DRUŠTVENIH LETO 1931 — ŠTEVILK A 7 Domovinska kultura Zadnjič smo dejali, da prava omika ni ne v velikem znanju ne v zunanji po-likanosti in polizanosti, ampak v plemeniti duši, lepem značaju in dobrem ter poštenem srcu. To je tista prava omika, za katero moramo stremeti in ki jo morajo naši prosvetni delavci in društva med ljudstvo širiti. Zdaj pa vprašamo, iz katerih korenin ki i je taka omika, taka vsestranska kultura, ki iz človeka res napravi človeka, vrednega svojega božanskega izvora, svoje neumrjoče duše in svojega poslanstva na zemlji? Tri korenine so, iz katerih raste prava omika: dom in ljudstvo, moralne tradicije naroda in vera. Zato lahko govorimo prvič o domovinski, drugič o moralni, tretjič o verski kulturi, s katere plati pač začnemo našega človeka izobraževati v pravega in kulturnega ter resnično krščanskega človeka. Začenjamo z domovinsko kulturo zato, ker je to naravno; vsako delo na duši je treba zidati na naravi, na naravnih vrlinah in dobrinah človeka; šele na podlagi narave se zida moralna kultura krščanstva, ki nas povzdiguje nad naravo v otroke božje po milosti, po spoznanju najvišjih resnic in skrivnosti ter po svetosti. Je pa v resnici eno spojeno z drugim, zakaj tudi prava domovinska kultura, ki iz človeka napravi vrednega člana lastnega domačega občestva, družine in ljudstva, vernega sina lastne zemlje, je mogoča le v svitu vere in moralnih resnic, ki jih vera uči in ki so v veri najtrdneje vsidrane. Vendar pa moramo kot vzgojitelji, ki gojenca stopnjema uvajajo v predmet, svoje delo na izobrazbi našega človeka začeti pri tleh v pravem in pristnem pomenu besede, to je, pri zemlji, na kateri se je naš človek rodil in pri ljudstvu, v kojega sredi je zrastel. Z drugimi besedami: človek, ki nima pravega doma, ki ga ne vežeta spomin in ljubezen na kraj in zemljo rojstva, ki ne čuti nobenih dolžnosti napram onim. iz katerih je izšel, ki so dali življenje njemu in njegovim staršem ter dedom, ki mu je vseeno domačin ali tujec, samo da živi in dobro živi, pa naj bo že kjerkoli — tak človek ni kulturen človek, tak človek je podoben ciganu, oziroma je še slabši od njega, kajti cigan ohrani vsaj svoj jezik, ki ga z ljubeznijo nosi od enega konca zemlje do drugega, kamor že postavlja svoj šotor, dočim imamo toli in toli »modernih« inteligentov, ki jim je vseeno, v katerem jeziku govore in kateremu plemenu pripadajo. Tak »inteligent« se seveda počuti bolje na francoski rivijeri v hotelu nego v rojstni vasi doma, in si domišlja, da je cvet kulture — v resnici je pa barbar, brezdomec in brezdomovinec. brez narodne in domovinske tradicije, brez lastnega nazora o svetu in življenju; papiga, ki ponavlja le, kar govori njegova pisana okolica. Ne samo njegova obleka, tudi njegovo prepričanje, njegov politični program, njegovi moralni nazori, vse je po modi, izposojeno in prikrojeno od vsakokratne družbe, prilagodeno vsakokratnemu kraju in času; on menja svoje mnenje in ureja svo ie ravnanje, kakor mu veli gola korist, kakor mu kaže, kakor hočejo drugi. J t pač človek brez domovinskega čuta in domovinske kulture in zato sploh nima nobene kulture. Zakaj vsa kultura je zgrajena in mora biti zgrajena na domovinski zavesti, na narodnem čustvu in bistveni, organični zvezanosti z iast-nim ljudstvom. Vsako kulturno vzgojno delo, tudi vsako versko izobraževalno delo, vsako prizadevanje za dvig posamezne duše in celega ljudstva, bodisi v cerkvi bodisi v šoli ali v društvu, mora začeti pri domovinskem čustvu, ki ga je človeku dala narava, s katerim je z naravo zvezan in po katerem ga narava