Ameriška Domovi ima
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
NO.
ti'hP; 'ea i
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 4, 1949
SLOV€N!AN
MORNING N€WSPAP€R
LETO LL—VOL. LI.
VESTI
NOVI GROBOVI Tito prosi za pomoč
v orožju proti Rusom
OFICIRJE sedaj nekaj pritiskajo. Je vedno kaj novih odredb in vrste se preiskave. Mislili so, da je zopet kaka čistka v vojski, pa sedaj izgleda, da so oficirske žene in drugi člani družin le preveč verižili z blagom, ki so ga nakupili v oficirskih zadrugah.
BENCINA NI. — Za navad nega zemljana bencina ni v Jugoslaviji, če še tako rabiš bencin za izvrševanje poklica, ga enostavno ne dobiš. Zato pa ima eno samo ministrstvo po 140 avtomobilov, ki vozijo dan in noč potrebne in nepotrebne vožnje. Kardel sam ima na razpolago osem državnih avtomobilov kot podpredsednik vlade in 12 kot minister zunanjih zadev. V prejšnji kapitalistični in re-akcijonarni Jugoslaviji je imel vsak član vlade po en, kvečjemu dva avtomobila.
ČISTKE se vrste kot slike na filmskem traku. Nihče ne ve, če ne bo jutri že “očiščen.” Tudi komunisti ne. Zato pa je življenje neznosno vsled splošnega nezaupanja in vodnega intrigant-stva.
ADAMIČ jo je kar kmalu pobral iz Jugoslavije. Sedaj se je ustanovil v zgornji Italiji, v Florenci Bo menda raje od tam gledal sem v Jugoslavijo in pisal kako je v Titovem raju dobro in lepo.
TITOVA PETLETKA. — Prijatelj nam poroča iz Pariza, da je Titov delegat pri Društvu narodov g. dr. Aleš Bebler ob neki priložnosti, že precej v rožicah od sladkega bordoja, odgovoril na vprašanje, kaj pride po prvi Titovi petletki: “Po prvi pride druga, po drugi pride tretja, po tretji četrta in tako dalje!” Lažejo torej Titovi aktivisti, ki tolažijo ljudstvo, da bo po končani petletki imelo mir in paradiž na zemlji.
UMRLI SO: Frančuška Tome v Medvodah, Anton Ambrož v Ljubljani, Viljem Vidali v Laškem, Matilda Saks v Mariboru, Miha Kolbezen v Črnomlju, Dušan Mihanovič v Ljubljani, Avgust Zupančič v Ljubljani.
V GRAZU je 20. januarja t.
1. umrl v starosti 78 let art. podpolkovnik v p. Franc Loh. Ko so komunisti prišli v Ljubljano, je ostal doma. Za božič 1945 so ga pa z ženo brez vseh sredstev sredi noči postavili na cesto in s ponarejenimi dokumenti izgnali v Avstrijo. Zapušča vdovo in sina.
PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIščlEM so bili obsojeni zaradi obrekovanja in gro ženj vodilnih funkcionarjev
Slovenske demokratske zveze ti-tovci Dušan Hreščak, Babič Branko in Albin Godina. Hreščak in Babič bosta morala plačati 82,000 lir, Godina pa 72,000 lir odškodnine. Vsi trije so obsojeni tudi na plačilo vseh sodnih stroškov, pristojbin sodbe in na povračilo škode zasebnim strankam, ter na objavo razsodbe v “Primorskem dnevniku” in “Demokraciji.”
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce:
Po $30: Neimenovan iz Clevelanda.
Po $20 so darovali: Matt Flaj-nik, 6030 Carry Ave., Mary Pirc, 1382 E. 47. St.
Po $10 so darovali: Mrs. Ma-ry Milavec, Glass Ave., Mr. in Mrs. Louis Srpan, 17822 Marcella Rd.
Po $5 so darovali: Joseph Drobnič, 917 E. 73. St., Mrs Mary Gornik, 1331 Giddings Rd., Frances Jalovec, Argo, 111. ,Mrs. C. Waller, Chicago, 111., Neimenovana iz Rock Creek Ohio, neimenovan.
Po $3: Mrs. Frank Tomažič, 8804 Vineyard Ave.
Po $2 so darovali: Mrs. Magdalena Buchar, Lorain, O., Mary Petelin, Braddock, Pa., Mary Mohorčič, 6727 Bonna Ave.
Po $1.50 so darovali: Mrs. Stuller, Milwaukee, Wis., Anton Ošaben, Barberton, O, Jacob Gruden, 900 E. 250 St., Euclid, Ohio.
Po $1 so darovali: Helen Žlindra, 18702 Muskoka Ave., Jacob Mencin, 6805 Edna Ave.
Neimenovani slovenski župnik v Ameriki je daroval 50 dolarjev, neimenovani slovenski duhovnik pa $10.
John Kocjan iz Sheboygen, Wise, je poslal $2, neimenovani $3.
Iskrena hvala vsem. Bog plačaj. Priporočamo še drugim, da bi se ob priliki spomnili naših slovenskih revežev s kakim darom.
Anton Ulepič
Po dolgi bolezni je umrl v petek zvečer Anton Ulepič, 8318 Rosewood Ave., v starosti 79 let.< Doma je bil k vas’ Škorjan na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Bil je član dr. Mir. št. 10 SDZ. Zapušča žalujočo soprogo Uršulo roj. Metelko, sinove: Frank, An thony, Louis ter hčere: Uršula por. Rozzelle, Mary por. Zajc Angela por. Deptowicz, Anna, Frances in Rose. Zapušča tudi več vnukov ter sestro Anno Gričar; v Kansas pa brata Matta. Pogreb se ho vršil iz Louis Fer-folia pogrebnega zavoda v torek ob 9:30 ter v cerkev sv. Lovren ca ob desetih.
Mary Stoš
Umrla je Mary Stoš roj. Do-Ijak, 1383 E. 43. St., stara 64. let. Tukaj zapušča soproga šte fana, sina Štefana, Nicka, Thomasa in Johna, hčere Mrs. Jack Vrabič, Mrs. George SaDowsky, Mrs. Joseph Vertočnik in več vnukov. Tukaj je bila 38 let. Bila je članica društva Majka Boža Bistrička C. F. U. št. 47. Pogreb se bo vršil iz Golub pogrebnega zavoda danes ob 9:30 v cerkev sv. Pavla potem pa na pokopališče.
Pismo iz Nemčije
Tri na dan
Feldmaršal John L. Lewis je poslal svoje majnarje za 2 tedna na stavko. Druge škode ni bilo kot da so premogarji zgubili $46,000,000 na plačah.
* * *
Menda se je hotel Lewis prepričati, če ima pri premogarjih še besedo. Očvidno jo še ima, ampak če bi Lewis vedel, kaj si mislijo o njem žene premogar-jev, ki so bili 14 dni doma in ni bilo nobene pede — tisto, tisto.
* * *
Nekateri unijski bossi preveč izrabljajo svojo moč in oblast. To bo nekoč v škodo delavcem, boste videli.
Hamborn-Duitsburg, 22. fe-burarja. — Ob tej priliki se Vam, dragi gospod urednik, tudi lepo zahvaljujem za redno pošiljanje tako priljubljene Domovine. Arperiška Domovina je ne samo meni ampak mnogim rojakom edini list, ki nam pove toliko zanimivih novic iz dortiovine po resnici in ki nam daje splošnega berila za pouk in zabavo v najboljši meri in obliki. List gre iz rok v roke. Vi si ne morete misliti koliko je Ameriška Domovina sedaj vredna za nas. Samo kdor je obsojen na osamelost v tujini, more ceniti kaj je list, ki nas veže Slovence po vsem vsem svetu. Pozdravljam Vas in ameriške Slovence! Vaš Franjo Mordej.
------o------
Dela je zopet več
Washington, D. C. — Po petih mesecih sedaj prvič kažejo številke, da se je znižalo število brezposelnih v USA. V marcu je bilo v celih Združenih državah 480 tilsoč ljudi več za-poselnih kot v ebruarju.
Mike Vidic
Po dolgi bolezni je preminul v nedeljo popoldne Mike Vidic, 3594 E. 114. St., v starosti 66 let. Doma je bil iz vasi Veliko Globoko, fara Krka, odkoder je prišel sem pred 45 leti. Bil je član sv. Jožefa št. 146 KSKJ in dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Poleg žalujoče soproge Mary, roj Cesar, zapušča sinova Mike in William ter hčere Josephine, Vido, Mary Barle; sestro Josephine Kmet, v starem kraju pa brata Antona in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz Louis Ferfoflia pogrebnega zavoda v sredo zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Lovrenca ob 10 uri in nato na Kalvarijo pokopališče.
Mike Pikš
Kar po večerji, v prijetni družbi med prijatelji, ki so se Zbrali na njegovem domu, je Mike naenkrat umrl. Zadela ga je kap. To se je zgodilo zadnji petek zvečer. Tako se je nenadoma in nepričakovano poslovil od tega sveta ro j ali Mike Pikš. Prijatelji, ki so poznali domače razmere, bi bili pričakovali vse drugačen razvoj, kajti on je bil vidleti zdrav, žena pa je vezana na ippste! j o že več let. Kar precej jih je bilo ta večer pri njem. Po večerji so posedli na pomenek. Pa Mike naenkrat ni več odgovoril, da so se vsi Iziačudeni vanj ozrli. Im Videli so, da ga ni več. Bil je dober mož, vljuden in prijazen. Imel je grocery store na vogalu ceste Stannaid Ave. in East 53.. Rojen je bil na Visokem pri Kranju, župnija Šenčur. V Ameriko je prišel leta 1910. Zapušča soprogo Mary, rojena Vesel, ki je znana kot Veselova in je bila rojena na Blokah. Dalje žalujeta za njim hčerka Marie Herbaj,, sin Frank in trije vnuki, brat Joseph tukaj in brat John m sestra Antonija v Evropi. Poleg tega je še več nečakov, bratrancev in drugih sorodnikov in prijateljev mjegelvih. Pokojni j e bil direktor North American Banke in ustanovni član in organizator društva išlovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 s sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Truplo leži na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Grdina na 1053 E. 62 St. Dru-
Washington, D. C. — Znani politični poročevalc Pearson poroča da je maršal Tito zaprosil 1" f—cni P™ .	^ ,
Združene države |za pomoč v ^ 80 8^asm v tem’ da let°-orožju. Prosil jeza artilerijo, sn?a po£,ad na ?alka™ ne bo železniški materij a 1 in materi- ™1™3' ^.e.ve nibce t°C!10 kaj se jal za popravijar je zrakoplo- ,°	ad Vc,ak pričakuje
vov. Tito je sporočil ameriški aofc/odke- Sodijo, da je Balkan ambasadi v Belgradu, da se bo-™a. Pl°8iarau Stalina, ki bo seji, dabodo v bližnji prihodnosti, .aaj napravii SV0Je nasIednje po-napadli Jugoslavijo iz : teze takoj’> ko mu poprimejo no-Alibanije in Bolgarije, kjer se! volzvolJeni 1 Judje v sovjetskih sedaj zbirajo močnejše sovjet-1 naJv^J1"b uiadih. Priporočajo ske vojaške edinice. Ameriška'naj vsak’ k* se za mednarodno ambasada je poslala Titovo: ^duacijo zanima, obrne oči na nujno prošnjo v Washington z ■^a^kan- Stalin hoče za vsako opombo, da ima nespodbitne do- iceno napraviti red najprej v Ju-kaze, da Ruši v albanskem pri-Nerazumljiv spor s stanišču Drač zadnje tri tedne! ^tom se menda ne bo rešil dru-vsak dan izkrcajo in razlože naj- ^gače kot da bo Tito končno šel. manj po dve ladji vojaške'aavna ^jna je, da so sovjeti
Tito naj bo cim bolj neodvisen
To je trenotna politika USA glede Jugoslavije
Washington. — Diplomatski jternirani. O Markosu govore, da politični poročevalci in kolo- živi v Belgradu kot Titov gost.
