MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI Uradniittfo In upravai Maribor, Alaksandrova c**ta it. 13 , Telefon 3440in2458 Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 10. uri , Velja meee8no prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din , Oglasi po eenlku i Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani # Poitnl čekovni račun o zborovalo v soboto 16. t. m. v Narodnem domu v Mariboru. Ob 9. uri je seja društvenega upravnega in nadzornega odbora, ob pol 10. uri društveno zborovanje, ob pol 11. uri skupno zborovanje vseh učit. društev obeh mariborskih srezov. Pri skupnem zborovanju bo predaval direktor g. dr. Lončar o teoriji in praksi moderne šole, nato sledi situacijsko poročilo predsednika ljubljanske sekcije JUU tov. I. Dimnika. Priti k zborovanju in se v današnjih resnih časih pripraviti z resnimi predlogi, je dolžnost ne le posameznikov, marveč prav nas vseh! Podrobnosti gledč prostorov seje odborov in društev itd. bodo po potrebi razvidne na tabli v hodniku s strani Kopališke ulice. — Predsednik: Mirko Vauda. Občni zbor podružnice »Merkurja«. V nedeljo dopoldne je polagal upravni odbor društva trgovskih in zasebnih nameščencev podružnice »Merkur« v dvorani hotela pri »Zamorcu« račun o svojem delu. Iz poročil posameznih. društvenih funkcijonarjev se odraža lep in zadovoljiv napredek društva, ki se je moralo v minolem poslovnem letu boriti s težkočami, ker je brezposelnost posegla tudi v vrste trgovskih in privatnih nameščencev. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika inž. Fedor Gregorič, za I. podpredsednika Avgust Jug, ravnatelj »Zlatoroga«; za II. podpredsednika pa Ludvik Čretnik. Odborniki: Ivan Trost, inž. Slavko Prebevšek, Josip Novak in inž. Josip Rus; namestniki: Ivan Kopor-čič, Leopold Kitzler, Josip Macuh in Marlen ŠeguJova. V nadzorni odbor: za predsednika Edvard Kos, za člana pa inž. Sergije Milosavljevič in Tončka Lipo-glavškova; namestniki: Drago Dolin- šek, Joso Lebarič in Ivan Bratuš. Za delegata na glavni skupščini z Zagrebu je bil izvoljen Ivan Koporčič. »Na kateri strani telesa ima človek srce?« »Na notranji, gospod učitelj!« Proslava v francoskem krožku Revija »Trait d’ Union«. Ker je tako živahno vsestransko zanimanje za revijo, ki jo namerava tukajšnji francoski krožek prirediti ob priliki svoje desetletnice jutri v petek, podajamo v naslednjem njeno vsebino. Revija »Trait d’ Union«, ki jo je sestavil g. Henrik Furrer, konzularni agent Francije v Mariboru, pomeni zvezo med dvema nacijama in dvema generacijama. Na tej zamisli se razpletajo štiri dejanja. Začetek: Francija pride v podobi dame »Marijane« incognito v Maribor, da si ogleda to lepo mesto odonosno Jugoslavijo, in v 1. dejanju vidimo, kako se madama Marijana v tukajšnjem parku seznanja z meščani, in to z mlado deklico in starejšim gospodom. 2. dejanje predstavlja razburjenje na odborniški seji franc, krožka, ko izve, da se nahaja Mme. Marijana v Mariboru in da namerava obiskati »Cercle fran-<;ais.