hrani iz svojih najglobljih nedrij. Tako bomo našega človeka ohranili zraščenega z našo zemljo, neločenega in neločljivega od ljudstva, zdravega in polnega življenja in sicer pristnega življenja, ki daje človeku tako samostojne nazore kakor neko pristno, naravno in zdravo moralo. Takega človeka ne bodo prenaredile ne knjige ne časopisi ne »inteligentna« družba, da bi trobil to, kar mu bodo drugi predlagali, ker je koristno, ker to zahteva moda, ker je to v interesu stanu, ker to zahteva naprednost itd. itd. — tak človek bo vse sam presodil in se odločil tako, kakor zahteva njegova vest, vzgojena od duha ljudstva, od domovinskega čustvovanja, od ljudskih izročil in zgodovine, od poštene ljudske morale in od zakona božjega. To je vzrok, da moramo, če hočemo biti pravi kulturni delavci, ne pa le navadni krošnjarji s »kulturnim« blagom, vsako svoje predavanje, vsak svoj govor, pa naj bo o čemeržekoli, vsak svoj po- uk prešiniti z duhom domovinske kulture, tako da se bodo ljudje od nas nevede, čisto od sebe, po nc-kaki duševni infekciji, če naj se tega izraza poslužim, navzeli ljubezni do zemlje, doma, roda, rodnih običajev in življenja, tako sedanjega kakor preteklega. Naš človek se mora z vso dušo okleniti vsega, kar ga obdaja, živih bitij in ,mrtvih' predmetov, ki so skrivnostno prepojeni z našim življenjem in z življenjem naših dedov. Le na ta način se bo prepojil tudi z vernostjo, nazori in moralo svojega ljudstva, z njegovo pristno dobrosrčnostjo, ki je daleč od lažnjive sentimentalnosti naše ,inteligence', pa z njegovo značajnostjo in zvestobo. Tudi vera se začne pri domači cerkvici, v kateri so se vzdihi toliko in toliko pokolenj našega ljudstva izpreminjali v molitev in dejanske podvige, v borbo za našo pravdo, za boljše, človeka vredno življenje na zemlji v svitu večne Resnice. In tudi če ti, predavatelj, kažeš skioptične slike ali filme o Grenlandiji, moraš predmet uporabiti v to, da na domovinskem čutu in ljubezni tujega naroda do lastne grude in rodu, naj bo bogat ali reven, velik ali majhen, slaven ali nepoznan, svoie poslušalce navdajaš z ljubeznijo do tega, kar je njihovo. Če tega ne znaš in sam take domovinske kulture nisi prešinjen, tvoje delo ni kulturno, ampak prazno in bre?.ko-! ristno bleixanje. * F. T. Kako na! skrbimo za ljudske knjižnice? Menda je ena največjih težav za večino društev vzdrževanje društvene knjižnice. Premnoga društva se rešijo te skrbi enostavno s tem, da sploh ne osnujejo svoje lastne knjižnice. S tem početjem se pa odtegujejo največjemu in najuspešnejšemu sredstvu, s pomočjo katerega v prvi vrsti morejo vršiti svojo nalogo, ki obstoji v prosvetiteljskein razvoju našega naroda. V današnji dobi, ko je svetovni knjižni trg več kot preplavljen z nič- vredno šaro, je dvakrat nujna potreba, da se vrši za ljudi izbira knjig, katere se jim svetuje v branje. Materialno nemogoče je in se od čitateliev tudi ne more zahtevati, da si kupujejo in bero večino knjig, ki izidejo. Kar pa ljudje hočejo brati, je potrebno, da imajo knjige za malo odškodnino na razpolago. To je prva, osnovna naloga javnih knjižnic. Seveda tudi vsaka knjižnica ne more imeti celotne knjižne zalege niti lastnega naroda, kaj še drugih, katerih literarni proizvodi najdejo v čitateljstvn umevanje. Vsaka knjižnica se radi tega v prvo omeji na nabavo samo onih knjig, katere odgovarjajo izobrazbi in zahtevam večine njenih naročnikov. Kot sem že omenil, sestoji silno velik odstotek knjižnih izdaj iz malovred-nih zmašil, ki hočejo imeti uspeh le z najenostavnejšimi, zlagano - solzavimi