Celje - skladišče D-Per III 19/1981 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 1119813327,9 cobiss e messniK GLASILO SOZD MERX ŠTEVILKA 9 - LETO I - NOVEMBER 1981 30 let obstoja in plodnega dela Dravinjski dom Slovenske Konjice se s svojim delom vse bolj uveljavlja Letos mineva 30 let uspešnega dela delovne organizacije DRAVINJSKI DOM iz Slovenskih Konjic. V zadnjih nekaj letih se je delovna organizacija vse bolj uveljavila s svojim delom in poslovnimi uspehi na področju Osnovne preskrbe občanov, gostinstva, turizma, pa tudi na področju trgovine na debelo in sektorja za malo gospodarstvo in kooperacije. Delovna organizacija Dravinjski dom je s strmim vzponom razvoja v zadnjih petih letih dosegla ohrabrujoče rezultate, ki ji zagotavljajo še boljše pogoje za nadaljnji razvoj, hkrati pa tudi socialno varnost delavcev. Tri desetletja obstoja in uspešnega dela, so delavci Dravinjskega doma dosegli tudi z medsebojno pomočjo in solidarnostjo. V preteklem srednjeročnem obdobju so se izrekli za združevanje sredstev za skupne investicije na nivoju delovne organizacije in za takšen način pokrivanja stroškov poslovanja, ki je prilagojen trenutnim možnostim posamezne temeljne organizacije. To pa pomeni, da sta vzajemnost in solidarnost temelja njihovih poslovnih rezultatov. Dejavnost Dravinjskega doma, ki v prejšnjih letih vedno ni uspela slediti raz- voju občine, danes posega že preko njenih meja, saj je s komercialnimi predstavniki in poslovnimi enotami ta delovna organizacija prisotna skoraj na celotnem jugoslovanskem tržišču. Posebno velja to za prodajo osebnih delovnih zaščitnih sredstev, sredstev civilne zaščite in gasilske opreme. Kot posredniki navedenih zaščitnih sredstev so s svojimi prodajnimi skladišči prisotni v Titovem Velenju, Mariboru, Ljubljani in Celju, kjer imamo po dve poslovni enoti ter v Zagrebu in Slovenskih Konjicah. Za osnovna sredstva je delovni kolektiv Dravinjskega doma v letošnjem letu namenil skupaj s krediti in združenimi sredstvi na podlagi dohodkovnih odnosov kar 80 milijonov dinarjev. Tako so investicijska vlaganja pljusknila čez rob zmogljivosti, vendar so bila neskladja med potrebami kupcev in tistim, kar so lahko nudili tolikšna, da sojih morali enkrat premagati, saj bi se v nasprotnem primeru le še povečevala. Trdo odločeni, da ustvarijo možnosti za še hitrejši in kvalitetnejši razvoj, so pristopili tudi v sestavljeno organizacijo Merx Celje. V poslovnem sistemu sozda bodo še nadalje razvijali in krepili svojo dejavnost, kajti prepričani so, da bodo povezani lahko še boljše in učinkovitejše nastopali v jugoslovanskem gospodarskem prostoru. To dokazujejo že rezultati poslovanja devetih mesecev letošnjega leta, saj so v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 ustvarili celotni prihodek z indeksom 145 ali 791.805.000 dinarjev, dohodek z indeksom 139 ali 91.285.000 dinarjev in ostanek dohodka z indeksom 154 ali 20.098.000 dinarjev. Mesečni neto osebni dohodek pa znaša 9.991 dinarjev in predstavlja indeks 127. V Dravinjskem domu ocenjujejo, da bodo tudi zadnje tri mesece tekočega poslovnega leta gospodarili v okviru danih pogojev, še zlasti s poudarkom na stabilizacijske odnose. Še pred iztekom leta bodo priredili skromno praznovanje ob njihovem jubileju. Ob tej priliki bodo na predlog družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov kolektiva ponudili delavcem 22 državnih odlikovanj in 70 plaket Dravinjskega doma. Podelili bodo tudi jubilejna priznanja vsem njihovim poslovnim partnerjem. ERVIN JANČIČ Izvoz — naša obveza in Kljub večnemu nezadovoljstvu, da ne naredimo dovolj za izvoz, moramo priznati, da so prvi uspehi prizadevanj že vidni. Za leto 1981 smo popravili plane ekonomskih odnosov s tujino in bomo presegli planirane vrednosti izvoza za 120 %. Ne glede na to, daje letos ogromno težav z izvozom mesa na trg Evropske gospodarske skupnosti, bo planirani izvoz mesa dosežen. Več možnosti je bilo letos v izvozu sadja in sadežev. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice je presegla planirani izvoz jabolk za 6 milijonov dinarjev. Izvozili so tako konsumna, kot tudi industrijska jabolka. Manj uspešni smo bili v izvozu ribeza in gozdnih sadežev, za kar je bilo letos na zahodnoevropskih trgih izjemno veliko povpraševanje, vendar nismo bili dovolj dobro organizirani. Za leto 1982 imamo ambiciozne načrte izvoza, vendar se moramo bolje organizirati v delovnih organizacijah in dogovoriti znotraj sestavljene organizacije za pokrivanje izpada dohodka. S cenami, ki jih dosegamo na domačem trgu, nismo konkurenčni na svetovnih trgih, zato moramo poleg iskanja čimvišje cene, ugotoviti dvojni interes za vključitev v svetovno menjavo: — vklopiti se v prizadevanja vse družbe za izboljšanje devizne bilance Jugoslavije, nuja — zagotoviti si znotraj sestavljene organizacije potrebne devize za uvoz re-promateriala, opreme in ostala plačila. Če iskoristimo vse možnosti za izvoz, bomo lahko dosegli v letu 1982 izvoz v vrednosti 120 mio dinarjev, kar je 1/3 zneska, ki ga potrebujemo za planirani uvoz. Izvoziti bi morali 1500 ton mesa, 2.400.000 jajc, 1400 ton jabolk, 30 ton gob, 44 ton ribeza. 100 ton borovnic. 700 kg polžev, 50 ton hmelja ter 200 ton ječmenove kaše. V pekarski industriji pa bi se morah potruditi, da bi izdelali kvalitetno drobno pecivo, ki ga seveda po primerni ceni, išče predvsem arabski svet. Pomemben delež deviz se lahko iztrži tudi v gostinsko turistični dejavnosti, vendar je potrebno razširiti ponudbo, pritegniti tujega turista, ne kot slučajnega individualnega potnika, ampak v sodelovanju z agencijami v organiziranih skupinah. Če hočemo doseči začrtane rezultate, se moramo v vsaki sredini bolje organizirati, pripraviti operativni plan delovanja, zainteresirati vsakega delavca in kooperanta, predvsem pa mora vsak odgovorni delavec sprevideti, da izvoz ni le naša ozka potreba, ampak obveza in življenjska nuja jugoslovanskega gospodarstva. MAJDA MEŠTROV Ivlvlvlvlv/lvlvlv Ivlvlvlvlvlvlv' X*MwX*Xw l|IllllllPr iii iir N1;*! iViVtVtVAVi • e • • • • e /.•.•••.•.•.•••.•.‘.v.v.v.vav.;.;. i-i.N%^*X*X^vXvXvXv!v!vIvvX*l'l*'' ivšv!-. S; m -Si 1 plliljr mm X*. fF «■■1 ČESTITKE ZA PRAZNIK REPUBLIKE NOVEMBER Naš cilj: dovolj hrane za območje Gračnarjem, članom KPO, odgovornim za področje kmetijstva in predelovalne industrije Pogovor z Jožetom V okviru panožno organizirane sestavljene organizacije združenega dela Merx Celje, ima v današnjem času, v borbi za pridobivanje čim več hrane, pomembno vlogo dejavnost kmetijstva in predelovalne industrije. Kateri cilji so vodili delovne organizacije s področja kmetijstva in predelovalne industrije, da so se združili v sestavljeno organizacijo Mera? JOŽE GRAČNAR: Osnovno vodilo delovnih organizacij s področja kmetijstva in predelovalne industrije je bilo poiskati takšno obliko organiziranosti, v kateri bi lahko delovne organizacije postopoma uresničevale osnovni princip povezovanja od primarne proizvodnje, predelave, do končne prodaje in preko tega sistema izvajale načelo dohodkovnih odnosov. S takšno organizacijsko obliko, kot je sozd Mera, jim je bila podana realna možnost, da se osnovno načelo združevanja uresniči. To so nam pokazali tudi rezultati devetmesečnega delovanja, od združevanja sredstev, priprave razvojnih programov, do realizacije nekaterih pomembnih blagovnih pretokov, posebno še na področju zagotovitve repromateriala in osnovnih življenjskih artiklov. Torej, vodila sta jih dva cilja: krepiti ekonomsko osnovo kmetijstva in predelave, ob istočasni zagotovitvi preskrbe, ne samo v regiji, ampak tudi širše. Katere delovne organizacije s področja kmetijstva in predelovalne industrije so vključene v sozd Mera ter kakšne dejavnosti so v okviru kmetijstva? JOŽE GRAČNAR: Vse štiri delovne organizacije s področja kmetijstva, Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice ter kmetijski zadrugi v Laškem in Celju, imajo v svoji sestavi lastno kmetijsko proizvodnjo (proizvodnja na družbenem sektorju), kooperacijsko proizvodnjo (kmečka kmetiji a proizvodnja) in predelavo (mesno in kletarstvo). Kmečka kmetijska proizvodnja je organizirana v vseh treh kmetijskih zadrugah in sicer v štirih temeljnih zadružnih organizacijah in eni temeljni organizaciji kooperantov v Šentjurju. Temelji predvsem na živinorejski proizvodnji, to je prireji mesa in mleka, le manjši del je na področju sadjarstva, vinogradništva in poljedeljstva. Lastna kmetijska proizvodnja je organizirana v zadrugah Laško in Slovenjske Konjice ter v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Usmerjena je v pitanju govedi in proizvodnjo mleka, nadalje v proizvodnjo jajc ter sadja in grozdja. Poleg kmečke in lastne kmetijske proizvodnje pa imamo še klanje in predelava mesa v Kmetijskem kombinatu Šentjur in zadrugi v Laškem ter kletarstvo v kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah. Vključujemo pa se tudi še v programe za večje količine proizvodnje pšenice in zelenjave. V Mlinsko predelovalni in- dustriji se dve temeljni organizaciji v Celju in Rogaški Slatini ukvarjata s pekarstvom in slaščičarstvom, v Celju pa imamo še temeljno organizacijo Mlin, katere glavna dejavnost je mletje in luščenje žita. Omenili ste, da je kmetijsko predelovalna dejavnost v tem času izredno pomembna. Kako se delovne organizacije s tega področja vključujejo v prizadevanja za pridobitev zadostnih količin hrane? JOŽE GRAČNAR: Razvojni cilji delovnih organizacij so usmerjeni v organiziranje takšne proizvodnje, ki bo zagotavljala preskrbo regijskega področja, seveda ob maksimalnem izkoriščanju vseh priročnih možnosti. Zato bo potrebno aktivirati vse možne površine v pridelovanje osnovne krme za živino, vse ostale pa, ki so sposobne za intenzivnejšo proizvodnjo, usposobiti za proizvodnjo zelenjave in plantažnih nasadov. Naša ocena je, da imamo še precej neizkoriščenih površin, predvsem v kooperacijski proizvodnji ter da bomo z intenzivno politiko preusmerjanja in vlaganja v kmetije uspeli povečati proizvodnjo mesa in mleka. Preko Mlinsko predelovalne industrije bomo z povezovanjem z ostalimi kmetijskimi delovnimi organizacijami v drugih republikah in sicer preko oblike sovlaganja v njihovo proizvodnjo oziroma predelovalne kapacitete zagotavljali zadostne količine vseh vrst žit. Pred nami je torej odgovorna naloga, vendar težko uresničljiva glede na finančno možnost v kmetijstvu in predelavi. Veliko pričakujemo od sredstev, ki se bodo zbirala v letos organiziranem sisu za preskrbo, kajti ugotavljamo, da je prioriteta vlaganja v kmetijstvo deklarativno podana ter da se ob konkretni realizaciji programa zatakne zaradi nezdruževanja predvidenih sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana za razvoj kmetijstva, ribištva in živilske industrije ter na takšen način marsikateri dobro pripravljen program ostane v predalu za prihodnje leto. In kateremu delu proizvodnje boste namenili še poseben poudarek? JOŽE GRAČNAR: Z ozirom na to, da smo podpisali samoupravni sporazum o sovlaganju v mlekarno ter dogovor o količinah proizvedenega mleka za to srednjeročno obdobje, bo podan poseben poudarek proizvodnji mleka in povezano s tem tudi proizvodnji mesa. V sadjarski proizvodnji bomo obnavljali sadovnjake, torej zamenjali stare vrste sadja z novimi, da bi na ta način pridobili čim več kvalitetnega sadja za izvoz in seveda za domače tržišče. Skladno z republiškimi prizadevanji bomo tudi v bodoče v poljedeljski proizvodnji izkoristili