PaStfiirt a /tfa&asia & Letnik X. V Ljubljani, dne 11. februarja 1930. 5. in 6. številka. %a specialne doklade p. f. t. osobju. Ko so začele tekom zadnjih mesecev izhajati razne uredbe, s katerimi so se za poedme resore regulirali prejemki njih osobja, je p. t. t. uslužbenstvo kraljevine Jugoslavije na usta svojih organizacij tudi povedalo, da pričakuje dodatkov k svojim nizkim plačam. Najprej se je oglasila naša osrednja or: ganizacija — Savez p. t. t. uslužbencev v Beogradu. Savez je kmalu zaznal, kako iz? gleda načrt nove uredbe, interveniral je ustno pri raznih faktorjih, takratnemu na* mestniku gradbenega ministra g. Uzuno* vicu je pa poslal pismeno spomenico, da naj se ne pozabi na delovno p. t. t. osobje. Cim so obl. organizacije izvedele, kaj se priprav* Ija, so takisto poslale pismene predstavke na rticrodajiic faktorje, to je na g. predsed* nika vlade in g. gradbenega ministra. Prva je bila ljubljanska OPO., ki je že v sredi decembra 1. 1. poslala v tem pogledu obšir* no utemeljeno spomenico, katera je bil« objavljena v »Poštnem glasniku« štev. 1 od 1. januarja 1930. Živahno akcijo so razvila tudi druga pošt* na društva, ki niso včlanjena v Savezu in katerih sedež je skoraj vseh v Ljubljani. Kakor so separatistično opredeljena v teri* torialnem pogledu, tako so njihove zahteve separatistične in šovinistične. Človek bi jim ne zameril, ako že zahtevajo kake ugodno* sti za svoje ožje skupine, saj do enotnega dela za p. t. t. stroko in njeno delovno osob* je se ne morejo pospeti, ko bi pustili vsaj druge skupine pri miru. Tako pa leži v mi* nistrstvu pamflet, dokument nekulturnega čina peščice slovenskih poštarjev, v katerih imenu so znani gospodje iz Virantove hiše imeli žalosten pogum in ogabno brezsram* most, da so podpisali vlogo, v kateri se na* migava na 4000 uradnikov II. kategorije, ki da že od 1. 1923. neupravičeno (»ncoprav* dano«) prejemajo prejemke II. kategorije. Dobro nam je znano, kakšen vtis je napra* vila ta vloga na naslovnika; ne onega, ka* kršnega so podpisniki želeli, marveč onega, kakršnega napravi vselej in vsak denunciant in nevoščljivec na poštenjaka. Kako drugačno, imponijoče pa je nasto* pil Savez in njegove oblastne organizacije! Že na zunaj predstavlja celoto, vsedržav* nost: centrala v Beogradu, podružnice v vseh pokrajinah, od Ljubljane do Skoplja. Vse predstavljajo celokupno p. t. t. osobje kraljevine Jugoslavije. Ni treba, da ima vsa* ka vse uslužbence organizirane, toda v Sa* vezu in njegovih obl. organizacijah so orga* nizirane vse skupine p. t. t. osobja, od L ka* tegorije do služiteljev in pogodbenih po* štarjev, od pravnikov in maturantov do lju* di brez osnovne šole. To je reprezentanca p. t. t. uslužbenstva v kraljevini Jugoslaviji! Zato je tudi samo ob sebi umevno, da je od vsega početka zastopala in nastopala edinstvena organizacija za ves personal, za vse kategorije in skupine, za uradnike in neuradnike. Značilno je, kako so spontano, brez vsakega poprejšnjega dogovora, tako Savez kakor vse oblastne organizacije za* vzele popolnoma enako stališče. Vse so zahtevale za vse, nobena skupina se ne pri* vilegira, vsi delajo, vsi so potrebni, pa naj tudi vsi dobe. Da citiramo glavne momente iz sporne* nic posameznih' naših organizacij! Iz spomenice ljubljanske OPO: ».... To spomenico nam diktira bolj bojazen, da se ne bi — kakor v nekaterih drugih resorih — tudi pri pošti upoštevali specialni dodatki samo za izvestne višje grupe uradnikov, nego da bi bilo deležno teh tako potrebnih dodatkov celokupno p. t. t. osobje: uradniki vseh treh kategorij, zvaničniki in služitelji... D očim se uporab* Ija v drugih resorih nižje uradništvo. zva* ničniki in služitelji za razne manj važne in odgovorne posle, je posel skoro vseh p. t. t. uslužbencev — višjih ali nižjih uradni: kov, zvaničnikov ali služiteljev — enako važen in odgovoren, ... pa bi morali zato vsi dobiti primerne specialne dodatke za svojo težko in odgovorno službo. Še prav posebno bi bili prizadeti p. t. t. uradniki III. kategorije, ako ne bi bili deležni orne* njenih doklad. Pri pošti, telegrafu in tele* fonu vrši osobje Ul. kategorije prav iste posle kakor uradništvo II. kategorije, pa bi bilo zato neprimerno, . . . ako bi se ne dale vsemu p t. t. uradništvu iste doklade.« Iz spomenice novosadske OPO: »Osobje p. t. t. stroke izraža svojo ne* omajno vero, da se bo zakon o ustrojstvu ministrstva za gradnje in njegove zunanje službe, s katerim je reguliran moralni in materialni položaj uradnikov I. kategorije, razširil tudi na ostalo osobje, ki predstavlja hrbtenico in mozeg stroke, to je osobje II, in III. kategorije, poštni zvaničniki in slu* žitelji ... Ce sploh kdo, potem je naše osobje dalo dovolj dokaza, da je vsekdar stalo, stoji in bo stalo na dostojni višini svojega poziva . . . Savez in organizacije stoje pred nalogo, da store vse za izboljša* nje moralnega in materialnega stanja vse* ga p. t. t. osobja . . .« Iz spomenice splitske OPO: »Po uveljavljenju zakona o ustrojstvu gradbenega ministrstva, s katerim se je po* boljšalo stanje samo uslužbencem I. kate* gorije, je nastalo med članstvom naše orga* nizacijc pravo razočaranje . . . Opravičena Bojazen, da bo — vsaj v dogledni dobi -— težko prišlo do izpremembe tega zakona v korist vsega ostalega delovnega osobja, dela težko razpoloženje med članstvom, ki se nahaja v težjih prilikah, nego kdajkoli prej . . . Organizacija vlaga vse svoje sile v to, da na kakršen koli način pomaga težko preizkušenim p. t. t. uslužbencem.« Iz spomenice Saveza predsedniku vlade: ». . . P. t. t. stroka je celina, v kateri so vsi redi uslužbencev, od najvišjega do naj: nižjega, na vseh raznovrstnih poslih tesno povezani z nerazdeljivo vezjo ter drug dru* gega v vsem dopolnjujejo. Slabljenje te vezi v duhovnem in materialnem pogledu škodljivo vpliva na zbranost v vršenju po« verjene jim najplemenitejše dolžnosti. Ce* lokupno p. t. t. osobje se trudi do meje možnosti, da bo p. t. t. stroka ogledalo kul* ture in omikanosti našega naroda . . . Or* ganizacija p. t. t. uslužbencev prosi gospo* da predsedniku vlade, da veruje, da stoje vse skupine uslužbencev v stroki pod bre* menom nevzdržnosti v materialnem pogle* uu, pa zato organizacija prosi, da se tem uslužbencem čim prej pomaga . . .