prigodami, katere v svojem bistvu, kljub temu da so običajno povešene z belimi krilci preproste nedolžnosti, niso nič drugega kot podtalno klicanje vseh mesenih strasti odnosno cmokavzarsko gorjanskih nagnenj. Tovrstne knjige vplivajo škodljivo posebno na duše do-raščajoče mladine, ki po njih zori v nekako lažnjivo neresničnost gledanja na svet ob enem z razgibanim poželjenjem pohote. In v drugo prikazujejo zločin kot junaštvo in delajo zločinca za posnemanja vrednega veljaka. Knjižnici je namen, da sortira izdane knjige po njih vsebini in si nabavlja le toke, ki vsaj kvarno ne morejo vplivati, ako že nimajo moralno-etičnih uspehov. Dobra knjiga dviga, slaba potisne v blato. Zato se mora vsaka knjižnica truditi, da da čim več dobrih knjig ljudem v branje. Kdor bo v knjižnici mogel dobiti za mal denar knjigo (to bo gotovo dobra knjiga), ne pojde in si ne kupi drage, slabe knjige. In v tretje mora nuditi knjižnica najširšim slojem knjige, iz katerih se morejo sami izobraževati, potem ko so zapustili svoje šole, v splošnih strokah, ki jih zanimajo. Tu pomaga knjižnici prosvetno delovanje v društvih potom predavanj, v katerih se daje ljudem pobliž-je spoznati iz knjig, ki jim jih nudi knjižnica. Iz tega sledi, da mora imeti torej vsako prosvetno društvo knjižnico, ker: 1. Ljudje potrebujejo in hočejo čtivo, a si ga sami ne morejo nabaviti; 2. S smotreno izbiro ponudenih knjig dvigajo knjižnice moralno-etično višino v ljudstvu; 3. Pospešujejo prosvetljenost in s tem kulturno in gospodarsko sposobnost in odpornost naroda proti slabim vplivom in položajem. Ker pa je knjižnica, katera naj zadostuje prej navede-nim nalogam, nemogoča brez stalnih dohodkov, ki jo edini usposobljujejo, da more vršiti vse t"eko-če nabave, je potrebno, da se vsaki knjižnici preskrbe viri, iz katerih dobiva svoja sre*dstva: I. Vsa društva se morajo zavedati svoje naloge, katero vrše s tem, da vzdržujejo knjižnico. Svojim članom morajo pojasniti veliki njen pomen in verujem, da bodo v tem slučaju povsod člani pripravljeni, da vplačajo k letni društveni članarini še nizek pribitek za knjižnični sklad. Ta vsota gotovo ne bo visoka, a vendar so tudi najmanjše vsote dobrodošle in v malem koristijo. Večina društev pobira letne članarine po 5 odnosno 10 Din. K tej članarini naj bi društva pristavila še 2 do 3 Din pribitka, ki bi se ves knjižil v knjižnično dobro. V nikakem slučaju ne bi mogla biti to visoka vsota vendar bi s svojo stalnostjo krepila podlago za proračune nabavk. II. Umljivo je, da se mora knjižnica v prvi vrsti kriti z lastnimi sredstvi, ki si jih pridobi z isposojanjem knjig. Tovrstne možnosti so: a) Vpisnina, katero vplača vsak član pri vstopu v knjižnico. Tu bi se moglo postaviti dvoje različnih stavko*'. Člani društva naj plačajo le manjši znesek, s katerim so v glavnem kriti edino nabavni strcšlci za tiskovine, ki so potrebne za vsakega priglašenega naročnika. Ljudje pa, ki sicer niso včlanjeni v društvu, vendar pa si žele dobrega štiva, naj vplačajo z zvišano vpisnino gotovo vsoto, katera naj bi izenačila njihovo dajatev s prispevkom članov, katerega plačujejo z letno članarino. Pravo in koristno je to, ker imajo od-jemalci-nečlani z vporabo knjižnice tolikšne koristi, da iste odtehtajo njehovo vplačilo. b) Največ pridobi knjižnica z izpo-sojevalnino. To je vsota, katero plača odjemalec za knjigo in za gotovo dobo, v kateri knjigo vporablja. Izposojeval-nina se jemlje iz tega razloga: Knjiga se z izposojanjem obrabi in sčasoma uniči, zato je potrebno in pravično, da da odjemalec za z vporabo povzročeno škodo