« Da napravi o svojem delovanju čim boljši utis, uprizori »Cercle francais« literarni tečaj za mariborsko mladino, in sicer na prostem. Ta tečaj na Kalvariji je predmet 3- dejanja. V tem dejanju vidimo, kako se stari profesor francoščine Francois trudi, da bi se znašel v krogu sportaške mladine. Pride madama Marijana in se zelo zanima za mladino. Pa se vsa družba poda h kapeli, kjer razkazujejo madami vse lepote mesta in okolice, vidne s te razgledne točke. Zadnje dejanje predstavlja piknik na Pohorju v čast odličnega gosta. Na tem pikniku se vrstita petje in ples in v apo-teozi se Marijana, oblečena v francoski noši, poslavlja vidno ginjena od svojih prijateljev. Kakor smo že najavili, bo program izven revije obsegal tudi deklamacije, melodijozno francosko godbo in tudi majhen balet, tako da se občinstvu obeta vsekakor mnogo užitka. Sfzpred sodišča Trije uboji. Mali senat tukajšnjega okrožnega sodišča je včeraj dopoldne obravnaval tri žalostne primere podivjanosti fantov na deželi. Prvi se je zagovarjal radi uboja 27-letni Franc Horvat iz Lačiča, ki je v decembru lanskega leta udaril s planko po glavi Franca Pihlerja, da je na mestu izdihnil. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Druga razprava pa je bila proti 28-letnemu Tomažu Kralju iz Cvetkove radi uboja prijatelja Jakoba Hergule, katerega je zabodel z nožem, da je Hergula čez mesec dni podlegel poškodbi. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. Radi uboja se je zagovarjal tudi 21-letni Josip Horvat iz Bratoncev, obtožen, da je v decembru lanskega leta zabodel z nožem Štefana Krauthakerja, ki je drugega dne umrl. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil oproščen. * Krvava drama noža. Od Sv. Barbare v Slov. goricah nam poročajo: V nedeljo je posestniški sin Fran Tertinek v pretepu zabodel vr srce posestnika Franceta Jakopca pri Sv. Barbari, tako da je v nekaj trenutkih izdihnil. Vse prebivalstvo se zgraža nad strašno podivjanostjo med fanti. Kolikor se je moglo dognati, je bil vzrok prepira prav malenkosten, toda nesrečna šmarnica jemlje ljudem vso pamet in vsako plemenitejše čuvstvo. Ubijalca so orožniki aretirali in ga odgnali y zapore okr. sodišča pri Sv. Lenartu. Zopet požigi na Dravskem polju. V noči od nedelje na pondeljek je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja g. Rečnika v Bukovcu nad Framom, ki je z viničarsko opremo in gospodarskim orodjem vred popolnoma pogorelo. Škode je nad 75.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Ni se pa vas še pomirila, ko se nenadoma pojavijo ognjeni zublji na gospodarskem poslopju posestnika Prstiča v Bukovcu. Tudi tu je požar upepelil hleve, gospodarsko orodje, stroje in vozove. Le živino so komaj rešili; gašenje pa je bilo vsled pomanjkanja vode docela izključeno. Ni dvoma, da je tudi ta dva požara zanetila ista zločinska roka, ki je v enem mesecu širom Dravskega polja požgala že dvajset gospodarskih poslopij. * Sokolstvo Administrativni tečaji. ZPO je sklenil na svoji zadnji seji, da bodo administrativni tečaji po okrož-j i h, predvidoma 15. in 16. maja t. 1. — Natančen program bo sporočen pravočasno. Skaotizem Pomoč bližnjemu! Po drugi točki naše obljube ni za nas veljavna in od nas pojmovana pomoč bližnjemu istovetna s humanitarnostjo v taki obliki, kot jo vršijo razna dobrodelna društva. Ta navadna človekoljubna pomoč, katere jo nudijo, ne izvira iz človekoljubja kot takega, ki trpi, videč človeka padati pod udarci