« Lahko bi citirali še druge stavke iz raz* iiih vlog i:* spomenic, ki so jih poslale Sa* vez in njegove oblastne organizacije raznim činiteljem sedanje vlade. Povsod in ob vsaki priliki se vleče kakor rdeča nit: pro* simo odpomoči za vse uslužbence poštne, telegrafske in telefonske stroke! V nas je toliko uvidevnosti in socialnega čuta, da ako bi bilo v naši moči, bi dali najprej in največ onim, ki imajo najmanj. Pri služite« Ij.h bi začeli in potem naprej, kolikor bi bilo mogoče. V tem je glavna razlika med našo edin* stveno organizacijo in drugimi majhnimi, separatističnimi društvi z majhnimi in se« paratističnimi cilji. Pri nas nikdar ne pade beseda; nam dajte, ampak: dajte vsemu delovnemu p. t. t. osobju, ker je vse po* trebno in vse zasluži. Zadržanje naših organizačnih nasprot* nikov v zadevi posebnih doklad nas prav za prav nič ne čudi, saj niso bili v nobe* nem vprašanju drugačni in so le ostali do* sledni pri postavljanju svojega majhnega posebnega lončka k skupnemu ognju. Ćudi pa nas zadržanje posameznih vrst poštnih uslužbencev, ki iščejo napake v delovanju naše organizacije, nimajo pa besede ob* sodbe za delovanje nasprotnikov. Čudi nas zadržanje uradnikov II. kate« gorije s prometnim izpitom ali certifika* tom. Njihova šolska izobrazba je znana, pa se vendar družijo z ljudmi, ki podčrta* vajo samo svojo maturo, katere niti dober del »maturantov« nima. Znano je zadrža* nje zagrebške centrale, pa ni toliko ponosa v njih, da bi izpustili škrice suknje, za ka* tero se že 2 leti vlečejo. Čudi nas zadržanje nekaterih nezado« voljnikov iz vrst uradništva III. kategorije, ki očitajo obl. organizaciji, da je samo za uradnike II. kategorije. Ne vemo, ali ne znajo čitati, ali mislijo, da vodimo »dvoj* no knjigovodstvo«: ene spomenice objav* ljamo v listu, druge pa izročamo ministr* stvu in vladi. Ali bi se mogel kdo bolj za* vzeti, ali bi mogel kdo bolj podčrtati ena* kovrednost in zato onakozaslužnost urad* nikov III. kat. z uradniki II. kategorije, ka* kor jc to storila OPO v svoji vlogi na g. gradbenega ministra? Čudi nas zadržanje zvaničnikov in slu* žiteljev okoli »Osr. društva nižjih usluž* benccv«. Vzdržujejo list, v katerem se ob* javljajo zahteve im vloge, v katerih ne sa* mo da ni o njih nobene besede, ampak se celo izključujejo od posebnih doklad. Nji* hovi »zavezniki« pošiljajo vloge in deputa* cije, kjer omejujejo svoje zahteve na urad* nike II. kat. L, 2. in 3. skupine, pa se dajo potem še »zglihati«: če ni mogoče za te, pa samo za one z maturo; če še za te ni mogo* če, pa vsaj samo za maturamte na direkciji. Malo še manjka, da ne napišejo še: če pa tudi to ni mogoče, pa vsaj za nas štiri, ki smo podpisani na tej spomenici ... Pa našim nižjim izven OPO je vse eno, vse dobro, samo — lop! po obl. organizaciji, katera edina se trudi za vse vrste p. 1.1. de* lovmega osobja. Svet je res narobe: svojega podpornika sovraži, svojega sovražnika pa podpira; to se pravi, da pljuje v lastno skledo. Če je njim prav tako, je nam tudi, saj n'smo te* ga napisali, da bi koga izpreobrnili, ampak samo, da ugotovimo in pribijemo javno, kako delajo eni in kako ‘drugi. Osobje bo pa sodilo; če ni zmožno samostojne sodbe sedanje osobje, bo pa tisto, ki bo prišlo za nami in bo sodilo ene ko druge — brez predsodkov. Pogodbeni puntarji in plačevanje prido^nine. (Nadailjevanje). Člen 55. Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti, najsii so kot faktični izdatki verodostojno dokazani: ' 1.) zneski, uporabljeni za povečavo podjetja ali obrata, za povečavo osnovne glavnice ali za poravnavo dolgov; 2. ) ■neposredni davek v tej obliki; 3. ) namestek delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, če ž/ve ti člani skupaj z davčnim zavezancem; 4. ) darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki; 5. ) stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca v kakršnikoli obliki; 6. ) obresti od celokupne lastne ali tuje vložene glavnice, v kakršnikoli obliki; 7. ) vnos (dotacija) v rezervne fonde (zaklade) razen vsote, za katero se daje pravica odpisa po točki 5.) člena 54.; 8. ) izgube iz minulih poslovnih let; in 9. ) povračilo podpore (subvencije.) Člen 56. Ce davčni zavezanec sam ali na poziv davčnega oblastva ne predloži verodostojnih računov člen (53.) ald če se davčni odbor prepriča, da podatki in računi niso verodostojni ali da so računi sestavljeni iz neredno vojenih trgovinskih knjig, oceni čisti dohodek davčni odbor, in sicer prvenstveno, po možnosti, sorazmerno z onimi podjetji, o-brati ali poklici, katerih čisti dohodek je ugotovljen po odredbah členov 53. do 55. tega zakona. .V J Pd ocenitvi davčnega odbora se davčni zavezanec v ta namen ne sme več koristiti z računi iz svojih trgovinskih knjig. Davčna stopnja. Člen 59. Kot davek plačujejo davčni zavezanci: 1.) prve skupine. 10^ druge skupine pod točkama 1. a) in 2. a) ® druge skupine pod točkami 1 b). 2. b) in 4.) 6% tretje skupine 4/0 3. nadaljevanje. Stanje in pottetie ptt. pl ometa. (Referat g. Ivana Mohoriča na gospodarskem kongresu). Razen zgradb prihaja v obzir kakor že omenjeno, tudi vprašanje poštnega osobja, njegove strokovne izobrazbe in materialnega položaja. Odkar se sprovaja v državni upravi varčevanje, so izvršene v poštnem resoru mnoge redukcije. Ker večina pošt m direkcij že tako .ni bila prekomerno dotirana z osobjem, so izvršene redukcije občutno zadele ravno promet s strankami pri poštah V tem pogledu so pritožbe splošne iz vseh Krajev, počenši od Prištine pa do Subotice in Ljubljane. Zaradi pomanjkanja osobja se pošta ne dostavlja v mestih tri do štirikrat dnevno, kakor je to bilo pred vojno, brzojavke čakajo po cele -ure, dokler se ne vrne kak služitelj, ter se končno dostavljajo z veliko zamudo. Toda če hočemo, da bomo pravični, moramo ob enem tudi priznati, da so plače, ki jih prejema poštno osobje za svoje odgovor- osnovnega davka od 100 dinarjev čistega dohodka in razen tega: 2.) dopolnilni davek od skupnega čistega dohodka vseh davčnih predmetov istega zavezanca, zavezanih temu davku v okolišu enega davčnega oblastva prve stopnje, in sicer: do preko 10.000 dinarjev 10.000 » 20.000 » 2% 2.5% » 20.000 » 30.000 » 3% » 30.000 » 50.000 » 4% » 50.000 » 70.000 1» 5% » 70.000 » 90.000 » 6% 90.000 » 120.000 » 8% » 120.000 » 150.000 » 10% » 150.000 12% Davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporabili a višja stopnja. Davek zavezancev druge skupine pod točko 3.) znaša na leto 60 dinarjev in za vsakega pomočnika po 30 dinarjev. Potujoči agenti in trgovinski potniki plaču-jeijo na leto 1000 dinarjev davka. Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade, prav tako pa tudi ne na davek zavezancev tretje skupine.« Organizacija stoji prejkoslej na stališču, da pogodbeni poštarji ne spadajo pod plačevanje pridobnine po gornjih določilih. Prepričani smo, da je prišlo do takega tolmačenja samo zato, ker ni bilo pristojnim organom razjasnjeno, da pogodbeni poštarji niso za-kupci privatnih pošt, ampak voditelji manjših državnih pošt, ki se od pravih eirarskdh pošt ločijo edino po manjšem prometu. Tako pa se bojimo, da se zamenjavajo pogodbeni poštarji glede značaja službe s oodjetniki poštnih voženj. Pogodb, poštarji bi morali biti po našem mnenju podvrženi samo plačilu usluž-benskega davka, katerega so plačevali pred 1. aorilom 1929. Da ne spadajo pog. poštarji pod zakon o-neposrednih davkih, je razvidno že iz tega; ker se jih prav za prav ne more uvrstiti v nobeno od gori naštetih skupin. Kakor smo že v zadnjem P. glasniku pojasnili, jih je finančna direkcija uvrstila v drugo skupimo pod točko la<, torej tja, kjer so odvetniki, pravni zastopniki, notarji, zdravniki, arhitekti, inženjerji, merilci, geodeti, občinski belež-niki, veterinarji, carinski posredniki, agenti, (trgovski pomniki in zakotni pisarji. Zato plačujejo v smislu čl. 59, točka 1, pogodbeni po- delo, zelo nizke in nezadostne. Tudi to dejstvo ima za gospodarstvo nepovoljne posledice. Ce zahtevamo, da poštna služba brezhibno in promptno funkcionira, potem je treba tudi temu vprašanju posvetiti posebno pažnjo. Predvsem bi hotel opozoriti na neko važno okolnost, da namreč poštno osobje za čekovni promet, ki ga ono vrši za poštno hranilnico in ki je posebno v 'prečanskih krajih izredno razvit, ne prejema danes nikake nagrade, dasi je poslovanje z milijonskimi denarnimi vsotami združeno z veliko materialno odgovornostjo za osobje. Pred vojno je bilo poštno osobje za to delo posebej nagrajeno in smatramo, da bi bilo treba te nagrade za efektivno in odgovorilo delo ponovno uvesti. Poštna hranilnica izkazuje v preteklem letu preko 35 milijonov dinarjev čistega dobička in če se vse poštno osobje, katerega je po uradni statistiki iz 1927. leta 8675, nagradi z a 1000 Din letimo, bo ostalo hranilnici še vedno preko 26 milijonov čistega dobička. Treba je namreč vzeti v obzir, da znaša mesečni zaslužek služitelja - samca v prvih štarjd 8% od svojih čistih prejemkov. Kakor je ta postavka neobičajno visoka, — saj plačujejo državni uradniki komaj 3% davka, — vendar bi bili nekateri pogodbeni poštarji zadovoljni oe!o s to odstotno postavko^ ako bi se ne pridružil temu davku še dopolnilni davek, oblastne naklade, davek za trgovsko zbornico in ne vemo kaj še vse, tako da je obremenjen ubogi pogodbeni poštar faktično z 12% od svojih iprejemkov. Obl. organizacija bo poizkusila vse, da prepriča merodajne faktorje o ■tem, da pog. poštarji ne spadajo pod ta zakon, dalje, če spadajo, da naj se v smislu citiranega čl. 47 kot j tvne ustanove občega pomena oproste tega davka, ali v najslabšem slučaju, da se vsaj zniža davčna stopnja na 6%. Pred vsem pa bo skušala dokazati, da so tudi pog. poštarji zavezani plačilu uslužbenskega davka, a ne pridobnine, ker se čl. 89 tega zakona glasi: Člen 89. Uslužbenskemu davku je zavezan vsak dohodek iz ncsamostalnega dela m poklica, ki izvira z območja kraljevine bodisi nepo* sredno iz službenega razmerja, bodisi iz pra* vice, ki je dana z zvanjem ali položajem, če dejanski ni zavezan davku na dohodek poda jetij, obratov in poklicev (čl. 42, čl. 55., toča ka 4.). odnosno davku na dobiček podjea tij, zavezanih javnemu polaganju računov (člen 82., točki 7. in 8.), ne glede na to, ali sta delo ali poklic trajnega ali prehodnega značaja. Temu davku je zavezan tudi do« hodek, ki izvira iz inozemstva za nesamo* stalno delo, in nesamostalen poklic, ki sc izvršuje na ozemlju kraljevine, kolikor se ne dokaže, da se plačuje nanj v inozem* stvu neposrednji davek. Za dohodke, zavezane temu davku, se smatrajo zlasti: 1. ) plače, doklado na plače vsake vrste, honorarji, nagrade, remuncracije, gratifika* cije, tantieme, sejne in dežurne dnevnice, izpitne takse, štolarine in druge podobne nagrade ali prejemki s kakršnimkoli ime« nom, koristi z denarno vrednostjo in od> škodnine osebam, ki so zaposlene v držav« ni, javni ali privatni službi; 2. ) pokojnine, podpore, oskrbnine in vsi drugi prejemki in druge koristi z denarno vrednostjo za prejšnjo osebno službo ali službo tretje osebe. Za take dohodke se nc smatrajo: 1.) civilna lista in prejemki narodnih poslancev; Jlll |MV7J^llia PVOMIV VVV.OV T — * --------- - rito, a na mnogih mestih tudi fizično naporno treh letih službe z draginjsko doklado, sta- narino in položajno plačo vred samo 732 Din mesečno, skupni mesečni dohodki zvaničnika 834 Din, a dohodki uradnika III. kategorije 1078 Din. Pri teh plačah se ne smemo čuditi, da je mnogo uslužbencev bolnih im slabokrvnih pa ne morejo vršiti svoje službe tako, kakoir bi zahteval gospodarski promet. Treba je pomisliti tudi ma to, da gre skozi roke poštnega osobja po statistiki iz 1. 