25-jubHejna25 itivilka Proletarca
4pROLETAREC j« delavski list
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P
CHICAGO, UJ», I. MAJA (KAV l»t.) im
UREDNIKI IN UPRAVNIKI 'i "PROLETARCA
r	. 4
od ustanovitve do danes
VSTAJENJE DELAVSTVA JE V 0RCAN1ZAC1J1 IN ZNANJU
Četrt stoletja dela in bojev ter rezultati
Prod petindvajsetimi leti, ko se je pojavil "Proletarec', jo bilo delavsko gibanje lo šibko; sovražno/ sile so se seganja le vanj a v—i msgortmi sredstvi. Reakcija in kapitaHnem sta ¿čuvala preti Hjtnu ljudstvo, katerega sU s pomočjo cerkve ie imela pod vplivom. Ječo v evropskih deželah so polnili s *W leizdajalci", kakor so navadno imenovali socialiste; nad delavskim tlakom je vihtela bič cenzor a; svoboda govora in zborovanja je veljala samo sa vladajočo; sa volilno pravico so je bilo treba delavstvu šele borki.
-
Tudi danefc jih jo mnogo, ki so prežeti sovraštva do socialističnega delavstva, dasi ne spadajo v kapitalistični razred. Namesto» da s* bi otresli suženjskih nazorov in nasadujaitva, so verni sluge gospodarjev. Socialiste bi pognali v joče ali kamorkoli, samo če bi mogli.
Absolutistične vlado, državniki in diktatorji so sol trudili od p»f*ka delavskega gibanja zatreti puntaraka stremljenja pro-lstarskih množic. Tisočo ljudi so pobili, mnogim je vnela življenje oblast s sodnimi obsodbami, mnogo jo bilo izgnanih — ali delavsko gibanje je rastln in je danes ie sila, s katero računajo ker morajo — v»e kapitalistične vlade. Socialističnega gibanja niso mogli satreti niti diktatorji s izjemnimi naredbami. Sila 14ko razpusti socialistične organizacijo, ustavi socialistično listi, pinpoiu sejo in škode, zapleni listo, tiskarne m domove toda znanja o socializmu in vere vanj ne mere ¿«trgati is I jod-
is leti v Ameriki.
Prva socisdistična skupina slovonaldk delavcev v Ameriki la neznatna i* brez Valiva, toda nastopsJa jo Ideje, katerim »ločeno, da ugnetojo svet za novo uredbo, Ismsljoča na ne-
Med našimi priseljenci je tedaj ie prevladoval eoBk strah pred peklom; druženje s socialisti jo bUs po nasorib vernikov giesnc. V takem pojmovanju so jik vzgajali duhovniki, Imr so si mislili na ta način najlagljo oteti lojalnost faranov in se ogni-
J. T. OfoU/
> hitre j« kot so si n** pionirji upali ¿ričako» ideologijo prežeta SNPJ. jo nagloma rasla.
se večalo. KlUbi so posegli z vso močjo tudi
PART FOUR
Contains the ENGLISH SECTION
OF THIS ISSUE
•9 9
Moji spomini na rojstvo
"Proletarca"
* ■ ■
John Petrich
Malo število zavednih slo- niki. Se danes se spominjam' našega tekmeca "Glasa Svobo-venskih delavcev je pred petin-,skrajno neprijaznega spreje- de". Vzlic temu smo napredo-dvajsetimi leti prišlo do zak-Jma pri nekem rojaku. Poja- vali — revno sicer, a napredek ljučka, da je treba ustanovitii snil sem, da iščem podporo je vendarle bil. Število naroč-list, ki mu bodo gospodarili de-! "Proletarcu" ter ga vprašal za nikov je raslo in tudi nekaj o-
lavci v interesu delavcev. S prispevek. Zaklel je jezno po privatnimi listi, v katerih so angle&ko in odšel na cesto, nje-
dobili nekaj časa zatočišče, ni ilo. Predvsemi je bil tak list "Glas Svobode".
V socialističnem klubu št 1 smo leta 1905 veliko razmotri-vali o akciji za ustanovitev slovenskega socialističnega lista. Na čelu ji je bil pokojni Jože Zavertnik, s katerim je
gova ¿ena pa se je poslužila metle, da me izžene. "Bog vam greh odpusti", sem mislil sam pri sebi.
Tudi dokler je "Proletarec" izhajal enkrat na mesec, je šla trda. Pisarne nismo imeli, ne kake shrambe, ne prostora za ekspedicijo lista. Pisali smo naslove vsi, kdor je imel čas, ter jih lepili na list. Tiskarna takrat za nas še ni vršila tega posla. Ker nismo imeli potrebne izurjenosti za tako detlo, je vzelo dosti ur, predno smo
glasov smo dobili.
Medtem se je ustanovilo par novih socialističnih klubov po naselbinah in na pritisk teh ter čikaških sodrugov smo začeli razmotrivati o spremenitvi "Proletarca" v tednik.
Po blizu dveletnem trudu se je gibanje toliko razširilo, da mu mesečnik res ni več zadoščal. List je hotel rasti — a ni bilo sredstev za oblako — z drugimi besedami, za tisk. "Slo bo," so rekli sodrugi, in "Proletarec" je začel izhajati tedensko decembra 1907. Predno se je to zgodilo, so sodrugi
Socialistični pevski
sbor "Naprej
Slovenska naselbina v mestu vi, ki je začel gojiti poleg u-Milwaukee, Wis., je znana, in metne tudi ljudsko pesem. Ta tudi ena največjih v tej deželi, njegov korak je bil za naaelbi-V zgodovini našega javnega no veliko večjega pomena, kot življenja ima veliko in važnčf se je s početka domnevalo, poglavje. V tem opisu se ne Kmalu smo zaslišali na veseli-toomo pečali z njo, kot celoto, cah, v družbi in na drugih za-nego le s socialističnim pevskim bavnih sestankih rojakov na-zborotn "Napr?j", ki je že bli- mesto kričanja navadnih po-zu dvs desetletja ena najbolj delavnih kulturnih organizacij med ameriškimi Slovenci.
Pevski zboi "Naprej" je bil ustanovljen 13. novembra 1910. To je bržkone edini napreden delavski pevski zbor, če ne edini slovenski v tej deželi, ki obstoji toliko let.
Lis'.anovitelji "Napreja" so bili sodrugi: V. Razbomik, Geo. Schuller, Frank Novak, Anton Novak, Fr. Puncer, Anton Bev-šck, John Novak, Anton Novak. Frank Pešec in Jos. Cop. Na ustanovni seji so bili izvoljeni v odbor: V. Razbornik, predsednik; F. Puncar, tajnik; Geo. Schuller, blagajnik. Prvi pevovodja je bil V. Razbornik, ki je vodil zbor od početka pa
?e° pVeCrrds^16FrL\nS V*ema,i	nasprotniki in
jan. 1917, za njim pa E. E. Jft1 80
Heim, ki je od i%daj ves čas	2 ^^¿nega rtahšča ve-
zborovodja "Napreja".	'	^TT ^
Za novoustanov'jeni pevski	P* ^ ^o Pn-
zbor je zavladalo lakoj od po- ZM"h "	DrU?
četka veliko zanimanje, poseb- ¡7 86 ***** d? i.o še raditega, ker so uit a no- g £ ¿MBi22» da K F vitelji bili ie prej aktivni v	l 8°
raznih kulturnih organizacijah, S/vešče	^
kot v Slovenski čitslnici, v tam-	e*
I uraškem zboiu "Adria" in "Naprej" jim je bil in jim je njegovem dramskem odseku in	tm v peti. Ej, koliko-
pa v socialističnem klubu. Na- krat J« bil že "uničen"! Ali predni element v naselbini je 2 ko so se njegovi grobokopi veseljem podpiral "Napreja". i najbolj veselili, je vstal in za-
Prvo premoženje "Napreja" pel na*robnic<> — groboko-ja bila vaota $5, ki mu jo je pom' ne 861)11 prispeval na dan ustanovitve' Nekaj, kar temelji na zdra-rojak Math Stiglic.	vi podlagi, se pač ne more
Prvi koncert je priredil "Na- kar Uko	Kritike se
prej" dne 6. aprila 1911 v S. S.! "Naprej" ni bal nikoli — o-
cestnih popevk lepe narodne pesmi, ki so jih posneli po "Na-preju".
Pevski zbor "Naprej" ni vzbujal pozornosti samo v naši naselbini temveč tudi v sosed nih, v katerih je nastopal z velikim uspehom in žel vsestransko priznanje. Tudi med A-mevikanci je poznan. Že večkrat je bil povabljen od tukaj-šrjey.a šolskega superintenden-♦a (ki ni socialist), da zapoje na šolskih prireditvah par slovenskih pesmi. Takim vabilom se je vedno rad odzval.
Ne bom opisoval bojev, ki jih je imel "Naprej" v prošlo-sti z nasprotniki — vzelo bi preveč prostora. Deliti bi jih moral v dve vrsti. Eno bi ža-
ga dovršili.- Nemalokrat smo hoteli dati listu jačjo ekonom-delali do 12. zvečer. Zene in sko podlago in v ta namen usta-otroci niso bili izvzeti pri tem novili korporacijo pod imenom delu. Izplačalo se je. List je Jugoslovanska delavska tiskov-obstal. Vem, da ga je danes na družba, ki je izdala delnice vesel vsakdo, ki ima ponos de- po $10 in jih razpečavala med lavca v sebi. Tudi mi smo bili sodruge in somišljenike. Alar-ponosni na našega novorojen- mirali smo vse sodruge po dečka kakor oče, ko dobi prve- želi. Se danes mi srce igra, ga sina.	I kadar pomislim, kako so se od-
Pomagali so nam v agitaciji zvali našemu apelu in zasigu-in gmotno sodrugi na Glencoe, rali obstanek "Proletarcu"
John Petrich.
delalo v Chicagu in zunanjih naselbinah več drugih pionirjev, da so uresničili načrt.
Nismo imeli samo eno posvetovanje. Mnogo jih je bilo. Podvzetje je bilo pač težko. Plače nizke, in nikogar, ki bi mogel prispevati kako večjo vsoto. Končno smo definitivno sklenili, da brez lista ne gre, in januarja 1906 izdali prvo številko "Proletarca". Naravno, da smo od kraja imeli malo naročnikov. Agitatorji po naselbinah so bili redki. Dobiti naročnika "Proletarcu" — novemu listu, je bilo silno težko. Ce ao bili ljudje količkaj pobožni, pa so se ga bali — take "pregrehe", in ne bi ga vzeli v hita. Skrbeti smo morali za do-! hodke na druge načine, ker naročnine ni bilo dovolj. Prodajali smo takozvane "bloke", listke, ki so bili po 5c, v prid tiskovnega fonda, in pa knjižico "Naša bogastva", ki je tudi stala le nekaj centov. Vse je bilo skromno, a ideja, ki smo jo širili, je bila velika. Prirejali smo tudi zabave v prid tiskovnega fonda. Naročnina za mesečnik je bila 50c na leto. Izdatkov za tiak ni niti z daleč pokrila.
Jože Zavertnik in drugi — kdorkoli je znal kaj napisati v list, so pisali ob prostem času. Ob nedeljah in ob večerih — včasi do polnoči — smo bili na agitaciji in prodajali omenjene "bloke", brošuro, iskali naročnike in argumentirali z nasprot-
O. od kluba št. 2, in več drugih somišljenikov.
Težave, ki so spravljale list v opasnost, so kmalu nastale. Gotovine v rezervi nismo imeli, naročnina je bila nezadostna, pa smo gazili v dolg. Nasprotnike smo imeli na vseh straneh — pobožnjake, koristolovce, nevoščljivce in podobne. U-strašili se nismo. "Mora-izhajati!" smo rekli, in izhajal je.
"Proletarca", oziroma njegov urad smo selili od hiše do hiše, pošto pa je prejemal na naslov tiskarne. Enkrat je bil ekspediran pri Jožetu, drugič pri Johnu, tretjič pri Fredu, četrtič pri Franku itd. Tajnik kluba Št. 1 je bil zaeno tajnik "Proletarca".
Ze po par izdajah lista smo bili bombardirani od vseh strani, posebno še od tedanjega
Leta 1908 je bila v deželi velika gospodarska kriza, ki se je začela že v prejšnjem letu. Postala ja občutna tudi za naš
list. Spominjam se še, kako je predsednik direktorija JDTD (upravnega odbora) naganjal blagajnika, da mora dobiti denar, naj bo kjerkoli, da se plača dolg, ki je znašal okrog $600, v takratnih razmerah za "Proletarca" visoka vsota. Par-krat je tiskarna list zadržala teden ali dva, dokler nismo nekaj odplačali. Polagoma smo tudi to krizo prebredli in postalo je bolje. V krogu "Pro-letarčevih" delavcev v Chicagu sem bil do svojega odhoda 1. 1911 v Youngstown, O., kjer se še nahajam.
Vesel sem, da sem dočakal 25-letnico "Proletarca". Živel naš list!
Tum dvorani. Vstopnina takrat je bila, čutje in atrmite, celih 15 centov. Srečni časi . . . Dvorana ja bila natlačeno polna. Veliko ljudi ni dobilo prostora. Urpeh prve prireditve je bil naravnost velikanski.
"Naprej" in "Adrija" z njenim dramskim odsekom sta sodelovala več let v najlepši harmoniji. Po razpustitvi tambu-raškega zbora "Adrija" se je njen dramatični odsek pridružil "Naprej u", in od tedaj je imel ta zbor že mnogo dobro uspelih dramskih predstav.
"Naprej" ni bil prvi pevski zbor v naselbini, toda bil je pr-
krst te napredn h, i« niso priti* v polt« v. Duhovi^ni se jo obetal« sijajna bodočnost. P* ti pridejo ljudje, ki so preieti • popolnoma drugačno ideologijo, in začno učiti sinove in hčere naših kmetov, da imajo vso pravico do boljšega iivljenja, in da^so nauki, ki jih navajajo v pokornost in udanost njim škodljivi ter v korist izkoriščevalcev. Naravno, da takega razlaganja niso v cerkvi nikdar čuli. Tam ao jim pripovedovali le o valnosti pripravljanja za posmrtno ti vi j en je — tukaj bodi u-dan, trpi, da boš imel toliko večje veselje v rajskem iivljenju "na drugem svetu".
Dogodile so se stavke, in v njih so se preizkusili duhovniki kot prijatelji ali neprijatelji delavstva. Ljudje so videli socialiste, kako so agitirali, or-ganisirali, pomagali v boju kjer in kolikor ao mogli — na cerkveni strani pa je bila mlačnost in nemalokrat so bili duhovniki v takih bojih celo odprto na strani izkoriščevalcev.
Kjerkoli je bil duhovnik v stanju ohraniti absolutno kontrolo nad naselbino in zadušiti vsako napredno gibanje, je tak kraj v mrtvilu. Na-obratno pa je v naselbinah i aktivnimi socialističnimi klubi mnogo živahnosti v naprednem smislu.
Drugi nasprotniki našega gibanja so bili in so fc^ozvani narodnjaki. Oni igrajo na strune "milega naroda" in geslo jim je narodov blagor. Na socialiste sa hudi, kot co medne rodni. Njihov narodnjaški čut zahte va, da udarijo ob vsaki priliki po "izdajalskih" socia'istih.
Tekom let smo mnogokrat vprašali, kaj so narodnjaki storili za narodov blagor. Tudi e svetilko ob belem dnevu n« najdemo nič^bar, o čemur bi lahko rekli: To je njihovo de4o, v korist in ponos rarodu! Koliko truda in energije so v zadnjih 25 letih vložili v Sokole! V sokolskih krojih ao videli ves naiodni simbol. Danes vidimo povsod le pogorišče. Le le v par naselbinah so oetanki tistih mogočnih Sokolov, a katerimi so mislili dvigniti narod in mu pridobiti ugled med Am»riLahci in tujerodci vobče.
Socialisti se za tako narodnjaltvo nismo ogrevali. Vedeli smo, čemu so
znali imo vzroke, radi katerih so morali iti po svetu drugi, in poznali imo ! vzroke krivic, ki so »e nam godiie tudi v tujini. Namesto, da bi priseljene* opajali s nardonjalkimi frazami, smo jih rajše usposobljali za j tazredni boj, ki jih je dovajal v samospoštovanje, ki ji trgal iz njih hlapčevstvo in jih pretvarjal v misleča bitja.
Opravili smo veliko več narodnega dela kot vsi naii nasprotniki skupaj. Kar poglejmo na polje slovenske dramatike in glaibe. Naši pevski zbori so res v ponos narodu.
Na dramskem polju so storili baš 'naši ljudje največ. Bili so prvi, ki so pod okriljem klubov JSZ. kleeaJi pot lepim aocia.nim u ramam in drugim igram. Dasi delavci in delavke, ro imeli in imajo toLkc umetniškega razumevanja, da *e mnoge njihove predstave tako dobro Tprizorjene, • ukor se od diletantskih zborov sploh more pričakovati. Delajo ne radi priznanja, ker ga ne dobe in ne pričakujejo — pač pa, ker verujejo v prosvetno delo.
Narod se ne povišava s frazami. Narod, ki hoče rasti, se mora učiti. Ljudstvo, ki hoče biti kulturno, mora imeti močno delavsko gibanje, ker
brez tega v ljudtkih mnoiicah ni kulture. Slovensko delavstvo v Ameriki Je v prosvetnem oziru napravilo v prošlem Četrtstoletju ogromen korak naprej, toda ne po zaslugi naših neprijateljev klerikalcev in narodnjakov, pač pa po zaslugi socialističnega gibanja. Zato smo ponosni na našr jubilej.
..........................
morali naši ljudje za kruhom, po-¡j
K 25-letnici uspešnega dels
"PROLETARCU"
iskreno čestita
: FRANK MARTIN JAK
! National Shoe Repair Shop
LA SALLE, ILLINOIS •eeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeee»
bratno, vesel je je bil m jo u-pofteval; kritikastrom, ki so ga kritizirali iz škodoželjnosti in zlobe, pa se je pomilovalno smehljal.
Tudi danes ni brez neprijateljev. Celo na grob so mislili — na grob za "Naprej"! A-1 li čudo — na svoji prošli pri-1 redbi je vzlic vsem intrigam, nasprotovanju in sovraštvu, ki ga goje do njega, napolnil dvorano, kakor jo je na svojem prvem in na mnogih svojih poznejših koncertih.
Geslo "Napreja" je bilo in je: NAPREJ!
Fr. Puncer.
KLUB ST. 69 J. S. Z. HERMINIE, PA.
iskreno čestita "PROLETARCU" k srebrnemu jubileju ter mu šeli obilega uspeha prt razširjanju razredne zavesti med slovenskim delavstvom v Ameriki, ter mu »eli, da v kratkem času najmanj podvoji število svojih naročnikov.
ANTON ZORNIK, tajnik,
ANDY BERTL, organizator.
Frank Alesh:
Zgodovina ameriških Slovencev bi bila drugačna
Delavci, v delavsko politično organizacijo!
KLUB ŠT. 37 J. S. Z.
C~»He "Prol«t«rcu" k srebrn«»« jdkiUj« i. J. S. Z. k »je»J
20-let»ici!
Zboruje vsak drugi četrtek v mesecu v South Side Turn dvorani. FRANK PERKO, tajnik.
505 National Avenue, .
MILWAUKEE, WIS.

- ' ■
i
Anna P. Krasna:
PRVEMU MAJNIKU
2. spet si tu, naš dan! — Diči rosno cvetje te, zelenje, . pozdravlja hrib te, plan,
mnoiic pozdravlja te vrvenje.
Narave spečo ti budiš,
s žitjem novim jo prskvašaš,
življenje silno ti plodiš,
proletarcem ga prinašaš.
Trpinom vlivaš novo moč
v trudne iiU, dneve njih trpljenja;
trpine vodiš skozi temno noč
v prej a sni dam vstajenja.
Naš s. dan,
ki razsvetljuješ
svod teman,
avobodo oznanujei! —
Prišel bo ¿as — na vzhodu se šari —
ko trpin pogazi zadnjega sovraga,
ko prvi mejnik širni svat oiari
in naznanil Naša zmagal
Listam po zapisnikih upravnega odbora Proletarca, od kar izhaja, in vidim, da je bilo v tem odboru lepo število svdrugov. Žal, da so se nekateri Umaiu utrudili in stopili na stran. Vedno pa so se dobili drugi, ki so zavzeli izpraznjena mesta ter nadaljevali z delom. Tako smo prišli do 26-letnic t tega lista. S ponosom lahko gledamo v prošlost na storjeno delo, ker je bilo koristno in potrebno.
Zgodovina ameriških Slovencev bi bila prav gotovo v marsičem drugačna, če nj bi bilo naŠHgti socialističnega gibanja, ki jo je usmerjalo na napredna pota. Nobenkrat nas ni bilo mnogo po številu, alt v-c'no dovolj za širjenje niočneea	tičnega vpli-
m in udejstvuvan j i.
Mnogokrat se og ari ta ali oni iz nasprotnega tabora s sarkastičnim vpraševanjem, kje in kdo so slovenski socialisti. Saj jih ni, pravijo. Saj nimajo česa pokazati! Njihova organizacija je le na papirju.
Tisti, ki tako govore, nas dobro poznajo, če nas ne bi bilo, pa se ne bi a takim atrahom, ali a tako jezo zanimali za naa.
Rea je, da je bilo pred 26 leti med ameriškimi Slovenci prav malo socialistov, in še ti so bili raztrešeni Sirom deiele. List pa jih Je zbliftal, bil jim je tribuna, na kateri so se drug s drugim spoznali in se strnili za organizirano delo. Letnici 1904 in 1906 prav lahko imenujemo za najvainejii v zgodovini našega ljudstva v tej defteli. Ob prvi je bila u-stanovljena SNPJ., ob drugi "Proletarec", za nJim pa JSZ. To so mejniki, ki so našemu delavstvu pokazali, kam in čemu.
Naše gibanje v prošlih 26 letih be-leši čisto naravni razvoj aocialiatične organizacije. Raali smo in padali, al
znova opomogli, prav tako, kakor se je dogajalo v sociaiid*'čnem gibanju delavstva drugih narodov. Med našim delavstvom se je v vsaki krizi dobila skupina katera se je zaveduia odgovornosti ter vztrajala. Če bi o-magala, bi nasprotniki triumfirali ter brez pomišljanja uničili vse sadove dela za napredek med našim ljudstvom.
Na l.icstu je, da v te{ slovesni uri spregovorimo par besed tudi o naših sovražnikih. Od vsega začetka smo imeli največje nasprotnike v slovenski duhovščini. Teh je danes okrog sto v Ameriki in novi še vedno prihajajo. Če bi ne bilo našega gibanja, bi bilo njihovo število nedvomno veliko večje. Splošno znano je, da je iivljenje slovenskih duhovnikov v Ameriki veliko udobnejše kakor pa njihovih stanovskih tovarišev v starem kraju.
Naše gibanje ni nastalo radi njih in naši boji niso bili namenjeni njim. Mnenje tistih duhovnov, ki so smatrali ali smatrajo, da je naloga socialistov boj proti njim, Je zgrešeno. Če bi naše gibanje ne imelo višjih ciljev, kakor pa boj s klerikalci, bi buo le davno skrahiralo, kakor je akrahiralo slovensko svobodomisel-stvo v Ameriki, ki Je imelo edini namen boj proti duhovščini, ali Tavčar jev-Hribarjev liberalizem v starem kraju a svojo protisocialno politiko.
Prepričan sem, da ae na aejah socialističnih klubov ie!o malo zabavlja proti duhovništvu. Naši zbori t njimi ne izgubljajo časa. čemu torej sovraštvo duhovščine proti sociali itomT Pred vsem Iz materijalnih raz-'jgov.
Pred 1. 1904 so bile far» edino zbirališče Slovencev, In katoliška društva edina druiabne, podporne in socialne organizacije. Kar Je btlo ta-
Svojemu bojevnemu glasilu "PROLETARCU" ob njegovi 25-letnici izreka iskrene čestitke
JOHN KOSIN Girard	' " ama

Park View Wet Wash Laundry Ce.
Frank Grill, pred*. Naše geslo: Dobra in točna postrežba!
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem meatu, Ciceru In Berwynu ter dovaiajo čistega na dom.
VSE DELO JAMCENO.
# i a	.....
1727 West 21«! Street,	CHICAGO, ILL.
TEL.: CANAL 7172-717»
jos. teDuiar in sinovi
slovenska godba
11 Se priporoča rojakom v Forejt J j» City in okolici kadar prirejajo | zabave in veselice.
Box 156 Vandling, Pa.
VVVWWWWNAA/VWWVS^WV
Moderno urejena linijska pekarna
se priporoča
slovenskim gospodinjam za	nakup
pristnega domačega peciva.	Kruh. rolls in ženitovanjski kolači za vse prilike.
JOHN BRADAČ
Cleveland, ohio
V Slov. nar. domu
na ta način
čE SE ODLOČITE za izdelovanje najboljše cigarete, kar so jih kdaj kadili ... ali ne boste začeli izbirati najboljšega tobaka vsega sveta? ... Ali ne boste brez odpora trošili čas in denar, da razkrijete in razvijete najbolj dovršeno me — sanico? ... Seveda boste. In baš to je napravila Camel. Zato je postala Camel tako hitro najbolj priljubljena cigareta v Ameriki. Zato, neoziraje se, kar plačate, je ne morete vzpo-rediti za mil, prijeten duh in gladko bogastvo, ki napravlja dovršeno kajo ... Izkušeni kadilci \ am bodo povedali... To je velika cigareta!
Ne odrecite se razkošju
Delovanje klubov JSZ. na
dramskem polju 1
Pravila JSZ. nalagajo pridruženim klubom gojiti tudi prosvetno, delo, ki vključuje v glavnem čitalnice, knjižnice, predavanja, di-skuzije in dramatiko.
Do pred letom sta bila na dramskem polju poleg kluba št. 1 v Chicagu najbolj aktivna klub št. 45 v Waukeganu, 111., in klub št. 235 v Sheboyganu, Wis. Klub v Sheboy-ganu je storil v pogledu slovenske dramatike za naselbino izredno veliko, dasi se ima boriti v splošnem celo z večjimi težkočami, kakor pa naši dramski zbori drugod. Klub v Waukeganu, ki je vprizoril že lepo število iger, večinoma klasična dela, je pred dvemi leti združil svoje aktivnosti na tem polju zaeno z Narodno čitalnico in Samostojnim Izobraževalnim klubom v okrilju Slovenskega narodnega doma, ki ima sedaj za prirejanje predstav poseben odsek, zvan "Izobraževalni odsek S. N. D." Glasom dogovora vprizori za klub vsako leto dve predstavi.
Izmed naselbin, ki so bile mnogo aktivne na dramskem polju in so več ali manj še, je v prvi vrsti naselbina Milwaukee, Wis. Prvenstvo tukaj ima soc. pevski zbor "Naprej", s katerim sodeluje tudi klub št. 37. Do vojne dobe je bil "Naprej" na dramskem polju izmed vseh slovenskih organizacij najaktivnejši. Imel je bogato knjižnico, v kateri je bila velika zbirka raznih iger. Med vojno in prva leta po vojni je prišel nekako v zastoj, a to je minulo in sedaj ima zopet koncerte in predstave, dasi ne v tolikem številu kakor nekoč.
Klub št. 12 JSZ.K ki je deloval med slovenskimi farmarji v Willardu, Wis., je posredoval, da se je začela naselbina zanimati
| za dramatiko. S svojimi skromnimi sredstvi in s sodelovanjem članov društva SNPJ. je vprizoril od 1. 1928 do poletja 1929 par eno-dejank v Slovenskem domu. " Klub se je radi velikih težkoč v boju za obstanek 1. 1929 razpustil.
Klub št. 47 JSZ. je v Springfieldu, 111., edina slovenska organizacija, ki je aktivna na dramskem polju. Imel je več predstav, med njimi Molekovo "Poročno noč", ali vsled neprilik z igralci je z njimi prenehal.
V	Bridgeportu, O., je imel v prošli sezoni 1928 29 dve predstavi klub št. 11. ki sta bili prvi poizkus s slovensko dramatiko v tej naselbini. Dne 10. maja vprizori "Poročno noč". Klub št. 118 v Canonsburgu, Pa., je vprizoril v sezoni 1927-28 Cankarjevega "Kralja na Betajnovi", v ostalem pa prtreja predstave v tej naselbini dramatično društvo "Soča".
V	Clevelandu je bil pred vojno in še nekaj let med vojno za takratne razmere v naselbini na dramskem polju prilično aktiven klub št. 27. Pred par leti je vprizoril Gorki-jev "Na dnu"; kar je v klubu članov, ki so vneti za -delo te vrste, so aktivni v dram. društvu "Ivan Cankar". Tudi' klub št. 49 v Collinvvoodu je prirejal predstave. V Slov. del. domu je vprizoril eno socialno dramo, ki je bila slabo posečena, in vsled gotovih nesoglasij v naselbini je 1. 1928 sklenil, da od naslednjih že naznanjenih dramskih priredb odstopi.
Izmed ostalih klubov, ki so imeli v enem ali drugem času dramske predstave, omenjamo klube v naselbinah Clinton, Ind., Pullman, 111., Detroit, Mich., Barberton in Girard, O., Conemaugh, Pa., Pueblo, Colo. itd..
SPOMINI Z AGITACIJE
Od leta 1914 dalje se ukvarjam z agitacijo za napredne liste in s prodajo knjig. Šestnajst let v tem poslu je dolga doba. Sem edini, ki sem se vsa ta leta posvetil izključno temu delu. Okrog pet let sem bil neprestano na potovanju. Prepotoval sem večino Zed. držav in se oglasil skoro v vsaki, tudi v malih slovenskih naselbinah, pa bilo v mestih", v kem-pah ali v vaseh. Posetil sem tudi veliko naših farmarjev.
Sedaj se nahajam stalno v Clevelandu in agitiram za liste v tem okrožju, včasi pa obiš-čem tudi druge naselbine po Ohiu in tu in tam v PennsyIvani ji. Se v Chicago me včasi zanese pot. -
Verjeli mi boste, da sem v teh šestnajstih letih agitacije naletel na različne ljudi vseh prepričanj in tipov. Veliko sem videl, mnogo slišal in spoznal tisoče rojakov.
V potovanjih za liste človeku ni postlano z rožicami. Prideš na cilj — bil že mesto, kempa ali vas, kjer nisi še noben krat bil, nosiš težko prtljago, vsebujočo knjige in nekaj obleke, morda si truden od dolge vožnje, mogoče tudi gla-den — pa vprašuješ, kje žive Slovenci.
"Slovenians? Ne vem, kje žive taki ljudje." Takoj vidiš, da mu to ime ni čisto nič znano. Vprašaš za Kranjce. Krai-ners? Ne, tudi teh ljudi ne pozna. Kaj pa Austrians? In tedaj je bilo navadno boljše. Običajno je vprašal za imena ljudi, katere iščeš, in naslov. I Včasi je'nagovorjeni koga teh poznal, včasi ne, a tolmačil je, katere ceste in ulice vzemi, s katerimi karami se vozi (kjerj so jih sploh imeli), da prideš na mesto. Koliko blokov, ali koliko milj? Dve, tri milje, se je glasil odgovor. Naši ljudje so si napravili svoje naselbine navadno daleč iz mesta. Gladen, težko otovorjen, prideš končno na cilj. Pa ne vselej. Mogoče si dobil napačna navodila, mogoče si kaj preslišal v pojasnjevanju in zašel, morda ti je dal namenoma napačne informacije, da se te odkriža, ali iz zlobe. Slednje se sicer ne dogaja pogosto, ali včaai vendarle. So ljudje, ki se "špasajo" tudi na take načine.
Nemalokrat je treba na pot v dežju, v snegu in mrazu, ali gaziti do členka v blatu. Da-
Anton Jankovich
nes je bolje, pota so že po ve-' čini tlakovana, ali šestnajst let nazaj — kakšna razlika od tedaj do danes samo v potih in transportaciji!
Oddahneš si, premražen, premočen, ali silno utrujen potrkaš pri prvem rojaku, ki ga iščeš, da ti bo dal nadaljna navodila, ali da ga vprašaš za sodelovanje.
Naši rojaki so večinoma gostoljubni in vljudni. Obiskovalcu — tudi ako jim je osebno tuj, radi postrežejo, ko jim .pove, po kakšnih poslih se nahaja. Ampak ta postrežba je v prvi vrsti pijača. Je taka navada med nami. Pride kdo k tebi, pa mu boš postregel s kakšno pijačo, če jo je le kaj pri hišd jačje od vode. Potnik je lahko gladen še tako, želodec naj še tako glasno zahteva hrane — vprašan boš, če bi kaj pil. In ko se človek na potovanjih trikrat, štirikrat bori z gladom, ga bo končno minila sramežljivost, pa bo prijaznim ljudem rad opomnil, da bi rad1 tudi kaj "pod zobe". In po-1 stregli mu bodo z vsem.
To je eno poglavje. Drugo je agitacija. Ko greš potem od hiše do hiše, po svojem poslu, se začne business. "Boš naročil?" Ali, "boš obnovil?", in zastopnik napne vse sile, da svoj namen doseže. V velikih mestih naletiš na ljudi različnih prepričanj, ki so organizirani vsak v svoji skupini, če ne drugače, pa skozi družabne sestanke. Vsak narod ima svoje cerkve, in v večjih naselbinah tudi druge ustanove, okrog katerih se grupirajo po nazorih.
Naletiš na gotove tipe, ki se zelo radi spuščajo v debato z zastopnikom lista. Poveš: Ta in ta list zastopam, saj ga boš naročil. Ga ne bo, pravi, je premalo radikalen itd. Drugi pa bo nasprotno zatrjeval, da gh zato ne mara, ker je pre-rdeč, boljševiški in jako proti veri. Enim je premalo naroden, enim premalo socialističen. Dobe se celo taki, ki bodo rekli, da je buržoazen. Drugi pa bodo zatrjevali, da je sama stranka notri, ni kaj brati.
Ti vsakemu ugovarjaš, tolmačiš, pojasnuješ in študiral človeka. Ce vid«, da je resen, tedaj se lahko spustiš z njim v debato. Ako vidiš, da ne bi opravil ničesar, se naglo posloviš, ker si uvideJ, da ne velja izgub'jafi časa.
Zastopnik mora imeti mnogo potrpežljivosti. Niso redki slu-
čaji, ko z njim niso prijazni radi mržnje do lista, katerega jim ponuja. Eni se ga iz-neue ko hitro mogoče, eni mu že v naprej pokažejo, da ie ne-dobro došel.
Prideš pa seveda tudi k mnogim rojakom, ki so te veseli, ki se z 1'stom, ki ga zastopaš, strinjajo, ki radi kupijo knjige in so ti tudi v pomoč pri agitaciji, ako potrebno. S takimi sprejemi je agitator poto-lažen, ker so mu v vzpodbudo za nadaljno delo.
Za agitacijo niso vse naselbine enake. V mnogih premo-garskih naselbinah so ljudje bolj enega prepričanja, in to v naprednem smislu. Posebno pred stavko so bili enotni v nazorih. To se je spremenilo le v toliko, v kolikor so ljudje vsled težkih razmer in porazov bolj obupani in kritizirajo, da dajo duška svojemu gnjevu.
Dobro znani slovanski pogrebnik
za
LA SALLE—PERU—
0glesby LOUIS Me PTAK
612 East 5th Street PERU, IUL
Tel. 172 -priporoča Slovencem svoj
POGREBNI ZAVOD.
Cene zmerne, postrežba točna.
•Ob enem čestita
"PROLETARCIT
k 25-letnici ter mu želi nadaljnih uspehov.
PROLETAREC
Li«t M int«r*M Mtvili«|t ljudstva.
Izhaja v tak četrtek.
Isdajs Jugoslovanska Dalavska Tiskavna Drušba, Chicago, III.
Glasila Jugoslovanske Socialistično Zvoso
NAROČNINA za Zedinjene države in Kanado za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobČitev
v itev jllci te ko č e g a tedna.________
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's
Publishing Co., Inc. ______Established 1906.
Editor ____________________L.......... Frank Zaitz
Business Manager ________ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
Address.
PROLETAREC
3639 W. 26th Si.. CUc.|o, lil. T.I«pbon«: Rockw.ll 2864.
546
ALI JE omo V NEVARNOSTI?
# _
V Clevelandu je neki sodnik nedavno obsodil dve komunistki na dolgo zaporno kazen in visoko denarno globo, ker sta razdajali letake, ki so imeli hujskajočo vsebino proti vladi, redu in miru.
Eno je obsodil od pet do deset let zapora in $2000 denarne globe, drugo pa od enega do pet let zapora. Obsodil ju je na podlagi ohijske postave proti "kriminalnemu sindi-kalizmu"
Sodnik in drugixki so odločevali, so se znesli nad njima najbrž ker ne morejo pozabiti izgredov brezposelnih. Država Ohio gotovo ni toliko v nevarnosti, da se ji bi bilo treba bati letakov, ki jih dele >ienske in otroci! In če ni v nevarnosti, čemu treba pošiljati ljudi v zapor samo zato, ker vpijejo na kakem shodu ali dele "hujskajoče" letake?
7 poslednje Čas« so reakcionarni sodniki in policijski uradniki dali komunistični Internacional Labor Defense mnogo prilik zbirati obrambne fonde. Samo v New Yorku rabijo za obrambo obtoženih in obsojenih komunistov $45,000, kakor poročajo iz njenega urada. Med obsojenimi je največ takih» ki se podajajo v pustolovščine za prazen nič — samo da ima komunistična stranka reklamo v Ji-atih, ali posledice plačuje delavstvo. Sodniki in kapitalistična reakcija na eni in komunisti na drugi strani imajo mnogo skupnega v taktiki. Oboji odrekajo svobodo opoziciji, oboji verjamejo'V teroriziranje in brezpogojno poaluánost višjim.
To seveda kapitalističnih sodnikov ne o-pravičuje v obsodbah, kakor je bila omenjena v Cleveland*!. S svojo drastičnostjo v izrekanju kazni ne bodo za vse večne čase o-hranili državo, ^akor ai jo oni predstavljajo, pa če ae še tako trudijo,
Bratske
podporni
organi
zacijt in politika
-
Blaž Novak
Bratske podporne organizacije so bile u-stanovljene iz potrebe. Potrebne bodo dokler ne bo država uvedla splošnega zavarovanja za slučaje nezgod, bolezni, ostarelosti • in smrti.
Pred dobrimi šestdeset leti, ko je bila ustanovljena prva bratska podporna organizacija v Ameriki, so bili zakoni v socialnem oziru še veliko bolj pomankljivi kakor danes. Delavci so bili navezani na samopomoč in v ta namen so si ustanovili podporne organizacije. Oblast jim ni v slučajih potrebe nudila ničesar. Vzelo je dolgo, predno so posamezne države začele «prejemati takozvane odškodninske zakone, kateri sodelavcem pripomogli vsaj deloma do podere in odškodnin, ako se ponesrečijo pri delu. To je bil rezultat politike — take politike, proti kateri se nekateri "delavski prijatelji" na vso moč bore.
Pionirji bratskih podpornih organizacij so se zavedali dejstva, da je ljudstvo izkoriščano ne samo pri delu, nego da ga izrabljajo tudi zavarovalninske kompanije. Branile so se izplačevati obljubljene zavarovalnine in izbe-gavale z raznimi dvoumnimi določbami v svojih policah.
Cemu imamo v,tej deželi sedaj stotine brat-akih podpornih organizacij raznih narodov? V principu medlebojnega podpiranja so si vse enake, daai So zavarovalninski sistemi v pogledu podpor in načinov izplačevanja sko-ro v vsaki drugačni. Vsaka si je začrtala gotove smernice, kakršne je smatralo njeno vodstvo, ali pa njeni aatanovitelji, za najboljše. In čimboljše je v svojih mejah zajela pravilnost teh smernic, timvečji so bili njeni uspehi. Načela, ki jih zastopa, so gonilna sila njenega napredka, in pa seveda vzorno gospodarstvo ter dober zavarovalidnski sistem.
Organizacija brez načelnosti in smernic je obsojena životarj|mjuhočeš nočeš. Mnoge se branijo breabarvnosti. Zato so ene ka-
toliške, ene ao svobodomiselne, ali protika-toliške, ene so nekaka religija zase, in polagajo vso vainost na ceremonijalnost. Nekaj je delavskih po programu in duhu.
Oglejmo si slovenske. Najstarejša slovenska podporna jednota, ki je načelno katoliška, je v teku 86 let narasla na okrog triindvajset tisoč odraslih članov; druga, katera je s svojimi simpatijami nagnjena na katoliško stran, dasi zatrjuje versko in politično nepristranoat, je v 32 letih narasla na štirinajst ti#oč odraslih članov. Tretja, ki si je osvojila svobodomiselne principe, je v šestindvajsetih letih narasla na okrog štiriinštiri-deset tisoč članov, in četrta, ki je sicer osvojila svobodomiselne principe, a se ponaša z dejstvom, da se ne umešava v politiko, je v 22 letih narasla na okroglo osem tisoč članov. ' Druge so manjše.
Razvoj vseh večjih podpornih organizacij je vam znan. SNPJ. je napredovala najbolj ter postala največja. Tu se ne gre za reklamo tej jednoti, nego za vzroke njenemu napredovanju. Nedavno sem čital v nekem listu uredniški članek, kako pogubno je zanjo, ker se drži svojega svobodomiselnega stališča, in ker njeno glasilo izpolnuje določbo pravil, da mora biti urejevano v duhu načel naprednega, politično in strokovno organiziranega delavstva. Po zatrdilih apostolov, ki nasprotujejo taki taktiki, trpi SNPJ. vsled "socialistične politike" veliko škodo. "Prosveta" ne bi smela biti urejevana v prej označenem smislu, kajti to "žali ljudi", ki so po prepričanju "demokratje", "republikanci" in kaj vem kaj vse. Zelo se trudijo, da bi SNPJ. pretvorili v politično "nepristransko" in versko čisto nevtralno podporno organizacijo, da ne bo žalila nobenega člana. Tudi napredovala bo potem — kajti sedaj ji politika, ki jovodi v smislu sedanjih pravil, zelo — "škoduje".
Poglejmo še enkrat vse naše organizacije. Imamo katoliške, svobodomiselne-delavske in nepristranske. Kako to, da beleži izmed njih SinPJAv svoji zgodovini največji napredek, in najvet živahnosti? Morda zato, ker ni bila " ne pristranska", nego je v delavskih bojih bila odprto z delavstvom, pa bilo v stavkah ali političnih bitkah? In če ni napredovala raditega, čemu apostoli nauka "ven s politiko" (v mislih imajo vedno le delavsko politiko), ne pojasnijo, kaj je povzročilo njen napredek?
Ako bi bilo res, kar trdi tisti članek, da ao naše organizacije tu v glavnem za materijal-no podpiranje članov, in da jih druge reči ne bi smele brigati, čemu niamo bili zadovoljni samo z eno slovensko podporno organizacijo in ji dali striktno dolarsko dušo, kakor jo ima npr. inšurnc kompanija?
Ce je bila ena organizacija v stanju prera-sti v teku 20 let dve drugi, ki sta bili ustanovljeni mnogo pred njo, moramo — hočeš nočeš — priti do zaključka, da je imela v avojem programu nekaj, kar je našemu ljudstvu ne samo imjKmiralo, nego mu tudi kori-stilo: nadela ai je program, ki je ali bi moral biti program vseh, ki pripadajo delavskemu razredu in imajo enake sovražnike ter so plen istih izkoriščevalcev.
Bratske podporne organizacije niso navadne zavarovalninske kompanije. Ako bi imele biti to, ne bi bile niti ustanovljene. Tisti, ki jih hočejo sedaj pretvoriti v nekaj kar niso bile, jim delajo s svojimi prizadevanji le škodo.
Križ je s "politiko". Podporne organizacije se ne bi smele pečati z njo, da ne bi "žalile" članov drugačnega mnenja. Cemu ae zavarovalnice bavijo s politiko, čemu prispevajo stotisočake v kampanjske fonde, čemu imajo drago plačane agente v zakonodajah raznih držav? Gotovo zato, ker pričakujejo od tega koristi za svoje interese! Cemu se zveza podpornih organizacij (N. F. C.) bavi s politiko? Zato, da izvojuje v zakonodajah postave ,ki bi koristile podpornim organizacijam, in da se bore proti prizadeva-njam zavarovalnic, ki skušajo z omejitvenimi zakoni zmanjšati ali pa onemogočiti konkurenco od strani bratskih podpornih organizacij.
Cemu se delavstvo bavi s politiko? Zato, da odstrani s sodišč sovražne vplive, da si izvojuje socialno zakonodajo in da se bori proti korupciji. Ta slednja politika pa ni dovoljena I "Ven z njo!" vpijejo apostoli, da ne boste žalili članov, ki so drugačnega "prepričanja".
Kakšnega "drugačnega" prepričanja?
Dokler ostane sedanji ekonomski red — sistem izkoriščanja in vlada v rokah posedu-jočih slojev, bodo podporne organizacije potrebne. Podporna organizacija, ki jo tvori delavstvo, pa je resnično podporna le, ako je delavska tudi po duhu, ako je aktivna v borbi za izboljšanje razmer, v katerih žive njeni člani. Ako je to, je seveda tudi "politična", toda njena politika je poštena in v ko-, rist njenemu članstvu ter delavstvu vobče.
Louis Beniger:
Prvomajske misli
• • •
Svetozar R. Banooec:
Čolnič ...
Colnic tvoj urno dr¿i rtahlo 6*t naersko »tisa* ravan Vdaljoa—mu h*, prid« li tračno ▼ izbrani pristan?
Ce ga zaloti vikar in ga mmm do volikih skal ... Ak — boš H mogel krmar tta ta viti ga, da na tratči * obal? t
ZUNAJ je spomlad. Drevje je vzbrstelo in livade so se ogrnile v zeleno baržunaste obleke, ki leskeče-jo v milijonih rosnega nakitja ob jutranjih poljubih majskega solnca. Vsa narava je odeta v pisano prelestno cvetje. ¡Vse kipi, šušti in potok veselo žubori svojo večno pot.
Vse je v zelenju in cvetju, kolikor daleč seže oko.
En sam pogled v božansko krasoto prirode vtisne Zemljanu spomin večnega veselja. • • •
Cesta, ki pelje skozi predmestje, je prazna, obdana s cvetočim drevjem. Vonj razkošno pisanega cvetja boža ranega popotnika. Bohotno se vsipa cvetje od vej in je za-blestelo ob prvih jutranjih žarkih vzhajajočega solnca.
Vigred se vrnila v svoji nespremenjeni prelestni obleki, vedno krasni in očarujoči.
V dalji vzhaja solnce.
Tam, po razoranem polju, čvrsto stopa sejalec. Iz svežih brazd hlapi sopara. Rano majsko jutro je. Na horizontu je zavalovilo življenje. Cez sinje gore in planjave, kjer se budijo iz zamišljenih sanj večni lesovi, čez gaje in dobrave, je razlilo prelestno majsko solnce v svet morje bleska na cvetočo naravo, da trepečejo pod njegovimi žarki valovi obzorja in se lesketa v dalji srebrni pas reke, zastor s komaj vidnim meglenim pajčolanom.
Na bližnjem holmu se je prebudila dobrava in zazvenela v ptičjih pesmih.
. Tam, kjer se bele v zelenem bregu prijazni domovi, je za-drhtelo v izbah in zaplulo skoz •veži majski vzduh nad strehami nizkih koč v smejoča se ra-zorana polja.
Vesna je dahnila prirodi življenje. Mlado majsko jutro.
Močno stopa z umerjenimi koraki čez sveže razorano njivo sejalec. Vzhajajoče solnce ga obsije. Stopa kakor velikan, obdan od zlatega bleska, čez vonjajoče sočne brazde v majskem jutru.
Zemlja diši vsenaokrog, njiva trepeče, kakor mlado, ljubeče bitje. In čez njo stopa človek, stvarnik vseh dobrin, in seje v njeno telo svoj trud in znoj, svoje upanje in bodočnost.
In zemlja poje, mirno diha in se smeje.
Visoko gori pod nebom zveni vesel odmev njene pesmi.
Nekje pod solncem vriska škrjanček in se veseli svobode in prostosti in tople pomladi. Mlado majsko jutro ga je navdahnilo z milobo melodije.
i Sejalec stopa čez njivo v enakomernem tempu. Odločno in umerjeno seje semena. Velikan je v prelestnem odsevu mladega majskega solnca, ki razliva svoje žarke prirodi v naročje. Z božansko kretnjo iztega desnico, odpira dlan in iz nje padajo semena na vlažne grude. Brez nehanja padajo in zemlja, sveže ra-j zorana, jih sprejema vase in se spaja z njimi.
Prijazno se smeje majsko jutro. V gorah in na holmih. ¡v gajih in logih"veselo šume prebujeni lesovi in zemlja vriska.-
Sejalec enakomerno in odločno stopa v majskem solneu čez sveže razorane njive kakor božansko bitje. Velik je odsev od mogočnega solnca, on pa
seje, seje mlado življenje . . . • • •
Vigred se je povrnila. Livade in holmi in logi so odeti v rajsko pomladno obleko. Zeleno baršunaste preproge vabijo Zemljane v svoje naročje. Milijone rosnih kapljic lesketa ob poljubih ranega majskega solnca. Vsa priroda je spremenjena v čarobni vrt. Vse radostno kipi in potok veselo žubori svojo odmerjeno pot. Vse je željno pričakovalo vstajenja, povsod Je v cvetju in zelenju, kolikor daleč seže oko.
In le en pogled v božansko krasoto prirode vdahne Zemljanu trajen spomin lepote in veselja.
Predmestna ceata je prazna, obdana s cvetočim drevjem. Vonj razkošnega cvetja prijetno opaja potnika. In jutranji žarki majskega solnca ljubko božajo sejalca, ki seje, seje semena mladega življenja . . .
-
Zavertnikovi za JSZ. in Proletarca
Pregled našega gibanja v Wyx>mingu
F. 5. TaLchar
Jugoslovanska socialistična zveza! sld dom v naselbini, ter prirejali v je stara šele dvajset let, vendar pa ¡njem tudi socialistične »hode v ¿asu so bili naši vnetejši sodrugivže prej kampanj, so se začeli delavci v sploš-aktivni v pionirskem delu za razšir- nem bolj zanimali, za socializem, janje socialistične ideje med dota- j Ko so se Združene države udele-kratnimi priseljeniki iz nalih krajev, žile vojne, je poleg drugih aktivnih
Ta agitacija in propaganda pa se ni vršila le v mestih vzhodnega dela nove domovine, temveč tudi v osrednjem zapadu, ter celo v novih postojankah takrat takozvanega "divjega zapada". Kjerkoli so se naselili ljudje prišedši iz krajev sedanje Jugo. slavije, je počasi pričela prodirati mednje misel delavske politične organizacije.
v V Rock Springsu, ter v nekaterih drugih mestih države Wyoming, kjer je že bila, ali pa se je pričela razvijati kakoršnakoli industrija, bodisi v zemlji ali pa na površju, so se delavci pričeli zanimati za svoje intereee. ?f Posebno ie če se je pripe-
t»odrugov moralo iti v armado tudi osem slovenskih fantov, ki so bili glavni udejstvovatelji delavskega kul.' turnega in političnega gibanja tamkajšnjega okrožja. Kot je bilo diu-goti, tako je bilo v Wyomingu: Glavne moči odtegnjene in potisnjene v vojaško bluzo, ontaii radikalnejši element pa je bil ob vsaki priliki šikani-ran in persekutiran. Ko sem že nekaj časa "reševal domovino", mi piše zvesti sodrug Frank Burnik, ki je bil takrat upravitelj Slovenskega doma, da so prišli možje od vlade pregledati dom - in poslovanje »tega. Zanimali so se za čarterje organizacij, ki lastujejo Slovenski dom. Med
tilo ,da je mednje prišel kdo, ki je temi so opazili na steni tudi poslov imel že nekaj skušnje o organizaciji, nico soc. kluba, ki je izzvala jezne In ko jim je ob prilikah razlagal o poglede in neprijazno komentiranje, ustanovitvi soc. stranke v Ameriki, so Tablo so sneli, dali oskrbniku nekaj se kmalu zedinili, da ustanove lokalno očetovskih navodil, ter jo odnesli s organizacijo ter jo priklope k stran- i seboj. Slično se je godilo tudi dru-ki. In tako smo imeli v Wyomingu gim soc. klubom, tako da je delavsko veije število soc. klubov po raznih politično gibanje popolnoma zasta. naselbinah, ki so spadali v državno lo »ned vojno in več let po vojni. Le organizacijo, in U v socialistično nekaj kremenitih sodrugov je stalo stranko Združenih držav. .V Ročk trdno kot skala in kljubovalo vsem Springsu so imeli poleg angleško po. viharjen. Le ti so kmalu po vojni slujočega tudi Finci in Italijani svoje skušali oživeti in reorganizirati lo-socialistične klube. V angleškem kalno socialistično gibanje, pa se jim klubu so bile zastopane razne narod- j* le počasi posrečavalo, ker so imeli
nosti poleg v Ameriki rojenih sodrugov, med katerimi je bilo tudi nekaj Slovencev, dokler niso ustanovili svoj soc. klub leta 1915. Naj bo o-menjeno, da so bile v Ročk Springsu zastopane skoro vse narodnosti sveta, dasi je štel le nekaj nad šest tisoč prebivalcev; zato je bil U klub rt«
isti problem kot drugod — razkol med delavsko politično oiganizacijo radi komunistične propagande. Slovenci pa niti do danes niso reorganizirali svoj socialistični klub. Nekaj aktivnih je odpotovalo iz naselbine, kar pa jih je ostalo od bivšega kluba, pa nimajo toliko odločnosti za
Dr. John J. Zavertnik je priredil za to številko daljši spis, ki je moral radi pomanjkanja prostora izostali. Priobčen bo v celoti ob drugi priliki.
Opisuje svoje spomine, in med drugim omenja, kako so on ia drugi otroci Jožeta in Helene Zavertnik v začetnih letih Proletarca pomagali pri ekspediciji lista in Koledarja, na socialističnih prireditvah, prodajali liste in brošure, raznašali letake itd. Na dan piknikov socialistične stranke, ki se vrie ie od nekdaj v Riverview, je i*kel pokojni Jože: Danes boste prodajali vstopnice po ulicah okrog Western Ave. za naš piknik, in so šli ter jih prodajali včasi vsi Zavertnikovi otroci, razen najmlajšega.
Dr. John J. Zavertnik je glavni zdravnik SNPJ. Poučuje tudi v Rush Medical College, ki je v podiočju medicinske fakultete Čikaške univer* se.
m -	-----r ---— f - —"— —— —' •	---W	—wswilVBU 1 tt
mednaroden; štel je precej čla- delavsko politično organizacijo, da nov kljub grdoglednosti vodstva Union klub ponovno postavUi in vodili Pacific Coal Co., ki je bila gospoda- b©j za svoje interese, kot amo ga vča. rica političnega in gospodarskega živ- j sih bojevali ramo ob rami. Verje-ljenja v južnem delu države.	| mite mi, da je danes lažje začeti kot
V angleškem klubu so bili zelo P* je bilo takrat ,ko sem bil jaz Um aktivni- Nemci, dasi jih ni bilo mno- in ko smo prvič organizirali soc. go v Ročk Springsu. Glavna magne-'klub — pa se nam ni niti takrat ni-tična sila v klubu je bil že prileten koli nič hudega zgodilo. Da ni prišla Nemec — njegovo ime sem pozabil v°jna in z njo moč klerikalne reak-— ki je imel dolgo in častitljivo ciJe, bi bilo danes vse kaj drugega v brado, katero je od časa do časa sve-. tamkajšnjem javnem življenju, čano pogladSl. Poznalo se je z lahka' Pripomnim naj še, da Je bilo so-z načina kako je brado pogladil, če i ci«l»stično gibanje tudi tam zelo ovu mu debata ali govor prija. Med re- *»°o po znanih zaviračih delavskega sno debato, ali pa začasa ognjevitega napredka, kot so: biznismani, vo-govora kakega kandidata, je storil to dit€Ui Številnih religij, in pa navad-vselej tako karakteristično, da sem ni ^Jiki, ki so dobivali mal bakšiš imel z opazovanjem silno veliko za. »V0Je serviranje bodisi v republi-bave. Bil je vedno predsednik sej kanaki ali demokratski stranki za ča-
in shodov; ne zato, da bi bil tako rad na tem častnem mestu, ampak *Sto, kjer je njegova impozantna person al i te ta že sama na sebi ob o-tvoritvi zborovanja napravila dostikrat boljši vtis kot pa vsi več ali manj prominentni govorniki, ki so mu sledili. Bil pa je tudi sam dober in prepričevalen govornik.
Taka je bila torej splošna situacija ob času, ko se je začela svetov-vojna. Ni treba posebej nagla-šati ,da smo ravno socialisti imeli posebno živahne razprave glede splošnega razpoloženja med ljudstvi, ki jih je kapitalizem že priklenil na vojno, ter o možnosti, da še več narodov potegne v U divji mete* — is Česar nismo niti mi isk^jučeni. Pokazalo se je pozneje, da nas niso varale naše zgodnje slutnje . . .
V državi Wyoming Je bila stranka precej močna vseskozi do časa, ko so Združene države napovedale vojno v aprilu 1917. Nominirali smo vedno polno listo, to je, postavili smo kandidate v javne urade ob vsakih volitvah. Socialistična stranka je povprečno dobila dvajset odstotkov (20%) oddanih glasov ,kar smo smatrali za povotjno, ter gojili upanje,
sa volilnih kampanj. Salunarji in drugi trgovci ,in posebno še salunarji so bili največji veljaki v ter neovrgljlvi vod]e v vseh Ni čuda če so bili jezni, ko se jim je to nadvodstvo pričelo ma/ati po delovanju politično organiziranih delav. cev, ki so polagoma razgaljevali igno-ranco in glupost "velikih mož". V tem boju se je dogodil en dučaj, katerega radi te zgodovinske skice moram omeniti.
Skozi mesto Ročk Springt je potovalo veliko takosvanih "bumov" to so ljudje ,ki gredo za del*m po deželi, pa nimajo sredstev za prevož-njo, m se poiluiijo zaslonske tainje v tovornih vlakih. V času ko »mo organizirali in gradili Slovenski dom, je bilo teh "popotnikov" izredno veliko. Mesto Je rabfro delavce za tlakovanje cest, pa je poskrbelo, da je bilo nekaj ¡im«d te poseku* vwte potnikov aretiranih zaradi "postopanja''. Dali so na cesto delati pod nadzorstvom striie, in poleg tega «o bili še priklenjeni z močnimi verigami na težke krogle, da je bil beg nemogoč. Meni se je to ostudno Melo, pa sem mestno upravo v listu kritiziral. Ali je zagrmelo! Član
.	w	r --- «7 w--- —a----• —» |	---- J
da kmalu postanemo močan faktor v. testnega odbora je bil tudi Slo-javnem življenju države. Pa je pri-!v?nec Frank Keržišnik, vodja delila vojna ter nam vse razdrla ... Za niške družbe, ki je operirala največjo posamezne kandidate, kar je seveda1 slovensko prodajalno vseh potrebščin izjema, smo dobili tudi do 40% gla- za Premogarje in njih družine Mož
je bil vnet republikanec, pa je poskrbel, da me je mestni odbor obtožil pred sodnikom mestnega poli-cijskega magistrata "obrekovanja najboljše mestne administracije v A-meriki". Zanimivo je bilo, ko je ves mestni odbor rohnel nad menoj v
-----------------«odb, dvorani, da če ni zame dobro
kateri sodrugi so ta pojav v svojem lukaJ» naj se poberem nazaj čez lu
sov. To Je bil slučaj, ko je sodrug Pete/son kandidiral za mestnega župana, pa je toliko glasov prejel radi svoje popularnosti in pa zato, ker dosti ljudi ni maralo njegovega proti kandidata. Bila sta namreč samo dva kandidata, socialističen1, in koalicijski obeh starih strank. Ne-
Castnik: "Pa {«m spafcaata karporala?" Rekrntt "Pa taai, da dobi aa vedno dva luna »asa .a kroàaiku."
Pages Gaies, Yverdon.
navdušenju napačno tolmačili, misleč, (ia ker smo skoraj porazili koa licijskega kandidata, je naš dan vstajenja takorekoč nekje za bližnjim vogalom. Resnica pa je bila, da je z moralnega stališča precej kori stilo, in da je dosti omahljivcev dobilo zaupanje v soc. stranko. Stranka si je torej priborila precej ugleda, ter tudi že nekoliko respekta. dasi se nam ni nikdar posrečilo izvoliti koga v katerokoli javno službo.
Ko smo se v maju leta 1007 pre-mogarji organizirali v U. M. W. of America, so lokalne unije igrale precejšnjo ulogo v politiki. Tudi socialistična misel je počasi prodirala med članstvo, ker je stranka pošiUa-la potovalne agitatorje in govoraike na lokalne seje In skupna zborovanja. Voditelji lokalaih unij so bili po večini, kot povsod po Ameriki, republikanci in demokratje. To pa zato, da so dobili podporo Qd finančno močnih strank, večino glasov p« od članov unij. So pač bile take razmere. Tem ljudem Je bilo dosti, da si bil ¿lan unije, pa so volili sate, ne glede na to, h kateri stranki
žo, odkoder sem prišel — nakar me Je, kot se spodobi, strogo nepristranski sodnik obsodil na deeet ameriških dolarjev denarne globe. Najbolj sta se odlikovala pri reAevanju mestne časti odbornik Keržišnik, in pa meet-n župan Anderson, ki Je imel agen-cijo za milwauška piva, ter tako za-lagal 86 salunov in delal Upe dobič-*a 8Plošno "Beer
t„l ' i/,Je * pivom trliL J*
tudi založil mnogo novih salunarjev s blagom ,ter tako pripomogel sebi in
'I* "bi,nef Paritete. Ni čada, da je imel tolika nalitič-nih zaveznikov, da je bil izvoljen ka-^l^^el. Posebno Tker je pošiljal ob času volitev sodčke vsem, fci »o bili priporočeni od salunarjev
lirte" iVl V0H1Cl
Take so bile torej splošne lokalne >^sre in ni se čuditi, še je Imela socialistična stranka težke boje in slabe uspehe.
Prepričan pa sem, da če se med ameriškim delavstvo« ustanovi delavska stranka ,ki bo priklenila nase tudi strokovne, podporne in delavsko
_ . , - —.---— —•«	m aeiavsKo
spadaš — izvzemši če je bosa rekel,I kuKurae organizacije, dfc bodo p««e-da socialistov ne «mejo voliti. To J1 »» *ko organizacijo v dritavl Wyo-stanje se Je počasi obračalo na boljše, m>ng vsaj tako dobri, kot povprečno in ko smo leta 1918 zgradili Sloven- kjerkoli v Združenih drlavah.
STVARSTVO ČLO /EKOVEGA DELA
'"Svojo prvo pesem sem objavil i. 1VU4 v Slovenskem delavskem koledarju ta Ulto 1W6, ki j« istel v »a tožbi "Glasa Svobode ', uredil pa ga je Jote Zavertnik. (Ta pesem je bila ponatisnjena v Ameriškem druiin* skem koledarju, letnik 1V30, v članku 'Se en srebrni jubilej' na 60. strani. —r Opomba pisca.) V začetku 1UU6 je izšla moja prva povest v Gl. Sv. V tistem času sem bil v pismeni zvezi * prof. Ivanom Mulačkom, ki je bil v Chkagu, kjer je izdal tri številke revije "Nade". On me je in-štruiral v tehniki peaništva. Pesmi sem koval ie v stari domovini in prir nesel sem ■ seboj v Ameriko cel zvezek "verzov", ki jih še danes hranim. Ko sem urejeval "Glasnik", sem objavil celo vrsto kratkih pove-■ti."
Kdaj in čemu zi pustil uredništvo "Glasnika"? *
"izstopil sem iz uredništva v septembru i»06. Zapletel aem se v lista , v konflikt z šupnikom Klopčičem i» lastniki "Glasnika" so mi pripravljali brco. Izvedel sem za njihovo nakano in pustil sam, nato aen\ nadaljeval boj z šupnikom "GL Sv."." Shod v cerkvi in napad na Moleka.
Ivan Molek je • svojimi dopisi v Gl. Sv. pripravil iupnika Luko Klop-čiča, da se je moral braniti. Dne 16. septembra 1906 je Rev. Klopčič sklical v slovenski cerkvi na Calumetu shod, na katerem je dokazoval, da so vse trditve v Molekovih dopisih
Delavec, ki s svojim murnom in fisično silo vse «stvarja, čemu tega, kar je kolektivno sgradil, tudi kolek tivno ne lastuje, nego prepušča sadove svojega dola onim, ki ne delajo? Čemu je tako majken v svojem stvar stvu? Socialiaem ga uči, da pripada vse, kar sgradi, tistim, ki dele jo. Ko delavec ta nauk aapopade in so na ,
uči misliti in delati tako dobro sase kakor sedaj aa svoje gospodarje, bo usposobljen sa novo ekonomsko uredbo. V Gl. Sv. izmišljene. Prtčital je ne-
— ii »■	i . i ■ —	ki dopis iz omenjenega lista in nato
[pozval svoje nasprotnike, naj stopijo predenj z dokazi.
Ivan Molek se je odzval — pripravil se je, da pove svoje stališče, navede svoje dokaze ter argumente. GL Sv. z dne 21. sept 1906 poroča na prvi strani o tem »hodu med drugim;
. . G. Ivan Molek, kateri je s peščico svojih pristašev tudi prišel na shod, je na Klopčičev poziv pogumno takoj nastopil, toda komaj je storil korak, je padlo po njemu SO do 50 rok. Vrgli m ga na tla, ga pobrali ter suvali in pehali semtertja po cerkvi . . . Culi so se vse naokrog klici: "Linčajte, obesite ga P' . . . Ne-
Ivan Molek -- petindvajset let
njegovega dela
Nekoč sem čital o nekem Rusu — njegovo ime sem pozabil, imenujmo ga Targo. Prišel je ed nekod in se naselil v mestecu. Obutev je popravljal in pisal je poleg. Nihče ga ni do dobra poznal, le toliko so vedeli o njem, da je zelo razumen. Pa so ga sodili po svoje. Njegove redkobesednosti, rezerviranosti in mirnosti si niso znali razložiti in so ga smatrali sa domišljivca, za sebičneša, za slabiča. Vendfcr gotovosti ni bi-
IVAN MOLEK.
pamet, ne tvoje mišice: sem ti storil] kdaj kaj ialega?" "Ne!"
"Boš imel kake koristi, če me ubiješ?"
"Ne!"
"In ubil me boš vkljub temu?"
"Na vsak način!"
"Hoho, mogoče si ljudožerec, suh sem."
"Ne nisem T'
MXo, potem si pa človeška svinja brez pameti! Rabi mišice!"
Osramočen je velikan odšel in ma-
lo je manjkalo, da ni podavil onih, ki so ga poslali tja.
Tedaj so se zbrali in so ga prišli prosit odpuščanja.
"Vsiljivci!" jim jo odvnil Tango in se ni več menil zanje. Bili eo u-ialjeni in so iskali prepira. Njegov molk jih je dražil in jih podiigal. Slednjič ga sune eden pod rebra:
"Daj, zgani se, povej eno! česa čakaš?"
"Čakam, da se bo kateri izmed vas
— raz počil . .
Ivan Molek je podoben Targu.
Ivanovo itudiranje.
Posebnost Ivana Moleka je, da ni intelektualec iz šol. Izvršil je osnovno štirirazrednico v Metliki, in to je bilo vae.
Kaj je počel v mladosti? Prosil sem ga, da mi odgovori obširno ni to vprašanje. In mi je pojasnil:
"Pasel sem kravo in delal na polju. Veliko sem čital še v šolskih letih;
tic je bilo objavljenih okrog petdeset, iger in dramskih satir okrog dvajset.
Njegova samostojna dela, ki so bila izdana v knjigah, so: daljša »ocialna
povest "ZajeUalci"; drama "Hrbtenica"; znanstvene razprave: "Priče evolucije", "Adami pred Adamom", "Proletarska etika", "Elementi moderne izobrazbe" in '^Socialni ideali". Pesmi, igre in mnogi drugi spisi, ki jih je objavil, so vredni, da bi se jih zbralo in izdalo v knjigah, in upam, da se to prej ali slej izvrši.
Ivan Molek je tudi mnogo prevajal. Izmed njegovih prevodov, ki so izšli v knjigah, omenjam Upton Sin-clairjevega "Jimmie Higginsa", Claes-sensovo "Roparsko trojico", J. Howard Moreov "Zakon Biogenezije", nadalje, "Kako si je človek ustvaril boga", "Katoliška cerkev in socializem", "Socialistični katekizem" in mnogo drugih, ki so izšli v listih.
Ivan Molek je izboren člankar. Analizira in rele, da boli, kogar zadene. Njegov način argumentiranja je močan in prepričevalen.
Ivan Molek je edini iz generacije naših pionirskih iurnalistov in agitatorjev, ki dela danes z enako vnemo na literarnem in socialističnem polju, kakor pred dvemi desetletji.
Vse, kar je od leta do leta pošiljal v objavo Ameriškemu družinskemu koledarju, je bilo vredno objave. Njegovi članki, Črtice, satire in pesmi v prvomajskih in drugih številkam Proletarca sa kras nali p role taw k i literaturi.
Nihče — prav nihče ni poslal kot sotrudnik v teku prošlih petindvajset let P roleta rcu tako mnogo in toliko lepih stvari, kakor Ivan Molek. On ni pisal ter odnehal, zopet pisal ter odnehal — nego je pisal in pisal, pisal in pisal, in gradil s svojimi deli prestiž Proletarcu.
Od L 1916 do julija 1920 je bil pri "Pr^sveti" prvi pomoini urednik.
V	njem ima izborno literarno moč, i ki mrd ameriškimi Slovenci nima primere. Konvencija 8NPJ. leta 1920 ga je izvolila za glavnega urednika "Prosvete" — poverila mu Je mesto in zaupanje, ki ga je vreden in več.
V	njem ima ne le urednika, nego literarnega delavca, s kakršnim se more ponašati le malokateri list
Ivan Molek je tudi dober predavatelj. Ne morda kot orator a Je predavatelj, čigar vsaka beseda se veže z drugo, in vse imajo določen, preračunan pomen.
V petindvajsetih letih od kar se Ivan Molek udejstvuje kot časnikar in književnik, Je izvršil na prosvetnem polju med n-išim ljudstvom toliko dela, kakor nihče drugi. Ivan Molek še dela, še. bogati našo literaturo, še Je moč, od katere pričakujemo mnogo dobrega ustvarjanja. Ime IVAN MOLKK je vklesano v zgodovino Proletarca, JtiZ. in S.NPJ., ne toliko kot političnega, nego kot prosvetnega delavca. In kar ljudstvo potrebuje, je ipnogo takih UČITELJEV in ZNAČAJEV, kakršen je naš jubilant Ivan Molek.
Frank Zaiti.
♦	♦»♦•M»»»......................»S»»»»............MM
' PROl ETARCU", neustrašenemu boritelju sa slovensko delevstvo v Ameriki iskrene čestitke k srebrnemu jubileju izreka
Izobraževalni in dramatični klub "Slovenija"
Klubova čitalnica na razpolago občinstvu. Knjige posojujemo brezplačno. Urad, čitalnica in knjižnica v
SLOVENSKEM NAPREDNEM DOMU
2101 Mariposa 5t., SAN FRANCISCO, CALIF.
♦	$
.....................MM...............»MM»»»
katerim mirnejšim možem in pa škofovemu tajniku Rev. Pintarju, ki je v tej rabuki ravno stopil v cerkev, se
^rzrz™ z«vg i-	".r.
knjigami in časopisi." In potem?
"Kmetovanje me ni niti najmanj veselilo. V 16. letu me je mati dala
je štela okrog 200 oseb. odvedli ti možje na varno . • ."
Do besede na tistem shodu h Molek ni prišel. Klopčičevi pristaši
PETRUSEK'S
PHARMACY
Jugoslovanska lekarna 270—1st Ave.,
(.« Park Si.)
MILWAUKEE, WIS.
SODRUGI IN SOMIŠLJENIKI
izWankegana in No. Chicage, 111.
i
Čestitamo "PROLETARCU" ob njegovem srebrnem jubUeju. Naj raste in proevita naš vrli sagovomik sa svobodo, bratstvo in enakost!	»
FRANK MARGOLLE
ČEVLJAR
_ , so ga osuvali in mu grozili s najhujr I k T	V----------
učiti za strehokrovca • škopo. Prvi iim ubiti ^^ krivoverca in MNbU LUICIImII dan "šole" sem padel «i strehe in si ^p^nik* — ni grešil
skoro polomil rebra . . ."
Človek bi se lahko smejal taki "e-pizodi", ki pa je v življenju posameznika dostikrat resna stvar in mu odtoči pota, ki drže navadno drugam kakor mu jih namerijo drugi.
"Po tistem nisem šel nikdar več
Kaj potom?
Na vprašanje mi je Ivan Molek pojasnil:
"Po tem dogodku (shodu v calu-metski cerkvi) sem Šel v Chicago na povabilo Martin^ V. Konde. Prišel sem v Chicago v decembru 1906 In
Pravično je, da se ob priliki pet-indvajsetletnice Proletarca spomnimo še ene druge, ki je za naše ljudstvo, za naše gibanje prav tako važna.
Bilo je 1. maja 1906, ko Je postal urednik "Glasnika" na Calumetu, Mick., Ivan Molek. In on ni bil u-
lo. Zato so najeli Targu popolno-1 J*.dnik	*Je de*°\
ma neznanega človeka in ga poslali1 bU ^« UHEDNIK, mož značaja, kar
k njemu, da izve, kaj in kako. Ko.*mJe U.m	. ° 41vlJ?nJe\ .
je povtnfl, je povedal, da ga Je ^	iT?1"'
"	~	~	donimo
na streho," je nadaljeval Molek. "Ko pomagal pokojnemu Ivanu Kakerju v mi je bilo U-šet, sem se začel vadi- uredništvu GL Sv. Februarja 1907 ti v deželnKmnici na Veselici v cep- je Konda prodal list Kakerju in «Deljenju trt. Tudi to me ni veselilo, —; ni, toda na "puff, ker nisva imela ali nekaj je bilo treba početi. Na-! denarja. Vodil sem upravništvo, Ka-
Slovonska mlekaraa.
Vse sveže in čisto.
1083 E. 68th St., CLEVELAND, O.
Tel.: Henderson 4926
s 33 letno
skušnjo v tem poklicu.
2138 So. 58th Avenue
Se priporoča
CICERO, ILLINOIS
učil sem se cepljenja na suho in zeleno še precej dobro in eno celo spomlad sem cepil pri vinogradnikih ter
ker pa uredništvo do jeaeni 1907, ko je Konda vzel list nazaj."
Kdaj si začel pisati v "Proletar-
se
zaslužil nekaj denarja, ki sem ga za- ca" ? pravil aa — knjige."	I "Ko je bil še mesečnik 1 .1907. Ob-
Kdaj zi se odločil iti v Ameriko J»vU v »iem nek*J *l»»kov in in v kateri kraj?	en® P«aem."
"Leta 1900. Najprvo sem se na-	1 £" 1
stanil v Steeltonu, Pa., kjer sem de- . * * privedl°' * §i P°ŠUl ~
lal v Jeklarnah. Od tam sem šel vi™,' i u	a ,
1 "Za socializem sem m začel za ni-
£ iÄT Na vprašan je*," kaj ' *tvo	Ä
je pokazal na po^Tobutev	" Âv^iîi**
dela
in potem na knjigo: 'Delam in učim
•e.'	AanAU*1
"Ni domišljavec!" so dejali. "Do-mišljavci se neradi uče in Če bi ae že učili, bi tega ne priznali. A če bi bil napuhnjen, bi mu sploh ne bil odgovoril. Toda seblčnež je." Poslali so drugega k njemu in ga poučili, kaj mu je storiti.
"Kje imaš svoj zadnji rokopis?" je dejal Targu. "Čemu ti bo?" "Uničil ga bom!"
"Skoda ga je, za ljudstvo je namenjen."
"Priobčiti ga bom dal pod tujim imenom T'
ga je ustanovila SNPJ. Lani je bil
izvoljen za njenega glavnega urednika.
Ivan Molek jo najmarljivejši in najuspešnejši literarni delavec ne le
Pennsylvaniji; večji del sem bil brez
mati med urejevanjem "Glasnika", sem bil le avobodomislec. Na
mojo uredniško mizo jo redno prihajal "Appeal to Reason" iz Girarda, Kans. Pokojni Wayland, lastnik
dela in trempal.
Kdaj si prišel v Calumet, Mich.?___ _	___ _
"Dospel sem tja L maja 1908 in "Appeala",'je'imel dobro navado, da se nastanil pri teti, materini sestri, je pa4iijai Ust urednikom vseh po-med ameriškimi Slovenci, nego med ki že dane« živi tamkaj. Eno leto. doželakih listov zastonj. Marsikateri ameriškimi Jugoslovani vobče. Nihče »n sedem mesecev sem delal v ba-' x menoj vred mu je še danes hvale-Jugoslovanov na tej strani ni produ- krenem rudniku. Delo je bilo zelo ¿en> "Appeal" je bil izvrsten liet za ciral toliko lepih pesmi, toliko črtic, težko. Enkrat bi me bilo skoro ubi- propagando in fakte. V kratkih od-satir in iger, kakor on. In njegova lo. Tritonski vožiček (loading car) gtavkih je povedal več kot drugi v ce-zvezda je še daleč od zatona. Gre še je šel čez mene, ko sem padel jj^ člankih. "Appeal" me je vzpod-vedtio navzgor.	pred njega na tir med tračnice. Se budiit da Iaiel študiraU «ociali-
Med kulturnimi delavci ima izmed ¡danes ne razumem, kako sem takrat gtiino filozofijo in ekonomijo iz naj-ameriških Slovencev in drugih Ju- o«tai živ in nepolomljen. Le koio boljših virov."
Koliko so pripomogli Slovenci, da
goslovanov Ivan Molek prvenstvo.
Resnica je to, pa če je komu ljuba
ali ne.
Poglavjs o njegovi mladosti.
,m .	. . , . • Ivan Molek je bil rojen 8. junija
"T p,regledal ta bA°#m! da 1882 na Zverkovrhu nad Metliko (kraj Naglo ga je prečital in ^ imenuje tudi Svriaki in leii na
bo v redu. ga podal neznancu: "Tukaj, pa glej, da bo kmalu v tisku!"
"Ni sebičnež. Slabič je, bojazlji-vec!" Najeli so velikana in ga poslali tja, da ga ustraši.
"Prišel sem, da te okradem in ubijem!"
"Res? Ukrasti nimaš česa, edino ubil bi me lahko, pa se bom braniL"
"S čim?"
"S pametjo T'
"Zadavil te bom • temile rokami," ia napel je mišice, da so izstopile.
"Hm, pa ai res močan, a v glavi, kaj imaš v njej?"
. "Možgane T
"Možgane ima tudi vol! Vprašam U, če imaš v glavi kaj pameti?"
"Kaj pa drugega?"
"No to raj!	pa vprašam tvojo
mi je malo posnelo."
Začetek iurnalističnege poklica
Kdaj si postal časnikar?
si postal socialist?
"Priznati moram, da so me sloven-
"Dne 1. maja 1905, ko sem dobil vi« zelo malo naučili. Največ m£ službo urednika pri tedniku "Glas- Je naučila angleška literatura in^ffa niku" v Calumetu. Vršil sem jo eno1 predavanja, ki sem jih poslušaT iko-
hribčku tik mesta) v Belokrajini. Ta kraj sedaj ne spada več pod Slovenijo (Dravsko) nego pod Savsko banovino s sedežem v Zagrebu. Ivanov oče Marko Molek, bajtar in dninar, je bil ia Slamne vasi, pol ure od Metlike proti RadovicL V mladih letih je krošnjaril na Bavarskem. Ko mu je bilo 40 let, je kupil vinograd na Zverkovrhu in tam postavil hišico, dokupil nekaj njivic in se o-ženil a Ano Vukšinič iz Čuril. Imel je troje otrok. Mlajši sin je umrl v zibelki. Sestra še živi in je omože-na v čurilah. Umrl je, ko je bilo I-vanu devet let. Mati je umrla leta pozneje, ko je bil v Ameriki.
. Naslednje podatke mi je dal deloma on In nekaj pa drugi njegovi ro-JakL
leto in pet mesecev.
Na vprašanje, kdaj je začel dopisovati v liste in v katere mi je odgovoril:
"Pisati v »«te sem začel že v starem kraju. Ko mi je bilo 17 let, je moj prvi dopis objavil ljubljanski "Rodoljub". Nato je izšlo še več dopisov v istem listu. V vseh teh dopisih sem se kregal z metliškimi kaplani in klerikalci sploh. Napisal sem tudi kratko črtico in jo poslal "Slovenskemu Narodu," ki pa Je padla v koš. — Ko sem prišel v A-meriko, sem začel takoj dopisovati v "Glas Naroda", kasneje pa v "Glas Svobode", ko je začel izhajati v Pueblu. V zadnji list sem dopisoval •talno."
Kdaj je začel pisati povesti in peami, sem ga vprašal.
. , k' * »t Ml
a» &
A
WM. B. PUTZ
Cicero's l'^SS.r } Florist
OLDEST
Cvetlice im venci a* vie iluéâjt. S134 w. 2STH stv	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero Bd.. Na domu Cicero 2143.
—
Royal Bakery
SLOVENSKA UN IJ SKA
PEKARNA. . ANTON P. ŽAGAR,
1724 S Sheridan Rd., No. Chkage, 111.
Tel. 6624. Goepodlnje, zahtevajte v trgovinah kruh k noie pekarne.
zi dve zimi na Chicago Worker's U-niversity, katero je vodil pokojni Arthur Lewis, mož globokega znanja. Voe drugo me je naučilo vsakdanje življenfe, ki me še vedno uči kakor tudi druge, ki imajo oči in ušesa vedno odprta . . ."
see
Ivan Molek je napisal nad sto pesmi, ki so bile objavljene v Proletarcu, Prosveti, v Ameriškem družinskem koledarju in v več drugih publikacijah v Ameriki in nekaj tudi v starem kraju. Njegovih novel in čr»