življenja, temveč zato, ker se nam siromak smili, in pa zato, da bomo imeli po dobrem delu mirno vest. A to ni dobro; — zato ni dobro, ker je to sočutje podobno sočutju tovarnarja, ki ob kaki priliki obleče deset revnih otrok, istočasno pa v njegovi tovarni brezobzirno fizično in moralno ubijajo očete teh otrok. Vsem moramo pojasniti, da naša pomoč bližnjemu ni golo sočutje, marveč je spoznanje socijalne pravice In ljubezen do dobrega sama na sebi. Mi moramo vršiti dobra dela kot dela, ki spadajo m človeško dolžnost. Šport Smučarji! Zagrebški zimskošportni podsavez priredi v soboto 16. t. m. ob 9. uri zvečer v Novinarskem domu svečano podeljevanje nagrad. Nagrade prejmejo zmagovalci na posameznih smuških tekmah v sezoni 1931-32 na teritoriju ZZSP. Zagrebški podsavez posebno vabi mariborske športnike, da se udeleže te svečanosti. Iz Studencev Pogreb. Pretekli teden smo pokopali gdč. Franja Bajdejevo, šiviljo. Podlegla je v cvetu mladosti dolgotrajni zavratni bolezni. Naj blaga deklica v miru počiva, žalujoči rodbini pa iskreno sožalje! Ljudska univerza je pretekli teden zaključila svojo sezono, v kateri je nudila občinstvu mnogo zanimivih poučnih predavanj. Vsa predavanja v tej sezoni, ki je trajala od oktobra lanskega leta, so bila jako dobro obiskana, kar je dokaz, da je prebivalstvo našega delavskega centra željno pouka in izobrazbe in se zanima za aktualna vprašanja sedanje dobe. Upamo, da bo prihodnji semester naše ljudske univerze enako uspešen. Prireditev osnovne šole. Tukajšnji o-snovni šoli priredita v soboto 16. t. ml velezabavno igro »Šola v nebesih«, ki bo uprizorjena v Sokolskem domu. Poleg šolske dece nastopijo .tudi odrasli. Starši in prijatelji mladine iskreno vabljeni. Jubilej dramskega odseka studenškega Sokola.' Dramski odsek tukajšnjega Sokola bo obhajal 30. aprila deseto obletnico svojega obstoja in idealnega delovanja. Deset let je že minulo, odkar si je Sokol v Studencih nabavil oder in kot otvoritveno predstavo uprizoril komedijo »Pri belem konjičku«, nakar mam je vsa leta sem, vsako sezono podal po dve igri. Da se ta jubilej čim svečaneje proslavi, bodo uprizorili 30. aprila opereto »Mežnarjeva Lizika«, v kateri sodeluje ves ansambl ter novoustanovljeni pevski zbor. Spominjajte se CMS Ljubezen med nebom in zemljo Francoski pilot Pierre Vanlaer je junak ljubezenskega romana, ki bi bil imenitna snov za kak film. Ko je te dni veliki prekooceanski parnik »Ile de France« odplul iz pristana Le Havre na pot v Newyork, ga je v nizkem letu obkrožalo neko letalo, s katerega je pilot v pozdrav mahal z belim robcem. Ta pozdrav pa je veljal mladi lepi miss Doro-thy Paine, ki je stala na krovu. Baš ko se je z ljubeznivim nasmeškom zahvaljevala za to pozornost njenega častilca, pa je v istem že tudi videla letalo strmoglaviti v morje. Kapitan je dal takoj ustaviti parnik, in brž so spustili na vodo rešilni čoln. V zadnjem trenutku se jim je posrečilo rešiti pilota, preden ga je letalo potegnilo s seboj v globino. Ponesrečenega Vanlaerja so sprejeli na parnik in ga je nameraval kapitan v PIymouthu izkrcati. Toda njegovo stanje se je poslabšalo, pa je moral ostati v lazaretu parnika in tako neprostovoljno potovati v Newyork. Kar mu je bilo pa le prijetno, saj mu