik Ljubljanskega polja je v primerjavi z drugimi aluvijalnimi vodonosniki, pomembnimi za oskrbo pitne vode v Sloveniji {e vedno zna~ilna visoka izdatnost in nìja ~ezmerna obremenjenost. Celoten vodonosnik Ljubljanskega polja je onesnaèn s tetrakloroetenom, najvi{je koncentracije so bile dolo~ene v ~rpali{~u Hrastje (vodnjak Ia) in na avtomatski merilni postaji Hrastje (plitvi vodnjak). Leta 2004 odkrito onesnaènje s trikloroetenom bo sliko kakovostnega stanja v prihodnjih letih mo~- no spremenilo. Onesnaènje z nitrati je ugotovljeno predvsem na severozahodnem delu vodonosnika (vodnjak Dekorativna), interne preiskave pa dokazujejo nara{~anje koncentracije na severnem delu vodarne Hrastje, na drugih merilnih mestih so koncentracije v dopustnih mejah. Vsebnosti atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina so stalno visoke na jùnem delu ~rpali{~a v Hrastju, v ~rpali{~ih Kle~e in [entvid pa so ve~inoma pod mejnimi vrednostimi. V vodarni Hrastje so bile leta 2003 dolo~ene previsoke vsebnosti metabolita 2,6-diklorobenzamida, prisoten pa je tudi pesticid bromacil. Koncentracije 2,6-diklorobenzamida se hitro zniùjejo. Krom je kot posledica onesnaènja v sredini 80-tih let 20. stoletja {e vedno prisoten v sledeh, opazno pa je tudi nara{~anje v vodarni Hrastje od juga proti severu. Analiza dolgoro~nih gibanj kaè na znièvanje vsebnosti atrazina, posebno pozorno pa bo v prihodnjih letih treba spremljati trikloroeten in tetrakloroeten, katerih koncentracija v zadnjem desetletju nara{~a, ter tudi prisotnost drugih spojin iz skupine kloriranih organskih topil. 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 8 JAVNA OSKRBA S PITNO VODO @e pred mnogo stoletji je prostor, kjer danes leì mesto Ljubljana, z obiljem vode, s {tevilnimi povr- {inskimi vodotoki in izviri na Ljubljanskem polju in Barju ponujal ugodne mònosti za naselitev. Zaradi osrednje lege v dràvi in geografskih zna~ilnosti leì v precepu {tevilnih interesov rabe prostora in je obmo~je, na katerem se prepletajo interesi urbanizacije, industrije, prometa, kmetijstva in oskrbe s pitno vodo. Javna oskrba s pitno vodo je nujen pogoj za kakovostno ìvljenje v mestu in blìnji okolici in hkrati omejevalni ter usmerjevalni faktor razvoja mesta, saj vodni viri, namenjeni oskrbi prebivalstva, leìjo v njegovi neposredni bliìni in celo pod njim. V stotih letih se je Ljubljana iz kraja z dvajset tiso~ prebivalci razvila v mesto s 300.000 prebivalci in se raz{irila ~ez velik del Ljubljanskega polja ter se v svoji rasti spojila z blìnjimi vasmi. Prvotna kmetijska raba se je precej umaknila poselitvi, v zadnjih desetletjih pa delè kmetijske dejavnosti ostaja nespre-menjen, zahvaljujo~ varovanju prostora za javno oskrbo s pitno vodo. Kmetijstvo in oskrba s pitno vodo v Ljubljani zato è desetletja ìvita z roko v roki. Sicer pa je mogo~e opaziti, da je na~rtovanje rabe prostora v Ljubljani è desetletja v nepremostljivem konfliktu z varovanjem vodnih virov, vendar ni nujno, da je tako. ^e pristanemo na dejstvo, da v vsakem razvoju mesta pripada varovanju vodnih virov posebna obravnava in ga obravnavamo kot robni pogoj, potem bi se bilo mogo~e stalnim konfliktnim situacijam celo izogniti. Koncept oskrbe z vodo za mesto Ljubljana, zasnovan pred ve~ kot stoletjem, velja {e danes. Glavni vodni vir mesta je podtalnica Ljubljanskega polja, ~eprav so na~rti oskrbe usmerjeni tudi na jùno predmestje Ljubljane, na Ljubljansko barje. Pomen vodonosnika Ljubljanskega polja je v njegovi izdatnosti in {e vedno tudi v kakovosti podtalnice, ki jo hrani. Ljubljanski vodovodni sistem ima tipi~en konzervativni zna~aj, saj se ve~je spremembe v na~inu njegovega delovanja zgodijo zgolj ob~asno. Vendar je na~rtovanje izbolj{av, sprememb v delovanju in Slika 65: Detajl vodnjaka na Kongresnem trgu, ALE[ SMREKAR Boris Kobe, 1941. 101 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) nadgradnji ter spremljajo~a diskusija nujna sestavina uspe{nega vsakodnevnega upravljanja sistema oskrbe s pitno vodo. Danes stojimo glede oskrbe s pitno vodo v Ljubljani pred pomembnimi odlo~itvami. Brez ustreznih odlo~itev in sprememb v sistemu bi varnost in zanesljivost oskrbe v prihodnjih letih lahko nazadovala. Odgovornost upravljavca in pristojnih lokalnih in dràvnih institucij je velika, saj se bodo posledice dana{njih odlo~itev zaznavale {e desetletja. 8.1 RIMSKA EMONA, LJUBLJANA KONEC 19. STOLETJA IN RAZVOJ VODOVODNEGA SISTEMA DO DANES Vodni vir so prebivalci rimske Emone na{li v hriboviti okolici njihovih domov, odpadna voda pa je po zbirnih kanalih odtekala v Ljubljanico. Vodovod, ki je tekel izpod Golovca proti Mestnemu trgu, je bil uporaben dolga stoletja, po nekaterih virih celo do potresa 1511. ^e smo se kdaj vpra{ali, zakaj so prav vasi Dravlje, Koseze in [i{ka è dolgo naseljene, je odgovor tu. Rimljani so do teh naselij spelja-li vodovod iz izvira Zlatek v Podutiku, ki je bil v rabi {e leta 1737. Pod Rònikom, za sedanjim Cekinovim gradom, je bilo pomembno zajetje, ki je pozneje napajalo vodnjak na Mestnem trgu. Javna oskrba z vodo nato ni napredovala, tako da se je v srednjeve{kih zgodovinskih obdobjih in pred njimi mesto oskrbo-valo z vodo iz studencev in krajevnih vodnjakov. V hi{e so jo nosili v vr~ih in po uporabi zlivali v blìnje jarke po dvori{~ih in vrtovih. Ko je mesto zraslo, je onesnaìlo mestne vodnjake. Pomanjkanje pitne vode je bilo v Ljubljani v tistih ~asih ob~utno, ~iste pitne vode je prebivalcem mesta primanjkovalo, me{- ~ani so obolevali za ~revesnimi boleznimi in mestni svetniki so si belili glave s tem, kje in kako zasnovati varno oskrbo me{~anov Ljubljane. V mestu je bilo v osemdestih letih 19. stoletja 12 javnih vodnjakov, ki pa niso zadostovali, zato so prebivalci vodo zajemali tudi v zasebnih vodnjakih, ki naj bi jih bilo 305 (Sonc 1934). Lastniki so odvzem dovoljevali le, kadar je bilo vode dovolj. »Komisija za pregledovanje vodnjakov« je leta 1876 ugotovila, da je voda v Ljubljani »pokvarjena«in »polna {kodljivih mr~esov«. Komisija je predlagala izdelavo novega javnega vodnjaka na Marijinem trgu kot zaklju~ek vodovoda s »Tivol-skega hriba« ter vodnjak na Krièvni{kem trgu s »podzemeljsko vodo«. Komisija je celo sklenila, da ni smiselno razmi{ljati o vodovodu, ki bi preskrboval vse mesto. Sklep o novih javnih vodnjakih je bil sprejet, a ni bil nikoli izveden. Potrebno je bilo {e nekaj let, da so si svetniki upali utemeljiti in uresni~evati {ir{e vizije oskrbe s pitno vodo. Med nekaterimi prebivalci pa tudi mestnimi svetniki je vladalo odkrito nasprotovanje proti moder-nemu vodovodnemu omrèju, predvsem zaradi pri~akovanih visokih cen pa tudi strahu, da vode ne bo dovolj za vse oziroma da ne bo dobra. Da pomeni javni vodovod velik tehnolo{ki napredek in olaj{anje gospodinjstvom v primerjavi s prena{anjem vode v {kafih, so v tistih ~asih razumeli in zagovarjali le redki vizionarji. Leta 1881 je bil na seji mestnega zdravstvenega sveta sprejet sklep in`. Rudolpha Wagnerja o izvedbi »splo{nega vodovoda«. Kljub temu da je bila ugotovitev seje, da »glede na izku{nje, kako se v mestnem zboru ravna z zdravstvenimi vpra{anji, ni gojiti prevelikih nad«, je ta sklep privedel do pomembnih dogodkov, ki zaznamujejo ìvljenje mesta Ljubljana {e danes. Leta 1882 je mestni odbornik in poznej- {i ùpan Ivan Hribar predlagal ustanovitev »vodovodnega odbora«. Vodil ga je predlagatelj in na svoji prvi seji sprejel sklep o gradnji mestnega vodovoda. Izdelana je bila obsèna hidrogeolo{ka {tudija, v kateri so bile opisane razli~ne mònosti oskrbe, tako iz studencev kot tudi podtalnice. Sklepe raziskav je podal v tistih ~asih najvi{ji strokovni urad v avstro-ogrski monarhiji – Dràvni geolo{ki in{titut na Dunaju – in jih objavil v tiskani publikaciji takratnega podravnatelja, prof. Dionysa Stuhra z naslovom O vpra{anju oskrbe z vodo deèlnega glavnega mesta Ljubljane (Stur 1886). Med branjem {tudije se nam razkriva, kako dolgoro~ne vizije oskrbe mesta so imeli takratni strokovnjaki. Ob tehtanju najbolj primernih mònosti oskrbe so namre~ razmi{ljali, ali bo ustrezna tudi ~ez 100 let. Ob tem se moramo vpra{ati, kak{na so na{a videnja oskrbe v prihodnje. Gene-raciji, ki danes upravlja vodni vir, je tèko predvideti prihodnji stoletni razvoj, pa vendar se moramo zavedati, da je bila za na{e predhodnike prihodnost prav tako tèko ali pa {e tèje predvidljiva, kot je za nas danes. 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Stur je v svojem poro~ilu predlagal kot najprimernej{i vir studen~nice pri Skaru~ni, podtalnico na Ljubljanskem polju pa je ozna~il kot »jako okusno, ~isto, hladno in zdravo«, vendar je bil mnenja, da se bo Ljubljana {irila proti Savi in »bo podtalnico onesnaìla«. Njegovo mnenje je bilo, da voda na Ljubljanskem polju nima povezave z reko Savo in da se napaja iz Skaru~enskega polja med [marno goro in Ra{ico. Njegovo zmotno razmi{ljanje je veljalo {e vrsto let. Njegova raziskava je tudi opozorila, da je izvirska voda pri Kamni gorici, Babinem dolu, pri Studencu, Bizoviku in Dobrunjah bolj spremenljive kakovosti od podtalnice. Preiskovani izviri so imeli v poletnem ~asu previsoko temperaturo pa {e premalo izdatni so bili. Na kon~no izbiro ~rpali{~ so vplivali stro{ki, povezani s premagovanjem vi{inske razlike med ~rpali{~i in oskrbovanim obmo~jem, pa tudi stro{ki, povezani z dolìno vodovoda. Strokovnjaki so zato izbirali med dvema mònostma: med vodo s Skaru~enskega polja, ki leì severno od reke Save med [marno goro in Ra{ico, in vodo Ljubljanskega polja, ki leì na desnem, jùnem bregu reke. Tehtnica se zaradi oddaljenosti in pri~akovanih tehni~nih teàv, povezanih s pre~kanjem reke Save, ni nagnila k prvi mònosti, ampak k drugi. Na Ljubljanskem polju je bila ugotovljena smer toka podtalnice, ki se je pretakala v neposredni okolici takrat naseljenega obmo~ja, danes pa celo pod njim. Izdelana je bila prva karta hidroizohips in dolo- ~ena smer toka podtalnice, na podlagi katere so se odlo~ili, da bo ~rpali{~e leàlo na neposeljenem obmo~ju, od katerega je podtalnica tekla proti urbanim povr{inam takratnega mesta. Stoletni razvoj mesta je pokazal, da je bila izbira pravilna, saj bi lokacija ~rpali{~ dolvodno od naseljenega obmo~ja zaradi pretoka podtalnice pod njim povzro~ila, da podtalnica ne bi bila ustrezne kakovosti. Z dana{njim znanjem in informacijami se zdi takratna odlo~itev samoumevna, vendar se moramo zavedati, da je bilo njihovo delo pionirsko, saj niso razpolagali z izku{njami iz preteklosti tako kot mi danes. Leta 1885 se je s preiskavami kakovosti povr{inskih in podzemnih voda v okolici Ljubljane za~el ukvarjati tudi prof. Baltazar Knapitsch; ocenil je izdatnost vodnih virov in lastnosti voda povezal z geolo{- kimi lastnostmi (Knapitsch 1886). Napisal je poro~ilo »o preiskovanju nekaterih studen~nic, ki bi se na slu~aj dale porabiti v pitno vodo ljubljanskega mesta«. Prof. Knapitsch je v uvodu o starem veku razmi{- ALE[ SMREKAR Slika 66. Leta 1890 je v prvih 606 hi{ è pritekla pitna voda. 103 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 67: Upravna stavba vodarne Kle~e iz leta 1890. ljal podobno, kot v~asih mi razmi{ljamo o njegovem strokovnem delu pred enim stoletjem: »V onih ~asih so brez teàvnih znanstvenih zapiskov, brez znanja kemi~ne sestave vode in brez drobnogleda izvajali vpra{anja o pitni vodi. ^lovek bi menil, da je dandanes dokaj làje lotiti se take zadeve in ker nam je znanost odprla globokej{i pogled v delavnico prirode, bi pri~akovali, da prodira navdu{enje za sodelovanje in izvr{itev tako nujnega vpra{anja v {ir{i kroge – vendar je stvar dostikrat vsa druga~na, na{a znanstvena doba {e zmirom zaostaje dale~ za nerazsvetljenim starim vekom. Tej ~udni prikazni je pa~ vzrok to, da smo do zdaj bili vajeni vodo dobivati zastonj. Nih~e ne izdaje rad denarja za stvar, ki se v toliki mnoìni pretaka skozi na{e mesto, vrh tega pa ljudstvo {e vedno ne zna, da mu je voda neprecenljiv in prepotreben ìvè.« V poro~ilu zasledimo enega prvih (danes bi rekli) pravilnikov o pitni vodi, ki med drugim pravi: »Voda mora biti ~ista, brez barve in brez duha.« Leta 1888 je v okviru »vodovodnega odseka ob~inskega sveta ljubljanskega« pri{lo do odlo~itve, da se 3 km severno od naseljenih povr{in mesta po na~rtih inènirja Oskarja Smrekerja iz Mannheima, »priznanega ve{~aka na polji vodovodnih zgradeb« in pod nadzorstvom vodovodnega odseka z mestnim inènirjem Jaroslavom Hanu{em zgradi ~rpali{~e Kle~e kot galerija s {tirimi vodnjaki, primarni vodovod v dolìni 27.326 m in rezervoar na Ròniku s prostornino 3.030 m3. Glavni vodnjak je imel v premeru 5 m, premer drugih je bil pol manj{i, globoki pa so bili priblìno 20 m, skupna zmogljivost je zna{ala 3.384 m3/dan. Kopani vodnjaki so bili z natego v podzemnem rovu povezani z ja{kom, v katerem je bila batna ~rpalka na pogon s parnim strojem. Dve leti po odlo~itvi, 17. maja 1890, je v prvih 606 hi{ è pritekla voda. Celotni stro{ki so zna{ali 485.486 goldinarjev. Od odlo~itve do izvedbe je torej preteklo dve leti. Vse do danes je ostala prvotna lokacija ~rpali{~ srce vodovodnega sistema mesta Ljubljane. Ivanu Hribarju so za izredne zasluge pri izvedbi vodovoda podelili naslov ~astnega me{~ana. Potres leta 1895 mestnemu vodovodu ni povzro~il {kode. Poraba vode pa je v rasto~em mestu hitro nara{- ~ala, zato so v letih 1908–1910 raz{irili vodarno Kle~e z novim vodnjakom in zgradili nov 5,2 km dolg povezovalni cevovod od Kle~ do Rònika, premera 400 mm. Leta 1910 je bilo na vodovod priklju~enih è 1.368 hi{. 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Do leta 1930 je dnevna poraba vode iz prvotnih 3.000 m3 narasla v dneh najve~je porabe tudi na 21.000 m3. Prvi dve parni ~rpalki sta bili z elektri~no centrifugalno ~rpalko za 250 l/s zamenjani leta 1936, leta 1940 pa so parne kotle ugasnili, ker je bila name{~ena {e druga, rezervna elektri~na ~rpalka. Vodarna Kle~e je imela leta 1950 {est vodnjakov, leta 1970 è petnajst in leta 1989 sedemnajst. Od takrat se kapaciteta vodarne Kle~e ni spreminjala. Vodarna Hrastje je za~ela s {tirimi vodnjaki obratovati leta 1953, dve leti pozneje pa je za~ela obratovati vodarna [entvid, ki danes obratuje s tremi vodnjaki. Leta 1975 je bila kapaciteta vodarne Hrastje podvojena in danes je na tej lokaciji deset vodnjakov. Vodovarstveno obmo~je v Vìmarjih je sluìlo zgolj raziskovalnemu delu. Leta 1982 je za~ela z obratovanjem vodarna Jar{ki Brod, ~etrta vodarna centralnega vodovodnega sistema na Ljubljanskem polju, ki danes obratuje s tremi vodnjaki. Mesto je dodaten vodni vir na{lo tudi na svojem jùnem obrobju. Raziskave, ki so bile v {estdesetih letih tega stoletja izvedene na Barju, so pokazale, da so pod barjanskimi glinasto-meljnimi usedlinami debele plasti proda s podtalno vodo pod pritiskom. Leta 1981 je bila zgrajena vodarna Brest na vr{aju reke I{ke, ki je prvotno izkori{~ala le vodonosne sloje v zgornjih, holocenskih sedimentih, danes pa izkori{~a tudi podzemno vodo spodnjih vodonosnih plasti. 8.2 OSKRBA S PITNO VODO DANES Oskrba s pitno vodo spada med tiste gospodarske javne slùbe, od katerih je mo~no odvisna kakovost vsakdanjika prebivalcev Ljubljane. Utrip ìvljenja bi se dobesedno ustavil, ~e ne bi delovala, kot bi morala. Koliko neprijetnosti bi doìveli, ~e bi bile na{e pipe suhe. Oskrba s pitno vodo je zasnovana tako, da je pravzaprav ne opazimo, seveda pod pogojem, da deluje brez motenj. ALE[ SMREKAR Slika 68: Rezervoarji na mestnih vzpetinah, kot je vodohran na Ròniku, opravljajo vlogo vodnih stolpov, ki jih poznamo iz drugih ravninskih obmo~ij. 105 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 60 /leto m v 45 63 alce ode 10 30 pane v vilo prebiv {te4 10 li~ina na~rko 15 0 1890 1960 2003 leto koli~ina na~rpane vode {tevilo prebivalcev Slika 69: Na~rpane koli~ine vode in {tevilo prebivalcev v Ljubljani v zadnjem stoletju. Dana{nji upravljavec vodovodnega sistema, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, upravlja z ve~ kot 1.100 km dolgim vodovodnim sistemom, ki se oskrbuje iz {tirih vodarn Ljubljanskega polja in vodarne I{kega vr{aja, ki obsegajo skupno 39 aktivnih vodnjakov. Na Ljubljanskem polju obratujejo vodarne Kle~e, Hrastje, [entvid in Jar{ki Brod. V literaturi naletimo na razli~na imena zadnje vodarne. V arhivskih doku-mentih najdemo ime Jar{ki Brod, zaradi ~esar se v zadnjem ~asu vra~amo k uporabi tega imena. Pojavlja se tudi naziv Jar{ki prod, ki izhaja iz lastnega zemljepisnega imena ravnice, kjer vodarna leì. Do poe-notenja imen bo preteklo {e nekaj ~asa. Podtalnica se ~rpa iz vodnjakov, ki segajo od 40 do 100 m globoko. V vodnjake, od katerih ima najve~ji premer 800 mm, so vstavljene potopne ~rpalke, ki odvisno od izdatnosti vodnjaka in vodonosnika ~rpajo od 15 l/s pa vse do 100 l/s. Klasi~ne ~rpalke z elektromotorjem v strojnici vodnjakov so pred desetletjem zamenjale potopne ~rpalke. Vodarna Kle~e, ki se v dolìni ve~ kot 1 km razteza od Dravelj proti vzhodu, to je naseljenim povr{inam Beìgrada, je vse stoletje ostala osr~je vodovodnega sistema mesta. Dva dela lo~uje prometna Saveljska cesta, ki izgublja lokalni prometni zna~aj. Na jùni strani te~e ob njej severna obvozna cesta, prispevna obmo~ja na severu pa so pretèno kmetijska, kljub temu se nekaj zazidanih obmo~ij krepko ugreza v kmetijski prostor. Vodarna Hrastje se deli v dva dela, med seboj oddaljena okrog 350 m, ki potekata v smeri sever–jug med [martinsko in severno obvozno cesto. Obmo~ji leìta severno od industrijsko trgovske cone BTC, na vzhodu pa se ji priblià vzhodni del ljubljanskega avtocestnega obro~a. Na zahodu vodarno obdajajo intenzivno obdelovane kmetijske povr{ine, ki jih seka [martinska cesta. Vodarna [entvid leì med kmetijskimi povr{inami, vendar se ji z vzhoda in jugozahoda poseljena obmo~ja [entvida mo~no pribliùjejo. Mimo vodarne potekata z obeh strani prometni cesti, ki povezujeta Jeìco in Savlje s [entvidom oziroma z gorenjsko avtocesto. Blizu zajetja je tudi nekdanja upravna stavba, ki jo obdaja pogozdena povr{ina. Vodarna Jar{ki Brod je edina izmed vodarn, ki leì na levem bregu reke Save jùno od industrijske cone ob Brn~i~evi ulici. Je na z nizkim drevjem in grmi~evjem poraslem obmo~ju vzhodno od mostu, kjer [tajerska cesta pre~ka reko Savo. 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Vodarne so strogo varovano obmo~je, obdano z za{~itno ograjo in pod stalnim nadzorom varnostne slùbe. Osebje je stalno prisotno le v vodarni Kle~e, druge vodarne so upravljane na daljavo. Neposreden dostop do ~rpali{~ je mogo~ le v spremstvu poobla{~ene osebe. Delovanje objektov je pod nadzorom ene osebe, ki upravlja vodovodni sistem iz dispe~arskega centra v vodarni Kle~e, kjer je upravljavski center. Objekti so daljinsko nadzorovani in obratujejo povsem samostojno. Visoko zmogljiv in zanesljiv krmilnik na podlagi vhodnih podatkov procese krmili povsem avtonomno. Podatki o trenutnem delovanju objektov, kot so vodnjaki, pre~rpalnice in vodohrani, se prena{ajo v nadzorni sistem. Operater z nad-zornim sistemom preverja delovanje vodovodnega sistema in na podlagi trenutnega stanja na omrèju izvr{uje potrebne ukaze za optimalno delovanje vodovodnega sistema. Delovanje ~rpalk vodnjakov je prilagojeno trenutnim potrebam v omrèju in tarifi elektri~ne energije. Vodovod je eden najve~jih porabnikov elektri~ne energije v mestu. Med nizko elektri~no tarifo obratuje ve~je {tevilo vodnjakov, ki presèke na~rpane vode ~rpajo v rezervoarje, tako imenovane vodohrane, ki imajo skupno prostornino okrog 20.000 m3. Okolica Ljubljane je hribovita, zato rezervoarji leìjo na pobo~jih obrobja mesta, na primer na Ròniku, nad ^rnu~ami in nad Prànom. V Ljubljani ne poznamo tako imenovanih vodnih stolpov, kot jih poznajo mesta, ki leìjo na ravninskih obmo~jih. Vi{je leè~im predelom, na primer na Grajskem hribu, se voda dobavlja s pomo~jo pre~rpalnih postaj. Voda se na poti iz ~rpali{~ do uporabnikov v omrè- ju ne zadrùje dalj kot nekaj ur. Iz vodarn izstopa na~rpana voda po cevovodih, od katerih ima najve~ji premer 700 mm. Obratovalni tlak vodarn na izhodu iz vodarn doseè 5 barov. Na poti do uporabnikov se vodovodno omrèje {iri, omrèje je vse bolj podobno velikanskemu razvejanemu drevesu, premer vodovodnih cevi se od primarnih cevovodov velikih premerov zoì na sekundarno omrèje in se pri uporabnikih skr~i na 20 mm. Tlak, ki {e zado{~a za nemoteno oskrbo najbolj oddaljenih uporabnikov, zna{a 2,5 bara. V vodovodnem sistemu je vgrajeno priblìno 35.000 vodomerov, ki so v lasti uporabnikov in katerih od~itki sluìjo obra~unu porabljene vode. Hkrati z rastjo prebivalstva v Ljubljani je v zadnjem stoletju nara{~ala potreba po vse ve~jih koli~inah pitne vode. Za~elo se je v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, {irila se je industrijska dejavnost, hkrati pa se je mo~no pove~alo tudi {tevilo gospodinjstev v mestu. Krivuljam rasti koli~in na~rpane vode in {tevila prebivalstva se med dvigovanjem ìvljenjskega standarda spremenita strmini, vendar krivulji na~rpanih koli~in bolj kot krivulji rasti prebivalstva. Z rastjo ìvljenjskega standarda se je namre~ pove~evala tudi poraba pitne vode na prebivalca. Koli~ine na~rpane vode se v zadnjem desetletju zmanj- {ujejo predvsem zaradi usihanja porabe v gospodarskih dejavnostih in voja{kih ustanovah pa tudi v gradbeni{tvu in gostinstvu. [tevilo prebivalcev, ki se oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema, se bistveno ne spreminja, opazno pa je pove~evanje porabe na obrobju sistema in upad porabe v osrednjem delu mesta zaradi preseljevanja mestnega prebivalstva na obrobje mesta. Vodarna Kle~e je osrednji del sistema, saj je leta 2003 prispevala kar 55 % vseh na~rpanih koli~in, kar pomeni 20,6 milijona m3 ali v povpre~ju 650 l/s. Sledijo vodarna Brest s 4,9 milijona m3, Hrastje s 4,5 milijona m3, Jar{ki Brod s 4,3 milijona m3 in [entvid s 3,2 milijona m3. Razli~ni predeli Ljubljane dobijo vodo iz razli~nih vodarn – [entvid~ani iz vodarne [entvid, Beì- graj~ani iz vodarne Kle~e, ^rnu~ani iz vodarne Jar{ki Brod, prebivalci Murgel in ob Trà{ki cesti, zahodno od Dolgega mosta, iz vodarne Brest, vmes pa so obmo~ja, na katera v odvisnosti od tla~nih razmer priteka voda iz ve~ vodarn. V ljubljanskem sistemu oskrbe s pitno vodo zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti danes ni ve~ obmo~ja, ki bi bilo oskrbovano izklju~no iz vodarne Hrastje. Koli~ina porabljene vode na osebo se v Ljubljani med posameznimi obmo~ji zelo razlikuje in zna{a 150–250 l na osebo na dan. Cilj upravljanja vodovodnega sistema je stalna, varna in zdrava oskrba s pitno vodo v zadostnih koli~inah, skladna s pravnimi normami in tehni~nimi predpisi. Upravljavec vodovodnega omrèja ima pomembno vlogo gospodarja, ki skrbi za premoènje, ki je pretèno poloèno skrito o~em nekaj metrov pod povr{jem. Omrèje se vsak dan nadzira, pregleda se trase vodovoda, delovanje zapiral in hidran-tov, ja{kov in naprav v njih, odzra~evalnih ventilov. S posebnimi napravami se spremljata pretok in tlak na posameznih to~kah sistema, razlike med izmerjenimi in pri~akovanimi ali izra~unanimi vrednostmi 107 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Slika 70: Zmanj{evanje izgub v vodovodnem sistemu, ki je skoraj tretjinsko, je pomembna naloga prihodnjih let. ALE[ SMREKAR pa dokazujejo, da je treba obmo~je, kjer je bila meritev opravljena, podrobneje pregledati. Terenske ekipe so v stalni pripravljenosti, da ob okvari na dolo~enem odseku posredujejo kar najhitreje. Pri upravljanju vodovodnega omrèja se posluùjemo hidravli~nega modela omrèja. To je mate- mati~no orodje, ki je v pomo~ pri iskanju optimalnega na~ina vodenja sistema. Poleg tega je hidravli~ni model orodje, s katerim projektiramo in tako na~rtujemo dolgoro~ni razvoj vodovodnega omrèja v mestu. S pomo~jo hidravli~nega modela napovedujemo spremembe v delovanju omrèja zaradi priklju~evanja novih porabnikov, rekonstrukcij cevovodov in v posebnih razmerah, kot je na primer izpad ~rpali{~ zaradi motene oskrbe z elektri~no energijo, kar se lahko zgodi ob intenzivnih snènih padavinah, ali zaradi nenadnega onesnaènja podtalnice. Zmanj{evanje izgub, ki v ljubljanskem sistemu zna{ajo okrog 30 % na~rpane vode, je pomembnej- {a naloga prihodnjih let. Vodovodne izgube so posledica starosti cevovodov in tesnilnih materialov, nekakovostnega materiala, korozije, fizi~nih po{kodb kot posledic prometne obremenitve, gradbenih posegov v okolici vodovodne mreè in drugo, s ~imer se bolj ali manj uspe{no otepa vsak sistem oskrbe s pitno vodo. Mesto se je v prvih desetletjih po vojni hitro razvijalo, vgrajeni so bili materiali s kratko ìvljenjsko dobo, obstoje~e omrèje pa se ni dovolj obnavljalo, tako da so nekateri deli omrèja stari 70 in ve~ let. Stanje komunalne infrastrukture je pomemben kazalec razvitosti drùbe. Od uspe{nega gospodarjenja s premoènjem preteklih generacij ni odvisen samo ìvljenjski standard sedanjih prebivalcev Ljubljane, ampak je odvisno tudi to, kako visoka bodo vlaganja v vodovodno omrèje ~ez ~as, ko bodo vajeti gospodarjenja prevzeli na{i otroci. Slika 71: Vodovodno omrèje vodarn na Ljubljanskem polju. 108 ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: JP Vodovod-Kanalizacija d. o. o. LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA MEDNO VA TACEN SPODNJE GAMELJNE BROD vodnjak DRAGOMELJ obmo~je vodarne – STANE@I^E VI@MARJE I. varstveni pas (1988) ^RNU^E P{ata primarno vodovodno omrèje NADGORICA sekundarno vodovodno omrèje [ENTVID PODGORICA JE@ICA SAVA BERI^EVO VIDEM DRAVLJE DOL PRI LJUBLJANI BE@IGRAD [I[KA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E A SLO Grada{~ica LJUBLJANA VI^ VENIJE 10 TRNOVO SOSTRO M 109 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Zmanj{evanje vodovodnih izgub ne pripomore samo k zmanj{anim obratovalnim stro{kom, ampak tudi k ve~jim zalogam vodnega vira. To pomeni, da se zmanj{ajo stro{ki, povezani z iskanjem novih kakovostnih vodnih virov. Tudi omejevanje potreb je z dolgoro~nega vidika bolj gospodarno kot pa hla-stanje po novih vodnih zalogah, seveda izklju~no pod pogojem, da se cena pitne vode ravna po tr`nih zakonitostih in ne spada v socialno kategorijo. 8.3 ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE Zdravstveno ustrezna pitna voda je temelj na{ega preìvetja. Pitna voda je eno najbolj strogo in pogosto nadzorovanih ìvil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar so njene mikrobiolo{ke in fizikalno-kemijske lastnosti skladne s predpisi, ki urejajo to podro~je. Danes kakovost pitne vode v Ljubljani {e vedno uvr{~amo med prednosti ìvljenja v glavnem mestu. V Ljubljani pijemo kakovostno, povsem naravno pitno vodo brez tehni~nih postopkov pre~i{~evanja, tudi brez kloriranja. Pitna voda ljubljanskega vodovoda je bistra in hladna (povpre~na temperatura pri viru je 11 °C) ter dobro prezra~ena. Zaradi ravno prav{nje vsebnosti proste ogljikove kisline pa je rahlo osveùjo~a. Sred-Preglednica 12: Lastnosti pitne vode v Ljubljani med letoma 2002 in 2004 (* – Pravilnik o pitni vodi (Uradni list Republike Slovenije 19/2004, 35/2004),** – vzrok za morebitni pojav je neustrezno hi{no vodovodno omrèje). parameter enota mejna vrednost* obmo~je temperatura °C do 25 °C 10–14 pH 6,5–9,5 7,2–7,6 elektroprevodnost μS/cm (20 °C) 2500 380–550 kalcij mg/l 55–75 magnezij mg/l 15–25 natrij mg/l 200 2–9 kalij mg/l 0,5–1,5 skupna trdota 0N 11–17 karbonatna trdota 0N 10–14 hidrogenkarbonat mg/l 250–350 sulfat mg/l 250 5–25 klorid mg/l 250 2–20 nitrat mg/l 50 12–22 nitrit mg/l 0,5 pod mejo poro~anja amonij mg/l 0,5 pod mejo poro~anja krom μg/l 50 pod mejo poro~anja do 15 svinec μg/l 10 pod mejo poro~anja** èlezo μg/l 200 pod mejo poro~anja atrazin μg/l 0,1 pod mejo poro~anja do 0,1 desetilatrazin μg/l 0,1 pod mejo poro~anja do 0,14 2,6-diklorobenzamid μg/l 0,1 pod mejo poro~anja do 0,11 vsota pesticidov μg/l 0,5 pod mejo poro~anja do 0,3 trikloroeten in tetrakloroeten μg/l 10 pod mejo poro~anja do 3 mineralna olja μg/l pod mejo poro~anja do 6 escherichia coli v 250 ml 0 0 koliformne bakterije v 100 ml 0 0 {tevilo kolonij 22 °C brez sprememb 0 {tevilo kolonij 37 °C v 1 ml 100 0 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 72: Oskrbovalec pitne vode zagotavlja ALE[ SMREKAR nadzor nad njeno zdravstveno ustreznostjo. nja trdota ljubljanske pitne vode je okoli 15 nem{kih trdotnih stopinj. pH vrednost, ki pove, ali je voda kisla (pH < 7) ali bazi~na (pH > 7), je v rahlo bazi~nem obmo~ju. Hladna pitna voda ni korozivna in ne povzro~a ~ezmernega nastajanje vodnega kamna. Po koli~ini so najpomembnej{i ioni kalcij, magnezij in hidrogenkarbonat. Koncentracija snovi v vodi pri uporabnikih ni stalna, temve~ se spreminja znotraj meja, razpon pa je odvisen od vodnega vira, iz katerega se obmo~je napaja. Organske snovi se pojavljajo le v sledovih kot {tevilne naravne snovi in tudi sinteti~ne spojine, ki so posledica ~lovekove dejavnosti. Izvor organskih snovi je lahko ~isto naraven, onesnaènje pa bi povzro~il vdor komunalnih odplak v vodonosnik ali katera od kemi~nih spojin, ki se uporabljajo v industriji, kmetijstvu ali jih prevaàmo po cestah. ^eprav se sledi ostankov pesticidov in njihovih razgradnih produktov ob~asno pojavljajo nad mejno vrednostjo, ki jo dovoljuje pravilnik, danes najve~ja grònja kakovosti pitne vode v Ljubljani vendarle ni ve~ uporaba fitofarmacevtskih sredstev, saj je v kmetijstvu neprimerno bolj usmerjana in nadzorovana kot pred desetletjem. Hkrati se ostro nadzoruje raba drugih nevarnih kemikalij, kar bo prepre~ilo nedovoljene in nenad-zorovane izpuste v okolje. Velika nevarnost za kakovost pitne vode pa so {e vedno kemikalije, ki so bile nenadzorovano odloène v okolje v povojnih desetletjih. Kakovost podtalnice se izbolj{uje, zato se postopoma izbolj{uje tudi kakovost pitne vode. Danes pijemo bolj kakovostno vodo, kot smo jo pred desetletjem. Zakonski mehanizmi nam bodo omogo~ili, da bomo to kakovost tudi ohranili in jo {e izbolj{ali. Prehodnega obdobja, v katerem bomo v pitni vodi {e zaznavali posledice nerazumnih, okolju {kodljivih dejanj iz preteklosti ne moremo prese~i ~ez no~, vendar zaradi tega zdravje prebivalcev Ljubljane ni v nevarnosti. 8.4 KRONOLO[KI PREGLED SPREJEMANJA VODOVARSTVENIH OBMO^IJ Metodologije dolo~anja vodovarstvenih obmo~ij oziroma varstvenih pasov, kot so se imenovali v preteklosti, imajo v Sloveniji bogato zgodovino. Vse so sledile spoznanjem in potrebam ~asa, v katerem 111 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) so nastajale. Dosedanji pristopi so temeljili na vrsti omejitev in ukrepov ter na nedvoumni prepovedi posamezne rabe prostora. Naravnim danostim in pravo~asni za{~iti vodnih virov se lahko zahvalimo, da so Ljubljan~ani tudi danes oskrbovani z naravno pitno vodo. Uspeh stroke je izjemen, ~e upo{tevamo jeklene ~ase, v katerih ni bilo prostora za okoljevarstveni pogled na svet, tako da je stroka morala s~asoma popustiti pod politi~nimi pritiski. V Ljubljani se je pristopilo k varovanju vodnih virov na Ljubljanskem polju dovolj zgodaj, da je v obdobju nagle rasti mesta è veljalo varovanje vodnega vira z varstvenimi pasovi (Breznik 1988). 8.4.1 ODLOK O ZA[^ITNEM PASU IZ LETA 1955 Po letu 1945 se je Ljubljana za~ela {iriti proti severu, pove~ale so se primestne vasi, ki so se desetletja pozneje zlile z mestom. V letih od 1947 do 1949 je nastopila kriza v preskrbi s pitno vodo, odpravili so jo s pove~anjem ~rpali{~a Kle~e in z novimi ~rpali{~i v [entvidu in Hrastju. Ob pove~anih koli~inah na~rpane pitne vode in zaradi è dolgo uveljavljenih principov urbanizacije se je pojavila tènja po varovanju podtalnice in leta 1955 je bil sprejet Odlok o za{~itnem pasu. Za{~itni pas vodarn Kle~e in [entvid je bil nezazidljiv in ga je bilo mogo~e uporabljati le v kmetijske namene. Izjema sta bili vasi Kle~e in Savlje, kjer je bila dovoljena zazidava na podlagi minimalnega zazidalnega na~rta. Za{~itni pas vodarne Hrastje je bil majhen in v celoti nezazidljiv. V odloku ni bilo ~lena, ki bi zahteval gradnjo kanalizacije, le v obrazloìtvi odloka je bila poudarjena potreba po upo- {tevanju najstròjih sanitarnih predpisov glede odvajanja odpadnih in fekalnih voda. Vloga odloka iz leta 1955 je zelo velika, saj je pravo~asno prepre~il pozidavo vplivnega obmo~ja vodarne Kle~e in òjega obmo~ja vodarne Hrastje, kjer pa je bil za{~itni pas premajhen. Odlo~be odloka so se strogo izvajale ve~ kot deset let, nato pa so pod pritiskom popustili in z generalnim urbanisti~nim na~rtom leta 1966 dovolili gradnjo novih sosesk vzhodne Savlje, jùne Kle~e in Sneberje ter ve~je {tevilo hi{ v vaseh ob Savi na obmo~ju vodarne Hrastje. Lokacijske odlo~be za nove hi{e so izdajali z zahtevo po obveznem priklju~ku na kanalizacijo, ki je bila le na~rtovana in se je gradila veliko pozneje. V tem obdobju je nastalo »~rno naselje« Toma~evo z greznicami, ob stanovanjske hi{e se je zakopavalo neza{~itene cisterne za kurilno olje, dovoljena je bila gradnja voja{nice ob Letali{ki cesti in pove~al se je promet z naftnimi derivati zaradi skladi{~a v Zalogu. Zaradi nastalih razmer je sanitarna in{pekcija leta 1971 zahtevala izdajo novega odloka in zaostritev za{~itnih ukrepov. 8.4.2 ODLOK O VARSTVENIH PASOVIH VODNIH VIROV V LJUBLJANI IN UKREPIH ZA ZAVAROVANJE VODA IZ LETA 1977 Odlok (Uradni list Socialisti~ne Republike Slovenije 18/1977) je dolo~eval meje varstvenih pasov vodarn Kle~e in [entvid, Hrastje, Jar{ki Brod, Brest na I{kem vr{aju ter ~rpali{~a Bokalce. Novi ~rpali{~i Jar{ki Brod in Brest sta bili v tem obdobju v fazi raziskovanja in idejne zasnove. Ti vodarni sta pomenili decentralizacijo vodnih virov in sta {e danes pomemben ~len v strategiji za{~ite, saj je malo verjetno, da se onesnaìjo vsi vodni viri naenkrat. Na podlagi analiz doma~ih in tujih nesre~ ter zaradi slab{anja kakovosti vode je bil podan predlog o takoj{nji ustavitvi gradnje v najòjem in òjem varstvenem pasu. To je veljalo predvsem za nedovoljeno pozidavo, saj so bili nepozidani varstveni pasovi zelo privla~ni za ~rnograditelje. Poudarjala se je nujnost gradnje javne kanalizacije v najòjem in òjem varstvenem pasu, saj so komunalne odpadne vode neposredno ogroàle ~rpali{~a. Po predlogu naj bi bile na javni vodovod priklju~ene le tiste zgradbe, ki so priklju~ene tudi na javno kanalizacijo. Koli~ina odplak se je v zgradbah, priklju~enih na vodovod mo~no pove~ala, lastniki so prebili greznice in komunalno odpadno vodo ponikovali. Slika 73: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1955. 112 ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: JP Vodovod-Kanalizacija d. o. o. LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA MEDNO VA TACEN SPODNJE GAMELJNE BROD DRAGOMELJ STANE@I^E VI@MARJE VODARNA ^RNU^E [ENTVID P Varstveni pas {ata NADGORICA varstveni pas [ENTVID PODGORICA JE@ICA VODARNA KLE^E BERI^EVO VIDEM DRAVLJE SA DOL PRI LJUBLJANI VA BE@IGRAD [I[KA VODARNA HRASTJE LJUBLJANA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO M 113 ali graben RUDNIK 114 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: JP Vodovod-Kanalizacija d. o. o. LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Ljubljanskega polja ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA MEDNO VA TACEN SPODNJE GAMELJNE BROD Varstveni pas DRAGOMELJ I. varstveni pas STANE@I^E VI@MARJE ^RNU^E II. varstveni pas P III. varstveni pas VODARNA {ata NADGORICA [ENTVID IV. varstveni pas [ENTVID PODGORICA Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr VODARNA VODARNA KLE^E JAR[KI BROD BERI^EVO VIDEM DRAVLJE SA DOL PRI LJUBLJANI VA VODARNA BE@IGRAD HRASTJE [I[KA LJUBLJANA MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 74: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1977. V obrazloìtvi odloka so bila analizirana obstoje~a ~rpali{~a, hidrogeolo{ke razmere z oceno zmogljivosti podtalnice, prihodnja poraba vode ter potrebno pove~anje takratnih ~rpali{~ in gradnja novih. Analize kakovosti podtalnice in porabe vode iz sedemdesetih in osemdesetih let preteklega stoletja so nakazovali, da bo na za~etku novega tiso~letja na obmo~ju Ljubljane primanjkovalo zdravstveno ustrezne pitne vode. V tem obdobju se je pri dnevni porabi 550 l/osebo/dan na~rtovalo, da bo leta 2020 Ljubljana potrebovala za oskrbo 450.000 prebivalcev okrog 90 miljonov m3/leto (leta 2003 je bilo na~rpano 37,4 mi-ljona m3). Po teh predvidevanjih bi bilo izkori{~anje vodonosnika na Sor{kem polju za potrebe Ljubljane nujno è leta 1993. Napovedi so bile pretirane, saj niso upo{tevale vseh procesov in gibanja porabe vode v zadnjih desetih letih, ki so posledica spremenjenih drùbenopoliti~nih razmer in okoljske politike, ki jo narekuje Evropska unija. V sedemdesetih letih je bila ekolo{ka zavest prebivalcev Ljubljane nizka, saj so ostrej{i za{~itni ukrepi novega odloka povzro~ili nezadovoljstvo prebivalcev, ti so na zborih ob~anov zahtevali preverjanje strokovne usposobljenosti sestavljavcev odloka. Predlagani za{~itni ukrepi s prepovedmi in omejitvami v posameznih varstvenih pasovih so se morali omiliti. Sprejet odlok je bil kompromis med stroko in tem, kar je bilo za prizadete in ob~ino sprejemljivo. 8.4.3 ODLOK O VARSTVU VIROV PITNE VODE IZ LETA 1988 Odlok iz leta 1977 se je dopolnjeval in prilagajal zahtevam novih pravilnikov in zakonov. Nakopi~i-lo se je ve~ dodatkov in dopolnitev in odlok ni bil ve~ pregleden (Uradni list Socialisti~ne Republike Slovenije 17/1981, 30/1981, 15/1983, 15/1984). Izvr{ni svet mestne skup{~ine je odlo~il, da se pripravi nov odlok, katerega podlaga je bil odlok iz leta 1977, ki se je v dolo~enih to~kah spremenil in dopolnil. V tem ~asovnem obdobju so bile sprejete pomembne urbanisti~ne re{itve, ki so vplivale na razvoj mesta, kot so opredelitev obmo~ij urejanja za proizvodne dejavnosti, za stanovanjska obmo~ja in druge dejavnosti ter gradnja obvoznic. Manj skrbno varovanje v neposredni bliìni vodarn je àl pripeljalo do rabe prostora za industrijo in obrt in jo preve~ pribliàlo ob~utljivemu vodovarstvenemu obmo~ju. Do leta 1982 so bile opravljene obsène raziskave podtalnice Ljubljanskega polja, na podlagi katerih je bilo zaradi potreb mesta po prostoru predlagano zmanj{anje in prekategorizacija tedanjih varstvenih pasov. Najòji varstveni pas, I. varstveni pas, je odlok skr~il na vodarno. [ir{i, III. varstveni pas, in vpliv-ni, IV. varstveni pas, je odlok zdruìl v {ir{i, III. varstveni pas, z blagim reìmom varovanja in dovoljeno gradnjo na obmo~ju, ki je opremljeno s kanalizacijo. Zmanj{al se je obseg varovanja na levem bregu Save. Med zaostrene za{~itne ukrepe, ki jih je uvajal novi odlok, spada prepoved vgradnje toplotnih ~rpalk in pove~ava lovilnih skled nevarnih in {kodljivih snovi. Novi odlok je dopu{~al pozidavo vrzeli med obstoje~imi hi{ami in pozidave ter dozidave hi{ v vaseh ob Savi, pod pogojem, da se bistveno ne pove- ~a {tevilo prebivalcev na tem obmo~ju. Ta olaj{ava je bila namenjena lokalnim prebivalcem. Odlok je mnogo bolj kot prej{nja dva opredeljeval dol`nosti pri sanacijah razmer v varstvenih pasovih. Upravljavec sistema oskrbe s pitno vodo je bil zadolèn za izdelavo smernic sanacije, ki so bile leta 1991 tudi izdelane, vendar ne potrjene (Karpe, 1991). Mesto Ljubljana je pri{lo v konflikt z varovanjem virov pitne vode ob gradnji severne obvozne ceste ter vzhodne avtoceste. Ureditev prometa z obvoznicami je bila zasnovana è v Generalnem planu urbanisti~nega razvoja (Glasnik 6/1966) in v Odloku o urbanisti~nem programu za obmo~je mesta Ljubljane (Uradni list Socialisti~ne Republike Slovenije 28/1972). Omeniti velja, da je bilo pri razpravah o zasnovi ureditve prometa varovanje vodnega vira tako podcenjeno, da so bile nekatere zasnove v Generalnem planu urbanisti~nega razvoja Ljubljane izdelane celo z opustitvijo najve~je vodarne ljubljanskega vodovodnega sistema, to je vodarne Kle~e. ^as je pokazal, da je bila zavrnitev te ideje prava odlo~itev. V odloku o varstvenih pasovih, sprejetem leta 1977, je bila severna obvozna cesta ume{~ena v najòji varstveni 115 116 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: JP Vodovod-Kanalizacija d. o. o. LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Ljubljanskega polja ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA MEDNO VA TACEN SPODNJE GAMELJNE BROD Varstveni pas DRAGOMELJ STANE@I^E VI@MARJE ^RNU^E I. varstveni pas VODARNA P{ata II. varstveni pas NADGORICA [ENTVID III. varstveni pas [ENTVID PODGORICA VODARNA Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr VODARNA JAR[KI BROD KLE^E BERI^EVO VIDEM DRAVLJE SA DOL PRI LJUBLJANI VA VODARNA BE@IGRAD HRASTJE [I[KA LJUBLJANA MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 75: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1988. pas z zahtevo, da se pri gradnji vseh cest prek najòjega varstvenega pasu upo{teva najstròja za{- ~ita pred onesnaènjem podtalnice. Odlok iz leta 1988 pa je prepovedoval gradnjo magistralnih in regionalnih cest v II. varstvenem pasu in tako se gradnja severne obvoznice ne bi mogla nadaljevati. Zato je bila leta 1993 sprejeta sprememba odloka z obrazloìtvijo, da je pri{lo ob javni razgrnitvi do tehni~ne napake v zvezi s prikazom varstvenih pasov in trase na~rtovanih cest. Do spremembe odloka je pri{lo zaradi upo{tevanja vseh ukrepov, ki zmanj{ujejo ogroènost vodarne. Zunanja meja varstvenih pasov poteka od Medanskih vrat vzdol` Save do vzhodnega kraka obvoznice in avtoceste proti Mariboru, v severnem delu te~e po Savi, ki jo v ozkih pasovih pre~ka med Tacnom in Gameljnami ter ^rnu~ami in Nadgorico. Na zahodu in jugu meja poteka po vznòju Medanskega in Dvorskega hriba ter Trat, od koder se nadaljuje proti jugovzhodu ~ez [i{enski hrib in Grajski gri~, od tam pa sledi vznòju Golovca proti vzhodu, kjer se pri Fuìnah nasloni na Ljubljanico, pri Studencu pa na Zalo{ko cesto in èleznico Ljubljana–Zidani Most, nato se pri Novem Polju preusmeri v smer sever–jug. Odlok iz leta 1988 (Uradni list Socialisti~ne Republike Slovenije 13/1988) je imel kljub zastarelosti in nekaterim pomanjkljivostim vse do danes izjemen vpliv na varovanje vodnega vira na Ljubljanskem polju. ^e ne bi bile kr{ene zahteve in omejitve, ki jih je zahteval, kakovost podtalnice ne bi bila ogro- èna. Nadzor in kazenska politika, ki ju je odlok zahteval, sta bila neu~inkovita tudi zaradi spremenjenih drùbenopoliti~nih razmer, v ~emer lahko poi{~emo vzrok za neizvedene sanacijske programe, saj je vzpostavitev novih odnosov med odgovornimi institucijami zahtevala svoj ~as. To seveda ni opravi~ilo, upamo pa, da so ti ~asi vendarle è preteklost. 8.4.4 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMO^JU ZA VODNO TELO VODONOSNIKA LJUBLJANSKEGA POLJA Varovanje vodnih virov je danes ena pomembnih nalog nacionalnega programa varstva okolja (Uradni list Republike Slovenije 83/1999). Je del celostnega gospodarjenja z vodami, katerega temelj je ohranjanje naravnih procesov, ki sluìjo ~loveku, usmerjanje ~lovekovih dejavnosti na obmo~ja, kjer je vpliv na vode ~im manj{i, in izvajanje za{~itnih ukrepov, med katere uvr{~amo tudi uvajanje varstvenih reìmov. Sprejetje Zakona o vodah (Uradni list Republike Slovenije 67/2002) bo po pri~akovanjih prineslo tè- ko pri~akovane spremembe tudi v za{~iti vodnih virov v Ljubljani. Dolgoro~ni na~rti za izkori{~anje in izvajanje ukrepov za za{~ito vodnih virov pa bodo tudi v prihodnosti tesno povezani z razvojem urbaniziranih predelov mesta, komunalnim urejanjem, infrastrukturo, industrijo in splo{no rabo prostora. Usklajevanje interesov pri oblikovanju vodovarstvenih obmo~ij je zahteven postopek, ki ga vodijo predstavniki dràvne uprave, v njem pa sodelujejo tako predstavniki mestne uprave, podjetja, ki so zadol- èna za oskrbo z vodo, strokovnjaki za upravljanje voda ter vsi uporabniki prostora, katerih delo je odvisno od prepovedi, omejitev in zahtev na vodovarstvenih obmo~jih. Med vsemi vpletenimi stranmi potekata intenziven dialog in izmenjava informacij. Kako ob~utljivo podro~je je spreminjanje vodovarstvenih obmo~- jih, kaè podatek o letu sprejetja zadnjega odloka pa tudi dejstvo, da je bil è leta 1997 izdelan projekt Izdelava preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~je mesta Ljubljane in okolice (Drobne s sodelavci 1997). Zbrani, dopolnjeni in novelirani so bili podatki o varovanih obmo~jih ~rpali{~. Namen naloge je bil evidentirati vse vodne objekte, obstoje~e perspektivne vodne vire in obstoje~e varstvene pasove na ozemlju Mestne ob~ine Ljubljana, jih na podlagi novih podatkov dopolniti in izdelati predlog sanacije. Rezultati novih raziskav so kazali potrebo po dolo~eni prerazporeditvi za{~itnih ukrepov na zelo ogroènem obmo~ju vodnih virov in v povezavi s tem je bil izdelan predlog za uvedbo dodatnega, III. A, varstvenega pasu, v katerem so za{~itni ukrepi po omejitvah med II. in III. varstvenim pasom. Ideja o vmesnem varovanem obmo~ju naj bi zaìvela s sprejeto uredbo. 117 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 76: Vodovarstvena obmo~ja zahtevajo za{~itne ukrepe, ki se {e nezadostno izvajajo. Strokovne podlage so se leta 2002 ponovno preverile in dopolnile (Prestor s sodelavci 2002), treba je omeniti rezultate matemati~nega modela podtalnice Ljubljanskega polja (Refsgaard, Gustavsson 2000). Na tem raziskovalnem delu temelji Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list Republike Slovenije 120/2004), ki bo prevetrila pristop k varovanju vodnega vira v Ljubljani in temelji na splo{no veljavnih kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja. V vsem vmesnem obdobju so potekali intenzivni pogovori med vpletenimi stranmi, kon~ni rezultat pa je kompromis vseh predlogov. Na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljansko polje poteka meja od Medanskih vrat severno od Grma-de in [marne gore, severno od Gameljn, prek Ra{ice, do severnega roba ^rnu~. Meja poteka {e naprej prek Sote{kega hriba in [entjakoba, kjer pre~i Savo in avtocesto ter se usmeri proti jugu. Vzhodno od Novega Polja zavije proti zahodu, pre~i Golovec in Grad, po A{ker~evi cesti z jùne strani obide Tivoli pa z vzhodne [i{enski hrib ter nadaljuje mimo Kosez proti Podutiku. Od tam poteka meja proti zahodu do To{kega ~ela, nato proti severu po grebenu Dvorskega in Medanskega hriba do Medanskih vrat. Nekatere dejavnosti, ki so bile po odloku, veljavnem do leta 2004, prepovedane, so v uredbi pogoj-no dopu{~ene. Analize tveganja in obremenjenosti in iz njih izhajajo~i za{~itni ukrepi morajo zagotavljati ve~jo varnosti, kot jo poznamo danes. Ali je to dovolj, bo pokazal ~as. Z uveljavljanjem drugih predpisov o varstvu okolja, ki so v okviru evropske zakonodaje, predvsem kmetijstva, komunalnega urejanja prostora in industrije, ki so pomembni dejavniki rabe prostora, se bodo po pri~akovanjih obremenitve okolja in tudi podtalnice pomembno zmanj{ale. Med najpomembnej{e spremembe, ki jih Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja prina{a, uvr{~amo usmerjanje industrijske in obrtne dejavnosti na ob~utljivih obmo~ij v poslovno-stanovanjsko dejavnost. Iz primerjave obsega varovanih obmo~ij druge polovice 20. stoletja in uredbe iz leta 2004 lahko sklenemo, da se z obsegom varovanja vra~amo tja, od koder smo se pod pritiski morali umakniti. Slika 77: Vodovarstvena obmo~ja na Ljubljanskem polju po uredbi iz leta 2004. 118 ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: JP Vodovod-Kanalizacija d. o. o. LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km SA MEDNO VA TACEN SPODNJE GAMELJNE Vodovarstveno obmo~je BROD vodovarstveno obmo~je 0 DRAGOMELJ vodovarstveno obmo~je I STANE@I^E VI@MARJE ^RNU^E vodovarstveno obmo~je IIA P VODARNA {ata vodovarstveno obmo~je IIB NADGORICA [ENTVID vodovarstveno obmo~je III [ENTVID PODGORICA VODARNA JE@ICA VODARNA JAR[KI BROD KLE^E BERI^EVO VIDEM DRAVLJE SA DOL PRI LJUBLJANI VA VODARNA BE@IGRAD HRASTJE [I[KA LJUBLJANA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E A SLO Grada{~ica VI^ VENIJE 10 TRNOVO SOSTRO M 119 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 8.5 SKLEPI Prvi aksiom odgovornih za oskrbo s pitno vodo se glasi: Vodni vir ima neprecenljivo vrednost. Javna oskrba mesta Ljubljane s pitno vodo bo tudi v prihodnje temeljila na sedanjem na~inu oskrbe z vodo. Varnost oskrbe s pitno vodo je vrednota, za katero je vredno vloìti veliko dela in finan~nih sredstev. Varna oskrba je pogosto v nasprotju z razvojnimi na~rti in potrebami prebivalcev, ki so oskrbovani, in mesto Ljubljana je v tem vzor~ni primer. Popolne varnosti àl ni v nobenem sistemu oskrbe s pitno vodo, vendar je mo~ varnost pove~ati. Zato je treba v prvi fazi izvesti vse potrebne ukrepe znotraj sedanjega sistema oskrbe s pitno vodo in v vodovarstvenem obmo~ju, {ele nato pa uvajati spremembe v koncept oskrbe. Mesto je è dvanajsto desetletje oskrbovano z naravno pitno vodo in to je ena izmed vrednot, ki bo omogo~ila kakovostno ìvljenje tudi na{im potomcem pod pogojem, da bomo prav vsi ravnali skladno s predpisi, ki smo si jih napisali sami, pa tudi in predvsem skladno z eti~nimi merili. 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 9 RABA TAL Raba tal je odvisna od litolo{ke zgradbe, nadmorske vi{ine, naklona povr{ja, zgodovinskih in socio-ekonomskih zna~ilnosti obravnavanega obmo~ja. Na podlagi tega lahko posredno sklepamo o pritiskih na okolje oziroma na njegovo obremenjevanje. Skozi spremembe rabe zemlji{~ sledimo tudi stopnji obremenjevanja in njenim oblikam. Razlikujemo obmo~ja prevladujo~ih vplivov in u~inkov posameznih dejavnosti na okolje ter u~inkov na podtalnico. Temeljni viri obremenjevanja voda so po McKinneyju in Schochu (Plut 2003): kmetijstvo, industrija z energetiko in gospodinjstva. Metodolo{ki pristopi pri analizi rabe zemlji{~ se opirajo na podatke katastra (Gabrovec in Kladnik 1997, Petek 2004), statistike in interpretacije satelitskih posnetkov (Pavlin 1991, Rejec Brancelj 2003). Razli~ne pristope opredeljuje tudi natan~nost podatkovnih baz in njihova primernost za uporabo na razli~nih ravneh. Glede Ljubljanskega polja smo soo~ili rezultate vseh treh glavnih virov za analizo rabe zemlji{~. Pritiski kmetijske, industrijske in urbane rabe zemlji{~ so se od za~etka izkori{~anja zalog podtalnice za oskrbo s pitno vodo spreminjali in v celoti gledano pove~evali. Regionalno pomemben naravni vir, kar podtalnica Ljubljanskega polja nedvomno je, je bil zaradi tega nekajkrat ogroèn: razlitje nevarnih snovi, onesnaènost s pesticidi in neustrezno ravnanje pri odvajanju odpadnih voda. 9.1 POKROVNOST TAL Pokrovnost tal prikazuje fizi~no oblikovanost zemeljskega povr{ja, ne glede na namembnost. Razlikujemo naslednje temeljne kategorije: pozidana obmo~ja, kmetijska obmo~ja, gozdove in deloma ohranjena naravno obmo~ja, mokri{~a in vode. Podatki se zajemajo iz satelitskih slik s teledetekcijo in iz pomò- nih kartografskih podlag (ortofoto). Velikost najmanj{e entitete, ki je zajeta na karti, je 25 ha, kot je primer pri Corine Land Cover Slovenija 2000 (MOPE 2003). Prikazana je prevladujo~a pokrovnost tal v zajeti celici. Corine Land Cover omogo~a tri razli~ne ravni razvr{~anja: 5 razredov na prvi ravni, 15 na drugi in 44 na tretji. V Sloveniji je bilo ugotovljenih 37 od 44 razredov. Za omenjeni podatkovni vir je zna~ilno, da omogo~a primerjave na evropski ravni. Obmo~je Ljubljanskega polja z Jar{kim prodom obsega skoraj 70 km2 (69,7 km2). Analizirana je bila pokrovnost tal na vseh treh ravneh Corine Land Cover. Na prvi ravni so bili na Polju ugotovljeni 4 razredi. Najve~ji deleòdpade na pozidana obmo~ja, ki zajemajo ve~ kot polovico povr{ja in zajemajo 37 km2. Pripada jim skoraj celotni jùni del Ljubljanskega polja. Kmetijska obmo~ja obsegajo 27 km2, skoraj dve petini ozemlja, in prevladujejo med Mednim in Brodom, v {ir{i okolici Kle~, Toma~evega in na severovzhodnem predelu polja ob reki Savi. Pokrovnost tal, ki kaè na veliko mònost obremenjevanja podtalnice, torej zajema nad 90 % povr{ine vsega polja, skupaj 64 km2. Ostalo povr{je pora{~ajo gozd in deloma ohranjeno naravno rastje; zajema le 6 % Ljubljanskega polja oziroma 4,4 km2. Vode pokrivajo 2 % povr- {ine; zajemajo struge reke Save in Ljubljanice. Preglednica 13: Pokrovnost tal na Ljubljanskem polju leta 2000 (Corine Land Cover Slovenija 2000 2003). razredi po Corine Land Cover I. raven povr{ina (km2) delè (%) mokri{~e in vode 1,5 2,2 gozd in deloma ohranjeno naravno obmo~je 4,4 6,3 kmetijsko obmo~je 26,6 38,2 pozidano obmo~je 37,2 53,4 121 122 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: Peter Frantar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 strnjeno pozidano obmo~je ZGORNJE GAMELJNE nestrnjeno pozidano obmo~je Ljubljanskega polja SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km industrijsko-trgovsko obmo~je MEDNO cestno-èlezni{ko obmo~je SA gramoznica TACEN VA SPODNJE GAMELJNE {portno-rekreacijsko obmo~je BROD njiva pa{nik DRAGOMELJ VI@MARJE ^RNU^E obmo~je me{ane kmetijske rabe STANE@I^E P obmo~je prepletanja kmetijske rabe {ata in naravnega rastlinstva NADGORICA iglasti gozd [ENTVID PODGORICA me{ani gozd Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr obmo~je zara{~anja SAV vodotok A DRAVLJE BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 78: Pokrovnost tal na Ljubljanskem polju leta 2000 (Corine Land Cover Slovenija 2000 2003). Analiza pokrovnosti na drugi ravni je pokazala zastopanost 10 podrazredov na Ljubljanskem polju, na tretji ravni pa 14 podpodrazredov. Tako podrobneje predstavljamo samo tretjo raven s pripadajo~imi kategorijami. Iz zastopanosti posameznih mònih podpodrazredov lahko sklepamo na sorazmerno monotonost pokrovnosti na obravnavanem obmo~ju, saj je prisotnih le 14 od 44 razredov, torej dobra tretjina. Strnjeno in nestrnjeno pozidana obmo~ja zavzemajo ve~ kot tretjino Ljubljanskega polja z gosto pozidanim mestnim obmo~jem ob Celov{ki, Dunajski in Zalo{ki cesti ter starim mestnim jedrom Ljubljane. Industrijsko-trgovska obmo~ja pokrivajo skoraj 1300 ha, zlasti v Vìmarjih, Stegnah, Dravljah, [i{ki, ^rnu~ah, Mostah ter na manj{ih obmo~jih v sredi{~u mesta. Cestno-èlezni{kim obmo~jem pripada 3 %. Ostale kategorije pozidanih obmo~ij so manj{ega pomena. Kmetijskim obmo~jem na Ljubljanskem polju na tretji ravni pripadajo 4 kategorije. Najve~ji deleìma-jo obmo~ja me{ane kmetijske rabe, ki pokrivajo 16 %. Ta kategorija zajema ve~ja obmo~ja okrog Mednega, Kle~, Polja in Zaloga. V okolici teh obmo~ij najdemo tudi njive, ki zavzemajo prav tako velik delè – 14 %. Obmo~jem prepletanja kmetijske rabe in naravnega rastlinstva ter pa{nikom pripada skupaj manj{i delè, ki pa vseeno ni zanemarljiv – skoraj 8 %. Sem se uvr{~a vzhodni predel Jar{kega proda, okolice vodarn, Zaj~ja dobrava, Zadobrova ter obmo~je med Vev~ami in Ljubljanico. Me{ani gozd na Ljubljanskem polju lahko najdemo na 357 ha oziroma 5 % povr{ine. Pokriva savske aluvialne nanose med Tacnom in ^rnu~ami, na Toma~evskem in Jar{kem produ. Iglastemu gozdu in obmo~jem zara{~anja pripada le dober odstotek povr{ja. Zara{~a se obmo~je ob Savi med Toma- ~evim in [entjakobom, iglasti gozd pa najdemo na obronkih Medanskega hriba. ALE[ SMREKAR Slika 79: Prometnice zasedajo dvajsetino zemlji{~. 