gotovo odškodnino, ki znaša po proračunu določen ulomek knjigine vrednosti. To je potrebno, ker knjižnici mora biti povrnjena vsota, ki jo je v knjigi naložila, da si z njo nabavi novo knjigo. Razen tega pa je dobro tudi za to, ker se skuša s tem dobiti pri izpo-sojevalninah presežek, nekakšne obresti. To radi tega, da se s tem krijejo naravni stroški za knjige, katerih kapital se izplačati ne da. Naši tipi ljudskih knjižnic niso pridobitna podjetja, vendar se morejo širiti in morejo odjemalcem postopoma več nuditi. Kolikšne naj bodo izposojevalnine, je jako težko določiti, ker zavisi to od splošne premožnosti do-tičnega okoliša, v katerem deluje knjižnica, kakor tudi od knjigotržnih cen za knjige. Pri povprečnem tipu slovenskih izdaj, katere prihajajo za naše knjižnice predvsem v poštev, se mi zdi najprimernejša cenitev za sto tiskanih strani 1 Din. Čim večkrat je knjiga izposojena, tem večja je verjetnost, da se bo izplačala, odnosno da bo prinesla dobiček, še preden pomine zanimanje za njo. Tu pa je vse ležeče na agilnosti in tudi reklamni sposobnosti knjižničarjevi. Toda nisem si postavil naloge govoriti o nujnih knjižničarjevih zmožnostih. c) Še na en način si more pridobiti knjižnica manjše ali večje stalne dohodke, to je z uvedbo ustanovnih članov, ki se obvežejo, da bodo letno prispevali večje zneske za knjižnico. Najmanjši bi bil morda 100 Din. Tudi to bi se dalo doseči s posebno požrtvovalno agilnost-jo knjižničarja. III. Razen doslej navedenih dohodkov, ki jih moramo smatrati za redne, pa je nujno, da se pridobe za vsako knjižnico še izredni viri. Da skrbijo zanje, je naloga sledečih činiteljev: Društva, občinske in cerkvene oblasti, ker na njih je, da skrbe za narodov procvit. Društvo more dati knjižnici novih dohodkov stem, da oddaja gotov odstotek čistega dobička, ki ga ima iz svojih prireditev, in nadalje, da prireja propagandna predavanja, pri katerih se pobirajo prostovoljni prispevki, ako niso stalne vstopnine v dotičneni kraju sploh v navadi. Če pa je tako, potem pa se pobira celotna vstopnina v edino knjižnično korist. Od občinskih oblasti pričakujem brez, nadaljnega toliko umevanja in volje, da bodo dovolili pri vsakoletnem občinskem proračunu gotovo, svojim sredstvom primerno vsoto za ustanavljanje odnosno za pospeševanje že obstoječih knjižnic zaradi njihovega kulturnega delovanja. Isto velja tudi za cerkvene oblasti', katerim bi se drznil predlagati, da vršijo ob gotovih spominskih dneh (morda za sv. Cirila in Metoda ter sv. Mohorja in Fortunata) cerkvene zbirke za knjižnico, potem ko so opozorili z leče vernike na važnost in potrebnost obstoja in delovanja dobrih knjižnic. Kjer so razmere povoljne, ne bi škodilo, ako bi se vršile tudi zbirke z nabiralnimi polarni od hiše do hiše, kajti niti najmanjših možnosti se ne sme izključevati. Veliko majhnih dohodkov more znesti skupno čedno vsoto, ki more biti knjižnici v velik prid. Če še enkrat povzamem in v kratko zajamem, kar sem doslej na široko izvajal, predlagam vsem društvom sledeče, da urede za povečanje svojih knjižnic: 1. Naj določijo stalni pribitek k članarini za knjižnico; 2. Naj ji odmerijo gotovo soudeležbo na čistem dobičku društvenih prireditev. (Menim, da je bolj zdravo in koristno, da se zbirajo vsote za izpopolnitev knjižnic, kakor pa da bi si društva nabavljala za drag denar zastave in slično, kar je menda hudo lepo in kaže tudi delavnost, vendar pa kakega koristnega namena . uspeha nima.); 3. Naj ;i pridobivajo ustanovne člane. Knjižnica sama si mora pridobivati večjih virov s smotreno urejeno