1927 okrog 293 milijonov pisem, 3.6 milijonov navadnih paketov in 1.1 milijona vrednostnih paketov v vrednosti od 5400 milij. dinarjev, vrednostnih pošiljk v vrednosti 25 milijard dinarjev, za 16 milijard Din čekovnega prometa in za 5 milijard Din poštnih nakaznic, pa se zato stavljajo velike zahteve na moralno kvaliteto osobja. Od skupnih dohodkov poštnega resora v 1. 1927 v znesku 498.8 milijonov dinarjev, odpade na poštno službo 305.3 milijone, na telegrafsko službo 51.8 milijona, na telefonsko službo 112.7 milijona in na poštno hra-milnico '28.8 milijonov dinarjev. Od poštne služlie zopet odpade glavni del dohodkov na prodajo znamk in poštnih vrednotnic v znesku 238.5 milijonov dinarjev, a v drugi vrsti na dohodek od tujih uprav in tranzita 29.5 milijona dinarjev. Po teh zneskih so vsi ostali 2. ) oneroz/iri prejemki uslužbencev v državni ali drugi javni službi, kakor razne povprečnine za pokrivanje službenih izdats kov, dnevnice oblastnih poslancev, potne dnevnice in ostali potni stroški; 3. ) onerozni prejemki oseb, ki so zaposs lene ali nameščene v privatni službi, v vi* 'šini dokazanih stroškov.« Nam se vidi stvar jasna. Dokler pa ne uspemo, priporočamo tovarišem pog. po* star jem posebno troje: 1. Prijave za odmero pridobnine naj vlagajo pravočasno, zakaj če davčni zavezanec ne ugodi pozivu davčne uprave in ne napove zahtevanih podatkov, mu v smislu čl. 129 zakona odmeri višino davka sam davčni odbor na osnovi podatkov, ki so mu na razpolago. Poleg tega pa čaka ta* kega zamudnika še kazen, ki znaša po čl. 137 zakona 3% oziroma 10% od osnovnega davka. 2. Napovedati morajo vse dohodke, ki jih prejemajo na svoje ime, torej tudi iz* redne dohodke iz čl. 7 pravilnika o pogod* bonih poštah, kakor tudi pavšal za selske* ga pismonošo. Ravno tako pa je treba se* veda odbiti vse izdatke, ki jih ima poštar s plačevanjem najemnine, razsvetljave, kurjave in čiščenja uradnega lokala, dalje s plačevanjem pisarniških potrebščin, ka* kor tudi z vzdrževanjem poštnega sla v ožjem dostavnem okolišu in selskega pis* monoše v širšem dostavnem okraju. Nika* kor pa ne smejo odb:jati od kosmatih pre* jcrnkov izdatkov za življenje in stanovanje svoje in svoje družine. 3. Dohodke in izdatke je treba napove* dati vedno po stanju od prejšnjega leta. To je marsikdaj važno. Kak poštar dobiva n. pr. letos 8400 Din pavšala za pre* nos pošte, ker je uvedena dnevna selska dostava. Lani pa se je morda — iz katere* ga koli vzroka že — začasno ukinila ali pa omejila dostava, tako da ni, recimo, skozi 3 mesece poštar prejemal odpadajočih 700 Din na mesec, marveč nič ali pa samo po 350 Din na mesec. Vse take izpremembe, ki so se lansko leto pojavile in so vpli* vale na višino dohodkov ali izdatkov, mo* ra davčni zavezanec upoštevati pri kalku* laciji napovedi za letošnje leto. Upamo, da smo s tem člankom poma* gali vsaj nekaterim pog. poštarjem do bolj* šega razumevanja zakona o neposrednih davkih in do lažjega varovanja lastnih in* teresov. O. P. O. dohodki iz denarne službe, nakazmSkih pristojbin, od prevoza potnikov itd. vzporednega značaja. Te številke so za oceno tarifske politike poštnega 'resora zelo važne. P. t. t. pristojbine določa v tuzemskem prometu po uredbi organizacije poštne uprave pristojni minister, dočim se pristojbine v mednarodnem prometu regulirajo s konvencijami mednarodne poštne ozir. brzojavne zveze in s pogodbami, ki jih sklepajo medsebojno države kot člani svetovne poštne zveze. Pristojbine za pisemske pošiljke v mednarodnem prometu, pod katerimi se razumevajo: navadna in priporočena pisma, dopfs-nice, tiskovine, tiskovine za slepce, poslovni Papirji in blagovni vzorci, so določene za vse države enako, in sicer za pisma: 25 zlatih santimov za prvih 20 gramov, za vsakih nadaljnjih 20 gramov 15 santimov; za dopisnice 15 santimov, z odgovorom 30 santimov, za tiskovine vsakih 50 gramov 5 santimov, poslovni papirji ravno tako, vendar najmanj 25 santimov, takisto blagovni vzorci z najmanjšo pristoijbino 10 santimov. Priporočni-na znaša 40 santimov. Zvezne poštne uprave določajo gori navedene pristojbine v ekvivalentu, ki čim toč- Zasedžinje Jjiavezoteg-a »veta. Predsednik Saveza p. t. t. uslužbencev je sklical brzojavno za 26. januar Savezov svet tveče), katerega so se udeležili po pravilih Saveza predsedniki vseh oblastnih organiza-zaoij iz vse kraljevine. Svet naše organizacije je le redkokdaj sklican — včasih par let nobenkra't — , zato je znamenje resnih časov, da je bil sedaj v teku štirih mesecev že drugič sklican (prvič je zasedal 18. oktobra 1929). Važno je tudi to, da ni svet še nikdar tako dolgo zasedal, seje so bile 26. januarja popoldne ter 27. in 28. januarja t. 1. dopoldne in popoldne. Dnevni red zadnjega sveta je bil: 1. Novi zakon O' ustrojstvu gradbenega ministrstva in stališče delovnega osobja na-pram odredbam tega zakona. 2. Revizija uradniškega zakona. 3. Razmerje med Savezom in poštnilmi domovi. 4. Ureditev plačevanja članarine Savezu. Najprej in .najtemeljiteje se je pretresal zakon, s katerim so bili uradniki I. kategorije deležni posebnih doklad. Po daljši debati se je sestavila resolucija za g. gradbenega ministra v sledeči stilizaciji: »Gospod minister! Savez p. t.4. uslužbencev kot predstavnik vseukupnega delovnega osobja p. t. t. stroke prihaja pred Vas s to vlogo, s katero daje polno izraza od dela izmučenega p. 1.1. osobja. Strokovno delovno osobje vrši svojo dolžnost pod najtežjimi okoinostmi: polgladno posluje z milijoni pod silno borbo motivov golega življenja, ki ga koleba in goni, da pada v greh, ali pa Ca skrupulozno vrši poverjene dolžnosti, pa je popolnoma onemoglo prisiljeno, da hitro zapušča ta sv e t. Služba p. t. t. uslužbencev je izvzeta ou ostalih panog državne službe po svoji važnosti, zaupnosti in nepretrganosti. Ona nc daje svojim funkcionarjem časa, kakor je to slučaj v drugih panogah državne službe, da si dobe kakršen koM postranski zaslužek, s katerim hi si zboljšali svoje drugače tako slabe prejemke. Neizpodbitno je dejstvo, da ima naša p. t. t. stroka odločilen vpliv v vseh prilikah državnega življenja in v vseh kulturnih, ekonomskih in socialnih poslih, tako da se ne more niti pri eni priliki in ne pri enem poizkusu zamisliti, da bi ne bite udeležena tudi p. t. t. stroka z vsem svojim osobjem. Osobje nejše ustreza valuti te države napram vrednosti zlatega franka. Ce vzpoiredimo sedaj mednarodno odrejene pristojbine v zlatih frankih s pristojbinami naše poštne uprave v dinarjih, razvidi-mo, da več ali manj vse pristojbine odgovar-ŠalM ek vsv ate niti zlatega /franka. 