Kako dolgo bo Tito še živel
opreme, municije in orožja. --------------o----
Amerika je že dovolj močna da odbije vsak napad
Washington. — Iz zadnjih objav resora za državno hrambo se vidi, da je Amerika v Zadnjih mesecih bistveno poveča-a svojo obrambno meč. Zaloga atomških bomb je tako nara-stla, daje v tem oziru USA popolnoma pripravljena, da more to strašno orožje uporabiti takoj v najkrajšem času proti vateremukc/li sov ražniku n,a svetu. Produkcija atomskih bomb in drugih i-jnih novih vrst orožja napreduje zelo hitro. Amerika je dobro pripravljena larakoplovstivu in mornarici.
Oleomargarin osvobojen federalnih taks
Washington, D. C. — Poslanska zbornica je izglasovala zakon, ki oprošča vseh federalnih taks produkcijo oleomargarina. Zakon gre sedaj v senat.
^moč Evropi ostane naft v senatu propadel
Washington, D. C. — V senatu je bdnba glede višine pomoči Evropi končala tako, da je večina glasovala po nasvetu in priporočilu demokratske večine in senatorja Vandetrberga za pomoč v Znesku 5 milijard 580 milijonbv dolarjev. Senator Taft je predlagal naj se ta vsota zniža za 10 odstotkov, pa je prepadel, ker je dobil samo 23 glasov za svoj predlog.
Zelena luč je znamenje varne hoje. Samo kadar je zelena, gremo čez cesto.
žina pokojnega ima svoj dom na 1373 E. 53. St.
Anton Pogačar Včeraj dopoldan ob 10 uri je umrl na svojemu domu, 1205 E. 168 i&t, Anton Pogačar. Te-ško bolan je bil nad leto in pol, star 63 let, doma iz vasi Pozelk, fara Cerklje pri Kranju na Gorenjskem.
Zapušča žalujočo soprogo Jo-sephino, rojeno Gustinčič, doma iz vasi Erjavce, fara Pri-harje, St. Peter na Krasu.
Zapušča tu sina Josipa in hčer Mrs. Antonia Erzirek, v stari domovini sestri Frances in Mana, ter enega nečaka.
Pripadal je sledečim društvom: dr. France Prešeren št. 17 SDZ, dr. Cleveland št. 128 SNPJ in Sv. Janeza. Krstnika, št. 37 ABZ.
Truplo bo položeno danes popoldan, v Grdinovemu zavodu 17010 Lake Shore Blvd. Pogreb bo v sredo dopoldan, Ob 9:30 s
dvakrat resno poskušali Tita ubi-jti, pa se jim ni posrečilo in so se j blamirali. Predobro so naučili svojega šolarčka in preveč pokazali vse svoje metode, pa se zna otepati. Ko je poleti 1948 potoval po Sloveniji, bi moral njegov vlak zleteti v zrak. V Zagrebu je bilo kar naenkrat odkrito, da je več članov njegove telesne straže zapletenih v zaroto proti njem, a Tito je odkril in jih streljal. Sovjeti so ostali blamirani.
To ponižanje pa je samo podžgalo sovjete, da so toliko bolj skrbno pripravili obširnejšo akcijo proti upornemu diktator-čku. Spomladi naj se izpelje kot napovedujejo vsa znamenja. Jugoslavija bo še huje blokirana kot je. Titovi naj ožji svetovalci bodo skušali dobiti njegov miren odstop. Propagandna bara-ža proti Titu in njegovem režimu se bo stopnjevala z vso nesramno brezobzirnostjo in Tito bo moral okusiti vso grozo nesramnega obrekovanja. V tej propagandi bo Titov lik dozoreval v zločinsko figuro tudi v tistih očeh, ki ga doslej še cenijo.
Tito je sedaj zaprl grško mejo poleg drugih. Grški gerilci so mu tudi postali neprijazni odkar je odstranjen Markos. Med Grčijo in Jugoslavijo je sedaj na
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
je v mnogočem odvisno od U. S.A. Doslej je Amerika dovolila Titu, da, je mogul na zapa-du kupiti samo nekatere najosnovnejše stvari. Sedaj se je menda stališče spremenilo v Titovo korist. Sicer se vsi zavedaj o, da je še vedno komunistični diktator, vsi upoštevajo, da je pripravljen vsak čas zopet lomiti k cip j a iz,a Moskvo, ko bi ga ta le hotela sprejeti, a vendar upoštevajo, da je grobo proglasil neodvisnost državne zunanje politike Jugoslavije od
Moskve, in da je sedaj v nekih ozirih vendarle prisilno ločen od komunistične svetovne cen-tralle. To vse je vpeštevano in zato more po novih odločitvah Tito kupovati na zapadu precej vse kar hoče in more kupiti, le nikakih dobrot ne more uživati, tot jih uživajo n. pr. dežele Marshallovega načrta in kot jih bodo uživale države novega se-verno-atlaintskegq pakta. Tito bi mogel svobodno kupovati, če bi mogel. Pa je revež. Zlato stare Jugoslavije je zapravil, zemlje v prvih letih obnovil in je za Rusijo izropal. Sedaj seka in izvaža les na veliko kolikor le more. Tako se zdi, da bo kmalu aktualno vprašanje kakega posojila Titu. Amerika mu ga bo dala, če bo vedela, da ga s tem ohranjuje kolikor — toliko neodvisnega od Moskve.
-------o------
Spor med bolgarskimi komunisti
London. — Vse bolj jasno se kaže s'por v vrstah bolgarske i komunistične stranke in vlade. V zadnjih dneh je bil aretiran in zaprt podpredsednik vlade j Trajko Kostov im- okoli 100 drugih odličnejših bolgaskih komunistov. Vlada jih obtožuje, da so bili za imiperialistične sile. To so sami ljudje, ki so doslej imeli važna mesta v državnih gospodarskih zavodih, varnost
Vesela vest—
Pri družini Dr in Mrs. Vincent Opaskar, 6402 St. Clair Ave., se je oglasila zadnji torek teta štorklja in pustila zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. Naš poklon!
Popravek—
V zahvali za Heleno Urbas bi se ime Mr. in Mrs. Gofack moralo glasiti Mr. in Mrs. Gojack. Euclid Rifle klub—
Redna seja kluba v torek ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Važna seja—
Danes se vrši važna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v navadnih prostorih in ob navadnem času. Asesment se bo pobiral od 6 ure naprej. Otroški park__
Mestna uprava hiti delati otroški park in igrišče na prostoru, ki je nastal na pogorišču po plinski katastrofi ob koncih cest E 61. in 62. Izgleda da hočejo delo dogotoviti v najkrajšem času. Park bo lepo pozdignil to okolico in bo velika udobnost za prebivalce v novih hišah, ki so tod nastale in za vse okoličane. Požar—
Na 25 cesti v zapadnem Clevelandu je zgorela hiša št. 2966, kjer je bila nameščena trgovina Rockfomd1 F u r ■’.iture Company in 21 stanovanj. V noči od petka na soboto je gorelo do ranega jutra. Škode je preko 100 tisoč dolarjev' in 50 ljudi je ostalo brez strehe.
meji bodeča žica. Gerilci, ki iz nih uradih in v zunanjem mi-Grčije beže, so v Jugoslaviji in- nistrstvu.
Razne najnovejše svetovne vesti
VATIKAN. — Ob petdesetletnici mašništva je Sv. Oče prejel nešteto čestitk iz celega katoliškega sveta. Vatikanska poslopja so bila okrašena s papeškimi zastavami, ki so jih izobesile tudi cerkve po Rimu in ostali Italiji Sicer je pa sv. Oče želel da naj se ob priliki njegove zlate maše ne prirejajo nobene posebne slovesnosti, ampak naj ljudje molijo in žrtvujejo za zadoščenje grehov, ki jih počno sovražniki sv. Cerkve v sedanjem času.
» • •
OTTAWA, KANADA. — Nova Fundlandija, ki je bila doslej britanska kolonija od 17. stoletja dalje, je postala koncem marca letos najnovejša provinca Kanade. Borba za usodo Nove Fundlandije je bila v zadnjem času kar ostra. Referendum, ki so ga v ta namen imeli, je pokazal, da je glasovalo 78,323 ljudi za to, da Fundlandija gre s Kanado, 71,334 pa jih je bilo proti. Mnogi so propagirali tudi misel, naj bi Nova Fundlandija pristopila k Združenim državam Severne Amerike. Nova Fundlandija ima 325,900 prebivalcev in meri nekaj nad 152,000 kvadratnih milj. Je pa zelo bogata in važna dežela.
* * *
DAMASK, SIRIJA. — Vojaški svet, ki začasno vlada Sirijo, je razglasil, da bo polkovnik Husni Zayim odslej vojaški governor Sirije in bo imel vse pravice državnega poglavarja. Dosedanjega predsednike republike so zaprli v neko taborišče v sirijski puščavi. Zayim je izjavil, da bo naročil posebni komisiji, naj napiše novo ustavo in volilni zakon. Imenoval je novo okrajne go-vernerje in novega upravnika za Damask.