vpisnino in izposojevalnino. Vsak knjižnic r mora z vsemi zmožnostmi skrbeti zato, da povzdigne obisk knjižnice na sploh mogočo višino. Zato naj se poslužuie predavanj, reklamnih slik in prav posebno osebne agitacije in prigovarjanja tako k vstopu v knjižnico, kot tudi vsem abonentom, da si izposojajo v čim večji meri štivo. Cc bodo ljudje brali, ne bodo dvigala njih srčno kulturo in na vse imeli časa, da bi ga izgubljali za razne zadnje še morda pomagala, da si bodo iiepotrebne in škodljive razvade. Poleg uredili smoternejše in udobnejše živ- iega pa jih bo dobra knjiga blažila, ljenje. B. P. Radio poleti Pisec teh vrstic je pred dobrim letom vprašal kmetskega fanta, kaj ga je napotilo, da si je nabavil radio. Fant je odgovoril: »Ves, pri vojakih sem se naučil srbohrvaščine, pa je ne bi rad pozabil. Po radiu poslušam srbohrvatske tečaje!« Fant je. s tem povedal staro skrivnost, ki velja tudi za knjige, za časopise, za razstave in podobno, sedaj pa tudi za radio, namreč da najde vsakdo nekaj zanimivega pri vsej pestrosti, ki mu jo nudi ta ali ona stvar. Vsak si more poljubno izbrati in uživati ono, kar mu je najbolj všeč in kar ga ravno zanima. Program ljubljanskega radia je tako obsežen in tako pester, da najde pripadnik prav vsakega stanu kaj zanimivega v njem. Seveda je dosti tudi takega programa, ki je prijeten in zanimiv prav za vse in ne samo za gotov stan, na primer godba. Naš največji stan pa je kmetski in če že govorimo o radiu, moramo reči, da si je med našim kmetskim stanom pridobil ljubljanski radio dosti vnetih prijateljev in naročnikov. Res je, da sora-zmeno z drugimi stanovi na primer •l uradniki, kmetje še vedno niso v tisti smeri in po odstotkih naročniki radia, kakor bi bili lahko, oziroma, kakor bi si človek želel. Med 7500 naročniki, kakor jih ima radio, pa je že prav lepo število kmetov. Škodljiva pa je misel, da je radio za kmeta le pozimi. Kdor tako misli ali govori, se moti, ker meni, da je radio namenjen le zabavi. Da, tudi zabavi, toda ne zključno samo njej. Pczimi ima res kmetski človek malo več časa, zlasti zvečer, pa rad posluša radio; poleti pa je kmet preobložen 7, delom. Ali radio ni samo zabava, temveč je tudi potreba. Prav poleti pa kmet radio res potrebuje. Spomnimo se le na vremenske napovedi, radio jih da dvakrat na dan. Kakšne važnosti je za kmeta in njegovo delo, zlasti ob žetvi in košnji, to si moremo le misliti. Dalje časovna napoved — nihče ne ve to bolj ceniti, kakor kmet, zlasti če ne živi v posebno prometnih krajih. Tudi poleti, zlasti poleti, kmet rad zve kakšne novice, posebno še, ker največkrat ne utegne prebrati časopisa. Radio mu je zato dvakrat dobrodošel, ker ga rešuje iz njegove od-rezanosti in ostalega sveta. Radio ima dalje vse polno raznih strokovnih predavanj, ki so važna prav sedaj, ko kmetsko delo najbolj zaposluje kmeta. Zdaj ima predavanje o živinoreji, zdaj zopet o vrtnarstvu, o mlekarstvu, o vinogradništvu, zdaj o čebelarstvu. Koliko je vse to vredno! In koliko je zopet vredno to, da radio stalno poroča o tržnih cenah, o kurzih na borzi, o cenah posameznih proizvodov itd Tudi kmet, zlasti kmet mora zasledovati vse to, saj živimo vendar v časih, ko se n. pr. cena prašičem temeljito spremeni v enem samem tednu. Potreba je torej, ki ukazuje, da kmet poleti ne sme odpovedati radia ter ga mora še bolj zvesto poslušati, kakor pozimi. Sicer pa, kje je zapisano, da si kmet ne sme poleti, ko največ dela, privoščiti tudi malo zabave. In kje dobimo bolj neškodljivo, bolj poceni, pa tudi bolj prijetno zabavo, kakor poslušati radio. Pol