'Relativno visoke so nakazuiške pristojbine za majhne zneske, a pristojbine za poštne pakete so pretirano visoke. Zato se z vseh strani proži zahteva, da se tarifa za poštne pakete, ki se pošiljajo na manjše razdalje, zniža in v pogledu sestave podvrže temeljiti reviziji. Takisto se zahteva, da se za loco pisemske pošiljke odobri posebna znižana tarifa, kakor je obstojate pred vojno. Zaradi dragih paketnih pristojbin se danes vsakemu trgovcu bolj izplača, če osebno pride v mesto in Izvrši dve ali tri naročila ter vzame blago kot prtljago s seboj, nego če jo pošlje po pošti. Razvija se že v znatni meri prenos paketov brez posredovanja pošte od strani železniških upokojencev, ki se poslužujejo režijske vožnje. V Avstriji na primer se plača za 1 kg težak paket do 75 km oddaljenosti 40 grošev in za dostavo 20 grošev, skupno torej 4.80 Din .medtem ko znaša pri nas pristojbina za tak paket z dostavnino 11 Din. •e stroke je dalo briljantnih dokazov, da je stalo, stoji iti da bo stalo vedno na višini v vršenju svojega delikatnega in težkega poklica za dobrobit svojega naroda in svoje države. P. t. t. stroka je celota, v kateri so vse vrste uslužbencev od naj višjega do najnižje-ga na vseh .raznovrstnih poslih 'tesno povezane z nerazdružljivo vezjo ter drug drugega v vsem dopolnjujejo. Slabljenje te vezi v duhovnem in materialnem pogledu vpliva škodljivo na zbranost v vršenju poverjene jim najplemenitejše dolžnosti. Celokupno p. t. t. osobje se trudi do mej možnosti, da bo p. t. t. stroka ogledate kulture in omikanosti našega naroda. Za tako težko pojmovanje in vršenje dolžnosti je strokovno delovno osobje p. t. t. stroke ostalo pri nagradah, ki so izpod minimuma za samoobrano enega poedinca, a člani družine niti ne pridejo v poštev. Z najnovejišim zakonom o ustrojstvu gradbenega ministrstva j e z visoko pazljivostjo zakonodavca o potrebnosti pojačanja prejemkov, katero imperativno zahtevajo današnje ekonomske življenjske prilike, vzeto v obzir samo 185 uslužbencev v vsej stroki. Ostalo osobje, preko 11.000, pa je puščeno, da se regulira s posebnim ali splošnim zakonom o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Organizacija p. t. t. uslužbencev naše kraljevine Jugoslavije prosi gospoda ministra, da verjame, da 'stoje vse vrste uslužbencev v stroki pod bremenom neizdržljivo-sti v materialnem pogledu, zato organizacija prosi, da sc temu redu uslužbencev čim prej pomore na ta način, da se izda specialna uredba, ki .bi (bila dopolnilo najnovejšenm zakonu o ustrojstvu gradbenega ministrstva, ker zahtevajo to interesi službe in interesi države.« Gospodu predsedniku vlade se je izročila enaka spomenica, le da je imela še sledeči dodatek: »Ravno zato prosi naša stanovska organizacija kralj, vlado, da donese specialni strokovni zakon zaradi napredka in ureditve avtonomnega položaja p. t. t. stroke, skupno s poštno hranilnico. To pa zato, da se ugotovi kvalifikacija za strokovno-šolsko rekrutiranje naraščaja in pa zaradi specialnega reguliranja dolžnosti in pravic strokovnega osobja, čigar služba je v vseh njenih niansah specifične prirode.« Delegacija je bila sprejeta dne 28. januarja od novega gradbenega ministra gospoda Filipa Trifunoviča, dne 29. januarja od načelnika poštno-telegrafskega oddelka gospoda V teku prošlih 10 let so se dajale s finančnimi zakoni kakor tudi z raznimi specialnimi zakoni in naredbami razne ugodnosti v pogledu poštninske prostosti. Ti privilegiji so se dajali brez vsakega sistema, pa tudi brez zadostnih razlogov in vse na škodo poštnega erarja. Tako je na primer peštnteska prostost pridobitnim zadrugam, okrožnim uradom za zavarovanje delavcev in brezštevilnim društvom. Pri izdajanju takih dovoljenj so se delale razlike po pokrajinah, katere bi bilo treba 'likvidirati in v tem pogledu vse 'interesente izenačiti. Na iizvestne panoge obrtništva in industrije, ki izdelavajo obsežne predmete, nepovoljno vpliva dejstvo, da se pri nas plačuje za izdvojne pakete (ločenke) za 100 odst. višja pristojbina kakor za navadne pakete, dočim so v drugih državah pristojbine za ločenke samo za 50 odst. večje od navadnih To se posebno čuti v izvoznem prometu in kuriozno je, da se pri nas najprej plača dvojna navadna pristojbina, ki odpada na tuzemski promet, a potem še poleg tesa 80 odst. doplačilo na inozemsko pristojbino. (Nadaljevanje sledi). dr. Petra Soča in dne 31. januarja od predsednika vlade gospoda generala Petra 2iv-koviea. Zaiprisejena in dovoljena je bila tudi audiencai pri Nj. V. kralju. Ker pa bi miogli biti siprejeti šele naslednji teden, a noben delegat ni mogel ostati dlje v Beogradu, smo morali na audienco resignirati. O razgovorih s posameznimi dostojanstveniki me moremo obširno poročati; to tem manj, ker se nočemo 'izpostavljati ponovnim očitkom, da objavljamo kot gotova dejstva stvari, ki se kesneje ne obistinijO'. V zadevi specialnih doklad moramo naglasiti tole: organizacija miti ne sine niti neče izsiliti kakih dobrot. Ni šla v Beograd, da se vrne z dokladami. N.ena dolžnost je bila, prikazati najme rodajnejšim osebnostim naše kraljevine dejansko stanje p. t. t. stroke in njenega osobja ter prositi, da se v interesu stroke in države na to osobje ne pozabi. Organizacija je izčrpala svoje sile, ona je povedala vse, zdaj je vrsta na merodajnih faktorjih, da ta naš klic slušajo ali ne, da našim prošnjam ugode ali ne. Smatramo za svojo dolžnost, da povemo svoje vtise in prepričanje: na čeki stroke še nismo imeli nikdar ljudi tolikega umevanja fn uvidevnosti kakor danes. Želeli bi, da bi mogli reproducirati vsako besedo g. ministra in njegovega prvega de'avca g. načelnika