M oj (..a Po ..o v \ Vaupotič Ivana Kobilca skozi paleto življenja in d TRŽAŠKE SINODE DNIK Ml(( A Ce\C1Č I ~ Duhovniki v Tomajski fari Saša MkRTiLAflc Tržaški shoiarji na Tarčmunu Aleš Brecelj f wrm. »Zamrtja deia in življenja v naših domovih se ne bojim< Intervju z Andrejem Sinkom «j r* I 1* l ■. J Pjl «k/ 5 y K ■ j KAZALO Prvo leto tržaške sinode 1 Veronika Simoniti: Olivija 2 Pod črto 4 Drago Stoka: Boris Pahor v meni 5 Irena Žerjal: Peta Avenija in smrtne zagate (13) 7 Jože Bafzek: Zlato pravilo 3 Peter Merku: Moje živ Ijcnj e v Ne mč Ij I (X U 1} 9 Saša Martelanc: Tržaški sholarjl na Tarčmunu 'I 2 Aleš Brecelj: Zamrtja dela in življenja v naših domovih se ne bojimo 15 Mojca Polona Vaupotič: Ivana Kobilca skozi paleto življenja in dela (1J 23 Milenka Dragar: Jablana 25 Mira Cencič; Duhovniki v Tomajski fari (1) Ib Antena 23 •mvo! ■tfEil MV®-0 MISTED P:->1 JADRANKA CCROOl MED MERO IN MISTERIJEM Antični 3vet v delih Alojza Rebule Pronicljiva analiza kategorij antične filozofije, zgodovine in literature v opusu sodobnega pisatelja Alojza Rebule. SLIKA NA PLATNICI: V Finžgarjevem domu na Opčinah se jeod 10. do 14.junija odvijal uspešen gledališki tečajza mlade v okviru Malegledallske šole Matejke Peterlin. 53 otrokje v slabem tednu dni pripravilo dve predstavi pravljice Volk In sedem kozličkov, ki jo je po Grimmovi pravljici za oder priredila Lučka Susič, zrežirala pa Manica Maver (foto M. Maver). Uredništvo in upra v -r. 341 S3 trsi, Italija, ulica Donizetti 3 te/. 040-3480918; fax 040-633307 upra vdSmlad , ca rti: redakcii8®mliKiilo,com wmv.mladika.com Oblikovanje: Matej Suslč /zribjj r Mladika ¿.z oz. Registrirana pri trgovinski zbornici v Trstu rine 2J.4.1999 pod Številko 114276. Vpisana v seznam RiKi dne 15.10.2005 pod številko 11721. Clan U5PI (Zveze italijanskega periodičnega tiskal Reg. rw sodišču v Trnu il. 153 dne 6,4,1 957 * ISSN 1124 - 657X Tisk: Craphar! sr! - irst Izhajanje revije podpira Urad Vlade R5 za Slovence v zamejstvu in po svatu. UREDNIŠKI ODBOR: David Bandelj, Eriku jazljttr, Ivo Jevnlkar, Marij Maver jodgovorni urednik), Saga Martelanc, Sergij Pahor, Mitja Petaros, Na din Roncetli, Matjaž Rastja, Tomaž Simčič, Breda Sosič, Jernej Šček, Neva Zaghet, Zora T;rvčar, Evelina Umek in Ivan Žerjal. REVISE: Lojzka Bratuž, Silvija Callin, Jadranka Corgol, Peter Černič, Marija Češčut, Danilo Čotar, Liljana Filipčič, Diorriira Fabjan Bajc, Lučka Kremžar De Luisa, Peter Močnik, Milan Nemac, Adrijan Pahor, Rama Pertot, Marijan Pedot, Iva n Peterlin, Alojz Rebula, Peter Rustja, Ester Stereo, Marko Tavčar, Edvard Žerjal in člani uredniškega odbora. Posamezna Številka Mladike stane 4,00 F. Celoletna rramčnrna za Itali/o in druge države 30,V0€; ;w letalski pošti: Evropa 50,00 €. Amerika 60,00 €, Avstralija 65,00 €. Za plačilo lahko ¿fporaiwtie poštni tekoči račun / J I313.il - Mladika - Tcjf. Na banki: Zadružna kraškz banka - Banc.a di Credito Cnoperalivo del Caiso (¡BAN: IT58 S089 2802 20101000 0016 916; SWIFT: CCTS1T2TXXX). Prvo leto tržaške sinode Sredi meseca junija se bo s plenarnim zaseda njem sklonilo prvo delovno leto tržaške sinode. Konstitucije, o katerih se hodu na glasovanju izrekli smodalci, sov glavnih obrisih že znane in se nanašajo na tematike, ki so jih obravnavale prve štiri komisije, se pravi; 1) pomen božje besede pri verskem izkustvu; 2} župnija, katchumenat in kateheza v raznih starostnih dobah in s posebnim ozirom na vzgojno vlogo družine; 3) cerkvena služba župnijskega kateheta in 4) izkušnje in sredstva nove evangdizacijc s posebnim ozirom na vlogo gibanj in združenj- Besedilo, ki so ga izdelale komisije, je bilo v marcu in aprilu dano V pretres SinodalceiU, iialo pa je bodisi prvotne osnutke bodisi morebitne dodatne predloge ali popravke vzela v roke os red it ja škofijska komisija, ki je besedilo poenotila, skrajšala ter ga uskladila s splošno zasnovo sinode. Na koncu je bilo 19. maja v stolnici sv, Jus la skupi 10 zasedanje, med katerim je bilo s strani ne ravno številnih razpravljal cev izrečenih nekaj misli, predlogov, pripomb itd, na podlagi katerih ho izdelan dokončni predlog besedila, ki bo junija dan na glasovanje. Namen tržaške sinode je, tla bi bila predvsem »sinoda veren, in ne toliko »sinoda o cerkveni organizaciji*. V tem duhu gre razumeti tudi besedilo konstitucij, pri čemer pa je vsakomur jasno, da je naloga, ki si jo je zadala tržaška skupnost verujočih v tem oziru vse prej kot lahka. Vsi namreč vemo, na kako težki preizkušnji je danes krščanska vera v 13. razvitem svetu, vključno z našimi kraji tostran, pa tudi onstran državne meje. Tudi ni ravno preprosto od splošnih ugotovitev preiti k stvarnim predlogom, izrecno namenjenim našemu času in proslo-ni, Zalo bi bilo prav gotovo naivno, ko bi od sinode pričakovali kitke takojšnje in neposredno uporabne treznita lev. Bolj pomembno od »rezultatov* je skupno iskanje, je poskus, da se skupaj z brati in se st rami v veri podamo na pot, za katero pravzaprav nihče ne ve, kam bo natanko pripeljala. V tem smislu je mogoče celo reči, da bi bila - če bi bili seveda Lega sposobni - vztrajna in potrpežljiva graditev občestva iskalcev vere v prijateljstvu z Jezusom Kristusom najpomembnejši dosežek sinode, pomemb nejši od še tako dovršenega in spretno napisanega besedila, ki bo tako ali drugače itak sprejeto. V eni od konstitucij iz prvega sklopa, o katerem se bo v kratkem izrekla tržaška katoliška skupnost, bo ponovno potrjeno, da sestavljata občestvo vernikov tržaške Cerkve dve narodnostni komponenti, italijanska in slovenska, tire hi pomembno načelno potrditev, ki jo je pa potrebno nadgraditi. Upati zato smemo, da tudi za ta vidik, ki kajpak ni postranskega pomena, velja splošna ugotovitev, ki je bila izrečena na zadnjem plenarnem zasedanju, in sicer da bo prava in dokončna slika sinode mogoča šele ob koncu tretjega delovnega leta, ko bodo razna vprašanja našla v besedilu njim najprimernejše mesto, Skratka, reči smemo, da smo ob koncu prvega sinodalnega leta šele na začetku poli. Pravi obračun opravljenega dela bo zato mogoč Ide na njenem koncu, ko ne le da bomo imeli pred seboj celotno besedilo sinode, ampak bomo lahko Uidi presodili, koliko bodo tri leta skupnega dela in molitve pri spevala k utrditvi in rasli naše skupnosti. t.s. 48. ŠTUDIJSKI DNEVI DRA^g OD 30. AVGUSTA DO 1, SEPTEMBRA v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska 35 Veronika Simoniti Olivi j a Novela je prejela tretjo nagrado za prozo na 41. literarnem natečaju revije Mladika Odkar smo v Sarajevu, je vse drugače. Drugačno je mleko, drugačnega okusa je kruh, kavi tu rečejo kaliva in ni prav nič podobna naši, v njej so drobna zrna, ki se držijo jezika rudi po tem, ko si jo spil, vendar samo, če si preveč nagnil majhno skodeiico brez ročaja, ki ji rečejo h id Žan. Ko se naučiš piti turško kavo, lahko iz usedline tudi prerokuješ, in tisti srbski pisatelj je rekel, da je pitje kave v Rosni blizu božjemu, ker takrat sedeš bogu k nogam, v usedlini je prihodnost, in Če piješ tako kavo, si združil preteklost, sedanjost in prihodnost. Ce piješ kavo Izrez usedline, živiS samo v gedanjostij je rekel. i?0 stvari, ki se povsod imenujejo približno enako, tu pa zanje uporabljajo popolnoma drugo besedo: diamanL je tu aimgSj kavč je minder in angel je molek. Nove besede prinašamo iz trgovine, kjer nas prodajalka, ki sicer za silo razume angleško, s profesorsko vztrajnostjo uči svojega jezika, žeccr, reče na primer, in če ne ponovimo s kol ratluk mehkim eh-jem, nas ne izpusti, čeprav smo že plačaii. Tudi Kjeira prinaša nove besede iz šole, čeprav je ta mednarodna; govori mi o tukajšnjih pevcih in oponaša njihovo petje s posebno izgovorjavo črke l, tako da dvigne jezik k nebu in zobem. Samo kadar sem v službi, v moderni stavbi sredi mesta, se mi zdi, da sem v okolju, ki je boli podobno našemu. Kovinske mize, neonske luči in po tleh žice za napeljavi}, ampak ko odprem računalnik, bruhne vame vsa Bosna, ves La marlirij, vse le uganke. Najprej se na mojem ekranu izpiše logotip ICMP, vtipkati moram tri skrivna gesla, šele potem lahko odprem program in pridem do zaupnih datotek. Arhivske datoteke so varovane s še dodatnimi tremi gesli, na primer tista, v kateri smo reševali primer devetletnega Mustafe K. Tudi moji hčerki Keiri je devet let, m odkar vem za primer Mustafe R.s me mrzlo spreleti, če se Keira v kopalnici dotakne moje kozmetike. Ko pridem iz službe, sem zmeraj utrujena, na srečo pa me Lucas vedno pričaka s toplo večerjo. Jemo in se pogovarjamo, Kelta pripoveduje, kako je bilo v šoli, in med poslušanjem občudujem meno zrelost, ko se dela, Ha ji je tu všeč, čeprav ven, da pogr eša staro šolo doma. Po zgodnji večerji se s Kem) usedeva in pomagam ji pri učenju; tokrat ima za domačo nalogu spis o delu in poklicu svojih staršev. Delam v LCMP, ji povem, to je kratica mednarodne komisije za pogrešane ljudi. Zakaj jih pogrešajo? hoče vedeti Keira. Ker je bila tu pred dvajsetimi leti vojna in se je veliko ljudi izgubilo, In vi jih najdete? Ne vseh. Jih pripeljete domov? Ne vseh, nekateri so umrli, sem neusmiljeno odkrita. Zakaj pa jih potem iščete, če so mrtvit Da jim vrnemo ime, rečem. So izgubili tudi ime? vpraša. ime je druga beseda za idenLiteto, tega Keira ne bi razumela. IdenLiLeto lahko ljudem, razmesarjenim truplom in kosom telesa vrnemo z analizo DNK, ki jo delamo iz las, nohLOv, krvi. Ker ji ne odgovorim, sprašuje naprej: So izgubili eno teh nenavadnih imen, koL je baklava ali kuča? Lahko bi jim dali drugo, novo ime. Jaz bi bila rajši Jenny. To je tako kot z Oliviio, ji odgovorim. Pred dnevi je namreč Lucas v vazi, v kateri le redko menjamo vodo, opazil, da se nekaj premika, S Keiro sva odhiteli k okenski polici, na kateri je bi) stekleni vrček z bambusovim steblom, in v njej zagledali ne-znatuo bitje. To ie paglavec, sem Tekla, in ko bo zrasel, bo postal žaba, splezal bo po bambusovem steblu in Skočil ven. Jaz tega doma ne bom. gledala. Lucas in Keira s La se zarotniško spogledala, kot se znata samo oče in hči. Ampak, mami... Vedno me je bilo groza lakih majhnih spolzkih bi-Lij, in žabo bi že prenesla, vendar se je že čez nekaj dni bitje razvijalo drugače, kot je bilo videti na internetu, postajalo je preveč podolgovato, kot kakšen vodni črv. V kaj bi se utegnil razviti? Da ne bo postal vijugasta kača ali kakšna evropska različica aligatorja, majhen mutiran krokodil? Toda še preden sem utegnila protestirati. je bitje dobilo ime. Olivi ja bo, z #j«> kot bi jo pisali tukaj, saj tudi je domačinka, je odločila Keira, in preden sem lahko ugovarjala, se je Lucas že odobravajoče smehljal. Zakaj pa ravno Oiivija? Zakaj ne Esma, Azra ali A ga? Ko nekaj ali nekdo, pa čeprav gre za neznatno bitje, dobi ime, stopi v neko drugo sfero. Ime pomeni čustvo! Ob Adolfu ljudem zaledeni kri v žilah, ob Michelangelu jim jemlje dih, oh imenu Jezus se krešejo mnenja in vžigajo strasti, anonimno truplo, ki ga vidiš v živo, pa le niko line more Luko zelo pretresti kot pogled na fotografijo, na kateri je razmesarjeno tdo Hazemine Islamič, Enesa Pahirspahiča ali Bekriie psmaniia. Ime je posoda naše bitij z njim stojimo in pademo. Ko damo otroku ime, vlijemo vanj vso ljubezen in s svojim imenom bo potem šel skozi svoj čas, mor at ga ho braniti in varovati, da ga bojo drugi spoštovali. hitja iz vaze, ki je dobilo ime, se ne moreš kar tako znebiti, na bitje z imenom se lahko samo še navežeš in ga vzljubiš. Bosansko kalivo piješ z večjo slastjo kot navadno kavo, čeprav ti zdrobljena zrnca zatavajo pod jezik, in ko rečeš baklava, nevede zavohaš orehe in med. To naredi ime, Ime smo mi, čeprav se pri mojem delu tu na centru za pogrešane vojne žrtve šteje, da je treba najti šestdeset odstotkov okostja, da mu lahko vrnemo sto procentov identitete in cčlo ime. Težava je, ker so trupla zmetana v skupne jame, poznamo pa primarne in sekundarne jame. Primarne SO Liste, kamor SO jih najprej vrgli, sekundarne pa tiste, kamor so jih prekopali, pravzaprav so iih tja skopaj z, zemljo prenesli kar z bagri in tovornjaki, da bi zakrili sledi in zmedli nase preiskovalec, ki so preko satelitskih posnetkov iskali množična grobišča. Ko so li s posnetkov ugotovili, daje na primer nekje, kjer je bil prej travnik, zdaj ogromna zaplata zemlje, je zadeva postala sumljiva in so šli tja kopat. Ampak medtem so storilci že prenesli ostanke drogam, in preiskovalci str naleteli samo še na pozabljene kose trupel, kijih zločin ■ cem v naglici ni uspelo pospravite Ce natn ne bi pomagali sorodniki žrtev, ne bi mogli veliko ugotoviti, oni nam namreč dajejo material za iskanje imen. Imen ne odkrivamo s črkami, odkrivamo jih z doslej devetdeset tisoč zbranimi vzorci njihove krvi in z njihovimi sto petdeset tisoč v datoteke vnesenimi biološkimi vzorci. Izkopali smo tri tisoč množičnih grobišč in vrnili ime osemnajst tisoč ljudem, imena niso številke, številke so imena. K nam so prišli otroci, ki so ostali brez mame, prišel je mož, ki j e ostal brez žene, prišla je mama, ki je ostala brez sina, enako sLancga kot Keira, mama malega Mu-slafe R. Za Mustafo R. ni ostalo skoraj nič, ostala ie samo mama, nekega večera, ko Keira že spi, povem Lucasu, Lucas ve, da si mora vzeti čas zame in se mi posvetiti, kadar to potrebujem. Ve, da moja služba ni kakršnakoli služba, ve, da se vsak dan posebej vrezuje vame kot drobna rana, ki jo prenašam od drugih. Nisem kot otopel zdravnik, nisem imuna na ugrabitve, mučenja in umore. Kdo je Mu stala R.? vpraša Lucas in mi poda kozarec rdečega vina. Mustafa R, je fant iz Srebrenice, od katerega ni ostalo skoraj nič. Zadnje jutro v svojem življenju se i e pred šolo predolgo obiral, najprej se je zaigral v svoji sobi, potem pa mu je mama rekla, naj si gre umit zobe. Ko je šla čez nekaj časa v kopalnico pogledat, ali je že gotov, je videla, da se igra z njeno kremo za obraz. Bila je jezna, rekla je, naj pusti njeno kremo. Pusti mojo kremo! mu je rekia. Mustafa se nikoli ni vrnil iz šole. Kot bi se ugreznil v zemljo, istega dne je morala tudi njegova mama zbežati, vsi prebivalci so morali zbežati, ker so jim grozili s puškami, udarci in brcami. S sabo je vzela samo majhno potovalko in polivinil no vrečko. Mami Mnstafc R,, ki je prišla k nam, smo rekli, prinesite kaj, kar bi nam lahko pomagalo, da naj demo vašega sina. Nič nimam, samo njegovo ime imam, je rekla. Ampak čez nekaj dni seje vrnila in rekla: Samo tole še imam. Edina stvar je bila negativ: edino, kar ie ostalo mami Muslafe R., je bil njegov prsLni od Lis v notranjosti lončka njene kreme, ki ie v Spomin na sina na Srečo ni več uporabila. Sina smo našli v jami pri Zvorniku. Njegovemu okostju smo vrnili ime, ki bi sicer ostalo vtisnjeno v lonček kozmetične kreme. Huda zgodba,, je rekel Lucas in se zagledal skozi okno. Mislim, da bi se zdaj morali počasi vrniti v Anglijo, vse to ¡e prehudo zate. Premisli, ali je vredno podaljšati pogodbo. Pogodba mi poteče Čez Štiri mesece, najpozneje naslednji teden jo moram ponovno podpisati ali pa v London sporočiti, da se vračamo domov. Moje delo tukaj je težje, kot sem pričakovala, uničuje me predvsem psihično. Ponoči mne tlačijo more in I.ucas pravi, da bi se morala več ukvarjati s Keiro in da sem tihotnejša kot sicer. Ampak jaz moram zdržati, tem ljudem moram pomagati. Za podaljšani konec tedna nameravamo z nizkoce-novnim fetom v svoj londonski dom. Obiskali bomo mojo mamo in Lucasove starše in Keira se bo dobila s prijateljicami, natrpan ti mi k imamo za te tri dni. V če-Lrtck v službi zaklenem uporabljane računalniške da-Lotckc s trojnim geslom in doma pripravljam prLijago; spet se zalotim pri črnih mislih, ko v toaletno torbico vtaknem kreirto za obraz. Proti gubam, piše na njej. Proti gubam pomeni proti letom, proti Le Lom pomeni proti času, proti času pomeni proti življenju. Kozmetika ne more ničesar prikriti ali zgladili, samo njena embalaža je dobra za otroške prstne odtise. Potem pomislim na bitje v vazi, ki ji moja dva od odkritja pridno menjavata vodu, vsak dan jo prelivata iz primarne v sekundarno tekočino, in Olivija se giblje po fluidni snovi, ne da bi pri tem puščala sledi- Proč mora, ker bi se med našo odsotnostjo lahko preobrazila v majhno spolzko pošast, Kaj pa če bi jaz vodo iz vaze na skrivaj zlila v stranišče, se mi utrne, in bi bitje skrivnostno izginilo? Kebri bi rekla, da je verjetno odkvakaio iz svojega bivališča in skočilo skozi okno. Ampak take laži ne bi zmogla, pa tudi Keira ni več majhna punčka, ki nasede vsaki pravljici. Stvor, khm ,., bitje, se popravim, kaj bomo z njim? Misliš Oiivijo? vpraša Lucas. Kaj bo z Oiivijo? zaskrbi Keiro, Lucas pravi, da bo tri dni brez nas preživela, ker ie bambusove koreninice, in da ¡0 lahko pustimo, kjer je. In kaj če se medtem razvije, postane