•	*	*
WASHINGTON. — Msgr. Charles Herman Helmsing, tajnik nadškofa Joseph Ritter v St. Louis je bil imenovan za pomožnega škofa te	nadškofije.	Novi	pomožni	škof je bil	rojen	1908, je duhovnik	škofije	St.	Louis,	kjer	je	bil	posvečen	1933	leta.
»	•	*
WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval pod-admirala Arthur W. Radford za vrhovnega poveljnika pacifiške mornarice in visokega komisarja pacifiških otokov. Dosedanji
UKA V	KJKJ ,UU ‘O	*** *	awxxaxom'X j«,	lOXVHi U LVJA.UV. -LAUocUa
sv. mašo v cerkvi 'sv. Jeronima. ^ komandant na Pacifiku, admiral Ramsey gre v pokoj 1. maja.
Churchill častni profesor ameriške visoke šole
Boston. — Massachussetts Institute of Technology je podelil Winstonu Churchillu časten naslov predavatelja ji a tem zavodu. S tem ima odlikovani pravico, da pride predavat na zavod kadarkoli želi in sicer o vsakem predmetu. Poleg' tega je Churchill dobil kot darilo skupino ključev s simboli zavoda. Slovesnost se je razvila v lepo manifestacijo ameriško-angleškega prijateljstva in nekako zahvalno proslavo za zmago v zadnji vojni in za uspehe, ki so jih dosegli skupni napori Anglije in Združenih držav Amerike.
Tito napada Moskvo
Belgrad. — Jugoslavija je ponovno obtožila Rušijo, da namenoma izvaja gospodarski pritisk proti jugoslovanski državi, da bi zrušila vlado maršala Tita. Obenem piše jugoslovansko časopisje, da ima Jugosla-vi prav toliko pravice povečati trgovske zveze z zapadnimj državami, kakor jih imajo mnoge druge vzhodne dežele, ki trgujejo z zapadnimi državami in firmami z odobrenjem Moskve.
Hrvatski zdravnik postal profesor v Ameriki
Chicago, IH. — Na univerzi Loyola University, College of Medicine, je postal profesor biologije H|rvat dr. Juriča Mi-kuličič. Imenovanje za profesorja na tem zavodu je vsekakor znamenje, da mora biti dr. MikufličiČ strokovnjak svetovnega imena.
------o——.—
DAJ KRAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
Ameriška Domovina
-/m- /vi' E MI e/%'1%1—MO/VIE
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
APRIL
SUN MON TUE WED THU FRI SAT
I 2
3 4 5 6 7 8 9
IO II 12 13 14 15 l6 17 l8 Ip 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 66
Mon., April 4, 1949
Slovenska Koroška
Odkar ta rod pomni in nazaj v preteklost je Koroška povod naših bolečin. Najbolj je bila izpostavljena vsenem-škemu nasilju, ko se je vzbudila nemška sla po tujih zemljah v novem času. Najhuje je bila zatirana pod nesrečnimi Habsburgovci. Usoda je hotela, da je po prvi svetovni vojni nismo mogli rešiti.
Ko je po prvi svetovni vojni koroško vprašanje prišlo na dnevni red, je bilo mnenje velikih od začetka do konca proti Slovencem. Dočim smo Slovenci radi svojih zahtev na Primorskem vzbujali vsaj simpatije, so bili v koroškem vprašanju skoro po vrsti vsi gladko proti nam in našim predlogom. Daši so slovensko stvar na Koroškem zastopali naj-spretnejši ljudje kar smo jih/ tedaj imeli. Dr. Žolger, Dr. Lambert Ehrlih, Dr. Janko Brejc, Fran Smodej in poslanec Grafenauer, Vse ni nič pomagalo, zapadna javnost je bila proti nam. Plebiscit nam je bil sovražno aranžiran. Izgubili smo Koroško v korist poraženi Avstriji, ki je vojno začela in jo izgubila.
Tudi po drugi svetovni vojni so vsi napori za rešitev Koroške zastonj vse doslej. Slovenci smo sedaj v nesrečni situaciji, da nas v usodnem času zastopa režim, ki je zapravil vse simpatije sveta in odločilnih, tako da nima nikake moralne legitimacije več za svoje zahteve. Daši je Bebler v Londonu bil spretnejši kot je njegova navada, je odšel popolnoma praznih rok. Razumemo, da drugače biti ne more a vendar je Koroška ob vsakem teh dogodkov in posebno sedaj zopet vzrok naše globoke bolečine.
Vse je proti nam. Avstrijci govore in pišejo o koroškem vprašanju z besnostjo hitlerijanskih fanatikov, zanikajo obstoj slovenskega dela Koroške sploh, vsi Nemci jih seveda v tem podpirajo Angleži so za to, da ostane Koroška del Avstrije, ki itak ne bo mogla živeti niti s Koroško niti brez r\]Q, Amerikanci so za avstrijsko Koroško in njeno nedeljivost in ne priznavajo nikakih pravic slovenskim ljudem na Koroškem. Amerikanci ne vedo in ne računajo s tem, kar smo Slovenci tako krvavo izkusili v vsej zadnji zgodovini, namreč brezvestno preganjanje Slovencev na Koroškem. Amerikanci pozabljajo, da so v tem oziru proti Slovencem vsi Avstrijci enako nepravični in sovražni naj bodo hitlerjevci ali socijalisti ali katoliki. Naj je bila kakršnakoli vlada'v Avstriji, je z enako vnemo delala krivice Slovencem, jih zatirala in preganjala. Še več bomo rekli. V preganjanju slovenstva na Koroškem ni mnogo različnosti med celovškim škofom in pa voditelji nemških nacijonalistov na Koroškem. Kadar kdo more nam zadaja novo bolečino. Vsa smola se drži slovenske stvari na Koroškem. Ni čuda, da so listi Slovencev po svetu prav te dni, ko so se diplomati v Londonu zopet razgovarjali o tem perečem slovenskem vprašanju, polni člankov in razmišljanj prav o tej naši bolečini.
Sedaj imamo Slovenci vezane roke. Toda vztrajnosti nam nihče ne more vzeti. Ponavljamo naše pravo in voljo, da ga bomo branili dokler bo trajalo slovensko ime. Naj za danes priobčimo nekaj misli, ki jih objavljajo naši fantje v Angliji v svojem listu Triglav. Članek lepo kaže kaj čuti slovenska mladina:
Krvavih borb in težkega trpljenja je polna zgodovina slovenskega naroda. To je tudi vzrok, da je vsebina naših pesmi otožna, bolestna. Skozi dolgih trinajst stoletij je bil narod s silo ali pa na najbolj zahrbten način oropan za več kot tri četrtine nekdanje zemeljske posesti, da o neprecenljivi vrednosti duhovnih zakladov niti ne govorimo. En in pol milijona danes še živečih in v nebo vpijočih duš oblegajo s treh strani številčno premočni sosedje, ki v svoji napadalni borbi ne izbirajo sredstev. Z naše1 lastne, s krvjo in znojem naših delovnih pradedov prepojene grude, nas hočejo —- z iepa ali z grda — pregnati in izbrisati za nami vsako sled. ki bi govorila o naši nekdanji življenski moči. Borba še traja in bo plamtela verjetno še dolga stoletja, če bo sploh kdaj ugasnila: sovražnik načrtno uničuje, mi pa nemo stiskamo zobe in pesti. Nismo in nikoli ne bomo nap-dalni ali šovinistični, toda pravico samoobrambe in do življenja imamo točno tako, kot ju ima vsak narod na tem svetu.
Nekoč je stal Vojvodski prestol v sredi tesno s Slovenci naseljene dežele. Bil je žarišče političnega dogajanja našega naroda. Danes stoji v nemško grozečem močvirju. Komaj kateri od doraščajoče mladine v njegovi okolici ve, kaj pomenijo Slovencem Gosposvetsko polje, starodavni gradovi na gričih okoli njega, cerkev Gospe Svete in v dolgih sto letjih častitljivo potemneli kameniti skladi Vojvodskegd prestola. Zaman išče človek v učnih knjigah odstavke, ki bi1 pojasnjevali ta zgodovinska dejstva. Vse to je namenoma izpuščeno in spada v postopno izvajanje' velikega načrta germanizacije, ki stremi doseči obale Jadrana.
Na zgodovinskem Gosposvetskem polju stoji še danes
za debelo železno ograjo pred 1300 leti primitivno zgrajeni Vojvodski prestol, simbol in kamen nekdanje slovenske državnosti, slovenske demokracije. Na tem svetem prostoru scrse dolga stoletja na najbolj demokratičen in svoboden način volili vodniki slovenskega naroda v miru in vojni. Kako je bil narod navezan na ta demokratčen način reševanja političnih problemov dokazuje tudi dejstvo, da so se celo zavojevalci te dežele, če so se hoteli narodu prikupiti ali utrditi svoj politični položaj, dali ustoličiti od slovenskega kmeta v slovenskem jeziku. Od Valuka, Sama, Hotimirja, Boruta pa do Ernesta Železnega in še dalje, so bili izvoljeni in ustoličeni na tem prostoru mnogi veliki vodniki Slovencev v preteklosti.
Zgodovina in ustno izročilo nam poročata, da so se volitve in vsi drugi obredi v celoti .opravljali v slovenskem jeziku tisoč let in več. Ernest Železni, ki je pokopan v samostanu belih menihov v Rein na Štajerskem, se je zadnji dal 18. marca 1414 leta ustoličiti v slovenskem jeziku. Po tem njegovem ustoličenju, se v zgodovini enaki salvnostni obredi še ponavljajo a le deloma v slovenskem, deloma pa že v nemškem jeziku.
535 let torej nima slovenski rod na tej prelepi krpi zemlja več miru in svobode. Beli vrhovi Pece, Obirja in Karavank so neme priče tragedije okoli Gospe Svete.in Gosposvetskega polja.
Danes pomeni Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju zlonamernim tujerodcem in Nemcem v Avstriji nekako to kar je bilo nekdaj neprestano kapljanje vode1 na glavo ubogemu, k zidu privezanemu obsojencu-zločincu. Prestol je znamenje, je opominjanje, prestol je vest, ki priča. Naj le gloda kot črv v piškav panj, v vest vseh, ki zapirajo svoje oči pred resnico, ki govori o Slovencih na Koroškem, vseh, ki imajo zle namene s in proti Slovencem.
