961 DELO glasilo avtonomne tržaške federacije k. P. L Obnovljena izdaja ~ L^to XIH. - štev. 16 (568) TRST - 29. DECEMBRA 1961 Pnsame7na številka 30 lir Obračun je pozitiven: itiaše ideje napredujejo jDiskusija o sklepih in pomenu |XXII. kongresa KP Sovjetske zveze ulj. prev I.eto 1961 gre li koncu. I silami napredka in demo-govfflastopil je čas za polaga- kracije. Kazorožitev, uki->r ijje računov in obračunov, nitev termonuklearnih ])0. e, v o.-e il in obljub za no- izkusov, miroljubna reši daHj Jelo. Za tržaškega žu-' ‘"lana je bilo leto 1961, leto T'debelih krav». Po njego-' ifm mnenju vse napredu-jšnJe v najlepsem redu. In to •'žd ljub številnim odprtim “P0 i.šmom, ki jih naslavlja jvši župan raznim mini-re"* Irstvom in v katerih slika 1 tžke gospodarske razme-a na Tržaškem ozemlju in cirjje 'rosi za izredne ukrepe. oit Leto 1961 se zaključuje n'ca znamenju vsedržavnih Sandalov, kot je n. pr. 'ni v Fiumicino in razsodb | penicilinu. V lokalnem berilu obstajajo sence na '°dročju občinskih menz. Trstu. Tu se tudi priča-pefuje rezultate preiskave. fi je v teku v Združenih Fuf|žaških bolnišnicah, med. odkrn, ko se konvergentna raj^bčinska uprava v mestu ilrMripravi ja na to, da nam šČ&ppokloni» povišanje elek-ti ',tričnih tarif. ! Potreben je pogled na-- s^Srog, pogled, ki sega prendilo meja našega ozeml ja in jslMežele. Goa je bila osvobo-prcjena in Nova Gvineja bo ie# kratkem sestavni del in-tewdonezijske republike. Na pyshodu se kolonializem zdjfvija v poslednjih krčih. :aWe nadalje pa obstaja trn, e 'Ti se imenuje Formoza. V zg^piriki nihče več ne more i i^kstaviti osvobodilnega po-tPOoda. Prej ali slej bo za-jlH^'ludal mir tudi v nesreč-edeHem Kongu. Neuklonljivi i, ^Ižirci nadaljujejo svojo zldTorbo, podprti od konkretnih akcij francoske demo-tvAraoije. V Latinski Ame-hki ljudstva napredujejo ii) j Mjub takoimenovanim «a-Tnsam za napredek», l'ennedyevim potovanjem čin»'1! spletkam Pentagona, jnj*' uba je zavrnila agresijo e jf1'! se pripravlja, da jo zo-]evi-fet zavrne, četudi bi ta a ti^'la močnejša. Državljani Injffbpidilike S. Domingo so £}lii Ugnali iz dežele Trujillo-■ o dinastijo in nočejo no-J 6 tiranije. Ne verujejo v adiif M° ameriško demokraci-.jjjail'», ki meče v ječe koitiu-t [jirjiste, ki imajo to «kriv-vS^V, da ljubijo svojo idejo in branijo svoje člove-yTo dostojanstvo. Tudi ka-^•talistična Evropa, preji *rtisena od velikih bojev, :.PJ^ zaostaja.Trda in zmago-borba španskega ljud. ^Ì"va je na dnevnem redu. In > 'J/Italiji,, deželi «gospodar-c* ;'ega čudeža», kjer so si-Oblaki vsak dan bolj si-Jotnašni, in bogataši vsak bolj®» bolj bogati, se kaže tefe , v° leto kot leto velikih ."eialnih in političnih bo-kv. Vojna ali mir? Ta dile-ik0J f ostaja in njena rešitev TO odvisna od velike bit-ki ie v teku na vseh jSiročjih med silami sojinega konservativizma in lev nemškega problema ter problemov Laosa, Konga, Alžirije, so še nerešeni problemi, na katerih se o-1 sredotoča mednarodna pozornost. Mi zaključujemo leto tudi z rezultati XXII. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze. Debate in diskusije se še nadaljujejo, kljub temu, da se je kongres vršil že pred dvema mesecema. Na XXII. kongresu je bil sprejet program, ki mobilizira vse ljudstvo, ki hoče graditi tehnično in materialno bazo za bodočo komunistično družbo. To je ponosen in navdušujoč pro gram. Kljub klevetniški kampanji in milijardnim stroškom, ki so bili potrateni z namenom, da bi zatemnili velike zmage socializma, je ta program zastava, okrog katere se zbira stotine milijonov delovnih ljudi vsega sveta. V deželah socializma, v kapitalističnih deželah, v deželah, ki so bile osvobojene izpod kolonialnega jarma in v deželah, kjer se narodi borijo za osvoboditev, so ideje svobode. napredka, demokracije. miru in socializma napredovale. Napredovale bodo Uiti v letu 1962. Tudi v Italiji ne bo mogla nobena reformistična spletka razbiti enotnosti delavcev in osamiti komuniste, ki stopajo v novo leto bolj združeni in kompaktni kot kdaj koli prej. V Trstu, v ekonomsko diskriminiranem Trstu, v Trstu, ki propada, vlada nezadovoljstvo, revščina. V lem soglašajo vsi sloji prebivalstva, ki zahtevajo resne ukrepe, organske načrte in svetlejše perspektive. Tržačani so siti obljub in volilnih paternali-zmov in zahtevajo, naj se čimprej izpolni največja od danih, a ne izpolnjenih obljub, to je naj se ustanovi avtonomno deželo. I.eto 1962 bo zgodovinsko leto. V tem letu se bo vršil tudi X. kongres Komunistične partije Italije. To bo kongres velike združene iirborbene partije. Stopimo v novo leto z obnovljenimi članskimi izkaznicami. Pritegnimo v partijo na stotine novih tovarišev, učvrstimo enotnost med Slovenci in Italijani, povežimo se še čvrsteje z množicami in se u-deležujmo s še večjim zaletom bojev, ki jih bojujemo. Staro leto zaključujemo dobro, z odbijanjem sovražne kampanje, s krepit- itvijo proslavljanja 40-letnice KPI, s proslavljanjem enega izmed najsvet- lejših likov protifašistične borbe Pina Tomažiča, ki skupaj s toliko drugimi borci, ki so padli za naše ideje vzpodbuja, da nadaljujemo po slavni poti, ki smo jo prostovoljno ubrali. VITTORIO VIDALI Zaradi stavke tiskarskih delavcev je morala tudi naša novoletna številka iziti v okrnjeni obliki. Bralce prosimo, naj to upoštevajo. ^ UREDNIŠTVO Naša federacija se aktivno udeležuje diskusije, ki je v teku v vsej KPI o sklepih in o pomenu XXII. kongresa KPSZ. Ta mesec so bili na našem Ozemlju številni sestanki sekcij in celic, na katerih se je diskutiralo o teh vprašanjih. V zadnjem času se je diskutiralo zlasti o dokumentu, ki ga je objavilo Tajništvo KPI. Besedilo dokumenta je bilo razdeljeno po vseh sekcijah. Dokument smo v celoti objavili tudi v prejšnji številki našega lista. Naš federalni komite je na treh sestankih skupno s kontrolno komisijo razpravljal o teh problemih. Vodi- telji federacije so se aktivno udeležili diskusij in javnih debat, ki so jih organizirale razne levičarske stranke. Objasnili so naša stališče in poudarili namen naše partije, da razvije zanimivo debato ne le med komunisti marveč tudi v dialogih z drugimi političnimi silami. V tem smislu namerava naša federacija nadaljevati in razširiti diskusije tudi prihodnji mesec bodisi po sekcijah bodisi na konferen-cah in javnih debatah na sekcijski ravni in s pobudami federacije. Nekatere sekcije so že priredile konference in debate. Diskusija teži v glavnem Komemoracija Tomažiča Na komemoraciji so člani tržaškega ha vanskega Komornega teatra, tov. Zora Košutova in Mirko Kapelj brali odlomke pisem, ki jih je Pino Tomažič napisat v zaporu malo pred ustrelitvijo. Nastopil je tudi moški pevski zbor prosvetnega društva «Vesna» iz Križa ter pod vodstvom pevovodje PrancKa Žerjava zapel vrsto partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Tum na ops:11" skem strelišču je bila spominska svečanost. Ta se je vršila v nedeljo 17. decembra, priredile pa so jo organizacije bivših partizanov in političnih prega-njancev. Tudi občinski svet v Nabrežini je počastil spomin Tom.dzi^' dinska iniciativa pa je priredila poseben spominski večer v dvorani na stadionu «I. maj». 2. in 3. stran našega lista je v celoti posvečena Tomažiču. Zasedanje CK KPI Pretekli tedijn se je sestal CK KPI. Na zasedanju, ki je trajalo več dni so razpravljali predvsem o organizacijskem stanju partije. To-žadevno poročilo je podal tov. Berlinguer. CK je ugotovil, da je diskusija o dokumentu, ki ga je objavilo tajništvo Kompartije Italije v zvezi s sklepi XXII. kongresa KP Sovjetske zveze zelo razgibana, a pozitivna. CK in CKK sta odobrila tudi omenjeni dokument tajništva. Na zasede-nju sta tako CK kot CKK poudarila, da se ne kaže no- Včlanjevanje v našo partijo Zadnje tedne je včlanjevanje v našo Partijo doseglo nadaljnje korake naprej. Sekcijam, ki so 100%' izvršile včlanjevanje — in ki smo jih navedli v naši prejšnji številki — so se pridružile še druge. Med temi so tudi sekcije: Boljunec, Bar-kovlje in Konkonel ter celica gradbenih delavcev. Druge sekcije so izboljšale svoj položaj. Tu naj navedemo le nekatere in sicer opensko sekcijo, ki je že zelo bena nujnost sklicanja izred-. dobro plasirana, saj je denega kongresa parti je. | segla 98% svojega dela. Treb- če so izpolnile svoj plan za 95%, sekcija Curici za 91%, sekcija na Greti pa za 80%. 