ure zvečer po napornem delu si sme vendar tudi kmet privoščiti malo koncertne godbe, ki je drugače ne bi imel. ako ne bi imel radia. In kaj je lepšega, kakor v nedeljo popoldne, ko tudi kmet počiva, sedeti kje na vrtu in poslušati radio. In še en razlog je, ki pa je najvažnejši, da mora imeti kmet radio tudi poleti. Vsak stan se čimdalje bolj organizira in vsak stan čimdalje bolj zahteva svoj delež od splošne kulture. Ali naj pri uživanju kulturnih dobrin kmet izostane? Tudi do kulturnih dobrin in pridobitev do umetnosti, do resnice in do znanosti ima kmet pra v-tako pravico. Minuli so časi, ko so bili posamezni stanovi ločeni med sabo, tudi po tem kakšen delež imajo pri uživanju kulturnih dobrin. Do teh je imela prej dejansko pravico le gospoda, ali sedaj se to hitro spreminja. Kmet že zdavnaj ne velja več za stan, ki je težko dostopen za kulturo. Morda je to popre je res bil, toda po- kriv- di tistih, ki mu kulture niso dali. Danes pa mora biti kmet neprestano in ne samo gotove mesece v letu v zvezi z vsem kulturnim in javnim življenjem svojega naroda. Neprestano mora biti poučen, kaj se godi okoli njega in kaj se godi po svetu. Radio je prav za prav dobrotnik kmeta, ker ga je znatno rešil iz precejšnje osamljenosti, v kateri je popreje živel. Kakor ima kmet pravico do časopisa, do lepe knjige, tako ima tudi pravico do radia. Čemu torej predsodek, da radio za krnela poleti ni? Povedali smo dovolj razlogov, da je ta predsodek, neutemeljen. Zato glej, da se ne ravnaš po njem! Dva znamenita lobilefa Letošnje leto obhajamo Slovenci /i-bileja dveh mož, ki jih pozna gotovo prav sleherni naš kmet in izobraženec, otrok in starček. Meseca marca je r.n-reč minilo petdeset let, odkar je umrl naš najbolj znani in priljubljeni ljudski pripovednik — Josip Jurčič, a dne 28. septembra bo minilo ste let, odkar jc bil rojen veliki naš pesnik, pisatelj, jezikoslovec in politik — Fran Levstik. Levstik je rodil Jurčiča, tako pravijo slovstveni zgodovinarji. Delovanje Levstikovo spada namreč v sredino prejšnjega stoletja, to je v dobo, ko smo se začeli narodno prebujati, d bivati prve narodne in poini.ne pravice in polagati temelje svo\ lastni narodni prosveti, ki se je potem v drugi polovici {.retekiegi stoletj,: tako lep^ razvijala in dvignila do današnje višine. Rojen je bil v Dolenjih Retjah pri Vel. Laščah, dovršil je ljubljansko gimnazijo in opravljal nato razne službe v Ljubljani in drugod, dokler ni bil že kot strt mož imenovan za I njižnu arj. ljubljanske držav-re licejske knjižnice. Umrl je leta 1887. m je pokopan pri Sv. Krištofu v Lj b-Ijani. Od tedaj, ko je zapustil gimnazjio pa do vstopa v državno službo je stal v sredini vsega tedanjega slovenskega javnega življenja. Izprva je nastopal predvsem s svojimi pesmimi, med katerimi gotovo pozna vsak Slovenec prelepega »Ubežnega kralja«, kot sedemindvajsetletni mladenič pa je napisal tri znamenite spise, ki ostanejo za vedno nekak mejnik v slovenski kulturni zgodovini. To so »Napake slovenskega pisanja«, kjer je zahteval, naj se knjižni jezik nasloni na živo in sočno govorico kmetskega ljudstva, potem »Popotovanje od Lil jc do Čateža ; , kjer' je dal tedanjim našim isateljei,- pobudo, da zajemaj ; snov za svoje spise iz živlier> našega kmeta in nazadnje svojega nesmrtnega »Martina Krpana«, kjer je nazorno pokazal, kako je treba pisati, da bo tudi naše kmetsko ljudsl/o rado bralo knjige in se s tem izobraževalo. Enako' /elik je pa tudi pomen Levstika kot polivke. Tedaj naši r:..i\.ali voditelji sami niso prav vedeli kaj nočejo in so v državnem