Klub vsem zatiranjem bo ostal še dolga stoletja Vojvodski simbol in priča slovenstva na Koroškem.
Vojvodski prestol je prav pri cerkvi Gospe Svete.
Tako tesno, kot je on ob cerkvi, bodimo tudi Slovenci v svoji pravični narodnostni stvari tesno s svojim Vsevednim in nad vse Pravičnim. Naj naša molitev kot plat zvona lahno a neprestano udarja na zvon pri Gospej Sveti.
Danes in v bodoče bodo naše misli romale v tihi hram na počivališče sv. Modesta in prosile pravice' za slovenski narod, ki je danes na križ pribit in krvavi z vseh ran, pa seveda tudi iz rane na slovenski severni meji, na našem Korotanu.
f BESEDA IZ NARODA
terem je glede na uvedbo mednarodnega jezika ugotovila sledeče: latinščina je pretežka za učenje. Vsak dr;ug jezik, ki bi ga dbllotčili za to, )bi vzbujal večno ljubosumnje. Zato je treba priporočati esperanto ali ido. Leta 1939 je že 49 radijskih postaj sprejelo oddaje v espe-
(Dalje na 3. strani.)
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Aha! Vidite, dekliči, kako je zdaj prišlo, da imamo samo me ženske, ta prelepi nežni spol vso besedo. Absolutno vso, pr-
Na misijonskih potih
(Father Poderžaj)
BHUNDUL j.e zadel na glavo železen, zaboj z najpotrebnejšim za tedensko potovanje, jaz pa sem si zavihal obleko, da me na dolgi pešpoti ne bo ovirala. Najbližja postaja tri ure skozi vodo in blato. Na globljih u-drtinah velikan Bhundul kot kakšen sv. Krištof misijonarja štuporamo prenese na suho. — Kjer je vode le preveč, pomaga čoln ali celo samo izdolben, hlod, s veda v naprej naročen. Svoj čas nam je že v Nemčiji neki afriški misijonar opisoval kako potuje po svojem okrožju; pripovedoval je, da na tistih “kajakih” treba celo prečo na glavi natančno razpoloviti, da se čoln ne bi na eno stran prevagal. Mislil sem si bii takrat: ta je pa debela! če pa ste bili enkrat v teh izdolbenih hlodih iz neke vrste ‘“tal” pa'l-me, veste, da je doitični misijonar le malo pretiraval. Kdor se ni naučil sedeti v takih “kon-trapcijah,” se bo pač hitro v vodo zvrnil in še porivača bo za seboj potegnil!
HOJA po bengalskem blatu! Eden mojih prednikov je na veliko veselje bralcev v nekem tukajšnjem časopisu zapisal, da je šele v bengalskem blatu razumel, zakaj je Bog ustvaril na nogi palec. — Hoditi po opolzkem blatu je prava umetnost, kaj šele, če se je treba vzpeti na kakšen rečni nasipi. Šele če za-dereš palec globoko v blato in ga notri zavihaš, te bo noga držala, nekako kot cepin v snegu.
PRISPELA sva na prvo postajo. Ime ji je “Številka Sest,” kar po zemljiški knjigi. Menda so ljudje vsi skupaj preza-spani, da bi si kakšno bolj primerno: ime izmislili. Mene spominja bolj na tistih šest ali koliko bunk, ki sem jih dozdaj še vsakikrat odnesel iz nizke zatohle cerkvice, kjer sem se kar naprej z glavo zaletaval v os-trešmike. Ker je bila cerkvica i/!elo stara, se je zelo globoko v zemljo usedla. Kadar koli sem pripravljal oltar za mašo ali pa stvari spet v kovčeg pospravljal, sem se še vselej >ob vzravnanju z glavo ob tiste prekl j e zadel. Po maši v “Še-
sti Številki” mi glava tako odebeli, da je še trojplski kiobuk skoraj premajhen, ko se češem se mi pa ždi kot da me je kdo z grabljami pobožal . . . ‘ Šesta Številka” me tudi drugače spominja na številke oziroma račune, saj bo treba cerkvico obnoviti, to je, nanovo postaviti, ker smo morali staro enostavno podreti. Bunk tedaj ne bo več. Spal sem v prislonku kmečke hiše med psi, kravami in mojimi “šestoštevilčnimii” ovčicami. Če hi se mačke in psi ponoči ne spopadli, bi bij kar celo noč i-menitno prespal.
DRUGI dan je šlo naprej v drugo vas. Pravijti ji “Čubrid-žara.” To bi se v našem jeziku reklo “čiščenje piskra ” Ne vem, kako ljudje tam piskre čistijo, ker se kot misijonar zanimam bolj !za čiščenje ali “poliranje” duš, vem pa za tistega velikega prstenega, ki stoji v cerkvici ob oltarju. Vsak teden pred službo božjo ki jo opravi katehist verniki vanj — v pi-sker — mečejo po enot pest, dve riža, počisti pa pisker katehist, ki riž deloma porabi za prehrano misijonarja kadar je v vasi, deloma pa ga proda za druge 'cerkvene potrebe.
IZ ČUBRIDŽARE sem se odpeljal na njihovem “parizar-ju,” ki mu pravijo “donga,” je pa enostaven zgoraj imenovani izdolben hlad. 'Odpeljal me je Janezek, sin dosti bogatega katoličana. “Janezek, tvoja ladja vodo zidrži?” — “Kakopak!” — Prav! Vsedem se na majhno desko na dnu, Janezek me pa kar skozi bujna rižna polja prepelje mimo pokopališča — drug otoček — na visoki rečni nasip. Ko sem vstal sem začutil da je sedež precej nladen. Sede tega nisem 'Opazil, ker je voda v tej dobi precej topla tudi na polju in sem mislil, da mi je samo od sedenja vroče! — Ni bilo drugače, z mokrimi hlačami in talarjem sem mora] naprej po nasipu, kjer je ravno takrat precej ljudi ne vem odkod prihajalo. Zvesti Bhundul in katehist pa sta medtem po ovinku v skromni kopalni opremi izšla iz nepristopne vasi. Pa smo bili -vsi skupaj kaj hitro spet v blatu.
VAŽNO! — V misijonu vse prav pride: obleka, perilo, blago vsake vrste, srajce, jope, jersey, kimono, fantovska in dekliška oblačila, če jih lahko poceni (pošljete, take ki se Vam zde precjbrabljeni za daljno u-poraibo. Na pakete je najboljše zapisati “Gift parcel! No value!” “Used clothes etc.” —1 NABOŽNI PREDMETI so tudi in predvsem dobrodošli. Tudi RABLJENE ZNAMKE lahko vnovčimo. BOŽIČNE KARTE nam mnogi pošiljajo in s tem dosti pomagajo. DENARJA ni varno v pismih pošiljati. Najhitrejše dobimo ČEKE, ki jih prav lahko izmenjamo. Xpdi MONEY ORDER prihajajo. — KORESPONDENCO, prosimo, naslovite na Rev. S. Poderžaj S. J., Catholic Mission, KHARI, K ASH I NI AGAR P. O., via Jay-nagar, 24-Parganas, Bengal, India. Darove za nas sprejema tudi Rev. J. Slapšak, St. Lawrence Rectory, 3547 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
Prisrčna hvala neznani osebi ki nam je naročila “The Christian Family and Our Mis-siobs” od marca 1948 naprej. Bog povrni!
------o—------
Novfce z Willarda
Willard, Wils. — Mr. John Roth je nedavno tukaj prodal svojo farmo in se z ženo 'm vso družino preselil v Kanado, kjer je že prej lastoval veliko farmo (okrog 1,200 aikrov, če se ne motim). V Kanado je bil prišel takoj iz stare domovine. Farmo, ki jo je tam lastoval, je dal v najem in se preselil sem na Willard. Tu mu je sicer zelo ugajalo vse, a vendar je vedno mislil na Kanado.
Mr. Roth kakor tudi njegova soproga lin otroci isq res dobra in poštena družina. Nikdar se niso sramovali pokazati svojega pravega katoliškega mišljenja im bili so jako družabni. Želimo jim tam na farmi veliko uspeha in zadovoljnosti. Seveda pa upamo, da se še kdaj vrnejo na Willard in tudi za stalno tukaj ostanejo. Za sedaj pa samo še enkrat: Z Bogom!
V bolnišnici (se nahaja Mrs. Daniel Boh, ki se je morala podvreči nevarni operaciji, ki jo je srečno prestala in je že na poti okrevanja.
Prav resno je tudi obolela Mrs. Scharebbrock.
Mrs. John Cemovšek, katera je bliila hudo obolela, se zdravstveno stanje počasi pa vidno obrača na bolje. Bog daj vsem tem bolnikom čirnlpirej ljubo zdravje.
Iz Chicaga pa je prišla obiskat svojo bolno mater. Mrs. Tolany, njena hčerka Frances in bo ostala tukaj par tednov.
Veselo veliko moč želim vsem čitateljem Ameriške Domovine,
Ludvig Perushek, zast.
------o------
Iskanje mednarodnega jezika
Jezik je ena najvažnejših dobrin, ki jih je Bog podaril človeku. S pomočjo jeiziika si ljudje med seboj izmenjavajo misli in čustva; jezik je tisti, ki deli ljudi na narode in plemena. In to zadnje je privedlo ljudi do tega, da SO' začeli proučevati, kako bi bilo mogoče priti do mednarodnega jezika, ki bi se ga lahko' vsak naučil, da bi se razna ljudstva megla v njem sporazumeti, kajti nemogoče je, da bi še ljudje naučili vseh jezikov in le redki so, ki govorijo več kot štiri jezike.
Leta 1879 je neki njemški pridigah delal prve poizkuse, da bi isesltavil. mednarodni jezik in ga je imenoval “‘volaquek.” Od tega se je nadejal mnogo, da bi se narodi med seboj sporazumevali v težnji po dobrem. Zatem so se pojavili razni poizkusi v tej smeri, od katerih je “esperanto” 'dosegel brez dvoma največji razvoj. Toda do današnjih dni se ni mogel nobe-
den teh mednarodnih jezikov u-veljaviti v večjem obsegu. Danes spada iskanlje mednarodnega jezika v delovno področje organizacije Združ. narodov, da tudi tukaj izreče odločilno besedo in ugotovi, katera izmed raznih možnosti je priporočljiva za splošno razširjenje, kajti še nikdar ni bilo tako važno kakor danes, da se omogoči medsebojno razumevanje v vsakem pogledu.