konkretna žival in io ob prihodu najdemo sredi preproge? Že zdaj je dolga skoraj centimeter in pol in rase s svetlobno hitrostjo. Lucas in Keira me nezaupljivo gledata. Bit ¡e, ta ... Olivi.ja - proč mora! sem neomajna, Keira plane v jok in Lucas jo objame. Hudobna mama sem na nasprotnem bregu reke, po kateri plava nedolžna živalca, na oni strani pa je bridki jok otroka, ki se mu dogaja krivica. Zasnepim se v Lucasa, ki bi moral biti na moji strani, skupaj bi morala prepričati otroka, da svetosti življenja nima smisla zagovarjati za vsako ceno in v tako skrajnem primeru, kot je ta. Prav, se nazadnje domislim. Naredili bomo kompromis. V petek navsezgodaj zjutraj pozajtrkujemo, na hitro pospravimo za sabo, zapremo še zadnje potovalke in se oblečemo. Keira si zapne plašček in steče k polici, prime vazo in jo skrbno objame s prsti. Potem Sfe spu stimo po stopnicah; Keira s Lopa previdno in bambus v vazi poplesuje v ritmu njenih korakov. Ko stopimo iz sarajevske hiše, vidimo, da nas taksi na cesti že čaka. Odložimo kovčke, pomahamo taksistu vznak, da pridemo takoj, in krenemo na levo, kjer je vrt. Lucas odmakne listje grmovja in Keira postavi vazo na mesto, kjer jo veje, potem ko jih Lucas spusLi, zakrijejo, da sc jc nc vidi več. Olivi ja zdaj lahko nemoteno plava naprej, volk je sit in koza cela ,samo da Keira ne bo žalostna. Pripeljemo se na letališče m sc postavimo v vrsto za direktni ict v London. Nič nisem rešila, pomislim med odmeva njem napovedovalnega glasu iz zvočnika, samo za nekaj dni sc bom na videz oddaljila od problemov, in ko se bomo vrnili, se bom morala spe L spopasti z Oiivijo, ki bo samo še večja, in vsemi tistimi duhovi, ki imajo vendarle im etra. Ko nam na okencli preverijo vozovnice, imamo pred poletom še eno uro časa. Gremo še na zadnjo kahvo? se pošali Lucas. pod Crio NOSTALGIJA IN STRAH PRED ODRASLOSTJO nedavnim se je noV CU ve športna palača v ljubljanskih Stoži ca h napolnila doza d njega kotička, govori se o okoli devet dq deset tisoč udeležencih. So prišli, da bi prisluhnili svetovno znanemu pevcu ali skupini? Me, prišli so poslušat Tržaški partizanski pevski zbor Rinko Tomažič, ki je skupaj zgosti s partizanskimi: in revolucionarnimi pesmimi vžgal občinstvo, mod katerimi je bil slavonski državni vrh ter v bistvu vsa slovenska leva politična smetana, vključno z ljubljanskim županom, ki še vedno ni pojasnil, odkod mu nekajmfl¡jonski prihodek nejasne provenience, ki mu ga očita državna protikorupcijska komisija. A to nastopajočih in občinstva ni motilo, kot tudi ne moti večine resnici na ljubo vedno manj številnih udeležencev raznih slovenskih »vstaj« proti domnevni skorumpirani eliti, ki vlada Sloveniji: donedavni desnosredinski premier in dežurni krivec za vse Janez Janša je bil odstranjen, pred kratkim tudi prvostopenjsko obsojen v okviru zadeve Patria in tako je odpadel glavni razlog za poulične demonstracije, čeprav je tudi koalicija, ki ga je nadomestila, pokazala, da tudi pri njej ni vse zlato, kar se sveti. Zadnje dogajanje v zvezi z domnevnim »begom« razvpite gradbene baronice Hilde Tovšak to potrjuje. Dogajanje zadnjih mesecev v Sloveniji lahko strnemo v eno samo besedo: nostalgija. Gre namreč za nostalgijo po »lepih zlatih časih«, ko so vsi imeli slabo plačano, a vendar službo, ki ti je poleg tega puščala tudi toliko prostega časa, da si lahko delal na črno in s tem denarjem zgradil hišo, časih, ko se je denar za kritje nesorazmerno velikega aparata vendarle nekje dobil (če pa se ga ni dobilo, so ga preprosto tiskali), časih, ko se o nekaterih neprijetnih temah polpretekle zgodovine raje ni govorilo oz, se ni smelo govoriti in seje človek raje naslajal ob skoraj bajeslovnih pripovedih ojunaških dejanjih iz partizanskega obdobja. Skratka, marsikomu se toži po časih, ko ni bilo treba preveč razmišljati in se postaviti na lastne nogo, saj je zate mislila in delala država, pa tudi odgovornosti ni biio kdove koliko. Kriza, ki že nekaj let pesti tako Slovenijo kot vso Evropo, je postavila ljudi: na realna tla, a kaže, da Drago Stoka C/ Boris Pahor v meni Bil risa Pahorja, danes na pragu svojega stotega rojstnega dne, sem prvič videi za časa mojih študentskih Ed na eni od osrednjih tržaških ulic. Če me spomin ne vam, je to bilo na Carduccije-vi ulici v strogem središču mesta, nekaj metrov stran od Oberdankovega trga. Zagledal sem ga že od daleč: bil je naglega koraka in ¡e šel mimo mene bre/ pozdrava, saj meni poznal, jaz se pa njega niti od daleč nisem upal pozdraviti, kaj šele prekiniti njegovo hitro, že skbrO atletski) hojo. Ko je bil že za menoj, sem se ozri, šel za njim, ga med rnnožieo mimoidočih p ni skal: nisem se mogel zmotiti, njegovi dolgi lasje so skoro plapolali v rahlem tržaškem veLru, ki je na Carducrijevi ulici kar nekam udomačen. Še dolgo sem potem gledal za tem našim velikim umetnikom, kije izginjal v morju tržaških someščanov. Mene ni profesor Boris Pahor nikdar učil oziroma mi tli bil za profesorja italijanščine, kot je bil mnogim mojim .sovrstnikom na raznih šolah. Na klasičnem liceju smo za profesorico italijanščine imeli Lauro Abrami, po zaslugi katere smo znali na pamet vso Dantejevo Božansko komedijo, posebej Pekel smo znali zelo dobro, od prve do zadnje kitice te svetovne umetnine. Dela Borisa Pahorja sem skoro vsa redno prebiral, takoj ko so izšla, saj nam je študentom bilo tako všeč, da je o našem morju znal pisati tako kot malokdo pred njim in po njem, če izvzamem Aškerčeve Jadranske bisere in Devinskega sholaria Alojza Rebule, Osebnega stika z Borisom Rahorjem pa nisem nikdar imel, vse tja do leta 1968, ko so bile volitve v deželni svet H url unije julijske krajine. Bil sem no- se, namesto da bi si zavihali rokave in nekaj ustvarili, vedno bolj zatekajo k hlepenju po neki mitološki polpreteklosti, ki je nikoli ni bilo. Ne gre samo za nostalgijo, ampak tudi za strah pred tem, da odrastEŠ in si prevzameš določene odgovornosti. Ne pozabimo, kako seje slavna «slovenska vstaj a k začela v Mariboru: vse se je namreč začelo s protestom in razbijanjem radarjev za merjenje hitrosti avtomobilov, kijih je dala postaviti občinska uprava za preprečevanje prekomerne hitrosti pri vožnji. Kot da bi protestniki hoteli reči: pustite nas drveti, kolikor hočemo, če se kdo pri tem zaleti in ubije, pa kaj zato, da o sumu, da je v vse to vpleteno tudi kriminalno podzemlje, niti ne govorimo. Po Janši, slovenski desnici in Cerkvi pa je tak način mišljenja, ki je zelo razširjen zlasti med t.i. levo-liberalno intelektualno elito, že našel novega sovražnika: to jo nič manj kot Evropa, ki naj bi Sloveniji (in drugim državam) vsiljevala vladavino bank in svetovnega kapitala. Čeprav je kritika proti početju evropskih in svetovnih gospodarskih forumov lahko tudi utemeljena, pa lahko reakcije na to upravičeno imamo za iracionalne, ob pozivih k uporu, ki ga zasledimo tudi v zamejstvu, tako v že omenjenih nastopih partizanskega zbora kot v glosah zgodovinarja Jožeta Pirjevca v Primorskem dnevniku, kjer med drugim piše, da kakor smo se Slovenci znali upreti Beogradu se lahko upremo tudi Bruslju oz. da je čas za novo Osvobodilno fronto in da nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman, katerega posmrtne ostanke so pred nedavnim prepeljali v Ljubljano, v bistvu nima pravice biti pokopan v domači zemlji. Če zaenkrat pustimo ob strani vprašanje, kakšne vrste »maitre a pensier* izvažamo iz zamejstva v osrednjo Slovenijo, je treba povedati, da je globlji razlog vsega tega v strahu ne toliko pred tem, da nam bo npr, Bruselj določal višino plače ati pa dolžino bučk in banan, kolikor predvsem v strahu pred nečim drugim: pred čistostjo in preglednostjo računov, odgovornostjo In razmišljanjem z lastno glavo ter podjetnostjo, skratka v strahu pred tem, da se mora človek konec koncev postaviti na lastne noge in biti neodvisen, Ko smo bili otroci in so nas odrasli spraševali, kaj želimo postati, ko bomo veliki, je vsak imel svoj odgovor: nekdo je hotel postati zdravnik, drugi pilot, tretji pesnik itd. Danes pa zgleda, da imajo vsi isti odgovor: nočem postati velik. silec na slovenski listi in takratni voditelji Slovenske skupnosti so sklenili volilni sporazum s Slovensko levico, katere pobudnik in d Lišaje bil prav on, profesor Boris Pahor. Bil je mesec maj leta 1968 in volilna kampanja se je bližala svojemu zaključku. Takrat ie bil politični in volilni način dela popolnoma drugačen od zdajšnjega. Ki bilo še ne internetnega sistema ne spletnih in drugih portalov, ampak v glavnem ie star avto, na njem hreščeči zvočnik in sklicevanje zborovanji na glavnem vaškem trgu ali kaki važnejši mestni ulici. Takrat je bilo po tržaških in goriških ulicah veliko kupcev iz onstran »železne zavese«, ki so nam velikokrat radovedno prisluhnili, misleč pri teni, da smn kaki potujoči kramarji, ki delamo reklamo za bog vedi kakšno tlimo ali trgovski produkL. Bili smo v tistem toplem majskem večerit zbrani kandidati Slovenske skupnosti in Slovenske levice na enem zaključnih zborovanj v Barkovljah nekje v bližini krajevnega prosvetnega doma. Bi! je topel torej spomladanski večer, na nebu ¡e sijalo nebroi zvezd in vsenaokrog je dišalo po obdelani zemlji, po hijacintah in vijolicah, ki so silile na dan na skrbno obdelanih barkovlianskih vrtovih. Zadišalo je po mori tj in cvrtih ribah. Mi pa smo z mikrofonom v roki začeli nagovarjati volivke in volivce, da nam na bližnjih volitvah zaupajo svoj slovenski glas. Shod je odprl Ubald Vrabec, ki je bil z menoj na kandidatni listi, za njim je spregovoril mirno, trezno, razsodno Vekoslav Spanger, obsojen na dosmrtno ječo na ha /.»viškem procesu leta 19311, pa tudi moj sorodnik po mamini strani. Volilni shod je zaključil idejni vodja Slovenske levice Boris Pahor, se na govor temeljito pripravil in nam odpiral politična obzorja, ki jih dotlej še slutili nismo. Socialna pravičnosL. zvestoba narodu, zemlji, slovenski tradiciji s pogledom uprtim naprej, v nov svet, ki se nam odpira in ki mora biti posebej mladim jamstvo za boljšo bodočnost vseh naših generacij. Boris Pahor je govoril kot bi rožice sadil, lepo, Leli l no, nadvse prepričljivo. Ne bom pozabil ti stili besed, ki so se v mene tridesetletnika zarile s tako silo, da bodo z menoj in ob meni za vedno in sem se v zaključnem delu zborovanja naslonil prav na te Pahorjeve ideje, vizije, zavzeLe poglede v bodočnost, Po zborovanju in po kozarčku pristne kapljice v bližnjem baru smo se razšli v prepričanju, da smo za naš slovenski narod opravili dobro, plodno, trajno delo. Spomini na Borisa Pahorja kar silijo vame, toliko jih je, da pravzaprav ne vem, kako naj se jim približam, jih z veseljem sprejmem, se nad njimi radostim. IUdi moje spremljanje dogodkov okrog revije Zaliv, katero ie ustanovil in postavil za dolga ieta na trdna Lla prav Boris Pahor, je bilo zelo intenzivno. Kot deželni svetovalec sem bil zraven pri reviji in pogovori 'l Borisom Pahorjem ter njegovo ženo Radosh vo Premrlovo, ki je skrbela za upravno stran revije, mi bodo za vedno v srcu in lepem spominu. Pred nekaj leti je bilo, ko sem prejel vabilo na vsakoletno Prešernovo proslavo oz. proslavo praznika slovenske kulture v Ljubljani, to sem omenil Borisu Pahorju, in skupaj sva šla onega sedmega februarja z mojim avtom v Ljubljano. Avto je bil nekam star, nekaj ie pihalo izpod stranskih vrat, kar Borisu Pahorju ni bilo preveč všeč, Zavil lije ruLo okrog vraLa, da bi ga ja kakšen prepih ne prizadel Imel je tedaj že lepih 95 let za seboj. Pa sva srečno šla in se vrnila iz Ljubljane, lire/ kakega prehlada, a oba bogatejša za kulturni večer v Cankarjevem domu v Ljubljani.Veliko sva z Borisom Pahorjem govorila v avtu, morda bolj on, saj sem jaz srkal vsako njegovo besedo, vsako njegovo analizo sedanjega stanja v slovenskem narodu. Danes je Boris Pahor na pragu stoletnega bivanja na tej naši zemlji, včasih tako čudni zemlji s svojimi včasih še bolj čudnimi ljudmi na njej, a Boris Pahor je kot stoletni hrast, še več, je kot močan svetilnik na morju. Mislim, da bi morala vsaka skupnost, vsak narod, ki živi na tej naši širni zemlji biti ponosen, ko bi Snel v svoji sredi Lakega človeka, kot je naš Boris Pahor. Boris Pohor ip Drfjgo Stoki? v Prtu Ti. J. 2013 (foto N. Bonče,1 V). Irena Žerjal Peta Avenija in smrtne zagate (ali »marmelada newyorških kolačev« - 13. del) Še l edno Perspektive in doma Manja Stuart Obljubim si, da bom vse prihodnje dni, ko bova z Evlco ali zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se bova pač srečali, govorila samo o radijskih igrah in da bo to najino najvažnejše zanimanje. Po službi zvem Iz časnikov, da se z osamosvojitvijo Slovenije dogajajo nevarni in zapleteni procesi, nekateri moji znanci pa čepijo pred televizorjem in sledijo vsem dogodkom. Ko jim telefoniram, se kar sproti opravičujejo, da morajo slediti nečemu, kar je pomembnejše od vsega drugega. Telefoniram na ljubljanski naslov k onemu od starih sourednikov Tribune, duhovitemu liriku in nadarjene mu novinarju. V telefonu se takoj oglasi piskajoči zvok, kar pomeni, da zveze nima pomena iskati. Domačim postrežem z izdatnim kosilom In poiščem Evico. »Si veliko zamudila?« »Nič! Vsi so se pogovarja 11 le o dog od kih v Sl oveniji i n ugibali, ali bodo prijatelji novinarji, ki so na terenu, prišli v Trst zdravi ali ne. Vaje smo imeli deset minut potem smo poslušali prepire med slovenskimi parlamentarci na ve likem ek ran u, k i je v rad ij ski hiš i le vča Si h p riigatV« »In vaje?« »Oh, tisto Marijo Stuart starega Schillerja smo že vsi igrali vsaj dvakrat. Peterlin nam je ob svojem času enkrat za vselej sestavil dušo enega ali drugega lika!« »Tisi takrat Igrata glavno junaki njo, če se ne motim.« »In sedaj jo gram bolje kot takrat. Zdaj znam vse, kar je Shakespearjevega in Schillerjevega, na pamet... Marija Stuart jc moja naj ljubša igra!« »Ali te ne dolgočasijo tako ponavljajoče se igre?« »N ikakorl te bi vse bilo s starimi igralci, bi se dolgočasila, a sedaj je veliko novih, ki Imajo svežo glasove in so veseli, če jim kaj svetujem... Sem nekakšen mentor!« »Po tolikih letih gledaliških izkušenj bi ti lahko na pisala priročnik o tem, kako ravnati pred mikrofonom v vseh odtenkihk »I n tl bi la h ko n api sa I a i gro o m i ts ki h dogodivščin ah v začetku šestdesetih let, mar ne?« »Je več možnosti, da bi tl priročnik o radijskem igranju napisala ¡n razprodala, kot to, da bi jaz kar tako pr: šla v radijske programe s kakršnokoli igro. Lepo te prosim, prav pri nas, kjer gospodari kar nekaj hudih kritikov nekdanje revije Perspektive. Če bi že sestavila igro, kar morda nameravam, bi govorila o našem življenju...« »Vse je na še ž ivl jenj e, tu d I tl sto Iz m lad osti k »Zakaj je bil Cankar nepreviden in je v polemikah tako patetičen?« »Ker je bil zasvojen od trenutnih čustev, od gorja in zla, ki ga je gnalo v protest... Ampak zdaj se ne boš primerjala s Cankarjem, upam!« »Vidiš, kako malo veš o ustvarjanju resnične drame! Ti znaš vse zaigrati. Interpretirati, posnemati posnemanja vredno življenje, nižati In višati smeh, jok, vseenost in celo bojevitost.« »Saj sem igrala vrsto bojevnic in zlasti vladark!« »Jaz pa bi imela o dogajanju nešteto vsebin, a nobene intenzivne samostojne zgodbe, ki bi postala umetniško delo. Vse je razpršeno kot jesenska listje v burji.« »Če bi jaz tako dvomila v svoje sposobnosti, ne bi nikoli več stopila skozi radijska vrata!« Evlca zasika, ker posnema škripajoče odpiranje vrat, a potem se zasmeje: »Dokler so tam moji prijatelji!« »Kdo je bil kraljevi glas v prejšnjih časih?« »Najbolje, daleč najbolj precizno, je na nas bobnel glas Henrika Berka! Neponovljiv!« »Pa saj smo ga pred kratkim častil: na postaji! Ni bil on?« »Henrikov kraljevski glas ne obstaja več. Ko bi vsaj vedeli, zakaj se je tako zapil, zakaj se je od vseh ogradi)... Zamomlja, če ga kaj vprašaš, potem pa ne odgo varja več. Pije, tl ponudi pijačo, po cel teden se ne obrije... Ko bi vedeli, zakaj! Razočaranec!« »Pa saj seje z nama pogovarjal o gledališču nekoč...« »Da, zanj je bilo vso nekoč! Tisti pogovor z nama je bi! nevsakdanji pojav! Nekatere u pokojen stvo uniči, namesto da bi jih ohrabrilo!« »!n tl, kraljica Marija Stuart, si tako ostala brez pravega kraljevskega glasu!« »Kakor ti brez moža!« »Upam, da nas, povratnice Iz New Yorka, ni obšla znana sreča opoteče. Pravzaprav je dobro izbrala Alja žu najprimernejšo soproga!« »Zdenka nam je zamerila, ker se nismo navdušile ob njeni odločitvi!« »Z vsem srcem ji voščim vse najboljše in imam zato popolnoma lahko vest!« »Idem!