70% so dosegle sledeče sekcije: Prosek, Milje, Rojan, Podlonjcr in ACEGAT, Zgonik pa je dosegel 65%. Prepričani smo, da bodo vse ostale sekcije v teh dneh napravile nadaljnje korake naprej Vsem sekcijam in vsem tovarišem naj velja naša beseda vzpodbude za to, da bj včlanjevanje v celoti dokončale ter prekoračile postavljene cilje. za tem, da objasni širokim ljudskim množicam pomen in vsebino sklepov \XXII. kongresa, da zavrne napade razrednih nasprotnikov in revizionističnih struj, da premosti sektaški odpor povezujoč se istočasno z interesi in s pozitivnimi pričakovanji, ki so se ustvarila v vrstah javnega mnenja okrog problemov in politike naše partije. Gre torej za pozitivno diskusijo, ki je vedno bolje povezana s političnimi akcijami partije in s prizadevanji za razširitev in povečanje vpliva med množicami ter za učvrstitev naše k Srečno novo leto vsem cenj. bralcem, sodelavcem in raz-naša/cem želi «DELO» organizacije, zlasti prek velike in široke ter odkrite kam-nanje za vpis novih sil v našo partijo in v organizacijo komunistične mladine kakor tudi za čimprejšnjo zaključitev včlanjevanja za leto 1962. Dejstva so pokazala, da diskusije o problemih XXII, kongresa favorizira najbolj jntensivno politično življenje sekcij in celic. Delovanje za vpis novih tovarišev v partijo in za obnavljanje članskih izkaznic je prav v krajih, ker so se vršile diskusije o sklepih XXII. kongresa, dobro napredovalo. V položaju, ki obstaja danes na Tržaškem, kakor tudi v vsej državi se postavlja kot temeljna naloga uresničitev ciljev kampanje za vpisovanje v partijo. Javno mnenje, ter slovenske in italijanske ljudske množice so v sedanjem položaju lažje spoznale kaj je naša partija, kakšni so njeni ideali in njeni borbeni cilji. To so lahko spoznale tudi prek svečane proslave dvajsetletnice mučeniške smrti Finka Tomažiča, prek bojev, ki jih naša federacija danes vodi za rešitev raznih problemov v splošno korist kot n. pr. proti povišanju električnih tarif, za pravično rešitev problema prodaje mleka in prek razkrinkavanja stališč strank, ki delujejo v korist monopolistov ter s tem, da razvija živahne debate v občinskem in v pokrajinskem svetu. V tem okviru in v povezavi z boji za obrambo koristi ljudskih množic, se bo razvijala tudi v prihodnjih tednih široka diskusija o XXII. kongresu KP Sovjetske zveze, da bodo najširše množice delavcev in mladine seznanjene s cilji naših bojev za demokracijo in socializem PINO TOMAŽIČ revolucionarni voditelj naše partija Ob dvajseti obletnici njegove ustrelitve na Opčinah 15. decembra je minilo dvajset let od onega tragič-1 nega dne, ko so fašisti ustre-1 lili Finka Tomažiča, priznanega revolucionarnega vodi- dost je preživel po večini v Trstu, deloma pa tudi pri svojih ožjih sorodnikih v Škrbini na Krasu in na Janeževem brdu v Brkinih. telja naše partije, odločnega Srednjo šolo je dokončal v borca proti fašizmu, za svo- ! Trstu. Tu se je tudi vpisal za svobodo, za odpravo izkorišča-i na univerzo. Ko je izbruhni-nja človeka po človeku in za | la imperialistična vojna pro- ! narodno enakopravnost. I ti Etiopiji je odšel v Jugo-1 Kljub temu, da je od te-{ slavijo. To je storil zato, da | daj poteklo že dvajset let, i se je izognil mobilizaciji, je lik Finka Tomažiča ostal j Vpisal se je na univerzo v prav tako svetel kot je bil te-1 Zagrebu, istočasno pa delo-daj, ko smo občudovali nje-! val zalsli med primorskimi govo požrtvovalnost pri de- izseljenci predvsem v Ma- lovanju in odločnost tudi pred fašističnimi sodniki na procesu. Finko Tomažič se je rodil 20. marca 1915. Svojo mla- nboru. Njegovo bivanje in delovanje v Jugoslaviji pa ni bilo po godu policiji stare Jugoslavije. Zato ga je izgna- la iz države in izročila faši- stični kvesturi. Potem, ko je odsedel nekaj časa v tržaških zaporih — kateri mu sicer niso bili neznani, saj jih je spoznal že kot 17 let star fantič — je moral j obleči vojaško suknjo in ! odslužiti obvezni vojaški rok. Kasneje je odšel v Avstrijo, od koder je nameraval oditi j v Španijo in se pridružiti ! mednarodnim protifašističnim brigadam. Toda uresničitev tega načrta mu je preprečila avstrijska policija, ki ga je zaprla in izročila italijanski policiji. Po preslanih kaznih je razvil svojo dejavnost v tržaškem mestu in na Primorskem sploh. Deloval je med delavci, kmeti in med študenti. Neumorno je deloval. Bil je že pravi revolucionarni voditelj. Kot ljubitelj narave in vesele družbe, je zelo rad zahajal na izlete na deželo. Tako se mu je nudila primerna prilika za razvijanje svoje politične dejavnosti. Nešteto je bilo sestankov na kraških gmajnah in v gozdovih. Ob njegovi vrnitvi v rodni Trst je bilo delavsko in ko- 15. dicembra letos je bila v Ljudskem domu v Trstu svečana komemoracija Finka Tomažiča. Komemoracijo je priredila naša Federacija. O življenju in delovanju Tomažiča so govorili tov. sekretar Federacije Paolo Sema, glavni urednik «Dela» Mirko Kapelj in Giovanni Postogna, ki je bil na procesu skupno s Tomažičem in obsojen na 30 let ječe. V imenu slovenskih srednješolcev, ki so ravno isti dan ustanc. vili svoj novi krožek «Pino Tomažič» je spregovoril tov. Uršič. V predsedstvu so bili poleg voditeljev Federacije in govornikov tudi župani Lovriha, Pirc in Pacco ler predstavniki novoustanovljenega krožka slovenskih srednješolcev munistično gibanje v krizi. Vsi prejšnji voditelji so bili ali v zaporih in konfinaci-jah ali pa v izgnanstvu. Toda po zaslugi njegovega neumornega delovanja se je gibanje močno učvrstilo. U-veljavil se je akcijski načrt, ki se je imenoval «Tomažičev načrt.». Ta je med drugim vseboval naslednje cilje : odločen in neprestan boj proti fašizmu, združitev vseh naprednih sil delavskega razreda v en sam blok, sodelovanje najširših slovenskih f Nadaljevanje na 3. flram ! Tržaški občinski svet počastil spomin Tomažiča Proslave dvajsetletnice ustrelitve Pinka Tomažiča se je udeležilo veliko število slovenskih in italijanskih tovarišev in demokratov. Udeležila se je jej tudi junakova mati g. Ema Tomažič. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki Neodvisne socialistične zveze, tržaške federacije Italijanske socialistične stranke, Radikalne stranke, Slovenske kultumo-gospodarske zveze, partizanskih zvez in združenj bivših političnih preganjancev, nekateri antifašisti, ki so bih sojeni skupno s Tomažičem in drugi Tudi pokrajinski swè je počastil spomin Tomažiča V .ponedeljek 11. decembra je tržaški občinski svet počastil spomin Pinka Tomažiča. Do počastitve je prišlo na predlog komunističnih občinskih svetovalcev. Svetovalka tov. Bernetičeva je govorila o liku Tomažiča, iz njenega govora |x.w —j naslednje : Pomen zločina, ki so ga fašisti zagrešili nad Finkom Tomažičem je moč razumeti ako se spomnimo položaja, ki je tedaj vladal v svetu in ko je bil velik del Evrope zaseden po nacistih in fašistih. Temne sile so tedaj mislile, da so na višku svoje slave in moči. Fašisti so mislili, da bodo z u-prizoritvijo velikega procesa ustrašili borbene antifašistične množice. Toda pri tem so se močno zmotili. Prav v obdobju, ko je. fašizem najbolj razsajal se je okrepilo enotno gibanje delovnega ljudstva v bojih proti vojni in proti fašistični tiraniji. V naši deželi, kjer niso mogli fašisti zatreti antifašističnega gibanja, so sprožili največji val terorja. Pino Tomažič je bil revolucionaren voditelj KPI in delavskega gibanja. Ko je bil star 17 let je vstopil v vrste komunistične mladinske organizacije. Jmel je sestanke z delavci in dijaki o-beh tu živečih narodnosti. Pisal je članke, ki so izhajali v ilegalnih listih. Širil je protifašistične letake. Fašisti so ga prvič