Z naraščajočo samostojnostjo posameznih jezikov in propadom; ilatinlščine je nastala težnja, "najti mednarodni pomožni jezik. K onim, ki so se prvi bavili z ha mislijo, spadata velika učenjaka Descartes in Leibnitz in tudi v Angliji so se duhovi zganili. To so bili predvsem, angleški diplomat Sir Thomas Urquhart, škofa Dal-garno, in Wilkins, ki so obravnavali to vprašanje. Do leta 1929 je bilo znanih čez 300 raznih takih jezikovnih sistemov.
Kot že omenjeno, je bil prvi poizkus v novejšem času tako zvanii “volapuek” (volapik), iznajdba opata J. M. Schleyerja. Deset let pozneje je obstojalo 283 volapik društev v najrazličnejših deželah. Toda že po na-dailjhih 'dveh letih je bil vola-pik mrtev in preživeta zadeva. Medteim je nastal 1887 drugi mednarodni jezik, “lingue in-ternacia” doktorja Zamenhofa, katerega so kmalu začeli imenovati “esperanto” in sicer zaradi psevdonima (drugega — lažnega imena), ki sl ga je Za-menhof izbral za svoje izdaje. Mnoge znanstvene družbe so temu jeziku bile naklonjene in so ga smatrale kot velik napredek v iskanju splošno uporabnega mednarodnega jezika za medsebojno sporazumevanje. Največ pripadnikov je “esperanto” imel v Rusiji, pozneje je bij zelo priljubljen v Franciji in tudi v Angliji je našel precej odziva.
Prvi mednarodni esperantski kongres je bil leta 1905 v Boulogne sur Mer v Franciji. Za-menhof je ob tej priliki prečita! spomenico, v kateri je pojasnil smoter in cilj:
1.	esperanto nikakor ne namerava prodreti v območje kakršnega koli narojdnega jezika;
2.	niti avtor niti kdo drugi nima nobenih zasebnih pravic glede novega jezika;
3.	podlaga vsakega jezika, slovnična in besedna pravila morajo ostati nedotaknjena;
4.	nov jezik se na noben način ne sme spraviti v zvezo s političnimi, verskimi, literarnimi in praktičnimi cilji.
Zamenhof sam je vseskozi bil mnenja, da vplivajo jezikovne težave o d leč lino na spore med narodi. Brez dvoma je prav, da je nekakšen, rekli bi, verski idealizem pripomogel, da se je esperanto skozi ščstdeset let obdržal pri življenju. Pn tem pa je samo po sebi umevno, da so se med tem razvijali še drugi jezikovni sistemi. Najvažnejši je bil “ido,” k lise je pojavil kot nekakšen reformiran e-speranto leta 1907. Dalije imamo “Occidental,” ki ga je leta 1922 E. de Wah] prvič propagiral, “novici,” delo jezikovnega raziskovalca Jespersena, “in-terlingua” ali “latino»sine £Lex-ione” (latinščina brez sprega-nja), ki ga je priklical v življenje Giuseppe Peano leta 1902 ter “Basic English” angleških znanstvenikov Ogdena in Richarda.
V letih 1921-22 bi kmalu prišlo do tega, da bi uvedli esperanto v vse dežele. Da do tega ni prišlo, je kriva francoska o-pozicija, ker je bila francoščina diplomatski jezik in bi tako izgubila svoj pomen, če bi bil sprejet esperanto. Istočasno pa je francoska znastvena akademija objavila neko spomenico, v kateri poziva vse znanstvenike, naj se bolj zanimajo za ta jezik. Tako sta (znanost in politika imela različne poglede glede uvedbe novega jezika.
Tudi britanska znanstvena družba: je izdala poročilo, v ka-
vo jn zadnjo, pa še vmes katero. Zdaj bomo pa me pokazale, kaj da znamo.
Kako zdaj lajkate, ko sem tudi v petek uštimala kolono? — Morda bom. kar naprej tako, vsaj dokler je on na oddihu. Torej sem zdaj jaz basovka in ropotam, kolikor hočem. Njemu sem nesla pokazat Ust v petek, pa je kar omahnil na zglavje, ko je Izagledal mojo kolono. Čez dolgo je šele odprl oči in zdihnil: “Adijo mežnar!” Nič ne vem, kaj je hotel s tem reči. Vanj pa tudi nisem hotela siliti, ki so mu ukazali, da mora imeti mir, pa ne vem, če samo pred mano ali kaj.
Veste, meni se je pozdevalo, da bo masa premalo, če bo Samo enkrat na teden ta kolona. Bom skušala iscimprat dve, dokler bo šlo. Tako sem bizi, da ne morem povedati, ki sem za vse sama. Toda mlajhna žaba daleč skoči, so včasih rekli, in tako še kar nekam sproti opletam. Edino to je škoda, da me ni on poprej naučil vozit avta. Zdaj bi mi kar prav prišlo, ko moram letati sem dn tj e. Zdaj z našo bebiko ronavi mašino. Ona vozi, jaz pa žlajfam, kakor me je on naučil. Samo, da bi si on toliko ne prizadejal zastran tiste njegove karjole. Kadar ga obiščem, je njegovo prvo vprašanje: “Adi je avto še ves skupaj? Koliko sta jih prevozil?” in tako dalje. Komaj mu sproti odgovarjam, da je kole-sel še prav tak kakor ga je on pustii. Pa se mi kar zdi, da mi ne ver j ame.
Vidite, pa sem začela mačka kivibi za rep. Saj moram vendar že povedat, kako je prišlo do tega, da smo našega spravili na varno, to se pravi v pobot j-ševalinico ali v bolnišnico, ki se ni najmanj troštal, da bo šel tje še kedaj v tem življenju. Ampak tako pride, saj veste.
Torej bom polegla nazaj, da boste slišali, kaka smo našega kar na vsem lepem zalotili in ga z ekspresom poslali v posteljo in ga izročili v roke usmiljenim sestram, ki ga zdaj cartajo in (prenašajo kot otroka. Naj ga le, dozdaj sem ga morala pa jaz.
Saj sem že opisala, kako je bilo tisti petek, ko sem ga spravljala k zdravniku in bi ne bil šel, če bi ga ne bila skoro zgrda primorala.
“Sitnost, sitna!” je rekel, ko si je tlačil klobuk na glavo in odšel k zdravniku. Saj ne vem, če me je (slišal, ko sem zavpila še za tujim: “Pa po pravici govori pri dohtarj u in ne delaj se, kot bi ti prišel vprašat zdravnika, kako se kaj počuti!” Potem sem pa še dodala: “Pa še danes pridi nazaj! Ob pol dvanajstih greva k Somovim, saj veš!”
Kaj vem, kam s>q te moje skrbne ibeisede padle. On ni rekel nanje ne take, ne take.
No, pa še prihodnjič nekaj o tem, bo zelo fajn branje, se mi zdi.
«
V Libijski puščavi
v\
IjŠ""-
ROMAN
Pa njena stekleno motno oko mu je povedalo, da je vse zaman — in v puščavi je pogin jezdlne živali tudi pogin' jezdeca —.
Grozeč kakor ugnan lev je pogledal Bagara krog sebe. Oči so mu sršalie maščevalne
tesiki. Nad ujetniki pa in krog njih, povsod, kjer je kaka skala nudila dobro zavetje, so se prikazale vitke, suhe, pa krepke postave — egiptovski vojaki. Vse polno jih je bilo —. Zdelo se je, da je kamenje na mah oživelo. In kmalu so začeli piri-
strele izpod redečega turbana, 'bajati na svojih kamelah po so-
Krogla ga je zadela in še ena, kri se je ulila po njegovi temni koži, pa trenil ni z očmi.
Zagledal je ujetnike, ki so se blizu tam stiskali med stene.
Kruto je zakričal, meč se je zabliska)! nad njegovo glavo in v krvoločnem veselju je planil nad nje.
Gospodična Adams je bila najbižn j a,	Z nepričakovano
gibčnostjo se je pustila iz sedla, ko so zažarele vanj p pobesnele oči, in se je vrgla na drugi strani na tla.
Arabec je skočil na skalo in dvignil meč nad gospo Belmont.
Pa še je viselo orožje v zraku, ko je počil strel in ga zadel v čelo—.	>
Dobro je porabil polkovnik samokres, ki mu ga je dal Tippy Tilly —. In še na tleh in smrtnozadet se je pa zvijal divjak v blaznih krčih, otepal z nogami in bil z rokami, kakor riba, ki pade na suho.
“Nikar se ga ne bojte!” je zaklical Cochrane. “Mrtev je in nikomur več ne more škodovati. — Zelo mi je Žal, da sem moral v vaši navzočnosti opraviti tak posel”, se je hitel opravičevati, ko so ženske preplašene vikale in se umikale, “pa v nevarnosti smo bili visi. In povrh sem imel še majhen račun ž njim., To je namreč tisti mož, ki mi je hotel polomiti rebra oni dan s puškinim kopitom. — Upam da se niste udarili, gospodična A-dams? Ko j vam pridem na pomoč!”
Pa postarana devica iz Bostona ni bila prav nič poškodovana. Skale so bile strme na tisti strani, zato , ni imela daleč na tla, ko se je vrgla iz sedla. Preden so polkovnik, Sadie in gospa Belmont prihiteli, je bila že spet na nogah in je živahno mahala z ostanki isvojega zelenega pajčolana.
“živijo Sadie! Živijo, moja ljuba, draga Sadie —!” je kričala. “Rešeni smo, dete, rešeni končno in vkljub vsemu—!”
“Hvala bodi Bogu — res je,” je vpil polkovnik.
In vsi so kričali in vpili v neugnanem veselju.
Pa Sadie se je v teh strašnih dneh naučila misliti bolj na durge ko na sebe. Objela je gospo Belmont krog vratu in
teski, nj ihova temna lica so bila vsa razgreta od vročega zmagovitega boja in njihove oči so se bojaželno bleščale.
Suh, dolg Anglež slamnato-rumenih brk in malomarnega obnašanja je prijezdil mimo.
Ustavil se je pred gručo osvobojenih ujetnikov in pozdravil ženske.
1949 APRIL
4!l5J!1
T?T8il9;!20[2L
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
Slovenskega narodnega doma “In domov pride brat, pa ti pri-
‘Dobili smo jih topot—- prav rani, 1400 E. 55th St.