vse mož- ne površine za proizvodnjo pšenice. V času, ko nam je vsaka deviza še tako potrebna, se v okviru kmetijske dejavnosti sozda pripravljamo na nove programe proizvodnje za izvoz, ob uporabi domačih surovin: zajčereja, ovčereja, konjereja. Ob pospeševanju kooperacijske kmetijske proizvodnje bomo na področje vseh štirih delovnih organizacij širili dejavnost kmečkega turizma. Ugotavljamo namreč, da imamo izdelane možnosti za razvoj kmečkega turizma, še posebno pa sedaj, ko je sozd Mera opredeljen kot bodoči nosilec turizma v regiji in celo širše. Gospodarska situacija v letošnjem letu in načrti za prihodnje tudi dejavnost kmetijstva in predelovalne industrije zavezujejo za čim večji izvoz. Že prej ste omenili, da pripravljate nove programe proizvodnje za izvoz. Ali imate še kakšen poseben interes? JOŽE GRAČNAR: Ne glede na obvezo, da moramo del proizvodnje izvoziti, imajo naše delovne organizacije še poseben interes za večji izvoz, predvsem z vidika oskrbe z re-promaterialom, ki ga v Jugoslaviji ne moremo dobiti. To so razna zaščitna sredstva, beljakovinske komponente za krmila, kemijske komponente za umetna gnojila itd. Marketing sektor je že pripravil program izvoza za leto 1982, ki temelji na proizvodnih možnostih. Ob aktivnem sodelovanju vseh delovnih organizacij bi ta program izvoza lahko realizirali, čeprav moram povdariti, da so na nekaterih področjih na zunanjem trgu precejšnje težave, kot na primer pri izvozu jajc, mesa. Kljub temu pa bi morali program izpeljati ali pa ga celo povečati. Vzpodbudo nam dajejo tudi rezultati v letošnjem letu, ko smo uspeli v zelo veliki konkurenci izvoziti 120 vagonov jabolk, poleg standardnega izvoza mesa. Poleg načrtovanih novih proizvodnih programov za izvoz, si bomo prizadevali še za izvoz vina in trajnih pekarskih proizvodov. V letu 1982 bomo izpeljali še posebno akcijo v okviru marketing sektorja in komercialnih služb delovnih organizacij, zbiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. S tem bomo pripomogli k zmanjšanju deviznega deficita. Pri organiziranju proizvodnje se srečujete s standardnimi problemi, kot je na primer pomanjkanje repromateriala. Katere pa so tiste specifične težave, ki vas tarejo pri takšni organiziranosti, kot je danes? JOŽE GRAČNAR: Ena izmed težav je vsekakor oblika organiziranosti v regiji, predvsem pri urejanju dohodkovnih odnosov oziroma realnih blagovnih pretokov. Prav tako še nismo uspeli združiti vse poslovne interese kmetijskih delovnih organizacij preko marketing sektorja. Srečujemo se tudi z nespoštovanjem dogovorjenih programov in oblik dela znotraj sestavljene organizacije, ki nas velikokrat pripelje do problemov širšega značaja, kot je usklajevanje republiško dogovorjene oblike dela in reševanje problemov. Posebej nas tarejo nerealizirani dogovori o pospeševanju kmetijske proizvodnje na nivoju republike kot so intervencijski sklad za kmetijstvo, nezadostna sredstva kmetijsko živilske razvojne skupnosti in bank za sovlaganja. Pred kratkim smo na sestanku s predstavniki Zadružne zveze Slovenije ugotovili, da proizvodnja v kmečki kmetijski proizvodnji kljub vsem deklaracijam o prednosti kmetijstva pada zaradi nerealiziranih sklepov prej navedenih institucij. Naj samo za primer navedem, da je proizvodnja mleka padla za 5 do 15 % v primerjavi z lanskim letom, enako proizvodnja mesa. V okviru sestavljene organizacije sozd Mera bomo z raznimi ukrepi poskušali zaustaviti trend padanja proizvodnje, vendar se bojimo, da v današnji težki gospodarski situaciji ob nepo-moči ustreznih institucij ne bomo našli izhoda, da bi se stanje izboljšalo. JANA PERTINAČ Banka skrbi za likvidnost članic V interni banki pripravljajo sporazum o temeljih plana do leta 1985 Članice sestavljene organizacije Mera Celje so se dogovorile, da bodo za izvajanje enotne finančne politike ustanovile interno banko z namenom, daje le ta temelj kreditno bančnega sistema in da bodo na samoupravni osnovi združevanja dela in sredstev krepile svoj samoupravni in družbeno ekonomski položaj in razvoj sozda kot celote. V dosedanjem času sta bila opravljena dva zbora interne banke, na katerih so bile podane smeri delovanja. Samoupravno je organizirana tako, da ima poleg zbora banke še poslovni odbor, kreditni odbor in delovno skupnost interne banke. Celotno delovno področje interne banke je opredeljeno v Samoupravnem sporazumu o prenosu poslov na delovno skupnost interne banke sozda Mera. Naloge so razdeljene na štiri glavna področja: dela in naloge na področju priprave, izdelave in financiranja razvojnih programov, dela in naloge v opravljanju plačilnega prometa, dela in naloge na področju deviznega poslovanja ter finančno planiranje in nudenje strokovne pomoči članicam. In kaj je bilo opravljenega do danes v interni banki? Na področju priprave in financiranja razvojnih načrtov so pripravili Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicijske naložbe v okviru sozda za obdobje 1981-1985, s katerim so opredeljene prioritetne naložbe, višina združevanja sredstev, način združevanja in vračanja sredstev ter način upravljanja z združenimi sredstvi. Za leto 1981 članice sozda združujejo 25 % sredstev od višine sredstev minimalne amortizacije in amortizacije nad predpisano stopnjo ter od višine vnosa sredstev v poslovni sklad. Glede na različno finančno in plačilno sposobnost članic, bo interna banka pri nekaterih članicah intervinirala z likvidnostnimi posojili. Predvideva se, da se bo v letu 1981 za investicijske naložbe zbralo 27 milijonov dinarjev, s tem, da je poslovni odbor iz združenih sredstev do konca oktobra že odobril več kot 17 milijonov dinarjev. Na področju izvajanja investicijske politike bodo v interni banki stremeli za tem, da bodo dosegli tesnejše sodelovanje sektorja za razvoj in investicije in oddelka dolgoročnejšega investiranja pri pripravi in izvajanju vseh investicijskih projektov. Na področju kratkoročnega kreditiranja in združevanja je interna banka kljub težki situaciji skušala zagotavljati na denarnem tržišču likvidnost glede na potrebe članic. Prav tako je zagotavljala potrebne avale pri meničnem poslovanju, nekoliko težja je bila situacija le pri združevanju viška sredstev. Dela s področja deviznega plačilnega prometa opravlja interna banka od 1. 11. 1981 v celoti, plačilni promet pa samo za članice bivšega Mera a, istočasno pa so v poskusnem delovanju še nekatere ostale članice, tako, da bi bili v mesecu novembru sposobni prevzeti plačilni promet še za vse tiste članice, katere prenašajo te posle na interno banko. Nekoliko otežkoče- no je delo interne banke na področju selektivnih kreditov, saj se določene članice še vedno obnašajo neusklajeno s sprejeto politiko in se pojavljajo same z zahtevki pri poslovnih bankah. V interni banki pa se aktivno pripravljajo za izdelavo Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 in vzporedno s tem na izdelavo srednjeročnega plana. S tema aktoma bodo opredelili skupne cilje in smeri razvoja članic, formiranje in usmerjanje sredstev investicijske naložbe, politiko in naloge na področju kratkoročnega kreditiranja, deviznega poslovanja in politiko obrestnih mer in tarife plačilnih storitev ter razvoj delovne skupnosti interne banke. Še posebno skrb pa bodo tudi v bodoče posvetili spremljanju in analiziranju finančnega poslovanja članic in nudenju strokovne pomoči članicam v okviru razpoložljivih strokovnih kadrov in v skladu s prenosom posameznih poslov. Pripravljajo pa že tudi plan za leto 1982, v katerem bodo še posebej opredelili skupne naloge na področju hitrejšega in skladnejšega razvoja vseh članic, naloge na področju naložb, deviznega poslovanja in razvoja delovne skupnosti, kajti mnenja so, da bodo le s skupno dogovorjenimi nalogami in jasno opredeljeno smerjo razvoja sozda v letu 1982 dosegli cilje, za katere so se članice opredelile ob združitvi sozda, seveda ob doslednem izvajanju sprejete politike. FRANC SENICA Kako smo gospodarili? Članice SOZD Merc so ustvarile za 13 kot lani Finančno poslovanje sozd »Mera« nam kaže, da rezultati niso bistveno slabši v primerjavi s polletjem, v primerjavi z lanskim letom, pa so članice sozda dosegle nekoliko slabše rezultate, kar je odraz težjih pogojev gospodarjenja, manjših razlik v ceni, večjih obveznosti do družbenopolitičnih skupnosti, ter drugih ukrepov v gospodarstvu. Povečane zaloge, večja porabljena sredstva, manj vnosa sredstev v poslovni sklad in amortizacija kažejo na težave, katere bo potrebno v prihodnje odpraviti. Visok indeksni porast nekaterih elementov pa je posledica povišanih cen, nikakor pa ne boljšega dela, saj ugotavljamo, da realni promet upada. Tako je bilo v SOZD »MERX« doseženo v devetih mesecih letošnjega leta 9.206.283 tisoč din celotnega prihodka, kar pomeni 41 % več kot lani in 3,28 % več v primerjavi s postavljenim planom. Dohodek je bil relativno ugodno realiziran in je porastel za 25 %. Kljub temu pa ugotavljamo, da iz delitve dohodka nastajajo nekatere negativne težnje, ki se odražajo v povečanju udeležbi sredstev v splošno in skupno porabo, zmanjšala pa seje tudi udeležba sredstev akumulacije v razporejenem dohodku. Članice SOZD so ustvarile 762.937 tisoč din čistega dohodka, kar pomeni 13% več kot v lanskem enakem obdobju. Razlika med dohodkom in čistim dohodkom predstavlja 41.422 tisoč din, od katere odpade v razporeditvi na splošno in skupno porabo 38.561 tisoč din in na amortizacijo nad predpisano stopnjo 2.860 tisoč din. Porabljena sredstva so bila obračunana v znesku 8.029.125 tisoč din. Rast porabljenih sredstev je hitrejša od rasti celotnega prihodka za 2 %, kar je neugodno. Posamezni elementi porabljenih sredstev so se letos precej povečali, rast pa je višja tudi zaradi nekaterih iz dohodka prenesenih izdatkov v porabljena sredstva. Poleg porabljene energije so se najbolj povečale porabljene surovine in material ter nekatere neproizvodne storitve. V devetih mesecih letošnjega leta znaša OD netto na delavca v SOZD »MERK« 9.347 din in je večji za 27 % od enakega obdobja leta 1980. V dejavnosti kmetijstva in predelave znaša povprečni OD na delavca 9.810 din ali 33 % več, v dejavnosti blagovnega prometa 9.249 din oziroma 24 % več, v gostinstvo 8.735 din ozi- Opomba: Porast izdatkov za reklamo in propagando ter reprezentanco je v sozdu realno nekoliko nižji ob upoštevanju, da v lanskem letu ni bilo delovnih skupnosti delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinsko predelovalna industrija ter Gostinstvo in turizem ter delovne skupnosti sozda. Indeks porasta brez delovnih skupnosti je pri izdatkih za reklamo in propagando 101 in pri izdatkih za reprezentanco 145. odst. več dohodka roma 32 % več od enakega obdobja leta 1980. Sredstva namenjena v poslovni sklad so v devetih mesecih leta 1981 manjša v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 za 16%, rezervni sklad pa se je povečal za 20 %. Poslovni sklad predstavlja 39,83 % in rezervni sklad 11,06 % brutto akumulacije, ki znaša 224.302 tisoč din oziroma 3 % več kot v enakem obdobju leta 1980. Zaloge blaga so se povečale v letošnjem letu za 64 %, prav tako so se povečale tudi zaloge surovin in materiala za 31 %. Zaloge so visoke in jih je potrebno dosledno zmanjševati v vseh dejavnosti SOZD. V devetih mesecih je bilo v SOZD ustvarjenih 9.609 tisoč din izgub oziroma 19 % več kot lani. Struktura izgub se letos ni poslabšala, tako izguba ni nastala na substanci, prav tako so bile pokrite vse obveznosti iz