MLADENIČI - MOŽJE!
Obleka po Tali meri.
M'
suknjo, da
ali
bo pristo-
i
25
.00
jola kakor rokavica aa robi.
Cista Volna
SAMO—
Naročite si obleko ali sukajo pri uas.
Delo jamčeno.
John Močnik
6517 St. Clair Arenue. CLEVELAND, O.
*
V JUGOSLAVIJO z VELIKIM IZLETOM S. N. P. J.
NA CUNARDOVIH BRZOPARNUUH
i • « » , ,
AK0 aarowavate obiakati aj^o domovino, potem se na vsak način pridružita velikemu skupnemu izletu, ki «a priredi IZLET NI URAD S. N. P. J. skupno a CUNARD STEAMSHIP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih Cunardovih fcrzo-parnikih **
AQU IT ANI A	. MAURETANIA	AQU IT ANI A
28. maja	28. junija	6. julija
Lahko potujete naravnost v Jugoslavijo, ali pa si ogledate veaeli Pariz, in—ako hočete—razen Pariza tudi slikovito Švico. iNa parnikih izvrstna domača hrana, privatne kabine, prostorni zabavni prostori, vljudna postrežba. Celo pot vas spremlja
izkuSen vodnik.
Obrnite se za nadaljna pojasnila na bližnjega zastopnika, ali pa piiite na: Jugoalav Department / \	Izletni urad
iALI( Slmaske Narodi« ■a ( Mptrie Jtdiite
346 No. Michigan Ave. ( "" J 2657 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ^ 1 CHICAGO, ILL.
Naši zastopniki v vseh večjih naselbinah.
CUNARD LINE
Izlet v Jugoslavijo
dne 9. maja to leto z ekspresnim par-nikom
OLYMPIC
in veščim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doklad. Najboljši prostori v vseh razredih so že sedaj zagotovoljeni za vas. Vsem onim, ki nameravajo potovati v staro domovino v juniju, priporočamo naš drugi izlet s pamikom
MAJESTIC
ki je največja potniška ladja na svetu. Iz New Yorka odpluje 6. junija. Na morju samo pet dni in pol. Rezervacije za ta, in vse druge izlete v juniju in juliju sprejema
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
IVAN MOLBKt
BOBNIČA
Tragedija device, ki ni mogla brezmadežno spočeti
Bobniča, devica, Boben če k, njen Jožef, Dr. Krajcar, rodoljub, Krulica, milijonarka, Kid, átudent.
(Scena se odigrava v kleti drja. Krajcarja, velikega slovenskega in jugoslovanskega rodoljuba. Klet je dobro saprta in v nos udarja smola, terpentin, Žveplena kislina, lisol itd.; ves ta prokleti duh se meia s chihovi muikatelca, tropinovca, rosinovca, fl-govca itd. — Čmeren marčev veder.)
Dr. Krajcar (sam): Minilo je pet mesecev in le ni nič. To je p rekle, manska reč! To precej boli in koia se mi grbanči. Dokler se mi ne vname mrena, sem dober. Paziti moram. Na solnce ne smem! In jesiti se ne smem preko mere. Saj se ne, dokler sem sam, ali ko vidim in ču-jem, hm . . . (Posluša.) Kdo je tam? Ti si, Bobenček ?
Bobončok (pride upognjen): Dober večer, doktor. Ali je prav, da sem prilel?
Dr. Krajcar: Prav. Si saprl v ra-
bo lan — nai idravnik mu pa noče pomagati . . .
Dr. Krajcari Ni dovolj, Kid, da si storil velik narodni greh, ker si si ime poamerikanil? Tega greha ti ie nismo odpustili, da bo* vedel. Po. misli, lepo slovensko ime sata ji* kakor Peter svojega gospoda in nadene! si to neumno ime! Otročajsko ime Kid!
Kid (globoko vsdihne): Oh, ne bičajte me po nedolinem! Saj vam je inano moje prvo ime; ako ni, ste posabili, ker ni — važno. V brdih, kjer sem se rodil, je bilo i mojim imenom vse v redu. Narod je tamkaj majhen, čist in nepohujian. Nihče se ni smejal. Samo gospod faj-moiter so se enkrat — **mo *nkrmt
_ smejali in potem so rekli, da sa
hribovce je vse dobro.
Dr. Krajcar: Kaj se nisi pisal Podkurnik?
JCid: Oh, ta priimek bi mi bil svet! Nikdar ga ne bi savrgel.
Bobončok: No, pa povej, kako si se pisal. Saj smo sami in klet je zaprta.
Kid: Žuikojedec.
Dr. Krajcar: Straino!
Kid: Kako naj grem s tem ime. nom med poltene Amerikance in poltene slovenske rodoljube v Cleve-
ta za seboj? Nisi! Vidii, taki sts!
Pa ie hočete, da vam jaz delam ču.jlandu, New Yorku in Pueblu? deže, dočim vi prezirate vse postave. Bobončok: O, narod v naiih sta-Rodili ste se anarhisti in ie niste, rih hribih je zdrav! Zakaj n smo tam dekli srajčice! Kako naj bo človek' ostal i? Tudi jaz sem se rodil v hri-zdrav in čil, čeprav je zdravnik? i bih, kjer smo nosili gnoj v b rentah Baboačok (zapre vrata): Leoitej'™	med Pečinami. Tam je
me, saj zasluiim! Ako ne bi zaslu-*»vljenje in zdravje, til vseh tvojih medicin, ne bi Sil nocoj I Kid: Vi ste nesrečiu. tukaj	Bobončok: Ti nisi T
Kid: Ne vem ... Bobončok: Pokaj pa hodSi na u-
UPORNA KRAVA
Bobončok I Ne bo, ne bo! — Dok. tore, daj mu malo medicine, tiste močne is onegale velikega soda . . .
Boboačoki EtO --
Dr. Krajcari Nai sin! Kaj bol res nai Izgubljeni lin?
Kid t Nak, nocoj ne bom pil naie medicine! Nisem bolan, samo jezen sem . . •
Bobončok (ga dregne pod rebra): Tiho bodi! Saj ni treba povedati.
Dr. Krajcar: če se ne motim, ti nekaj hujskai Kida. Si tudi ti bolan?
Kidt Prosim, ne jezite se le vi! Pomislite malo: človek mora ftiveti. Odkar itudiram vseh devetnajst filozofij, sem nekaj odkril. Grdo je to, a ne morem si pomagati. Odkril sem, da človek ne more živeti od samih golih filozofij. Te so dobre za ««nje — približno tako kakor opij —• niso pa diobre sa želodec in pokritje trebuha . . . Fant potrebuje hlače in fižolovko . . . Prosim tudi vi doktor! in vi Bobenček imate hlače na sebi.
Dr. Krajcart Ali je Kid zblaznel ali kaj?
Bobončok: Ne — le bolan je. Medicine mu je treba!
Kid: Ali sem jaz — ali je narod bolan zato, ker hoče živeti in ker ne more živeti od deklamacij? Vi ste zdravnik, dr. Krajcar, učili ste se Zakaj ne počakal toliko časa, da vi anatomije. Mar boste zanikali, da dimo, kaj bo iz tega?
ORGANIZATORIČNO GIBANJE V WAUKEGANU- -NORTH CHICAGU
V Pastorjevi dolini se faiisti aretirali kravo, ker se ni hotele pokoriti zapovedi, da mora dajati ckianti (italijanske vino) nameete mleka. •
—-"Simplicissmus", Monakovo.
Dr. Krajcar: Sreča tvoja, da priznaš. Torej — prav je, da si prilel. Jas se slabo počutim in morda bol ti moj zdravnik . . .
Bobončok: Če bom jaz tvoj zdravnik, bol umrl, doktor, in pokopali — ne, sežgali te bomo. Kaj bo potem počel nai narod? Ti si vendar prilel in najeli smo te, da ozdravil nai na-•rod v Ameriki, ki je bolan . . . Prilel &i kot odreienik in tvoja pleia je posijala kot novo, malo, slovensko solnce na nas . . . Z rado vali smo se vsi srečni v sladki veri, da je končno le priilo odreienje, ko pa smo tolika leta' čakali — čakali pred peklom fabrik, pred peklom nalih preplan-kanih hiiic, pred peklom nalih dve. ran. In zakadili smo se za teboj. In zdaj?
Dr. Krajcar: Zdaj, dragi moj Bobenček, pride pondeljek in mi^ek. Nikar ne misli, da bo celo leto boiič. Zato me jezi in zato se slabo počutim ; zato me boli. Ali bi ne bilo lepo, če bi bil celo leto praznik in potem le eno leto in le eno? Pomisli, dula krščanska! — To je, kar sem hotel: praznik. To bi bilo tisto odrešenje. Nai narod bi moral imeti praznik, semenj, piknik, veliko svat. be in veliko botrinjo . . .
BUbeačok: Kako bo imel narod praznik, ko pa je belan? Zakaj ga
ima narod, da imajo naii ljudje želodce in ude v hlačah?
Bobenčekt O Marija in sveti Jo. žef!
Dr. Krajcart Kid, ti si vulgaren, naravnost nesramen! .
Kid: Koliko ¿asa je pa treba ča. kati?
Bobončok: Ne vem. KLi: Kdo pa ve? B<^enček: Dr. Krajcar — če ne ve on, ne ve nihče.
Kid: Meni se sanja, da nas dok-
niverzo? Kaj mislil, da bol?
Kid: Mislil sem, da bom profe-
Kid (jezno): če sem, pa sem!
Dr. Krajcar: Tako je! Pa se ie tor vse skupaj lepo vleče. Zakaj pa čudimo, če je nai veliki in plemeniti zaklepa vrata za nami in nas drži v eksperiment jalov ... če se le ni ro- tej kleti kakor kunce? Povejte mi sor— ua bom učil ameriike Sloven-Idilo odreienje, odkleni lev, svoboda, po pravici, gospod Bobenček, ali ste ce predkilčansko kulturo In zgodo- praznik . \ . Ah! . . . (Posluša.) Kdo vi zadovoljni Se vam nič ne sa-vino Hitičanov. Mislil sem, da je tudi potrebno, da se seznanijo s kartu-ziansko filozofijo. Pa vidim da ne
bo nič. Ameriiki Slovenci slabo pla- PMÄt,	IapH vraU!
je tam? Ali si ti, d«aga Kiulica? ,nja?
Krulica: Hvaljen Kriste.	| Bobenček: Nič mi ne bo pomaga-
Bobenčok: Na veke vekomaj. lo'¿V* Eíf"1
Dr. Krajcari ¿k nocoj pride! — Poglej tamle!
Kidt Hvala lepa! Hvala lepa za vale medicine! Vale medicine so krive, da sem bolan, in zaenkrat imam dovolj te bolezni!
Dr. Krajcart Taaakooo?
Krulica (piska): Takuuu?
Bobenček! Navsezadnje bom jaz zdravnik ...
Dr. K^jcar: Torej bol plumbar na vsak način, Kid.
Kid: Plumbar, hilnik, pometač, cunjar, konjederec — vse bom, samo butlegar ne bom!
Krulica: Kdo pa bo nai profesor?
čujejo svoje profesorje. Najrajii bi bil plumbar.
Dr. Krajcart Kaj? Taka je bodočnost naroda? Kdaj in kje so plum-barji učili in vodili narod?
Bobeaček: Ne bo le praznika, doktor . . . Saj sem rekel: narod je bolan.
Kid: Prosim, jaz bom zdaj malo jesen. Vedno ta peaem: narod je bolan! Zakaj je bolan? Zakaj pa Imamo zdravnike?
Dr. Krajcart Nič ne bol jezen, prijateljček! Ti se moral ie učiti, predno dobil to pravico . . . Pravico do jeze imam edini jas v tej kleti, razumel, Kido? .
Kid: Ne razumem; ne vem, zakaj se ne bi smel jesiti, če imam vzrok—
Dr. Krajcart Nobenega varoka nimai! Ti se nekaj puntal, Kid, in pasi se! Jaz te opazujem ie nekaj tednov, pasi se t Mar mislil, da smo te porinili v visoko šolo kar tako za
Kid: Naj bo gospod Slanina! I Kid: Odiegio vam bo . . . Saj ste|Suknj° ie zna »»krtačiti, čevlje za-• prej rekli, da je nai eksperiment ie'™*14.1' se Pa n*uči; bai to zdaj
vedno jalov. Jaz mislim, da tudi1 študira.
ostane jalov. Kaj mislite vi?
Bobeaček: Ako ostane jalov, tedaj sem jaz največji tepec pod milim nebom . . . Pomisli. (Šepetajt.)
Dr. Krajcar: Saj sem vedel, da tudi ona ne zapre vrat!
Kralica: Oprostite, dragi doktor, preveč sem bila zamiiljena in žalostna. Nad naiim poljem se zbirajo črni oblaki. Solnca ni.- Bal včeraj zjutraj sem ga videla samo malo, ko je vzhajalo, pa je bilo tako krvavo-rdeče In takoj se mi je skrilo za
oblakom. K.r .tudilo .« mi J« ~|Umu ne ,mim blilu . . . u od da|ei
Dr. Knjrari Bodi hvWin», Kru-	i""""^ * "'t ""
lic., d» imamo oblake . . . Kaki io'2i.	' ' m
dane. oblaki? Vier.j .. bili irno ' K,d' ie mor* mo' W pljieV* žolti kakor francjožefska monarhi, ja . . . Ljudje božji, gledate kaj v zrak? •
Kidt Mi gledamo samo v sode in
Dr. Krajcar (bridko): Narod j* obsojen v smrt! Bog naj bo milost IJiv njegovi duii!
Kid: Bai narobe: narod vstajs
Jas plačujem vse račune. Za vse od »»"rti! In zdravje si poiiče sam!
skrbim jaz. Pepel in kosti odnaiam is hiie, pod pomivam in bla.ine rah.
Kar .tudilo .e mi je to^™ „V,e je n* mojih "iciih- KIJub * I temu ne smem blizu .
Dr. Krajcart To je izdajstvo, to
je krivoverstvo, to je---
Bobenček: Pssst, nekdo prihaja. Dr. Krajcar (posluia): To je ona! Taao ¿umi samo ona. Zdaj je potrkala. Vstanite! — To je ona, naia devica! Naia bodoča deviika
Včeraj so bili črno ti ¡n u vge gkrbeti pa 8íre ¿ ^ _ mati! — Vstanite! —
Dam ti pet minut
ne ozdravil? Kaj čaka*? Zato smo "fun"? Ti nekaj Ipeknlirai, Kido,
te najeli in dali smo ti pooblastilo, črno na belem, notarsko potrjeno in peiteno plačali--
Dr. Krajcart Plačali, plačali ste! Sa to mi očitaj. Plačali! . . . Seveda >te plačali. Za kaj drugega pa sta. — m (Ki nama rečeno — kot sa lilaftevanje? Zato vas imam — med naata te*efto	«as ima Ame-
rika. Zakaj pa ste priili sem? Mar zato, da boste za seme?
Hebenčakt Govoril si o prazniku in mi smo verjeli . . .
Dr. Krajcar: Da — in dobro je, da imate vero. — (Posluia.) Kdo je tam? Ali si ti, Kid?
Kid (pride v dveh gubah): Servus, gospoda!
Dr. Krajcart Zakaj nisi zaprl vrat? Vid», kako slabo se učil?
Kid (zapre vrata): Oprostite, gospod doktor. Vala vrata me vedno zmetijo. Na univerzi imamo velika vrata, ki se sama zapirajo. Tam je vse avtomatično . . .
Dr. Krajcart Le pusti univerzo. Zdaj si v moji kleti.
Bobeačekt V kleti in klelčah si — kakor jas . . .
Dr. Krajcart Kontroliraj jezik, Bobenček, vsaj takrat, ko si v moji kleti!
Bobenček: V kleti zakleti . . .
Kidt Prosim, gospod doktor, ne hudujte se! t Saj ne mislim nič slabega. Kaj je važnega nocoj ? —
Dr. Krajcart Ah, lep Itudent! — Ali se tako učil? Dali smo te v visoko iolo, da bol velik učitelj, da bol učil narod, in ie zdaj ne vel kaj je važnega! Tužna nam majka!
Bobenček t Saj pravim: narod je
pa ne bo nič, ne pozabi! Pred nami se delal svetega Alojteka, a jas ti ri-
dim v obisti in čreva! Na tebi vidim več madežev. Novo trne ti ie odpustim, če je tako ... če je res, da — — da — kako si se prej pisal?
Kidt Ne izgovarjam po nemarnem tistega imena!
Dr. Krajcart Aha, torej si res jesen! Ena lumparija več! — Kaj pa sadnjič, ko si priiel ▼ mejo klet s rdečo kravato? Ali sa to spodobi sa bodočega profesorja? Za bodo čega voditelja in učitelja naroda? Za onega voditelja, ki vcepi naio besedo ▼ tretjo generacijo in jo ponese tja gori v Alasko in čeprav be ta bese da gol očenai in gola čeičenazimari-ja? Vpralam te, Kid, ali se to spodobi? — Kravato si vendar zamenjal; zdaj imai zeleno. To je bolj po naie. A spet te je smotll neki hudiman, da se bahal naokrog s fižolovko, ki ti Jo baje kuha vesela Breza. Ali se tudi *o spodobi? Študent filozofije in fižolovka in Breza?
Bobenčekt
rod bolan! .
Eto dokaza, da je na-
Dr. Krajcar: In zdaj pravil, da bol plumbar! Kriste e4ejson! Fant gre n* univerzo zato, da bo plumbar — umazan in smrdljiv plumbar! Klrije elejson!
strop . . .
Dr. Krajcars odknora, Kid.
(Dr. Krajcar In Krulica se odstranita v kot k velikemu sodu in imata tam važen privaten razgovor.)
Bobeaček (zaupno): Nai veliki in plemeniti eksperiment je pa do danes res jalov. Ubogi doktor se mi smili. Tako je nervozen in naaajen. Bojim se, da kmalu izgubi ie tistih dvanajst las nad uiesi.
Kid: Nekaj vam povem, dragi gospod Bobenček. Morda me je Kodiranje filozofije res natedtlo ie bolj trapastega kot sem bil takrat, ko sem staro ime prinesel v Ameriko. Naj bo kakor hoče, jaz vam povem, da le danes ne razumem kaj pravzaprav hočemo in kaj delamo.
Befceaček! Stvar je jasna: dva. krat dve je SUH.
Kidt In trikrat tri je devet. To je jasno. Nikakor pa mi ni jasno, da bi mogla vzkliti in zrastl rmena plenica v tej zaprti in zaduhli kleti Kako je to mogoče?
Bobenčekt Doktor pravi, da Je vse mogoče.
leč malo povohati in p >viha:i no«! —
Kidt Potemtakem ste res Jožef!
B^eaček: Kar sem, sem — in to je resnica.
Kid: Vražja je * politika!
Bobeačekt Pssst! Ne govori o politiki, nesrečnež, ako hočei priti živ iz te kleti! Saj to je, to je tisti izvirni greh, ki ga mi nočemo imeti... Pssst, dr. Krajcar je opravil s Kru-lico.
(Dr. Krajcar in Krulica se vrneta.)
Dr. Krajcari Draga družba! Naia draga misijonarka Krulica se je pravkar vrnila is Krucehajlanda, kjer je obiskala drage rojake. Uspeha ni imela. Pričakovali smo, da reii trideset slovenskih dui, reiila pa je samo tri. - In ed teh treh jo samo ena zanesljiva in le ta Je priila k nam "na puf". Jaz vem, kje je krivda. Preveč je solnca! Mi moramo delati ponoči, ko je vsaka krava, tudi rde. ča, črna! Da bo sigurnost le večja, izkopljemo pod to kletjo le eno klet in potem ie eno in ie eno . . . Tako bomo kopali in kopali; tako se bomo poglobili in poglobili . . . Kajti re-iitev dragega naroda je samo v tem, da se poglobimo globoko in globoko in izkopljemo novo kulturo, ki se mora roditi brez madeža ostudnega političnega spočetja ... To Je naia deviika naloga. Razumete?
Kid, D. bi se nekaj karkoli ro- v.i (zapojejo kot v litanijah): To dilo brez semena? To Je mogoče? se razume! -—
Bobenčekt Ne vpraluj tako beda-i n te •	.. . ,
t	i»	I Dr' Krajcar: Kes je, da nas je
s*o, Ce 81 1 nami'	malo. Samo itirje smo in naia devica
— naia deviika Bobniča — ki po.
Kid: Do danes smo verjeli, da edino bogovi so se rodili brez semenskega madeža. Bobenčekt Da
mi bogovi!
Kid: Mi — bogovi?
rodi novo kulturo, je peta. Res je,! da ie čakamo pet mesecev na veselo in od dlanes smo oznanenje in morda bomo le čakali pet ali petnajst. A kaj je to? Po-| mislite, koliko stoletij že čaka na-
V,8Í - " i™1' dÄ n» ^li» Matjata . . . Blagor
bol plumbar, torej ne bel s nami.
ANTON ZAGAM, upravnik P relatarse L 1 »25-27 Ia peed leas pateo al a i saetepaik.
PROJ*ETARCI PROLETARCU
List smo potrebovali, «a ustanovili in za "Proletarca" ga krstili. Zavedni te poznajo v tovarnah in pod zemljo.
Zrastel si v močnega zastopnika in borca.
Zvest učitelj gi slovenskemu delavstvu.
Vemo — imel si tmjevo pot!
Z nami. imaš delo in skrb vsepovsod.
Seješ seme solidarnosti,
učiš, bodriš, urgiraš, da bi bili krepki
v boju za svoj razred in svoj kruh.
Kaj bi bili, in kaj bi storili brez tebe?
V goeti temi bi se »ubili,
moloh dolarja nas bi cvrl,
v nepradirno noč naše duše bi zaprl.
"Proletarec", le naprej za nas, kot dozdaj!
Krepi, bodri, organiziraj nas,
z znanjem nam utiraj pot.
Nalogo veliko si si dal, jo vršil,
in dovršil četrtstoletja svoje poti.
Le naprej, kličemo mi, proletarci "Proletarcu".
John Petrich.
njim, ki čakajo! Samo znati je tre-
ba čakat . . . Kdor čaka, vedno pričaka . . . Razumete?
Bobenček in Krulica (kakor prej): To se razume! —
j Kid: To se razume: kdor čaka, vselej pričaka, če ne drugega — klet ali jamo . . .
Dr. Krajcar: (srdito): Kid, jaz tebe nocoj dobro opazujem in po-milujem te. Ti, fant, si resnično bo. lan kakor svedoči Bobenček. Zato ti nocoj, ko zaključimo, predpiiem nov |; recept. Pil boi - in ne pomaga ti zelena kravata, angleiko ime niti fi-želovka. Boi, boi!
Bobenček: Kid je bil na solncu. Prepričan sem, da ne bo profesor niti učitelj naroda. Plumbar bo. Zato priporočam, da ga odvežemo in naj gre v božjem imenu.
Kidt Prosim, rajii počakajte. Saj zsate čakat — in Jaz tudi. Počakaj-mo vsi skupaj .
Krulicat Počakajmo — pa bo lepi i in dalji! prasnik.
Dr. Krajcar: Počakajmo — zakaj? Kaj to pomeni?
Kidt Počakajte s odveso, o kate« rl govori gospod Bobenček. Rad bi bil z vami toliko časa, da vidim konec . . .
Dr. Krajcari Konec česa?
Kidt Konec moje bolesni . . . Ne. kaj mi pravi, da pride konec kmalu.
(Vsi vstanejo in bulijo v luknjo v stropu, ke*nor drže stopnice. Vrata se odpro in vrh stopnic se pojavi tenka in dolga ženska postava v narodnem krilu, kolumbijanski bluzi in s črnim nunskim ogrinjalom na glavi. Obraz ji je mrtvaiko bled in oči ima zaprte. Vsi — rasen Kida — jo gledajo s izrazom religiozne pijanosti in Bobenček vihlja nos.)
Dr. Krajcart Pozdravljena Bobniča, pozdravljena naia vera, naie upanje in naia ljubezen! Pozdravljeno naie odreienje!
(Bobniča se počasi obrne in odide kakor pravljični duh.)
Knriicet Kaj Ji je? Ali Je tudi, ona bolna?
Bebeaček (zase): Dobro sem videl — veliko luknjo ima v krilu. Nov račun!
Kidt Zdaj je konec! Saj sem ve. del, da pride! Zdaj sem zdrav in narod Je zdrav! Hahaha, vi bedaki! To ni bila naia vera, naie upanje in naia ljubezen — ni bilo to odreienje, to je bila smrt kletarske kulture iz prekletih kleti! ... Ven iz kleti! Ven na solnce!
Tel.:- Greenfield 4670.
FRANK KRALJ
Dvorana za vse slučaje
Na raspolago tudi dobra kapljica.
5101 Sherman St. WEST ALLIS. WIS.
ANNA MAHN1CH.
Petindvajeetletnica 'Proletarca' po- stvo. L. 11)20 je prav to druitvo pri-meni petindvajset let neprestane bor- iio na idejo, da bi se dalo ustanoviti
zadružno prodajalno, kar se je tudi urespičiio. Veliko zaslug mu gre tudi gitde Slovenskega narodnega doma. Druitvo iteje 211 članov v o-beh oddelkih in Je član Izobraževalne akcije.
L. ID 10 je bila ustanovljena Slovenska narodna čitalnica s *2 člani. Uspevala je dobro. Nabavile so se knjige in listi. Pod njenim okriljem «e je organiziral Dramski odsek in pozneje ie Pevski zbor. Ko se je tekom časa porodila misel na Slovenski narodni dom, je članstvo 3NČ. delovalo v tej smeri.
Se pred SNČ. je bilo ustanovljeno druitvo "Ljubljana", ki je istotako gojilo petje in dramatiko. Poslovalo j«, v farni katoliiki ioli. Ko je SNČ. pozneje postala Čitalnica SND., se je ' Ljubljana" združila s njo. Take po-jačana Čitalnica SND. je ustanovila le mladinski odsek za člane do 16. leta in starejii odsek za člane od 16. leU naprej. Odseka sta poslovala v «al zase. Toda starejii odsek je prenehal, dočim je mlajii ie vedno aktiven.
Radi nesporazuma, ki je pred nekaj leti zavladal med člani Čitalnice SND., je odstopilo nekaj članov. Pozneje se je osnoval Samostojni iso-braževalni dramski klub. Nastala na* sprotstva med obema ustanovama so bila kriva, da ni bilo po vol j nega u-speha na nobeni strani, dasi je imel
be, ki jo je "Proletarec" doslej srečno prestal. Vem, da bodo njegov boj za napredek in delavske pravice orisv li drugi, zato se naj omejim samo na razvoj delavskega gibanja v tukajšnjih dveh naselbinah, v Waukeganu in v N. Chicagu.
Pred petindvajsetimi leti je bilo tu vse bolj tiho, da ne rečem mrtvo. Saj se je človek bal siniti besedo, da ne bi zadel s njo ob eno ali drugo stran in zakrivil kaj proti veri. Prvi korak napredka js bil narejen, ko se je ustanovilo L 1904 dr. Sloga, H. 14 SNPJ. Toda ta korak je zbudil tudi nasprotnike, ki so takoj zagnali krik. Začel se je ljut boj, tembolj, ko jim je naključje igralo pod roko — trije člani so podlegli smrtnim nesrečam: enega je ubil vlak, drugega je ubila elektrika, tretji se je utopil. "Kazen božja!" so zavriali in pripravili s tem nekatere bojazljivce, da so odstopili od "brezverskega" druitva. Le nekaterim možem gre zahvala, da so z železno voljo obdržali druitvo na povri-ju. Danes iteje 330 članov v odraslem in 200 članov v mladinskem oddelku. Prežeto od naprednega stremljenja se je vseskozi borilo za napredek in je član Izobraževalne akcije.
L. 1908 je bil prvič ustanovljen socialistični klub, ŠL 46, JSZ. Izzval je ie hujia nasprotstva kot prej omenjeno druitvo. Moral je svoje poslovanje ukiniti. Ko je pričel poslo-
vati drugič, je kazal lep napredek: | novoustanovljeni klub večjo moč pri-preko 30 članov in članic. Posegle so1 reJati bolJ*e	bod™ v «loven-
vmes vojne razmere in klub je moral •Wim ^gleičini. Zato se je leta zopet prenehati, dokler ni L 1924 na	t***0 deUt» za združenje, ki je
novo zaživel in živi le danes. Včla- Pa "enkrat izostalo. Slednjič so njen je v Izobi^ževalni akciji Klubi8« klub 4t- 46 Jsz- čitalnica SND. vrli svojo nalogo v polni meri. dasi m SIK- dogovorili in so ustanovili
Dramski odsek SND., ki prireja igre za klub it. 46, za čitalnico in za Slovenski narodni dom, p~cti mali od-ikodnini prireja igre tudi za druga druitva.
ne more beležiti posebnega porasta.
V L 1909 se je osnoval Slovenski narodhi Sokol (pozneje ie sokolice in naraičaj). Sokol se je razvijal po-voljno. Toda rdeče srajce in kratke kikelce so nekatere stralno bodle v oči, med temi pokojnega duhovnika Sojarja, ki sicer ni bil vodja te fa-re, a se je zgražal in hudoval, ko jih je ob času neke slavnosti videl na pohodu. To zgražanje seveda ni motilo SNS., pač pa mu je pretila nevarnost od druge strani. Hoteli so ga spremeniti v "Orla", pa jim jc spodletelo.
Istega leta (1909) se je s pomočjo par članov od dr. Sloge ustanovilo žensko druitvo "Molka Enakopravnost", it. 119 SNPjiKer so se viharji do tiste dobe i* polegli, ni bilo radi brezverstva toliko boja, kakor ga je bilo ob času ustanovitve Sloge. Kajpada se ni niti tukaj manjkalo večjih ali manjiih neprilik, ki jih je bilo treba premagati. Taka neprilika je bila radi imena: "Molka Enakopravnost". Is kakinega vzroka so se ga nekateri branili, mi je ostalo neznano. Pa ker so se nekako v istem času pri SNPJ. izenačile pravice molkih in ženskih članov, si je to druitvo nadelo to ime in ga tudi obdržalo. Drugače ima to druitvo vseskozi lepo zgodovino zavednega ženstva. Udejstvovalo se je povsod, kjer je ilo za napredek ali isboljia-nje socialnega položaja, v prvi vrsti je vedno podpiralo itrajkujoče delav-
Leta 1912 je bilo ustanovljeno Samostojno podporno druitvo Wauke-gan-North Chicago, ki deluje vseskozi y naprednem duhu. Za SND. je mnogo storilo. V oddelku odraslih ima 638, in v mla«.'nekem 258 Članov.
Ničesar pa ni dalo tej naselbini Vičje živahnosti kot ustanovitev dru-¿tva Slovenski narooni dom Uta 1913. -eme, ki so ga vsojali ustanovniki druitva Sloga it. 14 SNPJ., je obrodilo bogate sadove.
Akcija za zgraditev SND. je bila združena s množina težavami in zahtevala je veliko gmotnih žrtev. LeU 1'18 je bil Dom slovesno otvorjen. Od tedaj sluii v polni taeri sa narodno svetišče obema naselbinama. Prostore ima lepo urejene, istotako sistem uprave. Čitelnica, Dismski iso-b.sievalni odsek in Gospodinjski klub so Domove usta: ove h* delujejo pod njegovim pokrovitelj s4 vem.
Leta 1926 je bilo osnovano angleiko poslujoče druitvo "LftÜe Pori" SNVJ. Ima 96 člsnov in č^nic. Priporočljivo hi bilo, da bi ie obstoječi športni klub SNPJ. post J odsek društva "Little FortM. To ¿rvitvo tudi poepira lzobra.*«\»lno skcijo.
S tem je na kratko podan ves razvoj napredka v teh dveh naselbinah.
...................................»a.............
DITTERTDRNEK
IZPOSOJEVALNICA GLEDALIŠKIH KOSTUMOV.
Taxedo A Fall Drees obleke, ¿minke sa odre.
1426 West 18th Street, CHICAGO, ILL.
TeL C.n.1 728»

PRVOVRSTNA KNJIGOVEZNICA
WEST SIDE BINDERY
JOHN BELOHLAVEK, lastnik.
Delo sprejemamo tudi izven mesta. Se priporočamo Slovencem.
1145 Weat 18th Street,	CHICAGO, ILL.
PHONE CANAL 2891
livrstni mlečni isdelkt so dosledno najboljia krana.
SHEBOYGAN DAIRY PRODUCTS CO.
Sheboygan, Wisconsin

STANLEY SKRTVAN
UNIJSKA BRIVNICA.
Striienje las moškim, ionskem ia otrokom jo naia posebnost.
Ciatoba v vseh ozirih.
«
Se priporoča Slovencem.
2608 So. Lawndale Ave.,	CHICAGO, ILL. ¡
Í»»MMMMMM»M»MM»»MMMM»MMMMMMMMM<
JOSEPH LASSICK & CO.
EDINA SLOVENSKA KLEPARSKA TVORNICA V CHICAGU Isdeluiemo vsa v kleparsko stroko spadajoča dela. Cene sai
delo prvovrstno.
Se priporočamo.
1609 West 19th Street, CHICAGO, ILL.
Tel. Rooeevelt 4897
Prank Rodboy :
Naše gibanie v John-stownsKem okroz\u
Ko to »od rug i L 1905 v Chicagu veznišk h sil. S tem se tukaj nismo
UPRAVNmOVA BESEDA
'J
in agitator "Proletarca"
uvideli, da Glas Svobode ne bo u-atrezal nalogi, ki jo ima vi liti aoci-aH stičen liat, ao o tem obveatili vae ¿onušijenike in večino naročnikov Gl. fcv. a posebnim letakom. Is njega smo rasvideli, tla lastnik Gl. Sv. pusti pr.občiti le to k*»r njemu ugaja, vse drugo gre v kot. Naravno, da je tako postopanje povzročilo med zavednimi delavci veliko nezadovoljstva.
stiinjaii. Na splošnem glasovanju o vojnem stališču stranke (manjšine in
večine) je biia tukaj večina članstva breipogojno proti vojni. Naše vod* atvo v Chicagu je vslic temu zastopalo svojv taktiko naprej. Za časa konvencije SNPJ. L 1918 v Spring-fieldu se je vriil tudi nekak shod po iniciativi vodatva, na katerem so sklenili izstopiti iz stranke s vso or-
Prvi letak je dal povod drugemu, in1 ganisacijo. To se je izvršilo,- da bi v tretjemu smo bili obveščeni, da so biLi dosledni v svoji taktiki s ozirom
Bilo je leta 1911, ko sem prišel is* Kadi slabih delavskih razmer sem Slika kluba it 13 JSZ. je na 24.
.. ....	Pennsylvanije v Dunkirk, Kansas. 1. 1916 zapustil Kansas in odšel v In- strani v tej številki. Imena oseb nu
V naznanilih o delu za našo prvo-	KagUnil Mm M pri u<Uj gelo delov. dlano. Ker ni bilo dela v rovih, je »üki so, prva vrsta, Angela Pucelj,
majsko in jubilejno Številko smo na-	-odrU|fU Antonu Tomšiču, ki je 'bila moja prihodnja posUja Indiana- Veronika Kavčič, Mary Ursich in
glašali, da bo največja, kar smo jih	bil v okolici splošno znan pod imenom polls. Ustavil sem ae pri znanemu Mary Mravlje, — V drugi vrsti, Jo-
doseduj izdali.	llig Tony y prem0g0vniku niaem sodrugu Jos. Radiju, ki je sedaj v »*ph Pucelj, Frank Ursitz (Ujnik
¿daj imate list pred seboj. Ka-	pnjJ ^ nobenkrilt deiÄ| in teiko : West Allisu. Imel je gostilno in v kluba), Anton Schäfer, John Virant,
kor vidite, smo izpolnili svoje oblju-	^ prlvadiK lnji bU natakar jako napreden ro- Frank Pustovrh, Kose Pustovrh, John
VeU* —o po Obsegu, pač	ßig Tony me ^ veikrat opozarjal:'jak Louis Zaiirajšek. Par tednov po Jenko, Lovrenc Kavčič, John Kvar-
pa tudi po ilustracijah in čtivu. V	uJoie> ker imft| Vlemi malo mojem prihodu gino u-tanovili aoci- tič in Frank Virant
njemu je podai preg «i ilela in u*pe-	TroleUrca' v roke/. Ju pa kot l7. Ulični klub. Ker se nisem mogel Fr. Ursitz, Ujnik kluba, piše:
hov celotnega naprednega iivlja med	Jetni mUdenii ln u ne dolgü v tej p4|Vaditi dela v livarnah zaradi vro- " "Naš klub čestiU Proletarcu. k.
našim ljudstvom. Opuam so vsi	^ gtfn mu odvr^ftl> ..Tün u li-t ¿int( aVÄ 41ä t Louii Zakrajškom v njegovi 26-letnici in JSZ. k njeni 20-
trpki boji. k» Jih je vodiU zaye<ino	B, X|mie Saj nima nQvkr AU To_ Moon Kuil( u§UvU #em ie rf lttnid<
postal socialist Klub št 13 JSZ. na Syganu, 'j.	dt^jvi Sft
aelblni in tudi v splošnem ogromno Pu	deio- Upamo, da bo v tem letu bele-
M napredek tudi v članstvu
Izmed mlajie generacije je Frank Virant edini, ki je član kluba. Naj slede Franku tudi drugi. Jeesie Stephens Je zadnjič na shodu poudarjala, da gibanje, ki si sna pridobiti mladino, ima moč in bodočnost.
Rojaki, ki imate morda še predsodke proti klubu, otresite se jih! Socialistično gibanje se bori za interese vseh delavcev, in kdor delavcev mu nasprotuje, sebi nasprotuje. Nasa moč je v zdrutenju. Torej, združimo se v skupno organizacijo za skupne koristi !"
čikaški sodrugi sklenili izdajati mesečnik Proletarec. Naročnina je bila
na jugoslovansko vprašanje in zavezniški, oziroma Wilaonov mirovni pro-
50c na leto. Ker sem se zanimal za gram. Izstop iz stranke je smatralo
ta list, sem mu takoj dobil par naročnin, priloiil svojo in tako poslal prve naročnine ProleUrcu is Cone-maugha, Pa. Tistikrat smo bili še mladi in smo povečini radi čitali. V
članstvo našega kluba za neustavno, kvarljivo in nesocialistično dejanje, vsled ttga je pretrgal stike s slovensko sekcijo ter se pridruiil direktno stranki. Bil je več ali manj aktiven
, . . | . _ .	ni zame. o»j nima novici ah 10- i\uw, x a. i aiavu aem »e pri «"'»»■»<
slovensko delavstvo prošiih ¿6 let.	ny je VftrmjaL u poakuii ga ¿iuti .. Jakobu Ambrožiču, Vi je sedaj Tudi naš klub slavi letos dvajsetima svoje glasilo Je upravičeno po-	VMlkjkrat mai0> bo4 vWel# dtt ujnik Konference JSZ. za zapadno letnico obstanka. LeU 1910 so za-nosno, posebno Se pionirji, ki so sU-	§e bo dopildel# Nauiiti moraj penno. NI bilo dolgo, ko sem začel vedni delavci v tem kraju sačeli z orli od rojstvu rroleUrca. beme, ki	mum#ti> ^ agitiratl za ustanovitev kluba in po- ganizatoričnim delom ln naslednje
iilofv^UkaP7katerm''mor L».'	ln rei' sem itVMr P^jzU, »tal agiUtor "ProleUrca". Klub je leto je nai klub dobil čarter.
Vito v orjaaa i aatenm n orajo ra	|n videl> da iu&i y ^ ^^u ni vg4J 'poi,ul močan Ur imel jake zagovor- Iimed usUnoviteljev so še trije v
komu jeZkriUi nVJwv7nele^::	* ^ ^. TO^Jl 'T ™ tajnik, klubu nam reč Lovrenc Kavčič, John
pravem pomenu besede, oči so se ie eno leu, potem pa se vlegel k po-nam začele odpirati in spoznali smo čitku. V danih razmerah se ni mo-iivljenje Uko kakršno je. Z usU- glo ničesar sUriti. novitvijo ProleUrca smo se začeli za- , S političnega so bile aktivnosti vedati svojega poloiaja in svojih prenesene na induatrialno polje. De-dolžnosti. Nismo imeli izkušenj, a lavstv*» v jeklarnah se je L 1918-19
začeli smo s delom kakor smo najr boljše vedeli in znali. Se isto leU
organiziralo v unijo in začela se je sUvka po vsi deieli. V Uj okolici so
(1906) smo usUnoviii d ruš. št 441 nastopili z delavci v jeklarnah tudi SNPJ. Skoro vsi njegovi člani so premogarji. SUvka Je trajala tri bili naročniki Proletarca. Tako smo mesece. Delavci so se vrnili na delo delali v naselbini Franklin-Cone-' poraženi; Lokalni voditelji sUvke so maugh. V Johnstownu je bil pa ak-' prišli na črno listo, tiven sedaj že preminuli sodrug Math Po par letih se je začela zopet Gabrenja. V novembru 1907 smo na stavka premogarjev, kaUri so se pri-Franklinu usUnoviii * socialistični družili tudi do Udaj še neorganizira-klub št. 3 — tretji slovenski sociaii- ni rudarji. Bili smo na sUvki šest stični klub v Ameriki. Ko se je L mesecev. Ko so vodje unije podpi-
1910 ustanovila JSZ., so bili enim klubom slovenske sekcije premenjane številke, ker so se šteli slovenski in
šali pogodbo s operatorji v revirjih, v katerih so bili rudarji že prej organizirani, smo mi osUli na cedilu.
hrvaUki klubi po redu* usUnovitve.' Prepustili so nas družbam na milost
in nemilost
Človeka, ki pozna sedanjo ekonomsko uredbo in sebičnost, brezbrižnost in ignoranco mase, ni lahko razočara-
Naš je dobil št 6, kaUro ima še danes.
Ko se je začela akcija za ustanovitev delniške družbe za izdajanje Proletarca tedensko, so tukajšnji so-Iti. A tudi ta masa se včasi zbudi in drogi in klub vzeli 16 delnic v vsoti navduši za boj, ki naj Ji odpravi kn-$160.	| vice. V takih časih ima človek pri-
ProleUrec je povzročil dnševni liko opazovati živo hrepenenje delav-preobrat v marsikakem delavcu. SU- »tva po izboljšanju svojega stanja, ri nazori so se zavrgli, nasUjalo je Navidezno smo bili vedno poraženi, navdušenje za delo v socialističnem in' ▼ resnici smo pa v vsakem boju več unijskem gibanju. V letih 1910-11. ali manj pridobili — če drugega ne, je bila socialistična stranka ▼ Um' vsaj respekt Te razmere so bile okrožju najjačja. V JohnsUwnu je vzrok, da je bil naš klub nekaj let začela izdajati angleški list Sla je v neaktiven. Pred tremi leti smo ga lokalne politične boje; v njenih ak- obudili is začasnega spanja. Sedaj tivnostih so ji Slovenci vedno poma-' je spet aktiven in popularen. Pod galL V ravnateljskih uradih kompa- svojim okriljem ima okrog 40 članov nij so posUjali nervozni. Po določa-{in Članic, ki šive po vsem johnstown-nem načrtu so sačeli preganjati so- skem okrožju. Od usUnoviUljev so cialista. Vzeli so delo vsakemu, o v klubu aktivni še trije člani: Anton kaUrem so vedeli, da je član ali StražiŠar, Anton Gabrenja in pisec aktiven v stranki. To je imelo za nas tega članka.
sUbe posledice. Odalovljeni so mo- Od časa obnovitve kluba in njego-rali za delom v druge kraje. Suvilo \ih aktivnosti dobiva tudi ProleUrec aktivnih sodrugov med nami ee je več naročnikov Ur prijaUljev. vsled tega kršile. Od 16 klubov, ki Tisti, ki se zavedajo, da so mezdni
. . " .. . .	,	prav. uig iony mi je vecsrat pri- m*e. dii sem ves cas njegov lajnia, *iuou, numrec i^ovrenc Kav
komu Je prekrižal njegove nelepe«ra- ^^ond o uniji in njenih zadevah,'in udeleževal sem se sej okrajne or- Kvartič in Frank PusUvrh.
o politiki, kampanjah itd. Hodil sem gani z aci je v Pittsburghu. Kako lepo —-
Ta izdaja je dosegla tudi največjo	u	~
naklado. Mnogo tisoč Slovencev ¡n	1 "Jim na ^	^ F
drugih Jugoslovanov v Zed. državah,	" P°millera prWadl1
v Jugoslaviji, v Kanadi in drugje jo *^^ je ^ («obražen človek,
bo čiUlo Marsikdo teh še ni naroč-	yeW ikaJ dober	;
nik ProleUrca. Apeliramo naiij	#	. .	. .. _ . "
da si ira naroče Vemo da so dalav-	tor' ,n taklh je bll° bolj mal° v
S * "L * °:?:w.V,m°:,?mo'®,:*1!!:	-tih časih. Naselbine v Kansasu ao
so debatirali ameriški sodrugi in ao- i druginje — človek je resnično užival, ko je poslušal njihova analiziranja in argumentiranje.
Imeli so svojo godbo, ki je dobro uspevala. Igrala je tudi na priredbah kluba v Moon Kunu. Eni naši de-
«it M,muhl i L i: p i ,	"un casrn. iNaseioine v ivansasu so oan aiuoa v aaoon uunu. r^ni nasi ae-
je n^uT .»toler hoie da'«	IK"n,llo tudi vei liv»h"<"li ^ '»vci »o mno«o «Uli. Z.hUv.li »o
iivljenski ^o^ deUvoJr^ji	ko J. premogovniik, i„- dnevnik, pUan v del.v.k.m duhu. Ko
Borimo « proü krivk»m, ki « go-	»«»dov»1» "Po.lJuje » je b.l» u.Unovljen» Pro.veU, «m ..
a* iiiij^t.... a! w vi	Kansasu mnogo manj delavcev kakor jo naročil.
v°.J ,Judje tbi" r"sr i ra Je prUik" t 'z d:m
Aeira sodolnvitni»	in«Prednih nazorov in tudi kansaška vanšico in se preselil v Bridgeport,
' Osvoboditev iz mezdnega suženj-^' ^ W' 1	«--tom na W.JO..To je bilo L 1918. ProleUrec v
stva je naš cilj. Ko b? delavstvo.kl « vzbujaU v Bndgeportu m bil razširjen. Ves dovolj močno, si ga bo izvojevalo. iio;ekU, ^dušenja zanjo. Močno je že danes, toda je še neoi^ HJ^U	^ »"tanovUi wci-
ganizirano in o borbi za svoje inte-	k ub\. ^roroAi smo pn
rese premalo poučeno.	i Tomšiču. Imeli smo tudi konference
Časopisje je sila, ki vpliva odlo-	•~iaiUti'njh klubov in parkrat ^m
čujoče na javno mnenje. Tisti, ki	bl J* njl£	^luba
kontrolirajo časopisje, so tudi go-	kak41n?ldeb^ to
spodarji javnega mnenja. Proti ka-	na
pital is ličnemu si mora delavstvo	U*1 7 ^	. ^f! P°"blm
sgraditi svoje časopisje. ProÜ zava- Johj»,G<>rfk»» k»
Jalnim listom mora razširiti lisU, ki	!e,V	***
nosijo luč reanice in razganjajo U-	t?***' I1L Tudi sodruga Krajzel in
mo. Cimjačji bo naš tisk, Uliko več	iU ml * ti-bomo v sUnju isvojevati v prid
lavskega razreda.	ProleUrec se mi Je res prilju-K širjenju ProleUrca lahko pri.' bil, kakor mi je prerokoval Big Tony,
pomore vsak naročnik s tem, da mu	VČMl 8em **** U Po»nrumen-
v Um jubilejnem letu, ko obhaja svo~	ürui m ob enem P0*1^ •ktiv«« v
jo petindvajsetletni, pridobi vsaj	^^ najpJrv°, !t,?n'
enega novega naročnika. V Uku je	*l<4k*mu klttbu. ▼ kaUrem je bil član
kampanja, kaUre cilj je dobiü Pro- BTony leUrcu od strani agiUtorjev do kon
SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CH1CAGO, ILL.
(V bližini urada SNPJ i. Proletarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.
Î
Slapnik Bros.
CVETLIČAR.
Cvatlic« in venci ta vm slučaje.
6113 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Tel.: Henderson 1126 ♦ MMMMMMMM»»UM»H
kraj je prepregala vojna histerija j V Uh okolščinah sem aktivnosti nekaj časa opustil, ali "ProleUrec" je osul moj priljubljeni list V polemiki o obliki ProleUrca sem zagovarjal revijo. Priznam sedaj, da se sedanji ProleUrec naročnikom bolj dopade kakor se jim je revija.
Sodrugi, kampanja za razširjenje "ProleUrca" je v Uku. To je list, ki zasluži, da bi zahajal k vsakemu našemu delavcu. V letu, ko obhaja svojo petindvajsetletnih, je dobil že mnogo novih naročnikov. Storimo vsaki svoj del •— kolikor kdo more, da dobi do 31. decembra 8000 celoletnih naročnikov od stnmi agiUtorjev. Ce nas bo dovolj v agitaciji, bomo cilj dosegli in U bo Proletarcu najlepše darilo.
Jeeepli Sa«y.
so bili aktivni v onih letih, je edino naš osUi na površju.
Tod sc je agitiraio za ProleUrca
sržnji, ki se zavedajo krivic in verujejo v preosnovo človeške družbe, so vabljeni, da se pridružijo naši or-
in JSZ. do leU 1918. ProleUrec je ganisaciji. Naprej z delom v drugo za viel taktiko, ki je bila v prilog za- četrUUletje!
Slovenska zadružna prodajalna v Waukeganu-North Chicago.
T
FRANCES ZAKOVSEK.
Deset let je že tega, ko se je porodila ideja za ustanoviUv Slovenske zadružne prodajalne. Ne bo škodovalo, če čisU na kratko opišem potek njenega razvoja, saj tudi zadružništvo spada v področje delavskega gibanja.
Dne 22. febr. 1920 se je na seji ženskega društva št 119 SNPJ. prvič razpravljalo glede usUnovitve zadružne prodajalne. Idejo je sprožila Ukrat Še živeča članica tega društva, Josephine Tonin. (Umrla je lanskega leU in zadružna prodajalna ji je kupila venec kot znak priznanja.) Na isti seji je bil izvoljen pripravljalni odbor štirih članic, ki je povabil na sodelovanje vsa obsUječa društva v obeh naselbinah (16 društev). Odzvalo se jih je deset in si izvolilo svoje zastopnike. Kdaj so imeli zastopniki svojo prvo sejo, mi ni znano. Na drugi seji, 23. aprila isUga leta, so izvolili začasni odbor: preds. Frank Welkovrh, Uj. John Zakovšek. zap. Frank Smrtnik. Informacij so prejeli največ od sosedov Fincev. Dne 9. maja se je v Slovenskem narodnem domu vršil^ v U svr-ho ljudski shod, na kaUrem je bilo podpisanih 72 delnic. S tem je bil led prebit
Na seji dne 26. jul. je bil izvoljen sUlni odbor: preds. Anton Mesec, podpreds. Paul BarUlj, Uj. John Zakovšek, bla*. Frank Barle, sap. John Jamnik; nadzorniki: Math Jereb, Fabjan Zlodi, Anton Skrbeč, Frank Gostiša. • Skrbeč je pozneje odstopi', na njegovo mesU je prišel Jakob Jereb. Odbor si je prizadeval, da je bilo čim več delnic podpieanih in da je bila inkorporacija izvršena NaU je vzel v najem prosUre od Johna M*iine (Prescot St N. Chicago) ter kupil vso opremo ▼ trgovini. Jetrn Možina je bil isbran za poslovodjo.
Dne 18. sept 1920 je bil sa zadružno prodajalno otvoritveni dan. Nikakih ceremonij ni bilo, vendar je vladalo med odjemalci mnogoobeU-joče navdušenje in veselo razpoloženje. Pozneje se je navdušenje ne koliko poleglo vsled nasUlth intrig, ki so ne kaUre oplašile, a je bil le prašen atrah. Zavedne žene se niso dala kor Uko ugnati in ao vrlo podpirale sadrožno prodajalno. V marcu 1921 Je poslovodja Možina resi-
zgodovini kluba št. 27 J. pevskega zbora "Zarja
ca leU 8,000 celoletnih naročnikov. Ako beote sodelovali vsi, bomo cilj dosegli še pred novim letom.
Znatna pomoč listu so udi oglasi; ne samo oglasi priredb naših drušUv in klubov, nego predvsem trgovski oglasi. ProleUrec je v marsikakšni naselbini že selo razširjen in se oglašanje v njemu izplača.
V Uj ŠUvilki je mnogo oglasov. Slovenski socialistični klub št 27 Trgovci, profesionalci Ur razna pod- je bil usUnovijen 26. sept 1910. A-vzetja, ki oglašajo v ProleUrcu, sa- giuur in zasUpnik "Proletarca", Jo-služijo, da jihj pat-ronizirate, poseb- fc. bratkovič iz LaSalle, I1L, je obi-no še, ker vam dajo za enako ali pa »kal slovensko naselbino v Clevelan-še nižje cene, kot jih imajo drugje, du. Trudil se je ,da bi organiziral so-čimboljšo postrežbo. PovejU jim, da cialistični klub, kar mu je uspelo. De-tudi vas veseli, ker oglašajo v Prole-1„ lbraU v KorteUvih pro-Urcu. S Um bosU pomagali listu fUrih in navdušeno pozdravili po I-na dohodkih ,ker bodo firme uvide- Vanu Medenu predsUvljenega sod. le, da jim bo konstilo, če v ProleUr- Bratkoviča in njegovo idejo. Brat-cu sUlno oglašajo, ne samo v eni iz- kovič jim je obrazložil pomen sociali-
PristopajU k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite al dnevnik
"PROSVETA".
Stane aa cele Uu $6.00, pel leta $3.00.
UstanavljajU nova društva.
Deset članov (le) je treba sa novo društvo. Naslov sa liat in sa UjniŠtno ie:
2087 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. ILL.