« (dalje) Jože Bajzek Zlato pravilo Ko si ogleduje mo kakšne stave fotografije, ki so bile posnete pred kakšnim desetletjem ali več, nam navadno gre na smeh. Ne gre pri tem samo za tehnično razliko fotografiranja ali umetniškega okusa. Na fotografijah lahko vidimo svet, ki ni več naš ali po našem okusu. Vidimo lahko oblačila, ki So danes popolnoma iz mode, ali pričeske, ki se jim danes nasmihamo. Neke stvari na takih fotografijah nas res več ne priLegnejo in prepričajo, ker so naši časi in naš svet popolnoma drugačni. Toda to, kar nam je na slikah dragoceno, in to, kar nas lahko navduši, so osebe, ki jih poznamo in ki nam veliko p omeni jen, saj vemo, kaj vse so ustvarili in kako so živeli tudi v težkih časih. Na fotografijah s čudnimi pričeskami in čudnimi oblačili se nam prikazujejo znani obraz« ki nas nagovarjajo in ki so nam dragi in simpatični. Po fotografiji spoznavamo in razločujemo to, kar resnično veija, in to, kar se spreminja in postaja nepomembno. Tak isti pogled, ki ga imamo na preteklost po starih fotografijah, bi morali imeti tudi v pogledu na sedanjost. Morali bi ločiti med lem, kar je prehodno, kar se nujno spreminja in bo prej ali slej postalo nepomembno, in tem, kar je vredno, kar ho ostalo pomembno, ker je samo po sebi vredno. To so osene, ljudje, ki iščejo upanje za prihodnost, tudi v času stisk in težav, ki jih živimo danes. Danes smo v krizi, ki se čuti ne samo na političnem, finančnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju v red no t, ki določajo našo humanost, našo človečnost in stile našega življenja. Lahko hi rekli, da smo se znašli v sistemski epohalni krizi, ki zahteva od nas radikalne spremembe našega mišljenja, revidiranji naše lestvi® vrednot in naše kulture in način, kako živa mo na tem planetu. Pri takem nujno potrebnem razmišljanju bi morali vključiti zlato pravilo, ki os Laja vedno veljavno za vse čase in za vse ljudi, Zlato pravilo, ali morda bi temu lahko rekli zlata zapoved, ki je zapisana v Matejevem evangeliju, pravi: »Tako torej vse, kar hočete, dahi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.« (Mt 7, 12) To zlato pravilo gotovo vsi dobro poznamo. Toda to vedenje samo po sebi še ni dovolj. Zato se lahko tudi osebno vprašamo, kako mi kristjani živimo to zlato pravilo. Morda se zadovoljimo s tem, kakor mnogi ljudje danes, da drugim ne delamo nič hudega. Toda to zlato pravilo ne govori o tem. Morda bi rekli, da se to ne splača, ker drugi Lindi nam ne vračajo po tem pravilu. Tudi o tem ni govor tukaj, Morda bi lahko tudi rekli, da sc za nekatere stvari Lega držimo, za druge pa ne ali da se do nekaterih ljudi tega držimo do drugih pa ne. Toda zlato pravilo je jasno »tako torej vse, kar ho čete«, govori jasno, da gre za vse stvari. Ali drugi del »da bi drugi ljudje storili vam«, ne pomeni, da to zlato pravilo apliciramo samo na nekatere ljudi, ampak na vse. Morda bi si praktično lahko zadali nalogo, da hi napisali konkretno deset stvari, ki jih želimo, da bi nam jih dr Ligi Storili. To hi lahko biki v odnosih V družini, v odnosih med možem in ženo, v od trosi h do oLrok, v odnosih v verski skupnosti, v odnosih s prijatelji ali sosedi, v odnosih s tujci ali komerkoli. Ko bi imeli tak seznam, bi morali do vsakega posameznika ali do skupine uveljavljati ta pravila na druge. Kajti o tem nam govori zlato pravilo, da storimo drugemu to, kar bi radi, da bi drugi nam storili. To je pozitivno nagnjenje v odnose z drugimi in to ne glede na to, ali nam Lo drugi vračajo na enak način ali ne. V času krize medsebojnih človeških odnos »v imamo veliko priložnosti, da o tem premislimo in morda bi prišli do lepših medsebojnih odnosov. Saj so ti odnosi za vsakega človeka temeljni, ker smo po definiciji odnosna bitja. Svojo srečo, mir in uravnovešenost za dobro in plemenito sožitje namreč črpamo iz dobrih in plemenitih odnosov. •-*-* it ti Peter Merku Moje življenje v Nemčiji XL1L Simpozij v Rabacu in dobava 110-Mlovoltnega kabla sredi vojne Po zaslugi izjemnega evropskega politika, nemškega zunanjega ministra Hans-Dietrich Gen-schcrja, ki je vztrajno trdil, da Srbija izrablja diplomatska pogajanja ta osvajanje vedno novih ozemelj, ter ob podpori Vatikana, je Zvezna republika Nemčija januarja 1992 priznala Slovenijo in Hrvaško kot suvereni državi. Mandat OZN je sicer predvideval, da bi mirovne enote v primeru resne napetosti med etničnimi skupinami posredovale med njimi, zato da preprečijo izbruh nasilja. Vendar se jim to ni posrečilo, ker jim je bilo prepovedano, uporabljati silo, razen za samoobrambo, Zato sta v Krajini še naprej vladala strah in nasilje. ' 1 javno pdouttČE 2A F&aizvacflju. p*ufw K i ctSTRiBLicuu ELEliTHltTvE LMtllGuE UPRAVLJANJI H.lfRTROENEHGETSRIM 3u$T4vDM S.P.O DIREKCIJA ŽA RAZVOJ, raiŽENJRHING ! INFORMATIKU TIM ZA IZGRADNJI! TE PLOMfN 2 Tel: ¡052i 65 32 44 " Fan: .'052i 65 33 04 4 I ftCu ZAGREB AVENIJA VljKOVAfl 37 TELEFON: .-044.'62 51 il TELEFA&. ,-04 K' 53 3G 9Z TELEGRAM HEP ZG rSLEPFJPiTeH: Zl-iSl HIP - iAGREE J RABAC - 1. -4.03,1992. SIEMENS INTEGRALNI sistemi za UPRAVLJANJE I ZaSTITU Neposredno po priznanju Hrvaške je Hrvatsku Eiektroprivieda povabila nekatere izmed najbolj znanih evropskih elcktroftrm na simpozij o integralnih sistemih opravljanja in zaščite, ki bi se vršil v Raba-ir u. Takoj sem v Siemensovem imenu na vabilo pristal. Tudi kolega Cerbard Koch me je hil pripravljen spremljati. Potreboval sem namreč pomoč, ker je področje upravljanja bilo zame novo. Medlem ko sva v Erlangenu s polno paro pripravljala program in aparate, zveva le nekaj dni pred odhodom, da so Srbi bombardirali letališče v Pulju. Druge firme so odpovedale sodelovanje, zato so se Hrvati zaskrbljeno informirali, kako je v. nami. Morda prav v brk bomb Tisami napadu sem potrdil naš prihod. Na razpolago so pa imeli enega samega nemžko-hrvaškega tolmača, tako da bi bilo najboljše, če bi predavali v italijanščini, so rekli. N iti malo me ni navduševala možnost, da bi moral cele tri dni, nre in ure, samo jaz predavati ... Pia sem se spomnil dobrega kolega, prijatelja pri Siemens Milano, Perl angeli po imenu. Na srečo sem ga uspel telefonsko direktno kontaktirati. Razložil sem mu si tuacijo, in ne da bi se obotavljal, je pristal, da pride z nama. Želel sem pomagati Hrvatom, da bi simpozij lepo uspel, zato smo se dogovorili, da gremo vsi trije, ker bi poLreboval tudi pomoč nemškega kolega. Ko smo sporočili Hrvatom, ne samo da pridemo, ampak Levo: vabilo na simpozij. Zgoraj: na ronikem letališču; drugi z leve je inž- Pe.rlangeli. Zgoraj, z leve: inž. Gerhai‘d Koch, avtor, inž. Perlangeti (sedeči ter eHpa EtešlToprTvrede ze pnpravtjct-jo na pr^da vanje. da pi ¡nesemo s seboj tudi določene aparate, so povzdignili simpozij i ill raven hrvaške sekcije ClGRE-ja, mednarodnega nevladnega in neprofitnega /druženja elektroe-nergetiknv s sedežem v Parizu (Conseil International des Grands Réseaux Electriques). Ka la način so med-nard.dni krogi /vedeli, da so Hrvati uspeli organizirati simpozij kljub tedanjim hudim razmeram. S kolegom Kochom sva poletela do moškega letališča, kjer sva pričakala Perlangelija, od koder nas je kombi Hrvat-ske Elektroprivrede odpeljal v Kabac. Hotel, v katerem smo bili nastanjeni» je bil sveže prepleskan, tako da je še dišalo po barvi. Ostale ho ide so dali na razpolago ubežnikom iz Slavonije» v glavnem revno oblečenim ubogim starčkom, ki niso vedeli, kako nuj preganjajo čas. Na hodniku, kjer je bila moja soba, sem 1. marca srečal inženirja Peri-Siča iz Splita, ki me je štirinajst let prej, ko sem med nočnimi poizkusi elektronske distančne zaščite v Visokem že obupoval, moralno izredno podprl. Bil je izvrsten strokovnjak, ki sem ga zelo ceni! tudi zato, ker je bil miren človek bolj redkih besed, a kar je re-kd, je bilo vedno tehtno. Vedel sem, da so Srbi uničili masleniški most pri Zadru, torej je moral priti v Ra-bac na simpozij po morju. Skupaj sva se napotila po stopnicah v spodnje nadstropje na sprejemni koktajl, ko sem opazil, da ima probleme s hojo, zaradi česar sem mu ponudil roko. /-bolel je namreč za mišično distrofijo, Prav hudo mi je bilo, ker sem ga imel v spomina še popolnoma čilega in zdravega. Razpoloženje prisotnih v dvorani ni bilo ne vem kako vedro, kar je razumljivo, saj so mnogi med agresijo jugoslovanske ljudske armade In njihovih razbojniških pomagačev zgubili svojce, dom, imetje. Zgoraj: avtor razlaga podrobnoiti aparatov, projiciranih na ekranu. Na levi: obiinitm pozorno zledi predavanju. Dejstvo, da smo n as Lopah v Lreb, nanr. je črnogo čilo, da smo predavali na nov in prepričljiv način, Na platno smo istočasno projicirali dve sliki: na prvi je bil videti zaščitni aparat kol tak, na drugi pa sosle dno nekatere njegove podrobnosti ali karakteristike» kakor jih je predavatelj sproti opisoval. Hrvati so se kmalu prepričali, da nismo prišli samo pro forma v goste, ampak da smo hoteli biti dejansko solidarni z njimi. Drugače se je vse razvilo kot pri vsakem simpoziju. Tretjega marca popoldne so nas peljali na ogled termoelektrarn Riom in I in Riom in 2 ter okolice. Zvečer smo bili na večerji v imenitnem agri-turizmu v notranji Istri. Bolj kot v jedilnici smo se znašli v kletni shrambi. S stropa so viseli številni veliki pršuti, medtem ko so nas na policah vzdolž- sten obkrožale ležeče steklenice vina. Ambient je bil zame nekaj novega, za kolega Kocha, vajenega potovati po celem svetu, nekaj povsem nenavadnega. Večer se je zelo dolgo zavlekel, tako da smo naslednjega jutra s trudom zaključili simpozij. Prestati nato voznio do Mangana tudi ni bilo lahko. Novembra 1934, ko je vojna okoli Sarajeva bila na višku in ni bilo mogoče nikogar kontaktirali, si dejansko nc bi mogel predstaviti, da me bo med obil no dnevno pošto presenetilo pismo iz Sarajeva, ki ga je podpisal glavni direktor Elektroprivrede Hdhem Bi-čakčič. Problem je bil vsestransko zanimiv in izziva len- Zato da je stvar stekla in da se nc bi kje zataknilo,' sem bil Ledemsko v telefonskem kontaktu z vsemi vpletenimi ali zainteresiranimi ljudmi. Šlo je za zelo drzen podvig. Šestič L kasneje, 4. novembra 2000, »sem s tem v /.vezi prejel pismo Elektrn- privrede Rosne in Hercegovine pod arhivsko številko 03 l ■ 17668/00, v katerem med drugim piše: (..} S pismom 2.06,2000, naslovljenim im našega K. Sabrihafizoviča, ste zaprosili za nekatere podatke o 1 iO-kifovaltnem podzemnem kablu za prenos električne energije od hidroelektrarne Jablanica do Sarajeva. Napeljavo jpthj slovesni i spravili v 15. decem- bra 1995 v Sarajevu. Videoposnetek tega projekta smo predvajali Vam in gospodu Badnu med Vajinim obiskom pri nas 15. aprila ¡996- No Vašo željo Vam pošiljamo: 1. publikacijo ''S-110 neodvisni sistem energetskega napajanja Sarajeva 2. dva referata o podzemnem kablu (CIGRE-BiH sestanek 1997), 3. vzdolžni, profil kabla preko gore Igman 4. geografski? mapo obleganega Sarajeva v ¿asu obrambe (1992 -1995), 5. letno poročilo za 1999. (...) Stanje obkoljenega Sarajeva, ko nam je agresor prekinil dobavo električnega toka in vode, Vam je dobro znano. Glavni namen polaganja tega kabla je bila dobava električne energije obkoljenemu mestu Sarajevo iz hidroelektrarne Jablanica po našem svobodnem teritorijih Ob vhodu v samo mesto leži kabel v ozkem tunelu, kije bil tajno izkopan pod kotalno stezo letališča (...) medtem ko je zadnji del proge potekal po ravnem do 110-kilovoltne transformatorske postaje Sarajevo 14. Taje bila zelo blizu spopadnefronte, tako da smo delali samo ponoči. Kljub največji previdnosti in zaščitnim ukrepom, smo utrpeli številne žrtve, [če me spomin ne vara, 124 delavcev] ranjene in padle. Kot znano, smo prvo prošnjo za primerno ponudbo družbe Siemens naslovili na Vaše ime (0W1-3253/94 dne 13.11.1994), Sporočili ste nam, da boste naročilo po dobavi 110-kilo-voltnega kabla poslali podružnici Siemensa v Budimpešti, z namenom da bi dosegli konkurenčno ceno ob isti kakovosti proizvoda. Zato da bi v ¿im krajšem času prejeli skupnih 20 kilometrov kabla, smo dobili en del iz Vaše tovarne na Madžarskem, drug; del iz Turčije, Netj Vam povemo, da smo vprašali za po- nudbo tudi firmo BICC (British Insulated Cables Company), ki nam je pa sporočila, da ni dobila dovoljenja svoje vlade za dobavo. To je bil prvi primer uporabe 110-kilovoltiiega kabelskega voda v Bosni in Hercegovini, zaradi česar nismo še imeli nobenega strokovnega znanja ne izkušenj. Zato se imamo zahvaliti Siemensu v Erlangenu, na A4a džarskem in v Turčiji za izdatno pomoč, ki smo je biti deležni za projektiranje proge in polaganje kabla. Dobro M- zavedamo, da ste VI kot renomiran izvedenec svetovno znane firme Siemens ter izvrsten in izpričan prijatelj narodov Hoirce in Hercegovine velika prispevali za rešitev problema, pri kateri ste imeli pomembno vlogo. Ždimo Vam izraziti globoko hvaležnost za Vaše dolgoletno sodelovanje in pomoč, ki sle nam jo ob vsaki priliki izkazali. Celotni projekt sta financirali viadi Nemške republi ■ ke in Združeni arabski emirati. Nemška donacija je obsegala samo kabel in pomožno Opremo, donacija ZAE pa neekktričnp opremo, gradbena dela in uresničitev projekta. Nemčija je plačala 11.102.834 nemških mark, ZAE pa d.937.000 nemških mark. Kabel sta dobavili MKM-Budapesl ter Turk Siemens-Istambul. Gradbena dela so izvršili hnergoinvest Sarajevo, GlK Hidrogra-dnja Sarajevo, GP Bosna. Bobne s kablom sta prepeljali IVA Komerc-Split in Centrotrans-Transit Sarajevo. Dokončani projekt je KABL 110 kV DAR G RAD AN IMA SARAJEVA SAVEZNA REPUBLIKA NJEMAČKA 1995. še! v pogon 15. 12. 1995. V imenu nemške vlade ga je vključil nemški amba sador v Bosni itt Hercegovini Johannes Rreisinger. Z teve: kabel od poti v Sarajevo; struga za kabelje pripravljena; začenja se polaganje kotilo. Zgoraj: napis opozarja, da, zatone vem za podrobnosti. Vem pa, daje bilo pred tem v zavodu malo gojencev, njegovo vzdrževanje pa je bilo zelo drago. Stavbo je lomaška škofija uporabljala kot semenišče. O drugih naših domovih hi rekel takole: skoraj vsi so zadruge ali neprofitne družbe, in če se takšna družba razpusti, preide njeno imetje v roke kake dobrodelne ustanove. Zagotovo pa vem, da je naše slovensko središče v Buenos Airesu, in sicer »Slovenska hiša« v mestnem okraja Fldre St a, napisan na huenosaireško nadškofijo. Hladnikov dom v Slovenski vasi v La-misu, kjer živim, je neprofitna’ družba, tamkajšnja cerkev Marije Kraljice, šola in dom za ostarele so pa v lasLi slovenskih lazaristov. Ob tem moram pa poudariti, da se zamrtja dela in življenja v naših društvenih domovih nikakor ne bojimo, Po srednji šoli ste študirali na Državni trni verzi v Buenos Airesu - DBA. Kakšno izobrazbo Vam je nudil ta študij? Zakaj in kako ste se odločili ZA nadaljevanje študija v Madridu? iv Na Državni univerzi v Buenos Airesu Sem š Ludi ral na pravili fakulteti. Kvaliteta študija ie bila boljša, ko L je danes, in izobrazba je bila kar solidna. Kljub krizam, ki jih je med tem časom doživela Argen ■ tina, pa velja UBA še danes za eno najboljših univerz v državi. Kmalu po (diplomi sem se poročil. Želel sem poglobiti pravne študije, po možnosti v Evropi Nekaj sem računal na Italijo in na Francijo, a potem se je ponudila priložnost in sva z zen o leta 1976 šla v Španijo. Prejel sem namreč štipendijo Inštituta za špansko kul L ur1) in do leta 1981 doktoriral na pravni fakulteti Univerze Complu ■ Lensc v Madridu iz politologije in ustavnega prava, V Španiji ste se mudili v zanimivem obdobju, ko jc ta država stopala na pot demokratizacije. Kaj bi povedali n tem? » Španija je bila v tistih letih res zanimiva in z. ženo sva se tam mudila, ko je bila tranzicija iz avtoritarnega Francovega režima v demokracijo- v polnem vretju. Nastajalo je mnogo strank in gibanj z nairaz- ličnejšimi kraticami, tako da so ljudje govorili o pravi mineštri i k, trk (sopa de letras - juha tí črk). Osrednja politična osebnost je bil takrat Adolfo Suáraz, voditelj sLranke UCD (Unión de Cíe n tro Democrático - Unija demokratične sredine), za njim pa je stal kralj Juan Carlos Burbonski, katerega je sam Francisco Franco določil za svojega naslednika. Kralj sc očitno ni držal Francovih napotkov in je zajadral v demokratične vode. Pod Suanezovo vlado je bila leta 1978 sprejeta nova državna ustava, ki je med drugim predvidevala precejšnjo avtonomijo za posamezne španske regije. Ni pa vse teklo brez zastojev. Politično ozračje je bilo večkrat nemirno in tako so stare sile februarja 1981 pripravilo državni udar. V skupnem spominu je zaradi televizijskega snemanja ostal vdor več pripadnikov Guardie Civil (Civilna straža - veja španske policije), pod vodstvom polkovnika Tejera (izg. Tehera) v španski parlamenti ko je ta imel pomembno zasedanje. Padlo je tudi nekaj strelov, poslanci so se skrili pod klopi, le eden ali dva izmed njih sta ostala sede na svojem mestu: eden je bil Adolfo Suárez, drugi pa menda komunist Santiago Carrillo, Za Tejerom pa so stali nekateri drugi visoki oficirji