dohodka, nekrite pa so bile nekatere druge obveznosti iz čistega dohodka. Izgube so v primerjavi s prvim tromesečjem in polletjem manjše, kar kaže na izvajanje sanacijskih in stabilizacijskih programov ter na nekatera druga prizadevanja v tej smeri. Navedene ugotovitve narekujejo, da bo potrebno povečati vse napore v pospeševanje prodaje in proizvodnje ter produktivnosti, zmanjševanje stroškov in povečevanje izvoza. Realno bo potrebno oceniti naše možnosti zadolževanja pri bankah in drugje, preusmeriti nekatere blagovne tokove, ter se v čim večji meri prilagoditi trenutnim razmeram v gospodarstvu. Živahno delo delegatov V Modi Celje večkrat opozarjali na rast stroškov Za današnji razgovor smo si izbrali predsednika delavskega sveta delovne organizacije Moda Celje, Alojza TURNŠKA, dolgoletnega delavca v dejavnosti trgovine ter aktivnega samoupravljalca, vodjo poslovalnice Volna. Analizo poslovanja vaše delovne organizacije ste obravnavali na delavskem svetu. Katerim stvarem so delegati v razpravi posvetili še posebno pozornost? ALOJZ TURNŠEK: Analizo poslovanja nismo obravnavali samo na delavskem svetu, ampak tudi v vseh poslovalnicah. torej v vseh samoupravnih delovnih skupinah. Moram povedati, da smo plan realizacije za devet mesecev dosegli, ustvarjen dohodek pa je nekoliko nižji zaradi tega, ker nam razlika v ceni pada. Na vsakem delavskem svetu, ko razpravljamo o periodičnih obračunih, delegati postavljajo vprašanja glede visokih obveznosti iz dohodka in povišanja osebnih dohodkov. Obveznosti iz dohodka so resnično porast-le, saj izkazujejo indeks 140 v primerjavi s planom in kar 191 v primerjavi z lanskim letom. Menim, da bodo v teh splošnih prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva tudi samoupravne interesne skupnosti družbe- nih dejavnosti morale skrčiti porabo. Osebni dohodki v dejavnosti trgovine so prenizki, še posebno danes, ko življenjski stroški nenehno naraščajo. Če pa pogledamo našo delovno organizacijo, potem lahko ugotovimo, da oddelkovodje in poslovodje kot »gonilna sila« niso pravilno stimulirani v odnosu z prodajalci. V preteklosti smo vso prioriteto pri nagrajevanju dali mladim prodajalcem zaradi velike fluktuacije teh kadrov. Želimo in upamo, da bodo v okviru sestavljene organizacije pripravljeni enotni kriteriji za nagrajevanje po delu po dejavnostih, na osnovi katerih bomo tudi mi pripravili novo metodologijo ter katalog del in nalog. Ali imate izdelan stabilizacijski program in katerim nalogam ste dali prednost? ALOJZ TURNŠEK: Operativni program nalog za uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj za leto 1981 imamo izdelan. Glavni poudarek smo dali boljšemu izkoristku delovnega časa in seveda vsem tistim nalogam, na katere lahko vplivajo delavci sami v enotah. V naši dejavnosti pa je še veliko stvari, na katere ne moremo vplivati, kot so ovojni material, bloki, elektrika itd. Predsednik delavskega sveta je pomembna in odgovorna naloga. Ali se pri svojem delu srečujete s kakšnimi težavami? ALOJZ TURNŠEK: V tem mandatnem obdobju so bili delegati delavskega sveta izredno dobri samoupravljalci. Na vseh sestankih so bile zelo konstruktivne razprave s strani delegatov, včasih kar preveč ostre, vendar smo se po daljšem dogovarjanju na koncu tudi sporazumeli. Tudi sestankov so se vedno redno udeleževali, tako da nismo imeli primera, da bi morali sejo delavskega sveta ponoviti zaradi nesklepčnosti. Dokaz več, da so resnično aktivni je tudi ta, da so me že večkrat kot predsednika delavskega sveta povabili na sejo samoupravne delovne skupine, da sem podal obrazložitev gradiva za sejo delavskega sveta. JP CELOTNI PRIHODEK Dejavnost 31. 9. 1980 31. 9. 1981 Ind. 1980 % 1981 % Kmet. ž.p. ind. 1.420.619.271 2.201.408.163 155 21.76 24,00 Blag. promet 4.797.670.642 6.577.321.644 137 73,50 71,72 Gostinstvo 309.401.833 391.731.169 127 4,74 4,28 Skupaj dej. 6.527.691.746 9.170.460.976 140 100 100 DSSS SOZD — 35.822.643 — — y Skupaj 6.527.691.746 9.206.283.619 141 DOHODEK Dejavnost 30. 9. 1980 30. 9. 1981 Ind. 1980 % 1981 % Kmet. ž. pr. ind. 212.677.476 276.442.918 130 22,50 23,87 Blagovni pr. 594.039.627 724.065.565 122 62,84 62,53 Gostinstvo 138.550.672 157.485.688 114 14.66 13.60 Skupaj dej a v. 945.267.775 1157.994.171 123 100 100 DSSS SOZD — 19.164.001 — — — SKUPAJ 945.267.775 1177.158.172 125 PORABLJENA SREDSTVA Dejavnost 30. 9. 1980 30. 9. 1981 Ind. 1980 % 1981 % Kmet. ž.p.i. 1.234.941.795 1.924.965.245 156 22.01 23,97 Blag. prom. 4.203.631.014 5.853.256.079 139 74.94 72,90 Gostinstvo 170.851.160 234.245.481 137 3,05 2,92 DSSS — 16.658.642 — 0,21 SKUPAJ 5.609.423.969 8.029.125.447 143 100 100 POVPREČNI NETTO OSEBNI DOHODEK 31. 9. 1980 31.9. 1981 Ind. KMET. ŽIV. PRED. IND. 7.375 9.810 133 BLAGOVNI PROMET 7.442 9.249 124 GOSTINSTVO 7.080 8.735 123 DSSS SOZD MERK — 13.158 — SKUPAJ SOZD MERK 7.370 9.347 127 IZGUBE 31.9. 1980 31. 9. 1981 Ind. KMET. ŽIV. PRED. IND. 8.057.302 5.676.723 70 BLAGOVNI PROMET — 3.932.337 — GOSTINSTVO — — — DSSS SOZD MERK — — — SKUPAJ SOZD MERK 8.057.302 9.609.060 119 IZDATKI ZA REPREZENTANCO 31.9. 1980 31.9. 1981 Ind. KMET. ŽIV. PRED. IND. 90.737 202.824 224 BLAGOVNI PROMET 1.012.412 1.450.221 143 GOSTINSTVO 98.687 93.543 95 DSSS SOZD MERK — 505.272 — SKUPAJ SOZD MERK 1.201.836 2.251.860 178 IZDATKI ZA REKLAMO IN PROPAGANDO 31. 9. 1980 31.9. 1981 Ind. KMET. ŽIV. PRED. IND. 36.740 56.281 153 BLAGOVNI PROMET 2.206.153 2.197.743 100 GOSTINSTVO 111.865 119.804 107 DSSS SOZD MERK — 1.822.052 — SKUPAJ SOZD MERK 2.354.758 4.195.880 178 DNEVNICE 31. 9. 1980 31. 9. 1981 Ind. KMET. ŽIV. PRED. IND. 1.861.294 2.253.685 121 BLAGOVNI PROMET 3.684.504 4.587.749 125 GOSTINSTVO 77.899 49.034 63 DSSS SOZD MERK — 183.509 — SKUPAJ SOZD MERK 5.623.697 7.073.977 126 PREVOZNI STROŠKI 31.9. 1980 31. 9. 1981 Ind. KMET. ŽIV. PRED. IND. 1.801.870 1.708.396 95 BLAGOVNI PROMET 6.209.007 5.662.684 91 GOSTINSTVO 408.298 305.372 75 DSSS SOZD MERK — 431.909 — SKUPAJ SOZD MERK 8.419.175 8.108.361 96 Utrditi kooperantske odnose Delovna skupina CK ZKS je obiskala Kmetijsko zadrugo Laško Delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil Janez Korošec, seje konec prejšnjega meseca pogovarjala s komunisti zadruge o problematiki kmetijstva v občini in vlogi Kmetijske zadruge pri tem. Občina Laško pokriva teritorij, ki je s kmetijskega pogleda eden od najtežjih v Sloveniji. Ob precejšnji razgibanosti terena, ki že naravno onemogoča formiranje večjih kompleksov, pa je prisotna še precejšnja razdrobljenost te zemlje na posamezne lastnike. Tako znaša povprečna velikost kmetije 3,5 ha. V strukturi kmetijskih površin, katerih je v občini okoli 8.000 ha, predstavljajo travnate površine 73 %. S tem je pogojena osnovna usmeritev kmetijstva in sicer v govedorejo — v proizvodnjo mleka in mesa. Glavni delež proizvodnje se odvija v kooperaciji, katere nosilka je Kmetijska zadruga Laško oz. Temeljna zadružna organizacija, ki trenutno združuje 600 kooperantov od katerih je 260 članov oz. združenih kmetov. Iz podatkov, da je v občini 2.400 kmetij, od tega 850 čistih, je razvidno, da je v organizirano tržno proizvodnjo vključena le četrtina kmetijskih gospodarstev. Zato je v naslednjih letih ena od prioritetnih nalog povečati število družbeno organiziranih proizvajalcev. V osnovne planske dokumente novega srednjeročnega obdobja, je razvoj kmetijstva postavljen kot eden od temeljev, na katerem temelji razvoj občine kot celote. Temu primerno načrtujemo, ob povečani produktivnosti in modernizaciji, ob nižjih stroških in boljši rabi zemljišč, ki so osnovni cilji razvoja kmetijstva, 9 % povprečno letno rast kmetijske proizvodnje. To so vsekakor smele in zelo ambiciozne naloge, še posebno če vemo, da to povečanje v republiških planskih dokumentih znaša 3,5 %. S tem pa uspeh še ne bo zagotovljen, če ne bomo bolj odgovorno pristopili k razreševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki zavirajo hitrejši razvoj kmetijstva. Med najpomembnejše sodijo: Na eni strani bolj sistematično in prodorno delo pospeševalne službe, ki je osnova za povečanje proizvodnje. Na drugi strani pa kadrovska razširitev te službe, seveda pri zagotavljanju določenih sredstev širše družbene skupnosti, predvsem v prvi fazi, ker so rezultati in dohodek, ki ga le ta ustvarja opazni šele čez določen čas. Seveda bi na podlagi trdnih programov in prizadevnega dela čez čas ta pomoč lahko odpadla. Pospeševalna služba je bila v preteklosti kadrovsko in številčno šibka, v zadnjem času seje nekoliko okrepila, vendar to še vedno ne zadošča obsega dela. Eden od vzrokov za takšno stanje je problem finansiranja te službe, pa tudi v sami zadrugi je bil v preteklosti, v manjši meri pa še danes, prisoten odklonilni odnos pri sprejemanju teh kadrov. Zato bo potrebno tudi znotraj zadruge razčistiti te dileme, kajti nekateri si niso na jasnem, da je bila zadruga ustanovljena izključno zaradi zadovoljevanja potreb kmetov in da so druge enote in službe nastale na temeljih primarne proizvodnje. Pri tem pa ne gre razumeti, da bi morali druge dejavnosti ukiniti in prav je, da delujejo v sklopu Zadruge v takšnem obsegu kot so, s tem da jih ne bi ne vem kako širili, razen lastne kmetijske proizvodnje, ki bi jo morali intenzivirati in razviti do maksimalne možne meje. Na drugi strani pa bi morali vse sile usmerjati v razvijanje kooperacijskih odnosov in kooperacijske proizvodnje, ker so tu ključne možnosti za doseganje večjih presežkov hrane, saj je v Laški občini 98 % obdelovalnih površin v zasebni lasti. V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da tudi odnosi na relaciji kmet — zadruga, niso najboljši. Še vedno je prisoten odnos »mi-vi« (mi kmetje — vi v zadrugi), ki bi moral postati pristnejši, v dolgoročnejšem smislu in na trdnejših temeljih, da bo kmet spoznal in videl svoj interes v zadrugi. Tak odnos vsekakor pogojujejo tudi nedodelani dohodkovni odnosi. Združeni kmetje se še vedno premalo zavedajo, da je to njihova organizacija in da imajo v načelu enake pravice in dolžnosti kot delavci zaposleni v TZO. To je še posebno evidentno pri planskih usmeritvah. Čeprav smo lansko akcijo razprav o srednjeročnem planu razvoja kmetijstva široko zastavili (po KS, zaselkih in vaseh) med kmeti proizvajalci ni bilo nobenih večjih pripomb in tudi zadružni svet je te usmeritve sprejel brez konfrontacije. To se pravi, da so kmetje premalo tvorno sodelovali pri planiranju, kar se vsekakor odraža pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, do katerih se zaradi tega ne čutijo odgovorne. Pri tem pa bo potrebno spremeniti miselnost tudi pri nekaterih lastnikih zemljišč in jim jasno predočiti, da s tem, ko so lastniki zemlje, so jo dolžni primerno obdelati in na njej tudi proizvajati, oziroma jo odstopiti drugemu, ki ima za to interes. Zaradi nizke akumulativnosti kmetijstva bo nujno potrebno za hitrejši dvig tržne proizvodnje združevati dodatna sredstva v občini in regiji. Bolj odgovorno kot v preteklosti bomo morali izpolnjevati obveznosti po samoupravnem sporazumu za razvoj kmetijstva, h kateremu je za naslednje srednjeročno obdobje pristopilo skoraj celotno združeno delo v občini. Zavedati se moramo, da so večji tržni presežki in nadalnja usoda preusmerjenih kmetij odvisni tudi od realizacije tega Samoupravn. sporazuma, čeprav se v nekaterih sredinah nočejo sprijazniti z dejstvom, da je treba pomagati kmetijstvu in da smo to dolžni storiti vsi. Še vedno je preveč prisotna miselnost, da je primarna proizvodnja stvar