123 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 80: Kmetijske povr{ine zavzemajo kar dve petini vseh zemlji{~. ALE[ SMREKAR Slika 81: Velike komplekse kmetijskih zemlji{~ prekinjajo obmo~ja naravne vegetacije. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 14: Pokrovnost tal na Ljubljanskem polju leta 2000 (Corine Land Cover Slovenija 2000 2003). razredi po Corine Land Cover III. raven povr{ina (km2) delè (%) nestrnjeno pozidana obmo~ja 24,19 34,7 industrijsko-trgovska obmo~ja 8,99 12,9 strnjeno pozidana obmo~ja 0,48 0,7 {portno-rekreacijska obmo~ja 0,26 0,4 gramoznice 0,25 0,4 cestno-èlezni{ka obmo~ja 3,04 4,4 me{ani gozd 3,57 5,1 obmo~ja zara{~anja 0,76 1,1 iglasti gozd 0,03 0,0 obmo~ja me{ane kmetijske rabe 11,38 16,3 njive 9,96 14,3 obmo~ja prepletanja kmetijske rabe in naravnega rastlinstva 4,11 5,9 pa{niki 1,13 1,6 vodotoki 1,51 2,2 9.2 SPREMEMBE RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 2000 Na posredno obremenjevanje okolja bolje kaèjo spremembe v rabi tal kot stanje rabe. Tako lahko opazujemo stopnjevanje obremenjevanja ali njegovo zmanj{evanje. Glede na nastale spremembe se pokaèjo obmo~ja z razli~nimi procesi, kar je lahko podlaga za predvidevanja razvoja rabe tal in tako tudi potencialnega obremenjevanja okolja. Pri spremembah rabe tal razlikujemo {tiri temeljne procese (Medved 1970): • intezifikacijo – raba se spremeni iz manj v bolj intenzivno, na primer iz travinja ali gozda v njive, sadov-njake, vinograde in podobno; • ozelenjevanje – raba se spremeni v travinje, na primer iz njiv v travnike ali pa{nike; • ogozdovanje – raba se spremeni v gozd; • urbanizacijo – raba se spremeni v urbanizirano zemlji{~e, na primer {irjenje naselij, prometnic, odlagali{~, rekreacijskih povr{in in podobno; • zemlji{~a brez sprememb rabe razlikujemo kot dodatno kategorijo, ki pa ne ozna~uje procesa. Z vidika obremenjevanja okolja so obdelovalna zemlji{~a (njive, sadovnjaki, vrtovi, travniki in drugo) potencialno bolj problemati~na kot pa{niki (oziroma ekstenzivni travniki), gozd in nerodovitna zemlji{~a (na primer mo~virja). Zato tudi spremembe rabe z vidika obremenjevanja okolja in ohranjanja kakovostne kulturne pokrajine lahko ozna~imo kot bolj ali manj problemati~ne. V bistvu ozna~ujemo intenzifikacijo in urbanizacijo kot procesa, ki nakazujeta ve~jo verjetnost razpr{enega pa tudi to~kovnega obremenjevanja prsti, podtalnice in vodotokov (Petek 2002). Predvsem urbanizacija pomeni tudi razkroj tradicionalne kulturne pokrajine, ki sicer z ustreznim razmerjem med kmetijskimi zemlji{~i, goz-dom in urbano rabo pomeni trajnostno obliko pokrajine (Urbanc 2002, str. 71). Ozelenjevanje, {e bolj pa ogozdovanje pomenita ekstenzifikacijo rabe in z vidika obremenjevanja okolja nista problemati~na. Ob sodobni tehniki kmetijstva pa lahko sprememba njiv v intenzivne travnike pomeni ve~je obremenjevanje okolja. Ekstenzifikacija je lahko neugodna z vidika razkroja in kr~enja kulturne pokrajine, kar pa je za Ljubljansko polje le izjemen pojav. Ljubljansko polje na ravni Slovenije sodi med obmo~ja z mo~- 125 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) no prevlado urbanizacije. Ob upo{tevanju kmetijskih kategorij rabe tal pa med obmo~ja z mo~no ekstenzifikacijo. To pomeni, da se je povr{ina kmetijskih zemlji{~ mo~no zmanj{ala, in sicer na ra~un urbanizacije (Petek 2002). Spremembe rabe tal smo za Ljubljansko polje ugotavljali iz dveh razli~nih virov: za leto 1825 iz map franciscejskega katastra (Arhiv Republike Slovenije) in za leto 1999 iz karte dejanske rabe tal (Ministrstvo za kmetistvo, gozdarstvo in prehrano 2002), ki je bila izdelana na podlagi letalskih fotografij oziroma ortofotoposnetkov. Iz primerjave deleèv zemlji{kih kategorij za leti 1825 in 1999 so razvidne spremembe rabe. Najbolj o~itni spremembi sta na eni strani precej manj njiv, leta 1825 jih je bilo 47 %, leta 1999 le {e 20 %. Na drugi strani pa mo~an porast urbanih kategorij, teh je bilo leta 1825 2 %, leta 1999 pa 50 % celotne povr{ine Ljubljanskega polja. Preglednica 15: Primerjava deleèv kategorij rabe tal na Ljubljanskem polju med letoma 1825 in 1999 (Arhiv Republike Slovenije 1825; Ministrstvo za kmetijstvo … 2002). kategorija\leto 1825 1999 ha % ha % njive 3258,2 46,8 1437,4 20,6 vrti~ki ni pojava ni pojava 135,0 1,9 sadovnjaki 169,6 2,4 9,9 0,1 travniki 1181,1 17,0 1021,3 14,7 pa{niki 972,1 14,0 80,5 1,2 gozdovi 430,2 6,2 686,0 9,8 urbana raba 117,0 1,7 3448,3 49,5 vode in mokroten svet 639,2 9,2 147,7 2,1 ni podatka 198,7 2,9 / / skupaj 6966,2 100,0 6966,2 100,0 Spremembo rabe tal na Ljubljanskem polju je najbolj zaznamovalo {irjenje Ljubljane proti severozahodu, severu in vzhodu ter regulacija savske struge. Primerjava rabe za leti 1825 in 1999 lepo pokaè, kako se je Ljubljana iz starega jedra {irila predvsem na najbolj{e njive, ki so bile prvotno pomaknjene na vi{je terase. Od tu se je svet spu{~al prek travnikov in pa{nikov v obre~ni gozd. Naslednji pas proti poplavnem obmo~ju in strugi so bili travniki, nato pa{niki ali obre~ni gozd. Regulacija savske struge pa je omogo~ila, da se je njivsko-travni{ki pas povsem pribliàl re~ni strugi, kar je najbolj o~itno na Sne-brskem produ. To potrjuje tudi podatek, da je leta 1825 povpre~na oddaljenost njiv od poplavnega obmo~ja ali struge zna{ala 1144 metrov, leta 1999 pa le {e 902 metra. Zmanj{ala se je tudi povpre~na nadmorska vi{ina njiv iz 296 metrov na 288 metrov. Na Ljubljanskem polju le petina povr{ine od leta 1825 ni spremenila rabe. Ohranila se je petina nekdanjih njiv, ~etrtina gozdov, tretjina travnikov, pa{niki so skoraj izginili. Med spremembami rabe tal mo~no prevladuje urbanizacija, ki pomeni 60 % vseh sprememb rabe tal na Ljubljanskem polju med letoma 1825 in 1999 in zavzema skoraj polovico celotne povr{ine Ljubljanskega polja. Kar 30 % celotne povr{ine polja pomeni urbanizacija njiv, po 6 % pa {e urbanizacija travnikov in pa{nikov, druge kombinacije zavzemajo manj{i delè celotne povr{ine. Drugi najobsè- nej{i proces s 17 % povr{in je intenzifikacija, ki se pojavlja kar v 25 kombinacijah. Le 6 kombinacij pa zavzema ve~ kot odstotek celotne povr{ine. Sprememba travnikov v njive pomeni 4 %, pa{nikov v njive 3,5 %, pa{nikov v intenzivne travnike 2,5 %, gozdov v njive 1,5 % in nekdaj poplavnih povr{in Slika 82: Raba tal na Ljubljanskem polju leta 1999. 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 , omejek cesta, ugo) prodi{~e , a{~anju, dr in zarv na odotok,(v vnika (pozidano vnika tr et vodar tr sv mlji{~e , raba ZALOG ze op vnjak ok A: a ti~ek njiv vr sado intenzivni ekstenzivni gozd, urbana pesk mokroten mo~virje) P{ata LEGEND VEV^E 4 km POLJE 3 , 2004 MOSTE 2 ridl Melika ZRC SAZU etek neja F Antona Jer ranci P 1 F vida: SAVA emlje rafski in{titut ica z Geog ^RNU^E vtor vsebine: vtor A A © 0 ANA anica jublj L JE@ICA BE@IGRAD LJUBLJ VLJE [I[KA DRA [ENTVID OD BR VI@MARJE 127 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) vanje vanje ZALOG spremembe A: elenje sprememb podatka uge urbanizacija intenzifikacija ogozdo oz dr ni ni P{ata LEGEND VEV^E 4 km POLJE 3 , 2004 MOSTE 2 ridl Melika ZRC SAZU teke neja F Antona Jer ranci P 1 F vida: SAVA emlje fski in{titutra ica z Geog ^RNU^E vtor vsebine: vtor A A © 0 ANA anica jublj L JE@ICA BE@IGRAD LJUBLJ VLJE [I[KA DRA [ENTVID OD BR VI@MARJE 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 16: Povr{ine in deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1825 in 1999 na Ljubljanskem polju. ime procesa opis procesa leto 1825 leto 1999 ha % brez sprememb vodotok, poplaven svet vodotok, poplaven svet 94,9 1,4 urbana raba urbana raba 111,5 1,6 gozdovi gozdovi 122,4 1,8 travniki intenzivni travniki 374,3 5,4 njive njive 702,0 10,1 drugo skupaj drugo skupja 16,8 0,2 intenzifikacija voda njive 74,1 1,1 njive vrti~ki 83,3 1,2 gozd njive 107,3 1,5 pa{niki intenzivni travniki 175,2 2,5 pa{niki njive 242,5 3,5 travniki njive 290,7 4,2 drugo skupaj drugo skupaj 202,7 2,9 ogozdovanje travniki gozd 95,3 1,4 pa{niki gozd 114,5 1,6 voda gozd 264,1 3,8 drugo skupaj drugo skupaj 60,1 0,9 ozelenjevanje njive travniki 311,8 4,5 drugo skupaj drugo skupaj 56,8 0,8 urbanizacija voda urbana raba 113,4 1,6 gozd urbana raba 118,4 1,7 sadovnjaki urbana raba 144,2 2,1 pa{niki urbana raba 382,9 5,5 travniki urbana raba 391,0 5,6 njive urbana raba 2067,9 29,7 druge spremembe 57,3 0,8 ni podatka za leto 1825 190,7 2,7 skupaj 6966,2 100,0 v njive 1 %. Ta proces zelo nazorno potrjuje prej{njo ugotovitev, da so kmetijska zemlji{~a danes bli- è re~ni strugi kot neko~. Posebna vrsta intenzifikacije so spremembe njiv v vrti~ke, tak{nih sprememb je dober odstotek. Kategorija je zna~ilna le za obrobja velikih mest, obremenjevanje okolja z vrti~karsko dejavnostjo pa je lahko zaradi zelo intenzivne pridelave zelo veliko. Ogozdovanje pomeni le 8 % celotne povr{ine Ljubljanskega polja, kar je v primerjavi s splo{nim gibanjem sprememb rabe tal v Sloveniji malo. Ve~ina dana{njih gozdov je bila leta 1825 poplavni svet. Ozelenjevanje pomeni 5 % Ljubljanskega polja, od tega najve~ sprememba njiv v travnike. Iz analize sprememb rabe tal lahko sklepamo, da je za obremenjevanje voda, {e posebej podtalnice, danes po obsegu najpomembnej{a urbanizacija. Kljub temu da se je obseg kmetijskih zemlji{~ skr~il, se je kmetijska raba pribliàla najintenzivnej{emu stiku s podtalnico. Intenzivna njivsko-travni{ka raba ob vodotoku je povsem nadomestila nekdanjo pasovito razvrstitev rabe tal s poplavnim svetom ob vodotoku in stopnjevanjem kmetijske rabe na vi{je leè~e terase prek pa{nikov, travnikov in njiv. Slika 83: Sprememba rabe tal na Ljubljanskem polju med letoma 1825 in 1999. 129 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 84: Skoraj dve tretjini sprememb rabe tal v zadnjem stoletju predstavlja urbanizacija. 9.3 RABA TAL NA VODOVARSTVENIH PASOVIH Na kmetijah vodovarstvenih pasov Ljubljanskega polja je med kmetijskimi zemlji{~i po rezultatih statisti~nega popisa iz leta 2002 v povpre~ju 55,6 % njiv in vrtov, upo{tevaje vsa razpolòljiva zemlji{~a popisanih kmetij pa 35,7 %. Po pomenu druga zemlji{ka kategorija med kmetijskimi zemlji{~i so travniki. Po rezultatih popisa so leta 2002 zavzemali 31,4 %. Istega leta je bilo pa{nikov 1,5 % in sadovnjakov 0,1 %. Popis leta 2000 je posebej izpostavil kategorijo neobdelana kmetijska zemlji{~a v zara{~anju, ki med zemlji{~i kmetij na vodovarstvenem obmo~ju v povpre~ju zavzema 3,3 %, vendar le 0,1 % na obmo~- ju Hrastje in kar 5,0 % na obmo~ju Kle~e in [entvid. Med nekmetijskimi zemlji{~i je dale~ prevladujo~a zastopanost gozdov 31,1 %. Opazno je, da je zastopanost njiv bistveno ve~ja na kmetijah II. vodovarstvenega pasu, pri ~emer med obmo~jema Kle~e in [entvid ter Hrastje ni bistvenih razlik. Podrobnej{a razmerja med zastopanostjo posameznih zemlji{kih kategorij kmetij po vodovarstvenih pasovih so izra- ~unana na podlagi rezultatov popisa 2002. Setvena sestava na njivah je dokaj pestra in je posledica potreb po kolobarjenju. Med vsemi polj{- ~inami je na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja najbolj raz{irjena silàna koruza, ki je zasajena na 21,8 % razpolòljivih njiv. Po razprostranjenosti ji sledijo zelenjava (13,8 %), ozimna p{enica (12,7 %), krompir (10,4 %), travno-deteljne me{anice (8,2 %), ozimni je~men (8,0 %), detelja in lucerna (7,1 %) ter koruza za zrnje (5,0 %). Delè vseh drugih polj{~in je bistveno manj{i. V prahi je 1,1 % razpolòljive povr{ine njiv, najve~ v okolici Kle~ in [entvida (3,6 %) in najmanj v okolici Hrastja (0,2 %). Prepoznavna je velika vloga ìvinoreje na teh obmo~jih. Za prehrano doma~ih ìvali je poleg travinja s travnikov in pa{nikov namenjen tudi velik del pridelkov z njiv. Setvena sestava na posameznih vodovarstvenih obmo~jih je podobna, ve~je razlike so pri zelenjavi, ozimni p{enici in ozimnem je~menu. Pridelovanje vrtnin je zaradi bliìne trga tr`no zelo zanimivo, manj ugodno pa je, da poteka tudi na vodovarstvenih obmo~jih Ljubljanskega polja, saj zahteva veliko intenzivnost pridelovanja. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 100 % 90 % 80 % nerodovitno 70 % gozd neobdelana kmetijska 60 % zemlji{~a v zara{~anju 50 % travniki in pa{niki 40 % vinogradi 30 % sadovnjaki 20 % njive in vrtovi 10 % 0 % II. varstveni pas / II. varstveni pas / III. varstveni pas skupaj Kle~e in Šentvid Hrastje Slika 85: Raba tal na vodovarstvenih pasovih leta 2000 (Kladnik, Smrekar 2002). 100 % 90 % drugo travno-deteljne me{anice 80 % detelja in lucerna 70 % trave in travne me{anice 60 % silàna koruza koruza za zrnje 50 % zelenjava 40 % krompir 30 % ozimni je~men ozimna p{enica 20 % 10 % 0 % II. varstveni pas / II. varstveni pas / III. varstveni pas skupaj Kle~e in Šentvid Hrastje Slika 86: Setvena sestava na popisanih kmetijah leta 2000 (Kladnik Smrekar 2002). 131 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Za zagotovitev ~asovno dalj{e pokritosti zemlji{~ z rastlinsko odejo je treba na vodovarstvenih pasovih po glavnih posevkih polj{~in in tudi vrtnin sejati strni{~ne in prezimne dosevke. Dosevki so ve~inoma uporabni za prehrano ìvali, delno tudi za prehrano ljudi in zeleno gnojenje. Ugoden vpliv krmnih dosevkov na varstvo okolja je predvsem v zmanj{evanju izpiranja hranil, ~asovno ugodnej{i uporabi ìvinskih gnojil ter biolo{kem zatiranju plevelov in nekaterih {kodljivcev. Za varovanje podtalnice so pomembni predvsem tako imenovani prezimni dosevki, ki morajo vidno pokrivati zemlji{~e od 1. novembra do 15. marca (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Obdelava podatkov popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je razkrila, da se na preu~evanih kmetijah strni{~ni posevki sadijo na 12,0 % njiv, in sicer v ve~jem obsegu na kmetijah znotraj II. vodovarstvenega pasu (v okolici Kle~ in [entvida na 20,4 %, Hrastja na 11,4 %) kot na kmetijah znotraj III. vodovarstvenega pasu (tam je zastopanost le 7,7 %). Kmetovanje na vodovarstvenih pasovih se je nekaterim zahtevam dobre kmetijske prakse è pribliàlo. To velja tudi za sorazmerno pestro kolobarjenje, ki ga premajhna posest sicer ovira, vendar mu je na drugi strani naklonjena razdrobljenost na majhne zemlji{ke kose. Kolobarjenje se podreja tudi zna- ~ilnostim talne podlage, saj ni vseeno, ali je njiva na bolj prodnatih ali bolj ilovnatih tleh, kar je pomembno tudi z vidika poletne su{e v zadnjih letih. Na leta 2002 popisani populaciji kmetij je prevladujo~ na{ti-riletni kolobar (37,4 %), sledijo mu natriletni kolobar (28,3 %), nadveletni (17,2 %), napetletni (10,1 %), na{estletni (4,0 %) in nasedemletni (3,0 %) (Kladnik in Smrekar 2003). V terenski analizi kmetovanja na kmetijah je bilo ugotovljeno, da se s podalj{evanjem cikla kolobarja pove~uje udelèba krmnih rastlin, zlasti raznih kombinacij travnih me{anic, detelje, lucerne, krmne pese in krmnega korenja. Kot zna~ilen primer na{tiriletnega kolobarja, ki tod prevladuje, navajamo kombinacijo silàna koruza–je~men–krompir–zelenjava. Pridelek krmnih posevkov na njivah dopolnjuje pridelek trave in sena na travnikih, vloga pa{nikov in kme~kih sadovnjakov, kjer se tudi lahko ob~asno pase ìvina, pa je na vodovarstvenem obmo~ju skoraj zanemarljiva. Poleg gozda je najprimernej{i na~in rabe tal za zagotavljanje kakovostne podtalnice trajno travinje. Vseskozi ìva rastlinska odeja namre~ zagotavlja stalno porabo hranil in vode, s ~imer ALE[ SMREKAR Slika 87: Primer kmetijske rabe tal na Ljubljanskem polju. 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 se zmanj{uje nevarnost izpiranja. Kljub ugodnemu varovalnemu vplivu je treba zagotoviti primerno rabo travinja, ki naj hkrati zagotovlja uspe{no varovanje podtalnice kot gospodarno rabo. Zakonodajne omejitve pri vnosu hranil pomenijo neskladnost za obstoje~e kmetovanje na teh obmo~jih, saj zahteva trajno travinje zmerno intenzivno gnojenje in temu prilagojeno intenzivnost ko{nje, da ne pride do razred~enja in poznej{ega zapleveljenja travne ru{e. Pri preoravanju se zaradi intenziviranja mineralizacije nevarnost izpiranja mo~no pove~a (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Na leta 2000 popisanih kmetijah prevladujejo intenzivni travniki (78,3 % od skupne povr{ine travnikov v uporabi; grafikon 12). Bistveno manj je ekstenzivnih travnikov z enkratno ko{njo na leto (15,2 %), {e manj pa intenzivnih travnikov s {tirikratno ali celo ve~kratno (6,5 %). Na kmetijah v III. vodovarstvenem pasu je opazen nadpovpre~en delè tako pri ekstenzivnih kot pri intenzivnih travnikih, na kmetijah v II. vodovarstvenem pasu pa mo~no prevladujejo intenzivni travniki, ki so na kmetijah v okolici Hrastja celo edini zastopani (Kladnik in Smrekar 2003). 9.4 SKLEPI Analiza rabe tal na Ljubljanskem polju je pokazala, da gre za zna~ilno urbano regijo, saj zavzemajo pozidana obmo~ja ve~ kot polovico vseh povr{in. Med njimi prevladujejo urbane povr{ine z zelenicami, ki jih je ve~ kot tretjina, ve~ kot desetina pa je tudi industrijskih povr{in. Zanimivo je, da tej rabi z ve~ kot tretjino vseh zemlji{~ sledi kmetijska raba. Druge kategorije zasedajo le dobro desetino zemlji{~, med njimi je najve~ji delè gozda. Tako se sre~ujemo z vsemi tremi temeljnimi viri obremenitev: kmetijstvom, industrijo z energetiko in gospodinjstvi. Medsebojna razmerja in njihov delè je tèje dolo~ljiv. V preteklosti je nedvomno klju~no vlogo igralo kmetijstvo, ki je bilo raz{irjeno na ve~ kot polovici povr{in. Spreminjanje rabe tal zaradi urbanizacije je povzro~ilo njegov premik na severni del obravnavanega obmo~ja Ljubljanskega polja, ob reki Savi. Podrobnej{a analiza je pokazala, da se je nekdanja pasovitost v razporeditvi kmetijskih zemlji{~ od manj intenzivnih poplavnih povr{in ob reki do bolj intenzivnih na vi{je leè~ih terasah v zadnjih letih obrnila. Sedaj so najintenzivnej{e njivska in travni{ka zemlji{~a ob Savi blìje stiku s podtalnico, kar pomeni ve~jo mònost vpliva na njeno kakovost. Posebna pozornost je bila namenjena rabi tal na vodovarstvenih obmo~jih, ki je pokazala {e vedno visok delè njivskih povr{in v drugem in tretjem vodovarstvenem pasu. Kljub uveljavljanju dobre kmetijske prakse na teh obmo~jih je obstoje~a setvena sestava s prevladujo~o pridelavo silàne koruze in zelenjave ter intenzivnih travnikov z vidika okolja neugodna. 133 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 10 KMETIJSKO OBREMENJEVANJE Med glavnimi onesnaèvalci podtalnice Ljubljanskega polja je intenzivno kmetijstvo. ^eprav so kmetijski pridelki za prehrano ~loveka izjemnega pomena, je tudi pitna voda neobhodno bogastvo, brez katerega ni ìvljenja. Bolj ko se posodablja kmetijstvo, pospe{uje rast pridelkov z obilno uporabo organskih in mineralnih gnojil ter pove~uje za{~ita kulturnih rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi, bolj je prizadeta kakovost za pitje primernih vodnih zalog. Kakovostna pitna voda v primerno ~istem vodonosniku pa je postala pravo razko{je. Ljubljanska pitna voda velja za eno od bolj kakovostnih v evropskih prestolnicah in drugih podobno velikih mestih (Bre~ko 1996). Izpiranje neizrabljenega du{ika v podtalnico zaradi presèka gnojil ali ~asovno neustreznega gnojenja povzro~a pove~ane koncentracije nitratov in nitritov, gnojenje z organskimi gnojili pa tudi bakteriolo{ko onesnaènje. K obremenjevanju podtalnice s kopi~enjem in hranjenjem iztrebkov doma~ih ìvali v neurejenih oziroma premajhnih objektih ali celo neposredno na neza{~itenem poroznem povr{ju in s ~ezmernim gnojenjem zaradi prevelikih obtèb kmetijskih zemlji{~ z ìvino, izdatno prispeva ìvinoreja. Pojavlja se tudi nedovoljeno gnojenje kmetijskih zemlji{~ v hladnem delu leta, ko lahko hranilne snovi hitro prodrejo v podtalnico, saj je samo~istilna sposobnost vodonosnika zaradi po~ivanja rastlinstva bistveno zmanj{ana. Pomemben obremenjevalec okolja je tudi vrti~karstvo, prezreti pa ne bi smeli niti vloge zasebnih vrtov ob individualnih in vrstnih stanovanjskih objektih ter preve~ intenzivno gnojenih rastlinjakov (Kladnik, Rejec Brancelj, Smrekar 2003). Òji varstveni pasovi ~rpali{~ pitne vode so {e vedno intenzivno kmetijsko izrabljeni, uporaba fito-farmacevstkih sredstev in gnojil pa v praksi ni zadostno nadzorovana (Bre~ko, Ku{ar, Plut 2000). Izdelan je bil seznam prepovedanih sredstev za varstvo rastlin za uporabo v vodovarstvenih pasovih in izdana omejitev gnojenja z du{i~nimi gnojili, ki pa se zaenkrat {e premalo upo{tevata. Nova zakonodaja o varovanju vodovarstvenih obmo~ij bi ob doslednem izvajanju morala odpraviti ve~ino obstoje~ih pomanjkljivosti. 10.1 METODOLOGIJA Izvedene raziskave o kmetijstvu temeljijo na terenskem delu pa tudi na analizi raznih podatkovnih baz in vrednotenju sekundarnih virov. Raziskava o rastlinjakih temelji na terenskem delu, to je na anketiranju njihovih lastnikov in karti-ranju njihove lokacije. Spomladi leta 2000 je bilo na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana in v njenem neposrednem zaledju izvedenih 50 anket. Na preu~evanem obmo~ju je bila zajeta dobra polovica povr- {ine proizvodno pomembnej{ih rastlinjakov. Drugo polovico sestavljajo tudi rastlinjaki ob individualnih hi{ah, ki so kot ljubiteljski, namenjeni samooskrbi, njihova povr{ina obi~ajno ne presega 20 m2. Z metodo vzor~enja je bilo v okviru raziskave o perspektivah kmetijstva znotraj ljubljanskega avtocestnega obro~a spomladi 2002 izpolnjenih tudi 40 vpra{alnikov na tamkaj{njih proizvodno pomembnej{ih obratih, to pomeni priblìno tretjino celotne populacije tovrstnih kmetij. Raziskava o gnojnih objektih ima zna~aj popisa, izvedenega leta 2002. Seznam potencialnih subjektov za popis je bil pripravljen na podlagi ve~ baz podatkov. Seznam evropsko primerljivih kmetij je bil izdelan na podlagi statisti~nih (Popis prebivalstva, gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev leta 1991, Popis sadjarstva 1997, Popis kmetijskih gospodarstev 2000, Popis vrtnarstva 2000 in razna vzor~na statisti~na raziskovanja) in administrativnih podatkovnih baz (Centralni register prebivalstva, Register teritorialnih enot, zemlji{ki kataster, baza upravi~encev za subvencije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Pripravljeni seznam so {e pred izvedenim popisom preverili svetovalci Kmetijske svetovalne slùbe. Bazo kmetij, ki na vodovarstvenem obmo~ju oddajajo mleko, nam je posredoval Oddelek za zootehniko Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Upo{tevane so bile tudi baze preteklih raziskovanj In{tituta za geografijo. Ob natan~- nem pregledu terena je bilo odkritih {e nekaj kmetij, ki niso bile vklju~ene v nobeno od podatkovnih baz. Leta 2000 je bilo na vodovarstvenem obmo~ju 286 evropsko primerljivih kmetij, od tega so bile 103 v òjem vodovarstvenem pasu (43 v Kle~ah in [entvidu, 60 v Hrastju), v {ir{em vodovarstvenem 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 pasu pa jih je bilo 183. Po kriteriju posedovanja gnojnega objekta jih je bilo v popis leta 2002 vklju~enih 155; 79 med njimi jih je v II. vodovarstvenem pasu (31 v Kle~ah in [entvidu, 48 v Hrastju) in 76 v III. vodovarstvenem pasu. Za kontrolo s popisom zbranih podatkov in podrobnej{ih spoznanj nekaterih parametrov so bili obdelani tudi podatki Popisa kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji 2000, ki ga je izvedel Statisti~ni urad Republike Slovenije. Obdelani so bili na podlagi digitalnega zapisa poligonov posameznih vodovarstvenih pasov. Statisti~ne navedbe o zemlji{~ih po posameznih vodovarstvenih pasovih ne pomenijo, da gre za njihovo dejansko zemlji{ko rabo, ampak le za rabo tal kmetij s sedeèm znotraj dolo~enega primerjalnega obmo~ja, pri ~emer imajo posamezni obrati obi~ajno zemlji{~a tako znotraj òjega in {ir- {ega vodovarstvenega pasu kot tudi zunaj vodovarstvenega obmo~ja. Zato je pri interpretaciji izra~unov obremenjenosti zemlji{~ potrebna dolo~ena previdnost. 10.2 MESTO IN KMETIJSTVO V zapletenem odnosu mesto–kmetijstvo se na eni strani ruralne prvine pojavljajo znotraj povsem mestnega, na drugi pa se kmetijstvo prepleta z rasto~imi okviri mestnega (Kladnik 2003). Ob tem se spletajo posebna, medsebojno najve~krat neskladna razmerja. Prepletanja interesov se nakazujejo tudi med kmetijstvom ter razli~nimi funkcijami (bivanje, delo), dejavnostmi (rekreacija, promet, industrija) in tènjami po zagotavljanju kakovostnega, ~im manj onesnaènega okolja. Pri tem je povsem v ospredju varovanje kakovostnih virov pitne vode na obmo~jih podtalnice, ki se praviloma prekrivajo z obmo~ji najve~je intenzivnosti kmetovanja. Kmetijstvo je ~edalje bolj kompleksna dejavnost, ki je ni mo~ uravnavati le s trgom ìvil. Zagotavljanje stabilne pridelave hrane sicer ostaja temeljna paradigma slovenskega kmetijstva, pri ~emer njegovi posredni u~inki na nekaterih obmo~jih postajajo pomembnej{i kot njegova prehranska vloga. Kmetijska zemlji{~a so namre~ pomembna prvina zasnove rekreacije, delovanja zelenega sistema, kakovosti pokrajine, mestne zgradbe in nenazadnje ohranjanja mestne identitete (Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana 2001). V skladu z aktualno kmetijsko politiko v Sloveniji in Evropski zvezi je bila zasnovana nova razvojna paradigma, v kateri se poudarek s primarnih funkcij kmetijstva preusmerja na sekundarne (Maslo 2002). Zaradi razli~nih omejitvenih dejavnikov je kmetijstvo v neposredni bliìni velikih mest veliko bolj izpostavljeno in ob~utljivo kot kmetijstvo na drugih, ve~inoma ali izklju~no podeèlskih obmo~jih. Ranljivost kmetijstva je tako z òjega prostorskega vidika, to je ranljivosti kmetijskih zemlji{~ kot temeljnega pri-delovalnega potenciala, kot s {ir{ega gospodarskega vidika, to je ranljivosti kmetijstva kot dejavnosti, najve~ja prav v mestnem in primestnem okolju. Ovrednotiti jo je mogo~e predvsem z vidika u~inkov posameznih posegov v kmetijski prostor. Ti so seveda odvisni od obsega in vrste, z vsebinskega vidika pa jih je mogo~e lo~iti na u~inke, ki pomenijo fizi~no spremembo v kmetijskem prostoru (na primer trajna ali za~asna izguba zemlji{~, spremembe rabe kmetijskega zemlji{~a, prizadetost ali razpad notra-nje kmetijske infrastrukture, odstranitev kmetijskih objektov), ter u~inke, ki pomenijo korenite, trajne spremembe v {ir{i proizvodni in drùbenogospodarski sestavi kmetijstva (Cunder 2000). Odziv na ve~jo ob~utljivost je ve~ja prilagodljivost kmetijstva na obmo~ju tako imenovanega ruralno-urbanega kontinuuma. Hitre prilagoditve so zaradi splo{nih strukturnih in socialnih sprememb, zna~ilnih za to obmo~je, z vidika njegovega obstoja pravzaprav nujne. Analiza razvojnih teènj kaè, da prila-gajanje kmetijstva na strukturne, zlasti tr`ne razmere poteka veliko hitreje in bolj spontano kot v drugih, bolj podeèlskih predelih. Pri tem se kmetijska dejavnost nenehno soo~a z vrsto pozitivnih in negativnih dejavnikov, ki bolj ali manj vplivajo na njen nadaljnji razvoj. S tr`nega vidika je poloàj kmetijstva poseben. Kmetije imajo zaradi bliìne mesta kot pomembnega potro{nika zelo ugodne mònosti prodaje pridelkov neposredno uporabnikom. Zaradi prilagajanja povpra{evanju se usmerjajo zlasti v delovno bolj intenzivne pridelovalne panoge, v okviru katerih pridelujejo predvsem hitro pokvarljive pridelke za sprotno porabo. S tem imajo sicer dolo~eno razvojno prednost, a so lahko okoljsko zelo obremenjujo~e (Cunder 2000). 135 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) zdravstvena tveganja izguba biolo{ke neustrezna kakovost neustrezna kakovost raznovrstnosti pitne vode pridelkov negativni u~inki na onesnaènost zraka onesnaènost voda naravno in kulturno (du{ikove spojine, (podtalnice in onesnaènost prsti pokrajino pesticidi) povr{inskih voda) neprimerna kmetijska dejavnost prevelika usmerjenost neprimerna raba neprimerno urejanje in zgostitev kmetijske neprimerna raba gnojil sredstev za varstvo kmetijskih zemlji{~ pridelave rastlin neprimerna raba neupo{tevanje navodil pove~evanje neprimerno ìvinskih gnojil proizvajalca glede zemlji{kih kosov namakanje (gnoja in gnojevke) koli~ine in za{~ite neustrezna raba neosve{~enost kme- intenzivna neprimerno mineralnih gnojil tovalcev glede vpliva ìvinoreja osu{evanje (du{ika in fosforja) teh sredstev na okolje neprimerna raba neprimerna uporaba intenzivno gnojilne go{~e tèke kmetijske poljedelstvo iz ~istilnih naprav mehanizacije Slika 88: Shema okoljske problematike v kmetijstvu (Rejec Brancelj 2001). Na obseg in raven kori{~enja temeljnih pridelovalnih zmogljivosti (zemlji{~e, zgradbe, kmetijski stroji) neposredno vpliva urbanizacija, ki lahko posredno vpliva tudi na posestno sestavo kmetij. Zaradi pozidave lahko povzro~i manj{i interes za nalòbe dolgoro~nej{ega zna~aja, kar zavira tako razvoj kmetij kot kmetijstva nasploh. Predvsem pri uvajanju nekaterih spornih tehnologij in postopkov (na primer silaà, uporaba gnojevke) se lahko pojavijo resni konflikti med sicer avtohtonim kme~kim prebivalstvom in pri-seljenim nekme~kim prebivalstvom, stanujo~im v blìnjih individualnih stanovanjskih hi{ah in v blìnjih na novo zgrajenih stanovanjskih soseskah (Cunder 2000). Pojavijo se lahko tudi druge oblike prekrivanja interesov. V infrastrukturi je to prepletenost prometnic in velika gostota prometa, ki posredno ovirata normalen promet kmetijskih strojev, prevoz pridelkov in repromateriala, na drugi strani pa kmetijski stroji na nekaterih cestah lahko povzro~ijo zmanj{ano preto~nost, pove~ajo zastoje ali vsaj upo~asnijo potovalno hitrost drugih motornih vozil. Nasprotja med kmetijstvom in drugimi dejavnostmi se obi~ajno {e najbolj izrazito kaèjo v varstvu okolja, pri ~emer je treba omeniti tudi neposredne {kodljive vplive mestnega okolja na kmetijstvo. Kaèjo se na primer kot onesnaènje kmetijskih zemlji{~, kar vpliva na onesnaènost kmetijskih pridelkov in posredno hrane. Na drugi strani se stalno pove~ujejo zahteve po kakovostni in neopore~ni hrani, s ~imer se pove~uje pritisk na neposredne pridelovalce. Predvsem v bliìni mestnega jedra kmetovalci ne morejo zagotoviti neopore~nih pridelkov, s tem pa si posredno onemogo~ajo normalno trènje in za preìvetje primeren dohodek (Cunder 2000). 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 ALE[ SMREKAR Slika 89: Za vztrajanje v kme~kem na~inu ìvljenja na obrobju mesta je najpomembnej{i vzrok ohranjanje tradicije. Preve~ intenzivno kmetovanje {koduje virom pitne vode v podtalnici, tako da je potrebno njeno aktivno varovanje z vodovarstvenimi pasovi, na katerih se predvidi primerna, torej mòna kmetijska raba. Bolj ko se pribliùjemo ~rpali{~em, stròji je reìm varovanja, zato tradicionalno usmerjene razdroblje-ne kmetije izgubljajo eksisten~no podlago. V zapletenih lastni{kih odnosih je pravzaprav edina kratkoro~na mònost njihovega preìvetja podpora v obliki denarnih nadomestil za izpadli dohodek. Obmo~je Ljubljane je z vidika drùbenogeografskih zna~ilnosti kmetijstva, ki jih vsaj deloma nare-kujejo tudi naravne lastnosti, mogo~e raz~leniti na naslednje zna~ilne tipe, iz mestnega jedra usmerjene radialno navzven: • Mestno sredi{~e, kjer je zaznati le {e skromne preostanke kmetijske dejavnosti, bolj opazen pe~at nekdanjih va{kih naselbin okrog srednjeve{kega jedra Ljubljane pa je prepoznaven v arhitekturni dedi{- ~ini (na primer Vodmat, Selo, Spodnja [i{ka). • Mestno obrobje, ki zajema mestne in primestne predele, kjer je sicer {e mogo~e zaznati kmetijsko pridelavo, a ta bolj ali manj le {e ìvotari. Delè gospodinjstev na kmetijah je manj{i kot 1 %. V to kategorijo spadajo izklju~no ravninski predeli (na primer Koseze, Dravlje, [tepanja vas) z najbolj kakovostnimi kmetijskimi zemlji{~i, ki so mo~no razdrobljena ter obremenjena z mestno in drugo infrastrukturo ter izpostavljena pozidavi. Posamezni drugi kmetovalci so s svojimi posestvi povsem utesnjeni sredi na gosto pozidanih mestnih predelov, ki kar prekipevajo od nekmetijskih dejavnosti (na primer Zgornja [i{ka, Nove Jar{e nasproti BTC-ja). • Mo~no urbanizirano obrobje, ki obsega nekdaj samostojna va{ka naselja na zelo kakovostnih ravninskih zemlji{~ih (na primer Brod, [entvid, Savlje, Jeìca, Stoìce, Jeà pri ^rnu~ah, Studenec). Zemlji{ka razdrobljenost je precej{nja, izklju~no kmetijski zemlji{ki kompleksi pa so kljub legi v tretjem vodovarstvenem pasu vedno manj obsèni, saj jih »goltajo« novi kompleksi pozidanih zemlji{~, tako da so kmetije è izrazito utesnjene, njihova dejavnost pa je zaradi prepletanj interesov z nekmetijskimi dejavnostmi in bivalno funkcijo priseljencev ogroèna. 137 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) • Ravninsko me{ano in prevladujo~e kmetijsko obmo~je, ki obsega nekdaj samostojna va{ka naselja na najbolj kakovostnih kmetijskih zemlji{~ih z za kmetijstvo ugodnimi naravnimi razmerami. Zemlji{ka razdrobljenost je sicer precej{nja, so pa zato zemlji{ki kompleksi obsèni in zaradi stròjih varstvenih ukrepov vsaj v òjem, drugem vodovarstvenem pasu manj podvrèni pozidavi. Naselbinska obmo~ja s kmetijami so ohranile {e precej kme~ki videz, ki pa ga sodobni urbanizacijski pritiski postopoma degradirajo. Gostota kmetij je {e vedno velika, ~eprav so vmes tudi {tevilne propadle oziroma preobraè- ne kmetije, katerih nasledniki so se preusmerili zlasti v storitvene dejavnosti (zna~ilni primeri so Medno, Staneì~e, Kle~e, Toma~evo, Jar{e, Obrije, [martno ob Savi, Hrastje, Sneberje, Zadobrova). 10.3 ZAKONSKI PREDPISI O KMETIJSKEM OBREMENJEVANJU OKOLJA Ena od pomembnih gonilnih sil intenzifikacije in specializacije evropskega kmetijstva je bila skupna kmetijska politika Evropske zveze, ki ima za posledico veliko obremenjevanje okolja. Kot odgovor na to so se pojavili tako imenovani kmetijsko-okoljski programi. Aprila 2001 je bil sprejet Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP). Njegov glavni namen je popularizacija tak{ne kmetijske pridelave, ki bo ustrezala potrebam potro{nikov, varovala njihovo zdravje, zagotavljala trajnostno rabo naravnih virov ter omogo~ala ohranjanje biotske pestrosti in zna~ilnosti slovenskih pokrajin. Ob tem je glavni cilji ohranjanje obdelane in poseljene pokrajine s posebnim statusom. Vklju~uje 22 ukrepov, skladnih z na~eli trajnosti in sonaravnosti, izobraèvanje in promocijo (Rejec Brancelj 2003). Za kritje stro{kov dodatnega dela zaradi okoljevarstvenih in krajinskih zahtev ter za ohranjanje tradicionalnih oblik kmetovanja se predvideva neposredno pla~ilo na povr{ino zemlji{~a. Za pridobitev tovrstnih sredstev morajo biti izpolnjeni dolo~eni pogoji: vklju~eno mora biti celotno kmetijsko gospodarstvo, ~e ima sedè v vodovarstvenih pasovih, oziroma vsa tista zemlji{~a v uporabi, ki so v vodovarstvenih pasovih; uveden mora biti ustrezen kolobar; gnojiti se mora na podlagi gnojilnega na~rta; biti mora celoletni zeleni pokrov (zanj so primerni posevki trav, detelj, travnodeteljnih me{anic, ozimnih ìt, krmnih ko{evin, ozimne oljne ogr{~ice); enkratni odmerk du{ika ne sme prese~i 30kg/ha; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev mora biti za 20 % manj{a od priporo~il dobre kmetijske prakse, ki ne sme biti kr{ena v nobenem primeru; mòna je uporaba le na kmetiji pridelane organske mase (odpadkov);uporaba gnojevke in gnojnice je v skladu z gnojilnim na~rtom mogo~a najve~ 14 dni pred setvijo; gnojenje s hlevskim gnojem pa je mogo~e le pred setveno obdelavo na njivah; travinje je mogo~e gnojiti le s fos-forjevimi in kalijevimi gnojili, gnojenje s hlevskim gnojem po zadnji ko{nji pa ni dovoljeno; obtèba z ìvino ne sme prese~i 1,9 glave velike ìvine (GV@) na hektar kmetijskih zemlji{~; obdelava zemlji{~ mora biti v skladu s posevkom, stanjem prsti in ~asom ter na travinju mora biti vsaj dvakrat na leto ko{nja. Pri tem se redno kontrolira podtalnica glede vsebnosti nitratov, fosfatov in pesticidov; po spravilu pridelka in/ali pred zimo se v prsti ugotavljajo ostanki fosfatov; redno se analizira vsebnost fosforja in kalija v prsti ter njena pH vrednost, kontrolira se celoletni zeleni pokrov ter zahtevana raba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Za varovanje kakovosti podtalnice sta bili sprejeti Uredbi o kemijskem stanju povr{inskih voda (Uradni list Republike Slovenije 11/2002) in kakovosti podzemne vode (Uradni list Republike Slovenije 11/2002), pripravljena pa sta {e pravilnika o monitoringu kemijskega stanja povr{inskih in podzemnih voda. Za izbolj{anje kakovosti podtalnice sta bila izdana Uredba o dolo~anju statusa zaradi fitofarmacevtskih sredstev ogroènega obmo~ja vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij ter o ukrepih celovite sanacije (Uradni list Republike Slovenije 97/2002) ter Odlok o obmo~jih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledjih, ogroènih zaradi fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list Republike Slovenije 97/2002). Zdaj veljavni obseg vodovarstvenega obmo~ja na Ljubljanskem polju je dolo~en na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list Socialisti~ne Republike Slovenije 13/1988), precej bolj dodelan sistem varovanja podtalnice pa se predvideva z noveliranim odlokom. Na vodovarstvenih obmo~jih bodo veljale omejitve za kmetijstvo. Tako bo na primer v najòjem vodovarstvenem obmo~ju prepovedano vna{anje mineralnih in organskih gnojil v prsti, uporaba fitofarmacevtskih 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 sredstev in namakanje. Zemlji{~e naj bi bilo pogozdeno ali zatravljeno. Na òjem vodovarstvenem obmo~ju z zelo strogim varovanjem bo na primer prepovedano graditi in postavljati namakalne sisteme, graditi ìvinorejske farme, rastlinjake, tople grede, ribnike in postavljati krmi{~a za divjad, preoravati travinja v njive, vrti~karstvo. Na vodovarstvenih obmo~jih bo obvezno izvajati monitoring onesnaènosti prsti in podtalnice ter vsebnosti hranilnih snovi v prsti. Za monitoring naj bi poskrbele ustrezne slùbe Mestne ob~ine Ljubljana. ^e bi v prsti ali podtalnici pri{lo do pove~anja vsebnosti onesnaìl, ki bi lahko ogrozili vodni vir, bi za varstvo okolja zadolèn organ lahko postavil ostrej{e kriterije o omejitvah vnosa posameznih onesnaèvalcev v prst in podtalnico ter predlagal dodatne ukrepe za za{~ito vira pitne vode. Veljavno Strokovno navodilo o urejanju gnoji{~ in greznic je dokaj staro (Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 10/1985). V njem so z vidika varovanja podtalnice pomembna zlasti naslednja dolo~ila: • na obmo~ju podtalnice morajo biti gnoji{~a in gnojni~ne jame urejene tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja v podtalnico; • ìvalski iztrebki se morajo skladi{~iti na ustrezno urejenih gnoji{~ih ali v zbiralnikih; • gnoj in gnojnica se lahko skladi{~ita le na ustreznih gnoji{~ih in v gnojni~nih jamah, gnojevka pa se lahko skladi{~i v ustreznih zbiralnikih ali lagunah; • gnoji{~a morajo biti drenirana v gnojni~ne jame in ne smejo imeti odvoda v povr{inske vode ali podtalnico. Navodila za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list Republike Slovenije 34/2000) poleg zgornjih navedb predvidevajo {e, da morajo biti objekti vodotesni in izdelani iz betona, odpornega proti kislinam. Lagune morajo biti na notranji strani premazane s sredstvi, odpornimi proti kislinam in alkalijam, skladi{~ni prostor za ìvinska gnojila pa mora zado{~ati za premostitev obdobja, ko je vnos ìvinskih gnojil prepovedan ali ni mogo~. Za 1 GV@ je, odvisno od tehnologije odgnojevanja, treba zagotoviti vsaj 2 m2 gnojni{~ne plo{~e za skladi{~enje hlevskega gnoja, 3,5 m3 prostornine gnojne jame za skladi{~enje gnojnice oziroma 8 m3 prostornine lagune za skladi{~enje gnojevke. Navodila za izvajanje dobre kmetijske prakse o gnojenju izpostavljajo {e, da je treba s pravilnim skladi{~enjem, zorenjem in porabo iztrebkov doma~ih ìvali ve~ji del rastlinskih hranil vklju~iti v obtok hranil na kmetiji. Skrbeti je treba, da so vsi kanali za gnoj, gnojnico in gnojevko iz neprepustnega betona, da ne bi è v hlevu pri{lo do pronicanja v tla. Vodotesni morajo biti tudi vsi kanali, po katerih se gnoj in gnojevka spravljata do gnoji{~ in zbiralnikov za gnojevko. Velikost gnoji{~nega prostora je treba uskladiti z na~rtovanim {tevilom ìvali, z na~rtovanim praznjenjem gnojnega objekta ter s priporo~enim in dovoljenim koledarjem trosenja ìvinskih gnojil. Pri dolo~anju velikosti skladi{~nega prostora je treba upo{tevati najmanj {tirimese~no dobo skladi{~enja, za novogradnje in adaptacije pa je priporo~ilo kar {est mesecev. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list Republike Slovenije 68/1996, 35/2001, 29/2004) predpisuje tudi mejno vrednost letnega vnosa du{ika z ìvinskimi gnojili na vodovarstvenem obmo~ju. Dovoljena je maksimalna vrednost 170 kg/ha, kakr{no dolo~a tudi evropska Nitratna direktiva (Council Directive … 1991). 10.4 NEKATERE ZNA^ILNOSTI DRU@INSKIH KMETIJ Raziskave so pokazale, da je pri odlo~anju o na~inu kmetovanja in ravnanju v pokrajini nasploh pomembna razlika med posameznimi drùbenogospodarskimi skupinami gospodinjstev na kmetijah (Rejec Brancelj 2001). Na primestnih obmo~jih se je drùbenogospodarska sestava kmetij dolgo kazala kot zelo stabilna, kar je bila gotovo posledica ugodnih mònosti za zaposlovanje ob razmeroma majhni, ~asovno in stro{kovno znosni razdalji. Podoba v Ljubljani je bila è leta 1981 druga~na kot v Sloveniji kot celoti. Izstopal je velik delè me{anih kmetij, ki so se v primerjavi s ~istimi pokazale kot bolj trdoìve in elasti~ne v prilagajanju intenzivnosti in obsegu pridelave (Kova~i~ 1985). Ker pa njihovo gospodarjenje najve~krat ni temeljilo na ekonomi~nosti, so se s~asoma prelevile v razvojno coklo, {e zlasti zaradi pomanjkanja spodbud po prilagajanju kmetovanja sodobnim normativom razvitih deèl Evropske zveze. Skladno z njihovo vse bolj problemati~no dvoìvkarsko vlogo se je v zadnjih letih pojavila tènja po pola-rizaciji na ~iste kmetije in za prehransko bilanco bistveno manj pomembne dopolnilne kmetije. 139 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 100 % 90 % ni podatka 80 % konjeni{ki klub 70 % ostarela kmetija 60 % dopolnilna kmetija 50 % me{ana kmetija 40 % ~ista kmetija 30 % 20 % 10 % 0 % II. varstveni pas / II. varstveni pas / III. varstveni pas skupaj Kle~e in Šentvid Hrastje Slika 90: Socioekonomska sestava na preu~evanih kmetijah na vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). Med vzgibi, ki kmetovalce motivirajo za vztrajanje v kme~kem na~inu ìvljenja, je dale~ najpomembnej{i ohranjanje tradicije kmetovanja, ki praviloma zaposluje è ve~ rodov. Ljudje namre~ neradi prevzamejo odgovornost, da so prav oni izni~ili trud predhodnih generacij. Pomembni razlogi so {e veselje do kmetovanja, èlja po lastnih pridelkih in navezanost na zemljo. Po zna~aju so sicer raznorodni, vendar se pomen vseh pove~uje skladno z nara{~anjem velikosti kmetij. Brez dvoma se z njihovim pove~evanjem krepi tudi vloga povsem tr`nih vidikov, to je zagotovljenega trga ter mònosti dobrega zaslùka in zagotavljanja pomembnega dela zaslùka. Med leta 2002 popisanimi obrati je 51 ~istih kmetij, pri ~emer je njihov delè na obeh obmo~jih II. vodovarstvenega pasu ve~ji kakor v III. vodovarstvenem pasu, kjer je poudarjeno velik delè me{anih kmetij, ki jim je kmetijstvo praviloma le {e postranski vir zaslùka. Delè dopolnilnih kmetij, za katere je kmetovanje praviloma le {e konji~ek, je v obeh pasovih razmeroma izena~en, kar velja tudi za obe primerjalni obmo~ji znotraj òjega vodovarstvenega pasu. 15 kmetij je ostarelih, najve~ v {ir{em vodovarstvenem pasu. Kot posebno kategorijo, ki pravzaprav ne sodi med drùbenogospodarske tipe kmetij, so bili registrirani lastniki konj, zdruèni v tako imenovanem konjeni{kem klubu. Popisanih je bilo 8 izklju~no konjerejskih obratov, med katerimi jih je 7 v Hrastju v II. vodovarstvenem pasu. Osredoto~eni so v bliìni hipodro-ma v Stoìcah, kjer so konju{nice v lasti ljubljanske konjeni{ke policije. Starostna sestava gospodinjstev na kmetijah se postopoma slab{a. Mlada, do 20 let stara generacija je zastopana le v slabi polovici (49,6 %) preu~enih kmetij, druge pa imajo {e srednjo (od 20 do 59 let) in staro (60 let in ve~) generacijo. Starostna sestava ~istih kmetij je v primerjavi z me{animi kmetijami manj ugodna. Znano je, da so mlaj{i ljudje praviloma podjetnej{i od starej{ih, obenem pa je za uspe{no gospodarjenje pomembna predvsem vloga gospodarja. Povpre~na starost gospodarja na slovenskih druìnskih kmetijah je 58,1 leta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000), na anketiranih kmetijah znotraj avtocestnega obro~a (Kladnik 2002) pa 53,5 leta in pove, da kmetije v upravljanje naslednikov prehajajo razmeroma 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 pozno. Marsikateri obrat {e vedno vodi star gospodar, katerega idejnost, kreativnost, podjetnost, odlo~- nost in ustvarjalna radovednost so dodobra iz~rpane. 72,4 % gospodarjev je mo{kega spola (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). 37,1 % gospodarjev ima status kmeta ali kmetijskega podjetnika (kar 71,1 % v Hrastju; Popis kmetijskih gospodarstev 2000), 22,6 % je zaposlenih (v III. vodovarstvenem pasu 26,0 %), 36,1 % gospodarjev pa je upokojencev. Kme~kih upokojencev je bistveno manj od tistih, ki dobivajo pokojnino iz nekdanje zaposlitve. Sodobno kmetovanje zahteva raznovrstna posebna (kmetijska, ìvilska, veterinarska, mehani~na, gozdarska) in kompleksna znanja, ki kmetovalca med drugim seznanjajo s pravilnim izborom polj{~in, pravilnimi delovnimi postopki, uporabo kmetijske mehanizacije ter pravilno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Problemati~ni sta tako kmetijska kot splo{na izobrazbena raven gospodarjev kmetij. Prevladujo~a prvina kmetijske izobrazbe pri gospodarjih leta 2000 popisanih kmetij so prakti~ne izku{nje, saj se z njimi pona{a kar 88,9 % gospodarjev. Le sedem jih ima dokon~ano srednjo kmetijsko {olo ({tirje na kmetijah v III. vodovarstvenem pasu in trije v II. vodovarstvenem pasu), trije dveletno poklicno kmetijsko {olo, dva triletno poklicno kmetijsko {olo, eden vi{jo kmetijsko {olo, dva pa sta si pridobila celo univerzitetno kmetijsko izobrazbo; oba sta iz III. vodovarstvenega pasu. Stanje se postopoma izbolj- {uje, na kar kaè ugotovitev, da se na leta 2002 popisanih kmetijah s tak{no izobrazbo pona{a precej ve~ naslednikov kot gospodarjev. Ena od glavnih zna~ilnosti slovenskega kmetijstva je precej{nja posestna in parcelna razdrobljenost. Leta 2002 popisane kmetije so v primerjavi s kmetijami, popisanimi dve leti prej, nekoliko ve~je in v povpre~ju razpolagajo z 11,05 ha zemlji{~i. Povpre~no najve~je kmetije so na obmo~ju Hrastja (12,67 ha), najmanj{e (10,29 ha) pa v II. vodovarstvenem pasu. Podrobnej{e analize popisa iz leta 2000 razkrivajo, da kmetije v povpre~ju najemajo 1,2 ha zemlji{~, 0,2 ha zemlji{~ pa dajejo v najem, torej je preseèk zemlji{~ v uporabi nad zemlji{~i v lasti dober hektar (102 ara). Pri najemanju zemlji{~ je pomembna vloga Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov, od katerega kmetije, ki najemajo zemlji{~a, dobijo v najem 40,4 % od vseh najetih njiv in 15,5 % od vseh najetih travnikov (Kladnik 2002). Nekatere ve~je kmetije od Sklada najamejo tudi ve~ kot 10 hektarjev zemlji{~. Za navedenimi povpre~ji se skriva raznovrsten notranji ustroj. Med leta 2002 popisanimi kmetijami najdemo tako pritlikave obrate z manj kot hektarjem skupnih razpolòljivih zemlji{~ (skupaj 11, od tega 9 z manj kot pol hektarja) kot za na{e razmere velike obrate z ve~ kot 20 hektarji (skupaj 17). Najve~ kmetij je v srednjih velikostnih razredih; razpolagajo z zemlji{~i od 5 do 10 ha (42), od 10 do 20 ha (31) in od 2 do 5 ha (21). Zaznavna je osredoto~enost najve~jih kmetij znotraj starih va{kih jeder (Medno, Kle~e, Toma~evo, Hrastje, Sneberje). Kmetijam eksisten~no osnovo nenehno slabijo urbanizacijski pritiski, ki se kaèjo v izgubi zemlji{~ zaradi pozidave, gradnje prometnic in druge infrastrukture. V zadnjih dveh desetletjih so anketirane kmetije znotraj avtocestnega obro~a skupaj izgubile dobrih 58 ha zemlji{~ (Kladnik 2002). Od tega jih je bilo 61,9 % porabljenih za pozidavo, 35,2 % za gradnjo cest (ve~ kot devet desetin za gradnjo avtocestnega obro~a), preostalih 2,9 % pa za gradnjo druge infrastrukture. Zemlji{~a je odprodalo kar 27 od 40 anketiranih kmetij. 47,2 % izgubljenih zemlji{~ so bile njive, 45,0 % travniki in 7,8 % gozd. Leta 2000 popisane kmetije razpolagajo s 46,9 % rodovitnimi zemlji{~i na vodovarstvenem obmo~ju, v II. vodovarstvenem pasu s 50,2 % in v III. vodovarstvenem pasu s 40,9 %. Kmetije, popisane leta 2002, imajo v povpre~ju 3,87 ha zemlji{~ v òjem vodovarstvenem pasu, 1,27 ha zemlji{~ v {ir{em vodovarstvenem pasu in 3,48 ha zemlji{~ zunaj vodovarstvenih pasov. Kmetije iz II. vodovarstvenega pasu imajo kar 60,3 % zemlji{~ znotraj òjega vodovarstvenega pasu, le 4,5 % znotraj {ir{ega vodovarstvenega pasu, zunaj vodovarstvenih pasov pa 35,2 % zemlji{~. Nasprotno imajo kmetije iz III. vodovarstvenega pasu v mati~nem vodovarstvenem pasu le 27,5 % zemlji{~, 23,5 % jih imajo v II. vodovarstvenem pasu, zunaj varstvenih pasov pa 49,0 %. Navedene vrednosti razkrivajo, da so zemlji{~a v òjem vodovarstvenega pasu pomemben temelj kmetovanja ne le za kmetije z lego znotraj tega pasu, ampak tudi za blìnje in nekoliko bolj oddaljene kmetije v III. vodovarstvenega pasu, ki so marsikje è povsem ukle{~ene med stanovanjske hi{e nekmetov. 141 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 91: Ve~ kot polovica kmetij na vodovarstvenih obmo~jih je proizvodno me{anih kmetij z dopolnjevanjem ìvinorejske in poljedeljske pridelave. 