španskih oboroženih sil med njimi general Armada, ki je do tedaj užival kraljevo zaupanje. Kralj Juan Carlos ni podprl upornikov in vojska mu je večinoma ostala zvesta. Tako je državni udar v enem dnevu ali dveh propadel, V V tistih letih ste prvič prišii tudi v naše kraje. Kaj Vas veže na La prostor in kako da ste se po doseženem doktoratu vrnili v Argentino? m- Z ženo sva leta 1978 res prvič prišla v slovenske kraje. Ustavila sva se na Tržaškem in Goriškem, ker čez mejo nisem še hotel stopiti. Časi niso bili po mojem še primerni za tak korak. Bil paje to velik dogodek, saj sem se močno približal slovenskemu matičnemu ambienLu. Z ženo sva se tudi srečala s sorodniki iz Slovenije, Na slovenski prostor me veže pravzaprav vse. Ne bi bif to, kar sem, če bi st ne čutil Slovenca, Kot tak sem odraščal in živel v Argentini in tudi v Španiji. Slovenstvo mi ni bilo nikdar v napoto. Po doktoratu sem res razmišljal, ali bi bilo primerno ustaviti se v Španiji. Želel sem napredovati v akademskih krogih in Ludí v kaki ustanovi, vendar nisem bil španski državljan in tako mije bila vsaka državna služba težko dostopna. Tudi v kako mednarodno ustanovo ali organizacijo bi prej prišel kot argentinski državljan. Poleg tega sva v Madridu z ženo močno pogrešala slovensko družbo v Argentini. Zato je bil povratek v Buenos Aires logična poteza. Po povratku v Argentino ste se zaposlili na Državni univerzi v Buenos Airesu. Je bilo Vaše delo univerzitetnega profesorja naporno? Ker sle še zmeraj na univerzi, bi lahko povedali, kako se je v času Vašega poučevanja spremenila študentska populacija? Ali ste imeli med slušatelji tudi kakega Slovenca? Argentina ima dokaj burno polpreteklost, pa tudi sedanjost. Koliko vplivajo ‘'zunanji” dejavniki na sam razvoj in podobo univerze? Bo povratku sem našel zaposlitev kot docent na Državni univerzi v Buenos Airesu - UBA in tudi na Argentinski papeški katoliški univerzi - UCA. Ker je bila plača mladega univerzitetnega profesorja nizka, sem istočasno delal kot odvetnik in tako ravnam tudi danes. V Argentini docentu ra in svobodni poklic nista nezdružljiva. Seveda sem se pred tem in pozneje udeležil veliko natečajev in se nadalje izobraževal v svoji stroki. Na UBA poučujem teorijo o državi in zgodovino politične misli, na UCA pa zgodovino diplomacije in med narodnih odnosov ter mednarodno pravo. Na tei univerzi sem tudi direktor Centra za mednarodne št Lidije. Delo na univerzi je zelo naporno, vendar daje zadoščenje. Povedati je treba, da je UBA prava mastodontska ustanova, saj je nanjo vpisanih kakih 250,000 študentov! Na univerzi delam torej kar precej časa, več kot Lrideset let in v tem času sem napredoval do rednega profesorja. Med svojimi slušatelji tako na UBA kot na UCA sem imel tudi nekaj v Argentini rojenih Slovencev. O študentovski populaciji v vsem tem času pa lahko povem, dase ¡e nedvomno spremenila. Zadnje generacije so nekoliko slabše pripravljene in opažati je tudi, da sedanji študentje manj berejo. Pri štu-diranju uporabljajo skripta, predpisane učbenike in tudi internet, kakšnih obsežnejših del za poglabljanje snovi pa se bolj težko lotijo. Ai-gentinski politični zasuki so vplivali in vplivajo predvsem na državni UBA, bolj malo pa na katoliški in privatni UCA, Do precejšnjega posegal oblasti je logično prišlo po odpravi zadnje vojaške diktature leta Í9Í53, ko se poseg ni omejil samo na vodstvo državne UBA, ampak je segel Ludi v profesorske vrste. Nekaj podobnega, a ne tako obsežnega, se dogaja tudi, kadar predsednika republike iz argentinske Radikalne stranke (Unión Cívica Radical) zamenja predsednik iz perunističnih vj^t (Partido Justicia listaj. Do neke mere velja to tudi danes, ko je na oblasti bolj levo usmerjena peno-nistka Cristina Fernández de Kirchner. Kaj hi sploh povedali o argentinski univerzi, kakšne so glavne razlike z evropskimi in zahodni mi, od kadra do študentov, predmetnikov ...? Ali je med univerzitetnimi profesorji v Argentini še (takšen Slovenec? Malo za šalo in malo zares naj povem, da so uni ■ verzi letni profesorji v Argentini slabše plačani od svojih kolegov v Evropi aii v ZDA, Poudari! pa bi, da šLudenLje na U Hi A in na drugih državnih univerzah ne plačujejo nobene Šolnine in drugih davkov Drugače je na UCA in na privatnih univerzah, ki zato niso vsem dostopne, čeprav njihovi slušatelji Se zdaleč ne plačujejo toliko, kolje treba prispevati za obiskovanje kake ameriške aii britanske univerze, tudi v primeru ko ne gre npr. za Harvard in Yale aii za Oxford in Cambridge, Za vpis na argentinske univerze ni omejitev (numerus dausus), treba pa je tla vSeh opravili Sprejemni tečaj in nato izpit, ki ni tako rigorozen, da bi ob normalnem naporu onemogočal vstop. Kdor študira na UKA, plačuje osebne stroške, npr, učbenike, prevoz in hrano. Reven, a dober Student lahko dokonča študij in se tako povzpne na socialni lestvici. Zelo pogost pojav pa je študij ob delu. Tudi sam sem v svoji It časih v različnih dobah študiral in obenem delal, Med Slovenci, rojenimi v Argentini, nas je več univerzi Lemih profesorjev. Imen v tem tremi Lku ne bi našteval, da koga pomotoma ne izpustim. V V naše kraje ste se vrnili leta 1987, ko ste imeli precej odmevno predavanje v Dragi. Kakšen spomin vas veže na Listi obisk in srečanje z našimi ljudmi? Po demokratizaciji Slovenije pa so postali Vaši obiski v domovino staršev bolj pogosti, saj ste imeli v družini tudi neke institutional n e funkcije. Vaš oče je bil namreč nekaj časa pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije v Buenos Airesu, Bi kaj povedali o tem času? Kako ste v Argentini doživljali osamosvojitev Slovenije? Predavanje na študijskih dneh Draga 87 je bil moj prvi nastop pred slovensko javnostjo v zamejstvu in v matici. Zelo odkrito sem izpostavil nekatere stvari, ki so zadevale slovensko politično emigracijo v Argentini. Tako se:m govoril o tabuiziranem domobranstvu, o slovenski državi, o svojih pogledih na svobodo in na demokratizacijo Slovenije. Vem, da sem s svojim nastopom povzročil nekoliko skrbi med prijatelji in znanci na obeh straneh tedanje siovensko-italijanske meje. Toda vem tudi, da sem si s tistim predavanjem v istem prostoru pridobil nekaj simpatij in novih prijateljev. Zame je bil na- stop v Dragi enkratno doživetje, ki se mi je neizbri sno vtisnilo v spomin, Z zadovoljstvom opažam, da so se nekatere izmed Ledaj povedanih misli dobra tri leta kasneje uresničile z demokratizacijo in nato z osam osvojitvijo Slovenije. Ko se je to dogajalo v letih 1989 199!, so meje med matico in diasporo padle, tako da je pretok idej in informacij med obema postal zelo živ, kar je bilo zame nekaj buž.an skega. Seveda sem po tem prihajal v Slovenijo bolj pogosto. Z očetom sva bila kot dva od IS delegatov iz Argentine na ustanovnem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo ravno ob izbruhu desetdnevne vojne za Slovenijo konec junija 1991-Tako sem v prvi osebi doživljal vrhunec slovenskega osamosvojitvenega procesa. Ob tem dogajanju je bil oče julija 1991 imenovan za pooblaščenega predstavnika Republike Slovenije v Argentini in je nato to funkcijo opravljal do začetka 1999. Formalno ni imel diplomatskega statusa, vendar je bilo njegovo delo enakovredno tistemu, ki ga opravlja veleposlanik. Ker je bil takrat star že več kot'70 let, sem mu pri opravljanju zadolžitev precej pomagal. V Argentini smo proces demokratizacije in osa m osvojitve Slovenije spremljali z velikim navdušenjem, Ob izbruhu vojne za Slovenijo pa do njenega mednarodnega priznanja v prvih mesecih 1992 smo priredili več mani fes Lacij v središču Buenos Airesa in podvzdi še vrsto drugih iniciativ. Tako finkovj' ™ družinskem srečanjij dne i 6. decembra 2012 pri bolnem očetu v Rozmanovem domu v buenosaireškem predmes tfiem okraju San Justo. Zadaj z leve: Andrej, njegova žena Olga Sladič Veroni ka, Marija, Helena, njen mož Franci Žnidar, Sernardo in Marko s soprogo Kristino Vovk. V prvi vrst! z leve: Andrej Žnidar (sin Helene In Francija), mama Valentina Kovač in pie Božidar Fink. stari priseljenci kot pripadniki povojne slovenske politične emigracije smo skupno skušali vplivati na argentinske oblasti, da bi Slovenijo čim prej uradno priznale. To se je ras zgodilo 16. januarja L992, in če se prav sporninjani, je bila Argentina prva južnoameriška država, ki je to storila. Danes ste Član Sveta vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu in imate dober vpogled v položaj naše diaspore. Kako si s svojega argentinskega gledišča zamišljate skupni slovenski prostor, krepitev odnosov z matico iu kaj lahko zdomstvo nudi matici? **- Slovenstva oz, slovenskega prostora si ne morem predstavljati brez zamejstva in zdomstva. Izven meja Republike Slovenije živi kakih 500.0UU rojakov, kar je dobra petina vseh Slovencev, 'lo je res veliko število in prav je, da se matica zanje zanima. Sedaj v okviru Ministrstva in Urada vlade Repu blike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu delujeta Svet vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki je namenjen zdomcem, in Svet vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, ki predstavlja zamejce. V zvezi s stiki med matico in zdomstvom opažam, da nas matični Slovenci oplajajo, prav tako pa |e res, da tudi mi od zunaj oplajamo nje. Vsekakor je bilo med nami zdomci in matično domovino lažje navezati kulturne stike. Nekoliko težje pa gre pri vzpostavitvi gospodarskih vezi, in Lo tudi zato, ker Slovenija ves čas po osamosvojitvi ni zn alfi postati dovoli privlačna za vlagatelje iz Lujine. Za to so potrebne pravna varnost, poklicna stabilnost in kredibilnost. V zdomstvu, npr, od Severne do Južne Amerike, je nekaj slovenskih gospodarstvenikov, ki bi ob primernih razmerah lahko sodelovali z matico. Poleg tega je trebil pomisliti na slovenske znanstvenike, univerzitetne profesorje in uveljavljene predstavnike svobodnih poklicev, ki so posejani na skoraj vseh celinah. Ti bi lahko predavali tudi na slovenskih univerzah in še kako drugače posredovali svoje izkušnje, Pogosti in vsakovrstni stiki med matico in zdomstvom kakor tudi z zamejstvom so nujni za ohranitev slovenstva v tujini. Izredno dobrodošlo bi bilo, da bi vsi, zdomci in tudi zamejci, Čutili za sabo neko ljubečo in v svetu ugledno matično državo. Argentinski Slovenci doživljate emigracijo emi graeijc, saj je tudi Vaša družina “razsejana" od Argentine do Slovenije, Avstrije in (udi ZDA, Kako gledate na vse to? tv Drži! Imam dve sestri in brata, ki so operni pevci. Sestra Bernarda je poročena na avSLriiskcm Kor O Sitem, sestra Veronika živi z družino na Floridi v ZDAJ brat Marko pa domuje z družino v Sloveniji. Na emigracijo naših slovenskih rojakov iz Argentine v Slovenijo pa gledam pozitivno. Gre za svojevrstno vračanje, saj prek sinov prihajajo nazaj v domovino očetje in matere, ki zaradi bolezni ali tudi smrti ostajajo v Argentini, Gre tudi za pl e meniLo dopolnitev nekega ciklusa: v domovino se vračajo mlajši ljudje, ki se v veliki večini lepo izra žajo v slovenščini in so narodno zavedni, čeprav so bili njihovi Starši nemalokrat označeni za izdajalce. Ti ljudje marsikdaj niso zrasli v blagostanju, vendar so kot njihovi starši vajeni žrLvovati se za kak ideal, V Slovenijo prinašajo neko drugačno gledanje na svet, verjetno tudi neko svežino. Res pa je tudi, da odhajajo v domovino staršev morda najboljši izmed nas, in. njihovo odsotnost argentinska slovenska skupnost precej občuti. Znani ste tudi kot načden katoliški kolumnist in razumnik. Kako ocenjujete duhovno podobo slovenstva 20 let po demokratizaciji? Kako bi se dala po Vašem odpraviti ali vsaj ublažiti sedanja razklali ost v slovenskem narodu? tv Recimo takole; sedanja duhovna podoba Slovenije je nepopolna. Nismo na siopnji Vvildove Podobe Doriana Graya, a potrebne so nekatere dodelave. Upam na mlajšo generacijo, saj opažam med njo kar precej tudi izobraženih oseb, ki se hočejo angažirati v delu za boljšo domovino. Ti mlajši ljudje so željni netendenčnih in ne enosmernih informacij kakor tudi nasvetov, Morda ne bodo tako hitro stopili na plan, ampak nekoč bodo to storili. Poleg tega prihaja po mojem mnenju neki blagoslov na Slovenijo. Ta izvira iz tistega duhovnega kapitala, ki ga je nabralo toliko med vojno in po njej krivično pobitih ljudi, Včasih se zdi, da Slovenci bodimo po temni puščavi, da čutimo to, kar so nekateri svetniški ljudje novejšega časa, npr. MaLi Itrezija iz Kalkute in pater Josef Ke nten ich, ustanovitelj schön stattskega gibanja v Nemčiji, imenovali Božji molk. Toda nenadoma se pot pred nami zjasni in vse se pokaže v lepši luči. Nekaj takšnega se je zgodilo v leti h 1909-19?!, ko seje Slovenija demokratizirala in se kot po čudežu osamosvojila, saj pri tem niso tekli potoki krvi, kot se je dogajalo drugod po bivši Jugoslaviji. Tedaj so v odločilnih trenutkih Slovenci znali stopiti skupaj in verjamem, da bodo to storili še kdaj v bodoče, ■ * - računajoč Ludi na prej omenjeni blagoslov. Tako se bo sedanja razklanost polagoma ublažila, Da tega procesa bo lahko prišlo še z zgoraj omenjenim uravnoteženjem informacij, z molitvijo in z dobri m i zgledi. Kamenček v ta mozaik bi najbrž lahko prispevali tudi naši povratniki iz Argenline, ki so v veliki večini pošteni in zavedni Slovenci. Kako pa ocenjujete današnji utrip slovenske skupnosti, kateri pripadale? Kako se je ta razvila, spremenila ob samem problemu jezika, kakšen je po Vašem najpoinemirnejši izziv, pred katerim so Slovenci v Argentini? h*- Sedanji pripadniki slovenske skupnosti v Argentini se trudimo, da to, kar smo prejeli od staršev in starih staršev, peljemo naprej. Ohranjati slovensko identiteto več kot 10-000 km daleč od matice ni tako preprosto. Vendar se da danes ta razdalja precej skrajšati Z uporabo interneta, socialnih omrežij in še z drugimi sredstvu ki jih nudi računalniška tehnika. Problem rabe slovenskega jezika seveda obstaja, je velik izziv, verjetno najpomembnejši, vendar naj glede tega povem, da naš maLerni jezik negujemo. Ta nega pa je odvisna predvsem od družin. Če se starši in sLari starši pogovarjajo z otroki v slovenščini, je vse lažje, Toda zdaj sli starši že pripadniki treLjc generacije slovenske povojne emigracije in si ne zatiskam oči pred dejstvom, da raba slovenščine včasih kar precej peša. Po drugi strani pa moram poudariti, da že vedno delujejo tedenski osnovnošolski sobotni slovenski tečaji v sedmih domovih v Buenos Airesu in okolici pa še v MendozL, mestu, nad katerim se dvigajo najvišje gore v Andih, vTli-aimanti na argentinskem Severu ter v oddaljenih lžarilochah (izg. E?arilofah), središču »argentinske Švice«. V Mendozi deluje tudi argentinski ¡-slovenska osnovna šola »Colcgio Anton Martin Slomšek«, ki je uradno priznana od oblasti. V Buenos Airesu in v Barilochah je vsaka dva tedna še slovenski srednješolski tečaj, ki ima od 100 do 120 slušateljev. Vsako leto abiturienti tega tečaja, ki smo jih kot skupino poimenovali Roj abiturientov srednješol skega tečaja - RAST, prihajajo julija na obisk v Slovenijo s podporo Urada vlade Republike Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zanje je ta piva stik s konkretna Sloveni® svojevrstna injekcija, ki pušča neizbrisne sledove. Prav tako se s pomočjo omenjenega Urada vsako leto januarja organizira v Sloveniji dopolnilni tečaj za učitelje slovenskih zdomskih šol. j užita polobla in z njo Argentina je na vrsti vsake dve leti. Matična Slovenija je poskr- bcla tudi, da je na filozofski fakulteti UBA kakor na hioz.ofski fakulteti Državne univerze v mestu La Plata (Universidad Nacional de La Plata) - La Plata je večje mesto kakih 55 km jugovzhodno od G Líenos Airesa - lektorat za slovenski jezik. Pouk se vrši na več stopnjah, slušateljev pa je od 25 do 3U, kar v naših razmerah ni niti tako malo. Povedali j c tudi treba, da se zadnja leta zlasti v domovih v Rúenos Airesu in okolici mladi radi lotevajo št udiranja kar zahtevnih dramskih tekstov slovenske ali svetovne literature v slovenščini. Te potem predstavijo najprej v Lastnem domu in nato na gostovanju po drugih domovih. Študiran je taksnih tekstov in njihovo podajanje pred občinstvom pa sta odlična vaja, kot je že bilo rečeno v odgovoru na enega od prejšnjih vprašanj, za poznavanje in utrjevanje znanja slovenščine. Opozoril pa bi še, da je Ludi pri tistih izmed nas, ki ne govorijo več tekoče slovensko, opažati veliko zanimanje za lastne korenine, Preteklega 13. marca je bil izvoljen za papeža buenosairešlii nadškof in kardinal jorge Mario iíergoglio (izg. Horhe Marjo íkrgógljo). Ali ste se osebno kdaj srečali z njim? Novi papež dobro pozna slovensko skupnost V Argentini, kot med drugim dokazujeta uvodnik in članek Papež je prišel od daleč, ki ju je 21. marca L. 