kmetijcev in nikogar drugega. To je bilo le nekaj problemov, izrečenih v uvodnih razpravah. V nadaljevanju razgovora so bili izpostavljeni še nekateri drugi zaviralni momenti, ki onemogočajo doseganje večjih presežkov hrane. Na območju, ki ga pokriva Temeljna zadružna organizacija je prisotno veliko število ostarelih kmetov in skozi to propadanje kmetij. Iz podatkov kmetijske zemljiške skupnosti je razvidno, da je v tem času ogroženih okoli 150 kmetij. Pri tem pa je neugodno to, da v večini primerov v bližini kmetij, ki propada, ni zainteresiranega kmeta, ki bi bil pripravljen to zemljo prevzeti. V zvezi s tem so poseben problem sredstva potrebna za odkup te zemlje. Pri naložbi kmetijskih zemljišč naletimo na precej visoke stroške za izvedbo vseh potrebnih nalog. Verjetno bi bilo v zvezi s tem potrebno razmišljati ali so neobhodno potrebne vse sedaj predpisane naloge za izvedbo komasacije nekega kompleksa, ali bi se lahko katere od teh nalog tudi opustile. Še vedno je prisotno drobljenje zemlje. Z zakonom je določeno, da zaščitene kmetije ni možno drobiti pri dedovanju, ker pa zakonodaja izrecno ne prepoveduje darovanja ali prodajo določenih parcel, se le to dogaja. Na področju kmetijske davčne politike bi morali občutneje povečati katastrski dohodek in v zvezi s tem tudi davek na ta dohodek. Pri tem pa naj bi v nekem razmerju bila odbitna postavka vrednost vseh tržnih viškov, ki bi jih kmet oddal. Ocenjujemo, da ekonomski interes še nekaj časa ne bo dovolj močna vzpodbuda za povečano proizvodnjo. Z razno raznimi prijemi in ukrepi v preteklosti smo namreč stanje pripeljali v tako situacijo, daje nemalo kmetov zadovoljnih z osebnim standardom, ki ga imajo, čeprav je le ta razmeroma skromen, vendar pa občutno boljši kot je bil v preteklosti. Vsled tega nimajo interesa ustvarjati več. Precej destimulativno pa deluje tudi to, da kmet ne more tako hitro napredovati kot delavec v združenem delu. Ugotavljamo, da je dotok sredstev oz. stanje hranilnih vlog pri zadružni hranilnici skromno, zato je skromno tudi kreditiranje kooperantov direktno iz hranilnice. Višina hranilnih vlog pa vpliva tudi na pridobivanje kreditov pri bankah. Da bi fond razpoložljivih kreditnih sredstev povečali, bo nujno pritegniti kot soustanovitelja te službe, tudi gozdno gospodarstvo v občini. Na ta način se ne bo dogajalo, da se kmetov denar drobi na dveh ali treh mestih kot doslej, čeprav vemo, da gre za istega kooperanta. Če bomo želeli doseči planirano proizvodnjo bomo morali izvesti tudi vse planirane investicije. V bankah pa je kljub vsem dogovorom in stališčem odnos med investicijskimi sredstvi za kmetijstvo in ostalimi gospodarskimi vejami nespremenjeno, kar pomeni, da je za razvoj kmetijstva še vedno občutno premalo kreditnih sredstev. Kako naprej? Vse sile bomo vložili v utrjevanje kooperantskih odnosov, da bodo ti obojestransko boljši kot so danes. Še naprej bomo vodili intenzivno akcijo za intenziviranje proizvodnje krme, ker samo tako bomo lahko povečali tudi proizvodnjo mleka in mesa. Lastna kmetijska proizvodnja se mora razširiti in ustvariti večji delež v ustvarjanju enoletnega prihodka in dohodka zadruge. V večji meri moramo izvažati. Kažejo se možnosti za izvoz goveda, perutnine in zajcev. Pri tem pa ne bomo uspešni, če ne bomo istočasno spremenili odnos do kmetijstva v občini, tako znotraj zadruge in pri kmetijskih proizvajalcih, kot v združenem delu oz. družbi kot celoti, nadalje zagotovili kmetom boljšo strokovno pomoč in na podlagi dohodkovnih odnosov tudi finančno. RAŠA BRKLJAČIČ J N -iv / . . s“ ' - . _ V Šentjurju pospešeno obnavljajo klavnico Malo denarja Obnova klavnice v Ob združitvi v sestavljeno organizacijo Merx, smo se vse članice na referendumu izrekle za skupne cilje in interese, ki nas bodo povezovali. S samoupravnim sporazumom o združitvi, smo se nedvoumno dogovorili, da je naša skupna skrb in obveznost vodenje in izvajanje skupne razvojne in poslovne politike vseh dejavnosti, ki se združujejo v sestavljeni organizaciji oziroma so kot osnovne dejavnosti opredeljene v njenem statutu. Katere so osnovne dejavnosti sozda Merx, opredeljuje 7. člen statuta. Med nje prišteva tudi klanje živine in predelavo ter konzerviranje mesa. Za dejavnost klanja živine in predelavo mesa smo se izrekli tudi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana sozda Merx za obdobje 1981-85, kjer smo določili nadaljni razvoj te dejavnosti. Vse to pa so le osnovni dokumenti, ki določajo smisel in vsebino povezovanja članic ter njihov nadaljni razvoj v okviru sestavljene organizacije. Glavna dejavnost delovne organizacije Kmetijski kombinat Šentjur je poleg živinoreje še klanje živine in predelava mesa. Ta dejavnost teče v treh temeljnih organizacijah in sicer: proizvodnja živine v tozd Lastna kmetijska proizvodnja in v TOK Šentjur, klanje živine in predelava mesa pa v tozd Klavnica. Za uspešno izvrševanje te dejavnosti ima delovna organizacija vse ekonomske in druge pogoje. To je dokazala z dosedanjimi poslovnimi rezultati in razvojem. Uspelo ji je vzpostaviti močno proizvodnjo živine v družbenem in zasebnem sektorju. Samo v družbenem sektorju se proizvede letno 2.300 pitancev. To je pa tudi edina dejavnost tega manj razvitega območja, ki ima zelo dobre ekonomske pogoje. Proizvodnja in klanje živine je izrednega pomena za delovno organizacijo, kakor tudi za Šentjurju sestavljeno organizacijo in njene članice. Proizvodni objekti temeljne organizacije Klavnica so bili zgrajeni pred 14 leti. Ponovno so bili obnovljeni oziroma povečani, razen oddelka Klavnice, v letu 1977, ko je bilo investiranih v te objekte po tedanji vrednosti 3 milijarde starih dinarjev. V aprilu letošnjega leta je republiški veterinarski inšpektor prepovedal klanje živali z obrazložitvijo, da je potrebno takoj izvršiti obnovitvena in rekonstrukcijska dela v oddelku za klanje živali. Čeprav je delovna organizacija imela izdelane projekte za obnovo in rekonstrukcijo oddelka za klanje, k izvršitvi teh del ni mogla takoj pristopiti zaradi pomanjkanja sredstev. Iz teh razlogov je vložila pritožbo na Republiški komite za kmetijstvo, v kateri je zaprosila za odložitev obnovitvenih del do 1. januarja 1982 leta. Pritožbi za odložitev obnove oziroma rekonstrukcije Republiški komite ni ugodil, z obrazložitvijo, da ni nobene zakonske osnove za podaljšanje roka za obnovo. Zaradi tega je bila delovna organizacija prisiljena takoj pristopiti k adaptaciji v mesecu juliju, kije do danes v večjem obsegu že zaključena. Obnova in rekonstrukcija zajema odpravo le tistih pomanjkljivosti, ki jih je vsebovala odločba Republiške veterinarske uprave. Takšna je torej resnica o šentjurski klavnici in prav je, da jo poznajo vsi delavci sestavljene organizacije. Resnica pa ne sloni samo na ekonomskih razlogih obnove šentjurske klavnice, ampak tudi na dokumentih republike in sestavljene organizacije, ki opredeljujejo kot temeljno nalogo povečanje proizvodnje z boljšo izrabo obstoječih materialnih, kadrovskih, finančnih in dugih zmogljivosti. FRANC PEVEC Kadrovska funkcija v SOZD V-sporazumu o združitvi v SOZD Merc smo določili, da bomo vodili enotno kadrovsko politiko Z nezadržno naglico se bliža konec leta 1981 — prvega leta delovanja naše sestavljene organizacije. Le še nekaj dni nas loči od trenutka, ko bomo vsak zase in vsi skupaj ugotavljali našo delovno uspešnost in tudi neuspešnost v preteklem letu. Že danes pa lahko ugotovimo, da smo se kot sistem uveljavili v širši družbenopolitični skupnosti, da smo SOZD kot celota bili uspešni. Vendar pa moramo v isti sapi tudi reči, da smo na posameznih področjih vendarle naredili premalo. Zakaj? Odgovorov na to vprašanje bi lahko veliko našteli, med njimi bi prav gotovo bili tudi taki, ki izhajajo iz objektivne pogojenosti. Ker delam na področju kadrovske funkcije SOZD, ki obsega poleg ka-drovsko-izobraževalnega sistema še sistem delitve osebnih dohodkov in sklada skupne porabe, sistem internega informiranja, družbeni standard in zdravstveno varstvo delavcev je razumljivo, da bo ta članek obravnaval le omenjeno poslovno funkcijo. V Samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD MERX smo določili, da bomo v SOZD opravljali tudi kadrovsko funkcijo, pri čemer bomo vodili enotno kadrovsko politiko tako, da bomo določali skupne osnove in cilje kadrovsko — izobraževalnega sistema, organizirali enoten sistem informiranja delavcev, določali skupne osnove delitve OD in sklada skupne porabe ter usklajevali prizadevanja za izboljšanje družbenega standarda delavcev. Podrobneje smo za vsako omenjenih področij določili razvojne cilje v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD in dogovorili rok petih let za dosego teh ciljev. Ker smo v samoupravnih splošnih aktih SOZD določili temeljne razvojne cilje SOZD, se moramo zavedati tudi dejstva, da brez sodelovanja vsakega posameznika in vseh skupaj postavljenih ciljev ne bomo dosegli. Iluzorno bi bilo misliti, da so samo delavci delovne skupnosti SOZD tisti, ki so dolžni delati za dosego skupnih ciljev SOZD, kajti brez sodelovanja članic ciljev ne bomo dosegli- Če se ustavimo pri vsaki omenjeni dejavnosti posebej lahko ugotovimo, da smo na področju izobraževanja naredili prve korake za poenotenje tega področja. S sprejemom pravilnika o izobraževanju in splošnega dela programa usposabljanja pripravnikov bomo poenotili področje izobraževanja delavcev v SOZD. Prav gotovo pa nas na tem področju čaka še ogromno dela pri organiziranju raznih vrst permanentnega izobraževanja delavcev SOZD. V začetku decembra bomo pristopili k poenotenju programov proizvodnega dela oz. delovne prakse za učence trgovinske dejavnosti, pa tudi ostalih. Na področju kadrovanja žal še ni zaslediti pričakovanih uspehov. Tu nas čaka veliko aktivnosti. Prav gotovo je prioritetna naloga priprava in sprejem Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah izvajanja kadrovske politike v SOZD. Vzpostaviti in voditi bo potrebno določene evidence, kot so: — evidenco deficitarnih in suficitarnih kadrov v SOZD, — evidenco perspektivnih kadrov za prevzem družbenih, družbenopolitičnih in strokovnih funkcij v SOZD in širši skupnosti, — evidenco pripravnikov v SOZD in učencev ter štipendistov SOZD itd. Nujno je poenotiti postopke kadrovanja poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter voditi evidenco teh postopkov. Na področju sistema delitve OD in sklada skupne porabe smo prav tako na začetku poti. Glede poenotenja dodatkov in nadomestil osebnih dohodkov, prejemkov iz sredstev sklada skupne porabe in povračil stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom lahko ugotovimo, da je samoupravni sporazum, ki obravnava omenjeno področje v obravnavi, kije potekla 6. tega meseca. Ker do tega roka pretežna večina članic ni poslala pripomb na osnutek omenjenega akta, je Poslovni odbor 13. tega meseca sklenil javno obravnavo podaljšati do konca novembra. Vsem članicam, ki niso dale svojega prispevka k osnutku sporazuma, Poslovni odbor priporoča, da to store v času podaljšane javne obravnave. Poslovni odbor bo po zaključku obravnave vse pripombe in dopolnitve uskladil ter tako dopolnjen sporazum predložil delavskemu svetu SOZD-a. V mesecu decembru bodo s strokovnega vidika pripravljene skupne metodološke osnove Razvida del in nalog, ki bodo služile za poenotenje Razvidov del in nalog v vseh delovnih sredinah. To pa je osnovna naloga za nadaljnje aktivnosti poenotenja sistema delitve OD. Določene aktivnosti tečejo tako na področju družbenega standarda in zdravstvenega varstva delavcev. Prvi korak na tem področju bomo storili z organiziranjem ginekološke ambulante, drugega pa z organiziranjem splošne obratne ambulante za delavce SOZD. Tudi na področju športne dejavnosti lahko ugotovimo, da smo s potjo pričeli, morali pa jo bomo intenzivneje nadaljevati tudi v smislu združevanja sredstev za te namene. Skoraj nič pa nismo naredili na področju počitniških kapacitet kakor tudi ne na področju kulturne dejavnosti. Področje informiranja delavcev si je že utrlo pot, potrebno, ga bo le še razvijati in iskati še druge oblike informativnih sredstev. Vse to in še marsikaj bomo morali postoriti za dosego postavljenih ciljev na področju kadrovske funkcije v SOZD. ANA PEPERKO-KOPRIVC Povzetek zakona o investicijski dokumentaciji Trenutno smo na področju investiranja zatečeni z izrednimi restrektivnimi ukrepi. Na nivoju sestavljene organizacije smo s sklenitvijo Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicijske naložbe napravili velik korak k bolj učinkovitemu pristopu k posameznim investicijskim naložbam. Z namenom, da se omogoči racionalnejši, predvsem pa še bolj organiziran pristop vseh internih dejavnikov pri snovanju investicij, podajamo kratek povzetek zakona o investicijski dokumentaciji: 1. čl. Družbene pravne osebe (investitorji) morajo za vsako investicijo izdelati investicijsko dokumentacijo. 