je ob bolniški postelji požrtvovalno stregla lepa miss Dorothy. Do Newyorka se je Pierre tudi popolnoma ozdravil, toda zdaj je prišla pa nesreča: Ko je parnik priplul v Newyork, ameriške oblasti pilotu Vanlaerju niso dovolile, da bi se izkrcal, ker ni imel za to potrebnih listin. Nobena prošnja in intervencija ni nič pomagala, Vanlaer se je moral vrniti v Francijo. Pa so nastale tudi še druge težave: starši mlade miss Dorothy niso pokazali prav nobene naklonjenosti tej njeni srčni zvezi in so kratkomalo odklonili ubogega pilota kot bodočega zeta. No, vseeno še ni izgubljeno upanje, da bo končal ta roman vendarle tako, kakor morajo končati vsi podobni ljubezenski romani: da se bosta zaljubljenca navsezadnje vendarle dobi-la, vsem težavam in zaprekam na kljub. Danes poteče 20 let, odkar se je potopil največji in najlepši angleški parnik »Titanic« na svoji prvi vožnji iz Evrope v Ameriko. Bila je to najstrašnejša ladijska katastrofa, kar jih pomni svet, strašna radi števila žrtev, hitrosti, s katero je ta mogočna ladja, o kateri so graditelji zatrjevali, da je nepotopljiva, izginila v valovih, in tragičnega kontrasta med razkošjem imenitnih pašažirjev in njihovo žalostno smrtjo v ledenih vodah. Groza je obšla tistega aprilskega dne pred dvajsetimi leti ves svet, ko so se izvedete podrobnosti te drame. Na 14. aprila ob tričetrt na polnoč je »Titanic« zadel na ledeno goro. Prvi hip nihče na parniku ni mislil na kako resno poškodbo in potnikov se spočetka tudi ni pola-ščal strah, tako so se počutili varne na tem velikanu. Kmalu pa se je izkazalo, da je parnik spredaj na dnu zadobil velikansko luknjo, skozi katero je udirala voda vse pogubneje v njegov trup ... Telegrafista Bride in Philipps — dva junaka, ki sta do zadnjega hipa vztrajala na svojem mestu — sta takoj pričela pošiljati klice na pomoč — SOS! Rešite naše duše! — in te klice je prejel parnik »Carpathia«, ki je bil tedaj še najbližji kraj »Titanicu«, kakih 70 morskih milj oddaljen. Takoj je obrnil, vozil s polno paro in je ob štirih zjutraj kot prvi reševalec dospel na kraj nesreče — žal 'prepozno. »Titanic« se je bil že ob poltretji uri pogreznil v globočino. Po morju je blodilo samo nekaj rešilnih čolnov, napolnjenih večinoma z ženskami in otroci, ki so drgetali v ledenem mrazu; po morju pa je plavalo tudi še polno ljudi v rešilnih pasovih, mnogi že otrpnjeni, mrtvi. »Carpathia« je rešila 705 oseb, med njimi 206 mož posadke »Titanica«, Kako se le potopil »Titanic" Ob dvajsetletnici te strašne katastrofe ■- 1 ® ki je štela 985 mornarjev, štiri častnike (od 22), 202pasažirja prvega razreda (od 342), med njimi 154 žensk in otrok, 115 pašažirjev drugega razreda (od 262), med njimi 8.3 otrok in žensk, in 178 pasažir-jev tretjega razreda (od 800). med njimi 84 žensk in otrok. Med mrtvimi je bila cela vrsta odiič-nih osebnosti, predvsem moških, ker so s potapljajočega se parnika najprej reševali ženske in otroke- John Jacob Astor, vnuk ameriškega hotelskega kralja, ki se je vračal z ženitovanjskega potovanja, je našel smrt, dočim so njegovo ženo rešili. Major Butt, osebni adjutant predsednika Zedinjenih držav Roosevelta in pozneje Tafta, železniški kralj Charr les Hays, predsednik pacifiške železnice, predsednik