september 2004 Številka 8 Letnik V OHČINA MORAV(*T '25 J MORAVČE, TRQ SVOBODS 4 Oltarno okrasje ANDREJ ROVSEK (12.10.1864- 13.3.1907) nodnhar iti kioar Rovškov nagrobnik na moravškem pokopališču DAVORIN ROVŠEK (17.10.1867 - 28.1.1949; fotograf Stranski oltai cerkvi sv. Andrej KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV Kulturni ustvarjalci, ljudje s posluhom zanjo, podjetniki in podjetja združimo moči v skupni akciji zbiranja sredstev za nakup klavirja. Prvi koncert bo predvidoma v petek, 22.oktobra, drugi pa v soboto, 30.oktobra 2004. Več o tem na strani 22. V petek, 8.10.2004, Osnovna šola Jurija Vege in Kulturni dom vabita na festival otroške popevke »Korajža velja 2004/05« v izvedbi Studia H iz Trbovelj. Na festivalu se bodo s svojimi glasbenimi talenti že deseto leto predstavljali ustvarjalci z naše šole. Preko dneva bo potekal izbor in nastop za učence. V popoldanskem času pa bo jubilejna javna prireditev z nastopom najbolj uspešnih izvajalcev. Točna ura koncerta bo dodatno objavljena. Prireditev zaključuje teden otroka, zato, starši, pospremite svoje otroke in jim dovolite, da se vam pokažejo v soju odrskih »žarometov«. Tudi letos abonma bo. Saj se nam boste pridružili, kaj ne? V Kulturnem domu Moravče bodo tudi v sezoni 2004/05 abonmajske gledališke predstave. Tako bo prva predstava v soboto, 27. novembra. Na sporedu bo kmečka burka z naslovom »Trije vaški svetniki«. Takrat bodo volitve že za nami in se bomo nasmejali vsem, kar se dogaja okoli volitev. Na ta datum bo tudi vpis gledališkega abonmaja. V sezoni 2004/05 bo na sporedu skupno pet predstav. Vabljeni k vpisu! Še pred prvo abonmajsko predstavo pa bo na sporedu, sedaj že tradicionalna prireditev z naslovom »Martinov večer«. Tokrat bomo doživeli praznik Martinovega z gosti s Primorske, ki nam bodo na njihov značilni način predstavili vse, kar se dogaja okoli Martina. Kdo si? \ Kdo iN Prmk^li mm.it MM fM M vpMl>>r>|4, i/bMli MMI po' in M odlogu. Mu bo< ;.vpI d mnogimi ht uprtimi glavi vi nlotimn r i i-l i nh in preptoM pfflltfH) \PttM KfKttlM Mord.i^ip bUf (|ov 0H pnmprcn hi bil n.1 tvoivm mt-ttu, bi mu ■ prisluhnil 2. dekanijski pastoralni dan dekanije Domžale bo v Moravčah v soboto, 2. oktobra 2004. Srečanje se bo začelo ob 10.00 s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Martina. 1 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK do« Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Moravče 12.10, 14.10. in 15.10.2004 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v Občini Moravče v torek, 05.10.2004, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo sprejemali: od 14.00 do 15.30 ure Peče pri gasilnem domu od 15.30 do 17.00 ure Moravče pri Kulturnem domu od 17.00 do 18.30 ure Krašce pri gasilnem domu Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravi la, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILA • Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila pridobljena ob nakupu izdelka. Z VESEUEM V TVOII SLUŽBI. GOSPODI Moravč,. oktober 100, Smučarski klub TERMIT Moravče vas vabi na ogled regijske tekme v smučarskih skokih za pokal "jesen 2004", ki bo v nedeljo, 3.10.2004 s prlčetkom ob 13.00 uri na skakalnicah za OŠ Jurija Vege v Moravčah. Pridite, da bomo skupaj navijali za naše skakalce. w X7 D ZAČETNI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE. Prvič se dobimo 1. oktobra 2004 ob 20. uri v avli Kulturnega doma. Prijave sprejemamo do 28. 09. 2004 po tel. 041 326 292 ali pisno na naslov: Anica Lebar (za Turist, društvo). Partizanska 17, 1251 Moravče Cena tečaja je: 2000 - 3000 SIT na udeleženca, odvisno od števila prijav. Tečaj bo vodil fotograf FRANCI SKOK. Lastni digitalni fotoaparat ni pogoj za prijavo. Več na strani 22. Spoštovani, pred vami je nova številka Novic iz Moravske doline z izjemno bogato vsebino, h kateri prav gotovo prispevajo volitve, ki so pred nami. Vabim vas k temeljitemu branju in treznemu odločanju. Na volitve boste pa šli, kajne? Po toči zvoniti je pač prepozno. Sicer pa naj vam jesen prinese obilico sadov, tistih za preživetje zime in tistih za preživetje naslednje dveletke oizoma štiriletke. Prijetno branje, urednica Po dolgem času smo v uredništvo dobili prav zanimivo fotografijo iz. leta 1937. Za objavo jo je posodila Minka Korošec, rojena pri Svetem Andreju, sedaj pa živi lik čez. občinsko mejo z. Lukovico. Fotografija prikazuje udeleženke kuharskega in šiviljskega tečaja v Moravčah. Potekal je v ljudskem domu (stal je v trikotniku pred benificijem in je bil med vojno pož.gan) od novembra ¡936 do marca 1937. Tečajnice so se zbrale že ob 7.00 in se učile kuharskih in šiviljskih umetnosti vse do večera. Tečaj je potekal izmenoma, in sicer en teden šivanje, en tedan kuhanje. Šivanja jih je poučevala Ivanka Vrečar-Travnarjeva iz Moravč, kuhanja pa Pavla lic, ki je v Moravče prihajala iz. Ljubljane. Vsak torek so se udeležile verouka, ki ga je zanje pripravljal takratni moravški kaplan Jože Frkulj. 15 tečajnic je sestavine za kuho prinašala od doma ali pa so jih kupile. Kuhale in pekle so vse vrste jedi in vsak dan zaključile z ocenjevanjem in pokušino jedi.Vsaka od njih je za tečaj plačala 50 din ali manj glede na prineseni material. Gala predstava pa je bila ob koncu tečaja, ko so pripravile razstavo jedi in ročnih del za svojce in povabljene goste. In česa se 5 še živečih tečajnic spominja, daje bilo lušlno, da so se dogajale tudi »nezgode« pri kuhi in pečenju, da se še danes ravnajo po pridobljenem znanju, ... Na fotografiji so: zadnja vrsta (od leve proti desni): Slavka Golovič iz. Selc, Ivanka Rokavec - Pengretova iz Češnjic. Johanca Kopač - Remzova iz Prikrnice. sedaj Vrbačeva iz. Krašc. Francka Kovačič- Pramčeva iz. Drtije, Micka Novak - Dacarjeva z Imenj srednja vrsta (od leve proti desni): Slavka Lebar - Strehova iz. Krašc, Ela Detela - Jakobova iz. Moravč, Francka Grilj - Boštenkova iz. Češnjic, Minka Korošec - Koroščeva iz. Svetega Andreja. Pavla Štefan - Tomičeva izjpomba: še živeče tečajnice so podčrtane. M AL, po pripovedi M. Korošec Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 12. novembra. Vaše prispevke pričakujemo do 27. oktobra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem qkvirčku. r-—-v Novice iz Moravske doline 24. september 2004, Letnik V, Številka 8 Fotografije na naslovnici: Dani Jančar Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4. 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Franc Majdič (predsednik). Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal. E-pošta moravske.novice@moravce.si,tel.031 452 022.« Uredniški odbor: Branka Bizjan. Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič. Katarina Petere. Francka Toman. Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! 3 J* Spoštovane občanke in občani! Mesec september mineva v znamenju predvolilne mrzlice tako z.a državnoz.borske kot tudi za nadomestne volitve župana Občine Moravče. Mineva tudi prvi šolski mesec. Po naših podatkih v občini Moravče ni bilo nesreče, v kateri bi bili udeleženi otroci, nikakor pa to ne pomeni, da sme biti pozornost voznikov zato manjša. Nasprotno! Menim, da je naša previdnost nekoliko popustila, hitrosti na cestah v občini se spet povečujejo. Minila je tudi prva, uspešna faza asfaltiranja cest v občini Moravče v letu 2004. Izvajalec Cestno podjetje Ljubljana, kot tudi izvajalca pripravljalnih del Marko Zupančič s.p. in Franci Avbelj s.p. sla ob nadzoru podjetja P i no d.o.o. iz. Litije vestno sledila zahtevam asfalterjev z. nasipom finega planuma. V celoti je sedaj asfaltirana cesta od Hriba nad Ribčami do Desna, asfaltiran je del ceste Zgornji Prekar - Rihče, novo asfaltno prevleko je dobila cesta v zaselku Log v Gori pri Pečah, dokončana in asfaltirana je cesta na Ples, prav tako pa je asfaltiran odsek ceste v Drtiji. Tudi v vas Sveti Andrej ho odslej mogoče po asfaltni cesti, dokončana pa je tudi cesta v vas Hrastnik. Blizu 3 km asfaltiranih cest vsekakor ni malo, v jesenskem času pa se bo asfaltiral tudi odsek ceste od Gaberja proti Limbarski gori, kije tudi že rekonstruiran. Del sredstev z.a asfaltiranje cest na Plesu in v Drtiji bo zagotovilo podjetje Termit, manj uspešno pa je dogovarjanje z. Industrijo apna Kresnice glede pomoči pri izgradnjo objektov komunalne infrastrukture. Potekajo dogovori glede pričetka izvajanja določenih odsekov vodovodov na Imenjah, v Zalogu pri Moravčah, v Stegnah, v Negastrnu in na Limharsko gori. Vrtec v Moravčah je praktično dokončan, ima uporabno dovoljenje in otroci so ž.e v prijetnih, svetlih prostorih. Komisija za kmetijstvo je na podlagi pregleda prispelih vlog na razpis z.a sredstva v kmetijstvu, predlagala razdelitev sredstev posameznim upravičencem, ki so izpolnili pogoje iz. razpisa. Občinska uprava je pripravila in odposlala sklepe, razen z.a gorsko višinska območja. V Moravčah je bilo srečanje koordinatorjev projekta Po poteh dediščine. Po izvedeni obdelavi turističnih potencialov v občinah, ki so vključene v navedeni projekt, so bili določeni naslednji objekti turistične ponudbe: Moravče - trško jedro, cerkev sv. Andreja, cerkev na Limbarski gori in grad Tuštanj. V sklopu tega je bila oddana tudi prijava z.a sredstva na Regionalni razvojni agenciji. Nosilec prijave je Občina Litija. Spremembe prostorskega dela družbenega plana so z. izdelavo grafičnega dela zaključene. Zal je bilo s sklepom vlade kar precej vlog zavrnjenih kol neusklejenih, čeprav je v večini primerov Občina Moravče podprla pozitivne rešitve predlogov za spremembo plana. V skladu z. novo zakonodajo bo morala Občina Moravče čimprej pristopili k izdelavi Strategije prostorskega razvoja, ki ho podlaga za nove spremembe prostorskega plana občine. Naj zaključim moj prispevek z vabilom vsem volivkam in volivcem. Vabim vas, da se udeležite državnoz.borskih volitev in volitev župana Občine Moravče. Tudi sodelovanje na volitvah lahko pripomore k usklajenemu razvoju občine po merah volivk in volivcev, seveda pa bodo potrebne tudi aktivnosti na terenu ob izvajanju določenih del na komunalni infrastrukturi, če želimo ujeli korak s še bolj razvitimi občinami v Republiki Sloveniji. FRANC MA./DIČ, podžupan Občine Moravče VOLITVE ZA ŽUPANA OBČINE MORAVČE OBVESTILO VOLIVCEM ZA LOKALNE VOLITVE 2004 V OBČINI MORAVČE Občinska volilna komisija je za izvedbo nadometnih volitev za župana v letu 2004 določila osem volišč in volišče za predčasno glasovanje. Volišča bodo na dan volitev, 3. 10. 2004, odprta od 7. do 19. ure. Predčasno glasovanje za volivce, ki bodo na dan glasovanja odsotni, pa bo za nadomestne volitve za župana na sedežu Občine Moravče, Trg svobode 4, dne 29. 9. 2004 od 7. do 17. ure. Predčasno glasovanje za volitve v državni zbor bodo: 28. 9., 29. 9. in 30. od 9. do 17. ure na sedežu Okrajne volilne komisije v Domžalah (sedež. Upravne enote in občine Domžale, Ljubljanska 69). Volivec mora pred glasovanjem volilnemu odboru predložiti osebni dokument, zaradi lažjega iskanja po volilnem imeniku pa je zaželeno, da imate s seboj tudi obvestilo volivcu. Način glasovanja: Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, z.a katerega glasuje. Volivec glasuje samo z.a enega kandidata. Glasovanje po pošti Volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah in na dan volitev ne morejo voliti, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski oz.. Okrajni volilni komisiji najkasneje sedem dni pred glasovanjem. Glasovanje pred volilnim odborom Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo z.glasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnem odborom, če to sporočijo pristojni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. Občinska volilna komisija Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija občine Moravče SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V OBČINI MORAVČE ZA NADOMESTNE VOLITVE ŽUPANA, DNE 3.10.2004 V OBČINI MORAVČE VOLIŠČE 07701001 - KULTURNI DOM MORAVČE Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Maro-kova ulica. Partizanska cesta. Rudniška ulica, Šlandrova cesta, Tomanova pot. Trg svobode, Vegova ulica, Podstran, Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah, Straža pri Moravčah VOLIŠČE 07701002 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače, Masljeva cesta. Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava VOLIŠČE 07701003 - PRI URANKARJU, GABRJE POD LIMB. GORO 6 Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik.Limbarska gora. Selce pri Moravčah, Mošenik, Ples brez št. 8 in 9 VOLIŠČE 07701004- PRI MAJDIČ FRANCU, NEGASTRN 8 Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah VOLIŠČE 07701005 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE, Krašce 2 Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica, Sveti Andrej VOLIŠČE 07702006 - GASILSKI DOM PEČE, Peče 50 Gora pri Pečah, Križate, Peče, Ples št. 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze VOLIŠČE 07703007 - PISARNA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHPOUE, VRHPOUE 14 Dole pod Sveto Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Zgornja Javoršica, Zgornji Tuštanj, Vrhpolje pri Moravčah VOLIŠČE 07004008 - DOM KRAJANOV NA HRIBU, HRIB NAD RIBČAMI 7 Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar, Velika vas VOLIŠČE 07001010 - OBČINA MORAVČE, (sejna soba), TRG SVOBODE 4, MORAVČE Predčasno glasovanje OBČINA MORAVČE Občinska volilna komisija Številka: 00607-001/2004-2 Datum: 3.9.2004 Berta Klopčič, univ.dipl. pravnica, l.r. Predsednica Občinske volilne komisije Občine Moravče Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. členu Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/02), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, Št. 44/92, 60/95) je Občinska volilna komisija Občine Moravče sestavila naslednji RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA NADOMESTNE VOLITVE ZA ŽUPANA Kandidati si>: 1, MILAN 15 KO DAR, rojen 10.05.1955, stanujoč Dole pri Krašcah 36, gimnazijski maturant, referent Predlagatelj: Bogomir Capuder in skupina volivc 2. JANEZ VIDIC, rojen 20.6.1948, stanujoč. Dole pri Krašcah 47 kovinopasarski mojster, upokojenec Predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 00 Moravče 3. ROMAN CERAR, rojen 10.02.1959, stanujoč Češnjice 24/a, bančni uslužbenec, uslužbenec Banke Slovenije Predlagatelj: SDS Slovenska demokratska stranka 00 Moravče 4. ROMAN NOVAK, rojen 16.2.1961, stanujoč Imenje S, univ. dipl.ing.agronomije, direktor Predlagatelj: Nova Slovenija krščanska ljudska stranka OO N.Si Moravče 5. MARTIN REBOLJ, rojen 6.12.I94S, stanujoč Podstran 2 letalski tehnik, upokojenec Predlagatelji: ZLSD Združena lista socialnih demokratov OO Moravče. LDS Liberalna demokracija Slovenije OO Moravče, DESUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije OO Moravče VOLI SE 1 (EN) KANDIDAT Volitve bodo v nedeljo, 3. oktobra 2004. OBČINA MORAVČE Občinska volilna komisija Trg svobode 4, Moravče Datum: 17. 