dr. Soča. Kolikor bo od njiju odvisno, je osobje lahko mirno, da bo dobilo ono, kar mu gre. Oba vodilna faktorja našega resora nista samo naklonjena, da dobi specialne doklade tudi ostalo uslužbenstvo, marveč sta celo poiskala tudi že kritje za te izdatke. Res pa je tudi, da v predsedništvu vlade niso naklonjeni teni posebnim dokladam za vsako stroko posebej, češ da izide v dveh mesecih — s 1. aprilom 1930 — novi uradniški zakon, ki bi izenačil in poboljšal prejemke vsem vrstam državnih uslužbencev. Članstvo naj bo prepričano, da je njegova organizacija na braniku, da bo storila vse, kar je v njeni moči. Ce bo morda njena moč šibkejša od volje drugih, zopet ni njena krivda. ker ona je dala vse, kar je mogla. Tudi ■naj se ne pozabi: organizacija je prosila za vse; če ne bodo prišli sedaj na vrsto vsi, so vzroki, zopet drugje, pred vsem seveda težko današnje finančno stanje. Po končanem zasedanju in opravljenih avdijencah je izdal Savezov svet za javnost potom vodilnih beograjskih dnevnikov naslednji komunike: '»Uprava Saveza poštno-telegr. telef. uslužbencev je održala svojo plenarno sejo, kateri so prisostvovali tudi vsi predsedniki oblastnih organizacij: iz Zagreba g. Ljubomir Lalič, iz Ljubljane g. Jožko Jakše, iz Sarajeva g. Pavle Milojević, iz Skoblja g. Miloš Ari tono vič, iz Novega Sada g. Jovan Mišič .in iz Splita g. Srečko Radman. Predsedoval je g. Toma Jovanovič, predsednik Saveza. Seja je bila sklicana povodom novega zakona o ustrojstvu gradbenega ministrstva. Kakor je znano, so s tem zakonom izboljšane plače samo uradimkom prve kategorije, katerih je v p. 't. t. stroki zelo malo, samo 185. Ker pa je ostalo celokupno delovno osobje brez povišanih prejemkov, je bilo na seji sklenjeno, — kolikor zaradi materialnega položaja tega uradništva, toliko tudi zarad ponosa in dostojanstva njegovega, da poselijo predstavnički Saveza predsednika vlade g. generala Petra Živkoviča, svojega ministra in ostale»svoje predpostavljene ter ca jim poneso vloge, v katerih so v glavnih črtah razložene potrebe stroke in potrebe celokupnega delovnega osobja. To je odločeno toliko prej, ker se je ugotovilo, da so merodajni faktorji tudi sami občutili potrebo, da zvišajo državnemu uradništvu vse dosedanje. prejemke, zato ker niso niti približno zadostni, pa tudi zato, da bi se državna administracija spravila v red. s Predstavniki Saveza so šli najprej pred ministra g. Filipa Trifunoviča, katerega je v imenu cele delegacije pozdravil predsednik Saveza g. Toma Jovanovič in mu ob ‘tej priliki iznesel poglede na stroko, njeno- važnost, slabo materialno stanje uslužbencev in težko službo. One 31. januarja ob 11.40 je bila delegacija sprejeta od predsednika vlade g. generala Petra Živkovičai Predsednika vlade je pozdravil takisto predsednik Saveza razloživši mu polložaj stroke in težke materialne prilike njenega osobja. Predsednik vlade jih je pazljivo poslušal in ž njimi vsemi razgovarjal. Delegacija je izročila tudi pismeno vlogo predsedniku vlade in gradbenemu ministru.« Predsednik OPO. Za*topiiiki pogodbenih pošinrfcv \ Beogradu. Po sklepu druge ankete o pokojninskem fondu za pog. poštarje v Zagrebu dne 19. januarja t. 1. je odš'a deputacija pog. poštarjev dno 5. februarja v Beograd, da osebno intervenira v zadevah pogodbenih poštarjev. Zmagalo je namreč načelo, da naj se poizkusi, preden ustanovimo sami svoj pokojninski fond, v katerega bomo sami plačevali, še z osebno intervencijo pri novem gradbenem ministru, in alko bi bilo mogoče, pri samem predsedniku vlade. Posamezne obl. organizacije so bile s tem zadovoljne in so delegirate v deputacijo same pog. poštarje, da še sami poizkusijo srečo pri zastopanju svojih koristi. Deputacijo so tvorili: za ljubljansko obl. organizacijo 'tov. Viktor Engelman, pog. poštar iz Šrnartna v Tuhinju, za zagrebško organizacijo tov. Andrija Tkalac, pog. poštar iz Andrijevcev, za splitsko organizacijo tov. Ante Kašič, upok. poštni uradnik v Zagrebu, in za novosadsko organizacijo tov. Peter Stojšič, pog. poštar iz Čortainovcev. Deputacijo je sprejel dne 6. februarja minister zai gradnje g. Trifunovič, kateremu so zastopniki razložiti vso mevzdiržnost sedanjega stanja pog. poštarjev. Zahtevali so popolno reorganizacijo pogodbenih pošt in nov, duhu časa ustrezajoč pravilnik; kot vzigled so predložili pravilnik o pogodbenih poštarjih češkoslovaške republike. Dokler se to ne zgodi, so v posebni resoluciji, ki so jo izročili g. ministru, zahtevali: 1.) da se jim povečajo njihove plače za 50 odst., 2.) da se jim priznajo rodbinske doklade za ženo in otroke, 3.) da se ustanovi za nje pokojninski fond 4.) da se jim prizna polovična vožnja na državnih železnicah in parobrodih. Tudi načelnik g. dr. Šoč je sprejel pog. poštarje in ostal ž njimi poldrugo uro v živahnem razgovoru. Zanimal se je za vse potankosti te vrste poštnih organov, ki so mu bili doslej neznani. Tako on kakor g. minister sta deputaciji obljubila, da bosta vprašanje pog. poštarjev proučila in na vsak način reformirala, ker pri tem kakor je sedaj ne more ostati. _________________ £ato: Kdaj in kakšen poštni dom naj postavimo? Dostikrat in marsikje se izrekajo zelo značilne in pomenljive besede: »Lahko je podirati, a graditi je težko.« Uverjen sem, da se ne motim, če trdim, da si je vsa Kdo izmed nas na jasnem, da ;e graditev poštnega doma v danih razmeran zelo trd oreh; že sama debata o njem je kočljiva in težavna stvar. Od tod prihaja tudi navidezna rezerviranost članstva o tem vprašanju. , _ Lahko zgradi si bogatin po več razkošnih sijajnih palač, ne zmore si ene, čeprav lesene koče — berač! 1 o je žal bridka resnica, katero je treba po mojem skromnem mne- nje predvsem računati, vendar pa ohraniti kljub vsemu optimizem in trdno voljo, da dosežemo zadani si cilj. Volja ustvarja vse takorekoč iz nič... V tem pogledu nastane in obstoja glavno in najvažnejše vprašanje: s čim, s kakimi sredstvi in pripomočki si zgradimo poštni dom? Rešitev tega je merodajna tudi za čas in način gradnje. Jasno je, da moremo m moramo računati pri tem največ in skoro samo na lastna sredstva in lastne — žrtve. Vsak član »P. D.