80 70 ni podatka 60 drugo 50 me{ana 40 zelenjadarska vilo kmetij {te 30 poljedelska ìvinorejska 20 10 0 II. varstveni pas / II. varstveni pas / III. varstveni pas Kle~e in Šentvid Hrastje Slika 92: Usmerjenost kmetij po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Kmetijska zemlji{~a zasebnih kmetij na vodovarstvenem obmo~ju zavzemajo 61,4 %. To ne pome-ni, da je tolik{na tudi njihova dejanska razprostranjenost po posameznih vodovarstvenih pasovih. Delè kmetijskih zemlji{~ v II. vodovarstvenem pasu je mo~no prevladujo~ zlasti v Kle~ah in [entvidu ter na Vìmarskih tratah. III. vodovarstveni pas je v ve~jem delu na gosto pozidan, izjema so va{ka zemlji{- ~a Staneì~ in Mednega, obmo~je med Toma~evim in @alami, va{ko zemlji{~e Studenca ter obmo~je v trikotu med Sneberji, Savo in vzhodnim delom avtocestnega obro~a. Med leta 2002 popisanimi kmetijami je dobra polovica (52,3 %) nespecializiranih, proizvodno me{anih kmetij, na katerih se enakovredno dopolnjujeta ìvinoreja in poljedelstvo. Tovrstne kmetije so dokaj enakovredno zastopane v obeh vodovarstvenih pasovih, pri ~emer je opazen izstopajo~ delè v okolici Kle~ in [entvida v II. vodovarstvenem pasu. Po {tevilu jim sledijo ìvinorejske kmetije (25,2 %). Njihov delè je precej ve~ji v III. vodovarstvenem pasu (34,2 %) kot v II. (15,5 %). Druga~ne usmeritve kmetij z ìvino se pojavljajo le v posameznih primerih. Registrirane so bile {e tri poljedelske kmetije, dve zelenjadarski in ena vrtnarska. Del zelenjave se pridela v rastlinjakih (Kladnik, Rejec Brancelj 2000), ki so namenjeni tudi vzgoji sadik. Rezultati analize popisa leta 2000 so pokazali, da se v zavarovanih prostorih pridela le odstotek zelenjave, vendar je tovrsten delè v Kle~ah in [entvidu kar 6,4 %, na III. vodovarstvenem pasu 1,3 % in v Hrastju le 0,1 %. Na prostem pridelane zelenjave se proda 42,0 % (ostanek se porabi doma), v rastlinjakih pridelane zelenjave pa le 37,5 %. Razkorak je posledica pomembne zastopanosti v rastlinjakih vzgojenih sadik za presajanje na prosto, kar slikovito ponazarja Hrastje, kjer je od vse v rastlinjakih pridelane zelenjave, namenjene prodaji na trgu, le 5,9 %, od zelenjave, pridelane na prostem, pa se proda skoraj polovica (47,4 %). Za namakanje kmetijskih zemlji{~ se po podatkih popisa leta 2002 odlo~a 9 kmetovalcev, od tega dva v III. vodovarstvenem pasu, eden v II. vodovarstvenem pasu v Kle~ah in [entvidu in kar {est v istem pasu na obmo~ju Hrastja. Po podatkih popisa iz leta 2000 je v celotnem varstvenem pasu 14 tak{nih kmetij, od tega sedem v Hrastju. [tirje kmetovalci imajo lastne vrtine, dva ~rpata vodo iz Save, trije pa namakajo zemlji{~a z vodo iz javnega vodovodnega omrèja. Skupna letna koli~ina za namakanje porabljene vode je po njihovih navedbah majhna, le 4790 m3. Kmetije so dobro opremljene s kmetijskimi stroji. Opazno je, da imajo mo~nej{e kmetije v lasti praviloma bolj ali manj popolne strojne linije, kar v poudarjeno velikih deleìh velja za obe obmo~ji II. vodovarstvenega pasu. Trosilnike mineralnih gnojil, trosilnike hlevskega gnoja in cisterne za gnojevko ima priblìno polovica kmetij. Odlo~itev o na~inu pridelave in trènja je odvisna od poslovne motiviranosti, tr`ne spretnosti, razpolòljive delovne sile, bliìne trga, tradicije in opremljenosti kmetije za pridelovanje dolo~enih vrst in koli~in pridelka. Med preu~eno populacijo 155 kmetij je 51,6 % tak{nih, ki svoje pridelke in izdelke tudi prodajajo. Druge naj bi vse kon~ne pridelke v pridelovalni verigi porabile bodisi za prehrano ~lanov lastnega gospodinjstva bodisi za prehrano lastnih doma~ih ìvali. Med kmetijami v II. vodovarstvenem pasu je bila ugotovljena bistveno ve~ja tr`na naravnanosti (58,8 %) kakor med kmetijami v III. vodovarstvenem pasu (44,0 %). Meja med tr`no pomembnimi in tr`no nepomembnimi kmetijami je pri 5 ha veliki posesti, velike tr`ne vi{- ke (marsikje prodajo nad 90 % vrednosti od vseh pridelkov) pa pridelajo zlasti na kmetijah, ve~jih od 10 ha. Na skoraj polovici (45,2 %) leta 2002 popisanih kmetij izjavljajo, da v blìnji prihodnosti v zvezi s kmetovanjem bistvenih sprememb ne na~rtujejo. Na petini (19,4 %) kmetijskih gospodarstev predvidevajo, da se bo obseg kmetijske pridelave zmanj{al, na osmih naj bi kmetovanje povsem opustili. Predvideno zmanj{anje obsega pridelave na kmetijah v III. vodovarstvenem pasu (27,6 %) kot na kmetijah v II. vodovarstvenem pasu (11,4 %), kjer je nekaj ve~ obratov s predvidenim pove~anjem pridelave (razmerje 16,5 % proti 11,8 %). Na drugi strani je opustitev pridelave razen v enem primeru v celoti navezana na kmetije v 2. vodovarstvenem pasu. Pove~anje pridelave se predvideva izklju~no na ve~jih kmetijah. V petih primerih naj bi se kmetovalci zaposlili v nekmetijskih dejavnostih, v treh naj bi kmetijo prodali. Pove~an obseg pridelave na~rtujejo na slabi {estini (14,2 %) kmetijskih gospodarstev, na katerih so praviloma prepri~ani, da bo vstop Slovenije v Evropsko zvezo povzro~il preìvetje le sodobnim, dovolj produktiv-nim in tr`no usmerjenim obratom. Preselitev na lokacijo zunaj vodovarstvenih pasov predvidevajo v petih 143 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 100 % 90 % ni podatka 80 % preselitev kmetije na lokacijo zunaj 70 % varstvenega pasu sprememba usmeritve 60 % pove~anje pridelave 50 % brez sprememb 40 % zmanj{anje pridelave 30 % opustitev pridelave 20 % 10 % 0 % II. varstveni pas / II. varstveni pas / III. varstveni pas skupaj Kle~e in Šentvid Hrastje Slika 93: Na~rti v zvezi s kmetovanjem na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). primerih. Kot primerno obmo~je za izpolnitev njihovih pri~akovanj vidijo zlasti obmo~je Agroemone vzhodno od Zadobrove, med Savo in Ljubljanico. Zagotovljenega naslednika ima le 48 ali 31,0 % leta 2002 popisanih kmetij. V 34 primerih (21,9 %) {e ni povsem jasno, kako se bo predvideni naslednik odlo~il, v 15 (9,7 %) pa je gospodar {e mlad, zato o problematiki nasledstva {e ne razmi{ljajo. Kar 37 kmetij (23,9 %) je brez naslednika; nekaj ve~ jih ima sedè v II. vodovarstvenem pasu. Najve~ kmetijskih gospodarstev brez zagotovljenega naslednika je med dopolnilnimi in ostarelimi kmetijami (28,6 % oziroma 60,0 %). Opazno je, da se s pove~evanjem kmetij pove~uje delè z zagotovljenim prevzemnikom. Meja, ko {tevilo pozitivnih navedb preseè {tevilo negativnih, je pri 5 ha razpolòljivih zemlji{~. 10.5 OKOLJSKA PROBLEMATIKA Kmetijstvo vpliva na kakovost naravnih virov, biolo{ko raznovrstnost pa tudi na spremembe v pokrajini. Podatkov o njegovem vplivu na okolje je ~edalje ve~, tako posrednih kot neposrednih (meritve), saj se v zadnjem ~asu tej problematiki namenja vse ve~ja pozornost. Pri kmetijskem obremenjevanju okolja razlikujemo onesnaèvanje iz to~kovnih virov (povzro~ajo ga neustrezno urejeni, premajhni in neustrezno zavarovani gnojni objekti, silosne jame, odlagali{~a gnojil in sredstev za varstvo rastlin, mesta za ~i{~enje {kropilnic in cistern, silàni kupi, ~rpali{~a vode za namakanje, morebitne delovne nesre~e, rastlinjaki, vrti~ki …) in iz razpr{enih virov, to je kmetij kot uporabnikov kmetijskih zemlji{~. Poleg prevelike rabe fitofarmacevtskih sredstev je za kakovost vode problemati~no zlasti gnojenje. Izpiranje neizrabljenega du{ika v podtalnico zaradi presèka gnojil ali ~asovno neustreznega gnojenja povzro~a pove~ane koncentracije nitratov in nitritov, gnojenje z organskimi gnojili pa tudi bakteriolo{ko onesnaènje. Zaradi svoje prostorske razsènosti je kmetijstvo tako za vode kot prsti najpomembnej{i ploskovni vir obremenjevanja. 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Najizrazitej{i kmetijski pritiski so torej v obliki snovnih in energetskih vnosov. Tovrstna obremenjevanja je teoreti~no sicer mogo~e hitro zmanj{ati, vendar trenutne razmere v slovenskem kmetijstvu {e niso naravnane za ekonomsko-okoljski pristop, saj so odlo~itve o na~inu kmetovanja pogosto prepu{- ~ene posameznim kmetovalcem, in ne kmetijski politiki z natan~no opredeljenimi cilji in izoblikovanimi mehanizmi, ki naj bi usmerjali celotno pridelavo (Lampi~ 2000). Zna~ilna so nasprotja med kmetijstvom in nekmetijskimi dejavnostmi. Odnosi med kmetovalci in drugimi mestnimi porabniki prostora so na obmo~jih prepletanja ve~namenske rabe lahko konfliktni. Kot glavna problema, ki ju kmetovanje povzro~a okolici, se navajata smrad, ki se {iri okrog hlevov z ìvi-no, in hrup, ki ga povzro~a uporaba kmetijskih strojev, zlasti dosu{evalnih naprav in motornih àg. Kmetijski stroji na cestah (traktorji s priklju~ki, kombajni) povzro~ajo prometne zama{ke, kar velja zlasti za prometne koridorje na obrobju sredi{~a mesta, kjer se promet zgo{~a na ozkih prometnicah, ki zagotavljajo preto~nost iz enega dela mesta v drugega in jih zaradi najemanja ter nakupov zemlji{~ v razli~nih delih mesta uporabljajo tudi kmetovalci. Za problemati~ne veljajo Hradeckega cesta, Vodnikova cesta in Litijska cesta, kar se pokaè zlasti v prometnih konicah ob ko{nji sena in ètju silàne koruze. Nekateri so mnenja, da kme~ko okolje s svojim navideznim neredom kvari videz mestnega okolja. [kodljivi vplivi mestnega okolja na kmetijstvo se kaèjo v onesnaèvanju kmetijskih zemlji{~, kar vpliva na slab{o kakovost kmetijskih pridelkov in posredno hrane, ki se prideluje na zemlji{~ih v neposredni bliìni mesta in znotraj njega. Kmetovalci so bili pri navajanju teàv, ki jim jih povzro~a urbano okolje, precej zavzeti. Najbolj jih moti {koda, ki jo na njihovih zemlji{~ih in posevkih povzro~ajo ob~a-ni. Po {tevilu navedb so v ospredju lastniki psov, ki se s svojimi ljubljen~ki sprehajajo vsevprek, pri ~emer za psi ostajajo neodstranjeni iztrebki. Pritoùjejo se tudi nad krajo pridelkov, igranjem nogometa na travnikih in nespo{tovanjem zasebne lastnine nasploh. Zaradi gostega prometa je oteèn dostop na parcele, ki so pri marsikomu tudi zelo oddaljene od sedeà kmetije. Anketirance le malo moti onesnaèvanje pridelkov drugih obremenjevalcev okolja, prav tako se redko pritoùjejo zaradi pretirane posestne razdrobljenosti, ki pa so jo zaradi navajenosti o~itno è vzeli kot neizogibno dejstvo. Le v posameznih primerih se pritoùjejo nad negativnimi vplivi hrupa na po~utje ìvine. Niti kmetovalci niti vodovod doslej niso imeli teàv s soìtjem. Kmetije so zaradi varovanja virov pitne vode obdràle kmetijska zemlji{~a, ki bi bila najbr` è pozidana, ob tem pa s svojim kmetovanjem dolgo niso pretirano ogroàle vodnega vira. Z intenziviranjem pridelave je kmetijska dejavnost v vodovarstvenih pasovih postala problemati~na, kar odpira vpra{anja okoljsko-prostorske, pravne, gospodarske in drùbeno-socialne narave. Dolgoro~no in trajno razre{itev konflikta nedvomno pomeni soglasje o pou-darjenem varstvu vodnih virov na eni strani in ustreznem na~inu usmerjanja kmetijske dejavnosti na drugi. V ta namen bi bilo najbolje odkupiti vsa zemlji{~a, kjer kmetijska pridelava ni mogo~a, to je v pasu 300 m od zajetja vodnega vira, na obmo~jih zmanj{ane rabe rastlinskih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pa ohraniti kmetijsko pridelavo tudi z namakanjem in rastlinjaki (Maslo 2002). Analiza rezultatov popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je razkrila, da je na vodovarstvenem obmo~ju ena sama kmetija, na kateri preusmeritev v ekolo{ko kmetovanje potrjuje pridobljeni certifikat. Sedem kmetij je bilo v postopku preusmeritve ({est v {ir{em vodovarstvenem pasu in ena na obmo~ju Hrastja v òjem), nadaljnjih 24 ali 8,4 % pa jih preusmeritev v ekolo{ko kmetovanje na~rtuje (18 med njimi jih je v III. vodovarstvenem pasu, preostalih 6 v II. vodovarstvenem pasu, od tega 5 na v Hrastju). 10.5.1 ZNA^ILNOSTI @IVINOREJE Pri kmetijskem obremenjevanju okolja ima zelo pomembno vlogo ìvinoreja. Njena vloga je kompleksna, saj je ne moremo enostransko opredeliti zgolj kot negativen dejavnik. Ker na ìvinorejskih kmetijah praviloma pridelujejo ve~ koruze, je z ìvinorejo posredno povezana tudi nevarnost onesnaènja pitne vode z atrazinom. Na drugi strani je predvsem za govedorejske kmetije zna~ilna velika zastopanost travinja, kar je z vidika onesnaèvanja podtalnice z nitrati ugodno, saj je zaradi trajne ozelenitve njihovo 145 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) izpiranje na travinju manj{e kot na njivah. @ivinoreja omogo~a tudi izkori{~anje krmnih dosevkov in tako zagotavlja bolj{e mònosti ter manj{e stro{ke ozelenitve njiv prek zime (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Po podatkih popisa leta 2000 je bilo v vodovarstvenih pasovih skupaj 1529,8 glave velike ìvine (GV@), po podatkih popisa leta 2002 pa je {tevilo GV@ nazadovalo na 1414,5 ali za 7,5 %. V III. vodovarstvenem pasu se je s 674,1 zmanj{alo na 570,0 GV@ (za 14,4 %), v II. vodovarstvenem pasu pa z 855,7 na 844,5 GV@ (za samo 1,3 %). Na leta 2002 popisanih kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju redijo povpre~no 8,86 GV@, na kmetijah, popisanih leta 2000, pa le 5,35 GV@ (razlika gre na ra~un majhnih kmetij brez ìvine, ki v zadnji popis niso bile vklju~ene). Kmetije v III. vodovarstvenem pasu redijo v povpre~ju 7,38 GV@ (leta 2000 3,68 GV@), kmetije v II. vodovarstvenem pasu v Kle~ah in [entvidu 7,48 GV@ (leta 2000 7,40 GV@) in kmetije v II. vodovarstvenem pasu v Hrastju 12,11 GV@ (leta 2000 8,95 GV@). K celotni vrednosti GV@ je leta 2002 tri~etrtinski delè (75,6 %) prispevala goveja ìvina, od tega kar 55,2 % odraslo govedo. [e pomembnej- {a je bila vloga goveje ìvine v sestavi GV@ leta 2000, ko je govedo prispevalo kar 87,3-odstotni delè. Z okoljevarstvenega vidika je pomembno razmerje med gostoto ìvine in razpolòljivimi kmetijskimi zemlji{~i. Od njega je odvisno, ali se pojavljajo presèki ìvalskih izlo~kov oziroma z njimi povezani degradacijski pojavi. To podro~je urejata in postavljata dolo~ene zahteve za kmetovalce Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list Republike Slovenije 68/1996) in Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list Republike Slovenije 34/2000). Poleg obsega ìvinorejske pridelave je pomembno tudi poznavanje na~ina skladi{~enja ìvinskih gnojil na gnoji{~ih in/ali v gnojni~nih jamah ter zadostnih povr{in oziroma prostornin, ki morajo zado{~ati za obdobja, ko je njihov vnos na zemlji{~a prepovedan. Novi predpisi zahtevajo izdelavo letnih gnojilnih na~rtov. S seznanje-nostjo kmetovalcev z navedeno prioblematiko smo lahko le deloma zadovoljni. Povpre~na ìvinorejska gostota v Sloveniji zna{a 1,6 GV@ na hektar kmetijskih zemlji{~, kar je tudi povpre~je ravninskih pokrajin (Rejec Brancelj 2001). Na podlagi popisa leta 2002 izra~unane obremenitve 100 % 90 % 80 % ni podatka 70 % ne 60 % deloma 50 % da 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % mlada acijska zrela ajo~a star ostarela ni podatka gener Slika 94: Seznanjenost kmetovalcev po vodovarstvenih pasovih z dovoljeno obremenitvijo ìvine na povr{insko enoto zemlji{~a (Kladnik, Smrekar 2002). 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja so povsem v okviru zgornjega povpre~ja, saj je na tamkaj{- njih kmetijah povpre~na obremenjenost hektarja kmetijskih zemlji{~ 1, 57 GV@. Obremenitev na kmetijah v òjem vodovarstvenem pasu (1,58 GV@/ha) je le neznatno ve~ja od obremenitve na kmetijah v III. vodovarstvenega pasu (1,55 GV@/ha). Zaradi druga~nih izhodi{~ (upo{tevane so tudi kmetije brez ìvine in majhni pridelovalni obrati) za popisno leto 2000 se za takrat izra~unane obremenitve bistveno razlikujejo. So znatno manj{e, v povpre~ju vsega 1,02 GV@/ha, pri ~emer so na kmetijah v II. vodovarstvenega pasu opazno ve~je kot na kmetijah v III. vodovarstvenega pasu. Ve~ina (61,9 %) informatorjev v popisu leta 2002 je zatr-dila, da je seznanjena z dovoljeno obremenitvijo ìvine na povr{insko enoto kmetijskega zemlji{~a. Na vodovarstvenem obmo~ju se intenzivne pa{e zaradi nevarnosti to~kovnega onesnaènja z du- {ikom ne priporo~a. Kjer se ìvina dlje in bolj pogosto zadrùje (napajali{~a, poti …), je namre~ ve~ja nevarnost po{kodb travne ru{e, kar skupaj z ve~jimi koli~inami izlo~enega se~a in blata {e pove~a nevarnost to~kovnega onesnaènja (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Analiza rezultatov popisa iz leta 2000 je razkrila, da na vseh kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju pasejo 416 glav goveje ìvine (22,5 % od celotne populacije govedi). V populaciji govedi na kmetijah v III. vodovarstvenem pasu se pase 43,8 % ìvali, na kmetijah v II. vodovarstvenega pasu pa je delè manj{i od 5 %. 10.5.2 GNOJENJE Na ve~ini kmetij obdelovalna zemlji{~a gnojijo tako z organskimi kot mineralnimi gnojili. Zadostne koli- ~ine gnoja in gnojevke potrebo po mineralnih gnojilih zmanj{ujejo. Zaradi polikulturne usmerjenosti ve~jega dela kmetij je razpolòljiva koli~ina gnoja in gnojevke odigrala okoljevarstveno pomembno vlogo. Sama koli~ina gnoja ne bi smela povzro~ati okoljevarstvenih problemov, ki so predvsem posledica neustrezno urejenih gnojnih jam ter neustrezne uporabe gnoja in gnojevke na vodovarstvenih obmo~jih. Poseben problem je nezadostno poznavanje kmetovalcev glede onesnaèvanja z nitrati. Pri rabi du{i~nih gnojil je namre~ treba upo{tevati hranila, ki se v tla vna{ajo tako z organskimi kot z mineralnimi gnojili (Rejec Brancelj 2001). Leta 2002 popisani populaciji kmetij so leto poprej porabili 11.984 m3 hlevskega gnoja, 2.705 m3 gnojevke in 5.637 m3 gnojnice. V sestavi hlevskega gnoja je s 66,0 % mo~no prevladoval goveji gnoj, kar 32,2 % je bilo konjskega gnoja, deleà pra{i~jega in perutninskega gnoja sta zna{ala po 0,7 %. V povpre~ju so kmetije na vodovarstvenem obmo~ju hektar obdelovalnih zemlji{~ pognojile s 14,5 m3 hlevskega gnoja. Njegova povpre~na poraba v Sloveniji leta 1996 je zna{ala 13,1 m3/ha obdelovalnih zemlji{~, pri ~emer je bil povpre~en vnos du{ika z gnojem 66 kg/ha obdelovalnih zemlji{~ (Rejec Brancelj 2001). Z njim se precej bolj izdatno gnoji na kmetijah v òjem vodovarstvenem pasu, kar je z vidika varovanja podtalnice neugodno. Leta 2001 so kmetovalci v povpre~ju hektar obdelovalnih zemlji{~ v II. vodovarstvenem pasu pognojili z 10,7 m3 hlevskega gnoja, 2,0 m3 gnojevke in 5,7 m3 gnojnice. V primerjavi s porabo na obdelovalnih zemlji{~ih v III. vodovarstvenem pasu je opazna nekoliko ve~ja poraba hlevskega gnoja ter precej manj{a poraba gnojevke in gnojnice. S hlevskih gnojem in gnojevko se sicer najbolj izdatno gnojijo obdelovalna zemlji{~a zunaj vodovarstvenih pasov, poraba gnojnice tam pa je priblìno enaka kot na zemlji{~ih v II. vodovarstvenem pasu. S hlevskim gnojem gnojijo predvsem njive (na njivah v II. vodovarstvenem pasu se ga povpre~no porabi 16,2m3/ha, na njivah III. vodovarstvenega pasu 12,7m3/ha in na njivah zunaj vodovarstvenih pasov 19,7m3/ha), poraba gnojevke na njivah in travnikih pa je skorajda uravnoteèna (nekoliko ve~ja je na travnikih in se z oddaljevanjem od òjih vodovarstvenih pasov pove~uje). Gnojnico uporabljajo skoraj izklju~no na travnikih. Z njo najbolj izdatno gnojijo travnike v III. vodovarstvenem pasu (16,5m3/ha), precej manj pa na travnikih zunaj vodovarstvenih pasov (13,5 m3/ha) in na travnikih v II. vodovarstvenem pasu (12,9 m3/ha). Mineralna gnojila so predvsem v vlogi dognojevanja kulturnih rastlin s hranilnimi snovmi. V Sloveniji je bila leta 2001 povpre~na poraba mineralnih gnojil 412 kg/ha obdelovalnih zemlji{~, vendar na druìnskih kmetijah le 370 kg/ha (Statisti~ni letopis, 2002). Z njimi najbolj intenzivno gnojijo zemlji{~a na ravninah, kjer na hektarju raztrosijo povpre~no 578 kg mineralnih gnojil (Rejec Brancelj 2001). Leta 2002 popisane kmetije so leto poprej na hektaru obdelovalnih zemlji{~ porabile povpre~no 330,8 kg mineralnih gnojil. 147 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 20 gnoj 15 gnojevka gnojnica 10 5 0 e e e njiv njiv njiv zunaj avniki avniki avniki zunaj zunaj eni pas eni pas tr eni pas tr eni pas tr emlji{~a eni pas emlji{~a eni pas emlji{~a varstv varstv varstv varstv varstv varstv II. valna z valna z valna z III. II. III. II. III. obdelo obdelo obdelo Slika 95: Povpre~na poraba organskih gnojil na hektar obdelovalnih zemlji{~ na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 450 400 350 300 250 200 /ha3m 150 100 50 0 e e e njiv njiv njiv zunaj avniki avniki avniki zunaj zunaj eni pas eni pas tr eni pas tr eni pas tr emlji{~a eni pas emlji{~a eni pas emlji{~a varstv varstv varstv varstv varstv varstv II. valna z valna z valna z III. II. III. II. III. obdelo obdelo obdelo Slika 96: Povpre~na poraba mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih zemlji{~ na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 V obeh vodovarstvenih pasovih se izra~unane vrednosti skoraj ne razlikujejo (334,6 kg/ha na kmetijah v II. vodovarstvenem pasu in 325,6 kg/ha na kmetijah v III. vodovarstvenega pasu), pri ~emer kmetovalci obdelovalna zemlji{~a v II. vodovarstvenem pasu z njimi manj izdatno gnojijo (povpre~no 296,7 kg/ha na leto) kakor obdelovalna zemlji{~a v III. vodovarstvenem pasu (povpre~no 342,0kg/ha na leto), ta pa manj intenzivno kot obdelovalna zemlji{~a zunaj vodovarstvenih pasov (povpre~no 384,5 kg/ha na leto). Medtem ko so pri njivah razlike v uporabi mineralnih gnojil med posameznimi obmo~ji manj izrazite in je poraba na njivah v obeh vodovarstvenih pasovih celo ve~ja kakor na njivah zunaj varstvenih pasov (òji vodovarstveni pas 341,7 kg/ha, {ir{i vodovarstveni pas 381,3 kg/ha, zunaj vodovarstvenih pasov 325,4 kg/ha), so bistveno ve~je razlike pri travnikih. Intenzivnost njihovega gnojenja se pove~uje skladno z manj strogim varovalnim reìmom. V povpre~ju se travnike v II. vodovarstvenem pasu na leto pognoji z 238,7 kg mineralnih gnojil, travnike v III. vodovarstvenem pasu z 299,7 kg in travnike zunaj vodovarstvenih pasov kar s 431,4 kg. Glede na sorazmerno majhno obremenjenost kmetijskih zemlji{~ z ìvinskimi gnojili in glede na stroge predpise o uporabi gnojil na vodovarstvenem obmo~ju bi bilo pri~akovati, da se v prsti ne pojavljajo previsoke vsebnosti rastlinskih hranil. A o~itno ni tako, saj raziskave, opravljene v obdobju 1996–2002, kaèjo, da raven rastlinam lahko dostopnega kalija (K O) in fosforja (P O ) v obdelovalnem sloju prsti 2 2 5 (do globine 30 cm) nara{~a, kar je {e posebej izrazito glede fosforja (Su{in s sodelavci 2003). Pri obremenjevanju okolja s hranilnimi snovmi je poleg pretirane koli~ine dodanih mineralnih gnojil problemati~en tudi ~as njihovega dodajanja glede na potrebe kulturnih rastlin. Ob ustreznem gospodarjenju s hranilnimi snovmi ne prihaja do njihovega izpiranja in izgub. 73 % kmetovalcev opravlja zgolj osnovno gnojenje ob setvi ali tik pred njo, 27 % pa se odlo~a tudi za dopolnilno gnojenje (Rejec Brancelj 2001). S spoznanji o gnojilni praksi kmetovalcev ne moremo biti zadovoljni. Njihova ozave{~enost o potrebnem natan~nem odmerjanju gnojil je premajhna, zato ob~asno prihaja do ~ezmernih vnosov. Zato bo treba ve~ji poudarek nameniti izobraèvanju kmetovalcev (te~aji, predavanja) in njihovem obve{~anju po javnih glasilih (radio, televizija, ~asopisi). 16 nikoli 14 redko v 12 ob~asno 10 redno 8 vilo kme~kih gospodarste 6 {te 4 2 0 do 0,51 do 1,01 do 2,01 do 3,01 do 5,01 do 10,01 do nad 0,5 ha 1,0 ha 2,0 ha 3,0 ha 5,0 ha 10,0 ha 20,0 ha 20,0 ha Slika 97: Analiziranje prsti na kmetijah po vodovarstvenih pasovih glede na posestno sestavo (Kladnik, Smrekar 2002). 149 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Samoiniciativi kmetovalcev je preve~ prepu{~ena tudi {kropilna praksa. Zahteve, ki jih postavlja trg s svojimi zakonitostmi, je z obvezami, ki jih narekuje ohranjanje kakovostne podtalnice, teàvno uskladiti. Zaenkrat se namre~ rabi fitofarmacevtskih sredstev {e ni mogo~e povsem odpovedati, lahko pa se pripomore k zmanj{anju kopi~enja snovi in njihovih razkrojnih produktov v prsteh in podtalnici, kar se doseè z njihovo pravilno izbiro in uporabo. Analiza letne porabljene koli~ine sredstev za varstvo rastlin na slovenskih druìnskih kmetijah je pokazala povpre~no porabo 3,4 kg/ha obdelovalnih zemlji{~ (Rejec Brancelj 2001). Na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja so jih leta 2002 glavnino porabili na njivah. Na hektarju njiv v II. vodovarstvenem pasu se povpre~no porabi 2,05 kg za{~itnih sredstev na leto, v III. vodovarstvenem pasu 2,14 kg in zunaj vodovarstvenega obmo~ja precej manj, le 1,36 kg na leto (povpre~na vrednost v Sloveniji je 5 kg/ha njiv, na ravninskih njivah pa le 2 kg/ha). Tam je opazna ve~ja poraba za{~itnih sredstev na travnikih (0,2 kg/ha/na leto), ki je na travnikih v obeh vodovarstvenih pasovih le simboli~na. Velika ve~ina popisanih kmetovalcev je izjavila, da upo{teva karenco. Pri odlo~itvah o izboru za{~itnih sredstev ter koli~ini in ~asu njihove uporabe jih najve~ sledi zgolj navodilom proizvajalcev. Ve~ina (60) informatorjev je izjavila, da nimajo nobenih ostankov {kropiv, ~e pa jih è imajo, jih v enaindvajsetih primerih uporabijo naslednje leto, v enajstih jih vrèjo v smetnjak, v {estih jih odstranijo ob organiziranem odvozu nevarnih odpadkov, v enem primeru pa jih enostavno zlijejo v tla. 10.5.3 GNOJNI OBJEKTI @ivinska gnojila se smejo skladi{~iti le v ustreznih zbiralnikih, kot so gnoji{~a, gnojni~ne jame in lagune. Zbiralniki morajo biti vodotesni in izdelani iz betona, odpornega proti kislinam. Gnoji{~a morajo biti drenirana in ne smejo imeti odtoka v povr{inske oziroma podzemne vode (Usmerjanje kmetijstva … 2002). ALE[ SMREKAR Slika 98: Na vodovarstvenih pasovih je 307 gnojnih objektov, ki ne smejo imeti prostega odtoka. Slika 99: Lokacije gnojnih objektov na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 150 ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Drago Kladnik, Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km MEDNO TACEN SPODNJE GAMELJNE gnojni objekt BROD STANE@I^E SAVA Varstveni pas (1988) DRAGOMELJ I. varstveni pas ^RNU^E P{ata II. varstveni pas [ENTVID NADGORICA III. varstveni pas PODGORICA JE@ICA BERI^EVO VIDEM DRAVLJE DOL PRI LJUBLJANI SAVA [I[KA BE@IGRAD GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG LJUBLJANA POLJE L B jublj esnica VEV^E RO@NA DOLINA anica A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO M 151 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 160 140 ni podatka 120 v neurejeno 100 delno urejeno 80 urejeno vilo gnojnih objekto 60 {te 40 20 0 II. varstveni pas / II. varstveni pas / III. varstveni Kle~e in Šentvid Hrastje pas Slika 100: Urejenost gnojnih objektov po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). Na~ini vhlevljenja doma~ih ìvali lahko vplivajo na izpiranje nitratov v podtalnico neposredno (izpusti iz hlevov in skladi{~) in posredno, z razliko med ~vrstimi in teko~imi gnojili pri gnojenju. Lo~eno zbiranje blata z nastiljem in se~a (hlevski gnoj–gnojnica) je z vidika izpiranja nitratov v podtalnico praviloma ugodnej{e od gnojevke (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Od leta 2002 155 popisanih kmetij na vodovarstvenem obmo~ju jih ima v vodovarstvenih pasovih gnojne objekte 153, en kmetovalec odlaga (konjski) gnoj pri sosedu, eden pa ga odvaà na nekaj kilometrov oddaljene gnojne objekte zunaj vodovarstvenega obmo~ja (Kladnik, Smrekar 2002). Skupno je bilo na kmetijah registriranih 307 gnojnih objektov, od tega 151 gnoji{~ in 156 gnojnih jam, pri ~emer je pri ve~ kot 85 % hlevov urejeno lo~eno zbiranje gnoja z nastiljem in gnojnico. Prevladuje torej tradicionalni na~in skladi{~enja ìvinskih gnojil z gnoji{~i nad gnojnimi jamami. Sodobnej{i, do okolja manj prijazen na~in zbiranja ìvinskih gnojil z gnojevko je urejen na 16 kmetijah, pri ~emer se jih kar 13 pojavlja v drugem vodovarstvenem pasu ob ~rpali{~u Hrastje. Ob njem je osredoto~ena tudi skoraj tretjina (49) vseh hlevov na obmo~ju varovanja ljubljanske podtalnice. Urejenost objektov se je ugotavljala predvsem s poizvedovanjem o vodoprepustnosti podlage in oboda ter urejenosti iztoka. S popisno metodo pridobljene podatke je treba ustrezno tolma~iti. Zlasti ugodno stanje naj bi bilo pri gnojnih jamah, vendar pa se popisovalci niso mogli prepri~ati o dejanskem stanju teh objektov. Skupno naj bi bilo na vodovarstvenem obmo~ju kar 231 oziroma tri ~etrtine urejenih objektov, od tega jih je ve~ kot polovica v II. vodovarstvenem pasu. Delno urejenih naj bi bilo 30 objektov, neurejenih pa 26; devet med njimi jih je v Kle~ah in [entvidu. Urejenih je 110 oziroma 72,8 % gnoji{~, najve~ (86,4 %) tak{nih je v drugem vodovarstvenem pasu v Hrastju. Delno urejenih je 18 (11,9 %) gnoji{~, neurejenih pa 23 (15,2 %). Popisni podatki o urejenosti Slika 101: Primernost kapacitete gnojnih objektov po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 152 ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Drago Kladnik, Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Vrsta gnojnega objekta ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E gnojna jama 0 1 2 3 4 5 km gnoji{~e MEDNO Velikost gnojnega objekta glede na stalè ìvine TACEN SPODNJE GAMELJNE neprimerna BROD SA primerna VA ni podatka DRAGOMELJ ^RNU^E P Varstveni pas (1988) {ata NADGORICA I. varstveni pas PODGORICA II. varstveni pas JE@ICA III. varstveni pas BERI^EVO VIDEM DRAVLJE DOL PRI LJUBLJANI SAVA [I[KA BE@IGRAD ZALOG GEOGRAFIJ MOSTE LJUBLJANA POLJE L B jublj VEV^E esnica RO@NA DOLINA anica A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO M 153 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) gnojnih jam {e bolj presene~ajo, saj jih je kar 77,6 % urejenih in samo 8 (5,2 %) naj bi jih bilo vodopre-pustnih. Ker je povpre~na starost objektov kar 37 let, 25 jih je bilo urejenih celo pred 2. svetovno vojno, se pojavlja dvom o njihovi dejanski ustreznosti. Posebne pozornosti je potrebnih devet najbolj neurejenih gnoji{~, ki nimajo niti betoniranega dna niti oboda, tako da teko~i del ìvinskih gnojil neposredno pronica v prst in naprej v podtalnico. Praviloma se pojavljajo na kmetijah z manj kot 4,0 GV@, v enem primeru pa gre tudi za kmetijo z 12 GV@. [tirje objekti so v II. vodovarstvenem pasu (po dva v Hrastju ter [entvidu in Kle~ah), prav tako {tirje so v III. vodovarstvenem pasu. Povsem neurejeni objekti k sre~i niso osredoto~eni na majhnem obmo~ju. Preglednica 17: Neurejena gnoji{~a brez betoniranega dna na vodovarstvenem obmo~ju (Kladnik, Smrekar 2002). vodovarstveni pas obmo~je, ulica GV@ povr{ina v m2 II. vodovarstveni pas / Kle~e in [entvid Savlje 1,0 6 II. vodovarstveni pas / Kle~e in [entvid Obvozna cesta 12,0 100 II. vodovarstveni pas / Hrastje Cesta v [martno 5,3 30 II. vodovarstveni pas / Hrastje Cesta v [martno ni podatka 10 III. vodovarstveni pas Stoìce 2,0 20 III. vodovarstveni pas Stoìce ni podatka 10 III. vodovarstveni pas Staneì~e 0,7 8 III. vodovarstveni pas [entvid 3,0 60 III. vodovarstveni pas Pràn ni podatka 40 80 70 ni podatkov 60 z lastno udelèbo 50 ob nepovratnih sredstvih v nepripravljen 40 vilo kmeto {te 30 20 10 0 II. varstveni pas / II. varstveni pas / III. varstveni Kle~e in Šentvid Hrastje pas Slika 102: Pripravljenost kmetovalcev po vodovarstvenih pasovih za obnovo hlevov s pripadajo~imi objekti (Kladnik, Smrekar 2002). 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Poseben problem je ~asovna prepoved uporabe ìvinskih gnojil na vodovarstvenem obmo~ju. Ve~i-na kmetovalcev ima namre~ premajhne kapacitete za kopi~enje ìvinskih gnojil, tako da ne zado{~ajo za skladi{~enje med oktobrom in februarjem, ko je vnos du{ika prepovedan. Ker se kapacitete v tem ~asu napolnijo, kmetovalci s praznjenjem gnoji{~ kr{ijo Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih gnojil v tla (Uradni list Republike Slovenije 68/1996). Po normativih je za skladi{~enje hlevskega gnoja 1 GV@ treba zagotoviti vsaj 2 m2 povr{ine, jamo prostornine 3,5 m3 za gnojnico oziroma 8 m3 za skladi{~enje gnojevke (Dobra kmetijska praksa pri gnojenju, 2000). Skupna povr{ina leta 2002 popisanih gnoji{~ zna{a 5.585 m2 ali 36,9 m2 na kmetijo. Po podatkih popisa iz leta 2000 je skupna povr{ina 6.194 m2, torej je bila ve~ja za 9,8 %. Po zbranih popisnih podatkih ima na celotnem vodovarstvenem obmo~ju primerno kapaciteto ve~ kot tri ~etrtine oziroma 116 gnoji{~. Zlasti ugodno stanje je v III. vodovarstvenem pasu, v katerem je delè kar 87 %. Premajhnih je 13 objektov, pri ~emer je stanje najmanj ugodno v okolici Hrastja, kjer je ustrezno velikih gnoji{~ le 60 %. Med gnojnimi jamami jih ima primerno kapaciteto manj kot polovica oziroma 73 od 156 (46,8 %). Najmanj ugodno je stanje v Kle~ah in [entvidu v II. vodovarstvenem pasu, kjer ima primerno kapaciteto le petina gnojnih jam. Gnojni objekti so le izjemoma pokriti, tako da so è tako premajhne kapacitete ob letni namo~enosti okrog 1400 l/m2 {e manj ustrezne (Kladnik, Rejec Brancelj, Smrekar 2003a). 10 kmetovalcev priznava, da zavestno kr{ijo prepoved vnosa ìvinskih gnojil na kmetijska zemlji{~a in pozimi odvaàjo nezoren gnoj na kmetijska zemlji{~a. Tam v kupih shranjujejo povpre~no 38,9 m3 hlevskega gnoja. Zanimivo je mnenje kmetovalcev popisanih kmetij o morebitnem vplivu njihovih gnojnih objektov na okolje. Da se pojavlja kakr{enkoli vpliv, meni le 21 oziroma 13,5 % informatorjev. Ve~ini (15) se zdi najbolj problemati~en smrad, po mnenju treh objekti onesnaùjejo povr{insko vodo, le eden pa meni, da odplake iz njegovega gnojnega objekta onesnaùjejo podtalnico. Ob o~itno slab{em stanju gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju, kot ga je bilo mogo~e ugotovili z analizo mnenj popisanih kmetovalcev, se zastavlja vpra{anje, na koliko kmetijah in pod kak{nimi pogoji so hleve s pripadajo~imi gnojnimi objekti pripravljeni obnavljati (grafikon 13). Rezultati poizvedovanja niso ravno spodbudni. Na posodobitve je pripravljena manj kot ~etrtina kmetovalcev, polovica med njimi izklju~no ob nepovratnih sredstvih, druga polovica pa tudi z lastno udelèbo. Na drugi strani na nekaterih kmetijah samoiniciativno razmi{ljajo o gradnji novih gnoji{~ in/oziroma gnojnih jam. Tak{nih obratov je 20, to pa pomeni, da na~rtuje gradnjo skoraj polovica kmetij, ki imajo po lastnih zagotovilih objekte urejene skladno s predpisi. O~itno se nekateri kmetovalci zelo dobro zavedajo, ~eprav tega praviloma ne priznavajo, da bodo vse stròji predpisi za varovanje podtalnice kot vira pitne vode, ki izhajajo iz Okvirne direktive o vodah (2000) kot temeljnega dokumenta politike Evropske zveze o vodah, vse bolj vplivali na nadaljnji razvoj kmetijstva tudi na varovanem obmo~ju Ljubljanskega polja. 10.5.4 RASTLINJAKI Rastlinjaki se uporabljajo za gojenje sadik, podalj{evanje sezone gojenja, bolj{o zaposlitev razpolòljive delovne sile v dalj{em ~asovnem razdobju, pove~anje pridelka in manj tvegano pridelovanje. Na splo{no se pri naprednih vrtnarsko usmerjenih kmetovalcih v Ljubljani gojenje vrtnin na prostem dopolnjuje z gojenjem nekaterih vrtnin v zavarovanih prostorih, ki je lahko zunajsezonsko ali celoletno. S pridelavo v rastlinjakih je mogo~e zmanj{ati uporabo sredstev za varovanje rastlin, gnojiti in nama-kati pa le toliko, kolikor potrebujejo rastline. Ob tehnologiji integrirane in biolo{ke pridelave ter nadzoru nad uporabo gnojil, sredstev za za{~ito rastlin in koli~ine vode za namakanje se prepre~uje spiranje nevarnih snovi in s tem ogroànje podtalnice (Maslo 2002). Posebno pri monokulturah, kjer je kolobar zanemarjen, lahko pride do pretirane zaloènosti s posameznimi hranili. Pri intenzivni pridelavi vrtnin je v primerjavi s poljedelskim kolobarjem njihov odvzem iz prsti dvakrat do trikrat ve~ji, zato je nekajkrat ve~ja tudi poraba gnojil in za{~itnih sredstev na povr{insko enoto zemlji{~a. V zelenjadarstvu namre~ za trg pobirajo mlade, s hranili bogatej{e rastline, pri ~emer je pridelava skozi celotno rastno dobo skorajda nepretrgana. Za gojenje v rastlinjakih je zelo priporo~ljiva 155 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 103: Rastlinjaki so obmo~ja najve~je intenzivnosti kmetovanja in so ob neustreznem gospodarjenju pomembni to~kovni obremenjevalci. sodobna metoda hidroponike, ki je zaradi bolj zdravih rastlin in manj{e izpostavljenosti {kodljivcem na skoraj sterilnem substratu z natan~nimi odmerki hranil okoljsko bistveno manj problemati~na od klasi~nega pridelovanja kultur v prsti; pri nas je njen razvoj {e povsem v eksperimentalni fazi. Rastlinjaki na Ljubljanskem polju so sorazmerno nov pojav. Velike plasti~ne in steklene gmote so se razmeroma vpadljivo zarisale v silhuete tistih primestnih delov, ki so bili neko~ samostojne vasi in jih je Ljubljana s~asoma »vsrkala vase« (Kladnik 2000). Najve~ rastlinjakov na Ljubljanskem polju je na najbolj rodovitnih zemlji{~ih, ki so {e vedno intenzivno zelenjadarsko izrabljena. Za obmo~ja njihove osredoto~enosti veljajo Savlje, [martno ob Savi, Hrastje, Sneberje ter Zgornji in Spodnji Ka{elj. V preu~eni populaciji kmetovalcev z rastlinjaki (Kladnik, Rejec Brancelj; 2000) je bilo podrobno preu- ~enih 159 rastlinjakov, med njimi 126 plastenjakov, 24 visokih tunelov in 9 steklenjakov. Skupaj prekrivajo 41.933 m2 ali dobre 4 hektarje obdelovalnih zemlji{~. Od celotne povr{ine zavarovanih prostorov so pla-stenjaki zavzemali 80,5 %, plasti~ni tuneli 12,6 % in steklenjaki le 6,9 %. ^eprav je najstarej{i ljubljanski rastlinjak star è nekaj ve~ kot 100 let, je umestna trditev, da so se rastlinjaki razmahnili v zadnjih nekaj letih. Po letu 1994 je bilo namre~ postavljeno kar 71,0 % od celotne povr{ine vseh zavarovanih prostorov, registrirane do konca marca leta 2000. Na povpre~nem preu~enem pridelovalnem obratu rastlinjaki prekrivajo 852 m2 obdelovalnih zemlji{~. Izra~un glede na usmerjenost pridelave pove, da imajo povpre~no najve~ zavarovanih prostorov (1360 m2) na sadjarskih kmetijah (jagode!), ki jim s 1254 m2 sledijo cvetli~arski in z 990 m2 kombinirani vrtnarsko-cvetli~arski obrati. Povpre~na povr{ina na kmetijah z me{ano usmeritvijo je mnogo manj{a, le 537 m2. Na celotni preu~eni populaciji rastlinjaki v povpre~ju prekrivajo 0,94 % razpolòljivih obdelovalnih zemlji{~. Dale~ v ospredju je cvetli~arski tip (6,93 %), velik delè (2,02 %) je tudi pri vrtnarsko-zelenjadarskem tipu, pri tipu me{ane usmerjenosti pa je mnogo manj{i (0,37 %). Slika 104: Obmo~ja rastlinjakov in vodne razmere (Kladnik, Rejec Brancelj 2000). 156 ZGORNJE PIRNI^E Avtorji vsebine: Valentina Bre~ko, Drago Kladnik, Irena Rejec Brancelj LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE Vodne razmere SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km vodne razmere so klju~en omejitveni dejavnik, potreben je najstròji reìm varovanja, izklju~ene so vse dodatne obremenitve okolja MEDNO SPODNJE GAMELJNE TACEN vodne razmere zahtevajo visoko stopnjo varovanja voda, nujna je presoja vplivov na okolje pri vseh BROD dodatnih obremenitvah DRAGOMELJ vodne razmere so omejitveni dejavnik, VI@MARJE ^RNU^E potrebni so varovalni ukrepi pred STANE@I^E dodatnimi velikimi obremenitvami P{ata NADGORICA rastlinjaki [ENTVID JE@ICA PODGORICA SAVA BERI^EVO DRAVLJE DOL PRI LJUBLJANI VIDEM BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG POLJE L B VEV^E jublj esnica RO@NA DOLINA anica A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO M 157 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 7 % 6 % 5 % 4 % 3 % 2 % 1 % 0 % o o, o o o skupaj tnarstv me{ano Slika 105: Delè rastlinjakov od povr{ine obde- etli~arstv vr sadjarstv cv poljedelstv lovalnih zemlji{~ glede na usmerjenost pridelave zelenjadarstv (Kladnik, Rejec Brancelj 2000). Po navedbah kmetovalcev sta glavni spodbudi pridelovanja v rastlinjakih doseganje vi{je cene v nesezoni in zagotovljena prodaja zaradi bliìne Ljubljane. Pomembno vlogo imata {e veliko povpra- {evanje po pridelkih in velika intenzivnost pridelave na sicer majhni kmetiji. Ve~ kot ~etrtina anketiranih kmetovalcev namerava pove~ati obseg tovrstne pridelave, tretjina pa jih è ima v na~rtu postavitev novih rastlinjakov. Za ve~ino pridelovalcev v rastlinjakih pomeni trènje pridelkov pomemben vir preìvljanja. Ve~ kot polovica kmetij oziroma obratov proda nad 90 % vseh pridelkov za kon~no uporabo, skoraj ~etrtina pa med 80 % in 90 %. Tr`na vloga rastlinjakov je najbolj o~itno izraèna pri cvetli~arjih. Na kmetijah z me- {ano usmeritvijo so rastlinjaki namenjeni predvsem vzgoji lastnih sadik za zelenjadarski del pridelave, ki je pozneje prestavljen na prosto. Ta ugotovitev deloma velja tudi za vrtnarje in zelenjadarje, pri katerih pa je tr`na vloga rastlinjakov pomembnej{a, saj je pri njih ìvinoreja potisnjena v ozadje. Med razli~nimi pridelki so tr`no najbolj zanimivi razli~na zelenjava (prodaja jo 62 % od vseh anketiranih gospodinjstev), solata (48 %), krompir (46 %), razno cvetje (34 %), sadike in potaknjenci (28 %), mleko in mle~ni izdelki (24 %) ter meso (tudi 24 %). Gledano z vidika zastopanosti v vrednosti celotne prodaje sta najpomembnej{a tr`na artikla cvetje (24,5 %) in razli~na zelenjava (22,5 %), ki jima sledijo solata (13,0 %), sadike (11,4 %), krompir (9,0 %), mleko in mle~ni izdelki (7,7 %), jagode (4,6 %), meso (2,6 %), jajca (1,6 %), drugo sadje (1,3 %) in p{enica (1,0 %). Glavna oblika prodaje je neposredna prodaja na tr`nici (nanjo odpade 40,9 % od vrednosti vseh prodanih pridelkov, {e 6,7 % od vrednosti prodanega blaga se na njej proda po posrednikih). Skoraj ~etrtino (23,5 %) od vrednosti prodanih pridelkov prodajo trgovci in grosisti. Pomembni obliki prodaje sta {e prodaja na domu (13,5 %) in v zadrugi (12,4 %; v glavnem gre za prodajo mleka in mesa). 2,5 % zavzemajo druge oblike prodaje (od vrat do vrat, prek trgovskih posrednikih, prodaja v doma~i trgovini, poraba v doma~i gostilni), le 0,5 % pa neposredna prodaja v ìvilske obrate, zlasti pa v vrtce in {ole. Za zagotovitev zgodnej{ega in obilnej{ega pridelka lastniki precej rastlinjakov ogrevajo. Med podrobno preu~enimi je tak{nih 98, ki zavzemajo 63,8 % od celotne povr{ine rastlinjakov. Opazno je, da so z ogre-valnimi napravami opremljeni predvsem steklenjaki, a tudi vse ve~ novej{ih plastenjakov. Namakajo 85 % 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 vseh rastlinjakov. Obdobje namakanja se pri posameznih kmetovalcih razlikuje. Desetino rastlinjakov namakajo vse leto in skoraj polovico ve~ kot polovico leta. Drugod po Sloveniji so glavni vodni vir za namakanje vodotoki, na obravnavanih kmetijah pa sta glavna vodna vira vodovod in kapnica, s ka-terima se napaja po ~etrtina rastlinjakov. Po pomenu jima sledi talna voda, iz katere se oskrbuje {estina vseh rastlinjakov. Kmetovalci namakanje uporabljajo tudi za dognojevanje. ^ezmerno namakanje pove~uje spiranje hranil, povzro~a premo~ne ohladitve, glivi~nih bolezni in lahko poslab{a strukturo prsti. V nasprotju s prevladujo~im ploskovnim obremenjevanjem kmetijstva gre pri rastlinjakih za to~kovne obremenitve. V preu~enih rastlinjakih se ve~inoma gnoji kombinirano, z organskimi in mineralnimi gnojili. Povpre~no se na hektaru povr{ine porabi 131 m3 hlevskega gnoja na leto; desetino se gnoji z od 300 m3/ha do 400 m3/ha gnoja na leto, dvajsetino celo z ve~ kot 400 m3/ha. Povpre~na poraba mineralnih gnojil je bila 1842 kg/ha zemlji{~ v rastlinjakih. V petini so porabili med 1600 in 3200 kg na ha, v petini pa ve~ kot 3200 kg/ha. Na kmetijah z rastlinjaki se je zunaj rastne dobe izpralo 43 % du{ika, med njo pa 57 % (Rejec Brancelj 2000a). Preglednica 18: Primerjava nekaterih parametrov intenzivnosti kmetovanja v rastlinjakih, na ravninah Slovenije in Sloveniji kot celoti (Rejec Brancelj 2000a; Rejec Brancelj 2001). rastlinjaki ravnine Slovenija energetska intenzivnost 55,0 GJ/ha 35,6 GJ/ha 30,5 GJ/ha poraba organskih gnojil 54 m3/ha 23 m3/ha 15 m3/ha poraba mineralnih gnojil 1842 kg/ha 439 kg/ha 311 kg/ha V gnojilni praksi je zelo pomembno usmerjanje gnojenja na podlagi meritev vsebnosti mineralnega du{ika v tleh. Analize prsti so pomembne tudi z vidika primernega izbora kultur in uporabe primernih pridelovalnih tehnik. Izvajanje analiziranja prsti na anketiranih kmetijah ni zadovoljivo. Skoraj polovica kmetijskih gospodarstev z rastlinjaki ni vzorcev prsti doslej nikoli dala v analizo. Tretjina se za analizo odlo~a ob~asno in le desetina redno. Stanje se izbolj{uje z nara{~anjem posesti. O~itno se {tevilni kmetovalci, slede~ izkustveni metodi, bojijo zmanj{anja pridelkov, ~e ne bodo obilno gnojili; zato se odlo~ajo po na~elu »vsakega po malo ne more {koditi«. Tako ni presenetljivo, da so bile leta 2002 pri meritvah v dveh rastlinjakih (tega leta so bili rastlinjaki prvi~ vklju~eni v monitoring) odkrite izredno visoke vrednosti ostankov nitratnega du{ika v prsti (338 in celo 2450 kg NO -N/ha). Omenjeno dejstvo nakazuje mònost, da je uporaba gnojil v rastlinjakih lah-3 ko zelo problemati~na, za vodne vire bistveno bolj nevarna kot uporaba gnojil na kmetijskih zemlji{~ih (Su{in s sodelavci 2003). Kljub temu je strah pred pretirano uporabo za{~itnih sredstev in mineralnih gnojil le deloma utemeljen, saj je v rastlinjakih velik del pridelave organiziran na delovnih mizah ali, kot na primer vzgoja sadik, v platonih. Tam, kjer se prideluje na delovnih mizah, so tla navadno prekrita z zastirko, ki prepre~uje rast plevelov in ustvarja primerno delovno okolje. Tudi pri gojenju na tleh za prepre~evanje rasti plevelov mnogi uporabljajo zastirke, nekateri manj{i pridelovalci pa si pomagajo kar s pokrivanjem s cunjami, spet drugi, prav tako manj{i, ki odklanjajo uporabo {kropiv, odstranjujejo plevel s pletvijo. Povpre~na poraba sredstev za varstvo rastlin je bila 3,23 kg/ha. Ve~ji problemi so zunaj rastlinjakov, kamor se presajajo sadike in vzgajajo odrasle rastline za prodajo. Tudi zaradi te dvojnosti vseskozi poudarjamo potrebo po ustreznem izobraèvanju pridelovalcev. Le na treh od petdesetih anketiranih obratov z rastlinjaki so zatrdili, da sredstev za varstvo rastlin ne uporabljajo. Pri odlo~anju za {kropljenje ve~ina sledi navodilom proizvajalca sredstva in lastnim izku{njam. Po nasvetih pospe{evalca, proda-jalca in po strokovnih predavanjih se jih ravna petina. 38 kmetovalcev je odgovorilo, da nima ostankov {kropiv, ~etudi nekateri {e dodatno po{kropijo pridelke, da jim {kropivo ne ostaja. Dobra desetina vpra- {anih odve~na {kropiva vrne prodajalcem. 159 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Mnenja o negativnih vplivih agrokemi~nih sredstev na okolje razkrivajo, da anketiranci izpostavljajo zlasti {kodljiv vpliv na kakovost kmetijskih pridelkov, le malo redkeje se pojavlja trditev o {kodljivosti za kakovost podtalnice. Vse druge navedbe, negativen vpliv na ìvalski svet, kakovost prsti, kakovost hrane in kakovost teko~ih voda, so bistveno redkej{e. Energetska intenzivnost kmetij pomaga pri iskanju skupnega imenovalca za kmetijsko obremenjevanje okolja. Prag, ko se za~enja kmetijsko obremenjevanje, ki sega prek meja posamezne kmetije, je bil na podlagi izku{enj zahodnoevropskih kmetij postavljen na 15 GJ/ha (Rejec Brancelj 2000b). Kmetije s pridelavo v rastlinjakih se v slovenskem merilu s povpre~nim energetskim vnosom 55 GJ/ha uvr{~ajo med najbolj intenzivne, k ~emur prav gotovo prispeva dodatno ogrevanje rastlinjakov. 10.5.5 VRTI^KI Kot posebna, zelo {tevilna kategorija uporabnikov kmetijskega prostora so se s svojevrstnimi obdelovalnimi in drugimi navadami uveljavili vrti~karji. Vrti~karstvo je ljubiteljsko vrtnarstvo, v razvitem delu sveta raz{irjeno zlasti na obrobjih ve~jih mest, na za to posebej odrejenih in urejenih obmo~jih. Tako naj bi bilo tudi pri nas, praksa v Ljubljani pa kaè, da gre za enega od najbolj stihijskih porabnikov dragocenega mestnega prostora. Vrti~karstvo ima po svojem zna~aju le deloma kmetijski zna~aj. Zaradi neprivla~ne-ga videza ne spada med vzdrèvalce kulturne pokrajine, zaznavna je tudi njegova vloga pri slab{anju kakovosti okolja. Res pa je, da vsaj deloma aktivira neproduktivna obmo~ja vzdol` prometnic, daljnovodov in onesnaènih vodotokov, ki bi bila sicer namenjena ekstenzivnej{i, manj »produktivni« rabi. Vrti~karstvo v Ljubljani uveljavlja na~elo potrebe nad vsemi drugimi na~eli urejanja in na~rtovanja mestnega prostora in ìvljenja. Glavni problemi (Simoneti s sodelavci 1997), ki jih dejavnost poraja, so: velika prostorska raz{irjenost; nepredvidljiva dinamika prostorske {iritve; nena~rtovana, nenadzirana in pogosto povsem neformalna prostorska raba; zasedanje zemlji{~, ki so okoljevarstveno problemati~- na (òji vodovarstveni pasovi, tudi neposredna bliìna prvega, pasovi ob cestah, èleznicah, vodotokih, ALE[ SMREKAR Slika 106: Vloga vrti~karstva je v pridelavi hrane sicer majhna, vendar predstavlja nena~rtovan in nenadzorovan vir obremenjevanja. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 onesnaèna zemlji{~a, bliìna visokonapetostnih daljnovodov); izrivanje drugih prostorskih rab z mestnega obmo~ja; neurejen videz; postavljanje raznovrstnih objektov na vrti~kih in njihovo kori{~enje za za~asno bivanje; komunalna neurejenost (ni odvoza smeri, sanitarij ter vode za pitje in marsikje tudi za zalivanje); kopi~enje odpadnega materiala; nekontroliran dostop avtomobilov ter nenazadnje zaradi nestrokovne pridelave negativni vplivi na podtalnico. Vrti~karstvo se ume{~a na zelo razli~ne lokacije. Zunaj strogega mestnega sredi{~a se pojavlja ob ograjah poslovnih obmo~ij, na nasipih èlezni{kih prog, obrèjih vodotokov, ostankih neizkori{~enih gradbenih parcel, med njivami in travniki, na robu gozda in pred stanovanjskimi bloki. [tevilo majhnih, izsiljenih lokacij iz leta v leto nara{~a. Zna~ilno zanje je, da so odsev velike potrebe uporabnikov po obdelavi vrta, pri ~emer ni nikakr{nega nadzora lastnika ali upravljavca prostora nad njegovo rabo oziroma videzom. Gre za obmo~ja, ki so ostala neizkori{~ena po gradnji, ki so dolgoro~no predvidena za gradnjo in posamezna kmetijska obmo~ja, na katerih je upadel interes za kmetijstvo, v posameznih primerih pa tudi za rekreacijska obmo~ja, ki ~akajo na konkretnej{e ureditvene posege za javno rekreacijsko ponudbo. Le posamezna obmo~ja, ki so bila na~rtno namenjena vrti~karstvu, so primerno urejena in kot tak{na è dolgo v vrti~karski rabi. Taki sta na primer lokaciji ob Litostroju in Centralnem stadionu, ki sta se razvili so~asno s postavitvijo tamkaj{nje stanovanjske soseske, novej{i primer pa je opu{~en voja{ki odpad pri Savljah. V doslej edini resni raziskavi (Simoneti s sodelavci 1997) je bilo zelo grobo ocenjeno, da je z vrti~- karstvom povezano vsaj 12.000 Ljubljan~anov. Realnej{a se zdi {tevilka 13.500; med katerimi so mnogi ekonomsko odvisni od svojih pridelkov. Vrti~karji so predvsem prebivalci blokov, kajti prebivalci individualnih hi{ imajo vrtove okrog stavb. Ve~ina vrti~karjev ni organizirana oziroma povezana. Odlo~itev posameznika za lastno pridelovanje zelenjave je lahko ekonomska nuja, èlja po bolj zdravi in bolj oku-sni zelenjavi, kot jo je mogo~e kupiti na tr`nici, ali pa je le posledica èlje po dejavnem preìvljanju prostega ~asa. [e najve~krat gre za prepletanje razli~nih razlogov. Leta 2000 so vrti~ki na vodovarstvenem obmo~ju zavzemali 135 ha zemlji{~ ali 1,9 % od celotne povr- {ine obmo~ja. Pojavljajo se na od 10 m2 do ve~ hektarjev velikih obmo~jih. Znotraj avtocestnega obro~a je bilo ugotovljenih 242 razli~nih lokacij s skupno povr{ino 86,32 ha, kar je 1,6 % od celotne povr{ine obmo~ja. Manj{a obmo~ja vrti~kov je tèko razlikovati od zasebne vrtnarske rabe na njivah v bliìni kme~kih domov. Na manj{ih obmo~jih je vrti~karstvo najve~krat stihijsko, na ve~jih pa je vsaj nekoliko odsev organizirane dejavnosti. Optimalno velikost vrti~karstvu namenjenega obmo~ja je tèko opredeliti, vsekakor pa velja, da so v splo{nem interesu zaokroèna vrti~karska obmo~ja, ker jih je làje podrediti sprejetim na~elom urejanja in nadzora. Po mnenju ve~ine je optimalna velikost druìnskega vrti~ka, ki ga v prostem ~asu ob koncu tedna in v popoldnevih obvlada povpre~no dejavna druìna, 50 m2 (Simoneti s sodelavci 1997). Najbolj prostrana obmo~ja vrti~kov so na obmo~jih med [entvidom in Stegnami, vzhodno od Ste-gen, jùno od Kle~, ob ~rpali{~u jùno od Savelj, Litostroja, industrijske cone [i{ka, vzhodno od Vojkove ceste, okrog @al, na levem bregu Save med ~rnu{kim mostom in [tajersko cesto ter med Letali{ko cesto in èleznico v Mostah. Vrti~karji imajo zemlji{~a v najemu od Sklada kmetijskih in gozdnih zemlji{~ Republike Slovenije, zasebnikov, Sklada stavbnih zemlji{~ mesta Ljubljana in posameznih podjetij. V sodobnih razmerah se kot pomemben problem pojavljajo denacionalizacijski upravi~enci, ki vplivajo na negotovost dejavnosti oziroma na nejasnost pogojev delovanja. Cena najema pri Skladu kmetijskih in gozdnih zemlji{~ je v povpre~ju dvakrat vi{ja kot pri najemu vrti~kov na zemlji{~ih zasebnikov (Simoneti s sodelavci 1997). Zapleteno, nejasno in neurejeno lastni{ko priblematiko slikovito potrjuje tudi navedba iz Mladininega ~lanka (Hahonina 2004): »… @e {tirideset let sem tu. Moj o~e je bil tu. Polovica zemlji{~a tukaj naokoli je dràvnega, nekaj je zasebnega, za nekaj zemlje pa nih~e ne ve, ~igava je …« ^eprav je vloga vrti~karstva v pridelavi hrane majhna, je z zornega kota varovanja okolja lahko opre-deljeno kot kmetijstvo v malem, saj vrti~karji prav tako uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva. Opazovanja kaèjo, da so kmetovalci pri uporabi sredstev za varstvo rastlin praviloma zmernej{i kot vrti~karji; mnogi med slednjimi se s kemi~nimi pripravki lotevajo tako reko~ vsake rastline posebej, pri ~emer jih vodi èlja po obilnem in privla~nem pridelku, medtem ko je gospodarnost pridelave potisnje-161 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Slika 107: Vrti~ki pri vodarni Kle~e (Mestna ob~ina Ljubljana 1999). na v ozadje. Tak{nim pridelovalcem je okoljska problematika tuja. Med vrti~karji pa so tudi tak{ni, ki se v èlji po ekolo{ko neopore~nem pridelku odpovedo vsakr{ni rabi mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Nedvomno velja, da je ve~ina vrti~karjev o pridelavi vrtnin le lai~no pou~ena. O vsem tem pri~a-ta tudi naslednja citata (Hahonina, 2004): »… ^e dobro pognoji{, zrase vse …« in »… Zdaj pravijo, da vrti~karji onesnaùjemo podtalnico. Ma, kje pa. Vsi se borimo, da bi bilo ~im bolj ~isto, saj gojimo zase …« Ker je nadzor nad uporabo gnojil in za{~itnih sredstev na vrti~kih pravzaprav nemogo~ in ker so tako gnojila kot sredstva za varstvo rastlin na teh zemlji{~ih pogosto uporabljena nestrokovno in v previsokih odmerkih, je povsem na mestu prizadevanje, da na òjem vodovarstvenem obmo~ju vrti~kov ne bi bilo. Za zdaj pa jih marsikje najdemo celo neposredno ob meji najstròje varovanega I. vodovarstvenega pasu. In kako dose~i prepotrebne izbolj{ave v vrti~karstvu? Morda bi mesto za za~etek me{~anom ponu-dilo kak{no vzor~no vzorno urejeno lokacijo za vrtnarjenje in tako pokazalo, kaj èli. ^e bi to izvedlo na katerem od degradiranih zemlji{~ in bi hkrati dodalo {e kak{nega od drugih prosto~asovnih programov za otroke in mladino, bi lahko imel tovrsten pristop {e ve~jo sporo~ilno mo~ (Simoneti s sodelavci 1997). 