APRIL
23.—St. Lawrence Girls Basketball Team priredi “April Shower Dance” v Slovenskem domu na 80. cesti. Igral uo Pete Scikach orkester.
23.	—Lake Shore Post 273 A. L. “Spring Frolic” v svoji dvorani na 6131 St. Clair Ave. Pin and Off Orchestra.
24.	—Dekliška Marijina Družba’fare sv. Vida, letni pomladanski ples, v Sachsenheim dvo-
v precep smo jih debili!” je dejal. “Zelo me veseli, da sem' vAm mogel ustreči z neznatno uslugo. Upam da se vam ni nič posebno hudega zgodilo! Pravim — tole vojskovanje je robat posel Iza nežne dame —!”
‘“V iste iz Wadi Halfe, kajne??” je vprašal Cochrane.
“Ne, mi smo od one strani. Naša četa je iz Sarrasa. Srečali pa smo se v puščavi z onimi iz Ha'lfe. Mi smo jih prijeli od spredaj, oni drugi pa jih držijo od zalaj. Imamo je popolnoma v pesti —. Zares past je tale soteska in prav sedaj se bo zaprla. Pojdite gori na skale, pa bodete videli, kako jih ujamemo. To pot jim bomo dali dovolj, enkrat za vselej, pravim.”
“Nekaj naših ljudi je ostalo oazi Selima. Bojimo se za njihovo usodo. Niste ničesar čuli o njih?”
Mladi častnik je resno nagubal čelo in zmajal z glavo.
Huda reč tole—. Peklensko so zlobni, če jim slaba prede, pravim. Niti toliko nismc upali, da vas najdemo vobče žive. Veseli bomo, smo dejali, če vas pošteno maščujemo. In srečni smo, pravim, da smo vsaj nekatere rešili —.
Je 'še kateri Anglež z vami?”
Archer je pri zadnji četi. Pride tod mimo, ker mislim ni drugega pota v puščavo. •— Našli smo enega vaših tovarišev, tamle gori je, zanimiv dedec z rdečifn ipokrivalom na glavi. Na svidenje, upam! Z Bogom!” Poklonil se je damam, pozdravil po vojaško, potrepljal kamelo p0 vratu in odjezdil za svojimi ljudmi.
“Druga ne moremo storiti, ko da počakamo, dokler niso vsi mimo, je dej a] polkovnik. ‘Vsi m a raj o tod ako hočejo za der-viši.”
In kmalu so prišli. V dolgi,
sklonila svoje lice k njenemu, ^osti črti so se usuli po soteski,
“O, — ljuba, draga moja —! Kako naj bom vesela, ko pa sem — ko pa sta—.”
“Ne — nikdar ne!” je vzkliknila verna žnea v polnem zaupanju na Božje usmiljenje. “Ne vrejamem tega, dokler ne vidim svojega Johna mrtvega pred seboj —. In ko ga bom videla, si ne želim več dolgo živeti — .”
Zadnji derviš je izginil po so-
MAttS
mwu vitamin tmm
V 4%
•W
•M Cwwwitofl to toti* Mi Ga*MNrr (fcrattd)
■to C«*Mto mtoto« *« 4a>r »w«Wto> tt šn rit*
teto aa* —amto »wry awntof mt r*9 «m ton«* «Mwt dteoto topptiiw«*rt« a* 0 tito KM **. Hm* CONVMttMOl tov tor «a>r mo »o^aaito aort KONOMT.
•UAIANTOi ftwr wotoy M B, «#*<* tekto* o itogto OaoAdsr/ (fereatf) Molil fto Tltoato Coptol« ovary 4w tor tour
toqn (too •» Ml ortfcoty rowrOii to
črni in rjavi vojaki. Sudanci in fellahi sami izbrani ljudje, kajti “kamelarji”, obmejna četa egiptovska, ima le najboljše ljudi v službi.
Visok plečat mož, z velikimi črnimi brki in z daljno-gledom v roki je prijezdil z njimi.
“Halo — Archer!” se je hripavo dri Cochrane.
. Častnik se je ozrl po njem s praznimi, tujimi očmi, kakor pogedamo človeka, ki ga še nikdar nismo videli. \
“Jaz sem Colchrane, — Cochrane sem ! Ne veste—? Skupaj sva 'potovala —!”
“Oprostite, gospod! Mene sicer poznate, ne vem odkod, jaz pa nisem toliko srečen, da bi poznal vas. — Poznam sicer polkovnika Cochrane, — pa vi niste Cochrane. Mož je bil za cel decimeter višji nego vi, črne lase je imel in —.”
To je vse čisto prav in res”, je vzkliknil Cochrane svojegla-vno, “pa vi poskusite takole par dni pri derviših, in videli bodete ali vas bodo prijatelji še spoznali —!”
“Dobri Bog — ! Cochrane,— ali ste ras vi —? Ne bil bi verjel —. Ampak strašno ste trpeli —! Čul' sam c' ljudeh, ki so osiveli v eni noči —. ampak — zares — bm —!”
24. — Koncert pevskega zbora Planina v H Up Je Heights, SINID, 5050 Stanley Ave.
24. — Otvoritev Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku. Pričetek ob dveh popoldne.
30. — Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30.—Noble Cadets od podružnice št. 49 SŽZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Igral bo Vadnalov orkester.
I	* MAJ
1.—Proslava 25 letnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Lorain, O.
1. — Podružnica št. 25 SŽZ ima materinsko proslavo v šolski dvorani sv. Vida.
Nicolas Zchariades, Id nam ga predstavlja slika, ')e v moskvi treniran generalni.tajnik 'grške komunistične stranke in je sedaj 'nasledil generala Markos Vafiades kot vrhovni poveljnik komunističnih ge-rilcev. General Markos je zginil, kam in kako je pa najbolje znano Rusom.
7.—“Belokranjski klub” priredi domačo zabavo v SND na 6417 Sit. Olair Ave.
7.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Za ples bo igral Mullec orkester.
7.	— Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	— Glasbena Matica priredi koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
13., 14. in 15.—Vzhodna kegljaška tekma KSKJ v Lorain, Ohio.
14^ — Društvo Clev Slovenci št 14 SDZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15. — Baraga Council št. 1317' COF, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
21 r—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi plesno veselico. v Slovenskem narod-ned domu na St. Clair Ave. — Micky Ryance orkester.
22. — Proslava 30 letnice in slavnostna odprtija novih prostorov Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Banket in ples pričetek ob 5 uri popoldne. Igra Eddie Zabukovec orkester.
28.	—Društvo sv Katarine št. 29 ZSZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave.
29.	—Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete bo obhajalo 20 letnico obstanka v Slov. domu na Holmes.
JUNIJ
3.	— St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ, ples v avditoriju ' Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	— 23. Ward Democratic Club ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
5 — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev 6818 Denison Ave.
11.	— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	— Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
18. — Sportman Club društva št. 1 SDZ ples v avditoriju
na St. Clair Ave.
19. — Gospodinjski klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
26. — Društvo sv Jožefa št. 169 KSKJ ima svoj letni piknik na Močilnikarjevih prostorih.
JULIJ
4. — Klub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredi svoj letni piknik na George Kilijopi farmi (off Eddy Rd. v WicMiffe, O.)
24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih.
AVGUST
28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
3 — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24. — Podružnica št. 32 SŽZ ima plesno veselico v Sloven skem društvenem domu na Recher Ave.
24. in 25. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 30 letnico svojega obstoja.
OKTOBER
8.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
ISKANJE MEDNARODNEGA JEZIKA
(Nadaljevanje s 2. strani)
rantu in je izšlo 6000 publikacij in letakov v esperantu.
Važnla je bila dalje ustanova I. A. L. A. (Mednarodna zveza za pospeševanje pomožni]', jezikov), ki je zlasti v Ameriki utrla pot na> teni. področju. Leta 1930 je priredila 'zveza konferenco jezikovnih raziskovalcev v Ženevi, na kateri so najboljši znanstveniki razpravljali o prednostih različnih umetno sestavljenih jezikih.
-------o------
The, Cleveland Trust bo odprla novo podružnico
Cleveland Trust banka bo odprla svojo 54. podružnico v novi hitro rastoči naselbini, v okolici Broadway in Libby Road, Maple Heights, kot sporoča George Gund, predsednik banke. V načrtu je tudi že 55. podružnica in sicer za okolico Cedar in Warrensville Center Road v University Heights, pravi Mr. Gund.
The Cleveland Trust Co., ima naj večje število svojih podružnic v Clevelandu in najbolj obširen bančni sistem med New Yorkom in San Franciscom, — pravi Mr. Gund.
-----o-----—
Dober računar
Šimpanz bi se rad naučil tudi plesa, — Ves odpravljen za na ples, seveda obriti se je pozabil, se šimpanz iz St, Louis živalskega vrta vadi v plesu “Swing-Trot.” Inštruktorica pa je* Maredith Lang. Kaj neki bi si mislili šimpan-zovi vrstniki, ko bi ga videli sedaj.
Učiteljica se je na vse prete-ge trudila, da bi Janezka naučila šteti do šest. A ves njen trud je bil zaman. Na šolo pride nadzornik in na nesrečo vpraša vprav Janezka, naj šteje do šest.
“Zna samo do pet, naprej pa ne”, mu pojasni učiteljica. “Vse sem že poskusila, pa ga ne morem pripraviti do tega, da bi štel čez pet.”
“Že nimate pravega načina”, ji odvrne gospod nadzornik. “Bom pa jaz poskusil, boste videli, da bo šlo. “In gospod nadzornik se loti nadebudnega Janezka.
“Janezek, pridi.sem k meni!”
In Janezek pricaplja pred' gospoda nadlzronika.”
“Ako ti da mamica eno ja-i belko, koliko jabolk imaš?”
“Enega,” se odreže Janezek.;
“Zelo dobro. In sedaj ti da) oče še enega. Koliko jih imaš sedaj ?”
“Dva,” odvrne Janezek.
“Pravo dobro, že vidim, da ho šlo", prtivi gospod nadzornik.
nese še eno jabolko. Koliko jih imaš sedaj ?”
“Tri.”
“Vrlo dobro. Iz tebe bo še nekaj”, in smehljaje potreplja Janezeka po rami, jezno pa pogleda učiteljico.
“Sestra te ima rada, pa ti da še eno jabolko. Ali veš, koliko jih imaš sedaj ?”
“Sedaj imam štiri, gospo 1 nadzornik.”
“Imenitno! Sedaj pa pride na obisk še teta in ti podari eno jabolko. Koliko jih imaš pa sedaj ?”