2. čl. Za investicijo se po tem zakonu šteje razširjanje materialne osnove dela investitorja z vlaganji v osnovna sredstva. 3. čl. Investicijska dokumentacija obsega: — pripravljalna dela za investicijo — investicijski program 4. čl. Investicijski program je tista dokumentacija, na podlagi katere sprejme investitor po predhodno opravljenih pripravljalnih delih za investicijo odločitev o investiciji! 5. čl. Podlaga za izdelavo investicijskega programa so sprejeti plani investitorja, izdelani v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o osnovah družbenih planov. 6. čl. Investitorji s področja družbene dejavnosti in dejavnosti posebnega pomena na področju materialne proizvodnje lahko sprejmejo odločitev o investiciji le v skladu s skupnimi interesi in cilji, določenimi s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov ustreznih samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, v katerih se usklajujejo interesi s področja posebnega družbenega pomena oziroma z dogovori o osnovah planov družbeno političnih skupnosti. 7. čl. Na podlagi določb 5. in 6. čl. tega zakona sprejme investitorjev organ upravljanja sklep, da se izdela investicijska dokumentacija in odobrijo sredstva za izvedbo pripravljalnih del za investicijo. 9. čl. Na podlagi pripravljalnih del za investicijo odloči investitorjev organ upravljanja, ali se izdela investicijski program in odobri sredstva za njegovo izdelavo. Odločitvi organa upravljanja mora biti priložen zapisnik organa s poimensko navedbo članov organa in njihovimi odločitvami (glasovanje za predlog ali proti njemu, vzdrževanje, odsotnost) in pooblastila temeljne organizacije, ki so člane delegirale. SEKTOR ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE Bili smo sopokrovitelji 18. novembra se je v Celju zaključil letošnji 9. Teden domačega filma, ki ga je tako kot prejšnja leta pripravil Novi tednik in Radio Celje, podprlo pa ga je veliko število delovnih organizacij, skupnosti in ustanov iz celjskega, pa tudi širšega slovenskega prostora. Med štirimi glavnimi sopokrovitelji letošnjega TDF je bila tudi naša sestavljena organizacija združenega dela, dve naši organizaciji — TEKO in Tkanina temeljna organizacija Maloprodaja — pa sta bili gostiteljici dveh premiernih večerov. Tako je projekcijo premiernega filma Visoka napetost omogočila delovna organizacija TEKO, edinega slovenskega filma na letošnjem TDF pa tozd Maloprodaja. Sicer pa je letošnji Teden domačega filma v Celju s svojimi filmskimi programi privabil v kinematografe celjske, pa tudi nekaterih sosednjih občin, kjer so bile zunanje premiere posameznih filmov, številne ljubitelje filmske Tedna domačega filma umetnosti. Posebne pozornosti so bili letos deležni poleg premiernih tudi filmi ob 20-letnici neuvrščenosti, pa filmi v čast 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Omeniti pa velja tudi zanimive razgovore, ki so se sleherni dan po popoldanskih projekcijah premiernih filmov razvili med gledalci in ustvarjalci filmov v dvorani doma JLA. Sicer pa — letošnji Teden domačega filma je za nami. Organizatorji pa bodo kmalu ocenili, kaj je bilo v njem dobrega in kaj takega, kar bi bilo vredno prihodnje leto popraviti, še posebej zato, ker bo Teden domačega filma praznoval prihodnje leto svoj pomemben jubilej — 10. obletnico obstoja! Na posnetku vidimo predstavnika DO TEKO Branka Martiča, ki je v imenu tega delovnega kolektiva pozdravil kinoobiskovalce in dva igralca iz filma Visoka napetost: Reljo Bašiča in Iva Gregureviča. Več naporov za izvoz Poslovni odbor SOZD Merc je kritično ocenil naložbeni plan za leto 1982 Na zadnji seji poslovnega odbora sestavljene organizacije, so delegati razpravljali o nekaterih pomembnih stvareh za nadaljni razvoj sozda. Poleg obravnave devet mesečnega poslovanja sozda, so kritično ocenili pripravljen predlog za investicijska vlaganja v letu 1982. Ta se nekoliko razlikuje od predlaganih investicij v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. V smislu družbenih prioritet, bodo v letu 1982 imele prednost investicije, ki bodo pospeševale izvoz oziroma omogočale devizni priliv ter investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo. Nadalje so obravnavali predlog marketing sektorja za zunanjetrgovinsko dejavnost v okviru sestavljene organizacije za leto 1982. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno v delovnih organizacijah storiti znatno večje napore za kvalitetnejšo proizvodnjo in organizacijsko usposobljenost za uspešnejše reševanje zastavljenih nalog, če bomo hoteli uresničiti načrtovani izvoz v letu 1982. Obravnava ocene dosedanje aktivnosti interne banke je pokazala, da so na dobri poti izvajanja začrtane politike ter da sčasoma prihaja interna banka v izvajalca enotne finančne politike v okviru sozda Merx. Poleg samoupravnega sporazuma o sovlaganju za realizacijo srednjeročnih planov med sestavljenimi organizacijami Hmezad in Merx, so delegati še obravnavali nekatera organizacijska vprašanja in programske usmeritve delovne skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije za leto 1982. Več pa bomo zapisali po seji delavskega sveta sestavljene organizacije, ki bo 23. novembra obravnaval vse predloge poslovnega odbora. V kratkem bo podpisan sporazum o združevanju sredstev za naložbe V skladu s sklepom 6. seje poslovnega odbora je interna banka izvršila potek obravnave Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za naložbe za leto 1981-1985. Do 12. 11. 1981 so od 42 članic sestavljene organizacije Merx Celje prejeli: — 38 pristopnih izjav brez pripomb, — 2 pristopni izjavi s pripombami, — 1 članica je odklonila sprejem, Savinja Mozirje — 1 članica se bo opredelila za podpis samoupravnega sporazuma šele koncem meseca novembra na zboru. Na osnovi teh pristopnih izjav se je interna banka opredelila, da bo v najkrajšem času organizirala podpis tega pomembnega akta in tako pričela z izvajanjem določil samoupravnega sporazuma še v mesecu novembru. iee#e#eeee#eeee»»#e.e#eeeeeeeeeeeeee#6eee##s#ee#e*eee**#e#eeeeeee*ee###«#eeeseeeee •»e»eee#ee*»#*»ssee*##eeeee#eeeee#e»#1 Uresničiti srednjeročni plan! Pogovor z Alojzom Forštnerjem o načrtih Tkanininega tozda Maloprodaja V temeljni organizaciji Maloprodaja je zaposlenih 156 delavcev, od tega je 11 moških in 145 žensk. Je pretežno mlajši kolektiv, zato je razumljivo, da se veliko delavcev izobražuje ob delu na poslovodski šoli, višjih in visokih šolah. Poleg tega ima temeljna organizacija 34 učencev ter nekaj rednih štipendistov na srednjih šolah. Temeljna organizacija združenega dela Maloprodaja je nastala leta 1974 ob reorganizaciji delovne organizacije Tkanina. Ob dobro začrtani razvojni politiki ste se specializirali za posamezna področja tako, da imate danes poleg blagovne hiše Tkanina kar deset specializiranih poslovalnic v občinah Celje, Titovo Velenje, Sevnici in Rogaški Slatini. K ni vas je vodilo k temu? ALOJZ FORŠTNER: Kmalu po ustanovitvi smo ugotovili, da je ponudba v celjskih trgovinah dokaj enolična, zato smo se odločili za specializacijo naših enot. V Celju imamo: Gregor — moda za mlade, Veronika — intimno žensko perilo, Ciciban — vse za otroka do 6 let starosti, Tina — konfekcija za močnejše postave, Igor — konfekcija za mlajše moške, Dekor — stanovanjski interijer, Trim — vse za šport in rekreacijo. V Rogaški Slatini imamo butik za ženske Donat, v Titovem Velenju diskontno prodajalno lahke konfekcije in metražnega blaga Marta ter v Sevnici poslovalnico za stilno pohištvo, talne obloge in zavese Stilles. Letos oktobra smo končali tudi z adaptacijo naše blagovne hiše v modno hišo, v kateri lahko dobite zelo kakovostno in različno blago. Tako imamo v pritličju oddelke ženskega in moškega perila, galanterije z kozmetiko, modnih pletenin, metraže in zaves. V prvem nadstropju lahko dobite vse za otroka od rojstva do šestnajst let starosti, drugo nadstropje smo specializirali za moško in žensko konfekcijo z vsemi modnimi dodatki, v tretjem nadstropju pa imamo tehnične stvari, gospodinjske potrebščine, bazarsko blago ter bife in obrat družbene prehrane za naše delavce. Glede na današnjo gospodarsko situacijo, je verjetno tudi v dejavnosti trgovine prišlo do določenih omejitev. Potrošniki opažamo, da določenih vrst blaga primatg-kuje, kot so artikli bele tehnike, akustike, izdelki iz uvoza, pa tudi določene vrste konfekcijskih izdelkov. Kako rešiy"ete vse te probleme v vaši temeijni organizaciji Maloprodaja? ALOJZ FORŠTNER: Kljub zahtevni gospodarski situaciji in obdobju stabilizacijskih prizadevanj, pa vendarle lahko trdim, da dokaj uspešno rešujemo vse te trenutne probleme, ki ste jih navedli. Tako danes v naši temeljni organizaciji širimo krog dobaviteljev, kar na eni strani negativno vpliva na poslovanje, ima pa pozitiven učinek v tem, da imamo določene zaloge blaga, ki pa se vseeno v primerjavi z lanskim letom po fizičnem obsegu niso povečale. Drugi ukrep, ki smo ga sprejeli, pa je prest-ruktuiranje prodaje posameznih vrst artiklov in posledica tega rahel porast razlike v ceni. Moram pa poudariti, da nam pri vseh akcijah za boljše gospodarjenje veliko pripomore odbor za učinkovitejše gospodarjenje na nivoju delovne organizacije, ki nam vsak mesec pripravi podrobno analizo poslovanja ter program dela za naprej z vsemi ukrepi za izboljšanje dosedanjega dela. Prav tako pa ima zelo pomembno vlogo posebna finančna služba, ki skrbi za tekočo likvidnost naše temeljne organizacije. Ali pomanjkanje določene vrste blaga vpliva tudi na zmanjšanje kupne moči? ALOJZ FORŠTNER: Iz naših analiz smo ugotovili, da se je kupna moč po fizičnem obsegu zmanjšala za 15 do 20 % glede na lansko leto. Na to pa ni vplivalo tako pomanjkanje določenih artiklov, kot pa pogoji pri prodaji na potrošniški kredit. Menim, da bi za vse artikle dnevne porabe moral biti polog za potrošniški kredit 20 % in ne 40 %, kot je to danes, ker bi s tem omogočili, da bi si lahko preko kredita nabavil blago dnevne porabe tudi tisti delavec s podpovprečno plačo. Težave, s katerimi