10.5.6 ZASEBNI VRTOVI Z vidika varovanja podtalnice je zanimivo tudi obdelovanje vrtov okrog individualnih hi{, tako prosto stoje~ih kot vrstnih. Ker se zasebni vrtovi pojavljajo povsod po mestu na obmo~jih individualnih hi{, ~etudi so za ograjami manj vpadljivi in bolj prikriti od vrti~kov, zavzemajo kot celota sorazmerno velik obseg, ki ga je zaradi raznovrstnosti stanovanjskih sosesk z razli~nim gmotnim poloàjem in razli~ni-mi ìvljenjskimi navadami stanovalcev brez temeljitej{ih preu~itev tèko natan~neje opredeliti. 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Tovrstna problematika je {e docela neraziskana, v svojih razmi{ljanjih je tudi nih~e ne omenja kot dejavnik izrabe prostora ali obremenjevanja okolja. Vendar opazovanja kaèjo, da je zaradi precej{nje intenzivnosti pridelave, ki je po svojih vzgibih in navadah precej podobna vrti~karskim, vredna ve~je pozornosti. Opazovanja kaèjo, da vrtovi na stavbnih parcelah obi~ajno zavzemajo povr{ine od 10 do 100 m2. Na zasebnih vrtovih je mogo~e najti tudi raznovrstne kmetijske objekte, na primer do nekaj 10 m2 velike plastenjake, steklenjake in tople grede pa hleve za rejo doma~ih ìvali. Verjetno je tudi med obdelovalci zasebnih vrtov mogo~e razlikovati med dvema skrajnima skupina-ma, tisto, ki zaradi neznanja z uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin mo~no pretirava, in ono, ki zaradi okoljske ozave{~enosti prisega na metode biolo{ke pridelave. Vmes je {e mnoìca tistih, ki se nagibajo k eni ali drugi skrajnosti oziroma so v mejah povpre~ja. Kljub temu so zaradi velike intenzivnosti pridelave {e vedno omembe vreden porabnik vode za zalivanje, onesnaèvalec podtalnice oziroma teko~ih voda in zaradi neustreznega ravnanja z odpadki tudi zastrupljevalec komunalnih deponij in divjih odlagali{~ odpadkov. Novej{e individualne hi{e premònej{ih slojev obi~ajno obkroàjo zelenice. Ker lastniki privla~no travno ru{o pogosto vzdrùjejo s herbicidi, tudi njihova vloga ni neopore~na. 10.6 SKLEPI V celoti lahko povemo, da so bili na Ljubljanskem polju storjeni nekateri koraki za zmanj{evanje kmetijskega obremenjevanja okolja, ki precej izvira iz neugodne sestave kmetij in premajhne ozave{~enosti o negativnih dejavnikih, o ~emer poro~ajo {tevilne {tudije, opravljene v zadnjem desetletju. Njihova rde~a nit je spoznanje, da mora kmetijstvo obdràti svojo ve~funkcionalno vlogo, pri ~emer pa ne sme bistveno obremenjevati okolja. Splo{no intenziviranje pridelave je vsaj na vodovarstvenih obmo~jih okoljsko problemati~no in s stali{~a varovanja podtalnice ne more biti dolgoro~en cilj strate-gije razvoja kmetovanja. Kot perspektivne se navajajo naslednje pridelovalne usmeritve s potrebnimi spremljajo~imi ukrepi (Usmerjanje kmetijstva … 2002): • uvajanje sonaravnega kmetovanja, ki s svojimi pridelovalnimi postopki kar najmanj obremenjuje okolje (integrirana pridelava, razli~ne oblike organiziranega ekolo{kega kmetovanja, neformalne oblike ekstenzivnega kmetovanja); • pove~evanje dohodka druìnskih kmetij, pri ~emer naj bo to v prvi vrsti posledica ve~anja zemlji{~, ki jih kmetija obdeluje, ne pa intenziviranja pridelovanja. Dohodek na kmetijah se lahko pove~a tudi z uveljavljanjem neposrednih pla~il in nadomestil; • vklju~evanje kmetovalcev v pridelovalne sisteme, ki jih podpira Slovenski kmetijski okoljski program; • razvijanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (reja konj v rekreacijske namene, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov na domu, pridelovanje zdravilnih zeli{~ in za~imb); • v vrtnarstvu je smiselno nadome{~anje vrtnarske pridelave na prostem z integrirano pridelavo v obsegu, ki ne pomeni bistvenega pove~anja obsega vrtnarske pridelave. S primerno pridelavo v rastlinjakih, ki so zaprti sistemi, se lahko mònost onesnaènja podtalnice mo~no zmanj{a; • organiziranje pridelovalcev za uspe{nej{i nastop na trgu, gospodarnej{o izrabo skladi{~, hladilnic in predelovalnih mònosti, cenej{e in bolj kakovostno dodatno izobraèvanje in bolj{o izrabo kmetijskih strojev. Program varstva okolja predvideva torej uveljavljanje pridelave po na~elu trajnosti. Tako naj bi obvla-dovali intenzivno pridelavo, porabo gnojil in kemi~nih pripravkov, predvsem pa naj bi ve~ vlagali tudi v izobraèvanje kmetovalcev in uporabnikov hrane. Dozdaj{nje izku{nje nakazujejo, da naj bi zlasti vlaganja v izbolj{evanje znanja kmetovalcev mo~no pripomogla, da bo kmetijstvo tudi okoljsko gospodarno, torej za okolje ~im manj obremenjujo~e. Kmetovalci menijo, da lahko vklju~itev Slovenije v Evropsko zvezo povzro~i korenite pretrese v njihovem kmetovanju in slovenskem kmetijstvu nasploh. Prevladujejo pesimisti~ne ocene. Zanimivo je, da se z nara{~anjem velikosti posesti pesimizem stopnjuje, za manj{e, netr`ne obrate pa je videti, da jih tovrstna tematika ne zanima poglobljeno, zato (vsaj zase) ve~jih sprememb ne pri~akujejo. 163 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 11 RODOVITNOST TAL Uporaba ter ravnanje z gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi ima na varstvenih pasovih virov pitne vode pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti vodnih virov. Njihova nestrokovna uporaba namre~ lahko kaj hitro povzro~i obremenjevanje vodnih virov, zato je treba biti pri na~rtovanju njihove uporabe {e posebej pazljiv. Zaradi zapisanega tudi v Sloveniji obstajajo Navodila za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list Republike Slovenije 34/2000) in Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list Republike Slovenije 68/1996, 35/2001, 29/2004). Predpisi so usklajeni s predpisi Evropske unije (Council Directive … 1991). Pri izvajanju predpisov nemalokrat prihaja do teàv, saj so nekatera dolo~ila zaradi razli~nih vzrokov v praksi tèje izvedljiva pa tudi seznanjenost kmetov s predpisi povsod {e ni na zavidljivem nivoju. Zaradi omenjenega se kmetijska stroka s strokovnimi izobraèvanji in {tevilnimi raziskavami trudi izbolj{ati obstoje~e stanje, kar velja tudi za vodovarstvene pasove na Ljubljanskem polju. Na omenjenem obmo~ju è vrsto let izvajamo razli~ne raziskave rodovitnosti tal, ki se nana{ajo predvsem na uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Svetovanje glede uporabe je prilagojeno na~inu kmetijske pridelave na posameznem obmo~ju. 11.1 PREGLED STANJA KMETIJSKE PRIDELAVE ZNOTRAJ VARSTVENIH PASOV Òji vodovarstveni pasovi na Ljubljanskem polju, na katerih smo v preteklih letih delali raziskave rodovitnosti tal, obsegajo zaledja {tirih vodaren: Vìmarske trate z bruto povr{ino 91,5 ha, Kle~e in [entvid z bruto povr{ino 924,4 ha, Hrastje z bruto povr{ino 569,7 ha in Jar{ki prod z bruto povr{ino 398,5 ha. Po podatkih Osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu za uveljavitev subvencij je leta 2000 najve~ji delè zemlji{~ na vodovarstvenih pasovih zavzemala njivska raba tal s 63,5 % vseh zemlji{~, sledijo ji travniki in pa{niki z 32,5 % (^ergan s sodelavci 2003). Preglednica 19: Pregled in struktura rabe zemlji{~. raba zemlji{~a povr{ina (ha) delè (%) njiva 498,3 63,5 travnik, pa{nik 255,1 32,5 neznano 12,4 1,6 zemlji{~e v zara{~anju 8,9 1,1 druga neobdelovalna kmetijska zemlji{~a 6,3 0,8 ekstenzivni sadovnjak 1,7 0,2 {parglji{~e 1,0 0,1 plantaà gozdnega drevja 0,7 0,1 intenzivni sadovnjak 0,2 0,0 skupaj 784,7 100,0 ^e pogledamo strukturo pridelave po posameznih kulturah, ki je razvidna iz prijav subvencij za leto 2000, ugotovimo, da prevladujejo koruza (33,7 %), trave (22,9 %), p{enica (17,1 %), je~men (8,3 %) in travno-deteljne me{anice (5,1 %). Delè drugih kultur ne presega 4 %. Omenjena struktura verjetno ne izraà dejanskega stanja na terenu, saj kmetje za subvencije niso prijavljali vseh kultur, {e posebej velja omeniti krompir in zelenjavo z izjemo integrirane pridelave. S stali{~a obremenjevanja vodnih virov je v vodovarstvenih pasovih zelo pomembna tudi obremenitev kmetijskih zemlji{~ z ìvinskimi gnojili. Na podlagi analize obrazcev za subvencije leta 2000 ugotavljamo, da je najbolj razvita panoga ìvinoreje na tem obmo~ju govedoreja. Po podatkih Govedo-164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 20: Povr{ina ter struktura prijavljenih kultur leta 2000. vrsta kulture povr{ina (ha) delè (%) koruza 292,75 33,7 trave 198,92 22,9 p{enica 149,01 17,1 je~men 71,88 8,3 travno-deteljne me{anice 44,58 5,1 drugo 31,47 3,6 vrtnine na prostem 25,89 3,0 neznano 12,48 1,4 ajda 10,17 1,2 detelje 9,46 1,1 sladkorna pesa 8,75 1,0 tritikala 4,46 0,5 oves 2,17 0,2 son~nica 1,64 0,2 proso 1,16 0,1 krmni ohrovt 0,99 0,1 {parglji 0,99 0,1 r` 0,80 0,1 travni{ki sadovnjak 0,58 0,1 krmna pesa 0,42 0,0 fiòl za zrnje 0,36 0,0 vrtnine v zavarovanem prostoru 0,26 0,0 skupaj 869,19 100,0 ALE[ SMREKAR Slika 108: Povpre~na obremenitev zemlji{~ z du{ikom v obliki ìvinskih gnojil je najmanj{a v Hrastju in najve~ja na Jar{kem produ, vendar pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi. 165 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) rejske slùbe Slovenije je povpre~na mle~nost krav, ki so vklju~ene v kontrolo proizvodnosti, 5.842 kg mleka na laktacijo, kar je za priblìno 15 % ve~ kot povpre~na mle~nost kontroliranih krav v Sloveniji. Povpre~na obremenitev zemlji{~ z du{ikom v obliki ìvinskih gnojil je najmanj{a v Hrastju (69 kg N/ha njiv in travnikov na leto), najve~ja pa na Jar{kem produ (91 kg N/ha). To ustreza 1,0 do 1,3 glave velike ìvine (GV@)/ha, kar je precej manj od slovenskega povpre~ja, ki zna{a 1,6 GV@/ha. Vnos du{ika v obliki ìvinskih gnojil je torej precej manj{i, kot dovoljujejo mejne vrednosti letnega vnosa pri najpomembnej{ih kmetijskih kulturah, ki jih gojijo na ìvinorejskih kmetijah (travinje in koruza, 170 kg N/ha). Ker pa dopu{~amo tudi mònost, da kmetije v obrazcih za subvencije niso prijavili vseh zemlji{~, kamor sicer razvaàjo ìvinska gnojila, je dejanska obremenitev zemlji{~ z du{ikom verjetno {e manj{a. ^e bi ìvinska gnojila enakomerno porazdelili po vseh kmetijskih zemlji{~ih na vodovarstvenih pasovih, bi bila obremenitev z du{ikom {e nìja, in sicer med 40 do 60 kg N/ha ali 0,60 do 0,85 GV@/ha. 11.2 MONITORING RASTLINSKIH HRANIL V TLEH Sistemati~ne raziskave rodovitnosti tal smo na vodovarstvenih pasovih za~eli izvajati leta 2001 (Su- {in s sodelavci 2002a). V obdobju do leta 2003 smo v monitoring vklju~ili 180 zemlji{~ oziroma 60 zemlji{~ na leto leto (Su{in s sodelavci 2002b, 2003b). Monitoring nadaljujemo tudi leta 2004, ko bomo v nadzor nad rodovitnostjo tal vklju~ili {e zadnjih 60 zemlji{~, kar pomeni, da bomo v monitoring skupno vklju~ili 240 zemlji{~. Od leta 2005 na~rtujemo periodi~no, {tiriletno vzor~enje tal na vseh 240 zemlji{~ih, kar nam bo omogo~ilo spremljanje dinamike obravnavanih parametrov rodovitnosti tal v dalj{i ~asovni skali. Rodovitnost tal spremljamo s pomo~jo reakcije tal (pH), vsebnosti rastlinam lahko dostopnega fosforja (P O ), kalija (K O), magnezija (Mg) in nitratnega du{ika (NO -N) ter s pomo~jo vsebnosti organske 2 5 2 3 snovi v tleh. Vzor~enje zemlji{~ je enakomerno porazdeljeno med obmo~ja Hrastje, Jar{ki prod, Kle~e in [entvid, pri tem pa poleg obsega kmetijske pridelave upo{tevamo tudi vrste kmetijskih rastlin, ki pretèno ONIKA KMECL VER Slika 109: Aparat za dolo~anje vsebnosti rastlinam lahko dostopnih oblik du{ika (nitrat, amonij in nitrit) v tleh. 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 100 60 90 50 80 70 40 60 50 30 vilo parcel vilo parcel {te 40 {te 20 30 20 10 10 0 0 6,3–6,7 6,8–7,0 7,1–7,3 7,4–7,7 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 7–11 pH v KCl organska snov (%) Slika 110: Reakcija tal. Slika 111: Organska snov v tleh. uspevajo znotraj II. vodovarstvenega pasu. Vzor~enje tal opravimo jeseni po spravilu pridelka v treh globinah, in sicer 0–20 cm, 20–40 cm ter 40–60 cm oziroma do globine, ki vzor~enje {e omogo~a. Zaradi karbonatne mati~ne podlage je reakcija tal pretèno v obmo~ju nevtralnih tal. Velika ve~ina vzor~nih parcel (94 %) ima reakcijo tal v obmo~ju nad 6,8, meritve pa smo opravili v obmo~ju med 6,3 in 7,7. Med obravnavanimi obmo~ji ni izrazitih razlik. Tla so na vodovarstvenih pasovih dobro zaloèna z organsko snovjo, saj niti na enem zemlji{~u nismo ugotovili vsebnost organske snovi pod 2 %, ki je sicer najnìja, {e priporo~ljiva raven organske snovi v tleh. Povpre~na vsebnost organske snovi v tleh je 5,2 %, posamezne meritve pa smo opravili v obmo~ju med 2,2 % in 11,0 %. Najmanj{o povpre~no vsebnost organske snovi ugotavljamo na obmo~- ju Jar{kega proda (4,1 %), sledita pa ji obmo~ji Hrastje (5,2 %) ter Kle~e in [entvid (5,4 %). Raziskave oskrbljenosti obdelovalnega sloja tal (0–20 cm) z rastlinskimi hranili kaèjo, da so tla v obdelovalnem sloju v povpre~ju izrazito pregnojena z rastlinskimi hranili. Povpre~na vsebnost fosforja v tleh namre~ zna{a 64,6 mg P O /100 g tal, kalija 33,1 mg K O/100 g tal ter magnezija 28,6 mg Mg/100 g tal. 2 5 2 Za làje razumevanje rezultatov naj omenimo, da je optimalna raven fosforja v tleh 13–25 mg P O /100g 2 5 tal, kalija 20–30 mg K O/100 g tal ter magnezija 10–20 mg Mg/100 g tal (Lesko{ek 1993, Lesko{ek, Mihe-2 li~ 1998). Razlike v oskrbljenosti tal z obravnavanimi rastlinskimi hranili (A-siroma{na, B-srednja, C-optimalna, D-~ezmerna, E-ekstremna) ugotavljamo tako med obmo~ji kot tudi med posameznimi skupinami kultur, ki jih pridelujejo znotraj òjih vodovarstvenih pasov. Najvi{je vsebnosti hranil so v okolici Hrastij, sledi Kle~e in Jar{ki prod. Izrazit problem je predvsem vodovarstveni pas Hrastje, kjer je optimalna vsebnost fosforja v obdelovalnem sloju tal preseèna za okoli {tirikrat. Raven magnezija je na vseh treh obmo~jih prav tako previsoka, a gre omenjeno stanje prej pripisati naravni rodovitnosti tal kot pa nestrokovni uporabi gnojil z magnezijem. [e bolj so razlike vidne, ~e rezultate vsebnosti hranil v tleh primerjamo glede na skupine posameznih kultur, ki rasejo na posameznih zemlji{~ih. Na vrtninah tako opaàmo izrazito preve~ fosforja in kalija v tleh, saj smo kar 86 % parcel z vrtninami uvrstili med ekstremno oskrbljena tla s fosforjem, s kalijem 167 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 112: Raven fosforja in kalija v tleh je previsoka na zemlji{~ih z vrtninami, medtem ko je na polj{~inah in travno deteljnih me{anicah bolj enakomerna. 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 mg/100 g tal 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 P2O5 K2O Mg Hrastje Kle~e Jar{ki prod Slika 113: Oskrbljenost tal s fosforjem, kalijem in magnezijem po òjih vodovarstvenih pasovih. 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 100 % 100 % 80 % 80 % 60 % 60 % 40 % 40 % 20 % 20 % 0 % 0 % polj{~ine trava in trava vrtnine polj{~ine trava in trava vrtnine detelja detelja siroma{na srednja optimalna ~ezmerna ekstremna Slika 114: Oskrbljenosti tal s fosforjem (desno) in kalijem (levo) po posameznih skupinah kultur. pa je bilo tak{nih parcel 49 %. Optimalno oskrbljenih tal s fosforjem pa je bilo zgolj 2 %, s kalijem pa 10 %. Porazdelitev oskrbljenosti tal s fosforjem in kalijem je pri polj{~inah in travno-deteljnih me{anicah veliko bolj enakomerna kot pri vrtninah. Kar se ti~e magnezija, ni opaziti zna~ilnih razlik v porazdelitvi oskrbljenosti glede na posamezne kulture. Pove~ane vsebnosti nitratnega du{ika (NO -N) v tleh smo jeseni po spravilu pridelka ugotovili na 3 37 zemlji{~ih. V okolici Hrastij smo ugotovili 16 tak{nih zemlji{~, v okolici Kle~ je bilo tak{nih primerov 20, na Jar{kem produ pa je bil samo en tak{en primer. Preglednica 21: Porazdelitev vzor~nih parcel glede na vsebnost nitratnega du{ika (NO -N) v tleh 3 (zemlji{~a s pove~animi vsebnosti nitratnega du{ika v tleh so ozna~ene osen~eno). vodovarstveni pas Hrastje Kle~e Jar{ki prod kg NO -N/ha kg NO -N/ha kg NO -N/ha 3 3 3 kultura globina 0–40 40–60 > 60 0–40 40–60 > 60 0–40 40–60 > 60 polj{~ine < 40 cm 22 2 11 5 5 8 1 > 40 cm 1 1 9 6 4 4 travno-deteljna < 40 cm 8 1 7 3 me{anica > 40 cm 1 2 1 travnik < 40 cm 9 6 2 1 > 40 cm 1 vrtnine < 40 cm 37 2 4 4 1 > 40 cm 4 6 1 169 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % Slika 115: Delè zemlji{~ s pove~animi ostanki polj{~ine trava in trava vrtnine nitratnega du{ika v tleh po posameznih detelja skupinah kultur (v %). Zaradi razli~nega {tevila odvzemnih mest znotraj posameznih vodovarstvenih pasov je primernej- {i kazalec obremenjenosti tal z ostanki nitratnega du{ika relativni delè parcel s pove~animi vsebnostmi nitratnega du{ika znotraj posameznega obmo~ja. Na obmo~ju Hrastij smo tako ugotovili 16 % parcel JANEZ SU[IN Slika 116: Raziskave rodovitnosti tal kaèjo, da gnojilne navade kmetov v veliki ve~ini niso v skladu z navodili dobre kmetijske prakse pri gnojenju. 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 s pove~animi ostanki nitratnega du{ika v tleh, na obmo~ju Kle~ je ta delè zna{al 30 %, na Jar{kem produ pa 7 %. Razlike glede ostankov nitratnega du{ika v tleh so precej odvisne tudi od kulture, ki jo na posameznem zemlji{~u pridelujejo. Najve~ ostankov v tleh smo ugotovili pri polj{~inah (22,8 %) in vrtninah (22,0 %), sledijo jim povr{ine s travno-deteljno me{anico (17,4 %). Najmanj zemlji{~ s pove~animi ostanki nitratnega du{ika v tleh smo ugotovili pri travnikih (10,5 %). Pri spremljanju rodovitnosti tal smo opazili ne najbolj strokovno rabo mineralnih gnojil, posledica je preve~ kalija, fosforja in magnezija v tleh. [e posebej to velja za fosfor na zemlji{~ih, kjer pridelujejo vrtnine. Stanje glede nitratnega du{ika v tleh se po~asi izbolj{uje, kar gre pripisati tudi stalnemu delovanju Kmetijske svetovalne slùbe na terenu (Su{in s sodelavci 2003a). Zaradi objektivnosti predstavljenih rezultatov pa je treba tudi dodati, da podatki za obdobje 2001–2003 vklju~ujejo {ele tri ~etrtine vzor~nih parcel (180 od 240), ki jih nameravamo vklju~iti v monitoring. Zato dopu{~amo mònost, da predstavljeni rezultati v celoti {e ne zrcalijo dejanskega stanja; celovito sliko bomo pridobili {ele po vklju~itvi dodatnih 60 parcel leta 2004. Kljub temu pa do sedaj pridobljeni rezultati è kaèjo na nekatere teàve pri uporabi in ravnanju z gnojili, ki jih bo treba ~im prej odpraviti. 11.3 OCENA OBREMENITVE TAL IN PODTALNICE S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI Tako v svetu kot tudi v Sloveniji smo pri~a ~edalje bolj odklonilnemu stali{~u javnosti do uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Zaradi zahteve javnosti po ~im manj obremenjeni hrani z raznovrstnimi kemi-kalijami smo soo~eni s {tevilnimi omejitvami njihove uporabe. Ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev {e vedno nujen ukrep pri ekonomsko upravi~eni pridelavi gojenih rastlin v Sloveniji, je treba v zvezi z njihovo uporabo poskrbeti, da ti ne bi vplivali na slab{o kakovost pridelkov in okolja (onesnaèvanje tal in pitne vode ter ne ciljnih organizmov). Ob tem pa je treba poudariti, da smo pri nas {e vedno pri~a precej populisti~nemu pristopu glede ocen tveganja kot tudi uporabe ter prepovedi posameznih fitofarmacevtskih sredstev. Zato je spremljanje in nadzor uporabe fitofarmacevtskih sredstev izrednega pomena za strokovno oblikovanje priporo~il ter zakonodaje o njihovi uporabi na celotnem obmo~ju Slovenije in {e posebej na ob~utljivih obmo~jih z njihovo omejeno rabo. Slovenija je glede reliefa kot tudi vrste tal izredno heterogena. Velik del na{ih pridelovalnih zemlji{~ leì na ob~utljivih obmo~jih, kjer uporaba vseh pri nas sicer uradno dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev ni primerna. Na posameznih obmo~jih, kot so na primer òja vodozbirna obmo~ja, pa je njihova uporaba kot seveda tudi {tevilnih drugih industrijskih kemijskih snovi sploh vpra{ljiva. V Sloveniji {e vedno nimamo v celoti izdelane karte vodozbirnih obmo~ij po ob~inah, saj te tovrstnih obmo~ij {e niso v celoti dolo~ile. [ir{e obmo~je Mestne ob~ine Ljubljana je v tem pogledu prej izjema kot pravilo, saj je podatkov, geohidrolo{kih in pedolo{kih {tudij dovolj, da lahko na njihovi podlagi in na podlagi drugih znanih podatkov, kot so podnebne razmere in podatki o rabi tal, ocenimo tveganje za okolje za posamezne kmetijske ukrepe. Kot drugod v Sloveniji je tudi na Ljubljanskem polju pri{lo do preobremenitve tal in podtalnice in tudi pitne vode z ostanki atrazina in njegovih razgradnih produktov (Simon~i~ 2003, 2004, Simon~i~ s sodelavci 2004a, 2004b). Posamezne vrednosti so bile naenkrat bistveno preseène, ko smo s 1. ja-nuarjem 2003 za~eli upo{tevati evropsko zakonodajo s tega podro~ja: poostrili najvi{je dopustne vrednosti za ostanke posameznih aktivnih snovi (pri atrazinu z 2 μg/l na 0,1 μg/l) kot tudi za skupno vsoto ostankov fitofarmacevtskih sredstev, ki je sedaj 0,5 μg/l. Ker so se dovoljene vrednosti precej zniàle, je bilo zaradi ponekod precej preseènih vrednosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev treba takoj ukrepati. Vsem znan ukrep v zvezi z omejitvami uporabe je bila najprej prepoved uporabe enokomponentnih pripravkov na podlagi atrazina leta 1996 (prepoved je za~ela veljati junija 1997) in nato leta 2003 {e odjava registracij drugih ve~komponentnih pripravkov, ki vsebujejo atrazin. V re{evanje omenjene problematike se predstavniki mestnih oblasti v Ljubljani è nekaj zadnjih let aktivno vklju~ujejo in z razli~nimi ukrepi vzdrùjejo ustrezno kakovost podtalnice in pitne vode Opravljenih je bilo precej aktivnosti za ohranitev kakovosti podtalnice in pitne vode. 171 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Slika 117: Najve~jo obremenitev s fitofarma- cevtskimi sredstvi {e vedno predstavljajo triazini in sicer atrazin ter destilatrazin. ALE[ SMREKAR Da bi ohranjali kakovost pitne vode, smo ocenili kmetijsko pridelavo in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter hkrati ugotavljali vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh in podtalnici. 11.3.1 ANALIZA UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Tveganje za podtalnico in pitno vodo zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev sta na obravnavanem obmo~ju le poljedelska in vrtnarska pridelava. Druga pridelava ob upo{tevanju zakonodaje in dobre kmetijske prakse zaradi izredno majhnih povr{in, ki so jim namenjene, ne more vplivati na slab{anje kakovosti podtalnice. Od poljedeljskih kultur pomeni koruza ob trajnem travinju {e vedno najve~ji delè povr{in. V Hrastju je ocenjen delè koruze 10 %, v Kle~ah in Savljah 25 % in na Jar{kem produ 30 %. Prevladuje pridelovanje koruze za silaò, ki jo je okoli 80 %, drugo je koruza za zrnje. S tak{nim deleèm je koruza {e vedno najve~je tveganje za podtalnico. Ob upo{tevanju, da na vodovarstvenih pasovih prevladujejo lahka pe{~ena tla, je pridelovanje koruze ob uporabi rezidualnih herbicidov {e toliko ve~je tveganje. Analizirali smo porabo fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji za zadnjih 10 let in ugotovili, da je bilo uporabljenih dale~ najve~ triazinskih pripravkov, med katerimi je zavzemal prvo mesto atrazin. Druge aktivne snovi z izjemo metolaklora so bile uporabljene v izredno majhnih koli~inah in niso pomenile ve~jega tveganja za okolje. Tudi v zadnjih letih se stanje glede porabe fitofarmacevtskih sredstev ni bistveno spremenilo. V primerjavi s prej{njimi leti se po~asi manj{a delè koruze in travinja, pove~uje pa se delè vrtnin. Pridelovanje vrtnin se v Mestni ob~ini Ljubljana razvija precej hitreje kot velja to za celo Slovenijo. To je razumljivo, saj je Ljubljana velik tr`ni potencial. Teàva je le dejstvo, da je ve~ina povr{in, na katerih pridelujejo vrtnine, na òjih varstvenih pasovih virov pitne vode. Najve~ji delè vrtnin je v okolici Hrastja in Kle~. Precej manj vrtnin pridelujejo po podatkih svetovalne slùbe v Savljah (~rpali{~e [entvid), [mart-nem (~rpali{~e Hrastje) in na Jar{kem produ. 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 22: Ocena letne porabe posameznih aktivnih snovi (kg) na podlagi podatkov o prodaji fitofarmacevtskih sredstev, povr{inah gojenih rastlin ter anketah pridelovalcev v letih med 1990 in 2002. aktivna snov letna poraba aktivnih snovi (kg) 1990–95 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 alaklor (koruza) – – – – – – – – atrazin (koruza) 450 400 250 150 90 70 50 20 bentazon (koruza, krompir, vrtnine) 15 20 20 25 25 30 30 30 dikamba (koruza, ìta) 10 20 20 20 20 20 20 20 diklobenil (nekmetijska zemlji{~a) – – – – diuron (nekmetijska zemlji{~a) – – – – – – – – flurokloridon (koruza, krompir, vrtnine) 10 15 20 20 20 20 25 15 fluroksipir (ìta, koruza, travinje) 25 30 40 40 50 45 40 40 izoproturon (ìta) 15 20 20 30 50 60 70 70 kloridazon (pesa) 15 20 25 25 25 25 30 30 klortoluron (ìta) 200 180 180 170 160 150 150 130 linuron (vrtnine) – 10 10 15 20 20 20 20 metamitron (pesa) 10 15 15 20 20 20 20 20 metazaklor (vrtnine) 10 10 15 15 15 15 20 20 metolaklor (koruza, pesa) 450 430 350 250 150 100 100 100 metribuzin (krompir) 40 40 35 35 30 30 30 30 nikosulfuron (koruza) 1 2 3 4 4 4 4 4 oksifluorfen (vrtnine) 5 6 8 10 10 15 15 15 pendimetalin (ìta, koruza, krompir, vrtnine) 60 80 100 120 120 130 130 130 piridat (koruza, vrtnine) 25 20 20 15 15 – – 15 prometrin (krompir, vrtnine) 75 70 65 60 50 40 30 25 rimsulfuron (koruza, krompir) 0,3 0,6 0,8 1 1 1 1 1 simazin (koruza, nekmetijska zemlji{~a) 50 50 50 40 40 50 50 50 terbutilazin (koruza) – – – 50 75 100 120 130 tifensulfuron-metil (ìta, travinje) – 0,25 0,3 0,5 0,5 0,6 0,6 0,6 triasulfuron (ìta) 12 11 11 11 10 10 10 8 2,4-D (koruza, travinje, ìta) 230 200 200 180 180 180 180 180 Raz{irjeno je predvsem pridelovanje zelenjadnic na prostem, za{~itenih prostorov (rastlinjakov, plastenjakov, tunelov) je zelo malo. Na prostem prevladuje pridelovanje zelja in solatnic (solata, endivija, radi~, motovilec), v manj{em obsegu pa je raz{irjeno tudi pridelovanje kapusnic (cveta~a, brokoli, kole-rabica, ohrovt) in ~ebulnic, med katerimi prevladuje ~ebula. V zadnjih letih je bilo zasnovanih tudi nekaj {parglji{~ (1 ha), ki pa se ne {irijo. Travinje pomeni kljub temu, da gre za mestno obmo~je, velik delè. V Mestni ob~ini Ljubljana pora{- ~a travinje priblìno eno tretjino vseh kmetijskih zemlji{~. S stali{~a tveganja za okolje pa te povr{ine zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev niso veliko tveganje. Menimo, da je sedanja raba travinja s tega vidika ugodna, saj po na{em mnenju na manj kot 20 % travnih povr{in uporabljajo herbicide, ki ne pomenijo ve~jega tveganja za podtalnico in pitno vodo. Na èleznicah je zatiranje plevelov s herbicidi {e vedno najbolj raz{irjen ukrep za zatiranje vegetacije. V preteklosti so za to uporabljali precej fitofarmacevtskih sredstev, ki so bila manj primerna. Do leta 1990 so delavci v okviru hrva{kih èleznic {kropili èlezni{ke tire tudi v Sloveniji, pri ~emer so uporabljali pripravke, kot so amitrol, arsenal, atrazin, hyvar-X in ustinex special. Nekatere aktivne snovi, ki 173 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Preglednica 23: Ocena povr{in in struktura gojenih rastlin leta 2002 ter predvidena poraba fitofarmacevtskih sredstev po posameznih gojenih rastlinah. vrsta gojene povr{ina (ha) aktivne snovi fitofarmacevtska ocena deleà uporabljenih rastline sredstva aktivnih snovi (%) koruza 300 terbutilazin + Primextra TZ gold 50 S-metolaklor Dual gold 960 S-metolaklor Racer 25 EC 5 flurokloridon Stomp 330 EC 10 pendimetalin 15 travinje 300 fluroksipir Starane 250 20 p{enica 150 triasulfuron + Dicuran forte 80 WP 60 klortoluron je~men 70 triasulfuron + Dicuran forte 80 WP 60 klortoluron travno-deteljne me{anice 45 bentazon vrtnine na prostem 50 prometrin Basagran 600 20 flurokloridon Racer 25 EC 20 pendimetalin Stomp 330 EC 50 metribuzin Sencor 70 WP 5 krompir 30 metribuzin Sencor 70 WP 50 ajda 10 metuljnice 15 bentazon Basagran 600 25 sladkorna pesa 10 S-metolaklor Dual gold 960 30 tritikala 5 triasulfuron + Dicuran forte 80 WP 40 klortoluron oves 4 son~nica 2 proso 2 krmni ohrovt 2 {parglji 1 travni{ki sadovnjak 2 krmna pesa 3 fiòl za zrnje 2 vrtnine v zavarovanem 1 prostoru drugo 50 izhajajo iz teh pripravkov, lahko {e danes najdemo v podtalnici na Ljubljanskem polju (diuron), ~eprav je od zadnje uporabe preteklo è ve~ kot 12 let. Od leta 1995 v Sloveniji uporabljamo za zatiranje vegetacije na èleznici le {e pripravke na podlagi glifosata in glufosinata, ki pa ne pomenita pove~ano tveganje za podtalnico in pitno vodo. Dovoljenje za uporabo na èleznici ima tudi diklobenil (casoron G), ki pa ga zaradi zamudne in drage aplikacije (za trosenje granulatov nimajo ustrezne tehni~ne opreme) na èleznicah z redkimi izjemami ne uporabljajo. Leta 2001 sta je v podtalnici na {ir{em obmo~ju Ljubljane pojavila diklobenil in njegov metabolit 2,6-diklorbenzamid (Casoron), ki je posledica uporabe pripravka casoron na pokopali{~ih. Manj so omenjeni pripravek verjetno uporabljali tudi oskrbovalci parkov in posamezni prebivalci Ljubljane na svojih dvori{~ih. Od lanskega leta pripravki na podlagi diklobenila v MOL niso ve~ dovoljeni, zato lahko v naslednjih dveh letih pri~akujemo, da bo vsebnost 2,6-diklorbenzamida v celotni MOL padla pod 0,05 μg/l in ne bo ve~ onesnaèval podtalnice. 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 ALE[ SMREKAR Slika 118: Na prostem prevladuje med vrtninami pridelovanje zelja in solatnic, zlasti na òjih varstvenih pasovih virov pitne vode. 11.3.2 PRIPRAVA KATASTRA ONESNA@EVALCEV S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI Na obravnavanem obmo~ju è vrsto let ugotavljamo, da neposredna kmetijska pridelava v smislu dobre agronomske prakse ni najpomembnej{i onesnaèvalec v prostoru. Nenamenska raba fitofarmacevtskih sredstev po na{em mnenju prispeva bistveno ve~ji delè k skupnemu onesnaèvanju tega obmo~ja. V najve~ primerih gre za to~kovna onesnaèvanja, za izpu{~anje ostankov {kropilne brozge ob koncu njiv ali po njivskih cestah kolovozih kot tudi pri praznjenju in ~i{~enju {kropilnic na dvori{~ih. Na vodovarstvenih pasovih je teh kmetij precej, ki niso samo izvor obremenitev okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi, temve~ tudi izvor najrazli~nej{ih komunalnih in industrijskih odpadkov. Potencialni onesnaèvalci so tudi vrti~karji, zato bomo posku{ali v prihodnje natan~neje dolo~iti povr- {ine, ki jih ti obdelujejo ter oceniti tveganje za onesnaèvanje podtalnice na podlagi analize ugotavljanja pridelovanja posameznih gojenih rastlin in uporabe fitofarmacevtskih sredstev. 11.3.3 ANALIZA IN OCENA DOSEDANJIH MONITORINGOV PODTALNICE IN PITNE VODE GLEDE NA RABO TAL IN FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V Sloveniji se v zadnjih letih v podzemnih vodah glede na razpolòljive podatke spremljajo atrazin, desetil-atrazin, desizopropil-atrazin, acetoklor, alaklor, aldrin, DDT in derivati, bromacil, endrin, dicamba, dieldrin, diuron, alfa, beta in delta HCH, gama HCH, endosulfan, heksaklorbenzen, heptaklor, heptaklo-repoxid, MCPA, MCPP, MCPB, metalaksil, metamitron, metazaklor, metolaklor, metribuzin, paration-etil, paration-metil, piridat-M, prometrin, propazin, sebutilazin, silvex, simazin, terbumeton, terbutrin, terbutilazin, lindan, cianazin, bromacil, 2,4-D, 2,4-DB, 2,4-DP, 2,4,5-T. V zadnjem obdobju so k tem aktivnim snovem dodali ponekod {e diklobenil, 2,6-diklorbenzamid in klortoluron. 175 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Izmed omenjenih aktivnih snovi se v podtalnici redno in na ve~ini odvzemnih mest najdejo atrazin in njegov metabolit desetil-atrazin ter ponekod metolaklor, simazin in prometrin. Pri drugih aktivnih sno-veh gre izklju~no ali vsaj v veliki ve~ini primerov za to~kovna onesnaèvanja. Po podatkih Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija so najve~ji problem pri varstvu podtalnice na Ljubljanskem polju atrazin in njegovi metaboliti. Atrazin in desetil-atrazin sta bila prisotna v Hrastju in Kle~ah. Vir atrazina je po na{em mnenju izklju~no v kmetijski pridelavi (koruza), vendar pa je ob tem treba poudariti, da rezultati internega nadzora Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija kaèjo jasno zaznavno zmanj{evanje. Lani je pri{lo do umika registracije pripravkov na podlagi atrazina (Aspect SC 500, Primextra gold 720 SC in Primextra 500, teko~i), kar pomeni, da novih virov onesnaènja ni pri~akovati. Kljub temu pa bomo morali {e nekaj ~asa ugotavljati vrednost atrazina in desetil-atrazina, katerega raz-gradnja bo trajala {e nekaj ~asa. Leta 2002 sta se atrazinu in njegovim metabolitom pridruìla {e diklobenil (Casoron-G) in njegov razgradni produkt 2,6-diklorbenzamid. Nekaterih aktivnih snovi è vrsto let ni ve~ v uporabi v Sloveniji, precej pa je tudi tak{nih, ki se ne uporabljajo na obravnavanem obmo~ju. Zaradi precej{njih sprememb v okviru tehnologij pridelovanja gojenih rastlin in z njimi povezanih ukrepov varstva rastlin menimo, da so nekatere aktivne snovi, ki bi jih bilo treba uvrstiti na listo za spremljanje v podtalnici. Med temi so na primer klortoluron, izoproturon, pendimetalin, dimetenamid, flufenacet, flurokloridon, triasulfuron in imidakloprid. 11.3.4 UGOTAVLJANJE VSEBNOSTI OSTANKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V VZORCIH TAL IN PODTALNICI Leta 2003 smo prav tako v {tirih è prej omenjenih òjih varstvenih pasovih virov pitne vode ugotavljali trenutno stanje onesnaènosti tal in podtalnice na Ljubljanskem polju (Simon~i~ 2003, 2004). Za ugotavljanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh smo na za~etku vegetacije, to je v februarju in aprilu 2003 (odvisno od vrste gojenih rastlin), opravili prvo vzor~enje za tako imenovano stanje »ni~«, drugi~, to je po izvedbi ukrepov varstva rastlin, pa smo vzor~ili konec junija in na za~etku julija 2003. V raziskavo je bilo vklju~enih 33 lokacij iz {ir{ega ljubljanskega obmo~ja. Na podlagi obeh vzor~enj smo ugotavljali vsebnost fitofarmacevtskih sredstev v tleh in uporabo posameznih fitofarmacevtskih sredstev. Raziskavo o vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev v podtalnici smo izvajali v oktobru in novem-bru leta 2003. Lokacije odvzemnih mest so vklju~evale uradna odvzemna mesta, ki sluìjo izvajanju monitoringov kakovosti podzemnih voda Agencije Republike Slovenije za okolje, Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija kot tudi lokacije individualnih virov podtalnice (javna in privatna ~rpali{~a oziroma vodnjaki). S tak{nim izborom odvzemnih mest smo èleli hkrati ugotoviti primerljivost rezultatov razli~nih vzor- ~enj na dolo~enih obmo~jih. Na omenjenih obmo~jih in lokacijah smo na 25 odvzemnih mestih v dveh jesenskih terminih opravili skupaj 50 analiz na ostanke fitofarmacevtskih sredstev. Rezultati analize ostankov v tleh so pokazali, da na Ljubljanskem polju so najve~ja obremenitev tal s fitofarmacevtskimi sredstvi {e vedno triazini, med katerimi je na prvem mestu atrazin, ki mu sledi njegov razgradni produkt desetil atrazin. Desizopropil atrazina v tleh v nasprotju s podtalnico nismo na{li. Vrednosti so sicer nekoliko povi{ane, vendar v vseh primerih ugotavljamo zmanj{evanje (glede na rezultate iz prej{njih let), hkrati pa lahko iz rezultatov analiz ugotovimo, da so vrednosti pri drugem vzor~enju enake oziroma manj{e v primerjavi s prvim vzor~enjem. Iz tega lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da se atrazinski pripravki leta 2003 niso ve~ uporabljali. [e posebej pomembno je, da ostankov atrazina nismo na{li v vodovarstvenem pasu vodarne Hrastje, kjer je podtalnica najbolj obremenjena. V nasprotju z atrazinom pa smo v posameznih vzorcih ugotovili prisotnost metolaklora in terbutilazina, ki mu bo v prihodnje treba nameniti ve~ pozornosti, saj ob metolakloru pomeni na vodozbirnih obmo~jih precej{nje tveganje za podtalnico in pitno vodo zaradi potencialno velike uporabe. Precej uporabnikov pripravka Primextra 500, ki sta ga sestavljala atrazin in metolaklor, se je po umiku atrazina iz prodaje preusme-rilo k uporabi novega pripravka Primextra TZ gold, ki ob metolakloru vsebuje terbutilazin. V Hrastju in Sneberjih smo v posameznih vzorcih ugotovili pendimetalin, ki postaja ena najpogosteje uporabljenih 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 aktivnih snovi pri pridelovanju vrtnin kot tudi pri pridelovanju polj{~in. Zaradi njegove vsestranske uporabe bo treba v prihodnje omenjeni pripravek redno spremljati. Na splo{no lahko sklepamo, da kmetijski pridelovalci precej upo{tevajo navodila in priporo~ila strokovnih slùb. Stanje se je v primerjavi z rezultati iz prej{njih let (vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev spremlja kmetijski in{pektorat) izbolj{uje. Kljub vsemu pa bo treba {e vsaj dve do tri leta, da v tleh ne bomo ve~ zasledili atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil atrazina. Ob tem nas je pozitivno presenetilo dejstvo, da nismo v nobenem izmed vzorcev na{li ostankov prometrina in simazina, ki sta {e pred nedavnim skupaj z atrazinom pomenila najpogosteje najdeni aktivni snovi v tleh, podtalnici in pitni vodi. Na obmo~ju virov pitne vode je priporo~ljivo spremljati predvsem tista fitofarmacevtska sredstva, ki se glede na vrsto rabe kmetijskih povr{in po posameznih obmo~jih najpogosteje uporabljajo. Iz rezultatov spremljanja vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v podtalnici lahko razbere-mo, da smo pri prvem kot tudi drugem vzor~enju v oktobru 2003 ugotovili dokaj dobro stanje podtalnice, saj smo le v redkih vzorcih ugotovili vsebnost fitofarmacevtskih sredstev. Med temi sta sicer po pri~akovanju {e vedno na prvem mestu atrazin in njegov razgradni produkt desetil atrazin. Najve~jo vsebnost omenjenih dveh aktivnih snovi smo ugotovili v Hrastju, kjer so vrednosti tako za atrazin kot tudi desetil atrazin presegale najvi{jo dopustno vrednost 0,1 μg/l. Povi{ane vrednosti, vendar pod dopustno mejo, smo ugotovili na òjem vodovarstvenem pasu vodarne Kle~e. Na nekaterih drugih obmo~jih so bile te aktivne snovi sicer ugotovljene, vendar so bile vrednosti okrog 0,05 μg/l ali manj, kar je è zelo blizu meje detekcije. Obe aktivni snovi sta posledica uporabe atrazina v preteklosti. To nam potrjujejo tudi vzor~enja tal, v katerih smo ugotovili, da so pomladanske vrednosti aktivnih snovi pred vegetacijo ve~- je ali enake poletnemu vzor~enju ob koncu ukepov varstva pred pleveli. Glede na vsebnost obeh aktivnih snovi v podtalnici lahko ugotovimo upadanje vrednosti ob primerjavi s podatki prej{njih let. Kljub temu pa lahko z veliko verjetnostjo ra~unamo, da bomo tako atrazin kot tudi desetil atrazin v naslednjih dveh do treh letih {e vedno ugotavljali tudi v podtalnici na obmo~jih, kjer {e vedno v kmetijski pridelavi prevladuje koruza, kljub temu da atrazina ni v prodaji è tretje leto. Ob è omenjenem atrazinu in desetil atrazinu smo v treh vodnjakih ugotovili {e metolaklor, ki pa je bil v okviru dopustnih vrednosti. Omenjeno aktivno snov smo ugotovili v privatnih vodnjakih, kar bi lahko pomenilo, da je pri tem pri{lo do to~kovnega onesnaèvanja, saj te aktivne snovi v vzorcih iz ~rpali{~ javne oskrbe nismo ugotovili. Ravno tako te aktivne snovi niso ugotovili v okviru monitoringa Agencije Republike Slovenije za okolje kot tudi v okviru spremljanja kakovosti podzemnih voda na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. Hkrati lahko to tudi pomeni, da majhne vrednosti bistveno ne vplivajo na stanje celotne podtalnice. Dimetenamid smo na{li pri prvem vzor~enju, medtem ko ga pri drugem vzor~enju konec novembra nismo. Tako kot metolaklora tudi dimetenamida nismo na{li v okviru dosedanjega rednega spremljanja kakovosti podzemnih voda. ^eprav smo predvsem v Hrastju in Sneberjah pri~akovali, da bomo ugotovili katero izmed aktivnih snovi, ki jih uporabljajo pridelovalci pri pridelovanju vrtnin, se to ni zgodilo. Pri nobenem izmed vzor~enj nismo ugotovili nekaterih pogosto uporabljenih aktivnih snovi, kot so pendimetalin, prometrin, metazaklor in metribuzin. 11.4 SKLEPI Raziskave rodovitnosti tal na varstvenih pasovih virov pitne vode na Ljubljanskem polju kaèjo, da gnojilne navade kmetov v veliki ve~ini niso v skladu z navodili dobre kmetijske prakse pri gnojenju. To potrjuje ~edalje vi{ja povpre~na raven rastlinam lahko dostopnega fosforja in kalija v obdelovalnem sloju tal. S stali{~a varovanja vodnih virov je vsekakor pomembna ugotovitev o zmanj{evanju ostankov nitratnega du{ika v tleh jeseni po spravilu pridelkov. Kmetovalci na vodovarstvenih pasovih so seznanjeni s predpisi glede kmetovanja na teh obmo~jih. Menijo, da je prav, da so pravila napisana, moti pa jih ob~utek, da jim dràva ne omogo~a vse nujno 177 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) potrebne pomo~i pri uresni~evanju zakonskih dolo~il. Pri tem mislijo predvsem na finan~no pomo~ pri gradnjah in adaptacijah obstoje~ih gnojnih objektov ter predvsem na poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenj za omenjene posege v prostor. Posledica tega je relativno velika nezainteresiranost kmetov za re{evanje omenjene problematike, saj po podatkih popisa gnojnih objektov znotraj vodovarstvenih pasov kar 58 % kmetov ni pripravljeno vlagati v posodobitev gnojnih objektov, samoiniciativno pa o tem razmi{lja zgolj 13 % kmetov (Kladnik, Smrekar 2002). Rezultati analiz ostankov fitofarmacevtskih sredstev tako v tleh kot tudi v podtalnici so v skladu z drugimi primerljivimi monitoringi na tem obmo~ju. Potrdili so, da se stanje onesnaènosti okolja v zadnjih letih opazno izbolj{uje, ~eravno vsi vzorci {e niso v okviru dopustnih vrednosti. Najve~jo obremenitev okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi {e vedno predstavljajo triazini, med katerimi je na prvem mestu atrazin, ki mu sledi njegov razgradni produkt desetil atrazin. V posameznih vzorcih tal smo sicer ugotovili tudi prisotnost pendimetalina ter metolaklora in terbutilazina, ki jim bo v prihodnje zaradi njihove precej{nje uporabe treba nameniti ve~ pozornosti. Podobno sliko smo ugotovili tudi v vzorcih podtalnice, kjer sta edini omembe vredni aktivni snovi atrazin in desetil atrazin. Vrednosti so sicer ponekod nekoliko povi{ane in {e vedno nad dopustno mejo, vendar v vseh primerih ugotavljamo zmanj{evanje v primerjavi s preteklimi leti. Desizopropil atrazina proti pri~akovanju nismo na{li na nobeni izmed preu- ~evanih lokacij. V podtalnici smo v posameznih vzorcih ugotovili prisotnost metolaklora in dimetenamida, ki jima bo v prihodnje ravno tako treba nameniti ve~ pozornosti, saj sta obe aktivni snovi namenjeni uporabi pri gojenju koruze, sladkorne pese in krompirja (dimetenamid) in zato pomenita na vodozbirnih obmo~jih pove~ano tveganje za podtalnico in pitno vodo bolj zaradi potencialno velike uporabe kot pa slabih ekotoksikolo{kih lastnosti. V prihodnje bo nujno treba vloìti {e ve~ znanja in skupnih mo~i v izobraèvanje kmetov, pa tudi prisluhniti njihovim teàvam in pomislekom. V ta namen so bili izdani tehnolo{ki listi s priporo~ili za kmetovanje, pripravljena predavanja za kmete in svetovalce ter demonstracijski poskusi na terenu. Omenjene aktivnosti bo treba {e poglobiti in jih kar najbolj aplicirati tudi v dobro kmetijsko prakso. 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 12 VPLIVI INDUSTRIJE IN OBRTI Industrijska in obrtna dejavnost je pomemben dejavnik preobrazbe pa tudi degradacije okolja na Ljubljanskem polju. Je vir plinastih emisij, prahu, odplak, odpadkov in hrupa ter tako prispeva k onesnaènju zlasti zraka in vode. Je pomemben porabnik vode, energije in prostora nad podtalnico. Danes sta na tem obmo~ju dve ve~ji industrijski coni, in sicer ena v Mostah in druga v Dravljah, med gorenjsko in kamni{ko progo ter za Beìgradom. Gospodarstvo Ljubljane je pestro, tesno povezano z gospodarskim prostorom cele dràve. Mo~no je povezano z okolico in blìnjimi sredi{~i, s katerimi se vedno bolj funkcijsko prepleta in povezuje. Posledica tega je tudi intenzivna dnevna migracija delovne sile, saj se v Ljubljano na delo vsak dan vozi okrog 50.000 ljudi. Ve~ kot polovica dnevnih migrantov je iz drugih naselij nekdanjih mestnih ob~in, druga polovica pa {e od dlje. Gost lokalni promet pove~uje pomen prometa v ljubljanskem gospodarstvu in prostoru. 12.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ V Ljubljani se tudi med industrializacijo in urbanizacijo Srednje Evrope industrija ni mo~neje uveljavila. V 18. stoletju in prvi polovici 19. se pojavijo prvi industrijski objekti. V obdobju od potresa leta 1895 do konca prve svetovne vojne se oblikujejo prva industrijska obmo~ja (Rebernik 2000). Najstarej{e je bilo obmo~je v Zeleni jami ob [martinski cesti (Kolinska) in v Mostah med Kajuhovo in Pokopali{ko cesto (Kemi~na tovarna). Posamezni starej{i industrijski in drugi proizvodni obrati so bili locirani na robu mestnega sredi{~a in v starej{ih predmestjih (Kartonàna tovarna, Toba~na tovarna, Ilirija, klavnice na Poljanah, Pivovarna Union, Fructal in Slovin v Spodnji [i{ki), pozneje so se postopoma zapirali ali selili na nove lokacije. Med prvimi s tak{no usodo sta bili tovarna sladkorja na Poljanah (Cukrarna) in mestna elektrarna na Kotnikovi ulici. Po letu 1918 je Ljubljana v industrializaciji zaostajala za drugimi slovenskimi mesti: Mariborom, Kranjem in Celjem. Imela je ve~je {tevilo manj{ih industrijskih obratov, ki so ve~inoma zrasli iz obrti. Primanjkovalo je tudi krajevnih surovin. [e najve~ je bilo gline za opekarne ob Glin{~ici in Grada{~ici ter lesa za {tevilne male lesne obrate. V industriji je v tem obdobju delalo le 29 % mestnega prebivalstva, v najbolj industrijskih predmestjih do okrog 40 %, kar je v primerjavi z drugimi slovenskimi industrijskimi sredi{~i malo. Leta 2001 je bilo v Ljubljani 157.000 zaposlenih, 40,0 % v terciarnih, 32,8 % v sekundarnih in 26,4 % v kvartarnih dejavnostih. Najve~, ~etrtina, jih je zaposlenih v industriji, nara{~a delè zaposlenih v finan~nih in drugih poslovnih storitvah, krepijo pa se tudi upravne, izobraèvalne in druge dejavnosti. 12.2 INDUSTRIJA V preteklosti so Ljubljani primanjkovale surovine in elektri~na energija, da bi se razvila v mo~nej- {e industrijsko sredi{~e. Zaradi njene lege sta se izmed gospodarskih dejavnosti mo~neje razvijali predvsem trgovina in promet. Hitrej{o industrializacijo je prineslo {ele obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je majhnima hidrocentralama pri Fuìnah in Tacnu pridruìla {e hidrocentrala v Medvodah. Leta 1956 je bilo v Ljubljani 93 industrijskih podjetij z 21.473 zaposlenimi (Melik 1959). Le dve novi podjetji, Litostroj in Telekomunikacije v Prànju pri [entvidu, sta imeli ve~ kot 1000 zaposlenih. V {estdesetih letih je v ljubljanski industriji prednja~ila kovinska industrija s 26,4 % zaposlenimi. Na drugem mestu je bila nova elektroindustrija s 16,6 % industrijskih delavcev, sledili pa sta tekstilna z 12,6 % in ìvilska industrija z 11,5 %. Druge industrijske panoge so precej zaostajale po {tevilu zaposlenih in po {tevilu obratov. Papirna in lesna industrija sta imeli 6,2 % zaposlenih, kemi~na in grafi~na industrija 5,2 % ter industrija gradbenega materiala 4,4 % (Melik 1959). Industrijska cona v Mostah med èleznico in [martinsko cesto je dobila nove industrijske obrate. [tevilni so nastajali na povsem novih lokacijah v razli~nih predelih Ljubljane, v [i{ki, v [entvidu, Vìmarjih, Tacnu in Gameljnah. Industrija se je naselila tudi ob kamni{ki progi, v ^rnu~ah na severnem bregu Save in v Savljah. Na Vi~u je bilo industrije manj, bila je bolj razpr{ena, nekaj obratov se je naselilo predvsem 179 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 119: Industrija se je naselila po vsem mestnem obrobju, ena najpomembnej{ih je industrijska cona v Mostah. ALE[ SMREKAR Slika 120: Med gorenjsko in kamni{ko èlezni{ko progo se je ob Litostroju namestilo ve~ industrijskih obratov. 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 ALE[ SMREKAR Slika 121: Nevarne snovi dovaàjo do industrijskih objektov tudi po èleznici nad vodonosnikom. ob Trà{ki cesti. Leta 1968 je industrija zaposlovala nad 33.000 delavcev, kar je zna{alo 40 % vseh zaposlenih v Ljubljani. Industrija je napredovala predvsem v zadnjih dvajsetih letih, ko se je {tevilo industrijskih delovnih mest pove~alo na 49.000 v nekdanjih mestnih ob~inah, v samem mestu pa na okrog 40.000. [e vedno so mo~no prevladovali mali obrati, bilo jih je ve~ kot 130, in le redki so presegli 1000 zaposlenih. Med slednjimi so prednja~ili Litostroj z okrog 4000 zaposlenimi, Avtotehna, Tekstil, @ito, Lek in Kartonàna z okrog 2.000, nad 1000 so jih imeli {e Rog, Saturnus, Kolinska in Dekorativna. V {tevilnih obratih Iskre jih je bilo ve~ kot 10.000. V ospredju je bila kovinska industrija pred elektroindustrijo, ìvilsko, tekstilno in kemi~no. Industrija se je naselila po vsem mestnem obrobju in v nekaterih obmestnih naseljih. Industrijski coni v Mostah so se pridruìla Javna skladi{~a, razvilo se je ve~ novih obmo~ij, pa tudi posamezne industrijske lokacije. Med gorenjsko in kamni{ko èlezni{ko progo se je ob Litostroju namestilo ve~ industrijskih obratov. Proti severozahodu so se {tevilni industrijski in drugi proizvodni pa tudi servisni obrati raz{irili {e na drugo stran èlezni{ke proge proti Celov{ki cesti. Drùbenoekonomske spremembe in z njimi povezani procesi so po letu 1989 prinesli velike novosti tudi v industrijo. [tevilo industrijskih delovnih mest se je zmanj{alo na 31.000, podjetja so se reorga-nizirala in predvsem razdrobila. Pojavila so se nova mala podjetja. Nekatera so izgubila industrijski zna~aj, zato se je mo~no spremenila tudi struktura obratov v industrijskih predelih, narasla pa sta {tevilo in delè storitvenih dejavnosti. V ospredju je {e vedno kovinska industrija z okrog ~etrtino zaposlenih, z okrog 15 % ji sledita ìvilska in elektroindustrija, z manj{im deleèm pa {e kemi~na, tekstilna in grafi~na industrija. Raznovrstnost se je {e pove~ala, {tevilo zaposlenih pa mo~no zmanj{alo. Poleg Litostroja ima nad 1.000 zaposlenih {e Lek, nekaj manj pa Saturnus, Rog, Toba~na tovarna, Tiskarna Mladinska knjiga in Papirnica Vev~e. Gradbeni{tvo, ki je leta 2001 zaposlovalo ve~ kot 10.000 delavcev v velikih podjetjih, Gradis, Slovenija ceste in drugih, je mo~no nazadovalo. Gospodarske teàve in s tem zmanj{ane investicije v novogradnje so deleà aktivnih in zaposlenih v gradbeni{tvu zmanj{ali pod 5 %. 181 182 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE Ljubljanskega polja SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km MEDNO SAVA TACEN SPODNJE GAMELJNE BROD DRAGOMELJ VI@MARJE ^RNU^E STANE@I^E industrijsko in obrtno obmo~je P{ata geografska meja Ljubljanskega polja NADGORICA [ENTVID PODGORICA Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr SA BERI^EVO VA VIDEM DOL PRI LJUBLJANI BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA MOSTE ZALOG ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 122: Razporeditev industrijskih in obrtnih dejavnosti v Ljubljani. 12.3 STORITVENE DEJAVNOSTI Po {tevilu zaposlenih, nagli rasti {tevila prodajaln in po dohodku je trgovina pomembna gospodarska panoga, saj zaposluje okrog 22.000 delavcev, ki ustvarjajo kar 35 % dohodka gospodarstva mesta. Kakovostni razvoj in gradnja novih nakupovalnih sredi{~ privla~ita potro{nike iz {ir{ega zaledja Ljubljane. Leta 2001 je kar 14,1 % ljubljanskega aktivnega prebivalstva delalo v trgovini. Za potrebe mesta in njegovih prebivalcev so se razvile {tevilne storitvene dejavnosti, od razli~nih lokalov do kemi~nih ~istilnic, pralnic avtomobilov in drugih podpornih dejavnosti. Ljubljana leì na prometnem kriì{~u, zato je tu {e posebno v ospredju tranzitni promet, ki je hitro nara{~al. Leta 1991 so ga politi~ni dogodki zaradi prometne zaprtosti proti jugovzhodu zmanj{ali za polovico. Zmanj{ala sta se {tevilo potnikov in obseg tovornega prometa. 12.4 VPLIVI NA OKOLJE 12.4.1 EMISIJE ONESNA@IL V ZRAK Okoljski trendi v devetdesetih letih 20. stoletja kaèjo na stagnacijo onesnaèvanja mestnega okolja. Primerjava onesnaènosti okolja Ljubljane je pokazala bolj{o kakovost okolja od Celja in slab{o od Maribora. Najve~ji napredek je pri zmanj{evanju onesnaèvanja z `veplovim dioksidom in pra{nimi delci, pove~ujejo pa se emisije toplogrednega ogljikovega dioksida (Plut 2000). Bolj{a kakovost ljubljanskega zraka je predvsem posledica uporabe kakovostnej{ega premoga v Termoelektrarni-Toplarni Ljubljana pa tudi raz{irjanja daljinskega ogrevanja in plinifikacije. 