MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo ln uprava, Maribor. Aleksandrove cesta At. 13 , Telefon 2440 in 2466 tahaja razen nedelje In praznikov vaek dan ob 16. url t Velja moaeSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 18 Oln < Oglasi po ceniku . Oglase sprejema tudi eolaani oddelek Jutra" v Llubllanl • fleltnl tokovni račun it. 11.40« JUTRA 99 Dunajski kongres narodnih manjšin Boj za osnovne pravice nesvobodnih Včeraj je bil na Dunaju otvorjen kon gres evropskih narodnih manjšin, katere Predstavljajo njihovi parlamentarni za' stopniki in drugi voditelji, udeležujejo se ga pa tudi mnogi odlični ideologi in znanstveniki, kar mu daje še poseben pomen. Zastopane so skoraj vse narodne manjšine, take, ki so ostale kot deli narodov v tujih državah in take, ki so v celoti Podjarmljene. Pestra je njihova družba in njihova ozemlja so raztresena po vsem evropskem kontinentu, od Atlantskega oceana do planjav Rusije ter od skrajnega severa do Sredozemskega morja. Zastopani so Bolgari iz Grčije, Jugoslavije in Romunije; Nemci iz Estonske, Lotiške, Litavske, Poljske, Danske, Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije, Romunije in Italije; Grki z Dodekaneza; Židje iz Estonske, Lotiške, Litavske, Pohske, Češkoslovaške, Romunije in Bolgarije; Slovenci In Hrvati iz Italije in Avstrije; Litavci iz Nemčije in Poljske; Ukrajinci iz Poljske in Romunije; Madžari iz Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije; Rusi iz Estonske, Lotiške, Litavske, Poljske, Češkoslovaške in Romunije; Slovaki iz Madžarske; Švedi iz Estonske; Čehi in Slovaki iz Avstrije: Belorusi iz Poljske ter Katalonci in Baski iz Španije. Množici delegatov narodnih manjšin so se, kakor že omenjeno, pridružili tudi številni ideologi Ln znanstveniki, ki so prevzeli posamezne referate, nanašajoče se na različna narodno-manjšln-ska vprašanja. Profesor Ernest B o v e t iz Lozane, voditelj zaliodnošvicarske lige Društva narodov, je prevzel poročilo o zahtevi, da se obvezna zaščita narodnih manjšin raztegne na vse države, torej tudi na velesile Italijo, Francijo, Anglijo itd. O drugi, enako važni zahtevi, da se priznajo narodnim manjšinam Posebno pravice tudi v cerkvenem ozl-fu, govori na kongresu za katoličane dekan ljubljanske teološke fakultete dr. Lambert Erlich, in nemški državni poslanec preiat dr. Schrelber iz Berlina; za evangeličane ženevski univerzitetni profesor dr, Keller; za ukrajinske uniate lvovski stolni župnik dr. Dzero-wycz; za pravoslavne pa bivši ruski minister za bogočastje, prof. Karta-šov iz Pariza. Pismeno poslanico je v istem smislu poslal kongresu lord Willoughby D i c k i n s o n, podpredsednik svetovne zveze lig Društva narodov in predsednik svetovne zveze za mednarodno sodelovanje cerkvd. Nadaljna važna točka programa sedanjega kongresa narodnih manjšin na Dunaju je skupni solidarni nastop vseh manjšin in vse svetovne javnosti proti dosedanji praksi Društva narodov pri reševanju zadev evropskih narodnih manjšin, njihovih resolucij in pritožb. Zastopniki okoli 40 milijonov narodnim manjšinam pripadajočih prebivalcev Evrope protestirajo energično proti o-malovaževanju njihovih zahtev v oni mednarodni instituciji, ki je že po svojih pravilih dolžna baviti se tudi s tem vpra šanjem. Ne bodo se pa na kongresu