9. 2004 Šle\'ilka: 00607-023/2004 Berta Klopčič, univ.dipl. pravnica, l.r. Predsednica Občinske volilne komisije Občine Moravče Naročnik oglasa: Bogomir Capuder in skupina volivcev Ne levo in ne desno. V življenju hodi po sredini, da boš enakovredno videl na levo in desno stran. MILAN BRODAR Vaš kandidat za župana Občine Moravče * dolgoletne izkušnje in poznavanje občanov * odprtost za vse občane * zmernost in neodvisnost Spoštovani občani Občine Moravče, volivke in volivci, dragi prijatelji! Pred dobrimi petindvajsetimi leti sem prvič potrkal na vaša vrata kot tajnik takratne Krajevne skupnosti Moravče, z ustanovitvijo Občine Moravče pa se srečujem z vami na območju celotne občine Moravče. V letih mojega službovanja v domačem kraju sem vas dobro spoznal, se veselil z vami ob veselih trenutkih in delil bolečino z vami ob preizkušnjah, ki so vas doletele v življenju. To dolino in ves živelj nosim in čutim v sebi in če tudi vi slišite odmev, potem je odločitev o kandidatu za župana Občine Moravče jasna. S pogumom in odločno obkrožite številko Vaš kandidat Milan Mičo Brodar V VOLJI JE NOC - IZKORISTIMO JO KflNDIDfiT Ifi ZUPfiNfi Slovenska ljudska stranka VIDIC Spoštovani! Sem Janez (Ivan) Vidic, rojen 1948 v Ljubljani. Svojo mladost sem preživljal v Hrastniku pod Limbarsko goro. Po poroki sva si z Ženo ustvarila dom na Dolah pri Krašcah. Imam dva odrasla otroka in štiri vnukinje. Služboval sem v Ljubljani. Od leta 1990 sem bil samostojni podjetnik kovinopasarske stroke, od nedavnega pa. polen življenjske vedrine, upokojenec. Za kandidaturo na nadomestnih volitvah sem se odločil na pobudo Občinskega odbora SLS Moravče. Imam voljo, sposobnost, sem odgovoren in skupaj z. vami pripravljen iskati primerne rešitve in programe za boljši razvoj občine in ustvarjati lepši jutri. Zavedam se, da država ni vedno prijazna do občin, vsakodnevno jim nalaga več nalog, ne zagotavlja pa jim dodatne finančne vzpodbude. Del financ bo uspelo pridobiti le z iznajdljivim, hitrim, učinkovitim in racionalnim sodelovanjem na razpisih evropskih razvojnih skladov. Kot uspešen vodja podjetja, sem bil prisiljen pridobiti tudi tovrstne izkušnje. Uspeh v sodobni družbi zagotavljata le fleksibilnost in energičnosl. Programski cilji Občine Moravče so začrtani. V primeru izvolitve se bom skupaj z vami prizadeval, da bodo ti cilji čim hitreje in čim bolje uresničeni. Verjetno se sprašujete, tako kot jaz, kako mi bo in nam bo to uspelo. Kako torej? • z odprto dlanjo in ušesi za vse občane, še zlasti tiste, ki so v stiski • z zgledom in pokončno moralno držo spodbujati občane k doseganju zastavljenih ciljev • s smislom ustvarjalne moči na zagotavljanju pogojev za zdrav telesni in duševni razvoj otrok in mladine, ki potrebujejo športne, izobraževalne in druge objekte, v katerih jih čakajo usposobljeni voditelji • z enako odgovornostjo misliti na ostarele občane, ki želijo svojo modrost in tegobe jeseni življenja deliti z ljudmi iz domačega okolja • z vabilom vsem občanom v aktivno preživljanje družabnega druženja v pestri ponudbi društvenega življenja v občini • s pridobivanjem sredstev iz razvojnih skladov • s posluhom in izkušnjami za razvoj gospodarstva, obrti, trgovine in turizma • z ljubeznijo do domačega kraja, do obdelane in kulturne krajine, kmetij in s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah • .v skrbjo za enake bivanjske možnosti v vseh delih občine ob skladnem in uravnoteženem razvoju infrastrukture, stalnim zdravstvenim varstvom in kvalitetnim življenjem • z odgovornostjo do okolja, vode in ekološkega osveščanja • z zagotavljanjem primerne vsesplošne varnost Verjemite v moje zamisli in aktivno sodelujte pri razvoju občine - nam najlepše v Sloveniji. Zato 3.10.2004 na volitvah obkrožite št. Naročnik oalasa Slovanska l|udska stranka Ivan VIDIC SDS Spoštovani! Naj se vam na kratko predstavim. Rojen sem /0.02.1959 v Moravčah. Po končanem šolanju sem se zaposlil v Ljubljani in sedaj opravljam odgovorna dela v Banki Slovenije. Z ženo in hčerko živim v vasi Češnjice. V Občinskem svetu sem že drugi mandat svetnik in dobro poznam razmere v naši občini. Za kandidaturo sem se odločil zaradi mnogih telefonskih klicev in naključnih srečanj z občani in prijatelji, ki so me k temu spodbujali. Svoje besede so utemeljevali z mojim uspešnim sodelovanjem pri mnogih projektih s področja cest, vodovodov, šolstva, športa, kulture itd.. V naši občini je mnogo sposobnih in izobraženih ljudi, ki bi jo lahko dobro vodili, pa se ne želijo izpostavljati. Tudi sam podobno razmišljam in se sprašujem, le zakaj bi se pa jaz? Zato ker mi ni vseeno, kaj se dogaja in ker dobro vem, koliko je možno narediti z. denarjem, ki ga premore naš proračun (približno 600 milijonov SIT). To je veliko denarja in z. dobrim gospodarjenjem in pravilno delitvijo po dejavnostih, se lahko naredi marsikaj. Kot občinski svetnik nisem imel velikega vpliva na razporeditev sredstev, saj o tem odloča predvsem župan. Verjetno se vam postavlja vprašanje, katere so tiste stvari, ki hi jih naredil v skupno zadovoljstvo nas vseh? Najprej je potrebno reorganizirati občinsko upravo, da ho opravljala svoje delo strokovno in ne po strankarskih in sorodstvenih povezavah, da ne naštevam še kakšnih hujših stvari. Imam zadosti volje in poguma, da temu naredim konec. Smo v 21. stoletju, občani na obronkih naše občine pa še vedno nimajo tekoče pitne vode in spodobne ceste. Na seji Občinskega sveta nam je bilo rečeno, da se izgradnja vodovoda ne izplača, ker je ceneje, če jo vozijo gasilci s cisterno. Sam se s takšnim načinom razmišljanja ne morem strinjati in bom storil vse, da bodo dobili vodo in spodobno cesto. Tudi v samih Moravčah je kar nekaj perečih zadev. Urediti je potrebno Marokovo ulico in center Moravč, zamenjati azbestne vodovodnih cevi, izgraditi obvoznico in javno razsvetljavo, itd. Dokončati je potrebno športni dom v Petah, kar ne bo zahtevalo veliko sredstev, saj znajo Pečani z malo denarja in veliko prostovoljnega dela narediti prave čudeže. Enako velja za planince in planinski dom. Pohiteti je treba z. vsemi aktivnostmi za izgradnjo nove podružnične šole na Vrhpolju, saj stara ni več primerna za opravljanje šolske dejavnosti. Otroškemu vrtcu in osnovni šoli moramo nameniti več sredstev za dodatne izobraževalne programe. Mlade je potrebno vprašati, kaj potrebujejo in kaj si želijo? Mogoče svoje prostore kjer bi se lahko srečevali? Pustimo jim, naj povedo sami. V občinskem proračunu so se v zadnjih dveh letih sredstva za kmetijstvo prepolovila, kar je nedopustno in potrebno jih je postaviti na prejšnjo raven. Pomisliti moramo tudi na prihodnost. Z izgradnjo doma za ostarele občane hi pridobili nova delovna mesta. Kar nekaj naših občanov sije pred dvema letoma ogledalo podoben dom v Gornjem gradu. 100 delovnih mest in možnost, da naši občani jesen svojega življenja preživijo v svojem domačem kraju, potrjujeta upravičenost projekta. Društvenim organizacijam, ki so se jim v zadnjih dveh letih zmanjšala sredstva za dejavnost cd i pa so jim bila neupravičeno ukinjena, bodo zapet zagotovljena. Financiranje le teh ne sme in ne more biti volja trenutne politične stranke na oblasti. Spoštovane občanke in občani, da bi postal župan in izpeljal zastavljene cilje potrebujem vaš glas. Verjamem, da ste bili že velikokrat razočarani, kar se je na žalost izkazalo šele kasneje. Lahko verjamete, da tokrat ne ho tako, saj je moj namen pošten in odkrit, predvsem pa imam zadosti poguma, volje in sposobnosti za izpeljavo načrtov. V teh dneh bo na vaš dom prihajala pošta v obliki zloženk in propagandnega materiala, ki ga bodo pošiljali županski kandidati. Sam sem se odločil, da bom sredstva, ki so predvidena za ta namen, raje nakazal prizadetim ob potresu v Posočju in obnovo cerkve na Miklavžu. Menim, da predstavitev v časopisu zadostuje za vašo pravilno odločitev. Vabim vas, da se udeležite nedeljskih volitev. Ne dopustite, da drugi odločajo namesto vas. ® Roman CERAR ^^^p Nau/.utV <,i||,t„) SDSStowwufcidtmotumhj rtranki Naročnik oglasa: N.Si Nova Slovenija N.SI Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Roman Novak kandidat za župana Bivališče: Imenje 8, Moravče Datum rojstva: 16. 2. 1961 Stan: poročen z Ljudmilo Novak Otroci: Sara (17), Tilen (15), Rozala (13) Poklic: Univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva Zaposlen: Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable Delovno mesto: pomočnik direktorja Prosti čas: družinski izleti, kmetovanje, mizarjenje Spoštovane občanke In občani! Politika je v svojem prvotnem in najboljšem pomenu delo za skupnost. Žal postane velikokrat tudi sredstvo za uresničevanje lastnih interesov, zato pogosto velja za nekaj slabega. Volivci pa imamo na volitvah možnost, da izberemo tistega, za katerega menimo, da bo s poštenimi nameni delal za skupnost in v dobro vseh občanov. Zgled za to nam je bila gotovo naša bivša županja Ljudmila Novak. Po njenem odhodu v Evropski parlament v občini Moravče znova izbiramo svojega župana, ki mu bomo zaupali vodenje občine za dve leti. Pri tem je pomembno, da se nadaljuje dobro začrtana pot razvojnega programa. V tem letu smo z dograditvijo vrtca uresničili naša prizadevanja na področju predšolske vzgoje. Dolgo časa načrtovana kanalizacija Krašce se prav tako bliža h koncu. Po razvojnem programu občine Moravče je bil sprejet idejni osnutek za ureditev parka v Moravčah, ki bo potekala vzporedno z rekonstrukcijo ceste skozi Moravče. Poleg teh velikih investicij smo pridobili kar nekaj metrov asfaltiranih cest. Ob mnogih investicijah v komunalno infrastrukturo in vrtec pa nismo pozabili na razvoj turizma, kmetijstva, šolstva, športa in kulture. Še naprej si bom prizadeval, da bodo imela društva osnovne pogoje za delovanje, saj dobro delovanje društev močno prispeva h kvalitetnemu življenju občanov. Za kandidaturo na mesto župana sem se odločil na predlog Občinskega odbora Nove Slovenije, ki meni, da sem zaradi dosedanjega dela in izkušenj na področju delovanja občine primeren kandidat za to funkcijo. Dvakrat sem bil izvoljen za svetnika občinskega sveta, zato sem aktivno sodeloval pri delovanju občine Moravče od leta 1994 pa vse do leta 2002. Zaradi poznavanja razmer v občini sem pri delu svetoval tudi bivši županji. Dve leti sem bil tudi podžupan. Prihodnost občine Moravče vidim v nadaljnjem ustvarjanju pogojev za ohranjanje in razvoj podeželja, tako na področju kmetijstva kot na področju turizma in podjetništva ter društvenega življenja. Prizadeval si bom za enakopravno obravnavanje vseh delov občine in vseh občanov, za dobro komunalno infrastrukturo ter za ustvarjanje boljših pogojev za življenje starejših občanov s podporo izgradnji doma za starejše kot tudi za kvalitetnejše šolanje in preživljanje prostega časa mladih in najmlajših občanov. Vabim vas na volitve in z vašimi glasovi nadaljujmo skupaj g-y ^, , '11 > _ W LIBERALNA DEMOKRACIJA Stranka za prihodnost ^•■^^ 5lou™"e LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovani občani in občanke Moravč Prepričan sem, da ste v časopisu Moravske novice prebirali moje prispevke o dogajanju v Občinskem svetu, predvsem, kadar so bile seje vroče zaradi teševanja za nas življenjsko pomembnih vprašanj Upam, da ste lahko razbrali, za kaj se predvsem trudim. Ob tem sem se večkrat spraševal, kaj človeka pripelje do odločitve, da kandidira za župana. Potem, ko sem poldrugo leto deloval v Občinskem svetu, sem se odločil kandidirati tudi sam. Prepričan sem namreč, da župan lahko stori veliko več, če prisluhne občanom vseh starostnih skupin in vseh družbenih slojev, pa najsi živijo v strnjenih naseljih ali po okoliških hribih! Čeprav smo vstopili v EU, bodo vse odgovornosti in odločitve za naš razvoj in urejanje zadev, ki so pomembne za naše življenje, ostale predvsem nam. Če bom izvoljen za župana, si bom prizadeval za to, da bosta Občinski svet in občinska uprava pospeševala razvoj infrastrukture, gospodarstva, sociale, izobraževanja, kulture in športa v največji možni njeri-Vteh sredinah se bodo sprejem; le odločitve za naš skupni lepši jutr^jii"* Ma^fn Rek&lj/7 e ^^^^^^^^^^ mladina DeSUS .1 Spoštovani člani DeSUSa, simpatizerji in vsi, ki v srcu gojite demokracijo! Nikoli do sedaj ni bila naši stranki dana možnost, da enoglasno podpre kandidata za župana. Ta možnost nam je danes dana s kandidaturo Martina Rebolja. Torej izkoristimo to možnost, saj je vsem znano, da je Martin Rebolj najboljša izbira, ko bomo volili župana. Zakaj? Zato: - ker je pošten in delaven človek - ker se zna pogovarjati in ima posluh za sočloveka - ker nas bo zastopal po načelu enakopravnosti - ker ima jasno vizijo za našo občino - ker je z dosedanjim delom na raznih področjih dokazal, da mu je dana beseda največja svetinja Zaradi navedenega stranka DeSUS priporoča članom, simpatizerjem in vsem dobro mislečim volivcem, da ga volijo in s tem pripomorejo po lastnih močeh za dobro Občine Moravče. 00 DeSUS Moravče Naročnik oglasa: DeSUS Demokratična stranka upokojencev_ Naročnik orilni.a: SDS Slovenska demokratska stranka SDS Spoštovane občanke in občani! V Moravčah imamo že drugič nadomestne volitve. Zupani odhajajo, problemi in nedokončani projekti pa ostajajo in čakajo na boljše čase. V Občinskem odboru Slovenske demokratske stranke se zavedamo, da potrebujemo župana, ki bo zavihal rokave in zavzeto pristopil k reševanju problemov, ki pestijo naše občane. To so čisto vsakdanje življenjske stvari, ki so lahko od posameznika do posameznika različne, vsi pa si želimo imeti: lepo asfaltno cesto, kvalitetno pitno vodo, dobro osnovno šolo, vrtec, prijazne in delovne občinske uslužbence in tudi nova delovna mesta bi bila dobrodošla. Občina nima razvojne vizije, čeprav ima za to vse možnosti. Doslej so bif v ospredju interesi ožjih skupin, strankarskih, sorodstvenih, premalo pa se je upoštevalo interese občanov in občank. Potrebujemo župana, ki bo predvsem dober gospodar in ga po izvolitvi ne bo prevzela slast oblasti in lagodnost županskega stolčka. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA vam predlaga ROMANA CERARJA za župana Občine Moravče, ker ima vse kvalitete, od izobrazbe pa do čisto navadnih človeških vrlin kot so: poštenost, iskrenost, spoštovanje in pravičnost. Kandidat Roman Cerar je porok, da bo kos nalogam, kijih nalaga vodenje občine, saj mu potrebnih izkušenj ne manjka in je človek v najbolj ustvarjalnem obdobju. Vemo, da se bo sedaj pojavilo pred vami kup propagandnega materiala, v katerem vam bodo vsi kandidati ponujali na razpolago svoj čas in kup sposobnosti, vse v korist občanov. V Občinskem odboru Slovenske demokratske straoke smo se skupaj s kandidatom odločili, da predstavitev v časopisu zadostuje, zato bomo sredstva, ki bi jih namenili za propagando, nakazali v dobrodelne namene. Vzemite si čas in dobro premislite, ali ni morda sedaj priložoost, da izvolimo župana, ki je sposoben uresničiti svoj program. Smo pripravljeni premostiti strankarsko pripadnost in se odločiti za osebnost, ki si zasluži naše zaupanje? Prepričani smo, da Vam predlagamo pravega kandidata, z vašim glasom pa se bomo skupaj veselili lepše prihodnosti v naši lepi dolioi Občinski odbor Sloveoske demokratske stranke V VOLJI JE MOC - IZKORISTIMO JO kandidat za župana JfiNEZ OVffN) VIDIC Predstavili človeka, ki ga dobro poznaš je veliko veselje, še zlasti, če ga lahko predstaviš ob tako pomembni priložnosti, ob kateri nihče izmed nas ne bi smel ostati ob strani dogajanja, temveč odločno vstopiti vanj, da bi občutili, da je čas, ko lahko najbolj resno in odgovorno funkcijo v občini zaupamo človeku, ki se tako zna tudi vesti in temu cilju podrediti vse svoje delo. O njem rada pišem teh nekaj vrstic, ker ga dobro poznam, ker ima odlike jasnega, resnega in korektnega človeka, predanega svojemu delu in nalogam, kijih opravlja. Preprosto lahko napišem o njem to, kar neprestano dokazuje s svojim vztrajnim delom v Moravski dolini. Je predsednik občinskega odbora SLS - slovenske ljudske stranke, predsednik Gasilske zveze Moravče in član občinskih komisij. Bil je svetnik občinskega sveta občine Moravče, predsednik Gasilskega društva Krašce, predsednik Krajevne skupnosti Moravče, da ne naštevam še številnih drugih pomembnih nalog, ki jih je z veseljem in vso odgovornostjo opravljal, za kar je dobil številna priznanja in pohvale, med njimi tudi Plaketo Občine Moravče. Vse do letos je bil uspešen podjetnik in kovinopasarski mojster znan po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Svojo podjetniško pot je letos zaključil in se upokojil. Ker pa je navajen trdega in odgovornega dela, ki vedno obrodi tudi dobre rezultate, seje odločil, da svojo energijo, znanje, sposobnosti ponudi tudi nam občanom, da bomo imeli večjo izbiro med kandidati za župane. Temelji in načrti naše občine so postavljeni, zato bi bilo dobro, da se začeto delo nadaljuje. Dograjen je bil prizidek k osnovni šoli, vrtec je v zaključni jazi, poasjaltirane so številne ceste, vodovodne napeljave se obnavljajo in jih še na novo napeljujejo. V programu je ureditev jedra Moravč in obnova ceste skozi Moravče, ureditev športnega parka, razvoj turizma in s tem dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Zaživeti mora obrtna cona in še veliko načrtov je potrebno uresničiti. Skratka Ivan Vidic je človek, ki bi vodil občino v zadovoljstvo večine občanov na vseh področjih življenja in dela, le priložnost mu je potrebno ponuditi. Spoštovani občani! V Občini Moravče se čas hitreje vrti, tako imamo volitve za župana kar »na dve leti«. Pa morda tudi tO ni slabo, saj vsak nov župan prinese nekaj »novega vetra v razvoj občine«, lepo pa bi bilo, da smeri ne bi »preveč zgrešil«. Zato pojdimo vsi na volitve, saj bomo le s svojim glasom lahko dosegli cilj, ki si ga tudi sami želimo zase, za svoje otroke, za svoj kraj in za našo skupno prihodnost. Naročnik oglasa: SLS Slovenska ljudska stranka Branka Biz,jan, tajnica 00 SLS Moravče VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS JAVNA OBJAVA Na podlagi 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 - odločba US, 70/00 in 73/03 - odločba US) Republiška volilna komisija objavlja sezname potrjenih list kandidatov/kandidatk po volilnih enotah in sezname kandidatov/kandidatk po volilnih okrajih za volitve poslancev v državni zbor, ki bodo 03. oktobra 2004. Glasovanje na voliščih bo v nedeljo, 03. oktobra 2004 na voliščih, ki bodo odprta med 07.00 in 19.00 uro. Predčasno glasovanje bo na posebnih voliščih na sedežu Okrajne volilne komisije v Domžalah (sedež Upravne enote in občine Domžale, Ljubljanska 69). Predčasno glasovanje bo potekalo v torek 2H., v sredo 29. in v četrtek 30. septembra 2004 med 09.00 in 17.00 uro. Glasuje se samo z.a enega/eno (I) kandidata/kandidatko tako, da se obkroži zaporedna številka ob imenu liste, ki je pred imenom in priimkom kandidata/kandidatke. Liste kandidatov/kandidatk po posameznih volilnih enotah in volilnih okrajih so: 4. volilna enota 10. volilni okraj: del Upravne enote Domžale, ki obsega območje krajevnih skupnosti (na dan sprejema zakona 23.9.1992): Trojane, Blagovica, Peče, Velika vas-Dešen, Moravče, Češnjice pri Domžalah, Krašnja, Zlato Polje, Lukovica, Vrhpolje pri Moravčah, Krtina, Prevoje pri Šentvidu, Rafolče, Dob, Rova, Ihan, Radomlje, Tomo Brejc-Vir, Domžale-Simona Jenka, Homec-Nožice (sedež: Domžale); 1. SLOVENIJA JE NAŠA - SJN STANE KOVAČ 2. SOCIALNA LIBERALNA STRANKA JASNA LESAR 3. NSi - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA FRANC CAPUDER 4. AS - AKTIVNA SLOVENIJA VLADIMIR BRLEK 5. SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE MARKO TRŠKAN 7. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE JERNEJ ŽUREJ 8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS ALENKA JELENOVIČ 9. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VERA VOJSKA K). STRANKA SLOVENSKEGA NARODA METOD ZIDANŠEK 11. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA CIRIL SMRKOLJ 12. ZELENI SLOVENIJE DARKO JENKO 13. NAPREJ SLOVENIJA IVICA MRŠIČ 14. ZA PODJETNO SLOVENIJO MARKO VRHOVNIK 15. JUNIJSKA LISTA KARLO KODELA 16. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV RAJKO VAVPETIČ 17. GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE - ZNS, NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - NDS JASNA ŠTIFTAR 18. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS JOŽEFA BERLEC 19. ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO - ZDRUŽENI Dr. ALENKA SOVINC 20. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS ROBERT HROVAT 6. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE JOŽE CUZAK vir podatkov: http://www.rvk.si/V0LITVE_DZ2004/index.html [ www.sjn.si/gorican LADO GORIČAIM diplomirani upravni organizator, doma na Trojanah, kjer je bil pred 54. leti tudi rojen očetu rudarju in materi gospodinji ter kjer živi z 2eno Zdenko ter otroki Sebastjanom, Ano in Martinom. Njegovo delovno razdajanje drugim je mnogim poznano. Ko je opravljal najodgovornejše dolžnosti v Krajevni skupnosti Trojane, je s svojim zavzetim delom bistveno pripomogel k vsesplošnemu napredku, od asfaltiranja vaških cest, gradnje vodovodov, telefonskega omrežja In športnega igrišča. V kraju je organizacijsko in vsebinsko pripravil nešteto kulturnih in drugih prireditev. Deluje skoraj v vseh društvih, še posebej pa je njegovo delo nepogrešljivo pri gasilcih, V zadnjem obdobju je mnogim občanom pomagal pri dokumentiranju zahtevkov za vračilo sredstev, vloženih v telefonsko omrežje. Domačinom, ki imajo zaradi gradnje trojanskega avtocestnega predora poškodovane stanovanjske in druge objekte, pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic do pravične odškodnine. V tem mandatu Občinskega sveta v Občini Lukovica je njegov član iz vrst Neodvisne liste "za Črni graben" in v njem zavzeto deluje. Kot nosilec liste je še posebej ponosen na zaupanje volivcev občine Lukovica, ki so omenjeni listi namenili največ glasov. Njegovo 11-letno vodenje Doma počitka Mengeš je obogateno z mnogimi gradbenimi pridobitvami, ki so več kot opazne. Njegov cilj je bila izgradnja Gerontološkega centra Mengeš, ki bi nudil različne storitve za starejše ljudi tudi v širšem prostoru. Iz tega izhaja tudi njegovo diplomsko delo na Fakulteti za upravo, ocenjeno z odliko. Bogate delovne izkušnje je pridobil z delom v upravi bivše občine Domžale kot predstojnik organa za obrambo in nato kot sekretar skupščine občine. Tedaj se je še posebej zavzemal za enakomernejši razvoj krajevnih skupnosti, ko so bila tudi v manj razvita območja vložena znatna investicijska sredstva, predvsem na komunalno cestnem področju. Teh sredstev so bila deležna tudi območja širše moravške doline. Njegova temeljna človeška vrednota je poštenost. Krivično očitanje nepoštenosti človeku je največje zlo. Za kandidiranje za poslanca v stranki "SLOVENIJA JE NAŠA" se je odločil, ker ima ta stranka korenine v neodvisnih listah in povezuje člane neodvisnih list z lokalnih volitev, ki so dosegle dobre rezultate. Stranka je zrasla iz lokalnih in regijskih okolij in ne iz političnega vrha in elite. Je izrazito sredinska in ima med drugimi tudi naslednje programske cilje: • razvijanje podjetništva z zagotavljanjem ugodnih pogojev mladim oziroma začetnikom, Slovenija naj bo družba malih podjetnikov in obrtnikov; • sredstva za razvoj podeželja prvenstveno nameniti za pomoč mladim kmetom pri podjetniško naravnanem kmetovanju; • v cilju povečanja slovenske natalitete zagotoviti znatno finančno pomoč ob rojstvu otroka, državno financiranje in enakost varstva predšolskih otrok ter zmanjšanje izdatkov staršev za nakup delovnih učbenikov in drugih šolskih potrebščin; • uvesti evropski elektronski sistem plačevanja cestnine. Obsežnejše programske cilje si lahko preberete na njegovi spletni strani: www.sjn.si/gorican ZAVIHAJMO ROKAVE! Slogan je odraz naše resnosti in pripravljenosti, da s trdim delom svoje cilje in obljube tudi uresničimo. Pomembna garancija za to je tudi vaš in naš kandidat Lado Goričan, zato na volitvah na glasovnici obkrožite številko 1, mag. Frane Capuder, kandidat za poslanca v oz N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka 11 ^--33r JJH Bivališče: Soteska pri Moravčah 4a Stan: poročen, 5 otrok: Nejc (16), Katarina (15), Vid (12), Martin (7), Polona (4) Poklic: magister gradbeništva, zaposlen na Zavodu za gradbeništvo Slovenije Politično delovanje: predsednik KS Moravče, član IS Domžale, član občinskega sveta občine Moravče (1994-1997, 2002-) Prosti čas: član Komornega zbora Limbar, član mešanega in moškega cerkvenega zbora, član Pihalne godbe Moravče, član Skakalnega društva Termit Moravče in Planinskega društva Moravče. V Sloveniji je čas za korenite spremembe. V dobrem desetletju vladavine LDS se je nabralo preveč stranpoti (korupcija, neenakost, neupravičeno bogatenje peščice posvečenih,...), zato je čas za novo smer, čas je za državo, ki bo veliko bolj prijazna do ljudi in bo znala veliko bolj ceniti osebno sposobnost ter ne bo nagrajevala strankarske oziroma ideološke pripadnosti. Z volitvami v evropski parlament letos poleti ste pokazali in dokazali, da si želite pravih sprememb, da vam je dovolj enih in istih obrazov na visokih položajih, za katere zakoni ne veljajo tako, kot bi morali. Predvsem ste pokazali, da cenite delavnost in poštenost. Kandidati Nove Slovenije želimo delovati v dobro vseh slovenskih državljanov in želimo postati Vaš glas v Našem parlamentu. Slovenija je znana po svojih lepotah, v Novi Sloveniji pa želimo z Vašo pomočjo in s Programom za novo Slovenijo ustvariti takšno državo, kjer bodo njeni državljani tudi varno in zadovoljno živeli. * Poskrbeti želimo za družino in nagraditi vlogo staršev, predvsem mater, za vzgojo otrok. * Omogočiti želimo povsem brezplačno osnovno šolo in možnost zaposlovanja za krajši delovni čas. * Poskušali bomo ustaviti trend padanja pokojnin, ki je prisoten zadnjih nekaj let. * Poskušali bomo urediti razmere v zdravstvu in skrajšati čakalne vrste. * Odprli bomo možnosti za razvoj podjetništva v vseh okoljih. Podpirali bomo čiste in okolju prijazne panoge. * Zahtevali bomo pregledno in odgovorno delo z javnimi financami. * S celostnim razvojem Slovenije želimo ustvariti možnosti za razvoj kmetijstva in turizma. * Prizadeval si bom za to, da DARS izpolni v lokacijski uredbi zapisane zahteve lokalnih skupnosti. Prepričan sem, da bomo s programom Nove Slovenije ter z Vašim zaupanjem in Vašo podporo, uspeli najti novo smer in ustvariti nove priložnosti za novo Slovenijo. vabim vas na volitve, kjer se odločite ZA Novo Slovenijo In obkrožite številko Naročnik oglasa: N.Si Nova Slovenija *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 r3. oktobra so letošnje volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Na njih z .Razvojno in socialno naravnanim programom nastopa tudi pomlajena ekipa LDS. Dragi občani in občanke občine Moravče, če hočeš delati za ljudi, moraš delati z ljudmi, je moje volilno geslo, ki me je vodilo tudi na dosedanji življenjski poti. Na njej sem se z mnogimi od vas srečala, spoznavala vaše probleme)' jih skupaj z vami skušala rešiti in nemalokrat nam je v skupno zadovoljstvo tudi uspelo Zaupali ste mi in tudi vaše zaupanje me je vodilo v prepričanje, da morda lahko naredim več. Zato sem se odločila za kandidaturo za poslanko Državnega /bora. Vi najbolje poznate svoje probleme, težave in želje, jaz morda poznam poti, po katerih bi jih lahko rešili, odpravili ali uresničili. Moja vrata bodo tudi odslej odprta za vaše predloge in pobude pa tudi za vse, ki boste potrebovali pomoč - enkrat na mesec tudi v Moravčah. Poskusimo skupaj. Vaša kandidatka v 10. volilnem okraju Vera Vojska v e sfe 9 — GSM 041 532 092 Jfea q vera.vojska@lds.si www.lds.si Skupaj spreminjamo Slovenijo Naročnik oglasa: Liberalna demokracija Slovenije Ohranimo Slovenijo! Ciril Smrkolj Izberimo Spoštovane volivke In volivci! V Sloveniji smo 25. junija 1991 uresničili večstoletne sanje, želje in upe Slovenk in Slovencev in razglasili samostojno državo Republiko Slovenijo. Ta odločitev je bila sprejeta na plebiscitu in takrat smo kot narod prvič stopili na pot izgradnje samostojne Slovenije ter pričeli uveljavljati demokratične principe delovanja države. Obvezno je bilo popraviti hude napake prejšnjega režima in zato je takratni slovenski parlament sprejel novo ustavo in pomembne zakone za odpravo krivic, ki so se Slovenkam in Slovencem dogajale v prejšnjem sistemu. Ogromno pričakovanj je bilo ob pričetku izvajanja denacionalizacije in privatizacije. Danes. 