90 % 80 % 70 % industrija 60 % promet 50 % {iroka raba pretvorniki energije 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 1 2 3 4 Slika 123: Deleì emisij ogljikovega dioksida, `veplovega dioksida, du{ikovih oksidov in pra{nih delcev po sektorjih leta 1998 (Spremljanje izvajanja … 1999). 183 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje o emisijah v zrak za leto 2002 je razvidno, da ljubljansko ozra~je najbolj onesnaùjejo ogljikov dioksid (8296 ton/leto), du{ikovi oksidi (1605 ton/leto), `veplov dioksid (428 ton/leto), du{ikov monoksid (226 ton/leto) in pra{ni delci (162 ton/leto). Energetska bilanca Ljubljane iz leta 1998 je opredelila vir onesnaènja po dejavnostih. Kot glavni obremenjevalci so bili opredeljeni industrija, promet, {iroka poraba in pretvorniki energije. Med njimi sta zlasti Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana in Toplarna [i{ka. Leta 1998 sta prispevali 49 % emisij ogljikovega dioksida, 87 % emisij `veplovega dioksida, 38 % du{ikovih oksidiv in 56 % pra{nih delcev. Glavni vir emisij je bila Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana tudi leta 2002, saj je prispevala ve~ kot devet desetin vseh omenjenih emisij. Emisijèveplovega dioksida in pra{nih delcev od leta 1990 upadajo, emisije du{ikovih oksidov pa stagnirajo z vmesnim pove~anjem v letih 1997 in 1998. Podatki za emisije ogljikovega monoksida kaèjo, da skoraj 90 % tovrstnega obremenjevanja izhaja iz Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana. Promet je naslednji pomembni obremenjevalec okolja in je leta 1998 prispeval 28 % emisij ogljikovega dioksida 50 % du{ikovih oksidov in 38 % pra{nih delcev. Njegov prispevek je torej najve~ji pri emisijah , du{ikovih oksidov. Industrija je k deleù najpomembnej{ih emisij prispevala le neznatno – 6 % ogljikovega dioksida, 2 % `veplovega dioksida, 3 % du{ikovih oksidov in 1 % pra{nih delcev. Leta 2002 je industrija prispevala {e emisije organskih spojin (40 ton), amonijaka (16 ton) in hlapne organske spojine, brez metana (13 ton). 12.4.2 EMISIJE ONESNA@IL V VODE Industrija obremenjuje vodne vire z rabo vode in vnosom snovi in toplote v vodno okolje. Vire obremenitev v grobem delimo na to~kovne in razpr{ene. To~kovni viri so izpusti odpadnih voda iz proizvodnih objektov in ~istilnih naprav ter odlagali{~a odpadkov. Med razpr{enimi viri je najpomembnej{e kmetijstvo, mednje pa uvr{~amo {e poselitev in cestne povr{ine. Leta 1997 je bila skupna koli~ina prodane vode v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija 25,5 milijona m3 ali 51,6 % na~rpane podtalnice. Gospodarstvu so prodali 5,8 milijonov m3 ali 22,6 % in 20 15 3 10 mio m 5 Slika 124: Koli~ina prodane vode v Javnem 0 podjetju Vodovod-Kanalizacija (Javno podjetje industrija gospodinjstva Vodovod-Kanalizacija, po Bre~ko 1998). 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 ALE[ SMREKAR Slika 125: @ivilska industrija je pomemben obremenjevalec tako vode kot tudi zraka. gospodinjstvom z drugimi uporabniki 19,7 milijonov m3 ali 77,4 % (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, po Bre~ko 1998). Industrija na Ljubljanskem polju torej porabi komaj petino vse prodane vode. Gospodinjstva so trikrat ve~ji porabnik vode na tem obmo~ju od industrije. Na Ljubljanskem polju je ve~ individualnih ~rpali{~ podtalnice za industrijo: Pivovarna Union, Ljubljanske mlekarne, Delo, Yulon in Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana. Poleg teh je {e ve~ manj{ih porabnikov na {ir{em obmo~ju mesta: za Belinko pod [entjakobom, za Emono Klavnico, KOTO, Jato, Saturnus, tovorno èlezni{ko postajo in Petrol v Zalogu, za Papirnico v Vev~ah. Koli~ine na~rpane vode se med podjetji precej razlikujejo, ve~ pa je tudi takih, ki so lastne vodnjake opustili. Skupna letna koli~ina na~rpane vode iz individualnih industrijskih vodnjakov je leta 1993 presegla 2,2 milijona m3, vendar je bila za polovico manj{a kot leta 1987, ko je zna{ala 4,2 milijona m3 (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, po Bre~ko 1998). V Mestni ob~ini Ljubljana je bilo leta 1995 14 vodnjakov za ìvilsko industrijo, 32 za tehnolo{ko vodo, 2 za poàrno vodo in 60 za klimatske in hladilne naprave ter toplotne ~rpalke (Bre~ko 1998). Nadzor nad izvajanjem obratovalnega monitoringa odpadnih voda izvaja v skladu z veljavno zakonodajo Agencija Republike Slovenije za okolje. Zato na Agenciji Republike Slovenije za okolje zbirajo poro~ila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda iz to~kovnih virov onesnaèvanja. Podatke iz poro- ~il se vna{a v podatkovno zbirko, v kateri je trenutno 679 zavezancev. To so zavezanci, ki morajo zagotavljati emisijski monitoring v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaèvanja. Po kemijski potrebi po kisiku (KPK) sta bila v letu 2002 na Ljubljanskem polju najve~ja onesnaèvalca Pivovarna Union (42 % vseh emisij) in Ljubljanske mlekarne (35 % vseh emisij). V odplake je izpu{~enih 3713 ton tak{nih emisij na leto. Biorazgradljivih snovi v odplakah je letno 1861 ton, Pivovarna Union jih prispeva 45 % in Ljubljanske mlekarne 31 %. Organskih spojin (izraènih kot celotni organski ogljik) je 467 ton na leto, najve~ jih na tem obmo~ju prispeva Pivovarna Union, in sicer 81 %. S sulfatom najbolj 185 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 1,28 % 1,56 % 0,26 % 0,31 % 0,02 % 0,00 % Brod ^rnu~e Dobrova Gameljne 96,58 % Ljubljana (Zalog) Pirni~e Sostro-Zadvor Slika 126: Delè posameznih ~istilnih naprav glede na koli~ino ~i{~ene odpadne vode (Emisije v … 2002). obremenjuje odpadne vode Belinka, ki prispeva 80 % vseh emisij, ki skupaj zna{ajo 328 ton. Emisij klorida je 162 ton na leto, od tega prispevata Pivovarna Union 70 % in Lajovic Tuba embalaà 26 %. Tèkohlapnih lipofilnih snovi je okoli 140 ton na leto in 85 % emisij prispevajo Ljubljanske mlekarne. Emisije v vode celotnega vezanega du{ika, letno ve~ kot 65 ton, prispevajo Ljubljanske mlekarne 60 %, Belinka 18 % in KOTO 17 %. Po podatkih Agencija Republike Slovenije za okolje se neposredno v Ljubljanico odvajajo odpadne vode iz ve~jega vira onesnaèvanja – Papirnice Vev~e, ki je v letu 2002 presegala mejne vrednosti za temperaturo, za kar je imela dovoljenje. Naj na koncu navedemo {e problematiko tetrakloroetena, pomembnega onesnaèvalca podtal- nice, ki izvira iz kemi~nih ~istilnic. To topilo se najpogosteje uporablja za kemi~no ~i{~enje tekstilnih izdelkov. Tehnolo{ka opremljenost ~istilnic je {e precej skromna in ekolo{ko sporna. Najpozneje do leta 2007 bodo morale preiti na uporabo modernej{e tehnologije, to pomeni zaprtega sistema, v katerem so emisije v okolje minimalne. Kontaktno vodo, ki pri ~i{~enju nastaja, bo treba ustrezno o~istiti ali odstraniti. Odpadne vode zavezancev za poro~anje o emisijah v vode iz baze Agencija Republike Slovenije za okolje se ve~inoma izpu{~ajo v kanalizacijo, ki ima izpust na komunalno ~istilno napravo. ^istilna naprava je postavljena ob soto~ju Save in Ljubljanice, vendar ima zaenkrat zgrajeno le mehansko stopnjo ~i{~enja s kapaciteto 360.000 PE. Slabo pre~i{~ene odplake odtekajo v Ljubljanico. 49 naprav zavezancev za poro~anje o emisijah v vode pa ima izpust v povr{inske vode. Poleg omenjene ~istilne naprave je na tem obmo~ju {e {est krajevnih ~istilnih naprav s kapaciteto 17.750 PE. Kot kaèjo dosedanje izku{nje, industrija nima zadovoljivo re{enega odlaganja odpadkov. Podatki sicer kaèjo na ustrezno ravnanje z odpadki. @al izku{nje v praksi tega ne potrjujejo. Skladi{~enje sodov z nevarnimi snovmi na tovarni{kem dvori{~u ali neustrezno odlaganje v gramoznice je doslej è ve~krat ogrozilo vire pitne vode. 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 12.5 SKLEPI K onesnaènju zraka na tem obmo~ju pomembno prispeva energetika oziroma tako imenovani pretvorniki energije, med njimi zlasti izstopa Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana. Ta prispeva ve~ji deleèmisij v zrak: `veplov dioksid, ogljikov monoksid, du{ikove okside in pra{ne delce. Emisijèveplovega dioksida in pra{nih delcev so se v zadnjih dvajsetih letih odlo~ilno zniàle, emisije du{ikovih oksidov stagnirajo, pove~ujejo pa se emisije ogljikovega dioksida. Prispevek drugih industrijskih dejavnosti je zanemarljiv in zna{a po glavnih onesnaìlih manj kot 5 %. Pomembnej{i je prispevek industrijske dejavnosti k emisiji v vode. Kljub temu da industrija porabi le dobro petino vseh koli~in prodane vode, z odplakami pomembno prispeva k onesnaèvanju voda. Velika ve~ina odpadnih vod iz industrije na obmo~ju Ljubljane se steka v javno kanalizacijo, ki se zaklju- ~i s Centralno ~istilno napravo v Zalogu, ki pa trenutno opravlja le mehansko ~i{~enje. Kot je razvidno iz podatkov, industrija pomembno prispeva k emisijam kemijske potrebe po kisiku, organskih snovi, sulfata, klorida, tèkohlapnih lipofilnih snovi in celotnega vezanega du{ika. Dvema predstavnikoma ìvilske industrije, se z manj{im deleèm emisij pridruùjeta {e predstavnik kemijske industrije in proizvodnja embalaè. Seveda ne gre prezreti tudi posebnih onesnaèvalcev, kot so kemi~ne ~istilnice, ki okolje onesnaùjejo zaradi zastarele tehnologije. Zaradi povezanosti med re~no vodo in podtalnico lahko onesnaèna povr{inska voda ogrozi tudi podtalnico. 187 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 13 MESTNA RABA TAL Mestne ekosisteme ozna~uje velik snovno-energetski pretok, ki ob omejeni nosilnosti okolja hitro privede do ~ezmerne onesnaènosti oziroma zmanj{ane kakovosti ìvljenja njegovih prebivalcev. Dejavnosti, ki tvorijo in oblikujejo mestna obmo~ja obenem tudi vplivajo na kakovost urbanega okolja. V mestnem okolju izraziteje prihaja do nenehnega kriànja, nasprotovanja in redkeje tudi dopolnjevanja interesov raznovrstnih uporabnikov prostora. Agresivnej{e dejavnosti (industrija, promet …), ki so bile glavno giba-lo razvoja posameznih mest, so hkrati sproàle vrsto negativnih prostorskih u~inkov, zato je mestno okolje onesnaèno in degradirano, kaèjo pa se tudi negativni vplivi na prebivalce ([pes, Lampi~, Smrekar 2001). Po Unescovih priporo~ilih (Vink 1983) so za vrednotenje kakovosti ìvljenjskega okolja v mestih najpomembnej{i dejavniki: • geografska lega, izoblikovanost povr{ja; • podnebne zna~ilnosti, kakovost ozra~ja; • pretok vode skozi urbani ekosistem, oskrba s pitno vodo, kakovost voda (povr{inska, talna, pitna …); • odlaganje, ravnanje z odpadki; • hrup; • zelene povr{ine. Urbani ekologi opozarjajo, da se bo prihodnji uravnoteèn razvoj mest moral najprej soo~iti z zahtevami, ki imajo svojo potrditev in razlago v ekosistemskih mehanizmih ravnovesja (Vester 1991). Upo{tevanje ekosistemskih na~el razvoja je odvisno tudi od tega, kako prebivalci mest razumejo in sprejemajo kakovost bivalnega okolja in kaj jih v tem okolju moti, oziroma od tega, kako se na negativne spremembe v okolju odzivajo. Ljubljana in njen sestavni del Ljubljansko polje leì na jùnem obrobju Ljubljanske kotline, katere pretrgan obod je è v preteklosti omogo~al dobro prometno prehodnost v smereh vzhod–zahod in sever–jug. Razvoj moderne Ljubljane sega v drugo polovico 19. stoletja, ko se je mesto iz starega srednjeve{kega jedra in njegovih predmestij za~elo hitro {iriti na Ljubljansko polje proti severu in zahodu ob glavnih prometnicah. Industrializacija Ljubljane se je za~ela z gradnjo tovarne sladkorja (1828), pravi razmah pa je doì- vela {ele z gradnjo èleznice (1849), ko sta nastali najprej pivovarna (1864) in nato {e toba~na tovarna (1872). Na za~etku 20. stoletja se je razvoj industrije upo~asnil, pravi razcvet pa je doìvel po drugi svetovni vojni (na primer Litostroj), ko je takratna oblast videla v pospe{evanju industrije najhitrej{o mònost za zmanj{evanje gospodarske zaostalosti, tudi na ra~un neracionalne rabe naravnih virov, kar je pozneje sproìlo vrsto ekolo{kih problemov ([pes, Lampi~, Smrekar 1995). Ljubljana je imela leta 2002 kar 258.873 prebivalcev in 109.953 stanovanj (Popis prebivalstva … 2004). Zelo hitro rast {tevila prebivalcev in stanovanj so v zadnjih desetletjih doìvljala predmestja in suburbanizirana obmo~ja v okolici, kjer v petindvajsetkilometrskem pasu ìvi velik del prebivalcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano. To pa povzro~a tudi ~ezmerno prometno obremenjenost, v mestu je namre~ zaradi dnevne migracije delovne sile kar 30-odstotni preseèk delovnih mest nad {tevilom aktivnega prebivalstva, ìve~ega v mestu. Podzemna voda je pod povr{jem, zapolnjuje prostor v pe{~eno-prodnem mediju in ostaja o~em nevidna in odmaknjena neposrednemu stiku. Antropogene dejavnosti modificirajo celotno obmo~je vodonosnika in vplivajo na hidrolo{ko bilanco, reducirajo napajanje vodonosnika, vplivajo na karakteristike toka podzemne vode in spreminjajo ~asovno usklajevanje, razpolòljivost in obnovljivost vodnega vira. Koli~ina vode v nekem okolju je pomembna za dolo~itev obsega nadzora tudi nad urbanimi obremenjevalci. Poznavanje razpolòljive koli~ine vode v okolju nam pomaga pri dolo~anju prioritet pri kontroli onesnaèvalcev in dolo~itev najprimernej{ega na~ina upravljanja in gospodarjenja z vodnim virom. Razpolòljiva koli~ina vode v okolju je vir, ki je omejen in porabljiv. Nujno je, da se dolo~i maksimalna obremenitev vodnega telesa z onesnaèvali kot tudi najve~je dovoljene koli~ine za odvzem. Del zmoglji-188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % mestna nemestna raba tal raba tal Slika 127: Raba tal na prodni ravnici Ljubljanskega polja. vosti vodnega telesa je obnovljiv in ~e je izkori{~anje nadzorovano, lahko doseèmo kontrolirano rabo v skladu z na~eli trajnostnega razvoja. Kadar pa pride do ~ezmernega onesnaèvanja in izkori{~anja vodnega vira, sta sanacija in doseganje prvotnega stanja tèka, v~asih tudi nemogo~a. Okolje ima vitalno vlogo kot medij, kjer je voda. To~kovni in razpr{eni viri onesnaènja so rezultat razli~nih dejavnosti. Vzrok ogroènosti vodnega vira je antropogeno pove~ana ranljivost podzemne vode oziroma spremenjena odzivnost okolja na ~lovekove posege v sestavo in dinamiko okolja. Vsaka dejavnost ali poseg spreminja naravno okolje, isti poseg ima lahko razli~en u~inek na posamezne elemente, zato je ogroènost vodnega vira v njegovih razli~nih delih razli~na. 13.1 RAZPOREDITEV MESTNEGA PROSTORA Na Ljubljanskem polju je zelo heterogena raba mestnega prostora, ne samo posameznih mestih predelov, ampak celo uli~nih blokov (Pak 2000). Kljub temu lahko opazimo zgo{~evanje stanovanjske, oskrbno storitvene, izobraèvalne ter zdravstvene rabe prostora na eni strani in industrije ter ve~jih mani-pulacijskih povr{in, namenjenih zlasti èlezni{kemu prevozu, na drugi strani. V òjem mestnem sredi{~u, katerega ve~ina je na Ljubljanskem polju, ki ga obdajajo na zahodu in severu èleznica ter na vzhodu Njego{eva in Ro{ka cesta s povr{ino 232,2 ha prihaja do prepletanja razli~nih funkcij, kot so poselitev, uprava, oskrba, storitve in izobraèvanje, ki izraziteje ne ogroàjo podtalnice. Znotraj avtocestnega obro~a (5544,1 ha) zasledimo poleg obmo~ij z zgo{~evanjem teh funkcij {e nekatera obmo~ja z drugimi namembnostmi. Ve~je je industrijsko obmo~je v klinu med gorenjsko in kamni{ko èlezni{ko progo ter celo prek proge malce proti vzhodu (132,6 ha). [e obsènej{e (174,1 ha) je industrijsko obmo~je, ki na severu in vzhodu sega skoraj do avtocestne obvoznice, na jugu pa do Zalo{ke ceste, vendar je presekano z obsènimi èlezni{kimi manipulacijskimi povr{inami (86,7 ha). Proti zahodu je industrijsko obmo~je raztegnjeno vse do kriì{~a Kolinske ulice s [martinsko cesto, ~eprav je razbito z ve~jima obmo~jema, namenjenima oskrbni (BTC s povr{ino 45,8 ha) in stanovanjski (Zelena jama s povr{ino 46,6 ha) funkciji. Ve~je povr{ine, namenjene èleznici, so {e na osrednji èlezni{ki postaji in ob kamni{ki progi jùno od Vodovodne ceste. Zdravstvene ustanove s povr{ino 46,1 ha so zgo{~ene na obmo~ju Klini~nega centra in Bolni{nice dr. Petra Dràja. Poleg parkovnih in rekreacijskih 189 190 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 sredi{~e mesta (brez parkov) ZGORNJE GAMELJNE me{ane dejavnosti in gosta blokovna Ljubljanskega polja SPODNJE PIRNI^E stanovanjska gradnja 0 1 2 3 4 5 km srednje gosta blokovna stanovanjska MEDNO gradnja gosta individualna gradnja na majhnih parcelah TACEN SPODNJE GAMELJNE redka individualna gradnja na velikih parcelah BROD nakupovalno sredi{~e DRAGOMELJ bolni{nica VI@MARJE ^RNU^E STANE@I^E industrijsko in obrtno obmo~je P{ata park NADGORICA {portni teren [ENTVID PODGORICA gozd Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr gramoznica SAV pokopali{~e A VIDEM kmetijsko z DOL PRI LJUBLJ emlji{~e, vrti~ek, ANI neobdelano zemlji{~e èlezni{ka postaja BE@IGRAD èleznica [I[KA cesta geografska meja Ljubljanskega polja MOSTE ZALOG LJUBLJANA ekar in Drago Kladnik (ur POLJE L B jublj esnica RO@NA DOLINA anica VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali Graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 128: Mestna raba tal. povr{in zlasti v Tivoliju, na Kodeljevem in Centralnega stadiona ter [portnega parka Ljubljana, moramo zaradi ogroànja podtalnice oddvojiti {e pokopali{~e @ale (35,7 ha) in neaktivno gramoznico – betonarno SCT jugozahodno od Toma~evskega kroì{~a. Celotno obmo~je znotraj avtocestnega obro~a s povr{ino 4109,2 ha prepre~uje skoraj tri~etrtinsko neposredno odtekanje padavinske vode v podtalnico. Zunaj avtocestnega obro~a se na Ljubljanskem polju na 6334,0 ha sre~ujemo z bolj homogeno rabo prostora, ki marsikdaj è meji na ruralno, ali pa je vsaj suburbana. To je tudi prostor, ki bistveno bolj ogroà kakovost pitne vode v ~rpali{~ih, zaradi ~esar je skoraj dve petini zemlji{~ zavarovanih pred nenadzorovano rabo v vodovarstvenem obmo~ju, in sicer v najòjem in òjem vodovarstvenem pasu (Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988). Na poseljenih obmo~jih na Ljubljanskem polju izven obro~a (1194,4 ha), ki niso neposredno povezana z mestom (Medno, Staneì~e, Dvor, Zadobrova, Zalog, Ka{elj, Jeà in Nadgorica zunaj òjega vodovarstvenega pasu ter Toma~evo, Jar{e, Obrije, [martno, Hrastje in Sneberje v òjem vodovarstvenem pasu) prihaja do prepletanja urbanih in ruralnih funkcij, saj so bila to {e pred nekaj desetletji, resda z manj{o povr{ino, {e povsem ruralna naselja, danes pa vse bolj izgubljajo ta pomen in ve~ina od njih je tudi è formalno vklju~ena v mesto Ljubljana. Industrijski objekti so z ve~jo povr{ino resda le ob gorenjski èleznici v Stegnah (57,1 ha) in jùno ter jugovzhodno od ^rnu~ (88,3 ha), manj{i pa tudi v [entvidu, manj pa sta problemati~ni industrijski obmo~ji pri Zalogu. Problem prvo omenjenih lokacij je v neposrednem vodnem zaledju ~rpali{~ pitne vode. Podtalnico zelo ogroàjo izkopi gramoza; na desnem bregu Save je jama (15,1 ha) pri Jar{ah, na levem bregu pa kar dve (11,3 ha) neposredno ob Savi na Jar{kem produ. Posebej moramo omeniti {e obsène povr{ine na èlezni{kih postajah v [entvidu in Zalogu. ALE[ SMREKAR Slika 129: Mestne povr{ine se vse bolj zajedajo v zelena obmo~je Ljubljane, ki imajo pomembno vlogo pri varovanju podtalnice. 191 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 130: Nekdanja ruralna naselja danes vse bolj izgubljajo svoj prvotni pomen, pridobivajo pa obrtne in storitvene funkcije. 13.2 POSELITEV Prvo urejeno odvajanje odpadne vode v Ljubljani je bilo v rimski Emoni. Kloake, zidani kanali, so bile napeljane v smeri zahod–vzhod in so se izlivale v Ljubljanico. V srednjeve{ki Ljubljani so odvaja-li odpadno vodo po jarkih in zidanih kanalih v reko Ljubljanico, na prodni ravnici pa je odpadna voda ponikala (Kolar 1983). Leta 1895 je Ljubljano prizadel hud potres, ki je poru{il veliko stavb in skoraj vse hi{e so bile po{kodova-ne. Mesto so obnovili na~rtno na podlagi urbanisti~nega na~rta, ki je ob predeljevanju zazidalnih povr{in in oblikovanju podobe mesta urejal tudi oskrbo s pitno vodo, odvajanje in ~i{~enje odpadne vode ter ravnanje s padavinskimi vodami, saj so se zavedali, da je pri urejanju povr{in temeljni pogoj ureditev voda. Na~rt je predvideval gradnjo zbiralnikov odpadne vode na levem in desnem bregu Ljubljanice ter gradnjo ~istilne naprave na Kodeljevem, alternativno pa na Fuìnah (Kolar 1983). Po prvi svetovni vojni sta bila zgrajena oba zbiralnika z izlivom v Ljubljanico za zapornico, ~istilna naprava pa {e danes ni dograjena. V nasprotju z vodovodom, ki je takoj ob zgraditvi sistema v prvotnem obsegu pri~el obratovati na podjetni{ki osnovi, je bila kanalizacija {e mnogo let le oprema zemlji{~ in cest ter pri njenem upravljanju ni bilo tendence samodejnega razvoja. Ljubljanica je dolgo ~asa sluìla kot glavni odvodni zbiralnik tako, da je njena onesnaènost pri~ela motiti prebivalce samega mesta. V obdobju med letoma 1940 in 1990 se je mesto Ljubljana naglo {irilo in v tem ~asu so gradili vodovodno in kanalizacijsko omrèje za nove soseske, manj pozornosti pa so posve~ali obstoje~emu omrèju. Ljubljanski kanalizacijski sistem je pretèno me{ani (60 % omrèja), ~eprav obstojajo tudi lo~eni podsistemi samo za odpadno vodo (20 % omrèja) in samo za padavinsko vodo (20 % omrèja). Sistem odvoda in ~i{~enja odpadne vode je kompleksen, kar pomeni, da mora delovati nemoteno, tako pri odvajanju kot ~i{~enju, pri vseh razmerjih pretoka odpadne in padavinske vode. Glede na razmere 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 24: Razvoj kanalskega sistema v Ljubljani med letoma 1917 in 2001 (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004). leto dolìna (km) kanalizirana povr{ina (km2) 1917 28 4,97 1945 105 10,76 1971 300 24,63 1985 593 45,61 2001 755 65,76 v me{anem kanalizacijskem sistemu, se pretoki na iztoku iz glavnega zbiralnika v obdobjih suhega in deèvnega vremena, predvsem pa ob nalivih, lahko tako spreminjajo, da bi bilo nemogo~e zagotoviti zanesljiv proces ~i{~enja (3.200–9.600 m3/uro), zato imata levo in desnobrèni zbiralnik razbremenilne prelive, prek katerih se preliva razred~ena odpadna voda v Ljubljanico. Primestna naselja, ki so bolj oddaljena od zbiralnikov, imajo svoje kanalizacijske sisteme in ~istilne naprave. Na Ljubljanskem polju so trije tak{ni sistemi (^rnu~e, Gameljne in Vìmarje-Brod). Letna koli~ina odpadne vode, ki se odvaja na ~i{~enje na lokacije ~istilnih naprav, zna{a 47,6 milijonov m3, od tega je 48 % komunalne odpadne vode iz gospodinjstev in industrije. Trenutno je v gradnji 2. faza Centralne ~istilne naprave Ljubljana blizu izliva Ljubljanice v Savo s kapaciteto 360.000 PE, s ~imer bo omogo~eno kakovostno pre~i{~enje odpadnih voda in dvig kakovosti vode v Ljubljanici iz trenutno III. do IV. kakovostnega razreda v II. kakovostni razred. Dograditev Centralne ~istilne naprave je predvidena do leta 2006 in bo omogo~ila tudi dograditev kanalizacijskega sistema v Ljubljani in priklju~itev nanj {e nekaterih perifernih obmo~ij v sosednjih ob~inah. Odlok o varstvu pitne vode (Uradni list SRS, 13/1988) navaja, da je v varstvenih pasovih obvezno graditi nepropustno javno in interno kanalizacijo, prepovedano pa je graditi ponikovalnice za odpadne Slika 131: Nekateri obrati vse bolj uporabljajo zaprte sisteme kroènja vode, kot na primer avtopralnice in s tem pripomorejo k manj{i ALE[ SMREKAR porabi in onesnaènosti vode. 193 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Preglednica 25: Zna~ilnosti kanalizacijskega sistema na Ljubljanskem polju (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004). kanalizirana povr{ina 6.160 ha cestni poìralniki 26.000 dolìna kanalizacije 947 km razbremenilniki na me{anih • me{ani kanali 469 km kanalih (v odvodnikih) 79 • odpadni kanali 192 km ~rpali{~a (kapaciteta 10–320 l/s) 46 • padavinski kanali 580 km centralna ~istilna naprava 1 priklju~ki 26.844 krajevne ~istilne naprave 14/22.000 PE revizijski ja{ki 30.662 vode. Na obmo~ju varstvenih pasov vodnega vira mesta Ljubljane je ve~ina objektov priklju~ena na kanalizacijsko omrèje. Za celotno Mestno ob~ino Ljubljana, predvsem za primestna obmo~ja, velja ugotovitev, da od objektov, ki so priklju~eni na vodovodno omrèje, jih priblìno tretjina ni priklju~ena na kanalizacijsko omrèje, na Ljubljanskem polju pa zna{a ta deleòkoli 10 %. Do te anomalije je pri{- lo zaradi neusklajenosti razvoja stanovanjske zazidave in nepravo~asnega in pomanjkljivega komunalnega opremljanja stavbnih zemlji{~, nezakonite pozidave in razpr{ene gradnje. [e vedno se dopu{~a graditev objektov brez kanalizacije z interpretacijo, da je odvod odpadne vode mogo~e organizirati (za~asno, do zgraditve kanalizacije) z odvozom iz neprepustnih greznic. V greznicah poteka mehanski del »~i{~enja«, deloma pa tudi biolo{ki del na anaerobni na~in, kar pa ne zagotavlja ~i{~enja do predpisane mere. Obi~ajno se greznica kon~a z odtokom v okolje, kar pa je lahko dolgoro~no pomemben vir onesnaè- nja. Neprepustnost greznic na varstvenih pasovih je problem, ki je izpostavljen è desetletja. Na ~istilno napravo se s cisternami pripelje iz 11.000 nepriklju~enih objektov le okrog 20.000 m3 odpadne vode, morali pa bi jih 3.300.000 m3 (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004). Zavedati se moramo, da nekateri uporabniki greznic tudi po priklju~itvi objektov na kanalizacijsko omrèje ne izpraznijo, o~istijo, dezinficirajo in zasujejo greznic, ampak poveèjo na kanalizacijo. V tem primeru tudi tesno kanalizacijsko omrèje ne sluì svojemu namenu, saj nevarna potencialna mesta onesnaènja {e vedno obstajajo. Po nepopolnih podatkih iz za~etka 90-tih let 20. stoletja je bilo v Ljubljani okrog 7000 cistern za kurilno olje, s skupno prostornino skladi{~enih teko~in priblìno 94,5 milijona litrov (Karpe 1991), kar predstavlja koli~ino, ki je enaka koli~ini pitne vode, ki jo v Ljubljani porabimo v treh letih in pol. Kljub ve~kratnim poskusom izdelave registra in nadzora nad njihovo neopore~nostjo {e danes nista narejena strategija nadzora in predlog zamenjave neustreznih cistern. Ve~ina cistern je bila izdelana v obdobju od 1971 do 1980 in {tevilne izmed njih so neustrezno vgrajene, niso v neprepustni lovilni skledi ter so tako poten-cialen vir onesnaènja podtalnice s kurilnim oljem, ki se lahko vsak trenutek spremeni v aktiven vir. Iz terenskega eksperimenta dobljena hitrost pronicanja kurilnega olja v prodnem zasipu namre~ zna{a 3,3 cm/min oziroma priblìno 2 m/uro (Prah, 1978). Odlok o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS 13/1988) dovoljuje postavljati cisterne s prostornino do 5,0 m3, vendar predpisuje obvezno predhodno testiranje. Pod posebne ukrepe v odloku je predpisano, da morajo lastniki cistern za kurilno olje prostornine do 5 m3 imeti vse cisterne prijavljene in vpisane v kataster. Osnutek smernic za sanacijo varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani (Karpe 1991) je pred-videl kar nekaj ukrepov, ki bi pripomogli k nadzoru nad obstoje~im stanjem, seveda ~e bi se izvajali. 13.3 PROMET Promet vedno bolj vpliva na stanje okolja, saj gre za obsène gradbene posege v prostor, ki trajno spremenijo pokrajino ne le z estetskega vidika, ampak tudi ogroàjo razli~ne pokrajinotvorne sestavine, pri ~emer voda ni izjema. Povr{inske vode preusmerjajo, padavinski vodi pa ne omogo~ajo razpr{enega vertikalnega prenikanja v podzemno vodo. Promet stalno onesnaùje okolje, zato pri njegovem 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 vrednotenju kaè opozoriti na padavinsko izpiranje cesti{~, ki zajema razpadline cestne povr{ine (cestni prah), izcedke motornih vozil – ogljikovodiki (goriva in maziva), izpu{ne emisije motorjev (saje, svinec), izrabe avtomobilskih gum (kadmij, cink), izgube tovora vozil in sol zaradi zimskega posipanja cest. Najpomembnej{i je cestni prah in nanj vezane izpu{ne saje (toksi~ne tèke kovine, zlasti svinec) ter ostanki avtomobilskih gum, ki vsebujejo cinkove okside (toksi~ni cink) (Balaban 1998, po Christensen, Guinn 1979). Poleg vsakodnevnega obremenjevanja podtalnice je lahko mnogo usodnej{e razlitje razli~nih snovi s tovornih vozil in njihovo hitro prenikanje. Onesnaènje prsti in vegetacije je zelo mo~no neposredno ob voznem pasu; v Ljubljani ob ve~jih prometnicah onesnaènje s svincem doseè ve~kratno maksimalno dopustno koli~ino. Z oddaljenost-jo od cesti{~a vrednosti strmo padajo; v pasu od 30 do 50 m vsaj ena od onesnaùjo~ih snovi presega mejne koncentracije; v pasu od 50 do 100 m pa vrednosti doseèjo konstantno vrednost. Povi{ane koncentracije svinca so v povr{inskem sloju, kjer se anorganski svinec mo~no adsorbi-ra na organske in anorganske koloide in tvori netopne kelate. Promet prispeva k pove~anju koncentracij tèkih kovin v tleh (svinec, cink, baker, nikelj, kadmij, krom) in prispeva 80 % celotnega onesnaènja atmosfere s svincem. Ljubljana ima zgrajeno cestno infrastrukturno omrèje v krakasti obliki z osmimi mestnimi vpadni-cami, ki se stekajo v sredi{~e mesta, od katerih jih je na Ljubljanskem polju pet (Celov{ka cesta, Dunajska cesta, [martinska cesta, Zalo{ka cesta in Litijska cesta) in z obvoznico, ki je 3,5 km oddaljena od sredi{- ~a mesta in povezuje te krake. Ljubljana je za cestno infrastrukturo porabila è do za~etka devetdesetih let 20. stoletja kar 840 ha ([pes, Lampi~, Smrekar 1995). Razvoj cestne infrastrukture, rast motorizacije, vedno ve~ji nered pri divjem parkiranju osebnih vozil, nìji nivo storitev pri javnem potni{kem prometu … vodijo v ve~jo uporabo osebnih vozil. Prometni tokovi skozi Ljubljano vedno bolj nara{~ajo, tako krajevni, ki du{ijo predvsem mestno sredi{~e, kot tudi daljinski medkrajevni. Slednji obremenjujejo predvsem cestni obro~ okoli mesta, ki na severnem delu poteka tik ob òjem vodovarstvenem pasu ~rpali{~ pitne vode v Kle~ah in Hrastju. V Ljubljani je bilo leta 2000 registriranih skoraj 125.000 vozil, kar pomeni en osebni avto na 2,2 prebivalca prestolnice. Vsaj 35.000 prebivalcev Ljubljanske urbane regije vsak dan potuje v Ljubljano z osebnim avtomobilom. Glede na nizko povpre~no zasedenost osebnih vozil v Sloveniji (1,3 ~loveka na vozilo), pomeni, da se samo iz regije na dan pripelje v mesto okoli 25.000 vozil (Gabrovec, Pavlin, Sluga 2000). Celodnevne prometne obremenitve so v devetdesetih letih 20. stoletja skokovito nara{~ale, v zadnjih letih pa je kljub vsemu opaziti umirjanje. Novej{i podatki (Promet 2002 2003) so na voljo za ljubljansko obvoznico in nekatere vpadnice v mesto (dràvne ceste). Tako lahko opazimo, da je na obvoznici, ki meji na òji vodovarstveni pas, povpre~ni letni dnevni promet med priblìno 51.000 in 76.000 vozili z najbolj Preglednica 26: Povpre~ni letni dnevni promet na nekaterih dràvnih cestah na Ljubljanskem polju (Promet 1998 1999; Promet 2000 2001; Promet 2002 2003). cestni odsek 1998 – vse 2000 – vse 2002 – vse 2002 – tovorni promet Koseze–Celov{ka cesta 65.000 60.920 64.000 7.960 Celov{ka cesta–Dunajska cesta 55.749 54.330 53.182 5.288 Dunajska cesta–Toma~evo 60.000 63.900 76.000 8.366 Toma~evo–[martinska cesta 26.000 45.000 61.492 6.774 [martinska cesta–Zadobrova 31.852 51.206 5.198 Zadobrova–Zalo{ka cesta 24.000 33.088 54.000 5.306 Zalo{ka cesta–Litijska cesta 27.000 46.000 5.682 obvoznica na Celov{ki cesti–[entvid 58.553 4.325 Toma~evo–Brn~i~eva cesta 36.500 4.402 [martinska cesta–[entjakob 11.790 599 195 196 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Direkcija RS za ceste, Projekt nizke gradnje d. o. o. LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 ZGORNJE GAMELJNE Ljubljanskega polja SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km MEDNO TACEN SPODNJE GAMELJNE Povpre~ni letni dnevni promet 50.001 in ve~ BROD 25.001 do 50.000 DRAGOMELJ VI@MARJE ^RNU^E 10.001 do 25.000 STANE@I^E 0 do 10.000 P{ata geografska meja Ljubljanskega polja NADGORICA [ENTVID PODGORICA Ir JE@ICA ena Rejec Brancelj, Ale{ Smr SA BERI^EVO VA VIDEM DOL PRI LJUBLJANI BE@IGRAD [I[KA ZALOG MOSTE ekar in Drago Kladnik (ur POLJE Besnica VEV^E RO@NA DOLINA Ljubljanica Grada{~ica TRNOVO SOSTRO VI^ LJUBLJANA Mali graben .) RUDNIK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 132: Prometna obremenjenost (Promet 2002 2003, Prometna analiza … 1999). obremenjenim odsekom med Toma~evim in Dunajsko cesto, kar je sploh najve~ja koncentracija prometa ne le v Ljubljani, ampak v vsej Sloveniji. Najve~ji porast prometa pa je na nazadnje odprti vzhodni obvoznici. ^eprav je tovorni promet po {tevilu manj obseèn, ga z vidika potencialnega onesnaènja z izlivi nevarnih snovi nikakor ne smemo zanemariti in tako se na obvoznici giblje med 5.200 in 8.400 vozil na dan. Od vpadnic v mesto je dale~ najbolj obremenjena Celov{ka cesta s skoraj 60.000 vozili na dan, na sre~o pa poteka v {ir{em vodovarstvenem pasu, tako velika obremenjenost je posledica {e nezgraje-nega odseka avtoceste med [entvidom in Kosezami. Precej manj prometa poteka tako po Dunajski cesti med obveznico in ^rnu~ami, ki sicer leì v {ir{em vodovarstvenem pasu, vendar med dvema òjima pasovima kot tudi na vpadnicah, ki leìjo prav v òjem vodovarstvenem pasu. Tako je bolj obremenjena [tajerska cesta s 36.500 vozili na dan, precej manj pa [martinska cesta s povpre~no manj kot 12.000 vozili na dan. Obmo~je glavnih cest proti Beìgradu in [i{ki je po sicer starej{ih podatkih (Prometna analiza cestnega omrèja Ljubljane 1999), vendar edino dostopnih, prav tako zelo obremenjeno, saj je na obeh vpadnicah po okoli 40.000 vozil na dan. V òjem mestnem sredi{~u je manj prometa, kar je posledica zmanj{ane prepustnosti cest. Nujno bi bilo preusmeriti krajevni osebni promet na sodoben mestni potni{ki prevoz. @al pa je nekon-kuren~en, ker mestni avtobusi vozijo praviloma po me{anih voznih povr{inah in je njihov potovalni ~as tudi do 30 % dalj{i kot pri vònji z osebnimi avtomobili ([pes, Cigale, Lampi~ 2002). Precej manj od cestnega je izkori{~eno èlezni{ko omrèje, saj se tudi ve~ina tranzitnega tovornega prometa {e vedno vali po cestah. Problemati~na je predvsem bistveno ve~ja verjetnost cestnih kot èlezni{kih nesre~ in mònih izlitij nevarnih snovi v vodonosnik. Kljub vsemu so na postajah v Ljubljani leta 2003 natovorili 568.270 ton, razloìli pa 1.225.648 ton ter odpeljali 1.949.841 potnikov (Slovenske èleznice 2004). Tudi èlezni{ko omrèje je zasnovano podobno kot cestno in tako po Ljubljanskem polju potekajo èlezni{ke proge z osrednje postaje proti vsem koncem Slovenije. Bistveno vplivajo na razmere na Ljubljanskem polju proge proti Jesenicam, Kamniku in Zidanemu Mostu, manj pa proti Postojni in Novemu mestu oziroma Ko~evju. Zlasti prvi dve sta problemati~ni, saj potekata njuni trasi po robu òjega vodovarstvenega pasu ~rpali{~ [entvid in Kle~e, ves tovorni promet pa poteka skozi sredi{~e Ljubljane, celo prek èlezni{ke potni{ke postaje, kar pove~uje mònost nesre~. Ne gre le za mòno izlitje snovi ob morebitnih nesre~ah, ampak tudi za obsène povr{ine prog in tudi èlezni{kih postaj v Ljubljani, kjer je zatiranje plevelov s herbicidi {e vedno najbolj raz{irjen ukrep za zatiranje vegetacije (Simon~i~ 2004). V preteklosti so se v ta namen uporabljala fitofarmacevtska sredstva, ki so neposredna grònja kakovosti okolja in podtalnici. Do leta 1990 so {kropile èlezni{ke tire v Sloveniji hrva{ke èleznice, pri ~emer so uporabljali pripravke, kot so Amitrol, Arsenal, Atrazin, Hyvar-X in Ustinex special. Nekatere aktivne snovi, ki izhajajo iz teh pripravkov, so {e danes prisotne v podtalnici na Ljubljanskem polju (diuron), ~eprav je od zadnje uporabe preteklo è ve~ kot 12 let. Od leta 1995 se v Sloveniji uporabljajo za zatiranje vegetacije na èleznici le {e pripravki na podlagi glifosata in glufosinata, ki ne pomenita pove~anega tveganja za podtalnico in pitno vodo. 13.4 POKOPALI[^A IN PARKOVNO-[PORTNE POVR[INE Pokopali{~a in parkovno-{portne povr{ine na prvi pogled sicer nimajo veliko skupnega, vendar prav vsa ta zemlji{~a ~ezmerno {kropijo s herbicidi, v parkih in na nekaterih {portnih povr{inah pa uporabljajo tudi prevelike koli~ine mineralnih gnojil z neustreznimi razmerji, ker èlijo upravljalci obiskovalcem pove~ati doìvljajsko vrednost objektov. 197 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ALE[ SMREKAR Slika 133: Pokopali{~a in parki so zelo intenzivno »obdelovani« s pesticidi. V òjem mestnem sredi{~u so skupne parkovne povr{ine sicer majhne, vendar so nedvomno zelo intenzivno »obdelovane« s pesticidi in gnojili, saj so redno vzdrèvane, {e zlasti cvetno-grmovni sestoji. Znotraj avtocestnega obro~a so na Ljubljanskem polju obsènej{i park Tivoli, {portnorekreacijska objekta Centralni stadion in [portni park Ljubljana ter najve~je ljubljansko pokopali{~e @ale na povr{ini kar 35,7 ha. Zunaj avtocestnega obro~a je poleg nekaj manj{ih pokopali{~ {e obsènej{e {portnorekrea-cijsko obmo~je med Dunajsko in [tajersko cesto na levem bregu Save zlasti z avtokampom in hipodromom deloma v drugem vodovarstvenem pasu ~rpali{~a Hrastje. Za vzdrèvanje urejenih povr{in na pokopali{~ih so v blìnji preteklosti uporabljali pripravek za zatiranja plevela casoron G, ki vsebuje herbicid diklobenil, katerega razgradni produkt, 2,6-diklorobenzamid, se je leta 2001 v ve~jih koncentracijah pojavil v podtalnici Ljubljanskega polja. Herbicid je mobilen in se relativno hitro odstrani iz podtalnice. Leta 2002 je bila izdana administrativna prepoved uporabe tega pripravka (Uradni list Republike Slovenije 23/2002) in rezultati dvoletnega intenzivnega spremljanja koncentracij kaèjo na bistveno izbolj{anje kakovostnega stanja podtalnice. 13.5 NEUREJENA ODLAGALI[^A ODPADKOV IN GRAMOZNICE Neurejena odlagali{~a odpadkov negativno vplivajo na vrsto pokrajinskih elementov in dejavnosti. Onesnaènje podzemne vode je ocenjeno kot ena glavnih mònih posledic neurejenih odlagali{~ odpadkov (Europe's environment 1998). Seveda je tèko oceniti, kolik{en delè skupnega onesnaènja podtalnice pomenijo ta na Ljubljanskem polju. Popis je bil izveden na neurbaniziranem delu Ljubljanskega polja leta 2000 (Ku{ar 2000), vendar ga vseeno vklju~ujemo v omenjeno poglavje, saj je iz pridobljenih podatkov razvidno, da so odpadki Slika 134: Neurejena odlagali{~a odpadkov (Ku{ar 2000). 198 ZGORNJE PIRNI^E Avtor vsebine: Simon Ku{ar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Velikost odlagali{~a ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km 1001 m3 in ve~ MEDNO 101 do 1000 m3 11 do 100 m3 TACEN SPODNJE GAMELJNE 0 do 10 m3 BROD Vrsta odpadkov ^RNU^E DRAGOMELJ industrijski in nevarni odpadki STANE@I^E gradbeni odpadki in jalovina P{ata organski odpadki [ENTVID NADGORICA nenevarni komunalni odpadki PODGORICA geografska meja Ljubljanskega polja BERI^EVO VIDEM DOL PRI LJUBLJANI SAVA BE@IGRAD [I[KA LJUBLJANA GEOGRAFIJ MOSTE ZALOG POLJE anica Besnica RO@NA DOLINA Ljublj VEV^E A SLO Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO VENIJE 10 M 199 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) skoraj povsem urbanega izvora. Evidentiranih je bilo 359 odlagali{~ na 16,3 hektarjih z oceno, da je skupno odloènega okoli 84.000 m3 odpadnega materiala. Ve~ina odlagali{~ je manj{a, vendar je kar 14 odlagali{~ ve~jih od 1.000 m3, na najve~jem je celo 15.000 m3 odpadkov. Klub majhnemu deleù od vseh divjih odlagali{~ je na najve~jih odloènega skoraj 80 % vsega materiala. Torej je za Ljubljansko polje zna~ilno veliko {tevilo majhnih in malo {tevilo velikih neurejenih odlagali{~ odpadkov, kar je v nasprotju s trditvijo, da imajo v Sloveniji dale~ najve~ji deleòdpadkov najmanj{a odlagali{~a ([ebenik 1994). Najve~ji deleòdloènih odpadkov so izkopan material, jalovina (47 %) in gradbeni material (32 %). Problem je, ker omenjeni odloèni odpadki »privla~ijo« druge odpadke, kar dokazuje velik deleòdlagali{~ s heterogeno sestavo (71 %). Industrijskih odpadkov naj bi bilo le 925 m3, nevarnih odpadkov pa 683 m3. Koli~ine so resda majhne, vendar gre za odpadke, ki lahko znatno ogroàjo podtalnico. Zaskrbljujo~e je, da je bilo leta 2000, ko je bil opravljen zadnji popis (Ku{ar 2000), kar dve tretjini aktivnih odlagali{~ in od vseh kar 77 % tak{nih, ki niso bila evidentirana na istem obmo~ju {tiri leta pred tem ob popisu podjetja Oikos (Popis odlagali{~ odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana 1996). Vse to kaè, da je kljub vse bolje organiziranemu odlagali{~u odpadkov na Barju {e vedno ali pa je vsaj pred nedavnim bilo zelo prisotno oziroma celo v porastu odlaganje na divjih odlagali{~ih odpadkov. Ve~ina odlagali{~ je vzdol` reke Save na levem bregu in zlasti na Jar{kem produ tudi na desnem bregu reke. [e zlasti so vabljivi robovi in jeè teras ter gramoznice. Polovica odlagali{~ odpadkov je v drugem, òjem vodovarstvenem pasu, kjer je izrecno prepovedano njihovo odlaganje (Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988). Neznano {tevilo neznanih lokacij z neznano sestavo tudi è izpred nekaj desetletij zasutih gramoznic, z velikimi koli~inami komunalnih in industrijskih odpadkov je poseben problem, ki vsekakor ogroà podtalnico, saj vanjo odtekajo izcedne vode. Tudi na~rtno urejane gramoznice med zasipanjem pritegujejo divje odlagalce, da tja vozijo odpadke, ki se ob strojnem ravnanju zme{ajo z za zasipanje ustreznim materialom. Najve~ je seveda opu{~enih in nezavarovanih gramoznic, ki kar »kli~ejo« k nena~rtnemu odlaganju odpadkov. Ob popisu je bilo v gramoznicah evidentiranih okoli 30 odlagali{~ s 15.401 m3 ali skoraj petino odpadkov (Ku{ar 2000). Gramoznice torej ne pomenijo samo potencialnega obremenjevanja zaradi zmanj{ane debeline krovne plasti, temve~ z novo namembnostjo tudi dejansko {e mnogo nevarnej{e obremenjevanje. Na Ljubljanskem polju sega izkori{~anje proda in peska v gradbene namene v zgodnja petde- seta leta dvajsetega stoletja. Ljubljansko polje je vir kakovostnega proda in lokacije gramoznic so bile zunaj strnjenega urbanega obmo~ja in varstvenih pasov vodnih virov, saj teh v tem obdobju {e ni bilo. Na obmo~ju Ljubljanskega polja imamo {tiri legalne gramoznice ve~jega obsega z znanimi lastniki (Strgar 2000): • Gramoznica Staneì~e je na severnem delu zahodnega obrobja pleistocenske terase med naseljema Gunclje in Staneì~e. Gramoznica je bila aktivna è leta 1958, na~rtovana globina odkopavanja je bila kota 312,8 m, odkopali so okoli 2.800.000 m3 proda in peska. Nivo podtalnice na tem obmo~ju niha med 290 in 295 m. Gramoznica je è pretèno iz~rpana in delno sanirana in rekultivirana (kmetijska zemlji{~a, rekreacijske povr{ine). • V gramoznici ob Savi, na obmo~ju Dovjeà, kjer je predelovalni obrat mineralnih agregatov podjetja SGP Grosuplje. Do leta 1990 so pridobivali recentni prod in pesek kot gradbeni agregat iz struge reke Save. • Gramoznica jugozahodno od kroì{~a v Toma~evem è dolgo ni ve~ aktivna, proizvodnja je bila ustav-ljena pred letom 1990. Podjetje SCT je odkopavalo mlaj{i kvartarni prod in pesek ter imelo separacijo z betonarno in ostalimi spremljajo~imi objekti. Na 12 ha in s povpre~no globino okoli 8 m so odkopali 1 milijon m3 prodno pe{~enega zasipa. • Gramoznica Obrije je za~ela z obratovanjem leta 1952. V gramoznici so na okoli 18 ha odkopali okoli 1,5 milijona m3 proda in peska mlaj{e kvartarne starosti. Sedaj je gramoznica v fazi sanacije. 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 135: Neurejena odlagali{~a odpadkov v opu{~enih gramoznicah so zelo blizu gladine ALE[ SMREKAR podtalnice. Odvzem gramoza na prispevnem obmo~ju vodarn ogroà kakovost podzemne vode z ve~ vidikov: • zmanj{ane debeline nenasi~ene cone oziroma posledi~no zmanj{anje ali trajno uni~enje varovalne krovne plasti, • zasipavanje izkopa z materialom nekontroliranega porekla (gradbeni material, komunalni odpadki, kmetijski odpadki, nevarni industrijski in gospodinjski odpadki), • velika potencialna nevarnost so gradbeni stroji, ki izvajajo izkop in tovornjaki, ki odvaàjo prod in pesek, saj obstaja nevarnost onesnaènja z naftnimi derivati in oljem. Dejstvo je, da se je izkori{~anje mineralnih surovin izvajalo v preteklosti precej nena~rtno, negos-podarno, slabo organizirano in kot tak{no {kodljivo za okolje, {e posebej z negativnim vplivom na podtalnico. Temeljno na~elo pred odpiranjem gramoznic je, da je vnaprej dolo~ena kon~na namembnost prostora po zaklju~ku izkori{~anja. Pri tem je treba dose~i ~im bolj{e vklju~evanje v naravno okolje in zmanj{ati vplive na kakovost vodnih virov. 13.6 SKLEPI Ljubljana se je v zadnjem stoletju izjemno razvila in pove~ala urbane povr{ine, vse bolj se zajeda zlasti na lahko obvladljivo ravnino Ljubljanskega polja. [tevilne dejavnosti, {e posebej pere~a sta industrija in promet, poìrajo obsène povr{ine. Prav industrija in promet tudi z nesre~ami pomenita nenehno potencialno grònjo okolju. Na neurbaniziranih obmo~jih, zlasti vzdol` Save, imamo {tevilne divje gramoznice, v katerih je le {e nekaj metrov ali pa celo manj do podtalnice, vsepovsod je ogromno neurejenih odlagali{~ odpadkov. Skratka, tudi neurbanizirani deli Ljubljanskega polja vse bolj trpijo posledice mestnega na~ina ìvljenja. Integrirano gospodarjenje z vodnim virom na njegovem celotnem prispevnem obmo~ju je u~inkovit na~in nadzora nad koli~inami in kakovostjo. Kadar prispevno obmo~je obravnavamo kot celoto, lahko 201 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) tak{na obravnava pomeni koordinacijo in dialog med razli~nimi vpletenimi stranmi. Za u~inkovito upravljanje vodnega vira, ohranitev in izbolj{anje kakovosti podzemne vode ter ohranitev njenih koli~in je potrebno sodelovanje strokovnih krogov, upravitelja vodnega vira, odjemalcev pitne vode in porabnikov prostora na obmo~ju vodonosnika Upravitelj in skrbnik vodnih virov je odgovoren za kakovost pitne vode in predstavlja stran, ki je najbolj seznanjena s problemi in naj bi upo{tevala nova spoznanja v praksi. Je na sti~i{~u med znanostjo, zakonodajo in politiko in lahko posreduje pomembne informacije pri iskanju re{itvev. V skrbi za zdravstveno ustrezno pitno vodo in u~inkovito upravljanje z vodnim virom moramo upo- {tevati medsebojne vplive razli~nih urbanih rab prostora. [irok spekter kemijskih in biolo{kih snovi, prisotnih v okolju, {kodljivo vpliva na ~lovekovo zdravje in zato je pomembno, da se vzpostavi politika nadzora glede na dejavnosti, ki se odvijajo na vodonosniku in vplivajo na kakovost podzemne vode. Vedno ve~- je zavedanje javnosti in njena udeleènost sta pomembna elementa politik in akcij za za{~ito kakovosti podzemne vode. Kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja kaè na veliko sposobnost na izena~evanje nega- tivnih vplivov, ki jih povzro~ajo razli~ne urbane rabe prostora. Vendar nara{~anje koncentracij nekaterih onesnaèval v podzemni vodi kaè, da se bliàmo mejam obremenitev, ki jih ta prostor {e prenese. V prihodnje moramo premi{ljeno in nadzorovano posegati v prostor, saj lahko le tako ohranimo kakovostno podtalnico. Zmanj{anje obremenitev okolja, umiritev prevoza z osebnimi avtomobili, izbolj{anje prometa z jav-nimi prevoznimi sredstvi, ekosistemsko pretehtana pokrajinska raba, umiritev suburbanizacije, izbolj{anje privla~nosti bivanja v mestnem sredi{~u, ohranjanje primerne kakovosti podtalnice Ljubljanskega polja so temeljne sestavine kurativne in preventivne sonaravne prostorske politike Ljubljane (Plut 2002). 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 14 ZASEBNI VODNJAKI Zaradi zgo{~anja najrazli~nej{ih dejavnosti se predvsem v mestnih aglomeracijah praviloma pojavljajo navzkrìni interesi. Eno od najbolj izrazitih sodobnih nasprotij je na relaciji kmetijstvo – varovanje virov pitne vode. Vedno ve~ja intenzifikacija kmetijstva kot osnovne dejavnosti in vrti~karstva kot dopolnilne dejavnosti prebivalcev zahtevata vse ve~je koli~ine kakovostne vode za namakanje zemlji{~. Glede na opozorila o napovedovanih podnebnih spremembah bo namakanje vedno pomembnej{i ukrep proti su{i. Informacije o vodnjakih v zasebni lasti so izredno dragocene, saj ob~asno ali ob nenadnih nesre- ~ah omogo~ajo nadzor nad kakovostjo podzemne vode tudi na obmo~jih, ki sicer niso stalno vklju~ena v monitoring podzemne vode. Ljubljansko polje je za izkori{~anje podtalnice v zasebne namene primerno, saj je podzemna voda v globinah do 30 m, predvsem na obrobjih ravninskih delov in ob reki Savi pa le nekaj metrov pod nivojem terena. Vodnjaki, ki niso registrirani in zato tudi ne nadzorovani, predstavljajo to~ke potencialnega onesnaènja podtalnice, saj niso izvedeni v skladu z zahtevami stroke. Pregledali smo obmo~je (Popis vodnjakov … 2004), ki leì na vodovarstvenem obmo~ju ~rpali{~ pitne vode na Ljubljanskem polju, in podrobno popisali vodnjake ter s sodobno tehnologijo geografskih informacijskih sistemov (GIS) prikazali njihove temeljne lastnosti. Za bolj{e razumevanje tematike smo podrobneje osvetlili tudi nekatere zna~ilnosti lastnikov oziroma najemnikov teh objektov. Razlikujemo tri glavne vrste vodnih zajetij ([olc 1967). Kopani vodnjaki, izdelani s kopanjem in obzidanjem sten, veljajo za najstarej{o vrsto vodnjakov; izdelovali so jih è Rimljani. Pomembno pri njihovi izdelavi je prepre~iti vdor ne~iste vode v vodnjak, kar se lahko zgodi s posodo za dviganje vode, skozi nepokrito glavo vodnjaka, s padavinsko vodo, ki se nabira v vdolbini okrog vodnjaka in pronica ob njegovi steni navzdol ali skozi prepustno steno, ter s povr{insko vodo ob poplavah od zgoraj, prek prenizko postavljenega oboda glave vodnjaka. Izku{- nje u~e, da ostanejo organske snovi, ki prodrejo skozi prepustno plast, v zgornjih plasteh podtalnice. Zato morajo biti vodnjaki dovolj globoki, da zajemajo samo globlje plasti podtalnice. Pri tem je treba upo{tevati, da se pri mo~nem ~rpanju vode iz vodnjaka gladina podtalnice okoli vodnjaka nekoliko zni- à. Kopani vodnjaki so primerni za ~rpanje vode iz globine nekako od 7 do 80 m. Njihova prednost je v velikem premeru, kar omogo~a postavitev elektri~nih ~rpalk v ja{ku. Slabi strani sta visoka cena, zlasti pri ve~jih globinah, in, kljub upo{tevanju higiensko-tehni~nih predpisov mònost okùbe vode od zgoraj. V polpretekli dobi so za zelo primerne pri individualni oskrbi z vodo iz podtalnice z gladino do 7 m pod povr{jem veljali zabiti vodnjaki, imenovani tudi Nortonovi ali abesinski vodnjaki. Pri njih se v tla zabije jeklena cev z do 60 mm premera. Cev je na koncu opremljena z mo~no konico, nad njo pa je cev na gosto navrtana v dolìni okrog en meter, tako da lahko vanjo vteka podtalnica. Na njenem vrhu je privita ro~na ~rpalka. Tla okrog cevi morajo biti betonirana in nagnjena pro~ od zajetja. Glavni prednosti zabitih vodnjakov sta nizka cena ter lahka in hitra montaà, izvedljiva v vsakem vremenu, glavni slabosti pa nevarnost zamrznjenja ter obraba povratnega ventila in bata, zato ~rpalka ne potegne, ~e se vanjo od zgoraj ne nalije vode, ki pa je lahko onesnaèna. Za ~rpanje podtalnice iz ve~jih globin so primerni vrtani vodnjaki, ki veljajo tudi za higiensko najmanj opore~no vrsto vodnjakov. Tovrstne objekte se izdela z vrtanjem navpi~nih vrtin s premerom med 15 in 100 cm. Za vrtanje se uporabljajo posebni svedri, pri ~emer v izvrtino sproti potiskajo jekleno cev, da se ste-ne ne ru{ijo. Da se vodnjak ne napolni s peskom, ki ga prina{a voda, se v spodnji konec izvrtine potisne gosto preluknjan filter, ki mora biti tako dolg kot vodonosna plast, da voda lahko vteka v vodnjak ~im hitreje. V sodobnosti se vrtani vodnjaki uporabljajo tudi za tako imenovane geosonde (Tav~ar 2003), namenjene ogrevanju in hlajenju prostorov. Gre za okrog 100 m globoko vrtino s premerom 14 cm, na dnu katere se voda v polietilenskih ceveh segreje na priblìno 10 °C. Toplotna ~rpalka, ki deluje na elektriko, vodo za ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode segreje na 35 ali 55 °C, pri ~emer s porabljenim kilovatom elektri~ne energije nastanejo vsaj trije kilovati toplote. Za potrebe hlajenja toplotni ~rpalki vode ni treba dodatno segrevati, temve~ jo le poganja po sistemu. Ta je zaprt, zato ne vpliva na kakovost podtalnice. 