ob' ravnavala podrobna poročila o položaju posameznih na njem zastopanih narodnih manjšin, da se na ta način ne zmanj' ša pomen načelnih debat, resolucij in ostalih sklepov. Ta poročila bodo ob koncu kongresa, najbrže jutri, izdana v skupni publikaciji, ki bo izpopolnjevala prejšnje. Sedanji dunajski kongres narodnih manjšin je torej v vsakem oziru važne} ši, kakor so bili dosedanji. Na njem se obravnavajo temeljna in načelna vpra' Sanja, ki se morajo priznati in rešiti za vse narodne manjšine enako, če hočemo kdaj priti iz sedanjega nevzdržnega sta nja, ki je glavni vzrok razdora in sovraštva med narodi in državam). Vsak ra* soden opazovalec razvoja dogodkov v Evropi po svetovni vojni je že davno pri šel do zaključka, da brez popolnega pri' znanja pravic narodnih manjšin ni pomlr jetija in pobratenja. Nas Slovence pa zanima ta kongres še posebno, saj se bori na njem za svoje najosnovnejše pravice več kot tretjina našega naroda! Zato že limo, da bi našel pravo pot do pravic na rodnih manjšin in bi jih znal čimprej tudi uveljaviti. Senzacionalna nemška ponudba Poljski Gdansko naj sc vrne Nemčiji, poljski koridor pa internacionalizira — Gospodarsko sodelovanje LONDON. 30. junija. »Daily Telegraph« doznava, da se nemški državni kancelar von Papen trudi doseči popoln sporazum s Poljsko. Po njegovem načrtu bi Nemčija odobrila internacijonallzacijo poljskega koridorja, če se j| obenem vrne mesto in ozemlje svobodnega Gdanskega. Obenem bi pa dala Nemčija Polj. ski v Gdanskem iste ugodnosti, kakor jih je dovolila Češkoslovaški v Hamburgu in v Stettinu. Razen tega sj Nemčija prizadeva, da bi dosegla čim tesnejše gospodarsko sodelovanje in zbiižanje s poljsko republiko, To zbiižanje bi se izrazilo pozneje tudi v podonavski gospodarski konfederaciji. Vendar je malo verjetno, da bi Poljska pristala na neutraiizacijo koridorja, ki ie del njenega suverenega državnega ozemlja in dohod do nove trgovske in vojne luke Gdinje. Odškodnina za reparacije Nov Macdonaidov predlog v Lozani — Države upnice so predlog odobrile, ni ga pa še odobrila Nemčija — Macdo-naldova pogajanja s Papenom ZMAGA SLOVENSKIH SAHISTOV. SL1AC. 30. junija. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Siiaču, ki se je Prižel II. t. m., zaključil pa 28. t. m. s 13. kolom, sta zmagala Slovenca dr. V i d m a r ln V a s j a P I r c. Dr. Vidmar in Čehoslovak Flohr sta dosegla vsak 9 točk In pol in sta sl tako razdelila prvo In drugo nagrado, skupno 9000 češkoslovaških kron. Va9ja Pirc je pa dosegel 8 točk In pol ter tretjo nagrado 2200 kron. SMRT KIPARJA RENDlCA. SPLIT, 30. junija. Včeraj popoldne je umrl v tukajšnji bolnišnici nestor jugoslovanskih kiparje« Iyan Rendič, star 83 let. Pokojnik je bil rojen 27. maia 1-1849. v Supetru na otoku Braču. Kiparstvo je študiral v Benetkah ln v Florenci. Od 1. 1873. do 1. )900 je živel v Trstu, nato pa v Zagrebu in Supetru. Izdelal je mnogo javnih spomenikov in bil tudi v tujini znan kot velik umetnik. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. LOZANA, 30. junija. Pogajanja med nemško in francosko delegacijo na reparacijsk! konferenci, ki so sprva mnogo obetala, niso dovedla do nobenega stvarnega zaključka. Francozi niso mogli sprejeti nemških predlogov, ki niso nudili nobene dejanske in konkretne odškodnine za reparacije. Zaradi tega je bil včeraj zvečer sestanek petih držav, ki so skllcateijice konference. Angleški ministrski predsednik M a c d o n a 1 d je na tem sestanku predložil svoj novi načrt, po katerem bi se morale vse države upnice odpovedati prejemkom, ki jim jih na račun reparacij določa znani Youn-gov načrt. Nasprotno pa bi se Nemčija obvezala plačati vsaki državi enkratni pavšalni znesek, ki bi bil nekakšno nadomestilo za črtane reparacije. S tem bi bila vsa nemška politična plačila enkrat za vselej urejena ln likvidirana. Države upnice so ta Macdonaidov predlog že odobrile, vprašanje pa je, če ga bo tudi Nemčija, ki stoji slej ko prej na stališču, da ne plača ničesar več. Konferenčni urad, v katerem sede zastopniki vseh petih držav sklica-teljlc, proučuje sedaj višino enkratnih odškodninskih zneskov, ki naj bi jih Nemčija plačala. Te odškodnine pa bi se porabile za kritje itiedza-veznišklh vojnih dolgov, tako, da bi večino vsote dobila nač Amerika. Svoja plačila bi Nemčija nakazala posebnemu fondu Mednarodne repa-racijske banke v Pazin, medtem ko bi se pogajanja z Ameriko še nadaljevala. V tem primeru bi bila Amerika postavljena pred enotno fronto evropskih držav. Macdonaid se na vse načine trudi, da bi pridobil tudi Nemčijo za svoj nainovefši načrt. Danes dopoldne se je dolgo razgovarjal z nemškim državnim kancelarjem von Papenom, kateremu je dejal, da Nemčiji ne b! bilo treba odškodnino plačati takoj, ampak šele čez dve ali tri leta, tako da bi med tem lahko že uredila in izboljšala svoj gospodarski položaj. Berlin ie neizprosen Razveljavljenje vseh prepovedi nošenja uniform in javnih manifestacij — Odredba o letakih in lepakih BERLIN, 30. junija. Z veliko napetostjo pričakovana končna iiaredba o nošenju uniform Jn javnih manifestacij, Je bila včeraj izdana, ni pa potrdila vesti, da namerava osrednja državna vlada popustiti napram deželam, posebno Bavarski. Nova odredba razveljavlja vse dosedanje prepovedi nošenja uniform in javnih ma-nifestacij. Dopušča pa posameznim deželnim policijskim upravam, da v določenih primerih in v določenem času prepovejo javne manifestacije na prostem. Vzroki, ki bodo zadostovali za take ukrepe, bodo vladam sporočeni v zaupni okrožnici. Nova naredba prepoveduje nadalje vsako izdajanje deželnih prepovedi nošenja uniform in razveljavlja vse, ki so že bilo izdane. Pridržuje pa osrednji državni vladi pravico, da izda nove lokalne prepovedi, če bi bilo to potrebno. Letaki in lepaki se pa smejo zapleniti samo, če vsebujejo poziv za izvrševanje nasilj ali atentatov na javne osebnosti. BERLIN, 30. junija. Nove dokončne odredbe osrednje državne vlade radi nošenja uniform in manifestacij, so povzročile v deželah ogromno ogorčenje. Spor med državo In deželami se je poostril do skrajnosti. Bavarska vlada je že izjavila, da se odredbi državne vlade ne more pokoriti in bo zato še naprej izvajala svojo prepoved o ukinitvi hitlerjevskih napadalnih oddelkov in prepoved o nošenju uniform ter javnih manifestacijah, ker tako zahteva njen red ln mir. Sporazum med Rusijo, Poljsko in Romunijo VARŠAVA, 30, junija. Iz dobro poučenega vira se doznava, da so se pogajanja med Litvinom, Zaleskim in Tltnlescom v Ženevi uspešno zaključila. Zaradi tega bo že v kratkem podpisan pakt o prijateljstvu jn nenapadanju med