« naj bi podpisal vsaj še en delež, osnoval najdbi se poseben gradbeni odsek P. D., čigar akcija naj bi bila v tem, da pribavi, zlasti s prireditvami vseh vrst vsaj po večjih krajih čim več dohodkov za »P. D.« S tem bi bilo tudi vprašanje, kdaj naj se začne z zidavo poštnega doma, najbolje rešeno. Pripomniti bi bilo samo še, da je treba zbrati še pred začetkom zidanja vsaj toliko kapitala, da se bo manjkajoči del lahko obrestoval in odplačeval z dohodki samega doma, ko ho zanj žrtvoval že vsakdo vse, kar je mogel. Pisati o načrtu v podrobnostih, o velikosti in načinu zgradbe, ni moj namen. Besede o tem prepuščam onim, ki stoje stvari veliko bližje ko jaz, t. j. »P. D.« Dotaknem sc v splo-šnein le smernice, okvirja, v katerem naj bi se gradil poštni dom, da bo čim bolje izpolnil svoj namen in svojo pravo nalogo med nami im našimi znanci. Zato naj bi gradbeni načrt »P. D.« ustrezal sledečim načelom: 1. ) Dom bodi po možnosti reprezentančna zgradba, v kateri naj bo izražena vsa poklicna samozavest slov. poštarjev in njih orga-nizatorična sila. 2. ) Poštni dom bodi sam sebi najvišji namen in opravičilo za doprdnašanje žrtve, ki naj se pokazuje v vsestranski koristi in pro-spehu p. t. organizacije im stroke. 3. ) Dom bodi zbirališče in zavetišče vsega organiziranega članstva p. t. stroke, takorekoč vsem — vse, dom vsega članstva v pravem pomenu besede. Pri vsem tem se je treba ozirati na bodočnost. Poštni dom se ne bo gradil samo za par desetletij, zato ga bo treba po razpoložljivih sredstvih opremiti po modernih in praktičnih načelih. Zato bi bilo pravično, da ga docela dograde, ozir. pomagajo zgraditi tudi bodoče generacije. Dom naj bi imel v glavnem sledeče prostore: a) dvorano, ki bi bila primerna za najrazličnejše prireditve, v kateri bi bilo prostora za 600—800 oseb, opremljeno približno tako kakor so dvorane »Narodnih domov«; b) pisarniške prostore in /.borovalno sobo p. t. organizacije, uredništvo in upravništvo »Poštnega glasnika«, itd. c) stanovanje za hišnika s pritiklinami; č) čitalnico s strokovno in splošno knjižnico, ki bi se event mporabljala tudi za pev s'ke in druge vaje (prostore pod a) do č) bi se namestilo v pritličju); d) prostore za razne delavnice in skladišča zadrug in društev, ki so že ali še bodo ‘Ustanovljene pod okriljem organizacije, e) event. kopalnico za članstvo s pršnimi in kadnimi kopelmi (prostore pod d) in e) bi se namestilo v prizemlju). jf) stanovanjske prostore v vseh nadstropjih za poštne uslužbence proti primerni mesečni najemnini. Prednost v tem pogledu naj bi imeli tisti, ki so brez stanovanj, (novo čo-šli, premeščeni) in oni, ki imajo neprimerno ali predrago stanovanje; g) podstrešna, zasilna zavetišča (sobice) za popotne in izletniške uslužbence, ki naj bi bila za omejen čas brezplačno na razpolago. Poštni dom bi s tako ureditvijo gotovo ustregel vsem željam in zahtevam članstva in časa. Kot tak bi bil naravnost dragocena pridobitev za organizacijo im posamezne čla-I ne. Vabilo na redni Četni oCčni $Cer Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani, registrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki bo v nedeljo, dne 23. februarja 1930 ob pol 9. uri dopoldne v »Beli dvorani« hotela Union, Ljubljana, Miklošičeva c. Dnevni red: 1. Verifikacija pooblastil. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o pritožbah in prizivih zoper poslovanje načelstva in nadzorstva. 5. Poročilo o uradni reviziji zadruge po revizorju Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. 6. Odobritev računskega zaključka za leto 1929. 7. Dopolnilna volitev članov načelstva in volitev članov nadzorstva. 8. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se bo vršil po členu 37 zadružnih pravil istotam in z istim dnevnim redom pol ure kesneje, t. j. 1 ob 9. uri drugi občni zbor, ki bo sklepal dtacuns/ei aza/eijuče/c ob vsakem številu navzočih članov. Pooblastila se bodo sprejemala v soboto, dne 22. februarja t. 1. med 5. in 7. uro popoldne v zadružni pisarni Pred Prulaml št. 1 in na dan občnega zbora od 8. do pol 9. ure dopoldne v zborovalni dvorani. Samostojne predloge se bo upoštevalo le, če bodo pismeno dostavljeni načelstvu do 17. februarja t. 1. Računski zaključek je na vpogled članom od 12. do 22. februarja t. 1. v pisarni zadruge med uradnimi urami. Po možnosti bo objavljen tudi v naših strokovnih glasilih. Za načelstvo: Čeh Karel, s. r., predsednik. Perjančič France, s. r., tajnik. Qo&poda\&fce §adlugo poitnifi ttame&čeHcev, regl&tr. $odrugo $ otnojl. jamitvom p StjuGCiani za M poslovno leto I !>£!). Aktiva. Bilanca na dan 31. decembra 1929. Pasiva. Predmet Din P Din P Predmet Din P Din P Gotovina: Deleži: a) v blagajni 36 14 a> članov 70-»00 — b) pri pošt. hran 10.286 74 10.322 88 b' odpov. in nedvig 3.575 — 73.975 — Terjatve pri članih: Obveznosti denarnim zavodom: a na blagu 584.509 92 a) Z. Sl. Z. -r 143 270 b) na posojilih 425 607 — b) drugim 150.000 — 293 270 — c) na tek. rač 33.054 — 1,043.170 92 Hranilne vloge 645697 — Terjatve pri upnikih 2.380 — Terjatve: Deleži: a) upnikov 4 080 9i a) 5 del. pri Z. Sl. Z 500 — b članov 1.384 95 5.465 93 b) 10 del. pri Pošt. Domu . . 1.000 — 1.500 — Fondi: Inventar 16.000 — a) rezervni 100.000 — Z doga blaga: b) podporni 4 393 90 a) v čevljarni 1M57 22 C) garancijski 6.416 10 120.815 — b) v lesn. skladišču 60. 00 71.157 22 Čisti prebitek 5308 09 | 1,144.531 0' l,144..‘3i • 2 1 1 1 1 Kretanje zadrnžnikov in deležev: V t»četku leta je bilo..... 702 članov s 702 deleži Tekom leta je pristopilo .... 20 „ ,20 „ „ . . izstopilo .... 10 , „ 10 „ Stanje dne 3l. decembra 1929 . 712 , , 712 , S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu. Nadzorstvo: Jereb Franjo, 1. r. Hribar Gregor, 1. r. podpredsednik. predsednik. Člani: Bizovičar Jožko, 1. r. Boh Anton, 1. r. Fertuga Jožko, 1. r. ■zguba. Račun dobička in izgube na dan 31. decembra 1929. Dobiček. Predmet Din P Din P Predmet Din P Din P Mezde in plače 50.570 . Prebitek pri blagu 81 184 05 Provizija pri poštni hranilncl . 