13 let po osamosvojitvi, lahko mirno ugotovim, da je tranzicijska pot pravzaprav na začetku. Postopki privatizacije so okronali nove kapitaliste. V začetku 90 let je prišlo do divjega lastninjenja, odliva kapitala v tujino, izredno malo je bilo storjenega za razvoj Slovenije in še posebej za socialni standard revnejšega sloja prebivalstva. Vstop Slovenije v NATO še ne pomeni utrditve države. Tudi včlanitev Slovenije v Evropsko unijo še ne daje slovenski oblasti pečata demokratičnosti. Zato je zelo pomembno, da volivke in volivci na oktobrskih volitvah odidete na volišča, glasujete za spremembe in podprete politične stranke slovenske desnice. Sem kandidat Slovenska ljudske stranke - SLS v 4.volilni enoti, v okraju 10, ki pokriva del občine Domžale ter občini Moravče in Lukovica. Zelo dobro poznam probleme ljudi iz tega volilnega okraja. V neenakem položaju so se občani iz oddaljenejših krajev počutili že kot otroci. Soočajo se z dolgimi potmi do šol. slabo prevoznimi cestami, oddaljenimi vrtci. Odseljevanje ljudi s podeželja je povzročilo tudi beg inteligence, zato podeželske šole marsikje ne zadovoljijo potreb otrok oziroma učencev. V volilnem okraju, v katerem kandidiram, je statistično gledano, odstotek dijakov in študentov v primerjavi z urbanimi sredinami neprimerno manjši, krčijo se možnosti za zaposlitev. Danes imamo mnogo mladih iskalcev zaposlitve, ki leta in leta ne najdejo svoji izobrazbi primernega dela. Tudi starejše generacije se ukvarjajo z resnimi problemi, saj v večini primerov njihovi prihodki ne zagotavljajo dostojne starosti. Plačila oskrbe v domovih za ostarele so previsoka, možnost za oskrbo starejših ljudi na podeželju pa skoraj nična. Ženska populacija na podeželju je zapostavljena tudi pri zdravstveni oskrbi, saj je zaradi skromnih pogojev zdravstvenih domov prisiljena predolgo čakati na preventivne preglede. Zavzeti se je potrebno za človeku prijazno podeželje, ki bo vsem ljudem zagotavljalo enake možnosti za delo in za razvoj. Velike travme in nove krivice je povzročila gradnja odseka avtoceste Domžale - Trojane. Slovenska država je dolžna ljudem ob trasi nuditi nadomestilo za slabše pogoje bivanja. Kot poslanec se bom potrudil, da se bodo na naštetih področjih zgodile potrebne spremembe, zato je tudi geslo moje volilne kampanje: »Za ljudi - ohranimo Slovenijo!«. Naročnik oglasa: SLS Slovanska l|udska stranka Izberimo SLSI I Spoštovane volivke in volivci! Naročnik oglasa: ZLSD Mojc ime jc Rajko Vavpetič in sem kandidat za poslanca Združene liste socialnih demokratov. Rodil sem se 10. januarja 1954 v Ljubljani, po poklicu sem elektroenergetik. Pred leti sem ustanovil podjetje, ki se ukvarja z nepremičninami, poleg tega pa se aktivno ukvarjam z glasbenim producentstvom, pojem pri Big bandu ter igram pri ansamblu Vrhovci. Deset let sem preživel v tujini, kjer sem se poklicno ukvarjal z glasbo. V tem času sem si nabral številne izkušnje, saj sem prepotoval vso Evropo ter spoznal, da je Slovenija dežela sodobnih nazorov, za katere se zavzemam tudi sam kot član Območne organizacije 7ASD v Moravčah. Ponosen sem na to, da mi je bila dodeljena čast kandidirati na državnozborskih volitvah in potrudil sc bom, da bo Slovenija še naprej ostala v koraku z ostalo Kvrnpo, V.iš glas, moje naloge: - zmanjševanje razlik med plačami, davčna politika, hitrejše zaposlovanje; - večji obseg zdravstvenih storitev za isto plačilo, predvsem v nerazvitih območjih; vlaganje države v gospodarstvo in razvoj novih tehnologij, razvoj podjetij; gradnja stanovanj ter najemnih stanovanj s strani države, ureditev nepremičninskega trga; 2ZLSD Stranka za prihodnost Vaš glas bo omogočil prihodnost za vsel Rajko Vavpetič Prihodnost za vse! VASA KANDIDATKA NA VOLITVAH ZA DRŽAVNI ZBOR JOŽEFA BERLEC Prevoje 12, 1225 LUKOVICA NA LISTI DEMOKRATSKE STRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE Naročnik oglasa: DeSUS Demokratična stranka upokojencev CENJENE VOLIVKE IN VOLIVCI! Da se me boste spomnili, se vam bom kratko predstavila. Rodila sem se pred 58 leti na Prevajali pri Šentvidu v delavski družini Na Prevajali Živim vse svoje življenje, tu sva si z možem Zmagam ustvarila dom, imava sina in že dva nadebudna vnuka. Osnovno šolo sem obiskovala v Šentvidu in na Brdu, ekonomsko srednjo šolo pa v Ljubljani. V letu 2000 sem se upokojila. V svoji 35- letni delovni dobi sem nabirala izkušnje: devet let v občinski upravi Domžale kot statistik in referent za obrt, devet let kot računovodkinja Glasbene šole Domžale in sedemnajst let kot računovodkinja v Domu počitka Mengeš. V vseh službah sem se dnevno srečevala s problemi ljudi vseh starosti in na vseh področjih, zato znam prisluhniti vsakemu človeku. V aktivni dobi sem sodelovala v domačem kraju predvsem na področju kulture in sociale ter v organih sveta Krajevne skupnosti Prevoje-Šentvid, v okviru nekdanje občine Domžale pa tudi v organih z.dravsr\>a in šolstva. Z izkušnjami, ki jih imam, želim prispevati za boljšo sedanjost in prihodnost vseh generacij. Zato sem se odločila za kandidaturo v stranki, ki se zavzema za ekonomsko uspešno, socialno pravično ter pravno urejeno državo, ki bo delovala odgovorno v korist vseh generacij in starosti. ZA VSE GENERACIJE: za kulturen in strpen dialog, za kakovosten razvoj okolja, za razvoj podjetništva, za razvoj izobraževanja, za pravno državo in moralo SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Pridite na volišče .?. oktobra in oddajte svoj glas za kandidatko DeSUS-a. Demokratska stranka upokojencev Slovenije je stranka za katero stoji več ko 400.000 upokojencev in je neodvisna in nazorsko neobremenjena. V svojem delovanju je zmerna in vedno pripravljena na dialog. Ustanovljena je bila z. namenom, da upokojenci s svojimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami prispevajo k vsestranskemu razvoju samostojne Slovenije. DeSUS Mnra»;člco ^nlina 1 C Dragi bralci in bralke Novic iz Moravske doline Sem ROBERT HROVAT. Stanujem v Dobu, sem poročen ter oče dveh hčera. Moja osnovna izobrazba je kemijske smeri, opravljam pa delo poklicnega gasilca tehničnega reševalca v Centru požarne varnosti na Količevem. Na listi Slovenske demokratske stranke kandidiram, ker SDS združuje ljudi, ki nam ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost in prihodnost naših otrok. V SDS znamo bolje in bolj pošteno upravljati z državo ter povezati ljudi in stranke s ciljem hitrejšega razvoja in resnične solidarnosti. V nedeljo, 3. oktobra, glasujte zame Vaš glas bo glas za Slovenijo novih priložnosti in za boljše življenje vseh Slovenk in Slovencev. Robert IL SDS Kot poslanec se bom predvsem zavzemal za: • povečanje števila informacijskih točk, kjer bo mladim omogočena brezplačna uporaba intérnela • • zmanjšanje skupnega števila cestninskih postaj in ustreznejši način plačevanja cestnin • • pomoč države pri iskanju prve zaposlitve za mlade, ki zaključijo šolunjc • • ohranitev kulturne krajine ter zagotovitev zdrave pitne vode • • ugodnejši) stanovanjsko politiko za mlade družine • • znižanje previsokih stroškov obveznih učnih pripomočkov • • celostno ureditev problematike lokalnih deponij komunalnih odpadkov • • zagotavljanje večje socialne in osebne varnosti za ljudi ter večje varnosti premoženja • • razvoj podeželja in izboljšanje njene infrastrukture (kanalizacije, ceste, pločniki, javna razsvetljava, telekomunikacije...) • Novice iz Krajevnih skupnosti Dešen in Velika vas Dvanajst tet do cilja Dvanajst let je v primerjavi z večnostjo res malo, a v življenju človeka je veliko in prav toliko časa je preteklo, da je dokončno rekonstruiranih in asfaltiranih 3200 metrov ceste iz. Desna proti Moravčam. Začetki pred dvanajstimi leti so bili res težki. Bili smo še v občini Domžale in tedanji župan je na sestanku s krajani rekel: »Najceneje bi vas bilo preseliti v dolino!« Toda mi, vse življenje vajeni trdega dela na našem »belem kamnu«, se nismo dali. Sledila so srečna naključja in spremembe. Dobili smo našo Občino Moravče in kaj kmalu smo začeli z. deli. Skupna investicija je bila res velika, vendar so krajani Desna in Zg. Prekra brezplačno odstopili vsa potrebna zemljišča, zbrali veliko finančnih sredstev in opravili nešteto ur prostovoljnega dela. Poleg tega je po mnogih razgovorih in dogovorih z direktorji Industrije apna Kresnice (v tem času so se zamenjali kar štirje) del rente prišel nazaj v naš kraj, kjer kopljejo rudnino, saj so krajani ožjega območja po Zakonu o varstvu okolja upravičeni do nje. Vsa renta je bila v obliki gramoza z.a rekonstrukcijo, pa tudi v obliki asfalta v letih od 1998 do 2001. Iz. občinskih proračunov so bili namenjeni deleži, s pomočjo katerih smo lahko dokončali posamezne odseke ceste. Peljati se po asfaltirani cesti v Moravče je bil za krajane Desna in Zg. Prekra velik praznik. Asfalta so bili posebej veseli otroci, ki so ga takoj preizkusili z. rolkami, in vozniki šolskih prevozov, saj bodo tako varneje prevažali otroke. Povezovalna cesta med Moravsko in Savsko dolino Zg. Prekat - Sp. Rihče je dobila nekaj sto metrov asfaltne prevleke; tako bo tudi ta prometnica pripomogla k varnejšemu in hitrejšemu prevozu v obe dolini. Za dokončanje tako pomembne cestne povezave ho potrebno sodelovanje z Občino Litija, saj del trase /mleka po njihovem območju. BRANKA RT/JAN PET MINUT S SVETNIKOM Janez Prašnikar, svetnik, dobro znan že tretji generaciji tistih, ki se ukvarjajo s športom. Ne drži povsem. Poznajo me predvsem lisli mladi, ki se ukvarjajo s skakanjem na smučeh. To je naš tradicionalen šport, prisoten že /00 let V naših krajih. Že kot otrok sem hil velik pripadnik ustvarjalnih sredin. Rad sem modelaril. Z lastnimi avioni in čolni sem se udeleževal takratnih srečanj. V najstniških letih sem postal tudi gasilec in celo tajnik GD Peče. Torej neprekinjena popolna izraba prostega časa od mladih nog. Ko sem dobil zaposlitev, sem delal po terenu. Videl sem velik kos takratne Jugoslavije, odpovedati pa sem se moral aktivnostim, ki so mi tako lepo dopolnjevale vsakdanjik. Na začetku osemdesetih sem dobil zaposlitev v Kmečki zadrugi V Moravčah m od takrat lahko spet organiziram svoje delovne obveznosti tako, da mi ostane čas za prostovoljno delo. Začel sem se posvečati tistim, ki se navdušujejo nad nogometom in nordijskimi disciplinami. Ta kombinacija se mi zdi zelo nenavadna. Niti ni tako zelo nenavadna. Predvsem je zelo praktična. Ukvarjanje s skoki je bilo pred desetletji vezano zgolj na zimski čas. Kaj naj človek počne ostale letne čase? Potrebno je bilo Zapolniti sleherni dan z. drugim športom. Kot nalašč je najprimernejši nogomet. To pomeni veliko odsotnost od družine. Z ženo sva se v športu spoznala in kjerkoli je bilo le mogoče, so bili otroci z. nama na treningih in tekmovanjih. Sedaj so večji in me več ne potrebujejo toliko, da ne bi mogel opraviti svojih športnih obveznosti. In katere so te obveznosti? Osnovno je vsakoletno pridobivanje licenc za sodnike in trenerje. Brez teh ne gre. Kol tehnični delegat bdim nad tem, da tekme potekajo po /IS pravilih, kol državni sodnik in tehnični delegat Pa sem na tekmah vseh sedmih starostnih kategorij. Seveda so tu še številni treningi v Kisovcu in na Mostecu, kijih sami otroci ne morejo opravili. Zagotovo ste zagovornik izgradnje skakalnice v Moravčah. Izgradnja samo ene bi bila slaba naložba. Če želiš razvijali mlade v nekem športu, jim moraš dati možnost, da začnejo od majhnega. Zato je potreben športni kompleks, ki bo dal pogoje slehernemu otroku, da pride izpred televizije in naredi nekaj iz sebe. V moravški dolini je kar nekaj društev, ki pa nimajo lastnih površin. S pridobitvijo le-teh bi se tudi odnosi v družini in med ljudmi popravili. Delovne akcije in družabna srečanja bi pripomogla k večjemu zadovoljstvu posameznika in prepoznavnosti družbe. V naši okolici je težko prepričati ljudi za kakšne novosti ali spremembe, ko pa se .primejo«, jih težko ustaviš. Prav tako je v politiki. Zelo sem se zavzemal, da so Moravče postale občina, kasneje pa so ravno ljudje, ki so temu nasprotovali, želeli naredili iz občine Moravče še več občin. Vsem ni do tega, da bi s smučmi na nogah letali po zraku. Na tem nordijsko-lelnem centru bi lahko imeli tudi prostore za druge aktivnosti npr.: rolanje, kolesarjenje, drsanje, tudi bazen bi bil dobrodošel. Mislim, da se sprehajalnih poti ne bi nihče branil. Čutim strašno pomanjkanje druženja in to bi bil priložnostni prostor. Tako bi se razbila monotonost Moravč, ki je prisotna ž.e predolgo obdobje. Sicer pa si nekaj podobnega lahko ogledamo v občini Ribnica. Verjetno so še kakšni nerešeni problemi, ki jih imamo v Moravčah. Ne rečem, da jih ni. Največja sramota našega kraja je cesta skozi Moravče, za katero smo imeli leta 1999 že nakazan denar, pa smo ga morah vrniti, saj smo predolgo pridobivali dokumentacijo za izgradnjo. Edino pravilno, da se dela po predpisih in po potrebni dokumentaciji, vendar pa me jezi premajhna prizadevnost. Prizadevnost je odraz, delovnih navad na vseh nivojih, zaradi pomanjkanja delovnih navad pa nastaja velika škoda. Težko verjamem, da bomo kmalu dobili spel kakšno takšno priložnost. Pojim se, da velja: Priložnost zamujena ne vrne se nobena. DARINKA GRUM ekološki otok - heeno zbiranje odpadkov tudi v Desnu Občina Moravče že dalj časa skrbi za odvažanje komunalnih odpadkov iz vseh krajev v občini. V lanskem letu pa so začeli urejati tudi ekološke otoke. Le-ti so namenjeni ločenemu zbiranju papirja, pločevink, plastenk in stekla. Ekološki otok za krajevni skupnosti Dešen in Velika vas je postavljen na križišču na Lazih, kjer bodo krajani Desna, Zg. Prekra, Hriba, Sp. Prekra, Zaloga nad Ribčami, Velike vasi in Katarije lahko ločeno odlagali odpadke in s tem prispevali k ohranjanju čistega okolja. Občina ne postavlja ekoloških otokov, ker je to moderno, ampak zaradi ozaveščanja sodobnega človeka o odgovornem ravnanju z odpadki in o ohranjanju okolja. Ločeno zbiranje odpadkov naj postane vaš vsakdan. BRANKA BIZJAN Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije K MI riJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Izpostava: Domžale Domžale: tel.: 01/72-41-845 e-pošta: kss.domz.ale@lj.kgzs.si Moravče: tel.: 01/72-31-236 e-pošta: kss.moravce^lj.kgz.s.si Lukovica: tel. 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovtca@lj.kgzs.si KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA VABI NA IZOBRAŽEVANJE V sredo, 6.10.2004, ki bo v dvorani Kulturnega doma Medvode, Cesta ob Sori II, Medvode (pri Kmetijski zadrugi) Vabilo je namenjeno vsem, kijih vsebina predavanj zanima, še posebej pa tistim kmetom, ki so ali bodo pristopili k programu Slovenskega Kmetijskega Okoljskega Programa (SKOP). Dopoldanski del je namenjen predvsem tistim, ki ste pristopili k SKOP programu že lani in niste spomladi opravili izobraževanja za letošnje leto. 11.00-12.00 Predstavitev posameznih ukrepov SKOP in njihove zahteve Jasmina Slatnar univ.dipl.ing.z.oot., Irena Banlan univ.dipl.ing.agr., Ana Ogorelec univ.dipl.ing.agr., Anton Zavodnik univ.dipl.ing.agr. 12.00-12.30 Dobra kmetijska praksa varstva rastlin Irena Bantan univ.dipl.ing.agr., Franc Palčič intzoot. 12.30-13.15 Pravilna uporaba organskih gnojil na kmetijah Tomaž Močnik univ.dipl.ing.zoot. Popoldanski del je namenjen predvsem tistim, ki ste letos prvič pristopili k SKOP programu. 14.30-15.15 Predstavitev posameznih ukrepov SKOP in njihove zahteve Jasmina Slatnar univ.dipl.ing.zoot. 15.15-15.45 Pogoji in določila pogodbe SKOP, ter vodenje evidenc Ana Ogorelec univ.dipl.ing.agr. 15.45-16.45 Gnojenje in oskrba tal Anton Zavodnik univ.dipl.ing.agr. Opozarjamo vse, ki ste pristopili k SKOP programu, da morate imeti vsako leto opravljeno izobraževanje in da sta ti dve predavanji zadnja možnost za letošnje leto. Udeleženci izobraževanja spomladi 2004, imate to obveznost ž.e izpolnjeno in sledijo potrdila. VABILO Vabim vas na informativno predavanje, ki bo v torek, 12.10.2004 ob 9. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Vsebina predavanj: • Urejanje gnojnih jam in gnojišč v luči 'nitratne direktive' • Pravilen odvzem vzorca tal za analizo zemlje Zaradi aktualnosti vas vabimo, da se predavanj udeležite! Prva seja Odbora izpostave KGZS Domžale OE Ljubljana Po letošnjih spomladanskih volitvah je bila izvedena prva seja odbora izpostave Domžale, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije OE Ljubljana. Za predsednika odbora je bil izvoljen Damjan Jemc (Trzin), z.a podpredsednika pa Franc Mušič (Trzin). V odbor izpostave so bili izvoljeni še Janez Gabršek (Češenik), Andrej Hribar (Brdo), Tomaž. Černivec (Radomlje) in Milan Rojnič (Domžale). Strokovni tajnik odbora je Janez. Ocepek, ki ima sedež, v Moravčah, Vegova 7 (tel.: 01/723-12-36). Sejo je do izvolitve predsednika izpostave vodil Ciril Smrkolj, predsednik Območne enote KGZS Ljubljana, ki je predstavil rezultate spomladanskih volitev in ostale aktivnosti zbornice. Na seji sta bila prisotna tudi Jožef Romšak in Franc Stric, podpredsednika Območne enote KGZS Ljubljana. Delo v okviru odbora izpostave je vse bolj obsežno. V veliki meri je odvisno od aktivnosti članov odbora izpostave in ostalih članov KGZS iz. tega območja. Tudi v prihodnje ho delo Odbora izpostave Domžale in vseh ostalih organov ter služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije usmerjeno tako, da bodo pravilno zastopani interesi vseh članov zbornice, ne pa le ozkih skupin ali posameznikov. J.OCEPEK Ekološki kmetje aktivni doma in v združenju Verjetno marsikdo ne ve, da na našem območju že 5 let deluje Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« - ZEKZŽ. Trenutno šteje več kot 100 članov, ki so pretežno iz občin Moravče, Lukovica, Domžale, Kamnik, Zagorje ob Savi, Litija in Šmartno pri Litiji, nekateri pa so tudi iz bolj oddaljenih občin. Vključeni so predvsem kmetje in kmetice, ki kmetujejo po Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil na celi kmetiji, so vključeni v nadzor pri pooblaščeni kontrolni organizaciji in so pridobili ustrezen certifikat. Nekaj je tudi podpornih članov. Cvetlični pozdrav/naše okolice Prenekateri obiskovala Spodnje Javoršice se ustavi ob kozolcu, ki gaje lastnik postavil zalo, da ga spremeni v muzej na prostem. Gospod Miro že vrsto let ureja zbirko kmečkega orodja, ki so ga v prejšnjem stoletju uporabljali njegovi predniki. Marsikateri manjkajoč predmet je moral dokupiti. Včasih niso tako zelo cenili pripomočkov, ob katerih je tekel vsakdanji pot in so jih, kar Se da kmalu, odvrgli in zamenjali z. modernejšimi. Na njegovem vrtu seje znašla tudi umetnina, ki jo je naredila narava. Sorazmerno velik, posebej urejen in čaroben kompleks, ki nastaja ob ribniku, se lepo poda k vznožju gradu Tuštanj. Stvaritve, ki naslajajo pod prsti mladega gospodarja, nam poleti z vodometom in kroženjem vode pričajo, da so domači izdelki lahko Prava popestritev. DARINKA G RUM Z rožami, ki krasijo okenske police, se lepo ujemala tudi starinski voz in ciza ob sosedovem dvorišču. Mimoidoči dobi vtis, da se večina prebivalcev te vasi trudi za boljši in pristni izgled svoje domačije. Preko poletja je bila sleherna hiša v vasi »cvetoča«. Prav v tem mesecu, ko na kmetijah intenzivno pospravljajo Pridelke, potekajo tudi številne prireditve, kjer se predstavljajo ekološki kmetje in na njih sodeluje tudi ZEKZŽ. Ena večjih priredite v je bil ekopraznik, ki se je odvijal 4. septembra na ljubljanski tržnici in je bil letos že 3. po vrsti. Prireditev je 1 " i''1" dobro obiskana. Nekateri kupci že zelo dobro poznajo ekološko pridelano hrano in njene prednosti, zato pri njih cena, 'Je zaradi dražje tehnologije seveda višja, ne igra vloge. Žal pa je teh še vedno premalo. Nekateri člani so sodelovali tudi na dnevih odprtih vrat v drevesnici na Brdu pri Lukovici in na povorki Od zrna do kruha. 1 seje odvijala v nedeljo, S.septembra, iz P revo j do Šentvida v okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Lukovica. "leg sodelovanja na večjih prireditvah pa združenje pripravlja tudi druge aktivnosti. Za promocijske namene je v začetku me-*' O izšla nova - zanimivo oblikovana zloženka. Organizirana Je bila strokovna ekskurzija na Kočevsko na temo Čebele v današnjem času in Kako delovati v pokrajini trajnostno. 26. septembra pa bo spet potekal mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških kmetijah, katere organizator je Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (katere član je ZEKZŽ). Kar nekaj kmetov iz vse Slovenije ZDRAVO ZDRAVO ŽIVLJENJE LUKOVICA se je odločilo, da ta dan odpre vrata obiskovalcem, morebitnim potrošnikom in jih iz prve roke seznani z načinom pridelave zdrave, ekološko pridelane hrane. Iz našega društva je zbrala pogum in se za ta korak odločila Marija Udovč Gales iz Krašnje 26. Če koga od bralcev to zanima, lahko izkoristi priložnost in sicer od 10. do 16. ure, voden ogled pa bo od 12.do 14. ure. Več o združenju, njihovih članih in ponudbi na posameznih ekoloških kmetijah si lahko ogledate na spletni strani: www. zdruz.enje-z.ekzz.si. informacije pa lahko dobite tudi na sedežu združenja, ZEKZŽ Lukovica 46, ali na tel. številki 01/ 72 35 116. FRANCKA TOMAN DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA »RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA« V DVORANI KULTURNEGA DOMA MORAVČE, 14.9.2004 $ projekt! do osnov 20 kvalitetno življenje Z namenom, da se občine seznani s potekom aktivnosti na projektu Razvojni program podeželja (RPP), v sklopu katerega se vodi tudi projekt Po poteh dediščine dela Savske ravni in Posavskega hribovja, je bila 14. septembra 2004 v dvorani kulturnega doma Moravče organizirana delavnica, na katero so bili vabljeni direktorji občinskih uprav in lokalni koordinatorji na projektu 13 vključenih občin, kmetijske svetovalne službe in območne obrtne zbornice. Glavni namen delavnice je bil pregled in potrditev predlaganih izvedbenih projektov v Razvojnem programu podeželja, pri čemer so imeli možnost podajanja pripomb in predlogov vsi sodelujoči predstavniki občin. V uvodu je vodja projekta predstavila dosedanje aktivnosti na projektu (pregled obstoječih razvojnih programov za projektno območje, priprava anketnih vprašalnikov z.a občine, dokončanje izbora lokacij za skupni tržni produkt PPD, terensko delo, analiza stanja projektnega območja, delavnica z.a turistične ponudnike ter priprava izvedbenih projektov), »SWOT« analizo območja (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ter skupno vizijo, ki bi najbolje opredelila vsebino projekta. Z vizijo (Bogata naravna in kulturna dediščina bo ob novih podjetniških idejah pomemben potencial ohranjanja vitalnosti podeželja na območju občin Savske ravni in Posavskega hribovja) so usklajene tudi glavne strateške usmeritve. Izvedbeni projekti pa so se pripravljali po treh glavnih prostorih: naselitveni in življenjski, družbeni in kulturni ter delovni prostor. Člani strokovne ekipe so v nadaljevanju po teh prostorih predstavili nabor izvedbenih projektov. Gre za predloge strokovne ekipe, ki pa bazirajo na predlogih samih občin, na terenskem delu po občinah ter na anketnih vprašalnikih, ki so jih občine vrnile ekipi. Ti projekti se seveda navezujejo tudi na obstoječe projekte, ki jih že vodi Center za razvoj Litija. Kratko je bil predstavljen tudi konkreten projekt Po poteh dediščine znotraj Razvojnega programa podeželja; namen tega projekta je biti projekt kulturnega turizma, ki naj bi združeval najelitnejše točke naravne in kulturne dediščine, ki so sposobne sprejemali skupine obiskovalcev. Na območju sodelujočih občin je trenutno tako 42 točk, ki predstavljajo najbolj reprezentativne lokacije naravne in kulturne dediščine. Pomembni pa so tudi izvedbeni projekti, ki se dotikajo naselitvenega prostoru; generalno se nanašajo na preveritev arhitekturnega razvoja centrov naselij, ohranjanje pomembnih arhitekturnih urbanističnih objektov ter sistematičen pristop pri obnovi kmetij in dvorišč. Vse elemente iz projekta PPD je potrebno smiselno vpeli v planske dokumente. V razpravi so udeleženci podali svoje pobude in pripombe, strokovna ekipa pa je določila časovni razpored nadaljnjega dela na projektu. Ključno vlogo bodo odigrali občinski sveti, ki bodo potrjevali ta dokument. Po njegovem sprejetju pa bo potrebno zagotoviti, da bo čimprej zaživel v praksi, kar je tudi namen Centra Z.a razvoj Litija in Občine Moravče kol nosilke projekta, SAŠA CEGLAR Podeželsko razvojno jedro (PRJ) »JARINA« ODPRLA SVOJA VRATA Kot smo obljubili, nadaljujemo s predstavljanjem in delom Zadruge za razvoj podeželja »JARINA«. Vse dosedanje delo ustanoviteljev in partnerjev »JARINE« je bilo poplačano v soboto, 11. septembra 2004, na Dolah pri Litiji, ko je župan Mirko Kaplja slovesno odprl sedež »JARINE«. V svojem govoru je poudaril, da bo s pomočjo »JARINE« mogoče povečati turistično privlačnost podeželja in izboljšati standard podeželskega prebivalstva. Programi »JARINE« so namreč namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetijah in drugih s kmetijstvom povezanih dejavnosti. »JARINA« je ustanovljena za širšo okolico osrednje Slovenije, od Moravč pa tja do Radeč. fpmm Med prvimi predstavljala »JARINE« so bili rokodelci Moravske doline, ki so jo uspešno predstavili na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Jarma Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Občine Moravče in podžupan Franc Majdič. »JARINA« bo v začetku odprta trikrat tedensko, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure na sedežu Dole pri Litiji 10. Vse informacije o vključevanju in delu zadruge je možno dobiti na tel. 01-89-62-710, mobitel 051-312-739 ali na elektronskem naslovu tanja.garantini@litija.com. BRANKA BIZJAN Tudi letos na Jernejevo nedeljo v Pečah nekaj novega Tudi letos smo v Pečah praznovali god župnijskega z.avetnika. SV. Jerneja. V nedeljo. 29. avgustu 2004. seje v Pečali zbralo veliko število ljudi. Med njimi je bilo veliko ž.upljanov. še več l>a tistih, ki se v svoj rodni kraj vračajo le še občasno, na obisk. Vsako leto je opazili tudi veliko novih, svežih, večini neznanih "brazov. Starejše generacije namreč svojo navezanost na domači kraj prenašajo tudi na naslednje rodove. Ali je tO zgolj naključje ali ne, presodite sami. A dejstvo je, da seje tudi letos Je me jeva nedelja zbudila V lepo sončno jutro. Obiskovalce so že na Mlakah (cesta proti Pečani) pozdravili mlaji ter praznično pritrkavanje zvonov cerkve sv. Jerneja. Tudi cerkev je bila praznično okrašena. Mašo je ob misijonarju Anionu Pustu in domačem župniku Janezu Zaletelo vodil letošnji novomašnik Boštjan Jamnik. SV- maši se je praznovanje nadaljevalo na trgu pred cerkvijo. Na stojnici so bila za blagoslov pripravljena številna dišeča zelišča, ki so vabila - vonjem in raznolikostjo. Veliko vrečk dišečih domačih Čajev je po blagoslovu romalo na nasprotno stojnico, kjer so bili razstavljeni dobitki za srečolov. Blagoslov zelišč je HI še v prvi polovici 20. st. zelo pogost običaj na slovenskem Podeželju, zato ga skušamo vrniti iz pozabe. Sledil je nastop folklorne skupine Društva upokojencev iz. Kam-'"ka, ki nam je predstavila stare slovenske plese. Ob veselih 1 Oh ih harmonike so se pari urno zavrteli in ob tem so marsikoga "srbele pele ... uhovnilU in obiskovalci so se poleni podali v zgornje nadstrop-i' župnišča, kjer smo za to slovesnost uredili župnijsko knjižnico. " blagoslovu so si jo številni obiskovalci z velikim zanimanjem Ogledali, razstavljeno je bilo tudi nekaj najzanimivejših knjig, edtem seje na trgu nadaljevalo družabno srečanje, dekleta gospodinje SO gostoljubno stregle domače pecivo, kavo in še a.l- Nekateri so se navduševali nad srečolovom. Kako tudi ne, o Pa je bila vsaka srečka dobi/na, dobitki pa tako mamljivi: moča potica, orehi, vreča krompirja, košarica sadja, med, steklenica žganja... ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA V PECAH je bila urejena za farno žegnanje pod budnim očesom Bogomila Brvarja. Knjige, knjižice in razni rokopisi so končno dobili primeren prostor v novem župnišču. Pred rušenjem starega župnišča je bilo vse to preneseno v staro šolo. Tako trenutno knjižnica vsebuje okrog 8oo knjig in rokopisov, ki so zajete v katalog. Ta se še dopolnjuje. Skrivnost pa ostaja, kje je bilo vse to dragoceno gradivo shranjeno med 2. sv. vojno, ko sta bila šola in župnišče požgana. Nekateri starejši krajani menijo, da je ognju kljuboval obokan spodnji prostor župnišča, spet drugi pa, da je moralo biti gradivo kje drugje. Kakor koli že, hvala Bogu, knjige so še tu. V knjižni zbirki je tudi nekaj dragocenih knjig: masna knjiga - misal iz I. 1774, pogrebni misal iz I. 1823, oba v latinščini, bogato ilustriran molitvenik križevega pota iz 1.1853 v slovenščini, življenje svetnikov iz I. 1820 v nemški gotici, berila in evangeliji iz I. 1870 v slovenščini,... Posebej dragoceni so rokopisi župnikov iz Peč. Tako v zbirki najdemo npr. oznanila od I. 1852 dalje ali pa oklicno knjigo za obdobje 1866-1907. Pokojni župnik g. Alojzij Peček je zapustil nekaj knjig rokopisov in zvezkov pridig in »cerkvenih govorov v Pečah«. Vsekakor si vse to zasluži primeren prostor, saj smo ponosni na ta del kulturne dediščine našega kraja. Spet drugi so še pomolili v cerkvi ali pa postali oh grobu ... Nekateri so si z. veseljem ogledovali bližnjo okolico in bili veseli ob pogledu na številne nove hiše ... Množica je kar valovala v veselem vzdušju, marsikdo je bil iskreno vesel ob srečanju s prijateljem iz. mladih let ali pa sošolcem ... Koliko stiskov rok in veselih vzklikov ... Prav vse to navdušenje je razlog, da se je to vsakoletno praznovanje v Pečah dodobra ukoreninilo. S pripravo je res kar precej dela, zato pa je na koncu tudi veliko veselja in dobre volje. Še najlepše je, da je v pripravo vključenih toliko ž.upljanov, tudi tistih, ki sicer niso ožji cerkveni sodelavci in ki zaupane naloge opravijo odgovorno in skrbno. Župnik vsem daje pri organizaciji proste roke in nove zamisli podpira. Upamo, da se bo na tak način rodilo še mnogo idej in vas bomo tudi naslednje leto lahko presenetili s čim novim. Na svidenje torej naslednje leto! JELKA LALIČ, joto: Anton Stenko, Bogo Brvar Vrhunski zaključek 11. sezone grajskih večerov na gradu Tuštanj Akrobatski salto med likovnimi deli Zadnjo nedeljo v avgustu je bil v soju grajskih luči Tuštanj prav poseben dogodek. Tenorist Janez Lotrič in pianist Tone Potočnik sta prisotne popeljala v skrivnostni in istočasno čudoviti svet klasične glasbe. Po vroči nedelji je sledil kar precej hladen večer. Ljudje so se v nabito polnem grajskem atriju lahko ogreli ob akrobatskih sposobnostih tenorista Janeza Lotriča, kije s salto ponazoril igrivost Era z. onega sveta. Svetovno znani pevec, imenujejo ga kralj visokih C-jev, le redko nastopa v domovini. Občudujejo ga lahko v Dunajski državni operi, Veronski operi, poslušati so ga imeli možnost celo na Japonskem. Povezpvalka je v predstavitvi dejala, da Slovenci raje svoje tenorje«izvažamo«, kot da bi jih poslušali. Neizbežna usoda velikih ljudi! Čudoviti Janez. Lotrič nam je večer polepšal z. opernimi arijami in samospevi, med drugim so bile to Offenbachove Hoffmanove pripovedke, Straussov Cigan Baron, Puccinijeva Tosca, Don Hoz.ejeva Carmen pa tudi zelo zahtevno delo Richarda Slraussa Kavalir z. rožo. Obiskovalci iz vse Slovenije so z močnim aplavzom izprosili več dodatkov in tudi ponovitev najatraktivnejše izvedbe z. visokimi C-ji, arije Jeseni zanimiva dejavnost za člane IrJtttggflhCSvel irugVo! i Vašo staro »praktiko« ali novejši fotoapan'. »vs^ naiecli. sam« že zamenjali z novim »digitalceni« i pa nakup načrtujete in še malo čakate/da bodo ctnc Jle? jPtotem ... potem je ravno pravi čas za naše vabilo ZAČEJNI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE i\e se moramo resnično učiti vse življenje! Kupiš nt apravo ali aparat in prodajalec te običajno obom/i / ^belo »knjižico« navodil. Kar nekaj časa potrebuješ, da 'ončno prebija fin /adnje strstn^rrTOsvojiš delovanje vseh ^HBI^umbov. Na tečaju gre vse nekoliko hitreje^ vedno je v bližini strokovnjak, ki zna odgovoriti na tvoja vprašanja in ti lahko pomaga. Svoje naredi tudi prijrtna družba. V uvodnem delu tečaja se bosfe seznanili z osnovnimi razlikami in podobnostmi klasične in digitalne fotografije, opozorjeni boste tudi na najpogostejše napade pri fotografiranju. Nato se boste praktično naučili ravnati s fotoaparatom, naredili posnetke v naravi in s>j> končno naučili obdelati fotografije z računalniškim programom in jih shraniti oz. poslati fotografu. Tečaj bo vodil fotograf FRANCTŠK&K. Prvič se dobimo 1. oktobra 200AdfcžO. uri v avli Kulturnega doma. fiHk \ _ Prijave sprejemamo ^H[- 09. 