se srečujete, uspešno rešujete. Kako pa bo z realizacijo vašega razvojnega programa za naslednje srednjeročno obdobje? ALOJZ FORŠTNER: Pred kratkim smo v naši temeljni organizaciji Maloprodaja temeljito preanalizirali trenutni gospodarski položaj in v zvezi s tem možnost realizacije našega srednjeročnega programa. Sprejeli smo sklep, da odstopamo od gradnje blagovnice v Savinovi ulici pod takšnimi pogoji, kot nam jih je ponudil Zavod za spomeniško varstvo in Občinska komunalna skupnost. Zato iščemo nadomestno lokacijo v Celju ali izven. Srednjeročni program razvoja naše temeljne orga- nizacije bomo torej poskusili realizirati, kar pa pomeni izgradnjo blagovnice s 4000 m2 in specializiranih poslovalnic s 400 m2. Pri tem pa se vsekakor zavedamo, da je čas, v katerem živimo in gospodarimo povsem drugačen od tistega, ko smo pripravljali naš srednjeročni program. Zato bomo posebno pozornost posvetili letnemu gospodarskemu in investicijskemu planu, kajti želimo ostati na realnih tleh, ne da bi pri tem pozabili na standard delavca. Omenili ste, da pri vaših razvojnih načrtih ne boste pozabili na standard delavca. Kako pa je danes? ALOJZ FORŠTNER: Eden izmed podatkov, ki nam je pokazal, da so delavci zadovoljni z delovnimi pogoji, da se v naši sredini dobro počutijo, je fluktuacija delovne sile, ki je bila za devet mesecev letošnjega leta skoraj nič. Edini problem, ki nas tare, je reševanje stanovanjskih vprašanj, kajti v naši temeljni organizaciji je mlad kolektiv, brez večjih prihrankov za samostojno reševanje svojih problemov. Čeprav se maksimalno vključujemo in zelo dobro sodelujemo z ostalimi kolektivi glede združevanja sredstev za nakup stanovanj, pa vendarle rešujemo stanovanjska vprašanja počasneje, kot pa se kažejo potrebe. Da bi v letu 1982 rešili čim več perečih problemov, smo v pravilniku za dodelitev stanovanj dali prioriteto kreditom za individualno gradnjo in kreditom za nakup stanovanja za etažno lastnino. Že prej sem omenil, da imamo organizirano družbeno prehrano za vse delavce. Razgibano imamo kulturno in športno rekreacijsko življenje. Športne sekcije se udeležujejo raznih tekmovanj znotraj delovne organizacije, sozda, kakor tudi navzven. Delavci lahko preživijo svoj redni letni dopust v domu delovne organizacije na Šilu ter v naši počitniški prikolici. Določeno obdobje delovanja sestavljene organizacije je za nami. Kako seje vaša temeljna organizacija vključila v tem kratkem času v ta sistem? Ali so že vidni pozitivni rezultati? ALOJZ FORŠTNER: Moram poudariti, da seje naša temeljna organizacija dobro vključila v delo sestavljene organizacije. Zelo dobro sodelujemo z delovno skupnostjo skupnih služb, še posebno s sektorjem za razvoj in investicije, interno banko, marketing sektorjem in zadnje čase tudi s kadrovsko socialno službo. Menim, da je včasih kritika s strani drugih delovnih in temeljnih organizacij glede delovanja skupnih služb neupravičena, kajti kolikor katera izmed njih zahteva od posameznih služb, toliko lahko dobi. Seveda bomo morali vsi skupaj še nekatere stvari dodelati, da se bodo hitreje in učinkoviteje reševale, vendar pa bomo to dosegli samo z dobrim medsebojnim sodelovanjem in krepitvijo vezi med temeljnimi, delovnimi organizacijami in sozdom. JANA PERTINAČ Oddelek z igračami v modni hiši je vedno dobro založen V hotelu Donat v Rogaški Slatini imajo svojo butiko V Poslovalnici Trim im=yo bogato izbiro različnih športnih oblačil e ♦ e ♦ e s m e • • e e s e • e e e ♦ e e ♦ e * e # * e «•«*# Novo skladišče, bife, salon... Dravinjski dom je ob 30-letnici obstoja večkrat prerezal slavnostni trak V okviru praznovanja 30-letnice obstoja delovne organizacije Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic, smo k velikim delovnim uspehom dodali še nakup prodajnih površin Blagovnice D, katero smo odprli v mesecu februarju, skupne površine 1589,13 m2. Od meseca marca pa do danes smo imeli po otvoritvi blagovnice še nekatere pomembnejše otvoritve in sicer: bife Pri Konjičanu s površino 158,13 m2, prodajno skladišče za plin in gradbeni material v Slovenskih Konjicah, kupili smo nove poslovne prostore v Titovem Velenju, Zagrebu, Ljubljani in Celju. S tem smo znatno izboljšali delovne pogoje v delovnih skupnostih temeljnih organizacij Varnost, Dom in Jelen. Pozneje smo še dodatno kupili poslovne prostore za ureditev salona pohištva ter sejno sobo. Slavnostna otvoritev salona pohištva, dragocenega razstavno prodajnega prostora za Slovenske Konjice in okolico, je bila 12. oktobra 1981 v okviru praznovanja občinskega praznika občine Slovenske Konjice. Zanimanje za ogled 160 kvadratnih metrov prodajnega prostora je pokazal zelo širok krog občanov. V poslovno stanovanjskem centru smo odkupili etažo v površini 178,72 m2 z vsemi pritiklinami ter jo preuredili v prostor za seje in sestanke članov kolektiva. Imenovali smo jo sejna soba Panorama. Ima 71 sedežev ter lahko sprejema sto ljudi. Prepričani smo, da bo v okviru potreb sestavljene organizacije Merx dvorana namenjena tudi za seje in sestanke poslovodnih in samoupravnih organov. Tudi delavcem delovne skupnosti skupnih služb smo želeli omogočiti večjo produktivnost pri njihovem delu, zato smo pristopili k obnovi poslovnih prostorov za potrebe temeljnih organizacij, ki imajo sedaj svoj sedež v upravni stavbi delovne organizacije, njihove prostore pa bi v naprej koristili delavci delovne skupnosti skupnih služb. S takšno rešitvijo bi zmanjšali prostorsko stisko in izboljšali delovne pogoje delavcev. Pri vsem tem pa moram povdariti, da se število delavcev, zaposlenih v delovni skupnosti že nekaj let ni povečalo. Kljub temu, da je celotni prihodek skokovito naraščal, pa so bili stroški delovne skupnosti skupnih služb od leta 1979 v nenehnem padanju. Tako so v letu 1979 stroški delovne skupnosti v primerjavi s celotnim prihodkom bili 1,51 % napram dohodku, v letu 1982 pa le 1,22 % ali indeksno 80,79. Zavedamo se, da je nakup in ureditev poslovnih prostorov zelo velika pridobitev za naš kolektiv ter da bomo v prihodnje nosili težka bremena poslovanja. Toda vseeno smo prepričani, da bomo s skupnimi močmi in dobro voljo zmogli tudi to. DUŠAN MARGUČ Izložbeni prostor na mednarodnem sejmu Zaščite pri delu v Beogradu Sejna soba »Panorama« DetaU iz salona pohištva Boljše seme zagotavlja boljši pridelek PRIDELEK PŠENICE 6,000.000 5,500.000 5,000.000 AVIJA JlICOSL 32,2 3*0 200000 110000 160000 140000 •120000 100000 60000 60000 40000 '20000 30.1—295----25>--25.2 SLOVENIJA — Čeprav so v Jugoslaviji take naravne možnosti, da bi lahko pridelali dovolj pšenice zase in celo za izvoz, je naša država še vedno med tistimi, ki morajo pšenico vsako leto kupovati v tujini. To je nerazumljivo toliko bolj, saj bi ob večjih hektarskih pridelkih pšenico že zdaj lahko izvažali. Možnosti, da bi povečali hektarske pridelke na zasejanih njivah, vsekakor so. Naši strokovnjaki so vzgojili nove, rodovitnejše sorte pšenice in seme celo izvažamo v kmetijsko razvitejše države. Pred vojno so naželi v Jugoslaviji v povprečju 13,1 stota pšenice na hektar, v povojnih letih, do leta 1955 je pridelek dosegel komaj 11,1 stot pšenice na hektar. Počasi, a vztrajno se je krivulja pridelka na hektar vzpenjala in je leta 1974 obstala že pri 34,1 stota pridelane pšenice na hektar. Odtlej so se hektarski pridelki le za malenkost povečevali, v zadnjih treh letih pa so spet padli. Pri tem velja poudariti, da so precejšnje razlike med pridelki pšenice v posameznih republikah in pokrajinah. V Vojvodini na primer dosegajo v povprečju okrog 50 stotov na hektar, v Sloveniji pa smo po petih letih spet uspeli preseči mejo 30 stotov pšenice na hektar. Če bo letošnja jesenska setev uspešna, naj bi v normalnih vremenskih razmerah do žetve, prihodnje leto naželi na jugoslovanskih njivah 5,6 milijona ton pšenice ali skoraj za 1,2 milijona več kot letos. S tem bi se tudi močno približali rekordni letini leta 1976, ko je bilo pšenice za malenkost manj kot 6 milijonov ton. Samo Slovenija pa naj bi doma nažela za 170.000 ton pšenice. M. Š. Srečanje ekonomistov medrepubliškega sodelovanja Poudarili so pomen Dne 14. in 15. oktobra je bilo v portoroškem avditoriju 8. posvetovanje o uresničevanju srednjeročnih planov 1981-1985, s pripravo planskih aktov za leto 1982, ki sta ga organizirala Zveza ekonomistov Slovenije in Društvo ekonomistov Maribor. Še predno so bile podane podrobnejše resolucijske usmeritve Slovenije iz osnutka resolucije za leto 1982, smo bili vsi udeleženci posvetovanja seznanjeni s težavami, ki trenutno vladajo v našem gospodarstvu. Vsi predavatelji so si bili enotni v tem, da skoraj vse težave izvirajo iz avtarktičnosti našega razvoja v preteklosti (veliko zadolževanje v tujini, deficit plačilne bilance). Govora je bilo tudi o slabi produktivnosti gospodarstva, strukturni neusklajenosti, pomanjkanju surovin, premajhni proizvodnji in slabi dohodkovni povezanosti. Vse premalo je bila do sedaj upoštevana tudi svetovna situacija, saj, če upoštevamo le podražitev naftnih derivatov, predstavlja le-ta ogromno breme za naše gospodarstvo. Zelo počasi in obotavljajoče se uveljavlja tudi sistem ekonomskih odnosov s tujino, saj se mnoga bistvena določila zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino ne izpolnjujejo. Zlasti so bile obsojene monopolne težnje pri oskrbi go- spodarstva z repromaterialom, pri čemer je bil dan poudarek na širšem medrepubliškem sodelovanju in povezovanju. Ekonomski odnosi s tujino naj bi bili poglavitni za razvoj v letu 1982, prav tako pa tudi povečanje konvertibilnega izvoza. Na področju investiranja je vsa pozornost usmerjena investicijam v konvertibilni izvoz. Visoka stopnja zadolženosti našega gospodarstva v tujini bo še naprej omejitveni dejavnik našega nadaljnega razvoja, zato bo potrebno drugačno ravnanje z akumulacijo v skladu z družbenimi kriteriji. Dosti govora je bilo seveda tudi o težavah, s katerimi se planerji srečujemo pri sami pripravi planskih dokumentov. Navedel bi samo nekaj najpoglavitnejših, ki jih je bilo moč povzeti tudi iz razprave tovariša Jožeta Florjančiča. Prva stvar, na katero bi opozoril je, da ob pripravi ciljev in politike, pa tudi planskih tabel, pogosto resolucije, smernice, cilji in politika širših skupnosti in organizacij niso pravočasno pripravljene. To povzroča kasnit-ve v planih temeljnih organizacij, številne popravke ali pa neusklajenosti kot posledica nepravočasno opredeljenih širših ciljev in politike. Na področju usklajevanja planskih dokumentov, so plani delovnih organizacij in sozda še vedno le seštevek planov temeljnih organizacij, zato naj bi delavci v pripravi planskih dokumentov najprej sprejeli cilje in politiko širše organizacije in skupnosti in bi na tem področju bilo potrebno še tesneje sodelovanje vseh nosilcev planiranja. Tretji velik problem, s katerim se srečujemo planerji v praksi je, kako vse te bliskovite spremembe, ki se kažejo v našem gospodarstvu, sproti upoštevati v planskih dokumentih in vsa resolucijska določila in stabilizacijske napore ustrezno vključiti v svoje planske dokumente. Vsi ti problemi in še dosti drugih, ki so bili nakazani, zahtevajo od nas planerjev še dosti trdega in kontinuiranega dela, da bodo naši planski dokumenti resnično odraz vseh začrtanih stabilizacijskih naporov naše družbe in da bodo predstavljali trdno oporo našemu nadaljnemu razvoju. Na koncu lahko zaključim, da je tovrstno posvetovanje doseglo svoj namen, ne samo z vidika dodatnega izobraževanja, temveč tudi z vidika koristne izmenjave mnenj, saj seje v Portorožu zbralo veliko število finančnih delavcev in planerjev iz vseh koncev in krajev Slovenije. PETER OGRAJENŠEK Pravočasno v inventuro Za nemoten potek inventure upoštevajmo napotke Že v naslednjih dneh je treba pričeti s pripravami na inventure. Pravočasna in temeljita priprava inventur prihrani mnogo naporov in predvsem skrbi. Za nemoten potek, predvsem pa pravilen inventurni rezultat, se naj upošteva predvsem naslednje: — pravočasno določite primeren datum inventure, ki naj bo čimbliže dnevu bilance t.j. 31. 