aretirali kmalu po vstopu v organizacijo mladih komunistov. Aretirali so ga prav v zvezi s širjenjem podtalnih letakov. Toda Tomažič se ni ustrašil. Nadaljeval je svoje delovanje. Neumorno je deloval za odpravo trpljenja, krivic in poniževanja delovnega ljudstva. V tem okviru je iskal sožitja med Slovenci in Italijani v naši deželi. Kasneje je bil Tomažič še večkrat aretiran. Leta 1938 je bil pomiloščen zaradi amnestije. Takoj po vrnitvi iz zapora se je s še večjo vnemo lotil političnega delovanja v vrstah KPI. Toda kmalu za tem je bil zopet aretiran in leta 1941 postavljen pred posebno fašistično sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. Njegova zadnja pisma, ki jih je pisal v ječi malo pred ustrelitvijo zelo jasno izpričujejo njegove velike ideale, katerih ni nikoli in nikjer zatajil. Pred fašističnim sodiščem se je prav tako junaško obnašal kot med mučenjem na policiji. In ko je bil obsojen na smrt je hrabril druge tovariše, ki so bili z njim v ječi. Tov. Bernetičeva je v imenu komunistične skupine občinskih svetovalcev predlagala naj bi se ena izmed mestnih ulic imenovala po j Tomažiču, v spominskem Tudi tržaški pokrajinski svet je počastil spomin Pinka Tomažiča. Komemoraciji so se pridružili tudi odborniki in svetovalci drugih pol. skupin, s predsednikom na čelu Med komemoracijo ni bilo fašističnih svetovalcev v sejni dvorani. O Tomažiču je govoril tov. Paolo Sema. Iz njegovega govora povzemamo naslednje: V petek je minilo 20 let odkar je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt z ustrelitvijo pet antifašistov, med katerimi je bil tudi mladi tržaški komunist Pino Tomažič. Posebno sodišče je prišlo v Trst, da bi sodilo 60 Slovencev in Italijanov in da bi na ta način s terorjem ! strlo antifašistično gibanje, j ki je postajalo vedno moč-1 nejše in bolje organizirano.1 Četudi še ne prav enotna je bila ta organizacija ena od temeljev osvobodilnega gibanja, ker je videla prav v fašizmu skupnega in največjega sovražnika. Njeni najboljši sinovi so se žrtvovali, da bi dali deželi mir, delo in svobodo, da bi jo oplemenitili in oprali pred očmi narodov vsega sveta madež, katerega je zapustil fašizem. Slovenci in Italijani teh tovarniških in kmečkih delavcev, mestnih študentov in sinov Krasa, katere je prav posebno ljubil in jim pravil «moji dragi mali prijatelji». Nauki očeta ter spomini prve svetovne vojne, so ga dovedli do tega, da je sovražil vojno, ljubil svoje ljudstvo, razumel trpljenje, krivice, katere je naše ljudstvo moralo pretrpeti in da je ljubil italijanski narod. Zelo mlad je vstopil v vrste italijanskega komunističnega gibanja in začel delovati za njegove ideale. Bil je večkrat aretiran in se je mo- ... Jaz nisem mogel ravnati drugače, ker 1-ma zame življenje smisel le, če sledim gotovim načelom. PINO TOMAŽIČ Fašistična policija ga strašno mučila toda niti besedico sc ni izdal. Pok^ je le zaničevanje do svoj mučiteljev ter postal oj tožilec. Svoje soobsojencO hrabril. Ponosno je zavf ^ možnost prošnje za porfl*]^'1 stitev, prepričan, da je ^ -ša smrt kakor milost od ‘ šistov. še na morišču je d roženim fašistom znova 1 ^ kazal neskončno ljubezen l(ar ponos do svojih velikih i^Jmi lov. Tak je bil naš Pino Hai mažič. Kot vsi veliki in mni, pripada človečanstvU in ( predstavlja tudi v smrtni'vije njegov najlepši in večno tj, več del. Sorodnikom, tori šem in zaročenki je zt>l stil globoka in ganljiva ?aI' srna, ki so izmed najlep v n kar jih je ostalo iz osvC £a, dilne borbe vse Evrope od t ral zateči v tujino; po tržaški univerzi je obiskoval univerzo v Zagrebu. Obzorje njegovega znanja se je stalno širilo in kmalu je postal kot voditelj prava osebnost, kar so mu priznavali stari antifašisti in mlajši rod, ki se je porajal v šolah in tovarnah v Trstu in v okolici. Živel je v stalnem toplem stiku z vse-krajev so prelili mnogo krvi mi družbenimi sloji in na zato, da bi oba naroda žive- ta način je postal videc, ki la v miru, delu, dostojno življenje, v družbi, ki bi bila boljša in predvsem bolj človečanska. Prav Pino Tomažič je predstavljal mladega borca, je že tedaj predvideval težko borbo za osvoboditev, ki je bila še pred nami. Neskončno je ljubil življenje, a sebe je smatral le delček mogočnega gibanja; vedel je, smrt obsojenih borcev, pisma je napisal nekaj 'ttaj ali pa celo nekaj ur P1 Ven smrtjo. Ta pismo bi se ^ ber rala čitati in obravna1'! Vej| proučevati bi jih mora*1 g, šolah, da bi spoznali osebnost tega heroja. cj j * * * tki, Cast mi je predlagati ’ste se mu posveti ustanavljj varr či slovenski zavod v P0* Hrr njerski ulici. Tako boto0 K stojno počastili spomin Hi n heroja študenta in učenj'|to Klanjamo se spominu rs ka Tomažiča, ki je med( jio -vimi žrtvami osvobodil11' Jipj gibanja na PrimorskeU1 'ivl del v prerano izkopani é kamor so mu sledili 111 j ^ni naši sinovi in očetje, Tježj lomazicu, v spominskem preasiavijai rniauega norca, i mogočnega gmanja; veuei je, nasi sinovi in occij'-, parku pri Sv.’ Justu pa naj izkušenega voditelja, vztraj-1 da ljubiti življenje pomeni, Frausin in Kolarič, Ri13. e 1: bi mu postavili spominsko j nega in požrtvovalnega ko-1 žrtvovati vse in v vsakem [ sani in Paolo Reti, For 'rtv ploščo. I munista, ki je boosebil težnje I trenutku za svoj ideal. i Curici ter tisoče drugi*1. N ^Tomažičeva pisma iz ječe €Tovarišem 11. decembra 1941 Tovariši* 1 * * * S Fašistično posebno sodišče e zahtevalo zame in za to-■niša Dujca smrtno kazen. Napišem par misli za vas, avariši in tovarišice, da bom družen z vami preko motte smrtne obsodbe. Star sem 26 let in ljubim vljenje. Užival sem vsak egov hip, najmanjši nje-v trenutek. Ljubim človeštvo, ljubim otroke, ljubim taravo, naš Kras in naše go-e ter morje. Toda ravno zait, ker ljubim vse, kar me i ibkroža. dam brez kaKršne-gl a koli obžalovanja življenje 8 a stranko, za bodočnost, za ^<5 Upravo hlapčevstva, za od-|fravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma. Statistično ima moja smrt malenkostno vrednost, kajti po vsem svetu žrtvujejo sedaj svoje življenje milijoni tovarišev in tovarišic, ki so brez dvoma boljši in bolj vredni, da bi živeli, nego jaz. Ko boste analizirali naše delovanje, boste gotovo našli ogromno pogreškov, ogro- mno hib. Toda odpustite me-1 tali. publike in za zvezo sovjetskih republik vsega sveta. In ko bo slovenska mladina, komunistična mladina živela v svoji sovjetski republiki, naj se spomni nas in vseh onih borcev, ki so se pred nami in ki se bodo za nami borili za odpravo kapitalizma, za komunizem, da nadaljujejo pot, ki smo jo z velikimi težkočami začr- ni in vsem onim, ki se sedaj borijo proti imperializmu, ker je naša borba težka in so naše moči šibke. Skušajte naše hibe razumeti, skušajte jih opravičiti z na-' Šim zgodovinsko političnim položajem. Vedite pa, da smo se vedno borili z vsemi silami proti buržoaziji, za zmago delavskih množic, za zmago proletariata, za ustanovitev slovenske sovjetske re- Mi smo dali za stranko največ, kar lahko damo: Življenje! Živela zmaga komunizma! Pino Tomažič Staršem 14. decembra 1941 Predragi starši! Težko mi je pisati to pismo, pa ne radi mene, še zdaleka ne, miren sem in skoro zadovoljen. Težko mi je radi vas in žalosten sem le, ko mislim na vas, na vse sorodnike, tovariše in prijatelje, ter na žalost, ki vam jo povzročam, čeprav nehote. Skušal sem vam dokazati že večkrat, da je moja pot . drugačna od vaše in da se ! moji cilji z vašimi ne morejo strinjati. Ne vem, koliko ste me razumeli, toda vem, da me dobro poznate in slutite, zakaj sem tako ravnal, zakaj sem živel na tak način, zakaj je bilo neizbežno, da se zgodi, kar se bo zgodilo. Zahvaljujem se vam za vse, kar ste storili zame, za ves trud, za vse trpljenje, ki sem vam ga hote ali nehote povzročil. Mati, ki me je v vojni vihri nosila po svetu, je zame najdražji spomin, najljubša podoba moje matere, matere begunke. Oče, ki me je priklenil na našo zemljo, na kmečko življenje, je moj ljubi oče. Dragi starši, potom vas in potom