203 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 14.1 METODE DELA Popis obsega pripravo, zbiranje, vrednotenje, analiziranje in publiciranje èlenih podatkov, ki se v do-lo~enem ~asu nana{ajo na vse iskane subjekte oziroma objekte na dolo~enem obmo~ju. Temeljne zahteve popisa so individualni pristop, univerzalnost znotraj dolo~enega obmo~ja in so~asnost. Izdelava popisnega lista je bila kompleksna, saj je bilo treba dolo~iti tak{no vsebinsko zasnovo, s katero je bilo mogo~e odgovoriti tako na bistvena vpra{anja o zna~ilnostih popisanih objektov, rabi vode iz vodnjakov, kot tudi na povezanost z uporabniki vode iz teh objektov in njihovim odnosom do okolja. Popisni list je bil sestavljen iz 57 vpra{anj s {tevilnimi podvpra{anji. Vpra{anja so bila zastavljena tako, da je bilo mogo~e zagotoviti kar najbolj{e odgovore. Sestavljen je iz naslednjih vsebinskih sklopov: • natan~na lokacija vodnjaka v zasebni lasti; • socioekonomske zna~ilnosti lastnika oziroma uporabnika objekta; • vrsta objekta, obdobje izdelave, velikost in stanje objekta; • hidrolo{ki parametri; • koli~ina na~rpane vode in namembnost njene uporabe; • lega objekta glede na njegovo okolico; • urejenost dokumentacije za izdelavo objekta; • pripravljenost uporabnikov na opravljanje analiz kakovosti vode v objektih. Pred odhodom na teren smo posku{ali pridobiti razli~ne baze podatkov, predvsem zato, da bi popisovalce lahko usmerili na ~im ve~ predvidenih lokacij. Tako smo pregledali podatke z avstroogrskih topografskih kart v merilih 1 : 75.000 in 1 : 100.000, s kart iz ~asa Kraljevine Jugoslavije v merilu 1 : 50.000 ter iz po 2. svetovni vojni nastalega kartografskega gradiva v merilih 1 : 50.000 in 1 : 25.000. Na karto-grafskem gradivu so zasebni vodnjaki ozna~eni le izjemoma. Pridobili smo tudi del popisa Preskrba mesta Ljubljana z vodo s privatnimi vodnjaki v vojnem ~asu (1941), ki zajema zdaj{nje {ir{e sredi{~e mesta. @al so ohranjene samo natan~ne lokacije za vodne objekte, ki naj bi takrat bili »potrebni renoviranja«. Nismo pa uspeli pridobiti seznamov takrat {e urejenih in delujo~ih vodnjakov, od katerih so se nekateri ohranili vse do danes. Vemo le, da jih je bilo skupno 1691. [e najbolj smo si pomagali z gradivom »Pregled vodnjakov, ugotovitev stanja, {tevila in uporabnost« (1974) na delu nekdanje ob~ine Ljubljana [i{ka. To gradivo so zbirali Splo{ni ljudski odbori v takratnih krajevnih skupnostih. Sku{ali smo pridobiti podobne podatke za druge {tiri takratne ob~ine, vendar jih nismo na{li v nobenem od preu~enih arhivov (Mestna ob~ina Ljubljana, Upravna enota Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Republike Slovenije). Na podlagi zbranih podatkov smo na digitalnih ortofoto-posnetkih (DOF) iz leta 1999 natan~no dolo- ~ili lokacije vseh potencialnih vodnih objektov in odtisnili karte obravnavanega obmo~ja v merilu 1 : 2000. Zaradi malo{tevilnih izhodi{~nih podatkov in sprememb, ki so v zadnjih nekaj desetletjih nastale na terenu, smo morali popisovalce usmeriti v izjemno zahtevno natan~no pre~esavanje terena od ulice do ulice, od ceste do ceste, od poljske poti do poljske poti, … Popis z dodatnimi terenskimi preverjanji in dopolnitvami je potekal na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljansko polje s skupno povr{ino 83,4 km2 od 15. avgusta do 12. decembra 2003. Podatki se nana{ajo na stanje 15. avgusta 2003; to je datum, ki ga lahko ozna~imo kot kriti~ni trenutek popisa. Odgovori iz popisnega lista so bili vneseni v ra~unalni{ko podatkovno zbirko in obdelani z ra~unalni{kima programoma Excel in SPSS. 14.2 RAZPOREDITEV VODNJAKOV S podrobnim terenskim delom smo na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljansko polje evidentirali kar 1228 vodnih objektov. Natan~no smo jih popisali 836, za 392, ki so v vrti~karskem naselju na levem bregu Save, med mostovoma na Dunajski in [tajerski cesti, pa smo zaradi omejenih finan~nih sredstev pridobili le temeljne parametre, ki veljajo za ve~ino tamkaj{njih vodnjakov. Najve~je zgostitve vodnjakov so v Ljub-204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 ljani pridruènih naseljih vzdol` Save (Brod, Vìmarje, Tacen, [martno pod [marno goro, ^rnu~e, Nadgorica, Stoìce, [martno ob Savi, Hrastje, Sneberje, Polje), v Gameljnah, [i{ki in Dravljah. V preteklosti je bila najve~ja osredoto~enost v Ljubljani, kjer pa so jih s priklju~evanjem na vodovodno omrèje pri~e-li opu{~ati. Ohranjeni so le {e ponekod, marsikje bolj zaradi estetskih kot pa zaradi dejanskih potreb. Za mnoì~no blokovno gradnjo, ki je marsikje izpodrinila staro individualno pozidavo, so bili {tevilni objekti uni~eni. Zato ne presene~a, da jih najdemo predvsem na obmo~jih, ki so bila strnjeno pozidana do prelo-ma iz 19. v 20. stoletje. Najve~ (44,4 %) vodnjakov je na vrtovih ali dvori{~ih neposredno ob stanovanjskih hi{ah. Ve~ kot tretjina jih je med vrti~ki (34,9 %), 1,2 % pa je objektov, razme{~enih med obdelovalnimi zemlji{~i. Posamezne objekte je mo~ najti {e ob kriì{~ih cest ali poti, na vrtu ali dvori{~u ob javnem objektu ter pod velikim dreve-som sredi nekdanjih va{kih naselbin. V sodobnosti je vse ve~ objektov, ki jih lastniki uredijo znotraj stavb. Samo nekaj ve~ kot 100 oziroma desetina uporabnikov je kmetovalcev, vsi drugi pa so nekmetje. Najve~ji deleì kmetovalcev so na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja. Ve~i-na lastnikov objektov ima zelo malo zemlji{~. Z ve~anjem posesti se {tevilo lastnikov in s tem njihov delè zmanj{ujeta. Med 5 in 10 hektarjev zemlji{~ poseduje 32, nad 10 hektarjev pa 25 lastnikov objektov. Ker si ve~ji zemlji{ki posestniki pomagajo tudi z drugimi vodnimi viri za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemlji{~, ni mogo~e re~i, da prav oni najbolj izdatno uporabljajo vodo iz objektov, pa~ pa gre tudi za tradicionalne preostanke v bolj agrarnih okoljih. Med preu~eno populacijo vseh 1228 vodnjakov je najve~, to je 645 oziroma 52,5 % izkopanih, le malo manj, to je 532 oziroma 43,3 % je zabitih, vsega 21 oziroma 1,7 % objektov pa je izvrtanih, 2,5 % pa sestavlja skupina objektov, za katere ni na voljo podatka, ki bi omogo~il razvrstitev v eno od skupin. Zabiti vodnjaki mo~no prevladujejo na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja, izkopani vodni objekti pa so v ve~ini nekdanjih ruralnih naselij v okolici Ljubljane. Izvrtani vodnjaki so brez posebnega reda razmetani po vsem preu~enem obmo~ju. V uporabi je dobra polovica (55,2 %) v popis vklju~enih vodnih zajetij. Opazno je, da je velik delè {e uporabljanih objektov na vrti~kih in v bolj agrarnih okoljih na mestnem obrobju. Na Ljubljanskem polju je z vidika manj{e koli~ine zajete vode iz podtalnice ugodno, da je na vodovarstvenih obmo~jih s stròjim varovalnim reìmom ve~ji del objektov opu{~en. Na tamkaj{njem òjem varovalnem obmo~ju s strogim reìmom varovanja jih uporabljajo le {e slabo ~etrtino (22,9 %). Preu~ili smo vrsto gradbenega materiala, iz katerega so objekti izdelani. Pri glavnini sta glavna gradbena materiala kovina (44,8 %) in beton (25,4 %). Dobra desetina (11,3 %) vodnjakov je kamnita. V posameznih primerih so uporabili les, ki hitro prepereva, v novej{em ~asu se uporablja tudi plastika. Na splo{no velja, da so izkopani vodnjaki betonirani in kamniti, v zabitih pa je tanj{a kovinska cev. Glede na povedano je razumljivo, da je opu{~en ve~ji del betonskih in {e starej{ih kamnitih objektov, devet desetin »kovinskih« objektov pa je {e vedno v uporabi. Opu{~eni so tudi vsi »leseni« objekti. Objekti so bili sprva izdelani za potrebe individualne oskrbe z vodo za ~loveka in za ìvino, zato ne presene~a, da so se razra{~ali skladno s {irjenjem mesta. Potem, ko se je v mestnem sredi{~u pojavil vodovod, so se individualna zajetja v ve~jem obsegu obdràla na mestnem obrobju, v strnjeno pozidanih obmo~jih z blokovno gradnjo pa je bil ve~ji del vodnjakov uni~en. Med {e ohranjenimi objekti jih je bilo 24 oziroma 2,0 % izdelanih pred letom 1800 (zavedati se je treba, da so tovrstna »mnenjska« poizvedovanja razmeroma nenatan~na). Iz 19. stoletja jih je 123 oziroma 10,3 %, veliko (291 oziroma 23,7 %) jih je iz prve polovice 20. stoletja, izdelanih do konca 2. svetovne vojne leta 1945. Manj {tevil~no skupino (190 oz. 15,5 %) sestavljajo objekti, izdelani med letoma 1946 in 1970. Potem se je za~elo {tevilo na novo izdelanih objektov ponovno vzpenjati in tudi v zadnjem desetletju {e vedno nara{- ~a, kar gre pripisati novim, sodobnej{im oblikam rabe podtalnice (vrti~karstvo). Tako je bilo po letu 1971 urejenih kar 451 objektov oziroma 36,7 % od celotne podrobno preu~ene populacije vodnih zajetij. Slika 136: Lastni{ki status vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. ➤ 206 Slika 137: Vrste vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. ➤ 207 205 206 Podtalnica ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Drago Kladnik, Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Lastni{ki status vodnjaka Ljubljanskega polja ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km zasebnolastni{ki vodnjak vrti~karski vodnjak javni vodnjak MEDNO ni podatka SPODNJE GAMELJNE STANE@I^E Vodovarstveno obmo~je (2004) SAVA vodovarstveno obmo~je 0 DRAGOMELJ vodovarstveno obmo~je I P vodovarstveno obmo~je IIA {ata NADGORICA vodovarstveno obmo~je IIB PODGORICA vodovarstveno obmo~je III Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smr BERI^EVO VIDEM DOL PRI LJUBLJANI SAVA BE@IGRAD [I[KA ZALOG MOSTE ekar in Drago Kladnik (ur LJUBLJANA L B jublj esnica anica RO@NA DOLINA VEV^E Grada{~ica VI^ TRNOVO SOSTRO Mali graben .) RUDNIK ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Drago Kladnik, Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Vrsta vodnjaka ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km izkopan vodnjak izvrtan vodnjak zabit vodnjak MEDNO ni podatka SPODNJE GAMELJNE Vodovarstveno obmo~je (2004) STANE@I^E SAVA vodovarstveno obmo~je 0 DRAGOMELJ vodovarstveno obmo~je I P vodovarstveno obmo~je IIA {ata NADGORICA vodovarstveno obmo~je IIB PODGORICA vodovarstveno obmo~je III BERI^EVO VIDEM DOL PRI LJUBLJANI SAVA BE@IGRAD [I[KA GEOGRAFIJ ZALOG MOSTE LJUBLJANA L B jublj esnica anica RO@NA DOLINA VEV^E A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO M 207 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) TINA MASTERL Slika 138: Ve~ kot 500 vodnjakov je opu{~enih, vendar niso zasuti, zato predstavljajo potencialno mònost za onesnaèvanje. Velika ve~ina vrti~karskih zabitih vodnjakov je nastala v zadnjih dveh desetletjih. Najstarej{i objekti izpred leta 1900 so osredoto~eni v sredi{~ih starih agrarnih naselij v severnem delu Ljubljane. Zanimiv poloàj je v severnem delu ^rnu~, kjer je posedovanje vodnjaka o~itno domena tako reko~ vsake hi{e, zato so kljub priklju~itvi na vodovod ob skoraj vsaki novi hi{i izdelali zabit vodnjak, ki je namenjen zlasti zalivanju vrtov ob individualnih hi{ah. Novej{i objekti so praviloma vzdrèvani in v uporabi, skupno je torej delujo~ih 667 vodnjakov. 50 objektov je sicer vzdrèvanih, a jih za zdaj ne uporabljajo. 45 objektov je nevzdrèvanih, vendar jih je po potrebi {e vedno mogo~e uporabljati, 431 objektov pa ne uporabljajo ve~. Uporablja se manj{i del izkopanih in ve~ji del zabitih vodnjakov, pa tudi ve~ina izvrtanih objektov. Najve~ vzdrèvanih in uporabljanih objektov je v Zgornji [i{ki, Kosezah, Dravljah, vzdol` levega brega Save od Mednega do Broda, ob jù- nem in vzhodnem obrobju [marne gore, v ^rnu~ah, Jeì in Nadgorici, na levem bregu Save med Dunajsko in [tajersko cesto ter v starem ruralnem obmo~ju med Toma~evim in Sneberjami. Ve~ina obnovljenih objektov je bila posodobljena oziroma temeljito obnovljena è pred 2. svetovno vojno. Po njej se je dinamika obnavljanja nekoliko zmanj{ala, v zadnjih letih pa je mogo~e zaznati vno-vi~no ve~jo prizadevnost pri njihovem obnavljanju oziroma posodabljanju. Analiza zbranih podatkov razkriva, da glede ~asovne dinamike obnavljanja med posameznimi vrstami objektov ni bistvenih razlik, ~e izvza-memo, da je bila dobra polovica izkopanih vodnjakov nazadnje temeljito obnovljena è pred 2. svetovno vojno. Po letu 1980 so s priblìno enako vnemo obnavljali tako izkopane kot zabite vodnjake, vendar je pri tem treba poudariti, da so slednji novej{i, zato je njihova vzdrèvanost na vi{ji ravni. Slika 139: Leto izdelave vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. 208 ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Drago Kladnik, Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Obdobje nastanka vodnjaka ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km 1996 in pozneje 1986 do 1995 MEDNO 1971 do 1985 1946 do 1970 SPODNJE GAMELJNE 1901 do 1945 STANE@I^E SAVA 1900 in prej DRAGOMELJ ni podatka P{ata Vodovarstveno obmo~je (2004) NADGORICA vodovarstveno obmo~je 0 PODGORICA vodovarstveno obmo~je I vodovarstveno obmo~je IIA vodovarstveno obmo~je IIB VIDEM vodovarstveno obmo~je III DOL PRI LJUBLJANI SAVA BE@IGRAD [I[KA GEOGRAFIJ ZALOG MOSTE LJUBLJANA Ljubljanica Besnica RO@NA DOLINA VEV^E A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO M 209 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) TINA [ETINA Slika 140: Najstarej{e kopane vodnjake {e vedno uporabljajo predvsem v tradicionalnih agrarnih okoljih. V zadnjem ~asu so malce bolj temeljito obnavljali objekte na òjem vodovarstvenem obmo~ju z manj strogim reìmom varovanja. Na njem je tudi najve~ posodobljenih izkopanih vodnjakov, kar kaè na novo, druga~no dojemanje in vrednotenje ter nove mònosti individualne vodne oskrbe v premònej{em zaledju mestnega sredi{~a. Naleteli smo celo na vodnjak iz dragega kamna sredi dnevnega prostora, namenjen hlajenju vinskih steklenic v podtalnici. Podatke o gladini vode v objektu in njenem kolebanju med letom je bilo sorazmerno teàvno zbrati, saj podrobne terenske meritve najve~krat niso bile mogo~e, od tod tudi ve~ kot polovi~ni deleòbjektov, ki so uvr{- ~eni v kategorijo ni podatka. Prav tako so pomanjkljivi zbrani podatki o povpre~ni vi{ini letnega kolebanja vode in o maksimalni vi{ini letnega kolebanja v objektih, saj so zbrani le za petino objektov. Kolebanje vodne gladine je odvisno predvsem od gladine podtalnice, njene lege glede na vodotoke ter od intenzivnosti ~rpanja vode in dimenzij objekta. Povpre~no letno kolebanje v povpre~ju zna{a okrog pol metra, povpre~no maksimalno kolebanje pa okrog metra. Bolj izrazite razlike v kolebanju so glede na vodovarstvena obmo~ja. V nekaterih objektih prihaja tudi do bolj ali manj pogostega presihanja vode. To okoli{~ino ljudje zaznavajo mnogo bolje od kolebanja gladine vode, zato je deleòdgovorov, razvr{~enih v razred ni podatka, bistveno manj{i in ne presega petine vseh. V celoti prevladujejo objekti, v katerih voda nikoli ne presahne. Njihovo {tevilo je 432 oziroma 51,7 % od podrobno preu~ene populacije 836 vodnjakov. Med objekti, v katerih voda presiha, je podobno {tevilo tistih, v katerih prihaja do presihanja izjemoma, to je redkeje kot na 10 let (35), enkrat na leto (16) in celo ve~krat na leto (25). Zelo malo (9) pa je objektov, v katerih voda presiha v intervalih, dolgih od 2 leti do 10 let. Slika 141: Ohranjenost vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. 210 ZGORNJE PIRNI^E Avtorja vsebine: Drago Kladnik, Ale{ Smrekar LEGENDA: Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Ohranjenost vodnjaka ZGORNJE GAMELJNE SPODNJE PIRNI^E 0 1 2 3 4 5 km vzdrèvan in v uporabi vzdrèvan in ni v uporabi nevzdrèvan, mòno ga je uporabljati, MEDNO a ni v uporabi nevzdrèvan, ni ga mòno uporabljati SPODNJE GAMELJNE ni podatka STANE@I^E SAVA DRAGOMELJ Vodovarstveno obmo~je (2004) vodovarstveno obmo~je 0 P{ata vodovarstveno obmo~je I NADGORICA vodovarstveno obmo~je IIA PODGORICA vodovarstveno obmo~je IIB vodovarstveno obmo~je III BERI^EVO VIDEM DOL PRI LJUBLJANI SAVA BE@IGRAD [I[KA GEOGRAFIJ ZALOG MOSTE LJUBLJANA L B jublj esnica anica RO@NA DOLINA VEV^E A SLO Grada{~ica VENIJE 10 VI^ TRNOVO SOSTRO M 211 ali graben RUDNIK Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) TINA [ETINA Slika 142: Ohranjenost vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. V izvrtanih objektih voda praviloma ne presiha, med izkopanimi in zabitimi objekti pa ni bistvene razlike. Opazno je le, da je presihanje nekoliko pogostej{e pri zabitih vodnjakih. Med podrobneje preu- ~enimi je 13 tak{nih, v katerih voda presiha vsaj enkrat na leto; tak{nih izkopanih vodnjakov pa je 32. Presihanje vode v vodnjakih je najpogostej{e na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja. Po mnenju podrobneje popisanih lastnikov in uporabnikov je voda le v slabi petini (17,3 %) objektov primerna za pitje, {e manj{i pa je deleòbjektov (11,9 %), v katerih naj bi bila voda primerna le za napajanje ìvine, ne pa tudi za pitje ljudi. V slabih treh ~etrtinah objektov naj bi bila voda primerna le za zalivanje in namakanje zemlji{~, v petini (19,6 %) pa samo za pranje. Seveda naj bi bila v vseh primerih uporabna tudi kot tehnolo{ka voda (za ogrevanje, proizvodnjo), vendar se kot primerna zgolj v ta namen navaja le v slabih dveh odstotkih primerov. Raba vode iz zajetij se s~asoma spreminja. Voda je neko~ pomenila glavni vir oskrbe za ~loveka in ìvino, v novej{em ~asu pa se uporablja predvsem za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemlji{~. Neko~ so za pitje uporabljali vodo iz vseh objektov, zdaj le {e iz manj kot desetine. Zalivanje in namakanje je bila zelo pomembna raba vodnjakov è v preteklosti, saj so v ta namen uporabljali vodo iz 79,0 % objektov, sorazmerno {e bolj prevladujo~e pa je v sodobnosti, saj se, ob sicer{nji zmanj{ani intenzivnosti rabe vodnjakov, navaja pri skoraj vseh aktivnih objektih. Neko~ je bila druga najbolj pogosta oblika rabe vode iz vodnjakov za pranje (60,6 %), zdaj pa je zaradi delujo~ega vodovodnega in kanalizacijskega omrèja ta raba è precej nazadovala in se navaja le {e v 6,8 % primerov. Podatki o letni koli~ini na~rpane vode so zgolj orientacijski; za velik del objektov (71,1 %) jih sploh ni bilo mogo~e ugotoviti. V povpre~ju se iz objekta v uporabi na leto zajame dobrih 10 m3 vode, v 57 objektih z ugotovljeno koli~ino manj kot 5 ali 5 m3, v 63 objektih med 6 in 10 m3, v 70 med 11 in 20 m3 in v 52 ve~ kot 20 m3. Med posameznimi vrstami zajetij ni bistvenih razlik, omembe vredna sta le nekoliko nadpovpre- ~en delè najmanj{ega koli~inskega razreda pri zabitih objektih in najbolj izdatnega koli~inskega razreda 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 V[EK ONO A K ANDREJ Slika 143: Vrti~karji so vse pogostej{i uporabniki vode iz vodnjakov. pri izvrtanih objektih. Bolj o~itne so razlike glede na socioekonomski status uporabnika objekta. Pri kme-tih oziroma kmetovalcih nadpovpre~no izraèna oba skrajna razreda z najmanj{o in najve~jo letno koli~ino na~rpane vode, je pri vrti~karjih opazna izrazita prevlada koli~inskega razreda od 6 do 10 m3. Pri kmetovalcih so vsi koli~inski razredi dokaj enakovredno zastopani. Najve~ uporabnikov, ki na leto zajamejo ve~ kot 20 m3 vode, je na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja. Zavedati se je treba, da poleg namernega zavajanja anketiranih oseb z zmanj{evanjem koli~inskih vrednosti, {e zlasti pri tistih popisanih lastnikih in uporabnikih, ki zajemajo ve~je koli~ine vode, tudi nekatere druge {tudije (na primer Pintar, Matajc 2001) kaèjo, da porabniki vode mislijo, da je porabijo manj, kot pokaèjo merilne naprave na {tevcih. S splo{nim onesnaèvanjem, pa tudi z izbolj{anim spremljanjem kakovosti vode in ve~jo ozave{~enostjo uporabnikov, je problematika ogroènosti vodnih zajetij vse bolj pere~a. Neko~ je bil vodnjak ìvljenjski vir neprecenljive vrednosti, zato so ga izdelali na najbolj primernih mestih, se je s~asoma moral umikati drugim oblikam prostorske rabe, ki dostikrat niso bile v sozvo~ju s potrebami po zagotavljanju primerne kakovosti vode v njem. Zato so vodnjaki za~eli izgubljati vlogo glavnega oskrbovalca z vodo, dobili pa so svoje mesto v estetskih vrednotah in rekreacijskih vzgibih, ki jih v sklopu vodnih zajetij pooseblja zelo raz{irjeno vrti~karstvo. Problemati~na je zlasti lega vodnjakov v bliìni gnoji{~ in gnojnih jam ter hlevov, {e zlasti, ~e so izpusti urejeni v smeri dotekanja podtalnice, ali ~e zaradi starosti in razpokanosti materiala pronicajo v podtalnico. Glede na gostoto vodnih zajetij in poznavanje problematike gnojnih objektov (Kladnik, Smrekar 2003) lahko re~emo, da ti ogroàjo kakovost vode v vodnjakih. Sre~a je, da ìvinoreja nazaduje, tako da se vsaj v bolj strnjeno pozidanih delih mesta nevarnost tovrstnega onesnaèvanja zmanj{uje. Ve~ina podrobno popisanih vodnjakov (66,7 %) naj bi bila izdelana na povsem ravnem zemlji{~u. Zaskrbljujo~a je ugotovitev, da je bistveno ve~ objektov z navznoter nagnjenim povr{jem (17,2 %) kot objektov z navzven nagnjenim povr{jem (6,8 %), ki omogo~a odtok povr{inske vode. 213 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) BLA@ BARBORI^ Slika 144: Vodnjaki v neposredni bliìni tradicionalnih hlevov so pogosto onesnaèni z gnojnico. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno neposredno onesnaèvanje podtalnice z izpusti oziroma iztoki odpadne vode v vodnjake. ^eprav se v ve~ino objektov ne vna{a nobene teko~ine, v izkopane vodnjake v 46 primerih odteka kapnica, v 13 primerih meteorna voda in v 11 kanalizacijske odplake. Kanalizacijske odplake so v izkopane vodnjake speljane na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja (3 primeri), na òjem vodovarstvenem obmo~ju z manj strogim reìmom varovanja (5 primerov) in na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju (3 primeri). V novej{em ~asu se za legalizacijo vodnjakov potrebuje tako imenovano vodno dovoljenje. V celotni populaciji podrobno raziskanih vodnih zajetij jih ima vodno dovoljenje 28 oziroma 3,3 %, najve~ tak{nih je med izkopanimi vodnjaki. Vzrok tako majhnemu {tevilu legaliziranih objektov je nedvomno prezapleten postopek pridobivanja dovoljenj in soglasij, ki jih morebitni interesenti potrebujejo za gradnjo oziroma legalizacijo obstoje~ega namakalnega sistema (^uden Osredkar, Pintar 2003). Namakalne sisteme delimo na velike, ki so namenjeni ve~jemu {tevilu uporabnikov za skupno rabo po namakalnem urniku, in male, ki so namenjeni enemu ali ve~ uporabnikom, ki ga uporabljajo neodvisno drug od drugega. Glede na to, da velikih namakalnih sistemov na obravnavnem obmo~ju ni in jih tudi ni pri~akovati, èlimo predstaviti zahtevne pogoje za gradnjo malih namakalnih sistemov. V lokacijski informaciji poda pristojna ob~ina investitorju nameravane gradnje namakalnega sistema na dolo~enem zemlji{~u podatke o namenski rabi prostora in lokacijske ter druge pogoje za gradnjo. Treba je izdelati tehnolo{ki del projekta, ki je obvezen del projektne dokumentacije in ga naredi za to usposobljen strokovnjak, saj bi nepravilnosti, ki bi bile storjene pri izra~unih, omejevale rabo namakalnega sistema ali celo vplivale na okolje (na primer ~ezmerna poraba vode, poslab{anje fizikalnih lastnosti tal in onesnaènje tal). Agencija Republike Slovenije za okolje poda informacijo, ali je v izbranem vodnem viru dovolj vode, da lahko namakamo. 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 145: Z vodo iz vodnjakov vse pogosteje TINA MASTERL namakajo tudi {portne zelenice. Pred poskusnim vrtanjem, da ugotovimo, ~e in koliko je podzemne vode ter kak{ne kakovosti je, moramo pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Za melioracije, med katere sodi tudi namakanje, je treba dati predlog na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za uvedbo namakalnega sistema, ki izda odlo~bo. Ta je pogoj za pridobitev vodne pravice za rabo vode za namakanje kmetijskih zemlji{~ ali drugih povr{in. Vodno dovoljenje izda Agencija Republike Slovenije za okolje za dolo~en ~as, vendar najve~ za 30 let. Ves ta postopek velja za gradnjo tako imenovanih enostavnih objektov, v nasprotnem primeru pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Uporabnike vodnjakov ~edalje bolj zanima kakovost vode v objektu, zato je doslej è desetina podrobno popisanih lastnikov oziroma uporabnikov objektov dala analizirati vodne vzorce. Najve~ so izvajali analize vode v izkopanih vodnjakih, torej tistih, ki so najbolj izpostavljeni zunanjemu onesnaènju. Interes za analizo kakovosti vode v vodnjakih je izrazila dobra tretjina (36,0 %) podrobneje preu- ~enih uporabnikov. Popolnoma enak delè je med vrti~karji in nekmeti (52,9 %) in precej manj med kmetovalci (33,3 %). Poudarjeno velik delè zainteresiranih zasledimo na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja. Opazno je tudi, da se zanimanje pove~uje skladno z izobraènostjo uporabnikov, ~eprav razlike med izobrazbenimi skupinami niso zelo izrazite. Med osnovno{olskimi uporabniki se jih za analize tako zanima 30,4 %, med vi{je in visoko{olsko izobraènimi uporabniki pa 48,6 %. 14.3 SKLEPI Popis smo izvedli na vodovarstvenem obmo~ju ~rpali{~ pitne vode na Ljubljanskem polju, boga-tem viru zalog podtalnice, in na{li 1228 vodnjakov, od katerih je 645 izkopanih, 532 zabitih in le 21 izvrtanih, preostale pa nismo uspeli uvrstiti v noben tip. Eno od najbolj izrazitih sodobnih nasprotij je na relaciji varovanje virov pitne vode – kmetijstvo. ^edalje ve~ja intenzifikacija kmetijstva kot temeljne dejavnosti ruralnega prebivalstva in vrti~karstva kot dopolnilne dejavnosti urbanega in tudi ruralnega prebivalstva zahtevata vse ve~je koli~ine kakovostne vode za nama-215 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) kanje zemlji{~. Zaskrbljuje zlasti dejstvo, da kmetovalci, kot uporabniki obsènih namakanih povr{in, imajo neustrezen odnos do okolja. Raba vode iz zajetij se spreminja. Nekdaj je voda pomenila glavni vir oskrbe za ~loveka in ìvino, v novej{em ~asu pa se uporablja predvsem za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemlji{~. Menimo, da bi bilo treba kori{~enje podtalnice na~rtno spremljati. Za obstoje~e vodnjake v uporabi bi bilo treba: • na~rtno izvesti analizo kakovosti vode v vzor~nih objektih; • objekte s slabo kakovostjo vode sanirati (ureditev notranjosti objektov, ureditev neprepustne okolice objektov, ureditev ustreznega nagiba njihove okolice, sanacija gnojnih jam, gnoji{~, greznic in kanalizacijskega omrèja); • pri objektih z ugotovljenimi izpusti odpadnih voda v objekte, nemudoma poskrbeti za prenehanje tovrstnega delovanja; • vpeljati nadzor nad koli~inami zajete vode v objektih; • v kratkem roku pri porabnikih, ki zajemajo ve~ vode, kot je potrebujejo za normalne potrebe gospodinjske rabe, urediti dokumentacijo skladno z veljavno zakonodajo o namakalnih sistemih. Za opu{~ene vodnjake bi bilo treba razmisliti glede njihove nadaljnje usode. Ponujata se dve mò- nosti, uni~enje objekta z zasutjem ali njegova obnova skladno s sodobnimi spoznanji. Glede na gibanje, ki smo mu pri~a v zadnjem desetletju, je pri~akovati nadaljnji porast {tevila predvsem zabitih vodnjakov v lasti oziroma uporabi vrti~karjev, saj je nalòba v tak{en vodni objekt zaradi razmeroma plitve gladine podtalnice majhna. Menimo, da bi si vsi novi uporabniki, brez izjeme, morali pridobiti vodno dovoljenje in po potrebi tudi gradbeno dovoljenje. 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 15 SKLEP Ljubljansko polje je zaradi svojih naravnih zna~ilnosti sti~i{~e {tevilnih ~lovekovih dejavnosti in interesov. Je eno najpomembnej{ih teles podzemne vode v dràvi, ki je hkrati tudi vir pitne vode za okoli 300.000 prebivalcev mesta Ljubljane in okolice. @al se na kakovostnem in koli~inskem stanju podzemne vode kaèjo vplivi urbanizacije, kmetijstva in industrije, ki jo ogroàjo in obremenjujejo. Velika sposobnost za nevtralizacijo negativnih vplivov, ki jih povzro~ajo razli~ne rabe prostora, zaenkrat {e zagotavlja kakovost podzemne vode, ki ustreza zahtevam za pitno vodo. @e ve~ kot stoletje potekajo na Ljubljanskem polju {tevilne raziskave, vendar se odpirajo vedno nova vpra{anja in neznanke. [e zdale~ nam niso znane vse skrivnosti nastanka Ljubljanskega polja, zakonitosti pretakanja podzemne vode, medsebojni odnosi in vplivi hidrodinami~nih elementov, tako da so {e {tevilni izzivi za raziskovalno in znanstveno delo. Pe{~ena, relativno plitva in z organsko snovjo relativno revna tla Ljubljanskega polja niso velika za{- ~ita podtalnice pred onesnaènjem. Vse elemente vodne bilance, dotoke in odtoke je tèko zajeti in jih zaenkrat ne moremo meriti, najpogosteje lahko njihovo velikost le ocenimo. Dodatno obravnavo elementov vodne bilance oteìjo antropogeni vplivi, kot so ~rpanje, poraba, preto~itve … Razmerja med dotokom in odtokom se ~asovno in prostorsko zelo spreminjajo. Glavni vir napajanja vodonosnika Ljubljanskega polja sta reka Sava in infiltracija padavinske vode na celotnem Ljubljanskem polju. Najve~ji antropogeni vpliv ima ~rpanje, ki zna{a v povpre~ju, samo za potrebe oskrbovanja s pitno vodo, skoraj 1 m3/s, najve~ podzemne vode pa s polja naravno odte~e na vzhodu v Savo in Ljubljanico. Razlika zajetih dotokov in odtokov iz Ljubljanskega polja je 2,56 m3/s, ki jo v kon~ni bilan~ni sliki lahko pripi{emo ve~ dejavnikom, predvsem iztekanju vode iz vodonosnika v Ljubljanico in Savo, industrijskim ~rpanjem vode ter odtekanju med Podutikom in Rònikom. Dosedaj izvedene hidrogeolo{ke raziskave na Ljubljanskem polju omogo~ajo dokaj dobro oceno zna~ilnosti pretakanja podzemnih vod v vodonosniku. Rezultati kaèjo, da zna{ajo hitrosti podzemne vode v zahodnem delu vodonosnika ve~inoma med 5 in 10 m/dan, v vzhodnem delu vodonosnika pa so nekoliko ve~je hitrosti, ve~inoma med 10 in 20 m/dan. Hitrosti podzemne vode so bile najprej dolo~ene na osnovi podatkov ~rpalnih poskusov ter meritev nivojev podtalnice. V letu 2000 je bil dokon~an kompleksni hidravli~ni model podtalnice Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki pomeni pomemben preskok h kvantifikaciji dinamike podzemne vode na obravnavanem obmo~ju. Model prikazuje vodonosnik kot celoto v treh dimenzijah – smeri in hitrosti tokov podzemne vode, vodno bilanco sistema ter omogo~a napovedovanje zna~ilnosti prenosa eventuelnih kontaminantov v vodonosniku. Med letoma 2002 in 2003 je bil izveden prvi obsènej{i sledilni poskus na obmo~ju Ljubljanskega polja. Njegov namen je bil pridobiti eksperimentalne podatke o hitrosti pretakanja podtalnice, disper-ziji in druge hidrogeolo{ke parametre, pomembne za razumevanje procesov v vodonosniku ter tudi za napovedovanje zna~ilnosti {irjenja onesnaèvalcev ob eventualnih ekolo{kih nesre~ah. S sledilnim poskusom so bile ugotovljene srednje hitrosti podzemne vode med 10 in 20 m/dan, torej so primerljive s hitrostmi podzemne vode, izra~unanimi s pomo~jo hidravli~nega modela. Izotopske raziskave vodonosnika so pripomogle k bolj{emu razumevanju izvora podzemne vode v posameznih delih vodonosnika. Na osnovi rezultatov izotopskih analiz je bilo mòno opredeliti, kolik- {en delè predstavlja komponenta vode reke Save ter kolik{en delè padavine, ki so se infiltrirale na obmo~ju Ljubljanskega polja. Ugotovljeno je bilo, da se deleì obeh vhodnih komponent na obmo~ju Ljubljanskega polja dokaj razlikujejo. V tem pogledu imata glavni vpliv oddaljenost od struge reke Save ter intenzivnost ~rpanja vode v posameznih ~rpali{~ih ljubljanskega vodovodnega sistema. Ljubljansko polje je eno na{ih najve~jih in za oskrbo z vodo najpomembnej{ih vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo, ki je glede naravnih za{~itnih lastnosti med najbolj ranljivimi obmo~ji podzemne vode v Sloveniji. Povr{je pretèno prekriva tanka plast rendzine, evtri~nih rjavih tal ali karbonatnih obre~- 217 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) nih tal, kar omogo~a hitro pronicanje vode neposredno v vodonosnik, saj so za{~itne glinaste krovne plasti krajevno omejene. Pod talnim horizontom so nezasi~ene plasti aluvialnih usedlin dobro prepustnega pe{~enega proda in vlòki manj prepustnega konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo le~aste plasti gline. Vertikalna prepustnost vode je zaradi teh litolo{kih heterogenosti zelo spremenljiva, vsekakor mnogo manj{a od prepustnosti v horizontalni smeri, kjer gre za pretakanje po posameznih litolo{ko bolj homo-genih plasteh. Hitrost toka podzemne vode ocenjujemo od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan. Zaradi niànja gladine podzemne vode, ki je predvsem posledica niànja erozijske baze Save in delno pove~anega ~rpanja podzemne vode, so presahnili {tevilni izviri in povr{inski odtoki na vzhodnem delu Ljubljanskega polja. Morfolo{ki ostanki nekdanje re~ne mreè na teh obrobnih delih Ljubljanskega polja po~asi izginjajo, predvsem zaradi nelegalnega zasipavanja z raznovrstnimi odpadki. Povr{inskega odtoka s polja skoraj ni ve~ oziroma je zanemarljiv. Rezultati analize reliefa, ki zaradi upo- {tevanja nekdanjega povr{inskega odtoka nakazujejo manj{i infiltracijski potencial in morebitno nìjo ranljivost na teh predelih, je treba v tem smislu interpretacijsko dopolniti. Padavinska voda se brez ve~- jega povr{inskega odtoka infiltrira prek litolo{ko pestre nezasi~ene cone do razmeroma plitve gladine podzemne vode in poleg povr{inske vode Save pomeni pomemben medij {irjenja onesnaèval z mo~- no obremenjenega povr{ja v podzemno vodo vodonosnika Ljubljanskega polja. Iz dosedanjih hidrogeolo{kih raziskav lahko sklenemo, da je naravna ranljivost podzemne vode na celotnem Ljubljanskem polju velika. Upravljanje in varovanje podzemne vode Ljubljanskega polja mora tako izhajati iz poglobljene analize ranljivosti podzemne vode. Poleg podrobnej{e analize litolo{ke zgradbe nezasi~ene cone bi bilo treba upo{tevati tudi interakcijo s povr{inskimi vodami (predvsem s Savo in Ljubljanico, ki napajata in drenirata vodonosnik Ljubljanskega polja) in antropogene vplive (gramoznice, avtocestni useki, urbanizirane povr{ine, vodovodni in kanalizacijski objekti …) na spremembo naravne ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja. V okvir ocenjevanja posebne ranljivosti podzemne vode naj bi bile vklju~ene tudi informacije o fizikalnih in kemi~nih lastnosti potencialnih onesnaèval ter informacije o fizikalnih in kemi~nih lastnostih pedolo{kih in litolo{kih plasti, kar bi omogo~alo oceno u~inkovitosti procesov retardacije in degradacije onesnaèval. Na teh podlagah bi morala sloneti strategija za{~ite in sanacije podzemne vode Ljubljanskega polja, predvsem pa je treba nadaljevati in raz{iriti proces ozave{~anja uporabnikov tega prostora o vodnem bogastvu Ljubljanskega polja in njegovi veliki ranljivosti. Podtalnica ni izoliran sistem, ampak skupaj z re~no strugo in obrènim pasom tvori kompleksen in medsebojno prepleten ekosistem, ki je spremenljiv tako v ~asu kot v prostoru. Mehanski, kemijski in biolo{ki procesi mineralizacije, ki se odvijajo v prvih nekaj decimetrih ali metrih v produ, ki so v neposrednem stiku s povr{insko vodo, so zelo pomembna »~istilna naprava«, ki izbolj{uje kakovost povr{inske vode ob vstopu v podzemno okolje. Kakovost podtalnice se dolo~i predvsem prav na tem ozkem prehodnem pasu. Tukaj se mora mineralizirati ve~ji del organske snovi. V nasprotnem primeru se lahko kakovost vode zelo poslab{a. V globljih plasteh proda, kjer so temperature nizke, so tudi biolo{ki procesi bistveno bolj po~asni. To lahko vodi do kopi~enja organske snovi pa tudi do pomanjkanja kisika. Podtalnica je bogata s favno. Treba jo je varovati ne samo zaradi kakovostne pitne vode, ampak tudi zato, ker je to okolje neiz~rpen vir podatkov o sestavi na{e favne in o filogenetskih odnosih med vrstami. Najbolj {tevil~na komponenta te favne so raki, predvsem ceponòci, sledijo malo{~etinci in prostoìve~e gliste. Najve~ja gostota organizmov je v prehodni zoni hiporeika, tu se izmenjujeta povr{inska voda in podtalnica. Ta pas je bogat s hrano in dobro nasi~en s kisikom. Prevladujejo povr{inske vrste. V freatiku, ki je v slab{em kontaktu s povr{ino, revnej{i s hrano in kjer je manj kisika, ìvijo manj {tevil~ne populacije podzemnih ìvali, ki so prilagojene na energetsko revnej{e okolje. Ve~ina vrst ceponòcev in vodnih bolh, ki ìvijo v podtalnici na jùnem in jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja, so vrste s {iroko geografsko raz{irjenostjo, pojavljajo pa se tudi vrste, ki so zna~ilne samo za òji prostor Slovenije in Balkana. Favna ceponòcev in vodnih bolh podtalnice {tirih rek na jùnem robu Ljubljanskega barja si je podobna tako po vrstni sestavi kot po vrstnem bogastvu. Krajevne geomorfolo{ke in hidrolo{ke zna~ilnosti rek vplivajo na razlike v {tevil~nosti in prostorski porazdelitvi favne. 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Opaziti je ~lovekov vpliv na zdrùbe v podtalnici, ki se kaè kot prevlada majhnega {tevila vrst, ki so ekolo{ko najbolj uspe{ne ob hkratnem upadu {tevila podzemnih vrst. Te so uspe{nej{e od povr{inskih v energetsko revnej{em okolju, ob vnosu dodatnih koli~in hrane pa morajo tekmovati s povr{inskimi vrstami, ki so v takem primeru uspe{nej{e. Za vodonosnik Ljubljanskega polja je v primerjavi z drugimi aluvijalnimi vodonosniki, pomembnimi za oskrbo pitne vode v Sloveniji, zna~ilna {e vedno visoka izdatnost in nìja ~ezmerna obremenjenost. Celoten vodonosnik Ljubljanskega polja je onesnaèn s tetrakloroetenom, najvi{je koncentracije so bile dolo~ene v ~rpali{~u Hrastje (vodnjak Ia) in na avtomatski merilni postaji Hrastje (plitvi vodnjak). Leta 2004 odkrito onesnaènje s trikloroetenom bo sliko kakovostnega stanja v prihodnjih letih mo~- no spremenilo. Onesnaènje z nitrati je ugotovljeno predvsem na severozahodnem delu vodonosnika (vodnjak Dekorativna), interne preiskave pa dokazujejo trend nara{~anja koncentracije na severnem delu vodarne Hrastje, na drugih merilnih mestih so koncentracije v dopustnih mejah. Vsebnosti atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina so stalno visoke na jùnem delu ~rpali{~a v Hrastju, v ~rpali{~ih Kle~e in [entvid pa so ve~inoma pod mejnimi vrednostimi. V vodarni Hrastje so bile leta 2003 dolo~ene previsoke vsebnosti metabolita 2,6-diklorobenzamida, prisoten pa je tudi pesticid bromacil. Koncentracije 2,6-diklorobenzamida se hitro zniùjejo. Krom je kot posledica onesnaènja v sredini 80-tih let 20. stoletja {e vedno prisoten v sledeh, opazen pa je tudi trend nara{~anja v vodarni Hrastje v smeri od juga proti severu. Analiza dolgoro~nih trendov kaè na znièvanje vsebnosti atrazina, posebno pozorno pa bo v prihodnjih letih treba spremljati trikloroeten in tetrakloroeten, katerih vsebnost v zadnjem desetletju rase, ter tudi prisotnost drugih spojin iz skupine kloriranih organskih topil. Vodni vir ima neprecenljivo vrednost – je geslo odgovornih za oskrbo s pitno vodo. Javna oskrba mesta Ljubljane s pitno vodo bo tudi v prihodnje temeljila na vzpostavljenem na~inu oskrbe z vodo. Varnost oskrbe s pitno vodo je vrednota, za katero je vredno vloìti veliko delovnega napora in finan~nih sredstev. Varna oskrba je pogosto v nasprotju z razvojnimi na~rti in potrebami prebivalcev, ki so oskrbovani in mesto Ljubljana je v tem vzor~ni primer. Popolne varnosti àl ni v nobenem sistemu oskrbe s pitno vodo, vendar jo je mo~ pove~ati. Zato je treba v prvi fazi izvesti vse potrebne ukrepe znotraj sedanjega sistema oskrbe s pitno vodo in v vodovarstvenem obmo~ju, {ele nato pa uvajati spremembe v koncept oskrbe. Mesto je è dvanajsto desetletje oskrbovano z naravno pitno vodo in to je ena izmed vrednot, ki bo omogo~ila kakovostno ìvljenje tudi na{im potomcem pod pogojem, da bomo prav vsi ravnali skladno s predpisi, ki smo si jih napisali sami, pa tudi in predvsem skladno z eti~nimi merili. Analiza rabe tal na Ljubljanskem polju je pokazala, da gre za zna~ilno urbano regijo, saj zavzemajo pozidana obmo~ja ve~ kot polovico vseh zemlji{~. Med njimi prevladujejo urbane povr{ine z zelenicami, ki jih je ve~ kot tretjina, ve~ kot desetina pa je tudi industrijskih zemlji{~. Zanimivo je, da tej rabi z ve~ kot tretjino vseh zemlji{~ sledi kmetijska raba. Druge kategorije zasedajo le dobro desetino zemlji{~, med njimi je najve~ji delè gozda. Tako se sre~ujemo z vsemi tremi temeljnimi viri obremenitev: kmetijstvom, industrijo z energetiko in gospodinjstvi. Medsebojna razmerja in njihov delè je tèje dolo~ljiv. V preteklosti je nedvomno klju~no vlogo igralo kmetijstvo, ki je bilo raz{irjeno na ve~ kot polovici povr{in. Spreminjanje rabe tal zaradi urbanizacije je povzro~ilo njegov premik na severni del obravnavanega obmo~ja Ljubljanskega polja, ob reki Savi. Podrobnej{a analiza je pokazala, da se je nekdanja pasovitost v razporeditvi kmetijskih zemlji{~ od manj intenzivnih poplavnih povr{in ob reki do bolj intenzivnih na vi{je leè~ih terasah v zadnjih letih obrnila. Sedaj so najintenzivnej{e njivske in travni{ke povr{ine ob Savi pa tudi blìje vodonosniku in lahko pri~akujemo ve~je vplive na okolje. Posebna pozornost je bila namenjena rabi tal na vodovarstvenih obmo~jih, ki je pokazala {e vedno visok delè njivskih povr{in v drugem in tretjem vodovarstvenem pasu. Kljub uveljavljanju dobre kmetijske prakse na teh obmo~jih je obstoje~a setvena sestava s prevladujo~o pridelavo silàne koruze in zelenjave ter intenzivnih travnikov z vidika okolja neugodna. 219 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) V celoti lahko ocenimo, da so bili na Ljubljanskem polju storjeni nekateri koraki k zmanj{evanju kmetijskega obremenjevanja okolja, ki izvira predvsem iz neugodne sestave kmetij in premajhne ozave{~enosti o negativnih dejavnikih, o ~emer poro~ajo {tevilne {tudije, opravljene v zadnjem desetletju. Njihova rde~a nit je spoznanje, da mora kmetijstvo obdràti svojo ve~funkcionalno vlogo, pri ~emer pa ne sme bistveno obremenjevati okolja. Splo{no intenziviranje pridelave je, vsaj na vodovarstvenih obmo~jih, okoljsko nesprejemljivo in s stali{~a varovanja podtalnice ne more biti dolgoro~en cilj stra-tegije razvoja kmetovanja. Kot perspektivne se navajajo naslednje pridelovalne usmeritve s potrebnimi spremljajo~imi ukrepi: • uvajanje sonaravnega kmetovanja, ki s svojimi pridelovalnimi postopki kar najmanj obremenjuje okolje (integrirana pridelava, razli~ne oblike organiziranega ekolo{kega kmetovanja, neformalne oblike ekstenzivnega kmetovanja); • pove~evanje dohodka druìnskih kmetij, pri ~emer naj bo to v prvi vrsti posledica ve~anja zemlji{~, ki jih kmetija obdeluje, ne pa intenziviranja pridelovanja. Dohodek na kmetijah se lahko pove~a tudi z uveljavljanjem neposrednih pla~il in nadomestil; • vklju~evanje kmetovalcev v pridelovalne sisteme, ki jih podpira Slovenski kmetijski okoljski program; • razvijanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (reja konj v rekreacijske namene, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov na domu, pridelovanje zdravilnih zeli{~ in za~imb); • v vrtnarstvu je smiselno nadome{~anje vrtnarske pridelave na prostem z integrirano pridelavo v obsegu, ki ne pomeni bistvenega pove~anja obsega vrtnarske pridelave. S primerno pridelavo v rastlinjakih, ki so zaprti sistemi, se lahko mònost onesnaènja podtalnice mo~no zmanj{a; • organiziranje pridelovalcev s cilji uspe{nej{ega nastopa na trgu, gospodarnej{e izrabe skladi{~, hladilnic in predelovalnih mònosti, cenej{ega in bolj kakovostnega dodatnega izobraèvanja in bolj{e izrabe kmetijskih strojev. Program varstva okolja predvideva torej uveljavljanje pridelave po na~elu trajnosti. Tako naj bi obvla-dovali intenzivno pridelavo, porabo gnojil in kemi~nih pripravkov, predvsem pa naj bi ve~ vlagali v izobraèvanje kmetovalcev in uporabnikov hrane. Dozdaj{nje izku{nje nakazujejo, da naj bi zlasti vlaganja v izbolj{evanje znanja kmetovalcev mo~no pripomogla, da bo kmetijstvo tudi okoljsko gospodarno, torej za okolje ~im manj obremenjujo~e. Kmetovalci se zavedajo, da vklju~itev Slovenije v Evropsko zvezo lahko povzro~i korenite pretrese v kmetovanju in slovenskem kmetijstvu nasploh. Prevladujejo pesimisti~ne ocene. Zanimivo je, da se z nara{~anjem velikosti posesti pesimizem stopnjuje, za manj{e, netr`ne obrate pa je videti, da jih tovrstna tematika ne zanima poglobljeno, zato (vsaj zase) ve~jih sprememb ne pri~akujejo. Eno od najbolj izrazitih sodobnih nasprotij je na relaciji varovanje virov pitne vode – kmetijstvo. ^edalje ve~ja intenzifikacija kmetijstva kot temeljne dejavnosti ruralnega prebivalstva in vrti~karstva kot dopolnilne dejavnosti urbanega in tudi ruralnega prebivalstva zahtevata vse ve~je koli~ine kakovostne vode za namakanje zemlji{~. Zaskrbljujo~e je zlasti dejstvo, da imajo kmetovalci kot uporabniki obsènih namakanih povr{in neustrezen odnos do okolja. Raziskave rodovitnosti tal na varstvenih pasovih virov pitne vode na Ljubljanskem polju kaèjo, da gnojilne navade kmetov v veliki ve~ini niso v skladu z navodili dobre kmetijske prakse pri gnojenju. To potrjuje ~edalje vi{ja povpre~na raven rastlinam lahko dostopnega fosforja in kalija v obdelovalnem sloju tal. S stali{~a varovanja vodnih virov je vsekakor pomembna ugotovitev o zmanj{evanju ostankov nitratnega du{ika v tleh jeseni po spravilu pridelkov. Kmetovalci na vodovarstvenih pasovih so seznanjeni s predpisi glede kmetovanja na teh obmo~- jih. Menijo, da je prav, da so pravila napisana, moti pa jih ob~utek, da jim dràva ne omogo~a vse nujno potrebne pomo~i pri uresni~evanju zakonskih dolo~il. Pri tem mislijo predvsem na finan~no pomo~ pri gradnjah in adaptacijah obstoje~ih gnojnih objektov ter predvsem na poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenj za omenjene posege v prostor. Posledica tega je relativno velika nezainteresiranost kmetov za re{evanje omenjene problematike, saj po podatkih popisa gnojnih objektov znotraj vodovars-220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 tvenih pasov kar 58 % kmetov ni pripravljeno vlagati v posodobitev gnojnih objektov, samoiniciativno pa o tem razmi{lja zgolj 13 % kmetov. Rezultati analiz ostankov fitofarmacevtskih sredstev tako v tleh kot tudi v podtalnici so v skladu z drugimi primerljivimi monitoringi na tem obmo~ju. Potrdili so, da se stanje onesnaènosti okolja v zadnjih letih opazno izbolj{uje, ~eravno vsi vzorci {e niso v okviru dopustnih vrednosti. Najve~jo obremenitev okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi {e vedno predstavljajo triazini, med katerimi je na prvem mestu atrazin, ki mu sledi njegov razgradni produkt desetil atrazin. V posameznih vzorcih tal smo sicer ugotovili tudi prisotnost pendimetalina ter metolaklora in terbutilazina, ki jim bo v prihodnje zaradi njihove precej{nje uporabe treba nameniti ve~ pozornosti. Podobno sliko smo ugotovili tudi v vzorcih podtalnice, kjer sta edini omembe vredni aktivni snovi atrazin in desetil atrazin. Vrednosti so sicer ponekod nekoliko povi{ane in {e vedno nad dopustno mejo, vendar v vseh primerih ugotavljamo zmanj{evanje v primerjavi s preteklimi leti. Desizopropil atrazina proti pri~akovanju nismo na{li na nobeni izmed preu- ~evanih lokacij. V podtalnici smo v posameznih vzorcih ugotovili prisotnost metolaklora in dimetenamida, ki jima bo v prihodnje ravno tako treba nameniti ve~ pozornosti, saj sta obe aktivni snovi namenjeni uporabi pri gojenju koruze, sladkorne pese in krompirja (dimetenamid) in zato pomenita na vodozbirnih obmo~jih pove~ano tveganje za podtalnico in pitno vodo bolj zaradi potencialno velike uporabe kot pa slabih ekotoksikolo{kih lastnosti. V prihodnje bo nujno treba vloìti {e ve~ znanja in skupnih mo~i v izobraèvanje kmetov, pa tudi prisluhniti njihovim teàvam in pomislekom. V ta namen so bili izdani tehnolo{ki listi s priporo~ili za kmetovanje, pripravljena predavanja za kmete in svetovalce ter demonstracijski poskusi na terenu. Omenjene aktivnosti bo treba {e poglobiti in jih kar najbolj aplicirati tudi v dobro kmetijsko prakso. K onesnaènju zraka na tem obmo~ju pomembno prispeva energetika oziroma tako imenovani pretvorniki energije, med njimi zlasti izstopa Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Ta prispeva ve~ji deleèmisij v zrak: `veplov dioksid, ogljikov monoksid, du{ikove okside in pra{ne delce. Medtem, ko so se emisijèveplovega dioksida in pra{nih delcev v zadnjih dvajsetih letih odlo~ilno zniàle, emisije du{ikovih oksidov stagnirajo, pove~ujejo pa se emisije ogljikovega dioksida. Prispevek drugih industrijskih dejavnosti je zanemarljiv in zna{a po glavnih onesnaìlih manj kot 5 %. Pomembnej{i je prispevek industrijske dejavnosti k emisiji v vode. Kljub temu, da industrija porabi le dobro petino vseh koli~in prodane vode, prispeva k onesnaèvanju voda z odplakami, saj ve~inoma nima lastnih ~istilnih naprav. Tako se veè na kanalizacijo do Centralne ~istilne naprave v Ljubljani, ki trenutno opravlja le mehansko ~i{~enje. Kot je razvidno iz podatkov, industrija pomembno prispeva k emisijam kemijske potrebe po kisiku, biorazgradljivih snovi, organskih snovi, sulfata, klorida, tèkohlapnih lipofilnih snovi in celotnega vezanega du{ika. Dvema predstavnikoma prehrambene industrije se z manj- {im deleèm emisij pridruìta {e predstavnik kemijske industrije in proizvodnja embalaè. Seveda ne gre prezreti tudi specifi~nih onesnaèvalcev kot so kemi~ne ~istilnice, ki okolje onesnaùjejo zaradi zastarele tehnologije. Zaradi povezanosti med re~no vodo in podtalnico lahko onesnaèna povr{inska voda ogrozi tudi podtalnico. Ljubljana se je v zadnjem stoletju izjemno razvila in pove~ala urbane povr{ine, vse bolj se zajeda zlasti na lahko obvladljivo ravnino Ljubljanskega polja. [tevilne dejavnosti, {e posebej pere~a sta industrija in promet, poìrajo obsène povr{ine. Prav industrija in promet tudi z nesre~ami pomenita nenehno potencialno grònjo okolju. Na neurbaniziranih obmo~jih, zlasti vzdol` Save, imamo {tevilne divje gramoznice, v katerih je le {e nekaj metrov ali pa celo manj do podtalnice, vsepovsod je ogromno neurejenih odlagali{~ odpadkov. Skratka, tudi neurbanizirani deli Ljubljanskega polja vse bolj trpijo posledice mestnega na~i-na ìvljenja. Integrirano gospodarjenje z vodnim virom na njegovem celotnem prispevnem obmo~ju je u~inkovit na~in nadzora nad koli~inami in kakovostjo. Kadar prispevno obmo~je obravnavamo kot celoto, lahko tak{na obravnava pomeni koordinacijo in dialog med razli~nimi vpletenimi stranmi. Za u~inkovito uprav-221 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) ljanje vodnega vira, ohranitev in izbolj{anje kakovosti podzemne vode ter ohranitev njenih koli~in je potrebno sodelovanje strokovnih krogov, upravitelja vodnega vira, odjemalcev pitne vode in porabnikov prostora na obmo~ju vodonosnika. Upravitelj in skrbnik vodnih virov je odgovoren za kakovost pitne vode in predstavlja stran, ki je najbolj seznanjena s problemi in naj bi upo{tevala nova spoznanja v praksi. Je na sti~i{~u med znanostjo, zakonodajo in politiko in lahko posreduje pomembne informacije pri iskanju re{itvev. V skrbi za zdravstveno ustrezno pitno vodo in u~inkovito upravljanje z vodnim virom moramo upo- {tevati medsebojne vplive razli~nih urbanih rab prostora. [irok spekter kemijskih in biolo{kih snovi, prisotnih v okolju, {kodljivo vpliva na ~lovekovo zdravje in zato je pomembno, da se vzpostavi politika nadzora glede na dejavnosti, ki se odvijajo na vodonosniku in vplivajo na kakovost podzemne vode. Vedno ve~- je zavedanje javnosti in njena udeleènost sta pomembna elementa politik in akcij za za{~ito kakovosti podzemne vode. Kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja kaè na veliko sposobnost na izena~evanje nega- tivnih vplivov, ki jih povzro~ajo razli~ne urbane rabe prostora. Vendar nara{~anje koncentracij nekaterih onesnaèval v podzemni vodi kaè, da se bliàmo mejam obremenitev, ki jih ta prostor {e prenese. V prihodnje moramo premi{ljeno in nadzorovano posegati v prostor, saj lahko le tako ohranimo kakovostno podtalnico. Zmanj{anje obremenitev okolja, umiritev prevoza z osebnimi avtomobili, izbolj{anje prometa z jav-nimi prevoznimi sredstvi, ekosistemsko pretehtana pokrajinska raba, umiritev suburbanizacije, izbolj{anje privla~nosti bivanja v mestnem sredi{~u, ohranjanje primerne kakovosti podtalnice Ljubljanskega polja so temeljne sestavine kurativne in preventivne sonaravne prostorske politike Ljubljane. Raba vode iz zajetij se s~asoma spreminja. Nekdaj je voda pomenila glavni vir oskrbe za ~loveka in ìvino, v novej{em ~asu pa se uporablja predvsem za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemlji{~. Na vodovarstvem obmo~ju ~rpali{~ pitne vode na Ljubljanskem polju je bil izveden popis 1228 vodnjakov, od katerih je 645 izkopanih, 532 zabitih in le 21 izvrtanih, drugih ni bilo mogo~e uvrstiti v noben tip. Stanje v kori{~enju podtalnice bi bilo treba na~rtno spremljati. Za obstoje~e vodnjake v uporabi je treba: • na~rtno izvesti analizo kakovosti vode v vzor~nih objektih; • objekte s slabo kakovostjo vode sanirati (ureditev notranjosti objektov, ureditev neprepustne okolice objektov, ureditev ustreznega nagiba njihove okolice, sanacija gnojnih jam, gnoji{~, greznic in kanalizacijskega omrèja); • pri objektih z ugotovljenimi izpusti odpadnih voda v objekte nemudoma poskrbeti za prenehanje tovrstnega delovanja; • vpeljati nadzor nad koli~inami zajete vode v objektih; • v kratkem roku pri porabnikih, ki zajemajo ve~ vode, kot je potrebujejo za normalne potrebe gospodinjske rabe, urediti dokumentacijo, skladno z veljavno zakonodajo o namakalnih sistemih. Za opu{~ene vodnjake bi bilo treba razmisliti glede njihove nadaljnje usode. Ponujata se dve mò- nosti, uni~enje objekta z zasutjem ali njegova obnova skladno s sodobnimi spoznanji. Glede na gibanje, ki smo mu pri~a v zadnjem desetletju, je pri~akovati nadaljnji porast {tevila predvsem zabitih vodnjakov v lasti oziroma uporabi vrti~karjev, saj je nalòba v tak{en vodni objekt zaradi razmeroma plitve gladine podtalnice majhna. Menimo, da bi si vsi novi uporabniki, brez izjeme, morali pridobiti vodno dovoljenje in po potrebi tudi gradbeno dovoljenje. 