12. 1981; — na dan inventure naj trgovina ne posluje in naj se ne vrši nikakršen promet tudi ne med prodajalnami in oddelki; — pripravite terminski plan za priprave, tiskovine; popisne liste in organizirajte delo tako, da se na dan popisa vnašajo še samo količine in cene v pripravljene obrazce; — v skladu s terminskim planom izdelajte tudi plan nalog in zadolžitev posameznih sodelavcev, s katerimi morajo biti le ti pravočasno, ne na dan inventure, seznanjeni. Posebno natančno je treba sodelavce inštruirati v novih trgovinah; — organizacijska in popisna navodila za popis s posebnimi nalogami, pri izračunu po računalniku, šifrantu, karticah in slično, mo- rajo biti predčasno vročena. Pri vseh spremembah navodil ali osebja od prejšnih popisov organizirajte inštruktažne seminarje za naslednje: — kdo in kako naj sortira in pripravi blago, — kdo pregleda pravilnost numeracij, cen in količin, — kako se kontrolira pravilnost vpisa v inventurne liste, — kdo je zadolžen za vračilo blaga, izdajo računov in dobropise, — kdo skrbi za blago na potu in obvestilo kupcem in dobaviteljem o dnevu inventure, — ali se nahaja blago v drugih prostorih in izložbah, ki mora biti popisano, — ali se nahaja v trgovini tuje blago, ki mora biti popisano ločeno. NAVODILO ZA INVENTURO Inventurna navodila morajo biti jasna in nedvoumna, pismena. Posebno pomembno je to za nove trgovine, kjer dela inventuro prvič nova ekipa iz različnih trgovin z različnimi navadami. Tudi zato ima veliko na novo odprtih trgovin po prvi inventuri slaba inventurna stanja. Za vse nove trgovine so zato obvezni inštruktažni seminarji za osebje o enotnem in pravilnem popisu. Posebno je Po sklepu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije od 30. septembra 1980 odbor sveta ZSJ za inovacije razpišite NAGRADNI NATEČAJ Za inovacije s področja zboljšanja pogojev in humanizacije dela Nagrade bodo podeljene leta 1982 ob 1. m^ju — prazniku dela. Po tem natečaju bodo podeljene: — dve prvi nagradi po 30.000 dinarjev — dve drugi nagradi po 20.000 dinarjev — dve tretji nagradi po 10.000 dinarjev. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje kriterije: — zboljšujejo delovne pogoje, — zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu, — humanizirajo delo, — zboljšujejo varnost delavcev pri delu, — zmanjšujejo invalidnost delavcev, — odpravljajo razne vzroke bolezni delavcev, — odpravljajo ali znatno zmanjšujejo poklicna obolenja, — odpravljajo vzroke, ki škodljivo vplivajo na delovne pogoje, — zmanjšujejo ali odpravljajo možnost za poškodbe na delu, — zmanjšujejo število beneficiranih delovnih mest, — prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev, — povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se morajo nanašati na zboljšanje pogojev in humanizacije dela in morajo vsebovati: — prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti, — dokaz oziroma utemeljitev učinkov inovacije po kriterijih natečaja, pri čemer ima prednost zdravje delavcev in zboljšanje delovnih pogojev, — utemeljitev in dokaz o ekonomskih in drugih učinkih, — sklep ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma rešitve, — priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov, — naslov avtorja. Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so v praksi že uveljavljene. Prijave se pošiljajo od dneva objave natečaja do 1. marca 1982. Prijave pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, 11000 Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5. Druge informacije o nagradnem natečaju lahko dobite po telefonu številka (011) 330-841, interna 313, ali (011) 334-496. Koordinacijski odbor sveta ZSJ za inovacije treba inštruirati vse predsednike inventurnih komisij, katere je treba opozoriti predvsem na naslednje: inventurni listi morajo biti zaporedno oštevilčeni, pisati se ne sme z navadnim svinčnikom, toda čitljivo in čisto, ne sme se radirati ali popravljati. Napake se prečrtajo in na novo čitljivo napišejo, popravek pa parafira predsednik popisne komisije. Popisne liste takoj prevzame predsednik popisne komisije. LISTA NAPOTKOV ZA INVENTURO 1981 Inventura naj se opravi hitro in racionalno. Bolj ko se zavlačuje popis, večja je nevarnost, da se vrinejo napake. Praksa narekuje dobre organizacijske predpriprave in nemoten potek inventure z upoštevanjem naslednjih organizacij-sih izkušenj: — popisni listi morajo biti pravočasno znani in nabavljeni; — popis naj se po možnosti opravi na dan bilance, predvsem v trgovinah z predhodnimi slabimi inventurnimi stanji; — pri prištevanju in odštevanju prometa zaradi razlike dni od bilance in dneva popisa je treba to urediti in evidentirati po nedvoumnih navodilih. — hitra in pravilna inventura zahteva angažiranje vsega osebja v trgovini, ki mora vedeti katere naloge in do kdaj jih mora opraviti — pri inštruktaži osebja je treba opozoriti na potek dela, pogostih vzrokih napak, odgovornosti, pristojnosti in sankcije; — pregled pravilnosti numeri-ranja blaga, da ne iščemo cen med inventuro; — nesezonsko blago, ki ni v prodaji se mora pregledati in popisati; — sortiranje in predpriprava embalaže bistveno skrajša popis. Tako bomo veliko prevelikih razlik zmanjšali na optimum. ANTON LAZNIK Tudi v Volni bodo imeli na oddelku meterskega blaga z inventuro veliko dela Zaslužen za uspehe Pavle Čolnar: »Lepa beseda lepo mesto najde!« »Hitro mine čas, mine tudi lep obraz«, — to je stara resnica, vendar ostaja srce, ta najbolj iskreni kotiček človeka, ki se skozi življenje in delo plemeniti in človek se izoblikuje v osebnost. Leta neutrudno bežijo, staramo se, a vendar plod življenja puščamo za sabo kakor sled, ki priča kakšni smo bili in kaj smo od svojega življenja dali družbi. V naši DO smo se poslovili od našega dolgoletnega delavca tovariša Colner Pavla, ki je bil eden od zelo zaslužnih delavcev v DO Teko. Že od vsega začetka je vlagal svoj trud za razvoj delovne organizacije. Malo je danes ljudi, ki bi imeli tako razvit čut za trgovino in poslovanje, kot ga je imel prav tovariš Pavel. Vsi, ki smo delali z njim smo ga spoštovali in visoko cenili. Bil je ne samo dober delavec, tudi njegov odnos do sodelavcev in mladine je bil na visoki ravni. Nikoli ni ničesar pretiraval ali olepševal, njegova beseda je bila vedno iskrena in topla, kar pa je zelo važno za mlade ljudi, ki so mnogokrat občutljivi in tankočutni. Njegovo geslo je bilo: lepa beseda lepo mesto najde! Pri njem seje to vedno uresničeva- lo. Mislim, da med vsemi zaposlenimi ni bilo delavca, ki ga ne bi imel rad, kajti človek kot je bil on je lahko samo vzgled mnogim drugim, kako je treba ravnati, da se ohranijo pristni in iskreni odnosi med ljudmi. To so besede, ki samo skopo prikažejo kaj in kakšen je bil ta Boj proti alkoholizmu Zmernega pitja za bivšega alkoholika ni! Že dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Tako postane alkoholik telesno in duševno odvisen od alkohola. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na socialnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek. Nekateri se branijo: »Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola« (prva zmota). Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasno prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo več prave mere oziroma da pijejo po tipu izgube kontrole. Sposobnost organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek vedno več »nese«. V končni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Večkrat slišimo: »Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po dveh kozarcih vina sem že pijan...« (druga zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca. Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organizem ne dobi potrebne količine alkohola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se počuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov pravi: »Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem« (t-retja zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnost izgine. Ta vrsta alkoholikov pije vsak dan. Alkoholizem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo v več obdobij in faz. Problem al- koholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim. Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši; življenje si mora urediti tako, da bo živel v skladu s seboj in s svojim okoljem. To pa lahko doseže samo z lastnim naporom in aktivno vključitvijo v eno od oblik zdravljenja. Pri zdravljenju pa morajo sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo — družina in sodelavci. Ob vrnitvi z zdravljenja ga ljudje velikokrat silijo s pijačo, češ: »En kozarček ti ne bo škodil, kakšna reva si, ko si ne upaš...« Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni. dr. JANEZ MERVIČ človek. Zdi se mi, da ni in ni pravih besed, s katerimi bi lah--ko na papir prenesla vse zasluge in vso ljubezen, ki jo je vsa leta imel do nas. Ves svoj trud je vložil tudi kot dolgoletni poveljnik civilne zaščite. Prav na tem področju je učil nas mlade, kako moramo ravnati, da bomo znali braniti svojo domovino ob even-tuelni vojni nevarnosti. Posebno pozornost je polagal za pomoč ob elementarnih nesrečah. Vedno mu je bila v mislih solidarnost in rešiti človeka v takšni ali drugačni nesreči. Delo pri civilni zaščiti je bila zanj velika obveznost, ki pa jo je opravljal sila natančno in dosledno, kot le malo kdo. Vse akcije, ki smo jih imeli vsako leto, so bile izpeljane brezhibno in vedno smo se naučili kaj novega, kar bomo lahko s pridom uporabili pri našem nadaljnem delu. Žrtvoval je samega sebe in tudi sedaj, ko smo prevzeli njegove funkcije nam ne bo težko, kajti naučil nas je vse, za kar je menil, da moramo vedeti in izvajati v praksi. Kot sem že omenila je veliko delal z mladino, saj je vsak učenec šel skozi njegovo »šolo« preden je prišel do poklica. Vsi vemo, da nas je imel zelo rad, želel si je, da bi iz nas napravil dobre trgovce in sposobne ljudi, kakor je bil sam. Tudi mi ga imamo zelo radi, čeprav so leta na njegovem obrazu zarisala drobne gubice in njegovi lasje so se posrebrili, je vendar v srcu ostal mlad in z nami. Njegov pogled je bil vedno topel iz oči sta mu žareli dobrota in ljubezen. Hvaležni smo mu za vse, prav vse in ostala je samo želja, da bi nas velikokrat obiskal in obljubljamo, da bomo tudi mi obiskali njega. Hvala vam, tovariš Pavle, za vašo človečnost! ZDENKA DETIČEK DELOVNI JUBILANTJE SOZDA MERX BLAGOVNI CENTER CELJE 30 LET: 1. FAJDIGA MARIJA 2. ŠUPER ANTON 3. KOŠTOMAJ LEOPOLD 4. ŠTUMPFL VIKTOR 5. PAVLINO SILVESTER 6. STERNAD IVAN 7. Solino alojz 8. BUSER VIDA 9. PADEŽNIK MAJDA 20 LET: L JUG MATILDA 2. KRAJINOVIČ MILEVA 3. MIHEVC MARIJA 4. TERNIK FRANC 5. ZUPANC MARIJA 6. ŽALAR ANA 7. ŽGANK ALOJZ 8. FRANC MAJDA 9. ČERENAK SILVESTER 10. KOCJAN RUDOLF 11. MENART ANTON 12. KOVAČ ŠTEFANIJA 13. LAMPRET VERONIKA 14. ROTAR VERONIKA 15. ZALOŽNIK CITA 16. ZUPANC FRANČIŠKA 