none sem spoznat težko življenje našega ljudstva in nepopisno trpljenje vojnih let, podlago, na kateri setn zgradil svoj življenjski smoter. Odpustitemi za vso žalost, katero vam povzročam, saj veste, da ni radi moje zlobe. Doba je pač taka... Moje knjige, ki jih imam tukaj, prosim, dajte Vitkotu Vremec, denar in obleko pa Srečku Colja. Sem jima že obljubil. Knjige doma naj da Danica komur se ji zdi, Zdravo ! | Pino ' voj Pino Tomažič je bil zelo naštudiran tovariš. Knjiga je bila vselej njegova zvesta tovarišica. Nikakor pa ni bil samotar. Ljubil je tudi glasbo in je zelo rad igral violino. Na gornji sliki pa ga vidimo kot bobnarja pri godbi na pihala jZaročenki 5 ur, 15. decembra 4L Mila deklica! Mislil sem, da bo dovolj, W sem pisal v prvem pi-jStnu, a me sili, da pišem še Taj. Morda spomini, morda .dejstvo, da sem dobro spal in da sem miren in pripravljen. — Sicer pa ne bom 3 kiogel povedati vsega, kar bi 'V ^elel, kar bi hotel in kaj podlagajo besede brez dejanj? *al mi je, da je bilo le-teh mojem življenju premalo, al mi je, da bom odnesel ' ' seboj to, kar sem nako-jPičil v možganih tekom dol-,8ih let. Sicer ni mnogo, a P. Vendar sem imel vedno do-,l>er namen, da bi koristil človeštvu. ^‘,1 Spomnil sem se nenadoma °lrok na Krasu in ob Brani-f. Moji mili, dragi prijatelj-Ti, uverjen sem, da me bo-i. ste imeli v sgominìi, ko sem 'lì* v4m nagajal, ko sem se z ,0* ''ami igral. i° Kako so bili lepi popoldne-V na Krasu v dolinicah, ka-'•'f. ie pelo morje v Cedasu ‘n srebrna Vipava se je mir-."o vila v sanjavem, bajnem i'11 dninem svitu. Lepo je bilo 'vljenje, užival sem vsak * Diegov trenutek, vsak žarek 11 ^nca, najdrobnejšo kapljico ’ ?ežja. Pa mi ni prav nič žal, V'. bo končalo. Milijoni ljudi ,rt '•''tvujejo v teh letih groze k' ^oje življenje in malo jih je med njimi, ki razumejo kot jaz, da ni smrt nič hudega ali celo nujna dolžnost na-pram človeštvu. Preje je bil tu duhovnik in sva se mirno razgovarja-la. Rekel sem mu, da je moja pot začrtana in da je ne izpremenim. Ločila sva se kot dobra prijatelja, ker je kljub svojem stanu dober fant. Ponavljam, da mi je težko zate in za vse, ki boste preveč trpeli radi mene. Prav tako mi je bilo hudo, ko sem se ločil od tovarišev in sem jih moral tolažiti. Pa ne u-stavljaj se preveč ob meni: Življenje kliče in vsakdo, ki razume njegov klic, mora živeti, kajti človek je le kaplja v morju človeštva. če bo vreme lepo, bom vesel in bom pozdravil še enkrat naravo in svet. Saj ne 1 bo «nič hudega», vse bo minilo v hipu in zemlja, ki sem i, jo vedno ljubil, me bo sprejela in jaz bom njen del, klica novih presnavljanj, klica novih življenj. Moja draga, najmilejša, tebi sem dal zadnji poljub, zate bo moja predzadnja misel. In ti veš, zakaj predzadnja. Živi, treba je živeti in izpolniti svojo življenjsko nalogo, svojo dolžnost na-pram človeški družbi ! Misli, da te poljubljam na čelo. Pino Mladina Vsakemu narodu mora biti mladina temelj, na katerega zida bodočnost. Važnost tega temelja je večja ali manjša po okoliščinah in položaju, v katerih kak narod ali del naroda živi. V našem primeru lahko rečemo, da je mladina tista sila, ki je edina v stanju vzdržati kakršen koli pritisk in ohraniti ter razvijati naš narodni čut, kljub neugodnim razmeram. In to, ker je mladina najbolj pogumni, udarni in nesebični del naroda S svojim zaletom prečisti marsikatero prašno tradicijo, okostenelosti v prožni tvornosti in doseže velike uspehe tam, kjer za druge kraljuje utopija. Seveda ni vedno in povsod mogoče stoodstotno uresničiti svojih zamisli in uveljaviti svojih teženj, toda vsak poizkus, vsak začetek, vsaka nova misel pomeni korak naprej in čeprav se morda prvič ali drugič ne bode posrečilo, bo močan zalet premagal vse ovire. (Iz ilegalnega listu «Plamen». Po- ustnem izročilu je sestavek, ki je podpisan z imenom Kraševec, napisal Pino Tomažič). T 4*/ i ■ tyJCl* . '-«-A Z ^ .-J.-. cevk Tomažičeva pisma iz zapora. Črni madež na gornji sliki je delo fašistične cenzure. Spodnje pismo je Finko napisal 3 ure pred ustrelitvijo in je torej njegovo zadnje pismo Revolucionarni voditelj j Nadaljevanje z 2. strani I delavskih množic v tem boju, skupno z italijanskim proletariatom, izvanjanje temeljite propagande z besedo in tiskom itd. S tem programom, ki ga je partij k vodstvo odobrilo leta 1939, so bili dani pogoji za združitev vseh naprednih sil v skupnem boju proti fašizmu. Politika, ki1 je izhajala iz tega progra-1 ma je bila pravilna in de- ] lavsko gibanje v Trstu se je kljub hudemu fašističnemu terorju močno razvilo in učvrstilo. V gibanje so pristopale številne množice delovnih ljudi, Slovencev in Italijanov. Žal pa Tomažič ni dolgo deloval. Policija ga je zopet zaprla in ga, žal, ni več spustila na svobodo, i Predala ga je posebnemu fašističnemu sodišču. To je že v Rimu sklenilo, da Tomažiča obsodi na smrt Tomažič je kot bister politik in revolucionar vedel, da zanj ni rešitve. Toda o- stal je trden v svojih sklepih, odločen tudi med zasliševanji, med mučenjem, v ječi, na procesu in končno tildi na strelišču na Opčinah. Vsepovsod je dajal s svojim junaškim zadržanjem, velik vzgled svojim sotrpinom in vsem antifašistom. Da je Tomažič vedel, kaj ga čaka,' nam potrjuje tudi peko pismo, ki ga je pisal svojim staršem (pismo ni datirano) in v katerem pravi med drugim: «Kol je bilo pričakovati, izgleda, da so me predali posebnemu sodišču. Novico sem sprejel povsem mirno in hladnokrvno. Je pač taka doba. Upam, da si tudi vi ne bodete vzeli stvari preveč' k srcu, ker nima smisla in ker bi ne koristilo ne vam, ne meni. Seveda ne morete vsega razumeti in vam niso stvari tako jasne kot so meni, toda okoliščine in moj značaj so od mene zahtevale, da sledim poti, ki je od vaše povsem drugač- « Ljubim naravo, naš Kras, gore ter morje» tako je zapisal Pino Tomažič. Zares je ljubil naravo. Zelo rad je zahajal na Kras in v gore. Sredi narave se mu je nudila krasna prilika za politične sestanke in študijske razprave s tovariši. Gornja slika je bila posneta med enim izmed številnih Izletov na. Vsakdo sledi v svojem življenju ciljem, ki so zanj pravilni in ki ustrezajo njegovim življenjskim potrebam. in če je bila v prejšnjih časih razlika med rodovi velika, se je v naši dobi nedvomno še povečala in i je skoro ni mogoče premo- stili, posebno v našem slu- čaju ne, ko živimo vsak za svoj, povsem drugačen svet. S tem nikakor ne mislim obtoževati samega sebe in mi še od daleč ne pade v glavo, da bi vam morda kaj očital. Nasprotno! Hvaležen sem vam za vse kar ste storili zame in dobro razumem, da ste imeli z menoj mnogo težav in bridkosti. Toda jaz nisem mogel drugače ravnati, ker ima zame življenje smisel le če sledim gotovim načelom! Sicer pa zahteva viharna doba od nas vseh pogum in trdnih živcev. Težav in skrbi nimate le vi ampak večina človeštva. Ne vem še kako se bo stvar nadalje razvijala, vsekakor pa bi bilo vsako vaše poskušanje, da bi mi pomagali (n. pr. radi odvetnika) povsem zaman. Sprejmite moje pismo kakorkoli. Napisal sem to, kar mislim in upam, da vas ne bo preveč presenetilo. Drugače sem vedno zdrav in dobre volje. Pozdravljam vse sorodnike in znance. Zdravo! — Pino.» Da je tudi to pismo dokaz visoke zrelosti in odločnosti, bi bilo odveč ponavljati. Prav tako pa je to pismo še en dokaz, da je Pinko vedel, kaj ga čaka, a se kljub temu ni dal upogniti od fašistov. Svojo veliko vero v ideale, za katere je deloval in se žrtvoval, je izpričal tudi tik pred smrtjo, ko je pred fašističnimi krvniki z zanosom zapel «Internacionalo». MIRKO KAPELJ Pomemben jubilej Jugoslovanski izseljenci v Kanadi so pr os Lavili 30-letntco svojega naprednega tiska 2. novembia so Jugoslovan- ( napredne aktivnosti jugoslo- ski delavci, ki žive v Kanadi slavili lep jubilej — 30-letnico ustanovitve svojega tiska. To obletnico so nasi bratje, ki žive v Kanadi, slovesno proslavili. Za to pri- vanskih delavcev in tako se je borba za obstoj nadaljevala do leta 1943. V tistih letih pa je bilo