2004Jo tel. 041 326 292 ali pisno na nasro^ftnica/Lejtfarffiza Turist, društvo). Partizanska 17, 1251 Moravče t Cena tečaja je: 2000 - 3000 SIT na udeleženca, odvisno od števila prijav. i Lastni digitalni fotoaparat ni pogoj_za prija\ Turistično drušTvo Moravče Hči polka avtorja G. Doniz.ettija. O spremljevalcu na klavirju Tonetu Potočniku smo lahko izvedeli, daje študiral v Italiji. Je najvidnejši organist in zborovodja ter predavatelj in predstojnik za koral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Da sta bila izbor in izvedba res vrhunska, priča podatek o številnih izrečenih zahvalah na račun prireditve. To so bili že 11. kulturni večeri. Kljub temu je bilo za krajane to nekaj nenavadnega, saj je po prvem delu izzvenelih arij potekala dražba 40 del avtorjev likovne kolonije, kije bila pred mesecem dni na istem mestu. Za ustvarjalno temo so si umetniki izbrali grad Tuštanj in njegovo okolico. Akril in olje na platnu sta bili najpogostejši tehniki realističnih in nadrealističnih podob. Te umetnine so vabile, da jih odnesemo na svoj dom, da nam pomagajo doživeti lepote okolice Tuštanja in samega gradu, ki je v zasebni lasti. Pod budnim očesom, gospe Bernarde M al je bilo prodanih 29 del. Za najdražjo umetnino, ki ho krasila prostor v Kranju, je bilo odštetih 64 tisočakov. Skoraj za sto procentov več, kot je bila izklicna cena, je bil novi lastnik pripravljen plačati za sliko bližnjega ribnika. Gospod Peter Pirnat, ki se na različne načine trudi za pridobitev sredstev, je z. avkcijo likovnih del pridobil nekaj sredstev, ki bodo majhen prispevek za obnovo gradu. Ostalo je še nekaj slik, ki jih lahko po ugodni ceni kupite v gradu, ki pa vas vabi tudi k vodenemu ogledu. DARINKA G RUM Večer, ko oči mislijo Pod tem naslovom je Stane Stražar organiziral prireditev v letnem gledališču na Studencu, kije bila ob otvoritvi razstave Staneta Jarma. Akademski slikar in kipar, ki z motorno žago iz lesa dela »Bohce«, je to dejavnost povzel po očetu. Razliko vidi le v tem, da so njegove umetnine »trpeče«. Po tem zlahka prepoznamo njegov značilen stil. Napovedovalec Silvo Teršek je povzel, da so njegova dela impresije globokih razmišljanj. Sam umetnik o sebi pove, da je to z.anj prava igra. Malo lesu dodaš, malo odvz.ameš, pa nastane podoba, Ob razgovorih z igralci iz /Uma Cvetje v jeseni in z igralci odrske Tavčarjeve predstavitve smo se seznanili z. marsičem novim, Ivanka Mežanova nam je zaupala, da jo je neznansko strah nastopati. Trema niti po številnih nastopih ne pojenjuje. Njeno največje veselje je ples. Ob četrtkih zvečer se redno zbere vsa njena, sedaj že štirinajst članska, družina. Iva Zupančičeva nam je zaupala, da se njena zbirka kamnin ne povečuje več tako intenzivno, kot se je svoje čase. Boji se, da bi odpovedal balkon. Zato najdejo svoje mesto na njenem balkonu le posebni kamni, kol tisti, ki jih je pred kratkim prinesla z Danske. Njena najbolj nenavadna odrska dogodivščina je bila boleča, saj je pred desetletji ob koncu predstave priletela z. lož. nevihta v obliki številnih kovancev. Kot »mrtva« Mlada Breda jih je čutila tudi na obrazu. Zadovoljni gledalci so bili prepričani, da sojo prijetno obdarili za njen nastop. Sicer pa je pohvalila tasta Edvarda Kardelja za idealno odigrano življenjsko vlogo tasta in dedka. Igralka, ki svojih številnih gledaliških in filmskih vlog še ni uspela prešteti, je Štefka Drolčeva. Veliko vlog je tudi odklonila. Razkrila je svojo notranjost in jo poistovetila z »večnim otrokom«. Verjetno so ji prav zaradi tega všeč marsikatere moderne predstave. Med pogovori so nam večer z glasbenimi vložki polepšali Konlrabanti, prekmurska glasbena skupina in citrar Tomaž. Plahutnik s spremljevalcema. Paša za oči je bila plesna folklorna skupina, in pa igralci, ki so odigrali posamezne dele vlog iz. letošnje postavitve Cvetja v jeseni. Glavni igralci iz. tega gledališkega dela so bili Jure Sesek, Monika Jeretina in Eva Majetič. Kljub precej mrzlemu večeru so s toplimi besedami ogrevali prireditveni prostor. Svojo žalost ob bolezni in izgubi svojih čebeljih vrst je z nami delil Polde Bibič. Pošalil se je, da je režiser Klopčič ob snemanju Cvetja v jeseni bdel nad tem, koliko in kaj je ter s kom spi. Kljub potrebnemu hujšanju je bilo sodelovanje z Mileno Zupančič, ki je bila na prireditvi odsotna, menda zelo prijetno. Publicist Jože Hudečekje, kot njegovi predhodniki, potrkal na vest današnjih politikov in dodal, da mu ob pokojnini kak tolar od pisanja zelo prav pride. Poleg potrebe ga v to sili tudi njegova na t ura. Oh koncu prireditve je bilo obljubljeno žrebanje vstopnice. Jarmova umetnina bo krasila prostor v Ško/ji Loki. DARINKA GRUM Kulturni ustvarjalci združujejo moči za donatorski nakup klavirja Kulturni ustvarjalci, ljudje s posluhom zanjo, podjetniki in podjetja združimo moči v skupni akciji zbiranja sredstev za nakup klavirja. Prireditvena dejavnost je v tako majhnem kraju, kot so Moravče z okolico, prav gotovo na zadovoljivi ravni. Razgibana društvena dejavnost ima dobre pogoje za svoje nastope tudi na odru Kulturnega doma. V zadnjem času se je na različnih prireditvah pokazalo, da je programska vsebina različnih izvajalcev tudi okrnjena, ker Kulturni dom nima svojega glasbenega inštrumenta. Za različne prireditve si je namreč potrebno inštrument izposoditi, to pa je povezano z velikimi stroški. Občina Moravče - Kulturni dom si zato želita, da bi s pomočjo vseh prebivalcev občine Moravče in ostalih začeli zbirati sredstva za nakup klavirja in tako ustvarili možnost še vsebinsko bogatejših prireditev. Poleg nastopanja dosedanjih oblikovalcev programa bi v glasbeni program lahko vključili tudi ostale domače in gostujoče glasbenike, ki bi s instrumentalnimi in solističnimi nastopi obogatili celostno obliko kulturnega in prireditvenega življenja v občini. V ta namen bosta v mesecu oktobru dva dobrodelna kon- certa, na katerih se bodo zbirala sredstva za nakup klavirja. Na prvem koncertu bodo nastopili zbori, pevci, inštrumentalisti, skratka vsi, ki se bodo odzvali povabilu in tako s svojim umetniškim prispevkom pomagali pri nakupu. Prvi koncert bo namenjen klasični in zborovski glasbi. Na drugem koncertu pa bodo nastopili narodno-za-bavni ansambli, ki delujejo v občini Moravče in vsi tisti Moravčani, ki igrajo pri ansamblih izven meja naše občine. Ustanovil se bo poseben sklad za zbiranje sredstev. Tako se vabi vse podjetnike, organizacije in posameznike, da vsak po svojih močeh prispeva v ta sklad in tako omogoči čim prejšnji nakup klavirja. Vsem, ki boste pomagali pri zbiranju sredstev se Občina Moravče-Kulturni dom že vnaprej zahvaljuje. Vsekakor pa vabi vse ljudi s posluhom za kulturne vrednote, da se udeležite obeh koncertov in tako pripomorete k čimprejšnjemu dosegu zastavljenega cilja. Prvi koncert bo predvidoma v petek, 22.oktobra, drugi pa v soboto, 30.oktobra 2004. MILAN KOKALJ 1 Moravian prepevat v Koreji Milan Kunavar se je po uspešno opravljeni avdiciji pridružil Svetovnemu zboru mladih 2004 (World Yought Choir 2004) v Busanu v Južni Koreji. V zboru se vsako leto zbere skoraj 100 mladih starih od 17 do 26 let. Za člane Svetovnega zbora mladih pomeni sodelovanje v zboru izjemno izkušnjo in uspeh. Kulturnim razlikam navkljub jih druži ljubezen do petja in glasbe. Letos je ustvarjalno druženje mladih pevcev sveta potekalo od 26 julija do 18 avgusta 2004 v Busanu v Južni Koreji. Prvih deset dni so mladi pod vodstvom Georga Griina iz. Nemčije in Anthonya T. Leacha iz. ZDA vadili osem do deset ur dnevno. Pripravili so izjemen koncertni program, ki so ga kasneje predstavili v Busanu, Daegu, Daejeonu, Seoulu v Južni Koreji in v Wakayami na Japonskem. Milanu Kunavar ju čestitamo za izjemen uspeh in mu ž.elimo veliko podobnih priložnosti. Svetovni zbor mladih 2004 pred Predsedniško palačo Južne Koreje. Slovenski pevci (od leve proti desni)- Milan Kunavar (Moravče), Rebeka Hren (Logatec), Christina Strojan (Ljubljana), Simon Jager (Celje) in Nadja Platnar (Horjul). Koncert v Wukuyami pred japonsko publiko, s katero so skupaj zapeli Pesem miru. KATARINA PETERC, joto: arhiv Milana Kunavurja Četrto srečanje gasilskih veteranov regije Ljubljana III Komisija za veterane pri Gasilski zvezi Slovenije - regija Ljubljana III, je v soboto, 28.avgusta, ob 15. uri organizirala četrto srečanje gasilskih veteranov v Komendi. Poleg gasilske zveze Komenda so se srečanja udeležili veterani iz gasilskih zvez Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Moravče. Vseh udeležencev je bilo 356 članov, od tega 45 iz. Gasilske zveze Moravče. Bistvo srečanja je družabno snidenje starejših gasilcev in obujanje spominov. Daje bilo srečanje bolj pestro, so pripravili tudi tekmovanje v raznoterostih in zbijanju tarče z. ročno brizgamo. Na tekmovanju je sodelovalo 35 ekip, med njimi tudi tri ekipe veterank. Iz. naše gasilske zvez.e je tekmovalo pet ekip in ekipa iz PGD Moravče je dosegla odlično drugo mesto (na sliki), pohvale pa so dobile vse ekipe. Ob prijetnem srečanju je sobotno popoldne prehitro minilo in že smo z. mislimi na naslednjem srečanju, ki bo prihodnje leto v enem izmed krajev, ki jih združuje Gasilska zveza Šmartno pri Litiji. Predsednik komisije za veterane pri Gasilski zvezi Moravče IVAN LEBAR, joto Janez. Učakar Iz Podbrda do planinskega doma na Žerenku označena planinska pot Ko je Planinsko društvo Moravče pričelo z. gradnjo planinskega doma na Žerenku, smo se dogovorili, da od Podbrda do našega doma speljemo planinsko pot po nekdanji pešpoti, ki sojo uporabljali vaščani Desna, Ušenišč in drugih zaselkov kot povezavo s centrom, t.j. z. Moravčami. Tu so hodili v šolo k maši in po raznih drugih opravkih že od davnine. Po izgradnji ceste proti Grmačam in dalje proti Zasavju, oziroma proti Štance Lazom je nekdanja pešpot izgubila pomen. Planinci smo se odločili, da tO lepo speljano nekdanjo pot uporabimo v rekreativne namene. Tudi tokrat je bilo potrebno pridobili vsa soglasja od lastnikov parcel, Gozdnega gospodarstva, lovcev; seveda je morala naš namen odobriti tudi Komisija za pota pri Planinski zvezi Slovenije. Šele po vsem tem smo pričeli z. delom. Naj se v imenu PD Moravče zahvalim vsem, ki ste omogočili izpeljavo oziroma označitev poti! In obvestilo pohodnikom: Kažipot pod Šverkovo domačijo v Podbrdu nas z asfaltne ceste, ki povezuje Moravče z Grmačami, usmeri levo na kolovoz in navzgor v gozd. Trasa naše poti je tu speljana skupaj s traso E-6 ca. 5 minut hoje. Nato nas kažipot zopet usmeri levo po nekdanji pešpoti navzgor skozi gozd vse do križišča z lokalno cesto Grma-če - Štorovje. Zastavimo korak v desno po cesti ca. 50 metrov, nato pa ostro levo po cesti Grma-če - Štance Laze. Naša pot se tu združi s planinsko potjo, ki vodi s Sv. Miklavža na Slivno. Po nekaj sto metrih zavijemo na pešpot preko travnika. Pred nami se pokaže planinski dom, ki ga gradi PD Moravče. Od Podbrda do doma smo porabili približno 45 minut. Z izpeljavo poti smo zagotovili varnejšo hojo brez prometa, ki je sicer na cesti vedno gostejši in tako pohodnikom še bolj nadležen. Markacisti PD Moravče vam želimo varen korak po novi poti. SREČNO! In prehodite jo čim večkrat. Za markacijski odsek MARIJAN GRIL Moravski upokojenci m vrti Krvavca Skupina moravških upokojencev - planincev se je odločila z.a obisk Krvavca. Z osebnim prevozom smo se pripeljali do spodnje postaje gondolske žičnice, s katero smo se odpeljali do postaje Krvavec. Od tam smo peš nadaljevali na 1971 metrov visok vrh. Polje dobro označena in ne preveč zahtevna; mi pa smo pogrešali le še hrano in pijačo. Ob povratku z. vrha smo se pomudili pri kapeli. Nato smo se zadovoljni ustavili v Domu na Krvavcu, kjer smo se okrepčali. Zadovoljni smo se poslovili od upraviteljev doma in se peš odpravili v dolino, saj smo zamudili zadnjo gondolo ob 15. uri. Kljub temu pripetljaju smo bili z izletom zadovoljni, z.agolovo se bomo še vrnili na Krvavec. Ob vrnitvi domov smo moravški upokojenci v pogovoru še enkrat podoživeli prijetna doživetja in se spomnili, kaj planinca vleče v hribe — dotik s svetom sanj. po zapisu JOŽETA NOVAKA 14. srečanje upokojencev Gorenjske Avstrija. Italija la Slovenija v Kranjski Gori V četrtek, 2. septembra, se je v Kranjski Gori odvijalo ž.e 14. srečanje upokojencev Gorenjske. Na srečanju se nam vedno pridružijo tudi upokojenci z. avstrijske Koroške in Furlanije Julijske krajine. Letošnje srečanje je imelo še poseben pomen, saj smo Slovenci vstopili v razširjeno EU in ni bilo več zaprtih meja med nami. Organizator tokratnega srečanja je bila Zveza društev upokojencev Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora. Pred sedn i k p rip ra vi j a I ne ga odbora, g. Štefan Nemec, nas je v uvodnem govoru opozoril, da je tO srečanje namenjeno druženju upokojencev in naj zato nikar ne hitimo domov, saj so organizatorji lepo poskrbeli za vse. Pozdravnemu govoru g. Nemca so sledili nagovori županov vseh treh občin organizatork, predsednika vlade g. Antona Ropa, predsednika ZDUS-a g. Vinka Gobca, predstavnika Koroške in predstavnika Furlanije. V sledečem kulturnem