“Pet.”
Nad zorniku so kar gorela lica e d zadovoljstva.
“Saj sem vedel, da si hraber dečko. Če bo šlo tako naprej, postaneš še nadzornik. Sedaj pa dobro pazi. Koliko jabolk pa bi potem imel, če ti dam še jaz eno?” .
“Dosti.”
Gospodu nadzorniku je postalo vroče, hitro pograbi klobuk in izgine iz razreda.
Avto naprodaj
2-door 1942 Pontiac Avto, v dobrem stanju, ga morate videti, da ga vpoštevate. Cena $695.00. Pokličite GL 2292.	(67)
Soba v najem
Velika neopremljena soba se odda v najem. Pripravna za no-voporočenca; uporabljata lahko tudi kuhinjo. Pokličite HE 2618, po 5 uri popoldne.
—(68)
Trgovina naprodaj
Delikatesna trgovina, ki ima licenco tudi za prodajo piva in vina (to take out) z vso zalogo; polna izbira raznih magazinov. Na E. 61 cesti, blizu St. Clair Ave. poleg šole in cerkve se poceni proda. Kupec dobi stanovanje. Damb najemninsko pogodbo (lease). Za nadaljna pojasnila pokličite lastnika EX 8528.	(x)
DEL8 DOBIJO
Ženske
za
ČIŠČENJE
Nočno delo. Stalna plača Zglasite se v Employment Uradu
THE MAY C0.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Hiša 8 sob za eno družino: v prvovrstnem stanju; možni dohodki; dvojni lot, se proda za $10,500. Za pojasnila pokličite WA 5196.	(67)
Soba v najem
Pošteno dekle dobi v najem sobo, lahko rabi tudi kuhinjo. Pokličite^. EN 1407 po 6. uri zvečer.
_________________ (66)
Iščejo stanovanje
Slovenska družina 6 oseb, najmlajši otrok star 8 let, želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj naj pokliče VU 3-5272.	'	(67)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St, Clatr Ave. in E. 68th
ALI STE PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
Christiana Lodge and Cottages
Edivardsburg, Midi.
The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 1O0 acres. of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIC KRAŠOVEC, Prop.
Phone 9126F5
P.O. Edivardsburg3 Mich
IflJTJlJTJT^^lJTJTjT^TJTjT^TjTJlJTrLnJTJTJlJTJlJTrLn-
Baragove Knjige
za leto 1949
...	IM1
so izšle!
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2.	Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
;Vi.
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni." Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
BARAGOVA PRATIKA
1857 W. 21st Place	Chicago 8, Illinois
■LrLrLTJUTjTj^TJT_rurU^aJ"Lrl_Jl^rUrUrL-Lr-L-L-LlL
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.
HE 2738
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
J?
I
Vsi skupaj pa so se bali rabuke, ki bi utegnila privesti policijo, kar bi bilo najmanj zdravo zanje. Zato se je Ličan zatajil ter prihuljeno dejal:
“Vraga, kaj se razburjaš! Nismo te okradli!”
“Hudiča me niste!” je zarobantil Janez ter zapet udaril ob mizo. “Sleparji! Okradli ste me, okradli, sleparji umazani! Lopovi!”
Ličanov a tovariša, eden bivši kockar, ki je svoje dni v stari domovini večkrat “v morje padel” zaradi svojih sleparskih ambicij, drugi bivši krošnjar, kakršnih je mongo videti v Ljubljani, posebno v bližini glavnega kolovora, sta se sklonila k Ličanu ter mu hkratu šepetala:
“Zorč, posodi mu nekaj, da ne bo razgrajal; policija nas ima tako že na sumu—sinoči je oprezal tod okrog neznan človek, najbrž kak detektiv . . .”
Ličan ju je žolčlljivo pogledal, češ, pa bi mu vidva posodila; ker pa se je istočasno spomnil, da je kot “najizkušenejši” igralec in kot najboljši poznavalec vsakovrstnih kartaških trikov pobasal večino Janezovih dolarjev, se je podal; s kupčka pred seboj je vzel pol-dolarski novec ter ga vrgel pred1 Janeza.
“Na, vrag te nosi! Da ne boš gobezdal, da smo te okradli! In prihrani si to za kruh . . .”
To je šele pogrelo Janeza. To je bil zanj višek nesramnosti : najprej so ga ociganili in obrali, zdaj mu pa ta vrag ponuja miloščino — zia kruh!
Janez je plani] na noge, pograbil srebrni novec ter ga besno vrgel Ličanu v glavo.
“Na, hudič sleparski, še to požri, jaz ne maram vbogajme od sleparjev!”
Ličan je bil v hipu na nogah in pod nizkim čelom, ki ga je kazil droben curek krvi, so mu zagorele oči v divji jezi; prsti so se mu začeli krčiti, kakor kremplji pantru in zdelo se je, da bo prišlo do tepeža, kajti tudi Janez je bill piripravljen na vse. Toda krošnjar in kockar sta se vmešala : “Vrag, kaj bi nas res rad spravil v luknjo.” Sta zadržala Ličana. “Bedak, še do pretepa naj pride, potem smo tam!”
Janez pa je izzival: “Daj, skeči vendar vame, da ti pretipljem tvoje sleparske kosti! Jaz čakam . . .
Toda Janez ni ničesar pričakal. Ličanova razburjena kri se je polegla, da ni imel več volje, spoprijeti se z raztogo-tenim človekom. Potuhnjeno ga je pogledal, češ, bosta že poravnala račun ob ugodnejši priložnosti ter se molče spravil v posteljo.
Neprijetni spomini usodne noči so razburili Janejza, da mu je kri planila v obraz in so se mu mišice v rokah in prstih skrčile kakor za udarec. “Prekleti slepar!” je glasno zaklel, da so ga mimoidoči pasanti začudeno pogledali in da se je mladi, čedno oblečeni mož majhne postave in okroglega, na moč dobrodušnega obraza, bog si ga vedi zakaj, tiho zasmejal. Ej, da ga je Janez videl, ali bi ga bil grdo pogledal!
Na nekem cestnem ogalu se je Janez ustavil ter iza nekaj časa pozabil svoje križe in ne-voljo. Električna cestna svetilka je razsvetljevala prizor, kakršni so ljudem v stari domovini tuji, dočim so v kanadskih mestih nekaj vsakdanjega: mlada ženska je igrala na prenosljive orgle, postavljene na
polkroga mlajših in starejših moških in žensk, ki so ob sprem-Ijevanju orgel zamanknjeno (prepevali pobožne pesmi. Vsi, moški kot ženske, so bili oblečeni v temnoplave uniforme in na kapah moških ter zvončastih činih klobukih žensk so se blečali napisi: SALVATION ARMY— Zveličavna armada. Janezu je bila znana ta organizacija, podobne skupine je bil že kdo ve kolikokrat radovedno opazoval na cestnih ogalih v Torontu; zato je tudi to pot obstal ter jih začel radovedno motriti.
Orgle so utihnile, petje je zamrzlo v grlih. V sredino polkroga je stopil šibek mladenič jetičnega obraza ter začel govoriti. S tihim kakor žamet mehkim in od prečudne sladko-grenke žalosti se tresočim glasom je začel obtoževati sebe pred bogom vsemogočnim in pred (ljudmi. Slab človek je bil, gladka pot pogubljenja mu je bila ljubša od strme poti zveličanja, boga je bil pozabil in tonil v grehu. Toda dobri nebeški oče ga ni pozabil, dobri pastir, ki je prelil svojo dragoceno kri na lesu križa za blagor
človeštva, je poiskal izgubljeno ,	,	»	„
OVCO ter JO prinesel na svojih Predsednik Frank Žnidar; podpred-ramah nazaj v varni hlev . . 'Sednik John Pezdirtz; fin. tajnik Jo-T\/r l i	i '	... 'seph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131'
Maldeniceve besede so bile	n.i'v., ...T.pt;irm7Pn
bolj in bolj vznesene, njegov glas je razodel val sladko, živce potresujočo ekstazo; z očmi vpr-timi v polagoma se jasneče nebo in iskrečimi se liki prečudni
kresovi in s povzdignjenimi ro-|ny- častni duhovni vodja Msgr. Vitus .	. .	y	... Hribar; duhovni vodja Rev. Celesnki.
karm je vzneseno pe] hvalo m ,geje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo
19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki; August F. Svetek, Mildred Nainiger in Mary Koketec. Vratar Frank Šuštaršič. Zdravniki:: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stas-
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT 37 SDZ
Predsednica Frances Ponikvar, podpredsednica Helena Mally, tajnica Louise Piks. 1176 E. 71 St., tel. EN 2628; blagajničarka Mary Stampfel, 21341 Miller Ave., Euclid, O., zapisnikarica Nettie Zarnick. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Dorothy Strniša in Theresa Smoltz. Rediteljica Julia Bohar. Zastopnice za skupna društva sv. Vida: Mary Hrastar in Julia Bokar. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu na 6403 St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki.
niški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pon-deljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
slavci Njemu, tki je poln brez kočnega usmiljenja sprejel v svoje naročje izgubi j eno ovco, zavrženega grešnika, Njemu, ki ga 'bo kmalu sprejel v sem svojem veličastvu ter mu, kakor se drzne upati, odkaza] skromen prostorček med svojimi izvoljenci.
Toda zopet je zazvenela v njegovem glasu trpka žalost, ki jo. je spremljalo boleče kesanje. Bože, kako je mogel biti tako slep, da ni opazil,' cia drvi v .pogubo,
Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tiehar, tajnica MaMlda Ropret, I960! Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajovic, zapisnikarica Mary .	.Meršnik. Nadzorniki: Frances Globo-
da ni spoznal, kako 'kar, Ann Mestek in JVTary Strukel.
s svojim grešnim početjem žali plemenito srce nebeškega očeta in Njega, ki je prelil svojo srčno kri na lesu križa zanj ; kako je mogel biti tako gluh, da ni ču] dabrohotnih opominov Njega, ki ga je s svojim lastnim življenjem in krvjo odkupil peklu, pogubljenju?! Ali mu bo mogel neskončno usmiljeni in pravični iSlodnik odpustiti njegovo zaslepljenost in predrzno izzivanje Njegove pravične jeze? . . .
Mladenič se je zrušil na kolena, si zakril obraz z dlanmi in iz upadlih, jetičnih prsi je prihajalo hropeče ihtenje, izražajoče brezmejni kes, pekočo žalost, grenko upanje in senco dvoma in obupa.
Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradacn iz Miller Ave., podpredsednik George Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 8325; blagajnik Matt Te-kavec, zapisnikar Anton Tekavec, nadzorniki: Frank Smaltz, Frank Drobnič in Josephine Jevec. Zdravniki dr. Skur, dr: L. Perme in dr. Oman. Seje so vsako 2l nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani,sv. Kristine.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Frank Kastelic, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 5658; blagajnik Martin Valetič; zapisnikar Joseph Hoche-var. Nadzorniki James Kastelic. Frank Videmsek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 74 St.; podpredsednik Joe Ponikvar; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar. Andy Champa in Lukas Hočevar. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 staro poslopje. Tjanik pobira ases ment vsakega 25. v mesecu, ment vsakega 25. v mesecu.. Za federacijo SMZ:	Frank Česnik, Tony
Krampel, Loujs Erste in Matt Zaman.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. A. L. Bombach, častna predsednica Frances Rupert; predsednica Mary Strukel; podpredsednica Frances Srpan; tajnica Rozi Ule, 19311 Kildeer Ave., tel. KE 7582; blagajničarka Frances Stupica,; zapisnikarica Frances Medved. Nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčman in Ana Marolt. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Ana Jakič, podpredsednica Theresa Lekan; tajnica Jennie Zupančič, 4103 E. 141 St., tel. LO 1472; blagajničarka Veronica Škufca, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Verona Škufca. Zastavonošinji sta Mary Novak in Angela Stražar; rediteljica Jennie Barle. Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duh. vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancei, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 6933; blagajničarka Louise Hks, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Angela Virant, Mary Lokar in Mary Stanonik. Seje se vrše vsaki drugi ponde-ijek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajnica Kettie Gole, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen Kovačevič zapisnikarica .4 na Godlar, rediteljica Jennie Sintič. Nadzorni odbor: Barbara Baron. Karolina Peck in Frances Sokač. Seje se vrs’jo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, predsednica Anna Stopar, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Catherine Artel, Mary Milner in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu V Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. Predsednica Theresa Bizjak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnica-za-pisnikarica Helen Tomažič, 8804 Vineyard. tel. VU 3-6417; blagajničarka Jennie Pugelj. Nadzornice: Agnes Žagar, Agnes Rus in Ivanka Bizjak. Seje se vršijo vsako drugo soboto v mesceu ob 7:30 zvečer pri Bizjakovih, 8301 Vineyard Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 49 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bomfrach, predsednica Mrs. Mary Stušek, podpredsednica Frances Urankar, tajnica Virginia Bisch, 21100 Arbor Ave., Euclid 23, O., tel. KE 2764; blagajničarka Rose Strah zapisnikarica Mary Gom-bach. Nadzorni odbor: Mary Drobnich, Frances Hochevar in Anna Kozan. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu na 31100 Arbor Ave.
seph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel Pufstotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se začne pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim^njj^i pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta, V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Poni-
,	. „	..v.	kvar predsednik Frank A. Turek, pod-ljek in vsakega 25. v mesecu v ravno
cesti OO pločniku, sredi Živega predsednik Joseph Gornik, tajnik Jo-istem prostoru.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan, 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Frank Globokar. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Godec in Frank Mulh; za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko-za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5.000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1949 je sledeč; Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, podpreds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič, namestnica Julia Slogan, zastopnici za skupna društva fare sv. Vida:'Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council: Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M F. Oman, Angeline Dejak-O’Donnell, J.F. Seliškar, A. J. Perko, A. Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar. Zastopnici za mladinske in ženske aktivnosti Marie Gornik in Anna Slapnik. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji ponde-
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, Čajnica Mary Zupanič, 6124 Glass Ave.. No. 2, tel. EX 4767; blagajničarka Josephine Kromar, 1126 E. 63 St.; zapisnikar _ in poročevalec za Glasilo Anton Klančar. Nadzorni odbor: Frank Fabian, William Janša in Jennie Grčar. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo' v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
Slovenska dobrodelna zveza
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik Damjan Tomažin, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd., blagajnik John Gorišek, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič in John Taufer; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, 'Chaplain Mary Tekaucic, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel EN 4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Sylvia Praust. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 P. M. and the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St., EN 4758 when becoming ill.
Lovska društva
EUCLID RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Louis Podpadec, podpredsednik Anton Baraga, tajnik in blagajnik John Evatz, 19302 Chickasaw Ave., tel. IV 2050. Nadzorniki:TJohn Dolenc. John Rožanc in Anthony Petkovšek. Seje so: pozimi vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., poleti pa vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču. Močilnikarjeva farma.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancei, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajničarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., tel. EN 6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND, soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zvečer.
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E.
60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel.
EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrozic, zapisnikaiica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiska- [	„v KATARINE eT ,9 ZSZ
vo novega članstva vsi slovenski zdrav- .	‘ TIvY_
niki.
Zapadna slovanska zveza
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Frances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Theresa Anžur. Nadzornice: Sophie
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, pod
predsednik John Štefe. tajnik Matt Kenny, Dorothy Komin m Jennie Stetz.
Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; 5fT^teljlf,a Mary Kraitz. Zastopnica za Lockyear Ave ; podpredsednik John
ast crsjss' sstsz s? sssgs&j.*!	is&s
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik J. Zupančič, 6807 Edna Ave.; podpredsednik A. Novak, 19801 Mohawk Ave.; tajnik-blagajnik John Frank, 651 E. 99 St.; zapisnikar Leo Lukek, 18971 Monterey. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Mary Coprič. podpredsednika Louise Košmerl, tajnica Mary Ižanec, 799 E. 157 St.; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO SV. REŠNJEGA TELESA FARE SV. LOVRENCA
Predsednica Anna Gliha, 7720' Issler Ct., tel. Dl 8540; podpredsednica Mary Hoge; tajnica Frances Zimmerman, 3546 E. 30 St.; blagajničarka Mary Kc-nik; zapisnikarica Apolonia Kic. Nad-
SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in George Marolt, za konferenco SND John Žnidarič. Sej se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO
DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
Predsednica Julia_ Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš; odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Pristov, Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
KLUB “LJUBLJANA”
EUCLID, OHIO
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Frank Derdich, tajnik John Barkovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438; blagajnik Louis Godec; zapisnikarica Alojzija Derdich; nadzorni odbor:	John Ludwig, John Oshaben,
Louis Zgonc; kuharica Angela Barkovich. Zastopnika za delniško sejo SDD na Recher Ave.: Frank Segulin in Albina Vesel Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Recher Ave.____________
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinpvood)
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman; predsednik Sebastjan Trampuš, 15628 Holmes Ave., tel PO 5673; podpredsednik John Verlič, taj-nik-zapisnikar Joseph Hochevar, 14416 Darvin Ave.; blagaljnik Frank Pirc, zastopniki Lovrenc Paušek, Frank Pirc in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE.
Predsednica Helen Mirtel; podpredsednica Stella Mahnich, tajnica in zapisnikarica Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., tel. BR 0359; blagajničarka Mary Taucher. Nadzornice: Antonia Rolih, Mary Železnik in Anna Kresevich. Zastopnice za SDD Jennie Konestabo in Rose Ban. Sej se vrše vsak prvi četrtek v mesecu v S. D. Dvorani na Prince Ave.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; pod-
zcrnice: Veronika Škufca, Louise Mis-
mas m Josephine Mirtel. Duhovni vo-	^ n,„Q. Wa£ra.inifc.	oliha.
dja Rev. Julius Slapšak. Seje in molitvena ura je vsako prvo nedeljo v mesecu.
Samostojna društva
Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.__________________________
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik William Stark, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 133 E. 81. Nadzorni odbor: John Brodnik. Mike Vidmar in Jennie Lavrich; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND Frank Brancelj j; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Mary Jeromi; tajnik flank Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikai Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic, Victor Hočevar in Mary Oblak; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ.	______
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St., tel/ LO 1854; blagajničarka Frances Zimmerman. Zapisnikarica Mary Filipovich Nadzornice:	Veronica Škufca, Mary
Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: Dr. Perko, Dr. Škur in Dr. J. Folin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E^80 St.
DRUŠTVO MODERN CRUSADERS ŠT. 45 SDZ
Predsednik William Yanchar, podpredsednik Louis Smerdel, tajnica-bla-o-ajničarka Frances Zulich, 18115 Neff Rd., tel. IV 4221; zapisnikarica Jennie Jarm Društveni zdravniki dr. Skur, dr. Opaskar in dr. Perme. Seje se vršijo vsako tretjo sredo ob 8:30 zvečer v SDD na Waterloo Rd. ____________
Ave.., BR 0359; blagajnik Frank Gliha. Nadzorni odbor John oNse, Anton Gla-jvan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 90. cesti.
KLUB DRUŠTEV SDD NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 860 E. 236 St., Tel. RE 4488; blagajnik Louis Godec, zapisnikar Ciril Oz-bič. Nadzorni odbor: preds. Mary , Medvešek, Mary Segulin in Frances
a Tr .	,,ivnv- 1 nik John J. Leskovec, 13716 Darley I Zajec. Seje se vrše vsak prvi ponde-
Ave. Vsi slovenski	a.	Ave.; nadzorniki: John Lokar, Frank (jek v mesecu v Slovenskem društve-
moa Angeline O Donne .	e	Turek in Anthony Petkovšek; za- nem domu na Recher Ave. ob osmih
sprejema od rojstva do 55 leta. za- ■ varovalnina na vsakovrstne police.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702
cu v starem poslopju SND na St. Clair '
stopnik za klub SND John Lekan, za zvečer.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J, Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Jo-. seph Križman, finančni tajnik Edward | Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179 ; bla- \ gajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-za. pisnikar Matt Baznik, 1572 E. 133 St., E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 6205 Whittier Ave, tel HE 109b
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli
-AND THE WORST B YET TO COM
—in naihniše gete prid«
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; gl. borštnar Frank Martich, 15416 Ma. caulev Ave., tel. IVanhoe 4518; pod-borštnar Al Grmek; bivši borštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, . 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin. tajnik John Jalovec, 704 E. 162 St., tel. FO< 9166; blagajnik Anton Ceh Jr.; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesec, Louis Kozel; konduktorja; Frank Kapel in Joseph Jevnikar; Vratarja: Louis Paušek, Frank Grmovšek, zdravnik Dr. Carl G. Opaskr. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani,
C. K. of Ohio
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni in bol-
G. WHISKERS