Rusijo, Poljsko In Romunijo. ZNIŽANJE PREJEMKOV V AMERIKI WASHINGTON, 30. junija. V novem načrtu o varčevanju v državni upravi v prihodnjem proračunskem letu, je tudi določba, po kateri morajo iti vsi državni uradniki in nameščenci vsako j®to en mesec na brezplačni dopust, uradnikom in nameščencem, ki se s tem ne bi strinjali, bodo znižani dosedanji prejemki za 8 do 20 odstotkov. SILNE POPLAVE V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 30. junija. Poplave v Moldaviji postajajo katastrofalne. Jassy je še vedno v nevarnosti. Vlada je določila za prvo pomoč poplavljencem 10 milijonov leje«. AMERIKA IN FRANCIJA IMATA TRI ČETRTINE VSEGA ZLATA. PARIZ, 30. junija, Julesu Sauenveinu je deial ameriški senator Borah, da se morajo po vsem svetu povečati in bolje porazdeliti plačilna sredstva. Sedaj, ko Je zlato edino valutno kritje, posedujeta Amerika In Francija s 170 milijoni prebivalcev tri četrtine vseh zlatih zalog, dočim se mora ostali svet s preko 1710 milijoni ljudi zadovoljiti z ostalo četrtino. Inflacija se mora pobijati, uvesti pa se mora zopet srebrna podlaga. USTAVITEV DVEH LISTOV V NEMČIJI. BERLIN, 30. junija. Notranje ministrstvo je poslalo pruskemu notranjemu ministru dopis, v katerem zahteva, da se dnevnika »Kdlnische Volkszeitung« in »Vorwarts« kaznujeta vsak s petdnevno prepovedjo izhajanja. PET SMRTNIH OBSODB V MOSKVI, MOSKVA, 30. junija. V procesu proti 23 nameščencem moskovskega državnega produktivnega društva, ki so bili obtoženi korupcije, je bilo včeraj izrečenih med drugim tudi 3 smrtnih obsodb. Stran 2. "MarlSorsft »VEČERNIK« Juta KssMmMmaaEsm mimaammsBsasmmmmmmtmm V M a r I S t> r ti, ane 30. VI. 1932, Najbolje, kar imamo od zgodovine, je navdušenje, ki ga vzbuja GOETHE NAŠIM NAROČNIKOM! Opozarjamo cenjene naročnike, da smo današnji številki »Večernika« priložili položnice in jih vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo. S tem si zasigurajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili. Uprava »VEČERNIKA«. Vidovdanska proslava. Kakor vsako leto, je tudi letos Maribor svečano proslavil Vidov dan, praznik spomina na žrtve za našo svobodo. Že na predvečer se je odel v, državne trobojnice, ki so zaplapolale skoro na vseh hišah. Dopoldanske vidovdanske cerkvene svečanosti v stolnici so se u-deležili zastopniki oblastev in javnosti ter mnogo drugega občinstva. Na vseh šolah pa je bil zaključek šolskega leta združen s šolskimi akademijami, ki so imele na sporedu petje narodnih pesmi in deklamacije, v katerih se je naša mladina spomnila žrtev za naše narodno osvobojenje. Lep jubilej dela. Te dni obhaja Franc A pl ene, sadjar in praktični demonstrator na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli, petindvajsetletnico svojega izredno u-spešnega delovanja. G. Aplenc spada po vsej pravici med pionirje našega sadjarstva, saj je na podlagi svojih izredno bogatih praktičnih izkušenj znal vcepiti mnogim generacijam mladih ekonomov ljubezen in globok smisel za sadjarstvo kot eno izmed najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva. Želimo le, da bi g. Aplenc še mnoga leta deloval na svojem mestu v prospeh našega sadjarstva. Gledališki abonenti. Oni mariborski gledališki abonenti in lastniki blokov, ki niti doslej še niso poravnali svojih zaostankov, se naprošajo, da to store vsaj prve dni julija. Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo 3. julija 1.1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma (II. nadstropje). Vsakdo vabljen! Osebna vest. Na juridični fakulteti zagrebške univerze je diplomiral g. Odon Šorli, sin mariborskega notarja in pisatelja g. dr. Iva Šorlija. Čestitamo. Napredovanje sodnikov. V višjo položajno skupino so napredovali: dr. Boris Mihelič, Fran Juhart, Ivan Mikuš in dr. Rudolf Adamič, sodniki pri tukajšnjem okrajnem sodišču ter namestnik državnega tožilca pri tukajšnjem okrožnem sodišču Fran Sever; nadalje Adolf Capuder, okrajni sodnik v Dolnji Lendavi; dr. Vladimir Liha, okr. sodnik v Ptuju in okrajni sodnik Franc Gorenc v Ljutomeru. »Slovanska čitalnica« v 71. letu dela. Najstarejše kulturno društvo »Slovanska čitalnica« v Narodnem domu je imela 24. t. m. svoj 71. redni občni zbor. »Slovanska čitalnica« se je omejila sedaj na .vodstvo svoje krasne in bogate javne »Ljudske knjižnice«, ki je tudi preteklo leto izkazala sijajen uspeh. Izposodila je nič manj kot 23.991 knjig in imela 70.633 Din denarnega prometa. Izvoljen je bil ta le novi odbor: predsednik dr. Avg. Reis-man, podpredsednik višji ravnatelj kaznilnice Niko. Vrabl, tanjik odvetniški kandidat Gojmir Jelenc, blagajnik zdravnik dr. Boris Kristan, gospodar dr. Rudolf Kac; odborniki: zadružnoobrtni nadzornik Nace Založnik, prof. Viktor Gruntar, dr. Leopold Poljanec in uradnik Anton Hlebš; preglednika: svetnik Ivan Knop in knjigovodja Lojze Doležal. Koncert zbora »Mladost-Baikan« iz Zagreba. Kakor smo poročali pred kratkim, bo velezanimiv koncert tega slovitega akademskega pevskega zbora dne 3. julija zvečer v Unionu. Opozarjamo prijatelje in ljubitelje petja, kakor tudi vse prijatelje naših visokošolcev, na umetniški užitek, ki se nam obeta. Maribor mora počastiti take goste z vsemi svojimi izrazi simpatije in ljubezni, najlepše pa z obilnim posetom koncerta, ki ga vodi eden izmed najboljših jugoslovanskih komponistov, Jakob Gotovac. Mariborska učilišča ob koncu šolskega leta Uspehi srednjih in meščanskih šol V torek, na Vidov dan, so se zaprla delalo 13, z dobrim 17; popravni izpit vrata naših srednješolskih zavodov in di jih ima 7, padel pa je samo eden. Tretji jaki so odšli na počitnice; nekateri z lahkim in veselim srcem, drugi z morečo tegobo, tretji pa za vedno. Sicer je bilo to vedno tako, je in bo tudi v bodoče. Ne bo odveč, ako ob zaključku šolskega leta nekoliko podrobneje pregledamo rezultate dela naših mariborskih šol. Slika, ki jo dobimo, nam priča, da so uspehi zadovoljivi in da se je naša mladina oklenila šole, da so se pa tudi tisti, ki jo vzgajajo, približali mladini in da le ni tako, kakor jo slikajo nekateri črnogledi. Dokumentira nam stalni napredek in krepko razvojno tendenco v našem srednjem šolstvu. Klasična gimnazija je imela v preteklem šolskem letu 8 razredov in 10 paralelk, skupno 18 razredov z 700 dijaki, od katerih je 128 dijakinj. Prvi in drugi razred sta imela po dve, vsi ostali razredi so pa imeli po eno pa-ra’elko. V vsakem razredu in paralelki je bilo povprečno po 40 učencev. Od 700 jih je izdelalo 398 dijakov in 81 dijakinj ali 68.43%, in sicer z odliko 82 dijakov in 15 dijakinj (13.86%), s prav dobrim uspehom 169 dijakov in 35 dijakinj (29.14 