17. KAVČIČ MARIJA 18. BOŽNIK DANIJELA 19. JEKL FRANC 20. KOROŠEC LEOPOLD 21. MALEJ ANTON 22. MURKO JOŽEF 23. SELIŠEK JOŽE 24. ŠTEFANIČ STANKO 25. VERDEL ADOLF 26. ZUPANC MARJAN 27. MLAKER JOŽE 28. BLASUTTO VIKICA 29. PERČIČ JOŽEFA 30. URLEB DANICA 31. VERDEL AVRELIJA 10 LET: 1. ANDERLIČ MILAN 2. GAJŠEK JANEZ 3. HABJAN MILAN 4. IVANEK ANDREJ 5. LUKOVNJAK BRANIMIR 6. OBREZ MARJAN 7. PERGER SLAVKO 8. PETEK MILAN 9. PREMŠAK ALOJZ 10. SPOLENAK ANTONIJA 11. TOČAJ STANISLAV 12. NOVAK SLAVICA 13. ROŽANC MARTIN 14. AHAČIČ JANEZ 15. BOLČEVIČ AVGUST 16. BREZNIKAR KONRAD 17. CIGLER STANISLAV 18. ČRETNIK KAREL 19. DOBRAJC SLAVKO 20. KERIN ALOJZ 21. OGRIZEK FRANC 22. SKAZA MILAN 23. ZALOKAR FRANC 24. JONA ALOJZ 25. SEME ZLATKA 26. VRTOVŠEK MILAN 27. BOŽIČ ANTON 28. SINRAJH ANTON 29. ŠTURBEJ MARTIN 30. BUKOVEC EMIL 31. MACUR MIRA 32. SODIN DRAGA POTROŠNIK CELJE 30 LET: 1. LAMPRET MARIJA 2. LIPOVŠEK FANIKA 3. SKAMEN KAREL 4. VUK DEA 5. ŽEHELJ JOŽICA 6. SAŠEK PAVLA 7. MIKŠE IVANKA 8. POTUŠEK JOŽE 9. VRTAČNIK PAVLA 10. BRVAR MIRKO 11. KOZLAR JULKA 12. PAČNIK ADELA 13. BRGLEZ PAVLA 14. JAZBINŠEK JANEZ 15. VODEB ROZALIJA 16. ČERIČ ADOLF 20 LET: 1. ČRETNIK ANGELA 2. GLAVAN JOŽICA 3. GODICELJ IVANA 4. KOVAČ SILVA 5. LAMPRET GABRIJELA 6. LAZ1ČKI MATILDA 7. MARKL MARIJA 8. OBLAK SLAVKA 9. BREGAR JOŽEFA 10. NEMEC ERNA 11. JELEN MARIJA 12. JANEŽIČ LJUDMILA 13. BUKOVEC MARIJA 14. FINKŠT MAJDA 15. KONOVŠEK VERA 16. NOVAK LJUDMILA 17. BREZNIK ERNA 18. REP AS IRENA 19. MOČNIK ZOFIJA 20. HRŽENJAK ANTONIJA 21. M1UC MAKS 22. PETEK ROZALIJA 23. ŽUPANIČ ANICA 24. LAZNIK KATICA 25. ZADRAVEC ELIZABETA 10 LET: 1. BEVC ENISA 2. DEČMAN MARJANA 3. JESENEK KRISTINA 4. JEZERNIK JULIJANA 5. ČERENAK DARINKA 6. KOŠEC DARINKA 7. KRAJNC IVANKA 8. NAGLIČ IRENA 9. NIKOLIČ MILKA 10. PUŠNIK ZLATA 11. REHAR NADA 12. STERGAR ANTON 13. ZUANIČ KATARINA 14. ŽUŽEK FRANC 15. PREVOLNIK VIKICA 16. KRAMPERŠEK ANTONIJA 17. SKALE MARIJA 18. ŠTEPIC IVICA 19. ZELIČ BRANKO 20. FULAN NADA 21. JAMŠEK ANA 22. PADER ANICA 23. PIRC MARJANA 24. BODNER STANISLAV 25. ERAT JUDIJANA 26. GERDEJ SILVA 27. GRUM RAFAELA 28. JELEN DRAGICA 29. KNEZ MARJANA 30. KOGELNIK ANA 31. KORDEŽ TATJANA 32. KUGOVNIK JURIJ 33. MERKAČ MARIJA 34. OVNIČ BERNARDA 35. OZIMIC MARTA 36. PIKO ANICA 37. PLESIVČNIK ALBINA 38. PODJAVORŠEK MARIJA 39. PODOVŠNIK NADA 40. REPANŠEK ROŽICA 41. SKITEK PAVLA 42. VERČEK DARINKA 43. VITRIH APOLONIJA 44. ČEPELNIK SONJA 45. MAJSEN DARINKA 46. OJSTERŠEK ANA MARIJA 47. PODGORŠEK IVANA 48. RAVNJAK MARJETA 49. TAM ŠE MARIJA 50. GREGOR HERMAN 51. HENDLER ZORAN 52. JEROMEL MAJDA 53. JESENIČNIK SILVA 54. KUGOVNIK JELKA 55. PAVLIČ JOŽE 56. SKOČIR LEOPOLDI-NA 57. ŠMON MARJAN 58. TUŠNIK JOŽEFA 59. ZAKERŠNIK OLGA 60. ARZENŠEK KRISTINA 61. BEVC LUVDIK 62. ČEPIN BREDA 63. GRAČNAR IVAN 64. HOJNIK ZORA 65. IVANUŠA DANIJEL 66. KUKOVIČ EDVARD 67. PLAHUTA JOŽE 68. PUŠNIK NEŽIKA 69. SLOMŠEK ANICA 70. TOVORNIK JOŽEFA 71. TURNŠEK TEREZIJA 72. ZGONC ANICA 73. BALAŠ MOJCA 74. GORINŠEK NIKOLAJ 75. KOS ZORA TKANINA CELJE 30 LET: 1. KLOVAR VIDA 2. LEDNIK SLAVKO 3. VERBOVŠEK ANTON 20 LET: 1. CVAHTE DANICA 2. FORŠTNER ALOJZ 3. GORJANC BERTA 4. GREGORIČ MARGARETA 5. GREGORN MARTA 6. KRAMPL LJUDMILA ,7. MUŽAR ELIZABETA '8. PINTER MARIJA 9. SENČAR MARJAN 10. STROPNIŠK EMILIJA 11. STROPNIK ZDRAVKO 10 LET: 1. BASTELJ JOŽICA 2. ERNECL MAJCA 3. FELICIJAN MARIJA 4. FIJAVŽ IVANA 5. FORŠTNER ZVONKA 6. GRAČNER JOŽICA 7. HONIGMAN RENATA 8. KRAJNC VLADIMIR 9. LEBAR CVETKA 10. MESERKO IVAN 11. MOČNIK TEREZIJA 12. OGRIZEK MARIJA 13. ŠKRABER VLASTA SAVINJA MOZIRJE 10 LET: 1. IKOVIC ALOJZ 2. WEISS ANDREJ 3. PUNCER LJUBA 4. ZEMLJIČ MILKA MODA CELJE 30 LET: 1. HORVAT ROZIKA 2. JOKAN VERA 3. MURKO JOŽICA 4. PODPLATAN TONČKA 5. ŽEHELJ JOŽICA 20 LET: 1. GOLOGRANC MIRA 2. KONDA HEDVIKA 3. PASSERO DRAGICA 4. ŠPILER MARIJA 5. ZABAV HERMINA 10 LET: 1. BELEJ ANA 2. CIGLER JOŽICA 3. DOBRIŠEK ZLATKA 4. KARLOVČEC JOSIPA 5. KMETIČ ZDENKA 6. PILIH JOŽICA TEKO CELJE 30 LET: I. KRAJNC ANTON 20 LET: 1. MARTIČ BRANKO 2. ROMIH FRIDERIKA 3. ZAJC MARIJA 4. ZALOKAR AVGUST 5. BELAK IRENA 6. JAZBEC MARIJA 7. DRSTVENŠEK IDA 8. PUNGERŠEK LJUDMILA 9. BURG TEREZIJA 10. KOLAR MARIJA II. HAJSINGER MARIJA 12. FAJGELJ SILVA 13. OREL ROZINA 10 LET: 1. GOLEŽ ERNA 2. KRIŽMAN IVANKA 3. VOGLAR MILENA 4. PETKOVIČ ZDENKA 5. RAZPOTNIK MARICA 6. GOLEŽ MARIJA 7. ŠKOFLEK ŠTEFKA 8. BURGER ŠTEFKA DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE 30 LET: 1. BRDNIK ANGELA 2. VAJS BRANKO 20 LET: 1. JAKOB HILDA 2. VEHOVAR ANICA 3. TITL MARIJA 4. BAJDA MINKA 5. KOBEŠČAK SLAVKO 10 LET: 1. KOKOL MARJANA 2. FR1DRIH FRANC 3. PETEK FRANC 4. REŠ JANKO 5. TOMAŽIČ DRAGICA 6. ROŠER LIDIJA 7. POTNIK NADA 8. MAVHAR IRENA 9. ČREŠNAR SONJA 10. ROŠER MARJAN 11. FEVŽER MAJDA 12. BRUMEC EDI 13. REČNIK ALOJZ 14. TOPOLOVEC PAVLINA 15. JELENKO SILVA KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO 30 LET: 1. BRVAR BRANKO 2. KRIŽNIK FRANC 3. PUŠNIK ELICA 4. PERŠIČEK DRAGO 20 LET: 1. HLADIN STANKO 2. ERJAVEC MARIJAN 10 LET: 1. BEZGOVŠEK FRANC 2. DEŽELAK STANISLAV 3. JERNEJŠEK NEŽA 4. KRAJNIK ALOJZ 5. STARINA SLAVKA 6. STOPINŠEK IVAN KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR 30 LET: 1. BOLARIČ FRANC 2. GRAČNER IVAN 3. KROFLIČ GREGOR 4. LESNIKA RUDI 5. SLOMŠEK FRANC 6. ŠTELCER IVICA 7. ZDOLŠEK TEREZIJA 20 LET: L ČRETNIK MILAN 2. FELICIJAN ŠTEFAN 3. RECKO ALOJZ 4. STERNAD LADISLAV 5. VOUK HERMAN 10 LET: 1. BEVC KAROLINA 2. CENE IRENA 3. GAJŠEK CVETKO 4. JEVŠEVAR DOROTEJA 5. JOŠT CVETKA 6. JUG MARIJA 7. KOTNIK JANEZ 8. KUNEJ KRISTINA 9. LIPOVŠEK DRAGICA 10. MATJAŽ ANICA 11. MATKO JOŽE 12. MATKO SILVO 13. PREBIL OTO 14. POLUTNIK LADISLAV 15. ŠARLAH DRAGO 16. ŠKOBERNE DRAGO 17. TANŠEK MARIJA 18. UŽMAH IVAN 19. VERTAČNIK JANEZ 20. ZAKOŠEK MILAN 21. ŽLENDER NEVENKA KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE 30 LET: 1. PINTER ANICA 2. PINTER FRANC 3. KITEK PAVLA 4. PRELOG ALOJZ 5. LEŠNIK JANKO 6. KRESNIK ZOFKA 7. KOVAČIČ AMALIJA 8. SOLAR JOŽE 9. ŠKET JOŽE 20 LET: 1. CUGMAS ALOJZ 2. ZIDANŠEK JURE 3. PLANINŠEK ROLANDA 4. GRAŠIČ ALOJZIJA 10 LET: 1. LAMPREH TEREZIJA 2. FURMAN DRAGICA 3. TEPEJ IDA 4. DELEVIČ VLADIMIR 5. KEŽMAH JELKA 6. PETEK IVAN 7. PODGORŠEK JUSTI-KA 8. STEGNE ADOLF 9. TOPOLŠEK JOŽE 10. TEPEJ ERNA 11. ZIDANŠEK ALOJZ 12. RANČNIK REGINA 13. VERANIČ MARJANA 14. BRDNIK MARIJA 15. POTOČNIK MILAN 16. KOVAČIČ IGNAC 17. GOLOB ANGELA 18. KOVŠE PAVEL 19. PINTER JANEZ 20. KLOKOČOVNIK DRAGICA 21. KLOKOČOVNIK JANKO 22. KLOKOČOVNIK EDI 23. ŽNIDAR STANKA 24. MEŠIČ MIHA 25. FIDERŠEK MARIJA 26. GRM ANA 27. KRAČUN JOŽE 28. TERBOST JOŽE KMETIJSKA ZADRUGA CELJE 20 LET: 1. NOVAK FRANC 2. DERČA FRANC 10 LET: 1. AJDNIK VINKO 2. STEINER ANICA 3. TEFENGRABER ALOJZ 4. JAKOP CIRIL 5. PAVLIČ BOŽENA MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE 30 LET: 1. GORIŠEK RUDI 2. PODKRIŽNIK ANTONI- JA 3. ŠTEFANČIČ MARIJA 20 LET: 1. KORUN LADISLAV 2. PLAZNIK STANKO 3. POLANEC HERMINA 4. DJURIČIČ RADOVAN 5. LAH FRANC 6. PEČNIK FRANC 7. VASLE JOŽE 8. MARTINČIČ MARIJA 10 LET: 1. KRAČUN AVGUST 2. POTOČNIK MIHAEL 3. SEVŠEK MILICA 4. ŠTURBEJ CIRIL 5. TURIN SLAVKO 6. VOZLIČ ANTON 7. JELEN JOŽE 8. KRSMANOVIČ JOVIŠA 9. LIPOGLAVŠEK STANKO 10. STOJIMIROVIČ DRAGICA 11. STRITAR ANA 12. ŠIŽGORIČ NADA 13. ŠULIGOJ OLGA 14. VRABEC ANGELA 15. VREČAR VERONIKA 16. WEISSENBACH CECILIJA 17. KRAJNC MARIJA 18. ČEBULAR MARJAN 19. KAJTNER RUDOLF 20. MAK DUŠICA GOSTINSKO PODJETJE CELJE 30 LET: 1. MATJAŽ ZOFIJA 2. VRHOVŠEK ŠTEFANI- JA 3. ŽLIČAR FRANČIŠKA 20 LET: L GUČEK-OGLAJNER ANA 2. KOTNIK MARIJA 3. ŠKORJANC MARJAN 4. TERBOVC FRIDA 5. MOHORČIČ ANGELA 6. JUG ANTON 7. GRABAR ERIKA 8. NOVAK OLGA 9. JECL MARIJA 10. POVALEJ MARIJA 11. PELIN ANA MARIJA 10 LET: 1. DEČMAN ALBINA 2. DRAME MARIJA 3. STOJMANOVIČ VOJISLAV 4. CVETEK ANA 5. RABUZA LJUDMILA 6. HRIBAR MARIJA 7. LAMPRET VERONA 8. DRAV1NEC ROZALIJA 9. JEKL TEREZIJA 10. BEK MILAN 11. GAJŠEK SONJA 12. JEREB ANA 13. KOMPLET TEREZIJA 14. LEVA GABRIJELA 15. MIKLOŠKA IDA 16. MLINER ANA 17. KERČMAR TEREZIJA 18. ROHTEK ANA GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE CELJE 20 LET: 1. KOS OLGA 2. MOTOH FRANČIŠKA 3. JURAK ZOFIJA 4. SLEMENIK ŠTEFANIJA 5. KAJŽER MARIJA 6. SVETINA DANICA 7. KROF LJUDMILA 8. ŠPRINGER TEREZIJA 10 LET: 1. DOBOVIŠEK FANIKA 2. GAJŠEK JOŽICA 3. POLJANEC JELKA 4. POLUTNIK DRAGICA 5. ŠELIGO MARTA 6. TERŽAN ROZALIJA 7. VODUŠEK DRAGO 8. ČEH IRENA 9. KUČEJ MARIJA 10. V1DERŠNIK JOŽEFA 11. REČNIK DANICA 12. KRAKER MARIJA 13. MORI ANA 14. REBERNIK ŠTEFKA 15. RIBIČ KATARINA DSSS SOZD MERK 30 LET: 1. ČREŠNIK VLADO 20 LET: L BAN FRANC 2. GRIČNIK MARIJA 10 LET: 1. DIMEČ STANKA 2. KASTELIC BOŽIDAR 3. KREUH MARIJA INTERNA BANKA 30 LET: 1. JAKOP ANICA 20 LET: 1. IRŠIČ ANTON TURIST MOZIRJE 20 let: 1. PINTARIČ ŠTEFAN NAGRADNA KRIŽANKA KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR POMEMBEN RIMSKI PRAVNIK, Emilij DUHOV- NIŠKI NAMESTNIK OZIRALNI ZAIMEK, PRISLOV ZDRAVILNA RASTLINA PUŠČAVA V ČILU ZBIRANJE OSAMA OGRODJE IZ DESK TVOREC SIKHIZMA, Guru ZGLED, VZORNOST IT. TISK. AGENCIJA IZDELOVALCI GODAL IZ CREMONE NORVEŠKI DRAMATIK, Henrik NASKOK AVSTRAL. MEDVEDEK VREČAR HRIBOVJE V BECCIJI SMOKVA BARVA KOŽE ŠIRJAVA SOZD merx CELJE STARO- GRŠKI ZEMLJE- PISEC KING COLE MISELNI PRECEP V FILOZOFIJI PRVI PREVOD BIBLIJE RUSKA VLADARSKA RODBINA INDUSTR. MESTO V SEV. ITALIJI IME PESNIKA UJEVIČA AERODROM V MOSKVI ZNAMKA BOJLERJEV KRAVJI ORGAN SOZD merx CELJE ODLIČEN TAKTIK KRAŠKA PLANOTA PRIPADNIK ALEMANOV SLOVEN. ARHITEKT STARA PALESTINA OSTANEK PRI STISKANJU GROZDJA POČASI (v glasbi) SANJE GRŠKI PRISTAN TOVARNA V POSTOJNI OBNAVLJA- NJE OBJEKTOV IN OPREME PLOVILO ZA PREVOZ POTNIKOV DOMAČA ŽIVAL PEVKA MOČNIK SLONOV ČEKAN KRALJ BORIS SLADKO- VODNA RIBA PEVKA BAEZ TOVARNA V LAŠKEM DARILO BOSANSKA PEVKA, Neda OBLIKA MOŠKEGA IMENA POGONSKI STROJ SPOMLA- DANSKA ZELENJAVA FIZIKALNI POJAV NAJAVITEV NAJDALJ. FRANC. REKA (n. ime) SOZD merx CELJE POTUJOČI PASTIR VRSTA ZVEZDE Riše: MILAN ALAŠEVIČ NAJ §EDAJ KDO REC2 DA NISEM PODOBE IN POTROŠNIKU? — Nova frizura? — Ne, nove podražitve! Nagradni razpis 1. nagrada: salame v vrednosti 500,00 din 2. nagrada: salame v vrednosti 250,00 din 3. nagrada: salame v vrednosti 150,00 din Nagrade prispeva KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Pri žrebu bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najpozneje do srede, 10. decembra do 12,00 ure. Pošljite jih na naslov: Glasilo SOZD Merx Celje, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Veliko razvedrila pri reševanju, vam želi uredniški odbor glasila. Izid žrebanja 1. nagrada: Bojan PADEŽNIK, Škalska 9, Slovenske Konjice 2. nagrada: Žare FRANČEŠKIN, DSSS SOZD Merx Celje 3. nagrada: Duška KREGAR, Malgajeva 2/a, Celje Rešitev križanke, objavljene v 8. številki Vestnika Vodoravno: RABAT, KIAR, AGORA, URNA, KARAT, BAEZ, TURŠKA MAČKA, HAN, TARA, AS, BRAMOR, ENN, KANIBAL, ROBOT, ARI, IAN, JO-LA, EPILEPTIK, KRAVAT AR, ISA, ALAIN, ROMA, ALI, OKRAS, ILINDEN, TENIS, SEKTA, RAJON, KENIJA, VAN, ASA, TLAKA Glasilo SOZD Merx Celje izdaja kolektiv SOZD Mera, Naklada 6500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERTINAČ (glavni in odgovorni urednik), Elza SAGADIN, Bogomir MOJSILOVIČ, Aleksander PERDAN, Majda MEŠT ROV, Franjo ŠARLAH, Franc PEVEC, Ladislav ČMER, Tone LAZNIK, Boris ROPOŠA, Mladen DOMINKO. Tehnični urednik: Franjo BOGAD1. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje, telefon (063) 21-352. Tisk ZGEP »POMURSKI TISK«, TOZD Tiskarna — Murska Sobota. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72.