7 7 18 Obresti 41.965 18 Pisarniški stroški 1 7.10 — Razni upravni dohodki .... 4.745 86 Potni stroški 2. 81 55 / 1 Zavarovalnina 1 691 — / Razsvetljava in kurjava .... 4.300 — / Popusti radi takojšnjega plačila 4.190 16 / Obresti 38.314 97 / Davek uslužbenski 719 50 / „ poslovni 4.845 — / Provizija 4.699 95 / Odpis na poslopju 3 427 80 / „ „ inventarju 3.372 20 / Razni upravni izdatki 687 69 / Čisti dobiček 5.308 09 / 127.895 (9 127 8 5 09 1 1 1 1 1 1 V Ljubljani, dne 31. decembra 1979. Denarni promet je znašal .... Blaga se je nakupilo za...... , , . prodalo ........... Kreditni promet s č ani je znašal Skupni promet vseh računov . . Načelstvo Din 7,63‘>.7H1-10 „ 1,284 6 (8 43 „ 1,202 46 )-68 „ 2,9:7.801.08 , 21,144.971-30 Ferjančič France, 1. r. tajnik. Ban Martin, 1. r. blagajnik. Člani načelstva: Lilek Ciril, 1. r. Martinšek Franjo, 1. r. Čeh Karel, 1. r. predsednik. Gruden Martin, 1. r. Slamič Vinko, 1. r. Medni oC-čni fttor ft (Postnega detna”, r. Z. Z O« Z« Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcionarjev načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Proračun za poslovno leto 1930. 6. Predlogi in prizivi v smislu čl. 42 pravil. 7. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 8. Slučajnosti. • če občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se bo vršil čez pol ure na istem mestu občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Predlogi in pritožbe članov se morajo predložiti pismeno 8 dni pred občnim zborom. Letni računski zaključek je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni od 1. februarja dalje. Načelstvo. To in ono. Zaradi urednikove bolezni se je ta številka zakesnila za 3 dni. Ker pa je ta mesec itak kra>-tek, velja ta številka za dvojno, zato ima 6 atrani. Tako izide sedaj prihodnja številka šele 1. marca. Opozarjamo na občna zbora obeh naših zadrug, t. j. zadrugo »Poštni dom«, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri pri Mraku, in pai »Gospodarske zadrugo poštnih nameščencev«, ki bo drugo nedeljo dne 23. t. m. ob K9. uri v Unonu. Natančnejše v razglasih, ki sta objavljena v tej številki. Vabimo članstvo imenovanih zadrug k obiini udeležbi. Prvovrsten, trpežen, lep! Zahtevajte prospekte! (flex (Gomp. spec. trgovina za pisalne stroje Ljubljana Telefon ««68 Uradi**.- IO Izdelovanje damske In moške konfekcije elite; družba z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 9. Prodaja damske, moške in deške konfekcije na debelo in drobno Prvovrstno izvrševanje po meri. ©0©0( S %T# %Y* %Y# %Y# %▼# % Za« stan kar ji, podvizajte sel Tovariše(-ice), ki še niso poravnali članarino OPO, in pa one, ki so dolžni še za lani na naročnini za »Poštni glasnik«, prosimo, ifa svoje obveznosti takoj urede. Rodbinske doklade belgijskim drž. uslužbencem. Zanimfivo je, kako skrbi belgijska d žava, da se ne bi znižalo število rojstev v rodbinah drž. uslužbencev zaradi premajhnih prejemkov. Ta skrb se kaže najbolj iz naslednje tabele: Rodbinske doklado so znašale teta 1924 1926 1928 1929 1930 frankov na mesec za 1. otroka 30 30 30 30 30 za 2. otroka 30 30 50 50 50 za 3. otroke JO 80 110 110 110 za 4. otroke 50 100 140 150 150 za 5. _ot:roka za vsakega nadhljv 50 100 150 175 200 nega otroka 50 100 150 175 200 Francozi zahtevajo poštno ministrstvo. Ob priliki zadnje krize v francoski vladi je organizacija francoskih poštarjev pokrenila v javnem časopisju žjvahno propiagandb, da bi so zopet obnovilo p. t. t. ministrstvov Zastava italijanske poštne organizacije. Organizacija italijanskih poštarjev je bila 1. 1926 raizpuščena. Njeno voditelje je vlada doloma odpustila iz a tužbe, deloma pa premestila v majhno vasi, nekateri pa so pobegnili v Francijo. Nekaterm rimskim tovarišem se je posrečilo, rešiti zastavo svoje organizacije »Federa-zione Poste ografonica«. Spravili so jo v mrtvaško žaro in jo prenesli v Tunis, kjer so jo izročili v varstvo francoski organizaciji »do dneva, katerega pričakujemo prav kmalu, ko bo Italija osvobojena fašistične diktature . . ,«t Turški pismonoše. Mr. Henry Aldridge, direktor inifremacionalnegai informacijskega zavoda v Lcndbnu, je zadnja leta obiskal razne kontinentalne države in si og edal poštne ustanove. V angiešem časopisu »Post« je objavil zanimive prispevke o razmerah p smomoj v raznih drža- vah. Mod drugim piše tudi o razmerah v Tarči ji. Zdi se, da se tamkaj razmere napram predvojnim niso bistveno izpremenile. Poštni us už-benci nimajo nobene lastne organizacijo, »liak-šiš« je še vedno ostal bistven del njihovih prejemkov . . . Zanimivo bi bilo zvedeti, ali in kaj piše g. Aldridge o razmerah pri jugoslovanski pošti. Ta simpatični Anglež se je mud i namreč v oktobru 1928 tudi v Beogradu ter je b il gost na krstni slavi Savezai in poštnega doma, o čemer smo svoj čas poročali v našem listu. Plaže angleških poštnih uslužbencev. V angleški poštni upravi je okrog 180.000 polnozapo-slenih uslužbencev. Od teh prejema kakih 85.000 (45%) več ko 2 funta 10 šil ngov, pa manj ko 3 funte 10 šiingov tedenske plače (približno 600-800 Din); 21.000 (12%) jih dobiva po več ko 2 funta, pa manj ko 2 f. 10 šilingov tedensko; 18.000 (10%) ne več ko 2 funta na teden. Zadnja kategorija obstoji ponajveč ks mladoletnikov. Osebne vesti. Pri obl. pt. upravi so prevedeni na nova zvanja: za direktorja 13 Alojzij Gregorič; za svetnike: inž. Matevž Kolarič, dr. Anton Vagaja, Maks Svoboda, dr. Jožko Lebar. dr. Ivan Lamut, dr. Franc Janžekovič, Miroslav Matjašič, Anton Suhač in Nikola Pavlič; za višje pristave: dr, Metod Kirigin, Tilen Bpich in Jožko Štukelj; za pristave: inž. Rafael Eržen, Edo Pitschmamn in Dragoslav Stanojevič. Postavljeni: za pogodbene poštarje: Anica Staut v Sv. Petru v Sav. dol., Anton Petrič v Kotljah. Marica Jeraj v Sv. Janezu v Boh. jezeru, Mara Rovšnik v Trojanah in Marija Bauman v Blanci. Premeščeni: pogodb, poštar Zora Benkovič iz Trojan v Slivnico pri Celju. Razširite J>n