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 16 TERMINOLO[KI SLOVAR^EK absorpcijska zmogljivost okolja zmogljivost okolja glede koli~ine {kodljivih antropogenih snovi in odpadne energije, ki jih lahko sprejme, ne da bi se poslab{ala njegova kakovost aerobna plast prepustna plast tal, ki vsebuje zrak aerobna vodna plast plast vode, v kateri se obnavlja v njej raztopljeni kisik agrarno obremenjevanje okolja → kmetijsko obremenjevanje okolja aluvialna terasa obre~na ravnica, lahko delno ali v celoti {e poplavna ob visoki vodi aluvij 1. holocenska re~na naplavina 2. zastarelo → holocen antropogeni dejavnik dejavnik, ki ga ustvari, sproì ali stopnjuje ~lovek antropogeno okolje okolje, preoblikovano zaradi ~lovekovega delovanja areal obmo~je raz{irjenosti vrste, populacije, zdrùbe, ìvih bitij asimilacijska nosilnost okolja zmogljivost dolo~enega okolja glede na najve~jo stopnjo antropogenih obremenitev, pri kateri se njegovo naravno ravnotèje {e ne poru{i asimilacijska sposobnost okolja sposobnost okolja, da presnavlja, nevtralizira vanj vnesene antropogene {kodljive snovi asimilacijska zmogljivost okolja zmogljivost okolja, da sprejme dolo~eno koli~ino {kodljivih snovi, ki jih vanj vna{a ~lovek s svojimi dejavnostmi, ne da bi se poru{ilo okoljsko ravnovesje bazen kotlina, zapolnjena z usedlinami bentos fauna, ki poseljuje re~no, jezersko, morsko dno bifenili v industriji uporabljane nerazkrojljive snovi, ki zastrupljajo okolje in organizme, v katerih povzro~ajo po{kodbe tkiv, dedne snovi biocidi okolju lahko {kodljive kemi~ne ali naravne snovi, ki se uporabljajo zlasti v kmetijstvu za zatiranje povzro~iteljev bolezni in {kodljivcev kulturnih rastlin bioindikatorji organizmi, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo v ekotopu ozna~ujejo njegovo kakovost, razli~nost glede na sosednje ekotope, po katerih se presoja onesnaènost okolja, stanje v njem, na primer li{aji, alge biokemi~na potreba po kisiku kratica BPK merilo za dolo~anje organske onesnaènosti naravnih, odpadnih voda, pri ~emer se ugotavlja koli~ina kisika izraèna v mg O /l vode, ki jo pri razgradnji 2 organskih snovi porabijo mikroorganizmi v dolo~eni ~asovni enoti pri 20 °C biolo{ka razgradljivost lastnost odmrlih organskih spojin, da se s pomo~jo mikroorganizmov naravno razkrojijo, s ~imer se zmanj{uje {kodljivost v okolje vnesenih odpadnih snovi biolo{ko ~i{~enje odpadne vode uporaba mikroorganizmov v ~istilnih napravah za razgradnjo organskih snovi v odplakah biolo{ko samo~i{~enje vode 1. naravno, aerobno razgrajevanje organskih snovi z mikroorganizmi v biolo{ko uravnoteènem vodnem okolju 2. urejeno in nadzorovano ~i{~enje odpadnih vod v ~istilnih napravah z mikroorganizmi v gnili{~nem blatu z dovajanjem zraka, kisika ~ezmerna obremenitev okolja izraba, obremenjevanje okolja, ki presega njegovo zmogljivost, obnovljivost, s ~imer se okolje onesnaì, osiroma{i, degradadira ~istilna naprava za odpadne vode objekt za mehansko, kemi~no, biolo{ko ~i{~enje onesnaènih odpadnih voda, da te dobijo predpisane, okolju nenevarne lastnosti in jih je mogo~e spu{~ati v naravne teko~e vode deficit vodnega odtoka razlika med koli~ino padavinske in odtekle vode zaradi izhlapevanja degradacija okolja zmanj{evanje kakovosti naravnega ali kulturnega okolja zaradi onesnaèvanja, preobremenjevanja s {kodljivimi snovmi degradirano okolje razvrednoteno naravno ali kultivirano okolje, katerega kakovost je zaradi onesnaèvanja, preobremenjevanja, zelo poslab{ana deponija odpadkov zaradi varovanja okolja tehnolo{ko urejen prostor za odlaganje zavrènih, odrab-ljenih stvari, zlasti komunalnih oziroma gospodinjskih odpadkov 223 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) depresijski lijak zniànje gladine talne vode v obliki sklede s sredi{~em v ~rpali{~u, ki nastane, kadar ~rpanje presega dotok deèvnica padavinska voda ali voda takega izvora, zbrana v kapnici, vodotoku divje odlagali{~e odpadkov nestrokovno → nedovoljeno odlagali{~e odpadkov dopustna obremenitev okolja raba, obremenjevanje okolja, ki ne na~enja, presega njegovih obnovitvenih zmogljivosti in bistveno ne poslab{a njegove kakovosti ekologija 1. multidisciplinarna veda o odnosih med razli~nimi organizmi in njihovih razmerjih do ìvljenjskega okolja 2. veja biologije, ki preu~uje odnose med organizmi in okoljem ekosistem uravnoteèna celota razli~nih, medsebojno odvisnih organizmov skupaj z neìvimi sestavinami okolja, v kateri kroìjo snovi in energije ekosistemsko kroènje snovi vgrajevanje neìve snovi v organizme ob ìvljenjskih procesih in njihov razkroj v mineralne delce po smrti ekvivalentna enota obremenitve okolja kratica EE organska obremenitev okolja, ki jo statisti~no povzro~a posamezen ~lovek kot biolo{ko bitje, izra~unana glede na dnevno koli~ino blata in urina ter za njuno razpadanje potrebno koli~ino kisika (60 g O /preb./dan) S: populacijski ekvivalent 2 emisija okolju {kodljiv vnos {kodljivih snovi, odpadne toplotne energije v okolje, merjen pri viru onesnaèvanja evapotranspiracija celotno vra~anje vode s povr{ja Zemlje v ozra~je zaradi so~asnih evaporacije, izhlapevanja s kopnega in vodnega povr{ja in transpiracije, izhlapevanja iz rastlin evtrofikacija 1. biolo{ki u~inki pove~anih vrednosti hranil za rastline (obi~ajno N in P) v vodnih ekosistemih (teko~e in stoje~e vode) 2. naravni proces, ki ga lahko ~lovek s svojimi dejavnostmi pospe{i (spiranje kmetijskih zemlji{~, komunalne in industrijske odplake) fekalne vode odpadne vode, v katerih so strani{~nica, gnojnica in gospodinjske odplake fenoli zelo strupene snovi z nizko maksimalno dopustno koncentracijo, uporabljane v razli~nih industrijskih, kemi~nih procesih, ki onesnaùjejo zlasti vode fitofarmacevtska sredstva kemi~na ali naravna sredstva za za{~ito kulturnih rastlin, ki se uporabljajo zlasti v kmetijstvu fosfati anorganske spojine zlasti v mineralnih gnojilih, pralnih pra{kih, ki zaradi prevelike uporabe v kmetijstvu in gospodinjstvih onesnaùjejo vodo, povzro~ajo njeno evtrofikacijo freati~na cona obmo~je v intersticiju, kjer se vplivi s povr{ja zmanj{ujejo, z minimalnimi kolebanji vrednosti okoljskih parametrov, malo hrane, nizko vsebnostjo kisika, malo{tevilnimi, redko naseljeni organizmi, s favno, prilagojeno razmeram v energijsko revnem, sorazmerno stabilnem okolju S: freatik freatik → freati~na cona fungicidi kemi~na sredstva, ki se zlasti v kmetijstvu uporabljajo proti glivi~nim boleznim gojenih rastlin gnojevka z vodo razred~eni izlo~ki ìvine brez stelje, ki nastajajo v hlevih z izplakovanjem, katerih nestrokovna in prevelika uporaba v kmetijstvu onesnaùje zlasti vodne vire gnojilo naravna organska snov na primer gnoj, gnojnica, gnojevka, kostna moka, kompost, ali umetno pridobljena anorganska spojina, na primer mineralno gnojilo, ki se uporablja v kmetijstvu za izbolj{evanje in vzdrèvanje rodovitnosti prsti gnojnica me{anica se~a doma~ih ìvali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz se~a zaradi naravne pre snove gospodinjski odpadki organski in anorganski odpadki iz gospodinjstev, gostinskih lokalov, domov, tr`- nic, ki se organizirano odlagajo na odlagali{~a komunalnih odpadkov gradient sprememba dolo~ene koli~ine na dolo~eno mersko enoto gravitacijska voda podzemna voda, ki se premika zaradi Zemljine tènosti greznica vodotesno urejena jama za zbiranje hi{nih odplak, ki deluje kot hi{na ~istilna naprava, praviloma triprekatna habitat 1. fizi~ni del okolja, ki ga naseljujejo organizmi dolo~ene vrste 2. kraj, kjer naravno rase rastlina ali ìvi ìval, lahko na {ir{em geografskem ali na to~no dolo~enem obmo~ju, kjer je mogo- ~e najti dolo~en primerek 224 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 herbicidi kemi~na ali naravna sredstva, ki se zlasti v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje plevela hidrogeologija veda, ki preu~uje podzemne vode z geolo{kega ali geografskega vidika hidrografski bazen del Zemljinega povr{ja skupaj z vodonosnimi kamninami, od koder se vode stekajo v posamezno reko ali re~ni sistem hidrolo{ka karta zemljevid, ki prikazuje razporeditev, sestavo, dinamiko in druge lastnosti voda na dolo- ~enem ozemlju hidrolo{ki model ra~unalni{ka obdelava hidrolo{kih podatkov zaradi pojasnjevanja, tipizacije pojavov in napovedovanja hidrolo{kih procesov, prikazanih {tevil~no ali grafi~no hidrolo{ki ra~un obdelava hidrolo{kih podatkov, ki razkriva zna~ilnosti hidrolo{kega reìma, modela, napovedi hidrometri~ni prerez pre~ni prerez vodnega objekta z navedbami hitrosti toka, pretoka in rezultatov drugih hidrometri~nih opazovanj hidrometrija veda, ki se ukvarja z metodologijo opazovanja in merjenja voda hiporei~na cona spremenljiva prehodna cona v intersticiju, pod re~no strugo in ob njej, kjer se me{a-ta povr{inska voda in podtalnica, z intenzivnim vnosom hrane, zmanj{evanjem vsebnosti kisika v smeri podtalnice, lahko zato~i{~e za bento{ke ìvali v su{nih obdobjih S: hiporeik hiporeik → hiporei~na cona hitrost vodnega toka razdalja, ki jo voda prete~e v ~asovni enoti, izmerjena na pre~nem prerezu vodnega toka in navadno izraèna v m/s hlevski gnoj naravno gnojilo, nastalo iz me{anice iztrebkov ìvine in stelje, ki lahko pri preveliki gosto-ti ìvine na obdelovalna zemlji{~a obremenjuje okolje holocen mlaj{a, sedanja epoha kvartarja od pleistocena dalje, ki traja zadnjih 10.000 let S: aluvij (2) holocenska ravnina ravnina, nastala v holocenu imisija v dolo~enem okolju sprejete {kodljive snovi iz razli~nih virov, merjene navadno kot koncentracija emisij indeks vodnega odtoka odtok, izraèn z debelino vodnega sloja na povr{ino odto~nega obmo~ja, navadno izraèn v mm/km2 S: odto~ni indeks indikatorji okolja neìvi fizikalni, kemi~ni ali ìvi pokazatelji, za dolo~ene u~inke onesnaèvanja ob~utljivi indikatorski organizmi, ki kaèjo stanje, spremembe v okolju industrijska odpadna voda voda, uporabljena v proizvodnem procesu industrijskih, obrtnih obratov, ki zaradi onesnaènosti obremenjuje, ogroà okolje infiltracijska voda podzemna voda, ki je skozi prepustna tla poniknila s povr{ja insekticidi kemi~na ali naravna sredstva, ki se zlasti v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje {kodljivih ùèlk integralno varstvo okolja celota prizadevanj, ravnanj, s katerimi se okolje ali njegove posamezne sestavine ~im manj obremenjujejo, smotrno uporabljajo in se omejujejo, odpravljajo {kodljivi vplivi ~loveka nanj intenzivno kmetijstvo kmetovanje, pri katerem se z intenzivnim delom, uporabo gnojil, sredstev za varstvo rastlin dosegajo veliki hektarski donosi in velik dohodek, vendar zaradi velike porabe energije in okolju neprijaznih sredstev mo~no obremenjuje, onesnaùje okolje intersticielna voda voda, ki zapolnjuje prostore med delci nesprijetih sedimentov, na primer mivke, peska, proda intersticij tridimenzionalna mreà por med delci nesprijetih sedimentov vodonosnika izkopani vodnjak vodnjak z ve~jim premerom, izdelan s kopanjem ja{ka in morebitno obdelavo sten zlasti zaradi individualne oskrbe z vodo iz plitvo leè~e podtalnice izvrtani vodnjak vodnjak z manj{im premerom, ki se z mehanskim svedrom izvrta v tla zlasti zaradi individualne oskrbe z vodo iz globlje leè~e podtalnice kakovost vode lastnost vode glede na njene fizikalne, kemi~ne, biolo{ke zna~ilnosti, po katerih se raz-poreja v {tiri osnovne in tri vmesne kakovostne razrede, ki dolo~ajo njeno uporabnost 225 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) kanalizacijske odplake odpadne vode naselij, speljane po kanalizacijskih ceveh v sprejemnik, na primer reko, morje, jezero, bodisi neposredno brez ~i{~enja ali prek ~istilnih naprav, v katerih se vode o~istijo do stopnje, ustrezne za izpust v naravne vode, ne da bi poslab{ale njihovo kakovost karenca ~as po uporabi fitofarmacevtskih sredstev, v katerem se zaradi njihove {kodljivosti {kroplje-ne rastline, njihovi plodovi ne smejo obirati, uporabljati, uìvati kloriranje pitne vode ~i{~enje, razkuèvanje pitne vode v vodovodnih zajetjih z dodajanjem klora, ki se zaradi delne opore~nosti nadome{~a z ozoniranjem vode kmetijsko obremenjevanje okolja obremenjevanje, onesnaèvanje okolja, zlasti voda, prsti s {kodljivimi snovmi, ki se uporabljajo, nastajajo pri kmetovanju S: agrarno obremenjevanje okolja kolebanje talne vode 1. dejansko spreminjanje koli~ine talne vode 2. navidezno spreminjanje koli~ine talne vode, ki ga povzro~a hidrostati~ni tlak v vodonosniku komunalne odpadne vode vode, uporabljene v gospodinjstvih, dejavnostih v mestih in drugih naseljih, ki nepre~i{~ene obremenjujejo, ogroàjo okolje komunalni odpadki organski in anorganski odpadki, nastali v gospodinjstvih, dejavnostih v mestih in drugih naseljih, ki se organizirano odlagajo na urejenih odlagali{~ih kotlina 1. ve~ja sedimentacijska kotanja s skledasto odloènimi kamninskimi plastmi, nastala ve~inoma s tektonskim ugrezanjem vzdol` tektonskih prelomov 2. raz{irjeni del doline v re~nem reliefu kulturna pokrajina pokrajina, kjer antropogene pokrajinske prvine prevladujejo nad naravnimi maksimalna dopustna koncentracija kratica MDK najve~ja {e dopustna koli~ina {kodljivih snovi v okolju, dolo~ena s pravnimi predpisi, za nekatere snovi tudi glede na ~asovno enoto, ~eprav za ~loveka {e nima merljivih {kodljivih posledic mineralno gnojilo navadno umetno pridobljena snov, sestavljena iz ene od treh temeljnih prvin, du{i-ka, fosforja, kalija, ali njihove me{anice v razli~nih medsebojnih razmerjih, ki se dodaja prsti za ohranjanje, izbolj{anje rodovitnosti monitoring organiziran sistem meritev, opazovanj stanja, pojavov, sprememb kakovosti okolja in njegovih sestavin, na primer zraka, vode, prsti, ki omogo~a vrednotenje kakovosti okolja in dolo~itev ukrepov za njegovo varstvo, za{~ito naplavina 1. gradivo, ki ga teko~a voda nosi s seboj in odlaga med potjo ali na izlivu, na primer prod, pesek, melj, glina 2. plast proda, peska, melja ali gline, ki jo je odloìla teko~a voda naravni filter prepustna plast tal, na primer pe{~ena, zlasti debelej{e zrnatosti, skozi katero se preceja in ~isti talna voda, ki se uporablja tudi za ~i{~enje onesnaène vode pred ~rpanjem v vodovodne sisteme naravno okolje okolje, obmo~je, ki se spreminja v naravnih razmerah, brez vplivov ~lovekovega delovanja nevtralizacijska sposobnost okolja sposobnost okolja ali njegovih delov, da zmanj{uje {kodljive vplive ~lovekovega ravnanja, poseganja vanj nitrifikacija voda onesnaèvanje vode z nitrati zaradi pretirane uporabe du{i~nih gnojil, iz katerih se s padavinsko vodo izpirajo v prst in naprej v talno ter druge vode nosilnost okolja zmogljivost okolja glede na najve~jo stopnjo antropogenih obremenitev, pri katerih se naravno ravnovesje v njem ne poru{i ob~utljivost okolja lastnost dolo~enega okolja, da je razli~no ob~utljivo za posamezne ~lovekove posege obmo~je 1. ozemlje z dolo~enimi skupnimi zna~ilnostmi, potezami 2. ozemlje, kjer ima kaj svojo privla~nost, vpliv obremenjevanje okolja raba, izraba okolja, njegovih sestavin, s katero se okolje siroma{i, na~enja, onesnaùje, in se zmanj{uje njegova kakovost odlagali{~e odpadkov prostor za odlaganje odpadkov, zlasti komunalnih, ki tehnolo{ko urejen malo obremenjuje, onesnaùje okolje odpadne vode vode, uporabljene v gospodinjstvih, industrijskih, obrtnih, storitvenih obratih, ki zaradi onesnaènosti lahko obremenjujejo, ogroàjo okolje S: odplake odplake → odpadne vode 226 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 odto~ni indeks → indeks vodnega odtoka odto~ni koli~nik razmerje med indeksom vodnega odtoka in padavinskim indeksom, ki izraà deleòdteklih padavin z dolo~enega obmo~ja ogroènost okolja verjetna nevarnost, da se zaradi {kodljivega delovanja ~loveka kakovost dolo~enega okolja poslab{a in se zve~a njegova prizadetost okolje 1. prostor, ki s svojimi sestavinami omogo~a ìvljenje na Zemlji in vpliva nanj 2. biotske in abiot-ske sestavine, s katerimi je organizem v snovni, kemi~ni ali/in energijski povezavi okoljski informacijski sistem ra~unalni{ko podprt sistem, ki vklju~uje sprotno zbiranje, urejanje in posre-dovanje podatkov o stanju okolja na lokalni, regionalni, dràvni ravni okoljsko ravnovesje stanje dolo~enega okolja, v katerem so njegove sestavine medsebojno usklajene, ustaljene omejitveni dejavniki razvoja koli~insko omejeni ali zaradi onesnaènosti manj uporabni naravni viri, ki zavirajo nadaljnji razvoj zlasti na dolo~enem gospodarskem podro~ju onesnaèno okolje naravno ali kultivirano okolje, katerega kakovost je zaradi vnesenih {kodljivih snovi zmanj{ana onesnaèvanje okolja zmanj{evanje kakovosti in naravnih samoobnovitvenih zmogljivosti okolja, ki jih povzro~a ~lovek s svojim delovanjem in vna{anjem dolo~enemu okolju {kodljivih snovi, energije, organizmov pesticidi navadno sinteti~na sredstva, ki se zlasti v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje {kodljivih organizmov, plevela in povzro~iteljev bolezni gojenih rastlin podtalna voda → podtalnica podtalnica podzemna voda, ki se nabira v sipkih, medzrnsko poroznih kamninah nad neprepustnimi plastmi S: podtalna voda, talna voda, talnica podzemeljska voda → podzemna voda podzemna voda voda v zgornjem delu Zemljine skorje v plinastem, teko~em ali trdnem agregatnem stanju S: podzemeljska voda pokrajina 1. del Zemljinega povr{ja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in sou~inkovanje geografskih dejavnikov svojski zna~aj, videz, po katerem se razlikuje od okolice 2. ozemlje s prevlado ene ali ve~ pokrajinskih prvin 3. videz Zemljinega povr{ja populacijski ekvivalent kratica PE → ekvivalentna enota obremenitve okolja pore~je ozemlje, s katerega odteka voda v isto reko poroznost 1. lastnost prsti glede na prostornino vseh por v njej, izraèna v odstotkih od dolo~ene prostornine izbrane prsti v naravi 2. delè prostornine vseh praznih prostorov v kamnini povodje → vodozbirno obmo~je povr{inska voda voda, ki stalno ali ob~asno prekriva del Zemljinega povr{ja povr{je zunanji, vrhnji del Zemlje prepustnost lastnost kamnine, prsti, da v ve~ji ali manj{i meri prepu{~ata vodo prod 1. usedlina iz nesprijetih zaobljenih kamnitih delcev velikosti nad 2 mm, ki so jih z valjenjem po strugi iz ostrorobatega gru{~a izoblikovale teko~e vode 2. zaobljeni kamniti delci v morju, ki nastanejo zaradi erozijskega delovanja in premikanja sedimentov prodi{~e s prodom prekrito zemlji{~e, navadno ob re~nem toku prodni zasip debelej{a, ve~inoma prodnata in pe{~ena akumulacija v gorskem podgorju prst 1. preperel povr{inski del Zemljine skorje, ki nastaja in se spreminja zaradi vplivov mati~ne podlage, podnebja, reliefa, vode, ~asa, delovanja organizmov in ~loveka, naravno okolje za uspevanje rastlin 2. s humusom bogata tla 3. ljudsko zemlja ranljivost okolja dovzetnost dolo~enega okolja za ~lovekove posege, neustrezna ravnanja, zaradi katerih se zmanj{a njegova nevtralizacijska, regeneracijska sposobnost ravnovesje stanje v okolju, kjer so razli~ni deli in pojavi usklajeni in nakazujejo stabilnost re~na akumulacija akumulacija mehanskih ali kemi~nih usedlin in/ali naplavin v re~nih tokovih 227 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) re~na ravnina ravnina, nastala z re~no erozijo ali akumulacijo re~na terasa 1. terasa iz re~ne naplavine 2. v starej{e gradivo z re~no erozijo vrezana terasa re~ni sediment sediment teko~e vode regeneracijska sposobnost okolja sposobnost ekosistema ali njegovih sestavin, da z obnavljanjem znova pridobi prvotne lastnosti, zmanj{a, nevtralizira dolo~eno stopnjo antropogenih obremenitev regionalizacija 1. delitev ozemlja na regije 2. postopek ~lenitve ozemlja na regije relief 1. oblikovanost Zemljinega povr{ja na kopnem, pod vodno gladino 2. celota reliefnih oblik na Zem-ljinem povr{ju samo~istilna sposobnost narave sposobnost narave oziroma njenih sestavin, da s fizikalnimi, kemi~nimi in biolo{kimi procesi razgrajujejo, pretvarjajo v njih vnesene {kodljive snovi saprobiolo{ka analiza voda metoda za dolo~evanje kakovosti voda s pomo~jo organizmov, zna~ilnih za vsako od {tirih stopenj njene onesnaènosti sediment nevezana mineralna ali organska gmota, nastala z odlaganjem in usedanjem sonaravni razvoj razvoj ~love{ke drùbe, zlasti gospodarski, skladen z naravo, pokrajino in njuno zmog-ljivostjo specifi~ni vodni odtok koli~ina odtekle vode z dolo~ene povr{ine v dolo~eni ~asovni enoti, navadno izraèna v l/s/km2 sredstva za varstvo rastlin naravna ali kemi~na sredstva, ki varujejo kulturne rastline pred boleznimi ali {kodljivci stigobionti vrste organizmov, ki preìvijo celoten ìvljenjski cikel v kra{ki ali nekra{ki podtalnici, zato pogosto kaèjo morfolo{ke, fiziolo{ke in vedenjske prilagoditve na ìvljenje v podzemlju strmec nagib kopne povr{ine ali re~nega toka, obi~ajno izraèn v promilih ali m/km talna voda → podtalnica talnica → podtalnica tehnolo{ka voda voda, ki se uporablja v dolo~enem tehnolo{kem procesu teko~a voda navadno sladka voda rek, potokov, ki zaradi istosmernega strmca odteka v isto smer, prena{a s seboj kamninsko in drugo gradivo in ga ob zmanj{ani transportni mo~i odlaga terasa dokaj raven ali uravnan del Zemljinega povr{ja, ki ga od nìjega oz. vi{jega sveta ostro omejuje jeà tèke kovine kovine z veliko molekulsko maso, zlasti svinec, ìvo srebro, kadmij, ki se pri industrijskih postopkih, prometom in drugimi ~lovekovimi dejavnostmi spro{~ajo v okolje, v katerem zastrupljajo zlasti vode in prsti tla 1. prst 2. trdna plast pod zemeljskim povr{jem trajnostni razvoj razvojna usmeritev ~love{ke drùbe, usklajena, uravnoteèna z naravnimi viri, v okviru nosilnosti okolja in smotrne rabe virov, ki ohranja okolje za prihodnost transpiracija izhlapevanje vode iz rastlin, zlasti skozi reè trdota vode lastnost vode glede na vsebnost ionov kalcija in magnezija, zlasti v obliki karbonatov usedlina → sediment varstvo okolja celovito prizadevanje, skrb drùbe, dràve za ohranjanje ~istega, zdravega okolja in za izbolj{evanje preobremenjenega, onesnaènega okolja vnos v okolje vnesena snov, energija, ki ga spreminja, obremenjuje, onesnaùje voda 1. spojina vodika in kisika, ki vsebuje razli~ne primesi in se pojavlja v trdem, teko~em ali plinastem agregatnem stanju 2. teko~ina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje 3. teko~ina z raztopljenimi solmi, plini in organskimi snovmi kot del biosfere vodna bilanca razmerje med dotokom in odtokom vode v dolo~eni prostorski enoti in dolo~enem ~asu, izraèno v odstotkih vodni objekt voda v obliki reke, jezera, morja kot predmet preu~evanja s hidrolo{kimi metodami vodni odtok 1. koli~ina vode, ki odte~e v dolo~enem ~asu 2. razmerje med padavinsko in izhlapelo vodo na dolo~enem obmo~ju 228 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 vodni vir voda, uporabna za gospodarske, gospodinjske in druge namene vodni zbiralnik zbiralnik za pitno, odpadno ali kako drugo vodo, navadno v obliki jarka ali cevi vodnjak ja{ek s pitno vodo, skopan do talne vode in obloèn z kamenjem, betonom, opeko, kovino ali lesom vodno okolje z vodo napolnjen prostor, kjer ìvijo vodni organizmi vodonosni sloj z vodo prepojen prepustni sloj tal, pomemben kot vir za oskrbo z vodo S: vodonosnik vodonosnik → vodonosni sloj vodovarstveni pas → vodovarstveno obmo~je vodovarstveno obmo~je obmo~je okrog zajetij vodnih virov, navadno z razli~no strogim reìmom varovanja, v katerem se z omejeno prostorsko rabo prepre~uje njihovo onesnaèvanje vodovje celota stoje~ih in teko~ih povr{inskih ter podzemnih voda vodozbirno obmo~je padavinsko obmo~je, od koder odteka voda v isto reko, jezero, vodni zbiralnik S: povodje vr{aj nagnjen prodnat in pe{~en nanos v obliki trikotnika oz. stòca, nastal zaradi zmanj{ane preno-sne mo~i vodnega toka, navadno v podgorju, kjer reka z vzpetega povr{ja prite~e na ravnino zabiti vodnjak vodnjak z manj{im premerom, ki se zlasti zaradi individualne oskrbe z vodo iz plitvo leè~e podtalnice naredi tako, da se v tla zabije tanka, v spodnjem delu naluknjana cev zmogljivost okolja sposobnost okolja, da prenese dolo~eno stopnjo obremenitve, ne da bi se poru{ilo njegovo naravno ravnovesje 229 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 17 SUMMARY Because of its natural assets, Ljubljansko polje is a juncture of numerous human activities and interests. The source of drinking water for about 300,000 residents of the city of Ljubljana and its surroundings, it holds one of the most important bodies of groundwater in the country. Unfortunately, the influences of urbanization, agriculture and industry that threaten and burden it are reflected in the quality and quantity of the groundwater. The great ability of the media to expose the negative influences caused by various types of land use for the time being still guarantees a quality of groundwater corre-sponding the standards for drinking water. For more than a century, numerous studies have been done on the area of Ljubljansko polje, but new questions and unknowns keep appearing. We are far from understanding all of the mysteries of the origin of Ljubljansko polje, the laws governing the flow of the groundwater, and the mutual relationships and influences of its hydrodynamic elements, so many challenges remain for research and scientific work in the future. The sandy and relatively shallow soil of Ljubljansko polje, which is also relatively poor in organic matter, does not offer the groundwater great protection from pollution. All the elements of water balance, inflows and outflows, are difficult to encompass and for the time being cannot be measured; in most cases, we can only estimate their size. Additional studies of elements of the water balance such as pumping, use, discharge regimes, etc., are rendered difficult by anthropogenic influences. The ratios between inflow and outflow change vary significantly over time and place. The main sources supplying the Ljubljansko polje aquifer are the Sava River and infiltration of precipitation water over the entire Ljubljansko polje area. The largest anthropogenic influence is pumping, which just for the demands of supplying drinking water totals on average almost 1 m3/s, while most of the groundwater flows eastward from the polje directly into the Sava and Ljubljanica rivers. The dif-ference between the calculated inflow and outflow from Ljubljansko polje is 2.56 m3/s, which in the final balance figures can be attributed to several factors, mainly to the outflow from the aquifer into the Ljubljanica and Sava rivers, industrial pumping of water, and the outflow between Podutik and Rònik. Previous hydrogeological research on Ljubljansko polje allows a relatively good assessment of the flow characteristics of the underground water in the aquifer. The findings show that the velocity of underground water in the western part of the aquifer is largely between five and ten meters per day, while the speed is higher in the eastern part of the aquifer, largely between ten and twenty meters per day. The speed of the underground water was first determined on the basis of data from pumping tests and measurements of the groundwater levels. In 2000, a complex hydraulic model of the groundwater of Ljubljansko polje and the Ljubljansko Barje moor was completed, a major step toward the quantifi-cation of the dynamics of the underground water in the research area. The model presents the aquifer as a whole in three dimensions: the direction and speed of the underground water flows, the water balance of the system and allows us to forecast the characteristics of the transfer of possible contaminants in the aquifer. In the 2002–2003 period, the first more extensive tracking test was carried out in the area of Ljubljansko polje. Its aim was to acquire experimental data on the speed of the flow of the groundwater, its dispersion, and other hydrogeological parameters important for understanding the processes in the aquifer and for forecasting the characteristics of the spread of pollutants during possible future ecological accidents. The tracking experiment established the mean speed of underground water at between ten and twenty meters per day, which is comparable with the speed of underground water calculated using the hydraulic model. Isotopic studies of the aquifer have also provided a better understanding of the origin of the underground water in individual parts of the aquifer. On the basis of the results of isotopic analyses, we were able to determine the percentages of the Sava River and precipitation components that infiltrate the area of Ljubljansko polje. We established that the percentages of the two influxes vary considerably in 230 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 the area of Ljubljansko polje, the main factors being the distance from the riverbed of the Sava and the intensity of pumping at individual water pumping stations of the Ljubljana water supply system. Ljubljansko polje is one of Slovenia's largest and most important aquifers with intergranular poros-ity for the supply of water and relative to its natural protective features is among the most vulnerable areas of groundwater in Slovenia. The surface is predominantly covered by a thin layer of rendzina, eutric brown soil, or carbonate riverine soil that allow the rapid percolation of water directly into the aquifer since protective clay cover layers are locally limited. Below the soil horizon, there are vadose layers of alluvial sediment of quite porous sandstone gravel with insertions of less permeable conglomerate locally separated by lenticular layers of clay. Due to this quite diverse lithological heterogeneousness, the vertical permeability of water is in any case much less than the horizontal permeability where the flow occurs on individual lithologically more homogenous layers. The velocity of the flow of groundwater is estimated to be between a few meters to several dozen meters a day. Due to the lowering of the level of the water table, largely the consequence of the lowering of the erosion base of the Sava River and partly due to the increased pumping of groundwater, numerous springs and surface waters in the eastern part of Ljubljansko polje have dried up. The morphological remains of the former river network on these marginal parts of Ljubljansko polje are slowly disappearing, mainly due to illegal landfills of various waste materials. The surface outflow from the polje has practically disappeared or become negligible. The results of an analysis of the relief, which considering the former surface outflow indicates a lower infiltration potential and possibly a lower level of vulnerability in these areas, should be further interpreted. With no major surface outflow, precipitation water infiltrates the lithologically varied vadose zone to the relatively shallow level of the water table and along with the surface water of the Sava River is an important media for spreading pollution from the heavi-ly burdened surface to the groundwater in the aquifer of Ljubljansko polje. From previous hydrogeological studies, we can conclude that the natural vulnerability of groundwater is considerable over the entire Ljubljansko polje area. Managing and protecting of groundwater of Ljubljansko polje should therefore originate in an in-depth analysis of the vulnerability of groundwater. Along with a more detailed analysis of the lithological structure of the vadose zone, we should also consider the interaction with surface waters (primarily with the Sava and Ljubljanica rivers that supply and drain the Ljubljansko polje aquifer) and the anthropogenic influences (gravel-pits, expressway cuts, urbanized areas, waterworks and sewage installations, etc.) that are changing the natural vulnerability of the groundwater of Ljubljansko polje. The framework for assessing the specific vulnerability of the groundwater should also include information on the physical and chemical properties of potential pollutants and information on the physical and chemical characteristics of the pedological and lithogeological layers to enable an assessment of the effectiveness of processes for reducing and mitigating the effects of pollution. The strategy for the protection and purification of the Ljubljansko polje groundwater must be based on these grounds, but above all, we must continue and widen the process of informing the users of this area about the water wealth of Ljubljansko polje and its great vulnerability. Groundwater is not an isolated system but together with the riverbed and riverine belt forms a complex and intertwined ecosystem that is changeable in both time and space. Mechanical, chemical, and biological processes of mineralization that occur in the upper few decimeters or meters of gravel that is in direct contact with surface water represent a very important »cleansing device« for improving the quality of surface water as it enters the underground environment. To a great extent, this narrow transitional zone determines the quality of the groundwater. Here, the greater part of the organic matter must be mineralized; otherwise, the quality of the water can deteriorate drastically. In the deeper layers of gravel where the temperatures are low, biological processes are substantially slower. This can lead to the accumulation of organic matter and consequentially to a lack of oxygen as well. Groundwater is rich with fauna. It needs to be protected not only for the quality of drinking water but also because this environment is an inexhaustible source of data on the structure of our fauna and on the phylogenetic relationships between species. The most numerous component of this fauna are 231 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) crabs, mostly Copepoda, followed by Oligochaet and Nematoda. The greatest density of organisms is in the transitional hyporheic zone where surface water and groundwater mix. This zone is rich with food and well saturated with oxygen. Surface species dominate. Less numerous populations of underground animals adapted to an energy-poorer environment live in the phreatic zone, which has little contact with the surface, is poorer in nutrients, and has less oxygen. The majority of the species of Copepods and water fleas living in the groundwater on the southern and southeastern edge of the Ljubljansko barje moor have a wide geographical distribution, but species characteristic only of the narrow area of Slovenia and the Balkans also appear here. The species of Copepods and water fleas of the groundwater of the four river basins on the southern edge of the Ljubljansko barje moor are similar in the structure of the species as well as in richness of species. The local geomorphological and hydrological characteristics of the rivers influence the variation in the numbers and spatial distribution of the fauna. Human influence on the communities in groundwater are evident, as reflected in the dominance of a small number of species that are ecologically most successful along with the simultaneous drop in the number of underground species. The latter are more successful than surface species in energy-poorer environments. When additional supplies of nutrients are introduced, they have to compete with surface species that are more successful in such circumstances. The Ljubljansko polje aquifer is an invaluable source of drinking water for the supply of the capital city and its vicinity that must be necessarily protected from further pollution. In comparison with other alluvial aquifers important for the supply of drinking water in Slovenia, it still excels in high abundance and less excessive burdening. The entire Ljubljansko polje aquifer is polluted with tetrachloroethen, with the highest concentrations found at the Hrastje pumping station (well Ia) and at the Hrastje automatic measuring station (shallow well). The discovery of trichloroethylene pollution in 2004 will dramatically change the picture of water quality in the coming years. Pollution with nitrates was found mainly in the northwestern part of the aquifer (Dekorativna well), and further studies show a trend of increased concentrations in the northern part of the Hrastje water pumping station area. At other measuring stations, the concentrations are within the allowed limits. The content of atrazine and its byproduct desetyl-atrazine are regularly high in the southern part of the Hrastje water pumping station area, while at the Kle~e and [entvid water pumping stations, it is mostly below the limit values. At the Hrastje water pumping station, an overly high content of the metabo-lite 2.6-dichloro-benzamide was found in 2003, and the pesticide Bromacil is also present here. Fortunately, concentrations of 2.6-dichloro-benzamide decrease rapidly. As a consequence of pollution in the mid 1980's, traces of chromium are still present, and there is even a visible trend of its increase around the Hrastje water pumping station running in a south to north direction. Analysis of long-term trends indicates a lowering of the content of atrazine, but since they have shown a trend of increase in the last decade, it will be necessary to monitor trichloroethylene and tetrachloroethen very carefully in future, as well as the presence of other compounds from the group of chlorinated organic solvents. »A water source is a priceless asset« is the slogan of those responsible for supplying drinking water. In the future, the public supply of drinking water for Ljubljana will be based on the established water supply plans. The safety of the water supply is a value worth the investment of considerable work and financial resources. However, securing a safe supply often comes into conflict with the development plans and needs of those supplied, and the city of Ljubljana is a model example of this paradox. Unfortunately, perfect safety does not exist in any system for supplying drinking water, but the level of safety can be increased. For this reason it is necessary in the first phase to implement all the necessary measures within the current drinking water supply system and in water protection areas, and only then, in the second phase, introduce changes to the concept of supply. Ljubljana has been supplied 232 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 with natural drinking water for twelve decades, and this will guarantee a high quality of live for our descen-dants only if we all act in accordance with the regulations we have written ourselves and above all in accordance with ethical standards. Analysis of land use on Ljubljansko polje showed that this is a characteristically urban region since built-up surfaces occupy more than a half of all the land. Among these, urban surfaces with green plots dominate, covering more than one third of the area, while industrial areas cover more than a tenth. It is interesting that this land use occupying more than one third of all land is followed by agricultural land use. Other categories, among which the percentage of forest is the largest, occupy only a good tenth of the land. Thus we encounter all three principal sources of burdening: agriculture, industry (including power production), and households. The relationship between them and their proportions are harder to establish. In the past, agriculture, which occupied more than half of the surface, undoubtedly played the key role. The change in land use due to urbanization caused its retreat to the northern part of the studied area of Ljubljansko polje along the Sava River. A more detailed analysis showed that in the last few years, the former division into zones in the distribution of farm land from less intensive flood areas along the river to more intensive on higher lying terraces has been reversed. Now, the most intensive cultivated field and meadow surfaces lie along the Sava and closer to the aquifer, which means that we can expect an increased impact on the environment. Special attention was given to land use in water protection areas, which showed a still high proportion of cultivated field surfaces in the second and third water protection zones. In spite of the application of good agricultural practice in these areas, the existing sowing structure with the dominant production of silage corn and vegetables and intensive meadows is unfavourable from the viewpoint of the environment. Overall, we can say that some steps have been taken on Ljubljansko polje to reduce the agricultural burdening of the environment, which to a large degree originates in the disadvantageous structure of farms and an insufficient awareness of the negative factors reported in numerous studies done over the last decade. The common thread of these steps has been the recognition that agriculture should keep its multifunctional role but should not substantially burden the environment in the process. The general intensification of production is environmentally problematic – at least in water-protection areas – and from the viewpoint of protecting the groundwater cannot be a long-term goal of the strategy for the development of agriculture. The following production orientations with the necessary accompanying measures are considered promising: • introduction of organic farming, which burdens the environment as little as possible with its production methods (integrated production, various forms of organized ecological farming, informal forms of extensive farming); • increasing the income of family farms, which as much as possible should be primarily the consequence of increasing the amount of land cultivated by the farm and not through the intensification of production. Income on farms may also be increased with the establishment of direct payments and compenstion; • inclusion of farmers in production systems supported by the Slovene Agricultural Environmental Program; • development of supplemental activities on farms (horse breeding for recreational purposes, sale of farm produce and products at home, production of medicinal herbs and spices); • in horticulture, it is reasonable to replace garden production in the open with integrated production to an extent that does not mean substantially increased horticultural production. By appropriate production in greenhouses, which represents a closed system, the possibility of polluting the groundwater can be greatly decreased; • organizing the producers with the goal of being more successful on the market, to use their ware-houses, cooling facilities, and processing capacities more economically, and to improve the utilization of their farm machinery, to achieve cheaper and more qualitative additional education. The program for environmental protection therefore anticipates the introduction of production according to the principle of sustainability. Thus, the government should have control over intensive production 233 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) and the use of fertilizers and pesticides but most of all, it should invest more in the education of farmers and consumers of food. Previous experience indicates that investment in the better education of farmers should help agriculture to be more environmentally friendly and thus burden the environment as little as possible. Slovene farmers believe that Slovenia's joining the European Union will mean radical shocks to their farming and to Slovene agriculture in general, and pessimistic predictions dominate. It is interesting that the pessimism intensifies with the increasing amount of land, while smaller, non-market oriented operations do not seem deeply interested in this theme and therefore do not expect any major changes (at least for themselves). Studies of soil fertility in the protection zones of sources of drinking water on Ljubljansko polje show that that the manuring practices of farmers in the great majority of cases are not in accordance with the guidelines for good agriculture practice regarding manuring. This is confirmed by the increasingly higher average level of phosphorus and potassium easily accessible to plants in the arable layer of soil. From the point of view of protecting water resources, establishing a lower level of remnants of nitrates in the soil after the fall harvest is important. Farmers in the water protection zones were acquainted with the regulations regarding faming in these areas. They believe it is proper that regulations are prescribed, but they feel that the state does not provide them with the necessary help to follow the regulations, referring primarily to financial aid for the construction and adaptation of existing dung installations and to the simplification of the procedures for acquiring permits for such building projects. The consequence of this is the relatively high lack of interest on the part of farmers in solving these problems, and according to a survey of dung installations in water protection zones, 58% of the farmers are not prepared to invest in the modernization of dung installations and only 13% of the farmers have considered it on their own initiative. The results of the analyses of the traces of phytopharmaceutical substances in the soil and the groundwater match other comparable monitoring in this area. They confirm that in the last few years, the situation of environmental pollution has improved noticeably, although the levels of atrazine and desetyl-atrazine in all the samples were not yet within the permissible values. The greatest burdening of the environment with phytopharmaceutical substances are still triazines, among which atrazine is in the first place followed its byproduct desetyl-atrazine. In individual samples, we also established the presence of pendimetaline, metolachlor and terbutilazine, which will require greater attention in future due to their extensive use. A similar picture emerged in the samples of groundwater, where the only active substances worth mentioning were atrazine and desetyl-atrazine. In some places, the values have increased somewhat and are still above the allowed limit, but in all of the samples we found a decrease compared with the past. Contrary to expectations, we did not find desizopropil-atrazine at any of the studied locations. In individual samples of groundwater, we established the presence of metolachlor and dimetenamide, which will require more attention in the future since these two active substances are used in the production of corn, sugar beets, and potatoes and therefore represent an increased risk to groundwater and drinking water in water catchment areas, more due to their potentially great use than to their poor ecotoxicological properties. In the future, it will be necessary to invest even more knowledge and joint efforts into the education of farmers and also to listen to their problems and objections. For this purpose, technological information brochures with recommendations for farmers have been published and lectures for farmers and agricultural counselors and demonstration field tests have been prepared. It will be necessary to broaden and, above all, apply these activities to good farming practice. Power and central heating plants contribute most to air pollution in the Ljubljansko polje area, and the Termoelektrarna Toplarna Ljubljana thermal power plant stands out in particular, contributing the largest percentage of emissions into the air, including sulphur dioxide, carbon monoxide, nitrogen oxide, and dust particles. While its emissions of sulphur dioxide and dust particles have dropped significantly in the last twenty years, emissions of nitrogen oxides have remained at the same level and emissions 234 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 of carbon dioxide are increasing. The contribution of other industrial activities is negligible, totaling less than 5% of the main pollutants. More significant is the direct contribution by industrial activities to emissions found in the groundwater. Although industry uses only a good fifth of all water sold, it contributes to water pollution through sewage and wastewater since in most cases factories do not have their own purifying facilities. They are connected via the sewage system to the central purification plant in Ljubljana, which at the moment performs only mechanical purification. The data clearly shows that industry contributes significantly to emissions of compounds that may oxidize in the environment (expressed in terms of COD), biodegrad-able compounds (expressed in terms of BOD), other refractory organic compounds, sulfates, chlorides, non-volatile lipophilic compounds, and the total nitrogen (expressed as N ). Two main sources of pol-tot lution are representatives of the food processing industry. They are joined as regards pollution by the paint and chemical company and the factory that produces various types of packaging. We also can not ignore specific polluters such as dry-cleaning firms that pollute the environment due to outdated technology. Industry still does not have a satisfactory solution to the problem of wastewater. Forty-nine factory installations discharge wastewater directly into rivers, and forty-three into a sewage system that does not end in a purification facility. The problem of wastewater is further increased by the inadequate central purification plant in Ljubljana, which does not contribute a great deal to the protection of water quality by merely mechanically processing wastewater. Due to the connection between river water and groundwater, polluted surface water also presents a threat to groundwater. In the last century, Ljubljana has developed at an exceptional rate and increased its urban surfaces, encroaching especially onto the easily mastered flatland of Ljubljansko polje. Numerous activities, with industry and the transportation system being particularly problematic, swallowed extensive surfaces. Industry and the transportation system present a constant potential threat to the environment from accidents. In non-urbanized areas, especially along the Sava River, there are numerous unregulated gravel pits where the groundwater is only a few meters or even less from the surface, and large uncontrolled dumps are found everywhere. In short, even the non-urbanized parts of Ljubljansko polje are suffering increasingly from the consequences of the urban lifestyle. The integrated management of the water resource over its entire catchment area is an efficient way to control its quantity and quality. When we treat the catchment area as a whole, this approach means coordination and dialogue between the various parties and interests involved. The efficient management of the water resource, the preservation and improvement of the quality of the groundwater, and the preservation of its quantity require cooperation between professionals, the managers of the water resource, the consumers of drinking water, and the users of the space in the area of the aquifer. The manager and guardian of the water resource is responsible for the quality of drinking water and is the party most familiar with the problems who should take new knowledge into consideration in practice. The manager is the contact point between science, legislation, and policies and can provide important information in the search for solutions. In providing healthy drinking water and efficiently managing the water resource, we must take the reciprocal influences of various urban uses of space into consideration. The wide spectrum of chemical and biological substances present in the environment has a harmful impact on human health, and it is therefore important to establish policies of control relative to activities that take place on the aquifer and affect the quality of the groundwater. The ever greater awareness of the public and its participa-tion are important elements in policies and campaigns for the protection of the quality of groundwater. The quality of the groundwater of Ljubljansko polje in part reflects the great ability of the media to expose the negative impacts caused by various urban users of space. However, the increasing concentrations of certain pollutants in the groundwater indicate that we are approaching the limits of burdening this area can handle. In the future, we must encroach on the environment with greater prudence and control, as this is the only way to preserve the quality of the groundwater. 