bakrenega trusta Guggen-heim, sloveči novinar in apostol miru William Thomas Stead so se s parnikom vred potopili. , Kako je prišlo do katastrofe? Obdolžili so paroplovno družbo »White Star-Line«, katere predsednik se je tudi, vozil na »Titanicu«, da je dala kapitanu nalog,^ da mora vzeti severno, nekoliko krajšo, toda radi plavajočih ledenih gora zelo nevarno progo in voziti z vso hitrostjo, da bi »Titanic« tako dosegel rekord in si priboril modri trak. In »Titanic« je res drvel čez ocean z vso silo svojih orjaških strojev. Na 21 vozlov je kazal merilec hitrosti, ko je parnik trčil ob ledeno goro, trčil s tako silo, da je zadobil smrtno rano. Nesreča je hotela, da se je pri tem zdrobilo tudi več rešilnih čolnov na prednjem delu parnika, tako da je bilo potem na razpolago samo 16 čolnov, ki niso niti daleko zadostovali za rešitev vseh potnikov. Sploh je imel »Titanic« premalo čolnov: 20 čolnov več, zato pa vrtno restavracijo in nekaj drugih luksuznih dvoran manj, pa bi bilo rešeno 1000 življenj, tako je izjavil takrat neki strokovnjak. Pretresljivo je poročilo neke gospe, ki se je rešila, dočim je morala moža zapustiti na toneči ladji: Nikdar ne pozabim strašne lepote »Titanica« v tistem trenutku. Nagnjen je bil naprej, njegov, sprednji krov je bil že deloma pod voda Električne žarnice so še sijale po kabinah. Noben glas nas ni več dosegal, razen godbe, ki je še Igrala molitev »Bliže k Tebi, moj Bog!« Konec je bil tu ... Nekaj je v notranjosti »Titanica« eksplodiralo, da se je razklal na dvoje. Prednji konec je izginil, zadnji konec se je dvignil navpik, in je za trenutek tiho stal na oceanu. Zdaj je zavladala popolna tema. Na moje uho so udarjali presunljivi smrtni kriki. Zakrila sem si obraz, a trenutek zatem sem zopet pogledala tja in videla drugo ogromno polovico »Titanica« zdrkniti pod gladino, tako lahko, kakor pade kos opeke v ribnik. Imela bom ta zadnji st.ašni trenutek nesreče vse življenje pred očmi ... Currer Bell: 78 Lowoodska sirota Stvari so se torej hipoma izpremenile. Lepo je, če v enem samem hipu skočiš iz siromaštva v bogastvo, prav lepo, toda takoj ne veš, kam bi se dejal in kaj bi z bogastvom začel. Res je tudi to, da so še drugi dožitki. ki človeka še bolj prevzamejo in še bolj vzra-dostijo; denar pa je resna stvar, ki se upošteva v svetu, nič idealnega se ga ne drži. Vse, kar je ž njim v zvezi, je resno in trezno in takšni so tudi njegovi vplivi. Nihče ne skače, ne nori in ne kliče »hura«!, če sliši, da je obogatel. Človek se spomni svoje odgovornosti in začne razmišljati o poslih. Na temelju stalnega za-do s oljstva se razvijajo nekam resne skrbi — in zato se premagujemo in motrimo svojo srečo z resnimi očmi. — Tudi sta besedi oporoka in dediščina spojeni z besedami smrt in pokop. Kakor sem bila čula, mi je stric umrl, edini moj sorodnik. Upala sem, da ga nekega dre tudi vidim. Ta nada je zdaj pokopana- Denar je zapustil Je meni, ne meni in veseli obitelji. Ne dvomim, da je bogastvo velika dobrota in neodvisnost je krasna stvar, da; zavedam se tega, ta misel me osrečuje.« »Končno snemljete obvezo z oči,« je dejal Mr. Ri-vers. »Mislil sem, da Vas je Meduza pogledala in da ste okameneli. Nemara se boste zdaj zanimali za svojo vrednost?