1, objavila Svobodna Slovenija, tednik slovenske povojne emigracije v Argentini. Kako je sploh odmevala izvolitev argentinskega papeža med vami? Ob obisku msgr. Ambrožiča v Buenos Airesu leta 1999. Z leue: mvrgr. Jože ikerbec, kardinal Alojzij Ambrožič, tedanji buenosaireiki nadškofJorge Mario Bergogiio in tir Jure Hode, sedanji delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. (Foto: M, Vombergorj ►*- Osebno se sicer ne poznava, ker ni bilo med nama neposredne komunikacije. Ker pa je bil on kot buenosaireški nadškof najvišja avtoriteta prej omenjene katoliške univerze UCA, sem se z njim srečal v manjših skupinah ob raznih prireditvah, na katerih je bil navzoč. Ni pa bilo lahko v lakih primerih priti v stik ?. njim, ker se je, čeprav najvišja avtoriteta, vedno »nazaj držal« in ohranjal striktno nizek profil, kot da hi hotei ostati neopazen, kar soglaša z vsem, kar je bilo o njem povedanega v tem času v zvezi s ponižnostjo in skromnostjo v javnosti. Glede poznavanja pa lahko dodam, da sem že v preteklosti prebral, sedaj pa seveda ponovno pregledal nekaj njegovih spisov teološke in širše filozofske vsebine. Vse je zelo temeljito in zgoščeno pisano, kar odgovarja njegovi solidni jezuitski formaciji. Seveda pozna slovensko skupnost v Argentini, a kontakt je bil vzpostavljen predvsem s slovenskim dušnim pastirstvom. Glede odmeva med nami pa je bila seveda njegova izvolitev presenečenje, čeprav se je že ob izvolitvi Benedikta XVI, nekaj govorilo o njem. Kljub temu da smo vedeli, da Duh veje povsod in po svoje in da se Lahko zgodi karkoli, si nismo mogli misliti, da bi resnično prišel čas za papeža z južne poloble. lJa je očitno napočil pravi trenutek, starogrški kairos, in smo že v novi dobi, v katero stopamo z velikim upanjem. Za konec pa še nekoliko bolj osebno vprašanje. V dr užini F Inkov ih vas je šest bratov in sester. Tinje, Na letošnji Prešernovi proslavi v Cankarjevem do/iru v Ljubljani. Leve. na odru Gallusove dvorane Marko in Bernarda Fink fer dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU, ki je bil govornik na proslavi In je tudi delil priznanja. Zgoraj: ¡rargenjimkk prejemniki letošnjih Prešernovih nagrad, in s ker t leve iternflrdd Fink, Mc?ri(ci F ink In Zorko Simčič, (Foto; Družina) in sicer Bernarda, Marko in Veronika, se profesionalno ukvarjajo z opernim petjem in so dosegli res velike uspehe na raznih odrih po svetu. Bemarda in Marko sta tudi že drugič nagrajenca Prešernovega sklada, Kaj pa Vi ter sestri Marija in Helena? Verjetno ste vsi trije nadarjeni za glasbo. Sc ji kaj posvečale? Čemu pa pripisujete takšen uspeh svojih prej omenjenih sester in brata? Lahko rečem, da smo vsi bratje in sestre nadarjeni za glasbo- 'Ib izhaja iz družinske tradicije tako po mamini kakor nekoliko bolj izrazito po očetovi Strani. Tri očetove sestre, Marija, Neda in Marta, so še pred odhodom iz Slovenije nastopale na Radiu Ljubljana kot Tercet sester Fink. V Argentini se jim je pridružil oče in tako je iz Terceta nastal Kvartet Fink. V družini smo kot otroci veliko prepevali s starši, ob tem pa smo bili tudi člani raznih zborovskih sestavov. Danes neprofesionalni pevci v družini pojemo pri kakem cerkvenem pevskem zboru ali v družbi s prijatelji. V zvezi z iMarkom, Bernardo in Veroniko pa je treba poudari Li, da so najprej peli pri kakem slovenskem zboru, Nekateri izmed teh so bili kvalitetni in še danes je tako, kakor dokazujeta nedavni turneji Mešanega pevskega zbora San Justo in Slovenskega mendoškega okteta po Sloveniji in v zamejstvu. V pevski talent, ki so ga nekako podedovali, pa so brat in sestri vložili res veliko napornega študija in prav toliko ali pa še več truda. Šolali so se tudi v Teatru Coldn v Buenos Airesu, ki je najpomembnejša gledališka hiša v Argentini in morda v Južni Ameriki, saj se mu včasih pravi kar južnoameriška Scala. Nato SO se še izpopolnjevali pri raznih mojstrih v Evropi in vse to delo se jim je bogato obrestovalo. umetnost na Slovenskem Mojca Polona Vaupotič Ivana Kobilca skozi paleto življenja in dela (1. del) Devetnajsto stoletje je bilo v umetnosti sijajno, a polno slikarskih nasprotij, da še danes marsikdaj nr povsem jasno in pregledno. Mnogi raziskovalci, Iti ustvarjajo vodno nova odkritja teoretičnih konceptov, oblikovnih, snovnih in vsebinskih, se usmerjajo v to, da bi v ta dognanja ujeli velikansko Slikarsko produkcijo tega časa, jo zadovoljivo uredili ter etike tirali, da bi se v vsem ustvarjenem lahko gibali. Predvsem druga polovica 19. stoletja je pozna la d ve smeri Limet n osti: prva je bila h olj uradna, priznana, druga pa nasprotna, revolucionarna ali zgolj odklonilna. Prva je uživala vso podporo meščanske družbe, ki je v Lem slikarstvu prepoznavala sebe in svoje programe. V njeni lasti so bile sole, uradna razstavišča in muzej i. Tud 5 m od e rna u rmetn ost se j e la hko u ve Ij av i la i n se prebila do občinstva le po komunikacijskih kanalih, nad katerimi je gospodovala uradna umetnost; a svoj stil si je ustvarjala le s težavo in provizorično. Pomembno je le, daje umetnostna smer, imenovana necr/rzem, postala sprejemljiva tudi za salone in javne naročnike, pri čemer pa vsekakor ni manjkalo občasnih konfliktov, Tako je javnost odprla umetnosti prosto pot, Realistično slikarstvo je obvladovalo zadnjo tretjino 19. stoletja in čez, medtem ko so se rojevala nova spontana in programska gibanja, od impresionizma dalje, tako da so komaj ustvarjalci sami ter redki teoretiki, ki so jih spremljali. prepoznavali njihovo kontinuiteto in perspektivo. Šele v 20, sto letj u so se spremeni be zli le v eno reko, ki je odplavljala stari svet. Slikarka Ivana Kobilca je pripadala temu meščanskemu svetu in njegovemu realizmu, vanj pa je vključila tudi delček slovenske kmečke resničnosti. Dosegla je priznanja na pomembnih evropskih razstavah ter s svojim ustvarjanjem dopolnjevala mozaik slovenske umetnosti s svojim evropsko kultiviranim realizmom. V njem je le malo uradne umetnosti in še to ni najboljši del Ko-bilčinega slikarstva,davnina njenega slikarstva pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, kije ovrednoti la individualnega človeka kot vreden slikarski motiv, samega ali povezanega z okoljem ali z naravo. Evana Kobilca se je rodila leta iSSl v Ljubljani, Imela je še dve sestri, Ivano In Fani, ter dva brata, Ivana in Josipa. Obrtniška družina je Imela trgovino v Špitalski ulici, v Kordlnovi hiši. Ivana je obiskovala Osnovno in meščansko šoio pri ur-šulinkah v Ljubljani, kjer se je prav tako učila tujih jezikov ter hitro pokazala svoj talent za risanje. Tako je pričela redno obiskovati »povprečno« slikarko Ido Kuni, hčerko slikarja Pavla KilnEa, kjer je risala po njegovih študijah ?n kopijah. Žal pa njene prve risbe ■ predvidoma jih je bilo okoli 200 - niso ohranjene. Ko je ivana Kobilca štela šestnajst let, je spremljala svojega oče La po opravkih na Dunaj. Tam J e imela možnost, da si je ogledala galerije ter slikarske razstave in, kot pravi v svoji biografiji, ■»tokrat sem zatrdno sklenila, da postonem sltkarkn«. Tri leta kasneje je tako sama ponovno odpotovala na Dunaj, kjer seje v lastnem interesu izobraževala s kopiranjem starih mojstrov v galeriji Umetnostne akademije. Že tedaj je izbirala motive, ki jih je kasneje uprizarjala vse življenje. Slikarji 19. stoletja so namreč bili zavezani naravi, portretom, krajinam, tihožitjem in različnim figuralnim kompozicijam v inte-rijerju ali v naravnem okolju. Kobilci so bila za vzgled še posebej blizu tihožitja holandske slikarke Rachele Ruysch, portreti Tintoretta tet žanri Davida Teniersa, Ob njenem vadbenem vzdušju ji je bil v veliko pomoč ku stos galerije Daniel Penther, ki jo je prav tako seznanil s takrat že znanim slikarjem Hansom Makartom. V istem obdobju pa sta na Dunaju ustvarjala tudi slovenska slikarja Janez Šubic in Ferdo Vesel, s katerima je Kobilca sklenila tesno vezo na področju ustvarjanja. Jeseni leta lBfil je Ivana KobiTca z veliko vnemo odpotovala v Munchen, ki je bifo takrat srednjeevropsko središče, a se ji je zaradi pomanjkljivih spričeval uspelo vpisati le na Šolo za umetno obrt. Vendar je že naslednje leto postala učenka Aloisa Erdtelta, slikarja portre tov in žanrov, ob tem pa je prav tako obiskovala tečaj Ivana Kotvica UMETNOST NA SLOVENSKEM, kiparja Fretlericka Rotha za anatomsko risanje. V sedmih letih, kijih je prebila v Erdteltovem ateljeju, je prav tako zgradila svoje solidno, v temno rjave odtenke potopljeno ateljejsko Izbo na Kaulbachstrasse. Vrstile so se predvsem študije glav in nekaj doprsnih portretov, ki jih je razen redkih Izjem podpisovala le z začetnico, da bi ob priimku prikrila svoje žensko ime. Počitnice je Kobilca najraje preživljala v domovini, v Podbrezje na materinem domu. Tukaj seje srečevala tudi s prijateljico slikarko Rozo Pfafinger, s katero sta se že pred tem spoznali v Miinchnu. Prav tako je veliko hodila po Gorenjskem, v družbi s Ferdom Veselom terz veterinarjem in zbiralcem starin, Josipom Sadnikarjem. Na teh poteh so jo prevzeli motivi In posebnosti Iz domačega kmečkega življenja, ki jih je sproti upodabljala. Ivana Kob i I ca p a s i je za s voje u stva rja I ne teme i zb rala portret, tihožitje ter figuralno kompozicijo. V njenem slikarstvu venomer prevladuje vezanost na zemeljski svet ljudi in predmetov. Pri sakralnih in alegoričnih po dobah je bila njena ustvarjalna sposobnost zelo šibka, in čeprav jo je motivika privlačila, je bila zunaj dosega njene v stvarnosti ujete umetniške osebnosti. Med letoma 1886 in 1888 je slikarka Kobilca ustvarila nekaj izjemnih del, ki izvirajo iz tedaj žive meščanske zavzetosti za narodno izvirnost ter iz lastnih spoznanj. To sta deli Holandsko dekle z nacionalnim pokrivalom iri Citronaj, v domačem »belem ošpetiju«; sledila je prav tako prva žanrska kompozicija v temačnem okolju Babica z vnukinjo in potem še Kofetarica, s katero je tudi za k lj učila svoj m u n chensk i»te m ni« ča s. S tem I deli seje tudi prvič predstavila na javni razstavi v Kustlerhausu na Dunaju. Zgoraj: Kofe norica. Spodaj z levg: Holandsko dekle in Študija dekliške giave. In v čem je bil Čar Kobilčinega iniinchenskoga *te-mnega čopiča«? Gre predvsem za sam način njenega slikanja. To je skupina temnih, predvsem portretnih glav, včasih tudi gornjih delov teles, na katerih je ves iz raz osredotočen na osvetljenih obrazih. Na njih je moč opaziti rahlo sled osenčene melanholije ali pretresljivih oči, morda tudi razoran obraz ali bežen nasmeh. Ce se nekoliko bolj osredotočimo na njeno žanrsko pojmovano Kofetarica, opazimo, da kljub pozi model ne deluje togo- Napolnjen je namreč s tremi svetlob no poudarjenimi deli ter s temno površino; hkrati pa Z življenjem, ki je skoncentriran na izredno privlačnem starkinem obrazu. Njena skodelica nas celo spomni na Almanachovo poslikano posodje Iz 17. stoletja, saj izredno izstopa rjavkasta barvna skala. Vendar je v Kobiliini potezi zajeta izredno mehka in čustvena poteza, V barvi in potezi se namreč čuti izbran pri dih ženske roke, Morda si ob term nemudoma zastavimo vprašanje, zakaj Kobilca ni razvila krajinske motivike?Tudi ostali slovenski umetniki tega obdobja se namreč niso pretirano oklepali krajin, čeprav je bila krajina rdeča nit za odkrivanje resnične, od človeka neodvisne narave, Pravi odgovor bi najbrž bil, da je tedaj na vrednostni lestvici stala krajina niže kot figuralna podoba. Za Kobilčino slikarstvo je predvsem zna čil na konstantno omejena prostorska sugestivnost slik, Ateljeji je pomenil red, zbranost, mir, varnost in samoto, medtem ko ji je slikanje v naravi prinašalo mnogo drugih nepredvidenih nevšečnosti in težav. Naslednja izmed slikarkinih značilnosti je prav tako prevladujoča statičnost figur, ki je istočasno povezana s problemom prostora. Kobilca je namreč redkokdaj dosegla sproščeno in naravno razgibano figuralno kompozicijo - med te sodi slika Otroci v travi. Sama tradicija in šolanje v času realizma je namreč narekovalo odpor do gibanja protagonistov, ki zapleta linije in samo kompozicijo, iz tega pa je sledilo, da so tudi dela ostalih soustvarjalcev ostajala bolj mirujoča in tostran mejne črte, zajete v bolj umirjen ritem hgur.Temu slogu je sledilo tudi Kobil-čino delo iz leta 1889, ko je ustvarila nekoliko svetlejši Portret sestre Pcrnv. Na njem je prvič upodobila figuro v celi postavi. (se nadaljuje} M ¡tanka Dragar jablana Zasadil je ded ob vnukovem rojstvu sadiko jablane za radost, hlad in igro prvemu vnuku. Rasla je jablana ob malčkovem smehu in joku. K igri ga je klicalo njeno šumenje in varovat hlad žgočega sonca. Rasla sta deček in njegova jablana. Starat seje ded in kot je prav, naborniku pripravljat veselje. S pozivom za vojsko, a poln upa na vrnitev, odšel je mladenič v neznane kraje. Četrtič že listje odpada in nabrekajo brstiči za spomladansko, sveto veselje. Bujno raste jablana, da prva zagleda prijateljev prihod. Od zimske zmrzali izže to jabolko zaman pričakuje vojakove dlani. Ostal je nekje, na nekem bojišču, v neznanem kraju, v hladu tuje jablane. ZGODOVINA CERKVE V NAŠIH KRAJIH Mira Cencič Duhovniki v tomajski fari (i.del) Kdaj je Tomaj postal versko središče svojega okolja, ugibajo kronisti in zgodovinarji. Vsi so si enotni; da je zelo staro. Tržaški zgodovinar Kari-rller domneva, daje bila vTornaju cerkvena občina že v e, ali 9. stoletju, in sicer prva cerkvena občina zunaj tržaškega obzidja. Materialni dokazi pričajo, da je bilo pri stari farni cerkvi sv. Petra in Pavla pokopališče že v 7, stoletju, saj so bili tu najdeni skeletni grobovi Iz tega časa. V naših krajih so se podeželski plebani postavljali vil. stoletju in so se okrog leta 1150 stalno umeščali na župnije z župnijskimi beneficijami. Takrat je bil Tomaj last oglejskih patriarhov, ki so odločilno vplivali na nastajanje trdnejše farne organizacije v 12. stoletju. Morda je takrat nastala v Tomaju pražupnlja kot kapiteljska last. Trden posreden dokaz o obstoju to majske ga duhovnega središča pa je omemba to-majslkega prezbiterja leta 1272. Dokaz o obsegu tomajske pražupnije pa je dokument iz leta 131 d. Ta škofijski akt določa, da postane Tomaj samostojna plebanija s farnimi mejami, stalnimi dohodki, umeščenimi plebani in pomočniki; da je last tržaškega kapitlja in da so zato tomajski plebani hkrati kanoniki, člani tržaškega škofovega ¿bora. Tomajski pleban je imel pravico do kvarteža od kmetov iz naslednjih vasi, ki so spadale v tomajsko faro; Dutovlje, Kazlje, Skopo, Ponikve, Avber, Gradnje, Dobravlje, Uto-vlje, Gradišče (sežansko), obe Brdi, Sepulje, Križ, Šmarje, Repen, Voglje, Vrhovlje, Kopriva, Krajna vas, Brje, Godnje, Kreplje,Trnovka {vas, kije ni več) in Sagragan (naselje, za katero ne vemo, kje je bilo). Dokument omenja tudi umrlega tomajskega ple-bana, kar je dokaz, da je bil že pred letom 1316 v Tomaju stalno naseljen- Od leta 1272 do danes je znanih 40 omemb in imenovanj duhovnih voditeljev tomajske fare, ki so se v različnem času imenovali; presbyteri, plebani in župniki, V navedenem številu niso všteti pomočniki, kaplani, ki so bili v veliki tomajski fari v nekaterih obdobjih tudi po štirje, zanje so bile v vasi poleg prostornega župnišča tri kaplanije, ki stojijo še danes. Vsi ti duhovniki so pomembno vplivali na življenje v veliki fari, saj je biia cerkev dolgo obdobje, vse do 19. stoletja, na podeželju edina organizirana sila in duhovniki edini pobudniki in usmerjevalci duhovnega življenja, kulture in izobraževanja. Za to j e bilo v določenem kraju za duhovno rast faranov pomembno, kdo je bil in kakšen je bil njihov duhovni voditelj. Nekaj o tem zvemo iz zapisov o njihovem življenju, hi krati nam podatki o njihovem delu in življenju povedo marsikaj o družbenih razmerah, cerkveni organizaciji, odnosih med duhovniki in o njihovi vlogi v določenem zgodovinskem Č35U- Podatke o tomajskih duhovnikih v davnih časih, ko še ni bilo farnih zapisov, zvemo po zaslugi neutrudne ga župnika Albina Kjudra, ki je neprestano brskal po starih arhivih in dokumentih, jih prevajal iz latinščine in lastnoročno prepisoval v zvezke. Največ dokumentov je bilo objavljenih v periodičnem glasilu Archeo gafo Triestino v letnikih od 1377 do 1 BB2. Tako so nam znani posamezni podatki o tomajskih plebanih od 13, stoletja dalje. V prvem obdobju, od leta 1272 do leta 1462, to je v 190 letih, so bili v raznih listinah in raznih okoliščinah tomajski duhovniki omenjeni desetkrat, včasih z imenom, včasih pa brez njega.' Leta 1462 je Tomaj posta! župnija in njeni duhovni voditelji župniki. Iz burnega časa, ki je temu pomembnemu dogodku sledil in trajal več kot 150 let, vemo zelo malo. Znana župnika sta le dva,? Leta 1624 je začel župnik Gašper Švagelj pisati matrice in kroniko, kar 50 nadaljevali vsi njegovi nasledniki. Od takrat so znani podatki o vseh tomajskih župnikih in župnih upraviteljih. Od prvih rednih zapisov do danes, to je v slabih 400 letih, se jih je z vrstilo 23.1 2 3 1 Tomajski piaban, brez imena,omenjen 1272; presbyterUS M arin us, 1276; Leon deTomay, 1304; kanonik Bertold o, ple-ba n v Tomaj u do 1316; kanon ik Mel h ior, 1316; ka non ik Ra j-mondino, njegov pomočnik, 1316; don Pasqualede Nlblis, 1325; fileban Juany (Janez), 1331; tomajski pleban, neimenovan, T394;pleban Matej, Andrejev sin, 1424; Just $utta, Martinov sin, 1426; Simon De Pari, 1446. Anton de GoppO, 1446-1452; neimenovani pleban, ki je postal prvi tomajski župnik, 1462. 