ustanovljenih tudi več slovenskih prosve-tno-kulturnih krožkov in pev- liko je izšla tudi izredna, ju- skih društev bilejna številka lista «Jedin-stvo», iz katere povzemamo tudi naslednji članek, ki ga je napisal J. Scrjak: Pred letom 1924 je živelo i Kanadi razmeroma malo Slovencev. Naših rojakov je bilo kvečjemu 200. V Kanado so prišli večinoma iz . ZDA. Bolje nego Slovenci so bile do tedaj zastopane ostale jugoslovanske narodne skupnosti. V letih 1924-30 pa V letih 1943-1948 je bila aktivnost Slovencev v Kanadi na višku. Med njimi je vladala velika enotnost. Tedaj je bila ustanovljena tudi močna organizacija «Zveza kanadskih Slovencev». Ustanovljen je bil tudi list «Edinost». Tako organizacija kot list sta v veliki meri moralno in materialno podprla borbo, ki jo je narod v stan vanski delavci prehodili v tridesetih letih, je dolga. Borbe, ki so jih vodili v teh 30. letih so zahtevale dosti dobre volje, žrtev in potrpljenja. Na uspehe so danes kanadski napredni Jugoslovani lahko upravičeno ponosni. Ti imajo danes svoj list, list, ki je ostal zvest delavski stvari, in ki je na isti liniji kot pred 30 leti. To je skupni srbohrvatsko - slovenski list «Jedinstvo», ki je naslednik «Borbe». «Jedinstvo» stoji, kot nekoč «Borba», na braniku delavskih pravic in vodi borbo za mir v svetu. Da je bilo omogočeno izhajanje naprednega lista je zasluga zvestih in zavednih delavcev, ki s prostovoljnimi prispevki podpirajo svoje glasilo. Tudi naše «Delo» se pri- se je v tej deželi naselilo | stičnemu okupatorju in pra- domovini bojeval proti faši- družuje pozdravom in čestit- okrog 3000 Slovencev. Slovenci so pred odhodom iz stare domovine po večini ti domačim izdajalcem 2. novembra je poteklo 30 let odkar je izšla prva šte- imeli namen, da se po dveh i kanadske «Borbe». Pot, ali največ štirih letih zopet, ^ so j0 kanadski jugoslo-vrnejo v svoj rojstni kraj. To- kam naprednih listov, ki so se spomnili jubileja kanadskega «Jedinstva». Tudi mi pošiljamo našim bratom izseljencem v Kanadi borbene pozdrave in iskrene čestitke ! da v tujini jih je čakalo veliko razočaranje ; trdo in prekomerno delo na kmetijah, slaba hrana, nizke plače; skratka veliko izkoriščanje. Zaradi tega so množično zapuščali kmetije in iskali drugačno zaposlitev širom Kanade. Ker pa za delo v tovarnah niso imeli potrebnih kvalifikacij So iskali zapo-^ slitev v premogovnikih, lesni J industriji in pri gradbenih podjetjih. Toda tudi tam je navadno zaposlitev kratkotrajna. Ko pa je nastala svetovna gospodarska kriza, ki je zajela tudi Kanado, se je med ostalimi delavci znašla tudi večina slovénskih izseljencev v veliki revščini. V tistih letih so bili slovenski izseljenci zelo aktivni v borbi za napredek na splošno in na kulturnem področju še posebej. Da so bili takrat, zares zelo aktivni, je dovolj, ako povemo, da je že leta 1931 samo «Slovenska narodna podporna jed-nota», katere sedež je še danes v Chicagu v ZDA, imela v Kanadi 20 društev in skupno 1200 članov. Nekaj let pozneje so kanadski Slovenci ustanovili tudi svojo podporno organizacijo, «Vzajemno podporno zvezo Bled» ki še danes obstaja. Istočasno so Slovenci vzajemno delovali tudi z brati Hrvati l;t vM/nb *«** v, 7>& * 4W <*.< ilfifU' W ; vMttiH luithrni '» m ’nrm ti *tM.* mteo Hji» ■ a. iwxwà 'omM . Li*l Htidnikqi i H*U. decembra je imelo Slovensko gledališče i> Trstu novo premiero. Tokrat nam je nudilo zanimivo predstavo Antona Pavloviča Čehova. Pravzaprav posebnost priredbe raznih del Čehova v celoto kateri je prireditelj in režiser Jože Habič dal naslov «Na veliki cesti». Citat Olge Knipper, ki je naveden v gledališkem listu, tako lepo raztolmači, kako je treba podajati Čehova, da se nam zdi umestno, da ga navedemo: «Uprizoriti Čehova je zelo . , , , • ,. , , , l preminul slovenski pesnik, težko. Ni dovolj, da s, dober tritit ir, Pisatelj H. Griin umrl Pretekli teden je tragično r--•‘v,.: €dinosé Slovenski narod je izpregovoril ■ p-fjfefefsfcš Advance Ih! in Srbi. 2e leta 1931 so v vseh večjih krajih ustanovili napredne kiube. Istega leta je začel izhajati tudi prvi list jugoslovanskih delavcev v Kanadi. List se je imenoval «Borba» in je bil pisan v srbo-hrvatskem jeziku. Ta list SO'kanadske oblasti kmalu prepovedale. Da je prišlo do te prepovedi je največ pripomoglo takratno poslaništvo kraljevske Jugoslavije v Kanadi. Sokrivi pa so bili tudi nekateri dušni pastirji, ki so trdili, da je celotna aktivnost ‘jugoslovanskih delavcev, komunistično nastrojena. Toda trdna volja in nenehna aktivnost jugoslovanskih naseljencev takrat nista popustili in list «Borba» je tudi po prepovedi nekaj apjp-tiipm-"--' ni*. vu • •' •• ''uvShto ■' ìWi turai nminmtm nm. mrmma. CAHA0IAN AID TO JUGOSLAVIA ------- ----------a ' 4 wmh. "• . hpl'S, m.. ■■'/‘■j siilii MjSJMjj iB^VivnM* ■ ▼ y'.ti/i /P» .. ;ìa, „ mesi» :■# - t«Š *11 JM • 't® p,- » s*? njv >> ■ : Č, ", \ igralec in da mojstrsko obvladaš svojo vlogo. Čehova je treba občutiti, treba ga je ljubiti. Tre. ha je vsrkati vase vso tisto čustveno atmosfero, ki napolnjuje njegove igre. Zlasti pa — treba je ljubiti človeško bitje, ljubiti ga z vsemi njegovimi napakami in slabostmi, tako kakor ga je ljubil Čehov.» Tako režiser, kakor tudi igralci, bi se morali stalno zavedati, da sedi v dvorani pred odprtim odrom vse polno takih malih ljudi, kot nastopajo v Čehovu, z ogromnim srcem polnim čustev in čakajo, da se bodo nasekali pristne, plemenite dušne hrane. In ako bodo, tako režiser, kakor tudi igralci to storili z vso resnostjo, pač uspeh ne bo nikoli izostal. Glasba Pavleta Merkuja, ki ] se je prepletala skozi dejanja, je dala drami še poseben vtis. Tudi scena inž. arh. Ernesta J Franza je bila zasnovana pre- dramatik, esejist, kritik in prevajalec Herbert Griin iz Celja, star komaj 36 let. U-mrl je kot žrtev cestne nesreče. Pokojni je imel težko mladost. Še mlad je izgubil očeta, ki so ga nacisti ubili. Z materjo sta pribežala v Ljubljano. Tam je tudi študiral in se začel udejstvovati na literarnem polju. Začel je pri «Mladinski reviji», ka- sneje se je uveljavljal pri «Naših razgledih» in je slednjič razvil svojo dejavnost pri domala vseh revijah in listih, ki izhajajo v Sloveniji. Uveljavil se je zlasti kot esejist in dramatik. Med drugim naj omenimo dramatizacijo «Pernjakovih» od Prežiha, «Stare pravde» od Aškerca in «Kastelke» od Levstika. Kot zadnje njegovo delo je bil opis procesa proti Eichmanu, kateremu je osebno prisostvoval. . .X. .XOOOO DC>OCXr>OC>C>0 X30C500CJCJC.X. OOOOCXDCXDOOOC^ OOOC^OOC MIH a IL ZOŠČENKO c adka Tov. Marizza iz Nabrežine umrl Prejšnji četrtek je bil v A1 brežini civilni pogreb pokoj*1 ga tovariša Marizze, bivšega i vinsko-nabrežihskega občinske, svetovalca. Pogreba so se ui ležili med drugim tudi števih predstavniki tamkajšnje obči ske uprave in naših političlt organizacij. Josip Marizza je ze pred U leti poslal aktivni član delavsk ga gibanja. Leta l'JOfì je bil ■ voljen za predsednika sindik* ne organizacije v Nabrežini 1 kot socialistični voditelj je ^ med ustanovitelji Delavskih * drug. Bil je vodju in duša *1 dovinske stavke kamnalo iz Nabrežine leta 1904. Ta vka je trajala ISO dni in v njej sodelovalo nad 3000 lovcev. Zaradi aktivne borbe p vojni r letih 1914-15 je bil tiran in avstrijsko sodišče je obsodilo na smrt. Pozneje mu kazen spremenili v dosi Ino ječo, ker je bil pač prvi v bi te vojne, ki je bil obsojen smrt. In tako je prebil v ve! škem zaporu vso dobo vojne ^ padca Avstrije. Po vojni se vrnil v svojo Nabrežino, posl' znova politični tn sindikalni * ' ditelj. Ob nastopu fašizma bil znova preganjan, pozM aretiran m poslan v konji* cijo- Po padcu fašizma so ga ht ležni tovariši, delavci in voi ci iz Nabrežine, v znak f1 znanja za njegovo dolgotroj, požrtvovalno borbo izvolili občinskega svetovalca v N.a^ žini. Naj mu bo lahka domača l\ da, žalujočim svojcem pa O1 iskreno sožalje! Kupovati otrokom igračke je zelo neprijetna stvar. Posebno poleti. Bistveno je: sploh ni nobene sezonske