zb. ru pogosto glasovali ia pojave, ki so nas potem teple desetletja. Tudi je bila vsa tccu • naša polibka strahooetna in smo naj-vcllč.at le kimai kakor -> godii .. i nemški plemenitaši. Levstik je tako politiko naših voditeljev ostro napada! in si j tem nakopal njih sovraštvo, a če- prav je zato večkrat hudo stradal, se ni uklonil. Ni pa samo kritiziral, temveč tudi kazal, kakšna naj ta naša politika bo, namreč: demokratična, neupogljiva, dosledna in odločno slovenska. V tistih časih so po raznih veselicah radi govorili navdušene narodne govore, toda Levstik je dejal, da so taki govori prazne čenče, temveč za ljudstvo je treba predvsem delati. Ni čudno, če je imel tak jasen, pogumen in odtočen mož silen vpliv zlasti na mladino, ki je šla vsa za njim in njegovimi nauki. Eden najznamenitejših izmed te mladine je bil — Josip Jurčič. Jurčič je bil rojen 1. 1844. pod slamnato streho na Muljavi pri Stični r a Dolenjskem. Končal je ljubljansko gimnazijo, skušal potem dovršiti tudi vse-učiliške nauke na Dunaju, a zaradi pre-[ velikega pomanjkanja jih je prekinil in ' se posvetil časnikarstvu ter je bil potem ' do svoje smrti 1. 1881. urednik v Ljub-' Ijani. Že kot dijak je napisal celo vrsto znamenitih povesti in romanov, ki jih pozna danes vsak naš človek, kakor n. pr. »Deseti brat«, »Jurij Kozjak — slovenski janičar«, »Domen«, »Sosedov sin« itd. V svojih neštetih povestih je tako živo, kakor nihče pred njim in le redki za njim, risal življenje našega kmei'i£kaga ljudstva, zato tudi ni čudno, če se je tako priljubil našemu ljudstvu, kakor le redko kak drugi pisatelj. Ko je izšel n. pr. »Jurij Kozjak«, je krški župnik tri nedelje po vrsti v cerkvi pridigal o njem. Letos, ko obhajamo jubilej teh dveh znamenitih mož, je gotovo dobro in potrebno, da obudimo med najširšimi plastmi našega ljudstva spomin nanja in da se zlasti mlajši rod, ki ju začenja že pozabljati, seznani z njiju deli, saj ostanejo ta za večne čase eden najdragocenejših zakladov našega naroda. Tisti narod pa, ki nehvaležno pozablja na svoje velike može, kaže, da jih ni bil vreden. Doseči to tudi ni težko, saj je n. pr. naša Jugoslov. knjigarna izdala zbrane spise J. Jurčiča, kjer jih je dobiti za mal denar, a Levstikove zbrane spise je začela pravkar izdajati in je III. zvezek že dobiti. Spise obeh bi lahko imele imovitejše hiše vse doma, iz ostalih hiš bi si jih morali pa izposoditi v domači društveni knjižnici, saj je dolžnost knjižničarjev, da letos še prav posebno opozarjajo in priporoče te knjige vsem svojim obiskovalcem. Tudi bi kazalo, da posvete društva jeseni spomin obeh mož še poseben prosvetni večer s primernim predavanjem, deklamacijami, petjem itd. Slava spominu Jurčiča in Levstik,! DROBIŽ h prosvetne organezaoi 12 Prosvetni dan v Novem mestu. Dolenjska metropola Novo mesto je dobilo svoj prosvetni dom. V nedeljo 2. avgusta bo ta dom slovesno blagoslovljen in izročen svojemu namenu. Ta dom bo doslej žarišče katoliške prosvete za vse župnije, ki leže ob Krki in vznožju Gorjancev. Že zunanje lice stavbe priča o njenem namenu. Ko vstopiš v širno dvorano in zagledaš pred sabo krasen društven oder, obsirmiš. Vsa društva prosvetna in izobraževalna, vsi fantovski krožki, vsi dekliški odseki in dekliške zveze naj pošljejo svoje najboljše moči na ta prosvetni dan. Mladina tebi je posvečen predvsem ta praznik prosvete! Spored prosvetnega dneva obsega sledeče točke: 1. Otvoritev prosvetnega dne ob 8. uri zjutraj v dvorani prosvetnega doma na Flo-rijanovem trgu. 2. Katoliška akcija in mladina (govori dr. Basaj). 