2 J oanez Cergneus (Janez Černe), 15 36; Joa nez 5 ¡gaz, 1594. 3 Gašper Svagelj, župnik, 1624-1629;JakobKntiaJ,apostolski protonotar, 1629-1640; Elija GaizarolIr, generalni vikar, 16401661; Fia nc Locatelli, genera In i vi kar, 1661 -1663; Otto Hanibal Eggb, župnik, 1663-1713; Franc Rome,apostolski protonota r, 1714-171 S; Ja nez Slokoviz, župni k, 1713-1736; Jožef Slokoviz, župni upravitelj, 173(H 732; Ravel Klapše, apostolski proton ota r, 17 32-1772; J akob d e GaLus, župni k. 1772-1788: Valenti n Macare I, župni ti pravitelj, 17SS-1790; A nton Du;m ič. arh id iakon, 1790-1S21; Jožef Kre bath, župni k, 1821 -1 €¡30; Anton Ukmar, dskan, 1831-1874; Janez Narobe, župni upravitelj. Zaradi poznavanja razmer v starodavni cerkveni organizaciji je vredno natančneje predstaviti vina in okoliščine, v katerih so omenjeni tomajski dušni pastirji. Prva poznana omemba tomajskega plebana je v listini v latinščini z datumom 23. septembra 1 272 (Arche-ugrafoTriestlno, vol. 6, 1878, str. 2-3), v kateri notar sv. tržaškega dvorca Dominik po naročilu tržaškega škofa Harlonga določa, da tomajski pleban plača 4 veronske krone, ki jih mora izročiti v 18 dneh po prejetju opomina, pod kaznijo izobčenja. Iz listine z datumom 19. avgusta 1272 je razvidno, da je pristojbina namenjena za prokupacije, to je za dvorce državnih uradnikov v Benetkah, in jo mora tržaški škof po naročilu papeževega delegata zbrati v višini 15 »marcas srisacenses« v roku enega meseca. Tomajski duhovnik »presbyterus M a rin us«, je naveden v neki listini z dne 18. marca 1276, ki jo navaja dr. Kandier v Códice diplomático Istriano It. Istega leta, to je leta 1 276, je tomajski duhovnik Marinus omenjen še enkrat {Jožef Kavčič, Pove st ni ca tržaške škofije, rokopis), in sicer v pritožbi, ki jo je tržaški škof Harlong (Harlon-gus de Visgon, v Trstu v letih 1262-1282) poslal papežu zoper koprskega Škofa Popona, ki je krivično podpiral nekega svojega sorodnika, Bernardina, ki daje že veliko hudega storil, med drugim tudi ujel tomajskega duhov nika Marina in ga osebno obdeloval s pestmi. Leon de Tamay se omenja 30. novembra 1304 kot priča pri dogovoru v neki množični skupnosti v Trstu. Pleban v To maju in kanonik v Trstu Berto Ido je omenjen v listini z datumom 11. maja 1316, ki govori o pravicah do dajatev v veliki tomajski fari in umešča novega plebana namesto pokojnega Bertolda. Iz tega je razvidno, da je pokojni Bertolde deloval vTomaju največ do leta 13)6. Tržaški kanonik Melhior je bil postavljen za tomajskega plebana {pro plebe Thomay) v ustanovni listini tomajske plebanije H, maja 13115. Tržaški kanonik Rajmondino paje bil v istem dokumentu določen kot 1874-1877,-Urban Golmajer, častni kanonik, 1377-1894; IV„j-tija Sita častni kanonik, 1394-1923; Adolf Simonič, župnijski upravitelj, 1923-1924; Atbin Kjuder, apostolski administrator, 1924-1967; He ima n Srebrn Ič, župnik, 1967-19S0; Ciril Gej, župnik, 19S0-1982; Ivan Furlan, župnik, 1932-2006; ud letaŽOClfi je župni upravitelj gospod Vasjan Kecojevič. ZCOnOVIIMA C8RKVC V NAŠIH KRA|IH Prva tomajsko farna cerkev sv. Petra In Pavlo znotraj obličja tabora, lir so ga podrli leta 1894. Risbo je po opisu očividcev izdelal Jože Macatol. (župnišče Tomaj) klerik, njemu v pomoč. Dokument se nahaja v arhivu tržaškega kapitlja. Don Pas q na le de Niblis, ki se omenja kot »Plevama de Tomay« že 9 let po umestitvi kanon k a Melhiotja, nastopa kot priča v neki pogodbi, ki se je sklenila 15. julija 1325 v zakristiji Matere Božje Velike vTrstu. Pleban Joany (Janez), sin tržaškega kirurga Frančiška, je omenjen 2. J unija 1331 v dokumentu o njegovi umestitvi za tomajskega plebana. Umestil gaje tržaški škof Pa* de Vedano »pro piebe Tomay«. Istočasno tudi delegat »ca n o niču m«. Brez imena se ponovno omenja tomajski pleban in tržaški kanonik leta 1394, in sicer zaradi spora med duhovniki. Zato je tržaški škof Henrik IV. sklical dne 4. februarja 1394 škofijsko sinodo, na kateri je bilo kaznovanih 6 tržaških kanonikov in župnikov; v H m novica h, Košani, Predloki, Rotu in Tomaju.Tomajski pleban jc bil kaznovan z vsoto 100 lir, a ni navedeno, zakaj'. Že isto leto pa so škofovi nasprotniki zatožili tržaškega škofa pri papežu in papež gaje premesti) v Pičan v Istro. Iz pisma papeža Martina z dne 13. novembra 1424 zvemo, daje bil gospod Matej, srn Andreja izTrsta, pleban vTomaju, Kandidat za novega tomajskega plebana pa je bil Just Sčitta. V tem pismu je dal papež navodiia, naj kanonik in arhidiakon v Trstu Krištof izpraša In natančno preizkusi usposobljenost kaplana pri Sv. Justu, Martinovega sina Justa Sutta, in ga ustoliči za plebana cerkve sv. Petra in Pavla vTomaju (da Thomay) Ta je bil, kot je sporočil papežu pooblaščeni izpraševalec Krištof, resnično umeščen v tomajsko cerkev 13. februarja 1426. Ta pleban, «Don Giusto (Just) Suita, ex kapelano del Duomov, se ponovno omenja kot priča pri nekem dogovoru dne 12, aprila 1423, Navedeni primeri, kov postopek umeščanja posega sam papež, potrjuje, kako pomembni so bili tomajski plebani. Tomajski pleban in istočasno tudi kanonik je bil do leta 1446 Simon de Pari, Za njim je izpraznjeno mesto zasedel kapiteljski dekan Anton de Goppo, Podatki o teh dveh tomajski h župnikih so navedeni v listini, napisani v latinščini z dne 12. oktobra 1446, ki jo hranijo v kapiteljskem arhivu. Listina je nastala, ko je škof Nikolaj de Alegardis z aktom izročil tomajsko župnijo in župnijsko cerkev sv, Petra in Pavla v Tomaju v last škofijski skupnosti {stolnemu kapitlju) za vse bodoče čase, Na seji sta bila navzoča med drugimi tudi Simon de Pari in Anton de Goppo. Na tej listini je zabeležka, da se tomajski pleban, kanonik Simon de Pari, umesti na župnijo sv. Grizogona v Pirpanu, kapiteljski dekan Anton de Goppo pa za plebana v Tomaj. Ljudstvu naj ga predstavi gospod Jurij, vikar v Predloki. (se nadaljuje) Antena Srečanje v Kobaridu V Kob a rid u je bita 1 fl, jami a rja že 43. novoletno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine Ir Posočja. Slavnostna govornika sta bila takratni predsednik slovenske vlade Janez. Janša In migr. Marino Qualizza. G uj o nova priznanja so letos prejeli zborovodja in skladatelj David Clodig, župnik Renzo Calligaro iz Barda in župan iz Ti pa n* Elio fiarra. Avtobiografija Franceta Bernika Slovenska matica je pod naslovom Kronika mojega življenja v dveh debelih zvezkih (611 in 533 strani) objavile avtobiografijo nekdanjega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, urednika Zbranih dei slovenskih pesnikov in pisateljev, uglednega literarnega zgodovinarja ir kulturnega delavca prof. dr. Franceta Bernika. Jože Velikonja devetdesetletni k V Združenih državah Amerike, kamor se je iz Trsta preselit leta 1955, je 17. aprila praznoval 90. rojstni dan priznani geograf prof. Jože Velikonja:, v eden izmed M otrok pi- satelja Nar te ja Velikonje. ""K Profesorja Velikonje se v spominjamo njegovi šte- vifui dijaki, saj je od leta 1947 do leta 1955 po uče-val zgodovino in zcmlje-/ pis na slovenskih šolah v Trsta. Tu je napisal tudi več učbenikov, kijih je za slovenske šole izdala 'Zavezniška vojaška uprava. Leta 1955 se je z ženo Matildo Hus izselil v ZDA, kjer se je najprej zaposlil kot ročni delavec, fewiiffw pa se je posvetil znanstvenemu raziskovanju in poučevanju na raznih šolah v ZDA, najdlje v Seattlu. Danes živi v ,\Teiv Yorku, Profesor Velikonja se je študijsko posvetil raziskovanju imigracije S/ovencev in Italijanov v ZDA, o čemer je veliko pisal. Leta 1971 in 1984je predavat na študijskih dnevih Draga, zvesto spremlja naše delo in ga tudi porini™. Bitje ustanovni član Society for Siovette Studies in je redni član številnih sfrokupiij/i organizacij. Prof Velikonji želimo še na mnoga ustvarjalna letal Spomenik Josipu Vergiimelij V kraju Lumezzane pri Brescii so 13. januarja odkrili spomenik partizanskemu komandantu Josipu Ve rgmelli, ki seje rodil 17,avgusta 1906 v 5v. križu pri Trstu, fašisti, ki so ga ujeli in mučili, pa so ga 10. ja n uarja 1945 ob pouku su bega tam ustrelili. Na slovesnosti sta nastopila tudi zbor Vesna iz domačega kraja In govornik Dušan Kalc. Napis na spomen i ku je v ita I ijs n ščin i in slovenščini, Josip Varginella - Alberto je bil na koncu komandant 122. udarne brigade Garibaldi, Italija pa mu je podelila srbrno kolajno za vojaške zasluge. Fašisti so ga zaradi podtalnega dela aretirali že kot 17-1 etn ega delavca. Pozneje seje zatekel v Jugoslavijo, Francijo in Sovjetsko zvezo, kjer je v M o $ kvl ob i skoval pa rt IJ ske šole. Ma strani repubIikancev se je bcmI v Špa-n i ji, po izbru h u voj ne pa je bil političn i komisar In komandant francoskih partizanov na območju Lyona. Po padcu fašizma je boj nadaljeval v Piemontu in Lombardiji. Marko Kravos 70-letnik Tržaški pesnik Marko Kravos je 16. maja praznoval 70-letnico. .Založništvo tržaškega tiska mu je ob ži vi jen jskem j u b i I eju tiska lo novo pesniško zbi rko Sol rta jezik Šale su I la iingua. Prevode v italijanščino so oskrbeli Darja Beloccbi, Roberto Ded en aro in sam avtor, spremno besedo pa je napisal Juan Octavio Prenz. Mladinska knjiga pa je Kravosu izdala antologijo V kamen, v vodo. Sto svojih pesmi je izbral sam avtor, spremni esej je prispeval Peter Kolšek, risbe pa Klavdij Palčič. AIsofl Oskar Simčič delno upokojen Priljubljeni gor Iški duhovnik msgr. p rof. Oskar Simčič, ki je 4. maja ob hajal 87. rojstni dan, j e pred kratkim po 27 letih zapustil službo kanclerja goriške nadškofije. Ostaja pa škofov vikar za slovenske vernike. ANTENA UMRLA JE PISATELJICA IVANKA HERGOLD V Trstu je 23. maja umrla pisateljica in šolnica Ivanka Hergold, Rodila seje 27, avgusta 1943 v Gradišču pri Slovenjem Gradcu, V Ljubija ni je diplomirala u sloven- ščine in angleščine ter načela objavljati Sodobnosti, Dialogih, Kapljah in drugje. Po poroki s pesnikom Markom Kravosom se je leta 1972 stalno naselila v Trstu in se uveljavila kot pisateljica, lektorica, gledališka ustvarjalka, kritičarka. Nekaj let je poučevala no naših šolali in na univerzi v Vidmu. Svoje leposlovne knjige je objavljala tako v matici kot v Trstu. Leta 1971 je izšla zbirka črtic Pasja radost ali karkoli, sledile so knjige Beli hrib (1973), D id o (1974), Vse imaš od mere (1974).. Nož in jabolko (1980), Pojoči oreh (1983) in Ponikalnice- Pa racels (20(38). Zadnja lota se Tiergoldova ni pojavljala v javnosti. 1 SO-LETNECft ROJSTVA MSGB, IVANA TPiNKA Ob isa-3etnici beneškega buditelja, duhovnika, pisatelja, politika in profesorja m igr. Iva no Triu ka (IH63-1954) Sta obilna Sov udu ja in KuJturno društvo lva.n Tri n ko iz Čedada priredila več pobud. Dne 18. maja so se ga spomnili najprej pred grobom na pokopališču pri rojstni vasi, nato SO mu na rojstni hiši odkrili spominsko tablo. V domači osnovni šoli sta bila še koncert in nagrajevanje udeležencev natečaju Pu sledeh Ivana Trinka. Nojevo peho V občinski knjižnici v Sovodnjoh so 19. februarja predstavili knjigo kulturne delavke prof. Lelje Rehar Sancin Nojevo pero. Prva ¡¿daj e Je pri Založništvu tržaškega tiska izšla že lani ob avtoričinem 90. rojstnem dnevu. Gre za zbirko življenjepisov 41 primorskih žena, rojenih pred letom 1900, Id sn ie uveljavile na različnih področjih. Moj oče - CflNi BRAT Hčerka »črnega brata« Ivana Gašperčiča [1913-69) Tatjana Malecje očetu, ki je bil preganjan pod fašizmom, interniran pod nacizmom in spet preganjan pod komunizmom, tako da seje, bolan zaradi kriminalnih "Zdravstvenih poskusov ir v taborišču zatekel v Italijo, posvetila knjigo poezij Odstiranja, V samozaložbi j o j e izda la v Kopru na 243 straneh s spremnima besediloma, ki sta ju napisala Mira Cencič in Borut Petrovič Vernikov, Knjigi pa je priložena zgoščenka z naslovom Moj oče - črni brat. Obsežno besedilo kritično popisuje polpretekle razmere na Primorskem, narodnoobrambno delo,brezpravje pod različnimi režimi, življenje staršev in prednikov, zlasti očetovo trpi jen jo, in pa svoja doživetja. 300 -LETNICA TOLMINSKEGA PUNTA V Tolminu je bila 24- marca proslava Db 300-ietnici tolminskega punta. V režiji Marjana Bevka in po scenariju Zdravka Duše so uprizorili delo Nabrusimo kuse. Slavnostni gnvornikje bil prodsednikdržaveBorutPahor. £e 21. marca so v Tolminskem muzeju odprli razstavo Nad Gorico po pravico. Upor, ki seje začel marca 1713, je imel svoj krvavi epilog z usmrtitvami na Trav ni ku v Gorici a pril a 1714. NOVA ODGOVORNA MESTA V prvih mesecih tega leta je prišlo zaradi volitev in drugih političnih premikov do vrste pomembnih levosti. Po padcu Janševe vlade in osnovanju nove koalicije je v slovenski vladi kol ministrica brez Ustnice prevzelo skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vodenje za devn ega vladnega U rada predstavnica Pozitivne Sl ovenijo Tina Komel. Na mesto državnega sekretarja se je vmil predstavnik Socialnih demokratov Boris Jesih. Novi predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in posvetu pa je poslanec Slovenske demokratske stranke Danijel Krivec, Na predčasnih volitvah v italijanski parlament 24, in 25.februarja je bila vanj ponovno izvoljena slovenska tržaška predstavnica Demokratske stranke Ta mara Blazina, vendar tokrat v poslansko zbornico, in ne v senat. Pomem ha n ovast je tudi v tem, da je zdaj članica vladne koalicije. V Furlaniji Julijski krajini je na deželnih volitvah 21. in 22. aprila leva sredina premagala dotlej vodilno desno sredino. Med deželnimi svetovalci, ki jih je zdaj 49, in ne več 59, sta še vedno dva Slovenca, oba člana večine. Slovenska skupnost je v volil ni navezi z Demokratsko stran ko potrdila tržaškega deželnega svetovalca Igorja Gabrovca, ki je bil nato izvoljen za enega izmed dveh podpredsednikov deželnega sveta. Za Demokratsko stranko pa jo bil izvoljen tržaški občinski svetovalec Stefan Ukmar. Kot predstavnik ene izmed desnosredinskih strank je bil izvoljen še župan Iz Podutarte v Benečiji Giuseppe Šibo u, ki pa se i ma za »naefiško govorečega Benečana«. V novi deželn i vladi je tudi zu nanj a odbornica Lo ra da n n Pano riti, kije iz mešanega zakona in govori slovensko. Leuosredi us ki tržaški župan Casoti n i je za novega odbornika i menoval slovenskega podjetn ika Edija Krausa, U tržaški mestni vlad i ni bi lo 5lovencev vse od leta T9S8. Goriški pokrajinski predsednik Gherghetta pa je v svoj odbor, katerega podpredsednica je Mara Černič (Slovenska skupnost), na izpraznjeno mesto imenoval še eno Slovenko, Vesno Tomšič (Demokratska stranka). Do pomembnih premikov je pTišlo tudi na Koroškem, kjer sicer v primerjavi z italijansko ureditvijo veljaj o čisto svojska volilna pravila. Na podlagi deželnih volitev 3. marca so po 24 leti h dobili deželnega glavarja socialdemokrati, ki so osnovali koalicijo z Ljudsko stranko in Zelenimi. Med 36 dežel n i mr posla nci sta tokrat 2 51 ovenča r Zal ka Kuchli ng za Zelene [v večini) in Lojze Dolinar za Team Strem ac h (v opoziciji). Lahko bi bila z njima še socialdemokratka Ana Blatnik, ki pa je raje ostala v zveznem svetu na D unaju- Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm je 24. maja priredilet v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah celodnevni Jevnikarjev simpozij ob stoletnici rojstva šolnika, kulturnega delavca, literarnega zgodovinarja in urednika prof. Mariina Jevnikurja (1913-2004). S krajšimi referati so Lojzka liraluž, Robert Petaros, Vera Tuta lian, Zora Tavčar, Murija Pirjevec, Marija Cenda, Jože Horvat, Vilma Pu-rič, Zoltan Jan, Lida Turk, Marij Maver in Sergij Pahor osvellili zlasti Jevnikarjevo delo na univerzah v Padovi in Vidmu, njegovo zanimanje za zgodnjo slovensko pripovedno prozo, mladinsko književnost in zamejsko ter zdomsko književnost, urejanje Primorskega slovenskega biografskega leksikona, tnno-gostransko delo za Radio Trst A, vlogo pri Nagradi Vstajenje in v Društvu slovenskih izobražencev. Delovanje DSI pred iztekom sezone Zgoraj levo: pesnik Ivan Tavčar prejema nagrado Vstajenje: dojko Zupan, A\enka Pirnar, Niko Grafenauer in Boris Pahor o Zoranu iVJuiičli {zgoraj cfeSno.). Spada; telASijŠfflm/crtf Kikifltj Jaze Dežman, Štefka Vauhnik Mikluš