izbire. Jaz, na primer, kupujem svojemu sinu zmerom samokolnico. Že drugo leto. Dečko postaja celo užaljen. Joče, ko dobi samokolnico. Naj se vživi v očetov položaj. Naj sploh kupim? žog ni. Imamo samo samokolnice in vajetj. Pred kratkim sem zašel ska igra za otroke. To je vrvica na dveh paličicah in kolo. To kolo se meče v zrak in lovi na vrvico. To je vse. Vesela igra. Posebno na zraku. Ah, ti Francozi! Vedno si znajo izmisliti nekaj zabavnega. Kupil sem to igro. Poklo? nil sem jo sinu. Sinko je začel metati kole. Skoraj zdrobil je samega sebe, ko ga je udarilo po čelu. Padel je... kolo. V e iuui _________j jo novo igro za poletje, na- usa izhajal, seveda ilegalno, rejeno posebno no tujih vzor-DMasti niso mogle zatreti I cih, «Diabolo». Neka franco- rrea Krauum sem zase* Potežkal sem kolo. V re-trgovinc z igračkami. Ima-1 snici je bilo težko. Hudiča.. Ne samo za otroka, tudi kamelo bi podrlo! Odšel sem v trgovino, da mi pojasnijo: zakaj, pravim, izdelujejo tak nesmisel? V trgovini pravijo: — Zaman blagovolite biti užaljeni.Ta igračka je narejena povsem po tujih vzorcih. Samo da so tam gumijasta kolesa, pri nas pa lesena. Vse drugo je pa popolnoma isto. Pri njih je vrvica in pri nas je vrvica. Samo, naša se nekoliko zapleta. A vse drugo je isto. Čeprav pošteno povedano, sploh ni ničesar drugega razen paličic. Pravim : — Kaj pa naj potlej storim? — Pravijo: zaradi dušev- nega miru ne dajte te igrače otroku v roke. Pribijte jo z žebljem kjer koli nad posteljo. Naj otrok gleda in se zabava. — No, pravim, hvala za nasvet! Tako bom tudi storil. In tako sem tudi storil. Samo nisem je pribil nad posteljo, ampak nad bifejem. Ker če jo pribijem, si mislim, nad posteljico, še utrgala se bo in za grehe staršev bi ubilo otroka, ki sploh ni nič kriv. Očetje zobljejo grozdje, a otrokom gnijejo zobje. OBČINSKI PROBLEMI BAZOVIŠKE CESTE Že pred meseci je vodja I munističnih svetovalcev v tf škem občinskem svetu tov. (jassi naslovil na odbornik» javna dela interpelacijo, k> spodaj objavljamo. Do trenul kn o tem poročamo, še ne 1 mo ali je odbornik, na k«te! ga je bila interpelacija n*1 vljena, ukrenil kaj zalo, 4» se vprašanje rešilo, kot je hteval tov. Pogassi. Besedilo interpelacije glasi t4 Naša skupina svetovalcev 9 r no in to že več let zahtev» ok»1' ditev nekaterih cest, v Bazovice: letos 20. februarj*^ bilo glede tega predloženo ^ vo vprašanje a do sedaj brez uspeha. Zato Sem l’1'91 J: znova, po tolikih letih, v ( se na to vprašanje, ki je ** še prebivalstvo zelo važno-Predvsem bi omenil rest8« veže Bazovico z vasjo Je (Nadaljevanje no 8. sira** Srečno novo leto 196Z Gostilna UIXA VLADI PROSEK 137 ìpìi srečno novo leto jen 1 ve!, in» se post ■ 'ni * na oin1 mfi* a ht vol) k f 'troj* lili fVflfi' la l»! i n' Ij» v tt| iv. ike k> ■notH Gostilna in tovarna sodavice A. GRGIČ BAZOVICA zeli srečno novo leto Trgovina jestvin DANEU MARIJA PROSEK želi srečno novo leto Pekarna in trgovina jestvin KANTE PROSEK želi srečno novo leto Gospodarsko društvo Prosek želi vsem vaščanom uspehov polno novo leto H, Trgovina železnine Gostilna TERČON IZIDOR MOŽINA JOŽE SESLJAN TREBČE želi srečno novo leto želi srečno novo leto Hotel Kras REPENTABOR želi srečno novo leto Gostilna M. BLAŽ INA PRAPROT želi srečno novo leto Mesnica IVAN PAHOR NABREŽINA želi srečno novo leto Pekarna in slaščičarna MALALAN ALBIN PROSEK želi srečno novo leto v c; * •r: - .'K '?i; ii * Manufaklurna trgovina Čevljarna ŠTOKA MIRO COLJA PROSEK PROSEK vošči srečno novo leto želi srečno novo leto Gostilna «PRI Z A J K I ), PROSEK Mlekarna in kavarna GUŠTIN PROSEK zeli srečno novo leto želi srečno novo leto Gospodarsko društvo Kontovel vošči srečno novo leto Gostilna in tobakarna PRI MIČETU TREBČE želi srečno novo leto Pekarna in slaščičarna RUDOLF MARC BAZOVICA želi srečno novo leto Ribarnici ’ Chiati” V SESLJANU IN NA PROSEKU želita srečno novo leto Najboljša voščila vsem cenjenim potrošnikom in razpečevalcem tekočega plina pošilja IlC uf' kV oli arj» no laj.* ri.*>^, vf r.s 1 10; Je»«1 raV* PUBLIGAS ki se proizvaja v coni Industrijskega pristanišča v Trsti GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA TRGOVINA JESTVIN KRIŽMANČIČ GROPADA TRGOVINA JESTVIN ALBERT VIDAU BANE Diplomirana krojačnica GORUP VLADIMIR PROSEK Trgovina jestvin PAHOR TREBČE želi srečno novo leto želi srečno novo leto želi srečno novo leto želi srečno novo leto želi srečno novo leto Gostilna MOŽINA AVGUST TREBČE želi srečno novo leto GOSTILNA GOSPODIČ Nabrežina - Kamnolomi želi srečno novo leto TRAFIKA TENCE - ŠVAB SV. KRIŽ želi srečno novo leto GOSTILNA PRI SILVESTRU NABREŽINA želi srečno novo leto ČEVLJAR MAGAJNA MARIO SV. KRIŽ želi srečno novo leto PEKARNA IN GOSTILNA GRILANC NABREŽINA želi srečno novo leto GOSTILNA DE LORENZI Sv. Križ - telef. 21-532 želi srečno novo leto BRIVNICA DANEU SV. KRIŽ želi srečno novo leto KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU zadružna družba /. o. j. TRST - trg Ponterosso 2, prvo nadstropje telef. 36-860 Trgovina jestvin pekarna - slaščičarna GUSTINČIČ Justina SV. KRIŽ vošči vsem cenjenim odjemalcem novo leto miru in dela FEREOLJA JOSIP UNIVERSALDISCO TRST Via Milano 14 prodajalna gramofonskih plošč vošči srečno novo leto in se toplo priporoča GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK - telef. 22-202 MESNICA Angela VOLPI-FUKS NABREŽINA želi vsem cenj. odjemalcem in znancem srečno novo leto želi uspehov polno novo leto Centrala: ul. Foscolo 1 - telef. 95-386 Podružnica: Milje, via Roma želi vsem kmetovalcem srečno novo leto in se jim toplo priporoča GOSTILNA - BAR v Strajn Lovrenc TRGOVINA JESTVIN MARUŠIČ SALEŽ želi srečno novo leto DOLINA želi srečno novo leto GOSTILNA G R I L A N C SALEŽ želi srečno novo leto ČEVLJARNA BOGATEČ SILVA SV. KRIŽ želi srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN FEL1X KOŠUTA Sv. KRIŽ - telef. 21-540 želi srečno novo leto GOSTILNA ŠVARA najemnik Livio Pregare RICMANJE vošči vsem gostom srečno novo leto B ‘A R - B U F F E T IVANKA SV. KRIŽ želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto Tovarna sodavice in zaloga piva Frankovič NABREŽINA (telef. 20-106) želi srečno novo leto ZALOGA VINA IN SADJA M O G O R O V I Č Sv. Križ - Nabrežina želi srečno novo leto želi srečno novo leto KAVARNA IN TOBAKARNA TERČON NABREŽINA želi srečno novo leto PEKARNA TENCE najemnik ANTONIČ SV. KRIŽ želi srečno novo leto Trgovina izdelani!» oblek za ženske in moške ] ■N Damski salon BOGATEČ NEVI SV. KRIŽ želi srečno novo leto Manufakture SEDMAK SV. KRIŽ želi srečno novo leto PETELIN VIKTOR NABREŽINA 145 želi srečno novo leto TRGOVINA JESTV IN GRUDEN EDVARD NABREŽINA želi srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN REBULA JOSIP SALEŽ želi srečno novo leto Cvetličarna D A N IL A SV. KRIŽ želi srečno novo leto Društvena Gostilna v GABROVCU (telef. 21-188) želi vsem cenjenim gostom uspehov polno novo leto MESNICA De Lorenzi Nino SV. KRIŽ želi srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem TRGOVINA JESTVIN IN MESNICI LOZAR SV. KRIŽ - SESLJAN želijo srečno in uspehov polno novo leto Trgovina železnine in stavbenega materiala Josip Terčon NABREŽINA želi .srečno novo leto Tvrdka Knez Walter NABREŽINA (telef. 20-123) želi srečno novo leto SEKCIJA K P I ZGONIK SALEŽ želi vsem občanom novo leto miru in vsestranskega napredka MANUFAKTURE Š T R A J N Draga BOLJUNEC vošči srečno novo leto GOSTILNA PERIC SLIVNO (avtocesta) želi srečno novo leto MLEKARNA Š T E F A N C I C SV. KRIŽ želi srečno novo leto MESNICA ŽERJAL BRANKO BOLJUNEC PEKARNA - SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA želi srečno novo leto Zaloga drv in premoga PANGOS NABREŽINA želi srečno novo leto vošči srečno novo leto BRIVNICA OTA JOSIP in NIVES BOLJUNEC želi srečno novo leto PEKARNA OTA PEPI BOLJUNEC vošči srečno novo leto Trgovina kmetijskih priborov STANISSA KLAVDJA NABREŽINA želi srečno novo leto MESNICA LAZZARO ELSO NABREŽINA - postaj« želi srečno novo leti*-' DI LENARDO MANUFAKTURE SV. KRIŽ vošči srečno novo leto GOSTILNA - BAR SANCIN MIRO BOLJUNEC želi vsem gostom srečno novo leto FIOM - CGIL Notranja komisija I T A L S 1 D E K TRST - SKEDENJ vošči srečno novo lel° Trgovina jestvin in mirodilnica RADOVIČ RINKO i. ! Nabrežina - Kamnolomi telef. 