« »Koliko sem vredna?« »Oh! malenkost! Ni vredno, da bi se o tem govorilo — dvajset tisoč funtov, pravijo. Kaj je to!« »Dvajset tisoč funtov?« To je bilo novo presenečenje, saj sem računala le na štiri do pet tisoč. Ta novica mi je res vzela sapo za r.ekaj trenutkov. Mr. St. John, ki ga še nisem nikoli videla, da bi se smejal, se je zakrohotal. »No,« je dejal. »Ko bi Vas krivili, da ste koga umorili, bi se ne bili bolj prestrašili.« »Mnogo je. Nemara pa je vse skupaj le huda pomota!« »Nobene pomote ni!« »Nemara ste slabo čitali številke — morda je le dva tisoč?« »Pisano je s črkami, ne s številkami: dvajset tisoč.« Spet mi je bilo kakor kakemu šibkemu jedcu, sedečemu za mizo, ki je bogato obložena za sto gostov. Mr. Rivers je vstal in si ogrnil plašč. »Da ni tako divja noč,« je rekel, »bi Vam poslal Hanc, da bi Vam bila .v druščino. Potrti in žalostni se mi zdite in nerad Vas puščam samo. A uboga Hana bi ne zmagala zametov, njene noge niso tako dolge kot moje. Prepustiti Vas moram torej Vašim skrbem-Lahko noč!« Hotel je odpehniti zapah. Sedaj me je prešinila nova misel. »Počakajte še minuto,« sem vzkliknila. »No?« »čudno se mi vidi, da je Mr. Briggs pisal Vam; kako je slišal o Vas in kako si je obljubljal od Vas, da mu bodete pomagali me poiskati, ko vendar živite v tako samotnem kraju?« »Oh. duhovnik sem,« je dejal, »in k duhovstvu se zatekajo ljudje često s čudnimi stvarmi.« Spet je zarožljal zapah. »Ne, to mi ne zadostuje!« sem vzkliknila. Odgovor mi ni bil radovednosti utešil, ampak jo je bil še podžgal. »To je prav čuden posel,« sem pristavila, »o katerem bi hotela kaj več doznati.« »Drugič.« »Ne, nocoj! Nocoj!« in ko se je okrenil, sem stopila med njega in vrata. Bil je v zadregi. »Na noben način ne poidete, dokler mi vsega ne poveste!« sem dejala. »Zdaj bi tega rad ne storil!« »To boste storili, to morate storiti!« č »Hotel bi. da bi Vas rajši Diana ali Marija o tem poučila.« ZAHVALA. Podpisani se najtopleje zahvaljujemo za izkazano nam sožalje ob priliki smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, oziroma tašče, stare matere in tete, gospe Adriene Holer. Posebno se zahvaljujemo vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin nepožabne pokojnice in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. 1218 Maribor, dne 14. aprila 1932. Bratje HOFER. Stanovanje (2 sobi, kuhinja, klet drvarnica) poceni takoj oddam. Gostilna Sande, Sv. Peter pri Mariboru. 1171 SOKLIČ T Maribor A iMtopniki ca sprejme}« Tednik »Zabavni list«, Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo Din L Zahtevajte brezplačne številke na ogled. 23a Stavbišča na večjih krajih, obč. Pobrežje, prav po ceni proda Schwarz, Maribor, Aleksandrova 64 1, ali Pobrežje, Zrkovska 16. 1214 Spalnica 'z lr^e^a črešnjevega lesa z žičnimi y'°zki. skoraj nova, radi odpotovanja za Din 8.000.— na prodaj. Ciril-Meto-dova ulica 18, pritličje, levo, vrata 2. 1213 Belo emajlirana .kuhinja Plinski štedilnik radi odpotovanja na prodaj. Mlinska ulica 44, dvorišče. !*• Sprejmem takoj gospodično kot sostanovalko. Naslov v upravi Večernika. 1219 Dani poštenemu gospodu ali gospodični opremljeno sobico. Naslov v upravi Večernika. - 1216 Dvosobno zasebno stanovanje, solnčno, parketirano, v novi hiši oddam. Vprašati Maribor, Smetanova ulica 54 v gostilni. 