235 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Decreasing the burdening of the environment, reducing the use of personal vehicles by improving public transportation, weighing land use considering the ecosystem, slowing the pace of suburbanization, increasing the attractiveness of living in the city center, and maintaining the suitable quality of the groundwater of Ljubljansko polje are the fundamental elements of the curative and preventive sustainable spatial policy of Ljubljana. We carried out a survey on the proposed water protection area of pumping stations for drinking water on Ljubljansko polje, a rich source of stocks of groundwater and discovered 1,228 wells. Of these, 645 were dug, 532 were with steel tube and only 21 were drilled; we were unable to classify the remaining wells according to type. One of the most outstanding modern confrontations is between the protection of sources of drinking water and agriculture. The increasing intensification of agriculture as the basic activity of the rural population and allotment holders and as an additional activity of both urban and rural populations demands ever larger quantities of quality water for irrigation. The fact that farmers, the users of extensive irrigated surfaces, demonstrate an inappropriate attitude toward the environment is of particular concern. The use of water from water catchment areas is gradually changing. While once water was primarily used for people and cattle, in modern times it is used mostly for watering and irrigating cultivated land. We believe that the situation regarding the exploitation of groundwater should be changed sys-tematically. For wells now in use, the following measures are necessary: • systematic analyses of the quality of the water in sample wells; • improvement of wells with poor quality water (renovating the interior of wells, ensuring the impermeability of the area surrounding the wells, arranging the suitable inclination of the immediate area around wells); • repair and maintenance of dung pits, dunghills, cesspools, and the sewage system network; • the immediate halting of identified releases of waste water into wells from various sources (e. g., barns, factories); • monitoring of the quantity of water collected in wells should be introduced; • in a short period of time, those users who collect more water than they need for normal household use should acquire the appropriate permits in accordance with the valid legislation on irrigation systems. The fate of abandoned wells should be considered. Two possible options are the destruction of these wells by filing them in or their restoration in accordance with modern technology and standards. Given the trend we have witnessed in the last decade, a further increase mostly in the number of wells with steel tube owned or used by allotment holders is to be expected since the cost of such water installations is relatively small due to the relatively shallow level of the groundwater. We believe that all new users, without exception, should acquire water permits and, if necessary, building permits. 236 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 18 VIRI IN LITERATURA Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004: Arhivsko gradivo. Ljubljana. Aller, L., Bennet, T., Lehr J. H., Petty R. J., Hackett, G. 1987: DARSTIC: A Standardized System for Eva-luating Ground Water Pollution Potential Using Hydrogeological Settings. Washington. APHA 1998: Standard methods for the examination of water and wastewater, 20th edition. Baltimore. Arhiv Republike Slovenije 1825. Mape franciscejskega katastra 1825. Podatki dobljeni na spletnem naslo-vu: http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm. Prebrano, maj 2004. Auersperger, P., Kus, J. 2002: Herbicides and their degradation products in groundwater of Ljubljansko Polje. 7th International Symposium Advances in Analytical Separation Science. Pörtscach/Wört-hersee. Auersperger, P., Kus, J. 2003: Spremljanje koncentracije 2,6-diklorobenzamida v podtalnici Ljubljanskega polja. Zbornik Slovenski kemijski dnevi 2003. Maribor, zgo{~enka. Balaban, J. 1998: Razvojni projekt Koper 2020. Koper. Bole, J. 1967: Polì iz freati~nih voda Jugoslavije. Razprave SAZU IV–10. Ljubljana. Bou, C. 1974: Recherches sur les eaux souterraines. Annales de Spéléologie 29. Paris. Brancelj, A. 1992: Podzemna favna rakov (Arthropoda: Crustacea) v dveh vodnih jamah na Kra{kem robu. Annales 2. Koper. Brancelj, A. 1996: Favna rakov ceponòcev (Crustacea: Copepoda) v celinskih vodah. Narava Slovenije, stanje in perspektive, Zbornik prispevkov o naravni dedi{~ini Slovenije. Ljubljana. Brancelj, A. 1997: Alona stochi, n. sp. – the third cave-dwelling cladoceran (Crustacea: Cladocera) from the Dinaric region. Hydrobiologia 360. Den Haag. Brancelj, A. 2001: Male of Moraria radovnae Brancelj, 1988 (Copepoda, Crustacea), and notes on ende-mic and rare copepod species from Slovenia and neighbouring countries. Hydrobiologia 453/454. Den Haag. Brancelj, A. 2002: Microdistribution and high diversity of copepoda (Crustacea) in a small cave in central Slovenia. Hydrobiologia 477. Den Haag. Brancelj, A. v tisku: Elaphoidella millennii and Elaphoidella tarmani, two new species of Harpacticoida (Crustacea: Copepoda) from central Slovenia. Hydrobiologia, X. Den Haag. Brancelj, A.: lastna opazovanja. Bre~ko Grubar, V., Ku{ar, S., Plut, D. 2000: Regionalna vloga in pokrajinska obremenjenost talne vode Ljubljanskega polja. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Bre~ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja – najpomembnej{i vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Bre~ko, V. 1998: Pokrajinske zna~ilnosti obmo~ij virov pitne vode v jugovzhodni Ljubljanski kotlini. Geografski vestnik 70. Ljubljana. Breznik M., 1976: Metodologija za{~ite podzemne pitne vode ter dolo~itve varstvenih obmo~ij in pasov. Ljubljana. Breznik, M. 1988: Analiza odlokov o za{~iti ljubljanskih virov pitne vode. Ljubljana. Bricelj, M., 1991: Sava, reka in ~lovek. Ljubljana, 110 str. Brilly, M. 1988: Matemati~ni model Ljubljanskega polja. Ljubljana. Brilly, M. 1989: Model podtalnice Ljubljanskega polja. Acta hydrotechnica 7. Ljubljana. Brilly, M., Vidmar, A., Toman, M., Urbani~, G. 2002: Meritve ponikovanja vode iz struge reke Save z infiltracijskim zabojem. Ljubljana. Camacho, A. I. 1992: A classification of the aquatic and terrestial subterranean environment and their associated fauna. The natural history of biospeleology. Madrid. Civita, M. 1990: La valutacione della vulnerabilita degli acquiferi allquinamento. – Proc.1sr. Con. Naz.: »Protezione e Gestione della Acque Sotterrane: Metodologie, Techologie e Obiettivi«. Marano sul Panaro. 237 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Civita, M., De Maio, M. 1997: SINTACS, Un sistema parametrico per la vallutacione e la cartografia della vulnerabilita degli aquiferi all'inquinamento, Metodologia & automatizzaazione. Bologna. CORINE Land Cover Slovenija 2000, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana, 2003. Council Directive of 12 December 1991 concerning the protection of waters against pollution caused by nitrates from agricultural sources. Uradni list Evropske Unije 91/676/EEC, Bruselj. Creuzé des Châtelliers, M. 1991: Geomorphological processes and discontinuities in the macrodistri-bution of the interstitial fauna. A working hypothesis. Verhandlungen – Internationale Vereinigung für Theoretische und Angewandte Limnologie, 24. Stuttgart. ^ergan Z., Dolni~ar, P., Su{in, J., Verbi~, Ja., Verbi~, Jo., Ugrinovi}, K., Zemlji~, A., Maslo, G. 2003: Usmerjanje kmetijstva na vodovarstvenih obmo~jih Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana. ^uden Osredkar, D., Pintar, M. 2003: Postopek pridobitve dovoljenj in soglasij za namakalni sistem. Ljubljana. Cunder, T. 2000: Sedanje stanje in razvojne mònosti kmetijstva. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Danielopol, D. L. 1980: The role of the limnologist in ground water studies. Internationale Revue der Gesamten Hydrobiology, 65. Berlin. Danielopol, D. L. 1982: Phreatobiology reconsidered. Polskie Archiwum Hydrobiologii 29. Var{ava. Danielopol, D. L. 1989: Groundwater fauna associated with riverine aquifers. Journal of the North Ame-rican Benthological Society 8. Lawrence, Kansas. Danielopol, D. L. 1991: Spatial distribution and dispersal of interstitial Crustacea in alluvial sediments of a backwater of the Danube at Vienna. Stygologia 6. Leiden. Danielopol, D. L., Pospisil, P. 2001: Hidden biodiversity in the groundwater of the Danube Flood Plain National Park (Austria). Biodiversity and Conservation 10. Amsterdam. Danielopol, D. L., Pospisil, P., Rouch, R. 2000: Biodiversity in groundwater: a large-scale view. Trends in Ecology and Evolution 15–6. London. DHI, 2000: MIKE SHE WM – User Manual. DHI Water & Environment. Horsholm. Dobra kmetijska praksa pri gnojenju. Ljubljana, 2002. Dole-Olivier, M.-J., Creuzé des Chatelliers, M., Marmonier, P. 1993: Repeated gradients in subterranean landscape – example of the stygofauna in the alluvial floodplain of the Rhone River (France). Archiv für Hydrobiologie 127. Stuttgart. Dole-Olivier, M.-J., Marmonier, P., Creuzé des Chatelliers., M., Martin, D. 1994: Interstitial fauna associated with the alluvial floodplains of the Rhone River (France). Groundwater Ecology. New York. Dominguez, R. 2004: Water balance in Hydrological Basins. Medmrèje: www.iwrn.net/doming.htm, 20. 4. 2004. Drobne, F., Mencej, Z., Brilly, M. 1997: Preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~je mesta Ljubljane in okolice. Ljubljana. Emisije v vode. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 2002. EURAU position paper EU1-01-A56, Keeping Raw Drinking Water Resources Safe from Pesticides. Europe's environment: the second assessment, 2001. Frantar, P. 2003: Preto~ni reìmi na reki Savi in njihove spremembe med obdobjem 1961–1990 in 1991–2000. Mi{i~ev vodarski dan. Maribor. Frantar, P. 2003: Corine Land Cover. Seminarska naloga na podiplomskem {tudiju geografije, za izpit pri dr. O{tir Sedej. Cerklje na Gorenjskem. Gabrovec, M. 1998: Cerkljansko, [kofjelo{ko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje. Slovenija, Pokrajine in ljudje. Ljubljana. Gabrovec, M., Pavlin, B., Sluga, G. 2000: Dostop do javnega potni{kega prometa v Ljubljanski urbani regiji. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljansko geografsko dru{tvo. Ljubljana. Gibert, J. 2001: Basic attributes of groundwater ecosystems. Groundwater ecology: a tool for management of water resources. Luxembourg. 238 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Gibert, J., Stanford, J. A., Dole-Olivier, M.-J., Ward, J. V. 1994: Basic attributes of groundwater ecosystems and prospects for research. Groundwater Ecology. New York. Habi~, P. 1996: Ogroènost in varstvo voda v ob~ini Vrhnika. Vrhni{ki razgledi 1. Vrhnika. Hahonina, K. 2004: Ljubitelji {tihanja. Mladina 23, Ljubljana. Hounslow, A. W. 1995: Water Quality Data, Analysis and Interpretation. Oklahoma. IDWR – Idaho department of water resources, 2004: Treasure Valley Hydrology. Medmrèje: www.idrw.state.id.us/tvalley, 20. 4. 2004. Jamnik, B., Refsgaard, A., Janà, M., Kristensen, M. 2001: Water Resources Management Model for Ljubljana City. Elsinore, zgo{~enka. Janà, M., Prestor, J. 2002: Karta ranljivosti s parametri, Preverba in dopolnitev strokovnih podlag za dolo~itev varstvenih pasov vodnih virov centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v MOL – Ljubljansko polje. Ljubljana. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija: Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2004. Karpe, F. 1991: Smernice za sanacijo obmo~ij varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani. Ljubljana. Kladnik D., Smrekar A. 2002: Kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih s poudarkom na popisu gnoji{~ in gnojnih jam. Ljubljana. Kladnik, D. 2000: Uveljavljanje intenzivnega pridelovanja v rastlinjakih. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Kladnik, D. 2002: Pomen in perspektive zasebnega kmetijstva znotraj strnjeno pozidanih delov Ljubljane. Ljubljana. Kladnik, D. 2003: Pomen in perspektive kmetijstva znotraj ljubljanskega avtocestnega obro~a. Geografski vestnik 75-2. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I. 2000: Prostorski, okoljski, socialni in gospodarski u~inki intenzivnega kmetovanja v rastlinjakih. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2003a: Dung installations as dangerous point sources burdening the groundwater of Ljubljansko polje. Acta geographica Slovenica 43-2. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2003b: Integralna obremenjenost prodnih ravnin Slovenije. Generalni plan urbanisti~nega razvoja. Glasnik 6. Ljubljana, 1966. Geografija in njene aplikativne mònosti, Dela 18. Ljubljana. Kladnik, D., Smrekar, A. 2002: Kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih s poudarkom na popisu gnoji{~ in gnojnih jam. Ljubljana. Kladnik, D., Smrekar., A. 2003: Voda ima prednost – gnojne jame grozijo podtalnici Ljubljanskega polja. Delo (7. april 2003). Ljubljana. Knapitsch, B. 1886: Poro~ilo o kemijskih preiskavah nekaterih pitnih voda. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana. Knauer, N. 1991: Kako kmetijstvo obremenjuje okolje – mònosti za ekolo{ko ustrezno gospodarjenje. Sodobno kmetijstvo 10. Ljubljana. Kolar, J. 1983: Odvod odpadne vode iz naselij in za{~ita voda. Ljubljana. Kolbezen, M., Pristov, J. 1998: Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana. Kova~i~, M. 1985: Specifi~nosti kmetijske proizvodnje v primestnem obmo~ju. Prostorska preobrazba obmestnih vasi. Ljubljana. Kranjc, S. 1995: Bilanca podzemnih vod R Slovenije. Ljubljana. Kristensen, M., Andersson, U., Soerensen, H. R., Refsgard, A., Gustavsson, L. G., 2000.: Water Resources Management Model for Ljubljansko Polje and Ljubljansko Barje. Ljubljana. Ku{ar, S. 2000: Geografske zna~ilnosti odlagali{~ odpadkov na Ljubljanskem polju. Ljubljana. Lampi~, B. 2000: Izbrani razvojni in okoljevarstveni problemi slovenskega podeèlja z vidika sonaravnega razvoja. Geographica Slovenica 33-1. Ljubljana. Lapajne, S., Osvald, L. 2000: Merila kakovosti in ~istosti vode. Kakovost pitne vode. Ljutomer. Ljubljana. Enciklopedija Slovenije 6 (K–M), Ljubljana 1971, s. 218–246. 239 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Lesko{ek, M. 1993: Gnojenje. Ljubljana. Lesko{ek, M., Miheli~, R. 1998: Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje, 1. del: Poljedelstvo in travni{tvo. Ljubljana. Mardhel, V., Frantar, P., Uhan, J., Andjelov, M. 2004: Index of development and persistence of the river networks as a regional information on groundwater vulnerability potencial in Slovenia. Groundwater vulnerability assessment and mapping. Ustron. Marki~, M., Urbanc, J., Pezdi~, J., Marin, M. 1991: Determining the origin of waters flowing into the Seno-vo mine by hydrogeochemical and isotopic methods. 4th International Mine Water Congress. Poertschach. Maslo, G. 2002: Kmetijstvo na zavarovanih pasovih pitne vode. Ljubljana 7/5-6. Ljubljana. Meden, S., Savi}, V., Repnik, Z. 1978: Hidrolo{ke razmere obstoje~ega reìma podtalnice na obmo~- ju ^rnu~e–[entjakob. Ljubljana. Medved, J. 1970: Spremembe v izrabi zemlji{~a in preslajanje kme~kega prebivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih, Geografski vestnik 42. Ljubljana, str. 3–30. Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana. Melik, A. 1930: Razvoj Ljubljane. Geografski vestnik V, {t. 1–4, Ljubljana, s. 93–137. Mencej, Z. 1981: Aluvialni vr{aj @elimelj{~ice. Geologija 24. Ljubljana. Mencej, Z., @lebnik, L., Rogelj, J., Strojan, M., Pader~i~, M. 1989: Raziskave podtalnice na Ljubljanskem barju. Geolo{ki zavod Ljubljana, Ljubljana. Mestna ob~ina Ljubljana: Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2003. Mestna ob~ina Ljubljana: Digitalni ortofoto posnetki. Ljubljana, 1999. Me{trov, M. 1960: Faunisti~ko-ekolo{ka i biocenolo{ka istraìvanja podzemnih voda savske nizine. Biolo{ki Glasnik 13. Zagreb. Mikuli~, Z. 1997: Falling groundwater levels of Ljubljana aquifer. Groundwater in the Urban Environment: Processes and Management. Rotterdam. Mikuli~, Z., Gajsar, P., Steklasa, F. 1995: Reìm podtalnice v ravninskih vodonosnikih Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2002. Karta dejanske rabe tal. Ljubljana. Nacionalni program varstva okolja. Uradni list Republike Slovenije 83/1999. Ljubljana. Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Uradni list Republike Slovenije 34/2000. Ljubljana. Odlok o obmo~jih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij, ogroènih zaradi fitofarmacevtskih sredstev. Uradni list Republike Slovenije 97/2002. Ljubljana. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 17/1981, 30/1981, 15/1983, 15/1984. Ljubljana. Odlok o urbanisti~nem programu za obmo~je mesta Ljubljane. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 28/1972. Ljubljana. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 18/1977. Ljubljana. Odlok o varstvu virov pitne vode. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988. Ljubljana. Odredba o prepovedi uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov diklobenil, na nekmetijskih povr{inah na obmo~ju Ljubljanskega polja. Uradni list Republike Slovenije 23/2002. Ljubljana. Odum, E. P. 1971: Fundamentals of ecology. Eastbourne. Okolje v Sloveniji 2002. Ljubljana. 2003. Okvirna vodna direktiva, 2000. Uradni list Evropske unije 2000/60, Bruselj. Orghidan, T. 1959: Ein neuer Lebensraum des Unterirdischen Wassers der hyporheischen Biotope. Archiv für Hydrobiologie 55. Stuttgart. Pak, M. 2000: Funkcijska zgradba. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. 240 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Palmer, M. A., Bely, A. E., Berg, K. E. 1992: Response of invertebrates to lotic distubance: a test of the hyporheic refuge hypothesis. Oecologia 89. Berlin. PASCALIS, 2004, Arhivsko gradivo projekta. Ljubljana. Pelc, S., Urbanc, M. 1998: Krimsko hribovje in Meni{ija. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana. Petek, F. 2002: Metodologija vrednotenja sprememb rabe tal v Sloveniji med letoma 1896 in 1999. Geografski zbornik XLII. Ljubljana, str. 61–97. Petek, F. 2004: Spremembe rabe tal v 19. in 20. stoletju v slovenskem alpskem svetu. Doktorska diser-tacija. Ljubljana. Pintar, M., Matajc, I. 2001: Poraba vode za namakanje – primerjava teorije in prakse. 12. Mi{i~ev vodarski dan 2001. Maribor. Pipan, T. 2003: Ekologija ceponònih rakov (Crustacea, Copepoda) v prenikajo~i vodi izbranih kra{kih jam. Ljubljana. Pleskovi~, M. 1969: [tudija podtalnice Ljubljanskega polja. Ljubljana. Plut, D. 2000: Okoljevarstvene razsènosti (nesonaravnega) prostorskega razvoja Ljubljane. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Plut, D. 2002: Vodni viri Ljubljane kot razvojni in omejitveni dejavnik. Geografija Ljubljane. Ljubljana. Popis gnoji{~ in gnojnih jam na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. In{titut za geografijo, Ljubljana, 2002. Plut, D., 2003. Geografske teoreti~ne in metodolo{ke zasnove preu~evanja degradacije okolja. Univerza v Ljubljani. Popis kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji 2000. Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, 2001. Popis odlagali{~ odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana. Oikos, Domàle, 1996. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, 2003. Popis sadjarstva 1997. Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, 1997. Popis vodnjakov in vrtin na obmo~ju varovanja vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2003. Popis vrtnarstva v Republiki Sloveniji 2000. Rezultati raziskovanj 765. Ljubljana, 2001. Poro~ilo o kakovosti podzemne vode aluvijalnih vodonosnikov leta 2003. Ljubljana, 2004. Pospisil, P. 1992: Sampling methods for groundwater animals of unconsolidated sediments. The natural history of biospeleology. Madrid. Prah, L. 1978: Pronicanje naftnih derivatov v pe{~enoprodnih materialih. Ljubljana. Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti podzemne vode. Uradni list Republike Slovenije 11/2002, Ljubljana. Pravilnik o pitni vodi, Uradni list Republike Slovenije 19/2004, 35/2004. Ljubljana. Pregled vodnjakov, ugotovitev stanja, {tevila in uporabnost na obmo~ju krajevnih skupnosti Dravlje, Ljubljana [entvid, Vìmarje-Brod, Komandanta Staneta, Hinka Smrekarja in Zgornja [i{ka. Splo{ni ljudski odbori v KS ob~ine Ljubljana [i{ka. Ljubljana, 1974. Preskrba mesta Ljubljana z vodo s privatnimi vodnjaki v vojnem ~asu. Ljubljana, 1941. Prestor, J., Urbanc, J., Janà, M., Rikanovi~, R., Bizjak, M., Medi~, M., Strojan, M. 2002: Preverba in dopolnitev strokovnih podlag za dolo~itev varstvenih pasov vodnih virov centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v MOL – Ljubljansko polje. – Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Promet 1998, podatki o {tetju prometa na dràvnih cestah v Republiki Sloveniji. Ljubljana, 1999, zgo{~enka. Promet 2000, podatki o {tetju prometa na dràvnih cestah v Republiki Sloveniji. Ljubljana, 2001, zgo{- ~enka. Promet 2002, podatki o {tetju prometa na dràvnih cestah v Republiki Sloveniji. Ljubljana, 2003, zgo{- ~enka. 241 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Prometna analiza cestnega omrèja Ljubljane. Ljubljana, 1999. Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana, Prostorska zasnova. Ljubljana, 2002. Radinja, D. 1951: Sava na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 23. Ljubljana. Rebernik, D. 1992: ^lenitev Ljubljane na mestne ~etrti. Ljubljana. Rebernik, D. 2000: Morfolo{ka zgradba. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Refsgaard, A., Gustavsson, L. 2000. Water Resources anagement Model for Ljubljansko Polje and Ljubljansko Barje – Final Report. Horsholm. Rejec Brancelj, I. 2000: Okoljski u~inki intenzivnega kmetovanja v rastlinjakih. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 2000: Podeèlska okoljsko ob~utljiva obmo~ja. Geographica Slovenica 33-1. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 2001: Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 2003: Kmetijstvo v Sloveniji z vidika obremenjevanja okolja. Geografski vestnik 75-2. Ljubljana. Ritonja, I. 1996: Ocena pridelovanja melioracijskega sistema Podlipska dolina po desetletnem obrato-vanju. Ljubljana. Rundle, S. D., Bilton, D. T., Galassi, D., Shiozawa, D. K. 2002: The geographical ecology of freshwater fauna. Freshwater meiofauna: biology and ecology. Leiden. Rus A. in Stani~ I 1993: ^lenitev mesta Ljubljane. Ljubljana Rus A. in Stani~ I. 1994: ^lenitev mesta Ljubljane, II. faza. Ljubljana. Simon~i~, A. 2003: Ocena stanja na podro~ju obremenitve podtalnice s fitofarmacevtskimi sredstvi na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. @alec. Simon~i~, A. 2004: Ocena stanja na podro~ju obremenitve tal ter podtalnice s fitofarmacevtskimi sredstvi na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. @alec. Simon~i~, A., Knapi~, M., Bukovec, P., Ko{ir, I. J., Malovrh, M., Zupan, M., Vr{~aj, B., Rupreht, J., [porar, M., Suhadolc, M. 2004a: Ocena stanja ter izdelava meril in ukrepov za u~inkovit nadzor, sanacijo in preventivo pri ohranjanju kakovosti pitne vode kot posledica uporabe fitofarmacevtskih sredstev na modelu Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana. Simon~i~, A., Knapi~, M., Bukovec, P., Matjà-Petek, K., Malovrh, M., Zupan, M., Vr{~aj, B., Rupreht, J., [porar, M., Suhadolc, M., Miheli~, R., Lobnik, F., Gr~man, H. 2004b: Izdelava meril za pripravo postopkov in programov uporabe fitofarmacevtskih sredstev na obmo~jih z omejeno rabo. Ljubljana. Simoneti, M., Bevk, J., Pintar, M., Zupan, M., Gaj{ek, P., Golobi~, M., Ple{ko, R., Bevk, M. 1997: Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani. Ljubljana. Sket, B. 1981: Niphargobates orophobata n. g., n. sp. (Amphipoda, Gammaridae s. l.) from cave waters in Slovenia (NW Yugoslavia). Biolo{ki vestnik 29. Ljubljana. Sket, B. 1994: Distribution patterns of some subterranean Crustacea in the territory of the former Yugoslavia. Hydrobiologia 287. Den Haag. Sket, B. 1996a: Podzemeljski habitati v Sloveniji – ogroènost in varstvo. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Ljubljana. Sket, B. 1996b: Biotic diversity of hypogean habitats in Slovenia and its cultural importance. Biodiversity: International biodiversity seminar, ECCO XIV. Meeting. Ljubljana. Sket, B. 1996c: Vi{ji raki – sestava favne in njena ogroènost. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Ljubljana. Sket, B. 1999: The nature of biodiversity in hypogean waters and how it is endangered. Biodiversity and Conservation 8. Amsterdam. Sket, B., Velkovrh, F. 1980: Postojnsko-planinski jamski sistem kot model za preu~evanje onesnaè- nja podzemeljskih voda. Na{e jame 22. Ljubljana. Sket, B., Velkovrh, F. 1981: Phreatische Fauna in Ljubljansko Polje (Ljubljana-Ebene, Jugoslawien) – ihre ökologische Verteilung und zoogeographische Beziehungen. International Journal of Speleology 11. New York. 242 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slovenske èleznice. Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2004. Spremljanje izvajanja energetske bilance v mestu Ljubljana v letu 1998 in izra~un emisij {kodljivih snovi. In{titut za energetiko, Ljubljana, 1999. Su{in, J., @nidar{i~-Pongrac, V., Kmecl, V., Bantan, I., Jenko A., Kuhar, [. 2002a: Monitoring rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, Poro~ilo za leto 2001. Ljubljana. Su{in, J., @nidar{i~-Pongrac, V., Kmecl, V., Bantan, I., Jenko A., Kuhar, [. 2002b: Monitoring rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, Poro~ilo za leto 2002. Ljubljana. Su{in, J., @nidar{i~-Pongrac, V., Kmecl, V. 2003a: Problematika urejenosti gnojnih objektov in gnojilnih navad kmetov na vodovarstvenem obmo~ju mestne ob~ine Ljubljana ter njihov vpliv na kakovost vodnih virov. Varovanje vodnih virov in kakovost vodovodne in embalirane pitne vode '03, Zbornik simpozija. Ljubljana. Su{in, J., @nidar{i~-Pongrac, V., Kmecl, V., Bantan, I., Jenko A., Kuhar, [. 2003b: Monitoring rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, Poro~ilo za leto 2003. Ljubljana. [ebenik, I. 1994: Pokrajinske zna~ilnosti manj{ih neurejenih odlagali{~ odpadkov v Sloveniji. Geographica Slovenica 26-1. Ljubljana. [olc, L. 1967: Tehnologija vode. Ljubljana. Sonc, S. 1934: Razvoj ljubljanskega mestnega vodovoda. Kronika slovenskih mest 4-I. Ljubljana. [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B. 2002: Izstopajo~i okoljski problemi v Ljubljani. Geografija Ljubljane. Ljubljana. [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: [tudija ranljivosti okolja (meto-dologija in aplikacija). Geographica Slovenica 35/1-2. Ljubljana. [pes, M., Lampi~, B., Smrekar A. 1995: The cultural and economic conditions of decision – making for sustainable city, case study: Ljubljana. Moravian Geographical Reports 3-1/2. Brno. [pes, M., Lampi~, B., Smrekar A. 2001: Influence of physical and social factors on the quality of urban environment in Ljubljana. Moravian Geographical Reports 9-1. Brno. Srebrenovi}, D. 1986: Primijenjena hidrologija. Zagreb. Statisti~ni letopis Slovenije. Ljubljana, 2002. Stenkeen, B. 1998: Die Grundwasser-fauna, Ein Vergleich zweier Grundwasser-landschaften in Baden-Württemberg. Landsberg. Stepan~i~, D., Lobnik, F. 1985: Osnovna pedolo{ka karta Slovenije 1 : 50.000, Komentar k listu Ljubljana. Ljubljana. Strgar, I. 2000: Gramoznice v obmo~ju varstvenih pasov vodarn Ljubljanskega polja – mnenje. Ljubljana. Strokovno navodilo o urejanju gnoji{~ in greznic. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 10/1985. Ljubljana. Stur, D. 1886: Wasserversorgungs – Frage der landeshauptstadt Laibach. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana. Su{in, J., @nidar{i~-Pongrac, V., Kmecl, V. 2003: Problematika urejenosti gnojnih objektov in gnojilnih navad kmetov na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana ter njihov vpliv na kakovost vodnih virov. Ljubljana. Tappe, W., Groeneweg, J., Jantsch, B. 2002: Diffuse atrazine pollution in German aquifers. Biodegradation 13. Dordrecht. Teutsch, G., Ptak, T., Schwartz, R., Holder, T. 2000: Ein neues integrales Verfahren zur Quantifizierung der Grundwasserimmission, Teil I: Beschreibung der Grundlagen. Grundwasser – Zeitschrift der Fachsektion Hydrogeologie 4. Brandenburg. Tri{i~, N. 1995: Zna~ilne gladine podtalnice v Sloveniji. Ljubljana. Uhan, J. Krajnc, M. 2003: Podzemna voda, Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana. Urbanc, J., Jamnik, B., 1998: Izotopske raziskave podzemne vode Ljubljanskega polja. Geologija 41. Ljubljana. 243 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Ljubljana. Uredba o dolo~anju statusa zaradi fitofarmacevtskih sredstev ogroènega obmo~ja vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij in o ukrepih celovite sanacije. Uradni list Republike Slovenije 97/2002. Ljubljana. Uredba o kakovosti podzemne vode. Uradni list Republike Slovenije 11/2002. Ljubljana. Uredba o kemijskem stanju povr{inskih voda. Uradni list Republike Slovenije 11/2002. Ljubljana. Uredba o obmo~ju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroènega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov. Uradni list Republike Slovenije, 68/2003. Ljubljana. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Uradni list Republike Slovenije, 120/2004. Ljubljana. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uradni list Republike Slovenije 1996/68, 35/2001, 29/2004. Ljubljana. Usmerjanje kmetijstva na vodovarstvenih obmo~jih Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana, 2002. Vester, F. 1991: Kriza prenaseljenih obmo~ij: o razvijanju ekosistemskega mi{ljenja. Ljubljana. Vink, A. P. A. 1983: Landscape ecology and land use. London, New York. Vrba, J., Civita, M. 1994: Assesment of Groundwater Vulnerability, Guidebook on Mapping Groundwater Vulnerability. International Contributions to Hydrology 16. Hannover. Ward, J. V., Bretschko, G., Brunke, M., Danielopol, D., Gibert, J., Gonser, T., Hildrew A. G. 1998: The boundaries of river systems: the metazoan perspective. Freshwater Biology 40. Oxford. Werner, A. 1998: TRACI – An example for mathematical tracing interpretation model. Tracing Techni-que in Geohydrology. Rotterdam. White, D. S. 1993: Perspectives on defining and delineating hyporheic zones. Journal of the North Ame-rican Benthological Society 12. Lawrence, Kansas. Williams, D. D. 1993: Nutrient and flow vector dynamics at the hyporheic/groundwater interface and their effects on the interstitial fauna. Hydrobiologia 251. Den Haag. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije, 67/2002. Ljubljana. Zaporozec, A. 1994: Concept of Groundwater Vulnerability, Guidebook on Mapping Groundwater Vulnerability. International Contributions to Hydrology 16. Hannover. @ibrik, K. 1969: Hidrolo{ke razmere obstoje~ega reìma podtalne vode Ljubljanskega polja. Ljubljana. @lebnik, L. 1968: Poro~ilo o geolo{kih in hidrogeolo{kih razmerah na Ljubljanskem polju. Ljubljana. @lebnik, L. 1971: Pleistocen Kranjskega, Sor{kega in Ljubljanskega polja. Geologija 14. Ljubljana. @lebnik, L. 1990: Vpliv geolo{kih dogajanj v pleistocenu na povr{inske in podzemne vode. Geologija 33. Ljubljana. 244 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 19 SEZNAM SLIK Slika 1: Povr{je Ljubljanskega polja je uravnano zaradi prodnega nanosa, odloènega na dnu tektonske udorine. Na njivi so {e vidne sledi nekdanjih rokavov Save. 13 Slika 2: Pregledni zemljevid Ljubljanskega polja. 15 Slika 3: Hidrografski zemljevid ljubljanske okolice iz leta 1888, ki ga je pripravil Dionizij Stur. 18 Slika 4: Vodonosnik sestavljajo plasti proda in konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo plasti gline. 19 Slika 5: Hidrogeolo{ki prerez Ljubljanskega polja. 20 Slika 6: Globina do gladine podzemne vode je razli~na, ponekod samo 5 metrov. 21 Slika 7: Sava prek obrènega vodonosnika napaja ljubljansko podzemno vodo. 21 Slika 8: Gladina podzemne vode Ljubljanskega polja med letoma 1891 in 2003. 22 Slika 9: Tla so relativno plitva, lahka in dobro prepustna za vodo, zelo primerna za kmetijsko rabo. 24 Slika 10: Naravne razmere vodonosnika kljub intenzivni rabi tal zaenkrat {e omogo~ajo ustrezno kakovost vode. 24 Slika 11: Mese~na koli~ina padavin in evapotranspiracije v mm v Ljubljani za Beìgradom v obdobju 1961–1990. 28 Slika 12: Preto~ni koeficienti reke Save v [entjakobu v dveh obdobjih (Frantar 2003). 29 Slika 13: Ugotovljena je velika medsebojna povezanost pretokov Save in nihanja gladin podzemne vode. 30 Slika 14: Povpre~ne mese~ne gladine podzemne vode v Kle~ah in Hrastju ter vodostaji na reki Savi od leta 1974 do leta 2000 (skala vodostaja vodomerne postaje Medno na Savi je na desni strani). 31 Slika 15: Gladine podzemne vode merijo v Kle~ah è od leta 1890. 32 Slika 16: Gramozna jama kot indikator nivoja podzemne vode na vzhodnem delu Ljubljanskega polja pri Zalogu. 33 Slika 17: Mo~virnata vegetacija na vzhodnem delu Ljubljanskega polja pri Zgornjem Ka{lju nakazuje visoko gladino podzemne vode. 33 Slika 18: Povpre~ne mese~ne gladine podzemne vode na Ljubljanskem polju v obdobjih 1974–1990 in 1990–2000 (Agencija Republike Slovenije za okolje 2004). 34 Slika 19: Antropogeni vpliv na Ljubljanskem polju (Mikuli~ 1997). 35 Slika 20: Shematski prikaz smeri toka podzemne vode in koli~inska ocena elementov vodne bilance. 37 Slika 21: Obmo~ja modelov (Kristensen s sodelavci 2000). 40 Slika 22: Shematski prikaz modela MIKE SHE (DHI 2000). 41 Slika 23: Modelirana gladina in hitrosti pretakanja podzemne vode 27. avgusta 1993 – nizke vode. 43 Slika 24: Modelirana gladina in hitrosti pretakanja podzemne vode 5. novembra 1992 – visoke vode. 44 Slika 25: Lokacije injiciranja sledil in vzor~evalnih vrtin za sledilni poskus v vodarni Hrastje. 47 Slika 26: Priprava na vzor~enje podzemne vode za kombinirani sledilni poskus. 48 Slika 27: Koncentracija bromida v odvisnosti od ~asa v vodnjaku Hrastje 4, PH-1 in PAC-6 po injiciranju bromida v PH-3 (21. november 2002). 49 Slika 28: Koncentracija bromida v odvisnosti od ~asa v vodnjakih Hrastje 4, 1a in 8 po injiciranju bromida v PH-3 (21. november 2002). 49 Slika 29: Koncentracija uranina v odvisnosti od ~asa v LP Obrije, MV-1 in v vodnjakih Hrastje 3, 5 in 6 po injiciranju uranina v PAC-9 (21. 11. 2004; s prekinjeno vodoravno ~rto je ozna~ena meja zaznavnosti za uranin, vzor~en v vrtinah, in z neprekinjeno vodoravno ~rto za uranin, vzor~en v vodnjakih). 50 245 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Slika 30: Simulacija lege oblaka sledila iz piezometrov PH-3, PAC-9 in PAC-7 ter gramoznice Obrije po treh mesecih po za~etku poskusa. 52 Slika 31: Izotopska sestava kisika v padavinah Ljubljanskega polja in v vodnjaku Kle~e 8a v obdobju 1997–1999. 55 Slika 32: Izotopska sestava kisika v primerjalnih vodotokih. 56 Slika 33: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Kle~e 8a v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. 57 Slika 34: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Kle~e 12 v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. 58 Slika 35: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Jar{ki Brod 1 v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. 58 Slika 36: Spremembe izotopske sestave kisika v vodnjaku Hrastje 1a v primerjavi s povr{inskima vodotokoma. 59 Slika 37: Deleì reke Save v opazovanih vodnjakih na podlagi izotopske sestave kisika v vodi. 60 Slika 38: Ro~na ~rpalka na obmo~ju s plitvo podzemno vodo v okolici Zaloga. 63 Slika 39: Porazdelitev neposrednega napajanja vodonosnika, ocenjena z matemati~nim modelom (Jamnik s sodelavci 2001). 64 Slika 40: Konglomerat v gradbeni jami avtocestne obvoznice v Polju. 65 Slika 41: Obdelovalna zemlji{~a s tanko plastjo prsti in debelozrnatim aluvijalnim sedimentom na spodnji savski terasi. 66 Slika 42: Razgibana morfologija Ljubljanskega polja v Zaj~ji dobravi. 66 Slika 43: Razvitost re~ne mreè (IDPR). 68 Slika 44: Z odpadki zasuta suha struga nekdanjega vodotoka med Zadobrovo in Zalogom. 69 Slika 45: Naravna ranljivost podzemne vode, ocenjena po metodi SINTACS (Janà, Prestor, 2002). 71 Slika 46: Shema podzemnega okolja v re~nem (aluvijalnem) vodonosniku (rde~e pu{~ice – nihanje vodne gladine, ~rne pu{~ice – izmenjava povr{inske vode in podtalnice). 73 Slika 47: Vzor~enje podtalnice z metodo po Bou-Rouchu. 76 Slika 48: Deleì ìvalskih skupin v podtalnici na jùnem in jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja leta 2002 (PASCALIS 2004). 78 Slika 49: Pogosta vrsta vodne bolhe v podtalnici evropskih rek je Alona affinis (Crustacea: Cladocera). 79 Slika 50: Zna~ilen predstavnik v intersticijskih vodah – ceponoèc iz rodu Parastenocaris (Crustacea: Copepoda-Harpacticoida). Sprednji del ìvali je na levi strani slike. 79 Slika 51: [tevilo vrst ceponòcev (Crustacea: Copepoda) in vodnih bolh (Crustacea: Cladocera) v podtalnici na jùnem in jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja leta 2002 (PASCALIS 2004). 82 Slika 52: Analiza zdrùb ceponòcev (Crustacea: Copepoda) in vodnih bolh (Crustacea: Cladocera) v podtalnici na jùnem in jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja leta 2002 po metodi za razvr{~anje v skupine (klasterska analiza). Dendrogram je narejen na podlagi Jaccardovega indeksa razli~nosti, ki upo{teva prisotnost in odsotnost vrst, ne pa tudi {tevila osebkov posamezne vrste (PASCALIS 2004). 82 Slika 53: Na kakovost podzemne vode vpliva tako mestna kot tudi industrijska raba prostora. 86 Slika 54: Onesnaènje z nitrati kaè trend nara{~anja tudi v neposrednih zaledjih vodarn. 87 Slika 55: Mreà merilnih mest dràvnega monitoringa kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju. 89 Slika 56: Avtomatska merilna postaja v Hrastju. 90 246 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 57: Nekdanji industrijski vodnjak Dekorativna ob trgovinskem sredi{~u Mercator. 91 Slika 58: Vrtina Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija na Brodu. 91 Slika 59: Spremljanje vsebnosti kroma v ~rpali{~ih Hrastje in Kle~e od leta 1997 do 2002 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 96 Slika 60: Spremljanje vsebnosti nitratov v industrijskem vodnjaku Dekorativna od leta 1997 do 2002 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 96 Slika 61: Gibanje znièvanja vsebnosti atrazina v podtalnici Ljubljanskega polja za obdobje 1993–2003 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 97 Slika 62: Gibanje rasti vsebnosti tetrakloroetena v podtalnici Ljubljanskega polja za obdobje 1994–2003 (Mestna ob~ina Ljubljana 2003). 97 Slika 63: Spremembe koncentracije atrazina in desetil-atrazina na zahodnem delu vodarne Kle~e. Mejna vrednost za posamezen pesticid zna{a 0,1 μg/l, za vsoto pesticidov pa 0,5 μg/l. 98 Slika 64: Spremembe koncentracije metolaklora in atrazina ter desetil-atrazina na zahodnem delu vodarne Hrastje. Mejna vrednost za posamezen pesticid zna{a 0,1 μg/l, za vsoto pesticidov pa 0,5 μg/l. 98 Slika 65: Detajl vodnjaka na Kongresnem trgu, Boris Kobe, 1941. 101 Slika 66. Leta 1890 je v prvih 606 hi{ è pritekla pitna voda. 103 Slika 67: Upravna stavba vodarne Kle~e iz leta 1890. 104 Slika 68: Rezervoarji na mestnih vzpetinah, kot je vodohran na Ròniku, opravljajo vlogo vodnih stolpov, ki jih poznamo iz drugih ravninskih obmo~ij. 105 Slika 69: Na~rpane koli~ine vode in {tevilo prebivalcev v Ljubljani v zadnjem stoletju. 106 Slika 70: Zmanj{evanje izgub v vodovodnem sistemu, ki je skoraj tretjinsko, je pomembna naloga prihodnjih let. 108 Slika 71: Vodovodno omrèje vodarn na Ljubljanskem polju. 109 Slika 72: Oskrbovalec pitne vode zagotavlja nadzor nad njeno zdravstveno ustreznostjo. 111 Slika 73: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1955. 113 Slika 74: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1977. 114 Slika 75: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1988. 116 Slika 76: Vodovarstvena obmo~ja zahtevajo za{~itne ukrepe, ki se {e nezadostno izvajajo. 118 Slika 77: Vodovarstvena obmo~ja na Ljubljanskem polju po uredbi iz leta 2004. 119 Slika 78: Pokrovnost tal na Ljubljanskem polju leta 2000 (Corine Land Cover Slovenija 2000 2003). 122 Slika 79: Prometnice zasedajo dvajsetino zemlji{~. 123 Slika 80: Kmetijske povr{ine zavzemajo kar dve petini vseh zemlji{~. 124 Slika 81: Velike komplekse kmetijskih zemlji{~ prekinjajo obmo~ja naravne vegetacije. 124 Slika 82: Raba tal na Ljubljanskem polju leta 1999. 127 Slika 83: Sprememba rabe tal na Ljubljanskem polju med letoma 1825 in 1999. 128 Slika 84: Skoraj dve tretjini sprememb rabe tal v zadnjem stoletju predstavlja urbanizacija. 130 Slika 85: Raba tal na vodovarstvenih pasovih leta 2000 (Kladnik, Smrekar 2002). 131 Slika 86: Setvena sestava na popisanih kmetijah leta 2000 (Kladnik Smrekar 2002). 131 Slika 87: Primer kmetijske rabe tal na Ljubljanskem polju. 132 Slika 88: Shema okoljske problematike v kmetijstvu (Rejec Brancelj 2001). 136 Slika 89: Za vztrajanje v kme~kem na~inu ìvljenja na obrobju mesta je najpomembnej{i vzrok ohranjanje tradicije. 137 Slika 90: Socioekonomska sestava na preu~evanih kmetijah na vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 140 Slika 91: Ve~ kot polovica kmetij na vodovarstvenih obmo~jih je proizvodno me{anih kmetij z dopolnjevanjem ìvinorejske in poljedeljske pridelave. 142 Slika 92: Usmerjenost kmetij po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 142 247 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) Slika 93: Na~rti v zvezi s kmetovanjem na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 144 Slika 94: Seznanjenost kmetovalcev po vodovarstvenih pasovih z dovoljeno obremenitvijo ìvine na povr{insko enoto zemlji{~a (Kladnik, Smrekar 2002). 146 Slika 95: Povpre~na poraba organskih gnojil na hektar obdelovalnih zemlji{~ na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 148 Slika 96: Povpre~na poraba mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih zemlji{~ na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 148 Slika 97: Analiziranje prsti na kmetijah po vodovarstvenih pasovih glede na posestno sestavo (Kladnik, Smrekar 2002). 149 Slika 98: Na vodovarstvenih pasovih je 307 gnojnih objektov, ki ne smejo imeti prostega odtoka. 150 Slika 99: Lokacije gnojnih objektov na kmetijah po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 151 Slika 100: Urejenost gnojnih objektov po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 152 Slika 101: Primernost kapacitete gnojnih objektov po vodovarstvenih pasovih (Kladnik, Smrekar 2002). 153 Slika 102: Pripravljenost kmetovalcev po vodovarstvenih pasovih za obnovo hlevov s pripadajo~imi objekti (Kladnik, Smrekar 2002). 154 Slika 103: Rastlinjaki so obmo~ja najve~je intenzivnosti kmetovanja in so ob neustreznem gospodarjenju pomembni to~kovni obremenjevalci. 156 Slika 104: Obmo~ja rastlinjakov in vodne razmere (Kladnik, Rejec Brancelj 2000). 157 Slika 105: Delè rastlinjakov od povr{ine obdelovalnih zemlji{~ glede na usmerjenost pridelave (Kladnik, Rejec Brancelj 2000). 158 Slika 106: Vloga vrti~karstva je v pridelavi hrane sicer majhna, vendar predstavlja nena~rtovan in nenadzorovan vir obremenjevanja. 160 Slika 107: Vrti~ki pri vodarni Kle~e (Mestna ob~ina Ljubljana 1999). 162 Slika 108: Povpre~na obremenitev zemlji{~ z du{ikom v obliki ìvinskih gnojil je najmanj{a v Hrastju in najve~ja na Jar{kem produ, vendar pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi. 165 Slika 109: Aparat za dolo~anje vsebnosti rastlinam lahko dostopnih oblik du{ika (nitrat, amonij in nitrit) v tleh. 166 Slika 110: Reakcija tal. 167 Slika 111: Organska snov v tleh. 167 Slika 112: Raven fosforja in kalija v tleh je previsoka na zemlji{~ih z vrtninami, medtem ko je na polj{~inah in travno deteljnih me{anicah bolj enakomerna. 168 Slika 113: Oskrbljenost tal s fosforjem, kalijem in magnezijem po òjih vodovarstvenih pasovih. 168 Slika 114: Oskrbljenosti tal s fosforjem (desno) in kalijem (levo) po posameznih skupinah kultur. 169 Slika 115: Delè zemlji{~ s pove~animi ostanki nitratnega du{ika v tleh po posameznih skupinah kultur (v %). 170 Slika 116: Raziskave rodovitnosti tal kaèjo, da gnojilne navade kmetov v veliki ve~ini niso v skladu z navodili dobre kmetijske prakse pri gnojenju. 170 Slika 117: Najve~jo obremenitev s fitofarmacevtskimi sredstvi {e vedno predstavljajo triazini in sicer atrazin ter destilatrazin. 172 Slika 118: Na prostem prevladuje med vrtninami pridelovanje zelja in solatnic, zlasti na òjih varstvenih pasovih virov pitne vode. 175 Slika 119: Industrija se je naselila po vsem mestnem obrobju, ena najpomembnej{ih je industrijska cona v Mostah. 180 248 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Slika 120: Med gorenjsko in kamni{ko èlezni{ko progo se je ob Litostroju namestilo ve~ industrijskih obratov. 180 Slika 121: Nevarne snovi dovaàjo do industrijskih objektov tudi po èleznici nad vodonosnikom. 181 Slika 122: Razporeditev industrijskih in obrtnih dejavnosti v Ljubljani. 182 Slika 123: Deleì emisij ogljikovega dioksida, `veplovega dioksida, du{ikovih oksidov in pra{nih delcev po sektorjih leta 1998 (Spremljanje izvajanja … 1999). 183 Slika 124: Koli~ina prodane vode v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, po Bre~ko 1998). 184 Slika 125: @ivilska industrija je pomemben obremenjevalec tako vode kot tudi zraka. 185 Slika 126: Delè posameznih ~istilnih naprav glede na koli~ino ~i{~ene odpadne vode (Emisije v … 2002). 186 Slika 127: Raba tal na prodni ravnici Ljubljanskega polja. 189 Slika 128: Mestna raba tal. 190 Slika 129: Mestne povr{ine se vse bolj zajedajo v zelena obmo~je Ljubljane, ki imajo pomembno vlogo pri varovanju podtalnice. 191 Slika 130: Nekdanja ruralna naselja danes vse bolj izgubljajo svoj prvotni pomen, pridobivajo pa obrtne in storitvene funkcije. 192 Slika 131: Nekateri obrati vse bolj uporabljajo zaprte sisteme kroènja vode, kot na primer avtopralnice in s tem pripomorejo k manj{i porabi in onesnaènosti vode. 193 Slika 132: Prometna obremenjenost (Promet 2002 2003, Prometna analiza … 1999). 196 Slika 133: Pokopali{~a in parki so zelo intenzivno »obdelovani« s pesticidi. 198 Slika 134: Neurejena odlagali{~a odpadkov (Ku{ar 2000). 199 Slika 135: Neurejena odlagali{~a odpadkov v opu{~enih gramoznicah so zelo blizu gladine podtalnice. 201 Slika 136: Lastni{ki status vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. 206 Slika 137: Vrste vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. 207 Slika 138: Ve~ kot 500 vodnjakov je opu{~enih, vendar niso zasuti, zato predstavljajo potencialno mònost za onesnaèvanje. 208 Slika 139: Leto izdelave vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. 209 Slika 140: Najstarej{e kopane vodnjake {e vedno uporabljajo predvsem v tradicionalnih agrarnih okoljih. 210 Slika 141: Ohranjenost vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. 211 Slika 142: Ohranjenost vodnjakov na vodovarstvenih obmo~jih. 212 Slika 143: Vrti~karji so vse pogostej{i uporabniki vode iz vodnjakov. 213 Slika 144: Vodnjaki v neposredni bliìni tradicionalnih hlevov so pogosto onesnaèni z gnojnico. 214 Slika 145: Z vodo iz vodnjakov vse pogosteje namakajo tudi {portne zelenice. 215 249 Podtalnica Ljubljanskega polja Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar in Drago Kladnik (ur.) 20 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Koli~ine ~rpanja podzemne vode v litrih na sekundo po vodarnah, ki oskrbujejo Ljubljano s pitno vodo (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004). 36 Preglednica 2: Pregled ugotovljenih ocen dotokov in iztokov. 38 Preglednica 3: Podatki o injiciranju za posamezna injicirna mesta. 46 Preglednica 4: Izra~unani deleì vode reke Save v podzemni vodi Ljubljanskega polja. 59 Preglednica 5: Vrednosti uteì za posamezne parametre ocenjevanja ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja. 70 Preglednica 6: Stopnja ranljivosti podzemne vode Ljubljanskega polja glede na intervalne vrednosti indeksa SINTACS. 70 Preglednica 7: Fizikalne in kemijske lastnosti podtalnice na jùnem in jugozahodnem robu Ljubljanskega barja vzor~evane leta 2004 (srednje vrednosti meritev na 12 lokacijah (PASCALIS 2002); O – kisik, pH – koncentracija vodikovih ionov, NO – – nitratni ion, 2 3 NO – – nitritni ion, NH + – amonijev ion, N – celokupni du{ik, P – celokupni 2 4 tot tot fosfor, SO 2– – sulfatni ion, alc – alkaliteta, Cl– – kloridni ion, Ca2+ – kalcijev ion, 4 Mg2+ – magnezijev ion, Na+ – natrijev ion, K+ – kalijev ion, SiO – silicijev dioksid, KPK – kemijska potreba po kisiku). 77 2 Preglednica 8: Seznam ceponòcev (Copepoda) in vodnih bolh (Cladocera), najdenih v podtalnici na jùnem in jugozahodnem robu Ljubljanskega barja leta 2002, + ozna~uje podzemne vrste (PASCALIS 2004). 80 Preglednica 9: Parametri, na podlagi katerih se dolo~a kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, enote, v katerih so izraèni, in mejne vrednosti teh parametrov (Uredba o kakovosti … 2002; * – vsota pesticidov in njihovih metabolitov: organoklorni, triazinski, organofosforni pesticidi, derivati fenoksi ocetne kisline,** – vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniziranih ogljikovodikov: triklorometan, tribromometan, bromodiklorometan, dibromoklorometan, trikloronitrometan, tetraklorometan, diklorometan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroetan, tetrakloroeten, trikloroeten, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan, triklorofluorometan in difluoroklorometan). 92 Preglednica 10: Seznam parametrov, ki se spremljajo v programu dràvnega monitoringa kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju. 93 Preglednica 11: Aritmeti~ne srednje vrednosti (AM) na posameznih merilnih mestih, aritmeti~ne srednje vrednosti za celoten vodonosnik, letne povpre~ne vrednosti (CL ) AM za vodonosnik in mejne vrednosti (NO – nitrati, Cr – krom, AT – atrazin, 3 DAT – desetil-atrazin, BA – bromacil, FFS – fitofarmacevtska sredstva, C HCl – trikloroeten, C Cl – tetrakloroeten, LHCH – lahkohlapni halogenirani 2 3 2 4 ogljikovodiki). 95 Preglednica 12: Lastnosti pitne vode v Ljubljani med letoma 2002 in 2004 (* – Pravilnik o pitni vodi (Uradni list Republike Slovenije 19/2004, 35/2004), ** – vzrok za morebitni pojav je neustrezno hi{no vodovodno omrèje). 110 Preglednica 13: Pokrovnost tal na Ljubljanskem polju leta 2000 (Corine Land Cover Slovenija 2000 2003). 121 Preglednica 14: Pokrovnost tal na Ljubljanskem polju leta 2000 (Corine Land Cover Slovenija 2000 2003). 125 Preglednica 15: Primerjava deleèv kategorij rabe tal na Ljubljanskem polju med letoma 1825 in 1999 (Arhiv Republike Slovenije 1825; Ministrstvo za kmetijstvo … 2002). 126 Preglednica 16: Povr{ine in deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1825 in 1999 na Ljubljanskem polju. 129 250 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 Preglednica 17: Neurejena gnoji{~a brez betoniranega dna na vodovarstvenem obmo~ju (Kladnik, Smrekar 2002). 154 Preglednica 18: Primerjava nekaterih parametrov intenzivnosti kmetovanja v rastlinjakih, na ravninah Slovenije in Sloveniji kot celoti (Rejec Brancelj 2000a; Rejec Brancelj 2001). 159 Preglednica 19: Pregled in struktura rabe zemlji{~. 164 Preglednica 20: Povr{ina ter struktura prijavljenih kultur leta 2000. 165 Preglednica 21: Porazdelitev vzor~nih parcel glede na vsebnost nitratnega du{ika (NO -N) 3 v tleh (zemlji{~a s pove~animi vsebnosti nitratnega du{ika v tleh so ozna~ene osen~eno). 169 Preglednica 22: Ocena letne porabe posameznih aktivnih snovi (kg) na podlagi podatkov o prodaji fitofarmacevtskih sredstev, povr{inah gojenih rastlin ter anketah pridelovalcev v letih med 1990 in 2002. 173 Preglednica 23: Ocena povr{in in struktura gojenih rastlin leta 2002 ter predvidena poraba fitofarmacevtskih sredstev po posameznih gojenih rastlinah. 174 Preglednica 24: Razvoj kanalskega sistema v Ljubljani med letoma 1917 in 2001 (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004). 193 Preglednica 25: Zna~ilnosti kanalizacijskega sistema na Ljubljanskem polju (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija 2004).Preglednica 26: Povpre~ni letni dnevni promet na nekaterih dràvnih cestah na Ljubljanskem polju (Promet 1998 1999; Promet 2000 2001; Promet 2002 2003). 194 Preglednica 26: Povpre~ni letni dnevni promet na nekaterih dràvnih cestah na Ljubljanskem polju (Promet 1998 1999; Promet 2000 2001; Promet 2002 2003). 195 251 252 pred_zalist.qxd 5.2.2009 14:31 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji ske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. pred_zalist.qxd 5.2.2009 14:31 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji ske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. geo10 OVITEK.qxd 5.2.2009 14:30 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 10 POLJA ALNICA LJUBLJANSKEGA PODT PODTALNICA LJUBLJANSKEGA IRENA REJEC BRANCELJ ALE[ SMREKAR DRAGO KLADNIK ISBN 961-6500-68-6 POLJA 10 IRENA REJEC BRANCELJ ALE[ SMREKAR 9 6 1 6 9 8 7 5 8 6 0 0 5 DRAGO KLADNIK