20-154 irli srečno novo leto GOSTILNA KOCMAN STIVAN želi srečno novo leto /adrnžna družba « Refettori del Porto di Trieste» vošči vsem članom in odjemalcem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN - telef. 20-205 vošči srečno novo leto GOSTILNA «PRI PEPCI» v LOGU vošči srečno novo leto GOSTILNA < J A K A L D O LOG želi srečno novo leto GOSTILNA Felician Giordano DOMJO vošči srečno novo leto Trgovina jestvin ŽERJAL DRAGO BOLJUNEC vošči srečno novo leto GOSTILNA STANKO SLAVEC BOLJUNEC vošči srečno novo leto Trgovina jestvin in kino SANCIN BOLJUNEC vošči srečno novo leto GIOVANNI COSULLI prodaja in popravila šivalnih strojev TRST - ul. Mazzini 4 telef. 96-925 «MOTO GUZZI» Tvrdka CREflASCOL/ Društvena prodajalna zadružna družba z o. j. Opčine - Alpinska ul. 65 telef. 21-054 K E R Ž É Trst - trg S. Giovanni l trgovina gospodinjskih potrebščin želi srečno novo leto TRST ul. Kahio Severo 18 - telef. 38-908 zeli srečno novo leto želi srečno novo leto Jestvine-sad je-zelen java Angelo Di Seiascio Opčine - Narodna ul. 45 telef. 21-101 vošči srečno novo leto MLEKARNA OLGA GULIČ Opčine . Proseška ul. 45 vošči srečno novo leto Zlatarna in urarna Alojz Sosič - Sossi Opčine - Narodna ul. 38 želi srečno novo leto MLEKARNA K A R I Š TRST - ul. S. Marco 40 zeli srečno novo leto KINO « V E R D I » v MILJAH vošči srečno novo leto BUFFET PINO Trst - ul. Ghega 3 vošči srečno novo leto GOSTILNA Sosič - Vremec Emilija Opčine - Narodna ul. 65 želi srečno novo leto KINO OPČINE želi srečno novo leto FOTO STUDIO EGON Trst . ul. Oriani 2 ( Barriera - telef. 93-295 vošči srečno novo leto TVRDKA STOFFE & FODERAMI A. PERTOT TRST - ul. Ginnastica 22 - telef. 95-998 CVETLIČARNA «IVANKA» Trst - Istrska ul. 19 telef. 95-052 želi srečno novo leto GOSTILNA C A R G N A L I Trst - Strada d. Friuli 19 želi srečno novo leto želi srečno novo leto Zadruga delavcev TRŽAŠKEGA ARZENALA Cinkografija R. P E S C H I T Z TRST drevored Miramare 37a telef. 31-923 želi srečno novo leto Mostra permanente dei mobilieri triestini ul. Settefontane 74 telef. 41-440 zeli srečno novo leto vošči uspešno novo leto vsem zadružnikom in zadrugam Konzumna zadruga DELAVCEV ŠKEDENJSKE LIVARNE vošči vsem članom zadruge srečno novo leto Konzumna zadruga železničarjev TRST - ul. Flavio Gioia 5 ROJAN - ul. Barbariga 5 želi srečno novo leto FRANC UDOVIČ manufakture in mode TRST - trg Ponterosso 5 ul. Mazzini 46 vošči srečno novo leto Trgovina jestvin JOSIP ŠKABAR Opčine - Narodna ul. 42 • telef. 21-026 vošči srečno novo teto Notranje komisije (struja FIOM) Tržiške?! Arzenala in ladjedelnice Sv. Roka želijo srečno novo leto ERNEST MALALAN pooblaščeni elektrotehnik prodajalna radijskih in TV aparatov ter električnih potrebščin Opčine . Narodna ul. 128 vošči srečno novo leto DAMSKI SALON SLAVA BOLJUNEC vošči srečno novo leto Konzumna zadruga NAMEŠČENCEV GRDA Trst - ul. della Guardia 11 in 42 - telef. 41-866/41-035 zeli srečno novo leto vsem članom in vsem delavcem podjetja Urarna ANTON Malalan vošči vsem obiskovalcem srečno novo leto SFERZA GIOVANNI ogrevalne in sanit. naprave Trst - ul. Valdirivo 34 telef. 29-667 želi srečno novo leto GOSTILNA L E G I Š A DEVIN (ob avtocesti) želi srečno novo leto EMPORIO BARRIERA Trst - ul. Oriani 7 tel. 94-457 vošči srečno novo leto Društvena gostilna Opčine - Proseška ul. vošči srečno novo leto Trgovina manufaktur Peter Pavel ČEPAR Trst - ul. Udine 36 telef. 28-296 želi srečno novo leto KROJACNICA KOŠUTA Trst - viale D’Annunzio II telef. y.'i-'lQS (nad kinom Capitol ) vošči srečno novo leto Francesco W E R K Manufakture & mode Trst - Campo S. Ciaeomo 6 vošči srečno novo leto CVETLIČARNA « S A V I N A » TRST . Istrska ul. 8 telef. 55-590 vošči srečno novo leto Čevljarna MARCEL OPČINE Proseška ulica 18 telef. 21-465 Prosvetno društvo “Opčine" vošči srečno novo leto GOSTILNA «PRI OSKARJU» RICMANJE vošči vsem gostom srečno novo leto Mlekarna na Opčinah Narodna ulica 48 telef. 21-274 želi srečno novo leto Trgovina oblačil A C C O Trst - Corso Garibaldi 11 telef. 96-636 zeli srečno novo leto CELICA K P I v BOLJUNCU vošči vsem vaščanom srečno novo leto Tržaška knjigarna TRST - ul. Sv. Frančiška 20 - Telef. 61-792 želi srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem Koordinacijski odbor notranjih komisij FIOM - CG I L ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev Sv. Andreja vošči vsem delavcem: mir - delo . enotnost UPRAVA LJUDSKEGA DOMA V SV. KRIŽU želi vsem vaščanom novo leto miru in vsestranskega napredka Sindikat delavcev ACEGAT v Trstu struja Nove delavske zbornice - CGIL zvest načelom enotnosti in solidarnosti delavskega razreda želi, da bi bil v letu 1962 napravljen odločilen korak naprej na poti k mirnemu sožitju med narodi in torej tudi k vedno večji socialni blaginji SEKCIJA KPI in KROŽEK KOMUNISTIČNE MLADINE v KRIŽU CGIL - Pokrajinski sindikat nameščencev krajevnih ustanov in bolnišnic zeli, da bi leto 1962 prinesi* nove gospodarske in sociali** pridobitve ter učvrstitev mesi-narodne pomiritve želita vsem tovarišem in vsemu demokratičnemu ljudstvu novo leto miru in obilo uspehov v bojih za demokratične svoboščine, za narodnostne in socialne pravice Tovariš Albin Škrk Prosta (zbira zdraooikov ibbiil novi župan devinsko-nabrežinske občine Devinsko-nabrežinska občina jo dobila novega župana. Kot je zaiio je prejšnji župan Dušan Furlan iz zdravstvenih razlogov odstopil. Za novega žu- pana je bil izvoljen naš tovariš Albin Škrk. Izvoljen je bil z glasovi večine, t.j. s 16. glasovi. Manjšina demokristjanov je pri volitvah oddala bele glasovnice. Istočasno z izvolitvijo župana ste bila izvoljena za nova odbornika dosedanja svetovalca Drago Is^giša in Josip Terčon; prvi pripada skupini krščanskih sbeialcev, drugi pa SDZ. Tako so v novi občinski upravi zastopane vse. skupine Občinske liste ( KPI in NSZ sta bili že prej v obč. upravi). INovi župan ja v svoji izjavi, ki jo je dal po izvolitvi poudaril, da bo ob podpori svetovalcev in odbornikov storil vse, da bo program Občinske liste v celoti izpolnjeni. da se bo neutrudno boril za obrambo narodnih pra vic Slovencev in za pravice delovnega ljudstva sploh. Tovarišu Albinu Škrku, kakor tudi obema novima odbornikoma iskreno čestitamo! O prodaji mleka v Trstu Vprašanju prodaje mleka v mestu, je danes problem, ki zelo živo in od blizu zanima tudi številne živinorejce'na Tržaškem ozemlju. O tem problemu je v teku diskusija tudi v tržaškem občinskem svetu. Kot je znano so nekatere politične skupine iz še ne povsem pojasnjenih razlogov hotele izsiliti sprejetje sklepa, po katere bi bila prepovedana neposredna prodaja mleka. Po mnenju teh skupin bi morale mleko prodajati samo mle- karne. Delavske zadruge n. pr. ga ne bi smele prodajati niti v zaprtih steklenicah. To pa zato, ker da tako prodajanje mleka ne ustreza higienskim predpisom. Prav tako ne bi iptcli še nadalje kmetje prodajati mleka. Mlekarice, ki so lahko rečemo že stoletja prodajale mleko tržaškim družinam, naj bi sedaj povsem prenehale s to prodajo. Mleko iz vasi po tržaški okolici naj bi zbirali na posebnih zbirnih središčih, iz njega pa naj bi izdelovali sir. Nič bolj nesmiselnega, ako pomislimo tudi, da mora Trst uvažati mleko iz dalj-njih pokrajin in da je zlasti kraško mleko celo cenjeno v našem mestu. Do trenutka, ko to pišemo še ni bil sprejet noben zadevni sklep, vendar pa kaže, da se nameni določenih skupin v trtžaškem občinskem svetu ne bodo uresničili. Kot kaže bodo naše okoliške mlekarice še nadalje smele prodajati mleko v mestu. Komunisti odločne zagovarjajo tudi to stališče ter so se v občinskem svetu odločno zavzeli za obrambo koristi po-trošnikov, kakor tudi okoliških živinorejcev. Stanovanjski