odstotkov), z dobrim uspe- hom 147 dijakov in 31 dijakinj (25.43 odstotkov); ponavljalne izpite iz enega ali dveh predmetov ima 80 dijakov in 30 dijakinj ali 15.71%, padlo pa je 85 dija-j .... „. , , . kov in 9 dijakinj ali 13.43%. Redovanih I cer f odU}°,l\ (14%)’ s ?ra.! .d?b.nm letnik je obiskovalo 39 dijakov; od teh sta imela dva odliko, 15 jih je izdelalo s prav dobrim in 17 z dobrim uspehom; popravni izpit imajo trije, dva pa razrednega; padel ni nobeden. V četrtem letniku je bilo 45 dijakov; od teh ima eden odliko, 7 jih je izdelalo prav dobro, 28 pa dobro; 9 dijakov inia popravni izpit. Peti letnik je obiskovalo 49 dijakov; od teh imata dva odliko, 11 jih je izdelalo letnik s prav dobrim, 34 pa z dobrim uspehom; dva imata razredni izpit. Skup no je izdelalo 168 dijakov (81.9%), in sicer z odliko 7 (3.4%), s prav dobrim uspehom 55 (26.8%), z dobrim pa 106 (51.7%); popravni izpit jih ima 26 (14.7 odstotkov); redovani niso bili 4, padlo pa jih je 7 (3.4%). Žensko učiteljišče je imelo 5 letnikov in 5 paralelk. Vsak letnik je imel po eno paralelko. Na zavodu je bilo skupno 323 učenk, od katerih jih je izdelalo 287 (88.8%), in sicer z odliko 25 (7.7%), s prav dobrim 146 (50.7 odstotkov) in z dobrim uspehom 98 (30.3 odstotkov); popravni izpit jih ima 27 (8.3%), redovani nista bili dve, padlo pa jih je 7 ali 2.2%. Zasebno žensko učiteljišče je obiskovalo lansko šolsko leto 148 učenk. Izdelalo jih je 135 ali 91%, in si- ni bilo 17 dijakov. Splošni uspeh je torej prav dober, zlasti če upoštevamo veliko število odličnjakov. Uspehi pri dijakinjah so boljši kakor pri dijakih. Realna gimnazija je najmočnejši zavod v Mariboru in bržčas tudi v Sloveniji. V preteklem šolskem letu je imela 8 razredov in 17 paralelk, skupno 25 razredov s 1144 učenci. Prvi in drugi Tazred sta imela pet, ostali razredi pa po eno paralelko. V vsakem razredu in paralelki je bilo povprečno po- 45 učencev. Od 1144 gojencev je bilo 405 učenk. Izdelalo je 460 učencev in 274 učenk ali 64.1%, in sicer z odličnim uspehom 44 učencev in 58 učenk (8.9%), s prav dorim uspehom 179 učencev in 114 učenk (25.6%), z dobrim uspehom 237 učencev in 102 učenki (29.6%); popravni izpit ima 164 učencev in 70 učenk ali 20.5%; padlo pa je 98 učencev in 43 učenk ali 12.3%. Redovanih ni bilo 17 učencev in 18 učenk. Tudi ta končni uspeh je dober, če uvažujemo ogromno število učencev in učenk ter pomanjkanje učnih moči in prostorov. Če združimo učenke klasične in realne gimnazije, znaša njih število 525, kar naj bo resen dokaz, kako potrebna je v Mariboru ženska gimnazija. Moško učiteljišče. je obiskovalo v preteklem šolskem letu 205 dijakov. V prvem letniku jih je bilo 34, od katerih sta izdelala z odliko 2, s prav dobrim uspehom 9, z dobrim 10; popravni izpit ima 7 dijakov in 6 jih je padlo. V drugem letniku je bilo 38 dijakov; s prav dobrim uspehom jih je iz- uspehom 6 (4%); popravni izpit jih ima 12 (8.4), padla pa je samo ena učenka. Trgovska akademija. Na trgovski akademiji je bilo 55 učencev in 68 učenk. Izdelalo jih je skupno 79, in sicer z odliko 4, s prav dobrim 13 in z dobrim uspehom 62; popravni izpit jih ima 35, redovani niso bili 3, a padlo jih je 6. Prva dekliška meščanska šola je imela 4 razrede in 4 paralelke. Prvi razred je itnel dve, drugi in četrti razred pa po eno