ii Dr. Andrew Furlan i;
ZOBOZDRAVNIK vogol Crawford and Ogdon Avo.
(Ofdan Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel. Crawford 2093.
Tel. na domu Rock wall 281«. ♦ M....................
KARL TRINAST1C
daji na leU.
Končno izreka upravništvo iskreno zahvalo vsem zastopnikom in sa-
stične stranke in socializma vobče. Za njim se je oglasilo k besedi še več drugin, ki so govorili o delavskih
I Frank Mi všek
Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phone 272«.
ooaaaoooaaaaoaoaaaassstsas
Moreland County. NekaUre veselice	____________________^
ao bile zelo slabo obiskane, dasi so laaaaaaaaMsaoaaaasasiiMMsas
bile prirejene v dobre svrhe. Nekoliko je bila temu kriva brezposelnost, nekoliko pa brezbrižnost deUvcev, ki bi se morali zavedati svoje dolžnosti. NekaUri so kar bedali in niso hoUli niti slišati ničesar o socializmu, kako ga bi poUm podpirali?! Niti Uiiko se niso potrudili, da bi ga razumeli. "ProleUrec" jim je veljal za brez-
Martin Biretinck & Son
gniral in dne 1. a; govo mesto Richa sas City, Kans. V j je zavladala delavska zadružno prodajalno no: koncem leU 1921 ni bilo prebitka, pač pa je bil primanjkljaj. Ta-kratni direktorij je dolg v prid prodajalni seji delničarjev zamolčal, sicer bi bila gotovo zaspala. Odjemalcev je bilo le malo. Cast gre ženam, ki so Ukom krize vztrajale in kupovale v zadružni prodajalni vkljub temu, da je bila tuinUm kaka stvar dražja, kot drugod in Uko pomagale, da se je prodajalna obdržala na površju. Le-U 1U22 je poslovodja Spaček pustil službo in nastopil je John Zalar, do katerega so imeli Slovenci in tuje-rodci veliko zaupanje. Tisti čas je delavska kriza nekoliko ponehala in Slovenska zadružna prodajalna se je dvignila. Začetkom 1. 1923 se je že kupilo sUvbišče Ur se Ukoj plačalo $1,000.00 in vrh tega je bil koncem isUga leta še lep prebiUk.
Meseca januarja 1924 se je na delničarski seji odločilo, da prejmejo delničarji dividende in sicer v obliki novih delnic (na vsako prejšnjo eno novo). Mnogi so se zavedali, da je bilo to krivično napram odjemalcem, a bili so v manjšini. Na isti seji se je odločilo, da se prične z gradnjo lastnega poslopja in da se zviša glavnico z $16,000.— na $30,000.—.
Koncem meseca sepUmbra istega leU se je že pričelo s prodajanjem v lastni trgovini.
V	januarju L 1926 se je na delničarski seji odredilo v prid odjemalcev. Odločilo se je, da imajo le odjemalci pravico do prebitka zadružne prodajalne, delničarji kot taki pa so upravičeni do 6% interesa.
Tudi L 1927 se je delil čisti prebitek odjemalcem. Točasno- se pa čaka na povišanje glavnice s $30,-000.— na $60,000.—, kot je sklep delničarske seje s dne 26. Januarja t L
V	februarju t 1. Je John Zalar kot poslovodja resign iral. Na njegovo mesU je bil Imenovan Math Ogrin, večletni delavec v zadrugi. Ogrina cenijo zelo radi njegove miroljubno-sti in upati ja. da bo Slovenska zadružna prodajalna tudi pod njegovim vodstvom dobro uspevala.
stopnicam Ur drugim prijaUljem li-i problemih. Eden govornikov je bil iT« i *°x?e potrudlh omogočiti U tudi s. J. Zabric is Conemaugha, Pa jubilejno , številko v tolikšnem obse- V novousunovljeni klub se Je vpisa-gu. ProleUrec" je bil ustanovljen110 *7 članov, ki so si izvolili začasni s pomočjo sodelovanja, kote vidite is | odbor: Jože Jauch, predsednik, Ivan raznih opisov. Izhajal je s pomočjo Meuen, Ujnik. Na drugi seji, dne 9. sodelovanja mnogih in tudi U ŠU- 0kt. 1910, je bil izvoljen upravni Vilka je dokaz, kolikšne vrednosti je odbor in sicer: Jože Jauch, org., Vin-v delavskem podvzetju iskrena volja Cent Jurman, tJiJhik, M. Petrovčič, sa kooperacijo.	Isapienikar, M. Sorn, blagajnik.
Charles Pogoroloc, upravnik.
Mile Klopcič k 25-letnici Proletarca
Mild Klopcič, aotrudnik P ro-
ve rski list, ki jim hoče vzeti vero in Boga, zaU se ga niso upali vzeti v roke, kaj tele da bi ga čitali in se nekaj is njega naučili. Večkrat se pripeti, da imajo veselice ali igre, ki jih priredi socialistični klub, deficit; posebno one, ki se vrše v postnem ali adventnem času, ao na slabem, ker se mnogi boje pekla, če bi se malo zavrteli.
Ko si je klub poskrbel še čitalnico, je pričel misliti na pevski zbor. Slo £ je zelo Užko, finančnih sredsUv ni bilo. LeU 1913 je sodrug Petrovič pričel s predavanji, kot: "Ekonomski
POGREBNI ZAVOD 324 Brood Stroat Tel. 1478. JOHNSTOWN, PA
...................
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 8724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:30 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Stoao 1888 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndalo Avo., Chicago, 111.
Tel. Crawford 1SOX.
Pristna in okuano domača jedila. Cene smerno. Postrežba točna.
Anton Zornik
HERMINIE, PA Trgovina m mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnost Tal. Herminie 2221, ~
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Woat 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in peUk od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob Urkih, četrtkih in sobotah.
Dne 30. okt istega leU je v Cle-	^_____________ __________
veland gledališču govoril Dr. Kari (vzroki ameiiške revolucije",""Ameri-Liebknecht na shodu nemškega soci- ška tivilna vojna" itd. Predavanja ai¡stičnega kluba; govoril je o soci- so bila zanimiva. Socialistični klub aiizmu in o socialistični stranki. št 27 se je udejstvoval na političnem
in na kulturnem polju in bi bil danes lahko eden izmed najjačjih, ko
lotorca, ki jo bil dolgo ▼ pre- T?*™ ,dflavsk,h . organizacijah.
__^ xaiel rMtl ln napredovati
itaovainem zaporu ▼ Veliki in ¿iuni so se zanimali za predavanja Kekindi radi nekih njegovih ' pesmi, ki so po sedanjih izjem
nih naredbah v Jugoslaviji amatrano za protizakonite, nam jat sporočil par dni prodno jo ila U številka v tisk sledečo:
"Ob povratku iz veliko-ki-kindskih zaporov bitim, do čestitam vsem sodrugom in so-družioam v Ameriki k 25-letnici njihovega "Proletarca"!
Mil« Klopčič.
Clevelandski sodrugi so posUli aktivni. Sirili so idejo socializma in na	________ _„__„.„, __
sejah so vneU razmotrivali tudi o bi biio dovolj zanimanja za stvar.
Tako pa so eni, mesU da bi sodelovali, sUvili ovire. Ustanovni člani so pričeli popuščati in odpadati, na nji-
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaikem, Čeiktn., Poljlkom, kakor tudi v Angleškem in Nemškem joziku.
in k.a shode Ur veselice. "Proletar-j hovo mesU so prišli novi. Od prvih
cc" so podpirali in ga podpirajo še ¿»»nov (usUnovnih), ki so še danes .	^
danes.	|v klubu, so: Jože Jauch, France 2i-■	/vvvsmmammvvmvvvammmmvvv
Naša poaebnost so tiskovina sa društva in trgovce.
*	---——-----v —	— -
Pckojni Jože Zavertnik je dne 12. |berna» Vincenc Jurman, France Mi n.arca iUll predaval v socialističnem kSa in AndreJ Bogataj. Nazadnje ime-
kli.t • u o potrebi organiziranja delavcev v ekonomske in politične oigani-zacije in o dolžnosti organiziranega delavstva. Mimogrede je tudi povedal članom kiuLa, kam in kako naj plačujejo članarino ali slične prispevke. .
V marcu istega leta se je vršil prvi shod in Čisti prebitek, v znesku |18, se je poslalo sUvkarjem v West
Zvoki, ki so zaigrali U. M. W. of A.
Operator šara J. L. Lewiaa.
Narisal Felii Rozina.
novani sodrug se nahaja v bolnišnici za umoboinc. Bil je svoj čas zelo aktiven. Pod pezo težkih razmer in okolščin je omagal fizično in duševno.
Medtem se pa misel na pevski zbor ni opustila. Precej žrtev je bilo treba, dla se ga je slednjič vendarle u-sUnovilo. Zbor je dobil ime "Zarja". Kako visoko se je U zbor do
Uga časa povzpel, pač ni treba posebej opisovati. Želeti je le, da bi na Uj poti vztrajal. Vse priznanje gre njegovim članom, ki so omogočili, da je "Zarja" danes U, kar jel te leU 1926 so vprizorili pod dobrim vodstvom g. J. Ivanuša "Kovačevega študenta"; uspel je sijajno. Šli so dalje in so v jeseni l 1928 vprizorili opero "Turjaška Rozamunda", ki jo je skomponiral sanje g. Ivanuš sam. Dvorana je bila natlačeno polna; po želji občinstva so to opero mesec dni posneje ponovili. L. 1929 so vprizorili na odru SND. "Grofa Urha Celjskega". Navzoč je bil znani kritik Rogers od Plain Dealera, ki se je o zboru pohvalno izrazil. Za Um so s ieU opero nasUpili v mestnem avdiUriju kjer je sbor s svojim zborovodjo g. IvanuŠem vred žel obilo priznanja
In, kakor snano, se "Zsrjani" pripravljajo sopet na novo opero. Le Uko naprej — vsa časti
POSTNA HRANILNICA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
•prejem« hranilne vloge • 6% obresti
ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA
pošljite o poštno nakaznico (money order). Ravno tako lahko pošljete po pošti denar v stari kroj avo ji rodbini. Dolarji ao zamenjajo po uradnem borznem tečaj« brez kokorinogakoli odbitka.
r
Zahtevajte brezplačno navodila!
POSTANSKA ŠTEDIONICA BEOGRAD, JUGOSLAVIA, EUROPE.
Fred A. Vider:
Chicago - nauk ljudstvu
———~~~"""""	I Kadar im. urednik mnogo vei gr»
Chicago je zanimivo mesto v veliko večino ljudstva v sporno <Uv» k.kor p» prosto». Je v neprill-nnirik VriH Je drutfo nai- razpoloženje radi kakega Srni- « »» pov.roi.Jo nemalo .kri».
OSEM STRANI PREMALO
mnogih ozirih. Je drugo naj- razpoloženje večje v Ameriki, najvažnejše tha in Hovei ja ter
železniško križišče, ima največje klavnice, žitno borzo, velik centrum lesne industrije, ogromne tovarne vseh vrst, igralnice kakor v Monte Carlu, Caponeje in njegove gangsterske kartele z gangstarsko "re-publikansko-demokratsko" politiko.
•
Chicago postaja tudi važno denarno središče, dasi še ne tako veliko kakor je New York s svojim Wall Streetom. V Chicago se stekajo naročila veletrgovinam, tovarnam, klavnicam in raznim podjetjem vseh vrst iz vsega osrednjega za-pada in mnogo iz vseh krajev dežele. Denarni, trgovski in transportni promet mesta Chicago je velikanski. Tudi "bu-tlegarski" je velik.
Vzlic silnemu bogastvu tega meeta je mestna blagajna posebno poslednja leta tako prazna, da še pajki nimajo kaj početi v nji. Mestni delavci so morali v tem letu čakati plače po več tednov, so vsi dobili plače, nego le ne- tfovorno kake čeke, na katerih je bilo označeno, da jim mesto toliko in toliko dolguje.
Krivda finančnemu polomu je seveda največ v slabem gospodarstvu in korupciji, v drugi vrsti v krivični razpodelbi Davčni cenilci so pre-
stoterih'v,lic temu' d* J® u	P° koU-
činl gradiva in po obsegu mnogo več-
drugih lokalnih kandidatov — kot kaUritkoli prej*nja, je pri-programa pa nihče ne omenja. *p«vkov približno osem strani ved kot cire Se zato, ali bomo pili pivo P* Je prostora. Veliko tega je po-— in vsled tega se milijone lju- »tavljenefa, nekaj poznejlih prispev-di navdušuje za kandidata, ki kov * u v ~koPi«u.
je "za pivo", drugi pa se navdušijo za tistega, od katerega pričakujejo, da ohrani pro-
v rozopisu. Dohodki nam niso dopustili izdati to itevilko na 40 straneh, kolikor je gradiva.
Izostali so predvsem daljii članki ter pripovedni spisi. Izčrpno Atudi-
speriteto. Slednji običajno jo o gospodarskem razvoju sovjetske
zmaga — ali krize so prišleJ«.«^ F.ank Novak,
• t '» ____1 tlA smo morali prihraniti za prihodnje
vseeno. Ko pridejo zopet vo- ild-e "	K 4
litve, se ljudstvo iz izkušenj. lvai; Vuk, pisatelj in časnikar, je nič ne nauči in zopet glasujejo poslal par lepih reči, ki bodo objav-kakor čreda ovac, ki jo pastirji ijene pozneje, poganjajo poljubno kamor hočejo.	__ ___
Ljudstvo V Chicagu je verje- "¿O priobčen v"eni nilednjTh Vuvilk! lo sladkobesednim politikašem, I Ze V naznanilih smo opozarjali na in s tem zakrivilo, da se je utr-spis o zgodoivnl A. S. B. P. D. v Kan-dila najumazanejša korupcija,1 ki ga je priredil Anton Sular. ki gospodari nad mestom. Na- Ni bil° mo*oi« ob^viti v ^ "
Članek "Amerika pred 25 leti in sedaj" je spis, na katerega opozarjamo. Spisal ga je Anton Garden in
mesto, da se bi davki trošili v prospeh mesta, se stekajo v kanal korupcije.
"Proletarec", ki letos obhaja svojo petindvajsetletnico, je
krivično, via so po mnogih letih škandalozne razpodelbe davkov bili prisiljeni izvršiti splošno cenitev znova kar je vzelo mnogo časa in s tem so tudi davki zastali — mesto je svoj kredit izčrpalo, zadolževalo se je vse križem, končno so mu priskočili na pomoč bankirji pod svojimi pogoji, med tem pa so javna dela zanemarjena, ulice ne popravljene — v vsakem slučaju pa se izgovy-jajo — ni denarja v blagajni.
V	Chicagu je stotisoče delavcev. Strokovno so V primeri z drugimi velikimi mesti še precej dobro organizirani, politično pa menda najslabše. Pedobni so čredi ovac. Kamor hoče pastir, tam jih nažene ob času volitev. Gniloba čikaške politike daje od sebe toliko sntradu, da se tisočem več ne ljiibi na volišče — kajti zbirali so leto za letom med "dobrimi" kandidati republikanske in demokratske stranke, pa je vzlic . t#pu postajalo vedno, slabše. O socialističnih kandidatih so rekli, da nimajo MI#ilike biti izvolj«mi".
V	Chicagu vodijo množice na volišča za "izbrane" kandidate republikanske in demokratske stranke "profesionalni po-litičarji", ki sd veliko bolj a-grfcsivni v agitaciji kakor pa povprečen socialistični agitator. Ti ljudje se navadno vzgajajo za ta posel iz nižin — iz "shims". Ko pokažejo svojo sposobnost v boju za uveljav-ljenje, dobe zaslombo pri enem ali drugem butlegarskem kralju. dobe "politično" službo v področju mesta, county, uprave parkov ali kjer že, in njihova naloga je, da agitirajo za mašino, ki jim je dala "službo". Tako sta obe stranki preskrbljeni s tisoči agitatorjev, katerih glavna in takorekoč edina naloga je skrbeti, da zavarujejo vodilnim graf ter jem politična mesta. To pa se more izvršiti le, ako kontrolirajo glasove volilcev.
Cemu se delavci ne izpame-tujejo? Da, čemu ne! Vzrokov je več. Prvič vera, da infamo "vsi enako priložnost" postati Rockefellerji, kar je pritrdila posebno špekulativna m linija z delnicami lansko leto, ki se je oprijela večine pre bivalstva, ' drugič navduševa-nje za "profesionalni" šport (¡Jrize-fight, baseball, konjske • diHte etc.), in tretjič mržnja do prnvefA delavskega političnega gibanji* katero jim je vcepil i tftajimi offotaAimi pripo m6čki ameriški kapitalisem.
Ob volitvah se s spretno politično strategijo in s pom ocjo milijonov dolarjev, ki jih potrošijo republikanci in dem kittje v "agitaciji", pritegne
številki.
Jako informativno poročilo o knjižnih maticah na Slovenskem in izda-njih slovenskih knjig v proilem letu, ki ga je priredil Anton Kristan, pride islotako pred čitatelje pozneje.
a.i» a. t_i i • . Članek o vzgoji od Ka*ke Zupančič eden tistih listov, ki odpira de-.je tudi Ielo*leJpi|	ki £ ^
lavskemu ljudstvu oči — ki jim alt imeli priliko čiutl poXneje.
dokazuje in tolmači, da je za j Iz Minnesote «U poslala na naie
in še tedaj ni-'vsa z*a socialnega značaja od- povabilo poročila Johli Kobi in John
ljudstvo, ker V svoji Teran- NJun» «vajanja boste čitali
nevednosti in brezbrižnosti
pušča sistem, radi katerega tr- Itorea» (John Gro*eij); Kako sem pi vse mesto in vsa dežela. Brez postal socialist (Frank lidovich); Do-listov kot je "Proletarec" ne godki V mojem iivljenju v Ameriki bi čezdalje več delavcev spo- *John Krebelj); Prvič na shodu
znavalo resnico o sebi, sistemu <Nace	[j i« J»*«-\
.	•	can prevalil Juda (Jos. Itadelj); Mo-
ln poIltUl.	^ vtigi 0 Ameriki in slovenskih na
Varujte se ljudi in listov, ki .^binah (ovetoiar tianovec); Sva-;
socialist! ga de-(Chas. TrinasUc); Proletarca (Frank Zaitz); Ud kod (Louis Zorko); obširen članek o vzrokih, ki so dove-
ZGODOVINA KLUBA ŠT. 11 J. S. Z. V BRIDCEPORTU, O.
Dne '¿V. novembra to leto bo pet	nllo, posebno med in po premogarskl
let, od kar je bil reorganiziran klub	stavki, v kateri je bil nai klub zelo
JSZ. v Bridgeportu, Ohio, kl je do-	aktiven s pomožno akcijo,
bil It. 6. Par tednov pred tem da-	limed aktivnih članov je od časa
tumom mi Je sporočil Anton Ganten,	postanka kluba preminul John Dreč-
da je s. Charles Pogorelec na agiUci-	nik, katerega se je klub ob priliki
Ji v bližini in da prid* tudi k narti, da	pogieb» čsatno spemftnjel.
poizve o možnostih za obnovitev klu-	Na konferencah je vselej zastopan,
ba. Poskusimo, sem si mislil. Zgu-	in to ne z ravno slabim poročilom!
biti nimamo kaj, pridobimo pa lahko.	Dne 16.—16. marca Je imel delegata
Na večer prej omenjenega dne je bil	r.a socialistični konvenciji v Cleve-
skilcan shod, na katerem je s. Po-	isndu iu mislim, da bo reprezentiran
gorelec obrazložil položaj in cilje ter	na prihodnjem zboru JSZ.
ueio socialističnega gibanja. Po shodu	y času obnovitve tegs kluba Je
se Je ustanovil klub s iestimi novimi	bilo nekaj reorganiziranih ali na no-
čiani, A. Garden, ki Je zdaj v Chica-	vo ustanovljenih tudi po drugih na-
gu, Je pa ie bil član JÖZ. pieje. Klub	„^inah tega okrožja. Vsled tilkoč
je torej dobil na ustanovnem se-	med iUvko go eni prenehali s sktiv-
stanku sedem čianov. Za tajnika Je	nogti„i. Sodrugi, obnovite jih zopet,
bil izvoljen Garden.	Siabe „amere so sedaj povsod — In
Depresija v ptemogokopnl indu-	naravno tudi pri nas. Tods nsj ne
striji v uniju se je U-uaj naglo veča-	bodo nikjer vzrok za neaktivnost, la. Veliko premogarjev je bilo brez1 Klub it. 5 pripada tudi Izobraie-
dela; njihovo itevi.o se je mnoillo	valni akciji in izvaja njen program,
z novimi odslovitvami. Garden js	Socialistična organizacija Ima smisel
nas zapustil ,da si poiiče delo drugje,	edino če je soclalistlčns in aktivna.
Martin hoes mi je prinesel knjige in	Nai klub je oboje. Po petih letih
drugo. "&aj nisem jaz tajnik," sem	dela je zadovoljen z uspehi, toda v
mu dejal. "Vzemi vsaj do seje." Na	prihodnjih petih jih hoče ie več in
seji so me izvolili za tajnika in ta	boljie.
V SLUČAJU
da se js pri vaiem poročilu dogodila kaka pomota, pliite uradu Proletarca.
Ako le mogoče, jo bomo popravili. Ako niste prejeli zsdostno itevilo
dila kako druga nerodnost glede spi-xsov, oglasov in poilljsnjs, nas obvestite. Pri teko velikem pod vzet ju izrednega značaja, kakor je U izdaja,
je pač možno, da se pomote dogode, urad pa, kot ie omenjeno, jih bo rv
izvodov, ali ako se bi slučajno dogo- devolje popravil, kolikor mogoče.
H.......»........»..................MM»............
JOHN LANGERHOLC
TRGOVINA Z GROCERCJO IN MESOM.
V salogi vedno svet« blago po »iskik eonok. Naročila dostavljam tudi mm *mm.
Rojakom v Johnstownu se toplo priporočam.
518 Linden Avenue,	JOHNSTOWN, PA.
Phone 3327-J
&......................................
. JE KUKMAN
GROCER1JA IN MESNICA
KUlo ropa, ajdovs moka in pristno Svoio in prokajono domača klobaso vodno na razpolago.
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
1837 W. 22nd St.,
CHICAGO, ILL.
Tel. Canal 5634
posel ie sedaj z veseljem opiavljam, zcr se zaveuum da uleiam za poiteno, koristno stvar.
kp Snojr.
Kiubu je pretil ^ večkr.t poiom, Tiskarne, v katerih je bil
tiskan <<Proletarec,,
"Proletarca" je do marca od ustanovnih 1908 tiskala "Spravedlnost" na ie dva. Eni SO ^ i^mis St., blizu 18. ceste in Blue Island A ve.
Dne dobila v
10. marca 1908 ga je tisk Narodna tiskar-
davkov. i/avcm celili«, o^ iuganjajo politiko hinavstva, ki	ba (Tony Zaitz); Ta je
sojali vrednost poslopij tako po SV0Jem značaju 2aVratni	(^"»nk Baibkhj; Dan, ki
„ . ^ ^^ ^	njihove pri.	lavstvo praznuje ^
» . .. n j s .¿i.	Dom JüZ. in
vatne koristi, sodelujte pa
Podpirajte in v gibanju, kate-
Glasniki slovenske pesmi na obisku
Do pred per leti nismo imeli. v svoji sredi nobenega slovenskega pevca umetnika, ki nas bi posetil iz starega kraja. Prvi je prilel baritonist Toee Šubelj, ki je imel veliko itevilo koncertov od Atlantika do Pacifika med Slovenci in tudi drugorodci.
rega glasilo med jugoslovan- dli v svetovno vojno, katerega je pri-skim delavstvom je "Proleta- redil Ignac Mihevc; v druge itevil-, ec"	ke pride tudi več pesmi čulkovskega
in poročila Maz Martaa, V. Peternela, J. Katajca, P. Kurnika, satira Kozme Telebana, poročilo M. Fradlove, poročilo o zgodovini kluba in soc. aktivnostih v Pueblu od Frank Bolte-zarja, dopis A. Mravlje, itd.
Ivan Jontez je poslal lepo črtico "Blazna sirotka". Zal, da je v tej itevilki nismo mogli objaviti.
Priobčiti nam ni bilo mogoče radi pomanjkanja prostora tudi prvomajskega spisa, ki ga je poslal Adam Milkovič, več člankov naiih ameri-ikih sotrudnikov, nadalje statistična članke o zadružniitvu, ki sta jih poslala Cvetko in Boris Kristan, sporeda VIII. zbora JSZ., dopis Fr. Hribarja in več drugih.
Nekatere smo priobčili v skrajia-ni obliki. Tudi angleikega gradiva, namenjeno za objavo v tej itevilki, je nam ostalo precej kolon. ~~ -Ob tej priliki smo se is bolj uverill, da potrebujemo list, ki bi bil vsak teden vsaj itiri strani, če ie ne ie enkrat večji, kakor je obseg rednih .izdaj Proletarca sedaj. Cs^e be ae-ia kampanja za rasiirjenje liste dobro razvijala in če bodo za list tudi druge o količine ugodne, bo mogoče misliti ns povečanje. Odločevalo bo seveda gospodarsko vpnižanje.
Prvi del je iel zadnji v tisk, žito je U> pojasnilo v njemu. Nsi načrt je imel tudi v uvidu, da se jubilejno izdajo razpoilje ie v soboto 26. sprila. Ker pa je bflo za tiskamo to ne samo izredno nego tudi izredno veliko delo, ga ni mogla izvriiti do sobote, in tako je bila izdaja razposlana iele 28. aprila.
Vsem sotrudnikom zs sodelovanje hvala, one, katerih prispevki niso v tej itevilki, pa prosimo, da naj nam neprlliko, ki je za nas skrajno neljuba, oproste'.
težaoče je vedno prestal in ovire premagal. V teku pet let beleži častno zgodovino, posejana s aktivnostmi. Klub šteje ooemnajst članov. Včasi nekaj manj. aii to js povprečno itevilo. čianov sva v njemu se razili, eni so odstopili. Upam, Ua bodo s*.<utaj, ob petletnici, zopet postali aktivni klubovi člani.
Ptiredb je imel k.ub precej, vse uspeine. Deluje tudi na dramskem poiju. Njegove predstave »o občin- na na Blue Island Ave. Zad-stvu ugajale. Lne io. maja vpriso- nja številka, katera je izšla v n Moieaovo dramo • Poiočna noč", Narodni tiskarni, je bila 1124 ki bo največja igra, ki smo jo kdaj % dne gg marca 1929. "Prole-videli na odru v naii naselbini. Pri- .	. ... .
čuKuje se velike udeležbe tudi i. lfref. J® JM PFVi JUgOSlovan-okonikih naselbin. Nai klub Je prva »ki list, ki ga je dODlla V tisk organizacija v tej naselbini, ki je na- Narodna tiskarna. Bila je te-jeia orkester dr. it. is snpj. aa svojo daj še majhna, ki pa se je v priredbo. Program kluba med dru- teku ,et	v največjo če-
gim js, imeU z naprednimi druitvi kakor s posamezniki čimbolj prijateljske odfioiaje.
Aktiven je v volilnih in drugih kampanjah. Prispeva za vsako dobre stvar, ki sle* delavstvu, kolikor mu dopuičajo sredstva.
V petih lotih se js mnogo spreme-
.....................................................j!
JOHN BUKOVNIK
Fotografični atelje ▼ Slov. nar. domu MODERNO SLIKANJE VSEH VRST.
6405 ST. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO
Tel. Randolph 5013 ...............................t...................
SVETOZAR BANOVEC.
ško tiskarno t Chicagu in v eno največjih na zapadni strani mesta. Za "Proletarcem" je dobila v tisk "Radnitko Stražo", "Glasilo SNPJ.", revijo "Cas", pozneje "Glasilo KSKJ" in razne druge hrvatske in slovenske liste.
I Z dnem 4. aprila 1929 je začela tiskati "Proletarca" tiskarna Atlantic na So. Craw* , ford in 27. cesti. To je tkkar-
Svei in okusen kruh dobite vedno v pekariji
Gregurich & Sertich Baking Co<
j "
1925 S. Racine Avenue, CHICAGO, 1LL.
PHONE CANAL 5409
TISKOVINE
Naa bbMb sotradniki
Med zaslužne eetrudnike, ki nise omenjeni drugje v tej ia-
daji, je potrebno iteti Albin H., .	A . .___ . _..
Skubica, Fred Zalaznika, Jd-I??'	f^f
ško Ovna in Fr. Keržeta. Sled- i	^onda za svoj ¿Glas
nji je precej pomagal prva ^^ {* ta, nekaj časa tudi Wm. Brun-schmidt, poznejši urednik "Narodnega Vestnika" v Duluthu.
A. H. Skubic in Fred Zalaz-nik sta veliko pomagala v "Proletarčevi" krili L 1919-20 v uredništvu in upravništvu ter pri urejevanju koledarja.
SLOVENSKA UNLISKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. 6 PUBe CO,
2654-58 S. Crawford Ave., Chicago, KI.
TeL Landalo 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky Uj.
tarec" tiskan de 5. septembra
1929, ker pa je imela nesoglasja t unijo, je dobila naslednjo številko "Proletarca" v tisk
po triindvajsetih letih zopet
"Spravedlnost", ki ima sedaj
tiskarno na So. Kedsie blizu 26.
ceste. V nji je bil -Proletarec"
—• i' tiskan do 9. januarja 1930, po-Josko Oven je mnogo pisal u u * J x \J J , ' ^
"Proletarca". V letih po Ite™	t-kad io-
pet "Atlaatie", ki je med tem
nesoglasja z unijo izravnala.
Pavla Lovietova, slovita slovenska sopranistka, je priila pozneje in na. stopila na svojih koncertih v mnogih naselbinah, v nekaterih pa skupaj t Subljem.
Veliko zanimanja vzbuja sedaj Svetozsr Banovec, glavni lirični tenorist ljubljanske opere, ki je tu na koncertni turi od lanske jeseni. Al-tistka Zora Ropasova, ki je prišla istočasno, je im£la koncerte v New Yorku, Collinwoodu, Warrenu in par drugih krajih, v enih pa je sodelovala pri koncertih pevskih zborov.
Svetozar Banovec je povabljen, da poje v eni češki operi prihodnjo jesen v Chicagu glavno vlogo. V raznih krajih, kot v Clevelandu. Mil-waukeeju in Chicagu je pel tudi na radio.
za "Proletarcav letin po vojni je bil aktiven sotrudnik in agitator. Frank Petrich je omenjen drugje, ravno tako
Ivan Molek, kateri ni ................................
tarcu" nobenkrat odrekel pomoči, pač pa napisal sanj mnogo lepih stvari. Anton Garden,
ki je novejša moč, je rad dopisoval v ta list.
O- I
s
KATKA ZUPANČIČ:
IZ ZAKOTJA
Vi, moderni prokneuki, kam drvite, kam, U kam? Ker ma nauka starik gluhi sto, — gor jo, gorje *o vam!
Jas so v knjigo, listo nič no vtikam,
kisli prakucoiktk no gojim, voljo boijo no zanikam, kar pekla in kasni so bojim.
Da bi glarro si napenjal? 2 kosom so in s bogom spri? Da bi mir ss boj samenjal? Iti potom so V paklu cvrl?!
Po svobodi kroponito) stopata na plan —■
doija lo ped kap drvita. Toda kap — kap pomeni stan . . •»
Hk, km, stroka, blagostanje t Hočoi v stan -moral p roj pod kap... 1 Ha, prevratno, grelno sanjo! Bog, odpesti, ker som trapi
S čitanjem korektur, zbiranjem slik in podobnimi deli je veliko pomagala Angela Tich. Katka Zupančič, ki je aktivna literarna delavka, je izvršila za to številko mnogo dela. Izmed sotrudnikov v redni angleški prilogi in v angleški sekciji te številke ima prvenstvo Do-nald J. Lotrich. V dobro pomoč listu se razvija John Rak.
Izmed starokrajskih sotrudnikov je poslal zelo veliko člankov Tone Kristan. Izmed, pisateljev so v Proletarcu mno-1 go prispevali Angelo Cerkve-nik, Tone Seliškar, Mile Klop-čič, Ivan Vuk in drugi.
James J. Lyons i!
w *
KLOBUČAR.
Zaloga moikik in doikik
potrobičin.
!! 1850 Blue Island Ave. Chicago, III.

V naii tiskarni se tiska "Prolotaroc'
Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
v LASTNI HIŠI. MIKLOŠIČEVA;CESTA>13,, »LIZt'
KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI»
sprejema denar ae hranilne vloge ali aa take« ra*ra preti
najbolj lomu obrostovanje. posreduje najconojio dostave dan a mik palHjk is Amerike v domovino ie obrate*. 3.) posreduje v vseh gospodarskih aadovab kkro ie po eenL Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, ne) nekaie ne račun Zedniine banke na Amalgamatod Bank «II New Vork, 11-1« Union Itssrs, Now York, N. istočasno naj se Zadruino banko e tem obvesti hi naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandjr Ave, Detroit Mlch. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj ne Zadruino banko v LJubljauL
1.) 2)
Investiranje denarja
VINKO ARBANAS
1320 W. IStk S«., Cblcogo, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveio cvetiieo sa plešo, svadbe, pograba itd.
ETBIN KRISTAN, urednik "Proletarca" l Iti 4-20.
Pišite po drugo
Ako bi slučajno prejeli številko jubilejne indaje, ki jo biki v tiskarni pokvarjena, da vatn
George Mamek ;
Fin. kroj.tnic, tnoik. modne potrebifine in klobuki.
I7t4 S. R.cin. A..*.., (blliu 18th »♦..) CHICAGO, ILL. Tel. C.niU 8636 1»M»IMMMMMMMMMM
naj bo že v zemljišča, bonde, posojila na posestva, v trgovske ali izobraževalne svrhe je mogoče le, ako hranite.
To je edini način, s katerim lahko koristite sebi in svoji obitelji.
Iznenadeni boste, ko spoznate, kaj lahko redno in sistematično hranjenje naredi za vas. Poshižitese
Kaspar American State Banke
19S0 Bles Island Ave.,	Ckicage, 01.
PART TWO DRUGI DEL
PRO LETARE C
25-JUBILEJNA" 25
prvomajska številka
NO—ST. 1181.
CHICAGO, ILL., 1. MAJA (MAY 1*1,) 1830.
LETO—VOL. XXV.
IVAN MOLEK:
DOBA BOJEV
TRPLJENJA
Nekoliko spominov na dni največ je "Proletariers" krize
. . . Začetek ni bil teiak.
Zgodovina "Proletarca" je zgodovina socialističnega gibanja med slovenskimi delavci v Ameriki. Oboje je tako spojeno, da je nemogoče govoriti o prvem brez drugega in obratno. Natančna zgodovina obojega še ni spisana; le odlomki so bili navedeni o prilikah. Ko se bo pisala detajlirana zgodovina, bo ravzemak) največ prostora ono važno poglavje, ki zabeleži dejstva iz naj kritične jše dobe "Proletarca" v letih 1908—1909. To je bila doba, v kateri je list sleherni teden visel med življenjem in smrtjo in ko so sodrugi doprinesli nepopisna žrtvovanja, da so ohranili "Proletarca" in socialistično organizacijo, dokler niso prišli boljši časi. Mnogi sodrugi, ki so se takrat herojsko žrtvovali, so danes že med mrtvimi; niso dočakali petin dvajsetletnice svoje zmage. Nekateri so zapustili stranko ali so postali pasivni. Kljub temu, živi ali mrtvi, vsi imajo neizbrisne zasluge za ono dobo. Njim se imamo danes zahvaliti, da letos lahko slavimo srebrni jubilej.
"ProletArec" je bil v začetku eno leto in enajst mesecev mesečnik. Ta doba ni bila težka. Industrije so dobro obratovale in peščica sodrugov, ki je financirala list,- je sproti plačevala tisk. Tiskarna in poštnina so bili vsi stroški. Tisk ni bil drag. Ust se je tiskal v stari tiskarni "Spravedlnosti", 19. Place blizu Loomis ulice. Ko je bil tiskan, so ga sodrugi odnesli k Jožetu Zavertniku ali Johnu Petriču in ga sami ekspedirali. Pisala sta ga Zavertnik in Frank Petrič zastonj ob večerih. Sotrudnikov ni bilo dosti, a nekaj jih je le bilo. Tako je šlo.
Frakcij ski boj«.
V jeseni leta 1906 sem jaz prišel v Chicago iz Calumeta, Mich., kjer sem par mesecev prej pustil uredništvo "Glasnika". Prišel sem na povabilo Martina V. Konde, lastnika "Glasa Svobode", s katerim sva si prej dopisovala.
"Glas Svobode" je bil takrat zelo razširjen. Bil je glasilo mlade S. N. P. J. Odnošaji med tem listom in "Proletarcem" so pa bili slabi. Med obema listoma je divjal srdit boj, ki je bil bolj oseben kot načelen in izviral je Večjidel iz jednotinih razmer. Obenem pa sta oba listal odbijala divje napade klerikalcev iz Jolie-ta in liberalcev iz New Yorka, ki so hoteli uničiti "Glas Svobode" kakor "Proletarca". Čikaški boj me je zelo bolel, kajti oba lista sta bila dobra in potrebna.
2elja po združenju.
Prišlo je leto 1907. Čudovito leto, v katerem se je natrpalo iz naših razmer več burnih dogodkov kakor v vseh ostalih 24 letih mojega časnikarskega življenja. (Dne 1. maja 1905 sem začel mojo časnikarsko karije-ro pri "Glasniku" v Calumetu.)
Kmalu po novem letu sva z Ivanom Kakerjem, ki je bil urednik, prevzela "Gl. Sv." Konda mi je zatrjeval, da je bolan, da ima dovolj posla kot tsjnik jedno-te in da bi se na vsak način rad iznebil lists, pa ga je nama prodal na "puf", ker denarja nisva imela. Računi so dobro kazali in prilika je bila lepa, da se likvidira frakcijski boj. Res je boj takoj prenehal čim sva Kaker in jaz vzela list v roke. Moja želja je bila, da združimo vse naše sile okrog obeh listov in v jednoti pro ti zunanjim načelnim nasprotnikom. "Proletarec" naj postane znanstvena socialistična revija, "Glas Svobode" bo pa tedensko vodil politične boje.
Takoj nato je prišlo nekaj, ki je združenje po-vspešilo. Konds je bil aretiran in obsojen na leto dni ječe na ovadbo slovenske duhovščine zaradi neke opol-zle brošure, katero je bil založil in prodajal. Kmalu potem je bil aretiran tudi moj drug Kaker. Začela se je strahovita gonja proti nam. Duhovščina je takrat napela vse sile, da nas uniči. V tistih časih sodnijske persekucije in ljutih napadov v "Amer. Slovencu" in "Glasu Naroda" sta "Glas Svobode" in "Proletarec" solidarno stala skupaj in krepko odbijala napade. Zavertnik mi je prostovoljno . pomagal pisati polemiko. Vsak teden je prišel v uredništvo "Gl. Sv • in položil šop rokopisov na mojo mizo. Pomagal je tudi Fr. Petrič.
Odločnost in vztrajnost—ključ uspehov in zmag
S Kakerjem nisva mogla plačati zapadlega obroka za list in Konda je nama vzel list s sodnijskim po-
Novi konflikti.
Notranja-sloga pa ni trajala dolgo. Sredi leta 1907 je konflikt na sodiščih odnehal. Konda in Kaker sta bila obsojena na leto dni zapora, toda aktualno sta presedela prvi dva meseca in drugi le Šest tednov. Tožbe so požrle okrog $700, ki so jih zbrala društva S. N. P« J. in posamezniki. Tedaj se je bližala konvencija jednote (tretja v La Sallu) in notranji konflikt je znova izbruhnil med Kondovo frakcijo in socialisti okoli "Proletarca".
' Jože Zavertnik je bil pri društvu Slsviji št. 1 izvoljen za delegata, nasprotna stranka je pa proti njemu izigrala zelo umazan trik : gl. odbor ga je kratkomalo izključil iz jednote brez kakega tehtnega vzroka. Ta čin je razkačil sodruge in "Proletarec" je spet moral udariti po svojih "prijateljih". Zaverti^k je šel vseeno na konvencijo, ki je takoj na prvi Mji razveljavila sklep gl. odbora, priznala Jožetu delegatske pravice in izvršils temeljito revolucijo v jednoti. Po konvenciji se je nadaljeval boj med novim gl. odborom in poraženimi starimi odborniki, ki niso hoteli dati blsgajne in knjig iz rok. To ne spada sem, ali zvezano jo tako tesno z zgodovino "Proletarca'V da se ni mogoče ogniti vsaj glavnim faktom. Priznati je treba, da so sodrugi tudi naredili nekaj napak v tem konfliktu in ga s tem poostrili in zavlekli.
stopanjem. S tem so bili pretrgani moji stiki z "Gl. Sv." in s Kondo.
List postane tednik.
Nekaj tednov kasneje — v jeseni leta 1907 — se je iz članov socialističnega kluba v Chicagu in zunanjih klubov organizirala delniška družba "Jugoslovanska delavska tiskovna družba", ki je vzela "Proletarca" v svojo posest in ga začela izdajati tedensko. Sprevideli smo, da z mesečnikom ne pridemo nikamor. Ako hočemo list razširiti in ustvariti za njim močno organizacijo ter uspešno voditi boj z vsemi mogočimi nasprotniki, moramo imeti najprvo močan tednik.
Na prvem občnem zboru družbe je bil izvoljen sledeči odbor: Ivan Grilec, predsednik; John Petrič, tajnik; Anton Prešeren, blagajnik; Ivan Molek, zapisnikar in še par drugih odbornikov, katerih se več ne spominjam. Delnic je bilo za $2500, po deset dolarjev delnica. Grilec je takoj kupil 7 delnic, Prešeren pat, drugi po tri, dve in eno. V enem mesecu smo imeli okrog $500 gotovine in sklenili smo, ds tednik izide prve dni v decembru. Glavni stan družbe in lista je bil pri Franku Mladiču na stari Centre Ave. (danes Racine ave.), kjer je bila Narodna dvorana. Frank je dal listu prostore zastonj: sobo v ospredju pod barom v dvorani. Tam je bilo uredništvo in upravniitvo brez malega eno leto. Pozimi je bilo mrzlo kot v ledenici, poletu pa vroče kot v peči — a bilo je zastonj in hvaležni smo bili požrtvovalnemu Franku.
Nastavljen je bil stalni urednik s plačo $12 na teden. Ta čast je zadela mene. Ko je bilo na dnevnem redu vprašanje, kdo bo urednik, je Jože Zavertnik rekel: "Najeti moramo mlado moč, samskega človeka, ki nima družine in ki se lahko vsega posveti svojemu delu." Slabo je računal Jože! Cez deset mesecev sem safženil na isto plačo . . . Nastavljen je bil tudi upravitelj s tedensko plačo — šest dolarjev. To sijajno službo je dobil Ivan Meden, ki je tudi že med pokojnv mi. Meden, dobra duša, je delal kakor mravlja. Letal je okrog za oglasi, iskal naročnike, vodil koresponden-— zn. l iačunake	hektografiral naslove in odpo-
.«Ijal list. Tiskali smo ga ob pondeljkih in celo nakla-smo ——" " —
do smo prinesli v našo uredniško-upravniško sobo in tam smo rezali in lepili naslove ter delali pakete po mestih, potem pa odnesli žakelj na pošto. Tako je šlo.
Začetek krize.
Sprva je šlo dobro. Dela je bilo dosti in še več
navdušenja Zato smo delali z veseljem. Naročniki so
prihajali od vseh strani. Dopisniki so se oglašali U-
stanovljenih je bilo mnogo novih klubov. Organizacija je rasna.	^
Zelo nam je pomagal boj, ki je divjal v S. N. P. J
.	1a: n°Tim odl)orom P* ^ji redni konven-
ciji, boj je divjal vso zimo do izredne konvencije, ki
«P"4! lViU 1908 T Chtet»u- V t"» boju je "P^
JolimSS^^I^ katerega js stari odbor L John Stonič, Martin V. Konda in Frank Klobučar — ne
Usmiljeno napadal v "Glasu Svobode". Vsi člani jednote, ki so podpirali novi odbor — in teh je bila večina — so dobili prostor v "Proletarcu", da so lshko povedali svoje mnenje. Z novim letom 1908 je S. N. P. J. začela izdajati svoje lastno glasilo, ki pa je bilo mesečnik in premajhno za polemike. Torej je "Proletarec" služil jednoti v njenih težkih časih in v nekaj mesecih je postal zelo popularen. Stališče, ki ga je zastopal naš list v jednotinem konfliktu, je bilo sijajno vindici-rano na prvi izredni konvenciji. Delegatje so z ogromno večino izvolili ves novi odbor in temeljito likvidirali vsa sporna vprašanja kakor je hotela večina društev. Tedaj je bilo za več let konec bojev v jednoti. V jed-noto sta se naselila mir in energično delo, "Proletarec" je pa posvetil vso pažnjo organiziranju slovenskih delavcev v socialistični stranki in vodil boj s klerikalci in liberalci.
Medtem, ko so tekli ti dogodki, je pa v začetku leta 1908 prišla v Združenih državah velika kriza. V New Yorku je počilo nekaj bank in nekaj tednov po tistem so pokale banke po vsej deželi. Prišla je splošna finančna panika. Kredit je skrahiral in nihče ni dobil denarja iz denarnih zavodov. Vlagatelji, ki so imeli denar v bankah, so mogli dvigniti le del vloge po 60 dneh prijave. Denar je izginil iz prometa in delodajalci so plačevali delavce v takozvanem "škripu" ali nekakih čekih, ki so jih garantirale lokalne banke. Ni pa ostalo samo pri tem.
t	Je po,etje in Prii,a Je industrijska kriza.
Tovarne so zapirale vrata druga za drugo in delavci so se naenkrat znašli na cestah. Na stotisoče, milijone delavcev. Letošnja depresija, ki je sicer precej občutna, ni niti senca strašnih mesecev leta 1908. Takrat ni bilo nikjer nobenega dela m tisoče delavcev je faktično stradalo in zmrzovalo pod milim nebom. Kdor je šel takrat v čikaški downtown in je bil malo bolje oblečen, m mogel storiti treh korakov, ne da bi bili najmanj tuje siromaki iztegnili roko proti njemu proseč milo-
' ki 8em J0 *ledal in Preživ«l sam leta 1908-je bila nekaj nepopisnega. Mnogo jih je, ki se je lahko spominjajo.
Stradanj« okoli "Proletarca".
Razume se, da je bila ta kriza silen udarec za list. Naši najaktivnejši sodrugi so bili ob delo in gledati so morali, kako bodo preživeli sebe in svoje družine. Večina naročnikov, ki smo jih dobili prejšnjo jesen po ustanovitvi tednika, so bili polletni. Naročnina jim je potekla, ko se je začela razvijati najhujša kriza, in
ponoviti je niso mogli. Gotovina je pošla, kredita pa ni bilo.
Začeli smo gledati, kako bi stisnili žepe, da ohranimo 'Proletarca". Najprvo smo odstavili upravitelja Medena s njegovimi šestimi dolarji na teden. Upravniitvo je prevzel sodrug Grilec breaplačno. Meseca •vjrusta so mene poslsli v Michigan, da dobim kaj naročnikov. Rudniki so	Še obratovali. Stranka me je najela kot orgsnisatoHa In ml nla«ala v«*tHa
Petindvajset let |e lahko malo ali dosti, nič ali vse
Organiziral sem klub v Calumetu, naročnikov pa nisem dosti dobil. Ljudje so se bali krize in tiščali denar.
"Kaj delaš? Pošlji kak denar ali pa domov pridi ! Vsak teden mislimo, da bo ta številka zadnja. Tiskarna zahteva derfar, ker ona tudi ne dobi kredita za papir in mora plačevati delavce. Sodrugi so "brok" in jaz tudi ne morem zalagati."
__v
Tako mi je pisal Grilec. Deset dni kasneje je bilo «konec moje agitacije. Dobil sem zavoj najnovejše številke "Proletarca". Odkar je bil tednik, je list izhsjal v formatu sedmih kolon kakor danes, samo da je bil na štirih straneh. Razvijem zavoj in v rokah sem imel listič petih kolon — kakor letak. Prišlo je spet Grilče-vo pismo, ki je pojasnilo: "Direktorij je imel sejo in druge pomoči ni bilo, kakor da skrčimo list za polovico.
Prihodnji korak — ako ne bo denarja od nikoder_bo,
da liat ustavimo."
Kaj boš še agitiral! Bilo mi je obupati. Novi naročniki v Calumetu so pa norce brili: "Ali dobimo polovico naročnine nazaj, ker se je tvoj list skrčil? Komaj za krajcar ga je!" Hitro sem jo odkuril nazaj v Chicago.	t*
Doma sem našel kaos. Tiskarna je drezala za denar in. sodrugi so drezali drug drugega in se jezili. Prvi se je spuntal Prešeren. Na seji se je skregal z Jožetom in Jože je ogorčen izjavil, da dokler je Prešeren zraven, ne napiše on niti ene vrstice za list. Res je takoj prenehal prevajati Upton Sinclairjev "Džungel", ki je takrat izhajal v listu. Prevedel je približno polovico knjige. Drugo polovico je izvršil Ivan Kaker, ki smo ga naprosili, če smo hoteli nadaljevati s povestjo. Prešeren je pa zabrusil vsem skupaj, da ga ne bo več zraven, dokler ne bo kaj denarja. Ker denarja ni bilo tako hitro, ni bilo Prešerna nikoli več nazaj. Grilec je tudi rebeliral, ali dal se je pregovoriti, da je vodil dalje brezplačno upravništvo. Da je delal brezplačno, je dal tudi razumeti vsem, s katerimi je prišel v do-tiko.. V vsakem pismu, ki ga je pisal zastopnikom lista, se je podpisal: Ivan Grilec, brezplačni upravnik Proletarca !
Zima trpljenja.
i ^ vr,nitvi v Chicago sem nadaljeval uredniško delo toda plače ni bilo več nobene. Direktorij je rekel: Pomagaj si. kakor si moreš. List je zdaj tako .majhen, da ga lahko spišeš v dveh dneh. Plačo ti zapUemo v knjigo. Kadar ostane kak dolar od tiskarne, ga doniš. Ostalo ni nič, še premalo je bilo.
Cez nekaj tednov je bil urednik oficielno odstavljen. To se pravi, da je bila črtana urednikova plača Vse delo za list mora biti poslej izvršeno brezplačno. Uredniško delo je bilo razdeljeno med tri sodruge. Uredniki so bili: Zavertnik, Fr. Petrič in Molek. Jože je pisal članke, jaz sem zbiral vesti in razne druge stvari, Petnč je pa urejeval dopise, delal korekture in nad-
triT^U Udanje v ti8karni- Tako je šlo prihodnja
Tiste dni, ko smo si razdelili delo, je bila industrijska kriza na višku in kriza *>ri listu tudi. Tiskarna nam je odpovedala tisk, dokler ne plačamo dolga. Ena številka je morala izostati, ker je ni hotel nihče tiskati, fošti smo sporočili, da je urednik "bolan". Bila je spet seja — seje so bile vsaka dva ali tri dni — in sodrugi so odločno zaključili, da list mora izhajati, pa če damo zadnje cente iz svojih žepov. Prej umremo mi vsi gladu in mraza .predno list propade! Takoj smo povečali list! In v najhujši krizi! Petkolonska pra-tika nam je bila vsem zoperna in povečali smo list na šest kolon Sli smo tudi v drugo tiskamo, v Narodno tiskarno ki je bila takrat na 18. cesti. Ta tiskarna nam je dala kredit. To je veliko pomagalo.
(Nadaljevanje na 11. strani.)
Cuikooskt.
Dajte prostora novemu maju!
Kaj ae nam 2* niste spravili a poti * in izginili v ropotarnico? Minulih vekov zapozneli zaloti? Saj vas nikjer več ne marajo!
Dosti je vaie nesnage v muzejih, vaših naslovov, brokata in sponi . N*j ko Jupitra v starih Pompejih, kri |« prahu in pepela zaton t
Val bučni panoptikum jo opustel, i grbi trohne na starih kočijah. Svoboden razum si je himno napel nov tempelj vstaja na podrtijah I
Nam se nove pomladi porajajo, ▼nI vek je pa ie davno pri kraju! Spravite se s poti, v ropotarnico, dajte prostora novemu maju! *

U.M.W, of A., kakor je bila pod J. L. Lewlsem
Za "Proletarca" narisal Felix Rotina.
• •
Nekdaj močna unija prsmogarjev — U. M. W. ofA. — jo postala v proalam lotu popolna podrtija. Z več »to tiaoč članov je v t*ku let, ko jo je vodil John Lewis, padla do konca prešlega leto na okrog 80,000 članov. Rudarji v lllinoiau so lani začeli proti Lewiau s odprto revoito in a sodelovanjem premogarjev v drugih državah so končno aklicali ve-organizacijsko konvencijo, ki ae je vršila prod nekaj tedni v Springfieldu. Sprejela je novo ustavo in izvolila odbor, kateremu napeljujejo Ales Howat, Adolph Germer in J. Walker. Reorganizirana U. M. W. je začela takoj s intenzivnim delom, ne g lede na ovire m opozicijo s strani Lewisovih pristaš** ter birokratov A. F. ©f L.
Angelo Cerkvenih: NAKLJUČJE
(Skica Iz, revolucijske dobe)
Naključje? . Ali ni, kar imenujemo: naključje, zgolj sečišče sil, ki te morajo po nekih neizprosne do-alednih, čeprav nam neznanih zakonih nujno srečati na mestu, kjer si presekajo pota?
Ali še določneje: Kateri dogodek je več, nego golo naključje?

II. novembra 1918. na Dunaju.
Ogromne množice vojakov ia podoficirjev, tu in tam tudi kakšen oficir, so oblegale Ost-bahnhof in Sttdbahnhof. Razbita armada nekdaj premogočne monarhije je naskakovala tovorne, potniške in brze vlake, da bi čimprej dospela domov. Mnogoteri vojak, ki je v dolgih ¿tirih letih neštetokrat zrl smrti v obraz, je padel pod kolesa premikajočega se vlaka in končal na pragu svetlega, tako dolgo pričakovanega trenutka svoje mučno in žalostno, kljub vsemu pa tako zelo ljubljeno življenje.
Ves ogromen prostor med o-bema postajama se je spremenil v valovanje ljudskih množic.	• —
General Ottachal je slonel ob tramvajski postajici, upirajoč se na dolgo sabljo. Zrl je v nemirno, razburkano valovanje človeškega morja. V njem je vse kipelo.
Rozeto so mu nasilno strgali s čepice.
Streljal bi mednje, sekal bi • •
Solza mu je privrela iz u-trujenega očesa. Rdečica sramu ga je oblila.
Nepričakovano je zagledal pred seboj znan obrsz in se je ves stresel:
—	Vanda!
—	Jaz sem, Friderik!
—	Ti tukaj?
—	Naključje 1 Govoriti moram s teboj/
—	Moral bi odpotovati še danes v Budimpešto.
—	Danes ža tako ne boš mogel najti primernega mesta v vlaku. Tukaj vis-A-vis stanujem, v hotelu. Z okna sem te zagledala in sem prišla pote.
Po potu nista spregovorila niti besedice. Srečavala sta gruče vojakov, ki so imeli rdeče koksrde na čepicah. Sovražno so ju motrili.
—	Psi! je siknil general. Gospe so se bežno zasvetile
oči. Porogljivo se je nasmehnila.
Ko sta stopila v sobo, mu Je velela:
—	Sedi, tamle v fotelj! Odložil Je plašč, rokavice,
eabljo in čepico ter sedel. .^^telNfltdnjič sva se videla
1914. v avgustu, če se ne motim.
—	Da! Tedaj si bil polkovnik.
—	Danes nisem — nič!
—	Bolje bi bilo sate, da si bil sploh vedno — nič!
—	Vanda, menda vendar nisi rdečkarica!
. — Si mar pozabil, da si imel ... da imaš sina?
—	Kakšno nezmiselno vprašanje! Ali nisem skrbel zanj, kakor se očetu spodobi?
—	Skrbel pa, skrbel! Porogljivo se je zasmejala.
—	Hudič ... ne razumem te! —Prav preprosto, Friderik,
je to! Tsko žalostno mi je, ko se spominjam najine ljubezni. Ali še kdaj misliš na tiste dneve v Giabštajnu, ko sem tam učiteljevala?
—	Vanda, ne bodi sentimentalna. Ze davno je vse končano, in danes moramo misliti na važnejše stvari. Pretežka doba je . . .
—	Sentimentalna? Potrebno je bilo obuditi nekoliko spominov.
Zopet se je porogljivo zasmejala.
—	Kaj hočeš od mene ?
—	Mar se ti tako mudi?
—	Nervozen sem. Rozeto so mi strgali s čepice . . . pljuvali so mi v obraz . . . norčevali so se iz mene ... O, Vanda . . . nepopisno, neznosno!
—- Ce pomisliš Friderik, kaj si vse počenjal med vojno, ti mora biti bes množic razumljiv. Doideva se mi, da so vsi ti ljudje celo preprizanesljivi, da bi morali vse vas, prav vse, pobiti, kakor se morajo pokončati stekli psi!
—	Vanda!
—	Moj in tvoj sin mi je pripovedoval čudne stvari o tebi. Spomni se le na noč 26. junija 1917. pred Asiagom!
Vanda je gledala čez mizo v osivelega generala, ki je zaprl utrujene oči in naslonil glavo na rob fotelja.
26. junija . . . junija . . . 1917.....
Megleno se je spominjal. Ves dan bobnajoči ogenj! Težko italijansko topništvo. Zvečer naskok ...
Zrak je bil nasičen s žveplom in neznosno vročino. Vojaki so ves dan ždeli v nizkih, vlažnih, s smradom prenaaiče-nih kavernah. Zvečer Je sovražnik napadel naše položaje. Množice mrtvih in težko ranjenih ... Slava našega orožja se ni omadeževala •..
Noč Je poljubljala težko ranjeno in razmrcvarjeno zemljo.
Počaai Je stopal po strmini Monte Interrotta proti strel-1
skim jarkom. Italijanski reflektor je metal ostre, svetle poglede po naših jarkih. Barvaste rakete so švigale v velikih, križajočih se lokih skozi gosto temo. Včasih sta si presekls pot naš in sovražnikov reflektor. V temi se je upodobil o-gromen, ognjen križ.
Mir.
Le semtertja je počil strel. Nepričakovano je neznosen mir prekinila mitraljeza s svojim rezkim, sikajočim glasom. Projektih so mu zszvižgali o-krog ušes. Is daljave je pri-bobnelo bobnanje težke mine... Bobnanje je odmevalo od gore do gore.
V	svitu raketnih ognjev in ognjenih trakov iz reflektorjev je včasih zagledal dolgo vrsto negibnih teles . . . daleč spredaj med obema linijama prednje straže.
Približeval se je prvi liniji. Srečal je procesijo pogreb-cev.
Sklonjene glave, v zemljo uprte oči, okamenjeni obrazi ...
—	Koliko mrtvih?
—	Gospod generalmajor, pokorno javljam, pri 12. četi o-krog sedemdeset mož!
Dolga, skoraj nepregledna vrsta nosil.
Težak vzdih, presunljiv krik, jok.
—	Sleve, kakšni vojaki so to! Malo ga je opraskalo, pa vzdihuje, kakor da mu je glavo odtrgalo!
Prva linija.
V	dolgi, vrsti ležijo vojaki. Drijg ob drugem. Nemo, kakor marmornati kipi držijo puške v rokah. Nasajeni bajoneti se včasih zableščijo v nenadnem svitu rakete in svetlobe reflektorjev.
Od vojaka do vojaka je sto-psl in se ga prav rahlo dotaknil s škornjem.
—	Spiš?
—	Bedim .
—	Dobro!
In zopet:
—	Spiš?
Molk.
Pokleknil je in mu pogledal v obraz.
Star mož. Spi. Časopisi... rdeči ... b! pisali: Morebiti oženjen človek, hranitelj mno-gokaterih otrok . . Nič ne de! Kazen bo tem hujia!
Mirno in preudarno j« vzel samokres v roko, ga nastavil
ns sence utrujenegs moža in sprožil. Zamolkel st*el ni vzbudil pozornosti tovarišev.
Genersl mu je pripel na hrbet bel liatek ... Na listku je bilo napisano: "Mož je spal . . . O., generalmajor," Nadaljeval je svojo pot. Samokres je vršil svojo dolžnost.
Spomnil se je slike, ki jo je bil objavil neki ilustriran čh »opis . . . Družina moli . . . večerno občutje . . . misli na moža, očeta, ki se bojuje daleč, daleč na fronti... in moli, prosi VseviŠnjega, naj bi ji o-hranil življenje hranitelja, naj bi ga obvaroval pred strašnim in nepričakovanim.
Vse urednike bi poslal na fronto!
—	Dolžnost nad vse! Domovina najvišji zakon!
Poveljnik voda ... mlad praporščak . . .
Korporal je praporščaka sunil s puškinim kopitom v be-dro.
Mlad golobradec je poskočil .. .
—	Praporščak, spali ste!
—	Utrujen sem bil . . .
Strel is samokresa je podrl
na tla mladega, dvajsetletnega dečka.
Na prsih so prihodnji dan našli listek:
"Mož je spal . . .0., generalmajor."
O, tiste njegove oči . . . mlad, tako m!ad ¿eček ... kje gz je že nekdsj videl?!
—	Ah, kaj! Dolžnost, domovina, cesar — nad vse!
Vanda je še vedno nepremično zrla v sivolasega generala.
Odprl je oči.
—	Koliko si jih ustrelil?
—	Štiri . . .
—	Citaj!
Položila je predenj pismo. Črnilo se je razlilo čez vse pismo, zakaj nešteto solz je tisto pismo že popilo.
Generalu so se tresle roke.
—	Ne morem, čitaj ti!
Vanda Je čitala. Njen glas
je bil trd in oster:
"Spoštovana goeps!
Citali ste v novinah in tudi poveljstvo polka Vam je sporočilo, da je Vaš sin žrtvoval svoje mlado življenje domovini.
Ps ni bilo tako.
Dne 26. junija 1917. ob 23. uri 35 minut ga je lastnoročno ustrelil Friderik Ottachal, generalmajor . .
General je kriknil:
—	Nehaj!
—	Zakaj?
—	O, njegov pogled! Nehaj, imej uamiljenje!
—	Z lastnim otrokom nisi imel usmiljenja ... z mojim malim, kodrolasim dečkom ...
Izbruhnila je v jok.
Samo ena misel mu je še šinila skozi možgsne.
Saj se je praporščak pisal drugače, nego Vanda. Da jo je vprašal, bi bil zvedel, dz je njegovega sina posinovil trgovec Steinmetz iz Celovca.
Vanda ni več jokala.
Začudeno jo je pogledal
—	Hijena, je zamrmral in jok ga je premagal...
General je jokal . .
Oblekel si je plzšč, opzsal sabljo, in počasi nsdel rokavice ter odšel.
e e e
Množice so se gibale, kakor valovanje morja.
PETINDVAJSET SLOVENSKIH LISTOV PRENEHALO IZHAJATI
V teku 25 let, odkar izhaja "Proletarec", je prenehalo 25 slovenskih listov v Zedinjenih državah, dva pa sta menjala lastnike. Vseh listov, ki so »dajani za Slovence, je sedaj v tej deželi 15. Sedem izmed njih je začelo izhajati v proilih desetih letih.
In množica je zavpilz:
—	Tvoj Je!
Generalu se je zazdelo, da ima mož Jeklene roke.
—	Kako da so se pustili ti
n - . ,T .. , . _ i ljudje tako dolgo tepsti? se Je
General si je utiral pot. Za začudil. njim ženska.	I 0'dpaii mu gab,jo in nA.
V	gneč. se Je moral OflUvHt pravi iz pMU zanko,
Ženska je spregovorila. Od- Tovariš Je odpasal generalu sekano. Trdo. Odločno. meč in gtL ^ med vojake
f- V®Ja 1 _/0*,ejte	Generalov vrat so vtaknili v
rala! Ta zverina je ustrelila IMk0f paa pa privezali na
pred Asiagom Mojega sina in kandelaber visoke obločnice... še nešteto dnigih...očetov mno- Roke 80 mu zvezali na hHbtu
gotenh otrok . . »ato, ker so General je stisnil zobe in utrujeni in izmučni zaspali... zaprl oči
Množica se je zakrohotala. MaščevVnje množice se je
V	krohotu se je slišala na-krohotalo, podobno strahotni tančno smrtna obsodba. 1
Robusten kmet ga je zgrabil
in zavpil z močnim basom:
Domovina bom, bom o-
blast, cesar, država, sodnik in
rabelj . . . Dajte ga meni!
NajUpfe feetUke k 25-letaici
"PROLETARCA"
MŠttja KLUB ŽT. S J. S. Z.
Franklin-Conemaugh, Pa.
ADOLF KRASNA, ujaik.
JOHN ZAJEC
SU NATIONAL AVE. MILWAUKEE, WIS.
Tel: Hanover 1980
m.......»e...............
i iz
:; Me Ee Sostarich i
Zastopnik Mikkelson * Bohn
....................
TOM. NERAD I
i
Gostilna.
Tel: Hanover 434 257 First Ave. ; MILWAUKEE, WIS. i
tlMMMMMIMMMMMI»
MMIWIMWIUNMMIIMi
!! *
O Tel.: Hanover 3684
Aatoa Butcher i
MESNICA 288 Mineral Street
MILWAUKEE, WIS. j
John Roianc
Modna trgovina z oblačili za vso družino
15761 Waterloo Rd.
COLLINWOOD, OHIO
Tel.: Hanover 2026
Joseph Evanlch
KROJAC
Ciatam, likam in popravljam.
379 Reed Street MILWAUKEE, WIS.
822 Kin. Kin. Ave.
MILWAUKEE, WIS. 1 ..........................
burji; pelo mu je nagrobno pesem mesto vojaške godbe.
Električne obločnice so nemo zrle na nekdaj mogočnega sodnika in rablja in mu razsvetljevale koščeni obraz
Veter, mrzel veter s severa, se je poigraval s sivimi lasmi starega generala . . . Armada se je razšla . .. Moč se je razdelila na tisočero drobcev... *
\ *.............•••ffffrr n ji ju.r r t s jli
1 L. BRATANIC 1
GROCERUA IN PEKARUA 2SO—1.« AVENUE MILWAUKEE. WIS.
-	Tel.: Hanover 140
..............-—rrrjrf gjjjjjj
Tel. Hanover 1183
ERNEST CHAS.
GOSTILNA 4* A™., MUw»«k~, Wk
3SS
Phone Orchard 2537
JOHN NOVAK
873 National Ave.
MILWAUKEE, WIS.
...............*WWVWUUUU
JOSEPH KUNČIČ
15612 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio
Iskrene čestitke v 25-letnici "PROLETARCA" in 20-letnici J. S. Z.
.....................................i r r r ............
TA Q&LAS JE VREDEN SOc
Prinesite *a teboj kadar kupujete molke, ienske ali otroike čevlje. A-Kay «troj v rabi pri primerjavi obuval. Postrežba s njim brespla£na
M. H.ÖM. SHOES AND HOSIERY
ST_WHEELING. W. VA.
1047 MAI
---- -
Tel	*f........-.....~ rrfffffffTfijjj
ANTON DEMSHAR
— KLEPAR —
at?1'wEJft failf^s; plo*evinAÄt* itr*h«. *l«bove 1« v«akovr«tno f SZ2 WOODLAWN AVE. posodo.	WEST ALUS. WIS
*.........1........ .............. iiiffffffijjijjjjj

Iskrene «estitke
"PROLETARCU"
ob njegovi 26-letntri, poiilja
JOHN TERCEU STRABANE. PA.
...... ..........rrrr 111 t j jjjf
August H. Riska
JAVNI NOTAR
Zavarovalnina in posojila Strabane	Peaasylvaaia
NA
RIDGEPORT
AtlÖNAL BANK
Ustanovljena 1. 1846 Članica Federal R
BRIDGEPORT, 0.
Banka prvovrstne postrežbe.
Naša moderna in vzorno poslujoča banka je organizacija katere namen je konstruktiven in v pomoč našim vlagateljem.
Najstarejša, največja in najmočnejša banka v Belmont okraju.
4% OBRESTI NA VLOGE Premoženje $4,344,354.37
Veliki Izlet
v
CEHOSLOVAKUO, JUGOSLAVIJO
in druge države centralne Evrope
z velikim brzoparnikom
'STUTTGART*
10 junija 1930 v spremstvu g. Frantiiek Led^tka,
upravnika inozemskega oddelka
BRIDGEPORT
National Banke
Bridgeport, Oh»
Jugoslovanski podporna zvar Sloga
Posluje v državi Wisconsin kot bratska podporna organizacija nad 20 let
Ffemeiesje $200,000
Solveatsost 140%
Sprejema člane in članice v odrasli oddelek
od 16. do 50. leto, v mladinski pa od 1. do 16. leta.
Posojuje denar svojim članom na posestva. Izplačuje rezervo, ako član (ica) odstopi.
»!; biti zavarovani pri dobri in pošteni organizaciji, pristopite k J. P. Z. Sloga. Zavaruje se lahko za posmrtnino, bolniško podporo
ln °P««>cije. Za ustanovitev društva zadostuje 8 oseb.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
GLAVNI URAD J. P. 2. S. First A ve.,
DOBA BOJEV IN TRPLJENJA
(Nadaljevanje z devete strani, II. del.)
Medtem je kriia bičala delavce. Kmalu potem^ ko aem se vrnil z agitacije v Michiganu, sem se — oženil. Mesec dni kasneje sem izgubil plačo. Z ženo sva stanovala na 20. cesti in Laflin st. Gospodar hiše me je čakal dva meseca za stanarino in potem me je vrgel — sredi najhujše zime — na cesto. Sodrug Petrič mi je priskočil na pomoč. Pri svojih prijateljih mi je izpoaloval eno sobo pod streho, V kateri so mi dovolili stanovanje z ženo, ne da bi me bili vpra&ali za stanarino. V sobi ni bilo peči. Rekli so mi napol v šali, da naju lahko greje mlada kri! (Kasneje, ko aem dobil delo, sem deloma poplačal dobroto dotični slovenski družini.) Celih test mesecev sem iskal dela, vsakega dela, še tako težkega in grdega. Ni bilo nič. Trume delavcev so tavale po mestu in oblegale tovarne. Nikjer nič. Žena je tudi iskala. Imela je več sreče. Tu-patam je zaalužila par dolarjev. Sodrug Petrič je včaai prišel k meni s ponudbo, naj ga zamenjam v tiskarni. Dal mi je desetico za Vcarfare". Desetico sem dal ženi za kruh in hodil sem peš v tiskarno, tri milje tja in tri milje nazaj. Sicer pa — kaj bi opisoval vso mizerijo, ki je takrat tepla ne aamo mene. Kako rad bi človek pozabil, če bi mogel ! —
"Proletarca" smo pa le ohranili. Z naravnost nadčloveško silo smo ga rinili in izrinili skozi največjo krizo. Brez žrtev ni šlo. Edino ljudje, ki so bili prežeti z idealizmom in podkovani z jeklenim prepričanjem, so zmogli tiste žrtve. Nekaj jih je omahnilo. Zadnji v teku krize je omahnil Ivan Grilec. Spuntal se je tudi on in brezplačno upravništvo je za njim prevzel Jože Zavertnik mlajši, ki je bil takrat študent..
Tone Sojar, tedanji slovenski župnik v Chicagu, ki je bil naš nasprotnik, je tiste dni zapisal v jolietskem "Amerikanskem Slovencu" sledeče:
"Požrtvovalni pa so naši socialisti. To jim je treba priznati. Lenuhi in sebičneži niso. Prostovoljno bi si naložili največje trpljenje, naložili bi si na rame največji križ in voljno bi ga nesli na najvišjo goro Kalvarijo — za svoj socializem."
Tone je videl in razumel. Med vsemi slovenskimi duhovni v Ameriki, s katerimi smo bili in smo še v boju, je bil Sojar naš najodkritejši in najpoštenejši nasprotnik.
Boljši dnevi.
Velika kriza je ponehala v jeseni 1909. Posledice so trajale dalj časa, ampak tovarne so se začele odpirati že sredi omenjenega leta. Tedaj sta bila "Pro-letarec" in naša organizacija na konju. Nevarnost je bila premagana. Naročniki so se spet množili in novi klubi so rastli kakor gobe po dežju. Vreme se je zjasnilo. Ko smo koncem leta 1910 izdali slavnostno številko na osmih straneh ob petletnici lista, smo razprodali 5000 izvodov.
Kljub temu niamo hoteli zvišati stroškov. Nadaljevali smo s kolektivnim, brezplačnim uredniškim delom do leta 1912. Takrat je morala priti izprememba. Zavertnik je malo prej prevzel uredništvo "Glasila S. N. P. J.", jaz sem delal v downtownu, Fr. Petrič pa tudi ni mogel vsemu kaj. Odločili smo se torej najeti stalnega urednika. Najet je bil Leo Zakrajšek, ki je prišel iz Milwaukeeja. List smo pa povečali na osem strani.
Druga velika kriza "Proletarca" je bila med vojno. Takrat so se godile čudne stvari med ameriškimi Jugoslovani. Naši delavci so na eni strani reševali svo-
bodo stare domovine, na drugi strani pa svobodo vj _w sveta. Brigali so se za malenkosti vsega sveta, le sa svoje velike naloge se niso brigali. Fraze so bile takrat poceni — pet za groš — pa so letele kot snežinke v januarskem blizzardu. Tako smo se napili fraz in tako smo bili pijani, da smo za hip pozabili, da je A-merika v Ameriki. Mislili smo, da se je preselila na Balkan, v Rusijo, na Kitajsko, na luno ... In takrat bi bili skoro pokopali "Proletarca" in našo Socialistično zvezo. K sreči je nekaj sodrugov ostalo treznih kljub vsem orgij am in ti so ohranili list in organizacijo.
A to je drugo poglavje. Ko bo spisano z vsemi podrobnostmi in bodo vanj vpleteni vsi dokumenti tiste dobe, bo zelo veliko in pestro ...
o o •
«.o Pta 1910 sem naPisal do1« članek k petletnici Proletarca". Bil je natisnjen v jubilejni številki. Le-ta 1915 sem napisal reminiscenco k desetletnici "Proletarca", ki je bila objavljena v slavnostni številki. Leta 1925 sem napisal nekaj malega k dvajsetletnici. Bila je spet jubilejna številka. Danes pišem te vrstice k petindvajsetletnici. Pravijo, da je "Proletarec" edini slovenski socialistični list, ki živi nepretrgoma 25 let — in med vsemi jugoslovanskimi je le eden — srbski —
ki je starejši. Vsi drugi so živeli in umrli, živeli in umrli, živeli in umrli ...
In končno: — kaj je petindvajset let? Malo ali dosti, nič ali vse I Vprašanje je, kdo jih živi in kako. So listi in organizacije, ki so starejše. Kaj pa pomenijo
za delavca? Nič. Lahko žive še sto let, pa bo še nič.
Mi pa lahko rečemo: petindvajset let smo delali in ko se ozremo nazaj na naše delo, nas ni sram, nam ni žal, SMO PONOSNI. Ali smo se utrudili? Prav nič. Se smo mladi in čvrsti! SE BOMO DELALI!
=
Slovenski pevski zbori v Chicagu
V Chicagu ni bilo še noben- in pevke. Po odcepitvi od cer-krat slovenskega pevskega kvenega zbora je priredila par zbora, ki bi lahko z uspehom lepih koncertov, katere je vodil nastopil pred drugorodno pu- Jacob Muha s sodelovanjem bliko. Medtem, ko se Hrvatje svoje soproge Mary; "Lira" je
ponašajo z "Zoro", katera je vprizorila opero "Zrinjski" v downtown gledališču Majestic in koncert ali dva v Twelfth
imela tudi razmeroma dober tamburaški zbor, čigar vodja je bil J. Weble. Na par svojih koncertih je imela udeležbo,
Street teatru, se slovenski zbo- kakor jo je dat^es že težko do-ri drže le svojih dvoran, prire- biti na slovensko kulturno pride popoldne koncert, vmes pa reditev. Nekaj časa med voj-je navadno "open barroom", in no je imela celo svoj lokal za po koncertu je plesna zabava, družabne sestanke ter za male Vzlic temu so slov. pevski zbo- zabave in vaje. Četudi se gla-ri v Chicagu imeli oziroma ima- 3j čudno — jugoslovansko vpra-jo nekaj zelo dobrih moči in šanje je zadalo temu zboru pre-imeli so že dokaj lepih koncer- cejšnjo rano z notranjim bo-tov. Do višine, kakršna bi jihjem. Ena skupina je bila za lahko privedla tudi med širšo Slovensko narodno zvezo, dru-publiko, pa imajo še vedno dol- ga za J. R. Z. Kadar pa se go pot.	pevci in podporniki njihovega
Pisec tega poročila ne ve, zbora kregajo, ne pojejo, in ta-kdaj je bil ustanovljen v Chi- ko so pevske in tamburaške cagu prvi slovenski pevski zbor. i aktivnosti "Lire" zelo trpele.
Ve le, da je bilo že veliko resnih poskusov, da so se mnogi zelo trudili dvigniti slovensko pesem v zboru, da pa je marsikdo omagal, ali pa obupal in
Nekaj časa je zbor životaril, tamburaški docela prenehal, in po prestanem udarcu se je obnovil, toda pod drugim vodstvom in drugim pevovodjem.
zaključil, da je še najlepše Zopet je imela "Lira" nekaj petje med nami tisto, ki se čuje koncertov, zopet so žrtvovali
svojega koncerta prošlo jesen m imela, niti ga nima v načrtu to pomlad.
Izmed pionirskih Članov in članic "Lire", ki so v nji še aktivni, je omeniti M rs. L. Nema-nich, Adolfa Mišjo, Ivana We-ble in Antona Basha.
Kadar je bila "Lira" povabljena, da poje na tej ali oni priredbi te ali one organizacije, se je odzvala, če le mogoče. Nastopila je večkrat tudi na priredbah kluba št. 1. Pevski zbor "Sava" je bil u-
postal zborovodja Mirko Ku-helj. V družabnem oziru je bil "Slovan" na Pullmanu vodilna slovenska organizacija. Nekaj koncertov-je imel v dvorani na Pullmanu, druge v So. Chicagu v Hrvatskem domu. Bil je dolgo časa moški zbor, potem se je reorganiziral v mešan zbor, šel skozi neprilike in vztrajal, da se je obvaroval razpada.
"Adrija" je pevski zbor, ki deluje v fari Sv. Štefana. U-stanovljen je bil po vojni. Njegov zborovodja je Ivan Račič. V dvorani Bohemian American je poskušal s spremljevanjem orkestra predvajati en oratorij,
stanovljen decembra leta 1917. ki pa ni uspel. Ko je "Ame
takole od 10. zvečer do 3. zjutraj na veselicah.
"OreP* je eden začetnih slovenskih pevskih zborov v Chicagu, ki pa ni beležil bogzna kaj uspeha. Ustanovljen je bil leta 1902. Petletnico je praznoval 12. oktobra 1907 v Narodni dvorani.
Sledil mu je pevski afeor Slovenskega delavskega Sokola, kateri je prirejal tudi igre. O-boje je vodil Fr. Kerže. Bilo je nekaj priredb, dvorana po navadi polna, in slovenska av-dijenca, tedaj razen malčkov še vsa starokrajska, je bila pač veliko mlajša kakor danes. Takrat še ni bilo govora o "naši mladini" . . .
"Lira" beleži izmed vseh zborov v Chicagu še najuspešnejšo daljšo kariero. Nastala je v sporu s cerkvijo, in njeno in da je gostovala na koncertu jedro so tvorili cerkveni pevci "Prešerna" 24. nov. 1929. A
pevci in pevke, da so zmagovali stroške, in spet je prišlo kaj vmes, da je bilo treba nekaj časa prestati z delom. Do tedaj je bil zborovodja A. M. Hess.
Ko je "Lira" pred nekaj leti spet obnovila aktivnosti, si je dobila za učitelja Gabriel Chr-zanovskega, ki je bil zanjo dobra in simpatična moč. Zopet je imela po dva koncerta na leto in do poletja 1929 je še funkcionirala kot aktiven pevski zbor, nato pa si vzela počitek. Ali vodilni člani zbora drže ime naprej, prihajajo skupaj in računajo na obnovitev. Tako je bilo rečeno piscu teh vrstic. Dejstvo je, da je "Lira" pela poslednjič na koncertu, katerega je aranžirala med konvencijo SNPJ. maja 1929,
H. S. Penrieks Motiv is RiMee.
Januarja 1926 se je pridružil klubu št. 1 in od tedaj deluje v njegovem področju. Imel je od tedaj vsako leto najmanj dva koncerta, ki so vsi lepo uspeli, kar se izvajanja sporeda tiče. Po reorganizaciji je "Sava" s svojim mešanim zborom dokazala, da so tudi v Chicagu možnosti zgraditi zbor, ki bo delal čast narodu in res značil užitek ljudem, ki pohajajo na naše koncerte.
Pred pridruženjem h klubu je imela "Sava" le na par svojih prireditvah veliko udeležbo in samo na eni program, ki je bil res izvajan v zadovoljstvo publike. Večinoma je životarila — pevci so prihajali skupaj radi družabnosti, priredba pa je zanje pomenila mnogo dela, finančnih žrtev in muke.
V svrho, da svoje aktivnosti pospeši, se je združila za nekaj časa s Slovenskim dramatičnim društvom. Eksperiment se ni posrečil in oba zbora sta delovala potem zopet separatno. Oba sta danes vključena v klubu št. 1 JSZ.
En koncert "Save" pred dobrimi desetimi leti se bi imel vršiti v Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave., pol bloka vzhodno od Ashland Ave. Pet dni pred koncertom je dvorano uničil požar. Odbor je najel v naglici drugo dvorano na Roosevelt Rd. blizu Western Ave. Prireditelji so bili malo-dušni in ugibali, da ne pride niti dve stp ljudi. Bilo jih je okrog 600. Program in oglašanje je vodil Fred Zalaznik.
Ko je postal predsednik "Save" Frank Alesh, ji je priporočal, da naj postane tudi po duhu delavski pevski zbor. Dve leti pred pridruženjem h klubu je začela z neposrednimi in nato z direktnimi pogajanji za združenje z "Liro" v en zbor, ki niso uspela.
Ko se je "Sava" pridružila klubu št. 1, je bil njen predsednik Fr. Alesh in tajnik Fr. Smith. Alesh je še vedno njen predsednik.
(Več o "Savi" je na drugem mestu v tej številki.—Uredništvo.)
"Slovan" na Pullmanu je že dolgoleten pevski «bor. Vodil ga je Jacob Tiaol, ga njim je
rikanski Slovenec" februarja in marca t. l.~jt SKfijo reklamo a-ranžiral nekaj radio programov, mu je "Adrija" nudila glavno pomoč.
"Jezero" je pevski zbor prekmurskih Slovencev. Ima nekaj dobrih moči in služi predvsem družabnim namenom prekmurskih Slovencev. "A-drija" in "Jezero" sta cerkveno orientirana.
"France Prešeren" je bil u-
stanovljen kot moški pevski zbor v začetku leta 1929. Svoj prvi koncert je imel 24. nov. isto leto, in nastopil je tudi na koncertu "Lire" med konvenci-
jo SNPJ. maja 1929. Ima tudi dramski odsek, ki je v začetku marca t. 1. vprizoril igro "Ko-medija zmešnjav".
V South Chicagu se je pred nekaj leti ustanovil zbor 'Triglav", ki je dobil v svoj mešan zbor izredno mnogo članov in Članic, nastopil na par svojih priredbah, največ pa je gostoval na drugih, in nato vsled notranjih sporov prenehal.
Danes je v Chicagu pet slovenskih pevskih zborov: "Sava", "Adrija", "Slovan", "Je-
zero" in
"France Prešeren".
N. N.
LOUIS STRITAR
GROCERIJA IN MESNICA
V zalogi izvrstne domače mesene klobase. Na razpolago avto-truck. 2018 W. 21.1 PL., CHICAGO, ILL.
KAROLINA PAVSEK
Groceries and Confectionery
(Browndale) ' RFD. 2 box 23
Forest City, Pa.
JOSEPH DURN
VARIETY STORE
iskrene čestitke k 25-letnici "PROLETARCA" •	. ter 20-letnici J. S. Z.
f '5605 Waterloo Road Collinwood, Ohio ..............................................,„„•
f
Veliko spomladansko veselico priredi
ŽENSKO DRUŠTVO "ZVEZDA"
st. 170 j. s. k. j.
v soboto 10. maja 1930 V Poljaki sokolski dvorani 1921 W. 22nd St.
Chicago, HI.
Vstopnina v predprodaji 35c, pri vratih 50c. Pričetek ob 8. zvečer.
Vabimo bratska društva in prijatelje "Zvezde" na obilno udeležbo. Postrežba prvovrstna v vseh ozirih. Igral bo Daichman Bros. orkester. — ODBOR.
MARY ZEFRAN
Grocorio., Maats, Minor« Supplia».
("Browndale)
RFD. 2—FOREST CITY, PA.
1 ...................rrwf« im j j, j j'
VICTOR PETEK
BRIVNICA 47S NATIONAL AVE. MILWAUKEE, WIS.
Tel.: Hanover 250
Browndale Meat Market
Jo«oph Harvatin, prop. Grocorios,% Moats, Gatolino * (Browndale) , RFD. 2—FOREST CITY, PA.
| PALOS GROVE
ZA DRUŠTVENE IN PRIVATNE IZLETE
2 milje jugozapadno od Willow Springsa.
Za posete se priporoča:
1»MM»MM»MMMMM»MM Toi. Canal 0276.
Anton Kostneri
BRIVNICA
1948 W. 22nd Street, j[ CHICAGO, ILL.
mmmmmmmmmmmm»»i
JOHN STEZINAR, lastnik.