3. Kmetki fant in rodna gruda (govori dr. Vatovec). 4. Ob Vsll. uri sv. maša s cerkvenim govorom prezvišenega škofa dr. Gregorja Rož-maina v kapiteljski carkvi. 5. Ob 11. uri in pol na prostoru pred Prosvetnim domom slovesna otvoritev prosvetnega tabora. Nato blagoslovitev doma, med blagoslovitvijo poje pevski zbor društva »Gorjanci« pesem: »Ako Gospod ne zida hiše«! 6. Slavnostni govor: Katoliška prosveta«, govori dr. Kari Capuder. 7, 40, ieuaMsa Kerum novarum, govori: Franc Kremžar. 8. Povsod Boga, poje zbor .-Gorjanci-'. Društva, ki spadajo pod novomeško, trebanjsko, leskovšlcp in semiško dekanijo, so obvezana, udeležiti se prosvetnega dne, ki je za letošnjo leto določen kot edina prosvetna manifestacija naše Dolenjske. Zato člani in članice v nedeljo vsi v Novo mesto! Socialni dan. Prosvetna in izobraževalna društva niso le pionirji katoliške prosvete, temveč tudi pospeševatelji katoliškega socialnega gibanja. Doba v kateri živimo na» nujno sili, da se udeležujemo tudi tega socialnega pokreta. Blagodejni vpliv papeževe okrožnice Rerunn novarum je zlasti letos, ob 40 letnici, pokazal lepe uspehe. Delavski stan vidi v tej okrožnici, kakor tudi v okrožnici Quadragesimo anno smernice, kako naj usmeri svoje delovanje, da bo dosegel vse pravice, ki mu po pravici gredo. Delavski stan bo kot sloj v bližnji bodočnosti dosegel ono s"tanovsk*> zavest, ono stanovsko čast kakršno uživajo n. pr. obrtni in trgovski stan, le po načelih in potih, ki jih kažeta ti dve okrožnici. Da bi se smetmice in nameni teh socialnih okrožnic čim bolj spoznale in prošinile ne samo delavski stan, temveč tudi druge stanove, prireja Prosvetna zveza 15. in 16. avgusta Socialne dneve v Grobljah pri Kamniku s sledečimi sporedom: 1. 15. avgusta blagoslovitev doma in prosvetni tabor. 2. 16. avgusta socialni 1. Pregled najhujših izrastkov sodobnega socialnega nagiba v Evropi; predava vseuč. prof. A. Ušeničnik. 2. Quadragesimo anno. Enciklika sedanjega sv. Očeta; predava dr. Ahčin. 3. Kako naj se vzgoji naš delavski naraščaj, da uspe katoliški duh tudi v tovarnah in delavnicah; predava dr. A. Kuhar. 4. Kmet in sedanja gospodarska kriza; pcedava dr. Basa j. 5. Katoliška proevela v slovenski bmetsko delavski prosveti; predava dr. Krek. Društva, kamniškega okrožja kakor tudi delavska društva iz D. M. v Polju, ljubljanske okolice, društva k Tržiča, Jesenic in Zagorja vabimo, da pošljejo na ta socialni dan svoje voditelje kakor tudi one fante in dekleta iz dedavskih vrst, ki so pripravljena delovati na krščansko socialnem polju. Prosvetni tabor v Grobljah pri Domžalah. V bližini misijonišča v Grobljah se je tekom leta dvignila mogo$na«stavba, ki bo na praznik 15. avgusta krščena na iane Prosvetni dom. S pridnostjo in vztrajnostjo ter ljubeznijo do prave omike so zgradili misijonarji in Prosvetno društvo to ponosno stavbo sredi kamniškega polj«. Ob tej slovesni priliki vabi Prosv. zveza vsa Prosv. izobraževalna in delavska društva, dalje vse fantovske ia dekliške krožke, da se udeleže slovesne blagoslovitve z drušivenimi zastavami, znaki in v narodnih nošah prosvetnega tabora, k' bo ta dan v Grobljah. Spored je sledeči: 1. Ob 9. uri slovesna sv. maša, kater daruje prezvišeni Škof dr. G. Roaman. 2. Ob 10. uri slovesna blagoslovitev Prosvetnega doma. 3. Slavnostni govor da-. M, Natlačena. 4. Povsod Bega, himna. 5. Ob 2. uri stovesne litanije. 6. Ob pod 3. uri koncert Kamniškega pevskega okrožja. člani in Slanice, potožimo z obalno udeležbo, da se zavedamo tega, k«r nas je učila slovenska mati: »Vera in materin jezik vam bodita ključ do prave omike