in IvoJevnikar. Desno: Stanislav Rožman a elektrarni Kriko. Kulturni večeri v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici so se nadaljevali v aprilu in maju vsak ponedeljek. Prvi večer v aprilu je bil v ponedeljek, 7. aprila, ko so svečano podelili SO. literarno nagrado Vstajenje pesniku Ivanu Tavčarju. Nagrajenca in njegovo delo je predstavila prof. Neva Zaghet. Denarno nagrado je izročil podpredsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič, za glasbeni okvir pa je poskrbela pianistka Julija Kralj iz razreda prof. Tamare Ra že m pri Glasbeni matici v Trstu. Naslednji ponedeljek, 15. aprila, je društvo izjemoma pri redilo sreča nje s Krožkom za družbena vpra- sanja Virgil £ček v Narodnem domu v Ulici Filzi.Tema pogovora je bila Pol «stoletja samostojnega političnega nastopanja v deželi Furlaniji Julijski krajini. Slavnostni gost večera pa je bil pisatelj Boris Pahor. V ponedeljek, 22, aprila, je bila v Peterlinovi dvorani okrogla miza o slikarju Zoranu Mušiču ob izidu njegovega zbornika pri SAZU, O njem so I % , 'ijfa govorili Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Gojko Zupan in Barbara Dovjak. Svoje pričevanje o Mušiču je podaf tudi pisatelj Boris Pahor. Zadnji ponedeljek v aprilu sta DSf in Knjižnica Dušana Černeta posvetila knjigi spominov in razmišljanj dr. Miloša Vauhnika Pe-fau in dvaj-- seto stoletje. Na večeru so sodelovali avtorjeva hčerka Štefka Vauhnik ■j. Mikluš, direktor Arhiva Republike Slovenije Jože Dežman, založnik Sta- nislav Kodrič in časnikar Ivo Jevnlkar. Prvi večer v mesecu maju je bii posvečen nuklearni elektrarni Krško, o kateri je govori! predsednik upravnega sveta NEK dr. Stanislav Rožman. V ponedeljek, 13. maja, sta DSI in Slovenski klub skupaj priredila debatni večer na temo Samokritično o novinarstvu, pri katerem sta sodelovala mlada časnikarja Andrej Černič in Feter Verč. V ponedeljek, 20. maja, je bil gost DSI profesor in komentator dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Časopisna zgodovina novinarstva na Slovenskem med letoma 1797-1989. Avtorja in njegovo delo je predstavila publicistka Alenka Puhar. Zadnji ponedeljek v maju je bil posvečen Vincencu Franulu in njegovi slovenski slovnici v italijanščini, ki je izšla na začetku 19, Stoletja, Na temo »Vincenc Franul - kulturni in politični problema je govoril prof. Samo Pahor, Enajst novomašnikov Letos je bilo v Sloveniji in zunaj nje posvečenih enajst slovenskih novomašnikov. V Rimu je bil 4. maja kot član prelat ure Opus Dei posvečen Andrej Peter Rant Lesar, rojen leLa 1961 v Argentini., kjer ho tudi deloval. Novi [lliži je imel v maminem rojstnem kraju v Rjbjiiei in očetovem rojstnem kraju v Kranju. V stolnici sv, Justa v Trstu je bil 8, junija posvečen Klemen Zalar, Doma je iz Mojstrane, kjer se je rodil leta ]9či[J, Bogoslovec je bil prej v Ljubljani, potem na Koroškem, naposled pa gaje nadškof CrepaIdi sprejel v tržaško škofijo in ga lani posvetil v diakona. Novo mašo je imel 9, junija pri Sv. Jakobu v Trstu. V skladu z običajem pa so slovenski Škofje devet »matični h k novomašnikov posvetili 29. junija. Po škofijah so tako porazdeljeni: Ljubljani 3. Koper 2, Novo mesto MMaribor I, Murska Sobota 1. Vsi so škofijski duhov niki razen enega, iz koprske škofije, ki je lazarist ANTEIVA Od leve: Timothy Pogačar, JoZe Velikonja, Nina J-enček, Carole. Rogel in Raymond Miller (fotv; Nemletter slovenskega veleposlaništva v ZCtA). Društvo za slovenistične študije Slovene Studies Society (SSS), ki Ima sedež v ZDA In povezuje kakih 300 univerzitetnih profesorjev in drugih strokovnjakov za slovenske zadeve po vsem svetu, je 20. aprila praznovalo svojo 40 letnico na univerzi Columbia v New Yorku, kjer je dolga leta predaval njen sopobudnik in prvi predsednik prof, Rado Lenček, Na srečanju sta najprej pozdravila Člane in prijatelje sedanji predsednik prof. Raymond Miller in slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn. Nekdanja predsednica prof. Carole Rogelje nato orisala pomen in dosedanje delo društva, O pomoči, ki jo je nudilo mladim znanstvenikom, je govoril prof. Gregor Kranjc, o publikacijah in glasilih SSS pa prof.Timothy Pogačar. Pozdrav iz Ljubljane je prinesel dr, Oto Luthar, Spomine na začetke delovanja pa sta obnovila vdova po predsedniku Lenčku Nina in sopobudnik društva prof, Jože Velikonja, BAZOVICA SKOZI ČAS cerkev sv, Matinal en e v 0Í17OVÍ ci 18G? - 2012 ehlesa Ji S, M. P/l L1 lH lI ; 11 ■: n zi di B.isüViiLa arini let Praznovanja ob 150-letni-Ci cerkve M 120-letnici župnije, ki so se začela lani v Bazovici, so dosegla svoj višek 24. marca, ko so v tej vasi tržaške občine predstavili dvojezično knjigo Bazovica skozi čas. Na pobudo domačega župnika Žarka Škerlja je več slovenskih in italijanskih avtorjev predstavilo zgodovino in prebivalce Bazovice nekoč in danes, cerkev, teritorij in druge značilnosti. 40 let SSS 9. Priznanje Kazimir Humar V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Girici so 13. aprila med bogato kulturno pri re d itvijo izročil i 9. P ri zn anje Ka zim ir Humar g o riški učiteljici, kulturni delavki ir písateIjici Marizi Ferat. Nagrajenka, rojena leta 1939 v Gorici, objavlja otroške pravljice in kulturne zapise v Pastirčku, ra Radiu Trst A, v Novem glasu, Koledarju Goriške Mohorjeve družbe in samostojnih publikacijah. Nagrado v spomin na duhovnika, kulturnega delavca in časnikarja msgr. dr. Kazimirja Humarja pod ulju jejo Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Kulturni center Lojze Bratuž, Umrl je Jože Paljk J ože (Sipko) Paljk iz Veliki h 2a be Ij je bil najitarajši slovenski radioamater, njegova življ er jska p ot pa j e bila pod 0 b na p ot i, ki so j o mora it p rehoditi primorski fantje In možje, ki sfibili v času druge svetovne vojne godni za vojsko. Rodil se je 21. maja 1920 v Velikih 2ublj a h. Pri vojak ih se je tzu čil za radi-oteiegrafista, potem soga poslali v posebne bataljone, v južni Italiji je padci v ameriško vojno ujetništvo. Poslali so ga v severno Afriko, kjer je prestopil v Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon, pozneje pa med prekomorce. O vsem tem in 0 -odnosu povojnih oblasti do njih je znal zelo natančno pripovedovati- Po vojni se je preživljal s kmetijstvom. Preminil je 12. maja. Nova knjiga Mire Scsic Prof. Mird Suiič, ki poučuje ra slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, je pri založbi AltroMondo Ed ¡tore, ki deluje v Venetu, tik pred iztekom lanskega leta izdala svojo že peto-v italijanščini pisano obsežno knjigo zgodovinske vsebine, Nla i>63 straneh je izdala študijo Dali tu ropa dl Versailles al mondo bipolar?, La nascita di due superpote nze: Stati U n iti d'Ame ri ca e I' U nion e Soviética (Od versajske Evrope do bipolarnega sveta, Rojstvo dveh velesil: ZDA in SZ). Pred tem je avtorica obdelala vlogo Francijev drugi svetovni vojni,vlogo Rdeče armade v drugi svetovni vojni, v log o ZDA InVellke Britanije v drugi svetovni vojni in pa proti n a cistični vojaški odpor v Nemčiji. Igor Omerza o procesu proti »četverici« Ob 25-letnici procesa proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu (JBTZ) je nekdanji član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Omerza, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot izredno prodoren raziskovalec arhivov povojnega enoumnega režima, pri založbi Karantanija, ki jo vodi David Tasič, izdal novo zgodovinsko knjigo: JBTZ, Čas poprej in dnevi pozneje. Gre za natančno predstavitev takratnega dogajanja in njegovih akterjev, ki temelji na arhivskih virih in razčiščuje odgovornosti slovenske-ga in jugoslovanskega političnega vodstva, slovenske tajne politične in pa zvezne vojaške policije. Besedilu na 285 straneh je priložena še zgoščenka s preslikavo vseh 109.804 individualnih in 1,153 kolektivnih podpisov, s katerimi so Slovenci doma in v zamejstvu izražali podporo obtožencem ter se včlanjevali v Odbor za varstvo človekovih pravic. Množično gibanje je močno pospešilo razvoj »slovenske pomladit in pripravilo pot demokratičnim spremembam. Na zgoščenki najdemo posamezno podpise in pa solidarnostna pisma ter brzojavke nekaterih ustanov tudi iz našega zamejstva, a tudi pole s 1.010 podpisi, ki jih je v deželi zbrala Mladinska sekcija Slovenske skupnosti, solidarnostno pismo z 20 podpisi članov uredništva Primorskega dnevnika, 143 podpisov udeležencev proslave ob 40-letnici klasične gimnazije v Trstu, Knjigo SO prvič predstavili V Ljubljani 31. maja po odkritju spominske plošče na stavbi na Roški, kjer so sodili četverici. ¿ye dtu$e knjige Qanse, jSozštnetja In <7 asica Sočasno l novo knjigo Igorju Omerze je pri Karantaniji in Novih obzorjih izšla knjiga Janeza Jan se, Ivana Tšorstnerja in Davida Tasiča 25 let pozneje, ki obsega predgovor Viktorja Blažiča in zapise treh avtorjev na skupno 372 straneh ter še 389 strani z 42 dokumenti o procesu. Gre za dopolnjeni in obogateni, ponatis knjig, ki so ju omenjeni trije avtorji izdali že leta 1996 (8 let pozneje) in 1995 (7 let pozneje). Janša pa je v zadnjih mesecih pri Novih obzorjih izdal še knjigo im 493 straneh Za kulturo življenja. Izbrani spisi 1988-2(113, pri Mladinski knjigi pa dopolnjeno 3, izdajo »klasične« knjige Premiki, Nastajanje in obranil)a slovenske države 1988-1992. Prvih dveh izdaj in prevodov te knjige, ki je prvič izšla leta 1992, je šlo med ljudi že 70.000 izvodov. Pred ploščo na Roški J!. mojo, Od leve nekdanji predsedn ik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar In trije člani »četverice«: David Tasič, Janez Janin in Frana Zavrl. a i ■ '. ,l|l l|l"l M .>1,1 ■ I I ' '1 ' “ lili'* ■ Kip Ljubke Sorfi Na »aleji slavnih mož« na Erjavčevi ulici v Novi Gorici so 26. aprila nedaleč od kipa narodnega mučenika, glasbenika Lojzeta Bratuža odkrili kip njegove vdove, pesnice in solnice Ljubke Šorli Bratuž (1910-93). Oblikovala ga je kiparka Milena Braniselj, postavilo pa Slavistično društvo Nova Gorica. Kip je odkrila hčerka, prof, Lojzka Bratuž, blagoslovil pa ga je upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Slovesnost je povezovala Nataša Konc Lorenzuti, uvedel pa jo je novogoriški župan Malej Arčon. V imenu Slavističnega društva je Spregovorila predsednica Ernesta Dejak Furlan, slavnostna govornica pa je bila pobudnica postavitve prof, Marija Mercina, Nastopili so Mešani pevski zbor Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja, Dekliški pevski zbor Kapela pod vodstvom Kristine Škibin in Mladinski pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja. V prostorih Krajevne skupnosti Nova Gorica pa so odprli razstavo o Ljubki Šorli in njenem ustvarjanju. Postavila jo jc Melanija Kcrševan. Mala gledališka šola Matejke Peterlin V petek, 14. junija se je v Flnžgarjevem domu no Opčinah zaključila šestdnevna intenzivna šola za male gledališke igralce, ki sfer jo priredila Slovenska prosveta in Radijski oder. Udeležencev na natečaju je bilo letos 53 in so se razdeliti v dve skupini. Na koncu so se v dveh izmenah predstaviti z lepo naštudirano pravljico o volku in sedmih kozličkih, ki jo je napisala Lučka Sosič, zrežirala pa Manica Maver, Pri prireditvi so sodelovali še Aljoša Saksida, Niko Trento, Kim Furlan, Samuel Kralj, Damijan Košuta in številni drugi vaditelji In animatorji. For erramonti V judovskem kulturnem središču II Pitigliani v Rimu je bil 24. (tpi ila mednarodni zgodovinski simpozij far Fer-ramonti. Zanj je dala pobudo skupina prijateljev Ustanove Ferramonti ob njeni 25-letai-ci in ob 70-ietnici osvoboditve taborišča v kraju Ferramonti v Kalabriji. To je bilo največje italijansko taborišče za Jude s tujim državljanstvom ali brez njega, ki pa je sprejemalo tudi druge preganjance. Duša ustanove, ki spodbuja raziskave o italijanskih taboriščih,}? največji italijanski strokovnjak za fašistična taborišča prof Carla Spartaco Capogreco. On je imet na simpoziju, ki gaje vodila časnikarka Anna Longa, tudi sklepno besedo, pred tem pa se je zvrstilo kar 24 krajših referatov, strokovnih poročil iti pa pozdravov udeležencev iz Italije, Slovenije in Nemčije. Pozdravil je tudi slovenski veleposlanik v Rimu iztok Mirošič. Poročili pa sta med drugimi imela Metka Gombač iz Arhivi? Republike Slovenije v Ljubljani o slovenskem raziskovanju italijanskih taborišč s pomočjo arhivov in pričevanj ter Ivo Jevnikar iz Knjižnice Dušana Černeta v Trstu d novejših raziskavah, publikacijah in pobudah v zvezi s taborišči za internirane civiliste iz bivše Jugoslavije na italijanskem severovzhodu. Predsedsivo simpozija. Troji od leve jz prof. Carla Spartaco Capogreco, drugi od te ve pa ja slovenski veleposlanik v Mirnu Iztok Mirošič. Svečanost v Kočevskem bogu V Kočevskem Rogu jc bila 9. junija spominska svečanost za žrtve komuni stičneg e nasilja, Som a ii evg n j e je vod 11 novomeški škof rnsgr. Andrej Glavan. Med kul turni m programom, ki ga je pripravi Ea Nova slovanska zaveza, so govoriN Matija Ogrin, Marta Milena Keršič in Marjan Kovač. Umrl misijonar Jože Grošelj i/Nangomi v Malaviju je 20.aprila umrl misijonar p. Jože Grošelj, Rodil seje 21. septembra 1 944 v vasi Buč [Šmartno v Tuhinju). Leta 1909 je stopil v semenišče, naslednje leto pa med jezuite. Že kot bogoslovec je v letih 1973-74 delal v Zambiji. V duhovnika je bil posvečen leta 1977 v Ljubljani. Naslednje leto seje vrnif v Zambija, kjer je ostal do leta 1999, Nato je del oval v Malaviju. Svoje m is IJ o nske Spomine in poglede je predstavil V knjigi Vredno je vztrajati. Zgodbe iz misijona rj e vega ž i vij en j a < 2011J. P. Grošelj se je mislil 2, maja letos vrniti v domovino. Pokopali so ga 23. aprila v Lusakl v Zambiji. Branko Rebozov V Uuencs Airesu je 24. junije preminil pesnik in prevajalec Branico Rebozov. Rodil s e je 8. julije 1926 v Sevnici. Ob kapitulaciji Italije so ga mobilizirali partizani, novembra pa je prebegnit k domobrancem in se ob koncu vojne umaknit na Koroško, v Argentino je dospel maja 1948. Sodeloval je pri Sle venski kulturni akciji in pisal, predvsem poezijo, a tudi krajše zapise, za Meddobje, Tabor, Celovški Zvon, Zvon, Zavezo in druge publikacije. Za Med-dobje je prevajal špansko pisane poezije mlajših ustvarjalcev iz vrst slovenske emigracije. Lani je v Buenos Airesu v samozaložbi izdal svojo edino pesniško zbirko Črn plamen. ANTENA Rušenje nemškega gospodovanja Čiis nebrzdano beži. Revijo Zgodovin ski časopis v zadnji številki (letnik 2013, št. 1-2) v angleščini objavlja razpravo avstrijskega zgodovinarja dr. Petra 1'irkerja Agenti SÜF v Avstriji, Preganjanje, povojna integracija in spomin. Avtorjevo ime in obravnavana snov nas opominjata, da bi morali širšo javnost opozoriti na Pirkerjcvo občudovanja vredno študijo, ki je izšla že septembra lani pod naslovom Subversion deutscher Herrschaft, Die britische Kriegsgeheimdienst SÜF und Österreich (kar bl prosto prevedli: Rušenje nemškega gospodovanja, Britanska tajna vojna služba SOB til Avstrija), V zbirki dunajske univerze Vienna University Press jc izšla pri založbi V & R Un¡press v Göttingen u v Nemčiji na 583 straneh s trdo vezavo. Dr. Peter Pirker, ki seje rodil leta 1970 v zgornji Dravski dolini, je na Dunaju diplomiral iz političnih ved in doktoriral iz zgodovine. Delati je začel kot časnikar in politolog, nato kot profesor zgodovine na dunajski univerzi ter gostujoči profesor v Londonu, /anima se predvsem za obdobje nacistične vladavine in odporništva. Pri leni poglobljeno obravnava tudi problematiko, ki ji je Mladika v preteklih letih posvetila veliko pozornost zaradi juna ške in tragične zgodbe »primorskih padalcev«. Gre za britanske tajne službe med vojno, njihove misije, stike s partizani, odnose med različnimi odporniškimi skupinami v Avstriji, Sloveniji, Furlaniji. ihko je že leta 2004 objavil prevod in obsežne komentarje spominov pripadnika britanske misije v Furlaniji Patricka Martin Smitha Widerstand vom Himmel (Odpor iz neba). Leta 201(1 je izšla njegova obsežna monografija Gegen das »Dritte Reich«, Sabotage und trans nationaler Widerstand in Österreich und Slowenien 1938-1940 (Proti Tretjemu rajhu, Sabotaža in transnacionalni odpor v Avstriji in Sloveniji 1938-1940). Delo, ki mn je posvečen ta zapis, je nastalo na podlagi doktorske disertacije, ki jo je zagovarjal oktobra 2009 in je prejela dve vidni nagradi. Sloni pa na raziskavah v arhivih v Avstriji, Nemčiji, Švici, Veliki Rritaniji in ZDA, preučevanju obsežne, Uidi slovenske literature in pogovorih s še živimi pni [agonist! in pričami dogodkov. Ko obravnava oblike avstrijskega odpora proti nacizmu, Pirker predstavlja avstrijsko emigracijo v Veliki Britaniji, Švici, na Švedskem in v drugih državah, sodelovanje Avstrijcev v zavezniških tajnih službah, načrte tako socialističnih kot konservativnih avstrijskih