aBSEBIl
M
Okrog 400 družin se zaveda, da je
Waukegan-North Chicago
Co-operative Ass'n.
last delničarjev oz. odjemalcev. Ves dobiček je njih lastnina. Več ko kupite, do več ste upra-
. w •	r
vičeni.
Ako še niste odjemalec, bo v vašo korist ako postanete. Ako pa ste, je vaša dolžnost da agitirate za zadrugo po svoji moči.
k
Več odjemalcev, več skupička in več dobička!	^
Vogal loth St. ia Wadsworth A ve.
Tel. North Chicago 466.
Jernej Šimenc
KROJAČ
613 Mineral St, Milwaukee, Wis.
(Nasproti Ljudske iole). Čistin, likam, barvam Ia popravljam. — Cono najnižjo.
Izdelujem obleke da vam pristojajo, po najnovejšem kroju. Popolnoma domaČe ročno delo. PRVOVRSTNI IZDELEK JE NAŠE GESLO.
Naročite obleko enkrat in postali boste moj stalni odjemalec. Prej ko naročate obleko drugod, se zglasite pri meni.
Ako hočete dober premog in t pošteno vago se vselej obrnite za naročila na'
FRANK UDOVICHA
2823 SO. RIOGEWAY AVE. CHICAGO, ILL. T«L LawadaWMM.
======
DVAJSET LET JUGOSLOVANSKE SOCIALISTI

Priredil Frank Zaitz
S
OCIALISTlCNO GIBANJE med slovenskim delavstvom v Ameriki je letos staro trideset let. Mlajše je med Hrvati in
Srbi.
Prva slovenska socialistična organizacija je bila ustanovljena 2. februarja leta 1900 v Chicagu. Skupina idealnih sodrugov je skušala organizirati priseljence za socialistično delo, a polje je bilo še skrajno neugodno in skušnje prvih agitatorjev majhne. Cez dve leti je ta organizacija nehala živeti.
Veliko krivdo za njen razpad gre tudi ne alogi, ki je vladala v delniškem podvzetju, katero je izdalo list "Zora". Ustanovili so ta list, da bi širil delavsko zavest, kakor so jo tedaj pojmovali naši pionirji. Frank Pe-trič je poročal prvemu zboru JSZ. v svojem pregledu socialističnega dela med Slovenci v Ameriki, da podvzetje "Zore" ni uspevalo vsled brezbrižnosti med priseljenci, kajti zanimali so se kvečjemu za domače vesti in povestice. Manjkalo pa je tudi veščih ljudi, ki bi znali urejevati delavski list. Nič manj ni manjkalo takih, ki bi mu znali graditi gospodarsko podlago. '"Zora" je izhajala le malo časa.
Obnovitev organizacije v Chicagu.
Pionirji, ki so 1. 1900 ustanovili prvo jugoslovansko socialistično organizacijo v Ameriki, so poskušali najbolje kar so v danih okol-ščinah mogli in zmogli, toda ovire so bile prevelike, da se bi vzdržala na površju.
Leta 1903 je bila obnovljena, in iz nje je naatal današnji klub št. 1 JSZ., ki obstoji neprestano 27 let. Junija 1903 je bil preseljen v Chicago "Glas Svobode", ki je prej izhajal v Pueblu, Colo. Socialisti so ga vzeli za svoje glasilo in njegov urednik je postal Jože Za-vertnik, ki se je vežbal v delavskem časnikarstvu na Dunaju, Trstu in v Ljubljani. Socialisti so vanj ne samo pridno dopisovali, nego tudi agitirali, da mu dobe naročnikov. Oba lastnika "Glasa Svobode" sta pristopila v klub. Ali sloga ni-biia dolgotrajna. Med socialisti pod Zavertnikovim vodstvom in lastnikom "Glasa Svobode" Martinom Kondom je nastajal spor, ki se je bolj in bolj večal. Ta skupina je januarja 1906 začela izdajati "Proletarca", da služi socialistični agitaciji in boju proti koristolovcem ter zavajalcem. "Glas Svobode" se je še vedno oglašal za socialističen list, dasi je bil s "Proletarcem" v silovitem boju, pred vsem radi SNPJ. Uprava, oziroma lastnik "Glasa Svobode" se je obračal na glavni urad socialistične stranke z zatrjevanji, da je njegov list socialističen, od strani "Proletarca" pa so dokazovali nasprotno. Ker je bilo temu nesoglasju treba napraviti konec, je stranka uvedla preiskavo, in potem se je dne 2. aprila 1909 pred njeno posebno komisijo vršila obravnava, odnosno zaslišavanje zastopnikov obeh listov. Rezultat je bil, da je stranka stališče "Proletarca" potrdila in ob enem izjavila, da se "Glas Svobode" črta iz seznama priznanih socialističnih listov. Po tem odloku se je skupina avobodomislecev in prejšnjih Članov kluba št. 1 osredotočila v programu boja proti slovenski duhovščini in cerkvi, ob enem pa je bila skoro vedno v večjih ali manjših bojih a socialisti, ki so se zbirali okrog "Proletar-ca". v . < v
f • Ob času ustanovitve "Proletarca" 1. 1906 sta obstojala poleg čikaškega še dva socialistična kluba, ki so se kmalu potem združili v sekcijo pod imenom "Jugoslovanska Socialistična zveza". Ko pa so začeli tudi Hrvatje ustanavljati socialistične postojanke, so Slovenci spremenili svoji Zvezi ime v "Slovenska socialistična organizacija", in to iz razloga, da pripravijo pot poznejši zvezi, kateri bi pripadali socialisti vseh jugoslovanskih narodnosti.
"Proletarec" je bil mlademu socialiatične-mu gibanju nujno potreben. Kmalu se je izkazalo, da ne bo mogel uspešno odgovarjati nalogi, če ostane meaečnik. Sodrugi so ga
vzlic kritičnim izgledom, ki jih je pričela kazati nastajajoča kriza proti jeseni 1. 1907, spremenili decembra imenovanega leta v tednik. To je zelo poapešilo socialistično agitacijo v naselbinah. Novi klubi so se ustanav--ljali, prijavljali so se agitatorji, zapreka raz«* mahu pa se je pojavila v silni gospodarski krizi, ki se je vlekla v leto 1908 in dalje.
Od postanka slovenske sekcije pa do prvega ali ustanovnega zbora Jugoslovanske socialistične zveze so se slovenski klubi ustanovili v naselbinah Chicago, Glencoe, O., Conemaugh, Pa., La Salle, 111., Claridge, Pa., Cumberland, Wyo., Murray, Utah, Roslyn, Wash., Aurora, 111., Glencoe, Wyo., Ely, Minn., Calumet, Mich., Waukegan, 111., Gi-rard, Kans., Collinwood, O., Vandling, Pa., Sygan, Pa., Johnstown, Pa., in Kansas City, Kansas. V imenovani ekonomski depresiji so prenehali z aktivnim delom skoro vsi ti klu- , bi, eni pa so razpadli. Ob času zasedanja * ustanovnega zbora leta 1910 so funkcionirali slovenski klubi št. 1 v Chicagu, ženski klub "Proletarka" v Chicagu, nadalje klubi v naselbinah Glencoe, O., Conemaugh, Pa., La-Salle, 111., Cumberland, Wyo., Vandling, Pa., Sygan, Pa., Johnstown, Pa., Kansas City, Kans. in Frontenac, Kans., skupat enajst klubov s približno 230 člani. Frank Petrič, ki je za delegacijo prvega zbora pripravil poročilo o delu in stanju slovenskih klubov, je med drugim izvajal, da jim je delo otežkoče-no tudi vsled pomanjkanja slovenskih govornikov in dobrih agitatorjev.
Akcija za ustanovitev J. S. Z.
V poletju 1909 se je začela v slovenskih in hrvatskih klubih, pa tudi med Srbi in nekaterimi Bolgari, resna akcija za sklicanje konference, na kateri se naj izvrše predpriprave za sklicanje ustanovnega kongresa zveze jugoslovanskih socialistov v Zedinjenih državah. Na sestankih v Chicagu in pismeno z zunanjimi sodrugi je bilo zaključeno, da se . skliče pripravljalno konferenco, katera se je vršila 25.—26. decembra 1909 v Narodni dvorani na Centre (sedaj Racine) Ave. v Chicagu. V odboru, ki je to nalogo prevzel, so bili Dimiter Ekonomoff, Milan Glumac, Ivan Molek, Milan Hedji, Dušan Popovič, R. B. Savič, N. Stojanoff, Jože Zavertnik st. in Stefan Zlodi. Uredili so svoje predloge in jih predložili decemberski konferenci 1909 v razpravo. Potem so bili dani na splošno glasovanje članstvu klubov vseh na konferenci zastopanih narodnosti. Izreklo se je z veliko večino za ustanovitev Jugoslovanske socialistične zveze.
Prvi jugoslovanski zbor v Ameriki.
, Dne 3. in 4. julija 1910 se je vršil v Narodni dvorani v Chicagu. prvi resnično jugoslovanski zbor v Ameriki, na-katerem s<b bili zastopani slovenski, hrvatski, srbski, bolgarski in macedonski delavci po svojih delegatih. Večer preje se je vršila ožja konferenca za ureditev poslovnika, kateri je predsedoval Ivan Masten, zapisnik pa je vodil Stefan Zlodi.
Vsak klub je imel pravico do dveh delegatov. Eni niso bili zastopani, ker niso imeli sredstev za pokritje vožnjih stroškov delegatom. Zastopnike je priglasilo enajst klubov. Zbor je štel 28 članov. Predsedoval, mu je Tomo Besenič, poznejši gl. predsednik H. N. Z. in prvi predsednik H. B. Z. Podpredsednik je bil John Petrič, zapisnikarja pa Ivan Masten in Fr. Petrič. Referate in poročila so podali temu zboru Frank Petrič, T. Besenič, B. Savič, Dušan Popovič, Dimiter Ekonomoff, Milan Glumac, Jože Zavertnik st. in Stefan Zlodi. Slednji je bil tajnik skli-cateljskega odbora z uradom na 1830 So. Centre (sedaj Racine) Ave. Tajnik slovenske sekcije je bil John Petrič.
Izpostavljati]« zločincev Javnosti na Japonskem
SEDANJA BK8BKUT1VA	Z.
EkMkutiv« Jugoslovanska socialistične zveze in njeni odseki. Sedeči od leve na desno, Frank Alesb, Angela Tick, Charles Pogorelec, Mary Udoeick, Donnld J. Lotrick in Andrew Miiko. — Stoječi, Blei No*ak, Frank Zaitx, John Olip, Frank S. Taucher, Fred A. Vider, George Maslack, Filip Godina, Frank Margole in John Rak. Na sliki so vsi, rasen Petra Kokotovica in John Lalica. Bili so izvoljeni 1. 1928, in nji« hov termin potečo lotos, po VUI. zboru JSZ.
,_____S* ** •«•^•^«»ca postav v mikadevem «gorstvu, ki j. je oMast obsodil. * "i,postavi jen j.
UkUri#B* ,k*F*i'	« «•rrijotniu. "ovratnikom", .«a kil. djan. ob poti, d. ju ljudje .le-
gajo, obsojajo i. so zgraiajo nad njima. Na civilizacijo ta pH.or no spominja.	.
Fr. Petrich je poročal o stanju slovenskih klubov, Tomo Besenič o aktivnostih med hrvatskim, in Blagoje Savič ter Dušan Popovič o socialističnem delu med srbskim delavstvom. O položanju .med Bolgari in Mace-donci je poročal D. Ekonomoff. J. Mahlon Barnes, tedanji glavni tajnik socialistične stranke, je bil na zboru bratski delegat.
Člani zbora so bili: sklicateljski odbor Ekonomoff, Glumac, Molek, Ciro Parezano-vič, Dušan Popovič, B. R. Savič, Jože Zavertnik st., John Petrič in Stefan Zlodi.
Delegatje: klub št. 1, Frank Petrič, Mike Kulovec; št. 2, Glencoe, O., Nace Zlember-berger; št. 3, Conemaugh, Frank Podboy; Št. 4, La Salle, Joseph Bratkovič; ženski klub "Proletarka", Chicago, Helena Zavertnik; hrvatsko udruženje Allegheny, Pa., Tomo Besenič in Blaž Zikič; udruženje Chicago, Ivan Masten in Mato Marič; hrvatsko žensko udruženje v Chicagu, Katarina Strahota in Ana Horvat; udruženje Milwaukee,, Peter Pichler in Tomo Robesh; udruženje Clairton, Pa., P. Blažekovič; udruženje St. Louis, Mo., Adam Lukešič; udruženje East Pittsburgh, Stefan Blagič; udruženje Cleveland, Dušan Trbovič; udruženje Pullman, 111., Poja Doro-ški in Božo Cuculj; srbsko udruženje Chicago, Kosta Samardija in Mladen Bogosavlje-vič.
V poročilu o socialistični agitaciji med Hrvati je Tomo Besenič izvajal, da je bil prvi hrvatski klub ustanovljen 1. 1903 v Allegheny, Pa. Leta 1905 je razpadel, naslednje leto pa je bil zopet obnovljen. V Chicagu in drugje je nekaj Hrvatov-bilo v slovenskih klubih. Kmalu po ustanovitvi "Proletarca" so začeli ustanavljati svoja udruženja. Od vsega začetka so se posvetili tudi kulturnemu delu in ustanavljali v udruženjih pevske in tamburaške odseke. Nekatera udruženja so si najela stalne lokale, v katerih so imela prostor za seje, vaje, razprave in za družabne pomenke ter čitanje. Decembra 1907 so hrvatski sodrugi ustanovili glasilo "Radnička Straža", ki je bila tiskana v latinici in cirilici. Razvila se je v vpliven delavski tednik z razmeroma veliko cirkulacijo. Njen urednik je bil Milan Glumac, za njim pa Ivan Masten, V. Bornemisa, Teodor Cvetkov in Geo. Kutu-zovič. Njen dolgoleten upravnik je bil Blaž 2ikič. L. 1918 je prenehala izhajati.
Ekonomoff je poročal, da so Bolgari ustanovili prvo socialistično organizacijo 1. 1908 v Chicagu. Tej so sledili bolgarski socialistični klubi v mestih St. Louis, Madison, Milwaukee, Gary in Cincinati, šest vseh skupaj. Po članstvu so bili zelo močni. Razmeram v tej deželi niso posvečali mnogo pozornosti, toliko bolj pa so bili duhovno v starem kraju in zanašali sem boje, ki so se v Bolgariji vršili med "širokimi" in "ozkimi" socialisti.. Bolgarski klubi so se po vzgledu starokraj-skih razcepili v široke in ozke ter se borili med seboj v dokazovanju, kdo je v pravem. Nekateri treznejši člani so voditelje obeh aku-pin prepričevali, da ta boj v tej deželi nima smisla, kajti razmer v Bolgariji se ne more presaditi na ameriška tla — čemu potem presajati sem bolgarske prepire? Dosegli so, da se je nekaj tednov pred prvim zborom JSZ. j vršila v Cincinatiju, O., konferenca bolgarskih socialiatov obeh struj, toda do sporazuma ni priftlo in tako tudi niso poslali delega-
tov na ustanovni zbor JSZ. Prišel je le Ekonomoff, ki je bil v sklicateljskem odboru in nekaj drugih Bolgarov kot gostje. Eden srbskih delegatov je potem, ko je končal Ekonomoff, izvajal, da so mu razmere med bolgarskimi delavci dobro znane/ Priznal je, da so spori med "ozkimi" in "širokimi" res mnogo vzrok, da njihova agitacija za socializem ne napreduje kakor bi morala, veliko krivde za apatijo pa odpade na izdajatelje lista "Ro-botnička Zaštita" v Chicagu, katerega so vsled svoje nesposobnosti uničili gospodarsko m duhovno s slabim urejevanjem.
Vprašanje pridružitve stranki.
Vsi slovenski klubi in hrvatska udruženja so bila ob času I. zbora JSZ. pridružena socialistični stranki, a bili so na zborovanju tudi taki, ki so se nagibali k eselpistom (S. L. P.— Socialist Labor Party). Delegat Trbovič, ki je zastopal samostojni srbski socialistični klub v Clevelandu, je zagovarjal predlog, da naj se J. Z. S. eno leto ne pridruži nobeni stranki, pač pa naj opazuje obe (socialistično in socialistično delavsko), potem pa se pridruži h tisti, ki jo bo smatrala za najboljšo. Ne-deljkovič, reporter eselpistične "Radničke Borbe"; je odprto nastopal proti socialistični stranki in dokazoval, da je izdala interese delavstva in ne zasluži, da se bi ji jugoslovanski socialisti pridružili. Stališče socialistične stranke, njeno formo in njen način poslovanja z narodnostnimi federacijami je v tej razpravi pojasnil delegaciji strankin tajnik Mahlon Barnes.
Zbor je po razpravi soglasno sklenil, da se J. S. Z. kot federacija pridruži socialistični stranki. Sprejel je ustavo in pravila ter jih predložil članstvu na splošno glasovanje, ki je bilo končano v jeseni istega leta (1910). Po izvršitvi vseh formalnosti je J. S. Z. bila sprejeta v socialistično stranko januarja 1911.
Frank Petrich je bil izvoljen za tajnika JSZ., v eksekutivo pa Joseph Zavertnik st., Mato Marič, B. R. Savič, John Petrič, Katarina Strahota, Dušan Popovič, Stefan Zlodi in Stojan Stojanovič.	. -
V eksekutivi so bile radi odhajanja članov v druge kraje dostikrat spremembe. Namesto J. Petriča je bil pozneje imenovan v eksekutivo od ostalih članov Fr. Udovič in poleg te je bilo do II. zbora J. S. Z. v eksekutivi še pet drugih nadomestitev.
Koncem leta 1911 je štela JSZ. že nad 60 klubov. Razmerje članov je bilo, blizu polovica Slovencev, od ostalega dela pa štiri petine Hrvatov in ena petina Srbov.
Hrvatje in Srbi za agitatorje in govornike niso bili v stiski, težje pa je šlo Slovencem. Hrvatski klubi so imeli na sejah običajno dobro udeležbo. Debate so bile obširne. Člani so se vežbali v govorništvu in se poglabljali v teoretična in druga vprašanja. Na okrožnih konferencah so navadno prevladovali hrvatski sodrugi, ker so bili boljši v debatah in tudi bolj voditeljski kakor pa člani slovenskih klubov.
J. S. Z. je bila organizacija treh, oziroma dveh narodnostnih sekcij: slovenske in hr-vatsko-srbske. Slovenci so bili za ohranitev tega sistema, hrvatsko članstvo pa je bilo v večini za reorganiziranje JSZ. na popolnoma centralistični bazi.
(Nadaljevanje na 13. strani.)
John Godnjavec
GROCERIJA-
1011 E. 64th St., CLEVELAND, O.
Tel. Henderson 7437.
LGUIS KOŽUH
KROJAČ
Likam, čistim in popravljam obleke.
1121 E. 61 st STREET CLEVELAND, OHIO
Shoppe
CVETLICE IN VENCI
MISS JULIA VOKACH
6120 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO (|
Tel.: Pennsylvania 1741 Na domu Florida 0801-J.

M M M t
LOUIS MAYER
TRGOVINA Z OBUVALI ZA VSO DRUŽINO
7508 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio

A A A A A A

>yvvwvvwwvvvwvvvvvvvvvsv
Rogelj in Laušin
TRGOVINA MOŠKIH IN
DEŠKIH OBLEK.
•
■ V Slov. nar. domu.
6407 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
i John Hetio 0. D. j
Preiščemo oči on določimo očala
! 6417 ST. CLAIR AVE. ; J CLEVELAND. OHIO
tMMMMMMIMIMIMMi
Pogorišče sedanje družbe obseva upanje— Prvi maj—socializem
Dvajset let Jugoslov. socialistične zveze
(Nadaljevanje z 12. strani.)
Drugi zbor J. S. Z. sa centralizacijo.
Decembra 1912 je štela JSZ. 83 klubov z 1,748 člani. V teku leta je napredovala za 428 članov. Po narodnosti je bilo 826 Slovencev, 666 Hrvatov in 156 Srbov, a na drugem zboru JSZ. dne 25.-28. decembra 1912 v mestu Milwaukee so dominirali delegatje hrvatskih in srbskih klubov, ker mnogi slovenski niso poslali delegatov. Ta kongres je zasedal štiri dni. Bil je zelo buren radi nesoglasij glede taktike in forme JSZ. Otvoril ga je tajnik Fr. Petrič. Prisotnih je bilo 33 delegatov, 9 članov odbora, od urednikov Leo Zakrajšek za Proletarca in V. Bomemissa za "Radničko Stražo", najdalje bratski delegat bolgarskih socialistov in mnogo gostov. Za predsednika je bil izvoljen Blaž Žikič, za podpredsednika Jos. Menton in M. Popovič, za zapisnikarje pa Frank Novak, V. Bornemissa in M lan Polo vina — eden od vsake narodnosti.
Po burni razpravi o predlogu za centrali-ziranje JSZ., to je, za odpravo sekcijske oblike, je bilo oddanih 31 glasov za in 15 proti. Proti so glasovali skoro vsi Slovenci in nekaj drugih. Opozicijo proti centralizaciji je vodil Jože Zavertnik.
Kongres je ponovno potrdil svoje stališče za ustanovitev federativne republike na Balkanu s posebno resolucijo, na katero se je med svetovno vojno opiralo v svojem delu JRZ., kakor tudi na enake sklepe socialističnih konferenc v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
Po tem kongresu je bila vsled odprave sekcijske forme slovenska sekcija potisnjena v manjšino v eksekutivi, in večina je hotela tudi razpust korporacije, ki izdaja "Proletar-ca". Vodstvo nad uredništvom in uprav-ništvom, kakor tudi nad upravo, bi imela samo eksekutiva. Dasi je že tedaj imela slovenska sekcija večino delnic "Proletarca", je bilo med nekaterimi hrvatskimi sodrugi vseeno precej nejevolje, češ, da je tak način u--pravne organiaaeije kapitalističen, česar se bi pri socialističnem listu ne smelo trpeti. Vzlic mnogim nesoglasjem pa so slovenski in hrvatski sodrugi delali naprej skupno, imeli skupne okrožne konference in mnogo skupnih shodov, zabav in drugih priredb.
Po prihodu Etbina Kristana v Ameriko in k "Proletarcu" v jeseni 1914 se je volja za čimtesnejše sodelovanje še bolj utrdila.
J. S. Z. m svetovna vojna.
Vojna, ki se je začela 1. 1914, je dobivala čezdalje večji obseg. Vrgla je vse ekonomsko in kulturno življenje iz ravnotežja, in zadala je silen udarec tudi mednarodnemu socialističnemu gibanju, ki ga preboleva šele poalednja leta.
J. S. Z. je bila naravno zaeno s socialistično stranko proti vojni. Toda ko se je krvavi ples le širil, ko so se začele kristalizirati razna gibanja za strmoglavi jen je te ali one vlade in za osvoboditev podjarmljenih narodov, je začel Etbin Kristan urgirati jugoslovanske socialiste, da naj začno a propagando za uatanovitev jugoslovanske federativne republike v smislu socialističnih resolucij, in s tem ciljem v uvidu uravnajo svojo taktiko. Eksekutiva JSZ. je v začetku 1. 1916 poslala kongresu obširno resolucijo, v kateri je izjavila, da soglaša z resolucijo, kakor jo je kongreau predložil socialist Meyer London, da obsoja avetovno klanje in apelira na ameriško vlade, da naj deluje za sklicanje konferen-
ce nevtralnih dežel v svrho, da se napravi pritisk za premirje in potem za splošno konferenco držav, na kateri se bi rešilo razna sporna vprašanja na podlagi pravičnosti in aspiracij podjarmljenih narodov ter splošnih interesov družbe. Nadalje opisuje resolucija položaj Jugoslovanov in nevarnosti, ki jih bo imel svetovni mir, dokler bodo podjarmljenja in imperialistična osvajanja.
Tretji zbor J. S. Z.
V atmosferi polemičnega boja o narodni obrambi, tolmačenj vzrokov, ki so dovedli vojno in o ugibanjih njenega izida je bil sklican tretji zbor JSZ., ki se je vršil 2., 3. in 4. julija 1916 v Narodni dvorani v Chicagu. Napetost med strujo, ki je sledila Kristanu, in ono, ki je bila pod Cvetkovim vodstvom, je bila že nepremostljiva. Sredi med njima je bila skupina, ki je skušala ublažiti nasprotstva in omogočiti zboru konstruktivno delo. Vodil jo je B. Savič. Klubi so poslali 60 delegatov, drugih članov zbora pa je bilo 20, skupaj 80. Predsedoval je Milan Kirin, I. podpredsednik je bil S. Mirosavljevič in II. Joško Oven. Zapisnik sta vodila Frank Oglar in M. V. Chuck, vsi iz Detroita.
Razprave so bile največ o vojnem stališču ene ali druge skupine z ozirom na jugoslovansko vprašanje. Svet je bil v vojni, ki je imela prinesti velike izpremembe, dogodki so hi-teli mimo drug za drugim, delavski zbori vsepovsod pa so sklepali v čem lahko napredek pospešijo in kako, in česa je treba, da se krvnike prisili čimprej prenehati z vojno. Bili so burni zbori v burnih časih. Delavstvo je ravno postajalo močno — zavedalo se je sile, ki jo ima, in koliko bo z njo lahko doseglo, kadar se usposobi za razumevanje mednarodne solidarnosti
Tretji zbor JSZ. je bil eden najbumejšjh v zgodovini delavskega gibanja med ameriškimi Jugoslovani, dasi so se dogajali tudi na njenem drugem zboru celo bolj razburljivi prizori. Ob zaključen-ju zbora so razlike ostale neizravnane in bilo je jasno, da bosta obe struji ohranili vsaka svoje prejšnje sta lišče in taktiko.
Ob tem času so bili v eksekutivi JSZ. Filip Godina, Blaž Žikič, N. Dimič, Frank Savs, J6S. Krpan, Milan Polovina, Fr. Margolle, Aleks Dubravac, Peter Kokotovič, Valent Suša, Ilija Pojič in Frank Hren. • V nadzornem odboru so bili D. Ekonomoff, I. Celič, N. Dimič in Mihael Mavrič. JSZ. je imela tedaj okrog 2,400 članov. Aktivnih klubov je bilo 108. Mnogi slovenski klubi, kot običajno, niso poslali delegatov.
Delitev J. S. Z. v sekcije.
JSZ. je po tretjem zboru vzlic velikim diferencam med strujami napredovala v članstvu. Višino je dosegla v letih 1917-18, ko je imela okrog 3,500 članov in nad sto klubov. Maja 1918 je imela 115 klubov. Po narodnosti je bilo nad tisoč Slovencev, drugi so bili Hrvatje in Srbi.
Boj radi vojnih vprašanj in medvojnega stališča zveze ae je nadaljeval po tem zbora na sejah eksekutive, ki so se vršile v strankinem uradu na W. Madiaon in Halsted St.f največkrat v soboto večer in so trajale nemalokrat do 2., 3. zjutraj. JSZ. je bila močna in vplivna. Eni so hoteli, da priliko porabi za praktične uspehe, drugi so hoteli, da enostavno naglaša svojo opozicijo vojni. Delo v Zvezi pa je bilo vsled teh nesoglasij v
okviru JSZ. onemogočeno enim kot drugim. Vsled tega so slovenski klubi začeli agitirati
za iniciativni predlog, ki je določal decentralizacijo JSZ. na sekcije in razdelitev imovine njim proporčno po članatvu. Glasovanje se je vršilo v jeseni 1917. Mnogo hrvatakih klubov ga je bojkotiralo, češ, da je neveljavno. Za reorganizacijo JSZ. v sekcije je glasovalo 819 članov, proti 423. Za priatop v slovensko sekcijo se je prijavilo na tem glasovanju 566 članov. Glavni odbor JSZ. je na seji dne 29. dec. 1917 to glasovanje razveljavil z 9. proti 6. glaaovom. Prisoten je bil tudi strankin tajnik Adolph Germer. Bilo je zaključeno, da se sprejme iniciativa kluba št. 165 v Whitingu, Ind., ki je določala, da se skliče izreden zbor, ki naj reši spornosti in vprašanje sekcij. Dobila je 1,064 glasov, 761 pa jih je bilo proti. Ker ni imela dvetretjinske veČine, kakor so določala pravila i ozirom na proceduro pri sklicevanju izrednega zbora, eksekutiva ni mogla aklicati zbora.
Aprila in maja 1918 je članstvo ponovno glasovalo o iniciativnem predlogu za delitev na sekcije, katerega so hrvatski klubi bojkotirali še bolj nego prvega. Za predlog je bilo oddanih 672 glasov in 415 proti. Za pristop v slovensko sekcijo se je izjavilo 567 članov, za hrvatsko 4 in srbsko 94. Ker je tudi hrvatska skupina v eksekutivi izprevidela, da bi bilo vsalfo nadaljno zavlačevanje delitve po sekcijah v škodo celoti, je zaključila, da se delitev takoj izvede, imovina pa je bila razdeljena 40% slovenski sekciji, 45% hrvatski in 15% srbski.
V sekcijskih odborih, Ki so tvorili skupno eksekutivo JSZ. po delitvi v sekcije, so bili julija 1918, v slovenskem John Molek, Filip Godina, Frank Podlipec, Frank Zaitz in Frank Margolle; v hrvatskem Val. Suša, B. Zikič, M. Lovrenčič, Alex Dubravac, in Jos. Horvat; v srbskem Peter Kokotovič, Milan Dimič, Božidar Stojanovič, Milan Lučič in Lj. Golo. Prvo skupno sejo po reorganizaciji so imeli 8. julija 1918.
Vsled naraščajoče vojne histerije so bili klubi ene kot druge sekcije primorani nehati z aktivnostmi. Mnogokje niso dobili več dvorane za svoje priredbe. _ '
Seje eksekutive JSZ. so postajale nezanimive. Parkrat so udrli v urad tajništva, še ko se je nahajalo na glavnem stanu stranke, detektivi in odnesli rekorde. Voditelji neizprosne protivojne propagande v JSZ. so utihnili, listu pa so spremenili ime iz "Rad-ničke Straže" v "Znanje", ki je potem pisal le o stvareh, ki se niso nanašale na mimo-hiteče dogodke.
"Proletarec" je moral o vsem, kar je objavil in se je tikalo vojne, vlade ali česarkoli
v zvezi z dnevnimi dogodki, pošiljati cenzorju angleške prevode in ta je odločil, da li sme biti list odposlan ali ne. Ta naredba se je tikala vseh listov, ki niso bili tiskani v angleškem jeziku in ako niso imeli posebnega dovoljenja, ki jih je oprostilo te neprilike. "Proletarec" se je trudil, da ga dobi, poslal je zastopnika v Washington, toda vzelo je me-' sece, predno mu je bilo izdano dovoljenje, da lahko izhaja brez oskrbovanja prevodov cenzuri. Dostikrat je bil zadržavan na pošti tudi pozneje radi denuncijacij.
Springfieldska konference.
V času VII. redne konvencije SNPJ. v
KLUB ST. »5 J. S. Z. PINEY FORK, OHIO.
Zboruje vsako drugo nedeljo pri
a. Fr. Zavrftniku. Ukrene ¿estitka P rolet «rtu ob nje-gOvi 2S-letnici. Viclor Omeyc, t*j.
peeeeeeeeeaeeaeeœeeeeeaima
'ON»* ►
Evergreen City Hotel
Makke pijača — apalae soba.
MARTIN JKLKNC, lastnik. 1027 S. SU» STREET. SHEBOYGAN, WIS.
Springfieldu m je vrtila dne 20. sept. 1918	__ .
u nnfoPAnfln an/tla liornii l» t < « .. «»n/l».,.'«. TC7 •	_ .
konferenca socialiatov, ki je v zgodovini JSZ. znana pod imenom "Springfieldska konferenca". Aranžirala sta jo v prvi vrsti Etbin Kri stan in Frank Petrich. Njen dnevni red je bil: 1.) "J. S. Z., J. R. Z. in vojno stališče socialiatične stranke". Poročevalec Etbin
Iskrene čestitke 25.1etniku
"Proletarca"
FRANK PUNC ER West Alis	Wis.
Kristan. 2.)"Gmotno'in moralno stanje so- ........................J
................KM......MM
Slovenska mlekarna
SVEŽE BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporoča ' NICK SPELICH 1007 E. 66th PLACE • CLEVELAND, OHIO
Tal. j Florida 2171-W.
cialistične stranke izza st. louiške konvencije." Poročevalec Frank Petrich. Po referatih je bila predložena resolucija za izstop JSZ. iz stranke in sprejeta brez večje opozicije.
Sklicatelji so utemeljevali svoj predlog, da JSZ. ne more biti v stranki, ako je dosledna in ako hoče vršiti svoje delo, katero je bilo tedaj v glavnem zapopadeno v programu £ JRZ. Predlog sklicateljev, da se vprašanje izstopa da klubom na splošno glasovanje, je bil na konferenci skoro ^glasno poražen z motivacijo, da bi na sejah in drugje člani o iniciativi mnogo argumentirali in se izpostav- «hhhhhhhhhhhnh***********«*< Ijali špijonom ter denuncijantom in s tem preganjanju od strani ultra patriotičnih društev ter oblasti.
Vzlic temu so mnogi člani sklep springfield-ske konference obsojali, prvič, ker se niso strinjali z izstopom, in drugič, ker je bila sklicana ne da bi ae jo preje kaj omenjalo v! listu, ali da bi o nji sklepala eksekutiva. Marsikdo, ki je na nji sodeloval ter glasoval afirmativno, je pozneje pred članstvom odklanjal odgovornost.
Springfieldska.konferenca je bila sklicana pod pritiskom razmer, in njen dalekosežen sklep je bil storjen največ v prilog taktike JRZ., ki je bila sicer socialistična in opravičljiva, toda vendarle vsa koncentrirana v propagandi za stvoritev jugoslovanske federativne republike na bazi socialističnega programa in za Wilsonov mirovni program.
Springfieldska konferenca na takojšnji razvoj JSZ. ni vplivala dobro. Povzročila ji je škodo v poznejši agitaciji, med tem ko je pač koristila propagandi za program JRZ.
(Nadaljevanje na 14. strani.)
......i.............................................
klub št. 10 j. s. z.
forest crnr, pa.
izreka "PROLETARCU" k njegovi petin-dvajsetletnici iskrene čestitke.
JENNIE ZAITZ, tajnica.
-
i; Klub št. 27* J. S. Z.-Cleveland, O. i;
Ob avoji 20-letnici pošilja iakrene pozdrave
U
PROLETARCU" k njegovem arebrnem jubileju in 20-letnici JUGOSLOVANSKE SOCIALIST. ZVEZE
2eleč obema mnogo uspeha v bodočnosti. "Proletareec" naj za. baja v hišo slehernega slovenskega delavca! Pod prapor J. S. Z. naj se zbere vse kar je resnično naprednega med jugoslovanskim <► delavstvom 1	v
Naj iivi prvi maj!	Kari Trinastic, tajnik.
'♦♦»eeeeeee+e»eeeeee»»Me»»»ee»eee»eeeeeeee»»eeee»ee»e
joseph finst
GROCER IJA Sheboygan, Wi».
Max Slanovec
KROJAČ
Se priporoča I . . .
16803 Waterloo Rd. COLL1NWOOD, OHIO

TV
T T T T T T
f f f f
> M U f ^
Waterloo Dry Cloamiig Co.
FRANK TREBEČ, lastnik j
Čistimo, likamo in popravljamo moška in ionska obleko
15805 Waterloo Rd.
COLLINWOOD, OHIO
Rudolf Ravnikar
Groceries, Candy, Cigars and Pool Room.
(Browndale) RFD. 2 box 4S—Forest City, Pa.

Tel. Kenm. 1275

'IMMMMMMIMMMMMMMMMIMIMMinmilllMf
Iskrene čestitke k 25-letnici
"PROLETARCA
9f
in 20-letnici
JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
pošilja
klub st. 114 j* s. z.
Peter Kisovec, tajnik.
Dctrolt	MicMea
Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name
Izdelujem jih lično z vsakovrstnimi okraski is celuloida.
PlSlTE PO CENIK
john mjkuš
6607 EDNA AVENUE
Vsem cenjenim gospodinjam na vzhodnem delu Clevelanda priporočamo da nabavljajo svoje potrebščine v edinem Slovenskem zadružnem podjetju z grocerijo in mesom.
SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA
(SLOVENE WORKINGMEN'S CO-OPERATIVE SOCIETY)
Cleveland, Ohio
M7 E. 152nd Str*et Eddy 2661
Za gotovino ali na kredit"
PRODAJALNE:
16721 Waterloo Rd.
Kenmore 1248
6102 St. Clair Ave.
Penna. 1269
Dovalamo tudi na dom.
•■' ^-- .
i Frank Butala
«
zaloga Čevljev
najboljše kakovosti.
6410 ST. CLAIR AVE. i CLEVELAND. OHIO
*........MM..........IUI
(P
Joseph Žele in sinovi
pogrebni zavod.
ambulancni voz.
S50<2 ST. CLAIR AVE. Tal.: Pena. OSSS
♦52 E. 152nd STREET Tel.: Kenmore 3118
CLEVELAND, OHIO
>
1 i

iVVVWWVVWVWVVMAIVMAMA/1
Anton Gnbaac
Modna trgovina s raznimi potrabičinami.
16725 Waterloo Rd. CLEVELAND. OHIO
AMWVVWVVVSMVVWWVVVVVWV
♦♦MM»»MMMMMMM»M»
KADAR
nameravate potovati v stari kraj;
KADAR
poiiljate denar v staro domovi, no; KADAR
telite dobiti koga is starega kraja in
KADAR
rabite notarske listine: sve-dočbe, kupne pogodbe, izjave, polnomoči itd., se obrnite na zanesljivo tvrdko
John L Mihelich Co.;
6419 ST. CLAIR AVENUE j CLEVELAND. OHIO MMMMMMMMMtMMM»
Dvajset let Ju gosi ov. socialistične zveze
(Nadaljevanje s 13. strani.)
Povratek v stranko.
JSZ. je tudi tedaj, ko ni bila v stranki, v vsaki kampanji agitirala za njene kandidate. L. 1920 je v agitaciji za predsedniškega kandidata Debsa in druge socialistične kandidata poslala na govorniško turo sodruga JoŠko Ovna, ki je iivel tedaj v San Franciscu. Izdala je velik kampanjski letak in ga raz-pečala v tisoče izvodih med jugoslovanske delavce širom dežele. Vodila je veliko kampanjo za osvoboditev Debsa iz ječe in za osvoboditev vseh drugih političnih jetnikov.
Na seji eksekutive 19. aprila 1919 je bilo prečitano pismo kluba At. 27, v katerem je priporočal, da naj se otvori razpravo o vprašanju zopet nega pridružen j a stranki. Disku-zija na tej seji je bila obširna. Vsled kaosa, ki je vladal v stranki, je bilo sklenjeno, da se zadevo pridruienja odloži na ugodnejši čas.
Na seji eksekutive 17. januarja 1920 je bilo sklenjeno, da se vpraša članstvo z referendumom, če je za pridruženje JSZ. k socialistični stranki. 4 Na seji 10. aprila isto leto je bilo poročano, da se je za pridruženje izreklo 250 članov, 20 proti, mnogi pa niso glasovali. Rezultat je bil sporočen glavnemu uradu stranke zaeno z memorandumom o vzrokih izstopa. Ob tem času je imela JSZ. 700 dobro-stoječih članov. Na konvenciji stranke 1. 1920 v New Yorku je imel nalogo rešiti vprašanje pridružen ja JSZ. poseben odbor, ki pa se v njo ni poglobil, nego jo je izročil strankini eksekutivi. Tajnik Branstetter jo je predložil njenim članom pismeno, ti pa so glasovali, da naj se s stvarjo počaka do seje eksekutive 10. julija 1920 v Detroitu. Na to sejo je šel tudi tajnik JSZ. Fr. Petrich. Po daljši razpravi, ki stf je tikala naše in drugih federacij, je soglasno zaključila, da se JSZ. sprejme v stranko.
Danes je v nji ena izmed najaktivnejših federacij in ima velik ugled. Stala je s stranko v eni liniji v naj kritične jših časih po vojni in ji pomagala v vseh njenih akcijah ter v bojih proti zunanjim in notranjim sovražnikom.
Ob IV. rednem zboru.
Od 1. 1916 do 1923 JSZ. ni imela nobenega zbora. Prvi po vojni je bil IV. zbor, ki se je vršil 27., 28. in 29. maja 1923 v Kaf-kovi dvorani na 26. cesti v Chicagu. Zastopanih je bilo 28 klubov in pet društev Izobraževalne akcije. Predsedoval je prvi dan Fr. S. Tauchar, drugi dan Fr. Alesh in tretji dan A. Blasich. Podpredsedniki so bili po enakem redu Louis Urban, Frances A. Tauchar in Fr. Alesh. Zapisnik sta vodila A. Zomik in Mary Kovach. Prisotnih je bilo 39 članov zbora in devet bratskih delegatov.
Razpravljal je obširno o medvojni taktiki zveze, o poročilu tajnika, o raznih referatih in resolucijah, o obliki Proletarca ter agitaciji zanj, in o bodočem delu JSZ. Delegatje so argumentirali stvarno, vsi s ciljem, da^e v JSZ. uvede čimveč aktivnosti, vršil se je tudi lep banket, ki so ga priredili čikaški sodrugi, na katerem je vladalo navdušenje za delo kakor že dolgo ne. Člani eksekutive v tem ¿asu so bili Fr. Alesh, Mary Aucin, V. Cain-kar, F. Godina, Fr. Zaitz, S. Bojanovich, Geo. Maslach, M. Lučič in Mitar Sekulič. V nadzornem odboru F. S. Tauchar, Fr. Udovich, M. Dimich in S. Chakich. Tajnik je bil Frank Petrich, ki je izjavil, da po tem zboru ne bo več kandidiral. Iz njegovega poročila temu zboru je razvidno, da je štela JSZ. 1. 1918 ob izstopu iz stranke 32 aktivnih klubov s 486 člani, ob času IV. zbora pa 38 klubov s 700 člani. Poročal je obširno o Izobraževalni akciji, ki je bila zasnovana oktobra 1921. Zbor je to ustanovo odobril ter uvedel v pravila zanjo posebno rubriko. Sprejel je tudi resolucijo, s katero je naročil eksekutivi, da izdela načrt za kampanjo, katere smoter naj bo gradnja doma JSZ. in Proletarca ter ga predloži prihodnjemu zboru naslednje leto. Sprejel je določbo v pravilih, da se redni zbori v bodoče vrše vsaki dve leti, in za po-
CHARLES POGOftELKC, 11 teje* J. S. Z. ed paletja 1*2S, hi apravalk "Proletarca".
kritje stroškov plačuje vsak član 10c mesečno v konvenčni sklad.
V. zbor in LaFollotova predsedniška kampanja.
Leta 1924 se je vršila v Clevelandu konvencija Konference za delavsko politično akcijo, katera je sklenila poseči v predsedniške volitve s svojimi kandidati v opoziciji proti republikanskim in demokratskim. Za predsedniškega je bil nominiran Robert M. La-Follette in za podpredsedniškega pozneje od eksekutive senator Wheeler. Socialistična stranka je v tej konferenci aktivno sodelovala in na svoji konvenciji, ki se je vršila takoj po zaključenju te Je odobrila nominacijo LaFolletta. Za strankino konvencijo pa se je pričel, istotako v Clevelandu v Slov. nar. domu na St. Clair ave., V. zbor JSZ., ki je zasedal 11., 12. in 13. julija. Zastopanih je bilo 27 klubov, konferenčne organizacije JSZ. ter več društev Izobraževalne akcije JSZ. Predsedoval je prvi dan F. S. Tauchar, drugi dan John Terčelj in tretji dan Fr. Udovich, podpredsedniki pa so bili po enakem redu John Jereb, Anton Zomik in Louis Zgonik. Zapisnik sta vodila Christina Omahne in Anton Slabe.
Debata o strankinem sklepu, da se pridruži kampanji za LaFolletta, o načrtu akcije za dom JSZ. in Proletarca, o komunističnih napadih itd., je bila obširna. Tej konvenciji je predložil pismen poziv za skupno delo tajnik komunistične sekcije Chas. Novak. Radi njegove neiskrenosti je bil odklonjen. Iz poročil je bilo razvidno, da so se aktivnosti v JSZ. po njenem IV. zboru jako povečale.
Vprašanje "Proletarca" na VI. »boru.
•
Važno točko na vsakem zboru je tvoril "Proletarec". Brez lista je agitacija v naselbinah nemogoča. Zato so delegatje hoteli, da se Proletarec razširi in poveča. VI. redni zbor se je vršil 3., 4. in 5. julija 1926 v dvorani SNIV. v Chicagu. / Imel je nad 40 delegatov in članov odborov ter 18 delegatov Izobraževalne akcije. Predsedovali so po redu F. S. Tauchar, F. Godina in Jos. Presterl. Podpredsedniki so bili A. Zornik, Fr. Bregar in John Goršek. Zapisnikarja sta bila John Olip in Anton Žagar. Slovenska mladina, rojena v Ameriki, je bila na tem zboru prvič številno zastopana. Obširna je bila razprava, ki se je sukala okrog navidezno majhnega vprašanja — oblike "Proletarca". Mnogo delegatov je bilo za spremembo iz revije v časopis, toda pristaši revije so zmagali. Temu zboru je bilo poročano o prvih uspehih akcije za zgraditev doma JSZ. in Proletarca. JSZ. ter Izobraževalna akcija sta beležili napredek v aktivnostih in članstvu.
VII. zbor J. S. Z.
Ob času VII. rednega zbora JSZ., ki se je vršil 19., 20. in 21. maja 1928 deloma v dvorani SNPJ., in ob večernih sejah v dvorani Havliček v Chicagu, je štela JSZ. 46 klubov z 924 člani. V Izobraževalni akciji je bilo nad sto organizacij. Na zboru je bilo zastopanih 26 klubov, pet konferenčnih organizacij in 22 društev Izobraževalne akcije. Tri organizacije so imele bratske delegate.
Bile so razprave o volilni kampanji, o akcijah za pomoč premogarjem v stavki, o stališču JSZ. glede podpornih organizacij, bila je zopet dolga diskuzija o Proletarcu in čule so se glasne zahteve za spremembo oblike iz magazina v časnik, ki so bile zopet poražene.
Iz poročil je razfidno, da so mnogi klubi dvignili svoje aktivnosti posebno v kulturnem oziru. Ustanovili so si knjižnice in čitalnice, pevske in dramske odseke, prirejali so predavanja, diskuzije in shode, predstave in koncerte.
Vsled dolgotrajne stavke premogarjev je trpela JSZ. posebno v padcu članstva. Mar-sikak klub v premogovniških revirjih je razpadel v tej krizi.
Sedaj ima JSZ. 38 klubov, med temi dva pasivna, in koncem marca 1930 je štela 764 dobro stoječih članov ter okrog sto do tedaj priglašenih organizacij v Izobraževalni akciji. Člani sedanje eksekutive so Frank Alesh, Filip Godina, Fred A. Vider, F. S. Tauchar, Frank Zaitz, Peter Kokotovich in (ieo. Maslach. V nadzornem odboru JSZ. so Donald J. Lotrich, Blaž Novak in John Lalich, tnjnik JSZ. je Chas. Pogorelec, v prosvetnem odseku so Chas. Pogorelec, John Olip in Andrew Miško, v nadzornem odboru slovenske sekcije Frank Margolle, Angeline Tich in Mary Udovich. Tajnik slovenske sekcije je Frank Zaitz.
VIII. redni zbor JSZ. se vrši 30. in 31. maja ter 1. junija v Detroitu, Mich. Spored zanj je objavljen v tej številki. Iz njega razvidite, kaj bo njegovo delo, in s čem se pečajo konvencije socialističnih organizacij. Zgodovina JSZ., podana v kratkih obrisih v tem pregledu, je bila burna. JSZ. je izvršila za probujo jugoslovanskega delavstva ogromno delo. Imela je od vsega začetka težke boje z zavajalci in nazadnjaki vseh vrst. V prošlem in tem letu so njeni nasprotniki podvzeli ofenzivni boj z namenom, da JSZ. diskraditirajo ter potem nemoteno zavladajo v javnem življenju našega delavstva
Računi jim bodo unesli, kajti JSZ. je ne le polna vitalnosti, nego postaja tudi kot organizirana enota jačja, četudi sedaj ne v številu
članstva, pač pa po sistematičnem prosvetnem in političnem delu ter drugih aktivnostih.
S socialistično stranko dela JSZ. harmonično in med njeno in našo eksekutivo ter tajništvi vlada najboljše razmerje. .
Dvajset let deluje JSZ. Beleži zmage in poraze, napredek in nazadovanja, uspehe in napake. Toda delala je vsikdar v zavesti, da služi najboljšim interesom delavstva in socialističnim načelom.
Trideset let je staro naše gibanje med Jugoslovani v Ameriki. Treba je bilo orati največ med priselniki s kmetov, ki so bili o socializmu prav malo, ali pa nič poučeni, zato je
bilo delo toliko težavnejše. V teh treh desetletjih smo izvršili toliko koristnega dela, in želi toli.io uspehov, da zremo lahko brez skrbi v bodočnost, seveda z zavestjo, da so pred j nami enako težke naloge, kakor smo jih imeli v prošlosti, in da imamo pred seboj delo, ki ga ne bo nihče izvršil za nas. Delo za socializem je naše delo, in borba proti krivicam, nazadnjaštvu in reakciji je naša borba.
Po 30 letih postanka našega pokreta in po 20 letih ustanovitve JSZ. je prav, da premo-trimo svoje delo v prošlosti, toda ne toliko, da se bi oddahnili. Treba je naprej in naprej do ciljev, in potem do novih, še višjih ciljev!
Eicholzer A Co., Inc.
Žel
eaaiaa, barva, pohiitvo ia ke-kiajeke orodja. JOSEPH KAMEEN, poslovodja ; 527 Main St., FOREST CITY, PA,(
ANTON JANKOVICH
14015 Darwin Ave., Cleveland, Ohio
Ukroao inlllko "PROLETARCU" k ajegevi 26-lotnici
aadaljaib

<
Delavstvo bo savladalo, kadar bo sadosti izobraženo in organlsirano. Ako ste sa isobrasbo, podpirajte isobraševalne akcije, ki jih vrli aocialisti¿na stranka in ajena sekcija J. S. Z.
Najbkreaejle ioetitke PROLETARCU ob ejegevi 25-letaicil Naca 2 lom berg ar, PINEY FORK, OHIO.
»♦♦»»»e»»»»»»»»»»»»»» «sswwswwsaswssaaswsBSSBSSBWWss
Itkreae ¿eatitke k 25 lotrtiči "PROLETARCA" peiilja KONFERENČNA ORGANIZACIJA KLUBOV IN DRUŠTEV IZOBRAŽEVALNE AKCIJE J. S. Z. sa v.boda. Ob »o ia W. Va.
JOSEPH SNOY, tajnik in sastopnik Proletarca.
................................
DR. Je Se STEFANEZ
ZDRAVNIK IN KIRURG 268 Vi—1st Ave.	Milwaukee, WU.
Tel.: V uradu Hanover 268.— TeL: Na domu Orchard 259.
URADNE URE:
Od 1—S pop. in od 7—8 svečer.—Ob nedeljah od 10 do 12. dop.
LUKA PETRIN
Dvorana sa vse slučaje na razpolago. V zalogi tu« dobra kapljica.
835 Indiana Ave. SHEBOYGAN, WIS.
ISKRENE ČESTITKE
"PROLETARCU
ob. 25-letnici. PETER BUKOVEC BON AIR, PA.
»»
Kdor si žejo rad gasi in cigare kadi, pri meni se oboje dobi.
JOHN BABOSHEK
S IS N. Water St., Sheboygan WU.
Tel. 2270-J.
ISKRENE POZDRAVE
"PROLETARCU"
ab ajagavi tt-letnic»!
ANTON IN JENNIE ZAITZ
FOREST CITY, PA.
KLUB ST. 11 J. S. Z. — BRIDGEPORT, OHIO
"PROLETARCU" ab njegovem »rebrnem jubileju Ulerea» lestitke. Joftopk Snov, tajnik; Louis Goroac in Fraak Blata*, organizatorja; J Tony K ruvanja, sapisnikar.
SSSM wswwwsssssseswii WWW WWW S SBMSSSSSaSSSSSS SMSSSSSSSS
THE NEININGER PROVISION CO«
Zalaga tveiega masa. — Na drubao la Masla, jajca ia perwtaiaa.
BRIDGEPORT. OHIO

Phone 329
HENRY C. OLLES
MESNICA IN ZALOGA ŽIVIL.
V salögi aajboljie mooo pa «mernik ooaak.
Masla, jajca ia perutaiaa — Domača klobaso so aala posebnost.
Vogal Main in Lincoln Ave. Bridgeport, Ohio.
Klub Ste 235 J. Se Ze-Shcboygan, Wis«
Iskrena čestitko "PROLETARCU k ajegovem «rebrnem jubUejul
Slovenski delavci, pristopite v naš klub ter pomagajte v borbi •ebi in nam za boljšo bodočnost. -, ^
FRANK NAGOOE, tajnik.
PROLETARCU
k petindvajsctlctnici
Pred leti dvajset pet Reven Tvoj začetek bil; Ošabni bili so nasprotniki, Luč resnice delavcem prikrita. Enakost, bratstvo, svoboda Tisočerim nepoznana. • A vztrajal si, učil, bodril. Razkrinkal zlobo marsikako, Emancipator Ti Slovencev v tujini, Cel ¿as njim si bil
Klub it. 1 JSZ., Chicago, 111.
Peter Bernilc, tajnik.
HOWARD H. WILSON
Pogrebni zavod — ambulančna postrežba.
Zaloga pohištva po smeraih ceaab. Telefon: V trgovini 40 — Na domu 194.
227-29 Lincoln Ave
BRIDGEPORT, OHIO
Ae We RAMM, InCe
Pohiflro, pr.prof«, linoUum P «¿i, ..fr-fcj.l. in MDÍniki po unSla. Phon. 12S2-W.	1518-20 S. 12th ST.
POGREBNI ZAVOD 1535 S 12th St.	Sheboygan, Wj.con.in
t
ISKRENE ČESTITKE K 25-LETNICI
svojemu bojevnemu glasilu
"PROLETARCU"
ob njegovi 25-letnici poiilj» iskrene čestitke
Klafc it. 232 J. S. Z.
Math Mochnik, tajnik
BARBERTON, 0H10
11
PROLETARCA
»»
pošilja
SLOVENSKO HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO
361 First Street , .
«
FRANKUN-CONEMAUGH, PA.
Jranh JSelaJ
TRGOVINA
moških in deških oblek ter drugih modnih potrebštin.
6205 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
Frank Pmtrich:
V
Se en jubilej...
IZ PROŠLIH DNI
Lansko leto je proalavila petindvajset letnico S. N. P. J., letos pa zadene to alavlje "Proletarca", odnoano J .S. Z.
Dva jubileja, obadva v zelo tesni zvezi z dogodki dni, ki se označujejo danes Ha kratko "prebujenje duhov in vstajenje ameriških Slovencev". In to je popolnoma v soglasju slov. ameriške zgodovine.
Leta 1904-1906 sta bila mejnika novih idej — novih vidikov v življenju slovenskega naseljenca tokraj oceana. Staro ae je začelo umikati novemu. Kar je bilo do tlej le želja, gojena v srcih in glavah od peščice avantgardistov, to je v teb čaaih pognalo z vsemi znaki trdovratnosti in kljubovanja ; vse primitivno sicer v začetku, se je z novimi prihajajočimi močmi polagoma rasvi-jalo in izobličilo v mogočno zadrugo, ki je danes vir našega ožjega, narodnostno gospodarskega, duševno kulturnega in družabnega življenja. To je S. N. P. J., katere si brez de-
nad 10 let tajnik J. & Z.
lavnosti slovenskih socialistov ni mogoče predstavljati — ne tistim, ki* poznajo'vso njeno zgodovino. Zlasti si je brez njih nemogoče predstsvljsti tako S. N. P. J. kot je po duhu danes. Razumevanje aedanje situacije pri S. N. P. J. — to je razumevanje vrhne plasti duševnega razpoloženja velike količine njenih članov — zavisi namreč od razumevanja razmer in duševnega razpoloženja ali bolje, zbeganosti slovenskega naseljenca ob času, ko je bila S. N. P. J. ustanovljena.
Poleg tega razumevati kar je nasledilo iz tozadevnih raz-; mer in njihovih posledic od strani ne sicer jakih, toda odločilnih vstrajnih in do skrajnosti požrtvovalnih slovenskih socialistov, tedaj edini element, ki je imel odrejene in neoma-jene pojme o življenski filozofiji.
Slovenski priseljenec se je izkrcal v to deželo največkrat kot dninar, tu je postal prole-tarec; in vzlic temu, da so mu njegovi duhovni voditelji pripovedovali, da je prišel v deželo, kjer postane priden in varčen delavec lahko milijonar, governor itd., je ostal do danes 99 odstot proletarec. Pri izkrcanju se največkrat ni mogel politično identificirati; po mišljenju, ki je odrejalo njegovo življenje vaaj navidezno, je bil bolj praktičen ali ne praktičen katoličan kot pa klerikalec, saj mu "farška politika" ni nikdar prijala, in če je čutil, da bije njegova žila bolj za "narodno stvar", ni pustil zato takoj cerkve;, šele pozneje se je proglasil radi kljubovanja, za liberalca in kasneje za svobo-domisleca.
Toda alovenski rokodelec, rudar in premogar — proletarci na domačih tleh, ki so se podali v tujino še predno so odšli preko oceana, so kmalu spoznali sebičnost in ozkosrčnost obeh — narodnostnih in religioznih elementov, pa so sprejeli z navdušenjem evangelij in idejo mednarodne solidarnosti, ki je v boju med imajočiml In ne-maniči važna in ki uključuje , proletarsko politiko, proletar-
sko izobrszbo in kulturo. Prepojeni s temi nazori so postsli slovenski socialisti v Ameriki dinamična ali gonilns sila med tema dvema elementoma slovenskih priseljencev v Ameriki. Nsjprvo pridejo tu v po-štev križem Amerike raztreše-ni posamezniki, ki so si dopiss-vsli medseboj in delali načrte, kako bi prišli do resnično svobodomiselne podporne organi-zscije ali zadruge — to, kar se je leta 1904 s pomočjo nekaterih liberalcev doseglo. Z dotokom novih ail in z organiziranjem Jugoslovanske socialistične zveze ter ustanovitvijo njenega glasila "Proletarca" leta 1906, se je delo slovenskih socialistov na splošno in okrog S. N. P. J. posebej, od dne do dne pospešilo.
Prva naloga slov. socialistov sedaj je bila, da dofai S. N. P. J. pošteno in zanesljivo upravo, kajti dotedanji funkcionarji bi bili radi svojih zasebnih interesov spravili jed noto skoraj do gospodarskega in moralnega propada. Treba je bilo mnogo energije, požrtvovalnosti na času in gmotnih sredstvih, da so izvlekli jednoto iz močvirja sebičnih interesov, intrig in riba-renja v kalnem, ter jo postavili na zdravo podlago, da sta ji bila eksistenca in napredek o-mogočena.
Ustanovitev "Proletarca" 1906, daai namenjena splošni socialistični propagandi in strankinemu gibanju, je bila prav tedaj izvedena na prvem mestu, da se očisti S. N. P. J. raznovrstnih zajedalcev — paevdo-liberalcev, ki so se izneverili temeljnim nsčelom svobodomiselnosti in človeški dostojnosti In če bi "Proletsrec" ne storil nič drugega za slov. ameriško javnost kot to, da je izvojeval ta boj temeljito, j je bila njegova eksistencs in eksi-stenca J. S. Z. v tem ozira neprecenljive vrednosti; bila je vredna vseh tistih gmotnih in moralnih žrtev, ki so jih njuni člani in podpiratelji tako lojalno doprinašali
Kaj sta storila "Proletarec" in J. S. Z. za slovenskega naseljenca v Ameriki poleg tega važnega prečiščeval nega dela v S. N. P. J. — o tem bi bilo treba napisati posebno poglavje.
Vsa pota in steze družabnega, kulturnega in deloma tudi političnega življenja slovenskega ameriškega naseljenca in njegove sodobne generacije, so razsvetljena od luči, ki je bila užgana z ustanovitvijo "Proletarca" pred petindvajsetimi leti... In odsev te svetlobe, te žarkometne luči, ki prihaja danes na ta pota in steze tudi od strani S. N. P. J. v tako ogromni veličini, je del tiste luči, ki je bila užgana tedaj ...
Petindvajsetletnica "Proletarca" in dvajsetletnica Jugoslovanake socialistične svese! Kako velik pomen ima ta jubilej ta slovenske delavce
t Ameriki. Nehote m človek spomni na leta nasaj, ko ie nismo posneli "Proletarca", spomni se pa tudi onih časov, ko smo se seznanili s njim.
Bilo je leta 1912, ko sem opasil nekega opoldne med gručo krojače v, ki se je shirala vsak dan ob istem času na Regents Street v Londonu, mladega novodošleca, ki je takoj sbudil moje sanimanje. Od strani sem ga opasoval in se spominjal na dtom. Bil je namreč pravi tip pekovskega vajenca, kak rine sem videl v domovini. Oprtani s polnim košem temelj in kifelcev so romali is ene vasi v drugo. Peeebno, kadar je ta mladenič raakoračil noge, se mi je sesdelo, da ima na hrbtu poln koš.
V tej množici samih krojačev se je slišalo vsa evropske jesik«, še celo nekaj Hrvatov je bilo vmes, le Slovence sein sestopal do tedaj jas edini. Pa ti sačujem nekega dne, da ta moj "prodajalec iemelj" govori tudi hrvaško. Že sem hotel pristopiti, ko pride sopet, kot po nsvadi, policaj in nas raspodi, — ovirali smo promet
Nekaj dni posneje pa se snidem s njim v delavnici. "Vi ste Hrvat, ne?" ga ogovorim. "Ne, jas sem Kranjac!" "Odkod?" "Is Lkije,' mi odgovori. "No — jas sem pa is Radovljice. In vaše ime?" "Joško Oven." Tako sva ss seznanila in kmalu postala prijatelja. Kadsr nas je sopet policaj razganjal, sva skupaj odkorakala.
Nekega dne mi Joiko pove, da se odpelje v Ameriko. In ko sem mu segel v roko in mu voftčil srečno pot, ae mi niti sanjalo ni, da jo bom čres nekaj let i jas mahnil preko luše sa njim.
Sčasoma sem se naveličal Londona in aem sklenil, da grem sopet enkrat pogle<iat v domovino. Bilo je to v letu 1914. ¿ena s otrokoma jo odpotovala in me čakala v Nuerenber-gu na Bavarskem, kamor sem dospel sanjo, ko so je enkrat sredi meoeca julija naše sesonsko delo končalo. Ker sem bil seveda brez dela, sem sahajal v kavarno Metropol, kjer sem čital francoske in angleftke časopise. Ko sem nekega dne sastonj iskal teh časopisov, naročim natakarju, naj mi jih prineoe. "Was denken Sie eigentlich!" me nahruli. Spijem kavo in grem na ulico, kjer je korakala mno. žica in prepevala "Deutschland, Deutschland ueber alles . . ." Pred poslopjem avstrijskega konsulata, ki je bilo vse v zastavah, se je zbirala ta množica Ur bolj kričala ko pela: "Serbien muss sterbien! Hoch der Kaiser!" Kd. IkMse izognil te od navdušenja pijaiffcmase, zaidevn y gostilno. Vse mise (asedene od ljudi, ki so bili, ne toliko od pijače, kakor od navdušenja sa vojsko skoraj napol divji. Predmet vpitja — govorjenje to ni bilo več — je bil pri vseh mizah isti. Mise so jim služile mesto zemljevidov, vrčki piva sa važne točke, kot: Paris, Varšava itd. in vse-prek so prerokovali:, čes koliko dni bodo Nemci korakali v Paris. Srbija niti v poŠte v ni prišla, kajti to bo Avstrija v par dneh zavsela.
Vojska je bila napovedana. Via. ki so vosili samo vojaštvo, ki je prepevalo po cestah, na kolodvorih in na poti ▼ železniških vozovih. Po mestu se je sačela gonja proti tujcem. V listih si lahko vsaki dan čital, koliko francoskih in ruskih "špijonov" so ujeli. Poleg poročil najnovejših zmag so bili na uličnih vogalih prilepljeni tudi pozivi, da se morajo vsi inosem. ci takoj prijaviti na magistrat Sel sem toraj in kot Avstrijec sem bil seveda bolj vljudno sprejet, kot pa
JE RAZLIKA, KAJ GLEDA
Humoristické Listy, Praga.
"Za božjo voljo, slepi ste, pa berete revijo!" "Otepa, saj ne berem, same slike	"
Piše John Otip
drugi tuji državljani. Niso mi verjeli, da nisem bil vojak, pa so me prijeli in odvedli k avstrijskemu konsu-lu. Ker nisem imel nikakega Ukazi, la, da nisem služil presvÜ'emu cesarju, so mi je sa povedalo, naj so takoj odpeljem v Eger na Češkem na nabor. Z rasnimi isgovori se mi je slednjič posrečilo dobiti dovoljenje, da smem ostati toliko časa, da dobim od domačega okrajnega glavarstva isja. vo, da nisem nikoli nosil vojaške suknje.
Vmes sem čital o velikanskih nemških smagah in opasoval ranjence, ki so Jih pošiljali s fronte. Od kolodvorov do bolnišnic so polagali tračnice, da bodo lahko vosili ranjence direktno v bolnišnice. Prepevanje vojakov, ki so odhajali na fronto, je postajalo čimdalje bolj žalostno. Tudi "špijonov" niso več toliko ujeli. Množica ni več vpila proti Srbom, kajti: "Gott strafe England P je bilo ta čas bolj moderno.
Bili smo že v mesecu septembru, ko slednjič vendarle dobim od okrajnega glavarstva težko pričakovano po. trdilo glede moje vojaščine, ali bolje, nevojaščine. Hitro s potrdilom do avstrijskega konsula; zvečer sem že nabasal kovčeg in sjutraj sem bil že na poti v Švico. Z ženo sva se bila domenila, da pride posneje sa menoj. V Monakovem, kjer sem pred leti delal, prekinem vožnjo, da po iščem svojega nekdanjega prijatelja. Poročil se je bil medtem in imel že dva otroka. Njegova žena mi pove, da je i on pri vojakih, vendar da je Še v mestu in da pride svečer za eno uro domov. Počakam ga. Prijateljsko si stisneva roke in tu sem prvič čul nemškega vojaka preklinjati voj-ko, cesarja in celo bando. Poigral .se je s otroki, dal ženi tolažilno besedo ter sopet odšel — spat v ksiarno. — Jas pa v hotel in drugega dne nemoteno naprej do Bodenskega jezera. Tam nas obkolijo nemški rojaki; jas brž s potrdilom na dan in gl*j — sadostovalo je: lahko sem potoval dalje.
Prvo. kar sem storil v Švici, sem si kupil francoske časopise in čital sem o velikih francoekih smagah —! Laži, laži povsod!
Iščoč dela po Švici, dospem končno v Ženevo, kjer sem že pred leti delal, in imel prijatelje. Z njihovo pomočjo sem sopet prišel do dela in kruha. Pa šivanka je donaiala le slab saslužek, ker je bilo malo dela, — krivda vojne. Bilo je tam vsepol-no bresposelnih krojačev, tudi takih, ki ao pobegnili ia Avstrija in Pran-cije ter iskali savetja v Švici.
Pišem ženi, da pride sa menoj. Na meji jo zadrte. Vzrok: otroci so bili rojeni t Londonu, toraj so Angleži. Slednjič Je dobila dovoljenje in nadaljevala pot
Kmalu se seznanim s enim Slo. vencem, nato s drugim tretjim itd Vsi so na ta ali oni način ušli. In ne samo Slovenci, prihajali so Hr-vatje in Dalmatinci. Med njimi dijaki, profesorji, trgovci in drugi. V kavarni na Rue du Rhone smo se sestajali vsak večer. Politisirali smo in razrezali ubogo Avstrijo na kose vsak večer najmanj desetkrat In ko je postalo že malo pozno, smo začeli tisto: "Prej pa ne gremo dam, dok se ne bo delal dan, dok se ne bo Ša-jnalo gor prot Ljubljan." Da nas je kavarnar, ki je bil Nemec, zaradi te. ga jel postrani gledati, to nas ni motilo. Ko pa je naša grupa le rastla in s njo vred postajala i naša pesem glasnejša, nas je hudogledi kavarnar obvestil, da nam njegoy lokal ni več na razpolago. Dobro, gremo pa drugam in z nami naša pesem: "Prej pa ne gremo dam —"
Pri jezeru sem večkrat naletel na celo gručo igrajočih se otrok, ki so govorili — hrvaško. Jugoslovanov je bilo v Ženevi vedno več. Sklicali smo shod v restavraciji "Pri krokodilu". Dobili smo zvezo s ljudmi v Avstriji, s katerimi smo si dopisovali z limono. (Ko se pisava posuli, je nevidljiva, če se pa drži fes luč, postane p« sopet čiUjiva.) Naša pro. paganda je bila posvečena Jugoslaviji — Veliki Jugoslaviji, kateri naj bi pripadala i naša Slovenija. Včasih je prišel med nas i profesor Ma» saryk, sedanji predsednik Čehoslova. Ike. Posneje je pričel ishajati tudi list "La Serbie", pisan v francoskem Jeziku.
Med tem časom smo bili vsi tisti, ki nismo bUi vojaki, poklicani to dvakrat na nabor k avstrijskemu konzulu. Sli smo, toda kako! S srbskimi, angleškimi, francoskimi trobojnicami na prsih nas je prišlo okoli 20 Jugoslovanov in Cehov. Uradnik pri naboru je bil Čeh, ki nas je vse osebno poznal in je prigovarjal zdravniku: "Zu schwach, su schwach!" In tako smo bili vsi preslabi sa vojaško suk. njo, rasen enega Čeha, ki je bil zavoljo lepšega potrjen, pa Je še nadalje ostal s nami.
Sčasoma so ae sačele razmere, kakor povsod, tudi v Svid slabšati. Obvestil sem o tem tudi Joškota v Ame. riki. Eden naših prijateljev — Lesk ovec — je tudi že odpotoval v Au-roro, III., in to na Jako čuden način. Tako je dobil tržaški trgovec potrdilo od srbskega konzula, ds jo pristojen v Trst, Srbija. S t*m papirjem je odpotoval v Paris, kamor Je odrinil tudi en stavbenik, ki je bil rojen v Idriji, Srbija. Ko so nekateri odšli kot piestovoljci v srbsko armado, Je sačelo postajati dolgočasno. Kar ti dobim Is Amerike kratko obvestilo t
"Ko to pismo dobiš, se pripravi na odhod. Ces par dni prejmeš denar, ker vem, da si v stiski in pridi v Ameriko, ako se ti posreči, da dobiš pas-port, kot si pisal. Tvoj
Joško Oven."
Ni mi bilo reči dvakrat, ampak jo takoj mahnem k srbskemu konzulu ter ga vprašam, če mi bo dal potni list. "Seveda, toda ne prej, ko en dan pred odhodom." Dobro, čakam pisma is Amerike. In glej, res pride — sjutraj ob 9. uri; še istega dne dobim pasul:--rojen v Radovljici, — Srbija. Kupim vosni list in ko je družina odšla spat, sem začel ure-, jevati kovčege za na pot Zjutraj, ob 6. uri sva bila s ženo in otroko-, ma že v vlaku, ki je odrdral s nami proti Prane i ji. Kot Srb seveda nisem imel nobenih sitnosti na meji. —
Ko se vozimo ie nekaj ur po Franciji, opazi neka ženska, da se otroka pogovarjata v nemščini. Opozorila je na to tudi sopotnike, ki so me za. čeli izpraševati, katere narodnosti ds sem, zakaj da nisem na fronti itd. Toraj ne samo na Nemškem, ampak tudi na Francoskem so lovili špijone. Hitro si izmislim, da je moja žena, ki je po rojstvu Svicarka, bila do sedaj internirana v Nemčiji in zato govoriti otroka nemško, jaz pa da sem Srb in grem v Ameriko po naročilu vlade. Verjeli so, pa se poslej igrali s otrokoma in jima dajali cukrčke in sadja. Tako je bila vožnja do Lyona dokaj prijetna.
V Lyonu smo se morali pre sesti v vlak, ki je bil nabito poln samih bolj ali manj ranjenih vojakov, ki so se vosili z bojnih poljan domov na oddih. Komaj sem dobil sedeže za ženo in oba otroka, sam pa sem stal skoro vso pot do mesta Bordeauz, kamor smo dospeli v jutru drugega dne. Na vlaku sem molčal, da bi< kdo ne sumil, da sem Avstrijec ali celo Nemec. Vojaki so me opazovali in ugibali, kakšne narodnosti da sem, da nisem v vojni. Ko pa so se sa. čeli med seboj zabavati hi si pripovedovati Šaljivke, se nisem mogel več premagati in sem s njimi vred udaril v smeh. — A saj razume francosko! so vzkliknili ter vprašali po moji narodnosti. Srb. Pa zakaj nisi na fronti? I no, vlada me pošilja v A-meriko, da se izpopolnim v svoji stroki, posneje se povrnem zopet v Beograd. Tako sem zadostil njihovi radovednosti.
Bordeauz. Žena in otroka v hotel, da se odpočijejo, jaz pa na policijo, dn se prijavim kot se je to v vojnem času sahtevalo. Ko tudi pri paro-brodni družbi uredim, grem v gostilno, kjer si naročim starega "Borde, auz" vina. Ker že dva dni zaporedoma nisem zaUsnil očesa,1 me je vino kmalu omamilo. Moj prijatelj iz Idrije, Srbija, mi je pisal, da se bo s istim parnikom odpeljal v Ameriko. Sestanek sva imela pri srbskem konzulu. Zaspan, utrujen in — natrkan končno le najdem konsula, ki me prijazno sprejme, vkljub mojemu ne preveč sigurnemu nastopu. Mož je bil Francoz, pa je govoril srbščino skoro tako dobro kot — jaz. Kmalu pride moj prijatelj in z njim še oni drugi prijatelj, ki je bU doma iz Trsta, Srbija, da se poslovi od naju. Ko je bila žena s otrokoma na parniku, se podamo mi trije v kavarno, — zadnjič skupaj v Evropi, — ali se še kdaj snidemo? Pozno je že bilo ko pririneva z Idrijčanom na parnik. Predno smo si segli v roke, smo še enkrat zapeli tisto našo: "Mi pa ne gremo dam . .
"PROLETAREC" JE DRUGI NAJ-
STAREJŠI SLOVENSKI UST i | V AMERIKI
"ProloUuroc" je drugi najstarejši slovenski list v Ameriki, ki ni menjal gospodarja. Najstarejši je "Glas Naroda". "Am. Slovenec", ki se oglnla za najstarejši list, je v resnici le nadaljevanje "Edinosti", katero so »dajali frančiškani, nato pa kupili ime jolietskega "Am. Slovenca", Id je prenehal & junija 1924. Družba "Edinost" v Chicagu je plačala jolietskemu lastniku za ime "Am. Slovenec" «800 ter ga dala potem svojemu listu. "Ameriška Domovina", Id ima letnico XXXII., j« imela ie različne gospodarje in različna imena. Višje letnice kot "Proletarec" imata torej razen "Glaaa Naroda" še "Akn. Slovenec" in "Ameriška Domovina" vsled pojasnjenih vzrokov.
Jaz sem se vozil s družino v tre.
t jem, moj prijatelj pa v drugem razreda, in tako sva bila le malokdsj skupaj. Zaradi nemških podmornic je naš parnik napravil precej velik ovinek, tako da smo porabili deset dni do New Yorka, kamor smo dospeli 18. avgusta 1916.
Ko smo izstopili is vlaka v Lansing, Mich, sem pričakoval J. Ovna, pa predstavi se mi nekdo dhrugi — Tomo Besenich —% Pove mi, da je Joško odpotoval v Detroit potem nas prijazno odvede na svoj dom, kjer nas je njegova soproga gostoljubno spre. jela. Tudi prenočili smo pri njih. Drugi dsn pa dalje, v Detroit Pred odhodom mi Besenich izroči Še — Proletarca.
Tako se slednjič v Detroitu zopet snidem z mojim "pekom" iz Londona, ki me popelje okrog svojih prijateljev, kjer sem povsod opazil — Prole Ure a. "Sedaj boš pa v klub pristopil in pristopil boš tudi k Sloven.
_3_
ski narodni podporni jed noti", to sem slišal povsod. Tako sem tudi storil. Takoj, ko sem pričel delati, sem si naročil Proletarca, ki se mi je Že spočetka prikupil in rad priznam, da sem si štel v čast, ko sem bil nekaj let posneje izvoljen v upravni odbor tega našega lista, ki letos praznuje petindvajsetletnih svojega obstanka. In kakor so nekdaj drugi meni, tako sedaj i Jas novodošlecem pripovedujem:
"Sedaj boš pa pristopil h klubu in
k Slovenski narodni podporni jedho-ti" — in vselej Še dodsm: "pa na Proletarca se boš naroČil."