1132 Oddani opremljeno sobo s prostim vhodom in z električno razsvetljavo. Koroščeva ulica 8 II, vrata 9- 1221 Darufte za Domoino akcijo I Izdaja Konzorcij »Jutra« » Ljubljani; predstavnik izdajatelja in uredinik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru Tiska STANKO DETFLA v Mariboru Breskve, marelice, cepljena drevesca zgodnjih vrst pro« daja po Din 15 vrtnarsivo Ivan Jemee, Prešernova ulica 1170 Mariborska tiskarna d. d., predstavnik najstarejše italijansko mestece blizu Na-polja se podira. Mestece leži na 200 m nad morsko gladino visokem hribu, v katerem se nahajajo stara rimska grobišča. Ta hrib se je zdaj pričel udirati, im hiša za hišo pada kot žrtev, tako da preti katastrofa celemu kraju. Problem obujanj? mrličev reSen Uspešni eksperimenti avstralskega profesorja- Avstralski profesor dr. Gould je napravil v zadnjem času zanimive poizkuse, da bi z električnim tokom visoke napetosti obudil mrliče ali one, o katerih se je mislilo, da so mrtvi. Njegova metoda obstoja v tem, da zabode tenko iglo, po kateri teče tok, v mrtvečevo, odnosno bolnikovo srce. Tok deluje samo deset sekund. V treh primerih je dr. Gould dosegel popoln uspeh, ker je srce čez neka) minut pričelo zopet normalno biti, In mrlič, katerega so tudi po zdravniški ugotovitvi nastopa smrti * že hoteli pokopati, se je zopet osvestil in oživel. V prvem primeru je šlo za dojenčka, ki se je zadušil pod blazino. Vsi drugi poizkusi, da bi otroka obudili k novemu življenju, so bili brezuspešni, in dete je bilo po vseh izkustvih sedanje medicinske znanosti popolnoma mrtvo. Dr. Gould ga je oživel. V drugem primeru je profesor napravil enak poizkus na nekem mladeniču, ki se je utopil in so ga po desetminutnem iskanju izvlekli iz vode. Srce mu ni več bilo, in vsa večurna prizadevanja z u-metnim dihanjem so se ponesrečila- Srce ni hotelo oživeti. Tedaj so pa utopljenca odnesli v laboratorij dr. Goulda in ta mu Je že v nekaj minutah vrnil življenje. V tretjem primeru pa je profesor skoraj brez vsakega napora obudil neko žensko, ki je v samomorilnem namenu skočila v vodo In je bila že 20 minut pod gladino. Z istim načinom obujanja mrtvih se je pred prof. dr. Gouldom ukvarjal tudi že angleški učenjak prof. Sundson v Londonu, toda poizkuse je delal le na crknjenih mačkah. V mnogih primerih so njegovi eksperimenti uspeli in mačke so zopet oživele, a samo tedaj, če živali ni- Villa Santo Stefano m BBh; •J 1' H rna^mm Ki. > *■>»■—»SL"''-' • < - \ »si' n«, »finrr. y ig> tj i ■ m BbC grli ii Iščite pri Uašem čeuljarju PRLfTlR - OKfTiR gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in ru jaui čeuelj. so bile mrtve več ko eno uro. Pri tem se je pa glavno posluževal starejše meto-injekcij adremalina in ubrizgavanja kisika v žile. Elektriko je uporabljal samo kot pomožno sredstvo, in sicer le tok slabe napetosti. Nobena obujena žival pa ni več mogla normalno živeti. Sundson je to utemeljeval s trditvijo, da absolutno ni mogoče oživeti vseh delov možganov, če se v njih krvni obtok ustavi za več ko za pet minut. Gouldovi rezultati so mnogo večji in dalekosežnejši, treba pa je počakati s končno sodbo, da se problem še podrobneje prouči. t DOMAČI IZDELEK