demokratov. Veliko prostora ie namenjene ga avstrijskim čianom službe SOL, zgodnji naklonjenosti te službe obnovitvi neodvisne Avstrije in njeni misiji Clowder, ki jc z majhnim uspehom skušala prodreti v Avstrijo iz Štajerske in Furlanije, kot ie bilo v deželi Sploh malo posluha za upor Hitlerju. Obravnava nadalje odnos slovenskega partijskega vodstva do teh poskusov (umor majorja Hesketh-Pritcharda) iu partizansko gibanje na Koroškem, pri čemer ugotavlja, da so pri avstrijskem oboroženem odporu levji delež odigrali ravno slovenski partizani. Tu so še akcije gestapa in abvera iu pa obsežni razdelki o povojnih pogledih avstrijske družbe na vse to. Še danes živijo negativne predstave o domačih antifašistih kol tujih agentih, dezerterjih, izdajalcih. Ob tako strokovnem dolu pa sc dr. Pirker posveča tudi poljudnoznanstvenim objavam, ohranjanju spomina in pa spodbujanju demokratične zavesti, zlasti na Koroškem. Slovensko manjšinsko problematiko naravno vključuje v te dejavnosti, Ko so oktobra lani v zgornji Dravski dolini ndrili spomenik žrtvam nacizma, je pri celovški založbi Drava v nemščini izšla nad 200 strani debela knjiga, ki stajo uredila Pirker in Anita Profunser in prinaša njune ter druge zgodovinske prispevke, dokumente, oh tem pa še življenjepise žrtev s pričevanji, eseji, spomini, poezijo in prozo, ki so j im jih posvetili krajevni znani in manj znani pisci. Ans dem Gediichtnis in die EriimeiLLiig— Die Opfer des Nationalsozialismus im Oberen líruutal Študija Q Antonu Gregorčiču Zgodovinar in šolnik prof. Peter Strel je pri Goriški Mohorjevi družbi izdal študijo o znamenitem duhovniku, organizatorju slovenskega šolstva v Gorici, deželnem in državnem poslan cu Antonu Gregorčiču. Spremno besedo je napisal prof, Peter Černič. Monografijo Dr, Anton Gregorčič 1852-1925, Politična biografija so predstavili 24- maja v Kobaridu, 13, junija pa v Gorici, Ivah Peterlin predsednik ZSŠDi Nedavno upokojeni tržaški profesor telesne vzgoje in neumorni športni delavec prof. ivan (Joži) Peterlin jc bil 19, aprila na občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji izvoljen za predsednika te zveze, ki povezuj# 56 športnih društev. Prad njim je bi! kar 22 let predsednik Jure Kufersin, Leopardi spet v slovenščini Pri založbi Sanje v Ljubljani je izšla nova. knjiga prevodov iz opusa naj večjega ital ganskega romantičnega pesnika Giacoma Leopardija 11798-1837), Pod naslovom Pesmi in pisma jo je pripravila prof. Marta Filli iz Tolmin e, kije napisala tudi pesnikov življenjepis, medtem ko je Iva Vadnjal Ferianis iz Benetk prispevala študijo o Leopardi ju In Gregorčiču. Pesnik Ivan Burnik Legiša Avstralske Misli (marec/april 2013) poročajo, da je v daljni Avstraliji izšla nova pesniška zbirka našega rojaka Ivana Legiše, ki se je v to deželo odselil v davnih petdesetih letih. Ivan Legiša je takrat zapustil slovensko učiteljišče in šel iskat srečo na peto celino tako kot številni drogi naši rojaki ob dokončnem prihodu Italije v Trst leta 1954. Ivan (Burnik) Legiša (letnik 1934, Medjavas pri Nabrežini), ki je svojo literarno pot začel v Literarnih vajah v Trstu, je v Avstraliji izdal več knjig pesmi. Iz zadnje «Zvezde so daleč« citiramo: Da me ne boste čakali, kar koj zdaj grem ... Ko pridem, odprite mi vrata in me popotnika posadite med sestro med brata. Tako daleč sem in tako blizu ... Moje veliko srce se noč za nočjo hvaležno sprehaja po opašesn/h stezah obrobnega Krasa. Jevnikarjevi Slovenski avtorji v Italiji HAP)! JTJMA2 »to: mm I Ob stoletnici rojstvu jv Ciljno začasno združenje fezik I.ingna v sklopu svojega čezmejnega evropskega projekta izdalo posmrtno literarnozgodovinsko monografijo prof. Martina Jevnikarja Slovenski avtorji v Italiji. Uredila jo je prof, Marija Ccn.da, ki ¡e izbrala in povezala kritike, preglede in zapise, ki jih ju na Radin Trst A, v Literarnih vajah in drugih publikacijah, najbulj sistematično pa v M [¡ni i ki vet desetletij posvečal pesnikom, pisateljem in dramatikom, ki so povojni ustvarjali ita Tržaškem. Goriškem in Videmskem, Krof, Jev nikar je sicer z enako skrbnostjo in ljubeznijo obravnaval tudi koroške in pa zdomske pisce (tudi take, ki so ustvarjali drugod po Italiji, na primer v Rimu), vendar je ta knjiga posvečena primorskim zamejskim ustvarjalcem, Ddu obsega 524 strani, ¿a oblikovanje, slikovno gradivo s portreti vseh ustvarjalcev iti uredniško delo je poskrbele Založba Mladika. Avtor v njej obravnava 89 književnikov. Poleg tega j c urednica v knjigo uvrstila Jevnikarjev prikaz zamejskih povojnih revij in pa obsežen izbor njegovih poročil o pomembnih zgodovinskih, domoznanskih in esejističnih delih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji. V svojem dragocenem Pripisu je prof. Marija Geoda sintetično posodobila podatke za desetletje po avtorjevi smrti in kratko predstavila še 24 novih avtorjev, ki so se s svojimi knjigami pojavili v tem obdobju. L 25. NAGRADA DUŠANA ČERNETA ZA MSGR. MARINA QUAL12Z0 Sî7Îcj Martelanc izroča Černetovo nagrado msg r. Marinu Quallzzi. Desno: nagrajenec nagovarja občinstv-o (foto Marij Maver). V župnijski dvorani v Špetru je 25, maja posebna komisija Knjižnice Dušana Černeta slovesno podelila 25. Nagrado Dušana Černeta sodobnemu beneškemu Čedermacu. To je duhovnik, teoiog, javni in kulturni delavec, odgovorni urednik Doma insgr. prof. Marino Quai Izza. Večer, ki ga je obogatil nastop zbora Rečan z Lešje povezoval prof.Tomaž Simčič. O Dušanu Černetu in o pomenu nagrade, ki je poimenovana po njem, je spregovoril eden izmed njenih pobudnikov, Saša Martelanc. To je četrta nagrada., ki gre med Slovence v videmski pokrajini, saj so jo pred Gualizzo podelili časopisu Dom {1. Černetova nagrada leta 1976), zboru Planinka iz Ukev (1979) inTrlnkovemu koledarju, ki ga je takrat (1 982) urejal rajni župnik Jožko Kragelj. Ivo Jevnikar je kot njen urednik predstavil knjigo Zvestoba vrednotam, Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Slavnostni govor o nagrajencu, a tudi o tem, kdo so bili v preteklosti in kdo so danes »beneški Čedermaci, je imel donedavni glavni urednik Doma in podpredsednik Sveta slovenskih organizacij, pristojen za videmsko pokrajino, Giorgio Banchig, Potem ko je Saša Martelanc prebral utemeljitev nagrade in izročil nagradoje nastopil še slavljenec msgr, Marino Qualizza. Številni udeleženci so se potem še dolgo zadržali v prijateljski družbi. Umrla je phof. Iva Hrovatin V G o ri ci, kj er se je bi I a rodila 20, maja 1924, so 22. maja pokopali prof. Ivo Hravatjn. 2e v mladih Jeti h jo bil a dejavna v Dekliškem krožku in pri Slovenskem katoliškem akademskem d ruštvu v Goric i. B i la je m ed ustanovitelj i sedanjega Centra za glasbeno vzgojo Umil Komel in na njem poučevala klavir. Po diplomi iz kemije je poučevala v Gorici, Vidmu in spet v Gorici. V letih 1954iin 1955 je objavila (s podpisom Iva ali Ivana Crovatin) tri učbenike za naravoslovje in kemijo, leta 1970 p a je v slo ven šči no p reve d la italijanski učbenik za biologijo. Prof. Robert Petaros - 80 letnik Vsoboto, 21. junija, je praznoval 30. rojstni dati slavist in dolgoletni profesor na slovenskih šolah vlrstu Robert Petaros. Radii se ja 21. junija 1933 v Trstu. Slavistike je doštudiral na Univerzi v Ljubljani (1962), n ostriti« ral In doktoriral pa na Univerzi v Rimu. Rolfjri lot je poučeval slovenščino na DTTZ Žiga Zois v Trstu, hkrati pa je bil asistent pri stolici za slovenski jezik na Univerzi v Vidmu, Leta 1984 je postal tedni raziskovalec na Fakulteti za tuje jezike In književnosti in to službo je opravljal do u pokojitve. Svoje znanje slovenskega jezi ka je uporab ¡1 tudi v del u Izven službe. Tako je bil lektor ra radiu ¡n drugod, vodil je tečaje slovenščine in pisal članke v razne slovenske časopise, dolgo let pa je urejat Izvestjc slovenskih šol ra Tržaškem ¡n njegova zasluga je, da je ta p reg I ed tako re koc jaki j učen do šolskega letnika 2005/2 006. 4. Nagrada Nadja Maganja solnici Angelci Klanšek V Peterlinovi dvorani v Trstu je bila 10. junija zelo občutena in dobro obiskana slovesnost, Gospa Angelca Klanšek iz Argentine, ki je 30. maja obhajala 90-fetnico in sodi med pionirje slovenskega prostovoljnega šolskega pouka med rojaki v Argentini, je prevzela 4. Nagrado Nadja Maganja. To priznanje, ki ga podeljuje poseben odbor, so ustanovili Skupnost Sv. Egrdija za Furlanijo Julijsko krajino. Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavlska organizacija in Nadjina družina v spomin na Solnico in javno delavko Nadjo Maganjo Jevnikar (1951-2006) in v žeEji, da bi spodbujali delo za vrednote, ki so ji bile pri srcu. Prvo nagrado jc teta 2010 prejela zdravnica dr. Metka Klevišar iz Ljubljane, drugo leta 2011 ruska borki proti smrtni kazni Tamara Čikunova iz Uzbekistana, tretjo lani Tržačanka Laura Famea, ki je dejavna na cerkvenem in socialnem področju. Angelca Klanšek vse od leta 1951 poučuje na sobotni Balantičevi šoii v buenosai-reški četri San Justo. Polnih 50 let jo je tudi vodila. Več kot 60 iet je prostovoljno in brezplačno žrtvovala svoj čas, vse svoje sile in vso ljubezen mlademu rodu ter mu privzgajala vero ter ponos, da pripada slovenskemu rodu. Bolečino zaradi izgube domovine in povojnega pomora kar štirih bratov domobrancev je premostita z delom za bližnjega. Neumorno delo nje in njej podobnih je eden tistih temeljev, zaradi katerega je ^Čudež« slovenske skupnosti v Argentini tako živ. Slovesnost je vodil predsednik DSI Sergij Pahor, Nadje Maganje pa se je v imenu odbora v slovenščini in italrjanšdmi spomnila Ivica -Švab-Slavnostna govornica je bila prof, Mirjam Jereb Batagelj. Zapel je bas baritoni st Marko Fink ob klavirski spremljavi Jane Zupančič. Ob denarni nagradi je gospa Klanško-va prejela umetnino iz gline, ki jo je, podobno kot za prejšnje nagrajence, oblikovala Zalka Arnšek, ki je tudi obrazložila njeno simboliko. Ob koncu sta spregovorili še nagrajenka in njena naslednica na čelu šole v San Justu Irena Urbančič Poglajen. Peter Jevnikat izroča nagrado Angelci Kipašek. V Prosvetnem domu na Opčinah sn 13. junija predstavili študijo mariborske zgodovinarke Mine i.o n čar Kom in form in tržaški SiuvtJiCi, Odnosi meti komunisti v coni A STO 1948-19!j2. V sodelovanju z založbo Mladika jo jc v svoji knjižni zbirki izdal Krožek za družbena vprašanja VirgiL Šček, ki je s Knjižnico Tinko Tomažič in tovariši tudi pripravil predstavitev. O Stalinovem ¡'¿gonu Titove komunistične partije iz Informacijskega hirnjii komunističnih in delavskili partij oz. o resoluciji iiilbrnihi-roja ali kuminforma in o posebno hudih posledicah, ki jih je imela za ljudi Ei;t Tržaškem, kjer so sc prepletali ideološki, politični iti narodnostni problemi, so spregovorili urednik knjižne zbirke Ivo Jevni-kar, avtorica Nina Lončar, zgodovinar Jože Pirjevec ter tržaški javni in politični delavci Stojan Spetič, Drago Štoka (s pisnim prispevkom) ter Rafko Dolhar, Slednji je tudi pozdravil občinstvo kot predsednik krožka, medtem ko je za knjižnico pozdravila Ko sta n ca Filipovič. V dvorani Studijskega centra za narodno spravo v Ljubljani pa je 6. junija doživela pravzaprav prvo celovito predstavitev še predzadnja izdaja Krožka za družbena vprašanja VirgU Šček, in sicer knjiga več avtorjev Zvestoba vrednotam, Podoba Dušana Černeta in po njem poimejio- Od leve proti desni: Ivo Jevnikor, Marjan Pertot, >t,nir Morija Prijatelj in širšo .tforfe/iinc ffcto 5CW vanih pobud, ki jo je uredil Ivo Jevnikar, izšla pa je v sodelovanju z založbo Mladika. Dosedanji krajši predstavitvi sta bili namreč v preteklih mesecih vključeni v slovesnosti ob podelil vi Nagrade Dušana Černeta v Gorici J n Špetru, Srečanje je v imenu gostiteljev uve del zgodovinar Renato Podbcrsič ml,, sledi! je pozdrav predsednika krožka Raika Dolharja. Ob okrogli mizi so nato spregovorili Ivo jevnikar, Marjan Pertot, Ana Marija Prijatelj in Saša Martelanc. Udeleženci so lahko prisluhni]] tudi glasu Dušana Černeta, ki je decembra 1973 v intervjuju ravno s Sašo Martelancem pripovedoval o svoji internaciji v Gonarsu. (OOMiNfURM |N TFižftim StOVM(C| W «Od nef M« valili v runi h STP ihH-ikj ■ V ^Knjigi. d -Dufialui Ce/tMto in o na iTftgaške Umri je rroe, Vladimir Klemenčič Dne 27. maja je preminil zaslužni profesor ljubljanske univerze, 0 temoij ¡tel j soc la I ne geografije v S loven iji I n glo boki p oinavalet te r prijatelj koroških m drugih zamejskih Slovencev prof. dr Vladimir Klemenčič. Rodil seje 10. julija 1926 v Lj ubija n5,- mladost pa je preživljal v Kamniku, dokler ga niso Nemci kot šestnajst letnika odvlekli v de lovno sl užb n i n r a vzhodno f ra nto, kje rje prebegu il k R Usom. Doktoriral je iz geografije na ljubljanski univerzi ir na njej pedagoško deloval 44 let, V letih 1962-30 je bil direktor Inštituta za geografijo. Od proučevanja Kamnika s podeželsko okolico je prešel na problematiko socialno demografskega razvoja Slovenije, pose be j ob m ejn i h obm očij, pa I ožaj a slo ven s-ki h za mejcev ter I tal ijar ske in madža rske ma njšine v Sloven iji. Od štu d ents kih lat je zahajal na Koroško, kjer je tudi našel ženo, in koroškim Slovencem je posvetil obsežen der svojega opusa, nazadnje študijo, ki jo j e n spisal s si nom Matj a žem, ki predava zg odovfn o n a ma ri borski u niverzf. S odeloval j e z Inštitu tom za n a rod nostn a vpraša nja, s Sloven s ki m raziš ko valn i m inštitutom v Trst u, kje r je bil ¿1 an zna n-stvenega sveta, in mnogimi drugimi domačimi ter tujimi ustanovami. Bilje med vodilnimi na Manjšinski konferenci v Trstu 1 tr Cci 1974, predaval je ra študijskih dnevih v Dragi in bil med pngajaki za osimske sporazume. Popravek V prejšnji številki Mladike je na strani 26 v zadnji vrif/czpacifo ime padalca, ki je sodeloval na večeru Društva slovenskih izobražencev. To je bit Bob Plan, Za smeh in dobro voljo Krokodil pride domov ves nasmejan. - Zakaj pa si tako vesel? - Zvedel sem, da so letos v modi torbice iz antilo-pjega usnja. »Iznašel sem recept, kako pripraviš družbo žensk, da ves večer molčijo.* »Ne verjamem ti. To je nemogoče,* »Rečeš jim, naj govore lepo po vrsti. Začne naj naj-starejSa.„K »Očka, kaj pa so to izkušnje?« »Izkušnja, sinko, je tisto, kar človeku ostane, ko je vse zapravil,* - Rekel ml je, da sem najlepša, najbolj ljubka, najbolj pametna In najbolj simpatična dekle na svetu, Ali naj se z njim poročim? - Nikakor ne! Rajši ga pusti v dobri veri. - Gospod doktor, revmo imam v komolcu. Zelo me boli. - Hm, verjetno ste v mladosti živeli preveč razvratno. Mogoče res, a ne s komolcem. »Gospa, jaz vas ne bom mogel zdraviti. Jaz sem veterinar.« »Saj, saj! Prišla sem zaradi kurjih očes in tudi sicer se počutim prav pasje. - Jože, ali sl opazil, kako se je sinoči na plesu vse vrtelo okoli mene? - Da, da. Videl sem, da sl bila pijana. - Kakšen greh je storil Adam? - Jedel je od prepovedanega drevesa. - in s čim je bil zato kaznovan? -ZEvo, * »Joj, kako naglo beži čas. Ko sem bila toliko stara kot tl, je bila na tej glavi samo ozka stezica,* pripoveduje mama muha svoji hčerki, ruladi muhici, ko se sprehajata po obširni pleši. »Čudovito ukrojeno obleko imaš! Bi mi dal naslov svojega krojača?* »Da m t i g a, če pr i sežeš, da m u ne boš izd a I mojeg a naslova,* »Noe, je tvoja barka že polna?* vpraša mlad domi-šljavec voznika ob vstopu v avtobus. »Kar naprej! Samo osel nam je še manjkal,« odvrne voznik. Ste poravnali naročnino f Celojepna naročnina za Italijo 30,00 e. Letalska pošta: Evropa 50,00 £, Amerika 60,00 C, Avstralija 65,00 £, Poštni (puri: 11 1 31331 ’ uprava M lad i ke, UI ica D u n i-zetti 3 v Trstu (pon.-pet. med 9. in 17. urn). Bančni račun:Zadružna kraška banka - Banca dl Čredi to Cooperativo del Carso (IBAN: IT5B 5089 2802 2010 1000 0016 016; SWIFT: CCTSITŽTXXX). - Striček, ali je res, d n nisi poročen? - Res, res, nisem poročen. - Kdo ti pa potem pove, kaj moraš narediti? NOVO Vjlma Pume BREZ ZIME mDM IH UHlVERIITETHfl UlJIiNU» Joži HOiliVAT NAVDIH IN BESEDE V' knjigi intervjujev s pisatelji in pisateljicami s Tržaškega so zajete pisateljske poetike iz osrednjega toka sodobne ustvarjal nosti na Tržaškem. S stilno ubranim besediščem in z izredno izrazno močjo avtorica dotakne krhkosti iti razpetosti ženske junakinje, ki se spopada z zaljubljenostjo, materinstvom in novim družinskim statusom. č 67 II 117 986201 3 920131244r5/6 David Bandeli odhod Zbirka zajema pesmi, ki jih označuje moiiv odhoda. Gre za subjektivno čutenje, ki se prepleta s čutenjem drugih univerzalnih tem, kot so ljubezen, svoboda in smrt. JETERLlNOV ZBORNIK Knjiga, ki je izšla v sklopu praznovanj stoletnice rojstva prof, Jožeta Peterlinu, ustanovitelja in pobudnika številnih kulturnih ustanov na 'Tržaškem, prinaša bogato gradivo, dokumente in fotografije iz njegovega življenja.