parale!ko. Skupno je bilo na zavodu 291 učenk, od katerih jih je izdelalo 18 z odliko, 115 s prav dobrim in 70 z dobrim uspehom; skupno 203 ali 70%; popravni izpit jih ima 58 (20%), neredovanih jih je bilo 5, padlo pa jih je 25 ali 8%. Druga dekliška meščanska šola. je imela v štirih razredih z dvema paralelkama 211 učenk. Izdelalo jih je 179 ali 84.83%, in sicer z odliko 7, s prav dobrim uspehom 83; popravni izpit jih ima 21, ena ni bila redovana, 10 učenk je pa padlo. Deška meščanska šola je imela v preteklem šolskem letu v štirih razredih s šestimi paralelkami 421 učencev. Izdelalo jih je 262 učencev ali 62%, in sicer z odliko 18, s prav dobrim 129 in z dobrim uspehom 115; popravni izpit ima 93 učencev, padlo pa jih je 66 ali 16%. Otroci naj že od malega pijejo Sisaško mineralno vodo, ker se na ta način najlažje ubranijo golšavosti. Matura na državnem ženskem učiteljišču. Na državnem ženskem učiteljišču so se končali učiteljski diplomski izpiti pretekli ponedeljek popoldne. Izpitni komisiji je predsedoval ministrski odposlanec, prof. višje pedagoške šole v Beogradu g. dr. Svetomir Ristič. K izpitu je bilo pripuščenih 58 kandidatinj, od katerih jih je 45 uspešno napravilo diplomski izpit, in sicer: Vlasta Arkova, Inge-borg Binderjeva, Zofka Brečkova, Bogomila Čehova, Danica Ferjanova, Terezija Frangeževa, Dora Gregoretičeva, Stanka Gregoretičeva, Stanka Jerinova, Milena Malingerjeva, Lea Pečnikova, Ana Piščeva, Hedviga Schonlichova, Jožica Sterniševa, Cilka Skorjančeva, Sonja Tičarjeva, Lojzka Vodnuova, Pavla Vrhovnikova, Marta Vreškova, Zora Vrhovčeva, Dragica Weixlova, Nada Založnikova, Roža Žabkarjeva, Marjana Dolmškova, Vekoslava Duša, Marica Finguštova, Lucija Germekova, Marija Kopičeva, Ruža Kosova, Grozdaina Kraljeva, Častislava Legišejeva, Ljudmi- la Levstikova, Rajnelda Primčeva, Olga Pucova, Elza Rekova, Greta Robnikova, Olga Sadravčeva, Zora Sosičeva,^ Natalija Šijančeva, Klavdija Troštova, Magdalena Valentanova, Dorica Vitezova, Aleksandra Vodenikova, Klara Vrb-njakova in Greta Zupanova. Vpisovanje v meščansko šolo. Vpisovanje v prvo državno dekliško meščansko šolo na Slomškovem trgu bo danes 30. t. ni. in jutri 1. julija od 8.—12. in od 15.—17. ure. K vpisovanju za 1. razred je treba prinesti izkaz o uspešno dovršenem 4. razredu osnovne Šole in krstni list. Akcija za znižanje najemnin. Akcijski odbor za znižanje najemnin ima drevi ob 18. uri v dvorani Nabav-ljalne zadruge važen sestanek. Za reveže in brezposelne. Kegljaški klub »Torek« je daroval mestni občini za reveže in brezposelne 400 Din. Denar hrani uprava »Večernika«. Proslava 15-letnice II. dekliške meščanske šoie. Pretekli ponedeljek je naša II. dekliška meščanska šola na dostojen način proslavila 15-letnico svojega plodonosnega prosvetnega delovanja. Pred lepim številom občinstva, med drugim pred zastopniki raznih šolskih zavodov in društev, je nastopil pevski zbor učenk pod priznanim vodstvom gčne Zacherlove ter odpel mnogo lepih mladinskih pesmi v splošno zadovoljstvo. Razne učenke so še nastopile s primernimi deklamacijami, vsemu slavju pa je s toplim nagovorom dala prijetno obeležje ga. ravnateljica Scheligova. Prireditev je bila prav čedna in je treba vodstvu in učiteljicam samo čestitati k lepim uspehom. Isto velja tudi o razstavi, ki je res zanimiva in mnogovrstna in je učnemu zboru in učenkam samo v čast. Želimo šoli izdatnega napredka na tej poti v korist našega intelektualnega napredovanja. Nezgode. Na Tržaški cesti se je zgrudila radi O-slabelosti 211etna Pepca Žabkarjeva, stanujoča na Meljski cesti in obležala nezavestna. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico. Knjigovez Robert Vukmanič pa je tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil levo nogo. Tudi njega so spravili v bolnišnico. Ženo železniškega uradnika, Josipino Ferkovo, je na Petrovo, ko je nabirala jagode v nekem vinogradu v bližini Kamnice, u» griznila na evi nogi strupena kača. Ker ji je začela noga močno otekati, je morala iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. V nedeljo vsi k Renčlju na Pobrežje. Tam priredi pevsko društvo »Jadran« vrtno veselico. Spored: petje, godba, šaljiva igra, šaljiva pošta in prosta zabava. Veseica bo na prostem in v novi, lepi dvorani. Pevci bodo zapeli več, še ne prednašanih narodnih in umetnih pesmi, med temi tudi »Šumi potok, šumi« od Mirka in »Nageljni rdeči« od Pre-lovca. (To sta dve pesmi, s katerima je društvo »Jadran« častno nastopalo ob priliki pevske slavnosti v Mariboru in pri pevskem festivalu v Ljubljani). Prvič nastopi tudi pevski odsek društva »Nanos«. Ob koncu zapojeta zbora »Jadrana« in »Nanosa« pesmi »Oj Doberdob« in na »Na Adrijo« s spremljevanjem godbe »Lire«. Pričakujemo obilne ude-ežbe. Odbor. S policije. Davi je policija aretirala neko Heleno K. katero je obdolžil njen kavalir, damu je snoči, ko sta popivala v neki kavarni, ukradla zlato uro, vredno 2000 Din. Helena taji tatvino in zvrača krivdo na svoje tovarišice, ki so se tudi smukale okoli kavalirja. Zabeleženih imajo nadalje 12 prijav, večinoma radi prestopka cestno-policijskega reda. Golobi pismonoše. Občinstvo se ponovno opozarja na do^ ločila čl. 16 zakona o golobih pismonošah, ki se glasi: »Kdor zaloti goloba, o-premljenega z obročkom na nogi ali tudi brez njega, toda s pismom, pa naj je u-trujen, ranjen ali mrtev, mora o tem ta-k°i, najkesneje pa v 24 urah, obvestiti najbližjo orožniško postajo, ali če te ni v bližini, občinsko oblastvo ter tam tudi oddati najdenega goloba in pismo, če ga je imel. Postaja, odnosno občinsko oblastvo, mora oddati prejetega goloba in pismo s poročilom, kdo in kje ju je našel, po najkrajši poti najbližjemu armadnemu poveljstvu. Kdor bi postopal nasprotno, se kaznuje v mirovnem stanju z globo 1000 do 10.000 Din, v mobilnem in vojnem stanju pa poleg tega s težko ječo do petih let. Predstojništvo mestne policije. Sejem za živino. Na sejem 28. t. nj. so prignali skupno 396 glav živine, in sicer 10 konjev, 10 bikov, 113 volov, 241 krav in 22 telet. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih le 177 repov. Cene se izza zadnjega sejma niso spremenile. Povprečne cene: debeli voli kg žive teže 4.25—5, polde-beli 3—3.75, plemenski voli 1.75—3, biki za klanje 2.25—2.75, klavne krave debele 2.25—3.25, plemenske 2—2.25, krave za klobasarje 1—1.50, molzne krave 2—2.75, breje krave 2.—2.75, mlada živina 2.75—5 in teleta 4—5 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—8; meso od bikov, krav, telic 4—6; teletina I. vrste 10—12, II. vrste 6—8 in sveže svinjsko meso po 10—16 Din za kg. V M a r i B o r b,