problemi na Opčinah Prosta izbira zdravnika zavarovancev INAM se bo, kakor je predvideno v kratkem uresničila. S 1. marcem prihodnjega leta se bodo zavarovanci INAM že lahko obrnili naravnost do izbranega si zdravnika. Splošni zdravniki bodo na osnovi te pogodbe dobili plačo za svoje usluge do 31. dec. 1962 po načinu «a notula», to pomeni, honorar za vsak opravljen pregled. Ako pa bo ta vsota presegla določeno višino, bodo zdravniki v letu 1963 plačani po «quota capitaria», to bi bil ne glede na število pregledov določen letni znesek za vsakega zavarovanca. Sicer pa bo končen sistem plačevanja določen šele v letu 1964 in so to šele poskusni načini. Zavarovancem bo v Trstu na razpolago približno 180 zdravnikov, kajti pogodbe z INAM ne morejo skleniti oni zdravniki, ki so že vezani z raznimi pogodbami ali pa so lastniki raznih ustanov (teh zdravnikov je približno 30 35). ker bi ne imeli dovolj časa za zavarovance, katerih pride približno 1600 na vsakega zdravnika. Seveda pa je tudi pri tej ureditvi prizadeto naše podeželje, ki so ga tozadevno razdelili na tri okrožja: miljsko občino, dolinsko občino. in tri kraške občine (Devin - Nabrežina, Zgonik in , Repentabor). Sicer pa tu še | ni jasno, kako misli INAM | dokončno rešiti vprašanje zdravnikov, a želeli bi da u-pošteva nekaj važnih dejstev. Ker je v kraških občinah približno 3500 zavarovancev a je samo en zdravnik s stal nim bivanjem v dolinski ob čini ga pa sploh ni, a je po goj, da mora zdravnik bivati v dotični občini vsaj eno leto, pomeni, da bi se morah zavarovanci obračati do tega edinega zdravnika, ki bi moral v tem slučaju skrbeti kar za 3500 zavarovancev namesto za 1600, kot je določeno v mestnih okrožjih. Zavarovanci iz dolinske občine pa bi morali hoditi k zdravniku v Milje ali k Sv. Soboti. Vprašanje je tudi, kako bo rešeno za repentaborsko in zgoniško občino. Upajmo, da ne bodo morali zavarovanci iz teh krajev na zdravniški pregled v Nabrežino. To so važna vprašanja ih menimo, da jih bo INAM dobro proučila v korist svojih zavarovancev. Predvsem bi bilo potrebno podeželjska okrožja drugače razdeliti, tako da bi bilo kraškim občinam na razpolago več zdravnikov, tudi če ne živijo v teh občinah. Kajti prebivalci iz Jezera, Drage, Peska in Gročane imajo bližje do Bazovice ali v mesto, kakor pa v Milje ali k Sv. Soboti. Isto velja za Repentabor ali Zgonik, za katere bi Gostilna FURLAN REPENTABOR Telef. 21-360 želi srečno novo leto bilo bolje, da bi kot dosle, imeli zdravnika na Opčinah Proseku in v Križu. Vsekakor upamo, da b« vodstvo INAM upoštevalo t< dejstva, saj ima časa še do volj, za proučitev teh važ nih dejstev. DRAGICA KAPUN cvetličarka Sv. Ivan pri Trstu želi srečno novo leta «Casalinga Triestina»' Zastopstvo štedilnikov «HELIOS» Trst - ul. S. Maurizio 16 duna ì/icUd radijski in televizijski aparati - električne potrebščine' za gospodinjstvu TRST . ul. Valdirivo 26 telef. 37-158 (na vogalu ul. Filzi) TRGOVINA JESTVIN JAKOB TOMINEC Najemnik I. Ivančič Guardiella-Scoglietto 304 želi srečno novo leto Trgovina jestvin /e več let se naša skupina občinskih svetova lev zavzema za to. da bi se zgradile ljudske hiše tudi na Opčinah in to predvsem za ljudi, ki so zgubili svoja stanovanja med vojno. Mnogi delavei živijo tudi v nezdravih stanovanjih, in prav ta so v ostreni nasprotju z novo zgrajenimi, Modernimi in razkošnimi vilami in trgovinami v njih o-koliei. Nujno hi bilo začeti z gradnjo udobnih ljudskih stanovanj. ki bi bila sodobno urejena in hi nudila prebivalcem Opčin v«e one ugodnosti, ki so dandanes človeku nujno potrebne. Prosim torej gospoda občinskega odbornika, naj sc pozanima. za čimprejšnjo podelitev sklada od 1ACP in drugih u-stanov. kakor tudi od občinske uprave za gradnjo ljudskih hiš na Opčinah. Tako se glasi interpelacija, ki jo je tov. Pogassi, vodja komunistične skupine v Tržaškem občinskem svetu naslovil na pristojnega občinskega odbornika dne 1. oktobra letos. V kolikor nam je znano niso pristojni organi doslej še nič konkretnega sklenili v lem smislu, kljub temu, da so potrebe zelo občutene. Pismo tržaškemu županu Kako je bila interpelacija tov. Pogassija umestna nam med drugim potrjuje tudi pismo, ki smo ga prav te dni prejeli od neke družine, ki stanuje na Opčinah, Proseška ul. 49 (v hiši Colje na ordini). Prizadeta! družina zelo jasno opisuje raz-I mere v omenjeni hiši. «Vlaga, neznosen smrad, pomanjkanje ’ sodobnih higienskih naprav via. dajo v hiši, kjer stanujemo». Ta. ko pravi pisec dopiša in nadaljuje: «Polži lazijo po hiši in neznosen smrad prihaja iz greznice. Razmere sploh so take, da hi moral nujno intervenirati občinski higienski urad. Lastnik stanovanjske hiše se ne zmeni za razmere, merodajne občinske oblasti tudi ne. Kljub temu pa», tako pravi pisec, «moramo plačevati po 6000 lir najemnine na mesec in povrh še vodo. Vsaka oseba mora plačati po 100 lir za kubični meter, to pa zato, ker v hiši ni vodnega števca ». Pisec tako-zakl ju-čuje : «Gospod župan (pismo je bilo namreč njemu naslovljeno. Op. uredn.) prosimo vas, da hi se za stvar zanimali in da hi poskrbeli vse kar je potrebno, da hi zgraditi vsaj eno stanovanjsko hišo tudi na Opčinah in sicer za tiste družine, ki nimajo sredstev, da hi plačevale visoke najemnine v novih zgradbah, ki so last zasebnikov. Prav tako pa vas prosimo tudi, da bi se - po možnosti osebno — prepričali, da je to, kar pišemo čista resnica in da hi ukazali take stanovanjske hiše, kot je tista, v kateri živimo, zapreti ako jih lastniki ne popravijo.» To je le eden izmed primerov. Toda podobnih primerov je na Opčinah še mnogo. In na to hi i.io?eIa občinska uprava in tudi župan sam resno ter nujno pomisliti ! Bazoviške ceste (Nadaljevanje s 4. strani.) (dolinska občina); ta cesta je slabša od vaških kolovozov) in zgleda kol kakšna zapuščena planinska pot. Posebno važna je la cesta sedaj, ko je končno urejena ona. ki veže Jezero z državno cesto, ki vodi na Pesek Turistična ustanova je imela v načrtu tudi gradnjo nove pa-noramične ceste, ki bi vezala Bazovico z vsem obronki Krasa. Ta bi se v Jezeru združila z zgoraj navedem) državno cesto. Tudi o teni načrtu se ne ve še nič stvarnega in vendar je ta okraj tako važen v turističnem pogledu. Prebivalci Ba. zoviee si na la način lahko ustvarijo le žalostno mnenje o tržaški občinski administraciji. Naj omenim še obljube, katerih tudi prejšnji odborniki za javna dela niso nikoli držali. Na primer ureditev stopnišča bližnjice, ki vodi od Ključa na Bazovki vrh. ki bi bilo prav posebno potrebno revnejšim prebivalcem, ki ne premorejo lastnih prevoznih sredstev in so se primorani posluževali bližnjice, tudi v slabih vremenih in to večkrat s težkim bremenom na ramenih. Končno vprašujem odbornika za javna dela, ali ima namen izpolniti obljube svojih predhodnikov in s tem končno urediti zgoraj navedene ceste in to v prid prebivalcev tistih krajev in prav lako tudi' turizma, ki bi na ta način lahko priklical v le lepe kraje va izletnikov. Gostilna in trgovina jestvin KRIŽMAN VELIKI Telef. 21-361 REPEN 76 želi srečno novo leto ■ SfflKÈ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Trst . ulica Fabio Filzi št. 10 telefon št. 30-101, 38-045 želi srečno novo leto Mesnici HROVATIN ALEKSANDER OPČINE - trg Brdina - telef. 21-571 in TREBČE želita vsem cenjenim odjemalcem uspehov polno novo leto Trgovina kmetijskih priborov in semen ZORN RADOVAN PROSEK 160 srečno novo leto K I N BROS O E K vošči vsem cenjenim obiskovalcem sreče polno novo leto KAREL KALC GROPADA želi srečno novo leto SEKCIJA KPI OPČINE vošči vsem Opencem srečno in uspehov polne novo leto _________ 1 Sekcija KPI in komunistična mladina iz TREBČ voščilh vsem vaščanom uspehov polno novo lete Sekcija KPI PROSEK - KONTOV E l vošči vsem vaščanom uspehov polno novo l(d° DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K .“L, Uredništvo in uprava sta v i,j stu, ul. Capitolina 3, telef. 44-«% in 44-047. Odgovo ni urednik k, Anton Mirko Kapelj. Tiska Riva - Trst