programu so nastopili številni posamezniki in skupine, prav vsi pa so bili deležni bučnega aplavza. Za zabavni program po prireditvi je skrbel ansambel Vita. Moravški upokojenci smo se srečanja kot običajno udeležili v lepem številu, bilo nas je za cel avtobus. Pot nam je kot ponavadi hitro minila v družbi naše vodičke Sonje Sever in šofreja Janeza Zabrez.nika. Po zapisu JOŽETA NOVAKA ---Yl--_l « I- Skavtska skupnost No, skavtstvo ni nikakršna znanost. Če ga gledamo v pravi luči, je igra polna veselja. Hkrati pa je tudi vzgojna in kurje dobro, saj koristi tistemu, ki vzgaja in tistemu, ki je vzgojen, tako za dečke kot za deklice. Najmočnejša privlačnost skavtstva pa tiči v proučevanju narave, življenja in orientacije v njej, v sebi pa skriva še pustolovščino, izzive, potepe, ... Aktivnosti pa tudi niso vse. Glavna metoda skavtskega duha je, da privedeš otroka do lega, da delajo prave stvari in si pridobijo prave navade. Tako si izoblikujejo osebnost, samokontrolo, zaupanje in sposobnost samostojnosti. Bistvo skavtstva je tudi, da se ukvarja z. osebo in ne z množico, saj tako voditelj spoznava in ohranja prijateljski odnos z. vsakim skavtom. Namen take vzgoje je tudi, da se vsak posameznik izboljša: zamenja sebičnost s služenjem, da je aktiven fizično in moralno (prireditve, srečanja, ...) in uporablja učinkovitost za služenje skupnosti (LMB, trikraljevska akcija, jaslice, sodelovanje pri sv.maši, pomoč župniji, ...) Skratka, družba mladih, kije obljubila pri svoji časti, da si bo Z božjo pomočjo prizadevala vestno služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Skavti smo prepoznavni po oranžnih srajcah in rutkah, kipa se razlikujejo po stegih. Vse to pa ima z.a skavta simbolni pomen, ki ga lahko odkriješ tudi ti! Naše združenje se deli v tri veje: volčiči in volkuljice (krdelo), izvidniki in vodnice (četa) ter popotniki in popotnice (klan). Skupaj pa se povezujejo v steg Moravče 1. Skavti si privoščimo malo daljše poletne počitnice (dogodivščine, tabori, ...) in tako skavtsko leto pričnemo meseca oktobra, zaključimo pa s poletnimi pustolovščinami. Ko otrok dopolni enajsto leto, prestopi v četo. To starostno obdobje je zelo razburljivo, polno vprašanj, uporov, pomislekov, ...Vmladih se naseli duh pustolovstva in pripadnosti »klapi«. In vsemu temi je prilagojena skavtska metoda, ki odgovarja mladim. Četa je sestavljena iz. četovodij (izšolani voditelji) in od 8 do 32 otrok, izvidnikov in vodnic, ki so razvrščeni v vode (vsak ima svoje ime) ločenih po spolih. Sestaja se vsak teden na 1111 1P, RUŽEHJE SLOVENSKIM KATOLIŠKIH SKAVTIH) IN SKAVTOV srečanjih, ki jih pripravi četovodja. Med pomembnimi trenutki v četi je z.imovanje (3-4 dni) in poletni tabor (7-14 dni). Tu gre z.a čas intenzivnega druženja, preverbe obljube, zakonov (lahko preko dela), bivanje pod šotori, povezovanja med vodi in voditelji, življenje v naravi, odkrivanje neznanega ter polno dogodivščin in iger, ki jih nikoli ne z.amanjka, ... In verjemite, še bi lahko naštevala. Popotnice in popotniki (16-21 let) pa so prestopili v prag zrelega obdobja, kjer si v ospredje poslavljajo tri pomembne gradnike vzgoje: pot, skupnost in služenje. Dopolnjujejo in odkrivajo jih preko zimovanja in poletnega tabora, srečanju regijskih skavtov in na koncu na tabornih šolah z.a voditelja-ico, če želiš. Še veliko hi se dalo povedali o skavlstvu: npr. o ustanovitelju skavtov, zgodovini ,skavtski himni, zakonih, molitvah, taborih, ...a kaj naj le ostane skrilo radovednežu (-ici) in naj postane to prvi del njegove (-ne) pustolovščine. SKAVTI VABIMO: Če si želiš pustolovščine, potepov, pogovorov, druženja ....PRIDI! ČETA (11-16 let), 9.10. oh 17.00 pred vhod v telovadnico KLAN (16-21 let), 8.10. ob 20.00pred vhod v telovadnico In ne pozabi, skavt je vedno pripravljen! KRISTINA NOVAK Šolskiprevozi Dobro se spominjam besed bivšega župana Matjaža Kočarja: »Dobi šoferja, pa bo vozil otroke tudi v Dešen.« In res, veliko truda je bilo potrebnega, da sem pregovorila Radoša Arsiča, da prevzame to delo. Od prvega prevoza je minilo že polnih osem let. S prevozi smo, upam, vsi zadovoljni. Dnevno prevozijo približno tristo otrok in z. avtobusom in kombiji prevozijo več kot sto kilometrov. Problemi seveda so, saj bi vsak starš najraje videl, da bi njegovega otroka pripeljali do doma, kar pa niti časovno niti po predpisih ni mogoče. Ze res, da morajo nekateri otroci zaradi tega zgodaj vstajati, vendar imajo v šoli organizirano varstvo in tako lažje počakajo na pouk. Kot pravijo vozniki, so tudi otroci včasih slabe volje ali zaspani; takrat jim »navijejo« njihove pesmi in pot do šole postane prekratka. Gospod Arsič je zelo vesel, daje končno asfaltirana tudi šolska pot iz. Desna v Moravče, saj bo tako v zimskem času varnejša. Prvi šolski dan je ž.e za nami, spomini nanj bodo ostali za vselej! Polni upanja in veseli ob snidenju vrtčevskih prijateljev, pa tistih iz cicibanovih uric, so se bodoči prvošolci in njihovi starši zbrali v šoli. Najprej smo vsi skupaj prisluhnili pozdravu gospe ravnateljice, malo starejši šolarji pa so z vzgojiteljico Marijo zbrane presenetili že prvi šolski dan s kratko in ljubko igrico. Sledilo je težko pričakovano snidenje z. učiteljicama in vzgojiteljicama in seveda z.daj z. že novimi »sošolci«. Popoldne je hitro minilo, ostalo je veliko prijaznih in spodbudnih besed, ustvarjale in krepile so se prijateljske vezi in - nastal je tale zapis! Prvi šolski dan je že dolgo za nami, šolsko delo je v polnem teku. Moravski prvošolci smo se v sončnem, pozno - poletnem dnevu odpravili na prvi športni dan kar v bližnjo okolico: na Sv. Mohorja. Najbrž se spominjate še sami, daje čar športnega dne ne le v gibanju in pogovoru, pač pa tudi v vsebini, ki je od doma pripravljena v nahrbtniku ... Igrivo dopoldne je za nami, pričakovanje novega športnega dne »z. nami«, fotografija veselih prvošolcev pa - pred vami! NU-MI ŠOLSKI KOLEDAR • 17. 09. 2004 - začetek bralne značke • 04. - 08. 10. 2004 - teden otroka • 05.10.2004 - svetovni dan učiteljev • 8 oktober - Festival glasbenih talentov Korajža velja v izvedbo Studia H iz Trbovelj, ki bo pri nas gostoval že desetič, zato bo popoldan, predvidoma ob 17.00, tudi zaključni nastop, na katerega ste povabljeni prav vsi starši, dedki in babice in vsi, ki se veselite otroškega petja in nastopanja. • 14. 10. 2004 - govorilne ure Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Za skakalce med počitnicami nI bila počitka Poletni čas je čas počitnic in dopustov, vendar to za skakalce SK Termit Moravče v letošnjem letu ni veljalo. Skozi vse počitnice so pridno trenirali, tudi štirikrat tedensko, predvsem na objektih v Kisovcu in Mostecu. Svojo pripravljenost so že med počitnicami preverili s tem, da so se 08.08.2004 udeležili meddruštvene tekme z.a pokal Krajevne skupnosti Gora, v kraju Gora pri Krškem. Na tej tekmi so dosegli odlične rezultate, saj je David AVRELI v kategoriji dečkov do 10 let na skakalnici z doskočiščem K 20 zasedel drugo mesto. V kategoriji dečkov do II let na skakalnici Z doskočiščem^ 35 je Jan CAPUDER prav tako zasedel drugo mesto, Nejc RERGANTpa je bil tretji. Drugih tekem v času počitnic ni bilo. S prihodom novega šolskega leta pa so prišle že tudi nove tekme. V soboto, 04.09.2004, so se skakalci udeležili tekme z.a pokal Cocla v Planici, na skakalnici z doskočiščem K 40, kjer so vsak v svoji kategoriji nastopali Vid CAPUDER, Rok MEHLE in Miha ŠLI BAR ter dosegli dobre rezultate. Že naslednji dan, tj. v nedeljo,05.09.2004, je bilo ž.e prvo državno prvenstvo, in sicer moštvena tekma v kategoriji dečkov do II let na skakalnici z. doskočiščem K 20 v Žireh. Ekipa SK Termit Moravče se je na tej tekmi uvrstila na skupno II mesto, kar je nedvomno uspeh. Zgoraj navedeni rezultati kaž.ejo, da se ves trud v času počitnic ž.e obrestuje. Skakalci z. nestrpnostjo pričakujejo tekme z.a državno prvenstvo v posameznih kategorijah, kjer pa se glede na trenutno formo lahko zgodi marsikaj. RAJKO GABROVEC Adria 2004: OP V DESKANJU S PADALOM Velika zmaga najmlajšega tekmovalca Odprto prvenstvo Adria 2004 v kiteboardingu, ki sta ga organizirala društvo EOS iz. Domžal in domači Windsurf & Kite center Perna, se je po nekaj neuspelih dneh vendarle dobro izteklo. Prireditve, ki so se je udeležili tudi številni člani Študentskega kluba Domžale se je zadnji dan tekmovanja, v soboto, vreme usmililo, tekmovalci pa so po jutranji nevihti čez. dan vendarle dočakali najugodnejši veter za kiteboardarje - maestral, medtem ko je vse prejšnje dni pihal jugo. Tekmovanje, ki gaje po prvem dnevu zapustil eden izmedfavoritev -Aleš Komočar, kije zaradi obveznosti predčasno zaključil, je bilo napeto vse do konca. Kar nekaj presenečenj smo dočakali, med drugim tudi to, da je hrvaški up Damir Veledar iz. Zadra izpadel že v drugem krogu, medtem ko seje Domžalčan Gregor Žnidaršič obdržal vse do mini finala. Presenetljivo seje v drugi krog uvrstila tudi edina ženska predstavnica Veronika König iz. Češke, kjer pa jo je izločil Gregor Žnidaršič, kije na koncu zaključil na 4. mestu. Vse do finala sta se zasluženo prebila najmlajša tekmovalca - Boris Judin in Jernej Demšar. Po dokaj izenačenem finalnem dvoboju med Judinom in Demšarjem je na koncu zmagal mladi, 15-letni Boris Judin iz. Črne gore kot edini predstavnik svoje dežele. Sicer pa so se na tekmovanju predstavili tekmovalci iz. Hrvaške, Češke, Črne gore in Slovenije. Vsekakor je bilo tekmovanje, kije poželo velik odziv gledalcev, zanimivo in razburljivo, predvsem pa seje ta šport s pomočjo pravega vetra, pokazal v vsej svoji veličini. Z atraktivnimi skoki, tudi več metrov v zrak, so tekmovalci prvič prikazali tekmovanje v boar-dingu v vodi v našem Jadranu in ponosni smo lahko, da so ravni mladi iz naših krajev tisti, ki so ta velik šport v obliki tekmovanja predstavili širšemu občinstvu. Po podelitvi nagrad najboljšim - prva nagrada je bila 5(X) evrov vredna deska za kiteboarding, je sledilo obvezno polivanje s šampanjcem, ki se očitno odlično spaja z. morjem, saj je podelitev potekala kar na plaži, nato pa smo uspeli ulovili še najboljša dva tekmovalca, ki sta povedala naslednje: Boris Judin, zmagovalec odprtega kiteboarding prvenstva: »Zelo sem srečen zaradi zmage, saj nisem pričakoval tega rezultata. To mi bo zagotovo pomagalo tudi naprej na tekmovanjih. To je bilo moje prvo tekmovanje v tujini, čeprav mi Hrvaška ni čisto tuja, saj kljub temu, da živim v Črni gori, sem se rodil na Korčuli, otoku nasproti Pelješaca. Seveda se bom tudi naprej udeleževal tekmovanj v kiteboardingu. Čeprav se ukvarjam tudi z deskanjem na snegu, mi je ljubši kiteboarding, ki se dogaja v vodi. Drugače pa ne vem kako sedaj naprej, moje mnenje je, da še nisem pripravljen za največja tekmovanja, a kasneje se morda lotim tudi tega,« so bile besede simpatičnega zmagovalca, kije bil, mimogrede, najmlajši na tekmovanju, nima še nobenih sponzorjev, izredno obiskuje šolo, trenira pa samo poleti. A kljub vsemu tak uspeh, Jernej Demšar, tekmovalec, ki je tokrat zasedel drugo mesto se je že izkazoval na tekmovanjih, a v deskanju na snegu. Tudi zanj je bilo to prvo veliko tekmovanje v kiteboardingu ali jadranju s padalom. »Moji občutki po tekmi so kar v redu, malo sem razočaran, ker je veter preveč »pojačal« in nisem mogel pokazati vsega, kar znam. Drugače pa nimam velikih ambicij v tekmovanju v tem športu, več mi pomeni užitek, ko sem na vodi kot pa tekmovanje. Sicer pa mi je pozimi všeč deskanje na snegu, poleti pa uživam v kdeboardingu. Težko bi izbral med enim in drugim, saj me snowboard zanima bolj tekmovalno, kiteboarding pa za sprostitev. Sicer pa sem pričakoval, da bom prišeldo finala in me vse skupaj ni presenetilo,« pa so bile besede mladega Gorenjca. Organizatorji iz. društva EOS so se na svoji prvi veliki prireditvi dobro izkazali, prav tako pa smo se člani Študentskega kluba Domžale v njihovi družbi dobro zabavali. Pelješac 2005? MATEJA KEGEL Hov športni podvig Stegnancev Prizadevni organizatorji iz Stegen ne mirujejo. Uspel jim je nov družabni podvig. Po spomladanskem teku na Murovico so razgibali družabno življenje v vasi še konec poletja. Zadnjo soboto v avgustu so pripravili vrsto prireditev, ki so trajale praktično ves dan. Že ob JO. uri dopoldne so začeli vrteti pedala udeleženci kolesarskega maratona. Našteli smo jih 18. Pot jih je vodila od Stegen do Peč, nato pa nazaj preko Zg. Kosez, Moravč, Imenj, Škocjana, Zaloga in Kokošenj do vasi Stegne. Udeleženci tega ne tekmovalnega maratona so zaradi izjemnih naporov med potjo tudi dvakrat dobili razna okrepčila, na koncu pa je bila še kratka pogostitev pri organizatorju prvega maratona, Tonetu Burji. Popoldne je bilo namenjeno vaškemu pikniku. Predstavniki organizatorja so najprej podelili priznanja udeležencem kolesarskega maratona, nato pa še tistim vaščankam, ki so imele lepo urejeno okolico in hišo z. rož.ami. Posebna komisija je namreč obhodila vas in ocenita, kdo ima najlepše rože. Priznanja so dobile Marina Zafošnik, Roži Avbelj in Leni Krušnik. Po podelitvi priznanj seje pod Vehovčevim kozolcem začel pik- nik, na katerega je prišlo okrog 60 vaščanov. Piknik so finančno omogočili vsi tisti, ki so plačali z.u »šrango« in drugi podobni sponzorji. Nekaj pa so prispevali še udeleženci piknika sami. Zadeva seje zavlekla kar pozno v noč. Vaščani pričakujemo, da bo podobna prireditev organizirana tudi naslednje leto. Mogoče pa bodo prizadevni Slegnanci »pogruntali« še kaj novega. TONE PAČNIKJbto Tine Cerar MOJA DOLINA NA DLANI z Moravčani, ki so »ušli« prek občinske meje ANDREJ ROVŠEK (12.10.1864 - 13.3.1907), podobar in kipar DAVORIN ROVŠEK (17.10.1867 - 28.1.1949), fotograf Poslanstvo umetnosti ni posnemati naravo, temveč jo izraziti. (Honoré de Balzac) Pravijo, da umetnost človeku ni potrebna, a vseeno nam lepša življenje in napolnjuje naše duše Z veseljem. Moravsko dolino in predvsem njene cerkve je s svojim delom zaznamoval kipar in podobar Andrej Rov-šck mlajši. Moravčanom manj poznan, a v slovenskem prostoru bolj znan, predvsem v Ljubljani, kjer je živel in delal, pa je bil v svojem času, Andrejev mlajši brat Davorin Rovšck, fotograf in prvi Slovenec, ki se je ukvarjal s kinematografijo. Z umetnostjo se je ukvarjal že Andrej Rovšek starejši, ki je bil znan predvsem po obnavljanju cerkvenih oltarjev, pa tudi po poslikavi panjskih končnic. Očetov talent za odkrivanje in ustvarjanje lepega sta podedovala njegova sinova. ANDREJ ROVŠEK Andrejje bil rojen 12. oktobra 1864 vGa-brjah pri Moravčah kot prvi otrok Andreja in njegove žene Katarine roj. Vozel. Hiši seje po domače reklo pri Zlatarju, tak zapis je tudi v moravški krstni knjigi. Andrej seje prvih spretnosti podobarskega poklica naučil pri očetu. Po kočani osnovni šoli v Moravčah so ga poslali v Ljubljano, kjer je obiskoval umetno-obrtno šolo. Viktor Steska je o njem zapisal, da je bil med najboljšimi učenci. Po končanem šolanju je nekaj časa delal doma, nato pa je leta 1894 odprl svojo delavnico v Ljubljani, v Kolodvorski ulici in tu delal do prezgodnje smrti. Umrl je mlad, star komaj 43 let zaradi črevesne bolezni, 13. 