Tel. Hanover 4226
Anten Startek
TOČIM MEHKE PIJAČE. 230 G rov« St., MîIwmU, Wis.
-rrrrrr^jifirjjjj '
Iskrene čestitke k 25-letnici "PROLETARCA" in 20-letnid J. S. Z.
Klnb št 1S0 J. S. Z.«West Allis, Wls.
Zboruje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v Kraljevi dvorani. Anton Demshnr, tajnik.
KLUB ŠT. 49 J. S. Z.
.	v-
iskreno čestita
svojemu glasilu "PROLJETARCU" ob njegovi 25-letnici ter naši JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI ZVEZI ob njeni 20-letnici.
Louis Zgonik, tajnik
COLL1NWOOD
Iskreno ¿ostitka k 25-Utnici
"PROLETARCA"
pošiljata JOHN IN MARY FRADEL,
LATROBE, PA.

Vze priznanje "PROLETARCU" ob njegovi 25-letnici za probujo slovenskega delavstva.
JOHN LANGEftHOLC,
JOHNSTOWN, PA.
................SI
Math Petrovich
PRVOVRSTNA
!! GROCERUA in MESNICA
< >
! I Se priporoča rojakom. !
595 E. 140th St, I j ! COLLINWOOD, OHIO
Tel. Glenville 6100.
< MMMMMMIIIMMMIM»!
eessewsaasas se aaaas
IVAN PAJK
CONEMAUGH, PA.
I! Čestita "ProleUrcu" !! k 25-letnici.
V spomin obl.tnic. smrti moj.g. ..p—.twg. br»ir..c.
MAX ROBNIKA
kateri m j« »m rt no ponesrečil dno S. aprila 1929 v promoforovu mm Sublet, Wyo.
Preminul si, drngi bratranec, toda spomin na Te bo octal vodno
v m o jam srcu.
Počivaj mirno v somlji hladni. Za Toboj žaluje
TULSA
FRANK SKRUBY
WYOMING.
JiWKI
i
! Store H
Mandel Hardware and Drug
Majestic radio, Maytag pralni stroji, štedilniki, barve in druge potrebščine za dom.
IZVRSTNA LEKARNA
o
«se priporočamo.
15704 Waterloo Rd. . Collinwood, Ohio
Tel. t
1262
NABOLttA IZNAJDBA
je brez dvoma radio. Sedite doma pa poslušate godbo in govornike, ki so oddaljeni tisoče milj. V zalogi imaftio najboljše aparate te imenitne iznajdbe.
AMERICAN BOSCH IN CROSLEY RADIO Vnftika naloga rasnih barv, pohištva itd. SPLOŠNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM.
r
Se priporočamo
ZORNIH IN SINOVI
HERMINIE, PA.
WESTMORELAND CO.
Tel. Henanùe 2221.
OBLAK, KI NOSI STRAH IN OBUP
. Za "Proletarca" Felix Rosina. Viher trojke pustoši v delavskih »tonovaojik.
Anton Kristan:
O zadružni vzgoji
V gospodarstvu se dela za zadoščevanje
čimdalje bolj 9proti načelu
uveljavlja nadela za zgolj
načelo. Res je, da je Anglija klasič-potreb na dežela zadrug in da so se njene zadruge že uveljavile v distribuciji in celo v produkci-
pridobivanje. Gospodarstvo po ji dobrin. Tvorijo že povsem v naprej določenem načrtu bo svoj zaokroženi "svet", med gospodarskimi sistemi
moralo dobiti odločilno mesto.
V Angliji so takozvani roč-
^ « . . .__.	Pionirji položili temelje
Zadružni pokret ima pa dolo- moderne konzumno-zadružne čen načrt. V zadrugarskem organizacije> Započeli ^ udejstvovanju so glavno sivo tudi pry. deJ() na zadru2ni o^be, ki mu dajejo pečatin 5razbi in vzgoj[ Med njjho
so njegovo bist^, v kapitali-j yimi velepoinembnimi odloč.
stičnem pa je to mrtva	(bami j# blU udi u. „da .
denar . ZadrUga je koope-, od poslovnega prebitka vga^0 racija čim več oseb, ki so te- ktQ	y]om y
melj za njeno življenje. Te-<sk,ad„ ^ m9 go UJ|Uno. daj: vzajemna samopomoč viU prvo zadružno bibHoteko.
schaftswesen) pred 77 leti,' Ijija na samopomoči. Zy
Solo za elementaren poduk. (Anglija je vprašanje elemen-	^^
tamega šolstva uredila še le 1. nega posrednika med svežo
1870) in v kasnejSih letih so in zadrugami ter zadrugarji. ta podvig ročdelskih pionir- Reifeisen ni videl v svojih jev angleške zadruge živo po- kmečkih jwsojilnicah le kredit-snemale. L. 1885 so zadruge ne pomoči članom, ampak ve-ustanovile kot vrhovno oblast lik pripomoček v splošni v z gonad izobraževalnim in vzgoj- ji k nravnosti, k poštenju in ntm delom Educational Com- medsebojni ljubezni. Hotel je mittee of the Union, ki ga da- imeti v izobraževalne avrhe pones posnamo pod imenom Co- sebne zadruge z imenom "Ka-operative Union Central Edu- zine", v katerih bi se člani o-cation Committee, ki vodi vr- blikovali v zadrugarje. To mu hovni nadzor nad krajevnimi ni usf>ele, vendar so reifeisnov-izobraževalnimi in vzgojnimi ke postale na kmetih v Nemči-prireditvami. Glava vsega za- ji žarišča izobraževalnega de-družnega šolstva je visoka Za- la; it njih so vznikle čitalnice, družna šola v Manchestru. j knjižnice, otroški vrtci, gospo-Skoro vsaka zadruga ima dinjske šole, nadaljevalne šo-svojo čitalnico in biblioteko. \\ kuharski tečaji. Reiieisnov Posebno veliko vlogo igra tiak. koledar je bila zelo razširjena
Zadruge imajo en glavni zelo	*ve"
razširjen zadružni list, ki iz- feifeisnovk izdaja od t 1879 daja tudi krajevne priloge. Ve- GenossenschaftsblaU, njene lik in zelo dober tednik je P°<**vez€ izdajajo še svoje li-Cooperatives News. Priljub- Pod »menom "Keifeisen-ljen je družinski list The|boten"- Zelo pomembna fak-Millgate Monthly, za otroke torja v izobraževalnem delu sta Our Cook, za gospodinje Wo-;?erf«,8nova biblioteka »n Pomena Outlook. Za zadružne deže,8ka zadružna knjižnica, nastavljence je list The Co-'	Centralna zveza
operative Official. Za special-1 nemških konzumnih društev no zadružno vxgojo je list The deluje sistematično-vzgojno še-Cooperative Educator itd. An- le od j 1910 Temelji na na-gleški zadrugarji polagajo na čehh ro«delskih tkalcev v tisk silno važnost. V Angliji je vzgojn€m o*iru. Deluje po vzraslo zadružno gibanje iz angleških vzorih. Kljub te-delevskega gibanja in pa iz te* mu> da je ta konzumno-zadruž-zenj krščansko aocijalne re- ^ pokrct v Nemčiji najmlajši, forme. Odtod njih oblikova- je nadkrilil že vse ostale zanje in razmah. Oblikovanje družne pokrete v državi z vzgojnega dela se pač ravna vzgojnim delom v vsakem ozi-po idejnem krogu, iz katere- ru. Xudi drugače je m0gočen. ga je vzrasla organizacija. To Njena zadnižna šola v Ham-se zlasti opaža v Nemčiji, kjer burgu a M je V2or vzgojnih vidimo več zadružnih smeri, institucij. Ustanovili so jo še-Vzgojno odgovarja vsaka ide- je jeta 1919.
ker je smatrala tisk kot nuj- švicarskih konsumnih društev
v Bazlu je največja v republiki. Ima svojo veliko tiskarno, založništvo in izdaja poleg propagande in vzgojne literature v nemškem, italijanskem in francoskem jeziku tudi velik tednik in konzumski mesečnik (Samenkörner). Znamenit je njih zadružni semenj v zadružni vasi Freisdorf.	t V Danski pa so zadruge čisto ekonomska združenja. O-ficijoz danskega zadružništva H. Hertel razlaga to v svoji knjigi "Andelsbevca gelsen i Danmark" talio-le:
Dansko ljudstvo je doseglo vsled dobre ljudsko šolske organizacije v državi, vsled knjižnic, čitalnic, vsled raznih za ljudstvo posameznih učilišč in tečajev tako kulturno stališče, da je zadrugam omogočeno le ekonomsko delo.
Iskrene čestitke
OS
K 25-LETNICI "PROLETARCA" TER 20-LETNJCl JUGOSLOVANSKE SOC. ZVEZE f
M	*
pošilja
KLUB ŠT. 222 Js Se Z. GIRARD, OHIO
ANDREW KRVINA tajnik.

večje ali manjše skupine, ki si je določila izvesten skupni cilj in stremi za tem, da ga doseže. V glavnem poskuša zadruga doseči za potrebe čla^ nov cenejša živila, oblačila in vse ono kar človek — član, oziroma njegova družina potrebuje, v precejšnji meri se gre tudi za denar v svrho zboljšanja gospodarstva ali pa boljšega izrabljanja proizvajalnih sredstev ali pa za boljše vnovčenje lastnih pridelkov oziroma izdelkov itd. itd.
Za uspešno delo v zadrugah je treba i veščih vodij i zadružno vzgojenih zadrugar-jev.
Zadružna vzgoja je zato nad vse v&ten problem, ki mu pravi zadrugarji povsod posvečajo veliko pažnjo.
' Pri razlaganju vrednosti za-drugarstva je povdarjati, da ga ni le presojati z čisto materi-jelnega, zgolj gospodarstvene-ga stališča, marveč prav posebno 'se z etičnega. Zadru-garstvo je tudi smatrati kot višji gospodarski sifetem v družbi. Zadrugarji so prepričani, da niso zadruge le zato tu, da direktno in indirektno prinašajo *golj gmotne koristi svojim članom in s tem ljudstvu sploh, ampak tudi zato, rda oblažujejo gospodarske boje v družbi in jih oplojajo z etičnimi zapovedmi in zahtevami. Delovno načelo v zadrugah mora biti ekonomsko in ravno i zadružna zajednica je socija-len ideal.
Zadružna vzgoja naj spopol-nuje v ljudski šoli pridobljeno znanje in vodi naj zadrugarje v sporazumevanje sodobnih dognanj znanoeti, da bodo res dobri zadrugarji, in ne samo vpisani člani organizacije, Ju je poznajo le v slučaju gmotne potrebe in izrabe koristi, ki jih nudi zadruga. Ce se hočemo seznaniti z zadružnim gibanjem t svetu, dobimo po na-vidi odgovore: Poglejte v Anglijo, Nemčijo, Stiee in
Leta 1850 pa so otvorili za svoje člane oz. za njihovo deco
jam svojih osnovateljev.
Schulze-Delitsch je ustanovitelj modernega nemškega zadružnega gibanja. Bil je pristaš liberalnih in humaniter-nih stremljenj. L. 1871 je u-(t,, . stanovil "Društvo za razširje-|®deka orgaPlzaclia nje ljudske naobrazbe", ki so ga v glavnem njegove zadruge finančno podpirale. Zadrugam "Splošne zveze", v koji so udružene zadruge tako-zvanega srednjega stanu, je priporočal Schulze-Delitsch na zadružnem zboru 1. 1871, da uporabljajo en del čistega dobička v svrhe ljudskega izobraževanja. Splošna zveza je začela izdajati svoj strokovni organ (Blätter für Genossen-
Theobald Tiger:
Vprašanie delavki
Se zvesto z njim boriš, si dobra mu družica?
In vedno zvesto mu slediš in slednjo borbo z njim deliš? • Si mu tovarišica?
Si žena mu in ga umeš? In vama eno je spoznanje? Ce ga razumeš, potlej veš, da braniti mu pač ne smeš na naše zborovanje.
Se takrat v duhu z njim boriš? Sta res drug z drugim eno? Kaj le za kuhinjo živiš? Za boj ničesar ne storiš? Ne za svobodo zaželjeno?
Si pomočnica mu vsekdar, je sloga res med vama?
In ne poklekai pred oltar in svečenika? Ne, nikar!
Izobražuj se sama!
j. m *

hJL
Ce prapor ga pokliče v boj, nikar ga ne oviraj!
Njegova misel je s teboj, rad videl tebe bi s seboj! Zato ž njim vred marširaj!
t f "t» ti H (k/ JL	S ' v , . „. , m — ^^ . -	,
O mati, naj tvoj sin bo lev v ptfhodu proti vsej krivici. Ti odgovarjaš zanj, ti glej! da tvoj sodrug lahko ti bo zapel
napev — napev o dobri pomočnici!
(Prsvrt Mil* Klopi i«.)
V	Nemčiji se vrši vzgojno delo v treh smereh: vzori: Schulze-Delitsch, Reifeisen in ročdelski tkalci. V Nemčiji je še ena smer v zadružnem gibanju, ki naj jo omenim, namreč:
(Einkaufs Genossenschaft der deutschen Kolonialwarenhändler), ki ima tudi svoje založništvo in izdaja več časopisov v svrho propagande in vzgoje svojih članov.
Za čimboljšo vzgojo članov pa hrepene vse. Da ima Centralna zveza konzumnih društev največ uspeha, temelji pač na dejstvu» da se ozira na široke vrste organiziranega delavstva, za kojega izobrazbo skrbe fte politične, strokovne in silno razvita, kulturna organizacija.
V	mali švicarski republiki pa silen razvoj zadružne misli odvajajo od dejstva, da so bili Švicarji stvoritelji ljudsko-vzgoj nega dela (H. Pestallozzi, E. v. Fellenberg in H. Zschokke), kojih vzgojna načela so teme-
FRANK NOVAK
Hrana, stanovanje, roehke pija£e in biljardna miza. •10 INDIANA AVE., SHEBOYGAN, WIS.

< ► Tel. Hanover 5S2S
Joseph Sonsha
Gostilna.
o
882 Kin. Kin. Ave., MILWAUKEE, WIS.
JOHN MOHAR
Gostilna.
210 Lincoln Ave*, MILWAUKEE, WIS.
Tel. Hanover 2274
Tel. Hanover 2088
FRANK JAGER i
867 Kin. Kin. Ave.,
* ♦
MILWAUKEE, WIS.
i»
PRISTOPITE K DRUŠTVU
i "Združeni Slovenci" št. M4 S.N.P.J. SHEBOYGAN, WIS.
Največje in najboljše društvo v naselbini.
John Spendal, predsednik Leo Milostnik, tajnik John Chuk, blagajnik.
« ' » f;i| f • t i f V-tMfuiy^fMf^f Mf/'l ''f '.'t "t "I f/7f7i
BOJEVNIKU ZA SVOBODO, BRATSTVO IN ENAKOST
PROLETARCU
k njegovi 25-letnici pošilja iskrene čestitke, želec mu obilo uspeha za probujo jugoslovanskega delavstva.
PRIJATELJ Chicago	^ Illinois.
k i « * t j t t
i * » * * » *
ša IVY 4V/4WÄ
Iskrene čestitke
PROLETARCU
ob njegovi 2S-letnici
poiilja	1
DRUŠTVO "NAPREJ" št. S S.N.P.J.
CLEVELAND, OHIO
) j. j »■
MICHAEL CVELBAR, LUDVIK MEDVESHEK,
predsednik.	tajnik
JOSEPH SISKOVICH,
blagajnik.
DVAJSETLETNIH WM
"NAPREJ"
V MILWAUKEE
iskrene čestitke Petindvajsetletniku
PROLETARCU
44

Mf Mf '.Vf^Vt 'At Mt /.Vf^IMf 'Af /Af I Vf AAf
Slovenska Narodna Podporna Jednota
Največja in najboljša slovenska. podporna organizacija v Ameriki.
Šteje okrog 63,000 članov« Premoženje na $490009000e Ima nad 640 lokalnih društev.
Ali ste ie član te organizacije?
Ali imate pri njej zavarovane svoje otroke?
Ali si Selite sigurno zavarovalnino?
Podvizajte se s pristopom dokler je še čas. Ne čakajte, da vas na to opozori nesreča, kajti tedaj bo že prepozno. Za pristop se priglasite pri lokalnem društvu naše jednote; za ustanovitev novega društva pišite na naslov: *
Slovenska Narodna Pod por ■• Jed noti
26$7-59 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
^_li_lii li l; / i ' |v/" 1" j 1 irl
Vedno v borbi za pravicö in resnico
NO.—ST. 1181.
CHICAGO, ILL., 1. MAJA (MAY I»!,) 1930.
LETO—VOL. XXV.
ČETRT STOLETJA SLOV. SOCIALISTIČNEGA LISTA
PRANK
"Proletarec" ni nastal, ker ga je hotel Jože Zavertnik, bratje Petrič in drugi. Ustanovljen je bil vsled potrebe.
Pojavil se je januarja 1906 kot mesečnik na osmih straneh. Po obsegu je zavzemal toliko proatora kot ¿tiri strani v sedanjem tedniku. Po velikosti je torej "Proletarec" napredoval več sto odstotkov. Vsak teden dobe naročniki Še enkrat večji list, kakor so ga dobivali pred četrt sto Vetjem enkrat na mesec.
Pričetek večjih teikoc.
Mesečnik v malem formatu na osmih straneh ni nikakor odgovarjal potrebam mladega delavskega gibanja med ameriškimi Slovenci. Hočemo tednik, so rekli sodrugi. Začel je izhajati tedensko prvi teden v decembru 1907.
Tedaj so se začele pojavlja-
sti gradiva. Nekaj mesecev pozneje je bil skoro ves list posvečen člankom in razpravam.
Dopisi so do leta 1916 obsegali velik del vsake številke "Proletarca". Mislim, da listi nobene narodnosti ne prinašajo toliko dopisov, kakor slovenski. Vzroke sem Že večkrat opisa-val, "Proletarec" je navadno imel to srečo, da je dobival najboljše, a vendar je bilo treba za objavo skoro vse ne le ko-regirati, nego tudi prepisati.
Etbin Kristan ni bil pristaš tega načina slovenskega-ame-riškega žurnalizma. Stotine rojakov je pošiljalo listom filo-zofične, politične in druge dopise, a prav redki so bili dopisi, v ksterih so bike opisane razmere in aktivnosti v naselbini. Največ so imeli obliko člankov, in taki so urednikom najmanj priljubljeni, prvič ker jih morajo preurediti za objavo, in drugič, ker smatrajo, da so taki dopisi le slab posnetek
Facsimile prve številke "Proletarca
f i
ti prve opasne finančne težko« če. Za mesečnik je še Slo. j člankov, ki so se vtisnili v spo-Osem strani enkrat na mesec!min <>nlm» ki ¿ih hočejo na svoj — to se že napolni in razpoš- inačin Ponoviti v tisku
še
Urednik Kristan je bil zaposlen ne le z urejevanjem, nego tudi s shodi, predavanji, posebno pa še z JRZ. Vsled tega ni utegnil posvečati dopisom od enega de dva dni na teden, včasih je potrebno tudi več — in jih je začel opuščati. To je pomenilo mnogo zamer in tudi mnogo Škdde za list.
Vprašan}« dnevnika.
lje, in tudi račun tiskarne ne dela usodnih preglavic.
Ko so sklenili izdajati tednik, so tudi izprevideli, da bo treba nekoga, ki bo stalen u-rednik, in sklenili so, da ga dobe. Več o tem poglavju je v drugih opisih v tej ŠtevilkL Tudi upravnika so najeli, in šlo je, dokler niso finance popolnoma odpovedale. To se je zgodilo že v teku nekaj mesecev po spremembi iz mesečni-! N pfj»"^ Urejevan77d^ ka v tednik — jako naglo. (iavskem duhu>	zadosto-
Odpravili so plačo uredniku vala potrebam naprednih or-ln upravniku m šlo je zopet zganizacijf in p0javii0 se je re-zastonjskim delom. Resnici na sno vprašanjef kateri list naj ljubo pa je treba priznati, da postane dnevnik. "Proletarec" to ni bila najboljša metoda, da- jo ime, zaeno z "Radničko Straši v danih okolščmah edina, ki žo» v načrtu tiskarno, za ka-je mogla rešiti list propada. | tero je zbirala poseben fond Proletarec" je imel največ JSZ. Postala bi dejstvo, da naročnikov leta 1912, ko je bi- ni bilo vojne< Po mnogih raz.
PROLETAREC
LIST ZA INTl

DELAVSKEGA LJUDSTVA
iu»v. l.
Chicago, Ji
Leto I.
VseasodiifOB ii ■*-
roCiikoa u mije! ^
—	«M*a te
>Mm
m «te kate la u
KtAi MU.
bt »a»> * aja
4» ja ■Mil"- proahara prati uj 4aa4ka J« "Iratb atea» lé ■■ I UM" it i >iji 11 tate Ummtm pa4ht aaabt 4aa I iMili fM» 4o	4a y mmI rateattt I am K i m la » i i|)il»i
i»«« m	^a»	t Wim* v«
IMim*,

l* M
te te ftara Oa ll|M, ki f Iñll • «ojapa Mfm ■ft* -«. m ja pokaralo. é Ji «n pt aba	l|ana« H»—n m unk prra-
rat, M mé« kar aa ja a pMi m aopak gm- teateate tat. HtetetjW ja mbM p«-«A» Wrf	I lipaii ja «ra
aaa* brüh* M tak» Mlifl krta» ktetea
■k» ■■iljiaiati m 4d te. -H.» Traba *
la v teku E. Kristanova govor-
motrivanjih so se naši ljudje
niška tura in velika kampanja odločili, da ima SNPJ. naj-za razširjenje lista. Bil je po-| boljše pogoje U8tanoviti dnev-
tem prilično dobro razširjen skozi do leta 1917, a nato je začel iti navzdol. Leta 1923 se mfl^je število naročnikov zopet visoko dvignilo radi posebne kampanje in potovalnih agitatorjev.
nik ter ga razviti v uspešno podvzetje za svojo agitacijo in v korist splošnih interesov našega delavstva.' Konvencija SNPJ. v Pittsburghu je sklenila, da naj začne Glasilo izhajati dnevno, in tako smo do-
r kaaa-	ika pnpaai «M. «a mm aanpapa bat
ki	Viipi pupp« aa jmi m aateji 4ra bag bar Ja «raki trata* ater. araartfhib	krat« kakor terafca« pnraftfl t* ta piiMIUi. Ur	t Itrijaaja. Ti fra-ji m • ji arate «J'f ra "Mafia", la la	ai kopa k kam— aat^a, • a haft Mraktii* "Pietira" ra Ja	tarara p«*par«kapaja. 4» ja ■rara	Ira m ■ tafeo ira ki ra *at«ari« Mb
kan rara»ait aa knra pota, rara Draárfanah ra a la te Jih pialuli, 4a Ja kapatalteai 4araaj.*to*atja aáiai rata n nliib 4aUrara tud. 4a taja
V	"Pral«tarea" ba4a lahko raabte «go Sraa poMja ja aaalipáli pa	k«4ra y prf p«^a4a< araja »■»>. m It M m ra rrakara kuialkrai aa4kra	aaaja piara i ia
Ma traka kalt, 4a aa ka*a 4apta ra- - '	ra, Wlara j» aa«a4ra
«a««L kar rataia aa •«■> araAaiki V fraaaaakara mm ja. W rabra	■ a ■!ra rad lui^l
aii karaa éaana "IWatarra" ka- M Ma«* «artora a4 4ria«a aprap^	Dm j» 4m« Dm
* aaaiaa» Mtkü , 18] piaran pao* 11» Oh.i' .a|. ^ ^^ m0Um hat atapar. raa4ra Maraaak« < ia p^ ja aWiaatra »piwaijal« a Wrawb «. ra ra ta wftibMM oaakiMa	a^ai
IMa« tek«. apMkmaak« apraa. pa- kW tWaia rapdklikal	Mi, mhi. Kjaao« ranlajiT k j« K jik M*
«aalt. «Ha 1*4 Mal ka4a «a4aj It V fnia«oaki ¿léari ja a«4aj «klra pote tola^U« k«tara ra ra. raaaab — Sa ja kjm+k* rftat
ailw rater«, ja
Dapava
__■■	■ _ V raptárftewMkara mialia Wm^fet. raakaraa
Praianra. «TS W 17tk u^mrfaAr "Paatar" a raat hajató. kldka ra Ja »raair 4a< rprra fcratoa a«te*a » awar ■L. rai pakofNat pa , pnmMip Brata Cataltea. «teratti ia*aaírala. k«k<. aaj te aa araU 4aterw«. Oa^w 683 ta*" a kila StatakoCa. pa raraali ia a4- pite pro«a mimot^i Bratoaa u aajawteiajte ■
ja rajaBri Karaara m MttakcIH u Ortpna», ki nrgati—i^« aa raata. aa Jp
____ata ate rabite avaj aaraMonk. rplte. prarato rrak« yaulataira, "kar ra pa
ik	6 tara Ibaara ra aaaafti laalaiki 4a ala «i noteila aroja 4aaara« raat 4a|jara raababo »aateMil» * tapra4t."
-	bHW w4araa«ao ljateko pra»a «gira Kraar tetara Jr kit 4a aa; ra ra »«rao. kolika «ara ko4a 4a-
Od bliže In daleč.	^Z, ti." Z'
——	r*i a rojbkara «on » «rakoatatjte Mbtaaakaa. ........... biaba a Bar aatobrau a tetera**
V	Bra« koraka rara4aaga «a4aa 4itero	tona te Mxrtrüa koateit. ja ra te M • Ondina1 hé aa aapraj. Starka liliralOlfc bi knra
«n«*. rrraaaa iH"«a, po utat- urau lapaararaai	aate raaai. Mjw a»oánj>á«k ■ " J
a *4. kUN ka4a «Waj la v ftaaaaaki 4iteri ja aa4aj okW	^ tolaríko» k a tara ra ra. raaaab ~
•aaara aa rara* wi bate popraa* Ara*- Ja tabal	fcaija. k> ra raaali. te u «j«
Cara ra aala tete ara Ja la —raalyc, te ta Dapawa tötete	P**»
teira aas •« po*«> V Bratetea «a arateai «rata*» »	- V rapuMtewte«* ratal« **
iiateifcia "Pratetaraa'
Proletarec" in "Glasilo S.	l**Zm r.j., ¿l"
taaa te M »«teti« kaatewa, ja pa te Mi a Oira|inaiaaf hi aa raraate IIa raat. 4a ja ara «tor Miiaball rateé ia tteater tela .ah* rat a Ira «aba apraaaija wl. Da Ja aal ta- «k«, «bo hi 4ateaai rawIt, k akte.
Prta. Ma4 «ojabi peraa4i mate
ka!a»''ra UtJ^ •	kraljrahro^ ^ ^
— arajih'arrteJk aTiiffT ^a^PteTaiat paírate
V atepiaate Integra i	ra - kralja.
Ja ^Rte rat poaadba. lah*ara ra, te	■■ipiwba pnáipar ja
ra aaor» i^Htüaa ililian takoj poottei pritei a arajíra hopa
pratki te Jate
Ta4i a rojaki kar raj*«
tortea te lora Pa krateai pn4igi ja
pa«a laa^aiaja ja
ja ruana. AT) ajapart kate	aarrte • t» ateaoatjo tajara
pt a.«atar» ra rala4 ajapara arart<	- V "<*ra teotete" prarija «a.
r «attki rateap* Baa4ki ra rate a»	apa* Krante. 4a jr
a te ra pabapak • raate iraaaia^irai	brr ja « raratei gtaaik
teotrax di pa hot aaia4aapa Sara-	raaablh 4tea» ara, o «kak aarra
• ka	Otf ■ra*», ki paran Ia takrat te
Caara tebba praraü|^raaja 1 Ka-	larra poapab te ara W «rato pabteai
"" pn-
Vojaki ra katara ra atpati la atete*lite 4aba aa jfc pa*or«h a aaaararakiaM teat - < baj tatte- ri ra ara pa aah«a4trah a arajteu au Zakajt Mo. kar ra raali «roja ha rateo
akth raJaWk
V Baratera Ja Ma
Jarapa kmfta. a a|apari
ba
Ta4l r rarJath potete, aa katara ra Ja otea, .a najbolj
aaaatorjv» Ja te Mite. ki ra teb	uMi kaj
a «alte toara	telu»rati m
- O Kntei aa 4aa4raa. 4a ja Mj pa aaeaeavaa a arojraii ra ¿raajT m. aar ra raan aroja aa	»ateio aa 4alarra. ate a awojaaa "ra-kripraral pteaorv 4o4atetra taba prikrif. 4a Jte «tete	«aliMi4aaaa" Hala ponte a teattet Gatera ra jr ho» raaaW tapa «i oritet aa ate«.	Mjnik kraatilik. a kbtete orali apa a^aa««dtepa nates* ia apraabaaja- Caraa to roj rraflhal Ha4«4ilai a-	aja. o praiiaab. ki ra pa4iapla rana aja rratetear I ataaa k n lili la«, pa mti ho4a tajaa	ara abaktjraara tki., kater o raaorth — V Alterteer*. Pa, ja Ha aa aH aterü.	ia nate. katara rrttejajo radbt tea Bataipatea" ratera - K* ra jr aal prabaoteik Bpoar	kapkalteli aal «tepo 4«larabo padla taten pate. VUpatelJi rab ta tel pafta* paraiba ,7Waat	Ja. 04 «oraba, ki a 4aterahaa rpra-aratira a4 rfate Vlipiata". ra aaa teatntkl teraAH	tenja toliko raaaaaa. kater rajar n«
"Proletarec" je bil do jeseni bili leta 1916 "Prosveto". Vsi leta 1914 zgolj propagandisti- "Proletarčevi" agitatorji so za-
taiprte" nftara — Ko aa ja aal prate» itn ik Spora
pate. Vtepateljl	rob u te« pacali aa paralba ,TW«at
Kil 4 ah rar<tertjr. Hiialaanaani hate 4eMli aajhaw aratira od «late	Vlipteia'*. ra ara teat n tki teraffH
Irilja oteto, 4a ra tete rantei pal- «apa draarja aaaa» krtete W>4o aa	\mp* okia«aao Wala te -a praaOT. kobra, ar teorapa to4i priteborati
M kraanii atfrljati aa Ratetet. late apeaba ateaaU arapa pate MaWrai	o «j nte «Saj lopat praaaopa r opatij a« arara*
Povedali so mi vsoto, šel ki je premalo, da bi mogli med boljšal gospodarsko stran pod-sem zopet k dotičnemu Hr- njimi izbirati veščake, ki bi bi- —T' •
čen list. Etbin Kristaii ga je|čelirširiti novi dnevnik""^"Dopise!vatuvprašal, če je pri- li mojstri v upravniških poslih, spremenil v list člankov, v ka- so odslej pošiljali največ v Pr»VIJen «Jobiti tolikšno vsoto Naloga ravnatelja pri vsa-
terem so se čitatelji lahko uči-: "Prosveto". Četudi je bil fedno ^^^^ za °«la»e, kem podjetju je, da preskrbi
kar je obljubil m storil. Direk- I dohodke, ki presegajo izdat-
li o teorijah znanstvenega so-("Proletarec" urejevan najbolj-cializma in o raznih dnevnih še izmed vseh jugoslovanskih problemih. 2e po par tednih je listov, upoštevano z intelektual" dobil "Proletarec" čisto drugo nega vidika, je vzlic temu iz-obliko v razpodelbi in kakovo-' gubljal naročnike.
Sprememba oblike.
Med vojno se je tisk podražil za nad sto odstotkov, dohodki pa so nazadovali. Novembra 1918 je bilo seji upravnega odbora poročano, da bo treba izdatke znižati, in en način je, da se obseg listu zmanjša. Storjen je bil sklep, da se spremeni obliko iz navadnega časnika v revijo, in z dnem 4. decembra 1918 je začel izhajati na 16. straneh v velikosti strani kakor jih imajo revije, toda papir, na katerem je bil tiskan, je bil cenene časniške kakovosti.
ZUmfr al Uta
M» Je ve« mlmdi 1929. — Jmim Zmrtaik j» M
presegajo
toriju sem predložil vso stvar! ke, na podlagi trgovskih me-s priporočilom, naj list v obliki tod, ne s subvencijami. Pri revije izboljša "za oko" s plat-'nas teh pogojev ni bilo. Leta nicami. Tako je list dobil plat- in leta smo vzdržali list s podeče.	| poro, ki smo jo dobili od na-
Goepodarstvo pri listu.
ki "Proletarca" ime "samoaraj-čnik," čitatelji pa so ga sprejeli zelo nezadovoljno. Prinašal je mnogo manj gradiva in bil je "reven" posebno "za oči."
Ko sem februarja naslednje leto prevzel upravništvo, je bila moja prva skrb, kako napraviti list mikavn^jši. Seznanil sem se z nekim Hrvatom, ki se je pečal z nabiranjem oglasov, in ga pridobil, da je postal tudi naš zastopnik. Vprašal sem v tiskarni, koliko bi stalo, če bi tiskali naši reviji platnice na barvanem papirja.
ročnikov, klubov in društev. Ko sem prišel v ta urad, je bila Ko sem prišel k Proletarcu,! moja največja želja, da "Pro-sem bil prepričan, da je za letarca" gospodarsko dvignemo vsako podvzetje gospodarske- na "self-paying basis". Ce bi ga značaja gospodarstvo naj-j človek imel proste roke, bi se važnejše. Tega mnenja nisem po mojem mišljenju napredo-v ničemur spremenil. Zal, da valo hitreje, ali treba se je ozi-so socialistični listi v Zedinje- rati na druge, ki radi zamerijo, nih državah imeli v splošnem | "če kaj rečeš" ali kritiziraš.
To je v veliki meri vzrok, čemu je tako malo delavskih listov, ki so gospodarsko močni.
Vzame čas, predno se uprav-nik poglobi v posle lista, posebno, ako je list majhen in nima v uradu pisarniškega o-sobja. Ce je za tak posel sposoben in ima potrebno energijo ter voljo za iniciative, bo uspel, če so pogoji količkaj dani. Ako ni, bo list lahko o-hranil, toda ne s stališča samo-izplačevanja, pač pa z drugimi, postranskimi viri.
"Proletarec" je imel v upravnem odboru in med upravniki ljudi, ki so znsli misliti in delati gospodarsko. Ce ne bi — se bi temu listu ne godilo nič boljše, kakor stotinam drugih, ki so bili, in jih ni več. Le škoda, da ae ni dobilo nobenkrat u-pravnika, ki bi ▼ tistih prvih ketih lahko trajno ostal ia is-
idealne urednike, navdušene u-pravne odbore, toda z gospodarskega vidika zelo nevešče upravnike. Ista hiba je tepla slovenske delavske liste v starem kraju — in v veliki meri tudi "Proletarca". V teku 25.
Klerikalci so dali novi obli- le} imel "^«tarec» kar
trinajst upravnikov, izmed katerih so eni bili v službi nekaj časa, potem jih je nadomestil kdo drugi, ki je prej ali slej tudi pustil, in zopet je bilo treba novega upravnika, če ni prevzel službo kateri prejšnjih.
Menjanje gospodarskega ravnatelja tako pogosto je za pri-»adeto podvzetje velika izguba. Tega se pri "'Proletarcu" ni delalo namenoma. Upravni odbor, uredniki in upravniki so dali vse, kar so zmogH, da list ohranijo, in v prizadevanjih so uspeli. Dokas je U Jubilejna številka« Slovencev t Ameri-
vzetja. Kar je bilo upravnikov do 1919, so imeli navadno kak petak do $15 na teden. Za take plače se ne more zahtevati več kot so dali. Storili so kolikor so največ mogli.
Gospodarstvo "Proletarca" je bilo največ stvar upravnega odbora. S svojim sklepom, da začne izdajati "Ameriški družinski koledar", je storil zelo preudaren in za list koristen korak. Ko smo začeli izdajati prvomajske izdaje v obsegu velike revije, je bil drugi dobro zamišljen sklep. Z u-stanovitvijo večje knjigarne 1. 1922 smo napravili nov vir, ki prinaša listu nekaj prebitka.
Pred vojno in še par let po njenem pričetku se je upravništvo "Proletarca" | navadno obračalo na društva SNPJ. za podporo. Pozneje med vojno in po vojni je s tem prestalo.
J. R. Z.
Ničesar ni gospodarski strani "Proletarca" bolj škodovalo kakor JRZ., dasi je mnenje" med nepoučenimi nasprotno. Od. 1. 1916 dalje so se aktivni sodrugi skoro docela udali delu *a program Jugoslovanskega republičanskega združenja. Ljudje, ki so preje agitirali za !ist, so delali ob vsaki priliki za JRZ. Etbm Kristan, urednik Proletarca, je pisal resolucije, urejeval Jugoslav Review, hodil na ahode, na konference in konvencije, pri listu pa je izvršil le toliko dela, ko-likor je bilo absolutno potrebno. Tako se je «godilo, da je
koledar letnik 1919 izšel šele v pričetku poletja imenovanega leta, kar je napravilo "Proletarcu" nad dva tisoč dolarjev škode.
Več tisoč dolarjev na dohodkih je trpel "Proletarec" v teku tistih treh let po deželi. "Proletarčevi" agitatoiji, od katerih je bil list odvisen, so delali v JRZ.. in tako je list zagazil v dolg par tisoč dolarjev. Potrpežljivosti in zaupanju Narodne tiskarne gre nemalo priznanja, da še izhaja.
Poslednji konvenciji JRZ. dne 11.—12. marca 1921 sem pojasnil položaj in vzroke, radi katerih trpi "Proletarec" tolikšno škodo. Seja je bila zelo burna. Nekateri so hoteli, da naj predložim račun v številkah, iz katerega bo razvidno, koliko je imel "Proletarec" | škode vsled urednikove zaposlenosti pri JRZ., kateri od JRZ. ni dobival do jeseni 1919 ¿e nobene plače. Nasprotovali so vsakemu predlogu, da se "Proletarcu" vsaj deloma po-« ravna škodo, in glasovalo se je1 po imenih. Predlog za pomoč je zmagal z nekaj glasovi večine.
Na razpustitveni konferenci JRZ. dne 21. oktobra 1922 pa je vladalo napram temu listu že boljše razumevanje in razpoloženje. Novemu poverje-ništvu preostale imovine je bilo naročeno, da naj nakazuje "Proletarcu" obresti v vsoti povprečno okrog $300 na leto, da se mu povrne za pomoč in popravi gmotno škodo.
Vsled tega denarja je bilo v listih že nešteto očitanja in napadov, dasi je bilo Jugoslovansko republičansko združenje edina organizacija te vrste med Jugoslovani v inozemstvu, ki je imela ves čas odgovorno kontrolo in jo ima danes, in edina, ki je objavljala račune v glasilih in jih podajala svojim konvencijam.
Uredniki in upravnild.
Na drugem mestu v tej številki je seznam urednikov in
upravnikov "Prelstarea". U-rednikov je imel osem, upravnikov, kot omenjeno trinajst. Prvi urednik, ki je res delj časa ostal v službi, je kil Etbin Kristan. Bil je "Proletarčsv" urednik bliz« pet let. Preje so se menjali zelo pegosto. Potreboval je stalnega urednika, ni pa bilo dovolj dohodkov, da se bi ga moglo plačati. Ce so g a tu in tam najeli, so kmalu izprevideli, da ni sredstev, pa so delo zopet razdelili med so-trudnike.
Nihče ni ostal v službi "Proletarca" dalj kakor pisec tega poročila. Dne 2. februarja jo minilo Že enajst let, od kar je uposlen pri tem listu. Lotil ae je gospodarskega in uredniškega dela ob enem, si s svojimi malimi sposobnostmi prizadeval, da se mu dohodki zvišajo, in s sodelovanjem sodrugov in sodruginj smo uspelL
List, ki ne more imeti, oziroma obdržati stalnih moči, ne more biti ne velik, ne dober.
r- • ■	'	.'	-	.
Rezultat sodelovanja.
"Proletarec" je bil od počet-ka do zdaj list kooperacije. Bili so posamezniki, ki so delali več kakor drugi, vzlic temu, ohranjen je bil po zaslugi mnogih.
Petindvajsetletnica socialisti" čnega lista je zelo redek jubilej. "Proletarec" je edini slovenski socialistični list, ki jo je dočakal, in ki je ob tej starosti jačji in VEČJI kot kdaj poprej. Videl je že nešteto delavskih listov tukaj in v starem kraju, ki so bili velikani v primeri z njim, a so v borbi za obstanek podlegli.
Bodočnost "Proletarcu" ni garantirana. Rož mu ne bodo trosili na pot. Vendar pa ima ob tem jubileju ugodnejše gospodarsko stališče, večji prestiž in več sodelavcev, kot pa jih je imel ob svoji dvajsetletnici.
"Proletarec" je ohranjen, ker je slovenskemu delavstvu POTREBEN kakor je biL Izhajal bo torej še dolgo.

IVAN MOLEK:
AH, MISTER BOSS!
Ah, jnister boss, usmili, usmili se nas!
Andrejeva žena te prosi: nikar se nad nami ne znesi.
Poglej — nas je skupaj šestero: Andrej, jaz in malih četvero. Ne škrati mu dela, ne škrati nam jela.
Tako bom molila, molila, da srečo nebesa bi ti naklonila. In če ni zadosti molitev, pripravim še drugo daritev.
Poznam jaz postave pri tebi, da žena povabi te k sebi... Pripravim potico, cigare — še kaj iz omare.
In mali ne bodo nič znali; na vrtu se bodo igrali. . . Andreja imej pa v tovarni, saj veš, da možje so tam varni f
Ne škrati mu dela, ne škrati nam jela.
Andrejeva žena te prosi: nikar se nad nami ne znesi.
Eugene VDebs ob dvajsetletnici "Proletarca"
Eugene V. Debt, eden največjih ameriških socialistov, ki je umrl 20. oktdbra 1926, j« napisal t jubilejno številko "Pro-
V boju in delu v Detroitu
U tarca'
maja 1925 sledeči članek:
DVAJSETA OBLETNICA ustanovitve glasila Jugoslovanske Socialistične Zveze, ki jo letos praznujete, znači dvajset let borbe za interese delavskega ljudstva socialističnega gibanja. Toda znači tudi pričetek nove dobe, v kateri bo delo, vloženo v socialistični pokret tekom prošiih dveh desetletij, pričelo roditi svoje sadove. Jugoslovanska Socialistična zveza je bila v teh bojih važen faktor in bo v bodoče. Kakor v prošlosti bo tudi v bodoče sodelovala / borbi, katere misija je odpraviti sedanji despotski, tiranski, korumpiran ekonomski sistem in zgraditi socialistično uredbo, v kateri bodo tisti, ki producirajo, svobodni prvič v zgodovini in vse človeštvo bo uživalo blagoslov prave civilizacije.
Bilo je tekom prošle svetovne vojne, ali bolje, klanja, ko je bila socialistična stranka v Zedinjenih državah preizkušena v ognju in jo prestala. Kapitalizem se je poslužil vseh pripomočkov v svojih rokah, da bi zadušil njen glas in napravil konec njenemu življenju. Zakaj ? Zato ker je socialistična stranka proti kapitalizmu in klanju, za katerega je .kapitalizem odgovoren, in zato, ker je bilo socialistično časopisje edino, ki je imelo pogum povedati resnico o zločinu, ki so ga storile sile sedanje uredbe nad človeštvom.
Ali kljub preganjanju, kljub navalom na socialistične govornike in organizatorje, napadom in odgonom naših sodruginj, zatiranju našega časopisja, je socialistična stranka ostala, kajti njena načela so nerazrušljiva, in dsnes je zopet na pohodu, ponosna na svojo osvajajočo zastavo! Pred seboj ima svetlejše dneve, izgledi za njeno ojačanje so danes boljši kakor kedaj poprej.
Zadnja konvencija socialistične stranke meseca februarja 1925 v Chicagu je bila triumf in inspiracija vsem, ki hočejo veliko in močno socialistično stranko. Skozi vso strankino zgodovino ni bila še nobena njena konvencija tako harmonična in navdušena za delo kakor naša februarska konvencija. Na banketu ob priliki te konvencije, na katerem je bilo zbranih večje število sodrugov in sodruginj, je bil zbrisan dolg, ki je ležal na stranki kakor utež, v eni uri. Kolikor je kdo mogel je prispeval, prispeval je rad in z navdušenjem. Od takrat je stranka dobila nadaljno pomoč, kar je glavnemu stanu omogočilo, da se izvršuje več dela v uradu, in vposlili smo organizatorje, ki bodo obnovili socialistične postojanke. Naša stranka je na poti prerojenja, dvignila se bo na prejšnjo višino in višjo kot jo je dosegla kedaj poprej.
V tem letu bomo imeli osem velikih konvencij od Pacifika do Atlantika, in jaz sem prepričan, da smemo pri tem delu z vso gotovostjo računati na sodelovanje članstva Jugoslovanske Socialistične Zveze, da bodo tudi naši jugoslovanski sodrugi, kjerkoli žive, v polni meri vršili svojo dolžnost. Uspehi stranic bodo tudi njihovi uspehi.
Zgodovina vaše organizacije in glasila je vam v čast. Vsaki član je lahko ponosen, da je član take bojevne delavske organizacije.
Skozi vse boje zavednega ameriškega delavstva so bili jugoslovanski ameriški sodrugi lojalni svoji stvari — stvari mednarodnega socializma, in nikdar se ne dogodi, da ne bi bila socialistična stranka njim enako lojalna. Roka v roki v skupne boje do skupnih zmag za skupno stvar socializma!
Sedaj, sodrugi, je čas, da se z vsemi energijami lotite dela za pojačanje svoje federacije. Sedaj je prilika vsakemu izmed nas dokazati, da hočemo močno socialistično stranko, da hočete močno Jugoslovansko Socialistično Zvezo, da hočemo dan, ko bo socializem slavil svoj triumf zmage, osvoboditev človeštva!
Ni to moja privatna zgodovina in ne zgodovina kluba št. 114 JSZ. O zgodovini tega kluba bodo lahko pisali sodrugi, ki so ga ustanovili. A ker sem preživel v Detroitu precej lepih let in so bila ta v dokaj tesnem stiku s klubovo zgodovino, sem sklenil, da napišem za jubilejno številko Proletarca par vrstic o tem klubu. Pisal pa bom tudi o ljudeh, ki so navadni delavci, kot jih najdeš po vseh naprednejših naselbinah, ali vendar junaki na svoj način, ki so skozi vso dolgo dobo depresij, vojne in političnih šikan vzdržali ta klub kot enega najaktivnejših klubov v zvezi.
Meseca maja leta 1914 sem jo prvič primahal v Fordovo deželo. Nastanil sem se na zapadni strani Detroita. Takrat je bila slovenska naselbi-niča v tem mestu še čisto majhna. To enotedenskem bivanju na zapadni strani mi prijatelj Vivoda pove, da je na vzhodni strani precej večja naselbina in da imajo tam svoj soc. klub. Se isti večer je poklical sod. Martina Mentona, ki je takrat stanoval na Ferry ave. Vprašal ga je, če ve kje kakšne sobe. Odgovor je
Piše Joško Oven
v delu in denarju, da se je o-mogočilo to poslopje.
Vojna je prinesla in zanesla popolnoma nov duh v naše gibanje. Preje mirni Russell St. je postal čez noč nekako bojno polje. Ni ga bilo večera brez pretepa med pristaši zaveznikov in privrženci Avstrije. Tudi med nami so se kljub zmernosti pojavila taka vprašanja, ki so nas počasi začela deliti v dva tabora. V klubu št. 114 samem nismo ime-
i glede tega posebnih nespo- nove domove dvorane ob korpo-razumqy, toda vendar je posta- rativni udeležbi vseh klubov jal med nami in hrvatskimi so- JSZ. v Detroitu. Par let za
igrali pijanice, še posebno pi-skrovezec." Ni čuda, sem si mislil.
Med drugo dolgo vrsto predstav smo imeli: Kralja na Be-tajnovi, ki je zelo dobro uspel, Zadnji dan, Sestra itd. In vsako jesen so bile pa vinske trgatve.
Bilo je pa tudi precej tragedije. Leta 1914 se je zadušil v kopeli mladi srbski sodrug Milodar Petrovič, zelo dober agitator. Pogreb se je vršil iz
slovenska kolonija bolj raztresena kod je bila kedaj poprej, so še stari sodrugi vedno v aktivi, še več, ustanovili so nov soc. klub na zapadni strani mesta. Slov. soc. pevski zbor Svoboda" tudi še vedno poje in, sodeč po številu in navdušenju, bo še dolgo pel.
Te male vrstice niso slavo-pev posameznikom, ne Ovnom, ne Anžičkom, ne Mentonom itd., ampak tisti mali hrabri požrtvovalni grupi ljudi, ki se že toliko let bori za eno idejo, ne zato, da bi imela osebne koristi, ali iz votlega narodnjaštva, ampak «radi vere v socializem in v osvobojenje človeštva.
drugi jez vedno večji.
Tako je bilo torej tisto psihološko ozadje, v katerem je klub št. 114 deloval med leti I 1914-18. Vojna in vsa ta vprašanja niso imela destruktivnega pravca za nas, kot se je to

Tone Seliakar:
Sedtnorojetičkl
Razparale so se bajte in gledal sem ' lepe in grozovite ure: Ko je bil prvi sin spočet, je šla mati v prelepi svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet. »
Ko je prvi sin bratca dobil,
se je oče od veselja napil
in je svojo ženo po licu hvaležno pobožal.
Ko je zajokal tretji sin, se je priplazil iz neznanih globin * s majhen červiček v njeno srce.
i.


Ko se je rodil četrti krik, je bil oče kakor gobav bolnik s krvavimi žulji pokrit.
Ko je bil sedmi sin spočet, je bil od očeta-pijanca preklet.
Gledam in štejem, pa ne morem sedmorojenčkov prešteti:	i
Nad bednimi in sklonjenimi visi glad, pod črnogledimi zija prepad, pred norci gre prazna cesta v prazno življenje.
Žalostno sem pogledal Krista na Klečcf: O. Kriste, kdaj pride tisti veliki čas, Ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet,
pod cvetočedrevo sinu uspavanke pet — ?.
za
bil, da lahko prideva k njemu in tako sem še tisto noč spoznal Martina in njegovo ženo Julko; ter ostal tam z malimi izjemami skoro pet let.
Nedeljo potem sva z Vivo-dom prestopila v klub 114, prej sva bila člana kluba v Indiana-polisu. Sodrugi, ki sem jih srečal na tej seji, so napravili na me dober vtis. Omeniti moram, da je bilo to šele moje prvo leto v Ameriki ter da je bilo moje mišljenje še čisto evropsko. Srečal sem tam vse tri brate Mentone: Jožeta, Lojzeta in Martina. Tajnik kluba je bi Jože Preimer, mlad inteligenten dečko, ki je med vojno odšel iz Detroita in ne vem, kje je danes on in pa cela vrsta drugih sodrugov.
Spominjam se, da sem še na isti seji prišel v navskrižje z Jo-žetom Mentonom. Šlo se je radi nečesa malega glede kolektivizma. Sodrug Menton je zastopal strogo 'socijalistično načelo, jaz pa sindikalistično.
Tiste čase smo se zbirali na Russell St. v neki mali leseni dvorani. Russell St. je bil takrat in je menda še danes čisto balkanska ulica.* Tu si slišal vse jezike balkanskega polotoka izvzemši domače angleščine. Naši sodrugi so bili v precej tesni zvezi z hrvatsko-srb-skim soc. klubom, to se pravi, da smo vedno sodelovali skupaj, dokler ni prišlo v letih 1915-16-17 do spornih vprašanj v vodstvu.
Dobro se spominjam tistih časov. Hrvatski sodrugi so bili zelo aktivni. Vsaki teden so se vršila predavanja in disku-zije. Najaktivnejši so bili sodrugi: Mirosavljevič, pokojni Lučič, Kim in časih je prišel vsem dobro znani Peter Koko-jtovič iz Chicaga, izvrsten govornik ter nedosegljiv v dekla-miranju.
Še pred izbruhom vojne se je med detroitskimi jugoslovanskimi delavci, organiziranimi v J. S. Z. porodila želja, da ¡bi lastovali svoj dom. Ideja, pri kateri smo zelo mnogo sodelovali Slovenci, je kmalu dobila razmah, tako da se je stavbo začelo že zgodaj leta 1914.
Zidali smo ta dom na precej primitiven način, kot je rekel drug Mirosavljevič: "Brez vsakih buržvažnih kontraktorjev". Temelj in stavbo so v večini izvršili sodrugi brez vsakih posebnih načrtov, tako da smo morali par let pozneje polovico doma podreti in ga popolnoma prezidati, kar nas je stalo več, kot pa če bi bili celo stvar izročili kontraktorju.
Kljub temu nas je stalo mnogo truda in finančnih žrtev, predno je stal ta dom. Dostikrat sem mislil pozneje, ko so nas hrvatski drugovi porinili ven, koliko je ta mala peščica slovenskih sodrugov žrtvovala
Joško Oven.
tem se je pa smrtno ponesrečil sodrug John Mikše. Nikdar ne pozabim, kako me je neko jutro poklical moj prijatelj Janez Vivoda v delavnico. S prva nisem mogel ničesar Razumeti. Janez je bil precej mehkega srca in s pokojnim Mik-šetom sta bila doma iz ene vasi ter velika prijatelja. Torej vse, kar sem slišal na telefon, je bilo ihtenje. Komaj sem izvle kel iz njega, kaj se je zgodilo. Ta nesreča je nas vse silno po-trla. Sodrug Mikše, čeprav šele skoro novodošlec v Detroitu, je bil vsem priljubljen. Truplo smo prinesli v domovo dvorano, čez dva dni se je pa vrstila dolga vrsta ljudi — sodrugov za krsto z rudečo zastavo ogrnjeno. Položili smo ga v grob ob zvokih Marseljeze . . .
Konec vojne in mir v Evropi sta nas našla že v novih prostorih. Vsled večnih šikan in nagajanj od strani komunistov v delavskem domu smo bili prisiljeni iskati skupno s srbskimi sodrugi novih prostorov. Tukaj se je šele razvila prava aktivnost. S sejami dvakrat na
OOeeMMMMMMMMSMMi
Addison Restaurant
Pristna jedila čistost in vljudna postrežba. Se priporoča.
Charles Wergus, lastnik j \
6421 St.Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
SLOV. NAR. DOM. itMMMMMIMMMMMMM

I I

Joseph Likar
SLIKAR
Napiu, kulise, slike za gle<Uliike odre so naia posebnost.
6718 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO
IMMVVVVVSMMVVVVVVVVVVWVVC
m cuii mi»
Math Kremesec
MESNICA
Sveie in ruho meso ter perutnina vedno v zalogi.
-1912 W. 22nd St, Chicago, Iii.

mesec, z veliko knjižnico in či-dogodilo mndfcim drugim klu-|talnico ter aktivnim pevskim bom; nasprotno, še rastli smo, zborom "Svoboda", kateri je in klub št. 114 je dosegel vrhu- bil del kulturnega programa nec svoje aktivnosti med leti kluba, se je povzdignil klub št. 1917-20.	I114 za najaktivnejšega v J. S.
Z. To prvenstvo je klub dolgo nosil, dokler ni prišla leta
Med tem časom smo imeli
v av-
je v večini govoril sod. Etbin | t.omob!Ukem. °bratu-. kater» i« Kristan, zatem smo imeli zani-
livo debato o "Pacifizmu" med Mirosavljevičem in Martinom Mentonom, in proti zaključku vojne pa "Republikansko združenje".
Ena prvih pedstav, ki se jih spominjam iz Detroita, so "Trije tički". Zakaj mi je ravno ta burka ostala tako v spominu, so gotovi vzroki. Zgodilo se je, da je eden glavnih igralcev, tisti, ki igra krčmarja — zbolel in tako sem jaz, komaj teden pred igro, dobil to vlogo. To seveda še ni nič posebnega, ali kar se dobro spominjam, je realnost posameznih vlog. Vi vsi, katerim je ta burka znana, veste, da tu nastopijo urar, pi-1 skrovez in krojač in da morajo proti koncu igrati pijance. Trezen človek igrati pijanca je precej težka reč. Ali naši fantje so pa to napravili čisto drugače. Francoz Zola, ki je u-Čil, da se mora vse igrati realno, to se pravi, če igraš pijanca, moraš biti v resnici pijan, ni imel nič nad nami. Piskrovez, krojač in urar so bili pijani, kot se spodobi. Da pa jaz nisem bil pijan, je bil vzrok, ker sem premalo znal vlogo. In tako se je tisti dan vršila ena najbolj realistično igranih burk te vrste v Ameriki. Piskrovezu se je v zadnjem dejanju kolcalo, ne zato da je tako hotel, ampak zato, ker si ni mogel pomagati. In kako mfi je poveznil pisker na glavo ... Spodaj so pa zijali gledalci nad tako resničnostjo. Še danes se spominjam nekega hrvatskega so-druga — dejal mi je po koncu igre: "Bogme, kako fino so
pognala veliko sodrugov kruhom — drugam.
In še danes, čeprav nimajo svojih lastnih prostorov in je
Iskrene čestitke k 25-letnici
"PROLETARCA"
izreka
Društvo št. 162 S. S. P. Z. Bon Air, Pa.
Iskrene čestitke
"Proletarcu"
pošilja
Slovenski Narodni Doni
WAUKEGAN, ILLINOIS
JOHN PETTEK
prvovrstni čevljar.
Izvršujem vsa v Čevljarsko stroko spadajoča dela. Cen« smerne, postreiba točna.
Se priporočam.
2459 S. Avers Ave. CHICAGO, ILL.
¿Vf M? >*vt ;¡v« 'At /|Ve ' A? V « Ml Mf /t> « Ity9 /jVt Mf /¿f K f '¡Vf /,vf ' '» Vf AAf/.»? ' Vf MfAf K
Prvomajski pozdrav ter čestitke k IS-letnlri "PROLETARCA"
Xeber jeweler


"Proletarca"
Iskrene čestitke k njegovi 25-letnici pošilja
DRU5. "JAN HUS" it. 321 SNPJ.
Frank Modic, tajnik
WARREN OHIO


'» 1
JOHN HABJAN
GOSTILNA
Mehke pijače, isvrstne smodke in cigarete.
ČestiU
"PROLETARCU"
ob 25-letnici in J. S. Z. ob njenem 20-letnem obstoju.
Ah
HHHHHm»a a s a a a a a a a o o o ona asa toooeeooooooooooooeoeeoooo
Frank Aubel
KLEPAR
Popravljen strehe in ilebove.
Isdelujem barene kotličke ter vsa v kleparko stroko • spadajoča dela. Vedno na raspóla«»*
Tef Cacnegie 6108-R
Bos 135 MOON RUN, PA.
DRUŠTVO "SOSEDJE" št449S.N.PeJe
CICERO, ILL.
Iskreno čestita '•mOLETARCtr ob njegovi 25-letnicl.
John J. Koren, tajnik
rMMMMMOMMMMMMM
3817 W. 26th ST. CHICAGO, ILL.
Lawndale 7661
6504 W. 22nd ST. BERWYN, ILL.
Berwyn 1976
i
ZAVEDNE 2ENÉ, DEKLETA IN SODRUGINJE
IZ
Wankegana In No. Chicago, 111.
v ■ pošiljajo
iskrene čestitke "PROLETARCU" ob njegovi
25-letnici.
Težki so bili tvoji boji, naš zagovornik, toda vztrajal si, ko so psovke letele na tebe od vseh strani. Nasprotnikov nisi imel malo in jih nimaš sedaj, toda premagal si vse. Kličemo ti:
Neustrašeno naprej do koočae zmag«!
Trije, ki so bili skozi dolgo vrsto let najbolj znane osebnosti t slovenski javnosti v Ameriki
Od lm na dasno, Martin Kooda, Frank Petrick in Joia Zavertnik. Konda jo kil lastnik in «pravnik, Zavertnik uradnik I» Potrii potov al ni zastopnik "Glasa Svobodo". BUi so fotografi-rani * uradu "Cl. Sv.** dno 14. julija 1904. Konda jo umrl S. marcu 1922, Zavertnik pa 2S. avgusta 1929. Petrič jo ¿il in adrav m dala v Ckicagu.
Dramatično društvo "Ivan Cankar"
Ideja za ustanovitev dramatičnega društva v Clevelan-du je bila rojena, jlo je skupina igralcev vprizorila pod pokroviteljstvom lokalne organizacije J. R. Z. igro "Divji lovec". Cleveland sicer tudi prej ni bil brez dramatike. Bilo je več društev in klubov, ki so tu in tam prirejali igre. Ampak med vojno se je razmerje v marsičem spremenilo. Kulturno delo je nekaj let takorekoč stalo, ker je vojna obrnila vso pozornost nase. Mnogo obetajoče socialistično gibanje med Slovenci v Clevelandu je bilo vsled vojne histerije potisnjeno v životarenje. Predstave ali veselice pod socialistično znamko so bile onemogočene. V tem položaju so člani kluba št. 27 priredili, kar so priredili, pod imenom pevskega zbora "Zarja", ki je^bil ustanovljen spomladi 1. 1916 pod okriljem kluba.
Po vojni je bilo ime socialist diskreditirano in v takih okol-ščinah klub ni mogel nagloma obnoviti svojega dela na kulturnem polju — ali oni, ki so hoteli, da se obnovi čimprej in v čimvečjem obsegu, so se združevali v svoje skupine pod narodno in napredno varstveno znamko.
Pri Birku so se zbirali tedaj naši ljudje in tam se je v času omenjene igre sestavil nekak pripravljalni odbor, ki pa ni bil toliko odbor kakor skupina, ki je agitirala za ustanovitev velikega dramatičnega društva. Bili so v nji Frank Česen, Fr. Kovačič, Vatro Grill, E. Gorše, Jos. Terbižan, Zofi Birk, Paula Truger, John Breščak in Janko N. Rogelj. Sklicali so dne 6. februarja 1919 sejo za ustanovitev dramatičnega društva, ki se je vršila v mali Birkovi dvorani. Predsedoval ji je Fr. Česen in zapisnik je vodil Erazem Gorše. Seja je bila edina v predlogu za ustanovitev dramatičnega društva, in na predlog Zofke Birk mu je dala ime "Ivan Cankar".
V prvi odbor so bili izvoljeni Frank Ce*en, predsednik, Mike Koss, podpredsednik, Vatro Grill, tajnik, in Zofi Birk, blagajničarka. Za režiserja je bil izvoljen Janko N. Rogelj, in bilo je sklenjeno, da se že mesec pozneje (9. marca) vpri-zori "Desetega brata". Ker je J. N. Rogelj medtem odpotoval, je bila poverjena režija L. F. Trugerju. V prvi sezoni so igrali še "Revčka Andrejčka" in '^Cigane" — torej ntteaar, kar bi spominjalo na duhovno delo Ivana Cankarja.
Pet let je dramatično društvo "Ivan Cankar" prirejalo predstave v Birkovi dvorani, ki je za silo odgovarjala namenil — toda prav za silo. Bila je edino prikladno shajaliičs in imela je
oder ter nekaj kulis, ih to je bil naš narodni dom.
Ce je katera slovenska naselbina v Ameriki svoj narodni dom resnično in nujno potrebovala, je bila to naša s svojim centrumom na St. Clair Ave. Po vojni je akcija za gradnjo doma naglo dobila zamah, in dramatično druš. "Ivan Cankar" je v nji sodelovalo z vsemi močmi. Za svoj razmah je potrebovalo oder s • prostorno dvorano, in načrt za S. N. D. je vključeval oboje. "Cankar" je v akciji za Dom pomagal gmotno in moralno. Ob otvoritvi Doma, ki je bila največji praznik slovenske naselbine, je "Cankar" vprizoril - narodno igro "Brat Martin".
"Cankar" je tako dobil prostoren oder in krasen avditorij za svoje predstave, treba pa je bilo odru mnogo kulis in druge opreme. Zavzel se je, da se z vsem založi, in svoj sklep je izvršil. Svoje aktivnosti je več kot podvojil. V članstvu je narastel kakor kakšno močno podporno društvo.
Sel je korak dalje in vstopil v dogovor z igralko go. Avgu-sto Danilovo, ki je bila tedaj v New Yorku. Uposlil jo je za učiteljico svojemu dramskemu zboru in mladinskemu dramskemu odseku. Pod njeno režijo je dajal dve igri na mesec. Predstave so bile popoldne in zvečer. Igralci in igralke so Danilovo priznali za režiserko v smislu, da so se podvrgli njenim navodilom in pa disciplini popolnoma. Domač režiser nima nikoli te ugodnosti. Kvaliteta igralcev je silno napredovala. In če nič drugega, je že to vredno, da se je "Cankar" odločil uposliti za nekaj časa profesionalno igralsko moč za izboljšanje svojih predstav. Danilova je sodelovala pri "Cankarju" poldrugo sezono. Pred njo sta bila režiserja naj prvo L. F. Truger, od marca 1920 do njenega prihoda Joaeph Skuk, po njenem odhodu pa zopet Louis F. Truger, nadalje Vatro Grill, Jos. Ste-blay in Ralph Danilo, s katerimi je sodelovalo več drugih pri raznih režiserskih delih.
Z dramatiko so v diletant-akih zborih velike težkoče. Treba je potrošiti mnogo večerov, treba je opraviti mnogo potov, treba je delati in argumentirati, treba se je boriti ^ s finančnimi, "vprašanji" — in vsega tega je bilo tudi pri "Caftkarju" mnogo. Na sejah so se večkrat dogajale besedne bitke, da si je včasi kdo mislil — vse bo razpadlo, ali duhovi so se pomirili, večina je izrekla svoje, ta sli oni se je u-maknil, društvo ps je z delom nadaljevalo.
Nad sto iger je vprizorilo v teku dobrih deset let, od kar
obstoji. Ene so bile res ne le fino, nego tudi pompozno vpri-zorjens, s scenerijo, kot so jo zahtevale. Samo dve Cankarjevi sta bili med njimi: "Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski", "Kralj na Betajnovi".
Ob svoji desetletnici, katero je to društvo praznovalo lani, je vprizorilo "Prisego o polnoči" od Manice Komanove — prav nič prikladna igra za jubilejno slavnost dramatičnega društva, ki nosi ime Ivana Cankarja. Dasi je imelo celo vrsto lepih, tudi težkih iger, se je dram socialne vsebine nekam ogibalo. Res, da jih ni mnogo prevedenih na naš jezik, niti ne od naših pisateljev, toda za vsako leto ena ali dve se bi dobile. Prepričan sem, da bi bilo sebi koristilo, ako bi bilo vprizorilo ob kaki priliki Cankarjeve "Hlapce", npr. na slavnosti svoje desetletnice. Ni dobro, če se tako kulturno društvo postavi v položaj, v katerem se mora bati zamer. Pisatelj Cankar ni gledal, kaj bo rekla o njem ta ali ona struja, kajti na svojih predavanjih je govoril odkrito in natančno to, v kar je bil prepričan, in v svojih delih je brezobzirno razgaljal laž, hinavstvo in krivice.
Ni mi, da bi grajal to društvo vsled te hibe, ker so bile okolščine, ki so ga dovedle v duhovno brezizraznost, močne, in volja, boriti se proti njim, šibka. Zase sem prepričan, da si bi dramatično društvo koristilo, če bi prišlo večkrat na oder s predstavo, ki bi pokazala to, kar je Cankar slikal v svojih delih. To bi bilo tudi v skladu z imenom društva, ljudstvu pa bi dalo več u pogleda vase, kakor ga mu dajejo takozvane narodne igre in pa kopa komedij.
Predstave "Cankarja" so imele dostikrat prav veliko u-deležbo. Pa se je pred par le-
Potovalni agitatorji 4 Prole tare a'
Eden prvih, ki je šel na daljšo agitatorsko turo po naselbinah za "Proletarca", je bil Ivan Molek. Obiskal je kraje na severozapadu. Jos. Bratko-vič je na svoji turi za "Proletarca" obiskal mnogo naselbin. Sedaj živi v Kansasu. Frank Podboy je agitiral »a "Prole-Urca" in JSZ., in bil je tudi premij evalec E. Kristana po gotovih krajih na njegovi prvi govorniški turi leta 1912. Frank Savs je prepotoval na agitaciji mnogo držav in govoril na shodih. Frank Petrich je leta 1921 obiskal v interesu "Proletarca" premogarske naselbine v Illinoisu. Joško Oven je bil na agitacija za "Proletarca" in JSZ. v Pennsylvaniji, Ohiju in več drugih krajih leta 1920. Na shodih je govoril za pred-edniškega kandidata soc. stranke E. V. Debsa in druge socialistične kandidate. Svojo turo je napravil skozi iz San Francisca, kjer je tedaj živel, doli na vzhod. Francés A. Tau-char je pred nekaj leti obiskala na agitaciji za list naselbine v Penni, nekaj po osrednjem zapadu in na zapadu. Anton Žagar je bil na agitaciji po vzhodu in zapadu. Bil je zadnji, ki je bil na splošni ajgita-cijski turi. Charles Pogorelec je bil dostikrat na agitaciji po naselbinah. L. Kveder je tu in tam agitiral za ta list po naselbinah Penne. Anton Jan-kovich agitira za Proletarca v Clevelandu in v drugih naselbinah, katere poseča na svojem poslu. Najagilnejši potovalni agitator, ki ga imamo sedaj, je J. Snoy iz Bridgeporta, O. Žal, da ne more biti stalno na potovanju. V vzhod njem Ohiju in v enih krajih v Pennsylvaniji je "Proletarca" zelo razširil.
Razen teh je agitiralo za "Proletarca" po naselbinah mnogo drugih agitatorjev, ki so izrabili priložnost. Poleg potovalnih so za list največjega pomena lokalni agitatorji. "Proletarec" ima sedaj v ne-katerih naselbinah prvovrstne zastopnike in zastopnice, ki skrbe, da naročniki redno obnavljajo naročnino in da list dobiva tudi nov« naročnike.
ti dogodilo, da je začelo med publiko zanimanje zanje hirati in udeležbe so postajale pič-lejše. Dolžili so radio, avt<£-mobil, pijačo itd., nekateri pa so celo domnevali, da je nekaj krivde lahko tudi v društvu samem. Ničesar ne vpliva slabše na dramske zbore kakor kadar igrajo napol prazni dvorani
Vzroki manjšemu posetu so bili res radio, avto, "naveliča-nje" itd., nekaj pa po mojem mnenju tudi v tem, da je dajalo društvo na oder preveč takih iger, "kakršne ljudstvo hoče", pa se jih je preobjedlo.
Tako pridem ponovno k nazoru, da so dobre socialne drame okrepčilo za diletantske «bore in avdijenco. S tem nikakor ne mislim, da bi moral "Ivan Cankar" postati zgolj propagandističen in "tendenci-ozen" dramski zbor.
Razen v akciji za zgraditev S. N. D. je "Cankar" sodeloval tudi v raznih drugih pomočnih podvzetjih. Priredil je predstavo v prid fonda za Cankarjev spomenik v Ljubljani, prispeval je v pomoč bednim v sta* rem kraju po vojni, za stavkar-je itd.
V kulturnem razvoju slovenske naselbine Clevelanda ima prvovrstne zasluge. Za izobrazbo naroda so ljudje, kakršni so delovali in še delujejo pri "Cankarju", potrebni. Lahko bi tudi oni ostajali ob večerih doma, ali šli bolj pogosto v movies in na obiske, lahko se bi zabavali s kvartarni, ali reševali križanke, lahko bi uganjali politiko pri sladki ali kisli kapljici, ampak če bi to delali vsi, ne bi bilo predstav, in g. Likar bi namesto kulis lahko barval ograje okrog hiš, kjer jih imajo. Seveda, tudi "Can-karjevci" se radi «abavajo, eni tudi politizirajo, mnogim kozarec "kapljice" nič ne škoduje, in ta ali oni vrže včasi tudi kvarte. Toda za zabavo velikokrat nimajo časa, razen, da so imeli zabavo v delu za slovensko talijo.
To je razvedrilo, kakršno se obeta "Cankarjevcem" tudi v bodoče, če hočejo, in ako tudi občinstvo hoče, da se "Cankar" ne pogrezne v životarenje, nego da živi in raste s svojim delom. In pa več Cankarja naj dobi vase. — X.
(Dram. drui. "Ivan Cankar" je ob svoji desetletnici 1929 izdfclo spominsko knjigo s članki o svoji zgodovini in pregledom dramskih aktivnosti ▼ drugih naselbinah. Ako ima. jo te knjige ie kaj na razpolago, jo boste dobili, če pišete na naslov F. L. Truger, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.)
ee»e»ee»»e»e»e»M+»»»eeee» mirko a joe
Grasso OU Station So. Utk St. A Indiana Ave. SHEBOYGAN, WIS.
i»ee1111seeeeee+aeeeoee+oe
•»»»»»«nnnt»»«»»»«
PULS A PULS
Zakoadravaiki.
Phone 2628-J. Kresge Bldg.
¡SOS N. Stk St., Skokoygan, Wis. ft****W***<HHt« MIMIMHMMM
»»♦♦»»»♦MOOMOMMOOMM»' o	♦
; ; Člani k lut» • it. 1S9 JSZ. Blaiue, O.J ¡
¿ostita jo "Prolatarcu" ok 2S-letnici.
2ensko društvo
"MO*KA ENAKOPRAVNOST91 ST. 119 S. Ne Pa Je Waukegan, Illinois
¿ostit« "PROLETARCU" ob ujogovom 2S-lotnom dolovanju aa svobodo im pravico satiraaik.
Anna Mahnich, predsednica, Francas Zakoviek, taj. Mary Končan, blagajnica.
O &
¡¡mike smerdel, tajnik.::
Iskreue ¿ostitko "PROLETARCU* ob ZSlotnici! Nap ra j du cilja iu smaga!
ANTON 2eleznik,
NEWBURGH, O.


ČLANSTVO KLUBA ŠT. 224 JSZ. CHICAGO (Puliman), Ml.
pozdravlja "PROLETARCA" ob njegovi 25-letnici ter mu ieli, da tudi vnaprej drami in izobrazuje slovensko delavstvo v socialističnem duhu.
Somišljenike v Pullmanu in okolici vabimo, da se nam pridružijo na skupno delo za boljšo bodočnost. .
PETER VERHOVNIK, tajnik.
Obilo uspeha ob 25-letnici "PROLETARCA" ter vztrajnost v boju mu želi
JOSEPH ROPOTEC
NEWBURGH, O.
PRVI
Slovenski dom
na Holmes Ave., Collinwood, O.
se priporoča rojakom in društvom za naklonjenost.
Zgrajen 1. 1919 in je prvak Slovenskih domov v Clevelandu.
Iskrene čestitke k srebrnemu jubileju ter obilo uspeha •PROLETARCU" in J. S. Z.
šoli
FRANK HRIBAR
NEWBURGH, O.
;>M»MMMMM»MMMIMM
Iskrena čestitka k 25-letnici JI
"PROLETARCA", ter obilo uspeha na polju soc. propagande mu ieli
PETER SEGULIN i
¿lan kluba it. 26 JSZ., ^	Nawburgk, O.	^
MMMM»MMMMM#MMM

—
Iskrena čestitka "Prolatarcu" ob »jogovaun srebrnem jubileju,
izreka
JOHN REZEL
KROJAČ
5122 National At«., Wert Alii*, WU.
Tel. Greenfield lit«.
_
Klub št. 4 J^.Z.
La Salle, E
iskreno lastita "Pruietarcu" ob «jogevi 26-letnici, iele¿ mu eU-uapako e bixlofnotti
PETER BANICH, taj.
.Pozdav
Prve ia največje slovenske banke
TIh North Amcrican Trust Cs
Cor. 62nd and St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
Premoženje blizu $6,000,000 .00
Pauline Vogrich
294 Grove St.,
Milwaukee, Wi».
Tel. Hanover 0740.
Tel. Mitchell 7093-R.
JOSEPH KUGI
Slovenski stavbenik
458—41st Ave., Milwaukee, Wis.
Popravila moja posebnost.
Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno.
ASA banka, ki je največja in najsta-rejia v Sheboygan okraju vas vljudno vabi, da predložite svoje finančne probleme v reiitev njenim veščim uradnikom. Postregli vam bodo z veseljem.
■t»
Popolno bančno poslovanje
Security National Bank
Sheboygan, Wisconsin
"VARNOST VAS IM PRIHRANKOM"
.♦♦♦♦♦♦..♦♦»♦>♦♦..>>>«..♦»
< i
;' Tel. Hanover 1630
!: JOE HOMER !
KROJAČ
isdelujom obleke po naročilu.
j [ Čistim, likam, barvam in popravljam.
342 Grove St., Milwaukee, Wis.
Tel. Hanover 5539
NATIONAL CLUBHOUSE
GOSTILNA
keglJiWe in dvorana xa vae sluíaje.
479 National Are. Milwaukee, WU.
Najvarnejše shrambe za vaše prihranke
test 88 «d Stre«
os a SOS 1 »4M
Wtst 26th Street
CHICAGO, ILLINOIS Clanice Chicago Clearing House Association
Največja in najstarejia driavna banka v
Pošiljamo denar v vse kraje «veta hitro, varno in po najnliji ceni.

Največja in edina Narod-ua banka ? Lawn dala.
Prodajamo pa rob rodne listke za vse preko-morske ¿rte.
čestitke k 2S-letnid "Proletarca"
IZREKA
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
2$$ West ISSrd Street,	Chicago, Illinois
m¡—pwmmmmmwmm
—-
Sedanji upravni odbor "ProloUrca" (direktor'j JuC oslovanske delavske tiskovne družb«). Sodeči, od leve na de*no, Frank Alosb (tajnik), John Olip (pred»«dn>«), Filip Godina (blagajnik), Frod A. Vidor, (podpredsednik). Stoječi, Donald J. Lotrick, Anton Garden, Vinko Ločniikar (nadsorni odsok).
Socialistični pevski zbor "Sava"
Januarja 1926 se je klubu št. I JSZ. v Chicagu pridružil moški pevski zbor "Sava", ki •e je v naslednjem poletju reorganiziral v mešan zbor. Zborovodja je postal ob pridruže-nju Amo Mario Hess, znani češki učitelj petja, prejšnji pa je bil Ivan Račič, kateri je nehal poučevati "Savin" zbor z nasvetom, da naj se reorganizira in si dobi za moralno podporo zaledje v kaki drugi organizaciji.
"Sava" je bila ustanovljena leta 1917. Bila je ves čas do pridruženja h klubu moški zbor. Od početka ga je poučeval Frank Kerže, za njim pa Carl Cufal, John Kovačič in potem Ivan Račič, ki je bil zadnji "Savin" zborovodja do pridruženja h klubu. Za njim je dobil to službo, kot že omenjeno, A. M. Hess, ki je bil učitelj "Save" od jan. 1926 do marca 1929, od tedaj pa poučuje pevce in pevke "Save" Jacob Muha.
Prvi koncert po pridruženju h klubu je "Sava" imela 5. decembra 1926 v dvorani SNPJ. ob izredno veliki udeležbi. Z njim je pokazala, da je od svo-| jih prejšnjih koncertov sijajno napredovala.
Leta 1927 je imela dva koncerta : enega zgodaj spomladi, in drugega proti koncu leta. Vsaki je značil izpopolnitev njenega zbora. Tudi težje skladbe so že prišle na vrsto. Leta 1928 je imela tri koncerte, dva v Chicagu, enega pa je ponovila v Waukeganu.
Dne 7. aprila 1929 je vprizo-rila znano Spicarjevo spevoigro "Spominska plošča" v dvorani CSPS.. Ponovila jo je med konvencijo SNPJ. dne 17. maja v dvorani Sokol Havliček. Dne 1. decembra isto leto je imela koncert z lepo izbranim sporedom. V eni skladbi je sodeloval tudi Svetozar Bano-vec. Udeležba je bila sijajna.
Razen svojih je "Sava" a-ranžirala tudi par drugih kon-
certov za gostujoče umetnike. Dne 29. aprila 1928 se je vršil pod njenim pokroviteljstvom v dvorani SNPJ. prvi koncert v Chicagu Toneta Sublja, ki je imel veliko udeležbo. Sodelovali so tudi drugi prijatelji tega umetnika.
Dne 13. januarja je aranžirala "Sava" s sodelovanjem ženskega društva "Nada" št. 102
Mnogo let "Proletarec" ni imel svojega urada. ' Urednik in sotrudniki so delali doma ob večerih ali kadar so že utegnili. Naslov lista prvi dve leti je bil na 683 S. Loomis St., v tiskarni "Spravedlnosti", kjer je bil "Proletarec" tiskan.
Ko je postal decembra 1907, tednik, je dobil tudi urad, kateri se je nahajal na 587 Centre (sedaj Racine) Ave. v poslopju Narodne dvorane, katero je imel tedaj v upravi Frank Mladič. Ko ni bilo več stalnega urednika in upravnika, je pošta še prihajala na ta urad, ker so se tedaj pri Fr. Mladiču zbirali mnogi sodrugi. Tudi je bila Narodna dvorana nekak centrum društvenih aktivnosti. Tu so se vršile seje društev in slovenske priredbe.
Oktobra 1909 je bil urad premeščen na 2146 Blue Island Ave., v Narodno tiskarno, kjer je bil tiskan.
Januarja 1914 je bil urad "Proletarca" preseljen na 4008 W. 31st Street v hišo Ivana Mo-leka. "Proletarec" je imel eno sobo spredaj, ostale so vzeli podnajemniki za stanovanje.
Decembra 1918 je "Proletarec" dobil za svoj urad eno sobo na 3639 W. 26th St. Pozneje je tu vzel še dve sobi, eno pa ima tajništvo JSZ. v tem uradu je "Proletarec" tudi sedaj. Poslopje je posest Millard State banke.
SNPJ. in ženskega kluba "Bled" koncert, na katerem je pela ga. Pavla Lovšetova.
Po njenem prizadevanju je bil dne 6. oktobra 1929 v Pil-sen Sokol dvorani aranžiran tudi prvi Banovčev koncert v Chicagu. Člani "Save", posebno njen predsednik Fr. Alesh so delovali, da je bil u-spešen prvi skupni koncert Pavle Lovšetove in Toneta Sub-lja dne 17. marca 1929 v dvorani CSPS.
Klub št. 1 je angažiral tudi clevelandske pevce Belleja, Pluta in Eppicha, ki so izvajali ves spored na koncertu 28. a-prila 1929 v dvorani SNPJ.
Razen na svojih koncertih nastopi *bor "Sava" na vsakoletni klubovi prvomajski slav-nosti, na nekaterih klubovih dramskih predstavah, in včasi na prireditvah drugih organizacij. Enkrat je gostoval tudi na koncertu "Napreja" v Milwaukeeju.
Zbor "Sava" bi bil nedvomno še na mnogo višji stopnji izpopolnjenosti, če bi ne imel ene velike neprilike, in ta je, odhajanje pevcev in pevk iz zbora po letu ali dveh sodelovanja. Za vsak pevski zbor je potrebno, da ima stalne moči, ki mu ostanejo lojalne tudi kadar se pojavijo kake napetostti. A vzlic neprilikam, katerih ni bilo malo, in vzlic hibam, ki se dobe tu in tam med nami,' je "Sava" zbor, kateremu pripada na polju slovenske glasbe v Ameriki častno mesto.
Z operetno predstavo "Kovačev študent" in drugimi pevskimi točkami na njeni priredbi v nedeljo 27. aprila t. 1. je še bolj obogatela spored svojih koncertov in predstav s petjem. V njenem sedanjem odboru so: Frank Alesh, predsednik, Anton Garden, tajnik, in John Kak, arhivar.
Spomin ob 25-leinici "Proletarca"
IVAN MOLEK:
V SVITU RDEČE ZARJE
V jutranjem mraku je peščica mala ustavila v tovarni in pod zemljo stroj in šla v pustinjo, tam ledino je zorala in posejala med razori svežimi je boj.
Krepko je rastel in bohotno se razcvetal po širnem mladem polju žlahtni rdeči cvet; mogočno se razširjal in daleč se razpletal, pred ftjim je mrl plevel, umikal se je stari svet.
In glej! Z rastočim mladim bojem
je zraste! iz peščice male velikan:
oral, oral, kopal, kopal, zalival s svojim znojem,
na delu je četrt stoletja vsaki dan.
*v>dmor!^ Armada naSa praznično se zbira, t počiva spet v tovarni in pod zemljo stroj* Ponosno v majskem jutru se nazaj ozira: uspeh! Zori že klasje — v zmago dozoreva boj.
Iz prvega razreda:
"Naštejte mi nekatere ptiče r
"Ptiči so: kragulj, golob, sraka —"
"O ne, sraka je ptica, ne ptič!" je popravila mala Anica.
"I no, ko si že tako brihtna, pa mi ti imenuj še kakega ptiča!"
"Kolumb."
"Kolumb?"
"Da, Kolumb; doma sem či-tala v stari pratiki naslov: Kolumbovo jajce."
Lepo domovino imamo, — to nam vedno povdarjajo — ampak moral tem v tujino za kruhom. Čez dobro leto i«m se vrnil "nepokvarjen" k svojemu mojstru, ki me je vabil, da naj pudern nazaj. Dela ima mnogo, mi je pisal.
Moj mojster v domovini pa ni veroval v plačo, če je moral kaj dati, je dal kolikor najmanj mogoče. Saj je bilo dosti vajencev, ki so mu delali samo za hrano.
Poskusil sem — drieč se reka: doma je najlepie in najboljše — ali vsi kazalci so držali zopet v tujino. Sedel sem v gostilni in razglabljal o vprašanju, ki muči milijone delavcev — kam? Da se zmotim, vzamem list, ki je bil blizu mene na mizi. "Rdeči Prapor". Hm, "Rdeči Prapor". Začel sem ga čitati in kar strmel sem, ker so bili v njem tako ostri, brezobsirni napadi na vlado. Bilo je to v času boksarske vstaje na Kitajskem, ko so se veleaile odloči« le za intervencijo.
čudil sem se: Le kako si upa! Bjl sem katoliški Človek, navajen misliti samo lepo in udano o vladi slavne katoliške Avstrije.
e
Zopet sem bil v Monakovem. Postal sem ie ¿lan strokovne organizacije. Ob opoldanskih odmorih so se moji sodelavci navadno pogovarjali, jaz pa sem vzel v lokalu list ter čital j razne novice. Bil je klerikalen. Dasi so bili moji sodelavci socialisti, me niso kritizirali radi tega. Ko berem v njem nekega dne vabilo na naroč-bo, sem dejal poleg sedečemu tova-,riiu: "Poglej, tale list pa ni drag. Naročil se bom nanj."
"Prijatelj, čemu se bi naročal na klerikalni list?" Imel sem v rokah •Münchner Neuste Nachrichten". "Delavski list je "Münchner Post", tega naroči."
Pravil mi je na kratko o razlikah enega in drugega, kako edlen služi gospodarjem in drugi delavcem. Kakor solnčni žarek je šlo skozi moje možgane ter razblinjalo temino v njih. Torej delavski list — in misli so se mi vrstile v glavi, da se poglobim, kaj pravzaprav je na stvari.
Bil sem delavec. Toda alt sem bil tudi razredno zaveden? Ne. Predno postane delavec zaveden član svojega razreda, mora iti skozi duievno revolucijo. Ta se je vrftila v meni sedaj, začetek je bil storjen. Začel sem se zavedati, da četudi sem stru-garski pomočnik — rokodelec — vendar sem samo delavec, in tovariš ima čisto prav, ko govori o skupnih delavskih interesih.
Moj tovariš je govoril in se začudeno oziral vame. Pač ni vedel, kakšno revolto je povzročil v meni.
Izselitev v Ameriko ni bila noben-krat moja želja — toda vzlic temu se znajdem 1. 1905 v novi deželi Prišel sem v Chicago, kjer je živela moja sestra. Vandranje za delom po evropskih deželah mi je začelo presedati. Hudo mi je bilo, ko sem srečava! tudi stare delavce, trudne od izgaranosti in let, pa so bili še vedno "brez stalnega bivališča". Ta slika je povzročila, da sem šel preko luže.
V Chicagu sem živel pri katoliških Slovencih. Nič prijetno ni bilo. Molili so mnogo in jako radi hranili. Dela ni bilo. Vtisi slabi, vtisi raz-blinjeni, družba nič dobrega obetajoča — povezal bi culo in odšel, toda med Ameriko in Evropo je morje. Ni denarja, da se bi vozil preko. Torej ostanemo, bo že kako. In šlo je. Delo je bilo naporno, imel sem krvave žulje na rokah — prej jih nisem bil vajen.
Poizvedoval sem, kako in kaj se z našimi rojaki v tem velikem mestu. Ko so mi povedali, da izhaja tu socialističen list, sem si ga naročil. Osebno sem šel v urad k Martinu KondS ter mu plačal naročnino za "Glas Svobode".
Zelo sem bil razočaran. Socialističen list, pa ničesar v njem o slogi med delavci. Listam po prvi, iščem v drugi številki — samo napadi, nekaj vesti in podobno. "Socialisti, — pa se tepejo med seboj," sem se čudil. Nikogar nisem poznal, razmere mi niso bile znane. Član stranke še nisem bil. V Nemčiji so socialisti nesporazume reševali na sejah. Tu pa taki strupeni napadi, pa še tako nesmiselni!
Predi Božičem 1905 sem bral v "Glasu Svobode" dopis z naslovom "Božično pismo", v katerem Je bilo toliko zasmehovanja in norčevanja na račun socialistov, da sem strmel. Naročil sem socialističen list, pa napada drugo skupino socialistov!
Nikdar poprej še nisem pisal dopisa. Ali to "Božično pismo" Je bilo zame prehudo, moral sem odgovoriti. V svojem dopisu sem grajal tak4
tiko napadanja v "G. S." in ob enem predlagal skupno konferenco obeh <4kupin v svrho pomirjenja in skupnega dela za socializem. Teden pozneje mi je bilo v listnici uredništva odgovorjeno, da mi tukajšnje razmere niso jasne in da mi dopisa vsled tega ne morejo priobčiti.
V gostilni pri Polanšku sem se slučajno seiel s Jožetom Zavertni-kom. Takrat je bil še mlad, krepak, in name je v pogovoru napravil najboljši vtis. Pojasnil mi je vso stvar. Omenil sem mu tudi zadevo poslanega dopisa "Glasu Svobode". — "Tako," je dejal Jože, "naši sodrugi so pa mislili, da 'G. S.' zopet blufa, ker imamo v soc. klubu dva Člana, ki imata take začetne črke,\namreč Frank Petriča in Fred Pečeta."
Ker sem imel kopijo dopisa, ga mi je potem priobčil Jože Zavertnik v drugi številki novoustanovljenega "Proletarca".
Tako sem našel sodruge v Chica. gu. Z bratrancem A. Lončarjem sva skupno pristopila v klub št. 1. In naroČil sem se na prvi resnično socialističen slovenski liat, na "Proletarca". Pomagal sem po svojih močeh, kajti dela j« hjlo obilo.
Po 25 letih m človek marsičesa spominja. Malo jih je od ustanoviteljev "Proletarca" in pionirjev kluba št 1, ki so še aktivni. Na prste ene roke bi jih seštel, in še ne bi dosegel števila pet.	•
Tistikrat jih je bilo precej, ki ao gradili in se trudili, da ohranijo slovenskemu delavstvu delavsko glasilo.
Ponosen sem, da sem naročnik "Proletarca" odkar izhaja. Se veliko bolj ponosni pa so lahke tisti, katerih zasluga je, da so Proletarca obvarovali v vsaki nevarnosti.
Največ zasluge gre pokojnemu Jo. žetu Zavertniku, ki je piaal sa "Pro-
letarca" v tistih letih po težkem dnevnem delu ob svitu petrolejke. De. narja za plače ni bilo. Treba je bilo zbirati, da se je pokrilo izdatke za tisk. Uredniško in upravniško delo so izvršili sodrugi ne sa plačo, nego ker so hoteli ohraniti slovenskemu delavstvu njegovo glasilo.
Slava "Proletarcu"! Slava Jožetu Zavertniku! Slava razredno zavednemu delavvtvu!
Frank Podlipec, Cicero, 111.
MICHAEL KROFINA
Grocarija in masnica se priporoča rojakom. 271 G rova Avenue, JOHNSTOWN, PA.

........................es
♦.......................se
ANTON FILIPIC
« j GROCERUA IN MESNICA. I! < »Izvrstno doma prekajeno meso in ! i	klobase.
Ü CLEVELAND, OHIO. X .........................f
M. KASPAR
MESNICA
se priporoča Slovencem. £2100 W. 23rd St., CUca«e. 111. , Tel Canal 6065.
VVWSftWWWWWWVWVVVWy
Iliria Grocery
FRANK AMBROSH, lastnik Grocarija, sadje hm sočtvje
310—1st Ave., Milwaukee, Wis.
Tei: Hanover 2297
ÄMWAMWVWVWWVWVVM^
F	i r
| Perko Tailoring i:
krojaCnica
Obleke po najnovejšem kroju. ČistiaM» in likam«.
505 National Ave. Milwaukee, Wis.
Phone: Hanover 2296
Chrysler avtomobili m International t rok i so priznani po colon svetu kot najboljši No boste napravil» pomoto ako si jik nabavit«.
W. A. Knaak Motor Company
1326-1330 So. 13th St.,	SHEBOYGAN, WIS.
Phone 680
......................................see»»«......esse
.....................................................
ČLANICE GOSPODINJSKEGA ODSEKA S. N. D.
WAUKEGAN, ILL*
Čestitajo "PROLETARCU" k njogovi 2S-letnici tor »u kličejo: Vstrajaj v boj« sa pravico in svobodo delavstva!
JOHN TRÜMMER
PLESKAR IN DEKORATOR. SSS — lfHk Avenue, MILWAUKEE, WIS. Tel. Mitchell 8064. •.........WW M MMM Mimmi M M»»
i Vinko Arbanas
1320 W. 18th St., CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 4340
EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC.
Izbere svežih cvetlic sa plose, svatbe, potrebe, itd.
Zastop. za Whiting, Ind. in okolico:
S. GRABOVAC IN JERECK, 401—131st Street.
Tel. Whiting 323-R.
* Arll ¡Un"kl ^^	^ U 21 •
;,l",l""""">l"<..................................
Iskrene ¿estitke k 25-letnici "PROLETARCA"
FRANK ¿ERNE
Credit Jeweler, Radio & Music House.
6033 St Clair Ave., CLEVELAND, O.
^JHHHHHHHHHHHHHHC*»««^^
Carniola Test 1288 The Maccabees
zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu, od 9. do 12. dopoldan. Je največji delničar S. N. D., v katerem zboruje. Urad v starem poslopju.
Joseph Babnik, preds., Joseph Susnik, podpreds. John Tavčar, tajnik, Joseph Skuk, blag.
Za pojasnila flede pristopa v društvo se obrnite n. katerakoli
uradnikov.
NAŠA BANKA
pošilja denar v vse dele sveta ter prodaja parobrodne listka ■a vse črte.
Vposljenega imamo enega od vaših rojakov, ki vam bo z veseljem postregel.
CITIZENS STATE BANK
SHEBOYGAN, WIS.
Glavnica in prebitek $1,000,000.00
IZOBRAŽEVALNI IN DRAMSKI
t
^ ODSEK S. N. D. Waakegan, ni.
"PROLETARCU" k „j.t„T.mu ,r.brn.nlu ¡¿^ t.r mu i.H obilo UHtoh« , bodoino.»!.
Ukrene čeetitke
"PR0L1ETARCU" ob petindvajsetletnici
FRANK IN MINKA ALESH
CHICAGO, ILL.
Ukrene ¿estitke "PROLETARCU" ob njegovi 25-letnici izrek«
ANTON F. ŽAGAR
No. Chicago, HI.
Dramske kluba št.
aktivnosti
1 J. S. Z.
Ena najaktivnejših organizacij na dramskem polju med Slovenci v Ameriki je klub št. 1 JSZ. v Chicagu. Začel je z enodejankami pred 21. leti.
L. 1910-11 je vprizoril par enodejank, pri enih prirebah varijetnega programa pa je sodeloval a hrvatskimi člani JSZ.
Od L 1912 do novembra 1915 ni imel nobene predstave. Et-bin Kristan, tedanji urednik "Proletarca", je epkrat v poletju 1915 svetoval članom in članicam, da bi bilo dobro za klub, ako se ponovno podstopi gojiti dramatiko, in v ta namen je priporočal, da naj pride pred občinstvo z lepimi deli, namesto s plidkimi dramami in komedijami, ki so prvačile ti-stikrat in povečini prvačijo tudi danes na naših odrih. Večinoma so z njegovim predlogom soglašali, in tako je bila aranžirana velika Huaova spominska alavnost petstoletnice njegove mučeniške smrti, na kateri je bila vprizorjena pod E. Kristanovo režijo Cankarjeva drama "Kralj na Betajnovi". Bila je to prva Cankarjeva igra, ki je prišla na aloven-ski oder v Ameriki. Klub jo je nekaj let za tem v presledkih še štirikrat vprizoril, večinoma z drugimi močmi nego prvič.
L. 1916 je vprizoril dramo Kato Vrankovič" v treh dejanjih, katero je spisal Etbin Kristan. Tudi režijo jo vodil on. Razen te je klub vprizoril njegovo dramo "Volja" v štirih dejanjih in komedijo tri-dejanko "Ne da se prevariti".
E. Kristan je bil režiser klu-bovih predstav vseskozi do pomladi 1918, ko je moral klub valed vojne furije in težkoč, ki so jih delali tedaj socialističnim organizacijam, nehati s

priredbami. Obnovil jih je zopet spomladi 1. 1922.
Od 1. 1918 da 1922 je dopolnilo nastalo vrzel Slovensko dramatično društvo, katero se je ustanovilo 1. 1919. Tvorili so ga večinoma klubovi člani in Članice, toda delovalo je samostojno. Vprizorilo je večje število iger, med njimi Gor-kijev "Na dnu", Jurčičevega* Govekarjevega "Desetega brata", L. Andrejevo „Anfiso", Cankarjevo "Pohujšanje v dolini Sentflorjanski", "Rokov-njače", "Zaklad", "Razvalino življenje" itd. Občinstvo mu ni naklonilo potrebne podpore z udeležbami in se je moralo vsled tega boriti s težkimi gmotnimi težkočami. Poskusilo je z združitvijo a pevskim zborom "Sava", ki je bil tedaj samostojen, a tudi U poteza se ni posrečila. Avgusta 1. 1922 se je Dramatično društvo pridružilo klubu št 1, ki je med tem že imel eno uspešno predstavo ob obilni udeležbi. Nalogo izbirati igre in akrbeti za vse drugo v zvezi s predstavami pa je klub poveril poaeb-
H. G. Peruiek : Pomladni dan na Dolenjskem.
nemu dramskemu odseku treh članov, ki se ga voli zaeno z drugimi odborniki na letnih sejah.
Izmed dram, ki jih je klub št. 1 vprizoril, naj bodo tu omenjene "Kralj na Betajnovi" in "Hlapci" (Cankar), "Volja" in "Kato Vrankovič" (Kristan), "Moč teme" (Tolstoj), "R. U. R." (Capek), "Tkalci" (Haupt-mann), "Golgota" (Tučič),
Čulkovski:
Ko črno sem zemljo na polju oral in v vinskih goricah z motiko kopal, ko v gozdu sem žagal in sekal sem les. ko v tovarnah sem gledal jermenje koles, ko tovore sem skladal v železniški voz in v parnike spuščal za koaom sem kos, ko sem v kamnolomu kladivo vihtel, pod zemljo sem s krampom, z lopato hitel, porival pozičke pod šaht skozi rov, pomagal graditi nebotičnik nov, ko slednjič v pisarnah račune aem štel, povsod naokrog je čas himno mi pel. Dela je ritem me spremljal vsak hip, spoznal v njem življenja sem večni utrip!
"Poročna noč" in "Hrbtenica" (Molek), "Za pravdo in srce" (Medved), "Kamnolom" (Seli-škar), "Zadnji dan" in "Sestra" (Oven), The Machine (Sinclair), "Mrak" (Nušič), 'Deseti brat" (Jurčič-Govekar), "Razvalila življenja" (Fini-sar).
Izmed komedij, ki jih je vprizoril, navedemo : "Revizor" (Gogolj) ; "Ne da se prevariti" (Kristan) ; "Zdravnik proti svoji volji" in "Le bourgeouis gentilhomme" (Molier), "Kir-ke" (Remec), "Navaden človek" (Nušič), "Vdova Rošlin-ka" (Golar), "Velika repati-ca", "Lokalna železnica", "Pri belem konjičku" in več drugih.
Dostikrat je klubov dramaki zbor goatoval na drugih odrih. "Kralja na Betajnovi" npr. je igral petkrat.
Poalednja leta ima klub v namenu, da zainteresira za našo dramatiko tudi tu rojeno slovensko mladino, eno večjo predstavo na leto v angleškem jeziku. Letos je vprizoril v angleščini Upton Sinclarjevo dramo "The Machine" z velikim uspehom. Na eni prvomajskih proslav je bila Igrana
v angleškem prevodu Ovnova "The Last Day", lani ena Sin-clairjeva enodejanka, Molierje* va "The Nobody Who Apes Nobility" (v angleškem prevodu) in razen teh nekaj enodejank.
Pod pokroviteljstvom kluba Št. 1 je vprizoril v Chicagu1 waukeganski Samostojni in izobraževalni klub opereto "Gypsy Rover".
Vseh klubovih prireditev, na katerih so bile vprizorjene večje igre, je nad šestdeset.
Režiserji, ki so vodili po eno ali več predstav, so bili: Etbin Kristan, ki ima na polju slovenske dramatike v Chicagu velike zasluge. Bil je učitelj, kakršnega diletantje potrebujejo. Nadalje: Ivan Molek, Joško Oven, John Olip, Anton Slabe, Andrew Miško, Andrew( Kobal, Peter Bernik, D. J. Lo-trich, Frank Zaitz in Louis Be-niger. Razen teh so veliko pomagali pri klubovih dramskih aktivnostih razni drugi člani in članice. Brez njihovega sodelovanja bi klub ne dosegel tolikšnega uspeha s svojimi predstavami, kakor ga je. V klubovem dramskem odseku za to leto so Peter Bernik,
Louis Beniger in John Olip.
»
Na predstavo kluba prihaja povprečno okrog 400 oseb. Na enih jih je bilo 600, na par tudi več.
Predstave je imel klub prva leta večinoma v Narodni dvorani na So. Racine Ave. in 18th St. Nadalje v dvorani Sokol Jonaš v Ciceru, v Herberjevi dvorani na Blue Island Ave., eno v dvorani Sokol Havliček, največ pa v dvorani ČSPS in v dvorani SNPJ.
Gostoval je večkrat na odru Slovenskega narodnega doma v Waukeganu pod pokroviteljstvom kluba št. 45, v So. Chicagu v Hrvatskem domu, in v S. S. Turn dvorani' v Milwaukee ju.
Razen dramskega ima klub tudi močan pevski zbor "Sava", o katerem je nekaj podatkov na drugem mestu. — F. Z.
Seznam zborov JSZ.
Prve, eli pripravljalne konferenca se ustanovitev Jugoslovanske socialistične sveže se je vršila 25. in 26. dec. 1909 v Chicagu. Zastopene so bile slovenska, hrvatska, srbska in bol-garsko-macedonska socialistična organizacija, ki so delovale samostojno. Predsedoval ji je Ivan Masten, zapisnik je vodil Stefan Zlodi.
I. ali ustanovni zbor J. S. Z. se je vršil dne 3. in 4. julija 1910 v Chicagu. Zastopanih je bilo enejst organizacij z osemindvajsetimi delegeti in člani odbora. Predsednik je bil Tomo Besenich, John Petrich je bil podpredsednik, zapisnikarja p* Ivan Masten in Fr. Petrich.
lbor JSZ- ')• vršil 25.—26. decembra 1912 v Milwau-\lx -i"' N*rzo6lh i« bilo 9 članov eksekutive, gl. tajnik, 3. urednik, m 35 delegatov, ki so zastopali 22 klubov. Predsednik je b.l Blago je Zikič, podpredsednika pa Jos. Msnton in M. Popovic. Zapisnik so vodili Frank Novak, V. Bomemissa in M. Polovina.
.i-i il";.*b0r JSZ# ~ ja 2» 3- in 4« >uli>* 191« v Chicagu. Udeležilo se ga je 60 delegatov in dvajset članov odbora ter uredniki, »kuP«j osemdeset članov. Predsedoval je Milan Ki-nn Podpredsednika: S. Mirosavljevic in Josko Oven. Zapisnikarja: Frank Oglar, M. P. Chuck.
rk. IV- J,S?:i •• i« vršil dne 27., 26. in 29. maja 1923 v
/L* i**4* l#«ti*34 delegatov in članov odbora in pet bratskih delegatov. Posedovali so prvi da« F. 5. Tanckar,
t^ dmmIr' ? *** *** A. Blaafcb. Podpnsdaedniki ^ bili po ~«kem redu Louie UHbančic. Frank Aleah in Francas A. Taucher. Zapisnik sta vodila Anton Zoratk in Mary Kovach.
oJLSr EčJrtJtStii*
S" f^-KSt ÄS
Ä TiT1: V*™*- Po Uta« redu so bili podpr^-d. John J^b, Antoo Zoroik i. Lom. Z,onik. ZapUnik .t. vodil« Krutina Omahne in Anton Slaba.
i—.,JSZ " je TrjUI 3' i» jolija 1926 t Chicaau. Imel je 40 delegatov in ¿1.nor odbor. JSZ., 18 dale«atordru.
^	iT mk*> hraUkih d.i.,.to.. Pred-
Mdorah pnr, da F. S. Tauchar, dru,i dan Filip Godina, » jratj. dan Joaeph Prastari. Podprsdaadnibi: Anton Zomrk Frank Bregar in John Corsek. Zapisnik sU vodil. John OKp «n Anton Za,ar.
VII.	zbor se ja vršil 19., 20. in 21. maja 1928 v Chicm Zastopanih j. bilo 26 klubov, 5 konferenčnih organizacij m 22 drusto» Izobraževalne akcije JSZ. Tri organi««!j« « bi|.
d^TT	'■¡T* Joh» OUP * P*odsedoval prvi
dan, drug. dan F.hp Godina, tretji dan Albert Hra* Podpaed-
sedniki: Anton Zomik, John Kern in Andrew MUko. Zapi-
snikarjas J«eph Radelj ml. in Christina Omahno T^
VIII.	zbor JSZ. bo dne 30.—31. maja in 1. junija 1930 v Detroitu, Mich.
V Jugoslavijo z velikim izletom S. N. P. J.
Na Cunardovih brzoparnikih-
Cunardova velika trojica
Koliko je takih Jugoslovanov, da si ne bi nikdar želeli obiskati staro domovino — svoj rojstni kraj ali rojstni kraj svojih staršev? Saj ima vsakdo tam kakega dragega — očeta ali mater, brate in sestre, prijatelje iz šolskih let, spomine na svojo mladost, .željo videti deželo svojih očetov.
In tako potuje vsako leCo stotine Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugoslavijo. In čimdaje večje število teh potni-*kov se poslužuje Cunard linije. Kajti CUNARD LINIJA nudi potnikom v Jugoslavijo in iz Jugoslavije skozi in skozi najboljšo postrežbo. Trije mogočni Cunardovi brzoparniki Berengaria Aquitania in Mauretania, znani kot "Velika trojica", vzdržujejo stalen most med Evropo in novim svetom z odplutjem vstaki teden. V šestih dneh ste že v Parizu, osmi dan pa v beli Ljubljani.
Stari naseljenci, ki so se dušili na vožnji v Ameriko v medkrovju, se bodo začudili, ko bodo stopili na Cunardov parnik ter jim bo uljuden uslužbenec pokazal njih kabino. Danes Cunardovi parniki nimajo več medkrovja — dejansko je bila Cunard linija prva, ki je medkrovje odpravila. Tretji razred ima danes privatne kabine za dve ali štiri osebe, nekaj kabin pa tudi s šestimi posteljami za večje družine. Današnji tretji razred je mnogo boljši kot drugi razred pred nekaj leti drugi razred pa je kajpada znatno udobnejši kot je bil takrat.
"AQUITANIA" je avetovno znana ladja radi svoje velikosti in sijajne opreme. Njena to-naža znaša 45.647 ton in dolžina preko 900 čevljev. Zgrajena je bila leta 1914 in leta 1920 so zamenjali premog kot gorivo z oljem. Ta mogočna kraljica morja se postavi z največjo jedilnico tretjega razreda.
"MAURETANIA" ki je do nedavna imela rekord kot najhitrejši parnik na svetu, ima 30,704 tone in je zelo priljubljena radi izbome postrežbe.
"BERENGARIA" je eden izmed treh največjih potniških parnikov in ima izredno velike in udobne kabine.
Cunardovi parniki so ukrcani v New Yorku ob lastnih pomolih ob vznožju 14. ceste ter so lahko dostopni iz vseh delov mesta, zlasti pa z vseh kolodvorov, kamor se pripeljejo potniki iz notranjosti. Nobene težkoče ni, priti do pomola, tam pa veliki napisi označujejo poaajnezne razrede. Tretji razred ima svoj poseben vhod. Uljudni uslužbenci so vsem na razpolago, zlasti pa seveda materam z otroci in ženam, ki potujejo same.
Kadarkoli potujete v Evropo, potujte z Cu nard linijo. A če mislite letos na obisk starega kraja, potem pa se na vsak način takoj priglasite za
V E L I K I I Z L E T S. N. P. J.
IZLETNI URAD S. N. P. J. skupno z Cunard linijo priredi velik skupni izlet v Jugoslavijo v tem letu. V treh
glavnih skupinah potujejo potniki v Evropo, in sicer 28. maja na Aquitaniji, 28. junija na Mauretaniji in 6. jnlija na
jejo naravnost v Jugoslavijo, drugi si ogledajo zanimivosti Pariza, tretji pa razen Pariza tudi
Aquitaniji. Nekateri potujejo
lepote ¿»vice. Vse skupine bodo imele vešče in~izkušene vod nike.
Kakor tja na treh pamikih, tako se bodo izletniki vrnili na treh pamikih, in sicer na Berengariji 16. avgusta, na Mauretaniji 23. avgusta in na Aquitaniji 30. avgusta. Zopet bodo nekateri potovali naravnost iz Ljubljane v Cherbourg, d oči m bo ena skupina potovala preko starega veselega Dunaja v lepo prestolico Čehoslovaške, Prago, in od tam v Berlin pa preko Nizozemske v največje mesto na svetu London. Druga skupina pa preko Dunaja v Muenchen in po slikovitem Porenju v Belgijo in v London, in potem s prej omenjeno skupino iz Southamptona v New York.
I)a bo ob priliki teh potovanj na parniku dovolj zabave, ni treba posebej omenjati. Izletniki bodo imeli svoje • lastne zabavne prostore in lastno jedilnico v tretjem razredu. Posebna pažnja bo posvečena hrani, ki bo vključevala najbolj priljubljena domača jedila. Cunard linija je samo za te izlete naročila iz znane ljubljanske pivovarne njih naj. boljši izdelek ,ki bo torej že na morju hladil suha grla.
V nedleljo 27. julija ,se bo vršil v Ljubljani prvi AMERIKANSKI DAN pod, pokroviteljstvom Izletnega urada S. N. P. J. in Izseljeniike lige v Ljubljani ter drugih organizacij. Tekom naslednjega tadna pa bodo izletniki, ki potujejo potom Izletnega urada S. N. P. J., potovali po najlepših krajih mlade Jugoslavije, vključivši prelepo dalmatinsko obal, in tekom te vožnje ne bodo izletniki plačali nobenih prevoznih stroškov; ta izlet po Jugoslaviji je torej brezplačen za izletnike, ki potujejo potom Izletnega urad« S. N. P. J.
Tekom bivanja v Jugoslaviji se bo vršil tudi pardnevni izlet preko državne meje po krajih ,koder Žive Slovenci. Iz Ljubljane ie odpeljejo izletniki z izkušenim vodnikom v Postojno in si ogledajo svetovnoznano Postojnsko jamo; patem v nekdaj tako živahno luko Trst, kjer prenoče; drugi dan pa v Gorico, medlpotoma ustavivši se na griču sv. Mihaela, odkoder je l1jaj*n razgled na Doberdobsko planoto in na furlansko ravan. Iz Gorice pa v Bohinj, ob jezeru k izviru Savice, pa potem na Bled in Vintgar.
Izletni urad S. N. P. J. bo imel svojo podružnico v palači Zadružne banke na Miklošičevi cesti v Ljubljani, kjer bodo izletniki vedno dobrodošli ter bodo dobili v*a zaželjena pojasnila. Od Um se bodo lahko aranžirali drugi skupni manjši ialeti.
Ako »te kedaj mislili obiskati staro domovino, potem pojdite na vsak način z tem izletom S. N. P. J. Ne samo, da bo potovanje v družbi rojakov in znancev veselo in kratkočasno ter pod vodstvom izkušenih vodnikov brezskrbno, temveč tudi izredlno poceni. Izletni urad S. N. P. J. je namreč za svoje izletnike izpo. sloval neštete ugodnosti, ki pomenijo gotov denar v žepu izletnikov. Francoske in Švicarske železnice so znatno znižale vozne stroške. Mnora kopališča, hoteli, parobroefne družbe in avtobusne družbe v Jugoslavia bodo dale znaten popust S. N. P. J. izletnikom, in sicer od 5% pa do 60%. Tudi jugoslovanske železnice so obljubile znilano voznino. Običajne jugoslovanske glavarine v znesku $S izletniki ne bodo plačali. Udeleženci teh izletov bodo prihranili nadalje vso ceno za jugoslovansko vizo, ker bo kupil Izlttni urad kolektivno vizo za vsako skupino. Moški, ki so se ba. li kakih sitnosti radi vojaščine, ne rabijo imeti nikake bojazni — pristojno ministrstvo jt namreč %izdalo izjavo, da smejo vojaščini podvrženi Amerikanrl, tudi ako Še nimajo ameriškega državljanstva, nemoteno ostati tri mcsec« v Jugoslaviji.
........................Belokranici
Izredne vainoati je, da te takoj prijavite, ako mislite «deleiiti 9e velikega skupnega izleta S. N. P. J. Pošljite predplačilo ali pišite po nadaljne podatke.
• i
JUGOSLAV DEPARTMENT
CUNARD UNE
I. Michigan Ave.	Chicago,
ali
IZLETNI URAD
Slovenske Narodne Podporne Jednote
2657 S. Lawndale Ave.	Chicago, III. Naši zastopniki povsod.
NESLOGA,
V razprtijah mad »»boj sa prattn nič so si delavci silno škodovali. Izkoriščevalci se vesele delavsko nesloge, vesele se ajibove neorganisi. ranosti in nosavednosti. V», ki boceto, da je delavstvo ruvmno in sloi-no kličite, mu: "Organizirajte ser AgMrajte sa lir jonja naSega tiska, predvsem sa "Proletarca".
Nekaj podatkov
"Zarji"
Pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ. v Clevelan-du, Ohio, ni najstarejši slovenski zbor v Ameriki. Ustanovljen je bil pred 14 leti, spomladi 1916. Za pevski zbor je to vseeno lepa doba in, upoštevajoč Zarjino karijero, jako bogata doba. Štirinajst let že prepeva v naši metropoli in izven nje. Razvil se je v najboljši slovenski zbor v Ameriki. Dokaz temu je v vprizorit-vi dveh oper, "Turjaške Roza-munde" (1928) in "Urha, gro fa celjskega" (1929). Obe sta bili ponovljeni.
Ob času ustanovitve "Zarje je imel soc. klub svoje prostore v znani dvorani na St. Clair ave. in East 55th st. skupno s hrvatskim klubom. Klub št. 27 je bil v tisti dobi poln življenja. V njem so bili energični so-drugi, "cream" naselbine. So-oiatietična misel je imela tedaj v deželi velik prestiž, katerega ji je priborila močna organizacija. Našim sodrugom — ¿sedaj večinoma v smislu pretekle dobe — se je zahotelo organiziranega petja in ustanovili so moški zbor.
Zarjin prvi pevovodja je bil Slovenec, katerega imena se več ne spominjam. Bil je le par mesecev. Prvega stalnega pevovodjo pa je Zarja dobila v osebi finskega sodruga, ki si je po dnevu služil kruh kot strojnik v lokomotivnih popravljal-nicah Erie železnice, zvečer pa je poučeval Zarjane in par finskih socialističnih pevskih zborov. Ker so bili skoro vsi pevci sodrugi in nekateri tudi stari pevci, se je pod vodstvom finskega pevovodje Zarja povzpela v energičen zbor. Navdušenost pevcev je nadomestila glasbeno tehnične pogre-' ške.
Po vstopu Amerike v vojno za "demokracijo" je bil tudi klub št 27 kmalu paraliziran. Agitacija «a socializem, katero je prej vodil z veliko energijo, je pod pritiskom ra*mer prenehala. Klub tudi ni mogli prirejati zabav in drugih prireditev, ker je bil na črni li-sti. Postajala pa je jačja Zarja, v kolikor se javnosti tiče, ki je prevzela vse klubov« prireditve pod svojo firmo. V tej periodi, skozi več let, je bila Zarja klubu več kot desna roka. Seveda je bila socialistična v pravem pomenu besede radi pevcev, ki so bili večinoma aktivni člani stranke.
Kot vseh organizacij in socialnih institucij v tistem času se je tudi Zarje oprijela bolezen. Zgorela je v nji energija iti ' padal je pogum. Vojne razmere — oslabitev stranke in
strahovlada od strani države — so proti koncu leta 1919 objele tudi Zarjo. Med pevci je nastala utrujenost, nezadovoljnost in razočaranje. Delno je bil vzrok temu tudi v tem, ker so bile pesmi bolj plehke, navadne, kar je pričelo pevcem presedati.
ne vzgajal glasbene in splošno kulturne voditelje.
Cleveland, dasi velik, se v tem oziru ni čisto nič ločil od ostalih naselbin in na splošno v širšem smislu se še danes ne. Kje torej dobiti pevovodje več jih zmožnosti? Ivan Zorman, mož velike glasbene nadarjenosti in sposobnosti, si je bil pri siljen iskati kruha med Ame-rikanci; delno se radi artističnega temperamenta in malomeščanske vzgoje tudi ne počuti dobro v družbi navadnih delavcev. Kogoj je navdušen pevec in dober diletantski peve-vodja. Ker je imel posel drug** je in ker ni simpatiziral z Zarjo, je bilo torej potrebno iskati voditelja is ven metropol«.
Oglasil se je mr. John lvanush, ki je bil dajal svoj glasbeni talent Amerikancem in Slovencem po srednjem zapa-du. Prišel je v Cleveland in postal zborovodja Zarje, ki je bila v kompletnem kaosu. Ko so pevci v njem videli dobrega pevovodjo, se je zopet povrnilo upanje, navdušenje do petja in volja do dela. Ker je bila blagajna prazna, koncertna in druge priredbe, od katerih je bilo mogoče pričakovati dohodkov, pa oddaljene, so pevci posegali v žep in skozi več mesecev plačevali dolarski ases-ment, kar mogoče ni veliko s
ga moralnega in materialnega uspeha, namesto obratno. Pela je, kamor so jo vabili, kar stane pevce in «bor denarja. Vstopnina na take priredbe je navadno nižja kot na koncerte. Za 50c si lahko slišal Zarjo in še par drugih zborov. Zakaj bi torej plačeval 75c ali pa dolar za koncertno vstopnico?
Približno v taki atmosferi z ozirom na prirejanje konoertov se je Zarja nahajala pred nekaj leti. Prirejala je dobre koncerte, a vedno manjša u-deležba in naravno tudi materialni uspeh. Ali se izplača tratiti čas in zapravljati denar? se je bolj in bolj vpraševalo med pevci, ki so čutili odgovornost. Slovenska metropola je bila vedno bolj indife-rentna napram lepi, dobro predvajani slovenski pesmi.
Mogoče ljudje zahtevajo kaj boljšega, so se izpraševali pevci. Poskusimo s kako primerno opero in ako še s tem ne bo-10 dosegli odziva publike, tedaj naj vrag vzame vse skupaj, je bil desparatni odlok zbora. Ali katero opero? Kje jo dobiti? Na razpolago je zbor imel edino "Gorenjskega Slavčka". Stvar se mu je zdela pretežka, kajti z operami se ni nikoli bavil. Kje torej dobiti kaj primernega? V stari kraj se je na razne osebe že večkrat
MMMAMWVWVVVVWVVVVVSAMi
Ferdinand Klančnik
GOSTILNA
413 Grove Street, , MILWAUKEE, WIS.
Tel.: Hanover 1426 VVVVVWVWMWVSñAMVWVVWVH/
JOSEPH JANCAR
G08TILNA
4S4 National Avenue,
MILWAUKEE, WIS.
Tel. Hanover 4793.
--p---—	----W — — W	- - —	' —---------—' —	-	- "	--
splošnega stališča, vendar pa i obrnil. Otdziv nepovoljen.
Potrebujemo reorganizacije, novega voditelja, je bilo mnenje, ki se je bolj in bolj širilo.1 vedno. Prirejala je poleg tega Dobiti moramo pevovodjo, ki po par koncertov na leto in
veliko s stališča pevcev.
"Ustanovimo mešani zbor," in ustanovili smo ga. S tem je bii storjen velik korak v zgodovini in karieri Zarje, ki je pridobila v novih pevkah večje število prvovrstnih pevskih moči. Pevci so se pod novim vodstvom učili naglo in prepevali z velikim navdušenjem. Kvaliteta pesmi se je bolj in bolj dvigala.
Naše društvo uljudno vabi Zarjo, da nastopi s par pesmi na naši prireditvi", — navadni veselici, proslavi ali koncertu kakega zbora — so naznanjala pisma. Včasih je bilo več takih vabil mesečno. In Zarja se je odzvala skoraj
bo razumel naš jezik. Kje? Kakor velik je slovenski Cleve-land, ni bil in ni bogat na dobrih slovenskih pevovodjih. Vzrok temu je, ker smo prišli iz starega kraja s kmetij, poznali le fantovsko petje in beseda "kultura" je bila za nas nova precej let po našem prihodu v novo deželo. Narod, ki mu zadostuje fantovsko petje, liter vina in podobno, seveda ne bo ustvarjal prilik za razvoj artističnih talentov in
včasih dala plesno veselico — radi dohodkov. Prirejala je vedno boljše koncerte z dokaj različnim gmotnim uspehom. Boljši kot so bili koncerti po kakovosti, manj so dobili odziva s strani občinstva.
Vzroki? Delno nedvomno v tem, ker je bila Zarja preveč radodarna z nastopi. Paradoksno kot se mogoče sliši je Zarja takorekoč podpirala društva, katerim je z vsakim nastopom pripomogla do boljše-
NASI POKOJNIKI,
ki so v teku madnjib petindvajset let borili •e ia precej žrtvovali sa obstanek "Proletarca" ter socialistična stvar:
FRANK MLADIČ, Chicago, IU. Dal j« brezplačno svoje prostore uredništvu in upravnistvu "Proletarca", bil direktor J. S. D. T. D. in drugače podpiral list in stranko. Umrl 23. decembra 1921 v So. Chicagu.
FRANK LISJAK, Chicago, III. Marljiv agitator za list in organizacijo. Umrl v aprilu 1909.
MIKE KULOVEC, Chicago, III. Delaven zastopnik in agitator za list in stranko do zadnjega diha. Umrl 2S. junija 1913 v Chicagu.
• JOSIP JEČMENJAK, Chicago, III. Soustanovitelj "Proletarca" in agilen agitator. Umrl dne 2. julija 1921 v Chicagu.
IVAN MEDEN. Bil j« upravitelj "Proletarca", ko je list postal tednik. Zelo delaven in požrtvovalen za list. Umrl je v Clevelandu dne 30. marca 1919 za tu-berkulozo v starosti 48 let.
IVAN SOLAR, Seattle, Wash. Marljiv dopisoval«* in člankar. Podpiral je list tudi finančno. Umrl 8. februarja 1910 v Seattle, Wash.
IVAN GRILEC, Chicago, III. Bil je prvi prsdeednik Jugoslovanske delavske tiskovne družbe po njeni ustanovitvi decembra 1907 m potem upravnik I. 1906-9. V času svoje aktivnosti j« storil zelo veliko aa "Proletarca". Umrl je 6. januarja 1927 v Chicagu.
« p JXA"	Milwtuk^,W^ Sodoloval j. pri
Proletarcu a literarnimi prispevki od 1 1907 do 1910
Prevol je aa U list tudi polovico Upton Sinclairjevega ro.
mana "Jungle". 2ivel je tedaj v Chicagu, po Mu 1910
P* se je preselil v Milwaukee in se umaknil i.
življenja. Umri je 14. septembra 1928.
J02E ZAVERTNIK, Clarendon Hills, III. Bil j.
•den ustanoviteljev "Pmltarea*, t*<Ht Je prvi dve leti
uredništvo in petem je kil do 1. 1914 v uredniškem od
*ru. Uasri je 14. septembra 1929 na Clarendon Hills« pri Chicagu.

lavnega
Bom videl, kaj „je mofcoče storiti, je dejal na eni vaji mr. lvanush. Dal je razumeti, da ima nekaj v mislih. Naslednjo vajo že prinese prvi "install-ment" opere "Turjaška Roza-munda". ,Pevcem se je takoj dopadla. Prinašal je na vaje del za delom. In predno je poteklo šest mesecev, je mr. lvanush ustvaril poleg drugega dela kot učitelj glasbe krasno "Rozamundo", izučil Zarjo in svoje delo postavil na oder.
Odziv s strani publike ob priliki vprizoritve je bil nadvse dober. Veliki avditorij SNff. je bil zaseden do zadnjega kotička. Več sto ljudi se je moralo vrniti radi pomanjkanja prostora. Dobili so priliko videti "Rozamundo" pri ponovitvi. (Kje je mr. lvanush dobi inspiracijo zanjo in kdaj jo je sestavil, mi je še danes uganka) To je dalo zboru novo življenje.
Pevci so se nato odločili za o-pero "Urh, grof celjski", delo skladatelja Parme in jo vpri-zorili i velikim uspehom zadnjo jesen. Meseca marca so jo ponovili v mestnem avditoriju pred ameriško javnostjo. Prihodnjo jesen vprizori Zarja "Gorenjskega slavčka", opero, ki se ji je zdela pred par leti pretežka.
Znamenje, da se zbor izpopolnjuje. Da mora imeti dobre pevske moči za prirejanje težjih stvari, se razume. Belle, Plut, mrs. lvanush in mrs. Sim-čič so "zvezde" Zarje, izbome pevske moči, na katere bi bil ponosen vsak, tudi profesionalen zbor.) Njih najboljša kvaliteta pa je v tem, ker niso "snobish", kar se često dogaja pri ljudeh "iz ljudstva", ko začutijo, da so "nekaj več".
Dasi je Zarja že parkrat imela notranjo "revolucijo", je bolezen vedno srečno prestala j brez kakih posledic. Sreča v i teh "revolucijah" je bila, da iko je bil ogenj v strehi med nežnim spolom, so obdržali hladno kri moški, in ko so »ad-nji napovedali upor, so se držale ženske kot prave Amazon-ke. Torej obe falangi Zarje imata "herojske" zasluge za seboj. V vsakem slučaju pa stoji v zaledju klub št. 27, katerega vpliv, dasiravno neviden, je ohranil zbor skupaj še v vsakem slučaju. Ako bi Zarja ne bila odsek kluba, bi gotovo ne postala to kar je danes. Sla bi po isti poti kot so šli številni drugi zbori. Kvečjemu bi životarila.
Koliko časa bo Zarja prepevala kot prepeva danes, je odvisno največ od naselbine. En gmotno ponesrečen koncert jo lahko spravi v velike neprilike. To posebno še sedaj, ker pomeni vprizo^itev o-pere najmanj" OkfOg tisoč dolarjev izdatkov. Gotovo je to, ako slovenska metropola ne bo dala Zarji tisto, kar ji je dala in Ji daje Zarja, je njena aeisogibna usoda.
ll
»»»..................
Kadar ste v tem dolu mesta, !! ■glasita sa pri
John Kotičku
Mehke pijače, unijske smodke in biljardna miza.
• 1805 S. Racine Ave., Chicago, III.
Phone Canal 1439
5»»»»»»<HHHHHHHHHt MBMMMMSSI ■
♦........e............see
f WENCEL'S DAIRY	|
fr • . L	J
¿e EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU.	V
Y	Vsi aaii pridelki prvovrstai.	.X
m	V
i Kazvažumo tudi v lawndalski okraj.	A
►*e Se priporočamo.	v
Y	TeL Roosevelt 3673.
1818 West 22nd St.,	* ■ . CHICAGO, ILL.
John Zawerschnik
INC.
Vodovodni monter
Noto instalacijo in popravljaaja. Vso delo jamčono.
4025 National Ave. Milwaukee, Wis.
Tel: Orchard 5481
*......................e»!
Za spomladanske
mesece
k<j se vreme pogostoma spreminja, in vaši organi ne delujejo^ pravilno, je potrebno za vaše zdravje, da uživate
Triaerjcvo grenko vino
redno v malih količinah, da vam prepreči ali odstrani slab apetit, zabasanost, glavobol, pline, nervoznost in slabo spanje. V vseh lekarnah.
Nabavite si steklenico še danes!