3. 1907. V enem od zapisov ob smrti zasledimo, da ni zapustil potomcev in je njegova žena delavnico oddala Ivanu Pengovu. Andrej Rovšck seje ukvarjal s figuralno (kipi) in ornamentalno plastiko, njegovi izdelki pa so bili večinoma iz lesa. Kot posebnost Viktor Steska omenja njegov način barvanja in zlatenja. Namesto tedaj običajnega barvanja na krednati podlagi je Rovšek uporabil oljno podlago. Izdelke je prepojil z oljem in jih šele nato pobarval. To je bil težji a obstojnejši način, saj so barve svojo svežino ohranile dalj časa. Na začetku mu je načrte za oltarje in kipe izdeloval Celcstin Mis, ko si je pridobil nekaj izkušenj, pa je tudi sam delal načrte. Izdelal je okoli 35 glavnih in stranskih oltarjev. Izdeloval je tudi posamezne oltarne kipe, prižnice, cerkvena vrata, omare za krstne kamne in okvire za križev pot. V letih 1905 in 1906 je sodeloval pri obnovi ljubljanske stolnice. Med njegova najboljša dela štejejo kip svetega Vida (iz mavca), ki ga je izdelal za podružnično cerkev v Šembijah na Notranjskem. V skoraj vseh cerkvah moravške župnije imamo njegova dela. Tako je v Morav- čah oltar in kip srca Jezusovega, oltar v kapelici Lurške Matere Božje ter Marijin kip in kip Kristusa v Božjem grobu. Največ njegovih del je v cerkvi sv. Štefana v Zgornjih Kosezah, glavni in oba stranska oltarja ter kipi, pa v cerkvi sv. Andreja, sv. Mohorja ter tudi v cerkvi na Vrhpoljah. V cerkvi sv. Miklavža je obnovil glavni oltar. Stane Stražar omenja tudi nekaj njegovih znamenj, tako Kokoljevo na Zgornji Dobravi, Piškurjevo kapelico v Gabrjah in Vidergarjevo znamenje pod Stražo, vendar ni zanesljivo ali so vsa dela njegova. Objave o Andreju Rovšku: • GSPAN, A.: Andrej Rovšek. V: Slovenski bibliografski leksikon Lil. Ljubljana: SAZU, 1960. Str. 144-145. • STESKA, V.: Podobar Andrej Rovšek. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 17 (1907). Str. 115-117 • STRAŽAR, S.: Andrej Rovšek, mlajši, podobar in kipar. V: Moravska dolina. Moravče, 1979. Str. 417^*18. Moravske doline 29 DAVORIN ROVSEK V že omenjeni krstni knjigi moravške župnije bi zaman iskali ime Davorin Rovšek. Davorin Rovšek je bil krščen kot Martin. Kot datum njegovega rojstva je zapisan 17. oktober 1867. Zanimivo je, da imena Martin nisem zasledila v nobenem članku o Davorinu Rovšku. Poleg Andreja in Davorina so se v družini rodili še Marija, Terezija, Anton, Janez (umrl star 2 leti), Štefan, Jakob, Jožef (umrl ob rojstvu) in Katarina. V krstno knjigo so kasneje pripisali še, da seje leta 1912 poročil v ljubljanski cerkvi sv. Petra s Pio Lenče, zapisan pa je tudi datum smrti 28. januar 1949. Davorin se je izučil "fotografske obrti", kot so rekli tedaj. Odšel je na Dunaj, kjer je delal v fotografskem ateljeju Pokornv in leta 1894 končal tudi študij na posebni fotografski šoli. Vrnil se je v Ljubljano in priredil razstavo svojih fotografskih izdelkov na porcelanu in papirju ter drugih slik v raznih barvah na pigmentu. Leta 1896 je odprl fotografski atelje v Kolodvorski ulici. Postal je cenjen fotograf, ki je svoj poklic resno jemal in v njem tudi uspel. Poleg portretne seje ukvarjal tudi s pokrajinsko fotografijo. V Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo okoli 80 njegovih fotografij, portretov in predvsem Ljubljančanov. Jose Luis Borges je zapisal: "Biti se pravi biti fotografiran." To je očitno veljalo tudi za premožnejše Ljubljančane v začetku 20. stoletja, ki so se dali fotografirati v Rovškovem ateljeju. Med drugim je fotografiral škofa Jegliča, Ernestino Jelovšek, Izidorja Cankarja, Janka Mlakarja, Janeza Mcncignerja, Maksa Pleteršnika in še mnoge druge. Ukvarjal se je tudi s pokrajinsko fotografijo, fotografije mnogih slovenskih krajev so bile tiskane na razglednicah. Omenim naj še fotografije zbora Glasbene Matice in fotografije iz slovenskega gledališča. Med I. svetovno vojno je fotografiral za vojsko na soški fronti. V petdesetih letih Rovškovega fotografiranja je nastalo veliko fotografij, nekatere so shranjene v različnih muzejih, Mirko Kambič, ki je zbiral gradivo o Rovšku, meni, da so verjetno tudi v vojnem muzeju na Dunaju, mnogo pa najbrž pri potomcih tedanjih portretirancev. Davorina pa je zamikala še ena, tedaj nova umetnost - film. Leta 1906 je odšel v Pariz, kjer se je seznanil s kinematografijo in nakupil potrebno opremo in filme. Želel je ustanoviti stalni kinematograf v Ljubljani. Po vrnitvi iz Pariza so časopisi napovedali prvi dve predstavi v veliki dvorani novega hotela Union (odprt 1905) in sicer 21. in 22. aprila. Slovenec je o prvih predstavah zapisal: "Posebno velike skioptične slike so tako čiste in krasne, da se kaj takega vidi le v velikih mestih." in dodal: "Upamo, da bo občinstvo to domače podjetje podpiralo z. obilno udeležbo, da bo zavod napredoval v čast Ljubljane." (Slovenec, 24.4. 1906, str. 3). Stroški najema dvorane pa so bili veliki in časniki so pokritizirali, da so vstopnice predrage. Tako je Rovšek začel premišljevati o drugi dvorani. Junija je za en mesec najel dvorano v hotelu Ilirija. Po končanem predvajanju so bile sicer obljubljene nove predstave jeseni, a to se ni zgodilo. Rovšek ni obupal, leta 1907 se je povezal s francoskim podjetjem Pathé frères iz Pariza in ob koncu avgusta začel s predvajanjem predstav, tokrat na Turjaškem trgu v Ljubljani. Kljub pohvalam in spodbujanju časnikov za obisk predstav v domačem kinu - tedaj sta imela predstave še kinematograf Edison ter The American Bioscop in pa tudi ta poskus ni uspel. Decembra je Rovšek objavil, daje predvajanje predstav začasno ustavljeno. Nato je poskušal s potovalnim kinematografom, pri čemer mu je pomagal tudi mlajši brat Štefan, kasneje pa se je spet posvetil predvsem fotografiji. ^jji- m: »mit, |....H«g« )c tujitvi peli Objave o Davorinu Rovšku: • KAMBIČ, M.: Davorin Rovšek, 1867-1949. Pionir 35 (1979/80) št. 6. Str. 191. • KAMBIČ, M.: Davorin Rovšek. V: Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Str. 294. • STRAŽAR, S.: Davorin Rovšek, fotograf in kinematografski podjetnik. V: Moravska dolina. Moravče, 1979. Str. 417-418. • TORKAR, Z., KAMBIČ, M.: Davorin Rovšek. V: Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik. Kamnik : Kulturni center, 1989. Str. 11. • TRAVEN, J.: Davorin Rovšek. V. Slovenski bibliografski leksikon III. Ljubljana: SAZU, 1960. Str. 145. • TRAVEN, J.: Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih. Film II (1950), št. l,str. 10-11; št. 3, str. 6-7.; št. 11-12, str. 39-41. • vrsta novičk v rubriki Ljubljanske novice v časniku Slovenec in novic v časniku Slovenski narod, v letu 1906 in 1907. MARTA GORJUP, bibliotekarka 30 Novice iz 60-ta obletnica požiga na Grmačah in Katarij Moje doživetje požiga Gmač in Katarije Sončno soboto, 14. avgusta, je bila pri spomeniku padlih na Grmačah proslava v počastitev spomina na dogodke pred šestdesetimi leti. Jaz pa bi rada dodala lastno doživljanje te vojne grozote. Te grozote sem skupaj s svojimi domačimi doživljala tudi sama in ker še danes živim na Grmačah, želim ob tej priliki še enkrat osvetliti spomin na tisti nesrečni 13. avgust 1944. Zelo vroča in soparna je bila noč iz sobote na nedeljo 13. avgusta. Kazalo je, da bo vsak čas zagrmelo in se bo ulila ploha, a vse se je umirilo in zbudili smo se v lepo sončno jutro. Okrog * osme ure je prihitel iz Zgornjega Prekra obveščevalec Cene Vidic in povedal, da prihajajo Nemci iz Kresnic proti Verneku in naprej proti Dešnu. Njihov cilj je bil obkoliti hrib Gorešco nad Grmačami in od tam napasti partizane, ki so se že več dni zadrževali na Grmačah in Katariji. Pri Tiču - Kraševčevih na Katariji, je bila nastanjena specialna četa z ranjenci. Nemci so bili o tem obveščeni, zato so imeli namen uničiti vsa živa bitja na tem grebenu. Mi smo to obvestilo prenesli naprej. Nemci pa so že okrog desete ure prišli na vrh Gorešce ter z daljnogledi opazovali vso okolico. Naenkrat je grozno počilo pri naši hiši, potem pa so zaregljale strojnice. Pri nas doma je ostala mama sama s šestimi majhnimi otroki. V srditem streljanju ji je uspelo zbežati iz hiše, saj so krogle že prebijale stene hiše, ki je bila lesena. Jaz sem odšla še pred borbo z dvema sestrama k maši, saj nismo vedele, kaj se bo zgodilo. Med mašo pa je prihitela v cerkev soseda Pavla Šuštar in zavpila moji sestri Francki, da na Grmačah gori. Vsi smo zbežali iz cerkve in v strahu, kaj se je zgodilo z našimi domačimi, skušali priti domov na Grmače. Hiše na Grmačah in Katariji so bile v ognju, živina je tulila, streljanje in vpitje Nemcev je bilo grozljivo slišati daleč naokoli. Ko so nas Nemci z daljnogledi opazili, so začeli streljati. Spomnim se, da je zemlja okrog nas kar vrela, tako je pokalo. Bežali smo v gozd nad Češnjice in tam preživeli deževno noč. Po dveh dneh groze smo se z mamo našli. Čeprav smo bili brez doma in brez vsega, smo bili veseli, da smo bili vsi živi. Sedem tednov nismo imeli strehe nad glavo, bežali smo pred Nemci v gozdove, se skrivali v skalni votlini v hribu Gorešce, spali v listju pod milim nebom. Ljudje so se bali in se nas niso upali nikjer vzeti pod streho. Dali so nam hrano in nas prosili, naj gremo stran, da Nemci tudi njim ne bodo požgali domov. Včasih smo v gozdu zakurili, si spekli krompir in kaj skuhali v partizanskem kotlu, ki smo ga našli v gozdu. Vode ni bilo, zato smo dostikrat iz kolovoznih luž zbirali vodo za kuho. Nekega dne smo zakurili ogenj, da bi mama skuhala močnik, takrat pa sta iz smeri Domžal prileteli dve letali in začeli obstreljevati gozd. Mi smo se umaknili nižje, letali pa sta se vračali in streljali, da je bilo groza, saj so videli dim v gozdu. Končno smo dobili pri Okolnovih na Kovačiji stanovanje v leseni hišici, a vedno smo zbežali v gozd, ko so se približevali Mali oglasi Odkupujemo hlodovino iglavcev in prodajamo žagan les. Žaga Krošnja, tel.. 041-939-327, 01-72-31-213 Mlada štiričlanska družina najame stanovanje ali del hiše v Moravčah ali okolici. Ponudbe po tel. 041-243-333. Nemci. Bilo je 28. decembra 1944, ko smo dobili pošto, da se približujejo Nemci in da bo to največja nemška ofenziva. Zopet smo zbežali v skalno votlino in tam preživeli do 1. januarja 1945 brez hrane in vode. Ležali smo na slami, odeje ni bilo. Ko smo šli v to votlino, je rahlo naletaval sneg, čez noč pa ga je zapadlo pol metra, tako da nas Nemci niso našli, čeprav so menda s seboj imeli tudi pse. V sosednji votlini se je skrivala družina Jožeta Ribiča - Marka Lazovskega. Ko smo 1. januarja 1945 prišli nazaj na Kovačijo, so se vaščani čudili, da smo ostali živi, saj so tiste dni pobili in poklali veliko domačinov- sedem člansko družino na Selah na Slivni, na Kovačiji 40-letno Julijo Fakin, ženo partizana Franca Fakina. Ujeli so jo in jo zaklali. Našla sva jo z mojim bratom Ivanom v gozdu pri Kovačji. Tudi ostalim vasem Nemci niso prizanesli, saj so 15. avgusta 1944 izselili domačine iz vasi Zgornji in Spodnji Prekar ter Hrib nad Ribčami. Z izseljenimi domačini smo se ponovno srečali šele po osvoboditvi. V maju 1945 smo se končno vrnili domov na Grmače. V imenu krajanov Grmač in Katarije bi se rada zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravah tako lepo doživete proslave z željo, da bi se vojne grozote nikoli več ne dogajale. Nekaj pa me je vseeno zbodlo v dušo. Veliko sem napisala, tudi na proslavi smo marsikaj govorili, obljubljali in se spominjali tega ali onega dogodka. Nihče pa se ni spomnil na našo bivšo županjo Ljudmilo Novak, ki je sedaj poslanka v Bruslju. V času svojega županovanja je tudi za nas občane marsikaj dobrega naredila. Žalostno pa je to, da se dobra dela tako hitro pozabijo. Prav tako pa ni bil niti z vljudnostnim pozdravom omenjen domači župnik Viktor Primožič. SLAVKA SRENJŠČEK, Žerenkovčeva Odzive na članke iz prejšnje številke lok ml zaradi volitev nismo objavili (informacija o tem je bila objavljena tudi na drugi strani prejšnje številke). So pa na varnem v uredniški mapi in čakajo na izid naslednje številke. Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, ostali so Iv sledovi tvojih pridnih rok. a bolezen je bila mofnrj.fa od življenja. ZAHVALA l'o hudi bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, ali, stari ata, brat in stric Ivan KAPLJA iz Drtije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Termita za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Posebno zahvalo izrekamo dr. Dežmanu za zdravljenje med njegovo boleznijo, župniku za opravljen pogrebni obred, trobentaču, pogrebni službi, govornikom za poslovilne besede, praporščakom in vsem gasilskim društvom. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Moravske doline 31 LEKARNA VIR Cufarjeva 23, Domžale Tel. 01/724 45 82 NOV DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure Zagotovljenih 17 parkirnih mest Vljudno vabljeni! Je cesta proti Dešnu novo odejo dobila, saj seje z asfaltom ohlila. A glej ga zlomka sredi križišča velik otok v obliki trikotnika je narejen, zato se krajani sprašujemo, kakšen je sploh njegov pomen. Na hribovskih cestah najbrž, nikjer še takšnega otoka ni, zato bi bilo prav, da vsaj za odgovor zvemo mil 5 V Spini vedno kaj novega! Obiščite nas in presenečeni boste nad našo pestro ponudbo. Mercator PLANTJJC d.0.0. VrhpoUe 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum SREČNO IN VARNO VOŽNJO! Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00 Bliža se mesec november, v katerem je potrebno zamenjati letne gume za zimske. To lahko storite pri nas, saj vam poleg ugodnih cen za menjavo in centriranje nudimo tudi pnevmatike različnih proizvajalcev po zelo ugodnih cenah. NOVO V PONUDBI: pnevmatike MAXXIS - zelo nizke cene in visoka kvalitetna, kar dokazuje triletna garancija! • nudimo kompletne usluge na vseh tipih vozil • smo pogodbeni servis za vse slov. zavarovalnice • za čas popravila nudimo nadomestno vozilo OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE SAMI! email: info@avtoservis-planinc.com http: www.avtoservis-planinc.com I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647-602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com prekrivanje streh, kleparska dela, montaža strešnih oken > Robi Jančar s.p. Vrhpolje 5, 1251 Moravče gsm. 041 352 057 A V T OJS O L A. LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971, Milan 031/303-033 Tečaj CPP 11. okt. ob 18. uri 15. nov. ob 18. uri FRIZERSTVO Vlasta Stražar s.p. Delavni čas Trg svobode 2, 1251 Moravče pon.čet 7-13 3 tor, sre, pet 13-19 GSM: 041/215-378 sob 7-12 Za vas smo pripravili zanimivo novost: manikura, gelirani nohti, izdelava umetnih nohtov in poslikava. Storitev opravljamo po predhodnem naročilu. Stopite v jesen lepši in samozavestnejši!