p
Is <L
m h
Navadite se vlagati
VAŠ DENAR
v naivečio slovensko hranilnico
V AMERIKI
Dobite po 5% na vloge
Denar lahko dvignete vsak čas
be
International
Savinčs & Loan
\
6133 St. Clair Aveaae East lSSth Street
Cleveland, Ohio
Sprejemamo vloge po \
IJaH
« kN
Premoženje okoli dva in pol miljona dolarjev
Poslujemo že 13 let
wss&Bwsmm
Kako sem prišel k "Proletarcu"
VSE ZNANJE JE V KNJIGAH
Frank Zaitz
Prvič tem dobil v roke "Proletarca" decembra 1909 na Alti, Utah. Mike Žugelj, ki je ravno odhajal i teh fora domov na Murray, Utah, m je prepustil posteljo v kompanijskem "buqk.hovzu" — ali bolj po pravic — pokazal mi jo je upravitelj ter dejal: 'Tukaj je zdaj prazno."
Vstopil tem s paketom ravno ko se je Mike s svojim paketom odpravljal doli proti Provu. * Pozdravila sva se, prepustil mi je nekaj stvari in pristavil — "tam na polici je 'Proletarec', če boš kaj bral."
Ko sem mu leta pozneje o tem omenil, je dejal, da se tega najinega srečanja prav n\€ ns spominja, kar mu verjamem. Bilo je vse nekam mimogrede.
"Proletarec" je tedaj izhajal četrto leto. Leta 1907 sem prišel v Pueblo z namenom, da si v par letih nekaj prisluiim, si kupim zlato uro in verižico ter se povrnem v krasno naio domovino. Pa se nisem nikamor po-
FRANK ZAITZ,
tedanji uradnik Proletarca.
~ i , -vrnil. V Pueblu sem delal le nekaj mesecev, potem je prišla kriza. V hiši, kjer sem stanoval, nas je bilo sedemnajst boarderjev. "Glas Naroda" je bil edini list, ki je prihajal vanjo. Gospodar je bil naročen nanj.
V Pueblu je že bilo okrog ducat ljudi, ki so tedaj prejemali "Proletarca", a jaz ga nisem videl noben-krat Danes, ob 25-letnici tega lista, je njegova cirkulacija v Pueblu pri. bližno enaka, kakor je bila nad dvajset let nazaj.
Industrialisa kriza me je pognala na pot. Gospodar je dal zabiti okna svoje hiše z deskami in odšel s fa-milijo v stari kraj. "Kam naj grem?"
Potovali smo iz kraja v kraj brez vožnjih listkov, toda vendar z vlaki. V tistih, v katerih se je vozila živina in razno blago, so bili dobri tudi za nas — dasi so nas dostikrat preganjali in smo se morali zelo varovati železniških stražnikov. Mesece in mesece je trajala kriza. Dobilo se je delo v kakem tunelu, ali v iriga-cijskih napravah. V tunelih se ni prav nič pazilo na človekovo varnost Ubilo je enega, dva ali deset, tisoč drugih je prosilo za delo. Blizu Glenwood Springsa v Coloradi so delali velik tunel za elektrarno. Začeli so ga graditi v krizi, kakor marsikaj, kar se je le v takih časih dobro izplača, lo. Tam sem šel prvič "pod zemljo1 Ubite delavce so pokopavali, kjerkoli je bilo kaj prostora za "grob", ali pa jih enostavno zasipali z materi j alom, ki so ga vozili iz predora in ga kupi-čili ob reki.
Po 13 mesecih stradinja in pohajkovanja za delom sem se ustavil v West Jordanu (zdaj Midvale), Utah. Dobrodušen rojak me je vzel na stanovanje in hrano. Dobil sem delo v topilnici, jako težko in nezdravo delo. V prostem času sem se seznanil z "našimi ljudmi". Zanimali se niso prav za nobeno "politiko". Kdor je že imel volilno pravico, je glasoval kakor so mu ukszali mormonski "po-litišni" Sicer pa so bili tisti gospo, d je res dobri ljudje! Sli so po salu-nih in "tretali", da jih je bil človek vesel — posebno salunarji . . . Edini list, ki sem ga med rojaki opazil, je bil Sakserjev dnevnik.
V Leadvillu, Colo., kamor sem šel z Alte, tudi nisem prav nikjer opazil "Proletarca". če sem naletel na pogovor o njem, se je navadno končal s ugotovitvijo, da je to list za "eastern greenhorne", da se lahko kregajo v njem. Sčasoma sem iz-previdel, da je Leadville za "Proletarca" isto kakor Joliet. V Lead, villu je zanj klima "previsoka", v Jolietu pa "prenizka". V eno ali drugo naselbino je prihajalo le po par izvodov "Proletarca" in nič boljše ni danes.
Februarja 1912 sem začel delati v železnih m» j nah na Elyju, Minn. "Boš pomagal agitirat za 'Proletarca'," je rekel John Teran. Sugestl-ral je tudi, da bi ustanovili socialistični klub. "Finci ga imajo, čemu bi ga mi ne imeli!" Saj res, čemu ne, smo odgovarjali, ali ustanovili ga vzllc temu nismo. Nekaj let poprej ga je elyska naselbina ie imela. Pod pritiskom razmer je razpadel.
Medtem, ko je Oliver Iron Mining konkpanlja dopuščala Fincem, da eo se svobodno ftfbslt V mejah socialističnih aktivnosti, jih je 81ovencem absolutno zabranjevala. Finci so se priselili na železno okrožje še prepo. Jeni s socialistično ideologijo, In od
Gradita spomenik Ivanu Cankarju s njegovem duhu.
Slovencev so bili v vsakem oziru daleč naprej. Imeli so v vsakem večjem kraju po železnem okrožju svojo dvorano, nekod celo dve, bili so or-ganili ran i v socialističnih klubih, čl tali so socialistične liste in vršili prosvetno delo v duhu, ki jeklarskemu trustu ni bil prav nič po volji. Slovenci na železnem okrožju so bili veliki večini verni, podložni faram, in kompanija se jih je oprijela za protiutež Fincem. Kdor Slovencev se je vrgel v agitacijo za socialistično stranko, je kompanija poskrbela, da ga je čimprej onemogočila.
Par let je napredna misel v naselbinah po železnem okrožju v Min-nesoti vzlic Oliver Iron Minning kom-panlji dobila močan razmah, poseb-no na Chisholmu In Aurori. Ce je rudar izgubil delo v trustovem rudniku, ga je dobil v neodvisnem. Pozneje so izginili "neodvisni" rudniki in naše naselbine so postale zopet to, kar je-towerska od začetka, ko je i nji izhajal še Rev. Buhov "Ameri kanski Slovenec". Socialističnemu valu med Slovenci je sledila reakcija in L 1913 so na Elyju baš naši rojaki pripomogli, da je bil izvoljen župana glavni ravnatelj rudnikov jeklarskega t muta. Lokalni angleški tednik me je dolžil, da sem poslan na Ely od unije W. F. of M., da hujskam poštene rudarje in jih begam T škodo mesta, dasi še nisem bil nikdar poslan nikamor od nobene unije in se nisem še nikoli nobeni ponudil v službo. Grozili so mi z izgonom, ampak hudega ni bilo.
V takih razmerah je bilo trajno organizirano socialistično gibanje med Slovenci kmalu zatrto. Na Elyju so somišljeniki, med njimi največ John Teran, delali pod drugimi firmami kolikor je bilo sploh mogoče. "Ce bo le 'Proletarec' dobil dosti naročnikov, pa se bo že kaj spremenilo," je tolažil Teran. "To je edini agitator, ki lahko preokrene zastarele nazore rojakov." — Pri mnogih je to res storil — nato so se večinoma izselili drugam, ali pa se poienili in ae privezali na sužnjevsnje trustu fizično in duševno.
Po neki mali, neuspešni stavki na Elyju sem šel na Eveleth, in z menoj Fred A. Vider. Dobila sva delo v majni, ne da bi naju zasegla "črna lista" z Elyja Frank Podboy, ki je bil tedaj upravnik "Proletarca", mi je poslal bodrilno pismo, da naj se lotim agitacije za pridobivanje na-rošnikov, kajti prejšnja zastopnika na Evelethu sta postala neaktivna Vprašal sem med rojaki, čemu, in izvedel, da je enega stri pritisk fare, ker ni dal krstiti otroka, drugi pa je odprl svojo obrt in mu ni kazalo, da se bi kam zameril. Napredno mi. slečih rojakov je bilo takrat na Evelethu precej — imeli smo rdeče kravate — toda v primeri z delovanjem finskih socialistov nismo bili niti sence. Enkrat so me določili, da bom imel "slavnosten govor" pri razvitju zastave ženskega društva SNPJ. Slavnostni program se je zakasnil, kot je pač navada, in ko sem začel govoriti, so ene ženske na ves glas jamra-le, da zdaj za to ni časa — moramo v cerkev, ker gospod Bilban ne bodo čakali. Razvila se je parada v cer. kev, po maši pa na piknik. '
Minnesota mi ni ugajala. "Preštudiral" sem jo toliko, da sem imel o nji zaželjene izkušnje in sklenil, da grem nazaj na zapad. Z Vldrom sva odšla skupaj in dobila delo v bakrenih rudnikih v mestu Butte v Mon-tani.
Tu je bilo prijetnejše. Dva angleška socialistična tednika sta izhajala, katera smo raznašali vsako so. boto v več tisoč izvodih, mesto je imelo socialistično administracijo, in plača je bila v primeri s plačami delavcev v tovarnah in rudnikih v Minne-soti in Miphiganu jako visoka.
JSZ. je imela tu klub, v katerega sva takoj pristopila Razen naju so bili v njem še trije drugi Slovenci, namreč brata Kikelna in Peter Barič, drugi so bili Hrvatje in Srbu Zastopnik "Proletarca" je bil Peter Barič, ki je prišel iz Calumeta. Pisal sem upravniku, če me hočejo uvrstiti med zastopnike, ta pa je vprašal Ba-riča, kaj on misli — dali hoče "konkurenco" ali ne. S Petrom sva bila prijatelja — aH "konkurence" v tem pogledu ai ni želel. Pa se mu je nekdo "Proletarčevih", ki je bil agitator za unijo v stavki na Calumet^, zameril, in mi izročil tiskovine, češ, ne bom več — kar ti bodi!
Slovenski rudarji v Buttu po večini niso bili "razredno zavedni". Marsikdo se je naročil le Iz prijaznosti, češ, naj bo, zato ker si tli Tudi ne-stalnost Je bila mnogo kriva. Ta teden imaš delo, drugi teden te morda že odslove. Vsled razmeroma dobre plače Je bilo v Buttu stalno več tiso« brezposelnih, ker delavci so prihajali sem iz vseh krajev. Kar se tiče plač, so se po vojni razlike zelo izpreme-nile v škodo rudarjev.
. Značilno je, da ni imel "Proletarec" v krajih po zapadu, kjer so kovinski rudniki, nikoli mnogo naročnikov, veliko bolj pa Je bil razšla jen med premogarji v Montani in Wyomingu, pa tudi v Coloradi.
Proti eseni 1914 Je prišla v Butte kriza. Tisoče rudarjev je bilo odslovi jeni h. Nekaj tednov prej Je bila v izgredih med dvema frakcijama unije rudarjev (Western Federation of Miners) unljska dvorana z dina-
mitom razdejana Par ljudi je bilo derberjevi. Slednja je v tistih dneh ubitih in več ranjenih.' odboru dobtfc vrtino. *
Katka Zupančič:
POROKA
>,J
Narisal za "Proletarca" J. Zornik.
širjenjem knjig, pisanimi v
Enega je ustrelil župan v saomobram-bi. Po dveh dnevih izgredov je go-verner proglasil obsedno stanje. Nad mestom je zavladala milica. Celo za sejo društva SNPJ. smo morali do. biti dovoljenje od vojaškega poveljnika
Unija in socialistična administracija — oboje je bilo uničeno. Začel se je dolg sodni proces proti socia lističnemu županu, ker je zanemaril "svojo dolžnost*'. Vpraševali so ga, čemu ni policiji ukazal razgnati "drhal", ki se je v navalu na unljsko dvorano — na svoje poslopje — poti uiila sile, in on je s svojimi zago. vorniki odgovarjal, da bi to pomenilo mnogo mrtvih — rudarji so bili vsled nasilij in krivic, ki jim jih je prizadeval konservativen odbor unije, razkačeni in se bi v takem razpoloženju uprli vsakomur. Eden demonstrantov je bil ustreljen od odbornika lokalne unije skozi okno dvorane, množica, brojeéa več tisoč, pa je vzkipela. Eni so šli v bližnji rudnik, vzeli s silo mnogo zabojsv dinamita, in začeli z razstrelbami rušiti dvorano. V nekaj urah je bila raz. valina, bližnja poslopja so bila poškodovana, in šipe na trgovinah in bankah so bile pobite. Sodišče je spoznalo župana "krivim zanemarjanja dolžnosti" in nad Buttom je zavladala . Anaconda Copper Minning kompanija popolnoma
Odšel sem v Farmington v Illinoi-su, kamor sta šla že pred menoj moja prijatelja brata Kikelna, da bi postal premogar. Dela ni bilo, ne toliko, da bi bilo vredno začeti, in odšel sem Chicago.
Pokojni Zavertnik mi je odkraja večkrat dejal: "Ne boš ostal tukaj. Noben majner ne ostane." Ostal sem.
Stanovanje sem dobil v "flatu" v Molekovi hiši na 31. cesti, kjer je imel eno sobo v najemu "Proletarec", ostale tri pa Frank Alesh in Frank Petrich. Vzela sta me medse, pa smo se "pečlali", največ vsak zase. Ob nedeljah je bil včasih Alešev in moj gost Frank Barbič, ki sedaj prevaža karo po St Ckúr Ave. v Cleve-andu.
Kriza je bila tedaj. Del« ni bilo, in kar sem si prihranil v buttskih rudnikih, sem porabil čez zimo. Ko se je začela "prosperiteta" vračati, sem dobil delo tu, delo tam, si prebral kolikor je bilo mogoče ter se končno odločil, da ostanem v neki kemični tovarni, kjer sem si kmalu pridobil pril&no plačo in odgovorno službo. Prosti čas po prihodb v Chicago sem porabil z agitacijo za "Proletarca", z razpečavanjem Družinskega koledarja, s sejami itd.
Včasi sem napisal v "Proletarca" ali v "Glasilo SNPJ." kak dopis, a urednikoma z njimi menda nisem ustrezal. Privadila sta se me in bilo je bolje.
Ko je bilo 1. 1917 pri "Prosveti" izpraznjeno mesto vsled odhoda Petra Bernika v armado, mi je Frank Šavs priporočal, da naj vložim apli. kacijo za razpisano službo. Storil som to, prepričan, da ne bo upoštevana. Po seji odbora SNPJ. dobim od gl. tajnika J. Venierbarja sporočilo, da me bodo vzeli na poskušnjo. Ce bom dober, ostanem, če ne, dobim "suho kost". Vprašal sem urednika J. Zavertnika, če je seja gl. tajniku naročila, da naj mi piše o "suhi kosti", (ki je tedaj v slang.amerikan-ščini značila "brco"), pa je dejal, da je to Verderbar pisal aam od sebe in da naj se na tisto opazko ne oziram.
Tako sem prvič začel z delom pri listu. Vse moje prejšnje skušnje so bile v "dopisih" in pa v kolikor sem si jih pridobil v upravnem odboru "Proletarca". Ni čudno, da je Mr. Verderbar tako z gotovostjo računal, da dobim že prvih 14 dni "suho kost". ■ Ni bU edini, ki je tako mislil.
"Prosveta" je imela z menoj vred tedaj tri urednike — oziroma dva urednika in enega "dopisnika". So-drug Godina mi je večkrat omenil — Ivan Možina, ta jih je naklepal!
Klepal je — oziroma prepisa val, dopise. Delal je na nesrečo pri "Prosveti" le par dni, potem so ga povabili v Washington, kjer je urejeval "Slovenski tednik". Ni dolgo Izhajal. Mimogrede: Možina je pozneje odprl v Cleveland u restavracijo, n¿-več za "žejne" rojake, In potem odšel v spremstvu par tisočakov v domovino.	'
Prevzel sem pri "Prosveti" v pod. ročje prepisovanje dopisov In čita-nje odtiskov. V osmih urah tega nisem zdelal, zato sem si delavnik podaljšal. Plačali so ml $76 na mesec. Zivljenske potrebščine so bile dražje nego danes. ,	t,
i Na konvenciji SNPJ. 1. 191Š v Springfieldu, 111., sta si stali nasproti dve Strti ji: Zavertntkova in Vdr-
v ¿lavnem
Po tej konvenciji ss je vrnil Iz ar made Peter Bernik. Verderbarjeva-Terbovčeva skupina je zahtevala, da dobi nazaj isto delo, kakor ga je pustil, kar je bilo tedaj tudi v popolnem soglasju s patriotičnim geslom, Zavertnik pa je ta pritisk smatral za boj, ki so ga naperili proti njemu in se mu je upiral. Dokazoval je, da se P. Bernika lahko vposli v tajniškem uradu — samo ako hočejo, in da se bi dobila zanj tudi kaka druga služba Tako se je glavni odbor kregal nad pol dne, predno so me odslovili. Ne jaz, niti nihče drugi se ni pozneje prepiral radi tega
Jože Zavertnik je v glavnem odboru SNPJ. dobil zopet odločujoč vpliv šele po aferi z American-Jugoslav Exchange Agency, katero so vodili v svoje privatne koristi trije člani glavnega odbora
Januarja 1919 je prejšnji uprav, nik "Proletarca" pustil službo. Vsled tega je bilo treba preseliti tudi urad. Prevoznik ^Frank Udovich in tajnik JSZ. Frank Petrich sta pobrala v prejšnjem uradu poslovne knjige in druge rekorde ter jih zložila v velike papirnate škatlje. Pisalna miza ni bila reč za selitev — druge opreme pa je imel "Proletarec" prav malo. Skatlje z listinami in knjigami in kar je bilo druge ropotije so zložili v malo sobo v uradu ,kl sta si ga delila JRZ. in JSZ. Ista sobica je potem par let služila za uredniški in upravniški urad "Proletarca". Najemnina je bila $5 na mesec.
Frank Petrich je januarja 1919 začasno prevzel upravništvo, kakor navadno ob takih prilikah. Koncem istega meseca je na seji upravnega odbora poročal, da Koledar še ne bo izšel tako kmalu, dasi bi ga ob tem času morali že vsega razposlati. Izšel je Šele par mesecev pozneje. Pojasnil je, ds je vsled selitve in odstopa upravnika upravniško delo zelo zaostalo, ter apeliral, naj se priglasijo prostovoljci za izvršitev poslov v uradu. Listov dolg je naglo na. raščal, število naročnikov se je kr-čilo, razočaranje nad "svetovnim mirom" je povzročalo med našim ljudstvom malodušnost v največji meri.
Pred pol letom še aktivni sodrugi so se umaknili iz aktivnosti razočarani, mnogi pa so šli s svojimi simpatijami h komunistom.
Zelo slabo je izgledalo za "Proletarca" na tej seji upravnega odbora. Nič prave volje ni bilo za boj proti težavam. Tedaj sem so drugo m namignil, da bo vsako zavlačevanje za "Proletarca" katastrofalno. V teh kritičnih časih potrebuje nekoga, ki se mu bo posvetil docela, zato, da ga ohranimo. Tako so me — brez kakih upov — izvolili za upravnika s plačo dvajset dolarjev na teden. Službo sem nastopil 2. februarja 1919. Kako smo orali naprej, sem opisal v slavnostni številki "Proletarca", ki je izšla k njegovi dvajsetletnici maja 1925.
V bližini kanadake meje je tekla cesta in po njej je stokala Fordka, ki —Pa da se hitro opravičim: s Fordko ne mislim kake M rs. Ford! Saj takim osebnostim ženskega spola (moških Itak ne kaže oblikovati — so, kakršni so — Bog se usmili]), to rs j takim ženskam, ki ne vedo kam s cvenkom, toliko ga imajo, takim, pravim, ne pritikam končnic "ca" in <*m" — nak, tako daleč še nisem!— Te končnice se pritičejo le takim — i nu navadnim osebam. Tudi bi šla Fordki, ki se je svoj čas izvalila v Fordovi tovarni, le mala začetnica pa radi golega spoštovanja, katerega gojimo do takega vozila —^ dokler ga ne lastujemo — naj mi bo dovoljena ta izjema.
Torej Fordka je stokala in je bilo to njeno stokanje skoraj popolno, to se pravi: bilo je od sile močno in tako pogosto, da je bilo vse sku paj kakor en sam stok. Ko ji je notranje povelje dejalo: teci! je tekla; stokanja ji pa nihče ni mogel zabraniti. Nekaj proste volje si je le znala ohraniti!
In je pristokala do klanca Prav zaprav nI bilo klanca nikjer, toda Fordka ga je videla in se ga zbala Zastonj so bila vsa notranja povelja; Fordka je zastokala, se stresla ko trepetlika in ni hotela s mesta Znan ml je bil konj, ki se je plašil vsakega kamna ob cesti. Pa je moral voznik z voza, da se je vsedel na strašilo in je konj medtem potegnil voz mimo opasnosti. — Toda Ford-kino povelje se vendar ni moglo vse-sti sredi klanca, da bi šla Fordka brez skrbi čezenj!
Tako je vse skupaj zastalo na ozki cesti pod namišljenim klancem, kljub vsemu z gorkimi kletvami podprtem prizadevanju Fordkinega notranjega povelja
V	tem pribrni od zadaj krasna limusina Ker ni mogla preko trmaste Fordke, se ustavi. Iz nje se izlušči — kdo? — sam Ford! Zvedel je bil za nekakšen star in baje zelo znamenit kurnik, pa se je napotil, da si ga ogleda, Če je dovolj star in s tem zrel za njegov muzej — ali naj počaka še par let.
Sicer se je spomnil, da je njegov čas zelo dragocena reč, pa ker so pokazale skušnje, da se i brez njegovega sodelovanja plode njegovi milijo, ni, se je pomiril in stopil bližje.
V	svojo grozo, ki je pa ni pokazal — visoke osebnosti ne kažejo, kar čutijo — je spoznal v tej obtolčeni škatlji sredi ceste — Fordko, pravo Fordko. Njegova drobna očesca so še bolj zamižala, toda videl jo je vseeno: to krono vseh svojih idej na štirih malih, daleč narazen stoječih kolesih, oguljeno in vso razcefrano, brez šip in brez vsega Še skozi streho je sijalo solnce in se smejalo notranjemu povelju, ki je od neprestanega skakanja: zdaj ven, zdaj noter — bilo že tako prepoteno, da je imel vsak las svoj curek.
"Le zakaj nisem odložil na jutri!" je Ford pogodrnjal v mislih in njegove tenke ustnice so se zasvaljkale navznoter. Toda izmed principov, s katerimi si je ogradil svoje življenje, je bil eden tudi ta: Ne odlašaj na jutri, kar . . . itd.!
Spet se je ozrl na svojo "idejo" sredi ceste. Hm, pa saj si je prav potom nje priboril sloves po celem svetu: gori od kosmatih Eskimojcev pa doli do afriških figopercev. In povrh vsega je to, po zunanjosti sodeč, ena izmed njegovih prvih izdelkov. In če je temu tako, bi jo kazalo uvrstiti med kurijozitete njegovega muzeja. Čudil se je le, kako da se ni domi-
Klub Šte 175 JSZe
Moon Run, Pa,
zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. pop. v dvorani S. P. društva. Somišljenike vabimo, da se nam pridružijo v boju za naše skupne koristi.
Jack Tomec, tajnik.
slil tega takoj spočetka. Pa ne, da bi radi chewing guma. ki si ga tuin-tam privošči, zgubljal prožnost duha!? Hudo ga je zaskrbelo.
Toda vesel tega, da mu je U misel sploh pricincala v možgane se mu Je njegov drobceno nabrani, suhljati in kislo se smehljajoči obraz le še bolj spačil na smeh; stopil je Fordki tik pred nos, da bi si jo natančneje ogledal. Pa na nesrečo ga Je ugledala sedaj i ona, in, kar je še hujše! — spoznala ga je . . .
Imela je težak račun z njim. Kolikokrat ga je kle4a, ko je zavidljivo zrla za svojimi sodrugi in sodružica-mi, ki so s lahkoto švigali mimo nje. A ona si Je morala takoj po nekaj tednih življenja pomagati s stokanjem. ker je bolehala za rehitiko, kakor večina njenih sester. In kdo drugi je tega kriv, ko on, Ford?
"Baraba!" je zahreščala polna gneva in se stresla po vsem životu. Ford je odskočil In se delal, kakor da je ni slišal — saj vzgojeni, to se pravi, bogati ljudje ne slišijo, če n o * e j o slišati. Cemu bi naj bile potem take osebe, ki imajo ušesa in oči, jezik in pamet — vse za v najem!?
"Barabar je zahreščala Fordka vnovič in še z hujšo silo zaškripala z vsem Životom, baš ko se je zadaj za ponosno limuslno pojavila še ena ponižna Fordka. I U je zgledala. kakor da se je svoj čas udejstvovala v turškem pokolju.
Ford je zamižal in prvič v življenju podvomivši o svoji slavi je tudi prvič v življenju zaklel: "Hell!" je dejal, "če so po vsem svetu taks strašila oznanjevalci mojega imena, no potem — potem: ali je svet blazen ali pa sem blazen jaz!"
Pa ker se idealni ljudje kaj hitro potolažijo — luno na nebu jim pokažeš, pa ti rajajo lačni in goli, če ni drugače — se je 1 Ford, ki je največji idealist vseh časov- in vseh narodov, takoj potolažil, ko se je spomnil — ne lune na nebu — ampak svojih milijonov, ki se vale doma brez koklje. Tako nežen je postal, da bi t>il najrajši preko obeh Fordk, ki sta po njegovem — bili gotovo obe pramamici vseh drugih, objel ves svet n vse človeštvo. Takoj je sklenil, da se mora nekaj človekoljubnega ukreniti, pričenši pri onih, ki so zaposleni v njegovih tovarnah. Vsem starejšim bo dal zasluženi počitek —
predolgo! Mesto njih bo pa zaposlil mlajše, da se tako od pomore brezposelnosti; in delavnik —.
"Baraba P' je zavreščala Fordka v
tretje in — kakor se Je izkazalo _
v zadnje. ZašklJepetala je z vsem svojim ogrodjem tako, da je pretr-gala nit Fordovih človekoljubnih misli. Nato pa je naglo, kakor bi presekal, fitihnila.
Ko so pogledali v njen drob so videli ,da ji je počilo srce . . .
Zopet se je Fordu ponudila misel: "Ena prvih je, psovala me več ne bo, torej za moj muzej kakor ustvarjena" Že se je pripravil, da bo zinil in vprašal za naslov, pa ti zasliši, kako se Je njen lastnik — bivše notranje povelje — na ves rlas pridu-šal: "Hudič i šajtrga! Se neizplačani obroki vise na njej, pa Je ie iztegnila pete!"
Zdihovaje je potegnila preostala Fordka svojo mrtvo sestro kraj ceste in limusina je odbrnela Ford v njej je razmišljal: "Tako je, še plačal je nI . . . Slabo gospodarstvo to!
Treba regulirati! Toda kako?__
Cehljal se je za naglušnim ušesom in čehljal in je slednjič pričehljal novo misel, ki se je takoj pokazala skozi okenca njegove notranjosti — to je — skozi oči, kajti zaživele so v novi luči.
"AhaP' je veselo prikimal, "jo ie imam! Lej, lej, le j! Cez devet let vendarle vse prav pride! Tisti les, stari les od bivših ladij, ki sem ga skoraj zastonj dobil — dober bo za Fordke! Pa bom še ceno malo zniial in bom še vedno imel večji profit, ko doslej."
In je bil Ford te nove ideje tako vesel, da je dal pozneje prepeljati v svoj muzej ne samo dotiČnega kurni-ka. ampak tudi zemljo, na kateri je kurnik stal.
I »krene Čestitke "Proletarcu" k njegovi 25-letnici »roka
LOUIS UHERNIK
Ambridge, Pa.
IS KLUB ST. 28 J. S. Z. i!
i u.	- ■» it m	Frank Hribar, tajnik,
g* imajo, reveži, garall so te itak, Ç^^»»»»»»»»»^^»»»»»^»^»»»»w>
:
NEWBURGH, OHIO.,
vabi somišljenike, da se mu pridružijo.
Añ/VSAAAAñññAñAAAMVWWW^MVWVWVWVWWWWWWWW^«
International Restaurant & Hotel
Joseph Kufrin, lastnik.
PRISTNA DOMAČA KUHINJA IN ČISTE SOBE. So priporoča.
1808 S. AUport Street,	CHICAGO, ILL.
Tel. Roosevelt 8829
JOHN MnCUCH
MEHKE PIJAČE, SMODKE IN CICARETI.
Brooklyn pl.sna dvor.n..
Tel. 289
Highway 32-57
KIEL, WISCONSIN
ČLANSTVO SLOV. NAR. ČITAL NICE S.N.D. Waakegan, 111.
¿o.tít. "PROLETARCU" le njegovi 25-loti»c¡.
Parobrodni
ê
listki.
Zastopamo vso parobrodne družbo.
.....
John
Mrat
or
Pleskar in lopiloc «tonskega
papirja
.
6207 Bonna Ave., Cleveland, Ohio
Ako želite dobiti sorodnika iz stare domovine, ali napraviti izlet v stari kraj, se obrnite na nas in mi vsm bomo z veseljem postregli.
'Preskrbimo vam tudi vso potrebno dokumente.
%
Pri nas se lahko pogovorite v slovenskem jeziku.
Zglasite se, ali pa pokličite za informacije
BANK OF SHEBOYGAN
T.I Endfe.tt 8287 • ¡> SHEBOYGAN, WIS.
'	-a*
KLUB ŠT. lis J. S. Z. Detroit, Mich.
Zboruje vsako četrto nedeljo v Slov. del. domu.
Ukrene čestitke "PROLETARCU" ob 25-letnem jubileju!
Našemu glasilu želimo obilega uspeha. Citati bi ga moral vsak resnično napreden delavec. On je naš kažipot v boljšo bodočnost. Joseph Dev/ak. tajnik.
v*v> 4>vr	iVr- î^ flvw^.
Hranfc Susteh
FOTOGRAF
Slikanje skupin in posameznikov po dnevu in ob večerih.
4143 West 26th Street, CHICAGO, ILL.

Tel. Lawndale 4360

Iz prošlosti i sadasnjosti Jugosla-venske socijalistčke organizacije
Broj 20 v). S. S.
- 1	«
George Maslač
Povodom dvadeset i pet-godišnjeg jubilarnos izdanja 'Proletarca", koji več kroz 25
pored ostalih agilnih drugova, najvišje su doprinijeli: Bla-goje R. Savič, pokojni Milivo-dugih godina visoko drži luč je Lučič, zatim Petar Kokoto-
socijalizma, te neumorno i ne-ustrašivo širi prosvjetu i soci-jalističku ideju medju jugosla-venskim radništvom u Sjedi-njenim Državama, hocu da u kratkim potezima, koliko mi
vič, Božo Stojanovič in Savo Bojanovič.
U toku vremena postala je
dju srpsko-hrvatakim radnici-ma, te na zahtjev drugova iz Deuoita, da se pokrene zase- A	CJ .
ban list, pokojni Lučič odla«i Anton ¿labe: u Detroit godi no 1922., gdje se je počelo izdavati tjednik "Budučnost". List je bio do-
Klub it. 13 J. S. Z., Sygan, P«. Ustanovljen io bil maja 1911.
NAS PRAZNIK
organizacija jedna od najaktiv- bro uredjen i izlazio je redov-
nijih u Jugoslavenskom Soči-jalističkom Savezu. Ona je
to bude moguče, prikažem ne- spremala najbolje govornike, što iz prošlosti, a u isto vrijeme koji su putovali po svim kolo-
i sadanju aktivnost Jugoslovanske Soc. Organizacije br. 20 u Chicagu, ko ju večinom sa-činjavaju srpski radnici.
Pred nekih 20 godina sasta-la se jedna grupa srpskih rad-nika u jednoj kafani na Cly-bourn i Fullerton Ave., te na-
nijama, gdje naš narod živi, držali javne skupštine i predavanja, sijali sjeme socijaliz-ma. To su bili pijoniri na polju organiziranja srpsko-hr-vatskih radnika u ovoj zemlji.
Bila su ono slavna vremena, kad se složno i zajednički ra-
kon podulje diskusije osnovali dilo izmed ju srpskih, hrvatskih su organizaciju br. 20.	ji slovenačkih radnika. Održa-
Uzrok, da se mogla osnova- vane su zajedničke skupštine, ti jedna socijalistička organi-1 predavanja i zabave, zacija u ono vrijeme, bio je taj,! Prokleti rat je taj zajedni-što je u ono doba dolasila si- čki rad bar privremeno omeo. rova masa radništva iz starog Ali na kraju krajeva jugosla-kraja, koja je bila izložena venski radnici, kao i radnici
no, ali to je bilo preveč ri-
skantno poduzeče za malobroj- kliče "delavce" vsega sveta no čiaastvo naše sekcije.
Zopet je pred nami dan, ki
na
plan, ven iz tovaren in rudni-Pošto nismo imali svojih za- kov na ulice, da z glasnimi in stupnika po svim večim jugo- razločnimi* besedami povedo slavonskim naseljima, list se vsemu svetu,
ni je mogao proširiti, a usljed družabni sistem krivičen in pomanjkanja financijalnih sre- korumpiran in da obenem na-stava, snašia je ga ista sudbi- glasijo, da bo ovržen šele te-na, kao i "Radničke Novine". daj, ko dozori zavednost de-* * *	lavstva, da bo zmožno odpra-
lz ovog kratkOg prikaza ipak viti kapitalizem in na razvali-se jasno vidi, da drugovi u srp- nah tega sistema postaviti no-skoj sekciji nisu spavali, ne- vo zgradbo, človeške družbe, go su radili i žrtvovali se za ki ne bo slonela na izkorišča-socijalističku ideju, koliko su nju človeka po človeku, kot se mogli, kao što to čine i danas. to godi sedaj.
A što nismo polučili više Ameriško delavstvo ne pro_
uspjeha, tomu mamo sami krj- glav|ja	majnika kot je
»,vi, nego su krive prilike i okol- obiiaj
nnati n L-nlimu emn oa nalarili __ . J
posmehovali, kakor se jim po smehujejo danes, kadar agiti-da je obstoječi rajo za druge socialne zakone.
najgrubljem izrabljivanju, ka- 8vih ostalih narodnosti, mora- nosti,~u kojima smo se nalazili, ^ * ko od svojih, tako i od stranih ju Se ujediniti.	takodjer i ¿vjetski dogadjaji za ^^^ fn°^olčTob času*
gulikoža.	, Iz organizacije br. 20 razvi-, vrijeme i poslije rata, koji su g £^ dlmonrtrLue
I ta masa brzo je uvidjela, la se srpska sekcija Jugosla- zahvatili radnički pokret na flU1£ delih gveta.
da nije našla obečanu zemlju, venskog Socijalistič^og Save- cijeiom svijetu.	delavstvo praznuje kot praznik
u A merici, gdje teče med i mlijeko, nego je našla težak i naporan rad, dugo radno vrijeme, slabe nadnice, nezdrave stanove i najgore izrabljiva-nje, što se zamisliti može.
Neimajuči točnih podataka, pišem jedino po pričanju drugova, koji se dulje vremena na-laze u'organizaciji, nego što sam j a. Glavni incijatori za osnutak organizacije bili su: Dušan Popovič, Blagoje R. Savič i pokojni Milivoje V. Lučič. Oni su se dali na živi rad te su udarili temelj organizaciji br. 20.
Nijedan od starih drugova, koji su stupili u organizaciju pri njezinu osnutku, nije danas
za. Godme 1911. pokrenut je "Narodni Glas", koji je bio vrlo borbeni list i vodio je iučnu borbu proti v svih neprijatelja radničke klase. U to vrijeme radilo se na što tješnjoj vezi iz-
Dalje, što se tiče sadanjeg	dela prvi ponedeljek v septem-
stanja organizacije br. 20, o	bru, dan, ki so mu ga določili
ko jo j je ovdje najviše govor, ja	njegovi gospodarji, da ga ta-
mogu sa zadovoljstvom reči, da	ko odvrnejo od proslav med-
ona sada bolje stoji, nego što	narodnega praznika, ki je bil
raoiio se na sio tješnjoj v«t je stajala poslednjih pet-šest	ustanovljen po razredno zaved-
medju srpske^i hrvatske sek-, godina- j ako nema u svojoj	nih delavcih. Delavci, ki so
cu«, i Naroani u as se J« sredini nijednog intelektualca,	organizirani ' v socialistični
držav je že sprejelo zakone, katere so pred leti priporoča-
socialistom, da so msterialisti in d s ne morejo poj miti idea-
lov, ki se dvigajo nad materia-lizmom. Vsi taki očitki so neupravičeni že iz razloga,' ker ni mogoče razviti višjih kvalitet v človeku, dokler gospodarji tiš-če delavce k tlom, v bedi in pomanjkanju. Kadar bodo odstranjene materialistične skrbi, tedaj bo šele mogoč razvoj najvišjih idealov, katerih je človeštvo zmožno.
Prvi majnik je dan, ko se ču-jejo delavski glasovi, ki izražajo željo po harmoniji, ki je utelešena v naukih znanstvenega socializma. Ti glasovi postajajo od leta do leta jačji in glasnejši in ne bodo utihnili, dokler iz podrtin krivičnega kapitalističnega sistems ne vzraste pravična človeška družba, ko bodo delavci vsega sveta »druženi in bodo lahko ne-
Glaaniku delavske zavednosti In
probude ob 25.letnem jubileju Iskren pozdrav!
li .ocialUti. a^o se jimjudje	g^gj? ,Voj pra"
Jože Menton in soproga. Detroit, Mich.
PETINDVAJSET LET
Za enakost, bratstvo in svobodo. "PROLETAREC" — naprej v zlato dobo!
Družina Vidrich
JOHNSTOWN, PA.
»»s»**«**«**»*«*s«sa*»«»«»*
Država New York j* sprejela zakon za starostno pokojnino in agitacija za sprejetje slič-nih zakonov je v teku tudi v drugih državah. Danes se v Ameriki mnogo govori o zavarovanju zoper brezposelnost in podobni socialni zakonodaji.
Socialisti prav dobro vedo, da vse take reforme še niso so-1 cializem. To so le prehodni mejniki, ki kažejo pot, po kateri je človeštvo prisiljeno korakati, ker ga v to silijo razmere. Razmere so močnejše kot so želje posameznika in razvijajo se vzporedno z napredkom v človeški družbi.
FRANK ERMENC
POGREBNI ZAVOD
rv-'1 jac—
401 Grove Street
Milwaukee, Wis. j;
Tel.: Hanover 867, 2996 ....................M.........................
spojio sa "Radničkom Stra-žom". I tako je sve ostalo do rascjepa Jugoslavenskog Soci-jalističkog Saveza.
Za vrijeme svjetskog rata nastale su trzavice u Jugoslavenskom Socijalističkom Savezu radi laktičnih pitanja. Sa-vez se pocijepao 1918. godine. Po rascjepu saveza srpska sekcija opet pokreče svoj list "Radničke Novine", koje su
Ako brskamo po zgodovini človeštva, naletimo vedno na osebnosti, ki so stale nad površnim mišljenjem mase in zasledovale višje cilje. Mnogo teh najdemo med pionirji socialističnega gibanja. Socialisti hrepene po boljši socialni
nego su tu sami skromni rad- stranki, upajo,,da b0 prišlo do J"*™'	Z^J^
niči, ona ipak ima grupu dru- izprsmimbe da ne bodo amen. Jg0 L	^
gova, koji su u stanju da izadju ški delavci razred zase, temveč J" ™ na pozornicu, da razpravljaju bodo slavili svoj praznik zaeno	^
društvena pitanja, koja zašije- . de,avci ostalega sveta.
—Moderno poslopje—
SLOVENSKI DOM
PITTSBURGH, PENNSYLVANIA
je na razpolago za igre, veselice, i. t. d.
Postrežba točna.
«o
Prepričajte se!
čaju u radnički pokret. Ona
ljubezen do trpečega človeštva
je prebrodila sve poslijeratne' Prokletstvo v delavskem gi-, v želji, da prenehajo nepotreb-
noteAkoče odbila i« sve navale banju Je nezavednost m ni boji in da mesto razdora med poteškoče, odbila je sNe navale dor Nezavednost ^ bila vzrok, ljudmi nastane
Cene
•VWWWWWWWWWWIW rnmmmm m ■WWWyWVWVtfVyVlAAAJ^^
izvana i iznutra.
da so se ameriški delavci pod-
u njoj. <
Kao i sve ostale radničke	^ "í1	°^.ziva ?
Organizacija ima svoje dru- vrgli odredbi vladajočega raz-
imale tešku borbu za svoj op-.	kS tere«a naJ Pra^ujejo. To je
.. -------.-s.....I vanja i dojnače zabave, koje dalo povod razdoru ¡n večina
ona održaje često. Ima svoju ameriskega delavstva še danes
organizacije ove vrste, organi- ?»r°i!U ' r.*dl	knjiinicu, tamburaški ,zbor l^iTiii™,,Tedl na ¡voie tovi-
zacija br 20 morala je.^.{fj^ * m-aV'Crvena Zvijezda^kao i dječji ^T^talfdelih sveti! nL tešku borbu za svoj opstanak. ^i obusUvljen	I tamburaški zbor "Bududnost" me k- g0 jmeli d 8eboj
NaUzeči se medju jednim ja- Nekako u isto vrijeme u sa- koji ^ 8agtavijen od 13 djece i ' darji ,„ bil do9eien De-kim nacijonalnim i konzerva- ^ org^^i^O pojavila koJ, vrlo dobro „ duj, . f^S'^«, «LepUeno v tivnim elementom kao što su H.j*»	Organizacija učestvuje u razne 8tJanke in strančice> ki „
naši HercegovH, koji još i da- koja je rad Ha i rokama i no- gvakom lokalnom radu, što ga _rdo „udaio med seboi Vzelo n«. nakon tolikog niza «o.lin. ,«««.■d. » ¿«g»?™^ podusimlje naš savez i Socija- ^-e prec ] S,Ta 'se neso ^?ravka	i*tička PartUa- Geo^je pro- gla8jafn nasprotstva, ki so bila
Održala je
lji, žive pod uplivom zastarje- Kanije su "eselpisti" ovo «vu n zimgke sezone 0rRanizacija -me'tno ^tvaVjena, ublažijo in
lih seljačkih nazora te vjerskih probali, ali im nije ispalo za bila vrlo aktivna. uarzaia je izravnajo. Solidarnost m ra-
zabava, jedan zumevanje ne dozorita čez noč.
kooperacija, da bodo potem lahko vsi deleža ni blagostanja in dobrot, ki izvirajo iz dela.
Nasprotniki večkrat očitajo
i patriotskih zabluda. Ovaj rukom. konzervativni elemenat gledao! U organizaciji se uvijek naje na socijaliste ono vrijeme lazila odlična grupa drugova, kao na ljude, koji hoče da im kao što se nalazi i sada, koja razore vjeru i narodnost. Radi je ostala vjerna principima me-toga su nam razbijali skupšti- djunarodnog socijalizma, na
ne i katkada fizički navaljiva-li na socijalističke govornike.
kojima se temelji naš Jugosla-
< ► i ►
Naši drugovi, da bi se zašti- me je glavna svrha i cilj, da tili od takvih napadaja, morali organizira jugoslavenske rad-su se ponekad i naoružati. Bor- nike u Americi u socijalistička ba je bila teška i naporna, ali udruženja, te da jih osposobi poredcsviju poteškoča, koje su|za ekonomsku i političku borbu onda postojale, organizacija Je radničke klase, ipak dobro napredovala. | Godine 1921. srpska sekcija TraŽe^i po društvenim knji- opet pokreče svoj list "Udruže-gama, vidio sam, da je organi- ni Proleter", koji je izlazio u zacija brojila 85 članova 1912. prilogu "Proletarca". Ovaj godine. Medju njima su za- pothvat nije bio uspješan naj-bilježene samo dvije ženske, više radi toga, što je sa "Prole-Za razvitak organizacije, tarcem" bilo teško agitirati me-
devet domačih
banket, jednu maškarnu zaba-
vu i šest diskusija o raznim Ameriški socialisti sicer ima-j ^ pitanjima, koja zasijecaju u jo že mednarodne politične radnički pokret.	I »veze s svojimi tovariši po miš-
Sve ove priredbe bile su do- Ijenju, principih in ciljih, po bro posječene. Novi članovi u vsem svetu in pričakujejo dne-venski Socijalistički Savez, ko- posljednje vrijeme stalno prido-, va, ki morda 111 daleč pred na-
laze, te, ako vsi znaci ne va-'mi, ko pride do mednarodne raju, organizacija če uskoro zveze delavcev vsega sveta tu-doči na onaj stepen, na kome di na industrijskem polju. Pri-je bila u predratno vrijeme, ka- šel bo čas, ko bodo delavci ne da če opet postati jedna od oziraje se na pleme in spol spo-najaktivnijih u Jugojlaven- znali, da jih vežejo skupaj ena-skom Socijalističkom Savezu. |ki interesi in cilji v boju proti Idemo sa velikim nadama u svojim izkoriščevalcem. Kadar
Tel. Hanover 2660
LOUIS ZAJEC
GOSTILNA. •
324 So Water St. MILWAUKEE, WIS.
IT MYfTO
MODERNIZE
rwm MOMi
......................................................
Gradimo in financiramo moderne domove.
"Zaloga vsega za zgraditi vse"
m
The SCOTT LUMBER CO. Bridgeport, Ohio
Naše skladišče lesa je v vaši okolici. ♦...................................................
Za gotovino ali na obroke
Tel. Hanover 4590 PRVA
Slovenska cvetličarna
JOHN DOBNIK, lastnik. S 537 National Ave. * MILWAUKEE, WIS. i
budučnost!	,
Sad da živi naš borbeni organ "Proletarec"!
Da živi socijalistički pokret! Da živi Prvi Maji
M*kraf j* ▼ »•••lUnal» J »k i» MU tmU IS. mmnm ItSS.
Harrick Studio, Johnstown. Pa. Frmmklin-CmmmmmmgK Park Hlll
bo prišlo to spoznanje, tedaj bodo dobili kontrolo v deželah vsega sveta.' __
Bistre oči že vidijo znamenja, ki oznanujejo lepšo in srečnejšo dobo. Vidijo jih v Angliji, kjer je prišla že drugič na čelo vlade delavska stranka, stranka, ki pred dvema desetletjema še ni imela skoro nobene moči; vidijo jih v Rusiji ter v drugih evropskih državah in vidijo jih tudi v Ameriki. Tudi v Zedinjenih državah se vrši socialni preobrat in mnogo
JOHN FABIAN
KROJAČ.
Izdeluje obleke po meri in najnovejšem kroju.
Cisti, lika in popravlja
1932 W. 22n d Si., CHICAGO, ILL.
Tel. Roosevelt 8665
MMMMMIMMMMMMMi
i JOSEPH MODIC
CROCERIJA in MESNICA
Sveže in suho meso in druge jestvine vedno v zalogi, po zmernih cenah. Se priporočam.
315 East 156th St. o COLLINWOOD, OHIO
I*krene čestitke *
"PROLETARCU"
ob 25-letnici uspeinega boja sa koristi delavstva, ieleč mu na-, daljnih uspehov v bodočnosti
JOHN LOKAR, starejši
COLLINVVOOD, OHIO
«J. L. TELSER
Zaloga pohištva, preprog, štedilnikov in radio aparatov.
Prvovrstna postrežba.	Cfme najnižje.
Govorimo inozemske jezike. 21p5-2111 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Tel. Canal 6138
J? M? /lAf Mt Mt '..VIM• I «t Mf '.'t '«lf Mf
Af 'Af /Af ' Vf 'Af Mf 'f MtTT^
Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo
2552 S. Central Park Ato. in W. 26th St., CHICAGO, ILLINOIS
Sprejema denarne vloge na delnice in daje od 5% do 6Vz% obresti. Posojuje denar svojim članom na prve vknjižbe.
Kadar iščete posojilo za nakqp h i se, se obrnite na Jugoslovansko stavbinsko in posojilno druitro.
PREMOŽENJE 31. MARCA $362,664.44
Uradne ure od 9. zjutraj do 9. zvečer, izvzamši v sredo in soboto.
JOSEPH STEBLAY,
tajnik.
R. J. ZAVERTNIK,
odvetnik.
PART FOUR
prntetnrer
Silver Jubilee
and
\
May Day Number
NO. 11S1.
CHICAGO, ILL., MAY 1, 19307
IN 1906—BEFORE AND AFTER
The Beginning of the First Jugoslav Socialist Newspaper in America, Owned by the Socialist Organization
By Donald J. Lotrich
During the last decade of the nineteenth and the early years of the twentieth century Slovene and other Jugoslav immigrants were flocking into the United States in large numbers. Already certain coal mining sections of Pennsylvania and the ore and lumber camps of Minnesota were well represented by our nationals. Our people formed a good portion of the total workmen in the copper fields of Montana and the smelter works of Colorado and Utah. Nor did the large industrial centers lack our "Bohunks". Pittsburgh was a favorite stopping place for our people. Chicago with its steel mills and other factories were big inducements for the folks who originally though of crossing the "pond" just to make some "easy money" and then return to their homeland.- Joliet, because of its situation amid the steel industry drew its share of "Carniolians". Ohio with Cleveland as its center also became a haven for our workers. In fact wherever hard work was to be done and long hours were to be "put in" there you would have found swarms of Jugoslavs. It was nothing out of the ordinary to put twelve, thirteen or even fifteen hours
"Proletarec" was tka first ttrictly Socialist newspaper, ownod by tbe S o c i a I is I s , among Jugoslavs in America. But it was not th® first which propagatod Socialist idaals to our folks. In 1900 a group of sympathisers of Socialist thought organized a corporation in Chicago which began to publish a small paper, called "Zora" (The Dawn). It could not overcome the handicaps. Only a few numbers were issued. After "Zora" came "Glas Svo-bode" (Voice of Liberty) which moved from Pueblo, Colo., to Chicago in 1903. This paper had a Socialist editor. Its contributors were also mostly Socialists. But somehow the owners of Glas Svobode were not willing to go with the Socialists all the way a«d the break occurred. "The way out is to establish a strictly Socialist paper," said the Slovene comrades in the latter part of 1905, and so "Proletarec" was born.
ening of the grip by the priests and churches, in ffcvor of the industrial bureaucrats, only hastened it.
Proletarec was not only a news bearer. It was something greater than all that. It was a conviction. And the men behind Proletarec gave it that conviction, for they too possessed it.
They made Proletarec speak that every worker should have a living wage.
They made Proletarec say that the coal diggers must not pile up millions for the owners while the diggers were freezing.
They made Proletarec say that the farmer must not starve and go bankrupt because he produced too much food.
That bricklayers and carpenters should not live in shack because they have built luxurious palaces.
They made Proletarec say-that tailors should not go ragged because they made too much clothing; that the workers must unite into labor unions and labor political organizations to secure their justice.
To publish such a radical program to a class of people who have been bOund and held down for centuries by Catholic
Celebration of a Positive
Achievement
By Algernon Lee, President Rind School of Social Science
The big break occurred in priests and clerical politicians I 1904 when a group of thinkers, jn Europe and their like in this dissatisfied with the rule of country made things mighty) the hierarchy, established their unpleasant for the thinkers of to
I
WELCOME the opportunity which the editor of Proletarec has given me congratulate the official
own fraternal organization. All Proletarec. With the assist-* organ of the Jugoslav Socialist
____________ types of prophesies condem- ance of unfair and crooked Federation on its twenty-fifth
behind the ax or saw in"a lum-	the newer organization politicians who held public birthday. For an individual
ber camp, or the smelter or and ,ts leaders were proclaim- offices they practically curtail- such an anniversary may only
ed But that only inspired ed its issuance. Industrial spies mean that he has been hicky other workers to take sides put many of our readers out enough not to die in the course
steel furnace. Our people were known to be hard workers having brought that reputation with them from the farms and villages of Austria-Hungary.
These workers settled down and colonized sections of these various towns and cities and struggled with the rest of the "misfortunates" to build up the wealthiest country in the world. But soon they discovered that conditions were not what they have been told they would be. They discovered that they could not save as much as they had expected and so the abandonment of their one desire to return to the "Old Country" with sufficient money to purchase farms and settle down
with the radical element, because of their program and principles.
Among the group that were active in the fraternal society
long hours and small pay,
while the owners piled up big
,	.. profits. They foresaw the
was only natural The earlier purpose of these manufacturers,
settlers finding their dreams operators and owners to con-shattered, adjusted themselves to the environment of these United States and without • knowledge promoted causes which soon enough turned out to be harmful. As their friends
were people with even broaderj this year celebrates its Silver
minds and thoughts. Just Jubilee.
forming a new fraternal So-|* Behind the firi
ciety wasnt enough for them.|home the edUors and CQntri,
™Gy	< ° *°Ju*h/r-tutors struggled and worked
VI J?tflg-determined to make Proletarec ure that the United States was; stay, to become a powerful rapidly developing into an in- weapon for the Jugoslav work.
dustnal country the chief pur- ers. Everyone of the men con-pose of which would be to i nected with it worked long make the workers continue in hours in shops or factories. At the miserable conditions with night they wouId compose the
of work for being subscribers of twenty-five years, not that to Proletarec, especially in he has deserved to live that former days. But the con- long. But for a Socialist paper viction carried our men thru and organization it is the cele-hell and fire and so Proletarec bration of a positive achievement. What struggles its mem-
trol the government in their own behalf. They foresaw that the workers would be
creed of Proletarec. Its instigators were idealists; loyal and staunch supporters of a new order. Theirs was a mission that would be fulfilled only when the people would begin to think. And it must have been a tideous tiresome task
forced to unite into labor or-j from the start; to teach men ganizations if they did not to think when all through the
ages man has been allowed
f, . ,	. want to remain slaves. They
and associates would join them foresaw of the waste and ♦ - ------ -™ ; "'i:™
either because they had dreams graft of biIlions of dollars of o^to ®od his head in approlike the predecessors, or be- the governments money.
causé they wanted to escape the tyranny of the monarchial rule of Francis Joseph, the same coarse followed.
Religion played prominently in their national life. Twenty five years ago few were without religion. The world was more religious at that time than it has been since. Our people, coming from a section of Europe where religion was part of ths state, immediately began to look about for their own churches and parishes. And in that way our nationals were kept together more firmly. Afi the years of long» hard work began to show signs of wear upon the people, the physical agony was dispelled by their mental feeling. One by one they would fall away from the clutches of hierarchy. When it became apparent, that a break was to come, the tight-
And so January 1906 brought the challenge to all these evils in the form of Proletarec. Proletarec was established as a Slovene (Jugoslav) Socialist monthly with a definite purpose and a definite program; to teach the Jugoslavs of this country the principles of Socialism; to teach them the lesson of Solidarity and Unity; to teach them to think in terms of the worker and in terms of a labor party; to educate them to what our world should be. - It was bad enough to segregate the fraternal order without attempting to make it worse with a Socialist Party and an educational monthly. How dare these radicals? Fu-
val to his klan. We, of the present day can only talk of what a difficult and dangerous task they have undertaken and fulfilled. \Ve can never experience what our men have gone through. Those that have begun Proletarec and those that have lost their jobs, both have been persecuted for the cause of the workers. They ars our true martyr» and their greatest monument is the living message of Proletarec.
Proletarec was established to serve the cause of the workers as a monthly newspaper. In less than two years it secured sufficient backing from subscribers and its staff to become a weekly. Economic conditions demanded its change into magazine form in Decem-
tile attempts from Slovene and ber 1918, which form it kept other Jugoslav pulpits had no until 1929, at which time it was affect on Proletarec. Every decided to return to the news-attempt to suffocate it was paper form. Proletarec serves made with no success. But (Continued on page 27.)
bers have passed through, what hardships and dangers they nave braved, how much they have given of their hard-earned money, of their time and energy and thought, how often it must have seemed almost impossible to save their federation from being crushed or disrupted or to keep this paper in the field even another week — and yet it has been done. This is a thing to be proud of, and I am sure that the very name of Proletarec must be thought of with deep love by the men and women who have upheld it for a quarter of a century.
When this paper first appeared in 1905 the Socialist movement in the United States, though still small in numbers, was steadily growing in strength and influence. We were full of hope and confidence. Our tasks were not easy, but every year, every month, every week, brought some good news to reward us for what we had done and inspire us to new effort. The birth of the Jugoslav Federation was such an event. It added one more brigade to the Socialist army of emancipation. It brought one more of the many national groups of working people in this cosmopolitan country into contact with _ the American division of the International.
We have gone through bitter trials since then. We have won some splendid victories, but we have also suffered terrific defeats. Worse than the persecution which we' have undergone has been the internal dissension, the doubt and dispute as to what paths we
should follow, the discouragement and apathy which overcame so many of our comrades. But the movement has survived, and its Jugoslav Federation has continued .its work, not for its own sake only, but as an element of strength for American Socialism.
The First of May is at hand - the day that is consecrated to the ideals of international solidarity and workingclass emancipation. Surely there are few peoples to whom those ideals ought to mean more than to the Jugoslavs, whether in their native lands or here in the United States.
It was the Socialists of Southern Europe, from the shores of the Adriatic to those of the Black Sea and the Aegean, who called on the toiling and suffering masses to put aside the national hatreds and national vanities which were dividing them and making
their states mere pawns and playthings for the rulers at Vienna and Berlin and St. Petersburg — yes, and at London and Paris too. In a federation of Balkan republics they rightly saw the necessary condition to peace and social progress for their people. Could they have been heeded, could the masses have been wise enough to follow this advice and strong enough to put it into effect, how many millions of Serbs, Croats and Slovenes, of Bulgarians and Turks, of Greeks and of Rumanians, and how many tens of millions of other men all over Europe and the world, might have been saved from frightful misery and untimely deaths. And the ruling classes in the various Balkan countries, who feared a union of those countries because it could have been only a democratic union, were and are the accomplices
WE NEED A BOLDER PLAN

Eradicate the Fallacy that Socialism Must Inevitably Come Gradually
By Clarence Senior
On this first of May when we celebrate tae international day of Labor, we should give serious thought to the things we are saying tc the American worker. We should ask ourselves :f it is not time thai wo decided upon a bolder program than that which we have been talking abcut for the past ten years.
To the Amercan worker faced by poverty, in*tcuritjr, and the most powerful and malign capitalism on earth, we are not making the right appeal if we dilute our program too much. Altho we need immediate demands, we need a bolder plan for Socialist change that is based upon, but does not stop, with the satisfaction of those demands.
We must eradicate from the minds of American Socialists the fallacy that Socialism must inevitably come gradually. It
is deadening to initiative. It hinders our recovery. We must inculcate a strong will for social change. Economic conditions are ripe for Socialism, but many Socialists are not ready to take advantage of our opportunities.
We need to be distinguished qualitatively, aot Quantitatively, from the so-called Progressives, who usually s< 11 cut at the crucial time. We need to make our stand more clear, and to prisons it more forcefully.
You are called upjn to givo more time and thought to Socialist activity. We inust begin now a
WAR on POVERTY, INSECURITY, UNEMPLOYMENT, and WAR.
This war must not cease until we have completely transformed capitalism into cooperative Socialism.
of the ruling classes throughout Europe in all the mass-murder of the years from 1912 to 1918 and all the continued slaughter and starvation that has gone on since then in what have been called years of peace.
The history of that effort which was made by the Socialists of the Balkan Peninsula is on a smaller scale the history of the whole Socialist movement. Almost eighty years ago, in his book entitled "The Eighteenth Brumaire of Louis Bonaparte", Karl Marx declared that the revolution which was to put an end to capitalism and all forms of class rule would not go forward rapidly from victory to victory, but would suffer defeat after defeat and out of its defeats would «gain and again draw strength and wisdom for new struggles. So it has been, and so no doubt it will be, until partly by the evolution of the capitalist system itself and partly by the educative and organizing effort of the oft-defected but indestructible Socialist movement, the conditions are brought about under which lasting victory shall be won. We lose battles, but we are going to win the war.
Here in the United States no such great rivers of blood have been shed. But here, too, the history of the Socialist movement is the same in its general lines. We have had successes, and after every success we have been driven back. Again and yet again, we had reason to think that our movement was dying or actually dead — done to death by attack from without or by schism within. But is does not die, and it will not. We are only now beginning to emerge from a period in which it took the indomitable Socialist faith that is rooted in Socialist knowledge to save any of us from despair. There are a thousand signs that a new vista of growth and achievement is opening before us. May the Jugoslav Socialist Federation and its valiant organ Proletarec have its full share in the progress of these coming years, as it has had its share in the darkness and pain of years that have gone by.'
SOCIALIST PARTY
MAY DAY MESSAGE
To tHe American Worker
May Day, Labor's international holiday, has returned with special significance to the toiling masses of this country. Millions of workers find themselves unemployed in the richest country of the world, while other* are working inhumanly long hours.
New machines, technical development^ and mergers of great industrial enterprises are turning armies of workers into the street8. Increasing numbers are barred from employment at the ages of 45 and 50. Labor standards are being lowered and an increasing number of working class women are compelled to supplement the family breadwinner's income by seeking employment.
While these stark realities face the masses of this country, never have such great fortunes been reaped by the possessing classes, and never has their power in municipal, state, and national government been so absolute.	J|	& |
Thru the two party system which they control, their pliant servants in office do their will. Labor is without influence at a time when political power could be of inestimable service in meeting the distressing problems that almost overwhelm us.
Abroad, the workers thru their trade unions, cooperatives, educational institutions, and political parties are a world power. The workers of all other advanced countries have
shown the road to power.
Ever watchful of fascist, monarchist, and	military reaction, our comrades abroad
guard democracy against its mercenary enemies.	They give inspiration to all workers in
the good fight against another war which would	mean a reversion to savagery and the
collapse of civilization.
In all nations where organized labor is conscious of its power and responsibilities, millions of toilers pledge their service to the realization of Socialist ideals.
This May Day must be consecrated to renewed service in the struggle against war, capitalism, imperialism, and unemployment; for a peaceful world, a working day of not more than six hours, social insurance and democratic control of industry and government.
We greet our comrades in all countries and again dedicate ourselves to the work of liberation from economic oppression, political dependence ,and social discrimination. May another May Day see an extension of human solidarity all over the world.
National Executive Committee, Socialist Party of America.
MORRIS HILLQUll} Chairman META BERGER, DANIEL W. HOAN, ALFRERD BAKER LEWIS, JAMES H. MAURER,
JASPER McLEVY,
JAMES ONEAL,
JOSEPH W. SHARTS,
LJLITH M. WILSON ,
CLARENCE SENIOR, Executive Secretary.
fl'
The Fifth Horseman
BY AMELIA SHULER
Blasco lbanez describes effectively the Four Horsemen of Apocalypse, symbolizing Conquest, War, Famine, and Death as they galloped wildly from out of the mists and brought destruction, both material and moral, to all nations of the world during the time of the late war. Just so today, in time of peace and in the midst of industrial depression, rides forth the fifth horseman, Unemployment, crossing the paths of thousands of laborers from the shop, the factory, and the mine, and surrounding all in clouds of desolation and hopelessness.
Hopelessness because conditions everywhere are alike, and desolation because on every hand, the fifth horseman symbolic of starvation and sickness, is charging upon the laboring class.
Day after day the father of the working family goes on his daily round in search of work from shop to shop in the city, or from mine to mine in the smaller towns, only to be turned away with a brusque command, "Be on your way! Nothing doing here!" Is it any wonder that daddy's footsteps lag on the way home, that he is cross and sullen in his home and indifferent to the children in their play, that mother cries when the kiddies ask for more to eat, or new shoes in place of those that have seen months of wear?"
This is but a glimpse of the tragic conditions existing today among the laboring people who constitute the majority of the population of America, the land of promise and opportunity,—America, the land of the free artd the home of the brave.
Why does such an abominable state of affairg exist in our land of plenty? Big business cries that there is an overproduction of almost every manufactured article, that American markets are now' swamped with more supply than there is a demand for,' and that factory-owners would lose money if the factories continued to operate with full forces. In the opinion of big business, consideration for the multitude of workers who are dependent upon employment for today's food, tonight's rest,
and tomorrow's health is but a matter of small importance.
In my estimation, the working class has learned more during this unemployment crisis of the injustice of a system which places material and property benefits on a higher plane than those of human lives than could ever be taught to them through lectures or newspaper contributions in the same amount of time. Perhaps it is true that "thru vates of tears and tragedy, enlightenment shall come."
At any rate, it is true that capitalists are beginning to view the unemployment situation as dangerous, and fear some awakening on the part of the laboring peoples. The March issue of the Literary Digest carries an article to the effect that it is the idle hands that get into mischief. "There would be no 'Red' unemployment parades and demonstrations if many thousands of men were not out of work."
The Washington News declares, "Communistic uprisings
in so many of our cities today are not dangerous; the unemployment situation behind the uprising is dangerous."
In other words, big business fears the outcome of strong labor actions and seeks to sidetrack any such uprisings by putting before the public optimistic building programs. What if the unemployment problem is solved for a time by a building program of railroads, bridges, highways, subways, etc. wherein almost everybody will be at work. We can't continue building railroads, bridges, etc., for all the years to come. So this idea of more building is just a temporary relief.
What of the unemployment crises to come in the next ten years, or the next, and so on. They surely will occur again as long as we have a system in our land in which industrial operations go on for profit's sake, and in which employment continues only so long as there is a demand for the goods produced, with no regard for the millions who must starve when America has an overproduction of everything.
Laboring people of America, do you not think it is time for you to act? You have the strongest weapon necessary within your power to make your living conditions more comfortable — that of your right, your privilege, and your duty to vote on election day. Then how shall you cast your vote ? For the interests of big business who casts you out on the streets like beggars whenever they deem it necessary for their own private gains, or for the party whose platform has always upheld the best interests of the majority of the people of the United States — the Socialist Party?
The Play of Economics
By John Kopach
Because of ft« importance economic« is more and more treated in school« a« a separate subject
Economics was born with Machine Industry. In 1776. Adam Smith published the The Principles of Political Economy which was the first treatise of economics and formed the foundation in the field of "higher learning" and the basis for directing the new economic order which was then emerging. It will be noted that it came in the later part of the century known as the Dawn of the Machine Age and which gave birth to the new science.
The introduction of machinery caused many new problems to arise. Factories appeared and became places for the poor who sought for work and the means of livelihood. They worked extremely long hours and were paid very little; children and women were preferred because they could be used practically as slaves. People were forced to move from farms into the medieval towns, bring, ing with them centuries old habits and customs of penaant economy, to live indescribably wretched lives in which most of them perished from the hardship imposed upon them by the new social order.
The extreme suffering of workers due to the soullee exploitation by the new masters caused many rebellions especially in England, the mother of modern capitalism. Yet most of the people in the upper crust of society felt that nothing could be done about it, that If progress. Is to be made some people, which meant the whole body of workers must suffer even to the point of perishing. When some»insisted that the government should step in and alleviate the suffering of the masses, the economists of the new order said "let the manufacturers alone, let the Capitalists do as they please and in a ahort time every thing will adjust itaelf. Workers will be happier and better fed than ever before." And this question is still before us.
Thus the "let alone" policy was invented by the sbused minds to prevent the government to intervene in the interest of the exploited masses On the other hand it became an im-
portant vehicle for justification of the gross perversities of exploiting the lower classes at home and abroad. On the theory of "Let well enough alone" the object in view of the new master and the method of attaining it was no one's concern, and the purpose of the government was to remove the impediments from and to offer him its helping hand in the pursuance of his object, which i s profit.
In the course of time this theory was relegated into the background In every industrial country. In some to a greater while in others to a lesser degree. It is being supplanted by the recognition of the govern-1 ment's duty to protect the people1 from the evils of unbriddled capital, ism, the ideal of the "classical" economist. Even in the United States where social consciousness is as yet not as well developed as in some other nations the government has been forced to step in with its regulatory powers in the interest of the consumer.
However our government, as all capitalist governments, is founded on the basis that private property is inviolable. It is significant to note in this connection the fact that in practise there is a mute but highly evident distinction in the governmental circles of our country, the distinction between large and small property ownership. "You"cannot convict a million dollars" holds good also in the field of business and industry. And consequently any step taken towards the protection of private property is of more significance to the manufacturer, banker and business man than to a farmer or a home owner, pjlany crimes, too, are committed in the name of protecting the public. Probably one of the greateat is the protective tariff by which the government robs the consumer, who is everybody, and enables the rich to become richer—all in the name of safe-guarding and protecting the American people, (usually the American worker). While there may be some basis for protective tariff for our country because of our peculiar situation in the family of nations, it
has been more and more used to
enrich the stockholders of giant and most powerful trusts and corporations. Imagine senator Grundy's activities in behalf of the dear public 1 Yet recently even the American farmer has fallen for the bunk of high protective tariff, deluding himself into thinking that it will enable him to solve his complicated problems.
In the last presidential election mucfy has been said about the farmer, but very little has been done as yet The U. S. Department of Agricultura is not doing what the farmers demand or need, at least not to the extend of its possibilities.
To what extent does the worker come in for a share of the govern, ment's beneflcience? We have already seen that Congress has the power to control interstate commerce. That is, Congress may regulate the activities, management, rates and labor conditions of the railroads which go from one state into another. Its agent is the Interstate Commerce Commission. As f%r as the railroad worker has come into the picture, Congress had passed a law shortening the hours for certain types of workers and enacted other remedial legislation. This, however, was accomplished through the pressure of the powerful railroad Brotherhood and other labor organizations.
There is also the Department of Labor, the function of whiclt has heretofore primarily been compila, tion of valuable statistics as to employment and production, mediating of strikes — and sometimes helping in breaking them as has recently been the case in New York when the hosiery workers in certain factories were on strike. However the most prominent part in breaking the strikes is usually played by the Department of Justice and the courts. In almost every branch of the industry the workers are well acquainted with the strike-breaking proclivities of "our" government
On the other hand some federal and state labor laws have been enacted for the safety and protection of workers. However, a great deal will yet have to be done in the field of social legislation, particularly towards improving the lot of the old, the sick and the unemployed workers. This duty befalls every workers, young or old, to help and assist in this worthy movement for attaining an everlarger measure of social justice.
THE DAILY PROSVETA Ü GREETINGS TO
THE MONROE DOCTRINE
m
Helping to publish news which were good for the workers, Proleta-rec has had a lot of assistance from Prosveta, the official organ for the Slovene National Benefit Society. In 1916 Prosveta was established as a daily newspaper with Joie Zavert-nik, deceased, ae its editor. It has been supported by the members of its order until it has become recognized as the leading Slovene daily in the United States.	r
Ivan Molek is its present editor. Few can write like Molek. The first page of Prosveta is devoted entirely! to labor news. Labor unions and their struggles and battles never miss a headline in Prosveta. His editorials are specimens of a true thinker. It is a workman's heart that beats within the entire makeup
of Prosveta. We therefore heartily recommend the daily Prosveta to our readers.
When mention is made of Prosve. ta or the Slovene National Benefit Society Joie Zavertnik name cannot y>e separated from the two. He was so enwrapped in serving his comrades and workingmen that little else mattered as long as the society and Pro-| sveta were forging ahead. Joie could not have given these two any more than he did.
Prosveta has a good staff behind it. In addition it has a large following of regular contributors who give detailed reports of news and labor doings from one coast to the other. If you are not a subscriber to it, we recommend that you become one.
"PROLETAREC"
Upon having completed 25 years of active, useful service to the Jugoslav Workers in the United States.
PIONEER LODGE NO. 559 S. N. P. J.
Donal J. Lotrich, President Frank J. Zavertnik, Sec'y John Rak, Jr., Treas.
1
Greetings and best wishes to
"PROLETAREC'
on its
Twenty Fifth Anniversary BOHEMIAN FEDERATION
of the Socialist Party. KARL, GLASER, Secretary 3551 W. 26th St.	CHICAGO, ILL.
Phone Canal 6250
c. S. P. S. HALL
1.126—1130 Weit 18th Street
i
JOSEPH CERVENY, Mgr.-
HaH to rent for Meetings, Dances, Theatrical performances e. t. c. .
irrmiimnmimniiiiaiiruu'T^^jfgj .ip*^"
WM
Nay Day Greetings and Congratulations
to the
"PROLETAREC"
on its
Twenty Fifth Anniversary
May Your Power Increase!
FINNISH FEDERATION Socialist Party of America
W. N. REIVO, Sec'y. -
FITCHBURG	MASS.
The Largest Supply in Rmcrica
of the
BEST SLOVENE LITERATURE
On Geography, History, Fiction, Health, Sociology e. t. c.
Also English Books. Liberal discount on large orders.
Write for our price list.
"PROLETAREC"
3639 W. 26th St.	Chicago, III.
Phone Rockwell 2864
mmmmn
Drawn by William Gropptr
To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read
THE NEW LEADEn
OFFICIAL PUBLICATION OF THE SOCIALIST PARTY.
7 East 15th St, Hew York City, N. Y.
Subscription rates: , One year $2.00—Half year $1.00. Three months 75c. Do not delay, subscribe now!
THE MINERS* DREAM
In 1906—Before and After
(Continued from page 25.)
diatinction which will go along with the tranaformation of the system ,there is no doubt And everything done for it while it is working for that change will benefit labor as a whole. And anyone performing for the cause of Proletarec is also per-
decide that you will do your best for the cause of Proletarec and the big workmens family.
■ ■■	|forming for the cause of labor
as the official organ for the	to give hi« fullest cooperation and their own. In years to come,
Jugoslav Socialist Federation,	to bring about a firmer, larger perhaps, when Proletarec ce-
All radical publications suffer-	circulation, to the living monu- Urates' its 35th anniversary
ed during the World War and	meirt of the Slovene workman you may fee, happier because
Proletarec was among them,	in this country. Proletarec will 0f what you may have done
The office of Proletarec were	ontinue carrying their message
raided. So you can see that	but it must also grow stronger
Proletarec has undergone most	and bigger each successive
everything already.	year. This is the best way to Proletarec's 25th anniversary
To continue publishing news	keep the vision of those who that its struggles and battles
that were good for the work-	established Proletarec, before shall not have been in vain,
ers is probably the only reason	us. Take inventory of your possi-
it is still in existence. Any	| w, ^^ bilities on this May Day'and
other course might have been	p(m ProlaUrec no doubt could
for the cause in general. Resolve on the occasion of
Tel. Hanover 0822
Terezija Juvanc
ROOMING HOUSE
200 Hi
St., Milwaukee, Wie.
Slovenian Market Houae
Pavlovich and Jevnik, Props.
GROCERIES, MEATS and SHOES
613-615 Main St. FOREST CITY, PA.
for
a more profitable one ^cure a wider repulation. A
Proletarec, but it would have b circulation. With great-lost that something for which ef ino||ghu on the part of iu is was established. Today the 8ubacrib€ri it can 8ecure more Slovene workers can raise their pubilclty> Aa iu reader, you
banners and proudly announce an} that Proletarec has been able to weather all the hectic storm and battles.
Today, Proletarec is still fighting the battle it has started some 24 years ago. It hasn't resigned, not an inch, in its declaration. In fact it has learn-
to contribute a little time and effort or financial assistance for the future progress of Proletarec. Become one of its active workers. Sell your friends the idea that they should beltttig to the family of workers who own and operate
- .. . . ... 0 Proletarec. Secure at least one ed trom its past battles. So, „„l	______4
gospel and its con-	^
campaign to make the con-
T he C hall enge of Youth
No generation of young people point of manhood and self-has faced more responaibil- respect will even surpass the
ity than reats upon the shoulders of the American Youth of today. If the present trends
ancient citizens of China.
Of course you may join the ballyhooerB of Coolidgean and
in the fabric of our social and Hooverian Prosperity. How-economic order, which are ever this will not relieve any-bringing an ever increaaing in- body, save the masters of the security of life for the great present day America and the mass of people, are to be re- heavy coupon clippers; it will versed, the change will have to certainly not solve the problem be effected by the Young of the ever .greater insecurity Americans.	of life for the great maas of
There can be no denial of Pe°Ple' not «Peak othe5 the fact that the richest coun- thin*s that need t0 be chan*e'1 try in the world, the United ™di-ally. Statea, once the Home of the i One may say however, that
Free and the Land of the Brave, ia rapidly becoming the land of severe poverty for millions of her cifc&ens willing to work but without having the opportunity to earn a living. The present industrial revolution which is proceeding with an ever increasing pace is not only casting on the industrial scrap-heap the old and the middle aged factory and mine workers, but is reaching into every strata of our people who work for their livelihood.
If one glances into various professional or technical magazines one sees the same problem faced by the industrial technicians, engineers and managers as is the case with the wage worker: how and where to find a new position once you are on the street, so to speak, for one reason or another. Integration of industry mergers and combinations of big corporations into giant monopoliea, plus rationalization are factors which are al-8o throwing thousands of the technical and directive forces out of work,—a thing never dreamed about by those who work with brains.
The same forces are making havoc in the lower groups of the "white-collared slaves/' Literaly hundred of thousands have been thrown out of work in recent times;. others are faced with the same problems aa are the industrial workers: the insecurity of the tenure of their positions.
What are you going to do . . . . . . .» about it? Play ball and make ?u heavier, task b^ow them "whoopee" in the similar man-l™.an7e' f°r noJ™T in^U8tri-neraadidthe proletariat in jf1^	^.V,*1?*!?
the old Roman empire ? In that case we will continue to grow more millionaires and billi-onariea and more millions of .China, India and other back-
the young people are not as much effected by the post-war trends in the industry as the older ones by the insecurity of employment. Which on the surface may be true, altho even the young workers are not immune from unemployment which proof can be gotten at the employment offices. On the other hand today's youngsters are tomorrow's elders. If the employer will not discriminate againat you now on account of age he will do it within a few years.
One may say there will be another war and consequently plenty of work. This, unfortunately, will most likely occur in not. too distant a future, and the young people will again have the privilege to give their lives and limbs on the battle-fielda of some foreign land for the greater glory and richea of our millionairea and billionaires. Their relativea, parents, wives and children will likewise have the privilege to die for "their country" back home —many of them—for upon them will descend the angela of eternal peace, spraying them with bomba, Lewisite and other deadly gases. Modern science will then come to its own.
A most beautiful future,
¡Jl POSLUSNY. 0. D.
that its
/Structive program are being ___, .. OK____
. . . f ____u elusion of the 25 years one to
accepted by a neater number be remembered
of thinkers as it goes along.	t
The people behind Proleta-	Proletarec can continue as it
rec today still say, more pay	has in the past 24 years.
and fewer hours for the work-	it will live, for it has been
ers-	i destined to spread our gospel
The people behind Proleta- among our people. But to rec still say .workers unite, you be funy recognized it must have everything to gain and add new readers to its nothing to lose in a union and i^t. it must grow and improve, labor party	That labor is attaining higher
The people behind Proleta-(recognition than ever before rec still say, Sweep out the cannot be questioned. That grafters, injunction judges, the Proletarec serves the ranks of big magnates from the public iabor with new8 th mugt
office; put in their stead di t u k policy. That human life, that is, the life of workers, men and women, who pv,ntllAllv prnl , _ * ... the underdog, cheaper in the will deal honestly with the eventua,1y Proletarec too, will
councils of the ruling class as masses.	| 8h*re ®°m« of the honor and
in our country. Nowhere in The people behind Proleta---—--—
our half civilized world are rec *tiU say, nationalize the	_
the forces of oppression more COftl industry, the railroads, powerful, more arrogant, more Pub,Ac utilities, and large ma-greedy and more inhuman nufactures; let the government than in thia otherwise truly operate them for the benefit great and beautiful country. oi a11 the people.
Every step in the struggle of The people behind Proleta-organized attempts to better re® 8tlU	the navy
the economic and social pro- an<1 W- MoP al1 wara- u*e gress and betterment of the the M^ona originally appro-broad masses of politically and Pnated *or war8> PMt »nd economically unorganized peo- future- for educational purple ia being restated and postfs', t	1 fought tooth and nail by the Pro'e^fec ha8 8l°w>y. but big corporations and the serv- Con^U?t'yf .car"ed 't* ants of the corporate wealth. 7rk" That «»J»'»nd Of all the induatrial countries 8tr0n#er canbe attnb,uteLd t0 America is the only nation on? .C8U8e- .The P«*1« have where there is no systematic "otbeen Th«y are not relief on the part of the gov- ^ r,«ht »»w but the way ernment for the unemployed, * be,n* Some day the sick or the indigent old p?i°ple w,1) be rewly- ™»en workers. Of all the nations ^mes, many will be
America is the only country ? / acqua,?te<1 ,w'th h,e which permita the reign of the ^ pnnciplea of Social-
yellow dog. the court injunc-	e.nabl* them
Uons in labor disputes and the e"trusted f n,d »»P°naible HUHB W «» r uiBfuie. tile 81tl0ng , taking care of the
uw of the government in the „„ ._____ „ VT ..
supression of legitimate strikes. ^ ^f68" ,N°W « th. t,me
The labor movement, poli- Z ^I L .Z he P KProletarect callv and economically (trade w^ing ita share to bring about • . .	. ' j the peaceful transformation of
uniona), » impotent and par- the K0Vernment from ^ ^
ahzed, partly because of the fo!. r - .. .	*
much superior forces it has to ^for ^ ^nefit of
fight - if fighting it only ^eur	Are ^u doing
wouId#	| Proletarec doesn't have the
The initial question, the circulation to which it is en-Challenge of Youth, what the titled. Every Slovene worker younger generation is going to in the country should be upon do about it, is therefore not an its mailing list. But our people imaginary proposition, but a are just like other people. They harah reality.	, divide in groups and for per-
The task of the American Prejudicial .motives Youth, the reservoir of latent " ^oup against the idealism, energy, honesty, in- olnera- we ur*e every reader telligence and courageous lead- ~	-
ership towards making Ameri- build in its place a society of ca once more the Land of the Freedom, Plenty, Peace and Free and the Home of the Beauty.
New America, a land of social	'JSL ^
then, ia facing th« American juatice, of equal opportunity to	' 1trade union move-
youth. The aituation in which all, of more beautiful, more	^
we find ourselves ia, upon some secure and a fuller life for the	T' T .u	u ught
contemplation, a real challenge humblest citizen can only be „«J®.Ur k »-
to our imagination, our think- brought about by building up 'J'®' ,	J.®"'	pollt'^al
ing ability and our resource-' the requisite social agencies	\	°r » la"
fulness. No other people have which will strive, struggle and °°	JTk "'^u f"
. .__aiIi j	matter—with which to
battle towards this end. . i ty •	..	vu
gain control over the govem-
This meana building up the ment and use its powers and KftnfllM	.. ,abor movement, a new labor agencies for the common good.
kthoUn^J q^	movement, a broad and social- The latter U important, for
Ulna united states.	minded Ubor m0vement whosoever controls 'the gov-
Nowhere . on earth save in which eventually .will and must ernment also controls the larger
supplant by its fruits of labor part of hia economic and social
pauperized Americans who in .ward nooks oi this world is; the capitalist rulerahip and environment.
The Armament Race
By Louis Benlger
Ever since the beginning of human faith and example to the^.tofthe histurv man sought to arm himself, nations? Because the big business
ssrt ,i3i —- -L-sris?«
ural enemies, and then against his fellow men due to inate hatred, envy and ignorance, besides the desire for power. These chief enemies of man were always at the root of •very conflict among men in the early stages of primitive life and cling to him even to this day. The methods of warfare then were crude aa was life itself in general. But with the advance of human progress the process and! methods of self-protection became more effective and deadly, ttritil today they constitute the most hideous and dastard instruments of death, employing every possible invention of human ingenuity, chemical and technical, in the name of patriotism, but always for power, supremacy and! commercialism.
From a peaceful agricultural people Americans have developed into the reachest industrial nation in the world, and that within a comparatively short time. Incidental to this development has been the rise of the big business class power. The developments of the last two decades have amply proved the alarming tendency of American big business toward imperialism and militarism. And it is said that our military expenditure are now the largest of any nation in the world. According to official figures, more than four-fifths of the total expenditures of the federal government were for wars past and future.
It is well to remember that while our government was leading the world in establishing the Kellogg pact outlawing war, it was at the same time inaugurating . the navy-building program and our schools were carrying out the army program of military training on a scale not exceeded any. where except in Italy and Russia.
The very fact that Ramsay McDonald, Labor Premier of Great Britain, undertook the far-reaching task of calling the naval limitation conference proves the imminent danger into which the nations are racing preparing madly for the second world war. Chances for the success of the naval limitation conference, at first, were very slender, because the conference at its first sessions revealed an appalling amount of nationalistic selfishness and fear, which fac. tor constituted the main obstacle to the progress of the work. But Ramsay McDonald's sincere efforts and wiqg diplomacy to arrive at some sane agreement, seem to have greatly influenced the delegates. Now, after the close of the naval limitation conference, we can be well satisfied with the accomplishments of that body. If nothing else the conference has succeeded in curbing the armament race to the extend of mutual agreement among nations for naval limitations.
Many will recall with what glorified and „ patriotic fan-fare . our marines entered Nicaragua about three years ago for the purpose of preserving life, liberty and property from the "native bandits." Such "ex-
permit such a national hara-kiri. The truth of the matter is that such a nation would at once be exposed to attack and annihilation. Therefore, the only possible means of arriving at same limitation of armaments i» through agreements, by pacts such as presented by British Labor Prime Minister Ramsay McDonald.
The armament race is on. There U no other way to beat this game except to build an army and navy more powerful than all the armies and navies of the world combined, it would seem. But this is manifestly impossible. For it is the kind of race in which the most powerfully armed nation has the most enemies. Let us remember that in every case early success means failure and destruc. tion in the end. Witness Germany. She, too, has once built the most powerful military system in the world. Where is she today? The same catastrophe will destroy Mussolini's Italy as it did militaristic Germany. It shall always be remembered that the world will unite against any nation that will attempt to be the most powerfully armed nation in the world.
The truth of the matter is that armaments are a constant menace to the world peace. Armaments are the shortest and surest cut to national destruction. And the present armament race, recently curtailed to a certain degree, is gaining momentum, and today has given the nations bigger armies and navies than they had before the world war. In view of these facts we can easily be con-\ inced that unless speedily checked, this race is bound to lead us into a second world war. And a second world war conflagration would be in-fifiitely more destructive and horrible than the first one.
The actual outcome of the naval limitation conference will no doubt have a great influence on the nations, and it is hoped that from now un uit world armament race will be taken to reverse the process, that is, instead of madly racing into the second world war, the nations will be compelled to make a begining by starting the dismanteling of the great god militarism.
It has been conclusively proved by recent events that much of the credit for effective disarmament goes to Socialist leaders who have earnestly and sincerely endeavored to pave the way for real world peace, and are still exerting their power to reverse the armament race. Men of the type of Ramsay MacDonald with clear vision and deep understanding are the only hope to rescue humanity from suffering, devests tion and annihilation, doing away with the chief elements of war—hatred, jealousy, fear and the mania for world supremacy. They are doing their utmost to promote peace and obliterate all causes of war. If the London naval limitation conference with its now signed pact only succeeds to avert the threatened catastrophe, it has accomplished much more perhaps thsn its lesders anticipated. The
Fifteen New Flags Are Flying
How many of the world's national flags could you identify if they were spread before you today? Probably not so many as you suppose, for more than one-third of the world's population is living todsy under emblems that were non-existent at the end of the World war.
Fifteen nations, established on new and apparently enduring foundations, are flying new flags.
Hut besides these there ars new flags over such statea as Palestine and Danzig, whose political futures are not yet secure; in India Ghandi's Nationalists are assembling under a new revolutionary tri-color, and the Vatican state now exist under the Papal flag with its newly recognized political status.
The 15 flags permanently adopted. since the war are those of:
Nation
China
Russia
Otrntnjr Poland
Population 400.000.000 U7.0S0.000 • 2,500,000 20.000.000
WHOSE
Of all the silly things that are said by silly people, the silliest, to our way of thinking, is the remark that we throw away our votes when we vote for an opposition candidate who can't be elected. We, ourselves, may be queer, but it is our sober conviction none
the less that the man who throws away his vote is the man who joins the great mass of incoherent, unintelligent voters who are supporting some popular candidate bound to be elected, and thus, like a drop of water in the ocean, loses his identity in the flood of medio-1
COUNTS?
crity that makes up our existing polit.cal parties.
For why do we vote, any way? For victory—or for principles, ideals, truth? The fight is all—the victory or the defeat is nothing. This inane chatter about losing one's vote is the thing that is ruining our
democracy. Not until intelligence is mobilized for right, regardless of immediate partisan results,' can democracy ever fulfill its destiny. Why not have some faith, after all, and believe that "one on the side of God is a majority."— Unity.
Ecipt
ClMkoitlov. Jugoslavia
L'.ofS. Africa
Finland
Irish
Pro* Stat*
Lithuania
Latvia
Esthonia
Palestine
Iceland
14.000.000 1S,600.000 12,000.000 7.000.000 S.100,000
1,000,000 2.000.000 2.000.000
1.000.000 860,000 100.000
For mar rula
Manrhus
Caere
Kaisers
Russia-
(•ermanjr-
Austria
Turkey
Austria
Austria
Great Britala
Russia
Great Britain
Russia
Russia
Russia
Turkey
Denmark
"To Get Rid of Booze, Get Rid ---------of Poverty and Cruelty"
So Says G. Bernard Shaw
peditions" certainly will never tend real and main obstacle to world
to convince the rest of the world that we are not preparing for war, showing our desire for supremacy. But we can easily be convinced that not fiom any angle do big armies and navies bring safety to any nation. The direct and inevitable effect of one nation powerfully arming is to cause the nations beyond its boarders to do likewise.
To repeat: one nation arming, causes many nations to arm. No nation in the modern world can build a gun for itself without building a number of guns against itself. That's
that ends in disaster. Why cannot
peace has been and is commercial power.
On this May Day, Labor Holiday, it is well to pose and give some consideration to this problem facing the nations with all its destructive consequences, as well as to ponder over the problem of how to organize labor, the creator of wealth, who, in time of war, suffers the most and, in time of peace, produces the most. It is always the laboring class that pays for wars. Labor, if united, organized, can do much for world peace. World catastrophes can be averted and
self-evident. This is a losing game forever stopped only whsn labor, un-
der capable leaders, throughout the
one powerful nation undertake the in- world will unite to put an end to itiative to disarm and show goodl human destruction.
I SHALL SHOUT THAT DAY
One day—
Not now, for earth encloses me and I Am native to the dung; One day—
Out of the dark cellars of my grief I shall'mount, I shall climb to laughter; I shall send the white tendrils of my sick . desire
Up from the cold and sounding darknesa of
my space in Time And blindly search and find out at last A path to day and laughter. My roots are firm in ordure—I am strong; Yes, I shall struggle, I shall climb	t
Until the mould is broken and the light Shines through, and mirth Possesses me, and I possess The wild, great heart of mirth; I shall shout that day As morning glories shout; I shall stand with the trees and wave In strong contention with the wind, and blow Across the wheat, and flow With rivers;
With the cattle I shall rove
And crops, and gaze upon the plain.
as our bodies. Such satisfaction will cure the drink problem, just as it will cure most of the ills of the rest of the world."
This conclusion was reached by George Bernard Shaw in the March issue of the Cosmopolitan magazine. He continued: *To the poor man liquor is the chloroform that allows him to endure the painful operation of living.
"His Saturday night drunk enables him for a little while to forget his awful poverty and the cruelty of his lot. If you take his booze away from him you must give him some pleasurable activity in return.
"Sobriety is not a negative condition. It is positive, active and enjoyable. Mere inhibition and prohibition can by' themselves produce nothing but miserable and morose idleness. That is why, when a drunkard's wife persuades him to swear off drink she has presently to make him drink again because he becomes too morose to live with.
"America's prohibition is a wonderful experiment. America has actually risked unpopularity. What an example to a world which makes democracy an excuse for holding a candle to the devil! But she must replace her booze *by something.
"Despite all rose colored accounts of American prosperity there is a hideous volume of the poverty and degradation that disgraced England after
"The world - the industrial revolution. With will get rid booze you can Keep the victims of booze from becoming violent except when it gets* to one another. Take their rid of pov- booze away from them and erty and cru- give them nothing positive in elty and aat- its place, and you have poten-isfies our tial revolutionists of the most souls as well dangerous sort,, because they can upset all government without being able to reconstruct society after having wrecked it." .
"Games cure drink. But to play them we must have leis-ure, and money enough for
Slanguage of the Twenties
The American lingo is rich in slang. In the last decade or two there were coined many. Some are in use only for a year or so, others become of a permanent value and get into the Dictionary.
club subscriptions and golfing materials and the like. When we have got them we want to keep fit, and soon find that temperance is the first condition of fitness. Some people are bored by athletic sports. They need theaters.
"Give men plenty of theaters, and they won't want saloons. Give them happy homes with radio on top and plenty of books, and they won't want theaters, even.
"I remember once, down in the country, I cured a wife-beater by buying a drum for him and pytting him in the village band. Once he could beat his drum he didn't want to beat his wife. Ana once life is so good that men want to enjoy every moment of it they won't need the opiate of booze to mate them forget it.
"There is nothing in the whole world so revolting as the kisses of a drunken woman
i.
I iced water on the tables in Canada, there is a terrific amount of bedroom drinking there by Americans. The Ca nadians point to their roads .nd claim that American drinking made them.
But when Winter lasts from October t May in lonely pioneer lands without culture, without art, without real civilization, many people would go mad without artificial self-satisfaction from the distillery. Hence the enormous importance of wireless."
The German flag of today, three horizontal bars of black, red and gold, is not a new conception. It appeared briefly during the efforts to unite the German states in 1813 and 1848, but was suppressed then by the dynastic princes.
The Russian soviet flag derives from the Jacobin flag of the French revolution. It is blood red with a diesign of hammer, 3ickle and star in yellow, or the letters RSFSR, standing for Russian Socialist Federation of Soviet Republics in white.
China's new emblem is red with a blue fiald in the upper left corner, on which is a white sun. The new Polish flag is divided into horizontal halves, the upper of white and the lower red. On the white bar is the red shield bearing the traditional Polish eagle.
Czechoslovakia's flag indicates that nation's gratitude to Woodrow Wilson for his part in ^taining its independent status. It is of three parts, red, white and blue.
__V	*
NEW CENTER HARDWARE CO.
16131 St. CUir Ave., CLEVELAND, O.
Tel. Eddy 5254.

PAUL KLUN
RADIO STORE
5107 M BUTLER ST.,
Pittsburgh, Pa.

Herewith is a collection of slangs that have sprung up in recent years., or the courage of a drunken Let's go.	;	: man. The only way you can
Flapper.	Shaba.	] fight booze is by ceasing to
make life chronically painful for the masses. Temperance lectures are wasted on the unsatisfied.
"Despite all the state control and state liquor stores and
One day— I shall be free.
-—James Rorty.
Shaba. -»ally bean.	Racketeer.
Sheik.	Speakeasy, or
Hoodlum.	whisper low.
Hi-jackar.	For cryin' out loud
So's your old man. Umpchay. Tha cat's pyjamas. Horse feathers. The bee's knee.. Grand (Si.000). knocked for a goal.The snako's hips. Chump.	Applesauce.
Century (Si00) Paaaant.	\
or yard	Knockad for a row
Hallo, suckar.	of fur - lined
Hooey.	bathtubs.
Petting.	Nackiny,
Sugar daddy. Sweet mamma. Boxo.	Big butter 'n*, egg
Jay walkor.	man
Ba your aga.	Hitch-hiker.
Babbitt.	Knows his gro-
Whoopee. .	caries.
Gold diggar.	Go-getter.	.
The roster \i not complete, but we managed to collect the most known. "Go-getter*' would do a much better job, but the man who put those.line« together is calling work li "applesauce".
Tel.:" Orchard 8899
Norman Thomas Greets Proletarec
So good a paper as Proleta-rec and so loyal a Socialist federation as that of the Jugoslavs deserves more than a short letter of greeting and congratulation. But, alas, I have time for no more.
I rejoice with you that you have reached your 25th anniversary. With all my heart I wish you many more happy and useful years. I know we can count on your loyal co-
operation not only in the American Socialist movement but in the Socialist movement of the world. Every day's newspaper gives proof of the need of Socialism. There is no other way to meet the world problems. We must go forward!
Again *with heartiest congratulation and good wishes, believe me
Fraternally yours,
Norman Thomas.

DESIGNERS AND BUILDERS OF SPECIAL MACHINERY
Automatic and Plain Dies—Experts in Developing Patents and Ideas —Stamping in Metal and Fibre — General Manufacturing—
BADGER TOOL AND MANUFACTURING CO.
A. W. Konchan A
134 S. CLINTON ST.
H. G. Tomich, Props.
CHICAGO, ILL.
Telaphona State SS70
...................
COMPLIMENTS OF
MARY ZABRIC
Maata and Groceries. ♦	Phone 4195-B
PARKHILL, PA.	T
♦♦MIMMMIMMMMHM»»
COMPLIMENTS OF
G. Prnsheck and Family
__evanston, ill.
Eat where all eat and be »atufied
Lawndale Restaurant
3702 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
Crawford 4550
Sincere Greeting to
"PROLETARET
on its 25th Anniversary! • e » ;
From a Friend Chicago, Hi.
^ '* '"" 1 '""'—V■Vi'-ij d ;
intecrity I
RED PEPPERS
Musi« for all occasaions.
JOHN SCHWEIGER, Mgr.
3144 Arthington, CHICAGO, ILL.
Tel. Van Buren 5727.
WHAT'S SO AND WHAT ISN'T
The most remarkable feature about the opposition to Socialism is that Socialism and the Socialists are charged with being guilty of all the evils of which the present capitalist system is in fact guilty and which Socialism will prevent.
For example, we are charged with wanting to divide up, whereas we want to prevent the dividing up that is now going on.
We are charged with wanting to destroy mcentive when in reality we want to abolish the system which has already destroyed the good incentives and introduce one which will restore them*
We are charged with attempting to destroy individuality and reduce the people to a dead level, but the truth is that the present system has to an alarming extent destroyed individuality and reduced the masses of the'people
f /A A rl A /J l/va«y\ I —. J	----- - _ A. A. ___ _X_____4 L	_ _ J 1 _ ___1__1__• _	it'	V
to a dead level and we want to destroy that dead level and give the people a chance to develop their individuality.
We are charged with having designs to ruin the home, which has already been largely ruind by the present system, and we are trying to elevate and purity it.
We are charged with stirring up class hatred, whereas the present system is the sole cause of class hatred, and we propose to abolish classes and thereby abolish class hatred.
We are charged with standing for an impracticable system when the present system has conclusively demonstrated by its own working that it is impracticable, and Socialism is the only practicable way out of the mess it .has got us into.
Our aim is: The free democracy with equal economic and political rights: the free society with co-operative labor. The welfare Of all is for us the one end of the state and society.
We seek justice and fight inji^tice.
We seek the prosperity of all nd struggle against misery.
We seek education of all and fight ignorance and barbarism.
We seek peace and order and combat the murder of people, the class war and social anarchy.
We seek the Socialist people's state and attack the despotic class state
Are you willing to help in the struggle to build a better city, state, country and the world to live in?
Join the Socialist Party. If you are a Jugoslav, join the branch of the Jugoslav Federation, affiliated with the Socialist party.
This is your organization. You belong to it If you are not yet a member, become one at the next meeting of the branch in your locality, if vo" desire further information about our work, write to National Office S.P., 2653 Washington Blvd., or to J. F., S. P., 3639 W. 26th St, both in Chicago, 111.
control their temper. To argue sensibly and if necessary to compromise. Only through a mutual understanding of our needs; only through vigorous efforts; only through harmonious cooperation can the workers attain their purpose. This has been going on long-
What Shall We Do Next?
By F. S. Tanchar
Twenty-five y ni of industrious work educating Jugoulav immigrants on thia continent in the theory of
A Change of Attitude is Needed
By Donald J. Lotrich
How much better off are we encountered numerous ob-this May first than we were a structions. For years and years year ago? How much progress they have served diligently
have we been able to record? To say it in an optimistic way would mean that we have made some progress. And no doubt
first for the workers. The . _______________
reason for that is justifiable in have had more schooling. You that neither have any affiliat- have had more and greater ad-ion with a labor party, whereas vantages in life. You are the former consists purely of looked upon as the make up of a group sponsoring the change the future generation. You are of the preset social system by therefore expected to act more means of the ballot box, wisely and sanely; with great-
. ,	____(socialism, has patsied. What have we
er man you aim i can remem- j .ccomplijlhed	thii
quarter of
ber.. For a good century our people write and tell us of their troubles and misery. Where one would take the others bread from him; where in an urgent and important issue they would decide the wrong way. Some of our older citizens have seen the capitalists gather their power. They watched the increditable means of securing that power. They havent done anything about it. Perhaps at times they were bound hand and foot, which would prevent them from taking steps to change con ditions. But, no doubt, there have been times when something could be done to alter things. Where were our folks then?
Man has always been a worker. He will always re-main as such, because he must eat, and sleep, and clothe himself to live. While you are living, why not make the beat of it? Don't be satisfied with every little thing. Get to do big things. Every gardener wants to make his garden the most beautiful. Every worker should see that his garden (this earth) improves because of his short stay here. The garden needs to be weeded. Only through labor union and workers political affilations can you exterminate the weeds that are falling over because of their own corruptness.
The young folks especially
should take a different attitude in life. Lack of schooling and education is the cause of most of the evils of the present day. Lack of honesty and sincerity is directly responsible for the petty quarrels of today. You
them temperamental. Miscalculated words, with no intentions of harm or offense often pour out. Once, twice, or even three times before the same phrases were laughed at. A fourth time the very meaning of the same words leads to trouble.
When we look into the ranks of another group we find that
shoulders of others, even though they alone had their hands in the mess. If no other reason can be given they received no assistance, and the burden of the failure is passed to the other group.
Donald J. Lotrich.
we have. But all in all the Slovene workers are no better of today than they were a year ago. Jobs are few and far between. Money is scarce. Commodities are still high. Another full year has passed us, and for another full we have been reading of the difficulties of our people. Of the miserable conditions existing in the various Slovene localities. And what misery hasn't been handed to us by the system we have piled upon ourselves.
Our race is divided, should I say classified, into distinctive groups with disctinctively different purposes. In practi-	«	lI1^OILV1« rcttSU
cally every locality we find second *roup' nelther of wh,ch ment* these various groups gnawing at one another. Instead of working in unity for the sake of progress our people are constantly attacking one another. • Within the past year there has been an Unusual lot of unnecessary quarreling.
As we review one city after another we find little variation. In each locality we find certain groups that have done things intelligently. These intelligent groups are generally honest and sincere in their undertakings. They are the few to whom may actually go the credit of building the foundation of Slovene culture. In their course of effort they have I
The Legitimate Stage
for they have had their inspirations deeply rooted in them. But the route is long and tiresome. They grow elderly. They become easily	_ _______ ____„
abused and their age makes through labor party affiliation, er harmony and cooperation;
" ' All three groups announce with all your honesty and sin-their ambitions to help you cerity. It will depend on you workers. Two are actually whether the workers will be-defunct in that purpose, be- come more closely guarded and cause they play independent united. You are going to be roles. For twenty, more than responsible whether our dis-that, for thirty years you have agreements end or continue; been backing your independ-!whether capitalism continues; ent policies, thereby accomp- or gives way to labor. It is lishing. nothing. Why not try simple, yet so hard to obtain.
_________....... v»». your hand with a group that The ranks of the Socialist Party
they are always prepared to ** striving to gain control of the »wait you to carry on for your treat scandals and spread and government and industries, and just cause broadcast them by mouth and make them pay you better paper. This group always times and better wages?
plays the hero role, it seems. It is an old tradition that the They have always been willing working class must fight bet-to take credit for any and all ween itself? One would sup-
successes. The moment any pose that this habit would have In this interesting English failures are made, it is not they, been forsaken in the light of lftnguage of ours, the theater Nay, failures are put upon the all the experiences. But no, in which the actors appear in
whenever matters of import- Person and the auditors see ance need the full support of them in the flesh, acting their labor the rank and file divides, rParts, is called the legitimate Is it any wonder that so little theater. Of course the talkies is accomplished in their be- and the silent movies are not half? Is it any wonder people illegitimate, but we have to - -	,^ork for 30 cents per hour to- accept English as she is spoken
There is generally a third day? And we Slovenes are in and written, group in each settlement. This the same predicament. • Wrhen The legitimate drama has group is generally more widely the need for harmony is most been hard hit by the movies separated from the other two necessary that is the most and the talkies. The latter are than are the first two. It oper- certain time our folks split. here to stay, but that is no ates upon entirely different Is there a way out of all reason why the legitimate stage lines from the other two. Yet this? Yes, there is. It is only should go out of existence alto-Hs purpose differs only in human to disagree at • times, gether. No matter how much character and principle. Its But there is absolutely no we may all enjoy the talkies object is much like that of the reason for continuous disagree- there is something about the second group, neither of which ment. People must learn to be living presence of a performer really serve the purpose of the patient. They must learn to for which there is no substitute
m Drawn by WiUimm Gropptr
Two kind of money worries—tho poor man bocauso hit pocket, «r* empty, the rich man hocau»« he want« mora. No oqaal opportunity. Kara, a« you mmJ cueaa for yovreolvoa.
a century? I.Not very ijiuch, tome people nay. And they may be right to some extent. But we must look at this thing from every angle. Of course, lately our Jugoslav Socialist Federation decreased in its membership—ao did that of the Socialist Party in general. The main reason for this decline wan the world war— a terrible catastrophe for the progressive political movement of the workers the world over. Everything was forced into a state of minimum; membership, materials, and morale of the rank and file.
That's the bad side of it A more cheerful view is demon strated by the fact that these twen ty-five yeani of educational work among our immigrants thru the columns o/ Proletarec produced a much greater revolutionary effect among our workers than many of us realise—or frankly admit. A majority of our working people, altho they may not belong to JSF at present, know the principles of socialism. They are, in a way; class conscious, but do not posseas the neceesiry intelligence an<L vision to join the rank and file of our politically organised worker*. They are not to be blamed! outright for this failure on account >f the general political disruption among working people since the postwar period. There has been, and are still, too many separately organised groups, each claiming to be the right haven for labor, and a force that will be able to unite the workers and successfully lead them out of the present misery of capitalistic opres-sion and exploitation. This was the first bad step; dividing and demoral. iiing the aire id y badly shattered solidarity of the workers. The second act, most naturally, presented itself. Groups began to quarrel among themselves, forgetting to unite and prepare for the real struggle against their common enemy—private capitalism.
These are, in my opinion, major reasons for the reaction that held our progress practically at a point of stagnation for years, except for the above mentioned fact that our people are comparatively fairly well educated in socialism. And whenever the time comes that all factions and industrial organisations will realise the necessity to join our movement and create an American Labor Party, our workers will be reatfiy to participate whole heartedly and without persuasion.
Working people never did need, and never will benefit by more than ONE political party! No matter what name it will bear, but it MUST and >WILL be guided by the fundamental, truth of socialism—which, by the way, will impose the new social order on humanity, whether this generation is for or against it . . .
Modern conditions, improved machinery, chemistry, quick transportation and correspondence will warrant that." We will soon travel the world over; not only a selected few, but anyone that will care to see other continents. Hardships of today are forced on us simply because of our too much indifference and ignorance to distinguish between the labor and capitalist political parties. If we knew how to arrange things each of us would be employed for six hours a day, five days per week, and earn enough to support his family in a proper standard way of living.
Just think: Isn't it fundamentally wrong that people have to beg. for work, and are not even able to get it? Willing to work, but have to staive because developed machinery takis their places to increase profits for those that declared natural wealth their own possession. Today better machinery means less positions for manual labor; tomorrow (when we wake up) it will mean shorter working hours. Today, so many out of work and without pay; tomorrow, everybody employed with fair income. Hard: labor will constantly decrease according to the inventions and improvements in machinery and the economic system.
Working people fought, ever since industrial injustice replaced the actual slavery, for better conditions and shorter daily work, to adjust the wages so that all families can live de. cently and within reach of all of the commodities of life. In the last few years overproduction by means of grossly improved machinery is surprisingly immense—simply because people are still forced to work eight or more hours daily. Not onlv that. Millions of workers are out of employment throughout the world for *he same reason.
It wonld be a very simple matter to remedy this abhorring condition, if the working people will join our upbuilding forces. The trick in ad. Justin* this, not only national, but international prdbMn, is to arrange land and industrial labor so that everybody will have a position. If iny industry shows overproduction, part of the workers will be transferred elsewhere; if not needed anywhere else, daily work shall be shortened accordingly so as to maintain equilibrium of production and consumption. There will be no such thing as overproduction to harm)
mankind when our economic system will be properly reorganized. This task requires no superman, only unity of action, and ability to see the opportunity when the time comes. We will not be given a chance; let's not wait for it! People will have to fight for their rights, as they always had been forced, thru the entire history of mankind, to establish a new social order which will be safe for all the people of the world to live in.
.twenty-five eventful years of political and organization work rolled
T knoW been accomplished duHno- fk^.._____ .
progress and little results—altho they didn't differ in fundamental principles. Unpardonable wast« of energy that should have be*n applied in unison against their real enemy.
Let us forget bygone«—rejuvenate our organizing zeal and driving vital, ity. Remedy this present condition of isolation, as there is more happiness and greater power in unity. Rejoin our political organization all of you. Help us create a lively interest and hearty enthusiasm for our cause among the YOUTH of this Country, on which we depend will materialize our ideals for the betterment of all the people of the world.
accomplished during these y¿aiZ It « rather amu«ing to review interesting happenings chronologically altho not important, as the really'vital
KBXT? ' WHAT SHALL WE »0
It is advisable to eliminate fratricidal attitudes and other unfruitTu cla«he, among varioua g' BUJ
poaed to be active in labor poliZ
agi al on ^^^ P-ocation, " '" J of Phonal matters, hate and dishonesty i„ arguments. Es^e
SPLIT DYO,£0T A™Pt £) ZLZJZ* weRnGetdNIZA,TI0N! unity™! T-^ Up^ Z
memK \ y°U can * increase £
membership, work hard to impro£ prestige and integri-
generally, tyl
it«
COMPANY
0I7-0I9 02I NO.FRANKLIN ST.,
artists -w photo eïjgravers commercial photographers
>"•"«»• "*t»T nWTO INCHAVINC
J o^Züt *Ctiïe ta »*
u*
other groups or	"Peking
know c»DÍL,li.t.' ,'„./ ,e«n> to them by th, " J ,*"'? ,nd "ade mon ¿„.J *'™fe,t me">od of com-
STICK ÍogeÍhí pT0,^ Which " STAY l'SSVZV®
»«otto, especially fu ** OUr leadership/ 10	^ring
be'Vr&ií COnfe88 ***
tfet I(1lr ' ,f not impossible te **t together on this line foTT ,
y "»e workers TJ*!
generation.
thing, and mort „f Tk * eVer>"
'•put" wherfhey0far^D^h^y
d"e time, ù the nni„ üeath, m •dation .	nIy ^ency of
con.
J. LECHNER i COAL CO.
458 National Ave. Milwaukee, Wis.
Tel: Hanover 4389

I h»v. er,», „„„Tj d '«""«»tow?
PmfeeZ, J'"J" km,'Uk"« «f t hoir I
who- by dividing them-! " i»* «rroup, and indu,V faction») conflicts .cqu.^Hj
Sincere Greetings and Congratulations
to the
"PROLETAREC"
On the Twenty Fifth Anniversary
Central Committee
Soc. Branches
JEWISH SOCIALIST VERBAND M. Blumin, Secretary
CHICAGO,	.	ILLINOIS
i
!C—JCJl

l ^rr^^Vf'	^Tr^g.
SOCIALIST PARK Of AMERICA
Congratulates
"PROLETAREC"
on its
*
QUARTER CENTURY OF FIGHTING FOR
SOCIALISM
CLARKNCE SENIOR,. Executive Secretary.

DHHi		
		r.'iT "V t
OUR CLUB
By Donald J. Lotrich
Socialist Club No. 1 J. S. Z. in Chicago has always had the reputation of being the true leader among the thinking Slovene of Chicago. To attain this distinction the club has been active throughout 26 years. Through a gradual, sound program it has accomplished what similar organizations have failed to do.
It is the largest of the clubs affiliated with the Jugoslav Socialist Federation. No great gain in membership has been recorded in the past two years but its total numbers well over the one hundred mark. The secretary-treasurer is the chief officio of the club. The or-ganizor and auditing committee form the rest of the clubs' executive. Various special and standing committees make regular reports.
Its meetings are held regularly and are generally well attended. The fourth Friday of each month is Socialist Club meeting night at the S. N. P. J. Hall. During the fall, winter and spring season, the club generally holds lectures, discussions, and debates after each regular meeting. At times it has found it necessary to hold mass meetings and lectures on nights other then meeting nights. We have a special committee that plans and organizes these helpful and educational reviews.
Dramatics and Ssvs
Two of the most effective divisions of the club are drama and singing. Not a year goes en but what our club's dramatists do not present at least a half dozen plays. Some are produced by the younger players in English while most of them are presented in Slovene. No denying, this is the liveliest division of the club and is responsible for most of the financial success. A dozen people other branches of Society are at least are steadily engaged also members of our club. A ia teaching, learning, and ¡club such as ours needs these practicing plays. A standing men too, just as it needs the cemmitttee makes the selections and suggestions of titles.
All's Well That Ends Well
By Adam Cooldigger
I'm the fellow daughter claimed in the bull rushes.
that was
John Mahnich Jr. of Waukefan, 111., wko dr.w tka picture, "Sailing of Prolotarec", write« tko following: "Tkii picture portrays Proletarec in tko form of a beat battling tko «mm wkick represents tko difficulties tkat Prolotaroc has endured. Tkrougk its twenty-five years it kas battlod tko «terms of hardships; and kas probably been blown backward at times by tko winds of oppression, only to recover and go on again. Its stanch craft kas endured through »H storms witkout fear. On its prow waves tko banner of Socialism, defying tko winds of injustice wkick threaten tko skip, but are unable to combat its progress. Some day it wiH reach tko port of peaceful sailing, «"d again sail out into tko sea, a muck stronger craft fearless of meeting its enemies. May many of our yO«««*r generation be seen on its decks to keep it geing at h fast pace and tko flag of Socialism on its prow/'
others. A bigger
fund to buy, construct, or other- we have under the present con-
wise
majority
In the past year Sava has members are more active than improved much in its spirit and ig true of independent organi-arrangments. It is just a trifle zations. But even then the idle over a year since we have ,nake the activeness incomplete, acquired the services of one of We ought to have more active
secure quarters for the	ditions. They plugged hard
Federation and Proletarec. Our	and sacrificed even more. Let
club has supported this move-	us each sacrifice a little and
ment through these years and	our aim will be accom-of the | i* probably the largest single contributor. Naturally enough,
the best Slovene instructors in Chicago. With his energy and constant desire to make some-
members. If one cannot pa take of dramas, songs, they can represent the club at thuig outof our chorus, Sava the Cook County meetings, has already impressed others Qr they
can secure subscriptions and ads for Proleta-
as being on the right path. This division of the club holds
., .	, „ , rec. Or they can agitate for
weekly choral rehearsals. For the club rooms which have
the past few years Tuesday been contemplated. There is Night has been their night If, lent of work and there is
I*o many workers. If
everyone was active, our success would be unlimited.
The Clubs Quarters
Some years ago the Federation set out a collection of a
the present prevailing atmosphere it too will become a big factor in the life of the club and the financial progress.
Membership
No limit is placed on membership. One qualification however is asked of our sympathizers. They must believe in the principles of cooperative control and distribution of the essential public utilities, manufacturers etc. and of course the change of government by peaceful me&ns (through the ballot box at election time). It is the intention of the members of the club to bring up for discussion, reading, or publication all of the irregularities of the present administrations at the same time bringing up substitute programs of reforms.
In the past few months the club has been fortunate in securing many applications from the younger generation. The members were undoubtedly inspired by the good work of our affiliated clubs of Detroit, Mich., where 38 young folks were accepted at one titne. It is hoped that more and more of the of the younger element takes the steps which eventually will have to be made at any rate. To make the membership what it is, we have *>me mighty influential citizens as members. In fact the bulk of the men and women holding important positions in
plished. Comrades :
Let us bind to-
to record more progress in 1930 than in any other previous one year. You can do it.
the club expects to rent rooms gether so that we may be able in any such undertaking which will offer its members the opportunity of assembly to discuss, or to read, as a library is assured. Our club needs these club rooms badly. However they cannot be purchased unless a larger sum can be gathered. To realize this aim it will be necessary for each member to achieve something towards the fulfillment of the quarters.
Conditions are not good at all, in Chicago. This hinders the club's work considerably. In the years gone by our predecessors, however, didn't have even half of the chances to work in behalf of Socialism as
Of course, it's too late. But, after all, imagination knows neither time nor space and so there stands Moses applying for citizenship in an American court, Anno Domini, 1930. (Anno Domini means the year of our Lord.)
"What's your name?" grunts his honor.
"Moses," replies the bearded old gent.
"Moses what?"
"Just Moses; it's the only name I ever had."
"Funny. Where do you hail from?"
"Egypt. Pharaoh's she found
The neighbors said bull, but her Dad —"
"What! You ain't the bozo who put 'Thou shalt not kill' in the Ten Commandments, are you?" says the judge with bristling mustache.
"I am," stammers Moses.
"Ninety days in the cooler and deportation. Next."
e •
"What's your name?"
"Jesus."
"Jesus what?"
"Jesus Christ."
"Where from?"
"Bethlehem."
"Bethlehem, Pa.?"
"No, Bethlehem, Palestine."
"What's your trade?"
"Carpenter."
"All right, Mister What's Your Name. Now if this country were at war with some hereditary enemy, not yet designated, would you be willing to take up arms? Would you fire a gun? Would you kill?"
"No, your honor," the applicant for American citizenship replies meekly. "You see, I'm the author of the world-wide ignored phrases 'Love thy enemy', 'Do good to those who wish you evil,' 'Resist not evil,' 'Those who live by the sword shall perish by the sword,' etc.
"Great Jehovah!" interrupts the judge on the verge • of apoplexy. "So that's you. And you, the King Bee of all them lousy pacifists, got the unmiti-! gated gall to ask me for citizenship papers. You — you —. Bailiff, fetch the tear b6mbs. Next."
Rotund, round-faced, well-groomed, kindly-looking, middle-aged gentleman moves smilingly up to bar.
"Name?" grunts the judge.
"Hoover, Herbert Hoover, sir," replies the gentleman.
"That'll do, one Hoover is enough. Besides, I think I heard that name before. What's your trade?"
"I'm a civil engineer in civil times and a feeder of war victims in uncivil times."
"Cut out the gags," cuts in the judge. "What I want to know w whether in case of war you would be willing to take up arms? Would you fire a gun? Would you kill?"
"Why, your honor," replies the startled gentleman, "I couldn't do that. You see, I'm a Quaker. My religion forbids the taking of human life. Since the days of William Penn, of whom you may have heard, we Quakers have steadfastly refused to participate in either retail or wholesale killing. We Quakers —"
"Bailiff! Bailiff! Bailiff! Whack that guy on the nut. I want to see him quake. Next!"
"What's your name, woman?"
"Ruth So-and-So."
"Occupation?"
"Widow."
"What did your husband die
of?"
"Compound fracture of the skull caused by the violent impact of a sash weight, complicated by short breath, resulting from a bailing wire my weetheart had wrapped around his neck."
"All right, all right, never mind the details. Now, Ruth, answer me this: Would you be willing to take up arms? Would you fire a gun? Would you kill?"
"Would I kill?" exclaims the lady, a heavenly joy illuminating her handsome face. "Would I kill? Would a cat eat fish? Lead me to him, whoever he may be, and I'll show you the most thoroughly killed corpse you ever laid eyes on."
Judge, in state of 100 per cent satisfaction, rummaging desk for blank and fountain pen:
"Application for citizenship granted. Bailiff, kindly escort the lady to her car."
Sincere Greetings from
"Little Fort" No. S6S S. N. P. J.
------WAUKEGAN, ILLINOIS.
Mary Hodnik, Pres.
John Mesec, Treas.
John Kavfeik, Sec'y.
CONGRATULATION TO
"PROLETAREC"
on its
Twenty Filth Anniversary. PETE PAPPAS
306 S. Clark St
CHICAGO, ILL.
The Socialist Melting
Pot in Detroit
By Andrew Grum
in Detroit we have two, meetings in English. We must
branches of the Jugoslav Socialist Federation with quite a few young members in each. Most of the young recruits of Socialism do not understand
change gradually, and some day all our meetings will be conducted in the tongue of our young generation. Meanwhile we plan to give debates on
THE PRISONER OF CHILLON
By Lord Byron
My hair is grey, but not with years, ' Nor grew it white In a single night, As men's have grown from sudden fears My limbs are bow'd, though not with toil, But rusted with a vile repose, For they have been a dungeon's spoil, And mine has been the fate of those To whom the goodly earth and air Are bann'd and barr'd—forbidden fare: But this was for my father's faith I suffer'd chains and courted death; That father perish'd at the stake For tenets he would not forsake; And for the same his lineal race in darkness found a dwelling-place; We were seven—who now are one, Six in youth, and one in age, Finish'd as they had begun, • Proud of Persecution's rage; One in fire, and two in field, Their belief with blood have seal'd. Dying as their father died, For the God their foes denied; Three men in a dungeon cast, Of whom this wreck is left the last.
the Slovene language suffi-	various subjects at all meet-
ciently to participate actively	ings, for this makes them more in the meeung. We have ac- interesting and educational at
cordingiy arranged to hold	the same time,
every other meeting in English,	The eighth regular conv^n-
enabling the younger genera-	tion of our Federation is to take
tion to learn of our ideals.
These meetings have proved vaulable to the young and also to the older members. The former are learning to preside in the English and foreign tongue. At the recent meeting of branch No. 115 JSF. an interesting debate was held between two comrades. One took the viewpoint for capitalism, the other a worker's side. This debate prepared the ground for a general discussion in which many of our com-rades participated. The younger members were especially active in asking questions which were answered by the members well versed in Socialism and the Labor movement.
A comrade gave us a long talk on the city of Milwaukee and the Socialist Party there.
Everything considered, it was a successful meeting.
Meetings held in the English language have proved their value, however the Slovene gatherings should not be disregarded, for it would be a serious mistake to hold all our
place at the end of May in Detroit. We expect to show our comrades and delegates a good time while in our city. Comrade Rugel, Rak and. incidentally, yours truly, will prepare a report on the subject of Youth and the Socialist movement. There must be a way to convince the young people to join our movement and actively follow our foot-steps. However, we must find the best way of approach, for it h difficult at time« to convince a young fellow unless you offe/ him some inducement. Then he will listen to reason.
RICHARD J. ZAVERTNIK
ATTORNEY
JOSEPH STEBLAY
REAL ESTATE—LOANS—INSURANCE-NOTARY PUBLIC
We are equipped to serve in all kind of Notary Public work I well as translation service, for American and Jugoslav countries.
2552 Sw Central Park Ave.,
*
CHICAGO, ILL.
Tel. Crawford 8200
ml
Greetings and Best Wishes tor a Continued Success to
(4
................»MM»»»!
• STOP and VISIT
JOHN LENKO ||
Soft Drink Parlor
379 First Ave.,
Milwaukee, Wis. Tel.: Hanover 1682. i»o»»»o»ooooeeoooooooo»ooo
PROLETAREC
on its
Silver Jubilee Anniversary.
AMALGAMATED CLOTHING WORKERS
Of America IS Union Square, New York, City
Sidney Hillman
Goneral President
Joseph Schlossberg
General Secretary.Treeeerer
IS THIS THE JOB OF POLITICS?
PROGRESS IN POLITICS
BY HERMAN RUG EL,
TUie Socialist movement has never made such wonderful progress in its„whole history as it has in the last two years.
This improvement of revolution in scunce, economics, society, and politics became a reality just in time to celebrate the 25th anniversary of our own political paper, the "Pro-let&rec".
When something is accomplished through many years of struggling and toil, then lost, just as the Socialist movement was set back during the World War, it is very hard to make a strong comeback. But the Socialist Party succeeded in coming to the top stronger and stronger.
It is very interesting to note how the tide has turned; the youth of today has come to the point where he is thinking for himself. Self experience, more education in the right manner, and poor working conditions, such as exist today, being the main reason.
A political party that exists under false publicity, continuously blinding the people, will never again make the progress that it has to date. The Republican Party controlled by
the large capitalists, and the Democratic Party, controlled by the smaller capitalists, always worked for their own interests and they always will. That has been proven to the people many years ago, «but they did not realize it then, as they do now.
This country, being the richest in the world, has never been so depressed, and unemployment so large as it is today. The number of unemployed is well up in the millions. How can these men and their families live, under the present system ? The government is not obligated in any manner or form. The working class is left to suffer the consequences hers, but in Europe, the Socialist government is taking care> of the situation properly.
The solving of this problem is to organize the mass of working people into one group; naturally, where we all belong. When this is accomplished, which, by the way, is not far of, we will be able to take men out of our midst, put them into office, so that they will work for the interest of the working people and not capitalistic interests.
It stands to reason, and is very easily seen that politics must be important. They reap very abundantly, for if they did not, large corporations would not merge together and spend millions of dollars during political campaigns to advocate to the people who are the best suited men for office. How remarkable money is and its effects! It teaches the people to cut their own throats at the polls. On the other hand, it's pleasing to note that the effect of this money is less as the years roll by. There will be a time when such large, lump sums will not be spent, for they will not do the least bit of good; and that day is not far off.
Socialism is a world wide movement of the working class for truthful publicity, better working conditions, better living conditions, and more education and culture. So it's up to the youth, whether he wants these conditions or those that are in existence today. Keep in touch with this movement, and you will be in our folds soon; to make a new light on the horizon.
The Only Final Solution
By Daniel W. Hoan
-- j
The working people of the United States have been experiencing a serious jolt in the form of an industrial depression, with its resultant unemployment. Such experiences undoubtedly cause people to consider the cause and remedy of un-,
employment.	^	*
During and following the war the workers of this country were given steady employment at better wages than they previously experienced. Manufacturers, at least in industrial', centers, to obtain the necessary supply of workers, outbid each other in paying good wages so as to take advantage of the war profits growing out of wartime contracts.
For a considerable period following the war the sale of liberty bonds by those who possessed them, furnished the cash I needed to create demand for products that kept factories in full operation. Following this came the wild orgies of buying on the installment plan. Millions of workers purchased necessities and even luxuries often beyond their ability to pay out| of actual earnings. During all this period the unusual demands upon the productive forces of the country were so great that efficiency methods and mass production and distribution were adopted generally. All of this meant larger and larger profits for the capitalist interests. Stock soared and millions were made and unmade on the stock exhange of this country.
Then the bottom has fallen out. The workers find that the factories can produce much more than is needed to supply the demand, their wages can not possibly consume the goods that can be turned out and we are face to face with the problem of chronic unemployment with its aftermath of low wages, hunger and even starvation.
During all of this period the American worker, as a class, took on a semi-capitalistic psychology. Many of them felt that the millenium had arrived. They had neither time for or interest in Socialism. We have reached the bottom which is real normalcy. The working people are forced to think whether they desire to or not. It appears to me that the great task of the Socialists is to make it understandable to the wage earners of this country. It is our duty to work and organize as we have not done heretofore so as to hurry the day when the working people will receive the full product of their toil, when they may be able to buy back all the products they produce and when unemployment, poverty and war will be ended forever.
Socialists everywhere should get into the fight to demand of their state legislatures the enactment of unemployed insurance. Everything possible should be done to shorten the work day and to prevent wage cuts. The promotion of public work is of vital importance. Many of these immediate relief measures might be better promoted by and through the formation of local committees. While much can be accomplished by these measures it is of course understood that Socialism alone offers the only final solution of this important problem.
A PRESIDENT FISHES FOR BETTER TIMES
By Joueph E. Cohen
With president«, a* with ordinary , people, it is often a case of: What would you rather dk> or go fishing?
The President has been angling for better business. His luck has not been so good. With the most high-powered publicity lamps pouring down upon Washington, heads of the ; greatest industrial plants in the country came together and promised Mr. Hoover that there would be no industrial breakdown. But the breakdown is here.' It is a re*d crash.
They are supposed to help by starting construction work. Plenty of money is lying idle in the banks but the bankers refuse to let this money be used for new building construction. They are waiting "for things to adjust themselves". During this "stabilisation", small business ■ men who cannot get credit are being I crushed out or being reduced to the ¡lowest level. As a result came a (rapid increase of part-time employment and total unemployment.
That plenty of money is around, every report shows. Thus the taxable property in Philadelphia is almost 9126,000,000 more for 1929 than the year before. Of this huge increase, less than $45,000,000 was for real estate. Needless to say poor men's dwellings and small corner stores are not worth more today than a year ago — but less. The increase was elsewhere. More than that the jump in personal property is above $78,-000,000. Beyond any -question, that is nearly all unearned income, taken by the smallest class on top.
There is more than enough wealth around to make things better in Philadelphia, in every city and throughout the country. But the wrong people have the money. That is why there is a slump in industry.
B.ecause the great majority of the people have not received enough income, they could not buy enough. When they stopped buying, industry stopped. A most serious economic crisis is upon the country. The President may well quit the empty waters in which he has been throwing his baits. He has been expecting that the plutocrats will do something to let him catch public approval before next November's election. Tliat is why he let them have Hughes as Chief Justice.
But that is a long chance. The plutocrats have always cared only to get theirs. Increase in' the pile of property which they are taking is what they pay for by campaign funds.
Instead of waiting on the plutocrats, suppose the President turns to the people. He is given credit for once having put strickened Europe on its feet. Suppose he applies his talents to strickened America. Having cast his line at the big business chiefs and reeling it back empty, he might go to Congress.
Suppose Mr. Hoover puts before Congress a plan to help America. Why should he not suggest how the immense resources and taxable wealth can be used to relieve the serious emergency? That may sound like a big order. Perhaps it is. But it needb sorely to be done.
After which a much bigger job awaits. That is seeing to it that the amount taken in unearned income is so sharply cut that the nation can buy what it produces and keep industry going.
With presidents, as with ordinary people, it can be a case of: W fishing is not so good, you might as well do something else — perhaps more useful.
4i<
The Stagnant System
BY JOHN RAK
Millions of workers all over the world are jobless. There are no jobs for them. In all the years past, at no other time, were so many workers idle. Governments have begun to feel unesay about the unemployment situation. They are trying to create jobs. But there are too many men to take cAre of. What's to be done? Newspapers are making daily reports of appropriations for public building and construction work. Millions of dollars have been appropriated. Still no relief has come. Nor is there any in sight for the immediate future.
Men must eat to live. They must have clothing and shelter to guard off sickness. Where will they get the funds to feed and clothe themselves? Our government should have unem. ployment insurance. But that w?uld make it too easy for the unemployed workers. Yet have not the unemployed workers the same right to live as the upper class?
One thing is vastly evident so that it becomes distinctly noticeable. Hard times make the worker think. As he u>es his mental power he realizes that he is just an ordinary worker. He seeks the aid of 'his fellow workers. Together they want to do something. And sure enough they do. Anything for a change. It can't be any worse for him. He has nothing to lose, for he has nothing. So the first step is towards the progressive groups. People must have first hand Information, the practical knowledge, brought to them not only or,ce ot twice but a number of times before their minds begin to function.
In the past year the workers were made so much poorer because of the lack of chance to use their earning power. But how can you account for the billions of dollars distributed as dividends by the powerful cor. porations? Did they earn it by manufacture and construction? Or was it their foresight in the stock game that brought them millions and so much suffering to the people?
Whichever it may be, one fact is significant for us. Six thousand dues paying comrades have been added to our ranks within the past twelve months. Thirty thousand is the goali for 1930. In all probability these conditions will continue. To help make the necessary changes, the workers must realise that only through a strong political party of their own can they remedy conditions. That's why the Socialist Party will secure its 30,000 members before the year is over.
We, Jugoslavs, must not be left behind in the present rejuvenation. Our job is to circulate Proletarec. As the m<*sage of Proletarec is read by a wider scope of people, our federation will naturally gain along with the increase of Proletarec. The proper message is Socialism and now is the proper time to administer it. When labor is ready to grasp the reins, we Jugoslavs, must be prepared to play an important part in the role, that will be labors own. You may not have given it much thought to date, but it is quite evident that labor with its publications and the Socialist party are forging ahead. They need your assistance
now. After they gain control they will still nefd you. We urge our readers to resolve on this May Day to give their full support to labor and its publications and the best way of doing it would be to join the Socialist party.
May Day is labor inventory day. This year has not improved the labor conditions. With our united effort May Day 1931 can show a substantial gain for labor against the stagnant system that we oppose. Make it your business to become better acquainted with what Socialism has to offer. You know what you have gotten under the capitalist rule. If you want conditions to improve you must not only say so. You must also become active and help improve conditions through organisations that have been instituted for that purpose. The laws of science have proved that the world revolves; that plants and animals with human-beings evolve. Some wonderful changes have taken place in the past quarter of a century but some mightier ones are to take place. That is evolution. The evolution of society also proves that socialistic ideals must eventually govern this earth.
ß
SUBSCRIBE TO THE BEST
Slovene Socialist Weekly
Printed in Slovene (Jugoslav) and English languages
One year $3.00.	Six months $1.75
Trial subscription: $1.00 for three months.
"PROLETAREC"
36*9 West 26th Street Chicago, Illinois
M
Best Wishes to
PROLETAREC
on its
SUver Jubilee Anniversary
Angeline TicH
CHICAGO, ILL.
¿calares
fVr	r.'c. fr. J¡
If you want to read unbiased and truthful news; If you want to read editorials that have the welfare of the public as the first consideration, subscribe to
The Milwaukee Leader
THE ONLY ENGLISH SOCIALIST DAILY IN AMERICA.
528 Juneau Avenue MILWAUKEE, WIS.
Subscription rates: One year $6.00.—Six month* $3.00. Three months $1.50. Subscribe now!
Greetings from the
Milwaukee Movement
* j
The local movementithat has produced two city Mayors, and other local victor for many years.
The movement that has
maintained THE MILWAUKEE LEADER a daily newspaper for over two decades.
Jugoslavs in Milwaukee territory are urged to join their branches in Milwaukee and West Allis.
SOCIALIST PARTY OF MILWAUKEE
AL. BENSON, Secretary.


Established 1892
Incorporated 1899
For forty five years we have been supplying fraternal societies, banks and individuals with choice Municipal Bonds selected with the greatest of care by our experienced organization
44
Compliment to
PROLETAREC
M
os his Twenty Filth Anniversary
FROM A FRIEND
CHICAGO
HMMMMMIMIMMtMMM
ILLINOIS
MtlMMIMMtM
Tsl. Canal 5456
National Printing & Pub. Co.
2141-21$« Hue Islaad Ave,
Near Ashland Ave. and 22nd St.
CHICAGO,
a
ILLINOIS I
Long Distanc* TtUphön« Randolph 0820
H. C. Speer & Sons Co.
established 1sss
. Municipal, County and . School Bonds
First National Bank BuildinC, CHICAGO

A JUGOSLAV WEEKLY DEVOTED TO THE
INTERESTS OF THE WORKERS
PROLETAREC
PublUhed at 3639 W. 26th St.
JUGOSLAV FEDERATION
Jugoslav Socialist Federation had its beginning in 1900, when the first Socialist branch of Slovene workers was organized in Chicago. Its members were the leaders in establishing a corporation, starting with a paper, which was friendly to the Socialist movement and mainly educational in purpose. The task for them at the time was too heavy and the undertaking was therefore a failure. The branch was dissolved and there was no organized activities for two years. In 1903 the branch was renewed and has been continuously active since.
With the appearenoe of Proletarec in 1906, and even before because of the help of the weekly Glas Svobode, other branches sprung up in various Slovene settlements.
In 1906 and 1907 advanced workers of Croat and Serb nationalities organized themselves in the Socialist branches. In december 14.M)9 a preparatory conference was held in Chicago with the purpose of establishing a Jugoslav Socialist Federation. All Jugoslav nationalities were represented (Slovene, Croat, Serb and Bulgarian).
The first convention was held July 4th and 5th 1910 in Chicago, at which the Federation was born. Mahlon Barnes represented the Socialist Party at this conference.
The growth of the Federation after its inception was very fast. During and after the war however many critical situations occurred. Our membership dwindled, branches disappeared and two publications were lost one because it turned into a communist paper, and the other was discontinued. "Proletarec" remained, advancing the cause, represented by the Federation. It survived those stormy days and the Federation was saved and continued its struggle in the interest of the workers. Its eight regular convention will be held in Detroit, Mich. May 30th is the opening date. It will be in session three days.
The future for it is bright, because the future belongs to the Socialist movement and Socialism.
CHICAGO, ILL., MAY 1, 1930.
OUR ENGLISH SECTION
This issue, which is our Silver Jubilee Number, contains eight pages of English reading matter. The regular size of Proletarec is eight pages. The last page is in English, overflowing into page seven at times. . This page is an example of how it is edited.
Our aim is to acquaint the sons and daughters of Slovene parents with the principles and teachings of the Socialist Party. We are determined to succeed in this as in all other endeavors.
These pages in the regular issues will be in1)>roved gradually as we gain momentum. We ask our readers for their co-operation in building the circulation of Proletarec and to contribute to it. Our strength lies in our organization and our press. Do your best for both.
4P*
PARASITES
If we had no parasites at what is mistakenly called the "top" of society, we would have no unemployed at what is also mistakenly called the "bottom".
A vine living off a tree is a parasite. A flea living off a dog is a parasite. A capitalist living off the useful people is a parasite.
We have capitalist parasites because we. have a parasitic social system.
Indeed, the system is based upon parasitism. It is based upon the theory that a few should live by owning and that the many should live by working, either mentally or manually or both. All labor is partly mental and partly manual, except that which is performed by machines or robots; but some of .it is predominantly mental and some is predominantly manual. A capitalist, as such, does not work at all. He may be very busy at one thing or another, but in his capacity as a capitalist, he does no useful woA. He lives off the labor of others. That's the nature of the system.
Is it any wonder that the Socialists persistently urge the adoption of a system of collective ownership of the great industries so that all able-bodied men will earn their own living instead of sponging off others?
—Milwaukee Leader.
For Yon Wit! Respect Yourself
Do that which is right. The respect of mankind will follow; or, if it does not, you will be able to do without it.—Goethe.
ROBOT ON THE JOB
r;-
Machines are bent when well greased; Workmen are bent when well pleased.

SEARCHLICHT
By Donald J. Lotrich
Whoopee! Socialists Rale The Senate
The Chicago Journal of Commerce, in a fine frenzy of indignation over the passing of the Muscle Shoals bill by the United States senate, says the senators who voted for it are Socialists.
There were 45 votes in favor, as we ^tated the other day. But later information shows that there were also 12 senators paired in favor, which makes 67 recorded for the bill, a clear majority of the senate.
That's better than we thought, and we voluntarily take back what we said about some of them not being willing to go on record. There were only four who neither voted nor were paired. One of these was La Fol-lette, who it is safe to say. would have voted for the bill, if he had been present, making 58 "Socialists" in all.
In the first column of its editorial page The jChicago Journal of Commerce made its charge and then printed the names of 57 senators under the heading of "Socialists" and 35 under the head of "Non-Socialists".
Of course, we wish there really were 58 Socialists in the senate. Some day there will be. Then listen to The Journal of Commerce holler with pain. Its present paroxysm will appear mild by comparison.
In European countries nearly all of the lower and upper houses have large delegations of Socialists. For a variety of reasons, not necessary to be detailed here, America is behind the time« in this respect—but we hereby promise The Chicago Journal of Commerce and all other standpat organs that the United States will catch up with our European brothers in a few years.
—The Milwaukee Leader.
The Greatest Empire
The co-operators of the world are building an empire greater than ever Alexander the Great created, greater than ever was known to the hosts of the Caesars, greater than that ruled by Charlemagne, greater than the one won by the conquests of Napoleon, greater than the greatest of them all, the British empire. Co-operators are building the co-operative republic of the world, on which the sun truly does never set And the key to this great new realm, where the co.operative civilization shall prevail, lies in the pocket of every man and every woman—it is the power of purchase, the economic foundation of all society.—Charles E. Tomlinson, In Co-operation.
MEN WANTED
"God give us men; timet like these demand
Strong minds, great hearts, true faith and ready hands,
Men whom the lust for office cannot kill:
Men whom the spoils of office cannot buy;
Men who have opinions and a will;
Men who have.honor; men who will not lie.
Men who can stand before a demagogue
And drown his treacherous flatteries without winking;
Tall men, Sun crowned, who live above the fog
In public duty and in private thinking.
for while the rabble with their thumbworn creeds,
Their large professions and their little deeds
Mingle In selfish strife, Lo! Freedom weeps;
Wrong rules the land, and watting Justice sleep«/'
Child Hazards I
The 60,000 children between the ages of 14 and 16 entering industry annually in New York city are subject to hazards that undermine the social structure, stated Dr. Shirley W. Wynne, New York commissioner of health, addressing the last conference of the National Child Labor committee. "Many serious maladies in later life have been traced to apparently minor mishaps to health during the adolescent period in industry", said Dr. Wynne.
The Lnglish page of our paper is imp.oving right along. Every now issue brings out more contributors, wua news and stories. Gradually, we hope to have a varied representation ox the thinning youth of this country, our piog.um can be conceived from the leauitig matter in this issue. It is not our intention to disrupt Ours is u purpose to build To all the .eadets of this May First and Jubilee edition we call, join hands with us ¿or the good of all the Jugoslavs and
otfter workers of this country.
• • •
In all the years there has never bivn so much reading matter in any one issue of any other Slovene news, p^pet in America as there is in this issue. Yve have another distinction that we must bring to you. No other Slovene paper has ever issued an eight page English section. That surely shows progress. But we want to progress further. We can do that by adding new timber on the fire. So we urge our friends to step into our ranks.
•	so
May First is the International Holiday of all the workers. In various cities of the country as well as in ail other civilised countries on the globe millions of workers rest their tools and assemble in their ' respective groups to manifest .their allegiance to ihe cause of unity and solidarity. The workers have accomplished wonders with their organizations. But there is still fc big job facing them. So each succeeding May First they review the work of the preceding year and make new plans for the future. Every May First a larger number gather to take part. Our readers should join with the ranks of organized labor and become active in promoting their good work.
a o ■
Detroit is our next stopping place. Quite a number of Chicagoans will travel to the Auto City on Decoration Day, May 30. The Jugoslav Socialist Federation is holding its eight regular convention during the three days ending June 1st Our folks up there are preparing a jolly reception for the visitors. Three busy days and nights be spent
•	• •
«Scandals are common with the present day politicians. It isn't so long ago and we are sure that the Teapot Dome graft hasn't been forgotten by our readers. News is going around that a Post office scandal will make the Teapot Dome affair a minor one compared to the new grafts and swindles. We are not a bit surprised. So much has been said about the Oil Stained politicians with so little justice administered that we are not astounded by any more exposures.	f
• e e
Gangsters are still playing havoc with one another in Chicago. Killings are increasing. The liquor trade is diminishing and so the gunmen are stretching their deadly wespons Into other fields. Several labor unions hsve already been controlled by these gunning politicians. They have been
--— V
paying proposition«. So a firmer hold and wider spread is their desire now. Chicago ought to awaken and clean hou«e. They ought to start right at the city hall and go through to the bottom.
And Now Look at It!
Speaking of tru«ts, the Socialist« •aw, from the outset, the foolishness of trying to "bust" them.
To the best of their ability they molded public opinion in favor of public ownership—and as soon a« they elect a congressman they proposed legal action along this line.
As long ago as December 4, 1911, Victor Berger, then serving his first term in congres, introduced a bill to so amend the Sherman Anti-trust Act that whenever the marketable output of any company or express or implied combination of companies, engaged in manufacturing or mining a product for interstate transportation and sale, was ascertained by the bureau of corporations to be 40 per cent or more of the total national output of the industry, the plant or plants of such company or combination should be acquired, owned and operated by the United States government for the benefit of the whole people.
The bill also provided for the setting up of the necessary governmental machinery to carry it into effect
As the introducer of the bill was a minority of one in multitude of old party congressmen, it was not passed. But it represented the Socialist position then and now, although the percentage—40 per cent—is not sacred and was not intended to be. Some percentage had to be named, and that one seemed to be about right but could of course be altered if thought desirable.
If the bill had been passed, and the law carried into effective operation, the United States would now be in the midst of genuine and p£r. manent prosperity. It wasn't passed —and now look at "prosperity"!— Milwaukee Leader.
Labor Gain In New Zealand
The by-election for the Hutt seat in the New Zealand parliament, rendered necessary owing to the resignation of T. Wilford to fill the position of high commissioner in London, resulted in a win for Labor, states The Australian Worker. The voting was:
W. Nash (Labor) _______4,793
J. Kerr (United Party) 4,687 H. F. Johnston (Reform) 2,868 The states of parties, as a result of the by .election, is now: Government (United Party), 27; Reform, 28; Labor, 20; Independent, 4; Country party, 1.
Mr. Nash is secretary of the New Zealand Labor party, and his victory was an exceedingly popular one.
PUZZLE P1CTURE-"FIND THE FOOL"
"Darling", says the wife, "here's
the bill from the hospital. One more payment and the baby's ours."
inEfii
m rw
OUR AlMi ORGANIZATION, EDUCATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
Subscription $3 per year.

MAY DAY
Answer, If You Can, the Questions Below Then Chock Thorn with Those Given
1.	Wbat marks May 1st aparat fross ©tbor days?
2.	Wbon was that day cbosoa?
, 3. Where was k first colobratodT
4.	Wbat was the outcome of farther celobratloas?
5.	Wbat relatioa bas May 1st to tfco labor move-moat of the world7
6.	Wbat doos that day signify bow?
7.	Wbat bas remained of the movement ia America?
1.	May first is the day set aside by the organized Socialist and labor movements of the world as a day when all class-conscious workers should leave their benches, and come together to celebrate working class solidarity. It is the occasion for great mass meetings, speech-making, picnics, and all that flows out of a holiday spirit.
2.	In 1884, a convention of the Federation of Organized Trades and Labor Unions of the United States and Canada (later to be known as the American Federation of Labor), a rival to the then prosperous Knights of Labor, resolved that eight hours should constitute a legal day's work. The resolution, adopted by a vote of twenty-three to two, urged that from and after May 1, 1886, all labor organizations in their jurisdiction should work to that end.
3.	On May 1st, 1886, the day designated, 190,000 men went on strike in a number of cities particularly Chicago, Cincinnati and New York, for the eight-hour day. In this year ,the Federation of Organized Trades and Labor Unions took on the name of the A. F. of L. On May 4, a bomb thrown at the police who were trying to break up a meeting of strikers held under the auspices ¿>f the anarchists resulted in disaster—the Hay-market tragedy. For a while efforts at the eight-hour day were stopped.
4.	Two years later, at another convention of the A. F. of L., it was decided to concentrate all efforts and secure the eight-hour day for one industry at a time, or at least shorter hours for them. The carpenters began the drive first.
5.	During these days, the workers in Europe were electing delegates to the first International Workingmen's Congress. It met on July 14, 1889 (July 14 being the date of the Fall of the Bastile) in Paris. This was the first* meeting of the Second International. Samuel Gompers sent Hugh McGregor to this Congress to ask that the European workers hold demonstrations on May 1st, 1890 to show sympathy for the American workers. The Congress approved and decided to call for demonstrations on that day. Mass meetings were held on that day throughout the world wherever labor was organized. The» carpenters in America succeeded in securing shorter hours in practically every city. The United Mine Workers successfully campaigned the year after.
6.	May Day has lost its specific aim, the shorter working day, and has come to mean a day when labor all over the world stops work to show the bond there is between labor, regardless of the country to which th* laborer belongs.
7.	In America, a legal holiday was created on the first Monday of September. That killed any real nation-wide interest in May 1st. After 1890 the A. F. of L. ceased calling for any celebrations of May 1st. There are still some unions in the United States, the Amalgamated Clothing Workers the largest among them, which celebrate with the Social-*ts and Trade Unionists in America and Europe the 1st of May for the fuller meaning it holds out—that of an international holiday of workers who strive for a better world
The Cruel System
In spite of character, capacity, and loyal service, the workers are often the victims of a system of class rule which, overworks or .underpays them at one period, and then throws them on the industrial scrap heap if greed and selfish interest so dictat«.
—Arthur Henderson.
IN THE PRINTING SHOP
trrrrrrrr—trip-^trrrrip— the key» hammered along the rim of my brain beatipg back the thought« that seek to e*cane from the formless interior out Into clarified freedom— trrrrrnr—trip—"trrrrip— the keys have paused frotn their clamor, and vatfue as smoke an image of a woman with golden hair streaming and breasts like ripe fruit stirring in the wind And
t rrrrrrrr—trip—trrrrip— the keys pounding again beat down the image and it is shapeless and '
my mind is a gr*y blank and	>
there are no more Images struggling to da as the keys batter the rim of my brain with
» their— trrrrrrrr—trip—trrrrip—
Saint Bernard.
^WfVvVv-f.-